ŠTEVILKA 1 JAN/FEB/MAR J LETNIK III % / / * i ;• — vk Optimizacija razreza navitkov blaga Uporaba programskih orodij za skupinsko analiziranje in odločanje The Next Decade: Challenges and Perspectives for Information Systems in Public Administration POSVETOVANJA DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE Portorož 95 g|KI GA ORGANIZIRATA V ČASU 00 12. - 14. APRILA 1 995 V PORTOROŽU Slovensko društvo Informatika GZS, Združenje za računalništvo in informatiko strokovno posvetovanje ■ informiranje ■ izobraževanje ■ plenarna razprava in delo v sekcijah ■ stanovsko srečanje PRIJAVE SPREJEMA DO 6.APRILA 1995 Slovensko društvo Informatika, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12 Zbornik posvetovanja, natis referatov, več kot 200 strani, cena za posamezen izvod 5000 SIT Uvodnik Spoštovani bralke in bralci, H433748 Slovenija in informatika 1995. Lažje je določiti območje države, kot določiti ali definirati in formatiko. S tem imamo težave vsi, tudi novinar, kije pravkar sporočil, da bodo domači proizvajalci računalniške opreme obšli v Ljubljani pripravljeni sejem. Novinar je bil kritičen, jaz pa mislim, da je ta odoločitev dobra. 25 000 obiskovalcev je eden od postavljenih jx)gojev in ta mi je najbolj všeč. Očitno smo začeli meriti tudi pri informatiki. Tudi statističen podatek o tem, da ima vsako šesto gospodinjstvo pri nas doma najmaj en računalnik, je pomemben. Velikih raziskovanj in lastnih anket pa ne zmoremo, če izide kaka mednarodna primerjava, je brez Slovenije, še tisto kar smo }x>čeli, smo opustili. Vseeno delamo velike strategije, nacionalne programe in podobne dokumente preden smo se sploh "izmerili" kje smo in kam gremo. Presenečenja, ki so jih doživeli pripravljalci tehnološke in raziskovalne politike, ko so se soočili z rezultati raziskovanj, lahko pričakujemo tudi pri novem določanju informacijske prihodnosti Slovenije. Ushija Porata, ki je določil neko družbo za informacijsko, če dela več kot polovica zaposlenih v informacijskih poklicih, se verjetno ne spomnimo več. VKo)xmhagnu je sedem velikih ministrov ugotovilo potrebo po novi definiciji te družbe in določilo 11 infrastrukturnih projektov. Zanimivo je, daje sodelovala tudi Evropska komisija, kije pred tem že uveljavila Bangemannovo izročilo. Oboje je povezano -informatizirana delovna mesta po Poratu in razvoj ter ogromna vlaganja v informatiko v tekmi, ki jo Evropska unija zaenkrat vseeno izgublja. Ali se bo EU navadila biti zadovoljna z tretjo stopničko ali bronom za zlatimi ZDA in srebrno Japonsko, pa bomo videli. Omenjenih 11 predvsem vsebinskih projektov bomo predstavili na Dnevih slovenske informatike 1995. Gre za pospešeno uvajanje IT-ja in informatike na razna družbena infrastrukturna področja človekovega dela in dojemanja okolja. G-7 je predpostavila, da so vsaj otii ali skupaj z državami OECD-ja (24+1) že dosegli Poratovo določitev informacijske družbe in da so prav informacijske storitve s svojimi ekonomskimi in socialnimi posledicami osrednje vprašanje nove informacijske dobe. Informacijske storitve so možne v informacijski skupnosti. To sestavljajo ljudje, ki komunicirajo med seboj. Izmenjujejo ideje, sjmročila in informacije v njih ter s tem povečujejo svoje in skupno znanje. Gre za vsebinsko dejavnost, kije lahko informatizirana, ni pa nujno. Pretoki sporočil gredo po kanedih in medijih: konference, telefoniranja in faksi, telematska omrežja, pisma, knjige, potovanja, predstavitve, referati, pamfleti, bilteni in časopisi, posvetovanja in delovni sestanki, sprejemi, tajno poročanje, skupni prijatelji, srečanja vodstev, koalicije in drugi mediji ter kanali. Bistvena je posameznikova potreba po informaciji, ki jo zadovolji pridobljeno sporočilo in informacija (novica) v tem sporočilu. Del teh vsebin s kanali, ki vodijo do uporabnikov, je v modernih državah urejen kot skupna in širša informacijska infrastruktura. Mi smo pred tem, ali bomo nekaj tega storili tudi doma, ali se bomo ]x>novno umerili in določili kaj je skupnega. Informatika še ni popolno samostojno področje po Standardni klasifikaciji dejavnosti, je "horizontalna" dejavnost, ki dobiva podobno vlogo kot jo ima energetika. Bližje dejavnostim so uporabne informatike po področjih in vidikih. Govorilno o ekonomski, medicinski, prostorski, okoljevarstveni, socialni, gozdarski, energetski, znanstveni, knjižnični, podjetniški, veterinarski, geodetski, bančni, zunanjetrgovinski, davčni, carinski, zavarovalniški, zdravstveni, invalidski in pokojninski, socialni, statistični in podobnih informatikah. Vladna (državna) informatika je seveda s temi usodno povezana in je obvezno del nadgradnje, saj so za skoraj vse navedene dejavnosti aplikativne informatike pristojna tudi ministrstva, agencije, službe in vlada v celoti. Tudi mi smo imeli idejo o deželi hardvera, potem smo se za kratek čas določili za deželo softvera in to hitro pozabili, sedaj pa smo navdušeni nad informacijsko družbo in evropskim (Bangemann-ovim) pristopom. "Informatizacija Slovenije" je postala zakonska norma, delo na tem pa določeno Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki bo \dadi predlagalo strategijo na tem področju. Napovedani so novi koncepti in strategije, imamo delovna telesa in naloge, primerjamo se z Evropsko unijo, v katero hotno verjetno vključeni po koncu tisočletja, pridružitveni sporazum pa nas sili, da o tem mislimo in ukrepamo že danes. Imamo nova zakonska določila za koordinacijo modela podatkov Republike Slovenije (državni organi) in vertikalno posploševanje vsebin evidenc v nacionalni program statističnih raziskovanj. Po novem nam torej pravnih sredstev za koordinacijo ne manjka, pomanjkljiva pa sta naše znanje in pripravljenost za sodelovanje. Kot rečeno, manjkajo nam tudi izmeritve in faktografske podlage o stanju, preden bomo odločali o sebi ali bolje sodelovali v prenosu znanj in zahtev iz našega sedanjega in novega okolja (Unija). Tudi naši informatiki bo namreč določala vsebino in tehniko v bodoče Evropska unija in predvsem tudi njen način in hitrost prepuščanja večine izvajalskih funkcij v izvajanje pridobitnim in mešanim družbam. Bangcmannovo poročilo smo po nastopu na Bledu prevedli in objavili v Uporabni informatiki, dostopno je članom društva in drugim zainteresiranim. Spomnimo se stopničk in položaja Unije na njih. Opozorilo je preprosto. Obstaja pošastna kriza vsebin. Če so bodo po čudovitih svetovnih in evropskih omrežjih pretakala ameriška in japonska znanja ter ponudbe, bo koncept Unije kot tretjega gospodarskega in socialnega pola, in s tem neke vrste evropskega socialnega kapitalizma ogrožen. Pravijo, da v zvezi s tem Bangemannova skupina že piše novo poročilo. Ko srno v koncu 70 tih letih govorili o informacijskih omrežjih tudi pri nas, smo pozabili na vsebine. Avtoceste brez domačega prometa ali pretežno za tranzitne in uvozne tovore pa ne kaže graditi, sploh pa ne na svoje stroške. Medsebojni gospodarski odnosi med dejavnostmi v input - output tabeli slovenskega gospodarstva ali naše izvozno ■ uvozne matrike ne upoštevajo informatike in uporabe IT-ja v posameznih dejavnostih, kot to delamo redno za energetiko. V četrtem indikativnem raziskovalnem programu je Unija namenila informatiki kar 30 % sredstev, ali napeč med vsemi raziskovalnimi področji. Naši državni tehnološki transferi gredo drugače in manj jih je. Tehnično in organizacijsko naj bi torej vse naše dejavnosti slonele na sodobnih IT-jili in na izmenjavi sporočil v velikih omrežjih ob pestrih informacijskih storitvah, standardizirano vsaj v državni in javni upravi, ki naj daje svoj ton in določa smeri tudi drugim uporabnikom. Drugi odpirajo svoj informacijski trg za tuje investitorje, ker za izziv nove informacijske dobe tudi oni nimajo dovolj sredstev. Ali bomo to storili tudi mi? Ali bomo spet pozabili na vsebino in storitve in torej tovore in pretiravali s tehnologijami in avtocestami? Evropa je že na tem, da popravi svoje strategije, ki jih mi v prvi fazi še nismo razumeli in ne uvedli. Našafabijanistična taktika čakanja in izmikanja bitkam je lahko na marsikaterem področju varim, dobra in koristna. Mogoče pa je, da IkhIo pri informatiki storjene vseeno kake izjeme in da se bodo tudi uporabniki, podobno kot so se sejmu uprli ponudniki, sami uprli kaki novi neracionalni odločitvi na tem področju. 7bmaž Banovec VSEKINA UVODNIK AKTUALNO TOMAŽ BANOVEC I . . . . Raziskovanje in informacijska tehnologija v Evropski uniji STROKOVNE RAZPRAVE HEINRICH REINERMANN: The next Deeade: Ghallenges and Pcrspectives for Information Q . . . Svstems in Public Administration TO M ERJAVEC: Uporaba programskih orodij za skupinsko analiziranje [0 ■ ■ ■ ■ in odločanje MIRO CRADIŠAR: |0 ■ . . Optimizacija razreza navitkov blaga v oblačilni industriji TOMAŽ DOGŠA: Postavitev preverjevalnega sistema v procesu razvoja Q ■ ■ ■ ■ programske opreme POROČILA KSENČA BOROVEC: 0 • • • Telekomunikacije in mreže 0 ■ ■ ■ ■ Osmo posvetovanje sekcije za raziskavo informacijskih sistemov OBVESTILA 4. mednarodna konferenca o tehnologijah prenovitve |0 . . . informacijskih sistemov |0 . . . . Program II. posvetovanja Dnevi slovenske informatike Portorož '95 |0 . . . Vabilo k sodelovanju ICSQ '95 Osma mednarodna konferenca o ripu in 0 ■ ■ ■ ■ medorganizacijskih sistemih O DEJAVNOST! DRUŠTVA MARTA BOŽIČ: Podjetniška sekcija: Q ■ ■ ■ Ustanovitev sekcije v letu 1994 in plan dela za leto 1995 KOLEDAR PRIREDITEV ^0 .... Izid te revije je finančno podprl Raziskovanje in informacijska tehnologija v Evropski uniji Tomaž Banovec, Zavod RS za statistiko Odločitev EU-ja No. 1110/94/EC:OJ 1994, L 126 ali priloga EUR-OP Ncws, poletje 1994, in MZT - Poročilo o delu za leto 1993, Bela knjiga Evropske komisije, in drugi dokumenti. 1. Uvod in namen V letošnji jeseni smo lahko tudi manj udeleženi pri načrtovanju nove informatizirane bodočnosti Slovenije, prebrali oba citirana dokumenta, ki ju imenujemo Odločitev Evropske unije in Poročilo MZT. Vmes pa je prišel na pomemben obisk gospod Bangcmann, kije predstavil na Bledu svoje poročilo, oziroma priporočila Evropskemu svetu. Tisti, ki smo imeli spomladi priložnost dobiti v preučevanje še Belo knjigo Evropske unije in ki imamo nekaj izkušenj s slovensko informatiko, pri nas poimenovano kot računalništvo, smo lahko spet razmislili, kaj bo z našo informacijsko prihodnostjo. V tem sestavku sem strnil svoja preučevanja, ki temelje na naših razmerah, naši možni prihodnosti. Statistični urad naše države namreč mora predvideti tudi nekaj prihodnosti na tem področju in začeti merjenja novih dejavnosti na nov način. Zavod Republike Slovenije za statistiko (ZRSS) razume potrebo predlagateljev novih izrazov in obnavljanje ter dodajanje novih pomenov že prej pri nas uv eljavljenim terminom, kot sta informatizacija in informacijska družba. Vendar poudarja, daje vsaj na področju eksperimentalnih znanosti dogovorjeno ponavljanje eksperimenta, primerljivost rezultatov in faktografski, čeprav samo z verjetnostjo podkrepljen dokaz. Kako bomo sicer merili ter določali cilje na tem področju in korigirali svoje ukrepe? Težav ni, vse naše okolje meri in omenjeni dokumenti so polni podatkov, samo naše klasifikacije, definicije in metode so včasih in ponekod drugačne. Pa se bomo morali vseeno primerjati, ker je samo Frascati, kot način statističnega merjenja in primerjanja z Evropo, izrazito premalo uporaben. 2. Kako določa in meri Evropska unija svoje raziskovalne in tehnološke napore za čas od 1994 do 1998 2.1. EU kot naddržavna skupnost in usmerjanje razvojnega dela Povedati je treba, da so primerjave, delitev sredstev in usmerjanje za raziskovanje neke države - torej tudi Slovenije z naddržavno skupnostjo, kot je Evropska unija, tudi nevarne. Bolje bi bilo primerjati podobne razdelitve v primerljivih državah v sami Uniji. Za to pa avtor tega sestavka nima sredstev in ne časa. Vendar tudi taka primerjanja opozarjajo na stanje in možnosti naše raziskovalne in inovativne infrastrukture ter njene pripravljenosti za evropsko bodočnost. Te raziskovalne programe bodo skupaj s svojimi nacionalnimi razvojnimi programi izvajali posamezniki v podjetjih in inštitucijah Evropske unije, le malo razvojnega dela bodo dali drugim izven EU-ja, implementacije rezul- tatov pa bodo še bolj selektivno namenjene ciljem, napisanim v Beli knjigi v sami Uniji. Na koncu bodo s temi sredstvi preobrazili in preusmerili področja in raziskovalec v Uniji in njenem bližnjem okolju, s pomočjo malenkostne pomoči, ki jo ljubeznivo razsipavajo preko raznih kanalov tudi državam v prehodu. Tu ima Unija kot naddržavna skupnost veliko prednost, saj nima svojih klasičnih, velikih in nedinamičnih raziskovalnih centrov in njihovih zgodovinsko pogojenih raziskovalnih usmeritev' To je samo ocena analitika, ki se sicer ukvarja še z drugimi problemi. Telesa, organizirana okrog MZT-ja, vlade in v' civilni družbi, bodo že zaradi tega, ker so za to poklicana, prišla do boljših ocen in verjamem tudi do boljših rešitev. Ne gre samo za ta telesa. Veliko strategij pišemo v Sloveniji v tem trenutku, mogoče bo kaka soočena s strategijo, kije za uresničevanje Bele knjige Evropske unije materializirana tudi v razdelitvi razvojnih sredstev'. 2.2. Evropska unija in razpored razvojnih sredstev 1994-1998 ERTD (European researeh and teehnologieal develop-ment) ali EFTE (Europeisehc Forsehung und tehnolo-gisehe Entvvieklung) naj bi pomagala Evropi določiti in uresničiti srednjeročne cilje. O tem so tiskali v EUR-OP Ncvvs (poletje 1994) posebno prilogo, za tiste, ki jim je profesionalna dolžnost prebirati uredbe Evropske komisije v njihovem uradnem listu. V prilogi so podali tudi podatke o razdelitvi združenega denarja za četrti - okvirni raziskovalni program za čas od 1994 - 1998. Štiri glavne smeri tega programa so: I. RTI) programi v podjetjih, raziskovalnih organizacijah in univerzah v Uniji; (10 686 milijonov ekujev); II. RTI) kooperacija s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami (540 milijonov ekujev); III. Promocije diseminaeije in izkoriščanje RTD rczulta-tov-konverzija znanstvenih spoznanj v tržno uporabo (330 milijonov ekujev); IV Simulacije, treningi in mobilnosti raziskovalcev; (744 milijonov ekujev). Lahko ugotovimo, da ima evropska informacijska tehnologija z demonstracijskimi programi na voljo 3.405 do 10 686 milijonov ekujev, omenjenih v točki I in da ima verjetno ustrezen tretjinski delež na točkah II, III in IV V okviru informacijskih in komunikacijskih tehnologij je namenjeno za telematiko 843, komunikacijsko tehnologijo 630, informacijske tehnologije 1.932 milijonov ECU. Znesek, namenjen IT-ju je trikrat večji kot delež za varstvo okolja, za približno 1000 milijonov večji kot za industrijo, približno enkrat večji kot vsota, namenjena bio-znanosti in biotehnologiji, za okrog 1.200 milijonov večji kot delež, namenjen energiji, bistveno več kot dobi promet in seveda bistveno več kot sociockonomsko usmerjene raziskave. Zanimivo bi bilo primerjati, kakšna bo delitvena struktura pri nas v Sloveniji. Jav nih uporabnikov podatkov še nimamo. Poročilo MZT-ja za leto 1993 tega ne omogoča. To oceno pa seveda lahko vseeno tudi naredijo - verjetno v Ministrstvu za znanost in tehnologijo iz tekočih pogodb in s pomočjo njihovega ekspertnega sistema. Ocenjujem, da je raziskovanj področja IT na evropski način malo in da samo na področju financiranja informacijske infrastrukture (6,1 % dodanih sredstev) dosegamo približne norme. Če bi uskladili izraze, bi bilo lažje -vendar je to lahko samo naloga MZT-ja za svojo lastno rabo in nato naloga za tiste, ki izvršujejo pogodbe z njim. 3. Denar, namenjen informatiki (IT) v Uniji (1994-1998), lahko podrobno razčlenimo še naprej 3.1. TELEMATIKA IN NJENA UPORABA dobi skupaj 843 milijonov ECU Od tega: Tclematika za javne storitve 374 milijonov ECU; od tega za upravo 48 - za zdravstvo 122 za promet 204 Tclematika za obdelavo znanstvenih podatkov in znanost skupaj 142 milijonov ECU; od tega: za podporo raziskavam 48 za izobraževanje 66 - za knjižnice 28 Tclematika za izboljšanje poslovanja in življenjsko kvaliteto 121 milijonov ECU; od tega: za mestna in deželna območja 38 za seniorje in poškodovane 62 za okolje - to so sondirne akcije 21 Horizontalne informacijske naloge dobijo skupaj 131 ECU; od tega; za telematski inženiring 81 - za jezikovni inženiring 38 za informacijski inženiring 14 Horizontalni ukrepi 41 To je vse za telematiko. Težišče teh dejavnosti na tem področju se premika iz "podatkovne" na multimedijsko telematiko, telematijske storitve javnega interesa, za pripravo nove klime in za pripravo novih področij uporabe. 3.2. NAPREDOVANJE KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ ALI PODPORA KOMUNI- KACIJSKIH TEHNOLOGIJ; skupaj dobijo 630 milijonov ECU; od tega: - interaktivne digitalne in multimedialne storitve 150 - fototehnologija, fotonska tehnologija 112 - visoko sposobne, zelo hitre mreže 75 mobilne in osebne komunikacijske mreže 119 inteligentne mreže in storitveni inženiring 100 kvaliteta, zanesljivost in zaščita komunikacijskih storitev in sistemov 43 horizontalni ukrepi 31 Delo na tem področju naj bi naredilo Evropo za vodilno na široko pasovnih digitalnih komunikacijah in omogočilo izdelavo baze za razvoj optičnih mrež v celoti. Za kombinacijo terestričnih (zemeljskih) mrež in modernih radijskih ter satelitskih komunikacij naj bi mobiliteta postala evropsko harmonizirana. Zelo pomembna pri tem je uporaba javnih in privatnih mrež. 3.3. INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE dobi jo skupaj 1.932 milijonov ECU; (podatke v % sem preračunal v realne zneske) softvvcrska tehnologija (obstajajo večje tehnologije in pa razdeljeno informacijsko obdelovanje) 270 tehnologije za komponente in subsisteme (to so polprevodniki, mikrosistemi, periferije) 444 multimedijske - tehnologije (integrirani osebni sistemi) 156 dolgoročno raziskovanje (mreže, ki so najbolj odlične in perspektivne za vse EFTE projekte) 193 in pa težiščne raziskave (OMI - podpora odprtih mikroprocesorskih sistemov, visoko sposobni računalniki, podjetniški procesi integracija in industrijska podpora 869 Na tem področju naj bi dobili enostavno, zanesljivo in zelo sposobno programsko opremo. Podobno razdelavo za podporo EU raznim projektom strukturirajo tudi druga, v uvodu že omenjena področja. 4. Novi - evropski Frascati, baze podatkov za spremljanje tega programa Za nas je zanimivo, da se je Evropski svet že odločil tudi za večletni program za razvoj raziskovalnih statistik v EU, predvsem pa za področje raziskovanja, razvoja in inovacij, kar imajo že napisano v brošuri, ki stane 15 ecujcv (smo naročili). Kot je znano, naj bi prišli v EU do ustrezne revizije Fraseatija, saj za njihove potrebe taka statistika ni več uporabna in ne primerna. 5. C0RDIS V prilogi je tudi zelo natančno navodilo, kako priti do obvestil in do te "gromozanske količine" raziskovalnih programov. Baze podatkov, ki predstavljajo rezultate raziskovalnega dela, so podprte z javnimi sredstvi EU-ja. To je CORDIS (Zavod RS za statistiko seje naročil na to bazo), ki je neke vrste baza za celotno raziskovalno dejavnost \' EU. Kupimo jo lahko na optičnem disku, posebna izvedba jc za Windo\vse. Potem izhajajo razne tekoče publikacije, ki opozarjajo na rezultate in na razne druge statistike. 6. CIS Baza inovacij v Evropski uniji Comnumitv innovation survev ((MS) - Novi podatki v Online bazi podatkov'o inovacijah (CIS) so tudi že na voljo. Baza vsebuje podtke o rasti, konkurenčni sposobnosti in zaposlovanju (o zaposlovanju se je treba še odločiti). Nove tehnologije in inovacije namreč zelo pomembno odločajo o rasti, konkurenčni sposobnosti in zaposlovanju. Ta baza predstavlja tudi inovacijske indikatorje iz cele EU. CIS torej omogoča pristop k podatkom o dejstvih, ki vplivajo na najbolj pomembne razvojne elemente in opozarja na rezultate inovacij, zavore pri uvajanju inovacij in cilje podjetij, ki bi radi pridobili, oziroma "transferira-li" ali partieipirali pri razvitih tehnologijah, sodelovali v raziskovalnem in razvojnem delu, opozarja tudi na povezave med inovacijo in rastjo nasploh. Podatke iz te baze imajo tudi v drugačni obliki - tako daje na voljo zelo obsežne podatke o inovacijski sposobnosti posameznih področij in dejavnostih ter njihovi vplivi na evropsko industrijo. Pričakujemo povezovanje nekaterih odgovornih za inovacije in razvoj na to bazo. Zanimajo nas tudi metoda, definicije, trendi in statistika. Preučili bi jo lahko še kje, poskusimo tudi mi v Zavodu. 7. Kako pri nas? Bistveno je, da so v tej predlagani tabeli predstavili tudi strukturne probleme in da, kot smo že omenili, področje informacijske in komunikacijske tehnologije v EU-ju dobi okrog 30 % od vseh - za raziskovanje namenjenih sredstev (10.686). Taka delitev posredno opozarja tudi na ustreznost ali neustreznost delitve denarja v raziskovalne in razvojne namene v Sloveniji. Bangcmannovo poročilo ima ne samo idejo o reševanju problemov, napisanih v Beli knjigi, ima tudi materialno osnovo za reševanje teh nalog. Za nas bi bilo primerno narediti nekaj podobnega. Najprej pa je treba naša analitična orodja predelati tudi za primerljivost z Evropskimi metodami. Poročilo MZT-ja tega še ne omogoča, ekspertni sistem pa verjetno to z lahkoto stori, saj je prav to osnovna lastnost ekspertnih sistemov. Če niso vgradili v ta sistem tudi evropskih modelov in razdelitev, lahko to še storijo. Zanimiva bi bila komparativna študija, če bi jo hoteli ali če bi jo zmogli narediti. Vendar vseeno vemo, da naša informatika, njeno preučevanje in razvoj, nista niti koordinirana, niti ustrezno definirana in nikakor ne ustrezno raziskovalno podprta. Mogoče je kako drugo domače raziskovalno področje bolj zadovoljno in verjetno bolj uspešno. Vseeno povsod, tudi pri nas gradijo svoje informacijske sisteme, informatizirajo svoj resor ali kar Slovenijo, uvajajo prostorske informacije, razpravljajo o informatizirani in informacijski družbi in podobno. Imamo en večinski jezik in eno nacionalno Akademijo in šolski sistem, ki skrbi za to, da bi se razumeli. Ali res, se res razumemo? Za Unijo je jasno, brez definicij v 10 jezikih ni pogodbe, dogovora ali naloge. Površnost pri tem je teoretično mogoča, ko se je treba primerjati ali pisati zakone in pogodbe, pa je izključena. Mislim, da bi vsaj za "horizontalne ukrepe" (ureditev besed, definicij, klasifikacij, zakonodaje in načinov merjenj) namenili nekaj domačega raziskovalnega denarja. In tudi za kompilacijc o tem, kaj je narejenega doma v ustreznem primerljivem kategorialnem aparatu z Evropsko unijo. Mogoče nam bo to pomagalo za naslednji korak. Seveda ni nujno, da imamo iste prioritete kot Unija na področju razvoja informacijske tehnologije, se pač primerjamo in bomo uspešni na drugih raziskovalnih področjih. Samo nerodno je gostiti take eminentne goste, kot smo jih jeseni na Bledu in napovedovati asociacijske sporazume ali se celo sklicevati na preučeno Belo knjigo Evropske unije, ki je vsebinsko osnova za tako delitev raziskovalnih sredstev v Uniji. Unija si lahko privošči usmerjenja - nacijam in državam v EU-ju se še ni treba ali se tega bojijo. Odpor nemške znanosti proti temu je poznan, nobenega usmerjanja razen lastnega ne prenesejo. Njim bo mogoče uspelo, koliko bo stalo nemško državo, bomo še videli. Evropa pa bo vseeno s svojimi raziskovalnimi sredstvi in akcijo preobrazila tudi del nemškega raziskovanja in znanosti. Ni namreč verjetno, da bi se nemški raziskovalci in podjetja odrekli sodelovanju pri tem programu. Če bomo sodelovali ali ne, če bomo v Uniji ali ne, preobrazba nas tudi čaka. Koliko bomo pri tem subjekt in koliko objekt transformacije, je odvisno od zdrave pameti, ki verjetno vlaga prave parametre v omenjeni ekspertni sistem, in ne od sistema samega. Pogoj za napovedano tekmo je poleg dobrih planskih namen tudi merjenje (Patrick Gedds - Survevbefor Plan), pogoj za merjenje pa so standardizacija in primerljive, harmonizirane recimo kar cvropciziranc definicije in mere tudi za področje raziskovanja in tehnologije. Potem bosta tudi statistično spremljanje tega področja in njegova integracija v sistem nacionalnih računov’, povezljivost z na novo klasificirani-mi domačimi dejavnostmi, z njihovim uvozom in izvozom ter na druge načine ustrezna in predvsem merljiva in primerljiva. Če ne institucionalno pa funkcionalno - vendar vedno z Evropsko unijo. The Next Decade: CHALLENGES AND PlRSPBCTIVKS FOR INFORMATION Svstems in Public Administration Heinrich Reinermann, School of Administration Sciences, Speyer, Germany Abstract In many States ali overthe vvorld, public administrations are trying to meet to-day's challenges by turningto concepts and structures vvich are summarized bere underthe term "New Public Management" (NPM). The paper analyses the impact of NPM on administrative information systems, and vice versa, by looking into five features of NPM: object oriented segmentation, process orientation, coherence and leadership, Client relations and human resources. Based on the results of these analysis, the author comes to the conclusions that effectiveness and efficiency of public administrations can be improved most if the tradition to develop organizational concepts for administrations on the one hand and information systems on the other independent of each other is given up. The effort to reorganize public administrations and the effort to develop information systems need to be combined. Povzetek V mnogih državah po vsem svetu se poskuša javna uprava odzivati sodobnim izzivom, tako da prevzema koncepte in strukture, ki smo jih imenovali “Novi menedžment v javni upravi". Članek analizira vpliv tega menedžmenta na informacijske sisteme v upravi in obratno, z analizo petih značilnosti novega menedžmenta: objektno orientirane segmentacije, usmerjenosti k procesom, skladnosti in vodenja, odnosov s strankami in človeških virov. Na temelju te analize sklepa avtor, da je učinkovitost in uspešnost javne uprave mogoče najbolj izboljšati, če opustimo tradicijo ločenega razvoja organiziranosti uprave in informacijskih sistemov. Napore za reorganizirale javne uprave in za razvijanje informacijskih sistemov je potrebno združiti. 1. Introduction We cannot exclude that this paper resembles a list of vvish-es for Santa Claus or the song of the British popgroup Queen in the eighties "We want it ali, we vvant it now", and surely the philosopher Nietzsche vvas right vvhen he said: "To make plans brings a lot of niče feelings". In any čase, one of the functions of applied informatics like administrative informatics, is to be the "spearhead" of Computer Science, in that it knovvs its field of application and therefore is able to draw conclusions vvith regard to the re-quirements of computer-supported information systems (IS). VVhat vvill public administration (PA) look like in the forthcoming decade? This question must be ansvvered be-fore such conclusions can be dravvn vvith respect to administrative IS. It is the assumption of this paper that PA, in the forthcoming decade, vvill function more and more according to principles of Nevv Public Management (NPM). 2. Features of NPM PA, being faced vvith great challenges like the nevv interna-tional division of labor, the apparent limitations to further grovvth of public tasks and budgets, or the changing value systems of citizens and employees, are ansvvering vvith a nevv self-understanding and vvith nevv structures. The features of NPM can be divided into five groups: a) Each part of PA concentrates on its specific mission. To strenghten this vievv, public agencies are further divid- ed into easy-to-overlook segments, concentrating on core products. In order to allovv flexible responses to changing demands of their environments, these segments are entrusted vvith as many competences as pos-sible for their products and for their resources alike. Thus, tayloristic division of labor betvveen planning and deciding on one hand and acting on the other, is re-placed by object-oriented and holistic structures vvher-ever possible. b) Conventional vertical hierarchies of command are al-most turned upside dovvn in favour of horizontal and di-rect communication. Wherever suitable, competence for decisions is delegated to those persons vvho contribute directly to the value stream of administrative processes. Thus, the autonomous segments form a cooperative net-work. Empovvering the basis this vvay, more entrepre-neurship of the employees, the liberation of their motiva-tion and the release of their innovative ideas is expected. c) In spite of segmentation and delegation, NPM strives for coherence and goal-orientation by decisive leadership based on visions and guidelines, contract management and result-oriented communication. d) A special focus of NPM is on the relations betvveen the segments described before and their external and inter-nal clients. The vievv of external and internal markets is maintained. e) With regard to the civil service, NPM strives for ambi-tious jobs, and for adequate responses to changed values and vvork habits. Perhaps it is no exaggeration to claim that just like PA, also administrative informatics is facing a change of paradigm. As applied informatics is supporting the trend to NPM, it vvill probably be changed under the influence of NPM. 3. Object-Oriented Segmentation a) Uncoupling Information Systems The nevv object-oriented structure of PA must be parallelled by an according structure of IS in terms of softvvare, data and hardware. Othervvise, concentration on core products, flex-ibility and entrepreneurial engagement of the emp!oyees would be prevented. Former tayloristic barriers in EDP must be overcome. Taylorism is among the important reasons for the computer-productivity paradox. Business Process Rede-sign, intended to replace traditions of merely automating the status quo, only has a chance if the nevv autonomy of PA segments extends to their IS as vvell. The delegation of com-petences for resources, basically must also cover decision-making for ali aspects of IS. Only then can we expect "lean applications", meaning softvvare that fits the specific needs of a segment, avoiding ballast and unnecessary ornaments. We should realise that diversity and variety of IS in PA vvill grovv because of segmentation and participation, and informatics as vvell as administrative politics should accept this novv. In other vvords: IS in PA should be uncoupled from drag-ging milestones of big systems; technological and organisa-tional changes should gave a chance for immediate realisation by the segments concerned, but should only affect others if indispensable. Distributed application systems are vvanted, consisting of self-contained parts vvhich communicate via message exchange vvhere necessary. Netvvorked decentral-isation of IS is the vision corresponding vvith NPM. What NPM recommends to PA, also applies for its IS, namely: Reg-ulations should be restricted to essentials; dinosaur systems are ineffective and inefficient. b) Reinventing Information Systems A complete redesign of given application systems might be far more necessary than sustaining and repairing the old ones. Just as NPM recommends to "reinvent government", vve could ask ourselves hovv vve vvould design the IS of PA today if vve had the chance to start from scratch. In doing so, tvvo basic forms of computer-use can be distinguished: ■ Computers as machines for processing data (under-stood in a broad sense, covering vvritten, audible and graphical data) m and computers as means to provide channels for elec-tronic communication. Looking only at data processing here (the communication aspect shall be dealt vvith in the next paragraph), the archi-tecture of IS should follovv the product-orientation recom-mended by NPM. Agencies applying the principles of NPM, carefully define products and Services vvhich the various segments are providing to external or internal clients. Exam-ples of such client relations are: ■ to collect a yearly tax from a car-ovvner ■ to notify a voter before an election ■ to report to management or to controlling. A corresponding IS architecture vvould ■ provide a datastructure vvhich reflects those relations to external and internal clients (e.g. person A ovvning car B has to pay a yearly tax at the rate of C; person D re-ceives a monthly social subsidy at the rate of E, etc.) ■ provide softvvare methods vvhich process those data (e.g. send a tax bili, notify other relevant agencies, get relevant data from other agencies, calculate certain fig-ures for controlling, etc.) m and do so on the occasion of certain events (e.g. calen-dar dates, a Citizen appearing in the office, receiving a message from other processes, etc.). The term "objects" for the combination of these data and their pertinent methods hints to the correspondence of such an IS architecture and the object-oriented segmentation of PA called for by NPM. Such an IS environment vvould overcome the division of labor betvveen different softvvare pieces, vvell-knovvn today, and vvould provide integrated administrative processes from their origins to their ends. It is a different question hovv this logical IS-architecture should be represented physically. The ansvver depends on criteria, such as dependency on others, costs, etc. One alternative certainly are client/server systems in netvvorks allovv-ing the electronic exchange of messages betvveen objects even from distant places. c) Closing Gaps in Existing Application Systems Empovvering the segments of PA vvith respect to their IS vvill lead to closing gaps existing in today's application systems. Of the tvvo basic types of computer-use mentioned afore (data processing machine and communication enabler), the first one stili is dominating by far, and here again mass applications based on vvell-structured data banks and more or less remaining in the background (like financial accounting, personnel administration, or Citizen registration) stili are characterising EDP in PA. Recently, document-oriented office systems including im-age processing are catching up, hovvever. This means that novv the foreground, the core activities of PA like application processing, can be and must be supported electronically. Especially important here is to integrale old and nevv applications. Stili another area vvaiting to be integrated, are less-struc-tured communication processes, novv supportable by various forms of groupvvare. It is important to take notice of the nevv fact that for PA being penetrated by IS to a grovving degree, quality of administration and quality of IT systems are becoming more and more interdependent. d) De-Bureaucratisation of EDP Structures To make this vision of object-oriented segments come true, in many cases requires overcoming given EDP structures. Of-ten, those are coined by tayloristic specialisation and central-isation in the form of cooperative Computer centres. Meant to share costs and expertise, such structures vvere adequate vvhen computers vvere expensive and Computerexperts rare. Stim )K( )vxr; ilvzi-kave However, what started as a suitable innovation, over time often turned into bureaucratic barriers. For, decision structures relying on many user-agencies to agree, resem-ble large convoys with the slowest vessel determining progress; and, inasmuch as the cooperatives are financed by fix apportioned contributions, they are not really forced to respond to market needs. Often enough, this resulted in application systems as inflexible as concrete walls, and in Computer centres which are too slovv, too expensive, and too irresponsive regarding individual user-expectations. In order to correspond vvith NPM those structures should be changed in tvvo respects: We need market-depen-dent puhlic or private Service providing companies vvhich are forced by competition to supply theircustomers with tai-lored IS. Those companies must serve many customers, hovvever, in order to share the necessary investments; this way both, individual fit and economy can be reached. To make this happen, reference models must be developed for the various puhlic activities. On the basis of those, modular softvvare applications must be produced vvhich can be cus-tomized to local needs. 4. Processes in New Public Administrations a) Free Communication and Knovvledge Sharing The role of IT more and more becomes to enable coordina-tion and cooperation, beyond merely being a tool for the ra-tionalisation of vvork. To this extent, the attention shifts from the contents of databases to communication processes. This shift of concentration corresponds vvith NPM. VVhile in the classic paradigm of PA communication vvas for-mally restricted to official channels, NPM advocates free communication regardless of hierarchies. One reason is that the quality of a puhlic agency highly depends on the knovvledge of its employees. VVhile anyone is free to buy resourc-es on the market, the special vvay these are combined and utilised is a function of knovvledge and this is very typical and unique for each individual institution. Therefore, in NPM a lot of attention is directed to communication processes as a vvay of information sharing and enhancing "or-ganisational intelligence". Both, forrnal and informal communication are at heart of NPM: ■ informal communication, often neglected hitherto, is an important source of context information. Everyone should be able to knovv vvhat anyone knovvs, in order to enhance coordination ■ forrnal communication should be mission and goal ori-ented and holistic instead of being divided in accor-dance vvith tayloristic division of labor, vvith errors being detected and repaired only at the very end and again by tayloristic subdivisions. In terms of IS this means that traditional EDP follovving hi-erarchical structures, needs to be supplemented by net-vvorks enabling free forrnal and informal communication. Multimedia systems are important here, allovving desk-top video conferencing and other electronic meetings, intelli-gent e-mail, problem-oriented communication via list serv- ers, and direct access to ali relevant data. The data bases must be complemented, mainly by mission - and goal - ori-ented data. By the vvay, it has been said that the introduction of the telephone has shaken up even the hierarchy of the Vatican. Having electronic multimedia netvvorks today, it certainly cannot be ruled out that hierarchies partly even vvill be de-stroyed because useless layers vvill be eliminated. b) Electronic Data Exchange (EDI) For the benefit of the correctness of data circulating in PA, updating and replication of data must occur promptly, fault-lessly, and as much as possible vvithout human interference. This vvould also promote the concept of custodians in charge of the correctness of certain data (e.g. Citizen data, vehicle data, etc.). Analogous to bus systems inside computers, data vvhich have been changed could travel instantaneously and auto-matically to ali target data bases qualified to receiving them. Thus, the data of a car registered, vvould go vvithout delay to the Federal vehicle agency, police, Insurance company, licence plate shop, revenue office, etc. Or another example: Regulations, released or amended by the department of finance, vvould instantly be available in any local revenue Office, e.g. for the respective consultation of tax payers. The apparent prerequisite is an electronic netvvork ex-tending beyond puhlic agencies to their clients, and inte-grating mainframes, vvorkstations, and PCs. To mesh IS of puhlic agencies and those of their clients seems to have a high potential of raising puhlic efficiency and effectiveness. c) Softvvare for Workflow and VVorkgroup Computing In a PA consisting of autonomous segments, explicit mea-sures to guaranty coherence are necessary. Among them are vvorkflovv and vvorkgroup softvvare. VVorkflovv computing intends to integrate as many administrative processes as possible vvhich are necessary to produce a certain Service or product, irrespective of func-tional boundaries. An example vvould be a procurement process, integrating purchasing - goods receiving - account-ing - and payment. VVorkflovv softvvare should include tools for performance evaluation, simulation of alternatives, re-porting, and training. Although the intention of vvorkflovv computing is to centralise ali relevant processes logically, execution of course must be possible in a netvvork of distrib-uted local computers. VVorkgroup Computing softvvare must provide coherence by supporting communication in ill-structured vvork environments like project teams. Both, vvorkflovv and vvorkgroup computing, too, must be able to integrate internal as vvell as external participants. d) Technical and Legal Problems of Warranty and Security Quality of administration and quality of IS more and more are becoming interdependent, as vve said before. This state-ment also refers to the risks of technology. "Technology risk is novv business risk". One should not ignore the fact that the upcoming IS of PA vvill be as complex as they vvill be indis-pensable for core administrative processes. Therefore, re-solving the problems of availability, warranty, and securi- ty must receive high priority. After ali, we are dealing with public institutions bere vvhich must expect to be held re-sponsible by politicians, courts, auditors, and others. 5. Coherence and Leadership NPM fosters the uncoupling of conglomerates in order to improve local fit, flexibility, and employee morale. On the other band, the overvievv and the influence of political and administrative management must be maintained. This means that IS are required vvhich are able to provide management reports and analyses in spite of the fact that in decentralised PA very likely the boundaries of heterogene-ous IT systems must be overcome and in spite of the fact that quite a fevv data files even may be invisible or unknovvn. Hovvever, IS for management not only must provide aggregated data; detailed information is important also in PA, and here IS must not undermine meaningful commu-nication habits. Details can be important for politicians and managers because often they are held responsible for them regardless of delegation. Details can be important also because by aggregation, negative developments may be set-off against positive developments. And quite often details can be important because means and ends are interrelated. In this respect, in addition to vvell knovvn MIS concepts like EIS, DSS, or controlling, in the future other concepts are important like the information vvarehouse, providing access in heterogeneous environments, or computer-supported auditing, exception reporting, intelligent agents able to find hidden files, etc. In a way, IS for management are needed vvhich resemble the stethoscope of a medical doctor. 6. Clients The tayloristic division of labor, common in PA, turns out to have severe disadvantages form the citizen's point of vievv. One of them is that PA seldom deals with human beings as a vvhole but rather vvith certain segments, corresponding to certain jurisdiction performed by respective departments or agencies. Not every Citizen manages this complex system, as in-tended; some fall through the administrative net (compare the so-called tvvo-thirds society) vvhile others take advan-tage of the complexity of PA for fraud (e.g. collect financial subsidies from several cities). The situation being like that, among the high demands made on IS is to utilise the potential of electronic netvvork-ing to the benefit of the citizens in that they are treated by govemment and administration holistically as entire per-sons. Netvvorks should be used to realise the 'Virtual administration" an administration that is - like a Virtual Computer - logically, although not physically, available to citizens in ali relevant aspects of their čase. There are several aspects to this vision: E an administration actively and ex-officio calling a citi-zen's attention to Services available, especially vvhen borderlines of jurisdiction have to be crossed (e.g. a Citizen vvith a lovv pension paid by social Insurance, might qualify for social vvelfare vvhich is administrated by the city, hovvever) E agencies dravving upon data vvhich exist already some-vvhere in the administrative system, instead of request-ing them anevv E Citizen offices, clearing a broad range of general administrative business of a client on the spot, and providing for access to specialists administrative branches. The Citizen office should at least be able to consult its clients vvith regard to those other agencies vvhich must be con-tacted; preferably it should be able to initiate Online and multimedia communication betvveen a Citizen and the civil servants concerned. 7. Civil Service With respect to the civil Service, IS must, among others, sup-port the nevv flexibility of labor, manifesting itself in several forms of televvork like e telecommuting ("to bring the vvork to the people instead of the people to the vvork") e telecooperation (e.g. in the future "distributed Capital Berlin-Bonn") E telepresence of experts E or mobile offices. The problem to solve here, too, is uncoupling and coherence of vvork at the same time, through electronic netvvorks. 8. Concluding Remarks In this paper I vvas able to look on!y into some of the relation-ships betvveen NPM and administrative informatics. It seems to be important to realize that the basic ideas of NPM and the client/server-architecture of IS go hand in hand. This requires to combine the efforts to reorganize PA and the efforts to es-tablish IS! Big opportunities for strengthening the effective-ness and efficiency of PA vvould be missed if one tried to de-velop PA and its IS independently of one another. ♦ Heinrich Reinermann studied business administration, especially quantitative methods and operations research. Holds Chair for Administrative Science and Administrative Informatics at the Post-Craduate School for Administrative Sciences Speyer. 1991 -1993 Rector of the School. Main field ofinterest to-day-. the interrelations betvveen public administration and informatics. The paper vvas presented at the Third Annual conference of NiSPAcee at Bled, Siovenia, March 22-25, 1995. ♦ Uporaba programskih orodij za SKUPINSKO ANALIZIRANJE IN ODLOČANJE Tom Erjavec, Mibo Integra, Robbova 14, 61000 Ljubljana Povzetek Članek obravnava mesto in vlogo sodobne informacijske tehnologije v procesu skupinskega analiziranja in odločanja. Predstavljen je pomen skupinske in individualne odločitve ter programska orodja in oprema za pomoč pri delu skupine. Poseben poudarek je na dejavnikih uspešnosti uporabe računalniške podpore skupinskemu delu. Pomemben je tudi vpogled na dosedanje izkušnje na tem področju v Sloveniji. Iz teh izkušenj izhajajo nekatere različnosti v primerjavi s tujino, npr. ZDA, ki odpirajo tudi potrebo in možnosti novih razvojnih poti na tem področju. Abstract The paper describe s the role of the information technology in the proces s of group analyzing and group decision making. The role s of the group decision and the individual decisions, and the software tools for the group support are presented. A stress is given to the critical success factors of the group analysis and decision making software usage. A/so important is the v/e iv of the experiences in Slovenia up to date. From the se experiences some dissimilarities are derived in comparison with other countries, e.g. USA, opening needs and possibilities for a new development in this field. 1. Uvod Orodja za skupinsko analiziranje in odločanje so v Sloveniji na razpolago, tako v pogledu potrebne računalniške in druge opreme kot v pogledu znanja in ljudi. S tem je dana možnost, da sprejmemo izziv za učinkovitejše organiziranje, potek in vsebino delovnih srečanj. Ta orodja so zasnovana za obravnavanje in zajemanje pretežno "mehkih" informacij, občutkov in mnenj sodelujočih in so naravno dopolnilo orodjem, ki jih danes imenujemo orodja za podporo odločanja in ki pretežno temeljijo na interpretiranju numeričnih podatkov iz podatkovnih skladišč. S pravilno uporabo orodij za skupinsko analiziranje in odločanje lahko podjetja izboljšajo in pospešijo svoje odločitve in s tem dvignejo svojo konkurenčno sposobnost doma in v svetu. 2. Skupinske in individualne odločitve Psiholog Jay Hall je leta 1971 v obširni raziskavi pokazal, da so skupinske odločitve praviloma boljše od odločitev posameznikov [Doyle 82]. Ugotovil je, da je običajno odločitev skupine izboljšava glede na odločitve večine posameznikov iz iste skupine, zelo pogosto pa je skupinska odločitev tudi boljša od najboljše posamične odločitve iz iste skupine (Psychology Today, november 1971, str. 51). V okviru raziskave je Hall razvil test in ga poimenoval "Izgubljeni na Luni", njegove variacije pa pogosto srečujemo na raznih komunikacijskih seminarjih. Problem je relativno enosta- ven: na Luni se mora skupina preživelih v nesreči pristajalnega modula prebiti do 200 milj oddaljene stacionarne postaje. Skupina mora določiti prednostni seznam stvari, ki jih bo vzela s seboj za preživetje, ker vsega ne more vzeti s seboj. Bistvo primera je, da se skupina podredi skupinski odločitvi ne glede na prvotna mnenja posameznikov, oziroma da skozi proces skupinskega razmišljanja pride do učenja in s tem boljše odločitve. Odlično delo, ki se ukvarja tudi s slednjo mislijo, je [Senge 90]. Dvajset let kasneje smo v obdobju 4 let (91 do 94) Hallov test ponavljali v Sloveniji na populaciji okrog 600 ljudi in potrdili Hallove ugotovitve, vendar smo pri tem uporabili programska orodja za skupinsko analiziranje in odločanje [Nunamaker 91]. 3. Kaj so programska orodja za skupinsko analiziranje in odločanje ? Različni avtorji uporabljajo različne izraze, kot sta EMS (Electronic Meeting Systems - "elektronski sestanki") [Vogel 90, Nunamaker 91] in GSS (Group Support Systems [Vogel 90] - sistemi za skupinsko podporo). Izraz, ki ga uporabljamo v tem prispevku, je sicer dolg in opisen, vendar menimo, da pove več. Ne glede na poimenovanje gre za delovno srečanje skupine ljudi, od katerih uporablja vsak udeleženec svoj računalnik - delovno postajo, ki je povezana z vsemi ostalimi. Udeleženci lahko delajo istočasno, kar je pogostejši primer, ali ob različnih časih. Uporabljajo lahko tekstovna orodja (danes običajno), lahko pa tudi grafiko in video (zaenkrat še zelo redke eksperimentalne realizacije). Ponavadi so orodja namenska: vsako od orodij v paketu je namenjeno svojemu področju uporabe. Poleg udeležencev sta prisotna navadno še dva voditelja. Metodološki vodja skrbi za proces srečanja, ukvarja se z metodologijo dela in tehnologijo orodij. Vsebinski vodja je predstavnik delovne skupine, ki je zadolžen za vsebino srečanja in igra vlogo arbitra pri morebitnih zapletih med udeleženci. Delo udeležencev je lahko zelo različno, odvisno od uporabljenih orodij. V grobem jih delimo na orodja za skupinsko pisanje/analiziranje in na orodja za izbiranje/odločanje. S prvo skupino orodij udeleženci izmenjujejo mnenja, vzporedno zapisujejo svoje misli in berejo tuje in jih organizirajo v sezname ali strukture. Z drugo skupino orodij numerično ali opisno izbirajo, glasujejo in razvrščajo postavke v seznamih ali matrikah. Rezultati ocenjevanj so navadno predstavljeni v grafični obliki (npr. graf A/B/C analize za vsako glasovanje ali ocenjevanje v orodju Dialogos - Slika 1 - ali neke vrste portfolio graf subjektov v analiziranem procesu v orodju GroupSys-tems - Slika 2). Tipične uporabe so: skupinsko razvijanje strategij, različne vrste analiz (npr. SWOT analiza oz. analiza P4(PPPP) Prednosti/Pomanjkljivosti/Priložnost/Pasti), pogajanje in usklajevanje dokumentov, glasovanje z utežmi posameznikov ali brez, analiza subjektov nekega procesa, itd. Vrste opreme za skupinsko analiziranje in odločanje Proizvajalci programske opreme in razvijalci so se različno lotili izdelave orodij za skupinsko delo [Kranz 94].Orodja za skupinsko analiziranje in odločanje se tako razvijajo glede na: e sodelovanje skupine v istem prostoru ali na različnih krajih, e sodelovanje skupine v istem času ali različnih časih, e avdio/vizuelni kontakt pri sodelovanju oddaljenih članov skupine z oddaljeno uporabo skupnih dokumentov ali brez nje. V smislu zgornjih alinej v splošnem iz industrije prihajajo orodja treh tipov: m računalniško vodenje delovnih srečanj z namenskimi orodji za skupinsko generiranje besedil in skupinsko analiziranje, eno- ali več-kriterijsko odločanje (npr. Dialogos (realizacija [Erjavec 95]) ali GroupSystems (realizacija [Ventana 92])) e oddaljena uporaba istih dokumentov in programskih orodij brez namenskih orodij za skupinsko delo in brez video slike sodelujočih (npr. Fujitsu - DeskTop Con-ferencing) [Fujitsu 93] Slika 1: Primer rezultatov glasovanja. V tabeli so predstavljeni po vrsti: naziv postavke v glasovanju, odločitveni vektor Q, glasovi "za" (+), “proti" (-) in “vzdržani’ (?), vektor Q v odstotkih in glasovi “za"/“proti" v odstotkih. Vektor Q je v tem primeru definiran kot vsota glasov “za" minus vsota glasov “proti". Vsi stolpci tabele so v spodjem oknu prikazani tudi grafično, zraven pa je še A/B/C analiza izglasovanih postavk. Slika 2: Primer rezultatov analize vpletenih subjektov. Točke v koordinatnem sistemu predstavljajo predpostavke o poslanstvu procesa, ki jih imajo o njem subjekti, vpleteni v ta proces. Barva točk indicira podpiranje procesa (zeleno), nevtralnost (rumeno) ali zavračanje (rdeče). ■ oddaljeno avdio-video povezovanje sodelujočih in oddaljena uporaba dokumentov in nenamenskih računalniških orodij, namizno ali v video-sobi, brez programske interaktivne podpore odločanja (npr. VTEL -Media Conferencer) [VTEL 95] Opaziti velja, da samo orodja prvega tipa omogočajo anonimno delo sodelujočih, za katerega kažejo udeleženci srečanj praviloma velik interes. Prav tako pa orodja tretjega tipa edina omogočajo neverbalno komunikacijo, ki jo pogrešajo uporabniki orodij prvega tipa [Jerala 95]. V bodočnosti lahko pričakujemo zlitje prvega in tretjega tipa orodij, kar bi dalo novo delovno okolje z združenimi kvalitetami: ■ omogočanje neverbalne komunikacije (vizuelni kontakt), ■ govor, ■ skupno in sočasno razvijanje dokumentov, B skupno večkriterijsko odločanje, B delo na daljavo in B nova namenska orodja, ki še nimajo realiziranih primerov. 4. Dejavniki uspešnosti uporabe programskih orodij za skupinsko delo Pri svojem delu na projektih smo ob uporabi programskih orodij za skupinsko analiziranje in odločanje v letih od 1990 do 1995 naleteli na odzive sodelujočih, ki so podprli naš metodološki pristop, po drugi strani pa smo občasno, predvsem v prvih dveh letih, zaradi metodološke neizkušenosti, naleteli tudi na nekaj kritik. Vsako reševanje problema ima več faz in neprimerno bi bilo trditi, da so programska orodja enako dobra za vse faze. Gotovo pa imajo svoje značilne prednosti, če uporabimo pravo orodje na primernem problemu na pravi način. Pod metodologijo dela, ki jo podpirajo orodja, štejemo tudi nekaj osnovnih načel zdravega razuma, na katera pa ljudje med skupinskim delom pogosto pozabijo: B pred odločanjem je potrebno definirati kriterij(-e) za odločitev; B potrebno je zagotoviti, da kriterije enako razumejo vsi udeleženci; B človek ni sposoben preudarno rangirati več kot 7 postavk hkrati; B človek ni sposoben preudarno razmišljati o strukturi, ki je globlja od 3-4 ravni; B človek lažje obvlada kompleksen problem, če ga razdrobi na podprobleme (dekompozicija); B več glav več ve; preveč glav pa se ne more odločiti: za analitično delo velikost skupine ni kritična, za skupinsko odločanje pa je primerna velikost približno med 8 in 14 oseb; B po opravljeni analizi se delo prekine; odločanje sledi kasneje, npr. po nekaj dneh; B delovno srečanje vodita dva: metodološki vodja, ki ni član skupine, skrbi za proces, vsebinski vodja, ki je član skupine na srečanju, skrbi za vsebino; vlog praviloma ne mešata. Pri skupinskem delu in uporabi programskih orodij je v ozadju več faktorjev, ki vplivajo na zadovoljstvo skupine: B širše družbeno okolje v smislu nacionalno kulturnih navad oziroma posebnosti, B osveščenost okolja znotraj organizacije(-ij), ki išče(-jo) rešitev problema, B homogenost skupine v smislu iskanja rešitve, B izobrazba članov skupine, B številčnost skupine, B vrsta problema, b definiranost problema, B primernost orodja za dani problem, itd. Čemu koristijo programska orodja za analiziranje in odločanje? Psihologi se radi nagibajo k misli, da računalniki ljudi odtujujejo, kar je morda res, ne gre pa prezreti elektronske pošte, razcveta Interneta, video-komunikacij, ipd. Tudi iz lastnih izkušenj lahko potrdimo, da je vsaj delna formalizacija delovnih srečanj dobrodošla. Orodje določa obseg diskusije. Orodja lahko, ne pa nujno, omejujejo vsebino diskusije na vnaprej predviden okvir. Tak pristop resda zavira divergentne poglede in obstaja možnost, da kakšni dobri zamisli prepreči priplavati na površje. Iz prakse pa lahko potrdimo, da na nestrukturi-ranih srečanjih udeleženci pogosto razmišljajo tako divergentno, da množice zamisli ni mogoče na uporaben način kategorizirati. Naše izkušnje so pokazale, da so se udeleženci pozitivno odzvali na formaliziranje vsebine, ker je s tem onemogočeno oddaljevanje od cilja srečanja. Po potrebi lahko vodja srečanja tudi sprosti vsebino, a sami smo to lastnost le redko uporabili. Anonimnost sodelujočih. Programska podpora lahko sodelujočim zagotovi anonimnost, kar je edinstven primer glede na uporabo drugih medijev: sodelujoči si lahko gledajo iz lica v lice, pa ne vedo, kdo je kaj napisal. V konfliktnih okoljih je to lahko tista lastnost srečanja, ki edina omogoči konstruktivno delo. V ZDA uporabljajo to tehnologijo tudi v nenavadne namene (komunikacija s socialno zavrto mladino ter komunikacija med zaporniki in pazniki, poskusi na University of Colorado, ZDA). Občutek enakopravnosti. Med potekom srečanja imajo vsi udeleženci povsem enake možnosti izražanja svojih idej. Nihče ni privilegiran zaradi svojega položaja ali osebnosti (hrabri proti manj hrabrim). Možnost enakopravnega sodelovanja daje ljudem občutek pripadnosti sprejetim sklepom, zanje se čutijo bolj zavezane, ker je v rezultatih enakopravno zastopan njihov prispevek. Isti kriteriji. Dobro računalniško vodeno srečanje pred kakršnimkoli odločanjem privede udeležence na skupni imenovalec, kar se tiče kriterijev. Udeleženci imajo celo možnost interaktivno skupaj razviti kriterije, na osnovi katerih se bodo odločali. Kriterije, s katerimi se bodo opredeljevali o pomembnosti postavk v glasovanju, morajo vsi razumeti na enak način. Iz svoje prakse ugotavljamo, da je standardna deviacija pri odločitvah, ki so bile sprejete brez vnaprejšnjega dogovarjanja o pomenu posameznih kriterijev, večja, kot pri odločitvah, pri katerih so udeleženci vskladili svoje predstave o kriterijih. Problem skupinske storilnosti. Ljudje lahko že povsem intuitivno ugotovimo, da učinek posameznikov pada s Slika 3: Naraščanje števila možnih interakcij med člani skupine. Slike predstavljajo po vrsti skupine z 2, 3,4 in 5 člani. številčnostjo skupine, v kateri sodelujejo za dosego skupnega cilja. Pogosti so primeri, ko se ljudje umaknejo s svojega delovnega mesta in gredo za nekaj dni delat domov, da bi lahko v roku mirno izpeljali svojo nalogo. Upadanje storilnosti v skupinah so ugotavljali v podjetju Borland International, kjer so npr. produktivnost razvojnih inženirskih skupin opredelili z naslednjo enačbo: r- _ K*N Vn kjer oznake pomenijo: E = skupna storilnost skupine K = storilnost posameznika, kadar dela sam N = število sodelavcev v skupini Primer: skupina 8 ljudi naredi v istem času polovico tega, kar bi naredilo 8 posameznikov, če bi lahko delali neodvisno drug od drugega. 27 ljudi naredi samo še tretjino. Eden od vzrokov za to je vzorec, po katerem narašča število interakcij med ljudmi v skupini, da bi si lahko izmenjali svoja individualna mnenja. Za izmenjavo mnenja dveh oseb sta potrebni dve interakciji, treh oseb 6 interakcij, štirih oseb 12 interakcij, petih oseb 20 interakcij,..., pri 15 osebah že kar 210 interakcij. Število možnih interakcij I med N osebami je določeno z enačbo: / = N * (N-l), vsaka naslednja oseba pa doda novih 2 * (N-l) interakcij. Najlažje je to dejstvo razvidno iz Slike 3. Vsak problem seveda ni primeren za reševanje z opisovanimi pristopi in orodji. V redkih primerih je morda potrebno osebno izvesti celo vse možne interakcije v zgornjih grafih. Veliko problemov pa je učinkoviteje rešljivih s skupinsko računalniško podporo. V programskih orodjih za pomoč delovnim skupinam moremo iskati rešitev za preseganje omejene skupinske storilnosti. Modela delovnega srečanja: klasičen proti programsko izboljšanem Govor je človeka res dvignil nad raven vseh ostalih bitij, kljub temu pa je neučinkovito sredstvo za izmenjavo informacij. Beremo lahko že hitreje, kot govorimo, grafična infor- macija pa je še zgovornejša. Na klasičnih delovnih srečanjih skupine ljudi se večinoma govori. V praksi osebe v skupini ne izvedejo vseh teoretično možnih interakcij (vsi z vsemi posamično), zato izmenjava mnenj v resnici ni kvadratične kompleksnosti, kot bi izhajalo iz zgornje enačbe. Bliža pa se linearni kompleksnosti, torej vsaj enakomerno narašča s številom sodelujočih. Naredimo model delovnega srečanja in si oglejmo, kako ga izpeljemo na klasičen način in kako s programskimi orodji. Model obsega N oseb (npr. 10), od katerih vsaka izraziti M misli (npr. 10) in vsako misel lahko izrazi z govorom v času t (npr. 1 minuta). Vodja srečanja na začetku porabi čas C (npr. 5 minut), da predstavi vsebino srečanja. Na klasičnem srečanju ob idealni produktivnosti udeležencev velja enačba: T=N*M*t + C, torej 10 *10 *1 + 5 = 105 minut. V enačbi velja opaziti prvi člen, kjer se M in N zmnožita, saj gre za sekvenčen proces: več kot ena oseba hkrati pač ne more govoriti, ker sicer izmenjava mnenj ni razumljiva. Če model izboljšamo s programskimi orodji, lahko vsi udeleženci istočasno pišejo svoje misli in prebirajo druge, proces je torej vzporeden. Ker pišejo počasneje, kot govorijo, zato pa mnogo bolj racionalizirajo svoje misli, porabijo za vpis ene misli dvakrat več časa, kot če bi jo povedali (npr. t, = 2 minuti). Ker morajo prebrati še misli drugih, jim damo še čas t2 (npr. 1 minuta) na udeleženca. V enačbi je to izraženo: T = Nzt} *N *t2 + C, torej 10 *2 + 10 * 1 + 5 = 35minut. Ta enačba ima sicer en člen več, a v nobenem ni zmnožka M*N, zato je skupni čas precej krajši. Poučne so primerjave grafičnih predstavitev zgornjih dveh enačb, izraženih v porabljenih urah ali v porabljenem denarju (delovni čas), za skupine 5,10,15,... 50 ljudi, ki so podane v [Erjavec 95]. Slika 4 prikazuje, kako se čas delovnega srečanja po modelu, ki je predstavljen zgoraj, zmanjšuje ob uporabi informacijske tehnologije glede na število sodelujočih. Primer: delovno srečanje, ki bi ga 10 oseb na klasičen način opravilo v 4 urah, bi ga ob ustrezni informacijski podpori lahko opravilo v 1.32 ure (drugi kupček, četrti stolpec). 13 1 ura 4 ure 5 oseb 10 oseb 15 oseb 20 oseb Slika 4 O tovrstnih prihrankih poročajo sicer iz različnih virov, kjer uporabljajo podobna orodja. Primer je [Vogel 90], ki podaja izkušnje iz podjetja IBM, ne kot investitorja, ampak kot uporabnika tovrstne tehnologije. 5. Uporaba programskih orodij za skupinsko analiziranje in odločanje v Sloveniji Prvi poskusi uporabe tovrstnih orodij segajo v drugo polovico osemdestih let, ko so nastajali prvi prototipi. Že takrat sta prof. dr. Jože Gričar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede v Kranju) in prof. dr. Douglas Vogel (Univerza v Arizoni) izpeljala nekaj poskusnih sestankov tudi v Sloveniji. Leta 1990 je prva soba za računalniško podporo sestankov začela redno delovati v okviru podjetja SRC v Grimščah pri Bledu (orodje GroupSystems). Leta 1992 in 1993 sta se ji (na eksperimentalni ravni) pridružili postavitvi na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in v gimnaziji Novo mesto. Leta 1995 je končnim uporabnikom na voljo orodje v slovenščini, Dialogos, v grafičnem okolju Win-dovvs. Pri orodjih te vrste so v proces vpleteni trije subjekti: metodološki vodja (pozna orodja in metodologijo dela, odgovarja za PROCES), vsebinski vodja (pozna problem in udeležence, igra vlogo neke vrste arbitra, odgovarja za VSEBINO) in udeleženci (poznajo problem). Za posamična orodja v paketu velja, da so namenska v smislu načina dela oziroma splošna v smislu reševanja konkrenega problema: npr. orodje za skupinsko pisanje je namenjeno samo skupinskemu ustvarjanju besedila, problemi, ki jih rešujemo z njim, pa so lahko nova zakonodaja, multidisciplinarno poročilo ali pa pogodba med delodajalcem in sindikatom. Od metodološkega voditelja je odvisno, kako in za kaj bo kakšno orodje uporabil. Za občutek, kakšne vrste problemov so udeleženci reševali v Sloveniji na računalniško vodenih srečanjih, naštejmo nekaj večjih z javnim značajem, nekaj pomembnih srečanj pa je poslovna skrivnost naročnikov, zato jih ne moremo navajati: ■ Nacionalni program kakovosti RS, analiza, priprave (65 udeležencev) ■ Strategija turizma Republike Slovenije (3 srečanja, po 35 udeležencev) ■ Socialna politika, resolucija za Parlament (12 udeležencev) ■ Uporaba prometnih oznak v turizmu (25 udeležencev) ■ Info Handy, informacijski program Obrtne zbornice Slovenije (14 udeležencev) ■ Varovanje osebnih podatkov v zdravstvu (14 udeležencev) ■ Analiza storitev komitentom banke (12 udeležencev) ■ Strategija informatike v banki (14 udeležencev) ■ Prednostni plan projektov v podjetju (16 udeležencev) ■ Mladinski turizem (25 udeležencev) ■ Dom 2020, analiza bivalnih potreb človeka in design (20 udeležencev) ■ Idejni načrt naprave (14 udeležencev) ■ ... Na začetku [Erjavec 91] so bile informacije o uporabnosti orodij in načinu dela še skromne in so se tako voditelji srečanj kot udeleženci še lovili v svojih vlogah. Pomanjkanje informacij je bilo po svoje dobro, saj se je v Sloveniji neobremenjeno razvil model uporabe orodij, ki je zaradi vpliva okolja nekoliko drugačen kot drugje po svetu. Zanimivo je primerjati uporabo v deželah, ki se po življenskih kulturah precej razlikujejo: tak primer sta tudi ZDA in Slovenija. Profil naročnika: medtem ko po informacijah, ki jih imamo na voljo, v ZDA prevladujejo naročniki računalniško vodenih sestankov iz gospodarstva (večja in manjša podjetja, nadnacionalke, ...), so v Sloveniji več kot polovico pomembnih sestankov naročila ministrstva in drugi državni organi. To dejstvo tolmačimo z razlago, da je naše gospodarstvo še v prehodni fazi. Pri nas so neizkoriščene rezerve gospodarstva še drugje in še nismo prišli na tako raven. Številčna zasedba udeležencev: običajno število udeležencev v ZDA je po informacijah, ki jih imamo, med 10-15, v Sloveniji pa je dolgo vladal trend naraščanja, tako da so imela pomembnejša srečanja med 18 in 65 udeležencev. Slednji je menda še vedno svetovni rekord (od leta 93). Ob tem seveda velja omeniti izkustveno ugotovitev, da so srečanja z več kot 12 udeleženci primerna bolj za analiziranje problemov, srečanja, kjer je cilj skupinska odločitev, pa naj štejejo manj kot 12 udeležencev. Dejstvo o velikosti slovenskih skupin razlagamo z naravo srečanj: pri večini je šlo pretežno za izmenjavo mnenj, pripravo strategij in analiziranje problematik, manj pa za samo sprejemanje odločitev. Metodološki pristop: V ZDA poudarjajo uporabo računalniških srečanj v prvi fazi reševanja problema - ko je znan simptom, problem pa je treba šele poiskati in ga definirati. Naše mnenje je, da orodja, ki so bila takrat na voljo, niso najprimernejša za tovrstne naloge, zato smo se z njimi lotevali predvsem problemov, ki so bili že relativno dobro definirani. Za prvo fazo reševanja problemov menimo, da so orodja kot je inter-relacijska matrika jBrassard 89] primernejša. Vrste orodij: V ZDA veliko uporabljajo princip viharjenja možganov (brainstorming). Iz naše prakse izhaja, da viharjenje možganov ne daje posebnih rezultatov. Samo viharjenje je divergenten proces, ki rezultira v relativno veliki množici (ne)povezanih idej. Za občutek naj navedemo, da 45 minutno viharjenje 12 udeležencev lahko da npr. 300 zamisli, od katerih so nekatere zelo dobre, vendar se lahko zgodi, da se nekako izgubijo v množici povprečnih. Bistven je pomen voditelja, ki mora tudi po zaključenem sestanku ločiti seme od plevela. Kategoriziranje idej, konvergenten proces, ki obvezno sledi viharjenju, je v naši praksi dajalo ne preveč uporabne rezultate, saj kategorije odražajo različno mišljenje udeležencev, zato so ideje v njih številčne in ne nujno konvergentne. Na naših srečanjih je bilo zato najpogosteje uporabljano orodje za dekompozicijo (drevesna struktura problemov), ki ravno tako omogoča obliko viharjenja, le da to poteka strukturirano in v obvladljivih okvirih. 6. Zaključek Programska orodja za skupinsko analiziranje in odločanje so se "prijela" med uporabniki, kar pričajo tudi objave v revijah za uporabnike |Kranz 94|. Tovrstna orodja se bodo v prihodnosti verjetno zlila v obseg standardnih pisarniških programskih orodij, skupaj z videokonferenčnimi pripomočki. Če bo šel razvoj v tej smeri, potem lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, da bo osnovni del opisanih orodij postal celo del operacijskega sistema. Tovrstna dogajanja lahko opazimo pri novi različici IBMovega OS/2, VVarp, kjer poleg temeljnih pisarniških orodij dobimo že tudi osnovna orodja za dostop do Interneta. Druga možna pot je združevanje z orodji za podporo odločanja in direktorskimi informacijskimi sistemi, kamor orodja za skupinsko analiziranje in odločanje po razmisleku pravzaprav sodijo. Nesporno dejstvo je, da se lahko z uporabo programskih orodij delo v skupini precej pospeši in njegova kakovost dvigne, uspeh pa je v veliki meri odvisen od pravilnega metodološkega pristopa. Kultura skupinskega analiziranja in odločanja se je v Sloveniji začela razvijati in neposredni uporabniki o njej razumno in pozitivno razmišljajo. Zanimiv primer raziskave mnenja uporabnikov je [Jerala 95]. Na vprašanje "Ali vas programska oprema in način dela motivirata k sodelovanju v primerjavi z načinom dela v klasični obliki sestankovanja?" je 81% uporabnikov odgovorilo po-trdilno, za "delno motivirata" pa se je opredelilo še 15% (od 169 odgovorov). Taki odgovori so dobra vzpodbuda za nadaljnje delo. 7. Viri Brassard M.: The Mcmorv Joggcr Plus, GOAL/QI'C, Mcthucn, USA, 1989 Dovlc M., Strauss D.: I Io\v to make meetings work, Berklcv Publishing Group, 1982 Erjavec T.: GroupSvstctns, revija Monitor, Ljubljana, november 1991, str. 30-31. ' Erjavce T.: DiaLogos - skupinsko razmišljanje in odločanje, Ljubljana, 1995 Fujitsu Netvvorks Industrv: Fujitsu Desktop Confcrcncing, 500 Court Street, Utica, NT, USA, 1993 Jerala M.: Analiza zadovoljstva uporabnikov računalniške sejne sobe, diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana, 1995 Kranz M.E., Sessa VI.: Meeting Makeovcrs, PC Magazine, 14. junij 1994, str. 205-212. Nunamakcr J.F. et AL: Electronic Meeting Svstcms to Support Group Vbrk, Communications of the ACM, Julv 1991 Poljance D., Pikce M.: Možnosti vključevanja ekspertnega sistema v orodja Group-Svstcms, seminarska naloga pri predmetu Posebni tečaj iz odločitvenih sistemov, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana, 1993 Rajkovič V, Bohanee M.: Odločanje v skupini in usklajevanje različnih interesov, Organizacija in kadri, št. 9/10, 1988 Songe HM.: The Fifth Discipline, The Art & Praetiee of The Learning Or-ganization, Doublodav Currcncv, Nevv Mirk, 1990 Ventana Corporation: GroupSvstcms V, uporabniški priročnik, Tucson, USA, 1992 Vogel D. et AL: Electronic Meeting Svstcm Expericncc at IBM, Journal of Management Information Svstcms, \Vintcr 1989-90 VTEL: VTEL European Confcrence, Reading, UK, Fcbruarv 1995 ♦ Avtor je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo leta 1982, ko je tudi začel delati na področju pisarniške avtomatizacije in podatkovnih komunikacij v okolju IBM Series/1. Pet let je bil asistent na FER na področju sistemskega programiranja. Od leta 1990 se je ukvarjal s skupinskim analiziranjem in odločanjem, najprej v okolju GroupSystems, tudi kot moderator, nato pa je razvit svoje okolje DiaLogos. V zadnjem času znova dela na področju podatkovnih komunikacij in uporabi omrežja Internet. ♦ Stik >K( >V.\ E Irk 1979. 2. Spath II.: Ausgctvahltc Operations Research Algoritme in Fortran, R. Oldcnbourg Vcrlag, Munehen 1975. 3. Ferreira .1. S., Ncves M. A., Fonseea 1!: A two-phasc roli eutting problem, Kuropean Journal of Oper-ational Research, Vohune 44, Numbcr 2, 1990. 4. Stadtler II.: A one-dimensional eutting stock problem in the aluminium industrv and its solution, Kuropean Journal of Opcrational Research, Volumc 44, Numbcr 2, 1990. 5. (iradišar M.: RADIS - računalniški program za optimizacijo razreza navitkov blaga v oblačilni industriji, II. slovenski simpozij iz operacijskih raziskav, Zbornik del, Ljubljana 1994. (). Gal T. (urednik): C imndlagen des (Iperations Research, 2. Teil, Springer Verlag, 1987. 7. Garfinkel R. S., Ncmhauser G. L.: Integer programming, John \Viley Xew York 1972. 8. (Iradišar M.: Razvoj algoritma za enodimenzionalen razrez, I. slovenski simpozij iz operacijskih raziskav, Zbornik del, Ljubljana 1993. 9. Dvckhoff II.: A tvpologv of eutting and paeking problems, Kuropean Journal of Opcrational Research, Volumc 44, Numbcr 2, 1990. ♦ Dr. Miro Gradišar je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in elektroniko, smer industrijska elektronika. Kot dobitnik Kidričeve štipendije je takoj po diplomi nadaljeval študij na tretji stopnji in se nato zaposlil v Iskri, s katero je sodeloval že prej na področju mikrovalovne elektronike. Leta 1980je sprejel mesto asistenta na takratni Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Po opravljenem doktoratu s področja organiziranja informacijskih sistemov je bil habilitiran v docenta. Predava na Fakulteti za organizacijo dela v Kranju predmete s področja računalništva in informatike. Osnovno raziskovalno področje je gradnja računalniških simulacijskih modelov za podporo poslovnemu odločanju. ♦ Postavitev preverjevalnega sistema V PROCESU RAZVOJA PROGRAMSKE OPREME Tomaž Dogša Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, Smetanova 17, 62 000 Maribor, E-pošta: tdogsa@uni-mb.si Povzetek: V prispevku so obravnavani problemi uvajanja preverjanja programske opreme. Predstavljen je sistem preverjanja za majhne in srednje velike projekte. Ključne besede: organizacija preverjanja, verifikacija, validacija, testiranje, programska oprema. Abstract: The problems of estabiishing V&V are briefly discussed in the paper. The discussion is limited to small and middle size projects. Keywords: V&V organisation, softvvare verification, softvvare validation, softvvare testing Preverjanje je ena izmed najpomembnejših aktivnosti v razvoju programske opreme. Kljub temu, da imajo mnogi strokovnjaki različne poglede na definicijo kakovosti programske opreme oziroma kakovosti razvoja programske opreme, so si vsi edini, da je ena izmed najučinkovitejših metod za zagotavljanje kakovosti učinkovit sistem preverjanja. Preverjanje (verifikacija) je splošen izraz za niz metod, od katerih sta najbolj poznani testiranje in validacija. Ker seje v tuji literaturi že uveljavil akronim V&V (verifikacija in validacija), ga bomo uporabljali tudi v tem prispevku. Sistem preverjanja je praviloma del sistema kakovosti, ki ga zahtevajo nekateri standardi (npr. ISO 9000-3). Ker je bilo o sistemih kakovosti napisanih kar nekaj prispevkov, se bomo osredotočili predvsem na sistem preverjanja, kije sestavljen iz organizacijske strukture in postopkov. V prispevku bomo obravnavali probleme uvajanja V&V in posredovali nekaj napotkov za njeno organizacijo. Vsaka organizacija se boji velikih sprememb, zato je potrebno postopno uvajanje sistema kakovosti oziroma preverjevalnega sistema. V bistvu gre za evolucijski model preverjanja. Začnemo z enostavnim modelom, ki ga nato neprestano izboljšujemo. 1. SISTEM PREVERJANJA Ker je organizacija V&V odvisna tudi od velikosti projekta, bo predlagani sistem preverjanja primeren predvsem za projekte, ki so po Vourdonu (YOURDON,1975| klasificiranj v razredu od srednje velik do velik projekt. Prikrojitev za manjše projekte je enostavna, saj določene aktivnosti oziroma dokumente ustrezno združimo. Za zelo velike in ekstremno velike projekte je potrebno uvesti dodatne mehanizme, ki omogočajo vodenje in načrtovanje verifikacije. Predlagamo naslednji postopek postavljanja sistema kakovosti: 1. Analiza trenutnega procesa in njegovo modeliranje. 2. Zasledovanje stanja procesa - postavitev osnovnih metrik - Kakšna (kolikšna) je kakovost, stroški,...? 3. Ustanovitev skupine za zagotavljanje kakovosti oziroma V&V skupine. 4. Postavitev začetnega sistema kakovosti. 5. Preskus začetnega sistema kakovosti na majhnem projektu. 6. Validacija sistema kakovosti - Smo dosegli večjo kakovost, manjše stroške... ? 7. Razširitev sistema kakovosti na vsa področja. 8. Vrnitev na 1. korak in izpopolnjevanje korakov, ki sledijo. Model (postopek) razvoja programske opreme je eden izmed najpomembnejših pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za postavitev preverjevalnega sistema. Izberemo lahko nov SritOl«n^'E R.VZIMLAVH model ali pa adaptiramo dejanskega. Ker se vsaka organizacija boji velikih sprememb, je smotrno, da začnemo z majhnimi spremembami. Ker bodo objekti preverjanja le produkti posameznih faz, ni pomembno, kakšen model bomo izbrali. Pomembno je le, da zadosti naslednjim zahtevam: ■ biti mora stabilen oziroma ponovljiv ■ razvidne morajo biti posamezne faze ■ za vsako fazo mora biti definiran tudi produkt te faze ■ določeni morajo biti roki, ki definirajo zaključitev posamezne faze. Za ilustracijo smo izbrali preprost kaskadni model življenjskega ciklusa nekega srednje velikega projekta (slika 1). Ko 1.4.1992 15.4.1992 25.7.1992 / DEFINICIJA V SISTEMA C ANALIZA ZAHTEV 20.9.1992 17.11.1992 12.2.1992 15.4.1992 5.5.1992 UPORABA IN VZDRŽEVANJE > GLOBALNE ZAHTEVE SISTEMSKE SPECIFIKACIJE UPORABNIŠKI PRIROČNIK (OSNUTEK) KOMPLETNO IZDELANA PROGRAMSKA OPREMA SPREMENJEN/V POPRAVLJENA PROGRAMSKA OPREMA Slika 1 Zgled za življenjski cikel nekega srednje velikega projekta smo postavili model, moramo izbrati takšno metriko, ki bo odražala učinkovitost razvoja - npr.: število ur potrošenih za vzdrževanje, kompleksnost produkta ipd. S tako postavljeno metriko nekaj časa zasledujemo učinkovitost procesa. Ko imamo zadosten vpogled v učinkovitost, lahko preidemo na naslednji korak, to je izbor ustreznega sistema kakovosti, znotraj katerega bo imel osrednjo vlogo sistem preverjanja. V začetnem obdobju, ko sistem šele uvajamo, je smiselno, da izberemo preprost sistem preverjanja - torej takšen, ki bo zahteval preverjanje samo najbolj pomembnih faz. Kasneje, ko bomo imeli več izkušenj, ga bomo lahko dodatno izpopolnili. V splošnem lahko imamo več preverjevalnih sistemov, ki se med seboj razlikujejo glede na zahtevano kakovost programske opreme. Opis preverjevalnega sistema se nahaja v ustrezni dokumentaciji, ki je definirana v poslovniku kakovosti. Opis nam mora odgovoriti na naslednja vprašanja: Kdaj, kako in kje bomo preverjali? Kdo je zadolžen za preverjanje? Zgled za dokaj kompleksen preverjevalni sistem prikazuje slika 2. V njem nastopa devet objektov verifikacije, ki se začnejo z globalnimi zahtevami in končajo s spremenjeno oziroma popravljeno programsko opremo. Zaradi preglednosti so izpuščene nekatere aktivnosti (npr. potrjevanje zahtev). Narisani so predvsem tiste aktivnosti, ki so povezane z V&V. Za vsak objekt verifikacije moramo določiti ustrezno V&V metodo in pripadajočo V&V dokumentacijo (več o tem glej DOGŠA,1993). V prikazanem preverjeval-nem sistemu smo izbrali za vsako posamezno fazo najbolj tipične V&V metode. Ker je inšpekcija zelo zahtevna in draga, jo lahko zamenjamo s sprehodi. S tem sicer zmanjšamo stroške V&V, vendar hkrati povečamo tveganje, da bo končni produkt neustrezen. Sistem najprej preskusimo na majhnem projektu. Če smo postavili ustrezno metriko, lahko analiziramo novo učinkovitost razvoja. Če ne opazimo napredka, je lahko vzrok tudi v tem, da celoten sistem še ni utečen. Sele ko odpravimo vse organizacijske in druge probleme, razširimo sistem kakovosti oziroma preverjanja na druge projekte. 2. Uvajanje V&V Pri uvajanju V&V pa tudi kasneje, ko je organizacija V&V pe vzpostavljena, se često srečujemo z naslednjimi problemi, ki so skriti v spodnjih trditvah: 1. V&V je nepotrebna, saj smo lahko do sedaj delali tudi brez nje. 2. V&V je predraga in bi preveč podražila razvoj. 3. V&V se sicer izvaja, nima pa nobenega vpliva. 4. V&V proizvaja veliko nepotrebnih dokumentov. Zakaj pravzaprav potrebujemo V&V? Odgovor lahko iščemo na ravni enega projekta oziroma kratkoročno ali pa globalno oziroma dolgoročno. Globalni cilj V&V ni odkrivanje prisotnosti napak, ampak zmanjšanje stroškov razvoja in vzdrževanja ter dvig kakovosti. DEFINICIJA SISTEMA INŠPEKCIJA GLOBALNE ZAHTEVE PLAN VERIFIKACIJE IN VAUDACIJE SISTEMSKE SPECIFIKACIJE ANALIZA ZAHTEV UPORABNIŠKI PRIROČNIK (OSNUTEK) ^INŠPEKCIJA PLANIRANJE RAZVOJA PLAN PROJEKTA DOKUMENTACIJA NAČRTOVANJA SISTEMA NAČRTOVANJE SISTEMA IZVORNA KODA NAČRT TESTIRANJA MODULOV TESTIRANJE MODULOV KODIRANJE NAČRT TESTIRANJA INTEGR. INTEGRIRAN PROGRAM TESTIRANJE INTEGRACUE INTEGRACIJA KOMPLETNO IZDELANA PROGRAMSKA OPREMA NAČRT VAUDACIJE VAUDAC1JA PREVZEMNO TESTIRANJE SPREMENJENA' POPRAVLJENA PROGRAMSKA OPREMA UPORABA IN VZDRŽEVANJE TESTIRANJE Slika 2. V&V aktivnosti in dokumentacija v življenjskem ciklusu srednje velikega projekta. Vsakemu načrtu preverjanja pripada tudi ustrezno poročilo, ki zaradi preglednosti ni narisano. V začetnem obdobju uvajanja V&V se za njeno izvajanje potrošijo večja sredstva kot kasneje. V&V skupina se v delo šele uvaja in tudi celotna organizacija se mora tej novosti prilagoditi. Naenkrat se izkaže, da zaradi tega projekt kasni oziroma potrošijo se večja sredstva, kot je bilo predvideno. To je lahko vzrok, da se prekine V&V in se vrne na star sistem delovanja. Z izjemo raziskovalnih institucij (npr. univerza) je ključno merilo uspešnosti podjetij poslovanje z dobičkom. Temu se mora podrejati tudi V&V. Le če uspe znižati stroške in ohraniti kakovost produkta, potem ima neki smisel oziroma je bila pravilno zastavljena. Pretirano izvajanje V&V lahko po nepotrebnem troši sredstva. Da bi objektivno ugotovili delež stroškov, ki odpade na V&V, moramo imeti zelo dobro razvit stroškovni model, ki temelji na procesni in produktni metriki. Kot kažejo statistični podatki (glej npr. [MULLER,1993]), se velik delež prihranka, ki ga ustvari V&V, kaže šele v fazi vzdrževanja - torej ni viden takoj. Če je neko podjetje uspešno tudi brez V&V, pomeni lahko samo naslednje: ■ da že ima vgrajene mehanizme V&V in ■ da bi lahko imelo še večji dobiček, če bi uspešno uporabilo V&V. Zelo pogosto se prvi negativni vtisi o preverjanju nanašajo na veliko količino dokumentov, za katere mnogi mislijo, da so nepotrebni. Ustrezno dokumentacijo potrebujemo kot dokaz o preverjanju in kasneje pri vzdrževanju. Dokumentacijo lahko zahteva tudi naročnik. Če imamo certificiran proces, pa ustrezna inštitucija. 3. ORGANIZACIJA V&V Če se odločimo za sistematičen pristop na področju V&V, moramo vzpostaviti ustrezen sistem preverjanja in ga umestiti v delovno organizacijo. Ker so konkretne rešitve te umestitve odvisne od velikosti organizacije, bomo podali samo nekaj splošnih napotkov. Skupino oseb, ki je zadolžena za preverjanje, bomo imenovali skupina za V&V. V zvezi s to skupino lahko postavimo naslednja vprašanja: Kdo naj bo v skupini? Kakšna naj bo povezava z drugim procesom proizvodnje programske opreme? Katere so naloge V&V skupine? 3.1. Organizacija skupine za V&V Organizacijsko je skupina za V&V lahko samo ena oseba ali pa cel oddelek. Člani skupine se lahko ukvarjajo izključno samo z V&V ali pa se ukvarjajo z njo le občasno. Preverjevalci morajo imeti praktične izkušnje z izdelavo programske opreme, in kar je zelo važno: imeti morajo določen smisel za preverjanje. Površne, neodločne, nevztrajne ali flegmatične osebe niso primerne za preverjevalce. Myers [MY-ERS,1979] priporoča, naj bodo preverjevalci najbolj kreativne osebe, ki jih premore organizacija. Pri umestitvi V&V procesa v produkcijo programske opreme moramo paziti, da V&V skupina ne bo podrejena osebi, ki je zadolžena za razvoj. Čim bolj bo skupina za V&V oddaljena od razvoja, tem bolj bo objektivna, saj ne bo obremenjena z roki in finančnim uspehom projekta. Ekstremni primer je, da preverjanje najpomembnejših faz in validaci-jo izvede zunanja neodvisna organizacija. Za zelo majhne organizacije, v katerih razvija programsko opremo samo nekaj oseb, je težko doseči ustrezno oddaljenost prever-jevalca od razvoja. Če imamo vsaj dve skupini in četudi je v vsaki samo ena oseba, uporabimo medsebojno (križno) preverjanje. Za validacijo ali za druge pomembne V&V aktivnosti pa uporabimo zunanjega svetovalca. Ker je za učinkovito preverjanje zelo važen motiv, naj bo uspešnost skupine, ki izvaja V&V, na neki način povezana s številom najdenih pomanjkljivosti oziroma neustreznosti. Z večanjem ugotovljenih neustreznosti se mora večati tudi uspešnost skupine. 3.2. Povezava V&V skupine v sistemu kakovsti V&V skupina je samo del celotne organizacije in je z drugimi povezana v sistem kakovosti. Nadzira jo lahko skupina, ki je zadolžena za kakovost (glej sliko 3), ali pa zunanji presojevalec. VODJA PROJEKTA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME SISTEMSKI INŽENIRJI V & V SKUPINA ADMINISTRACIJA PROJEKTA KONTROLA KONFIGURACIJE SKUPINA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Slika 3. Tipična struktura organizacije, ki proizvaja programsko opremo IDEUTSCH, 1982] V&V skupina praviloma ni zadolžena za odpravljanje nepravilnosti. Njena naloga je ugotoviti nepravilnosti in o njih poročati svojemu nadrejenemu organu oziroma skupini, ki je zadolžena za izdelavo produkta. Skupina, ki je zadolžena za zagotavljanje in nadzor kakovosti, je večinoma odgovorna tudi za izvedbo aktivnosti V&V. Zaradi objektivnosti mora biti samostojna organizacija ali pa neodvisna skupina znotraj podjetja. Njene naloge so: ■ vodi in organizira sistem kakovosti, ■ za vsak projekt pripravi plan za zagotavljanje kakovosti (Softvvare Quality Assurance Plan SQAP), ■ razvija in zasleduje standarde, ■ razvija testirna orodja in druge testne pripomočke, ■ sodeluje pri verifikaciji in validaciji. 3.3. Naloge skupine za V&V in pripadajoči dokumenti Vse aktivnosti, ki jih izvaja skupina za V&V, morajo biti definirane v sistemu kakovosti. Najvažnejše so naslednje naloge: ■ pripravi V&V plan in ostale testirne načrte, ■ izvede integracijo programa, e izvede validacijo, ■ pripravi V&V poročila in ■ izvaja verifikacijo produktov posameznih faz. V&V skupina uporablja in tvori določene dokumente. Pri tem je najbolje, da se naslanja na preizkušene vzorce, ki jih najdemo v standardih oziroma priporočilih (npr. [IEEE,1987], [GEC,1986]). Glede na obravnavano velikost projektov in glede na izbrane standarde, je smiselno, da obsežnost dokumentacije ustrezno prilagodimo. Minimalna dokumentacija projekta obsega: 1. Sistemske specifikacije 2. Dokumentacija načrtovanja sistema 3. Plan za V&V 4. Poročilo o V&V 5. Uporabnikovo dokumentacijo. 4. ZAKLJUČEK V prispevku je bila opisana problematika uvajanja V&V. Podani so bili najnujnejši napotki, ki jih moramo upoštevati pri organizaciji V&V. Omejili smo se samo na projekte srednje velikosti. Preverjanje je ena izmed najbolj objektivnih metod, ki nam omogoča oceniti nivo kakovosti. Uvedba sistematičnega preverjanja sicer poveča stroške, vendar hkrati zniža stroške vzdrževanja. 5. LITERATURA [D()(JŠA,199.1] T. Dogša: "V&V Verifikacija in validaeija programske opreme", Tehniška fakulteta, Maribor, 1994. [GKC.1986] "Softvvare Enginecring llandbook", General Electric Coinp., McGravMIill, 1986. [MOLLER,199.3] K. II. Mollcr, D. .1. Piiulish: "Softvvare Mctrics", IEEE Computer Soeietv Press, 199.3. [MVERS ,1979].!. (',. Mvers: "The Art of Softvvare Tcsting", John \Vilcv and Sons, Ine., Nevv Aork 1979. [DEUTSCH,1982] M. S. Deutseh: "Softvvare Verification and Validaton, Realistie Project Ap-proaehes", Prentiee • Hall Ine., Englcvvood Cliffs, 1982. [YOURDOX,1975] E. Vourdon: "Tcehniques of Program Strueture and Design", Prentiee-I Iall, Englcvvood Cliffs, N.J., 1975 [IEEE,1987] "Softvvare Enginecring Standards", 1987, The Institute of Eleetrieal and Electronics Enginecring, Ine. ♦ Tomaž Dogša je docent na Fakulteti za elektrotehniko, informatiko in računalništvo v Mariboru. Na podiplomskem študiju predava Verifikacijo in validacijo programske opreme. Na Inštitutu za informacijske znanosti (IZUM) ima status zunanjega svetovalca za področje kakovosti programske opreme. ♦ Telekomunikacije in mreže KSENČA BOKOVEC Eden najznačilnejših tehnoloških trendov našega časa je globalno povezovanje ljudi širom po svetu zaradi izmenjave informacij, znanja, novosti in usklajevanja dela. Te povezave se odvijajo na vseh področjih človekovega delovanja. Danes si skoraj ne moremo zamisliti učinkovitega poslovanja brez hitrega pristopa do informacij in uporabe najrazličnejših telekomunikacijskih storitev. Prva mreža seje pojavila leta 1974, in to je bila IBM-ova SNA mrežna arhitektura (Systems Netvvork Architecture), kije opredelila, kako naj delujejo prvine mreže. Kmalu zatem so IBM-u s svojimi mrežnimi arhitekturami sledili še drugi znani proizvajalci računalniške opreme (DEC, Hevvlett-Packard, itd.). Danes imamo mnogo mrežnih arhitektur, katerih skupna lastnost je, da zelo dobro delujejo, kadar je vse izdelal isti proizvajalec, tisti, kije mrežno arhitekturo zasnoval. Če pa temu ni tako, se pogosto pojavljajo problemi neskladnosti in nespojljivosti prvin. Zato je nastala potreba po novi, nevtralni, moderni arhitekturi, ki bi seje vsi držali. Tako je leta 1978 Mednarodna organizacija za standarde (ISO) objavila "Reference Model for Open Systems Architectures" (referenčni model za odprte sistemske arhitekture), ki ga poznamo kot ISO OSI. Cilj tega dela je bila odprta mreža, v katero bi se lahko vključevala oprema različnih proizvajalcev računalniške opreme. Sama OSI arhitektura je opredeljena kot niz funkcij, določenih glede na sedem plasti, katerih najnižje plasti podpirajo tiste mrežne funkcije, ki so povezane oz. odvisne od komunikacijskega sredstva, višje plasti pa so blizu uporabniku in prikazujejo njegov pogled na mrežo. Tako je vse več proizvajalcev začelo svoje mrežne arhitekture prilagajati modelu OSI, vendar pa še vedno skoraj ne srečamo proizvajalca, ki bi popolnoma uspel vgraditi OSI standard v svoje proizvode. Poleg OSI-ja je za razvoj mrež pomemben tudi UUCP (Unix to Unix Copy) standard, ki so ga objavili leta 1978 v "Bell Laboratories" in je namenjen za komuniciranje računalnikov po neposrednih žičnih zvezah in komutiranih telefonskih zvezah. Temu standardu sledijo tudi nekatere naj večje svetovne mreže. Konec 60-ih in v 70-ih je Ministrstvo za obrambo ZDA razvilo pionirsko mrežo ARPA in večje število protokolov za komunikacijo računalnikov. Danes so ti protokoli poznani pod imenom TCP/IP (Transmission Control Protocol/lnternet Protocol), in so najbolje podprti standardi v računalniških mrežah, na njihovi osnovi pa so zgrajene največje mreže (Internet). Konec 1980. leta so "Digital Equipment Corporation", "Intel Corporation" in "Xerox Corporation" skupaj objavile nadrobno določitev za izmenjavo podatkov z velikimi hitrostmi na majhnih razdaljah. Specifikacija "Ethernet" je kmalu postala poznana kot standard IEEE 802.3, in je postala osnova za silovit razvoj lokalnih računalniških mrež. Leta 1984 sta CCITT (International Telephone and Telegraph Consultative Commitee) in ISO v sodelovanju objavili specifikacijo X.400, prvi pravi mednarodni standard za izmenjavo elektronske pošte. Vse mreže lahko z vidika delovanja in stroškov delimo na lokalne in globalne mreže. Lokalne mreže (LAN - Local Area Netvvork) so mreže, za katere je značilna velika hitrost v medsebojnih komunikacijah. Zato tudi nudijo nekoliko drugačne storitve kot mreže, ki imajo manjše hitrosti prenosa. Njihovo delovanje pa ni mogoče, če se vsi računalniki zemljepisno ne nahajajo znotraj kroga, katerega velikost je vnaprej določena (od nekaj 100 m do 10 km). Večina tehnologij, na katerih slonijo lokalne mreže, je mednarodno standardizirana. Najpomembnejše tehnologije so: Ethernet, Token Ring in Token Bus. Zanje je značilno, da ne glede na različne medije in načela, po katerih delujejo, obstaja možnost medsebojnega povezovanja z njihovo pomočjo narejenih mrež. Globalne mreže (WAN - Wide Area Netvvork) nimajo zemljepisnih omejitev, vendar so hitrosti prenosa pri njih mnogo manjše kot pri lokalnih mrežah. Te mreže pokrivajo cela mesta, območja, države, celine, nekatere pa skoraj cel svet. Telekomunikacijska tehnološka osnova teh mrež so: najete telefonske linije, komutirane telefonske linije, najete digitalne zveze, mikrovalovne radijsko-relejne zveze, satelitske zveze, javna paketno preklopna mreža za prenos podatkov (X.25) in mreže z integriranimi storitvami za prenos podatkov (ISDN - Integrated Services Data Netvvork). Mreže, predvsem globalne, nam nudijo različne storitve in servise. Med osnovne storitve spadajo: Elektronska pošta (E-Mail), ki zajema prenos besedilnih sporočil od pošiljatelja do prejemnika, kjer se pošta nabira v elektronskem poštnem nabiralniku. Zaradi mnogih mrežnih prehodov, ki povezujejo različne mreže, je elektronska pošta storitev, ki pokriva skoraj cel svet. Njena glavna prednost je hitrost. Prenos datotek (File Transfer) predstavlja niz postopkov in pravil, s pomočjo katerih prenašamo datoteke z enega računalnika na drugega. Interaktivno delo na daljinskem računalniku (Remote Login, Virtual Terminal) je storitev, ki jo srečamo v mnogih mrežah. Bistvo te storitve je, da se uporabnikom terminalov na enem računalniku omogoči, da se pojavijo kot terminalski uporabniki na drugih računalnikih v mreži, ne da bi se njihov terminal fizično povezal z drugim računalnikom, čeprav se tako zdi. Poleg storitev nam mreže ponujajo tudi servise. To so storitve višje ravni, ki temeljijo na uporabi osnovnih mrežnih storitev. Pogovorne liste (elektronske konference) so običajen način izmenjave različnih mnenj na določeno temo. Na nekem računalniku v mreži se oblikuje lista ljudi, ki se želijo udeležiti pogovora. Računalnik, na katerem se lista nahaja, ima vlogo razpečevalca, ki vsako novo mnenje razpošlje vsem udeležencem pogovora. Danes v mrežah obstaja na tisoče pogovornih list z vseh možnih področij. S pomočjo pogovornih list se opredeljuje tudi veliko število tehničnih standardov. Elektronski časopisi so podobni običajnim časopisom. Za vsakim takim časopisom stoji uredništvo, ki ga pripravlja. Tu so tudi bralci -naročniki, ki ga dobivajo. Časopisi se razpošiljajo s pomočjo elektronske pošte in so povečini brezplačni. Strežnik datotek (File Server) je specializirani mrežni strežnik, ki ima na svojih diskih veliko število datotek, zanimivih za širok krog ljudi. Te datoteke vsebujejo ali zanimive dokumente ali programe za razširjene operacijske sisteme. Večina strežnikov storitve nudi brezplačno. Strežnik baze podatkov (Database Server) je poseben strežnik za preiskovanje baz podatkov. Na njem se nahaja ena ali več baz podatkov. Te baze podatkov so specializirane za razna področja znanosti, tehnike, umetnosti in podobno. Namen strežnika je, da omogoči iskanje zapisov v bazi podatkov in pošiljanje teh zapisov uporabniku, ki jih je iskal. Storitve imenika (Directory Service) nudi informacije o uporabnikih mreže na osnovi manjšega števila podatkov, ki jih tisti, ki podatke išče ve o osebi, o kateri želi izvedeti kaj več. Poleg tega se v servis da vgraditi tudi možnosti iskanja drugih podatkov: o računalnikih v mreži, računalniških mrežah in podobno. Elektronske oglasne table (Electronic Bulletin Boards) se zelo pogosto uporabljajo. Služijo izmenjavi mnenj med njihovimi uporabniki za vzdrževanje konferenc na določeno temo. Poseben je način pristopa do informacij, ki se nahajajo na oglasni tabli. Te informacije se običajno hranijo samo na enem računalniku, h kateremu mora tisti, ki želi informacije prebrati, interaktivno pristopiti. Zgoraj opisane storitve in servise nam nudijo mreže po vsem svetu. Ameriški "Internet" je največja, najpomembnejša in najboljša svetovna računalniška mreža. Tudi število njenih uporabnikov najhitreje narašča. Sestavljena je iz velikega števila lokalnih in globalnih neodvisnih mrež. Skupna lastnost vseh teh mrež so protokoli, ki se uporabljajo v mednarodnih komunikacijah, pri “Internetu" so to TCP/ IP protokoli. V tej mreži nad mrežami se nahaja od 200.000 do 600.000 računalnikov. "Internet" je namenjen povezovanju univerzitetnih in raziskovalnih centrov, komercialna uporaba te mreže ni dovoljena. S pomočjo mrežnih prehodov je Internet povezan z vsemi pomembnimi mrežami sveta, zato je strateško izredno važen. Tudi BITNET je ena najpomembnejših mrež na svetu. Nastala je leta 1981 v sodelovanju z IBM-om. Zasnovana je na IBM-ovih protokolih (NetvvorkJob Entry/Network Job Interface veze). Njeni deli pokrivajo ZDA (BITNET), Evropo, Bližnji vzhod in del Afrike (EARN), Kanado (NetNorth), Japonsko in Daljni vzhod ter Južno Ameriko. V sklopu BITNET/EARN/NetNorth mreže je danes okoli 4.000 računalnikov. BITNET nudi tri vrste storitev: interaktivna sporočila, prenos datotek in elektronsko pošto. Za dodatne storitve v mreži skrbijo posebni strežniki, ki so, za razliko od drugih mrež, standardizirani in porazdeljeni. Tudi BITNET mreža je namenjena akademsko-raziskovalnim namenom. UUCP mreža je doživela svoj razcvet v osemdesetih letih. Sestavljajo jo v glavnem računalniki, na katerih delajo razne verzije UNIX operativnega sistema. Mreža temelji na uporabi UUCP protokolov, ki slonijo na uporabi neposrednih zvez, najetih telefonskih linij in telefonskih linij na izbiranje. V Evropi je od mrež tega tipa najbolj poznan "EUnet", ki je po številu računalnikov najmasovnejša evropska mreža. Njeni najpomembnejši storitvi sta elektronska pošta in mrežne novice (netnevvs), servis porazdeljenih novic in konferenc. DECnet International je še ena velika svetovna mreža, ki je zasnovana na DECnet arhitekturi, ki so jo razvili v "Digital Equipment Corporation". Sestavljajo okoli 7.000 računalnikov, med njimi tudi precej PC/DOS osebnih računalnikov. Ta mreža nam nudi različne storitve: elektronsko pošto (MAIL-11), prenos datotek, pristop k daljinskim datotekam, interaktivno delo na daljinskem računalniku, interaktivne komunikacije uporabnikov, ki delajo na dveh oddaljenih terminalih (PHONE), elektronske oglasne table (NOTES) in X.25 ter SNA medmrežna vrata (gateways). V zadnjem času se predvsem v Evropi pojavljajo nameni za izgradnjo mrež na najnovejših mednarodno sprejetih standardih. Mreže, zasnovane na OSI standardih in priporočilih, se razvijajo na dveh področjih. PTT in podobne organizacije razvijajo mreže OSI za komercialne namene za široke množice uporabnikov. Akademske ustanove pa oblikujejo mreže OSI za raziskovanje, eksperimentiranje in praktično uporabo pri medsebojnem komuniciranju. Večina teh mrež je zasnovana na osnovi X.25 protokola. Te mreže nudijo različne storitve, kot so: interaktivni pristop do daljinskega računalnika, elektronska pošta (X.400), imenik (X.500), prenos datotek in pristop k daljinskim datotekam (FTAM). Poleg svetovnih in regionalnih mrež pa obstajajo tudi zasebne mreže, ki so v lasti posameznih podjetij ali mednarodnih organizacij in so ponavadi tudi dobro zavarovane pred nezaželenim pristopom. SITA je mreža, s katero so povezane letalske družbe in letališča, in je usmerjena na mednarodni letalski prevoz. SWIFT pa je velika mednarodna mreža za plačilni promet. V razvitih deželah sveta so računalniške mreže postale poleg telefona popolnoma običajno komunikacijsko sredstvo. Pri nas pa še ni tako. Le nekaj ustanov (npr. Inštitut Jožef Štefan, Univerza v Ljubljani in Mariboru, Hermes Ljubljana, slovenska PTT in še nekatere) omogočajo pristop k važnejšim svetovnim mrežam, ki pa je omejen. Poleg tega predstavljajo pri nas problem tudi počasne, nekakovostne in drage fizične zveze. Globalne računalniške mreže so danes najnaprednejši in naj-prilagodljivejši način komuniciranja med ljudmi. Njihove koristi so zelo velike, tako pri hitrosti informacij kot tudi pri denarju. Vir: Or.šolio Zvonko: Sve mreže sveta. Računan, Beograd, marec 1992, 80, str. 44-47. POKOČIIA OSMO POSVETOVANJE SEKCIJE ZA RAZISKOVANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV Sekcija za raziskovanje informacijskih sistemov pri Zvezi ekonomistov Slovenije je v dneh od 16. do 18. februarja 1995 izvedla osmo posvetovanje v Razvojno-izobražcvalncm centru SRC v Grimšeah pri Bledu. Udeležilo se gaje 31 udeležencev, od katerih jih je kar 23 aktivno sodelovalo v panelih. Sponzor posvetovanja je bil SRC Ljubljana d.o.o. Ljubljana, Informatika, računalništvo, inženiring. Aktualna tema osmega posvetovanja je bila Razvojni načrti Telekoma Slovenije. Pripravila stajo mag. Miran Kramberger, namestnik direktorja in Ivica Kranjčevič, dipl. ing., direktor telekomunikacij Telekom Slovenije. Ugotovitev: Vključevanje v Evropsko unijo ne bo brez problemov za slovensko podjetje, ki se bo moralo soočiti s tujo konkurenco. Med drugimi nalogami pa čaka Telekom tudi vzgoja uporabnikov ter spodbujanje za uporabo novih tehnologij. Posvetovanje je vključevalo štiri tematska področja. V nadaljevanju podajamo kratek komentar k vsakemu od njih. Tematsko področje I: Priložnosti za informatiko v državni upravi. Izhodišča za razpravo je podal Niko Schlamberger, dipl. ing., Zavod Republike Slovenije za statistiko. V sodobni družbi se ne spreminja samo poslovno okolje, temveč tudi javna uprava. Za slednjo velja, da se spreminja v vsebinskem in tehnološkem oziru. Vse pomembnejša in tesnejša je tudi povezanost uprave s poslovnimi subjekti. Če poskušamo opredeliti model podatkov Republike Slovenije, bo le-ta slej ko prej moral upoštevati svetovne in evropske vsebinske in tehnične standarde, zadovoljevati bo moral več funkcij in zbrane podatke urediti na način, da bodo določeni pojavi lahko predmet statističnega merjenja in ustreznega evidentiranja. Koordiniranje takega modela je realen problem. Posebno vladno telo bi moralo skrbeti za ureditev zadev med ministrstvi, v upravi, med javnimi zavodi in državnim okoljem. To je naloga, ki jo moramo rešiti sami, zunanji strokovnjaki lahko samo pomagajo. Tematsko področje II: Priložnosti za prenovo procesov. Panel je vodil dr. Andrej Kovačič, PRIS Consulting d.o.o., Ljubljana. Panelista pa sta bila mag. Vladimir Bukvič, Razvojni center Celje in Stane Štefančič, ing., Genis d.o.o., Ljubljana. Osrednja tema je bila predstavitev analize podjetja Unior Zreče, ki je lepo prikazala zahtevnost in pomen organizacijske prenove, pa hkrati možnosti velikih prihrankov ter povezanost z informacijsko prenovo. Tematsko področje III: Priložnosti za uporabo omrežij in elektronske pošte. Panel je vodila mag. Katarina Puc, panelisti pa so bili: mag. Peter Jermol, Državni zbor Republike Slovenije, Darjan Petrič, dipl. org., Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Ivan Žerko, dipl. prav., SRC d.o.o. Ljubljana, Informatika, računalništvo, inženiring. Uporaba omrežij in elektronske pošte tudi pri nas izredno narašča, čeprav ne brez problemov. Tudi tukaj predvsem primanjkuje znanja. Največ takih problemov je pri starejši programski opremi, ki do uporabnika ni dovolj prijazna. Primer poslovne uporabe je potrdil že znano dejstvo: kjer uporablja sodobno tehnologijo direktor, jo uporabljajo tudi drugi. Pri uporabi elektronske pošte so razen usposabljanja uporabnikov pomembni tudi administracija sporočil, čiščenje, ustrezno hranjenje in splošna disciplina. Predstavljen je bil lep primer urejene uporabe v državnem zboru. Dr. Jože Gričarje v imenu Fakultete za organizacijske vede razdelil udeležencem diskete s programom za priključitev na svetovno omežje VVorld VVide Web, ki gaje pripravila univerza vVVestern Ontario, VVestern Business School, za pospeševanje uporabe omrežij. Tematsko področje IV: Priložnosti za razvoj informatike v malih podjetjih. Vodja panela je bil dr. Samo Bobek, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. V panelu so sodelovali: dr. Jože Jesenko, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, dr. Srečko N a tek, Vizija, računalniško informacijski inženiring d.o.o. Celje in Rado Snežič, dipl.oec., Meltal Maribor. Zanimiva je bila razprava: Kaj je majhno podjetje z vidika informatizacije? Ugotovljeno je bilo, da klasične definicije glede na število zaposlenih pri tem takorekoč odpovedo. Podjetje s 50 zaposlenimi, ki ima organizirane vse funkcije, za informatika ni več majhno podjetje. Hkrati so bile predstavljene težave majhnega podjetja pri izbiri opreme in poslovnega partnerja, pa tudi specifična ponudba opreme in način trženja za majhna podjetja. Dve temi sta bili posvečeni izobraževanju na področju informatike. Za temo Uporaba informacijskih tehnologij v preddiplomskem izobraževanju sta pripravila uvodno predstavitev Tomaž Škulj, dipl. fizik in mag. Rado VVechtersbach, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Razpravo je vodil dr. Vladislav Rajkovič, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Temo Model programa izobraževanja na področju informacijskih sistemov v ZDA - priložnosti za uporabo v Sloveniji so pripravili pan-elisti - predstavniki fakultet Univerze Ljubljana in Univerze Maribor, ki izvajajo program informatike: dr. Samo Bobek, Ekonomsko-poslov-na fakulteta Univerze v Mariboru, dr. Janez Grad, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Krisper, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Rozman, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in dr. Jože Zupančič, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Panel je vodil dr. Jože Gričar, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Svoj najnovejši program informacijske tehnologije so predstavili sodelavci SRC d.o.o. Ljubljana. Med posvetovanjem je bil organiziran delovni sestanek članov mednarodne organizacije Association for Information Systems. Udeležili so se ga člani: dr. Samo Bobek, dr. Jože Gričar, dr. Marjan Krisper, dr. Vladislav Rajkovič in dr. Jože Zupančič. Za udeležence posvetovanja sta bila prirejena dva sprejema. Prvega je priredil mag. Neven Borak, dipl. ekon., predsednik Zveze ekonomistov Slovenije. Drugega pa Ivan Žerko, dipl. prav., generalni direktor, SRC d.o.o. Ljubljana, Informatika, računalništvo, inženiring. Razprava o usmeritvah naslednjega posvetovanja sekcije za raziskovanje informacijskih sistemov je prinesla vrsto pobud za oblikovanje programa posvetovanja v letu 1996. Deveto posvetovanje sekcije za raziskovanje informacijskih sistemov bo od četrtka, 15. do sobote, 17. februarja 1996. Njegov gostitelj bo zopet SRC Ljubljana d.o.o. Ljubljana, Informatika, računalništvo, inženiring. J.G. in K.R 4th International Conference on Re-Technologies for Information Systems - ReTISi95 4. mednarodna konferenca o tehnologijah prenovitve informacijskih sistemov - ReTIS 95 Bled, 19-21 junij 1995 Organizatorji: Inštituti za informatiko Univerz v Mariboru, Celovcu in Ljubljani Soorganizatorja: Slovenska sekcija IEEE, Slovensko društvo informatika in Avstrijsko društvo za informatiko RcTIS je tradicionalna letna konferenca, namenjena udeležencem iz poslovnega sveta, industrije, raziskovalnih okolij, vlade in akademskih krogov, ki jih zanimajo problemi razvoja informacijskih sistemov na že obstoječih aplikacijah in /ali znanju in izkušnjah. Poudarek konference je na prenovitvi informacijskih sistemov in izgradnji lc-teh na osnovi pridobljenega znanja in izkušenj. Konferenco dopolnjujejo povabljena predavanja, okrogle mize in predstavitve produktov. Uradni jezik konference je angleščina z možnostjo organizacije slovenskih spremljajočih sekcij. Uredniški odbor zbornika: J. Gvtirkos (SI), M. Krisper (Sl), II.C. Mavr (A) Programski odbor: B. Blatnik (SI), S. Divjak (SI), M. Lazanskv (CZ), H. Ritseh (A), K.Stiglie (SI), S. Štefančič (ŠI), S. Wade (UK), T.D. \Vclzer (SI) Informacije: Jozsef Gyorkos in Tatjana VVelzer, tel: 062 25 461, fax: 062 225 013 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko Inštitut za informatiko, Smetanova 17,62000 Maribor e-pošta: gyorkos@uni-mb.si OltVHSTIIA 11. POSVETOVANJE DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE Portorož, Avditorij 12. - 14. april 1995 PROGRAM Sreda, 12.4.1995 9.00 -10.00 Prijava udeležencev 10.00 Otvoritev posvetovanja dr. Andrej Kovačič, predsednik programskega odbora 10.15 -12.30 Uvod v posvetovanje in podelitev priznanj Tomaž Banovec: Asociacijski sporazum z EU in informatika Vabljeni referati: Razvoj informatike 12.30 -13.00 Novinarska konferenca 14.30 - 15.00 Otvoritev razstave 15.00 -17.30 Ogled razstave in predstavitve 17.30 -19.30 Sprejem za razstavljalce in udeležence posvetovanja Četrtek, 13.4.1995 DELO V SEKCIJAH IN PREDSTAVITVE RAZSTAVUALCEV Predstavitve potekajo v posebni dvorani v času 9.00 - 12.30 in 14.00 -17.30 I. sekcija: Prenova poslovnih in informacijskih sistemov Moderator: dr. Andrej Kovačič 9.00 -10.30 mag. Vlado Bukvič, Stanko Ga bere, dr. Andrej Kovačič: Prenova in informatizacija poslovnega procesa: Primer proizvajanja ročnega orodja Sebastijan Piskar: Z direktorskimi informacijskimi sistemi podprto vodenje mag.Tone Britovšek: Model izgradnje direktorskih informacijskih sistemov mag.Tone Britovšek: Nekatere izkušnje pri renovaciji informacijskih sistemov dr. Miro Jeraj: Prenova organizacijskega in informacijskega sistema - osnova za uspešno vodenje podjetja 11.00 -12.30 Marjan Flajšman: Sprememba računalniške podpore informacijskega sistema SCT Marko Supančič: Uporaba informacijske tehnologije malo drugače Vojko Potočan: Informacijska izhodišča ekonomike upravljanja poslovanja Rok Rupnik, dr. Marjan Krisper: Prenova poslovnih procesov z objektno tehnologijo : Strateška prednost? II. sekcija: Kakovost in revizija informacijskih sistemov Moderator: dr. Ivan Rozman 9.00 - 10.30 mag.Marjan Heričko: Objektna tehnologija in kakovost dr. Marjan Pivka: Vidiki zagotavljanja kakovosti Pl S Franci Mugerle: Revizija računovodstva in revizija informacijskih sistemov Margareta Jerala, dr. Vladislav Rajkovič, Tom Erjavec: Kaj menijo uporabniki o računalniški sejni sobi? III. sekcija: Sodobne informacijske tehnologije Moderatorja: dr. Ivan Vezočnik, Stane Štefančič 11.00 ■ 12.30 Marjan Bradeško: Vpliv odprtih računalniških omrežij na ponudbo informacij Mario Korva, Mitja Zomada: Svetovna gibanja na področju kriptozaščite Mitja Zornada, Mario Korva: Učinkovita kriptozaščita in izmenjava dokumetov po modemskih komunikacijah Gorazd Perenič: SIPIS - enostaven sistem dostopa do pravnih informacij 14.00 -15.30 Mitja Trampuž: Razvoj bančnih storitev v univerzalnih teleinformacijskih sistemih Iztok Sirnik: Informatizacija pisarniškega poslovanja državnih organov Igor Kosem: Pisarniško poslovanje po meri Sonja Jager: Praktična izvedba informatizacije pisarniškega poslovanja 16.00 -17.30 Andrej Koklič, Jana Črešnik: Elektronski učbenik: Spoznavajmo kemijo s pomočjo poskusov Sergej Rine: Primerjava modernih zgoščevalnih zapisov digitalnih slik Vladimir Batagelj, Andrej Mrvar: Risanje grafov in omrežij Ivan Lah: Vmesnik ODBC IV. sekcija: razvojne metodologije Moderator: Franc Žerdin 14.00 ■ 15.30 Franc Žerdin: Hitri razvoj aplikacij dr. Miro Lozej: Okolje za razvoj poslovnih aplikacij Jakob Lojk: Primerjava ČASE orodij Silverrun in VVestmount Jelka Ovaska Novak, Silvana Lukič Možina: Pasti in težave vodenja razvoja IS 16.00 ■ 17.30 dr. Ivan Vezočnik: Uporaba ČASE orodij Rado Jensterle: Formalizacija večje količine podatkov Lilijana Pretnar, Stane Štefančič: Uporabniški vmesniki h generatorju aplikacij Tanja llievski: Uporaba OLAP tehnologije za uporabo poslovodnega informacijskega sistema 19.00 Večerja Petek, 14.4.1995 9.00 -10.30 SKUPNI DEL POSVETOVANJA Globalna informacijska družba in razvoj v Sloveniji Moderator: Niko Schlamberger Franc Kremžar: Navidezne organizacije v teoriji in praksi Slobodan Dujič: Nekateri pravni vidiki delovanja informacijskih služb Vabljeni referat 11.00 -12.30 OKROGLA MIZA Trgovalno središče (Trade Point) Moderator: dr. Jože Gričar Sodelujejo: predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in Zavoda Republike Slovenije za statistiko 12.30 Podelitev priznanj referentom 13.00 Zaključek posvetovanja Organizatorja: Slovensko društvo informatika, GZS, Združenje za informatiko in računalništvo Zadnji rok za prijavo: 6.april 1995 Informacije in prijave: Majda Jenič, Slovensko društvo Informatika 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12, tel.: 061712 55 322, faks: 061 216932 VABILO K SODELOVANJU Mednarodna konferenca o kakovosti programske opreme International Conference on Software Quality ICSQ 95 6 - 9 November, 1995 Maribor, Slovenija Organizatorji: Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ekonomsko poslovna fakulteta, Društvo ekonomistov Maribor Slovenska sekcija IEEE Slovensko društvo informatika CILJI Namen konference ICSQ'95 je ustvariti podlago za prenos tehnologije in znanja med akademskimi, industrijskimi in raziskovalnimi organizacijami na področju kakovosti programske opreme z: ■ predstavitvijo in diskusijo o najnovejših raziskovalnih dosežkih na področju kakovosti programske opreme, ■ organiziranjem vpogleda v rezultate raziskav, ki se izvajajo, osebam iz prakse, ki so zadolžene za kakovost, m seznanjanjem raziskovalnih skupin s problemi pri praktičnih aplikacijah. TEME Nekaj pomembnejših tem konference : ■ sistemi za upravljanje kakovosti (QMS), ■ metrike, ■ izboljšanje procesa ■ upravljanje tveganja, ■ metodologije, ■ metode verifikacije in validacije, ■ planiranje kakovosti, ■ orodja (j.MS, ■ popolno upravljanje kakovosti (TQM), ■ sistemi za presojo, ■ človeški faktor pri upravljanju kakovosti, ■ standardi, ■ drugo. NAVODILA ZA AVTORJE Štiri kopije (v angleškem jeziku) originalnega besedila, ki naj ne obsega več kot 4000 besed (10 strani), pošljite na tajništvo konference do 15 maja 1995. Prva stran članka naj vsebuje naslov, kratek povzetek in ključne besede. Ločena stran naj vsebuje ime in priimek avtorja, njegov naslov in naslov članka. Vse prejete članke bo pregledal mednarodni programski odbor. Sprejeti članki bodo natisnjeni v zborniku konference in bodo na voljo udeležencem konference ob registraciji. Uradni jezik konference je angleščina. POMEMBNEJŠI DATUMI 15 maj, 1995 Rok za sprejem članka 30 junij, 1995 Obvestilo o sprejetju članka 1 oktober, 1995 Članek urejen v obliki za tiskanje ORGANIZACIJSKA SHEMA Predsednik organizacijskega odbora: dr. Marjan Pivka Ibslovno ekonomska fakulteta Razlagova 14, Maribor 62000 Slovenija Tel: 062 224 611 Fax: 062 227 056 Kmail: pivka@uni-mb.si Predsednik programskega odbora: dr. Ivan Rorman Programski odbor Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova 17, Maribor 62000 Slovenija Tel: 062 25 461,062 221 112 Fax: 062 227 056 Email: i.rozman@uni-mb.si Boris 1. Cogan Institute for Automation and Control, Vladivostok (Russia) Saša Dekleva De bi ul Universitv (USA) Matjaž Gams Inštitut .1. Stefan, Ljubljana (Slovenija) Ilannu Jaakkola Tampere Universitv of Teehnologv (Finland) Marjan Pivka Univerza v Mariboru (Slovenija) lleinrieh G. Maver Universitv of Klagenfurt (Austria) Ericli Ortner Universitv of Konstanz (Gcrmany) Ivan Rozman Univerza v Mariboru (Slovenija) Stanislav \Vrycza Universitv of Gdansk (lbland) Jože Zupančič Univerza v Mariboru (Slovenija) Tajnica konference: Cvetka Rogina Društvo ekonomistov Maribor Cafova ulica 7, 62000 Maribor Slovenija Tel.: 062 211 940 Fax: 062 211 940 Osma mednarodna konferenca o ripu in medorganizacijskih sistemih POVEČANJE UČINKOVITOSTI TRGOVINE Z ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM (Kighth International Confcrence on EDI and Inter-Organizational Svstems) ELECTRONIC COMMERCE FOR TRADE EFFICIENCV Kongresni center Bled, 5. do 7. junij 1995 Blejske konference o ripu - računalniškem izmenjavanju podatkov in medorganizacijskih sistemih izhajajo iz istoimenskega slovenskega projekta, ki ga izvaja Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Konference so organizirane v sodelovanju z organizacijami v projektu, Ministrstvom za znanost in tehnologijo, Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Slovenijo povezujejo z najbolj razvitimi državami na področju uporabe informacijske tehnologije v poslovanju. Značilnost dosedanjih konferenc je bila posredovanje najnovejših spoznanj o tehnologiji ripa in elektronskem poslovanju v podjetjih, vladnih organizacijah in na univerzah v tistih državah, v katerih je dozorelo spoznanje, daje uporaba ripa v poslovanju postala nujnost. Osma mednarodna konferenca o ripu in medorganizacijskih sistemih bo na Bledu od 5. do 7. junija 1995 s programom: Predkonferenca, ponedeljek, 5.6.: seminarji delavnice poslovni sestanki Konferenca, torek in sreda, 6. in 7.6.: plenarna zasedanja sekcije predstavitve rešitev in storitev Cilji konference so: ■ Spodbuditi uporabo vseh vrst informacijske tehnologije, ki lahko poveča učinkovitost trgovine v državi in med državami. Zlasti pomembne tehnologije so: rip, elektronska pošta, telekomunikacijske storitve, uporaba baz podatkov in drugo. ■ Odpreti razpravo o najnovejših spoznanjih in odprtih vprašanjih uvajanja elektronskega poslovanja v svetu. ■ Prikazati v praksi uveljavljene rešitve v proizvodnih, trgovskih, transportnih, špedicijskih, bančnih, zavarovalnih, zdravstvenih in vladnih (carina, davčna uprava, upravne dejavnosti) organizacijah. i Spodbuditi sodelovanje med podjetji, vladnimi organizacijami in univerzami pri uvajanju elektronskega poslovanja. m Pokazati, da se organizacije v Sloveniji pripravljajo na elektronsko poslovanje in ga v svoji praksi že uveljavljajo. Na sedmi mednarodni konferenci z naslovom 'Elektronsko poslovanje - elektronsko partnerstvo' so v juniju 1994 sodelovali referenti in panelisti iz petnajstih držav. Močno mednarodno udeležbo vrhunskih strokovnjakov pričakujemo tudi v juniju 1995. Svoje izkušnje bodo na konferenci zopet predstavili tudi strokovnjaki iz slovenskih podjetij in vladnih organizacij z referati, v panelih in v obliki delavnic. Sestavni del konference je razstava rešitev in storitev s področja elektronskega poslovanja. Na njej bodo organizacije iz Slovenije in tujine predstavile najsodobnejšo tehnologijo elektronskega poslovanja. Delovni jezik konference je angleški. Vrsta delavnic in panelov bo v slovenskem jeziku. Sestavni del konference je "ELECTRONIC COMMERCE RESEARCH AND TEACHING SVMPOSIUM", na katerem bodo predstavljeni recenzirani raziskovalni referati. Konferenca je namenjena predvsem strokovnjakom s področja nabave, prodaje, logistike, proizvodnje, financ, informatike, računovodstva, revizije in prava. Posebej je priporočljiva za predstavnike organizacij, ki izvažajo proizvode ali storitve. Če želite prejeti naslednjo informacijo o okvirnem programu konference, vas vabimo, da nam to sporočite na naš naslov: Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Prešernova 11, 64000 Kranj tel.: (064) 221-413 tel.: (064) 222-804 fax.: (064) 221-424 Internet: bled95Zfov.uni-mb.si Organizacije v projektu: Adriatic zavarovalna družba d.d., Koper Aerodrom Ljubljana p.o., Brnik Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje DHL International, Ljubljana ERA Velenje d.d., Velenje Interevropa Koper d.d., Koper Intertrans Commerce d.o.o., Ljubljana Iskra Commerce, Mednarodna špedicija d.o.o., Ljubljana Kolinska Ljubljana d.d., Ljubljana Kovinotehna d.d., Celje Krka p.o. Tovarna zdravil, Novo mesto LB Splošna banka Celje d.d., Celje LB Splošna banka Velenje d.d., Velenje Luka Koper p.o., Koper Merkur, Trgovina in storitve d.d., Kranj Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Ministrstvo za finance, Republiška carinska uprava Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava skupnih služb Ministrstvo za obrambo, Uprava za logistiko Ministrstvo za šolstvo in šport Pionir p.o., Novo mesto Republiški zavod za zaposlovanje Sestavljeno PTT podjetje Slovenije p.o. SKB Banka d.d., Ljubljana Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Radovljica SRC d.o.o., Ljubljana Vlada Republike Slovenije, Urad vlade za informatiko Zavod Republike Slovenije za statistiko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Podjetniška sekcija vabi Ustanovitev sekcije v letu 1994 in plan dela za leto 1995 V letu 1994 smo ustanovili podjetniško sekcijo, v kateri je zaželjeno članstvo in sodelovanje tistih podjetnikov, ki se ubadajo z izdelavo računalniških programov in z izgradnjo informacijskih sistemov. Vabimo vas, da se nam pridružite. Na nekaj sestankih, ki so se odvijali v preteklem letu, smo si zastavili cilje: e izdelati osnutek kodeksa poslovne etike i povečevati sodelovanje med raznimi podjetniki i popularizirati informatiko e izvajati akcije izobraževanja e organizirati družabne aktivnosti Na prvih sestankih sekcije v letu 94 smo bili vsi precej zagreti, kasneje, ko smo si razdelili konkretne naloge, pa je zagretost pojenjala. Predsednica se je posvetovala z več podjetniki o nadaljnjem delovanju sekcije. Vsi so bili enotnega mnenja, da to sekcijo zelo potrebujemo, čeprav si je ponavadi težko vzeti čas za tako delo. Dogovorili smo se, da se bomo dobili manjkrat, kakor smo prvotno načrtovali. Kadar pa se bomo srečali, bomo imeli vedno zanimiv program. Ta program bomo objavili vnaprej v naši reviji Uporabna informatika in v časopisu Delo (če nam bodo to dopuščala sredstva), tako da bo dosegel informatike iz cele Slovenije. V planu dela, ki ga je vodstvo sekcije predložilo upravnemu odboru Slovenskega društva informatika, smo se obvezali, da bomo imeli v letu 95 tri do štiri srečanja z naslednjimi temami: 1) izobraževanje 2) poslovno srečanje 3) družabno srečanje ad 1) Istočasno bomo organizirali predavanje in sestanek sekcije. Na predavanje bomo vabili strokovnjake za različna strokovna področja. ad 2) Organizirati bomo poskušati kratke predstavitve manjših podjetij in obrtnikov. ad 3) Vsaj enkrat letno bomo tudi v bodoče organizirali družabno srečanje. V letih 93 in 94 smo imeli informatiki srečanji v oktobru v času kostanjev pod vinorodnim Urbanom v Kamnici pri Mariboru. Srečanje članov in prijateljev sekcije lO.maja 1995 Pripravljamo prvo srečanje v letu 1995, ki bo lO.maja 1995 ob 15 uri v prostorih Obrtne zbornice Maribor, na Titovi 63. (Za tiste, ki boste prišli iz ljubljanskega oz. celjskega konca: Obrtna zbornica je desno ob glavni cesti preden pridete do centra mesta). Srečanje smo razdelili na tri dele. Prvi - strokovni del bo trajal cca 1 uro, sledil bo sestanek sekcije, ki bo trajal pol do eno uro. Nato bo družabni del v prijetnih prostorih Obrtne zbornice, katerega trajanje bodo odredili udeleženci sami glede na vzdušje ter težo strokovnih in prijateljskih pogovorov v katere se bodo zapletli. Potek srečanja: 1. Strokovni del z naslovom AKTUALNO V INFORMATIKI Tomaž Banovec, predsednik Slovenskega društva informatika: Quo vadiš, informatika? Predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Dr. Ferdinand Marn: Kaj se dogaja na področju računalniške podpore proizvodnje Dr. Marjan Pivka: Kaj pa kvaliteta informacijskih storitev in programskih proizvodov? 2. Sestanek sekcije 2.1 Izvolitev manjkajočih članov v upravni odbor sekcije 2.2 Diskusija o planu dela sekcije 2.3 Dogovor o naslednjem srečanju 3. Družabni del Vabimo vse, ki vas najavljene teme zanimajo. Vabimo tiste, ki želite, da bi tudi mi informatiki sčasoma vzpostavili koristne in prijetne oblike druženja. Več nas bo, boljše se bomo počutili, več se bomo lahko dogovorili. Nasvidenje v Mariboru! Marta Božič, predsednica podjetniške sekcije Informacije in okvirne prijave: Marta Božič, tel 062 222 449 II. posvetovanje DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE Portorož, 12.- 14. april 1995 Organizatorja: Slovensko društvo Informatika, GZS, Združenje za računalništvo in informatiko Informacije: Majda Jenič, tel. 061/12 55 322, faks: 061 216932 4. mednarodna konferenca o tehnologijah prenovitve informacijskih sistemov - ReTIS'95 Bled, 19. - 21. junij 1995 Organizatorji: Inštituti za informatiko Univerz v Ljubljani, Celovcu in Ljubljani. Soorganizatorji: Slovenska sekcija IEEE, Slovensko društvo Informatika in Avstrijsko društvo za informatiko Informacije: Jdzsef Gyorkos in Tatjana VVelzer, tel: 062 25 461, faks: 062 225 013, e-pošta: gyorkos@uni-mb.si Osma mednarodna konferenca o ripu in medorganizacijskih sistemih Bled, 5. - 7. junij 1995 Organizator: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj Informacije: Fakulteta za organizacijske vede Kranj, tel: 064 221 413, faks: 064 221 424, e-pošta: bled95@fov.uni-mb.si SOI - SOR 95 Portorož, 1.-2. september 1995 Organizator: Slovensko društvo informatika, Sekcija za operacijske raziskave Informacije: Slovensko društvo Informatika, Organizacijski odbor za SOR '95, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12, tel: 061 155 322, faks: 061 216 932 ICSQ 95 Maribor, 6. - 9. november 1995 Organizatorji: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ekonomsko poslovna fakulteta, Društvo ekonomistov Maribor, Slovenska sekcija IEEE, Slovensko društvo Informatika Informacije: Cvetka Rogina, Društvo ekonomistov Maribor, tel: 062 211 940, faks: 062 211 940. GLOCOSM - Global Conference on Small and Medium lndustry and Business Bangalore, Indija, 3. - 5. januar 1996 Organizatorja: SOM Institute for Management Development, India, Indiana University Purdue University Fort Wayne, ZDA Informacije: Prof. Ludvik Bogataj, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, tel: 061 168 33 33, faks: 061 301 110, e-pošta: ludvik.bogataj@uni-lj.si The International Office of the Future: Design Options and Solution Strategies Tucson, Arizona, ZDA, 9. - 11. april 1996 Organizator: University of Arizona, Tucson, Arizona, ZDA Informacije: John G. Mooney, University College Dublin, Belfield, Dublin 4, Irska, tel: 353 1 706 8340, faks: 353 1 283 7260, e-pošta: jmooney@irlearn.ucd.ie Navodila avtorjem Prispevke pošiljajte v predpisani obliki na naslov Slovensko društvo Informatika, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12, s pripisom za revijo Uporabna informatika. Ce je možno, naj bo članek lektoriran. V uredništvu bomo opravili korekturo in se po presoji posvetovali z avtorjem, da članek tudi lektoriramo. Prispevek naj bo v obsegu največ avtorska pola (30.000 znakov) za strokovne članke in približno 2 do 3 tiskane strani za druge prispevke. Vsak strokovni članek naj ima na začetku povzetek v slovenskem in v angleškem jeziku. Pošljite ga na disketi in odtisnjenega na papirju. Napisan je lahko v kateremkoli urejevalniku besedil, vendar naj bo na disketi tudi kopija v ASCII formatu. Na disketi označite, kateri urejevalnik ste uporabili, in ime datoteke. Datoteko imenujte s svojim priimkom, n. pr. Novak, doc ali Novak.txt. Slike, ki ste jih izdelali z grafičnim programom, označite podobno. Na natisnjenem izvodu članka naj bo jasno vidno, kam sodi posamezna slika. Lahko priložite tudi originalne predloge, kijih na hrbtni strani označite s številkami, tako kot v natisnjenem besedilu. Pišite v razmaku vrstic 1, brez posebnih ali poudarjenih črk ali podčrtovanja, za ločilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, ne uporabljajte zamika pri odstavkih. Za vsa vprašanja se obračajte na tehnično urednico Katarino Puc, 61000 Ljubljana, Ulica Gubčeve brigade, tel. 1271-579, elektronska pošta Katarina.Puc@uni-lj.si Revija Uporabna informatika bo brezplačno objavljala v rubriki Koledar prireditev datume strokovnih srečanj, posvetovanj in drugih prireditev s področja informatike. Obvestila naj vsebujejo naslednje podatke: ime srečanja, datum in kraj prireditve, naziv organizatorja, ime in telefonska številka kontaktne osebe. Pošiljajte jih na naslov: Slovensko društvo Informatika, za revijo Uporabna informatika, rubrika: Koledar prireditev, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12. Objavljali bomo vsa obvestila, ki bodo prispela 30 dni pred objavo revije. UPORABNA INFORMATIKA ISSN 1318-1882 Ustanovitelj in izdajatelj: Slovensko društvo Informatika, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12 Glavni in odgovorni urednik: Mirko Vintar Svet revije: Ciril Baškovič, Andrej Cetinski, ljubica Djordjevič, Frane Križaj. Ivan Žerko Uredniški odbor: Tomaž Banovec (statistična in prostorska informatika), Vladimir Batagelj (tehniška informatika), Cene Bavce (informacijska infrastruktura), Jože Gričar (računalniška izmenjava podatkov in medorganizaeijski sistemi), Janez C rad (operacijske raziskave), Andrej Kovačič (poslovna informatika), Marjan Pivka (kakovost in standardi), Katarina Puc (informatika in okolje), Vladislav Rajkovič (sistemi za podporo odločanju). Ivan Rozman (informacijska tehnologija), Niko Schlamberger (informatika v upravi), Mirko Vintar (avtomatizacija pisarn). Tehnična urednica: Katarina Puc Oblikovanje: Zarja Vintar. Dušan VVciss Saslovnica: Zarja Vintar Tisk: Tiskarna Tone Tomšič Naklada: 1.()()() izvodov Revija izhaja četrtletno, ('ena posamezne številke je 1,200 SIT. Letna naročnina za podjetja SIT 6.000, za vsak nadaljnji izvod SIT 4.000. Letna naročnina za posameznika SIT 4.000, za študente SIT 1.200. Nepogrešljiv vir za širok krog uporabnikov Celovit pregled statističnih podatkov z vseh pomembnejših področij družbeno ekonomskega dogajanja - v dveh jezikih -- v eni sami publikaciji - STATISTIČNI LETOPIS 1 994 Format 20.5 cm x 29.8 cm - 952 strani - številne tabele in grafični prikazi - jezik: slovenski in angleški - cena: 7000.00 SIT V statističnem letopisu so zbrani rezultati rednih in občasnih raziskovanj in osnovni pregledi družbeno ekonomskih gibanj v zadnjih letih. Zajeta so vsa področja statistike, pri vsakem področju so uvodna metodološka pojasnila, sledi tabelarni pregled, ki je dopolnjen z grafičnim prikazom. I A / ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO Volarski pot 12, 61000 Ljubljana, telefon: 061112 55 322, faks 0611216 932 .