Avtomatično napredovanje Z novim uradniškim zakonom iz leta 1931. je bilo ukinjeno avtomatično napredovanje, katerega je bilo deležno učiteljstvo. Uzakoniii so se sicer krajši roki kakor so bili prej, a vendar ni učiteljstvo s tem nič pridobilo. Napredovanjc se je postavilo na novo bazo — na sistematizacijo mest, t. j. napreduje se iahko le na izpraznjeno mesto v višji skupini. S tem je napredovanje vezano na prosto mesto v višji skupini ter je treba v predhodni skupini čakati, dokler se ista ne izprazni. Sevcda mora učitelj najprej prebiti minimalni rok v nižji skupini, v IX. štiri, v ostalih pa tri lcta. K tem težkočam se pridruži še vsako leto omejcn kredit, ki je glavni regulaior napredovanj. Ker je tcga razmeroma malo in ker je učiteljstva v državi mnogo, zaostajajo napredovanja ter je to stanje od leta do lcta slabše. V ilustracijo naj navcdejn statistiko za našo banovino. Skupina iz lela 1931. Koliko let je Q v skupini o Caka n< VI. VII. VIII. IX. pripr. i napre- _ dovanje J 565 20 50 80 — 1932. 7 4 150 230 180 180 — 1933. 6 3 240 305 250 240 — 1934. 5 2 120 108 190 100 60 1935. 4 1 80 90 150 50 no Skupaj 1155 753 820 650 170 715 740 1035 578 480 3548 Po tej statistiki čaka na napredovanje 75 % vsega učitejstva, kar je porazno! Toda nihče bi končno ne imel nič proti temu, če bi bila čakalna doba za vse enaka. Izkušnja je namreč pokazala, da se je višja skupina podeljevala po politični pripadnosti, simpatičnosti, stricih in advokatih. (Znani so primeri, da so si učitelji kupovali višje skupine!) Te neurejene razmere so vzbudile med učiteljstvom in ostalim uradništvom jezo in nezaupanjc do pravičnosti napredovanj. Nekateri so čakali na višjo skupino le nekaj mesecev. drugi pa vcč let. Da za ta dva ni bila merodajna rangna lista, je jasno. Morda je imel zakonodajalec dobro namero, izkušnje pa so pokazale, da se je ta klavzula samo izrabljala. Ta način napredovanja se je izkazal nepravičen in nemogoč. Nepravičen radi tega, ker je popolnoma nemogoče, da bi se s tem napredovanjem ne zgodila nekomu krivica. — Edino, če bi sc napredovalo točno po vrstnem redu, bi se dal problem do neke meje objektivno rešiti. Če pa vežemo napredovanja z odobrenim kreditom, pa tudi tako ni mogoče. N. pr. isti nastavitverii datum ima lahko 200 učiteljev, kredit za napredovanje pa je določen le za 120, 80 jih je takoj prizadetih, ker imajo iste datume, a niso istočasno napredovali. Drugič so se izkazala za ncmogoča, ker zakonodajalcc ni mislil, da bo prišel učitelj po 13 letih v VI. skupino (prip. tri leta + štiri IX. + tri XIII. + tri VII. — = 13 let!). Če pa tega ni nameraval, bi bilo umestnejše, da bi določil daljše roke, a napredovanja avtomatiziral. Z realnimi roki bi bila dana proračunska možnost. V praksi itak večina učiteljstva čaka 2—3 leta na višjo skupino preden sc najde potreben kredit. Čc je torej po 2—3 lctih mogoče napredovanje, bi sc pa naj roki toliko podaljšali, napredovanje pa bilo avtomatično. Dejanski izglcdajo roki za napredovanje tako-le: Fo zakonu Čakajo Dejanski pripravniki 3 2 5 IX. skupina 4 3 7 VIII. skupina 3 3 6 VII. skupina 3 3 6 Vl.skupina 3 6—8 9—11 V praksi veljajo torej za večino roki 5 (pripr.), 7 (IX.), 6 (VIII. in VII.) in 9—11 (VI.) let. Ti roki so krajši samo za priviligirance, kar povzroča samo nevoljo in resigniranost. Če se torej v praksi nc dajo realizirati z zakonom določeni roki, pa naj se določijo za vse (in ne samo za večino!) daljši roki. Toda uzakoni naj se zanje avtomatično napredovanje. Tako naprcdovanje je edino pravično, ker napredujejo vsi po enakem kriteriju. Pri tem bodo izvzeti samo tisti, ki so sc disciplinski pregrešili. Namreč edino pravično je, da velja zakon za vse enako — potem se ne bo nihče zanašal na protekcijo in ministrstvo bo imclo mir pred strici in advokati. Ko je učitelj izpolnil določeni rok naj ga upravitelj predlaga v posebnem seznamu, v katcrem bo naznačil oceno in disciplinske zadržke in banska uprava ga bo pomaknila avtomatično v višjo skupino. Odpadejo naj vsc prošnje« s prilogami ker samo otežujejo itak komplicirano administracijo. Postopek naj bo sličen kakor pri podelitvi perijodičnih povišic. Nc zahtevamo nobenih privilegijev, zahtevamo samo enakopravnost v napredovanjih, ki je samo v — avtomatičnem napredovanju. J.