Posamezna številka 1 dinar.
^pci VSEH DEZELZDJ?^
Poštnina plačana v gotovini.
4s
Jf.
^"TROKOVMiOv
BORBA
NEODVISEN STROKOVNI LIST
fetefa vsakega 7., 15., 22. In 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-—.
LETO H.
Ljubljana, četrtek, 15. novembra 1923.
Štev. 42.
lovi napadi
Iz pisma radikala Šuntajsa, katerega \ smo v izvlečku priobčili v prejšnji šte- j vilki »Strok. Borbe«, se jasno vidi kako j viogo so za časa stavke igrali naši ra- j dikali s Stefanovičem na čelu. V be~ ; sedah so na shodih poskušali varati ru- \ darje s tem, da so se izjavljali za upra- } vičene zahteve rudarjev, v resnici so | pa delali na razbitju rudarske organi- j . zacije Z. R. D. v upanju, da bodo tisoči j rudarjev šli med radikale, če se jim po- j sreči zrušiti Z. R. D. Pa ne samo proti j organizaciji, posebno proti funkcijonar-jem in zaupnikom so nastopali in še ! nastopajo v enotni fronti s klerikalci itd. | Intervencije Korena pri Skubicu in nji- j hovi razgovori bodo ob pravem času objavljeni in jasno se bo videlo, kako so radikali s svoje strani uplivali na Skubica, da se ne sprejme v službo odpuščenih zaupnikov Z. R. D. Klerikalna »Pravica« priobčuje interpelacijo klerikalnih poslancev radi preganjanja rudarjev in se ne sramuje objaviti odstavek: »Ne gre pa tu, to bodi pribito, le za takozvane ,neodvisne’ tbivše komuniste) —iz katerega sledi, da za neodvisne »bivše komuniste« interpelanti ne zahtevajo istih pravic kot za svoje tudi bivše komuniste.
Vsi, od radikalov do klerikalcev, so upali, da je po udušeni stavki prišel čas zanje in vsi obljubljajo in obljubljajo. Ker nimajo uspeha, hočejo rudarje z bičem še bolj »omehčati«.
Skubic grozi po svojih ravnateljih, da bo vrgel odpuščene iz stanovanj in da bo v kratkem pričel z redukcijo plač, približno za 5 Din. To govori v Zagorju.
V Trbovljah so dobili odpuščeni sod-nijsko odpoved stanovanja, proti kateri je, naravno, vložen priziv.
Sporazumno s centralno vlado pa
na rudarje.
hoče Skubic zvaliti zopet ves davek na rudarje in že je razglašeno, da bo vsakemu odiegnjen ves davek od leta 1919 naprej in da bodo rudarji morali zopet plačati vse davke, torej tudi one, katere so dobili enkrat že izplačane, ker so jih protizakonito morali plačati. Kdor bi davka takoj ne hotel plačati, se mu bodo izterjatveni stroški računali po odvetniškem tarifu.
Rudarji so po 2 mesečni stavki popolnoma izčrpani. Dosedanje mezde, dosedanji njihovi zaslužki ne zadostujejo niti za borno preživljenje in popolnoma izključeno je, da bi zmogli še novo breme kot so ti davki. Davke je doslej plačevala trboveljska družba. Dokler je bila Z. R. D. močna, dokler so stali na j čelu Z. R. D. zanesljivi in sposobni za-t upniki, si radikalna vlada in Skubic nista dovolila priti na dan s tako zahtevo. Sadaj pa ko so zaupniki in funkcijonarji Z. R. D. odpuščeni in ko so deloma že šli v inozemstvo, sedaj ko Skubic misli, da rudarji niso več organizirnai in da nimajo več nobene odporne sile — hoče naprtiti rudarjem davke in ne samo to, odtegniti jim hoče tiste davke katere je Trboveljska družba morala že enkrat vrniti rudarjem, ker jih je odtegnila brez pravice.
Rudarji! če ne bodete čimpreje pokazali Skubicu in vladi, da ste še organizirani in če ne bodete takoj vsi pristopili k svoji strokovni organizaciji Z. R. D. bo Skubicev načrt uspel in vaše že danes neznosno življenje bo postalo tako, da bodo rudarji prisiljeni izseliti se ali pa postati popolnoma brezpravni sužnji kapitalistov Trb. družbe.
Rudarji brez strokovne organizacije ni obrambe.
0 fašizmu.
Današnja družba razpada. Na tejši pojav tega propadanja je f< rCi danes m
ven) pojav. V Italiji si je ustvar prvo fas.stovsko državo Toda raste in se repenči vedno bolj čiji. Češkoslovaški, pričenja v in Avstriji.
Kaj je fašizem? Fašizem je malomeščanska reakcija proti povojnemu položaju, ki pa se je poslužuje velekapital Povsod, kjer propada in se ruši. Vendar ni vsak protidelavski antirevolucijonarni Pokret že fašizem. V Madjarski ni fašistična vlada in vendar lahko rečemo, da vlada v Horihyievi klavnici mnogo večja reakcija kot v Italiji, kjer vlada fašizem. Kakšna je torej razlika? Fašizem )e pokret širokih malomeščanskih plasti (pisarji, uradniki, »intelektualci«, študenti, odpuščeni oficirji), medtem, ko je Horthyjeva vlada ulelešenje fevdalno-kapifalističnih skupin.
Kdo tvori aktivni kader fašizma? Fotografije o pohodih črnosrajčnikov v Rim in poročila meščanskih časopisov nam poročajo, da so mladi elementi
tvorili jedro v bojnem kadru italijanskega fašizma. Isto pričajo tudi že sami naslovi nemških fašističnih organizacij: Jungdeutscher Orden, Jungbismark Bund, Deutschnationale Jugend, Jung -Bauernbund, Jungsfurm itd.). Enak slučaj je tudi v Jugoslaviji, kjer se skriva fašizem za naslovi organizacij: Srnao (Srbska nacionalna omladina), Hanao (Hrvaška nacijonalna omladina) in Or-juna, ki jo enako tvorijo omladinci. Jedro fašizma povsod tvorijo omladinci, bodisi malomeščanska, velemeščanska in tudi delavska mladina. Potemtakem ie vprašanje protifašisfovskega boja mladinsko vprašanje!
^f^aj v splošnem ima fašizem ugodna tla. Fašizem ima svoje korenine torej v srednjih malomeščanskih slojih posebno v malomeščanski mladini. Po vojni so se množice mestnega malomeščanstva proletarizirale. Vsled samega načina kapitalističnega proizvajanja postaja dvomljivi položaj v teh množi-1 cah še vedno bolj nesigurnejši in obup-I nejši. Propad državnih financ, razdeja-janje denarnega sistema, rastoča dragi-t nja in davki vodijo inteligenco, nižje
j uradnike, oficirje in precejšnjo malo obrt v bedo, v obubožanje. Te množice \ iščejo poti ven iz blata, iščejo izhoda, l novih poti, novih življenskih oblik. Po « vojni so prišli (v Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji in Italiji) na vlado zastopniki so-j cijalne demokracije in raznih malome-{ ščanskih strank, ki niso mogli niti malo f izboljšati položaj teh množic. To zmore j le odkrit in odločen boj proti velekapi-j tatu, česar pa se socijal - demokracija j in malomeščanstvo boji, samoposebi j umevno. Oni žive le v kompromisih. Po-; ložaj teh mas pa se slabša, pada vedno j bolj v bedo. Zato iščejo novih poti in l svojo zapeljano zvezdo so našli v fa-I šizmu, ki vse povsod lajno kriči: proč z goljufivo demokracijo, ki pomeni le j korupcijo in profit na kožo države in j delavnih množic — stvorimo močno ob-j last klenih ljudi, ki bodo znali vzeti v ! svoje roke propadlo malomeščansko i življenje, ki bo spravilo tovarne v tir, 1 nasitilo inteligenco itd. Umevno, da s j takimi radikalnimi parolami najde zaveti? v srednjih slojih. Srednji stoji so se po vojni nahajali v precejšnji meri v vrstah revolucijonarnega proletarijata. Tu, seve, niso našli duška svojim težnjam, ki hrepene po pustolovščinah, revolverjih, frazah, niso našli band. In poslali so najhujši nasprotniki delavskega pokreta. To razpoloženje teh sedanjih fašistov proti delavskemu gibanju, spretno izrabljajo kapitalisti povsod, kjer stopajo v agonijo (umiranje) in vstvarjajo iz njih svoje slepo orožje v boju proti-revolucijonarnemu proletarijatu.
Zakaj ima fašizem ugodna tla po-osebno v mladini? 1. Mladina veleme-ščanstva, plemitašev in agrarcev so po prepričanju fašisti. Oni so najzagriznejši borci za star monarhistični - nacijonali-stični režim. To posebno v Nemčiji in Avstriji. Ta mladina se tudi ne potaplja v množice, ampak tvori nekako tajne organizacije, ki imajo za cilj pustolovščino, občudujoč »slavne« ljudi, posebno vojskovodje po katerih se tudi imenujejo te bolj intimne organizacije. Si-
! cer je to »tajno« gibanje te velemeščan-I ske mladine več ali manj otročje, v fa~ j šizmu je našlo svoj smoter in stopili so j k njegovemu jedru. 2. Mladina malo-= meščanstva ni stopila k fašizmu iz pre-\ pričanja kot velikomeščanska, temveč j ta mladina je v veliki meri žrtev svojega 'j ozkega duševnega obzorja. Pred vojno j je klonila v blaženem, poniževalnem bi-■ zantinskemu duhu, ker jim je »božja i gnada« izpolnila vse prošnje, da so ži-\ veli. Vzrasila je v monarhističnih nazi-j ranjih, ki so jo vedno jako spretno za-[ strupljala in sedaj po vojni vidijo pro-I pad srednjih plasti, neverjetno obubožanje intelektualcev, padanje malega obrata in nezmožni, da bi prišli stvari v okom, si popolnoma plitko razlože: re-I volucija je kriva, Judi so krivi, ii prokleti j proletarci so krivi in le ena rešitev je j možna: nazaj k staremu, k monarhiji. Iščjo poti, fašizem jim jo ponudi. 3. V precejšnji meri tudi delavska mladina žal nudi ugodno setev fašizmu. Ta plast ne more pritrjevati fašizmu s prepričanjem, ker je to sploh nemožno, ampak le nezavedna delavska mladina lahko postane žriev fašizma. Fašizem in pro!, mladina je iorej vprašanje izobrazbe, duševnega obzorja del. mladine. In dej-sivo je, da odrastli sodrugi niso skrbeli za izobrazbo svoje mladine, kot delajo to srednje in vrhne plasti, ki skrbe, da se njihov duh naseli tudi v mladini. Proletarijat ni nikdar z vsemi sredstvi delal na to, da vzgoji mladino v razrednem duhu. Ozko obzorje, ki je potemtakem bilo last naše mladine (posebno one, ki še danes niso niti v strokovnem pokretu), pa tvori predpogoj delavske mladine za fašizem. — Današnja mladina (14 do 211etna) pa je gulila v vojni še šolske klopi, kjer je čula o samih rdečih križih in vojskovodjih. Monarhistične strupe so v dozah požirali in posledica tega so puhli možgani. Praznovali so zmage, častili Hindenburge in v 1918 letu so čuli povsod samo: revolucija je kriva, delavci so morilci, banditi in 2idi so bili na dnevnem redu.
(Konec prihodnjič.)
Okrožnica jeseniških kovinarjev.
(Nadaljevanje.)
Ko so člani uvideli in dodobra spoznali politiko reformistov, so pričeli pritiskati na podružnični odbor, da naj se preneha z obračunavanjem prispevkov centrali, ker isti ne zaupajo več. Jeseniški podružnični odbor je vsled tega pritiska sklical skupno sejo odborov podružnic na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, na kateri so sklenili, da ne bodo odpošiljali prispevkov centrali do časa temeljite remedure na centrali. Ta sktop je bil na članskem sestanku predložen vsem članom, ki so v pretežni večini odobravali isli sklep proti 12 glasovom, katera dvanajsterica pa se ni hotela podvreči sklepu večine zgolj iz političnih razlogov ter je pričela rova-rito v prvi vrsti znani demagog Jeram, češ, da se s tem sklepom krši pravilnik. Pri tem rovarjenju je omenjena dvanajsterica pritegnila odbora iz javomi-ške in dobravske podružnice, katera sta postala svojim lastnim sklepom nezvesta in kateri so se izkazali kot ne-
značajneži z izjemo predsednika javor-niške podružnice sodr. Dolinarja, ki je ostal mož-beseda ter je nato rajši odstopi! kot časten mož, kot da bi pogazil svojo častno besedo. Enoten nastop proti centrali je bil po zaslugi omenjene dvanajstorice in po krivdi neznačajnih odbornikov zlomljen. Ceniraia je uporabila cincanje in neodločnost ter pričela dajati navodila za imenovanje šestčlanskega odbora, kateri je imel nalogo prevzeti do izrednega občnega zbora poslovanje iz rok podružnice od članov izvoljenega odbora, kateri je užival med članstvom popolno zaupanje. Na podlagi pravil in pravilnika, kateri so prikrojeni pač v smislu in interesu centralnih absolutistov pri ODK, je ista potom pravdarskega advokata dr. Jelenca pričela groziti s sodnijo ter je že prvi pot naprtila glavnim funkcionarjem razpuščenega podružničnega odbora na Jesenicah na vsakega po 32
e* ara.
Din stroškov za njihovo delo in trud v podružnici.
S tem pa je centrala ODK pokazala tudi svoje pravo lice, kqr je vzbudilo med članstvom skrajno ogorčenje ter se izjavili, da se na podlagi takih in enako glasečih se društvenih pravil sloneči organizaciji nikoli več ne vpišejo kot člani. S temi izjavami od strani članov se je pričelo misliti na popolnoma lokalizirano kovinarsko organizacijo s svojimi pravili, katera bi odgovarjala interesom članov. Po večkratnih disku-zijah se je ugotovilo, da bi taka organizacija ne koristila interesu proletarijata, pač pa bi škodovala tudi jeseniškemu proletarijatu kot osamelemu borcu brez vsake gmotne in moralne pomoči od ostalega jugoslovanskega proletarijata.
Končno smo stavili vodstvu Zveze delavoev in delavk kov. industrije in obrti Jugoslavije za Slovenijo v Ljubljani pogoje k društvenim pravilom, da smo pripravljeni stopiti v zvezo, pač pa pod samoupravo stavkovnega fonda in jeseniškemu proletarijatu pripadajoče podružnično premoženje v slučaju razpusta podružnice. Centrala nezavisne strokovne organizacije je na stavljene pogoje pristala v polnem obsegu ter se
je sporazumno odločilo, da plača podružnica centrali prispevek 30% za strokovni list »Strok. Borbo« in režijske (upravne) stroške. Tako bo jeseniška kovinarska podružnica (nezavisna) v kratkem postala boja zmožna tudi v finančnem oziru, ker se bo steklo, ko se uredi vse potrebno, 60% od prispevkov v stavkovni fond, med tem ko se pri ODK. izrabi ves finančni vir edino le za vzdrževanje birokratov (nastavljen-cev) v stavkovni fond pa gre samo 20% od prispevka, kar znači, da ODK ni ni-kaka bojna organizacija, pač pa le nekak zavod za vzdrževanje večjega števila nastavljencev, ki se smatrajo ko-nečno, da so oni sami, ki tvorijo organizacijo. Naš namen je bil ob enem z ustanovitvijo nezavisne podružnice tudi ta, da odpravimo zlo, ki se nahaja v organizacijah Amsterdamskih smernic, da vspostavimo v resnici demokrančno razrednobojevno organizacijo, ki mora j biti tudi zmožna voditi nepomirljivega J razrednega boja proti kapitalističnim krvosesom.
? Naj živi razredna zavesi in razredni j, boj proletarijata.
Jeseniški kovinarji.
(Konec.)
Važno za železničarje.
Za prevedbo na novo pragmatike morajo vsi uslužbenci (razen delavcev) predložiti načelniku naslednje listine v sriginalu ali uradno overovalnem spisu:
1. Krstni list; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Poročni list; 4. Domovnico, 5. Nravstveno spričevalo (ne sme biti staro čez 6 mesecev); 6. Krstne liste otrok;
7. Potrdilo o odsluženju kaderskega roka (samo oni, ki so bili potrjeni po letu 1919); 8. Potrdila, ako so služili preje v kaki drugi državni službi ali pri železnici in sicer kje, koliko časa, v kakem činu in s kako plačo.
Državni železničarji morajo predlo- j žiti že do 20. novembra 1923, južni pa do 10. decembra 1923.
Vse prošnje za te dokumente in tudi J
dokumenti sami so kolka prosti po odloku »ministarstva financ D. R. Broj 112.999.«
Vendar se mora pri vsaki prošnji pripomniti in tudi na dokumentu pristaviti, da služijo le za prevedbo po novem uradniškem zakonu in so izdani po členu 128 zakona o uradnikih in ostalih uslužbennih. Plačati je treba le tiskovino.
Dokumente oddajte proti potrdilu načelnikom.
Vsak član naše organizacije, katere-«pu manjkajo posamezni dokumenti, lahko pride v društvene prostore, kjer se mu bodo brezplačno napravile vse tozadevne prošnje in dale potrebne informacije.
Izšel Je
Kovinarski Rudarski Železničarski
KOLEDAR
sa prestopijo leto 1^34:.
Sftane v polplatfcrao vesam, a Ssoparto, ■vsestromslc© vselblmo IS*— Mn.

Zakon o zaščiti delavcev.
Vsak delavec ve, da so vse današnje države, razen Rusije, organizacije kapitalističnega razreda nad onimi, ki nimajo ničesar, razen svojih delavnih rok. Jasno je tudi, da taka država ni vzgled poslodajalca, kar bi morala biti, ampak je nasprotno popolnoma vredna sestrica Trboveljski premogokopni družbi. Da pa ljudje, ki so še mnenja, da je država »božja volja«, še tega ne izgube, jim daje država posamezne drobtine, pesek v oči. Te drobtinice, ki jih deli jugoslovanska buržuazija, so zbrane v »Zakonu o zaščiti delavcev«, ki je stopil v veljavo 14. junija 1922.
Ta zakon govori o delovnem času, o delavskih zbornicah, o borzah dela in v svojem petem oddelku o delavskih zaupnikih. Naloga delavskih zaupnikov je: delati za zaščito gospodarskih, socijalnih in kulturnih interesov delavcev; sodelovali pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in poslodajalcem, posredujejo pri določanju akordnih tarif ter da se strogo uporabljajo vse odredbe glede delovnega časa, zdravja, življenja in socijalnega zavarovanja itd. Sicer so te naloge še pomanjkljive; manjka namreč pravica kontrole nad produkcijo. Kljub temu je drobtinica raz bur-
žuazne mize in treba je, da to drobti' nico zmeljemo in zahtevamo cel kos. Ta institucija je proletarijatu v korist, j ker se razteza na ves proletarijat ka-i kega podjetja, brez razlike spola in po-( litičnih prepričanj. Število zaupnikov
■	zavisi od števila delavcev, zaposlenih * v podjetju, izvoljeni so od vseh za časa i voliiev v podjetju zaposlenih delavcev, \ ki so stari nad 18 let. Tako torej v glav-j nem pravi peti oddelek zakona o za-I ščiti delavcev o delavskih zaupnikih.
!
i In kako se proletarijat poslužuje teh j pravic v resnici. Poglejmo, kaj pravijo j inšpekcije dela, ki imajo skrbeli, da se ; ti zakoni pravilno izvršujejo!
I Inšpekcija dela v Beogradu poroča, j da so poslodajalci, kolikor le možno, j vedno odlašali volitev delavskih za-i upnikov, nazivajoč, da so ti zaupniki I komisarji delavskih sovjetov. Inšpek-< cija dela v Novem Sadu konštatira, da j razen v velikih tovarnah sploh niso j obstojali delavski zaupniki. V Splitu I pravi inšpekcija dela, da se čudi dej-] stvu, da do sedaj niti v enem podjetju i niso izvolili delavske zaupnike. Enako 1 pravi tudi inšpekcija dela v Sarajevu, j da v precej podjetjih ni prišlo do volitev
■	zaupnikov. Kaj pravi v tem oziru in-
špekcija dela v Ljubljani, mi ni znano. Morda nič!
Kakor vidimo, si v večini slučajev delavstvo sploh ni izvolilo svojih zaupnikov. Podjetniki pa vodijo brez-dvoma boj proti izvolitvi zaupnikov in s tem ne priznavajo niti zakonov, ki so jih sami ustvarili, želeč, da ostanejo na papirju. Inšpekcije dela pa, namesto da po zakonu nastopijo proti kapitalističnim željam, za kar so postavljene, ne store niti enega koraka in se samo čudijo, kot n. pr. v Splitu. Njihova naloga je, da kontrolirajo delo delavskih zaupnikov in ščitijo njihove dosežene pravice. Tega pa ne izvršujejo, ker tega ne morejo, kajti delavskih zaupnikov ni (vsaj povsod ne) in za to dejstvo se ne zmenijo. Proti takemu slepemu postopanju protestiramo.
Delavstvo se mora zavedati važnosti
teh zaupnikov. Moč delavskega pokreta ne obstoja v tem, v kolikor je buržuazija prisiljena izdajali zakone o zavarovanju in zaščiti delavcev, temveč v tem, v kolikor se ti zakoni ožive in udejstvijo! Da se to zgodi, mora delavstvo vseh podjetij pritiskati na poslodavce in na inšpekcijo dela, da se čim prej udejstvijo vse točke zakona o zaščiti delavcev, posebno delavski zaupniki. Pravice pa, ki jih ima po tem ali onem zakonu, pa si proletarijat pridobi le z bojem! Zato se borite za delavske zaupnike!
In vi, zagorski steklarji, ki boste v kratkem izvršili izvolitev delavskih zaupnikov, smelo in srčno v boj za raz-redno-bojne delavske zaupnike, ki bodo res zastopali vedno in povsod le vaše interese!
Kongres jugoslovanskih železničarjev in drugo-
Mi bi se sicer ne pečali s tem kon- f gresom, kajti paradnih demonstracij so j nacijonalisti imeli letos že toliko m različnih, da ako bi taki in slični kongresi nam kaj koristili, bi mi železničarji morali imeli že zdavnaj raj v Jugoslaviji. Ker pa nam tovariši zatrjujejo, da je bil to nacijonalnih železničarjev kongres, torej tudi njihov, ga hočemo opisati tako, kakor nam očividci pripovedujejo.
Stoinštiri delgatov je zastopalo petdeset tisoč organiziranih železničarjev. Visoka je la številka malone vse želez-ničarsivo Jugoslavije in lahko bi bila tudi vsodepolna za krmilarje države, ako bi ne imela dveh napak: 1. Ako bi bila resnična in 2. ako bi vsebovala res tudi toliko mož zavednih in ne slamnjač. Ker pa nekoliko poznamo Balkan, njegove trgovce z živim železničarskim maierijalom, združeni v podjetju »Udruženje nacijonalnih železničarjev«, se gospodu železničarskemu ministru Jankoviču ni treba bati mrzlice, ali pa da se mu zamaje ministrski stolček radi vprašanja železničarskih trpinov.
Torej 104 delegati so sprejeli 14 resolucij, to se pravi slamnati možje so se igrali z papirnatimi bombami. Pripovedujejo nam, da se je vršil kongres Jugoslovanskih železničarjev v dvorani Beograjske univerze, dne 29. okiobra ob 9. uri.
Ministrsivo je izdalo ukaz vsem podrejenim ravnateljstvom, da vsi tisli na-cijonalni železničarji, kateri se vdeleže kongresa, dobijo prosto vozovnico v podobi legitimacije na brzovlakih in in brezplačno prenočišče v Beogradu. (Protekcija buržuazije nad malomeščansko organizacijo. Op. ured.l. Potem so se med seboj pogovorili tako nekako? »Tovariš Franc, Tone, Blaž ild. greste v Beograd. Tam boste na kongresu protestirali proii reakcijonarni službeni pragmatiki, tam povejte gospodom, kaj hočemo mi? Kakšna naj bode in kaj naj nam nudi nudi ta tako zaželjena in težko pričakovana službena pragmatika.«Pa se vsedejo v brzo-vlik pa se peljejo lepo udobno v presio-lico SHS. države v Beograd. Spodobi se, da se bo takih prilikah svoje protes-ianie lepo sprejme in pogosti, ker lačni ne morejo proteslirati. Zalo se jim je napravil brezplačni banket, na državne stroške. Na lakih banketih se človek navadno naje in napije po mili volji. Za razvedrilo in lažjo prebavo pa še vožnja ob sinji Donavi. Privoščimo tovarišem naj se enkrat do sitega najedo in napijejo, saj potrebni smo vsi, kongresi pa tudi niso vsaki dan, odkar smo združeni z južnimi brati pod eno streho. »Ko smo težko telesno delo opravili, pripoveduje očividec, se z vso vnemo lotimo duševnega. Voliti smo mogli centralni odbor. In to ni malenkost, ker vsak bi rad zaradil in zato se je moralo res izbirati iz tolikega števila. Bili sle dve listi, ena radikalna, druga demokraiska! Kaj sedaj? Težko se j,e zamerili enim, kakor drugim, ko so pa vsi tako gostoljubni in darežljivi in — nacijonalni. Iz te žagale nam pomore Slovenac tovariš Blaž. — Kaj se bomo kregali in prepirali med seboj in razdirali dosedanje skupno tako plodonosno delo, je po- ■
vzel navdušeno. Spomnimo se zadnje železničarske stavke. Kaka solidarnost je vladala med nami? Pohvalno se moramo izjavili napram vsem — izven par kričačev na južni železnici. Vsi kolikor nas je cd Vardarja do Triglava na drž. železnici smo složni, kakor en mož. štrajkali 24. urno obustavo dela in s« marljivo na delo, brez razlike, pripadaš li demokratom ali radikalom, ali narodnim socijalisiom.
S podvojeno silo opravljali smo take težko službo saobračaja, ne samo po nam odmerjenih progah, temveč tudi nam neodmerjenih. Pomislite, to delo smo vršili vzirajno, lačni, bosi in napof nagi. Tovariši, da je res tako, vas moram spomniti na naše vrle strojevodje, kateri so za požrtvovalno delo v času tiste stavke v veliki nevarnosti za svoje zdravje in življenje vršili težko službo in zato bili odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami. Toraj tovariši, nikakor se prepirali! Ako smo bili složni pri štrajku, pri banketu, pri vožnji, bodimo složni tudi pri volitvah; težjko nalogo bo imel bodoči centralni odbor. Kajti pisati bo moral resolucije, sklicevati bankete, deliti sinekure v obliki napredovanj, preganjali nepokomeže in farbati železničarje ter še mnogo druzega prepotrebnega dela, predno spravimo tako daleč da bo en hlev za vse ovce in kozle in en sam pastir.
Tovariši! ker smo vsi delali z vso vnemo na železnici, za železničarje, in imamo vsi stare zasluge (kaiere železničarji dobro poznajo) na tem humanem poslu, vam cenjeni tovariši predlagam sledeče: Ne se prepirali ali radikal ali demokrat, in kdo naj prevzame to težko in odgovorno mesto. Vsi smo zaslužni možje, vsi smo po programu eno, vsi zastopamo narodne, državne in svoje interese — volimo mesio 12, 25 oseb in bodemo vsi lahko bratsko zastopani, ali volk bo sil in koza cela. Tudi naši interesi bodo lahko zastopani.
Vsi 104 delegati v imenu »50.000« članov kričijo delegatu Blažu — »tako je, bre! — očemo, da učinemo in prihvatimo ovo resolucijo.«
Delegat Blaž se vsede od prevzetega zadoščenja in si briše polno čelo.
Končno se je pohvalilo bodoči železničarski zakon, rekli so: »res je da ima napake, ima pa tudi dobre lastnosti kakor človek, ali kaj hočemo.« — Končno-se je izvolilo v centralni odbor štiri inšpektorje prometnega ministrstva in sicer: Lukiča, Petroviča, Matiča in Ign Nikoliča in še 21 železničarjev. Delegati so pa vsklikali: živijo enotna fronta od ministrstva do zadnjega inšpektorja, sloga na železnici, kakor v organizaciji, vsi jednaki smo ...
Kralj je ta dan sankcijoniral službeno pragmatiko, najbrž od sirahu, da se mu ne predloži še kaj slabšega v podpis.
Kaj pa ti praviš železničar, k temu? Kaj ne, po starem pregovoru: Molk je zlato, govoriti srebro, držiš se prvega, molčiš, premišljuj vsaj v molku, kakšni so kongresi zavednih delavcev in kakšni so nacijonalistov. Vsaka stvar ima en konec, klobasa dva, pragmatika pa irr. Ali si že pristopil k N. S. 2. O.
Capito.
»"»»»«»♦»♦»♦»»♦»««♦♦♦»«♦♦»♦♦♦»♦♦♦»»♦ t ♦»♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M ♦«»«♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦	M	»+»»»«
Alt st üe eton	rudarslclln. delarvcev**

SUHI
Na cesti.
Državna uprava južne železnice je s 24. novembra 1923 odpovedala službo vsem delavcem, ki si še niso pridobili našega državljanstva. V prvi vrsii so prizadeti Primorci, Čehi, Nemci.
200 ljudi je s tem vrženo na cesto. Kdor še nima 12 let službe ne dobi sploh nobene provizije. Tisti, ki imajo že več let službe (nekateri imajo že 30 let) dobe poleg par dinarjev provizije še 11 dinarjev osebno doklade dnevno.
Vrženi so na cesto in prepuščeni gla- j du in hiranju.
Baje bodo sprejeli nekatere nazaj kot »pogodbene delavce«, ki ne bodo mogli ! priti v provizijski fond in jih bodo potem, | ko bodo izčrpali vse njih moči, vrgli | vsak dan lahko na cesto.
★ * *
To za danes v naglici. Več spregovorimo v prihodnji številki.
Napad zveze industrijcev na Jesenicah.
V zadnji številki »Strok. Borbe« smo zaznali za sklepe in namene Zveze in-dusirijcev, sklepajoč na njihovem občnem zboru, dne 28. oktobra t. 1. in si-cer, da še bolj zasužnijo delavski razred Jugoslavije.
Kako dosledno hoče izvesti isti sklep Kranjska industrijska družba na Savi, se razvidi iz službene pogodbe, izstavljene s strani imenovane družbe svojim ekonomskim delavcem, ki stojijo pod upravo gozdnega urada pod upraviteljskom g. Šuštaršiča, katera se glasi:
Službena pogodba
fta podlagi naredbe ministrstva za socijalno politiko v Beogradu št. 25.768 od t. VII. 1920 in rešenja poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani opr. štev. 9373-20 ter odloka okr. glavarstva v Radovljici št. 7193-3 od 18. Vil. 1920, veljavna za naslovljence gozdnega in gospodarskega obrata in sicer za hlapce pri konjih in govedi, za drvarje, vrtnarje, tesarje, za vse dninarje in sploh vse nastavljence delavskega značaja, dokler so kot taki zaposleni v svoji službi.
1.	Dnevni delavni čas traja 10K ur in sicer od 6. do 1'2. z odmorom od
3.	do X9., ne všteto čas, ki ga zahteva značaj dela, kot n. pr. krmljenje in čiščenje živine, snaženje vozil in orodja i i. d.
2.	Hlapci vozne živine imajo skrbeti za pravočasno in pravilno krmljenje, aapajanje in čiščenje živine in snaženje vozii, orodja itd., pred in po deiu, za kar dobivajo določeno hlevsko doklado.
Čezumo delo je samo tedaj, ako mora hlapec zapreči izven časa, navedenega pod točko 1. Čezumo delo se odškoduje po tozadevnih določilih.
4,. Službena nedeljska vožnja in vožnja ob praznikih, ko delo v drugih obratiti počiva, se smalrajo kot čezumo delo, razen vožnje pošte in mleka. Privatnih voženj ob nedeljah in praznikih se ne plačuje in mora vsak sam, ki rabi voz privatno, kočijaža ali voznika pri-vpierno odškodovati.
5. Vozniku, ki je vsled okolščin dela prisiljen izostati preko poldneva zunaj, pripada kot odškodnina znesek ene delavne ure. Kočijažu pa se v takih /slučajih službene vožnje povrne izdatke Za prehrano in oskrbo konja in eventualno prenočišče proti predložitvi računa, izstavljenega od oskrbodajalca. Isto
I velja za voznika, ako se je moral ne-I predvidno poslužiti tuje oskrbe, t 6. Odpovedni rok je za obe stranki i 14 dni, t. j. 1. ali 15. vsakega meseca I brez navedbe vzroka, s 7. Uslužbenci so brezpogojno pod-1 rejeni upravi posestva in njenim v to j poverjenim uradnikom, ki so odgovorni i za izvršitev odrejenih del. Vse prošnje i ali pritožbe je predlagati imenovani j upravi.
; Podpisani N .N. prevzemam službo s kot konjski hlapec pri upravi posestva Kranjske industrijske družbe in izjavljam, da so mi zgoraj navedeni pogoji natančno znani, da se ž njimi povsem strinjam in se zavezujem po svojih najboljših močeh svojo službo v interesu službodajalca, točno in vestno opravljati.
G. Šuštaršič, ali se v resnici strinjajo delavci s temi pogoji? Ali se jih k temu le sili?
V	protislovju s to izstavljeno pogodbo, pa je pogodba, sklenjena med delavstvom in podjetjem Kranjske indu-
I sirijske družbe, na podlagi katere so i pričeli delavci z delom ob 5. uri zjutraj do 8. ure zvečer; v zgoraj navedeni po-I godbi pa se istim delavcem podaljša 1 delovni čas za eno uro, zraven tega pa j se jim stavlja še okrutnejše delovne j pogoje.
\ Delavstvo Kranjski industrijske druž- j i be najenergičneje protestira proti takim j ; odredbam s strani družbe ter izjavlja, | j da je pripravljeno odbiti ta napad Zve- | I ze industrijcev in Kranjske industrijske j družbe z vso odločnostjo, ker se zave-j damo, da če se družbi posreči prvi na-j pad pri ekonomskih delavcih, da pri-j dejo na vrsto na to tudi drugi oddelki : v tem podjetju, jeseniški kovinarji se ne ;; bodo nikdar uklonili volji pri Zvezi in- j j dustrijcev včlanjenih 288 krvosesov in j i tudi ne Kranjske industrijske družbe, j j kljub temu, da jim stoji ves državni apa-j rat ob strani. Jeseniški proletarijat pa ) j računa na pomoč ostalega jugoslovan-I skega proletarijata, da končno zlomi j ta način izkoriščevanja, trdno uverjen, da bo prišel kmalu čas, ko bo proleta- 1 j rijatski razred siavijal današnji kapita- j listični družbi v enaki meri delovne pogoje.
V	boj za Burni delovni časi
Naj živi razredna zavest jeseniških ! kovinarjev !
Mednarodni pregled.
Inozemski komite mednarodne delav-ske pomoči (Internationale Arbeiter-hilfe} je izdal oklic delavcem celega ■.»veta da naj zbirajo denarne prispevke sr živila za nemške delavce, ki dobesedno gladujejo vsled padca marke. Ruska sovjetska vlada je dosedaj poslala 500.000 ton žita in življenskih pc-irebščin za nemške delavce. V Nemčiji stane 1 kg kruha nad sto milijard, cena l kg margarine gre v bilijone. Buržua-.zijja je kazala na ruski rubelj, ko je padala njegova vrednost: to je delo bolj-ševikov. Ni preteklo 3 leta, in najbolj industrijska država v Evropi je bankrotirala. Boljševiki so pa pričeli izdajati nov denar »červonec«, ki bo na žjotzah več vreden kot dolar in tudi več kot angleški funt. Kapitalistične države gredo k splošnemu bankerotu, sovjetska Rusija pa gre h konsolidaciji in k utrditvi socijalistične družbe.
Položaj kovinarjev na ćeškoslova-■äkcra. S pričetkom letošnjega leta se
j je pričela na Češkoslovaškem občutna i brezposelnost, ki še traja. Večinoma podjetij dela le 3 — 4 dni v tednu. V tovarnah za vagone in lokomotive se odpušča neprestano delavce. Podjetniki izkoriščajo veliko brezposelnost, da reducirajo mezde. Ker bi vsaka osamljena akcija kovinarjev ostala brez uspeha, je zaveden del delavstva zahteval generalno akcijo vsega delavstva, čemur pa socijalpatrijotje nasprotujejo. Pri volitvah obratnih zaupnikov j so dobili komunisti 121, socijalpatrijotje 76, narodni socijalisti 59 mandatov. Ko-j munisti imajo na Češkem 95 krajevnih s organizacij z 9003 člani, na Moravskem j 31 organizacij s 7270 člani, na Slovaškem 20 organizacij s 3748 člani; skup-I no torej 146 organizacij z 19.021 člani, j Letos sta se vršila dva štrajka, ki sta i končala le z delnim uspehom. Pogod-I be so sklenjene do konca 1923 leta. \ Mezde znašajo od 160 do 300 kron za j kvalificirane in 130 do 180 kron za ne-
kvalificirane delavce tedensko. V manjših obratih je položaj ugodnejši kot v velikih. Vendar pa je na deželi mezda za okroglo 30% nižja kot v mestih.
Položaj kovinarjev v Nemčiji. Koncem septembra je bilo 143.899 kovinarjev brezposelnih, 569.061 kovinarjev je pa bilo le par dni v tednu zaposlenih. Od celokupnega kovinarskega delavstva 1,814.163, je torej 60.7% polno zaposlenih, 31.4% delno zaposlenih in 7.8% brezposelnih. Kovinarska organizacija je zahtevala enkratni nabavni prispevek od 500 milijonov (to je bilo še v septembru, danes milijon ni vreden niti
10	par več. Uredn.L 25. oktobra bi se moral vršiti kongres nemških kovinarjev, ki pa je moral biti odpovedan, ker ni sredstev. V Nemčiji so vsled padca marke postali iluzorični vsi stavkovni fondi, ker organizacija, ki si je v dolgih desetletjih nabrala par stotisoč mark ali celo milijon mark, je izgubila vse, ker danes se računa samo še z milijardami. Za navadno pismo je treba prilepiti za 15 milijonov mark znamk.
Savez Rad. šiv. Odjev. Industrije i Obrta Jugoslavije. Savez izveštava sve svoje podružnice, da se sa svojom kancelarijom i svima funkcijama nalazi u sopslvenim prostorijama — Radnički Dom. Svi članovi, koji u Beograd poslovima Saveza dolaze, molimo obja-vitve, neka se lu javljaju. Svu poslu od danas slati isključivo na ovu adresu: »Savez šivačko - Odjevnih Radnika, Radnički Dom, za Stankoviča, Beograd«. Ako se ova adresa tačno ovako ne ispiše, pošta nam se neće predati. Zato o tome povesti računa. Beograd, 1. Novembra 1923. Po odluci centralne uprave: Sekretar Stoj. Stankovič.
Iz Nemčije.
(Prvo komuniste, potem pa ostale ...) Lastniki premogovnikov in njihovi ravnatelji so prešli v polno ofenzivo proti rudarjem. To so jim omogočili socijal-patrijotje, ki so se raje zvezali z bur-žuazijo in šli s Sainnesovim Streseman-nom na vlado, kot da bi sprejeli enotno fronto s komunisti, v katero so jih slednji pozvali. Koalicijska vlada (socijal-pairijotjecin ;kapiialisfi) so sporazumno proglasili , obsedno stanje in dali vso moč v roke monarhističnim generalom. Potem, ko so se na ta način zavarovali, so razveljavili zakon o Burnem delavniku, na kar so pristali tudi amsterdamski strokovni birokrati, ko so jim kapitalisti obljubili, da bodo za to nekaj več plačali. Z ukinitvijo Burnega delavnika je število brezposelnih, ki jih je bilo že itak veliko, še bolj narastlo. Pod zaščito vojaške diktature je pričela sedaj tudi v Nemčiji ofenziva kapitala. Na delavstvo, ki lačno in golo demonstrira po ulicah, se strelja, ali to ne more preprečiti, da bi se gladne mase pomirilo. Vsak dan poročajo o vedno obsežnejših demonstracijah in o vedno večjih plenitvah zalog živil in trgovin. Fašisti dvigajo glavo in proletarski razred Nemčije, pod vodstvom komunistične stranke se potom svojih proletarskih obrambnih stotnij pripravlja na odpor. Tudi v tem težkem in usode-polnem trenotku socijalpalrijtoje odklanjajo enotno fronto s komunisti. Na Saškem in Turinskem (Thüringen] so levi socijalisti pod pritiskom mas že morali pristati na enotno fronto in levi socijalisti in komunisti so vzeli vlado na Saškem in Turinskem v svoje roke. Pro-
11	tej delavsko-kmečki vladi (ki je nekaj popolnoma drugega kot n. pr. koalicijska vlada, v kateri sedi poleg kapitalistov tudi kak socijalist) nastopa berlinska centralna vlada, v kateri so tudi socijalisti. Nemčija je na razpotju. Ali diktatura kapitalistov ali delavsko-kmečka vlada? Ali bela ali rdeča diktatura? Demokracija se je v Nemčiji preživela in razkrankala. Soc. pairijotje bodo morali pokazati svojo pravo barvo. če vstrajajo v zvezi s kapitalistom Stinnesom, so izdajalci nemške revolucije in nemškega proletarijata. V enotni fronti s komunisti pa lahko po vzgledu Saške in Turinške vpostavijo delav-sko-kmečko vlado-predhodnico osvo-bojenja proletarijata iz kapitalistične sužnosti.
Beda francoskih rudarjev. (Iz rudnikov kalija v Alzaciji-Lotaringiji.) Ođ
4.	maja t. 1. ne obstoja za rudarje nobena kolektivna pogodba. To izkoriščaj© podjetniki in izplačujejo rudarjem skrajno nizke mezde. Mezda kopača znaša (8. avg.) 18. frankov na dan, ostale kategorije pa dobivajo 70 — 90% kopaške mezde. V rudnikih kalija se dela pri temperaturi 40 slopinj Celzija. Na zahtevo rudarjev po zvišanju mezd, je ravnatelj odgovoril, da se na zvišanje mezd ne more misliti, ker je slaba konjunktura . Lansko leto so bile mezde rudarjev znižane za 15%.
Živilski delavci.
Zadnja številka »Delavca« prinaša razmere v L Delavski pekarni in se pri tem hoče prav pošteno najesti mene podpisanega. Dopisun pravi, da je zadnja »Strok. Borba« pričela kampanjo iudi proti delavski pekarni in proii konzumnemu društvu. Dopisunu je gotovo znano, da smo mi v »Strok. Borbi« natančno pisali o žalostnih razmerah, katere se dogajajo napram delavstvu s strani vodstva I. Delavske pekarne in delovodja g. Magušarja, kateri je iudi centralni blagajnik živilskih delavcev in odbornik Strokovne komisije za Slovenijo. Nadalje pravi, da jim razmere v 1. Delavski pekarni niso natančno znane, vendar pa jim je znan neki človek, po imenu Tone Praprotnik, kateri je menda kriv vse te kampanje, naperjene proti I. Delavski pekarni in konzumnemu društvu; pa res, gospodje okrog »Delavca«, menda je res to tisti človek, kateri ni hotel kršiti Burnega in nočnega dela, pa je bil vržen na cesto. Mi pa povemo še dopiscu tega članka v »Delavcu«, da nam je zelo dobro znano, da vrana vrani ne izkolje oči, tako tudi brani dopisec svojega, sebi enakega bratca. Nadalje pravi, da sem hodil na shode in jih razbijal ter klical doli in proč z Amslerdamci. Da, morda bo tudi to res, ker jaz poznam vašo mentaliteto in tudi vaša cincanja, kadar se gre za izboljšanje plač in sploh za kako izboljšanje delavstvu, takrat je pa že preveč in čaša je polna in se vsled tega razbije shod in se morda še celo organizirani delavci odklopijo od organizacije, katera ni zmožna, da bi se borila za izboljšanje njihovega gmotnega položaja in se proii volji voditeljev združijo oziroma priklopijo k res razredno zavednim strokovnim organizacijam. Tako je menda bilo pri živilskih delavcih in kovinarjih. Dopisec se čudi delavcem v L Delavski pekarni, da ne skličejo sestanka, na katerega bi po-j vabili Strokovno komisijo za Slovenijo, j Ali pekovski pomočniki dobro vedo, da S bi jim vi ne pomagali, marveč bi jim j. morda predlagali isto, kar se dogaja v 1 Mariboru in Celju, da naj se prične delali še ob nedeljah. S tem mislim, da sem vam vse zadostno pojasnil za enkrat, drugič pa lahko povem še kaj več.
Tone Praprotnik.
Sodrugi pekovski pomočniki, ne potujte v Karlovac, ker so tam pekovski pomočniki v borbi proti upeljavi nočnega dela in zahtevajo upoštevanje 8-umega dela.
Dopisi.
LITIJA. Iz Litije in cele Slovenije poročajo, da je sestra, leta in botra Zakona o redu in radu, N. S. Z., močno zbolela na možganih in je od hudih bolečin že zmozgana do kosti. Nadejati se je smrti v najkrajšem času. Priporočamo vsem slepcem Nssss, da že vnaprej žalujejo. — Žalujoči mrčes.
LITIJA. Kakor vidimo iz strokovnega delovanja proletarijata celega sveta, je tekstilno delavstvo povsod slabeje organizirano kot drugi proletarijat. In radi tega je tudi na slabšem življenjskem in borbenem stališču. Krive so pa tega razne meščanske organizacije, ki niso in ne skrbijo, da bi delavstvo imelo količkaj strokovno razrednega pouka, tudi jim ni na tem, če imajo člane ali ne, ker njim je le, da si postavijo razne razdi-raške in denuncijantske odbore, kateri takorekoč prodajajo proletarijat kapi-
fcutooj clairtairfu©' ^voji stroScovjil ©r^^.2ila5o,c:iJI I
■****«♦«
ialu. To se je pokazalo neštetokrat, posebno zadnji čas v Nemčiji, kjer so so-cijalpatrijotje, narodni socijalisti in krščanski socijalisti v narodni skupščini podrli 8urni delavnik. Isto bi rodi uvedli v Avstriji; največje zrcalo imamo pa na Bolgarskem, kjer so socijalpatrijotske organizacije stopile v vlado, da so in še pomagajo moriti delavce in kmete. Tudi v Jugoslaviji opazujemo in tudi hudo občutimo razdiranje in denuncijant-stvo raznih Bernoiovcev, Juvanov, Gol-majerjev in raznih njihovih pajdašev. Vsem tem nezaslišanim dejanjem pa so obrnile veliko pozornost neodvisne strokovne organizacije, katere so spre-vidle, da je potrebno, da se ljudstvo bolje izobrazi in tudi zveže v neodvisnih strokovnih organizacijah z ostalim proletarijatom celega sveta v močno enotno fronto. Iz tega razloga smo vzpostaviti tudi z. T. in O. D., da tudi delavstvo te stroke se enkrat močno združi; močna združitev pa rabi tudi močno zavednost delavstva na strokovnem, kot gospodarskem polju proletarijata. In to mora dlavstvo doseči le potom sestankov, shodov, predavanj in potom čitanja strokovnega tiska, tudi potom dobro premišljenih medsebojnih debat se doseže uspeh za razredni boj. Zato priporočamo, da se poslužuje vseh teh pripomočkov, da bomo tudi v naših strokah postali zreli in močni za najhujši razredni boj, ker le z nepomirljivim razrednim bojem bomo dosegli izboljšanje življenskega položaja. Tekstilni kot oblačilni delavci, čas je, da si vzpostavite povsod, kjer je količkaj te stroke, podružnice, da bomo nastopali povsod skupno, ker le v skupnosti je moč. Za pojasnila se obrnite na »Strokovno Borbo« ali Zvezo tekstilnih in oblačilnih delavcev, Litija.
Zagorje. Oglašamo se zopet iz naše lepe in srečne doline, kajti pri nas je zmerom kaj novega. Pazniki Trboveljske premogokopne družbe so začeli, nekako bi rekel, vstajati. Med temi priganjači se posebno odlikuje Bene, kateri pravi, da bo že pokazal delavcem kako se mora delati, Nas prav veseli, samo ne kar pokazati, ampak tudi z nami delati. Ni čuda, ker vidijo ti gospodje, kakšna nasilja so vršile oblasti, pa tudi oni, malo pokažejo roge. Čudno se nam zdi, kaj da sedaj zagorski orožniki ne gonijo več tistih prekletih knapov, boljševikov v Litijo, gospodu Kračmanu sive lase delati. Kako to vendar, ali sedaj vam niso več nevarni tisti prokleti boljševiki. Gotovo Trboveljska družba ne razpisuje nagrade, ker je za nekoliko časa dosegla svoj cilj. Ampak ne mislite, da ste za vedno ubili delavski pokret; še bolj ste ga utrdili. čeravno so orožniki tako junaško hodili okrog Delavskega doma ter zaplenili, oziroma pobrali vse knjige Izobraževalnega društva »Vesna«, zato še ni obupal revolucijonarni proletarijat. Kajti proletarijat se zaveda, da ga čakajo še hujši boji, v katerih bo zmagal, a kapitalizem propadel. Takrat mu pa ne bodo mogli pomagati ne razni gospodje Zabreti, ne Jeršeti, kateri je zadnji naklonjen Orjuni. Gospod Jerše, kako je bilo pa takrat na orjunskem sestanku, kjer ste bili vi glavni referent. Ko ste dejali, da če misli kdo orjunski znak vzeti, da »prvič roko odbiti, drugič še, tretjič ga pa v gobec suniti in naznaniti«. Kako je to, da so lahko orožniki strankarski. Kje je zakon? Vam, trpini proletarci: ne strašite se dela, ne strašite se terorja. Le takrat, kadar besni teror, takrat vemo, da smo na pravi poti. Zato agitirajte vsi za strokovno organizacijo Zvezo Rudarskih Delavcev. Kdor ni član te organizacije, ta hoče, da si delavstvo doseže boljši košček kruha. Zato ponosno vsi v enotno strokovno organizacijo!
Živele revolucijonarne strokovne organizacije!
Živel razredni boj!
Dragotin.
HRASTNIK. Dne 4. t. m. je sklicala Z. R. D. podružnica Hrastnik strokovni shod rudarjev. Že v zgodnjih popoldanskih urah si videl vso socijalpatri-jotsko golazen, na čelu jim gospod Arh iz Zagorja, se plaziti okoli Logarjeve hiše, kjer se je imel vršiti omenjeni shod. Točno ob 3. uri pop. otvori podpredsednik Kovač imenovani shod, v navzočnosti policijskega komisarja, s sledečim dnevnim redom: 1. Zadnje mezd-
no gibanje. 2. Bratovska skladnica in Zakon o zaščiti delavcev. 3. Proračun podružnice. 4. Razno. — K prvi točki dobi besedo s. Salamon iz Trbovelj. Orisal je natančno, kako se je mezdni boj pričel, kako se je vodil, kako so oblasti odstranile vse zaupnike, od kod so prišli peklenski stroji in kako se je stavko ubilo. Govori nadalje o Zakonu o zaščiti delavcev in o Bratovski sklad-nici. Vspodbujal je delavstvo k zopetni vzpostavitvi močne Z. R. D. in k delu
v	njej. Gospodje pairijotje in štrajk-breherji so ga skušali večkrat prekiniti, pa so morali utinniti. Sodrugi so jim kazali na cesto. — Po govoru sodr. Salamona je povzel besedo predsednik. Dotaknil se je nekoliko 1. in 2. točke, nakar je prešel na 3. točko dnevnega reda in podal natančni proračun podružnice in centrale za čas, ko ni bil on v zaporu. Delavstvo ga je mirno poslušalo, le eden se je med vrati oglasil, da je nek denar v Franciji, na kar mu je dal predsednik temeljiti odgovor (Arh beleži). Končno je predsednik izjavil, da bo v par dneh vsled pomanjkanja sredstev za preživljanje primoran zaenkrat zapustiti delo v organizaciji ter je vspodbujal sodruge, naj se poprimejo dela; v par dneh, da bo prišla organizacija v red. — Nato je dobi! besedo g. Arh iz Zagorja. Delavstvo ga je mirno poslušalo, kmalu pa se je začel hvaliti, da bi oni (socijalpairijoije) že lansko leto vse brez stavke dobili. (Nastane velik hrup, medklici: izdajalci!) Ni se ga več slišalo. Predsednik mu je vzel besedo in pomiril razburjene duhove. Na obljubo Arha, da bo govoril resnico in se ne bo dotikal politike, mu je dal predsednik ponovno besedo. Zopet je bilo vse mirno. Arh je govoril diplomatsko, kak trpin, da je. (Medklic: Unija bo skrahirala, pa boš moral delati! Pri pairijotih pa: Vi ne veste njegove zgodovine! Predsednik: Mlad se je naveličal delati! Veselost, hrup.) Predsednik je zopet pomiril. Arh pa je nadaljeval: Mi bili že šli z vami, pa nas niste povabili. (Predsednik: La~ žeš!) Bili smo od zanesljive strani informirani, da bo stavka zgubljena. (Predsednik: Od Trboveljske družbe! — Veselost, hrup — Slrajkbreher, kako izgubo imamo!) Cela masa se zaziblje, vse kriči: Ven ž njim, nam je kruh požrl. Patrijotje: pustite ga, naš človek je! Strelni mojstri pa: Pomagal nam je. Masa se zaziblje, predsednik Unije (pijan) kriči na vse grlo: Arh naj govori!
vi	ste »gauneri«. Kričijo vsi patrijotje. Predsednik je povzel sam besedo, dal Arhu temeljiti odgovor, kako so se skrili v mezdnem gibanju, sedaj hočejo pa še veliko zgago delati, kakor bi mislili naenkrat celo Zvezo požreti, pa se ne da, ker ima preveč vej. Nadalje je pojasnil, kako je pohvalil ravnatelj Skubic Čohala zadnji dan obravnave in kako je hodil Čohal Trboveljsko družbo vpraševati, če bo kaj dala, potem, ako je rekla, da da in koliko, je pa stavil zahteve. To pa je bilo patrijotom preveč, začeli so vsi kričati. Predsednik je nato shod zaključil. Na opomin predsednika se je delavstvo takoj pomirilo in razšlo, le za Arha se ne ve kod je izginil; pravijo, da skozi vrata ni.
DOPIS IZ MARIBORA.
Na Štajerskem je izdajalstvo social-patriotičnih reformistov napravilo mase popolnoma indiferentne za strokovno gibanje. Imena Čeh, Krajcer itd. (oba amsterdamska birokrata) diskreditirajo vsako započeto gibanje. Med usnjarji, ki so bili svojčas avantgarda in ki so imeli dobro in disciplinirano organizacijo, sta Čeh in Krajcer razrušila vse, kar je bilo, tako da usnjarska organizacija ne pomeni nič. Na diskuzijskih ve-čerih SSJ se je pokazalo jasno, da je mariborsko delavstvo sito reformističnih fraz in da se ne pusti vleči za nos od patriotskih reformistov.
Za kovinarje se ne zmeni nihče. Svetek in Golmajer sta prezaposlena pri SSJ in nimata časa, da bi »skrbela« za Maribor. Nekdanje močne kovinarske organizacije ni več. Kar še obstoja, ne zasluži več imena organizacija, preje bi bilo na mestu ime »društvo krokarjev«. V podjetju »Kovina« je bilo mezdno gibanje. Zaupniki so sporazumno z ravnateljem napravili neko pogodbo, po kateri so dobili majhno povišanje mezd oni, ki so dobri prijatelji ravnatelja in zaupnikov. Kdor se poskuša pritože'
vati, je odpuščen, zaupniki se popolnoma pokoravajo ravnateljem. Težko življenje živijo mariborski kovinarji. Med tekstilne deiavce so se ugnezdili klerikalci. Ženske, ki tvorijo večino v tovarni, stojijo popolnoma pod vplivom duhovnikov, ki jih gonijo v naročje klerikalcev. Delavke same so precej nezavedne in mislijo, da mora tako biti, če »gospod« tako rečejo. Klerikalci so v tovarni vpeljali čuden delaven čas, od pol 6. do pol 16. in od pol 14. do pol 22. Večina pa dela »prostovoljno« od pol 6. zjutraj do pol 10. zvečer brez prestanka: 16 ur. Inspektor dela je bil opozorjen, pa ni nič ukrenil. Treba bi bilo, da pride kdo v Maribor, ki bi prevzel nalogo, da bi to indiferentnost med delavstvom pregnal in bi delavstvo zopet spiavil v vrste zavednega proletariata.
Sedaj se bom večkrat oglasil.
V POJASNILO!
Ker me je v drugi številki »Rad. Glasnika« v članku »Nar. Rad. Sir. v Dravogradu« anonimni pisec imenovat vodja komunistov ter to z očitnim namenom, da mi škoduje, ugotavljam resnici na ljubo sledeče:
Vodja komunistov ne morem biti, ker pro primo »komunistična stranka« (K.
S.) v kraljevini SHS ne eksistira več in pro secundo, ker v Dravogradu ne obstoja podružnica že itak nemogoče stranke.
Na informativnem sestanku sem stavil na dr. Ravnika samo par vprašanj (o pragmatiki, o obnašanju kr. rad. vlade ob priliki zadnje protestne stavke), ne kot tihi pristaš neobstoječe komunistične stranke, ampak samo kot železničar.
Za omenjeno in za dejstvo, da se v Dravogradu politično absolutno ne udejstvujem, imam nešteto prič; mnenja pa sem, da se ob moje osebno politično prepričanje lahko spotikajo samo ljudje, ki bi mi na ta nejunaški način radi uničili že itak ne presijajno eksistenco.
Zupančič Joža, postajni odpravnik, Dravograd-Meža.
Železničarji! Zopet nam gosp. ravnatelj povišuje plače.
Predmet: Navodila za šiedenje z materijalom, inventarjem in osobjem.
Gospode načelnike pozivamo, da vsak ugotovi takoj, ali je mogoče kaj skrčiti glede v njegovem področju nahajajočega se a) materijala; b) inventarja; c) osobja.
Objektivno presojajoč trenoino stanje in poslovanje, bo načelnik službene edinice lahko kmalu ugotovil, da bi se dalo s primernimi ukrepi mnogokje prihraniti še marsikaj.
Gotovo je, da se da pri pregledanju poslovanja z osobjem, ugotoviti, da je pri nezadostni zaposlenosti več njih mogoče združiti več služebnih poslov v roke ene osebe in s tem zmanjšati personalne izdatke.
Ako bomo po svojih organih ugotovili, da so načelniki namenoma zamolčali potrebo ukinjenja odnosno skrčenja izdatkov, bomo zadevo najstrožje obravnavali in krivce poklicali na odgovor.
Ravnatelj: Bračič s. r.«
Torej skrajna štedljivost na osobju in na materijalu. Državni upravi južne železnice priporočamo sledeče: Po delavnicah je več skupin, katere imajo po eno kladivo, en par klešč itd. Vse te skupine se naj združi v eno in se odvzame vse, kar je nepotrebno in odveč, tako, da bode celo delavnica imela eno kladivo in ene klešče. Na ta način se potem opravičeno skrči tudi osobje, ker je nepotrebno vse ostalo izven glavnega delovodje delavnice. Enako se naj napravi pri vlakospremnem osobju in pri premikačih. Odvzame se naj piščalke in zastavice vsem izven dotič-nika, kateri je v bližini stroja, vsem ostalim naj se odvzame in osobje reducira. In to naj se ponavlja vsepovsod in tako dolgo, da med osobjem ostane sam ravn. Bračič in minister saobraćaja Jankovič in po delavnicah po eden sam komad orodja, kajti na ta način se bode iznebilo prekucuhov in drugih nepotrebnih elementov, in takrat bode tudi mera polna.
KAKO JE PRIŠLO DO SANKCIJE ŽE-LeZNIčARSKE PRAGMATIKE.
O tem nam pripovedujejo očividci dogodkov, ki so se odigravali na kongresu nacionalnih železničarjev v Beo-q~a'hi 28. oktobra 1923.:
Kakor znano, kralj ni hotel podpisati pragmatike. Sam je videl, da je pre~ reakcionarna. In k temu podpisu so pripomogli kongresisti s sVojima 102 delegatoma in, kakor trde, s 50.000 železničarji/ki so jih zastopali. Minister Jankovič, videč dobro razpoloženje med; delegati, je šel h kralju in mu poročal o kongresu, da je mnogo delegatov in da zastopajo pretežno večino žeiezmi-čarstva.
»Vsi so zadovoljni, Veličanstvo?«
In kralj, ker so vsi zadovoljni, je prag-matiko podpisal. Saj se vendar on ne bo boril za pravice železničarjev, če se sami nočejo in so zadovoljni.
In kako bi ne bili zadovoljni, delegati, namreč. Udobna vožnja na kongres — zastonj. Prenočišče v vagonih L razreda -- zastonj. Vožnja po Donavi z muziko — zastonj. Banketi — zastonj.
Na banketu so predstavili pomočniku ministra Avramoviču slovenske delegate:
»Glejte, kako so mirni. Tudi glasovali so z nami za vse, kar smo sklenili, celo za centralni odbor. Znamenje, da lista 24 urna obustava dela ni bila politična, nego imajo ics manjše prejemke.«
Avramevič jih je pogledal, molčal ir* odšel.
Protestno resolucijo so zares sklenili. Objavili so jo tudi v časnikih (tudi v »Jugoslov. Železničarju«), a izvršil je ni nihče. Nikdo ni šel k ministru, da mu jo predloži in osebno v imenu kongresa in tistih »50.000 organiziranih železničarjev« protestira.
Ta protestna resolucija je le same tako zaradi lepšega.
Železničarji pa naj se za blagodaf, ki. jim ga prinaša nova železničarska pragmatika, zahvalijo orgnaizaciji nacionalnih (jugoslovanskih) železničarjev »Železničar« v Mariboru, bratec zagrebškega, je prenehal izhajati. Ni članov — pa tudi ne čitatetjev. Za njim gre tudi zagrebški.
Tako izginjajo s površja proletarskega gibanja volkovi, oblečeni v ovčje: kožo.
V Zagorju smo zopet izgubili enega borca-revolucijonarja M. Poljska. Borba mu je bila že ob rojstvu zapečaferra. v srce z neizbrisnimi znamenji, še v agoniji se je boril z izdajicami delavskega pokreta! Trpel je povsod, kamor je prišel, zbolel in bolehal ter sedaj zapustil v bedi ženo in kopico otrok, katedih četvero so že udje »Vesne«, — Trpel je, trpeč se je boril, boreč je umrl!
Popravek. V zadnji številki se je vrinila pomota pri tabeli o položajnih plačah poduradnikom L kategorije, 4. stopnja te kategorije (začetna) dobi 900 Din, a ne kakor je po pomoti stalo, 600 Din. V tabeli, kjer smo pokazali primer prejšnje in dosedanje plače, bi moral tisti stavek, da osebne draginjske doklade niso vštete, stati v obeh rubrikah. In za enkrat te doklade ostanejo kakor dosedaj, regulira jih pa minister Saobraćaja s posebnim zakonom. V bro-šurici, ki jo izdamo brezplačno k letošnjemu koledarju, bo seve vse natančneje opisano.
ZAHVALA.
Vsem sodrugom in sodružicam se zahvaljujem za izraženo sočustvovanje ob priliki smrti mojega sina. Posebno se zahvaljujem pevskemu odseku »Vesne« za na grobu zapete žalostinke. Zagorje, 13. novembra 1923.
Rupnik Anton.
ZAHVALA.
Podpisana Marija Poljšak se vsem darovalcem prisrčno zahvaljuje za 1010 dinarjev, kafere sem sprejela kot podporo ob priliki smrti svojega moža Maksa Poljšak.
Zagorje, 3. novembra 1923.
Marija Poljšak.
Zahvala.
Podpisana se najsodružneje zahvaljujem koiredežkim rudarjem za darovanih mi 925.75 Din ob smrti majega moža!
Marija Poljšak.
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anton. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
iMEBHHHHSBHaSSSBSSEMSiSiaaSlSBESHSSH: ■