Natisov 15.000. iber a „štajerc" izhaja vsaki petek,datiran z dnevom prihodnje nedelje. [Naročnina velja za A v-| njo: za celo leto 8 kron, za pol leta 14 krone, za četrt leta F2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za (celo leto 9 kron, za [ pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati t naprej. Posamezne šte-1 vilke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-| ništvo se nahajata v [Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za '/i strani K 160 — za '/» strani K 80 — za '/, strani K 40 — za V« strani K 20 — za Vu strani K 10 — za 'As strani K 5 — za •/« strani K 2.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 6. V Ptuju, v nedeljo dne 10. februarja 1918. XIX. letnik. .bei lil! opjemj ;tajers| voda . H| pro št. » Vojna in mir: lovi napadi Italijanov na južnem Tiroiu odbiti. — Nad )0 Italijanov vjetih. — Nemški uspehi na zapadu. — elike zmage na morju. — Nadaljevanje mirovnih pogajanj v Brest-Litovskem. — Nove revolucije na Ruskem. — Igrski ministri o miru. — Proti jugoslovanski hujskanji! 'tuj. ne Vojni položaj na vseh frontah je v sploš-iem nespremenjen. Italijani so se zopet oja-ili in so poskusili na raznih krajih južne Ti-s svojimi brezuspešnimi napadi. Izgnali so pri teh napadih nad 600 vjetih, imeli pa tudi v ostalem jako velike izgube. Isto-i so poskusili Angleži in Francozi na za-'adu svojo srečo ; ali njih naskoki so se povsod razbili na jekleni steni nemške fronte. >d ruske in balkanske fronte se v splošnem ničesar pomembnega ne poroča; pač pa so podmorski čolni zopet dosegli prav lepe uspehe. Pogajanja za posebni mir osrednjih sil z Eusijo, oziroma z republikami, ki se pričenjajo razvijati iz razvalin nekdanje Rusija, se nadaljujejo in bodejo menda le nekaj uspeha prinesla. V ostalem pa je Rusija danes pravi peklenski kotelj, v katerem se borijo s prav caristično krvavo besnostjo „bolj-Seviki" zoper razne jim nasprotne stranke. Obenem pa se pojavlja na Ruskem lakota in kuga. Politično zanimiva sta v zadnjem tednu ovora ogrskega ministerskega predsednika a. Weckerle in bolgarskega ministerskega redsednika Radoslavova. Oba naglašata zo-et starbznano pravično stališče, ki so ga imele osrednje sile od vsega začetka, te nesrečne vojne sem. Proti »jugoslovanski" hujskariji v naših deželah je pričelo ljudstvo samo nastopati. Zato kričijo klerikalni listi kakor besni. Zmotili so se ravno, ko so mislili, da bodejo našemu poštenemu ljudstvu kar čez noč ljubezen do Avstrije iz srca vzeli. Ljudstvo v srcu vkljub vsemu za.strupljevanju ne mara uresničenja nove Jugoslovanske" države, ne mara nobene združitve s kralj emorilskimi Srbi, ki so neposredni vzrok te neskončne vojne, — ljudstvo, ki preliva svojo kri za Avstrijo, jo huče tudi obdržati, celotno in ncrazruSono, močno in zmagovito! Zato bode „jugoslo-i" agitacija le vglobila ljubezen do av-jske domovine v naših srcih! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 31. januarja. Uradno se danes razglaša : 11 ali j ans k a fro nt a. Južno-zapad-T, i'iuj£ no od Asi a ga bil je en sovražni sunek zavrnjen. Na vzhodnem delu visoke planote od Asiaga ostalo je bojevrio delovanje omejeno na živahni artiljerijski ogenj. Število v zadnjih bojih pripeljanih vjetih se je povišalo na 15 oficirjev in 600 mož. v Šef generalštaba. Nemško uradne pt&čila od četrtka. K.-B. Berlin, 31. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bojevno delovanje je ostalo omejeno na boje artiljerije in minskih metalcev na raznih krajih fronte. — Na božični večer in v mesecu januarju so letalci naših nasprotnikov vkljub našemu svarilu zopet odprta nemška mesta izven operacijskega okoliša napadli. Hvala našim obrambenim odredbam ni nastopila znatna izguba ali škoda. Za kazen bilo je mesto P a r i s v prvem po načrtu izvršenem zračnem napadu v noči od 30. na 31. januarja s 14.000 kilogrami bomb obmetano. Italijanska fronta. Južno-zapad-no od Asiaga izjalovil se je en italijanski napad v ognju. Med Asiagom in Brento ostalo je artiljerijsko delovanje živahno. Število od avstro-ogrskih čet v zadnjih bojih vjetih sovražnikov se je povišalo na 15 oficirjev in 600 mož. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 1. februarja. Uradno se I danes razglaša: Italijansko bojišče. Vzhodno od Asiaga naskočil je Italijan včeraj štirikrat naše nove postojanke. Vsak napad se je izjalovil že v lastnem ognju z največjimi izgubami za nasprotnika. Naša artiljerija ima pri temu uspehu posebno zaslugo. V bojih z dne 28. in 29. januarja so se egerland-ski strelski regiment št. 6 in črnovojniški regiment št. 7, moravski črnovojniški regiment št. 25, 3. batajlon 2. regimenta tirolskih cesarskih lovcev ter tirolski črnovojniški bataj-loni št. 168 in 171 posebno odlikovali. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 1. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Naši poizvedovalni oddelki prinesli so iz angleških postojank v Flandriji strojne puške in vjete seboj. Pri hudi megli ostalo je ognjeno delovanje na vsej fronti neznatno. Italijansko bojišče. Na visoki planoti od Asiaga živahni artiljerijski boj. Ob Montu di Val bello in Colu del Rosso vporabili so Italijani štirikrat močne sile za napad; razbile so se vsakokrat v ognju pred avstro-ogrskimi postojankami. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 2. februarja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti od A s i a g a in vzhodno od B r e n t e ostalo je artiljerijsko delovanje živahno. Šef generalštaba. ■ .■■■»»jaca. ■-■■»mi.. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 2. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Na bojiščih nič novega. Prvi generalkvanirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 3. februarja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti od „S i e b e n Gemeinden" traja živahno artiljerijsko delovanje naprej. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 3. januarja. (W.-B.) Iz velika glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na flandrijski fronti prišlo je popoldne med gozdom Houth-houlst in Lyso do živahnih artiljerijskih bojev. Tudi v pokrajini od L e n s a, na obeh straneh Soarpe in zapadno od Cam-braia se je ognjeno delovanje časovno oživelo. Pii M o u c h y smo zavrnili močne poizvedovalne sunke Angležev. — Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode Al b r e c h t a. Ob kanalu O i s e-A i s n e pustili so Francozi pri nekemu ponesrečenemu napadu vjete v naši roki. Ob Aillette, v oddelku od R e i m s a, na visočinah M a a s e in na Hartmannsweilerkopfu mnogokrat artiljerijsko delovanje. Naša infanteri-ja pripeljala je nekaj vjetih Francozov iz poizvedovalnih bojev na vzhodnem bregu M a a s e in severno od Badevillersa. Italijansko bojišče. Živahni ognjeni boj na visoki planoti od A s i a g a. — Na ostalih bojiščih nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff: — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zeler*ican 0Q vsled tega priznano najboljši ŽtlOdeC ORrcpč«i»Či orebavni liker. »Otepi pr _____________________________________________ '______________nebi. Ali Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 4. februarja. Uradno se danes razglaša: Italijanska fronta. Med B t-seho in Piave živahno artiljerijsko delovanje. Vzhodno od Brento bila sta dva sovražna poizvedovalna sunka zavrnjena. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 4. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Na mnogih krajih fronte artiljerijsko delovanje, ki se je zlasti v Flandriji med gozdom Hout-h o u 1 s t in L y s o ter na obeh straneh S carp e proti večeru povišalo. Zapadno od Bellecourta izjalovil se je en močni poizvedovalni sunek Angležev. Ob Ailette severno od Braye vdrli so Francozi mimo-gredoč v naše stražne postojanke. Lastna in-fanterija in pijonirji pripeljali so sevemo-za-padno od Bezanvauxa 19 vjetih iz francoskih jarkov. — V zračnih bojih in od zemlje se je v zadnjih dveh dneh 18 sovražnih letal in 2 balona sestrelilo. Italijanska fronta. Med E t-seho in Piave mnogokrat artilerijski boj. Prvi generalkvartirmojstet L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 5. februarja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 5. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Od obrežja pa do L y s e artiljerijaki boj, ki se je zvečer ob železnici B o esingh e-S t a d en pri zavrnitvi - nekega angleškega sunka ter med Paschendaele in Becelaere znatno povišal. Tudi južno od L y s e, ob kanalu L a B a s s e e in ob S c a r p i se je ognjeno delovanje časovno povišalo. Pri uspešnih poizvedbah južno od A r m e n t i e r e s a in pri O r a i n c o u r t u se je nekaj Angležev vjelo. — Armada nemškega prestolonaslednika. Naše napadalne čete vdrle so južno od Be-aumonta globoko v francoske postojanke, prizadele nasprotniku težke izgube in se vrnile s 33 vjetimi ter večimi strojnimi puškami v avoje lastne črte. — Armada vojvode A 1 b r e c h t a. Na visočinah Maase severno in južno od St. Mih i el a se je bojevno delovanje popoldne oživelo. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f i". Vojna na morju. Dva transportna parnika potopljena. — Nad 800 oseb utonilo. K.-B. London, 30. januarja. (Uradno.) Transportni parnik „Aragon" (9588 brutto-ton) bil je dne 30. decembra v južnem delu Srednjega morja torpediran in potopljen. Istotako je bil neki angleški torpedni lovec torpediran in potopljen. Vojna pomožna ladja „Osmanieh" (4041 prostornih ton) je prišla dne 30. decembra na istem mestu na mino in se je potopila. S parnikom „Aragon" je prišlo ob življenje 4 angleških oficirjev, mod njimi tudi kapitan. In mož posadke, 10 armadnih oficirjev in 381 mož; s parnikom „Osmanich" pa 3 pomorski oficirji, med njimi kapitan, 21 mož posadke, 1 armadni oficir, 180 vojakov in 8 strežnic. t K.-B. London, 30. januarja. Admira-liteta naznanja : Oborožena transportna ladja „Machanician" je bila dne 30. januarja tor-pedirana in pozneje v angleškem kanalu na plitvo spravljena. Ladja je popolnoma uničena. 3 oficirji in 10 mož je prišlo ob življenje. Torpedni čoln „Havard" se je dne 29. januarja v angleškem Kanalu potopil. 3 možje so utonili. 19.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 31. januarja. Naši podmorski čolni so v srednjem in vzhodnem Srednjem morju pred kratkim 19.000 brutto-register-tou trgovinskega ladij nega prostora potopili. Nad polovico laške trgovinske mornarice uničene. W.B. Berlin, 31. januarja. Glasom „Po-pola Romano" z dne 22. p. m. izračunal je italijanski finančni minister Ritti izgubo italijansko trgovinske mornarice tekom vojne na 55 procentov. Potopljeno! W.-B. Berlin, i. februarja. V zatvor-nem okolišu okrog Anglije so pred kratkim naši podmorski čolni 5 parnikov potopili, od njih tri globoko naložene v Kanalu iz močnega spremstva. Med ladjami nahajala sta se dva velika oborožena angleška pamika od najmanje 3000 do 4000 ton velikosti. Šef adiniralnega štaba mornarice. bit j Mirovna pogajanja, j Prinašamo sliko glavnih zastopnikov osrednjih sil pri mirovnih pogajanjih v Brest-! Litovskem. To so vodilni zastopniki Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Rusije. Zahtevajte povsod iHe VertreterdertTiffeJmšchfc' in Brest litowsk. Sts-flolrniarm QrsfCiemn TalaatfiascDo v. fflhlmarm Novi uspehi podmorskih čolnov. S*5110 P10 o je mor W.-B. Berlin, 3. februarja. V srednjyta nek in zapadnem Srednjem morju se je v tf&o nesi ; njem času zlasti transportni promet v Iujrevzel. jo in na Francosko motilo. Pri temu se jfgrača v parnikov in eno ladjo na jadre s sku^ai Brenč 23.000 brutto-register-tonami potopilo. Te}em izpre I pod angleškim-vzhodnim obrežjem so liestiral, < j podmorski čolni pri močni straži in pifjjno na i učinku pred kratkim G parnikov ter nekogastopnil gleško barko potopili. Novi uspehi na ser? zmislu nem bojišču prinesli so skupno 18 000 brlijo prišli register-ton. ,trok ne Šef adiniralnega štaba mornaricejsborovan ..Jugoslav Novi uspehi. naskočili W.-B. Berlin, 4. febuarja. Sovra?tr?'šl1' F transportni promet v orijent in Italijo bil*e n , ' po naših podmorskih čolnih v srednjem J, -, < zlasti v vzhodnem delu Srednjega morji* An .- ,' I uničenjem 4 parnikov in -1 jadernic zcP .» s.' i občutljivo oškodovan. J Šef adiniralnega štaba mornarice! . • j ;.......................................................in repa. i »Jugoslovanski" shod poSgl* I slanca Miha Brenčiča raz*?k* ? . niso vse vovanju anske" : Brenčiču se ni izrazila zaupnica. — Ljudstvo2*501'"? r glasovalo za Jugoslovanstvo." h,e,' m- sklenili Ptuj, 2. februarja l%ron. Za danes dopoldne ob 10. uri je i cal državni poslanec g. Miha Brenči I gostilno svojih sorodnikov Zupančič v Pi , politični shod. Nameni tega shoda so ; prozorni: g. poslanec Brenčič je hotel ii biti od svojih petoliznikov za-se in svoje , slaniške tovariše „zaupnico" ; obenem p , hotel — bržkone po'narocilu svojega po ; nika dra. Korošca — nezavedne ovčice i peljati v to, da glasujejo za zloglasno ,.ju| j slovansko" rezolucijo. Ali tokrat se je g. Mihi Brenčiču st j strahovito izjalovila, čeprav je vse svoje fvračal ' grižene prijatelje in znance skupaj zbobwresnici Ljudstvo ne mara za Jugoslovansko" po! ! ko, ki je vendar v svojem bistvu srbska p i tika. Ljudstvo odklanja Brenčičev evang i ki mu ga je diktiral kaplan dr. Korošec. IpajdaS ' zato je bil ta shod razbit, g. poslanec lirebabnii i čič pa je moral oditi kot blamirani Evropeii tulili Shod je bil izredno dobro obiskan. (|cev p; ! naše strani — to se pravi od strani kmeta; so j e '; ki so za nerazrušljivo Avstrijo — prišlo dalo. j tudi nekaj mož, da bi enkrat slišali Brenl v dv< j čevo „jugoslovansko" veroizpovedanje. Bra vedno. i čičeva stranka pa je zbobnala skupaj ..vi besni ! kar leze in gre" : ženske, dekline, otroke, d se ga [ jenčke in ono smešno „inteligenco", ki se d, položi j nes drži klerikalnih škricov ... S prozi sicer : nim namenom se je avstrijske pristaše pot S c h I nilo na steno. Naš urednik g. Linhart; vihar j je vkljub temu ostal ob mizi, pri kateri se neraz : govorilo. Okoli njega se je postavilo več k pilo ■ • rikalnih, morda tudi podplačanih možako ni zo • ki so kakor biriči obkolili našega urednika te ki i so mu na njegovi telesni varnosti grozil ------- Opomniti je pri temu, da je g. Brenčič pre ng-\ začetkom zborovanja g. Linhartu svojo besi les-■ do dal, da mu jamči za prostost govora. I : je storil Brenčič le zaradi tega, ker se je bi : pred somišljeniki Avstrije, ker se je bal of .. govora našega urednika. Mislil je, da bolj '; na ta način prišel do proste besede, poznal j pa bodejo itak njegovi hujskači odgovor pf j prečili. Ali naš urednik Linhart je takoj nal resnici nasprotne ter jih je imel na listku na-)litj pisane. G. Linhart je vsako trditev presekal poli in nevstiašeno razkrinkal. Brenčič je postal pri temu jako nervozen in zmeden. Njegovi pajdaši, med njimi tudi nekatere politikujoče babnioe, so so seveda grozovito razburjali in tulili nad Linhartom. Velika večina zboroval-cev pa je bila natihem jako zadovoljna, da se je Brenčiču enkrat resnico v obraz povedalo. Razburjenje je postalo vsled delovanja v dvorani razrušenih klerikalnih hujskačev vedno večje. Zopet so se klerikalci kakor besni navalili proti g. Linhartu; dotakniti se ga pa le nobeden ni upal- Ker je postal položaj za javno varnost nevaren, moral je sicer res jako potrpežljivi g. komisar dr. pl. Schrey zborovanje razpustiti. Začuli so se viharni „živio" klici na cesarja Karla in na nerazrušljivo Avstrijo; le par glasov je zavpito tudi „Živio Jugoslavija." Iz druge strani zopet se je culo klice : „Proč s Srbi!" Na te klice zavpili so nekateri Klerikalci: „Srbi JtlS- ' P« :• .i! k le. kov a i nam niso nič storili!" (!!) Vsled takih in ednakih veleizdajalskih klicev je morala varnostna oblast dvorane in prostor pred Bren-čičevo gostilno izprazniti. Brenčič sam je izginil brez duha in sluha . . . Tacega političnega poraza pač že dolgo ni noben poslanec, doživel. Svojega govora ni mogel dokončati; ni se mu izrekla nobena zaupnica; niti na glasovanje si ni upal dati zaupnico in njegov glavni cilj, hujskati za „jugoslovansko deklaracijo", se mu je popolnoma izjalovil. Gotovo je, da bode poskušal zdaj na zakotnih zborovanjih svojo nakano doseči. Ali vse to ne pomaga čez dejstvo, da je doživel v Ptuju grozoviti politični poraz. Štajersko ljudstvo je izročeno danes najpodlejši veleizdajalski hujskariji; ali vkljub temu si je ohranilo še dovolj zdravega patri-jotizma, da noče razrušenja ljubljene naše Avstrije! Izdajstvo v Gorici. Dun a j, 31. januarja. „Politische Tages-biicher" pišejo: Poslanci Kroy, dr. Michl in tovariši stavili so na deželno-brambenega ministra sledeče vprašanje: Gorica, ki smo jo v | slavnem napadu zdaj zopet nazaj pridobili, j je bila kakor mnogo drugih važnih postojank vsled Češkega izdajstva izgubljena. Neki praporščak češke narodnosti vbogal je tolikokrat od voditeljev Čehov izdanim oklicem in je pobegnil k Italijanom, ! katerim je izdal vse krajevne postojanke višjih naših komand okrog Gorice. Vsled tega je bil sovražnik v položaju, vzeti bivališča višjih komand pod najmočnejši učinkujoči ogenj. Uspeh tega obstreljevanja je bil, da se je komandom preprečilo oddajo povelj in se je vsled tega dobro pripravljeni italijanski napad na Gorici posrečil. Ni razumljivo, zakaj se ta dejstva zamorčuje in zakaj se tudi v tem slučaju kakor običajno ne pove imena topovskega izdajalca. Interpelanti vprašajo . tedaj: Ali je vlada pripravljena, sramotnega . izdajalca Gorice javnemu zaničevanju izročiti in njegovo ime povedati ? Finančna predloga in proračun za I. 1917.-1918. i Izšlo je poročilo proračunskega odseka o finančnem zakonu za leto 1917.—1918. Po- j ročevalec dr. Steinwender izvaja: Stroški bi se dali zmanjšati. Na stotisoče za službo na bojišču nesposobnih ljudi se brez zadostnega \ zaposlenja pridržuje v vojaški službi ; tako ] se brez koristi množe mobilizacijski stroški ! in obtežuje država z izplačevanjem vzdrže- : valnin, v tem pa v kmetijstvu, obrti in dr- ■ žavni službi manjka delavnih moči. Določbe zakona o vzdrževalninah so se izkazale kot pogrešne; brez vsake trdosti bi se mogla vsota 3432 milijonov, kolikor sedaj znašajo vzdržev.alnine. znižati za pol milijarde. Kavno to velja glede begunskih podpor, ki so pro-računjene za tekoče leto na 994 milijonov K. Če bi se odpustili za službo na bojišču nesposobni in zato v vojaškem pogledu brezpomembni vpoklicanei in ako bi se begunske podpore izplačevale le v toliko, v kolikor za- Kakor znano, so Italijani skoraj najgrši nasprotniki v tej krvavi svetovni vojni. Zato uničujejo tudi svoje lastne kraje in vasi ter mesta. Naša slika kaže italijansko mesto Asiago pod bobenskim ognjem italijanske artiljerije. ime hod [J"**«;..Die Jtaliener zErs/Sren stitematisehihre figenenOrtschaften.&f JI '^ase/ms ./•.: rt-:iaqo. hteva resnična podpora, bi mogli prihraniti najmanj milijardo kron in ne bi bilo treba proračuna še zadnji čas zvišati za 1600 milijonov kron. Ako bi boljše gospodarili, bi se bila obrestna mera znižala, produkcija pa zvišala in prihranili bi bili 2 in pol milijarde dolgov. Med državnimi obrati se je najbolj ob-nesel tobačni monopol. V zadnjem letu pred vojno je znašal prebitek 225 milijonov, sedaj je pro računan na 336 milijonov kron. Nasprotno so pa državne železnice kljub zvišanju tarifo v ostale pasivne. Pošta in brzojav ter poštna hranilnica izkazujejo zgolj navidezne prebitke. Nove finančne odredbe so zasnovane ta-ko-le : zvišanje tarifov na državnih železnicah 302 milijona, zvišani davek na vozne listke in tovomino 30 milijonov, vinski davek 90 milijonov, zvišani sladkorni davek 80 milijonov, davek na promet z vrednostnimi papirji 6 milijonov, davek na premog 180 milijonov, zvišanje splošne pridobnine 40 milijonov, zvišanje zemljarine 15 milijonov, pridobnina 2. razreda, dohodnina in rentnina 80 milijonov, skupaj 820 milijonov. Izdaja zakladnic avstro-ogrske banke se je izvršila na pogrešni podlagi in zato ne obeča nobene koristi. Poročevalec priporoča, naj zbornica pritrdi finančni predlogi in proračunu. Bolgarski vojni cilj. K.-B. Sofija, 80. januarja. (Bulg. tel. ag.) V današnji seji sobranja opozarjal je mi-nisterski predsednikRadoslavov nato, da želijo Bolgari častni mir, ki bode zasiguril njih narodno edinost. Pridružitev Dobrudše, pokrajine Moravč in Makedonije z materinsko zemljo Bolgarijo ni v nobenem nasprotju z mirovno formulo : nobene nasilne pridobitve zemlje in prosto samoodločbo narodov. Uresničenje te narodove volje ima bolgarska delegacija v Brest-Litovskem braniti in je to doslej tudi uspešno storila. Ministereki predsednik je naglašal potem težave, ki prihajajo vsled neednakomernosti nasprotniških depu-tacij ; izrazil je pa obenem upanje, da bodo razprave konečno do posebnega miru z Rusijo vodile, ki bode imel ta učinek, da nas pripelje bližje splošnemu miru. — Zbornica je govor ministerskega predsednika z odobravanjem sprejela. j Revolucija na Ruskem. *..........................................................i Državljanska vojna v Rusiji. K.-B. Petersburg, 31. januarja. Kakor se poroča iz Sebastopola, so se sovjetske čete polastile Kerča, Teodozije in Jalte. Pri Simferopolu se bojuje 7000 tatarskih vojakov. Vsak trenotek je pričakovati padca Orenbur-ga. Kozaški general Dutov je poražen. K.-B. Petersburg, 31. januarja. Sovjetske čete so se polastile važne postaje Bah-mač. Oficirji, podoficirji in plemiči so se umaknili v Kijev, ki je obkoljen od vseh strani. Ker je rada izgubila zaupanje ukrajinskih vojakov in delavcev, organizira sedaj belo gardo, ki obstoja iz podčastnikov, ple-mičev in degradiranih poljskih in ruskih oficirjev. K.-B. Helsingfors, 31. januarja. Tu je bila proglašena vlada delavcev in kmetov. Ruski vojaki se niso udeleževali gibanja na Finskem, vendar jih razorožujejo povsod, kjer prevladuje bela garda. K.-B. Petersburg, 31. januarja. Vojni urad je odredil demobilizacijo vseh onih moštev letnikov 1904, 5, 6 in 7, ki so dosegli 7. februarja starost 30 let. Poročila iz Rusije. V Jalti in na Kavkazu se širi kuga. — Rječ trdi, da so boljševiki zasedli 30. m. m. Kijev in Orenburg; 26. m. m. pa Odeso. — 4 - Poljski legionaši, 25.000 mož, so zasedli Ro-hacav. — Times : Zapovedali so, naj se izvede direktna zveza med Moskvo in Peters-burgom. Združitev Alandskih otokov s Švedsko. švedski kralj O ustav je sprejel odposlanstvo prebivalstva Alandskih otokov, ki želi, naj bi se Alandski otoki združili s Švedsko. Kralj je izrazil željo, naj bi se nastale ovire z uspehom odstranile, da bi se želja prebivalcev Alandskih otokov uresničila. Rumunsko odposlaništvo odpotovalo čez Finsko iz Rusije. W.-B. Berlin, 3. januarja. Zanesljivo se poroča, da je ponoči odpotovalo rumunsko poslaništvo iz Petersburga čez Finsko. i..........■........................................•......» I Govor ogrskega minister- j skega predsednika. '..............................................,............: V seji ogrskega državnega zbora z dne 81. januarja je ministrski predsednik dr. Weckerle razvil svoj program. Pred vsem je omenil volilno reformo, ki da odgovarja zgodvinskemu razvoju Ogrske. S tem v zvezi pojdo primerna socijalna. politika, dalje razvoj ljudske vzgoje in preosnova uprave, ki naj postane enotnejša. Kar se tiče agrarne politike, je glavna zahteva ta, da ostane zemlja v naših rokah. Razlaščenje lidejkomisov se bo izvedlo v tem smislu, da se ne bodo ustanavljali novi fidejkomisi, stari pa se v okviru dotične družine in s polnim varstvom lastninske pravice izpremene v prosto posest. Naša mirovna pripravljenost je odkritosrčna in resna. Osvajati nočemo in smo pripravljeni za pravo in pošteno spora-zumljenje za trajen mir. Edini naš pogoj je, da ostane naša posest in naša pravica, da svoje notranje razmere sami uredimo, nedotaknjena. Ne dovolimo, da bi se pri nas razvili kali razkroja in da bi na razdirajoč način dvignili glavo ljudske skupine, ki se tvorijo sedaj pod geslom miru. Zvezo z Nemčijo smatramo za najuspešnejšo zavarovanje miru ter jo želimo ohraniti in okrepiti. Ako bodo na tej podlagi vodjena mirovna pogajanja dovedla do kakega uspeha, potem bo vlada odločno poskrbela, da obveznost nasproti tretjim državam ne bo obenem obveznost nasproti Avstriji in bodočemu državnemu zboru mora ostati neprikrajšana pravica, da popolnoma svobodno odloča glede nagodbe z Avstrijo. Finančni položaj bomo mogli izboljšati z znatnim davkom na premoženje ; zvišati bomo morali dalje gospodarsko delavnost, odstraniti nepotrebni uvoz in zvišati lastni izvoz. Naš cilj v narodnogospodarskem oziru je tudi samostojna ogrska armada kot del skupne armade ; vodstvo in notranja organizacija ostane skupna. Na tej podlagi je cesar našo zahtevo odobril. Reforma pa se seveda izvede šele po vojski. Seveda prevzamemo s tem znatna nova bremena, ki se bodo pa s tem, da bo vsa preskrba izenačena s honvedom, zelo zmanjšala. V političnem oziru bomo pa na dobičku, ker odpade neprestano trenje z Avstrijo, ki se je pojavljalo ob vsakokratnih nabavah za vojsko po kvotnem ključu. Nato je govoril grof Štefan Tisza in izjavil, da odobruje Wekerlejevo agrarno reformo. Nasproti Avstriji si mora Ogrska na vsak način zavarovati svojo gospodarsko svobodo in samostojnost. Ogrsko kmetijstvo ee mora ščititi. Nova nagodba z Avstrijo mora prinesti najmanj tiste ugodnosti, ki so bile pod Clam-Martiničevo vlado že zagotovljene. — O vprašanju volilne reforme upa, da se doseže kompromis. Delovna stranka bo vlado podpirala. Poslanec Geza Polony smatra naglašanje, da je vladni program odobril vladar, za nenavadno in protiustavno. Grof Appony odklanja Tiszovo misel o kompromisu v vprašanju volilne reforme. Ne podpisujte, jugoslovanske" pole! Cesarska oblast n i odredila nobenega glasovanja med preprostim ljudstvom glede bodoče sestave naše domovine Avstro-Ogrske. Zato to podpisovanje nima nobene veljave in ima edino ta namen, da bi povzročilo neslogo v vrstah poštenega avstrijskega prebivalstva. Nabiranje podpisov pa je tudi protipostavno in vsak nabiralec podpisov zamore priti pred kazensko s o d n i j o. To pa tembolj, ker se to nabiranje vrši v mnogih slučajih na sleparski način, ker se nevedne ženske in otroke v ta namen zlorablja, ker se govori o rekviriranju in obeta ljudem gradove. V resnici pa se ne gre za ničesar druzega nego za razrušenje Avstrije in za uresničenje neke nove Jugoslovanske države", ki bi bila v prvi vrsti srbska država. Nikdo torej naj ne podpisuje te pole, pa jih naj prinese kdorkoli, nikomur se ne pustite zapeljevati na protiavstrijsko pot. S to .jugoslovansko" hujskarijo se na vsak način podaljša vojno in onemogoči častni mir. Kajti naši sovražniki mislijo vsled te hujskarije, da je res veliki del avstrijskega prebivalstva protidomovin-skega mišljenja. Naši nasprotniki mislijo, da smo slabi in lazdruženi, da smo revolucijske-ga mnenja ! Naš cesar je v prestolnem govoru jasno povedal, da si bodemo svoj dom sami uredili. To je pravo načelo in edino na tej podlagi zamoremo doseči čimprejši in čimugod-nejši mir! Zato ne podpisujte protiavstrijske .jugoslovanske" izjave, kajti trpeli bi sami z vso domo-vino velikansko škodo! Pogajanja za mir. Nadaljevanje razprav v Brest-Litovsku. Iz Bresta-Litovska se je uradno poročalo s 1. t. m.: V imenu ukrajinske ljudske republike je govoril Szevrjuk. Naznanil je, da so razglasili Ukrajino za samostojno državo, ker se ni posrečilo, da bi bili ustanovili federativno republiko. Če pravi Trockij, da ukrajinska delegacija nima pravice zastopati Ukrajine, ker jo ne pripoznava harkov-ski izvršilni odbor, bi morala pravzaprav ruska delegacija preklicati svoja pooblastila, ker vlade ljudskih komisarjev ne pripoznavajo Ta-tari s Krima, kozaki od Dona, Kavkazi in Sibirci. Predlagal je, naj se ukrajinska republika pi'ipozna za samostojno, popolnoma neodvisno državo. Trockij je rekel, da prej ko slej zavzema stališče, katero pripozna tudi ruski delegaciji. V imenu ukrajinske delegacije je izjavil nato Lubynskyj: Ce so se tudi vlade zelo razločevale, odkar se je pričela revolucija, v socialističnih stremljenjih in v želji, da narode zadavijo, so ostale solidarne. Vlada boljševikov se oddaljuje od federalističnih vzorov, ki prevevajo voditelje nevla-dajočih narodov. Glasne izjave boljševikov o popolni svobodi ruskih narodov so le surova demagoška sredstva. Vlada boljševikov, ki je razgnala konstituanto in se naslanja na bajonete najemnikov, ne bo v Rusiji nikdar iz- ■ so šli trijo, r i Srbi nčiča, borsk« ika za do nas moža ajo 2 Čudna g. p os vedla pravičnih načel o samoodločbi nan Pri volitvah v konstituanto je sijajno jinska rada zmagala. Petrograjska vi nato slicala ukrajinski kmečki in vojaški greš; s pretežno večino so delegati, 2000] je bilo, izrazili osrednji radi popolno zaf nje, mala skupina boljševikov, 80 jih je je pobegnila in se preselila v Harkov, se je proglasila za novo vlado ukraj ljudske republike. Ljudski komisarji so li nato tja neorganizirane tolpe rdečih da oplenijo prebivalce v harkovski gub in da ščitijo harkovsko vlado pred prebiv^no in harkovske gubernije. . e pretej Zastopnik ukrajinskega eksekutivnega hvalil. bora (boljševik) Medvjedev je nato izja sebnega Izvršilni odbor ni nikdar kijevski radi pnedolžen znaval pravice, da sme govoriti v im clna ser ukrajinskega naroda. Ukrajinski narod ravno hoče splošen mir po načelu brez aneksij »emi nje kontribucij, hoče tudi samoodločbo narudUki „Slo a le skupno s celo rusko federativno reyanini ni bliko. Ukrajinski narud pogodb, sklonjeniliti 80 vse kijevsko rado, ne bo pripoznal, f-e jih ne kovanje pripoznala in odobrila delegacija fedcratino okraj ruske republike. Predsednik avstrijske dele^ojo mu" cije grof Ozernin je nato izjavil : Z ozir^e eno ! na izjavo, katero je podal predsednik ni enčič t delegacije na plenarni soji dne US. Jan.. vi listi more pripoznati le take dogovore z Ukrajina živa ki jih formelno potrdi vlada federativne iu žejo kle republike, izjavljajo delegacije štirih zvez^vari. i velesil glede na pravkar obrazloženo stali -aim pi delegacije kijevskega ministrskega sveta : misarjv. mamo nikakega povoda, da prekličemo ti temu omejimo izjavo, ki se je podala na plenaujnost. '. seji 12. januarja, s katero se je pripozn rvozen ukrajinska delegacija za samostojno delegf%nimiva jo in za pooblaščeno zastopstvo ukrajinsugoslov ljudske republike. Dalje izjavljamo, da prif 2a n znamo že zdaj ukrajinsko ljudsko republ ski oc za neodvisno, svobodno suvereno državo, i d spi lahko sklepa samostojne mednarodne pogo>d pred be. Trockij je nato kratko izjavil, da svojeznlnciji nazora o ukrajinski državi ni izpremenil. Opfegta Fii zoril je, da bi štirizvezno velesile mogie 'Anske ko naznaniti zemljepisne meje republike, tero so pravkar pripoznale. Pri mirovnih gajanjih je pa vprašanje meje važno. Sejo1 nato zaključili. Uradno se je 3. t. m. poročalo iz Br Litovskega: Grof Czernin in pl. Kuhlm, sta s spremstvom odpotovala v Berlin, kjtfjni ra ostaneta le malo časa. V Berlinu se boi0 uspe posvetovali, irodov Tedenski pregled. Štajerske vesti. Bno n Brenčičeva častna beseda. Kakor poroča na drugem mestu, obdržal je poslanec g. Mid Brenčič na Švečnico v gostilni svojega rodnika zborovonje. Naš urednik g. Linha ki je tja prišel, se je g. Brenčiču prijaz predstavil in dobil od njega zagotovilo častno besedo, da se mu bode besedo delilo in da Brenčič sam za prostost bese jamči. Zanimivo je, da je g. Brenčič to svoj obljubo pozneje — pozabil in da ni niti] mezincem ganil, da bi svojo pod častno sedo dano obljubo držal. To so po naša mnenju prav „jugoslovanske" šege in navad za katere seveda g. Brenčiča prav nič ia zavidamo. Mož-beseda je torej stvar, ki 1 menda v Jugoslovanski državi" ne bodel poznali. . . Iz Hajdine nam pišejo kmetske ženski Me žene smo se pustile na Švečnico zvabit v Zupančičevo gostilno v Ptuj, da bi poslušale pridigo poslanca Miheta BreniS Pa ta pridiga se nam je zdela prav klavernaj Kaj pa je Brenčič pravzaprav povedal ? nekem listku je imel marsikaj napisano, „štajerčev" urednik g. Linhart mu je vsaj trditev pošteno presekal. Me ženske smo »^ §^.; grozovito zmotile; mislile smo, da se nan p0|| bode povedalo kaj o naših sedanjih težavah^ade Govoril pa je spuheljski pridigar edino o po^ v t litiki, o Jugoslovanski" državi, katere rodofl ukrjj ada] i i kot 00 ',aupj| e bil . kje ijnwki] posla) garfl berniil bivalc| gaoi ijavill pripij imena mino in ne razumemo. Nasi možje in si- i so šli v vojsko in prelivajo tam kri za ivstrijo, ne pa za neko državo, v kateri bi ieli Srbi prvo besedo. Zdaj pač poznamo eniiča, ki je le izvršitelj povelja tistega ariborskega kaplana dra. Korošca, kateri :a razdrobitev Avstrije. Na ednake ode nas nikdo ne bode več zvabil, tudi i možakarji ne, ki danes po hajdinski fari igitirajo za Jugoslovansko državo." Clldna hvala. Na ponesrečenem zborovali g. poslanca Miha Brenčiča je bilo prav dno in presenetljivo, da je ta možakar na le pretege g. ptujskega okrajnega glavarja hvalil. Ne da bi bila h%'ala g. Brenčiča sebnega pomena, kajti možakar je vendar olžen na nesreči, da je postal poslanec. dna se nam je zdela stvar le zaradi tega, ker d paifce ravno ptujskega g. okrajnega glavarja z :sij in semi njegovimi uradniki skoraj v vsaki šte- irodoT, ilki „Slov. Gospodarja" in „Straže" na ne- repu jamni način blati in psuje. Odkrito povemo, enih j so vse te psovke prvaških listov laž, ob- ne bo ekovanje, zavijanje in lumparija ; kajti ptuj- ativni ko okrajno glavarstvo izpolnuje ravno le iolega- vojo mu naročeno dolžnost. Pa to je itak oziron je eno! Čudno se nam le dozdeva, da g. : ruske Irenčič tisto glavarstvo hvali, katerega nje- ti., da ovi listi napadajo. Ali laže Brenčič, kar se- živa duša ne more verovati, — ali pa Žejo klerikalni listi. Ne vemo, kaj je na tej Vari. Morda pa se je hotel g. Brenčič iz rahu pred avstrijsko mislečimi zborovalci g. sarju glavarstva prikupiti, kar bi bilo temu vestnemu uradniku seveda velika ne- nost. Morda je bil g. Brenčič tudi preveč fervozen . . . Vsekakor je Brenčičeva hvala primiva in kaže vso farizejsko propalost ajinske jugoslovanskih" klerikalcev ! pripo- Za nerazrušljivo Avstrijo in Štajersko. Ob- mbliko nski odbor štajerskega mesta V ii r s t e n-avo, ki eli sprejel je v svoji seji z dne 25. p. m. p o god- od predsedstvom župana g. Karla Pferscrry ivojogi aolueijo, ki pravi m. dr. : „Občinski odbor 1- Opo esta Fiirstenfeld vidi v na uresničenje jugoslo-;ie tež ariske države naperjenih smereh resno ke, ka- e varnost za nadaljni obstoj monarch po- jje ter za njeni nadaljni gospodarski raz-Sojo so itek, obenem pa tudi raztrganje k r o-ovin ter njih stoletja starih mej. Občin-Bresta i odbor vidi v nerazdeljivosti v o j- llmar. n, kje e boc ročar y. Mih ;ga sq jinha ■rijazr po ilo do <0 SVOJ niti tno naši navadi nič ki jo bodejo] ženske:] zvabitu bi tam! 3renčič. mstva. Vsled novih razmer jim je omog averna i\? Naj no, ali| 3 vsako! smo- se| se nam ■ežavah. io o po-| bere ne! dine Štajerske^ edino jamstvo za na-jni razvitek te kronovine in za gospodar-uspevanje obeh v tej kronovini bivajočih idov. Stavi na vse poslance, ki želijo mo nadaljni obstoj monarhije, jno prošnjo, da nastopijo z vsemi sredstvi o t i stremljenju po jugoslovanski ž a v i in da se izrečejo zlasti za n e r a z-Siji vi nadaljni obstoj vojvodine S t a-ske v njenih starozgodovinskih mejah. Ta rezolucija je dokaz, da se pošteni Stani v vseh krajih domovine odločno branijo ;i razdelitvi in razcepljenju svoje dežele. strganje naših kronovin bi ravno pometo — konec Avstrije same! Razno. Ruski dečki v Nemčiji. Iz Berlina poroča- Kakor so Nemci sprejeli v razna svoja jilišča precejšnje število turških dečkov, tako neravajo sedaj organizirati sprejemanje kih dečkov v nemške učilnice in obrate. brtna organizacija v Rigi se je že dogovo- z obrtno zbornico v Lubecku, tako, da piva skupina ruskih učencev oziroma va- erxev prišla na Nemško o Veliki noči 1918. Povratek ruskih izseljencev. V kratkem se me znatno število ruskih izseljencev iz Švice Ctusijo. Ti izseljenci so so morali svoječas-radi svojega prepričanja umakniti iz ino- da se zopet vrnejo v domovino. Koze med begunci v Italiji. Iz Lugana podajo, da je v Italiji na kozah obolelo mno-jo beguncev iz Benečije. Bolezen se strahoto širi. Polk milijonarjev. Sedmi polk ameriške made je sloviti polk: edin pogoj za vspre-m v ta polk je — letni dohodek 20.000 larjev. Zato se naziva ta polk skratka — o — ,.polk milijonarjev" in rečeni polk, sicer na-zivan 7. polk, je v resnici cvet vojaške organizacije moderne dobe. Na pr. : vojaki omenjenega polka ne nosijo uniforme, tudi se nikjer ne govori, da bi nosili orožje, razven svojih čekovih knjižic. V znak polka samega nosijo na koncu ovratnika elegantnih sukenj sedmico iz pristnega zlata, da vsak ve, s kom ima čast govoriti. Bogati New-York tudi pozna po tem znaku mobilizirane milijonarje pri slavnostnih predstavah v Metropolitan House. Vojakom, katerih je blizu 1000, se pravi „fantje sedmega polka" ; njih vežbanje ni v navadnem pomenu besede ekserch'anje, temuč „match", v paradi pravijo „high-mee-ting". Vojašnica „fantov sedmega polka" leži v prekrasnem parku poleg Nevv-Yorka; to bo stavbe v čistem slogu srednjeveških gradov, z vrati in napisi, prikopi in s prid-vižnimi mostovi. Služabništva je cel orjaški štab, in bi bil nanje ponosen vsak prvovrsten hotel. Zgradba vojašnic je jako izbrana. Ali vlada se ni posebno pobrigala, da bi vojašnice opremila primerno k uoblesi vojakov; oni sami so sklenili, da vsak položi 1000 dolarjev in za tako zbran milijon so si omislili primerno udobnost in znosno vojaško življenje. Glavna stvar 7. polka je seveda parada, saj najbrž ne bodo nikdar stali v ognju. Tu si moramo rečeno parade misliti kakor uživanje newyorSkega mladega cveta, ki se ž njim shaja, seda v krasne udobne lože in se bavi z gledanjem sijajnih predstav raznih točk bogatega programa, ki jih oprizarjajo revni ljudje. Državne podpore za svojce v Ameriki pridržanih avstrijskih državljanov. Ker so Združene države v severni Ameriki od 7. decembra 1917 tudi z Avstro-Ogrsko v vojnem stanju, imajo od tega dne tudi svojci v Združenih državah severno-ameriških pridržanih avstrijskih državljanov pravico do državne podpore po zakonu z dno 17. avgusta 1917, št. 376 drž. zak., če so seveda ostali zakoniti pogoji podani. Prošnje je vlagati pri političnem okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) prosil-čevega bivališča. Vlagajo jih lahko razen svojcev samih zanje tudi njihovi zastopniki, županstva, pomožne pisarne in občekoristna društva. Kako namerava Ogrska pomagati Avstriji z mastjo. V ogrskem prehranjevalnem uradu se je 3. t. m. izjavil minister za ljudsko prehrano knez Windi8chgraetz, da more Ogrska Avstriji pomagati le, kadar se lastna in potrebščina armade zagotovi. ! Vračanje beguncev v do- j movino. ..Osrednji odboi za vrnitev beguncev in obnovo Pri morja" na Dunaju, I. Bankgasse 2, poroča: Begunci nas od vseh strani obsipajo s pismenimi vprašanji, kedaj in kako se bodo vračali v domovino. Ker ne moremo odgovarjati vsakemu posebej in je določeno, da morajo uradni razglasi biti objavljeni v jeziku beguncev in po časopisih najdalje do 15. februarja, čutimo potrebo, da že prej objavimo našim beguncem v navodilo še nekaj glavnih določb. Begunci se morajo oglasiti pri pristojni begunski oblasti (glavarstva, policijska oblast, uprava taborišč), da jim preskrbi potrebne izkaznice. Povsod tam, kjer je vladal tiius, bodo morali begunci imeti tudi zdravniško potrdilo, da so bili proti tilusu cepljeni. Begunci, ki se bodo vračali posamič ali v skupnih transportih, dobe namesto do sedaj običajnega potnega lista in vojaške prehodnice posebne vrste izkaznice, kakoršno je določilo c. in kr. višje vojno poveljstvo. 0 št. 1000. Take legitimacije, na katerih ne bose pripombe „lmejitelj se vrne v občino . . .", pošlje begunska oblast tistemu okrajnemu glavarstvu, kamor se hočejo begunci vrniti. Domače okrajno glavarstvo šele pripiše na izkaznico pripomnjo, da se begunec more vrniti. Take izkaznice more vračati ekspresno na begunsko oblast, da jih ta izroči beguncem. Take izkaznice imajo veljavo štiri tedne. Domača politična oblast more vrnitev odkloniti le iz tehtnih razlogov. (Tu bi utegnile priti v poštev znane označbe „p. n." in „p. v."). V slučajih, ko bi domače glavarstvo 14 dni ne dalo odgovora, more begunec zahtevati, da begunska oblast to naznani naravnost notranjemu ministrstvu. Take potne izkaznice morajo begunci po vrnitvi oddati na glavarstvu v ta namen, da bodo nepretrgamo dobivali begunsko podporo. Begunci pa se morejo vračati v domovino tudi z običajnimi potnimi listi in predpisanimi vojaškimi prehodnicami (Passierschein). Prevoz beguncev in njihovega blaga je brezplačan. Niti v zakonu, niti v tem ministrskem razglasa ni nika-kih omejitev glede na obseg in količino blaga. Begunci naj torej odločno zahtevajo, da posprejmejo železnice vse njihovo blago, bodi tega kolikorkoli Priporočati je celo beguncem, naj si preskrbe koiikor le mogoče različnega živeža. Seveda je najbolje, ako vzamejo seboj kakoršnekoli množine krompirja, žita itd., kot seme za porabo v domovini. Vse listine za prosto vožnjo morejo preskrbeti beguncem oblasti. Predoo pa morejo to storiti, morajo begunci imeti že v rokah gori omenjeno potne izkaznice. Begunci, ki se bodo vračali z državnimi in zasebnimi železnicami, morajo dobiti za posamične železniške uprave posebna potna priporočila. Skupni transporti. Begunske oblasti morajo skrbeti, da se bo vršilo vračanje beguncev brez pritožb in nevolje in da se transporti razdele na ves čas, ki je za vračenje določen. Po možnosti morajo sestavljati skupne transporte takih beguncev, ki se bodo vračali v iste občine ali njih sosedščine. Dalje morajo lake transporte, natančno označene po številu oseb, živali, vozov, s približno količino blaga naznaniti višjemu vojnemu poveljstvu, urada za ljudsko prehrano in deželni vladi. (Slede različne določbe o sestavi transportov.) Posamično potujočim beguncem iz taborišč morajo dati živeža za tri dni. Tudi ostali begunci, ki potujejo posamič, se opozarjajo, naj se preskrbe z živežem za več dri. Denarno podporo morajo begunci dobiti najmanj za potni čas naprej. Begunska podpora. Begunci bodo prejemali običajno podporo še 60 dni potem, ko so prišli zopet do mov. V ta namen dobe posebne listine. Takoj po vrnitvi morajo izročiti te listine politični oblasti. Najdalje pa morejo to storiti do 1. aprila, sicer izgube pravico do podpore omenjenih 60 dni. Jako določen pa je predpis v tem razglasu, da vsem beguncem v skupini A se begunska podpora ustavi s 1. aprilom, pa naj so se že vrnili ali ne. Tudi nekateri begunci iz skupine A bodo mogli dobivati v nekaterih slučajih podporo še dalje po preteku omenjenih 60 dni. Ti slučaji so: Nepreskrbljene in za zaslužek popolnoma nesposobne osebe; take osebe, katerim je bila vrnitev iz kakoršnegakoli vzrjka zabra-njena; bolezen, ki ne dopušča potovanja; dalje posebnega obzira vredni slučaji, kakor na pr. dijaki in otroci v raznih šolah. Vsi taki slučaji bodo posamič uradno dognani. Tozadevne prošnje je vložiti na tisto oblast, ki je doslej podporo dovolila, oziroma, kjer zdaj podporo prejemajo, in ta pošlje na deželno vlado, na Dunaju na notranje ministrstvo. O skupini B bomo poročali prihodnjič. O skupini A pa nam prihajajo naslednje pripombe: Občine Prvačina, Dornbcrg, nekatere vasi ribenberške županije, menda tudi nekateiena Krasu (kakor Brje,) daljs Ljubu-šnje (t. j. vasi Kamno, Smast, Ladri, Ljubušnje, Selce, Vršno in Krn) so več ali manj v tem obsegu poškodovane, da je uvrstitev v skupino B neopravičena. Po ministrskem razglasu bi se begunci moraii vrniti v povsem razdejane hiše. Te vasi bi morale priti v skupino B, kamor bi se mogli vrniti listi begunci, ki imajo domačo streho več ali man e obvarovano. Vsi drugi pa bi mogli ostati kjer so in dobivati begunsko podporo dalje. Prizadeta županstva naj v tem pogledu pošljejo glavarstvom svoja poročila. Našim obrlnikom, rokodelcem in podjetnikom! Prodira prepričanje, namen in priznana potreba, da se porabijo za bodočo obnovitveno akcijo v prvi vrsti domači ljudje. Vsako županstvo irriej pred očmi prvo nalogo, da ima natančen seznam vseh takih oseb svoje županije, z natančno označbo sedanjega bivališča in morebitne sedanje vojaške službe. Ko bodo ti seznami popolni, naj jih predložijo potom glavarstva na obnovitveni urad v Trstu. Točen prepis naj pošiljajo tudi našemu odboru. Posebno pa naj se oglase vsi tisti, ki imajo že kako opekarno, apnarno, večjo ali manjšo mizarsko delavnico, stavbeniki in izprašani zidarski mojstri. Dalje naj se nam prijavljajo tudi invalidi, ki bi bili sposobni za marsikako službo, njim primerno. Tudi kar se njih tiče, bodo morala biti v naših krajih nameščena invalidom namenjena mesta v prvi vrsti z našimi rojaki. Loterijske številke. i..........................................................: Gradec, 30. januarja 1918: 8i, 11, 34, 73, 45. Dunaj, 26. januarja 1918: 64, 84, 14, 87, 88. Trst, 7. februarja 1916: 25, 20, 46, 47, 84. Line, 19. januarja 1918: 58, 8, 11, 70, 76. Znana f. ur Max Bohnel, Dunaj, 1V„ Margaretenstr. 27/51 nam naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste ur po stari ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem ča?u razprodane. Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega tista veliki it. cenik f ranico proti vpošiljatvi K 1-._______________ Prostovoljna licitacija Neka pesest v trgu Rogatec, primerna za vsako trgovino, poleg cerkve, obstoječa iz stanovalne hiše, ajhamta, vrta, travnika itd., se v četrtek dne 21. februarja 1918 razproda. Vprašati je pri gospej Ludmilla Fiirst, Ptuj, Kaiserfeldgas.se 6, I. nadstropje. 67 Centrala tudi za zdravila. Na posvetu zastopnikov lekarnarjev, drogistov, zdravniških zbornic, odbora za zdravilne rože v notranjem ministrstvu pod predsedstvom sekčnega načelnika grofa Churiuskega so se izjavili, naj se ustavi centrala za nabavo zdravil. Od 170 na 200 milijonov kron je zvišala ..Osterreichische Kreditanstalt fiir Handel und Gewerbe" akcijsko glavnico. Rekord žitnih cen. Povprečne cene žitu so znašale na Angleškem leta 1917: 75 šilingov Openszakvarter; 17 šilingov 4 pensov več kakor lani in 44 šilingov 1 penso več, kakor 1. 1913. Pred sto leti: 1. 1818. so dosegle cene žitu sedanjo višino in so jo celo presegle; cena je znašala takrat 86 šilingov 3 pense. Cene ovsu so bile še višje; znašala so namreč 49 šilingov 4 pense; leta 1812. je stal oves 44 šilingov 6 pens. V drugih državah niso vodili statistike, kakor na Angleškem, a znano je, da je bila takrat pri nas huda lakota. Zanimivo je tudi, ker so cene žitu bile po Napoleonovih vojskah višje, kakor med vojsko. „Fremdenblatt" nič več oficijozno glasilo za notranjo politiko vlade. Korespondenčni urad poroča, da bo rFremdenblatt" v bodoče obravnaval vprašanja notranje politike samostojno in ne bo tozadevno več oficijozno glasilo. Ostane pa še nadalje oficijozno glasilo glede na zunanje vprašanje, a zunanje ministrstvo odklanja vsako odgovornost za članke, ki se pečajo z notranjo politiko in z upravo. Wilsonova poslanica kmetom. Iz Londona: Wilson je naslovil na kmete poslanico, s katero jih naproša, naj v bodočem vojnem letu zagotove dobro žetev, ki naj odreši Združeno države in evropske zaveznike od najhujših skrbi glede na prehrano. Vojska zasleduje, tako nadaljuje, največje smotre,. za katere se je kdajkoli človeštvo potegovalo. Gre za to, da preprečimo malim skupinam vojaških vladarjev odločevati o življenju in o premoženju človeštva, ker ti zasledujejo lastne koristi in zapovedujejo svojim vladam, ki jih zdaj popolnoma nadvladujejo. Vse se mora storiti, da zavezniki dobe vojsko. Ume-vamo ravno tako, kar znajo, o tem ne dvomimo, že tudi državniki na obeh straneh oceana, da se bliža borba svojemu višku in da mora letos ena ali druga vojna stranka doseči take vojaške uspehe, ki bodo na izid vojske odločilno vplivali. O razlogih, ki so združene države napotile, da so se pričele vojskovati; je izvajal Wilson : Nemčija ni kršila zgolj zakonov pravičnosti, marveč tudi mednarodne pogodbe in postave, ki že dolgo obstojajo. Voditelji Nemčije poizkušajo zdaj pritiskati na nas tako, da bi naše gospodarsko živijenje ustavili, da bi onemogočili promet z Evropo, zavrli vsak razvoj našega narodnega življenja in da bi se polastila nemška vlada posestev Amerike. Predsednik Wilson je končno opozoril na rekortno letino v letu 1917. in izjavil: Ni samo potrebno, da se uspeh ponovi, marveč skrbite, da se bo še več pridelalo. Vlada hoče v vsakem oziru podpirati kmete. Delo, zdrav razum in dobra volja ameriških kmetov bo, o tem je propričan, veliko pripomogla, da se bo vojska zmagovito končala. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 6. februarja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 6. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se. poroča : — 6 — Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Bopprcchta. V posameznih oddelkih flandrijske fronte v pokrajini od Armentieresa in ob kanalu L a B a s s e e je bilo artiljerijsko delovanje popoldne povišano. Pri L e n s u živahni minski boj. Ob Scarpi in zapadno od C a m-braia se je artiljerijski ogenj proti večeru mnogokrat povišal. — Armada nemškega prestolonaslednika. Poizvedovalni sunki sovražnika v Argonih in vzhodno od Avon-courta bili so zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. 20.000 ton potopljenih. W.-B. Dunaj, 6. februarja. Eden naših podmorskih čolnov je v zapadnem delu Kanala .'3 parnike, 2 jadernici in 4 angleške ribiške ladje z okroglo nad 20.000 brutto-re-gister-tonami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. Krilenko s svojim štabom aretiran. W.-B. Berlin, 5. februarja. Iz Kijeva se je dne 2. februarja brzojavilo, da so zasedli Poljaki glavni stan ruskega vrhovnega vojnega vodstva Mohilev in zaprli vrhovnega poveljnika Krilenka z njegovim celim štabom. Brzojavilo se je tudi, da so Ukrajinci v Kijevu zatrli vstajo boljševikov. Novo izvoljenemu ukrajinskemu ministrstvu predseduje predsednik ukrajinske mirovne delegacije v Brestu Litovskem Holubovič. Vse ukrajinske čete so se postavile na stran ki-jevske osrednje rade. Čete boljševikov se z največjo naglico umikajo iz Ukrajine v Rusijo. Pri Kijevu so baje zbrali pol milijona ukrajinskih čet, ki jih vodijo častniki, baje je tudi civilno prebivalstvo oboroženo. Boji Rumunov z Rusi. London, 5. februarja. Reuter 2. t. m. iz Jasa : Velik del .ruske armade se vojskuje in razorožuje rusko čete. Kuei izpraznujejo fronto v Moldavi vsak dan v večji meri; ruski oddelki korakajo proti ruski meji ter napadajo med potjo rumunske čete in vasi. Rusi so napadli Galac, po enodnevnem boju so pa razorožile rumunske čete 9. rusko divizijo in zaplenile 50 topov. Več oddelkov te divizije je pobegnilo v nemške jarke. Zadnjo sredo je napadel 6. ruski armadni zbor s težkimi topovi Folticeni; Rumuni so Ruse obkolili, jih razorožili in poslali v Rusijo. Nova besarabska republika je prosila rumunsko vlado za čete, da prepreči opustošenje dežele. Rumunska vlada je zasedla nato železnico Kišinev-UngeniJaš, dalje Bolgrad, Reni in druge krajo. Rumunske čete sebijejo z bolj-ševiki v celi Besarabiji. V Rusiji so zaprli veliko rumunskih častnikov in parlamentarcev, šest v Odesi. Dogodki na Ruskem. Ločitev cevke in d v zave. K.-B. Petersburg, 6. februarja. Pe-tersburška agentura objavlja sledeči odlok glede verske prostosti religijoznih združenj : Država in cerkev se ločita. Vsa na gotovi veroizpovedi temelječa odlikovanja in omejitve prostosti vesti se razveljavijo. Vse verske šege vživajo popolno svobodo, ako ne nasprotujejo meščanskim pravicam in javnemu redu. Nikdo se ne sme z ozirom na svoje versko prepričanje svojim meščanskim dolžnostim odtegniti. O dovoljenju, da se nadomesti eno meščansko dolžnost z drugo, odloči ljudski tribunal. Verska zaprisega se odpravi in nadomesti s svečano obljubo. Matrike o zakonih in rojstvih vodijo civilne oblasti. Šolo se loči od cerkve. Odpravi se obligatorični verouk. Vsi kleriki in verska združenja ne vživajo nobene predpravice in nobene pomoči od strani države ter ne razpolagajo o nobenem premoženju. Vsa posestva, ki jih imajo, se izjavijo za ljudsko premoženje. Poslopja in drugi predmeti, ki so določena za verske namene, pridejo na verska združenja v njih brezplačno rabo. Magacin ali se odda takoj v najem. — Vpra; Ptuju, Florianiplatz 4. Prvi viničar ali ša oženjen, ki se dobro razume na vinog ško delo, se pod dobrimi pogoji takoj me za zgornje Haloze. Za 1—2 kravi polja in travnika. — Naslov pove ..Štajerca." r< Starejši mož, ki se razume na vsa kmetijska dela, želi službo pri kaki vdovi kot pomočnik v gospodinjstvu.Naslov pove uprava „Šta-jerca." 51 a hiša v dob ijaln; asnila Želim kupiti 02 majhno posestvo v bližini Ptuja. Naslov v upravi ,,Šta-jerca." 1 par škornjev št. 41, 2 para ruj. gamašnov, 1 lovska puška 16 kal., tudi cela lovska oprema, 3 inf. waf- fenroke, 1 damski paletot iz suknja, 1 svitla poletna obleka, se izmenja proti živilom Lončar,Maribor Reisergasse 15/1. 53 Zanesljiva] postrežnica se išče za popo » okroi mora pomivati, ■ prinesti in enkH I teden tepihe ti ter v soboto ril vode ni treba 11 Plača 17 K na sec. Vprašati 1 Ptuju ObergeoL Sprung, Anast^ ™ Grunstrassell^" zelei slo 2 1 vinska pumpa, 1 veliki lojter-ski voz, 1 voz s -6 sedeži _ . proda Kari Kasper, trgovec v Ptuju. 54 zdrav in krepan takoj sprejme] vrtnariji g. Wauda, Ptuj, pri! nem pokopali?) Kakor v žil nju veliko vam pošljem poj ki vposlani fot fiji, povsem čno. Cena K Prosim naročili Ernst, Gradec, sterwieagasse t Parterre. itevajtf »rike, k ■ / 18S C Cenjene naročnike in prijatelje— simo najuludneje, da naj takoj narof za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanji] merah je vsakemu časopisu nemogoče, h „ • » na naročnino. Mi zamoremo svojo doli' v'"' napram naročnikom in čitateljem le j I izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dol B] napram listu. ..Šrajerc" je ljudski listin g nobenih skladov, iz katerih bi mogel tisi in druge stroške plačevati. Zato moi * košinel vplačilo naročnin. „ Staj ere" bode tudi j [ doče nevstrašeni zagovornik ljudskih pr : ] držati na svoje naročnike in odjemalc* tega vzroka prosimo še enkrat za naročil? Ako ne, storil to takoj! R Uredništvo in npravniStvo nahajata M ? Ptuju, gledališko poslopje štev. 31 A.Rix Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje 7.a vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabit. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. 'P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 rodaf a hiše hiša na voglu za trgovine, enonadstrop-v dobrem stanju s 3 stanovanji, 1 velika jalna v živahni prometni cesti, se proda. tila daje J. Gspaltl v Ptuju. Tam se odda iaoglo 300 mladih drevesc raznih vrst. __________^___________________m [Kupim zelenjavo, čebulo, češenj, [islo zelje, sadje, čreslo, dre= vesno skorjo vagonih in najvišjih cenah za aprovizijo-nje. Ponudbe na Kari Reiher, agentura komisija, Maribor, Tegetthofstrasse 57. 64 ^»N> -44H- -44H- -44H- g, ki se dobro razume 1 4«k rSu ^^ y+ na vinogradniško I^Hj I frJ» I delo. se pud ugod- '%A I \f I Bniini pogoji sprejme "pri g. Josef Urch. trgovec, Sv. Barbara v Halozah. 50 Viničar z večiuii delavskimi močmi se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri g. Josef Urch, trgovec, ___________v Sv. Barbari v Halozah. 49 Majer zanesljiv in priden, so delavskimi močmi, se sprejme takoj ali pozneje. Visoka plača (Stand-geld), za sedaj ena, pozneje 2 kravi za lastno rabo ter mnogo njive in vrta za zelenjavo. Ponu ibe na g. Ogriseg, Maribor, Langergasse. se pri hrani in stanovanju takoj sprejme pri F. Westermayer, izkušeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21._______39 htevajte olerte z vzorci od žup, gulaša, brike, kimljevih kock, župne mase, gulaso-ga zosa, kavinega nadomestila R. Schwarz, Dunaj XX., Wasnergasse 17. 55 raste li mače dan prašek . Dobi se oboje_ pr do- čez dalje soaa K J3u, vciiKa posoaa i\ o —. — rsaaaijc varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII-20., R6zsa utcza 21. 52 Zagotovljen uspeli Gir. neškodljiva ta vsake starost hitri sffjnrsl aapefa. Se rabi zunanje. Poizkusila dozv K *5—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 10"—. iPOta Krasila priS Mosmetls^eiOr.g.RixPraparateSjisajIX.,LacRiererg.6|K. dobite pri rabi .drJ.Ri Razpošiljatev strogo diskretna. Zdog« v Mariboru: lekarna pri „aiu(elju varuhu", lekarna pomagaj" in parfumerija Wolfram ; r Ljubljani lekarna pri jelemi , v droZeriji A. Kauc, in ^Adria-Drogcri«." ,M»nj: .iljtS : = Glavna naloga . >6nih drobilnih mlinov za vsakovrstno žito in moko mleti priporoča ikošinekova ulica 32. od glavnega kolodvora po Tegetthoffovi ulici naprej 5 minut hoda nasproti karčovinske šole. M Prve vrste drobilni mlin z zamaŠnjakom ali kolesom K 140 druge vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom „ 150 tretje vrste drobilni mlin z večjim zamašnjakom ali kolesom.............»170 kakor tudi pocinjene brzoparilnike iz zaloge Maribor. Nadalje priporočam vsakovrstne reporeznice, mleti, travilne kosilne stroje, grablje, stroje za obračanje sena in sejalne stroje. K nujnemu nakupu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti. Pojasnila so točno in brezplačno izvrše. Na zahtevanje obiščetn sam brezplačno cenjene posestnike. -1W 5S mmm Rdečost nosa pege, rdečest obraza, mileserji, mozoli, guba in ovenela koža izginejo pod garancijo po rabi priznane Dr. A. Rix, paste pompadour. Popolnoma neškodljiva. Posku-šnja K 1-50, velika doza K 4"--. Dr. A. Rix mazilo zoper ozeblino, najboljše proli ozeblinam in za preprečenja istih K 1"— Razpošiljatev direklno po povzetju ali naprej plačilu. • URixKosm.UboratoriomW močnice in part. Wolfram; v Ljubljani pari. A. Kauč in Adrija-drožerija. 59 Novi kažipot §> lie! ^m Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož- Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso : L PasternacK, Berlin, N.O., ffiidiaolklrcfipiatz 13. Abt. 473. 68 MM Prodam svoj travnik v Tladlhovi pri Sv. Lenartu si. g., to pa ali celi travnik skupaj ali pa vsak 6. delov (žniir) za-se; en del obsega pol orala. Kdor bi rad kupil, naj se oglasi dne 24. februarja ob 3. uri popoldne na lici mesta, kjer se prodaja izvrši. Jos. Ornig, Ptuj. Posestvo z 10 joh polja, 4 johe lepega gozda, lepo poslopje, in eno posestvo 5 joh polja 2 johi lepega bukovega drevja z ciglom pokrito streho, se proda po jako nizki ceni. Za pisati je „vredna kmetija 3000 na Štajerca Ptuj". Mala kmetija z lepo prostorno hišo in hlevom blizu železnice se v najem išče. Kdor kaj primernega ve, naj takoj naznani, bo primerno zato plačan. Naznanila se pošljejo „kmetovalec 101 .Štajerc' Ptuj," m 5501 pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina v [ „Štajerc" izV '" petek, datiran prihodnje Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbencm blagu. Vio- R^ line po K 14, 25 in višje. Dobre J^ harmonike po K 16, 25, 35, 50 in k%) višje, dvevrsine harmonike K 70, jH 80. 100, 120, trivrstne K 180, 20Q, f\\) 240, 280. Izmenjava dovoljena »H ^^ denar nazaj. Razposiljatev po povzetju ali naprcj-plačilu po razposiljalni hiši nans Konrad, c in kr. dvorni literati Brflx i\. 1740 (Češko). 52 Za ko; in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks StbSSl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izrisuje vse vrate pesred#vanja lajnitreje. 7pr&ianjs m pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikcl ali jeklo K 25,— 30— ali 35—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40"—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni llferant Br0x Nr, 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le Se v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 prodaja in kupuje. — Prevzame tudi popravila. J0S. PUKL, Celje, Seller- ;asse 2. 14 I Cm m topen]*' tbaMantUk (ure k S in papoMn *Uf*j» » V*, to l. *» lajrtii *fc »«4sij»i in I pnattafc si U. *• Ti '» *»p9*»» ntiiit irtkom- »are 19*« t -•70 Garnitura «a darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro imit., 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prslan, 1 igla za kravalo, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manSetni gumbi, v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K* [sta garnitura za dame, obstoječa iz: 1 ura na dame ali na naročnik, I zidana Inora s šuberjem, l prstan, 1 brošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naroČilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za cospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. MaxBShnel, Dunaj IV.Margarethenstr.27/51. 598 35 zum Holzfubren von nach Pettau werden gegea gute Bezahl aufgenommen beim Stadt am t Pettau! Naročnina v« strijo: za kron, za 4 krone, za kroni; na in v inozer leto 9 Wurmto p01 le,a 4 krc Naročnino naprej. Posa vilke se pre 20 ■ Iredništvo lištvo se r [Ptuju, gled: slopje J Hi ,,Asanol ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju Sobarjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj slane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18, Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Bia-hal-sam Vaša kurja očesa, bradasice in t do kito ne odpravi v 8 d n e h brez bolečin. Cena eue posoJice z garanci skira pismom K 2'75, S posodice K 550, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Keraeny, Ka8Chau(Kassa)I. postni predal 12/614 (Ogrsko'. **?n355f.i mm hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Uozniki za prevažanje drv od Vurmbej v Ptuj se proti W1F jako dobremu plači~~ sprejmejo pri mestnem uradu Pt\aelf^j; V obliki polna se doseJe z po zanesljivosti učinka mno-gukial preizkušenim preparotom == HYPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh Se v 14 dneh, nadaljna raba nepo-trebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8'90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po " razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 ijjgrake, J" lenili v esničeng i pog dja ru rocky je in sadni jesih savn, *s supi trgovina Briider Slavvitsch. Ptuj.1**^ ^ »lliziranj o Avtomatični lovilec za podganetoeniia r K 5-50, za miši K 4--, vlovi bre, nadnj?'11''6. P* do 40 kom. v eni noči, ne zapusti dtib|lv0 Je tc se postavi sam. Pasi za ščurke »Rapi iki re soče Ščurkov in Rusov v eni noči, po Kjfcvanje t Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih piserr. ^'^-P^r^hodu V po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien,L • Q ________________Neu""geasse Nr-26R \«™Mh ozdravlji omlad '. Na d HakuoBvalnlca le HEIEL, Dunaj, 9., vhod Hebragasse 1. Telelon št. Zidane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupiana I zidane niti, zidane štrene po vrsti in kakovosti do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane bluze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare klobuke. — Plačam takoj potom poštne hranim tično svoto. igij, Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-Šivalno šilo sije šlep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Stole za šotore, file, kolesne mantetje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4'—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11 —, 5 kosov K 18'—. Se dobi v vsaki trgovini ali pa razpošilja poštnine proslo, ako se denar napret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmlltzerstrasse 10, Naprej-proda-jalci dobijo rabat, vojna gleži t ali, p dno no nadalj ali p jajo brž! ■s^88"1™'^■■■^■■■■■■t'onti od! vsake vrste, jute, odpainel pra\ novega sukna, krojaški ostanglija -s ki, raztrgane nogavice, r trgane obleke gospodov stare posteljske odeje, koj H kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Cel, Trgovci in krošnjarji dobijo posebne Avst K.-B lanes raj Nob« Nei K.-B ega Z a j poldne padno rednjei anteri; je b Prima kavini — nadomestek se dobi pri mestni oddaji živii (Stadt. Lebensmittelabgabe) v Ptuju. zapad franc alovil. erijske »zapad lizvedb Udajatelj in arfgoTonii urednik: Kari linhart. Tisk: W. Blanke oizveab 8 V;f. 45