i "PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. j OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. ST.—NO. 1236. tnWd m — ottd-«U— —tfr <■ lit. mi tk> P—X •M— . CkkMo. III . umémr tk» Act of Cmp*m Um4k *4. UTt. CHICAGO, ILL., 21. MAJA, (MAY 21,) 1931. Puklih „-yrsr w. atu st. LETO—VOL. XXVI. POLOM kapitalističnega SISTEMA PAPEŽ PROTI SOCIALNI PREUREDBI IN ZA TOANSKI KAPITALIZEM "'Nemogoče je, da bi bil človek hkrati prepričan socialist in dober katoličan", pravi Pijev edikt Ko je pred več desetletji cerkev spoznala, da bo socialistično gibanje raslo neglede na grožnje, s katerimi je plašila delavce, je začela misliti na protipoteze. Hotela je uveriti brezpravni proletariat, da je ona njegova prijateljica in da priznava njegove pravice. Ta strategija je bila zapopadena v encikliki "Rerum Novarum", ki jo je proglasil svetu za socialni program katoliške cerkve pred 40 leti papež Leon XIII. V nji je naglašal, da imajo delavci tudi pravice, ne samo dolžnost ubogati gospodarje, in da so upravičeni do plače, ki jim bo zadoščala za dostojno pre-življanje. Zabičil pa je delavcem, da je grešno biti v mednarodnem socialističnem gibanju, čigar program podira stavbo človeštva, ki je od Boga. Rerum Novarum je služil cerkvi vsa ta leta za dokaz, da se briga za delavstvo. Ker pa je postala Leonova enciklika zastarela, si je sedanji papež Pij XI. iabral 40. obletnico prvega proglasa katoliške cerkve o socialnih problemih, da ga ob tej priliki znova utemelji, iz. popolni in pojasni. To je storil v govoru na vatikanski radio postaji in s tiskano besedo 15. maja v Rimu. Razlikuje se od Leonove enciklike le v rabi be-sed iz radikalnega besednjaka, kot so socializem, komunizem, razredna zavest, proleta-rijat, kapitalizem itd. Njegov "socialni program" konstatira, da se proletariatu res gode krivice, in da ni prav, ker se bogastva koncentrirajo v blagajnah malega števila kapitalistov. Toda papež previdno poudarja, da katoliška cerkev ni zoper sedanji ekonomski sistem, kajti ta red je tu po božji volji in je že v svetem pismu rečeno, da bodo na svetu vedno bogati in revni. Smisel papeževega apela na kapitaliste je, da naj svoje delavce boljše plačujejo, in da naj dajo več krščanstva v kapitalistični sistem. Naglasa brez ovinkov, da je proti komunizmu in proti socia. listič nem u ekonomskemu redu. O socialistih priznava, da so za evolucijski proces v izboljša-vanju družbe in da so v tem oziru v marsičem slični krščanskim socialcem, toda razlikujejo se temeljno v tem, da je cilj socialistov odprava sedanjega sistema in zgraditev socialistične uredbe, in vsled tega papež konstatira, da je dobremu katoličanu nemogoče, da bi bil AU STE JAMRAVEC? V borbi M ¿krraik. prance jamrovci ničesar ne štejejo. Vsaka zmaga je zasluga bojevnikov. Pomagali b o s t % abo te potrudite ii. riti "Proletarče". ----- istočasno tudi prepričan socia. list. Z bolj direktnimi besedami se to pravi, da katoličani, ki hočejo biti lojalni cerkvi in papežu, ne smejo biti člani socialistične stranke, niti glasovati za socialistične kandidate. Nor. man Thomas je v svojem govoru prošlo nedeljo v Chicagu dejal, da bodo mnogi katoliča. ni ta njegov edikt najbrž prezrli, kakor pozabljajo na cer. kven ukaz o porodni kontroli. Za svoj socialni program na. glaša papež posebno troje ¡Molitev, akcijo in požrtvovalnost. Marsikje so katoličani v tej krizi že molili za odpravo brez. poselnosti, in to je vse, kar so storili. Akcija in požrtvovalnost je prepuščena radikalnim delavskim strankam, seveda v drugačnem smislu kot si pred. stavlja papež. Okrog devet tisoč romarjev je bilo v Rimu ob tej priliki, večinoma premožni ljudje, med njimi tercijalski vodja odbora demokratske stranke znani multrmilijonar John Raskpb iz New Yorka. Papeževa kritika, da se bogastvo steka v žepe premajhnega števila ljudi, ga ni prav nič bolela, ker je ve. del ,da govori papež na ta na. čin zato, da nasuje katoliškim delavcem peska v oči. Znano je, da dobiva Vatikan od mi-ijonarjev po vsem svetu ogromne prispevke, katere mu ne dajejo zato, da bi uničil kapitalistični sistem, nego, da ga brani. To je razvidno znova iz njegovega zatrdila, da je kapitalistični sistem zdiav sistem, samo ndkateri kapitalisti, ki so pozabili na Boga, so preveč požrešni. Denarnim in indu-strialnim knezom je zagotovil, da se bo katoliška cerkev borila i v bodoče proti vsem, ki propagirajo socialistično ured-bo. Podpirali je bodo vsled tega bržkone še bolj "liberalno" nego doslej. "Razredni boj mora prenehati," pravi papež. To je slepilo delavcem in tolažba kapi. talizmu. Drugega pomena ta njegova zahteva nima, kajti kako naj preneha razredni boj, če kapitalistični sistem ostane? Pij XI. je zato, da kapitalizem jostane kot je, le posamezni ka. pitalisti naj se omehčajo in postanejo delavcem pravičnejši. Jasno je vsakemu bogoslov. cu, da razredni boj pod kapitalizmom ne more prenehati, pa tudi Če sveti oče v Rimu to milijonkrat zahteva. Profitarski sistem se papeže, vih pridig prav nič ne boji. Noben kapitalist ne bo postal do. ber svojim delavcem radi nje. Delavcem ne bodo pripomogle do pravic Ce bi ubogali primeža in se gospodarjem slepo po. dali bi izgubili še to kar so si pridobili Papež je za odpravo razrednega boja toda hoče da razredi ostanejo. Tudi socialisti smo proti razredni borbi m sistemu» ki ga povzroče. Vzrok pa je samo v kapitalizmu. Zavedno delavstvo bo 'kapitalistični sistem odpravilo, neglede na edikte in enciklike, ki prihajajo v tolažilo kapitalizmu in v slepilo ubogim na duhu iz Vatikana. BREZPOSELNE V CHICAGU GREJE SOLNCE rima ZANIKANJA NE BODO SKRILA NASILSTEV V JUGOSLAVIJI V Grant parku in v drugih malih in večjih parkih v Chicagu vidite zdaj tisoče brez-poeelnih, ki poleg a jo in sede, da ti ogreje jo ude. Stotine teh je brez bivališča. Radi njihove slabe obleke jib policija zelo preganja in goni iz mesta. Jugoslovanska diktatura se zelo poslužuje doma in v inozemstvu fašističnih metod, katere jo postavljajo še bolj na slab glas kakor Italijo, kajti medtem, ko Italija slovi vsled svoje stare kulture, je Jugoslavija razglašena za na pol barbarsko, kulturno docela zaostalo deželo. Namesto, da bi se tega slabega imena skušala iznebiti, mu priliva s posnemanjem fašističnih metod olje na ogenj. Brutalni umori, kakor je bil iz NACIONALISTIČNI VAL V FRANCIJI IN V NEMČIJI Histerični šovinizem širi svojo kugo v centralni Evropi, v Franciji in mnogih drugih deželah na kontinentu. OBLJUBLJENO ClS-ČENJE V CHICAGU SE ŠE NE BO ZAČELO Vzlic spremembi župana in administracije se ropi in umori v Chicagu nadaljujejo kakor da se ni ničesar spremenilo. Roparji so postali zelo nadležni celo z vpadi v stanovanja visokih bogatašev, katere so pred leti pustili v miru. Revnejšim slojem nimajo več kaj vzeti. Nedavno so uzmoviči odnesli samo iz dveh bogataških stanovanj nad $43,000 vrednosti v denarju in draguljih. Tak poset se pač izplača. Izmed tisoč mest v Zed. državah je bilo meseca marca, kakor ugotavlja statistika ju- DOBRA TRETJINA VSEH BOGASTEV V ŠPANIJI JE CERKVENA POSEST 4-- Val ljudskega nezadovoljstva proti jezuitom, ki na-čeljujejo propagandi za monarhijo in Alfonza Okrog tretjina vseh bogastev se svoječasno izselili zaeno z v Španiji je last jezuitov in drugimi redovniki v sličnem bo-drugih katoliških redov. Ostali ju z vlado iz Francije. Mnogim dve tretjini pa sta poseet plem-1 v inozemstvu ni znano, da se stva in kapitalistov. Kmečko jezuiti v Španiji ne pečajo sa- Poraz francoskega ministra zunanjih zadev Aristide Brian-da, ki je kandidiral za predsednika francoske republike, tolmačijo mnogi za zmago naraščajočega francoskega šovinizma, kateremu prilivajo olje a u . * » na ogenj Hitlerjevi fašisti v f mor i p M na hTf,m Pfr Nemčiji s svojim hujskanjem in fZZS S"fs1lfjem118-1 grožnjami, da bodo s Francijo februarja na zagrebški ulici, remeljito obračunali. Briand je dalje drastična cenzura, fana- na svoj način vodil . politiko tična monarhistična propagan- abliieVanja in prijateljstva med ^ C,VTllmh ,8V°b0dSčm Nemčijo in Francijo, v čemur itd postavlja Jugoslavijo pred je dostikrat uspel, toda prišli svet v zelo slabo luč. Sloviti so ekonomski ali kaki drug! a6,? "čenJak ln matematičar vzroki,ali pa spori radi "mirov. Albert Einstein se je pridružil nih" pogodb, ki so njegovi tak-kIicu na svetovno mnenje v tiki, izpodbijali tla. mo z misijonarenjem po farah, nego največ z upravljanjem svojih bogastev. Jezurtje do- umorov v Chicagu. Ker so'bili morilci delavni tudi v aprilu, b6 ta kredit ostal Chicagu bržkone še precej časa. Kdo povzroča propadanje bank? ljudstvo in industrialno delavstvo je večinoma brez vsake imovine. Tisočeri kmetje žive _ ________ s svojimi družinami kot najem-1 minirajo v Španiji bartke in— niki, ali pa obdelujejo zemljo industrijo, česar ne najdete v ristokratdkim veleposestnikom, nobeni drugi deželi. —— -----j■» -----------------.Izmed posameznih slojev je v| V Vatikanu zelo računajo s stičnega departmenta, največ "Španiji katoliška cerkev najbo- temperamentom Spancev. Do- gatejša. To pojasni, čemu je mnevajo, da če se novi vladi po-proti nji med ljudstvom tolik- vzroči kolikor mogoče veliko šen srd. Posestva si namreč ni težkoč in se spravi deželo go-prislužila ,nego si jih je tekom1 spodarsko v še slabši položaj stoletij pridobila deloma s silo, kot je bila pred revolucijo, se deloma s triki. Ogromno števi- bo ljudstvo pod vodstvom du-lo duhovnikov pa vzlic cerkve- hovščine navdušilo preko noči nemu bogastvu še vedno visi na za monarhijo in zahtevalo po-hrbtih ljudstva, od katerega vratek kralja. Vladi je ta hoče več in več v bogaime. 'strategija cerkve znana in iz. f ... . . ¿s ... vaja konsekvence. Papežu je Jezuiti, ki so v Španiji mo.' .j. A _ v . J __j, \ . . . . . spoiočila, da se mora cerkev gočen red, so trenirani, dobro . . . . . organizirani propagand isti, ki *> * 'J J ^S? so se kmalu po begu Alfonza llul^ vrgli v tajno delovanje za upo mji je dft * y * scavitev monarhije in povratek fpau ^publike bi>j med cerkvi. V Chicagu je bil John Semith, brezposelni lokomotivni inženir, obsojen na šest mesecev zapora, ker je neko žensko ba. je osftrašil, da bo banka, v kateri je imela vlogo, propadla. Ženska je šla, da dvigne denar, in na vprašanje, čemu to hoče, je pojasnila, da ji je ta in ta zaupal, da bo banka propadla. Nekaj tednov poprej pa so aretirali in preganjali nekega komunističnega agitatorja, katerega so obtožili sličnega prestopka. Ali banke vzlic temu propadajo in ljudje so ob stoti, ne milijonov. Nič posebnih do. kazov ni treba, da oblarft lovi in zapira napačne ljudi, medtem ko prave krivce pušča na prostem. prid onih, ki jih tlači peta beo-gradske diktature. Dasi je režim v Beogradu skušal s pomočjo svojih diplomatov doka. zati, da je Einstein nasedel sovražni propagandi, dejstva, da vlada nasilno, ne more zakriti. Ce bi bila vlada v Beogradu pametna in dalekovidna, bi ne posnemala Mussolinija in slič-nih diktatorjev ,nego bi skušala pripraviti ljudstvo v razumevanje demokracije ter ga navdala z odgovornostjo. Namesto tega pa ji je zakon sila. Za svoje agente doma in v inozemstvu najema med drugimi de- V Nemčiji je skrajno fanatični nacionalizem, kateremu stoje na čelu fašisti pod vodstvom Hitlerja, dobival nekaj časa zaslužene brce in nazado. val, toda poslednje tedne se spet oživlja in je zmagal v več volilnih bojih. Podpirajo ga bogati zemljiški posetniki v Prusiji in mnogi kapitalistični interesi, ki mislijo, da jim nudi fašizem priliko zrušiti socialistično in komunistično gibanje, kakor je storila Mussolinijeva diktatura v Italiji. Industrialci računajo, da bodo s Sovjetsko unijo vseeno lahko trgovali, ka- W----------. generirane in moralno pokvar- kor trguje z njo Italija, negle-jene tipe, ki ji povzročajo na ugledu neizmerno škodo. Naseljevanje iz Zed. držav v Kanado Leta 1930 je kanadska vlada pripustila 25,632 ameriških državljanov za naselitev v Kanadi. • t» Kdo tvega življenja V Gladewaterju v Texasu se je užgai en oljni vrelec Sin-clairjeve oljne družbe. Deset delavcev je zgorelo ali pa bilo zadušenih v plamenih in eksploziji. TRI KONFERENCE J. S. Z. Ta mesec se bodo vršila tri velika okrožna zborovanja J. S. Z., namreč 23. maja v Girar. du, O., 30. maja v Glencoe, Ohio, in v Chicagu, 111. bivšega kralja na prestol. V jo in državo ne razvi „ provokacijah pa se jim je po- k da w duhovščina ^ ,a nju oS?\da8° ^rUPeka- stopati pred ljudstvom * vlogi tohških dijakov nedavno na u. preKanjanih božjih slu4abn£ ^nei.U K ^T k°V in » ™ rim. napadale republikance. Pn-.patije vernikov in svetovnega ?!al€ «iiJ-nega —nja. Je pa gotovo, da cerkvena organizacija kakršna je in republika ne bosta šli skupaj. Ali se bo cerkev asimilirala novemu položaju, in so si dali duška s tem, da so začeli požigati samostanska po. slopja. Mnoge cerkvene veljake so pripravili v beg in druge v smrten strah. Pa se jim ni dogodilo nič hudega, le mnogo cerkvene imovine je uničil požar. Bilo bi sicer pametnejše, če bi jo država zaplenila ne. poškodovano in s tem povečala ljudska bogastva. Ker pa deluje nova vlada po diplomatič-nih pravilih, se pogaja s papežem in drugimi interesiranimi krogi za sporazum, ki bi rešil čast cerkve v Španiji in ofo enem omogočil republikanski vladi izvesti ločitev cerkve od države. Program sedanjega režima določa tudi razpustitev jezuitskega reda, kar znači izselitev jezuitov iz Španije, kakor so ali pa se bo razvil boj, v katerem bo klerikalizem napravil poslednji poizkus, da vrže republiko in vrne Španiji režim temne prošlosti. Kakor so razmere sedaj, ima cerkvena reakcija za uspeh zelo slabe izglede. Deficit N. Y. C. železnice New Yortc Central železnica, ki poseduje eno izmed največjih železniških omrežij v Zed. držpvah, je napravila v prvem četrtletju tega leta $144,913 deficita. V istem času lansko leto je imela blizu osem in pol milijona dolarjev dobička. Kultura v Italiji Fašisti v Italiji se zelo ponašajo s svojo kulturo, toda še ljubša jim je njihova himna, o kateri pravi Arturo Toscanin i, da je brez umetniške vrednosti in glasbeno zelo puhla stvar. Toscanini je dirigent filharmo-ničnega orkestra v New Yorku in svetovno znan glasbenik.Maja je prišel v Italijo, da vodi nekoliko koncertov v Bologni in v Rimu. V Bologni je faši. stična drhal zahtevala, da mora orkester otvoriti koncert s fašistično himno pod njegovo direktivo. Toscanini je zahtevi odrekel in pojasnil, da je u-metniku, kakor je on, v ponižanje, če bi dirigiral orkestru glasbeno kaj tako puhlega kakor je tista himna. En fašist mu je vsled tega priložil klofu. de kako doma zatira ali preganja komuniste.—Italijanski fa-šizem se vzdržuje samo s pomočjo fanatičnega nacionalizma, in ustvarja si ga vladni režim na Poljskem, v Jugoslavi. ji ,na Finskem in drugih deže. lah. Socialistično gibanje ima v histeričnem šovinizmu močnega sovražnika. Treba bo veliko boja ter naporov, predno mu zadavi vrat. Deficit in davki Zvezna in državne vlade gazijo v deficit. V izenačenje proračunov z dohodki obdavčujejo še bolj male ljudi, kajti če bi naložili nove davke multimili-jonarjem, pravijo, da bi bilo slabo za "business". Nov slovenski list proti Mussoliniju, papežu in diktaturi v Jugoslaviji Iz Buenos Airesa v Argentini smo prejeli list z naslovom "Borba", ki pojasnuje, da je to posebna izdaja proti krvavi diktaturi v Jugoslaviji. List pravi, da je glasilo jugoslovan. skih delavcev in kmetov v Argentini, in da se bori proti fa. to. Toscanini se z njim ni pre- šizmu, papežu ter njegovim tepal, nego je odšel iz mesta, hlapcem na Patemalu. Listje ne da bi vodil koncert. komunistično orientiran . Ali so socialisti v pravem? Socialisti od vsega počet k a dopovedujejo delavstvu, da pride kapitalistični sistem v neizogibni polom. Zdaj nam tega ni treba več dokazovati, kajti polom je tukaj. Ob ogromnih zalogah blaga in zlata je milijone gladnih. Države se pripravljajo na novo klanje. — Ako počete biti mrtvec med živimi ljudmi, se pridružite gibanju, ki bo na kapitalističnih podrtijah zgradilo socialistični gospodarski meeimr *e _.. , . iJiijmaaiJLJiLiMw« i — 11 ** V ' -. qlasem iz flascga fíbaiij¡a| RAZNOTEROSTI IZ KANSASA Armt, Kanuu. — Prvomajska slavnost kansaške fsdera. cije SNPJ., ki se je vršila 1. maja v Frontenacu, je bila ne. navadno dobro obiskana, kot še ni bila več let. Večino spo- reda, kot petje» igro "What Price Coal", komične prizore in deklamacije, je oskrbelo angleško poslujoče društvo "Sunflower". Razen tega ao bili na odru razni "domači" govorniki, ki ao v slovenskem in angle-¿kern jeziku razlagali pomen take manifestacije. Glavna govornica pa je bila znana radikalna odvetnica Mrs. Caroline Lowe iz Pittaburga. Povedala je med drugim, da se je pred 25. leti prvič udeležila prvo. majske demonstracije. Bilo je to v New Yorku. Govorila je na poljuden način o sedanjih razmerah in o nalogah, ki ča. kajo našo mladino. Dasi mno. go mladih ljudi vzame življe. nje še brezskrbno, bodo v boju aa obstanek morali kmalu spoznati težkoče in se s tem sezna. niii s krivicami» ki jih povzro. ča sedanji gospodarski nered. Kansaška federacija SNPJ. praznuje prvi maj od leta 1908 naprej vsako leto; v tem oziru je izjema od vseh federacij SN ¿M., katere so drugod šele novejši pojav. Samo eno leto med vojno je ni imela, drugače pa vselej, na katerih so nastopali tukajšnji in zunanji go. vorniki. Vršile so se včasi na prostem, v paviljonih in dvora, nah. Vselej smo jo imeli do. poldne in popoldne, prvič le. tos pa se je vršila zvečer. Po. trebno je bilo to radi razmer, kajti mladini ne bi bilo mogo. če prisostvovati čez dan, ker je zaposljena v trgovinah in s šo. lo. Priredba je v vseh ozirih povoljno izpadla. Mladina je napolnila dvorano» izostala pa je večina naših starejših čla. nov, kot običajno. Nu, da, saj imamo svoj zadružni pogrebni zavod, ki vrši, in bo vršil v bodoče svoje neizogibno delo. sloji začeli zanimati za ta pro. blem. Premogarji so direktno prizadeti, ker jih je več tisoč brez dela. Gibljejo se tudi tr. govci, ki gazijo v bankrotiranje drug za drugim. So pač odvis. ni od zaslužka delavcev. Če ga ni, tudi zanje ni biznisa. Na. zadnje se odpirajo oči tudi farmarjem in lastnikom zemljišč, ker vidijo, da kolikor manj je farm in druge dobre zemlje, toliko več davka pride na one, ki tako zemljo lastuje. jo. Davka od opustošene zem. lje namreč nihče ne plačuje. Do governerja v To pek o je bila poslana deputacija 25 oseb. da apelira za pomoč v tej kri. *i. Zastopani so bili v nji maj-narji, trgovci, farmarji in "pri-čarji". Da, tudi en reverend je bil med njimi! So pač tudi taki gospodje odvisni od delav. čeve mezde. V Topeki so dobili obljube, in to bo menda vse. Edina odpomoč bi bil zakon, ki bi prepovedal pustošenje to-likšnih površin rodovitne zemlje. Toda je pač tako kot navadno. Kadar volimo governerja, senatorje in poslance, vedno izberemo izmed kandidatov take, ki kaj imajo pod palcem (delavca seveda ne volijo, "ker nič ne razume"). Pe-tični ljudje so navadno intere-sirani v korporacijah in nimajo smisla za ljudske koristi. Parkrat je bila v legislaturi že vložena predloga, ki bi omejila pustošenje zemlje na premogovniškem okrožju Kansasa, to. da bogate korporacije, ki obra-tujejo "odprte rove" s svojimi ogromnimi stroji, so močnejše, kakor ljudstvo. Sedanji akciji nasprotujejo tudi Chamber of Commerce v Pittaburgu, ki je pod kontrolo par teh magnatov. Naša legislatura se je razšla na daljše počitnice. Dosti ško. de nam ni napravila s tem, ko. risti pa tudi ne. Na glasovanju je bila predloga, ki je določala stopnjevalno višanje dohodnin. PET OTROK UBITIH NA ŽELEZNIŠKEM KRIŽIŠČU Dmm 8. maja j» ▼ Marced-u, Ca'if., zadel Ba železniškem križišču vlak Santa Fe prog« v toliki avtobus, v katerem se je peljalo 40 otrok. Pot jih jo bilo na mestu ubitih £lt. ?5 °trokom * zUitniU> noge, ostali so do- bil« manj težke poškodbe. Vlak je vozil le osem milj na uro, kar je bila sreča v nesreči kajti drugače bi bilo veliko več ubitih. Na sli«! je razbiti bus ter skupina ljudi na kraju ne.' sreče kmalu po katastrofi. Kot so pcročali, h «»»reče kriv iofer, k« jo zavozil preko proge vzhc signalu, lu ga je opozarjal, da se bliža vlak. Skušal ga je prehiteti in plačal ae previdnost s življenjem otrok. od starih naročnikov. Prišedši do Antona Simensa sem našel novega znanca. Bila sva z njim svoječasno skupaj na kon. ferenci JSZ. v Waukeganu. Zaprl je svoj salun in Šel z menoj na delo. Prvi večer smo do. bili 9 naročnikov a Širne na še ni 'bil zadovoljen in je hotel na. daljevati. Toda bilo je pozno in amo prestali. Tone mi je zabičil, da ga moram tudi čez teden večkrat obiskati. Oblju. bil je, da mi bo pomagal koli. kor mogoče. Leo Milostnik je tudi dober agitator v takem delu. Je vljuden in zelo znan v tem kraju. On je tudi tajnik društva SNPJ. Ker je bila sobota, smo bili prvi večer na delu do 1. po pol. noči. V nedeljo naslednji dan se je vršila seja kluba št. 235 JSZ. Pred sejo sva z Debev. cem obiskala par drugih in do. bila dva naročnika. Klub šteje 25 članov, a na to sejo jih je prišlo le osem, am- pak ti člani jamčijo, da je klub Katherine Beuk Konferenca JSZ v soboto 30. maja v Chicagu Konferenca JSZ., na kateri so povabljeni soc. klubi in društva Prosvetne matice iz Čika-škega, waukeganskega, mil-wauškega in sheboyganakega okrožja, se bo vršila v soboto 30. maja na Spominski dan v spodnji dvorani Lawndale Ma. sonic Temple na S. Millard in W. 23rd St. Vhod v dvorano je s 23. ceste. Zborovanje se prične ob 10. dopoldne.. Ob 12:30 bo končana prva seja. Kosilo bo servirano v istem poslopju vsakemu, ki bo želel» Cena 50c. Istotako bo lahko vsakdo tudi večerjal v dvorani» Po zborovanju se vrši veselica, katere prebitek gre v prid konference. Dozdaj so priglasili delegate sledeče organizacije: Klub št. 1, Fr. Alesh, Joško Oven, John Rak. Angleški odsek kluba št. 1; Nekatere poslance je že ne- 7c galono in jajca so 11. maja, Preietj» ne menda toliko iz koliiko sram naših bedastih ko to pišem, po lOc ducat. To- P°k°žno6ti, kot iz tradicije in "plavih" zakonov, ki prepove- da prekupčevalci plačujejo za ?.avade' *itaJ° malo. Ni dujejo vsako, še tako nedolžno ducat svežih jajc največ 7 do " zabavo ob nedeljah. Predla- 8c. Živela prosperiteta far. gali so, da se to prepoved vrže mar je v pod velikim inženir, med staro šaro. Pa niso uspe- j jem! Pa bo enkrat menda li. Razne fanatične versko re-formistične in cerkvene orga. nizacije so zagnale tak krik, da v stanju prenesti vse krize in da bo napredoval. Sheboygan, ski klub je imel že precej lepih priredb z velikim moralnim u. Venera, št. 192 SNPJ., Mil. waukee, Mary Oven in Mary Mihelčič. Nada, št. 102 SNPJ., Mary spehom, kot shode, dramske Ud(>vich *n Angeline Zaitz Jim za "Ave Marijo", ne za "Am. Slovenca", niti ne za napredne liste. Rekli so mi, da ima Prosveta pet naročnikov predstave, piknike in preda, vanja. Na delavce v splošnem seda. Klub št. 232 JSZ, Sheboy. gan, Frank Nagode. Slavija št. 1 SNPJ., Peter so še ti poslanci zlezli pod kfcp. Upoštevajo pa se "plavi" zakoni ravno toliko kot prohibi. cija. So le sredstvo za graft. Vložena je bila predloga, da )i država plačala nekaj penzi. je starim, onemoglim delavcem. Ne ,so rekli. Ni denarja. Bilo bi ga pa zadosti za električne stole in rablje. Pod velikim pritiskom farmarjev je bil sprejet zakon, ki padel plo-h raz oči tudi farmarjem in "inženirji" bodo šli potem lahko krave past. , .. , Majniška izdaja Proletarca ,19 članov» v mladinskem oddel- nja kriza porazno vpliva. Mno- Bernik in Frank Zaitz. _____________ gi so izgubili vero v bodočnost Pioneer, št. 559 SNPJ., tukaj, in okrog toliko tudi Ave in postali vsled tega brezbriž- Johnny Kopach in John Rak. Maria, A. S. pa baje nobene- prijatelji zopet podprli in uspeh Kratka poročila bolo imeli sle- ga. Druš. št. 485 SNPJ. ima je bila letos zopet list, ki nam je v ponos. Izbrano gradivo, Sl; j2 £ft ™J lepe ilustracije in fin papir. oddelku do 30* Anton šular. ku pa 12. Druš. JPZ Sloga št. 2 jih ima okrog 50 in v ml. Port Washingtons Pot v Sheboygan V Port Washingtons ki je mesto med Milwaukeejem ter prepoveduje ustanavljanje koru ^«boyganom ob Michiganskem jezeru, , živi kakih 28 slovenskih družin. Frank Leskovšek, katerega omenjam v prejšnjem dopisu, je bil dozdaj edini, ki je prejemal Proletarca. Port Washington ima lepo lego v prijazni dolini, katero >oracij za obdelovanje zemlje. - - - Zadnja leta je bilo namreč or- skc#a davka. Cimvišji dohod- ganiziranih več kompanij z mi-Zadnje čase je v teku živah- ki, večji odstotek davka bi bilo lijonskim kapitalom, katere pri-no gibanje, naperjeno proti o- treba plačevati od njih v tej deljujejo pšenico. Npr., ena bratovanju ogromnih parnih državi. Zadel bi najbolj bo- taka družba s sedežem v Hays-u lopat (v resnici jim daje zdaj gate korporacije, toda volilci je inkorporirana z več milijoni leg0 v , . pogonsko silo elektrika). Ti so glasovali večinoma proti, glavnice in ima v najemu 75,000 obkroža>o na severni in zapad-l da Je ta naselbina z njim vred Uboga farmarska in delavska akrov sveta za pridelovanje | nl straiV mikavni griči, na | nekako izolirana od sveta, sle. para je pač dobrega srca. Pred. pšenice. 75,000 akrov je Bilo mi je nerazumljivo, da tako katoliška naselbina kakor je ta nima društva slovenske katoliške jednote. Sicer ga ne potrebujejo, ker so tudi društva drugih organizacij taka, kakor je članstvo. Prohibicija med našimi rojaki tudi v tej našel, bini ni prav nič spoštovana. Izmed naprednih rojakov v tem mestu, kolikor bi jih mogel našteti na prste ene roke, moram omeniti na prvem mestu ' Frank Leskovška. Čita Proletarca, Prosveto in druge liste ter knjige. Vzlic bi ji bil zagotovljen. deči sodrugi: Anton Garden o ni. Na seji smo imeli živahne delu konferenčne organizaci. razprave. Klub ni nameraval je illinoiskega-wisconsinske. poslati zastopnike na konferen- ga distrikta; Chas. Pogorelec co JSZ. v Chicago 30. maja, pa o aktivnosti v JSZ.; Frank je to svoje stališče spremenil in Zaitz o akciji za graditev na-izvolil za delegata Frank Na- šega doma; Peter Bernik o kul-godeta. Sodrugi so mi dali pri- turnih aktivnostih klubov JSŽ; liko in sem spregovoril nekaj besed o našem delu in naših A. Garden o socialn. zakonodaji; o angleških odsekih po- nalogah ter važnosti vztraja- dajajo poročila naši mlajši čla-nja. Ce bomo vztrajali, uspeh ni. Tajnik konference dopisu-ne izostane. Ako se udarno jc z njimi in ko bo dnevni red mlačnoSti, bomo propadli in s definitivno gotov, ga objavimo, tem vse naše delo dolgih let. oziroma bo predložen zboro-Sodrugi v Sheboyganu bodovalcem. pogonsko kopalni stroji so pravi monster-ji. Stanejo po več sto tisoč dolarjev. Pripravili so ob delo stotine delavcev in so mnogo krivi sedanje brezposelnosti ter ofeubožanja teh krajev. Odgri-njajo zemljo do 40 čevljev globoko, da pridejo do premogove plasti, ki je od 6 palcev do par čevljev debela. Pustošijo, rodovitne farme in puščajo za seboj hribe kamenja in nerodovitno zemljo, ki bo več desetletij in dalj neporabna. Kompanije, ki operirajo s temi lopatami, so stroške produkcije tako znižale, da so zaprtim premogovnikom takorekoč preprečili obratovanje. Okupirale so premogovni trg, tako, da danes od 16 večjih rovov v tem kraju obratujeta le Še dva. Vsi ostali stoje, nekateri že po več let. Ko- loga pride ob prihodnjih volitvah spet na glasovanje. ve- lika farma, s kakršno mali farmarji s par sto akrov zemlje Vroč boj se je vršil radi pred- e bi nikakor mogli konkurirati, loge, ki je določala, da se v Farmarje je strah te nevarno. Kansasu zopet uzakoni smrtna sti in jo skušajo ovirati. Razu-kazen. Propagatorji zanjo so mejo, da ima masno obdelova. argumentirali, da jo imajo vse nje zemlje z moderno mašine-civilizirane" dežele. Cemu je rijo vse prednosti napram nji. ™esKtl v Wisconsmu. kot so ie bi imel tudi Kansas! Res, hovi stari preživeli metodi. V Cheboygan, Milwaukee, Racine, ------Kenosha in več drugih. Ako sem si pojasnjevanja vzhodni pa omenjeno jezero. d i aktivnostim našega gibanja Pravijo-, da je to mesto starejše v slovenskih naselbinah širom nego Milwaukee in ima zanimi- Unije z velikim zanimanjem. vztrajali. Obširno smo govorili o agitaciji za širjenje našega tiska. Pa ne samo govorili, kajti že temu popoldne smo dosegli lep uspeh. Naklonili so mi prijateljsko sodelovanje, s katerim sem zelo zadovoljen. Določeno je bilo, da se vrti pred mojim odhodom še ena se- Prosimo društva in klube, ki še niso naznanili svojih dele-ratov, da to čimprej store. Kdor izmed udeležencev bi želel prenočiti v Chicagu, naj to istotako sporoči tajniku konference na naslov, Anton Garden, 2315 S. Ridgeway Ave., Chicago, HI. Zvečer ostanejo zunanji gostje s svojimi čikaškimi sodrugi o zgodovino. Šteje glasom ljud-1 Dober vtis je napravil name tu- ja,kjer se bomo pogovorili o na- aiJC s SVUJirTU crsasKimi soarum •kega štetja iz leta 1930 ofcrog * John Pungartnik, tajnik druš. sem nadaljnem podrobnem de. in sodružicami ter prijatelji na 3,700 prebivalcev. Vzlic svoji st. 2 JPgS. Njegova soproga i starosti je torej ostalo majhno Jf iz Škofje Loke. Oba rada v primeri z drugimi obrežnimi 6itata- "Proletarca" dozdaj ni- ne da v Kansasu ni gozdov in bi Rusiji obratuje take ogromne morda primanjkovalo lesa za farme država, tukaj pa privat-"gavge", zato pa je predloga ne korporacije, četudi jih sku-določila, da (kupimo električni šajo farmarji v vseh državah stol, na katerem bi cvrli razne unije omejevati ali pa prepo. grešnike. Smrtna kazen bi bi- vedati. Toda čas gre naprej v, la določena tudi za bančne ro- razvoju. Metode obdelovanja, *evJ *ot omenjeno, je zelo ma- , —------ parje, toda ne za tiste, ki "le- ki so bile dobre za dede, so da- ,0 ,n vs,ed te*a v teJ naselbini Je »»tukaj slab, zraven pa mi . ' . , ' nitsn *»n K 1. —1. ¿1. 1___U___: 1_ _ 1_ I lO . S Za dobro postreftbo v vseh osirih bo skrbel ODBOR. S i Čudni čikaški protesti proti fašizmu —ali komu " . . . Dalje je g. Vidmar na | Jamesa tudi zanima, čemu zanimiv način pudal sliko slo. naj bi Proletarec dobival obre. venskih socialistov, ki se zbira- sti? Saj res, dobi naj jih rajše jo okrog 'Proletarca'," P&e J®- Kobalova "Svoboda", ki se bo. rič v Am. Slovencu. "Povedal ri za — republiko ,in pa gospod LEVINJA NASKOČILA DETE konzul ter tisti "bivši 100. procentarji", ki so mu posojali svoja imena v "pripravljalnih" odborih. . James pravi, da je silno tež. ko dobiti pravega socialista. On ga Še ni videl. Hm-hm-mmimm. Kako pa potem ve, kakšen je "pravi socialist"? Cemu nista on in R. J. Z. "prava socialista" ? Bi imeli potem vsaj dva da bi jih kazali ljudem ob ve. likih praznikih v karnivalih. je, kako so zbirali socialisti mi. lijonski fond, zdaj pa je pre. ostanek od nabranih 60 tisoča, kov v varstvu grupe ljudi, ki se ponašajo a socializmom." Jeri. čev "Am. Slovenec" pravi, da je bila "ta točka na *protest-nem' shodu 30. aprila proti fašizmu. ki se je vršil v prisotno«, sti okrog lOO^ljudi v Narodni dvorani, posebno zanimiva". Najbrž da, iker pokazuje, kako silno boli "patriote" ljudski de. nar. Ce bi ga oni upravljali, bi i Pravi, da je B. Novak pri pri-blagajno kaj hitro izpraznili, marnih volitvah glasoval na re. kakor se je še v vseh ustano. publikanskem tiketu in se hu. vah, v katerih so bili absolutni1 duje. Ce je to storil, je pač gospodarji brez kontrole nad; zapravil nekaj svojega Časa ze. sabo. Nad "preostalim" fon-! lo po nepotrebnem in napra. •dom Slovenske lige in Slovenske, vil neumnost. Ampak zakaj narodne zveze, v katerih so ni James s svojimi prija-delovali klerikalci, se Vidmar telji rajše protestiral proti vo-seveda ni mogel zgražati, ker lilnemu odboru ,ki je vrgel so. so gospodje zbrani denar spro. cialistične kandidate z glasov. ----------------niče, daai je sodnik Taylor izrekel» da imajo pravico do nje? ti porabili, zraven pa še mnogo tisočakov, ki so jih dajali zavezniki takozvanemu london- Dotični, ki uče socialiste, kakšni skemu odboru, čigar ameriška j naj bodo, da bodo "pravi socia-podružnica je bilo Jugoslaven-ako Narodno _ Viječe. Kazen Vidmarja je bil "glavni" slovenski govornik na tem shodu jfcupnik fare sv. Štefana Anzeln Murn. Poročevalec "Novog Svijeta" pravi, da morajo biti Slovenci silno v stiski za govornike, ker pošljejo takega, kakor je F. Vidmar, na oder. Tudi pro- listi" bi lahko sami dali dober vzgled, namesto da agitirajo za republikanske in demokratske kandidate. Človek, ki indorai-ra Hooverja, socialistom pa o-čita, da niso zadosti socialistični* je zelo nelogičen in neiskren. Vidmar, Kolar, Richard itd., protestirajo in se hudujejo na socialiste, kakor da socialisti test župnika Murna je bil čud- vladajo ves svet. In čimbolj na stvar. psu jejo in demagogirajo v Pro- Za fond JRZ. se razen Vid- sveti, bolj zatrjujejo, da jim urednik ničesar ne priobči. Hm. Pa spet, hm. James je definiral, kaj je socializem. Pravega socialista še ni videl. In hud je na socialiste, da bi jih kar pohrustal. Pa vprašuje: "Ce je SNPJ. socialistična organizacija, čemu mi niste te. ga povedaJi ob pristopu? Za. kaj ne?" See, bržkone bi ne pristopil, če bi vedel, de je v SNPJ. kaj socialistov, četudi hoče, da bi bili socialisti med Slovenci bolj pravi in bi večkrat pogledali v dictionary, kaj je "true Socialist". Toda take živali James ni- i m ar j a zelo zanima James L. Kolar iz Cicera. James Kolar je v Ameriki rojen in vzgojen Ceh. Za delovanje med Slovenci se ni zanimal, dokler ga ni slučaj zanesel v družbo mlajših, večinoma tu rojenih Slovencev. JRZ. mu je ipanska vas, naš stari kraj tudi, zato pa pravi, "see America first!" James Kolar in R. J. Zavertnik sta na skupni fronti in tolmačita socialistom, kaj je—socializem. V pomoč za taka razjasnjevanja rabita besednjake. Da pa bi bila kdaj v socialističnem gibanju aktivna—bognedaj! James torej vprašuje, kako to, da se preostala vsota JRZ. šnje organizacije za gmotno pomoč, katero rabi v volilni kampanji. Volitve se vrše letos v jeseni. Kadar dobite apel, odzovite se po svojih močeh. F. B—č. ste vsi, bili člani ali nečlani. Pokažimo tudi delavci v zapad-ni Penili, da tudi med nas pri. haja več življenja, več odpora proti krivicam in mizeriji, ka. tero je nam naprtil kapitalizem. -- • ¡Na Moon Runu bomo čuli go. PrirPilh i na Cvetami Pfl vornike v slovenskem in angle. rnreaDd na ayganu, ra^ skem je?iku Deležni bomo 2a bave in duševnega užitka. I : John Terčel, organizator. dobro izpadla Brid^eport, O. — Dne 9. maja je bil naš dramski odsek na .. , , Syganu, Pa., kjer je vprizorii IN. ¿lemberger vabi na kon- za tamkajšnji klub Št. 13 dve igri. Kako sta se predstavi in deklamacije ljudem dopadle, to naj povedo sami. Udeležbo so imeli veliko. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Smeha in aplavdiranja je bik> v izobilju. Anica Kramžar je lepo dekla, mirala v slovenskem jeziku "Mi smo mladi". Od nje se lahko še dosti pričakuje. Na priredbi smo videli naše stare pionirja Kavčiča, Kvartiča, Uršiča, ferenco v Glencoe Piney Fork, O. — Prošla konferenca je dala mandat Jo. ipu Snoyju, da skliče prihodnje zborovanje ob primernem času, kar je bilo storjeno. Sodrug Snoy, ki je tajnik konference, apelira, da naj se odzovemo klicu. To bomo storili. Sodrug Snoy se je razvil v enega najboljših agitatorjev, V ioli m Prič. H,11« blisu Cincauaatija, O., »o »riA—» prodava!« 0 «trjffr mrak. Da bi jim bil« prodavaaj 1&«I>« sapopadljira, m Mili «Wa ■»odvoda, mlado, toda i« skoro doraslo lovinjo, ki j« tu aa sliki ta «Mf« ste, katerim ni Za izpolnjevanje afriiikofa paa. Vsa ta manošarija v malam j« bila pod nadzorstvom kroti- v jake novtAV^ toljov. Prišli so tudi mali otroci in glodali šivali, mod njimi iontlotna Vi vina' , w . ... Lomcknor, ki j« tu «a sliki Dofclotoo so jo približalo k tov in j i, toda ko j« ^aslUga Za USpeh prireditve Ural napravil» pooo kakor da aa pripravlja k naskoku, j« odboiala. Krati- Kre tudl Mr». KiamŽarjevi, ki toljica pa >o ia bodrila, aaj a« nikar ao boji, naj I« gra do lovmjo, kar ji je imela oder V oskrbi, ao bo storila nič ialaga. Otrok j« ubogal, toda loviaja jo imola rvojo muko, ia tako sa jo Vivian sunila smrtno prostraionn r ajonik sabak. Kratitaljica jo mi mogla sama roofct. PVikitoli ao ia dougi. OtraOa p» dal aato učitoJj prvo pomoč, po tam ga naglo odaoaal mm dva bloka oddal jaao policijsko po-stajo, od tu pa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer ao ma dali sdrarniki dva-aajet viivov na rano r glavi. Vslad ia noarooo j« oblast avadln preiskavo, da «vid». im aiao to vrsta predavanja a divjik sverek pranovarna sa otroka. 'Pustovrha, Mravljo, oba Viran,:kar J1T lma,ta JSZ"^l«1»-ta ter druKe, ki »o bili zapo«J"c- J? Zel%T.l « zavedni rojaki bil kdaj član JSZ. Svoje otroke ... . . , nem. Posamezni člani so si o- zavzamejo, bo klub ustanov, uči v delavskem duhu. Ali nekak vrag jih je obsedel, več takih p0si0pij jn se Uen 14. junija. Vabljeni ste vsi,! Moja aktivnost v soc. stran- da so polni mrznje do sociali- ^„n^H 0 cenah ter poskr. pridete omenjenega dne sku- ki je tudi prestala. Le sej se stov. 1 bet. da James prav nič beH tu To dnifttvo je v Pro. !!f? ®e J0 člani.i«|svetni matici. Nace ŽUmberger. iin društev katera so v Prireditev aPkmeerjevew mladinske šole ------- ----------Chicago, III. — V nedeljo 31. Konferenci JSZ. ro ^11.80. Z rezultatom prire- maja priredi druš. Pioneer S. N. Prosvetne matice, elevelandskega, barbertonske-ga in girardskega okrožja. Slovenski dom v Girardu je na 1006 State St. Klub Si. 49 bosta na konfe- ditve smo v teh razmerah lahko zadovoljni. Seveda bi bilo lahko še boljši. če bi se delavci tako zavedali pomena svoje organizaci- P. J. dkupno s svojo mladinsko slovensko šolo v dvorani SNPJ veselico, na kateri bo izvajan naj prvo program in potem sledi prosta in plesna zabava. renči zastopala Matt Pišler in (e in se brigalizanjo, kakor se Spored 8e prične ob 3# p0p0i; Andrej Božič, druš. "V Boj"fbri«aJ° kapiUlisUčm sloji za dne Nastopi pevski zbor "Sa- Je..re, J z.va", otroci Pioneerjeve sloven-ske šole, tenorist Ivan Beniger, par govornikov, zaključna točka pa je komedija "Hans von Smash". Igral bo J. Kochevar-jev orkester. Vstopnina je 50c za osebo. št. 53 SNPJ. pa Joseph Fran-l8V°J°- Ali ^^ se Je treba z češkin in Matt Pišler. | nevednostjo, da Spored na sobotni prireditvi spoznalo, čemu ima brezposel- bodo izvajali največ člani kluba št. 27 iz Clevelanda. Vpri-zorjena bo igra "Medved" pod režijo s. Eppicha. Razen tega bo Eppich nastopil tudi v kupletu. Oboje bo dalo ude. ležencem veliko povoda za smeh. Od "Zarje" pride oktet, ki zapoje več pesmi. Vinko Zgonik, zapisnikar kluba št. 49. bo deklamdral pesem "Prow letarci", ki jo je imela v prvomajski številki Proletarca Anna P. Krasna. Olga Godec, hčerka Blaža in Jenny Godca, bo pela v angleščini znano pesem "Volga Boatsman". Frank Barbič ml., Anton Havlena in pianistka Olga Godec bodo igrali v programu "Napoleon's Last Charge" (E. T. Paul) in nost, mizerijo in druge socialne nadloge. Kdor želi človeštvu boljšo bodočnost, naj se zanjo bori v socialistični tftranki. A. Jurca. Izlet na Moon Run Strabane, Pa. — Zadnja konferenca Prosvetne matice v Pittsburghu je sklenila, da pri. redimo v nedeljo 24. maja izlet v Moon Run. Tajnik konference poroča, da so priprave v pol. nem teku in da bodo udeležen, ce zadovoljili v vsakem oziru koliko mogoče dobro. Težko je v teh časih, ko človeku primankuje centov na vseh koncih in krajih. Toda ala- Vabilo na konferenco in veselico v Glencoe i Glencoe, O. — Na spominski dan v soboto 30. maja se bo ▼ naši naselbini vršilo zborovanje soc. klubov in društev Prosvetne matice, ki pripadajo vzhod-noohijski konferenci JSZ. Prične se ob 10. dopoldne. Bo zelo važna in je potrebno, da so klubi in društva kolikor mogoče številno zastopani. Popoldne se bo vršila veselica v prid konferenčne blagajne. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bodo udeleženci imeli dobro postrežbo in zabavo. Govornik popoldne bo mladi Viktor Tusheik. Na svidenje 30. maja na Glencoe. Odbor khiba it. 2 JSZ. Prireditev srbskih sodrn-gov na north side * Chicago, 111. — Srbski so-drugi, organizirani v udruže-nju br. 20 JSZ., bodo imeli v svojem lokalu na 2250 S. Cly-boum Ave. v nedeljo 24. maja zvečer zabavo z običajnim sporedom. Igrali bodo tamburaši. Vstopnina je 25c. Vabljeni ste, da pridete na to prireditev. Odbor. Zanimiv d«l "Prol*tarcs" se dopisi. Pristopit* T krog malih dopisat, kov tor tot rudnikov tudi vL Milwaukee Leader NsJvo£ji acneriiki aocfcltotft-Ini dnevnik —Naroininai $6.00 na leto, $3.00 mm pol lota, $150 u tri meseco. Naslov: 52S Junoau Ava MILWAUKEE, WIS. 1'1 ^Vt /|Vf v? %Vt Mf l\f Mf Mf Mf Mf Mf Mf Mf Mf Mf Mf Mf /|Vf ' »f Mf ' Af ' Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDIN1A SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 âi.lt êt< êwâiMw»w»\r/ bi časi ostanejo zmerom, če 'Wiener Bfoit' (Johann Straus). I bomo brezibrižno tarnali, ne da Po sporedu bo ta trio igral tudi bi «e poučili o vzrokih in naf-na plesni zabavi. pravili vsi skupaj ogromen or- Delavsko občinstvo v vseh Kaniziran pritisk, s katerim si teh naselbinah je vabljeno, da borno izvojevali prosperiteto, pride v Slovenski dom v soboto kakršno delavci zaslužijo. 23. maja. Na konferenco naslednji dan so vsi prijatelji na. šega gibanja dobrodošli. — o Cleveland City Central.Committee se obrne na vse tukaj. Prireditev v Moon Runu je naša delavska manifestacija. ( Drugega namena nima. Zato pa se od delavcev pričakuje, da pridejo tja iz raznih naselbin v čimvečjem številu. Vabljeni NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL Mi tiskamo * Slovonskom, Hrvalkom. Slovaikom. Čolkom, Poljsko«, kakor tudi v Anflotkoos la N «mikom Joaiku. Nala posoknost so tiifcirls» bo drultva In tig ovsa, PROLETAREC Lui sa »to M«fik«|i Ijaditva. ladaja liKtja vsak četrtek. antka Dalavska Tiska» aa Druiba, Chicago, IU. FRANKLINOV SPOMINSKI MUZEJ Glasila Jugoslovanaka Socialistična Z««m NAROČNINA m fcedinjene drftave in Kanado sa celo Iste $3.00; m pol let« $1.75; sa četrt leta $1.00. — Lnoasmstvo: sa cslo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oflssi morajo biti t naiem uradu eaj-poansjs do pondeljka popoldne sa priobči tev ▼ it*vilki tekočega tedna.__ -TEH- ——~■ ■ ' ........... ~ "" ' " * PROLETAREC Pfcblishod ov*ry Thunsday by ths Jugaslsv Workmaa's Publiahing Co ., Inc. Established 1906. Manager ______ Frank Zaits Charles Pogorelec United •1.75; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Yaar $8.00; Six Months Months $1.00.—Foreign Countries, One Tsar $8.50; Six Months $2.00. ■i'i"i ■ -. ■ ■ ■ ------ Addrosa. PROLETAREC W. 26th St.. CUcm*. in. Telepfcoe« Rxkw.ll 2»M. 546 Koliko pomeni za delavstvo politična moč V Zed. državah delavstvo NIMA svojih zastopnikov v zakonodajah, četudi so vsi poslanci, vsi senatorji in vsi kongresniki v vseh zbornicah izvoljeni z večino delavskih in kmečkih glasov. Kadar hoče delavstvo spraviti "skozi" zbornico kako postavo, najame "lobiste", da nagovarjajo poslance k "prijateljstvu do delavcev". In ob enem jim pošiljajo resolucije, telegrame in pisma, ter apelirajo nanje na shodih, da naj bodo delavstvu "naklonjeni". Vse to raditega, ker delavci in farmarji nočejo glasovati za kandidate socialistične stranke, nego rajše izvolijo tiste v "starih" strankah (republikanski in demokratski), katere jim postavijo, oziroma jim financirajo kampanjo privatni interesi. Drugače je v deželah, kjer delavstvo ne meče proč svojih glasov. V Angliji, ki je v primeri z Zed. državami veliko revnejša in majhna, dobe brezposelni v teh časih depre-. sije blizu šest sto milijonov dolarjev na leto državne podpore. In ta podpora ni miloščina, nego je zavarovalnina, do ¡katere je brezposelni delavec postavno upravičen. Podpora je brez beraškega pečata in brezposelnemu delavcu, ki jo prejema, ni v ponižanje. V Zed. državah, ki so najbogatejša dežela na svetu, je nad sedem milijonov brezposelnih. Koliko dobivajo zavarovalnine? Koliko store zanj v kongresu in legislaturah poslanci» kateri so izvoiili DELAVSKI glasovi? To sploh ni uganka, nego le opomin onim, ki so metali vsa ta leta proč svoje glasove. V bodoče naj bodo pametnejši ter volijo za svoje poslance, katere nominira delavstvo, organizirano v socialistični stranki. FAŠISTI PROTI «FAŠIZMU« Jugoslovanski "kraljevaški fašisti" prirejajo v Chicagu od časa do časa "protestne" shode proti italijanskemu fašizmu. Musso-linija in njegov režim omenjajo le toliko, kolikor "nujno potrebno", ves drugi čas pa porabijo govorniki za napadanje "Proletarca", hrvatskega tednika "Novi Svijet", , Jugoslovanske socialistične Zeveze, Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza, Jugoslovanskega delavskega sveta in pa tistega sklada JRZ., o katerem so že milijonkrat zapisali, da je čisto zapravljen, pa ga oni še vedno—zapravljajo ! Njihovi "protestni" shodi so žalostna spa-ka, kakor so spake dotičniki, ki jih sklicujejo. Piačani so, da propagirajo fašizem in militarizem generala Živkoviča, ki načeljuje vladi Jugoslavije, ter napadajo pri.tem socialiste ter druge napredne kroge med jugoslovanskim izseljeništvom, kateri se v resnici bore proti fašizmu,—toda ne le proti italijanskemu, nego tudi zoper Živkovičevega-Ale-ksandrovega v Jugoslaviji in Kolombatoviče-vega-kobalskega v jugoslovanskih naselbinah v Zed. državah. VSI SMO ENAKI Podatki so navsezadnje priročna stvar. Iz njih npr. vidiš, kolikšno je skupno narodno premoženje, in koliko ga pripada povprečno tebi in vsakemu drugemu stanovniku naše svobodne dežele. Žal, da podatki nikoli ne povedo, kam se pritoži, če nimaš svojega deleža od skupnega narodnega zaklada. Imajo pa podatki dobro lastnost, da pojasnijo, v čigavih blagajnah so "naša" bogastva. Npr., leta 1925 je imelo 502 oseb toliko dohodkov, kolikor je znašala vrednost vsega žita, ki ga je pridelalo 1,300,000 farmarjev, in vrhu tega še vrednost vsega bombaža, ki ga je pridelalo 1,032,000 poljedelcev v letu 1930. Pa recite, da nimamo v tej deželi vsi enakih priložnosti! Nihče ne more iti hkrati na vse štiri vetrove. Kdor trdi, da lahko, ali da je lahko v sredi med njimi, laže drugim in sebi. ga vajenca, in je nekaj minut J. Manock, Chas. Howart, Wil- I * pred svojo ženo in ji rekel, da za tem isti Johann Bent stal ni ničesar prinesel domov, niti penija, in tem manj še kak šiling. In ni bilo nič drugega kot dobra volja usode, da se ni njemu zgodilo isto kakor malo preje onemu fantu. Kakor je pretepel tkalskega vajenca v Rochdalu Johann Bent in je teplo krojača življenje, prav enako je bilo z vsemi malimi ljudmi v deželi, s tkalci in predilničarji, z rudarji in kovači, z njihovimi ženami in tudi z otroci. Glas človečnosti se je dvignil v Veliki Britaniji in je zvenel tja preko v Ameriko, da izbriše kupčijo s sužnji in delo sužnjev, to sramoto na telesu novega stoletja; v taisti slavni Veliki Britaniji pa so Živeli od zelene Irske tja od škotskih gora, ob Kanalu in tam ob neskončnem morju, ne-številni ljudje, ki niso bili prav nič več kot taki sužnji. Sužnji fabriških gospodov, sužnji trgovcev in sužnji novega stroja. Sem in tja je kdo zavpil, dvignil pest in bjuhijil goreče besede iz lačnih ust, govoril je liam Cooper, Smithies, Miles Ashworth in drugi, ki so trpeli pod bedo, pod brezposelnostjo, pod uvedbo novih strojev in ki podobno danajšnjim tibovelj-, akim rudarjem niso ob plačil-! nem dnevu prinesli v žepu niče-1 sar domov, ker je vse vzel, ako; ne kdo drug, pač podjetniški konzum. In ti tkalci so se ho-1 teli osvoboditi in kljub strada-; nju, kljub pritrgovanju od ust so začeli zbirati kapital, s katerim so 21. decembra 1844 o-tvorili oddajališče Rochdalske-ga konzumnega društva v Žel-vini ulici (Toadlane) pod nazivom "Equitabile Pioneers of Hochdale" (Pravični tkalci rochdalski). Ta prodajalna oz. to konzumno društvo je pa v razliko z nekaterimi prejšnjimi temeljilo na posebnih načelih, ki veljajo še danes kot temeljna načela svetovnega konzumnega zadružništva. Glavna od teh nekako 15 načel so: 1. Prodaja po tržnih cenah. 2. Prodaja vsakomur. 3. Prodaja proti gotovini. 4. Enaka volilna pravica. 5. Razdelitev čistega dobička po razmerju izvršenega na- KARL MARX Njegovo življenje in njegov neuk. Model of t h» licnjanlfci Fr.mkltn Memoria!. po krčmah in na ulicah, dokler kupa ga ni prijela pest policista. Po-, Xa načela ao dobila z ^ch-tem je mogel vpiti na stene ce- dalako zadrugo, v kateri so se lice, dokler ni občepel s suhim 'ezikom v kakem vlažnem ko dobro obnesla in katera jih je prva preiskusila, sankcijo za dl i « » ^ ._i. Franklin« k> mi i* .. tu* Tako je bi,° v Lomionu' svetovno konzumno zadružni- ^ZZ^^rZ l^ZJ^l^Z S tako je bilo v Manchestru, ta- Stvo. Kochdalsk, poizkus se je Ujonov dolarjev. Slika .podaj jo m«»oj, kakor bo «glodal na sunaj po do- ko je blb tudi V Rochdaltl. posrečil in 28 tkalcev je dalo goSovkvt V poaobnom Franklinov.« oddalku bo ajogov .pomen«k (na lovi Ako bi mogli tkalci jesti svoj tako osnovo gibanju, ki je da-sgoraj), oa dol muaaja pa bo plaaotarium (.lika sgoraj aa d.ani), kakrin.ga gnev, bi ne prišlo nikomur niti nes Svetovno in ki obsega kakih ima doadaj v Amoriki adino Chicago. V mu«.ju bo raistavtiona vsako,aka na da menjal s kra- masi-orija in ra,ni procosi p^ukcij«Ijem. Potem bi postalo njih turi sloviti moatovi, ramvoj ialoamc, sSoklaraa, rasno oloktroteknicae napravo J r , furi. v«. , J upadlo telo okroglo in debelo kakor napolnjena vreča moke, Cvetko Kristan: Robert Owen Rochdale in konzumno zadružništvo danes ki jo peljejo v oktobru kmetje k mlinarju. Ali gnev je slaba hrana. Gnev je polje, na katerem poganja mnogo plevela: prepir, nemir, trpljenje, bolezen in sovraštvo. In ta plevel se bohotno razrašča in razrašča, dokler ne zraste ljudem preko glave, dokler jim ne za-temni solnca ali jih pa pusti, da se pregreše. ^ V Rochdalu je bil cel pragozd gneva. Zaga tajnega u- Ko so te dni otvorili v Roch- ni za tak poizkus ; in seveda po dalu muzej tamošnjim ustano- nekaj letih je ta poizkus v Novi viteljem konzumno zadružnega Harmoniji propadel in stal gibanja, ko je tu 160-letnica Owna precejšen del njegovega mogT^ podreti!" Mn^ rojstva "očeta" zadružništva | premoženja. Owen ni obupal ^ ^¿¿Uki tkalci so kresali Roberta Owna*) in ko današ- in da delavcem nudi možnost ,e Äe z rameni> ako je KOVOril nja kriza svetovne produkcije boljše izrabe njih mezd je sam ^ deieij o reformah Pri-vsled svoje anarhije povzroča M'onl pm ^^^^^^ 'digarji so prihajali in odhajali, «o.,- onro p^rilj parla- toliko in toliko gorja, ne bo nakupoval za delavstvo blago neprimerno, ako se spomnimo i na debelo in ga oddajal po la-ciljev in stremljenj za gospo- stnih cenah dalje. Celo do-darsko osamosvojitev delovne ga ljudstva. Napoleonske vojne so povzročile bedo po Evropi, stroji so začeli izpodrivati ročno delo, Amerika se je začela osamosvo-jevati in beda in pomanjkanje, pa tudi že delna brezposelnost, so grozili ljudstvu, ko je Robert Owen (1771—1858) v začetku 19. stoletja priženil tovarne svojega tasta. 14. do 16. urno delo, bore plače, slabe higijenske razmere, slabe stanovanjske razmere delavcev in njih naraščajoča beda so pač napravile iz čustvenega in že od mladosti k nekaki mističnosti nagnjenega Roberta Owna — velikega indu-strialca, za socialističnega utopista. Praktično je začel izvajati svoja načela: dal je delavcem, v onih* časih, ko se je povsod njih položaj slabšal, boljše mezde, skrajšal jim je delovni čas, uredil je socialno skrbstvo za svoje delavce, u-peljal higijenične naprave v ment, ki pa je kazal do teh spi- . _ . . » /ir . K)v v glavnem brezbrižnost, plačeval je pri tem. (KakajDobri gen Qwna ni ogta, kon_ _ ________, ..... razlika : danes so pa podjet- čno M več kot ,e gen 0wen JHi« kavo, pustili gmti čaj, uni- niüki "knnziimi naiveria ne-L- • « .. . . i_____l * , , y , med tem ko bo 250 milijonov ljudi. Rochdal-ska zadruga je uvedla kmalu tudi lastno produkcijo, kupila lasten mlin in drugo in deluje še danes v blagobit tamošnje-mu prebivalstvu. Ta zadruga, ta začetek je dal podnet za gibanje, ki naj na svoj način reši današnji kaos, ki vlada v kapitalistič-netn gospodarskem sistemu in ki vodi v katastrofo. "Z organiziranim konzumom do organizirane produkcije" je načelo, ki bo moglo vsaj malo urediti današnjo anarhijo v svetovni produkciji. Izdeluj le toliko, Kolikor moreš prodati, prodajaj direktno kupcu in vsi stroški, vse zaloge, ki jih ne moreš nikdar prodati, bqdo izginili in prihranili denar ter omogočili gospodarstvu urediti svojo produkcijo tako, da ne bodo na eni strani uničevali dobrine, seži-gali pšenico, potapljali in ^no- največja ne-i je govorij proti dobičku, in s varnost za nesvobodo delav- tem se je poatavi, prati močL In ta moč se imenuje denar; to je bilo tedaj tako, in mnogo stva). V Economist svojem listu "The je propagiral tudi ustanavljanje svobodnih kon-|drugače n< ulo §e tu(Ji dft. zummh zadrug m pač pripomogel k temu, - da so ustanovili nes. Robert Owen . . . nekate* , . . ,ri so imenovali to ime kakol stavci v 30. letih minulega sto- molitev; večina pa je izbrisala letja svojo prvo konzumno za-|molitev že davno iz U8t „ drugo v Londonu, ki pa še ni imela nikakih načel, nikakih posebnih smernic za delovanje, čevali bombaž, na drugi strani na milijone ljudi stradalo, umiralo od gladu in prezebovalo. Ta izkušnja marveč so člani te zadruge ho- Tako nekako opisuje Michael Becker v svoji noveli "Ljudje iz Želvine ulice" življenje v Rochdalu v dobi, ko so pošteni svoji tovarni, sezidal celo hiše jiovnih ur ,ki so bile porablje-in šole za svoje delavstvo, ta- ne za ta lzdele^ in cena blaga ko da je postal New Lanark, b,la dolo*ena. Ker pa je ta sedež njegovih tovaren, Meka >orza •Pojemala tudi izdelke, tedanjega delavstva, in tudi po *aterih , je bilo manjše po-groza njegovih sovrstnikov- vPra^eyanje, in ker ni mogla podjetnikov. "Kako bomo osvobojenega delavca obvladali?", je vprašal neki podjetnik na takem obisku Owna. Ali Owen ni odnehal, svoje lokalne uredbe je hotel posplošiti, hotel je za nje celo doseči zakonito podlago in zakonito obveznost. Ali stroji so pač odvzemali ljudem kruh, i» da te ljudi nastani in zaposli je pač poizkusil Owen uvesti v Ameriki zadruž-no-komunistično .naselbino in tam nastaniti ljudi, ki bi se zanjo priglasili. Prevelik idealist in premajhen praktik pač ni pomislil, da je vsaka zadeva odvisna od ljudi ,ki jo vodijo in za katere se vodi. Ni pomislil, da kriminalni tipi, zbobnani iz vseh koncev sveta, niso primer- *) Letos 14. maja, je bilo 160 let od rojstva R. Owna. zadostiti vsem poklicem, ni u-spela; in zopet je moraf Owen žrtvovati precej premoženja. Vsi ti poizkusi nam kažejo namen, ki je hotel pomagati delavstvu ,ki je hotel reformirati socialni položaj delavstva in ki je pri tem kot prvi zahteval državno pomoč, državno intervencijo in državno zakonodajo. Owen seveda še ni poznal razrednega boja, delal je po nekakih solidarističnih načelih in seveda ni uspel. Vzbudil pa je veliko socialno giba-nje in precej utrl pot poznejšemu socialnemu in soc ia listič nemil gibanju, zlasti pa zadružništvu. — Brio je nekaj let pozneje po teh Ownovih poizkusih. •'Brio je to leta 1843 v Angliji v Rochdalu, ko je krojač » ^ Bent pretepel tkalske- omenjenega Johna Benta še našlo v ta namen. ^ 16 ^ rochdalski tkalci ustanavljali Ö i, JI,h 7ra svojo konzumno zadrugo. Te- skupni nakup. Še dalje je še daj bm Owen: sam je hotel pripomoči k posredovanju prodaje in nakupov: ustanovil je prvo borzo dela odn. izdelkov. Banka, ki jo je tudi pridružil tej borzi, je izdajala nakazila, ki so veljala za gotovo število delovnih ur, in ako je prinesel kdo tej borzi v nakup oz. prodajo kak izdelek so pridružili ceni surovin za ta izdelek še število de- bo pokazaal trgovcem, da ne bodo prodali nič več biaga, ako bo prodajalna odprta osem ali pa dvanajst ur, kajti ko je denarnica prazna, tedaj oni, ki bi potreboval in rad kupil, broz denarja ničesar ne dobi. Pokazala bo tudi to, da stroji niso tu zato, da množijo bogastvo nekaterih, a da so v pogubo milijonom, nego zato, da kori-v Rochdalu poleg stijo človeštvu, ki jih je tudi iz- PRIPRAVLJANJE "ZA MIR" Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ (Nadaljevanje). Marx priznava, da dajo iste vsote kapitala pri neenaki uporabi obeh organičnih delov kapitala rate dobička, čeprav so zelo različne ustvarjene večvrednostne množine. Dva kapitala po 50.000 M.* od katerih predstavlja recimo eden 40.000 M konstantnega in 10.000 M varijabilnega kapitala in da pri 100-od-stotni vrednostni rati 10.000 M večvrednosti, dočim sestoji drugi iz 10.000 M konstantnega in 40.000 M varijabilnega kapitala in da pri enaki večvrednostni rati večvrednostno vsoto 40.000 M, vendar dela enako rato dobička, čeprav bi morali biti teoretično neenaki, če je večvrednostna rata direktno določila rato dobička. V prvem slučaju bi morala znašati rata dobička 20%, v drugem slučaju 80%^ V resnici pa dasta obe podjetji enaki rati dobička. Kako naj to po Marxu objasnimo? Različne rate dobička izenači konkurenca, v splošno rato dobička, ki je povprečna mera. vseh različnih rat dobička. Kapitalisti torej, ne realizirajo večvrednosti, kakor se ustvarja individualno v katerikoli poljubni tovarni-temveč kot povprečno rato dobička, kakor se ustvarja z gibanjem celotnega kapitala družbe. Povprečna rata dobička je lahko nižja ali višja kakor individualna, kajti "različni kapitalisti — tako pravi Marx — so tu, v kolikor pride v poštev dobiček, le kot akcijonarji neke delniške družbe, kjer se razdele deleži pri dobičku enakomerno po 100 M in se torej različni kapitalisti razlikujejo le po višini od vsakega v celokupno podjetje vloženega kapitala» po svoji sorazmerni udeležbi pri celotnem podjetju, po številu svojih deležev.'* (Kapital lll.-l, 9. poglavje; Kapital III.-2r 25. in 48. poglavje.) Četudi se poedine rate dobička ne krijejo proporcijalno z večvrednostno rato, t. j. čeprav izkoriščevalna stopnja delavcev v posameznih tovarnah in tako ustvarjena posamezna večvrednostna množina ne določata direktno poedine rate dobička, vendar nastaja povprečna rata dobička iz celotne družabne večvrednostne množine. Ako je večvrednostna množina velika, bo tudi povprečna rata dobička velika. "S tem je popolnoma tako — pravi tam Marx — kot s povprečno obrestno mero, ki jo napravi oderuh, ki izposoja različne kapjtalije za različne obrestne rate. Višina povprečne rate zavisi popolnoma od tega, koliko je posodil od svojega kapitala k vsaki od različnih obrestnih rat." Cim večje so poedine različne obrestne rate, tem večja bo povprečna obrestna rata, h kateri je naložil svoj celotni kapital. Poedina produkcijska cena pomeni zato stroškovno ceno in povprečno rato dobička in ne plus večvrednost; ni potreba, da se sklada s celotnim zneskom v posameznem obratu uporabljenih konstantnih in varijabilnih delov kapitala in večvrednostne množine; cene in vrednostne višine blaga niso ravno enake — to Marx često poudarja. Pač pa se krije celokupni dobiček kapitalističnega razreda s celotno večvrednostjo, iztisnjeno iz delavskega razreda, seveda pod pogojem, da odgovarja ponujanje blaga družabni potrebi. Tako se v zadnji inštanci vendarle izvrši vrednostni in večvrednostni zakon kljub vsem stranpotom in prelomom, ki jih pretrpi pri prehodu od produkcijske sfere skozi cirku-lacijsko in realizacijsko sfero. "V teoriji — pripominja Marx — se postavlja predpogoj, da se čisto razvijajo zakoni kapitalističnega produkcijskega načina. V resnici pa obstoji vedno le zbližanje." (Kapital lll.-l.) In čim bolj se razvija kapitalistična produkcija, tem večje bo zbližanje tudi v posameznem, kajti napredek kapitalizma pomeni neprestano naraščanje konstantnega kapitala, mehanizacijo obratov in zniževanje varijabilnega kapitala na minimum, tako da postajajo manjše razlike v organski sestavi kapitalističnih obratov, s čimer se vedno bolj zbližujeta rati večvrednosti in dobička. Ta indirektna, težavna pot realizacije dobička ima za posledico, da kapitalist ne opazi jasno izkoriščanja mezdnega dela s svoje strani, temveč, misli, da se ima zahvaliti svoji lastni trgovski delavnosti za dobiček. Težavnih, doslej obravnavanih poglavij o osnovnih potezah gospodarskih Marxovih naukov ne moremo bolje zaključiti kakor s pregledom, ki ga sam podaja o tej materiji na koncu svojega dela (Kapital I11.-2): (Dalje prihodnjič.) V Abortleaeie. Md., jo vojaika akademija, kjar voibajo sferam mlada-niža sa bodočo gonarala ia «lična vojaika »Kiibo. Na sliki jih vidimo nokaj pri valikam top«, ki sfeolja rmi milj daloi. Oficirji jim prodavajo o toKniki doatmiktivnib naprav in jim ob iimn kaiojo učinka, da m kadatjo pouca o vsoH podrobnoatlk as ssmo Is baasd in nalog, nogo tudi praktično. Vsak •tnal Is takoga topa stano amarilkk» ljudstvo voč sto dolarjov, nokatari tudi tisoč La voč. PRODANA "SVOBODA" Čikaška "Tribuna" je pred tedni prodala svoj tedenski magazin "Liberty" (Svoboda), kakor proda npr. farmar teleta ali kravo. V zameno je kupila drug list po enakem pravilu. IMENITNA DRU2BA Čemu se bi bratil s socialisti, ko pa imaš priliko, da si lahko v isti stranki kakor Rockefeller, Ford, Morgan, Mellon in tisočeri drugi kapitalisti! Ampak po slabi družbi rada »glava boli. Delavci in izkoriščevalci v isti stranki—to ne paše skupaj. Kaj je novega v metropoli Ä, Piie Anton Jankovic, "večni popotnik". ¡j Cleveland, O. — Revolucija pri nas je malo ponehala. Topovi so utihnili in granate ne -eksplodirajo. Le kaka strojna puška tu in tam še zadidra. Od kar je sodnik Mr. Levine s tovarišema pravično odločil v prid prave, to je, kluibove "Zarje", so razkolniki bili potisnjeni v defenzivo. Neka bojevita vo, diteljica nasprotne strani pravi, da je to zanje le presledek, da se pojačajo, opogumijo in spet zakade v boj. Bomo videli, kaj še bo, je rekel slepec. Naš Barbič se bo tudi vse-križem zameril. V Ohicagu ga bodo namlatili James Kolar, Bruce in Richard Zavertnik, tu- z zločinci nižin, obtežilnih okolšČin je bil obdolžen umora Hymie Martin. Bil je obsojen na dosmrtni zapor. On se zaklinja, da je nedolžen. Ce jrsnih dokazov ni, bi ga justica ne smela obsoditi. Toda potrebno je, da se zakrije druge zločince in graft. Lahko bi prišle na dan slabe zveze. Pa je postalo tiho. Hymie, če ni kriv, se naj pa pokori za grehe drugih. Izgleda, da bodo volilci v jeseni temeljito pomedli s korum-pirano republikansko politiko. Tudi naš wardni vodja ne bo še priplezal na vrh. Izbral si je slabo stranko. Morda pridejo volilci toliko k pameti, da izvolijo svoje kandidate. Soc. stranka ni imela še nobenkrat po vojni toliko prilike, da pro- SIN DOBIL OČETA IZ JEČE ▼O. dre z nekaterimi svojimi kan-kaj pa so nanj hudi, ker kriti- didati v mestni svet, kakor jo žira neiskrenost "E." ter njenih ima letos. Socialistični kandi-Ijudi, ki so povzeli svojo akci- dat za koncilmana v IV. okra-jo v prid brezposeftiim. Oni ju je Joseph Si&kovich. Sodru-pravijo, da Barbič napada do- gi in prijatelji, čas agitacije je bro delo, četudi jim je že več- tukaj! krat pojasnil, da ne kritizira V klubu št. 27 je polno življe-akcijo kot take, nego motive nja. Istotako v njegovem pev-ljudi, kateri so jo podvzeli. skem zboru in ženskem odseku. Kadar kak bivši slovenski so- V težkem boju z nasprotniki. __________________JB WUI1 ciahst, kot je urednik "E.", gre smo potrpeli marsikaj. Ostali *ro|~llow,ki * •• >• pr«~Wvai, d. j. bil oproiedlow«lci v Detroitu - fo progroiil ^ p^hibicijsko po*.- M-lI i* ***** o»"""*' »* o »porno k.«o„ ^ . TT * ° T1* 'T'1* iB Umrla- MNdiral f.d.r.lneg. k£*r.v«ika, d. naj i-pu.t. oieU, d. prid. „. pogn*. To m« j. bdo jovol^no, tod. poto» »or.l naaaj. Si. p. - j. . piMnom obmJ n. predsednika Hoovorja. Pojw.il j., d. sU «d.j, ko jo umrl. m.ti, ..ma « m.I o «ostrico »a proed prodaed»*.. ».j jima poiljo ofeta domov, d. jim. m bo t rob. v sirotniinico. Predeo pravi on. |n ?ftVni UJ £ čelom torej odpor proti temu, Jo8. Zalar ter preda^n k kar bi delavstvo dvignilo iz Fr. 0peka sta se goSu kon nazadnjastva, je bila tista sila, zulu „Mno (prisrčno) za ki je vodila lastnika gasila, h v« lil« k«r i i H» i* ndkinnii L * a hva,lU> ^r je prišel na pogreb da je odklonil sprejetje pogodbe. Druga odporna točka je do- in s tem pokazal, "da je z na. rodom v žalosti in radosti". "Prisutnik" pohvali tudi Rev. ločba, da ima gl. odbor pravico P " »T ' ^ odpovedati* glasilo, ako bi ne XT*.' pisalo v smislu pogodbenici roma v smislu smernic, didIRnih na konvenciji. Torej, lastnik glasila je na svoj način drzno £ zahteval, da se glavni odbor 1 Je njemu podvrže, kar bi pomenilo, da bi bil na konvenciji izvoljeni Tiskovni odbor samo o-rodje v rokah urednika, kateri bi imel moč, da priobči le dopise, ki bi njemu ugajali ter spreminjal po lastni volji vsak dopis tako, da bi služil njego- triotski govor ugledni slovenski svečenik Rev. Plevjiik, kojim je prisutne ganio do suza." Na-g. konzul obiskoval v spremstvu I. Jeriča od "Am. Slovenca" in par drugih uglednih Jugoslovanov ugledne Jugoslovane, med njimi župnika Plevnika, hrvatskega župnika Violiča, ki je tudi preizkušen Hrvat in Jugoslovan (two-in-one). Zvečer so bili vsi skupaj Pa kritizira! Kako si upa ! o Svetniki in svetnice torej morajo biti. Rado Samov piše, da jih imajo tudi slovenski sociali. klinu je bila velik moralen u-speh. Drama "Njegov jubilej" je bila zelo dobro vprizorjena. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ves čas je pa vidim v izkazu, da me pre-! *ouc*a; V* c»s J* kašata oba, Vičič kar z dva- |VJadala vzorna tišina, kar je do. kaz, da je občinstvo sporedu kratnim številom. Ko sem prišel k sebi, sem potihem dejal: Nevoščljiv jima ne bom. Sebi sti. Jože Zavertnikova slika P» sem zabičil: Glej, da se boš mu je dokaz. Morda ne bi bi- drugič bolj potrudil. Torej, le val štetje "GLASOV" ONIH, Milwaukee. WU. — V Stau- KI SPLOH GLASOVALI NI-tovem listu je znani nekdanji SO. Cene trdi, da so to "mu-socialist, zdaj v uniformi—na- tasti glasovi", KATERE SE pisal, da ima Proletarec v naši MORA POTEM RAZDELITI naselbini samo 49 naročnikov. NA POLOVICO . . . Člani, ki Ta laž ni le podla, nego tudi torej niso glasovali, so glaso-škodljiva ugledu naše naselbi- vali, ker niso glasovali. Z dru-ne, kateri se hoče utisniti pečat gimi besedami bi se to reklo nazadnjaštva, dasi je že od ne- nekako takole: Onih, recimo kdaj veljala kot ena najna- 65% članov, ki niso glasovali, prednejših, ako ne najnapred- se je z neglasovanjem izreklo neJša- proti Obzoru; s tem so se ude-; Baš tiste dni, ko je bil priob- ležili glasovanja in njih gla-čen dotični dopis, je obiskal na- sove se šteje, kar bi pomenilo selbino s. Anton Vičič, kateri -orej, da se je udeležilo glaso-je s primernim sarkazmom iz- vanja več kot 40% članov. Ker javil: "Prišel sem, da pomno- pa je med onimi člani, kateri žim teh 49 naročnikov." To se so oddali glasovnice (prostovo-mu je tudi v polni meri posre- ljno ali pod kake vrste priti- --r— .-..«P M. Iijcgu . ------- vim ciljem. S tem, da ni hotel , p>n "avaušenem- Jugoslovanu sprejeti te določbe v pogodbi, ]>,eáetu ,kjer so bili lepo postre-je pokazal, da koče diktirati ženi' ime,i 80 ffovore in se za, naši Zvezi in da bo pital kar bavali »kakor je običaj med (nabo on hotel ne pa to, kar bi Ko- vdušenimi in vsemi drugimi Ju. telo članstvo ali glavni odbor. ?°sjovani. Vsi 90 v svojih go. Pa se še najdejo člani in čla- |v<>rih zatrjevali, da smo bratje, niče, kateri odobravajo tako čeprav nismo vsi ene vere. nesmiselnost in kimajo človeku, kateri jim javno kaže, da jih blufa. Upam, da bo glav. odbor dovolj odločen in napravil že enkrat red, in da bo vse članstvo sprevidelo absurdnost tega žalostnega položaja ter prenehalo z nesmiselnim bojem, katerega vodi S. pod pretvezo "ljubezni do naše Sloge". Jo« Vidmar. lo napačno, če bi tudi Rado Samov obesil tega svetnika v svojem stanovanju. Pripomogel mu je po svojih močeh k uspehu in slovesu. Ali, kot pravi pregovor, dobrota je sirota. • Kaj pa večni popotnik počne v metropoli, vpraša ta ali oni. Še romam okrog po svojem poslu, kakor vedno. Zelo pa sem se zameril svojim bivšim prijateljem pri_"E." radi svoje izjave v Proletarcu in Prosveti, v kateri sem pojasnil, kako je prišlo, da nisem več zastopnik "Enakopravnosti", dasi sem imel z njo dolgo tesne stike. Čemu sem tisto dal v javnost, pa še v čikaške liste, — so se hu-dovali. Oni mi niso dali prostora, pa sem moral drugam z izjavo. Za "E." in njeno družbo sem delal pošteno in vztrajno od 1917 pa do nedavnega časa, ko so voditelji list vposlili v prid politike republikanske stranke. Upanje imam, da se bodo naši delničarji enkrat oju-načili in "E." reorganizirali spet na delavski podlagi. V tem slučaju bi jo vsi njeni prejšnji prijatelji zopet podprli in uspeh bi ji bil zagotovljen. Prireditve nekaterih organizacij, posebno kulturne, so zelo slabo obiskane. Za vzrok temu navajajo slabe čase. Prireditve kluba št. 27 in klubove "Zarje".ter kluiba št. 49 imajo zdaj vse dobre posete. Res da so slabi časi, ampak tudi ljud-ske simpatije imajo opraviti pri udeležbi. s Pred tedni je bilo v Cleve-landu veliko hrupa zaradi umora bivšega republikanskega koncilmana W. Potterja. Za. htevali so, da se krivca dobi. V Clevelandu je mnogo korupcije in kompromitiranih politikov, naprej, večni popotnik, in vsi drugi agitatorji "Proletarca"! pazno sledilo. Člani klubovega mladinskega odseka so vprizorili komedijo "Haiis von Smash", ki je «pra. i ¿otižna ; - „0 „ vila vsakega v smeh Vlogo di mene vzpJ<>dbudi,^ „/J", ko"!?™ Th "V?"^- poma*al «"iTvieiiu in priW t a ° ,eZk° vztrajnejše delovati. Kot so-dob.t, tekmeca. Tudi drug, trudnik sodrutfa Kožiča_ Prole.j lrr c: ™tU;,K.PnJ: zastopnika, sem obi- skom) imel cene večino, je torej glasovanje za glasilo veljavno. V tem vidite, kakih zvijač se poslužje cene, da doseže svoj cilj. Oni člani, ki se še vedno dajo slepiti po cenetu ne morejo 1 ; ^ ... . . ¡SCIU ULM- JU SICpill UU CCIICIU IIC IIIUICJU ' ' tÄ J de'oma_sam. deloma s s.lzapopasti položaja, Hudujejo skladbi v mešanem zboru. Hrvatsko pevsko društvo pa dve v slovenskem in dve v angleškem jeziku. Oba zbora je vodil zna. ni profesor glasbe Hans Roe-mer. Sta že dovolj izvežbana za nastopanje tudi na velikih odrih. Spored je trajal skoro do 11. zvečer, l Plesaželjnim se je moralo podaljšati čas za eno uro. Je pač dobro, da imamo day-light saving time, s katerim se da manipulirati v teh krajih. V Penni imamo namreč "blue law", ki plesne zabave ob nedeljah strogo prepovedu- O delu v majnah in tovarnah ni mesta; uspeh tega je da raznih nerednosti, katerih pa imamo sedaj tudi v tem delu n? skušajo dokazati. Posebno naselbine le malo slov. družin, glede pogodbe. Oni vidijo sa-kjer ne bi imeli Proletarca. Si- mo, "grehe" glavnega odbora, cer pa so bila tla za delovanje cenetovega blufanja pa ne. Za-jako ugodna. Že več mesecev kaj pa S. ni podpisal pogodbe, mi je bilo znano, da vlada splo- katero mu je po nalogi zadnje šna nezadovoljnost glede cene- konvencije predložil gl. odbor? tovih "cajteng", ljudstvo je Zato, ker hoče vladati nad pričelo spoznavati, da mora Zvezo in nad članstvom, gonja "O." privesti končno Kaj pa bi škodovalo lastniku njih same v polom. Agitator Obzora, če bi podpisal določ-delavskega lista pa ima zavest, be, da bo glasilo urejevano v da dela pošteno in ljudem v smislu načelne izjave in spre- To in ono iz Johnstowna Dne 5. maja je v bolnišnici* - . - uciuma »ain, ueioma s s. zapopasu poiozaja. nuaujejo preminula ga. Vincencija Ko- / ^ y,r" , ,V* Pevskl Vičičem rojake na severni stra- se na glavni odbor in ga dolžijo bal, soproga znanega rojaka at>or Bled Je zapel dve krasni ni *— J.l----;u----^—-- John Kobala. Ugonobila jo je sladkorna bolezen. Bila je zelo miroljubna ženska in dobra mati svojim otrokom. Ko se je njen soprog med svetovno vojni nahajal v Zed. državah, je ostala ona s štirimi malimi otroci v Trstu brez sredstev, kajti vsaka komunikacija z njenim možem v Ameriki je bila izključena. Za preživljanje sebe i ndružine je v tistem času o-pravijala delo, ki je še za močne moške naporno. Bržkone si je tedaj nakopala kal bolezni, katera jo je spravila v prerani . grob. L. 1920 je prišla z otroci |Je# v Ameriko, kjer bi ji naj bilo boljše kakor v starem kraju. Otroci so doraščali in ko bi imela biti deležna malo počitka, pa je podlegla vsled "dobrot", ki jih prejemajo proletarci za svoje mukotrpno delo. Pokoj-nica je bila stara 51 let. Njeno dekliško ime je bilo Vidrich. Doma je bila iz vasi Nanos pri Vipavi, po domače Obramova. Bila je članica druš. "Triglav" št. 82 SNPJ. «Zapušča tri hče. re, soproga in dva sina. Po. greb je bil civilen in udeležba tolikšna, da malokdaj taka. Slo. venska Moxham godba je igrala žalostinke, Fr. Cuček pa je imel govor v poslednje slovo. Družini pokojnice naše iskreno sožalje. o Kakor govore v krogih, ki so "Z narodom v veselju in žalosti" Konzul Kolombatovič je 7. maja prisostvoval v Jolietu pogrebu Joe Grahka, bivšega dolgoletnega blagajnika KSKJ. Konzul je o tem posetu napisal dopis v "Hrvatsko" pod imenom "Prisutnik", v katerem takoj uvodoma pove, da je "pri-sustvovao i naš generalni konzul" ter tudi ob tej priliki pokazal, "da je z narodom . . ." John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. >eee»»»»»»»»aaaa»a»eeee»et Narod v Jolietu se zdaj veliko boljše počuti.—A. T. Ako iolit. prevzeti xa»topniitvo "Prolet.rc.'\ prod.j.ti s.nj knjig, in mu n.bir.ti ofl.se, piiit. uprav-niitvu s. pojasnil.. ODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. S.j. klub. it. 232 JSZ. M vri. v s. ko drugo nedeljo * mesecu ob le. dopoldne v dvorani druitv. "Dom., vin." n. 14. cesti. Sodrugi, prih.-j.jt. redno n. sejo in pridobiv.jto klubu novih članov, d. n. t. ■•¿in ustv.rimo močno postojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, d. »e n.m pridružijo. Socialistična str.nk. jo v tej deželi edin. del.vsk. stranka s konstruktivnim programom, s k.te-im si d.l.vstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno osvoboditev is m.sdn. sužnosti. prid. Bedni položaj, v katerem se nahaja ogromna večina delavcev, je pač najboljši pripomoček za razširjanje socialističnih idej. jetih resolucij, torej, da piše v socialističnem duhu in poučuje članstvo o boju za delavske pravice? Ali ni Sloga napredovala vsa ta dolga leta na v^ utriu V majnan »n lovarnan Uspeh Vičičeve agitacije je tej napredni podlagi? Ali ni ne bom omenjal, ker ga ni. Ne- bil torej popolen; Proletarca baš v letih, ko je imela resnič-kateri delajo Dar dni na teden srnn rarSiril; ^AAAAAA^VSAAAAAAAAAAAVVA 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. «M« >At M? Mf ^Vf > * t M# ' -v f M t Af «I/ \f AVlAVf V, Vf Mf/jVIMI |t. Adam Mllkovičt SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« 4a pontlua i« Pralatarca prtdriuja avtor. (Nadaljevanje.) "Da sem romanopisec, napisal bi to tragikomično epizodo življenja." Potem je prisedel k mizi in pisal. . . . poizkusil bom še enkrat. To bo moj zadnji naskok. Denarja mi sicer že primanjkuje, vendar sram me je stopiti brez sina pred vaše oči . . . Burov. Po onem usodnem večeru, ki se je odigral v Moverjevem stanovanju in je bila razkrin-1 kana nezvestoba njegove soproge, sta gospa Hedy in Leander Duray zbežala v mesto Varsm. Je to mesto znano daleč naokrog zaradi krasne lege, čistoče in nasadov. Neko popoldne sta sedela gospa Hedy in njen ljubimec sredi parka, ob vodometu. Div-ni nasadi, toilete šetajočih se dam in onstran tega promet velemesta, vse to je globoko vplivalo na gospo Hedy, ki se kar ni mogla naču-diti pestremu življenju tega mesta. Srebrne kapljice so zadobile v solnčnih pramenih sijaj žlahtnih kaimenov. Kakor, da bi se usi-pali biseri iz neba, tako je padalo in padalo... "Tu bi ostala za vedno z vami ,dragi Lean-d§£," je dahnila ona. Leander je zamišljeno . puhal dim proti klonečim vejam južnega drevja. "Tudi jaz," je pripomnil končno in zopet dvignil pogled, kakor, da bi bežale njegove misli za dimom, daleč proč onstran teh nasadov. "Treba bo," je dodal končno, "da poiščemo pot, ki nas bo vodila iz tega labirinta." "Da, tu je res lepo," je menila ona kakor, da ni razumela smisel pravkar izgovorjenih besed. Leander je umolknil. Prileten gospod je prisedel k njima. Njegovo ponašanje je vzbudilo v Leandru sum. Jadrno so bežale tujčeve oči po obrazih. Tu ni vse v redu, si je mislil Leander, poizkusimo srečo. Sklenil je, da se s tem čudakom malo poigra. Moč hipnoze, ki mu je bila dana, je že marsikdaj razkrinkala tajnosti, katerih sicer nebi iz lahka razvozljal. Kakor dva črna oglja so zažarele jnjegove oči. Gospa Hedy je takoj zaslutila kaj se bliža. Bilo j? je vedno groza, kadarkoli je prižgal ogenj v svojih očeh. Po preteku komaj pol minute je tujec obvisel v njegovih očeh. Mirno je strmel vanj in se ni ganil z mesta. Celo se mu je nagubančilo, oči osteklenele. "Vi ste meščan?" ga vpraša s tihim glasom Leander. / "Da," odvrne oni mehanično. "Kaj ste po poklicu?" "Detektiv." Gospa Hedy se je stresla po vsem životu. Kaj če išče prav njo? Da jo privede njemu nazaj — nazaj k Moverju?! "Koga zasledujete " je s tihim glasom silil v tujca Leander in strmel z njegove oči. "Zločinca Vallera . . ." "Samo njega?" " ^ Ve* ' * TuJec Je se8el počasi v žep, sfcrmel v žareče oči in izvlekel iz jopiča bel listič. Oprezno je segel Leander ponj in čital. „.'Vallero.... majhei) človek, črnih las z brazgotino na čelu. Umoril Suzano Hellepens... Catto Brondini . . . morilec policijskega agenta . . . Z bliskovito naglico je čital Leander ta imena, potem pa okamenel. Prav na koncu je čital dobesedno: Leander Duray, visok, ostrega črnega pogleda, okrnjen mezinec na desni nogi. * Vlomilec v stanovanje trgovca z bombažem Moverja Majolly , . . Gospa Hedy je omedlela. Leaftder se je zopet zakopal z očmi v še vedno omamljenega detektiva, mu s počasno kretnjo vrnil listič in nadaljeval: "Težak posel, kajne?" "Da," je odvrnil tiho detektiv in se nagnil. Tedaj je Leander potegnil z rahlim migom desnice tujcu preko oči in ga vzdramil iz hipnotičnega spanja. Tujec se je zavedel, si po-mencal oči in se nemirno ozrl po ljudeh, ki so hiteli mimo. V tem si je tudi gospa Hedy opomogla. Leander ji je pošepetal, naj molči.^ Ko si je zapalil cigareto, je prijazno ponudil Še tujcu. , "Od kod gospod?" ga je vprašal detektiv tn se zahvalil prijazno. "Tu sem meščan," je odvrnil Leander in zapalil Še gospej Hedy cigareto. "In vi?" se je obrnil k tujcu. "Tudi," je pristavil ta. "S čim se bavi gospod?" "Slikar sem," je odvrnil tujec, "to je moj kruh." Gospod Leander Duray se je namuznil. Da ni v tem trenotku pogledal v preplašene oči svoje spremljevalke, bi planil v smeh. "Ta posel," se je začudil detektiv, "se vam zdi vreden posmeha?" "Nikakor, "odvrne ta in si uravnava obraz, "tudi jaz sem slikar." "Čudno naključje," pripomni detektiv in pogleda začudeno svojega soseda, nato pa obvisi s pogledom na dražestni ženski kraj njega, ki je opazovala ta hip že vodomet. "Ali slika gospod v olju, ali v akvarelu?" se zanima Leander. "V olju, v c ju . . .", hiti z besedami de- tektiv in riše nervozno različne figure s palico v pesek. "In vi?" pogleda končno s soseda detektiv. "Tudi v olju," odvrne Leander in pristavi, "človek v olju je naprimer nekaj popolnoma drugega, kakor v vodi in na papirju." Gospa Hedy se je glasno nasmejala. "Hahaha," se so brezpomembnemu dovti-pu smejali vsi trije," potem pa razvijali pogovor v tej smeri naprej, dokler ni stavil Leander sijajnega predloga. "Cujte," je rekel, "jaz sem že marsikoga potlačil v olje in položil na platno, ali bi ne bilo mogoče napraviti o priliki en poizkus?" Tako, da bi drug drugega položila na platno?" "Dobro, dobro," je mrmral detektiv in se poglobil v misli Dogovorili so se za čas in kraj, potem je Leander namignil svoji sosedi. Vstala sta. Leander se je s priklonom zahvalil za zabavo in se s soprogo izgubil med množico ljudi. "Strašno!" se je ozrla Hedy oprezno nazaj, ko sta stopala po ozki poti posuti z belim peskom. "Vrag pretkani," je pol v smehu govoril Leander, "slutil sem, da pri tem človeku ni bilo vse v redu. "Pazite Hedy," jo je posvaril, "tla so vroča, Mover je lisjak. Charlote bo njegova desna roka, zakaj oba sta takole e-nako prizadeta." Ko sta se sprehajala po samoti izven mesta, jima je nekdo oprezno sledil. Kdo je to? Ali je oni detektiv? Gospa Hedy se je pazljivo ozirala. Tujec je stopal za njima. Bil je visok človek s črnim klobukom, povez-njenim globoko na oči. "Dvomim," je odkimala potem gospa, "da bi bil to oni vražji detektiv." Sklenila sta, da se vrneta. Zasledovalec je izginil med grmičevjem ... Ko sta naslednji dan srebala v Viminjan kavarni čaj, sta mahoma zagledala istega človeka pri četrti mizi za seboj. Cital je neko debelo črno knjigo in si iz nje izpisoval nekatere beležke. Tudi tokrat je imel klobuk poveznjen globoko na oči. 19. V China varijeteju je uživala plesalka Ines Niktak>pe od dne do dne večjo slavo. Glas o njeni lepoti, plesu in ljubeznivosti, se je z bliskovito naglico širil po mestu. Vsako noč se je vračala domov s polnim naročjem cvetja. Njen manager Forestier je radi obilice prostega časa igral violino v sosednji kavarni. Glas, ki je prihajal iz njegovih gosli, je očaral vsakogar. Z umetniško roko je izvabljal z mehkimi potezami loka do dna otožne glasove, potem pa zopet drvel ž njim preko strun v divjem ognju, da se je zagugala reka glasov kot vihar in izginila v daljavi z mehkim klenkom zvona. "Danes sem plesala nov ples," se je pohvalila neko jutro ko sta se vrnila domov. "Vidiš takole," se je nasmejala in pričela zvijati telo. Nagibala se je naprej, potem nazaj, da so se izbočile prsi do dna, potem razkoračila noge, planila kvišku in se nasmejala . . . "To je tvoj novi ples?" "Da," je pritrdila ona in prekrižala noge. "To ni ples!" jo je zavrnil on. "To je neokusno razkazovanje telesa.. Tebi, ki 3i žena, to ne pristoja." "Hvala gospod Forestier," se je ogorčeno nasmejala Španka in obrnila hrbet. "O, da bi mogel biti samo Forestier!" je vzdihnil Ramon. "Neumnost," je pihnila črnolaska. "Madalena," jo posvaril v tem trenotku on, "ne trgaj nji naprej srca! Ostani tu pri meni, sam bom služil kruh. Raje stopim na ulico, snamem klobuk in prosjačim, kakor, da bi ti na ta način služila denar." "Kaj ne vidiš, da si skoro gola, kadar ple-šeš?" "Dosti šale Ramon," je priskočila k njemu, "v zimski kožuh se bom zavila in bom skakala kakor medved." Ramon je umolknil. Spomnil se je trenot-ka, ko je stal pred njeno sliko na ulici. Mimo je prišla prijateljica in mu je rekla "odkrito vam povem, da je poštene ženske treba iskati." "Prav je imela," je sklenil Ramon, "ženske so zvite kakor kače, brbljave kakor srake, v srcih tihe kakor gorsko jezero in mrzle kakor led." Ravnatelj in upravitelj varijeteja gospod Ampere je bil dal napraviti nad streho veliK napis iz žarnic, ki so zažarele vsak večer v zelenkasti luči: Miljo daleč so ljudje, ki jim je bil podarjen dober vid čitali: Ines Niktalope. (Dalje prihodnjič.) RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO Nepolitični, vsesorte politični in drugi vsakoiaki Slovenci Razlaga Dragomir Luč. (Nadaljevanje.) Ameriški Slovenci so razde. Ijeni v "politiki" na dvoje, ne na troje, kakor trdi moj pri j a. telj Rado Samov. Na eni stra. ni so socialisti, na drugi pa PROT1SOC1AL1ST1. Tako je bilo včeraj, predvčerajšnjim, in tako je danes. Res je, da imamo tudi libe. ralno.narodno stranko, o kateri piše Rado Samov, ampak ta ima samo enega pravega člana, ne pa 51 odstotkov ameriških Slo. vencev. Ta edini član stranke, katere na papirju in v na. ših časopisih 111 (kakor ugotav. lja ipnjatelj Samov), je dr. F. J. Kern. Ko je bil Fr. Kern še veliko bolj mlad kot je zdaj—pisal se Dr. Kern je eden onih redkih profesionalcev med našim narodom, ki se je zanimal za narod, neglede, kako je spremi, njal svoje prepričanje. On ni edini Slovenec, ki je zdravnik, je pa edini, ki se je pobrigal še za kaj drugega kakor za na. vadne recepte, ki jih predpisu, jejo doktorji bolnikom. Sicer »e brigajo tudi drugi doktorji za izvenmedicinske stvari, npr. za delnice, real estate itd., ampak Frank je šel v društva, v čitalnico, mladinsko šolo, se. stavljal besednjak, berilo» predaval, in mfed vojno se je boril v Slovenski ligi in v Jugoslovanskem viječu za Jugoslavijo, kakršno je predvidevala Paši-čeva kriška deklaracija. V SNPJ. je imel dr. Kern velik vpliv. Bil je prvi Slovenec, je ledaj Fr. Javh, se je name- ki je imel v nji mandat glav-nil, ne vem ali po svojem na- nega zdravnika in člani kot de- gibu, ali vsled pritiska drugih, da se izštudira za gospoda. V Jemenatu je spoznal, da ni za legat je na konvencijah so ga spoštovali. Ko je dr. Kern postal član duhovski stan. Mnogi vzlic te- svoje enoosebne liberalnOwna-mu spoznanju še vseeno študi- rodne stranke, je bil še veliko rajo za dunovnike, ampak, bolj osamljen kot pa pokojni Frank je poslušal glas vesti in kongresnik Victor Berger. Na razuma ter si mislil: Neumno konvenciji SNPJ v C^icagu je je, če bi to nadaljeval! . Zato'( videl svoje narodno-liberalne ni nikoli bral nove maše. Pri-, prijatelje vso v zavezništvu z šel pa je v uredništvo calumet- Bartulovičevimi komunisti, in skega "Glasnika" potem ko je videl je grde kupčije za služ-odšel Ivan Molek. 2ivljenski be in mandate. Bolelo ga je cilj Kerna pa ni bil uredniški to, toda socialistom ne bi pru job v Calumetu, nego je hotel voščil dobre besede pa magari dalje. Z vztrajnim študira- če bi "Radnikov" blok zavladal njem medicine v Clevelandu je s samimi Sepiči nad SNPJ.Ko je postal zdravnik. |j videl, da je odvišen, je šel s V tistih dneh je bil dr. Kern konvencije brez slovesa in se čfan kluba št. 27 JSZ., torej so- poglobil v svoje liberalno-na-cialist. Danes se temu zelo ču- rodno stranko v Clevelandu. V di. Čudi se tudi, kako je mo." tem duševnem gnjevu je izšel gel kdaj napisati kak takozvan tudi članek o "ajzenponar-svobodomiselni članek, namreč skem" socializmu. Kakor Vatro Grill, je po mo. tiste sorte spis, v katerih všči- pneš gospoda duhovnika in jem na vso moč uver_ potem se enkrat, pa še enkrat), jenju tudi dr Kern 8toril toliko časa, da se gospodu zdi tega preveč in vščipne nazaj. Dr. Kern je bil torej član Jugoslovanske socialistične zveze in s tem socialistične stranke. To je bilo nekoč, ko je imel veliko več smisla za socialne bolečine, pa manj za tiste, s katerimi prihajajo k njemu bolniki. Socialisti niso storili dr. Kernu nič žaJega. Tudi ajzenponar-ski socialisti so bili zelo tolerantni napram njemu. Vzlic temu pa je dr. Kern nemalokrat vpraševal samega sebe, kako to„ da ga je sploh kdaj mogla zanesti življenja pot v klub pako, ker se ni poglobil v študije o socializmu brez ajzen-ponarr#:ih predsodkov, in še bolj zato, ker si ni ohranil socialističnega prepričanja. Tudi za zdravnika ni nič grdo, ako je socialist. Ni jih malo, ki se udejstvujejo v socialističnem gibanju, kajti nihče drugi nima toliko upogleda v socialne krivice, v bedo in neumnost ljudi, kakor zdravniki. Socializem je zdravilo proti takim boleznim. Med ameriškimi Slovenci je prišlo po vojni v modo, da če si profesionalec, ali ako prideš socialno nekaj stopnic višje, št. 27, med proletarce, ki so po bognedaj, da bi sanjal o Dril Il Q V U il 1 'ruin oit ni kvrw» U •. . ... " navadi zelo sitni, brez humorja, dostikrat brez dela — sploh ljudje, ki niso priljubljeni. stopu v kak socialistični klub! To ne bi bilo "nobel". V enih naselbinah se taki "boljši" lju- UMUj J. S. Z. NI VEČ "Jugoslovanske socialistične zveze ni več." Dotični, ki tako govore in pišejo, izrekajo le •vojo pobožno željo, ker vedo, da JSZ. obstoji in jim je v oviro pri njihovih osebnih ambicijah. dje družijo največ z "Ameri-kanci", v Clevelandu pa so si ustvarili svojo slovensko višjo družbo, — "elito" — v katero Louis Zorko nima ob nobeni uri dostopa. Narodnjaštvo, o katerem govore pri napolnjenih krožnikih in litrih, je zabavna reč za purgarijo, ki jo ne tarejo posebne skrbi. Ako pa greš v delo k Fisher Body, ali v kako drugo tovarno, kjer te žene piece work, se ti pa prav nič ne ljubi v krožek, v katerem pretakajo solze narodnega navdušenja, tudi ako bi ti pristop dovolili. Ampak če se jim bi ponudil, bi te ne sprejeli prijazno. Moraš biti nekoliko več. In ker nisi, spadaš logično^v "brlog", za katerega plačuje najemnino S. N. Domu klub št. 27. Tam se zbirajo "finančno neodgovorni ljudje". Le če kaj imaš, ako si začel pravočasno j trgovino s hmeljem in zdravilnimi sirupi, se lahko vpišeš v nepapirnato liberalno-narodno stranko v metropoli. Kaj pravzaprav je program liberalno-narodne stranke, katere glavni vidni predstavnik I je dr. Kern? Kakšno je njeno stališče z ozirom na brezposei-'nost in druge težkoče socialnega značaja, ki se tudi našega milega naroda niso ognile? Moje mnenje je, da sama krasna naša narodna pesem ter mila materina govorica ne zadostuje, nego je treba tudi precejšnjo dozo "ajzenponarskega socializma", če smo zato, da se bo narodu kdaj boljše godilo kot danes. Cemu je bilo treba pristašem 'nevidne" in "nepapirnate" stranke razbijati kulturni pev. ski zbor "Zarja"? V čem je "samostojna" Zarja (?) bolj narodna, kakor pa klubova "Zarja"? Tudi to bi lahko vpraševal, ampak odgovor je že naveden tam, kjer pravim, da sta med nami samo dve stranki. t V starem kraju so se v pisavah med liberalno-narodne pristale le zelo siti ljudje, namreč jezični doktorji, nekateri gospodje zdravniki, štacunarji in birtje. Enaka bolezen je zašla med slovensko purgarijo v Clevelandu. Kdo bi bil socialist in si s tem kvaril ime ter se izpostavljal norčevanju?! Naroden bodi, pa opraviš svojo dolžnost! Iskrenosti v tem narodnja-štvu ni. Ce kandidira Slovenec v mestni svet, pravijo, vsi gla-sujmo zanj, naš narod naj pokaže složnost itd. Ampak ta Slovenec, ki kandidira, mora biti demokrat ali pa republikanec. Bogme, če je socialist, lop po njemu, pa magari če je doma iz tako zelo slovenske vasi, da je ni še nikoli okužil kak Nemec ali Italijan. Jože Javh je tudi Slovenec. Ima sicer ne-narodno napako, da zna nemško, in veliko nemškega bere. Drugače pa se druži s Slovenci, živi v slovenski naselbini, deloval je le med Slovenci in bil je pred leti nominiran za koncilmanskega kandidata med Slovenci. O Key! Nak, ni ne o key, kajti kandidiral je na socialističnem tiketu! Pa so sušljali v narodnih krogih, le kaj jim je, saj ni sposoben, sramoto nam dela tak kandidat! Pa je ni delal! V zbornici bi se Jauch oživel in imeli bi v njemu izbornega koncilmana. Katoliško-narodni, samownarod-ni in "liberalno-narodno" Slovenci niso podprli njegove kandidature, niti ne podpro kandidature nobenega drugega Slovenca, ako je socialisti (Upam, da bo letos izjema.) Iz tega vidite, da sta tudi v največji slovenski naselbini v praksi samo dve stranki, namreč socialistična, in protiao-cialtatičiva. Lojzetu je sicer šlo nekoliko za nohte, ko je Grill naznanil, da bo v bodoče nosil republikansko prepričanje v kamižoli, zdaj pa je spet poto-lažen in v kolikor se huduje, je le radi bizniške konkurence. Rado Samov pravi, da v javnosti odločujejo fanatiki, bodisi verski ali politični, med Slovenci pa po njegovi trditvi za-ležejo še posebno tisti, ki znajo najbolje vihteti golide z gnojnico nad svojimi nasprotniki. Prostomisleči in narodni ljudje pa ne morejo biti fanatiki, ker imajo srce za vse Slovence vseh prepričanj, trdi Rado. Kajpada, moj prijatelj je v zmoti. In še kako! Ako ne bi bil tako liberalno-naroden, bi videl, da vihte golide z gnojnico tisti ljudje, ki "simpatizi-rajo" z njegovo nepapirnato stranko. In ker Rado Samov slabo vidi, mu bom opisal nekoliko pristašev nepapirnate libe-ralno-narodne stranke ter njenih glasil in taktiko njihove golide. (Dalje prihodnjič.) Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Stroot Tat 1471. JOHNSTOWN, PA SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Uttiai .rada SNPJ hm Pralatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL GLASER, laataik. "New Leader'* anglaiki «ocialirticni tadnik. Izhaja v New Yorlni. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški ao- icialistiini list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita. ; Naročite m ga tudi vi. NaraM-no sant «prejema "Proletarae". m»IIIMMIIM»MMII ♦»♦»♦7 M»»MMM»»M»M»»»MMM Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. ¡¡ Frank Trebeč, laataik Ciminjo, Ifkamc it popravljan*. moíW tr tenak* obiokt 15805 Waterloo Rd. ToL Kfrwor. 127S Loviathan, o katonam pravijo, da J« najvo£ja ladja na Atlantiku. kU poalan v Koatonoko luko, da «a v ladjatšalnki «pravijo na «uho In mu daja običajno "«pomladi»© ¿ittanja", prodno bo prodan pfromatu sa polotno aoaono. Č i ¿¿on ja m popravila «o vaola pot dni. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRIG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. ui S w* Toi. Lawndalo 2012 A. H. Skubie, pred«. — J. P. K o reeky taj. V naii tiskarni so tUka "Prolotaroc". Za organiziranje Slovencev na železnem okrožju Na zborovanju minnesotake, _ ___________r ______ federacije SNPJ. 26. aprila vj^a dobre predloge ter masni čikaških socialistov, na tej pri-Kitzvillu je John Kobi predlo- proteat zoper slabe predloge. redbi edini govornik. Odbor zakonodajo ter obveščati potom časopisov o dobrih in slabih predlogah, da bo tako narod poučen ter pripravljen narediti masni pritisk na zakonodaje© Otvoril je banket tajnik soc. stranke okraja Cook, ki je iz. ročil predsedni&tvo omizja dr. Greenu. Kazen teh dveh je bil Norman Thomas, Častni gost žil proklamacijo s političnim programom, okrog katerega naj se bi združila vsa jugoslovan. ska društva na železnem okrožju Minnesote, katerim je mar dobrobit našega naroda in delavstva v splošnem. Federacija je proklamacijo sprejela in sklenila, da se jo priobči v vseh jugoslovanskih listih, nem uvodu je opisovana Škod- 5.) Postojanke te organiza- je poskrbel, da smo imeli tudi cije se lahko ustanavljajo v nekaj koncertnih točk, katere vsaki naselbini, vsaka pošto- so bile fino predvajane. Ko-janka skrbi za smernice v svo- lekta v strankin agitacijski fond ji naselbini, postojanke okraja je prinesla nad šest sto dolar-v istemu, ter'.splošna organiza- jev. cija pa za smernice državnih, ...» .. in zveznih zakonodaj. Thomas je bil viharno po- 6.) Za nastavljence v poli- zdravIJ^- L* «U ni imel tične urade priporoča izmed vsaj ,poidru^ časa zu . vnr Lruiti nrKo w> na vroin ¿a Reports adornments Our Comrades in Detroit Cleveland Comrades Again Score Success The Variety Program sponsored on Sunday May 10, by the English Division of branch No. 114 was very nicely performed. Our standpat comVades and friends were right V ni_ učne uraae priporoča izmed —^"""T: r*.-------tW backing us up in moral support Aui!"|Jugoslovanov sposobne osebe kajtl prlsel Je na vrato še' "t*"*1"* •» much " P—»".. yr" ta onranizaciia in sicer le tak« le P° 10- url- Banket s tolik-1 The program was atarted with ljivost političnih mašin, kisi jihir® ^ i ? V sicer le take ^ udeiežbo vzame nar ur Mayme Potochnik and Jennie Semrov grade političarji za lestvo, da ^ ki. v ^ nredno so VS nosfreženUn no -infing in Slovene a beautiful number spravijo sebe navzgor Odkri Za korlstl delavcev. predno so vsi postrežem in po- ,.M||ti Ziblje„ Hnd dedicatijl ^ a„ t ih j a V n ih U^ad^l i k O V je Ze7^' 7> ta organizacija,1^ Z0pet l»^«?** the Slovene Mothers, (it wjui Mothers mali In ker ima naše hud gotovi, da je kak nastavljenec! f Uredba je napravila dober Day you know.) Their singing made 21 in Ker ima nase jua- 'n„ni, • *. . vtis. Dobre pol ure se je pora- » *<><»* impression on the audience. Stvo V teh krajih precejšnjo bilo S kolekto, kar se je zdelo Helen Krainx next showed her ability volilno moč, bi jo lahko z uspe- v korist lažnih Političnih-^ časa J in arcobatic dancing. Much success , V . . . .... is in store lor Helen an'l we wish her ^ mašin nnnmvi t« nrtrMni™™« enim Parata Časa, toda stran- hom porabilo v svojo korist. To ka pač izrabi vse prilike, kjer bo v stanju, ako se v ta namen PlUisK na odgovornega uradni- . mo*no.t Jmhi «r^H^tva združi v organiziranem smislu lka' da naJ takoJ od&lo\i in lma možnos" da dobi sredstva VA „. K ? „ "iimrnui! druisn naehn Ui mu za svojo agitacijo. Thomasova Zdaj v Minnesoti že obstoji osebo, ki mu jo ^ ^ ^ ^ ^ kaka imenska jugoslovanska^1^^ 'stu in s0 se tikala tekočih do_ zveza, ki je v glavnem organi- ifodkov. On postaja med de- zacija posameznikov za p0sa- 11 z«,asitl za sluzbe lzvsevalne- t in \.«Hik«lnn intali meznike. Ob ustanovitvi Jmu odboru !• <** Upoštevajo veliko obljubovala, toda njen!se naj osebe s pošteno prete- «^«ezdalje bolj popula- klostjo in sposobne za službo,, katero iščejo. 9.) Ta organizacija podpira le take kandidate, kateri si* v smislu delavske misli vredni program je vzlic njenemu večletnemu obstoju še skoro nedotaknjen. Nova grupacija potom društev bi imela pogoj, da sama kontrolira moralno in politično moč našega ljudstva. Zuna-nji političarji bi s tem izgubili svoj navidezni vpliv, s katerim Malo priseljencev the best of luck. Following this number came Harry Anzicek with his accordian. His Slovene Polka's filled the audience with a lot of pep. The remaining performances on the program, including a one act comedy, were well received. Mrs. Anna P. Krasna's in her English speech, stressed among other important facta, why Youth should join Che Socialist movement Wihy it is high time that the young generation begin thinking of the future. However our young life is none to cheerful at the present time. Her message in Slovene was about and to the Slovene mothers. She appealed se ponašajo pred svojimi višji- |aij zahrbtne kampanje v prid mi- 'kateremukoli kandidatu ali na- Naseljeniška oblast pravi, da podpore; če ni takih kandida- bo letos pripustila v to deželo .... __ __ _ „_„„ tov na listi, ne podpira našajie do 100,000 priseljencev, kar to them to teach their children the organizacija nobenega. | je najmanj od leta 1862 naprej. «>e««««ty of a broad ouulook on life 10.) Ta organizacija ne o-__** general. Follo* dancin; took place. Preparing for Election The Socialists of Ohio are preparing to take an active purt in the municipal elections next fall. Encouraged by the splendid result« of our Wisconsin Comrades, we are ready follow that example. Cleveland was the first to nominate four candidates for the cky council. The party will concentrate on one candidate in each of the four election districts, and *tV«re is a good chance to elect at least two of them. The candidates nominated are John G. Willert, 1st district; Joseph Martinek, 2nd; Max R. Wohl, 3rd; and Joseph A. Siskovich, 4th. The English Division No. 27 JSF and the YPSL will take an active part in distributing the literature. Senior, national! aecretary of the Socialist Party. The differences between Socialism and Communism, it he practical program of (Socialism, and the present day issue in the Party are some of tJhe topics that will be diacuaMed. An unusual opportunity is thus being offered to all to be informed of the eaaentiala of Socialism by men who speak both authoritatively and ele-quently. The symposium will take place on Thursday May 21, 8:00 P. M. at 2653 Washington Blvd. As in the past tneie will be absolutely no admission fee. M. Halushka, Sec'y. In conclusion 1 wish to thank all the Detroit comrades, young and old, for their wonderful hospitality. It would take too much space to mention all the names—and 1 am not certain whetn»r 1 can remember them ail_4 know than everyone was friendly and that 1 enjoyed my visit to isetroit very, very much. 1 wish the people the best ol success with their noble work, and appeal to the older ones to give them a nelping hand. We must co-operate to assure ourselves a better luture. Anna P. Kraua. Visiting in Detroit The English Division of Branch No. 27 JSF and the Young People's Socialist League of Cleveland are sponsoring an Inter-Racial Dance on Saturday, May 23, at 8:30 P. M. at the Slovene National Home on St. Clair Ave. Admiaaion is 35 cents. For an enjoyable evening attend the Inter-Racial Dance. Rom Sumradt. dobrava nikake "šepetajoče" naming iuuk piace. Število katoličanov v Z. D. In beh*lf of the En«lish d™*™ I wish to thank all the comrades and Socialist Open Forum „ • . j• i j * stavljenem nai na delni* oHnr Katoliški uradni direktorij za iriend» th«' helped u« make thi» event V programu so tud. .ledeie^vOencu 4eto 1931 pnoWa slatisuko, s F-th^or,. to tw *ke: tiotc, K.iieiini ¿>o liiieie^l . ,T , . v» who took part in the program and ^nicago reuerauon ui uuuur. .) Federacija izvoli odbor delavcev V resnici pri srcu in Kale™ trčil, da je V tej deželi Mrs .Krasna for her instruetive speech. Schneid of the Amalgamated Clothing in gotovo število članov iz svo- so zn*ni p^tenjaki v vseh ozi- 20,091,593 katoličanov. točke: 1 The Chicago Socialist Open Forum under the auspices of the 6th Congressional District Branch of the Socialist Party of Cook County will hold a symposium on < "Fundamentals of Socialist Theory and Tactics". Among those who will »lake part are: Dr. R. B. Green, prominent _____________________Socialist lecturer, and delegate to the in the program and Chicago Federation of Labor. Hyman je srede. odbor se naj sni-de čimprej ter osnuje program za skupno delo na političnem polju v Minnesoti. 2.) Ta odbor naj skliče skupni sestanek zastopnikov vseh jugoslovanskih podpornih, kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, z namenom, da se osnuje organizacija jugoslovanskih volilcev; na temu sestanku naj ta odbor pred. loži svoj program v razpravo, in tukaj šele se naj osnuje končni sklep programa.. 3.) Ta organizacija bi ob času volitev pronašla stališče raznih kandidatov (izvzemši tiste, ki so pod rubriko pečatov republikanske ali demokratske stranke) tet bi jugoslovanskim volilcem priporočala potom naših časopisov take kandidate, ki bodo delali v korist delavske mase. 4.) Ta organizacija naj bi imela svoj odbor, katerega naloga naj bi bila: zasledovati rih. Na versko prepričanje, narodnost ali polt se ne ozira. 11.) Ta organizacija naj tudi skuša priti v stiko z organizacijami drugih narodnosti, z namenom, da se ustanovi skupna organizacija delavcev vseh narodnosti v Minnesoti, za skupen nastop v politični borbi v smislu našega programa." Ako je med minnesotskimi Slovenci še kaj volje za javno udejstvovanje, kakršno bo narodu koristno, bodo o tem predlogu razpravljali in povedali svoje misli. Jaz povem svoje v eni prihodnjih številk. M. M. Priredbe klubov J« S* Z« in drugih soc. organizad] MAJ. GIRARD, O. - Prireditev v prid otiijsk« konference JSZ. t soboto 23. maja v Slov. domu. GIRARD, O. —- Zborovanj« ohij-•ke konferenc« JSZ. t nedeljo 24. maja t Slbvenskem domu. GLENCOE, O.—Zborovanje vzhod, uoohijske konference »oc. klu4>ov in društev Prosvetne matice JSZ. v so' boto 30. maja na Spominski dan. CHICAGO, ILL. — V soboto 30. maja konferenca klubov in druitev prosvetne matice sa severni Illinoia in Wisconsin v Lawndele Masonic Temple, So. Millard Ave. ter 23rd St. JUNIJ. CHICAGO, ILL. — Piknik soc. straake v nedeljo 14. junija v parku Riverview. CANONSBURG, PA. — Piknik Iduba ¡1 118 JSZ. v nedeljo 21. junija na Alexader-Straban*. IMPERIAL, PA. — Konferenca klubov in druitev Prosvetne matice sa sapadno Penno v nedeljo 28. junija v Slovenskem domu. SEPTEMBER. STRABANE, PA. — Predavanje v klubu iL 118 J3Z. v nedeljo 13. sept. v dvorani dr. it. 138 SNPJ. OKTOBER. CHICAGO, ILL. — Dramska pred-stava kluba it. 1 v nedifljo 28. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGOG, ILL. — Koncert "Save** v nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS. DECEMBER. CHICAGO. IL1__Dne 31. dec. Silveetrova sabava kluba it. 1 v Lawndele Masonic Ten^>lo. (Tajnike klubov prosimo, da nam jih «vrstimo V ta Thomas na socialističnem banketu v Chicagu Chicago, IU. — Na banketu 17. maja v .Delavskem liceju na S. Kedzie in Ogden Ave., čigar gost je bil s. Norman Thomas, je bila udeležba večja kot na katerikoli slični prireditvi čikaških socialistov od 1. 1917 naprej. Mize so bile postavljene v vsi dvorani in okrog njih je sedelo nad 700 ljudi. Več ni bilo prostora. Naročila za vstopnice so prihajala še vso soboto, toda odbor je imel že toliko razprodanih, da ljudem ni mogel več ustreli z njimi. A Socialist Boottisr. Workers of America, and Clarence dan Gnjeci na Spominski se lahko ognete! T miles an hour 70Utiles an hour Kila mi več ne kvari zabave "Zdaj ko sem se reiil kile in ne nosim več pasu, zopet uiivam veselje na plesu. Mnoge napomo-sti ^rav radostno prenašam ker so odpravljene vse zapreke. Nihče ne bi verjel kako sem bil oviran ra di kile". Tako nam piie-jo ljudje, ki so se rešili kile z uporabo STUART S ADHE3IF PLAPAO -PADS. Mnoge zaprisežene izjave pričajo o uspehu, ki so ga dosegli ne da bi jim bilo treba za časa zdravljenja pustiti delo. Plapao-pade se oprimejo telesa brez kakih obvez. So lahko uporabne, u-dobne in ekonomične. Prepričajte ae s poskusnim PLAPAO na naie stroftke. Pošljite kupon ie danes. POSKUSNI 'PLAPAO* IZVRŠITE ZASTONJ 1 TAKOJ 1 - Poiljit« ta kupon ie danos - Plapao Laboratories, Inc. 1915 Stuart Bldg., St. Louis, Mo. Poiljite mi TAKOJ poskusni PLAPAO in knjiiico z opisom kile, brez kakih obveznosti zame sedaj ali v bodoče. Naslov T.™.™__________________ The Sub-Branch of club No. 114, of which 1 was a guest during my stay in Detroit, deserves a bit of comment for its activity. The young members are showing remarkable in-tereifc, in our movement, and I noticed that they have among them such menrfbers as make for the popular and active groups. Their eagerness for success of their branch should enable them to become the largest English Division of JSF. Altho the attendance at their affair was not large, it was nevertheless encouraging, and above all those present were pleased with the Variety Program that was so carefully chosen. A play, two well rendered duets, reckation, musical numbers, and acrobatic dance by Miss Helen Krainc were the interesting features of the affair. After the program there was good music for 'lancing, but 1 enjoyed meeting friend* and making new acquaintances. Many a I lace was lamiiiar to me from the last jJ^xf' Convention, yo. 1 could not recall all the names.—But 1 will re-muirfoer the young girl who came to a*k me what could she say if the I teacher might a*k what would the , Socialists do it they had control of the government? "Give everybody a jcnance to earn .their living," 1 told her. It makes one glad to see a youngster of school age interested in the problems of the present situation. Only such youngsters shall some day bring about the social change. The comrades in Detroit, young and old, are working hard to keep up the activity of former, better times. This is to some extend true of all working-men s organizations in this proijper-ious country, or any other country in a period of crisis. The young people could do much to help expand the workingmen's cause during just such times as we have now. It does not cost anything to study the conditions, |the reasons lor them, and best of all, how to eliminate undesirable hard times. We know that it can be done if it were not for the stupid and selfish greed of those that own nhe Nation. This time 1 had the opportunity to see more of Mr. Ford's and Mr. Oak-man's kingdom, (1 heard that these two own most, or iit may be the best, of the Dynamic Detroit). The city is clean comparing it with some of our smoky towns or cities. Its parks and numerous other points of f iterest make it desirable to a stranger to explore. I did some "exploring", and I hope no one minds if I mention that 1 saw plenty of dirt and oither I things that take off the best impression that beautiful places might give. —Those "red" Socialists believe in getting rid of such places, that's why tie present system' is denouncing them. I You see, places like that are gold mines for millionaires. Form Deal Party Branch Ever since Norman Thomas apoke Co 300 deaf people with the aid of an interpreter in the New York mayor-Ky campaign, interest among the deaf in the Socialist Party has been growing. Some of the deaf have joined various branches of the party, othei* have enrolled as Socialists and Norman Thoma« received many of their i votes. Of course the deal could take no part in the branch meetings and they confined their activities to paying due* and supporting the party press. A few weeks ago the deaf party members were called into conference-and decided to form a deaf party branch covering all boroughs of Greater New York. This meeting was called by Edward P. Clarke of the Sunnyside Branch,whose parent« were deaf and who has been a teacher of the deaf for thirteen years. . All present took application blanks and within a week they secured four new members making a total of nine party members, seven men and two women. Four are metnbera of N. Y. Typographical Union No. 6 and one a member of the Photo Engraver's Union. Excellent material is now available for the new party bran oh which assures its stability. ■ Efforts have been made in the past by the Democrats, Republicans and non-partisans to organize the New York deaf but they have failed. Literature has been distributed by the members among the deaf and Norman Thomas, Paul Blan«hard and August Claessens will bring the Socialist message to them. Vzemite prosto pot za vaše obiske V PRAZNIKIH Spominski dan — dva dni za izlete in piknike, za igranje golfa in obiske prijateljev ter sorodnikov v prijetnih letoviščih Čikaške okolice! Kadar greste, vzemite brezskrbno vožnjo, prosto potnih neprilik. Spominski dan prošlo leto je bil eden najslabših za vožnjo na cestah. Letos je več avtov na potih kot kdaj prej. Peljete pa se lahko hitro električno železnico. Mimo počasne vožnje na cesti 70 milj na uro po progi! Nič ustavljajočih luči, niti cvilečih zavor. Rano na cilju, rano doma. V resnici prijetna vožnja v praznikih. Za informacije na vseh treh progah pokličite tele-fonično Randolph 8200 Vo£n]a po jekleni cesti je vedno odprta ftarberton Comrades Hear Terchel and Kutch We congratulate comrades John Terchel and John F. Kutch who were recently with us for their wonderful talk on Socialism. An immense crowd attended the meeting of May 9, at which these comrades spoke, to hear their message op Oje purpose and what the Socialist PafcLy represents. Three new members have since then joined our branch. Again we say congratulations, and many thanks to both of them. France« Jankovich, Barberton, O. T. Good Idea "I want to get my advertisement into the hands of every farmer in the country," a patent medicine spiller in a -small town told the crowd around his stand preparatory to selling them his medicine at "a special advertising price". "I'll tell ye a good way to do that," answered a farmer in the crowd. "Jest have it printed on the backs of mortgage blanks." Everybody for Himself The Smiths were on the balcony and overheard a young fellow about to propose to the light of his life. "I don't think I ought to listen," said Mrs. Smith. "Why don't you whistle to distract his attention and perhaps he'll wait until we leave." "Why should I?" was Smith's comeback. "Nobody whistled to warn »» me. j8> NORTH — Chicago North Shors and Mllwsukss Railroad BAST — Chlraso South Shors sad Sooth Bead Railroad _ 1HICAČČ •AURORA AND ^LGIN WEST — Chicago Aurora and KIsIn Railroad Company (Tho Sunsst Linos) A REAL BARGAIN IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE" $3.50 The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC "AMERICA'S WAY OUT" 2.50 A Program for Democracy By NORMAN THOMAS "ROMAN HOLIDAY" 2e$0 Novel By UPTON SINCLAIR Total........$8.50 You May Have All Three for $7.00 ORDER FROM "PROLETAREC" 36)9 West 26th St. Chicago, 111. I A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation. 3. P. frulrtur^r NO. 1236. Pubh.h^ Wookiy at W» W. f*k Si. CHICAGO, ILL., MAY 21, 1931. Taiawkowos Rockwatf 1—4. VOL. XXVI. Two Labor Armies Within six years the workers of Canada through independent political action have won an old age pension act and have now won the battle for unemployment insurance. With only three Labor members of Parliament this small minority has been able to accomplish these notable achievements. We congratulate our comrades across the northern bonier for their success. In the meantime American workers, with a labor movement much older than our Canadian brothers, have no such achievements to which Utey can point. Here capitalism is supreme in our legislative halls except for Wisconsin and ^Pennsylvania where groups of Socialists fight the battles of the workers. In Washington there is not one man to whom the voting millions of workers can point and say, MHe represents our class". Politically, the labor movement of the United States is the most backward of any nation in the world. It is helpless and voiceless in our legislative chambers. All power ie in the hands of its enemies. The American labor movement is a hundred years old and it has no more political power today than it had a century ago, if we except the two states mentioned. In the meantime millions of workers are unemployed, wage seales are going down, workers in many cities are mortgaging their remaining resources to pay rent, and organization is at a standstill, pill Green reports the casualites on the labor frCnt each month while the labor army faces a hopeless future. These reports butter no bread and bring no power. The labor commanders formulate no program, while the labor army faces depleted food supplies and a defeatist morale. Canada goes ahead. Labor here goes backward. The suffering members should stir their organizations to life and action. When the army moves the commanders will either go along of be left behind to be replaced by generals who have vision, knowledge and the will to act.—The New Leader. Ead of Terror Law Important! Ohio's criminal syndicalism law was ruled unconstitutional by Common Pleas Judge Walter B. Wanamaker of Akron, Ohio, when he freed Paul T. Kaasay. charged under the law with a plot to wreck a new U. S. Zeppelin. y l*ike all of ite kind, the Ohio act was the Mmlt of the revolution spook that sent cold ttiivers down the back of all right-thinking hundred percenters after the Russian upheaval. Its real daddy, however, was the Ekpionage and Trading-with-the-Enemy Act fathered t)y Woodrow Wilson ,the well-knowji author of "The New Freedom"; also famous as the man who kept us out of war. » • i What a glorious nutty time it was! Every crook, thief and grafter wrapped himself in Old Glory and proceeded to browbeat honest men who had sense enough to know what the racket was all about and character enough to say it. Kansas dry farmers with water on the brain hounded down innocent wayfarers and threw them in the hoosegow on the charge of burning down wheat stacks in behalf of the Beast of Berlin. (They're burning wheat now.) Volunteer snoopers on rubber soles searched for broken beer bottles in graham bread put there by the pro-Hun bakere with intent of (murdering their customers. Beethoven, Wagner and company were barred from concert halls. Schiller and Goethe painted yellow. Martin Luther ditAo. Even the house of the Lord failed to escape the wrath of the righteous, armed with paint-pail and brush. For were they not praying in strange languages in some of these temples? And how was one to know they were not sneaking something over on the Lord in be. half of the wrong party? • • • Oh well, when men go crazy it starts in their heads and the less there is in the head, the more space for craziness. The decision «udge Wanamaker may therefore be ed upon as a sign of returning sanity. May his tribe increase. Meanwhile, praise to Tom Jefferson, and his "Jacobine anarchists" ,as they were called by the hundred percenters of their time, for having forced the amendment in the Constitution of the United States by which Judge Wanamaker put the skids under the infamous criminal syndicalist law of Ohio.—The American Guardian. Laws, institutions, snd methods of trade which make it possible for the individual to take from more than he adds to the general resources of aoeJety tend Inevitably towards general social deterioration.—J. Allen Smith. %W.....vï] SlARCHUGHT^:1 llttttlilili........ ^ Jlllt.........nil Our Doiogs Here and There By JOHN RAK Chicago has had iu inning. First make merry. Johnny Roche var will it was the criminal* and wMlely play. For Sunday, May 31, the rampant crime, the grafting politic- Pioneer Lodge, No. 559, SNPJ will ¡an* and the racketeers, now it u the commemorate ''Achievement Day" at spirit of eradication with Jubilees, the SNPJ Audi.orium. A a afternoon parades, luncheons and what not. program will be followed by dancing. Hundreds of ihousands of humans Our young folks should not fail to ma*.4ed, pushed, shoved and other- attend both of these affairs, wise trampled on one another on the • • • busiest street in the second largest J In this month* Labor. Age an eity. Curiosity seekers, and that's editorial give« a stupid account of Che what the great majority of them Socialist stand on the Russian Five were, gathered, applauded and in the Year Plan. If any class of people excitement forgot about everything wish to have Russia succeed, k is It mattered no. if they were hungry; the Socialists. If any resistance has nor if they were unemployed. All been offered it was not from the they wanted waa to share in that civic Socialists. 1 suppose thia editorial juvenile Slovene pupils, speak, ers, a 30- piece band under the direction of Joseph Grill, sev. eral numbers played by string instruments and other enter, tainment. The program will ________conclude with a short one actj Friday evening, May 22, will comedy "Hans Von Smash". In be the" regular meeting of the evening dancing will take branch No. 1 JSF, Chicago. As Place with music furnished by the district conference will be Kochevar's orchestra. The but a week hence, important committee assures everyone problems will be discussed and (that their time will be well j suggestions made to delegates «P*nt by attending this festi-j representing our branch. Alliai. Admission tickets are 50 members are urged to be cents, present. js j Sunday, June 14, the Cook On Decoration Day, May 30, Socialist Party will give at the Lawndale Masonic I1* annuaI P|cmc at Kiverview of the Park. In the past a large pride a ad glory. And so, once more writer wanU the whole world to for- ,lltrri . w tVrloriitinn number of Slovenes was pre-th- cuaen* of Chicago have for-,aake th.ir ere.d and fall n lie. with JUK03iax socialist federation---- ^------- gotten, almost overnight, what has the Russians. Bui. we have our aim, l'emple a conference sake their creed and fall in litic with "-s"«-' " """ »-p«* nienic's and wp and its Educational Bureau for *tm at ine5e picnics ana we been happening to their city hall farjour belief and our conviction, and as the Illinois and Wisconsin di- V*at our comrades will years. Once again they are enthused ^rest as may be the attempts of the gtrict will be held. All branches aKam be Present in a greater patriotism. Russian Plan it does not lack in its and affjiiatee an important conference of enougn money to pay their way mio a baseball park wUi its American} Norman Thomas spoke at the llag towering from ito mast, ' said he. jCook County Socialist banquet ia his Is it not true that America is truly honor last Sunday. The Labor Lyceum too patriotic to its sports? And who WM never so pleasingly filled for an is to blame for these coodiaonsThe occasion of this kind. There wa« a labor leaders 01 course. Lven if clamor for more tickets a couple of this same unionist advised that it days before the banquet but the house would be bad logic to tell these labor wai sold out so that many had no leaders so. 'access to the banquet. The trad« attend this affair. Admission tickets are only 35c. You can secure them from any member of the branch or at the office of Proletarec. a The next big event that will the District Educational Bureau on Decorktion Day, May 30, at the home of A. Kravanja. All branches and lodges, members of the E. B. of Eastern Ohio and W. Virginia, are requested to send delegates. Following the take place will be the Pioneer conference merrymaking will unionists were well represented and Spring Festival. This program jUke p|ace. This same unionist addressed the Thomas referred many remarks to and dance is given by the State Conference for Unemployment Insurance last Sunday in Chicago. We found him to be a llueft* speaker but did not wholly agree with his reasoning. The delegates of the Chicago federation of Labor unanimously passed a resolution endorsing the present unemployment insurance bill. rehousing all mankind, rebuilding When the question of delegates came «▼«T city in the world, and reclaiming before that body at one of Uieir «"oads and countryaide.—H. G. Wella later sessions the matter was referred = to the executive committee. Recently, the executive committee responded wi h an attack upon the bill. Ihey have picked out minor meaningless weak points to show their colo.*s against unemployment insurance, let wiuie speaking on this bill and the proposed action of the Conference this same unionist used ill logic when he said in substance, that there mua. be something wrong w th the bill o* with tine sponeJmen lor the bill if we cannot convince the hxecutive Committee of the Chicago Federation of Labor wo favor it. tiut this unionist can be excused. He is in a position where he too must defend the h>x., men. Otherwise — well something might happen. But that is just the reason why unionism and unionists are only lukewaims and can find money for a ball game but cannot pay their dues. • • • What the unions need are leaders who will speak and act according to their 'own initiative. You wouldn t expect an employer to favor unemployment insurance if the employer had to contribute to i.he fund. Of course not. And you wouldn't expect a labor union to ask the employers if they may endorse such a measure. But that is what they are doing. Unemployment insurance is a necessity. Every sound thinking man will agree and they do agiee. The labor unions should be one of the greatest forces behind such insurance. Instead they are condemning and retarding its progress. Our unionist wul. have to admit that no matter who be the represent atives, a good measure should receive the eniors-ment of their committee. s s s On Memorial Day, May 30, we will be at the Lawndale Masonic Temple. During the day the Educational Bureau of J. S. F. conference will be held. In the evening we will them. The collection brought in a Pioneer Lodge No. 559 SNPJ splendid sum.__j in behalf of their juvenile D . .. Slovene school, Sunday May 31, Rebuild at the SNPJ Auditorium. For I ie afternoon program a variety We must accept the po-ibilities sf of performances will be given. There will be singing by the ¿horus Sava, several acts by the Ought to be Linked Young Lady Motorist—It's snowing and sleeting and I'd like to buy some chains for my tares. "I'm sorry—we keep only groceries." "How annoying! I understood this waa a chain store."—Judge. LIVING ON THE MISERY OF HUMANITY mm: engush articles on page 7. Class Measures la Pennsylvania Assembly Within a day, Socialist members of the Pennsylvania General Assembly put the House of Representatives on record five times on working clsas legislation, ail of which was defeated. In every case, however, the vote was far greater for the Socialist bills than the Party had anticipated, showing the great educational value of Socialist tactics in preparing for eventual pasaage of such measures. The first vote in any state on the Socialist bill for unemployment insurance, introduced in the Pennsyl^ vania assembly by Darlington Hoopes, resulted in a defeat by 35 to 107. A large but silent demonstration, carrying signs "Jusace Demands Unemployment Insurance", Dividends are Doles", "Work or W^es", "Not Charity but Work", and many similar slogans, had been recruited for the gallery from unemployment conferences in Pittsburgh, Philadelphia, Reading, York, Lancaster, and AUentown. fiw^imi Constitutional Chang« d—fad An amendment sponsored by Lilith Wilson to enable the people of Pennsylvania to vote on Constitutional amendments in any state-wide election was defeated 58 co 63. A decision of the state supreme court ruling that such questions could be submitted only once every five years has been particularly valuable to Pennsylvania's rulers in enabling them to delay old age pensions which were also ruled unconstitutional by the state supreme court. Another constitutional amendment to permit the state to establish complete social insurance, including maternity benefits, also sponsored by Socialist Representative Wilson, was lost by a vote of 18 to 111. Hoopes* amendment to permit taxation of the state's plutes through an income tax was lost on a vote of 18 to 98. Ysllow Dog Still Ran« Representative Hoopes* bill outlawing the yellow dog contract made the strongest showing of any of the Socialist bills so far presented in the Pennsylvania assembly. The vote was 60 to 60, with 88 representatives absent or not voting. A majority of all the membership is required by the Pennsylvania constitution for passage of a bill by the assembly. HOOVER FAILS AS A FARMER President Hoover and his way regarding farm relief. He opposed the McNary-Haugen plan and the debenture plan, so-called, and practically wrote the farm marketing bill, which was passed by congress in the hope of providing some relief for the farmers and which has beei in operation for the past two years. It has cost the American people a half billion dollars and the •prices of farm products have steadily declined. Wheat was around $1.25 a bushel when the farm board began to dip iato the $500,000,000 fund provided for it «by congress. Wheat is now around 60 cents a bushel with the fsrm board holdir« 200,000,-000 bushels, which it must eventually unload and which cannot help further depressing of wheat prices. Whest has reached the lowest point since 1895. It is forecast that wheat will strike the 50-cent stage before it reaches bottom. It is impossible for American farmers to raise wheat at thsft. price. President Hoover and his big business associates have had their fling at farming and have failed to deliver. The farm board has announced that it will cease buying wheat July 1. It has about exhausted its funds and will not be able to obtain more from congress The ^ffect of the announcement was reflected is the abrupt drop in prices of grain. In the meantime, many articles which farmers must buy went up in price as the result of the recent tariff boost.—Minnesota Uiion Advocate. Ten Thousand Mothers Die Unnecessarily Each Year » The United States takes the booby prize for deaths of mothers in childbirth. The latest figures given by the children's bureau for the various countries are for 1927. The little country of Uruguay in South America stood at the head of ihe list, with a record of 2.2 mothers' deaths per 1,000 live babies born. The other countries range along between that figure and the one which the United States, ait the foot of the class, holds. In America, 6j6 mothers die. In England and Wales the number is 4.1. In Japan, 2.8. Without a doubt the number in this and other countries has increased since the depression came on. Industrial conditions are discouraging to remedial measures. Yet, even under capitalism, a greart. improvement could be made, as proved by the lower figures for the other countries. They secure results by giving mothers the proper expert advice and care while the child is on the way. In an experiment in a certain area in New York the same result waa achieved, the number of deaths being reduced to 2.2 per 1,000. This shows that is can be done. Women, we predict will insist upon its being done on a nation-wide scale. And if they will also insist upon proper industrial conditions, the number can be cut down still more. —Milwaukee Leader. TACT The vicar had a certain truculent woman parishoner noted for her fondness for a drop of gin. One day she went to church hiccoughing with painful distinctness. The parson bore it for a few moments; then, looking at the verger, he exclaimed publicly: "Smith, kindly remove that person from the building." Smith rose reluctantly to obey. The congregation held its breath, expecting a scene, but to their relief the woman rose and left without a murmur. After the service, the vicar congratulated his man on the way in which he had removed the culprit. "How did you manage it?" he asked. "Well, sir," said the verger, "I just went to her and wtiispered, "Come on, ma; come out and have one with me."