NEMŠKO-SLOVENSKI

ZGODOVINSKI

SLOVAR

Niko Hudelja

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR

Avtor: Niko Hudelja

Recenzenta: Stojan Bračič, Peter Štih

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

Slika na naslovnici: Franz Kurz Edl. von Goldenstein – Das Ständische Theater in Laibach Založila: Založba Univerze v Ljubljani

Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2024

Prva e-izdaja

Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL

Publikacija je brezplačna.

DOI: 10.4312/9789612973148

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs).

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 191590403

ISBN 978-961-297-314-8 (PDF)

Predgovor

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar je razširjena in popravljena verzija Nemško-slovenskega zgodovinskega glosarja (2010) in Nemško-slovenskega zgodovinskega slovarja (2012). Slovar nadaljuje začrtano usmeritev in pomeni dopolnilo in nadgradnjo obeh predhodnih izdaj.

Tudi tokrat se je avtor soočal z določenimi težavami. Pri presoji glede uvr-stitve posamezne besede v geslovnik za slovar, pri opredeljevanju pomenov in sopostavitvi slovenskih ustreznikov se je moral sprijazniti z dejstvom, da slovenski enojezični razlagalni slovar za področje zgodovine žal še ne obstaja in da strokovno izrazje posledično v marsikaterem primeru še ni poenoteno in tudi ne zbrano.

V določeni meri težave izhajajo iz bistva zgodovinske znanosti. Ker je v njenem središču človek, njegovo žitje in bitje v preteklosti, je za to znanstveno področje značilna izredna diferenciranost, veliko število pomožnih ved in sorodnih disciplin. Vse to se odraža v jeziku zgodovinske znanosti, kjer je težko začrtati jasno mejo po eni strani med zgodovinsko terminologijo in strokovnimi izrazi politične, sociološke, pravne vede, po drugi strani pa med zgodovinsko terminologijo in splošnim besedjem.

Ob tako obsežnem besediščnem korpusu, kot se izkazuje v raznoterih zgodovinskih besedilih in arhivskem gradivu, je seveda potrebno poudariti, da se pričujoči slovar osredotoča na relevantno besedišče preteklih treh stoletij, ob tem pa, sicer v sorazmerno manjši meri, zajema tudi besedišče starejših obdobij, ki je podrobneje upoštevano v posebnih slovarjih za posamezna obdobja oz. ožja strokovna področja, npr. v Lexerjevem slovarju za srednji vek ali v Babnikovem slovarju pravne terminologije.

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar obsega ca. 40.000 gesel in podgesel (besednih zvez, frazeoloških zvez, kolokacij, funkcijskih glagolov). Številne dopolnilne razširitve pri novih geslih in geslih, ki so bila že vključena v obeh prejšnjih izdajah, se nanašajo na vse nivoje slovarske obdelave in se odražajo a) v geslovniku – tako z vidika ožje zgodovinske terminologije, terminologije zgodovini sorodnih ved in tudi splošnega besedišča ( Mallepost, Nährstand, Sitzgeselle, Tanzkränzchen, Wetterschießen); b) pri pomenskem razdelku – v številnih primerih so registrirani dodatni pomeni in njim odgovarjajoči slovenski ustrezniki (npr. pri geslih Nachricht (naznanilo), Wirtschaft (kmetija), Mittel (ceh/združenje/

3

sredina), Verstand (pomen), Niederlage (skladišče)) ; c) pri dodatnih področnih po-jasnilih, ki so za uporabnike v marsikaterem primeru koristna, zlasti zaradi raz-drobljenosti podatkov v strokovni literaturi in posledično težji dostopnosti (npr.

pri geslih Einquartierung, Macht/bewaffnete Macht, Gewerbe, Polizei, Verbrechen) d) pri primerih rabe, kjer so navedeni številni primeri, zlasti s specialnih področij, npr. uradniškega dopisovanja ( in Entsprechung, mit Bezug, über Veranlassung, in/zu urkund dessen, mit/unter Zuziehung).

Kljub tipološko tako raznovrstnim in obsežnim razširitvam pa je z metodo-loškega vidika pomembno poudariti, da slovar ohranja vse značilnosti zgradbe geselskega članka, določene že v predhodnih izdajah in tako kontinuirano vzdr-

žuje temeljno zasnovano slovarsko strukturo, kar po eni strani omogoča lahko primerljivost in preglednost, obenem pa tudi konceptualno odprtost za nadaljnje dopolnjevanje.

Vsem, ki ste mi bili pri pripravi tega slovarja pripravljeni že v stopnji njegovih predhodnih izdaj in tudi sedaj pomagati s koristnimi nasveti, zlasti z dragocenimi specialnimi pojasnili, se iskreno zahvaljujem.

Ljubljana, v juniju 2016

Niko Hudelja

4

Kratka predstavitev slovarja

V tej kratki predstavitvi želim izpostaviti le najosnovnejše značilnosti slovarja in podatke o njem, ki omogočajo splošen vpogled, obenem pa lahko služijo tudi kot neposredna orientacijska informacija za branje in uporabo slovarja. Gre za tri sklope: sestava geslovnika, zgradba geselskega sestavka in strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju s svojo kratično oznako neposredno razvidna v njem.

Sestava geslovnika

Slovar obsega ca. 40.000 gesel in podgesel.

Pri izboru gesel za pričujoči slovar je bilo upoštevano zlasti merilo pogo-stnosti in relevantnosti posameznih besed, s katerimi se v strokovnih besedilih pri študiju in poklicu srečujejo študenti in diplomanti zgodovine. Izhajajoč iz bistvenih značilnosti zgodovine (kot vede) in njene umeščenosti v okolje humanističnih znanosti slovar poleg zgodovinske terminologije vključuje tudi besedje zgodovini sorodnih disciplin ter v določeni meri tudi besedje, pogosto pojavljajoče se zlasti v nekaterih tipih zgodovinskih virov, ki bi ga bodisi zaradi determinologizacije bodisi zaradi širše rabe sploh lahko opredelili že kot splo-

šno. Pomemben sestavni del slovarja so historizmi (npr. Sklave, Magd, Knecht) in arhaizmi (npr. Schulmeister, Hantierung, Sommerfrische) ter besede, ki so v teku času spreminjale svoj pomen – pri teh je v slovarju poleg sedanjega naveden seveda tudi nekdanji pomen (npr. Gelegenheit, Licht, Volk). Slovar vključuje tudi nekatere specifične avstriacizme (npr. Stadl, Professionist, Schematismus).

V slovar so uvrščene tudi številne kratice za stranke, organizacije in države ter besedne okrajšave, v Dodatek pa so vključeni specifični zapisi za nekatere mesece, s katerimi se srečamo v zgodovinskih arhivskih listinah, ter izbor osebnih in zemljepisnih imen.

Za besedje, uvrščeno v pričujoči slovar, je – gledano z vidika pomenskih polj

– značilna visoka stopnja raznovrstnosti – v loku od ožje strokovne terminologije (npr. za deželnostanovsko organizacijo) preko gospodarstva (npr. izrazi za rokodelske in obrtne dejavnosti ter industrijske veje, izrazi za rokodelske pokli-ce), kmetijstva (npr. izrazi za kulturne rastline, obdelovalne površine, kmetijska 5

gospodarska poslopja), meroslovnega sistema (npr. izrazi za stare mere in uteži, večinoma iz obdobja po uvedbi metričnega sistema leta 1871), medicine (npr. izrazi za bolezni (navajane kot vzroki smrti)) pa vse do lastnoimenskih besed (npr.

nazivi strank, društev, organizacij).

V zvezi z besednodružinsko celovitostjo velja omeniti, da slovar načeloma ne navaja celotnih besednih družin, prednost daje samostalnikom kot nosilcem terminoloških pomenov.

Gesla so – razen citatnih besed – zapisana v sodobnem nemškem jeziku, skladno s sodobno nemško pravopisno normo, vendar načeloma upoštevajoč normativno stanje, uveljavljeno oz. veljavno pred uvedbo najnovejšega nem-

škega pravopisa (2006). Slovar ob geselski besedi praviloma ne navaja pisnih različic, ki so obstajale v starejših obdobjih. (Pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapisana tudi v starejši obliki, kazalka nato usmerja h geslu z novejšim zapisom.)

Zgradba geselskega članka

Geselski sestavek je sestavljen iz dveh oz. treh razdelkov: a) geselska beseda (v krepkem tisku, če je geselska beseda t. i. citatna beseda, pa v krepkem ležečem tisku), ki ji sledi b) pri samostalniku oznaka za spol (m – maskulin/moški spol, f – feminin/

ženski spol, n – neutral/srednji spol) in v posameznih primerih tudi za število (pl –

Plural/množina), nato sledi c) pomenski razdelek (v navadnem pokončnem tisku, pri citatnih besedah v ležečem tisku) s slovenskimi ustrezniki, ki glede na dvojezični tip slovarja seveda predstavljajo jedro pomenskega razdelka; sledeč načelu čim večje uporabne informativnosti posameznih gesel, sprejetih v slovar, so v pomenskem razdelku za slovenskimi ustrezniki v posameznih primerih navedeni č) relevantni primeri rabe, kolokacije, stalne besedne, frazeološke zveze, zveze s funkcijskimi glagoli ipd. Tovrstni primeru so načeloma navedeni kot podgesla na koncu pomenskega razdelka geselske besede, in sicer s tabulatorskim zamikom. Znak ◊ zamejuje geselsko besedo in hkrati opozarja, da geselski besedi sledijo podgesla.

Pri predstavitvi geselske besede slovar opozarja tudi na večpomenskost in na homonimijo, pri čemer so pri večpomenski besedi v pomenskem razdelku posamezni pomeni med seboj ločeni s številkami, medtem ko so homonimi predstavljeni seveda ločeno, kot samostojna gesla (če sta samostalnika oz. če so samostalniki istega gramatikalnega spola, je homonimnost dodatno označena z nadpisano številko takoj za geselsko besedo).

6

V pomenskem razdelku je za slovenskim ustreznikom v posameznih primerih v oklepaju na desni naveden dodatni orientacijski podatek, ki je po svoji funkciji lahko a) dodatno pomensko pojasnilo (npr. bakalaureat (akademski naziv)), včasih razlagalnega tipa, razširjeno tudi z določenimi stvarnimi enciklope-dičnimi podatki (npr. Hohe Pforte – Visoka Porta (po 1654 oznaka za palačo Velikega vezirja, nato za turško vlado), bodisi povzetimi bodisi neposredno navedenimi iz arhivskega gradiva, strokovne literature, časopisja itd.), b) pri citatnih besedah navedba vira (oz. oznake zanj – s pripisano številko strani), iz katerega v slovar sprejeta beseda oz. njen predstavljeni pomen izhaja (npr. assrecht – žirovščina (G

I. 380, G II. 251)), c) z zvezdico označen starinski oz. zastarel izraz (npr. Anstalt (*naprava)), bodisi č) prav tako z zvezdico označen germanizem oz. avstriacizem (npr. Bafel (* pofl)) . Namen takšne navedbe nekoč v slovenščini sorazmerno ra-bljenih izrazov (za potrditev prim. tudi Deutsch-slovenisches Wörterbuch (Matej Cigale, 1860)) je senzibilizirati študente oz. uporabnike tega slovarja za pojav medjezikovnega prevzemanja, danes ob globalizaciji sicer izrazitega na relaciji angleščina – slovenščina, v prejšnjih obdobjih pa v slovenskem jezikovnem prostoru zaradi geografske bližine in zgodovinskih danosti (naša tisočletna vklju-

čenost v habsburško monarhijo in nato Avstro-Ogrsko) potekajočega zlasti na relaciji nemščina – slovenščina.

Poseben slovaropisni tip orientacijskega podatka, navedenega v oklepaju, je slovarska kazalka: označena je s puščico, ki a) usmerja k sopomenki s po-menskim razdelkom (npr. Defensivalliance (→ Defensivbündnis), b) napotuje k podpomenki (npr. Lähmung (→ Lungenlähmung)), c) pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapisana tudi v starejši oz. narečni obliki, usmerja h geslu z novejšim zapisom (npr. Kaischler (→ Keuschler)), č) izjemoma lahko opozarja na edninsko obliko (npr. Bergleute (→ Bergmann)), d) – v primeru t. i. funkcijskih glagolov in kolokacij – opozarja na samostalnike, ki nastopajo v zvezi s takšnimi glagoli, in napotuje k njim (npr. treffen (→ Maßnahme)) ali pa e) usmerja h geslu, ki vsebuje širše pomensko pojasnilo (npr. Notkaserne (→

Einquartierung)).

7

Strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju (s svojo kratično oznako) neposredno razvidna v njem Kot citatne besede so v slovar vključeni strokovni izrazi iz naslednjih del: 1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (I. in II.) (Ljubljana, 1970 in 1980) (v slovarju oznaka G)

2. Sergij Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev (Ljubljana, 1961) (v slovarju oznaka V)

3. Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918/Handbücher und Karten zur Verwaltungsgeschichte bis 1918/Manuali e carte sulle strutture am-ministrative fino al 1918 (ur. Jože Žontar, Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Gori-zia-Triest, 1988) (v slovarju oznaka H)

8

A

A

à – po

abbestellen – odpovedati naročilo,

à conto – na račun

preklicati naročilo

Aar m orel (pesn.)

abbieten – oklicati

Aas n mrhovina

Abbieten n oklic

Aasplatz m mrhovišče

Abbildung f slika, ilustracija

a. B. = am Bande (→ Band, n)

Abbitte f prošnja za odpuščanje ◊

Abbitte leisten/tun – prositi

ab … – od … dalje

odpuščanja

ab intestato – brez oporoke, brez

abblasen – odtrobiti (→ Spielleute,

testamenta

Spielmann)

Abalienation f odtujitev

Abbrandler m pogorelec

abalienieren – odtujiti

Abbrandlergabe f pogorelščina

Abalienierung (→ Abalienation)

(prispevki za pogorelce)

abändern – spremeniti (*premeniti,

abbrechen – 1. odlomiti, odtrgati

prenarediti)

2. porušiti 3. prekiniti

Abänderung f sprememba (*premena,

(→ Beziehung)

prenaredba)

Abbrechung f 1. rušenje 2. škoda

Abandon m zapustitev, opustitev,

Abbreviatur f okrajšava, kratica,

prepustitev

abreviatura

abandonnieren – zapustiti, opustiti,

abbrevieren – skrajšati

prepustiti

abbringen – 1. odnesti, odpeljati

Abart f 1. vrsta, zvrst 2. izrodek,

2. odvračati, odvrniti 3. odpraviti

spaček

Abbringung f odpravljanje, odprava

Abb. = Abbildung (→ Abbildung)

Abbruch m 1. rušenje, odstranitev

Abbau m 1. odstranitev 2.

obstoječega objekta 2. prekinitev

zmanjšanje, reduciranje 3. znižanje

3. škoda (*kvar) ◊

4. kopanje rude, kop ◊

Abbruch der diplomatischen

Abbau von Privilegien –

Beziehungen – prekinitev

zmanjšanje privilegijev, odprava

diplomatskih odnosov (*prekinjanje

privilegijev

diplomatskih vezij)

Abbau von Beamten – zmanjšanje

Abbruch leiden – utrpeti škodo

števila uradnikov, odpuščanje

Abbruch tun – prikrajšati (koga) zum

uradnikov (→ Beamtenabbau)

Abbruch gereichen – biti v škodo

abbauen – 1. odstraniti 2. zmanjšati,

abbüßen – 1. delati pokoro za (kaj),

reducirati 3. znižati 4. kopati rudo

pokoriti se 2. prestati kazen

abberufen – odpoklicati

Abbüßung f 1. pokora 2. prestajanje

(→ Diplomat, Gott)

kazni ◊

Abberufung f odpoklic

nach Abbüßung der Strafe – po

prestali kazni

11

A

Abdachung f strmina, reber

abendländisch – zahoden, okcidentalen

abdanken – 1. odpovedati se

Abendmahl n večerja ◊

prestolu, abdicirati 2. odpustiti

Heiliges Abendmahl – 1.

(vojaka, oficirja, uradnika)

Gospodova večerja, zadnja večerja

(→ Soldat)

2. sveto obhajilo (→ Kommunion)

Abdankung f 1. odpoved prestolu,

Abendmahl unter beiderlei

abdikacija 2. odpustitev (vojaka,

Gestalten (Kelchkommunion) –

oficirja, uradnika)

obhajilo pod obema podobama

Abendmahl unter einer Gestalt

Abdecker m konjederec (*konjač)

(Hostienkommunion) – obhajilo

Abdeckerei f konjedernica

pod eno podobo

abdienen – odslužiti

Vermahnung zum Abendmahl –

opomin pred obhajilom

Abdienung f odslužitev ◊

das Abendmahl einnehmen –

Abdienung des Freiwilligenjahres

večerjati

– odslužitev enoletne prezentne

jmdm. das Heilige Abendmahl

vojaške službe (→ Präsenzdienst/

reichen/spenden – obhajati (koga)

einjähriger Präsenzdienst )

Abendrot n večerna zarja

Abdikation f odpoved prestolu,

abdikacija

abends – ob večerih, zvečer ◊

um 7 Uhr abends – ob 7. uri

abdizieren – odpovedati se prestolu,

zvečer

abdicirati

Abendtafel f svečana večerja

abdringen – izsiliti

Abendtisch (→ Abendessen)

Abds. = Abends (→ abends)

Abendunterhaltung f večerna zabava

abeilend – iztekajoč

(*zabavni večer)

Abend m 1. večer (→ Ehrenabend,

aber – toda, ampak

Familienabend) 2. zahod ◊

Heiliger Abend – sveti večer:

Aberglaube m praznoverje





24. december


Aberhunderte pl stotine, na stotine

am Abend/des Abends – zvečer

aberkennen – odrekati, odvzeti

am Abend St. Johannis Baptistae –

na predvečer sv. Janeza Krstnika

Aberkennung f odrekanje

geselliger Abend – družabni večer

(*odsojanje), odvzem (*odsodba) ◊

zu Abend essen/speisen – večerjati

Aberkennung der bürgerlichen

Abendandacht f večerna maša

Ehrenrechte – odrekanje

državljanskih pravic, odvzem

Abendblatt n večerni časopis, večernik

državljanskih pravic

Abendbrot n mala večerja

Abfahrtsgeld n odpravnina, odhodnina

(*predvečerek)

(V 494), odselnina (G II. 250, 348)

Abendessen n večerja

Abfall m 1. padanje, odpadanje 2.

Abendland n zahodne dežele, okcident

padec, nagib 3. zmanjšanje (števila,

teže), pojemanje, upad

12

A

4. odstopanje od (česa), ločitev od

Abfertigungsoffizier m častnik,

(česa), odpadništvo (*odpad)

zadolžen za prevzem in predajo

5. dohodek 6. odpad, odpadki

dnevne zapovedi

abfallen – 1. padati, pasti, odpadati,

abfeuern – sprožiti (→ Pöller)

odpasti 2. spuščati se, nagibati se

3. zmanjšati se, pojemati

Abfeuern n sprožanje ◊

4. izneveriti se (komu), odreči se

das Abfeuern von Pöllern – sprožanje

(komu), odvrniti se od (koga)

topičev, sprožanje možnarjev

5. zaslužiti

Abfindung f 1. poravnava, pogodba

abfällig – 1. odklonilen, zaničevalen, 2. odpravnina, odškodnina

podcenjevalen 2. odklonilno,

Abfindungsbetrag m 1. pogodbeni

zaničevalno, podcenjevalno

znesek (*pogoditveni znesek)

Abfall-Papier n star papir

2. odpravnina, odškodnina

Abfallstoffe pl odpadki ◊

abflauen – zmanjšati se, poleči se

Beseitigung der Abfallstoffe –

Abfluß m odtok

odstranjevanje odpadkov

Abflußröhre f odtočna cev

Beseitigung der menschlichen

Abfallstoffe – odstranjevanje

Abfolge f zaporedje ◊

človeških odpadkov (rubrika pri

in chronologischer Abfolge – v

popisu prebivalstva leta 1910: »a)

časovnem zaporedju

v stiku z občo kanalizacijo kraja

abfolgen – izročiti

(Anschluß an die allgemeine

abfordern – 1. terjati 2. pozvati,

Ortskanalisation), b) z zistemom

poklicati (→ Welt, Zeitlichkeit)

bečev (mittels Tonnensystems)

ali c) drugače (in welcher anderer

Abfuhr f 1. odvoz, odvažanje

Weise)«)

2. odvajanje, plačevanje, (dajatev,

davkov) 3. zavrnitev 4. poraz (v

abfangen – prestreči, ujeti

dvoboju)

Abfangjäger m prestrezni lovec

abführen 1. odpeljati, odvažati

(vojaško letalo)

2. odpeljati v zapor (celico) 3.

abfassen – sestaviti, spisati, zapisati

odvesti, plačati (dajatev, davek,

Abfassung f sestavljanje, pisanje

volilo) (*odrajtati, odrajtovati) 4.

dokončati pravdo (*dognati pravdo,

abfertigen – 1. odpraviti 2. odpremiti dovršiti pravdo) 5. nadaljevati s

(pošto, pisma, pakete) 3. poslati

pravdo

(npr. sla)

abführend – odvajalen (→ Tee)

Abfertigung f 1. odpravnina

(*odpravilo) 2. odprema (pošte,

Abführmittel n odvajalno sredstvo

pisem, paketov) 3. odprava (npr.

Abg. = Abgeordnete(r)

potnikov) 4. dnevna zapoved

(→ Abgeordnete/r)

Abfertigungsgebühr f odpravnina

Abgabe f 1. dajatev, davščina, dača



2. oddaja

Abgabepreis f cena za oddajo

13

A

Abgang m 1. primanjkljaj,

… (Kinder deren geistiger oder

pomanjkanje, odsotnost

körperlicher Zustand nach

(*nedostatek, nedostojilo) 2. smrt

vollendeter Schulpflichtigkeit

(*odhod iz sveta) 3. odhod

erwiesenermaßen die Erreichung

4. izpis, eksmatrikulacija

des Zweckes der Volksschule nicht

5. zmanjšanje (števila, teže),

mehr erwarten läßt, erhalten ein

pojemanje, upad 6. prodaja

Abgangszeugnis …)«)

7. izguba, izginotje ◊

tödlicher Abgang – smrt

ABGB/a.b.G.B. = Allgemeines

aus Abgang des Alters – zaradi

Bürgerliches Gesetzbuch n

mladoletnosti (*maloletnosti)

Splošni državljanski zakonik

aus Abgang rechtlicher Beweise

abgeben – 1. oddati, podati, navesti

– zaradi pomanjkanja pravnih

(*izpovedati) (→ Äußerung,

dokazov

Erklärung, Meinung, Stimme, Urteil,

bei Abgang – ob odsotnosti

Willenserklärung, Zeugnis)

nach Abgang der männlichen Linie

2. odstopiti, predati (→ Geschäft)

– po izumrtju moške linije

3. prodajati 4. biti primeren

in Abgang bringen – odpustiti (npr.

(→ Soldat) 5. delati kot (→ Knecht), iz bolnice)

ukvarjati se s (čim), opravljati

in Abgang kommen – 1. umreti

funkcijo 6. izstreliti (→ Decharge,





2. zgubiti se


Ehrensalve, Schuß) ◊

Abgänger m dijak, ki zapusti šolo

wahrheitswidrig abgeben –

(zlasti po opravljenem zrelostnem

napačno navesti (*izpovedati)

izpitu), absolvent

abgeben, sich – 1. ukvarjati se s (čim) abgängig – 1. manjkajoč 2. pogrešan

2. družiti se s (kom)

Abgängige f pogrešanka

Abgefallene(r) m odpadnik

Abgängige(r) m pogrešanec

abgehen – 1. oditi 2. odpeljati se

3. zapustiti šolo 4. prodajati se, iti v

Abgangszeugnis n odhodno

promet 5. odšteti 6. manjkati

spričevalo, odhodnica ( Ukaz

7. potekati 8. umreti (→ Tod)

ministra za bogočastje in uk z dne

9. opustiti (→ Standpunkt)





20. avgusta 1870 leta, s katerim


10. pregledati (→ Ehrencompagnie)

se občnim ljudskim šolam izdaje

šolski in učni red / Verordnung des

Abgehen n odhod

Ministers für Cultus und Unterricht

Abgehung (→ Abgehen)

vom 20. August 1870, womit eine

abgelegen – 1. oddaljen, odročen

Schul- und Unterrichtsordnung für

(→ Ort) 2. odležan (→ Wein)

die allgemeinen Volksschulen erlassen

wird, je določal, da »otroci, kateri

Abgeordnetenhaus n poslanska

so na duši ali na telesi taki, da po

zbornica (avstrijskega državnega

dovršeni šolski dôbi dokazno

zbora), spodnji dom (V 439)

več ni upati, da bi mogli ustreči

Abgeordnete(r) m 1. poslanec

namenu ljudske šole, dobé

2. odposlanec, delegat

odhodno spričevalo (odhodnico)

Abgereiste(r) m oseba, ki je odpotovala

14

A

abgerichtet – izučen, izurjen

abhanden – abhanden sein – ne biti

abgerückt – pretekel

pri roki, ne biti tukaj

abgesagt – zaklet (*naglaven)

Abhandlung f 1. obravnava, razprava

(→ Feind)

2. pogajanje 3. znanstvena

razprava, znanstveni članek ◊

abgeschieden – 1. samoten 2. pokojen

Abhandlung der Verlassenschaft

Abgeschiedene f rajnica, pokojnica

– zapuščinska obravnava,

Abgeschiedene(r) m rajnik, pokojnik

zapuščinska razprava

Abhandlung eines Vertrags –

abgesehen – abgesehen von – razen,

pogajanje zastran pogodbe

ne upoštevajoč ◊

Abgesehen von einigen wenigen

Abhandlungsbehörde f razpravno

Touristen, war der Platz leer. –

oblastvo (*obravnavna gosposka)

Če ne upoštevamo maloštevilnih

Abhandlungsgericht n razpravno

turistov, je bil trg prazen.

sodišče (*obravnavna sodnija)

Abgestrafte(r) m kaznjenec

Abhandlungsinstanz f razpravna

Abgeurteilte(r) m obsojenec

instanca

abgewichen – pretekel

Abhandlungstagfahrt

(→ Abhandlungstagsatz)

Abgott m malik

Abhandlungstagsatz m narok (*dan

Abgötterei f malikovanje

za obravnavo, razpravni dan)

abhacken – odsekati (→ Finger, Hand) Abhang m breg, brežina, obronek, abhalten – 1. odvračati, odvrniti,

pobočje

zadržati, ovirati 2. prirediti,

abhängen – 1. biti odvisen od (koga/

opraviti (→ Commission), izvršiti,

česa) 2. viseti

organizirati

abhängig – 1. odvisen 2. viseč,

Abhalten n 1. odvračanje 2.

navezan 3. padajoč (teren)

prirejanje, opravljanje, izvrševanje,

jmdn. abhängig machen – podvreči

organiziranje

(koga)

Abhalten von Viehmärkten –

izvrševanje živinskih sejmov

Abhängigkeit f odvisnost ◊

sich in Abhängigkeit befinden –

Abhaltung f 1. ovira, zadržanost

biti odvisen od (koga/česa)

2. izpeljava, organizacija ◊

in Abhängigkeit bleiben – biti

Abhaltung von Wahlen – izpeljava

odvisen od (koga/česa)

volitev

eine Abhaltung haben – biti

abhauen – odsekati (→ Finger, Hand)

zadržan

abhausen – izgubiti posestvo (zaradi

abhandeln – 1. obravnavati

prezadolženosti), propasti

2. razpravljati 3. pogajati se,

Abhauung f odsekanje

zbijati ceno 4. kupiti

(→ Fingerabhauung,

abhanden – abhanden kommen –

Handabhauung)

izgubiti se, izginiti

abheben – 1. vzdigniti, privzdigniti

15

A

2. dvigniti (→ Geld)

Abkömmling m potomec, potomka

abhelfen – pomagati (*odpomoči)

Abkunft f izvor, rod, pokolenje

(→ Übelstand, Wassermangel)

abkürzen – skrajšati (→ Frist)

Abhilfe f odpomoč ◊

Abhilfe schaffen – odpomoči

Abkürzung f 1. skrajšanje, krajšanje

2. okrajšava, kratica

abhold – nenaklonjen

abladen – razkladati

abhören – 1. zaslišati 2. prisluškovati 3. izpraševati 4. zdravniško

Abladen n razkladanje

osluškovati organe (zlasti pljuča),

Abladestation f razkladalna postaja

avskultirati

ablagern – odlagati

Abhörung f 1. zaslišanje

Ablagern n odlaganje

2. prisluškovanje 3. izpraševanje

4. zdravniško osluškovanje organov ablassen – 1. odpustiti 2. izpustiti (zlasti pljuč), avskultacija

3. znižati (→ Preis) 4. opustiti,

odstopiti od (česa) (→ Klage,

Abitur n zrelostni izpit, matura

Vorhaben) 5. prenehati

Abk. = Abkürzung (→ Abkürzung)

Ablaß m 1. odpustek 2. odtok

abkarten – snovati, naskrivaj

3. popust

pripravljati

Ablassung f popust

Abkaufgeld n odkupnina, odkupni denar Ablauf m potek, pretek, iztek ◊

(G II. 341, 350)

nach Ablauf eines Jahres –

Abkaufgelder pl odselnine (G II. 348)

po poteku enega leta

abkommandieren – odposlati (z

nach Ablauf der Funktionsdauer

ukazom določiti za opravljanje

– po poteku mandata (*opravilne

posebne naloge)

dobe)

Abkomme m potomec

ablaufen – 1. izteči, odteči, odtekati

2. poteči, miniti (→ Rang)

abkommen – 1. oddaljiti se, zapustiti

2. dogovoriti se 3. opustiti,

ableben – umreti

odpraviti 4. izvirati

Ableben n smrt

Abkommen n 1. rod, vir, poreklo

Ableber m preužitkar (→ Unterhalt)

2. dogovor, sporazum, pogodba

Ableberin f preužitkarica

(→ Handelsabkommen,

(→ Unterhalt)

Kontrollabkommen,

Stillhalteabkommen,

ablegen – 1. odložiti, odlagati

Wirtschaftsabkommen) ◊

(→ Akte, Waffe) 2. izreči

Münchener Abkommen –

(→ Bekenntnis, Ehrengelöbnis, Eid,

Münchenski sporazum (29. 9. 1938)

Gelübde, Geständnis, Zeugnis) 3.

ein Abkommen schließen/treffen –

polagati, položiti (→ Rechnung) 4.

skleniti dogovor

opustiti

(von etwas) sein Abkommen

5. opraviti (→ Beichte, Prüfung)

erhalten/haben – prenehati veljati

16

A

Ablegung f 1. odlaganje 2. izrekanje

Ableugnung f 1. tajenje, zanikanje

3. polaganje 4. opuščanje 5.

2. odrekanje

opravljanje ◊

Ablegung der Beichte – spoved

abliefern – oddajati, oddati, izročiti

Ablegung des Eides – prisega

Ablieferung f oddajanje, oddaja,

ablehnen – 1. odkloniti 2. izločiti

izročanje

ablehnend – odklonilno

Ablieferungspflicht f dolžnost oddaje

(→ bescheiden)

ablösbar – odkupen

Ablehnung f 1. odklanjanje,

Ablöse (→ Ablösung)

odklonitev 2. izločitev (npr.

ablösen – 1. nadomestiti (koga),

izvedenca v sodnem procesu)

naslediti (koga) 2. odkupiti

(*odklon)

Ablösung f 1. odkup, rešitev, odveza Ablehnungsgrund m odklonilni

(→ Kranzablösung, Robatablösung,

vzrok

Robotablösung, Servitutenablösung)

Ableib m smrt

2. ukinitev 3. zamenjava, zamena

ableiben – umreti (→ Körper)

(*prememba) (→ Wachablösung) ◊

Ablösung der Dienstbarkeit –

ableinen – 1. očistiti 2. popraviti,

odkup služnosti

odpraviti napake ◊

Ablösung der Gerechtsamen –

den Verdacht ableinen – odvrniti

odkup pravic

sum

Ablösung der Grundlasten – odkup

Ableinung f 1. očiščenje 2. poprava,

zemljiških bremen (G II. 233, 469)

odprava napak ◊

Ablösungsbetrag m odkupnina

Ableinung des Verdachts –

(*odkupni znesek)

odvrnitev suma

abmachen – dogovoriti se

Ableinungseid (→ Reinigungseid)

Abmachung f dogovor ◊

ableisten – odslužiti (→ Wehrdienst)

eine Abmachung treffen –

Ableistung f odsluženje

dogovoriti se

Ableistung des Wehrdienstes –

Abmagerung f izhiranost (skupni

odsluženje vojaške službe

pojem za različne bolezni, ki jih

ableit (→ Abfahrtsgeld)

je spremljala splošna oslabelost in

izhiranost, zlasti sušica, jetika)

ableiten – 1. odvajati 2. preusmeriti 3. izpeljati

abmahnen – opomniti

ablenken – 1. preusmeriti 2. odvrniti

Abmahnung f opomin

pozornost (→ Aufmerksamkeit)

abmarken – postaviti mejnike, razmejiti

Ablenkungsmanöver n odvračanje

Abmarkung f razmejitev

pozornosti

(→ Stadtabmarkung)

ableugnen – 1. tajiti, zanikati

Abmarsch m odkorakanje, odhod

2. odreči, odrekati

abmarschieren – odkorakati

17

A

abmelden – odjaviti

abordnen – odposlati, poslati,

Abmeldung f odjava (*odglasilo)

delegirati

Abmessung f odmera

Abordnung f odposlanstvo,

odposlanci, deputacija, delegacija

abmitteln – posredovati (→ Streit)

Abort m stranišče (*straniše, sekret,

Abmittelung f posredovanje

zahod)

Abnahme f 1. odvzem, snemanje,

abraiten – obračunati

odstranitev 2. pojemanje, upadanje,

zmanjševanje 3. nakup ◊

Abraitung f obračun

Abnahme des Eides – zaprisega

abräumen – odstraniti

Abnahme von Erlöskarten – nakup

oprostnih listkov (→ Gratulations-

Abräumung f odstranjevanje

Enthebungskarten)

(→ Schneeabräumung)

Abnahme von Prüfungen –

abrechnen – obračunati

spraševanje

Abrechnung f obračun

Abnahme finden – iti v promet,

prodajati se

Abrede f 1. dogovor, sporazum

(→ Kaufabrede, Heiratsabrede)

Abnegation f zanikanje, tajenje

2. ugovor ◊

abnehmen – 1. odvzeti (→ Beichte,

Abrede treffen/nehmen –

Eid, Last, Nationale, Prüfung) dogovoriti se

2. sneti, odstraniti 3. pojemati,

etwas in Abrede stellen – 1.

upadati, zmanjšati se 4. shujšati

ugovarjati (čemu), oporekati (čemu)

Abnehmer m odjemalec, kupec,

2. zanikati (kaj), tajiti (kaj)

naročnik

abreden – 1. dogovoriti se za (kaj)

Abneigung f nenaklonjenost,

2. odvračati (koga) od (česa) ◊

odklanjanje (*mrzkost, odpornost)

jmdm. etwas abreden – odrekati

(komu kaj)

Abnormität f nepravilnost

jmdn. von etwas abreden –

abolieren – 1. odpraviti, ukiniti,

odsvetovati (komu kaj)

razveljaviti, abolirati 2. ustaviti (npr.

rentlos abreden – skleniti

sodni postopek), abolirati

nedobičkonosni dogovor

3. odpraviti tlako

(→ Heiratsabrede)

Abolition f 1. odprava, ukinitev,

Abredung f dogovor

razveljavitev, abolicija 2. ustavitev

abreichen – 1. dati, dajati 2. podati

(npr. sodnega postopka), abolicija

3. podeliti, podeljevati 4. doseči

3. odprava tlake, abolicija

(→ Robotabolition) 4. odprava

abreißen – odstraniti, porušiti,

suženjstva v Ameriki

podreti

Abonnement n naročilo (*naročba),

Abreißung f odstranitev, porušenje,

abonma (*abonement)

podrtje

abonnieren – naročiti, abonirati

abrichten – uriti, vaditi, učiti, izučiti

Abrichtung f urjenje, vadba, uk

18

A

Abrichtungs-Reglement n vojaški

policijski izgon (*policijska

vadbeni predpisi (*soldaške vadne

odprava) (→ Schub, Schubbehörden)

sapovedi, vežbovnik)

abschätzig (→ abfällig)

Abriegelung f zapora

Abscheu f gnus

abrücken – 1. odmakniti 2. odmakniti

se 3. distancirati se 4. kreniti,

abscheulich – gnusen, nagnusen

odriniti

(→ Gebrechen)

Abruf m poziv, oznanilo, oklic, razglas abschieben – 1. odmakniti, odriniti

auf Abruf – na poziv, po potrebi

2. odgnati (→ Grenze, Heimatland,

Land, Schub, Schubbehörden)

abrufen – odpoklicati (→ Gott,

Ratschluß)

Abschiebung f odgon (→ Schub,

Schubbehörden)

abrunden – zaokrožiti

Abschiebungserkenntnis n odgonska

Abrundung f zaokrožitev, arondacija

razsodba (*odgonsko razsodilo)

Abrundung des Grundbesitzes –

(→ Schub, Schubbehörden)

arondacija zemljiške posesti

Abschied m 1. slovo, ločitev 2.

abrupt – nenaden

odpust, odslovitev 3. odpustnica

abrüsten – 1. zmanjšati oborožitev,

(pri uradnikih, vojakih, poslih)

zmanjšati oborožene sile

(*doslužnica, odslužno pismo,

2. odstraniti gradbeni oder

poslovno pismo)

(→ Militärabschied) 4. sklep,

Abrüstung f 1. razorožitev

razsodba (→ Landschaftsabschied) ◊

2. demobilizacija

Abschied nehmen – vzeti slovo,

Absage f odpoved, odklonitev,

posloviti se

zavrnitev ◊

Abschieder m odsluženi vojak

die Absage erteilen – odpovedati

Abschiedsaufwartung f vljudnostni

absagen – 1. odpovedati, odkloniti

poslovilni obisk (pri visokem

2. odpovedati se, odreči se ◊

predstavniku oblasti ob njegovem

feindlich absagen – proglasiti za

odhodu na novo službeno mesto)

sovražnika (→ Feind)

Abschiedsbrief m 1. poslovilno

Absagung f odpovedovanje, odrekanje

pismo 2. odpustnica (pri vojakih)

Absatz m 1. prodaja 2. odlaganje

(*odslužni list, odslužnica, doslužni

3. odstavek

list, doslužnica)

Absatzgebiet n tržišče

Abschiedsfeier f poslovilna slovesnost

abschaffen – 1. ukiniti, odpraviti

Abschiedsfeierlichkeit

2. izgnati (*odpraviti)

(→ Abschiedsfeier)

Abschaffung f 1. ukinitev, odprava

Abschiedspaß (→ Abschiedsbrief)

2. izgon (*odprava) ◊

Abschiedsrede f poslovilni govor

Abschaffung aus einem Orte –

izgon iz kraja (*odprava iz kraja)

Abschiedssoirée f poslovilna večerna

polizeiliche Abschaffung –

slovesnost, poslovilna soareja

19

A

Abschiedstrunk m zdravica ob

abschneiden – odrezati (→ Ohr,

odhodu, pogostitev ob odhodu

Zunge) ◊

(*odhodščina, šentjanževica)

gut abschneiden – odrezati se

abschiedszetl – pismeni izkaz (G II.

Abschnitt m 1. oddelek, razdelek

373)

(*odloček) 2. poračun

abschießen – 1. izstreliti 2. sprožiti abschrecken – 1. prestrašiti (koga),

(orožje) 3. zadeti, uničiti, sestreliti

zastrašiti (koga) 2. odvrniti (koga)

4. odstreliti

od (česa)

abschirren – konja razkomatati

abschreiben – 1. obrabiti, skrhati

(*konja skomatati)

(pero) 2. prepisati 3. odpisati

Abschlag m odbitek ◊

(→ Schuld, Steuer) 4. izbrisati

etwas in Abschlag bringen/kommen

(→ Grundstück) 5. pisno

– odbiti (kaj), odračunati (kaj)

odpovedati

auf Abschlag zahlen – plačati na

Abschreibgebühr f prepisnina

račun, plačati na odbitek, plačati na Abschreibung f 1. odpisovanje, odpis, dolg

izbris 2. prepisovanje, prepis ◊

abschlagen – 1. odbiti (→ Angriff,

lastenfreie Abschreibung –

Feind, Gesuch) 2. odsekati (→ Kopf) brezbremenski odpis

3. posekati 4. podreti 5. spuščati

in Abschreibung bringen –

(→ Wasser) 6. odbobnati

odpisati, izbrisati

(→ Spielleute, Spielmann)

abschreiten – 1. s koraki odmeriti,

abschlägig – odklonilen (→ bescheiden)

premeriti 2. pregledati

Abschlagung f odbitje ◊

(→ Ehrencompagnie)

Abschlagung des Angriffs – odbitje Abschrift f 1. prepis 2. izpis ◊

napada

beglaubigte Abschrift – overjen

Abschlagzahlung f plačilo na račun,

(*poverjen) prepis

plačilo na odbitek, plačilo na dolg

Abschrift erteilen – izdati prepis

(→ Abschlag)

Abschrift nehmen – prepisati spis

abschließen – skleniti (→ Vertrag)

Abschriftgebühr f prepisnina

Abschließung f sklenitev ◊

abschriftlich – v prepisu, prepisan

Abschließung eines Kontrakts –

Abschub m odgon (→ Schubbehörden)

sklenitev pogodbe

Abschuberkenntnis n razsodba

Abschluß m 1. sklenitev, sklepanje 2.

o odgonu (*izgon izrekajoče

konec, zaključek (*sklep) ◊

razsodilo)

Abschluß des Verfahrens –

zaključek postopka (*sklep

Abschuß m 1. izstrelitev 2. sprožitev postopanja)

(orožja) 3. zadetek, uničenje,

zum Abschluß bringen – skleniti,

sestrelitev 4. odstrel

dovršiti

(→ Wildabschuß) 5. reber, breg,

zum Abschluß gelangen/kommen

brežina

– končati se

abschütteln – otresti se (česa) (→ Joch) 20

A

abschweifen – skreniti, zaiti

Absenz f odsotnost, izostanek,

Abschweifung f odmik (*odskok),

absenca

oddaljitev (od teme)

absetzen – 1. sneti, odložiti, umakniti

abschwören – 1. priseči 2. odreči se

2. prodajati, prodati 3. odstaviti

(→ Beamte/r)

absehbar – dogleden

absetzen, sich – umakniti se

absehen – 1. razbrati 2. naučiti se

(skrivoma), popihati jo

(kaj) od (koga) 3. opustiti 4. ne

upoštevati, pustiti ob strani 5. meriti Absetzung f 1. odlaganje 2. prodaja 3.

na (kaj) 6. predvideti, oceniti ◊

odstavitev

Das hat sie an seinen Augen

absicheln – požeti

abgesehen. – To je razbrala iz

njegovih oči.

Absicht f namen (*namemba) ◊

Wir haben uns entschlossen, von

die Absicht hegen – nameravati

diesem Plan vorläufig abzusehen.

In selbstmörderischer Absicht

– Sklenili smo, da bomo ta načrt

sprang er in den Laibachfluß. – S

zaenkrat opustili.

samomorilskim namenom je skočil

Wenn man von einigen wenigen

v Ljubljanico.

Touristen absieht, war der Platz leer.

sich mit der Absicht herumtragen/

– Če ne upoštevamo maloštevilnih

tragen – nameravati

turistov, je bil trg prazen.

absingen – odpeti (→ Volkshymne)

Sie hat es nur auf sein Geld

Absingung f petje

abgesehen. – Merila je le na njegov

nach Absingung der Volkshymne –

denar.

po petju cesarske pesmi

Das Ende des Krieges ist noch nicht

abzusehen. – Vojni še ni videti konca. absitzen – 1. odsedeti 2. razjahati (*razsesti)

Absehen (→ Absicht)

absol. = absolviert (→ absolviert)

abseits – 1. ob strani, posebej 2. na

samem

absolut – 1. brezpogojen, neizogiben

2. popoln, vsestranski, absoluten

absenden – odposlati, napotiti,

(→ Mehrheit, Stimmenmehrheit,

odpraviti

Zweidrittelmehrheit) 3. neomejen,

Absendung f odpošiljanje,

absolutističen (→ Herrscher) ◊

odpošiljatev, napotitev

absolut regieren – vladati

Absendung einer Deputation –

absolutistično

napotitev delegacije

Absolution f 1. oprostitev, osvoboditev

absent – odsoten

(kazni), absolucija 2. odveza

absentieren, sich – ne sodelovati, ne

(odpuščanje grehov), absolucija

udeležiti se

Absolution sprechen – izreči

odvezo

Absentierung f neudeležba, odsotnost ◊

Absentierung von den Sitzungen –

Absolutismus m absolutizem

neudeležba na sejah

(*samosilno vladarstvo,

samovladarstvo)

21

A

(→ Neoabsolutismus) ◊

Absonderlichkeit f nenavadnost,

aufgeklärter Absolutismus –

posebnost, bizarnost

razsvetljeni absolutizem

Abspannung f utrujenost

Absolutist m absolutist, diktator

Absperrung f zapora, blokada ◊

Absolutorium n 1. odpustnica,

einsame Absperrung in dunkler

odveznica 2. razrešnica (*odveza),

Zelle – zaprtje v temnici (→ Strafe/

absolutorij 3. potrdilo visoke šole o

Verschärfung der Strafe)

obiskovanju predpisanega števila

semestrov in vaj, absolutorij 4.

Absprache f dogovor

oprostilni izrek, oprostilna sodba

absprechen – 1. odrekati, odreči,

5. odhodno spričevalo

spodbijati 2. dogovarjati se,

(→ Abgangszeugnis ) 6. zaključni

dogovoriti se

izpit, matura ◊

Absprung m 1. odskok 2. odstopanje,

Erteilung des Absolutoriums –

razlika

podelitev razrešnice

das Absolutorium beantragen –

abstammen – izvirati, izhajati ◊

zaprositi za razrešnico

vom Militär abstammende Kinder

jmdm. das Absolutorium erteilen

– otroci vojaškega rodu

– podeliti (komu) razrešnico

Abstämmling m potomec

(razrešnico so člani društva

Abstammung f 1. izvor, rod, pokolenje

na občnem zboru podeljevali

2. pleme ◊

načelništvu oz. blagajniku, in sicer

ehelicher Abstammung – zakonski

potem, ko so potrdili računsko

(*zakonskega rodu)

poročilo; s podelitvijo absolutorija

Fohlen erwiesener Abstammung –

so načelništvo oz. blagajnika

žrebički dokazanega plemena

razrešili nadaljnje odgovornosti)

Abstand m razdalja, odmik, razmak,

absolvieren – dovršiti, dokončati,

distanca ◊

absolvirati ◊

mit Abstand – zdaleč

die Schule absolvieren – izšolati se,

von etwas oder jmdm. Abstand

izučiti se

halten – držati razdaljo do (koga/

das Studium absolvieren –

česa)

zaključiti študij, doštudirati,

von etwas Abstand nehmen –

diplomirati

opustiti (kaj)

seinen Militärdienst absolvieren –

odslužiti vojaško službo

abstatten – 1. vplačati, plačati 2.

povrniti (→ Darlehen, Schuld) 3.

absolviert – izšolan, izučen,

opraviti (→ Besuch) 4. izraziti

diplomiran

(→ Dank) 5. podati (→ Rapport)

Absolvierung f dovršitev, dokončanje Abstattung f 1. vplačilo Absolvierung des Militärdienstes –

(*vplačevanje), plačilo

odsluženje vojaške službe

(→ Zahlungsabstattung), plačevanje

absonderlich – nenavaden, poseben,

2. poplačilo

bizaren

22

A

abstecken – zakoličiti, omejiti

abstimmen – glasovati o (čem)

(*obmejiti)

(→ Antrag)

Absteckung f zakoličenje, omejitev

Abstimmung f 1. glasovanje

(*obmejitev)

(→ Volksabstimmung) 2.

abstehen – odstopiti od (česa), odreči

usklajevanje, uskladitev ◊

se (čemu)

geheime Abstimmung – tajno

glasovanje

Abstehung – Abstehung von der

namentliche Abstimmung –

Anklage – odstop od tožbe

poimensko glasovanje (*glasovanje

absteigen – 1. stopiti s (česa), sestopiti

po imenu)

2. izgubiti na ugledu, izgubiti na

im Wege der Abstimmung

rangu 3. nastaniti se

entscheiden – odločati z večino

Absteig(e)quartier n začasno bivališče

glasov

(*ostajališče) ◊

Die Abstimmung geschieht durch

sein Absteig-Quartier bei/in …

Aufstehen und Sitzenbleiben. –

nehmen – nastaniti se pri/v …

Glasovanje se opravi z vstajanjem

(začasno bivališče)

in sedenjem.

abstellen – 1. odstaviti, odmakniti,

Abstinenz f 1. vzdržnost, abstinenca

odpraviti 2. potrditi ◊

2. nesodelovanje (v političnem

zum Militär abstellen – potrditi za

življenju), abstinenca

vojaka, asentirati (→ assentieren)

Abstockung f posek, sečnja

Abstellung f 1. odprava, odstranitev 2. abstoßen – odbijati, odbiti, odriniti potrditev ◊

abstoßend – odbijajoč, odvraten,

Abstellung im Aufenthaltsbezirk

gnusen

– odjava (vojaškega obveznika) v

okraju njegovega bivališča

Abstoßung f odbijanje, odboj

Abstellung von Mängeln – odprava abstrafen – kaznovati ◊

napak

polizeilich abstrafen – policijsko

Abstellung zum Militär – potrditev

kaznovati

k vojakom (→ Assentierung)

Abstrafung f kaznovanje

Abstempelung f kolkovanje

abstreiten – 1. odrekati (komu kaj)

Absterben n smrt (→ Ehepacte(n))

(*spodrekati, ugovarjati) 2. odvzeti

abstiften – odstaviti (podložnika)

Abstrich m 1. posnetek 2. odtegljaj,

(*odsaditi) (→ Freistift, stiften,

odbitek, znižanje 3. vzorec tkiva ◊

stören)

Abstriche machen – zmanjšati

Abstiftung f odstavitev (G II. 455),

znesek, znižati zahteve

odstranitev podložnika z zemlje

Abt m opat

(*odsaditev, odsaja, zbendežanje,

kant) (→ Freistift, stiften) ◊

Abt. = Abteilung (→ Abteilung)

Abstiftung von Haus und Hof –

Abtei f opatija

odstavitev (podložnika) od hiše in

Abteilung f 1. delitev, oddelitev,

posesti (*od pohištva inu grunta)

razdelitev 2. oddelek

23

A

(→ Erkundigungsabteilung,

abtrünnig – nezvest

Jugendabteilung (Strafanstalten),

(→ Feldflüchtling)

Maschinengewehrabteilung,

Streifabteilung, Sturmabteilung,

Abtrünnige(r) m odpadnik

Truppenabteilung) 3. del

abtun – 1. opraviti s (čim), končati,

Äbtissin f opatinja

dovršiti 2. odložiti 3. odpraviti

4. opustiti (npr. navado) 5. ubiti

Abtrag m 1. plačilo (dolga) 2. škoda 3.

(npr. zločinca) 6. zaklati (npr.

odprava škode, odškodnina ◊

kokoš)

jmdm./einer Sache Abtrag tun –

škodovati (komu/čemu)

abundant – obilen

abtragen – 1. odstraniti, porušiti,

Abundanz f obilje, abundanca

podreti (→ Mauer) 2. odpraviti,

aburteilen – obsoditi

popraviti, povrniti (→ Schuld) 3.

Aburteilung f obsodba

ponositi (→ Kleid)

abwägen – 1. odtehtati 2. preudariti,

abträglich – škodljiv

pretehtati

Abtragung f 1. odstranitev, porušenje, Abwägung f 1. odtehtanje 2.

podrtje 2. odprava, poprava,

preudarjanje, pretehtavanje

povrnitev ◊

Abtragung des Schadens – odprava abwählen – odstaviti škode

abwarten – 1. počakati, ostati 2.

abtreiben – 1. odgnati, pregnati,

postreči (komu), streči (komu)

odbiti 2. splaviti, abortirati

(→ Kranke/r) 3. opravljati

(→ Dienst)

Abtreibung f 1. odgon 2. splav,

abortus ◊

abwärts – navzdol, dol

Abtreibung der Leibesfrucht –

Abwaschmädchen n kuhinjska

splav (*odgnanje telesnega ploda,

pomivalka

odgnanje telesnega sadu, odprava

Abwaschwasser n pomije

spočetka), abortus

(→ Fruchtabtreibung)

Abwehr f 1. obramba, bramba

(→ Fliegerabwehr, Flugabwehr,

abtrennen – 1. ločiti, razdružiti 2.

Luftabwehr) 2. odvračanje,

odparati, odtrgati

odvrnitev 3. protiobveščevalna

Abtrennung f ločitev, razdružitev

služba, kontrašpijonaža

abtreten – 1. odstopiti 2. prepustiti

(→ Abwehrdienst) ◊

Abtreten! – Prosto! (vojaški ukaz)

Abwehr der Schweinepest –

odvračanje svinjske kuge

Abtretung f 1. odstop 2. prepustitev

Abwehrdienst m protiobveščevalna

Abtretungsvertrag m izročilna

služba, kontrašpijonaža

pogodba

abwehren – 1. obraniti (→ Gefahr) 2.

Abtrieb m 1. odgon 2. sečnja

odvrniti, preprečiti

Abtritt m 1. odstop 2. stranišče

Abwehrfeuer n obrambni ogenj

24

A

Abwehrfront f obrambna fronta

aus den k. k. Erblanden abwesend

(*odbijalna fronta)

sein – bivati izven c. kr. dednih dežel

Abwehrwaffe f obrambno orožje

Abwesende(r) m odsotna oseba,

abweichen1 – 1. oddaljiti se od (česa) odsotni (*nepričujoči)

2. razlikovati se

Abwesenheit f odsotnost

Abweichen1 n 1. oddaljevanje 2.

(*nepričujočnost) ◊

odstopanje, razlikovanje

dienstliche Abwesenheit – službena

odsotnost

abweichen2 – imeti drisko, driskati

abwinden – odvijati, odmotavati

Abweichen2 n driska

(→ Garn)

Abweichler m odpadnik, disident

abzahlen – odplačevati, odplačati,

die Partei von Abweichlern säubern

poravnati (→ Rechnung)

– odstraniti odpadnike iz stranke

Abzehrung f izhiranost (skupni

Abweichung f 1. odstopanje, odklon

pojem za različne bolezni, ki jih

2. razlika

je spremljala splošna oslabelost in

abweiden – popasti

izhiranost, zlasti sušica, jetika)

abweisen – zavrniti, odbiti (→ Angriff, Abzeichen n znamenje

Bitte, Feind, Gesuch, Rekurs, Vorstoß) abziehen – 1. odbiti, odšteti 2. oditi, abweislich – odklonilen (→ Bescheid,

odkorakati (→ Spiel, Wache)

bescheiden, Erledigung, verbescheiden) Abzi(h)rung (→ Abzehrung) Abweisung f zavrnitev ◊

Abzug m 1. odbitek, odtegljaj 2.

Abweisung des Angriffs –

odhod 3. odkorakanje 4. odtok ◊

odbijanje napada

Abzug der Kosten – odbitek

abwenden – odvrniti, preprečiti

stroškov

(→ Gefahr)

etwas in Abzug bringen/kommen –

abwendig – abwendig machen –

odbiti (kaj), odšteti (kaj)

odvrniti, preprečiti

Abzug …! Hinaus mit ihm! – Ven

z njim! (vzklik med sejo deželnega

Abwendung f odvračanje, odvrnitev,

zbora)

preprečitev

Abzugsgeld (→ Abfahrtsgeld)

abwerfen – 1. odvreči (→ Bombe,

Maske) 2. prinašati (→ Erträgnis,

Abzugsgraben m odtočni jarek

Zins)

Abzugskanal m odtočni kanal

abwerten – zmanjšati vrednost,

Abzugsrecht n pravica

razvrednotiti, devalvirati

(protestantskega plemstva) do

Abwertung f zmanjšanje vrednosti,

odselitve

razvrednotenje, devalvacija

Abzweigung f odcep

abwesend – odsoten (*nepričujoč) ◊

(→ Wegabzweigung)

unbekannt wo abwesend – *neznano Academia operosorum f Akademija kje odsoten

operozov oz. Akademija delavnih

25

A

(leta 1693 v Ljubljani ustanovljeno accidental – slučajen

združenje naj bi spodbujalo

znanstveno in umetniško

accidentell – slučajen, nebistven

dejavnost)

Accidentien pl 1. naključnosti,

Academia unitorum (Societas

slučajnosti, nebistvene zadeve

unitorum/Die Gesellschaft der

2. postranski prihodki

Vereinigten) f Akademija

(*postranščina, postranšina)

združenih (osnovni namen leta 1688 Accise f užitninski davek, akciza v Ljubljani ustanovljenega združenja acclamando (→ Acclamation/per je bila molitev za rajne; za svojega

Acclamation)

zavetnika so si člani Academiae

unitorum izbrali sv. Dizmo, zato se je Acclamation f 1. vzklik 2. glasno v literaturi uveljavilo poimenovanje

odobravanje, ploskanje, aklamacija,

Dizmova bratovščina)

aplavz 3. soglasna izvolitev, izvolitev

s splošnim odobravanjem, izvolitev s

accedieren – pristopiti

ploskanjem, izvolitev z aklamacijo ◊

accelerieren – pospešiti

jmdn. durch/per Acclamation

Accept n 1. sprejem, privolitev

erwählen – izvoliti (koga)

2. sprejem menične obveznosti,

soglasno, izvoliti (koga) s splošnim

akcept

odobravanjem, izvoliti (koga)

s ploskanjem, izvoliti (koga) z

acceptabel – sprejemljiv

aklamacijo

Acceptant m prejemnik

jmdn. mit Acclamation empfangen

– sprejeti (koga) s ploskanjem,

Acceptanz f privolitev, strinjanje,

sprejeti (koga) z aklamacijo

akceptiranje

acclamieren – 1. vzklikati, aklamirati

Acceptation (→ Acceptanz)

2. glasno odobravati, ploskati,

Acceptationsurkunde f prejemna

aklamirati 3. izvoliti (koga) s

listina

splošnim odobravanjem, izvoliti

acceptieren – 1. sprejeti, akceptirati

(koga) s ploskanjem, izvoliti (koga)

(→ Wechsel) 2. strinjati se s (čim),

soglasno, aklamirati ◊

akceptirati

lebhaft acclamieren – živahno

odobravati

Accession f 1. pristop, akcesija

2. pridobitev (npr. umetniških del), accomodieren – prilagoditi akcesija 3. pristop k že sklenjeni

accomodieren, sich – 1. prilagoditi se, pogodbi, akcesija

ravnati se po (čem) 2. pogoditi se

Accessist m pripravnik (*pristopnik,

accompagnieren – spremljati

čakavec), kandidat, akcesist

accomplieren – izpolniti

Accessorium n pritiklina

Accord m 1. soglasje, skladnost

Acceß m dostop

2. dogovor, pogodba, akord 3.

Accidens f naključnost, slučajnost,

delo, plačano po učinku, plačilo na

nebistvena zadeva (*prigodek)

akord

einen Accord treffen – dogovoriti se

26

A

Accordarbeit f delo na akord

Acht1 f izobčenje (→ Bann) ◊

Accordarbeiter m delavec na akord

über jmdn. die Acht aussprechen/

verhängen – izobčiti (koga)

accordieren – 1. poravnati (račune)

jmdn. in die Acht erklären/tun –

2. dovoliti, dopustiti 3. pogoditi se,

izobčiti (koga)

skleniti pogodbo, dogovoriti se

jmdn. in Acht und Bann tun –

Accordlohn m dogovorjena mezda

izobčiti (koga)

(*mezda po dogovoru)

jmdn. mit Acht belegen – izobčiti

Accoucheur m porodničar

(koga)

accouchieren – 1. roditi 2. pomagati

Acht2 f pozornost ◊

pri porodu (→ Accoucheur,

auf jmdn./etwas Acht geben/haben

Hebamme)

– paziti na (koga/kaj)

Habt Acht! – Pozor! (vojaško

accreditieren – 1. poveriti, pooblastiti,

povelje)

akreditirati 2. imenovati za

etwas außer Acht lassen – ne

predstavnika države (npr.

upoštevati (česa)

veleposlanika) pri drugi državi,

etwas in Acht nehmen – skrbno

akreditirati

ravnati s (čim), previdno ravnati s

Accrimination f obtožba

(čim)

accriminieren – obtožiti

sich in Acht nehmen – varovati se,

paziti se

Accumulation f kopičenje, povečanje,

akumulacija

achtbar – častitljiv, ugleden

accumulieren – kopičiti, povečati,

Achtelhube f osminska kmetija,

akumulirati

osminska huba

accurat – 1. natančen, vesten, akuraten Achtelhübler m osminski kmet 2. prav, ravno

(lastnik osminske kmetije/hube)

(*osemnjak)

accusieren – 1. obtožiti 2. zahtevati,

terjati

achten – 1. spoštovati 2. paziti na (kaj) Acha(t)ztag m god sv. Ahaca: 22. junij ächten – 1. pregnati, izgnati 2.

izobčiti, izključiti 3. zaničevati,

Achilesferse f Ahilova peta, ranljivo

obsojati, stigmatizirati

mesto, slaba stran, slabost

Achtung f 1. spoštovanje 2. pozornost,

Achse f 1. os 2. sile osi (Rim–

pozor ◊

Berlin–Tokio) (→ Achsenmächte,

Achtung gebieten – vlivati

Dreimächtepakt)

spoštovanje

auf der Achse herbeiführen –

(die) Achtung genießen – uživati

pripeljati z vozom (vozovi)

ugled

Achsel f 1. pazduha 2. rama

dem Gesetz Achtung verschaffen –

Achselklappe f našitek, epoleta

zagotoviti spoštovanje zakona

(→ Schulterklappe, Schulterstück)

jmdm. Achtung bezeigen/zollen –

izraziti (komu) spoštovanje

Achsenmächte pl sile osi (Rim-

Berlin-Tokio)

Ächtung f izobčenje

27

A

achtungsvoll – s spoštovanjem,

Acquisiteur m zbiralec naročil,

spoštljivo ◊

akviziter (→ Fixum)

Der achtungsvollst Unterzeichnete

wagt … – *Prespoštljivo podpisani Acquisition f pridobitev, akvizicija si drzne … (vljudnostna fraza na

Acquisitor m pridobitelj, akviziter

začetku dopisa)

Acquisitum (→ Acquisition)

Acker m njiva (→ Brachacker,

Acquit n potrdilo (o prejemu)

Brandacker, Dreschacker, Gottesacker, Krautacker, Stoppelacker) ◊

Activa f aktivna stran bilance, aktiva

lediger Acker – neobdelana njiva

(pri zadrugah npr. gotovina,

vrednostni papirji, premično

Ackerbau m poljedelstvo

in nepremično premoženje)

Ackerbauer m poljedelec

(*imetek) ◊

Ackerbaugesellschaft f kmetijska družba

Activa und Passiva – aktivna in

(G I. 525, 526) ◊

pasivna stran bilance, aktiva in

Krainische ständische

pasiva (→ Passiva)

Ackerbaugesellschaft – Kranjska

Activforderung (→ Activposten)

stanovska poljedelska družba (G I.

Activierung f ustanovitev, aktiviranje

526)

Activität f dejavnost (*dejalnost),

Ackerbauministerium n poljedelsko

aktivnost ◊

ministrstvo

in der Aktivität stehende

Ackerbauschule f kmetijska šola

Angehörige des k. u. k. Heeres

Ackergrund (→ Ackerland)

– aktivni pripadniki c. in kr.

vojske (*v dejanski službi stoječi

Ackerland n orna površina (*oralna

pripadniki c. in kr. vojske)

zemlja), njive

Activitätsbezüge pl *dejalnostni

Ackermesser n ralo

(aktivnostni) prikladi (avstrijskih

ackern – orati

uradnikov) (→ Rangsclassen)

Acker-, Obst- und Weinbauschule in Activposten m terjatev Stauden f Kmetijska, sadjarska in

Activschuld (→ Activposten)

vinarska šola na Grmu

Activstand m imetek, aktiva

Ackerrain m omejek (nezorani/

travnati del med njivami)

Actuar m pisar, zapisovalec, zapisničar,

aktuar (nižji pisarniški uslužbenec,

Ackersmann m poljedelec, kmet

npr. sodni aktuar)

(*orač, ratar)

actuarisieren – zapisovati

Ackerung f oranje

actum – zapisano

acquirieren – pridobivati, pridobiti,

akvirirati

Actus m 1. obravnava 2. proslava 3.

pravni posel

Acquirierung (→ Acquisition)

A. D. = Anno Domini – v letu

Acquis m spretnost

Gospodovem

28

A

a. D. = außer Dienst – v pokoju,

Adelsanmaßung f protipravna

upokojen

prilastitev plemiškega naziva in

a dato – od tega datuma dalje

uporaba plemiških oznak

ad notam nehmen – vzeti na znanje

Adelsaufhebung f odprava plemstva

(→ Adelsaufhebungsgesetz)

Adel m 1. plemstvo (plemiški naziv,

plemiški privilegiji) 2. plemstvo

Adelsaufhebungsgesetz n Zakon

(družbeni sloj s plemiškimi

o odpravi plemstva (leta 1919

privilegiji) (→ Amtsadel, Blutsadel,

sprejeti avstrijski zakon se je s

Briefadel, Dienstadel, Erbadel,

polnim nazivom glasil: Gesetz

Feudaladel, Fürstenadel, Geblütsadel, über die Aufhebung des Adels, der

Geburtsadel, Geistesadel, Geldadel,

weltlichen Ritter- und

Hochadel, Landadel, Landesadel,

Damenorden und gewisser Titel

Schwertadel, Stadtadel, Uradel) 3.

und Würden)

plemenitost, žlahtnost ◊

Adelsbeweis m dokaz o plemiškem

alter Adel – staro plemstvo

izvoru

erblicher Adel – dedno plemstvo

hoher Adel – visoko plemstvo

Adelsbrief m plemiška listina

niederer Adel – nižje plemstvo

(*plemeniški list)

systemmäßiger Adel –

Adelsdiplom (→ Adelsbrief)

sistemizirano plemstvo (institut

Adelserhebung f povzdignjenje v

sistemiziranega plemstva je leta

plemiški stan, poplemenitenje

1757 uvedla cesarica Marija

Terezija; oficirjem, ki so 30 let

Adelserhöhung f podelitev višjega

služili domovini, je omogočila

plemiškega naziva

brezplačno povišanje v plemiški

Adelserwerb m pridobitev plemiškega

stan)

stanu

den Adel verleihen – podeliti

Adelsgericht n plemiško sodišče (H 23, plemiški naziv (*podeliti

39, 41)

plemištvo/žlahtništvo)

Adelsmatrikeln pl plemiške matice

adelich (→ ad(e)lig)

(G II. 216)

Adeliche(r) (→ Adelige(r))

Adelsnachweis m dokazi o plemstvu

ad(e)lig – 1. plemenit 2. plemiški

Adelsprädikat n plemiški predikat

(→ Damenstift, Herkunft, Person,

(»von Slavinjski« v primeru: Josip

Richteramt)

Ritter Gorup von Slavinjski)

Adelige f plemkinja (*plemenitnica,

(*plemiški pridevek)

žlahtnica)

Adelsprobe f preverjanje plemiškega

Adelige(r) m plemič (*plemenitnik,

stanu

plemenitaš, žlahtnik)

Adelsrang m plemiška stopnja

adeln – povzdigniti v plemiški naziv,

(*stopnja plamstva) (avstrijsko

poplemenititi

plemstvo se je – če ne upoštevamo

cesarske družine – delilo v pet

29

A

stopenj: v enostavni plemiški stan

Adelsverschweigung f zamolčanje

z nazivom 'von' ali 'Edler von',

plemiškega stanu

viteški stan z nazivom 'Ritter von',

baronski stan z nazivom 'Freiherr

Adelsverzicht m odpoved plemiškemu

von', grofovski stan z nazivom 'Graf

stanu

von' in knežji stan z nazivom 'Fürst Adelung f poplemenitenje von'; Zakon o odpravi plemstva /

Ader f žila

Adelsaufhebungsgesetz je leta 1919 v

zur Ader lassen – puščati kri

Republiki Avstriji odpravil plemiške

nazive in privilegije)

Aderlaß m puščanje krvi

(→ Adelsaufhebungsgesetz)

Aderlässer m puščalec krvi

Adelsrecht n plemiško pravo

adhärieren – 1. prijeti se, sprijeti se

Adelsstand m plemiški stan

2. pristopiti, adherirati

(*plemeništvo, žlahtni stan) ◊

Adhäsion f 1. sprijemanje, adhezija

jmdn. in den Adelsstand erheben –

2. pristop, adhezija

povzdigniti (koga) v plemiški stan

adimplieren – dokončati, dovršiti,

(→ Adelserhebung)

izpolniti

Se. k. u. k. Apostolische Majestät

haben … den Adelsstand mit dem Adimplier- und Richtigstellung f Ehrenworte »Edler« allergnädigst

dopolnitev in poprava

zu verleihen geruht. – Njegovo c.

Adimplierung f dokončanje,

in kr. Apostolsko Veličanstvo je

dopolnitev, dovršitev, izpolnitev

premilostno blagovolilo … podeliti Adjct. = Adjunct (→ Adjunkt) plemiški stan s častnim nazivom

'plemeniti'.

adjudizieren – prisoditi, priznati s

(→ Adelsstandsverleihung)

sodbo, adjudicirati

Adelsstandserhebung

Adjudizierung f prisojilo (*prisodba)

(→ Adelserhebung)

Adjudizierungsurkunde f prisojilna

Adelsstandserhöhung

listina (*prisojilno pismo, prisodno

(→ Adelserhöhung)

pismo)

Adelsstandsverleihung f podelitev

adjungieren – pridružiti, pridati

plemiškega stanu

Adjunkt m pomočnik (*pristav),

Adelstitel m plemiški naziv (npr. pri

adjunkt (H 47)

enostavnem plemstvu: 'von', pri

(→ Konzeptsadjunkt)

drugi plemiški stopnji ali viteštvu

adjustieren – 1. uravnati, naravnati,

'Ritter von', npr. Josip Ritter Gorup

namestiti, adjustirati 2. urediti

von Slavinjski) (*čin plemeniški)

(uradne spise, račune), odmeriti

(→ Adelsrang)

(*opraviti), adjustirati 3. obleči v

Adelsverleihung

uniformo, adjustirati

(→ Adelsstandsverleihung)

Adjustierung f 1. uravnava, naravnava,

Adelsverlust m izguba plemiškega

namestitev 2. ureditev (uradnih

stanu

spisov, računov), odmera (*oprava)

30

A

3. službena obleka (*ogleštanje),

poti (*po upravnem poredku, po

uniforma (→ Gala-Adjustierung,

upravnem potu, upravoma)

Marsch-Adjustierung, Parade-

Adjustierung) 4. uniformiranje ◊

Administrator m oskrbnik, upravitelj,

feldmäßige Adjustierung – bojna

upravnik, administrator

oprema

administrieren – 1. upravljati s (čim),

Adjustierungsvorschrift f predpis

administrirati 2. podeliti

glede oprave

(→ Sakrament)

Adjutant m pribočnik, adjutant

Administrierung f 1. upravljanje 2.

(→ Flügeladjutant)

podeljevanje

Adjutum n podpora, pripomoč,

Admiral m admiral (→ Großadmiral,

adjutum

Konteradmiral, Vizeadmiral)

Adler m orel (→ Doppeladler)

Admiralat n admiralat

(→ Hafenadmiralat)

Admaon. = Administration

(→ Administration)

Admiration f občudovanje

Administration f uprava,

admirieren – občudovati

upraviteljstvo, upravljanje

Admission f 1. sprejem 2. dopustitev, (*upravništvo, opravilo,

dostop (*pripuščenje, pripušenje)

oprava, opravljanje, oskerbnija,

admittieren – dopustiti

oskerbovanje), administracija

(→ Bankgefällen-Administration,

ADN = Allgemeiner Deutscher

Gefällenadministration,

Nachrichtendienst m Splošna

Justizadministration,

nemška obveščevalna služba

Militäradministration, Staatsgüter-

Adnotation f 1. zapis, adnotacija 2.

und Staatsforsteadministration) ◊

zabeležba, zaznamba, pripomba,

Administrationen (Staatsgüter) –

adnotacija

administracije (državna posestva)

Adnotatum (→ Adnotation)

(H 38)

adnotieren – zabeležiti, adnotirati

administrativ – upraven,

administrativen (→ Behörde) ◊

adoptieren – posvojiti, adoptirati

im politisch-administrativen

einen Knaben adoptieren –

Wege – po politično-upravni poti

posinoviti (→ Adoptivsohn)

(*politično-upravnim pôtem)

ein Mädchen adoptieren –

im administrativen Wege – po

pohčeriti (→ Adoptivtochter)

upravni poti (*po upravnem

adoptiert – posvojen (→ Kind)

poredku, po upravnem potu,

Adoption f posvojitev (*posinovstvo,

upravoma) (→ Administrativweg)

pohčerstvo), adopcija

Administrativbehörde f upravno

Adoptiveltern pl posvojitelji,

oblastvo

adoptivni starši

Administrativweg – im

Adoptivkaiser m adoptivni cesar

Administrativwege – po upravni

31

A

Adoptivkind n 1. posvojenec,

Adulterium n prešuštvo, adulterij

adoptiranec 2. posvojenka,

adoptiranka

Adunation f zbor, zborovanje

Adoptivmutter f posvojiteljica

adunieren – združiti, zbrati

(*posinovnica, posinoviteljica,

Advent m predbožični čas, advent

pohčeriteljica), adoptivna mati

Advent(s)sonntag m adventna nedelja

Adoptivsohn m posvojenec

◊

(*posinovec, posinjenec),

1. Advent(s)sonntag – 1. adventna

adoptiranec

nedelja (Ad te levavi)

Adoptivtochter f posvojenka

2. Advent(s)sonntag – 2. adventna

(*pohčerjenka, pohčerjenica),

nedelja (Populus Sion)

adoptiranka

3. Advent(s)sonntag – 3. adventna

nedelja (Gaudete)

Adoptivvater m posvojitelj

4. Advent(s)sonntag – 4. adventna

(*posinovnik, posinovitelj,

nedelja (Rorate)

pohčeritelj), adoptivni oče

Advitalitätsrecht n pravica

Adoration f čaščenje, oboževanje,

preživelega do dosmrtnega užitka,

adoracija

advitalnostna pravica

Adressant m odpošiljatelj

Advokat m odvetnik (*pravdosrednik),

(*naslovitelj), adresant

advokat (H 23, 40, 58, 63)

Adressat m naslovnik (*naslovljenec),

(→ Untertansadvokaten,

prejemnik, adresat

Winkeladvokat)

Adresse f 1. naslov (*nadpis) 2.

Advokatenkammer f odvetniška poslanica, dopis (*pismo),

zbornica (H 63)

adresa (→ Anerkennungsadresse,

Advokatenliste f seznam odvetnikov Beileidsadresse, Dankadresse,

(H 58)

Ehrenadresse, Ergebenheitsadresse,

Huldigungsadresse,

Advokatenordnung f odvetniški red Loyalitätsadresse, Vertrauensadresse,

(H 63)

Zustimmungsadresse) 3. spretnost

Advokatur f odvetništvo (H 23, 40, 58, Adreßbuch n imenik (*naslovna

63), advokatura

knjiga, naslovnik), adresar

Advokaturskandidat m odvetniški

(→ Anzeiger)

kandidat

adressieren – nasloviti, adresirati

Advokaturskanzlei f odvetniška

adrett – prikupen

pisarna

Ad te levavi – 1. adventna nedelja

Advokaturssollicitator m vodja

(→ Advent(s)sonntag)

odvetniške pisarne, odvetniški

solicitator

Adulter m prešuštnik

affabel – vljuden, prijazen

Adultera f prešuštnica

Affaire (→ Affäre)

Adulteration f ponarejanje

affamieren – izstradati

32

A

Affäre f 1. spor, prepir, afera

Afterlehen n sekundarni fevd (G II.

2. ljubezensko razmerje,

215), podfevd

ljubezenska afera 3. spopad, praska

sich aus der Affäre ziehen – izvleči Aftermiete f podnajem se iz afere

Aftermieter m podnajemnik

mit jmdm. eine Affäre haben –

Aftermietzins m podnajemščina

imeti ljubezensko razmerje s (kom) Afterpacht f podzakup Affekt m močno vznemirjenje, afekt ◊

im Affekt – v afektu

Afterpartei (→ Aftermieter)

in Affekt geraten – močno se

Afterpfand n podzastava

vznemiriti

Afterpfandrecht n podzastavna

Affektation f prisiljeno vedenje,

pravica

izumetničena prisiljenost,

Afterreden n opravljanje

izumetničenost, afektacija

Aftersohn m nezakonski sin

affektieren – delati se, sprenevedati se,

prisiljeno se vesti

Aftertochter f nezakonska hči

affektiert – prisiljen, narejen,

Aftervermieter m podnajemodajalec

izumetničen, afektiran

a. g. = allergnädigst- (→ allergnädigst-)

Affektion f 1. čustvena vznemirjenost AG = Aktiengesellschaft 2. naklonjenost, ljubezen 3.

(→ Aktiengesellschaft)

obolenje, okužba

agassieren – dražiti, razburiti,

affektioniert – naklonjen

vznejevoljiti

Affiche f 1. razglas z lepakom 2. lepak, Agathatag m god sv. Agate: 5. februar plakat

Agende f 1. delovno področje, agenda

affichieren – 1. razglasiti z lepakom

2. delo, poslovanje 3. delovni

2. plakatirati

dnevnik, vpisnik 4. obredna knjiga,

affigieren (→ affichieren)

obrednik

Affirmation f 1. trditev, afirmacija

Agent m 1. zastopnik, predstavnik

2. potrditev, afirmacija

(*opravnik), agent

(→ Handelsagent, Platzagent)

affizierbar – razdražljiv, občutljiv

2. sodelavec obveščevalne

Affizierbarkeit f razdražljivost,

službe, agent ◊

občutljivost

reisender Agent – potujoči agent

affizieren – prizadeti (telesno ali

(*potujoči opravnik)

duševno)

Agent provocateur m agent-

Affizierung f prizadetost (telesna ali

izzivalec, agent-provokator, agent

duševna)

provocateur

Affront m žalitev, napad

Agentie f zastopstvo, predstavništvo

(*opravništvo, opravilstvo),

Afterbestand m podnajem

agencija ◊

Afterkind n nezakonski otrok, pankrt

Agentien (Häfen und Sanität)

33

A

– agencije (pristanišča in

Agrarreform f zemljiška reforma,

pomorsko zdravstvo) (H 56)

agrarna reforma

(→ Sanitätsagentien (See),

Seesanitätsagentien)

agreieren – odobriti

Agentur f 1. zastopstvo,

Agrikultur f kmetijstvo, agrikultura

predstavništvo (*opravništvo,

Agrikultursozietäten pl kmetijske

opravilstvo), agentura 2. tiskovna

družbe (G I. 525)

agencija (→ Nachrichtenagentur)

Ägyde f 1. varstvo 2. ščit, egida

Agenturinhaber m lastnik agenture

A. H./a. h. = Allerhöchst- /

aggravieren – otežiti

allerhöchst- – najvišji (cesarski)

aggravierend – oteževalen

Ahn m prednik, prastari oče

(→ Umstand)

(→ Ahnherr, Urahn)

Aggression f 1. napad, agresija

ahnden – kaznovati

2. napadalnost, agresivnost

Ahndung f kaznovanje, kazen ◊

Aggressionskrieg m napadalna vojna

bei strenger/schwerer Ahndung –

Aggressivität f napadalnost,

ob (zagroženi) ostri/težki kazni

agresivnost

Ahne f prednica, prastara mati

Aggressor m napadalec, agresor

(→ Ahnfrau)

Ägide (→ Ägyde)

ahnen – slutiti

agil – prizadeven, delaven, agilen

Ahnenforschung f rodoslovje,

genealogija

Agilität f prizadevnost, delavnost,

agilnost

Ahnenpaß m rodovno spričevalo

(v času nacizma)

Agio n nadav, ara, kapara (*nadavek,

ažija) (→ Silberagio)

Ahnenprobe f preverjanje plemiškega

izvora (kot pogoja za udeležbo na

Agitation f 1. navduševanje,

turnirjih) (→ Tournierfähigkeit)

propaganda, agitacija 2. podžiganje,

agitacija

Ahnentafel f rodovnik

Agitator m 1. navduševalec, agitator

Ahnfrau f začetnica rodu (*zarodnica),

2. podpihovalec, hujskač, agitator

prednica, prastara mati

Agnat m sorodnik po moški strani,

Ahnherr m začetnik rodu (*zarodnik),

žlahtnik po očetovi strani, agnat

prednik, prastari oče

Agnestag m god sv. Neže: 21. januar

Ahnung f slutnja ◊

(eine) Ahnung haben – slutiti

agnoszieren – 1. priznati, pripoznati,

keine Ahnung haben – ne imeti

agnoscirati 2. ugotoviti istovetnost,

pojma

ugotoviti identiteto, agnoscirati,

identificirati 3. oceniti kot (kaj),

Ahorn m jesen (drevo)

uvrstiti, agnoscirati

Ähre f klas

Agrarbehörden pl agrarska oblastva

Aichamt n merski urad (*meroizkusni

urad, meroskusni urad)

34

A

aichen – meriti, preizkusiti (tehtnice,

Personalakt, Wahlakt) ◊

uteži)

Aufnahme eines Aktes – sestava

Aicher m merec (*merčín, merčún,

spisa (*naredba zapisa)

meroskusnik)

feierlicher Akt – slovesnost

(*slovesno dejanje)

Aichgebühr f merska pristojbina

von etwas Akt nehmen – vzeti (kaj)

(*meroizkusna prostojbina,

na znanje

meroskusna pristojbina, mernina)

Akt-/akt- (glej tudi Act-/act-)

Aichmeister (→ Aicher)

Akte f listina, uradni spis, akt ◊

Aichordnung f merski red

eine Akte ablegen – odložiti spis

(*meroskusni red)

eine Akte anlegen – sestaviti spis

Aichwesen m meroslovje

eine Akte einsehen – pogledati v

(*meroskustvo, meroizkustvo)

spis, pregledati spis

Aid (→ Eid)

Akten kassieren – uničiti spise

in die Akten kommen – zabeležiti

Aide-mémoire n opomnik, kratek

zu den Akten bringen – vložiti

pregled

med spise

Ajo m prinčev vzgojitelj, ajo

etwas zu den Akten/ad acta legen

ajourieren – posodobiti, dopolniti,

– 1. vložiti med spise 2. smatrati

ažurirati

zadevo za zaključeno

Akademie f 1. znanstveno združenje, Aktei f zbirka spisov akademija 2. prireditev ◊

Aktenarchiv n listinski arhiv

gelehrte Akademie – učeno

Aktenzeichen n oznaka spisa

društvo

(*označba spisa)

musikalische Akademie – glasbena

prireditev

Aktie f delnica, akcija

(→ Prioritätsaktie, Stammaktie)

Akademiker m 1. član akademije,

akademik 2. visokošolec, akademik

Aktiengesellschaft f delniška družba

(*akcijska družba)

akademisch – 1. visokošolsko

izobražen, akademski (→ Maler)

Aktienverein m delniško društvo

2. teoretičen, učenjaški, akademski

(*društvo na delnice, društvo na

akcije, delnično društvo)

Akatholik m nekatolik

Aktion f 1. delo, delovanje, ukrepanje,

Akk-/akk- (→ Acc-/acc-)

ukrep, akcija 2. (sodni) spor

Akolyth m mašni pomočnik, akolit

3. spopad

Akonto n predplačilo, predujem

Aktionär m delničar, akcionar

Akribie f natančnost, vestnost,

aktiv – 1. dejaven, aktiven

skrbnost, temeljitost, akribija

(→ Dienstleistung, Militär,

Akt m 1. dejanje (→ Racheakt),

Wahlrecht) 2. dejanski

opravilo 2. uradni spis, akt

(→ Vermögen)

(→ Erhebungsakt, Notariatsakt,

Aktiv- (→ Activ-)

35

A

Aktiva (→ Activa)

alienieren – odtujiti, alienirati

Aktivierung (→ Activierung)

Aliment n 1. živež, hrana

Aktivismus m aktivizem

2. preživnina, vzdrževalnina,

alimenti

Aktivist m aktivist

Alimentation f preživljanje,

Aktivität (→ Activität)

vzdrževanje, plačevanje,

Aktivitäts- (→ Activitäts-)

vzdrževalnina, alimentacija

Aktivschuld f terjatev (*tirjava)

Alimentationsberechtigung f

aktsbekannt – pri oblasteh že znan, že

pravica do preživnine, pravica do

zabeležen v uradnih spisih

vzdrževalnine

Aktszeuge m zapisna priča (pri sestavi Alimentationsgelder pl preživnina, notarskega zapisa prisotna, notarju

vzdrževalnina, alimenti

osebno (*po lici) znana priča)

a limine – a limine zurückweisen –

(*zapisni svedok)

v celoti zavrniti

Aktuar (→ Actuar)

Alkohol m alkohol

aktuarisieren (→ actuarisieren)

Alkoholgenuß m pitje alkoholnih

akut – 1. nujen, pereč, akuten (npr.

pijač ◊

problem) 2. hud, nevaren, akuten

übermäßiger Alkoholgenuß –

(npr. bolezen)

alkoholizem (→ Alkoholmißbrauch)

Akz-/akz- (→ Acc- /acc-)

Alkoholmißbrauch m alkoholizem

Alarm m alarm (*zbeg) ◊

Alkoven m ločen stranski prostor

blinder Alarm – lažni alarm

v sobi (običajno niša s posteljo),

Alarm schlagen – dati znak za

pregrajena spalnica, alkova

preplah

alla minuta – na drobno,

Alarm blasen (schlagen) – trobiti

v maloprodaji

(bobnati) k alarmu (v vojski)

alldeutsch – vsenemški

Alarmbereitschaft f stroga

alle – alle sein – biti porabljen

pripravljenost

Allee f drevored, aleja

alarmieren – zagnati hrup, vznemiriti,

zbuditi pozornost, opozoriti na

Alleebäume pl drevored (*drevoredno

nevarnost, alarmirati

drevje)

Alarmplatz m kraj za zbiranje čet po

Allegat n priloga (*dokladek)

alarmu (*zbežišče)

allegieren – 1. priložiti 2. navesti, Alarmschuß m strel iz topov za

sklicevati se na (kaj), citirati, alegirati

javljanje požara (z ljubljanskega

allein – 1. sam 2. toda, samo ◊

grajskega hriba) (→ Lärmkanonen)

einzig und allein – edinole

Alarmsignal n signal za alarm

Alleinerbe m edini dedič, univerzalni

(*znamenje uzbune)

dedič

Alienation f odtujitev, alienacija

Alleinhandel m monopol

36

A

Alleinherrschaft f samovladje,

allenfalls – 1. vsekakor 2. morda,

samodrštvo

morebiti

Alleinherrscher m samovladar,

allenfalsig (→ allenfalls)

samodržec

allenthalben – povsod

Alleinrecht n izključna pravica

allerdings – 1. vsekakor, seveda 2. sicer alleinstehend – 1. sam, samski

2. sama, samska

allerdurchlauchtigst- – 1. presvetel

2. presvetli (v nagovoru)

Alleinvertretungsanmaßung f

prisvajanje pravice izključnega

allergdigst. = allergnädigst-

zastopstva (stališče NDR do

(→ allergnädigst-)

pravice izključnega zastopstva

allergehorst. = allergehorsamst –

nemškega naroda, ki jo je ZRN

prepokoren, preponižen

izvajala v času obstoja dveh

allergnädigst- – 1. premilostljiv

nemških držav)

2. premilostljivi (v nagovoru)

Alleinvertretungsanspruch m

3. premilostljivo

1. pravica izključnega zastopstva

allergnädigst geruhen –

nemškega naroda (izvajala jo je

premilostno (*najmilostneje)

ZRN v času obstoja dveh nemških

blagovoliti

držav, in sicer na podlagi preambule allerhand – raznovrsten, vsakovrsten

temeljnega zakona (Grundgesetz);

pravico je predsednik Konrad

Allerheiligen – Vsi sveti: 1. november

Adenauer formuliral 21. oktobra

Allerheiligste(s) n Najsvetejše

1949 pred zahodnonemškim

(posvečena hostija)

bundestagom; ZRN jo je izvajala

allerhöchst- – najvišji (*previsoki,

vse do oktobra 1969, ko je kancler

narvikši), cesarjev, cesarski

Willy Brandt govoril o dveh

(→ Hof, Handschreiben, Ort,

nemških državah enega naroda in s

Privatkasse, Privatschatulle, Thron) tem de facto priznal NDR)

2. pretenzija do pravice izključnega Allerhöchstderselbe – Njegovo zastopstva (stališče NDR do

cesarsko Veličanstvo ◊

pravice izključnega zastopstva

der Empfang Allerhöchstdesselben

nemškega naroda, ki jo je ZRN

auf dem Bahnhof – sprejem

izvajala v času obstoja dveh

Njegovega cesarskega Veličanstva

nemških držav)

na železniški postaji

Alleinvertretungsrecht n pravica

Allerhöchstenorts – na Najvišjem

izključnega zastopstva nemškega

mestu (na cesarskem dvoru)

naroda (izvajala jo je ZRN v

Allerhöchstwelche – Ihre Majestät

času obstoja dveh nemških držav,

die Kaiserin, Allerhöchstwelche

in sicer na podlagi preambule

… – Njeno Veličanstvo cesarica,

temeljnega zakona (Grundgesetz))

katera …

allemal – vsakič, vselej, kadarkoli

Allerhöchstwelcher – Seine Majestät

allenfällig (→ allfällig)

der Kaiser, Allerhöchstwelcher …

37

A

– Njegovo Veličanstvo cesar, kateri Allgewalt f vsemogočnost (*vsesilnost,

…

vseoblastje)

allerlei (→ allerhand)

allgewaltig – 1. vsemogočen

allermildest- (→ allergnädigst-)

(*vsesilen, vseoblasten)

2. vsemogočni (v nagovoru)

allerorts – povsod

Allh. (→ A. H. )

Allerseelen – Dan vernih duš: 2.

november

allhiesig – tukajšnji

Allerseelentag (→ Allerseelen)

Alliance (→ Allianz)

alleruntertänigst- – 1. preponižen,

Allianz f 1. zveza, društvo, aliansa

prepokoren 2. preponižno,

(*alijanca) 2. politična zveza

prepokorno ◊

(→ Quadrupelallianz, Trippel-

ehrerbietigst und alleruntertänigst

Allianz) 3. vojaška zveza držav ◊

empfangen – prespoštljivo in

Heilige Allianz – Sveta aliansa

preponižno sprejeti (cesarja)

(zveza, h kateri so 26. septembra

1815 najprej pristopile Rusija,

allerweil (→ alleweil)

Avstrija in Prusija, naj bi

alleweil – vedno

zagotavljala politične razmere,

allfällig – morebiten

dosežene na dunajskem kongresu)

Allfällige n morebitnost, možnost

Allianztractat m pogodba o

zavezništvu (*zvezna pogodba)

Allfälliges – eventualni predlog,

razno (*raznoterosti) (običajno

Allianzvertrag (→ Allianztractat)

zadnja točka dnevnega reda na

alliieren – povezati, zvezati, združiti

občnih zborih) (*slučajni predlogi,

alliiert – zavezniški (→ Staat)

slučajnosti, eventualija)

Alliierte(r) m zaveznik

allg. = allgemein (→ allgemein)

alljährlich – vsakoleten

allgeliebt – od vseh ljubljen

Allmacht f vsemogočnost

allgemach (→ allmählich)

allmächtig – 1. vsemogočen

allgemein – splošen (*občen,

(→ abberufen, Gott) 2. vsemogočni

povsoden) (→ Bestimmung,

(v nagovoru)

Dienstpflicht, Gut, Mobilisierung,

Nachricht, Stiftungsfond,

Allmächtige(r) m Vsemogočni, Bog

Versammlung, Wahl, Wehrpflicht,

auf den Allmächtigen vertrauen –

Wertschätzung, Wissenschaft) ◊

zaupati Vsemogočnemu (Bogu)

im Allgemeinen – na splošno

allmählich – 1. postopen

Allgemeine österreichische

2. postopoma, polagoma

Kleinbahn-Gesellschaft

allmählig (→ allmählich)

(→ Gesellschaft)

allmälig (→ allmählich)

allgemeingültig – splošnoveljaven

Allmende f skupna pašna ali gozdna

Allgemeinheit f skupnost, družba

zemlja, gmajna

38

A

allnächtlich – vsakonočen

Alpdruck m mora

Allod n svobodna posest (prosta

Alp(e) f planina

dedna zemljiška posest fevdalca),

alod

Alpenhütte f planinska koča

allodial – *prostolasten (nanašajoč

Alpenjäger pl alpski lovci (pripadniki

se na svobodno zemljiško posest

gorskih čet v Avstriji)

fevdalca), alodialen

Alpenjägercorps – freiwilliges

Allodialisierung f sprememba fevda v

Alpenjägercorps n *krdelo

lastno posest (alod)

prostovoljnih planinskih strelcev

(italijansko-avstrijska vojna 1866)

Allokution f svečan nagovor (zlasti

(prostovoljce so leta 1866 zbirali po

papežev), alokucija

avstrijskih alpskih deželah, tudi na

Allotria pl neumnosti, traparije

Kranjskem, kot pomoč redni vojski)

(→ Anwerbung)

Allparteienregierung f vsestrankarska

vlada

Alpenrecht n pravica do gorske paše

Alltag m vsakdan

Alpenverein m planinsko društvo

(→ Verein)

alltäglich – vsakodneven

Alpenwirtschaft f 1. planšarstvo

Alltagsgeschichte f zgodovina

2. planinska kmetija

vsakdana

Alpini pl alpini (pripadniki gorskih

Allüre f 1. hoja, način hoje 2. vedenje, čet v Italiji)

ravnanje, obnašanje

Alptraum m nočna mora

Allusion f namigovanje, aluzija

als – 1. ko 2. kot ◊

Allvater m Bog

Märkte, als … – trgi, kot so …

allverehrt – na splošno spoštovan

als ob – kot da bi

(*občespoštovan, prečislan)

als wenn – kot da bi

allweil (→ alleweil)

alsbald – pri priči, prècej, nemudoma,

Alm f planinski pašnik

brž

Almanach m letopis, almanah

alsobald (→ alsbald)

Almer m planšar

alt – star (→ Geschichte, Herkommen,

Almosen n miloščina, dar (*mili

Jungfrau, Wein, Welt) ◊

darovi, milodar, milostinja, božji

alt werden – postarati se

dar, vbogajme)

altadelig – starega plemiškega izvora,

Almosenbüchse f pušica za zbiranje

staroplemiški (*starožlahten)

darov v cerkvi

Altane f mostovž, hodnik, ploščad,

Almosenstock (→ Opferstock)

altana

»Aloisianum« (→ Collegium)

altangestammt – prirojen, rodovinski ◊

Aloisiustag m god sv. Alojzija: 21. junij

vom altangestammten patriotischen

Sinne geleitet – *ravnaje se po

Alp m mora

starorodovinskih patriotičnih čutih

39

A

Altar m oltar (→ Choraltar, Hochaltar, alterieren – 1. spremeniti, preurejati,

Kreuzaltar, Opferaltar) ◊

preurediti, alterirati 2. prestrašiti,

privilegierter Altar – privilegirani

vznemiriti

oltar (oltar, na katerega so se

vezali posebni privilegiji (navadno

altern – starati se

odpustki), katerih so bili deležni

Ältern (→ Eltern)

tisti, za katere so se maše darovale)

alternieren – vrstiti se, izmenjavati

Altarsakrament n sveto Rešnje telo,

se, zamenjavati se, spremeniti se,

evharistija

alternirati

altbekannt – *staroznan

alterprobt – preizkušen

altberühmt – *staroslaven

Altersgenosse m vrstnik

altbewährt – preizkušen

Altersklasse f starostni razred (*razred

(→ Arzneimittel)

starosti), letni razred

Altbürgermeister m bivši župan

(→ Dienstaltersklasse,

Stellungsaltersklasse)

Alte(r) m 1. starec 2. vino iz prejšnjih let Alterspräsident m najstarejši altehrwürdig – častitljiv, staroslaven

član-predsednik (korporaciji ali

alteingesessen – staroselski, avtohton

parlamentu predseduje do

izvolitve novega predsedstva)

Alten pl predniki

altersschwach – ostarel, onemogel,

Altenteil n preužitek, zapeček, kot

oslabel

Altenteiler m preužitkar

Altersschwäche f starostna oslabelost,

Alter n 1. starost 2. obdobje

senilni marazem (→ Marasmus)

(→ Dienstalter, Lebensalter,

Altersstufe f starostna stopnja

Menschenalter, Mittelalter,

Zeitalter) ◊

Altersversicherung f starostno

Nachsicht des Alters – spregled

zavarovanje

mladoletnosti

Alterszulage f starostna doklada

(→ Großjährigkeitserklärung)

aus Abgang des Alters – zaradi

Altertum n 1. stari časi 2. stari vek mladoletnosti

Altertümer pl starine

gesetzten Alters – v zrelih letih

altertümlich – starodaven

vorgerückten Alters/im Alter

vorgerückt – prileten, starejši

Altertumskunde f starinoslovje

von Alters her – od nekdaj

Älteste(r) m starešina

stellungspflichtiges Alter – naborna

(→ Stammälteste/r)

dolžnost (za mladeniče, ki so

altfränkisch – starosveten

dopolnili 21. leto starosti)

Er starb im 81. Jahr seines Alters. – altgedient – izkušen, veteranski Umrl je v 81. letu svoje dobe.

(→ Unteroffizier)

mittleren Alters – srednjih let

Altgeselle m najstarejši pomočnik

40

A

altgewohnt – običajen, značilen za

Ambulanze f 1. poštni vagon

(koga)

(*ambulančni voz), vlakovna pošta

altgläubig – staroverski

(→ Postambulanze) 2. vojaško

vozilo za prevoz ranjencev

Altgläubige(r) m staroverec

Ambulanzwagen m 1. rešilni voz

althergebracht – starodaven,

2. rešilni avto, rešilec ◊

tradicionalen

Ambulanzwagen der Städtischen

altherkömmlich (→ althergebracht)

Rettungsstation (Laibach) –

Altkanzler m bivši kancler

rešilni voz Mestne rešilne postaje

(ljubljanska reševalna postaja

altklug – premoder za svoja leta

je začela delovati leta 1900 v

Altmutter f prababica

Mestnem domu; tu se je nahajala

Altösterreicher m Staroavstrijec

tudi remiza za rešilni voz)

Altsasse m staroselec

Ambulatorium n ambulanta

Altvater m praded, očak (→ Alten)

ambulieren – sprehajati se

Altvordern pl predniki

ambulierend – premičen, mobilen

(→ Sicherheitswache)

Altweibersommer m babje poletje

Amendement n predlog spremembe

Alumnat n semenišče, bogoslovje,

zakona, amandma

alumnat, lemenat

Ameublement n pohištvo,

Alumne m semeniščnik, bogoslovec,

stanovanjska oprema

lemenatar

ameublieren – opremiti stanovanje

Alumnus (→ Alumne)

amicabiliter – prijateljsko

Amant m ljubimec

Amme f dojilja (*dojenica, dojnica,

Amateur m ljubitelj, amater

ama)

Ambassade f veleposlaništvo,

Amnestie f pomilostitev

ambasada

(*pomiloščenje), amnestija

Ambassadeur m veleposlanik,

(→ Generalamnestie)

ambasador

Amnestieact m akt o pomilostitvi

Ambition f častihlepje, ambicija

(izda ga cesar)

ambitioniert – prizadeven,

amnestieren – pomilostiti, amnestirati

ambiciozen

Amnestierte(r) m pomiloščenec

ambthube – službena huba (G I. 166) Amnestierung (→ Amnestie)

ambtleut – župani (G II. 45, 47, 171) Amok – Amok laufen – ponoreti,

ambulant – 1. potujoč (*premakljiv,

pobesneti

popoten), obhoden, ambulanten

Amortisation f 1. sodni preklic

(→ Stellungskommission) 2.

dolžnega pisma, razveljavitev

ambulantno (→ Behandlung)

dolžnega pisma, razdolžitev

(*umertvilo, umertvenje, usmrtba),

41

A

amortizacija 2. poravnava,

öffentliches Amt – javni urad

postopno odplačevanje dolgov,

von Amts wegen – po uradni

amortizacija 3. razveljavitev

dolžnosti, uradno (*uradoma)

izgubljene listine, amortizacija

(→ amtswegen)

4. odpisovanje vrednosti osnovnih

ein Amt ausüben/bekleiden/

sredstev, amortizacija

innehaben – opravljati (uradno)

Amortisationsquote f amortizacijska

dolžnost, opravljati funkcijo

kvota

jmdn. seines Amtes entheben/

entsetzen – odstaviti (koga)

amortisieren – 1. sodno preklicati,

s položaja

razveljaviti (listino) (*umertviti,

das Amt handeln – uradovati,

usmrtiti) 2. poravnati, postopno

postopati (po uradni dolžnosti),

odplačevati, amortizirati 3.

ukrepati proti (komu)

razveljaviti izgubljeno listino,

sein Amt niederlegen/zurücklegen

amortizirati 4. odpisati vrednost

– odpovedati se položaju, odstopiti

osnovnih sredstev, amortizirati

s položaja

Amortisierung (→ Amortisation)

ein Amt versehen/verwalten –

Amortisierungsfond der

opravljati službo, opravljati funkcijo

städtischen Lotterieanleihe

seines Amtes pflegen/

(Stadtmagistrat Laibach) m

wahrnehmen/walten – opravljati

*amortizačni zaklad mestnega

službo, opravljati funkcijo

loterijskega posojila (Mestni

aus dem Amt ausstehen/scheiden –

magistrat Ljubljana)

prenehati opravljati službo, prenehati

(→ Jahresrechnung)

opravljati funkcijo

im Amt verbleiben – ostati na

amourös – ljubezenski

položaju (*ostati v uradu), še

Ampel f 1. svetilka 2. semafor

naprej opravljati funkcijo, še naprej

Amplification f razširitev

uradovati

jmdn. mit einem Amt bekleiden –

amplificieren – razširiti

podeliti (komu) službo (funkcijo)

Amt n 1. urad (*vradnija) (G II. 38),

sich um ein Amt melden – prositi

gospoščinski urad (*opravnija)

za službo

2. služba, dolžnost, naloga (*urad),

jmdn. zu einem Amt präsentieren

položaj, funkcija 3. maša ◊

– predlagati (koga) za službo,

K. k. Amt für Volksernährung

predlagati (koga) za funkcijo

– C. kr. urad za ljudsko prehrano

amtieren – uradovati, biti na položaju,

(prva svetovna vojna)

opravljati funkcijo

die Enthebung vom Amte –

razrešitev (*odvzetje službe,

Amtierung f uradovanje ◊

odprava od urada)

slowenische Amtierung –

Auswärtiges Amt – ministrstvo

uradovanje v slovenskem jeziku

za zunanje zadeve, zunanje

Amtleute pl 1. uradniki 2. oficiali

ministrstvo (→ Ministerium)

3. župani 4. oskrbniki (→

gesungenes Amt – péta maša

Amtmann)

42

A

amtlich – 1. služben, uraden

Amtsgebühr f 1. pristojbina, taksa

(→ Ubikation, Verlangen,

2. uradna dolžnost

Verlautbarung, Vermissung,

Verschluß, Zeitung) 2. po službeni

Amtsgeheimnis n uradna tajnost

dolžnosti, po uradni poti, uradno

Amtsgenosse m službeni kolega

3. strog (→ Verschluß)

Amtsgeschäfte pl uradni posli

ämtlich (→ amtlich)

Amtsgewalt f uradni položaj, uradna

Amtmann m 1. uradnik (G II. 167)

oblast ◊

2. oficial (V 134) 3. župan (G II. 45, Mißbrauch der Amtsgewalt –

47, 171) 4 . oskrbnik

zloraba uradnega položaja (*kriva

raba uredske oblasti) (→ Verbrechen)

Amtsadel m uradniško plemstvo

amtshandeln – uradovati, postopati

Amtsantritt m 1. začetek funkcije

(po uradni dolžnosti), ukrepati

2. začetek vladanja, nastop

proti (komu)

mandata

Amtsarzt m uradni zdravnik

Amtshandlung f uradno dejanje,

uradno opravilo (*uredsko djanje,

amtsärztlich – uradnozdravniški

uradni čin), uradno poslovanje,

(→ Zeugnis)

uradovanje (Mestni magistrat

Amtsbesuch m prihajanje v urad

Ljubljana je 14. oktobra 1868

(v službo)

z bobnanjem oznanil: »Mestni

magistrat na novič oznani, da je

Amtsbezirk m uradni okoliš (*uredovo

vožna po hodnem tlaku ob hišah

okolišče, služabni okraj) ◊

prepovedana in da se bo vsak,

politischer Amtsbezirk – politični

ki bo to prepoved prestopil brez

uradni okoliš (*politiška kantonska

prizanašanja kaznoval. (Vom

gosposka)

Magistrat Laibach wird neuerlich

Amtsblatt n uradni list

kundgemacht, daß das Befahren

Amtsbruder (→ Amtsgenosse)

der Straßentrotoire

verbothen ist, und daß gegen

Amtsdauer f uradna doba, funkcijska

die Dawiderhandelnden

doba

unnachsichtlich die Amtshandlung

Amtsdiener m uradni sluga

eingeleitet wird.)«) ◊

Amtsenthebung (→ Amtsentsetzung)

politische Amtshandlung – upravni

postopek (*upravno postopanje)

Amtsentsetzung f razrešitev (*odstava

zur weiteren Amtshandlung – v

od urada)

nadaljnje poslovanje (*uradovanje)

Amtsführung f uradovanje,

eine Amtshandlung pflegen –

opravljanje funkcije (*uradna

izvršiti uradno dejanje, izvršiti

djavnost, vradnost)

uradno opravilo

Amtsgebrauch m uradna uporaba

eine Amtshandlung einleiten –

für den/zum Amtsgebrauch – za

ukrepati, kaznovati

uradno uporabo

amtshöflich – *uradnovljudno

(→ Ersuchen)

43

A

Amtskanzlei f pisarna urada (*uradna Amtsträger m 1. dostojanstvenik pisarnica)

2. funkcionar (zlasti strankarski)

Amtskleid n službena obleka

Amtsübergeher m mitničar

Amtskompetenz f uradna pristojnost, Amtsunterricht m uradno navodilo, uradna kompetenca ◊

uradno napotilo

Überschreitung der

Amtskompetenzen – prekoračitev

Amtsverkehr m uradovanje ◊

uradnih pristojnosti

schriftlicher Amtsverkehr – uradno

dopisovanje, uradna korespondenca

Amtslehen n službeni fevd

Amtsverlust m izguba uradnega

Amtslokal n uradni prostori

položaja

Amtsperiode f mandatna doba,

Amtsverrichtung f uradno opravilo

mandat (*uradna doba, čas

službovanja)

Amtsverschwiegenheit f uradna

molčečnost

Amtspflicht f uradna dolžnost

Amtsvorstand (→ Amtsvorsteher)

Amtsplatz m urad (*uradišče, urediše,

uradnija, uredniše, uredski prostor)

Amtsvorsteher m predstojnik urada

(*predstojnik ureda)

Amtsquittung f uradno potrdilo

Amtsvortrag m uradno pojasnilo

Amtsrat m uradni svétnik ◊

Wirklicher Amtsrat – pravi uradni Amtsweg m uradna pot, službena pot

svétnik (višji uradniški naziv v

amtswegen – von amtswegen –

Avstriji)

po uradni dolžnosti, uradno

Amtsraum (→ Amtsplatz)

(*uradoma), službeno

Amtsschreiber m uradni pisar

amtswegig (→ amtswegen)

Amtsschrift f uradni spis (*uradno

Amtswirksamkeit f uradno

pismo)

poslovanje, uradno delovanje

(*uredna delavnost), uradovanje

Amtssiegel n uradni pečat

(→ Beidrückung)

Amtswissenschaft – zur

Amtswissenschaft nehmen – vzeti

Amtssitz m sedež urada (*uredski

uradno na znanje

sedež)

Amtswohnung f službeno stanovanje

Amtssprache f uradni jezik

◊

Amtsstunde f uradna ura

freie Amtswohnung – prosto

gewöhnliche Amtsstunden –

uradno stanovanje

navadne uradne ure

Amtszeitung f uradni časnik

Amtstag m 1. uradni dan (za

Amtszeugnis n uradno potrdilo

poslovanje s strankami) 2. uradni

(*uradno spričevalo)

dan sodišča 3. pravdni dan, sodni

dan, dan za tožbe

Amtszug (→ Instanzenzug)

Amtstagslocal n uradna pisarna

amüsant – zabaven

Amüsement n zabava

44

A

amüsieren – zabavati

anbrennen – 1. prižgati 2. ožgati,

Anachronismus m anahronizem

prismoditi (→ Mensch) 3. vžgati

(→ Mal)

Analogie f ujemanje, podobnost

(*pripodobnost), analogija

anbringen – 1. vložiti, podati, navesti

(→ Beschwerde, Gesuch, Klage)

Anarchie f 1. brezvladje, anarhija

2. pritrditi, namestiti 3. vloga

2. nenačrtnost, anarhija

Anbringen n 1. vlaganje, podajanje

Anarchist m anarhist

2. pritrjevanje, nameščanje ◊

Anathema n cerkveno izobčenje,

Anbringen eines Gesuchs –

anatema

vlaganje prošnje

anbahnen – utreti pot, uvesti

Anbringer m 1. prosilec 2. naznanilec

Anbahnung f utiranje poti, uvajanje

Anbringung f 1. vložitev 2. pritrditev, Anbau m pridelovanje, sajenje, sejanje,

namestitev

gojenje

Anbruch m 1. nalom, načetje

anbauen – pridelovati, saditi, sejati,

2. začetek

gojiti

Anbug m priloga ◊

Anbaufläche f pridelovalna površina

im Anbuge – v prilogi (*zavihanje,

(*posetvena ploskva)

zaviha)

unter Anbuge – s predložitvijo

anberaumen – določiti termin,

odrediti termin

Ancien régime n stari režim, stara

oblika vladanja, ancien régime

Anberaumung f določitev roka,

(absolutistična Francija pred

odreditev termina

revolucijo 1789)

anbeten – častiti, oboževati

Andacht f 1. pobožnost, maša

Anbeter m častilec, oboževalec

(→ Abendandacht, Bittandacht,

Anbetracht – in Anbetracht –

Bußandacht, Dankandacht,

z ozirom na (kaj), glede na (kaj),

Morgenandacht) 2. zbranost,

spričo, zastran, zavoljo

zatopljenost

Anbetung f čaščenje, oboževanje,

andächtig – 1. pobožen 2. pobožni

adoracija

(v nagovoru za prelate) 3. zbran,

zatopljen

anbiegen – 1. priložiti (*pridjati,

pridevati) 2. upogniti, zavihati

Andächtige(r) m vernik

anbieten – ponuditi (→ Dienst)

Andachtsbild n nabožna slika,

podobica

anbieten, sich – ponuditi se

Andachtsübungen pl duhovne vaje

Anbieter m ponudnik

Andenken n 1. spomin 2. spominek ◊

Anbot (→ Angebot)

Ehre seinem Andenken! – Slava

Anbotsteller (→ Anbieter)

njegovemu spominu! (*Večni mu

anbrechen – 1. nalomiti, načeti

spomin!)

2. začeti se, napočiti

seligen Andenkens – pokojni,

rajnki

45

A

glorreichen Andenkens –

Änderung f 1. sprememba (*prememba,

(pokojnik) slavnega spomina

prenaredba, predrugačenje) 2. selitev

glorwürdigen Andenkens –

(→ Lokalsänderung)

(pokojnik) častitljivega spomina

jmdm. ein freundliches Andenken anderweit – drugače, sicer bewahren – ohraniti (koga) v lepem anderweitig – drugačen spominu

Andeutung f namig, nakazovanje,

jmds. Andenken in Ehren halten –

omemba, aluzija ◊

spoštljivo se spominjati (koga)

eine Andeutung machen – nakazati

Der theure Verblichene wird

dem freundlichen Andenken und

an die – približno

frommen Gebete empfohlen. –

Andrang m naval

*Predrazega ranjcega priporočamo andringen – pritiskati, siliti v blag spomin in molitev. (obrazec

v osmrtnici)

Andringen n pritiskanje ◊

das Andenken der

auf Andringen – pod pritiskom

Dahingeschiedenen durch Erheben androhen – groziti

von den Sitzen ehren – počastiti

Androhung f grožja

spomin na pokojnike z dvigom

Androhung der Ausweisung –

s sedežev

grožnja izključitve (→

das Andenken des Verstorbenen

Disziplinarmittel)

ehren – počasttiti spomin na

pokojnika

aneifern – spodbujati (*spodbadati),

Die teuere Verstorbene sei einem

spodbuditi

frommen Andenken empfohlen. – Aneiferung f spodbujanje,

*Mila pokojnica bodi priporočena

spodbuda (*podbudek, spodbod,

v pobožen spomin.

izpodbadanje)

ander- (der, die, das andere) – drugi aneignen, sich – 1. prilastiti si,

(druga, drugo) (→ Seite)

prisvojiti si 2. pridobiti si (poklic,

ändern – 1. spremeniti (*premeniti)

izobrazbo), usvojiti

2. seliti se (→ Wohnung)

Anempfehlung f priporočilo ◊

anders – 1. drugačen 2. drugače ◊

Anzeige und Anempfehlung –

ohne anders – nič drugega kot

naznanilo in priporočilo (časopisni

wenn anders – če (*ako)

oglas)

nirgends anders – nikjer drugje

Anerbenrecht n načelo nedeljivosti

anderswie – drugače

kmetije (V 260)

anderswo – drugje

anerbieten – ponuditi

anderswoher – od drugje

Anerbietung f ponudba

anderswohin – drugam, kam drugam

anerinnern (→ erinnern)

andertens – drugič

anerkennen – 1. priznati, odobravati,

sprejeti 2. (javno, diplomatsko)

anderthalb – poldrug (→ Stunde)

priznati

46

A

anerkennend – pohvalno ◊

podložnikov (G II. 201)

sich anerkennend über etwas

äußern – pohvalno govoriti o (čem) Anfall m 1. napad (→ Raubanfall) 2. napad (bolezen) (→ Herzanfall,

anerkennenswert – hvalevreden

Schlaganfall) 3. pripad, pridobitev

Anerkennung f priznanje, pohvala

4. nastajanje, kopičenje (npr. dela) ◊

(*čislanje) (→ Ehrenanerkennung) ◊

Anfall der Erbschaft – pridobitev

Anerkennung der Vaterschaft –

dediščine

priznanje očetovstva

anfallen – 1. napasti 2. pripasti

Allerhöchste Anerkennung –

3. nastajati (npr. stroški), kopičiti se

Najvišje priznanje (cesarjevo

(npr. delo)

priznanje) (→ Dienstleistung)

belobende Anerkennung – pohvalno Anfang m začetek (→ Jahresanfang) ◊

priznanje

seinen Anfang nehmen – začeti se

öffentliche Anerkennung – javno

anfangen – začeti (→ Streit)

priznanje (→ Verdienstorden)

anfechten – 1. spodbijati, izpodbijati

jmdm. die Anerkennung aussprechen

(*pobijati), ugovarjati (→ Recht)

– izreči (komu) priznanje

2. skušati, mamiti

Anerkennung finden – doživeti

priznanje

Anfechtung f 1. spodbijanje,

Anerkennung genießen – uživati

izpodbijanje (*pobijanje), ugovor

priznanje

2. skušnjava

jmdm. Anerkennung zollen – izraziti anfertigen – narediti, izdelati (komu) priznanje

Anfertigung f izdelava (*naprava)

Er wurde in Anerkennung der

geleisteten vorzüglichen Dienste

Anforderung f terjatev, zahteva ◊

durch Verleihung des Militär-

Anforderungen machen/stellen –

Verdienstkreuzes ausgezeichnet. –

terjati, zahtevati

*V priznanje odličnega službovanja je Anfrage f 1. vprašanje 2. vprašanje bil odlikovan z vojaškim križcem

poslancev v parlamentu

za zasluge. (obrazec ob podelitvi

(→ Dringlichkeitsanfrage) ◊

odlikovanja)

Große Anfrage – »veliko

Anerkennungsadresse f priznanje,

vprašanje« – vprašanje poslancev,

pohvala

ki se obravnava na zasedanju

zahodnonemškega bundestaga

Anerkennungspreis m priznanje

(parlamenta)

Anerkennungszins m *priznavalna

Kleine Anfrage – »malo

najemščina (od javnega sveta, ki se

vprašanje« – pisno postavljeno in

rabi pred hišami (v Ljubljani) za

odgovorjeno vprašanje frakcije v

portale in izložbe oz. naogledne

zahodnonemškem

portalnike, tudi od kletnih oken oz.

bundestagu (parlamentu)

odprtin kletnih prostorov, ki segajo anfriemen – izdelati po meri (po preko stavbne črte)

naročilu), naročiti

anfailzwang – predkupna pravica

anfrischen – 1. osvežiti 2. spodbuditi, zemljiškega gospoda do presežkov

podžgati

47

A

anfrümen (→ anfriemen)

angedeihen – jmdm. etwas

anfügen – priložiti

angedeihen lassen – omogočiti,

dodeliti, podeliti, dovoliti (komu

anführen – 1. voditi 2. navesti,

kaj)

navajati 3. napeljevati k (čemu)

Angedenken n spomin ◊

Anführer m 1. vodja, voditelj

seligen Angedenkens – pokojni,

2. kolovodja 3. vojskovodja

rajni

Anführung f 1. vodstvo, poveljstvo

jmds. Angedenken ehren –

2. navajanje, navedba (*pristavek) ◊

počastiti spomin na (koga)

unter Anführung – pod vodstvom

angefochten – spodbijan, izpodbijan

Angabe f 1. navajanje, napoved,

angegangen – 1. zaprošen 2. plesniv

navedba (*povedba), izjava

3. smrdljiv 4. gnil 5. žarek ◊

2. podatek, opomba 3. bahanje

angegangenes Brot – plesniv kruh

4. predplačilo, predujem ◊

angegangenes Fleisch – smrdljivo

nach Angaben – po podatkih

meso

Angaben machen – dajati podatke,

angegangenes Obst – gnilo sadje

navajati

Angegriffene(r) m napadeni

angängig – 1. dopusten 2. dopustno

angehalten – pridržan

angeben – 1. navajati, navesti

2. prijaviti, naznaniti, ovaditi

angeheitert – opit, v rožcah

3. bahati se

(→ Zustand)

angeben, sich – sich selbst angeben – angehen – 1. lotiti se (česa) 2. napasti prijaviti se sam (*ovaditi se)

3. nastopiti proti (komu/čemu) 4.

začeti se 5. zadevati, tikati se 6.

Angeber m 1. prijavitelj, ovaduh,

zaprositi, prositi (→ bittlich) 7. biti

izdajalec 2. bahač ◊

primerno, biti sprejemljivo

angebeten – častit, oboževan

angehend – bodoč ◊

(→ Monarch)

angehender Herrscher – bodoči

angeblich – 1. domneven, izmišljen,

vladar

namišljen (*bojdašnji, tobožnji)

angehender Soldat – rekrut

2. menda, baje (*bojda), kot pravijo Angehör (→ An- und Zugehör) angebogen – 1. priložen, dodan

angehören – pripadati

2. upognjen, zavihan ◊

angebogenes Schreiben – priloženo angehörig – pripadajoč pismo, priloga

Angehörige f pripadnica

Angebot n ponudba

Angehörige(r) m pripadnik

angebunden – kurz angebunden sein Angehörigkeit f pripadnost

– biti nataknjen, biti nerazpoložen

Angeklagte f obtoženka (*zatoženka)

Angebung f naznanitev, denunciacija

Angeklagte(r) m obtoženec

(*zatoženec)

48

A

Angekommene(r) m oseba, ki je

werden, z dne 17. februarja 1866,

prispela, prišlek

vsebuje naslednji zaprisežni

Angeld n ara, nadav (*kapara, zadatje)

obrazec za župana (*glavarja/

Gemeindevorsteher) in občinske

angelegen – bližnji, soseden

svetnike (Gemeinderäthe): »Vi

angelegen – jmdm. etwas angelegen

namestu prisege obljubite na Boga

sein lassen – pustiti (komu), da

Vsemogočnega, na svojo čast in

poskrbi za (kaj)

svoje poštenje, da bodete vselej

angelegen – sich angelegen sein lassen/

zvesti in pokorni Njih Veličanstvu,

halten – prizadevati si za (kaj),

našemu premilostljivemu deželnemu

skrbeti za (kaj), poskrbeti za (kaj)

gospodarju Francu Jožefu I., po

božji milosti cesarju avstrijskemu

Angelegenheit f zadeva

itd., vojvodi kranjskemu itd.;

(→ Personalangelegenheiten) ◊

da bodete Njih veličanstva čast,

auswärtige Angelegenheiten –

korist in službo vselej posebno

zunanje zadeve

podpirali, škodo in zlo pa ovirali

innere Angelegenheiten – notranje

in ustavljali, kolikor bode po vaši

zadeve

moči. … (Sie werden an Eidesstatt

angelegentlich – 1. važen, nujen

bei Gott, dem Allmächtigen, bei

2. na vso moč, prav lepo

Ihrer Ehre und Treue geloben, Sr.

angelegentlich bitten/ersuchen –

Majestät, unserem allergnädigsten

prav lepo prositi, zaprošati

Landesfürsten und Herrn Franz

angeloben – zapriseči (koga)

Josef I., von Gottes Gnaden Kaiser

von Oesterreich u. s. w., Herzog von

Angelöbnis n prisega

Krain u.s.w., jederzeit getreu und

jmdm. mittelst Handschlag das

gehorsam zu sein, Sr. Majestät Ehre,

Angelöbnis leisten – priseči (komu)

Nutzen und Dienst besonders zu

s stiskom roke

befördern, Nachtheil und Schaden,

Angelobung f zaprisega

soviel an Ihnen ist, hintanzuhalten

(→ Pflichtangelobung) ◊

und zu verhüten …)«)

Leistung der Angelobung –

angemerkt (daß) – s pripombo

zaprisega

(*s pripomnjo)

die Angelobung in die Hand des

Bürgermeisters leisten – priseči v

angemessen – primeren, prikladen

roko župana

Angemessenheit f primernost,

Angelobungsformel f zaprisežni

prikladnost

obrazec (*obljuba)

angenommen – angenommen, daß

( Postava, veljavna za kranjsko

… – denimo, da …, recimo, da …

vojvodstvo, s katero se razglaša

Anger m 1. trata, travnik, ledina 2. ozára občinski red, in red za volitve po

občinah / Gesetz, wirksam für das

Angerrecht n pravica tržanov, da Herzogthum Krain, womit eine

travnik spremenijo v obdelovalno

Gemeinde-Ordnung und eine

zemljo (G II. 72)

Gemeinde-Wahlordnung erlassen

49

A

angeschlagen – 1. odmerjen 2. pritrjen angetragen – 1. predlagan 3. načet, prizadet

(*nasvetovan), priporočen 2.

Angeschmiedete(r) m prikovani

ponujen

kaznjenec ◊

angetreten – postrojen

lebenslänglich Angeschmiedete(r)

– doživljenjsko prikovani

angewöhnen – navaditi

kaznjenec

angewöhnen, sich – navaditi se

angeschrieben – bei jmdm. gut

Angewohnheit f navada

angeschrieben sein – biti pri

angewöhnt – navajen

(komu) dobro zapisan

angezeigt – primerno, priporočljivo,

angeschrieben – bei jmdm. schlecht

pametno

angeschrieben sein – biti pri

(komu) slabo zapisan

angieren – plašiti, strašiti

Angeschuldigte(r) m obdolženec

angreifen – 1. napasti (→ Ungestüm)

2. lotiti se (česa) (→ Aufgabe)

angesehen – ugleden, spoštovan,

3. načeti (→ Proviant) ◊

čislan

von den drei Seiten, in Front, Flanke

angesessen – naseljen, stanujoč, bivajoč

und Rücken, angreifen – napasti s

Angesessene(r) m naseljenec,

treh strani, s čela, boka in hrbta

prebivalec

Angreifende(r) (→ Angreifer)

Angesicht n obraz, lice, obličje ◊

Angreifer m napadalec (*napadnik)

im Angesicht – spričo

Angriff m napad (→ Bombenangriff,

von bloßem Angesicht – bledega

Flankenangriff, Fliegerangriff,

obraza

Frontangriff, Gegenangriff,

im Schweiße seines Angesichts –

Luftangriff, Nahangriff,

v potu svojega obraza

Panzerangriff, Rückenangriff,

angesichts – spričo

Scheinangriff, Seitenangriff,

angestammt – podedovan, prirojen

Sturmangriff, Teilangriffe) ◊

(*rodovinski), deden (→

Abschlagung des Angriffs –

Ergebenheit, Liebe, Treue)

odbitje napada

massierter Angriff – z vsemi silami

angestellt – nameščen (→ Seelsorger) ◊

izveden napad

bleibend/definitiv angestellt – stalno

schneidiger Angriff – oster

nameščen, definitivno nameščen

napad

(imenovan)

tätlicher Angriff – fizični napad

provisorisch angestellt – začasno

den Angriff abschlagen/abweisen/

nameščen, provizorično nameščen

zurückschlagen/zurückweisen –

(imenovan)

odbiti napad

Angestellte(r) m uslužbenec,

etwas in Angriff nehmen – lotiti

nameščenec (*nastavljenec)

se (česa)

mit Löhnung Angestellte –

zum Angriff übergehen – preiti v

*nastavljenci z mezdo

napad

50

A

Angriffsgefecht n napadalni boj

Übeltäters – prijetje pobeglega

Angriffskrieg m napadalna vojna

hudodelca

Anhaltung zur Arbeit – priganjanje

Angriffsschlacht f napadalna bitka

k delu

Angriffswaffe f napadalno orožje

Anhaltung um ein Mädchen –

Angst f strah ◊

snubljenje dekleta

»süße Angst« – »sladki strah«

anhand – s pomočjo ◊

(v času protestantizma: strah pred

anhand von Indizien – s pomočjo

Turki v tistih deželah nemškega

indicev

cesarstva, ki jim ni grozila

anhand(en) – anhand(en) gehen –

neposredna turška nevarnost)

iti na roko, pomagati

Angst haben – imeti strah pred

(kom/čim), bati se (koga/česa)

Anhang m 1. priloga 2. dodatek,

Ängste wecken – vzbujati strah

pristavek 3. privrženci, pristaši

jmdn. in Angst halten –

4. pripadki

ustrahovati (koga) (*imeti koga

die schuldigen 100 fl. samt Anhang

v strahu)

– dolžni 100 gld. s pripadki

in Angst geraten – prestrašiti se

anhangen – držati s (kom/čim), biti

jmdn. in (Furcht und) Angst

vdan (komu/čemu)

versetzen – prestrašiti (koga)

Wer einer ketzerischen

ängsten – groziti, ogrožati, zastrašiti

Glaubenslehre anhanget, … – Kdor

pripada krivoverskemu nauku, …

ängstigen (→ ängsten)

anhängend – viseč (→ Insiegel)

anhalftern – privezati konja za uzdo

Anhänger m 1. privrženec, pristaš

anhalten – 1. ustaviti 2. zahtevati,

2. obesek 3. priklopnik

priganjati k (čemu), prisiliti k

ein geschworener Anhänger –

(čemu) 3. prijeti, pridržati 4.

zaprisežen pristaš

spodbujati 5. snubiti, zasnubiti

(→ Mädchen) 6. trajati, nadaljevati Anhängerschaft f privrženci

se 7. potegovati se za (kaj), prositi

anhängig – v teku, tekoč ◊

za (kaj) (→ Hand, Stelle) ◊

anhängiger Rechtsstreit – pravda,

jmdn. gefänglich anhalten –

ki poteka

pridržati (koga) v zaporu

Das Verfahren ist anhängig. –

zu öffentlichen Arbeiten anhalten

Postopek teče.

– prisiliti k opravljanju javnih del

einen Rechtsstreit (einen Prozeß,

Anhalten n prošnja

ein Strafverfahren) anhängig

machen – začeti tožbo (proces,

anhaltend – trajajoč, dolgotrajen

kazenski postopek)

(→ Krankheit, Regen) 2. nenehen

anhängig werden – priti pred

3. nenehno

sodišče

Anhaltung f 1. pridržanje (*deržanje), anhänglich – vdan, privržen prijetje, pripor 2. priganjanje

3. snubljenje

Anhänglichkeit f 1. vdanost,

Anhaltung eines flüchtigen

privrženost 2. privrženci, pristaši ◊

51

A

Anhänglichkeit an Kaiser und

Minister und nach Anhörung

Vaterland – vdanost cesarju in

Unseres Reichsrathes …–

domovini

*Razumevši Naše ministre in

loyale Gesinnung und treue

zaslišavši Naš deržavni svet …

Anhänglichkeit an den

(obrazec na začetku cesarskega

angestammten Monarchen –

patenta)

lojalna naklonjenost in zvesta

nach Anhörung des Gottesdienstes

privrženost prirojenemu vladarju

– po maši

Anhängsel n obesek

animalisch – živalski

anhäufen – kopičiti

animieren – spodbuditi, razvneti,

Anhäufung f kopičenje (→

navdušiti, razgibati, animirati (→

Truppenanhäufung)

Stimmung, Weise)

anheim – domov, nazaj

animiert – živahen (→ Stimmung,

Weise), razvnet, navdušen, razgiban,

anheimelnd – domač

animiran

anheimfallen – pripasti, zapasti (→

Animo n 1. posebno nagnjenje 2.

Verarmung) ◊

zanos

Wenn sich keine gesetzlichen Erben

melden werden, wird der Nachlaß

animos – 1. sovražen, nenaklonjen,

als caduc dem Staat anheimfallen. –

animozen 2. zlovoljen, animozen

Če se ne bodo javili zakoniti dediči, Animosität f 1. sovražnost, bo zapuščina proglašena za zapadlo

nenaklonjenost, animoziteta 2.

in pripadla državi.

zlovoljnost, animoziteta

anheimgeben – prepustiti, vrniti

anjetzt (→ jetzt)

anheimsagen – odpovedati (→

Ankauf m nakup (*kup)

Gewerbebewegung)

Anker m sidro ◊

Anheimsagung f odpoved ◊

vor Anker gehen – zasidrati se

Anheimsagung des Gewerbes –

vor Anker liegen – biti zasidran

odpoved obrti (*odložitev obrta)

(→ Gewerbebewegung)

Ankerplatz m sidrišče

anheimstellen – prepustiti, dati v

Ankeruhr f ura na sidro

presojo

Anklage f obtožba (*zatožba) ◊

anheischig – sich anheischig machen

Vortrag der Anklage – branje

– ponuditi se, obvezati se

obtožnice

übelwollende Anklage –

anheute (→ heute)

zlonamerna obtožba

Anhöhe f vzpetina

gegen jmdn. Anklage erheben –

vložiti obtožbo proti (komu)

Anhörung f 1. pridobitev

(strokovnega) mnenja, slišanje

Anklagebank f zatožna klop ◊

(strokovnega) mnenja (*zaslišatev,

jmdn. auf die Anklagebank

zaslišba) 2. poslušanje ◊

verweisen – postaviti (koga) na

Nach Vernehmung Unserer

zatožno klop, obtožiti (koga)

52

A

auf die Anklagebank geraten – priti anlag – davčna napoved o višini imenjske na zatožno klop, biti obtožen

rente (V 314) (→ Einlag) ◊

Anklageprinzip n akuzatorsko načelo

Anlag des Werts – davčna osnova,

(H 58)

izračunana po kapitalizirani renti

(od vrednosti posestva) (V 317)

Ankläger m tožnik (*obrožitelj,

neue Anlag – »nova naklada« (V 318)

obtožnik), tožilec

öffentlicher Ankläger – javni

Anlage f 1. priloga, dodatek 2. naklada tožilec

3. cenitev 4. naložba, vlaganje

5. zasnova, obris, načrt 6. naprava

Anklageschrift f obtožnica

7. zgradba, objekt 8. površina, nasad Anklagestand m obtožno stanje ◊

9. nagnjenost, nadarjenost

jmdn. in den Anklagestand

10. izdelava, ureditev (*naprava) ◊

versetzen – uvesti obtožno

fruchtbringende Anlage –

stanje proti (komu), tožiti (koga)

plodonosno nalaganje (denarja)

(*zatožbi podvreči)

sanitäre Anlagen – javno stranišče

Anklang m odmev, odziv, odobravanje,

Anlage von Fußwegen – ureditev

ovacije, aplavz ◊

pešpoti (*naprava pešpoti)

Die Veranstaltungen erfreuen sich

Anlage des Grundbuches – izdelava

des großen Anklanges. – Prireditve

zemljiške knjige

so naletele na velik odziv.

ein Mensch von hohen Anlagen –

Das Programm fand lebhaften

nadarjen človek, bistroumen človek

Anklang. – Program je naletel na

in der Anlage – v prilogi (*v prigibu)

živahno odobravanje.

Anlände f pristan, brodišče, brod

ankommen – 1. prispeti, priti 2. biti

anlanden – pristati

odvisno od (koga/česa) 3. omožiti

anländen (→ anlanden)

se 4. sprejeti ◊

Auf ihn kommt es an. – Odvisno je Anlandung f pristanek od njega.

anlangen – 1. priti, dospeti 2. zadevati, Sie ist gut angekommen. – Dobro

tikati se 3. prositi za (kaj) ◊

se je omožila.

bittlich anlangen – zaprositi

Das Theaterstück ist beim

Publikum gut angekommen. –

Anlangen n prošnja (*zaprosba) ◊

Gledališko igro je občinstvo dobro

über Anlangen – na prošnjo

sprejelo.

anlangend – zadevajoč

Ankömmling m prišlek

anlassen – 1. pustiti na sebi 2. nadreti ankündigen – 1. napovedati 2.

(koga), ozmerjati (koga) 3. vžgati

razglasiti, naznaniti, oznaniti

(motor) ◊

jmdn. mit übelklingenden Worten

Ankündigung f 1. napoved 2. razglas,

anlassen – ozmerjati (koga)

naznanilo, oznanilo

anlassen, sich – kazati ◊

Ankündigungsblatt n oglasnik

Es läßt sich zum Kriege an. – Kaže,

Ankunft f prihod

da bo prišlo do vojne.

Es läßt sich gut an. – Dobro kaže.

anläet (→ anleit)

53

A

anläßlich – ob, ob priliki

Anleihe f posojilo ◊

Anlaß m povod ◊

eine Anleihe aufnehmen – najeti

aus Anlaß – ob, ob priliki

posojilo

Anlaß zu etwas bieten/geben – dati Anleiher m posojilojemalec povod za (kaj)

(*zajemnik)

anlasten – obtožiti

anleit – primščina, lavdemij (dajatev Anlauf m 1. zalet 2. zagon 3. poskus za pridobitev pravice do uživanja

kmetije) (G II. 250, 432, 437)

Anlaufstelle f pribežališče

Anleitung f navodilo (*navod,

anlegen – 1. naložiti (komu) (davek,

napeljevanje), instrukcija

carino) (*nakladati) 2. lotiti se

(→ Hand) 3. nameriti (→ Gewehr) anliegen – 1. pristajati, prilegati se 4. prisloniti, namestiti 5. sestaviti 2. reševati, obdelati 3. zaposlovati

(→ Akte, Verzeichnis) 6. postaviti, 4. nadlegovati 5. prositi

zgraditi 7. vpeljati (→ Grundbuch) Anliegen n 1. prošnja, želja

8. naložiti (→ Geld) 9. vkovati (→

2. nadlegovanje

Fessel) 10. pristati (→ Schiff)

11. obleči, odeti

anliegend – 1. priložen 2. soseden

(→ Flaggenschmuck) 12. opasati

Anliegenheit (→ Anliegen)

(→ Degen)

Anm. = Anmerkung (→ Anmerkung)

Anlegung f 1. ustanovitev, naprava

Anmannbringung f 1. prodaja

2. nalaganje, naložba 3. vpeljava,

2. oddaja

uvedba ◊

Anlegung der Fußeisen – vklenitev Anmarsch m prihod, približevanje ◊

(jetnika) v spone

im Anmarsch sein – približevati se

Anlegung von Grundbüchern –

anmaßen, sich – 1. drzniti si

vpeljava zemljiških knjig (*naprava

2. prisvojiti si

zemljiških knjig)

Anmaßer m predrznež

Anlegung von Handschließen –

vklenitev rok

Anmaßung f 1. predrznost,

Anlegung des amtlichen

prevzetnost, domišljavost

Verschlusses – uradno zapečatenje

2. prisvajanje

(*namestba uradnega zaklepa,

anmelden – prijaviti, naznaniti,

nameščanje uradne zapore)

napovedati (→ Bankrott, Forderung,

fruchtbare Anlegung – donosno

Konkurs, Protest)

nalaganje (denarja) (*plodonosno

Anmeldende(r) m prijavitelj

nalaganje)

(*zglasujoči)

Anlehen n 1. posojilo, zajem, zakup

Anmelder m glasnik (*zglasnik,

2. posojilna obveznica ◊

zglasitelj, napovednik)

städtisches Lotterie-Anlehen

(Stadtmagistrat Laibach) –

Anmeldung f prijava, naznanilo,

mestno loterijsko posojilo (Mestni

napoved (*zglasitev, zglasilo,

magistrat Ljubljana)

oglasba)

54

A

Anmerkebuch n zapisna knjiga

Anniversarium n obletnica,

anmerken – 1. opaziti 2. zabeležiti,

aniverzarij (→ Anniversarium

označiti 3. pripomniti

perpetuum)

Anmerkung f 1. opomba (*opomnja) Anniversarium perpetuum n obletna 2. zabeležba, označba 3. pripomba

maša (zadušnica) (*večna/štiftana

sveta maša)

Anmerkungsspalte f razdelek za

opombe (*razpredelek za opomnje) Anniversariumsstiftung f mašna (npr. na naznanilnicah ob ljudskem

ustanova (za obletne maše)

štetju leta 1910)

annoch (→ noch)

annähern, sich – 1. približati se

Annonce f 1. oglas, oznanilo, anonsa

2. zbližati se s (kom)

2. najava, anonsa

Annäherung f 1. približevanje

Annoncenbureau n anončna pisarna

2. zbliževanje

annoncieren – 1. oznaniti, anonsirati

Annahme f 1. sprejetje, prejem

2. najaviti, anonsirati

2. domneva 3. posvojitev

Annotation (→ Adnotation)

Annalen pl letopisi, anali

annotieren (→ adnotieren)

annehmbar – 1. sprejemljiv (→

Bedingung), primeren 2. zadovoljiv

annuell – leten

Annehmbarkeit f 1. sprejemljivost,

Annuität f letni obrok, anuiteta

primernost 2. zadovoljivost

Annullation (→ Annullierung)

annehmen – 1. sprejemati, sprejeti

annullieren – razveljaviti (*ovreči),

(→ Erbschaft, Friedensbedingung,

anulirati

Gesetz, Haltung, Lesung,

Annullierung f razveljavitev (*ovržba),

stimmeneinhellig, Zahlung),

anulacija

prevzeti, privzeti 2. domnevati,

misliti, predpostavljati 3. posvojiti

anordnen – 1. zapovedati, ukazati

(→ finden), odrediti 2. razporediti,

annehmen, sich – zavzeti se za (koga)

razvrstiti, razdeliti

annehmlich – 1. sprejemljiv 2.

Anordnung f 1. zapoved, ukaz (*zaukaz,

prijeten, ugoden

povelje), odredba, uredba (*naredba)

Annehmlichkeit f 1. sprejemljivost

2. razporeditev, razvrstitev, razdelitev,

2. prijetnost, ugodnost

zaporedje, dispozicija ◊

Annenfest (→ Annentag)

Aufnahme/Errichtung der

letztwilligen Anordnung – sestava

Annentag m god sv. Ane: 26. julij

poslednje volje (*naredba zadnje

(anino)

volje), sestava testamenta

Annenwasserfahrt f vožnja po

auf Allerhöchste Anordnung – na

Ljubljanici na dan sv. Ane

Najvišji ukaz (na cesarjev ukaz)

(*po najvišem povelju)

Annex m priloga, aneks

über behördliche Anordnung – po

Annexion f priključitev, aneksija

ukazu oblastva

55

A

letztwillige Anordnung – poslednja

anrichten – 1. povzročiti (→ Blutbad,

volja (*zadnja volja), testament

Schaden, Unheil) 2. pripraviti,

im Zustande der vollen

garnirati (jedi)

Besonnenheit, mit Überlegung

und Ernst und frei von jedem

Anrichttisch (→ Anrichte)

Zwange nachstehende letztwillige

anrüchig – zloglasen

Anordnung abgeben – podati

Anrüchigkeit f zloglasnost

sledečo poslednjo voljo ob polni

prisebnosti, preudarjeno in resno ter anrücken – približevati se

brez prisile (obrazec v oporoki)

Anrücken n približevanje

eine Anordnung treffen – odrediti

anrufen – 1. pozvati, poklicati,

Anraten n nasvet ◊

apelirati (→ Behörde) 2. poklicati

auf Anraten – po nasvetu

(po telefonu)

anrechnen – všteti, prišteti, vračunati, Anrufung f 1. priprošnja, invokacija pripisati

2. pozivanje, apelacija ◊

Anrechnung f vštetje, vračunanje

Anrufung des heil. Geistes –

*klicanje sv. Duha, *poklic sv. Duha

Anrecht n pravica do (česa)

(→ Geistamt)

anrecommandieren – priporočiti

anruhend – v prilogi, priložen

Anrede f nagovor

Ansaat f posevek, posev

Anredeprädikat n nagovorni

ansässig – prebivajoč, stanujoč,

predikat, nagovor (za pripadnike

naseljen, nastanjen ◊

vladarskih hiš oz. plemstva)

sich ansässig machen – naseliti se

(→ Durchlaucht, Erlaucht,

Hochwohlgeboren, Hoheit, Majestät, Ansässige(r) m stalni prebivalec, Wohlgeboren)

naseljenec ◊

bleibend Ansässige(r) – trajno

anregen – spodbuditi, sprožiti

naseljeni

(→ Frage)

Ansässigkeit f prebivališče

Anregung f spodbuda, pobuda ◊

geistige Anregung – duševna

Ansässigkeitsort m kraj bivališča

zabava (*dušna zabava)

Ansässigmachung f naselitev

auf/über Anregung – na pobudo

(*udomitev)

eine Anregung geben – dati

Ansatz m nastavek, zametek

pobudo, sprožiti

in Anregung bringen – dati

Anschaffung f 1. nakup, nabava,

pobudo, sprožiti

dobava 2. naročilo ◊

auf Anschaffung – po naročilu

Anreizung f podpihovanje, ščuvanje

Anschauung f nazor, naziranje,

anrempeln – nadreti, nahruliti

gledanje (→ Weltanschauung) ◊

anrepartieren – porazdeliti

zu der Anschauung gelangen/

Anrichte f postrežna miza (za jedi in

kommen – zavzeti stališče

pijačo), kredenca, bife

Anschauungsunterricht m nazorni

pouk (*nazorni nauk)

56

A

Anschein m videz, podoba ◊

anschließen, sich – priključiti se,

dem Anschein nach – kot je videti,

pridružiti se

kot se zdi

Anschluß m 1. priključitev 2. »anšlus«

anschicken, sich – pripravljati se

(priključitev Avstrije nacistični

Anschlag m 1. odmera davkov,

Nemčiji leta 1938) 3. priloga

»naložitev« (V 314)

4. priključek 5. zveza 6. stik ◊

(→ Herrenanschlag) 2. lepak

im Anschluß – 1. v nadaljevanju

(*prilepek), razglas (*razglasilo),





2. v prilogi


nabiti list, nabiti napis 3. proračun Anschlußbahn f stična železnica (*prevdarek), cenitev

(→ Kostenanschlag) 4. zarota,

Anschmiedung – Strafe der

naklep (*snovanje, nasnova,

Anschmiedung f kazen prikovanja

kovarstvo) 5. atentat ◊

v ječi (vseboval jo je Obči zakon o

Anschlag zum Bösen –

hudodelstvih in njihovem

napeljevanje k hudobnemu dejanju

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch

(*snovanje, kovarstvo)

über Verbrechen und derselben

im zwanzigfachen Anschlag – v

Bestrafung cesarja Jožefa II. z dne

20-kratnem znesku (*v 20kratnem

13. januarja 1787) ◊

poudarku) (nadomestilo za živež

lebenslängliche Anschmiedung –

(*namestek za živež), ki ga je bil

doživljenjsko prikovanje (kazen)

prevzemnik nepremičnine dolžan –

(→ Angeschmiedete/r)

pogosto v dvajsetih letnih deležih – Anschnitt m 1. zareza, nareza plačati izročevalcu, če le-ta ni

2. zareza na rovašu (zareze na

mogel ostati pri hiši)

podolgovati palici so služile za

(→ Lebensunterhalt)

kasnejši izračun oz. poračun ob

in Anschlag bringen – vzeti v

menjavi blaga ali posojilu)

račun, vračunati

3. činž, dajatev

das Gewehr in Anschlag haben –

anschreiben – pisati (komu)

meriti s puško v (koga/kaj), naperiti

puško v (koga/kaj)

Anschrift f naslov

gegen jmds. Leben Anschlag

Anschriftenbuch n adresar

machen – streči (komu) po

Anschuldigung f obtožba ◊

življenju

eine Anschuldigung gegen jmdn.

anschlagen – 1. oceniti, ceniti, naložiti

erheben – obtožiti (koga)

(→ Kontribution) 2. pribiti,

Anschwellung f 1. oteklina, nabreklina

pritrditi 3. udariti 4. nameriti

2. otekanje, nabrekanje

Anschlagsäule f oglasni steber

ansehen – 1. gledati, pogledati,

Anschlagtafel f oglasna deska

opazovati 2. smatrati za (kaj)

(z nabitimi listi/napisi)

(*čislati)

Anschlagzettel m lepak (*nabito

Ansehen n 1. gledanje, opazovanje

oznanilo)

2. ugled, imenitnost, veljava ◊

anschließen – priključiti (*pridejati)

allem Ansehen nach – kot vse kaže

57

A

Es hat kein Ansehen, daß … – Ne

razglednice je bila na začetku

izgleda, da …

namenjena zgolj poštni znamki,

ohne Ansehen der Person – ne

poštnemu žigu in naslovu, sporočilo

glede na osebo, vsakdo

so zato pisali na slikovni strani;

jmds. Ansehen untergraben –

po letu 1905 je bila naslovna

izpodkopavati (komu) ugled,

stran razdeljena: desna stran je

izpodkopati (komu) ugled

bila namenjena naslovu, leva pa

zu Ansehen gelangen/kommen –

sporočilu)

pridobiti ugled

Ansichziehung f prevzetje, pritegnitev

ansehnlich – imeniten, odličen,

znamenit ◊

ansiedeln – naseljevati, naseliti

ansehnlicher Mann – veljak

ansiedeln, sich – naseliti se

ansehnliches Vermögen – znatno

Ansiedler m naseljenec, priseljenec

premoženje

(*naselnik, priselnik)

Ansehnlichkeit f imenitnost,

Ansiedlung f 1. naselitev 2. naselbina

odličnost

(*selo, selišče)

Ansehung – in Ansehung – glede na

Ansinnen n prošnja

(koga/kaj), zastran (koga/česa) ◊

ohne Ansehung der Person – ne

Anspann m 1. vprega 2. vozna tlaka

glede na osebo, vsakdo

anspannen – 1. vpreči 2. napeti

ansetzen – 1. pristaviti 2. naseliti

(→ Kraft)

(kmete) 3. zasaditi 4. oceniti (npr.

Anspanngeschirr n vprežna oprava,

število) 5. določiti, nastaviti (npr.

komat

ceno) 6. pritisniti (na sovražnika)

Anspannung f napenjanje, napor,

7. poskusiti

koncentracija

Ansichbringung f polastitev

unter Anspannung aller Kräfte –

Ansicht f 1. pogled 2. mnenje, nazor, z vsemi silami

stališče ◊

anspielen – namigovati

der (anderer) Ansicht sein – biti

Anspielung f namigovanje

(drugačnega) mnenja

nach meiner Ansicht/meiner

anspinnen – 1. napresti, zapresti

Ansicht nach – po mojem mnenju

2. naklepati

zu der Ansicht gelangen/kommen

Anspinnung f 1. napletanje, zapletanje

– zavzeti stališče

2. naklepanje ◊

zur Ansicht vorliegen – biti na

Anspinnung eines Verbrechens –

vpogled

naklepanje zločina

ansichtig – ansichtig werden –

Ansporn m spodbuda, stimulacija

zagledati (koga/kaj)

Ansprache f 1. nagovor (*ogovor)

Ansichtspostkarte f razglednica

2. govor ◊

(*oglednica, razgledna dopisnica)

eine Ansprache an jmdn. halten/

(prvotno poimenovanje oglednica se

richten

ni uveljavilo; naslovna stran

58

A

ansprechen – 1. zahtevati (→ Ersatz)

najdenišnica v prvi polovici 19.

2. zaprositi za (kaj) 3. nagovoriti

stoletja ni imela niti lastnega

(koga) 4. načeti (kako temo)

poslopja niti lastnega osebja; bila je

Anspruch m 1. zahteva, zahtevek 2.

deloma združena s porodnišnico,

pravica do (česa), pretenzija ◊

deloma pa so se njeni varovanci

den Anspruch einbringen – vložiti

nahajali v reji pri podeželskih

zahtevo

družinah (Landespflege); otroke do

Ansprüche erfüllen – zadostiti

desetega leta starosti so vzdrževali

zahtevam

deloma iz deželnega fonda,

Anspruch erheben – terjati,

deloma iz najdenišničnega fonda;

zahtevati, lastiti si

najdenišnica je bila razpuščena

Ansprüche geltend machen –

1. julija 1871) (→ Civilspital,

uveljaviti zahteve

Oberwaisenvater)

Ansprüche stellen – zahtevati

fürstbischöfliche Anstalten in St.

(einen) Anspruch haben – imeti

Veit ob Laibach – knezoškofijski

pravico do (česa)

zavodi v Šentvidu nad Ljubljano

den Anspruch verlieren – izgubiti

(odprti leta 1905)

pravico

Privat-Handels-Lehr- und

in Anspruch nehmen – 1. zahtevati,

Erziehungsanstalt zu Laibach –

terjati 2. uveljaviti pravico, poslužiti

Privatni trgovski učni in

se pravice

vzgojevalni zavod v Ljubljani (ust.

leta 1834, lastnik Ferdinand Mahr)

anspruchsberechtigt –

K. k. geburtshilfliche Lehranstalt

anspruchsberechtigt sein – biti

zu Laibach – C. kr. babiška učilnica

upravičen do (česa)

v Ljubljani

Anspruchsberechtigte(r) m

Laibacher Lehranstalt für

upravičenec

Thierarzneikunde und

Anspruchschreiben n pisni zahtevek

Hufbeschlag – Ljubljanska

(*zahtevno pismo)

učilnica za živinozdravništvo in

kovaštvo (ustanovljena je bila na

Anstalt f 1. ustanova, zavod, dom

podlagi Poglavarstvinega ukaza

(*naprava) 2. naredba (*narejanje) ◊

od 22. kozaperska 1849. Naprava

Bürgerliche Militär-

in začétek kovaške šole v Ljubljani

Bequartierungs-Anstalt (Laibach)

in druzih živinozdravniških ukov

– Meščanski zavod za umeščanje

v nji / Currende des k. k. illyrischen

vojakov (Ljubljana) (člani leta 1861

Guberniums vom 22. October

ustanovljenega Društva posestnikov





1849. Einrichtung und Beginn


meščanske kasarne / Verein der

der Hufbeschlag-Lehranstalt in

Besitzer der bürgerlichen Kaserne

Laibach, so wie der übrigen an dieser

so z nakupom stavbe v Trnovem

Anstalt statt habenden Vorlesungen

poskrbeli za nastanitev vojakov in

im thierärztlichen Unterricht in

bili tako oproščeni nastanitve le-

začela delovati v januarju 1850;

teh v svojih hišah)

obsegala je učilnico za podkovaštvo

Findelanstalt (Laibach) –

(Hufbeschlaglehranstalt) in

najdenišnica (ljubljanska

bolnišnico za živino (Thierspital)

59

A

ter vključevala pouk vseh

Anstand erhebt/findet, … – Če

živinozdravniških predmetov

Mestni magistrat nima zadržkov,

(Vorträge über sämmtliche

… (*ne sproži pomisleka, se ne

thieräztliche Gegenstände))

spotika, ne najde spotike)

Kleinkinder-Bewahranstalt

Anstände heben – odpraviti

(Laibach) – Oskrbovalnica za

zadržke

male otroke v Ljubljani (*otročja

Anstände machen – povzročati

oskrbnišnica, varovalnica malih

sitnosti

otrok, otroška varovalnica,

Anstand (an etwas) nehmen –

detiščnica) (prva oskrbovalnica

grajati, očitati, zgražati se nad (čim)

za male otroke v Ljubljani je bila

den Anstand verletzen – zagrešiti

odprta leta 1834)

nedostojnost

öffentliche Anstalt – javna ustanova

Wenn kein Anstand dagegen

(*očitna naprava)

obwaltet, … – Če ne obstajajo

photographische Anstalt –

zadržki, …

fotografski zavod

theologische Lehranstalt –

anständig – dostojen, vljuden, pošten

semenišče, alumnat, lemenat

(→ Haus)

(*bogoslovnica)

Anstandsbesuch m vljudnostni obisk

Anstalten machen/treffen –

Anstandsdame f spremljevalka

nameravati, truditi se, pripraviti (se)

mladega dekleta, gardedama

Anstaltsschüler m gojenec (gojenec

Anstandslehrer m učitelj spodobnega

ustanove, npr. Ustanovnega zavoda

vedenja

za gluhoneme v Ljubljani)

anstandslos – brez zadržka, brez

Anstalttreffung f priprava

pomisleka, neovirano

anstammen – podedovati

Anstandsort m stranišče

Anstand m 1. dostojnost, poštenost,

öffentliche Anstandsorte – javna

spodobnost, vljudnost 2. zadržek,

stranišča

ugovor, pomislek, pomanjkljivost

anstecken – 1. prižgati 2. okužiti

(*nedostatek) 3. težava, ovira,

(koga)

prepreka 4. graja, očitek, zgražanje

5. preža ◊

anstecken, sich – okužiti se

Verletzung des Anstandes –

Ansteckungsgefahr f nevarnost okužbe

nedostojnost

Ansteckungskrankheit f nalezljiva

sittlicher Anstand – spodobnost

bolezen (*otrovna bolezen)

mit Anstand – dostojno, spodobno

ohne Anstand/Anstände – 1. brez

anstehen – 1. spodobiti se 2. pristajati, odlašanja, nemudoma 2. nemoteno

podati se 3. stati v vrsti, čakati v

ohne polizeilichen Anstand –

vrsti 4. nastopiti (→ Dienst)

policijsko nekaznovan

5. bližati se (→ Wahl)

Anstände bekommen/haben –

anstelle – namesto

imeti težave, naleteti na težave

anstellen – 1. izvesti, opraviti

Wenn der Stadtmagistrat keinen

(→ Beobachtung, Berechnung,

60

A

Condition, Nachforschung,

anstoßen – 1. dati pobudo za (kaj)

Nachsuchung, Überlegung,

(→ Kontrakt) 2. suniti, dregniti

Untersuchung) 2. namestiti,

3. držati se, dotikati se (česa), mejiti

zaposliti, vzeti v službo

na (kaj) 4. razžaliti 5. prizidati

anstellig – spreten ročen, pripraven

6. spotakniti se ob (kaj) ◊

wider etwas anstoßen – biti v

Anstellung f 1. namestitev, nastavitev,

nasprotju s (čim)

sprejem v službo (*nastava)

2. služba ◊

anstoßend – soseden, meječ na (kaj)

dauernde/definitive Anstellung

Anstoßung f pobuda ◊

– stalna nastavitev/zaposlitev,

Anstoßung eines Kontrakts –

definitivna nastavitev/zaposlitev

pobuda za sklenitev pogodbe

provisorische Anstellung – začasna

nastavitev, provizorična nastavitev

Anstreicher m pleskar (*pleskač)

Anstellungsdekret n dekret o

anstrengen – sprožiti (→ Inquisition,

sprejemu v službo (*službodajno

Klage, Prozeß)

pismo, vslužbilno pismo,

anstrengen, sich – prizadevati si

namestilno pismo)

Anstrengung f prizadevanje, trud ◊

Anstellungsgesuch n prošnja za službo

Anstrengung einer Inquisition

anstiften – 1. naseliti podložnika

(eines Prozesses) – začetek

2. napeljevati k (čemu)

preiskave (procesa)

(→ Verschwörung)

Anstrengungen machen/

unternehmen – prizadevati si

Anstifter m pobudnik, napeljevalec,

keine Anstrengung scheuen – ne

povzročitelj (*šuntar, našuntovalec,

štediti truda

nasnovatelj)

Ansturm m naskok, naval ◊

Anstiftung f 1. naselitev podložnika

Ihre mehrfachen Anstürme

2. napeljevanje k (čemu),

brachen in unserem Feuer

povzročitev

zusammen. – *Njih večkratni navali

anstimmen – zaigrati

so omagali v našem ognju. (prva

svetovna vojna)

Anstoß m 1. udarec, sunek 2. zadržek, Der feindliche Ansturm zerschellte

spotika, zgražanje 3. pobuda ◊

in unserem Gegenstoß. – *Sovražni

der Stein des Anstoßes – kamen

naskok se je razbil ob našem

spotike

protinapadu. (prva svetovna vojna)

an etwas Anstoß nehmen –

Der feindliche Ansturm brach

spotikati se ob (kaj), zgražati se nad

in unserem Feuer zusammen. –

(čim)

*Sovražni naval se je razbil v našem

zu etwas Anstoß geben – dati

ognju. (prva svetovna vojna)

pobudo za (kaj)

anstürmen – naskočiti, navaliti

anstößig – spotikljiv, nespodoben,

pohujšljiv (→ Benehmen)

ansuchen – zaprositi

Anstößigkeit f spotakljivost,

Ansuchen n prošnja (*zaprosba) ◊

nespodobnost, pohujšljivost

auf/über Ansuchen – na prošnjo

(*vsled prošnje)

61

A

auf/über eigenes Ansuchen – na

Antezessor m predhodnik

lastno prošnjo

über ihr Ansuchen – če zaprosijo

Antichambre f predsoba

(*če vprosijo), na njihovo prošnjo

antichambrieren – čakati na

das bittliche/geziemende Ansuchen

sprejem (zaradi intervencije pri

machen/stellen – vljudno zaprositi

pomembni osebnosti) (*pragovati),

dem Ansuchen entsprechen –

antišambrirati

ustreči prošnji

Antichrist m 1. nasprotnik krščanstva,

Ansucher m prosilec

antikrist 2. hudič, antikrist

antasten – 1. dotakniti se 2. krniti

anticipate – vnaprej (*v anticipatnih

(→ Recht)

rokih)

Antecedentien pl prejšnje razmere,

Anticipatrate f predplačni obrok,

prejšnji dogodki, antecedensi

anticipatni obrok

antecedieren – zgoditi se pred tem,

anticipieren – 1. vnaprej storiti,

biti v povezavi s prejšnjimi dogodki

vnaprej opraviti, anticipirati

Anteil m 1. del, delež 2. zanimanje

2. predvideti, anticipirati

3. sočustvovanje ◊

Antifaschismus m antifašizem

Anteil haben – biti deležen

Antifaschist m antifašist

Anteil an etwas nehmen –

1. sodelovati pri (čem)

antik – 1. staroveški, antičen

2. sočustvovati s (kom)

2. starinski

Anteil an jmdm. bekunden/

Antike f 1. stari vek, antika 2. starina nehmen/zeigen – izkazati

Antiqua f antikva (vrsta tiskarskih črk)

zanimanje za (koga)

Antiquität f starina, antikviteta

Anteilnahme f 1. udeležba 2. sočutje

3. zanimanje, interes ◊

Antisemitismus m protižidovsko

lebhafte Anteilnahme – živahno

gibanje, antisemitizem

zanimanje

Antlitz n obličje, lice

Für die vielen (zahlreichen)

Antoniustag m god sv. Antona

Beweise herzlicher Anteilnahme

(Anton puščavnik: 17. januar,

während der Krankheit sowie

Anton Padovanski: 13. junij)

anläßlich des Ablebens …

sprechen wir unseren tiefgefühlten Antrag m 1. predlog (*nasvet) (tiefempfundenen) Dank aus. – Za

(→ Belohnungsantrag) 2. ponudba

številne izraze srčnega sočutja med

(→ Heiratsantrag, Liebesantrag)

boleznijo in ob smrti … izrekamo

3. prošnja ◊

najtoplejšo zahvalo. (obrazec v

allfällige Anträge – eventualni

zahvali ob smrti)

predlogi, razno (*raznoterosti)

(običajno zadnja točka dnevnega

Anteilschein m deležnica

reda na občnih zborih) (*slučajni

Antezedentien (→ Antecedentien)

predlogi, slučajnosti, eventualija)

antezedieren (→ antecedieren)

einen Antrag einbringen – vložiti

predlog

62

A

einem Antrag entsprechen –

Antwort f odgovor ◊

ugoditi predlogu

bündige Antwort – odrezav

einen Antrag stellen – predlagati

odgovor, jedrnat odgovor

(*staviti predlog, nasvetovati)

negative Antwort – odklonilen

über einen Antrag abstimmen –

odgovor

glasovati o predlogu

eine Antwort bekommen/erhalten

über einen Antrag beraten –

– prejeti odgovor

posvetovati se o predlogu

eine Antwort erteilen/geben –

antragen – 1. predlagati (*nasvetovati)

odgovoriti

2. ponuditi (→ Verpachtung)

Die Antwort steht noch aus./Die

Antwort ist noch ausständig. –

antragen, sich – ponuditi se

Odgovora še nismo prejeli.

Antragsteller m predlagatelj

jmdm. Rede und Antwort

(*predložnik, nasvetovavec)

stehen – zagovarjati se za (kaj),

Antragstellung f predlaganje

odgovarjati za (kaj)

(*nasvetovanje)

Antworter m »odgovarjalec« (V 406),

antreiben – 1. gnati, poganjati

toženec

2. naplaviti

An- und Zugehör n pripadajoči

antreten – 1. nastopiti (→ Erbschaft), deli (*pripadnine) in pritikline

začeti s (čim) (→ Dienst, Geschäft,

(*pripadki)

Reise, Rückzug) 2. postrojiti se

anverlangen (→ verlangen)

(→ Appell, Gewehr) ◊

anverwandt – soroden (*v žlahti s

Antreten! – V vrsto! (vojaško povelje)

kom, v rodu s kom)

Antreten, zum Appell! – Uvrstite se,

k apelu!

Anverwandte f sorodnica (*žlahtnica,

rodnica)

Antretung f prejem, prevzem ◊

Antretung der Erbschaft –

Anverwandte(r) m sorodnik

prevzem dediščine

(*žlahtnik, rodnik)

Antrieb m 1. pogon 2. pobuda ◊

Anverwandtschaft f sorodstvo

aus eigenem Antrieb – na lastno

(*žlahta)

pobudo

Anwalt m 1. zagovornik, odvetnik,

Antritt m 1. začetek 2. nastop službe,

advokat (→ Generalanwalt,

sprejem funkcije (→ Amtsantritt,

Rechtsanwalt, Staatsanwalt,

Dienstantritt, Regierungsantritt) ◊

Volksanwalt) 2. pooblaščenec,

bei Antritt jeder Fahrt – na začetku

zastopnik 3. skrbnik, oskrbnik ◊

vsake vožnje

Anwalt des Kastens – kaščar (G II.

167) (→ Kastner)

Antrittsgeld n nastopnina

Anwaltschaft f 1. zagovorništvo,

Antrittsvisite f nastopni obisk

odvetništvo, advokatura

Antrittsvorlesung f nastopno

(→ Generalanwaltschaft,

predavanje

Rechtsanwaltschaft,

antun – storiti, prizadeti (→ Ehre,

Staatsanwaltschaft,

Gewalt, Leid, Schimpf, Tod, Unrecht) Volksanwaltschaft)

63

A

2. pooblaščenstvo, zastopništvo

v uporabi

3. skrbništvo

in Anwendung bleiben – ostati v

Anwaltsprozeß m zastopniška

uporabi

pravda

in/zur Anwendung bringen/

kommen/gelangen – uporabljati,

Anwärter m 1. prosilec, kandidat

uporabiti

2. pretendent (kdor si upravičeno

in Anwendung sein – uporabljati se

ali neupravičeno lasti kako pravico,

npr. pravico do prestola)

anwerben – 1. nagovarjati, vabiti

2. naročiti 3. najeti 4. novačiti

Anwartschaft f 1. kandidatura

(vojake) 5. vrbovati (agente)

2. pretenzija (utemeljena ali

namišljena pravica, npr. pravica do

Anwerbung f 1. nabor (*nabira)

prestola) ◊

2. novačenje 3. vrbovanje ◊

legitime Anwartschaft auf den

freiwillige Anwerbung von

Thron besitzen – imeti legitimno

Landesschützen – *nabira

pravico do prestola

prostovoljnih deželnih strelcev

(v času italijansko-avstrijske

anweisen – 1. nakazati, asignirati

vojne se je nabor prostovoljnih

(→ Geld) 2. odrediti, napotiti,

strelcev v Ljubljani začel 25.

naročiti, ukazati

julija 1866; naborna komisija

Anweisung f 1. nakazilo (H 51),

(Werbecommission) je svojo

nakaznica, asignacija 2. odreditev,

»naborno mizo« (Werbetisch)

napotilo, navodilo (*navod, naukaz),

postavila v Aleji Zvezda)

instrukcija ◊

Anwert m veljava, čislanje

Anweisung eines harten Lagers –

dodelitev trdega ležišča (poostrena Anwesen n kmečko posestvo (poslopja kazen) (→ Strafe/Verschärfung der

in zemljiška posest)

Strafe)

anwesend – prisoten (*pričujoč)

Anweisungen erhalten – dobiti

(→ Bevölkerung), navzoč

navodila

Anwesende(r) m prisotna oseba,

Anweisungsrecht n pravica do

prisotni (*pričujoči), navzoči

nakazovanja (H 51)

Anwesenheit f prisotnost, navzočnost

anwenden – uporabiti (*upotrebiti)

(*pričujočnost) ◊

(→ Gewalt)

in Anwesenheit – v prisotnosti,

Anwendung f uporaba, raba

v navzočnosti

(*spolnjevanje) ◊

anwohnen – 1. stanovati poleg (koga/

Anwendung der Schließketten –

česa) 2. udeležiti se (česa)

vklepanje

ohne Anwendung der Waffengewalt Anwohner m sosed

– brez uporabe orožja

(→ Straßenanwohner)

in/unter/Anwendung – ob uporabi

Anwohnerin f soseda

(keine) Anwendung finden/haben –

(→ Straßenanwohnerin)

(ne) uporabljati

Anwohnerschaft f soseska

sich in Anwendung befinden – biti

Anwohnung f 1. sosedstvo 2. udeležba

64

A

Anwurf m 1. omet 2. očitek

podražitve mleka v Ljubljani leta

anzapfen – 1. natakniti čep, točiti

1902)

2. puščati vodo (zdravilna metoda)

Anzeigepflicht f naznanilna dolžnost

Anzeige f 1. ovadba, prijava

Anzeiger m 1. prijavitelj,

(→ Fremden-Anzeige) 2. oglas

naznanitelj, ovaditelj (*ovadnik),

(→ Heiratsanzeige), razglas,

tožnik 2. oglasnik

obvestilo (→ Todesanzeige),

(→ Intelligenzblatt) 3. seznam

poročilo, naznanilo (*naznanenje,

4. glasilo, časopis ◊

naznanitev) (→ Dienstesanzeige,

Wohnungs- und Geschäfts-

Verlobungsanzeige) ◊

Anzeiger für die

Erstattung von Anzeigen –

Landeshauptstadt Laibach –

naznanjanje (*naznanovanje)

Naslovna knjiga in zaznamek

Anzeige und Anempfehlung –

trgovin in obrtov za deželno

naznanilo in priporočilo (časopisni

stolno mesto Ljubljana

oglas)

geheime Anzeige – tajna prijava

Anzeigezettel m naznanilni

(*tajna ovada), anonimna prijava

list, naznanilnica (pri popisu

Statt jeder besonderen Anzeige./

prebivalstva)

Besondere Anzeigen werden nicht Anzeigung f 1. ovadba (*ovadek, ausgegeben. – Posebnih obvestil

ovadljaj), prijava, naznanilo 2. sum,

(ob smrti) ne bomo pošiljali.

znak, indic ◊

(*Posebni mrliški listi se ne

gegründete Anzeigung – utemeljen

izdade./Mesto vsakega posebnega

sum

obvestila.) (obrazec v osmrtnici)

genugsame Anzeigung – tehten sum

(→ Parte, Todesanzeige)

anzetteln – kovati, snovati

Anzeige erstatten/machen –

(→ Streit, Verschwörung)

narediti prijavo, prijaviti, naznaniti

berichtliche Anzeige machen –

anziehen – 1. obleči 2. pritegniti

izdelati poročilo

3. omeniti 4. približevati se

jmdn./etwas zur Anzeige bringen

5. napeti (npr. vrv)

– naznaniti (koga/kaj), prijaviti

anziehen, sich – obleči se

(koga/kaj)

Anziehungskraft f 1. privlačna sila

Anzeigeblatt n oglasnik

2. privlačnost, mikavnost

(*naznanilnik)

Anzug m 1. obleka (→ Gehrock-

anzeigen – 1. prijaviti, naznaniti,

Anzug, Salonanzug)

ovaditi 2. dati na znanje, obvestiti

2. približevanje ◊

3. biti primerno, biti dobro

im Anzug sein – približevati se

Es muß die Frage erwogen

AOK = Armee-Oberkommando n

werden, ob es nicht angezeigt

vrhovno armadno poveljstvo

wäre, eine städtische Molkerei zu

errichten. – Potrebno je preučiti

Apanage f letni dohodek ali renta

vprašanje, ali ne bi bilo primerno

članov vladarskih ali plemiških

zgraditi mestno mlekarno. (zaradi

družin, apanaža

65

A

apart – 1. poseben, nenavaden

einen Appell erlassen – pozvati k

2. mikaven, privlačen ◊

(čemu)

Spaß apart – pustiti šalo ob strani

Appell schlagen – bobnati k zboru

Apfel m jabolko (→ Kaiserapfel,

Appell stehen – stati v postroju

Königsapfel, Mostäpfel,

zum Appell antreten/erscheinen –

Paradiesapfel, Tafeläpfel, Tischäpfel,

postrojiti se

Wirtschaftsäpfel, Zankapfel)

Appellant m prizivnik

Apfelbaum m jablana

Appellation f pritožba zoper sodbo

Apfelwein m jabolčnik

nižjega sodišča na višje sodišče, priziv

(*prošnja za presojo), apelacija ◊

Apl. = April (→ April)

eine Appellation ergreifen – vložiti

Apostel m 1. Kristusov učenec, apostol

pritožbo (*apelovati)

(*blagovestnik) 2. oznanjevalec

Appellations- und Kriminal-

(kakega nauka)

Obergericht n apelacijsko in višje Aposteltag (Peter und Paul) m god

kazensko sodišče (H 40)

sv. Petra in Pavla: 29. junij

Appellationsgericht n prizivno

apostolisch – 1. apostolski

sodišče, pritožbeno sodišče,

(→ Majestät, Vikar, Vikariat)

apelacijsko sodišče (H 39, 40, 42) ◊

2. papeški, apostolski (→ Stuhl)

Innerösterreichisch-Küstenländisches

Apotheke f lekarna (*lekarnica),

Appellationsgericht –

apoteka

notranjeavstrijsko primorsko

apelacijsko sodišče (H 40)

Apotheker m lekarnar (*lekár) (H 23),

Innerösterreichisch-

apotekar

küstenländisches Appellations- und

Apothekerkammer f lekarniška zbornica Kriminalobergericht –

(H 63)

notranjeavstrijsko-primorsko

Apothekerwesen n lekarništvo

apelacijsko in višje kazensko sodišče

(*lekarstvo), apotekarstvo

(H 40)

Inner- und Oberösterreichisches

Apotheose f pobožanstvenje, apoteoza ◊

Appellationsgericht – notranje in

Apotheose Christi – Jezusova

gornjeavstrijsko apelacijsko sodišče

spremenitev na gori (→ Christus)

(H 40)

Appalt m zakup pristojbin, apalt

Küstenländisches Appellations- und

Apparat m naprava, aparat

Kriminalobergericht – primorsko

(→ Fernsprechapparat,

apelacijsko in višje kazensko sodišče

Telefonapparat)

(H 40)

Oberösterreichisches

Appartement n 1. stanovanje, apartma

Appellationsgericht – gornjeavstrijsko

2. soba 3. dvorni sprejem

apelacijsko sodišče (H 40)

Appell m 1. sklic, klic, poziv, apel

städtisches Appellationsgericht –

2. zbor, postroj ◊

mestno apelacijsko sodišče (H 25)

Appell blasen – trobiti k zboru

Appellationskammer f apelacijska (*klic trobiti, vkup trobiti)

komora (H 31, 39)

66

A

Appellationszug m vložitev pritožbe, appretieren – 1. pripraviti, urediti, vložitev priziva (*presojni pot)

apretirati 2. izgladiti (tkanino),

appellieren – 1. pritožiti se (*apelovati)

apretirati

2. zahtevati odgovor (pojasnilo)

Approbation f 1. potrditev, odobritev,

3. pozvati, poklicati, apelirati

privolitev, aprobacija 2. dovoljenje

Appellplatz m zborno mesto

za opravljanje poklica, aprobacija

Appendix m 1. dodatek, dopolnilo,

approbieren – 1. (uradno) potrditi,

dostavek, apendiks 2. slepič

odobriti (*pripoznati) 2.

preizkusiti, izprašati, aprobirati

Appertinentien pl pritikline

(*aprobovati)

Appetit m tek (*slast), apetit

approbiert – 1. (uradno) potrjen,

applacidieren – dodeliti

odobren (*pripoznan) (→ Lehrbuch)

applanieren – 1. izravnati, planirati

2. preizkušen, izprašan, aprobiran

2. pomiriti

(*aprobovan) (→ Hebamme)

Applanierung f 1. poravnava,

Approche f strelski jarek, tranšeja

planiranje 2. pomiritev

approchieren – 1. približevati se

applaudieren – ploskati, odobravati,

2. kopati strelske jarke (proti

aplavdirati

sovražnim položajem)

Applaus m ploskanje, odobravanje,

approfondieren – poglobiti

aplavz ◊

Appropriation f prilastitev,

stürmischer Applaus – navdušeno

prilaščanje, apropriacija

odobravanje (*burno odobravanje), appropriieren – prilastiti si, prilaščati bučen aplavz, ovacija

si

applizieren – 1. uporabiti, aplicirati

approviantieren (→ approvisionieren)

(→ Egel) 2. polagati (→ Pflaster)

Approvisation (→ Approvisionierung)

Apport m 1. prinos imetja v zakon

2. vložek družabnika (pri

approvisionieren – oskrbovati

ustanovitvi kapitalske družbe)

z živili, preskrbovati z živili

(*preskrbljevati)

apportieren – prinesti

Approvisionierung f oskrba z živili,

Apposition f dodatek, pristavek,

aprovizacija

apozicija

Approvisionierungsamt n

Apprecatio f pobožna želja (v listini)

preskrbovalni urad, aprovizacijski

apprecieren – ceniti

urad (npr. med prvo svetovno vojno)

Apprehendent m izročitelj (goljufa,

Approvisionierungsausschuß m

sleparja)

preskrbovalni odbor, aprovizacijski

apprehendieren – 1. prijeti 2. bati se odbor

3. dojeti, spoznati

approximativ – približen,

Apprehension f 1. prijetje

aproksimativen

2. zaskrbljenost, strah 3. dojemanje, appuyieren – 1. opreti se 2. podpreti spoznanje

67

A

April m april, mali traven

über Verbrechen und derselben

äquiparieren – biti enak

Bestrafung cesarja Jožefa II. z dne

13. januarja 1787)

äquiparierend – enak

eine Arbeit bestreiten – opravljati

Aquisiteur m trgovski potnik

delo

(*potovalec), akviziter

die Arbeit niederlegen – prekiniti

Äquität f pravičnost

delo, stavkati (*štrajkati)

seine Arbeit verrichten – opravljati

äquivalent – ustrezen, ekvivalenten

svoje delo

Äquivalent ustreznik, ekvivalent

sich an die Arbeit machen – začeti

Ar m, n ar (površinska mera: 1 ar =

z delom

100 m2)

bei jmdm. in Arbeit stehen(d) –

delati pri (kom)

Ära f doba, vek, era

arbeiten – 1. delati (→ Tag)

Ärar (→ Ärarium)

2. delovati

Ärarialcassa f državna blagajna

Arbeiter m delavec (→ Aushilfsarbeiter,

(*državna blagajnica)

Fabriksarbeiter, Feldarbeiter,

Ärarialgelder pl državni denar

Goldarbeiter, Grubenarbeiter,

Ärarialmautgebühr f cesarska mitnina

Handarbeiter, Hofarbeiter,

Holzarbeiter, Hüttenarbeiter,

Ärarialstraße f erarska cesta, erarna

Lohnarbeiter, Magazinarbeiter,

cesta, erarialna cesta, državna cesta,

Silberarbeiter, Stationsarbeiter,

cesarska cesta

Stückarbeiter, Tagarbeiter,

ärarisch – erarski, eraren, erarialen,

Vorarbeiter, Zucker(fabrik)arbeiter,

državen, cesarski (→ Straße)

Zwangsarbeiter) ◊

Ärarium n državna blagajna, državno

selbständiger Arbeiter – delavec v

premoženje, erar

svobodnem poklicu

Arbeit f delo (→ Accordarbeit,

Arbeiteraufstand m delavski punt

Ferialarbeit, Fronarbeit,

Arbeiterbewegung f 1. delavsko

Grubenarbeit, Handarbeit,

gibanje 2. migracija delavcev

Hausarbeit, Heimarbeit, Kurzarbeit,

3. poročilo o migraciji delavcev

Lohnarbeit, Schwarzarbeit,

(v začetku 20. stoletja ga je začel

Stör(arbeit), Stückarbeit,

objavljati Slovenski narod)

Tagesarbeit, Vorarbeit, Zuchtarbeit, Arbeiter-Bildungsverein (Laibach)

Zusammenarbeit, Zwangsarbeit) ◊

(→ Verein)

geistige Arbeit – umsko delo

körperliche Arbeit – fizično delo

Arbeiterin f delavka

öffentliche Arbeit (mit oder ohne

(→ Fabriksarbeiterin,

Eisen) – javna dela (z vklenitvijo

Tabakfabriksarbeiterin) ◊

ali brez vklenitve) (kazen, ki je

selbständige Arbeiterin – delavka v

bila zagrožena v Občem zakoniku

svobodnem poklicu

o hudodelstvih in njihovem

Arbeiterkammer f delavska zbornica

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch Arbeiterklasse f delavski razred 68

A

Arbeiterkolonie (Laibach) f delavska Arbeitseinstellung kolonija (prvo kolonijo delavskih

(→ Arbeitsausstand)

stanovanj je ljubljansko Društvo za

napravo delavskih stanovanj /

arbeitsfähig – delazmožen

Verein zur Herstellung der

Arbeitsfähigkeit f delazmožnost

Arbeiterwohnungen zgradilo

arbeitsfreudig – delaven

za Bežigradom – leta 1913 je

na Hranilniški cesti živelo 81

Arbeitsfreudigkeit f delavnost

delavskih družin)

Arbeitsgericht n sodišče za spore iz

Arbeiter-Kranken- und

delovnega razmerja

Invalidenverein Laibach

Arbeitshaus n prisilna delavnica

(→ Verein)

(*delavšnica) (→ Zwangsarbeitshaus)

Arbeiterrat m delavski svet

Arbeitsleister m izvajalec del

Arbeiterschaft f delavstvo, delavci

Arbeitsleistung f 1. izvedba del

Arbeitertum (→ Arbeiterschaft)

2. storilnost

Arbeiterunfallversicherung f delavsko Arbeitslohn m plačilo za delo, plača

nezgodno zavarovanje (H 58)

Arbeitslose f brezposelna delavka

Arbeitgeber m delodajalec

Arbeitslose(r) m brezposelni delavec

Arbeitgeberin f delodajalka

Arbeitslosengeld n denarno

Arbeitnehmer m delojemalec

nadomestilo za brezposelnost

Arbeitnehmerin f delojemalka

Arbeitslosigkeit f brezposelnost

Arbeitsamt n urad za zaposlovanje

Arbeitsniederlegung f prekinitev

dela, stavka

Arbeitsausstand m prekinitev dela,

stavka

Arbeitsordnung f delovni red

Arbeitsbuch n delavska knjižica

Arbeitspause f odmor (med delom)

(*delavske bukvice) (z ukazom

(*prestanek v delu, počitek)

ministrstev notranjih reči in

Arbeitspersonal n delavci

policijstva z dne 14. marca

Arbeitspferd n delovni konj

1860 »se je zaukazalo, da imajo

po novi obrtnijski postavi

arbeitsscheu – delomrzen

(Gewerbeordnung) vpeljane

(*trudomrzen)

delavske bukvice (Arbeitsbücher)

Arbeitsscheu f delomrznost

kot potna in izkazna pisma (Reise-

(*trudomržnja)

und Legitimationsurkunde)

Arbeitsscheue(r) m delomrznež

veljati«) ◊

(*dela boječi se, od dela bežeča

ein Arbeitsbuch nachahmen

oseba), lenuh

oder verfälschen – ponarediti ali

prenarediti delavske bukvice

Arbeitsstand m delavski stan

Arbeitseinkommen n dohodek

Arbeitsverdrossenheit f nedelavnost

iz delovnega razmerja, osebni

Arbeitsverhältnis n delovno razmerje

dohodek

69

A

Arbeitsvertrag m pogodba o

Arciere m 1. lokostrelec 2. arkebuzir

delovnem razmerju

3. telesni stražar, trabant

Arbeitszeugnis n delavsko spričevalo Arciere-Garde f telesna straža (*delavska svedočba)

Area f 1. stavbišče (*selišče, hišišče,

Arbes (→ Erbsen)

dvorišče) 2. gumno

Arbitrage f razsodništvo, razsodišče,

Areal n površina, areal

arbitraža

arg – slab, hud ◊

arbiträr – 1. razsodniški 2.

Der Wagen war arg zugerichtet. –

samovoljen, poljuben, arbitraren

Voz je bil močno poškodovan.

arbitrarisch – arbitrarisch bestrafen

Ärger m 1. jeza, slaba volja 2. težave ◊

– ustrezno kaznovati

seinen Ärger über jmdn. auslassen

arbitrieren – razsojati

– znesti se nad (kom)

viel Ärger verursachen – povzročiti

Archaismus m arhaizem

veliko hude krvi

Archidiakon m arhidiakon (H 29) ärgerlich – 1. jezen, nejevoljen

Archidiakonat n arhidiakonat

2. neprijeten 3. pohujšljiv

(H 26–29) (v začetku 20. stoletja

Ärgernis n 1. neprijetnost

je bila ljubljanska škofija, ki

2. pohujšanje, zgražanje, škandal

je zajemalo vso Kranjsko, v

3. kamen spotike ◊

administrativnem smislu razdeljena

öffentliches Ärgernis – javno

v pet arhidiakonatov: ljubljanski

pohujšanje

(Archidiakonat Laibach), gorenjski

Ärgernis erregend – pohujšljiv

(Archidiakonat Oberkrain),

notranjski (Archidiakonat

Arglist f zvijača

Innerkrain), osrednji kranjski

arglistig – zvijačen

(Archidiakonat Mittelkrain)

in dolenjski (Archidiakonat

Argument n utemeljena trditev,

Unterkrain))

argument ◊

stichhältiges Argument –

Archiv n arhiv (*pismohran,

neizpodbiten argument

pismohramba, pisemska shramba,

unstichhältiges Argument –

pismohranišče) (→ Aktenarchiv,

izpodbiten argument

Haus-, Hof- und Staatsarchiv

(Wien), Notariatsarchiv) ◊

argumentieren – utemeljevati,

ständisches Archiv – stanovski arhiv

argumentirati

(H 22)

Argwohn m sum, sumničenje,

Archivar m arhivar (*pismohranec,

nezaupljivost

pismar)

argwöhnen – sumiti, sumničiti

Archivbestand m arhivski fond

Arier m Arijec

Archivgut n arhivsko gradivo

Arierin f Arijka

Archivkunde f arhivistika

70

A

Ariernachweis m uradno dokazilo o

Armeeleitung f vojaško vodstvo

arijskem izvoru (po rasni ideologiji

v času nacionalsocializma)

Ärmelleibel n podjopič

arisieren – prenesti v arijsko posest

Armenanstalt f ubožnica

(v času nacionalsocializma z

Armenarzt m zdravnik za uboge

razlastitvijo ali prisilno prodajo

Armenbeteilte(r) m podpiranec

židovskega premoženja)

(*ubožninec, podeljenec z

Arisierung f prenos v arijsko posest

ubožnino)

(v času nacionalsocializma z

Armenbücher pl knjige za ubožne

razlastitvijo ali prisilno prodajo

učence

židovskega premoženja)

Armeneinlage f pošiljanje ubogih

Aristokrat m aristokrat

v domačo oskrbo (na občinske

Aristokratie f aristokracija

stroške) (→ Armenpflege)

Arkebuse f kavljasta puška, arkebuza

Armeneinleger m nastanjenec (ubogi,

Arkebusier m strelec z arkebuzo,

ki je bil dan na oskrbovanje po

arkebuzir

hišah) (→ Armenpflege)

Arl f ralo

Armenfond m ubožni sklad (*ubožni

zaklad, zalog za uboge)

arm – reven, beden, ubog (→ Kerl,

(→ Armenpflege) ◊

Mensch, Partei, Sünder, Teufel) ◊

Armenfond (Stadtmagistrat

arm werden – obubožati

Laibach) – *ubožni zaklad (Mestni

Arm m roka ◊

magistrat Ljubljana)

unter die Arme greifen – pomagati

(→ Jahresrechnung)

Armatur f oborožitev (→ Montur)

Armengeld n uboščina

Armband n zapestnica

Armenhaus n ubožna hiša (*revna

hiša), ubožnica (→ Versorgungshaus,

Armbrust f samostrel

Jubiläums-Armenhaus (Laibach)) ◊

Armbrustschütze m samostrelec

Gräflich Stubenberg'sches

Arme f reva, sirota (*uboga)

Armenhaus (Gradischa, Laibach)

– Grofovska Stubenbergova

Armee f vojska, armada (→ Macht) ◊

ubožnica (Gradišče, Ljubljana)

»Große Armee« – Napoleonova

»Velika armada«

Armenhausstiftung f Ustanova

Rote Armee – Rdeča armada

ubožnega inštituta

(→ Armeninstitut, Armenväter,

Armeebefehl m armadno povelje

Civilspital, Institutsarme/r,

Armeecorps (→ Armeekorps)

Versorgungshaus)

Armeegruppe f armadna skupina

Armeninstitut (Laibach) n Ubožni

Armeekommando n armadno

inštitut (v Ljubljani je bil z

poveljstvo, vojaško poveljstvo (H 59)

razglasom cesarsko-kraljevega

ilirskega gubernija ustanovljen 20.

Armeekorps n vojni zbor (*vojni kor),

januarja 1820, pred tem so v 18.

armadni zbor

71

A

stoletju obstajali župnijski ubožni

Armenportion f prispevek za uboge ◊

inštituti (Pfarrarmeninstitute)

tägliche Armenportion – dnevni

(→ Armenhausstiftung, Armenväter,

prispevek za uboge (*dnevno darilo

Civilspital, Institutsarme/r,

ubogih)

Versorgungshaus)

Armenrecht n pravica ubogih, pravica

Armenklingelbeutel m mošnjiček

ubožnih

z zvončkom (pritrjen je bil na

daljši palici in je služil v cerkvi za

Armenstift (→ Armenstiftung)

zbiranje milodarov za reveže)

Armenstiftung f ustanova za uboge,

Armenlegat n volilo za uboge

ubožna ustanova ◊

Graf Lamberg'sche

Armenpflege f skrb za uboge (*skerb

Armenstiftung – Ubožna ustanova

za siromake) (oskrbo ubogih je

grofa Lamberga (→ Civilspital)

urejal Zakon z dné 28. avgusta

1883. l., veljaven za vojvodino

Armensünderzelle f celica obsojenca

Kranjsko, kakó je občinam javno

na smrt (→ Sünder)

oskrbovati uboge / Gesetz vom 28.

Armen- und Krankenpflege f skrb za

August 1883, wirksam für das

ubožne in bolne

Herzogthum Krain, betreffend

Armenväter pl »ubožni očetje« (*očeti

die öffentliche Armenpflege der

ubogih) (»ubožni očetje« so bili

Gemeinden; pri tem se je skliceval

nekakšen vezni člen med vodstvom

na 1. in 22. čl. domovinskega

Ubožnega inštituta, ustanovljenega

zakona (Heimatgesetz) z dne

leta 1820 v Ljubljani, in ubožci;

3. decembra 1863; v skladu

»ubožni očetje«, župniki vseh petih

z zakonom naj bi se ubogi

ljubljanskih župnij, ki so sestavljali

oskrbovali na naslednje načine:

komisijo in na čelu katere je bil

»1. sprejmejo se v ubožbo hišo

vsakokratni škof, so podporne

(Unterbringung im Armenhause),

deleže ubožcem sprva razdeljevali

2. dajó se jim ali podpora v

po župniščih, kasneje v ubožnici oz.

denarjih, ali za njih vzdržávanje

oskrbovalnici) (→ Versorgungshaus)

potrebne stvari (Betheilung

mit Geld oder Versehung mit

Armenversorgung f preskrba ubogih

Unterhaltserfordernissen in

(H 22, 32)

natura), 3. oskrbujejo se zasobno

Armenwesen n ubožne ustanove

(privatno) (Privatpflege), 4.

Arme(r) m revež, sirota (*ubogi)

pošiljajo se na preživo od hiše do

(→ Hausarme/r, Institutsarme/r) ◊

hiše (Armeneinlage), 5. daje se

institutsmäßiger Armer

postrežba bolnim (Krankenpflege),

(→ Institutsarme(r))

6. daje se ubogim vožnja (Leistung

von Armenfuhren), 7. pokopavajo

armieren – oborožiti

se umrli (Beerdigung der

armiert – oborožen

verstorbenen Armen). Vrhu tega se Armierung f oborožitev skrbi pri otrocih za njihovo vzgojo

(Überdies tritt bei Kindern die

Armut f 1. revščina, beda, uboštvo 2.

Sorge für deren Erziehung ein.)«)

reveži ◊

72

A

unverschuldete Armut – uboštvo,

Arrenga f splošna utemeljitev

za katerega revež ni bil kriv sam

(v listini), arenga

seine Armut nachweisen – dokazati

svoje uboštvo (za pridobitev

Arrest m zapor, ječa, arest (*rešt)

štipendije) (→ Armutszeugnis)

(S. Vilfan, ZČ 1952-1953, str.

in Armut geraten – obubožati

437: »Arestni postopek je izvršilni

in tiefster Armut leben – živeti v

postopek za zavarovanje bodoče

največji revščini

izvršbe v poplačilo denarne terjatve,

udomačen zlasti v srednjeveških

Armutsschein m ubožni list ◊

mestnih pravih. V postopku se na

Armutsschein für unentgeltliche

enostranski predlog upnika takoj

ärztliche Hilfe samt Medikamenten

in brez predhodnega zaslišanja

– ubožni list za brezplačno

dolžnika prime njegova oseba ali

zdravljenje in zdravila

imovina. Ta poseg na osebo in

Armutszeugnis n ubožnostno

imovino se imenuje a r e s t. Oblike

spričevalo, ubožno spričevalo,

aresta so lahko različne: v primeru

spričevalo uboštva, ubožni list ◊

pobega ali begosumnosti, arest

jmdm./sich/einer Sache das

proti tujcem (gostom), represalijski

schlimmste Armutszeugnis

arest (ne prime se dolžnik,

ausstellen – izkazati se za

temveč oseba, ki je podsodna

nesposobnega, dokazati

istemu sodišču kot on) in arest

svojo nesposobnost

na zapuščino.«) (→ Dunkelarrest,

Einzelarrest, Festungsarrest,

Arrangement n 1. razporeditev

Fremdenarrest, Hausarrest, Kasern-,

2. priredba, aranžma 3. sporazum,

Quartier- oder Lager-Arrest,

poravnava ◊

Stubenarrest, Untersuchungsarrest) ◊

ein Arrangement treffen – sprejeti

einsamer Arrest – samica

dogovor, dogovoriti se

strengere und gelindere Arreste

Arrangeur m 1. organizator

– strožje zaporne kazni (z

2. prireditelj skladbe, aranžer

vkovanjem) in milejše zaporne

arrangieren – 1. razporediti, urediti,

kazni (brez vkovanja) (kazni za

aranžirati 2. organizirati (prireditev,

politična hudodelstva po Občem

demonstracije) 3. prirediti skladbo,

zakoniku o hudodelstvih in njihovem

aranžirati

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch

über Verbrechen und deren Bestrafung

arrangieren, sich – dogovoriti se

cesarja Jožefa II. z dne 13. januarja

Arrendator m zakupnik, najemnik,

1787) (→ Anschmiedung)

najemojemalec, arendator

strenger Arrest – strog zapor

Arrende f 1. zakup, najem, arenda

verschärfter Arrest – poostreni

2. zakupnina, najemnina, arenda

zapor

jmdn. mit Arrest belegen – zapreti

Arrendierer m zakupodajalec,

(koga)

najemodajalec

Arrestant m jetnik ◊

Arrendierung f dajanje v zakup,

entsprungene Arrestanten –

dajanje v najem

pobegli zaporniki

73

A

Arrestanten-Gebühr f jetniška plača

Arrondierung f zaokrožanje zemljišč,

(za vojaške zapornike)

združevanje zemljišč, arondacija

Arrestantenvorspann m jetniška

Arrondissement n okrožje, okraj

priprega

Arsenal n 1. skladišče orožja in

Arrestanten-Wache f jetniška straža

vojaškega materiala, arzenal

Arrestaufseher m jetniški paznik,

2. orožarna, arzenal 3. velika zaloga

ječar

raznega blaga, arzenal

Arrestbefehl m zaporno povelje

Art f 1. način (*viža) 2. vrsta (*baža) 3. spodobnost 4. pleme, rod ◊

Arrestgeld n *zaporščina

aller Art – vseh vrst

arrestieren (→ arretieren)

in Art – v obliki, na način

Arreststrafe f zaporna kazen ◊

Art und Weise – način

anhaltende und zeitliche

Art. = Artillerie (→ Artillerie)

Arreststrafe – daljša in krajša

Art.-Rgt. = Artillerieregiment

zaporna kazen (po Občem zakoniku

(→ Artillerieregiment)

o hudodelstvih in njihovem

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch Artikel m 1. spolnik, člen, artikel über Verbrechen und deren Bestrafung

2. sestavek, članek, artikel 3. blago,

cesarja Jožefa II. z dne 13. januarja

artikel 4. člen (zakona), artikel

1787 je daljša zaporna kazen

5. pravilo

za politična hudodelstva trajala

Artillerie f topništvo, topničarstvo,

več kot mesec dni do enega leta,

artilerija (→ Belagerungsartillerie,

krajša zaporna kazen za politična

Feldartillerie, Festungsartillerie,

hudodelstva pa od enega dne do

Fußartillerie, Gebirgsartillerie) ◊

enega meseca)

berittene Artillerie – jezdno

mit Arreststrafe bei Wasser und

topništvo, jezdna artilerija

Brot belegen – kaznovati z zaporno

fahrende Artillerie – vozno

kaznijo ob vodi in kruhu

topništvo, vozna artilerija

Arrestzimmer n zaporniška soba

»reitende Artillerie« – topništvo na

(*zaporna izba)

konjih (baterije z vojaki na konjih)

arretieren – 1. prijeti, pripreti,

Artilleriefeuer n topniško

aretirati (*aretovati) 2. zaustaviti

obstreljevanje, artilerijski ogenj

Arretierung f prijetje, priprtje,

Artilleriekaserne f topniška kasarna

aretacija (*aretovanje)

(→ Städtische Artillerie-Kaserne

(Laibach)) ◊

Arrieregarde f zadnja straža, zaščitna

četa, zaščitnica

Artillerieregiment n topniški polk

arrivieren – 1. napredovati 2. zgoditi Artillerietätigkeit f topniško

se, pripetiti se

delovanje, artilerijsko delovanje

arriviert – uspešen, priznan

Artillerievorbereitung f topniška

priprava, artilerijska priprava

arrondieren – zaokrožiti zemljišča,

združiti zemljišča, arondirati

Artilleriezeug n artilerijsko orožje

74

A

Artillerist m topničar (*topnik),

Asperges – das Asperges reichen –

artilerist

poškropiti z blagoslovljeno vodo,

Arznei f zdravilo

blagosloviti

Arzneikunde f farmacija

aspergieren – poškropiti z

blagoslovljeno vodo, blagosloviti

Arzneimittel n zdravilo

(→ Asperges)

altbewährtes Arzneimittel –

preizkušeno zdravilo

Aspergill n kropilo, aspergil

Arzneitaxe f lekarniška pristojbina

Asphaltierung f asfaltiranje

(*lekarska taksa, zdravilska

Aspirant m kandidat, aspirant

odredbina)

assanieren – pozdraviti, izboljšati,

Arzt m zdravnik (H 36, 60)

sanirati

(→ Amtsarzt, Bezirksarzt,

Chefarzt, Facharzt, Hausarzt,

Assecuranz f 1. zavarovalnica

Heilarzt, Kassenarzt, Kreisarzt,

2. zavarovanje (*asekurancija)

Landarzt, Leibarzt, Oberarzt,

Assecuranzgebühr f zavarovalna

Pferdearzt, Primararzt,

vsota

Sekundararzt, Specialarzt,

Assecuranzgesellschaft f zavarovalna

Tierarzt, Vereinsvertrauensarzt,

družba (*zavarovalno društvo)

Vertrauensarzt, Winkelarzt,

Wundarzt, Zahnarzt) ◊

Assecuranzprämie

landschaftliche Ärzte – deželanski

(→ Assecuranzgebühr)

zdravniki (H 23)

Assecuration f zagotovilo

praktischer Arzt – splošni zdravnik assecurieren – zavarovati (*praktični zdravnik)

Assemblee f zbor, skupščina

Ärztekammer f zdravniška zbornica (H 63)

Assent-Commission f naborna

komisija

ärztlich – zdravniški (→ Behandlung,

Untersuchung, Zeugnis)

assentieren – potrditi za vojaka,

asentirati (*asentovati)

AS = Anno Salutis – leto odrešenja

(→ Heil)

assentiert – potrjen v vojake, asentiran ◊

als tauglich befunden und zur

Asche f pepel ◊

Infanterie assentiert – spoznan za

glühende Asche – žerjavica

sposobnega za vojaško službo in

in Asche legen – upepeliti

potrjen za pehoto

in Schutt und Asche legen –

spremeniti v prah in pepel

Assentierte(r) m potrjeni nabornik

Friede seiner Asche!/Ruhe seiner

(*potrjenec), asentiranec

Asche! – Naj počiva v miru!

Assentierung f potrditev

(N.p.v.m.)/Naj mu bo zemljica lahka!

sposobnosti za vojaško službo,

Äsche f lipan (riba)

asentacija (*asentirenga) (→

Militärassentierung)

Aschermittwoch m pepelnična sreda,

pepelnica (Cinerum)

Assentjahr n naborno leto

75

A

Assentjahrgang m naborni letnik

Assoziationsvertrag m pogodba o

Assentliste f naborni imenik

pridruženem članstvu

(*asentni imenik)

assrecht – žirovščina (G I. 380, G II. 251) Assentlokal n naborni lokal

Asthenie f splošna telesna slabost,

(*nabornica)

astenija

Assentpflicht f obveznost vojaškega

Asthma n naduha, astma

nabornika

ästimieren – ceniti, spoštovati

Assentplatz m naborni kraj

(*nabirališče)

Asyl n pribežališče, zatočišče,

zavetišče, azil ◊

Assentvorladung f poziv na nabor

Dienstbotenasyl »Josephinum«

Assessor m 1. prisednik, porotnik,

(Laibach) – »Jožefinum«, zavetišče

asesor 2. kandidat za višjega

za onemogle služkinje in dekliško

državnega uradnika, asesor

zavetišče v Ljubljani

Freiin v. Lichtenthurn'sche

Assignant m nakazovalec (nakazujoči

Waisenmädchenanstalt in

dolžnik) (*nakaznik), asignant

Laibach – Dekliška sirotišnica

Assignatar m prejemnik nakazila

baronice Lichtenthurnove v

(nakazni upnik) (*nakazanec),

Ljubljani (»Lihtenturn«) –

asignatar

(dekliško zavetišče oz. sirotišče

Assignation f nakazilo, asignacija

baronice Lichtenthurnove

v Ljubljani so 10. decembra

assignieren – nakazati, asignirati

1878 prevzele usmiljene sestre

Assisen pl porota, porotniki

sv. Vincenca Pavelskega; tega

Assisenhof m porotno sodišče

leta je bila ustanovljena tudi

privatna osnovna šola za gojenke

Assistent m pomočnik, sodelavec,

Lichtenturnovega zavoda)

asistent ◊

Kaiser Franz Josef-Krankenasyl

Assistenten (Baudirektionen) –

in Laibach – Cesarja Franca Jožefa

asistenti (gradbene direkcije) (H 35)

zavetišče za neozdravljivo bolne in

Assistenz f pomoč, asistenca

ubožne v Ljubljani (ustanovila ga je

Associé m družabnik, sodelavec

Kranjska hranilnica; odprto je bilo

leta 1910)

assortieren – 1. odbrati, razvrstiti,

Knaben-Asyl und Waisenhaus

razporediti, asortirati 2. založiti se

»Marianum«/Collegium

s (čim)

Marianum – Deško zavetišče

Assortiment n 1. odbira, razvrstitev,

in sirotišnica v Ljubljani

razporeditev, asortiment

(»Marijanišče«) (odprto je bilo 15.

2. ponudba (blaga) 3. zaloga

novembra 1880; zavod je leta 1882

(blaga) (*kupčijska zaloga)

dobil ime Collegium Marianum)

Assoziation f zveza, družba, društvo,

jmdm. Asyl geben/gewähren –

asociacija

nuditi (komu) zatočišče

Asylant m imetnik pravice do azila,

azilant

76

A

Asylbewerber m prosilec za azil

Attentat n 1. zahrbtni napad (zlasti iz

Asylrecht n 1. azilsko pravo 2. pravica političnih razlogov), atentat

do azila

2. nezakonito poseganje v tuje

pravice, atentat ◊

Aszendent m sorodnik v ravni

ein Attentat auf die

navzgornji črti, ascendent

Gleichberechtigung der

Atelier n atelje ◊

slowenischen Sprache – napad na

fotografisches Atelier – fotografski

enakopravnost slovenskega jezika

atelje

ein Attentat begehen/verüben –

Atem m dih, sapa

izvršiti atentat

Atemnot f težko dihanje, sopenje

Attentäter m atentator

atmen – dihati

attentieren – 1. poskušati, drzniti si

2. posegati v tuje pravice

Atmung f dihanje ◊

künstliche Atmung – umetno

Attention f pozornost, pazljivost

dihanje

Attest (→ Attestat)

Atmungsorgane pl dihalni organi,

Attestat n spričevalo, potrdilo

dihala (*sopila) ◊

(*spričba, svedočba) ◊

Entzündung der Atmungsorgane –

Attestat des Verhaltens – spričevalo

vnetje dihal (*vnetje sopil)

o vedenju (*zadržanju)

Atombombe f jedrska bomba,

attestieren – potrditi (→ Steuer),

atomska bomba

izpričati

Atomwaffe f jedrsko orožje, atomsko

Attitüde f 1. prisiljeno vedenje,

orožje

poziranje, poza 2. stališče, odnos

Atrophie f zmanjšanje (*spačenje)

Attraktion f privlačnost, zanimivost,

telesnega organa, atrofija

atrakcija

Attaché m strokovnjak pri

Attrappe f 1. past, zanka, atrapa

diplomatskem predstavništvu ali

2. posnetek nekega predmeta,

odposlanstvu, atašé

imitacija, atrapa

attachieren – dodeliti (v pomoč/

attrappieren – uloviti, prijeti (→ Tat)

podporo)

attribuieren – pripisati, dodeliti,

attachieren, sich – 1. priključiti se

atribuirati

2. navezati se na (koga/kaj)

Attribut n 1. značilno znamenje,

Attacke f napad, ataka ◊

značilna lastnost, atribut 2. značilno

schneidige Attacke – oster napad

znamenje svetnikov, svetniški

attackieren – napasti, atakirati

atribut 3. prilastek, atribut

(v stavčni analizi)

Attaque (→ Attacke)

atzen – hraniti, krmiti

attaquieren (→ attackieren)

ätzen – razjedati, jedkati

attendieren – postati pozoren na (kaj) Atzgeld (→ Atzungsgelder) 77

A

Atzkosten (→ Atzungskosten)

Aufbesserung f izboljšava, izboljšanje ◊

Atzung f hrana, krma, klaja ◊

Aufbesserung der finanziellen

Atzung des Leibes und der Seele –

Lage der Lehrerschaft – izboljšanje

telesna in duševna hrana

finančnega položaja učiteljstva

Aufbesserung der Menage – boljša

Ätzung f razjedanje, jedkanje

hrana (za vojaško moštvo ob

Atzungsgelder pl preživnina,

prazniku)

vzdrževalnina, rejnina, alimenti

aufbetten – postiljati, postlati

Atzungskosten pl stroški prehrane,

aufbewahren – shraniti, hraniti, čuvati

stroški oskrbe

Aufbewahrung f hramba, čuvanje ◊

A. U. = Amtsunterricht

in Aufbewahrung nehmen –

(→ Amtsunterricht)

sprejeti v hrambo

Auction f dražba, avkcija

Aufbewahrungsort m prostor za

Auctionator m dražilec, avkcionator

hrambo (*shrambni prostor,

Auctor m 1. pisec, avtor (*pisavec)

hranilišče, hranišče)

2. začetnik

aufbieten – 1. zbrati, združiti (→

Audienz f uradni sprejem pri visokem

Kraft) 2. sklicati vojsko, vpoklicati

dostojanstveniku, avdienca

vojake (→ Aufbietung, Aufgebot)

(*zaslišba, zasluh, zaslišanje,

3. oklicati poroko

avdijencija) ◊

Aufbietung f 1. združitev 2. sklic

jmdn. in Audienz empfangen/

vojske, vpoklic vojakov ◊

jmdm. Audienz erteilen/geben –

Aufbietung und Einberufung

sprejeti (koga) v avdienco

des Landsturms – napoved

Auditeur (→ Auditor)

(*napovedba) in sklic črne vojske

Aufbietung aller Kräfte – združitev

Auditor m 1. vojaški sodnik, avditor

vseh sil

2. sodnik v kanonskem pravu,

unter Aufbietung aller Kräfte –

avditor

z vsemi silami

Auditoriat n avditorstvo (→ Auditor)

aufbrechen – 1. vlomiti (→ Kasten)

Aue f loka, livada

2. razpečatiti (→ Brief) 3. odriniti, Auerlicht n Aurova svetilka (plinska

kreniti (na pot), odpraviti se

svetilka, imenovana po Karlu

Aufbrechung f 1. vlom 2.

Auerju pl. Welsbachu)

razpečatenje ◊

aufbahren – položiti na mrtvaški oder

Aufbrechung des Briefes –

razpečatenje pisma

Aufbau m nadzidek

Aufbrechung des Kastens – vlom

aufbegehren – razjeziti se, razburiti se,

omare

vzkipeti

aufbringen – 1. zbrati, priskrbeti

aufbehalten – shraniti (→ verwahrlich)

2. nanašati 3. razjeziti, razkačiti

aufbessern – izboljšati

4. vzrediti

Aufbruch m 1. odhod 2. odkorakanje

78

A

aufbürden – obremeniti, naložiti,

auferwecken – obuditi

naprtiti

Auferweckung f obuditev

aufdecken – 1. odkriti, razkriti

(→ Verschwörung) 2. pogrniti mizo Auffahrt f 1. klančina 2. dovoz

3. vnebohod (→ Christus)

aufdingen – 1. dati v uk 2. vzeti v uk 3. najemati, najeti

Auffanglager n zbirno taborišče

aufdrängen – vsiljevati, vsiliti

Auffassung f 1. dojemanje, umevanje

2. pojmovanje, mnenje ◊

aufdrängen, sich – vsiljevati se, vsiliti

rasche Auffassung – hitro

se

dojemanje

Aufdrängung f vsiljevanje

ruhige/nüchterne Auffassung –

prisebnost (*trezno mišljenje)

aufdringen (→ aufdrängen)

scharfe Auffassung – oster razum,

Aufdringung (→ Aufdrängung)

bistroumnost

Aufenthalt m 1. bivanje, prebivanje

eine strenge Auffassung der Moral

2. bivališče ◊

haben – imeti stroga moralna načela

ständiger Aufenthalt – stalno

auffordern – 1. pozvati (*tirjati)

bivališče

(→ Ordnung, Ruhe) 2. nagovarjati

unbekannten Aufenthalts –

k (čemu), nagovoriti k (čemu)

neznanega bivališča

Aufforderung f 1. poziv (*tirjanje)

seinen bleibenden Aufenthalt in …

2. nagovarjanje, nagovor ◊

nehmen – stalno se naseliti v …

Aufforderung an die

Aufenthaltsgenehmigung f

Verlassenschaftsgläubiger – poziv

dovoljenje za bivanje

zapuščinskim upnikom

Aufenthaltsgestattung

über Aufforderung – na poziv

(→ Aufenthaltsgenehmigung)

einer Aufforderung entsprechen/

nachkommen – izpolniti zahtevo

Aufenthaltsmeldeblatt n zglasnica

Aufforderungsprozeß m pozivna

Aufenthaltsrecht n pravica do bivanja

pravda

Aufenthaltswechsel m sprememba

aufforsten – pogozdovati

stalnega bivališča

Aufforstung f pogozdovanje

auferlegen – naložiti (→ Strafe)

(*pogojzdenje) (→ Karstaufforstung)

Auferlegen n naložitev

Aufforstungscommission f

Auferlegen beschwerlicher, lästiger

pogozdovalna komisija

oder niederer Dienstverrichtungen

(→ Karstaufforstung)

– *nalog težavnih, neprijetnih ali

poniževalnih opravil (vojaška kazen) Aufforstungsfond m pogozdovalni fond (*pogozdovalni zaklad)

auferstehen – ponovno vstati

(→ Karstaufforstung)

Auferstehung f vstajenje (→ Christus) aufführen – 1. uprizoriti 2. pripeljati, Auferstehungsprozession f vstajenska

dovažati 3. razvrstiti 4. zgraditi,

procesija

sezidati 5. navesti

79

A

aufführen, sich – obnašati se, vesti se

oddelek, enota 3. vojaški poziv

(→ bescheiden, christlich, ehrbar, fleißig, (*poziv na vojsko), sklic deželne

fromm, klaglos, treu, wohlgesittet) vojske (V 209), deželni poziv

Aufführung f 1. uprizoritev, predstava

(*deželni vzdig) 4. vojska 5.

2. obnašanje, vedenje 3. zgraditev

oklic poroke (v cerkvi) 6. objava

4. navedba ◊

načrtovane poroke (s strani

tadellose Aufführung – pošteno,

državnega organa) 7. združitev ◊

neoporečno vedenje

das Aufgebot aller Kräfte –

zur Aufführung bringen – uprizoriti

združitev vseh sil

zur Aufführung gelangen/kommen

das Aufgebot in Krain (1866) –

– biti uprizorjen

deželni poziv na Kranjskem

( Pravilnik za deželni vzdig na

Aufgabe f 1. naloga 2. dodatek,

Kranjskem / Reglement für das

nameček 3. oddaja, predaja

Aufgebot in Krain v času italijansko-

4. opustitev, odstop, odpoved ◊

avstrijske vojne leta 1866 je

Aufgabe der Briefe auf der Post –

določal: »Deželni vzdig ima c.

oddaja pisem na pošti

k. vojašini pomagati, kadar bi

Aufgabe einer Festung – predaja

sovražnik pretil, izvedeti, kadar bi

trdnjave

sovražnik skušal v deželo udariti,

die vorzüglichsten Aufgaben –

begune vjemati, odvračati kolikor

poglavitne naloge, prednostne

je mogoče roparstvo in plenjenje

naloge

… K vzdigu so dolžni vstopiti

eine Aufgabe energisch angreifen –

vsi možje od 18. do 50. leta, kar

odločno se lotiti neke naloge

jih le more orožje nositi, ki so ali

Aufgabs-Recepisse f potrdilo o oddaji

po svojem rojstvu ali po sprejetju

priporočene poštne pošiljke

deželani vojvodine Kranjske. (Das

Aufgang m 1. vzhajanje, vzhod

Aufgebot hat dem k. k. Militär bei

2. dohod 3. pot nazgor 4. stopnice,

Kriegsgefahr Vorschub zu leisten,

stopnišče ◊

feindliche Einbruchsversuche

Aufgang der Sonne – sončni vzhod

zu entdecken, Ausreißer

(→ Sonnenaufgang)

anzuhalten, Raub und Plünderung

gegen Aufgang der Sonne – proti

abzuhalten… Zum Aufgebote

vzhodu, vzhodno

sind alle waffenfähigen Männer,

welche dem Hertzogthume Krain

aufgeben – 1. naložiti, dati, dodati

durch Geburt oder Aufnahme

2. oddati, predati 3. opustiti

angehören, vom 18. bis zum 50.

(→ Geschäft), prenehati, odstopiti

Jahre verpflichtet.)«)

od (česa), odpovedati se (čemu)

Dispens von zwei Aufgeboten –

Aufgeben n 1. dajanje 2. oddajanje,

spregled dveh oklicev poroke (v

predajanje 3. opuščanje, prenehanje,

cerkvi)

odstop, odpovedovanje

Aufgebot der Erbberechtigten –

Aufgeber m predajnik (*prinesec)

poziv sodišča dedičem

Aufgebot des Landsturms – poziv

Aufgebot n 1. oklic, razglas, poziv,

črne vojske (→ Landsturm)

edikt 2. vojaški ali policijski

Aufgebot zu Fuß – kmečki poziv,

80

A

deželni poziv pešcev

Aufhebung f 1. odprava, razpustitev,

Aufgebot zu Roß – fevdalni poziv

ukinitev 2. preklic, razveljavitev

konjenice

(*razveljava) ◊

allgemeines Aufgebot – splošni

Aufhebung der Leibeigenschaft –

poziv deželne vojske

odprava navoljništva

Aufgebotsordnung f pozivni red

(→ Leibeigenschafts-Aufhebung)

Aufhebung des

aufgedungen (→ aufdingen)

Unterthänigkeitsbandes – odprava

aufgehen – 1. odpreti se 2. vzhajati

podložništva (cesar Ferdinand I. je

(→ Sonne, Teig) 3. iziti se

podložništvo odpravil z Najvišjim

(→ Rechnung) 4. izginiti (→ Land)

patentom z dne 7. septembra 1848.

aufgehoben (→ aufheben)

Odprava podložništva in zemljiška

odveza. / Allerhöchstes Patent vom 7.

Aufgeld n nadav, ara, kapara

September 1848. Aufhebung des

(*nadavek, ažija)

Unterthänigkeitsbandes und

aufgelegt – čist, popoln (→ Unsinn)

Entlastung des bäuerlichen Besitzes. )

aufgepflanzt – nataknjen, nasajen

aufhissen – razobesiti (→ Fahne)

(→ Bajonett)

aufhören – prenehati

aufgreifen – 1. prijeti, aretirati 2. lotiti

Aufkauf m nakupi zaradi kopičenja

se (česa) 3. navezati se na (kaj) ◊

zalog (V 305)

den entlaufenen Zwängling

aufgreifen – prijeti pobeglega

aufklaftern – das Holz aufklaftern –

varovanca prisilne delavnice

zložiti les v sežnje

(*prisiljenca)

aufklären – 1. pojasniti, informirati

ein Thema aufgreifen – lotiti se teme

2. poučiti, prosvetliti, razsvetljevati

aufgrund – na podlagi (*na podstavi)

3. raziskati, razčistiti

(→ Grund)

Aufklärer m prosvetitelj, razsvetljenec

aufhaben – 1. biti zadolžen za (kaj)

Aufklärung f 1. prosvetljenstvo,

2. imeti za domačo nalogo 3. biti

razsvetljenstvo 2. izvidništvo

oblečen v (kaj), imeti na sebi

(→ Luftaufklärung) 3. razjasnilo,

aufhalten – 1. zadrževati, zadržati

pojasnilo, poduk 4. prosveta,

2. ustaviti

prosvetljenost

aufhalten, sich – 1. zadrževati se,

Aufklärungsdienst m izvidniška

muditi se 2. razburjati se

služba (*pojasnilna služba)

aufheben – 1. dvigniti 2. ukiniti,

Aufklärungsflieger m 1. izvidniško

odpraviti (→ Belagerungszustand,

letalo (*izvidniški letalec,

Leibeigenschaft, Untertänigkeit),

poizvedovalni letalec) 2. pilot

razpustiti 3. preklicati, razveljaviti,

izvidniškega letala

odpraviti (→ Sperre) 4. shraniti

Aufklärungsflugzeug n izvidniško

5. zajeti, prijeti, ujeti

letalo

Aufheben – viel Aufhebens machen – Aufklärungskampagne f akcija zganjati veliko hrupa okoli (česa)

osveščanja (prebivalstva)

81

A

Aufklärungstruppe f izvidniška četa

Auflegung f razgrnitev ◊

aufkommen – 1. okrevati 2. pojaviti se, Auflegung der Listen – razgrnitev

porajati se 3. plačati, poravnati

seznamov

4. izvedeti se 5. biti kos (čemu)

Auflegung des Planes – razgrnitev

načrta

Aufkommen n 1. okrevanje 2. pojav,

začetek

auflehnen, sich – upreti se

das Aufkommen an Steuern –

Auflehnung f upor, vstaja

zbrani davki

aufliegen – biti na vpogled (→ Einsicht),

aufkünd(ig)en – odpovedati

biti razgrnjen, biti razstavljen

Aufkündigung f odpoved

auflisten – navesti, sestaviti seznam

(→ Vertragsaufkündigung)

auflodern – vzplameniti

Aufkündigungsfrist f odpovedni rok

Auflodern n vzplamenitev

Aufladegebühr f nakladnina

auflösen – 1. razvezati (→ Eheband)

aufladen – nakladiti, naložiti

2. razvozlati, razrešiti 3. razpustiti

Aufladen n nakladanje, nalaganje

(→ Parlament, Verein)

Auflader m nakladalec

auflösen, sich – razpustiti se

Der Verein hat sich freiwillig

Auflage f 1. naklada (davek) 2. naklada aufgelöst. – Društvo se je

(knjige) 3. nalog, ukaz 4. shod

prostovoljno razšlo.

obrtnikov (→ Zusammenkunft)

Auflösung f 1. razpustitev (*razpust,

Auflagepflichtige(r) m k nakladi

razpušenje, razdruženje, razhod)

zavezana stranka

(→ Vereinsauflösung) 2. odveza

auflassen – 1. pustiti (kaj) odprto

(→ Lehensauflösung) 3. razveza,

2. opustiti, zapreti, razpustiti

razrešitev, razkroj 4. zaprtje

(*odpraviti)

(trgovine) ◊

Auflassung f opustitev, zaprtje,

behördlich verfügte Auflösung eines

razpustitev (*odprava)

Vereins – s strani oblastva odrejena

razpustitev društva

Auflauf m 1. (spontan) množičen

freiwillige Auflösung eines Vereins

shod, (spontane) demonstracije

– prostovoljna razpustitev društva

(*rabuka, zavzdig) (→ Volksauflauf)

(*prostovoljna razveza, prostovoljni

2. gneča, gruča, množica

razid)

aufleben – oživeti, razvneti se (→

gänzlicher Ausverkauf wegen

Kampf)

Auflösung des Geschäfts – popolna

auflegen – 1. položiti na (kaj), naložiti, razprodaja zaradi zaprtja trgovine

natovoriti 2. razgrniti (seznam)

aufmachen – 1. odpreti 2. opremiti,

(→ Einsicht, Wählerliste) 3. natisniti

aranžirati

4. obdavčiti 5. naročiti

aufmachen, sich – kreniti, odpraviti se

Aufleger m nakladalec

Aufmarsch m 1. zbiranje čet,

(→ Warenaufleger)

razvrstitev čet

82

A

(→ Truppenaufmarsch) 2. mimohod,

1816 je moral prosilec (tujec) za

sprevod, defilé

sprejem v občinsko zvezo opraviti

Aufmerksamkeit f pozornost,

podložniško prisego (Untertanseid)

budnost ◊

na podlagi posebnega prisežnega

die Aufmerksamkeit von einer

obrazca) (→ Gemeindeordnung)

Sache ablenken – odvračati

geographische Aufnahme –

pozornost od (česa)

diapozitiv

die Aufmerksamkeit auf etwas

Aufnahme finden – biti sprejet

lenken – usmeriti pozornost na

Aufnahmsbogen m vpisnik, zapisnica

(kaj)

(pri popisu prebivalstva)

die Aufmerksamkeit erregen –

zbuditi pozornost

Aufnahmsgebühr f vpisnina (plačati

mit Aufmerksamkeit verfolgen –

jo je moral npr. vsak nov član

pozorno spremljati

obrtne zadruge; višina vpisnine

je bila odvisna od plačanega

aufmuntern – spodbuditi

davka od pridobitne dejavnosti)

Aufmunterung f spodbujanje

(*sprejemnina, sprejemščina)

Aufnahme f 1. sprejem, sprejemanje

Aufnahmsgesuch n prošnja za

(*vzprejetje) 2. zapis, zapisovanje,

sprejem

sestava (*naredba, zdelovanje)

Aufnahmsprüfung f sprejemni

(→ Beweisaufnahme) 3. vpis,

izpit (*vzprejemna preizkušnja,

vpisovanje (→ Volksaufnahme)

sprejemna izkušnja)

4. merjenje, načrtovanje 5. posnetek

(→ Landesaufnahme) 6. zaznava,

Aufnahmstaxe (→ Aufnahmsgebühr)

zaznavanje 7. najemanje (npr.

Aufnahmswerber m kandidat za vpis

posojil) 8. nadaljevanje 9. rast,

(npr. v gimnazijo)

razvoj ◊

Aufnahmszusicherung f zagotovilo

die Aufnahme eines Aktes –

o sprejemu v občinsko zvezo

sestava spisa (*naredba zapisa)

(zagotovilo, ki so ga morali tujci

die Aufnahme des unterbrochenen

pridobiti od občine pred njihovim

Verfahrens – nadaljevanje

dejanskim sprejemom v občinsko

prekinjenega postopka

zvezo)

die Aufnahme der letztwilligen

Anordnung – zapis poslednje volje aufnehmen – 1. sprejemati, sprejeti (testamenta) (*naredba zadnje

(→ Dienst, Kost) 2. sestaviti,

volje)

zapisati 3. vpisati (→ Protokoll)

die Aufnahme in den

4. najeti 5. vzpostaviti

Gemeindeverband – sprejem

(→ Beziehung, Fühlung, Kontakt,

v občinsko zvezo (v skladu z

Verbindung, Verhandlung) 6. začeti ◊

Dvornim dekretom z dne 30.

Notariatsurkunden sind in

januarja 1824 / Hofdecret vom 30.

der üblichen Landessprache

Jänner 1824 in s sklicevanjem

aufzunehmen. – Notarske listine je

na Dvorni dekret z dne 12. aprila

potrebno sestaviti v v deželi

1816 / Hofdecret vom 12. April

običajnem jeziku.

83

A

aufopfern – žrtvovati

aufregen – razburiti (koga)

aufopfernd – požrtvovalen

aufregen, sich – razburiti se

Aufopferung f požrtvovalnost ◊

Aufregung f razburjenje ◊

die mit Hingebung und

in Aufregung geraten – razburiti se

Aufopferung geleisteten Dienste –

jmdn. in Aufregung bringen/

predano in požrtvovalno

versetzen – razburiti (koga)

službovanje

aufreiben – 1. odrgniti 2. uničiti,

aufopferungsvoll – požrtvovalen

pogubiti

(→ Dienstleistung)

aufreibend – uničujoč, poguben

Aufpasser m 1. paznik 2. ogleduh

Aufreizung f podpihovanje, draženje

aufpflanzen – nasaditi

(*podhujskanje) ◊

(→ Bajonett, Fahne)

Aufreizung zu Feindseligkeiten

Aufpflanzung f nasaditev

gegen Nationalitäten,

Religionsgenossenschaften,

Aufputz m okraski, okrasje

Körperschaften u. dgl. –

(*lepotičje, lepotija), lišp

podpihovanje sovraštva proti

aufrechnen – 1. naračunati 2.

narodnostim, verskim skupnostim,

poračunavati, poračunati

korporacijam ipd. (*draženje k

Aufrechnung f 1. naračunavanje

sovraštvu zoper narode, verske

(*narajtovanje) 2. poračun

družbe, skupšine (korporacie))

(→ Vergehen)

aufrecht – 1. pokončen (→ Gang)

2. pošten (→ Mensch) 3. veljaven,

aufrichten – 1. zravnati, pokonci

resničen 4. veljavno, resnično ◊

postaviti, vzdigniti 2. skleniti

aufrecht schulden – resnično

3. ustanoviti 4. zgraditi

dolgovati

aufrichten, sich – vzdigniti se,

aufrechtbleiben – ostati v veljavi

zravnati se

aufrechterhalten – ohranjati,

aufrichtig – 1. pokončen 2. odkrit,

vzdrževati, podpirati (→ Friede)

odkritosrčen, pošten (→

Hochachtung)

Aufrechterhaltung f ohranjanje,

vzdrževanje, podpiranje ◊

Aufrichtigkeit f 1. pokončnost

Aufrechterhaltung des Friedens –

2. odkritost, odkritosrčnost,

vzdrževanje miru

poštenost

Aufrechterhaltung der öffentlichen aufrollen – 1. odviti, odmotati

Ordnung – vzdrževanje javnega

2. sprožiti, načeti (→ Frage)

reda

Aufruf m poziv, klic

aufreden – 1. speljati (komu koga),

aufrufen – pozvati (→ Streik),

pregovarjati (koga) 2. prigovarjati

poklicati

(koga) k (čemu)

Aufruhr m upor, punt (→ Verbrechen) ◊

Aufredung f 1. speljevanje,

einen Aufruhr bewältigen – zadušiti

pregovarjanje 2. prigovarjanje

upor

84

A

jmdn. in Aufruhr bringen/versetzen Aufsehen n pozornost ◊

– podžgati (koga) k uporu

Aufsehen erregen/machen –

in Aufruhr geraten – upreti se

zbuditi pozornost

Aufrührer m upornik

Aufseher m nadzornik (*nadglednik),

Aufsatz m 1. sestavek, spis 2. članek

paznik (→ Arrestaufseher,

3. nastavek ◊

Gefällenaufseher, Gefangenaufseher,

gediegener Aufsatz – jedrnat sestavek

Gefangenenaufseher,

Gefangenhausaufseher,

aufsätzig – 1. uporen 2. sovražen

Hypothekaraufseher, Marktaufseher,

Aufsätzigkeit f 1. upornost

Oberaufseher, Staatsdomänenaufseher,

2. sovražnost

Steuerregistrierungsaufseher,

aufschieben – odložiti, preložiti

Strafhausaufseher,

Verzehrungsaufseher, Zollaufseher)

aufschiebend – odložilen

(→ Wirkung)

Aufseherin f nadzornica

(*nadglednica)

Aufschlag m 1. nabitek (V 323),

naklada (→ Fleischaufschlag,

Aufsicht f 1. nadzor, nadzorstvo,

Salzaufschlag, Tabakaufschlag,

nadziranje (*nadčuvanje) (→

Weinaufschlag) 2. našivek, našiv (na

Deliquentenaufsicht, Fremden- und

vojaški uniformi) 3. zavihek, obšiv

Deliquentenaufsicht, Gewerbeaufsicht, Münzaufsicht, Oberaufsicht,

Aufschlagamt n nakladniški urad (H 21) Sanitäts- und Lebensmittelaufsicht,

aufschlagen – 1. udariti ob (kaj),

Seesanitätsaufsicht) 2. nadzornik ◊

treščiti na (kaj) 2. postaviti

die Aufsicht führen – nadzorovati

(→ Lager, Zelt) 3. odpreti (→ Buch) unter sanitätspolizeilicher

4. povišati (→ Preis)

Aufsicht stehen – biti pod

Aufschläger m pobiralec nakladnine,

sanitetnopolicijskim nadzorom

nakladnik, dacar

unter sittenpolizeilicher

Aufsicht stehen – biti pod

Aufschluß m 1. pojasnilo, razlaga,

nravstvenopolicijskim nadzorom

informacija 2. odkop (rude) ◊

Aufschluß geben über etwas – podati Aufsichtsbehörde f nadzorstveno informacijo o (čem), pojasniti,

oblastvo

razjasniti, razložiti

Aufsichtsperson f 1. paznik, čuvaj 2.

Aufschrift f napis

nadzorovalec (*nadzorovalna oseba)

(→ Straßenaufschrift)

Aufsichtspersonal n pazniki, čuvaji

Aufschub m odlašanje, odlaganje,

Aufsichtsrat m 1. nadzorstvo 2.

odlog (→ Zahlungsaufschub),

nadzorni svet

prelaganje ◊

Aufsichtsrecht n nadzorna pravica

ohne Aufschub – brez odlašanja

(*nadzorno pravo)

Wenn die Sache keinen Aufschub

erleidet, … – Če zadeve ni mogoče aufsitzen – nasesti (komu/čemu) odložiti, …

Aufsitzen! – Na konje! (vojaško

povelje)

Aufschwung m razvoj, razcvet,

razmah, zagon, napredek

aufspüren – priti na sled, izslediti

85

A

aufstacheln – 1. spodbuditi 2. ščuvati, Auftrag m 1. naročilo, ukaz (*zaukaz) hujskati

2. nalog, naloga 3. nasip,

Aufstand m vstaja (→

nasipavanje ◊

Arbeiteraufstand, Volksaufstand) ◊

Aufträge (Commissioni) – naročila

ein Aufstand bricht aus – vstaja

(commissioni) (H 25)

izbruhne

in Erledigung des Auftrags – po

einen Aufstand im Blut ersticken –

naročilu

krvavo zadušiti upor

im/nach Auftrag – po naročilu

einen Aufstand niederschlagen/

obrigkeitlicher Auftrag – ukaz

unterdrücken – zatreti vstajo

gosposke (*gosposkin zaukaz)

einen Aufstand dämpfen – zadušiti

einem Auftrag entsprechen –

upor

izpolniti zahtevo (ukaz)

einen Auftrag erteilen/geben –

Aufständische(r) m upornik

naročiti, ukazati

(*vstajnik, vstaš)

einen Auftrag vollziehen – izvršiti

Aufsteckung – Aufsteckung

naročilo

des Kopfs – nakolitev glave

etwas in Auftrag geben – naročiti

usmrčenega obsojenca

(kaj)

aufstehen – 1. vstati se 2. upirati se, auftragen – 1. nanašati, prinašati,

upreti se

nalagati 2. naročiti, zadolžiti,

aufsteigen – 1. dvigniti se, vzpenjati

ukazati (→ Eid)

se, povzpeti se 2. napredovati

Auftraggeber m naročnik,

(v poklicu, šoli, družbi) 3. porajati se

nalogodajalec

aufstellen – 1. postaviti (→ Exempel,

auftreiben – 1. vzdigniti 2. najti

Wache), ustanoviti, imenovati (→

3. prignati ◊

Vormund) 2. razporediti, sestaviti,

das Vieh auf den Wochenmarkt

formirati 3. izdelati

auftreiben – prignati živino na

(→ Kostenvoranschlag)

tedenski sejem

Aufstellung f 1. postavitev, ustanovitev auftreten – 1. nastopiti (→ klagbar), (*naprava), imenovanje

ukrepati 2. nastajati, nastati,

2. razporeditev, sestava, formacija

pojavljati se, pojaviti se

3. izdelava ◊

Auftreten n 1. nastop, ukrepanje

Aufstellung von Wachen –

2. pojavljanje

postavljanje straž

Aufstellung nehmen – razporediti se Auftrieb m 1. prigon, dogon (→ Viehauftrieb) 2. vzgon 3. zagon

Aufstellungsort m kraj namestitve,

kraj postavitve (*postavišče)

Auftritt m 1. nastop 2. prizor

3. stopnice

Aufstoßen n spahovanje (*riganje)

Aufwand m stroški (*potroški),

Auftakt m začetek, uvod

izdatki, potrata ◊

auftauchen – 1. izplavati, priplavati na

Aufwand treiben – potrošiti,

površino 2. pojaviti se

zapraviti

einen über seine Mittel gehenden

86

A

Aufwand treiben – živeti preko

(*podšuntovanje zoper deržavne

svojih možnosti

ali občinske oblastnije, ali zoper

aufwarten – 1. postreči (komu) s (čim)

posamezne organe vladarstva, zoper

2. pokloniti se (komu)

priče ali zvedene može) (→ Vergehen)

Aufwärter m strežnik

Aufwiegler m hujskač

Aufwärterin f strežnica

aufwieglerisch – hujskaški

aufwärts – navzgor, kvišku

Aufwind m 1. vzgonski veter 2. zagon

Aufwartung f 1. strežba, postrežba

aufzahlen – doplačati

2. poklon (*poklanjanje)

aufzählen – naštevati

3. vljudnostni obisk (→

Abschiedsaufwartung) 4. avdienca ◊ Aufzahlung f doplačilo bei jmdm. seine Aufwartung

Aufzählung f naštevanje

machen – 1. pokloniti se (komu)

Aufzeichnung f 1. seznam, zapis





2. priti na vljudnostni obisk h


2. popisovanje 3. posnetek ◊

(komu)

stenographische Aufzeichnung –

die Aufwartung der Civil- und

stenografski zapis

Militärautoritäten empfangen –

sprejeti v avdienco civilne in

aufziehen – 1. vzdigniti (→ Segel)

vojaške avtoritete (→ Audienz)

2. natakniti, nasaditi 3. prihajati

(→ Gewitter, Wache) 4. vzgajati

aufweisen – 1. pokazati, predložiti

(→ Kind) 5. naviti (→ Uhr)

2. kazati

Aufzucht f vzreja

Aufweisung f izvršilni postopek (V 407) Aufzüchter m vzrejevalec aufwerfen – 1. nametati, nasipati

2. sprožiti (→ Frage)

Aufzug m 1. obhod, sprevod, povorka,

defilé 2. oblačilo, oprava

Aufwerfung f sprožitev ◊

3. navijanje 4. dejanje

Aufwerfung einer Frage – sprožitev

(v gledališču) 5. dvigalo ◊

vprašanja

Aufzug für Personen – osebno

aufwickeln (→ aufwiegeln)

dvigalo (*dvigalnik za osebe)

Aufwiegelei (→ Aufwiegelung)

Auge n oko ◊

aufwiegeln – ščuvati, hujskati

lichtbraune Augen – svetlorjave

oči

Aufwiegelung f ščuvanje, hujskanje

lebhafte Augen – bistre oči, bister

(*podšuntovanje) ◊

pogled

Aufwiegelung gegen Staats-

eine in die Augen fallende Stelle

oder Gemeinde-Behörden,

– vidno mesto

oder gegen einzelne Organe der

mit bloßem Auge – s prostim

Regierung, gegen Zeugen oder

očesom (brez mikroskopa)

Sachverständige – hujskanje proti

mit freiem Auge – s prostim

državnim ali občinskim oblastvom

očesom (brez daljnogleda)

ali posameznim vladnim organom,

die Augen ausstechen – iztakniti

proti pričam ali izvedencem

oči (kazen)

87

A

blöde Augen haben – biti

za vojaško opremo oz. orožje,

slaboviden

(*hranišče za avgmentacijske stvari,

etwas im Auge haben – misliti na

avgmentacijsko hranišče)

(kaj), nameravati (kaj)

die Augen reiben – pomencati si

August m avgust, veliki srpan

oči

Augustiner pl avguštinci (H 28) (moški etwas ins Auge fassen –

samostanski red) ◊

načrtovati (kaj)

Augustiner-Barfüßer – bosonogi

mit einem blauen Auge

avguštinci (→ Barfüßer)

davonkommen – poceni jo

Augustiner-Chorherren – avguštinci-

odnesti

korarji (H 27, 49)

Augenbrauen pl obrvi

Augustiner-Eremiten – avguštinci-

eremiti (H 27, 28, 49)

Augenentzündung f očesno vnetje ◊

contagiöse Augenentzündung –

Auktion (→ Auction)

nalezljivo očesno vnetje

Auktionator (→ Auctionator)

Augengläser pl naočniki (*naočnice),

Auktor (→ Auctor)

očala

ausantworten – izročiti

Augenlicht n vid ◊

(→ einantworten)

das Augenlicht verlieren – izgubiti ausarten – izroditi se, degenerirati ◊

vid, oslepeti

Die Unzufriedenheit ist

Augenmaß n občutek za (pravo) mero

zu Unruhen ausgeartet. –

Augenmerk n pozornost (→

Nezadovoljstvo se je izrodilo v

Hauptaugenmerk) ◊

nemire.

sein Augenmerk auf etwas richten

Ausartung f izroditev, degeneracija

– posvetiti (čemu) pozornost

ausbedingen, sich – izgovoriti si

Augenschein m 1. ogled (→

(pravico)

Lokalaugenschein) 2. videz ◊

Ausbeute f dobiček, dohodek, izplen

den Augenschein einnehmen/

vornehmen – opraviti ogled

ausbeuten – izkoriščati

etwas in Augenschein nehmen –

Ausbeutung f izkoriščanje

ogledati si (kaj)

ausbilden – 1. izobraziti, izšolati

Augenschloß n zapiranje oči

2. oblikovati 3. razvijati

Augenschwäche f slabovidnost

Ausbilder m inštruktor

Augenweide f paša za oči

Ausbildung f 1. izobrazba 2.

Augenzeuge m očividec (*priča

izobraževanje, šolanje (*izučba,

samovidec, naočna priča)

izomika) 3. oblikovanje 4. razvoj

Augment n dodatek (*pridavek,

ausbitten, sich – izprositi si

narastek, pomnožek, primnožek)

ausbleiben – 1. izostati, manjkati

Augmentation f povečanje, dodatek

2. odpasti

Augmentationsmagazin n skladišče

Ausbleiben n izostajanje, izostanek

88

A

Ausblick m 1. pogled, razgled

ausdehnen – razširiti, raztegniti, razvleči

2. perspektiva

ausdehnen, sich – 1. razširiti se,

ausbomben – zbombardirati

raztegniti se, razvleči se

ausbrechen – 1. izbruhniti

2. podaljšati se

(→ Aufstand, Epidemie, Krieg,

Ausdehnung f 1. razširitev

Meuterei, Revolte, Rinderpest, Träne, (*razprostenje) 2. podaljšanje ◊

Unruhen) 2. začeti bruhati (vulkan)

Ausdehnung der Sperrstunde –

3. pobegniti (→ Kerker)

podaljšanje policijske ure

Ausbrechung f pobeg (*predor)

ausdienen – odslužiti, doslužiti

ausbreiten – razširiti, razprostreti

ausdingen, sich (→ ausbedingen, sich) ausbreiten, sich – razširiti se

Ausdruck m izraz (→ Zufriedenheit) ◊

Ausbreitung f razširjanje, razširitev ◊

der Verwunderung Ausdruck geben

an Ausbreitung gewinnen –

– izraziti začudenje

razširiti se (npr. bolezen)

zum Ausdruck bringen – izraziti

zum Ausdruck kommen – priti do

ausbremsen – izločiti (konkurenta)

izraza

ausbringen – 1. spraviti iz (česa)

ausdrücken – izraziti

2. izraziti, vzklikniti, zaklicati,

(→ Beileid, Dank, Erstaunen)

nazdraviti (→ Hoch, Hochruf,

Jubelruf, Lebehoch, Toast,

ausdrücklich – 1. izrecen

Trinkspruch) 3. izleči, izvaliti

(→ Verlangen) 2. izrecno

4. pridobivati (rudo) 5. izklepetati

Ausdünstung f izhlapevanje, izparevanje

Ausbruch m 1. izbruh 2. pobeg

Auseinanderlegung f delitev

3. preboj (sovražnega) obroča

4. začetek 5. samotok ◊

Auseinandersetzung f 1. soočenje

Ausbruch der Epidemie – izbruh

mnenj, diskusija, debata 2. ukvarjanje

epidemije

s (čim) 3. spor, spopad ◊

Ausbruch der Feindseligkeiten –

bewaffnete Auseinandersetzung –

izbruh sovražnosti

oborožen spopad

Ausbruch des Krieges – izbruh

handgreifliche Auseinandersetzung –

vojne (→ Kriegsausbruch)

fizični spopad

zum Ausbruch kommen –

kriegerische/militärische

izbruhniti (npr. nalezljiva bolezen,

Auseinandersetzung – vojaški spopad

epidemija)

ausersehen – izbrati

Ausbruchsstation f odhodna postaja, ausfahren – 1. izpeljati 2. odpeljati se

izhodiščni kraj

3. zvoziti (pot, cesto) 4. izvažati

Ausbruchwein m sladko vino

Ausfahrt f 1. izvoz 2. izlet (*vožnja na Auscultant (→ Auskultant)

izprehod) 3. pohod

Ausdauer f 1. vztrajnost 2. vzdržljivost Ausfall m 1. izpad (iz oblegane mit Mut und Ausdauer kämpfen –

trdnjave) 2. (verbalni) napad

boriti se hrabro in stanovitno

3. preboj (iz sovražnega objema oz.

obroča) 4. izostanek 5. izid 6. izmet ◊

89

A

Ausfall von Wahlen – izid volitev

izročitev spričeval (ob koncu

einen Ausfall machen/tun – planiti,

šolskega leta)

zagnati se, napraviti izpad, izpasti

(npr. iz trdnjave)

ausforschen – izslediti, ugotoviti,

eruirati

ausfallen – 1. izpadati, izpasti

2. odpasti 3. iziti se, končati se

Ausforschung f 1. poizvedovanje

(→ Erben-Ausforschung)

Ausfallstellung f izpadni položaj

2. izsledovanje, izsleditev

(*izpadna postojanka)

Ausforschung des Verschollenen –

Ausfällung f posek

izsleditev pogrešanega

ausfertigen – 1. izdati 2. izdelati,

Ausfuhr f izvoz (*izvožnja)

napisati, sestaviti

ausführen – 1. izvesti, izpeljati, izvršiti

Ausfertigung f 1. izdajanje, izdaja,

(→ Order) 2. izvoziti 3. razložiti,

izstavitev 2. spis, dopis 3. izvod,

pojasniti

primerek, odpravek ◊

ausführend – izvršilen (→ Gesetz,

eine Ausfertigung ausfolgen –

Gewalt)

izročiti odpravek (notarske listine)

ausführlich – 1. natančen, podroben,

ausfinden – 1. ugotoviti 2. iznajti

obširen (→ Gefechtsbericht) 2.

ausfindig – ausfindig machen – najti,

natančno, podrobno, obširno

stakniti, izslediti

Ausführung f izvedba, izpeljava,

Ausfindigmachung f najdenje,

izpeljevanje, izpolnitev, izvrševanje,

izsleditev

izvršitev, izvajanje (*izvod, izvaja) ◊

Ausführung der Dienstpflicht –

ausfliegen – 1. izleteti 2. napraviti izlet

izvrševanje službene dolžnosti

(npr. pešizlet telovadcev »Sokola«)

Ausführung des Wehrgesetzes –

Ausflucht f izgovor, pretveza ◊

izpeljava obrambnega zakona

leere Ausflucht – prazen izgovor

prompte Ausführung – hitra

Ausflug m izlet ◊

izvršitev (naročil)

einen Ausflug machen – narediti

in Ausführung des Beschlusses –

izlet, odpotovati (*popotovati)

izvršujoč sklep

in Ausführung bringen – izvajati,

Ausflügler m izletnik, letoviščar

izvršiti

Ausflugsort m letovišče (*izletovišče)

in Ausführung treten – začeti

Ausfluß m izliv

izvajati

zur Ausführung gelangen – biti

ausfolgen – 1. izročiti (→

izveden, biti izpeljan

Ausfertigung) 2. izplačati ◊

ausfolgen lassen – izročiti, oddati

Ausführungen pl izvajanje, razlaga,

obrazložitev, ekspozé ◊

Ausfolglassung f izročitev, oddaja

Ausführungen machen – razlagati

Ausfolgung f 1. izročitev, izdaja

Ausführungsverordnung f izvedbeni

2. izplačilo ◊

ukaz, izvršilni ukaz (*zvršitveni

Ausfolgung der Zeugnisse –

ukaz, izvršitveni ukaz)



90

A

Ausführungsvorschrift f izvedbeni

izdati ukaz

predpis, izvršilni predpis

Einladungen ausgehen lassen –

Ausfuhrzoll m izvozna carina

poslati vabila

auf Gewinn ausgehen – gnati se za

ausfüllen – 1. izpolniti, zapolniti

dobičkom

(→ Lücke) 2. zaposlovati

von falschen Voraussetzungen

3. zadovoljevati

ausgehen – izhajati iz napačnih

Ausfüllung f izpolnitev

predpostavk

Ausgabe f 1. izdaja 2. izdatek, strošek ausgehen, sich – iziti se ◊

(*potrošek, trošek, razhodek)

Das Geld ging sich aus. – Denarja

Ausgang m 1. izhod 2. izid, konec

je bilo ravno še dovolj.

3. izhodišče, začetek ◊

ausgehend – izbočen (→ Winkel)

freier Ausgang – prost izhod

ausgelassen – razposajen, prešeren

(za vojaško moštvo ob prazniku)

(→ Stimmung)

seinen Ausgang von etwas nehmen

– izhajati iz (česa)

ausgelernt – izučen

Ausgangsstellung f 1. začetno

ausgemacht – dogovorjen

stanje, začetni položaj, izhodiščni ausgenommen – izvzet položaj 2. izpadni položaj

nichts ausgenommen noch

(*izpadna postojanka)

vorbehalten – nič izvzeto niti

(→ Ausfallstellung)

pridržano (obrazec v pogodbi)

ausgeben – izdajati (kaj), izdati (kaj)

ausgeredet – 1. izgovorjen 2. dogovorjen ausgeben, sich – izdajati se za (koga)

ausgeschlossen – izključen, nemogoč

ausgedient – doslužen, odslužen

Ausgesiedelte(r) m preseljenec,

(→ Capitulant, Soldat)

izgnanec, deportiranec

Ausgedinge n preužitek, pravica do

ausgestanden – nach ausgestandener

kota, kot (→ Naturalausgedinge)

Strafe – po prestali kazni

Ausgedinger m preužitkar

ausgestattet – založen, opremljen,

Ausgedingerin f preužitkarica

oskrbljen

ausgehauen – izklesan

ausgeweiht – posvečen (→ Priester)

ausgehen – 1. iti ven 2. pojemati,

Ausgewiesene(r) m izgnanec ◊

zmanjkovati (→ ledig), iztekati se,

Reversion eines Ausgewiesenen –

poteči 2. prizadevati si za (kaj)

vrnitev izgnanca

3. izhajati iz (česa) 4. predlagati

ausgezeichnet – 1. odličen

5. poslati ◊

2. označen, določen

Die Vorräte sind ausgegangen. –

Zaloge so pošle.

Ausgezeichnete(r) m odlikovanec

Er ist auf Eroberungen

Ausgleich m 1. poravnava, sprava,

ausgegangen. – Njegov cilj je bilo

dogovor (*sporazumljenje),

osvajanje ozemelj.

nagodba 2. izravnavanje, izravnava

einen Befehl ausgehen lassen –

3. nadomestilo, kompenzacija ◊

91

A

außergerichtlicher Ausgleich –

Aushilfsbeamte(r) m pomožni

izvensodna poravnava

uradnik

Österreichisch-Ungarischer

Ausgleich (1867) – avstro-ogrska

aushilfsbedürftig – pomoči potreben

nagodba (1867)

Aushilfsdiener m pomožni sluga

Ausgleichsverfahren n poravnalni

Aushilfskassen-Verein m pomožno

postopek

društvo (*pomočno društvo)

Ausgleichung f 1. izravnava

Aushilfskellner m pomožni natakar

2. poravnava, pobot ◊

Aushilfslehrer m pomožni učitelj

gütliche Ausgleichung – mirna

poravnava (*poravnava z lepa)

aushilfsweise – v pomoč, kot

pomočnik

aushalten – 1. zdržati 2. prenašati

3. vzdrževati 4. prestajati, prestati

Aushub m 1. izbor 2. izkop

(→ Probe, Strafe)

(→ Erdaushub) 3. vojaški nabor

(→ Soldatenaushub)

aushändigen – izročiti, oddati

Aushülfe (→ Aushilfe)

Aushändigung f izročitev, oddaja

auskehren – pomesti

Aushängeschild n izvesek (*izveska),

tabla

ausklauben – izbrati

ausharren – vztrajati

auskleiden – sleči

Ausharren n vztrajanje

auskleiden, sich – sleči se

aushauchen – izdihniti

Auskleideraum m slačilnica

(→ Geist, Seele), dihniti

Auskleidezimmer (→

ausheben – 1. nabirati vojake, novačiti, Auskleideraum)

rekrutirati 2. izkopati 3. poloviti

Auskoch m kuhar (s hrano je

(lopove, zločince) 4. izprazniti

oskrboval večje število ljudi)

(poštni nabiralnik)

(*izkuhar) (→ Genossenschaft)

Aushebung f 1. vojaški nabor,

auskochen – kuhati (oskrbovati večje

novačenje, rekrutacija

število ljudi s hrano) (*izkuhati)

(→ Rekrutenaushebung) 2. izkop

Auskochung f kuhanje (oskrba

(→ Grundaushebung), odkop

večjega števila ljudi s hrano)

3. prijetje (lopovov, zločincev)

4. izpraznitev (poštnega

Auskultant m sodniški pripravnik,

nabiralnika)

prisednik brez glasovalne pravice,

avskultant

ausheiraten – omožiti

Auskunft f pojasnilo, poročilo, odgovor

Ausheiratung f omožitev

(*naznanilo, razjasnjenje, dopoved) ◊

Aushilfe f pomoč, podpora

Auskunft erteilen/geben – dati

(*pripomoč, pripomaganje,

pojasnilo

odpomoč) (→ Geldaushilfe)

Auskunftsbogen m naznanilna pola

Aushilfsarbeiter m pomožni delavec

92

A

auskurieren – ozdráviti bolezen

Auslegung f 1. razgrnitev

(*izlečiti bolezen)

2. razlaganje, razlaga, interpretacija

auskurieren, sich – ozdravéti

auslernen – izučiti se ◊

ausladen – razkladati, raztovoriti

Man lernt nie aus. – Človek se uči

(*izkladati, izlagati)

celo življenje.

Ausladeort (→ Ausladeplatz)

ausliefern – 1. izročiti (→ Gnade,

Ungnade), predati, ekstradirati

Ausladeplatz m razkladališče

2. dobavljati, dostavljati (blago)

Auslader m razkladalec, razkladač

Auslieferung f 1. izročitev, predaja,

(*izkladač, izkladavec)

ekstradicija 2. dobava, dostava

Ausladung f razkladanje, raztovarjanje

(blaga)

(*izkladanje, izlaganje)

auslogieren – izseliti

Auslage f 1. strošek, izdatek

auslosen – izžrebati (→ Geschworene/r,

(*potrošek, izdavek) (→

Rekrut)

Barauslagen, Sanitätsauslagen,

Sicherheitsauslagen) 2. izložba

auslösen – 1. izluščiti 2. sprožiti,

(*izlaga, izlagavnica) (→

izzvati, povzročiti

Gewölbeauslage)

Auslosung f žrebanje, žreb

Auslagefenster n izložbeno okno

Auslug m opazovalnica (zlasti na

Auslagekasten m izložbena omara

ladijskem jamboru)

(*izložna omara)

auslugen – opazovati

Ausland n tujina, inozemstvo

Ausluger m izvidniška ladja

(*zunanja dežela) ◊

(*ogledovavka)

im Auslande – v tujini

(*na zunanjem)

ausmachen – 1. dokončati 2. dogovoriti

se za (kaj), določiti 3. tvoriti

Ausländer m tujec, inozemec

(*zunanjik, inostranec)

Ausmarsch m odkorakanje

Auslandsmarkt m zunanje tržišče

ausmarschieren – odkorakati

Auslands-Reisepaß m potni list za

Ausmaß n 1. mera, izmera, odmera

inozemstvo

2. obseg

auslangen – zadoščati

ausmessen – 1. izmeriti 2. odmeriti

(→ Steuer, Strafe)

auslassen – 1. izpustiti, spustiti

2. znesti se nad (kom) (→ Ärger)

ausmitteln – 1. najti, dobiti, izslediti

2. ugotoviti, poizvedeti 3.

Auslassung f izpustitev

izračunati, odmeriti (*izmeriti)

Auslassungen pl razglabljanja,

Ausmittlung f 1. najdenje, izsleditev

razkladanja, tvezenje

2. ugotovitev, poizvedba

auslegen – 1. razgrniti, izložiti,

(*izvedovanje) 3. izračun, odmera

razstaviti 2. razlagati, razložiti,

(*izmera)

interpretirati

93

A

ausmustern – 1. odbrati, prebrati 2.

Ausnützung f izkoriščanje

izločiti, zavreči 3. slovesno sprejeti

v aktivno vojaško službo (v Avstriji ausparieren – odbiti, prestreči

– po končanem izobraževanju na

(udarec)

vojaški akademiji) 4. proglasiti za

auspeitschen – prebičati ◊

nesposobnega za vojaško službo

öffentlich auspeitschen – javno

(v Nemčiji)

prebičati

Ausmusterung f 1. odbiranje,

Auspicien – unter den Auspicien –

prebiranje 2. izločitev 3. slovesen

1. v znamenjih, pod avspicijami

sprejem v aktivno vojaško službo

2. pod pokroviteljstvom, pod

(v Avstriji – po končanem

avspicijami ◊

izobraževanju na vojaški akademiji)

Die Eröffnung ging unter den

4. proglasitev nesposobnosti za

günstigsten Auspicien vor sich. –

vojaško službo (v Nemčiji)

Otvoritev je potekala v najboljših

Ausnahme f 1. izjema (*izjemek,

znamenjih za prihodnje delovanje./

izimek, izjemba, izima, isetje,

Otvoritev je potekala pod

izločenje, izločba) 2. preužitek ◊

najboljšimi avspicijami.

mit Ausnahme – z izjemo

unter den Auspicien des Fürsten –

pod pokroviteljstvom vladarja

Ausnahmegericht n izredno sodišče

Auspicium n znamenje

Ausnahmegesetz n izredni zakon

Ausrede f izgovor

Ausnahmezustand m izredno stanje

(*obsedno stanje) ◊

ausreden – 1. do konca izgovoriti

Verhängung des

2. dogovoriti 3. odvračati (koga) od

Ausnahmezustandes – razglasitev

(česa)

izrednega stanja

ausreden, sich – izgovarjati se na (kaj)

den Ausnahmezustand ausrufen/

ausreißen – 1. iztrgati, izpuliti, puliti

verhängen – razglasiti izredno

2. pobegniti iz vojske, dezertirati

stanje

Ausreißer m ubežnik, begunec

Ausnahmsverfügungen pl izredne

(*uhajalec, uhajač, begovec, begun),

odredbe, izredni ukazi

dezerter

ausnehmen – izvzeti, izločiti,

Ausreiß- oder Abschneidung der

odstraniti

Zunge f iztrganje ali odrezanje

nichts ausgenommen noch

jezika (kazen, ki je bila v Krvnem

vorbehalten – nič izvzeto niti

sodnem redu Marije Terezije /

pridržano (obrazec v pogodbi)

Constitutio Criminalis Theresiana

ausnehmen, sich – izgledati

iz leta 1769 predvidena za

Ausnehmer m preužitkar

bogokletstvo)

ausnutzen – 1. izkoristiti, uporabiti

ausrichten – 1. naravnati, poravnati

2. izkoriščati, izrabljati

2. preusmeriti, usmeriti, obrniti 3.

sporočiti 4. opraviti, doseči

ausnützen (→ ausnutzen)

5. prirediti, organizirati 6.

obrekovati (koga), očrniti (koga)

94

A

ausrollieren – izločiti (*izverstiti, iz

Ausschank m 1. točenje 2. točilnica ◊

verste dati)

Ausschank gebrannter geistiger

Ausrollierung f izločitev

Getränke – točenje žganih

(*izverstovanje)

alkoholnih pijač (*točenje žganih

opojnih pijač)

ausrotten – iztrebiti, izkoreniniti

Zum Ausschanke gelangen

Ausrottung f iztrebljenje,

ausgezeichnete Weine und Koslers

izkoreninjenje

Märzenbier. – Točili bomo odlična

ausrücken – 1. odkorakati, oditi,

vina in Koslerjevo marčno pivo.

odriniti 2. pobegniti 3. izklopiti

(časopisni oglas)

(napravo) ◊

Ausschau – Ausschau halten –

en parade ausrücken – odkorakati

razgledovati se po (kom/čem),

v paradnih uniformah

ozirati se po (kom/čem)

Ausrückung f 1. odkorakanje, odhod ausscheiden – 1. izključiti, izločiti

2. pobeg 3. izklop

2. odstopiti, izstopiti, zapustiti 3.

ausrufen – 1. vzklikniti 2. izklicati

izločati

3. razglasiti, oklicati (→

Ausscheidung f 1. izključitev, izločitev

Ausnahmezustand, Notstand,

2. odstop, izstop 3. izločanje

Republik)

ausschiffen – izkrcati

Ausrufer m 1. klicar (*klicavec,

Ausschiffung f izkrcanje

oklicevalec) 2. izklicevalec (na

dražbi)

Ausschlag m 1. izpuščaj (*prišč)

(→ Blasenausschlag, Hautausschlag,

Ausrufpreis m izklicna cena

Nesselausschlag, Rieselausschlag)

ausrüsten – 1. opremiti 2. oborožiti

2. izid ◊

Ausrüstung f 1. oprema, oprava

Ausschlag des Krieges – izid vojne

2. oborožitev ◊

den Ausschlag geben – odločiti

persönliche Ausrüstung – osebna

ausschlagen – odkloniti, odbiti

oprava vojaka

ausschlaggebend – odločilen

Ausrüstungsstation f oborožitvena

ausschließen – izključiti, izločiti,

postaja (črne vojske) (*oborožna

izobčiti

postaja)

ausschließlich – izključen

Aussage f izjava (*povedba) ◊

(*izkleniven)

nach eigener Aussage – po lastni

izjavi

Ausschließung f izključitev

eidlich abgelegte Ausssage – pod

(→ Disziplinarmittel)

prisego podana izjava (*pod prisego Ausschluß m izključitev, izločitev, oddana povedba)

izobčenje ◊

aussagen – izjaviti (→ Gericht)

mit Ausschluß – razen, brez

unter Ausschluß der Öffentlichkeit

Aussatz m gobavost

– za zaprtimi vrati

Aussätzige(r) m gobavec

ausschmücken – okrasiti

95

A

Ausschmückung f okrasitev

Ausschußbeisitzer m član odbora,

ausschreiben – 1. izpisati 2. razpisati odbornik (*prisednik)

(→ Konkurs, Landtag, Sammlung,

Ausschußmann (→ Ausschußbeisitzer)

Steuer)

Ausschußmitglied

Ausschreibung f razpis

(→ Ausschußbeisitzer)

(→ Dienststelle-Ausschreibung,

Konkurs-Ausschreibung, Offert-

Ausschußtag m zbor deželnih

Ausschreibung)

odborov

zur Ausschreibung gelangen –

ausschwärmen – 1. rojiti 2. razkropiti

razpisati

se 3. razporediti se po terenu (čete)

ausschreien – 1. izklicati, oklicati,

Ausschweifung f razvrat

razglasiti 2. razkričati, raztrobiti

Aussendung f okrožnica, objava, razglas

Ausschreier m klicar

Außenhold m do preklica odpuščeni

ausschreitend – 1. izgreden 2. izgredno podložnik (G II. 331) (→ Freihold,

Ausschreitung f 1. izgred, eksces

Freirecht, Freirechter)

2. pretiravanje, razuzdanost

Außenminister m minister za zunanje

ausschroten – 1. drobiti 2. sekati

zadeve, zunanji minister

(→ Fleisch)

(→ Minister)

Ausschroten n 1. drobitev 2. sekanje

Außenministerium n ministrstvo

za zunanje zadeve, zunanje

Ausschuß m 1. odbor, odsek, komisija

ministrstvo (→ Amt/Auswärtiges

(→ Approvisionierungsausschuß,

Amt, Ministerium)

Gemeindeausschuß, Landesausschuß,

Revisionsausschuß, Straßenausschuß, Außenstände pl neporavnani računi, Überwachungsausschuß) 2. odbirek,

dolgovi

škart, izvržek 3. mesto izstopa

außer – 1. razen, brez 2. zunaj, izven ◊

izstrelka ◊

außer sich sein – biti iz sebe

Ausschüsse (Gemeinde) – odbori

außer acht lassen – ne upoštevati

(občina) (H 47, 61)

äußer- – zunanji (→ Brand, Feind,

Ausschüsse (Landtag) – odbori

Rat, Schule)

(deželni zbor) (H 22)

Ausschüsse (ständische) – odbori

Außerachtlassung f neupoštevanje

(stanovi) (H 52–54)

Äußere(s) n zunanjost

großer Ausschuß – veliki odbor (na außerehelich – izvenzakonski

pobudo kranjskih deželnih stanov

(→ Beischlaf), nezakonski

ga je skliceval deželni upravnik)

kleiner Ausschuß – mali odbor (na außergerichtlich – 1. izvensoden pobudo kranjskih deželnih stanov

(→ Vergleich) 2. izvensodno

ga je večinoma skliceval deželni

außerhalb – izven

upravnik)

Außerkraftsetzung f razveljavitev

schiedsgerichtlicher Ausschuß –

razsodniški odbor

äußerlich – 1. zunanji 2. navzven

3. nepomemben, formalen

96

A

Äußerlichkeit f 1. zunanjost

Aussichtsturm m razgledni stolp

2. nepomembnost, formalnost

Aussichtswarte (→ Aussichtsturm)

äußern – izjaviti, izraziti, izreči

aussiedeln – izseliti

äußern, sich – izreči se

(→ anerkennend, negativ,

Aussiedler m 1. izseljenec, pregnanec

wohlgefällig)

2. izseljenec (ZRN) (pripadnik

nemške manjšine v vzhodni Evropi,

außerordentlich – izreden (→ Gericht,

ki se je izselil v ZRN)

Sitzung, Verhältnis)

Aussiedlung f izselitev

äußerst – 1. skrajen (→ Preis), izreden 2. skrajno (→ Ökonomie, wichtig),

aussöhnen, sich – spraviti se

izredno

Aussöhnung f sprava

außertourlich – izreden

ausspähen – vohljati, vohuniti,

(→ Beförderung, Vorrückung), dodaten

ogledovati (*ogleduhvati)

Äußerung f izjava (*izrecilo, izrečenje) ◊ Ausspäher m vohljač, vohun, ogleduh gutächtliche Äußerung – strokovno Ausspähung f vohljanje, vohunjenje, mnenje

ogledovanje, ogledništvo

zustimmende Äußerung –

(*ogleduhvanje, pazunstvo)

pritrdilna izjava

die Äußerung abgeben/erstatten – ausspannen – izpreči (→ Pferd) podati izjavo, izjaviti

ausspenden – podeliti (→ Firmung)

durch Äußerungen des Mißfallens Aussperrung f izprtje (delavcev ob oder der Billigung – z grajo

stavki)

ali pohvalo (*z grajalnimi ali

pohvalnimi besedami)

aussprechen – 1. izgovoriti,

izgovarjati 2. izreči

Äußerungserstattung f izjava

(→ Anerkennung, Acht, Beileid,

aussetzen – 1. izložiti (→ Kind),

Belobung, Dank, Entlastung,

izpostaviti 2. določiti, nameniti za

Vertrauen, Wunsch) 3. določiti

(kaj), razpisati (→ Preis)

(→ Lebensunterhalt, Unterhalt)

3. prekiniti (→ Verfahren), odložiti aussprengen – 1. škropiti 2. odlomiti

(→ Strafe), zadržati

3. razširjati (→ Gerücht)

aussetzen, sich – izpostaviti se

ausspringend – izbočen (→ Winkel)

Aussetzung f 1. izpostavljanje

Ausspruch m izrek, odločba

2. razpis (nagrade) 3. prekinitev,

odložitev, zadržanje

ausstaffieren – 1. opremiti 2. obleči

(*opraviti) 3. dati nevesti (hčeri)

Aussicht f 1. izgled, pričakovanje

balo (*bališče)

2. razgled ◊

etwas in Aussicht nehmen –

Ausstaffierung f 1. oprema

načrtovati (kaj), nameravati (kaj)

2. obleka 3. nevestina oprava, bala

in Aussicht stehen – obetati se

(*bališče)

jmdm. etwas in Aussicht stellen –

Außenwerk n ograda, zunanje obzidje,

obljubiti (komu kaj)

prednji okop

97

A

Ausstand m 1. zaostanek pri plačilu, ausstellen – 1. izdati (→ Rechnung, neporavnani računi, dolgovi

Revers, Urkunde, Wechsel)

(→ Außenstände) 2. prekinitev

2. razstavljati, razstaviti

dela, stavka (→ Arbeitsausstand,

(*izpostaviti) 3. očitati, grajati

General-Ausstand) 3. odhod (iz

(→ Mangel) 4. izpostaviti (→

šole, službe) ◊

Schandbühne) 5. izključiti, odklopiti

in Ausstand sein – biti v zaostanku

pri plačilu, dolgovati

Ausstellung f 1. izdelava, zapis

in den Ausstand treten – stavkati

2. razstava 3. izpostavljanje (kazen)

(→ Schandbühne) 4. postavitev

ausständig – dolžan (→ Antwort,

(→ Parade-Ausstellung)

Schuld), neplačan (→ Geld)

aussterben – izumreti

Ausständler m stavkar

(→ Mannsstamm)

ausstatten – 1. opremiti, založiti,

Aussteuer f nevestina oprava, bala

oskrbeti (→ Waffe, Vollmacht)

(*bališče)

2. obleči (*opraviti) 3. dati nevesti

(hčeri) balo (*bališče)

aussteuern – dati nevesti (hčeri) balo

(→ Ausstaffierung, Ausstattung)

(*bališče)

Ausstattung f 1. oprema

ausstoßen – izgnati

2. nevestina oprava, bala

Ausstoßung f izgon

(*bališče) (→ Brautausstattung,

ausstreuen – 1. raztrositi, trositi

Heiratsausstattung)

2. razširjati (→ Gerücht, Lüge)

Ausstattungstück n spektakularna

Ausstreuung f 1. raztros, trosenje

gledališka predstava

2. razširjanje ◊

ausstehen – 1. prestajati (→ Strafe)

Ausstreuung von Gerüchten –

2. manjkati (→ Antwort) 3. biti

razširjanje govoric

dolžan (→ Schuld) 4. biti zaključen,

Ausstreuung von Lügen –

biti končan (→ Fall) 5. trpeti

razširjanje laži

(koga), prenašati (koga) 6. zapustiti austeilen – deliti, razdeliti, podeliti (→ Amt, Dienst), oditi 7. biti

(→ Kommunion, Sakrament)

razstavljen (v izložbi) 8. prestati,

pretrpeti (→ Not) ◊

Austrag m 1. odločitev, razsodba

Diesen Menschen kann ich nicht

2. preužitek

ausstehen. – Tega človeka ne morem austragen – 1. odločati, razsojati, prenašati.

reševati, poravnati (→ Bad,

Sie ist schon im letzten Schuljahr

Rechtsweg, Streit, Streitigkeit)

ausgestanden. – Šolo je zapustila že

2. tekmovati 3. raznašati

preteklo šolsko leto.

Austräger m 1. obrekovalec

Die neuen Modelle stehen schon

2. raznašalec ◊

aus. – Novi modeli so že razstavljeni.

Austräger der Briefe – pismonoša

Sie hat um ihren Sohn viel

(*pismonos, listonos)

ausgestanden. – Za svojega sina je

že veliko prestala.

Austrägler m preužitkar

ausstehend (→ ausständig)

Austragung f 1. odločanje, razsojanje,

reševanje, poravnava (*dogon)

98

A

2. tekmovanje 3. raznašanje ◊

šolstva in odgojstva gre državi ter

Austragung der Streitigkeiten –

se izvršuje po organih, zakonito

reševanje sporov

za to postavljeni.« ( Zakon z dne

friedliche Austragung der

25. maja 1868. leta, s katerim se

Angelegenheit – mirno reševanje

izdajajo načelne določbe o razmerji

zadeve

med šolo in cerkvijo / Gesetz vom 25.

austral – na južni polobli ležeč

Mai 1868, wodurch grundsätzliche

Bestimmungen über das Verhältnis der

austreiben – 1. izganjati (→ Teufel), Schule zur Kirche erlassen werden)

izgnati 2. gnati živino na pašo

(→ Vieh)

ausübend – izvršujoč, poslujoč

(→ Mitglied)

Austreibung f 1. izganjanje

(→ Teufelsaustreibung) 2. odgon

Ausübung f izvajanje, uresničevanje,

živine (na pašo)

izvrševanje, opravljanje, uživanje

(pravice) ◊

austreten – 1. izstopiti, odstopiti

Ausübung des Wahlrechts –

2. prestopiti bregove, razliti se,

uživanje volilne pravice

poplaviti

Ausübung der staatsbürgerlichen

Austretung (→ Austritt)

Rechte – uživanje državljanskih

Austritt m 1. izstop, odstop 2. razlitje, pravic

poplava ◊

in Ausübung bringen – *dati v

Austritt aus dem Dienst –

izvrševanje

prenehanje službe

Ausübung der Pflicht – izvrševanje

Austritt des Gurkflusses – razlitje

dolžnosti

reke Krke

Ausverkauf m razprodaja ◊

Austrofaschismus m avstrofašizem

gänzlicher Ausverkauf – popolna

razprodaja

austrommeln – razglasiti z

bobnanjem (→ Trommelschlag)

Auswanderer m 1. izseljenec

2. rekrut-begunec (rekrut, ki se je

Austroslawismus m avstroslavizem

izmikal vojaški službi z begom v

ausüben – izvajati, uresničevati,

tuje dežele) (*pobegnenc)

izvrševati (*vršiti), opravljati, uživati Auswanderung f izseljevanje, (pravico) (→ Barmherzigkeit, Beruf,

izselitev (*izselba) ◊

Druck, Einfluß, Funktion,

( Izselitveni zakon /

Gerichtsbarkeit, Gewerbe,

Auswanderungsgesetz z dne

Herrschaft, Präsentationsrecht, Recht,

24. marca 1832 je ločeval med

Staatsbürgerrecht, Verleihungsrecht,

zakonito izselitvijo (gesetzliche

Wahlrecht, Wirkung) ◊

Auswanderung) in nedovoljeno

»Die oberste Leitung und Aufsicht

(unbefugte Auswanderung);

über das gesammte Unterrichts-

kdor se je hotel zakonito izseliti,

und Erziehungswesen steht dem

je moral zaprositi za izbris iz

Staate zu und wird durch die

avstrijskega državljanstva)

hiezu gesetzlich berufenen Organe

überseeische Auswanderung –

ausgeübt.« – »Najvišja voditev

prekomorsko izseljevanje

in najvišji nadzor gledé vsega

99

A

Auswanderungs-Agent m izseljeniški

pomanjkanja dokumentov)

agent

(*brezizkaznost)

Auswanderungsbewilligung f

Ausweisung f 1. izkaznica 2. izgon

dovoljenje za izselitev, izselitveno

3. izključitev (→ Disziplinarmittel) ◊

dovoljenje

Androhung der Ausweisung –

Auswanderungsgesetz n izselitveni

grožnja izključitve

zakon (*izselna postava)

(→ Disziplinarmittel)

(→ Auswanderung)

auswendig – 1. zunaj 2. na pamet

auswärtig – zunanji (→ Angelegenheit,

3. zunanji (→ Land), površinski

Politik, Verwendung), tuj

auswirken – priskrbeti

Auswärtige f tujka

auswirken, sich – vplivati na (kaj)

Auswärtige(r) m tujec (*vnanjec,

Auswirkung f vpliv, učinek ◊

vnenjec) (→ Gemeinde-Ordnung)

eine Auswirkung haben – imeti

auswärts – zunaj, drugje, na tujem

vpliv na (kaj)

Ausweg m izhod

Auswuchs m 1. izrastek 2. izrodek

Ausweiche f izogibališče

Auswurf m 1. izmetek, izvržek

2. izbljuvek 3. izpljunek

ausweichen – izogniti se

Auswürfling m izmeček

Ausweichen n izogibanje

Auswurfstoffe pl iztrebki ◊

Ausweichstelle f izogibališče

menschliche Auswurfstoffe –

(npr. pri cestni železnici v

človeški iztrebki

Ljubljani) (*izognišče)

auszahlen – izplačati

Ausweichung (→ Ausweichstelle)

Auszahlung f izplačilo

Ausweis m 1. izkaznica (→

Identitätsausweis, Personalausweis)

Auszehrung f sušica, jetika

2. dokazilo, spričevalo 3. izkaz,

auszeichnen – 1. označiti, določiti

spisek (→ Standesausweis,

2. izpisati 3. odlikovati 4. počastiti Taxausweis)

auszeichnen, sich – odlikovati se

ausweisen – 1. izkazovati, izkazati

2. izgnati 3. izključiti (→ Schule)

Auszeichnung f 1. oznaka 2. prednost

(*perboljšek) 3. odlikovanje

ausweisen, sich – izkazati se (*izpričati

(*poslavljenje) (→ priviligiert) ◊

se), legitimirati se

die Auszeichnung verleihen –

Ausweiskarte f izkaznica, legitimacija

podeliti odlikovanje (*imenitnost)

jmdn. mit Auszeichnung

Ausweisleistung – jmdn. zur

behandeln – odlično obravnavati

Ausweisleistung verhalten –

(koga)

legitimirati (koga)

ausziehen – izseliti se

ausweislos – brez dokumentov

(*brez izkaza)

Ausziehordnung (→ Miet- und

Ausziehordnung)

Ausweislosigkeit f nezmožnost

dokazati svojo identiteto (zaradi

Ausziehtermine pl selilni roki

100

A

Auszug m 1. preužitek, kot

auxiliar – pomožen

(→ Naturalauszug) 2. izselitev

3. izpisek (→ Geburtsmatrikelauszug, Auxiliar-Völker pl pomožne čete Grundbuchsauszug,

auxiliarisch (→ auxiliar)

Hypothekenauszug, Katasterauszug,

Auxilium n pomoč

Stellungslistenauszüge) 4. izvleček

(*posnetek)

Avance f 1. prednost, dobiček

2. predujem 3. usluga ◊

Auszügler m preužitkar (*zakotnik,

jmdm. Avancen machen – kazati

kotnik, kotar) (→ Unterhalt)

zanimanje za (koga)

Auszugsbauer m kmet preužitkar

Avancement n napredovanje, povišanje

Auszugsmehl n fina cvetna moka

(*povišba, avancement), avanziranje

(izredno fino mleta bela moka)

avancieren – 1. napredovati, avanzirati

(*cvet (od) moke) (→ Mundmehl)

2. dati predujem, avanzirati

Außerachtlassung f neupoštevanje

Avantage f prednost

Autarkie f samozadostnost, avtarkija

Avantgarde f 1. predhodnica, prednje

authentisch – pristen, izviren

čete (*prednja vojska), avantgarda

(*polnoveren), avtentičen

2. najnovejša smer, avantgarda

Authentizierung f overovitev ◊

Aventüre f pustolovščina, avantura

Authentizierung des Protokolls –

Avers m prednja stran (pečata, novca,

overovitev zapisnika

folia), averz

Autokratie f samovlada, samodrštvo,

Aversion f odpor, zoprnost, averzija

avtokracija

Aversum n 1. odpravnina, odkupnina

Automobilwagen m avtomobil

2. povprečnina, pavšal

Autonomie f samouprava, avtonomija ◊ avertieren – 1. obvestiti 2. svariti, städtische Autonomie – mestna

opomniti

avtonomija (H 25, 26)

Avertissement n 1. obvestilo 2. svarilo, Autor m ustvarjalec (*početnik), avtor

opomin

Autorisation f 1. pooblastilo,

Avis(o) n 1. obvestilo, novica 2.

avtorizacija 2. uradno dovoljenje

napoved, avizo

za opravljanje zasebne dejavnosti,

avtorizacija ◊

Avis(o)brief m naznanilno pismo,

Autorisation der Bergführer –

sporočilo

pooblastitev gorskih vodnikov

avisieren – obvestiti, opozoriti, avizirati

(→ Bergführer)

(*avizovati)

autorisiert – pooblaščen (→ behördlich) Aviso-Schreiben (→ Avis(o)brief)) Autorität f 1. zakonita oblast, oblastvo, Avisoposten m opozorilna straža avtoriteta 2. priznan strokovnjak,

(*naznanilna straža)

avtoriteta 3. veljava, ugled

Axe (→ Achse)

auxiliar – pomožen

Axt f sekira (→ Mordaxt, Streitaxt)

101

B

B

B. A. = Bezirksamt (→ Bezirksamt)

Vodozdravilnica v Kamniku na

baar (→ bar)

Kranjskem (župnika Kneippa

zdravilni način) (postaja lokalne

Bach m potok (→ Mühlbach,

železnice Ljubljana-Kamnik)

Wetterbach, Wildbach)

Dampf-, Douche- und

backen (backte/buk, hat gebacken) –

Wannenbäder (im Hotel »zum

peči

Elefanten« Laibach) – Parne,

Backenbart m zalizci

pršne in kadne kopeli (v Hotelu

»Slon«, Ljubljana)

Backenkrampf m čeljustni krč (vzrok

Fürstlich Auersperg’sches

smrti pri dojenčkih)

Thermalbad Töplitz in Krain/

Bäcker m pek (→ Brotbäcker,

Mineralbad Töplitz in

Kuchenbäcker, Schwarzbäcker,

Unterkrain/Warmbad Töplitz in

Weißbäcker, Zuckerbäcker)

Krain (Unterkrainer Bahnstation

Bäckerei f pekarna (*pekarija)

Strascha-Töplitz) – Kneza

Auersperga termalna kopel

Backmehl n pšenična moka za peko

Toplice na Kranjskem/Mineralno

Backofen m 1. krušna peč 2. pečica

kopališče Toplice na Dolenjskem/

Bad n 1. kopalnica 2. kopališče

Gorko kopališče Toplice na

(*kopelj) (→ Freibad, Hallenbad,

Kranjskem (železniška postaja

Heilbad, Mineralbad, Schwimmbad,

dolenjskih železnic Straža-Toplice)

Thermalbad, Vollbad, Warmbad)

(Dolenjske Toplice v lasti kneza

3. kopel (→ Brausebad, Dampfbad,

Karla Auersperga so bile od leta

Douchebad, Luftbad, Sitzbad,

1775 dalje v zakupu; v toplicah

Schwitzbad, Sonnenbad, Spritzbad,

so se nahajali trije bazeni: bazen I

Wannenbad, Wasserbad) ◊

(Bassin I, »Fürstenbad«), bazen II

Bad Rohitsch-Sauerbrunn

(Bassin II, »Carlsbad«) in bazen III

(Steiermärkische Landes-

(Bassin III, »Josefsbad«); zdravilišče

Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn)

je ob koncu 19. stoletja dobilo svoj

– Kopališče Rogaška Slatina

zdraviliški red, in sicer z Razglasom

(Štajersko deženo kopališče

c. kr. deželnega predsednika na

Rogaška Slatina) (kopališka sezona

Kranjskem z dne 4. oktobra 1898 l.,

(*kopališka doba) je trajala od maja

s katerim se izdaja zdraviški

do septembra)

red za gorko kopališče Toplice na

Bade- und Kneipp-Curanstalt

Dolenjskem / Kundmachung des

Stein bei Laibach/Kaltwasser-

k. k. Landespräsidenten in Krain

Heilanstalt Bad Stein in Krain/

vom 4. October 1898, betreffend

Wasserheilanstalt Stein in

die Erlassung einer Curordnung

Krain (Pfarrer Kneipp’sches

für das Warmbad Töplitz in

Heilverfahren) (Station der

Unterkrain; v razglasu je bil

Localbahn Laibach-Stein) –

določen zdraviliški okraj (*zdraviški

Kopališki in Kneippovski zdravilni

okraj/Curbezirk) ter opredeljena

zavod Kamnik pri Ljubljani/

sestava in pristojnost zdraviliške

Zdravilišče z mrzlo vodo,

komisije (*zdraviške komisije/

Toplice Kamnik na Kranjskem/

Curkommission))

105

B

Kaiser Franz-Josephs-Bad

Bade-Anstalt im Hotel Elefant

Markt Tüffer (an der Südbahn,

(Laibach) – Kopalni zavod v

Eilzugsstation) – Kopališče

Hotelu Slon (otvoritev renoviranega

Cesarja Franca Jožefa v trgu Laško

kopališča: 14. aprila 1897)

(ob Južni železnici, brzovlačna

Städtische Bade-Anstalt in

železniška postaja)

Kolesia (Laibach) – Mestna kopelj

Marienbad (nächst der Prula,

v Koleziji (Ljubljana) (Mestno

Laibach) – Marijina kopelj (poleg

kopališče na Koleziji je bilo zgrajeno

Prul, Ljubljana)

leta 1878; mestni magistrat ga je od

Physikalisch-diätetische Cur-

leta 1880 dalje dajal v najem)

Anstalt Bad Topolschitz (Post

öffentliche Badeanstalt – javno

Schönstein nächst Cilli in

kopališče (v šestdestih letih 19.

Steiermark) – Fizikalno-dietetsko

stoletja je imelo mesto Ljubljana

zdravilišče Kopališče Topolšica

le tri privatna kopališča: Marijino

(pošta Šoštanj pri Celju na

kopališče na Žabjaku (Marienbad

Štajerskem)

am Froschplatz), Parne-,

Römerbad – Rimske Toplice

pršne- in kadne kopeli v Hotelu

(kopališče je imelo štiri bazene (vier

»Slon« (Dampf-, Douche- und

Bassins) in nudilo kadne kopeli

Wannenbäder im Hotel »Elefant«)

(Wannenbäder), škropilne kopeli

ter Kopališče pri Kolezijskem mlinu

(Spritzbäder), sedeče kopeli

(Badeanstalt bei der Kolesiamühle);

(Sitzbäder) in pršne kopeli

v mestu torej ni bilo javnih kopališč,

(Douchebäder))

za katera bi v skladu z občinskim

Städtisches Volksbad in der

redom morala poskrbeti občina;

Bahnhofsstraße (Laibach) –

le-ta je dovoljevala kopanje na

Mestno kopališče v Kolodvorskih

Gradaščici, npr. na Talvanijevem

ulicah (Ljubljana) (kopališče je

travniku pri »pasjem brodu«)

bilo svečano odprto 23. junija

1900; meščanom, zlasti nižjega

Bade-Etablissement (→ Badeanstalt)

stanu, sta bili na voljo pršna kopel

Badegast m kopališki gost (*kopelnik,

(Douchebad) ali kadna kopel

kopališčar)

(Wannenbad); v kopališču sta bila

Badegebrauch m zdravljenje v

zaposlena kopališki strežnik in

mineralnem kopališču

kopališka strežnica)

(*kopalno zdravljenje) ◊

Steiermärkische Landeskuranstalt

zum Trink- und Badegebrauch

Bad Neuhaus bei Cilli – Štajersko

eintreffen – prispeti na zdravljenje s

deželno zdravilišče Toplice Dobrna

pitjem zdravilne vode in kopanjem

pri Celju

(npr. v zdravilišče Rogaška Slatina

das Bad gebrauchen – zdraviti se v

(Sauerbrunn nächst Rohitsch))

toplicah (→ Badegebrauch)

das Bad austragen/bezahlen

Badehaus n kopališki dom

müssen – poravnati, plačati

Badekreuzer (→ Badetaxe)

Badeanstalt f kopališče (*kopelnica)

Badekur f zdravilna kopel (*kopalno

(→ Bad) ◊

zdravljenje) ◊

die Badekur gebrauchen – zdraviti

106

B

se s kopelmi v mineralnem

baff – osupel (*paf)

kopališču

Bagage f 1. prtljaga 2. pratež 3. svojat,

Badelustige(r) m kopalec

sodrga, bagaža (*pakaža)

Bademeister m kopališki mojster

Bagagetrain m pratežni vozovi

Bademeisterin f kopališka mojstrica

z opravo (*pakažo)

Badeofen m kopalna peč

bagatell – malenkosten (*maloten),

bagatelen

Badeordnung f kopališki red

Bagatelle f malenkost (*malotna reč),

Badeort m 1. kopališče 2. toplice ◊

bagatela

Kur- und Badeort Stein –

Zdravilišče in kopališče Kamnik

Bagatellsache f zadeva manjše

vrednosti (*malotna reč)

Badeplatz m kopališče

Bagatell-Verfahren n bagatelni

Bader m padar (prvotno upravljalec

postopek (*malotni postopek,

ali lastnik javnega kopališča, ki

malotno postopanje)

je bil ob tem lahko še brivec in

puščalec krvi; kasneje je padar

Bagatell-Verhandlung f bagatelna

kot pripadnik obrtniškega poklica

razprava (*malotna razprava)

zdravil zunanje rane)

Bagno n ječa (v Italiji in Franciji)

Baderin f padarica

Bahn f 1. železnica (H 56)

Badesaison f kopalna doba, kopalna

(→ Anschlußbahn, Feldbahn,

sezona

Flügelbahn, Hauptbahn, Kleinbahn,

Lokalbahn, Schleppbahn,

Badestube f 1. kopališče (v srednjem

Sekundärbahn, Staatsbahnen,

veku) (G I. 574, 606) 2. kopalnica

Südbahn, Trambahn, Vicinalbahn,

(*kopavnica)

Zweigbahn) 2. tir, tirnica

Badetaxe f kopališka pristojbina,

(→ Kegelbahn) 3. pot, proga

kopališka taksa

(→ Reitbahn, Rennbahn, Rodelbahn,

Badetour f kopališki turnus

Schlittenbahn, Wildbahn) ◊

(med kopališko sezono)

Elektrische Bahn/Elektrische

Kleinbahn (Laibach)/Elektrische

Bade- und Trinkanstalt f kopališče in

Straßenbahn – Električna cestna

točilnica zdravilnih pijač (*kopelnica

železnica (*električna poulična

in točivnica zdravilnih pijač)

železnica) (električni tramvaj v

Bade- und Waschzimmer n kopalnica

Ljubljani je začel voziti 6. septembra

in umivalnica

1901; osnovna proga (Stammlinie/

Badewärter m kopališki strežnik

Hauptlinie) je potekala od Južnega

kolodvora po Dunajski cesti čez

Badezeit f kopališka sezona

Marijin trg do Mestnega trga, od tu

Badezimmer n kopalnica

pa po Florijanovi in Karlovški cesti

(*kopalna soba)

h Kolodvoru dolenjskih železnic

Bafel m 1. ničvredno blago, ostanki,

(Dolenjskemu kolodvoru); druga

ropotija (*pofl) 2. besedičenje

proga je potekala od Mestnega

trga mimo Stolnice po Poljanski

107

B

in Šentpetrski cesti do Garnizijske

1894, podaljšek do Karlovca pa leta

bolnice; leta 1902 je električna

1914)

cestna železnica zaposlovala

Wocheiner Bahn – Bohinjska

58 oseb, imela je 13 motornih

železnica (Jesenice – Gorica)

voz (Motorwagen) in en voz za

Bahnen niederer Ordnung –

priprego (Beiwagen); za oživitev

železnice nižje vrste (med

prometa je obratno vodstvo uvedlo

avstro-ogrske »železnice nižje

blokovne vozne liste po znižani ceni

vrste« so sodile lokalne železnice

(ermäßigte Block-Fahrscheine),

(Lokalbahnen) in male železnice

dijaške vozovnice (Schülerkarten)

(Kleinbahnen))

in znižane jutranje vozne listke

die Bahnen der bisherigen Politik –

(ermäßigte Morgenfahrscheine))

tirnice dosedanje politike

Istrianer Staatseisenbahnen –

freie Bahn – prosta pot

Istrske državne železnice (Istrske

lichte Bahn – odprta pot

državne železnice s progama

einer Sache Bahn brechen – utirati

Divača–Pula in Kanfanar–Rovinj

pot (čemu)

so bile odprte leta 1876; z njimi je

sich Bahn brechen – utirati si pot

upravljala C. kr. priv. južne železnice

jmdm. freie Bahn lassen – dati

družba na Dunaju / K. k. priv.

(komu) proste roke

Südbahngesellschaft)

auf der rechten Bahn sein – biti na

Rudolfsbahn = Kronprinz-

pravi poti

Rudolf-Bahn – Rudolfova

auf die schiefe Bahn geraten/

železnica (*železnica cesarjeviča

kommen – zaiti na kriva pota

naslednika Rudolfa; železnica, po

cesarjeviču nasledniku Rudolfu

Bahnbeamte(r) m železniški uradnik

imenovana) (del le-te je bila leta

Bahnbedienstete(r) m železniški

1870 odprta železniška proga od

uslužbenec (*železnični uslužbenec)

Trbiža preko Jesenic do Ljubljane)

bahnbrechend – pionirski

Staatsbahnen – K. k.

österreichische Staatsbahnen –

Bahnbrecher m začetnik, pionir

C. kr. avstrijske državne železnice

Bahnbremser m železniški zavirač

(železniške proge na Kranjskem

Bahndamm m železniški nasip

v letu 1899: Ljubljana–Trbiž,

Ljubljana–Straža, Grosuplje–

Bahnhof m železniška postaja

Kočevje, Ljubljana–Kamnik)

(*železno-cestna postaja, železniška

Südbahn – K. k. priv.

štacija) (→ Betriebsbahnhof,

Südbahngesellschaft – C. kr. priv.

Frachtenbahnhof, Hauptbahnhof,

družba južne železnice (Južna

Verschiebebahnhof) ◊

železnica Dunaj–Trst: odsek od

Staatsbahnhof (Laibach-Unter

Maribora do Ljubljane je bil odprt

Schischka) – Državni kolodvor

leta 1849, od Ljubljane do Trsta pa

(Ljubljana-Spodnja Šiška)

leta 1857) (H 56)

(*Kolodvor Rudolfov/Rudolfov

Unterkrainer Bahnen – Dolenjske

železniški kolodvor/R. ž. k.)

železnice (železniška proga do

Südbahnhof (Laibach) – Južni

Novega mesta je bila zgrajena leta

kolodvor (kolodvor Južne železnice

108

B

v Ljubljani) (*Južno-železniški

aufgepflanztes Bajonett – nasajeni

kolodvor/j. ž. k.)

bajonet

(→ Bahn/Südbahn)

mit gefälltem Bajonett –

Bahnhof Laibach der

s spuščenim (uperjenim) bajonetom

Unterkrainer Bahnen – Kolodvor

Ljubljana dolenjskih železnic/

Bakkalaureat m bakalaureat

Dolenjski kolodvor (Ljubljana)

(akademski naziv)

(→ Bahn/Unterkrainer Bahnen)

Bal paré m *sijajni ples (npr. elitni ples

Bahnhofsvorsteher m postajenačelnik

ob svečani otvoritvi »Narodnega

doma« v Ljubljani 11. okrobra 1896)

Bahnkondukteur m železniški

sprevodnik

Balance f ravnotežje, balanca ◊

das Gewehr in die Balance nehmen

Bahnkuppler m pripenjač železniških

– vzeti puško v roko (med uradnim

vagonov (*železniški spenjalec)

postopanjem)

Bahnlinie f železniška proga

balancieren – ohranjati ravnotežje,

Bahnpost f vlakovna pošta (*poštna

loviti ravnotežje, balansirati

ambulanca) (→ Postambulanze)

Balancierwaage f kuhinjska tehtnica

Bahnpostwagen m voz vlakovne pošte

(s skledicama za uteži)

Bahnschranken m železniška

Balbier (→ Barbier)

zapornica (→ Handschranken,

bald – kmalu, v kratkem ◊

Drehschranken, Zugschranken)

möglichst bald – čim prej

Bahnschwelle f železniški prag

Baldachin m baldahin (*nebo)

(*švelar)

Bälde – in Bälde – kmalu, v kratkem

Bahnstation f železniška postaja

baldig – skorajšnji

Bahnverschieber m premikač

železniških vagonov

baldigst – čimprejšnji

Bahnwächter m železniški čuvaj

Balgerei f pretep

(*železnični stražnik)

Balkanisierung f uvajanje balkanskih

Bahnwächterhäuschen n železniška

razmer, balkanizacija

čuvajnica

Balken m hlod, bruno, klada

Bahnwärter (→ Bahnwächter)

(→ Rollbalken)

Bahnwerksführer m železniški

Ball m 1. ples (*raj) (→ Bal paré,

delovodja

Eliteball, Festball, Gesellschaftsball, Handelsball, Maskenball, Prunkball,

Bahre f mrtvaški oder (*pare)

Pudelball, Wohltätigkeitsball) 2. žoga ◊

Bahrtuch n mrtvaški prt, mrtvaško

öffentliche Bälle – javni plesi

pregrinjalo

(*očitni plesi)

maskierter Ball – ples v maskah

Bai (→ Bay)

(→ Maskenball)

Baisse f padec vrednosti tečajev na borzi Ballawatsch m 1. nered 2. nesmisel Bajonett n bajonet (→ Haubajonett) ◊ Ball-Comité n plesni odbor 109

B

Ballei f upravna provinca templjarjev

Bancozettel pl dunajski bankovci

in nemškega viteškega reda, balija

(V 369), »banko-lističi« (prvi

ballen – stiskati (→ Faust)

bankovci, ki jih je leta 1762 začela

emitirati Dunajska banka)

Ballfest n plesna zabava

Band m snopič, zvezek, knjiga ◊

Ballhaus n žogalnica (*balovž, *igrišče)

ein Buch in zwei Bänden – knjiga

(dvorano v Ljubljani, kjer so sinovi

v dveh delih

kranjskih plemenitašev vadili igre z

žogo, so leta 1650 zgradili kranjski Band n 1. trak 2. spona, okov 3. vez deželni stanovi; potem ko je leta

am Band – na traku (vojnem

1774 reduta postala novo zabavišče

traku) (npr. Silberne Militär-

Ljubljančanov, je *balovž služil kot

Verdienstmedaille am Bande des

skladišče, leta 1892 se je Mestna

Militär-Verdienstkreuzes – srebrna

občina Ljubljana, ki je medtem

vojaška zaslužna medalja na traku

*igrišče kupila od kranjskega

vojaškega zaslužnega križca)

deželnega zbora, odločila, da ga bo Bandage f obveza (*obeza, obez), porušila)

povoj, bandaža

Ballhausplatz m Ballhausplatz (trg v

Bandagenträger m nosač obvez, nosač

1. dunajskem okrožju: tu se je od

bandaž

leta 1848 dalje nahajalo avstrijsko

Ministrstvo za zunanje zadeve, od

bandagieren – obvezati, bandažirati

leta 1918 dalje tudi Urad zveznega Bandagist m izdelovalec povojev kanclerja; Ballhausplatz je sinonim

(*obezarijar)

za avstrijsko vladno politiko)

Bande pl vezi

Ballin-Kugel f krogla za balinanje,

Bande1 f tolpa, drhal, banda

balinarska krogla

(→ Kontrabande, Schlägerbande)

Ballotage f glasovanje z belimi in

Bande2 f godba, godci

črnimi kroglicami

(→ Musikbande)

Ballspielplatz m žogališče

Bandenunwesen n divjanje band

Balltoilette f plesna obleka, plesna

Bänderinschriften pl napisni trakovi

toaleta

(na vencih)

Ban m ban

bandieren – izgnati, pregnati, izobčiti

Banalmilitärgrenze

bändigen – krotiti, ukrotiti

(→ Militärgrenze)

Bändiger m krotilec

Banalrat m banski svetnik

Bändigung f krotenje, krotitev

Banat n 1. oblast (večja upravna

enota v Kraljevini SHS) 2. Banat

bandisieren (→ bandieren)

(pokrajina)

Bandit m 1. begunec 2. razbojnik,

Banco-Obligationen pl bančne

lopov, tolovaj, bandit

zadolžnice, bančne obligacije

bange – tesnoben

(*bankovni obligacjoni)

Bangigkeit f tesnobnost, tesnoba

110

B

Bank1 f 1. klop (→ Drechselbank,

Einlösung der Banknoten –

Drehbank, Dreschbank, Eselsbank,

zamenjava (iz obtoka vzetih)

Fleischbank, Folterbank,

bankovcev

Gerichtsbank, Marterbank,

Banknoten einberufen und

Schulbank, Streckbank), stol

einziehen – preklicati veljavnost

(v cerkvi) 2. klop, kurija (v

bankovcev in jih vzeti iz obtoka

deželnem zboru) (→ Herrenbank,

Prälatenbank, Ritterbank) 3. plast,

Bankodeputation f bankodeputacija

sklad (→ Sandbank, Schotterbänke)

(H 37)

◊

Bankozettel m papirnati denar,

Bank, Bänke (Landtag) – klop, klopi

bankovec (→ Bancozettel)

(deželni zbor) (H 22, 47)

Bankrott n finančni oz. gospodarski

Bank2 f banka ◊

propad, bankrot (*kupčijski propad,

Krainische Landesbank

krida, bankerot) ◊

(Laibach) – Kranjska deželna

Bankrott anmelden/erklären –

banka (Ljubljana) (leta 1910 »v

napovedati bankrot

svho pospeševanja gospodarskih

(→ Bankrotterklärung)

interesov dežele« na predlog

Bankrott machen – bankrotirati

deželnega zbora kranjskega

Bankrotterklärung f napoved bankrota

ustanovljena banka)

Laibacher Creditbank –

bankrottieren – finančno oz.

Ljubljanska kreditna banka

gospodarsko propasti, priti na

boben (*priti na kant), bankrotirati

Bankalamt n bankalni urad

Bann m 1. oblast (V 131) 2. kraljeva

Bankalfond m bankalni sklad

oblast (V 46) 3. prekletstvo,

(G II. 212)

izobčenje (→ Acht1 ), izgnanstvo

Bankalgefällen-Administration f

4. prepoved 5. zapoved

bankalna pristojbinska administracija

(→ Heerbann, Heeresbann) 6. čar, (H 37)

mik, urok 7. zaklinjanje, izganjanje

Bankalkollegium n bankalni kolegij

(→ Geisterbann, Teufelsbann)

(H 19)

8. pravica (→ Mühlenbann,

Waldbann, Wildbann, wildpann) ◊

Bankalzahlämter pl bankalni plačilni Bann und Acht – krvno sodstvo

uradi (H 38)

(G II. 86), krvosodna oblast (V 212)

Bankert m nezakonski otrok, pankrt

(→ Blutbann, Burgbann)

kirchlicher Bann – cerkveno

Bankett n pojedina, gostija

izobčenje (→ Kirchenbann)

(*gostovanje), banket

jmdn. in Acht und Bann tun –

(→ Festbankett) ◊

izobčiti (koga)

ein Bankett geben/veranstalten –

prirediti banket

bannen – 1. izobčiti 2. preprečiti

(→ Gefahr) 3. očarati, prevzeti,

Bankhalter (→ Bankier)

uročiti 4. zaklinjati, izganjati

Bankier m bančnik, bankir (*bankar)

(→ Geist, Teufel) 5. preganjati,

Banknote f bankovec ◊

kaznovati (*panati) ◊

wie gebannt – kot uročen

111

B

Banner m izganjalec, preklinjevalec

Baon. = Bataillon (→ Bataillon)

(→ Geisterbanner, Teufelsbanner)

bar – 1. v gotovini 2. gol (→ barfuß)

Banner n prapor, zastava, bandero

3. brez ◊

Bannerlehen n praporni fevd

bare Bezahlung – plačevanje v

gotovini

Bannerträger m praporščak,

bares Geld – gotovina (→ Bargeld)

zastavonoša (*zastavnik)

barer Unsinn – čisti nesmisel

Bannfluch m prekletstvo

bar aller Hoffnung – brez vsakega

Bannforst m panovec (G I. 420)

upanja

richtig und bar erlegen/zuzählen –

Banngut n 1. prepovedano blago

resnično in v gotovini odšteti

2. tihotapsko blago 3. vojni plen

(in) bar bezahlen – plačati v

Bannherr m sodni gospod, imetnik

gotovini

sodnije

mit barem Haupte – gologlav

bannisieren (→ bandieren)

1000 K in Barem – 1000 kron v

gotovini

Bannlegung f prepoved

Bär m medved

Bannleihe f podelitev sodne oblasti

Baraber m težák (pomožni delavec,

Bannmeile f 1. obmilje (*obmestje)

zlasti v cestogradnji)

2. pravica obmilja (V 172)

barabern – opravljati težko (garaško)

Bannmeilenrecht n pravica do

delo

obmilja (→ Bannmeile)

Baracke f 1. baraka 2. začasna

Bannrichter m krvni sodnik (V 213;

kasarna (za prehodne čete), baraka

G II. 195; H 24, 41, 45) (*sodnik

(*lesenjača, koliba) (15. maja 1866

na življenje ali smert, kervav

je ljubljanski župan E. H. Costa

sodnik, životni sodnik)

zaradi velikega števila prehodnih

Bannspruch m izobčenje, izključitev

vojaških enot – po odobritvi višje

iz Cerkve, anatema

vojaške gosposke – magistratnemu

Banntaiding f mestna veča (patidenk) zboru priporočil gradnjo 9 velikih

(V 157, 163)

lesenih barak (*kolib) za nastanitev





2.600 vojakov na prehodu, in sicer


bannus – krajinski knez kot nosilec

v Poljanskem predmestju; s tem naj

krvosodne oblasti (V 274)

bi bili hišni gospodarji v glavnem

Bannwald m panovec

razbremenjeni obveznosti nastanitve

(V 227; G I. 420)

vojakov; Postava o nastanovanji

Bannware f 1. prepovedano blago

vojaščine / Einquartierungs-Gesetz z

2. tihotapsko blago

dne 11. junija 1879 je predvidevala

barake (*lesenjače) kot bivališča

Banquette f utrjeni pas ob cesti,

(*hranišča) za vojake le v času

banket, bankina

periodičnih (občasnih) vojaških vaj

Banschaft f banovina

in koncentracij čet)

Banus m ban

(→ Einquartierung)

112

B

Barackenlager n barakarski tabor

bosonoge avguštince (Augustiner

(vojaški tabor iz koč, narejenih iz

Barfüßer) in v drugi polovici

vej, trstja, slame)





16. stoletja tudi kot sinonim za


barattieren – kupčevati, barantati

red frančiškanov (Ordo Fratrum

(*baratati)

Minorum/Ordo Fratrum Minorum

de Observantia))

Barattierer m kupčevalec, barantač

barfüßig – bos, bosonog

Barattierung f kupčevanje, barantanje

(*baratanje)

Bargeld n gotovina (*gotovi denar)

Barauslagen pl gotovinski stroški

Barkasse f največji čoln vojne

(*gotovi stroški)

mornarice, barkasa

Barbakane f okrogel obrambni stolp,

barmherzig – usmiljen (*milosrčen,

rondel

bogomil) (→ Bruder, Schwester)

Barbar m divjak, barbar

Barmherzige(r) (→ Bruder/

Barmherzige Brüder)

Barbaratag m god sv. Barbare:





4. december


Barmherzigkeit f usmiljenost

(*milosrčnost) ◊

Barbarei f divjaštvo, barbarstvo

Barmherzigkeit ausüben/üben –

Barbarossaplan m načrt »Barbarossa«

biti usmiljen do (koga), pokazati

(skrivno ime za 1940/41 načrtovani

usmiljenje do (koga)

napad nacistične Nemčije na

Barmittel pl gotovinska sredstva,

Sovjetsko zvezo)

gotovina

Barbe f mrena (riba)

barock – 1. baročen 2. čuden

Barbetrag m gotovinski znesek

Baronat n baronova posest, baronat

Barbier m brivec (brivci so bili nekoč

Baronesse (→ Baronin)

tudi ranocelniki oz. padarji, ukvarjali

so se s puščanjem krvi, nekateri so

Baronie f baronija

pulili zobe in prodajali zdravila)

Baronin f baronica (*baronovka)

Bärentreiber m medvedar

baronisieren – pobaroniti

Bärenwärter (→ Bärentreiber)

Barrière f ovira, bariera

Barett n baret (baret je bil poleg

Barrikade f barikada

talarja sestavni del službene obleke

avstrijskih justičnih uradnikov)

barsch – grob, osoren

barfuß – bosonog, bos, bosopet

Barschaft f gotovina (*gotov denar,

gotovi novci)

Barfüßer pl bosonogi (redovniki

ali redovnice, ki so v skladu s

Barschheit f grobost, okornost

svojimi redovnimi pravili hodili

Barspende f gotovinsko darilo

bodisi bosonogi bodisi v sandalah

Bart m brada (→ Backenbart,

oz. sandalah in nogavicah; v

Schnurrbart, Vollbart)

pridevniški rabi se je izraz ob

koncu 16. stoletja uporabljal za

Bartholomäustag m god sv. Jerneja:





24. avgust


113


B

Bartscherer m brivec (→ Barbier)

Erzbau, Tagebau, Untertagebau) ◊

Barzahlung f plačilo v gotovini,

sich im Bau befinden – biti v

gotovinsko plačilo ◊

gradnji

gegen Barzahlung verkaufen –

im Bau sein – biti v gradnji

prodati za gotovino

Bau2 m keha

Base f 1. sestrična 2. teta (očetova

Bau3 m brlog, luknja

sestra) 3. ujna (mamina sestra)

Bauamt n stavbni urad, gradbeni urad ◊

basieren – temeljiti na (čem), sloneti

landschaftliches Bauamt – deželanski

na (čem)

gradbeni urad (H 23)

Bassin n 1. kotanja z vodo (*jarin,

Baubehörde f gradbeno oblastvo

zaloka), bajer, bazen (*basin)

(*stavbinsko oblastvo)

2. bazen za plavanje (*basin za

plavanje)

Baubewilligung f gradbeno dovoljenje

(*stavbinsko dovoljenje, stavbinsko

Bastard m 1. nezakonski otrok, pankrt

privolilo)

2. pravno priznan izvenzakonski sin

plemiča 3. mešanec 4. izrodek

Baubezirk m stavbni okraj

Bastei f branik

Bauch m trebuh

Bastion (→ Bastei)

Bauchfell n trebušna mrena,

podtrebušnica

Bataillon n bataljon

(→ Marschbataillon, Sturmbataillon) Bauchfellentzündung f vnetje podtrebušnice

Batterie f 1. najmanjša enota v

topništvu in protiletalski obrambi,

Bauchgrimmen n zavijanje po

baterija (*bitnica)

trebuhu

(→ Küstenbatterien, Strandbatterien) Bauchwassersucht f trebušna 2. vložek za električno svetilko,

vodenica

baterija 3. akumulator

Baudirektionen pl gradbene direkcije

Batzen m repar (srebrnik v vrednosti

(H 35, 51)

4 krajcarjev ali 101/5 denariča, 1872: bauen – 1. graditi 2. zasaditi, posejati 15 denaričev; 15 reparjev =

3. obdelovati

1 goldinar)

Bauer m kmet ◊

Bau1 m 1. stavba, zgradba, poslopje,

dienstpflichtiger Bauer – tlačan

konstrukcija (→ Fachwerksbau,

Festungsbau, Neubau, Pfahlbau,

bäuerisch – 1. kmečki 2. surov, grob, Rohbau, Schutzbau, Umbau,

robat, kmetavzarski

Unterbau, Zubau) 2. gradnja

bäuerlich – kmečki (→ Herkunft)

(*zgradba) (→ Schiffbau) 3. gojenje, Bauernbefreiung f kmečka odveza, pridelovanje (→ Ackerbau, Feldbau,

zemljiška odveza

Fruchtbau, Gartenbau, Landbau,

Obstbau, Waldbau, Weinbau) 4. rov, Bauernbund m kmečka zveza

rudnik (→ Bergbau) 5. kopanje

Bauerngut n kmetija

rude, rudarstvo (→ Bergbau,

Bauernhof (→ Bauerngut)

114

B

Bauernlehen n kmečki fevd (V 295)

Baulichkeit f stavba, poslopje

Bauernvolk n kmečko prebivalstvo

(→ Wirtschaftsbaulichkeit)

Bauernwehr f dolg nož (kmečko

Baulichkeiten pl gradbena dela

samoobrambno orožje)

Baulinie f stavbna črta

Bauernweib n kmetica

Baulust f živahna gradbena dejavnost

Bauernwirtschaft f kmetijsko

(npr. v popotresni Ljubljani)

posestvo

Baulustige(r) m interesent za gradnjo

Bauersmann (→ Bauer)

Baum m drevo (→ Apfelbaum,

baufällig – propadajoč, razpadajoč,

Birnbaum, Dippelbaum, Fruchtbaum,

podirajoč se

Kirschbaum, Laubbaum, Nadelbaum,

Nußbaum, Obstbaum, Rainbaum,

Baufälligkeit f propadanje,

Schlagbaum, Sperrbaum, Tippelbaum,

razpadanje, podiranje

Trambaum, Zierbaum) ◊

Baufeld n orno polje

Bäume fällen – podirati drevesa

Baufreijahr n oprostitev nove hiše

Baumaterialien pl gradbeni material

od davkov (*prostost nove hiše od

(*stavbno gradivo)

davkov)

Baumeister m gradbeni mojster,

Bauführer m gradbenik, graditelj

stavbenik, arhitekt ◊

(*stavbinski graditelj)

landschaftlicher Baumeister –

Bauführung f gradnja, zidanje, zidava ◊

deželanski gradbeni mojster

feuersichere Bauführungen –

(H 23)

požarnovarnostne gradnje

Baumgarten m sadovnjak, pungert,

Baugesuch n prošnja za izdajo

pungart (G I. 318)

gradbenega dovoljenja (*stavbinska Baumholz n sestoj (drevesna vrsta) prošnja)

Baumpflanzungen pl drevje

Baugrund m stavbišče (*stavišče)

Baumschule f drevesnica, razsadnik

Bauherr m gradbenik (*stavbinski

Baumwagen m ročni voziček, kolica

gospodar), investitor

Baumwolle f bombaž (*pavola)

Bauholz n tesarski les, gradbeni les

Baumwollspinnerei f bombažna

Bauhütte f stavbarnica (združenje

predilnica ◊

kamnosekov in kiparjev pri gradnji

Laibacher Baumwollspinnerei

srednjeveških cerkva)

und Weberei – Ljubljanska

Bauinbegriffnahme f začetek gradnje

bombažna predilnica in tkalnica

Bauinspektion f gradbena inšpekcija

Bauordnung f gradbeni red (za

(H 32)

Ljubljano je bil izdan Zakon z

Baukommissionen pl gradbene komisije

dne 25. maja 1896. l., veljaven za

(H 32)

vojvodino Kranjsko, s katerim se

izdaje stavbinski red za občinsko

Baukonsens m gradbeno dovoljenje

ozemlje deželnega stolnega mesta

(*gradbeno dopustilo)

115

B

Ljubljane / Gesetz vom 25. Mai

s požarnimi zidovi dokončane.

1896, wirksam für das Herzogthum

Ob cestah, za katere je predpisan

Krain, mit welchem eine

ta stavbninski zistem, se morajo

Bauordnung für das Gemeindegebiet

poslopja praviloma dotikati.«)

der Landeshauptstadt Laibach

offenes Bausystem – *odprti

erlassen wird)

stavbinski zistem ( Zakon z dne 25.

Bauplan m gradbeni načrt (*stavbinski

maja 1896. l., veljaven za vojvodino

črtež)

Kranjsko, s katerim se izdaje

stavbinski red za občinsko ozemlje

Bauplatz m gradbena parcela,

deželnega stolnega mesta Ljubljane /

gradbišče (*stavišče)

Gesetz vom 25. Mai 1896, wirksam

Baupolier m stavbinski polir

für das Herzogthum Krain, mit

Baupolizei f stavbna policija

welchem eine Bauordnung für das

(*stavbinska policija) (→ Polizei)

Gemeindegebiet der Landeshauptstadt

Laibach erlassen wird, je določal:

Baurat m stavbni svetnik

»Za odprti stavbinski zistem je

Baurecht n stavbna pravica

šteti tist zistem, kjer se na stavišči

Bausch m 1. svitek 2. kos vate

postavljeno poslopje ali na več

3. kompresa

staviščih istodobno postavljena

in Bausch und Bogen – skupaj,

skupina poslopij ne sme raztezati

v celoti (*povprek), pavšalno

do sosednih mej, ampak mora med

poslopjem ali med skupino poslopij

Bauschreiber m stavbni pisar

ostati prost prostor, ki se ne sme

Bau-, Straßen- und

zazidati.«)

Navigationsdirektionen pl gradbene, Bauté f 1. lepota 2. lepotica cestne in navigacijske direkcije

(H 35)

Bautischler m stavbni mizar

Bausystem n stavbni sistem

Bauübergeher m gradbeni obhodnik

(*stavbinski sistem) ◊

Bau- und Straßendirektionen pl

geschlossenes Bausystem –

gradbene in cestne direkcije (H 35)

*strnjeni stavbinski zistem ( Zakon

Bauunternehmer m gradbenik

z dne 25. maja 1896. l., veljaven

za vojvodino Kranjsko, s katerim

Bauunternehmung f gradbeno

se izdaje stavbinski red za občinsko

podjetje

ozemlje deželnega stolnega mesta

Bauverbot n prepoved gradnje

Ljubljane / Gesetz vom 25. Mai

(*stavbinska prepoved)

1896, wirksam für das Herzogthum

Bauvergebung f oddaja gradbenih del

Krain, mit welchem eine Bauordnung

für das Gemeindegebiet der

Bauvorschrift f gradbeni predpis

Landeshauptstadt Laibach erlassen

(*stavbinski predpis)

wird, je določal: »Za strnjeni

Bauwerber m prosilec za gradbeno

stavbinski zistem je šteti tist zistem,

dovoljenje

kjer so poslopja na obojestranske

sosedne meje prizidane in tam

Bauzeichner m stavbni risar

116

B

Bay f zatok

beamtet – zaposlen s statusom

be- (glej tudi ge-)

uradnika (*uradno služeč)

beabsichtigen – nameravati

Beamtin f uradnica

beachten – upoštevati, ravnati se po

Beamtshandlung f uradni postopek,

(čem)

uradna opravila, uradovanje

Beachtung f upoštevanje, ravnanje ◊

beängstigen – plašiti, strašiti,

unter Beachtung – upoštevajoč

vznemirjati

Beachtung finden – upoštevati

beansagen – napovedati

Beamtenabbau m zmanjševanje

Beansagung f napoved

števila uradnikov, odpuščanje

uradnikov

beanspruchen – 1. zahtevati, terjati

2. obremeniti

Beamtenschaft f uradništvo, uradniki beanständen (→ beanständigen) Beamtenstaat m uradniška država

(cesarja Jožefa II.)

beanständet – sporen

Beamtentitel m uradniški naziv

beanständigen – očitati, grajati

Beamtentum (→ Beamtenschaft)

Beanständigung f očitek, graja

Beamtenvorspann m uradniška

Beanständung (→ Beanständigung)

priprega

beantragen – 1. zahtevati 2. zaprositi

Beamte(r) m uradnik (*vradnik,

za (kaj) (→ Absolutorium)

urednik, činovnik, opravilnik)

3. predlagati, svetovati (*nasvetovati)

(→ Aushilfsbeamte/r, Bahnbeamte/r, beantworten – odgovoriti Finanzbeamte/r, Gerichtsbeamte/r,

Beantwortung f odgovor ◊

Güterbeamte/r, Hofbeamte/r,

Beantwortung der Interpellation

Journalbeamte/r, Justizbeamte/r,

– odgovor na poslansko vprašanje,

Kanzleibeamte/r, Kolonialbeamte/r,

odgovor na interpelacijo

Manipulationsbeamte/r,

In Beantwortung Ihrer Zuschrift

Postbeamte/r, Privatbeamte/r,

… – Odgovarjajoč na Vaš dopis

Staatsbeamte/r, Standesbeamte/r,

… (obrazec na začetku uradnega

Subalternbeamte/r, Unterbeamte/r,

dopisa)

Wachbeamte/r, Zollbeamte/r) ◊

Einsetzung von Beamten –

Beatifikation f razglasitev za

imenovanje uradnikov

blaženega, beatifikacija

hochgestellter Beamter – uradnik

beatifizieren – razglasiti za blaženega,

na visokem položaju

beatificirati

pensionsfähiger Beamter –

beaufsichtigen – nadzirati,

pokojninsko sposoben uradnik

nadzorovati

politischer Beamter – politični

uradnik

Beaufsichtigung f nadzor

einen Beamten absetzen/kassieren beauftragen – 1. naročiti, naložiti,

– odstaviti uradnika

ukazati (→ Durchführung)

2. pooblastiti

117

B

Beauftragte(r) m pooblaščenec

bedauern – 1. obžalovati 2. pomilovati

(*nalogoprimec), odposlanec

Bedauern n 1. obžalovanje

beaugenscheinigen – ogledati si

2. pomilovanje ◊

Beaugenscheinigung f ogled

lebhaftes Bedauern – iskreno

obžalovanje

bebauen – 1. pozidati 2. obdelati

(→ Boden)

bedecken – 1. pokriti, prekriti 2. kriti, varovati

Becher m kozarec, čaša, kupa (votla

mera: 1 dunajska kupa = 4,8 dl)

Bedeckung f 1. finančno pokrivanje,

pokritje, kritje (*pribitek) 2. varstvo,

Beckelhaube f kotlasta avba

oboroženo spremstvo, straža ◊

Becken n 1. medenica 2. kotlina,

Bedeckung der Auslagen – kritje

kotanja 3. umivalnik

stroškov

(→ Waschbecken) 4. korito

Bedeckung des Defizits – pokritje

(→ Speibecken)

primanjkljaja, pokritje deficita

bedacht – 1. premišljen 2. nagrajen ◊

Bedeckung des Erfordernisses –

die mit Prämien bedachten Schüler

*pokritje potrebščine (pri

– nagrajeni učenci

proračunu)

auf etwas bedacht sein – ozirati se na

unter militärischer Bedeckung –

(kaj), paziti na (kaj), upoštevati (kaj)

ob vojaški zaščiti

Bedacht m preudarek, premislek ◊

bedenken – 1. pomisliti na (kaj)

mit Bedacht – premišljeno,

(→ Pflicht) 2. obdariti, nagraditi

namenoma

(→ Prämie)

ohne Bedacht – nepremišljeno,

Bedenken n 1. pomislek

nenamenoma

2. premišljevanje ◊

unter Bedacht – ob upoštevanju,

ohne Bedenken – brez pomisleka,

upoštevajoč

brez oklevanja

auf etwas Bedacht nehmen –

Bedenken erheben/geltend

ozirati se na (kaj), paziti na (kaj),

machen/vorbringen – izraziti

upoštevati (kaj)

pomisleke

bedächtig – premišljen, preudaren

Wir finden kein Bedenken, seinem

Verlangen zu willfahren. – Brez

Bedächtigung f premišljenost,

pomisleka lahko ugodimo njegovi

preudarnost

zahtevi.

Bedachtnahme f upoštevanje ◊

bedenkenlos – brez pomisleka

mit Bedachtnahme – upoštevajoč

bedenklich – 1. vprašljiv, sporen,

Bedachtnehmung

sumljiv (*sumen) (→ Zeuge)

(→ Bedachtnahme)

2. nevaren

Bedarf m potreba ◊

Bedenkzeit f čas za premislek

dringender Bedarf – nujna potreba

nach Bedarf – po potrebi

bedeuten – 1. pomeniti, obetati

2. opomniti, posvariti, podučiti

Bedarfsfall – im Bedarfsfalle – po

3. ukazati, naložiti ◊

potrebi, če bo potrebno

118

B

zu jedermanns Wissenschaft

bedingen, sich – izgovoriti si

bedeuten – dati vsakomur na znanje Bedingnis (→ Bedingung) Bedeuten n opomin, opozorilo,

pristavek ◊

bedingt – pogojen

mit dem Bedeuten zur Kenntnis

Bedingung f pogoj (*uvet) ◊

bringen – dati na znanje s

annehmbare Bedingung –

pristavkom (z opozorilom)

sprejemljiv pogoj

bedeutend – 1. pomemben

eine Bedingung einhalten/erfüllen/

2. znamenit 3. precejšen, znaten

zuhalten – izpolniti pogoj

bedeutsam (→ bedeutend)

bedrängen – 1. ogrožati 2. tlačiti,

zatirati 3. nadlegovati, pestiti

Bedeutung f pomen, pomembnost ◊

übertragene Bedeutung – prenesen Bedränger m 1. tlačitelj, zatiralec pomen

(*tlačivec, stiskavec) 2. nadlegovalec

große Bedeutung beilegen –

Bedrängnis f stiska, nadloga ◊

pripisati velik pomen

in Bedrängnis geraten – priti v stisko

bedienen – postreči, streči

bedrängt – 1. ogrožen, težaven

Bediener m pomočnik, strežnik,

(*stisnjen) (→ Lage, Verhältnis)

služabnik (*podvornik)

2. tlačen, zatiran 3. nadlegovan

Bedienerin f pomočnica, strežnica,

Bedrängte(r) m ogroženec

služabnica (*pedenarca, podvornica, bedrohen – groziti (*žugati), pretiti, postrežkinja)

ogrožati

bediensten – v službo vzeti, zaposliti

bedrohlich – grozeč, preteč

bedienstet – zaposlen pri (komu)

Bedrohung f grožnja (*žuganje),

Bedienstete(r) m 1. služabnik, sluga

ogrožanje

(*služnik) (→ Hofbedienstete/r)

bedrücken (→ bedrängen)

2. uslužbenec (*služabnik) (→

Bedrücker (→ Bedränger)

Bahnbedienstete/r, Staatsbedienstete/r) Bedrückung (→ Bedrängnis) Bedienstung f služba

Bedrungene(r) (→ Bedrängte/r)

Bediente(r) m služabnik, sluga, strežaj

(*služe) (→ Kammerbediente/r,

bedüncken – zdeti se, dozdevati se

Livreebediente/r)

bedürfen – biti potreben, potrebovati ◊

Bedienung f postrežba, strežba ◊

Es bedarf der Zeit. – Potreben je

prompte Bedienung – hitra

čas.

postrežba, promptna postrežba

Bedürfnis n potreba ◊

Bedienungskanonier m *strežni

Deckung der Bedürfnisse –

topničar

zadovoljevanje potreb

geistliche Bedürfnisse – duševne

Bedienungs-Mannschaft f *postrežno

potrebe

moštvo, *strežni topničarji

leibliche Bedürfnisse – telesne

bedingen – dogovoriti se, pogoditi se

potrebe (→ Leibesbedürfnisse)

119

B

natürliche Bedürfnisse – naravne

Beerdigungsbeitrag m prispevek za

potrebe (*natorne potrebe)

pogrebne stroške (svojim članom

Bedürfnisanstalt f javno stranišče

so ga izplačevala društva) (*donesek

pri pokopavanji)

bedürftig – reven, siromašen, ubožen

Beerdigungskosten pl pogrebni

Bedürftige(r) m revež, siromak,

stroški

ubožec (→ Hilfsbedürftige/r)

Beerdigungstaxe f pogrebnina

Bedürftigkeit f revščina, siromaštvo,

(*zakopnina)

uboštvo

Beerdigungsverein m pogrebno

beehren – 1. počastiti 2. obiskati

društvo (→ Bruderschaft)

beehren, sich – imeti čast ◊

Beere f jagoda (→ Brombeere,

Der Unterfertigte beehrt sich, …

Erdbeere, Heidelbeere, Himbeere,

– Spodaj podpisani ima čast, da …

Maulbeere, Wacholderbeere)

(*Nižje podpisani počastuje se/častuje

se/očeščuje se/čestita si, da …)

Beet n greda

(vljudnostna fraza na začetku dopisa) befähigen – usposobiti beeiden (→ beeidigen)

befähigt – sposoben, zmožen

beeidet – zaprisežen (→ Schätzmeister) Befähigung f usposobljenost beeidigen – zapriseči (koga)

(*pripravnost), zmožnost ◊

(*v prisego vzeti)

Befähigung zum Lehramte –

usposobljenost za učiteljski poklic

Beeidigung f zapriseženje

(*usposobljenost za učiteljstvo)

beeifern, sich – prizadevati si, truditi se

(→ Lehrerbefähigungsprüfung)

beeilen, sich – pohiteti, podvizati se

Nachweis der Befähigung –

dokazilo o usposobljenosti

beeinträchtigen – oškodovati,

(*izkaz sposobnosti)

prizadeti, ovirati, motiti

(→ Befähigungsnachweis)

Beeinträchtigung f oškodovanje,

fachliche Befähigung – strokovna

oviranje, motenje

usposobljenost

beendigen – končati, zaključiti

Befähigungsnachweis m dokazilo o

Beendigung f končanje ◊

usposobljenosti

Beendigung des Krieges – končanje

(*izkaz sposobnosti)

vojne

Befähigungsprüfung f izpit o

beerben – dedovati po (kom)

usposobljenosti (kandidati za

enoletno prezentno (vojaško)

beerdigen – 1. pokopati 2. zakopati,

službo, ki niso končali višje

zagrebsti

gimnazije, višje realke oz. tema

Beerdigung f pogreb, pokop ◊

ustrezne šole, so ga opravljali pred

Beerdigung der Leiche – pogreb,

posebno komisijo)

pokop

Befähigungszeugnis n spričevalo o

Beerdigungsanstalt f pogrebni zavod

usposobljenosti

120

B

befahren – 1. voziti se po (čem), peljati

dem Befehl nachkommen –

se po (čem) 2. bati se

izpolniti ukaz

befallen – 1. napasti 2. zboleti za (čim) den Befehl über eine Einheit haben/

führen – poveljevati enoti

Befang m ograda

unter jmds. Befehl stehen – biti pod

befangen – 1. zaobjeti, obdati

poveljstvom (koga)

2. premagati, prevzeti ◊

Denn hieran geschiehet Unser

im Krieg befangen sein –

gnädigster auch ernstlicher Willen

vojskovati se

und Befehl. – Kajti to je naša

im Prozeß befangen sein –

premilostna volja in resnična

pravdati se

zapoved. (*Sakaj na tim se Sgudy

Das ist schon darunter befangen. –

Nasha Gnadliva inu resnizhna Vola,

To je že vključeno.

inu zapoved.) (obrazec na koncu

mit etwas befangen sein – biti

cesarskega patenta)

vpleten v (kaj)

befehlen (befahl, hat befohlen) –

befangen – 1. zmeden, plašen, zavrt

1. ukazati, zapovedati 2. naročiti

2. pristranski

befehligen – poveljevati

Befangenheit f 1. zmedenost,

Befehligung f poveljevanje

plašnost, zavrtost 2. pristranskost

(*pristranost)

Befehlsgewalt f poveljniška oblast,

poveljstvo

Befangenheitsantrag m zahteva po

izločitvi sodnika ali izvedenca

Befehlshaber m poveljnik

zaradi domnevne pristranskosti

(*zapovednik) ◊

oberster Befehlshaber – vrhovni

befassen, sich – ukvarjati se s (kom/čim)

poveljnik (→ Oberbefehlshaber)

befehden – napasti (koga) z vojsko,

Befehlshaberschaft f poveljstvo

vojskovati se s (kom), boriti se proti

(*zapovedstvo)

(komu)

Befehlsoffizier m poveljujoči oficir

Befehdung f napad z vojsko, vojskovanje Befehlswort n ukaz, povelje

Befehl m 1. ukaz, zapoved

(→ Arrestbefehl, Durchhaltebefehl,

befestigen – 1. utrditi 2. pritrditi

Einberufungsbefehl,

Befestigung f 1. utrditev 2. utrdba

Einrückungsbefehl, Haftbefehl,

Laufbefehl, Militärbefehl, Oberbefehl, Befestigungsrecht n pravica do Schießbefehl, Stellungsbefehl,

obzidja

Tagesbefehl, Verhaftsbefehl,

befinden – 1. sklepati o (čem), odločiti

Verhaftungsbefehl, Vorführungsbefehl,

o (čem) 2. smatrati za (koga/kaj),

Zahlungsbefehl) 2. poveljstvo

šteti za (koga/kaj), spoznati za

3. naročilo ◊

(koga/kaj) (→ richtig, tauglich) ◊

auf Befehl – po naročilu

etwas für notwendig befinden –

richterlicher Befehl – sodni nalog

smatrati (kaj) za potrebno

einen Befehl erlassen/erteilen/geben

etwas für richtig befinden –

– izdati ukaz, ukazati

spoznati (kaj) za pravilno

121

B

jmdn. für schuldig befinden –

Befolgungswissenschaft – zur

spoznati (koga) za krivega

Befolgungswissenschaft –

jmdn. für tauglich befinden –

na znanje in v izpolnjevanje

spoznati (koga) za sposobnega

zu bewilligen befinden – odobriti

Beförderer m podpornik, pospeševalec

Befinden n 1. počutje, zdravje

befördern – 1. pospešiti 2. prevažati

(→ Gutbefinden, Übelbefinden,

3. povišati 4. podpirati 5. poslati

Wohlbefinden) 2. ocena, presoja

Beförderung f 1. pospeševanje

befinden, sich – nahajati se

(*povzdig) 2. prevažanje

(→ Abhängigkeit, Anwendung,

(*odpravljanje), prevoz

Aufbau, Bau, Betrieb, Bewegung, 3. napredovanje, povišanje

Elend, Gefahr, Genesung, Holzweg,

(*povikšanje)

Irrtum, Not, Übereinstimmung, Weg) 4. podpora ◊

Beförderung außer der Rangstour

befindlich – nahajajoč se, bivajoč ◊

– izredno napredovanje

unbekannt wo befindlich –

Beförderung der Cholerakrankheit

*neznano kje bivajoč

– širjenje kolere

beflaggen – okrasiti z zastavami

Beförderung einer vom Staate für

(*okinčati z zastavami)

unzulässig erklärten Religionssekte

– podpiranje s strani države

beflaggt – okrašen z zastavami

nedovoljene verske ločine

(*okinčan z zastavami)

(*prizadevanje za kako vero, ki jo je

Beflaggung f 1. okrasitev z zastavami

deržava za nepripušeno izrekla)

(*okinčanje z zastavami) 2. zastave

(→ Vergehen)

beflecken – omadeževati, oskruniti

außertourliche Beförderung –

izredno napredovanje (v vojski)

Befleckung f omadeževanje, oskrumba

couriermäßige Beförderung – hiter

Befleckung der Ehre –

prevoz (s poštnim vozom)

omadeževanje časti

tourliche Beförderung – redno

beflissen – prizadeven, priden, marljiv ◊

napredovanje v vojski

um etwas beflissen sein –

jmdn. bei der Beförderung

prizadevati si za (kaj)

übergehen – preskočiti (koga) pri

Beflissene(r) m 1. študent

napredovanju

2. pomočnik

befragen – 1. izpraševati 2. povprašati, Befolg (→ Befolgung)

anketirati 3. zaslišati ◊

peinlich befragen – ostro

befolgen – upoštevati, izpolnjevati,

izpraševati, zaslišati s torturo

ravnati se po (čem)

Befragung f 1. izpraševanje, zaslišanje

Befolgung f upoštevanje, izpolnjevanje

2. anketiranje ◊

(*spolnjevanje), izvrševanje ◊

peinliche Befragung – ostro

in Befolgung – upoštevajoč

izpraševanje, zaslišanje s torturo

in gehorsamster Befolgung des

(→ Urgicht)

hohen Auftrages – *preponižno

izvršujoč visoki ukaz

befreien – 1. osvoboditi (→ Joch), rešiti 2. oprostiti (koga česa) (npr. plačila

davkov)

122

B

Befreier m osvoboditelj, rešitelj

seiner Befriedigung über etwas

Befreite(r) m osvobojenec, oproščenec

Ausdruck geben – izraziti svoje

zadovoljstvo s (čim)

Befreiung f 1. osvoboditev, rešitev

jmdm. zu hoher Befriedigung

2. oprostitev (npr. plačila davkov)

gereichen – biti (komu) v veliko

(*oprostilo, sprostenje)

zadovoljstvo

Befreiungsbehandlung f oprostilna

Befriedung f 1. pomiritev, pacifikacija

obravnava (izvajala jo je naborna

2. ograda

komisija po političnih okrajih)

(*oprostna obravnava)

befristet – časovno omejen

Befreiungsbewegung f osvobodilno

befugen – pooblastiti, dati pravico

gibanje

Befugnis f pravica, pooblastilo,

Befreiungsgesuch n prošnja za

pristojnost (*oblast, dovolilo,

oprostitev (npr. plačila davkov,

dopustilo, dopušenje)

šolnine) (*prošnja za oprost)

(→ Intabulationsbefugnis,

Machtbefugnis, Schankbefugnis)

Befreiungstaxe f *oprostnina

befugt – befugt sein – biti upravičen

Befreiungstitel m pravica do

(*imeti oblast), biti pooblaščen

oprostitve

Befund m 1. izvid 2. mnenje,

Befremden n čudenje ◊

ugotovitev, ekspertiza

mit Befremden – začudeno

(→ Gutbefund, Wohlbefund) ◊

befreundet – 1. prijateljski

gerichtsärztlicher Befund –

2. sorodstven

sodnozdravniški izvid

Befreundte pl sorodniki, prijatelji bei/nach Befund der Sache – glede

(V 250) (→ Bluts-Befreundte)

na okoliščine, po potrebi

Befreundtschaft f sorodstvo,

befunden – spoznan za (koga/kaj)

sorodniki

Befundprotokoll n ogledni zapisnik

befrieden – 1. pomiriti, pacificirati

befürsorgen – streči, negovati

2. ograditi

befürworten – priporočiti, zagovarjati,

befriedigen – 1. potešiti, zadovoljiti,

podpirati

izpolniti 2. poplačati

befürwortend – s priporočilom

(→ Gläubiger), plačati

Befürwortung f priporočilo, podpora

befriedigend – 1. zadovoljiv

2. zadovoljivo

begaben – obdarovati, obdariti

Befriedigung f 1. potešitev,

begabt – nadarjen

zadovoljitev, izpolnitev, zadoščenje, Begabung f nadarjenost zadovoljstvo 2. poplačilo, plačilo ◊

Befriedigung von Schulden –

Begängnis n žalni sprevod,

poplačilo dolgov

(*mrtvaški sprevod), pogreb

mit Befriedigung feststellen –

(→ Leichenbegängnis)

z zadovoljstvom ugotoviti

begatten, sich – pariti se

123

B

Begattung f parjenje

festlich begehen – slavnostno

begeben – 1. oddati 2. izdati, dati v

praznovati

promet, emitirati (npr. vrednostne

begehren – 1. želeti 2. zahtevati

papirje)

3. snubiti

begeben, sich – 1. kreniti, napotiti se

Begehren n 1. želja 2. zahteva

2. odreči se, odpovedati se

(*zahtevanje) 3. snubitev ◊

Begebenheit f dogodek, slučaj,

feierliches Begehren – slovesna

pripetljaj (*prigodba, dogodba,

snubitev

primerljaj, naključje)

auf (ausdrückliches) Begehren –

na (izrecno) zahtevo

Begebnis (→ Begebenheit)

Begehung f 1. obhod 2. praznovanje ◊

Begebung f odrekanje, odpovedovanje

feierliche Begehung des

Begebungsbrief m odpovedno pismo,

Geburtstags des Kaisers – svečano

odpovedna listina

praznovanje cesarjevega rojstnega

begegnen – 1. srečati (koga), naleteti

dne

na (kaj) 2. zgoditi se, pripetiti se

politische Begehung – politični

3. odvrniti, preprečiti 4. obravnavati

obhod (uradni ogled)

(→ Schonung) ◊

begeilen – pognojiti, gnojiti

Er ist seinen Freunden begegnet. – Begeilung f pognojitev Srečal je svoje prijatelje.

Schwierigkeiten begegnen –

begeistern – navdušiti

naleteti na težave

begeistern, sich – navdušiti se

dem Übelstand begegnen –

preprečiti nepravilnost

Begeisterung f navdušenje ◊

Um dem Schmuggel kräftig zu

in Begeisterung geraten –

begegnen, … – Da bi učinkovito

navdušiti se

preprečili tihotapstvo, …

begewaltigen – opolnomočiti

jmdm. mit Mißachtung begegnen

Beginn m začetek (→ Jahresbeginn)

– obravnavati (koga) zaničevalno

jmdm. übel begegnen – slabo

beginnen (begann, hat begonnen) –

ravnati s (kom)

začeti

jmdm. wohl begegnen – dobro

beglaubigen – overiti, potrditi

ravnati s (kom)

(*poveriti) ◊

Begegnung f 1. srečanje 2. vedenje ◊

amtlich beglaubigen – uradno

anständige Begegnung – spodobno

potrditi

vedenje, spodobno obnašanje

gerichtlich beglaubigen – sodno

overiti

begehen – 1. hoditi po (čem), obiti

notariell beglaubigen – notarsko

2. obhajati, praznovati

overiti

(→ Namensfest) 3. zagrešiti, izvršiti (→ Attentat, Betrug, Falsch, Sünde,

beglaubigt – overjen, potrjen

Tat, Übeltat, Verbrechen, Verrat)

(*poverjen)

4. storiti (→ Selbstmord)

Beglaubigung f overovitev, potrditev

(*poveritev, poverilo)

124

B

Beglaubigungsbrief

Begnadigte(r) m pomiloščenec

(→ Beglaubigungsschreiben)

Begnadigung f pomilostitev

Beglaubigungsschein m poverilni list,

(*pomiloščenje)

poverilnica

Begnadigungsact m akt o pomilostitvi

Beglaubigungsschreiben n

(izdal ga je cesar)

poverilnica, akreditiv ◊

die Beglaubigungsschreiben

begnehmigen – potrditi, odobriti

entgegennehmen – sprejeti

Begnehmigung f potrditev, odobritev

poverilnice, sprejeti akreditive

begnügen – zadovoljiti

seine Beglaubigungsschreiben

überreichen – predati poverilnice,

begraben – pokopati

predati akreditive

(→ Streit, Streitaxt) ◊

lebendig begraben – pokopati ob

begleichen – poravnati (→ Schuld),

živem telesu (smrtna kazen)

plačati

Begräbnis n 1. pogreb 2. grobnica ◊

Begleichung f poravnava, plačilo ◊

rituelles Begräbnis –

Begleichung von Rückständen –

cerkvenoobredni pogreb

poravnava dolga

Begräbnisanstalt f pogrebni zavod

begleiten – 1. spremljati

(→ Ruhe, Ruhestätte) 2. priložiti

Begräbnisgeld n pogrebnina

(→ Bruderlade)

Begleiter m spremljevalec

Begräbnisinstitut

Begleitschein m spremnica

(→ Begräbnisanstalt)

Begleitschreiben n spremni dopis

Begräbniskostenbeitrag

Begleitumstände pl spremljevalne

(→ Begräbnisgeld)

okoliščine

Begräbnisverein m pogrebno društvo

Begleitung f spremstvo ◊

(→ Bruderschaft)

zahlreiche ehrende Begleitung des begreifen – 1. prijeti (*ošlatati, teueren Dahingeschiedenen zur

pošlatati) 2. razumeti (*zapopasti)

letzten Ruhestätte – številno častno

spremstvo pokojnika na njegovi

Begriff m 1. obseg (*obsežek,

zadnji poti (obrazec v osmrtnici)

zapopadek) 2. pojem (*zapopadek,

razumek) ◊

beglücken – osrečiti

im Begriff sein – lotiti se,

beglückt – srečen

nameravati, kaniti, biti na tem, da ...

beglückwünschen – čestitati

begriffen – begriffen sein – biti v

Beglückwünschung f čestitanje

teku, potekati ◊

im Abnehmen begriffen sein –

begnaden – 1. obdariti 2. pomilostiti zmanjševati se

begnadet – 1. nadarjen 2. pomiloščen

im Zunehmen begriffen sein –

naraščati

begnadigen – pomilostiti

in Bildung begriffen –

begnadigt – pomiloščen

v ustanavljanju

125

B

begründen – utemeljiti

Familienverhältnisse die Befreiung

Begründer m utemeljitelj

vom regelmäßigen Präsenzdienste

im Frieden bedingen)«)

begründet – utemeljen

Begünstigung des einjährigen

Begründung f utemeljitev

Präsenzdienstes – ugodnost

begrüßen – 1. pozdraviti, počastiti

enoletne prezentne službe (v

2. potrditi, odobriti

skladu z Zakonom z dne 11. aprila

1889, s katerim se vvaja nov vojni

Begrüßung f 1. pozdrav, počastitev

zakon / Gesetz vom 11. April 1889,

2. potrditev, odobritev

betreffend die Einführung eines

Begültung f obdavčenje imenja

neuen Wehrgesetzes, je bila enoletna

Begünstigung f 1. ugodnost

prezentna služba v avstro-ogrski

(*poboljšek), prednost, olajšava

vojski namenjena dijakom višjih

(*olajšanje, olajšilo, polahčica),

gimnazij, višjih realk in njim

oprostitev (*oprostilo)

enakih šol)

(→ Fahrpreisbegünstigung,

begutachten – oceniti, podati

Steuerbegünstigung) 2. naklonjenost,

strokovno mnenje (strokovno

dobrohotnost ◊

oceno, ekspertizo)

Begünstigungen in der Erfüllung

Begutachtung f strokovno mnenje,

der Dienstpflicht – ugodnosti v

strokovna ocena, presoja, ekspertiza

izpolnjevanju služne dolžnosti

(v skladu z Zakonom z dne 11.

begütert – begütert sein – 1. biti

aprila 1889, s katerim se vvaja nov

premožen, biti bogat 2. imeti

vojni zakon / Gesetz vom 11. April

posestva

1889, betreffend die Einführung

beh. = behördlich (→ behördlich)

eines neuen Wehrgesetzes, so

Behabbrief m kontumačna sodba (V 406) imeli pravico do ugodnosti pri

izpolnjevanju vojaške obveznosti

behäbig – 1. ugoden, prijeten

v avstro-ogrski vojski (uvrstitev v

2. rejen 3. ravnodušen, hladnokrven,

nadomestno rezervo): »a) kandidati

flegmatičen

duhovstva, posvečeni duhovniki

behaftet – behaftet sein – biti

in nameščeni dušni pastirji (die

obremenjen s (čim), biti prizadet

Candidaten des geistlichen

zaradi (česa) (→ Körpergebrechen,

Standes, die ausgeweihten Priester

Kind, Krankheit, Schuld)

und angestellten Seelsorger);

b) podučitelji in učitelji in pa

behagen – ugajati, goditi, prijati

učiteljstva odgojenci (pitomci) (die Behagen m ugodje, zadovoljstvo

Unterlehrer und Lehrer, sowie die

Behaim (→ Böhmen)

Lehramtszöglinge); c) posestniki

podedovanih kmetij (die Besitzer

behalten – obdržati (→ Kost, Kraft,

ererbter Landwirtschaften);

Oberhand, Verwahrung)

d) tisti potrjenci, katerim so

Behälter m posoda, zaboj (*shramba)

rodovinske razmere uvet (pogoj)

Behältnis n 1. shramba 2. posoda 3.

oprostitve od pravilne prezentne

skrinja 4. celica (zapor) ◊

službe (jene Assentierten, deren

einsames Behältnis – samica (zapor)

126

B

Behältnis für Fische – ribnik

Behebung f 1. odprava, preklic 2. dvig ◊

Behältnis für Tauben – golobnjak

Behebung von Zweifeln – odprava

Behältnis für wilde Tiere – zverinjak

dvomov

Behältnis für Vögel – tičnica

Beheizung f kurjava ◊

behandeln – obravnavati (koga/kaj),

freie Beheizung – brezplačna

ravnati s (kom/čim)

kurjava (*prosta kurjava)

(→ stiefmütterlich)

Behelf m pripomoček

behändigen – izročiti, vročiti

behelligen – nadlegovati

Behändigung f izročitev, vročitev

Behelligung f nadlegovanje

Behandlung f 1. obravnava, ravnanje,

postopanje, postopek 2. oskrba,

behende – uren, okreten

zdravljenje (→ Spitalsbehandlung) ◊ beherbergen – pod streho vzeti, ambulante Behandlung –

prenočiti (koga)

ambulantno zdravljenje

Beherbergung f 1. prenočevanje

ärztliche Behandlung – zdravljenje

2. prenočišče, zatočišče

strafgerichtliche Behandlung –

kazenskosodni postopek

beherrschen – 1. obvladovati,

(*kazensko-sodno postopanje)

obvladati 2. brzdati, krotiti

3. vladati (komu), gospodovati

beharren – vztrajati

(komu)

beharrlich – 1. vztrajen (*stanoviten,

Beherrscher m gospodar, vladar

neprenehljiv) 2. vztrajno

(*stanovitno, neprenehljivo)

Beherrschung f obvladovanje

Beharrlichkeit f vztrajnost

beherzigen – k srcu vzeti, poslušati,

upoštevati

behaupten – 1. trditi 2. ubraniti,

obdržati, ohraniti (→ Prozeß,

Beherzigung f poslušanje, upoštevanje

Schlachtfeld)

behilflich – behilflich sein –

behaupten, sich – uveljaviti se

pomagati, stati ob strani

Behauptung f 1. trditev

Behörde f oblast, oblastvo

2. uveljavljanje, uveljavitev

(*oblastnija), urad, gosposka

(→ Selbstbehauptung) 3. ohranitev

(→ Unterbehörde) ◊

die Spitzen der Behörden – vodilni

behausen – pod streho vzeti, prenočiti,

predstavniki oblastev

nastaniti

administrative Behörde – upravno

behaust – nastanjen (→ Untertan)

oblastvo

Behausung f 1. prenočitev 2. hiša,

berufene Behörde – pristojno

dom, domačija (*domovanje,

oblastvo, pristojna gosposka

pohištvo), stanovanje

obervormundschaftliche Behörde –

(*stanovališče)

nadvarstveno oblastvo

politische Behörde – politično

beheben – 1. odpraviti (→ Zweifel),

oblastvo (*politiška gosposka,

preklicati 2. dvigniti (→ Geld)

politiška oblastnija), upravno

oblastvo (H 31–37, 50–52)

127

B

politische Behörde I. Instanz –

Beibringung f 1. predložitev

politično oblastvo I. stopnje

(*predložba), navedba 2. poučevanje

(okrajno glavarstvo

(Bezirkshauptmannschaft), mestni Beichte f spoved ◊

magistrat (Stadtmagistrat))

Ablegung der Beichte – spoved

die Hilfe der Behörde anrufen –

die heilige Beichte ablegen –

poklicati na pomoč oblastvo

spovedati se

die Beichte abnehmen – spovedati

behördlich – oblasten, uraden ◊

(koga)

behördlich autorisiert/bewilligt –

uradno potrjen (*oblastveno potrjen) beichten – 1. spovedati se 2. zaupati (komu kaj)

behörig (→ gehörig)

Beichtende(r) m spovedanec

Behuf m korist, namen ◊

zu diesem Behufe – v ta namen

Beichtiger m spovednik

(*v svrho), za

Beichtling (→ Beichtende/r)

behufs – v ta namen (*v svrho), za

Beichtschein m spovedni list

(→ Behuf) ◊

(potrdilo o opravljeni spovedi)

behufs Wiederherstellung der

Beichtstuhl m spovednica

durch das Erdbeben zerstörten

Gebäude – za obnovo ob potresu

Beichtvater m spovednik

uničenih poslopij

Beichtzettel (→ Beichtschein)

behüten – obvarovati pred (kom/čim) ◊ beiderseitig – obojestranski

Gott behüte! – Bog obvaruj!

Beidrückung – Beidrückung des

Behüter m čuvaj

Siegels – pečatenje (*pritisk pečata)

behutsam – previden, pazljiv

Beifall m odobravanje, ovacija, aplavz ◊

Behutsamkeit f previdnost, pazljivost

lebhafter Beifall – živahno

odobravanje

bei – 1. pri, ob 2. okoli, približno ◊

stürmischer Beifall – navdušeno

bei 30 Jahr alt sein – star približno

odobravanje, viharno odobravanje,

30 let

burno odobravanje, bučen aplavz,

bei Hofe – na dvoru

ovacija

Beibehalt – unter Beibehalt –

Beifall ernten/haben – naleteti na

ob ohranitvi

odobravanje/pohvalo

beibehalten – obdržati, ohraniti

Beifall finden – ugajati

Beifall klatschen – ploskati

Beiblatt n priloga

reichen Beifall erhalten – biti

beibringen – 1. prinesti, predložiti,

deležen velikega aplavza

navesti (→ Anspruch, Beweis,

jmdm. Beifall zollen – pohvaliti

Zeuge) 2. poučevati, učiti

(koga)

3. prizadeti, povzročiti, zadati

beifallen – 1. pohvaliti (koga)

(→ Furcht, Hauptstreich,

2. pritrditi (komu), pridružiti se

Niederlage, Verletzung, Verlust,

(komu) 3. spomniti se ◊

Wunde)

einem Aufrührer beifallen –

128

B

pridružiti se uporniku, postaviti se

beilegen – 1. priložiti 2. poravnati

na stran puntarja

(→ Streit, Unruhen) 3. pripisati

beifällig – pohvalen ◊

(→ Bedeutung)

beifällig aufgenommen werden –

Beilegung f 1. priložitev, prilaganje

sprejet z odobravanjem, sprejet s

2. poravnava, pomiritev ◊

pohvalo

Beilegung eines Streits – poravnava

beifügen – dodati, pristaviti, priložiti

spora

gütliche Beilegung der Differenzen

Beifügen n dodatek, pristavek

– mirna poravnava nesoglasij

(*opomnja) ◊

mit dem Beifügen – s pristavkom

beileibe (→ Leib)

beigeben – dodajati, dodati

Beileid n sožalje, sočutje (*sučut) ◊

klein beigeben – popustiti

innigstes/aufrichtigstes Beileid –

najiskrenejše sožalje

beigebogen – priložen

sein (tiefes) Beileid ausdrücken/

Beigeordnete(r) m prisednik

aussprechen – izraziti (globoko)

beigeschlossen – priložen

sožalje, izreči (globoko) sožalje

Für die vielen (zahlreichen)

beiheften – 1. pripeti 2. prišiti

Beweise herzlichen Beileids

(npr. prevod na notarsko listino)

während der Krankheit und beim

Beihilfe f 1. dodatek, finančna

Ableben … sprechen wir unseren

podpora (→ Studienbeihilfe)

tiefgefühlten (tiefempfundenen,

2. pomoč storilcu kaznivega dejanja ◊

innigen) Dank aus. – Za številne

ohne Beihilfe eines Stipendiums –

izraze srčnega sočutja med

brez štipendije

boleznijo in ob smrti … izrekamo

wegen Beihilfe zum Mord

najtoplejšo (iskreno, prisrčno)

verurteilt werden – biti obsojen

zahvalo. (obrazec v zahvali ob

zaradi pomoči pri umoru

smrti)

beikommend – priložen

Die Gemeinderäte erhoben sich

zum Zeichen des Beileids von

Beil n sekira (→ Kriegsbeil, Richtbeil) ihren Sitzen. – Občinski svetniki

Beilage f 1. priloga (*priklada)

so v znamenje sožalja vstali s svojih

2. poroka, svatba, ženitovanje

sedežev.

(vladarja, kneza)

Um stilles Beileid wird gebeten. –

Beilager n poroka, svatba, ženitovanje

Prosimo za tiho sožalje.

(vladarja, kneza) ◊

(*Prosi se tihega sočutja.)

einen Beilager celebrieren/halten/

(obrazec v osmrtnici)

vollziehen – praznovati poroko,

Beileidsadresse f sožalni dopis

proslavljati poroko

Beileidsbezeugungen pl izrazi sožalja

beilassen – dopustiti

Beileidsbrief n sožalno pismo

Beilassung f dopustitev

(*sožalni list, sožalnica,

beiläufig – 1. mimogrede 2. blizu,

pomilovalno pismo)

okoli, približno

Beileidschreiben (→ Beileidsbrief)

129

B

Beileidskundgebungen

zunajzakonska telesna združitev

(→ Beileidsbezeugungen)

zum Beischlaf verführen –

Beim Fuß! – Puške k nogam!

nagovoriti k zunajzakonski telesni

(vojaško povelje)

združitvi

beimessen – prisoditi

beischließen – dodati v prilogi, priložiti (→ Glaube, Schuld)

Beischluß – unter Beischluß – dodati

Bein n 1. noga 2. kost

v prilogi, priložiti

(→ Menschenbein) ◊

Beischwester (→ Laienschwester)

jmdm. Beine machen – spoditi

(koga), nagnati (koga)

Beisein n navzočnost ◊

jmdm. ein Bein stellen – nastaviti

im Beisein – ob navzočnosti

(komu) nogo, spotakniti (koga)

ohne Beisein – brez prisotnosti,

etwas auf die Beine stellen –

ob odsotnosti

postaviti na noge, ustanoviti

Beisel n zanikrna krčma, beznica

(v kratkem času), formirati

(*pajzl)

Beinfraß m vnetje kostnega mozga

Beisetz-Kammer f mrtvašnica

(*kostna gniloba ali bramorka)

(*mrliščnica)

(osteomyelitis)

beisetzen – 1. pristaviti, dodati,

Beinhaus n kostnica

pripisati (→ Handzeichen, Kreuz,

Beinkleid n 1. hlače 2. spodnje

Kreuzzeichen) 2. pokopati

(platnene) hlače, spodnjice

Beisetzung f 1. pristavek, pripis

beipflichten – pritrditi (komu),

2. pogreb, pokop ◊

strinjati se s (kom), pritegniti (komu)

Beisetzung der irdischen Hülle –

pokop posmrtnih ostankov

Beirat m 1. sosvet

eigenhändige Beisetzung des

(→ Intendantenbeirat) 2. član

Kreuzzeichens – lastnoročno

sosveta (*prisvetnik)

podkrižati (→ Kreuzzeichen)

Beiratschaft f skrbništvo, kuratela

Beisitzer m 1. član (*prisednik)

beirren – motiti

2. član sodnega kolegija, porotnik ◊

Beisitzer (Berggericht) – prisedniki

Beirrung f motnja

(rudarsko sodišče) (H 57)

Beirückung f navedba, dodatek,

Beisitzer (Handelsgericht) –

pristavek

prisedniki (trgovinsko sodišče) (H 57)

Beisammensein n druženje ◊

Beisitzer (Schrannengericht) –

geselliges Beisammensein –

prisedniki (ograjno sodišče) (H 23, 39)

družabno srečanje

Beisitzer (Stadtgericht) – prisedniki

(mestno sodišče) (H 25, 46)

Beisass(e) m 1. kočar, bajtar

2. prisednik

Beisl (→ Beisel)

Beisatz m dodatek, pristavek, apozicija Beispiel n primer, zgled ◊

vorleuchtendes Beispiel – svetel zgled

Beischlaf m telesna združitev ◊

zum Beispiel – na primer

außerehelicher Beischlaf –

zum warnenden Beispiel – kot

130

B

svarilen zgled (*v strahovalen

beitragen – prispevati (→ Scherflein)

izgled)

mit seinem erspiegelnden Beispiele beitragend – 1. prispevajoč

– s svojim zgledom

2. podporen (→ Mitglied)

sich ein Beispiel nehmen –

Beitragsleistung f prispevanje,

posnemati (koga)

podpora

jmdm. mit gutem Beispiel

beitreten – pristopiti

vorangehen – služiti (komu) za zgled

jmdm. mit seinem Beispiel

Beitritt m pristop

vorleuchten – služiti (komu) za zgled Beitrittserklärung f pristopna izjava Beistand m 1. pomoč, podpora

Beitrittsschein m pristopnica

2. pomočnik (*pomagač),

Beiurteil n vmesna sodba

sekundant 3. zagovornik, advokat

4. poročna priča, kum 5. pomočnik Beiwagen m priklopnik pri dvoboju, sekundant ◊

Beiwirkung f sodelovanje, pomoč

mit göttlichem Beistande – z božjo beiwohnen – 1. prisostvovati pomočjo

(→ Gottesdienst) 2. spolno občevati

Beistandsleistung f pomoč

Beiwohnung f 1. prisotnost

(*pomaganje, pripomaganje)

2. telesna združitev, spolno

beistehen – pomagati

občevanje ◊

beistellen – priskrbeti, dati na

fleischliche Beiwohnung – telesna

razpolago, dodati

združitev (*telesna združba),

spolno občevanje (*spolsko

Beistellung f priskrba (*priskrbovanje,

združevanje, spolsko občevanje)

pribavljanje)

uneheliche/unehelige Beiwohnung

Beisteuer f 1. prostovoljni prispevek,

– izvenzakonska telesna združitev

pomoč, dar (*sklad, podarek,

Beize f 1. lov s pticami 2. sokolarjenje, milodar, miloščnja, milošnja)

sokolarstvo

2. postranski davek (*pridavek,

priklad)

beizeiten – 1. pravočasno 2. zgodaj

beisteuern – prispevati, primakniti

beiziehen – pritegniti

beistimmen – privoliti v (kaj),

Beizvogel m 1. ptica za lov 2. sokol

soglašati s (čim), pritrditi (komu)

bejahen – pritrditi, potrditi

Beistimmung f privolitev, soglasje,

Bejahung f pritrditev, potrditev

pritrditev

bekämpfen – 1. boriti se proti (komu/

Beitrag m prispevek (*donesek,

čemu) 2. izpodbijati

privržek) ◊

Bekämpfung f 1. boj proti (komu/

freiwilliger Beitrag – prostovoljni

čemu) 2. izpodbijanje

prispevek (*prostovoljni donesek,

dragovoljni prilog)

bekannt – poznan, znan ◊

milder Beitrag – milodarni prispevek

persönlich bekannt – osebno znan

einen Beitrag leisten – prispevati

(*znan po lici)

rühmlich bekannt – slavno znan

131

B

bekanntermaßen – kot je znano

potrjujem zame in svoje pravne

Bekanntgabe f sporočilo, objava,

naslednike, da … (obrazec na

naznanilo

začetku notarskega zapisa)

die Tat gütig oder peinlich

bekanntgeben – sporočiti, objaviti,

bekennen – priznati kaznivo dejanje

naznaniti

zlepa ali zgrda (z mučenjem)

bekanntlich – kot je znano ◊

bekennen, sich – izreči se za (kaj),

Der Brandleger wurde bekanntlich

opredeliti se za (kaj)

schon verhaftet. – Zažigalec je bil,

kot je znano, že aretiran.

Bekenntnis n 1. priznanje,

izpoved 2. veroizpoved

bekanntmachen – razglasiti, objaviti,

(→ Glaubensbekenntnis,

naznaniti

Religionsbekenntnis) 3. napoved

(→ Benehmungswissenschaft,

(premoženja in dohodkov v

nachrichtlich, Trommelschlag,

davčne namene) (*napovedba)

Wissenschaft)

(→ Einkommensbekenntnis,

Bekanntmachung f razglas, objava,

Steuerbekenntnis,

oznanilo

Vermögensbekenntnis, Zinsertrag-

bekanntnus (→ Bekenntnis)

Bekenntnis) ◊

religiöses Bekenntnis – veroizpoved

Bekanntschaft f poznanstvo, znanstvo

evangelische Kirche Augsburgischen

Bekanntwerdung – nach

und Helvetischen Bekenntnisses –

Bekanntwerdung – ko se je

evangeličanska cerkev augsburške

razvedelo

in helvetske izpovedi (*izpovedbe)

bekehren – spreobrniti

ein Bekenntnis ablegen – priznati

Bekehrer m spreobračevalec

Bekenntnisformular n obrazec

napovedi (premoženja ali

Bekehrte(r) m spreobrnjenec

dohodkov v davčne namene)

Bekehrung f spreobrnjenje,

Bekenntnisfreiheit f svoboda

spreobrnitev, konverzija ◊

veroizpovedi

Pauli Bekehrung – spreobrnitev

apostola Pavla: 25. januar

beklagen – obžalovati ◊

Menschenleben waren nicht zu

bekennen – 1. priznavati, priznati,

beklagen. – Človeških žrtev ni bilo.

pripoznati (→ Farbe, Verbrechen,

Wahrheit) 2. izjaviti 3. napovedati

beklagen, sich – pritoževati se

(→ Steuer) ◊

beklagenswert – obžalovanja vreden

Wir … bekennen und thun kund

beklagt – obtožen (→ Partei, Teil)

… – Mi … priznavamo in (javno)

razglašamo … (obrazec na začetku

Beklagte f obtoženka

cesarskega patenta)

Beklagte(r) m obtoženec

Ich endesgefertigte … bekenne und bekleiden – 1. obleči 2. opravljati bestätige hiemit für mich und meine

službo (funkcijo) (→ Amt, Stelle)

Rechtsnachfolger, daß ... – Spodaj

3. podeliti (komu) službo (funkcijo)

podpisani … s tem priznavam in

(→ Amt)

132

B

Bekleidung f 1. oblačenje 2. oblačila,

Belag m 1. obloga 2. obšitek 3. vojaška obleka 3. opravljanje

nastanitev (→ Transenal-Belag)

Bekleidung der Füße – obutev

(→ Fußbekleidung)

Belagerer m oblegovalec (*obsednik,

Bekleidung des Amtes –

obležnik)

službovanje, uradovanje

belagern – oblegati

Bekleidungsgewerbe n oblačilna obrt Belagerung f obleganje bekommen – 1. dobiti (→ Anstand,

Belagerungsartillerie f oblegovalno

Antwort, Einwilligung, Erlaubnis,

topništvo

Gesicht, Kenntnis, Kunde,

Belagerungsgeschütz n 1. oblegovalni

lebenslänglich, Oberhand, Order, top 2. oblegovalni topovi

Schlagfluß, Wind) 2. tekniti ◊

gut bekommen – 1. dobro deti,

Belagerungsstand – in

prijati 2. tekniti

Belagerungsstand versetzt werden –

übel bekommen – škoditi

biti oblegan (*biti obseden)

beköstigen – prehranjevati (koga),

Belagerungszustand m obsedno stanje ◊

kuhati za (koga)

den Belagerungszustand

proclamieren/verhängen – razglasiti

Beköstigung f prehrana

obsedno stanje

bekräftigen – 1. potrditi, podpreti

den Belagerungszustand aufheben –

2. okrepiti

odpraviti obsedno stanje

Bekräftigung f 1. potrditev

Belagsfähigkeit (→ Belagsraum)

2. okrepitev ◊

Belagsraum m zmogljivost, kapaciteta

zu dessen/deren mehrerer

Bekräftigung – za večjo veljavo

Belang m 1. pomembnost, interes

(npr. listine)

2. znesek ◊

von Belang sein – biti pomemben

bekränken – oškodovati

belangen – 1. zadevati 2. klicati

Bekränkung f oškodovanje

na odgovornost 3. tožiti, sodno

bekriegen – vojskovati se s (kom),

preganjati ◊

bojevati se proti (komu), z vojsko

jmdn. gerichtlich belangen – tožiti

napasti (koga)

(koga)

bekümmert – 1. zaskrbljen 2. žalosten

jmdn. vor Gericht belangen – tožiti

(koga)

bekunden – 1. razodeti, izražati, izpričati

jmdn. des Diebstahls belangen –

(→ Anteil) 2. izpovedati, pričati

tožiti (koga) zaradi kraje

beladen – 1. obložiti, obremeniti,

belangend – zadeven, ki se tiče

natovoriti 2. zadolžiti ◊

mit den Schulden beladen –

belanglos – nepomemben

zadolžen

belassen – pustiti (→ Zweifel),

mit dem Kind beladen – noseča

ne odpraviti, ne odstraniti, ne

Sie ist mit vier unversorgten Kindern

spremeniti ◊

beladen. – Ima štiri nepreskrbljene

Wir wollen es dabei belassen. –

otroke.

Ostane tako, kot je.

133

B

Belassung f ohranitev, dopustitev ◊

Belegzettel m pripustni list, spuščalni

unter Belassung auf freiem Fuße –

list, zaskočni list

pustiti na prostosti

belehnen – 1. podeliti v fevd

belasten – obremeniti (*obtežiti)

2. odobriti posojilo, zavarovano z

(→ Haus, Realität, Servitut)

zastavo

belästigen – nadlegovati

Belehnung f 1. podelitev fevda

Belästigung f nadlegovanje

2. odobritev posojila, zavarovanega

z zastavo ◊

Belastung f 1. breme, obremenitev

Belehnung von Wertpapieren

2. obremenjenost s preteklostjo

(Lombardgeschäft) – dovoljevanje

(→ NS-Belastung)

posojil na vrednostne listine

Belastungszeuge m obremenilna

(lombard)

priča

Belehnungsurkunde f fevdna listina

Belauf m 1. znesek 2. količina ◊

belehren – podučiti, poučiti (→ besser) Brennholzlieferung im Belaufe von

einhundert Klaftern – dostava drv

belehrend – poučen (→ Buch)

v obsegu stotih sežnjev

Belehrung f poduk (*podučilo), pouk,

belaufen – obteči (kaj), obhoditi (kaj)

navodilo, inštrukcija

belaufen, sich – 1. orositi se 2. znašati ◊ Beleichtung (→ Beleuchtung) Die Summe beläuft sich auf etwa

beleidigen – užaliti, žaliti, razžaliti,

200 fl. – Vsota znaša približno 200

prizadeti

gld.

beleidigend – 1. žaljiv 2. žaljivo

beleben – oživiti

Beleidiger m žalivec

Belebung f oživljanje, oživitev

beleidigt – užaljen, razžaljen, prizadet

Beleg m 1. obloga 2. dokaz, dokazilo

(→ Person)

(*svedočno pismo)

Beleidigte(r) m užaljenec

belegen – 1. obložiti 2. dokazati

(→ Beweis) 3. opremiti (z

Beleidigung f žalitev, razžalitev

dokumenti, listinami) (→ Gesuch)

(→ Ehrenbeleidigung,

4. zasesti, rezervirati 5. kaznovati

Majestätsbeleidigung,

(→ Acht, Arrest, Arreststrafe,

Wachebeleidigung) ◊

Beschlag, Brot, Geldstrafe, Kette,

Beleidigung einer gesetzlich

Leibesstrafe, Strafe, Verbot, Wasser) anerkannten Kirche oder

6. zaskočiti (ob paritvi) (→ Stute)

Religionsgesellschaft – razžalitev

7. vpisati se, prijaviti se (→ Kurs)

zakonsko priznane cerkve ali verske

8. napasti, obstreljevati (→ Bombe,

skupnosti (*razžaljenje postavno

Stellung)

priznane cerkve ali verske družbe)

(→ Vergehen)

Belegschaft f zaposleni, osebje

Beleidigung der Majestät und

Belegung f 1. oblaganje 2. spuščanje

der Mitglieder des kaiserlichen

(žrebca na kobilo), zaskok ◊

Hauses – razžalitev veličanstva in

Belegung der Stute – zaskok kobile

članov cesarske hiše (*razžalitev

134

B

veličanstva in udov cesarske

Was belieben Sie? – Kaj želite?

rodbine) (→ Verbrechen)

Wenn es Euch beliebt, … – Če Vas

tätliche Beleidigung – razžalitev z

je volja, …

dejanjem

Wenn' s Gott beliebt, … – Če Bog

wörtliche Beleidigung – razžalitev

da, …

z besedo

Wie Sie belieben. – Kot želite.

Belesprit m lepoumnik

Da es anders beliebt wurde, … –

Ker so hoteli drugače, …/Ker so

beleuchten – 1. razsvetliti 2. osvetliti

raje …

3. pojasniti, razložiti

Belieben – nach Belieben – po mili

Beleuchtung f 1. razsvetljava

volji ◊

(*razsvitljenje, svečava,

nach Ihrem Belieben – po Vaši volji

luč) (→ Gasbeleuchtung,

Petroleumsbeleuchtung,

Beliebentragende(r) m

Straßenbeleuchtung,

zainteresiranec, interesent

Wachsbeleuchtung) 2. osvetlitev

beliebig – poljuben

(*osvečava) 3. pojasnilo, razlaga ◊

Beleuchtung der Stadt – 1. mestna beliebt – 1. priljubljen 2. pogost razsvetljava (→ Stadtbeleuchtung)

bellen – lajati

2. svečana razsvetlitev

Belletristik f leposlovje, beletristika

(Illumination) mesta (npr. ob

obiskih cesarjev v Ljubljani, ob

belletristisch – leposloven,

kongresu svete alianse 1821)

beletrističen

äußere Beleuchtung des

beloben – pohvaliti

Schauplatzes – zunanja osvetlitev

belobt – pohvaljen, hvalevreden

prizorišča (npr. Stanovskega

(→ Dienstleistung)

gledališča v Ljubljani ob cesarjevem

rojstnem dnevu)

Belobung f pohvala ◊

elektrische Beleuchtung –

die öffentliche Belobung

električna razsvetljava

aussprechen – izreči javno pohvalo

öffentliche Beleuchtung – javna

Belobungsbrief m pohvalno pismo

razsvetljava (*javna svečava)

Belobungszeugnis n pisna pohvala

beleumundet – gut beleumundet –

(*pohvalno spričevalo)

na dobrem glasu

Belohnung f 1. nagrada, darilo, dar

beleumundet – übel beleumundet –

(*obdaritev) 2. plačilo, mezda

na slabem glasu

Belohnungsantrag m predlog za

Belgierkaserne (→ Infanteriekaserne)

vojaško odlikovanje

belieben – 1. blagovoliti 2. ljubiti se belustigen – zabavati

(komu) 3. želeti ◊

Belustigung f veselje, zabava

Es beliebt mir nicht. – Ne ljubi se

mi.

Belvedere n razgledišče

Belieben Sie noch etwas? – Ali

bemächtigen, sich – polastiti se (česa),

želite še kaj?

prilastiti si (kaj) (→ Thron)

135

B

bemackeln – omadeževati

benachrichtigen – obveščati, obvestiti,

bemängeln – grajati, očitati (napake)

sporočati, sporočiti

Bemängelung f graja, očitek

Benachrichtigung f obvestilo,

sporočilo

bemannen – opremiti z moštvom

(*preskrbeti z močmi)

benachteiligen – zapostavljati,

oškodovati

bemannen, sich – omožiti se

Benachteiligung f zapostavljanje,

Bemannung f moštvo, posadka

oškodovanje

bemeldet – omenjen

benam(b)sen (→ benennen)

bemerken – 1. opaziti 2. pripomniti

benanntlich – po imenu, poimensko

3. omeniti 4. predstavljati, označiti,

označevati ◊

benedeien – blagosloviti, slaviti

mit einer Anzeige bemerken –

(*blagrovati)

označiti z opombo

Benediktiner pl benediktinci (H 26, 27, Bemerkung f 1. opazka, pristavek,

30, 49) (moški samostanski red)

opomba (*opomnja, pripomnja,

Benediktinerinnen pl benediktinke

samerk) 2. zaznava (*opazba,

(H 27, 29) (ženski samostanski red)

zapazba)

Benediktion f blagoslov

bemessen – odmeriti (→ Preis, Strafe) benedizieren – blagosloviti

Bemessung f odmera

(→ Pensionsbemessung,

Benefaktion f dobrodelnost

Strafbemessung) ◊

Benefice (→ Benefiz)

Bemessung der Strafe – odmera

Benefiz f 1. gledališka predstava

kazni (→ Strafbemessung)

ali koncert v korist (*na korist)

bemittelt – premožen ◊

kakega igralca oz. pevca, benefična

bemittelte Kreise – premožni sloji

predstava, benefica 2. dobrodelna

minder bemittelt – manj premožen

predstava ali koncert, benefična

bemühen, sich – truditi se,

predstava, benefica ◊

prizadevati si (→ Kraft)

Benefize zum Vorteile des

Schauspielers … – predstava v korist

bemüht – um etwas bemüht sein –

igralca ... (*benefica v prid igralca …)

prizadevati si za (kaj)

Der Verblichene war um die

Benefiziant m 1. igralec oz. pevec,

Hebung des slowenisch-nationalen

v korist katerega je gledališka

Gedankens bemüht. –

predstava ali koncert, beneficiant

Pokojnik si je prizadeval za

(*beneficijant) 2. dobrotnik,

povzdigo slovenske narodne zavesti.

beneficiant (*beneficijant)

Bemühung f trud, prizadevanje

Benefiziantin f 1. igralka ali pevka, v

korist katere je gledališka predstava

bemüssigen – primorati (*morati),

ali koncert, beneficiantinja

prisiliti ◊

(*beneficijantinja) 2. dobrotnica,

sich bemüssigt sehen – biti prisiljen

beneficiantinja (*beneficijantinja)

136

B

Benefiziat m imetnik beneficija,

Benützbarkeit f uporabnost

beneficiat

(*rabljivost)

Benefiz(ium) n 1. nadarbina,

benützen – uporabiti (*hasniti, nucati)

prebenda, beneficij 2. ustanova

(cerkvena služba, povezana z

Benützung f raba, uporaba

dohodki), beneficij (*beneficijat)

(*pohasnitev, pohasnjenje)

Benefizkonzert (→ Benefiz)

Benützungsrecht n pravica uporabe

(*užitna pravica, pravica do rabe,

Benefizvorstellung (→ Benefiz)

porabna pravica)

benehmen – 1. odvzeti, vzeti

beobachten – 1. opazovati

2. prevzeti, omamiti

2. upoštevati, držati se (česa),

Benehmen n obnašanje ◊

spoštovati (→ Einkehr,

anstößiges Benehmen – pohujšljivo

Gesetz, Haltung, Schweigen,

obnašanje

Verschwiegenheit, Zurückhaltung)

excessives Benehmen – ekscesno

Beobachter m opazovalec

vedenje, razgrajanje

gesellschaftliches Benehmen –

Beobachtung f 1. opazovanje, nadzor

vedenje v družbi

2. upoštevanje, spoštovanje

ungebührliches Benehmen –

(→ Gesetz, Vorschift) ◊

nespodobno vedenje

Beobachtungen anstellen – nadzirati

unter Beobachtung stehen – biti pod

benehmen, sich – 1. obnašati se

nadzorom

(→ tadellos) 2. ravnati se po (čem),

držati se (česa) 3. sporazumeti se,

beordern – ukazovati, ukazati

pogoditi se

beowachten (→ beobachten)

Benehmung f ravnanje ◊

Beowachtung (→ Beobachtung)

zur Benehmung in die Kenntnis

bequartieren (→ einquartieren)

bringen – dati na znanje in v

izpolnjevanje

Bequartierung (→ Einquartierung)

Benehmungswissenschaft f ravnanje ◊ Bequartierungsfond m fond za zu jmds. Benehmungswissenschaft

nastanitev vojske (*kvartirodajni

bekanntmachen/kundgeben –

fond)

objaviti na znanje in v izpolnjevanje bequem – udoben, lagoden beneiden – zavidati

bequemen, sich – blagovoliti

beneidenswert – zavidanja vreden,

Bequemlichkeit f 1. udobnost, udobje,

zavidljiv

ugodnost, ugodje, lagodnost,

benennen – 1. imenovati,

lagodje (*zložnost) 2. prostornost

poimenovati 2. navesti

3. stranišče

zur Bequemlichkeit des Publikums

Benennung f imenovanje, ime, naziv ◊

– za udobnost potnikov

dienstliche Benennungen –

službeni nazivi (*službena nazivala) beraten – 1. svetovati, dajati nasvete 2. obravnavati, posvetovati se

Benevolenz f dobrohotnost

(→ collegial) 3. oskrbeti 4. poročiti 137

B

beratend – posvetovalen (→ Stimme)

bereden, sich – posvetovati se s

Berater m svetovalec

(kom), dogovarjati se s (kom)

beratschlagen – posvetovati se

beredsam – zgovoren

Beratschlagung f posvetovanje

beredt (→ beredsam)

reife/wohlerwogene

Bereich m področje, območje

Beratschlagung – dobro

premišljeno posvetovanje

bereisen – prepotovati,

Beratung f 1. svetovanje

Bereisung f obhodno potovanje,

2. posvetovanje, obravnavanje,

obhod (→ Kirchenbereisung,

obravnava ◊

Landesbereisung)

mit jmdm. Beratungen pflegen –

kirchliche Bereisung – vizitacijsko

posvetovati se s (kom)

potovanje

Bereisung und Visitierung – obhod

berauben – oropati

in pregled

berauschen – opiti (koga)

bereiten1 – objezditi (zaradi pregleda

berauschen, sich – opiti se

in pobiranja dajatev)

Berauschung f pijanost ◊

bereiten2 – 1. pripravljati, pripraviti

in völliger Berauschung –

(→ Essen) 2. povzročati

popolnoma opit

(→ Freude, Kummer, Schwierigkeit)

berechnen – 1. obračunati 2.

Bereiter m 1. pripravljalec

preračunati (*prerajtati) 3. premisliti,

(→ Wegbereiter) 2. objezdnik

presoditi (*preumeti)

(→ Meersalzbereiter)

berechnen, sich – pobotati se

Bereitschaft f 1. pripravljenost

(*porajtati se, porajtovati se)

(→ Alarmbereitschaft,

Gefechtbereitschaft,

Berechnung f obračun, obračunavanje ◊

Kampfbereitschaft,

Berechnungen anstellen – obračunati

Kriegsbereitschaft, Wehrbereitschaft)

Berechtigte(r) m upravičenec

2. enota za posredovanje,

(→ Heimatberechtigte/r,

intervencijska enota ◊

Stimmberechtigte/r,

in Bereitschaft halten – držati v

Wahlberechtigte/r)

pripravljenosti

Berechtigung f upravičenost, pravica

in Bereitschaft setzen – pripraviti

(→ Alimentationsberechtigung,

in Bereitschaft stehen – biti v

Eigenberechtigung, Gleichberechtigung,

pripravljenosti

Heimatberechtigung,

Bereitstand m stanje pripravljenosti

Stimmberechtigung,

bereitstellen – zagotoviti, pripraviti

Wahlberechtigung)

Bereitung f 1. pojezda (objezdenje

bereden – 1. pogovarjati se

ozemlja zaradi pregleda in

2. pregovarjati (koga) 3. ogovarjati

pobiranja dajatev), objezda,

(koga), opravljati (koga) ◊

»obrajtanje« (G II. 204), pregled,

Er läßt sich leicht bereden. –

popis (→ Waldbereitung)

Zlahka ga je pregovoriti.

2. zagotovitev, priprava

138

B

bereitwillig – pripravljen, voljan, rade

der fachlichen Befähigung)«)

volje (*radovoljen)

(→ Bergführerordnung,

Bereitwilligkeit f pripravljenost,

Bergführerwesen)

voljnost (*radovoljnost)

Bergführerbuch n knjiga za gorske

berennen – naskočiti, oblegati

vodnike (knjige za gorske vodnike

so prosilcem, ki so bili spoznani

Berennung f naskok, obleganje

za primerne, izdajala c. kr. okrajna

Berg m 1. gora (→ Schneeberg) 2. hrib glavarstva) (*bukve za gorske

(→ Schloßberg), planina 2. gorica

voditelje, voditeljska knjiga, knjiga

(→ Weinberg)

za vodnike)

Bergamt n rudarski urad (H 22, 38, 42) (→ Bergführer, Bergführerordnung,

(→ Oberbergamt, Revierbergämter)

Bergführerwesen)

Bergbau m 1. rudarstvo (*rudarjenje,

Bergführerordnung f red za gorske

rudarija, rudokopstvo) 2. rudnik

vodnike (z Oznanilom c. kr. deželne

(H 38)

vlade za Kranjsko od 27. junija 1874

o ustanovitvi reda za gorske voditelje

Bergbehörden pl rudarska oblastva

(voditelje na goro) za vojvodino

(H 19, 21, 22, 38, 42, 54, 55)

Kranjsko / Kundmachung der k. k.

Bergbruch m usad

Landesregierung für Krain vom 27.

Bergdisziplinargeschäfte pl rudarske

Juni 1874, betreffend die Einführung

disciplinske zadeve (H 38, 54)

einer Bergführerordnung für das

Herzogthum Krain, je bil na pobudo

bergen (barg, hat geborgen) – 1. rešiti

kranjskega odseka Nemškega in

2. skriti

avstrijskega planinskega društva in

Bergfahrer m planinec

na podlagi državno-ministrskega

Bergfahrt f planinski vzpon

razglasa z dne 5. maja 1865 izdan

prvi red za gorske vodnike; sledil

Bergfried m utrjen stolp (glavni stolp

je Razglas c. kr. deželne vlade za

utrjenega gradu, zadnje pribežališče

Kranjsko z dne 20. avgusta 1904, s

ob osvajanju gradu), bergfrid,

katerim se daje na znanje nov red za

donjon

gorske vodnike / Kundmachung der

Bergführer m gorski vodnik ◊

k. k. Landesregierung für Krain vom

Autorisation der Bergführer –





20. August 1904, womit eine neue


pooblastitev gorskih vodnikov (v

Bergführer-Ordnung verlautbart

skladu z redom za gorske vodnike

wird)

iz leta 1904 je moral tisti, ki je

Bergführerwesen n gorsko vodništvo

hotel pridobiti pooblastilo za

(gorsko vodništvo je urejal Razpis

gorskega vodnika dokazati, »a) da

c. k. deržavnega ministerstva od

ima dobro ime in da je državljansko

5. maja 1865, ki pové, kako se ima

neomadeževan (guter Leumund

ravnati z gorskimi voditelji kakor

und bürgerliche Unbescholtenheit);

obertniki, in kako se ima uravnati

b) da je telesno krepak in strokovno

gorsko voditeljstvo / Erlaß des

usposobljen (der Nachweis der

k. k. Staatsministeriums vom 5.

körperlichen Rüstigkeit und

Mai 1865, die Behandlung der

139

B

Bergführer als Gewerbetreibende und Bergrechtsbüchel pl gorske die Regelung des Bergführerwesens

(vinogradniške) bukve (G II. 439)

betreffend, ter reda za gorske

vodnike na Kranjskem iz leta

Bergrechtsordnung f gorski

1874 in 1904) (→ Bergführer,

(vinogradniški) red (G II. 439)

Bergführerbuch, Bergführerordnung)

Bergregal n rudniški regal (vrhovna

Berggenosse (→ Berghold)

oblast vladarja nad rudniki)

Berggerichte pl rudarska sodišča (H 22, Bergrichter m predsedujoči sodne 23, 38, 40, 42, 54, 57)

oblasti v rudarstvu

Berggerichtsbarkeit f rudarsko sodstvo

Bergrücken m gorski hrbet, sleme

(H 22, 23, 38, 40, 42, 54, 57)

Bergsattel m sedlo, preval

Berggesetz n rudarski zakon (H 55)

Bergstadt – die Bergstadt Idria –

Berghauptmannschaften pl rudarska

rudarsko mesto Idrija

glavarstva (H 55)

Bergsteiger m hribolazec, planinec

Bergherr m gorski (vinogradniški)

Bergtaiding f gorska (vinogradniška)

gospod

veča (V 355; G II. 67)

Bergheuwiese f košenica

Berg- und Forstdirektion f rudarska in

Berghold m sogornik, zakupnik gozdna direkcija (H 55)

(po vinogradniškem pravu) (V 354)

Berg- und Hüttenwesen n rudniki in

Berghütte f gorska koča

plavži (H 57)

Bergknappe m rudar (*knap, rudokop) Bergwerk n rudnik ◊

Merkurianisches Bergwerk in

Bergkommissariate pl rudarski

Idria – rudnik živega srebra v Idriji

komisariati (H 55)

Bergwerkskollegium n rudniški kolegij

Bergkuppe f gorski vrh

(H 22)

Bergleute pl rudarji (*knapi, rudokopi) Bergwesen n rudarske zadeve, (→ Bergmann)

rudarstvo (H 19, 22, 42, 54, 55)

Bergmann m rudar (*knap, rudokop)

(*rudokopstvo, rudokopje, rudarske

reči, gornijštvo)

Bergmännchen n škrat

Bergwiese f senožet (običajno

Bergmeister m gornik

enokošna)

Bergobrigkeit f gorska

Bergzehent m desetina nakopane rude

(vinogradniška) gosposka

Bericht m poročilo (*sporočilo, izvestije)

Bergordnung f rudarski red ◊

(→ Heilbericht, Jahresbericht,

Ferdinandeische Bergordnung –

Kassenbericht, Rechenschaftsbericht,

Ferdinandov rudarski red (H 21)

Säckelbericht, Sanitäts-Wochenbericht,

Bergrecht n 1. gorščina (G II. 66, 67, Tätigkeitsbericht, Tergalbericht,

428), gornina 2. gorsko pravo

Wetterbericht) ◊

3. pravica do rudarjenja 4. rudarsko

Erstattung eines Berichtes –

pravo

poročanje (→ Berichterstattung)

140

B

standhafter Bericht – zanesljivo

Berücksichtigung f upoštevanje ◊

poročilo

in Berücksichtigung – z ozirom na

den Bericht entgegennehmen –

(kaj), upoštevajoč (kaj) (*oziraje se

poslušati poročilo

na)

Bericht erstatten/tun – poročati

unter besonderer Berücksichtigung –

gutächtlichen Bericht erstatten –

s posebnim ozirom na (kaj)

podati strokovno oceno

Berücksichtigung finden – upoštevati

einen Bericht einbegleiten – priložiti

poročilo

Beruf m 1. poklic, služba, dolžnost,

einen Bericht unterbreiten –

opravilo 2. veselje do (česa),

predložiti poročilo

nagnjenje do (česa) 3. poslanstvo,

namen ◊

berichten – poročati (→ Ehrfurcht) ◊

einen Beruf ausüben – opravljati

gutächtlich berichten – podati

poklic

strokovno mnenje, izdelati

einen Beruf ergreifen – izbrati poklic

strokovno poročilo

einem Beruf nachgehen – opravljati

objektive/sachliche

poklic

Berichterstattung – stvarno

Beruf zu etwas haben – imeti veselje

poročanje, objektivno poročanje

do (česa)

Berichterstatter m poročevalec

berufen – 1. poklicati (→ Fahne,

Berichterstattung f 1. poročanje

Stellung) 2. imenovati, določiti

2. poročilo (*razložba) ◊

(*postaviti) 3. grajati, očitati ◊

tendenziöse Berichterstattung –

… welchen der Allmächtige zu

pristransko poročanje,

sich berufen hat – *… kojega

tendenciozno poročanje

je Vsemogočni k sebi poklical

(osmrtnica) (→ abberufen)

berichtigen – 1. popraviti 2. plačati, poravnati (→ eigen, Rechnung)

berufen – 1. pozvan, poklican

2. imenovan, določen 3. pristojen

Berichtigung f 1. popravek 2. plačilo, (→ Behörde, Stelle)

poravnava

berufen, sich – 1. sklicevati se na

Berichtschreiben n pisno poročilo

(koga/kaj) 2. pritožiti se

Berichtsjahr n leto, na katerega se

Berufsausübung f opravljanje poklica

nanaša poročilo

Berufsgenosse m poklicni tovariš,

beritten – konjeniški

delovni kolega

(→ Polizei, Polizist, Soldat, Wache) Berufsheer n poklicna vojska

Berittene(r) m jezdec (*jezdilec)

Berufsjubiläum n delovni jubilej

Berme f obronek, berma

berufslos – brez poklica

Berseker m divjak

Berufstreue f zvesto službovanje

berüchtigen – razvpiti

(*zvesta služba)

berüchtigt – razvpit, zloglasen

Berufung f 1. pritožba, priziv (*vzklic)

(*slaboglasen)

2. ugovor 3. imenovanje

berücksichtigen – upoštevati

4. poziv, poklicanost, poslanstvo

(*v zamerk vzeti)

5. sklicevanje, sklic ◊

141

B

Erhebung der Berufung – vložitev

berührt – omenjen

pritožbe

unter Berufung auf jmdn./etwas –

beruhsam – miren, spokojen

sklicujoč se na (koga/kaj) (*pozivno besagen – omeniti, povedati na)

besagt – omenjen

Berufung einbringen/einlegen –

vložiti pritožbo, podati pritožbo

Besatzer m okupatorski vojak,

Berufung unterbreiten – vložiti

okupator

ugovor

Besatzung f 1. posadka 2. zasedba,

gegen eine Anordnung (ein

okupacija

Erkenntnis, eine Untersagung)

Besatzungsarmee f zasedbena vojska,

Berufung ergreifen – pritožiti se

okupacijska vojska

proti odredbi (razsodbi, prepovedi)

Besatzungsheer (→ Besatzungsarmee)

Berufungsfrist f prizivni rok

Besatzungsmacht f zasedbena sila,

Berufungsgericht n pritožbeno

okupacijska sila

sodišče, prizivno sodišče,

apelacijsko sodišče

Besatzungstruppen pl zasedbene čete,

(*prizivna sodnija, vzklicno sodišče)

okupacijske čete

Berufungsweg – im Berufungswege

Besatzungszone f zasedbena cona,

– z vložitvijo pritožbe, s prizivom

okupacijska cona

(*po presojni poti, vzklicnim

beschädigen – 1. poškodovati 2. raniti

potom)

Beschädiger m poškodovalec

beruhen – temeljiti na (čem), sloneti

(→ Selbstbeschädiger)

na (čem) (→ Wahrheit), biti odvisen Beschädigte(r) m 1. oškodovanec 2.

od (česa)

poškodovanec 3. invalid

beruhigen – pomiriti ◊

(→ Kriegsbeschädigte/r)

die Gemüter beruhigen – pomiriti Beschädigung f 1. oškodovanje 2.

duhove

poškodovanje

Beruhigung f pomirjenje, pomiritev ◊

(→ Straßenbeschädigung), poškodba,

Beruhigung der Gemüter –

okvara 3. invalidnost ◊

pomiritev duhov

Beschädigung von Grabstätten,

berühmt – slovit (*glasovit)

Eröffnung von Gräbern,

Hinwegnahme oder Mißhandlung

Berühmtheit f 1. imenitnost,

an Leichen und Entwendungen an

znamenitost 2. imenitna osebnost,

derlei Gegenständen – skrunitev

slovita osebnost, znamenita

grobišč, odpiranje grobov,

osebnost, znamenitnik ◊

odvzemanje mrličev ali grdo ravnanje

viele Berühmtheiten der

z njimi ter kraja zadevnih predmetov

französischen musikalischen

(*poškodba pokopališ, odpiranje

Welt – mnoge slovite osebnosti

grobov, odjemanje merličev ali

francoske glasbene scene

gerdo ravnanje ž njimi in tatvine na

berühren – 1. dotakniti se 2. omeniti ◊

takošnih rečeh) (→ Vergehen)

etwas flüchtig berühren – bežno se

Beschädigung von öffentlichem

dotakniti (česa)

und Privateigentum – oškodovanje

142

B

javnega in privatnega premoženja

Beschau f ogled, ogledovanje

böshafte Beschädigung –

(→ Brunnenbeschau, Feuerbeschau,

zlonamerno poškodovanje

Fleischbeschau, Leichenbeschau,

schwere körperliche Beschädigung –

Totenbeschau, Warenbeschau)

huda telesna poškodba

das Verbrechen der schweren

beschauen – 1. ogledovati si, ogledati

körperlichen Beschädigung – zločin

si 2. pregledati ◊

hude telesne poškodbe

Die Leiche ist gerichtlich beschaut

sich eine Beschädigung zufügen –

worden. – Opravljen je bil sodni

poškodovati se

ogled trupla. (→ Leichenbeschau)

beschaffen – priskrbeti, nabaviti

Beschauer m 1. oglednik

(*ogledovavec, preglednik),

Beschaffenheit f značilnost, kakovost,

kontrolor (→ Fleischbeschauer,

stanje, lastnost, zmožnost ◊

Totenbeschauer) 2. gledalec

körperliche Beschaffenheit –

telesna zmožnost

beschaulich – 1. zamišljen

2. bogomiseln, kontemplativen

Beschaffung f priskrba

(→ Orden)

(*priskrbovanje), nabava

Beschauzettel m ogledni list (zapisnik

Beschäftigung f 1. posel, zaposlitev

o mrliškem ogledu, ki ga je opravil

(*opravilo) 2. ukvarjanje,

ranocelnik)

udejstvovanje ◊

dauernde Beschäftigung – stalna

beschehen (→ geschehen)

zaposlitev

Bescheid m 1. sklep, odločba, odlok

beschäftigungslos – brezposeln

2. odgovor, sporočilo 3. pojasnilo ◊

mittelst Bescheid – z odlokom

Beschäl-Departement

(*odlokoma)

(→ Militär-Gestüt-, Beschäl- und

abweislicher Bescheid – odklonilni

Remontierungs-Departement)

sklep

beschälen – 1. olupiti 2. pripustiti

bescheiden – 1. dodeliti, podeliti,

(kobilo k žrebcu)

prisoditi 2. odločiti 3. poklicati

Beschäler m plemenski žrebec

(koga) (npr. pred sodišče)

4. obvestiti, razložiti, razlagati

Beschälgeld n plačilo za žrebca, brejnina

5. napotiti ◊

Beschälhengst (→ Beschäler)

ablehnend/abschlägig/abweislich

Beschälknecht m žrebčar

bescheiden – zavrniti, odkloniti

Beschälperiode f spuščalna doba

bescheiden – 1. skromen 2. skromno ◊

(→ Belegung)

sich bescheiden aufführen – vesti se

skromno

Beschälstation f spuščalna postaja

bescheiden, sich – zadovoljiti se s

Beschälung f plemenitev

(čim)

(vzreja plemenskih živali)

bescheinen (→ bescheinigen)

beschatten – 1. zasenčiti

2. zasledovati, opazovati

bescheinigen – potrditi

143

B

Bescheinigung f 1. potrdilo

beschließen – sprejeti sklep, skleniti

(*potrdilnica), spričevalo

2. potrditev

Beschließer m ključar

Bescheinigung des rechtlichen

Beschluß m 1. odločba, sklep

Bestandes des Vereines – potrditev

2. zaključek ◊

pravnega obstoja društva

bindender Beschluß – obvezujoč

Bescheinung (→ Bescheinigung)

sklep

rechtskräftiger Beschluß –

Bescheller (→ Beschäler)

pravomočen sklep

Beschell-(→ Beschäl-)

einen Beschluß fassen – sprejeti

sklep, skleniti

bescheren – obdariti (zlasti ob božiču) beschlußfähig – sklepčen Bescherung f 1. obdaritev (zlasti ob

božiču) 2. darilo

Beschlußfähigkeit f sklepčnost

beschießen – obstreljevati

Beschlußfassung f sprejemanje

sklepov, sklepanje (*sklepovanje)

Beschießung f obstreljevanje

Beschlußnahme

beschimpfen – zasramovati, psovati

(→ Beschlußfähigkeit)

Beschimpfung f zasramovanje,

beschlußunfähig – nesklepčen

psovanje, psovka

Beschlußunfähigkeit f nesklepčnost

beschirmen – varovati, braniti

beschneiden – obrezati

Beschirmung f varstvo, varovanje,

bramba

Beschneidung f obrezovanje

(→ Christus)

beschirrt – opremljen, opravljen

(→ Bespannung, Pferd)

beschottern – posipati cesto z

gramozom (→ Schotter)

Beschlag m 1. okov, okovje, podkev

2. zaseg 3. orositev ◊

Beschotterung f posutje

auf jmdn./auf etwas Beschlag legen

ceste z gramozom (→

– prisvojiti si (koga/kaj)

Straßenbeschotterung)

etwas in Beschlag nehmen/etwas

beschrait (→ verschreit)

mit Beschlag belegen – 1. zapleniti

(kaj), zaseči (kaj), zapečatiti (kaj)

beschränken – omejiti

2. prilastiti si (kaj)

Beschränkung f omejitev

Beschlagnahme f zaplemba

(*utesnilo, utesnitev), restrikcija

beschlagnahmen – zaseči, zapleniti,

beschreiben – opisati

zapečatiti

Beschreibung f 1. opis

beschleunigen – pospešiti

(→ Conduitenbeschreibung,

Konduitenbeschreibung,

Beschleunigung f 1. pospeševanje,

Nationalbeschreibung,

pospešitev 2. pospešek ◊

Personsbeschreibung)

mit möglichster/tunlichster

2. popis (→ Hausbeschreibung,

Beschleunigung – kar se da hitro

Landesbeschreibung,

Seelenbeschreibung,

144

B

Vermögensbeschreibung,

Beschwerden – dolgovi, ki

Volksbeschreibung)

bremenijo kupno posestvo

beschreiten – stopiti po (čem), ubrati

eine Beschwerde anbringen –

pot (→ Rechtsweg)

pritožiti se

eine Beschwerde einbringen/

Beschuhung f obutev ◊

einlegen/vorbringen – vložiti

Kleidung und Beschuhung –

pritožbo

obleka in obutev

Beschwerde ergreifen/erheben/

beschuldigen – obtožiti

führen – pritožiti se

Beschuldiger m obtožitelj,

die Beschwerde verwerfen –

obtoževalec (*krivivec, dolživec)

zavreči pritožbo

mit einer Beschwerde einkommen

Beschuldigte f obdolženka, obtoženka

– vložiti pritožbo

(*zatoženka)

Beschwerdeführer m pritožnik

Beschuldigte(r) m obdolženec,

(*pritožitelj)

obtoženec (*zatoženec)

Beschwerdeführung f pritožba

Beschuldigung f obdolžitev, obtožba,

očitek (*zatožba)

Beschwer(de)schrift (→ Gravamen)

Beschuß m 1. obstreljevanje

Beschwerdezug – im

2. preizkušnja strelnega orožja ◊

Beschwerdezuge – z vložitvijo

unter Beschuß geraten – znajti se v

pritožbe

sovražnem ognju

beschweren – 1. obtežiti 2. oteževati, unter Beschuß liegen – biti

otežiti

obstreljevan

beschweren, sich – pritoževati se

unter Beschuß nehmen –

obstreljevati

beschwerend – oteževalen

(→ Umstand)

beschützen – varovati, zaščititi ◊

Gott erhalte, schirme (beschütze)

beschwert – sich beschwert erachten

und segne Eure kaiserliche

– čutiti se prizadetega v svojih

Majestät! – Bog ohrani, čuvaj

pravicah (*čutiti se okrivičenega)

in blagoslovi Vaše cesarsko

(→ Partei)

Veličanstvo! (zaključni stavek v

Beschwerung f 1. breme 2. davek

nagovoru cesarju)

3. dajatev

Beschützer m varuh, zaščitnik,

Beschwerungsumstände pl

zaveznik

oteževalne okoliščine

Beschützung f varstvo, bramba

beschwichtigen – pomirjevati, miriti

Beschwerde f 1. težava, nadloga

Beschwichtigung f pomirjevanje,

2. pritožba

miritev

(→ Nichtigkeitsbeschwerde,

Nullitätsbeschwerde,

beschwören – zaklinjati (npr. bolno

Religionsbeschwerde) 3. dolg ◊

živino), prisegati, zagovarjati

auf der Kaufrechtshube haftende Beschwörer m zaklinjevalec (npr.

bolne živine), zagovornik

145

B

(→ Geisterbeschwörer,

Besichtigung der Ehrencompagnie

Teufelsbeschwörer)

– pregled častne čete

Beschwörung f zaklinjanje (npr. bolne besiedeln – poseliti, naseliti

živine), priseganje, zagovarjanje

besiedelt – poseljen ◊

beseelt – navdan, prežet

dicht besiedelt – gosto poseljen

(→ Patriotismus)

dünn besiedelt – redko poseljen

beseitigen – odpraviti

Besiedlung f poselitev, naseljenost

(→ Schwierigkeit), odstraniti, ukiniti besiegen – premagati Beseitigung f odpravljanje, odprava,

odstranjevanje, odstranitev, ukinitev ◊ Besieger m zmagovalec Beseitigung von Abfallstoffen –

Besiegte(r) m premaganec, poraženec

odstranjevanje odpadkov

Besinnen n razmišljanje, razmislek,

Beseitigung von Mängeln –

premislek

odprava napak

Beseitigung von Zweifeln –

besinnen, sich – 1. razmišljati

odprava dvomov

2. domisliti se (→ besser)

3. spomniti se

Beseligung f blaženost, osrečitev,

zveličanje

besinnlich – 1. zamišljen 2. miren,

spokojen

Besen m metla

Besinnung f 1. zavest 2. razmišljanje,

Besenbinder m metlar

razmislek, premislek, ovedenje

besessen – obseden

besinnungslos – nezavesten

Besessene(r) m obsedenec

Besitz m 1. posest (G II. 409)

Besessenheit f obsedenost ◊

(→ Grundbesitz, Kolonialbesitz,

Besessenheit vom Teufel –

Realbesitz, Tabularbesitz)

obsedenost od hudiča

2. posestvo ◊

besetzen – 1. zasesti, okupirati

Erlöschung des Besitzes –

2. posaditi (G II. 423) (→ entsetzen,

prenehanje posesti

stiften, stören)

Reversion eines Besitzes – vrnitev

imetja lastniku

Besetzung f 1. namestitev, oddaja

von etwas Besitz ergreifen –

(službe), imenovanje 2. zasedba,

polastiti se (česa)

okupacija ◊

von etwas Besitz nehmen – zasesti

Besetzung von Stellen –

(kaj)

podeljevanje služb

in jmds. Besitz gelangen – priti v

zur Besetzung gelangen – podeliti

posest (koga)

(službo)

etwas in Besitz haben – imeti (kaj)

besichtigen – 1. ogledati si

v posesti

2. pregledovati, pregledati,

etwas in Besitz nehmen – 1.

kontrolirati

prevzeti (kaj) 2. polastiti se (česa)

im Besitz sein – imeti, posedovati

Besichtigung f 1. ogled 2. pregled,

in den physischen Besitz und

kontrola ◊

146

B

Genuß (der Realität) treten –

Besoldung f plača, mezda

prevzeti (nepremičnino) v fizično

posest in užitek

Besoldungssteuer f *plačarina

(→ Personalsteuer)

Besitzbogen m posestna pola

besonders – posebej (→ Vorliebe), zlasti

Besitzbürger m meščan po

premoženju

besonnen – preudaren trezen,

priseben

Besitzbürgertum n meščanstvo po

premoženju

Besonnenheit f preudarnost, treznost,

prisebnost (→ Wille)

besitzen – imeti, posedovati

(→ Anwartschaft, Fähigkeit,

besorgen – 1. opravljati (*oskrbovati)

Frechheit, Kenntnis, Mut,

(→ Geschäft, Unterricht)

Ortskenntnis, Vertrauen, Wichtigkeit) 2. priskrbeti 3. bati se

Besitzende(r) m premožnež

Besorgnis f zaskrbljenost, skrb,

bojazen ◊

Besitzer m lastnik, imetnik, posestnik

Besorgnis erregen – zbujati skrb

(*gospodar) (→ Drittelhubbesitzer,

Grundbesitzer, Hausbesitzer,

Besorgung f 1. opravljanje

Realitätenbesitzer) ◊

2. oskrbovanje, oskrba ◊

Besitzer des Militärverdienstkreuzes

Besorgung von Geschäften –

– imetnik vojaškega križca za

opravljanje poslov (*oskrbovanje

zasluge

opravil)

vitiöser Besitzer – nepristni

bespannen – vpreči

posestnik, viciozni posestnik

bespannt – vprežen

(posestnik, čigar posest je bila

pridobljena s silo, z zvijačo, z zlorabo Bespannung f vprega ◊

zaupanja)

in der Bespannung – vprežen

beschirrte Bespannung – vprega s

Besitznahme f zasedba, polastitev,

konjsko opravo

uzurpacija

(→ Militärvorspann)

Besitznehmung (→ Besitznahme)

bespitzeln – vohuniti za (kom),

Besitzstand m posestno stanje

vohljati za (kom)

Besitzstörung f motenje posesti

besprachen – izprašati, zaslišati

Besitzstörungsklage f tožba zaradi

besprechen – govoriti o (čem),

motenja posesti

pogovarjati se o (čem)

Besitztum (→ Besitz)

Besprechung f 1. pogovor, razgovor

Besitzung (→ Besitz)

2. ocena, recenzija ◊

Besprechungen pflegen –

Besitzverhältnisse pl posestna razmerja

pogovarjati se

Besitzwechsel m menjava lastnika

besprengen – poškropiti

besolden – dajati plačo, dajati mezdo

(→ Weihwasser)

(*omezditi), plačati (→ Dienst,

besser – 1. boljši 2. bolje ◊

Praktikant)

aus besserer Familie – iz boljše

147

B

družine (*rodovine)

Bestallungsbrief m namestitveno

aus besserem Hause – iz boljše hiše

pismo

sich zum Besseren wenden – iti na

bolje, izboljšati se

Bestand m 1. obstanek, obstoj

jmdn. eines Besseren belehren –

2. stanje (→ Tatbestand) 3. zaloga,

dopovedati (komu kaj)

fond (→ Archivbestand) 4. stalež

sich eines Besseren belehren lassen

(→ Viehbestand, Waldbestand)

– dati si (kaj) dopovedati

5. zakup (G II. 431; V 83) (*štant)

sich eines Besseren besinnen –

(→ Afterbestand, Häuserbestand)

domisliti se česa boljšega

6. obstanek, stanovitnost ◊

Bescheinigung des rechtlichen

Bessere(s) (→ besser)

Bestandes des Vereines – potrditev

bessern – 1. izboljšati, poboljšati

pravnega obstoja društva

2. povrniti, plačati 3. kaznovati z

(*potrditev pravnega obstanka/

denarno kaznijo

postavnosti društva)

rechtlicher Bestand – pravni obstoj

bessern, sich – 1. izboljšati se,

(*pravni obstanek)

poboljšati se 2. okrevati

Der rechtliche Bestand des

Besserung f 1. izboljšanje, poboljšanje

Vereines aufgrund der vorgelegten

2. okrevanje 3. povračilo, plačilo

Statuten wird bescheiniget.- K. k.

4. denarna kazen, globa 5. dodatek

Landesregierung. – Na podlagi

k plači (*poboljšek) ◊

predloženih pravil potrjujemo

Die Erkrankten befinden sich

pravni obstoj društva.- C. kr.

auf dem Wege der Besserung. –

deželna vlada.

Zdravstveno stanje obolelih se

ein Grundstück in Bestand geben/

izboljšuje.

verlassen – dati zemljišče v zakup

Gute Besserung! – Želim(o) Ti/

(*v štant)

Vam skorajšnje okrevanje!

bestanden – bivši, nekdanji

Besserung arbeitsscheuer

Individuen – poboljšanje

Bestandgeld n najemnina, zakupnina

delomrznežev

(*štant)

Besserungsanstalt f poboljševalnica

beständig – 1. stalen, trajen (*veden)

(*pokorivnica)

2. stanoviten (→ Wetter)

Besserungshaus (→ Besserungsanstalt) Beständigkeit f 1. stalnost, trajnost

2. stanovitnost

Best n najvišja nagrada ◊

das Best gewinnen – osvojiti

Bestandlasser m najemodajalec,

najvišjo nagrado

zakupodajalec

best- – najboljši (→ Gewissen, Quelle,

Bestandnehmer m zakupnik

Wille, Wissen)

(*zakupec)

bestallen – nastaviti, namestiti,

Bestandquantum (→ Bestandgeld)

imenovati

Bestandrecht n najemna pravica,

Bestallung f 1. namestitev,

zakupna pravica (*rabokupna

imenovanje, služba 2. plača, plačilo

pravica)

148

B

Bestandsaufnahme f 1. posnetek

pogrebni zavod (Mestni magistrat

stanja 2. popis zaloge

Ljubljana)

Bestandsfeier f praznovanje obletnice Bestattungsausgaben pl pogrebni ustanovitve

stroški

Bestandsjubiläum (→ Bestandsfeier)

bestbekannt – splošno znan

Bestandslustige(r) m interesent za

bestbemittelt – zelo bogat

zakup

Bestbieter m najboljši ponudnik

Bestandsvertrag m rabokupna pogodba

(G II. 464), najemna pogodba,

Beste (→ beste (der, die , das))

zakupna pogodba

beste (der, die, das) – najboljši

Bestandteil m sestavni del, sestavina

(najboljša, najboljše) ◊

etwas zum Besten geben –

bestandweise – 1. v zakupu 2. zakup 1. pripovedovati, povedati 2. dati za

različnih funkcij (G II. 167)

pijačo, plačati pijačo

Bestandzins (→ Bestandgeld)

jmdn. zum Besten haben/halten –

norčevati se iz (koga)

bestätigen – potrditi ◊

für das Beste des hiesigen

bekennen und bestätigen – priznati

Armeninstituts auftreten –

in potrditi

nastopiti v korist tukajšnjega

Bestätigung f 1. potrditev 2. potrdilo ◊

ubožnega inštituta

Zur Bestätigung, daß … – V

zum Besten der freiwilligen

potrditev tega, da … (*V spričevalo,

Feuerwehr spenden – darovati v

da …)

korist prostovoljne gasilske službe

eine Bestätigung erfahren – biti

sein Bestes tun – narediti vse, kar je

potrjen

v naših močeh, napeti vse moči

Die Wahl des Gesellschafts-

bestechen – podkupovati, podkupiti

Präsidenten wird Sr. Majestät

dem Kaiser zur allerhöchsten

Bestechende(r) (→ Bestecher)

Bestätigung vorgelegt. – *Volitev

Bestecher m podkupovelec

družbenega predsednika se Njih

Veličanstvu v potrjenje predloži.

bestechlich – podkupljiv

(iz pravil C. k. kmetijske družbe

Bestechungsgeld n podkupnina

vojvodstva kranjskega)

Besteck n orodje, pribor (*namizna

Bestätigungsurkunde f potrdilna

oprava) (→ Tafelbesteck)

listina, potrdilo

bestecken – 1. nasaditi, zasaditi

bestatten – pokopati (→ Erde, Ruhe) 2. natakniti

bestätten (→ bestätigen)

bestehen – 1. obstajati 2. biti sestavljen Bestattung f pokop, pogreb

iz (česa) 3. vztrajati pri (čem)

(→ Recht) 4. opraviti (→ Prüfung)

Bestattungsanstalt f pogrebni zavod

5. najeti 6. preživeti, prestati ◊

(→ Leichenbestattungsanstalt) ◊

Die Eisenbahnverbindung zwischen

städtische Bestattungsanstalt

Laibach und Wien besteht seit

(Stadtmagistrat Laibach) – mestni

1849. – Železniška povezava med

149

B

Ljubljano in Dunajem obstaja od

Bestellung f 1. naročilo 2. nastavitev, leta 1849 dalje.

imenovanje, določitev

Der Film besteht aus zwei Teilen. –

(→ Hypothekbestellung) 3. dostava

Film ima dva dela.

(pošte) 4. obdelovanje

Er besteht auf seinem Recht. –

Vztraja pri svoji pravici.

Bestellungsdekret n dekret o

Er hat die Matura mit sehr gutem

nastavitvi (*namestilni dekret),

Erfolg bestanden. – Maturo je

dekret o imenovanju

opravil z zelo dobrim uspehom.

Bestellzettel m dostavni list,

Sie hat jede Krise bestanden. –

dostavnica

Preživela je vse krize.

besteuern – obdavčiti

Bestehen n 1. obstoj, eksistenca

Besteuerte(r) m davčni zavezanec

2. obletnica, jubilej ◊

seit Bestehen … – odkar obstaja … Besteuerung f obdavčitev sein 25jähriges Bestehen feiern –

(→ Doppelbesteuerung) (*obdačanje)

praznovati 25. obletnico

bestialisch – 1. okruten, zverinski,

bestehend – 1. obstoječ, sestavljen iz

bestialen 2. okrutno, zverinsko,

(česa) (*sestoječ, zložen) 2. sedanji

bestialno

(→ Verhältnis) 3. veljaven

Bestialität f okrutnost, zverinstvo,

(→ Gesetz)

bestialnost

besteigen – povzpeti se na (kaj)

Bestie f 1. zver 2. okrutnež

(→ Thron)

bestiften – podeliti fevd oz. zemljo

Besteigung f 1. vzpon 2. zasedba

(*nasaditi, posaditi)

(→ Thronbesteigung)

Bestiftung f 1. naselitev (*nasaditev,

Bestellamt n dostavni urad

posaditev, saja) 2. kmetija

Bestellbote m dostavni (poštni) sluga

bestimmen – 1. določiti (→ Frist)

bestellen – 1. naročiti 2. izvršiti 3.

2. odločiti (→ finden), odrediti,

imenovati (*postaviti), določiti

nameniti, nakloniti 3. ugotoviti

(→ Hypothek, Sicherheit)

bestimmt – 1. določen (→ Zeit)

4. dostaviti, izročiti 5. obdelovati

2. odločen (→ finden), odrejen,

(→ Boden) ◊

namenjen, naklonjen 3. ugotovljen

amtlich bestellt – uradno imenovan Bestimmung f 1. določanje, (*uradno postavljen)

določitev (→ Mitbestimmung,

Besteller m 1. naročnik, kupec

Selbstbestimmung) 2. določilo,

2. obdelovalec (*ratar) 3.

določba, naredba (*povédek,

dostavljalec, vročitelj

povedba, zapoved)

Bestellgebühr f dostavnina, vročnina

(→ Durchführungsbestimmung,

Gesetzesbestimmung,

Bestellte(r) m 1. namestnik

Schutzbestimmung, Strafbestimmung,

(*postavljenec) 2. nameščenec

Verfassungsbestimmung) 3. namen,

3. izvršitelj

namembnost 4. poslanstvo, nagib

5. usoda ◊

150

B

allgemeine Bestimmungen – splošne

derselben Bestrafung cesarja Jožefa

določbe (*obča določila)

II. z dne 13. januarja 1787; kazni

Die Gaben werden ungesäumt ihrer

so se uporabljale samostojno ali kot

Bestimmung zugeführt. – Milodare

poostritev zaporne kazni ali kazni

bomo nemudoma odvedli v skladu z

javnih del) (→ Strafe/Verschärfung

njihovim namenom.

der Strafe)

nähere Bestimmungen –

erspiegelnde Bestrafung –

natančnejša določila

kaznovanje v svarilo drugim

vorübergehende Bestimmungen –

(*kazen drugim v strah in izgled)

prehodne določbe (*mimogredoče

zur Bestrafung ziehen – kaznovati

določbe)

gesetzliche Bestimmung –

Bestreben n prizadevanje ◊

zakonsko določilo (*postavna

unverrücktes Bestreben –

določba)

trdno prizadevanje, neomajno

prizadevanje

bestimmungslos – 1. brezciljen

(*brez posla) 2. brezciljno

bestreben, sich – prizadevati si za

(→ Herumziehen)

(kaj)

Bestimmungslosigkeit f brezciljno

Bestrebung (→ Bestreben)

tavanje

bestreichen – 1. premazati, namazati

Bestimmungsort m namembno

2. biti v dometu (česa)

mesto, namembni kraj (*določni

3. obstreljevati

kraj)

den Feind mit Kanonenfeuer

bestreichen – obstreljevati

Bestkegelschieben n tekmovanje v

sovražnika s topovskim ognjem

kegljanju (*kegljanje na dobitke

je bilo običajno organizirano v

bestreifen – patruljirati

dobrodelne namene; razpisanih

Bestreifung f patruljiranje

je bilo več denarnih nagrad

bestreiten – 1. izpodbijati, zanikati,

(Geldpreise) in šaljiv dobitek

tajiti, oporekati (*zametati)

( Juxpreis))

(→ Recht) 2. plačati (→ eigen,

Bestochene(r) m podkupljenec

Kosten, Lebensunterhalt)

bestrafen – kaznovati

3. opravljati (→ Dienst)

(*pokazniti, štrafati) (→ Gebühr,

Bestreitung f 1. izpodbijanje,

Karbatschstreiche, landgerichtlich,

oporekanje, zanikanje

Rutenstreiche, Stockstreiche, streng) (→ Vaterschaft) 2. plačilo

Bestrafung f kaznovanje ◊

(→ Kosten), plačevanje, kritje,

Bestrafung mit Stock-, Karbatsch-

poravnavanje 3. opravljanje

und Ruthenstreichen – kaznovanje

(→ Dienst)

z udarci s palico, z bičanjem in

Bestreitungsrecht n izpodbojna pravica

šibanjem (kazni, ki jih je vseboval

Bestreitungsverbot n prepoved

Obči zakonik o hudodelstvih in

izpodbijanja

njihovem kaznovanju / Allgemeines

Gesetzbuch über Verbrechen und

Bestschieben (→ Bestkegelschieben)

151

B

Bestschießen n nagradno strelsko

Beteiligte(r) m 1. udeleženec

tekmovanje

2. deležnik, družabnik (*dotičnik)

bestücken – 1. opremiti 2. oborožiti s Beteiligung f 1. udeležba topovi

2. deležništvo, družabništvo ◊

Bestückung f 1. oprema 2. oborožitev

rege/zahlreiche Beteiligung –

s topovi 3. topovi

živahna udeležba, številna udeležba

bestürmen – oblegati, naskakovati,

Beteilte(r) m obdarovanec

jurišati na (koga/kaj)

Beteilung f 1. dodelitev, podelitev,

Bestürmer m naskakovalec, jurišnik

oskrba 2. obdarovanje, darilo

Bestürmung f obleganje, naskok, juriš beten – moliti bestürzt – osupel

Beter m molilec

Bestürzung f osuplost

Beterin f molilka

Bestverteilung f podelitev nagrad

beteuern – zagotavljati, zatrjevati,

(→ Beste)

zaklinjati se, pridušati se

Besuch m 1. obisk (*poset),

Beteuerung f zagotavljanje,

obiskovanje (→ Amtsbesuch,

zatrjevanje, zaklinjanje, pridušanje

Anstandsbesuch) 2. pravica

Bethaus n molilnica

do uporabe (→ Blumbesuch,

Holzbesuch) ◊

betiteln – imenovati, nasloviti

einen Besuch abstatten – obiskati

Betracht m ozir ◊

Zu zahlreichem Besuch empfiehlt

in diesem Betracht – v tem smislu

sich … – Za velik obisk se

außer Betracht bleiben – ne biti

priporoča … (obrazec v časopisnem

upoštevan

oglasu) (→ Anempfehlung)

außer Betracht lassen – ne upoštevati

besuchen – obiskati (*obhajati,

in Betracht kommen – priti v poštev

posetiti)

in Betracht nehmen/ziehen –

upoštevati (*uvažiti)

Besuchen n obiskovanje

betrachten – 1. opazovati, ogledovati

Besucher m obiskovalec (*posetnik)

2. premišljevati, razmišljati,

Besuchzimmer n soba za obiske

preudarjati

(*posetna soba), sprejemnica, salon

Betrachtung f 1. opazovanje,

betagt – ostarel, prileten, v letih

ogledovanje 2. premišljevanje,

(→ hochbetagt)

razmišljanje, preudarjanje ◊

in Betrachtung – glede na (kaj)

betäuben – omamiti, narkozirati

Betrag m znesek (→ Abfindungsbetrag,

Betäubung f omamljenost, omama,

Ablösungsbetrag, Barbetrag,

omotica

Fehlbetrag, Haftbetrag, Mehrbetrag,

beteilen – 1. dodeliti, podeliti,

Nachnahmebetrag, Pauschalbetrag,

oskrbeti 2. obdarovati

Pränumerationsbetrag, Restbetrag,

beteiligen, sich – udeležiti se

Verpflegungsbetrag) ◊

restierender Betrag – dolžni znesek

152

B

betragen – znašati

betreffen – zadevati, tikati se

Betragen n vedenje, obnašanje

betreffend – 1. zadevajoč, v zadevi

(*vladanje, ponašanje)

2. dotičen, pristojen

(v skladu s Šolskim in učnim

redom za obče ljudske šole in

Betreffende(r) m dotična oseba,

za meščanske šole / Schul- und

dotični (*dotičnik)

Unterrichtsordnung für allgemeine

betreffs – zadevajoč, nanašajoč se na

Volksschulen und Bürgerschulen

(kaj), v zadevi (česa)

z dne 29. septembra 1905 se je

Betreffung f zadeva

vedenje ocenjevalo z ocenami:

hvalevredno (lobenswert),

betreiben – 1. poganjati 2. ukvarjati povoljno (befriedigend), primerno

se s (čim), opravljati (→ Fischerei,

(entsprechend), malo primerno

Gastwirtschaft, Geld, Geschäft,

(minder entsprechend) in ne

Gewerbe, Politik, Studien) 3.

primerno (nicht entsprechend)) ◊

priganjati, zahtevati 4. terjati,

anständiges Betragen – dostojno

izterjati

vedenje

Betreiben n 1. zahteva 2. pobuda ◊

gesittetes Betragen – lepo vedenje,

auf Betreiben der Gläubiger – na

olikanost

zahtevo upnikov (*po zahtevanju

sittliches Betragen – nravnost,

upnikov)

moralno vedenje, moralnost

Betreibung f zahteva, terjatev, urgenca

tadelloses /untadelhaftes (sittliches)

Betragen – pošteno, neoporečno

betreten – 1. vstopiti v (kaj) 2. zasačiti, življenje (*brezmadežno življenje)

zalotiti (*zalezti) (→ Tat) 3. začeti

(→ Weg)

betragen, sich – obnašati se, vesti se ◊

Er hat sich immer ordentlich, gut

Betretung f zalotenje (*zalezenje) ◊

gesittet und redlich betragen. –

im Falle der Betretung – če

Vedno se je obnašal spodobno,

koga zalotijo (*zalezejo) (→

olikano in pošteno. (nravstveno

Betretungsfall)

spričevalo) (→ Sittenzeugnis,

Betretungsfall – im Betretungsfalle –

Sittlichkeitszeugnis)

če koga zalotijo (*zalezejo)

betrauen – zaupati, poveriti ◊

Betrieb m 1. podjetje, pogon, obrat

jmdn. mit der Kabinettsbildung

2. obratovanje (*obrat) (→

betrauen – poveriti (komu)

Fabriksbetrieb, Geschäftsbetrieb,

oblikovanje vlade

Wirtschaftsbetrieb) 3. dejavnost,

Mit dem Vollzuge dieses

opravljanje (*vršba), proces

Gesetzes wird der Minister für

4. promet ◊

Landesverteidigung betraut. –

forstwirtschaftlicher Betrieb –

Izvajanje tega zakona je poverjeno

gozdarski obrat

ministru za deželno bran.

kaufmännischer Betrieb – trgovski

Betraute f pooblaščenka

obrat (*trgovinski obrat)

landwirtschaftlicher Betrieb –

Betraute(r) m pooblaščenec

kmetijski obrat

Betreff – in Betreff – v zadevi, glede

außer Betrieb sein – ne obratovati

153

B

außer Betrieb setzen – ustaviti

feste Betriebsstätte – stalni obrat

obratovanje

(*stanovitno obertnišče)

sich in Betrieb befinden –

obratovati

betrübend – žalosten (→ Nachricht)

in Betrieb bleiben – (še naprej)

betrüblich – 1. žalosten

obratovati

2. zaskrbljujoč

in Betrieb sein – obratovati

betrübt – 1. žalosten, užaloščen

in Betrieb nehmen/setzen – zagnati

(→ tiefbetrübt), potrt (→ Herz)

(proizvodnjo), začeti obratovati

2. zaskrbljujoč

in gutem Betriebe sein – dobro

poslovati

Betrug m prevara, goljufija

(→ Verbrechen) ◊

Betriebsamkeit f 1. pridnost,

Übertretung des Betrugs –

prizadevnost, marljivost

prestopek prevare

2. podjetnost, agilnost ◊

einen Betrug begehen – storiti

gewerbliche Betriebsamkeit –

goljufijo

obrtna dejavnost, obrtništvo

betrügen – prevarati, varati, goljufati,

Betriebsanlage f obrat (*obrtna

ogoljufati

naprava, obrtnišče, obratovališe,

obratovalnica)

Betrüger m goljuf, slepar ◊

geriebener Betrüger – premeten/

Betriebsbahnhof m obratni kolodvor,

pretkan/prekanjen goljuf

remiza (npr. remiza cestne

električne železnice v Ljubljani)

Betrügerin f goljufica, sleparka

Betriebsdirektion (Eisenbahn) f

betrügerisch – varljiv, goljufiv, sleparski

direkcija za obratovanje (železnica)

Betschemel m klečalnik

(H 56)

Betschwester f tercijalka

Betriebseinrichtung f obratna naprava Betstuhl m klečalnik

Betriebsherr m lastnik tovarne

Bett n 1. postelja (→ Etagenbett,

(obrata, rudnika)

Krankenbett, Paradebett, Schaubett,

Betriebsjahr n leto obratovanja,

Sterbebett) 2. rečno korito

obratno leto

(→ Flußbett) 3. perjanica

Betriebskapital n obratni kapital

(→ Federbett) ◊

(*obratna glavnica)

das Bett hüten – ležati bolan v

postelji

Betriebskraft f gonilna sila

sich von Tisch und Bett scheiden –

Betriebsleitung f obratno vodstvo

ločiti se od mize in postelje

Betriebsordnung f obratni red

von Tisch und Bett getrennt leben/

(*postava za obertovanje)

sein – živeti ločeno od mize in

postelje

Betriebsreglement n obratni pravilnik

(*kretni pravilnik)

Bettel (→ Betteln)

Betriebsstätte f obrat (*obertnišče,

Bettelbrief m beraški list,

obratovalnica) ◊

moledovalno pismo (večinoma

prošnja za denar)

154

B

Bettelei (→ Betteln)

Bettkasten m omara in postelja

Bettelmönch m uboštveni oz. beraški

(*skladna postelja)

menih

Bettkissen n blazina, vzglavje

betteln – beračiti

(*blazinica, podvzglavje, vajšnica)

Betteln n beračenje (*beračevanje) ◊

bettlägerig – bettlägerig sein – ležati

Übertretung des Bettelns –

bolan v postelji

prestopek beračenja

Bettlaken n rjuha

zudringliches Betteln – vsiljivo

beračenje

Bettler m berač (→ Hausbettler,

Straßenbettler)

Bettelorden pl uboštveni redovi

(H 28), beraški redovi,

Bettlerweib n beračica

mendikantski redovi

Bettsack m blazina, slamnjača,

(→ Bettelmönch, Mendikanten,

slamnica

Terminanten)

Bettstatt f posteljno ogrodje

Bettelrichter m »beraški strah«,

(*posteljišče, posteljiše, posteljnjak,

beraški »šintar« (nadzornik beračev)

špampet) (→ Spannbett)

Bettelrobot f beraška tlaka

Bettstätte (→ Bettstatt)

(V 292; G II. 265, 342)

Bettstelle (→ Bettstatt)

Bettelsack m beraška mavha

Bettstroh n slama za posteljo

Bettelstab m beraška palica ◊

Bettuch n rjuha

jmdn. an den Bettelstab bringen –

spraviti (koga) na beraško palico

Bettwand f španska stena

Bettelvogt m »beraški strah«, vojd

Bettwäsche f posteljno perilo

(nadzornik beračev v Ljubljani v

Bettzeug n posteljnina

19. stoletju)

(*posteljna oprava)

betten – 1. pripraviti posteljo (ležišče), Bettziehe (→ Bettzüge) postiljati 2. v posteljo položiti

Bettzüge f posteljna prevleka

3. pokopati (→ Ruhe)

Beugehaft f uklonilni pripor

Bettfournituren pl posteljnina

beugen – upogibati, upogniti

Bettfrau f ženska, ki pripravi posteljo

(ležišče), postiljavka (*posteljačica,

beugen, sich – 1. ukloniti se

posteljarica)

2. prikloniti se

Bettgeher m prenočevalec, najemnik

Beule f bula

postelje (*najemec postelje,

beurkunden – potrditi, izpričati,

posteljaš)

overiti, dokumentirati

Bettgenosse m posteljni tovariš

Beurkundung f potrditev z listino,

Bettgeselle (→ Bettgenosse)

overitev (*svedočilo) ◊

notarielle Beurkundung –

Bettgewand (→ Bettzeug)

notarska overitev (*beležniško

Betthimmel m nebo, baldahin

svedočilo)

155

B

beurlauben – 1. odpustiti,

streitbare Bevölkerung – za boj

suspendirati 2. začasno oprostiti

sposobni prebivalci (*bojevavni

služenja vojaške službe (*poslati na

prebivalci)

»urlaub«)

bevollmächtigen – pooblastiti

beurlauben, sich – posloviti se

Bevollmächtigte f pooblaščenka

beurlaubt – 1. odpuščen, suspendiran

2. začasno oproščen služenja

Bevollmächtigte(r) m pooblaščenec

vojaške službe (→ Soldat)

Bevollmächtigung f 1. pooblastilo,

Beurlaubung f 1. odpust, odslovitev

polnomočje, prokura

2. začasna oprostitev služenja

2. pooblastitev, pooblaščanje

vojaške službe (*dopust)

bevor – preden

3. dodelitev dopusta (npr.

bevormunden – 1. postaviti (komu)

podmaršalu s strani cesarja) 4. slovo ◊

varuha 2. biti (komu) varuh ◊

dauernde Beurlaubung – stalna

bevormundet werden – biti pod

oprostitev služenja vojaške službe

varstvom (*biti pod jerobstvom)

(*stalni dopust)

Bevormundete f varovanka

beurteilen – presoditi, oceniti

Bevormundete(r) m varovanec

Beurteilung f presoja, ocena

bevorstehen – prihajati, bližati se

Beute f plen (→ Kriegsbeute, Seebeute) bevorstehend – predstoječ, bližnji

Beutel m 1. mošnja, mošnjiček

(→ Armenklingelbeutel,

bevorteilen – prevarati, opehariti

Klingelbeutel) 2. vrečka

Bevorteiler m prevarant

Beutellehen n fevd mošnjička

Bevorteilung f prevara, ukana

(V 164; G II. 165, 426)

bevorzugen – dajati prednost,

Beutezug m plenilni pohod

favorizirati, preferirati

bevölkern – naseliti, obljuditi

Bevorzugung f dajanje prednosti,

bevölkert – naseljen, obljuden

favoriziranje

Bevölkerung f prebivalstvo, prebivalci bewachen – 1. čuvati (→ Leiche), (*stanovništvo, stanovniki)

nadzirati (→ Grenze) 2. stražiti

(→ Wohnbevölkerung,

Bewachung f 1. čuvanje,

Zivilbevölkerung) ◊

nadzorovanje, nadzor, nadzorstvo

anwesende Bevölkerung – pričujoče

2. straženje, straža ◊

prebivalstvo

Bewachung der Leiche – čuvanje

einheimische Bevölkerung –

mrliča (nočno bedenje)

domače prebivalstvo

unter militärische Bewachung

(→ Wohnbevölkerung)

stellen – postaviti pod vojaški

mindestbemittelte Bevölkerung –

nadzor

najrevnejše prebivalstvo

bewaffnen – oborožiti

notleidende Bevölkerung – trpeče

prebivalstvo

bewaffnet – oborožen ◊

leicht bewaffnet – lahko oborožen

156

B

schwer bewaffnet – težko

Bewandtnis. – To je drugače.

oborožen

nach Bewandtnis der Umstände –

Bewaffnete(r) m oboroženec

glede na okoliščine

Bewaffnung f oborožitev ◊

bewegen (bewog, hat bewogen) –

leichte Bewaffnung – lahka

pripraviti do (česa), spodbuditi k

oborožitev

(čemu) (→ Umkehr)

schwere Bewaffnung – težka

bewegen, sich (bewegte sich, hat sich

oborožitev

bewegt) – premikati se

bewahren – 1. obdržati, ohraniti

bewegend – ganljiv

( → Blut, Fassung, Verstand),

obvarovati (→ Gott) 2. shraniti,

Beweggrund m motiv

čuvati

beweglich – 1. premičen (→ Gut,

bewähren – dokazati, potrditi

Habe, Sache, Scheibe, Vermögen), (*izpričati)

gibljiv 2. okreten, gibčen

3. premakljiv (→ Fest) 4. ganljiv

bewähren, sich – izkazati se, obnesti

se, potrditi se

Beweglichkeit f premičnost, gibljivost,

mobilnost

bewahrheiten, sich – uresničiti se,

potrditi se

bewegt – 1. razgiban, živahen

2. razburkan 3. ganjen

Bewahrheitung f uresničitev, potrditev

(→ tiefbewegt, Wort)

bewährt – preizkušen, preverjen, potrjen Bewegtheit f 1. razgibanost, živahnost bewährter Wohltätigkeitssinn –

2. razburkanost 3. ganjenost

izkazana dobrodelnost

Bewegung f 1. gibanje, premikanje

Bewahrung f 1. ohranitev, obvarovanje

(→ Arbeiterbewegung,

2. hranjenje, čuvanje

Befreiungsbewegung,

Bewährung f preizkušnja, potrditev ◊

Frauenbewegung, Friedensbewegung,

mit Bewährung – pogojno

Gewerbebewegung,

Krankenbewegung,

Bewährungsfrist f preizkusna doba

Lohnbewegung, Los-von-Rom-

Bewährungsprobe f preizkušnja

Bewegung, Nationalbewegung,

Bewaldung f gozd

Rückwärtsbewegung,

Streikbewegung, Taborbewegung,

bewältigen – 1. izpolniti, opraviti,

Truppenbewegung,

obvladati, zmoči, rešiti

Untergrundbewegung,

2. premagati, zadušiti (→ Aufruhr)

Volksbewegung, Volksfrontbewegung,

Bewältigung f 1. izpolnjevanje,

Wahlbewegung,

opravljanje, obvladanje, reševanje

Widerstandsbewegung)

2. zadušitev (upora)

2. vznemirjenje, vznemirjenost ◊

bewandert – 1. podkovan, izkušen,

christlich-soziale Bewegung –

vešč (→ Fach) 2. uhojen (→ Weg)

krščanskosocialno gibanje

nationale Bewegung – narodno

Bewandtnis f okoliščina, značaj ◊

gibanje

Damit hat es eine andere

157

B

rückgängige Bewegung – umik

Beweise beibringen – predložiti

slowenische Bewegung – slovensko

dokaze

narodno gibanje

einen Beweis entkräften –

aus eigener Bewegung – na lastno

izpodbijati dokaz

pobudo

einen Beweis erbringen/führen –

sich in Bewegung befinden –

dokazati

premikati se

einen Beweis vorführen – izpeljati

in Bewegung bleiben – gibati se

dokaz

in Bewegung bringen/setzen/

mit Beweisen belegen – podkrepiti z

versetzen – spraviti v gibanje,

dokazi, dokazati

premakniti

unter Beweis stellen – dokazati

alle Hebel in Bewegung setzen –

napeti vse sile

Beweisaufnahme f dokazni postopek

in Bewegung kommen –

beweisen – dokazati

premakniti se, kreniti

(→ unwiderleglich, Vertrauen,

in Bewegung sein – biti na nogah,

Widerspiel)

vreti (med ljudstvom)

Beweisführung f dokazovanje

Bewegung machen – sprehoditi se

die Bewegung einstellen – ustaviti

Beweiskraft f dokazna moč

premikanje (v vojski)

Beweisung f dokazovanje krivde

Bewegungsgrund (→ Beweggrund)

(s strani dveh verodostojnih prič)

(→ Urgicht)

Bewegungskrieg m vojna, v kateri se

frontna linija stalno menjava

bewenden – es bei etwas bewenden

lassen – ostati pri (čem), zadovoljiti

bewehren – oborožiti, oskrbeti z

se s (čim)

orožjem

Bewenden – sein (ferneres)

beweiben – oženiti (koga)

Bewenden behalten/haben –

beweiben, sich – oženiti se

ostati (še naprej) pri tem, kar je

Beweis m dokaz (*spričba) (→ Dank) ◊

veljalo doslej, zadoščati

Beweis des Gegenteils – dokaz

bewerben, sich – potegovati se za

nasprotnega dejstva

(kaj), prositi za (kaj), konkurirati za

aus Abgang rechtlicher Beweise –

(kaj)

zaradi pomanjkanja pravnih

Bewerber m prosilec (*prosnik),

dokazov

kandidat

bündiger/untrüglicher Beweis –

trden dokaz, zanesljiv dokaz

Bewerbung f prošnja, kandidatura

schlüssiger Beweis – prepričljiv

bewerfen – obmetavati (→ Bombe,

dokaz

Stein)

sprechender Beweis – zgovoren

bewerkstelligen – opraviti, storiti

dokaz

(*učiniti)

stichhältiger/unwiderleglicher

Beweis – neizpodbiten dokaz

Bewerkstelligung f izpeljava,

unstichhältiger/widerleglicher

uresničitev

Beweis – izpodbiten dokaz

Bewerkung (→ Bewerkstelligung)

158

B

bewerten – ocenjevati, oceniti,

stanovanja in uporabe (za

ovrednotiti, vrednotiti, taksirati

novozgrajeno poslopje)

Bewertung f ocenjevanje, ocenitev,

bewundern – občudovati

ovrednotenje, vrednotenje, taksacija bewundernswert – občudovanja bewilligen – privoliti (→ behördlich), vreden

dovoliti, odobriti (→ Kredit) ◊

zu bewilligen befinden – odobriti

bewußt – 1. zavesten 2. znan 3. znano zu bewilligen geruhen – blagovoliti

◊

odobriti

sich bewußt sein – zavedati se

sich bewußt werden – ovedeti se,

Bewilligung f privoljenje (*privolilo)

spoznati

(→ Bewohnungs- und Benützungs-

Bewilligung, Ehebewilligung,

Bewußtheit f zavestnost

Verehelichungsbewilligung),

bewußtlos – nezavesten

dovoljenje (*dovolilo), odobritev ◊

(*brezzavesten, nezaveden)

Bewilligung zur Schließung

Bewußtlosigkeit f nezavest

der Ehe – ženitno dovoljenje

(*brezvestnost, nezavednost)

(→ Ehebewilligung,

Verehelichungsbewilligung)

Bewußtsein n zavest (*zavednost) ◊

Bewilligung einer Gnadengabe –

bei Bewußtsein sein – biti pri zavesti

odobritev milostnega daru,

jmdm. zum Bewußtsein bringen –

odobritev miloščine

ozavestiti (koga)

behördliche Bewilligung –

zum Bewußtsein kommen – postati

oblastveno dovoljenje (*gosposkino

jasno

dovolilno pismo)

wieder zu(m) Bewußtsein kommen –

die Bewilligung erteilen – dovoliti

ozavestiti se

bewillkommen – izreči dobrodošlico, bez. = bezahlt – plačan pozdraviti, sprejeti

Bez. = Bezirk (→ Bezirk)

bewillkommnen (→ bewillkommen)

bez. = bezüglich (→ bezüglich)

bewirten – pogostiti

Bez. Ob. = Bezirksobrigkeit

bewirtschafen – 1. gospodariti s

(→ Bezirksobrigkeit)

(čim), upravljati s (čim)

bezahlen – plačevati, plačati, poplačati

2. obdelovati (kaj) (→ Boden)

(→ Bad, Heller, Pfennig Rechnung,

Bewirtschaftung f 1. gospodarjenje,

Schuld, Zeche)

upravljanje 2. obdelovanje

bar bezahlen – plačati v gotovini

Bewirtschaftung des Bodens –

Bezahlung f 1. plačevanje 2. plačilo, obdelovanje tal

plača ◊

Bewirtung f pogostitev

bare Bezahlung – plačilo v gotovini,

gotovinsko plačilo

bewohnen – stanovati v (čem)

bezechen – opijaniti, opiti

Bewohner m prebivalec

bezecht – opit

Bewohnungs- und Benützungs-

Bewilligung f *privolilo do

bezeichnen – označiti (*oznameniti)

159

B

Bezeichnung f oznaka (*oznamenilo,

prijateljski odnosi

zaznamba) ◊

internationale Beziehungen –

äußere Bezeichnung – zunanje

mednarodni odnosi

znamenje (*zunanja zaznamba)

zwischenstaatliche Beziehungen –

bezeigen – pokazati, izraziti, izpričati

meddržavni odnosi

(→ Achtung, Ehre, Gnade)

in dieser Beziehung – v tem oziru,

v tem smislu

bezeigen, sich – obnašati se

in/mit Beziehung auf etwas –

Bezeigung f izkazovanje, izražanje

z ozirom na (kaj), glede na (kaj)

(→ Ehrenbezeigung)

(*pozivno na)

bezeugen – izpričati (→ Treue),

unter Beziehung auf etwas –

potrditi, dokazati, izkazati

nanašajoč se na (kaj)

die (diplomatischen) Beziehungen

Bezeugung f pričevanje, potrjevanje,

abbrechen – prekiniti

dokazovanje, izkazovanje

(diplomatske) odnose

(→ Beileidsbezeugungen,

wirtschaftliche (diplomatische)

Dankesbezeugung) ◊

Beziehungen mit/zu einem Land

Bezeugung der letzten Ehre –

aufnehmen – navezati gospodarske

izkazovanje poslednje časti

(diplomatske) stike z neko deželo

(pokojniku)

diplomatische Beziehungen mit/zu

bezichtigen – obdolžiti

einem Land einfrieren – zamrzniti

Bezichtigung f obdolžitev

diplomatske odnose z neko deželo

in Beziehung bringen/setzen –

beziehbar – vseljiv

povezati

beziehen – 1. prevleči, oblaziniti,

mit jmdm./einer Sache in

tapecirati 2. obhoditi (→ Grenze)

Beziehung stehen – biti povezan

3. zavzeti (→ Lager, Quartier,

(s kom/čim)

Stellung) 4. prejemati, dobivati

Das Bittgesuch ist einer

(→ Rente) 5. biti aboniran na (kaj)

Berücksichtigung in jeder

(→ Zeitung) 6. nabavljati (→ Ware) Beziehung würdig. – Prošnja je v

7. vseliti se 8. napasti (→ Krieg)

vsakem oziru upoštevanja

beziehen, sich – 1. nanašati se na (kaj), vredna.

zadevati 2. sklicevati se na (kaj)

beziehungsweise – oziroma

beziehentlich – glede, zadevajoč

Bezirk m 1. okraj, kanton (*srez, becirk)

Beziehung f 1. zveza, povezava, stik

(→ Baubezirk, Gerichtsbezirke,

2. razmerje (*odnošaj)

Hafenbezirke, Niedergerichtsbezirke,

(→ Liebesbeziehung) ◊

Stuhlbezirk, Verwaltungsbezirk,

diplomatische Beziehungen –

Werbbezirk) 2. okoliš (*okolija)

diplomatski odnosi (*diplomatske

(→ Amtsbezirk, Burgbezirk,

veze)

Pfarrbezirk, Schulbezirk, Stadtbezirk) ◊

freundnachbarliche Beziehungen –

äußerer Bezirk – zunanji okraj

dobrososedski odnosi

(*vnanj okraj) ( Zakon z dne 25. maja

freundschaftliche Beziehungen –

1896, veljaven za vojvodino Kranjsko,

s katerim se izdaje stavbinski red za

160

B

občinsko ozemlje deželnega stolnega

Bezirksgerichte pl okrajna sodišča

mesta Ljubljana / Gesetz vom

(H 42, 56, 57, 61, 62) ◊

25. Mai, 1896, wirksam für das

delegierte Bezirksgerichte – delegirana

Herzogthum Krain, mit welchem eine

okrajna sodišča (H 62)

Bauordnung für das Gemeindegebiet

Bezirksgerichte für See- und

der Ladeshauptstadt Laibach erlassen

Handelssachen – okrajna sodišča za

wird, je določal, da zunanji okraj

pomorske in trgovinske zadeve

obsega V. okraj, h kateremu so

(H 62)

spadali predmestni kraji) (→ Viertel)

innerer Bezirk – notranji okraj

Bezirkshauptmann m okrajni glavar

(*notránj okraj) ( Zakon z dne 25.

(V 447)

maja 1896, veljaven za vojvodino

Bezirkshauptmannschaften pl okrajna

Kranjsko, s katerim se izdaje

glavarstva (H 60, 61)

stavbinski red za občinsko ozemlje

Bezirksingenieure pl okrajni inženirji

deželnega stolnega mesta Ljubljane /

(H 60)

Gesetz vom 25. Mai 1896, wirksam

für das Herzogthum Krain, mit

Bezirkskollegialgerichte pl okrajna

welchem eine Bauordnung für das

kolegijska sodišča (H 61, 62)

Gemeindegebiet der Ladeshauptstadt

Bezirkskommissariate pl okrajni

Laibach erlassen wird, je določal,

komisariati (H 44–46, 60)

da notranji okraj obsega prve štiri

Bezirks-Krankencasse in Laibach f

okraje) (→ Viertel)

Okrajna bolniška blagajna v

politischer Bezirk – politični okraj

Ljubljani

(*politiški kanton)

Bezirkskrankenkassenverbände pl

Bezirksamt n okrajni urad

zveze okrajnih bolniških blagajn

(H 50, 60, 62; V 448)

(H 58)

(*okrajna urednija, okrajna

gosposka, kantonska gosposka)

Bezirksobrigkeit f okrajno gospostvo

(G II. 224; V 379) , okrajna gosposka

Bezirksärzte pl okrajni zdravniki (H 60)

(H 44–46, 60)

Bezirksbehörden pl okrajna oblastva

Bezirksrichter m okrajni sodnik (H 45)

(H 50, 60) ◊

Bezirksbehörden (Gefälle) – okrajna

Bezirksschulrat m okrajni šolski svet

oblastva (pristojbine) (H 54)

(H 61) (*kantonalni šolski svet)

politische Bezirksbehörde –

Bezirksstraße f okrajna cesta,

politično okrajno oblastvo

kantonska cesta ( Zakon, veljaven za

(*politiška okrajna gosposka)

vojvodino Kranjsko, o napravljanji

Bezirksdirektionen (Finanzen) pl

in vzdrževanji javnih ne cesarskih

okrajne direkcije (finance) (H 54, 57)

(ne erarskih) cest in potov / Gesetz,

wirksam für das Herzogthum

Bezirksgericht n okrajno sodišče ◊

Krain, betreffend die Herstellung

K. k. städt.-deleg. Bezirksgericht

und Erhaltung der öffentlichen

Laibach – C. kr. za. m. del. okrajno

nichtärarischen Straßen und Wege,

sodišče (C. kr. za mesto delegirano

z dne 5. marca 1873: »Okrajne

okrajno sodišče))

ceste so tiste, katerim kak deželni

161

B

zakon tako ime dá zato, ker so

Dienstbezüge, Naturalbezüge,

važne za občilo po večjih deželnih

Quiescentbezug) 2. ozir 3. dobava

okolicah ali za zvezo več krajev.

4. nabava, nakup, naročilo 5.

(Bezirksstraßen sind jene Straßen,

prejemanje 6. vselitev 7. prevleka ◊

welche wegen ihrer Wichtigkeit für

stehende Bezüge – stalni prejemki

den Verkehr größerer Landstriche,

systemmäßige Bezüge – stalni

oder für die Verbindung

prejemki (*trdno (po sistemu)

mehrerer Ortschaften durch ein

ustanovljeni prejemki avstrijskih

Landesgesetz als solche erklärt

uradnikov so bili: plače

werden.)«; Zakon z dne 28. julija

(Gehalte), *opravni (funkcijski)

1889, o napravljanji in vzdrževanji

prikladi (Functionszulagen) in

javnih neerarskih cest in potij,

*dejalnostni (aktivnostni) prikladi

veljaven za vojvodino Kranjsko /

(Activitätszulagen)) (→ Rangsclassen)

Gesetz vom 28. Juli 1889, betreffend

in Bezug auf jmdn./etwas – z ozirom

die Herstellung und Erhaltung

na (koga/kaj), zastran (koga/česa)

der öffentlichen nichtärarrischen

mit/unter Bezug auf etwas –

Straßen und Wege, wirksam für das

sklicujoč se na (kaj), z ozirom na

Herzogthum Krain: »Okrajne ceste

(kaj), oziraje se na (kaj), nanašajoč se

so tiste, katere se, ne da bi bile

na (kaj) (*pozivno na)

deželne ceste, zaradi svoje važnosti

Bezug nehmen auf etwas – sklicevati

za zvezo več krajev ali cest razglasé

se na (kaj)

za take po deželnem zakonu,

oziroma po sklepu deželnega zbora. Bezugaufbesserung f dodatek k (Bezirksstraßen sind jene Straßen,

prejemkom, »izboljšava« prejemkov

welche, ohne Landesstraßen zu

(*priboljšek)

sein, wegen ihrer Wichtigkeit

bezüglich – 1. glede na (kaj), z ozirom

für die Verbindung mehrerer

na (kaj), zadevajoč, nanašajoč se

Ortschaften oder Straßenzüge

na (kaj) (*v sadévku) 2. dotičen,

durch ein Landesgesetz,

zadeven

beziehungsweise durch

Bezugnahme – mit/unter

Landtagsbeschluß als solche erklärt

Bezugnahme auf etwas – sklicujoč

werden.)«) (→ Concurrenzbezirk)

se na (kaj), z ozirom na (kaj),

Bezirksstraßenausschüsse pl okrajni

oziraje se na (kaj), nanašajoč se na

cestni odbori (H 60)

(kaj) (*pozivno na, nanašaje se (na))

(→ Concurrenzbezirk)

bezugnehmend (→ Bezugnahme)

Bezirkstierärzte pl okrajni

Bezugsquelle f dobavni vir, dobavitelj

živinozdravniki (H 60)

Bezugsrecht n pravica do prejemanja

Bezirksvertretungen pl okrajna

(npr. pokojninskega ali

zastopstva (H 60)

preskrbninskega užitka)

Bezirksvorsteher m okrajni načelnik

Bezugsschein m nakaznica, karta

bezogen – omenjen, zadeven

bezw. = beziehungsweise

Bezug m 1. prejemek (*prejemšina,

(→ beziehungsweise)

odrajtvilo) (→ Activitätsbezüge,

162

B

bezwecken – nameravati

Fassung des Biers – polnjenje piva

bezwingen – premagati, osvojiti

(v sode)

(→ Feind, Festung)

Bier brauen – variti pivo

Bezwinger m zmagovalec

Bierbrauer m pivovar (*pivar)

Bezwingung f 1. zmaga 2. zadušitev

Bierbrauerei f pivovarna ◊

3. osvajanje, osvojitev

Koslersche Bierbrauerei

(Laibach) – Kozlerjeva pivovarna

Bf. = Bischof (→ Bischof)

(*Koslerjevo pivarno v Ljubljani

BGB = Bürgerliches Gesetzbuch n

sta leta 1867 ustanovila

civilni zakonik

brata Kosler – kasneje se je

Bibel f Sveto pismo, Biblija

preoblikovala v delniško družbo

»Union«)

Biberhut m kastorec (kosmat klobuk

iz bobrove dlake)

Biergarten m pivnica z vrtom

Bibliothek f knjižnica (*bukvarnica)

Biergeld n 1. davek od piva (*davšina

(→ Leihbibliothek, Lesebibliothek,

od ola) 2. denar za pivo, napitnina

Nationalbibliothek)

Bierhalle f pivnica (*pivarna)

bieder – vrl, pošten

Bierschank m pivotoč

Biederkeit f vrlost, poštenost

Biertischpolitiker m gostilniški

Biedermann m vrl človek, poštenjak

politik (človek, ki veliko govori o

politiki, vendar pa se nanjo slabo

Biedermeier n 1. udobno

razume), politikaster

malomeščansko življenje v

predmarčni dobi (1816–1848),

Bierzwang m vsiljevanje piva

bidermajer 2. umetniški slog v

podložnikom (s strani gospostva)

predmarčni dobi (1816–1848),

bieten (bot, hat geboten) – 1. nuditi, bidermajer

dati (→ Gelegenheit) 2. podati

biegen (bog, hat/ist gebogen) –

(→ Hand) 3. voščiti

1. upogibati, upogniti, zvijati, zviti

(→ Morgen, Tag) 4. povzročati

2. zaviti

(→ Schwierigkeit) 5. izraziti

nasprotovanje (→ Paroli, Spitze,

Biene f čebela

Stirn, Trotz)

Bienenhaus n čebelnjak

Bifang m ogon (del njive med

Bienenstock m panj

razoroma)

Bienenvolk n čebelja družina

bigott – pobožnjaški, licemerski

Bienenzucht f čebelarstvo

bilateral – dvostranski, bilateralen

(*čebeloreja)

Bilch m polh

Bienenzüchter m čebelar

Bilchmaus (→ Bilch)

(*čebelorejec)

Bild n 1. slika, podoba (→ Lichtbild) Bier n pivo (*vol, ol) (→ Export-Bier,

2. kip ◊

Faßbier, Flaschenbier, Lagerbier,

lebendes Bild (tableau vivant)

Märzen-Bier) ◊

163

B

– živa slika, živa podoba, tabló

Bildungsbürger m meščan po izobrazbi

(simbolna ponazoritev z živimi

igralci, ki se ne gibljejo in ne

Bildungsbürgertum n meščanstvo po

govorijo,)

izobrazbi

treues Bild – resnična podoba

bildungsfähig – sposoben za šolanje

im Bilde sein – biti obveščen, biti

(*izobrazen)

informiran

Bildungsfähigkeit f sposobnost za

bilden – 1. tvoriti, narediti

šolanje (*izobraznost)

(→ Spalier) 2. ustanoviti, oblikovati, Bildungsgrad m stopnja izobrazbe

sestaviti (→ Kabinett, Regierung)

3. izobraziti (*omikati) (→ Geist)

Bildungskurs m izobraževalni tečaj

(na podlagi Zakona z dne 14. maja

bilden, sich – izobraževati se

1869, s katerim se ustanavljajo

Bilderbuch n slikanica

načela za poučevanje v ljudskih šolah

Bildersturm m gibanje, ki je

(državni ljudskošolski zakon) / Gesetz

nasprotovalo čaščenju nabožnih

vom 14. Mai 1869, durch welches die

podob, ikonoklazem

Grundsätze des Unterrichtswesens

bezüglich der Volksschulen festgestellt

Bilderverehrung f čaščenje nabožnih

werden (Reichs-Volksschulgesetz),

podob, ikonolatrija

je izobraževalni tečaj za bodoče

Bildformer (→ Bildner)

učitelje, ki so se izobraževali na

učiteljiščih, trajal štiri leta)

Bildhauer m kipar (*kipotvorec)

(→ Zeugnis)

Bildhauerei f kiparstvo (*kipotvorstvo) bildungslos – neuk Bildner m 1. podobar 2. izobraževalec, Bildungsstufe f izobraževalna stopnja prosvetitelj

(*stopnja omike)

Bildsäule (→ Bildstock)

Bildungsverein m izobraževalno

Bildschnitzer m rezbar

društvo, prosvetno društvo

Bildstock m 1. nabožno znamenje

Billard n biljard

2. kliše

Billard-Kugel f biljardna krogla

Bildung f 1. izobrazba, omika

Billet n 1. vstopnica (→ Freibillet)

(→ Schulbildung) 2. izobraževanje,

2. vozovnica (→ Fahrbillet,

prosveta (*omikávanje)

Retourbillet, Tourbillet, Tour- und

(→ Fortbildung) 3. ustanovitev

Retourbillet) 3. pismo (→ Handbillet) (*naprava) 4. tvorba, sestava

4. listek (→ Wünsch-Erlaß-Billete)

(→ Kabinettsbildung, Neubildung,

5. list (→ Quartierbillet) 6. pisno

Regierungsbildung) 5. upodabljanje,

vabilo, biljet

upodobitev ◊

in Bildung begriffen – v ustanavljanju Billeteur m pregledovalec vstopnic, biljeter

Bildungsanstalt f izobraževalni

zavod, izobraževalna ustanova, šola billig – 1. cenen (→ Zahlung) 2.

(*izobraževališče, učilišče, učilnica,

pravičen, upravičen, primeren

odrejališče)

(*pravšen, prilíčen) (→ Preis, Weise) ◊

(→ Lehrerbildungsanstalt)



164

B

recht und billig sein – biti pravično, Birke f breza

biti primerno

Birnbaum m hruška (drevo)

billigen – odobravati

Birne f 1. hruška (sadež) 2. žarnica

billigermaßen (→ billigerweise)

3. butica

billigerweise – upravičeno, primerno

Bischof m škof (→ Chorbischof,

Billigkeit f 1. cenenost 2. pravičnost, Erzbischof, Fürstbischof,

upravičenost, primernost ◊

Suffraganbischof, Titularbischof,

der Gebühr und Billigkeit nach –

Weihbischof)

kot se spodobi in je upravičeno

bischöflich – škofijski (→ Seminar,

wider alle Billigkeit und

Visitation)

Gerechtigkeit – povsem

neupravičeno in nepravično

Bischofssitz m sedež škofije

Billigung f odobravanje, odobritev,

bisher – doslej, dozdaj (*dosihmal,

potrditev, upravičenost ◊

dosorej)

Billigung finden – naleteti na

Bistum n škofija (→ Erzbistum,

odobravanje

Fürstbistum, Suffraganbistum)

Binde f 1. povoj 2. kravata 3. vložek Bittage pl prošnji dnevi (4 dnevi v

binden (band, hat gebunden) –

cerkvenem letu – sv. Marko (25.

1. vezati, povezati, povezovati 2.

april) in trije dnevi pred praznikom

privezati 3. zavezati (koga) k (čemu)

Jezusovega vnebovhoda – so bili

namenjeni prošnji za dobro letino

bindend – obvezen (→ Marschroute),

in blagoslov pri delu; bogoslužje

obvezujoč, zavezujoč (→ Beschluß)

je bilo sestavljeno iz prošnjega

Binder m 1. vezač (→ Buchbinder,

obhoda oz. procesije (Bittgang/

Bürstenbinder) 2. sodar (→

Bittprozession) z molitvijo litanij

Faßbinder)

vseh svetnikov in maše, ki je imela

poseben obrazec s prošnjimi

Bindung f 1. zveza, vez, spoj 2.

molitvami (Bittamt/Bittandacht))

obveznost

Bittamt (→ Bittandacht)

binnen – v, v teku, v roku, najpozneje

v ...

Bittandacht f maša prošnjih dni,

binnen Kurzem – v kratkem

pobožnost prošnjih dni (→ Bittage)

Binnenschiffahrt f rečna plovba

Bitte f prošnja ◊

inständige Bitte – roteča prošnja,

Binnenstadt f celinsko mesto

rotenje

Binnenvölker pl celinska ljudstva

jmds. Bitte abweisen – zavrniti

Binokel n 1. dvoočnik, ščipalnik

prošnjo (koga)

(očala), binokel 2. daljnogled za

eine Bitte ergeht an … – prošnja je

obe očesi, binokel

naslovljena na …

die Bitte erhören – uslišati prošnjo

Bioskop n kinodvorana, kino, bioskop

jmds. Bitte gewähren – ugoditi

Bioskoptheater (→

prošnji

Kinematographentheater)

die ergebene (ergebenste) Bitte

165

B

stellen – ponižno (najponižneje)

blank – 1. čist (→ Lüge) 2. svetel prositi

(→ Tag), svetleč (→ Metall) 3. gol eine Bitte tun – prositi

(→ Erde, Säbel, Waffe) ◊

eine Bitte wagen – drzniti se prositi

blank gehen – hoditi brez plašča

einer Bitte willfahren – ugoditi

blank sein – biti brez denarja, biti suh

prošnji

einer Bitte Raum geben – ugoditi

Blankett (→ Blanquett)

prošnji

Blankovollmacht f neomejeno

bitten (bat, hat gebeten) – prositi

pooblastilo

(→ Ehrfurcht, ehrfurchtsvoll, Gast,

Blankwaffe f hladno orožje

gelegentlich, Gnade, Zuspruch)

Blanquett n nepopisan list (*golica),

Ich lasse (ihn) bitten. – Recite

tiskovina (*tiskanica), blanket

(mu), naj vstopi.

Blase f sečni mehur (→ Harnblase)

bitter – grenak

blasen (blies, hat geblasen) –

Bitter m prosilec

1. pihati 2. trobiti (→ Alarm,

Bitterin f prosilka

Appell, Rückzug) 3. igrati na pihala Bittfahrt f božja pot, romanje

(→ Horn)

Bittgang m 1. prošnji obhod, procesija Blasenausschlag m mehurčasti 2. romanje 3. izročitev prošnje

izpuščaj (*mehurjevka)

Bittgesuch n prošnja

Blasenlähmung f odpoved sečnega

mehurja, mrtvoud mehurja

bittlich – bittlich angehen/anlangen/

(→ Harnblasenlähmung)

einkommen/ersuchen/werden –

zaprositi za (kaj), podati prošnjo,

Blasensteine pl kamni v sečnem

vložiti prošnjo

mehurju

Bittprozession f prošnji obhod,

blasenziehend – mehurjast, čirast

procesija

(tudi snov, ki povzroča mehurje oz.

čire) (→ Vesikantien)

Bittschrift (→ Bittgesuch)

Blasgalgen m meh

Bittsteller m prosilec (*prošnik,

prošnjik, prosec, prosivec)

Blashorn n rog

Bittwerber (→ Bittsteller)

blasiert – 1. ravnodušen, zdolgočasen,

otopel, apatičen 2. domišljav,

bizarr – čuden, čudaški, nenavaden,

aroganten

bizaren

Blasiustag m god sv. Blaža: 3. februar

Blachfeld n planjava, ravnina, raván

Blasphemie f bogokletje, blasfemija

Blähung f napihnjenost

Blatt n 1. list 2. časopis, list Blamage f osramotitev, osmešenje,

(→ Abendblatt, Amtsblatt,

blamaža

Ankündigungsblatt, Anzeigeblatt,

blamieren – osramotiti, osmešiti,

Flugblatt, Gesetzblatt,

blamirati

Grundbuchblatt, Inskriptionsblatt,

Intelligenzblatt, Meldeblatt,

166

B

Merkblatt, Mitteilungsblatt,

1868 ustanovljena zveza je

Regierungsblatt, Tag(e)blatt,

povezala rudnike svinca, tudi

Verordnungsblatt, Wochenblatt) ◊

Mežico)

fliegende Blätter – nevezani listi

öffentliche Blätter – časopisi, novice bleichen – 1. beliti (→ Leinwand) Das Blatt hat sich gewendet. –

2. obledeti

Situacija se je popolnoma

Bleichsucht f slabokrvnost (*bledica,

spremenila.

bleda bolezen) (anaemia)

blattern – preboleti koze

bleichsüchtig – slabokrven (*bledičen)

Blattern pl koze (*osepnice) (variola)

(pallidus, caesius)

(→ Schafblattern)

blenden – 1. oslepiti (kazen)

Blattgold n zlato v lističih

2. preslepiti, ukaniti

blattiert (→ plattiert)

Blendung f 1. oslepitev 2. preslepitev, ukana

Blattsilber n srebro v lističih

Blendwerk n slepilo

blau – plav (→ Montag), moder

(→ Blut, Fahne)

blessieren – 1. raniti 2. poškodovati Blausucht f modrikavost (kot

Blessiertenmedaille

posledica srčnih okvar)

(→ Verwundetenmedaille)

Blech n pločevina (*pleh)

Blessiertenträger m nosač ranjencev

Blechblasinstrument n pihalni

Blessierten-Transports-Colonne f

instrument (*plehasti instrument),

četa za prenos ranjencev, krdelo za

pihalo

prenos ranjencev

Blechdach n pločevinasta streha

Blessierte(r) m 1. ranjenec

2. poškodovanec

Blechharmonie f pihalna godba

Blessur f 1. rana 2. poškodba

Blechmusik f godba na pihala

blind – 1. slep 2. lažen (→ Alarm, Blei n svinec

Feueralarm, Patrone)

Bleibe f prebivališče

Blindenanstalt f zavod za slepe

bleiben (blieb, ist geblieben) – 1. ostati Blindenstiftung f ustanova za slepe (→ Abhängigkeit, Anwendung,

Betracht, Betrieb, Bewegung,

Blindgänger m neeksplodiran

freistellen, Gefahr, Leib, Minorität, izstrelek, slep izstrelek (npr. slepa

Ruder, Sache, Schwebe, Stange, bomba)

Verbindung) 2. ostati na bojnem

blindlings – slepo, nepremišljeno

polju, pasti v boju

Blitz m 1. blisk 2. strela

bleibend – 1. stalen, stanoviten

blitzen – bliskati se

(→ Ruhestand, Wohnsitz) 2. stalno

(→ angestellt, Ansässige/r)

Blitzkrieg m bliskovita vojna

Bleiberger Bergwerks-Union –

Blitzschlag m udar strele, strela

Plajberška rudarska zveza (leta

Blitzstrahl m strela

167

B

Block m 1. skupina, blok 2. klada,

Blumengarten m cvetlični vrt

panj, hlod 3. skladnina

Blumensprache f namigljivo

Block-Fahrscheine pl blokovni vozni

govorjenje

listi (blokovni vozni listi za znižano

ceno so bili uvedeni 1. januarja

Blumen- und Kranzspenden pl

1902 za potnike ljubljanske cestne

darovano cvetje in venci

železnice)

Bluse f 1. bluza 2. suknja (del vojaške Block-Fahrscheinheft n blokovni

uniforme) (→ Feldbluse)

zvezek z voznimi listi (za potnike

Blut n kri ◊

ljubljanske cestne železnice)

Zersetzung des Bluts – razkroj krvi

(→ Block-Fahrscheine)

(→ Blutzersetzung)

Blockade f zapora, blokada

Blut und Boden – »kri in zemlja«

(nacionalsocialistična sintagma o

blockfrei – neuvrščen (→ Staat)

povezavi naroda in zemlje)

Blockfreiheit f neuvrščenost

blaues Blut – modra kri, plemiški

izvor

Blockhaus n 1. bunker 2. brunarica

böses Blut erzeugen/machen/

blöde – 1. slaboumen, bebast

schaffen – povzročiti hudo kri

2. neumen, bedast 3. slaboviden

junges Blut – 1. mladenič

(→ Auge) 4. plašen, boječ





2. mladenka


Blöde(r) m slaboumnež, bebec

kaltes Blut bewahren – ohraniti

(*slaboumnik, trapec)

mirno kri

Blut spenden – darovati kri

Blödsinn m 1. slaboumnost, bebavost

das Blut stillen – ustaviti krvavitev

2. neumnost, bedarija, nesmisel

in Fleisch und Blut übergehen –

blödsinnig – 1. slaboumen, bebast

preiti v meso in kri, postati

2. neumen, bedast, nesmiseln

samoumevno, uveljaviti se

Blödsinnigkeit (→ Blödsinn)

Gut und Blut für Kaiser und

Vaterland weihen – žrtvovati

bloß – 1. le, samo 2. gol (→ Hand) premoženje in življenje za cesarja

3. prost (→ Auge) ◊

in domovino

Bloß nicht! – Le tega ne!

das Blut gerät in Wallung – kri

Fahr bloß nicht zu schnell! – Da le

zavre

ne boš vozil prehitro!

Blutarmut f malokrvnost

bloßfüßig (→ barfüßig)

Blutbad n pokol, klanje, prelivanje

Blumbesuch m paša (G I. 355)

krvi (*mesarsko klanje, krvolitje) ◊

Blumbesuchrecht n pašna pravica

ein Blutbad anrichten – povzročiti

(→ Blumbesuch)

prelivanje krvi

Blume f cvetlica ◊

Blutbann m višja sodna oblast (V 198), Blumen gehen ein – cvetlice se

krvno sodstvo (→ Blutgericht)

posušijo

Blutbrechen n bljuvanje krvi

etwas durch die Blume sagen –

namigniti, namigovati

Blutbühne f morišče (*pogubišče,

moriše)

168

B

Blüte f 1. cvet 2. razcvet, razmah ◊

Blutsfreund m sorodnik, žlahtnik

die Blüte der hiesigen Gesellschaft

– cvet tukajšnje družbe

Blutsfreundin f sorodnica, žlahtnica

in der Blüte der Jugend – rosno

Blutsfreundschaft f sorodstvo, žlahta

mlad

Blutstätte f morišče

Blutegel m pijavka

Blutstauung (→ Blutstockung)

bluten – krvaveti

Blutstockung f zastoj krvi

Blütenlese f cvetober (*cvetnik), izbor, Blutsturz m huda krvavitev (iz antologija

pljuč oz. celotnih dihalnih poti,

Blutfluß m krvotok (ženska bolezen:

prebavnega trakta, maternice)

nenavadna, nepričakovana

(*odtok krvi, krvotok)

krvavitev iz nožnice)

(→ Lungenblutsturz)

blutfremd – popolnoma tuj

Blutsverwandte(r) m krvni sorodnik

Blutgeld n 1. krvnina, spravnina

Blutsverwandtschaft f krvno

(→ Wehrgeld, wergeld) 2. nagrada

sorodstvo

za izsleditev zločinca

Bluttat f umor, uboj

Blutgericht n krvno sodišče, sodišče s Bluttaufe f krvavi krst pravicami krvnega sodstva (*krvava

sodba, naglavna sodba, krvava

Blutung f krvavenje, krvavitev

rihta)

(→ Darmblutung, Lungenblutung)

Blutgerichtsbarkeit f krvno sodstvo

Blutunterlaufung f podpludba

Blutgerüst n krvniški oder (*krvavi

Blutvergießen n prelivanje krvi ◊

oder, morilni oder), morišče

unnötiges Blutvergießen vermeiden

– preprečiti nepotrebno prelivanje

Bluthusten m krvavi kašelj

krvi

blutig – krvav (→ Gefecht,

Blutvergiftung f zastrupitev krvi

Zusammenstoß)

(*utrovljenje krvi), sepsa

Blutigel (→ Blutegel)

Blutzehent m desetina v živalskem

Blutlauf m krvava griža

prirastku (G II. 251)

Blutleere f nezadostna

Blutzersetzung f razkroj krvi

prekrvavljenost, brezkrvnost

(*razkrojenje krvi)

Blutrache f krvno maščevanje

Blutzeuge m mučenec, mučenik

Blutsadel m rodovno plemstvo

(*marternik, kervava priča)

Blutsbefreundte pl krvni sorodniki

b. m. = brevi manu (→ brevi manu)

Blutschande f 1. krvoskrunstvo, incest Bm. = Bistum (→ Bistum) 2. krvoskrunsko razmerje med

B. N. = Banknote (→ Banknote)

pripadniki t. i. arijske in židovske

BND = Bundesnachrichtendienst

rase (po nacionalsocialistični rasni

m Zahodnonemška obveščevalna

ideologiji)

služba

169

B

B. O. = Bezirksobrigkeit

seinen Feind zu Boden legen –

(→ Bezirksobrigkeit)

1. premagati sovražnika 2. ubiti

Boa f 1. udav 2. dolg krznen damski

sovražnika

šal

zu Boden sinken/stürzen – zgruditi

se

Bock m 1. oven (→ Schafbock) 2. sedež jmdn. zu Boden strecken – položiti

pri kočiji (*kozel) (→ Kutschbock)

(koga) na tla

Boden m 1. tla (→ Brettelboden,

bis auf den Boden einäschern –

Fußboden, Parkettboden) 2. zemlja,

upepeliti do tal

prst (→ Lehmboden, Torfboden) 3.

Bodenbeschaffung f značilnosti tal

področje 4. dno 5. podlaga

6. podstrešje (→ Dachboden)

Bodengeschoß n pritličje

7. strop (→ Dippelboden, Döbelboden, Bodenkammer f podstrešna soba Sturzboden, Tippelboden, Tramboden) (*podstrešnica, gornja izba,

8. skedenj (→ Heuboden)

gornjica)

9. gumno (→ Dreschboden) 10. kašča

(→ Getreideboden, Schüttboden,

Bodenkultur f 1. obdelovanje

Traidboden) ◊

zemlje, kmetijstvo, kmetovanje,

Blut und Boden – »kri in zemlja«

poljedelstvo 2. kmetijski pridelki,

(nacionalsocialistična sintagma o

poljski pridelki ◊

povezavi naroda in zemlje)

Schutz der Bodenkultur – zaščita

Grund und Boden – zemlja, svet

kmetijskih pridelkov (*varstvo

nahrhafter Boden – rodovitna

zemljiških pridelkov)

zemlja

bodenlos – neskončen, brezmejen,

Bewirtschaftung des Bodens –

brezkrajen

obdelovanje zemlje

Bodenraum m podstrešni prostor

Erträglichkeit des Bodens –

donosnost tal

Bodenreform f zemljiška reforma,

auf dem Boden des Gesetzes – na

agrarna reforma

zakoniti podlagi

Bodenschätze pl rudna bogastva

auf dem Boden der Verträge – na

(*zemeljski zakladi)

temelju pogodb

Bodenuhr f podna ura

im Wippacher Boden – na

Vipavskem

Bodenzimmer (→ Bodenkammer)

auf Möttlinger Boden – na

Bodung f kad, čeber (*bedenj)

Metliškem (v Beli krajini)

Bogen m 1. lok (→ Triumpfbogen)

den Boden bebauen/bestellen/

2. pola (→ Umschlagsbogen) ◊

bewirtschaften – obdelovati zemljo

in Bausch und Bogen –

den Boden reiben – ribati tla

1. vse skupaj 2. pavšalno

jeden Fußbreit Boden verteidigen –

braniti vsak pedenj zemlje

Bogenlampe f obločnica

am Boden zerstört sein – biti

Bogenöffnung f obločna odprtina

popolnoma izčrpan

(pri mostu)

an Boden gewinnen – razširiti se,

Bogenschütze m lokostrelec

krepiti se, naraščati

170

B

Bogner m izdelovalec lokov in

Bonhomie f dobrodušnost

samostrelov

Bonhomme m dobrodušnež

Bohle f deska, ploh

Bonifikation f 1. odškodnina, povračilo,

Böhmen n Češka

bonifikacija 2. ugodnost, boniteta

bohren – vrtati

bonifizieren – odškodovati,

Bohrmaschine f vrtalni stroj, vrtalnik

bonificirati

Böller (→ Pöller)

Bonität f 1. ugodnost, korist, boniteta

2. stopnja rodovitnosti tal

Bollette f pobotnica, potrdilo o

3. gospodarska zanesljivost države

plačilu, boleta (carinska boleta,

davčna boleta, trošarinska boleta)

Bonitätsklasse f kakovostni razred,

(→ Fahrbollette, Valor-Bollette)

bonitetni razred

Bollwerk n okop, utrdba

Bonn n 1. Bonn – do leta 1990 glavno

mesto ZRN 2. Bonn – sinonim za

Bolschewismus m boljševizem

politiko ZRN

Bolzen m 1. puščica, strelica 2. zatič, Bonne f varuška, vzgojiteljica

čep

(običajno manj izobražena kot

Bolzschützengesellschaft (→

guvernanta) (*odgojilka, bona)

Gesellschaft)

Bonvivant m dobroživec, bonvivan

Bombarde f top za kamnite krogle

Bonze m funkcionar (slabšalno),

(od 14. do 16. stoletja), bombarda

»velika živina«

Bombardement n bombardiranje

Boot n čoln (→ Dampfboot,

Bombardier m topničar, bombardir

Kanonenboot, Segelboot, Tauchboot,

bombardieren – bombardirati

Torpedoboot, U-Boot, Unterseeboot)

Bombe f bomba (→ Atombombe,

Bord m 1. rob 2. krov ◊

Brandbombe, Fliegerbombe,

an Bord gehen – vkrcati se

Gasbombe, Stinkbombe,

etwas über Bord werfen – zavreči

Wasserstoffbombe, Zeitbombe) ◊

(kaj)

Bomben abwerfen – odvreči bombe Bordell n javna hiša, bordel mit Bomben belegen/bewerfen –

bordiert – obrobljen, bordiran

bombardirati

Borg m posojilo, up, upanje ◊

Bombenangriff m bombni napad,

auf Borg nehmen – vzeti na pósodo

zračni napad

borgen – 1. izposoditi si 2. posoditi Bombenflieger m bombnik (letalo)

(komu)

Bombenflugzeug (→ Bombenflieger)

Borger m posojevalec

Bomber (→ Bombenflieger)

Borgschaft (→ Borg)

Bonapartismus m bonapartizem

Borgung f posojanje (*upanje)

(politična usmeritev v Franciji, ki

se je zavzemala za ponovno oblast

borniert – neumen, zabit, omejen,

dinastije Bonaparte)

borniran

171

B

Borniertheit f neumnost, zabitost,

Strafbote, Vorbote, Zustellbote) ◊

omejenost, borniranost

reitender Bote – sel na konju

Börse f 1. borza (H 44, 63) 2. mošnja Botenfahrt f poselna vožnja, vozna

Börsendeputation f borzna deputacija

selska pošta (dnevnik Laibacher

(H 44, 63)

Zeitung poroča 9. marca 1870, da bo

jezdno pošto (Reitpost) med Litijo

Börsensturz m nenaden padec

in Novim mestom, ki se v Litiji

borznih tečajev

navezuje na nočne vlake, nadomestila

Borstenhaar n ščetine

vozna selska pošta (Botenfahrt)

Borstentier n ščetinar, prašič

– poštni voz bo prirejen tudi za

prevažanje potnikov)

Borstenvieh n ščetinarji, prašiči

Botengang m poselni pot

Borte f 1. pramen, trak 2. pletenica

(→ Botenpost)

(iz več pramenov spleten trak na

uniformah)

Botenlohn m potnina, hodarina,

selnina

bösartig – 1. hudoben, zloben

2. zločest (→ Krankheit, Neubildung) Botenpost f poselna pošta (poselna pošta je obstajala npr. na relaciji

Böschung f brežina, pobočje, nasip,

Ljubljana–Kočevje in Ljubljana–

naklon

Kamnik) (*potovska služba, pešni

Böschungsmauer f podporni zid

pot)

(*škarpa)

Botenregister n seznam naslovnikov

böse – 1. hudoben, zloben (→ Feind,

(naslovniki, katerim je sel odnesel

Geist, Gemüt, Vorhaben, Vorsatz) uradni dopis v branje in podpis)

2. jezen ◊

Botenwesen n poslanstvo, selstvo

Anschlag zum Bösen –

napeljevanje k hudobnemu dejanju Botin f odposlanka (*poslanka) (*snovanje, kovarstvo)

Botmäßigkeit f 1. oblast

Bösewicht m hudobnež, hudodelec,

2. podložnost, odvisnost

zločinec, lopov, baraba

Botschaft f 1. poslanstvo,

boshaft – 1. hudoben, zloben

odposlanstvo 2. veleposlaništvo

2. hudobno, zlobno, zlonamerno

3. poslanica, sporočilo, naznanilo

(→ Beschädigung)

(→ Friedensbotschaft, Heilsbotschaft,

Hiobsbotschaft)

Bosheit f hudobija, zloba

frohe/gute Botschaft – veselo

böswillig – zlohoten, hudoben

oznanilo, odrešenjsko oznanilo,

Böswillige(r) m zlohotnež, hudobnež

evangelij

Bot (→ Angebot)

Botschafter m 1. odposlanec, poslanik

Bote m sel, glasnik (*vestnik,

2. veleposlanik

poslanec, poročnik, pot) (→

Böttcher m sodar (*čebrar, škafar,

Bestellbote, Dienstbote, Dienstboten, bednjar)

Eilbote, Friedensbote, Gewaltbote,

Böttcherei f sodarstvo (*čebrarija,

Laufbote, Neuigkeitsbote, Sendbote,

172

B

škafarija, bednarija)

Branche f veja, panoga, stroka, branža

Bottich m kad, čeber (*bedenj)

(→ Militärbranche, Montursbranche,

Verpflegsbranche)

Bottung (→ Bottich)

Brand m 1. požar 2. požig

Boudoir n ženska sobica, budoar

(→ Mordbrand ) 3. prisad

Bouffonerie f šala, burka

(odmiranje tkiva) (*mrtvina,

Bouillon f mesna juha, bujon

snet), gangrena (gangraena)

(→ Gasbrand, Gedärmebrand,

Bouquet n šopek, pušeljc

Lungenbrand, Milzbrand,

Bourgeois m buržuj

Wundbrand) 4. snet (rastlinska

Bourgeoisie f buržoazija

bolezen) 5. ožig ◊

äußerer Brand – zunanji prisad

Bouteille f steklenica

(gangraena externa)

Bouton m gumb

gelber Brand – zlatenica (pri

Boykott m prekinitev odnosov, bojkot

novorojenčkih)

heißer Brand – *vroči snet (prisad)

boykottieren – prekiniti odnose,

(vnetje večjega obsega)

bojkotirati

innerer Brand – notranji prisad

Bracelett n zapestnica

(gangraena interna)

brach – neobdelan (*na ledini, v/na

kalter Brand – *mrzli snet (prisad)

prahi) ◊

(tkivo je popolnoma odmrlo in

brach liegen – biti neobdelan

uničeno)

(→ Brachacker)

Brand legen – podtakniti požar,

brach liegen lassen – pustiti (njivo)

zažgati

neobdelano (→ Brachacker)

in Brand setzen/stecken –

podtakniti požar, zažgati

Brachacker m neobdelana njiva, praha Brandacker m ugar (G I. 220) (njiva, Brache (→ Brachacker)

nastala s požiganjem gozda)

brachen – orati in pustiti njivo nekaj

Brandbombe f zažigalna bomba

časa neobdelano (*v praho orati,

prašiti)

Brandbrief m 1. pogorelsko pismo,

pogorelski list (potrdilo pogorelca)

Brachet (→ Brachmonat)

2. požigalno pismo (grožnja s

Brachialgewalt f fizično nasilje,

požarom)

brahialno nasilje ◊

Brandherd m žarišče

mit Brachialgewalt – nasilno,

z brahialno silo

brandig – snetljiv (→ Korn)

Brachmonat m junij, rožnik

Brandigkeit f snetljivost

Bracke f prečka (pri vozu)

Brandleger m požigalec

Bräidl n brajda

Brandlegung f požig, zažig

(→ Verbrechen)

bramarbasieren – bahati se

Brandma(h)l n vžgano znamenje

Bramarbasieren n bahaštvo

(običajno na hrbtu kaznjenca)

Brancardwagen m prtljažni voz

(→ Strafzeichen)

173

B

brandma(h)len vžgati znamenje

Brandstifter m požigalec

(običajno na hrbtu kaznjenca)

(→ Strafzeichen)

Brandverhütung f preprečevanje

požarov (H 35)

brandmarken – ožigosati, vžigati

(→ Strafzeichen)

Brandwirtschaft f požigalništvo

Brandmarkung f ožigosanje, vžiganje ◊ Brandwunde f opeklina öffentliche Brandmarkung – javno Branntwein m žganje ◊

vžiganje sramotilnega znamenja

Branntwein brennen – žgati žganje

(kazen, ki sta jo predvidevala

Branntweinbrenner m žganjar

Krvni sodni red cesarice Marije

(*žganjekuhar, žganjekuh, žganjevec)

Terezije / Constitutio Criminalis

Theresiana iz leta 1769 in Obči

Branntweinbrennerei f 1. žganjarna

zakon o hudodelstvih in njihovem

(*žganjekuha) 2. žganjarstvo

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch Branntweiner (→ Branntweinbrenner) über Verbrechen und derselben

Branntweinerzeuger (→

Bestrafung cesarja Jožefa II. z dne

Branntweinbrenner)

13. januarja 1787) (→ Strafzeichen) Branntweingeist m žganjevec (pijača, Brandopfer n 1. žgalna daritev

katere poglavitni sestavni del je

(*žgalna žrtev) 2. žrtev požara

žganje)

Brandordnung f požarni red, gasilni

Branntweinschenke f žganjarija,

red

žganjetoč (*šnopsarija)

Brandpfahl m grmadni kol

Branntweinschenker m žganjetočnik,

Brandplatz m kraj požara, požarišče

žganjetočilec (→ Genossenschaft)

Brandrede f hujskaški govor

Branntweinzwang m vsiljevanje

Brandschaden m požarna škoda

žganja podložnikom (s strani

gospostva)

Brandschaden-Versicherung f

protipožarno zavarovanje

Brasselett (→ Bracelett)

(*zavarovanje zoper škodo po ognji) braten (briet, hat gebraten) – peči (→

brandschatzen – izsiliti denar z

Maroni)

grožnjo požiga (mesta) (*naložiti

Bräu n pivo

požigavščino)

Brauch m 1. uporaba, raba 2. šega,

Brandschatzung f požigalščina

običaj

(odkupnina, izsiljena od mesta

brauchen – potrebovati

z grožnjo požiga) (*paležina)

(→ Brandschatzungsgeld)

Brauchwasser n voda za uporabo

Brandschatzungsgeld n požigalščina

brauen – variti (→ Bier)

(V 316)

Brauerei f 1. pivovarstvo (*olarstvo) 2.

Brandspritze f gasilska brizgalna

pivovarna (→ Bierbrauerei)

(*brizgalka)

Erste einheimische Bierbrauerei

G. Auer's Erben in Laibach – Prva

Brandstätte f 1. pogorišče 2. ognjišče, domača pivovarna G. Auerjevih

dom

dedičev v Ljubljani (ust. leta 1854)

174

B

Brauhaus n pivovarna

Bravade f junačenje, predrznost

(*olarnica, pivarnica)

bravieren – upirati se, kljubovati

braun – 1. rjav 2. nacionalsocialističen Bravoruf m klic odobravanja,

Bräune f 1. rjava barva 2. davica

odobravanje

(→ Halsbräune, Rachenbräune) ◊

häutige Bräune – davica (*vratica,

Bravour f 1. junaštvo, hrabrost,

krup, golte, gulte) (dyphteria)

pogum, bravura 2. junačenje,

predrznost

Braune(r) m rjavec, kostanjevec

(konj kostanjeve barve)

BRD = Bundesrepublik Deutschland

f Zvezna republika Nemčije (ZRN)

Braunhemd n 1. rjava srajca –

del uniforme nacionalsocialistov

Brechdurchfall (→ Brechruhr)

v Nemčiji 2. rjavosrajčnik,

Brecheisen n lomilka (orodje vlomilca)

nacionalsocialist

breche(l)n – treti lan (→ Flachs)

Braunkohle f rjavi premog

Brech(el)stube f terilnica (prostor

Brause f prha

za trenje lanu) (*tarna, tarnica,

Brausebad n pršna kopel

laniščnica)

Braut f nevesta

brechen (brach, hat gebrochen) –

1. lomiti, zlomiti, prelomiti

Brautausstattung f nevestina oprava

(→ Bahn, Eid, Friede, Knie, Streit,

(*oprema za neveste, oprema

Widerstand) 2. prenehati, prekiniti

nevest), bala (*bališče)

3. bruhati, bljuvati 4. treti (→ Flachs) Brautführer m drug

Brechen n 1. lomljenje (→ Eisbrechen)

Brautführerin f družica

2. bruhanje, bljuvanje

(→ Blutbrechen) 3. trenje (lanu)

Bräutigam m ženin

Brechhaus (→ Brech(el)stube)

Brautkind n otrok, ki so ga položili

na kolena nevesti ob vstopu v

Brechruhr f bljuvna griža, kolera

ženinovo hišo

Brechweinstein m bljuvni vinski

(*nakolenče, nakolenčič)

kamen

Brautkranz m venček na čelu neveste

Breg n breg (odprt lahek dvovprežni

Brautleute pl ženin in nevesta

voz za več oseb)

Brautstand m zaročni stan (čas od

Brei m kaša (→ Hirsebrei)

zaroke do poroke)

breit – širok ◊

Brautteil m eden od zaročencev

weit und breit – daleč naokoli

Brauttoilette f poročna obleka

Breite f širina (*širjava)

(neveste)

Bremse f zavora (*bremza)

Brautwerber m snubec

Bremser m 1. zavirač

Brautwerbung f snubitev

(→ Bahnbremser) 2. zaviralec

brav – 1. priden 2. pošten, pravičen 3. Bremsvorrichtung f zavornica hraber, pogumen, vrl (→ Kerl)

175

B

brennen (brannte, hat gebrannt) –

Brettelboden m deščična tla

1. goreti 2. žgati (→ Branntwein,

Kalk, Schnaps )

Brett(er)säge f žaga za deske (obrat)

brennend – 1. goreč 2. žgoč

Breve f apostolsko pismo

(→ Frage), aktualen ◊

Brevet n diploma, listina, patent, brevet

sich brennend für etwas

brevi manu – v kratkem

interessieren – kazati izredno

zanimanje za (kaj)

Brevier n 1. bogoslužni molitvenik,

brevir 2. molitveno bogoslužje,

Brenner m 1. žganjar

brevir (→ Stundengebet)

(→ Branntweinbrenner,

Schnapsbrenner) 2. žgalec

Brief m 1. pismo 2. listina, dokument ◊

(→ Kalkbrenner, Kohlenbrenner,

Aufbrechung des Briefes –

Ziegelbrenner) 3. zažigalec

razpečatenje pisma

(→ Mordbrenner)

frankierter Brief – frankirano pismo

offener Brief – odprto pismo

Brennerei f 1. žganjarna

(naslovljeno javni osebnosti ali

(→ Branntweinbrennerei,

instituciji)

Schnapsbrennerei) 2. žgalnica

recommandierter Brief –

(→ Kalkbrennerei, Kohlenbrennerei,

priporočeno pismo

Ziegelbrennerei)

einen Brief aufbrechen – razpečatiti

Brennherd m ognjišče (*ogniše)

pismo

Brennholz n les za kurjavo, drva

einen Brief recommandieren –

priporočiti pismo, rekomandirati

Brennofen m peč, pečica

pismo

Brennöl n olje za razsvetljavo

Briefadel m z diplomo pridobljeno

(*olje za svečavo)

plemstvo

Brennstoff m gorivo

Briefbeschwerer m pismeski

Brennsuppe f prežganka (juha)

obtežilnik

Bresche f predor, luknja, vrzel ◊

Briefbote (→ Briefträger)

eine Bresche schießen – prestreliti

Briefgeheimnis n tajnost pošte,

zid

pisemska tajnost (*pisemska

eine Bresche schlagen – narediti

skrivnost) (tajnost pošte sta

luknjo, narediti odprtino (npr.

urejala Zakon z dne 6. aprila

prestreliti zid in s tem utreti pot

1870 v obrano pisemske in listovne

vojakom pri obleganju trdnjave)

skrivnosti / Gesetz vom 6. April

in die Bresche springen – priskočiti

1870 zum Schutze des Brief- und

na pomoč

Schriftengeheimnisses in Državni

bresthaft – bolehen (*betežen),

osnovni zakon z dne 21. decembra

nebogljen

1867 / Staatsgrundgesetz vom 21.

December 1867 v svojem 10. členu)

Bresthaftigkeit f bolehnost

◊

(*betežnost), nebogljenost

Verletzung des Briefgeheimnisses –

Brett n deska (→ Trittbrett, Waschbrett)

kršitev tajnosti pošte

176

B

brieflich – pismen (→ Verkehr)

Brille f očala

Brief-Ordonnanz f *listonoša

brillieren – 1. bleščati se 2. odlikovati (v vojski)

se, briljirati

Briefporto n poštnina

bringen (brachte, hat gebracht) –

(*pismenina, pisemnina)

1. prinesti, prinašati 2. pospremiti

Briefpost f pisemska pošta

3. povzročiti (→ Abgang, Abschlag,

(*listovna pošta)

Abschluß, Abzug, Anregung, Anschlag, Anwendung, Anzeige, Aufführung,

Briefpostsendung f pisemska poštna

Aufregung, Aufruhr, Ausdruck,

pošiljka (*listovno-poštna poslatev,

Ausführung, Ausübung, Benehmung,

pošiljatev po listovni pošti)

Bettelstab, Bewegung, Bewußtsein,

Briefsammelstelle f nabiralnica pošte

Beziehung, Durchführung, Ehre,

Briefsammeltasche f torba za

Einführung, Einklang, Ende,

nabiranje pisem

Endschaft, Erfahrung, Erinnerung,

Erliegen, Fall, Fassung, Flucht,

Briefsammler m nabiralec pošte

Fluß, Frucht, Gang, Gedanke, (→ Briefsammelstelle)

Gefahr, Gehorsam, Gehör, Gebühr,

Briefsammlung f nabiralnica pošte

Geltung, Gerede, Gericht, Gespräch, (*pisemsko naberništvo)

Gewahrsam, Gewalt, Harnisch,

Briefsammlungskasten m pisemski

Haube, Hintertreffen, Hut, käuflich, nabiralnik (*pismonabiravnica)

Kenntnis, Kunde, Leben, Licht,

Mann, Mißkredit, Nachricht, Opfer, Briefschaften pl pisma, pisanja, papirji

Ordnung, Papier, Protokoll, Pulver, Briefschwerstein (→ Briefbeschwerer)

Räson, Richtigkeit, Riegel, Ruhe, Ruf, Briefsteller m spisovnik (priročnik

Scheitern, Schloß, Schwung, Sicherheit,

za pisanje pisem) (*pismenik,

Sprache, Stand, Ständchen, Stehen,

pismovnik)

Stellung, Stillstand, Tag, Tageslicht, Tapet, Veranschlagung, Verfertigung,

Brieftasche f listnica

Verlegenheit, Vernunft, Verwahrung, Briefträger m pismonoša (*listonosec,

Verwirrung, Verzweiflung, Vollzug,

pismonosec, pismonos)

Vorlage, Vorschlag, Vortrag, Weg,

Brief- und Fahrpostdienst m

Weichen) ◊

pisemska in vozna poštna služba

etwas an sich bringen – polastiti se

(česa)

Briefwechsel m dopisovanje

etwas käuflich an sich bringen –

(*pismeno občevanje),

kupiti (kaj)

korespondenca

etwas hinter sich bringen – opraviti

Brigadeführer (→ Brigadier)

(kaj), prestati (kaj)

Brigadier m poveljnik brigade, brigadir

jmdn. um etwas bringen – spraviti

(koga) ob (kaj), odvzeti (komu kaj),

Brigand m ropar, razbojnik

oropati (koga česa)

Brigant (→ Brigand)

es zu etwas bringen – doseči (kaj),

uspeti

brillant – bleščeč, briljanten

Bringer m prinašalec

177

B

Brombeere f robida

Brotkarte f krušna karta (izkaznica za

Brosche f naprsna zaponka, broška

kruh)

Brot n 1. kruh (→ Buchweizenbrot,

Brotlaib m hleb kruha, hlebec kruha

Commißbrot, Gerstenbrot,

brotlos – brez kruha, brez zaslužka

Hirsenbrot, Kletzenbrot,

Kornbrot, Roggenbrot, Rockenbrot,

Brotmehl n krušna moka

Schwarzbrot, Semmelbrot,

Brotneid m zavist

Sorschitzen-Brot, Weißbrot,

brotneidig – zavisten

Weizenbrot) 2. zaslužek 3. malica

(*južina) (→ Abendbrot, Jausenbrot, Brotration f (dnevni) obrok kruha Vesperbrot) ◊

(*krušna racija)

ein Laib Brot – hlebec kruha

Brotsack m torbica za kruh

(→ Brotlaib)

Brotsitzer m kruhar (*krušar)

belegtes Brot – obloženi kruh

bei Wasser und Brot züchtigen –

Brotstudium n učenje za vsakdanji

kaznovati z zaporom ob vodi in

kruh (*kruhodajni nauk, učba za

kruhu

kruh)

Er steht in seinem Lohn und Brot. Brotweib n kruharica

– Njegov kruh jé.

brouillieren, sich – spreti se

auf Bestellung Brot ins Haus

bringen – po naročilu dostavljati

Bruch m 1. lom, prelom, zlom

kruh na dom

2. razpoka 3. kila 4. močvirje

Brot zum Ausbacken übernehmen

5. ulomek 6. kršenje

– sprejemati kruh v peko

(→ Vertragsbruch) ◊

die minderjährigen, noch in ihrer

in die Brüche gehen – razbiti se,

Eltern Brot und Haus stehenden

propasti

Kinder – mladoletni otroci, ki so

zu Bruch gehen – razbiti se

še na hrani in stanovanju svojih

Bruchband n kilni pas

staršev

Brücke f 1. most (→ Eisenbrücke,

Brotausträger m raznašalec kruha

Fahrbrücke, Fallbrücke, Holzbrücke,

Brotbäcker m pek

Jochbrücke, Kommandobrücke,

Laufbrücke, Pontonbrücke,

Broterwerb m zaslužek ◊

Schiffsbrücke, Schlagbrücke

für keinen Broterwerb geeignet

Ziehbrücke, Zugbrücke) 2. prehod,

sein – biti pridobitno nesposoben

prelaz ◊

zu eigenem Broterwerb ungeeignet

eine Brücke schlagen –

sein – biti pridobitno nesposoben

1. premostiti 2. povezati

Brotfrucht f krušno žito

Brückenkopf m 1. čelo mostu,

Brotgeber m gospodar, delodajalec

predmostje 2. utrjeni del mostu

Brotgetreide n krušno žito

(*mostna trdnjava), mostišče

3. utrjeni del obale ali brega

Brothändler m prodajalec kruha

na sovražnem ozemlju, ki naj

Brotherr (→ Brotgeber)

bi omogočal nadaljnje vojaške

operacije, mostišče

178

B

Brückenmaut f mostnina, mitnina

tudi njihovim vdovam in sirotam«;

(H 37)

sledil je Zakon z dne 28. julija 1889,

Brückenreparation f popravilo mostu

ki zadeva razmerja v bratovskih

skladnicah, ki so bile ustanovljene

Brückenschlag m gradnja mostu

ali bodo ustanovljene po splošnem

Brücken- und Straßeningenieur m

rudarskem zakonu / Gesetz vom 28.

inženir za mostove in ceste (H 36)

Juli 1889, betreffend die Regelung der

Brückenwaage f mostovna tehtnica

Verhältnisse der nach dem allgemeinen

(*premostna tehtnica, mostovnica)

Berggesetze errichteten oder noch zu

errichtenden Bruderladen; zakon je

Bruder m 1. brat (→ Fechtbruder,

ločil zdravstveno zavarovanje od

Halbbruder, Lichtbruder,

pokojninskega; v ta namen je v

Mutterbruder, Namensbruder,

okviru bratovske skladnice obstajala

Stiefbruder, Vaterbruder,

bolniška blagajna (Krankenkasse),

Waffenbruder, Wahlbruder,

ki je izplačevala bolniške podpore

Weibesbruder) 2. brat menih

(Krankenunterstützungen) in

(→ Klosterbruder, Laienbruder,

pogrebnine (Begräbnisgelder),

Ordensbruder) 3. prijatelj, tovariš,

ter preskrbninska blagajna

kolega (→ Amtsbruder)

(Provisionskasse), ki je izplačevala

Barmherzige Brüder – usmiljeni

preskrbnine (Provisionen) tistim

brati (redovniki, ki so se posvečali

članom, ki so »zaradi starosti ali

zlasti oskrbi bolnih) ◊

bolezni ali obratne nezgode postali

einbändiger Bruder – polbrat

trajno pridobitno nesposobni«, prav

geistlicher Bruder – redovni brat

tako vdovam (Witwenprovisionen)

leiblicher/rechter Bruder – pravi

in sirotam (Waisenprovisionen))

brat, rodni brat

zweibändiger Bruder – rodni brat

Bruderlade-Matrikel f matrika

bratovske skladnice

Bruderkrieg m bratomorna vojna

Bruderlade-Matrikelbuch n

Bruderlade f bratovska skladnica

matična knjiga bratovske

(podporna blagajna za bolne, dela

skladnice ( Matična knjiga

nesposobne in invalidne člane,

bratovske skladnice samskih in

zlasti na področju rudarstva in

poročenih članov premogovnika

plavžarstva) (rudarske bratovske

Leše (na Koroškem), ki so bili

skladnice so bile najstarejše

upravičeni do pokojnine /

organizirane oblike zdravstvenega

Bruderlad-Matrikelbuch der

in socialnega zavarovanja delavcev;

pensionsanspruchberechtigten

s Splošnim avstrijskim rudarskim

ledigen und verehelichten

zakonom / Allgemeines österreichisches

Mitglieder beim Bergbau Liescha

Bergesetz z dne 23. maja 1854 se

– bratovska skladnica v Lešah,

je v habsburški monarhiji začel

ustanovljena 3. julija 1858, je

proces urejanja tega področja;

bila prva bratovska skladnica v

zakon je v 210. členu določal, da

slovenskem prostoru, ki je bila

so bratovske skladnice namenjene

ustanovljena na podlagi Splošnega

»podpore potrebnim rudarjem, kot

avstrijskega rudarskega zakona

179

B

/ Allgemeines österreichisches

Brunnenmachergewerbe n

Berggesetz, izdanega s cesarskim

*vodnjakarstvo (gradnja

patentom 23. maja 1854)

vodnjakov)

(→ Bruderlade)

Brunnenmeister (→ Brunnenmacher)

Bruderland n bratska dežela (zlasti v

okviru sovjetskega socialističnega

Brunnenordnung (→ Ordnung)

tabora)

Brunnenvergifter m obrekovalec

Brüderschaft (→ Bruderschaft)

Brunnenvergiftung f obrekovanje

Bruderschaft f 1. bratovščina (H 49)

Brunnenwasser n studenčnica

2. bratstvo ◊

brüsk – osoren, odrezav

Bruderschaft der thätigen Liebe

des Nächsten – Bratovščina

brüskieren – ne upoštevati,

dejavne ljubezni do bližnjega

omaloževati, grobo ravnati s (kom),

Dismas Bruderschaft

briskirati

(→ Academia unitorum)

Brust f prsi

»Josephi« Bruderschaft in

Brustbild n doprsna podoba, doprsni

Laibach – Bratovščina sv. Jožefa

kip

v Ljubljani (namen pogrebne

bratovščine je bil, da »oskrbuje

Brustbinde f prsni povoj ◊

spodobno pogrebe umrlih

viereckige Brustbinde –

družbenikov«)

četverokotni prsni povoj

Marien-Bruderschafts-Verein

Brustharnisch m prsni oklep

in Laibach – Društvo Marijina

Brustkorb m prsni koš

bratovščina v Ljubljani (namen

pogrebne bratovščine je bil, da

Brustrocktasche f notranji žep pri

»oskrbuje spodobno pogrebe

suknji

umrlih družbenikov«)

Brusttasche f prsni žep (na uniformi)

Brudersohn m nečak

Brustwassersucht f vodenica prsnega

Brudertochter f nečakinja

koša, plevralni izliv

Brunnen m 1. vodnjak

Brustwehr f zaklon, varovalni nasip

(→ Pumpbrunnen, Röhr(en)

(*branilo, predprsje, prsobran),

brunnen, Schöpfbrunnen,

parapet

Springbrunnen, Ziehbrunnen)

Brut f 1. zalega, zarod, mladiči

2. studenec, vir (→ Gesundbrunnen,

2. valjenje

Warmbrunnen) ◊

brutal – brutalen

öffentlicher Brunnen – javni

vodnjak (*komunski vodnjak)

Brutalität f brutalnost

Brunnenbeschau f ogledovanje

brüten – 1. valiti 2. tuhtati, snovati

vodnjakov

Brutstätte f 1. valilnica 2. leglo

Brunnenmacher m *vodnjakar

Bruttoertrag m kosmati pridelek,

(izdelovalec vodnjakov)

bruto donos (*sirov/grob/gol

perdevk)

180

B

Bube m fant, fantič

Buchgeld n knjižni denar

Bubenstreich m pobalinstvo

Buchhalter m knjigovodja,

Bubenstück (→ Bubenstreich)

računovodja

Buch n knjiga (→ Ehrenbuch

Buchhalterei f knjigovodstvo,

Geburtsbuch, Geburts- und

računovodstvo (V 329)

Taufbuch, Gedenkbuch, Handelsbuch, Buchhaltung f knjigovodstvo, Handlungsbuch, Lesebuch, Soldbuch,

računovodstvo ◊

Sterbebuch, Steuerbuch, Taufbuch) ◊

ständische Buchhaltung – stanovsko

belehrende Bücher – poučne knjige

knjigovodstvo (H 23)

öffentliche Bücher – javne knjige

(npr. deželna deska, zemljiška

Buchhandel m knjigotrštvo

knjiga)

(*bukvarija, knjigarstvo)

unterhaltende Bücher – zabavne

Buchhändler m knjigotržec (*bukvar,

knjige

knjigar)

das Buch auf Seite … aufschlagen

Buchhandlung f knjigarna

– odpreti knjigo na strani …

(*bukvarna)

Buchbinder m knjigovez (*bukvovez)

Buchprüfer m revizor

Buchdrucker m tiskar (*bukvotiskar)

Büchse f 1. puška kroglovka, risanica

Buche f bukev

2. top (v starejših obdobjih)

Büchel n knjižica (→ Handbüchel,

3. pušica, škatlica 4. tulec

Notatenbüchel, Sparkassebüchel,

Büchsenbrände pl polizdelki za

Steuerbüchel, Stiftbüchel,

izdelovanje cevi vojaških pušk

Vereinsbüchel)

Büchsenmacher m 1. puškar

Bücherei f knjižnica

2. topniški mojster (v starejših

Bücherkasten m knjižna omara

obdobjih)

bücherlich – zemljiškoknjižen

Büchsensammlung f nabirka

(→ Eintragung, Sicherstellung,

(nabiranje darov s pušico)

Vormann)

Büchsenschaft m puškino kopito

Bücherrevisionsämter pl uradi za

Büchsenschäfter m izdelovalec

revizijo knjig (H 35)

puškinih kopit

Bücherschrank m knjižna omara

Büchsenschifter (→ Büchsenschäfter)

Büchertausch m menjava knjig

Büchsenschmied m puškar

Bücherzensurkommissionen pl komisije Büchsenschuß m 1. strel iz puške za revizijo knjig (H 33)

kroglovke oz. topa 2. streljaj ◊

Buchführer m knjigovodja,

einen Büchsenschuß weit –

računovodja (*knjigovodnik,

oddaljen streljaj od (česa)

poštevar, številnik, računar)

(v oddaljenosti strela iz puške

kroglovke oz. topa)

Buchführung f knjigovodstvo,

računovodstvo

Büchsenschütze m strelec

181

B

Büchsenspanner m puškonosec,

Bühel n gorica (*hom, homec, umol)

nabijač

Buhlbrief m ljubezensko pismo

Buchstabe m črka

Buhle (→ Buhlerin)

buchstäblich – 1. dobeseden

2. dobesedno 3. z besedami

Buhle(r) m ljubček

(*ljubavnik, vlačugar, hotnik)

Buchung f 1. knjiženje 2. rezervacija buhlen – ljubimkati se

Buchweizen m ajda

Buhlerin f ljubica

Buchweizenbrot n ajdov kruh

(*ljubavnica, vlačuga, hotnica)

(*ajdovnik)

Buhmann m grešni kozel

Buckel m 1. hrbet, grba 2. izbolklina

Bühne f oder (→ Blutbühne,

Buckerl n priklon (otroški pozdrav) ◊

Rednerbühne, Richtbühne,

Buckerl machen – klečeplaziti

Schandbühne, Schaubühne)

Bude f 1. bajta, koča 2. lopa

Bühnennovität f gledališka novost

(→ Marktbude) 3. delavnica, lokal

(→ Schusterbude)

Bulle f pečat, listina, bula ◊

Goldene Bulle – zlata bula

Budel (→ Pudel)

Bulletin n 1. uradno poročilo, bilten

Budget n proračun

2. zdravniško poročilo, zdravniški

Budgetdebatte f proračunska

bilten

razprava, proračunska debata

Bund m 1. zveza (→ Bauernbund,

(*budgetna debata)

Dreibund, Ehebund, Kulturbund,

Budgetprovisorium n začasni

Landschadenbund, Staatenbund,

proračun (*budgetni provizorij)

Städtebund, Völkerbund) 2. vojska

ZRN (→ Bundeswehr) ◊

Budgetvorlage f proračunski

der Alte Bund – Stara zaveza

predlog

(Sveto pismo Stare zaveze)

Buffet n postrežna miza (za jedi in

der Neue Bund – Nova zaveza

pijače), kredenca, bife

(Sveto pismo Nove zaveze)

Bug m pregib

der Deutsche Bund – Nemška

zveza (zveza 37 nemških držav

Bügel m 1. obešalnik (→ Kleiderbügel) in štirih svobodnih nemških

2. streme (→ Steigbügel) 3. koš

mest, ustanovljena na dunajskem

(pri meču)

kongresu 1814/1815)

Bügelanstalt f likalnica

Bund n šop, sveženj

Bügeleisen n likalnik (*likalo, gladilo, Bündel n povesmo, snop, snopič gladež, tiblo, peglezen)

Bündelei f zarota, punt

bügeln – likati (*gladiti, tiblati,

(→ Geheimbündelei)

peglati)

Bundesgenosse m zaveznik

Büglerei f likalnica

Bundesgenossenschaft f zavezništvo

Büglerin f likarica (*likavka)

182

B

Bundesheer n zvezna armada,

und Stellenvermittlungsbureau,

federalna vojska

Reisebureau, Speditions-Bureau,

Bundeskanzler m zvezni kancler

Vermittlungsbureau)

(v ZRN oz. Avstriji)

Bureaustunde f pisarniška ura

Bundesland n zvezna dežela

Burg f 1. grad (utrjen srednjeveški grad)

(v ZRN oz. Avstriji)

(→ Fliehburg, Hochburg, Hofburg,

Bundespräsident m predsednik

Trutzburg, Wallburg, Zwingburg)

države (v ZRN oz. Avstriji)

2. Burgtheater na Dunaju ◊

Landschaftliche Burg (Laibach) –

Bundestag m parlament ZRN,

Deželni dvorec (Ljubljana) (Deželni

bundestag

dvorec v Ljubljani, ki so ga začeli

Bundestagspräsident m predsednik

graditi po potresu leta 1895, je bil

parlamenta ZRN, predsednik

zgrajen leta 1902)

bundestaga

Erhebung einer Burg – zgraditev

Bundesversammlung f zvezna

gradu

skupščina (stalni kongres

bürg. = bürgerlich (→ bürgerlich)

odposlancev Nemške zveze)

Burgbann m graščinska sodnija

(→ Bund/Deutscher Bund)

Burgbezirk m obgradje, grajski okraj Bundeswehr f vojska ZRN

(G II. 26)

Bundgenosse (→ Bundesgenosse)

Bürge m porok (→ Hauptbürge,

bündig – 1. obvezen, zavezujoč

Rückbürge)

2. odrezav, jedrnat (→ Antwort)

bürgen – jamčiti za (koga/kaj),

3. prepričljiv, trden (→ Beweis) ◊

prevzeti poroštvo za (koga/kaj), biti

kurz und bündig – kratek in jedrnat

(komu) porok

Bündigkeit f 1. obveznost

Burgenland n Gradiščanska

2. odrezavost, jedrnatost

3. prepričljivost, trdnost

Bürger m 1. občan, državljan 2. meščan

(*mestjan, purger) (→ Besitzbürger,

Bündnis n zveza, zavezništvo

Bildungsbürger, Erbbürger,

(→ Defensivbündnis,

Gemeindebürger, Großbürger,

Militärbündnis, Regierungsbündnis,

Kleinbürger, Ratsbürger, Reichsbürger, Verteidigungsbündnis, Wahlbündnis) ◊

Schildbürger, Staatsbürger,

ein Bündnis eingehen/stiften –

Spießbürger, Verbürger, Waldbürger,

skleniti zvezo

Weltbürger, Wirtschaftsbürger)

Bündnisfall m obveznost do vojaških

3. tržan

zaveznikov (na podlagi predhodne Bürger-Aufnahmstaxe f pristojbina pogodbe)

za sprejem med meščane (*taksa za

Bunker m bunker

vzetje med srenjičane)

Bürde f 1. breme 2. butara

Bürger-Corps pl meščanske čete

Bureau n pisarna, biro

(*mestjanske čete), meščanska

(→ Annoncenbureau, Dienst-

straža ◊

das uniformierte Bürgercorps

183

B

in Rudolfswert – uniformirana

Ljubljani dovolil za upravne

meščanska straža v Rudolfovem

naloge voliti župana, mestni

Bürgerfond (Stadtmagistrat

sodnik pa je poslej opravljal le

Laibach) m *zaklad meščanske

sodne posle)

imovine (Mestni magistrat

Wir Bürgermeister, Richter

Ljubljana) (→ Jahresrechnung)

und Rat der landesfürstlichen

Hauptstadt Laibach … – Mi

Bürgergarde f meščanska straža,

župan, sodnik in svetovalec

meščanska garda

deželnoknežjega stolnega mesta

Bürgergrund m meščanska posest

Ljubljane … (obrazec na začetku

Bürgerkrieg m državljanska vojna ◊

listine ljubljanskega župana v 18.

Spanischer Bürgerkrieg – španska

stoletju)

državljanska vojna (1936 – 1939)

Bürgerrecht n 1. meščanska pravica,

das Land in den Bürgerkrieg

meščanstvo (*srenjičanstvo)

stürzen – pahniti deželo v

(→ Gemeinde-Ordnung) 2. tržanska

državljansko vojno

pravica, tržanstvo 3. državljanska

bürgerlich – 1. meščanski

pravica, državljanstvo

(*mestjanski, purgerski)

Bürgerrechtsverleihung f 1. podelitev

(→ Herkommen) 2. trški, tržanski

meščanske pravice, podelitev

(→ marktbürgerlich) 3. državljanski,

meščanstva 2. podelitev tržanske

civilen (→ Ehrenrecht, Recht,

pravice, podelitev tržanstva

Unbescholtenheit, Verkehr)

3. podelitev državljanske pravice,

Bürgerliche Militär-Bequartierungs-

podelitev državljanstva

Anstalt (Laibach) (→ Anstalt)

Bürgerschaft f 1. meščani

Bürgermeister m župan

2. državljanstvo

(H 25, 46) (*purgermojster)

(→ Staatsbürgerschaft)

(→ Altbürgermeister,

Bürgerschanzen pl meščanski okopi

Oberbürgermeister,

Bürgerschule f meščanska šola

Vizebürgermeister) ◊

(meščanska šola, ki je bila uvedena

Laibacher Bürgermeister –

z avstrijskim Zakonom z dne 14.

ljubljanski župan (v zgodovini

maja 1869, s katerim se ustanavljajo

ljubljanskega mesta je v

načela za poučevanje v ljudskih šolah

najstarejšem obdobju do leta 1472

(državni ljudskošolski zakon) / Gesetz

magistrat štel s sodnikom vred

vom 14. Mai 1869, durch welches die

13 mož in 12 prisežencev; od leta

Grundsätze des Unterrichtswesens

1472 do leta 1504 je imel

bezüglich der Volksschulen festgestellt

magistrat sodnika ter 12 notranjih

werden (Reichsvolksschulgesetz), je

svetovalcev (notranji svet) in 24

predstavljala posebno višjo stopnjo

zunanjih svetovalcev (zunanji svet)

treh zadnjih let obvezne ljudske šole

ter t. i. skupščino, ki je štela 64

in je bila namenjena vsem tistim,

članov; 29. februarja 1504 je kralj

ki niso obiskovali srednje šole;

Maksimilijan I. s svoboščinsko

odgovorni vodja meščanske šole je

listino, izdano v Augsburgu,

imel naziv ravnatelj (Director))

184

B

Bürgerschülerin f gojenka meščanske Bürgschaft f poroštvo ◊

šole (→ Bürgerschule)

Bürgschaft leisten – jamčiti

Bürgersfrau f meščanka

Bürgschaftserklärung f poroštvena

Bürgerspital (Laibach) n Meščanski

izjava

špital (ubožnica in hiralnica)

Bürgschaftsurkunde f poroštveno

(Ljubljana) (→ Civilspital)

pismo, poroštvena listina

Bürgerspitalstiftung (Laibach) f

Burgstall m gradišče (mesto

Ustanova Meščanskega špitala

nekdanjega gradu)

(Ljubljana) (→ Civilspital)

Burgverlies n grajska ječa, temnica

Bürgerstand m meščanski stan

Büro (→ Bureau)

Bürgersteig m pločnik, trotoar

Bürokraft f pisarniška moč

Bürgertum n meščanstvo, meščani

(→ Besitzbürgertum,

Bürokratismus m formalistično

Bildungsbürgertum,

odločanje, togo poslovanje,

Großbürgertum, Kleinbürgertum,

birokratizem

Spießbürgertum, Weltbürgertum,

Bursche m 1. fant, pob 2. hlapec

Wirtschaftsbürgertum)

(*purš) (→ Laufbursche) 3. vajenec,

Bürgerwache f meščanska straža

učenec (→ Handwerksbursch/e,

Schankbursche) 4. drug, tovariš,

Bürgerwehr (→ Bürgerwache)

kompanjon (član tovarišije oz.

Burgflecken m grajska vas, podgradje

kompanije, vojaški kompanjon,

študentski kompanjon, pomočniški

Burgfried m 1. pomirje, obgradje

kompanjon, vajeniški kompanjon)

(V 166, 213; G II. 161), primestje,

pomerij (območje oblasti mestnega Bürsche f lov ◊

sodnika, mestna jurisdikcija)

auf die Bürsche gehen – iti na lov,

2. utrjen stolp, donjon, burgfrid

streljati

Burggraf m kastelan, gradnik,

bürschen – loviti, streljati

gradiščan (H 21; G II. 24, 167),

Burschenschaft f burševstvo

grajski grof (V 334)

(napredno študentsko gibanje v

Burggrafenamtsverwalter m upravitelj

Nemčiji v 19. stoletju)

gradiščanskega urada (H 43)

Bürste f krtača (*ščet)

Burgherr m graščak

Bürstenabzug m krtačni odtis

Burgherrin f graščakinja

(*ščetni odtisek)

Burghof m grajsko dvorišče

Bürstenbinder m krtačar (*ščetar)

Burghut f grajska straža, varovanje

Bürstenmacher (→ Bürstenbinder)

gradu

bürtig (→ gebürtig)

Bürgin f porokinja

Buschenschänke f *vinotoč pod vejo

Burgrecht n zajem (zakup) po

(prodaja vina na prostem)

meščanskem pravu, zakupnina

Busen m prsa, nedrja

(V 163, 354; G II. 427, 428)

185

B

Busenfreund m najtesnejši prijatelj,

najboljši prijatelj, intimni prijatelj

Busenfreundin f najtesnejša

prijateljica, najboljša prijateljica,

intimna prijateljica

Busennadel f prsna igla, igla nedrnica

Bußandacht f spokorna pobožnost

Buße f 1. pokora (→ Sakrament/die

heilige Buße) 2. globa

(→ Geldbuße) ◊

Buße tun – spokoriti se, delati

pokoro

Bussel (→ Busserl)

büßen – 1. spokoriti se 2. plačati

Büßer m 1. spokornik (*spokorjenec)

2. kaznjenec

Büßerin f 1. spokornica

(*spokorjenka) 2. kaznjenka

Busserl n poljubček

bußfertig – spokoren, skesan

Bußfertigkeit f spokornost, skesanost

Bußgeld n globa

Bussi (→ Busserl)

Büßung – Büßung der Strafe f

prestajanje kazni (→ Abbüßung)

Büste f doprsni kip, doprsje, bista

Bütte f brenta (→ Tragbütte)

Büttner (→ Böttcher)

Byzantiner m Bizantinec

Bzksg. = Bezirksgericht

(→ Bezirksgerichte)

bzw. = beziehungsweise

(→ beziehungsweise)

186

C

C

(glej tudi K in Z)

Cafetier m kavarnar (*kavar)

Caffeterie f *kofetarija

Caffeterie im Schweizer Hause –

*kofetarija v Švicarski hiši (kavarna v

caal. = catastral (→ catastral)

Švicariji na ljubljanskem Rožniku)

Cabinet (→ Kabinett)

Calamität f 1. naravna nesreča, ujma,

kalamiteta 2. težava, nezgoda,

Cabinet- (→ Kabinett-)

nesrečen slučaj, kalamiteta

cachieren – prikrivati

Calcül n/m 1. račun, obračun 2. ocena,

Cäcilientag m god sv. Cecilije:

preudarek





22. november


Calculant m računar (*številar,

Cadaver m 1. truplo, mrlič 2. mrhovina

rajtavec), kalkulant

Cadett m 1. mlajši sin plemiške

Calculator (→ Calculant)

družine (običajno določen za

calculieren – 1. računati, preštevati,

vojaško službo) 2. gojenec častniške

obračunati (*rajtati, prerajtati)

šole, kadet (→ Seekadett)

2. oceniti, preudariti

Cadetten-Institut n šola za kadete

Calculierung f 1. štetje, preštevanje,

(*naprava za kadete), kadetnica

obračunavanje 2. ocena, preudarek

(→ Militär-Bildungsanstalten)

calmieren – pomiriti, miriti

Cadettenhaus (→ Cadettenschule)

Cambio m menica

Cadettenschule f častniška šola,

kadetna šola, kadetnica

Cammer – K. k. Repraesentation und

Cammer f C. kr. reprezentacija in

Cadre m 1. okvir 2. vojaški kader

zbornica (→ Kammer)

(oficirji in podoficirji)

camouflieren – prikrivati, prikriti,

caduc – zastarel, zapadel

zamaskirati, kamuflirati

(→ anheimfallen)

Campagne f 1. podeželje 2. bojni

Caduc-Erklärung f razglasitev

pohod

zapadlosti

Campement n vojaški tabor

caducieren – proglasiti za zapadlo

(→ anheimfallen) ◊

Canaille f sodrga, kanalja

caduciertes Gut – za zapadlo

cancellieren – obdati z ograjo, ograditi

proglašena in deželnemu knezu

pripadla graščina

Candelaber m drog ulične svetilke

(*svetilnik), kandelaber

Caducität f 1. zapadlost, kaduciteta

2. oslabelost 3. propadlost,

Candelmesse (→ Lichtmesse)

razpadlost

Canditenerzeuger m izdelovalec

Caducitätsrecht n pripadnostna

kanditov

pravica (→ anheimfallen)

Canossa – nach Canossa gehen –

Café n kavarna

iti v Canosso, ponižati se

(→ Canossagang)

189

C

Canossagang m pot v Canosso,

vozarskih enot in pontonirje

ponižanje

10 let, za konjenico 12 let in za

Cantate f 1. 5. velikonočna nedelja

topništvo ter inženirskemu korpusu

(4. nedelja po veliki noči)

podrejene branže 14 let; po tem

(→ Ostersonntag) 2. pesem,

času so se vojaki lahko vrnili v

popevka, kantata

civilno življenje ali pa pogodbeno

nadaljevali (obvezno) vojaško

Capacität f 1. sposobnost

službo) (→ Recapitulant)

2. zmogljivost, kapaciteta

3. priznani strokovnjak, kapaciteta

Capitulationszeit – Capitulationszeit

für Rekrutierungsflüchtlinge f

Capitain m 1. ladijski kapitan

čas za predajo nabornikov, ki se

(*ladjevodja) 2. stotnik, kapitan

izmikajo vojaški službi

Capitain-Leutnant m nadporočnik

capitulieren – 1. vdati se, kapitulirati

Capitän (→ Capitain)

2. dogovoriti se o pogojih predaje

Capitulant m 1. odpuščeni vojak,

Capo m gospodar, poglavar, kapo

kapitulant (→ Capitulations-

Capotage f obalna plovba

Patent) 2. vojak, ki je s pogodbo

podaljšal (obvezno) vojaško službo, Caprice f trma, muha, kaprica kapitulant 3. človek, ki hitro

capricieren – trmoglaviti, vbiti si v glavo

kapitulira, kapitulant ◊

ausgedienter Capitulant –

capriciös – trmast, svojeglav

odpuščeni vojak

Captur f prijetje, priprtje, aretacija

Capitular m kanonik

carambolieren – trčiti

Capitulation f 1. vdaja, kapitulacija

Carcer m zapor, ječa

2. dogovor o predaji, pogodba o

Carcerarius m zaporniški čuvaj, ječar

predaji, kapitulacija 3. časovno

omejena vojaška služba

Caresse f ljubkovanje

(→ Capitulations-Patent)

caressieren – ljubkovati

4. s pogodbo podaljšana (obvezna) carieren – stradati, gladovati, trpeti vojaška služba, kapitulacija ◊

pomanjkanje

bedingungslose Capitulation –

brezpogojna kapitulacija

Caries f vnetje kostnega mozga

(*kostna gniloba ali bramorka)

Capitulations-Patent n patent o

(osteomyelitis)

časovno omejeni vojaški službi

(s patentom cesarja Franca II.

Cariole f lahek dvo- ali štirikolesni

z dne 11. maja 1802 je bila

voz s konjsko vprego

ukinjena dosmrtna vojaška služba

Cariolpost f pošta s poštnim vozom,

(lebenslänglicher Dienst) in

vozna pošta (dnevni prevoz pisem

uvedena časovno omejena vojaška

in manjših paketov s »kariolnim«

služba (zeitliche Capitulation);

enovprežnim vozom, npr. na

vojaška služba je bila odmerjena po

relaciji Ljubljana–Celje)

rodu vojske: za pehoto, pripadnike

(→ Cariole)

190

C

Carniola – Die akademisch-

kazina 3. oficirski ali podoficirski

technische Ferialverbindung

dom z restavracijo, kazina

Carniola f Akademsko-tehnično

(→ Verein) 4. igralnica, kazino

ferialno združenje Carniola

(nemško-nacionalno študentsko

Casino-Verein (→ Verein)

združenje, ust. leta 1884 v

Cassa f blagajna (→ Kasse) ◊

ljubljanski Kazini)

in Cassa – v gotovini

Carniola f 1. Karniola (slovanska

bei Cassa sein – imeti denar, biti

plemenska kneževina s sedežem v

premožen

Carniumu (Kranju) se je verjetno

Cassaabgang m blagajniški

razvila na prehodu iz 8. v 9.

primanjkljaj (*zmanjek v dnarnici)

stoletje) 2. Carniola (latinsko ime

Cassabuch n blagajniška knjiga

za Kranjsko)

(*dnarnične bukve)

Carré n četverokotnik, kvadrat, karé

Cassadefect m blagajniški

Carriere f 1. življenjska pot, kariera

primanjkljaj (*zmanjek v dnarnici)

2. naglica, hitrost

Cassa-Deputation f blagajniška

Carrousel n 1. viteška igra, karusel

deputacija

2. paradna konjeniška disciplina, ki Cassa-Journal m blagajniški dnevnik vključuje različne figure, karusel

(*dnevnik dnarničen)

3. vrtiljak, karusel

Cassaquittung f blagajniška pobotnica

Carta bianca (→ Carte blanche)

(*blagajnična pobotnica)

Carte blanche f 1. neomejeno

Cassaschluß-Rechnung f obračun

pooblastilo 2. blanketna menica

(*končni račun)

Cartell n 1. pisni poziv na turnir

Cassa-Truhe f blagajna

(izziv), kartel 2. pisni poziv na

dvoboj 3. pogodba o izročitvi

Cassawesen n denarništvo (*dnarništvo),

3. združenje enakih ali sorodnih

blagajništvo (→ Kassenwesen)

podjetij, kartel ◊

cassieren1 – 1. pobirati denar, kasirati

Cartell über Auslieferung von

2. prejeti denar, zaslužiti

Reservemännern (Gefangenen,

cassieren2 – 1. odstraniti, podreti,

Ausreißern) – pogodba o izročitvi

porušiti 2. odstaviti (uradnika)

rezervistov (ujetnikov, pobeglih

3. razveljaviti (sodbo)

hudodelcev)

casteien – trpinčiti (*krotičiti, trapiti)

Cäsaropapismus m cezaropapizem

casteien, sich – 1. trpinčiti se, delati Casel (→ Casula)

pokoro 2. živeti asketsko

Casematte f 1. utrjen trdnjavski

Castigation f kaznovanje

prostor, varen pred obstreljevanjem,

kazemata 2. trdnjavska ječa, samica, castigieren – kaznovati kazemata

casual – slučajen, naključen, kazualen

Casino n 1. družabno društvo, kazina

Casualität f slučajnost, naključnost,

2. poslopje za družabna srečanja,

kazualiteta

191

C

Casula f mašni plašč, kazula

Cernierung f 1. obkrožanje

Causa f 1. zadeva, stvar 2. vzrok

2. obkolitev (*cerniranje)

3. sodna obravnava

Certificat n spričevalo, potrdilo

Causalgericht n pravdna sodnija

(*spričba, poterdba, poterdni list,

potrdilnica), certifikat

Causalität f vzročnost

certifizieren – potrditi

Causerie f 1. kramljanje, klepet

2. duhovito napisano besedilo,

Cessatio f prenehanje

kozerija

cessieren – prenehati

Causeur m kramljavec

Cession f 1. odstop predmetov ali

causieren1 – kramljati, klepetati

pravic drugi osebi, cesija

2. odstopna listina, cesija ◊

causieren2 – povzročiti

Cession einer Forderung – odstop

Cavalcade f ježa (*pojezd)

terjatve

Cavallerist m jezdec

Cessionar m prevzemnik terjatve

Cavent m porok

(*odstopojemnik), cesionar

cavieren – jamčiti za (kaj), prevzeti

Cessionsurkunde f odstopna listina

poroštvo za (kaj), biti porok za (kaj) ◊

(*prepustno pismo)

in solid cavieren – solidarno jamčiti Chaise f lahek, napol odprt voz, za (kaj)

polkočija (→ Postchaise)

CDU = Christlich-Demokratische

Chaiselongue f udoben (oblazinjen)

Union (Deutschlands) f

podolgovat stol z naslonjalom za

Krščansko-demokratska zveza

glavo

(Nemčije)

Chamade f šamada (znak s bobnom,

celeber – slaven

da se oblegana posadka želi

celebrieren – 1. slaviti, praznovati

predati)

(→ Beilager), obhajati, celebrirati

Chambre f soba (→ Antichambre)

2. maševati, celebrirati

Change f menjava, zamenjava

(→ Hochamt, Messe)

Changement n sprememba, menjava

Celebrität f 1. slava 2. slavnost,

slovesnost, obhajanje 3. slaven mož changieren – spremeniti, menjati Centurie f stotnija, centurija

Chaos n zmešnjava, kaos

Cercle m 1. krožek 2. prve vrste v

Char- (glej tudi Kar-)

gledališču ◊

Charakter m 1. značaj, karakter

Der Kaiser hielt Cercle. – Cesar je

2. dostojanstvo (*značaj), čast

zbral okoli sebe ugledne osebnosti

3. čin (→ Militär-Charakter) ◊

in jih nagovoril.

jmdm. den Titel und Charakter

(*Cesar je imel cerkel.)

eines Geheimen Rates verleihen

Cerealien pl žita

– podeliti (komu) naslov in značaj

tajnega svétnika

cernieren – 1. obkrožiti 2. obkoliti

jmdm. den Titel, Rang und

(*cernirati)

192

C

Charakter eines Sektionsrathes

Checkverkehr m čekovni promet

verleihen – podeliti (komu)

(*nakazovalni promet)

naslov, vrsto in značaj sekcijskega

svétnika

Chef m predsednik, predstojnik,

Charakter oder Beschäftigung

šef (→ Landeschef, Missionschef,

– *značaj, kaj je ali s čim se pečá

Regierungschef, Sektionschef,

(običajna rubrika npr. v domovnici/

Stationschef)

Heimatschein, izkaznem listu/

Chefarzt m vodilni zdravnik

Legitimations-Karte itd.)

bolnišnice oz. oddelka

charakterfest – značajen

(*šef-zdravnik), primarij

Charcutier m prodajalec delikates

Cheval m konj

Charfreitag (→ Karfreitag)

chevaleresk – viteški

Chargé d'Affaire m odpravnik poslov Chevalerie f viteštvo (→ Geschäftsträger)

Chevalier m vitez

Charge f 1. vojaški čin, šarža

Chevauxlegers pl lahki konjeniki,

2. častnik, šarža 3. služba, naloga

lahka konjenica

4. dostojanstvo, častna funkcija

Chiffonnière f predalna omara,

(→ Titularcharge) 5. količina

predalnik

streliva za borbeni dan

Chiffre f 1. številka, cifra 2. okrajšava

Chargen-Grad m vojaški čin (*stopnja

(→ Namenschiffre)

časti, častna stopnja), šarža

chiffriert – šifriran (→ Depesche)

chargieren – 1. zadolžiti 2. naložiti,

natovoriti

Chikane f 1. zvijača, spletka, nagajanje,

šikana 2. mučenje, trpinčenje,

Charité f 1. usmiljenost 2. javna

šikaniranje

ustanova za oskrbovanje in

zdravljenje bolnikov 3. Charité

chikanieren – 1. nagajati, šikanirati

(naziv velike javne bolnice v

2. mučiti, trpinčiti, šikanirati

Berlinu)

Chikanieren n 1. nagajanje,

Charpie f pukanica, pukanje, cufanje

šikaniranje 2. mučenje, trpinčenje,

(napuljene niti platna za oskrbo

šikaniranje

ran), šarpija

Chimäre f privid, slepilo, himera

Chartell (→ Cartell)

Chirurg m 1. ranocelnik, kirurg

Chasseur m strelec, lovec

(prvotno je izraz kirurg označeval

obrtniški poklic, v 19. stoletju pa

Chauffeur m voznik avtomobila,

zdravstvenega delavca s končanim

šofer

dvoletnim učnim programom na

chauffieren – voziti avtomobil,

mediko-kirurškem liceju, ki je

šofirati

smel zdraviti le zunanje bolezni) 2.

Chaussee f cesta

zdravnik specialist za kirurgijo, kirurg

Check m ček (*nakaznica)

chirurgisch – 1. ranocelniški, kirurški

(nanašajoč se na ranocelniško

193

C

dejavnost) 2. kirurški (nanašajoč se Chrisam (→ Chrisma) na kirurško dejavnost)

Chrisma n sveto olje (za birmo,

Cholera f kolera (→ Brechruhr)

maziljenje), krizma

choquieren – 1. osupniti, presenetiti,

Christ m kristjan (→ Antichrist,

šokirati 2. užaliti 3. spopasti se

Heidenchristen, Judenchrist,

Chor m 1. pevski zbor, pevski kor,

Widerchrist)

kor (→ Gesangchor) 2. orgelska

Christabend m sveti večer (večer pred

empora (prostor za cerkveni zbor

božičem): 24. december

na orgelski empori), orgelski kor 3.

prostor za skupno redovno molitev Christbaum m božično drevo (brevir) v cerkvi ali samostanu

Christbaumbescherung f božična

(običajno se nahaja v vzhodnem

obdaritev

delu cerkve z glavnim oltarjem),

Christbaumfeier f božično

cerkveni kor 4. skladba (za eno- ali

praznovanje

večglasni zbor) (→ Trauerchor)

Christdemokrat m krščanski

Choralist m cerkveni pevec

demokrat

Choraltar m glavni oltar

Christenheit f krščanstvo

Choramt n péta maša

Christenlehre f krščanski nauk

Chorbischof m škofov namestnik,

Christenmensch m kristjan

sufragan

Christentum (→ Christenheit)

Chorfrau (→ Chorschwester)

Christenverfolgung f preganjanje

Chorgestühl n korne klopi

kristjanov

Chorhemd n koretelj (liturgično

Christfest n božič

oblačilo katoliških duhovnikov)

(*korok)

Christgehen n koledovanje

Chorherr m kanonik (*korar)

Christgeschenk n božično darilo

Chorist m zborovski pevec, korist

christgläubig – krščanske vere

Chorknabe m pevec deškega zbora

Christgläubige(r) m kristjan

Chorrock (→ Chorhemd)

christianisieren – pokristjaniti

Chorschwester f korna sestra (pri

Christianisierung f pokristjanjevanje

strogih klavzurnih redovih; imela

Christkindlmarkt m božični trg

je dolžnost moliti brevir v koru;

Christkönigsfest (→ Christus)

deset let po zaobljubah je prejela

naziv mati/lat. mater, ki je izražal

christlich – krščanski (→ Religion) ◊

poslanstvo duhovnega materinstva

sich christlich aufführen – biti

in ga je do 2. vatikanskega koncila

dober Kristjan

nosila pred imenom)

Christmesse f polnočna maša,

(→ Laienschwester)

polnočnica

Chr. = Christus (→ Christus)

Christmette (→ Christmesse)

194

C

Christmonat m december, gruden

Gelobt sei Jesus Christus! – Hvaljen

Christnacht f sveta noč, sveti večer

bodi Jezus Kristus! (pozdrav

duhovniku)

Christus – Kristus

(→ Leiden, Leidensweg) ◊

Chronik f kronika

Auferstehung Christi – Kristusovo

Chronologie f 1. časoslovje,

vstajenje

kronologija 2. zaporedje dogodkov,

Auffahrt Christi – Kristusov

kronologija

vnebohod: četrtek, 40 dni po veliki

noči

chronologisch – kronološki

Beschneidung des Herrn

(→ Abfolge, Verzeichnis)

(Circumcisio Domini) – praznik

Ciborium n ciborij

Jezusovega obrezovanja (do leta

Cinerum – pepelnična sreda,

1969)

pepelnica (sreda pred 1. postno

Christi Himmelfahrt – Kristusov

nedeljo) (→ Fastensonntag)

vnebohod: četrtek, 40 dni po veliki

noči

Circumvallation f obdajanje z okopi

Christi Transfiguration/Christi

circumvallieren – obdati z okopi

Verklärung (Apotheose) – Jezusova

Cirkular(e) n okrožnica (*okolni

spremenitev na gori: 6. avgust

razpis, okolnik, okolnica), razglas,

Christus am Kreuz/Der Gekreuzigte

naznanilo, oznanilo, cirkular

– Križani (ikonografski motiv)

Christkönigsfest – Kristus kralj

Cirkularerlaß m okrožni odlok

vesoljstva: zadnja nedelja cerkvenega

(*okrožni razpis, okolnik)

leta, nedelja pred 1. adventom

Cirkular-Verordnung f okrožni ukaz

(nekoč: nedelja pred Vsemi svetimi)

(*okolni ukaz, okolnik, okolnica)

Darstellung des Herrn – Jezusovo

Cirkulation f obtok, kroženje,

darovanje (→ Maria)

cirkulacija ◊

Erbärmdebild/Schmerzensmann –

in Circulation setzen – dati v obtok

Kristus trpin (ikonografski motiv)

Erscheinung Christi/Erscheinung

cirkulieren – krožiti, cirkulirati

des Herrn/Erscheinungsfest

(→ Gerücht)

(Epiphania Domini) – Gospodovo

Citation f 1. poziv, vabilo

razglašenje, Sveti trije kralji: 6. januar

2. (dobesedno) navajanje,

Fronleichnam (Corpus Christi) –

sklicevanje na (kaj), citiranje

sveto Rešnje telo in kri, Telovo:

citieren – 1. pozvati, poklicati,

četrtek po nedelji Svete Trojice oz. 60

povabiti 2. (dobesedno) navesti,

dni po veliki noči

citirati

Kreuzestod Christi – Kristusova smrt

na križu

Civil – in Civil – v civilni obleki

Kreuzesweg Christi – Kristusov

Civilspital (Laibach) n Civilni

križev pot

špital (Ljubljana) (pod tem

der Leib Christi – hostija

nazivom Dr. Fran Viljem Lipič/

Taufe Christi – Jezusov krst:

Dr. Franz Wilhelm Lippich v svoji





13. januar


Topografiji c.- kr. deželnega glavnega

195

C

mesta Ljubljane / Topographie

paviljonskega tipa ob Zaloški

der k. k. Provizialhauptstadt

cesti, ki je bila vseljena po velikem

Laibach iz leta 1834 navaja

ljubljanskem potresu jeseni leta

naslednje tri skupine ustanov: 1.

1895)

Državne ustanove: umobolnica,

porodnišnica, najdenišnica,

Civil- und Uniform-Schneider m

klinika (Staatsanstalten:

civilni in vojaški krojač

Irrenhaus, Gebärhaus,

clandestin – tajen

Findelhaus, Klinik); 2. Lokalne

clarificieren – osvetliti

ustanove: bolnica, ustanova

za ubožnico (Krankenhaus,

Clementia (→ Clemenz)

Armenhausstiftung); 3. Zasebne

Clemenz f milost

ustanove: ubožna ustanova grofa

Clerisei f duhovščina, kler

Lamberga, ustanova cesarskega

špitala, ustanova meščanskega

Cliché n kliše

špitala (Privatanstalten: Graf

Club slovenischer Bicyclisten

Lamberg'sche Armenstiftung,

»Ljubljana« m Klub slovenskih

Hofspitalsstiftung,

biciklistov »Ljubljana« (ust. leta

Bürgerspitalsstiftung); začetki

1887) (→ Rennbahn)

dejavnosti prve civilne bolnišnice

C. + M. + B. = Caspar (Kaspar),

v Ljubljani segajo v leto 1786; v

Melchior und Balthasar – Gašper,

nekdanjem samostanu bosonogih

Miha in Boltežar (Sveti trije kralji)

avguštincev na današnji Dunajski

(izvirni pomen: Christus

cesti nasproti kavarne Evropa jo

mansionem benedicat. – Naj

je med leti 1786 in 1811 vodil

Kristus blagoslovi to hišo.)

cerkveni red usmiljenih bratov iz

Trsta, nato je bila med leti 1812

C. M. = = Conventions-Münze

in 1849 v občinski, kasneje v

(→ Conventionsmünze)

deželni oskrbi; v drugi polovici 19. Cmze. = Conventionsmünze stoletja so jo sestavljali naslednji

(→ Conventionsmünze)

oddelki: medicinski oddelek

Coadjutor m pomočnik, koadjutor

(medizinische Abtheilung),

kirurški oddelek (chirurgische

Coado. = Commando (→ Kommando)

Abtheilung), sifilitični oddelek

Coaks (→ Koks)

(syphilitische Abtheilung), oddelek Codex m 1. star rokopis, kodeks za kožne bolezni (Abtheilung für

2. zakonik, kodeks

Hautkranke), oddelek za umobolne

(Irrenabtheilung), porodnišnica

Cognat m krvni sorodnik

in ginekološki oddelek

Cognition f 1. spoznanje,

(Gebärhaus und gynäkologische

prepoznavanje 2. sodna preiskava

Abtheilung); leta 1881 je bila

zgrajena blaznica na Studencu

Cognitionsschein m izkaz

pri Ljubljani (Landesirrenanstalt

cognoscieren – 1. spoznati, prepoznati

zu Studenc (Laibach); leta 1893

2. raziskati, sodno preiskati

so začeli graditi novo bolnišnico

Coliseum (Laibach) – Kolizej

196

C

(Ljubljana) (v začetku leta 1845

Collecte f 1. nabirka (nabiranje

je Josef Benedict Withalm

darov oz. prostovoljnih prispevkov

ljubljanskemu magistratu

v cerkvi), kolekta (*duhovska

posredoval ponudno za zgraditev

bera) 2. nabiranje darov v naravi

poslopja za prehodno nastanitev

s strani ubožnih redov, kolekta

vojakov (Trasenalbequartierung),

(→ Bettelmönch, Mendikanten,

če mu mesto v ta namen zagotovi

Terminanten)

ustrezen teren; mestna občina

je pristala na ponudbo in od

collectieren – zbirati, nabirati

kranjskih deželnih stanov odkupila Collectur f nabirališče (→ Getreide-zemljišče ter ga brezplačno

Collectur, Lotto-Collectur)

podelila Withalmu pod pogojem,

collegialiter – soglasno

da zgradi omenjeno poslopje

in zimsko jahalnico (*zimsko

Collegiengeld n učnina (*poslušnina,

jezdarnico/Winterreitschule); hišni

kolegnina)

gospodarji so imeli poslej izbiro

Collegium n zbor, kolegij

glede nastanjevanja vojakov: še

(→ Bankalkollegium, Münz-

naprej so lahko vojake jemali pod

und Bergwerkskollegium,

svojo streho ali pa jih naseljevali

Verordnetenkollegien) ◊

v Withalmovi kasarni, za kar

Collegium Aloisianum (Laibach)

so morali odšteti 3, kasneje pa

– Alojzijevišče (*Alojzišče,

4 goldinarje »zavarovalnine«

Alojznica) (zavod za revne in

(Militär-Einquartierungs-

spodobne študente ljubljanske

Ablösungsgebühr); sčasoma

gimnazije, ki ga je leta 1846

je postajalo nastanjevanje

ustanovil ljubljanski knezoškof

prehodnega vojaštva v Ljubljani

Anton Alois Wolf na Poljanski

vse manj akutno, kar dokazuje

cesti v Ljubljani)

tudi dejstvo, da je bilo vse manj

Collegium Germanicum –

hišnih gospodarjev »zavarovanih»

Germanicum (1552 v Rimu

pri Withalmu; leta 1880 je

ustanovljeno nemško škofijsko

generalno vojaško poveljstvo v

semenišče)

Gradcu uvrstilo Kolizej med

Collegium Marianum (→ Asyl)

zasilne vojašnice (*vojašnice za

collocieren – razvrstiti

silo/Notkasernen), v katere so

naseljevali le stalne posadke;

Collusion f tajni sporazum, koluzija

Withalmov sin Josef Victor je pri

Colonne f 1. kolona (dolga vrsta

mestnem magistratu izposloval

premikajočih se vojakov ali vojaških

izknjižbo služnostnih pravic glede

vozil) (po A. Komelu pl. Sočebranu

nastanitve vojakov in jahalnice

»izraz kolona poimenuje vse čete

proti prepustitvi terena, ki ga je

in povoze, ki so pod jednotnim

mestna občina potrebovala za

poveljstvom na jednem in istem

premestitev Tržaške ceste)

maršu«) (→ Blessierten-Transports-

Collectant m nabiralec

Colonne, Flügel-Colonne, Nachbar-

(→ Lotto-Collectant)

Colonne, Seiten-Colonne, Truppen-

Colonne) 2. stolpec, kolona

197

C

fünfte Kolonne – peta kolona

ständische Kommissare – stanovski

(sovražna skupina, ki tajno deluje v

komisarji (H 22)

drugi deželi)

Commissär (→ Commissar)

Colonnen-Commandant m kolonski

poveljnik (→ Colonne)

Commissariat n komisariat ◊

Kommissariat (Bezirk) – komisariat

Com-/com- (glej tudi Kom-/kom-)

(okraj) (H 45)

Combattant m borec, bojevnik

Commißbrot n vojaški kruh

Comenthur (→ Komtur)

Commißdienst m vojaška služba

Comestibilien pl hrana, živež

Commission f 1. komisija

Comfort m udobje, udobnost,

(→ Baukommission, Grundlasten-

komfort

Ablösungs- und Regulierungs-

Landes-Commission, Grundlasten-

Comfortabel m enovprežna kočija

Ablösungs- und Regulierungs-Lokal-

(tudi kočije ljubljanskih kočijažev)

Commissionen, Hofkommission,

Comfortable (→ Comfortabel)

Kommerzienkommissionen,

Comitat n 1. spremstvo 2. županija,

Landeskommission,

komitat (upravna enota na

Lehenskommissionen,

Ogrskem in Hrvaškem)

Medizinalkommissionen,

Polizeikommissionen,

Commandantschaft f poveljstvo

Präsentierungskommissionen,

Commenthur (→ Komtur)

Rekrutierungskommissionen,

Commenthurei (→ Kommende)

Religionskommissionen,

Sanitätskommissionen,

Commers m pivska zabava ob posebni

Stellungskommissionen,

priložnosti (zlasti ob obletnici

Steuerkommissionen,

ustanovitve društva oz. družbe),

Steuerlandeskommissionen, Studien-

popivka, komers (→ Fest-Commers)

und Bücherzensurkommissionen,

Commis m trgovski pomočnik, komí

Untersuchungskommission,

(*komij) (→ Handlungs-Commis)

Wahlkommission,

Commiß m vojaška služba, komis

Zensurkommissionen) 2. naročilo

3. nakup 4. komisijski ogled ◊

Commissar m komisar

die Commission abhalten –

(→ Hofkommisar,

opraviti komisijski ogled

Kriegskommissäre, Lokalkommissär,

Commissionen machen – nakupiti,

Marktcommissär, Oberkommissär,

priskrbeti

Regierungskommissär,

eine Commission niedersetzen –

Schulkommissar, Sperrkommissar,

sestaviti (*postaviti) komisijo

Volkskommissar, Wahlkommissär,

in Commission geben – dati v

Zählungskommissär) ◊

komisijsko prodajo

Kommissäre (Baudirektion) –

in Commission haben – imeti v

komisarji (gradbena direkcija) (H 35)

komisijski prodaji

Kommissäre (Kreisamt) – komisarji

in Commission nehmen – vzeti v

(okrožni urad) (H 36)

komisijsko prodajo

198

C

auf/in Commission reisen –

sporazumevati se, pogovarjati se,

potovati po naročilu

občevati, komunicirati

commissionaliter – komisijsko

Communion (heilige Communion)

Commissionär m posrednik (trgovski

(→ Kommunion)

posrednik, bančni posrednik),

Communiqué n uradno sporočilo,

opravnik, komisionar

uradna izjava, komuniké

commissionell – komisijski

Communität f občina

(→ Verhandlung)

Comon. = Commission

Commissions-Reise f komisijsko

(→ Commission)

potovanje (uradnika)

Compaciscent m pogodbenik

Commißmantel m vojaški plašč

compaciscieren – pogoditi se

Commitent m pooblastitelj

(*poveritelj), komitent

Compagnie f 1. družba

(→ Handelscompagnie) 2. stotnija

committieren – naročiti

(→ Disciplinar-Compagnie,

commode – udoben

Ehrencompagnie) ◊

lustige Compagnie – vesela družba

Commode f nizka predalčna omara,

Compagnie leisten – delati družbo

komoda

zwei Compagnien der krainischen

Commotion f 1. gibanje 2. pretres

Ritterschaft (blaue und gelbe

commun – skupen

Fahnen) – dve stotniji kranjske

plemiške konjenice (pod plavimi in

communal – občinski

rumenimi zastavami)

Communalwahlen pl občinske

Compagnon m 1. družabnik

volitve, lokalne volitve

(*društvenik), kompanjon 2. tovariš,

Commune f 1. občina, komuna (H 47)

sodelavec (*drug) 3. soudeleženec,

2. mesto (→ Stadtcommune)

pomagač (slabšalno)

Commune-Gäßchen n komunska

Compassion f sočutje

uličica

Compelle f prisila

Communicant m obhajanec ◊

compellieren – prisiliti (koga)

Communikanten speisen – obhajati Compellierungsmittel pl prisilna Communicat n pisno sporočilo

sredstva

(*odposlani spis), komunikat

competent – 1. pristojen, pooblaščen,

Communication f 1. sporazumevanje,

upravičen, kompetenten

občevanje, komuniciranje,

2. usposobljen, primeren,

komunikacija 2. naznanilo

kompetenten

3. povezava, stik

Competent m prosilec, kandidat,

Communicationsstraße f

kompetent

povezovalna cesta

Competenz f 1. pristojnost,

communicieren – 1. seznaniti,

pooblaščenost, upravičenost,

sporočiti 2. prejeti sveto obhajilo 3.

199

C

kompetenca 2. usposobljenost,

Frag- und Kundschafts-Comptoir

primernost, kompetenca

(Laibach) – pisarna ponudbe

3. pristojbina

in povpraševanja (posebno

Competenzgesuch n prošnja za

oglaševalsko podjetje je 1. julija

službo

1816 v Ljubljani z dovoljenjem

oblasti odprl Ignaz Karl Pichler)

competieren – zaprositi za službo,

kompetirati

Comptoirist m knjigovodja,

komptoirist

Complement n dopolnilo (*dovršek),

komplement

Comte m grof (v Franciji)

complementieren – dopolniti

Comtess(e) f grofična, kontesa

Compliment n 1. poklon, priklon,

Con-/con- (glej tudi Kon-/kon-)

izraz vljudnosti, kompliment

concernieren – zadevati (koga), tikati

2. hvala, pohvala, kompliment ◊

se (koga)

Compliment machen – 1. prikloniti

se 2. pohvaliti

Concert n 1. glasbena prireditev,

koncert (→ Frühstückskonzert,

Complimentbrief m vljudnostno

Gartenkonzert, Platzkonzert,

pismo (*priklonivno pismo)

Promenade-Concert,

Complimentier-Büchlein n knjižica

Schrammelkonzert) 2. soglasje,

o lepem vedenju, knjižica o

dogovor

bontonu

Concertation f dogovor

complimentieren – 1. prikloniti

concertieren – 1. nastopiti na

se (komu), klanjati se (komu)

koncertu, koncertirati 2. uglasiti

2. prijazno sprejeti (koga),

medsebojna stališča, dogovoriti se

izreči (komu) dobrodošlico,

komplimentirati

Concertsaal m koncertna dvorana

componieren – 1. sestaviti, zlagati,

Concert-Soireé f koncertna soareja

spisati 2. skladati

Concert-Toilette f koncertna toaleta

comprehendieren – obsegati

Concession f 1. dopustitev

Comprehension f obseg

(*dopustilo), dovolitev, privolitev,

priznanje pravice, koncesija

Compresse f platnena blazinica

2. uradno dovoljenje (za opravljanje

(večkrat preganjena tkanina iz

določene dejavnosti) (*dopuščenje,

platna za prekritje rane), kompresa

dopustno pismo, koncesija) ◊

comptant – per comptant – za

die Concession erhalten – dobiti

gotovino

koncesijo (→ Gewerbebewegung)

Comptoir n 1. trgovska pisarna

Concessionär m imetnik koncesije,

(*trgovska pisarnica, kupčijska

koncesionar

pisarnica), kontor 2. upravništvo

concessionieren – 1. dopustiti,

(npr. časopisa), administracija,

koncesionirati 2. pooblastiti,

kontor (→ Zeitungs-Comptoir) ◊

koncesionirati



200

C

concessioniert – 1. dopuščen,

Concurrenzbezirk m skladni okraj,

koncesioniran (→ Gewerbe)

konkurenčni okraj ( Zakon, za

2. pooblaščen, koncesioniran

vojvodino Kranjsko o napravljanju

Concessionsprivilegium n pravica

in vzdrževanji javnih ne cesarskih

za opravljanje določene dejavnosti

(ne erarskih) cest in potov / Gesetz,

(*dopustilni privilegij)

wirksam für das Herzogthum

Krain, betreffend die Herstellung

Concessionsurkunde f koncesijska

und Erhaltung der öffentlichen

listina (*dopustno pismo,

nichtärarischen Straßen und Wege,

dopustilnica)

z dne 5. marca 1873, je določal,

Concessionswerber m prosilec za

da je vsak sodni okraj tudi skladni

dovoljenje (*prošnik za dovoljenje),

(konkurenčni) okraj, ki skrbi

prosilec za koncesijo

za kritje stroškov za gradnjo in

conciliant – 1. priljuden 2. spravljiv vzdrževanje okrajnih cest; če se

stroški ne krijejo iz cestnine, se

Concilianz f 1. priljudnost 2. sprava,

pobira največ 10% naklada na vse

pomiritev

neposredne davke, višje naklade

Concordanz f skladnja, sloga,

do 25% se pobirajo s sklepom

konkordanca

deželnega zbora, še višje pa le z

Concours (→ Konkurs)

deželnim zakonom)

Concretal-Status m skupno število

concurrenzfähig – concurrenzfähig

(uradnikov in služabnikov)

sein – priti v poštev za premiranje

(*vkupni stalež, konkretalni stalež)

(*konji, ki se smejo poganjati za

darila) (→ Zuchtsprämien)

Concretalpension f skupna pokojnina,

konkretalna penzija

concurrenzieren – konkurirati

Concurrent m tekmec, konkurent

Concurrenzstation f konkurenčna

postaja (*konkurenčna štacija)

Concurrenz f 1. sklad

(premiranje konj)

(→ Kirchenconcurrenz), prispevek

(→ Zuchtsprämien)

(*pripomoč) 2. natečaj (*pogajanje),

konkurenca 3. tekmovanje,

Concurrenzstraße f skladna cesta,

tekma (→ Schmutzkonkurrenz),

konkurenčna cesta ( Postava,

konkurenca 4. sovpadanje

veljavna za vojvodstvo Kranjsko,

(*sestanek, strnek, stok),

ki zadeva ustanovljenje in obderžbo

konkurenca ◊

ne erarialnih (ne cesarskih) cest in

im Wege der öffentlichen

potov / Gesetz, wirksam für das

Concurrenz – preko javnega

Herzogthum Krain, betreffend die

natečaja (*potom javnega pogajanja,

Herstellung und Erhaltung der

potom javne konkurence) (→

nicht ärarial öffentlichen Straßen

Concurrenzweg)

und Wege, z dne 14. aprila 1864:

»Konkurenčne ceste (ceste po

Concurrenzbeitrag m prispevek

pripomočkih) so tiste, ktere sicer

(*prinesek, sklad)

deželne ceste niso, pa se zavolj

važnosti za prehod večih okolic

201

C

kakor take imenujejo po deželni

conditionieren – 1. biti v službi,

postavi. (Concurrenzstraßen

biti zaposlen 2. pogojevati,

sind jene Straßen, welche, ohne

kondicionirati

Landesstraßen zu sein, wegen

ihrer Wichtigkeit für den Verkehr

conditionslos – brezposeln

größerer Landstriche, als solche

Conduct n 1. sprevod, spremstvo

durch ein Landesgesetz erklärt

2. žalni sprevod (*mrtvaški

werden.)«)

sprevod), pogreb (→ Trauerconduct)

Concurrenzverhandlung f razprava o Conductansager m oseba, ki vabi ponudbah (*ponudbinska razprava,

žalujoče na pogreb

ofertna obravnava), konkurenčna

Conducteur m sprevodnik (*spremnik),

razprava

kondukter (→ Bahnkondukteur)

Concurrenzweg – im

Conductunkosten pl pogrebni stroški

Concurrenzwege – z natečajem

(*s konkurenčnim potom) ◊

conduisiert – gut conduisiert sein –

Die Arbeiten werden im

biti lepega vedenja, lepo se vesti

Concurrenzwege an den

conduisiert – übel conduisiert sein

Mindestfordernden hintangegeben.

– biti slabega obnašanja, grdo se

– Dela bodo prek natečaja oddana

obnašati

najcenejšemu ponudniku.

Conduite f vedenje, obnašanje

(→ Minuendo-Licitation)

(*konduita) ◊

concurrieren – 1. prispevati

von guter Conduite – lepega

2. tekmovati s (kom), konkurirati

vedenja

(komu) 3. stekati se

Der Soldat hat mit guter Conduite

Concursstation

gedient. – Vojak se je med

(→ Concurrenzstation)

služenjem vojaškega roka lepo

vedel.

Condemnation f obsojanje, obsodba,

kondemnacija

Conduitenbeschreibung

(→ Conduitenliste)

condemnieren – obsoditi

Conduitenliste f (policijsko ali

Condiscipel m součenec

vojaško) nravstveno spričevalo,

Condition f 1. pogoj 2. uk

spričevalo o (lepem) vedenju

(usposabljanje, npr. za obrt)

(*popis zadržanja), karakteristika

3. stan 4. služba 5. nauk 6. športna (ob vojaških reformah 1868

zmogljivost, kondicija ◊

so vojaške oblasti dotedanje

unter günstigen Conditionen –

Conduitenlisten zamenjale z

pod ugodnimi pogoji

Qualifikationslisten)

bei jmdm. in Condition stehen –

(→ Qualifikationslisten)

biti zaposlen pri (komu)

Confect n sladica, poobedek

jmdn. in Condition anstellen –

(*pokosilo, pomizek)

vzeti (koga) v uk

Conferenz f 1. posvetovanje,

zborovanje, posvetovalni zbor,

202

C

konferenca (→ Friedenskonferenz,

conquerieren – osvojiti

Gipfelkonferenz, Lehrerkonferenz)

2. voljen vodstveni organ kake

Conquete f osvojitev

organizacije, konferenca

Conscribent m vojaški obveznik

conferieren – 1. posvetovati se,

conscribieren – 1. popisati,

konferirati 2. podeliti (komu)

konskribirati (→ Land)

funkcijo (čast)

2. vpoklicati v vojsko, konskribirati

Conferierung f podelitev funkcije

Conscribierung f 1. popis,

(časti)

popisovanje, konskripcija

Confidence f zaupanje

2. popis vojaških zavezancev

(sistem prisilnih naborov v Avstriji

Confin (→ Konfinium)

v 18. stoletju), konskripcija

Confiseur m izdelovalec slaščic

(→ Militär-Conscription) 3. popis

davčnih zavezancev, konskripcija

Confituren pl slaščičarski izdelki

Conscription (→ Conscribierung)

Conflagration f spor, spopad,

konflagracija

Conscriptionsbücher pl popisovalne

knjige (*popisovanjske bukve)

confliegieren – prepirati se

Conscriptionscommissär m popisni

Conflux m velik obisk, naval

komisar

conform – primeren, skladen,

Conscriptionsflüchtling m vojaški

ustrezen, konformen

obveznik, ki se je izogibal

conformieren – prilagoditi, uskladiti,

vojaškemu popisu (*popisovanski

konformirati

begovec, uhajač)

confundieren – 1. zmešati, zbegati,

Conscriptionspflichtige(r) m vojaški

konfundirati 2. pomešati,

obveznik, ki je bil podvržen

konfundirati

vojaškemu popisu (*popisanec)

confus – zmešan, konfuzen

Consecration f posvečenje, posvetitev,

Confusion f zmešnjava, nered,

konsekracija

nejasnost, konfuzija

consecrieren – posvetiti, konsekrirati

Congé m slovo, odpust

Conseil m 1. nasvet 2. državni svet

congedieren – odpustiti

Consens m privolitev (*privolilo),

Congestion f naval krvi, kongestija

soglasje, dovoljenje, konsens

(→ Baukonsens, Bewohnungs- und

Conjectur f domneva, ugibanje

Benützungsconsens, Eheconsens)

Conjecturen pl okoliščine

Consenszettel m dovolilnica

Conleut (→ Konleute)

Conservation f 1. ohranitev,

Connaissance f znantvo

konzervacija 2. vzdrževanje,

Conperson f 1. zakonec 2. zakonka

konzervacija

Conquerant m osvajalec

Conservations-Arbeiten pl

vzdrževalna dela

203

C

Conservativer Gewerbeverein

Consum(o) m 1. potrošnja (*potrošek,

(Laibach) (→ Verein)

povžitek), konzum 2. uživanje,

conservieren – 1. ohraniti,

konzumiranje (→ Schnapsconsum)

konzervirati 2. vzdrževati,

Consumtion (→ Consum/o)

konzervirati

Contagion f 1. okuženje, kontagij

Conservierung f 1. ohranitev,

2. kužna epidemija, kuga (→ Pest)

konzervacija 2. vzdrževanje,

konzervacija ◊

contagiös – kužen, nalezljiv,

Conservierung der Reichsstraßen –

kontagiozen (→ Augenentzündung)

vzdrževanje državnih cest

contant (→ comptant)

Consignation f 1. popis, zabeležba,

Conte m grof (v Italiji)

zaznamba, konsignacija 2. predaja v content – zadovoljen hrambo ali prodajo, konsignacija

contentieren – zadovoljiti

consignieren – 1. popisati, zabeležiti,

konsignirati 2. izročiti v

Contentierung f zadovoljitev

konsignacijsko hrambo ali prodajo, Contestation f 1. ugovarjanje, konsignirati

izpodbijanje, kontestacija

consiliieren – 1. svetovati

2. potrditev (s pričami),

2. posvetovati se

kontestacija

consistent – trden, čvrst, trajen,

contestieren – 1. ugovarjati,

konsistenten

izpodbijati, kontestirati 2. potrditi

(s pričami), kontestirati

Consistenz f trdnost, čvrstost, trajnost,

konsistentnost

Contradiction f nasprotje,

kontradikcija

Consolation f tolažba

contrair (→ conträr)

consolieren – potolažiti, tolažiti,

pomiriti

contramandieren – preklicati ukaz

Constitut m 1. zaslišanec,

Contraordre f preklic (*prereka)

izpraševanec 2. obnovljena pogodba Contraordrierung (→ Contraordre) Constitut n zasliševanje, izpraševanje

conträr – nasproten

Constituta f zaslišanka, izpraševanka

Contravenient m prestopnik, kršilec

Constitutio Criminalis Theresiana

zakona

(→ Gerichtsordnung)

Contravention f prekršek, kršitev

Constitution f ustava, konstitucija

zakona, kontravencija

constitutionell – ustaven,

Contrefait f podoba

konstitucionalen

contremandieren (→ contramandieren)

Constitutioneller Verein (→ Verein)

Contremarsch m pohod v nasprotno

consultieren (→ konsultieren)

smer

Contremine f spodkopavanje

204

C

Controlpflichtige(r) m prigledni

Conventiculum n tajni sestanek,

zavezanec (pripadnik neaktivnega

zakotni sestanek, konventikel

vojaškega moštva avstro-ogrske

vojske) (→ Controlversammlung)

Convention f 1. dogovor, konvencija

2. mednarodna pogodba,

Controlversammlung f prigledni

konvencija 3. navada, konvencija

zbor, kontrolni zbor (organizirali

so ga vojaški organi avstro-ogrske

Conventionsmünze f konvencijski

vojske zaradi pregleda neaktivnega

novec (V 369) (*srebrni denar,

moštva) (*kontrolski zbor)

srebrnina), konvencijska valuta

(→ Nachcontrolversammlung)

(kasneje so jo označevali kot »star

denar«) (leta 1753 je habsburška

Contumaz f 1. osamitev zaradi suma

monarhija z Bavarsko sklenila

kužnosti, zdravstvena zapora,

mednarodno denarno pogodbo

kontumac, karantena (→ Hunde-

(konvencijo); od takrat je bila v

Contumaz) 2. odsotnost stranke na

habsburški monarhiji (z izjemo

sodnem naroku, kontumac

Avstrijske Nizozemske in

contumazieren – obsoditi zaradi

habsburške posesti v Italiji) v veljavi

izostanka, kontumacirati

tako imenovana konvencijska

valuta ( Conventionsmünze, kratica

Contusion f zmečkanina

CM), katere temeljna denarna

Conv. Mze. = Conventions-Münze

enota goldinar (Gulden, fl) se je

(→ Conventionsmünze)

delil na 60 krajcarjev (Kreuzer, Xr)

Convalidation f 1. naknadna

oziroma 240 vinarjev (Pfennig, dl).

poveljavitev prvotno neveljavnega

Na habsburškem ozemlju pa je še

akta, konvalidacija 2. potrditev

naprej veljal tolar, ki je bil vreden

še neveljavne zakonske zveze po

dva goldinarja; šele po letu 1816 je

kanonskem pravu, konvalidacija

kovanec za pol tolarja tudi uradno

dobil svoje dejansko ime goldinar;

convalidieren – 1. naknadno potrditi

od tega leta dalje so tudi groše

veljavnost prvotno neveljavnega akta,

uradno označevali za kovance,

poveljaviti, konvalidirati 2. potrditi

vredne tri krajcarje; konvencijska

še neveljavno zakonsko zvezo po

valuta je bila v veljavi do leta 1858)

kanonskem pravu, konvalidirati

Convoi n spremstvo, sprevod

Convenienz f 1. primernost,

konvenienca 2. spodobnost,

convoiieren – spremljati

vljudnost, konvenienca 3. dogovor, convoitieren – hlepeti po (čem) konvenienca

convoyieren (→ convoiieren)

Convenienz-Ehe f zakon iz razuma

Convulsion f krč (*zvijavica), božjast

(v nasprotju z zakonom iz ljubezni

(Liebesheirat))

Coon. = Commission (→ Commission)

Convenienz-Heirat f dogovorna

Coonen. = Commissionen

poroka

(→ Commission)

convenieren – 1. ustrezati, konvenirati Coop. = Cooperator (→ Cooperator) 2. spodobiti se, konvenirati

205

C

Cooperator m 1. pomočnik 2. duhovni Correctionsweg – im pomočnik, kooperator

Correctionswege – (kaznovati) s

Copulant m poročevalec

pokorilno kaznijo (predvideno za

nepokorne zapornike, npr. zapor

Copulation f poroka, kopulacija

v samici in post) (→ Strafmittel)

Copulations-Buch n knjiga porok

Correspondent m dopisovalec,

(poročna župnijska matična knjiga)

korespondent

copulieren – poročiti (koga)

Correspondenz f dopisovanje,

Coquette f spogledljivka, koketa

korespondenca

coquettieren – spogledovati se s

Correspondenz-Büro n

(kom), koketirati

korespondenčni urad

coram – coram nehmen – ošteti

Correspondenzkarte f dopisnica

coramieren (→ coramisieren)

(*listnica, mali listek, listek)

( listnica je bila uvedena z ukazom

coramisieren – 1. potrditi (*poveriti),

trgovinskega ministrstva z dne 22.

koramizirati 2. ošteti

septembra 1869; prednja stran je

Coramisierung f 1. potrditev

bila namenjena naslovu prejemnika,

(*poveritev) 2. oštetje, koramiziranje

zadnja stran pa sporočilu)

Cordon m 1. vrv, veriga 2. policijska (→ Ansichtspostkarte)

ali vojaška zapora 3. mejna straža

Correspondenzen pl dopisi

4. sanitarni kordon (→ Cordon

Correspondenznachricht f pisemska

sanitaire)

novica, vest v pismu

Cordon sanitaire m varnostni pas,

(*glas po pismih)

sanitarni kordon (zapora večjih

Correspondenzweg – im

področij ob izbruhu epidemije)

Correspondenzwege – pismeno

Cornet m konjeniški zastavnik, kornet correspondieren – dopisovati si, Corpus Christi (→ Fronleichnam)

korespondirati

correct – pravilen

Corrigend m 1. kaznjenec

Correction f 1. poboljšanje (npr.

(*popravljanec, poboljševanec),

kaznjenca) 2. popravek, korekcija

korigend 2. vojak v disciplinski

stotniji (→ Disciplinar-Compagnie) ◊

correctionell – poboljševalen

jugendliche Corrigenden in

(*pokoriven, strahovalen)

Besserungsanstalten – mladostniški

correctionieren – poboljšati

prestopniki v poboljševalnicah

Correctionierung f poboljšanje

Corrigenda pl tiskovne napake,

Correctionsanstalt f poboljševalnica

popravki

(*pokorivnica, popravnica)

Corrigendum n tiskovna napaka,

Correctionsarrest m pokorilni zapor

popravek

(*poboljšalni zapor)

corrigieren – popraviti, korigirati

Correctionshaft (→ Correctionsarrest)

206

C

Corrigierende(r) m gojenec

Cortège n spremstvo

v poboljševalnem domu

(*popravljanec, poboljševanec)

Cotillon n 1. spodnje krilo, kotiljon

2. francoski družabni ples iz 18.

Corroboratio f potrditev, overovitev

stoletja, kotiljon 3. darilo, ki ga

(v listini), koroboracija

je plesalka med plesom podarila

corrumpieren – pokvariti, korumpirati

svojim najljubšim plesalcem

(umetna roža ali pentlja oz. vzorec

corrupt – 1. pokvarjen, izprijen,

iz istega blaga, kot je bila njena

koruptiven 2. podkupljiv 3. gnil

obleka), kotiljon

Corruption f 1. pokvarjenost,

Coulance (→ Coulanz)

izprijenost, korupcija

(→ Sittenverderbnis) 2.

coulant – ustrežljiv, uslužen, hiter,

podkupljivost, korupcija 3. gniloba

kulanten (zlasti v poslovanju)

Corso m 1. glavna ulica in

Coulanz f ustrežljivost, uslužnost,

sprehajališče v mestih, korzo

hitrost, kulanca (zlasti v poslovanju)

2. pustni sprevod (*korzo)

Couloir m/n hodnik, kuloar

(→ Corso-Fahrt)

Couloirtratsch m kuloarske govorice

Corso-Fahrt f pustni sprevod

(dnevnik Laibacher Zeitung je dne

Coup m udarec

29. februarja 1876 poročal, da se je Coupé n 1. oddelek v železniškem karnevalskega sprevoda na pustni

vagonu, kupé 2. zaprta kočija

torek udeležilo 42 okrašenih

za dve osebi, kupé 3. športni

karnevalskih vozov, ki so se ob

avtomobil, kupé

drugi uri popoldne zbrali na

Cour d'honneur (→ Ehrenhof)

Kongresnem trgu in do tretje ure v

sklenjeni povorki vozili okoli Aleje Cour f 1. dvor 2. sodni dvor 3. sprejem

Zvezda, nato pa preko Glavnega

(pri osebi višjega stanu)

in Starega trga krenili proti

(→ Aufwartung)

Lavrici, od koder so se po kratkem

jmdm. die Cour machen – dvoriti

postanku vrnili v Ljubljano;

(komu)

tradicijo kasneje pozabljenega

Courage f pogum, korajža

pustnega sprevoda je v začetku

couragiert – pogumen, hraber, srčen,

20. stoletja skušalo obuditi

korajžen

pevsko društvo »Slavec«; dnevnik

Slovenski narod je dne 12. februarja Courier m hitri sel, kurir 1901 poročal: »Na Marijinem

(*jadernik, brzotek, tekar)

trgu ter po Wolfovi in sv. Petra

Courierzug m hitri vlak

cesti, na Francovem mostu in po

(*jaderni vlak), kurirni vlak

Špitalskih ulicah se je vršil prav v

Courmacher m dvorljivec

italijanskem razkošnoglasnem in

razbrzdanoveselem slogu ta prelepi Cours (→ Kurs) veliki pustni korzo«; pustna zabava coursieren (→ cursieren) se je nadaljevala v Narodnem

Courtine f zastor

domu)

207

C

Courtoisie f vljudnost, galantnost,

c. s. c. = cum sua causa – s pripadki

kurtoazija

(s prip./s p./s pr./s pp.)

Cousin m bratranec

die schuldigen 100 fl c. s. c. –

dolžni 100 gld. s pripadki

Cousine f sestrična

CSU = Christlich-Soziale Union

Couvert n 1. pisemska ovojnica,

(Deutschlands) f Krščansko-

kuverta (*zavitek, zavoj)

socialna zveza (Nemčije)

2. pogrinjek

Ct./Ctr. = Centner (→ Zentner)

couvertieren – vložiti v kuverto,

nasloviti, kuvertirati

Cur/Cur- (glej tudi Kur/Kur-)

Credential (→ Credentz)

Curand m oskrbovanec, kurand

Credentz f pooblastilo, kredenčno

Curanstalt (→ Bad)

pismo (npr. za udeležbo

Curatel f skrbništvo, varuštvo,

deželnoknežjih vojaških svetovalcev

kuratela ◊

in komisarjev v Gorici in Beljaku

Erlöschung der Curatel –

na kranjskih deželnih zborih)

prenehanje skrbništva

Credentzbrief (→ Credentz)

über jmdn. die Curatel verhängen

– postaviti (koga) pod skrbništvo,

credenzen – postreči (*podvoriti)

določiti (komu) skrbnika

Credenztisch m postrežna miza

(npr. zaradi slaboumnosti,

(za jedačo in pijačo), bife

zapravljivosti) (*staviti pod

credibiliter – verjeten

skrbstvo, postaviti pod kuratelo,

dati pod kuratel)

Creditiv n poverilno pismo,

jmdn. unter Curatel setzen/stellen

poverilnica, kreditiv

– postaviti (koga) pod skrbništvo,

credul – lahkoveren

določiti (komu) skrbnika (npr.

Credulität f lahkovernost

zaradi slaboumnosti) (*staviti pod

skrbstvo, postaviti pod kuratelo,

creieren – ustanoviti, kreirati

dati pod kuratel)

Creierung f ustanovitev, kreacija

Curatels-Behörde f skrbstveno

Creme f krema

oblastvo, skrbstvena gosposka

Cretin m bebec, kreten

Curatels-Bestellung f (sodna)

Creutz-Feuer (→ Kreidfeuer)

določitev skrbništva

(npr. pri tabularnem upniku)

Crida f gospodarski propad, krida

(*kant) (→ Konkurs)

Curatels-Gericht n skrbstveno

sodišče

Cridafall (→ Crida)

Curatels-Rechnung f varstveni račun

Cridatar m prezadolženec, kridatar

Curatels-Verhängung f (sodna)

Croquis n osnutek, načrt, kroki

odreditev skrbništva (npr. pri

Croup m žrelna davica (*grlovka)

duševno bolni osebi) (*stavljenje pod

Crudität f surovost

skrbstvo, stavljenje pod skrbnika)

208

C

Curatels-Vermögen n skrbstveno

Curschmied m podkovski kovač

premoženje

(pri konjeniški enoti tudi

Curatie f dušnopastirsko območje

»živinozdravnik«)

kurata, podfara, kuracija

cursieren – krožiti (→ Gerücht)

Curativ-Mittel pl zdravilna sredstva,

cursierend – v obtoku ◊

kurativna sredstva

cursierende Münze – kovanec v

Curator m skrbnik, kurator

obtoku

(→ Massakurator) ◊

cursiv – 1. poševen 2. površen

Vormund oder Curator – varuh ali

3. poševno 4. površno

skrbnik

zum Curator bestellen – imenovati

Cursus m 1. tek 2. tečaj

za skrbnika, postaviti za skrbnika

Czako (→ Tschako)

gerichtlich ad actum bestellter

Curator – od sodišča uradno/

ad actum imenovan (postavljen)

skrbnik (*od sodišča imenovan je

na čin skrbnikom … /od sodišča

imenuje se činovnim skrbnikom …)

Curatorium n skrbniški odbor,

nadzorni organ, kuratorij

Curialia pl obredne formalnosti,

formalnosti v uradnem slogu,

formalnosti v kurialnem slogu,

kurialije

curieren – zdraviti (*lečiti), kurirati

curios – 1. radoveden, zvedav,

kuriozen 2. nenavaden, poseben,

čuden, kuriozen

Curiosität f 1. radovednost, zvedavost,

kurioznost 2. nenavadnost,

posebnost, čudnost, kurioziteta

Curiositäten pl posebnosti,

zanimivosti

Curiosum n posebnost, kurioziteta

currentieren –1. iskati 2. izsledovati Currentierung f 1. iskanje 2.

izsledovanje

currentis – tekočega (leta, meseca)

209

210

D

(glej tudi T)

Dafürhalten – nach meinem

Dafürhalten – po mojem mnenju

D

dagegen – 1. proti (temu) 2. v

primerjavi s (čim), nasprotno, pa

d = denarius – denarič (→ Pfennig)

daheim – doma

d. = denarius (→ Pfennig)

Daheim n dom

d. = dieses Monats – tega meseca

dahin – 1. tja 2. izgubljen 3. tako …, d. Ä. = der Ältere – starejši

da … ◊

Er ist dahin. – Z njim je konec.

Dach n streha (→ Blechdach, Obdach,

Mein ganzes Geld ist dahin. – Ves

Pappdach, Schindeldach, Strohdach,

moj denar je izgubljen.

Wetterdach) ◊

Das Gesetz wurde dahin

ein Dach mit Ziegeln eindecken –

abgeändert, daß … – Zakon je bil

pokriti streho z opeko

spremenjen tako, da …

Dachboden m podstrešje

Dahingeschiedene f pokojnica, rajnica

Dach(boden)kammer f podstrešna

Dahingeschiedene(r) m pokojnik,

soba

rajnik

Dachdecker m krovec (*strehokrilec)

dahingestellt bleiben/sein lassen – ne

Dacheindeckung f kritina

upoštevati, pustiti vnemar

Dachgleiche f 1. ostrešje 2. pogostitev dahinscheiden – umreti ob pokončanem večjem, zlasti

damals – takrat

gradbenem delu (*likof)

Dame f gospa, dama (→ Gardedame,

Dachorganisation f krovna

Gesellschaftsdame, Hofdame,

organizacija

Kammerdame, Stiftsdame) ◊

Dachpappe f strešna lepenka

ein Flor reizender Damen – cvet

(*sklejni papir)

očarljivih dam

Dachrinne f strešni žleb

nationale Dame – narodna dama

Dame du Palais – dvorna gospa,

Dachstuhl m ostrešje (*strešni stol,

dvorjanka (→ Palastdame)

strešina, cimper)

Damenflor m cvet očarljivih dam

Dachung f streha

Damenkleidermacher m ženski

Dachwohnung f podstrešno

krojač

stanovanje

Damenstift n ustanova za plemkinje

DAF = Deutsche Arbeitsfront f

(H 49)

Nemška delavska fronta (1933

v Nemčiji namesto ukinjenih

Damenwahl f napoved plesa, pri

sindikatov ustanovljena in NSDAP

katerem plesalka izbira plesalca

priključena množična delavska

damisch – neumen, bedast

organizacija)

Damm m nasip

Dafürhaftung f jamčenje

Dämmerung f somrak

213

Damnifikant m 1. oškodovalec

Dank m zahvala ◊

2. hudodelec

(herz)innigsten Dank – prisrčna

D

Damnifikat m oškodovanec

zahvala

öffentlicher Dank – javna zahvala

Damnifikation f oškodovanje

tiefempfundener/tiefgefühlter Dank

damnifizieren – oškodovati

– najtoplejša zahvala

Dampf m para, sopara, hlapi

jmdm. ehrfurchtsvollen Dank

ausdrücken/aussprechen – izraziti

Dampfbad n parna kopel

(komu) prespoštljivo zahvalo

Dampfboot n parnik (prvi »parobrod«

jmdm. seinen (tiefgefühlten,

z imenom »Nadvojvoda Ivan« je po

tiefempfundenen) Dank abstatten/

Ljubljanici zapeljal leta 1840)

ausdrücken/aussprechen/sagen –

dämpfen – zadušti (→ Aufstand)

izraziti (komu) (najtoplejšo) zahvalo

jmdm. den innigsten Dank

Dampfer m parnik (*parobrod, ladja

ausdrücken – izraziti (komu)

parnica) (→ Kriegsdampfer)

najprisrčnejšo (*najsrčnejšo) zahvalo

dämpfig – nadušen (→ Pferd)

Für die vielen (zahlreichen) Beweise

Dämpfigkeit f nadušnost

herzlicher Anteilnahme (herzlichen

Mitgefühls) während

Dampfkessel m parni kotel

der Krankheit sowie anläßlich des

Dampfkessel-Prüfungscommissär

Ablebens … sprechen wir unseren

m komisar za preizkušanje parnih

tiefgefühlten (tiefempfundenen)

kotlov

Dank aus. – Za premnoge (številne)

dampfklar – pripravljen na izplutje

izraze srčnega sočutja med boleznijo

in ob smrti … izrekamo najtoplejšo

Dampfmaschine f parni stroj

zahvalo. (obrazec v zahvali ob smrti)

Dampfmühle f parni mlin

jmdm. Dank zollen – izraziti

Dampfschiff (→ Dampfer)

(komu) zahvalo, zahvaliti se (komu)

jmdm. zu Dank verpflichtet sein –

Dampfschiffahrt f paroplovba

biti (komu) hvaležen

(*paroplovstvo)

sich zu großem Dank verpflichtet

Dämpfung f zadušitev

sehen – dolgovati (komu) veliko

Dämpfung des Aufstandes –

zahvalo

zadušitev upora

Dem abtretenden Turnrate wurde

der Dank für seine aufopfernde

Dampfwagen m hlapon

Tätigkeit durch Erheben von

(*parni voz, parovoz), lokomotiva

den Sitzen ausgedrückt. – Svetu

danach – po tem

telovadnega društva v odstopu

danieder – dol, na tleh

so svojo zahvalo za njegovo

požrtvovalno dejavnost

daniederliegen – krank

izrazili tako, da so se vstali s sedežev.

daniederliegen – ležati bolan, biti

Gott sei Dank! – Hvala Bogu!

bolan

Dankadresse f zahvalni dopis

dank – zaradi, zahvaljujoč

(*zahvalno pismo)

214

Dankamt n zahvalna maša

Darangabe f nadav, ara, kapara

Dankandacht (→ Dankamt)

(*nadavek, ažija)

D

dankbar – hvaležen (→ Erinnerung)

darauf – 1. na to, na tem 2. po tem

Dankbarkeit f hvaležnost ◊

Daraufgabe (→ Darangabe)

zeitlebens in Dankbarkeit

daraufgehen – 1. umreti 2. izgubiti

gedenken – vse življenje se

3. porabiti, potrošiti

hvaležno spominjati (koga/česa)

Daraufgeld (→ Darangabe)

danken – 1. zahvaliti se (→

verbindlich) 2. povrniti (→ Gott)

darben – trpeti pomanjkanje, stradati

3. odzdraviti (→ Gruß) ◊

darbieten – 1. ponuditi, nuditi,

herzlichst für etwas danken –

podati 2. nastopiti 3. predstaviti,

najprisrčneje se zahvaliti za (kaj)

prezentirati

dankend – hvaležen (→ erhalten)

Darbietung f predstava, nastop,

dankerfüllt (→ dankbar)

prireditev, izvedba, izvajanje

musikalische Darbietung –

dankergeben (→ dankbar)

glasbena prireditev

Dankesbezeugung f izraz zahvale

darbringen – 1. darovati, žrtvovati (→

Dankeskundgebung f zahvalna

Opfer) 2. prirediti

prireditev (npr. zahvalna in

(→ Fackelzug, Serenede) 3. izraziti

dobrodelna koncerta Glasbene

(→ Glückwunsch, Gratulation,

Matice na Dunaju 23. in 25. marca

Ovation, Verehrung)

1896 kot izraz zahvale za pomoč

Darbringung f 1. darovanje,

ob ljubljanskem potresu leta 1895)

poklonitev 2. žrtvovanje ◊

Dankgebet n zahvalna molitev

Darbringung der hl. Messe –

(*zahvalnica)

darovanje sv. maše

Darbringung des hl. Opfers –

Dankgefühl n hvaležnost

evharistična daritev

Dankgottesdienst (→ Dankamt)

Darbung f revščina, uboštvo,

Danklied n zahvalna pesem,

siromaštvo

zahvalnica

darein – v to, v tega, vanj, vanjo

Dankmesse (→ Dankamt)

darin – notri, v tem

danknehmig (→ dankbar)

darlegen – 1. razložiti, razlagati,

Dankrede f zahvalni govor

pojasniti 2. dokazati, pokazati

Danksagung f zahvala (→ Dank)

(*izpričati)

Dank(sagungs)schreiben n zahvalno Darlegung f 1. obrazložitev, razlaga, pismo, pisna zahvala

pojasnilo, ekspozé 2. dokaz

(*izpričanje)

Dankspruch (→ Danksagung)

Darlehen n posojilo (→

dannen – von dannen – od tam

Erdbebendarlehen, Kriegsdarlehen,

daran – na tem, pri tem

Staatsdarlehen, Zwangsdarlehen) ◊

215

3proc. Darlehen (Stadtmagistrat

Darmtyphus m črevesni tifus

Laibach) – 3proc. posojilo

(*črevesni legar)

D

(Mestni magistrat Ljubljana) (→

Jahresrechnung)

Darmverschluß m zaprtje črev

unverzinsliches Darlehen –

(→ Miserere)

brezobrestno posojilo

darnach (→ danach)

ein Darlehen abstatten/tilgen –

Darnachachtung f ravnanje po (čem)

poplačati posojilo

(→ Wissenschaft) ◊

jmdm. ein Darlehen gewähren –

zur Kenntnis und Darnachachtung

odobriti (komu) posojilo

– (vsakomur) na znanje in v

Darlehensgeber m posojilodajalec

izpolnjevanje (→ Wissenschaft)

Darlehenskasse f posojilnica

Darnachbenehmung

Darlehensnehmer m posojilojemalec

(→ Darnachachtung)

Darlehenswerber m prosilec za

darniederliegen (→ daniederliegen)

posojilo (*prošnjik za posojilo)

darob = darüber – nad tem ◊

darleihen – 1. posoditi (komu) 2. dati darob sein – bedeti nad (čim)

(komu) v zakup (*zajem)

Darobhaltung f spoštovanje,

Darleihen n 1. posojilo 2. zakup

upoštevanje

(*zajem)

Darre f 1. sušilnica (→ Darrstube,

Darleihenskapital n posojilo

Flachsdarre) 2. sušica (→ Darrsucht)

Darleiher m 1. posojevalec,

darreichen – ponuditi, nuditi

posojilodajalec (*posodnik)

Darreichung f nudenje ◊

2. zakupodajalec (*zajmodavec)

Darreichung des Unterhalts –

Darm m črevo

preživljanje

Darmblutung f črevesna krvavitev

Darrstube f sušilnica

Darmbruch m dimeljska kila

Darrsucht f sušica (→ Abzehrung)

Darmfraß m črevesni krči

darstellen – 1. prikazati, opisati

(→ Zug), napisati, predstaviti,

Darmkatarrh m kataralno črevesno

pokazati (→ Farbe) 2. upodobiti,

vnetje, črevesni katar

naslikati, načrtati

Darmkoliken pl črevesni krči,

Darstellung f 1. prikaz, opis,

črevesna kolika

predstavitev 2. upodobitev, podoba ◊

Darmkrämpfe pl črevesni krči

Darstellung des Herrn – Jezusovo

darovanje

Darmschwindsucht (→

szenische Darstellung – gledališka

Darmtuberkulose)

predstava

Darmsucht f 1. driska (→ Durchfall)

dartun – dokazati, izpričati, izjaviti

2. črevesni krči, črevesna kolika

etwas jurato dartun – izpričati (kaj)

(→ Darmkoliken)

pod prisego

Darmtuberkulose f črevesna

Dartuung f dokazilo

tuberkuloza

216

darwider – proti ◊

über den Daumen gepeilt – čez

darwider handeln – ravnati proti

palec, na grobo ocenjeno

D

(čemu), delovati proti (čemu)

sich darwider auflehnen/setzen –

Daumenschraube f priprava za

upirati se (čemu), nasprotovati

stiskanje palcev (mučilno orodje)

(čemu)

Davidstern m Davidova zvezda

das. = daselbst – tukaj, tam

dawiderhandeln – kršiti (predpis)

Dasein n 1. bitje, bivanje, obstoj,

Dawiderhandelnde(r) m kršitelj

obstanek, eksistenca 2. navzočnost,

(Mestni magistrat Ljubljana je 14.

prisotnost ◊

oktobra 1868 z bobnanjem oznanil:

unbekannten Daseins – *neznano

»Mestni magistrat na novič oznani,

kje bivajoč

da je vožna po hodnem tlaku ob

dasig – tukajšnji

hišah prepovedana in da se bo

vsak, ki bo to prepoved prestopil

Data pl okoliščine

brez prizanašanja kaznoval. (Vom

Daten pl podatki, data

Magistrat Laibach wird neuerlich

kundgemacht, daß das Befahren der

datieren – 1. opremiti z datumom,

Straßentrotoire verbothen ist, und

uvrstiti v določeno obdobje, datirati

daß gegen die Dawiderhandelnden

2. izvirati 3. obstajati

unnachsichtlich die Amtshandlung

Datierung f datiranje

eingeleitet wird.)«)

dato – danes ◊

dawiderreden - ugovarjati

bis dato – do danes, doslej

Daz m dača, dajatev, davek

de dato – z dne

(podložniška dajatev zemljiškemu

Daube f doga

gospodu)

Dauer f trajanje (*terpež)

Däz (→ Daz)

(→ Mandatsdauer) ◊

dazumal – takrat

von kurzer Dauer – kratkotrajen

von langer Dauer – dolgotrajen

Dazwischenkunft f posredovanje

(*pripomoč)

dauerhaft – trajen (*terpežen)

(→ Friede)

DB = Deutsche Bahn f Nemške

železnice (od leta 1994 dalje)

dauern – trajati (*trpeti)

DB = Deutsche Bundesbahn f

dauernd – 1. trajen, stalen (*stanoviten)

Nemške železnice (do leta 1993,

(→ Anstel ung, Beschäftigung,

nato Deutsche Bahn)

Beurlaubung) 2. trajno, stalno

(*stanovitno)

d. d. = de dato – z dne

Daumen m palec ◊

ddo. = de dato (→ d.d. )

(die) Daumen drehen – čas presti,

DDR = Deutsche Demokratische

dolgočasiti se

Republik f Nemška demokratična

jmdm./für jmdn. den Daumen

republika (NDR)

drücken/halten – držati pesti za

(koga)

Debakel n polom, debakel

217

Debarquement n izkrcanje

debütieren – prvič nastopiti,

D

debarquieren – izkrcati se

debitirati

Debatte f razprava, obravnava

Dec- (glej tudi Dek-)

(*pretresovanje, pretres), debata ◊

Decadence f propad, dekadenca

zur Debatte stehen – razpravljati o

(čem), biti na dnevnem redu

Decanus (→ Dechant)

zur Debatte stellen – sprožiti

decapitieren – obglaviti

razpravo o (čem), dati na dnevni

Dechant m dekan (predstojnik

red

cerkvenega kolegija)

Debatter m razpravljalec, debater,

Dechantei f dekanija

debatant

Décharge f 1. istočasni streli, (častna)

debattieren – razpravljati o (čem),

salva (*ustrel) 2. razrešnica

obravnavati (kaj) (*pretresati),

3. razbremenitev 4. ropotarnica ◊

debatirati o (čem) (*debatovati)

die Déchargen abgeben – izstreliti

Debauche f razvrat

častne salve

debauchieren – 1. predajati se

Décharge erteilen – podeliti

razvratu, predajati se užitkom,

razrešnico (npr. upravnemu

uživati 2. odpuščati (delavce)

odboru) (→ Absolutorium)

Vor der Pfarrkirche war eine

Debet n dolg, debet

Abtheilung der Nationalgarde in

Debit n prodaja

strengster Parade aufgestellt, und

bezeichnete die Hauptmomente

Debitant m branjevec, trgovec na

des kirchlichen Amtes mit

drobno, kramar

Dechargen. – Pred farno cerkvijo

debitieren – obremeniti, debitirati

je bila v paradnih uniformah

Debitor m dolžnik, debitor

postrojena narodna straža, ki je

glavne momente cerkvene slavnosti

debouchieren – 1. zapustiti

obeležila s salvami. (poročilo o

(nenadoma in množično), izpasti

slovesnostih ob prvi obletnici

2. pojaviti se (nenadoma in

izdaje ustave narodom Avstrije v

množično), izlivati se v (kaj),

Radovljici 4. marca 1850, Laibacher

iztekati se na (kaj), končati se v

Zeitung št. 53, 5. marec 1850)

(čem), voditi k (čemu) ◊

Die k. k. Armee debouchierte mit

dechargieren – 1. izstreliti (častno)

dem frühesten Morgen aus dem

salvo 2. razbremeniti 3. dati (komu)

verschanzten Lager von Verona. –

razrešnico

C. kr. vojska je izpadla v zgodnjih

decidiert – 1. odločen, decidiran

jutranjih urah iz utrjenega tabora v

2. odločno, decidirano

Veroni. (italijansko-avstrijska vojna Decision f odločitev, razsodba 1866)

(*razsod, razsodek, razsodba)

Debüt n prvi nastop, debi

decisiv – odločilen (*razsodin,

Debütant m začetnik, debitant

razločin)

218

Deck n paluba

decouvrieren – 1. odkriti 2. razgaliti

Decke f 1. odeja (*deka)

Dedication f posvetitev, dedikacija

D

(→ Pferdedecke, Sommerdecke)

2. strop (→ Holzdecke) ◊

dedicieren – posvetiti

wattierte Decke – vatirana odeja

deducieren – izvajati, izpeljati, sklepati

wollene Decke – volnena odeja

iz (česa), deducirati

decken – 1. kriti, pokriti 2. zaskočiti Defaitismus m malodušje, defetizem

Deckenmacher (→ Kotzenmacher)

Defalcation f 1. odkos, odžetev

Deckgeld n pripustnina (denar

2. odštetje

za pripust kobile k žrebcu)

defalcieren – 1. odkositi, odžeti

(*spuščalnina)

2. odšteti

Deckmantel m 1. ogrinjalo

Defekt m 1. pomanjkljivost, napaka,

2. krinka

okvara, defekt 2. telesna hiba

Deckschein (→ Deckzettel)

(*pokveka)

Decktruppe f zaščitna četa

defendieren – braniti

Deckung f 1. pokritje, kritje,

defendieren, sich – braniti se

varovanje (→ Rückendeckung)

Defension f obramba

2. varščina, zavarovanje 3. izkaz,

(→ Landesdefension)

potrdilo, boleta (potrdilo o

Defensionsarmee f obrambna armada

plačani carini oz. užitnini)

4. zaklon ◊

Defensionsordnung f obrambni red,

Deckung der Kosten – pokrivanje

defenzivni red

stroškov

Defensivalliance (→ Defensivbündnis)

Deckung der Bedürfnisse –

Defensivbündnis n obrambna zveza

zadovoljevanje potreb

(*odbojna zveza)

Deckung der Festung – obramba

trdnjave

Defensive f obramba, defenziva

aus seiner Deckung springen –

Defensivkrieg m obrambna vojna

skočiti iz svojega zaklona

(*odbojna vojna)

(*izkočiti iz svojega kritja)

Defensor m branilec

Deckungsurkunde f izkazni list

deferieren – 1. naložiti (komu) prisego

Deckzettel m pripustni list

(→ Eid) 2. ugoditi (prošnji)

(*spuščalni list, zaskočni list)

Defilee n 1. mimohod, defile 2. soteska Decorum n spodobnost, dostojnost

defilieren – korakati mimo (koga),

decoupieren – 1. odrezati 2. izrezati defilirati

3. preluknjati (→ Fahrschein)

Defilierung f defiliranje

decouragieren – vzeti pogum

Definität f dokončnost, stalnost,

decouragiert – malodušen, malosrčen,

definitivnost

potrt

Definition f opredelitev (pojma),

definicija

219

definitiv – dokončen, stalen, Deichsel f 1. oje, ojnica, ruda

definitiven (→ Anstellung, Lehrer)

D

2. dokončno, stalno, definitivno

Deichselpferd n ojnični konj

(→ angestellt, Weise)

(*konj v raji)

defizient – obolel

Deichselstange (→ Deichsel)

Defizientpriester m oboleli duhovnik deinerseits – s tvoje strani Defizit n primanjkljaj, deficit

deinethalben – zavolj tebe

Defloration f razdevičenje, defloracija deinetwegen (→ deinethalben) deflorieren – razdevičiti, deflorirati

deinetwillen (→ deinethalben)

Deformation f spreminjanje (pravilne Dejecte pl človeški iztrebki (*izmetki) oblike), pačenje, deformacija

Dejeuner n 1. zajtrk 2. namizno

Defraudant m prevarant, goljuf,

posodje za zajtrk

slepar, utajevalec, defravdant

dejeunieren – zajtrkovati

Defraudation f poneverba, goljufija,

Dek- (glej tudi Dec-)

sleparija, utaja, defravdacija

Dekade f 1. desetka, dekada

defraudieren – poneveriti, goljufati,

2. obdobje desetih časovnih enot

slepariti, utajiti, defravdirati

(let, mesecev ali dni), dekada

degagieren – osvoboditi, rešiti,

Dekadenz f propadanje, propad,

degažirati

dekadenca

Degen1 m meč z dolgim ozkim

Dekan m 1. predstojnik cerkvenega

rezilom, vbodni meč, rapir

kolegija, dekan 2. predstojnik

(→ Stoßdegen)

fakultete, dekan

den Degen anlegen – opasati meč

Dekanat n 1. dekanov urad, dekanat

Degen2 m junak

(H 48) 2. dekanova funkcija, dekanat

degeneriert – izrojen, degeneriran

Dekapitation f obglavljenje,

Degenkorb m koš pri meču

dekapitacija

degradieren – 1. znižati službeno

Deklamation f 1. podajanje

stopnjo, degradirati 2. odvzeti čin

umetniškega dela na pamet,

(v vojski), degradirati 3. ponižati,

deklamacija 2. vznesen, a vsebinsko

degradirati

prazen govor, deklamacija

Degradierung f 1. znižanje službene

deklamieren – 1. podajati umetniško

stopnje, degradacija 2. odvzem čina

delo na pamet, deklamirati

(v vojski), degradacija 3. ponižanje,

2. vzneseno, a vsebinsko prazno

degradacija

govoriti, deklamirati

Dehors pl zunanji videz

Deklarant m podpisnik deklaracije

Dehortation f odvračanje,

Deklaration f izjava (*izrecilo),

odsvetovanje, dehortacija

napoved, deklaracija

dehortieren – odvračati, odsvetovati

deklarieren – izjaviti, deklarirati

220

Dekollation f obglavljenje, dekolacija (koga/kaj), poveriti (komu/čemu),

dekollieren – obglaviti

delegirati

D

Dekoration f 1. okrasje, dekoracija

delegiert – pooblaščen, imenovan,

(→ Militär-Verdienstkreuz)

prenesen na (koga/kaj), poverjen

2. odlikovanje, dekoracija

(komu/čemu), delegiran

(→ Wirkungskreis)

Dekorationsmaler m slikar dekoracij,

dekoracijski slikar

Delegierte f odposlanka, zastopnica,

delegatka

dekorieren – 1. okrasiti, krasiti,

olepšati, dekorirati 2. odlikovati,

Delegierte(r) m odposlanec,

dekorirati

zastopnik, delegat

Dekorierte(r) m odlikovanec

Delegierung f pooblastitev,

imenovanje, prenos, delegiranje

Dekorierung f 1. okrasitev,

krasitev, dekoriranje 2. podelitev

Delegierungsweg – im

odlikovanja, dekoriranje

Delegierungswege – s

pooblastilom (*po delegaciji,

Dekourt m odbitek

predodkazoma) (naloge, ki jih npr.

dekourtieren – odbiti, odšteti

država poveri občini (*oskrbovanje

dekouvrieren – odkriti

določenih javnih opravkov, ktere

deržava srenji po izročitvi odkaže))

Dekret n odlok, sklep, dekret

(→ Anstellungsdekret,

Deliberation f 1. posvet 2. premislek Bestellungsdekret, Hofdekret)

deliberieren – 1. posvetovati se

dekretieren – ukazati z odlokom,

2. premišljevati

odrediti, dekretirati

delikat – 1. občutljiv, rahločuten,

dekretmäßig – z dekretom

nežen, delikaten 2. kočljiv,

neprijeten, delikaten 3. okusen,

Dekurie f 1. desetnija, oddelek 10

slasten, delikaten

mož v starem Rimu, dekurija

2. oddelek, dekurija

Delikatesse f 1. občutljivost,

rahločutnost, nežnost, delikatesa

Dekursivrate f na koncu obdobja

2. okusnost, slastnost, poslastica,

obračunan obrok

delikatesa

Delat m ovadenec, delat

Delikt n prekršek, prestopek,

Delation f ovadba, naznanilo, delacija

delikt (→ Kavaliersdelikt,

Delator m ovaditelj, delator

Sittlichkeitsdelikt, Vorsatzdelikt) ◊

sittliches Delikt – kaznivo dejanje

Delegat m zastopnik, odposlanec,

zoper javno moralo

delegat

(→ Sittlichkeitsdelikt)

Delegation f 1. zastopstvo,

Delinquent m prestopnik, hudodelec,

odposlanstvo, delegacija 2. pooblastilo

delinkvent

delegieren – pooblastiti (koga/kaj),

Delinquentenaufsicht f nadzor nad

imenovati (koga/kaj), prenesti na

delinkventi (H 35)



221

deliziös – 1. slasten 2. ljubek, krasen demnach – torej, zatorej, potemtakem

D

delizios (→ deliziös)

demnächst – kmalu

Delle = Demoiselle (→ Demoiselle)

Demobilisierung f demobilizacija

delogieren – izseliti, deložirati

Demobilmachung

Delogierte(r) m izseljenec,

(→ Demobilisierung)

deložiranec

Demoiselle f mlada dama, gospodična

Delogierung f izselitev, deložacija

Demokrat m demokrat

Demagogie f zapeljevanje na

Demokratie f oblast ljudstva,

podlagi lažnih dejstev oz. obljub,

demokracija

demagogija

demolieren – porušiti, podreti,

demandieren – naročiti, naložiti

razdejati, razbiti, demolirati

demantelieren – porušiti mestno

Demolierung f porušenje, podrtje,

obzidje

razdejanje, razbitje, demoliranje

Demarche f diplomatski ukrep,

Demonstrant m protestnik,

demarša

demonstrant

Demarkation f razmejitev,

Demonstration f 1. protest,

demarkacija

demonstracija 2. prikaz,

Demarkationslinie f razmejitvena

demonstracija

črta, demarkacijska linija

Demontage f 1. razstavljanje,

Dementi n preklic, demanti

razdiranje, demontaža

2. zmanjševanje ugleda oz. moči

dementieren – preklicati, demantirati

neke javne osebe ali inštitucije

demgemäß – v skladu s tem

Demut f ponižnost, pohlevnost

(*vsled tega)

demüt. = demütlich (→ demütlich)

demilitarisieren – 1. odstraniti

vojaške objekte in vojaške sile na

demütigen – ponižati

določenem ozemlju, demilitarizirati demütlich – 1. ponižen, pohleven

2. uvesti civilno namesto vojaške

2. ponižno, pohlevno

oblasti, demilitarizirati

demutsvoll – 1. ponižen 2. ponižno

Demilitarisierung f 1. odstranitev

(→ Gefertigte/r)

vojaških objektov in vojaških sil na

določenem ozemlju, demilitarizacija Denaturalisation f odvzem 2. uvajanje civilne namesto vojaške

državljanstva, denaturalizacija

oblasti, demilitarizacija

Denazifizierung f denacifikacija

Demission f odstop (z uradnega

dengeln – klepati

položaja) (*odstavka), demisija ◊

Denkbild n simbolna podoba

seine Demission geben – odstopiti

(z uradnega položaja), demisionirati Denkbuch n spominska knjiga demissionieren – odstopiti (z

denken (dachte, hat gedacht) – misliti,

uradnega položaja), demisionirati

meniti

222

Denker m mislec

Dependenz f 1. odvisnost, dependenca

Denkfreiheit f svoboda mišljenja

2. pripadajoča posest 3. stranska

D

zgradba, depandansa

Denkmal n spomenik

(→ Ehrendenkmal, Grabdenkmal) ◊ dependieren – biti odvisen od (koga/

Enthüllung eines Denkmals –

česa)

odkritje spomenika

depensieren – potrošiti, zapraviti

Denkmünze f 1. svetinja (kovinska

Deperdita (→ Deperditum)

ploščica okrogle oblike s podobo svete

osebe, ki jo prodajajo na romarskih

Deperditum n rekonstruirana

krajih) 2. spominski kovanec

listina (izgubljena listina, v ediciji

rekonstruirana zgolj na podlagi

Denkschrift f spomenica

neizpodbitnega dokaza o njenem

Denkspruch m moder izrek, moto,

obstoju, in sicer na podlagi drugih

deviza

listin, regestov, repertorijev),

deperditum

Denkstein m spominski kamen

Depesche f brzojavka (*naglo poročilo,

denkwürdig – omembe vreden,

hitro naznanilo), depeša ◊

znamenit, imeniten

chiffrierte Depesche – šifrirana

Denkzettel m spominski listek,

brzojavka, šifrirana depeša

opomnik ◊

depeschieren – poslati brzojavko,

jmdm. einen Denkzettel geben/

brzojaviti, poslati depešo, depeširati

verpassen – pokazati (komu), dati

(komu) lekcijo

depeuplieren – zmanjšati število

prebivalstva, opusteti

denn – 1. kajti 2. pa, neki ◊

es sei denn – razen, če

Deplacement n 1. premestitev,

Wo bleibt er denn? – Kje pa tiči?

odstavitev, deplasma 2. teža vode,

mehr denn je – bolj kot kdajkoli

ki jo spodrine ladja, spodriv,

deplasma

dennoch – vendarle, kljub temu

deplacieren – 1. premestiti, odstaviti,

Denobilitation f odvzem plemiškega

deplasirati 2. izriniti, spodriniti,

naziva

odriniti

denobilitieren – odvzeti plemiški

deplaciert – neprimeren, neumesten,

naziv

deplasiran

Denomination f poimenovanje,

Deponent m 1. položnik (*shranivec,

imenovanje, denominacija

izročnik), vlagatelj, deponent

denominieren – poimenovati,

2. priča (*povednik), deponent

imenovati, denominirati

deponieren – 1. shraniti, odložiti,

Denunziant m ovaduh, denunciant

deponirati 2. pričati, izjaviti (pred

denunzieren – ovaditi, naznaniti,

sodnikom) (*svedočiti)

denuncirati

Deportation f pregon, deportacija

Departement n 1. okraj, okrožje,

Deportierte(r) m pregnanec,

departma (H 36, 42) 2. oddelek

deportiranec

223

Depositenamt n hranilni urad,

und Licht-Deputat) 2. del plače v

depozitni urad

pridelkih (naturalijah), deputat

D

Depositenkasse f hranilna blagajna,

(→ Natural-Deputat) 3. kos

depozitna blagajna (*depozitna

zemlje, v uporabi kot del zaslužka,

blagajnica)

deputatno zemljišče, deputat

(→ Deputatgrundstück)

Depositenschein m položni list

Deputatgrundstück n kos zemlje, v

depositieren – položiti, shraniti,

uporabi kot del zaslužka, deputatno

založiti

zemljišče, deputat

Deposition f izjava prič

Deputation f poslanstvo,

Depositorium n hranišče (*hraniše),

odposlanstvo, deputacija

shranjevalnica (*shranjevališče),

(H 31, 42), delegacija (→

shramba, depozitorij

Bankodeputation, Börsendeputation,

depossedieren – razlastiti

Sanitätsdeputationen (See)) ◊

Deputationen (Handelsbörse) –

Depôt n hranišče, zaloga (*založišče),

deputacije (trgovinska borza) (H 87)

skladišče, depot (→ Gerätedepot für

Deputationen (Seesanität) –

die Laibacher freiwillige Feuerwehr,

deputacije (pomorsko zdravstvo)

Feuerwehr- Depôt, Staatshengsten-

(H 56)

Depot, Waffendepot) ◊

Depots (Marine) – skladišča

deputieren – 1. določiti 2. odposlati, (mornarica) (H 59)

deputirati, delegirati 3. pooblastiti

Depotflügel m založno krilo, depotno Deputierte f 1. poslanka krilo (oskrbna četa pri orožniškem

2. odposlanka, delegatka

polku)

Deputierte(r) m 1. poslanec

Depp m tepec

2. odposlanec, delegat

deppert – neumen

der (die, das) – 1. spolnik (v množini: die) 2. kazalni zaimek: ta, tisti (ta,

depravieren – pokvariti, poslabšati

tista, to, tisto) 3. oziralni zaimek: ki

Depression f 1. potrtost, pobitost,

(kateri, katera, katero)

depresija 2. gospodarski zastoj,

Derangement n zmeda, nered,

depresija 3. območje nizkega

motenje, nadlegovanje, deranžma

zračnega pritiska, depresija

derangieren – ustvariti zmedo, zmesti,

deprezieren – 1. ne privoliti v (kaj),

motiti, nadlegovati, deranžirati

odkloniti 2. prositi za odpuščanje

derart – tako

depurieren – razdolžiti (razbremeniti

hišo ali posestvo dolgov)

derartig – takšen

Depurierung f razdolžitev

derb – grob, robat, surov

(razbremenitev hiše ali posestva

dereinst – nekoč, nekdaj

dolgov)

derenthalben – zaradi teh, zaradi

Deputat n 1. dodatek (*pridatek,

katerih

priboljšek), deputat (→ Holz-

derentwegen (→ derenthalben)

224

derentwillen (→ derenthalben) Desaveu n 1. odrekanje podpore

dergestalt (daß) – tako (da)

2. nepriznavanje, zanikanje

D

dergleichen – tak, takšen

desavouieren – 1. odreči podporo,

dezavuirati 2. preklicati, ovreči,

derjenige (diejenige, dasjenige) – tisti

zanikati, dezavuirati

(tista, tisto)

describieren – opisovati, opisati

derlei – tak, takšen

Description f opis

dermalen – sedaj, tokrat

desert – opuščen, opustel

dermalig – sedanji

Deserteur m vojaški begunec, ubežnik

dermaßen – tako

(*uhajavec, uskok), dezerter ◊

dero = deren – njihov, njihova,

Einbringung des Deserteurs –

njihovo; njihovi, njihove ◊

privedba dezerterja

Dero Gnaden ergebener Diener

desertieren – pobegniti, dezertirati

… – Vdani sluga Njihove (Vaše)

milosti … (vljudnostna fraza na

desertiert – 1. pobegel 2. zapuščen

koncu pisma)

(→ Gut)

Derogation f 1. škoda, oškodovanje,

Desertion f pobeg, dezercija

okrnitev 2. preklic, odprava,

desgleichen – prav tako (*takisto)

derogacija

(→ u.d.gl. , u.dgl./m. )

derogieren – 1. oškodovati, okrniti

desiderabel – zaželen

2. preklicati, odpraviti, derogirati

Desiderat n zaželena stvar, deziderat,

Deroute f 1. zmeda, nered 2. polom,

desideratum

padec, propad 3. paničen beg

(premaganih vojakov)

Desideratum (→ Desiderat)

deroutieren – razbiti, razkropiti,

Desideria pl želje

pognati sovražnika v beg, derutirati desiderieren – 1. želeti, hoteti ders. = derselbe (→ derselbe)

2. hrepeneti

derselbe (dieselbe, dasselbe) – isti

Designation f 1. imenovanje,

(ista, isto)

designacija 2. označitev, designacija

derweil – medtem

designieren – 1. imenovati, določiti,

designirati 2. označiti, designirati

derzeit – sedaj

Desinfektion f razkuževanje

Desapprobation f neodobravanje

(*kadenje), dezinfekcija

desapprobieren – ne odobravati

Desinfektionsmittel n razkužilno

desarmieren – razorožiti

sredstvo, razkužilo

Desarmierung f razorožitev

desinfizieren – razkužiti, dezinficirati

Desaster n nesreča, polom

Desinteressement n nezanimanje,

ravnodušnost, dezinteresiranost

Desavantage f pomanjkljivost, slabost,

škoda, izguba (*kvar)

desistieren – odstopiti

225

desolat – 1. opustošen, razrušen descendenca 2. izvor, poreklo ◊

2. zapuščen, zanemarjen, brezupen,

Wenn beim Absterben des

D

dezolaten

einen oder anderen Brauttheiles

Desolation f opustošenje

keine dieseheliche Descendenz

vorhanden sein sollte, … – *Ako

desolieren – opustošiti, razrušiti

ob času kadar eden današnjih

Desordre m nered

zaročencev umrje, nij otrok iz

desperat – obupan, desperaten

tega zakona, … (obrazec v ženitni

pogodbi) (→ Ehepacte(n))

Desperation f obup, desperacija

deszendieren – izvirati

Despot m trinog, despot, tiran

Detachement n vojaški oddelek

Despotie f trinoštvo, despotstvo,

(s posebno nalogo) (*odvojek),

tiranija

detašma

Despotismus (→ Despotie)

detachieren – 1. oddeliti (del vojske,

dessenthalben – zato, zategadelj,

brodovja), detaširati 2. odpraviti,

zavoljo tega

poslati 3. odstraniti madeže

dessentwegen (→ dessenthalben)

Detail n podrobnost, detajl ◊

dessentwillen (→ dessenthalben)

en/im Detail verkaufen – prodajati

na drobno (→ Detailhandel)

dessenungeachtet – ne glede na (kaj)

Detailhandel m trgovina na drobno ◊

Dessert n poobedek, desert

im Detailhandel – v prodaji na

Dessertwein m desertno vino

drobno (*v nadrobni prodaji)

Destin n usoda

Detailhändler m trgovec na drobno,

Destination f 1. naslov, namembni

kramar

kraj, cilj, destinacija 2. določitev,

detailliert – 1. podroben, natančen,

namen, poslanstvo, destinacija

obširen, detajlen 2. podrobno,

destinieren – določiti, nameniti,

natančno, obširno, detajlno

nasloviti, destinirati

Detaillist m trgovec na drobno,

destituieren – odstaviti, destituirati

branjevec, kramar

Destitution f odstavitev, destitucija

Detailplan m natančen načrt

desto – toliko, tem (bolj) (→ je)

Detailpreis m cena na drobno

destruieren – uničiti

Detailprojekt n podroben načrt,

podroben projekt

Destruktion f uničenje, destrukcija

Detailverkehr (→ Detailhandel)

destruktiv – razdiralen, destruktiven

detenieren – pridržati, zadržati (v

deswegen – zato

priporu)

Deszendent m sorodnik v ravni

Detente f popuščanje napetosti, detant

navzdolnji črti, descendent

Detentepolitik f politika popuščanja

Deszendenz f 1. sorodstvo v

napetosti

ravni navzdolnji črti, potomci,

226

Detention f pripor, detencija

Nemčija (nemško literarno gibanje

Detentionsanstalt f prisilna delavnica

s politično usmeritvijo, ca. 1830–

1850)

D

Detentionshaus n pripor, zapor

Deutschmacherei f ponemčevanje

Detentionszeit f trajanje pripora

(*pridržna doba)

deutschnational – nemško nacionalen

Deterioration f poslabšanje,

Deutschnationale(r) m nemški

propadanje

nacionalec

deteriorieren – poslabšati se,

Deutschordensritter m vitez

propadati

nemškega viteškega reda

Detonation f močan pok ob

Deutschritterorden m nemški viteški

eksploziji, detonacija

red (eden od treh nemških viteških

redov) (→ Ritterorden)

detonieren – močno počiti, zadoneti,

detonirati

Deutschtum n nemštvo

Detour m obhod, obvoz

Deutschtümelei f nemškutarstvo

Dette publique f javni dolg

deutschtümelnd – nemškutarski

detto – isto, kot zgoraj navedeno

Deutschtümler m nemškutar

(*ponemčevec)

Deut m repar, božjak (→ Heller)

Devaluation f 1. razvrednotenje,

deuten – 1. kazati na (kaj), pokazati

devalvacija 2. zmanjšanje vrednosti,

na (kaj) 2. razlagati, razložiti,

devalvacija

tolmačiti

Devalvation (→ Devaluation)

Deuter m tolmač, razlagalec

devastieren – opustošiti, devastirati

deutsch – nemški (→ Haus, Heim,

Orden, Ritterorden, Zunge) ◊

Devastierung f opustošenje,

auf deutsch – po nemško

devastacija

Deutsch n nemščina

devestieren – 1. odvzeti duhovniški

naziv 2. odvzeti fevd

Deutsche f Nemka

Devestitur f 1. odvzem duhovniškega

Deutsche(r) m Nemec

naziva 2. odvzem fevda

(→ Reichsdeutsche/r, Volksdeutsche/r) Deviation f odmik, odklon, deviacija Deutscher Landesverband

für Fremdenverkehr in

Devise f geslo, deviza

Südösterreich – Sektion Krain

Devolution f 1. pripadna pravica

(→ Verband)

(povratni pripad fevdne pravice

Deutscher Schulverein (Laibach)

fevdalnemu ali zemljiškemu

(→ Verein)

gospodu), devolucija 2. pravica

višjega organa, da prevzame zadevo

Deutschhaus n komenda nemškega

iz pristojnosti nižjega organa

viteškega reda

Devolutionskrieg m devolucijska

Deutschland n Nemčija ◊

vojna

Junges Deutschland – Mlada

227

Devolutionsrecht n 1. prenos pravice Diarrhöe f driska, diareja

ali imetja na drugo osebo 2. pravica

D

višjega organa, da prevzame zadevo iz Diaspora f 1. med drugimi narodi pristojnosti nižjega organa, devolucija

živeča narodna ali verska

manjšina, diaspora 2. politična ali

devot – 1. pobožen, devoten

ekonomska emigracija, diaspora

2. ponižen, klečeplazen

Diät f 1. dnevno plačilo, dnevnica

Devotion f 1. pobožnost, devocija

(*dnevnina, dnevščina, dnina),

2. ponižnost, klečeplaznost

dieta 2. dnevnica (znesek, ki ga je v

Devotionalien pl svetinje, odpustki,

skladu s svojim dietnim razredom

devocijonalije

(Diätenclasse) oz. činovnim

razredom (Rangsclasse) dobil

Dezember m december, gruden

avstrijski uradnik za vsak dan

Dezennalzulage f desetletna doklada

službenega potovanja), dieta

Dezennium n desetletje

(→ Diätenclassen, Rangsclassen)

dezent – nevpadljiv, spodoben,

Diäten pl 1. plača poslancev

zadržan, decenten

2. prihodek (posebnih poklicnih

skupin), diete

dezidieren – odločiti, določiti,

razsoditi, decidirati

Diätenclassen pl dietni razredi

(avstrijski uradniki so bili do leta

dezidiert – odločen, odločilen,

1873 uvrščeni v 12 dietnih razredov,

določen, decidiran

nato pa v 11 činovnih razredov

Dezimalwaage f decimalna tehtnica

(Rangsclassen)) (→ Rangsclassen)

dezimieren – 1. zdesetkati (usmrtiti

dicht – 1. gost (→ besiedelt) 2. tesen, vsakega desetega), decimirati

zatesnjen

2. močno zmanjšati, razredčiti,

Dichte f gostota

zdesetkati, decimirati

dick – debel (→ Mensch)

Df. = Dorf (→ Dorf)

dictando – po nareku

D. G. = Dei gratia – po milosti božji

Dictandoschreiben n pisanje po

d. G. = der Große – Veliki

nareku

d. h. = das heißt – to je, to pomeni

Dieb m tat (*uzmovič)

Dhl. = Durchlaucht (→ Durchlaucht)

(→ Gewohnheitsdieb, Taschendieb) ◊

d. i. = das ist – to je

einen Dieb einstecken – zapreti

tatu

Diagnose f diagnoza

einen Dieb greifen – prijeti tatu

Diakon m diakon (pripravnik za

Dieberei f tatinstvo, tatvina

duhovniški poklic, ki je prejel zadnji

red pred mašniškim posvečenjem)

Diebesgut n ukradeno blago ◊

Diebesgut sicherstellen – zaseči

Dialektik f dialektika

ukradeno blago

Dialektiker m dialektik

Diebschlüssel m tatinski ključ

Diarium n dnevnik

(→ Dietrich)

228

Diebstahl m tatvina ◊

(v kategorijo slug (Dienerschaft)

Übertretung des Diebstahls –

so bili uvrščeni tudi avstrijski

D

prestopek tatvine

poduradniki (Unterbeamten) in

gemeiner Diebstahl – navadna

sluge (Diener))

tatvina

den Diebstahl praktizieren – krasti dienlich – koristen, dober Diele f 1. deska, žaganica 2. pod

Dienst m 1. služba, službovanje

3. (opremljena) veža

(→ Aufklärungsdienst, Austritt,

Eintritt, Kündigung, Tagdienst,

dienen – 1. služiti (→ Pfand,

Wachdienst) 2. vojaška služba

Richtschnur) 2. opravljati vojaško

3. tlaka 4. dvorna služba (*dvorba)

službo, služiti vojsko (→ präsent) ◊

5. usluga (→ Entbietung)

es dient zu wissen – dobro je vedeti

6. služnost, dajatev, pravdna dajatev

als Knecht dienen – služiti kot

(G II. 247) 7. dolžnost ◊

hlapec (*hlapčevati)

Er wurde in Anerkennung der

als Magd dienen – služiti kot dekla

geleisteten vorzüglichen Dienste

(*deklovati)

durch Verleihung des Militär-

mit etwas dienen – postreči

Verdienstkreuzes ausgezeichnet. –

Er hat treu, tapfer und ehrenhaft

*V priznanje odličnega službovanja

gedient. – Zvesto, hrabro in

je bil odlikovan z vojaškim križcem

pošteno je odslužil vojaško službo.

za zasluge.

Der Bevölkerung ist damit nicht

die mit Hingebung und

gedient. – Prebivalstvu to nič ne

Aufopferung geleisteten Dienste –

pomaga.

predano in požrtvovalno

Er dient von einer ganzen Hube 8

službovanje

fl., ... – Od cele hube služi 8 gld., ...

der Dienst Gottes – služba božja

dienend – službujoč

Austritt aus dem Dienst –

prenehanje službe

Diener m služabnik, strežnik, strežaj,

Bestreitung des Dienstes –

sluga (*služe) (→ Amtsdiener,

opravljanje službe

Aushilfsdiener, Gerichtsdiener,

Kündigung des Dienstes – odpoved

Gewölbediener, Handlungsdiener,

službe

Herrschaftsdiener, Kammerdiener,

außer Dienst – upokojen, v pokoju

Kanzleidiener, Kirchendiener,

(→ a. D. )

Ladendiener, Lohndiener, Meßdiener,

besoldeter Dienst – plačana služba

Offiziersdiener, Schuldiener) ◊

häusliche Dienste – hišne službe

livrierter Diener – služabnik v

lebenslänglicher Dienst – dosmrtna

livreji

vojaška služba (→ Capitulations-

Ihr ergebener Diener … –

Patent)

Vaš vdani sluga …

persönliche Dienste – osebne službe

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

provisorischer Dienst – začasna

Dienerin f služabnica, strežnica, dekla

služba

(*kerščenica, keršenica)

treue Dienste – zvesto službovanje

Dienerschaft f sluge, posli,

seine guten Dienste anbieten –

služabniki, služabnišvo

posredovati

229

den Dienst anstehen – nastopiti

Dienstalterszulage f dodatek na

službo

službena leta (*služabna letna

D

seinen Dienst antreten – nastopiti

doklada, starostna doklada)

službo

jmdn. seines Dienstes entheben/

Dienstangelegenheit f službena zadeva

entlassen – odpustiti (koga) iz

Dienstantritt m nastop službe

službe

Dienstaustritt m izstop iz službe

jmdm. mit etwas schlechten Dienst

erweisen – narediti (komu) s (čim) dienstbar – 1. služen, služeč slabo uslugo

(*služaben), podložen, podsoden

jmdm. gute Dienste leisten/tun –

2. za službo primeren ◊

pomagati (komu)

Das Haus in der St. Petersvorstadt

jmdm. treue Dienste leisten –

ist der Pfalz Laibach dienstbar. –

zvesto služiti (komu)

Hiša v Šentpetrskem predmestju

Dienst machen/tun – službovati

je služna ljubljanskemu

einen Dienst verrichten – opravljati

knezoškofijskemu gospostvu.

službo

Dienstbarkeit f služnost, servitut

seinen Dienst versehen – opravljati

(→ Grunddienstbarkeit) ◊

službo

Ablösung der Dienstbarkeit –

Was steht Ihnen zu Diensten? –

odkup služnosti

Kaj želite?

Erlöschung der Dienstbarkeit –

aus dem Dienst ausstehen/scheiden

prenehanje služnosti

– pustiti službo

das Recht der Dienstbarkeit –

jmdn. in Dienst aufnehmen/

služnostna pravica

nehmen – sprejeti (koga) v službo Dienstbehörde f službeno oblastvo in jmds. Dienst(en) sein/stehen –

(*služabno oblastvo)

biti v službi (koga)

in Dienst stellen – zagnati

Dienstbereitschaft f dežurna služba

einen Dienst getreu und fleißig

Dienstbezüge pl službeni prejemki

abwarten – vestno in prizadevno

Dienstbluse f službena bluza

opravljati službo

(npr. pri gasilcih)

jmdm. einen Dienst erweisen –

narediti (komu) uslugo)

Dienstbote m služabnik, posel ◊

weiblicher Dienstbote – služabnica

Dienstabwesenheit f službena

odsotnost

Dienstboten pl služinčad, posli

(→ Dienstbote)

Dienstadel m uradniško plemstvo

(*žlahtnost po službi, plemstvo po

Dienstbotenbuch n poselska knjižica

službi)

(*poselske bukve)

Dienstag m torek

Dienstbotenkammer

(→ Dienstbotenzimmer)

Dienstalter n službena leta (*služabna

leta)

Dienstbotenordnung f poselski red

Dienstaltersklasse f starostni činovni Dienstbotenstammbuch n poselska razred (*služabna letna vrsta)

matica

230

Dienstbotenzimmer n soba za

dienstesuntauglich

služinčad (*služabniška soba,

(→ dienstuntauglich)

D

služniška soba)

Dienstesuntauglichkeit

Dienstbuch n 1. delovna knjižica

(→ Dienstuntauglichkeit)

2. službena knjiga

Dienstesunterricht m službeni poduk

Dienst-Charakter m službeni naziv

(*službni poduk)

Dienstclasse f službeni razred

Dienstes-Verleihung f podelitev

(*služabni razred)

službe

Diensteid m službena prisega (pred

Dienstesverrichtung

nastopom službe so jo morali

(→ Dienstverrichtung)

opraviti avstrijski uradniki, in

sicer tako, da so segli v roko

dienstfähig – delovno sposoben

predstojniku) (*služabna prisega)

Dienstfähigkeit f 1. delovna

Diensteifer m prizadevnost

sposobnost 2. sposobnost za

(v službi), marljivost (na delovnem

vojaško službo

mestu) ◊

dienstfertig – ustrežljiv (*postrežljiv)

unermüdlicher Diensteifer

Dienstfertigkeit f ustrežljivost

– neutrudnost (v službi, na

(*postrežljivost)

delovnem mestu)

dienstfreundlich – *službenovljudno

diensteifrig – prizadeven, marljiv

(v službi, na delovnem mestu)

dienstfreundschaftlich

(→ dienstfreundlich)

Diensteigenschaft f službeni naziv

(*služabna lastnost)

Dienstgeber m delodajalec,

službodajalec (*službodajnik,

Diensteinkommen n službeni dohodek

službodavec, gospodar)

Diensteinsetzung f sprejem v službo

Dienstgehalt n plača (*službenina,

Dienstenthebung

služabna plača, službeno plačilo)

(→ Dienstentsetzung)

Dienstgeld n 1. odkupnina za tlako

Dienstentlassung f odpust iz službe

(*rabotnina, odkupščina, odkupšina,

Dienstentsetzung f razrešitev

tlaščina, tlašina) 2. dajatev za

(*odprava iz službe)

vzdrževanje čet

dienstergeben – *službenovdan ◊

dienstgemäß – po službeni dolžnosti ◊

mit dem dienstergebenen

dienstgemäß einschreiten –

Bemerken vorgelegt – *predloženo

ukrepati po službeni dolžnosti

s službenovdano opomnjo

Dienstgewalt f službena oblast

Dienstesanzeige f službeno naznanilo

(*služabna oblast) (nadzor

nadrejenih nad podrejenimi v

Dienstes-Intruction

upravi, vojski …)

(→ Dienstinstruktion)

Mißbrauch der Dienstgewalt –

Dienstes-Ordnung

zloraba službene oblasti

(→ Dienstinstruktion)

dienstgeziemend – *službenovljudno

231

Dienstgrad m službena stopnja

makallose/unbescholtene

(*služabna stopinja)

Dienstleistung – neoporečno

D

Dienstgratiale n dodatek na službena

službovanje, brezhibno službovanje

leta

militärische Dienstleistung –

vojaško službovanje

Dienstherr m 1. deželanski gospod

treuergebene Dienstleistung –

(→ Landherr) 2. delodajalec

vdano službovanje

3. nadrejeni službeni organ

vorzügliche Dienstleistung –

Dienstherrschaft f delodajalec in

odlično službovanje

njegova družina

zufriedenstellende Dienstleistung –

diensthöflich – *službenovljudno

zadovoljivo službovanje (*zadostilno

(→ Ersuchen) ◊

službovanje)

diensthöflich ersuchen –

in aktiver Dienstleistung stehen –

*službenovljudno zaprositi

opravljati aktivno vojaško službo

diensthöflich mitteilen –

Seine Majestät der Kaiser hat

*službenovljudno sporočiti

… in Anerkennung vorzüglicher

und aufopferungsvoller

Dienstinstruktion f službeno

Dienstleistung vor dem Feinde

navodilo (*službeni poduk,

das Militärverdienstkreuz mit

služabno navodilo, služabni

der Kriegsdekoration und den

napotek)

Schwertern verliehen. – *Njegovo

Dienstjahr n službeno leto

veličanstvo cesar je … v priznanju

Dienstjubiläum n delovni jubilej

izvrstnega in požrtvovalnega

službovanja pred sovražnikom

Dienstkappe f službena čepica

podelil zaslužni križec z vojno

(npr. pri gasilcih)

dekoracijo in mečema. (obrazec v

Dienstklasse (→ Dienstclasse)

poročilu o avstrijskem odlikovanju

Dienstknecht m hlapec, sluga

med prvo svetovno vojno)

Es wird Ihrerseits stets eine eifrige

Dienstkörner pl činžno žito

und ersprießlich Dienstleistung

Dienstlehen n službeni fevd

gewärtigt. – Od Vas pričakujemo, da

Dienstleistung f 1. storitev, usluga

boste svojo službo vedno opravljali

2. uslužnostna dejavnost 3. služba,

požrtvovalno in koristno. (obrazec v

službovanje (→ Anerkennung)

odločbi o povišanju v službi)

4. tlaka ◊

Der ehemalige Landespräsident von

aktive Dienstleistung – aktivna

Krain, Se. Excellenz Geheimrath

vojaška služba (→ Dienstübung)

Conrad v. Eybesfeld, wurde in

aufopferungsvolle/eifrige

Anerkennung seiner treuen und

Dienstleistung – požrtvovalno

vorzüglichen Dienstleistung von

službovanje

Sr. Majestät dem Kaiser durch

belobte/gelobte Dienstleistung –

Verleihung des Großkreuzes

hvalevredno službovanje

des Franz Joseph-Ordens

ersprießliche Dienstleistung –

ausgezeichnet. – Nekdanjega

koristno službovanje

deželnega predsednika Kranjske,

njegovo ekscelenco tajnega svetnika

232

Conrada pl. Eybesfelda, je Njegovo Dienstpersonal n uslužbenci cesarsko veličanstvo za njegovo

(*služabniki)

D

zvesto in odlično službovanje

odlikovalo z velikim križcem Franc Dienstpflicht f 1. uradna dolžnost, Jožefovega reda. (obrazec v poročilu

službena dolžnost (*služabna

o odlikovanju)

dolžnost) 2. vojaška obveznost,

vojaška dolžnost (*službena

Dienstleistungsgewerbe n storitvena

dolžnost) 3. tlačanska obveznost ◊

obrt

Ausführung der Dienstpflicht –

Dienstleute pl 1. ministeriali (V 122; 1. izvrševanje službene dolžnosti

G II. 129) 2. posli (*družina)

2. izvrševanje vojaške dolžnosti

allgemeine Dienstpflicht – splošna

dienstlich – služben (*služaben)

vojaška obveznost

(→ Gehorsam, Verrichtung), uraden

(→ Benennung, Obliegenheit,

dienstpflichtig – 1. služben

Verkehr, Verwendung)

(*služaben), uraden, po službeni

dolžnosti 2. zavezan vojaški službi

dienstlos – brez službe

3. dolžan opravljati tlako

Dienstmädchen n služkinja

(→ Bauer)

Dienstmagd (→ Magd)

Dienstpflichtige(r) m vojaški

Dienstmann m 1. ministerial

obveznik (*službeni zavezanec)

(V 122), vazal 2. postrežček (Peter Dienstplatz m delovno mesto von Radics v svojem Vodniku po

Dienstposten m službeno mesto

Kranjski – Deželno glavno mesto

Ljubljana / Führer durch Krain –

Dienstpragmatik f službeni

Die Landeshauptstadt Laibach iz leta

red (*služabni red), službena

1885 navaja dve vrsti ljubljanskih

pragmatika

postrežčkov: postrežčke

Dienstrang m službena vrsta

(Dienstmänner) in opravnike

Vorrückung nach dem Dienstrang

(Commissionäre))

– napredovanje po službeni vrsti

Dienstmannen pl ministeriali

Dienst-Reglement n službeni

Dienstmänner pl postrežčki

pravilnik (*služabni pravilnik,

službovnik) (→ Dienstpragmatik)

Dienstmensch (→ Magd)

Dienstsache (→ Dienstangelegenheit)

Dienstmenschin (→ Magd)

dienstschuldig – po službeni

Dienstnehmer m službojemalec

dolžnosti

(*službojemnik)

Dienstschuldigkeit f službena

Dienstobliegenheit f službena

dolžnost

dolžnost

Dienstsprache f službeni jezik

Dienstordnung f službeni red

(*služabni jezik), uradovalni jezik

Dienstort m službeni kraj, službeno

Dienstsprengel m službeni okoliš

mesto (*služabni kraj, služabno

mesto)

Dienststand m službeno razmerje

(*služni stan, služno razmerje)

233

Dienststelle f službeno mesto

im vorgeschriebenen Dienstwege

(*služabno mesto)

– po predpisani službeni poti

D

Dienststelle-Ausschreibung f razpis

(*predpisanim službenim pôtem)

delovnega mesta

Dienstwerber m prosilec za službo

Diensttage pl odmerjeno število dni tlake dienstwillig (→ dienstfertig) (v določenih letnih časih) (G II. 244) Dienstwohnung f uradno stanovanje diensttauglich – sposoben za vojaško

službo

Dienstzeit f 1. službeni čas (*služabni

čas), službena doba (*služabna

Diensttauglichkeit f sposobnost za

doba), službena leta 2. vojaška

vojaško službo

služba ◊

Dienstübung f aktivna vojaška služba

aktive Dienstzeit – dejanska vojaška

služba, aktivna vojaška služba

Dienst- und Hofrechte pl določila, ki

so urejala razmerja med zemljiškim Dienstzeugnis n službeno spričevalo gospodom in vazali

(pismeno mnenje delodajalca o

delavcu in njegovem delu)

Dienst- und

Stellenvermittlungsbureau n

Dienstzulage f službeni dodatek

posredovalnica za službe in mesta

(*služabni priboljšek)

Dienst- und

diesämtlich – 1. tuuraden

Stellenvermittlungsgewerbe n

(→ hierämtlich) 2. tuuradno

obrt za posredovanje služb in mest

(→ hieramts)

dienstunfähig – delovno nesposoben

diesbehördlich – 1. tuoblasten

(*onemogel)

2. tuoblastno

Dienstunfähigkeit f delovna

diesbezüglich – tozadevno

nesposobnost, onemoglost

diesemnach (→ demnach)

dienstuntauglich – nesposoben za

dieser (diese, dieses) – ta, to

vojaško službo

dieserart – na ta način, tako

Dienstuntauglichkeit f nesposobnost

za vojaško službo

diesertage – v teh dneh

Dienstvergehen n službeni pregrešek dieserwegen – zato (*služabni pregrešek)

dieses = dieses Monats – tega meseca

Dienstverhältnis n službeno razmerje diesfällig – tozadeven (*služabno razmerje)

Dietrich m tatinski ključ (*vitrih)

Dienstverrichtung f službeno

dieweil = weil – ker

opravilo (*služabno opravilo,

opravilo službe)

Diffamation (→ Diffamierung)

Dienstweg m službena pot, uradna

diffamieren – obrekovati, zasramovati,

pot ◊

klevetati, difamirati

im Dienstwege – službeno

Diffamierung f obrekovanje,

(*služabno)

zasramovanje, klevetanje,

difamacija

234

Differend m/n spor, sporna zadeva

Dilettantenvorstellung f amaterska

Differenz f 1. razlika, diferenca

predstava

D

2. nesoglasje, spor ◊

Diligence f kočija za prevoz potnikov

gütliche Beilegung der Differenzen

in pošte, poštna kočija (*poštni voz,

– mirna poravnava nesoglasij

brzi voz, brzovoz)

differieren – razlikovati se, diferirati

Diligenz f skrbnost, marljivost,

Difficultät f težava

prizadevnost, diligenca

difficultieren – oteževati

Dimension f razsežnost, izmera,

dimenzija

Diffidenz f nezaupanje, sumničenje,

difidenca

Dinar m dinar (denarna enota v prvi

in drugi jugoslovanski državi)

diffidieren – ne zaupati, sumničiti

Diner m svečano kosilo, obed, diné

diffizil – težak

Ding n 1. stvar, reč (→ Gang, Lage) Dignatar m dostojanstvenik, dignatar

2. veča (V 87) (→ Taiding) ◊

Dignität f dostojanstvo, digniteta

Gang der Dinge – potek dogodkov

Dikasterium n državna gosposka,

Stand der Dinge – stanje stvari

državni uradniki, dikasterij

Wendung der Dinge – preobrat

gestalteten Dingen nach – glede na

Dikastralbeamte(r) m državni

okoliščine

uradnik

in der Lage der Dinge – v takih

Diktat n 1. narek, diktat 2. zapoved,

okoliščinah

vsiljen sklep, diktat

unverrichteter Dinge – praznih rok,

Diktator m diktator

ne da bi kaj opravil

guter Dinge sein – biti dobre volje

Diktatur f diktatura

unanständige Dinge treiben –

(→ Militärdiktatur, NS-Diktatur)

početi nedostojne stvari

diktieren – 1. narekovati (→ Feder),

dingen – najeti

diktirati 2. predpisovati, določati,

vsiljevati, zapovedovati, diktirati 3. dingfest – dingfest machen – prijeti, naložiti (→ Strafe)

aretirati

Dilation f odlog, odložitev, odlaganje, Dinghofrechte pl določila, ki so dilacija

urejala razmerja med zemljiškim

gospodom in navadnimi

dilatorisch – odložilen, zavlačevalen

podložniki

Dilektion f ljubezen

dinglich – stvaren (→ Recht)

Dilektor m ljubitelj

dingnus – priziv, apelacija (V 406) Dilettant m 1. ljubitelj (umetnosti),

dingphenning – sodna pristojbina

diletant, amater 2. nestrokovnjak,

(G II. 250)

šušmar

dinieren – obedovati, dinirati

Dilettantentheater n ljubiteljsko

gledališče, amatersko gledališče

Dinkel m pira (preprosta, bolj

odporna, manj rodna sorta pšenice)

235

Dinte (→ Tinte)

zur nachrichtlichen Direction/zur

D

Dion. = Direktion (→ Direktion)

Nachricht und Direction –

na znanje in v izpolnjevanje

Diözesanregulierung f ureditev škofije

(H 47, 63)

Direktor m ravnatelj, direktor

(→ Bürgerschule)

Diözese f škofija, dieceza ◊

venetianische Diözesen – beneške

Direktorium n 1. skupina ljudi, ki

škofije (H 29)

vodi neko ustanovo, direktorij

2. izvršilna oblast petih

Diphterie f davica (*vratica), difterija

predstavnikov v Franciji

(→ Bräune/häutige Bräune, Croup,

(1795–1799), direktorij

Krupp, Rachenbräune)

dirigieren – 1. voditi, usmerjati,

Diplom n listina, diploma

upravljati, dirigirati 2. nadzorovati

Diplomat m diplomat ◊

3. dirigirati (orkestru)

Der Diplomat wurde von seinem

dirigieren, sich – ravnati se po (čem)

Posten abberufen. – Diplomata so

odpoklicali.

Dirne f 1. dekla (na kmetiji) 2. dekle

3. lahkoživka ◊

Diplomatie f diplomacija

öffentliche Dirne – javna vlačuga

Diplomatik f nauk o listinah,

Dirnenhaus n javna hiša, bordel

diplomatika

Dirsucht (→ Dürrsucht)

diplomatisch – diplomatski

(→ Korps, Verkehr, Weg)

Discalceaten (→ Barfüßer)

Dippelbaum m vodoravni tram, greda, Disciplinar-Compagnie f disciplinska stropnik

stotnija (v disciplinsko stotnijo so

pošiljali npr. samopoškodovance

Dippelboden m gredasti strop

(Selbstbeschädigte))

(strop iz vodoravnih tramov)

Disciplinarweg – im Disciplinarwege

direkt – 1. neposreden (→ Steuer,

– disciplinsko (*disciplinarnim

Wahl), direkten 2. neposredno

potom)

(→ Weg), direktno

Disculpation f oprostitev

Direktion f 1. ravnateljstvo, vodstvo,

direkcija (→ Theater-Direction)

disculpieren – oprostiti

2. ravnanje 3. smer ◊

disgustieren – spraviti v slabo voljo

Direktionen (Eisenbahn) – direkcije

(železnica) (H 56)

disgustiert – zlovoljen, nerazpoložen

Direktionen (Finanz) – direkcije

Diskredit m slab glas, uničenje ugleda,

(finance) (H 54, 57)

onečaščenje, diskreditacija

Direktionen (Post) – direkcije (pošta)

diskrepant – 1. različen, dikrepanten

(H 56)

2. neskladen, diskrepanten

Direktionen (Steuern) – direkcije

3. nezdružljiv, diskrepanten

(davki) (H 53, 57)

Direktionen (Steuerrektifikation) –

Diskrepanz f 1. različnost, diskrepanca

direkcije (davčna rektifikacija) (H 32)

2. neskladnost, diskrepanca

3. nesoglasje, razprtija, diskrepanca

236

diskret – 1. zadržan, obziren, uvideven, Dispens von zwei Aufgeboten –

diskreten 2. molčeč, diskreten

spregled dveh oklicev poroke

D

Diskretion f 1. zadržanost, obzirnost,

(v cerkvi)

uvidevnost, diskrecija

Dispensation f izdajanje (dovoljenj,

2. molčečnost, diskretnost ◊

pravic, zdravil) (→ Dispens)

auf Diskretion – po lastni presoji

strengste Diskretion verbürgt –

dispensieren – 1. spregledati,

zagotovljena popolna diskretnost

oprostiti, odpustiti, prizanesti,

(*strogo molčanje)

dispenzirati 2. opustiti

sich auf Diskretion ergeben –

Disponent m opravnik, disponent

predati se na milost in nemilost

disponibel – 1. razpoložljiv,

(*predati se brez pogodbe)

pripravljen, disponibilen

diskriminieren – zapostavljati,

2. dosegljiv, disponibilen

diskriminirati

Disponibilität f 1. razpoložljivost,

Diskriminierung f zapostavljanje,

pripravljenost, disponibilnost

omejevanje pravic, diskriminacija

2. dosegljivost, disponibilnost

Diskulpation (→ Disculpation)

disponieren – 1. razpolagati

diskulpieren (→ disculpieren)

2. ukrepati, odrediti, načrtovati,

disponirati 3. razporediti, razvrstiti,

diskurieren – pogovarjati se

premestiti, disponirati

Diskussion f razprava, diskusija ◊

disponiert – 1. razpoložen za (kaj),

Daraus entspann sich eine lange

nagnjen k (čemu), disponiran

Diskussion. – Iz tega se je razvila

2. nadarjen za (kaj), disponiran

dolga diskusija.

3. občutljiv (za določeno bolezen)

in (der) Diskussion sein –

razpravljati o (čem)

Dispositio f izjava volje izdajatelja

zur Diskussion stehen – razpravljati

(listine), dispozicija

o (čem)

Disposition f 1. naredba, odredba,

zur Diskussion stellen – sprožiti

dispozicija 2. načrt, osnutek,

razpravo o (čem)

dispozicija 3. razvrstitev,

diskutieren – razpravljati, diskutirati

razporeditev, premestitev, dispozicija

4. nagnjenje, nadarjenost, dispozicija

Dislocation f 1. razmestitev,

5. občutljivost (za določeno

razporeditev (*razpostava,

bolezen) ◊

porazmestitev), sistemizacija

letztwillige/testamentarische

2. premestitev, dislokacija

Disposition – poslednja volja,

Dislocationsausweis m izkaz

oporoka, testament

o razporeditvi (uradnikov in

freie/volle Disposition über etwas

služabnikov)

haben – svobodno razpolagati s (čim)

seine Dispositionen treffen –

Disparität f neenakost, dispariteta

pripraviti se

Dispens f/m 1. dovoljenje 2. odlok

zur Disposition stehen – biti na

3. spregled kakega zadržka,

razpolago

dispenza ◊

zur Disposition stellen – dati v

začasni pokoj

237

Dispositionsviertel – gesetzliches

v Ljubljano, ki jo je 3. septembra

Dispositionsviertel n pridržana

1899 organizirala Zveza slovenskih

D

zakonita četrtina (pri dedovanju)

kolesarjev)

Disproportion f nesorazmerje,

distinguieren – 1. odlikovati

neskladnost, disproporc

2. razlikovati

Disput m prepir, prerekanje, disput

distinguiert – ugleden, imeniten,

Disputation f 1. prepir, prerekanje,

izbran, distingviran (→ Publikum)

oporekanje, disputacija 2. razprava o Distinktion f 1. odlika, odlikovanje, spornem znanstvenem ali verskem

distinkcija 2. razločevanje,

vprašanju, disputacija

ločevanje, distinkcija

(→ Opponent, Respondent)

Distinktionszeichen pl distinktivni

disputieren – 1. prepirati se,

znaki

prerekati, oporekati, disputirati

2. razpravljati o spornem

Distribution f razdeljevanje,

znanstvenem ali verskem

distribucija

vprašanju, disputirati

District m upravno področje, okoliš,

Dissens m nesoglasje

okrožje, okraj, kanton, distrikt

(H 37)

Dissenterie f griža, dizenterija

Districtphysiker m okrajni zdravnik,

Dissident m 1. odpadnik, disident

okrajni fizik

2. krivoverec, disident

Diszipel m učenec

Dissimulation f prikrivanje, hlinjenje,

tajenje, disimulacija

Disziplin f 1. pokorščina, pravila, red

(*ustrahovalni red), disciplina

dissimulieren – prikrivati, hliniti,

2. stroka, panoga, disciplina

tajiti, disimulirati

disziplinär – 1. disciplinski

Dissolution f 1. razpad, razkroj,

2. disciplinsko (→ Weg)

disolucija 2. razvrat, razuzdanost,

disolucija

Disziplinar (glej tudi Disciplinar-)

dissolvieren – razpustiti, razvezati,

Disziplinarfehler m disciplinski

razrešiti

prekršek (*disciplinarni pregrešek)

Dissolvierung f razpustitev, razveza,

Disziplinargewalt f disciplinska

razrešitev

oblast (*ustrahovalna oblast,

disciplinarna oblast)

Distanz f 1. razdalja, daljina, daljava,

distanca 2. oddaljenost, distanca

Disziplinarmittel pl disciplinski ukrepi

3. streljaj, domet, distanca

(*ustrahovalni pripomočki) (v Ukazu

ministra za bogočastje in uk z dne

Distanz-Ritt m distančno jahanje

20. avgusta 1870. leta, s katerim se

(tekmovalno jahanje na večje

občnim ljudskim šolam izdaje šolski

razdalje)

in učni red / Ministerialverordnung

Distanz-Wettfahren n distančna

vom 20. August 1870, womit eine

dirka (npr. kolesarska dirka iz Reke

Schul- und Unterrichtsordnung für

die allgemeinen Volksschulen erlassen

238

wird, »za ustrahovalne pripomočke

Disziplinarverfahren n disciplinski

sploh veljá: hvala (das Lob), nagrada

postopek (*disciplinarno postopanje)

D

razven letnih premij (die Belohnung

mit Ausschluß von Jahresprämien), Diszplinaruntersuchung f z druge strani: svarilo (Warnung),

disciplinska preiskava

karanje (Verweis), stanje med

dits = dieses Monats – tega meseca

klopmi ali zunaj klopi (Stehen-

Diurnist m 1. dninar (*dijurnist)

oder Heraustretenlassen in oder

2. dnevničar (*dnevnikar), pomožni

außer der Bankreihe), podržek

uradnik (nižji avstrijski uradnik –

v šoli s primernim nadzorom (o

pisar, tajnik, zapisnikar, protokolist

čemer je povedati roditeljem, ako se

– ki je bil plačan na dan), diurnist

more) (Zurückhalten in der Classe

unter entsprechender Aufsicht

Diurnum n dnevna plača, dnevščina

(mit thunlicher Verständigung

(*nadnevščina, dijurnum), dnina

der Eltern), poziv pred učiteljski

Divan m 1. orientalski blazinjak,

zbor (v šolah, katere imajo samo

divan 2. turški dvorni ali državni

po jeden razred, pred predsednika

svet, divan 3. zbirka lirskih pesmi,

krajevnega šolskega oblastva)

divan

(Vorladung des Kindes vor die

Divergenz f razlikovanje, divergenca

Lehrerconferenz) (an einclassigen

Schulen vor den Vorsitzenden

divergieren – razlikovati se, odmikati

der Ortsschulbehörde), napósled

se, oddaljevati se, divergirati

začasna izključitev iz šole

divers – 1. različen, raznovrsten,

(zeitweilige Ausschließung)«; v

diverzen 2. nasproten, diverzen

Ukazu ministra za bogočastje in uk

Diversion f 1. vojaški napad z boka

z dne 12. julija 1869, zadevajoč

(z namenom odvrniti pozornost v

izobraževališča za učitelje in učiteljice

smeri glavnega napada), diverzija

/ Verordnung des Ministers für Cultus

2. vojaška akcija v sovražnikovem

und Unterricht vom 12. Juli 1869,

zaledju (uničevanje objektov,

betreffend die Bildungsanstalten

infrastrukture), diverzija 3. napad

für Lehrer und Lehrerinnen, so bili

razrednega sovražnika, diverzija

predvideni naslednji disciplinski

ukrepi: učiteljev opomin

divertieren – 1. zabavati 2. zamotiti

(Zurechtweisung durch den Lehrer), Divertierung f zabava ukor ravnatelja (Verweis durch den Divertissement (→ Divertierung) Director), ukor učiteljskega zbora

(Verweis von der Lehrerconferenz) Divination f 1. slutnja, divinacija in grožnja izključitve (Androhung

2. prerokovanje prihodnosti,

der Ausweisung); za dejansko

divinacija

izključitev (wirkliche Entlassung)

Division f 1. delitev 2. divizija

je bilo potrebo pridobiti soglasje

Divisionär m poveljnik divizije,

deželnega šolskega oblastva)

divizionar

Disziplinarstrafe f disciplinska kazen divortieren – ločiti se, raziti se (*pokorivna kazen)

divortiert – ločen

239

Divortium n ločitev, divorcialiteta

Hallstein-Doktrin – Hallsteinova

D

d. J. = der Jüngere – mlajši

doktrina (doktrina, ki jo je





22. septembra 1955 razglasila


d. J. = dieses Jahres – tega leta

zahodnonemška vlada: ZRN

Dkt. = Dekret (→ Dekret)

bo priznanje NDR s strani

Dlht. = Durchlaucht (→ Durchlaucht)

drugih držav smatrala kot

»sovražno dejanje« – z državami,

d. M. = dieses Monats – tega meseca

ki bodo navezale ali vzdrževale

DM = Deutsche Mark f nemška

diplomatske odnose z NDR,

marka

ne bo navezala ali vzdrževala

d. Mts. = dieses Monats (→ d. M. )

diplomatskih odnosov; potem, ko

je 15. oktobra 1957 Jugoslavija

Döbelboden (→ Dippelboden)

priznala NDR, je BRD istega leta

d. O. = der (die, das) Obige – zgoraj

prekinila diplomatske odnose z

navedeni (navedena, navedeno)

Jugoslavijo; leta 1968 je prišlo do

Docht m stenj (→ Lampendocht)

ponovne navezave diplomatskih

odnosov med ZRN in Jugoslavijo)

Dochtschere f utrinjač (škarjam

(→ Alleinvertretungsanspruch,

podobna naprava za prirezovanje

Alleinvertretungsrecht)

zooglenelega dela stenja pri sveči)

Dokument n dokazna listina

docieren – 1. prikazati, pokazati,

(*dokazno pismo), dokument

izkazati 2. poučevati, predavati,

docirati

dokumentieren – dokazovati

(z listinami), dokumentirati

Docierung f 1. prikaz, izkaz

2. poučevanje, predavanje, dociranje Dokumentierung f dokazovanje (z listinami), dokumentiranje

Doge m dož (H 26)

Dolch m bodalo

Dogma n dogma

Dolchstoßlegende f »legenda o

Dogmatik f nauk o verskih dogmah

zahrbtnem udarcu« (po letu 1918

(*pravoverstvo), dogmatika

v Nemčiji razširjena trditev, da za

Dogmatiker m dogmatik

poraz Nemčije ni bil kriv vojaški

Doktor m doktor ◊

poraz, temveč »izdaja« v domovini)

Doktor der gesamten Heilkunde – Dolmetsch m tolmač

doktor vsega zdravilstva

Dolmetscher (→ Dolmetsch)

Doktor beider Rechte – doktor

obojega prava (civilnega in

dolos – hudoben, naklepen,

cerkvenega)

zlonameren, dolozen

Doktrin f doktrina ◊

Dom m stolna cerkev, stolnica

Breshnews Doktrin von der

Domäne f 1. državna posest, domena

beschränkten Souveränität der

2. vladarjeva posest, domena (H 19,

Ostblockstaaten – Brežnjeva

38) 3. (strokovno) področje, domena

doktrina o omejeni suverenosti

Domänenaufseher m nadzornik domen

držav vzhodnega bloka

(H 36)

240

Domänendirektor m domenski

Domizil n stalno bivališče, domicil

ravnatelj (npr. Henrik pl.

D

Schollmayer-Lichtenberg,

domizilieren – bivati

gozdni in domenski ravnatelj

Domizilveränderung f sprememba

kneza Schönburga v Šneperku

stalnega bivališča (*izprememba

(Snežniku))

domovanja)

Domänenverwaltung f uprava

Domizilwechsel

državne lastnine, uprava domen

(→ Domizilveränderung)

Domanialland n gospoščinska zemlja, Domkapitel n stolni kapitelj (H 30, 47) dominikalna zemlja

Domkapitular m stolni kanonik

Domdechant m stolni dekan

Domkirche (→ Dom)

Domestik m služabnik, posel

Dompropst m stolni prošt

Domestikenzimmer n soba za

Domstift n stolni kapitelj

služinčad

Donatar m obdarjenec, obdarovanec

Domestique (→ Domestik)

Donation f 1. darovanje, podaritev,

Domherr m stolni kanonik (*korar)

donacija 2. darilo, donacija ◊

Domherrenkapitel n stolni kapitelj,

freie Donation – prosto darilo

korarski kapitelj (H 29)

(ženina nevesti)

Dominica in Albis – 2. velikonočna

Donationsinstrument n darilna listina

nedelja (bela nedelja) (1. nedelja po Donator m darovalec (*darivec), veliki noči) (→ Ostersonntag)

donator

Dominica in palmis (→ Palmarum)

Donner m grom, grmenje

dominieren – prevladovati, dominirati

(→ Kanonendonner)

Dominikalgrund m gospoščinsko

donnern – grmeti

posestvo, dominikalno posestvo

Donnerstag m četrtek

Dominikalland n gospoščinska

(→ Gründonnerstag) ◊

zemlja, dominikalna zemlja

fetter Donnerstag – debeli četrtek

Dominikalsteuer f gospoščinski

(četrtek pred pustno nedeljo,

davek, dominikalni davek

četrtek po pepelnični sredi)

grüner Donnerstag – véliki četrtek

Dominikaner pl dominikanci (H 27,

(četrtek pred veliko nočjo)

28) (moški samostanski red)

(→ Gründonnerstag)

Dominikanerin f dominikanka

Doppeladler m dvoglavi orel

(pripadnica ženskega

samostanskega reda) (H 27, 28, 49) Doppelbesteuerung f dvojno obdavčenje

Dominium n gospostvo, oblast,

dominij

Doppeldecker m letalo z dvojnimi

krili, dvokrilnik

Dominus m 1. gospod (v nagovoru)

2. Bog

Doppelgänger m dvojnik

Doppelgespann n dvovprega

241

Doppelgewehr n dvocevna puška

dörren – sušiti

D

Doppelhaken m težji tip arkebuze,

Dörren n sušenje

trdnjavska puška

Dörrobst n suho sadje

Doppelmonarchie f dvojna monarhija Dörrofen m sušilna peč Doppel-Posten m dva stražarja

(*stražnika) (v primerjavi z einfacher Dörrstube f sušilnica (*sušnica) Posten – en stražar (*stražnik))

Dörrsucht f sušica (→ Abzehrung)

Doppelreihe f 1. dvored 2. dvovrsta

dorso – in dorso – na hrbtni strani, na

(v vojski)

zadnji strani

Doppelsprachigkeit f dvojezičnost

dortämtlich (→ dortamts)

D. O. R. Commende = Deutsch-

dortamts – pri tamkajšnjem uradu

Ordens-Ritter-Commende

(*tamuraden, ondoten)

(→ Kommende)

dorther – od tam (*od ondod)

Dorf n vas (kategorija v Specialnem

dortig – tamkajšnji (*ondoten)

repertoriju krajev na Kranjskem /

Special-Orts-Repertorium von Krain Dosis f odmerek (zdravila), doza

iz leta 1894) ◊

Dotation f 1. oprava, oprema

spanische Dörfer – nerazumljivo,

2. podpora, dar, poklon, zalaganje,

neznano

zakladanje (*založba, delščina,

Dorfamtmann m vaški župan

delšina), dotacija

(G II. 45)

dotieren – 1. opraviti, opremiti

Dorf-Antheil m *delež vasi

2. podpreti, darovati, pokloniti,

(kategorija v Specialnem repertoriju

založiti, zalagati, zakladati, dotirati

krajev na Kranjskem / Special-Ort-

Dotierung f plačevanje, dotiranje

Repertorium von Krain iz leta 1894) Douceur f nagrada, napitnina

Dorfgemeinschaften (Istrien) pl vaške

Douche f prha, tuš

skupnosti (Istra) (H 24)

Douchebad n pršna kopel (*škropiljna

Dorfgericht n vaško sodišče (V 217)

kopel), prhanje (→ Bad)

Dorflinde f vaška lipa

Dozent m visokošolski učitelj

Dorfrichter pl vaški rihtarji (G II. 48) (*vseučiliščni učenik), docent

dorfsupan – vaški župan (G II. 45) dozieren (→ docieren)

Dorftheil m del vasi (kategorija

Dozierung (→ Docierung)

v Specialnem repertoriju krajev

d. R. = der Reserve – v rezervi

na Kranjskem / Special-Orts-

Repertorium von Krain iz leta 1894) d. R. = des Ruhestandes – v pokoju Dormitorium n spalnica za več oseb

Drahrer m ponočnjak

(npr. v samostanu), dormitorij

Drahrerei f ponočnjaštvo

Dörräpfel pl suha jabolka

Draht m 1. žica (*drat, drot) 2. telegraf

3. dreta

242

drahten – telegrafirati

drehen – 1. vrteti, sukati (→ Zigarre, Drahthindernis n žična ovira

Daumen) 2. obrniti 3. stružiti

D

drahtlos – brezžičen (→ Telegraphie)

Dreher m strugar (*strugalec, sukač)

Drahtmatratze f žična vzmetnica

(→ Metalldreher)

(*žičasta peresnica)

Drehorgel f lajna

Drahtmeldung f telegrafsko sporočilo Drehscheibe f 1. okretnica, Drahtverhau m žična ovira

obračalnica (naprava za obračanje

železniških vozil) 2. stičišče

Drahtverkehr m žična telegrafija

Drehschranken m vrtilna (železniška)

Drahtzieher m 1. žičar (*dratar)

zapornica

2. skrivni povzročitelj

Drehung f obrat (→ Kopfdrehung)

drakonisch – pretirano strog,

dragonski, dragoničen

drei – tri ◊

je drei – po tri

Drama n drama (*igrokaz)

zu dritt – v troje

Dramatischer Verein (Laibach)

Dreibund m trojna zveza

(→ Verein)

Dreieck n trikotnik

Drang m 1. pritisk, naval 2. nagon,

(→ Festungsdreieck)

želja, potreba (→ Wissensdrang) ◊

Drang nach Osten – (nemški)

Dreieinigkeit (→ Dreifaltigkeit)

prodor na vzhod

Dreierpakt (→ Dreimächtepakt)

drängen – 1. priganjati 2. pritiskati na Dreifaltigkeit, Heilige Dreifaltigkeit (kaj), riniti, potiskati (*tiščati, tišati)

f Sveta Trojica

drängen, sich – stiskati se, prerivati se Dreifaltigkeitssonntag m nedelja Drangsal f nadloga, muka, stiska

Svete Trojice (prva nedelja po

binkoštih) (*trojaki) (→ Trinitatis)

drangsalieren – nadlegovati, mučiti,

stiskati, maltretirati

Dreifelderwirtschaft f triletno

kolobarjenje

Drappharnisch m lahek konjeniški

oklep

Dreikönigstag m Sveti trije kralji:





6. januar


Draufgabe f dodatek (na koncertu)

Dreimächtepakt m trojni pakt

Draufgänger m povzpetnik

(sklenjen 1940 med Nemčijo,

Draufgängertum n povzpetništvo

Italijo in Japonsko)

Drechselbank f stružnica

Dreispänner m trovprežni voz,

Drechsler m strugar (*strugalec,

trovprežnik

sukač) (→ Metalldrechsler)

Dreißigstamt n tridesetinska postaja

Dreck m 1. blato 2. iztrebki

Dreißigstgebühr f tridesetina (oblika

3. umazanija

mitnine oz. prometne pristojbine –

Drehbank (→ Drechselbank)

tridesetina od vrednosti trgovskega

blaga) (→ Dreißigstamt)

243

Dreiviertelhube f tričetrtinska

Dringlichkeitsantrag m nujni predlog

kmetija, tričetrtinska huba

(v parlamentu) ◊

D

Dreiviertelhübler m tričetrtnjak

einen Dringlichkeitsantrag

(lastnik tričetrtinske kmetije/hube)

einbringen – vložiti nujni predlog

(*staviti nujni predlog)

Dreschbank f mlatilni stroj

drinnen (→ darin)

Dreschboden m 1. skedenj, gumno

2. pod, mlatišče (v skednju)

dritt- – tretji (→ Person, Reich, Stand,

Welt)

dreschen (drosch, hat gedroschen) –

mlatiti

Drittel n tretjina (*driteljc)

Dreschen n mlatev, mlačva

Drittelbauer (→ Drittelhübler)

Drescher m 1. mlatič, mlatilec, mlatec Drittelhube f tretjinska kmetija, 2. iztepalo

tretjinska huba

Dreschflegel m cepec

Drittelhübler m tretjinski kmet

(lastnik tretjinske kmetije/hube)

Dreschmaschine f mlatilni stroj

(*tretjak, tretjinar, tretjinčar)

(→ Dreschbank)

Drittelkaufrecht n tretjinsko kupno

Dreschtenne f 1. skedenj 2. pod,

pravo (G II. 435, 447)

mlatišče (v skednju)

dritthalb – poltretji

Dreschzehent m desetina od

omlačenega zrnja

Dritt-Theil (→ Drittel)

dressieren – uriti, dresirati

Droguen pl dišave, zelišča, droge

Drieschäcker pl triki ali preloge (G I. 132) Droguerie f drogerija (*mirodilnica) Drieschfelder (→ Drieschäcker)

Droguist m dišavar (*mirodilničar),

drogist

drillen – 1. vrteti, sukati 2. nagajati

3. vaditi, uriti (koga) 4. sejati v vrste Drohbrief m grozilno pismo, pretilno pismo

Drillich m tronitnik (gosta tkanina

iz bombaža ali platna, običajno za

drohen – groziti, pretiti

izdelavo delovnih oblek)

Drohung f grožnja, pretnja

Drilling m 1. preslica, vreteno

Drommelschlag (→ Trommelschlag)

2. trojček

Droschke f kočija (enovprežna)

dringen (drang, hat/ist gedrungen) –

1. siliti, prodirati 2. terjati

Droschkenkutscher m izvošček, fijakar

dringend – 1. nujen (→ Bedarf)

Druck1 m 1. pritisk, tlak 2. stiskanje, 2. utemeljen (→ Verdacht) 3. preteč

zaviranje ◊

(→ Gefahr)

unter dem Druck – pod pritiskom

Druck auf jmdn. ausüben – izvajati

Dringlichkeit f nujnost, sila

pritisk na (koga)

Dringlichkeitsanfrage f nujno

jmdn. unter Druck setzen – izvajati

vprašanje (v parlamentu)

pritisk na (koga)

244

Druck2 m tisk (→ Lichtdruck,

duellieren, sich – dvobojevati se s (kom)

Steindruck) ◊

D

in Druck geben/gehen – tiskati

Dukaten m cekin, zlatnik, goldinar,

dukat

Druckbogen m tiskovina

dulden – prenašati, dopuščati, trpeti,

drücken – 1. stiskati, pritiskati,

tolerirati (→ Ergebung)

pritisniti (→ Daumen) 2. tlačiti

(→ Schulbank)

Dulder m trpin

drucken – tiskati

duldsam – potpežljiv, strpen,

toleranten

drücken, sich – izogibati se, izmuzniti

se ◊

Duldsamkeit f strpnost, toleranca ◊

sich von/vor der Arbeit drücken –

konfessionelle/religiöse

izogibati se delu

Duldsamkeit – verska strpnost

nationale Duldsamkeit –

drückend – težaven, hud

narodnostna strpnost

(→ Lage, Verhältnis)

Duldung f 1. potrpljenje, dopuščanje,

Drucker m tiskar

toleriranje 2. strpnost, toleranca

Druckerei f tiskarna

dumm – neumen (→ Kerl)

Druckerkunst f tiskarstvo

Dummkopf m tepec

Drucklegung f tiskanje

Dung m gnoj

Drucksache f tiskovina (*tiskarija)

düngen – gnojiti

Druckschrift f 1. tiskovina (*tiskarija, Dünger m gnojilo tiskopis) 2. tiskane črke

Düngerstätte f gnojišče

Drucksorte f tiskani obrazec (*natisni

obrazec), tiskovina, formular

dunkel – temen, temačen, mračen

(→ Zelle) ◊

dß = daß – da

im Dunkeln tappen – tavati v temi

Dstb. Buch = Dienstbotenbuch

Dunkel n tema, mrak

(→ Dienstbotenbuch)

Dunkelarrest m temnica

dto. = detto (→ detto)

Dunkelhaft (→ Dunkelarrest)

Dtzd. = Dutzend (→ Dutzend)

Dunkelheit f 1. tema, mrak

Dualismus m 1. državna ureditev, ki

2. temačnost, mračnost ◊

temelji na dveh delih, dualizem

bei Einbruch der Dunkelheit –

(npr. Avstro-Ogrska, ki je bila

ob mraku, ko se zmrači

po letu 1867 sestavljena iz

avstrijskega in ogrskega dela) 2.

Dunkelmann m mračnjak

dvojnost (nasprotujočih si delov),

dünn – 1. tenek, droben 2. redek

antagonizem

(→ besiedelt)

Dublette f dvojnik (izvod, predmet)

düpieren – prevarati, imeti za norca

Duell n dvoboj, duel (→ Pistolenduell) Duplikat n dvojnik, duplikat Duellant m dvobojevalec, duelant

(*drugopis)

245

Duplizität f dvojnost

Durchgangsgerechtigkeit f pravica

D

Duplo – in Duplo – v dveh izvodih, v

do prehoda

dvojnem prepisu

Durchgangsverkehr m tranzitni

durabel – trajen

promet

durchbrechen – prebiti

Durchgangszoll m tranzitna carina

(*prevozni col, prevoznina)

durchbrennen – pobegniti

durchgebrannt – pobegel

Durchbruch m predor, preboj

durchgegangen – 1. pregledan

Durchbruchsschlacht f bitka za

2. splašen 3. izginul

preboj (sovražnikovega obroča)

durchgehen1 (ging durch, ist

durchdrungen – prežet s (čim)

durchgegangen) 1. iti skozi (kaj)

Durcheinander n zmešnjava, kaos

2. pregledati 3. biti sprejet (npr.

Durchfahrtszoll m prevoznina

predlog) 4. splašiti se (→ Pferd)

5. pobegniti (→ Schulknabe)

Durchfall m driska (*dripalica), diareja durchgehen2 (durchging, ist Durchfuhr f prevoz (*prevožnja)

durchgangen) – prehoditi, obiti

Durchführung f izvedba, izvršitev,

durchgehend – 1. neprekinjen, stalen

opravljanje, uresničitev ◊

2. neprekinjeno, stalno 3. direkten

zur Durchführung der Verordnung

(→ Wagen) 4. plašljiv

– v izvršitev ukaza

zur Durchführung bringen –

Durchhaltebefehl m ukaz, da je

izvesti, izpeljati, uresničiti (*v djanje

potrebno v breizizhodnem položaju

postaviti)

vztrajati do konca

zur Durchführung gelangen/

durchhalten – vzdržati

kommen – biti izveden, biti izpeljan Durchhalteparole f propagandna Mein Staatsminister ist mit der

parola (parola, ki poziva k temu,

Durchführung dieses Gesetzes

da je potrebno v brezizhodnem

beauftragt. (Kaiser Franz Joseph I.)

položaju vztrajati do konca)

– *Mojemu državnemu ministru

je naročeno, da ta zakon v djanje

Durchlaß m prepust, prehod, prelaz

postavi. (cesar Franc Jožef I.)

Durchlaucht f svetlost ◊

Durchführungsbestimmung f

Euere herzogliche Durchlaucht! –

izvedbeno določilo

Svetli vojvoda!

Durchführungsverordnung f izvršilni durchlauchtig – 1. svetel 2. svetli ukaz (*izvršitveni ukaz)

(v nagovoru)

Durchfuhrzoll (→ Durchgangszoll)

durchlauchtigst- – 1. presvetel

2. presvetli (v nagovoru) ◊

Durchgang m prehod, prelaz ◊

Se. k. k. Hoheit der durchlauchtigste

Durchgang von Waren – prevoz

Kronprinz Erzherzog Rudolf –

blaga

*Njegova cesarsko-kraljeva Visokost

durchgängig – splošen

presvitli cesarjevič Rudolf

(*občen, povsoten)

Se. k. u. k. Hoheit der

246

durchlauchtigste Herr Erzherzog

Durchzugsbequartierung f prehodna

Franz Ferdinand und seine

nastanitev (nastanitev med

D

erlauchte Gemahlin, Ihre Hoheit

vojaškim pohodom)

die Herzogin Sophie von

Hohenberg – *Njega c. in kr.

Durchzugsgebühr f *prehodnina

Visokost presvetli nadvojvoda

(pristojbina za prehod ozemlja)

Franc Ferdinand in njegova visoka

(→ Militär-Durchzugsgebühr)

soproga svetla vojvodinja Zofija

Durchzugskost f prehodno

Hohenberška

prehranjevanje (prehranjevanje med

Durchmarsch m prehod

vojaškim pohodom)

(→ Truppendurchmarsch)

Durchzugskostvergütung f povračilo

Durchpfählung – Durchpfählung

za prehodno prehranjevanje

des toten Körpers f zabijanje kola

(prehranjevanje med vojaškim

skozi truplo usmrčenega obsojenca

pohodom)

Durchschlag m 1. preboj 2. kopija

Durchzugsverpflegung f prehodna

3. cedilo ◊

oskrba (oskrba med vojaškim

Durchschlag des Wocheiner

pohodom)

Tunnels – preboj tunela na

dürfen (durfte, hat gedurft) – smeti ◊

bohinjski progi (31. maj 1904)

Was darf es sein? – S čim lahko

durchschlagen – 1. prebijati, prebiti

postrežem?

2. pretlačiti

Er dürfte schon gekommen sein. –

Verjetno je že prišel.

durchschlagen, sich – prebijati se,

prebiti se

Dürftige(r) m revež, ubožec, siromak

Durchschlagung f preboj

Dürftigkeit f revščina, uboštvo,

siromaštvo

Durchschnitt m 1. povprečje

2. presek, prerez 3. prekop

Dürftigkeitszeugnis n ubožnostno

spričevalo, ubožno spričevalo,

durchschnittlich – povprečen

spričevalo o uboštvu, ubožni list,

Durchschuß m 1. prestrel 2. prestrelna

spričevalo uboštva

rana

Dürr (→ Reißholz)

durchsetzen – uveljaviti

Dürre f 1. suša 2. sušica, jetika,

durchsetzen, sich – uveljaviti se

tuberkuloza

durchstoßen – predreti, prebosti

Dürrenkrain n Suha krajina

durchstreifen – obhoditi

Dürrsucht f sušica, jetika, tuberkuloza

Durchsuchung f preiskava

Durst m žeja (→ Wissensdurst) ◊

(→ Hausdurchsuchung)

Durst haben – biti žejen

den Durst stillen – pogasiti žejo

durchtrieben – zvit

Dusche- (→ Douche-)

Durchzug m 1. prehod 2. prevoz

3. prepih

Dutzend n ducat

Dyn. = Dynastie (→ Dynastie)

247

Dynast m vladar, dinast

D

Dynastie f vladarska hiša

(*vladarska rodovina), dinastija

Dysenterie f krvava griža

D-Zug = Durchgangszug m brzi

vlak, brzec

248

E

Ebbe f oseka ◊

Eclaireurs pl 1. prednje straže, izvidnice

Ebbe und Flut – oseka in plima

2. posamezni strelci (strelci, ki

Ebbe in den Staatskassen –

oddajajo posamezne strele iz puške)

pomanjkanje denarja v državnih

blagajnah

Eclat m senzacija, škandal

E

eben

eclatant – 1. očiten, eklatanten

1 – raven (→ Erde), ploščat

2. sijajen, bleščeč, senzacionalen

eben2 – 1. sedaj 2. pravkar, ravnokar 3. pač 4. prav, posebej ◊

edel – plemenit, žlahten

Eben kommt er! – Prav sedaj prihaja!

(→ Adelsrang, Ehrenwort)

Er hat es eben gesagt. – Pravkar je to Edelfrau f žlahtna gospa, plemkinja rekel.

Edelgut n plemiško posestvo

Der Motor streikt. Da gehe ich eben

zu Fuß. – Motor ne vžge. Bom šel

Edelherr m plemič

pač peš.

Edelkastanien pl jedilni kostanj

Sie war nicht eben freundlich. –

Edelknabe m paž

Ni bila prav prijazna.

Edelmann m plemič, plemenitaš

ebenbürtig – enak (glede na stan,

izvor, duševni ali telesni razvoj)

Edelmarder m kuna zlatica

Ebenbürtigkeit f enakost (glede na

Edelmut m velikodušnost,

stan, izvor, duševni ali telesni razvoj)

plemenitost (*blagočutnost,

blagosrčnost)

Ebene f ravnina, raván

edelmütig – velikodušen, plemenit

ebenen (→ ebnen)

(*blagočuten, blagosrčen)

ebenerdig – pritličen

Edelsinn (→ Edelmut)

Eber m merjasec

Edeltum n koseščina (G II. 320) Ebf. = Erzbischof (→ Erzbischof)

Edict n oklic, edikt

Ebm. = Erzbistum (→ Erzbistum)

(→ Feilbietungsedikt, Konkursedikt,

ebnen – ravnati, utirati (→ Weg)

Versteigerungs-Edikt)

Ecclampsie (→ Fraisen)

Edictal-Citation f razglasni poziv,

oklicni poziv, ediktalni poziv

Echange m zamenjava

edictaliter – z oklicem, oklicno,

echangieren – zamenjati

ediktalno

echauffiert – razgret, razburjen

edictaliter vorrufen – z oklicom/

Echec m poraz

oklicno/ediktalno pozvati

Echelon m (po stopnjah) razporejene Edictal-Vorladung čete, ešalon

(→ Edictal-Citation)

echelonieren – razporediti čete

edieren – izdati (publikacijo)

(po stopnjah)

Edikt (→ Edict)

echt – pristen, pravi

Edition f izdaja, edicija

Echtheit f pristnost

edl. = edel (→ edel)

251

Edlinger m kosez (V 55; G II. 96, 292, egalisieren – izenačiti, egalizirati

320, 344)

Egalität f enakost

Edlingmeister m koseški mojster

E

(G II. 59)

Egel m pijavka (→ Blutegel)

Egel applizieren – zdraviti s

Education f vzgoja, edukacija

pijavkami

educieren – vzgajati

Eggärten pl vrstenke (G I. 132)

E. E. = Eine Ehrsame Landschaft

Egge f brana

– Častivredni deželni stanovi

(nagovor v dopisu)

eggen – branati

eerung – primščina, poklon (G II. 437) e. h. = eigenhändig – 1. lastnoročen

2. lastnoročno

Efeu m bršljan

E.-H. = Einzelhaus (→ Einzelhaus)

effacieren – izbrisati

ehe – preden

Effekt m 1. učinek, vtis, efekt

2. uspeh, efekt ◊

Ehe f zakon (→ Convenienz-Ehe,

Effekt machen – 1. narediti vtis na

Mischehe, Sakrament/die heilige Ehe,

(koga) 2. ganiti (koga), priti (komu)

Zivilehe) ◊

do srca

Heiligkeit der Ehe – svetost

(katoliškega) zakona

Effekten pl 1. stvari, reči, blago

Schließung der Ehe – sklenitev

(*oprava, naprava) 2. premičnine

zakonske zveze

(*premiklivo blago) 3. državne

Unauflöslichkeit des Bandes der Ehe

menice (*državna dolžna pisma),

– nerazvezljivost zakonske zveze

vrednostni papirji, efekti

priesterliche Einsegnung der Ehe –

Effekten-Lotterie f blagovna loterija,

duhovnikov blagoslov zakona

efektna loterija

wilde Ehe – divji zakon

zweifache Ehe – dvojni zakon

Effektentombola f blagovna tombola,

die Ehe verkündigen – oklicati

efektna tombola

zakon

Effekthandel m kupčevanje z

die Ehe miteinander eingehen –

državnimi vrednostnimi papirji

skleniti medsebojno zakonsko zvezo

effektiv – resničen, dejanski, efektiven

die Ehe mit jmdm. schließen –

(→ Zahlung)

skleniti zakonsko zvezo s (kom),

poročiti se s (kom)

effektuieren – 1. uresničiti, izvršiti,

mit jmdm. in wilder Ehe leben –

opraviti, efektuirati (→ Bestellung)

živeti s (kom) v divjem zakonu

2. plačati, efektuirati (→ Rechnung) Eheaufgebot n objava načrtovane Effektuierung f izvrševanje, izvajanje

poroke (s strani državnega

EG = Europäische Gemeinschaft f

oblastva) ◊

Evropska skupnost

kirchliches Eheaufgebot – oklic

(→ Montanunion)

poroke (v cerkvi)

egal – enak

ehebaldig – čimprej

252

Eheband n zakonska zveza ◊

Ehefest n ženitev, ženitovanje, svatba,

das Eheband auflösen – razvezati

pir

zakonsko zvezo

Ehefrau f zakonska žena, zakonka

Ehebewillg. = Ehebewilligung

E

(→ Ehebewilligung)

Ehegatte (→ Ehemann)

Ehebewilligung f ženitno dovoljenje

Ehegatten (→ Eheleute)

(dovoljenje za poroko, ki so ga

Ehegattin (→ Ehefrau)

avstrijskim častnikom izdajale

Ehegenosse (→ Ehemann)

vojaške oblasti)

(→ Heirats-Caution)

Ehegenossin (→ Ehefrau)

Ehebrecher m prešuštnik

Ehegericht n cerkveno sodišče v

zakonskih zadevah (*zakonska

Ehebrecherin f prešuštnica

sodnija) (cerkvena sodišča v

Ehebruch m prešuštvo ◊

zakonskih zadevah je cesar

doppelter Ehebruch – dvojno

Franc Jožef I. uvedel z Zakonom

prešuštvo (po Krvnem sodnem redu

o zakonskih zadevah katolikov

cesarice Marije Terezije / Constitutio

v avstrijskem cesarstvu / Gesetz

Criminalis Theresiana iz leta

über die Ehe der Katholiken im

1869 ljubezensko razmerje med

Kaiserthum Oesterreich, izdanim s

poročenim moškim in poročeno

patentom dne 8. oktobra 1856)

žensko)

Ehegesetz n zakon o zakonski zvezi

einfacher Ehebruch – enkratno

prešuštvo (po Krvnem sodnem redu

ehehaft – zakonit, pravno veljaven

cesarice Marije Terezije / Constitutio Ehehindernis n zakonski zadržek Criminalis Theresiana iz leta

(zadržki pri sklenitvi zakonske

1869 ljubezensko razmerje med

zveze po kanonskem, pa tudi

poročenim moškim in samsko

civilnem pravu, med slednjimi so

žensko)

državni zakonski zadržki, ki jih

Ehebund m zakonska zveza

je uvedla cesarica Marija Terezija,

npr. pogoj polnoletnosti (24 let) oz.

Ehebündnis (→ Ehebund)

dovoljenje staršev ali skrbnikov) ◊

Eheconsens (→ Eheeinwilligung)

Nachsicht des Ehehindernisses –

Ehecontract (→ Ehepacte(n))

spregled zakonskega zadržka

ehedem – predtem, nekdaj, poprej

Ehejoch n zakonski jarem

ehedessen (→ ehedem)

Ehekind n zakonski otrok

Eheeinwilligung f dovoljenje za

Ehekonsens (→ Eheconsens)

poroko, ženitno dovoljenje (izdal

Ehekonsorte (→ Ehemann)

ga je oče mladoletne neveste

Ehekonsortin (→ Ehefrau)

oz. mladoletnega ženina ali

oblastni organ) (→ Ratifikation/

Ehekontrakt (→ Ehecontract)

obervormundschaftliche Ratifikation) eheleiblich – v zakonu spočet, zakonski Eheerlaubnis (→ Ehebewilligung)

Eheleute pl zakonca

253

ehelich – zakonski

umrje, nij otrok iz tega zakona, naj

(→ Gemeinschaft, Kind, Verbindung) ◊

tisti, ki drugega preživi, deduje tri

ehelich erzeugt – v zakonu spočet,

četrtine zapuščine umrlega zaročenca

zakonski

in eno četrtino si ona dva pridržujeta

E

von ehelichen Eltern herstammen

prosti poslednji oporoki ali

– biti v zakonu spočet, biti zakonski

testamentu. Kdor zastran te tretjine

otrok

nič ne določi, naj jo dedujejo postavni

ehelichen – poročiti se s (kom)

dediči. (obrazec v ženitni pogodbi)

Sind beim Ableben des einen oder

Ehelichung f možitev, ženitev, poroka

anderen Ehetheiles dieseheliche

Ehelizenz f ženitno dovoljenje

Kinder vorhanden, so hat die

(*ženitovska dovolitev, ženitno

gesetzliche Erbfolge Platz zu greifen.

dovolilo)

– *Ako pa ob času kadar eden od

ehelos – samski (→ Stand)

današnjih zaročencev umrje, nij otrok

iz tega zakona, naj nastopi dedovanje

Ehelosigkeit f samski stan

po postavi. (obrazec v ženitni

(*brezzakonstvo)

pogodbi)

Ehelust f želja po zakonu

Sind aber beim Absterben des

ehelustig – kdor se želi poročiti

einen oder des anderen Ehetheiles

dieseheliche Kinder vorhanden, so

ehem. = ehemalig (→ ehemalig)

hat die gesetzliche Erbfolge Platz

ehemalig – nekdanji

zu greifen, mit der Bestimmung,

ehemals – nekoč

daß der überlebenden Braut als

Witwe das Recht vorbehalten

Ehemann m zakonski mož, zakonec

bleibt, den gesamten ehegattlichen

ehemännlich – zakončev

Nachlaß gegen Auszahlung eventuell

Ehemeld(e)zettel m *ženitovanjska

Versicherung der an die Kinder

zglasnica

entfallenden Erbtheile in natura

zu übernehmen. – *Ako pa ob času

Ehemündigkeit f zrelost za sklenitev

kadar eden današnjih zaročencev

zakonske zveze

umrje, ostanejo otroci iz tega zakona,

Ehepacte(n) pl ženitna pogodba,

naj nastopi dedovanje po postavi,

ženitno pismo ◊

s tem pristavkom, da se preživeli

Wenn beim Absterben des einen

nevesti kot udovi prihrani pravica

oder anderen Brautheiles keine

ženinovo zapuščino v naravi proti

diesehelichen Kinder vorhanden sein

tem prevzeti, ako otrokom dotične

sollten, so sollen von dem Nachlasse

po sodnijski cenitvi odločene

des Vorverstorbenen drei Viertheile

dediščine ob času njih polnoletnosti

dem überlebenden Ehegatten, ein

izplača, dotistihmal pa pri prevzetih

Viertheil aber den testamentarischen

zemljiščih zavaruje. (obrazec v

und in deren Ermangelung den

ženitni pogodbi)

gesetzlichen Erben des Erblassers als Ehepakt (→ Ehepacte(n)) Erbschaft zufallen. – *Ako ob času

kadar eden današnjih zaročencev

Ehescheidung f razveza zakonske

zveze (*razporoka)

254

Eheschließung f sklenitev zakonske

Ehre f čast ◊

zveze

Bezeugung der letzten Ehre –

ehest (→ ehestens)

izkazovanje poslednje časti

(udeležba na pogrebu)

Ehestand m zakonski stan ◊

Ehre seinem Andenken! – Slava

E

in den Ehestand treten – stopiti v

njegovemu spominu! (* Večni mu

zakonski stan, poročiti se

spomin!)

ehestens – čimprej

Ehre sei Gott! – Slava Bogu!

Ehestifter m snubec (*snubač)

Habe die Ehre! – Zbogom!

zu Ehr und Ruhm – v čast in slavo

Ehestiftung f snubitev, snubljenje,

jmdm. zu Ehren – (komu) v čast

možitev, ženitev

jmdm. die Ehre abschneiden –

Eheteil m zakonec (eden od

jemati (komu) čast, obrekovati

zakoncev) (*zakonski druže)

(koga), ogovarjati (koga)

Ehetrennung f ločitev zakona

jmdm. die Ehre antun/bezeigen/

erweisen/machen – izkazati (komu)

ehetunlichst – čimprej, kar najhitreje ◊

čast

Es wird ersucht, ehethunlichst

jmdm. die letzte Ehre bezeigen/

anher bekannt zu geben … – *Prosi

erweisen – izkazati (komu)

se skorajšnjega naznanila o ...

poslednjo čast, pospremiti (koga)

Eheverbot n prepoved sklenitve

na njegovi zadnji poti

zakonske zveze (→ Ehehindernis)

jmdm. die militärischen Ehren

Eheverkündigung f oklic poroke

erweisen – izkazati (komu) vojaške

(v cerkvi)

časti

sich die Ehre geben – imeti čast,

Eheverlöbnis n zaroka

šteti si v čast

Eheversprechen (→ Eheverlöbnis)

die Ehre haben – imeti čast, šteti si

Ehevertrag (→ Ehepacte(n))

v čast

jmdm. Ehre machen – biti (komu)

ehevor – prej (*poprej, popred)

v čast

Eheweib (→ Ehefrau)

aller Ehre wert sein – biti vredno in

Ehewerber m snubec (*snubač), ženin

pošteno

jmdn. in Ehren halten – spoštovati

Ehewerber pl ženin in nevesta

(koga)

Ehewirt (→ Ehemann)

mit Ehren leben – živeti častno,

živeti pošteno

Ehewirtin (→ Ehefrau)

die toten Soldaten unter

ehr. = ehrsam (→ ehrsam)

militärischen Ehren begraben –

Ehrabschneider m opravljivec,

pokopati mrtve vojake z vojaškimi

obrekovalec

častmi

jmdm. zur Ehre gereichen – biti

ehrbar – 1. častit, spoštovan 2. častiti, (komu) v čast

spoštovani (v nagovoru) 3. dostojen,

sich zur Ehre nehmen – šteti si v

spodoben, pošten ◊

čast

sich ehrbar aufführen – biti pošten

255

ehren – počastiti (koga), častiti

povrnitvi časti (Ehrenbrief) ali z

(*čestiti) (koga) (→ Andenken,

navadno povrnitvijo časti (gemeine

Erheben)

Ehrlichmachung); v slednjem

E

Ehrenabend m častni večer (večerna

primeru je obsojenec od sodišča,

prireditev v čast pomembnemu

ki mu je izreklo kazen in odvzelo

jubilantu)

čast, ne pa tudi obsodilo na izgon iz

dežele, prejel potrdilo o vrnitvi časti

Ehrenabschneider (→ Ehrabschneider)

(Ehrenschein))

Ehrenadresse f častna adresa

Ehrenbuch n častna knjiga

Ehrenamt n častna služba

(knjiga s podpisi častnih gostov)

(*brezplačna služba), častna

Ehrenbürgerrecht n častno

funkcija

meščanstvo ali tržanstvo (po

ehrenamtlich – častno,

Postavi, veljavni za kranjsko

neprofesionalno (opravljanje neke

vojvodstvo, s ktero se razglaša

funkcije)

občinski red, in red za volitve po

Ehrenanerkennung f častno priznanje

občinah / Gesetz, wirksam für das

Herzogthum Krain, womit eine

Ehrenantastung f napad na čast

Gemeinde-Ordnung und eine

Ehrenbeleidigung f razžalitev časti

Gemeinde-Wahlordnung erlassen

(*častikraja) ◊

wird, z dne 17. februarja 1866, so

Vergehen der Ehrenbeleidigung –

častno meščanstvo ali tržanstvo

prestopek razžalitve časti

posebno zaslužnim (*usluženim)

sich einer groben Ehrenbeleidigung

avstrijskim državljanom lahko

schuldig machen – biti kriv za

podeljevale mestne ali trške občine)

grobo razžalitev časti (*debelo na

Ehrencompagnie f častna četa

poštenji razžaliti)

die Front der Ehrencompagnie

Ehrenbezeigung f izkazovanje časti,

abgehen/abschreiten – pregledati

počastitev, čaščenje

častno četo (prvo vrsto postrojenih

Ehrenbezeigungen mit gezogenem

čet)

Säbel – izkazovanje časti z golo

ehrend – časten (*časteč)

sabljo

(→ Begleitung, Geleit, Teilnahme)

Ehrenbezeigungen mit versorgtem

Säbel – izkazovanje časti s sabljo v Ehrendame f dvorjanka nožnici

Ehrendenkmal n spomenik v čast

Ehrenbrief m listina o povrnitvi časti

znameniti osebnosti

(v skladu z Krvnim sodnim redom

Ehrendiplom n častna diploma

cesarice Marije Terezije / Constitutio Ehrenerklärung f preklic žalitve Criminalis Theresiana iz leta 1769

se je lahko obsojencu po prestani

ehrenfest – častit, pošten

kazni povrnila čast, ki jo je izgubil

Ehrengarde f častna straža

ob izreku kazni (Ehrloserklärung),

in sicer na dva načina: s posebno

Ehrengelöbnis n častna zaobljuba ◊

cesaričino milostno listino o

das Ehrengelöbnis ablegen – dati

častno zaobljubo

256

Ehrengepränge n izkazovanje časti,

Ehrenstrafe f sramotilna kazen

počastitev

(*kazen na čast, častna kazen)

Ehrengericht n častno sodišče

(→ Pranger, Schandbühne)

ehrenhaft – 1. pošten (→ Friede/n,

Ehrenstreit m pravda za čast

E

Vorleben) 2. pošteno (→ dienen)

Ehrenstrittigkeit (→ Ehrenstreit)

Ehrenhaftigkeit f poštenost

Ehrentag m poroka (*častni dan,

Ehrenhof m »častno dvorišče«

slovesni dan, veseli dan)

(dvorišče pred glavnim vhodom v

Ehrentitel m častni naziv

grajsko poslopje, omejeno z dvemi

stranskimi krili)

Ehrenverletzung f žalitev časti,

razžalitev

Ehrenkränkung f žalitev časti,

razžalitev

Ehrenverleumdung f zasramovanje

ehrenlos – nečasten, brezčasten

Ehrenverlustigung f izguba časti

Ehrenmann m poštenjak

ehrenvoll – časten

(→ Friede/n, Gedächtnis)

Ehrenmedaille f častna svetinja

(cesar Franc Jožef I. jo je ustanovil Ehrenwache (→ Ehrengarde) 18. avgusta 1898 ob 50-letnici

ehrenwert – častit, častivreden,

vladarskega jubileja; podelila se je

spoštovanja vreden

za »nepretrgano 40 letno zvesto

Ehrenwort n 1. častni naziv

in zadovoljno delovanje v jedni in

(→ Adelstitel) 2. častna beseda ◊

isti javni ali privatni službi brez

jmdm. den Adelsstand mit dem

razločka stanu in spola«)

Ehrenworte 'Edler' verleihen –

Ehrenmitglied n častni član

podeliti (komu) plemiški stan s

Ehrenmonument (→ Ehrendenkmal)

častnim nazivom 'plemeniti'

(→ Adelstitel)

Ehrenrechte pl častne pravice ◊

jmdm. sein Ehrenwort geben –

bürgerliche Ehrenrechte – častne

dati (komu) častno besedo

državljanske pravice

Ehrenzeichen n odlikovanje ◊

ehrenrührig – naperjen zoper čast

Orden und Ehrenzeichen – redi in

(*častižaljiv), žaljiv (→ Wort)

odlikovanja

ehrenrührisch (→ ehrenrührig)

ehrerbietig – 1. spoštljiv 2. spoštljivo Ehrensache (→ Ehrenstreit)

ehrerbietigst – 1. prespoštljiv

Ehrensalve f častni strel, častna salva ◊

2. prespoštljivo ◊

die Ehrensalve am Grabe abgeben

ehrerbietigst und allerunterthänigst

– izstreliti častno salvo ob grobu

empfangen – prespoštljivo in

preponižno sprejeti (cesarja)

Ehrenschein m potrdilo o povrnitvi

časti (→ Ehrenbrief)

Ehrerbietung f spoštljivost

mit huldigender Ehrerbietung –

Ehrenspiegel m Ogledalo slavnih

z vdano spoštljivostjo

dejanj (naslov Fuggerjeve

zgodovine avstrijskih vladarjev)

257

Ehrfurcht f spoštovanje, spoštljivost Ehrlichmachung f povrnitev časti ◊

(→ Reverenz) ◊

gemeine Ehrlichmachung – navadna

die schuldige Ehrfurcht – dolžno

povrnitev časti (→ Ehrenbrief)

spoštovanje

E

In tiefster Ehrfurcht … –

ehrlos – nečasten, brezčasten

Z najglobjim spoštovanjem …

Ehrloserklärung f razglasitev

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

nečastnosti (→ Ehrenbrief)

in Ehrfurcht berichten – spoštljivo Ehrlosigkeit f nečastnost, brezčastnost poročati

Der untertänigst Unterzeichnete

ehrsam – 1. častit (*čestit), častivreden,

stellt in Ehrfurcht die Bitte … –

spoštovan 2. častiti, častivredni,

Preponižno podpisani spoštljivo

spoštovani (v nagovoru npr.

naproša … (vljudnostna fraza na

stanovom) (→ E.E. , Landschaft)

začetku dopisa)

Ehrsamkeit f častitost (*čestitost),

Der in tiefster Ehrfurcht

poštenost

Gefertigte bittet … – Podpisani z

Ehrsucht f častihlepje

globokim spoštovanjem naproša

… (vljudnostna fraza na začetku

Ehrung f 1. počastitev (*počaščenje)

dopisa)

2. primščina, poklon (G II. 432, 434, Der in aller Ehrfurcht

437), darilo ◊

Unterzeichnete wagt es dem

Die Anwesenden erhoben sich

hochlöblichen k.k. Kriegs

zum Zeichen der Ehrung der

Ministerio diese demuthsvolle

verstorbenen Vereinsmitglieder

Bitte gehorsamst vorzubringen. –

von ihren Sitzen. – Prisotni so v

*Spoštljivo podpisani si drzne

počastitev spomina na preminule

na veleslavno vojno ministrstvo

člane društva vstali s sedežev.

prepokorno nasloviti to ponižno

militärische Ehrungen – vojaške

prošnjo. (vljudnostna fraza na

časti (→ Décharge, Ehrengarde,

začetku dopisa)

Ehrencompanie, Ehrensalve, Front(e),

Honneur, Präsentiergriff,

ehrfürchtig – spoštljiv

Präsentierung, Salut, Salutschüsse)

ehrfurchtsvoll – 1. prespoštljiv

jmdm. die letzte Ehrung erweisen

2. prespoštljivo, z globokim

– izkazati (komu) zadnjo čast,

spoštovanjem

pospremiti (koga) na njegovi zadnji

(→ Gefertigte/r, Wunsch) ◊

poti

ehrfurchtsvollen Dank ausdrücken ehrvergessen – nesramen

– izraziti prespoštljivo zahvalo

ehrfurchtsvoll bitten – z globokim Ehrvergessene f nesramnica spoštovanjem prositi

Ehrvergessene(r) m nesramnež

Ehrgeiz m častihlepje

Ehrwürden – Euer Ehrwürden! –

ehrlich – pošten ◊

1. Častiti! (v nagovoru za redovnika)

von ehrlichen Eltern geboren sein

2. Častita! (v nagovoru za

– izhajati iz poštene družine

redovnico)

Ehrlichkeit f poštenje

ehrwürdig – 1. častivreden, častitljiv,

častit 2. častiti (v nagovoru za

258

redovnika) 3. častita (v nagovoru za den/einen Eid abnehmen –

redovnico) (→ Ehrwürden)

zapriseči (koga) (*v prisego vzeti)

Ehrwürdigkeit f častivrednost,

jmdm. einen Eid auftragen/

častitljivost, častitost

deferieren – naložiti (komu) prisego

seinen Eid brechen – prelomiti

E

Ei n jajce

prisego

Eich-/eich- (glej tudi Aich-/aich-)

jmdn. in Eid (und Pflicht) nehmen

Eiche f hrast

– zapriseči (koga) (*vzeti koga v

prisego)

Eichel f želod

Eidam m zet

Eid m prisega (→ Ableinungseid,

Diensteid, Fahneneid, Huldigungseid, Eidesablegung f prisega (→ Diensteid) Manifestationseid, Meineid,

Eidesabnahme f sprejem prisege

Offenbarungseid, Reinigungseid,

Eidesformel f prisežni obrazec

Treueid, Zeugeneid ) ◊

(*besede prisege), prisežna formula

Ich schwöre zu Gott dem

(→ Angelobungsformel)

Allmächtigen einen feierlichen Eid,

Seiner Apostolischen Majestät,

Eideshelfer m prisežni pomočnik

unserem Allerduchlauchtigsten

Eidesleistung f prisega

Fürsten und Herrn Franz Joseph

dem Ersten von Gottes Gnaden ...

eidesstattlich – namesto prisege

– Pri Bogu vsemogočnemu svečano Eidgenosse m 1. soprisežnik, zaveznik prisegam Njegovemu Apostolskemu

2. Švicar

Veličanstvu, našemu Presvetlemu

Eidgenossenschaft f zveza ◊

knezu in gospodu Francu Jožefu

Schweizerische Eidgenossenschaft

Prvemu, po milosti Božji …

– Švicarska konfederacija, Švica

(častniška prisega)

Ablegung des Eides – prisega

eidlich – pod prisego (*pod zaprisego)

Abnahme des Eides – zaprisega

(→ Aussage)

an Eides statt – namesto prisege

Eidschwur (→ Eidesablegung)

(→ eidesstattlich)

Eierspeise f jajčna jed

falscher Eid – kriva prisega

(→ Meineid)

Eifer m vnema, gorečnost, zavzetost,

körperlicher Eid – telesna prisega

pridnost (→ Diensteifer, Pflichteifer)

(z dotikom evangelijev, križa ali

eifern – 1. vnemati se za (kaj),

relikvij)

potegovati se za (kaj) 2. jeziti se

leiblicher Eid – osebna prisega

zaradi (česa), hudovati se nad (čim)

(z dvigom roke)

3. biti ljubosumen

den/einen Eid ablegen/leisten –

(*biti ljubomoren, ajfrati)

priseči (*storiti obljubo)

Eifersucht f ljubosumje

den Eid in die Hände … ablegen –

*položiti prisego v roke …

eifersüchtig – ljubosumen

dem Kaiser den Eid der Treue

eifrig – goreč, vnet, prizadeven

und Ergebenheit leisten – priseči

(→ Dienstleistung)

zvestobo in vdanost cesarju

259

eig. = eigen (→ eigen)

Eigenkirche f lastniška cerkev

eigen – 1. lasten (→ Faust, Haushalt,

Eigenleute pl nesvobodnjaki

Trieb, Verantwortung, Verschulden,

(V 79; G II. 302) (→ Eigenmann)

E

Wille, Zimmer) 2. poseben

(→ Sache) ◊

Eigenliebe f samoljubje

aus Eigenem berichtigen/bestreiten eigenmächtig – 1. samovoljen

– sam plačati

(*samolasten, samooblasten,

sich etwas eigen machen –

samosilen) 2. samovoljno

1. prisvojiti si (kaj), osvojiti (kaj)

(*samolastno, samooblastno,

2. naučiti se (česa)

samosilno)

Eigen n last, zasebna posest (predvsem Eigenmann m nesvobodnjak plemstva) ◊

(V 79; G II. 284, 302, 305)

freies Eigen – svobodna posest, alod Eigennutz m sebičnost (*samopridnost) rechtes und lediges Eigen –

prostolastno zemljišče (G II. 428)

eigennützig – sebičen (*samopriden)

jmdm. etwas zu Eigen geben –

eigens – 1. posebej 2. nalašč

podariti (komu kaj)

Eigenschaft f lastnost

etwas zu Eigen haben – imeti (kaj)

(→ Diensteigenschaft), svojstvo ◊

v lasti

in der Eigenschaft als – v svojstvu

sich etwas zu Eigen machen – 1.

prisvojiti si (kaj) 2. prevzeti (kaj)

Eigensinn m samovolja

jmdm. ins Eigen übergeben –

eigentlich – 1. pravzaprav 2. pravi,

predati (komu) v last

dejanski ◊

Eigen(an)bau m lastna pridelava

Das ist eigentlich kein gutes

Argument. – To pravzaprav ni pravi

Eigenbau-Wein m vino iz lastne

argument.

pridelave

Sein eigentlicher Name lautet

eigenberechtigt – svojepraven

anders. – Njegovo pravo ime je

(*samopraven, samosvoj,

drugačno.

samovlasten)

Eigentum n lastnina, last, svojina

Eigenberechtigung f svojepravnost

(*vlastovina, lastina, imovina)

(*samopravnost, samosvojnost,

(→ Gemeineigentum,

samovlastnost) ◊

Grundeigentum, Leibeigentum,

Eigenberechtigung erlangen

Miteigentum, Nutzeigentum,

– postati svojepraven (*postati

Obereigentum, Privateigentum) ◊

samopraven/samosvoj/samovlasten)

freies und unwiderrufliches

eigends (→ eigens)

Eigentum – prosta in nepreklicna

lastvolles und unwiderrufliches

Eigendünkel m domišljavost

Eigentum – polna in nepreklicna

eigenhändig – lastnoročen (→ Gesuch,

last

Namensfertigung, unterkreuzt)

Eigentümer m lastnik (*lastinar)

Eigenjagdgebiet n lastno lovsko

(→ Hauseigentümer,

področje

Nutzeigentümer, Obereigentümer)

260

Eigentumsansprecher m lastninski

(Wiener Eimer) = 40 bokalov =

pretendent (lastnik, ki mora

160 maseljcev = ca. 56 l)

dokazati svojo lastninsko pravico

(→ Landeimer, Tränkeimer)

do predmetov, zaseženih v

kazenskosodnih zadevah)

einackern – zaorati, podorati

E

Eigentumsrecht n lastninska pravica

Einakter m enodejanka

Eigentumsverhältnisse pl lastninska

einantworten – prisoditi (→ Erbschaft)

razmerja

Einantwortung f prisojilo (*prisodba) ◊

Eigner (→ Eigentümer)

Einantwortung des Nachlasses –

prisojilo zapuščine

Eignung f primernost, uporabnost,

sposobnost (*zmožnost) ◊

Einantwortungsurkunde f prisojilna

geistige Eignung – duševna

listina (*prisodno pismo, prisojilno

sposobnost (*dušna zmožnost)

pismo)

körperliche/physische Eignung –

einarbeiten – 1. vpeljati (koga) v delo

telesna sposobnost (*telesna

2. nadomestiti zamujeno delo

usposobljenost, telesna zmožnost)

3. zakopati, spodkopati

eigtl. = eigentlich (→ eigentlich)

einäschern – 1. upepeliti 2. posuti s

Eiland n otok

pepelom

Eilbote m hitri sel (*jadernik)

Einäschern n obred pepeljenja

(→ Aschermittwoch)

Eilbrief m hitro pismo (*naglo pismo) Einäscherung f upepelitev

eilen – hiteti (→ Hilfe)

Einband m vezava

eilf = elf – enajst

einbändig (→ Bruder, Geschwister,

Eilfahrt f brza vožnja (pri pošti)

Schwester)

eilfertig – nagel, hiter, uren

einbegleiten – predložiti

Eilfertigkeit f naglost, hitrost, urnost

(→ Bericht, Gesuch)

Eilgut n brzovozno blago

Einbegleitung f predložitev

Eilmarsch m hitri pohod

Einbegleitungsbericht m predložno

poročilo

Eilpost f brzovoz (pri pošti)

(→ Posteilwagen)

einbehalten – pridržati, zadržati

Eilpostzug m hitri poštni vlak

einbekannt – 1. napovedan 2. priznan

Eil- und Frachtstückgüter pl

einbekennen – 1. napovedati

brzovozno in tovorno blago

premoženje in dohodke (za davčne

(prevoz po železnici)

namene) 2. priznati (→ Fiasko) ◊

frei und ungezwungen einbekennen

Eilwagen (→ Eilpost)

– svobodno in brez prisile priznati

Eilzug m brzovlak, brzec (*berzovoz)

Einbekennung f 1. napoved

Eimer m vedro (tudi stara avstrijska

premoženja in dohodkov (za

votla mera: 1 dunajsko vedro

davčne namene) 2. priznanje

261

einberaumen – določiti, odrediti

einbinden – 1. zvezati, povezati

einberichten – poročati

2. zapovedati, ukazati, naročiti

3. vključiti, pritegniti 4. povezati

einberufen – 1. sklicati (*poklicati)

(npr. prometno) ◊

E

(→ Enquête, Parlament)

jmdm. ernstgemessen/bei schwerer

2. vpoklicati (na opravljanje vojaške

Strafe einbinden – ostro/ob ostri

dolžnosti) (→ Soldat, Waffe)

kazni (komu) zapovedati/ukazati

3. preklicati (veljavnost denarja)

jmdm. nachdrücklichst/auf das

(→ Banknote)

schärfeste einbinden – (komu)

Einberufene(r) m 1. povabljenec

najostreje zapovedati/ukazati

2. vpoklicanec (na opravljanje

Einblick m vpogled ◊

vojaške dolžnosti) (*poklicanec)

jmdm. Einblick in etwas geben/

Einberufer m sklicatelj

gewähren – omogočiti (komu)

Einberufung f 1. sklic 2. vpoklic,

vpogled v (kaj)

poziv 3. preklic veljavnosti denarja

(einen) Einblick in etwas haben –

(*preklic novcev), izločitev denarja

imeti vpogled v (kaj)

iz obtoka 4. (sodni) sklic ◊

(einen) Einblick in etwas nehmen

Aufbietung und Einberufung

– pogledati v (kaj)

des Landsturms – napoved

einbrechen – 1. vlomiti, vdreti

(*napovedba) in sklic črne vojske

2. nastati, napočiti

Einberufung der dem Gerichte

Einbrecher m vlomilec

unbekannten Erben – sklic sodišču

neznanih dedičev

einbringen – 1. prinašati, prinesti

Einberufung des Landtags –

(→ Mitgift) 2. zajeti

sklic deželnega zbora

(→ Gefangene/r), privesti

Einberufung der Gläubiger –

(→ verwahrlich) 3. predložiti,

sklic upnikov

vložiti, vlagati (→ Antrag, Berufung, Einberufung der

Beschwerde, Dringlichkeitsantrag,

Verlassenschaftsgläubiger –

Gesetz, Gesuch, Interpellation, Klage, sklic zapuščinskih upnikov

Rekurs) 4. izterjati (→ Execution,

(*sklic ostalinskih upnikov)

Klagsweg) 5. spraviti, pospraviti

Einberufung von Münzen –

(→ Ernte)

preklic kovancev, izločitev kovancev einbringlich – izterljiv iz obtoka

Einberufung zum Militärdienst –

Einbringlichkeit f izterljivost

vojaški vpoklic

Einbringung f 1. prinašanje

Einberufungsbefehl m vpoklic

2. privedba 3. vlaganje, vložitev

(na opravljanje vojaške dolžnosti)

(*vložba) (→ Fassionseinbringung)

(*pozivno povelje)

4. terjanje (*poterjanje, izterjava)

5. dovažanje, dovoz ◊

Einberufungskarte f pozivni list,

Einbringung des Deserteurs –

pozivnica (npr. na vojaške vaje)

privedba dezerterja

Einbildung f domišljija, utvara,

Einbringung rückständiger

fantazija

Gebühren – terjanje zaostalih

pristojbin

262

Einbringung der Klage – vložitev

Eindruck m vtis ◊

tožbe

Eindruck machen – narediti vtis na

Einbringungskosten (→ Klags- und

(koga)

Einbringungskosten)

einerlei – 1. enak 2. vseeno

E

Einbruch m 1. vdor, vpad 2. vlom

einfach – 1. enostaven

3. zrušenje 4. polom, zlom ◊

(→ Zweidrittelmehrheit), preprost

bei Einbruch der Dunkelheit – ob

2. enostavno, preprosto

mraku, ko se zmrači

Einbruch der Kurse – nenaden

Einfacher Stoß!-Rechts! (Links!)

padec borznih tečajev

– Enostaven obrat! Na desno!

Einbruch des Winters – nenaden

(Na levo!) (*Jednostaven sun! Na

začetek zime

desno! (Na levo!) (vojaško povelje –

pratežno moštvo topništva maršira

Einbruchsamt n vhodni urad

na označeni strani topov (voz))

Einbruchsdiebstahl m vlomna

Einfahrt f uvoz (vhod za vozove)

tatvina

(*uvozišče), prihod ◊

Einbruchsstation f vhodna postaja

Einfahrt des Zuges – prihod vlaka

(na železniško postajo)

Einbruchsstelle f vpadno mesto

Einfall m 1. vdor 2. domislica

einbürgern – 1. podeliti meščanstvo 2.

3. zrušenje ◊

podeliti državljanstvo, naturalizirati

einen feindlichen Einfall

einbürgern, sich – udomačiti se,

zurückweisen – odbiti sovražni

postati običajen

vdor

Einbürgerung f 1. podelitev

einfallen – 1. vpasti, vdreti (čete, vojska)

meščanstva 2. podelitev

2. sesuti se (zgradba) 3. domisliti se

državljanstva, naturalizacija

(česa), spomniti se (česa)

Einbuße f izguba, škoda, upad

Einfalt f preproščina, omejenost,

einbüßen – izgubiti (→ Kredit, Leben),

naivnost

utrpeti škodo

einfältig – preprost, omejen, naiven

das Leben einbüßen – izgubiti

Einfältigkeit f preproščina, omejenost,

življenje, umreti

naivnost

eincarcerieren – zapreti, vreči v ječo

Einfang m ograda

eindecken – pokriti, prekriti (→ Dach) einfinden, sich – priti, pojaviti se eindecken, sich – založiti se s (čim)

Einfluß m vpliv ◊

Eindeckung f 1. prekritje, pokritje

auf jmdn./etwas Einfluß ausüben/

2. zalaganje, založitev

nehmen – vplivati na (koga/kaj)

eindringen – vdirati, vdreti

unter dem Einfluß stehen – biti

pod vplivom (koga/česa)

eindringlich – 1. vsiljiv 2. pretresljiv

3. roteč 4. pronicljiv

Einflußnahme f vplivanje

Eindringling m vsiljivec

Einflußsphäre f vplivno področje

263

einflüstern – prišepetavati, prišepetati, eingedenk – zaradi ◊

sugerirati

eigedenk des kontrahierten

Einflüsterung f prišepetavanje,

Waffenstillstandes – zaradi

E

sugestija

dogovorjenega premirja

einfordern – izterjati

eingedenk – eingedenk sein –

spomniti se (česa), zavedati se

Einforderung f izterjava

(česa)

einfrieden – ograditi, obdati

eingehen – 1. prispeti (→ Post),

Einfriedung f 1. ograditev 2. ograda

pritekati (→ Geld) 2. skleniti

Einfuhr f uvoz, uvažanje

(→ Bündnis, Ehe, Kompromiß,

Verbindung, Vertrag) 3. sprejeti

einführen – 1. uvajati, uvesti, vpeljati (→ Verpflichtung) 4. staviti

(→ Gast) 2. uvažati 3. zapreti

(→ Wette) 5. prenehati (delovati)

Einführung f 1. uvajanje, uvedba,

6. skrčiti se (→ Kleid) 7. usahniti,

vpeljava 2. napeljava 3. uvod ◊

posušiti se (→ Blume) 8. umreti

Einführung der neuen städtischen

(→ Ruhe) ◊

Wasserleitung – napeljava novega

auf etwas eingehen – 1. sprejeti,

mestnega vodovoda (po stavbah)

pristati na (kaj) 2. obravnavati

zur Einführung bringen/gelangen

eingehend – 1. natančen, podroben

– uvesti

2. natanko, podrobno 3. vbočen

Einfuhrzoll m uvozna carina,

(→ Winkel)

uvoznina

Eingehung f sklenitev ◊

Eingabe f 1. vloga 2. vnašanje

Eingehung der Ehe –

podatkov

sklenitev zakonske zveze

Eingang m 1. vhod 2. prihod

eingekauft – vkupljen

3. prihodek 4. uvod, začetek ◊

(→ Grund, Rustikalist)

Eingang der Post – prihod pošte, Eingeladene(r) m povabljenec prispela pošta

Eingang der Stadt –

eingelangt – prispel

vhod v mesto

Eingemachte(s) n 1. obara 2. vloženo

Zimmer mit separatem Eingange

sadje oz. zelenjava

– soba s posebnim vhodom, soba

eingepöckelt – vsoljen

s separatnim vhodom

im Eingang erwähnt –

eingereiht – uvrščen

uvodoma omenjen

eingesalzen – nasoljen

eingangs – na začetku (*začetkoma),

eingestehen – priznati (→ Tat)

zgoraj

Eingewanderte(r) m priseljenec

Eingangszoll m uvozna carina

Eingeweide n 1. drobovje, drob

eingeboren – domoroden

2. čreva 3. osrčje

Eingeborene(r) m domorodec

eingeweiht – posvečen v (kaj),

eingebürgert – udomačen, običajen

obveščen o (čem)

264

Eingeweihte(r) m posvečeni,

einhellig – soglasen

obveščeni

Einhelligkeit f soglasnost

eingreifen – posegati v (kaj),

(→ Stimmeneinhelligkeit) ◊

posredovati, intervenirati

mit Einhelligkeit – soglasno

E

Eingreifen n poseg, posredovanje,

einholen – 1. pridobiti, priskrbeti

intervencija

(→ Erkundigung) 2. dohiteti

Einhalt – Einhalt gebieten/

3. prinesti 4. pospraviti (→ Ernte)

verschaffen/tun – preprečiti,

5. nadoknaditi

zaustaviti, zadržati

Einholung f pridobitev

einhalten – 1. upoštevati, držati se

(mnenja, soglasja) ◊

(česa) (→ Frist), ravnati se po

nach Einholung –

(čem), izpolniti (→ Bedingung)

po prejemu (*prejemši)

2. zadržati, zaustaviti

einig – enoten

Einhaltung f upoštevanje ◊

einige – nekaj

Einhaltung der Frist – upoštevanje einigermaßen – nekoliko

roka

Einigkeit f sloga, složnost, edinost,

einhändigen – vročiti, izročiti

sprava ◊

Einhändige(r) m vročitelj, izročitelj

Einheit und Einigkeit – enotnost

Einhändigung f vročitev, izročitev

in sloga

Friede und Einigkeit – mir in sloga

einhäuig – enokošen

Einigung f 1. dogovor, sporazum,

einheben – 1. obesiti, natakniti

soglasje, konsenz 2. združitev,

2. pobirati (davke, carine, prispevke)

zedinjenje ◊

Einhebung f pobiranje (davkov, carin,

eine Einigung erzielen/

prispevkov) (*pobera)

herbeiführen – doseči dogovor,

einheimisch – domač (→ Bevölkerung,

doseči soglasje

Person)

Einigungskriege pl združitvene

Einheimische(r) m domačin

vojne

(*domačinec)

einjagen – jmdm. Angst/Furcht

einheimsen – 1. spraviti pod streho

einjagen – nagnati (komu) strah

2. pobrati, požeti (aplavz, pohvalo)

v kosti, prestrašiti (koga)

einheiraten – 1. primožiti se

Einjährig-Freiwillige(r) m enoletni

2. priženiti se

prostovoljec (*jednoletni

prostovoljec) (enoletniku ali

Einheit f 1. enotnost 2. enota ◊

enoletnemu prostovoljcu je bilo

Einheit und Einigkeit – enotnost

v avstrijski vojski zaradi

in sloga

izobrazbe dovoljena enoletna

einheitlich – enoten

prezentna vojaška služba)

Einheitshaus n enotna domačija

(→ Präsenzdienst/einjähriger

(G I. 560)

Präsenzdienst)

265

Einjährig-Freiwilligen-Dienst m

in Einklang stehen – ujemati se

enoletna prezentna vojaška služba

(→ Einjährig-Freiwillige/r)

einkleiden – 1. preobleči, opraviti

2. slovesno preobleči v redovniško

E

Einjährige(r)

oblačilo (→ Orden)

(→ Einjährig-Freiwillige/r)

Einkleidung f slovesna preobleka v

Einkammersystem n enodomni

redovniško oblačilo

sistem

einkommen – 1. vročiti, zaprositi

einkassieren – 1. prejemati, prejeti

2. prispeti (→ Geld) 3. domisliti se ◊

2. pobirati, pobrati 3. izterjati

bittlich einkommen – zaprositi

Einkauf m nakup

mündlich einkommen – podati

ustno prošnjo

einkaufen – nakupovati

schriftlich einkommen – vložiti

Einkehr f 1. nastanitev, prenočitev

pisno prošnjo

2. obisk 3. samoizpraševanje,

mit einer Beschwerde einkommen

introspekcija ◊

– vložiti pritožbo

Einkehr halten – 1. nastaniti se pri

Was kommt ihm ein? – Česa se je

(komu), prenočiti pri (komu)

domislil?

2. obiskati (koga)

Einkommen n dohodek

Einkehr beobachten/halten –

(→ Arbeitseinkommen,

iti vase

Kameraleinkommen,

einkehren – 1. nastaniti se pri (komu),

Nationaleinkommen,

prenočiti pri (komu) 2. zaiti k

Realeinkommen, Volkseinkommen)

(komu), obiskati (koga), ustaviti se Einkommensbekenntnis n napoved pri (komu) 3. obrniti se vase ◊

dohodkov (*napovedba o dohodkih)

über Nacht einkehren – prenočiti

Einkommenssteuer f davek

Einkehrgasthaus n gostilna s

od dohodkov, dohodnina

prenočišči

(*dohodarina) (→ Personalsteuer)

(*gostilnica s prenočišči)

Einkünfte pl dohodki

Einkehrhaus (→ Einkehrgasthaus)

einladen – povabiti

Einkehrstation (→ Einkehrgasthaus)

Einlader m vabilec, vabitelj

einkerkern – zapreti, vreči v ječo

(*vabnik, vabič)

Einkerkerung f zapor, ječa

Einladung f vabilo ◊

einkesseln – obkoliti

Zum Tanzfest sind zahlreiche

Einkesselung f obkolitev

Einladungen ergangen. – Za ples

so bila izdana številna vabila.

einklagen – iztožiti, izterjati ◊

Einladungen versenden – razposlati

gerichtlich einklagen – sodno

vabila

iztožiti, sodno izterjati

Einladungskarte f vabilo (*vabilnica)

Einklang m soglasje, skladnost ◊

in Einklang bringen/setzen –

Einladungsschreiben n (pisno) vabilo

uskladiti

(*vabivno pismo)

266

einlag – davčna napoved

Einlegen von Flachs oder Hanf –

(o višini imenjske rente) (V 314)

namakanje lanu ali konoplje

Einlage f 1. vloga 2. vložek (*vložba) Einleger m 1. vložitelj, vlagatelj

(→ Grundbuchseinlage, Spieleinlage)

(*vložnik) 2. nastanjenec (ubogi, ki

E

3. nastanitev ubogih po hišah

je dan na oskrbovanje po hišah)

(→ Armeneinlage, Armenpflege)

(→ Armeneinleger, Armenpflege)

Einlagebuch n vložna knjižica

Einlegerstand m vlagatelji (*vložniki)

Einlagebüchel (→ Einlagebuch)

einleiten – 1. uvesti (*napeljati),

Einlager – Einlager halten

začeti, sprožiti (→ Amtshandlung,

(→ einlagern)

Erhebung, Kampagne, Maßregel,

Nachforschung, Untersuchung,

einlagern – nastaniti (vojsko)

Verfahren, Verfolgung, Verhandlung)

Einlagsblatt n vložni list

2. izpuščati, dovajati v (kaj)

Einlagskapital n vložni kapital

Einleitung f 1. uvod, začetek, uvedba

einlangen – 1. predložiti, vložiti

2. izpuščanje, dovajanje v (kaj) ◊

2. priti, prispeti, dospeti

Einleitung eines Verfahrens –

začetek postopka

Einlangen n prihod, prispetje,

(*vpeljava postopanja)

dospetje

Einleitungen treffen –

einlassen – 1. spustiti (koga) v (kaj)

začeti priprave za (kaj)

2. natočiti 3. vzidati 4. namazati

einlenken – popustiti, popuščati

5. pobarvati

Einlenken n popuščanje

einlassen, sich – 1. ukvarjati se s

(čim), spustiti se v (kaj) 2. začeti

einleuchten – postati jasno, postati

razmerje s (kom), spečati se s (kom)

očitno

Einlaß m vstop

einleuchtend – jasen, očiten

Einlaßgeld n vstopnina

Einlieferer m izročitelj (npr. vojaškega

dezerterja)

Einlauf m 1. prispela vloga, prispel

dopis, prispelo sporočilo 2. pritok,

einliefern – 1. izročiti, dostaviti

dotok 3. prihod (vlaka) 4. vplutje

2. pripeljati (v bolnišnico) 3.

(ladje)

privesti, predati (storilca sodišču) ◊

Der Täter wurde wegen

einlaufen – 1. dospeti (vloge, dopisi,

Wachebeleidigung dem

sporočila) 2. pritekati, stekati se

Kreisgerichte eingeliefert. –

3. prispeti (vlak) 4. vpluti (ladja)

Storilca so zaradi razžalitve straže

einlegen – 1. vložiti, vlagati

predali okrožnemu sodišču.

(→ Berufung, Beschwerde, Fleisch,

Einlieferung f 1. izročitev, dostava

Fürbitte, Lanze, Protest, Rekurs, 2. prevoz (v bolnišnico) 3. privedba,

Verwahrung, Veto, Wort)

predaja (storilca sodišču)

2. namakati 3. nastaniti

einlösen – 1. vnovčiti (→ Scheck)

Einlegen n 1. vlaganje 2. namakanje 3.

2. plačati (→ Wechsel) 3. odkupiti

nastanjevanje ◊

267

(→ Pfand) 4. izpolniti

(→ Steuer) 6. prevzeti (koga)

(→ Versprechen) 5. zamenjati (iz

(s svojim vedenjem)

obtoka vzete kovance, bankovce)

Einnehmer m prejemnik

E

Einlösung f 1. vnovčenje 2. plačilo

(→ Generaleinnehmer,

3. odkup 4. izpolnitev 5. zamenjava ◊

Mauteinnehmer, Obereinnehmer,

Einlösung der Münzen

Steuereinnehmer,

(Banknoten) – zamenjava (iz obtoka

Wegemauteinnehmer, Zolleinnehmer)

vzetih) kovancev (bankovcev)

Einnehmeramt n prejemniški urad

Einlösungspreis m odkupnina

(H 23)

Einlösungsschein m zamenjalni

Einnehmerei f davkarija

bankovec (leta 1811 izdani

bankovci (denar dunajske veljave/

einnemben (→ einnehmen)

Wiener Währung, W.W.) naj bi

einnember (→ Einnehmer)

zamenjal razvrednoten papirnati

Einöde f 1. pušča, pustota (*puščava)

denar, ki se je glasil na konvencijsko

2. samota (*samotija)

valuto)

Einödhof (→ Einschichthof)

einmähdig – enokošen (→ Wiese)

Einpacker m zavijač

Einmarsch m vkorakanje, prihod

Einparteienregierung f

einmarschieren – vkorakati

enostrankarska vlada

einmengen, sich (→ einmischen, sich)

einpfarren – vključiti v župnijo

Einmengung (→ Einmischung)

einquartieren – nastaniti

einmischen, sich – vmešavati se,

(zlasti vojsko)

vtikati se

Einquartierung f nastanitev (H 53),

Einmischung f vmešavanje

vojaška nastanitev (*nastanovanje,

einmütig – enodušen, složen

vkvartiranje, vkvartirovanje) ( Predpis

(→ Weise)

zastran vkvartirovanja vojakov /

Vorschrift über die Einquartierung

Einmütigkeit f sloga, edinost

des Heeres, izdan s cesarskim

Einnahme f 1. zavzetje 2. dohodek,

ukazom 15. maja 1851, loči med

prihodek ◊

trajno nastanitvijo (*dalj terpečim

feststehende Einnahmen – stalni

vkvartiranjem/nastanjenjem/

dohodki

dauernde Einquartierung)

reine Einnahme – čisti prihodek

in prehodno nastanitvijo

(*prehodom/vorübergehende

Einnahmsquelle f vir dohodkov

Einquartierung); pri nastanitvi

einnehmen – 1. zavzeti

loči med kasarnami (Casernen) in

(→ Augenschein, Haltung,

quazi kasarnami (Quasicasernen),

Parteistellung, Stadt, Standpunkt,

vojaškimi najemnimi izbami

Sturm) 2. prejeti, zaslužiti 3.

(Militärzinszimmer) itd.; v

zaužiti (→ Medizin, Abendmahl,

skladu s Postavo o nastanovanji

Mittagsmahl) 4. obsegati 5. pobirati

vojaščine / Einquartierungsgesetz,

268

izdano s cesarskim patentom

einraten – svetovati (komu kaj)

11. junija 1879, je nastanitev

(*nasvetovati)

(*nastanovanje/Einquartierung)

glede na njeno trajanje (*glede časa, Einraten n nasvet, svet ◊

doklej trpi) stalna (*stanovitna/

auf Einraten – po nasvetu

E

eine bleibende) in prehodna oz.

(*po svetu)

začasna (eine vorübergehende);

einräumen – 1. pospraviti, urediti

glede na vrsto nastanitve

2. dodeliti 3. priznavati, priznati

(*stanišče/Einquartierung) pa

(→ Recht) 4. odstopiti, prepustiti

ločuje med skupno nastanitvijo

Einräumer m cestar

(*vkupnim nastanovanjem/eine

(→ Straßeneinräumer)

gemeinsame/Einquartierung)

in posamezno nastanitvijo

Einräumerhaus n cestarska hiša

(*sameznim nastanovanjem/

Einräumung f 1. ureditev 2. dodelitev, Einzeln-Einquartierung); za

podelitev 3. priznanje (*dovolilo)

skupno nastanitev so bile po

4. odstop, prepustitev ◊

vrstnem redu predvidene državne

Einräumung dinglicher Rechte –

vojašnice (ärarische Kasernen),

podelitev stvarnih pravic

ostala primerna državna poslopja,

einrechnen – vračunati

prave vojašnice ali kasarne, ki jih

ponudijo dežela, občina ali zasebna

Einrechnung f vračunanje

(privatna) oseba in so namenjene

Einrede f ugovor ◊

izključno za nastanitev vojakov

eine Einrede unterbreiten/erstatten

(*pravilno ali navadno nastanovanje

– vložiti ugovor

vojakov/normale Bequartierung)

einreichen – vložiti, predložiti

ter zasilne vojašnice (*vojašnice

(→ Gesuch, Klage)

za silo, zasilnice/Nothkasernen),

ki služijo za zasilno nastanitev

Einreichung f vložitev, predložitev

(*zasilno nastanovanje/Noth-

Einreichungsprotokoll n 1. vložna

Bequartierung); pri slednjih gre za

knjiga, vložni zapisnik 2. vložišče

poslopja, ki služijo (stalni) skupni

(urad)

nastanitvi vojakov, vendar pa niso

Einreichungstermin m rok za

namenjena le vojaški nastanitvi; pri

vložitev

nastanitvi se omenjajo tudi barake

(*lesenjače/Baraken) kot nastanitev Einreichungszahl f vložna številka (*hranišča/Unterkünfte) vojakov

(→ Präsentatum)

med občasnimi vojaškimi vajami

einreihen – uvrstiti

(*periodnimi/občasnimi vajami v

Einreihung f 1. uvrstitev (*vvrstenje)

orožji/periodische Waffenübungen)

2. vpoklic (*vdruževanje med vojake)

in v času koncentracije enot

(*koncentracije krdel/Truppen-

einreißen – 1. natrgati 2. razširiti se Concentrirungen)) (→ Coliseum

(bolezen, razvada, zloraba)

(Laibach), Militäreinquartierung,

3. podreti (hišo, poslopje)

Naturaleinquartierung,

einrennen – 1. vdreti 2. podreti,

Schemalkaserne,

prevrniti

Transenalbequartierung)

269

einrichten – 1. ustanoviti, uvesti, einsalben – podeliti zakrament

vpeljati 2. opremiti (*opraviti,

bolniškega maziljenja

meblovati) (→ Zimmer) 3. urediti

(→ Krankensalbung, Ölung)

E

Einrichtung f 1. ustanovitev,

einsam – sam, samoten (→ Zelle)

ustanavljanje, uvedba (*vprava)

2. ustanova, zavod, institucija

Einsamkeit f samota

(*naprava, naredba) (→

einsammeln – nabirati, zbirati, zbrati

Wohlfahrtseinrichtung) 3. notranja

Einsammlung f zbiranje

oprema (*oprava, pohišje)

(→ Hauseinrichtung,

Einsatz m 1. uporaba, vključitev,

Zimmereinrichtung) 4. ureditev

angažiranje 2. akcija, posredovanje,

(*uredba)

intervencija 3. zastava, kavcija

4. napor, prizadevanje ◊

einrollieren – najemati (vojake),

im Einsatz sein – biti v uporabi,

novačiti

biti vključen, biti angažiran

Einrollierung f najemanje (vojakov),

zum Einsatz gelangen/kommen –

novačenje

uporabiti, vključiti, angažirati

einrücken – 1. priti na služenje

Einsch. = Einschicht(e)

vojaškega roka, slediti vpoklicu

(→ Einschicht/e)

(k vojakom) (*odriniti) 2. vkorakati einschalten – 1. vključiti, priklopiti (→ Spiel) 3. uvrstiti (v časopis) ◊

2. vriniti (npr. v listino) 3. vplesti v

Die Soldaten rückten in die Stadt

(kaj) 4. uvrstiti (v časopis), objaviti

ein. – Vojaki so vkorakali v mesto.

Nach der Marschübung rückten

Einschaltung f 1. vključitev, priklop

die Truppen in ihre Kaserne ein. –

2. vrivek (npr. v listini) 3. vpletanje

Po pohodni vaji so se čete vrnile v

4. uvrstitev (v časopis), objava

svojo kasarno.

(→ Zeitungseinschaltung)

zur Waffenübung einrücken – oditi einschanzen – vkopati, okopati na orožne vaje

(zavarovati z okopi)

einrückend – einrückend machen –

einschärfen – zabičati

napotiti k vojaški službi

Einschenker m natakar

Einrückendmachung f napotitev k

(*nalivač, natakač)

vojaški službi

Einschicht(e) f 1. samotna kmetija

Einrückung f 1. prihod vojakov

(*samišče – kategorija v Specialnem

k vojaški službi 2. vkorakanje

repertoriju krajev na Kranjskem /

vojakov, prihod vojakov 3. uvrstitev

Special-Orts-Repertorium von Krain

(v časopis)

iz leta 1894) (→ Einschichthof )

Einrückungsbefehl m vpoklic

2. samota

vojakov k vojaški službi

Einschichthof m samotna kmetija

eins – ena ◊

(*samišče)

eins sein – strinjati se

einschichtig – 1. samoten

eins werden – 1. zediniti se 2.

2. enoplasten 3. samski, neporočen

pogoditi se

einschiffen – vkrcati

270

Einschiffung f vkrcanje

nadomeščati (koga), zastopati (koga)

einschl. = einschließlich

gegen etwas einschreiten – upreti

(→ einschließlich)

se (čemu)

um etwas einschreiten – zaprositi

einschlagen – 1. zabiti 2. soditi v (kaj) za (kaj), posredovati, intervenirati

E

3. treščiti 4. kreniti (→ Richtung,

von amtswegen einschreiten –

Weg)

ukrepati po uradni dolžnosti

einschlägig – zadeven, dotičen

Einschreiten n 1. vkorakanje

Einschleicher m tat (*tihoplazec)

2. ukrepanje, posredovanje,

einschleppen – zanesti (bolezen)

intervencija 3. vloga, prošnja ◊

hierämtliches Einschreiten –

Einschleppung f zanašenje (bolezni)

*pomoč tukajšnje oblastnije

einschließen – 1. vključiti, obsegati,

auf/über Einschreiten – na prošnjo,

vsebovati, zajemati, všteti

po posredovanju, po intervenciji

(*zapopadati) 2. zakleniti

Ihr Einschreiten ist begründet. –

3. pripreti 4. obkoliti, obkrožiti,

Njena prošnja je utemeljena.

obstopiti, oblegati

einschröpfen – vtisniti kazensko

einschließlich – vključno s (kom/čim)

znamenje (→ Strafzeichen)

Einschließung f 1. vključitev

Einschröpfung – Einschröpfung

2. pripor 3. obkoljevanje, obkolitev,

des Strafzeichens – vtisnjenje

obleganje (*oblega, obseda)

kazenskega znamenja (izključitvenih

(→ Einkesselung)

črk) (→ Strafzeichen)

Einschluß m vključitev ◊

einschulen – vpisati v šolo

mit Einschluß – vključno s (kom/

Einschulung f vpis v šolo

čim), vštevši (koga/kaj)

einschwärzen – tihotapiti

einschmuggeln – vtihotapiti

Einschwärzung f tihotapstvo

Einschmuggeln n vtihotapljanje

einsegnen – blagosloviti

einschränken – omejiti

(→ Brautpaar, Wöchnerin) ◊

Einschränkung f omejitev, omejevanje

die Unterschrift des die Leiche

(*prikrajševanje, pritrgovanje,

einsegnenden Priesters – podpis

utesnovanje)

duhovnika, ki je blagoslovil

Einschreib(e)brief m priporočeno

pokojnika (*podpis pokopovalca)

pismo

(rubrika v matični knjigi umrlih)

Die irdische Hülle wird im

Einschreiben (→ Einschreib(e)brief)

Sterbehause feierlich eingesegnet.

Einschreibgebühr f vpisnina

– Posmrtni ostanki bodo v hiši

einschreiten – 1. vkorakati 2. ukrepati, žalosti svečano blagoslovljeni.

nastopiti, posredovati, intervenirati Einsegnung f blagoslov ◊

3. zaprositi za (kaj) ◊

priesterliche Einsegnung der Ehe –

dienstgemäß einschreiten –

duhovnikov blagoslov zakona

ukrepati po službeni dolžnosti

Einsegnung in der Friedhofskirche

für jmdn. einschreiten –

(im Sterbehause) – blagoslov

271

pokojnika v pokopališki cerkvi

določitev (→ Erbseinsetzung)

(v hiši žalosti)

3. vključitev 4. začetek 5. vstavitev

einsehen – 1. pogledati v (kaj),

Einsicht f 1. vpogled 2. spoznanje

E

pregledati (→ Akte), prebrati, dobiti

3. razumevanje ◊

vpogled v (kaj) 2. spoznati, dojeti,

jmdm. Einsicht in etwas gewähren

uvideti

– omogočiti (komu) vpogled v (kaj)

Einser m enica (tudi ocena), enojka

Einsicht in etwas nehmen –

(*edinica, edinka)

vpogledati v (kaj), pregledati (kaj)

zur allgemeinen öffentlichen

einsetzen – 1. postaviti 2. imenovati, Einsicht auflegen – razgrniti in

ustanoviti, umestiti, določiti

omogočiti vsakomur vpogled v

3. uporabiti, vključiti, angažirati

(kaj)

4. začeti se 5. vstaviti ◊

zur Einsicht aufliegen – biti na

einen Ausschuß einsetzen –

vpogled

imenovati odbor, ustanoviti odbor

zur Einsicht gelangen/kommen –

Panzer gegen Aufständische

priti do spoznanja

einsetzen – poslati tanke nad

upornike

Einsichtnahme f vpogled

einen Bischof einsetzen – umestiti Einsiedel (→ Einsiedler) škofa

einen Erben einsetzen – določiti

Einsiedelei f puščavništvo,

dediča

samotarstvo

Bombenflugzeuge einsetzen –

Einsiedler m puščavnik, samotar

vključiti bombnike, angažirati

einsitzen – 1. sedeti doma, čepeti

bombnike

doma 2. biti zaprt, prestajati

Gesundheit und Leben für die

zaporno kazen

Ausübung seiner Pflicht einsetzen

– zastaviti zdravje in življenje za

einspannen – vpreči (→ Pferd)

izpolnitev svoje dolžnosti

Einspänner m enovprežni voz,

in den vorigen Stand einsetzen –

enovprežnik (*voz samček, samec)

postaviti v prejšnje stanje

einspännig – 1. enovprežen

im Falle des Zutreffens ist

(→ Wagen) 2. z enim konjem

ein senkrechter Strich in die

betreffende Spalte einzusetzen –

Einsprache f ugovor ◊

v primeru pozitivnega odgovora

Einsprache erheben/tun – vložiti

je potrebno vstaviti navpično črto

ugovor, ugovarjati

v ustrezen razdelek (navodilo za

Einsprecher m ugovarjalec

popis prebivalstva leta 1910)

(*ugovornik)

einsetzen, sich – zavzeti se za (koga/

einspringend – vbočen (→ Winkel)

kaj), angažirati se za (koga/kaj)

Einspruch m ugovor ◊

Einsetzung f 1. postavitev (→ Stand)

Einspruch erheben – vložiti ugovor,

2. imenovanje (→ Beamte/r),

ugovarjati

ustanovitev (→ Untersuchungs-

dem Einspruch stattgeben –

kommission), umestitev (→ Bischof),

ugoditi ugovoru

272

den Einspruch zurückweisen –

Einstimmigkeit f soglasnost

zavrniti ugovor

einstmals (→ einst)

einst – nekoč

Einstreu f nastilje

Einstand m 1. nastop službe

E

2. predkupna pravica

einstreuen – 1. natrositi, posuti

(*stezna pravica)

2. nastiljati, nastlati (živini)

3. vplesti

Einstandspreis m nakupna cena

einstürzen – 1. porušiti se, sesuti se

Einstandsrecht n predkupna pravica

2. porušiti

(predvsem plemstva)

(*stezna pravica)

einstweilen – 1. zaenkrat, trenutno,

sedaj 2. medtem

einstecken – 1. vtakniti 2. molče

sprejeti, požreti (očitek, poraz)

einstweilig – začasen

(→ Niederlage, Schlappe) 3. zapreti

einteilen – razporediti, razvrstiti,

(→ Dieb)

razdeliti

einstehen – jamčiti za (koga/kaj)

Einteilung f razporeditev, razvrstitev,

einstellen – 1. ustaviti, prenehati

razdelitev (→ Landeseinteilung)

(→ Bewegung, Feindseligkeit)

Eintracht f sloga, složnost, edinost ◊

2. naravnati, nastaviti 3. zaposliti

Ruhe und Eintracht – mir in sloga

einstellen, sich – 1. pojaviti se

Eintrag m 1. vpis, vnos, uradni

2. pripraviti se na (kaj), prilagoditi

zaznamek 2. škoda (*kvar) ◊

se (čemu) ◊

Eintrag erleiden – biti prizadet,

Das alte Übel der Bettelei hat sich

utrpeti škodo

wieder eingestellt. – Ponovno se je

Eintrag machen/tun – škodovati,

udomačila stara nadloga beračenja.

oškodovati

Der Frühling stellte sich ein. –

eintragen – 1. vpisati, vnesti, vknjižiti

Prišla je pomlad.

2. donašati, prinašati ◊

Wir müssen uns auf die neue

in das Grundbuch eintragen –

Situation einstellen. – Prilagoditi se

vknjižiti, intabulirati

moramo novonastali situaciji.

(→ Eintragung, einverleiben,

Einstellung f 1. prekinitev, ustavitev,

Intabulation, intabulieren)

prenehanje 2. nastavitev, naravnava einträglich – donosen (→ Geschäft) 3. zaposlitev 4. stališče do

(koga/česa) ◊

Einträglichkeit f donosnost

Einstellung des

Eintragung f vknjižba, vpis

Versteigerungsverfahrens –

(→ Löschung) ◊

ustavitev dražbenega postopka

grundbücherliche Eintragung –

(*ustavitev dražbenega postopanja)

zemljiškoknjižni vpis

einstimmig – 1. soglasen, enoglasen

Eintragung in das Handelsregister

(*edinoglasen) 2. soglasno,

– vpis v trgovinski register

enoglasno (*edinoglasno) ◊

Eintragung der Löschung –

einstimmig annehmen – sprejeti

vpis izbrisa

soglasno

eintreffen – prispeti (→ Kurgebrauch)

273

Eintreffen n prihod

Einvernahme f zaslišanje ◊

Eintreffung (→ Eintreffen)

polizeiliche Einvernahme –

policijsko zaslišanje

eintreiben – 1. izterjati (→ Steuer)

zur Einvernahme vorführen –

E

2. gnati živino domov

privesti na zaslišanje

Eintreibung f izterjava

einvernehmen – zaslišati ◊

eintreten – 1. vstopiti (→ Heer)

eine Behörde einvernehmen –

2. nastopiti, priti do (česa), pojaviti se

pridobiti mnenje oblastnega organa

Eintretung (→ Eintritt)

Einvernehmen n 1. sporazum,

Eintritt m 1. vstop 2. vstopnina

dogovor, soglasje (*porazum,

3. začetek 4. nastop (službe) ◊

porazumljenje) 2. zaslišanje

freier Eintritt – prost vstop

(*zaslišba) ◊

Eintritt frei – prost vstop

im Einvernehmen mit jmdm. –

bei Eintritt der Dunkelheit –

v dogovoru s (kom) (*v porazumu,

ob mraku, ko se zmrači

dogovorno)

vor Eintritt der Nachtzeit – pred

nach gepflogenem Einvernehmen

nočjo

mit jmdm. – po doseženem

gegen Eintritt – proti vstopnini

dogovoru s (kom)

beim Eintritt der Krankheit –

ein Einvernehmen erzielen –

ob pojavu bolezni

doseči soglasje

bei Eintritt des Frühlings –

sich mit jmdm. ins Einvernehmen

ob začetku pomladi, ob nastopu

setzen – dogovoriti se s (kom),

pomladi

sporazumeti se s (kom)

in gutem (freundschaftlichem)

Eintritts-Certificat n vstopni

Einvernehmen mit jmdm. leben/

certifikat (za enoletne prostovoljce)

stehen – živeti/biti v dobrih

(→ Einjährig-Freiwillige/r)

(prijateljskih) odnosih s (kom)

Eintrittsgebühr f vstopnina

in schlechtem Einvernehmen mit

Eintrittskarte f vstopnica

jmdm. leben – živeti v nesoglasju

s (kom)

Einung f 1. zedinjenje, združitev, zveza,

korporacija 2. ceh 3. zadruga ◊

einvernehmlich – 1. soglasen,

freie Einung – prosta združba (V 204)

sporazumen 2. v soglasju s (kom/

čim), sporazumno s (kom/čim)

einverleiben – 1. pripojiti, vključiti

(*utelesiti), priključiti (*priklopiti)

Einvernehmung f zaslišanje,

2. vpisati, vknjižiti ◊

izpraševanje (*zaslišba) ◊

grundbücherlich einverleibt –

nach Einvernehmung – po

zemljiškoknjižno vpisan, vknjižen

pridobitvi (strokovnega) mnenja

(*dovprašavši, zaslišavši)

Einverleibung f 1. pripojitev,

Nach Einvernehmung Meiner

vključitev, priključitev 2. vpis,

Minister und nach Anhörung

vknjižba (→ Löschung) ◊

Meines Reichsrathes … – *Po

Einverleibung der Löschung –

nasvetu Svojih ministrov in po

vpis izbrisa, vknjižba izbrisa

zaslišanji Svojega deržavnega

274

svetovavstva … (obrazec na začetku Einwilligung f privolitev, privoljenje, cesarskega ukaza)

pristanek, soglasje, dovoljenje ◊

einverständlich – 1. sporazumen

die Einwilligung bekommen –

(→ Scheidung) 2. v soglasju s

dobiti dovoljenje

E

(kom), sporazumno

die Einwilligung erteilen/geben –

privoliti

Einverständnis n sporazum, soglasje,

die Einwilligung verweigern –

strinjanje (*porazumljenje) ◊

odreči privolitev

stillschweigendes Einverständnis –

tiho soglasje

Einwohner m prebivalec

einverstehen, sich – sporazumeti se

Einwohnerin f prebivalka

Einviertelhübler (→ Viertelhübler)

Einwohnermeldeamt n prijavni urad

Einwaggonierung f vkrcanje na vlak

Einwohnerschaft f prebivalstvo,

prebivalci

Einwand m ugovor ◊

Einwände erheben – ugovarjati

einzahlen – vplačati

Einwanderer m priseljenec

Einzahlung f vplačilo ◊

(*priselnik), imigrant

Einzahlungen leisten – vplačati

einwandern – priseliti se, imigrirati

Einzahlungsschein m 1. potrdilo o

vplačilu (*vplačilnica), pobotnica

Einwanderung f priselitev, imigracija

2. položnica

einwärts – znotraj

einzäumen – ograditi, zagraditi

einweihen – 1. razodeti (→ Geheimnis), Einzäumung f ograja, plot obvestiti 2. posvetiti, blagosloviti

3. svečano otvoriti

einzeichnen – 1. vrisati 2. vpisati

Einweihung f 1. razodetje

Einzeichnung f 1. vris 2. vpis

2. posvetitev, blagoslovitev

Einzelarrest (→ Einzel(n)haft)

(*posveta, posvetba, blagoslovljenje)

3. svečana otvoritev

Einzelfeuer n topovski ogenj s

posameznimi streli

einweisen – 1. uvesti v (kaj), vpeljati v (kaj) 2. napotiti

Einzelfirma f posamezna firma ◊

Register der Einzelfirmen –

Einweisung f 1. uvajanje v 2. napotitev register posameznih firm

einwenden – ugovarjati

Einzelgänger m samotar

Einwendung f ugovor ◊

Einzelhaus n posamezna hiša

mutwillige Einwendung – objesten

(kategorija v Specialnem repertoriju

ugovor (*nagajiv ugovor)

krajev na Kranjskem / Special-Orts-

Einwendungen einbringen/

Repertorium von Krain iz leta 1894)

erheben/vorbringen – vložiti

ugovore, ugovarjati (*vpirati se)

einzeln – 1. posamezen 2. posamezno

einwilligen – privoliti

Einzelne(r) m posameznik

(*posamezna osoba)

275

Einzel(n)haft f samica (zapor v samici) (koga) na led, prevarati (koga),

(*samotni zapor, posamsko zapertje)

ukaniti (koga)

einziehen – 1. povleči, potegniti, vdeti Eisbahn (→ Eis(lauf)platz) E

2. vkorakati, priti v/na 3. vseliti se

4. odvzeti, zapleniti, konfiscirati

Eisbrechen n lomljenje ledu

(→ Vermögen) 5. ukiniti (→ Stelle)

Eisdiele f sladoledarna

6. pobirati, izterjati (→ Geld,

Eiseinführung f dovažanje ledu

Steuer) 7. vpoklicati (→ Soldat)

(skladiščenje ledenih plošč za

8. poizvedeti (→ Erkundigung,

hlajenje pijač) (→ Eisgrube,

Kundschaft) 9. zapreti

Eiskeller)

(→ Verbrecher) 10. vzeti iz obtoka

(→ Banknote) 11. ukiniti

Eisen n 1. železo (→ Felleisen, Floßeisen, Flußeisen, Gußeisen, Hufeisen,

Einziehung f 1. izterjava, pobiranje

Pflugeisen, Roheisen, Schmiedeeisen,

2. odvzem, zaplemba, konfiskacija

Stemmeisen) 2. okovje (*železje)

3. ukinitev ◊

(→ Fußeisen, Handeisen) 3. meč ◊

Einziehung von Forderungen –

jmdn. in Eisen legen – vkleniti

izterjava terjatev

(koga)

Einziehung der Statthaltereien der

durch das Eisen sterben – biti ubit z

kleineren Kronländer – ukinitev

mečem (*umreti od meča)

namestništev v manjših kronovinah

Der Verurteilte wird mit Eisen an

Einziehung von Rechten – odvzem

den Füßen angehalten. – Obsojenca

pravic

se vklene v železne okove. (*Obsojeni

Einziehung von Steuern –

se vklepa v železje na nogah.)

pobiranje davkov

Der Verurteilte wird in Eisen und

Einziehung des Vermögens –

Banden zum Schanzengraben

odvzem premoženja, zaplemba

verurteilt. – Obsojenec se v železnem

premoženja

okovju obsodi na kopanje okopov.

gefängliche Einziehung – zapor

Der Verurteilte wird auf drei

einzig – edini ◊

Jahre Kerker in Eisen verurteilt. –

einzig und allein – edinole

Obsojenec se obsodi na tri leta ječe v

Einzug m 1. vselitev 2. prihod,

železnih okovih.

vkorakanje ◊

Eisenbahn f železnica (H 56)

feierlicher Einzug der Armee in die

(→ Bahn, Lokomotiveisenbahn) ◊

Stadt – slovesen prihod armade v

concessionierte Eisenbahn –

mesto, vkorakanje armade v mesto

koncesijska železnica

Einzug halten – 1. priti 2. vkorakati

(*dopuščena železnica)

Einzugsgebiet n zaledje ◊

elektrische Eisenbahn – električna

Einzugsgebiet eines Flusses –

cestna železnica, tramvaj (→ Bahn)

porečje

K. k. südliche Staats-Eisenbahn –

C. kr. južna državna železnica

Eis n led

(→ Bahn/Südbahn, Gesellschaft/K. k.

aufs Eis gehen – iti na led, dati se

priv. Südbahngesellschaft)

prevarati

jmdn. aufs Eis führen – speljati

Eisenbahnbetriebsdirektion f direkcija

za obratovanje železnice (H 56)

276

Eisenbahner m železničar

Eisenvitriol n železni (zeleni) vitriol

Eisenbahnministerium n ministrstvo za

(razkužilo za stranišča, gnojne

železnice (H 56)

jame)

(*železnično ministerstvo)

Eisenwerk n fužina

E

Eisenbahnstation f železniška postaja eisern – železen (→ Faust, Kanzler, (*štacija, štacjon)

Ration, Vieh, Vorhang, Vorrat) Eisenbahn-Train m vlak

Eisernviehvertrag m reja ali spolovina

Eisenbahnwächterhaus n železniška

živine (G II. 477)

čuvajnica

Eisfahrer m drsalec

Eisenbahnwaggon m železniški vagon Eisgewinnung f pridobivanje ledu Eisenbahn-Zufahrtsstraße

(sekanje ledenih plošč za hlajenje

f železniška dovozna cesta

pijač) (→ Eiseinführung)

(*železnična dovozna cesta) ( Zakon Eisgrube f ledena jama, ledenica ◊

z dne 28. julija 1889, o napravljanji

zwei städtische Eisgruben in

in vzdrževanji javnih neerarskih

Laibach: am Jahresmarktplatze

cest in potij, veljaven za vojvodino

und im Garten des Civilspitals –

Kranjsko / Gesetz vom 28. Juli

dve mestni ledenici v Ljubljani: na

1889, betreffend die Herstellung

Glavnem trgu in na vrtu Civilne

und Erhaltung der öffentlichen

bolnice

nichtärarrischen Straßen und Wege,

prišteva med javne neerarske ceste

Eiskaffee m ledena kava

tudi »železnične dovozne ceste«)

(*ledova kava)

Eisenbrücke f železen most

Eiskasten m omara za led

(*lednik, lednjak)

Eisenerz n železova ruda

Eiskeller m klet za led, ledenica

Eisen-Geschäft n trgovina z

železnino, železnina

Eis(lauf)platz m drsališče

Eisengießer m železolivar

Eismänner pl ledeni možje

(*vlivalec železa)

(Pankracij, Servacij, Bonifacij:

12., 13. in 14. maj)

Eisengießerei f 1. železolivarna

(→ Eisengußwerk) 2. železolivarstvo Eismonat m januar, prosinec Eisengußwerk n železolivarna

eitel – nečimrn, domišljav

Eisenhammer (→ Eisenhütte)

Eitelkeit f nečimrnost, domišljavost

Eisenhandlung f trgovina z železnino, Eiter m gnoj železnina

eitern – gnojiti se

Eisenhut m železni klobuk (čelada)

Eiterungsfieber n gnojna vročica

Eisenhütte f 1. plavž, fužina 2. železni ejusdem (→ hujus) izdelki, železnina

Eklampsie (→ Fraisen)

Eisenstraße f železnica

Eklat (→ Eclat)

(*železna cesta) (→ Eisenbahn)

277

eklatant (→ eclatant)

Elend n 1. beda, siromaštvo, uboštvo,

E. K. O. = Eiserner Krone-Orden

mizerija 2. izgnanstvo ◊

(→ Orden)

namenloses Elend – neznanska

beda

E

Ekstase f zanos, prevzetost, ekstaza

im äußersten Elend schmachten –

E. L. = Euer Liebden – Preljubeznivi!

živeti v največji bedi

(v nagovoru)

sich in Not und Elend befinden –

elaborieren – izdelati

živeti v stiski in bedi

in Not und Elend versetzen –

Elan m vnema, polet, zagon, elan

spraviti v stisko in bedo

elargieren – razširiti

Elevation f 1. vzpetina

»Elektrische« (→ Bahn)

2. povzdigovanje (duhovnik pri

Elektrische Bahn (Laibach) (→ Bahn)

povzdigovanju dvigne posvečeno

hostijo in kelih s posvečenim

Elektrische Kleinbahn (Laibach)

vinom) 3. naklonski kot, naklon

(→ Bahn)

(vertikalni kot izstrelitve), elevacija

Elektrizität f elektrika

Eleve m učenec, vajenec

Elektrizitätsleitung f elektrovod

(*pitomec, elev)

Elektrizitätswerk n elektrarna ◊

elevieren – dvigniti

städtisches Elektricitätswerk

eleviert – vzdignjen, povišan, višji

(Laibach) – mestna elektrarna

(Ljubljana) (mestna elektrarna

eligibel – izvojljiv

v Slomškovi ulici v Ljubljani je

Elimination f izločitev, eliminacija

začela obratovati 1. januarja 1898)

eliminieren – izločiti, eliminirati

Element n 1. prvina, snov, osnova,

elitär – eliten

podlaga, element 2. element

(slabšalno za posameznike kot člane Elite f izbranci, odličniki, elita združbe, npr. sumljivi elementi)

Eliteball m slovesni ples (*sijajni ples),

3. naravna sila (npr. voda, ogenj)

elitni ples (npr. 11. oktobra 1896 ob

Elementarbeschädigung

svečani otvoritvi Narodnega doma«

(→ Elementarschaden)

v Ljubljani)

Elementarereignis n ujma, naravna

Elle f vatel (dolžinska mera za

nesreča, elementarna nesreča

tkanine: 1 dunajski vatel (Wiener

(*elementarni prigodek)

Elle) = 77,75 cm), laket (*lehet)

Elementarschaden m elementarna

Ell(en)bogen m komolec

škoda

Elocation f 1. oddajanje 2. nevestina

Elementarschulen pl osnovne šole (H 51) oprava

Elementarunfall (→ Elementarereignis) elocieren – 1. oddajati 2. opraviti nevesto

Elenchus m 1. kazalo, register,

seznam, elenhus 2. nasprotni dokaz, Eloge f hvala, hvalnica zavrnitev (trditve), elenhus

eloquent – zgovoren, elokventen

278

Eltern pl starši (*roditelji)

emeritus – upokojen, emeritiran

(→ Adoptiveltern, Großeltern,

Nähreltern, Pflegeeltern,

Emeute f upor, vstaja

Schwiegereltern, Stammeltern,

Emigrant m izseljenec (*izselnik),

Stiefeltern, Voreltern, Wahleltern,

emigrant

E

Zieheltern) ◊

eminent – 1. odličen, izvrsten,

leibliche/rechte Eltern – pravi starši,

znamenit, viden, eminenten 2. zelo

rodni starši

pomemben, prvovrsten, izreden,

von ehrlichen Eltern geboren sein –

eminenten ◊

izhajati iz poštene družine

von eminenter Bedeutung sein –

von ehelichen Eltern herstammen

biti izrednega pomena

– biti spočet v zakonu, biti zakonski

otrok

Eminenz f prevzvišeni, eminenca (sprva

častni naziv za cesarje in kralje, od 17.

elternlos – brez staršev

stol. dalje tudi za kardinale) ◊

eludieren – 1. izogniti se, izmikati se

Eure Eminenz! – Vaša

2. preprečiti 3. zavajati, varati

prevzvišenost!/Vaša eminenca!

Em. = Eminenz (→ Eminenz)

graue Eminenz – siva eminenca

(vplivna osebnost, ki deluje iz ozadja)

Emanation f 1. izdaja, vročilo 2. odtok, izhod

eminieren – odlikovati se, izkazati se

emanieren – 1. izdati, vročiti

Emissär m odposlanec, emisar

2. odtekati, odteči, izhajati

Emission f 1. odposlanstvo

Emanzipation f 1. doseganje

2. izdajanje (npr. bankovcev), emisija

enakopravnosti, emancipacija

emittieren – izdati (npr. bankovce),

2. osvoboditev, oprostitev,

emitirati

emancipacija

Emolument n korist

emanzipieren – osvoboditi,

Emolumente pl dodatni (službeni)

emancipirati

prihodki, dodatki (k plači),

emanzipieren, sich – osamosvojiti se,

emolumenti

emancipirati se

Emolumentum (→ Emolument)

emballieren – zaviti, zapakirati

Emotion f čustvo, emocija

embarassieren – spraviti v zadrego

empf. = empfangen (→ empfangen)

Embarras m 1. ovira 2. težava, zadrega empfach (→ Empfanggeld) embaucher – novačiti

Empfang m 1. sprejem 2. prejetje,

Embolie f zamašenje žil, embolija

prejem 3. dohodek ◊

Emendation f izboljšanje, popravljanje

verschiedene Empfänge – različni

(napak), emendacija

prejemki

nach Empfang der heil.

emendieren – izboljšati, popraviti

Sterbesakramente – po prejemu

(napake), emendirati

svetih zakramentov za težko bolne

emeritieren – upokojiti, emeritirati

in umirajoče

279

einen Empfang geben – prirediti

Lehrers um Geldaushilfe

sprejem

wurde empfehlend dem k. k.

in Empfang nehmen – sprejeti

Landesschulrate übermittelt.

E

Empfangbrief m primsko pismo

– *Prošnja nekega mestnega

(G II. 432)

učitelja za denarno podporo se

je priporočilno odstopila c. kr.

empfangen – 1. prejemati, prejeti

deželnemu šolskemu svetu.

(→ Kommunion, Sakrament)

2. sprejemati, sprejeti

Empfehlung f priporočilo

(→ Acclamation, Aufwartung)

(*priporočba)

3. spočeti, zanositi ◊

jmdm. seine Empfehlungen wissen

ehrerbietigst und allerunterthänigst

lassen – priporočiti se (komu)

empfangen – prespoštljivo in

empfindlich – 1. občutljiv 2. zamerljiv preponižno sprejeti (cesarja)

3. hud, oster

Empfänger m prejemnik

Empire n 1. francosko cesarstvo pod

Empfanggeld n primščina (G II. 432)

Napoleonom I. in III., empir

2. umetniški slog v času vladavine

Empfängnis f spočetje, zanositev ◊

Napoleona I. in III., empir

Unbefleckte Empfängnis Mariens/

Marias – Marijino brezmadežno

Emplacement n položaj

spočetje (→ Maria)

emplacieren – postaviti

Empfangsbescheinigung

Emploi m služba funkcija

(→ Empfangsbestätigung)

employieren – zaposliti

Empfangsbestätigung f prejemno

potrdilo

Employierte(r) m uslužbenec

(*nameščenec)

Empfangsrezepisse

(→ Empfangsbestätigung)

empor – gor, navzgor, kvišku

Empfangsschein m prejemni list,

emporbringen – povzdigniti

prejemnica ◊

Emporbringung f povzdig

Empfangs- und Gegenschein –

empören – ogorčiti, razkačiti, razsrditi

*prejemni list in protipis

empören, sich – upreti se

empfehlen (empfahl, hat empfohlen)

– priporočiti

emporheben – dvigniti, izboljšati

empfehlen, sich – 1. priporočiti se

Emporhebung f dvig, izboljšanje

(→ Besuch) 2. posloviti se

Emporkömmling m povzpetnik,

(→ Hochachtung) ◊

parveni

sich empfehlen lassen –

Empörung f 1. ogorčenje 2. upor, vstaja 1. pozdraviti (koga) 2. priporočiti se

(komu)

Empressement n vnema, prizadevanje

empfehlend – s priporočilom

en detail – na drobno

(*priporočilno)

»Endlösung der Judenfrage« –

Das Gesuch eines städtischen

»dokončna rešitev židovskega

vprašanja« (evfemizem v

280

nacionalsocialistični terminologiji

eng – ozek (→ Wahl), tesen

za iztrebljenje Židov; posplošen

pojem, ki se je uporabljal po

Engagement n 1. službovanje, služba,

odločitvi o iztrebljenju Židov,

angažma 2. zavzemanje, zaveza,

sprejeti na konferenci, ki jo je

angažma 3. sprejem v službo,

E

Heinrich Himmler 20. januarja

nastavitev

1942 sklical v Wannseeju)

engagieren – 1. sprejeti v službo,

en gros – na debelo

nastaviti 2. nagovoriti, pridobiti,

angažirati 3. sprožiti (npr. spopad)

en masse – 1. množično 2. v velikem

številu

engagieren, sich – zavzeti se, zavezati

se, angažirati se

en parade – 1. v praznični obleki

(*v semanji obleki) 2. v praznični

Engbrüstigkeit f naduha

uniformi (→ Parade)

Enge f 1. ožina (→ Meerenge)

en passant – spotoma

2. tesnoba, stiska 3. soteska

enchantieren – očarati

Engel m angel (→ Schutzengel)

encouragieren – opogumiti

Engelmacherin f mazačka (ženska, ki

opravlja ilegalne splave)

Encyklika f papeževa poslanica,

enciklika

Engpaß m 1. soteska 2. ozko grlo

(težave v preskrbi)

Ende n 1. konec (→ Jahresende)

2. namen ◊

Engros-Lager n skladišče z blagom

gedeihliches Ende – uspešen

na debelo

zaključek

Enkel m vnuk (→ Großenkel)

zu Ende bringen/führen –

Enkelin f vnukinja (→ Großenkelin)

dokončati

zu Ende gehen – končati se, izteči se Enklave f država, vključena v ozemlje zu Ende sein – biti končan

druge države, enklava

Die Arbeit geht dem Ende zu. –

ennoblieren – povzdigniti v plemiški

Delo gre proti koncu.

naziv, poplemenititi

unrühmliches Ende – neslaven

enorm – velikanski, ogromen,

konec

neizmeren, enormen

ein schlechtes Ende nehmen –

slabo se končati

Enormität f ogromnost, enormnost

Endesgefertigte(r) m spodaj

Enquête f 1. preiskava, preiskovanje,

podpisani

poizvedovanje, anketa

2. obravnavanje, posvetovanje,

Endesunterzeichnete(r)

posvet, anketa (*enketa) 3. obrazec

(→ Endesgefertigte/r)

za zbiranje podatkov, anketni list ◊

Endschaft f dokončanje ◊

eine Enquête einberufen – sklicati

zur Endschaft bringen – dokončati

posvetovanje

Endurteil n končna sodba

Der Enquête liegen folgende

Fragepunkte zur Beratung vor: … –

enforcieren – okrepiti, ojačati

Na posvetovanju bodo obravnavali

naslednja vprašanja: …

281

Enquête-Kommission f preiskovalna

freundlichen Diensts und

komisija

respective Grusses … – … razen

enragiert – strasten, divji, besen

tega, da Vas službenovljudno

pozdravljam, … (obrazec

E

enrollieren – uvrstiti (*uverstovati)

na začetku listine deželnega

vojake na seznam, novačiti vojake

upravitelja)

enrollieren, sich – stopiti v vojaško

entbinden – 1. odvezati, rešiti,

službo (→ Felddienst)

oprostiti, osvoboditi 2. roditi, poviti

Enrollierte(r) m na seznam uvrščen

Entbindung f 1. odveza, oprostitev,

vojak, novačen vojak

rešitev, razrešitev 2. porod

Enrollierung f uvrščanje

Entbindungsanstalt f porodnišnica

(*uverstovanje) ◊

Conscription und Enrollierung –

entblöden – sich nicht entblöden –

popisovanje (konskripcija) in

upati si

uvrščanje (npr. moških prebivalcev entblößen – razgaliti, razkriti Vojne krajine)

entblößt – 1. gol, razkrit 2. naperjen entadeln – odvzeti plemiški naziv

(→ Gewehr) 3. izdrt (→ Schwert)

entartet – izrojen, degeneriran

von etwas entblößt sein – biti brez

(→ Kunst)

(česa)

Entartung f 1. izroditev, degeneracija entbrennen – vneti se, vžgati se, 2. izrodek, spaka, spaček 3.

vzplamteti

zmanjšanje telesnega organa

entbürden – razbremeniti (*razpertiti) ◊

(*spridenje), atrofija

ein Pferd entbürden – raztovoriti

(→ Leberentartung, Nierenentartung)

konja

entbehren – pogrešati, biti brez (česa), entdecken – odkriti (→ Verschwörung) shajati brez (česa) ◊

die Nahrung entbehren – stradati

Entdeckung f odkritje ◊

Diese Gerüchte entbehren

Entdeckung Amerikas – odkritje

allen Grundes. – Te govorice so

Amerike

neutemeljene.

Entdeckungsfall – im

Entbehrung f pomanjkanje, stradanje

Entdeckungsfalle – v primeru

izsleditve (*če se stvar zasledi)

entbieten – 1. poslati, sporočiti

(*perpovedati, zapovedati)

entehren – 1. onečastiti 2. osramotiti

(→ Gruß) 2. poslati po (koga),

Entehrung f 1. onečaščenje

poklicati (koga) ◊

2. osramotitev

Wir … entbieten … unsere Huld

enteignen – razlastiti, ekspropriirati

und Gnade. – Mi … sporočamo …

našo blagost in milost. (obrazec na Enteignung f razlastitev, začetku cesarskega patenta)

ekspropriacija

Entbietung f pošiljanje, sporočanje ◊

Enteignungsverfahren n

… nebst Entbietung meines

razlastitveni postopek

(*razlastilno postopanje)

282

Enteignungsverhandlung f

entfliehen – pobegniti (*uskočiti)

razlastitvena obravnava

(*razlastilna razprava)

Entfliehung f pobeg

Entente f sporazum, antanta ◊

entfremden – odtujiti, ukrasti

E

Entente cordiale – prisrčna zveza

entfremden, sich – odtujiti se

(zveza med Francijo in Anglijo

Entfremdung f odtujitev, kraja

(1904) s pridružitvijo Rusije

(1907)) (Tripelentente)

entführen – 1. ugrabiti, ukrasti

Kleine Entente – mala antanta

(*uhitati) 2. odpeljati 3. speljati

(zveza med Češkoslovaško,

Entführung f ugrabitev

Jugoslavijo in Romunijo

Entgang m izguba, zmanjšanje

(1921–1949))

prihodkov (→ Verdienstentgang) ◊

enterben – razdediniti

Entgang des Gewinns – izguba

Enterbung f razdedinjenje

dobička

(*razdedimba)

entgegen – 1. proti, nasproti

entfachen – zanetiti, podpihovati

2. v nasprotju s (čim), nasproten

(→ Kampagne, Streit)

entgegenbringen – izkazati

entfallen – 1. pasti iz (česa) 2. odpasti (→ Vertrauen, Wohlwollen)

3. pripasti

Entgegenhalt – im Entgegenhalte zu

entfallend – pripadajoč (→ Tangente)

etwas – v primerjavi s (kom/čim)

entfalten – 1. razgrniti, razprostreti,

entgegenhalten – primerjati

razviti 2. razvijati, razviti

Entgegenhandlung f kršitev

(→ Tätigkeit)

entgegenkommen – 1. ustreči, ugoditi

Entfaltung f 1. razgrnitev,

2. ustrezati 3. sprejeti ◊

razprostitev, razvitje (npr. zastave)

einer Bitte entgegenkommen –

2. razvoj, razcvet

ugoditi prošnji

entfernen – 1. oddaljiti, odmakniti

Entgegenkommen n prijaznost,

2. odstraniti, izločiti, odgnati

ljubeznivost, ustrežljivost

entfernen, sich – oddaljiti se, oditi,

entgegenkommend – ustrežljiv

ločiti se

Entgegennahme f sprejem

Entfernung f 1. oddaljenost, razdalja

entgegennehmen – sprejeti, prevzeti

2. odstranitev, izločitev, odgon

(→ Beglaubigungsschreiben)

3. odhod

entgegensehen – pričakovati, nadejati

Entfernungsgebühr f kilometrina

se (→ Willfahrung) ◊

(*daljavna pristojbina)

Über diese beiden Punkte sehe

entfertigen – 1. odpraviti (pri

ich baldigst Ihrer freundlichen

dedovanju) (*odrajtati) 2. izvršiti

Antwort entgegen. – Glede teh

Entfertigung f 1. odpravnina

dveh točk pričakujem Vaš skorajšnji

(pri dedovanju) (*odrajtanje)

prijazni odgovor.

(→ Erbentfertigung) 2. izvršitev

entgegnen – odgovoriti

283

Entgegnung f odgovor ◊

Präsenzdienstpflicht – oprostitev

In Entgegnung der sehr

prezentne vojaške službe

geschätzten Zuschrift … –

(*oprostitev od dejanske službene

V odgovoru na zelo cenjeni dopis

dolžnosti)

E

… (obrazec v uradnem dopisu)

Enthebungskarte (→ Gratulations-

entgehen – 1. spregledati, prezreti

Enthebungskarten)

2. ogniti se, uiti, ubežati (→ Not)

3. zapustiti (→ Zeitlichkeit),

entheiligen – skruniti, oskruniti

zapuščati (→ Kraft)

(*razsvetiti)

Entgelt n povračilo, plačilo, vračilo

Entheiligung f skrunitev, oskrunitev ◊

(*odmena) ◊

Entheiligung der Sonn- und

angemessener billiger Entgelt –

Feiertage – skrunitev svetosti nedelj

»primerjena prava cena« (G II. 451)

in praznikov

enthaften – izpustiti iz zapora

Enthobene(r) m oproščenec

Enthaftung f izpustitev iz zapora

Enthüllung f 1. razkritje 2. odkritje,

razvitje ◊

enthalten – vsebovati, obsegati

Enthüllung eines Denkmals –

(*obsezati, zapopasti)

odkritje spomenika

enthalten, sich – vzdržati se ◊

Enthüllung einer Fahne – razvitje

sich der Stimme enthalten –

zastave

vzdržati se glasovanja

Enthüllungsfeier f 1. slovesnost ob

Enthaltung f 1. vzdržnost, abstinenca

odkritju spomenika 2. slovesnost ob

2. vzdržani glas

razvitju zastave ◊

(→ Stimmenenthaltung)

Enthüllungsfeier der Vereinsfahne

– slovesnost ob razvitju društvene

enthaupten – obglaviti

zastave

Enthauptung f obglavljenje,

enthusiasmieren – navdušiti

dekapitacija

Enthusiasmus m navdušenje,

entheben – 1. razrešiti, odstaviti

entuziazem

(→ Amt, Dienst) 2. oprostiti

entjungfern – razdevičiti, deflorirati

entheben, sich – 1. odrešiti se

2. odkupiti se (→ Gratulations-

Entjungferung f razdevičenje,

Enthebungskarten)

defloracija

Enthebung f 1. razrešitev, odpoklic

entkleiden – 1. sleči 2. odvzeti naziv

(→ Dienstenthebung) 2. oprostitev

(čast, funkcijo)

(*oprostilo), odveza ◊

entkräften – 1. oslabeti, izčrpati

Enthebung vom Amte – razrešitev

2. izpodbijati (→ Beweis), ovreči

(*odstava od urada)

(→ Vorwurf)

(→ Amtsenthebung)

Enthebung vom Dienste –

Entkräftung f onemoglost

razrešitev (*odprava iz službe)

(→ Altersschwäche, Marasmus)

(→ Dienstenthebung)

entlassen – 1. odpustiti (→ Dienst)

Enthebung von der

2. izpustiti 3. izključiti

284

Entlassene(r) m (vojaški) odpustnik

Urtheile der Lehrerconferenz) die

(*odpuščenec)

vorgeschriebenen nothwendigsten

Entlaßschein m odpustni list

Kenntnisse erworben haben und

(G II. 350), odpustnica

aus der Schule zu entlassen sind,

E

(*izpustno spričevalo, izpustnica)

das Entlassungszeugnis…)«)

Entlassung f 1. odpustitev

entlasten – 1. razbremeniti (*razprtiti),

(*odpuštenje, stalno odstavljanje)

odpraviti (sum) 2. dati razrešnico

(→ Dienstentlassung) 2. izpustitev

3. razdolžiti (*dolga očistiti)

3. odpustnica 4. izključitev

Entlastung f 1. razbremenitev,

(→ Disziplinarmittel)

odprava (suma) 2. razrešnica

Entlassungsgesuch n prošnja za

(*odveza) 3. odveza 4. razdolžitev

odpustitev iz službe

(*razdolžba) ◊

(*odpustna prošnja)

Entlastung des bäuerlichen

Grundbesitzes – zemljiška odveza

Entlassungsschein (→ Entlaßschein)

(cesar Ferdinand I. je zemljiško

Entlassungsurkunde f odpustna

odvezo uvedel z Najvišjim

listina (odpustno listino so morali

patentom z dne 7. septembra 1848.

predložiti tujci za pridobitev

Odprava podložništva in zemljiška

avstrijskega državljanstva oz.

odveza. / Allerhöchstes Patent vom

sprejem v občinsko zvezo

7. September 1848. Aufhebung

(Gemeindeverband))

des Unterthänigkeitsbandes und

Entlassungszeugnis n *izpustno

Entlastung des bäuerlichen Besitzes. )

spričevalo, izpustnica ( Ukaz

dem Vorstand die Entlastung

ministra za bogočastje in uk z dne

aussprechen – sprejeti/izglasovati

20. avgusta 1870. leta, s katerim

razrešnico načelništvu

se občnim ljudskim šolam izdaje

Entlastungsoffensive f razbremenilna

šolski in učni red / Verordnung des

ofenziva

Ministers für Cultus und Unterricht

Entlastungszeuge m razbremenilna

vom 20. August 1870, womit eine

priča

Schul- und Unterrichtsordnung

für die allgemeinen Volksschulen

entlaufen – pobegniti

erlassen wird, je določal: »Ko mine

Entlaufen n pobeg

dôba, v kateri je bilo v šolo hoditi,

tisti otroci, ki imajo po sodbi

entledigen, sich – 1. znebiti se

šolskega voditelja (v takih šolah,

2. izvršiti, izpolniti

koder je po več razredov, po sodbi

Entledigung f oprostitev

učiteljskega zbora) najpotrebnejše

entleeren – izprazniti

zapovedane znanosti in katere je

odpustiti iz šole, dôbe izpustno

Entleerung f praznjenje, izpraznitev ◊

spričevalo (izpustnico) … (Nach

pneumatische Entleerung der

Vollendung der Schulpflichtigkeit

Senkgrube – pnevmatično

erhalten Kinder, welche nach dem

praznjenje greznice

Urtheile des Leiters der Schule (an entlegen – oddaljen mehrklassigen Schulen nach dem

285

entlehnen – izposoditi si, na posodo entrechten – odvzeti pravice, oropati

jemati

pravic

Entlehner m izposojevalec,

entrechtet – brezpraven, brez pravic

E

posojilojemalec

Entrechtung f odvzem pravic

entleiben – ubiti, usmrtiti

Entrée n 1. vstopnina 2. vstop

entleiben, sich – ubiti se, narediti

3. začetek 4. predprostor, predsoba

samomor, vzeti si življenje

5. predjed ◊

Entleiber m morilec

freies Entrée – prost vstop

gegen Entrée – proti vstopnini

Entleibte(r) m umorjenec

Entréekarte f vstopnica

Entleibung f uboj, umor, usmrtitev

Entrepreneur m 1. podjetnik, agent

entleihen – sposoditi si

2. prireditelj 3. vodja potujoče

entlohnen – plačati, poplačati

igralske skupine, principal

(→ Mühe)

Entreprise f podjetje

Entlohnung f plačilo (*lon, mezda),

(→ Theater-Entreprise)

poplačilo

mittelst öffentlicher Versteigerung

entmachten – odvzeti oblast, odvzeti

in die Entreprise überlassen –

moč

oddati posel preko javne dražbe

Entmachtung f odvzem oblasti,

Entrevue f sestanek, pogovor

odvzem moči

entrichten – plačevati, plačati

entmilitarisieren – demilitarizirati

(*odrajtati) (→ Steuer)

Entmilitarisierung f demilitarizacija

Entrichtung f plačilo, vplačilo,

plačevanje (*oprava, opravljanje,

entmündigen – odvzeti (komu)

odrajtovanje) (→ Geldentrichtungen,

opravilno sposobnost, postaviti

Naturalentrichtungen)

(koga) pod skrbništvo, določiti

(komu) skrbnika

entrinnen – ubežati, uiti (→ Tod)

Entmündigte f opravilno nesposobna entrüstet – ogorčen ženska

Entrüstung f ogorčenje (→ Sturm)

Entmündigte(r) m opravilno

entsagen – odpovedati se, odreči se

nesposoben moški

(→ Thron)

Entmündigung f odvzem opravilne

Entsagung f odpoved, odrekanje

sposobnosti, določitev skrbništva

Entsatz m 1. osvoboditev oblegane

Entmündung (→ Entmündigung)

trdnjave oz. obleganega mesta

Entnationalisierung f raznarodovanje

(*otetba od obsede) 2. čete za

pomoč oblegani trdnjavi oz.

Entnazifizierung f denacifikacija

obleganemu mestu

Entourage f okolje, spremstvo

(→ Entsatztruppen)

entourieren – obdajati

Entsatzschlacht f bitka za osvoboditev

entraten – pogrešati

oblegane trdnjave ali obleganega

286

mesta (npr. od Turkov obleganega

entschlafen – umreti (→ Herr)

Dunaja 12. septembra 1683)

Entschlafene f pokojnica, rajnica

Entsatztruppen pl čete za pomoč

oblegani trdnjavi oz. obleganemu

Entschlafene(r) m pokojnik, rajnik

E

mestu (*čete za otetbo od obsede)

entschlagen, sich – 1. znebiti se, rešiti entschädigen – povrniti škodo

se 2. odbiti, izogniti se 3. odreči se,

(*odškodovati)

odpovedati se

Entschädigung f povračilo

Entschließung f sklep (*odločilo),

škode, odškodnina (*odškodba,

resolucija ◊

odškodovanje)

Allerhöchste Entschließung –

(→ Kriegsentschädigung)

Najvišji sklep (cesarjev sklep)

eine Entschließung schöpfen –

Entscheid m odločba, razsodba, sklep

sprejeti sklep

entscheiden – odločiti, razsoditi

Entschlossenheit f odločnost

(→ Instanzenzug)

entschlummern – zaspati, umreti

entscheiden, sich – odločiti se

(→ Herr)

entscheidend – odločilen

Entschluß m odločitev ◊

(→ Schlacht, Wendung)

Fassung eines Entschlusses –

Entscheidung f 1. odločitev, odločanje

sprejetje sklepa

2. razsojanje, razsodba (*razsodilo,

einen Entschluß fassen – sprejeti

rešilo, razloka, razločilo), sklep ◊

odločitev, odločiti se

Fällung der Entscheidung – sprejem

zum Entschluß kommen –

odločitve

odločiti se

meritorische Entscheidung –

Entschuldigkeitsszettel m opravičilo

odločitev o bistveni stvari

(za izostanek v šoli)

eine Entscheidung ergeht – izda se

razsodba

Entschuldigung f opravičilo

eine Entscheidung fällen – sprejeti

Entschuldigungsgrund m opravičljiv

odločitev

vzrok

zur Entscheidung einsenden –

Entschuldung f poplačilo dolgov

poslati v odločitev (*poslati na rešilo)

zur Entscheidung gelangen/kommen entseelen – umoriti, ubiti, usmrtiti

– sprejeti odločitev, odločiti se

(→ Körper)

zur Entscheidung stellen –

entsetzen – 1. odsaditi (G II. 423)

dati v odločanje

(→ besetzen, stiften, stören)

Entscheidungsrecht n pravica

2. odstaviti (→ Amt, Würde)

razsojevanja

3 rešiti, osvoboditi

(oblegano mesto, trdnjavo)

Entscheidungsschlacht f odločilna

(→ Entsatz, Entsatztruppen)

bitka

4. nadomestiti (→ ersetzen)

entschieden – 1. odločen 2. odločno

Entsetzen n groza

Entschiedenheit f odločnost

entsetzen, sich – zgroziti se, osupniti

287

entsetzlich – grozen, strahovit,

entstehen – 1. nastajati, nastati,

strašen

postati 2. kratiti, odreči ◊

entsetzt – zgrožen, osupel

Daher haben wir demselben mit

einem solchen Zeugnis an die

E

Entsetzung f odstavitev ◊

Hand zu gehen nicht entstehen

Entsetzung vom Amt – odstavitev

können. – Zato istemu nismo

(*odstava od urada)

mogli odreči takšnega spričevala.

(→ Amtsentsetzung)

Entsetzung vom Dienst –

Entstehen n nastajanje ◊

odstavitev (*odprava iz službe)

im Entstehen begriffen sein –

(→ Dienstentsetzung)

nastajati

Entspannung f popuščanje napetosti

entstehend – im entstehenden Falle

– v nasprotnem primeru

Entspannungspolitik f politika

(v primeru nespoštovanja predpisa)

popuščanja napetosti, detant

Entstehung f nastajanje, nastanek,

entspinnen, sich – razviti se, nastati

izvor

(→ Diskussion, Krieg, Wortwechsel)

Entstehungsursache f vzrok za

entsprechen – 1. ustrezati 2. ustreči,

nastanek ◊

ugoditi, izpolniti (→ Ansuchen,

Entstehungsursache des Feuers –

Antrag, Aufforderung, Auftrag,

vzrok za nastanek požara

Gesuch) ◊

Er hat seiner Stellungspflicht nicht Entstellung f 1. iznakaženje, nakaza, entsprochen. – Ni izpolnil svoje

deformacija 2. popačenje (dejstev)

naborne dolžnosti.

Entsumpfung f izsuševanje

entsprechend – v skladu s (čim),

(→ Morastentsumpfung)

ustrezen, primeren

Entsumpfungs-Local-Commission

Entsprechung f 1. ustrezanje,

(Laibacher Morast) f Krajna

ustreznica 2. izpolnitev ◊

komisija za osušenje močvirja

In Entsprechung des Erlasses vom

(Ljubljansko močvirje)

… – V skladu z odlokom z dne …

enttarnen – razkriti, demaskirati

(*ustrezaje/ustrezujoč odloku iz dne

…) (obrazec v uradnem dopisu)

Enttarnung f razkritje, demaskiranje

Wir sehen uns zu bereitwilliger

entthronen – odstraniti s prestola,

Entsprechung verpflichtet. –

pahniti s prestola, detronizirati

Zavezujemo se ustrežljivo nuditi

Entthronung f odstranitev s prestola,

ustrezno protiuslugo. (obrazec na

detronizacija

koncu uradnega dopisa)

entvölkern – zmanjšati število

Entsprechungsfrist f izpolnitveni čas

prebivalstva, opusteti ◊

(*izpolnilni rok, izpolnilna doba)

Die Pest hat das ganze Gebiet

entspringen – 1. pobegniti, uiti

entvölkert. – Zaradi kuge je celotno

(*uteči, uskočiti, uskakati)

področje opustelo.

(→ Arrestant) 2. izvirati

entvölkert – neobljuden, zapuščen,

entsprungen – pobegel

opuščen

288

Entvölkerung f upadanje števila

Entwurf m 1. osnutek

prebivalstva, depopulacija

(→ Gesetzesentwurf) 2. načrt ◊

entwässern – izsuševati, izsušiti

Kremsierer Entwurf – kromeriški

osnutek ustave (H 52)

Entwässerung f izsuševanje

E

(→ Morastentwässerung)

entziehen – 1. odvzeti, odtegniti,

zapleniti, zaseči 2. odreči

entweder – entweder ... oder – ali ... ali

(→ Vertrauen)

entweichen (entwich, ist entwichen) – entziehen, sich – izogibati se, izogniti 1. pobegniti 2. izmikati se

se, izmikati se (→ Militärpflicht)

Entweichung f pobeg ◊

Entziehung f odvzem, odtegnitev,

Soldat, steckbrieflich verfolgt

zaplemba, zaseg ◊

wegen Entweichung aus seinem

Entziehung des Rechtes –

Urlaubsort – zaradi pobega s

odvzem pravice

tiralico iskani vojak-dopustnik

entziffern – 1. pojasniti šifrirano

Entweichungsgefahr f nevarnost

besedilo, dešifrirati 2. pojasniti,

pobega (zapornika, ujetnika)

razložiti

Entweichungsversuch m poskus

Entzifferung f 1. dešifriranje

pobega (zapornika, ujetnika)

2. pojasnilo, pregled

entweihen – oskruniti

Entzündung f vnetje

Entweihung f oskrunitev

(→ Bauchfellentzündung,

entwenden – ukrasti

Gedärmentzündung,

Gehirnentzündung,

Entwendung f tatvina, kraja

Gehirnhautentzündung,

entwerfen – izdelati (→ Plan)

Lungenentzündung,

entwerten – razvrednotiti

Magenentzündung,

Rippenfellentzündung,

Entwertung f razvrednotenje

Zellengewebeentzündung) ◊

(→ Geldentwertung)

Entzündung der Atmungsorgane –

entwichen – pobegel

vnetje dihal (*vnetje sopil)

Entwichene(r) m begunec

entzweien – razdvajati

(*pobegnjenec, begun)

Enumeration f naštevanje, enumeracija

entwickeln – razvijati, razviti

enumerieren – naštevati

entwickeln, sich – razvijati se, razviti se Enunziation f 1. razglas, objava, Entwicklung f razvoj ◊

enunciacija 2. izjava, izrek, stavek,

aus Mangel an körperlicher oder

enunciacija

geistiger Entwicklung des Kindes – Enveloppe f ovojnica zaradi zaostalosti v telesnem ali

duševnem razvoju otroka (*zavoljo Environs pl okoliški kraji, okolica bolehnosti ali preslabe glave)

Enzyklika f papeževa okrožnica,

eine Entwicklung nehmen –

enciklika

razvijati se

Epaulement n zaklon

289

Epaulette f naramka (okras na

Equitationslehrer m učitelj jahanja

naramnem delu častniške

uniforme), naramnik, epoleta

Er. La. = Ehrsame Landschaft

(→ Landschaft)

E

Epave f ruševina

erachten – meniti, soditi (→ Pflicht,

ephemer – 1. kratkotrajen, bežen,

rechtens) ◊

efemeren 2. nepomemben, efemeren

als/für notwendig erachten –

Epidemie f epidemija (*kuga,

meniti, da je potrebno, smatrati za

podežélna bolezen) (→ Pest) ◊

potrebno

Ausbruch der Epidemie – izbruh

Erachten n mnenje, sodba ◊

epidemije

meines Erachtens – po mojem

Erlöschung der Epidemie –

mnenju

ponehanje epidemije

Die Epidemie ist ausgebrochen. –

eradicieren – iztrebiti

Epidemija je izbruhnila.

Erbadel m dedno plemstvo, rodovno

Die Epidemie ist erloschen. –

plemstvo

Epidemija je ponehala.

Erbamt n dedna služba, dedni urad,

epidemisch – epidemičen

dedna čast, dedni naziv

(→ Krankheit)

(→ Erblandamt)

Epilepsie f božjast, epilepsija

Erbärmdebild (→ Christus)

epileptisch – božjasten, epileptičen

erbarmen – smiliti se

Epiphania (domini) (→ Christus)

Erbarmen n usmiljenje

Episkopat n zbor škofov, episkopat

erbarmen, sich – usmiliti se

Epistel f 1. poslanica, pismo, epistola

Erbarmung f 1. milost 2. usmiljenje,

2. apostolsko pismo Nove zaveze

pomilovanje ◊

oz. njegovi odlomki, epistola

durch Gottes Erbarmung –

3. pesnitev v obliki pisma, epistola

po božji milosti

4. svarilo, epistola

erbarmungslos – neusmiljeno

Epistelseite (→ Epistolarseite)

erbarmunsvoll – usmiljen

Epistolarseite f desna stran oltarja

erbauen – 1. zgraditi 2. pridelati

(gledano iz cerkvene ladje), kjer je

3. (duhovno ) dvigniti

duhovnik bral epistole

erbaulich – 1. spodbuden 2. poučen

Epitaph n nagrobni napis, epitaf

3. nabožen

Equipage f 1. oprema, oprava, obleka Erbaulichkeit f povzdig (duhovnega 2. prtljaga 3. posadka 4. kočija,

življenja) (*povzdiga)

ekipaža, ekvipaža

Erbauung f 1. gradnja, izgradnja,

equipieren – 1. opremiti 2. opremiti z zidanje 2. dvig, povzdig, razvoj

moštvom

(*povzdiga) 3. spodbujanje

Equipierung f oprema, oprava

k pobožnosti (*vzpodbuja k

Equitation f jahanje, dresurno jahanje,

pobožnosti), nabožnost ◊

ekvitacija

Erbauung der Wasserleitung –

izgradnja vodovoda

290

Erbauungsbuch n nabožna knjiga

Erbgang m dedovanje ◊

(knjiga, ki spodbuja k pobožnosti)

durch Erbgang – z dedovanjem

Erbberechtigte(r) m dedič ◊

Erbgebühr f dedna pristojbina

Aufgebot der Erbberechtigten –

E

poziv sodišča dedičem

erbgesund – dedno zdrav

Erbbürger pl »dedni meščani« (V 158)

Erbgut n dedna posest, dediščina

(*dedina)

Erbe m dedič (*erb, dednik,

podedovalec) (→ Alleinerbe,

Erbhofamt n dedni dvorni urad,

Intestaterbe, Kronerbe, Leibeserbe,

dedna dvorna služba

Miterbe, Nacherbe, Noterbe,

Erbhold m rojenjak (V 79; G II. 286,

Testamentserbe, Universalerbe) ◊

331, 334, 338, 347, 349, 351, 447),

leiblicher Erbe – lastni dedič, rodni

graščinski podložnik

dedič (*rojeni dednik)

Erbholdschaft f rojenjaštvo (G II. 286,

rechte Erben – zakoniti dediči

331, 334, 338, 347, 349, 351, 447),

(G II. 431)

graščinsko podložništvo

Erbe n dediščina (*očevina, dedina,

Erbhuldigung f dedni poklon

dedovina, dedovščina), patrimonij

(V 203), dedna poklonitev ◊

erben – dedovati, podedovati

die Erbhuldigung leisten –

Erben-Ausforschung f poizvedovanje

pokloniti se (dedni poklon)

za dediči

erbieten – ponuditi

Erbentfertigung f odpravnina pri

erbieten, sich – ponuditi se, biti

dedovaju

pripravljen (→ Gegenwillfährde)

erbeten – zaprošen (→ Zeuge)

erbietig – erbietig sein – biti

Erbfall m 1. vračilo fevda oz. zakupa pripravljen

(ob smrti zakupnika) 2. prehod Erbietung f ponudba ◊

dediščine v državno last

Nebst Erbiethung unserer

(če pokojnik ni imel naslednikov ali

willfährigen Dienste und

sorodnikov)

respektive Grußes … – Poleg

Erbfeind m 1. dedni sovražnik,

službenovljudnega pozdrava

zakleti sovražnik, stari sovražnik

… (obrazec na začetku dopisa

(*poglavni sovražnik) 2. hudič,

deželnega upravitelja)

antikrist

erbitten – zaprositi (→ Zeuge)

Erbfolge f nasledstvo, dedovanje

erbitten, sich – zaprošati za (kaj),

(→ Intestaterbfolge) ◊

izprositi si (kaj), priporočati se za

gesetzliche Erbfolge – zakonito

(kaj) (→ Besuch)

dedovanje (*postavno dedovanje)

erbittert – ogorčen (→ Kampf)

Erbfolgekrieg m nasledstvena vojna

Erbitterung f ogorčenje

Erbfreileute pl svobodini (G II. 329)

erbkrank – dedno bolan

(→ Erbfreimann)

Erbland n dedna dežela ◊

Erbfreimann m svobodin (G II. 329)

k. k. Erblande – c. kr. dedne dežele

291

Erblandamt n dedna deželna služba

Erb-Falckenmeister-Amt – urad

(častni deželni dedni urad)

dednega sokolarskega mojstra (po

Erbland-Hofmeister-Amt –

J. V. Valvasorju eden od enajstih

urad dednega deželnega dvornega

častnih uradov na Kranjskem)

E

mojstra (po J. V. Valvasorju eden

od enajstih častnih uradov na

Erblasser m zapustnik (*dedopustnik),

Kranjskem)

oporočnik, testator

Oberst-Erb-Cammer-Amt –

Erblasserin f zapustnica

višji dedni komorni urad (po J. V.

(*dedopustnica), oporočnica,

Valvasorju eden od enajstih častnih

testatorka

uradov na Kranjskem)

Erbleihe f dedni zajem

Erbland-Marschall-Amt – urad

(V 181; G II. 422)

dednega deželnega maršala (po J. V.

Valvasorju eden od enajstih častnih Erblichkeit f dednost uradov na Kranjskem)

erblöden, sich – ustrašiti se

Erbland-Stallmeister-Amt – urad erblos – brez dediča ◊

dednega deželnega konjušnika

erbloses Gut/erblose

(nadkonjarja) (po J. V. Valvasorju

Verlassenschaft – zapuščina brez

eden od enajstih častnih uradov na

dediča

Kranjskem)

Erbland-Jägermeister-Amt –

Erbmann m podložnik (G II. 331)

urad dednega deželnega lovskega

Erbmasse f dediščina

mojstra (po J. V. Valvasorju eden

Erbmonarchie f dedna monarhija

od enajstih častnih uradov na

Kranjskem)

erbost – razsrjen

Erbland-Stäblmeister-Amt – urad erbötig – pripravljen, voljan ◊

dednega deželnega paličarja (po

sich erbötig machen – biti

J. V. Valvasorju eden od enajstih

pripravljen, biti voljan

častnih uradov na Kranjskem)

Erbpacht f dedni zakup (G II. 456)

Erb-Mundschencken-Amt – urad

dednega točaja (po J. V. Valvasorju Erbpächter m dedni zakupnik eden od enajstih častnih uradov na Erbpachtgut n dednozakupna posest, Kranjskem)

dednozakupno zemljišče (G II. 456)

Erb-Silber-Cammer-Amt – urad Erbportion f dedni delež, dediščina ◊

dednega sreberničnika (po J. V.

väterliche Erbportion – dediščina

Valvasorju eden od enajstih častnih

po očetu

uradov na Kranjskem)

Erb-Fürschneider-Amt – urad

Erbprinz m dedni princ

dednega prirezovalca (po J. V.

(prestolonaslednik)

Valvasorju eden od enajstih častnih Erbprinzessin f dedna princesa uradov na Kranjskem)

(prestolonaslednica)

Erb-Truchseß-Amt – urad

dednega stolnika (po J. V.

erbrechen – nasilno odpreti, vlomiti

Valvasorju eden od enajstih častnih Erbrechen n bruhanje, bljuvanje uradov na Kranjskem)

erbrechen, sich – bruhati, bljuvati

292

Erbrecht n 1. dedno pravo 2. dedna Erbteil m dedni delež

pravica

Erbteilung f delitev zapuščine

Erbrechung f 1. vlom 2. bruhanje,

(*dedniška delitev, deljenje dedine)

bljuvanje

Erbvogt m dedni odvetnik

E

erbringen – predložiti

(→ Beweis, Nachweis)

Erbvogtei f dedno odvetništvo

Erbsaß m dedni posestnik

Erbzinsgüter pl dednozakupninska ali

dedno-pravdna zemljišča (G II. 456)

Erbschaft f dediščina (*dedina) ◊

Anfall der Erbschaft – pridobitev

Erbzinsvertrag m dednodačna pogodba

dediščine

(V 420)

ruhende Erbschaft – ležeča

Erchtag m torek

dediščina (od smrti zapustnika do

Erdabrutschung f zemeljski plaz

sodnega prisojila dediču)

die Erbschaft annehmen – sprejeti Erdäpfel pl krompir dediščino

Erdarbeiten pl zemeljska dela, izkop,

die Erbschaft antreten – nastopiti

odkop

dediščino

Erdaushebung f izkop, odkop

die Erbschaft einantworten –

prisoditi dediščino

Erdaushub m izkopana zemlja

Erbschaftsangelegenheiten (Adel) pl

Erdbeben n potres

dedne zadeve ( plemstvo) (H 23)

Erdbebendarlehen n potresno posojilo

Erbschaftsteilung (→ Erbteilung)

(na podlagi Zakona z dne 6. julija

1895 o odobritvi podpor iz državnih

Erbschaftsweg – im Erbschaftswege

sredstev ob potresu leta 1895 na

– z dedovanjem

Kranjskem in Štajerskem / Gesetz

Erbseinsetzung f določitev dediča,

vom 6. Juli 1895, betreffend die

postavitev dediča ◊

Gewährung von Unterstützungen

gegenseitige Erbseinsetzung –

aus Staatsmitteln anläßlich des

obojestranska poslednja volja

Erdbebens im Jahre 1895 in Krain

(sklenjena med zakoncema)

und Steiermark, je bilo pomoči

erbserklären – priglasiti se za dediča,

potrebnim posestnikom v Ljubljani

podati dedno izjavo

odobreno brezobrestno posojilo v

višini 1.700.000 gld.; posojilojemalci

Erbserklärung f priglasitev dedičev,

so morali začeti z odplačevanjem

dedna izjava

potresnega posojila 1. januarja 1901,

erb(s)fähig – dedno sposoben

in sicer v 15 enakih obrokih)

Erb(s)fähigkeit f dedna sposobnost

Erdbebenfond (Stadtmagistrat

Erbstaat m dedna država

Laibach) m *potresni zaklad

(Mestni magistrat Ljubljana)

Erbsteuer f davek na dediščino

(→ Jahresrechnung)

erb(s)unfähig – dedno nesposoben

Erdbebenwarte f potresna opazovalnica

Erb(s)unfähigkeit f dedna

(v Ljubljani se je nahajala na C. kr.

nesposobnost

višji državni realki)

293

Erdbeere f rdeča jagoda

Ereignung (→ Ereignis)

Erd-Cavalier m prednji okop

Eremiten pl eremiti (H 27, 28, 49)

Erde f zemlja, svet ◊

(→ Augustiner-Eremiten)

E

Taktik der verbrannten Erde –

(moški samostanski red)

taktika požgane zemlje (popolno

ererben – podedovati (→ Treue)

opustošenje lastnega ozemlja ob

umiku)

erfahren – 1. zvedeti 2. doživeti

auf blanker Erde – na goli zemlji

(→ Bestätigung, Förderung,

zu ebener Erde – v pritličju

Korrektur, Veränderung,

(*pri tleh)

Verbesserung, Vereinfachung,

Staub und Erde – prah in pepel

Vervollkommnung, Wandel)

von der Erde scheiden – umreti

erfahren – izkušen (*veden)

zur Erde bestatten – pokopati

Erfahrenheit (→ Erfahrung)

Die Erde sei ihr leicht! – Naj ji bo

lahka zemljica!/Naj počiva v miru!

Erfahrlust f zvedavost

Erdenpilger m tuzemski romar

Erfahrung f izkušnja (*skušnja) ◊

in Erfahrung (Erfahrenheit)

Erderschütterung f potres

bringen – zvedeti, ugotoviti

erdeuten – pojasniti, razložiti

Erfahrungsbringung f ugotovitev ◊

erdeutet – omenjen

bei Erfahrungsbringung – če bi se

Erdgeist m podzemeljski duh

izvedelo

Erdgeschoß n pritličje (*prizemlje)

erfassen – 1. zajeti, evidentirati

2. dojeti 3. potegniti za seboj

erdichten – izmisliti si

erfechten – izbojevati, izboriti

erdichtet – izmišljen, fiktiven

(→ Sieg)

Erdichtung f izmišljotina

erfinden – 1. iznajti 2. izmisliti si

Erdkreis m zemeljska obla, vesoljni

Erfindung f 1. izum, iznajdba

svet

2. izmišljotina 3. najdenje

Erdkunde f zemljepis

(→ Kreuzerfindung)

(*zemljeznanstvo)

erflehen – izprositi

Erdöl n nafta ◊

erfließen – iziti, izdati

Erdöl fördern – črpati nafto

(→ Entscheidung, Urteil) ◊

Erdreich n zemlja, prst

Eine Entscheidung ist noch nicht

erflossen. – Odločba še ni bila

erdulden – prenašati, pretrpeti, trpeti

izdana.

(→ Marter)

erflossen – izdan

Ereignis n dogodek, slučaj, pripetljaj

(*primerek) (→ Elementarereignis) ◊ Erfolg m uspeh, izid, izkušnja die jüngsten Ereignisse – najnovejši

(*nasledek, posledek) ◊

dogodki

einen Erfolg erzielen – doseči uspeh

von Erfolg gekrönt sein – biti

Ereignisgeschichte f dogodkovna

kronan z uspehom

zgodovina

294

erfolgen – 1. zgoditi se, nastopiti, Erfüllung der Versprechungen –

slediti, nastati 2. izdati, izročiti,

izpolnitev obljub

dodeliti

Erfüllung der Forderungen –

erfolglassen – 1. izročiti, izdati

izpolnitev zahtev

E

2. izplačati

Erfüllung der Militärdienstpflicht

– izpolnitev vojaške obveznosti

Erfolglassung f 1. izročitev, izdaja

in Erfüllung gehen – izpolniti se,

2. izplačilo

uresničiti se

Erfolglassungsantrag m izročilni nalog Erg. = Ergänzung ( → Ergänzung) Erfolglassungsbewilligung f izročilno ergänzen – dopolniti dovolilo

Ergänzung f dopolnjevanje,

Erfolglassungsgesuch n prošnja za

dopolnitev, dopolnilo

izročitev, izročilna prošnja

(→ Heeresergänzung ) ◊

Erforderliche(s) n potrebno

Ergänzung auf den Kriegsstand

erfordern – zahtevati (→ Not), biti

– dopolnitev na vojni stalež,

potreben

mobilizacija

eine Ergänzung vornehmen –

Erfordernis n 1. zahteva, pogoj

dopolniti

2. potreba (pri proračunu)

(*potrebščina) ◊

Ergänzungsbezirk m dopolnilni

Bedeckung des Erfordernisses –

(naborni) okraj

*pokritje potrebščine (pri proračunu) Ergänzungsbezirkskommando n erforschen – 1. raziskati, poizvedeti,

dopolnilno okrajno poveljstvo

preiskati 2. izslediti

Ergänzungswahlen pl dopolnilne

Erforschung f 1. raziskovaje,

volitve, nadomestne volitve

poizvedenje, preiskovanje

Ergänzungszulage f dopolnilna doklada

2. izsleditev

ergeben – 1. dati, znašati 2. pokazati Erforschung f raziskovanje,

ergeben – 1. vdan (*veren), ponižen,

poizvedovanje, preiskovanje

pokoren (→ Wunsch) 2. vdano

erfreuen – veseliti

(*verno), ponižno, pokorno

erfreuen, sich – 1. veseliti se 2. uživati (→ Bitte) ◊

(→ Anklang, Gesundheit)

Ihr ergebener … – Vaš vdani

(*verni) … (obrazec na koncu

erfrischen – osvežiti, obnoviti

pisma)

Erfrischung f 1. osvežitev 2. okrepčilo ergeben, sich – 1. vdati se, predati se Erfrorene(r) m zmrznjenec

(→ Diskretion, Schicksal) 2. slediti

erfüllen – izpolniti, uresničiti

iz (česa), izhajati iz (česa) 3. zapasti

(→ Anspruch, Bedingung, Forderung, (→ Prostitution, Trunk)

Obliegenheit, Pflicht)

Ergebenheit f 1. vdanost, ponižnost,

Erfüllung f izpolnjevanje, izpolnitev,

pokornost, lojalnost 2. odvisnost

uresničitev ◊

(→ Trunkergebenheit) ◊

unwandelbare Treue und

295

Ergebenheit – neomajna zvestoba

prepokorno prosimo za dobrotljivo

in vdanost (*vernost in vdanost)

dostavo izkaznic. (obrazec na

angestammte Treue und

začetku uradnega dopisa)

Ergebenheit an das Allerhöchste

E

Kaiserhaus – prirojena zvestoba in Ergebnis n 1. izid, rezultat, uspeh vdanost Najvišji cesarski hiši

2. posledica ◊

alleruntertänigste Ergebenheit

Ergebnisse zeitigen – dajati

dem erlauchten Monarchen –

rezultate

preponižna vdanost svetlemu

Ergebung f 1. vdaja 2. vdanost ◊

cesarju

Ergebung in den göttlichen Willen

dem Kaiser den Eid der Treue

– vdanost v božjo voljo

und Ergebenheit leisten – priseči

mit Ergebung etwas dulden –

zvestobo in vdanost cesarju

vdano (kaj) prenašati

Ergebenheitsadresse f vdanostna

ergehen – 1. izdati, razglasiti

izjava (vladarju)

(→ Einladung, Entscheidung,

ergebenst- – 1. prevdan (*preveren),

Gesetz), izreči (→ Gnade, Recht)

preponižen, prepokoren

2. goditi se 3. nasloviti (→ Bitte) 2. prevdano (*preverno),

ergehen, sich – 1. sprehajati se

preponižno, prepokorno ◊

2. obširno poročati o (čem), na

Die ergebenst gefertigte

dolgo in široko govoriti o (čem),

Genossenschaft bringt hiermit

podrobno opisovati (kaj)

zur Anzeige, … – Preponižno

ergo – torej

podpisana zadruga s tem naznanja,

… (obrazec na začetku uradnega

ergötzen – zabavati (koga), razveseliti

dopisa)

(koga)

Ergebenst Unterfertigter wagt die

ergötzen, sich – zabavati se, veseliti se

Bitte, … – Preponižno podpisani si Ergötzung f zabava, veselje, veselica

drzne (*si vsoja) prositi … (obrazec

na začetku dopisa)

ergreifen – 1. prijeti, zgrabiti

Der Unterfertigte stellt die

2. presuniti, ganiti 3. sprejeti,

ergebenste Bitte, … – Podpisani

prevzeti, ukreniti, vložiti

preponižno prosi … (obrazec za

(→ Appellation, Beruf, Berufung,

začetku dopisa)

Beschwerde, Besitz, Flucht,

Unterzeichnete erlaubt sich

Gelegenheit, Macht, Maßnahme,

den hochgeehrten Damen

Maßregel, Partei, Rechtsmittel,

die ergebenste Anzeige zu

Rekurs, Schritt, Schwert, Tat, Waffe, machen, …– Podpisana se

Wort)

usoja velespoštovanim damam

ergreifend – ganljiv, presunljiv

preponižno naznaniti, … (obrazec v Ergreifung f 1. prijetje (*ujetba, časopisnem oglasu)

prijetba, zasačba) 2. poseganje po

Die hohe Landesregierung wird

(čem), prevzem

um die gütige Zusendung der

(→ Machtergreifung) ◊

Ligitimationskarten ergebenst

die Ergreifung des Rechtswegs –

ersucht. – Visoko deželno vlado

poseganje po pravnih sredstvih

296

Erh. = Erhalt (→ Erhalt)

Erhaltung und Wahrung des

erhaben – 1. prevzvišen, veličasten,

Friedens – ohranjanje in varovanje

cenjen 2. prevzvišeni, veličastni,

miru

cenjeni (v nagovoru) 3. dvignjen ◊

Erhaltungskosten pl stroški

E

Erhabener Herr! – Prevzvišeni

vzdrževanja

gospod!

In erhabener Gegenwart Eurer

erhängen – obesiti

Majestät … – V prevzvišeni

Erhängen n obešanje (→ Selbstmord)

navzočnosti Vašega veličanstva …

erhängen, sich – obesiti se

Geburtstag Sr. kais. königl. apost.

Majestät unseres erhabenen

Erhängte(r) m obešenec

Monarchen Franz Josef I. – rojstni erheben – 1. dvigniti, povzdigniti dan Njegovega cesarsko-kraljevega

(→ Adelsstand), poveličati

Veličanstva, našega prevzvišenega

2. zaračunati (→ Gebühr)

monarha Franca Jožefa I.

3. pobirati (→ Steuer)

Erhalt m prejem ◊

4. ugotoviti, poizvedeti,

nach Erhalt der Rechnung –

poizvedovati (*ovedovati)

po prejemu računa

(→ Schätzungswert) 5. vložiti

(→ Anklage, Anspruch, Bedenken,

erhalten – 1. dobiti, prejeti

Beschwerde, Einsprache, Einspruch,

(→ Antwort, Anweisung, Auftrag,

Einwand, Einwendung, Forderung,

Feuertaufe, Geltung, Oberhand,

Gebühr, Klage, Protest) 6. izraziti Palme, Rat, Stoß, Überzeugung,

(→ Anschuldigung, Vorwurf,

Vertrauensvotum, Zuschlag)

Zweifel)

2. ohraniti (→ Friede), obdržati

3. preživljati, vzdrževati (→ Stand) ◊ Erheben n dvig ◊

dankend erhalten – hvaležno

Der Bürgermeister lud die

potrditi prejem

Versammlung ein, das Andenken

Gott erhalte, schirme (beschütze)

der Verstorbenen durch Erheben

und segne Eure kaiserliche

von den Sitzen zu ehren. – Župan

Majestät! – Bog ohrani, čuvaj

je pozval zbor, naj z dvigom

in blagoslovi Vaše cesarsko

s sedežev počasti spomin na

Veličanstvo! (zaključni stavek v

preminule.

nagovoru cesarju)

erheben, sich – 1. dvigniti se

erhalten bleiben – ohraniti se,

(→ Ehrung, Trauer, Zeichen)

obdržati se

2. upreti se 3. nastati (npr. vihar)

4. napotiti se, podati se

Erhalter m hranilec, vzdrževalec

(→ Familienerhalter)

erhebend – zanosen, vznesen

(*privzdignjen)

Erhaltung f 1. ohranjanje, ohranitev

(*ohramba) 2. vzdrževanje

erheblich – znaten, občuten,

(*vzdržba) 3. preživljanje

pomemben

(→ Subsistenzerhaltung) ◊

Erhebung f 1. vstaja, upor

Erhaltung des Friedens –

(→ Volkserhebung) 2. zgraditev

ohranjanje miru

3. povzdignjenje (→ Adelserhebung,

297

Adelsstandserhebung), povzdig

erhoben – ugotovljen

4. preiskava, poizvedovanje,

(→ Schätzungswert) ◊

poizvedba (*ovedovanje) 5. vložitev,

gerichtlich erhoben – sodno

uvedba 6. pobiranje 7. anketa

ugotovljen

E

8. vznesenost, zanos (*vznos)

gerichtliche Erhebungen – sodne

erhobenermaßen – kot se je ugotovilo

preiskave

erhöhen – 1. zvišati, povišati

polizeiliche Erhebungen –

(→ Freiherrenstand, Ritterstand),

policijske preiskave

dvigniti 2. povečati

Erhebung der Berufung – vložitev erhöht – 1. zvišan, povišan, dvignjen pritožbe

2. večji, povečan

Erhebung einer Burg – zgraditev

gradu

Erhöhung f 1. povišanje

Erhebung des Geistes – povzdig

(→ Adelserhöhung,

duha

Adelsstandserhöhung, Kreuzerhöhung,

Erhebung der Klage – vložitev

Standeserhöhung) 2. povečanje

tožbe

(→ Gehaltserhöhung) 3. višina, grič,

Erhebung eines Dorfes zu einem

vzpetina

landesfürstlichen Marktflecken –

erholen – 1. priskrbeti si 2. omeniti povzdignjenje vasi v cesarski trg

erholen, sich – 1. odpočiti se,

Erhebung der Vermögensverhältnisse

oddahniti se 2. okrevati

– poizvedovanje o premoženjskih

3. posvetovati se (→ Rat) ◊

razmerah

Erhebung von den Sitzen –

erholt – omenjen

vstajanje s sedežev (v znak

Erholung f 1. počitek, oddih

spoštovanja, sožalja)

2. razvedrilo (*razvedrenje)

Erhebungen einleiten – 1. uvesti

3. okrevanje 4. povračilo ◊

preiskave 2. uvesti poizvedbe

seine Erholung wider jmdn. suchen

Erhebungen pflegen – 1. opraviti

– iskati povračilo pri (kom)

preiskave 2. opraviti poizvedbe

Erholungsreise f dopustniško

Erhebungsakt m poizvedbeni spis

potovanje

erheischen – zahtevati, biti potreben

Erholungsurlaub m dopust

erheitern – razjasniti, razvedriti,

erhören – uslišati (→ Bitte)

razveseliti

Erhörung f uslišanje ◊

erheiternd – razvedrilen

Erhörung finden – biti uslišan

erhellen – 1. razsvetliti, osvetliti 2. biti erinnerlich – erinnerlich sein –

razviden ◊

spominjati se

Daraus erhellt, daß … – Iz tega je

erinnern – 1. spomniti (koga) na (kaj)

razvidno, da …

2. naznaniti (komu kaj), opomniti

erhenken (→ erhängen)

(koga) na (kaj), opozoriti (koga) na

erhenken, sich (→ erhängen, sich)

(kaj) (→ Überfluß) ◊

den Schuldner erinnern – terjati

dolžnika

298

Vom dem K. k. Landesgericht

erkennen – 1. spoznati (→ richtig),

Laibach wird den

prepoznati, razpoznati, identificirati

Rechtsnachfolgern nach … hiemit

2. razsoditi (→ Recht), odločiti

erinnert … – C. kr. deželno sodišče

3. obsoditi ◊

v Ljubljani s tem naznanja pravnim

für richtig erkannt – spoznan za

E

naslednikom po ….

pravilnega

erinnern, sich – spomniti se,

jmdn. mit Dank erkennen – izraziti

spominjati se

(komu) zahvalo, biti (komu)

hvaležen

Erinnerung f 1. spomin, pomnenje

über etwas erkennen – razsoditi o

2. naznanilo, razglas, opomin

(čem), odločiti o (čem)

(*opominovanje), opozorilo

gegen jmdn. auf Gefängnis

(→ Meineiderinnerung,

(Geldstrafe) erkennen – obsoditi

Wahrheitserinnerung) 3. opomba,

(koga) na ječo (plačilo globe)

pripomba, pristavek, ugovor ◊

bleibende Erinnerung – trajen

erkenntlich – hvaležen

spomin

Erkenntlichkeit f hvaležnost

dankbare Erinnerung – hvaležen

spomin

Erkenntnis f spoznanje ◊

in Erinnerung bringen – opomniti,

zur Erkenntnis kommen – priti do

opozoriti

spoznanja

in lebhafter Erinnerung haben –

Erkenntnis n sodba, razsodba, sklep

imeti v živem spominu

(*razsodilo, razsod) ◊

Nach vorausgeschickter

Fällung des Erkenntnisses – izrek

gesetzlicher Erinnerung zur

sodbe, razsodba

Aussage der reinen Wahrheit … –

administratives Erkenntnis – sodba

Potem, ko je bila stranka zakonito

upravne gosposke

opozorjena, da mora govoriti čisto

geschöpftes Erkenntnis – izrečena

resnico, … (→ Wahrheitserinnerung)

razsodba

Erinnerungsfeier f spominska

richterliches Erkenntnis – sodniška

slovesnost

razsodba (*sodniško razsodilo),

(→ Matura-Erinnerungsfeier)

sodba sodniške gosposke

ein Erkenntnis schöpfen – razsoditi

Erinnerungsmedaille f spominska

medalja

Erkennung f spoznavanje,

prepoznavanje, identifikacija

Erinnerungsschreiben n pisni

opomin

Erkennungsmarke f identifikacijska

značka (vojaka) (v Nemčiji jo je ob

erkannt – spoznan za (koga)

začetku vojne1870/1871 uvedel

erkantnus – sklep (sodišča) (V 406) pruski kralj Viljem I.)

(→ Legitimationsblatt)

erkaufen – 1. kupiti 2. podkupiti

Erkennungszeichen n 1. prepoznavni

Erkäufer m 1. kupec 2. podkupovalec

znak (v vojski), spoznavno

Erkäufte(r) m podkupljenec

znamenje (*spoznavalno znamenje,

spoznanica) (→ Feldruf, Losung,

299

Parole) 2. znamenje (obvezna Erkrankungsfall – im

oznaka motornih vozil)

Erkrankungsfalle – v primeru

Erker m pomol (na konzolah

bolezni

E

izstopajoč del stavbe)

erkühnen, sich – drzniti si, upati si

erkiesen – izbrati

erkunden – poizvedeti, dognati,

erklären – 1. pojasniti, razložiti

preiskati, sondirati

2. izreči (→ Acht) 3. izjaviti

erkundigen, sich – poizvedeti,

(→ Protokoll) 4. razglasiti,

povprašati, pozanimati se

napovedati (→ Bankrott, Krieg,

mundtot, vogelfrei) 5. spoznati

Erkundigung f poizvedovanje,

za (→ ehrlos, schuldig, unfähig,

poizvedba ◊

unschuldig) ◊

Erkundigungen einholen/einziehen

gerichtlich erklären – sodno

– poizvedeti

razglasiti (npr. za zapravljivca)

Erkundung f izvidovanje

(→ Verschwender)

(*poizvedovanje)

Erklärung f 1. razlaga, pojasnilo

Erkundungsabteilung f izvidniški

2. izjava (*izrecilo) (→

odred (*poizvedovalni oddelek)

Beitrittserklärung, Ehrenerklärung,

Erkundungsflieger m izvidniško

Erbserklärung, Liebeserklärung,

letalo (*izvidni letalec)

Regierungserklärung,

Willenserklärung),

Erkundungsgefecht n izvidniški boj

deklaracija 3. razglasitev (→

(*poizvedovalni boj)

Ehrlosenerklärung, Freierklärung,

Erkundungstätigkeit f izvidniška

Großjährigkeitserklärung,

dejavnost (*poizvedovalna dejavnost)

Neutralitätserklärung,

Erkundungsvorstoß m izvidniški

Prodigalitätserklärung,

sunek (*poizvedovalni sunek)

Unabhängigkeitserklärung,

Unfähigkeitserklärung)

Erlag m vlaganje, vložitev, vloga

4. napoved (→ Bankrotterklärung,

(*vložba, založba), polog, kavcija

Kriegserklärung) ◊

(→ Kautionserlag) ◊

Erklärung des letzten Willens/

Erlag der Kaution – polog kavcije

letztwillige Erklärung – izjava

(→ Kautionserlag)

poslednje volje (*izrecilo poslednje

gegen Erlag – proti pologu

volje, naredba poslednje volje)

nach Erlag – po pologu

zustimmende Erklärung – soglasje Erlagschein m položnica (*položni list) eine Erklärung abgeben – podati

izjavo

erlangen – doseči, dobiti (*zadobiti,

steči) (→ Eigenberechtigung,

erklecken – zadostovati

Kenntnis, Vorteil)

erklecklich – zadosten

Erlangung f doseganje, dosega

erkranken – zboleti, oboleti

(*zadobitev)

Erkrankung f obolenje, bolezen

erlassen – 1. izdati, sprejeti (*ukreniti)

(→ Appell, Befehl, finden, Gesetz, 300

Haftbefehl, Steckbrief, Verhaftsbefehl) Erlaubniszettel (→ Erlaubnisschein) 2. oprostiti, odpustiti, spregledati

(→ Schuld, Strafe) ◊

erlaubt – dovoljen, dopuščen

auf Grund der von der k. k.

erlaucht – 1. svetel 2. svetli

Bezirkshauptmannschaft erlassenen

(v nagovoru) ◊

E

Verfügung – na podlagi odredbe, ki

erlauchte Gesellschaft

jo je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo

(Versammlung) – svetla družba

(*na podstavi odredbe, ki jo je

(svetli zbor)

ukrenilo c. kr. okrajno glavarstvo)

Se. k. u. k. Hoheit der

Erlaß m 1. odlok, odredba (*razpis) 2.

durchlauchtigste Herr Erzherzog

odpust, odpustek 3. popust

Franz Ferdinand und seine

4. spregled ◊

erlauchte Gemahlin, Ihre

zufolge Erlasses – v skladu z

Hoheit die Herzogin Sophie

odlokom (*vsled razpisa)

von Hohenberg – *Njega c. in

kr. Visokost presvetli nadvojvoda

Erlaßbillete (→ Gratulations-

Franc Ferdinand in njegova visoka

Enthebungskarten)

soproga svetla vojvodinja Zofija

Erlaßbrief m odpustno pismo

Hohenberška

Erlaßkarten (→ Gratulations-

Erlaucht f svetlost (v nagovoru) ◊

Enthebungskarten )

Euer Erlaucht, Graf …! – Vaša

svetlost, grof …!/Svetli grof …!

Erlassung f 1. izdajanje, sprejemanje

Seine Erlaucht, Graf … – Njegova

2. oprostitev, odpust, spregled ◊

svetlost, grof …

Erlassung von Gesetzen

(Vorschriften) – izdajanje zakonov erläutern – razložiti, pojasniti (predpisov)

Erläuterung f razlaga, pojasnilo

Erlassung der Strafe – oprostitev

kazni (*odpušanje kazni)

erleben – doživeti

(→ Fiasko, Niederlage)

erlauben – dovoliti ◊

Ich erlaube mir höflichst

Erlebensfall m doživetje ◊

anzuzeigen … – *Drznem si

im Erlebensfall – v primeru doživetja

najprijazneje naznaniti …

Erlebnis n doživljaj

Der Gefertigte erlaubt sich

erledigen – 1. opraviti, urediti 2. rešiti, anzuzeigen … – *Podpisani

ugoditi (prošnji) 3. odvezati

dovoljuje se naznanjati …

(→ Pflicht) 4. izprazniti 5. izčrpati Erlaubnis f dovoljenje (*dopustni list) erledigt – 1. opravljen 2. rešen

◊

3. odvezan 4. izpraznjen, nezaseden

eine Erlaubnis bekommen – dobiti

(→ Stelle) 5. izčrpan

dovoljenje

eine Erlaubnis erteilen/geben –

Erledigung f 1. opravek 2. reševanje

dovoliti

(prošnje), rešitev (*rešilo), odpravek

(sklepa, prošnje), odpis, odgovor 3.

Erlaubnisschein m dovolilnica

potrditev 4. izpustitev (iz zapora)

(*dopustni list, dovolilni list)

5. izpraznitev (delovnega mesta,

funkcije) ◊

301

Erledigung der Rechnungen –

Beim Pförtner erliegt eine

potrditev računov (*potrjenje

Nachricht für Sie. – Pri vratarju Vas

rajting)

čaka sporočilo.

Erledigung der Streitfrage – rešitev

Die Versteigerungsbedingnisse

E

spornega vprašanja

erliegen bei der

Erledigung der Tagesordnung –

Bezirkshauptmannschaft. –

reševanje zadev z dnevnega reda

Dražbeni pogoji so na vpogled pri

Die Gelegenheit harrt noch ihrer

okrajnem glavarstvu.

Erledigung. – Zadeva še ni rešena.

abweisliche Erledigung – zavrnitev Erliegen – zum Erliegen bringen –

(prošnje)

zaustaviti

in Erledigung des Auftrags – po

Erliegen – zum Erliegen kommen –

naročilu

zaustaviti se, zamreti

in Erledigung des Geschäftsstücks

Erlös m iztržek, izkupiček (*izkupilo,

(der geschätzten Note) … –

skupilo, kupšina)

*v rešitev uradnega spisa (cenjene

note) …

erloschen (→ erlöschen)

in die Erledigung kommen –

Erlöschen (→ Erlöschung)

izprazniti se (delovno mesto,

erlöschen (erlosch, ist erloschen) –

funkcija)

1. ugasniti 2. preteči, poteči,

der Erledigung zuführen – rešiti

prenehati veljati (*ugasniti)

erlegen – 1. položiti (→ Kaution,

(→ Gesetz, Paß, Recht, Vertrag,

Geld) 2. ubiti, ustreliti

Vollmacht) 3. ponehati (→

erleichtern – olajšati, lajšati (*polajšati)

Epidemie, Rinderpest) 4. izumreti

(→ Mannsstamm)

Erleichterung f olajšava, olajšanje

(*polajšanje)

Erlöschung f prenehanje (*prestanek,

(→ Zahlungserleichterung)

ugašanje) ◊

Erlöschung des Besitzes –

erleiden – utrpeti (→ Aufschub,

prenehanje posesti

Eintrag, Fiasko, Kerkerstrafe,

Erlöschung der Dienstbarkeit –

Marter, Niederlage, Schaden,

prenehanje služnosti

Verletzung, Verlust)

Erlöschung einer Epidemie –

erleuchten – razsvetliti

prenehanje epidemije

Erleuchtung f razsvetljenje

Erlöschung des Feuers – pogasitev

ognja

erliegen – 1. podleči (komu/čemu)

Erlöschung der Kuratel –

(→ Verletzung, Versuchung) 2. biti

prenehanje skrbništva

na vpogled ◊

Erlöschung der Mitgliedschaft –

Er ist dem Gegner im Kampf

prenehanje članstva

erlegen. – V boju z nasprotnikom je

bil premagan.

Erlöschungsarten –

Er ist einem kurzen aber schweren

Erlöschungsarten der Verbrechen

Leiden erlegen. – Podlegel je

– *vrste ugasnjenja hudodelstev

kratki, toda težki bolezni.

(v skladu z Kazensko postavo zoper

hudodelstva, pregreške in prestopke /

302

Strafgesetz über Verbrechen, Vergehen ermangeln – 1. manjkati, und Uebertretungen, izdano s

primanjkovati 2. opustiti ◊

cesarskim patentom dne 27. maja

Ich werde nicht ermangeln. –

1852, »hudodelstvo ugasne a) s

Zagotovo pridem.

hudodelnikovo smertjo (durch den

Die Kräfte ermangeln mir. –

E

Tod des Verbrechers; b) s prestano

Zmanjkuje mi moči.

kaznijo (durch die ausgestandene

Wir ermangeln nicht, … – Nismo

Strafe); c) z odpušenjem kazni

opustili …

(durch Erlassung derselben); d)

z zastaranjem ali predavnjenjem

Ermangelung f pomanjkanje, odsotnost

(durch Verjährung)«)

In Ermangelung rechtlicher Erben

… – Kadar (ker) ni zakonitih

erlösen – 1. odrešiti 2. odkupiti

dedičev, …

erlösen, sich – 1. odrešiti se

ermannen, sich – ojunačiti se

2. odkupiti se (→ Gratulations-

Enthebungskarten )

ermäßigen – znižati (ceno, vozovnico)

(*ponižati)

Erlöser m odrešenik

Ermäßigung f znižanje (cene,

Erlösung f 1. odrešenje, odrešitev

vozovnice) (*ponižanje)

2. odkup

ermeldet – omenjen

ermächtigen – pooblastiti

ermelt (→ ermeldet)

ermächtigt – ermächtigt sein –

biti pooblaščen (*imeti oblast)

ermessen – 1. presoditi, preudariti

2. premeriti

Ermächtigte f pooblaščenka

Ermessen n mnenje, presoja,

Ermächtigte(r) m pooblaščenec

preudarek, razsodnost (*izprevid,

Ermächtigung f pooblastilo,

sprevid, razsod, razsodek) ◊

pooblastitev

vernünftiges Ermessen – preudarnost

nach billigem Ermessen – po

»Ermächtigungsgesetz« (»Gesetz

pravični presoji

zur Behebung der Not von Volk

nach eigenem Ermessen – po lastni

und Reich«) n »Opolnomočnostni

presoji (*po lastnem izprevidu)

zakon« (zakon z dne 23. marca

nach freiem Ermessen – po

1933, ki je Hitlerjevi vladi 4 leta

svobodni presoji

omogočal sprejemanje zakonov

brez udeležbe parlamenta)

ermitteln – 1. ugotoviti 2. izslediti

3. poizvedovati, poizvedeti

ermahnen – opomniti, opozoriti

(→ Ruhe)

Ermittlung f 1. ugotovitev 2. izsleditev

3. poizvedovanje, poizvedba

Ermahnung f opomin, opozorilo

Ermahnung »zur Ruhe« – opomin ermorden – umoriti

»k redu« (med sejo)

Ermordete(r) m umorjenec

Ermahnungsrede f moralna pridiga

Ermordung f umor

Ermahnungsschreiben n pismeni

ernähren – hraniti, prehranjevati,

opomin

preživljati, rediti

303

Ernährer m hranilec, prehranjevalec, geschnittene Ernte – požeto žito

rednik

die Ernte einbringen/einholen –

Ernährung f prehranjevanje

pospraviti žetev

E

(→ Volksernährung)

Erntemonat m avgust, veliki srpan

ernannt – imenovan (*narečen)

ernten – 1. žeti (→ Beifall) 2. pobirati ernennen – imenovati

3. obirati

(→ Universalerbe) ◊

Ernting (→ Erntemonat)

Se. Majestät haben … zum

ordentlichen Professor für …

ernüchtern – strezniti

allergnädigst zu ernennen geruht.

Ernüchterung f streznitev

– Nj. veličanstvo je premilostjivo

Eroberer m osvajalec

blagovolilo imenovati … za

rednega profesorja za …

erobern – 1. osvojiti (*privojskovati,

pribojevati) (→ Schwertschlag,

Ernennung f imenovanje

Schwertstreich) 2. prihraniti,

(*postavljanje, postavitev) ◊

privarčevati 3. pridobiti

auf dem Wege der Ernennung –

z imenovanjem

Eroberung f osvajanje, osvojitev

Ernennungsrecht n pravica

Eroberungskrieg m osvajalna vojna

imenovanja

Eroberungszug m osvajalni pohod

erniedrigen – 1. znižati 2. ponižati

eröffnen – 1. odpreti, začeti, uvesti

Erniedrigung f 1. znižanje

(→ Feindseligkeit, Feuer,

2. ponižanje

Konkurseröffnung,

Konkursverhängung, Verhandlung)

ernst – resen

2. razglasiti, objaviti, razpisati,

Ernst m resnost, resnoba ◊

naznaniti

der Ernst der Lage – resnost položaja

(→ Konkurs, Wissenschaft)

der Ernst der Stunde – resnost

Eröffnung f 1. otvoritev (*odpor),

trenutka

odprtje, začetek, uvedba

mit einer Sache Ernst machen –

2. odpiranje (→ Offerteröffnung)

uresničiti (kaj)

3. razglas, objava, razpis, naznanilo ◊

ernstgemessen – 1. oster 2. ostro ◊

Eröffnung von Gräbern (→

ernstgemessen vorgehen – ostro

Beschädigung)

ukrepati

Eröffnung des Konkurses –

Ernsthaftigkeit f resnost

1. razglasitev stečaja 2. razglasitev

natečaja

ernstlich – 1. resen 2. pravi, resničen ◊

zur eigenhändigen Eröffnung – v

ernstliche Absicht – trden namen

roke naslovniku

ernstlicher Befehl – oster ukaz

jmdm. die Eröffnung machen –

ernstliche Gefährdung – resna

seznaniti koga s (čim)

ogroženost

Sollten Anstände dagegen

Ernte f žetev

obwalten, so ersuche ich um deren

(→ Getreideernte, Heuernte) ◊

gefällige Eröffnung. – V kolikor bi

304

obstajali zadržki, Vas prosimo, da

Erreichung f doseganje, doseg

nas z njimi prijazno seznanite.

errichten – 1. postaviti, zgraditi

Eröffnungsfeier f otvoritvena

2. ustanoviti (→ Stiftung)

slovesnost

3. sestaviti (→ Anordnung)

E

eröfftern – ponoviti, ponavljati,

Errichter m ustanovnik

večkrat omeniti

Errichtung f 1. postavitev, zgraditev

Erogator m 1. izdajatelj, izročitelj,

(*zgradba) 2. ustanovitev 3. sestava

erogator 2. izvršitelj oporoke

(*naredba) ◊

erogieren – izdati, izročiti

Errichtung einer Stiftung –

ustanovitev ustanove

Erogierung f izdaja, izročitev

Errichtung der letztwilligen

erörtern – obravnavati (kaj),

Anordnung – sestava poslednje

razpravljati o (čem), diskutirati o

volje (*naredba zadnje volje),

(čem)

sestava testamenta

Erörterung f 1. pretresanje,

Errichtungsinstrument n ustanovno

obravnava, razgovor 2. razlaga ◊

pismo, ustanovna listina

zur Erörterung stellen – dati v

Errichtungsstatut n ustanovna

presojo

pravila, ustanovni statut

Erörterung finden – obravnavati

Errichtungsurkunde

erpfenning – dajatev v počastitev

(→ Errichtungsinstrument)

zemljiškega gospoda (G II. 250)

erringen – doseči, izbojevati

Erpresser m izsiljevalec

(→ Palme, Sieg), pridobiti

Erpressung f izsiljevanje

(→ Vertrauen)

erproben – 1. preizkušati, preizkusiti

Erringung f doseganje, izbojevanje,

2. dokazovati, dokazati

pridobitev ◊

erprobt – 1. preizkušen 2. dokazan

Erringung des Sieges – izbojevanje

zmage

Erquickung f okrepčilo (*okrepilo),

osvežilo

Error m napaka

erregen – 1. razburiti, razdražiti

ers. = ehrsam (→ ehrsam)

2. zbujati (→ Aufmerksamkeit,

Ersatz m 1. nadomestilo, nadomestek

Aufsehen, Besorgnis, Verdacht),

(→ Naturalersatz), zamenjava

povzročiti (→ Ärgernis)

2. povračilo, odškodnina (*odmena)

Erreger m povzročitelj

3. rezerva, rezervisti, rezervni sestav ◊

Ersatz ansprechen – zahtevati

Erregung f 1. vznemirjenost,

nadomestilo

razburjenost 2. vzbujanje ◊

Ersatz leisten – 1. nadomestiti,

in Erregung geraten/kommen –

zamenjati 2. povrniti

razburiti se

Ersatzmann m namestnik

erreichen – doseči (→ Verständigung,

(*nadomestnik, nastopnik,

Ziel, Zug)

zamenik)

305

Ersatzrecht n pravica do povračila

erschweren – oteževati, otežiti

Ersatzreserve f nadomestna rezerva

erschwerend – oteževalen

Ersatzreservist m nadomestni

(→ Umstand)

E

rezervist

Erschwerungsumstände pl oteževalne

Ersatzwahl f nadomestna volitev

okoliščine (*obtežave)

Erschaffer m stvarnik

ersehen – 1. razbrati 2. izbrati

Erschaffung f stvarjenje, stvarstvo

ersetzen – 1. nadomestiti, zamenjati

2. povrniti

erscheinen – 1. pojaviti se, prikazati se

(→ Appell, Gericht, Schranke)

Ersetzung f 1. nadomestilo,

2. zdeti se 3. izhajati, iziti

zamenjava, zamena 2. povračilo

(*na svitlo priti)

ersichtlich – razviden, viden, očiten ◊

Erscheinen n 1. prihod, prisotnost

ersichtlich machen – 1. označiti

2. izid

2. razložiti, pojasniti

Erscheinung f 1. pojav 2. pojava

Ersichtlichmachung f 1. označitev

3. znak, znamenje

2. poočitba

Erschienene(r) m prisotni

ersitzen – priposestvovati

erschießen – ustreliti

Ersitzung f priposestvovanje

Erschießung f ustrelitev

Ersparnis f prihranek

Erschießungskommando n

erspiegelnd – 1. svarilen

usmrtitveni vod, eksekucijski vod

(→ Bestrafung, Strafe) 2. zgleden

(→ Beispiel)

erschleichen – pridobiti s prevaro

Erspiegelung f svarilo ◊

Erschleichung f zvijačna pridobitev

öffentliche Erspiegelung – javno

erschließen 1. odpirati (arhive, nove

svarilo

trge, rudna bogastva) 2. povezovati ersprießlich – koristen (npr. prometno) 3. ugotoviti

(→ Dienstleistung)

(npr. pomen besede s pomočjo

sobesedila)

Ersprießlichkeit f korist, koristnost

Erschließung f 1. odpiranje

erst – najprej, šele

(arhivov, novih trgov, rudnih

erstatten – 1. prijaviti, naznaniti

bogastev) 2. povezovanje

(→ Anzeige, Einrede, Rapport,

(npr. prometno) 3. ugotavljanje

Strafanzeige) 2. povrniti (→ Kosten) (npr. pomena besede s pomočjo

3. podati, storiti (po službeni

sobesedila)

dolžnosti) (→ Äußerung, Bericht,

erschöpfen – 1. izčrpati 2. temeljito Gutachten, Meldung, Relation,

obravnavati

Vorschlag, Vortrag)

Erschöpfung f izčrpavanje ◊

Erstattung f 1. dajanje, podajanje,

Erschöpfung der Kräfte – starostna

polaganje 2. vračilo, povračilo,

oslabelost (vzrok smrti)

povrnitev (→ Rückerstattung) ◊

Erstattung von Anzeigen –

306

naznanjanje (*naznanovanje)

erstürmen – zavzeti (z naskokom)

Erstattung eines Berichtes –

poročanje (→ Berichterstattung)

Erstürmung f zavzetje (z naskokom)

Erstattung von Gutachten –

ersuchen – zaprositi (koga), prositi

podajanje strokovnih mnenj

(koga) (→ bittlich, diensthöflich,

E

Erstattung der Jahresrechnung –

ergeben, Freundschaft, gelegentlich,

polaganje letnega obračuna

höflich, Zuspruch)

erstaunen – presenetiti (koga)

Ersuchen n prošnja

Erstaunen n presenečenje ◊

(*zaprosilo, prosba) ◊

sein Erstaunen ausdrücken –

über Ersuchen – na prošnjo

izraziti svoje začudenje

amtshöfliches Ersuchen stellen –

jmdn. in Erstaunen setzen –

*uradnovljudno zaprositi

presenetiti (koga)

diensthöfliches Ersuchen stellen –

*službenovljudno zaprositi

erstehen – 1. kupiti 2. kupiti na

dražbi, izdražiti 3. ponovno vstati

Ersuchschreiben n prošnja (*prosivno

pismo, prositev)

Ersteher m 1. kupec 2. izdražitelj

ertappen – zalotiti, zasačiti (→ Tat)

Erstehung f 1. nakup 2. izdražitev

3. vstajenje

erteilen – izdati, podeliti, dodeliti

(→ Absage, Abschrift, Absolutorium,

erstellen – 1. zgraditi (→ Gebäude)

Antwort, Audienz, Auftrag,

2. izdelati, sestaviti (→ Gutachten)

Auskunft, Befehl, Bewilligung, Erstellung f 1. zgraditev 2. izdelava,

Décharge, Einwilligung, Erlaubnis,

sestava (→ Preiserstellung)

Firmung, Genehmigung, Nachricht,

Nachsicht, Rat, Sanktion, Segen, ersthin – naprej

Unterricht, Verstattung, Weisung,

ersticken – 1. zadušiti (→ Aufstand,

Wort, Zuschlag)

Verschwörung) 2. zadušiti se

Erteilung f podeljevanje, podelitev,

Erstickte(r) m zadušenec

dodelitev (*dodelilo) ◊

Erstkommunikant m prvoobhajanec

Erteilung des Absolutoriums –

podelitev razrešnice

Erstkommunion f prvo sveto obhajilo

(→ Absolutorium)

Erstling m prvenec, prvorojenec

Ertrag m 1. pridelek, donos

erstreckbar – odložilen (→ Frist)

(→ Naturalertrag) 2. dohodek,

erstrecken – 1. odložiti, preložiti,

dobiček (→ Reinertrag, Zinsertrag)

podaljšati 2. razširiti

ertragen – prenašati, pretrpeti, trpeti

Erstreckung f 1. odložitev, odlog,

(→ Marter)

preložitev, podaljšanje 2. razširitev ◊ erträglich – 1. znosen 2. donosen Erstreckung der Frist – podaljšanje Erträglichkeit f 1. znosnost roka

2. donosnost

erstreiten – 1. priboriti, izbojevati

Erträglichkeit des Bodens –

2. izpravdati (*izpričkati)

donosnost tal

307

Erträgnis n donos (*donesek)

Erwarten n pričakovanje ◊

kein Erträgnis abwerfen –

gegen alles Erwarten – proti

ne prinašati donosa

(vsakemu) pričakovanju

E

ertränken – utopiti (smrtna kazen)

Erwartung f pričakovanje ◊

Ertränken n utopitev (smrtna

Erwartungen hegen – pričakovati

kazen)

Die Erwartungen, die wir auf diese

Zusammenkunft gestellt hatten,

ertrinken – utopiti se

sind nicht getäuscht worden. –

Ertrinken n utopitev

Naša pričakovanja glede tega

Ertrunkene(r) m utopljenec

srečanja se niso izneverila.

erübrigen – 1. ostati, preostati

erwecken – zbuditi (→ Verdacht),

2. prihraniti, privarčevati

buditi, predramiti

erübrigen, sich – biti odvečen ◊

Erwecker m buditelj (*budivec) ◊

es erübrigt sich – ni potrebno

Erwecker des slowenischen

Nationalgefühls – buditelj

Erudition f učenost, erudicija

slovenske narodne zavesti

eruieren – izslediti, ugotoviti,

Erweis m dokaz

eruirati

erweisen – dokazati, izkazati, izpričati

Eruierung f izsleditev, ugotovitev

(→ Dienst, Ehre, Gastfreundschaft,

erwachen – zbuditi se, prebuditi se

Gefälligkeit, Gnade, Gutes)

Erwachen n prebujenje

erweisen, sich – izkazati se, pokazati

erwachsen – 1. odrasti 2. izvirati,

se

nastati, porajati se (→ Rechtskraft)

erweislich – dokazljiv

erwachsen – odrasel

Erweisung f 1. dokazovanje

Erwachsene(r) m odrasel človek

2. izkazovanje

(*odraščeni)

erweitern – 1. razširiti 2. podaljšati erwägen – premisliti, preudariti,

3. povečati

razmišljati o (čem)

Erweiterung f 1. razširitev

Erwägung f premislek, razmislek,

2. podaljšanje 3. povečanje ◊

presoja, upoštevanje, preudarek,

Erweiterung der Sperrstunde –

razlog ◊

podaljšanje policijske ure

in der Erwägung – upoštevajoč

eine Erweiterung vornehmen –

etwas in Erwägung ziehen –

razširiti

preudariti (kaj), presoditi (kaj),

Erwerb m 1. delo, zaslužek

upoštevati (kaj)

(*prislužek, pridobstvo)

erwähnen – omeniti

(→ Nebenerwerb) 2. pridobivanje,

pridobitev (→ Adelserwerb,

Erwähnung f omenitev, omemba ◊

Ländererwerb) ◊

Erwähnung finden – biti omenjen

selbständiger Erwerb – lastni

Erwähnung tun – omeniti

zaslužek (*samostalni zaslužek)

erwarten – pričakovati

308

erwerben – 1. zaslužiti 2. pridobiti erworben (→ erwerben)

(→ Staatsbürgerrecht) ◊

käuflich erwerben – kupiti

erwünschlich – 1. zaželen 2. zaželeno

erwerben, sich – pridobiti si

erwünscht (→ erwünschlich)

E

(→ Gunst, Verdienst, Wertschätzung) erwürgen – zadaviti erwerbslos – brez zaslužka, brezposeln Erwürgte(r) m zadavljenec Erwerbslosigkeit f brezposelnost

Erz n ruda (→ Eisenerz) ◊

Erwerbssteuer f *pridobitni davek,

Erz fördern/gewinnen – kopati

*davek od pridobička, *pridobnina

rudo

(→ Personalsteuer)

erzählen – pripovedovati

Erwerbstätigkeit f poklicna dejavnost Erzähler m pripovedovalec erwerbsunfähig – pridobitno

Erzählung f 1. pripovedovanje

nezmožen

2. pripoved, zgodba

Erwerbsunfähigkeit f pridobitna

Erzämter pl dvorni uradi

nezmožnost

Erzbau m 1. rudarstvo 2. rudnik

Erwerbsunternehmung f pridobitno

Erzbischof m nadškof

podjetje

Erzbistum n nadškofija

Erwerbsverhältnisse pl pridobitne

razmere

Erzdiözese (→ Erzbistum)

Erwerbung f 1. zaslužek

erzeigen izkazati, izkazovati

2. pridobivanje, pridobitev

erzeugen – 1. pridobivati, proizvajati

erwidern – 1. odgovoriti (→ Gruß)

2. povzročati (→ Blut)

2. odpisati 3. vračati, vrniti (→ Feuer) 3. pridelovati 4. ustvarjati 5. spočeti ◊

ehelich erzeugt – v zakonu spočet,

Erwiderung f 1. odgovor 2. pismeni

zakonski

odgovor, odpis 3. vračanje ◊

In Erwiderung Ihrer geehrten

Erzeuger m 1. proizvajalec

Zuschrift … – Kot odgovor na Vaš

(→ Canditenerzeuger, Essigerzeuger,

spoštovani dopis … (vljudnostna

Paramentenerzeuger, Parketterzeuger,

fraza na začetku uradnega dopisa)

Sodawassererzeuger, Wäscheerzeuger)

In Erwiderung des geschätzten

2. roditelj (*rodnik), zarodnik,

Schreibens … – Kot odgovor na

spočetnik

cenjeni dopis … (vljudnostna fraza Erzeugnis n 1. izdelek, proizvod na začetku uradnega dopisa)

2. pridelek

erwiesen – dokazan

Erzeugung f 1. pridobivanje,

erwiesenermaßen – kot je dokazano

proizvodnja 2. pridelovanje, gojenje ◊

Erzeugung von Feldfrüchten –

erwirken – doseči, pridobiti,

pridelovanje, gojenje poljščin

izposlovati

Erzfeind m smrtni sovražnik, zakleti

Erwirkung f dosega, pridobitev,

sovražnik (*poglavni sovražnik)

izposlovanje

Erzhaus n vladarska hiša, cesarska hiša

309

Erzherzog m nadvojvoda

eskaladieren – naskočiti trdnjavo po

Erzherzogin f nadvojvodinja

lestvah

Erzherzogtum n nadvojvodina

Eskalation f stopnjevanje, naraščanje,

E

eskalacija

erziehen – vzgajati, vzgojiti

eskalieren – stopnjevati se, naraščati,

Erzieher m vzgojitelj (*odgojevalec)

eskalirati

Erziehung f vzgoja (*odgoja, izreja)

Eskamotage f čarovnija, rokohitrstvo,

(→ Leibeserziehung) ◊

sleparija

sittlich-religiöse Erziehung –

nravstveno-pobožna vzgoja

Eskamoteur m čarodej, rokohitrc, slepar

Erziehungsanstalt f vzgojni zavod

eskamotieren – začarati, preslepiti

(*vzgojevališče, rejenišče, vzrejališče, Eskarpe f 1. oporni zid (*škarpa)

vzgajališče, vzrejevalnica,

2. notranji zaklon pri utrdbah

odgojevalnica)

Eskorte f oboroženo vojaško

Erziehungsbeitrag m vzgojni prispevek

spremstvo, eskorta

(*donesek za odgojo, odgojitveni

donesek, vzgojevalni donesek,

eskortieren – spremljati z vojaško

vzgojnina) (→ Normal-Alter)

stražo, eskortirati

Erziehungshaus (→ Erziehungsanstalt) Eskortierung f spremljanje z vojaško stražo (*sprevajanje), eskortiranje

Erziehungswesen n vzgoja (sistem)

eskurrieren – pomagati pri duhovnem

erzielen – 1. doseči, dobiti

opravilu na podružnični cerkvi

(→ Einigung, Einvernehmen,

Erfolg, Verständigung) 2. pridelovati Espektant m pripravnik, kandidat (→ Getreide)

Esplanade f ploščad, esplanada,

Erzland n dedna dežela

promenada

Erzpriester m višji duhovnik

Esprit m 1. duh, espri 2. duhovitost,

domiselnost, espri

Erzstift n stolni kapitelj

essen (aß, hat gegessen) – jesti

es sei denn – razen če

(→ Abend, Mittag)

Esc-/esc- (→ Esk-/esk-)

Essen n jed, hrana ◊

Eschatokoll n zaključni del listine

das Essen bereiten – kuhati

E. Schein = Einlösungsschein

essend – jedoč (→ Pfand)

(→ Einlösungsschein)

Essenz f bistvo, esenca

Eselsbank f oslovska klop

Essig m kis, ocet (*jesih, vrisk)

Eskader f oddelek brodovja, eskadra,

Essigerzeuger m kisar, octar (*jesihar)

eskadrilja

Essito-Zoll m izvozna carina

Eskadron f najmanjša enota konjenice

(100–150 mož), švadron (→ Fahne) Eßlust f ješčost (*ješčnost) Eskalade f naskok na trdnjavo po

Eßschale (→ Menageschale)

lestvah, eskalada

Eßware f jestvina (*jedivo, jestivo, jelo)

310

Eßzeug n jedilni pribor (*obedna

vedenju v družbi, etiketa

priprava)

3. navodilo za uporabo, etiketa

Estafette (→ Stafette)

etliche – 1. nekaj, nekoliko 2. nekateri Estimation f 1. ocena, ocenitev

etw. = etwaig (→ etwaig)

E

2. spoštovanje, estimacija

etw. = etwas (→ etwas)

estimieren – 1. oceniti 2. ceniti,

spoštovati

etwa – 1. približno 2. na primer

3. mogoče 4. včasih

etablieren – ustanoviti, osnovati,

namestiti, urediti, etablirati

etwaig – morebiten, eventualen

etablieren, sich – uveljaviti se,

etwan (→ etwa)

etablirati se

etwas – nekaj

Etablissement n 1. ustanova, podjetje, EU = Europäische Union f Evropska trgovina (→ Bade-Etablissement,

unija (→ Montanunion)

Gewerbs-Etablissement, Industrie-

euch/Euch – vam/Vam

Etablissement, Zweig-Etablissement)

2. zabavišče, nočni lokal 3. bordel ◊ Eucharistie f evharistija industrielles Etablissement –

(→ Sakrament/die heilige Eucharistie)

industrijsko podjetje

euer, (eu(e)re (Euer, Eu(e)re) – vaš

Etage f nadstropje, etaža

(vaša, vaše, vaši; Vaš, Vaša, Vaše,

Vaši) ◊

Etagenbett n pograd

Euere Majestät! – Vaše veličanstvo!

Etappe f 1. počitek, postaja, etapa

Euer Wohlgeboren! – Vaše

2. frontno zaledje

blagorodje!

Etappendienst m vojaška služba v

euererseits – 1. z vajine strani, kar

zaledju, zaledna služba

vaju zadeva 2. z vaše strani, kar vas

Etat m 1. državni proračun

zadeva

2. odobrena vsota 3. stanje ◊

Euphemismus m olepševanje

États généraux (→ Generalstände)

(uporaba milejšega izraza

Etatberatung f proračunska razprava,

namesto ostrega ali neprijetnega),

proračunska debata

evfemizem

etatisieren – vključiti v državni

euresgleichen – vam podobni

proračun

eurethalben – zaradi vas

Etatisierung f vključitev v državni

euretwegen (→ eurethalben)

proračun

euretwillen (→ eurethalben)

Etatismus m razraščanje vpliva države, eurige (der, die, das) – vajin, vaš poseganje države v gospodarstvo in

zasebnopravne razmere, etatizem

e. V. = eingetragener Verein m

društvo, ki je vpisano v register

Etikett (→ Etikette)

društev

Etikette f 1. dvorni ali državni

ev. = evangelisch (→ evangelisch)

ceremonial, etiketa 2. pravila o

311

Evakuierung f 1. izpraznitev, Evidenzbehörde f razvidnostno

odstranitev, evakuacija

oblastvo

2. deportacija (v nacionalsocialistični

terminologiji se je za deportacijo

Evidenzführung (→ Evidenthaltung)

E

uporabljal evfemizem »evakuacija«) Evidenzhaltung (→ Evidenthaltung) Evaluation f strokovna ocena, evalvacija Eviktion f odvzem posesti (v sodnem evaluieren – strokovno oceniti, evalvirati

postopku)

evangelisch – evangeličanski

evitieren – izgibati se, izogniti se

(→ Kultus, Prädikant, Professor,

Evolution f 1. razvoj, evolucija

Seniorat)

2. premik (vojske)

Evangelische pl evangeličani (H 49)

evolvieren – 1. razvijati, razviti,

Evangelist m apostol (*blagovestnik),

evolvirati 2. izvajati (vojaške)

evangelist

premike

Evangelium n evangelij ◊

evozieren – 1. priklicati v spomin,

das Evangelium verkünden –

obuditi, evocirati 2. pozvati

oznanjati evangelij

obtoženca (pred tuje ali višje

sodišče), evocirati

Evasion f 1. izgovor, umikanje,

izogibanje 2. dvoumnost, nejasnost, E.W. = Euer Wohlgeboren –

evazija

Vaše blagorodje

Eventualia (→ Allfälliges)

Ew. = Ehrwürden (→ Ehrwürden)

Eventualität f morebitnost,

ew. = ehrwürdig (→ ehrwürdig)

eventualnost

Ew. = Euer/Eure – Vaš, Vaše

eventualiter (→ eventuell)

(v naslovih) ◊

Ew. Majestät = Eure Majestät –

eventuell – 1. morebiten, eventualen

Vaše veličanstvo

2. mogoče

EWG = Europäische

evgl. = evangelisch (→ evangelisch)

Wirtschaftsgemeinschaft f

evident – očiten, razviden ◊

Evropska gospodarska skupnost

evident halten – voditi razvid,

(→ Montanunion)

evidentirati

ewig – večen

Evidenthaltung f vodenje razvida,

(→ Heil, Licht, Ruhe, Wohl)

evidentiranje

Ewigkeit f večnost (→ Gott) ◊

Evidenthaltungsstation f služba za

in alle Ewigkeit – na vse veke

vodenje razvida, evidenčna služba

von Ewigkeit – od vekomaj

in die Ewigkeit gehen – oditi v

Evidenz f 1. razvid, seznam, evidenca

večno življenje

2. nadzor, evidenca ◊

in Evidenz führen/halten – voditi

Ewigsatzung f večna zastava (V 240),

razvid, evidentirati, registrirati

mrtva zastava (G II. 178)

in Evidenz stehen – biti razviden,

ex- – bivši …

biti evidentiran

Ex. = Exemplar (→ Exemplar)

312

Exactor m sodin (G II. 170)

Excellenz f prevzvišenost, visokost,

Exagese f razlaga, tolmačenje, eksageza

prevzvišeni gospod, ekscelenca

(med drugim naziv frankovskih

Exaggeration f pretiravanje

kraljev in nemških cesarjev, danes

exaggerieren – pretiravati

še vedno v rabi npr. pri nagovoru za

E

exakt – točen, eksakten

veleposlanike) ◊

Se. Excellenz der Herr

Exaktheit f natančnost, eksaktnost

Landespräsident Hein – Njegova

Exaltation f razburjenost,

ekscelenca gospod deželni

razdraženost, eksaltacija

predsednik Hein

exaltiert – razburjen, razdražen

excellieren – odlikovati se

Examen n izpit, eksamen

Excentrizität f prenapetost, čudaštvo,

Examinand m izpraševanec,

ekscentričnost

eksaminand

Exception f 1. izjema 2. ugovor

Examinator m 1. izpraševalec

Excerpt n izpisek, izvleček, ekscerpt

2. zasliševalec, eksaminator

excessiv – 1. nagnjen k izgredom,

examinieren – 1. izpraševati

razgrajaški (→ Benehmen)

2. zasliševati, eksaminirati

2. pretiran, preobilen, čezmeren,

examiniert – (uradno) potrjen,

ekscesiven

odobren (*pripoznan), preizkušen,

Exceß m 1. izgred, razgrajanje, izpad,

izprašan, aprobiran (*aprobovan)

eksces (→ Raufexceß)

Exasperation f 1. ogorčenje

2. nezmernost, pretiravanje, eksces

2. razkazovanje obsojenca pred

excidieren – izločiti, oddeliti

ali po izvršitvi smrtne kazni

Excidierung f izločitev, oddelitev

(»provociranje«)

excipieren – izvzeti

exasperieren – ogorčiti

excl. = exclusive – razen, izvzemši

Exaudi – 7. velikonočna nedelja,

nedelja pred binkošti (6. nedelja po excludieren – izločiti, izključiti veliki noči) (→ Ostersonntag)

Exclusion f izločitev, izključitev

Exc. = Excellenz (→ Excellenz)

Exclusivität f izključnost,

Excedent m prestopnik, razgrajač,

ekskluzivnost

ekscedent

Excommunikation f izobčenje,

excedieren – 1. pretiravati, ekscedirati

ekskomunikacija

2. razgrajati, ekscedirati

excommunizieren – izobčiti,

excedierend – razgrajaški

ekskomunicirati

Excedierung f 1. pretiravanje

excorporieren – izključiti,

2. razgrajanje

ekskorporirati

excellent – odličen, izvrsten,

Excremente pl iztrebki, ekstrementi

ekscelenten

exculpieren – oprostiti krivde,

ekskulpirati

313

excurrendo – izpostavljen

Executionsmasse f izvršilna masa

(→ Excurrendo-Station)

Executionspeloton n usmrtitveni vod,

Excurrendo-Station f izpostavljena

eksekucijski vod

E

postaja (v krajih, kjer so krajevne

razmere, zlasti v neugodnem

Executionssache f izvršilna zadeva

letnem času, oteževale prihod

(*izvršilna stvar, izvršilna reč),

učencev v osnovne šole, naj bi

eksekutivna zadeva

slednje ustanovile izpostavljene

Executionssistierung f ustavitev

postaje (*ekspoziture ali

izvršbe (*vstavitev izvršila)

izpostavljene štacije), kamor bi

Executionsverfahren n izvršilni

pomožni učitelji vsaj dvakrat

postopek (*izvršilno postopanje)

tedensko hodili poučevat)

executiv – izvršen, izvršilen,

Excurrendo-Unterricht m pouk na

eksekutiven (→ executive,

izpostavljeni postaji (*pouk na

Feilbietung, Gewalt,

ekspozituri ali izpostavljeni štaciji)

Realitätenversteigerung,

Excurs m 1. oddaljitev od glavne

Veräußerung, Versteigerung)

teme, razpravljanje o stranskih

executive – executive verkaufen –

temah, ekskurz 2. duhovno

prodati na izvršilni javni dražbi

opravilo pri podružnični cerkvi

Executive f 1. izvršna oblast, izvršilna

Excursion f 1. izlet, ekskurzija

oblast, eksekutiva 2. žandarmerija,

2. ogledni pohod

policija, eksekutiva

Execon. = Execution (→ Execution)

Executivgewalt f izvršna oblast,

Execut m izvršenec (oseba, ki je

izvršilna oblast, eksekutivna oblast,

podvržena izvršbi), eksekut

eksekutiva

executieren – 1. izvrševati, izvršiti

Executivorgan n izvršni organ,

2. izterjati, zaseči, zarubiti 3. izvršiti izvršilni organ (*izpeljavni organ),

smrtno kazen, eksekutirati

eksekutivni organ

4. izvajati (glasbeno delo)

Executivrat m izvršni svet

Execution f 1. izvršba, izvršitev

Executor m 1. izvršitelj

(prisilna izvršba sodne ali upravne

(→ Testamentsexecutor), izterjevalec

odločbe) (*sodno izvršilo)

(→ Steuerexecutor), rubežnik,

2. izterjava, rubež, eksekucija

eksekutor 2. usmrtitelj, eksekutor ◊

3. izvršitev smrtne kazni, eksekucija

Executor des letzten Willens –

4. izvedba (npr. gledališkega dela) ◊

izvršitelj poslednje volje

bei Vermeidung der Execution – da

bi se izognili izvršbi, da ne bi prišlo Exempel n 1. primer 2. svarilen zgled, do izvršbe, v izogib izvršbi

opomin, eksempel 3. spodbuden

im Wege der politischen Execution

zgled, vzor ◊

einbringen – izterjati z rubežem

zum Exempel – na primer

(*izterjati po poti politične rubeži)

ein Exempel statuieren – ustvariti

svarilen zgled

Executionsbehörde f izvršno oblastvo

eine Probe aufs Exempel machen –

314

preveriti (če kaka trditev drži)

Exhibitennummer f vložna številka,

anderen mit einem Exempel

opravilna številka

vorgehen – drugim služiti kot zgled

etwas zum Exempel nehmen –

Exhibitenprotokoll n 1. vložna

navesti kot primer

knjiga, vložni zapisnik 2. vložišče

E

(urad)

Exemplar n 1. primerek (*iztisek),

vzorec, eksemplar (→ Freiexemplar, Exhibit(um) n 1. vloga, vložni spis Gratisexemplar) 2. zgled, vzor

2. vložna knjiga, vložni zapisnik

3. vložišče (urad)

exemplarisch – 1. zgleden, vzoren

2. svarilen (→ Strafe)

Exhortation f opomin

exempt – oproščen (česa)

Exhorte f svarilna pridiga, ekshorta

Exemption f izvzetje, oprostitev,

exhortieren – opomniti

eksempcija

Exhumation f izkop trupla, ekshumacija

Exequien pl pogrebne slovesnosti

exhumieren – izkopati truplo,

exequieren – 1. izvrševati, izvršiti

ekshumirati

2. izterjati, zaseči, zarubiti

exigieren – zahtevati

3. izvajati (→ Messe)

Exil n izgon, izgnanstvo, pregnanstvo

exerzieren – 1. vaditi, vežbati,

(*prognanstvo), eksil

postrojevati, eksercirati (→ Feuer)

exilieren – izgnati, pregnati

2. izvajati, izvrševati

Exilierte(r) m izgnanec, pregnanec

Exerzierplatz m vojaško vežbališče

(*vadišče)

Existenz f obstanek, obstoj, eksistenca

Exerzier-Reglement n vojaški

existieren – obstajati, eksistirati

vadbeni predpisi (*soldaške vadne

Exk-/exk- (glej tudi Exc-/ exc-)

sapovedi, vežbovnik)

Exkammerierung f izločitev iz

Exerzitien pl vaje (→ Exerzitium) ◊

cesarske posesti

Exercitien zur Geistesversammlung Exkönig m bivši kralj (*razkralj)

– duhovne vaje, eksercicije

exkurrendo (→ excurrendo)

Exerzitium n vaja, urjenje

Exkurrendo- (→ Excurrendo-)

Exheredation f razdedinjenje

(*razdedimba), eksheredacija

Exllz. = Excellenz (→ Excellenz)

exheredieren – razdediniti,

Exmatrikel f potrdilo o izpisu iz

eksheredirati

univerze

Exhibent m 1. vložitelj, vlagatelj,

Exmatrikulation f izbris iz seznama

ekshibent 2. razstavljalec

slušateljev, eksmatrikulacija

exhibieren – 1. zapisati v vložno

Exodus m 1. množična izselitev,

knjigo, zapisati v vložni zapisnik,

množični odhod, eksodus 2. Druga

ekshibirati (*ekshibovati)

Mojzesova knjiga (Eksodus)

2. predložiti, izročiti 3. razstavljati, ex officio – po uradni dolžnosti, razkazovati, ekshibirati

uradno (*uradoma)

315

exoffo/ex offo (→ ex officio) i.ö. Expedition der Wiener Hofkanzlei

Exon. = Execution (→ Execution)

– notranjeavstrijsko odpravništvo

dunajske dvorne pisarne (H 20)

exorbitant – pretiran, čezmeren,

E

izreden, ogromen

Expeditor m odpravnik (*odpravitelj),

ekspeditor

exorzieren – izganjati hudiča, izganjati

hudobne duhove, eksorcirati

Expeditorin f odpravnica

(*odpraviteljica), ekspeditorka

Exorzierung f izganjanje hudiča,

izganjanje hudobnih duhov,

Expeditum n zbirka aktov

eksorcizem

notranjeavstrijske vlade

Exorzist m izganjalec hudiča,

expellieren – izgnati

izganjalec hudobnih duhov, eksorcist expendieren – izdati, plačati Exot(e) m 1. posebnež 2. človek, žival Expensen pl izdatki, stroški, ekspenze ali rastlina iz eksotičnih dežel

Experienz f izkušnja

expandieren – širiti se, ekspandirati

Experiment n poskus, eksperiment

Expansion f širjenje, ekspanzija

experimentieren – delati poskuse,

expansiv – ekspanziven

eksperimentirati

Expatriation f 1. izgon 2. odvzem

Experte m izvedenec, ekspert

državljanstva

Expiration f 1. potek (roka),

expatriieren – 1. izgnati 3. odvzeti

ekspiracija 2. izdihavanje,

državljanstvo

ekspiracija 3. izdih, smrt

Expectant m prosilec, kandidat

explicite – izrecno, eksplicite

Expectanz f čakanje, pričakovanje,

Explikation f razlaga, pojasnilo,

ekspektanca

eksplikacija

expectieren – pričakovati, ekspektirati explizieren – razložiti, pojasniti, Expedient (→ Expeditor)

eksplicirati

Expedientin (→ Expeditorin)

explodieren – raztreščiti se, razpočiti

se, eksplodirati

expedieren – poslati, odpraviti,

ekspedirati

Exploitation f 1. izkoriščanje,

zlorabljanje, eksploatacija

Expedit n 1. oddelek za razpošiljanje,

2. uporabljanje v gospodarske

odpravništvo, ekspedit 2.

namene, eksploatacija

razpošiljanje, odprava, ekspedit

exploitieren – 1. izkoriščati, zlorabljati,

Expediteur (→ Expeditor)

eksploatirati 2. uporabljati v

Expedition f 1. znanstvena odprava,

gospodarske namene, eksploatirati

ekspedicija 2. odpošiljalnica,

Explosion f eksplozija

odpravništvo, ekspedit 3. vojaški

pohod, ekspedicija

Exponent m 1. uradnik v izpostavi

(→ Strafexpedition) 4. oglaševalski

(uradnik, ki deluje izven uradnega

oddelek (časopisa) ◊

sedeža) 2. (pooblaščeni)

316

predstavnik, poverjenik, eksponent extabulieren – izbrisati, ekstabulirati

3. razstavljalec, eksponent

extemporieren – ustvarjati (igrati,

exponieren – 1. izpostaviti, ogroziti,

pisati, muzicirati) brez priprave,

eksponirati 2. prestaviti uradnika na

ekstemporirati

E

delovno mesto izven uradnega sedeža extendieren – razširiti, ekstendirati Export m izvoz, eksport

Extension f razširitev

Export-Bier n eksportno pivo

Exterieur n zunanji videz, zunanjost,

Exposé n obrazložitev, poročilo,

zunanjščina, eksterier

ekspozé

Extermination f 1. pregon, izgon,

Exposition f 1. razstava, ekspozicija

eksterminacija 2. iztrebljenje,

2. razlaga, ekspozicija 3. uvodni del

eksterminacija

literarnega dela

extern – tuj, zunanji, eksteren

Expositur f izpostava, podružnica,

ekspozitura ◊

Externe(r)1 m zunanji učenec, zunanji

Exposituren (Finanzprokuratur) –

dijak (dijak, ki ne biva v internatu)

ekspoziture (finančna prokuratura)

Externe(r)2 m tujec

(H 54)

Externist (→ Externe/r1)

Exposituren (Hafen- und

Sanitätsverwaltung) – izpostave

Exterritorialität f področje, ki ne

(pristaniška in pomorsko-

pripada ozemlju kake države

zdravstvena uprava) (H 56)

(ni podvrženo oblasti in zakonom

neke države) (*izdeželnost),

Expositurschule f podružnična šola,

eksteritorialnost

ekspoziturna šola

Extract m 1. izvleček, ekstrakt

Expressbote m hitri sel

2. izpisek, ekstrakt

Expressbrief m ekspresno pismo

(→ Grundbuchsextract)

Expresse(r) (→ Expressbote)

extradieren : 1. izročiti (komu kaj)

Expresspost f posebna pošta, izredna

2. izročiti (koga) tuji državi,

pošta

ekstradirati

exprimieren – izraziti

extrahieren – 1. izpuliti, izdreti,

ekstrahirati 2. izpisati, izločiti,

Expropriant m razlastitelj

ekscerpirati

Expropriat m razlaščenec

Extrakt (→ Extract)

Expropriation f razlastitev,

extraordinär – izreden,

ekspropriacija

ekstraordinaren

expropriieren – razlastiti, ekspropriirati Extraordinarium n izredni znesek Extabulation f izbris v zemljiški knjigi

(davek, dajatev)

(zlasti izbris hipotek), ekstabulacija ◊ Extrapost f posebna pošta, izredna Extabulation des Servitutes – izbris

pošta

služnosti

317

Extravaganz f posebnost, čudaštvo,

ekstravaganca

Extrazug m posebni vlak

E

extrem – 1. izreden, ekstremen

2. izredno, ekstremno

Exulant m 1. izgnanec, eksulant

2. izgnani protestant

Exz-/exz- (→ Exc-/exc-)

Exz. = Excellenz (→ Excellenz)

318

F

(glej tudi V)

Facharzt m zdravnik specialist

Fächer m pahljača

Fachgebühr f *predalnina (pristojbina

za hrambo pisemskih pošiljk na

f. = folgende Seite – naslednja stran

poštnih uradih; plačevati so jo

Fabel f 1. basen 2. bajka 3. izmišljotina morali tisti podeželski prejemniki,

F

katerim selski poštar ni dostavljal

Fabrik f tovarna (*tvornica,

pošte)

tovarnica), fabrika (→ Leimfabrik,

Maschinenfabrik, Papierfabrik,

Fachin (→ Facchino)

Pulverfabrik, Spinnfabrik, Tabakfabrik, fachkundig – strokoven (*zveden), Tuch-Fabrique, Zikorienfabrik,

kompetenten (→ Mann, Person)

Zuckerfabrik, Zündhölzchenfabrik,

Zündschwammfabrik)

Fachlehrer m strokovni učitelj

Fabrikant m 1. tovarnar (*tovarničar,

fachlich – strokoven (→ Befähigung)

tvorničar), fabrikant 2. izdelovalec

Fachmann m strokovnjak, izvedenec

Fabrikat n izdelek, fabrikat

(*zvedenec)

Fabrikation f izdelovanje,

Fachminister m resorni minister

proizvajanje, proizvodnja

Fachschule f strokovna šola

Fabriksarbeiter m tovarniški delavec,

(*strokovna učilnica) ◊

delavec v fabriki

K. k. kunstgewerbliche

Fachschule in Laibach – C. kr.

Fabriksarbeiterin f tovarniška

umetno-obrtna strokovna

delavka, delavka v fabriki

šola v Ljubljani (šola za

Fabriksbesitzer m tovarnar, fabrikant

oblikovanje lesa (Tagesschule

für Holzbearbeitung), šola za

Fabriksbetrieb m tovarniški obrat,

umetno vezenje in čipkarstvo

fabriški obrat

(Tagesschule für Kunststickerei

Fabriks-Manipulation f obrtna

und Spitzenarbeiten), javna risarska

proizvodnja

šola za mojstre in pomočnike

Fabrikspreis m tovarniška cena

(Offener Zeichensaal für Meister

und Gehilfen), javna risarska šola

Fabriksschmied m tovarniški kovač

za dame (Offener Zeichensaal für

Fabriksschule f tovarniška šola

Damen))

fabrizieren – 1. proizvajati, izdelovati, K. k. Fachschule für

fabricirati 2. izmišljati si (laži),

Spitzenklöppelei Idria – C. kr.

fabricirati (laži)

strokovna šola za čipkarstvo Idrija

Façade f pročelje, fasada

fächsen – žeti

Facchino m nosač, postrežček, težak,

Fächsung f žetev

fakin

Fachverein m strokovno društvo

Fach n 1. predal 2. stroka, področje ◊

Fachwerkbau m predalčna hiša (G I. 560) Er ist in seinem Fach gut bewandert. facil – lahek

– V svoji stroki je dobro podkovan.

321

Facilett(lein) n robec za nos

Fahndung f iskanje, izsledovanje

Facilität f 1. olajšava, ugodnost

(storilca kaznivega dejanja)

2. priljudnost

Fahne f 1. zastava

facilitieren – olajšati

(→ Hakenkreuzfahne, Kirchenfahne,

Kreuzfahne, Trauerfahne,

Facit n seštevek, znesek

F

Zechfahne), prapor (*bandero)

Fackel f bakla, plamenica

2. stotnija ali švadron ◊

Fackelträger m baklonosec, baklač

Enthüllung einer Fahne – razvitje

(*bakljaš)

zastave, razvitje prapora

umflorierte Fahne – zastava z

Fackelzug m sprevod z baklami,

žalnim trakom

baklada ◊

weiße Fahne – bela zastava

dem Jubilar eine Serenade und

(znak za vdajo)

einen Fackelzug darbringen –

eine Fahne aufpflanzen/aufhissen –

prirediti slavljencu podoknico in

razviti zastavo, razobesiti zastavo

baklado

eine Fahne enthüllen – razviti

Façon f oblika, način, vzorec, kroj

zastavo, razviti prapor

Façon de parler f 1. način govorjenja

die Fahnen verlassen – pobegniti iz

2. prazne besede

vojske, dezertirati

etwas auf seine Fahne schreiben –

fad(e) – plehek, pust, neslan

razglasiti (kaj) kot svoj program

Faden m 1. nit 2. platno, motvoz

die Fahnen auf Halbmast setzen

3. seženj ◊

– spustiti zastave na pol droga (v

nach Strich und Faden – temeljito

znamenje uradnega žalovanja)

fadenscheinig – 1. oguljen, odrgnjen

zu den Fahnen rufen – poklicati

2. prozoren

pod zastavo, vpoklicati (poklicati na

opravljanje vojaške dolžnosti)

fähig – sposoben, zmožen

zu der Fahne schwören – priseči na

(→ dienstfähig, dienstunfähig, Zeuge)

zastavo (vojaška prisega)

Fähigkeit f sposobnost, zmožnost

(*k banderu priseči)

(→ Bildungsfähigkeit,

Recruten auf die Fahne vereidigen

Dienstfähigkeit, Erb(s)fähigkeit,

– priseči rekrute na zastavo

Kontributionsfähigkeit,

Fahneneid m prisega na zastavo

Landtafelfähigkeit,

(vojaška prisega) ◊

Leistungsfähigkeit,

den Fahneneid ablegen/leisten –

Prozeßfähigkeit, Turnierfähigkeit,

priseči na zastavo (vojaška prisega)

Wehrfähigkeit, Zahlungsfähigkeit,

(*k banderu priseči)

Zeugungsfähigkeit,

Zurechnungsfähigkeit) ◊

Fahnenentwicklung – feierliche

die Fähigkeit besitzen – biti

Fahnenentwicklung – svečano

sposoben

razvitje zastave

fahnden – iskati, izsledovati (storilca

Fahnenfest n svečanost ob razvitju

kaznivega dejanja)

zastave

322

Fahnenflucht f pobeg iz vojske,

fahrend – 1. potujoč (→ Volk)

dezerterstvo

2. premičen (→ Gut, Habe)

fahnenflüchtig – ubežniški,

Fahrende pl potujoči godci,

dezerterski ◊

vagabundi, čarovniki, berači itd. v

fahnenflüchtig werden – pobegniti

srednjem veku

iz vojske, dezertirati

Fahrer m voznik, vozač (→ Bergfahrer,

F

Fahnenflüchtige(r) m vojaški ubežnik,

Pilgerfahrer, Vergnügungsfahrer)

dezerter

Fahrgast m potnik (s kočijo)

Fahnenlehen (→ Fahnlehen)

(*voženec)

Fahnenmutter f botra zastave (*kuma Fährgeld n 1. brodnina 2. voznina zastave, kumica zastave, zastavska

(*vozarina)

kuma)

Fahrgelegenheit f voz, vožnja

Fahnenpatin (→ Fahnenmutter)

Fahrgeschwindigkeit f vozna hitrost

Fahnenschmied m podkovski kovač

pri konjeniški enoti

Fahrgut (→ Fahrnis)

Fahnenschwur (→ Fahneneid)

Fahrkanonier m *vozni topničar

(→ Artillerie/fahrende Artillerie)

Fahnenträger m zastavonoša

(*zastavonosec), praporščak

Fahrkarte f vozovnica (*vozni listek,

vožni listek, voznica)

Fahnenweihe f blagoslovitev zastave

(*blagoslovljenje zastave)

Fahrküche f mobilna vojaška kuhinja

Fahnlehen n praporni fevd, fevd

fahrlässig – malomaren (→ Tötung)

zastave (V 129)

Fahrlässigkeit f malomarnost

Fähnlein n vojaška enota (300

fährlich – nevaren

vojakov)

Fährlichkeit f nevarnost

Fähnrich m praporščak, zastavnik

Fährmann m brodnik

(*bandernik) (→ Seefähnrich)

Fahrnis f premično premoženje,

Fahnschmied (→ Fahnenschmied)

premičnina

Fahrbahn f vozni pas (*cestni tir)

tote und lebende Fahrnisse – mrtve

Fahrbillet (→ Fahrkarte)

in žive premičnine

Fahrbollette f vozni list (potrdilo za

Fahrnisse-Versteigerung f izvršilna

opravljanje prevozniške obrti)

dražba premičnin (*izvršilna dražba

(→ Fiaker)

premakljivega blaga)

Fahrbotenpost f vozna pošta

Fahrordnung f vozni red

Fahrbrücke f most za vozni promet

Fahrpark (→ Fuhrpark)

Fähre f 1. brod 2. trajekt

Fahrpost f vozna pošta

(*poštni pot z vozom)

fahren (fuhr, ist/hat gefahren) –

1. peljati se, voziti (→ Schritt)

Fahrpostsendung f pošiljka po vozni

2. peljati (koga), voziti (koga)

pošti (*poslatev po vožnji pošti,

pošiljatev po pošti)

323

Fahrpostverkehr m vozno-poštni

faktisch – dejanski, faktičen

promet

Faktor m 1. dejavnik, faktor

Fahrpreis m voznina (za ljudi)

2. spremljevalec blaga, faktor

Fahrpreisbegünstigung f znižana

3. poslovodja (*upravitelj,

vozovnica (*znižana vozna cena)

opravnik), faktor

F

Fahrrad n vozno kolo

Faktorei f poslovodstvo

(*upravilnica, opravilnica)

Fahrschein vozovnica (*vozni listek) ◊

den Fahrschein decoupieren –

Faktorie (→ Faktorei)

preluknjati vozovnico

Faktotum n sluga, pomočnik, oseba,

Fahrsendung (→ Fahrpostsendung)

ki opravlja vse posle za koga, desna

roka, faktotum

Fahrstraße f vozna cesta

Faktum n 1. dejstvo, fakt 2. resnica,

Fahrt f 1. vožnja (→ Relaisfahrt,

fakt

Streckenfahrt, Zeitfahrt)

2. potovanje, pot, pohod

Fakultät f 1. fakulteta 2. sposobnost,

(→ Bergfahrt, Kirchfahrt,

zmožnost ◊

Kreuzfahrt, Pilgerfahrt, Romfahrt,

juridische Fakultät – pravna

Tagfahrt) ◊

fakulteta (*pravoslovna fakulteta)

Fahrten nach der Zeit – vožnje po

philosophische Fakultät –

času (prevoz s kočijo) (→ Zeitfahrt)

filozofska fakulteta (*modroslovna

Fahrten nach der Entfernung –

fakulteta)

vožnje po daljavi (prevoz s kočijo)

theologische Fakultät – teološka

(→ Streckenfahrt)

fakulteta (*bogoslovna fakulteta)

in Fahrt geraten/kommen – zagreti Falcidia f odbitek se, razživeti se

Falkaune f lahki top

Fahrtgebühr f voznina

Falke m sokol

Fahrttaxe f pristojbina za prevoz

Falkenier m sokolar

Fahrverbot n vozna prepoved

Falkenjagd f sokolarjenje

Fahrwasser – in seinem/im richtigen

Fahrwasser sein – biti v svojem

Falkenott (→ Falkaune)

elementu

Falknerei (→ Falkenjagd)

Fahrweg m vozna pot, kolovoz

Fall m 1. umrščina (G II. 309) Fahrzeug n vozilo

(→ Todfall) 2. padec, strmec

3. primer (*primerljaj, primerlej)

Faiseur m 1. izvajalec 2. povzročitelj (→ Betretungsfall, Entdeckungsfall,

Fait accompli n izvršeno dejstvo

Nichteinbringungsfall, Präzedenzfall,

Schadenfall, Überzeugungsfall,

Fakin (→ Facchino)

Unterlassungsfall, Verarmungsfall,

Faksimile n faksimile

Verhinderungsfall, Verweigerungsfall,

Faktion f upor, punt

Vorfindungsfall, Weigerungsfall)

4. zadeva 5. sklon ◊

Faktionist m upornik, puntar

auf alle Fälle – na vsak način

324

auf jeden Fall – v vsakem primeru

Fallgatter n dvižna vrata

auf keinen Fall – v nobenem

primeru

Fallholz n dračje, suhe veje

auf den Fall, daß …/im Falle, daß

fallieren – 1. propasti, priti na boben,

… – v primeru, da …

bankrotirati 2. ponesrečiti se

in anderem Falle – v nasprotnem

fällig – dospel, zapadel

primeru

F

in jedem Fall – v vsakem primeru

Fälligkeit f dospelost, zapadlost

im äußersten Fall – v skrajnem

Falliment n 1. gospodarski polom,

primeru

bankrot (*kant, faliment) 2. plačilna

in dringenden Fällen – v nujnih

nesposobnost

primerih (*v silnih primerih)

Fallit m bankrot (*kant)

widrigen Falles – v nasprotnem

primeru

Fallot m lopov, slepar

nach dem Fall Trojas – po padcu

falls – če

Troje

Fallschirm m padalo

Damit ist der Fall ausgestanden. –

S tem je primer končan.

Fallschirmjäger m padalec

zu Fall bringen – 1. zavzeti

Fallsucht f padavica, božjast, epilepsija

(trdnjavo, tabor) 2. onečastiti,

Fällung f 1. izrek, izrekanje, sprejem

zapeljati, oskruniti (žensko)

2. sečnja (lesa) ◊

zu Fall kommen – 1. biti odstavljen,

Fällung der Entscheidung –

izgubiti položaj 2. biti zapeljana,

sprejem odločitve

zgubiti devištvo

Fällung des Erkenntnisses – izrek

Fallbeil n giljotina

razsodbe, razsoja

Fallbrücke f dvižni most

Fällung des Urteils – izrek sodbe

Falle f past ◊

Falsa (→ Falsum)

in die Falle gehen – ujeti se v past falsch – 1. napačen 2. lažen (→ Zeuge), jmdn. in eine Falle locken – zvabiti

ponarejen (→ Münzung)

(koga) na limanice

3. nepristen, umeten (→ Zahn)

fallen (fiel, ist gefallen) – 1. pasti

Falsch m zvijača, prevara, goljufija ◊

(→ angelegen, Gewicht, Konkurs,

ohne Falsch – 1. brez zvijače (prevare,

Last, Ohnmacht, Rücken, ungelegen,

goljufije) 2. odkritosrčen

Ungnade) 2. pasti v boju 3. pripasti

Falsch begehen – prevarati, ogoljufati

◊

fälschen – ponarediti, falzificirati

etwas fallen lassen – 1. odvreči

(→ Geld, Urkunde)

(→ Maske) 2. opustiti

Fälscher m ponarejevalec

fällen – 1. izreči (→ Entscheidung, Urteil) 2. podirati (→ Baum), podreti

falschgesinnt – hinavski, zvit

3. naperiti (→ Bajonett)

falschgläubig – krivoveren

Fallfrist f končni rok, neodložljivi rok Falschmünzer m ponarejevalec denarja (*zapadli rok), prekluzivni rok

Falschmünzerei f ponarejanje denarja

325

Falschschwörer m krivoprisežnik

Familienhaupt n družinski poglavar

Falschspieler m goljufivi igralec

(*družinski oblastnik), starešina

družine

Fälschung f ponarejanje,

falzificiranje (→ Münzfälschung,

Familienmutter f rodbinska mati

Urkundenfälschung) ◊

Familienname m priimek (*rodbinsko

F

Warnung vor Fälschung und

ime, obiteljsko ime)

Nachahmung – svarilo pred

ponarejanjem in prenarejanjem

Familienoberhaupt

(→ Familienhaupt)

Falsifikat n ponaredek, falzifikat

Familienstand m rodbinski stan

falsifizieren – ponarejati, ponarediti

(ob popisu prebivalstva leta

(→ Geld, Urkunde)

1910 je rubrika 'rodbinski stan'

Falsum n 1. ponaredek 2. lažna listina

vsebovala vprašanje, »ali je oseba

samska (neoženjena), oženjena,

Fama f govorice, glas

ovdovela, sodno ločena, ali je zakon

Familiarität f zaupnost, familiarnost

zakonito razdružen, poslednje

Familie f 1. družina (tudi družina

samo pri nekatoličanih (ob ledig

skupaj s služinčadjo oz. posli),

oder verheiratet, verwitwet,

rodbina (*rodovina), rod 2. pleme ◊

gerichtlich geschieden oder ob die

Heilige Familie – sveta Družina

Ehe durch Trennung gesetzlich

ein Mädchen (Fräulein) aus einer

aufgelöst ist, letzteres nur bei den

besseren (guten, soliden) Familie –

Nichtkatholiken)«)

dekle (gospodična) iz boljše (dobre, Familienvater m rodbinski oče solidne) družine, od dobrih staršev

Familienverhältnisse pl družinske

Familien-Abend m družinski večer

razmere, rodbinske razmere

(zabavne družinske večere so

Familienzerwürfnisse pl družinski

prirejala društva za svoje člane in

prepiri

njihove rodbine) (*družbinski večer,

rodbinski večer)

famos – 1. slovit, znamenit, famozen

2. zloglasen, razvpit, famozen

Familienauskunftsbogen m

družinska naznanilna pola

Fanal n 1. svetlobni znak 2. svetilnik

(*družinska razkaznica, rodovinska

3. signal (odločilno dejanje, ki uvaja

dopovednica)

širše družbenopolitične dogodke)

Familiendokumente pl rodbinske

Fang m 1. lov, ulov 2. plen 3. krempelj listine (krstni list, poročni list …)

Fangeisen n past (za živali)

Familienerhalter m vzdrževatelj

fangen (fing, hat gefangen) – ujeti,

družine (*preživljatelj družine)

loviti, prijeti (→ Feuer)

Familienglied n družinski član (*ud

Fanggeld n lovnina, lovščina

rodovine)

Farbe f barva (*farba) ◊

Familiengrab n družinski grob

Farbe bekennen – pokazati svojo

(*rodbinska gomila)

pravo barvo, jasno izraziti svoje

mnenje

326

die Farbe wechseln – prebledeti

veder (Wiener Eimer)) (→ Eimer,

die Farben wechseln – menjati

Packfaß, Rauchfaß, Weinfaß)

barve, spremenjati svoje (politično)

prepričanje

Faßbier n točeno pivo

etwas in rosigen Farben malen –

Faßbinder m sodar

opisovati (kaj) v rožnatih barvah,

Fassel n sodček

olepševati (kaj)

F

etwas schwarz in schwarz/in den

Fassel-System n sistem s sodčki

schwärzesten Farben malen/

(sistem zbiranja hišnih odplak

darstellen/schildern – opisovati

v sodčke, ki so ga v Ljubljani

(kaj) s črnimi barvami

postopoma začeli uvajati v

šestdesetih letih 19. stoletja

färbeln – pobarvati, barvati (*farbati)

po vzoru graškega župana

Färber m barvar (→ Rauhfärber,

Sailerja; istočasno naj bi zaprli

Schönfärber, Schwarzfärber)

kanalizacijske kanale, ki so se

Färberei f barvarna

stekali v Ljubljanico)

Farn m praprot

fassen – 1. prijeti, zgrabiti 2. držati, vsebovati 3. razumeti 4. prevzeti

Farnkraut n praprotina (→ Farn)

(živež), oskrbovati se (z živežem)

Faschine f butara, protje, fašina

(→ Auge, Entschluß, Fuß, Haß, Liebe, Mut, Posto, Proviant, Faschinemesser n kosir (nož z

Stellung, Vertrauen, Wort, Wurzel) zaukrivljenim rezilom, zlasti za

obrezovanje trt)

fassen, sich – obvladati se, umiriti se

Fasching m 1. pust 2. pustovanje

Fassion f napoved premoženja oz.

dohodkov (v davčne namene)

Fasching-Begraben n pokopavanje

(*izpovest), fasija

pusta

fassionieren – napovedati premoženje

Faschings-Kneipe f pustna zabava

oz. dohodke (v davčne namene)

Faschingskrapfen m pustni krof

Fassionseinbringung f vložitev

Faschingsunterhaltung f pustna

napovedi davka

zabava

Fassl (→ Fassel)

Fasching-Verbrennen n zažiganje

Fäßler (→ Faßbinder)

pusta

faßlich – razumljiv (*umljiv)

Faschismus m fašizem

Fassung f 1. prijetje, zajetje 2. okvir, Faschist m fašist

okov 3. prisebnost, mirnost

Fasel m/f pleme, rod ◊

4. različica, verzija (→ Neufassung,

zur Fasel füttern – rediti za pleme

Schlußfassung) 5. besedilo 6. nabava faselbar – primeren za pleme,

(živeža), oskrba (z živežem) ◊

plemenski

Fassung eines Beschlusses –

sprejetje sklepa (→ Beschlußfassung)

Faß n sod (tudi stara avstrijska votla

Fassung des Biers – polnjenje piva

mera: 1 sod vina = 10 dunajskih

(v sode)

327

Fassung eines Entschlusses –

2. Fastensonntag – 2. postna nedelja

sprejetje odločitve

(kvatrna nedelja) (Reminiscere)

Fassung des Gesetzes – besedilo

3. Fastensonntag – 3. postna nedelja

zakona

(Oculi)

in kurzer Fassung – strnjeno

4. Fastensonntag (Rosensonntag) –

die Fassung bewahren/wahren –

4. postna nedelja (sredipostna

F

ohraniti prisebnost

nedelja) (Laetare/Lätare)

aus der Fassung bringen – zbegati,

5. Fastensonntag (Passionssonntag)

zmesti, spraviti iz ravnotežja

– 5. postna nedelja (tiha nedelja,

aus der Fassung kommen – zbegati

»črna nedelja«) (Judica)

se, zmesti se

6. Fastensonntag (Palmsonntag) –

Fassungsgabe (→ Fassungsktraft)

6. postna nedelja (nedelja pred

veliko nočjo, cvetna nedelja)

Fassungskraft f razumska sposobnost,

(Palmarum/Dominica in palmis)

umska sposobnost, dojemljivost

(*razumnost, zapopadnost)

Fastenzeit (→ Fasten1)

Fassungsraum m prostornina

Fastnacht f pust

(*objemni prostor), kapaciteta

Fastwoche f postni teden

(→ Sitzplatz, Stehplatz) ◊

Fassungsraum für bleibende

Faszikel n sveženj uradnih spisov,

und vorübergehende

fascikel

Militäreinquartierung –

fatal – 1. neogiben, neizbežen, fatalen

nastanjevalni prostor za trajno in

2. usoden, poguben, fatalen

prehodno vojaško nastanjevanje

Fatalismus m 1. nauk o neizbežnosti

Faßwein m vino iz soda, točeno vino

usode, fatalizem 2. vdanost v usodo,

fast – skoraj, blizu, malone

fatalizem

Faste f postni čas, post ◊

fatieren – navesti premoženje oz.

in der Faste – v postnem času

dohodke (v davčne namene), oddati

zwei Jahre schweren Kerkers mit

davčno napoved, fatirati

einer Faste monatlich – dve let ječe Fatierung f davčna napoved z enim postom mesečno (kazen)

fatigant – utrudljiv, težaven, nadležen

Fasten1 pl 1. postni čas, post

fatigieren – utrujati, nadlegovati

(→ Mittfasten, Quatemberfasten)

2. stradanje (→ Strafe/Verschärfung Fatig(u)en pl težavnosti, nadloge der Strafe) ◊

fatikant (→ fatigant)

in den Fasten – v postnem času

Fatschbett n povijalna postelja

Fasten2 pl starorimski letopisi, fasti

(za dojenčka)

Fastenprediger m postni pridigar

Fatsche f povoj (za dojenčka)

Fastenpredigt f postna pridiga

faul – 1. gnil (→ Kompromiß), preperel, Fastensonntag m postna nedelja ◊

trhel 2. len

1. Fastensonntag – 1. postna nedelja Faulfieber n zastrupitev krvi (septična (pepelnična nedelja) (Invocabit/

infekcija) (*gnjila vročica, gnjilica)

Invocavit)

(febris putrida)

328

Faulkrankheit (→ Faulfieber)

FDJ = Freie Deutsche Jugend f

Faust f pest (tudi stara avstrijska

Svobodna nemška mladina

dolžinska mera: 1 pest = 4 cole/

(mladinska organizacija v NDR)

palci = 10,53 cm) ◊

FDJler m pripadnik mladinske

auf eigene Faust – na lastno pest

organizacije v NDR (→ FDJ)

mit eiserner Faust – z jekleno

F

pestjo (z nasiljem)

fdl. = feindlich (→ feindlich)

Ein vierjähriges Pferd, 15½ Faust

FDP = Freie Demokratische Partei

hoch, ist zu verkaufen. – Prodajamo

(Deutschlands) f Svobodna

štiriletnega 15½ pesti visokega

demokratska stranka (Nemčije)

konja. (časopisni oglas)

f. d. R. = für die Richtigkeit –

die Fäuste ballen – stiskati pesti

za pravilnost prepisa jamči …

Fäustchen – sich ins Fäustchen

f. d. R. A. = für die Richtigkeit der

lachen – škodoželjno se smejati

Abschrift – za pravilnost prepisa

Faustgefecht n boj s pestmi, tepež,

jamči …

pretep

Feber (→ Februar)

fäustig – 13-fäustige Stute – 13 pesti febrilisch (→ fieberhaft) visoka kobila (→ Faust)

Februar m februar, svečan

Faustkampf (→ Faustgefecht)

Februarpatent 1861 n februarski patent

Faustkolben m gorjača, mahavnik,

1861 (H 51, 53)

buzdovan (kiju podobno leseno ali

metalno orožje)

fechsen (→ fächsen)

Fäustling m 1. palčnik (rokavica)

Fechsung (→ Fächsung)

2. gorjača, mahavnik, buzdovan

Fechtart f način bojevanja

(→ Faustkolben)

(*način vojevanja)

Faustpfand n ročna zastava (zastava

zerstreute Fechtart – *raztreseno

premičnine)

vojevanje

Faustrecht n »pravica pesti«, pravica

Fechtbruder m berač

močnejšega

fechten – 1. boriti se (*fehtati),

Faustregel f zlato pravilo

mečevati se, sabljati 2. beračiti

(*fehtati)

Faustriemen (→ Porteepée)

Fechtlehrer m učitelj borilnih veščin ◊

Faustschlag m udarec s pestjo

landschaftliche Fechtlehrer – deželanski

Fauxpas m dejanje, ki je v nasprotju z

učitelji borilnih veščin (H 23)

veljavnimi normami, faux pas

Fechtmeister m učitelj mečevanja

Faveur f ugodnost, naklonjenost

fecund – rodoviten

f. b. = fürstbischöflich

fecundieren – oploditi

(→ fürstbischöflich)

Fede f kužna feda

FDGB = Freier Deutscher

Gewerkschaftsbund m Svobodna

Feder f 1. pero (→ Füllfeder)

nemška sindikalna zveza (NDR)

2. peresnik ◊

329

aus der Feder – izpod peresa

fehlen – 1. primanjkovati 2. biti

Federn lassen (müssen) – utrpeti

odsoten, manjkati 3. pogrešati

škodo, utrpeti izgube

4. grešiti, pregrešiti se 5. zgrešiti,

jmdm. etwas in die Feder diktieren –

spodleteti 6. zmotiti se, motiti se

narekovati (komu kaj)

etwas in die Feder geben/sagen –

Fehlen n 1. pomanjkanje 2. odsotnost

F

izjaviti (kaj), navesti (kaj) (pod

Fehlentscheidung f napačna odločitev

prisego)

Fehler m 1. napaka, zmota (*pogrešek)

zur Feder greifen – prijeti za pero,

2. greh, pregrešek

začeti pisati

Fehlgeburt f splav ◊

Federbett n perjanica

eine Fehlgeburt tun – splaviti

Federbusch m čop, perjanica

(*mertvo spoviti, splav storiti)

Federhalter m peresnik

Fehlgriff m napaka, zmota

(*peresni ročnik)

einen Fehlgriff tun – storiti napako

Federkrieg m peresni boj, literarni boj Fehljahr n slaba letina Federlesen – ohne viel Federlesens – Fehlschlag m udarec v prazno, po hitrem postopku, na hitro

neuspeh

Federmatratze f vzmetnica

fehlschlagen – spodleteti

Federvieh n perutnina, perjad

Fehltritt m 1. prekršek (*pregreh)

Federwaage f vzmetna tehtnica

2. spodrsljaj (*spotikljaj)

Fee f vila

Fehlurteil n napačna sodba

Fegefeuer n vice, purgatorij

Feier f praznovanje, slovesnost,

slavje, proslava (→ Bestandsfeier,

Fehde f spor, prepir, fajda (V 131)

Christbaumfeier, Eröffnungsfeier,

Fehdebrief m (pisni) poziv na boj

Festfeier, Geburts(tags)feier,

Gedächtnisfeier, Gedenkfeier,

Fehdehandschuh – den

Gründungsfeier, Jahrwendfeier,

Fehdehandschuh aufnehmen/

Jubelfeier, Martinifeier, Sekulärfeier,

aufheben – dvigniti vrženo

Sonnenwendfeier, Sylvesterfeier,

rokavico, sprejeti izziv na dvoboj

Totenfeier, Trauerfeier,

Fehdehandschuh – jmdm. den

Weihnachtsfeier, Zentenarfeier)

Fehdehandschuh hinwerfen/ins

Feierabend m konec delovnega dne,

Gesicht schleudern/werfen –

konec delavnika (*delopust)

vreči (komu) rokavico, izzvati

(koga) na dvoboj

feierlich – 1. svečan (→ Seelenamt)

2. svečano (→ Weise)

Fehlanzeige f lažna prijava

Feierlichkeit f svečanost

fehlbar – zmotljiv

(→ Friedensfeierlichkeiten)

Fehlbarkeit f zmotljivost

feiern – 1. praznovati (→ Bestehen,

Fehlbetrag m primanjkljaj, deficit

Geburtstag) 2. slaviti 3. biti brez

dela 4. počivati ◊

330

feiernde Gesellen – obrtniški

Feilschaft f 1. blago (za prodajo)

pomočniki brez dela

2. trgovanje (*kupčevanje),

Feiertag m praznični dan, praznik ◊

prodajanje, kupovanje, barantanje

Heiligung der Sonn- und Feiertage

(*baratanje, pogaja)

– svetost nedelj in praznikov

feilschen – trgovati (*kupčevati),

dispensierter Feiertag – dela prost

prodajati, kupovati, barantati

F

dan

(*baratati, pogajati)

gebotener/strenger Feiertag –

zapovedani praznik

Feilschen n trgovanje (*kupčevanje),

prodajanje, kupovanje, barantanje

Feierung f praznovanje, obhajanje

(*baratanje, pogaja)

feige – strahopeten

Feilscher m trgovec (*kupčevavec),

Feige f smokva, figa ◊

prodajalec, kupec, barantač

jmdm. Feigen weisen/zeigen –

(*baratač, pogajač)

pokazati (komu) figo

Feind m sovražnik (→ Erbfeind,

Feigheit f strahopetnost

Erzfeind, Menschenfeind,

Volksfeind) ◊

Feigling m strahopetec

die äußeren und die inneren

feil – naprodaj

Feinde – zunanji in notranji

feilbar – prodajen (→ Ware)

sovražniki

abgesagter Feind – zakleti sovražnik

feilbieten – prodajati

böser Feind – vrag, hudič, zlodej

Feilbietung f 1. prodaja 2. dražba

vor dem Feind – v boju

(→ Liegenschaftsfeilbietung) ◊

die vor dem Feind gefallenen

Reassumierung executiver

Soldaten – v boju s sovražnikom

Feilbietung – ponovitev izvršilne

padli vojaki

prodaje, ponovitev dražbe

ein geschworener Feind – zakleti

executive öffentliche Feilbietung

sovražnik

– izvršilna javna dražba

den Feind abschlagen/abweisen/

(*eksekucijna očitna dražba),

werfen – odbiti sovražnika (*vreči

licitacija

nazaj sovražnika)

freiwillige Feilbietung –

den Feind mit Ungestüm

prostovljna dražba

angreifen – silovito napasti

Übertragung executiver

sovražnika

Feilbietung – preložitev izvršilne

den Feind bezwingen – premagati

prodaje

sovražnika

Feilbietungsedikt n dražbeni oklic

den Feind putzen – natepsti

sovražnika

Feilbietungs-Tagsatzung f narok za

den Feind in die Flucht bringen/

dražbo, dražbeni dan

jagen/schlagen – pognati

feilhalten (→ feilbieten)

sovražnika v beg (*zapoditi

Feilhauer m pilar

sovražnika v beg)

zum Feinde übergehen –

prebegniti, dezertirati

331

Feindeshand – in die Feindeshand

gegen jmdn./etwas zu Felde ziehen

fallen – pasti v sovražnikove roke

– boriti se proti (komu/čemu)

Feindesnähe f bližina sovražnika

etwas ins Feld führen – navajati

(kaj) kot argument

Feindherrschaft f tuja vladavina

ins Feld rücken – kreniti v boj

feindlich – sovražen (→ absagen,

im Feld stehen – boriti se

F

gesinnt, Lager, Vorstoß, Widerstand) das Heer (die Truppen) ins Feld

feindselig – sovražen

stellen – zbrati vojsko (čete) za boj

Feindseligkeit f sovražnost ◊

Feldarbeiten pl poljska dela

der Ausbruch der Feindseligkeiten Feldarbeiter m poljski delavec

– izbruh sovražnosti

Feldartillerie f poljsko topništvo

die Feindseligkeiten einstellen –

prenehati s sovražnostmi

Feldarzt m vojaški zdravnik

die Feindseligkeiten eröffnen –

Feldbahn f ozkotirna železniška proga

začeti s sovražnostmi

Feldbau m kmetijstvo (*ratarstvo),

Feindstaat m sovražna država

poljedelstvo

Feingehalt m odstotek čistega zlata ali Feldbinde f bojni pas srebra v kovancu

Feldbluse f vojaški suknjič

Feingewicht (→ Feingehalt)

Felddienst m 1. tlaka 2. vojaška služba Feinheit f 1. tenkost, drobnost,

sich zum Felddienst enrollieren –

nežnost 2. omikanost, uglajenost

stopiti v vojaško službo

3. ostrina, bistrina 4. čistost

(npr. zlata)

Feldflasche f čutara

fekund (→ fecund)

Feldflucht f pobeg iz vojske,

dezerterstvo

fekundieren (→ fecundieren)

Feldflüchtling m vojaški begunec,

Feld n 1. polje, njiva (→ Baufeld,

dezerter ◊

Fruchtfeld, Getreidefeld, Sommerfeld,

abtrünnige und leichtfertige

Stoppelfeld, Trieschfelder, Winterfeld) Feldflüchtlinge – nezvesti in

2. bojno polje, bojišče, boj, fronta

nepremišljeni vojaški begunci

(→ Gefechtsfeld, Schlachtfeld,

Waffenfeld) 3. območje

Feldfrevel n poljsko hudodelstvo

(→ Gräberfeld, Grubenfeld,

(poškodovanje poljščin)

Trümmerfeld, Urnenfeld)

(*poljska okvarba, poljska škoda)

4. strokovno področje, znanstveno

Feldfrucht f 1. poljski pridelek,

področje ◊

poljščina 2. žito ◊

ein kurzes Feld – majhno polje

Erzeugung von Feldfrüchten

das Feld gewinnen – zmagati

– pridelovanje poljščin, gojenje

jmdn. aus dem Feld schlagen –

poljščin

premagati (koga)

Feldgendarmerie f vojaško orožništvo

für jmdn./etwas zu Felde ziehen –

(med prvo svetovno vojno)

boriti se za (koga/kaj)

Feldgeräte pl poljedelsko orodje

332

Feldgraswirtschaft f ledinsko (»prašno«) Feldmesser m zemljemerec poljedelstvo (G I. 227)

(*zemljomerec, zemljomer,

feldgrau – siv (siva barva uniform

poljomer)

nemških vojakov v prvi in drugi

Feldmeßkunst f zemljemerstvo

svetovni vojni)

(*zemljomerstvo, poljomerstvo)

Feldgraue(r) m nemški vojak

Feldparade – in Feldparade –

F

(→ feldgrau)

v bojni opravi

Feldgut n poljščina

Feldpost f vojna pošta

Feldhaubitze f poljska havbica

Feldpostkarte f vojaška dopisnica

Feldheer n vojska na fronti

Feldruf m bojni klic

Feldherr m vojskovodja

(razpoznavni znak v vojski)

Feldhüter m poljski čuvaj

Feldscherer m vojaški ranocelnik

Feldjagd f poljski lov (poljski lov

(*vojaški ranar)

so občine dajale v zakup na javni

Feldschlacht f bitka

dražbi)

Feldschmied m vojaški kovač

Feldjäger m poljski lovec

Feldschmiede f vojaška kovačnica

Feldjägerbataillon n bataljon poljskih Feldservitut n zemljiška služnost lovcev

Feldspital n poljska bolnica

Feldkanone f poljski top

(med prvo svetovno vojno)

Feldkanonenregiment n polk

Feldstecher m daljnogled

poljskega topništva

Feldstück n top

Feldkappe (→ Käppi)

Feldtrompete f vojaška trobenta

Feldküche f poljska kuhinja

Feldtrompeter m vojaški trobentar

Feldkurat m vojaški duhovnik, vojaški

kurat

Feldübung f vojaška vaja, manever

Feldlager n vojaško taborišče

Feldwache f bojna straža

Feldlazarett n poljska bolnica

Feldwächter m poljski čuvaj

Feldmagd f poljska dekla

Feldwebel m narednik, naddesetnik,

feldvebel (*feldvebelj)

Feldmarschall m maršal (najvišji čin v

avstro-ogrski vojski) (*poljni maršal) Feldweg m poljska pot Feldmarschall-Leutnant m

Feldwegübersetzung f poljski

podmaršal (po letu 1908 četrti

(železniški) prehod

najvišji čin v avstro-ogrski vojski)

Feldwirtschaft f kmetijstvo

(→ General)

Feldzeichen n bojno znamenje

feldmäßig – 1. poljski 2. fronten

(običajno prapor)

(→ Adjustierung)

Feldzeugmeister m general topništva,

Feldmesse f maša na prostem (*poljska

feldcajgmojster, feldcojgmojster

maša)

(fcm.) (po letu 1908 tretji najvišji

333

čin v avstro-ogrski vojski)

Ferialarbeit f počitniško delo

(→ General)

Ferialtag m praznični dan, praznik

Feldzug m vojni pohod ◊

Er machte den Feldzug als

Ferien pl počitnice (*vakance)

Lieutenant. – Vojnega pohoda se je

(→ Staubferien) ◊

F

udeležil kot poročnik.

gesetzliche Ferien – zakoniti

(*postavni) šolski prazniki

Feldzugskapsel f identifikacijska

(*vakance)

značka (v avstrijskem vojaškem

žargonu oznaka za identifikacijsko Ferkel n prašiček značko (Erkennungsmarke);

fern – 1. daleč 2. daljnji (→ Osten) značka v obliki medaljona, ki jo je

fernbleiben – izostati, ne udeležiti se

vojak nosil na vrvici okoli vratu, je

(česa)

bila uvedena v sedemdesetih letih

19. stoletja in naj bi omogočila

Fernbleiben n izostanek, odsotnost

identifikacijo padlega vojaka)

Ferne f daljava

(→ Legitimationsblattkapsel)

ferner – 1. bolj oddaljen 2. nadalje,

Felicitation f 1. čestitka, voščilo

naprej 3. nadaljnji

2. čestitanje, voščenje

fernerhin – v prihodnje, od zdaj naprej

felicitieren – čestitati, voščiti

Fernglas n daljnogled (*daljnovid)

Felixtag m god sv. Feliksa: 30. avgust

fernhalten – odvrniti, odvračati

Fell n 1. koža, kožuh, krzno

Fernhandel m trgovina na velike

2. kožuhovina

razdalje

Felleisen n 1. torba iz usnja 2. torba iz fernmündlich – telefonski telečje kože, telečnjak 3. nahrbtnik

Fernrohr (→ Fernglas)

Felonie f fevdna nezvestoba, felonija

Fernschreiber m telegraf

Fels m skala, pečina

(*dalekopis, daljnopisnik)

felsenfest – trden (→ Treue)

Fernsprechapparat (→ Fernsprecher)

Fendrich (→ Fähnrich)

fernsprechen – telefonirati

Fenster n okno ◊

Fernsprecher m telefon

Fenster ins Freie – *okno pod milo

nebo (rubrika v popisu prebivalstva

fertig – 1. gotov, pripravljen, voljan

leta 1910)

2. spreten, uren ◊

Fenster auf einen großen Hof –

mit jmdm. fertig werden – biti

*okno na veliko dvorišče (rubrika v

(komu) kos, obvladati (koga)

popisu prebivalstva leta 1910)

mit etwas fertig werden –

Fenster auf einen Lichthof – *okno

1. dokončati (kaj) 2. biti (čemu) kos

na dvorišče z vrhno svetlobo (rubrika fertigen – 1. izdelati 2. podpisati v popisu prebivalstva leta 1910)

(listino)

Ferge (→ Fährmann)

Fertiger m 1. izdelovalec 2. podpisnik

ferial – 1. počitniški 2. sproščen

(listine) (→ Namensfertiger)

3. špediter

334

Fertigkeit f 1. spretnost, izurjenost, pogumni, neuklonljivi

urnost, ročnost 2. navada ◊

(v nagovoru) 4. stalen, trajen

Der Lehrherr hat den Lehrling

(→ Bezug)

in den Fertigkeiten des Gewerbes

zu unterweisen. – Učni mojster je

Fest n praznik, slavje, veselica

dolžan svojega vajenca izobraziti

(→ Christfest, Christkönigsfest,

v vseh spretnostih njegove obrti

Freudenfest, Friedensfest,

F

(*izurjevati v vseh ročnostih

Geburts(tags)fest, Gleichenfest,

njegove obrti/v vseh v njegovo obrt

Gründungsfest, Jubelfest, Kirchenfest, spadajočih delih).

Kostumfest, Namensfest, Nikolaus-

Fest, Patroziniumfest, Schlachtfest,

Fertigung f 1. izdelava 2. podpis

Schutzengelfest, Stiftungsfest,

(listine) (→ Handfertigung,

Tanzfest, Trinitatisfest, Volksfest, Hand- und Petschaftsfertigung,

Weihnachtsfest, Wiegenfest) ◊

Mitfertigung, Namensfertigung,

Fest des Landespatrons (hl. Josef,

Petschaftsfertigung,

19. März) – praznik (kranjskega)

Unterfertigung) ◊

deželnega patrona (sv. Jožef, 19.

Zu Urkund dessen meine Hand-

marec)

und Petschafts-Fertigung ... –

bewegliche Feste – premakljivi

V potrditev tega je moj podpis

prazniki

in pečat …/To potrjujem s s

unbewegliche Feste – nepremakljivi

svojim podpisom in pečatom ...

prazniki

(*V znamenje tega je moj podpis

in pečat ...) (obrazec v notarski

Fest-Commers m pivska zabava

listini)

(običajno ob obletnici ustanovitve

društva oz. družbe), popivka,

Fertigware f končni izdelek

komers

Fertilität f rodnost

Festball m *sijajni ples (npr. elitni ples

fesch – brhek, prikupen, čeden

ob svečani otvoritvi »Narodnega

doma« v Ljubljani 11. oktobra

Fessel f spona, vez, okov, železje

1896)

(→ Fußfessel) ◊

jmdm. Fesseln anlegen – vkleniti

Festbankett n svečana pojedina,

(koga)

svečani banket

jmdn. in Fesseln legen – vkleniti

Feste f 1. grad, trdnjava 2. trdnost, (koga)

čvrstost, stanovitnost 3. nebesni

jmdn. in Fesseln schlagen – vkovati

obok

(koga)

Festessen (→ Festbankett)

Fesselbalon m privezni zrakoplov,

privezni balon

Festfeier f slavnost, proslava

fesseln – 1. zvezati 2. vkleniti,

Festgeber m gostitelj

prikleniti

Festgewand n slavnostna obleka

fest – 1. trden (→ Land, Sattel), Festgottesdienst m slovesna maša

trd (→ Seife) čvrst, stanoviten

festhalten – 1. vztrajati pri (čem),

2. utrjen (→ Platz, Schloß) 3.

trdno se držati (česa), braniti

335

(→ Fußbreit), spoštovati,

festnehmen – prijeti, pripreti, aretirati

nadaljevati 2. zapisovati, zapisati

(*aretovati)

3. ugotoviti, konstatirati 4. pridržati

(storilca) ◊

Feston n venček (okrasni venček v

unwandelbar an der Verfassung

obliki sadja ali cvetja)

und an dem Gesetze festhalten –

Festrede f slavnostni govor ◊

F

strogo se držati ustave in zakonov

eine Festrede halten – imeti

(*nepremakljivo se držati ustave in

slavnostni govor

zakonov), strogo spoštovati ustavo

Festredner m slavnostni govornik

in zakone

Festschießen n slavnostno strelsko

Festhalten n 1. vztrajanje, spoštovanje,

tekmovanje (prirejalo ga je npr.

obramba, nadaljevanje 2. zapisovanje

Ljubljansko strelsko društvo ob

3. ugotavljanje, konstatiranje

cesarjevem rojstnem dnevu)

4. pridržanje (storilca) ◊

treues Festhalten an der

Festschmaus m slavnostna pojedina

Constitution – zvesto spoštovanje

Festschrift f jubilejni zbornik

ustave

(*slavnostna knjiga)

Festigkeit f 1. trdnost, črvrstost

festsetzen – določiti (→ Grenze)

2. stanovitnost

Festsetzung f določitev ◊

Festin n gostija

Festsetzung von Höchstpreisen –

Festivität f slavnost

določitev najvišjih cen

Festkneipe f družabno srečanje ob

Festsoirée f svečana večerna prireditev,

svečani priložnosti

svečana soareja

Festkomitee n častni komité

feststehend – stalen (→ Einnahme)

Festkommers (→ Fest-Commers)

feststellen – 1. ugotoviti (*ustanoviti)

(→ Befriedigung) 2. določiti

Festland n kopno, celina

Feststellung f 1. ugotovitev

festlich – 1. svečan 2. svečano

(*ustanovitev) 2. določitev

(→ Weise) ◊

festlich geschmückt – svečano

Festtafel f svečano kosilo

okrašen

Festtag m praznični dan, praznik

festlich begehen – slavnostno

Festung f trdnjava ◊

praznovati

Deckung der Festung – obramba

Festlichkeit f svečanost

trdnjave

Festling m udeleženec slavnostne

Vorwerk der Festung – zunanje

povorke

obzidje trdnjave

deutsche Festung – nemška

Festmahl n slavnostni obed

trdnjava (→ Festungsdreieck)

Festmesse (→ Festgottesdienst)

unhaltbare Festung – neubranljiva

Festnahme f prijetje, priprtje, aretacija

trdnjava

(*aretovanje)

eine Festung stürmen – 1. oblegati

trdnjavo 2. v jurišu zavzeti trdnjavo

336

eine Festung bezwingen – zavzeti

Feuer n 1. ogenj (→ Fegefeuer,

trdnjavo

Freudenfeuer, Johannisfeuer,

die Festung speisen – oskrbovati

Kohlefeuer, Kreidfeuer,

trdnjavo z živili, zalagati trdnjavo

Kreutfeuer, Lagerfeuer, Lauffeuer,

z živežem

Sonnenwendfeuer) 2. požar

auf die Festung kommen – biti

(→ Flugfeuer, Rauchfangfeuer,

obsojen na trdnjavsko ječo

Schadenfeuer) 3. streljanje, ogenj

F

(*biti obsojen na ječo v trdnjavi, biti

(→ Abwehrfeuer, Artilleriefeuer,

obsojen na terdnjavo)

Einzelfeuer, Flankenfeuer,

(→ Festungsarrest)

Geschützfeuer, Gewehrfeuer,

Festungsarrest m trdnjavska ječa

Kanonenfeuer, Kartätschenfeuer,

(*ječa v trdnjavi) (zaporna kazen)

Kreuzfeuer, Lauffeuer, Minenfeuer,

Pelotonfeuer, Salvenfeuer,

Festungsartillerie f trdnjavsko

Schnellfeuer, Sperrfeuer,

topništvo

Störfeuer, Störungsfeuer,

Festungsbau m gradnja trdnjav

Trommelfeuer, Überraschungsfeuer,

Festungsbaustrafe f kaznovanje z

Unterstützungsfeuer,

delom na trdnjavi

Verfolgungsfeuer, Vernichtungsfeuer)

4. kurjava, ogrevanje 5. ognjišče ◊

Festungsdreieck n trdnjavski trikotnik

durch Feuer und Schwert –

(koncentracija Nemcev v Celju,

z ognjem in mečem

Mariboru in na Ptuju v 19. stoletju)

Erlöschung des Feuers – pogasitev

Festungshaft (→ Festungsarrest)

ognja

Festungskrieg m oblegovalno

Feuer! – Streljaj! (povelje)

vojskovanje

jugendliches Feuer – mladostni žar

mit großem Feuer – z gorečnostjo,

Festungs- und Platzkommando n

z vnemo, z žarom

poveljstvo mesta

das Feuer eröffnen – začeti streljati

Festungswerk n trdnjava

das Feuer erwidern – odgovoriti na

Festzug m slavnostni sprevod

streljanje

(→ Huldigungsfestzug)

Feuer fangen – vneti se

Öl ins Feuer gießen – prilivati olje

Fete f slavnost, praznovanje, praznik

na ogenj

fetieren – slavnostno sprejeti (koga),

das Feuer lokalisieren – omejiti

častiti (koga), slaviti (koga)

požar

Fett n 1. mast (→ Wagenfett)

das Feuer verstärken – okrepiti

2. maščoba, tolšča

streljanje

auf jmdn. Feuer geben – streljati na

Fettleibigkeit f debelušnost

(koga)

(*odebelelost)

Feuer legen – podtakniti ogenj

Feudaladel m fevdalno plemstvo

das Feuer löschen – pogasiti ogenj

Feudalherr m fevdalec

im Feuer exerzieren – vežbati se v

streljanju

Feudalismus m fevdalizem

mit Feuer vom Leben zum Tod

hinrichten – usmrtiti z zažigom na

337

grmadi (smrtna kazen)

Feuerlösch-Depositorium n hranišče

(→ Zauberei)

gasilnega orodja

unter Feuer nehmen – obstreljevati

Ihre mehrfachen Anstürme

Feuerlösch-Gerätschaften pl orodje

brachen in unserem Feuer

za gašenje požarov

zusammen. – *Njih večkratni navali Feuerlösch-Ordnung f požarni red F

so omagali v našem ognju.

(*postava sa volo ogna)

(prva svetovna vojna)

(→ Lärmkanonen)

Feueralarm m požarni alarm

Feuerlöschtrain (→ Feuerlöschzug)

(→ Lärmkanonen) ◊

Feuerlöschwesen n gasilstvo

blinder Feueralarm – lažen požarni

alarm

Feuerlöschzug m gasilska vozila

Feueranleger m zažigalec, požigalec

Feuerlösung (→ Kreidfeuer)

Feuerbeschau f ogled zaradi požarne

Feuermauer f požarni zid

varnosti (*ogled zavolj ognja,

feuern – 1. kuriti 2. streljati

požarno ogledovanje)

Feuern n 1. kurjenje 2. streljanje

Feuerdisciplin f disciplina pri

Feuerpiquet n gasilska straža (ostala

streljanju

je na mestu sicer pogašenega

Feuereifer m gorečnost, navdušenje ◊

požara, da bi preprečila njegov

Dem Tanzvergnügen wurde mit

ponovni izbruh)

freudigem Feuereifer gehuldigt. –

Feuerpolizei f požarna policija

Z veliko gorečnostjo so se predajali

(→ Polizei)

plesnim užitkom.

Feuerprobe f ognjeni krst

Feuereimer m vedro za gašenje požara Feuerrufer m požarni čuvaj feuerfangend – vnetljiv

(→ Wachtsteuer)

feuerfänglich (→ feuerfangend)

Feuersbrunst f velik požar (*ogenj)

feuerfest – odporen proti ognju,

(→ Schadenfeuer)

nevnetljiv

Feuerschaden m požarna škoda

Feuergefecht n boj s strelnim orožjem

(*škoda po ognju)

(*ognjeni boj)

Feuerschaden-Versicherung f

Feuergewehr n strelno orožje, puška

protipožarno zavarovanje

Feuerglocke f plat zvona

Feuerschutz m 1. požarna zaščita

Feuerherd m ognjišče

2. zaščita vojaških operacij pred

sovražnim ognjem

Feuerkampf (→ Feuergefecht)

Feuerschwamm m kresilna goba

Feuerlärm m znak za požar (*požarni

hrup) (→ Lärmkanonen)

feuersicher – varen pred požarom,

požarno varen (→ Bauführung)

Feuerlärmer (→ Feuerwächter)

Feuersicherheit f protipožarna

Feuerlinie f bojna črta (*ognjena črta)

varnost

338

Feuerspritze f gasilna brizgalna

Feuer-Wasser-Stroh-Korb m vedro

(*gasilnica), brizgalnica

za gašenje požara (slamnata košara,

Feuerstätte f ognjišče (*gorišče)

na notranji strani prevlečena s

smolo)

Feuerstein m kresilni kamen

Feuerwehr f gasilska služba, gasilci

Feuersteingewehr n kremenjača

(*požarna bramba, požarna straža,

(puška)

F

ognjegasci) ◊

Feuerstelle (→ Feuerstätte)

Kommandant der Feuerwehr –

Feuerstrafe f sežig (smrtna kazen)

*poveljnik požarne brambe

(→ Zauberei)

Wahlspruch der Feuerwehr: »Gott

zu Ehr', dem Nächsten zur Wehr!«

Feuertaufe f ognjeni krst

– geslo gasilcev: »Bogu na čast,

die Feuertaufe erhalten – doživeti

bližnjemu na pomoč!«

ognjeni krst

freiwillige Feuerwehr –

Feuerüberfall m napad s topniškim

*prostovoljna požarna bramba

ognjem

Feuerwehr-Depôt (→ Feuerwehrhaus)

Feuerung f 1. kurjenje 2. kurišče

Feuerwehrhauptmann m načelnik

3. kurjava

gasilnega društva

Feuerungsstätte f kurišče

Feuerwehrhaus n gasilni dom

Feuerunterstützung f ognjena

Feuerwehrheim (→ Feuerwehrhaus)

podpora (vojaških operacij)

Feuerwehrmann m gasilec

Feuerurteil n sodba, izrečena na

(*ognjegasec, požarni brambovec)

podlagi preizkusa z ognjem

Feuerwehrübung f gasilska vaja

feuerversichert – zavarovan proti

požaru

Feuerwehrverein m gasilsko društvo

(*ognjegasno društvo, ognjegasilno

Feuerversicherung f protipožarno

društvo, ognjebransko društvo)

zavarovanje

Feuerwehrwesen n gasilstvo (za

Feuervisitation f ogled zaradi požarne

ustanovitelja gasilstva na Kranjskem

varnosti (*ogled zavolj ognja,

velja Franc Doberlet, ki je leta 1870

požarno ogledovanje)

na pobudo ljubljanska župana Jožefa

Feuerwache f požarna straža

Suppana ustanovil Prostovoljno

Feuerwächter m požarni čuvaj

požarno brambo v Ljubljani /

Feuerwächter am Kastellturme

Freiwillige Feuerwehr Laibach

– požarni čuvaj na stolpu

(→ Freiwillige Feuerwehr Laibach)

ljubljanskega gradu

Feuerweihe f blagoslov velikonočnega

(→ Lärmkanonen)

ognja

Feuerwaffe f ognjeno orožje

Feuerwerk n ognjemet (*umetni

die Feuerwaffe schußbereit

ogenj, umetalni ogenj)

nehmen – s puško k streljanju

(→ Kunst-Feuerwerk)

pripravljeno

339

Feuerwerker m 1. ognjičar, artilerist vročica (pri izhiranosti, jetiki, sušici)

(podčastniški čin pri topništvu)

(febris calida)

2. pirotehnik

intermittierendes Fieber – menjajoča

Feuerwerkskörper m pirotehnični

se mrzlica (značilna za malarijo)

izdelek (*ognjarski izdelek)

(febris intermittens) (→ Wechselfieber)

kaltes Fieber – mrzlica (menjajoča se

F

Feuerwirkung f ognjeno delovanje

mrzlica, značilna za malarijo) (febris

Feuilleton n podlistek (*listek), feljton

intermittens) (→ Wechselfieber)

ff. = folgende Seiten – naslednje strani Fieberfrost m mrzlica Fiaker m kočijaž (*izvošček), najemni

(*mraženje, mraznica)

voznik, prevoznik, fijakar

fieberfrostig – mrzličen

Fiakergelegenheit f vožnja s kočijo

(*mrazen, mrzličav)

Fiaker-Ordnung f prevozniški red

fieberhaft – vročičen

Fiasko n neuspeh, polomija, polom,

Fiedler m goslač

propad, fiasko ◊

Fierant m sejmar (prodajalec

ein Fiasko erleben/erleiden –

kramarskega blaga na sejmih,

doživeti neuspeh

cerkvenih shodih in žegnanjih)

sein Fiasko einbekennen – priznati

(*fijerant) (→ Marktfierant)

svoj polom

Fierantie f sejmarstvo (prodaja

Fichte f smreka

kramarskega blaga na sejmih,

Fideikommiß n dedna neodtujljiva

cerkvenih shodih in žegnanjih)

rodbinska posest, zaupano

(*fijerantija)

premoženje (V 418), fidejkomis

Figurant m 1. pomožna oseba

(G II. 187, 188, 208, 216, 217, 238)

(*tiha oseba), statist, figurant

fidel – 1. zvest 2. veder

2. pomožni delavec pri

zemljemerskih delih, figurant

Fideles pl verniki, kristjani

figurieren – 1. predstavljati, nastopati,

Fiducität f zaupanje

figurirati 2. upodobiti, figurirati

Fiduz (→ Fiducität)

Filiale f 1. podružnica (*poddružnica),

Fieber n 1. vročina, temperatura

filiala (*filijalka) 2. podružnična

2. mrzlica, vročica (→ Eiterungsfieber,

cerkev (→ Filialkirche)

Faulfieber, Fleckfieber, Gall(en)fieber,

Filialfiskalämter pl podružnični fiskalni Kältefieber, Kindbettfieber, Kriegsfieber, uradi (H 38)

Lungenfieber, Nervenfieber,

Puerperalfieber, Reisefieber,

Filialkirche f podružnična cerkev

Schleimfieber, Stickfieber, Wechselfieber, Filial-Kreditkasse f podružnična Wochenbettfieber, Wurmfieber,

kreditna blagajna (H 38)

Zahnfieber, Zehrfieber) ◊

Filialmeßner m mežnar pri

gelbes Fieber – rumena (*žolta)

podružnični cerkvi

mrzlica, zlatenica (→ Gelbsucht)

hektisches/hitziges Fieber – hektična Filialposten m podružnica

340

Filialzahlämter pl podružnični plačilni Finanzministerium n finančno uradi (H 38)

ministrstvo (H 53, 55)

Filz m klobučevina

(*dnarstvino ministerstvo)

Filzhut m klobuk iz klobučevine

Finanzprokuratur f finančna

prokuratura (H 54)

Finanzbeamte(r) m finančni uradnik

(H 42), financar

Finanzverwaltung f finančna uprava

F

Finanzbehörden pl finančna oblastva

Finanzwach-Abtheilung f oddelek

(H 53, 54)

finančne straže

Finanzbezirksdirektion f okrajna

Finanzwach-Controlsbezirk m

finančna direkcija (H 54, 57)

finančno-stražni prigledni okraj

Finanzdirektion f finančno

Finanzwache f finančna straža (ust.

ravnateljstvo, finančna direkcija

leta 1843 z združitvijo mejne straže

(H 54, 57) ◊

(Grenzwache) in pristojbinske

K. k. Finanzdirektion Laibach – C.

straže (Gefällenwache); moštvo

kr. finančno ravnateljstvo Ljubljana

finančne straže so sestavljali:

nadzorniki (Aufseher), višji

Finanzen pl državni prihodki

nadzorniki (Oberaufseher) in

(*dnarstvo, dnarstvene reči ali

respicienti (Respizienten))

opravila), finance

Finanzwächter m finančni stražnik

Finanzer m carinik, financar

(→ Zollwache)

Findelanstalt (→ Anstalt)

Finanzier m vlagatelj, investitor

Findelhaus (→ Findelanstalt)

Finanzinspektorate pl finančni

Findelhausfond m sklad za

inšpektorati (H 54)

najdenišnico

Finanzlage f finančno stanje

Findelkind n najdenček

(*dnarstveni stan)

Findelkind-Obervater

Finanzlandesbehörden pl deželna

(→ Oberwaisenvater)

finančna oblastva (H 54)

finden (fand, hat gefunden) –

Finanzlandesdirektionen pl deželne

1. najti (→ Abnahme, Anerkennung,

finančne direkcije (H 53, 54, 57)

Anwendung, Aufnahme, Beachtung,

(*dnarstvina deželna vodstva) ◊

Bedenken, Beifall, Berücksichtigung, Steiermärkisch-illyrische

Billigung, Erhörung, Erklärung,

Finanzlandesdirektion – štajersko-

Erörterung, Erwähnung, Fühlung,

ilirska deželna finančna direkcija

Gefallen, Gehör, Gewißheit, Gnade, (H 54)

Mittel, Ruhe, Tod, Unterkunft, Unterstützung, Vergnügen, Weg,

Finanzlandeskassen pl deželne finančne

Widerhall, Wohlgefallen) 2. naleteti blagajne (H 54)

na (kaj) (→ Nährboden) ◊

Finanzminister m finančni minister

Ich finde … anzuordnen … –

(*minister dnarstva)

*Vzvidelo se Mi je zaukazati …

(obrazec na začetku cesarskega

patenta)

341

»Mit Zustimmung beider Häuser

ganzen Kronlande auszuschreiben

des Reichsrathes finde Ich das

…« – »Z obzirom na obseg

nachstehende Staatsgrundgesetz

katastrofe …, se mi zdi potrebno

über die allgemeinen Rechte

v polajšanje bede med pogorelci

der Staatsbürger zu erlassen,

razpisati javen sklad milih darov

und anzuordnen wie folgt: …« –

po vsej kronovini …« (iz poziva

F

»Vzvidelo se Mi je s privolitvijo

deželnega predsednika Heina,

obeh zbornic državnega zbora

objavljenega v dnevniku Laibacher

izdati nastopni državni osnovni

Zeitung 25. maja 1901 po velikem

zakon o občnih pravicah

požaru v Gorenji vasi v Poljanski

državljanov ter zaukazati takó: …«

dolini 20. maja 1901)

(Državni osnovni zakon (1867) /

»Ich habe mich bestimmt gefunden,

Staatsgrundgesetz (1867))

den Minister Meines Hauses

Ich finde folgende Anordnungen

zu beauftragen, der königlich

zu treffen … – Ukazujem naslednje

serbischen Regierung den Eintritt

… (obrazec na začetku ministrskega

des Kriegszustandes zwischen

ukaza)

der Monarchie und Serbien zu

Wir haben uns bewogen gefunden,

notifizieren …« – »Odločil sem se

… – To nas je spodbudilo …

naročiti ministru za Mojo hišo in

(obrazec na začetku cesarskega

za zunanje stvari, naj kraljevi srbski

patenta)

vladi notificira, da je med monarhijo

Über den Antrag des Landtages

in Srbijo nastopilo vojno stanje …«

Meines Herzogthums Krain, finde

(iz cesarjevega manifesta 28. julija

Ich zu verordnen, wie folgt … –

1914)

*Po nasvétu deželnega zbora Moje

vojvodine Kranjske se mi je zdelo

Finder m najditelj (*najdec, najdnik) ◊

ukazati tako … (obrazec na začetku

redlicher Finder – pošteni najditelj

cesarskega zakona)

Finderlohn m nagrada za najditelja

Die Landesregierung findet

(*najdenina)

anzuordnen, … – Deželna vlada

findig – iznajdljiv

odreja, ... (obrazec na začetku

odredbe deželne vlade)

Findigkeit f iznajdljivost

Seine Majestät haben sich bestimmt Findling m najdenček (→ Anstalt/

gefunden … – *Njih veličanstvu se

Findelanstalt (Laibach))

je vzvidelo …

Findung f najdenje, najdba

Das k. k. Ministerium des Innern

hat sich bestimmt gefunden, …–

Finger m prst ◊

*C. kr. ministrstvo za notranje reči

die Finger abhacken/abhauen –

je določilo, da … (obrazec v dopisu

odsekati prste (kazen)

ministrstva)

(→ Fingerabhauung)

»Angesichts des Umfangs der

jmdm. auf die Finger sehen –

Katastrophe …, finde ich mich

gledati (komu) pod prste

bestimmt, zur Linderung der

Fingerabhauung f odsekanje prstov

Noth unter den Abbrandlern

(→ v Krvnem sodnem redu cesarice

eine Sammlung milder Gaben im

Marije Terezije / Constitutio

342

Criminalis Theresiana iz leta 1769

Firniß f firnež

je bilo odsekanje prstov dovoljeno

le kot poostritev smrtne kazni, kot Firnißsieder m firnežar (*firnažar) telesna kazen pa odpravljeno)

Firnißsiederei f obrat za izdelovanje

Fingerhut m naprstnik, naprstek

firneža, firnežnica (*firnažarnica)

Fingerzeig m opozorilo, namig

Fisch m riba (→ Flußfisch, Seefisch)

F

(*migljaj) ◊

Fischerei f ribištvo

jmdm. einen Fingerzeig geben –

(*ribarstvo, ribštvo) ◊

opozoriti (koga), namigniti (komu)

Fischerei betreiben – ukvarjati se z

fingiert – izmišljen, namišljen, hlinjen,

ribištvom

fingiran

Fischereikarte f ribolovni list

finster – temen, mračen

Fischereiordnung f ribiški red

Finsternis f 1. tema 2. mrk

(*ribarski red, ribštveni red)

(→ Mondfinsternis, Sonnenfinsternis) Fischereirecht n pravica do ribištva, Firlefanz f otročarija, bedarija, norčija

ribolovna pravica (*ribarska pravica)

Firma f 1. firma 2. izvesek (*izveska), Fischereiverpachtung f zakup ribištva tabla ◊

(*zakup ribarstva)

protokollierte Firma – (pri

Fischfang m ribolov (*ribji lov)

trgovskem sodišču) vpisana firma

Fischmeister m ribiški mojster

(*protokolirana tvrdka)

landschaftliche Fischmeister –

Firma-Eintragung f vpis firme

deželanski ribiški mojstri (H 23)

(pri trgovskem sodišču)

Fischpfennig m denarna dajatev od rib

Firma-Löschung f izbris firme

Fischteich m ribnik

(pri trgovskem sodišču)

Fischweide f lovišče rib

Firmament n nebesni obok, nebo

(gospoščinska pravica do ribolova)

firmen – birmati (*birmovati)

Fischzucht f ribogojstvo

firmieren – potrditi, podpisati

Fiskal m fiskal (H 21, 38)

Firmling m birmanec

Fiskalämter pl fiskalni uradi (H 32, 38, Firmpate m birmanski boter

54)

Firmung f birma (*birmovanje)

Fiskalangelegenheiten pl fiskalne

(→ Sakrament) ◊

zadeve (H 39)

kanonische Visitation und Firmung Fiskus m 1. država v zasebno-

– kanonična vizitacija in birma

pravnem smislu 2. davčna oblast

das Sakrament der heiligen

Firmung ausspenden/erteilen/

Fisole f fižol

spenden – podeliti zakrament svete Fixum n stalna plača, fiksna plača ◊

birme, birmati

Fixum und Provision – stalna

Firmungsgeschenk n birmansko

plača in provizija (npr. pri

darilo (*birmsko darilo)

akviziterjih)

343

FJB = Feldjägerbataillon

fladern – krasti

(→ Feldjägerbataillon)

Flagellanten pl bičarji (pripadniki

FJO = Franz Joseph-Orden (→ Orden)

srednjeveške krščanske sekte v

fl. = florin, florinus (→ Gulden)

Evropi od 13. do 15. stoletja,

ki so se v pretirani spokorniški

flach – 1. ploščat, raven (→ Land)

F

gorečnosti javno bičali, da bi se

2. plitev (→ Teller)

odkupili za svoje in tuje grehe)

Fläche f 1. površina (*ploščnjava)

Flagge f zastava, bandero

(→ Anbaufläche, Nutzfläche,

(→ Trauerflagge)

Oberfläche) 2. ravnina, raván,

planjava (→ Hochfläche) ◊

flaggen – izobesiti zastavo (→ Halbtopp)

unproduktive Flächen –

Flaggenschmuck – reichen

nerodovitna zemlja (*pušava)

Flaggenschmuck anlegen/tragen

Flächengröße (→ Flächeninhalt)

– biti bogato okrašen z zastavami

Flächeninhalt m površina (*razteza)

Flaggschiff n admiralska ladja

Flächenmaß n 1. površina

flagranti – in flagranti –

(razsežnost) 2. površinska mera

(zalotiti koga) pri samem dejanju

(→ Fuder, Joch, Morgen,

Flak = Flug(zeug)abwehrkanone f

Quadratklafter)

protiletalski top

Flächenmeile f kvadratna milja

Flak = Flug(zeug)abwehrkanonen pl

Flächenraum m površina

protiletalsko topništvo

Flachs m lan ◊

Flamme f plamen, zubelj

Flachs brechen – treti lan

ein Raub der Flammen werden –

Flachs hecheln – razčesavati lan,

ognjeni zublji uničijo …

mikati lan

ein Opfer der Flammen werden –

Flachs schwingen – otepati lan

v požaru izgubiti življenje

Flachsbreche f 1. trenje lanu 2. trlica Flammenwerfer m metalec ognja, 3. terilnica (prostor za trenje lanu)

plamenomet (*metalec plamenov)

(*terišče, teriše, tarnica)

flanieren – pohajkovati

Flachsbrechen n trenje lanu

Flanke f bok, stranica ◊

Flachsbrecher m teričnik lanu

von den drei Seiten, in Front, Flanke

und Rücken, angreifen – napasti s

Flachsbrecherin f terica lanu

treh strani, s čela, boka in hrbta

Flachsbündel n kosem lanu, povesmo Flankenangriff m bočni napad lanu

Flankenfeuer n bočni ogenj

Flachsdarre f sušilnica za lan

Flankenmarsch m bočni pohod

Flachshechel f greben (za

(*pobočni marš, stranski marš)

razčesavanje/mikanje lanu),

mikalnik

Flasche f steklenica ◊

der Flasche zusprechen – rad piti,

Flachswerg m grobo laneno predivo

srkati ga

344

Flaschenbier n pivo v steklenici

Fleisch ausschroten – sekati meso

Flaschenwein m steklenično vino,

Fleisch einlegen – dati meso v

buteljčno vino

razsol (*vsoliti meso)

in Fleisch und Blut übergehen –

flattieren – laskati (komu)

preiti v meso in kri

Flaute f 1. brezvetrje 2. gospodarski

Fleischaufschlag (→ Fleischkreuzer)

zastoj

F

Fleischausschrotung f sekanje mesa

flechten (flocht, hat geflochten) –

plesti

Fleischbank f mesnica, mesarija

(*mesarnica)

Flechter m pletar (→ Korbflechter,

Strohflechter)

Fleischbeschau f pregled mesa, ogled

mesa (*mesogledstvo)

Flechterei f pletarska obrt, pletarstvo

(→ Korbflechterei, Strohflechterei)

Fleischbeschauer m pregledovalec

mesa (*mesovni oglednik,

Flechtung f pletenje, spletanje,

mesoglednik, mesogled)

vpletanje ◊

Flechtung des Körpers auf ein Rad Fleischer m mesar

– vpletanje telesa v kolo (smrtna

Fleischerei f mesnica, mesarija

kazen) (→ Rad)

(*mesarnica)

Fleck m 1. mesto, kraj 2. madež, lisa

Fleischhacker (→ Fleischhauer)

(→ Schandfleck)

Fleischhauer m mesar

Flecken m trg (→ Marktflecken)

(→ Pferdefleischhauer)

Flecken pl ošpice (→ Masern)

Fleischhauerei f mesnica

Fleckfieber (→ Flecktyphus)

Fleischkreuzer m mesni krajcar,

Flecksiederwaren pl drobovina

naklada na meso (*mesni dac),

klavnina

Flecktyphus m pegavica (*rudečelisni

mačuh, rudečelisni légar,

fleischlich – telesen, mesen, polten

rudečelisna vročinska bolezen)

(→ Beiwohnung, Lust, Sünde,

(typhus exantematicus)

Vermischung, Versuchung, Wollust,

Zuhaltung)

Flegel m tepec, cepec, neotesanec

fleischlos – brezmesen (→ Tag)

Flegelei f neotesanost

Fleischselcher m prekajevalec mesa

flegelhaft – neotesan

(*sušivec mesa, vodivec mesa)

Flegeljahre pl neumna leta, nora leta

Fleischsteuer f davek na meso

flehen – rotiti, moledovati (→ Segen)

(*mesni davek, mesnina)

Fleisch n meso (→ Kalbfleisch,

Fleischware f mesnina

Lammfleisch, Rindfleisch,

Fleiß m pridnost, marljivost, trud,

Schweinefleisch, Selchfleisch) ◊

prizadevnost (v skladu s Šolskim

gepökeltes Fleich – nasoljeno meso

in učnim redom za obče ljudske šole

geräuchertes Fleisch – prekajeno

in za meščanske šole / Schul- und

meso

Unterrichtsordnung für allgemeine

345

Volksschulen und für Bürgerschulen

Fließ n potok

z dne 29. septembra 1905 se je

pridnost ocenjevala z naslednjimi

fließen (floß, ist geflossen) – 1. teči

ocenami: vztrajna (ausdauernd),

(voda) 2. stekati se

dovoljna (befriedigend), zadostna

fließend – tekoč (→ Wasser)

(hinreichend), nestanovitna

Fließwasser n tekoča voda

F

(ungleichmäßig) in premala

(gering)) ◊

flink – hiter, uren, spreten

mit Fleiß – namenoma, nalašč

Flinte f puška (gladkocevna lovska

fleißig – priden, marljiv, prizadeven ◊

puška), šibrovka

sich fleißig aufführen – biti priden Flintenkolben m puškino kopito einen Dienst getreu und fleißig

Flintenlauf m puškina cev (*puščina)

abwarten – vestno in prizadevno

opravljati službo

Flintenschloß n prožilni mehanizem

pri puški (*celin, ključavnica na

flicken – popravljati, krpati (*flikati)

puši)

Flicker m popravljalec, krpar

Flintenschuß m 1. strel iz puške

(→ Kesselflicker, Schuhflicker)

(→ Flinte) 2. streljaj ◊

Flickschneider m krojaški krpar

einen Flintenschuß weit – oddaljen

Flickschuster m čevljarski krpar

streljaj od (česa) (v oddaljenosti

strela iz puške)

Fliege f 1. muha 2. bradica (med

spodnjo ustnico in brado)

Flintenstein m puškin kremen,

kresavnik

fliegen (flog, ist/hat geflogen) –

1. potovati z letalom, leteti

Flintenträger m puškonosec

2. prevažati (koga) z letalom

Flitterwoche f medeni teden

Fliegenschütz m kočijaž

(*kozji dnevi)

Flieger m 1. letalo (→

Floh m uš

Aufklärungsflieger, Bombenflieger,

Flor1 m 1. cvet 2. cvetenje 3. razcvet ◊

Erkundigungsflieger, Jagdflieger,

ein Flor reizender Damen – cvet

Schlachtflieger, Verfolgungsflieger)

očarljivih dam, dražesten venec

2. letalec, pilot

gospe in gospodičen

Fliegerabwehr f letalska obramba

(→ Damenflor)

Fliegeralarm m letalski alarm ◊

Flor2 m 1. tančica, pajčolan 2. žalni

Fliegeralarm geben – dati zračni

trak (→ Fahne)

alarm

Flora f rastline na določenem

Fliegerangriff m letalski napad

področju, rastlinstvo, flora

Fliegerbombe f letalska bomba

Florett n floret

Fliegertätigkeit f letalsko delovanje

florieren – cveteti

Fliehburg f bežigrad

Floß n splav (*plutva, plav)

fliehen (floh, ist geflohen) – bežati,

Flößer m splavar (*plavec)

pobegniti

Floßeisen (→ Flußeisen)

346

Flößerei f splavarstvo (*plavičarstvo) Militärflüchtling,

flott – 1. vesel, živahen, radoživ

Rekrutierungsflüchtling)

2. hiter, uren, spreten 3. prikupen,

Flüchtlingslager n begunsko

atraktiven

taborišče

flottant – nihajoč, plavajoč

Fluchtnehmung (→ Fluchtergreifung)

Flotte f ladjevje, flota

Fluchtverdacht m begosumnost

F

(→ Schlachtflotte)

Fluchwort n kletvica

Flottille f flotilja

fluchwürdig – zločinski (*prekletja

Fluch m 1. kletev 2. prekletstvo

vreden)

(→ Bannfluch)

Fluder m lesen žleb, mlinske rake

fluchen – preklinjati

Flug m 1. let, polet

Flucht f 1. beg, pobeg (*uskočba)

(→ Störflüge, Sturzflug) 2. jata

(→ Fahnenflucht, Landflucht,

Republikflucht, Stellungsflucht)

Flugabwehr f protiletalska obramba

2. črta, vrsta ◊

Flugabwehrartillerie f protiletalsko

die Flucht ergreifen/nehmen –

topništvo

pognati se v beg, pobegniti

Flugabwehrkanone f protiletalski top

den Feind in die Flucht bringen/

jagen/schlagen – pognati

Flugblatt n (propagandni) letak

sovražnika v beg (*zapoditi

Flügel m 1. perut, krilo 2. krilo, bok

sovražnika v beg)

vojaške enote 3. krilo stranke

flüchten – zbežati, pobegniti

4. klavir (→ Stutzflügel) 5. oknica,

vratnica

Fluchtergreifung f pobeg

Flügeladjutant m krilni pribočnik

Fluchthelfer m pomagač pri pobegu

(*krilni pobočnik)

flüchtig – 1. površen, bežen 2. površno, Flügelbahn f krilna železnica bežno 3. ubežen, pobegel ◊

(železniška proga, ki se je odcepila

flüchtiger Defraudant – pobegli

od glavne železniške proge in ni

prevarant

imela nobenega drugega priključka

flüchtig wegen Diebstahl – na begu

na železniško omrežje, npr. proga

zaradi kraje

Grosuplje–Kočevje)

etwas flüchtig berühren – bežno se

dotakniti (česa)

Flügel-Colonne f krilna kolona (po

sich flüchtig machen – pobegniti

A. Komelu pl. Sočebranu »kolone,

flüchtig werden – pobegniti

ki so na krilih premikajočega se

sich auf den flüchtigen Weg setzen

moštva«)

– pobegniti

Flügelkämpfe pl notranjestrankarski

Flüchtige(r) m ubežnik

boji (boji med različnimi krili ene

(→ Stellungsflüchtige/r)

in iste stranke), frakcijski boji

Flüchtling m begunec (*uskok)

Flügelkommandant m krilni

(→ Conscriptionsflüchtling,

komandant (pri orožništvu)

347

Flugfeuer n leteči ogenj

gebrannte geistige Flüssigkeiten –

Fluggast m 1. prehodni gost 2. letalski žgane alkoholne pijače (*žgane

potnik

opojne pijače)

Fluggeld n plačilo za čebeljo pašo

Flußsand m mivka

(*pčelnina)

Flußschiffahrt f rečna plovba

F

Flugschrift f (propagandni) letak

Flüssigkeitsmaß n tekočinska mera

Flugzeug n letalo

(→ Becher, Eimer, Fuder, Krügel, (→ Aufklärungsflugzeug,

Maß, Pfiff, Seidel)

Bombenflugzeug, Jagdflugzeug,

Flüssigmachung f 1. plačevanje

Schlachtflugzeug, Sturmflugzeug,

2. izplačilo

Wasserflugzeug)

flüstern – šepetati

Flur f polje, ledina

Flut f 1. plima. 2. valovanje 3. poplava Flur m veža, hodnik

◊

Flurbuch n kataster (*mejniške bukve)

Ebbe und Flut – oseka in plima

(→ Kataster)

die Noah'sche Flut – vesoljni potop

(*obči potop, potop sveta)

fluren – postaviti mejnike, razmejiti

(→ Sündenflut, Sindflut, Sintflut)

Flurenpolizei f poljska policija

Flut von Meldungen – poplava

(→ Polizei)

novic

Flurgrenze f katastrska meja

FM = Feldmarschall (→

Flurmark (→ Flurgrenze)

Feldmarschall)

Flurname m ledinsko ime

FML = Feldmarschall-Leutnant

(→ Feldmarschall-Leutnant)

Flurzwang m obvezno zaporedje

posevkov (G I. 153)

Föderalismus m federalizem

Fluß m 1. reka 2. tok 3. tek ◊

Föderation f federacija

in Fluß bringen – premakniti,

fodern (→ fordern)

spraviti v tek

Foderung (→ Forderung)

in Fluß geraten/kommen –

premakniti se

Fohlen n žrebe, žrebiček (→ Stutfohlen) den Fluß räumen – očistiti rečno

fökund (→ fecund)

dno

fökundieren (→ fecundieren)

Flußbett n rečno korito

Folge f 1. vrsta 2. posledica

Flußeisen n plavljeno železo

(*nasledek) 3. nadaljevanje,

Flußfisch m rečna riba

zaporedje (→ Erbfolge, Fruchtfolge,

Geschlechterfolge, Heeresfolge,

flüssig – tekoč (→ Geld, Seife) ◊

Nachfolge, Reihenfolge, Speisefolge, flüssig machen – izplačati

Stammfolge, Thronfolge, Zeitfolge) ◊

Flüssigkeit f tekočina ◊

in Folge – na podlagi (*v nasledbi,

geistige Flüssigkeiten – alkoholne

vsled)

pijače (*opojne pijače)

in der Folge/für die Folge – v

348

bodoče, poslej (*posihmal)

Folterbank f natezalnica (mučilno

zu Folge seines Befehls/seinem

orodje) (*raztezavnica)

Befehl zu Folge – v skladu z

njegovim ukazom

Folterer m mučitelj, rabelj

nachteilige Folgen – škodljive

Foltergerät n mučilno orodje, mučilo

posledice

Folterkammer f mučilnica

natürliche Folge – naravna

(*mučivnica, peznica)

F

posledica

Folge geben – ustreči, dovoliti,

Folterleiter f natezalna lestev

dopustiti, privoliti v (kaj)

(mučilno orodje)

(→ Gesuch, Rekurs)

Folterstube (→ Folterkammer)

Folge leisten – sprejeti, odzvati se,

Folterzeug (→ Foltergerät)

slediti, storiti

Fond(s) m 1. sklad (*zaklad, zalog,

folgen – slediti (→ Thron)

gotovina), fond (→ Armenfonds,

folgend – sledeč, naslednji (*nastopen) ◊

Bankalfond, Findelhausfond,

folgender Gestalt/Maßen – tako, na

Gemeindearmenfond,

ta način

Grundentlastungsfond,

Folger m 1. naslednik (→ Thronfolger)

Gymnasialunterstützungsfond,

2. posnemovalec

Hauptarmenfond, Invalidenfond,

Konkretalfond, Kriminalfond,

folgerichtig – dosleden

Landesfond, Massafond,

Folgerichtigkeit f doslednost

Normalschulfond, Pensionsfond,

folgern – soditi, sklepati, izvajati,

Provinzialfond, Religionsfonds,

izpeljati

Religions- und Stiftungsfonds,

Reservefond, Stadtregulierungsfond

Folgerung f sklep, sklepanje

(Stadtmagistrat Laibach),

folglich – 1. zato, zatorej 2. potem,

Stiftungsfond, Studienfond,

zatem

Tilgungsfond, Unterstützungsfond)

2. državne obveznice ◊

folgsam – pokoren, poslušen, ubogljiv

Fond der städtischen

Folgsamkeit f pokornost, poslušnost,

Bestattungsanstalt (Stadtmagistrat

ubogljivost

Laibach) – *zaklad mestnega

Folio n list

pogrebnega zavoda (Mestni

magistrat Ljubljana) (→

folliieren – oštevilčiti liste, foliirati

Jahressrechnung)

Folter f 1. mučilna naprava, mučilo

Fond des städtischen Gaswerkes

2. mučenje, trpinčenje, tortura

(Stadtmagistrat Laibach) – *zaklad

( Krvni sodni red cesarice Marije

mestne plinarne (Mestni magistrat

Terezije / Constitutio Criminalis

Ljubljana) (→ Jahressrechnung)

Theresiana iz leta 1769 mučenja Fond des städtischen

ne odpravlja, temveč le zakonsko

Elektricitätswerkes (Stadtmagistrat

natančno opredeljuje; mučenje je

Laibach) –*zaklad mestne

bilo odpravljeno leta 1776) ◊

elektrarne (Mestni magistrat

auf die Folter spannen – mučiti

Ljubljana) (→ Jahressrechnung)

349

Fond des städtischen Fuhrwerkes

2. prenapenjanje, izsiljevanje,

(Stadtmagistrat Laibach) – *zaklad

prisiljevanje, forsiranje

mestne priprege (Mestni magistrat

Ljubljana) (→ Jahressrechnung)

forciert – 1. premagana naravna ali

Fond der städtischen

umetna ovira v vojni (npr. zavzeta

Infanteriekaserne (Stadtmagistrat

trdnjava, prebita obrambna črta,

F

Laibach) – *zaklad mestne pehotne

prekoračena reka) 2. okrepljen,

vojašnice (Mestni magistrat

pospešen (→ Marsch), forsiran

Ljubljana) (→ Jahressrechnung)

3. prisiljen, nenaraven, forsiran

Fond der städtischen

4. izsiljen, nasilen, forsiran

Pfandleihanstalt (Stadtmagistrat

Förderer m 1. podpornik 2.

Laibach) – *zaklad mestne

pospeševalec 3. rudar-vozač (rudar,

zastavljalnice (Mestni magistrat

ki je spravljal rudo na površje)

Ljubljana) (→ Jahressrechnung)

förderlich – koristen, ugoden

öffentlicher Fond – javni sklad

(*javni zaklad), javni fond

Fördermann m rudar-vozač (rudar, ki

je spravljal rudo na površje)

Fondsforste pl gozdovi v lasti skladov

(H 55)

fordern – zahtevati, terjati (*tirjati)

(→ Satisfaktion, Schranke)

Fondsgüter pl posestva verskega in

ustanovnega sklada (H 38)

fördern – 1. pospeševati, podpirati,

spodbujati 2. kopati, odkopati

Fondsvermögen – städtisches

(→ Erz, Tag) 3. črpati (→ Erdöl) bürgerliches Fondsvermögen

(Stadtmagistrat Laibach) n –

Forderung f 1. zahteva, zahtevek,

*zaklad meščanske imovine (Mestni

dolg, terjatev (*tirjanje, tirjavščina,

magistrat Ljubljana)

tirjatev) (→ Hypothekarforderung,

(→ Jahressrechnung)

Privatforderung, Schuldforderung,

Urbarialforderungen,

Fontaine (→ Fontäne)

Tabularforderung, Vorforderung)

Fontäne f vodomet

2. poziv ◊

foppen – imeti (koga) za norca, vleči

Cession einer Forderung – odstop

(koga) za nos, norčevati se iz (koga)

terjatve

Einziehung der Forderungen –

Force f moč, sila ◊

izterjava terjatev

Force majeure – višja sila

Erfüllung der Forderungen –

forcieren – 1. premagati naravno ali

izpolnitev zahtev

umetno oviro v vojni (npr. zavzeti

obrigkeitliche Forderungen –

trdnjavo, prebiti obrambno črto,

gospoščinski davki (*gospodski

prekoračiti reko), forsirati 2.

davki)

prenapeti, izsiliti, prisiliti, forsirati

territoriale Forderungen –

ozemeljske zahteve, teritorialne

Forcieren n 1. premagovanje naravne

zahteve

ali umetne ovire v vojni (npr.

verbriefte Forderung – zapisana

zavzetje trdnjave, preboj obrambne

terjatev

črte, prekoračitev reke), forsiranje

eine Forderung anmelden –

350

prijaviti terjatev

förmlich – 1. pravi, dejanski,

eine Forderung erfüllen – povrniti

dobeseden, formalen 2. dejansko,

terjatev

dobesedno, formalno

eine Forderung erheben/stellen –

zahtevati

Förmlichkeit f formalost

eine Forderung geltend machen –

Formular n obrazec (*podobek,

uveljaviti terjatev

zgledek, obrazek, podoba), formular

F

Förderung f 1. pomoč, podpora,

(→ Bekenntnisformular)

pospeševanje, spodbujanje

formulieren – oblikovati, določiti,

(*povzdiga) 2. izkop 3. črpanje ◊

opredeliti, formulirati

Förderung von Kohle – kopanje

forschen – 1. povpraševati, iskati,

premoga

poizvedovati, preiskovati

Förderung von Erdöl – črpanje nafte

2. raziskovati

eine Förderung erfahren – pospešiti

Forschung f 1. povpraševanje,

Forelle f postrv (riba)

poizvedovanje, preiskovanje

Forellenteich m postrvnjak

(→ Nachforschung) 2. raziskave,

forestal – gozdarski

raziskovanje (→ Ahnenforschung)

Forestiere m tujec

Forst m 1. gozd (H 38, 55), oskrbovani gozd (→ Fondsforste, Kameralforste,

Form f oblika, forma ◊

Staatsforste) 2. boršt (V 227; G I. 420) äußere Form – zunanja oblika

(v skladu s Šolskim in učnim redom

Forstämter pl gozdni uradi (H 55)

za obče ljudske šole in za meščanske

Forstbannrecht n pravica do gozdov

šole / Schul- und Unterrichtsordnung

(G I. 482)

für allgemeine Volksschulen und für

Forstdirektion (→ Berg- und

Bürgerschulen z dne 29. septembra

Forstdirektion)

1905 se je zunanja oblika pismenih

nalog ocenjevala z naslednjimi

Förster m gozdar (*logar, borštnar)

ocenami: prav lična (sehr gefällig),

(→ Oberförster) ◊

lična (gefällig), malo lična (minder

landschaftliche Förster – deželanski

gefällig), ne lična (nicht gefällig) in

gozdarji (H 23)

nemarna (nachlässig))

forstfutter – polagaj (G II. 250)

Formalien pl nebistvene stvari,

Forstgarten m gozdna drevesnica

stranske reči, formalnosti

forsthaber – polagaj (G II. 250)

Formalität f formalnost

Forsthaus n logarska hiša

Formel f obrazec, vzorec, formula

Forsthube f gozdarjeva huba (G I. 166) (→ Eidesformel,

Gewährleistungsformel, Pönformel,

Forsthüter m gozdni čuvaj

Urkundenformel)

Forstknecht m logarski hlapec

Formierungsplatz m kraj za postroj

Forstlehen n gozdni fevd

(čet) (*strojilišče)

forstlich – gozdni, logarski

351

Forstmeister m logar ◊

1905 se je učni uspeh (*napredek)

herrschaftlicher Forstmeister –

ocenjeval z naslednjimi ocenami:

graščinski logar (*grajšinski logar)

prav dober (sehr gut), dober (gut),

Forstordnung f gozdarski red

zadosten (genügend), komaj

zadosten (kaum genügend) in ne

Forstrecht n gozdna pravda (V 82;

zadosten (nicht genügend))

F

G II. 250), gozdnina (G II. 250)

einen guten Fortgang nehmen –

Forsttechniker pl gozdni tehniki (H 60) dobro napredovati

Forst- und Domänenverwaltung f

einen raschen Fortgang nehmen –

uprava za gozdove in domene

hitro napredovati

(G II. 211)

Fortgangszeugnis n spričevalo o

Forstwart m gozdni čuvaj, logar

učnem uspehu (*izpričevalo o

napredku, spričevalo o napredovanju,

Forstwesen n gozdarstvo

napredovanjsko spričevalo)

Forstwirtschaft f gozdno gospodarstvo Fortifikation f 1. utrjevanje, utrditev, fort – 1. dalje, naprej 2. proč, stran ◊

fortifikacija 2. utrdba

fort und fort – kar naprej

fortkommen – 1. oditi 2. preživljati se, immer fort – neprekinjeno

napredovati, rasti

und so weiter und so fort – in tako

dalje in tako naprej

Fortkommen n 1. odhod

2. preživljanje, napredovanje, rast

Fort n trdnjava, utrdba, fort (*for)

fortlaufend – tekoč

fortan – odslej, poslej (*odsihmal,

posihdob)

Fortpflanzung f 1. razploditev,

razmnoževanje 2. zarod 3. širjenje,

Fortbestand m nadaljnji obstoj

razširjanje

Fortbildung f nadaljnje izobraževanje, fortschaffen – odstraniti

izpopolnjevanje

fortschreitend – 1. tekoč (→ Jahr)

Fortbildungsschule f nadaljevalna

2. postopen

šola ◊

gewerbliche Fortbildungsschule –

Fortschritt m napredek

obrtna nadaljevalna šola

Fortschrittler m naprednjak

kaufmännische Fortbildungsschule

(*fortšritlar)

– trgovska nadaljevalna šola

fortschrittlich – napreden

fortfahren – nadaljevati

Fortschrittspartei f napredna stranka

Fortgang m 1. uspeh, napredek

Fortuna f sreča

2. odhod 3. razvoj ◊

Fortgang – učni uspeh (v skladu

fortwährend – nenehen, stalen

s Šolskim in učnim redom za obče

»Fortwursteln« n majhne taktične

ljudske šole in za meščanske šole /

koncesije, zatekanje k začasnim

Schul- und Unterrichtsordnung

rešitvam

für allgemeine Volksschulen und für

Bürgerschulen z dne 29. septembra

Forum n 1. pristojno mesto,

pristojnost, forum 2. sodišče

352

Fourage f 1. hrana (zlasti za vojsko) Frachtwagen m tovorni vagon

2. krma (oves, seno, zlasti za

vojaške konje)

Frack m frak

fouragieren – 1. oskrbeti (zlasti s

Frage f vprašanje ◊

hrano za vojsko) 2. priskrbeti krmo

die angeregten Fragen – zastavljena

(oves, seno, zlasti za vojaške konje)

vprašanja

brennende Frage – žgoče vprašanje

F

Fourestier (→ Forestiere)

offene Frage – odprto vprašanje,

Fourier m podoficir, zadložen za

nerešeno vprašanje

oskrbo (hrano, krmo) in nastanitev,

peinliche Frage – ostro

furir

izpraševanje, zaslišanje s torturo,

tortura (V 400)

Fourierschütze m vojaški služabnik

soziale Frage – socialno vprašanje

(*vojaški služe)

eine Frage aufrollen/aufwerfen –

fournieren (→ liefern)

sprožiti vprašanje

Fournitur(e) f oprema, potrebščine

eine Frage stellen – postaviti

(→ Bettfournituren)

vprašanje, vprašati

außer Frage stehen – ne priti v

FPÖ = Freiheitliche Partei

poštev

Österreichs f Svobodnjaška

(nicht) in Frage kommen –

stranka Avstrije

(ne) priti v poštev

Fr. = Friede (→ Friede)

in Frage stellen – postaviti pod

Fracht f 1. tovor 2. voznina,

vprašaj, podvomiti

prevoznina

zur Frage stehen – biti na dnevnem

redu

Frachtbrief m vozno pismo, vozni list

Fragebogen m vprašalnik

Frachtenbahnhof m tovorna

(*vpraševalna pola)

železniška postaja

fragen – vprašati

Frachtenmagazin n tovorno skladišče,

tovorni magacin

fraglich – 1. vprašljiv, dvomljiv,

(→ Südbahnfrachtenmagazine)

negotov 2. zadeven, dotičen

Frachtenverkehr m tovorni promet

Fragner m krošnjar, kramar

Frachter m 1. prevoznik 2. pošiljatelj

Fragstück n vprašanje na zaslišanju

blaga 3. tovorna ladja

obtoženca, vprašanje za priče

(V 406)

Frächter m prevoznik

Frag- und Kundschafts-Comptoir

Frachtführer m voznik (*vozač, vozar)

(→ Comptoir)

Frachtgut n vozno blago, tovor

Fraiß (→ Fraisen)

Frachtpreis m voznina za blago

Fraisen pl napadi krčev (tonični krči

Frachtschein m vozni list

pri otrocih, lahko tudi smrtni)

Frachtschiff n tovorna ladja

(*frajze), otroška božjast, epilepsija

Frachtverkehr (→ Frachtenverkehr)

Fraktion f poslanska skupina, frakcija

353

Fraktionskampf m frakcijski boj

Fraternität f 1. bratovščina 2. bratstvo Franc-maçon m prostozidar,

Fratschler m branjevec, trgovec na

franmason

drobno (zlasti z živili)

Franc-maçonnerie f prostozidarstvo,

Fratschlerin f branjevka

franmasonstvo

Fratschlerweib (→ Fratschlerin)

F

Franc-tireur m prosti strelec,

franktirer

Frau f 1. ženska, žena, gospa

2. zakonska žena, zakonka

frank – prost, svoboden

(→ Ehefrau) 3. Mati Božja,

frankieren – plačati poštnino,

Devica Marija (→ Maria) ◊

frankirati (*frankovati) (→ Brief)

Frauen und Jungfrauen – gospe in

gospodične (*gospe in gospice)

frankiert – poštnine prost (poštnina

plačana vnaprej), frankiran

Fraudulent m goljuf

(*frankovan)

Fraudulenz f goljufivost, nepoštenost,

Frankierung f plačilo poštnine,

fravdulentnost

frankiranje

fraudulös – goljufiv, nepošten,

Frankogebühr f plačana poštnina

fravdulozen

(*oprostnina)

Frauenbewegung f žensko gibanje

Franz Joseph-Orden (→ Orden)

Frauenbild n 1. ženska 2. podoba

Franziskaner pl frančiškani (H 27–29, Device Marije, Mati Božja

49, 63) (moški samostanski red)

Frauenhaus n 1. bordel 2. varna hiša

Franziskanerorden m frančiškanski

Frauenkirche f cerkev Naše ljube

red

gospe, Gospejina cerkev

Franziskanerprovinz f pokrajina

Frauenkirchensitz m sedež na ženski

frančiškanskega reda

strani (v cerkvi)

Franzos(en) (→ Franzosenkrankheit)

Frauenklöster pl ženski samostani

Franzosenkrankheit f sifilis (*sramna

(H 27–30, 63)

kuga, sramna bolezen, francozi)

Frauenorden m ženska redovna

(lues)

ustanova, ženski red (H 27–30, 36)

Franzosenkriege pl francoske vojne

Frauenrechtlerin f borka za ženske

(H 34)

pravice

frappant – presenetljiv, frapanten

Frauensperson f ženska

frappieren – presenetiti, iznenaditi,

Frauenstand m ženska stran (v cerkvi)

osupniti, frapirati

Frauenstrafanstalten pl ženske

Fraß m 1. požrešnost, pogoltnost,

kaznilnice (H 58)

žrtje 2. slaba hrana 3. krma

(→ Weiberstrafanstalt)

4. krči (zlasti pri malih otrocih)

(→ Fraisen)

Frauentag m praznik Device Marije

(→ Großfrauentag, Kleinfrauentag) ◊

fraternisieren – bratiti se s (kom)

zwischen den Frauentagen – čas

354

med velikim in malim šmarnom,

poročnik (po stopnji enak

čas med šmarnima mašama

nadporočniku)

(čas med 15. avgustom in

8. septembrom)

frei – 1. svoboden (→ Disposition,

Eigen, Fuß, Gewerbe, Hand, Lauf)

Frauenverein (→ Verein)

2. svobodno (→ einbekennen)

Frauenzimmer n 1. ženska soba

3. prost (→ Ausgang, Auge,

F

2. ženska

Einung, Geleit, Himmel, Rede, Stift,

Übereinkommen, Verkauf, Vorsatz,

Fräulein n 1. plemiška hči

Wahl, Willkür, Zeit) 4. prostovoljen (→ Stiftsfräulein) 2. gospodična

(→ Verfügung) 5. prostovoljno

(*gospica) 3. vzgojiteljica

(→ Hand) 6. brezplačen

(→ Kinderfräulein, Lehrfräulein) ◊

(→ Beheizung, Eintritt, Entrée,

gesetztes Fräulein – resna

Licht) ◊

gospodična

Ich bin so frei, Sie zu fragen ... –

streng solides Fräulein – zelo

Drznem si Vas vprašati ... /Dovolite,

solidna gospodična

da Vas vprašam ...

Fräuleinstift n ustanova za

jmdn. frei und ungehindert

obubožane plemkinje ◊

passieren lassen – omogočiti (komu)

K. k. adeliges Fräuleinstift

prost in neoviran prehod

im Herzogthume Krain/K. k.

frei von Schulden sein – biti brez

adeliges Fräuleinstift in Krain –

dolgov

C. kr. ustanova za plemkinje v

Freibad n kopališče na prostem

vojvodini kranjski/C. kr. ustanova

za plemkinje na Kranjskem

Freiball m brezplačni ples

(posvetno ustanovo za plemiške

(brez vstopnine za plesalce)

hčere so ustanovili kranjski deželni Freibeuter m morski razbojnik, gusar stanovi, pravico predlaganja

je imel deželni odbor, pravico

Freibillet n brezplačna vstopnica

podeljevanja prebend pa cesar)

Freibrief m 1. privilegij, patent

frdl. = freundlich (→ freundlich)

2. svoboščinsko pismo (*svobodno

pismo, svobodnica) 3. potni list

frech – predrzen, nesramen

Frei-Corps n prostovoljci, dobrovoljci

Frechheit f predrznost, nesramnost ◊

(*krdelo prostovoljcev) ◊

die Frechheit besitzen – biti

das mexikanische Freicorps –

predrzen

mehikanski prostovoljci

Fregatte f 1. hitra trojamborna

Freidenker m svobodomislec

vojna ladja, fregata 2. vojna ladja

z lahko oborožitvijo za spremstvo

Freidenkertum n svobodomiselnost

konvojev, fregata

Freidhof (→ Friedhof)

(→ Panzerfregatte)

freieigen – *prostolasten (nanašajoč

Fregattenkapitän m fregatni kapitan

se na svobodno zemljiško posest

(po stopnji enak podpolkovniku)

fevdalca), alodialen (→ allodial)

Fregattenleutnant m fregatni

freien – snubiti

355

Freie(r) m svobodnjak (→ Hochfreie) Glaubensfreiheit, Halbfreiheit,

Freier m 1. snubec 2. klient (stranka) Handelsfreiheit, Koalitionsfreiheit,

pri prostitutki

Malefizfreiheit, Pressefreiheit,

Redefreiheit, Religionsfreiheit,

Freierklärung f zapadlost

Vereinigungsfreiheit,

Freiexemplar n brezplačen izvod

Versammlungsfreiheit) 3. dovoljenje,

F

Freifrau f baronica (*baronovka)

dopustitev 4. drznost (*prostost)

5. cenzualna dajatev (G II. 328)

Freigabe f otvoritev, odprtje

6. oprostitev, prostost (→

freigeben – 1. osvoboditi, izpustiti

Gebühren- und Stempelfreiheit,

2. odpreti, dopustiti ◊

Mautfreiheit, Portofreiheit,

Der Verkehr mit Borstentieren

Steuerfreiheit, Zollfreiheit) ◊

im obgenannten Gerichtsbezirk

persönliche Freiheit – osebna

wurde wieder freigegeben. – Zgoraj

prostost (osebno prostost sta v

navedeni sodni okraj je zopet odprt

habsburški monarhiji zagotavljala

za prost promet s prašiči.

Zakon z dne 27. okt. 1862 v varstvo

freigebig – darežljiv

osebne prostosti / Gesetz vom 27.

October 1862 zum Schutze der

Freigebigkeit f darežljivost

persönlichen Freiheit in kasnejši

Freigebung f dopustitev

Državni osnovni zakon z dne 21.

Freigeist m svobodomislec, »frajgajst«,

decembra 1867 / Staatsgrundgesetz

libertin

vom 21. December 1867 v svojem 8.

členu)

freigestellt (→ freistellen)

in die Freiheit setzen – izpustiti na

Freigut n 1. dajatev oproščeno

prostost

posestvo 2. carine prosto blago

sich die Freiheit nehmen – drzniti

Freih. = Freiherr (→ Freiherr)

si (*jemati si prostost)

Freihafen m svobodno pristanišče

Freiheitsbrief m svoboščinsko pismo

(*prosto pristanišče)

(*svobodno pismo), privilegij

freihait (→ Freiheit)

Freiheitskrieg m osvobodilna vojna

Freihandel m svobodna trgovina

Freiheitsstrafe f prostostna kazen

(*kazen na svobodi), zaporna kazen,

Freihandzeichnen n prostoročno

kazen odvzema prostosti (H 58), zapor

risanje

Freiherr m baron

Freihaus n svobodna hiša (dajatev in

dolžnosti oproščena hiša plemičev

Freiherrenstand m baronski stan ◊

ali samostanov v mestih in trgih)

in den Freiherrenstand erhöhen –

(*prosta hiša, svobodnija)

povišati v baronski stan, pobaroniti

Freiheit f 1. svoboda, prostost,

freiherrlich – baronski

neodvisnost (→ Blockfreiheit)

Freihof m neobdavčen plemiški dvor

2. svoboščina, svoboda (→

Freihold m do preklica odpuščeni

Bekenntnisfreiheit, Denkfreiheit,

podložnik (G II. 331)

Gewerbefreiheit, Gewissensfreiheit,

356

Freiin f baronica (*baronovka)

Freischarenkrieg m gverilska vojna

Freikauf m odkup (z odkupom je

Freischärler m prostovoljec, pripadnik

npr. ZRN dosegla osvoboditev

neregularne vojske, pripadnik

političnih zapornikov v NDR)

paravojaške enote, pripadnik milice,

freikaufen – odkupiti

upornik, gverilec

(npr. sužnje, zapornike)

Freischießen n odprto strelsko

F

Freilager n (vojaški) tabor na

tekmovanje (Ljubljansko

prostem

meščansko strelsko društvo

(Laibacher bürgerlicher

Freilassung f izpustitev, oprostitev

Schützenverein) je priredilo

Freileute pl svobodini (V 79, 179; G II.

odprto slavnostno strelsko

281, 316, 317, 326, 329, 331, 391,

tekmovanje npr. 12. julija 1814 ob

424) (→ Freimann)

»mirovnem godu« (→ Friedensfest,

Freimann m 1. svobodnik, svobodin Friedensfeierlichkeiten) ter 29. in 30.

(V 80–81; G I. 165, G II. 316, 317,

junija 1850 na čast Gustavu grofu

319, 329) 2. rabelj, krvnik

Chorinskyju, c. kr. namestniku v

kronovini kranjski)

Freimannshufe f huba, na kateri sedi

svobodin (G II. 329)

freisinnig – svobodomiseln

Freimanns-Taxordnung f taksni red

Freisinnigkeit f svobodomiselnost

za rablje

Freisitz m svobodno posestvo

Freimaurer m prostozidar

(svobodnika)

(*prostomavtar)

freisprechen – 1. oprostiti krivde

Freimaurerei (→ Freimaurertum)

2. odpustiti vajenca po uspešno

končani učni dobi, priznati vajencu,

Freimaurerloge f prostozidarska loža

da je izučen (*izreči za doučenega)

Freimaurertum n prostozidarstvo

freisprechend – oprostilen (→ Urteil)

Freirecht n svoboščina (dajatev) (G II.

Freisprechung f 1. oprostitev,

312, 334, 424), letna priznavalnina

oprostilna sodba 2. odpustitev

(G II. 331)

vajenca po uspešno končani

Freirechter m do preklica odpuščeni

učni dobi, priznanje izučenosti

podložnik (G II. 331)

(priznanje o uspešno končani

Freireiter m prostovoljni konjenik

vajeniški učni dobi)

(*dobrovilni konjik, dobrovoljski

Freisprechungsbrief m spričevalo o

konjik, konjik dobrovoljec)

izučenosti (spričevalo o uspešno

Freisaß m svobodnik (V 293; G II. 344, končani vajeniški učni dobi)

345)

Freistaat m svobodna država

Freischar f prostovoljna četa (G II.

Freistadt f svobodno mesto ◊

344, 345) (*prosta truma), oddelek

königliche Freistädte – kraljeva

neregularne vojske, paravojaška

svobodna mesta

enota, milica, uporniška skupina,

Freistatt (→ Freistätte)

gverilska skupina

357

Freistätte f pribežališče, azil

Freiwillige f prostovoljka (*radovoljka,

freistehen – imeti na izbiro

dobrovoljka)

(*dati na prosto voljo)

Freiwillige Feuerwehr Laibach

freistellen – 1. prepustiti (izbiro,

(Laibacher freiwillige Feuerwehr)

odločitev) 2. dati prosto, dati

f Prostovoljna požarna bramba

F

dopust 3. odpustiti (iz službe) ◊

Ljubljana (Ljubljanska

freigestellt bleiben/sein – biti

prostovoljna požarna bramba)

prepuščeno

(ust. leta 1870) (→ Plänkler,

Er ist freigestellt, … – Prepuščeno

Requisitenmeister, Rohrführer,

mu je …/Prepuščeno je njegovi

Rottenführer, Schutzmannschaft,

presoji … (*Prosto mu je …)

Steiger, Steigermannschaft,

Spritzmannschaft)

Freistift n prosta saja (V 121, 180;

G II. 317, 329, 422, 424, 433, 437,

Freiwillige(r) m prostovoljec

447) (vrsta zakupa)

(*radovoljec, dobrovoljnik)

(→ Einjährig-Freiwillige/r)

Freistifter m uživalec proste saje

(G II. 447)

Freiwilligenkorps (→ Frei-Corps)

Freistiftsinhaber (→ Freistifter)

Freiwilligkeit f prostovoljnost

(*radovoljnost, dobrovoljnost)

Freistoß m prosti strel

(→ Fußballwettspiel)

freizügig – 1. svoboden, prost

2. velikodušen

Freitag m petek (→ Karfreitag) ◊

stiller Freitag – véliki petek

Freizügigkeit f 1. svoboda gibanja,

prostost gibanja (G II. 332, 339)

Freiteilbarkeit f prosta deljivost ◊

2. svobodna selitev, pravica

Freiteilbarkeit des Vermögens –

svobodnega odhoda

prosta deljivost premoženja

3. velikodušnost ◊

Freitheater n brezplačna gledališka

Freizügigkeit der Person und des

predstava

Vermögens – *selilna svoboda

Freithof (→ Friedhof)

tako zastran osebe kakor glede na

imetek (svobodno gibanje oseb in

Freitod m samomor

premoženja v habsburški monarhiji

freitum – osvoboditev nesvobodnjakov je zagotavljal Državni osnovni

(G II. 328)

zakon z dne 21. decembra 1867 /

Freiung f 1. (manjše) imunitetno

Staatsgrundgesetz vom 21. December

ozemlje (s stalnim ali začasnim

1867 v svojem 4. členu)

mirom), frenga 2. azilska pravica

Fremde(r) m tujec (*tujic, ptujic)

(V 212) 3. snubitev

(→ Gemeide-Ordnung, Ortsfremde/r)

freiw. = freiwillig (→ freiwillig)

Fremde1 f tujina

freiwillig – prostovoljen (*radovoljen, Fremde2 f tujka (*ptujka) dobrovoljen) (→ Auflösung, Beitrag, Fremden-Anzeige f seznam tujcev

Feilbietung, Gabe, Lizitation, Soldat,

(seznam tujcev, ki so prispeli

Veräußerung, Verkauf, Versteigerung,

v Ljubljano ali jo zapustili, je

Wehrdienst)

358

objavljal dnevnik Laibacher

Schul- und Unterrichtsordnung

Zeitung)

für die allgemeinen Volksschulen

Fremdenarrest m arest tujca (V 176)

erlassen wird, je določal: »Dokler

je otrokom še dolžnost hoditi v

Fremdenbuch n knjiga tujcev

šolo, sme se šolsko spričevalo o

(*vpisnik tujcev, zapisnik tujcev,

obiskovanju šole roditeljem ali

tujska knjiga, bukve za tujce)

njih namestnikom dati samo na

F

Fremdenführer m turistični vodič

opravičeno zahtevanje; v takem

Fremdenlegion f tujska legija

spričevalu je izrekoma povedati,

zakaj se je dalo. (Während

Fremdenliste f seznam tujih gostov

der Dauer der Schulpflicht

(v hotelu oz. zdravilišču)

kann ein Schulzeugnis

Fremdenpolizei f policija za tujce

(Frequentationszeugnis) nur auf

Fremdentabelle f seznam tujcev

begründetes Ansuchen der Eltern

(pri popisu prebivalstva)

oder ihrer Stellvertreter ausgefolgt

werden; auf einem solchen

Fremden- und Deliquentenaufsicht f

Zeugnisse ist der Zweck desselben

nadzor nad tujci in delinkventi (H 35)

ausdrücklich zu bezeichnen)«)

Fremdenverkehr m tujski promet,

(→ Schulnachrichten)

turizem

frequentieren – pogosto zahajati

Fremdenzimmer n tujska soba

(kam), obiskovati (kaj), frekventirati

fremdländig – tuj (*inostranski)

fretten, sich – težko se prebijati skozi Fremdling (→ Fremde/r)

življenje

frequent – 1. pogost, pogosten,

Fretter m človek, ki se težko prebija

frekventen (*frekventalen)

skozi življenje

2. obiskan, obljuden, prometen,

Freude f veselje, zadovoljstvo ◊

frekventen (*frekventalen)

lebhafte Freude – iskreno veselje,

(→ Posten, Straße)

prisrčno veselje

Frequentant m 1. obiskovalec,

mit Freuden – z veseljem

frekventant 2. tečajnik, frekventant

Freude bereiten/gewähren/machen

– razveseliti, veseliti

Frequentation f 1. obiskovanje,

Freud und Leid mit jmdm. teilen –

druženje, frekventacija 2. obisk,

deliti si dobro in slabo

udeležba, frekventacija

seiner Freude Luft machen – dati

Frequentationszeugnis n spričevalo

duška svojemu veselju

o obiskovanju šole (*obiskovalno

Freudenfest n veselica

izpričevalo) ( Ukaz ministra za

bogočastje in uk z dne 20. avgusta

Freudenfeuer n kres

1870. leta, s katerim se občnim

Freudenhaus n javna hiša, bordel

ljudskim šolam izdaje šolski in učni

Freudenmädchen n vlačuga,

red / Verordnung des Ministers

prostitutka

für Cultus und Unterricht vom





20. August 1870, womit eine


Freudentag m veseli dan, poročni dan

359

Freund m prijatelj (→ Blutsfreund, Frevelmut m hudobija, zlobnost

Busenfreund, Menschenfreund,

Rechtsfreund, Stammfreund,

Freveltat (→ Frevel)

Volksfreund) ◊

freventlich – hudoben, hudodelski,

»Freunde« pl sorodstvo (→ Befreundte)

zločinski

F

Freundin f prijateljica (→ Blutsfreundin, Frevler m 1. hudodelec (*hudobnik),

Busenfreundin)

zlobnež (*zlobnik, škodnik,

kvarnik), zločinec 2. brezbožnež

freundlich – prijazen, naklonjen

(→ gesinnt, Gedanke, Gruß)

Freydhof (→ Friedhof)

Freundlichkeit f prijaznost

freylait (→ Freileute)

freundlichst – najprijazneje ◊

Freylle (→ Fräulein)

Bestschieben in unserem Gasthaus. Frh. = Freiherr (→ Freiherr) Zu recht reger Betheiligung

Frhr. = Freiherr (→ Freiherr)

wird freundlichst eigeladen. –

Najprijazneje Vas vabimo, da se v

Friedbrecher (→ Friedensbrecher)

karseda velikem številu udeležite

Friede(n) m mir (→ Gewaltfriede(n),

tekmovanja v kegljanju v naši

Partikularfriede(n),

gostilni. (časopisni oglas)

Präliminarfriede(n),

freundnachbarlich – dobrososedski

Religionsfriede(n), Scheinfriede(n),

(→ Beziehung)

Separatfriede(n), Siegfriede(n),

Sonderfriede(n), Vorfriede(n)) ◊

Freundschaft f 1. prijateljstvo

Aufrechterhaltung des Friedens –

2. sorodstvo, sorodniki

vzdrževanje miru

(→ Blutsfreundschaft), »prijatelji«

Segnungen des Friedens –

(V 250) (→ Befreundte)

blagodati miru

3. prijaznost ◊

Friede von Fontainebleau – mirovna

Freundschaft pflegen –

pogodba iz Fontainebleauja (H 34)

prijateljevati (*drugovati)

Pariser Friede – pariški mir (H 37)

in Freundschaft ersuchen –

dauerhafter/definitiver Friede(n) –

prijazno prositi

trajni mir (*stanoviti mir)

freundschaftlich 1. prijateljski

ehrenhafter/honneter/honorabler/

(→ Beziehung, Vergleich) 2. prijazen

reputierlicher Friede(n) – častni

3. prijateljsko 4. prijazno ◊

mir

jmdn. freudschaftlich erinnern –

gerechter Friede(n) – pravični mir

prijazno opomniti (koga) na (kaj)

nationaler Friede(n) – narodnostni

Freundschaftsvertrag m prijateljska

mir

pogodba

den Frieden brechen/stören – kršiti

mir

Freundstaat m prijateljska država

den Frieden aufrechterhalten/

Frevel m hudobija, hudodelstvo, zločin

erhalten – ohraniti mir

Frieden halten – mirovati

frevelhaft – hudoben, hudodelski,

mit jmdm. Frieden eingehen/

zločinski (→ Tat)

schließen – skleniti mir s (kom)

360

den Frieden sichern – zagotoviti

– živeti v miru s (kom)

mir

die Armee auf den Friedensfuß

Frieden stiften – pomiriti, miriti

setzen – postaviti armado v

mit jmdm. in Frieden und

mirnodobno stanje

Freundschaft leben – živeti v miru

in prijateljstvu s (kom)

Friedensgericht n mirovno sodišče

Er ruhe in Frieden! – Naj počiva v Friedensgrenze f meja miru F

miru!/Bodi mu zemljica lahka!

(oznaka, ki so jo uporabljali v

friedelos (→ friedlos)

NDR za dokončno razmejitev med

Poljsko in NDR)

Friedensbedingung f mirovni pogoj ◊

Friedensbedingungen annehmen – Friedenshand – jmdm. die

sprejeti mirovne pogoje

Friedenshand ausstrecken/

reichen – ponuditi (komu) roko

Friedensbewegung f mirovno gibanje

sprave

Friedensbote m mirovni sel

Friedenshandlung f poganjanja o

Friedensbotschaft f *blagovest

miru

miru (med »mirovim godom«

Friedenskonferenz f mirovna

(Friedensfest), mirovnim slavjem

konferenca

10. – 12. julija 1814 v Ljubljani,

je poseben sel prvega dne

Friedensliebe f miroljubje

prinesel blagovest miru, najprej

Friedensmarsch m mirovni pohod

dvornemu komisarju Saurauu,

Friedenspräliminarien pl uvodna

nato pa generalnemu guvernerju

mirovna pogajanja, mirovne

Lattermannu)

preliminarije

Friedensbrecher m kršitelj miru

Friedensregelung f mirovna ureditev

(*razdiravec miru, podiravec miru,

prelomnik miru, mirolomec)

Friedensrichter pl mirovni sodniki

(H 47)

Friedensbruch m 1. kršitev miru

(*razdor, razdiranje miru,

Friedensschluß m sklenitev miru

mirolomstvo) (→ Hausfriedensbruch, Friedensstand m mirnodobni stalež Landfriedensbruch) 2. kršitev

(vojske)

mirovne pogodbe

Friedensstätte f počivališče, grob ◊

Friedensfeierlichkeiten

letzte Friedensstätte – zadnje

(→ Friedensfest)

počivališče, grob

Friedensfest n *mirov god

jmdn. zur letzten Friedensstätte

(mirovno slavje 10. – 12. julija 1814

begleiten – pospremiti (koga)

v Ljubljani) (→ Friedensbotschaft)

k večnemu/zadnjemu počitku

(osmrtnica)

Friedensfuß m mir, čas miru,

mirnodobno stanje ◊

Friedensstifter m mirovni posrednik

Herstellung des Friedensfußes –

Friedensstiftung f pomiritev

vzpostavitev miru

Friedensstörer m kalilec miru

mit jmdm. auf Friedensfuß stehen

(*zdražnik, dražnik, rušitelj miru)

361

Friedenstractat m mirovna pogodba

friedlos – brez vsakršnih pravic,

Friedensunterhändler m mirovni

brezpraven (→ vogelfrei)

posrednik

friedsam – miren

Friedensverhandlungen pl mirovna

Friedsamkeit f mirnost

poganjanja

Friendensmission f mirovno

F

Friedensvertrag m mirovna pogodba

poslanstvo, mirovna misija

Friedenswerk n mirovna prizadevanja frieren (fror, ist/hat gefroren) –

Friedenszustand m mirnodobno stanje

1. zmrzovati, zmrzniti 2. zebsti

friedfertig – miroljuben

Frieselausschlag m prosenica

(kožni izpuščaj)

Friedfertigkeit f miroljubnost

Friktionen pl trenja

Friedhof m pokopališče (*mirodvor,

grobišče, britof )

frisch – svež, surov (→ Speck, Tat)

(→ Militärfriedhof) (v Ljubljani se

geistig und körperlich frisch –

je najstarejše pokopališče nahajalo

duševno svež in telesno krepak

ob župnijski cerkvi sv. Petra,

Frische f svežina, svežost ◊

pokojnike pa so pokopavali tudi

geistige und körperliche Frische –

v mestu, v cerkvah in samostanih;

duševna svežina in telesna krepkost

v skladu z ukazom cesarice

Marije Terezije so morali leta

Frischling m 1. prašiček 2. dajatev 1779 zapreti vsa pokopališča v

živalskega izvora (npr. prašiček) oz.

mestu; istega leta je ljubljanki škof

nadomestilo zanjo (G II. 248)

posvetil pokopališče izven mesta,

Friseur- und Rasier-Genossenschaft

in sicer pri podružnični cerkvi sv.

in Laibach (→ Genossenschaft)

Krištofa; občinski svet je na svoji

Frist f 1. rok (→ Aufkündigungsfrist,

seji dne 17. maja 1904 sklenil,

Bewährungsfrist, Entsprechungsfrist,

da se 1. maja 1905 pokopališče

Galgenfrist, Jahresfrist,

pri sv. Krištofu opusti in odpre

Kündigungsfrist, Nachfrist, Notfrist, novo pokopališče pri sv. Križu,

Präklusivfrist, Verjährungsfrist,

na seji dne 23. decembra 1905

Zeitfrist) 2. rok za plačevanje

pa ta rok podaljšal na 1. maj

dolgov (*brišt) (dolgovi so se na

1906; ta odločitev je temeljila

splošno plačevali ob sv. Juriju (24.

na poročilu mestnega fizika

aprila), ob sv. Jerneju (24. avgusta)

Ivana Koprive in izjavi stalnega

in ob božiču (25. decembra))

mestnega zdravstvenega sveta,

3. odlog ◊

da je pokopališče pri sv. Krištofu

Einhaltung der Frist – upoštevanje

tudi iz zdravstvenih razlogov

roka

neprimerno)

Erstreckung der Frist –

friedlich – 1. miren (→ Revolution,

podaljšanje roka

Zusammenleben), miroljuben (→

Nichteinhaltung der Frist –

Koexistenz, Politik, Verständigung) nespoštovanje roka

2. mirno, na miren način (→ Weg)

Versäumung der Frist – zamuda

roka

362

erstreckbare Frist – odložilni rok

frommen – koristiti, pomagati (*hasniti)

(*odložni rok, preložni rok)

gesetzliche Frist – zakonski rok,

Frommen n korist, pomoč, prid (*hasek)

zakoniti rok

zum Nutzen und Frommen –

peremptorische Frist – zadnji rok,

v korist

neodložljivi rok

Frommheit (→ Frömmigkeit)

richterliche Frist – sodni rok

Frömmigkeit f 1. pobožnost,

F

die Frist abkürzen – skrajšati rok

bogaboječnost (*blagovernost,

die Frist bestimmen – določiti rok

bogoljubnost) 2. tihost, pohlevnost,

die Frist einhalten – držati se roka

krotkost, mirnost 3. blagost,

Die Frist ist verfallen. – Rok je

milostljivost, dobrohotnost

potekel.

die Frist verabsäumen – zamuditi rok Fron f tlaka (→ Handfron, Leibfron, die Frist verlängern – podaljšati rok

Viehfron, Zugfron)

fristen – 1. težko živeti, životariti

Fronarbeit (→ Frondienst)

(→ Leben) 2. odložiti, preložiti

Frondienst m tlaka (G II. 244)

Fristengeld n *odložnina

frönen – vdajati se (strasti) (→ Wollust)

Fristerstreckung f odlog

Fröner m tlačan (→ Handfröner,

Fristgeld n *ročnina, kvaterni denar

Leibfröner)

(→ Quatember)

Frongeld n tlaščina

Fristung f odlog, podaljšanje

Fronherr (→ Grundherr)

(→ Zahlungsfristung)

Fronhof m pridvorni obrat s tlako

frivol – 1. lahkomiseln, neresen,

(G II. 84)

lahkoten, frivolen 2. objesten,

Fronhube f tlaki podvržena kmetija

nesramen, predrzen

Fronknecht m tlačanski hlapec

Frl. = Fräulein (→ Fräulein)

Fronleichnam (→ Christus)

frl. = freundlich (→ freundlich)

Front (→ Front/e)

froh – vesel (→ Botschaft, Stimmung), Front räumen! – *V kraj!

radosten

(opozorilni vojaški znak upornikom

frohlocken – veseliti se, radovati se

pred napadom z bodalom

Frohlockung f veselje, radost

(bajonetom)

Frohmut m veselost, vedrost, radost,

Front(e) f 1. čelo, pročelje, lice, prednja

židana volja

stran, fronta

(→ Gassenfronte, Hauptfront(e),

Frohn (→ Fron)

Hausfront, Hinterfront, Rückfront,

Frohsinn (→ Frohmut)

Vorderfront) 2. bojna črta, fronta

fromm – 1. pobožen (*blagoveren,

(→ Abwehrfront, Schlachtfront)

bogoljuben) (→ Legat, Stiftung,

3. skupina, ki se zavzema za skupni

Vermächtnis, Widmung, Wunsch),

cilj, fronta (→ Volksfront)

bogaboječ 2. tih, pohleven, krotek,

4. skupina, ki nastopa proti (komu),

miren 3. blag, milostljiv, dobrohoten

nasprotniki, fronta 5. področje

363

nizkega zračnega pritiska, fronta ◊

(→ Brotfrucht, Feldfrucht,

die Front eines Hauses – pročelje

Halbfrucht, Sommerfrucht,

hiše

Winterfrucht) ◊

die Front der Kriegsgegner –

candierte Früchte – kandirano

skupina nasprotnikov vojne, fronta

sadje (*oslajeno sadje)

vojnih nasprotnikov

Früchte bringen/tragen – obroditi

F

von den drei Seiten, in Front,

sadove

Flanke und Rücken, angreifen –

napasti s treh strani, s čela, boka in Fruchtabtreibung f splav, abortus hrbta

(*zapravljen/odgnan telesni sad)

an die Front gehen/rücken – iti na Fruchtart f vrsta pridelka fronto

fruchtbar – 1. rodoviten, ploden

an die Front kommen – priti na

2. uspešen 3. donosen

fronto

(→ Anlegung)

an der Front sein/stehen – biti na

fronti

Fruchtbau m poljedelstvo

gegen jmdn./etwas Front machen

Fruchtbaum m sadno drevo

– upirati se (komu/čemu),

fruchtbringend – 1. rodovit, ploden

nasprotovati (komu/čemu)

(*plodonosen) 2. donosen ◊

Seine Majestät ritten zuerst die

Geld/Kapital fruchtbringend

Fronte der Truppen ab. – Njegovo

anlegen – dobičkonosno naložiti

Veličanstvo je najprej na konju

denar/kapital (*naložiti na obresti,

pregledalo častno četo (prvo vrsto

plodonosno naložiti)

postrojenih čet).

Der Präsident schritt die Front der Fruchtbringung f 1. rodovitnost, Ehrenkompanie ab. – Predsednik je

plodnost ( * plodonosnost)

pregledal častno četo.

2. donosnost

Frontag (→ Diensttage)

fruchten – 1. obroditi 2. koristiti,

pomagati, zaleči

Frontangriff m frontalni napad

Fruchtfeld n žitno polje

Frontattacke (→ Frontangriff)

Fruchtfolge f kolobarjenje

Frontattaque (→ Frontangriff)

Fruchtgarten m sadni vrt, sadovnjak

Frontkämpfer m vojak na fronti,

frontnik

Fruchtgenießer m uživalec (posesti,

premoženja)

Frontlinie f frontna črta

Fruchtgenuß m užitek (posesti,

Frost m slana, zmrzal, pozeba

premoženja)

(→ Fieberfrost)

Fruchtgenußrecht n pravica do užitka

Frostwetter n mrzlo vreme, mraz

(posesti, premoženja)

Frucht f 1. sadež, sad, plod, pridelek

Fruchtjahr n letni donos

(→ Feldfrucht, Gartenfrucht,

Halmfrucht, Hülsenfrüchte,

Fruchtkranz (→ Feston)

Knollenfrucht) 2. žito

fruchtlos – 1. neuspešen 2. neuspešno

364

Fruchtmaß n žitna mera

Frühschoppen m dopoldansko

(→ Mehrling, Metzen, Mut, Schaff,

druženje ob kozarcu (poliču)

Schaffel, Scheffel, Star)

Frühstück n zajtrk (*zajuterk)

Fruchtnießer (→ Fruchtgenießer)

(→ Gabelfrühstück)

Fruchtnießung (→ Fruchtgenuß)

Frühstückskonzert n *zajtrkovalni

Fruchtschnur (→ Feston)

koncert

F

fructificieren – donosno naložiti ◊

frustrieren – 1. razočarati, frustrirati

ein Kapital fructificieren – donosno

2. preprečiti, onemogočiti,

naložiti kapital

frustrirati

Fructificierung f donosno nalaganje ◊ Fuder n 1. tovor, voz, »peljaj« (tovor Fructificierung der Barschaften –

na dvovprežnem vozu je označeval

donosno nalaganje gotovine

mersko enoto za travniško

(*plodonosno nalaganje gotovine),

površino: npr. na travniku dveh

fruktifikacija gotovine

tovorov (Wiese von 2 Fudern) sta

bila pridelana dva dvovprežna voza

frugal – zmeren, vzdržan pri jedi ◊

sena (zwei Fuder Heu) 2. tovor

frugales Abendmahl – skromna

(stara avstrijska tekočinska mera

večerja

različnih velikosti: 1 tovor vina je

früh – zgodaj ◊

tako lahko znašal 24, 25, 30 ali 32

um 7 Uhr früh – ob 7. uri zjutraj

veder) (glej S. Vilfan, ZČ 1954)

Früh-Concert n jutranji koncert

(→ Holzfuder)

(npr. jutranji koncerti Ljubljanske

Fug m pravica ◊

meščanske godbe pri Švicariji)

mit Fug und Recht – z vso pravico,

Frühe f jutro

povsem upravičeno

in der Früh – zgodaj, zarana

fügen – 1. dodati, priložiti (→ wissen) in aller Früh – navsezgodaj

2. zložiti, sestaviti, spojiti ◊

Frühgeburt f 1. prezgodnje rojstvo

Wie es Gott fügt. – Kot Bog hoče.

2. prezgodaj rojen otrok

Ein Zufall fügte es, daß … – Slučaj

je hotel, da …

Frühkost (→ Frühstück)

fügen, sich – 1. vdati se, ukloniti se, Frühling m pomlad

podrediti se 2. spodobiti se

(→ Völkerfrühling) ◊

3. ujemati se

Prager Frühling – Praška pomlad

sich in die Gottes Schickung fügen

(1968)

– vdati se v božjo voljo, vdati se v

Frühmahl (→ Frühstück)

božjo previdnost

Frühmesse f prva maša, zgodnja maša füglich – 1. prikladen, primeren (*zgodnjica) ◊

(*priličen) 2. zlahka, brez težav,

die Frühmesse läuten – zvoniti k

po potrebi (*zlagoma, zložno,

zgodnji maši

priložno)

Frühmesser m zgodnjik (duhovnik, ki fügsam – poslušen, pokoren opravlja zgodnjo mašo)

Fügsamkeit f poslušnost, pokornost

365

Fügung f 1. zlaganje, stikanje 2. usoda ◊ Fuhrhof m vozila, vozni park ◊

göttliche Fügung – božja volja

städtischer Fuhrhof (Stadtmagistrat

fühlen – čutiti

Laibach) – mestna priprega

(Mestni magistrat Ljubljana)

fühlen, sich – počutiti se (→ unwohl) (→ Jahresrechnung)

Fühlung f 1. stik, kontakt 2. čutenje, F

Fuhrleute pl vozniki (→ Fuhrmann)

občutek ◊

mit jmdm. Fühlung aufnehmen/

Fuhrlohn m plačilo za vožnjo,

finden – priti v stik s (kom), trčiti

voznina, brodnina

na (koga)

Fuhrmann m voznik

mit jmdm. in Fühlung stehen – biti

v stiku s (kom)

Fuhrpark (→ Fuhrhof)

Fuhre f 1. vožnja 2. voz (tudi merska Fuhrpferd n vprežni konj, vozni konj

enota)

Fuhrrobot f tovorna tlaka (G II. 244), führen 1. voditi (→ Akte, Aufsicht, vprežna tlaka, vozna tlaka

Befehl, Beschwerde, Beweis, Ende,

Führung f 1. vodstvo, vodenje

Evidenz, Feld, Gemüt, Gespräch,

(→ Amtsführung, Beweisführung,

Haushalt, Kampagne, Kampf, Klage, Evidenzführung, Kriegführung,

Krieg, Licht, Oberaufsicht, Oberbefehl, Rückführung, Vorsitzführung)

Protokoll, Rand, Referat, Schlag, Sieg, 2. oskrbovanje, upravljanje 3. vodilo, Tisch, Treffen, Vorsitz, Wachtstube, usmeritev (→ Traceführung) ◊

Wort) 2. imeti na zalogi, prodajati

Führung eines Protokolls – pisanje

Führer m 1. voditelj, vodja

zapisnika

(*prvak) (→ Geschäftsführer,

unter Führung – pod vodstvom

Grundbuchsführer, Heerführer,

Fuhrweg m vozna pot

Maschinenführer, Matrikenführer,

Fuhrwerk n 1. vozilo 1. voz (*kola) ◊

Parteiführer, Partieführer,

mit Tieren bespannte Fuhrwerke –

Postenführer, Protokollführer,

vozovi z vprežno živino

Rädelsführer, Rechnungsführer,

Rekursführer, Sachführer,

fuhrwerken – voziti se z vozom na

Schwarmführer, Volksführer,

delo

Walzenführer, Werkführer,

Fuhrwesen n vozarstvo, vozništvo

Zugführer) 2. vodnik, vodič (*firar) (*vozotajstvo)

(→ Bergführer) 3. voznik (→

Fuhrwesenspferd n vozarski konj

Frachtenführer, Lokomotivführer,

Überführer, Wagenführer, Zugführer, Fülle f obilje, obilica Zug(s)führer) 4. vodič (knjiga)

füllen – naliti, polniti

5. führer, firer (Hitler)

Füllen n žrebiček

Führerbuch (→ Bergführerbuch)

Füllenstute f žrebetna kobila (kobila,

Fuhrgeld n voznina

ki doji žrebe)

Fuhrgewerbe n prevozništvo

Füllfeder m nalivno pero

(*vozarska obrt)

Füllung f polnitev

366

fulminant – 1. gromovit, rohneč Fünffeldersystem n petletno

2. sijajen, bleščeč, fulminanten

kolobarjenje

(→ Rede)

fungieren – opravljati (službo,

Function f 1. naloga, funkcija

funkcijo), službovati, delovati,

2. opravilo, obred ◊

sodelovati kot, fungirati kot

kirchliche/rituelle Function –

F

cerkveni obred, verski obred

Funk m 1. radiografija 2. radio

eine Function ausüben – opravljati

(→ Rundfunk)

funkcijo

funken – brezžično oddajati

seine Functionen zurücklegen –

Funker m radiotelegrafist

odložiti svoje funkcije

Funkspruch m radijsko sporočilo

Functionär m funkcionar (*opravnik)

Funkstation f radijska postaja

Functionsdauer f funkcijsko obdobje,

funkcijska doba (*opravilna doba),

Funkstille f 1. prekinitev radijskega

mandat ◊

oddajanja 2. premor v radijski oddaji

nach Ablauf der Functionsdauer – Funktion (→ Function) po poteku mandata (*opravilne

Funktions- (→ Functions-)

dobe)

Funkverbindung f radijska zveza

Functionsgebühr f *opravilna plača,

*opravilna službarina, *opravnina

Funkwesen n radiotelegrafija

Functionsperiode (→ Functionsdauer) fuorphenning – denarna dajatev namesto vožnje kot tlaškega opravila

Functionszulagen pl *opravni

(G II. 255)

(funkcijski) prikladi (avstrijskih

uradnikov) (→ Rangsclassen)

für- (glej tudi vor-)

Fund m najdba, odkritje

Furage (→ Fourage)

Fundament n osnova, temelj,

furagieren (→ fouragieren)

fundament

fürbaß – nadalje, v prihodnje

Fundation f ustanovitev

Fürbitte f priprošnja (*prošnja) ◊

Fundationsbrief m ustanovna listina

Fürbitte für jmdn. einlegen/tun –

prositi za (koga), zavzeti se za

fundieren – ustanoviti

(koga)

fündig – fündig werden – najti

Fürbitter m priprošnjik (*prošnjik)

Fundsache f najden predmet

Fürbitterin f priprošnjica (*prošnjica,

Fundus m posestvo z vsemi

prosivka)

pritiklinami

Fürbot n vabilo na sodišče, poziv na

fundus instructus – oprema (inventar)

sodišče

za opravljanje obrti

Furcht f bojazen

Funeralien pl pogreb

(→ Ehrfurcht, Gottesfurcht) ◊

Funeralkosten pl pogrebni stroški

aus Furcht vor Strafe – iz bojazni

pred kaznijo

367

jmdm. Furcht beibringen – prestrašiti fürstbischöflich – knezoškofijski (koga)

jmdn. in Furcht setzen/in Furcht und Fürstbistum n knezoškofija Angst versetzen – prestrašiti (koga)

Fürstenadel m knežje plemstvo

Furchtlosigkeit f neustrašnost

Fürstentum n kneževina

F

fürfodern (→ vorfordern)

(→ Stammesfürstentum) ◊

gentiles Fürstentum – plemenska

fürfordern (→ vorfordern)

kneževina, gentilna kneževina

Fürforderung (→ Vorforderung)

Fürstin f kneginja

fürgeben (→ vorgeben)

fürstlich – knežji (→ Haus)

Fürgeben (→ Vorgeben)

Fürstlich Auersperg'sches

fürgehen (→ vorgehen)

Thermalbad Töplitz in Krain

(→ Bad)

fürhin – odslej

Fürstlichkeiten (→ Fürstenadel)

Furie f 1. razburljiva ženska, furija

2. divjanje

Fürst und Bischof = Fürstbischof

(→ Fürstbischof)

Furier (→ Fourier)

Furt m 1. brod (na reki) 2. plitvina, Fürkauf (→ Vorkauf)

gaz

fürkehren (→ vorkehren)

Fürtrag m 1. prenos 2. predlog,

Fürkehrung (→ Vorkehrung)

propozicija (za deželni zbor)

fürnehm (→ vornehm)

(→ Proposition, Werbung)

Furore n 1. besnenje, divjanje

fürtragen (→ vortragen)

2. navdušeno odobravanje ◊

fürträglich (→ vorträglich)

Furore machen – požeti buren aplavz fürwahr – dejansko, zares, res fürsichtig (→ vorsichtig)

fürwalten (→ vorwalten)

Fürsorge f 1. oskrba, skrbstvo, varstvo Fürwand (→ Vorwand)

◊

gesundheitliche Fürsorge –

Fürweiser (→ Vorweiser)

zdravstveno varstvo

Fuscher (→ Pfuscher)

soziale Fürsorge – socialno skrbstvo

väterliche Fürsorge des Kaisers –

Fusel m slaba pijača (običajno slabo

očetovska skrb vladarja

žganje) (*fusl, patoka)

Fürsorgeanstalt f oskrbovalnica

Füselier m vojak pešec, oborožen

s puško, puškar, strelec, fizilir

Fürsprecher m 1. zagovornik 2.

(prvotno oznaka za pripadnike

predstavnik (*besednik)

pehotnih polkov in bataljonov,

3. priprošnjik

ki so bili oboroženi s puškami

Fürst m 1. knez (→ Kurfürst,

kremenjačami; v 19. stoletju le

Landesfürst, Reichsfürst) 2. vladar

še tradicijska oznaka za nekatere

polke in bataljone oz. zvrst lahke

Fürstbischof m knezoškof

pehote)

368

Füsilade f ustrelitev vojakov (po

jeden Fußbreit Boden festhalten/

izreku sodbe naglega sodišča)

verteidigen – braniti vsak pedenj

(*ustrelba)

zemlje

Füsilier (→ Füselier)

Fußdienst m ročna tlaka

füsilieren – ustreliti vojake (po izreku Fußeisen n okov ◊

sodbe naglega sodišča)

Anlegung der Fußeisen – vklenitev

F

Fusion f strnitev, zlitev, spojitev, fuzija

(jetnika) v železne okove (*v železje

na nogah)

fusionieren – združiti se

fußen – opirati se na (kaj), sloneti na

Fusionierung f združitev

(čem)

Fuß m 1. noga (stopalo)

fußfällig – na kolenih, kleče

(→ Friedensfuß, Kriegsfuß) 2. čevelj

(stara avstrijska dolžinska mera: 1

Fußfessel f spona (za konja)

čevelj = 12 col/palcev = 31,60 cm)

Fußgänger m pešec

3. stopnja (→ Hoffuß, Münzfuß,

Zinsfuß) 4. vznožje 5. podnožje ◊

Fußgefecht – Fußgefecht der

Beim Fuß! – K nogi (puško)!

Kavallerie/Reiterei n boj

(vojaški ukaz)

konjenice s strelnim orožjem (med

Fuß fassen – ustaliti se, udomačiti se

časovno omejeno vojno operacijo

am Fuße des Schloßberges liegen –

so konjeniki razjahali konje in

ležati ob vznožju grajskega hriba

uporabili strelno orožje)

jmdn. auf freien Fuß setzen/stellen Fußgeher (→ Fußgänger)

– izpustiti (koga) (*na proste noge

Fußgicht f putika v nogah, protin v

izpustiti)

nogah

auf großem Fuß leben – živeti na

veliki nogi, živeti razkošno

Fußkämpfer (→ Fußsoldat)

mit jmdm. auf gespanntem Fuße

Fußmarsch m pohod (*pešhod)

stehen – biti v napetih odnosih s

Fußnote f opomba (pod črto)

(kom)

Seiner k. k. Apostolischen Majestät Fußpartie f sprehod, izlet die allerunterthänigste Bitte zu

Fußrobot f osebna ali ročna tlaka (G II.

Füßen legen – Njegovo cesarsko-

244)

kraljevo Veličanstvo premilostno

Fußsoldat m (vojak) pešec, pešak

zaprositi

Fußstapfe f stopinja ◊

Fußartillerie f pehotno topništvo,

auf jmds. Fußstapfen wandeln – iti

pehotna artilerija

po čigavih stopinjah

Fußballwettspiel n nogometna tekma Fußtruppe f pehota, (vojaki) pešci, Fußbekleidung f obuvalo

pešaki

Fußboden m tla

Fußvolk (→ Fußtruppe)

Fußbotenpost f pešpošta

Fußwaschung f obredno umivanje

Fußbreit m pedenj ◊

nog (na véliki četrtek)

Fußweg m pešpot, steza

369

Fustigation f šibanje, bičanje, tepež fustigieren – šibati, bičati, tepsti

futil – neznaten, nepomemben, ničev,

futilen

Futilität f neznatnost, nepomembnost,

F

ničevost

Futter n 1. hrana (→ Kanonenfutter),

živež 2. krma (seno, slama, oves)

(→ Forstfutter, Grünfutter,

Marchfutter, Rauhfutter, Viehfutter) 3. podloga

Futterboden m svisli (prostor za

shranjevanje krme, slame, sena)

Futterei (→ Futtergetreide)

Futtergetreide n krmno žito

Futterkrippe f jasli

füttern – krmiti (→ Fasel)

Futternot f pomanjkanje hrane

Futterrübe f krmna pesa

Futtertornister m konjska zobnica

(torba z zobjo, ki se obesi konju na

glavo)

Futtervorräte pl zaloge krme

FZM = Feldzeugmeister

(→ Feldzeugmeister)

370

G

Gabbrief m darovnica

Gala – in Gala – 1. v svečani obleki

Gabe f 1. dar, darilo (→ Morgengabe)

2. v svečani uniformi

2. milodar (prispevek za

Gala-Adjustierung f svečana

dobrodelne namene)

uniforma, paradna uniforma

(→ Abbrandlergabe, Gnadengabe,

Opfergabe, Weihgabe) 3. nadarjenost Galan m dvorljivec 4. dajatev, davščina, davek, dača ◊

galant – 1. uglajen, galanten

eine Gabe Gottes – božji dar

2. nališpan

freiwillige Gaben – prostovoljni

G

Galanterie f 1. uglajenost, galantnost

darovi

2. lepotičje (*lepotnina), lišp,

hochherzige Gaben – velikodušna

galanterija 3. ljubkovanje,

darila

zaljubljenost

milde Gabe – milodar, miloščina

(*milosrčni dar, miloščnja,

Galanteriehändler m trgovec z

milošnja), vbogajme

galanterijo (*trgovec z lepotnino)

Die Gaben werden ungesäumt

Galeere f 1. galeja 2. kazen na galeji ihrer Bestimmung zugeführt. –

(→ Galeerenstrafe)

Milodare bomo nemudoma odvedli Galeerenstrafe f kazen na galeji v skladu z njihovim namenom.

Galeot m veslač na galeji (običajno

Gabel f 1. vilice 2. vile (→ Mistgabel) suženj, kaznjenec ali vojni ujetnik),

Gabelfrühstück n dopoldanska malica

galjot, galeot

(*predjužnik, dojužnik, kosilce)

Galerie (→ Gallerie)

Gabensammlung f zbiranje darov,

Galgen m vislice ◊

nabirka (*nabera)

den Namen an den Galgen schlagen

Gaden m 1. koča, hram 2. nadstropje

– obesiti listino oz. list s smrtno

3. soba 4. srednjeveška mera za

obsodbo (pobeglega zločinca) na

količino lesa (verjetno količina lesa,

vislice (dnevnik Laibacher Zeitung

ki je bila potrebna za izdelavo koče)

je dne 18. maja 1799 poročal:

Gage f 1. mesečna plača oficirja

»Vermög der vom Hofkriegsrath

(→ Militärgage) 2. plača umetnika

erhaltenen Nachricht ist der

Fähnrich Martin Conradi von dem

Gagist m vojaški nameščenec





13. leichten Infanterie Bataillon


(*mesečni plačanec), gažist (oficirji

wegen treulosen Uiberlaufens zum

in višji vojaški uradniki v avstro-

Feind vermög kriegsräthlichen

ogrski vojski in domobranstvu, ki

Urteil infam kassirt, dessen Namen

so v nasprotju s prejemniki plačila

an den Galgen geschlagen und

(Löhnung) prejemali plačo, t. i.

sein allfälliges in kaiserl. Erblanden

gažo (Gage))

besitzendes Vermögen konfisziret.«

gäh – 1. nagel 2. strm

– »Dvorni vojni svet sporoča, da

Gähheit f 1. naglica 2. strmina

je bil Martin Conradi, praporščak





13. bataljona lahke pehote, na


gähren (→ gären)

podlagi sodbe vojnega sveta zaradi

Gährung (→ Gärung)

nezvestega prebega k sovražniku,

373

proglašen za zavrženca, njegovo ime

odlično delujoč (obrat) (*z obilnim

(smrtna obsodba) obešeno na vislice

delom delujoč)

in njegovo morebitno premoženje

Das Festessen bestand aus

v cesarskih dednih deželah

mehreren Gängen. – Svečano

zaplenjeno«.)

kosilo je sestavljalo več hodov.

Galgenfrist f zadnji odlok

in Gang bringen/setzen – spraviti v

tek, pognati, sprožiti

Galgenhumor m obešenjaški humor,

im (vollen) Gange sein – biti v

G

črni humor

(polnem) toku

Galgenvogel m 1. krokar 2. obešenjak, gangbar – 1. prehoden 2. urejen, malopridnež

uhojen, utrt 3. običajen, navaden

Galle f žolč

(→ Speise) 4. donosen (→ Geschäft)

Gall(en)fieber n žolčna vročica

Gangbarmachung f ureditev

(oznaka za razna vročična, z

prehodnosti poti

zlatenico povezana bolezenska

Gängelband n povodec

stanja) (*žolčnica)

Ganggeld n *potnina

Gall(en)sucht f zlatenica (→

Gelbsucht)

Gangrän f prisad (odmiranje tkiva),

gangrena (gangraena) (→ Brand)

Gallerie f 1. stavba z zbirko umetniških

del, galerija 2. dolg, na eni strani

Gangwoche f teden pred Jezusovim

odprt hodnik s stebri, galerija

vnebohodom (→ Christus)

3. najvišji balkonski prostor v

Gans f gos

gledališču, galerija (→ Galleriesitz,

Stehgallerie) 4. veliko število

Gant f dražba, stečaj

Galleriesitz m galerijski sedež

Gantmasse f stečajna masa

(v gledališču)

Gantrecht n izvršilni postopek (V 176) Galopp m konjski dir, galop

ganz – 1. ves, cel (→ Schilling)

galoppieren – 1. skokoma jezditi,

2. popolnoma, v celoti (*do dobrega)

galopirati 2. skokovito rasti

Gänze – zur Gänze – popolnoma,

Gamaschen pl dokolenke

v celoti (*do dobrega)

Gang m 1. potek, tek 2. hodnik,

Ganzer Ruf! – Celi klic! (vojaško

mostovž (→ Putzgang, Staubgang)

povelje: postrežno moštvo preide v

3. gibanje, premikanje 4. hoja

navadni položaj (*navadno stališče))

5. korak, stopnja 6. opravek, pot,

Ganzhube f cela kmetija, cela huba

obhod (→ Rundgang) 7. jed

Ganzhübler m celozemljak (lastnik

8. prestava (pri avtomobilu)

cele kmetije/hube) (*celák)

9. mlinsko kolo (→ Mühle) ◊

der Gang der Dinge – potek

gänzlich – 1. popoln (→ Ausverkauf,

dogodkov

Verpflegung) 2. popolnoma

aufrechter Gang – pokončna hoja

(→ Verarmung)

im besten Gange befindlich –

Ganzwaise f obojestranska sirota

(otrok brez obeh staršev)

374

gar – 1. gotov, pripravljen, pečen, Gardist m gardist

kuhan 2. porabljen 3. celo

gären – vreti (gor/gärte, hat gegoren/

Garage f garaža (*shramba) ◊

gegärt)

Garage für Automobile – garaža

za avtomobile (*shramba za

Garn n preja, sukanec, garn ◊

avtomobile)

Garn abwinden – odmotavati prejo

Garantie f jamstvo, garancija ◊

garnieren – okrasiti, olepšati, garnirati

eine Garantie geben/gewähren –

Garnison f 1. stalna vojaška posadka

G

dati garancijo

(v mestu, trdnjavi), garnizon,

garantieren – jamčiti, garantirati

garnizija 2. kraj s stalno vojaško

posadko, garnizon, garnizija ◊

Garaus – jmdm. den Garaus machen

Revue der Garnison – pregled

– uničiti, iztrebiti, ubiti

garnizije (*pregledovanje garnizije)

Garbe f snop

in Garnison liegen – biti nastanjen

v garnizonu

Garb(en)zehent m desetina od snopja,

snopna desetina

garnisonieren – biti v posadki, biti v

garnizonu

Gärber (→ Gerber)

Garnisons-Spital (Laibach) n

Garçon m 1. samski moški, samec

Garnizijska bolnica (Ljubljana)

2. natakar

(po potresu 1895 so morali stari

Garçonkarte f vstopnica za samsko

garnizijski špital v Ljubljani

osebo

porušiti; leta 1899 je bil zgrajen

Garçonleben n samsko življenje

nov špital paviljonskega tipa, ki je

bil vseljen aprila 1900)

Garçonniere (→ Garçonwohnung)

Garnisonsstadt f garnizijsko mesto

Garçonwohnung f samsko stanovanje,

garsonjera

Garten m 1. vrt (→ Baumgarten,

Biergarten, Blumengarten,

Garde f 1. straža (→ Arrieregarde,

Forstgarten, Fruchtgarten,

Bürgergarde, Nationalgarde)

Gasthausgarten, Gemüsegarten,

2. telesna straža (→ Leibgarde) 3.

Hausgarten, Irrgarten,

častna četa, elitna četa

Kräutergarten, Krautgarten,

(→ Ehrengarde)

Kuchelgarten, Küchengarten,

Gardedame f spremljevalka mladega

Lustgarten, Nutzgarten, Obstgarten,

dekleta, gardedama

Pflanzgarten, Reitgarten,

Garderobe f 1. obleka, oblačila,

Schaugarten, Tiergarten, Vorgarten, oprava, garderoba 2. oblačilnica,

Weingarten, Ziergarten) 2. vrtec

garderoba

(→ Kindergarten)

Gardine f zavesa, gardina

Gartenbau m vrtnarstvo, hortikultura

Gardinenpredigt – jmdm. eine

Gartenfest n vrtna zabava, vrtna

Gardinenpredigt halten – brati

veselica

(komu) levite, grajati (koga)

Gartenfrucht f povrtnina

375

Gartengrund m vrtovi

gemeine Gäßchen – komunska

Gartenhäuschen n vrtna hišica, uta

uličica (→ Commune-Gäßchen)

Gartenhütte (→ Gartenhäuschen)

Gasse f ulica (→ Herrengasse,

Judengasse, Quergasse, Sackgasse,

Gartenkonzert n vrtni koncert

Seitengasse) ◊

Gartenlaube f vrtna uta (*hladnica)

über die Gasse ausschenken/

Gärtner m vrtnar (→ Kunst- und

verkaufen – prodajati po hišah

G

Handelsgärtner)

Gassenfeger m ulični pometač

Gärtnerei f 1. vrtnarija 2. vrtnarstvo Gassenfronte f ulično pročelje

Gärung f vrenje

Gassenjunge m klatež, potepuh

Gas n 1. plin (→ Leuchtgas, Nervengas, Gassenkehrer m ulični pometač Senfgas, Tränengas) 2. pospešek ◊

Gassenlokal n lokal, ki gleda na

giftiges Gas – strupeni plin

ulico

Gas geben – pospešiti

gassenseitig – na ulični strani

Gasanstalt (→ Gaswerk)

gassenseits (→ gassenseitig)

Gasanzünder m prižigalec plinskih

uličnih svetilk, svetilkar

Gassenstreicher m postopač

Gasbeleuchtung f plinska razsvetljava Gassenstrich m postopanje (*plinova svečava) (v Ljubljani je

Gast m 1. gost (→ Badegast, Fahrgast,

plinska razsvetljava v mestnem

Fluggast, Kurgast, Mahlgast,

jedru začela delovati 9. novembra

Tanzgast, Tischgast, Trauergast,

1861; predtem je bila Ljubljana

Zaungast) 2. gostač 3. tujec (V

razsvetljena s svetilkami na olje oz.

166) (S. Vilfan, ZČ 1952-1953, str.

petrolej)

438: »Beseda tujec ali gost (Gast)

Gasbombe f plinska bomba

pomeni po srednjeveški pravni

(s strupenim plinom polnjena bomba)

terminologiji v prvi vrsti tistega, ki

v določenem mestu ni doma.«) ◊

Gasbrand m plinski prisad

eingeführte Gäste – vpeljani gosti

Gas-Candelaber m drog plinske

(od članov društva vpeljani gosti)

ulične svetilke, plinski kandelaber

geladene Gäste – povabljeni gosti,

Gasconade f bahanje, širokoustenje,

povabljenci

gaskonada

illustre Gäste – odlični gostje,

sloviti gostje

Gaskammer f plinska celica

zu Gast(e) bitten/laden – povabiti

Gaskandelaber (→ Gas-Candelaber)

v goste

Gasleitung f plinovod

Gastald (gastaldo del paese) m gastald

Gasleitungsröhre f plinska cev

(H 24, 25)

(*plinovodna cev)

gasten – 1. gostiti se (*gostovati se), iti

Gasmeister m plinar (→ Gaswerk)

v goste 2. krčmariti

Gäßchen n uličica (→ Commune-

Gasterei f gostija, pojedina

Gäßchen) ◊

(*gostovanje, gostarija, gostba, pir,

pirovanje)

376

Gastfreundschaft f gostoljubnost ◊

Gaswerk n plinarna (*plinova fabrika) ◊

jmdm. Gastfreundschaft erweisen/

städtisches Gaswerk (Stadtmagistrat

gewähren – gostoljubno sprejeti

Laibach) – mestna plinarna (Mestni

(koga)

magistrat Ljubljana)

Gastgeber m 1. gostilničar, krčmar

(→ Jahresrechnung)

(stregel je lahko tudi hrano)

Gatte m soprog (→ Ehegatte)

(*gostivec, gostnik) 2. gostitelj

Gattien (→ Gattihose)

Gastgewerbe n gostinska obrt,

G

gostinstvo (→ Gast- und

Gattihose f dolge moške spodnje

Schankgewerbe)

hlače (običajno iz lanu)

Gasthaus n gostilna (*gostivnica)

Gattin f soproga (→ Ehegattin)

(→ Einkehrgasthaus)

Gattung f 1. zvrst (→ Geschoßgattung, Gasthausgarten m gostilniški vrt

Getreidegattung, Körnergattung,

Kulturgattung) 2. rod

Gasthaus-Gerechtsame f

(→ Truppengattun g)

gostilniška pravica

Gau m 1. župa, okrožje, okraj (*okrog)

Gastherr m gostitelj (*gostivec,

2. frankovska grofija (V 46, 107)

gostnik)

Gaudete – 3. adventna nedelja

Gasthof (→ Gasthaus)

(→ Advent(s)sonntag)

gastieren – 1. gostiti se (*gostovati se), Gaudi f zabava, veselje iti v goste 2. pogostiti (koga)

3. gostovati

gaudieren – zabavati se, veseliti se

Gastrecht n pravo tujcev (V 176)

Gaukler m glumač (*glumar),

rokohitrec, slepar

Gaststube f gostinska soba, gostilniška

soba

Gauleiter m okrožni vodja,

gaulajter (visok funkcionar

Gast- und Schankgewerbe n

nacionalsocialistične stranke)

gostinska in krčmarska obrt

(*gostilničarski in krčmarski obrt,

Gauner m lopov, slepar

gostilniški in pivniški obrt)

Gay-Gebrauch m kmečki običaj,

Gastung f 1. pogostitev 2. dolžnost

kmečka navada

pogostitve in oskrbe (npr. deželnega

Gayhandel m kmečko trgovanje (V 172)

kneza ali škofa)

Gaze f redka tkanina, gaza

Gastungsrecht

Gd./Gde. = Gemeinde (→ Gemeinde)

(→ Gasthaus-Gerechtsame)

G. d. C. (→ GdK)

Gastwirt m gostilničar (*oštir)

GdI = General der Infanterie

Gastwirtschaft f 1. gostilna

(→ General/General der Infanterie)

2. gostilničarstvo ◊

die Gastwirtschaft betreiben –

gdig. = gnädig (→ gnädig)

ukvarjati se z gostilničarsko obrtjo

gdigst. = gnädigst (→ gnädigst)

Gastzimmer n soba za goste

GdK = General der Kavallerie

(→ General/General der Kavallerie)

377

ge- (glej tudi be-)

gebaut – 1. zgrajen 2. zasejan, posejan geachtet – spoštovan, čislan

3. obdelan ◊

gebaute Felder – obdelana polja

geächtet – 1. pregnan, izgnan

2. izobčen 3. zaničevan,

Gebein n okostje, skelet

stigmatiziran

Gebeinhaus n kostnica

Geächtete(r) m 1. pregnanec,

geben (gab, hat gegeben) – dati, dajati

izgnanec 2. izobčenec

(→ Acht, Anregung, Anstoß, Antwort, G

3. zaničevana oseba, stigmatizirana

Asyl, Audienz, Aufschluß, Auftrag, oseba

Ausdruck, Ausschlag, Bankett, Befehl, Geal. = General- – glavni …, splošni

best-, Bestand, Demission, Denkzettel,

…, veliki …, generalni …

Druck, Ehre, Ehrenwort, Eigen, Einblick, Einwilligung, Empfang,

geb. = geboren – rojen

Erlaubnis, Feder, Feuer, Fingerzeig, Geb. = Gebrüder (→ Gebrüder)

Fliegeralarm, Folge, Garantie, Gas, Gebäck n pecivo (→ Teegebäck)

Gehör, Geleit, Gewißheit, Glaube/n, Glockenzeichen, Handglocke, Hieb,

gebannt – uročen

Kommission, Kost, Kunde, Kuß, Gebäranstalt f porodnišnica

Laufpaß, Lehre, Leim, Mühe,

(*porodna hiša, porodnišče,

Nachricht, Nachtlager, Obacht, Order, porodilnica, rodivnica)

Pacht, Pardon, Platz, Protokoll, (→ Landeskrankenhaus)

Rat, Raum, Recht, recht, Schuld, gebaren – poslovati, gospodariti,

Stelldichein, Stunde, Trost, unrecht, upravljati

Unterricht, Unterschleif, Versicherung,

Versprechen, Vorzug, Warnung,

Gebaren (→ Gebarung)

wissen, Wort, Zusage, Zusicherung) gebären (gebar, hat geboren) – roditi

gebenedeiet – blagoslovljen

Gebärerin f porodnica

Geber m 1. dajalec (→ Arbeitgeber,

Gebärhaus n porodnišnica (*porodna

Gesetzgeber, Gewaltgeber,

hiša, porodnišče, porodilnica,

Herausgeber, Kostgeber,

rodivnica) (→ Civilspital)

Quartiergeber, Übergeber,

Gebärmütter f maternica

Unterschleifgeber, Unterstandgeber)

2. darovalec

Gebarung f 1. denarno poslovanje,

finančno poslovanje

Gebet n 1. molitev (→ Dankgebet,

2. gospodarjenje ◊

Stoßgebet, Stundengebet, Tischgebet) sparsame Gebarung – varčno

2. prošnja ◊

gospodarjenje

Der theure Verblichene wird

dem freundlichen Andenken und

Gebäude n poslopje (→ Nebengebäude,

frommen Gebete empfohlen. –

Tagegebäude, Wirtschaftsgebäude) ◊

*Predrazega ranjcega priporočamo

ein Gebäude erstellen – zgraditi

v blag spomin in molitev. (obrazec

stavbo

v osmrtnici)

Gebäudesteuer f davek od poslopja,

ein Gebet verrichten – moliti

hišni davek (*domarina, zgradarina)

378

Gebetbuch n molitvenik (*molitvene

Gebirgsjäger pl gorski lovci

bukve) (→ Meßgebetbuch)

(pripadniki gorskih čet v Nemčiji)

Gebetsverbrüderung f bratovščina

Gebirgsstock m pogorje

v molitvi, molilna bratovščina

(dogovor med dvema samostanoma Gebirgstruppen pl gorske čete o vzajemni priprošnji za duše

(pripadniki gorskih čet: Alpenjäger

ustanoviteljev in dobrotnikov)

v Avstriji, Gebirgsjäger v Nemčiji,

Alpini v Italiji)

gebeugt – 1. sklonjen 2. užaloščen

G

(→ Schmerz)

Gebiß n 1. zobovje (*grizalo, ujedalo)

2. uzda

Gebiet n 1. ozemlje, območje,

področje (→ Absatzgebiet,

Gebliebene(r) m padli vojak (na

Hoheitsgebiet, Mündungsgebiet,

bojnem polju ostali vojak)

Pomörialgebiet, Reichsgebiet,

Geblüt n 1. kri 2. rod, pleme

Schutzgebiet, Sperrgebiet,

Geblütsadel m rodovno plemstvo

Staatsgebiet, Stadtgebiet)

2. pokrajina 3. stroka

geboren – rojen (*porojen)

gebieten – ukazovati, ukazati,

Gebot n 1. zapoved, ukaz 2. zahteva

zapovedati (→ Achtung, Einhalt,

3. ponudba ◊

Halt, Vorsicht)

das geringste Gebot – najmanjša

ponudba (na dražbi) (*najmanjša

Gebieter m zapovednik, gospodar

ponuda)

Gebieterin f gospodarica

zu Gebote stehen – biti na voljo,

gebieterisch – 1. ukazovalen,

biti na razpolago

zapovedovalen 2. neizogiben

zu Gebote stellen – dati na voljo,

dati na razpolago

Gebietsabtretung f odstop ozemlja

geboten – zapovedan (→ Feiertag,

Gebietserwerbung f pridobitev

Vorsicht)

ozemlja

Gebrauch m 1. uporaba, raba

Gebietszuwachs m povečanje ozemlja

(→ Kurgebrauch, Trink- und

Gebilde n tvorba ◊

Badegebrauch, Waffengebrauch)

künstliches Gebilde – umetna

2. običaj ◊

tvorba

von etwas Gebrauch machen –

uporabiti (kaj)

gebildet – izobražen, omikan

etwas in Gebrauch haben –

(→ Stand)

uporabljati (kaj)

Gebildete f izobraženka, razumnica

in Gebrauch kommen – postati

(*omikanka), intelektualka

običajen

Gebildete(r) m izobraženec, razumnik

in/im Gebrauch sein – uporabljati

(*omikanec), intelektualec

se

Gebirge n pogorje (→ Hochgebirge,

gebrauchen – uporabljati, uporabiti

Schneegebirge, Uskokengebirge)

(→ Bad)

Gebirgsartillerie f gorsko topništvo

gebräuchlich – običajen

379

Gebrauchsrecht n pravica uporabe

über Gebühr – 1. prekomeren,

gebrechen – primanjkovati ◊

pretiran 2. prekomerno, pretirano

es gebricht an etwas – primanjkuje

Gebühren erheben – pobirati

(česa)

pristojbine

nach Gebühr bestrafen – ustrezno

Gebrechen n 1. pomanjkanje,

kaznovati

pomanjkljivost, napaka, hiba

außer Stand und Gebühr bringen –

(*pogrešek, nedostatek)

odpustiti

G

(→ Rechnungsgebrechen) 2. telesna

hiba, bolehnost (*slabost)

gebühren – pripadati, zaslužiti si

(→ Körpergebrechen) ◊

gebühren, sich – spodobiti se

geistiges Gebrechen – duševna

bolezen (*slabost na duhu)

Gebührenbemessungsamt n urad za

körperliches Gebrechen – telesna

odmero taks (H 54)

hiba (*slabost na telesu, telesna

gebührend – primeren, ustrezen

slabost) (→ Körpergebrechen)

(→ Strafe, Weise)

schweres Gebrechen – božjast

gebührenfrei – pristojbine prost

ekelhaftes körperliches Gebrechen

– nagnusna telesna napaka

gebührenpflichtig – prostojbini

zavezan

gebrechlich – bolehen, slaboten,

onemogel, nebogljen

Gebührentarif m pristojbinska tarifa

Gebrechlichkeit f bolehnost,

gebühren- und stempelfrei –

slabotnost, onemoglost,

pristojbine in kolka prost

nebogljenost

Gebühren- und Stempelfreiheit f

gebrochen – strt, ubit

prostojbinska in kolkovna prostost

physisch und geistig gebrochen –

Gebührlichkeit (→ Gebühr)

telesno in duševno strt

Gebührnis (→ Gebühr)

Gebrüder pl 1. brata 2. bratje

gebunden – vezan

(pogosto v nazivu podjetja)

Gebür (→ Gebühr)

Gebühr f 1. pristojbina, taksa (*davšina,

plačilo, odrajtvilo) 2. spodobnost

Geburt f 1. porod (→ Fehlgeburt,

3. dolžnost, naloga ◊

Lebendgeburt, Mißgeburt, Neugeburt,

Einbringung rückständiger

Totgeburt) 2. rojstvo ◊

Gebühren – terjanje zaostalih

ein Böhme von Geburt – rojeni

pristojbin

Čeh

der Gebühr und Billigkeit nach –

gestorben an Folgen schwerer

kot se spodobi in je pravično

(regelwidriger) Geburt –

scalamäßige Gebühren – pristojbine

(porodnica, umrla na težkem

po cenovniku, pristojbine po lestvici

porodu)

(→ Scala-Gebühren)

gebürtig – po rodu iz, rojen v

nach Gebühr – ustrezno

Geburtsadel m rodovno plemstvo,

nach Standes Gebühr – svojemu

dedno plemstvo

stanu primerno

380

Geburtsbuch n knjiga rojstev (*bukve Gedächtnismesse f spominska maša rojenih) (→ Geburts-und Tauf-Buch)

Gedächtnismünze f spominski

kovanec, spominska medalja

Geburtshelfer m porodničar

Gedächtnisschwäche f izguba

Geburtshilfe f porodništvo

spomina

(*porodoslovje)

Gedächtnistag m spominski dan,

Geburtshilfe-Lehranstalt

obletnica

(→ Anstalt)

G

Gedanke m misel, ideja ◊

Geburtsmatrikenauszug m izpis

nationaler Gedanke – nacionalna

(*izvadek) iz rojstne matice

ideja

Geburtsort m rojstni kraj

jmdn. auf einen/auf den Gedanken

bringen – navesti (koga) na misel

Geburtsschein m rojstni list

sich mit dem Gedanken tragen –

Geburtstag m 1. rojstni dan

nameravati

2. obletnica rojstva ◊

auf den Gedanken kommen/

seinen Geburtstag feiern –

verfallen – domisliti se (česa)

praznovati rojstni dan

Gedärmbrand m črevesni vranični

Geburtstagsfeier (→ Geburtstagsfest)

prisad, črevesni antraks

Geburtstagsfest n praznovanje

(*snet v črevih)

rojstnega dne ◊

Gedärm(e) n črevesje

Allerhöchstes Geburtstagsfest –

Gedärmentzündung

praznovanje cesarjevega rojstnega

(→ Gedärmkatarrh)

dne

Gedärmkatarrh m kataralno črevesno

Geburts- und Tauf-Buch n knjiga

vnetje, črevesni katar

rojstev in krstov (*bukve rojenih in

krščenih), rojstna in krstna knjiga

gedeihen (gedieh, ist gediehen) –

(krstna župnijska matična knjiga)

uspevati, napredovati

(→ Publikation)

Geburtsurkunde f rojstni list

Gedeihen n uspeh, napredek

Geburtswehen pl popadki

(*prospeh), prosperiteta ◊

Geburtszettel (→ Geburtsschein)

wirtschaftliches Gedeihen –

gedacht – 1. premišljen 2. omenjen

gospodarski razvoj, gospodarski

napredek

Gedächtnis n 1. spomin 2. spominska

Gott gebe sein Gedeihen! –

maša (→ Gedächtnismesse) ◊

Bog blagoslovi! Bog daj srečo!

ehrenvolles/löbliches Gedächtnis –

spoštljiv spomin

gedeihlich – 1. uspešen

(→ Ende), koristen, učinkovit

Gedächtnisbuch n spominska knjiga

(→ Unterstützung) 2. okusen

(*spominske bukve, spomenica)

(*tečen) (→ Speise)

Gedächtnisfeier f spominska

Gedenkbuch n 1. spominska knjiga 2.

slovesnost, obhajanje, praznovanje

zgodovinski zapisi

381

(od Maksimilijana I. dalje izpisi

gedrückt – malodušen, potrt

listin v knjižni obliki, kasneje tudi

(→ Stimmung)

drugi zgodovinski zapisi)

Geduld f potrpljenje, potrpežljivost ◊

gedenken – 1. spominjati se

Geduld üben – biti potrpežljiv

(→ Dankbarkeit, Wort) 2. nameravati

3. upati ◊

geduldet – toleriran (*trpljen)

seit Menschen gedenken – od

gedungen – najet

nekdaj, odkar pomnimo

geehrt – 1. spoštovan, častit

G

Er gedenkt sich dem Studio Juris zu

(*čestit) 2. spoštovani, častiti

widmen. – Namerava študirati pravo.

(v nagovoru) ◊

Gedenken n spomin ◊

Geehrter Herr! – Spoštovani

jmdm. ein freundliches Gedenken

gospod!/Častiti gospod!

bewahren – ohraniti (koga) v lepem

(*Čestiti gospod!)

spominu

(nagovor v pismu)

Gedenkfeier f spominska slovesnost ◊

An die geehrte Vorstehung

Gedenkfeier der Reifeprüfung/

… – Spoštovanemu načelništvu

Matura – praznovanje obletnice

…/Častitemu načelništvu …

mature

(*Čestitemu načelništvu …)

(nagovor v dopisu)

Gedenkfest (→ Gedenkfeier)

allgemein geehrt – na splošno

Gedenkstätte f spominski kraj

spoštovan, na splošno čislan

Gedenkstein (→ Gedenktafel )

geehrtest- – 1. velespoštovan,

velečastit (*velečestit) 2.

Gedenkstunde f komemoracija

velespoštovani, velečastiti

Gedenktafel f spominska plošča,

(*velečestiti) (v nagovoru) ◊

spominsko obeležje

Geehrtester Herr! – Velespoštovani

Gedenktag m spominski dan,

gospod!/Velečastiti gospod!

obletnica, jubilej

(*Velečestiti gospod!) (nagovor v

pismu)

Gedicht n pesem (→ Lobgedicht)

geeignet – 1. primeren (*sposoben)

gediegen – 1. čist (→ Quecksilber)

2. sposoben (→ Broterwerb)

2. tehten (→ Wort), jedrnat

(→ Aufsatz), soliden

Gefahr f nevarnost (→

Ansteckungsgefahr,

Gedinge n 1. pogajanje (*cencanje)

Entweichungsgefahr, Kriegsgefahr,

2. dogovor o akordnem delu, plača

Lebensgefahr) ◊

na akord (*plača na čep)

Gefahr am Leben – življenjska

Gedingearbeiter m delavec na akord

nevarnost (*nevarnost za življenje),

Gedingegeld n plača za akordno delo

smrtna nevarnost (→ Lebensgefahr)

(*plača na čep)

auf Gefahr und Kosten – die

Rechtssache wird auf ihre Gefahr

gedrängt – 1. jedrnat, zgoščen

und Kosten verhandelt – pravna

2. jedrnato, zgoščeno (→ Kürze)

zadeva bo (v primeru odsotnosti

gedrängt voll – nabito poln

stranke) obravnavana na njeno

382

odgovornost in stroške

Gefallen m usluga ◊

(*ob nevarnosti in stroških)

jmdm. einen Gefallen tun –

dringende Gefahr – grozeča

narediti (komu) uslugo

nevarnost (*silna nevarnost)

eine Gefahr abwenden – odvrniti

Gefallen n veselje, zadovoljstvo ◊

nevarnost

Gefallen haben – veseliti

die Gefahr abwehren/abwenden/

an etwas Gefallen finden – dopasti se

bannen – preprečiti nevarnost

jmdm. zu Gefallen reden – laskati

Gefahr laufen – biti v nevarnosti

(komu)

G

wenn Gefahr am Verzug ist – če

Gefällenadministration f pristojbinska

je nevarno odlašati (*kadar je

administracija (H 37, 54),

nevarnost v odlašanju)

dohodarstvena administracija

sich außer Gefahr befinden – biti

Gefallene f grešnica

izven nevarnosti

sich in Gefahr befinden – biti v

Gefallene(r) m grešnik

nevarnosti

Gefällenverwaltung f pristojbinska

jmdn./etwas in Gefahr bringen –

uprava (H 37, 54), dohodarstvena

ogroziti (koga/kaj)

uprava

in Gefahr sein – biti v nevarnosti

Gefällenwache f pristojbinska straža,

Gefährde f 1. nevarnost 2. prevara ◊

dohodarstvena straža (leta 1835

treulich und ohne Gefährde –

ustanovljena pristojbinska straža

(sklenjeno) pošteno in brez prevare

je bila leta 1843 z mejno stražo

(obrazec v kupo-prodajni pogodbi)

(Grenzwache) združena v finančno

Gefährdung f ogrožanje

stražo (Finanzwache))

Gefährlichkeit f nevarnost

gefällig – 1. ustrežljiv, uslužen,

blagohoten, blagovoljen, vljuden

Gefährt n vozilo

2. ustrežljivo, uslužno, blagohotno,

Gefährte m tovariš, sopotnik

blagovoljno, vljudno 3. prijeten,

(→ Jugendgefährte, Kampfgefährte,

prijazen, všečen, dopadljiv 4. ličen

Lebensgefährte, Leidensgefährte,

(ocena pri zunanji obliki pismenih

Waffengefährte, Weggefährte)

nalog v osnovnih in meščanskih

Gefährtin f tovarišica, sopotnica

šolah) (→ Form) ◊

Was ist gefällig? – Kaj želite?

Gefälle n 1. prepad, padec (*skočnik),

Es ist mir gefällig, … – Všeč mi je,

strmina (*strmec) 2. pristojbina

…/Pogodu mi je, …

(H 19, 21, 54), davek (*dac),

jmdm. gefällig sein – 1. ugajati

dohodek (→ Kammergefälle,

(komu) 2. ustreči (komu)

Mautgefälle, Salzgefälle,

Ihr gefälliges Schreiben vom … –

Siegelgefälle, Stempelgefälle,

Vaše prijazno (blagovoljno) pismo

Steuergefälle, Tabakgefälle,

z dne …

Wasserzulandungsgefälle)

zur gefälligen Kenntnis bringen –

gefallen – ugajati, biti všeč, dopasti se

dati blagovoljno na znanje (*dati v

(→ Gott)

blagovoljno znanje, najvludneje

naznaniti)

383

Gefälligkeit f 1. ustrežljivost, Gefällsstrafgesetzbuch n pristojbinski

uslužnost, prijaznost, usluga

kazenski zakonik (H 42),

(→ Gegengefälligkeit)

dohodarstveni kazenski zakonik

2. dopadljivost, všečnost ◊

aus Gefälligkeit – prijazno (*iz

Gefällsübertretung f pristojbinski

prijaznosti, iz dobrote, iz ljubavi)

prestopek (H 42, 57), dohodarstveni

jmdm. eine Gefälligkeit erweisen –

prekršek

narediti (komu) uslugo

Gefangenanstalt

G

die Gefälligkeit haben – biti

(→ Gefangenenanstalt)

ustrežljiv, biti prijazen

Gefangenaufseher

gefälligst – gefälligst etwas tun –

(→ Gefangenenaufseher)

blagovoliti ◊

Gefangene f ujetnica

Ein Löblicher Magistrat wolle

gefälligst zur Kenntnis nehmen

Gefangenenanstalt f jetnišnica

… – Slavni magistrat naj blagovoli Gefangenenaufseher m jetniški čuvaj vzeti na znanje …

(*kaznilniški služabnik-nadzornik)

Machen Sie gefälligst die Tür zu!

Gefangenenlager n ujetniško

– Ali ste tako prijazni in zaprete

taborišče

vrata!

Melden Sie mir gefälligst, … –

Gefangenenwärter

Blagovolite mi sporočiti, …

(→ Gefangenenaufseher)

Gefällsamt n pristojbinski urad

Gefangene(r) m ujetnik

(H 21, 54), dohodarstveni urad

(→ Kriegsgefangene/r) ◊

Loskauf von Gefangenen – odkup

gefällsämtlich – pristojbinski,

ujetnikov

dohodarstveni, kameralni

Gefangene einbringen/machen –

(→ Notion)

zajeti ujetnike, privesti ujetnike

Gefällsbezirksbehörde f okrajno

(*pripeljati vjete)

pristojbinsko oblastvo (H 54),

gefangenhalten – držati (koga) v

okrajno dohodarstveno oblastvo

ujetništvu, imeti (koga) zaprtega

Gefällsbezirksgericht n okrajno

Gefangenhaltung f držanje v

pristojbinsko sodišče (H 42, 57),

ujetništvu

okrajno dohodarstveno sodišče

Gefangenhaus (→ Gefangenanstalt)

Gefällsgericht n pristojbinsko sodišče

(H 42, 57), dohodarstveno sodišče

Gefangenhausaufseher

(→ Gefangenenaufseher)

Gefällslandesbehörde f deželno

pristojbinsko oblastvo (H 54),

Gefangennahme f ujetje, zajetje

deželno dohodarstveno oblastvo

gefangennehmen – ujeti, zajeti

Gefällsobergericht n višje

Gefangennehmung

pristojbinsko sodišče (H 42, 57), višje

(→ Gefangennahme)

dohodarstveno sodišče

Gefangenschaft f ujetništvo

(→ Kriegsgefangenschaft) ◊

384

in Gefangenschaft geraten – biti

Gefechtsart f vrsta bojevanja ◊

zajet, priti v ujetništvo

zerstreute Gefechtsart – *raztreseno

gefangensetzen – zajeti

vojevanje

Gefangenwärter m jetniški čuvaj

Gefechtsaufstellung f bojna

razvrstitev (*razpostava za boj)

gefänglich – zur gefänglichen Haft

bringen – zapreti, postaviti v ječo

Gefechtsbereitschaft f bojna

(→ anhalten, einziehen)

pripravljenost

G

Gefängnis n 1. zapor (H 41),

Gefechtsbericht m poročilo o boju

jetnišnica (→ Strafgefängnis,

kurzer Gefechtsbericht – kratko

Untersuchungsgefängnis,

poročilo o boju

Zellengefängnis) 2. prostostna

ausführlicher Gefechtsbericht –

kazen ◊

obširno poročilo o boju

schwerstes, hartes und gelinderes

Gefechtsfeld n bojno polje, bojišče

Gefängnis – najstrožji, ostri in

milejši zapor (kazni, ki jih je za

Gefechtslager n bojni tabor

kriminalne zločine predvideval Obči Gefechtslinie f bojna črta ◊

zakonik o hudodelstvih in njihovem

vorderste Gefechtslinie – prednja

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch

bojna črta

über Verbrechen und derselben

Gefechtsmarsch m *bojni marš (po A.

Bestrafung cesarja Jožefa II. z dne

Comelu pl. Sočebranu »bojni marši

13. januarja 1787)

imenujejo se tisti marši, pri kterih

Gefängnisschließer m ječar

je možno ali še skoraj dozdevno

Gefängnisstrafe f zaporna kazen

trčiti na sovražnika, ali pa na ktere

se čete nalašč iz tega namena

Gefängnisverwahrer

podajo, da v določenem kraju

(→ Gefängniswärter)

sovražnika napadejo«)

Gefängniswärter m ječar

Gefechtsordnung (→

Gefäß n posoda

Gefechtsaufstellung)

Gefecht n boj, bitka (*bitev, bitva)

Gefechtsstellung f bojni položaj

(→ Angriffsgefecht,

Gefechtstätigkeit f bojno delovanje

Erkundungsgefecht, Faustgefecht,

Feuergefecht, Fußgefecht, Lokalgefecht, Gefechtstrain m pratežni vozovi s Plänklergefecht, Positionsgefecht,

strelivom

Recognoscierungsgefecht,

Gefechtsübung f bojna vaja

Schwarmgefecht, Verteidigungsgefecht, Gefeierte(r) m slavljenec Wortgefecht) ◊

blutige Gefechte – krvavi boji

gefertigt – podpisan

hitzige Gefechte – srditi boji

Gefertigte(r) m podpisnik

(*goreči boji)

(*podpisanec, podpisani) ◊

außer Gefecht setzen – izločiti

Der ergebenst (untertänigst)

iz boja (*postaviti izven boja),

Gefertigte … – Preponižno

onesposobiti za boj

(prepokorno) podpisani …

385

(vljudnostna fraza na začetku

Gegeben in Unserer Kaiserl.

dopisa)

Königl. Haupt- und Residenz-

Der demutsvoll (ehrfurchtsvoll)

Stadt Wien … – Izdano v Našem

Gefertigte erlaubt sich … –

cesarskem glavnem in prestolnem

Ponižno (spoštljivo) podpisani

mestu Dunaju … (obrazec na

si usoja … (vljudnostna fraza na

koncu cesarskega patenta)

začetku dopisa)

gegen – 1. proti, zoper 2. za 3. okoli, Gefilde n poljana, polje, log

približno ◊

G

gefl. = gefällig (→ gefällig)

gegen Entgelt – za povračilo

gegen bare Zahlung – za gotovino

geflochten – pleten

(*za gotov denar)

Geflüchtete(r) m begunec

gegen Abend – proti večeru

Gefluder n lesen žleb, mlinska rakev

(*pod večer)

gegen 100 Mann – okoli 100 mož

Geflügel n perutnina (*kuretnina,

gegen den Feind ziehen – iti v

kuretina)

boj proti sovražniku (*iti nad

Geflügelzucht f perutninarstvo

sovražnika)

Gefolge n spremstvo

Gegenangriff m protinapad

Gefolgschaft f 1. ministeriali

Gegenanstalt f protiukrep, odpor,

2. spremstvo 3. pristaši, pripadniki

obramba ◊

Gefolgsherr m fevdni gospod

Gegenanstalten treffen – pripraviti

se na odpor (obrambo), upreti se

Gefolgsmann m 1. ministerial 2. pristaš Gegenaussteuer f zaženilo (*kar mož Gefr. = Gefreite(r) (→ Gefreite/r)

ženi pripiše ali zaženi za doto)

gefreit – privilegiran

(→ Widerlage, widerlegen)

Gefreite(r) m poddesetnik (*frajtar)

Gegenbesuch m povratni obisk

Gefrett n sitnost, zoprnost, nadloga

Gegend f 1. pokrajina, krajina

Gefrorene(s) n sladoled

2. področje, predel (→

Himmelsgegend, Lagergegend)

Gefühl n 1. občutek, občutljivost

3. okolica (→ Umgegend) ◊

2. čut (*čutilo) (→ Dankgefühl,

offene Gegend – plan, planjava

Hochgefühl, Nationalgefühl,

Pflichtgefühl) ◊

Gegendienst m protiusluga ◊

patriotisches Gefühl – patriotična

… und bin Ihr ergebenster und zu

zavest, domoljubje, patriotizem

Gegendiensten bereiter College

mit gemischten Gefühlen – z

… – … Vaš globoko vdani in na

mešanimi občutki

protiusluge pripravljeni kolega …

mit geteilten Gefühlen – z

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

deljenimi občutki

Gegeneiferer m nasprotnik

gefürstet – poknežen (→ Grafschaft)

Gegeneinanderhaltung f primerjava

gegeben – izdano v … (listina je bila

Gegengefälligkeit f protiusluga

izdana v …) ◊

Gegenkaiser m proticesar

386

Gegenmaßnahme f protiukrep

Gegenstoß m protiudar (*protisunek),

Gegenmaßregel (→ Gegenmaßnahme)

protinapad ◊

Der feindliche Ansturm zerschellte

Gegenpartei f nasprotna stranka

in unserem Gegenstoß. – *Sovražni

(*óna stranka), nasprotna stran,

naskok se je razbil ob našem

nasprotniki

protinapadu. (prva svetovna vojna)

Gegenrede f odgovor

Gegenstreiter m nasprotnik

Gegenreformation f protireformacija

Gegenteil n nasprotje

G

(H 27)

gegenteilig – nasproten

Gegenrevolution f protirevolucija,

kontrarevolucija

Gegentrieb m vlečenje čolnov proti

toku (→ Schiffziehen, Treppelweg)

Gegensatz m nasprotje

Gegenveranstaltung f protiukrep

Gegenschein m 1. potrdilo, reverz

(*protipis, nasprotni list) 2. odsev,

Gegenvorstellung f ugovor

odsvit ◊

Gegenwart f 1. sedanjost 2. prisotnost, Empfangs- und Gegenschein –

navzočnost (*pričujočnost) ◊

*prejemni list in protipis

… in ununterbrochener

Gegenschlag m protiudarec

gleichzeitiger Gegenwart der

Herren Zeugen … – … ob stalni

Gegenschreiber m protipisar,

istočasni prisotnosti gospodov prič

kontrolor (finančni uradnik

… (obrazec v notarski listini)

v mitninarstvu, rudarstvu in

financah) (*priglednik, protipaznik) gegenwärtig – 1. sedanji (→ Jahr, Zeit) 2. prisoten, navzoč, pričujoč 3. sedaj ◊

Gegenschrift f odpis (*protispis) ◊

Gegenwärtig gibt es viel zu tun. –

Schrift und Gegenschrift – spis in

Sedaj imamo veliko dela.

odpis

sich etwas gegenwärtig halten –

Gegenseitigkeit f vzajemnost,

imeti (kaj) pred očmi, pomisliti na

recipročnost

(kaj)

Gegenspiel n nasprotje ◊

Mir ist das nicht mehr gegenwärtig.

im Gegenspiel – nasprotno

– Tega se ne spomnim več.

gegenwärtig sein – biti prisoten

Gegenspionage f protivohunstvo,

kontrašpijonaža

Gegenwärtige(r) m prisotni

Gegenstand m 1. predmet (*snovina) Gegenwehr f obramba, odpor ◊

2. učni predmet 3. tema

heftige Gegenwehr leisten – nuditi

močan odpor

Gegenständlichkeit f predmetnost,

stvarnost

Gegenweisung f ponudba dokazov

(toženca) in njihova izvedba

gegenstandslos – brezpredmeten

(V 406)

Gegenstellung f soočenje,

Gegenwillfährde f protiusluga ◊

konfrontacija

sich zu aller Gegenwillfährde

Gegenstimme f glas proti (predlogu)

erbieten – biti pripravljen nuditi

vsakršno protiuslugo

387

Gegenwind m 1. nasprotni (čelni) Gehaltsergänzung f dodatek k plači

veter 2. nasprotniki

Gehaltserhöhung f povišanje plače

gegenzeichnen – sopodpisati

Gehaltsklasse f plačilni razred

Gegenzeichnung f sopodpis

Gehaltsstufe f plačilna stopnja

Gegenzeuge m 1. priča, ki potrjuje

(*stopinja plače)

nasprotujočo izjavo 2. priča

nasprotne strani, nasprotna priča

Gehaltsvorschuß m predplača

(*naprednina od plače)

G

Gegenzug m 1. nasprotna poteza,

protipoteza 2. vlak iz nasprotne

gehaltvoll – jedrnat (→ Rede)

smeri

Gehänge n 1. breg, strmina, reber

Gegner m 1. nasprotnik 2. sovražnik

2. obesek (→ Ohrgehänge) 3. pas za

orožje (npr. za meč)

Gegnerin f 1. nasprotnica

2. sovražnica

geharren – vztrajati, ostajati

… und geharre zum Grabe mit

gegnerisch – nasproten, sovražen

aller Verehrung und Ehrfurcht

(→ Lager)

Euer Excellenz unterthänigst

Gegnerschaft f 1. nasprotovanje

dankbarster …. – …. in ostajam

2. nasprotniki

do groba v globokem spoštovanju

Vaši ekscelenci preponižno globoko

gegupft – zvrhan

hvaležni … (vljudnostna fraza na

gegupfter Merling – zvrhan mernik

koncu pisma)

geh. = gehorsamst (→ gehorsamst)

gehässig – sovražen, osovražen

geh(o)rst. = gehorsamst

Gehässigkeit f sovražnost,

(→ gehorsamst)

osovraženost

Gehalt m vsebina, obseg, jedro,

gehb. = geheimb (→ geheim)

vrednost (→ Feingehalt)

geheftet – broširan

Gehalt n plača, dohodek

(→ Dienstgehalt, Gnadengehalt,

Gehege n gojišče, ograjeno lovišče,

Jahresgehalt, Quiescentgehalt,

obora, ograda

Ruhegehalt, Verdienstgehalt,

geheiligt – posvečen

Witwengehalt) ◊

systemmäßiges Gehalt –

geheilt – ozdravljen

sistemizirana plača (avstro-ogrskih geheim – 1. skriven, tajen državnih uradnikov) (*trdna plača)

(→ Gesellschaft, Hofrat, Polizei,

gehalten – gehalten sein – biti

Prostitution, Rat, Skrutinium, Stelle,

dolžan

Verhandlung, Verständnis, Wahl),

zaupen 2. skrivno, tajno, zaupno

Gehaltsabzug m odbitek od plače

(→ Abstimmung, Skrutinium) ◊

Gehaltsaufbesserung f povišanje

streng geheim – strogo zaupno

plače

im geheimen – tajno, naskrivaj

Gehaltsbezug m denarni prejemek

Geheimbündelei f 1. tajno

združevanje 2. dejavnost tajnih

388

združenj 3. članstvo pri tajnih

vor sich gehen – potekati

združenjih

stark gehen – hitro hoditi

Geheimdienst m 1. tajna (obveščevalna) Gehenk (→ Gehänge) služba 2. tajna policija

Gehetze n ščuvanje, draženje

geheimhalten – 1. prikrivati, skrivati

2. varovati tajnost

geheuer – 1. grozljiv 2. sumljiv

3. nevaren

Geheimhaltung f 1. prikrivanje,

skrivanje 2. varovanje tajnosti,

Gehilfe m 1. pomočnik

G

molčečnost ◊

(→ Handlungsgehilfe, Kanzleigehilfe,

strengste Geheimhaltung –

Postgehilfe) 2. pomagač ◊

najstrožja molčečnost

gewerblicher Gehilfe – obrtni

pomočnik

Geheimnis n skrivnost

(→ Amtsgeheimnis, Postgeheimnis,

Gehilfenversammlung f zbor

Staatsgeheimnis) ◊

pomočnikov (*pomočniški zbor,

Preisgabe eines Geheimnisses –

pomagaški zbor)

izdaja skrivnosti

Gehilfin f pomočnica (→ Hausgehilfin)

öffentliches Geheimnis – javna

Gehirn n možgani

skrivnost

ein Geheimnis preisgeben – izdati Gehirnentzündung f vnetje skrivnost

možganov (encefalitis)

jmdn. in ein Geheimnis einweihen Gehirnerschütterung f pretres

– posvetiti (koga) v skrivnost,

možganov

zaupati (komu) skrivnost

Gehirnerweichung f omehčanje

Geheimpolizei f tajna policija

možganov

Geheimrat m tajni svétnik (*tajni

Gehirnhaut f možganska opna

svetovalec, skrivni svetnik, skrivni

Gehirnhautentzündung f vnetje

svetovalec) ◊

možganske opne

k. k. Wirklicher Geheimrat – c. kr.

pravi tajni svétnik (*pravi skrivni

Gehirnlähmung (→ Gehirnschlagfluß)

svetovavec)

Gehirnschlagfluß m možganska kap

Geheiß n ukaz ◊

gehoben – 1. visok 2. višji 3. vzvišen, auf Geheiß ... – po ukazu ...

privzdignjen 4. odpravljen

gehen (ging, bin gegangen) – iti,

5. svečan (→ Stimmung)

hoditi (→ anhand(en), Anker,

Gehöft n 1. kmečko posestvo,

blank, Bord, Bruch, Bürsche, Canossa, domačija, dom 2. dvorec, pristava

Druck, Eis, Ende, Erfüllung,

Gehör n sluh ◊

Ewigkeit, Falle, Front, Gerücht, bei jmdm. Gehör finden – biti

Grund, Hand, Land, ledig, Leib, uslišan pri (kom)

Rettungswerk, Rüste, schwanger,

jmdm. Gehör geben – poslušati

Schwung, Segel, Stellung, Strich,

(koga), zmeniti se za (koga)

Sturmschritt, Untergrund, Verlust,

jmdm. Gehör schenken –

verlustig, vonstatten, Welt, Werk) ◊

prisluhniti (komu)

389

zu Gehör bringen – izvajati (pesem, Geiß f 1. srna 2. koza glasbeno delo)

Geißel f bič

Gehörde (→ Behörde)

geißeln – bičati

gehörig – 1. pripadajoč 2. primeren

(→ Gesuch)

Geißelung f bičanje

gehorsam – pokoren, ponižen,

Geißler (→ Flagellanten)

poslušen

Geist1 m 1. razum, um, bistroumnost,

G

Gehorsam m pokorščina, poslušnost ◊

ostroumnost (→ Freigeist,

dienstlicher Gehorsam – službena

Kastengeist, Parteigeist,

pokorščina (avstrijskega uradnika)

Unternehmergeist) 2. smisel ◊

pflichtiger Gehorsam – dolžna

im Geiste – v duhu

pokorščina

den Geist bilden – omikati se,

Gehorsam leisten – biti pokoren

izobraziti se

jmdm. den Gehorsam versagen/

Geist2 m duh ◊

weigern – odpovedati (komu)

Anrufung des Heiligen Geistes –

pokorščino, odreči (komu)

*klicanje Svetega Duha, *poklic

pokorščino

Svetega Duha (→ Geistamt)

jmdn. unter seinen Gehorsam

Niederkunft/Sendung des

bringen – pokoriti (koga)

Heiligen Geistes – prihod

jmdn. zum Gehorsam bringen –

Svetega Duha (binkošti)

ukrotiti (koga), pokoriti (koga)

böser Geist – zli duh, hudobni

gehorsamst – preponižno, prepokorno

duh, pošast, prikazen

Der gehorsamst Unterfertigte

guter Geist – dobri duh

macht die ergebenste Anzeige, … –

Heiliger Geist – Sveti Duh

Prepokorno podpisani preponižno

den/seinen Geist aufgeben/

naznanja … (obrazec v časopisnem

aushauchen – izdihniti, umreti

oglasu)

Geister bannen – izganjati

duhove, zaklinjati duhove

Gehrock m daljša salonska suknja

(→ Geisterbann)

(oblačilo meščanov in plemičev v

prvi polovici 19. stoletja)

Geist3 m 1. žganje 2. petrolej ◊

Dieser Wein hat vielen Geist. –

Gehrock-Anzug m (moška)

To vino je močno.

sprehodna obleka

Geistamt – heil. Geistamt n velika

Gehsteig m pločnik, trotoar

maša za pomoč Svetega Duha

Gehstunde (→ Wegstunde)

(ob začetku šolskega leta)

(*klicanje Sv. Duha)

Gehweg m pešpot, steza

geistarm – slaboumen, topoglav,

Geier m jastreb

neumen, omejen

Geige f gosli, violina ◊

Geisterbann m izganjanje duhov,

die Geige streichen – igrati na gosli

zaklinjanje

Geisel f talec

Geisterbanner m izganjalec duhov,

Geiselnahme f zajetje talcev

zaklinjalec

390

Geisterbeschwörer (→ Geisterbanner) geistreich – duhovit, bistroumen, Geisterbeschwörung (→ Geisterbann)

domiseln

Geistes-Anrufungsamt (→ Geistamt) Geiz m skopost Geistesadel m 1. razumništvo,

Geizhals m skopuh

družba umetnikov, pisateljev in

geizig – skop

znanstvenikov 2. plemenitost duha,

žlahtnost duha

Geklagte(r) m toženec

G

Geistesfrische f bistrina duha

geladen – 1. naložen 2. povabljen

3. nabit (→ Gewehr)

Geistesgaben pl duševne sposobnosti Geladene(r) m povabljenec Geistesgegenwart f prisebnost duha

Gelage n pojedina, gostija, popivanje

Geistesgeschichte f duhovna

(→ Trinkgelage)

zgodovina

Gelände n zemljišče, teren, pokrajina,

geistesgestört – duševno moten

kraj

Geistesgestörte(r) m duševno motena Geländer n ograja oseba, duševni bolnik

(→ Sicherheitsgeländer)

Geisteskräfte pl duševne moči

gelangen – 1. priti, prispeti, dospeti

(→ Wille)

(→ Abschluß, Anschauung,

Geisteskranke(r) m duševni bolnik

Ansehen, Ansicht, Anwendung,

(*duhobolnik), umobolni

Aufführung, Ausführung, Ausschank,

Ausschreibung, Besetzung, Besitz,

Geisteskrankheit f duševna bolezen

Durchführung, Einführung,

Geistesstörung f duševna motnja

Einsatz, Einsicht, Entscheidung,

Geisteswissenschaften pl duhovne

Geltung, Kenntnis, Macht,

vede

Öffentlichkeit, Reichtum, Ruder,

Thron, Überzeugung, Vergebung,

Geisteszerrüttung f umobolnost

Verpachtung) ◊

(*zmešan um)

eine Bitte an jmdn. gelangen lassen

geistig – 1. duševen (→ Eignung,

– obrniti se s prošnjo na (koga),

frisch, Frische, gebrochen, Krise,

posredovati (komu) prošnjo

Rüstigkeit, Umnachtung, Wohl),

Gelangung f prispetje, prihod

duhoven (→ Übung) 2. alkoholen

(*alkoholičen, opojen) (→ Getränke) gelassen – miren, potrpežljiv, hladnokrven

geistlich – duhoven

(→ Herr, Stiftung), duhovniški

Gelassenheit f mirnost, potrpežljivost,

(*duhovski) (→ Stand), redoven

hladnokrvnost

(→ Bruder), cerkven (→ Ritterorden) Gelästerte(r) m obrekovanec Geistliche(r) m duhovnik

geläufig – izurjen (→ Schrift), spreten,

Geistlichkeit f duhovščina

ročen, okreten

(*duhovenstvo, duhovstvo,

Geläute (→ Glockengeläute)

svečenstvo)

gelb – rumen (→ Fahne, Fieber) 391

Gelbsucht f zlatenica

Geldbeitrag m denarni prispevek

(*žoltenica, rumenica)

Geldbeteilung f denarna podpora

Geld n denar (*novci, penezi) ◊

(revnim)

ausständiges Geld – dolg

bares Geld/bare Gelder – gotovina

Geldbetrag m denarni znesek

(*gotov denar) (→ Bargeld)

Geldbeutel m mošnjiček

flüssige Gelder – razpoložljiv denar

Geldbrief m denarno pismo, novčno

kleines Geld – drobiž (→ Kleingeld)

pismo (*pismo z novci)

G

kurrentes Geld – gotovina v v deželi

običajni valuti (*tekoči denar)

Geldbuße f denarna kazen

(→ Kurrentgeld)

(*kazen v dnarjih), globa ◊

unhältiges Geld – manj vreden denar

in eine Geldbuße verfallen – biti

Geld abheben – dvigniti denar

kaznovan z denarno kaznijo

Geld (Kapital) anlegen – nalagati

(*zapasti kazni v denarjih)

denar (kapital), naložiti denar

Geldentrichtungen pl denarne

(kapital)

dajatve

Geld anweisen – nakazati denar

Geldentwertung f razvrednotenje

Gelder beitreiben/einziehen –

denarja, devalvacija

izterjati denar

Geld erlegen – položiti denar

Geldgebarung f denarno poslovanje

Geld fälschen/falsifizieren –

(*ravnanje z novci, gospodarjenje z

ponarediti denar

dnarji)

Gelder gehen ein – denar se steka,

Geldgiebigkeiten pl denarne dajatve

denar priteka v blagajno, denar

Geldjournal n blagajniški dnevnik

priteka na račun

Geld kommt ein – denar prispe

geldklemm – siromašen

Geld schaffen – priskrbeti denar

Geldklemme f denarna stiska

weder Geld noch Mühe scheuen –

Geldknappheit f pomanjkanje denarja

ne štediti ne denarja ne truda

Geld niederlegen – shraniti denar pri Geldleistung f denarna dajatev

(kom), deponirati denar pri (kom)

Geldlotterie f denarna loterija

Geld stiften – darovati denar

Geldnot f denarna stiska

Geld überweisen – nakazati denar

jmdm. Geld zuwenden – pokloniti

Geldpreis m denarna nagrada

(komu) denar

Geldsorte f vrsta denarja

zu Geld kommen – obogateti

zu Geld veranschlagt – ocenjeno v

Geldspende f denarno darilo, denarni

denarju, preračunano v denarju

prispevek

Geldadel m denarno plemstvo

Geldstrafe f denarna kazen, globa ◊

Geldstrafen verhängen – kaznovati

Geldanweisung f denarno nakazilo

z denarnimi kaznimi (globami)

Geldaristokratie f denarno plemstvo,

mit einer Geldstrafe belegen –

plutokracija

kaznovati z denarno kaznijo

(globo)

Geldaushilfe f denarna pomoč

392

Geldstück n kovanec (*penez)

Gelehrte(r) m učenjak, erudit

Geldtäschchen n denarnica

(→ Gottesgelehrte/r, Schriftgelehrte/r,

Staatsgelehrte/r)

Geldvergütung f odškodnina v

denarju, povračilo v denarju

Geleise n 1. tir 2. tračnice ◊

in das normale/richtige Geleise

Geldverlag m novčna zaloga

bringen – spraviti v normalni tir,

Geldwesen n denarništvo

postaviti na pravo mesto

(*denarstvo, dnarstvo)

geleistet – storjen, izvršen

G

gelegen – priročen, pripraven, ugoden, Geleit n 1. spremstvo 2. varstvo, ob pravem času

zaščita (→ Schutzgeleit) 3. konvoj

Gelegenheit f 1. priložnost, prilika

4. sprevod ◊

(*prigoda, prilega) 2. lega, položaj

das ehrende Geleite zur letzten

3. vožnja, prevoz (→ Fiakergelegenheit,

Ruhestätte – častno spremstvo

Schiffsgelegenheit) ◊

k zadnjemu počitku (*častilno

bei Gelegenheit – 1. ob priliki 2.

spremstvo k zadnjemu pokoju)

spričo

im Geleit – 1. v spremstvu 2. skupaj

bei nächster Gelegenheit – ob prvi

s (čim), s priloženim(i)

priložnosti

freies/sicheres Geleit – prost

bei Gelegenheit des Besuches des

prehod, varen prehod

Präsidenten – ob obisku predsednika

das letzte Geleit/das Geleit zur

bei Gelegenheit verschiedener

letzten Ruhestätte – zadnja pot

Beschwerden – spričo različnih

(žalni sprevod)

pritožb

jmdm. das letzte Geleit geben –

die Gelegenheit ergreifen/nutzen/

pospremiti (koga) na njegovi zadnji

wahrnehmen – izkoristiti priložnost

poti

die Gelegenheit verpassen/

Für das zahlreiche Geleite zur

versäumen/vorübergehen lassen –

letzten Ruhestätte sagen wir

zamuditi priložnost

allen unseren aufrichtigsten

keine Gelegenheit verpassen/

Dank. – Za številno spremstvo k

versäumen/vorübergehen lassen –

zadnjemu počitku izrekamo vsem

ne zamuditi nobene priložnosti

najiskrenejšo zahvalo. (obrazec v

mit seiner eigenen Gelegenheit

zahvali ob smrti)

kommen – priti z lastnim vozom

Geleitbrief m spremni list (*spremno

mit Gelegenheit kommen –

pismo, sprevodno pismo),

pripeljati se s (kom), prisesti k/h

spremnica

(komu/čemu)

geleiten – 1. spremljati, pospremiti

gelegenheitlich (→ gelegentlich)

(→ Ruhestätte) 2. odvesti

gelegentlich – 1. ob (priliki)

Geleitgeld (→ Gleitgeld)

2. občasno

Geleitperson f spremljevalec

Gelehrsamkeit f učenost, erudicija

Geleitschein (→ Geleitbrief)

gelehrt – učen (→ Gesellschaft)

Geleitschiff n zaščitna ladja

393

Geleitstraße f obvezna cesta

des Vorsitzenden geloben – priseči

(→ Straßenzwang)

v roke predsedujočega

Geleitzug m konvoj

Gelöbnis n zaobljuba, obljuba

Gelenk n 1. sklep 2. členek, zglob

(→ Handgelöbnis, Treuegelöbnis) ◊

das Gelöbnis leisten – dati

Gelenkleiden n bolečine v sklepih ◊

zaobljubo (*storiti obljubo)

rheumatisches Gelenkleiden –

sklepna revma

gelobt – 1. hvalevreden, vzoren

G

(→ Dienstleistung) 2. obljubljen

Gelichter n 1. sorta (*baža) 2. svojat, (→ Land) 3. hvaljen ◊

sodrga

Gelobt sei Jesus Christus! –

gelieben (→ belieben)

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Geliebte f ljubimka

(pozdrav duhovniku)

Geliebte(r) m ljubimec

gelten (galt, hat gegolten) – veljati

(→ lassen)

gelinde – nežen, blag, mil (→ Strafe)

geltend – veljaven ◊

Gelindigkeit f nežnost, blagost, milina

geltend machen – uveljaviti

gelingen (gelang, ist gelungen) –

(→ Anspruch, Bedenken, Forderung,

uspeti

Rechtsmittel)

Gelingen n uspeh

Geltendmachung f uveljavljanje,

geloben – priseči, obljubiti, zaobljubiti ◊

dokazovanje, ugotavljanje

geloben und schwören obljubiti in

Geltung f veljava, veljavnost, vrednost ◊

priseči

Geltung erhalten – stopiti v veljavo

»Wir geloben Treue dem Kaiser

Geltung haben – veljati

und der Verfassung, Gehorsam

volle Geltung haben – imeti polno

den Gesetzen und eine genaue

veljavo

Erfüllung der Bürgerpflichten.«

jmdm./einer Sache Geltung

– »Prisegamo zvestobo Cesarju

verschaffen – zagotoviti (komu/

in ustavi, prisegamo, da bomo

čemu) veljavo

spoštovali zakone in dosledno

in Geltung sein/stehen – veljati

izpolnjevali državljanske

zur Geltung bringen – 1. uveljaviti

dolžnosti.« (prisežna formula

2. poudariti, predstaviti (*razodeti)

ljubljanskih mestnih svetnikov iz

zur Geltung gelangen/kommen –

leta 1863)

priti do veljave, priti do izraza

Ich gelobe und schwöre zu

in Geltung treten – stopiti v veljavo

Gott dem Allmächtigen,

Gelübde n 1. zaobljuba 2. zaobljube

… – Obljubljam in prisegam

(redovnika ali redovnice)

vsemogočnemu Bogu, … (prisežna

(→ Ordensgelübde) ◊

formula)

ein Gelübde ablegen/machen –

in die Hände des

zaobljubiti se

Landeshauptmannes geloben –

priseči v roke deželnega glavarja

Gelüst n poželenje, skomina

durch Handschlag in die Hände

394

gelüsten – poželeti, mikati

Gemeinde f 1. občina (H 46, 61),

sich gelüsten lassen – polakomiti se

soseska, srenja (→ Gemeindefond,

(*polakomniti se)

Polizei, Wirkungskreis)

Gem. = Gemeine(r) (→ Gemeine/r)

2. prebivalci občine, člani občine

(→ Gemeindeangehörige/r,

Gemach n 1. soba, izba (*stanica,

Gemeindeglied, Gemeindemitglied)

prostorija) (→ Schlafgemach,

3. farani ◊

Tafelgemach) 2. mir, udobnost

reformierte Gemeinden – reformirane

gemächlich – udoben (*zložen)

občine (H 63)

G

Gemächlichkeit f udobnost

Gemeindeamt n občinski urad,

(*zložnost)

občinstvo (*županija)

Gemahl m soprog

gemeindeämtlich – *občinskouraden

Gemahlin f soproga

Gemeindeangehörige(r) m pripadnik

gemaindearticel – občinski red (G II. 45) občine (*domačinec, srenjičan)

(→ Gemeindeordnung)

Gemarkung f 1. meja, področje

(občine, fare) 2. občinska zemlja

Gemeindeangehörigkeit f občinska

pripadnost (*domačinstvo, srenjska

gemäß – v skladu z (*vsled, po)

pristojnost, srenjičanstvo)

gemäß § 10 des Gesetzes … –

v skladu s paragrafom 10 zakona … Gemeideanstalt f občinski zavod (*po paragrafu 10 zakona …)

(*občinska naprava)

Gemäßheit f primernost, prikladnost ◊ Gemeindearmenfond m občinski in Gemäßheit des Gesetzes –

sklad za reveže (*občinski ubožni

v skladu z zakonom (*po postavi)

zalog)

Gemäuer n zidovje

Gemeindeausschuß m občinski odbor

(H 61)

gemein – 1. navaden (→ Diebstahl,

Kaufrecht, Leute, Mann, Soldat)

Gemeindebehörde f občinsko

2. splošen (→ Recht) 3. skupen

oblastvo

(→ Landschaft), javen (→ Wesen,

Gemeindebürger m meščan

Wohl) 4. podel, nizkoten

(→ Gemeindeordnung)

(→ Verbrechen) 5. občinski (→ Weide) Gemeindeeinkommen pl občinski Gemein f 1. skupnost (G II. 46, 60),

dohodki (H 47, 61)

skupnost meščanov, skupnost

Gemeindefond (Stadtmagistrat

kmetov 2. skupna pašna ali gozdna

Laibach) m *mestni zaklad

zemlja, gmajna ◊

(Mestni magistrat Ljubljana)

Gemein der Bürger – skupščina

meščanov (komun, občina meščanov) Gemeindegebiet n občinsko ozemlje ◊

(V 157)

Gemeindegebiet der

Landeshauptstadt Laibach –

Gemeinanteil m srenjski delež

občinsko ozemlje deželnega

Gemeinarbeit f javna dela

stolnega mesta Ljubljane ( Zakon

z dne 25. maja 1896, veljaven za

395

vojvodino Kranjsko, s katerim se

srenje/Gemeindeglieder) deli

izdaje stavbinski red za občinsko

v pripadnike občine (*srenjske

ozemlje deželnega stolnega mesta

pristojnike/Gemeindeangehörige)

Ljubljane / Gesetz vom 25. Mai

z domovinsko pravico

1896, wirksam für das Herzogthum

(*domovinstvom/

Krain, mit welchem eine Bauordnung

Heimatberechtigung) v občini

für das Gemeindegebiet der

in meščane (*srenjičane/

Ladeshauptstadt Laibach erlassen

Gemeindebürger); občinsko

G

wird, deli občinsko ozemlje v

pripadnost (*srenjsko pristojnost/

notranji in zunanji okraj

Gemeinde-Angehörigkeit) je

(*v notranji in vnánj okraj/in einen

bilo mogoče pridobiti z rojstvom

inneren und äußeren Bezirk)

(durch Geburt), sprejetjem (*po

(→ Viertel)

vzetju v srenjo/durch Aufnahme)

Gemeindegenosse m soobčan (V 452) ali na podlagi posebnih osebnih

(*občinski deležnik) (prebivalec

okoliščin (*po posebnih osebnih

občine brez domovinske pravice

razmerah/durch besondere

(*domovinstva) v občini, v kateri

persönliche Verhältnisse);

ima hišo ali zemljo oz. plačuje

Občinski red za vojvodstvo

davek od obrti v tej občini)

kranjsko / Gemeinde-Ordnung

(→ Gemeindeordnung)

für das Herzogthum Krain z dne

17. februarja 1866 deli občane

Gemeindegesetz n občinski zakon (H

(*občince/Gemeindemitglieder) v

61) (*srenjska postava)

pripadnike občine (*domačince/

Gemeindeglied n občan (*srenjik ali

Gemeindeangehörige)

ud srenje) (→ Gemeindeordnung)

z domovinsko pravico

Gemeindegut n 1. občinsko

(*domovinstvom/

premoženje 2. občinska zemlja,

Heimatberechtigung) v občini

občinska zemljiška posest

in pripadnike občine brez

3. občinsko blago, občinsko dobro

domovinske pravice (*občinske

(G II. 74)

deležnike/Gemeindegenossen), ki

so imeli v občini hišo ali zemljo

Gemeindejagdbarkeit f občinski lov

oziroma plačevali davek od obrti

(→ Jagdbarkeit)

ali pridobitne dejavnosti, ki so

Gemeindemitglied n občan

jo imeli v občini; vsi drugi ljudje

(*občinec) (→ Gemeindeordnung)

v občini so bili tujci (*vnénjci/

Gemeindeordnung f občinski red

Fremde); Zakon z dné 5. avgusta

(*srenjska postava) ( Začasna

1887.l, s katerim se izdaja občinski

srenjska postava za Ljubljano /

red in občinski volilni red za deželno

Provisorische Gemeinde-Ordnung

stolno mesto Ljubljana / Gesetz

für Laibach z dne 16. junija 1850

vom 5. august 1887, mit welchem

loči med člani občine (*srenjiki

eine Gemeinde-Ordnung und eine

ali udi srenje/Gemeindeglieder)

Gemeinde-Wahlordnung für die

in tujci (*ptujci/Fremde);

Landeshauptstadt Laibach erlassen

člane občine (*srenjike ali ude

wird, »se v občini razločujejo: 1.

občani (Gemeindemitglieder)

396

in 2. vnanji (tujci/Auswärtige/

nji predpisani davek; vse osebe

Fremde). Občani so: a) občinski

v občini, katere niso občani,

domačinci (Gemeindeangehörige)

imenujejo se vnanji (Auswärtige).«)

in občinski družniki

(→ Gemeinderat,

(Gemeindegenossen). Občinski

Gemeinderatsmitglied,

domačinci (Gemeindeangehörige)

Gemeindeumlagen, Wahlkörper)

so tisti občani, ki imajo v občini

domovinsko pravico (welche in

Gemeinderat m 1. občinski svétnik

der Gemeinde heimatberechtigt

(*občinski svetovalec, srenjski

G

sind). Tisti občinski domačinci,

svetovalec) 2. mestni svétnik

ki že imajo meščansko pravico

(*mestni svetovalec) 3. občinski svèt

(meščanstvo/Bürgerrecht), ali

(H 47) (*občinsko svetovalstvo,

katerim toisto v prihodnje občina

občinski zbor, srenjski odbor)

izrecno podeli, imenujejo se

(→ Wahlkörper) 4. mestni svèt

meščani (Bürger). Meščanstvo

(*mestni zbor)

se sme podeljevati samo takim

Gemeinderatsmitglied n občinski

občinskim domačincem, ki so s

svétnik (*občinski svetovalec)

svojo rodbino vred na dobrem

(→ Wahlkörper)

glasu (welche sich sammt ihrer

Gemeinderatswahl f volitve

Familie eines unbescholtenen

občinskega sveta (→ Wahlkörper)

Rufes erfreuen), kateri dokažejo,

da imajo toliko premoženja

Gemeinderecht n občinsko pravo

ali tak zaslužek, da je ž njim

Gemeinderichter m občinski sodnik,

zagotovljeno vzdrževanje njih

občinski rihtar (H 46, 47), župan

rodbine (den Besitz eines, den

soseske, sose(d)ski župan, rihtar

Unterhalt einer Familie sichernden

(G II. 48, 49)

Vermögens oder Nahrungszweiges Gemeindestatut n občinski statut nachweisen), in keterih gledé

(H 39)

volitve ne ovira nobeden v

občinskem volilnem redu

Gemeindestraße f občinska cesta

naštetih izjemnih ali izključivnih

(*srenjska cesta) ( Postava, veljavna

uzrokov (welchen keiner der

za vojvodstvo Kranjsko, ki zadeva

in der Gemeide-Wahlordnung

stanovljenje in obderžbo ne erarialnih

enthaltenen Ausnahms- oder

(ne cesarskih) cest in potov / Gesetz,

Ausschließungsgründe hinsichtlich

wirksam für das Herzogthum

der Wahl im Wege steht); občinski

Krain, betreffend die Herstellung

družniki (Gemeindegenossen) so

und Erhaltung der nicht ärarial

tisti avstrijski državljani, kateri v

öffentlichen Straßen und Wege, z dne

občini nimajo domovinske pravice,

14. aprila 1864: »Občinske ceste in

a vendar v nje ozemlji stanujejo

pota so tiste občne ceste in pota,

in ali tamkaj posedujejo kako hišo

po kterih se vežejo kraji notri v

ali kako zemljišče, ali od svojega

občini ali sosedne občine med seboj

v občini zvrševanega obrta ali od

... (Gemeindestraßen und Wege

svojega zaslužka ali od kakega

sind jene öffentlichen Straßen

druzega dohodka plačujejo v

und Wege, welche die Verbindung

397

im Innern der Gemeinde oder

Gemeindetaxen pl občinske takse

mit benachbarten Gemeinden

( Zakon z dné 12. maja 1898,

herstellen …)«; Zakon, veljaven za

veljaven za vojvodino Kranjsko, o

vojvodino Kranjsko, o napravljanji

pobiranju občinskih taks v deželnem

in vzdrževanji javnih ne cesarskih

stolnem mestu Ljubljana / Gesetz

(ne erarskih) cest in potov / Gesetz,

vom 12. Mai 1898, wirksam für

wirksam für das Herzogthum

das Herzogthum Krain, betreffend

Krain, betreffend die Herstellung

die Einhebung von Gemeindetaxen

G

und Erhaltung der öffentlichen

in der Landeshauptstadt Laibach, je

nichtärarischen Straßen und Wege,

mestni občini Ljubljana dovoljeval,

z dne 5. marca 1873: »Občinske

da v svojem okolišu pobira

ceste in potje so tiste javne ceste in

naslednje občinske takse: »1. za

potje, katere, ne da bi bile okrajne

dovolitev plesnih veselic v javnih

ceste ali zasobna (privatna) svojina,

prostorih z vstopnino, po 2 gld.

zvezávajo kraje znotraj občine mej

na dan (für die Bewilligung von

saboj ali sè sosednjimi občinami.

Tanzunterhaltungen in öffentlichen

(Gemeindestraßen und Wege sind

Localen mit Eintrittsgeld, 2 fl. per

jene öffentlichen Straßen und

Tag); 2. za dovolitev predstav in

Wege, welche ohne Bezirksstraßen

razstav v večjih razstavnicah ali v

zu sein, oder ein Privateigethum

cirkusu, po 3. gld. na dan (für die

zu bilden, die Verbindung im

Bewilligung von Vorstellungen

Innern der Gemeinde oder

oder Schaustellungen in großen

mit benachbarten Gemeinden

Buden oder in einem Circus, 3 fl.

herstellen.)«; Zakon z dne 28. julija

per Tag)«)

1889, o napravljanji in vzdrževanji

javnih neerarskih cest in potij,

Gemeindeumlagen pl občinske

veljaven za vojvodino Kranjsko /

priklade ( Zakon z dné 5. avgusta

Gesetz vom 28. Juli 1889, betreffend

1887.l, s katerim se izdaja občinski

die Herstellung und Erhaltung

red in občinski volilni red za

der öffentlichen nichtärarrischen

deželno stolno mesto Ljubljana /

Straßen und Wege: »Občinske ceste

Gesetz vom 5. August 1887, mit

in občinske poti so tiste javne, v

welchem eine Gemeinde-Ordnung

nobeno drugo vrsto cest spadajoče

und eine Gemeinde-Wahlordnung

ceste in potí, ki posredujejo

für die Landeshauptstadt Laibach

javni promet znotraj občine ali s

erlassen wird, je določal, da mora

sosednimi občinami ali važnimi

občinski svet občinske izdatke

cestami. (Gemeindestraßen und

pokrivati iz dohodkov, ki se stekajo

Gemeindewege sind jene, zu

v občinsko blagajno, za posebne

keiner anderen Straßenkategorie

namene pa lahko razpiše občinske

gehörigen Straßen und Wege,

priklade (Gemeindeumlagen),

welche den öffentlichen Verkehr

in sicer doklade k direktnim

im Innern der Gemeinde oder

davkom in k užitnini (Zuschläge

mit benachbarten Gemeinden

zu den directen Steuern und zur

oder wichtigen Straßenzügen

Verzehrungssteuer) in naklade in

vermitteln.)«)

davščine (Auflagen und Abgaben),

398

ki ne spadajo v vrsto davčnih

Gemeingeist m občutek skupne

doklad)

pripadnosti, skrb za obči blagor

Gemeindeverband m občinska zveza ◊

(*čut občestvenosti, duh edinstva),

die Aufnahme in den

vzajemnost

Gemeindeverband – sprejem

Gemeingründe pl gmajnska zemljišča

v občinsko zvezo (v skladu z

(G II. 472)

Dvornim dekretom z dne 30.

januarja 1824 / Hofdecret vom 30.

Gemeingut n obče premoženje

Jänner 1824 in s sklicevanjem

Gemeinheit f 1. skupnost

G

na Dvorni dekret z dne 12. aprila

2. nesramnost, surovost, podlost,

1816 / Hofdecret vom 12. April

nizkotnost

1816 je moral prosilec (tujec) za

Gemeinjahr n navadno leto

sprejem v občinsko zvezo opraviti

podložniško prisego (Untertanseid) Gemeinnutz m splošna koristnost na podlagi posebnega prisežnega

gemeinnützig – splošnokoristen,

obrazca)

občekoristen (→ Gesellschaft,

Gemeindevermögen n občinsko

Wirken, Zweck)

premoženje (H 47, 61)

Gemeinplatz m obrabljena fraza,

Gemeindevertretung f občinski zastop

plehkost, banalnost

(V 452)

Gemeinschaft f skupnost

Gemeindevorstand m občinsko

(*vkupnost, združba) ◊

predstojništvo (H 46, 61)

Gemeinschaft der Güter –

(*občinsko starejšinstvo), županstvo

skupnost imovine (*vkupnst,

sodeležnost)

Gemeindevorsteher m občinski

eheliche Gemeinschaft – zakonska

načelnik (*občinski starejšina,

skupnost (*zakonska družba)

občinski glavar), župan

Europäische Gemeinschaft –

Gemeindevorstehung f županstvo

Evropska skupnost

(*občinsko glavarstvo, občinsko

(→ Montanunion)

starejšinstvo)

alle in Gemeinschaft – vsi skupaj

Gemeinde-Wahlordnung f občinski

in Gemeinschaft mit jmdm. –

volilni red

skupaj s (kom)

agrarische Gemeinschaft – agrarna

Gemeindeweg m občinska pot

skupnost

(→ Gemeindestraße)

gemeinschaftlich – 1. skupen

Gemeindeweide (→ Gemeinweide)

(→ Grundstück, Gut, Kost, Wald,

gemeindeweise – po občinah

Weide, Wohnung) 2. skupno

Gemeindewiese (→ Gemeinwiese)

Gemeinschaftsküche f skupna

kuhinja

Gemeine(r) m 1. gmajnar 2. navadni

vojak (*gmej soldat, gmajnar, vojak gemeinsupan – ž upan (G II. 45) prostak, prostak)

Gemeinurteile pl obče sodbe (G II. 17) Gemeineigentum n skupna last

Gemeinweide f skupni pašnik,

gmajnski pašnik

399

Gemeinwesen n skupnost, skupne

Genannte f imenovana

zadeve (*občinstvo)

(*imenovanka, navedenka)

Gemeinwiese f skupni travnik,

Genannte(r) m imenovani, navedeni

gmajnski travnik

genau – 1. natančen, točen, podroben

Gemeinwohl n splošna blaginja, javni

2. natančno (*na tanko), točno,

blagor

podrobno

gemengt – mešan (→ Getreide)

genaugenommen – natančno gledano

G

gemessen – 1. izmerjen (→ Robot) Genauigkeit f natančnost

2. oster, odločen 3. primeren

Gendarm m orožnik, žandarm

Gemetzel n pokol, klanje

Gendarmerie f orožništvo (H 43,

gemischt – mešan

59), žandarstvo (*gandarmerija)

(→ Gefühl, Korn, Zug)

(prvi zakon o orožništvu (*začasne

Gemischtwaren pl mešano blago

organske postave žandarmerije/

provisorisch-organische Gesetze

Gemischtwarengeschäft n trgovina z

der Gensd‘armerie) je bil izdan

mešanim blagom

z Vkazom ministerstva znotranjih

(*štacuna zmešanega blaga)

opravil 18. janarja 1850, veljaven

Gemswild n divji kozli, gamsi

za vse kronovine, čez vravnavo

Gemüse n zelenjava (*zelenjad)

žandarmerije / Verordnung des

Ministeriums des Innern vom 18.

Gemüsegarten m zelenjavni vrt

Jänner 1850, wirksam für alle

(*zelenjadni vrt, zelenjavski vrt)

Kronländer über die Organisierung

Gemüsekeller m klet za zelenjavo

der Gensd‘armerie); Avstrijsko

Gemüt n duša, srce, narava, nrav ◊

cesarstvo je bilo razdeljeno v

Beruhigung der Gemüter –

16 območij orožniških polkov

pomiritev duhov

(Gensd‘armerieregimenter), ti pa v

ein gutes Gemüt – človek dobrega

nižje enote: eskadrone (Escadrone),

srca

krila (Flügel), trope oz. vode

ein böses Gemüt – hudoben človek

(Züge), odseke (Sectionen),

die Gemüter beruhigen – pomiriti

koprolstva (Koprolschaften) in

duhove

straže (Posten); orožniški polki so

sich zu Gemüt führen – vzeti si k

bili podrejeni glavnemu inšpektorju

srcu, zavedati se (→ Leibeskräfte)

(General-Inspector) na Dunaju;

jmdm. zu Gemüt führen – položiti

na čelu regimenta (polka) je

na srce

bil obrist (polkovnik/Oberst)

oz. podobrist (podpolkovnik/

Gemütsart f čud, narava, nrav

Oberstlieutenant), trop (vod) je

gemütskrank – duševno bolan

vodil oberlajtnant (nadporočnik/

Gemütskrankheit f duševna bolezen

Oberlieutenant) oz. podlajtnant

(podporočnik/Unterlieutenant),

genannt – 1. imenovan, naveden

odsek stražmojster (Wachtmeister),

2. odmerjen (→ Robot)

koprolstvo koprol (korporal/

Corporal), stražo mestokoprol

400

(podkorporal/Vicecorporal)).

Seine k. u. k. Apostolische

(→ Feldgendarmerie)

Majestät haben allergnädigst zu

berittene Gensd‘armerie – orožniki

genehmigen geruht… – Njegovo

konjeniki

c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je

unberittene Gensd‘armerie –

premilostno blagovolilo potrditi

orožniki nekonjeniki

… (*Njegovo c. in kr. Apostolsko

Gendarmeriekommando n orožniško

Veličanstvo je najmilostneje

poveljstvo (H 59)

blagoizvolilo poterditi …)

(→ Landesgendarmeriekommanden)

Genehmigung f dovoljenje

G

Gendarmerieposten m orožniška

(*odobrilo), odobritev (*odobrilo),

postaja

potrditev (*potrdilo, potrjenje) ◊

Genehmigung des Protokolls –

Gendarmerieposten-Commandant

potrditev zapisnika

m poveljnik orožniške postaje

Genehmigung des

(*orožniški postajevodja,

Rechnungsabschlusses – potrditev

žandarmerijski postajevodja)

letnega obračuna (*računskega

Gendarmerieregiment n orožniški

sklepa, računskega zaključka)

regiment (H 59)

(sestavni del dnevnega reda

Gendarmerievorspann m

občnega letnega zbora)

žandarmerijska priprega

Allerhöchste Genehmigung –

Najvišja potrditev (cesarjeva

Genealogie f rodoslovje, genealogija

potrditev)

genehm – 1. všeč, pogodu 2. prijeten ◊

obervormundschaftliche

etwas für genehm halten – odobriti

Genehmigung – nadvarstvena

(kaj), potrditi (kaj)

potrditev (osnutek poročne

jmdm. genehm sein – biti (komu)

pogodbe za mladoletno nevesto ali

všeč, biti (komu) pogodu

mladoletnega ženina pod varstvom

Genehmhaltung (→ Genehmigung)

skrbnika je potrdilo okrajno sodišče

kot nadvarstveni organ in ob tem

genehmigen – 1. dovoliti 2. odobriti, izdalo tudi ženitno dovoljenje

potrditi (→ Protokoll) ◊

(Eheconsens))

Genehmigen Sie den Ausdruck

die Genehmigung erteilen –

meiner besonderen Verehrung … –

potrditi

Dovolite, da Vam izrazim posebno

jmdm. etwas zur Genehmigung

spoštovanje …/Sprejmite

vorlegen – predložiti (komu kaj) v

zagotovilo mojega posebnega

potrditev

spoštovanja … (vljudnostna fraza

na koncu pisma)

geneigt – 1. dobrohoten, naklonjen,

Genehmigen Sie den Ausdruck

blagohoten (→ Zuspruch)

meiner ausgezeichneten

2. dobrohotno, naklonjeno,

Hochachtung … – Sprejmite izraze

blagohotno ◊

mojega odličnega spoštovanja

zur geneigten Kenntnis bringen –

…/Z odličnim spoštovanjem …

dati blagovoljno na znanje

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

(*dati v blagovoljno znanje)

401

Geneigtheit f naklonjenost

General(e) n splošen predpis (veljavna

General m 1. general (po letu

odredba, veljaven ukaz, veljaven

1908 so bili v činovni razred

zakon), general

generala uvrščeni: generalmajor

Generaleinnehmer m glavni prejemnik

(Generalmajor), podmaršal

(H 23, 44; V 329)

(Feldmarschall-Leutnant),

general topništva, feldcajgmojster,

General-Einnehmer-Amt –

feldcojgmojster (Feldzeugmeister),

Ständisches/Landschaftliches

G

general konjenice/konjeniški general

General-Einnehmer-Amt n

(General der Kavallerie), general

Glavni stanovski prejemniški urad

pehote/pehotni general (General

General-Gouvernement – K. k.

der Infanterie, generalpolkovnik

österreichisch-provisorisches

(Generaloberst) (šele leta 1915

General-Gouvernement in

po nemškem zgledu) in maršal

Illyrien – C. kr. avstrijski začasni

(Feldmarschall)) 2. predstojnik

generalni gubernij v Iliriji

nekaterih redovnih skupnosti v

General-Gouverneur – Zivil- und

katoliški cerkvi, general ◊

Militär-Gouverneur in Illyrien

General der Infanterie – general

m generalni guverner – civilni in

pehote/pehotni general (po letu

vojaški guverner v Iliriji

1908 tretji najvišji čin v avstro-

(baron Lattermann)

ogrski vojski)

General der Kavallerie – general

Generalia pl 1. osebni podatki,

konjenice/konjeniški general (po

generalije 2. splošne zadeve, splošni

letu 1908 tretji najvišji čin v avstro-

predpisi, generalije (→ Generale)

ogrski vojski)

Generalien (→ Generalia)

kommandierender General –

Generalintendant m predstojnik

poveljujoči general (H 43)

finančne uprave v Ilirskih

General- – glavni …, splošni …, obči

provincah

…, generalni …

Generalität f generalski zbor, generali,

Generalamnestie f splošna

generaliteta

pomilostitev, splošna amnestija

Generalkapitel n generalni kapitelj

Generalanwalt m generalni javni tožilec Generalkommando n generalno Generalanwaltschaft f generalno

poveljstvo (H 43, 59) (→ Landes-

javno tožilstvo

General-Kommando) ◊

Generalat n generalat (generalu

Illyrisch-innerösterreichisches

podrejeno ozemlje) ◊

Generalkommando – ilirsko-

Carlstädter Generalat – Karlovški

notranjeavstrijsko generalno

generalat

poveljstvo (H 43)

Innerösterreichisches

General-Ausstand m splošna stavka

Generalkommando –

Generaldirektion (Staatsbahnen) f

notranjeavstrijsko generalno

generalna direkcija (državne

poveljstvo (H 43)

železnice) (H 56)

Generalkonsul m generalni konzul

402

Generalkonsulat n generalni konzulat generös – velikodušen, darežljiv Generallandtag m skupni deželni

Generosität f velikodušnost,

zbor

darežljivost

Generalmajor m generalmajor

Genese f nastanek, razvoj, geneza

(→ General)

genesen (genas, ist genesen) –

Generaloberst m generalpolkovnik

ozdraveti, okrevati

(po letu 1915 drugi najvišji čin v

avstro-ogrski vojski) (→ General)

Genesene(r) m ozdraveli

G

Generalpardon m splošna

Genesung f ozdravitev, okrevanje ◊

pomilostitev (*splošni odpust,

sich auf dem Wege der Genesung

splošni oprost, občna prizanesba),

befinden – okrevati

splošna amnestija

Genick n tilnik

Generalquartiermeister – Erster

Genickschuß m strel v tilnik

Generalquartiermeister von

Genickstarre f otrplost tilnika,

Ludendorff m prvi glavni

meningitis

kvartirmojster pl. Ludendorff

Genie n genij

Generalsekretär m generalni sekretar

Geniekorps n inženirski (vojaški)

Generalstaatsanwalt m glavni državni

oddelek

pravdnik (H 58)

genieren – spraviti v zadrego, motiti,

Generalstaatsprokurator m glavni

ženirati

državni prokurator (H 58)

genieren, sich – biti v zadregi, ženirati

Generalstab m glavni štab,

se

generalštab

genießen (genoß, hat genossen) –

Generalstabsreise f potovanje

uživati (→ Achtung, Anerkennung,

generalnega štaba

Recht, Respekt, Unterstützung,

Generalstände (états généraux) pl

Vorrang, Zug)

generalni (splošni) stanovi

Genießer m uživalec

(Francija 1302–1614: skupščina

predstavnikov plemstva, duhovščine Genietruppe f inženirska četa in meščanstva)

(*genijska četa)

General und Oberst = Generaloberst Genosse m tovariš (tudi v nagovoru (→ Generaloberst)

v socialističnih in komunističnih

državah oz. strankah) (*družnik)

Generalversammlung f 1. občni

(→ Altersgenosse, Amtsgenosse,

zbor (*veliki zbor) 2. generalna

Berggenosse, Berufsgenosse,

skupščina ◊

Bettgenosse, Bundesgenosse,

ordentliche Generalversammlung –

Bundgenosse, Ehegenosse, Eidgenosse, redni občni zbor

Gemeindegenosse, Geschäftsgenosse,

Generalvikar m generalni vikar (H 26) Gesinnungsgenosse, Glaubensgenosse,

generieren – proizvajati, ustvarjati

Hausgenosse, Kampfgenosse,

Parteigenosse, Religionsgenosse,

403

Schutzgenosse, Standesgenosse, Genossin f tovarišica (→ Ehegenossin)

Streitgenosse, Stubengenosse,

Volksgenosse, Waffengenosse,

Genotzüchtigte f posiljena ženska

Weggenosse, Zeitgenosse,

Genozid m/n genocid

Zimmergenosse)

Genre n vrsta, slog umetniškega

Genossenschaft f 1. zadruga

izražanja, žanr

(→ Kreditgenossenschaft)

Gens f pleme, rod

2. obrtniška bratovščina 3. skupnost,

G

združba (→ Hausgenossenschaft,

gentil – plemenski, rodoven, gentilen

Streitgenossenschaft) 4. tovarišija

Genüge f zadostnost ◊

(G II. 26) (→ Kampfgenossenschaft)

zur Genüge – dovolj

5. združba (v rudarstvu) (V 501) ◊

jmdm./einer Sache Genüge leisten/

landwirtschaftliche Genossenschaft

tun – zadostiti (komu/čemu),

– kmetijska zadruga

zadovoljiti (koga/kaj)

Genossenschaft mit beschränkter

jmdm./einer Sache geschieht

Haftung – zadruga z omejenim

Genüge – zadostiti (komu/čemu),

jamstvom/poroštvom

zadovoljiti (koga/kaj)

(*zadruga z omejeno zavezo)

genügen – zadostiti, ustrezati,

Genossenschaft mit unbeschränkter

izpolniti (→ Militärpflicht)

Haftung – zadruga z neomejenim

jamstvom/poroštvom

Genugtuung f zadoščenje, satisfakcija ◊

(*zadruga z neomejeno zavezo)

ritterliche Genugtuung – viteško

Friseur- und Rasier-

zadoščenje

Genossenschaft in Laibach –

jmdm. Genugtuung leisten – dati

Frizerska in brivska zadruga v

(komu) zadoščenje

Ljubljani

Genugtuung verlangen – zahtevati

Genossenschaft der Gastwirte,

zadoščenje

Kaffeesieder, Branntweinschenker

zur Genugtuung gereichen – biti v

und Ausköche in Laibach –

zadoščenje

Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev,

Genugtuungsleistung f dajanje

žganjetočnikov in izkuharjev v

zadoščenja

Ljubljani

genuin – naraven, pristen

Genossenschafter m zadružnik

Genuß m 1. užitek (→ Fruchtgenuß,

Genossenschaftsgrund m tovarišijsko

Nutzgenuß) 2. zauživanje,

(zadružno) dobro (G II. 472)

zaužitek 3. dohodek (*vžitek)

Genossenschaftsgut n zadružno dobro

(→ Gnadengenuß, Ruhegenuß,

(G II. 74)

Stiftungsgenuß, Versorgungsgenuß)

◊

Genossenschaftsversammlung f

Genuß des Abendmahls –

zadružni (občni) zbor

obhajilo (→ Abendmahl)

Genossenschaftsvorstehung f

Genuß der Stiftung – uživanje

zadružno načelništvo (*zadružno

ustanove (štipendije)

starejšinstvo)

im Genuß sein – uživati

(nepremičnino) (*hasnovati)

404

in den Genuß treten – začeti

geputzt – nališpan, ozaljšan

uživati (nepremičnino) (→ Besitz) gerade – 1. pravkar, ravnokar 2. raven Geograph m zemljepisec, geograf

3. pokončen (→ Körperbau)

Geographie f zemljepis, geografija

gerädert – 1. povožen, izčrpan

geographisch – zemljepisni,

2. polomljen ◊

geografski (→ Karte)

gerädertes Deutsch – polomljena

nemščina

Geometer m zeljemerec, geometer

wie gerädert – kot povožen, izčrpan

G

geordnet – urejen (→ Verhältnis)

geradlinig – premočrten

Georgitag m god sv. Jurija:

Gerangel n prerivanje

24. april (jurjevo) ◊

ein Zimmer (ein Haus, eine

Gerant m 1. poslovodja 2. izdajatelj

Wohnung) auf Georgi/für

časopisa ali revije

Georgi/mit Georgi/von Georgi

Gerassel n rožljanje

an/zu Georgi/auf Georgi-Zeit/

für Georgi-Zeit zu vermieten/

Gerät n 1. naprava, stroj, orodje

zu vergeben – oddati sobo (hišo,

(→ Foltergerät, Löschgerät,

stanovanje) v najem za jurjevo

Martergerät, Wirtschaftsgeräte)

(24. april kot običajni termin za

2. oprema (*oprava) (→ Hausgerät,

oddajanje sob (hiš, stanovanj) v

Goldgerät, Kriegsgerät, Sibergerät)

najem)

3. posoda (→ Tafelgerät), posodje

(→ Meßgerät) 4. ustanova

Gepäck n prtljaga (→ Reisegepäck)

(→ Seelgerät)

Gepäckschein m prtljažni list

Gerätedepot für die Laibacher

(*list o prtljagi, pratežnica)

freiwillige Feuerwehr n skladišče

Gepäckträger m 1. postrežček, nosač

za gasilne naprave Prostovoljne

prtljage 2. prtljažnik

požarne brambe Ljubljana

(nahajalo se je v Mestnem domu)

Gepäckwagen m prtljažni voz (vagon) geraten – 1. uspevati, posrečiti se

gepflogen (→ pflegen)

2. priti (→ Affekt, Angst,

Gepflogenheit f navada, šega, običaj

Anklagebank, Armut, Aufregung,

Geplänkel n 1. puškarjenje, majhen

Aufruhr, Bahn, Bedrängnis,

spopad, praska 2. prepir

Begeisterung, Beschuß, Blut,

Erregung, Fahrt, Fluß,

gepökelt – nasoljen (→ Fleisch)

Gefangenschaft, Gerede, Harnisch,

Gepräge n 1. kovanje, kov 2. vtis

Hinterhalt, Hintertreffen, Krise,

3. podoba

Licht, Mißkredit, Not, Rand, Gepränge n 1. blišč, razkošje

Rollen, Stecken, Stocken, Streit,

2. razkazovanje, ponašanje

Unruhe, Verdacht, Vergessenheit,

(→ Leichengepränge, Siegesgepränge)

Verlust, Verruf, Verstoß, Verwirrung,

Verzug, Verzweiflung, Widerspruch,

geprüft – 1. (uradno) potrjen, izprašan,

Wortwechsel, Wut, Zorn)

preizkušen (→ Hebamme)

2. prizadet (*izkušen) (→ Volk)

Geratewohl – aufs Geratewohl – na

slepo srečo

405

Gerätschaften pl 1. oprema 2. orodje Gerede n besedičenje, govoričenje ◊

(→ Feuerlösch-Gerätschaften)

dummes Gerede – neumno

3. pohištvo

besedičenje

geräuchert – prekajen

ins Gerede bringen – obrekovati

(→ Fleisch, Speck)

(koga), opravljati (koga), dati

(koga) ljudem v zobe

geraum – 1. prostoren 2. dolgo časa

ins Gerede geraten/kommen –

(→ Zeit)

postati predmet obrekovanja

G

geräumig – prostoren

gereichen – služiti za (kaj), povzročiti

Gerber m strojar (→ Lohgärber,

(→ Abbruch, Befriedigung, Ehre,

Lohgerber, Rotgerber, Weißgerber)

Genugtuung, Heil, Nachteil, Ruhm, Gerberei f 1. strojarna 2. strojarstvo

Schaden, Schande, Vergnügen, Vorteil) gerecht – 1. pravičen (→ Friede/n,

gereizt – razdražen

Sache) 2. ustrezen, primeren ◊

Gereiztheit f razdraženost

einer Sache gerecht werden –

Gereut n laz, rovt, krčevina

izpolnjevati (kaj), izpolniti (kaj),

(→ Neu(ge)reut)

zadostiti (čemu)

Gereutler m rovtar

gerechtfertigt – upravičen

Gerhab m varuh, skrbnik (*jerob, tutor)

Gerechtigkeit f 1. pravičnost

2. pravica

gerhabl. = gerhablich (→ gerhablich)

(→ Durchgangsgerechtigkeit,

gerhablich – varstven, skrbstven

Koppelgerechtigkeit,

(→ Rechnung)

Kruggerechtigkeit, Münzgerechtigkeit,

Schankgerechtigkeit,

Gerhabschaft f varuštvo, skrbništvo

Waldgerechtigkeiten) ◊

(*jerobstvo, tutorstvo)

wider alle Billigkeit und

(→ Obergerhabschaft)

Gerechtigkeit – povsem

Gerhabschaftsordnungen pl »varuški

neupravičeno in nepravično

redovi« (V 416)

Recht und Gerechtigkeit üben –

Gerhabschaftsrechnung f skrbstveni

biti pravičen

račun

eine Gerechtigkeit handhaben/

üben – uporabiti pravico, izvrševati Gericht1 n 1. sodišče (H 20, 23–25, 31, pravico

39–43, 56–58), sodnija (*sod)

Gerechtigkeit widerfahren lassen

2. sodba ◊

– biti pravičen do (koga/česa)

außerordentliches Gericht –

izredno sodišče

Gerechtsame f pravica, privilegij

besonderes Gericht – posebno

(→ Gasthausgerechtsame) ◊

sodišče

Ablösung der Gerechtsamen –

collegiales Gericht – zborno

odkup pravic

sodišče

Schmälerung der Gerechtsamen –

ersuchtes Gericht – zaprošeno

kratenje pravic

sodišče

hohes Gericht – morišče, vislice

406

Jüngstes Gericht/Letztes Gericht –

gerichtlich einklagen – sodno

poslednja sodba

iztožiti, sodno izterjati

Landeshauptmannschaftliches Gericht

gerichtlich erklären – sodno

– deželnoglavarsko sodišče (H 21, 23,

razglasiti (npr. za zapravljivca)

24, 58)

(→ Verschwender)

ordentliches Gericht – redno sodišče

peinliches Gericht – kazensko

Gerichtsabgeordnete(r) m sodni

sodišče (*zaglavno sodišče, krvavo

pooblaščenec

sodišče)

Gerichtsarzt m sodni zdravnik

G

Vizedomisches Gericht – vicedomsko

gerichtsärztlich – sodnozdravniški

sodišče (H 23)

(→ Befund, Sektion)

vormundschaftliches Gericht –

varstveno sodišče

Gerichtsbank f sodišče (*sodilišče)

zuständiges Gericht – pristojno

Gerichtsbarkeit f sodna oblast,

sodišče

sodstvo (→ Blutgerichtsbarkeit,

jmdn. dem Gericht einliefern –

Handelsgerichtsbarkeit,

predati (koga) sodišču

Militärgerichtsbarkeit,

über jmdn./etwas Gericht halten –

Militärstrafgerichtsbarkeit,

soditi (komu/čemu)

Strafgerichtsbarkeit) ◊

über jmdn./etwas zu Gericht sitzen

kirchliche Gerichtsbarkeit – cerkveno

– soditi (komu/čemu)

sodstvo (H 57)

vor Gericht aussagen – izpovedati

die Gerichtsbarkeit ausüben –

pred sodiščem

izvajati sodno oblast

jmdn. vor Gericht bringen – tožiti Gerichtsbeamte(r) m sodni uradnik (koga) (*tožiti pred sodnijo)

(H 42)

vor Gericht erscheinen – priti na

sodišče

Gerichtsbehörde f sodno oblastvo (H 20,

vor Gericht streiten – pravdati se

23–25, 31, 39–43, 56–58)

zu Gerichte sitzen – soditi

Gerichtsbezirk m sodni okraj (H 60, 61)

Gericht2 n jed

Gerichtsbrief m sodno pismo

Gerichtete(r) m usmrčenec

Gerichtsdiener m sodni sluga, birič

gerichtlich – 1. soden (→ Curator,

Gerichtsgebühr f nadomestilo za

erhoben, Hindernis, Polizei,

zakupljeno oz. prepuščeno sodstvo,

Schätzung, Scheidung, Sperre,

sodnina, remanenčni denar

Verfahren, Verfügung, Vergleich, (→ Remanenzgeld)

Verhandlung, Verkauf, Vertreter, Weg, Gerichtsherr m sodni gospod Zwangsverkauf) 2. sodno ◊

(→ Landgerichtsherr)

gerichtlich aufgestellter Vertreter –

od sodišča imenovani (*nastavljeni) Gerichtshof m zborno sodišče zastopnik (sirote)

(*zborna sodnija), sodni dvor

gerichtlich unbeanstandet – sodno

(→ Kassationsgerichtshof,

nekaznovan

Staatsgerichtshof,

jmdn. gerichtlich belangen – tožiti

Verfassungsgerichtshof,

(koga)

Verwaltungsgerichtshof) ◊

407

Gerichtshöfe erster Instanz – sodni

Gerichtswesen n sodstvo

dvori prve stopnje (H 57)

Gerichtszeuge m sodna priča

Gerichtsknecht m sodni hlapec

(*sodnijska priča) ◊

gerichtsleuth – prisedniki (G II. 62) Gerichtszeugen für die Neuauflage

des Grundbuches der Stadt

Gerichtsordnung f sodni red ◊

Laibach – *sodnijske priče za

Constitutio Criminalis Theresiana

založenje novih zemljiških knjig

oder der Römisch-Kaiserl. zu

mesta Ljubljane (na svoji seji 26.

G

Hungarn und Böheim ec.ec.

septembra 1876 je mestni zbor

Königl. Apost. Majestät Mariä

izvolil osem sodnijskih prič)

Theresiä, Ertz-Hertzogin zu

Oesterreich ec.ec. peinliche

Gerichtszwangsmittel – durch

Gerichtsordnung (1769) – Krvni

Gerichtszwangsmittel – (izterjava)

sodni red cesarice Marije Terezije

po sodni poti

(1769)

gerieben – premeten, pretkan,

Constitutio Criminalis Carolina

prekanjen (→ Betrüger)

oder Hals oder Peinliche

Gerichtsordnung Kaiser Karls V.

gerieren – upravljati, voditi

(»Carolina«) (1532) – Krvni sodni

gerieren, sich – delati se (kot), vesti se

red cesarja Karla V. (1532)

(kot)

Gerichtspflege f pravosodje

gering – 1. majhen, skromen

(→ Rechtspflege)

(→ Habe) 2. nepomemben,

Gerichtsräte pl sodni svetniki (H 32) neznaten 3. nižji (→ Herkunft,

Klasse, Person, Volk)

Gerichtssprengel m sodni okraj

gerissen – zvit, pretkan

Gerichtsstand m sodna pristojnost

Germane m german

Gerichtsstuhl m sodni stol, sodišče

Gerichtsstuhl Christi – Kristusova Germanentum n germanstvo sodba

Germanisierung f germanizacija

Gerichtstag m 1. uradni dan sodišča

Germanismus m germanizem

2. pravdni dan, sodni dan, dan za

(element nemškega jezika v

tožbe

drugem jeziku)

Gerichtsverfassung 1849 f sodna

Germinal m germinal (po koledarju

ureditev 1849 (H 61)

francoske revolucije sedmi mesec v

Gerichtsverwalter m sodnik

letu: 21./22. marec – 19./20. april)

Gerichtsverwaltung f sodna uprava

Gerste f ječmen

(H 20, 23–25, 31, 39–43, 56–58)

Gerstenbrot n ječmenov kruh

Gerichtsvollzieher m sodni izvršitelj,

(*ječmenjak)

sodni izvrševalec, rubežnik

Geruch m vonj ◊

Gerichtsvorsteher (Stadt) m sodni

übler Geruch – smrad

predstojnik (mesto) (H 46)

Gerücht n govorica, glas ◊

falsche Gerüchte – krive govorice

408

Ausstreuung von Gerüchten –

gesattelt – osedlan

razširjanje govoric

(→ Reittier, Tragtier)

verleumderische Gerüchte –

klevete

Geschäft n 1. opravek, opravilo, posel

Gerüchte aussprengen/ausstreuen/

(*kšeft) 2. zadeva 3. kupčija

kolportieren/in Curs setzen –

4. trgovina

razširjati govorice

(→ Gemischtwaren-Geschäft, Kurz-

ein Gerücht cursiert/geht/zirkuliert

und Galanteriewaren-Geschäft,

– govorica kroži

Spezereiwaren-Geschäft) ◊

Versehung einzelner Geschäfte –

G

geruhen – blagovoliti (*blagoizvoliti,

opravljanje posameznih opravil

poljubiti) ◊

einträgliches/gangbares Geschäft –

zu bewilligen geruhen – blagovoliti

donosen posel

odobriti

die im currenten Wege erledigten

allergnädigst geruhen –

Geschäfte – tekoči posli, kurencije

premilostno (*najmilostneje)

die laufenden Geschäfte – tekoči

blagovoliti

posli

gerührt – ganjen ◊

sein Geschäft abgeben – predati

tief gerührt – globoko ganjen

trgovino

ein Geschäft antreten – začeti s

ges. = gestrig (→ gestrig)

poslom

gesamt – ves, celoten, skupen,

ein Geschäft aufgeben – opustiti

celokupen (*vesoljen)

posel

Gesamtbetrag m celoten znesek

seine Geschäfte besorgen/

(*vesoljni znesek)

verrichten/wahrnehmen –

opravljati svoje posle

Gesamtministerium n skupno

ministrstvo

geschäftlich – posloven (→ Verkehr)

Gesamtreichsrat m skupni državni zbor Geschäftsbehandlung f poslovanje (V 439)

(*obravnavanje opravil,

opravilstvo)

Gesamtstaatsidee f »ideja o skupni

državi« (V 334)

Geschäftsbetrieb m poslovni obrat

(*opravilni obrat)

Gesamtstärke – Gesamtstärke eines

Heeres f bojna moč armade

geschäftsführend – poslovodeč,

poslovoden

Gesandte(r) m 1. poslanik

2. odposlanec

Geschäftsführer m 1. poslovodja,

upravitelj (*opravnik, opravilnik,

Gesandtschaft f 1. poslaništvo

vodnik) 2. tajnik (v društvu)

2. odposlanstvo

Geschäftsführung f 1. poslovodstvo

Gesang m 1. petje 2. pesem

2. poslovanje ◊

(→ Trutzgesang)

nachlässige Geschäftsführung –

Gesangchor m pevski zbor

malomarno poslovanje

Gesangverein m pevsko društvo

Geschäftsgang m kupčija, trgovanje,

poslovanje

409

Geschäftsgenosse m družabnik

(*vložno število, opravilno število,

(*drug, družnik, tovarš v opravilih)

poslovno število)

Geschäftshonorar n poslovni honorar Geschäftszweig m panoga

(*poslarina) (honorar za izdelavo

(*vrsta opravila)

notarskega zapisa)

geschätzt – 1. cenjen (*čislan)

Geschäftskreis m področje delovanja

2. ocenjen ◊

Geschäftsleiter m poslovodja

geschätzte Zuschrift – cenjeni

G

dopis

Geschäftsleute pl trgovci, poslovneži

(→ Geschäftsmann)

geschehen (geschah, ist geschehen) –

zgoditi se

Geschäftslokal n poslovalnica

(→ Befehl, Genüge, Meldung)

(*opravilnica, prodajalnica)

Geschenk n dar, darilo (*podarek,

Geschäftsmann m trgovec, poslovnež

poklonilo) (→ Firmungsgeschenk,

Geschäftsordnung f poslovni red

Gnadengeschenk, Meinung,

(*opravilni red)

Patentgeschenk, Weihgeschenk, Wille)

Geschäftsplan m poslovni načrt

geschenkt – podarjen (→ Handwerk)

(*opravilni načrt) ◊

geschenkweise – kot darilo

Reise- und Geschäftsplan der

Stellungskommissionen in Krain

Geschichte f 1. zgodovina

– *popotni in opravilni načrt

(→ Alltagsgeschichte,

nabornih komisij na Kranjskem

Ereignisgeschichte,

Geistesgeschichte, Kulturgeschichte,

Geschäftspudel f prodajna miza

Mentalitätsgeschichte,

(*trgovski prodajalnik, pudelj)

Militärgeschichte, Naturgeschichte,

Geschäftssprache f poslovni jezik

Ortsgeschichte, Politikgeschichte,

(*opravilni jezik)

Profangeschichte, Rechtsgeschichte,

Geschäftsstelle f poslovalnica

Sittengeschichte, Sozialgeschichte,

Universalgeschichte, Urgeschichte,

Geschäftsstück n poslovni spis

Weltgeschichte, Wirtschaftsgeschichte,

Geschäftsträger m 1. odpravnik

Zeitgeschichte) 2. zgodba,

poslov 2. zastopnik

pripovedka, povest ◊

Geschäftsübersiedlung f preselitev

Alte Geschichte – zgodovina

trgovine

starega veka (→ Altertum)

militärische Geschichte – vojaška

geschäftsunfähig – poslovno

zgodovina

nesposoben

Mittlere Geschichte – zgodovina

Geschäftsverkehr m poslovanje

srednjega veka (→ Mittelalter)

(*trgovski promet, kupčijski

Neue Geschichte – zgodovina

promet)

novega veka (→ Neuzeit)

Geschäftsverlegung f preselitev

neuere Geschichte – novejša

trgovine

zgodovina

politische Geschichte – politična

Geschäftszahl f vložna številka

zgodovina

410

wirtschaftliche Geschichte –

Geschlechtskrankheit f spolna

gospodarska zgodovina

bolezen, venerična bolezen

Geschichtsbild n zgodovinska podoba Geschlechtsname m priimek Geschichtsbuch n zgodovinska knjiga Geschlechtsprobe f preverba (*povestnica)

plemiškega izvora (npr. pri

Geschichtsschreiber m zgodovinar,

kandidiranju za naziv komornik do

historiograf

tretjega kolena po očetovi in do

drugega po materini liniji)

G

Geschichtsschreibung f

zgodovinopisje, historiografija

Geschlechtsverkehr m spolni odnosi

Geschichtsvergessenheit f izguba

geschlossen – 1. zaprt (→ Handwerk,

zgodovinskega spomina

Ort, Stadt) 2. vklenjen

(→ Täter) 3. sklenjen

Geschick1 n spretnost

(→ Bausystem, Ortschaften),

Geschick2 n 1. usoda 2. razvoj,

zaključen (→ Gesellschaft)

razmere ◊

4. končan, dovršen 5. soglasno,

die Geschicke des Vaterlandes –

enoglasno, enodušno

razmere v domovini

Geschmeide n dragotina, nakit

geschickt – spreten, pripraven, primeren Geschmeidewaren pl dragotine, nakit geschieden – ločen

geschmeidig – prožen, voljan, gibčen,

Geschirr n 1. posoda (→ Kochgeschirr,

okreten ◊

Küchengeschirr, Tafelgeschirr,

geschmeidig machen – 1. omehčati

Tongeschirr, Weingeschirr)





2. ukrotiti


2. oprava (npr. pri konju)

Geschmuck (→ Schmuck)

(→ Anspanngeschirr, Kummetgeschirr,

Pferdegeschirr, Zuggeschirr)

geschnitten – 1. porezan 2. požet

(→ Ernte) 3. pokošen

Geschlecht n 1. spol 2. rod, pokolenje, rodovina ◊

Geschoß n 1. izstrelek 2. nadstropje

männlichen Geschlechts –

(→ Bodengeschoß, Dachgeschoß,

moškega spola

Erdgeschoß) ◊

sächlichen Geschlechts – srednjega

scharfes Geschoß – ostri izstrelek

spola (v slovnici)

Geschoßgattung f vrsta izstrelka

weiblichen Geschlechts – ženskega

(→ Granate, Hohlgeschoß,

spola

Kartätsche, Kugel, Schrapnell)

Geschlechterfolge f rod, generacija

geschultert – na rami (→ Gewehr)

Geschlechterkunde f rodoslovje,

Geschütz n 1. top 2. topovi

genealogija

(→ Belagerungsgeschütz) ◊

geschlechtlich – spolen ◊

weittragendes Geschütz –

geschlechtlich mißbrauchen –

daljnometni top, daljnostrelni top

spolno zlorabiti

Geschützfeuer n topovski ogenj

geschlechtskrank – spolno bolan,

geschützt – zaščiten

veneričen

411

Geschwader n 1. oddelek brodovja Gesellenprüfungskommission f

ali letal, eskadra, flotilja 2. truma,

preizkuševalna komisija za

krdelo 3. oddelek konjenice

(obrniške) pomočnike

geschweige denn – kaj šele

Gesellenprüfungsordnung f

geschwind – naglo, hitro

preizkuševalni red za (obrtniške)

pomočnike

Geschwister pl bratje in sestre,

sorojenci (→ Halbgeschwister,

gesellig – družaben (→ Abend,

G

Stiefgeschwister) ◊

Beisammensein, Vergnügen,

einbändige Geschwister – polbratje

Zusammenkunft)

in polsestre

Geselligkeit f 1. družabnost

geschworen – 1. zaklet 2. zaprisežen

2. družabna prireditev ◊

ein geschworener Feind – zaklet

Geselligkeit pflegen – družiti se

sovražnik

Gesellpriester (→ Cooperator)

ein geschworener Anhänger –

zaprisežen pristaš

Gesellschaft f 1. družba, društvo,

druščina, tovarišija 2. družabno

Geschworenenauslosung f žrebanje

srečanje (→ Spielgesellschaft,

porotnikov

Teegesellschaft) ◊

Geschworenengerichte pl porotna

Gesellschaft mit beschränkter

sodišča (H 57)

Haftung (G.m.b.H.) – družba z

omejeno odgovornostjo, družba

Geschworene(r) m porotnik ◊

z omejenim jamstvom (*družba z

Geschworene – prisedniki,

omejeno zavezo)

dvanajstica, cvelbarji, zapriseženci,

geheime Gesellschaft – skrivna

jurati, svet (V 158), dvanajst

družba, tajna družba (→ Vergehen)

zaprisežencev (G II. 44)

gelehrte Gesellschaft – učena

Wahrspruch der Geschworenen –

družba

izrek porotnikov, porotniški izrek

gemeinnützige Gesellschaft –

Geschworene auslosen – izžrebati

občekoristna družba

porotnike

geschlossene Gesellschaft –

Geschwulst f oteklina

zaključena družba

Geschwür n 1. razjeda, čir 2. bula,

illustre Gesellschaft – odlična

tvor, tur

družba, odlične osebe

in Gesellschaft – v družbi

gesegnet – 1. blagoslovljen

jmdm. Gesellschaft leisten – delati

(→ Mahlzei t) 2. noseča (→ Leib,

(komu) družbo

Leibesumstände, Umstand)

mit jmdm. in Gesellschaft treten –

Geselle m 1. (obrtniški)

skleniti družbeniško pogodbo s

pomočnik (*ksel) (→ Altgeselle,

(kom)

Handwerksgesell/e, Sitzgeselle,

Allgemeine österreichische

Winkelgeselle, Zimmergeselle)

Kleinbahn-Gesellschaft (Wien)

2. tovariš (→ Bettgeselle)

– Splošna avstrijska družba za male

železnice (Dunaj)

412

Gesellschaft Jesu – Družba Jezusova, Österreichische Gesellschaft vom

jezuiti (moška redovna ustanova iz

weissen Kreuze, Zweigverein

16. stoletja)

Laibach – Avstrijsko društvo

Gesellschaft der Vereinigten

Belega križa, podružnično društvo

(→ Academia unitorum)

Ljubljana

Juristische Gesellschaft in Laibach

Philharmonische Gesellschaft

– Pravniško društvo v Ljubljani

(Laibach) – Filharmonična

(ust. leta 1861 v Ljubljani)

družba (Ljubljana) (najstarejša

K. k. priv. Südbahngesellschaft –

glasbena družba v Avstriji je bila

G

C. kr. priv. južno-železniška družba

ustanovljena leta 1701, delovati

(→ Bahn/Südbahn)

pa je začela leta 1702; leta

Krainische Baugesellschaft

1815 je ustanovila šolo za petje,

(Laibach) – Kranjska stavbinska

kasneje tudi za godala in pihala;

družba (ust. leta 1873 v Ljubljani)

od leta1871 dalje je delovala

Krainische Industriegesellschaft

po zakonu o društvih; od svoje

(Laibach) – Kranjska industrijalna

ustanovitve do nastopa Glasbene

družba (ust. leta 1869 v Ljubljani)

matice leta 1872 je obvladovala

K. k. Landwirthschaft-

glasbeno življenje v Ljubljani)

Gesellschaft im Herzogthume

Trifailer Kohlenwerks-

Krain – C. k. kmetijska družba

Gesellschaft – Trboveljska

vojvodstva kranjskega (leta 1767

premogokopna družba (ust. leta

ustanovljena družba za pospeševanje

1873 na Dunaju) (*Trboveljska

kmetijstva na Kranjskem)

premogarska družba)

Laibacher Bolzschützen-

Gesellschaft – Ljubljansko društvo Gesellschafter m 1. družabnik strelcev z zračnim orožjem (strelci

(*družnik) (→ Reisegesellschafter)

tega 1821 ustanovljenega društva

2. družabna oseba

so v tarčo izstrelili miniaturno

gesellschaftlich – družben

puščico, na katero so v zadnjem

(→ Benehmen)

delu privezali šop drobnih živalskih Gesellschaftsball m družabni ples dlak ali fine žime)

Laibacher Rohrschützen-

Gesellschaftsdame f damska

Gesellschaft – Ljubljansko

družabnica

strelsko društvo (strelci so v

Gesellschaftsfahrt f skupinska vožnja

Ljubljani izpričani že v 16.

Gesellschaftsraum m družabni

stoletju; v letu 1771 sta se

prostor

»Adeliche und Civilcompagnie«

združili v novo strelsko društvo

Gesellschaftsreise f skupinsko

(Schützengesellschaft), sprejeli svoj

potovanje

strelski red (Schützenordnung) in

Gesellschaftsspiel n družabna igra

zaprosili cesarja Karla za določitev Gesellschaftstoilette f svečana obleka, zemljišča za strelišče)

salonska obleka

Österreichische Gesellschaft vom

roten Kreuze – Avstrijsko društvo

Gesellschaftsunterhaltung f

Rdečega križa

družabna prireditev

413

Gesellschaftsvertrag m družbena

ein Gesetz verabschieden/votieren –

pogodba

sprejeti zakon, izglasovati zakon

Gesellschafts-Wasserfahrt f

ein Gesetz verletzen – kršiti zakon

družabna vožnja po reki (zabavne

gegen ein Gesetz verstoßen – kršiti

družabne vožnje po Ljubljanici

zakon

so organizirali ljubljanski meščani

mit der vollen Strenge des Gesetzes

ob spremljavi glasbe in manjšimi

behandeln – kaznovati z vso zakonito

ognjemeti ob povratku, npr. ob

strogostjo

G

godu sv. Ane)

Gesetzblatt n uradni list

gesessen – naseljen

Gesetzbuch n zakonik

Gesetz n zakon (*postava) ◊

Gesetzesbestimmung f zakonsko

Beobachtung der Gesetze –

določilo

spoštovanje zakonov

Erlassung von Gesetzen – izdajanje

Gesetzesentwurf m osnutek zakona

zakonov

Gesetzeskraft f veljavnost zakona

Fassung des Gesetzes – besedilo

gesetzgebend – zakonodajen,

zakona

legislativen (→ Gewalt,

Handhabung der Gesetze – izvajanje

Körperschaft)

zakonov

Verabschiedung eines Gesetzes –

Gesetzgeber m zakonodajalec

sprejetje zakona

(*postavodajavec)

Verletzung des Gesetzes – kršitev

Gesetzgebung f zakonodaja

zakona

(*postavodaja, postavodajstvo,

in Gemäßheit des Gesetzes –

postavodavstvo) (→

v skladu z zakonom (*po postavi)

Reichsgesetzgebung)

ausführendes Gesetz – izvršilni

Gesetzgebungsweg – im

zakon

Gesetzgebungswege – po

bestehende Gesetze – veljavni zakoni

zakonodajni poti

negatives Gesetz – zakonska

prepoved

gesetzlich – 1. zakonit

peinliches Gesetz – kazenski zakon

(→ Vermächtnis, Vertreter, Vorgang,

(*kazenska postava)

Weg) 2. zakonito

ein Gesetz annehmen – sprejeti

Gesetzlichkeit f zakonitost

zakon

Gesetzlosigkeit f brezpravje

die Gesetze beobachten – spoštovati

zakone, upoštevati zakone

Gesetzmäßigkeit f zakonitost

ein Gesetz einbringen – predložiti

gesetzt – 1. preudaren, razsoden,

zakon

umirjen, miren, resen (*trezen)

ein Gesetz erlassen – izdati zakon

(→ Alter, Fräulein), prileten

ein neues Gesetz ist ergangen –

2. možat, trden 3. določen ◊

izdan je nov zakon

gesetzt, daß … – recimo, da …

ein Gesetz ist erloschen – zakon je

gesetzt den Fall, daß … – v

prenehal veljati

primeru, da …

Gesetze handhaben – izvrševati

eine Frau in gesetzten Jahren –

zakone

žena v zrelih letih

414

gesetzwidrig – protizakonit

jmdm. feindlich/übel gesinnt sein –

(*protipostaven) (→ Verlautbarung),

biti sovražno razpoložen do (koga)

nezakonit (*nepostaven)

jmdm. freundlich gesinnt sein –

Gesetzwidrigkeit f protizakonitost

biti prijateljsko razpoložen do

(*protipostavnost), nezakonitost

(koga)

(*nepostavnost)

gut gesinnt sein – biti dobro misleč

Gesicht n 1. obraz, lice 2. vid ◊

Gesinnung f 1. mišljenje, prepričanje, längliches Gesicht – podolgovat

nazor 2. naklonjenost ◊

G

obraz

»Es freut Mich sehr, diesen neuen

ovales Gesicht – ovalen obraz

Ausdruck der patriotischen

volles Gesicht – poln obraz

Gesinnungen Meiner treuen

nicht aus dem Gesicht lassen –

Slowenen entgegen zu nehmen.«

imeti (koga/kaj) na očeh, ne

– »Jako me veseli ta novi izraz

odvrniti oči od (koga/česa)

patriotičnega mišljenja Mojih

jmdn./etwas aus dem Gesicht

zvestih Slovencev vzprejeti.« (cesar

verlieren – izgubiti (koga/kaj)

Franc Jožef I. ob svojem obisku v

izpred oči

Ljubljani 13. julija 1883)

um das Gesicht kommen – oslepeti

loyale Gesinnung und treue

zu Gesicht bekommen – zagledati

Anhänglichkeit an den

(koga), zapaziti (koga)

angestammten Monarchen –

lojalna naklonjenost in zvesta

Gesichtszug m obrazna poteza

privrženost prirojenemu vladarju

Gesims n zidec, napušč, venčni zidec

Gesinnungsgenosse m somišljenik

(*obkrajek, simc)

gesittet – gesittet sein – 1. nraven,

Gesinde n služinčad, posli (*družina)

omikan, civiliziran (→ Volk)

(→ Landgesinde, Stadtgesinde)

2. olikan (→ Betragen) ◊

Gesindel n svojat, drhal

gut gesittet sein – biti lepega

Gesindeordnung f poselski red

vedenja (*biti lepega zadržanja, biti

lepe nravnosti)

Gesinde- und Arbeiterpolizei f policija

za posle in delavce (→ Polizei)

Gesittung f 1. nravnost, omika,

civiliziranost 2. olika, uglajenost

Gesindstube f izba za posle

(*družinska izba)

gesonnen – gesonnen sein –

nameravati, kaniti

gesinnt – gesinnt sein –

1. nameravati 2. biti razpoložen,

gesotten – vrel

biti usmerjen ◊

Gespan(n) m 1. župan 2. sodelavec,

Sie ist gesinnt, sich nach Agram

tovariš, pomagač (→ Mitgespann)

in Kroatien zu verehelichen und

Gespann n vprega

daselbst ihr Glück zu machen. –

Namerava se poročiti na Hrvaško Gespannschaft f 1. županija in tam iskati svojo srečo.

2. družba, druščina (pogosto

deutschfreundlich gesinnt sein –

slabšalno) (*španovija)

biti nemško usmerjen

gespannt – napet (→ Stimmung)

415

Gespenst n prikazen, pošast, strah,

geständig – geständig sein – priznati ◊

strašilo

der Tat geständig sein – priznati

gesperrt – zaprt, zaklenjen (→ Sitz)

kaznivo dejanje

Gespinst n preja, predivo ( → gespunst, Geständnis n priznanje ◊

gespunstrobot)

ein Geständnis ablegen – priznati

(kaznivo dejanje)

gespitzt – koničast, šilast (→ Nase)

Gestapo = Geheime Staatspolizei f

Gespons m/n 1. soprog 2. soproga

G

Tajna državna policija (v nacistični

3. zaročenec 4. zaročenka

Nemčiji), Gestapo

Gespräch n pogovor, razgovor ◊

Gestatt (→ Gestade)

ein Gespräch führen – govoriti s

(kom)

Gestätte (→ Gestade)

etwas ins Gespräch bringen –

gestatten – dovoliti

napeljati pogovor na (kaj)

Gestattung f dovoljenje

gespunst – preja, predivo

gestehen – 1. priznati (*obstati)

gespunstrobot – tkanje in predenje 2. dovoliti

(kot tlaka) (G II. 247)

Gestehung f 1. priznanje

gest. = gestorben (→ gestorben)

2. dovoljenje

Gestade n obala, obrežje, breg

Gestehungskosten pl proizvodni

gestalt (→ gestaltet)

stroški (*napravni stroški, narejeni

stroški)

Gestalt f postava (→ Zwerggestalt),

podoba, lik ◊

Gestehungspreis m proizvodna cena

anderer Gestalt – drugače

(*napravna cene, narejena cena)

folgender/solcher Gestalt – tako

Gestellmacher (→ Stellmacher)

gleicher Gestalt – prav tako

nach Gestalt der Sachen/Umstände gestempelt – kolkovan

– glede na okoliščine

gestickt – vezen

gestalten – oblikovati ◊

Gestift (→ Stift)

gestalten, sich – odvijati se ◊

Gestion f vodenje, upravljanje,

Die Sache gestaltete sich anders,

poslovanje, uradovanje

als ich dachte. – Zadeva se je

gestorben – mrtev

odvijala drugače, kot sem mislil.

Gestorbene f umrla, rajnica, pokojnica

gestaltet – gestaltet sein – 1. biti

določene oblike 2. biti določene

Gestorbene(r) m umrli, rajnik,

postave ◊

pokojnik

so gestaltet – takšen

Gesträuch n grmovje

bei so gestalteten Sachen –

gestreng – 1. vrli, pogumni, srčni

v takšnih okoliščinah

(v nagovoru) 2. žlahtni, častitljivi

gestaltsam – tako

(v nagovoru, zlasti za nižje

gestanden – izkušen, zrel

plemstvo) 3. strog in spoštovanje

zbujajoč, oster (→ Herr)

416

Gestreu n 1. stelja 2. postiljanje unterbreiten – vložiti prošnjo

gestrig – včerajšnji ◊

einem Gesuch entsprechen/Folge

unterm (Vor)Gestrigen – (pred)

geben – ugoditi prošnji

včerajšnjega dne

ein Gesuch belegen/

der Gemeidebeschluß vom

dokumentieren/instruieren –

Gestrigen – včerajšnji občinski

opremiti prošnjo z ustreznimi

sklep

prilogami (dokumenti)

ein Gesuch stylisieren – sestaviti

Gestrüppe n gošča, goščavje, grmovje,

prošnjo

G

dračje

Gesuchschreiben n prošnja (*prosilno

Gestüt n kobilarna (→ Hofgestüt)

pismo)

Gesuch n 1. prošnja

Gesuchsteller m prosilec (*prošnik)

(→ Anstellungsgesuch, Bittgesuch,

Competenzgesuch, Entlassungsgesuch, Gesuchwerber (→ Gesuchsteller) Gnadengesuch, Heiratsgesuch,

gesund – 1. zdrav 2. krepak, trden,

Hofgesuch, Majestätsgesuch,

čvrst, nepoškodovan

Tabulargesuch, Übersetzungsgesuch)

2. predlog ◊

Gesundbrunnen m zdravilni vrelec,

belegte/dokumentierte/instruierte

zdravilna voda, kisla voda, slatina

Gesuche – z dokumenti opremljene Gesundheit f 1. zdravje 2. zdravljica ◊

prošnje (*previdene prošnje,

Gesundheit! – Na zdravje!

obložene prošnje)

Wiederherstellung seiner

ein eigenhändig geschriebenes

Gesundheit – njegova ozdravitev

Gesuch – lastnoročno napisana

Herstellung der Gesundheit –

prošnja

okrevanje

ein gehörig belegtes/

sich einer ausgezeichneten

dokumentiertes/instruiertes

Gesundheit erfreuen – biti

Gesuch – ustrezno (z dokumenti)

odličnega zdravja

opremljena prošnja (*pravilno

die Gesundheiten Sr. Majestät des

obložena prošnja)

Kaisers und Ihrer Majestät der

nicht gehörig belegte/

Kaiserin ausbringen – nazdraviti

dokumentierte/instruierte Gesuche

Njegovemu Veličanstvu cesarju in

– neustrezno opremljene prošnje

Njenemu Veličanstvu cesarici

ein vollkommen instruiertes

Gesundheitspaß m zdravstveno

Gesuch – z vsemi potrebnimi

spričevalo (*zdravstveni list)

prilogami (dokumenti) opremljena

prošnja

Gesundheitspolizei f zdravstvena

ein Gesuch abschlagen/abweisen –

policija (*policija zdravstvena)

zavrniti prošnjo

(→ Polizei) ◊

ein Gesuch mündlich anbringen –

Handhabung der Gesundheitspolizei

podati ustno prošnjo

– oskrbovanje zdravstvene policije

ein Gesuch einbegleiten – priložiti Gesundheitsrücksichten pl prošnjo

zdravstveni razlogi

ein Gesuch einbringen/einreichen/

417

Gesundheitswesen n zdravstvene

Getreideharfe f kozolec

zadeve (H 52), zdravstvo

Getreidekammer (→ Getreidekasten)

Gesundheitszeugnis n zdravstveno

spričevalo (*zdravstveno izpričevalo, Getreidekasten m kašča, žitnica pričevalo zastran zdravja)

(*kasten)

Gesundheitszustand m zdravstveno

Getreidemagazin (→ Getreidekasten)

stanje

Getreidemarkt m žitni trg (v

G

Gesundung f ozdravljenje

Ljubljani se je žitni trg nahajal

»pod Komunam«)

geteilt – deljen (→ Gefühl)

(→ Massereigebühr)

Getränk n pijača ◊

Getreidemaß n žitna mera

geistige Getränke – alkoholne

(→ Mehrling, Metzen, Mut, Schaff,

pijače (*alkoholične pijače, opojne

Schaffel, Scheffel, Star)

pijače)

Ausschank/Verabreichung

Getreidemühle f žitni mlin

gebrannter geistiger Getränke –

Getreideschober m kopica žita

točenje žganih alkoholnih pijač

(60 žitnih snopov)

(*točenje žganih opojnih pijač)

Getreideschrot m debela moka

Getränke- und Verzehrsteuer f davek

Getreidespeicher m varčevalna kašča

na pijače in potrošnjo (H 37)

za žito (v Ljubljani ust. leta 1833)

getrauen, sich – upati si, drzniti si

Getreidezins m žitna davščina, žitnina

Getreide n žito (→ Brotgetreide,

(*veršnik)

Futtergetreide, Halbgetreide,

getreu – 1. zvest 2. zvesti (v nagovoru) Sommergetreide, Wintergetreide,

3. vestno, zvesto, verodostojno

Zehentgetreide, Zinsgetreide) ◊

(v pogodbah)

gemengtes/vermischtes Getreide –

Mein Getreuer! – Moj zvesti!

žitna zmes (mešanica pšenice in rži,

einen Dienst getreu und fleißig

soržica)

abwarten – vestno in prizadevno

Getreide erzielen – pridelovati žito

opravljati službo

Getreide schroten – na debelo

mleti žito

Getto n geto

Getreideboden (→ Getreidekasten)

Getümmel n vrvež

(→ Schlachtgetümmel)

Getreide-Collectur f žitna bera

geübt – vajen, izkušen, izurjen

Getreideernte f žetev

(*izvežban)

Getreidefeld n žitno polje

Gevatter m boter (*kum) ◊

Getreidegattung f vrsta žita

bei jmdm. Gevatter stehen – biti

Getreidehandel m trgovina z žitom

(komu) boter

(*kupčija z žitom, žitarstvo)

Gevatterin f botra, botrica (*kuma)

Getreidehändler m trgovec z žitom

Gevatterschaft f botrstvo (*botrinstvo,

(*žitni kupčevalec, žitar)

kumstvo)

418

Gevierte n četverokotnik

in Gewahrsam nehmen –

gew. = gewesen (→ gewesen)

1. pripreti, pridržati 2. sprejeti v

hrambo

Gewächs n rastlina, zel

Gewährsmann m 1. zaupnik 2. porok

gewachsen – jmdm./einer Sache

gewachsen sein – biti dorasel

Gewährung f 1. dovolitev, dopustitev

(komu/čemu)

(*dovolilo, dopustilo) 2. odobritev,

podelitev

Gewächshaus n rastlinjak

Gewahrwerdung – bei

G

gewahr – eine/einer Sache gewahr

Gewahrwerdung – če se opazi

werden – 1. opaziti, zagledati,

zapaziti 2. spoznati

Gewalt f 1. sila, nasilje, nasilno dejanje

(→ Brachialgewalt) 2. oblast

Gewähr f poroštvo, jamstvo, garancija ◊

(→ Amtsgewalt, Befehlsgewalt,

für jmdn./etwas Gewähr bieten/

Dienstgewalt, Disziplinargewalt,

leisten – jamčiti za (koga/kaj)

Exekutivgewalt, Obergewalt,

Gewähranschreibung f vpis v

Polizeigewalt, Regierungsgewalt,

zemljiško knjigo

Staatsgewalt, Strafgewalt,

(*vpis v gruntne bukve)

Vollzugsgewalt, Waffengewalt,

Gewährausschreibung f izbris iz

Zentralgewalt) 3. polnomočje ◊

zemljiške knjige

elterliche Gewalt – starševska oblast

(*izbris iz gruntnih bukev)

gesetzgebende/legislative Gewalt –

zakonodajna oblast (*postavodajna

Gewährbrief m dokazilo o vknjiženi

oblast), legislativna oblast

lastnini (*zagotovilni list,

höhere Gewalt – višja sila (*premoč,

zavarovavni list)

presila)

gewahren – 1. opaziti, zagledati,

öffentliche Gewalt – javna oblast

zapaziti (*spaziti) 2. spoznati

patrimoniale Gewalt und

gewähren – dati, nuditi, podeliti,

Gerichtsbarkeit – patrimonialna oblast

odobriti (→ Asyl, Bitte, Einblick,

in sodstvo (H 24, 25)

Einsicht, Freude, Garantie,

richterliche Gewalt – sodna oblast

Gastfreundschaft, Hilfe, Nutzen,

väterliche Gewalt – očetovska oblast

Recht, Schutz, Zutrauen)

vollziehende/exekutive Gewalt –

izvršna oblast (*izvedivna oblast),

gewährleisten – zagotoviti,

eksekutivna oblast

zagotavljati, jamčiti

aus eigener Gewalt – na lastno pest

Gewährleistung f zagotovilo,

jmdm. Gewalt antun – 1. storiti

jamčenje

(komu) silo (*delati silo) 2. posiliti

Gewährleistungsformel f listinska

(koga)

jamstvena formula

Gewalt anwenden – uporabiti silo

etwas in seine Gewalt bringen –

Gewahrsam m 1. pripor, pridržanje

prevzeti oblast nad (čim)

2. hramba ◊

in jmds. Gewalt sein – imeti oblast

in Gewahrsam bringen – pripreti,

nad (kom/čim)

pridržati

Gewaltanwendung f uporaba sile

419

Gewaltbote m 1. pooblaščenec, nasilje (*javna posilnost, javna sila)

namestnik 2. najvišji gospoščinski

(→ Verbrechen)

hlapec, nadzornik tlačanov, valpet

Gewaltträger m pooblaščenec ◊

Gewaltbrief m pooblastilo

rechtlicher Gewaltträger – pravni

(*pooblastivni list)

pooblaščenec

Gewaltenteilung f delitev oblasti

Gewaltverzicht m odpoved sili

(delitev državne oblasti na

G

zakonodajno (gesetzgebende/

Gewand n 1. platno 2. obleka,

legislative Gewalt), izvršilno

oblačilo (*gvant) (→ Festgewand)

(vollziehende/exekutive Gewalt) in Gewandhaus n 1. skladišče in sodno oblast (richterliche Gewalt))

prodajalna tkanin 2. prostor za

Gewaltentrennung

družabne prireditve

(→ Gewaltenteilung)

gewandt – spreten, okreten

Gewaltfriede(n) m mir, v katerem

Gewandtheit f spretnost, okretnost

zmagovalec enostransko

Gewanne f poljína

narekuje mirovne pogoje (v

nasprotju s sporazumnim mirom

Gewannenhube f poljínska kmetija

(Verständigungsfriede/n))

gewappnet – oborožen

Gewaltgeber m pooblastitelj

gewärtig – poslušen ◊

(*pooblastivec)

jmdm. treu, hold und gewärtig

Gewalthaber m 1. oblastnik

sein – biti (komu) zvest, vdan in

2. pooblaščenec, namestnik

poslušen

Gewaltherrschaft f nasilna vladavina, gewärtigen – pričakovati, nadejati se hegemonija, despotizem

(→ Dienstleistung)

gewaltig – mogočen, silen, velik,

Gewärtigung f čakanje, pričakovanje

ogromen, strašen

Gewässer n vodovje, vode

Gewaltmarsch m *silni marš (po

(→ Hoheitsgewässer,

A. Comelu pl. Sočebranu »tisti

Territorialgewässer) ◊

(marši), ki niso jednakomerno

öffentliche Gewässer – javne vode

na dneve razdeljeni, temveč se z

stehende Gewässer – stoječe vode

malimi odmori za kuhanje, krmenje

fließende Gewässer – tekoče vode

in oddihljaj toliko časa nadaljujejo, Gewebe n tkivo (→ Zellengewebe) da dosežejo svoj namen«)

Gewehr n 1. puška (→ Feuergewehr,

gewaltsam – 1. nasilen (*silovit)

Feuersteingewehr, Hakengewehr,

2. s silo, nasilno

Jagdgewehr, Maschinengewehr,

Gewalttat f nasilno dejanje

Mausergewehr, Obergewehr,

Perkussionsgewehr, Schießgewehr,

gewalttätig – nasilen (*silovit)

Schnelladegewehr, Schrotgewehr,

Gewalttätigkeit f nasilje, nasilnost

Seitengewehr, Steinschloßgewehr,

(*silnost, posilnost, nasilstvo) ◊

Stoßgewehr, Zündgewehr) 2. orožje öffentliche Gewalttätigkeit – javno

3. obramba ◊

420

Gewehr heraus! – Pod orožje!

geweiht – posvečen

(vojaško povelje)

mit entblößtem Gewehr –

Gewende n 1. obračanje 2. ogon

z naperjeno puško

(del njive med dvema razoroma)

mit geladenem Gewehr – z nabito

(→ Bifang) 3. oral 4. oblačila

puško

gewer (→ gewere)

mit geschultertem Gewehr –

Gewerbe n obrt (*obert, obertnija,

s puško na rami

obertništvo, obertstvo, obertnijstvo)

die Gewehre in Pyramiden stellen

(v stari Avstriji so se obrtne

G

– postaviti puške v piramide

panoge v začetku 19. stoletja

das Gewehr anlegen – nameriti

delile v manufakturne obrti

puško

(Manufaktursgewerbe) in trgovske

das Gewehr in Anschlag bringen –

obrti (Handelsgewerbe), po svoji

naperiti puško v (koga/kaj)

ureditvi v cehovske obrti (zünftige

das Gewehr in Anschlag haben –

Gewerbe) in necehovske obrti

meriti s puško v (koga/kaj)

(unzünftige Gewerbe), glede na

das Gewehr laden – nabiti puško

prodajo pa na policijske obrti

(*basati puško)

(Polizeigewerbe) in komercialne

das Gewehr präsentieren –

obrti (Commercialgewerbe);

pozdraviti z orožjem, izkazati čast

policijske obrti so bile pod

z orožjem (*predstaviti orožje,

nadzorom policije in so

prezentirati)

zadovoljevale lokalne potrebe

das Gewehr strecken – položiti

(npr. mesarji, peki, gostilničarji),

orožje

komercialne obrti so proizvajale

im Gewehr stehen – biti postrojen

na industrijski način, npr. tekstilne

ins Gewehr treten – seči po orožju

obrti; Obrtni red / Gewerbe-

mit dem Gewehr antreten –

Ordnung, izdan s cesarskim

postrojiti se

patentom 20. decembra 1859,

unters/ins Gewehr treten –

loči med svobodnimi obrtmi

postrojiti se

(*svobodnimi obertnijami/

zum Gewehr greifen – seči po orožju

freie Gewerbe) in koncesijskimi

Gewehrfeuer n streljanje s puškami

obrtmi (*dopustnimi obertnijami/

Gewehrhändler m orožar

concessionierte Gewerbe);

svobodne obrti je bilo potrebno

Gewehrkanone f obrambni top

pri gosposki le napovedati, za

(*odbijalni top)

koncesijske od le-te pridobiti

Gewehrlauf m puškina cev

posebno dovoljenje; Postava od 15.

marcija 1883, s katero se obrtni red

Gewehrschmied m puškar

izpreminja in dopolnjuje / Gesetz

Gewehrschmiede f puškarnica

vom 15. März 1883, betreffend

gewehrt – oborožen (→ Hand)

die Abänderung und Ergänzung

der Gewerbeordnung, pa loči med

Gewehrung (→ Gewährung)

svobodnimi obrtmi (*svobodnimi

Geweih n rogovi, rogovje

obrti/freie Gewerbe), rokodelskimi

obrtmi (*rokodelskimi

421

obrti/handwerksmäßige

Gewerbeberechtigung f obrtna

Gewerbe) in koncesijskimi

pravica

obrtmi (*dopuščanimi obrti/

concessionierte Gewerbe))

Gewerbebetrieb m obrtna dejavnost

(→ Bekleidungsgewerbe,

(*obrtovanje, vršba obrta)

Brunnenmachergewerbe, Dienst-

Gewerbebewegung (Laibach) f

und Stellenvermittlungsgewerbe,

obrtno gibanje (podatki o

Fuhrgewerbe, Gastgewerbe, Gast-

spremembah na področju obrtne

G

und Schankgewerbe, Handelsgewerbe,

dejavnosti; seznam obrti, ki so bile

Hausgewerbe, Hausiergewerbe,

v Ljubljani na novo prijavljene oz.

Heimgewerbe, Krämergewerbe,

dobile koncesijo (neu angemeldet

Platzdienstgewerbe, Polizeigewerbe,

bezw. Concessionen erhalten) ali

Realgewerbe, Sägereigewerbe,

pa bile odjavljene (anheimgesagt),

Schankgewerbe, Wandergewerbe,

sta objavljala dnevnika Laibacher

Wirtsgewerbe) ◊

Zeitung in Slovenski narod)

Ausübung/Treibung eines

Gewerbefleiß m obrt (*obertnost)

Gewerbes – opravljanje obrti

concessionierte Gewerbe –

Gewerbefreiheit f obrtna svoboda

koncesijske obrti (*dopustne

Gewerbegerichte pl obrtna sodišča

obertnije, dopuščani obrti)

(H 57)

freie Gewerbe – svobodne obrti

Gewerbekammern pl obrtne zbornice

(*svobodne obrtnije, svobodni obrti)

(H 62, 63)

handwerksmäßige Gewerbe –

rokodelske obrti (*rokodelski obrti) Gewerbeleute pl obrtniki radiciertes Gewerbe – na

(→ Gewerbemann)

nepremičnino vezana obrt

Gewerbelokal n obrtni lokal (*obrtišče)

(*ukoreninjeni obrt), radicirana obrt Gewerbemann m obrtnik todliegendes Gewerbe – nedelujoča

obrt (*neizobertovano obertništvo) Gewerbeordnung f obrtni red unzüchtiges Gewerbe – prostitucija

(*obrtniška postava)

(*nečisti obrt)

Gewerbepolizei f obrtna policija (H 34)

ein Gewerbe anheimsagen –

(→ Polizei)

odjaviti obrt (→ Gewerbebewegung) Gewerbeprotokoll n obrtni protokol ein Gewerbe neu anmelden –

obrt na novo prijaviti

Gewerberecht n obrtno pravo

(→ Gewerbebewegung)

Gewerbesachen pl obrtne zadeve (H 50) ein Gewerbe ausüben/betreiben/

Gewerbeschein m obrtni list

treiben – ukvarjati se z obrtjo

(*obrtnijski list, obrtnica)

Gewerbeaufsicht f obrtni nadzor

Gewerbeschule f obrtna šola ◊

(H 22)

K. k. Staatsgewerbeschule in

Gewerbeausübung f izvrševanje obrti

Laibach – C. kr. obrtna šola v

Gewerbebehörde f obrtno oblastvo

Ljubljani (→ Fachschule)

(*obrtovno oblastvo, obertnijska

Gewerbesteuer f obrtni davek

oblastnija)

(*obrtarina)

422

Gewerbetreibende(r) m obrtnik

Gewerke(r) m 1. član rudarske

gewerblich – obrten

družbe, rudarski družabnik, član

(→ Fortbildungsschule, Hilfsarbeiter,

železarske družbe, deležnik (H

Vorbereitungsschule)

23) 2. delničar rudarske družbe,

delničar železarske družbe

Gewerbliche Fachschulen in Laibach

3. rokodelec

(→ Fachschule)

Gewerkschaft f 1. sindikat 2. rudniška Gewerblicher Aushilfscassen-Verein

družba (V 481), rudarska družba

(Laibach) (→ Verein)

(→ Gewerke/r)

G

Gewerbsbehörde f obrtna gosposka

Gewerkschafter m član sindikata

(*obertnijska gosposka)

Gewerkschaftsmitglied

Gewerbsbetriebsleiter

(→ Gewerkschafter)

(→ Gewerbsinhaber)

gewesen – bivši, nekdanji

Gewerbsbetriebslocalität f obrtni

lokal (*obratovališče)

gewest (→ gewesen)

Gewerbs-Etablissement n obrtna

Gewicht n 1. teža (→ Lebendgewicht,

ustanova (*obrtnijska naprava)

Reingewicht) 2. utež 3. važnost,

pomembnost ◊

Gewerbsinhaber m imetnik obrti

zimentiertes Gewicht – uradno

(*obrta gospodar ali imetnik,

potrjena utež (*cimetirana utež,

obrtovanjski voditelj)

cimentovana utež)

Gewerbsleute (→ Gewerbeleute)

(großes) Gewicht auf etwas legen

Gewerbsmann (→ Gewerbemann)

– pripisovati (čemu) (veliko) težo/

pomen

Gewerbsrecht n obrtna pravica

ins Gewicht fallen – imeti težo/

(*obrtnijska pravica)

pomen

Gewerbsstand m obrtni stan

lebendes Gewicht – živa teža

Gewerbsunternehmung f obrtno

(→ Lebendgewicht)

podjetje

gewiegt – vešč, izurjen, izveden

gewere – posest (po germanskem

Gewinn m 1. dobitek

pravu) (G II. 409) ◊

(→ Ternogewinn) 2. dobiček

»Nutz und Gewere« – hasek in imetje

(→ Reingewinn) 3. pridobivanje

(V 227)

4. zmaga ◊

stille Gewer/Nutz und stille Gewer –

Entgang des Gewinns – izguba

mirna posest (V 232)

dobička (→ Verdienstentgang)

Gewerk n 1. rokodelstvo, obrt

auf Schaden und Gewinn – na

2. ceh

škodo in dobiček

Gewerkenbuch n knjiga rudarskih

gewinnen (gewann, hat gewonnen) –

družabnikov

1. dobiti, pridobiti (→ Ausbreitung,

Boden, Oberhand, Überzeugung,

Gewerkentag m zbor rudarskih

Vertrauen) 2. pridobivati, kopati

družabnikov

(→ Erz) 3. zmagati (→ Feld)

423

Gewinner m zmagovalec

Das Gewitter zieht auf. – Nevihta

Gewinnhascherei (→ Gewinnsucht)

se bliža.

Gewinnler m dobičkar

gewogen – naklonjen, dobrohoten ◊

(→ Kriegsgewinnler)

Indem Ich Ihre Versetzung in den

zeitlichen Ruhestand genehmige,

Gewin(n)st m dobitek (pri igrah na

bleibe Ich Ihnen in Gnaden

srečo) (*dobitek pri srečkanju)

gewogen. – S tem ko dovoljujem

Gewinnsucht f dobičkarstvo,

Vašo začasno upokojitev, Vam

G

lakomnost (*dobičkarija, poželjivost

ostajam milostno naklonjen.

dobička)

(*…bodite si v svesti Moje milosti)

Gewinnung f pridobitev

(obrazec v cesarjevem pismu)

gewiß – 1. zagotovo, trdno

Gewogenheit f naklonjenost,

(→ Hoffnung, Nachricht) 2. neki,

dobrohotnost

neka, neko ◊

Gewohnheit f navada ◊

ein gewisser Herr … – neki gospod …

hergebrachte Gewohnheit – stara

… um so gewisser …, als … – …

navada, ustaljena navada

tolikor bolj zanesljivo, kajti v

nach örtlicher Gewohnheit – po

nasprotnem primeru …

krajevni navadi (*po navadi vsacega

so gewiß …, als im Widrigen

kraja)

(widrigens) – toliko bolj zagotovo

Gewohnheitsdieb m tat iz navade

…, kajti v nasprotnem primeru …

Gewohnheitsrecht n običajno pravo

Gewissen n vest

schlechtes Gewissen – slaba vest

gewöhnlich – običajen

etwas nach bestem Wissen und

gewohnt – 1. navajen, vajen

Gewissen tun – storiti (kaj) po

2. običajen

najboljši vesti

Gewölbe n 1. obok (*oblok)

gewissenhaft – 1. vesten 2. vestno

2. prodajalna (*prodajalnica),

(→ Pflichterfüllung)

trgovina (→ Kaffeegewölbe,

Gewissenhaftigkeit f vestnost

Kaufgewölbe, Kaufmannsgewölbe,

Milchgewölbe, Verkaufsgewölbe)

gewissenlos – brezvesten

3. hram, hramba (→ Speisegewölbe)

Gewissensfreiheit f svoboda vesti

Gewölbeauslage f izložba

gewissermaßen – nekako

(*štacunska izložnica)

Gewißheit f gotovost, zanesljivost,

Gewölbediener m trgovski služabnik

resničnost ◊

(*kupčijski služabnik)

Gewißheit finden – najti potrditev geworben – novačen, najet

Gewißheit geben – potrditi

(→ Truppe)

sich Gewißheit verschaffen –

prepričati se o (čem)

gez. = gezeichnet (→ gezeichnet)

Gewitter n nevihta (*hudo vreme) ◊

gezeichnet – 1. narisan 2. označen

Es kommt zu Gewitter. – Nevihta

3. zaznamovan 4. podpisan

se bliža.

geziemen, sich – spodobiti se

424

geziemend – 1. spodoben, primeren giftig – strupen (→ Gas)

2. kot se (komu) spodobi (*kar

komu gre), spodobno, primerno

Giftmord m umor s strupom,

3. vljudno ◊

zastrupitev

geziemend die Nachricht geben –

Gig n gik (lahek dvokolesni

vljudno naznaniti

enovprežni voz)

Gfin. = Gräfin (→ Gräfin)

Gilbhard m oktober, vinotok

gfl. = gräflich (→ gräflich)

Gilbhart (→ Gilbhard)

G

Gfm. = Großfürstentum

Gilde f ceh, gilda

(→ Großfürstentum)

Gilet n telovnik, žilet

Gfrett = Gefrett (→ Gefrett)

giltig (→ gültig)

Gft. = Grafschaft (→ Grafschaft)

Giltigkeit (→ Gültigkeit)

gg. = gegen (→ gegen)

Gipfel m vrh

ggf. = gegebenenfalls – v primeru, da; Gipfelkonferenz f konferenca na v danem primeru

vrhu

Ghetto (→ Getto)

Girant m porok, žirant

Gicht f putika, protin (vnetje

girieren – einen Wechsel girieren –

sklepov) (*terganje po udih ali

prenesti menico, žirirati (*žirovati)

kosteh, skrnina, udnica, koščina,

pokostnica, kostenica)

Girierung f prenos menice, žiriranje

(→ Fußgicht, Podagra)

(*žirovanje)

Giebigkeit f dajatev

gj. = großjährig (→ großjährig)

(→ Geldgiebigkeiten,

Glacéhandschuh m svetla rokavica,

Naturalgiebigkeiten,

svetleča rokavica

Urbarialgiebigkeiten)

jmdn. mit Glacéhandschuhen

Gier f lakomnost, pohlep

anfassen – ravnati zelo obzirno s

(→ Habgier, Rachegier)

(kom)

gießen (goß, hat genossen) – 1. uliti,

Glacis n glazija (nezazidana površina

ulivati (→ Kerze) 2. zalivati

pred mestnim ali trdnjavskim

3. močno deževati, liti 4. prilivati

obzidjem)

(→ Öl, Feuer)

Glanz m blesk, sij

Gießer m livar (→ Eisengießer,

glänzen – bleščati se, sijati

Glockengießer, Zinngießer)

glänzend – bleščeč, sijoč, sijajen

Gießerei f 1. livarna

Glanznummer f višek predstave

(→ Glockengießerei) 2. livarstvo

Glanzpunkt m vrhunec, višek

Gift f darilo, dar

glanzvoll – sijajen ◊

Gift n strup

glanzvolle festliche Veranstaltungen

Giftgas n strupeni plin

– sijajne slavnostne prireditve

(*naprave)

425

Glas n 1. steklo 2. kozarec ◊

Glaubensgenossenschaft f verska

zu tief ins Glas gucken/schauen –

skupnost (*soverstvo, enoverstvo)

pregloboko pogledati v kozarec,

napiti se

Glaubenskrieg m verska vojna

dem Glas zusprechen – rad piti,

Glaubenslosigkeit f brezverstvo

srkati ga

Glaubensspaltung f verski razkol

Glaser m steklar (*glažar)

Glaubenszugehörigkeit f verska

G

Glashaus n steklenjak

pripadnost

Glashütte f glažuta

glaubhaft – verjeten, verodostojen

Glasmacher (→ Glaser)

(→ Quelle) ◊

glaubhaft machen – prepričati

Glasschneider m steklorez

Glaubhaftmachung f prepričevanje

glatt – gladek (→ Kanone)

gläubig – veren

Glatteis n poledica (*požledica,

požlepica)

Gläubige(r) m vernik

(→ Altgläubige/r, Christgläubige/r)

glatterdings – kratkomalo

Gläubiger m upnik (→

Glaube(n) m 1. vera (→ Aberglaube,

Pfandgläubiger, Tabulargläubiger,

Irrglaube) 2. prepričanje 3. pósoda, Verlassenschaftsgläubiger) ◊

up, kredit ◊

Einberufung der Gläubiger – sklic

Glaube an Gott – vera v Boga

upnikov

Treue und Glauben – dobra vera

seine Gläubiger befriedigen –

im guten Glauben – v dobri veri

plačati dolgove svojim upnikom

(bona fide)

jmdm./etwas Glauben beimessen/

Gläubigkeit f vernost

geben/schenken – verjeti (komu/

(→ Leichtgläubigkeit,

čemu)

Rechtsgläubigkeit)

auf Glauben geben – dati na up

glaublich (→ glaubhaft)

(*na vero)

glaubwürdig – verodostojen

den Glauben zum Ausdruck

(*verjeten) ◊

bringen – izraziti prepričanje

nach glaubwürdiger Mitteilung/

glauben – 1. verjeti (→ Gott)

von glaubwürdiger Seite – iz

2 . meniti

verodostojnega vira

Glaubensbekenntnis n veroizpoved

Glaubwürdigkeit f verodostojnost

(*veroizpovedovanje) ◊

(*verjetnost)

Gleichberechtigung der

gleichberechtigt – enakopraven

Glaubensbekenntnisse –

(*jednakopraven)

enakopravnost veroizpovedi

Gleichberechtigung f enakopravnost

Glaubensfreiheit f verska svoboda

(*jednakopravnost) ◊

Glaubensgenosse m sovernik

Gleichberechtigung der

(*istoverec)

Glaubensbekenntnisse –

enakopravnost veroizpovedi

426

Gleiche (→ Gleichenfest)

ter občinskih uprav, odstranitev

gleichen (glich, hat geglichen) –

opozicije, razpustitev strank in

1. biti enak 2. biti podoben

uvedbo nacionalsocialistične

ideologije ter zasedbo uradov z

Gleichenfest n pogostitev ob

nacionalsocialističnimi pristaši)

pokončanem večjem, zlasti

gradbenem delu (*likof) (→

Gleichstellung f enakopravno

Dachgleiche)

obravnavanje, enakopravnost

gleichgesetzt – enakega ranga

gleichstimmig – 1. soglasen

G

2. skladen, istoveten, identičen

gleichgestellt – enakovreden, enake

veljave

gleichwertig – enakovreden

Gleichgewicht n ravnotežje

Gleis n 1. tir, tirnica 2. tračnica

gleichgültig – 1. brezbrižen,

Gleislegung f polaganje tračnic

ravnodušen, indolenten

Gleitgeld n spremščina (V 323),

2. nepomemben 3. enakovreden

spremljevalnina, sprevodnina

4. vseeno, ne glede na (kaj) ◊

(pristojbina za nudenje zaščite

nicht gleichgültig – nemajhen,

potujočim trgovcem)

precejšen

Gleve f 1. helebardi podobno orožje

Gleichgültigkeit f 1. brezbrižnost,

z enoreznim, nožu podobnim

ravnodušnost, indolentnost

rezilom 2. najmanjša enota

2. nepomembnost 3. enakovrednost

poznosrednjeveške vojske (celica

Gleichheit f enakost

najemniških vojakov, ki je zajemala

vsaj enega težko oboroženega

gleichlautend – istoveten

konjenika in paža oz. oprodo, lahko

(*enakoglasen)

pa tudi drugo pomožno in bojno

gleichmäßig – 1. enakomeren

osebje (v istem kontekstu so se

(*istomeren) 2. enak, podoben ◊

uporabljali tudi izrazi Helm, Lanze

gleichmäßig regeln – poenotiti

in Spieß))

Gleichmehl n enotna moka

Glied n 1. člen, ud, členek 2. član

Gleichmut m ravnodušnost

(→ Familienglied, Gemeindeglied,

Mitglied, Ratsglied) 3. vrsta ◊

gleichmütig – ravnodušen

an Haupt und Gliedern –

gleichnamig – istoimenski

vsestransko, popolnoma

Gleichnis n 1. prispodoba, metafora

in Reih und Glied – postrojeno,

2. prilika

urejeno

Gleichschaltung f 1. enoumje,

Gliederung f 1. razčlemba

sousmeritev, izravnava

2. razvrstitev 3. členovitost,

2. »poenotenje« (evfemizem

razgibanost

za marca in aprila 1933

Gliedmaß n okončina ◊

izsiljeno nacionalsocialistično

Verstümmelung an Gliedmaßen –

preoblikovanje nemških

pohabljanje okončin (kazen)

deželnih parlamentov in vlad

Gliedreißen n trganje v udih

427

Gliedstaat m federalna enota v zvezni Glück n sreča, uspeh ◊

državi

Glück auf! – Bog daj srečo!/

glimpflich – mil, blag, prizanesljiv ◊

Srečno! (*Na zdar!)

glimpflich davonkommen – poceni

Sie ist gesinnt, sich nach Agram

jo odnesti

in Kroatien zu verehelichen und

daselbst ihr Glück zu machen. –

Glocke f zvon (→ Feuerglocke,

Namerava se poročiti na Hrvaško

Handglocke, Lärmglocke, Sterbeglocke,

in tam iskati svojo srečo.

G

Sturmglocke)

ungetrübtes Glück – neskaljena

etwas an die große Glocke hängen

sreča

– obešati (kaj) na veliki zvon

Glückauf – Ein herzliches Glückauf!

Glockengeläute n zvonenje zvonov

– Bog daj srečo!/Srečno! /

Glockengießer m zvonar (izdelovalec

(*Na zdar!)

zvonov)

glückselig – blažen, presrečen

Glockengießerei f 1. zvonarna (v

Glückseligkeit f blaženost, neizmerna

Ljubljani so zvonarno vodili člani

sreča

družine Samassa, ki so obrtno

delavnico na Karlovški cesti v 19.

Glückshafen m srečolov

stoletju razvili v industrijski obrat;

Glücksritter m srečolovec, avanturist

Albert Samassa je bil dvorni zvonar

(Hofglockengießer), cesar ga

Glückssache f stvar sreče

je odlikoval z zlatim zaslužnim

Glücksspiel n igra na srečo

križcem s krono) (*zvonarnica)

Glückwunsch m čestitka (→ Stufe) ◊

2. zvonarstvo

dem hohen Jubilarpaare die

Glockenturm m zvonik

ehrerbietigsten Glück- und

Glockenzeichen n cingljanje

Segenswünsche zum Ausdruck

(opozorilni znak voznika tramvaja) ◊

bringen – izraziti visokima

ein Glockenzeichen geben –

jubilantoma najspoštljivejše čestitke

pocingljati

in voščila

jmdm. wärmste Glückwünsche

Glöckner m zvonar (mežnar,

darbringen – izraziti (komu)

cerkovnik)

najprisrčnejše čestitke

Glorie f slava, veličanstvo, glorija

Glühlicht n žarnica

Gloriette f 1. vrtna uta, senčnica,

GM = Generalmajor

glotrieta 2. paviljon, glorieta

(→ Generalmajor)

glorios – slaven, veličasten, sijajen,

G. m. b. H. = Gesellschaft mit

bajen, gloriozen

beschränkter Haftung

glorreich – slaven (*slavopolen),

(→ Gesellschaft)

veličanstven

Gmde. = Gemeinde (→ Gemeinde)

Glosse f 1. razlaga (besede oz. teksta), Gn. = Gnade (→ Gnade) glosa 2. opomba, glosa 3. lirska

pesem španskega izvora, glosa

Gnade f milost (tudi v nagovoru pri

knezih, ki niso bili upravičeni do

428

naziva 'presvetlost' (Durchlaucht)

gewogen. – S tem ko dovoljujem

(*gnada) (→ entbieten) ◊

Vašo začasno upokojitev, Vam

Gnade! – Prizanesite!/Usmilite se!

ostajam milostno naklonjen

Euer/Ihro/Ihre Gnaden! – Vaša

(*…bodite si v svesti Moje milosti)

milost!

(obrazec v cesarjevem pismu)

Huld und Gnade – blagovoljnost

in milost

gnaden – biti milostljiv, usmilite se

Se. fürstlichen Gnaden der

Gnade dir Gott! – Bog se te

Hochwürdigste Herr Bischof … –

usmili!

G

Njegova knežja milost prevzvišeni

Gnadenact m pomilostitev ◊

gospod škof …

Dem zum Tode verurteilten

Seine Gnaden der Bischof/Se.

… wurde mittelst kaiserlichen

bischöfliche Gnaden … – Njegova

Gnadeactes die Todesstrafe

milost škof …

nachgesehen. Der oberste

die Gnade Gottes/die göttliche

Gerichtshof hat infolgedessen …

Gnade – božja milost

lebenslänglichen schweren Kerker

in Gnaden – milostno, dobrohotno

zuerkannt. – Na smrt obsojenega

von Gottes Gnaden – po milosti

… je cesar pomilostil. Vrhovno

božji

sodišče je na podlagi tega prisodilo

bei jmdm. in (hohen) Gnaden

… dosmrtno težko ječo.

sein/stehen – uživati (veliko)

Gnadenbild n čudodelna slika,

naklonjenost pri (kom)

čudodelna podoba (zlasti Device

auf Gnade arbeiten – delati brez

Marije)

pogodbe

jmdm. auf Gnade und/oder

Gnadenbrief m 1. privilegij

Ungnade ausgeliefert/preisgegeben

2. pomilostitvena listina

sein – biti na milost ali nemilost

(*pomilostitveni list)

izročen (komu)

Gnadenbrot (→ Gnadengabe)

Gnade vor/für Recht ergehen

Gnadengabe f milostni dar, miloščina

lassen – prizanesti, pomilostiti

(*milostinja)

jmdm. eine Gnade bezeigen/

erweisen – prizanesti (komu)

Gnadengehalt n milostna plača

Gnade walten lassen – prizanesti,

(polna plača, ki so jo določen čas

biti milosten

po upokojitvi prejemali uradniki in

Haben Sie die Gnaden …! –

oficirji, po njihovi smrti pa njihove

Bodite tako dobri …!

vdove in otroci) (*plača iz milosti,

um Gnade bitten – prositi za

miloščina)

milost

Gnadengeld (→ Gnadengabe)

von Gnaden leben – živeti od

Gnadengenuß m miloščinski užitek

miloščine

Gnade vor jmdm. finden – zasmiliti Gnadengeschenk (→ Gnadengabe) se (komu)

Gnadengesuch n 1. milostna

Indem Ich Ihre Versetzung in den

prošnja (na cesarja naslovljena

zeitlichen Ruhestand genehmige,

prošnja) (→ Stufe) 2. prošnja za

bleibe Ich Ihnen in Gnaden

pomilostitev

429

Gnadenjagd f dedna pravica do lova Gnadenwerber m prosilec miloščine

(G I. 484)

gnädig – 1. milostljiv, milosten,

Gnadenjahr n milostno leto, leto

usmiljen (*milosrčen, gnadiv)

milosti (obdobje, v katerem so

2. milostljivi, milostni, usmiljeni

vdove in otroci pokojnih uradnikov

(v nagovoru) 3. milostljivo,

in oficirjev prejemali milostno

milostno, usmiljeno ◊

plačo) (→ Gnadengehalt)

Gnädige Frau! – Milostljiva gospa!

G

gnadenmäßig – milosten

Gnädiger Herr! – Milostljivi

gospod!

Gnadenort m romarski kraj

Gott sei dir gnädig! –

gnadenreich – premilostljiv

Naj ti bo Bog milostljiv!

(*milosti poln)

gnädiglich – milostljivo

Gnadenreich n nebeško kraljestvo

gnädigst – 1. premilostljiv

Gnadenschuß m milostni strel

2. premilostljivi (v nagovoru)

Gnadensold (→ Gnadengehalt)

3. premilostljivo ◊

Gnädigste Frau! – Premilostljiva

Gnadensöldner m prejemnik

gospa!

milostne plače (*plače iz milosti,

Gnädigster Herr! – Premilostljivi

miloščine) (→ Gnadengehalt)

gospod!

Gnadenstoß m milostni udarec,

Gndbesitzer = Grundbesitzer

smrtni udarec (z njim je rabelj

(→ Grundbesitzer)

ubil obsojenega na smrt na kolesu

in mu tako prihranil nadaljnje

Gold n zlato (→ Blattgold)

bolečine)

Goldarbeiter m zlatar

Gnadentisch m oltar

golden – zlat (→ Hochzeit, Sonntag,

Gnadentod m »smrt iz usmiljenja«

Verdienstkreuz)

(evfemizen v nacionalsocialistični

Goldgerät n zlatnina

rasni ideologiji za »uničenje

Goldmünze f zlatnik (*zlati penez)

življenja nevredne eksistence«

(»Vernichting lebensunwerten

Goldschläger m izdelovalec zlata v

Lebens«) je pomenil sistematično

lističih (*zlatokov) (→ Blattgold)

usmrtitev telesno in duševno

Goldschmied m zlatar

prizadetih ljudi, in sicer v okviru

Aktion T4, ki jo je izvajala

gönnen – privoščiti

Zentraldienststelle T4 s sedežem v

gönnen, sich – privoščiti si

Berlinu)

Gönner m podpornik, dobrotnik,

Gnadenverleihungen pl milostne

pokrovitelj, mecen

podelitve deželnega kneza

Gönnerschaft f 1. pokroviteljstvo,

(stanovska povišanja, podelitve

dobrotnost, mecenstvo

predikata)

2. pokrovitelji, dobrotniki, meceni

Gnadenweg – im Gnadenwege –

Göpel n vitel (*gepelj)

milostno (*milostnim potom)

430

Göpeldrehmaschine f mlatilnica na

je ugajalo … poklicati k sebi …)

vitel (*mlatilnica na gepelj)

(obrazec v osmrtnici)

Görz n 1. Gorica 2. Goriška

Gott befohlen! – Zbogom!

Gott behüte!/Gott bewahre! – Bog

Gote m Got (→ Ostgote, Westgote)

obvaruj!

Gott m Bog (→ Abgott, Herrgott) ◊

Dank dirs Gott! – Naj ti Bog

Gott der Allermächtige – Bog

povrne!

vsemogočni

Gott erhalte, schirme (beschütze)

Gottes Fügung – božja previdnost

und segne Eure kaiserliche

G

Gottes Sohn – Kristus

Majestät! – Bog ohrani, čuvaj

Gott Vater – Bog Oče

in blagoslovi Vaše cesarsko

(→ Gottvater)

Veličanstvo! (zaključni stavek v

der Ratschluß des Gottes –

nagovoru cesarju)

božja volja ( → Ratschluß)

Gott gebe sein Gedeihen! – Bog

das Reich Gottes – božje kraljestvo,

blagoslovi!/ Bog daj srečo!

nebeško kraljestvo

Grüß (dich, euch, Sie) Gott! –

die Vorsicht Gottes – božja

Dober dan! (pozdrav v Avstriji)

previdnost

So wahr mir Gott helfe! – Tako

Bei Gott! – Bogme!

mi Bog pomagaj! (*Kakor mi res

Lamm Gottes – Jagnje Božje

Bog pomozi!) (obrazec v prisežni

(→ Gotteslamm)

formuli)

Leider Gottes! – Žali Bog!

Hilf Gott! – Bog daj srečo!

Glaube an Gott – vera v Boga

Gott lästern – preklinjati Boga

Mit Gott für Kaiser und Vaterland!

Gott loben – hvaliti Boga

– Z Bogom za cesarja in domovino!

Gott lohne es!/Vergelt's Gott! –

(geslo Kranjskega veteranskega

Bog povrni! (*Boglonaj!)

kora) (→ Krainisches Militär-

Gott segne es! – Bog Vam

Veteranen-Corps)

blagoslovi!/Bog Vam žegnaj!

In Gottes Namen amen. – V

(pri jedi)

božjem imenu amen. (→ Invocatio)

Gott sei gelobt! – Hvala Bogu!/

Um Gottes willen! – Za božjo

Bog bodi zahvaljen!

voljo!

Gott sei mit Euch! – Bog z Vami!

Gott dem Allmächtigen hat es

Gott sei seiner Seele gnädig! –

gefallen, … aus diesem Leben/

Bog mu daj večni mir in pokoj!

in die Ewigkeit/in ein besseres

Gottlob!/Gott sei Dank! – Hvala

Jenseits abzuberufen. – Bog

Bogu!

Vsemogočni je poklical k sebi

Gott weiß … – Bog ve …/Kdo ve

v boljše življenje … (*Bogu

…

vsemogočnemu se je dopadlo (je

an Gott glauben – verjeti v Boga

bilo všeč) poklicati k sebi v boljše

in Gott ruhen – počivati v Bogu

življenje …) (obrazec v osmrtnici)

zu Gott hoffen – zaupati v Boga

Gott dem Allmächtigen hat es

gottergeben – vdan v Boga, Bogu

gefallen, … zu sich zu berufen

vdan, vdan v usodo, ponižen ◊

– Bog Vsemogočni je poklical k

gottergeben im Herrn entschlafen

sebi … (*Bogu Vsemogočnemu

431

– mirno v Gospodu zaspati

Gottesmutter f Mati Božja

(obrazec v osmrtnici)

Gottessohn m Sin Božji

Gottesacker m pokopališče

(*božja njiva)

Gottesurteil n božja sodba

Gottesdienst m bogoslužje, služba

gottgefällig – boguvšečen (*bogomil)

božja (→ Dankgottesdienst,

gottgeheiligt – Bogu posvečen

Festgottesdienst, Privatgottesdienst)

gottgeweiht – Bogu posvečen

G

◊

festtäglicher Gotesdienst –

Gottheit f božanstvo

praznično bogoslužje

Göttin f boginja

(*svečano bogoslužje)

Gottleichnam (→ Fronleichnam)

dem Gottesdienst beiwohnen –

prisostvovati pri sv. maši

göttlich – 1. božji (→ Beistand, Gnade) den Gottesdienst halten/verrichten

2. božanski

– opravljati bogoslužje, opravljati

Göttlichkeit (→ Gottheit)

službo božjo

Gottlob! – Hvala Bogu!

Gottesfurcht f bogaboječnost, strah

(*Bog bodi zahvaljen!)

božji

gottlos – brezbožen

gottesfürchtig – bogaboječ

Gottlose(r) m brezverec (*brezvernež)

Gottesgebärerin f Mati Božja

Gottlosigkeit f brezbožnost

Gottesgelehrte(r) m bogoslovec

gottselig – 1. pobožen 2. blažen

Gottesgnade f božja milost

3. pokojen

Gotteshaus n božja hiša, božji hram,

Gottvater m Bog Oče

cerkev

Götze m malik

Gotteslamm n Jagnje Božje

Götzentempel m malikovalnica

Gotteslästerer m bogokletnik

Gout m okus

(→ Ausreiß- oder Abschneidung der

Zunge)

goutieren – 1. poskusiti (jed, pijačo)

2. ugajati, odobravati

Gotteslästerung f bogokletje

(→ Ausreiß- oder Abschneidung der

Gouv. = Gouvernement

Zunge)

(→ Gouvernement)

Gotteslehre f božji nauk

Gouvernante f vzgojiteljica, hišna

učiteljica, guvernanta

Gottesleugner m brezbožnik

(*bogotajec)

Gouvernement n 1. deželna vlada,

deželno oblastvo, deželna uprava

Gottesleugnung f brezboštvo

(*vladarstvo)

(*bogotajstvo)

2. deželno namestništvo, deželno

Gotteslohn m božje plačilo, vbogajme

poglavarstvo, gubernij (→ General-

etwas um Gotteslohn tun – storiti

Gouvernement) 3. dežela, provinca

za vbogajme, storiti zastonj

(→ Großgouvernement)

432

Gouverneur m 1. deželni poglavar Grabstätte (→ Grab)

2. deželni namestnik, guverner

(→ General-Gouverneur)

Grabstein m nagrobni kamen,

nagrobnik

gouvernieren – vladati

Grad m 1. stopnja (→ Dienstgrad)

GR = Gemeinderat (→ Gemeinderat)

2. stopinja 3. koleno ◊

Grab n grob (*gomila, rakev)

akademischer Grad – akademska

(→ Familiengrab, Hügelgrab,

stopnja (*akademična stopnja)

Hünengrab, Kriegsgrab, Massengrab) ◊

die Verwandten oder

G

Heiliges Grab/Grab Jesu Christi –

Verschwägerten bis zum dritten

božji grob (Kristusov grob)

Grade – sorodstvo ali svaštvo do

zu Grabe läuten – zvoniti k pogrebu

tretjega kolena

zu Grabe tragen – pokopati

Gradmesser m merilo

Grabdenkmal n nagrobnik

graduell – stopenjski, postopen,

graben (grub, hat gegraben) – kopati,

gradualen

izkopati

graduieren – 1. razvrstiti po stopnjah,

Graben m jarek, grapa

stopnjevati, graduirati 2. podeliti

(→ Abzugsgraben, Laufgraben,

akademski naziv

Schießgraben, Schützengraben,

Graf m grof (→ Burggraf, Kammergraf, Verbindungsgraben)

Markgraf, Pfalzgraf, Reichsgraf,

Grabenkampf (→ Grabenkrieg)

Spielgraf)

Grabenkrieg m pozicijska vojna

Grafei f grofija (poslopje)

(prva svetovna vojna)

Grafenstand m grofovstvo

(→ Schützengrabenkrieg)

Grafenwürde (→ Grafenstand)

Gräber m kopač (→ Schatzgräber,

Totengräber)

Gräfin f grofica

Gräberfeld n grobišče

gräflich – grofovski

Gräberschändung f skrunitev grobov

Grafschaft f grofija (*grofovina)

(→ Markgrafschaft, Pfalzgrafschaft) ◊

Grabgesang m nagrobno petje

gefürstete Grafschaft – poknežena

Grabhügel m gomila

grofija

Grafschaft in der Mark und

Grabinschrift f nagrobni napis

Möttling – Grofija v Marki in

Grabkranz m nagrobni venec

Metliki

Grabkreuz n nagrobni križ

»Hintere Grafschaft Görz« –

»Zadnja grofija Goriška«

Grablied n žalostinka (*nagrobna

»Vordere Grafschaft Görz« –

pesem, nagrobnica, pogrebna

»Prednja grofija Goriška«

pesem, pogrebnica)

Gral. = General (→ General)

Grabmal n nagrobnik

Gralien. = Generalien (→ Generalien)

Grabrede f nagrobni govor,

nagrobnica

Gralt. = Generalat (→ Generalat)

433

Gram m grenkoba, žalost

Gratialien pl 1. darovi, darila, pokloni

Grammophon n gramofon

2. milostna dovoljenja (podelitev

in potrditev privilegijev, podelitev

Gran n zrno, gran (lekarniška utežna

fevdov, sodnih svoboščin, tržnih

mera)

pravic itd.)

Granate f granata (→ Handgranate)

Gratifikation f 1. nagrada, izredno

Grand (→ Wassergrand)

plačilo, gratifikacija 2. naklonitev

G

Granden pl velikaši

(*priboljšek), milostni dar,

gratifikacija ◊

grandios – veličasten, vzvišen,

tägliche Gratifikation – dnevna

grandiozen

nagrada (*nadenšina)

Granitwürfel m granitna kocka

gratis – 1. zastonj 2. brezplačen

Gränz- (→ Grenz-)

Gratisexemplar n brezplačni izvod

Gränze (→ Grenze)

Gratislöhnung f podarjena plača

Gras n trava (→ Untergras)

(kot nagrada vojakom)

grasen – 1. pasti se, muliti travo 2. kosíti Gratulant m voščilec,

Graserei f 1. pravica do paše, paša

gratulant (→ Namens- und

2. košnja

Geburtstagsgratulanten)

Grasernte (→ Grasmahd)

Gratulation f voščilo, gratulacija ◊

jmdm. seine Gratulationen

Grasgeld n travarina (dajatev za pašo

darbringen – čestitati (komu)

živine)

(*izraziti svoje gratulacije)

Grashube f travnata huba (G I. 167)

Gratulationsbrief m voščilo, čestitka

Grasland n travniki

Gratulations-Enthebungskarten pl

Grasmahd f košnja trave

oprostni listki (z nakupom

Grasmähen (→ Grasmahd)

oprostnih listkov so se ljubljanski

meščani lahko »odkupili« od

Grasmäher m kosec

običajnih obiskov na novoletni

Grasmonat m april, mali traven

dan, pa tudi od voščil ob godovnih

Grasrecht n travarina (G II 251)

in rojstnih dnevih; prihodki od

prodaje oprostnih listkov so

Grasschlag m 1. košnja 2. travnik

bili namenjeni ljubljanskemu

Grasschnitt m košnja trave

ubožnemu skladu, imena

grassieren – pustošiti, razsajati

dobrotnikov (*blagotvoriteljev/

(→ Pest)

Wohltäter) sta sproti objavljala

dnevnika Laibacher Zeitung in

Grat m greben, rob

Slovenski narod)

Gräte f ribja koščica

Gratulationskarte f voščilnica

Gratial(e) n 1. dar, darilo, poklon

gratulieren – čestitati, gratulirati

2. plača iz milosti

(→ Dienstgratiale)

grau – siv

434

Grauen n 1. svit (→ Morgengrauen) greinen – 1. godrnjati, nergati,

2. groza, gnus

prepirati se 2. cmeriti se

grauenvoll – grozen, gnusen

Greiner m 1. godrnjač, nergač,

Graupen pl 1. ješprenj 2. kaša, pšeno

prepirljivec 2. cmera

Grausen n groza

Greinhändel pl prepiri

Gravamen n pritožba

greis – 1. siv (→ Haar) 2. star Gravamina pl pritožbe

Greis m starec

G

(→ Gravamen)

Greißelwerk n živila

Graveur m graver

Greißler m branjevec

gravieren – 1. obremeniti, obtožiti

Greißlerei f branjarija

2. vrezati, gravirati

Greißlerin f branjevka

gravierend – težak, usoden

Gremial-Handelsschule zu Laibach f

Gravität f 1. resnost, resnobnost

Gremialna šola v Ljubljani

2. dostojanstvenost, pomembnost,

(ust. leta 1834) (→ Anstalt)

imenitnost

Gremium n 1. združenje, zbor, gremij

gravitätisch – dostojanstven,

2. ožji odbor, gremij ◊

pomemben, imeniten

Gremium der Kaufleute (Laibach)

Grazie f milina, ljubkost, gracioznost

– Gremij trgovcev (ust. leta 1851 v

Ljubljani)

graziös – mil, ljubek, graciozen

Grenadier m grenadir

Greffier m sodnijski pisar, zapisnikar,

(→ Panzergrenadiere)

kanclist

Grenze f 1. meja (→ Flurgrenze,

Gregoriustag m god sv. Gregorja:

Friedensgrenze, Militärgrenze,

12. marec (gregorjevo)

Pomörialgrenze, Sektorengrenze,

greifbar – 1. dosegljiv, priročen

Zonengrenze) 2. konec ◊

(→ Nähe) 2. oprijemljiv, očiten,

kroatische und »windische«

konkreten (→ Nutzen)

(slawonische) Grenze (Militärgrenze)

3. razpoložljiv (→ Ware)

– Hrvatsko-Slavonska Vojna

greifen (griff, hat gegriffen) –

krajina (H 20, 55)

1. zgrabiti, prijeti (→ Dieb) 2. seči Unantastbarkeit der Grenzen –

po (čem) (→ Arm, Feder, Gewehr,

nedotakljivost meja

Platz, Waffe) 3. segati preko (česa) die Grenze bewachen – stražiti

(→ Grenze) ◊

mejo

das ist zu hoch gegriffen – to je

die Grenze beziehen – obhoditi

ocenjeno previsoko

mejo

das ist zu niedrig gegriffen – to je

die Grenze festsetzen/ziehen –

ocenjeno prenizko

določiti mejo

um sich greifen – razširiti se

die Grenze passieren/überschreiten

– prestopiti mejo

Greifvogel m ujeda

Grenzen verändern/verrücken/

435

verschieben – spreminjati meje

Grobschmied m podkovski kovač,

über die Grenze abschieben –

podkovač

odgnati čez mejo

über alle Grenzen greifen –

Groll m jeza, srd, mržnja

presegati vse meje

gros – en gros – na debelo, na veliko

Grenzer m graničar, krajišnik

Gros n glavnina, večina

Grenzhaus n mejna stražnica

Groschen m groš (kovanec različne

G

Grenzmark f mejna pokrajina

vrednosti)

Grenznachbar m mejaš

groß – velik (→ Bedeutung, Messer,

Stil, Stück, Umriß, Wichtigkeit, Wort,

Grenzsasse m krajišnik

Zulauf) ◊

Grenzsperre f mejna zapora

im Großen handeln – trgovati na

(npr. ob kužnih boleznih živali)

debelo

(*mejna zaprtija)

Großadmiral m veliki admiral

Grenzstein m mejni kamen, mejnik

Großbourgeois m veleburžuj

Grenzverkehr m obmejni promet ◊

Großbourgeoisie f veleburžoazija

kleiner Grenzverkehr –

maloobmejni promet

Großbürger m velemeščan

(*mali mejni promet)

Großbürgertum n velemeščanstvo

Grenzverrückung f prestavljanje

großdeutsch – 1. velikonemški

meje, prestavljanje mejnikov

(politična usmeritev v 19. stoletju:

Grenzwache f mejna straža (leta

združitev vseh nemških držav

1830 ustanovljena mejna straža

vključno z Avstrijo) 2. velikonemški

je bila leta 1843 s pristojbinsko

(politična usmeritev v 20. stoletju:

stražo (Gefällenwache) združena v

v skladu z nacionalsocialistično

finančno stražo (Finanzwache))

ideologijo združitev vseh z Nemci

poseljenih področij srednje Evrope

Greuel m 1. gnus, stud 2. grozota

pod okriljem nemškega rajha)

Greueltat f grozodejstvo, zverinstvo

Großdeutschland n 1. Velika Nemčija

Griechisch-Orthodoxe pl

(v 20. stoletju: ekspanzionistična

grško-pravoslavni (H 49)

težnja po združitvi vseh z Nemci

sklenjeno poseljenih področij v

Grieß m zdrob (→ Maisgrieß)

eni državi) 2. Nemški rajh (po

Griff m 1. prijem (→ Fehlgriff) 2. pest, priključitvi Avstrije v letu 1938)

prgišče 3. ročaj, držalo

3. Velika Nemčija (Nemčija, ki so

Grippe f gripa (*hripa)

jo nekateri po združitvi leta 1990

Spanische Grippe – španska gripa

občutili kot nevarno gospodarsko

(pandemija med leti 1918 in

velesilo)

1920)

Größe f 1. velikost 2. količina

grob – 1. grob, surov, robat 2. hrapav

3. veličina 4. številka (pri obleki)

3. debel (→ Leinwand) 4. oster

Großeltern pl stari starši (*dedi)

(→ Mehl)

436

Großenkel m pravnuk

Gesetzbuch iz leta 1811 so bili

Größenwahn m blodnjavo

polnoletniki (Großjährige) osebe, ki

samopoveličevanje (*samoveličje,

so dopolnile 24. leto starosti)

veledomišljavost), megalomanija

Großjährige(r) m polnoletnik (po

Große(r) m 1. velikaš, mogočnež,

avstrijskem Občnem državljanskem

mogočnik 2. visok moški

zakoniku / Allgemeines bürgerliches

Gesetzbuch iz leta 1811 so bili

Großes Hauptquartier

polnoletniki (Großjährige) osebe, ki

(→ Hauptquartier)

so dopolnile 24. leto starosti)

G

Großfrauentag m Marijino

Großjährigkeit f polnoletnost

vnebovzetje, veliki šmaren (*vélika

maša, velika gospodnica): 15. avgust Großjährigkeitserklärung f proglasitev polnoletnosti ◊

Großfürst m veliki knez

Großjährigkeitserklärung für die

Großfürstentum n velika kneževina

mj. (minderjährige) Braut – proglas

Großfürstin f velika kneginja

mladoletne neveste za polnoletno

(→ Großjährige)

Großgouvernement n Velika provinca

Großjährigkeitserklärung für den

(v drugi svetovni vojni oznaka za

mj. (minderjährigen) Bräutigam –

zasedeno Poljsko)

proglas mladoletnega ženina za

Großgrundbesitz m veleposest

polnoletnega (→ Großjährige/r)

Großgrundbesitzer m veleposestnik

Über gutächtliches Einrathen

der Vormundschaft werden Sie

Großhandel m trgovina na debelo

mit Nachsicht des Ihnen zur

Großhandelsverkehr m promet na

physischen Großjährigkeit noch

debelo

mangelnden Alters von zwei Jahren

Großhändler m veletrgovec

und zwei Monaten für großjährig

(*veletržec)

und zur selbständigen Verwaltung

Ihres Vermögens für geeignet

Großherr m sultan

erklärt. – Na podlagi varstvenega

großherrlich – sultanski

priporočila Vas ob spregledu do

großherzig – velikodušen

polnoletnosti manjkajočih dveh

let in dveh mesecev proglašamo

Großherzigkeit f velikodušnost

za polnoletno in primerno za

Großherzog m veliki vojvoda

samostojno upravljanje Vašega

Großherzogin f velika vojvodinja

premoženja. (obrazec v dokumentu

o spregledu mladoletnosti, ki ga je

Großherzogtum n veliko vojvodstvo

izdal c. kr. okrajni urad kot sodišče)

Grossisten pl veletrgovci (H 42)

Derselbe wird über Ansuchen

seines Vaters … des ihm zur

großjährig – polnoleten

Volljährigkeit abgängigen Alters

(→ Großjährige, Großjährige/r)

von einem Jahr, 11 Monaten und

Großjährige f polnoletnica (po

8 Tagen mit dem Rechte der

avstrijskem Občnem državljanskem

freien Vermögensgebahrung als

zakoniku / Allgemeines bürgerliches

großjährig erklärt. – Isti se na

437

očetovo prošnjo ob spregledu do

binkoštni ponedeljek svečano

polnoletnosti manjkajoče starosti

okrašena s 10.000 bakljami;

enega leta, enajstih mesecev in

obiskovalci jamskega praznika so

osmih dni proglaša za polnoletnega

se tja vozili s posebnim izletniškim

s pravico do svobodnega

vlakom (Vergnügungszug) iz

gospodarjenja s premoženjem.

Ljubljane in Trsta)

(obrazec v dokumentu o spregledu

mladoletnosti, ki ga je izdal c. kr.

GRR. = Gemeinderäte pl občinski

G

okrajni urad kot sodišče)

svétniki

Großmacht f velesila (*velevlast)

Grube f 1. jama (→ Eisgrube,

Kalkgrube), grapa, kotanja 2. rudnik

großmächtig – 1. mogočen

(→ Kohlengrube) 3. grob 4. gnojna

2. mogočni (v nagovoru)

jama, greznica (→ Mistgrube,

großmächtigst- – 1. vsemogočen

Senkgrube)

2. vsemogočni (v nagovoru)

grübeln – razglabljati, tuhtati

Großmut m velikodušnost

Grubenarbeit f delo v jami ali

Großmutter f stara mati

rudniku

Großneffe m pranečak (nečakov sin,

Grubenarbeiter m delavec v jami ali

sin nečakinje)

rudniku, rudar (*rudokop)

Großnichte f pranečakinja (nečakova Grubenfeld n jamsko polje hči, hči nečakinje)

Grubenholz n jamski les

Großoktav n velika osminka

(*les za jame), rudarski les

Großonkel m stari stric (brat starega

Grubenkatastrophe

očeta ali stare matere)

(→ Grubenunglück)

Großpapa m dedek (stari oče)

Grubenunglück n rudarska nesreča

Großquart n velika četrtinka

Gruft f grobnica (*rakev)

Großslowenien n Velika Slovenija

Grummet n otava

(nemška oznaka za združeno

grün – zelen (→ Tisch, Ware)

Slovenijo)

Grund m 1. dno, podlaga, temelj

Großsohn m vnuk

(→ Untergrund) 2. zemlja,

Großtante f stara teta (sestra starega

zemljišče, tla, svet, grunt (G II. 457)

očeta ali stare matere)

(→ Bürgergrund, Dominikalgrund,

Gemeingründe, Genossenschaftsgrund,

Großtochter f vnukinja (*vnuka)

Hausüberlandgründe,

Großvater m stari oče

Intravillangrund, Kaufrechtsgrund,

Großverbraucher m večji porabnik

Mietgrund, Mietpfenniggrund,

Moorgrund (Laibach), Mustergrund,

Großvieh n velika živina (konji, govedo)

Überlandsgrund, Wechselgründe,

Grottenfest – Adelsberger

Wiesenmahdgründe, Zinsgrund)

Grottenfest n praznik Postojnske

3. vzrok, povod, nagib

jame (Postojnska jama je bila na

(→ Bewegungsgrund, Beweggrund) ◊

438

deutscher Grund (Laibach) – Mirje Grundbesitzer m zemljiški posestnik (Ljubljana)

(*gruntni posestnik)

eingekaufte Gründe – vkupljena

(→ Großgrundbesitzer)

zemljišča (G II. 422, 447)

liegender Grund – zemljišče,

Grundbuch n 1. zemljiška knjiga

zemljiška posest

(H 45) (*gruntne bukve,

standhafter/triftiger/zureichender

intabulacijske knjige) 2. glavna

Grund – tehten razlog

knjiga (v vojaškem arhivu) ◊

auf Grund – na podlagi

Anlage/Anlegung des

G

(* na podlogi, na podstavi)

Grundbuches – izdelava zemljiške

im Grunde (der Bestimmungen

knjige

der Gemeindeordnung) – v smislu

Grundbuch der Pfarrkirchengült –

(določil občinskega reda)

zemljiška knjiga (imenja) župnijske

im Grunde (genommen) –

cerkve

pravzaprav

Grundbücher anlegen – vpeljati

mit Grund – po pravici, upravičeno

zemljiške knjige

Grund und Boden – zemlja, svet

Grundbuchblatt n vojaški matični list

den Grund legen – položiti temelj

grundbücherlich – zemljiškoknjižen

auf den Grund laufen – nasesti

(→ Eintragung, Vormerkung) ◊

(ladja)

grundbücherlich einverleibt –

aus Gründen des öffentlichen

zemljiškoknjižno vpisan

Wohles/aus öffentlichen Gründen

grundbücherlich sicherstellen –

– zaradi splošnega dobra

zemljiškoknjižno zavarovati

(*zavolj občne koristi)

in den Grund bohren – potopiti

Grundbuchsauszug m

(sovražno ladjo)

zemljiškoknjižni izpis

zu Grunde gehen – propasti

(*zemljeknjižni izpis)

zu Grunde legen – utemeljiti

Grundbuchseinlage f

zu Grunde liegen – temeljiti na

zemljiškoknjižni vložek

(čem)

(*zemljeknjižni vložek)

zu Grunde richten – uničiti

Grundbuchsextract m

Grundausgrabung f izkop temeljev

zemljiškoknjižni izpisek

Grundaushebung

Grundbuchsführer m vodja zemljiške

(→ Grundausgrabung)

knjige (*voditelj zemljiških knjig,

Grundb. Einl. = Grundbuchs-

zemljiškoknjižni voditelj)

Einlage (→ Grundbuchseinlage)

Grundbuchsgegenstand m

Grundbesitz m zemljiška posest

zemljiškoknjižni predmet

(→ Großgrundbesitz) ◊

Grunddienstbarkeit f zemljiška

herrschaftlicher Grundbesitz –

služnost

gospoščinsko posestvo

Grundeigentum n zemljiška lastnina

Grundbesitzbogen m posestni list

Grundeinlösung f odkup zemljišč

439

gründen – ustanoviti, utemeljiti,

grundhältig – utemeljen (*osnovan)

osnovati (*snovati)

(→ Stiftung, Verein)

Grundhältigkeit f utemeljenost

(*osnovanost)

Grundentlastung f zemljiška odveza

(G II 234; H 51, 54) (cesar

Grundherr m zemljiški gospod (H 24),

Ferdinand I. je zemljiško odvezo

graščak

uvedel z Najvišjim patentom z

Grundherrin f graščakinja

dne 7. septembra 1848. Odprava

grundherrlich – graščinski

G

podložništva in zemljiška odveza.

/ Allerhöchstes Patent vom 7.

Grundherrschaft f zemljiško gospostvo

September 1848. Aufhebung

(G II. 81, 82, 84; H 36, 38, 39, 44),

des Unterthänigkeitbandes und

graščina

Entlastung des bäuerlichen

Grundhold m graščinski podložnik

Besitzes. )

Grundkapital n osnovni kapital,

Grundentlastungsbuch n zemljiško-

glavnica

odvezna knjižica

Grundlage f podlaga, osnova, temelj

Grundentlastungsbüchel

(*podstava)

(→ Grundentlastungsbuch)

Grundlasten pl zemljiška bremena ◊

Grundentlastungsfond m zemljiško-

Ablösung der Grundlasten – odkup

odvezni sklad (*zemljiško-

zemljiških bremen

razbremenilni zaklad, zemljiško-

Grundlasten-Ablösungs- und

odvezni zalog)

Regulierungs-Landes-

Grundentlastungs-Fonds-Direktion f

Commission pl deželna komisija

Direkcija fonda za zemljiško odvezo

za odkup in uravnavo

(*založno vodstvo za oprostenje

zemljiških bremen

zemljiš) (G II. 234)

Grundlasten-Ablösungs- und

Gründer m ustanovitelj

Regulierungs-Local-

Gründerjahre pl ustanovniška leta

Commissionen pl krajne komisije za

(v Nemčiji po nemško-francoski

odkup in uravnavo zemljiških bremen

vojni leta 1871: nagel gospodarski

(v Radovljici, Postojni in Kočevju)

razvoj, ki je temeljil zlasti na prilivu 5 gründlich – temeljit milijard francoske vojne odškodnine) grundlos – 1. brez razloga Grunderzeugnis n poljski pridelek,

2. neutemeljen 3. neskončen,

kmetijski pridelek

neizmeren

Grundfeste f temelj

Grundobrigkeit f zemljiška gosposka

(*podstava, podlaga, podzidje)

(G II. 82) (*gruntna gosposka)

Grundgebühr f davek od zemlje

Gründonnerstag m véliki četrtek

(*davščina od grunta)

(četrtek pred veliko nočjo)

Grundgesetz n temeljni zakon,

Grundpacht f zemljiški zakup

osnovni zakon

Grundpachtvertrag m pogodba o

(→ Staatsgrundgesetz (1867)), ustava

zemljiškem zakupu

440

Grundpfand n zemljiška zastava,

Gründungsfeier (→ Gründungsfest)

hipoteka

Gründungsfest n 1. svečanost ob

Grundrecht n zemljiška pravda

ustanovitvi društva oz. družbe

(G II. 249)

2. svečana prireditev ob obletnici

Grundrechte pl temeljne pravice,

ustanovitve društva oz. družbe

osnovne pravice

Gründungskomitee n ustanovni

(→ Menschenrechte)

odbor (*osnovalni odbor)

Grundrente f zemljiška renta (H 54)

Gründungsmitglied n ustanovni član

G

Grundsatz m načelo

Grunduntertänigkeit f zemljiško

Grundschule f osnovna šola

podložništvo (H 51)

Grundstein m temeljni kamen ◊

Grundverpfändung f zemljiška

den Grundstein zu etwas legen –

zastava, hipoteka

položiti temeljni kamen za (kaj)

Grüne(n) pl Zeleni (politična stranka)

Grundsteinlegung f polaganje

Grünfutter n zelena krma

temeljnega kamna

(*zelena piča), sveža krma

Grundsteuer f zemljiški davek

Grünfütterung f krmljenje s svežo

(*zemljiščni davek, zemljiščina,

krmo

gruntni davek, gruntna štibra,

semelska štibra, zemljarina)

Grünmonat m april, mali traven

Grundsteuerregulierungskommissionen

Grünzeug n zelenjava, sočivje

pl komisije za regulacijo zemljiškega

Grünzeughändler

davka (H 35)

(→ Grünzeugverkäufer)

grundstör – pustošenje (V 264)

Grünzeugmarkt m zelenjavni trg

Grundstück n zemljišče, parcela ◊

Grünzeugverkäufer m prodajalec

belastetes Grundstück –

zelenjave, prodajalec sočivja

obremenjeno zemljišče

Grünzeugverkäuferin f prodajalka

dienendes Grundstück – služno

zelenjave, prodajalka sočivja

zemljišče

ein Grundstück aus dem

Gruppe f 1. skupina, grupa

Grundbuch abschreiben – izbrisati

2. vojaška skupina (po A. Komelu

zemljišče iz zemljiške knjige

pl. Sočebranu »skupine smatrajo

gemeinschaftliches Grundstück –

se tisti deli jednote, kteri so pod

skupno zemljišče

jedinstvenim poveljstvom –

poklicani na samostojno tvornost

Gründung f ustanovitev (*osnova)

(delo) v okvirju naloge, ki jo

Gründungsbeitrag m ustanovni

jim je odkazalo predpostavljeno

prispevek (ustanovni prispevki

poveljstvo«)

(*ustanovine) so tvorili nedotakljivo Gruppenturnen n skupinska telovadba premoženje društva in so morali

biti dobičkonosno (*plodonosno)

Gruppierung f razporeditev

naloženi, npr. pri hranilnici)

441

Gruß m pozdrav (→ Entbietung) ◊

Guerilla f gverila

Mit schönen (freundlichen)

Grüßen … – Z lepimi (prijaznimi) Guerillakrieg m gverilska vojna pozdravi … (vljudnostna fraza na

Guillotine f giljotina

koncu pisma)

gulden (→ golden)

einen Gruß erwidern – odzdraviti

(komu)

Gulden m goldinar, florin (*rajniš, rajnš)

jmdm. einen Gruß entbieten –

(1 goldinar = 60 krajcarjev = 240

G

pozdraviti (koga)

vinarjev) (→ Conventionsmünze)

auf einen Gruß danken –

Gült f 1. imenje, gospostvo (V 314; H

odzdraviti (komu)

41) (→ Kirchengült) 2. imenjska

grüßen – pozdraviti ◊

renta, renta od kmetij in imenja

jmdn. grüßen lassen – pozdraviti

(skupnost posesti, ki je dajala to rento)

(koga) po (kom)

(V 314; G II. 78, 190, 191, 194,

200, 235) 2. graščinica (G II. 235)

Grütze f kaša

3. davščina (od zemlje), činž ◊

Guardia f 1. straža 2. varstveni urad

trockene Gült – suha imenjska renta

(→ Vormundschaftsbehörde)

(V 314)

Guardian m predstojnik

verschwiegene Gülten – zamolčana

frančiškanskega ali kapucinskega

imenja (V 315)

samostana, gvardjan

Gültbuch n imenjska knjiga

Gub. = Gubernium (→ Gubernium)

(V 315; G II. 191)

Gubernialrat m gubernijski svetnik

Gültensteuer f davek na imenje,

(H 33) (*gubernijski svetovalec,

imenjski davek (V 314)

poglavarski svetovalec)

gültig – veljaven

Gubernialsenat in montanisticis,

Gültigkeit f veljavnost ◊

cameralibus et provicialibus m

Gültigkeit haben – veljati

gubernijski senat in montanisticis,

volle Gültigkeit haben – imeti

cameralibus et provincialibus (H 33)

polno veljavo

Gubernial-Verordnung f poglavarstveni Gültpferd (→ Rüstpferd) ukaz, gubernijski ukaz

Gültrüstung f po davčni moči

gubernieren – upravljati

odmerjen vojaški nabor

Gubernium n deželno poglavarstvo,

Gültschätzung f imenjska cenitev

gubernij (H 33–35, 38, 40, 44) ◊

Gunst f naklonjenost ◊

Vereinigtes Triester-Istrianer

sich die Gunst der Damen

Gubernium – združeni tržaško-

erwerben – pridobiti si

istrski gubernij (H 34)

naklonjenost dam

Küstenländisches Gubernium –

primorski gubernij (H 35)

Gunstbrief m pismeno dovoljenje

Steiermärkisch-kärntnerisches

günstig – 1. dobrohoten 2. dobrohotni

Gubernium – štajersko-koroški

(v nagovoru) 3. ugoden

gubernij (H 34)

(→ Witterung)

442

Günstling m varovanec, ljubljenec,

4. tovor 5. blagor ◊

protežiranec

Gemeinschaft der Güter –

Gupf m 1. vrh 2. kopa, kucelj

skupnost imovine (*vkupnst,

mit Gupf – zvrhan (→ gegupft)

sodeležnost)

allgemeines/öffentliches Gut –

Gurt m pas

splošna dobrina, dobrina splošnega

Gurthaken m pasna kljuka (sestavni

pomena, javna imovina

del gasilčeve osebne opreme)

bewegliches/fahrendes Gut –

G

Gürtler m pasar

premičnine

caduciertes Gut – za zapadlo

Guß m 1. litje, vlivanje 2. litina

proglašena in deželnemu knezu

3. ploha, naliv

pripadla graščina

Gußeisen n lito železo

desertierte Güter – zapuščena

Gußwerk n livarna (*livnica)

posestva

(→ Eisengußwerk)

gemeinschaftliches Gut – skupno

premoženje

gustieren – pokušati, gustirati

landtäfliche Güter – deželnodeskina

Gusto m okus, apetit

zemljišča (V 412) (*deželno-knjižna

gut – 1. dober (→ Botschaft, Conduite, posestva)

Dienst, Geist, Gemüt, gesittet, liegendes/unbewegliches Gut –

Herkommen, Hirte, Hoffnung,

nepremičnine

Kerl, kurz, Laune, Morgen, Mut,

sperrige Güter – večje blago,

Partie, Ruf, Stimmung, Stube, Ton,

kosovno blago (*obsežno blago)

Umgang, Valuta, Verständnis, Weile,

Leib und Gut verlieren – izgubiti

Wohlverhalten, Zeit, Zuspruch)

življenje in premoženje

2. ugoden (→ Posten) 3. pošten

Gutachten n strokovna ocena,

(→ Haus, Lebenswandel, Leumund) ◊

strokovno mnenje, ekspertiza ◊

Guten Morgen!/Guten Tag!/Guten

sachverständiges Gutachten –

Abend! – Dobro jutro!/Dober

izvedensko mnenje

dan!/Dober večer!

ein Gutachten erstatten – podati

Gute Nacht! – Lahko noč!

strokovno mnenje

Gute Reise! – Srečno pot!

ein Gutachten erstellen – izdelati

Gut Schlauch! – Na pomoč!

strokovno mnenje

(gasilski pozdrav)

Gutachter m izvedenec

gut die Hälfte – dobra polovica

zu guter Letzt – nazadnje, naposled gutächtlich – strokoven, izvedenski Du hast gut reden! – Ti lahko

(→ Äußerung, Bericht)

govoriš!/Tebi je lahko govoriti!

Gutachtung (→ Gutachten)

auf gut Glück etwas tun – storiti

Gutbefinden (→ Gutbefund)

(kaj) na slepo srečo

für etwas gut stehen – jamčiti za

Gutbefund m ocena, presoja ◊

(kaj)

nach Gutbefund – po presoji

Gut n 1. blago, dobrina 2. premoženje, Gutdünken n presoja, mnenje ◊

imetje, imovina 3. graščina, dvorec

nach eigenem Gutdünken – po

lastni presoji

443

Güte f 1. dobrota (→ Herzensgüte) Gutmachung f odškodnina, povračilo,

2. vrednost, kakovost ◊

bonifikacija

die Güte des Herzens – srčna

dobrota (→ Herzensgüte)

gutmeinend – dobrohoten

in der Güte – zlepa

Gutsbesitzer m graščak (*grajšak),

Güterbeamte(r) m graščinski uradnik

veleposestnik

Güterbestätteramt n špedicijski urad

Gutschein m bon

G

(H 36)

gutschreiben – pripisati v dobro,

Güternebenstelle f stranska blagovna

pripisati v korist (*v imetek)

(železniška) postaja

Gutschrift f dobropis (*vpis v dobro)

Güterwagen m tovorni vagon

Gutsherr (→ Gutsbesitzer)

Gutes – Gutes erweisen/stiften –

Gutsherrschaft f graščinsko

storiti dobro delo

gospostvo

gutgesittet – gutgesittet sein – biti

Gutsverwalter m graščinski oskrbnik

lepega vedenja (*biti lepega

Guttäter m dobrodelnik

zadržanja, biti lepe nravnosti)

Guttätigkeit f dobrodelnost,

gutgläubig – dobroveren

dobrohotnost (*dobrotljivost)

Guthaben n dobroimetje (*imovina),

gutwillig – prostovoljen, dobrovoljen ◊

terjatev

im gutwilligen Wege – po mirni

Guthabung (→ Guthaben)

poti, zlepa

gutheißen – odobravati, odobriti,

Gutwillige(r) m prostovoljec,

potrditi

dobrovoljec

Gutheißung f odobritev, potrditev

Gutwilligkeit f prostovoljnost,

gütig – dobrohoten (*dobrotljiv), blag,

dobrovoljnost

milostljiv

Gymnasiallehramt n gimnazijska

Gütigkeit f dobrohotnost

učiteljska služba

(*dobrotljivost), blagost,

(→ Lehramtsprüfung)

milostljivost

Gymnasialunterstützungsfond

gütigst – najprijazneje, premilostljivo ◊

(Laibach) m *gimnazijski podporni

Der Magistrat geruhe gütigst … –

zaklad za borne učence ljubljanske

Magistrat naj premilostljivo

gimnazije (ust. 1856)

blagovoli … (obrazec v prošnji)

Gymnasiast m gimnazijec

Gutleuthaus n ubožnica, hiralnica

(*gimnazist)

gütlich – prijazen, prijateljski

Gymnasium n gimnazija

(→ Ausgleichung, Diffferenz, Streit,

(→ Obergymnasium,

Vergleichung, Weg) ◊

Untergymnasium)

sich gütlich vergleichen – skleniti

utraquistisches Gymnasium –

poravnavo brez pravde

dvojezična gimnazija, utrakvistična

gimnazija

444

Gymnast m telovadec

Gymnastik f telovadba, gimnastika

(bodoči orožniki so se npr.

usposabljali v uporabi orožja,

patruljiranju in potrebni telovadbi,

ki je obsegala borbo (*boritev),

sabljanje (*mečevanje) in skakanje

(*poskakovanje) oz. voltižiranje in

plavanje)

G

Gyps m mavec, sadra

445

H

h = Heller (→ Heller)

Gefallen, Gefälligkeit, Geltung, Gnade,

h. = hoch (→ hoch)

Gültigkeit, Halt, Hand, Hinterhalt, Hoffnung, Hunger, Kenntnis,

H. = Herr (→ Herr)

Kerbholz, Kommission, Kraft, Kredit, H. = Herzog (→ Herzog)

Lager, Leben, Leib, Lokalkenntnis, h. ä. = hierämtlich (→ hierämtlich)

Macht, Mut, Nachsehen, Nachtdienst,

Name, Obacht, Oberhand, parat, Recht, Haar m 1. lan 2. predivo

Richtigkeit, Rücken, Ruf, Schaden, (→ Spinnhaar) 3. kocina, dlaka

Sinn, Sitz, Sitzfleisch, Standpunkt, (→ Borstenhaar, Roßhaar)

Streit, Stuhl, Teil, Umgang, Verdacht, Haar n las, lasje ◊

Verfügung, Verwahrung, Vorrang,

H

greises Haar – sivi lasje

Weile, Wirkung, Wohlgefallen, Wort, Haarbrechen n trenje lanu

Zusammenkunft) ◊

haben + zu + Infinitiv = morati:

Haarer m 1. pridelovalec lanu

Die Landtagsabgeordneten haben

2. trgovec z lanom

dem Kaiser Treue und Gehorsam zu

Haarhändler m lasar

geloben. – Poslanci deželnega zbora

Haarhaus n terilnica (prostor za trenje

morajo cesarju priseči zvestobo in

lana) (*tarna, tarnica)

pokorščino.

Haarspalter m dlakocepec

Habenichts m nemanič, revež, siromak

Haarspalterei f dlakocepstvo

Haber (→ Hafer)

Haarwasser n lasna vodica

Haberecht m prepirljivec (človek, ki

hoče imeti vedno prav)

Haarzehling m čehulja prediva

haberechten – prepirati se

Habe f imetje (*imetek), premoženje ◊

sein Hab und Gut – vse njegovo

Habgier f lakomnost, grabežljivost,

premoženje

pogoltnost

»beslagne hab« – prepovedano blago

habgierig – lakomen, grabežljiv,

(V 173)

pogolten

bewegliche/fahrende Habe –

habhaft – habhaft werden – prijeti,

premično premoženje, premičnine

zgrabiti, dobiti

geringe Habe – skromno imetje

unbewegliche Habe – nepremično Habhaftwerdung f prijetje premoženje, nepremičnine

Habicht m jastreb, kragulj

haben (hatte, hat gehabt) – imeti,

habil – sposoben, spreten, habilen

posedovati (→ Abhaltung,

Habilität f sposobnost, spretnost,

Abkommen, Acht, Affäre, Ahnung,

habiliteta

Angst, Anschlag, Anspruch,

Anstand, Anteil, Anwendung, Auge, Habilitation f habilitacija

Auswirkung, Befehl, Beifall, Beruf, Habit m 1. oblačilo 2. meniško

Besitz, beste (der, die, das), Beziehung, oblačilo, meniški habit

Disposition, Durst, Eigen, Einblick, 3. magistrsko oblačilo, magistrski

Erinnerung, Feind, Gebrauch,

habit

449

Habitué m stalni obiskovalec, stalni

Hafen- und Seesanitätsdeputationen pl

gost

pristaniške in pomorsko-zdravstvene

habituieren, sich – navaditi se

deputacije (H 56)

Habitus m obnašanje, drža, navada,

Hafen- und Seesanitätskapitanate pl

običaj

pristaniške in pomorsko-zdravstvene

kapitanije (H 55)

habs./habsburg. = habsburgisch –

habsburški

Hafer m oves, zob (oves za konje)

Habschaft f imetje, premoženje

Haferl (→ Halbschuh)

H

Habseligkeiten pl skromno imetje,

Haferlschuh (→ Halbschuh)

imetje neznatne vrednosti

Hafersack m zobnik (vreča zoba

Habsucht (→ Habgier)

(ovsa) za konje)

habsüchtig (→ habgierig)

Hafner m lončar, pečar

hächeln (→ hecheln)

Haft f 1. zapor, ječa

(→ Correctionshaft, Einzel(n)haft,

Hacke f 1. motika, rovnica, cepin

Festungshaft, Strafhaft,

(→ Spitzhacke) 2. sekira

Untersuchungshaft) 2. pripor

(→ Lagerhacke)

(→ Beugehaft, Schutzhaft,

hacken – sekati (→ Holz)

Verwahrungshaft) ◊

Häckerling m rezana slama, rezanica

in Haft nehmen – pripreti

(→ gefänglich)

Hader m 1. prepir, spor

(→ Nationalitätenhader) 2. cunja

Haftanstalt f kazenski zavod

hadern – prepirati se, kregati se

Haftbefehl m zaporni nalog ◊

einen Haftbefehl erlassen – izdati

Hadersammler m cunjar

zaporni nalog (*zaporno povelje)

Hafen m pristanišče (H 32, 36, 55)

Haftbetrag (→ Haftsumme)

(*pristan, ladjestaja) (→ Freihafen,

Handelshafen, Kriegshafen)

haften1 – 1. bremeniti 2. jamčiti za

(kaj), odgovarjati za (kaj) ◊

Hafenadmiralat n pristaniški admiralat

Schulden haften auf dem Gute. –

(H 59)

Posestvo je obremenjeno z dolgovi.

Hafenamt n pristaniški urad

die auf der Wirtschaft haftenden

(H 32, 36, 55) (*pristanski urad)

staatlichen Steuern – državni davki,

Hafenbehörde f luška uprava

ki bremenijo kmetijo (*ki se držijo

(*pristansko oblastvo)

kmetije)

Für den Schaden haftet der Staat. –

Hafenbezirke pl pristaniški okraji

Za škodo jamči država.

(H 55)

haften2 – prijeti se, držati se

Hafenstation f pristan

haftend – 1. vknjižen (→ Pfandrecht)

Hafen- und Seesanitätsagentien pl

2. pripadajoč ◊

pristaniške in pomorsko-zdravstvene

Reichsschatzschein mit haftenden

agencije (H 56)

Zinsen – državni zakladni list s

450

pripadajočimi obrestmi

Haken m 1. kljuka, kavelj, klin

haftendes Pfandrecht – vknjižena

(→ Schürhaken) 2. arkebuza

zastavna pravica

(→ Doppelhaken, Hakenbüchse)

Haftgeld n ara, nadav (*kapara)

Hakenbüchse f preprosta puška s

Häftling m zapornik, jetnik

kavljem, kavljasta puška na lunto,

(→ KZ-Häftling,

arkebuza

Untersuchungshäftling)

Hakengewehr (→ Hakenbüchse)

Haftpflicht f jamstvo, odgovornost

Hakenkreuz n kljukasti križ, svastika

Haftstrafe f zaporna kazen

Hakenkreuzfahne f nemška državna

H

Haftsumme f jamstvena vsota, varščina

zastava s kljukastim križem (1933–

1945)

Haftung f poroštvo

(→ Solidarhaftung), jamstvo

Hakenpflug m ralo

(→ Genossenschaft, Gesellschaft),

halb – pol (→ Schilling)

odgovornost, zaveza

halbamtlich – 1. poluraden

Hagebuche f gaber

2. poluradno

Hagel m toča

Halbbauer (→ Halbhübler)

hageln – es hagelt – toča pada

Halbbruder m polbrat

Hagelschlag m toča ◊

Halbe f polič (stara avstrijska votla

Versicherung gegen Hagelschlag –

mera: 1 polič = ½ bokala (→ Maß),

zavarovanje proti toči

1 dunajski polič (Wiener Halbe) =

Hagelversicherung f zavarovanje

0,707 l)

proti toči

halber – zaradi, zavoljo ◊

Hagelwetter n neurje s točo

der Geschäfte halber – zaradi poslov

(*hudo vreme s točo)

halber- – zaradi, zavoljo

Hagestolze f neporočena ženska

(→ krankheitshalber, sicherheitshalber)

(*samica, stara samica, zastarano

Halbfreiheit f omejena svoboda (G II.

dekle)

284)

Hagestolze(r) m neporočen moški

Halbfrucht f žitna zmes (mešanica

(*samec, star samec, zastaran fant)

pšenice in rži), soržica

Hagiographie f opisovanje življenja

Halbgeschwister pl polbratje in

svetnikov, hagiografija

polsestre

Hahn m 1. petelin 2. petelin

Halbgetreide (→ Halbfrucht)

(pri puški)

den Hahn spannen – napeti

Halbhube f polovična kmetija,

petelina (puške)

polovična huba (*polzemljišče)

Hähndel (→ Hend(e)l)

Halbhübler m polovični kmet

(posestnik polovične kmetije/hube)

Haiden (→ Heiden)

(*polgruntar, polzemljak, polovičar,

Hain m gaj

polovnak)

451

halbieren – razpoloviti

Halbwaise f enostranska sirota

Halbinsel f polotok

(otrok brez enega od staršev)

Halb-Invalid(e) m polovični invalid

Halbware f polizdelek

(vojaški invalid, ki je bil sicer

halbwüchsig – nedorasel

nesposoben za vojaško službo,

vendar je moral svojo vojaško

Halbwüchsige(r) m najstnik

obveznost odslužiti na drugačen

Halde f reber, strmina

način) (*pol-invalid)

Hälfte f polovica

Halbleute (→ Halbpächter)

Halfter m uzda, povodec

H

Halbmann (→ Halbpächter)

Halle f 1. veža, hala 2. dvorana

Halbmast – die Fahnen/Flaggen auf

(→ Bierhalle, Maschinenhalle,

Halbmast hissen/setzen – spustiti

Schlachthalle, Tonhalle, Verkaufshalle, zastave na pol droga (v znamenje

Wandelhalle, Wartehalle) 3. avla, hala

uradnega žalovanja)

hallen – razlegati se, doneti

Halbmerling m polmernik (stara

Halm m steblo, bilka

avstrijska votla mera: pol mernika =

¼ vagana = 15,37 l) (*četrtnik)

Halmfrucht f strn (strno/belo žito)

Halbmesser n polmer, radij

Hals m grlo, vrat

sich jmdn./etwas vom Halse

Halbmond m 1. polmesec

schaffen – znebiti se (koga/česa)

(*polomesec) 2. muslimanstvo

(→ Kampf)

Halsband n 1. ogrlica 2. ovratnica

(pri živalih) (*ogerljak)

Halbpacht f spolovina (kmetovanje

po družabniškem načelu: lastniku

Halsbinde f 1. ovratnica 2. kravata

pripada polovica, obdelovalcu pa

Halsbräune f žrelna davica (*grlovka)

druga polovica letine)

Halsentzündung f vnetje grla

Halbpächter m spolovinar

(*vnetica grla, vratna vnetica)

(→ Halbpacht)

Halsgericht n krvno sodstvo

Halbscheid(e) f polovica

(*krvava sodba, zaglavna sodba)

Halbschuh m nizek čevelj

Halsgerichtsordnung f

Halbschwester f polsestra

krvnosodnijski red (*zaglavni sodnji

red) (→ Gerichtsordnung)

Halbstiefel m polškorenj

Halsstarre f otrplost tilnika

Halbstock m vmesno nizko nadstropje

nad pritličjem, polnadstropje

halsstarrig – trdovraten, trmast,

(*polovičnik), mezanin

svojeglav

Halbtopp – die Fahnen/Flaggen

Halsstarrige(r) m trdovratnež,

auf Halbtopp hissen/Halbtopp

trmoglavec, svojeglavec

flaggen – spustiti zastave na pol

Halsstarrigkeit f trdovratnost, trma,

droga (v znamenje uradnega

svojeglavost

žalovanja)

Halstuch n ovratna ruta

452

Hals- und Blutgericht

Smatramo ga za poštenjaka.

(→ Halsgericht)

Was halten Sie davon? – Kaj

halt – pač ◊

menite o tem?

Der Motor streikt. Da gehe ich

Wir halten nicht viel von diesem

halt zu Fuß. – Motor ne vžge. Bom

Autor. – Tega avtorja ne cenimo.

šel pač peš.

Er hält ihn hoch. – Visoko ga ceni.

Die Besatzung hat die Festung

Halt m 1. držaj, držalo (*držek )

gehalten. – Posadka je obranila

2. opora 3. trpežnost, trdnost

trdnjavo.

4. postaja, ustavitev vozila 5. pašnik ◊

Der Quartiergeber ist gehalten,

einen Halt an jmdm. haben – imeti

den bei ihm Wohnung

H

oporo pri (kom)

nehmenden Parteien die

jmdm. Halt gebieten – zaustaviti

Meldebögen zur Ausfüllung

(koga)

vorzulegen. – *Stanodajalec je

Halt machen – ustaviti se

dolžan strankam, ki vzamejo pri

halten (hielt, hat gehalten) – 1. držati

njem stanovanje, v popolnitev

2. ustaviti se, obstati 3. biti dolžan

predložiti zglasilne pole.

4. zadrževati 5. skrbeti za (kaj),

Halten n 1. držanje 2. ustavljanje

paziti na (kaj) 6. obraniti 7. meniti

3. reja ◊

o (kom/čem) 8. smatrati 9. imeti,

den Zug zum Halten bringen –

posedovati (→ Abstand, Andenken,

zaustaviti vlak

angelegen, Angst, Ansprache,

Ausschau, Beilager, Bereitschaft,

halten, sich – držati se ◊

beste (der, die, das), Cercle, Daumen, Die Festung hält sich. –

Ehre, Einkehr, Einzug, evident, Trdnjava se ne preda.

Festrede, Friede/n, genehm, Gericht, Halter m 1. imetnik 2. držalo Gottesdienst, Hand, Haus, Hochzeit,

(→ Federhalter) 3. pastir

Hof, Hoflager, Leichenrede, Linie, Mahlzeit, Maß, Musterung,

Haltestelle f postajališče

Nachtlager, Nachtstation, Ordnung,

(→ Personenehaltestelle,

Partei, Pflicht, Predigt, Probe, Rast, Verladehaltestelle)

Rasttag, Rat, rechtens, Rede, Revue, Haltgeld n pašnina Rücksprache, schadlos, Schranke,

haltlos – 1. brez podlage, neutemeljen

Schritt, Spannung, Stand, Stange,

2. nevzdržen

Stellung, Stich, Stück, Tanzmusik, Totenwache, Treue, Trinkspruch,

Haltritt m cestni ogled na konju

Verwahrung, Vieh, Vorlesung,

(zaradi varnosti) (*prejezd)

Vortag, Wache, Wort, Zucht) ◊

Haltung f 1. drža, stališče, opredelitev,

Halt! – Stoj! (vojaško povelje)

odnos 2. opora 3. obstanek,

Halt!-Rast! – Stoj!-Odmor!

potrpljenje 4. prisebnost,

(vojaško povelje)

samoobvladovanje 5. reja ◊

Der Lehrer hält auf Ordnung. –

Haltung des Viehes – reja živine

Učitelj skrbi za red./Učitelj pazi

moralische und politische Haltung

na red.

– moralna in politična opredelitev

Wir halten ihn für ehrlich. –

tadellose politische Haltung –

453

neoporečno politično življenje

aus erster Hand – iz prve roke

(*negrajano politično vedenje)

aus zweiter Hand – iz druge roke,

ablehnende (klare, zwiespältige)

rabljen

Haltung annehmen/einnehmen –

durch mildreiche Hand –

zavzeti odklonilno (jasno,

milosrčno, dobrosrčno

dvoumno) stališče do (česa)

mit bloßen Händen – z golimi

abwartende Haltung einnehmen/

rokami

beobachten – (previdno) čakati

mit gewehrter Hand – z orožjem,

Haltvieh n tuja živina (zlasti drobnica)

oborožen

v reji čez zimo

mit harter/kräftiger Hand –

H

odločno, ostro

Halunke m malopridnež

nach der Hand – pozneje, potem

Hammel m koštrun

unter der Hand – pod roko,

Hammer m 1. kladivo (→

naskrivaj, skrivoma, nezakonito

Streithammer ) 2. fužinarska

von böser/böswilliger Hand –

kovačnica (→ Hammerwerk)

naklepno (*s hudobno roko)

3. petelin (na puški)

vor der Hand – zaenkrat, za zdaj

den Hammer spannen – napeti

zu Händen … – v roke … (→ z.

petelina

H. )

zu eigenen Händen – osebno

Hammerherr m lastnik fužine

zur linken Hand – na levi strani

Hammerschmied m fužinarski kovač

zur rechten Hand – na desni strani

(*kladivar)

zur ungeteilten Hand – nerazdelno

Hammerwerk n fužinarska kovačnica

die Hand abhacken/abhauen –

(*kladvo)

odsekati roko (kazen)

Hand anlegen – lotiti se (česa)

Hand f roka ◊

jmdm. hilfliche Hand halten/

Politik der starken Hand – politika

leisten – pomagati (komu)

trde roke

Hand an sich selbst (an)legen –

Schließung der Hände – vklenitev

narediti samomor

rok

um eines Mädchens Hand

freie Hand – proste roke

anhalten – zaprositi za roko

gebundene Hände – zvezane roke

dekleta, zasnubiti dekle

linker Hand – na levi strani

jmdm. die Hand bieten – 1. podati

öffentliche Hand/öffentliche

(komu) roko 2. pomagati (komu)

Hände – državna sredstva, javni

jmdm. hilfreiche/willige Hand

denar

bieten – iti (komu) na roko

rechter Hand – na desni strani

Hand ans Werk legen – lotiti se

tote Hand – mrtva roka

dela

(korporacije, zlasti cerkvene,

freie Hand haben – 1. imeti polno

katerih premoženje in posest sta

oblast 2. imeti proste roke

neodtujljiva in nedeljiva)

feste Hand halten über … – skrbeti

an der Hand (von) – s pomočjo

za dosledno izvajanje …

(česa), s (čim)

jmdm. hilfreiche Hand halten –

auf der Hand – očitno

pomagati (komu)

454

offene Hand haben – biti

Marije Terezije / Constitutio

radodaren

Criminalis Theresiana iz leta 1769 je

reine Hand halten – biti pošten

bilo odsekanje rok dovoljeno le kot

jmdm. an die Hand gehen – iti

poostritev smrtne kazni, kot telesna

(komu) na roko, podpirati (koga),

kazen pa odpravljeno)

pomagati (komu)

an/auf der Hand liegen – biti

Handanlegung f početje ◊

očitno

gewalttätige Handanlegung –

aus der Hand lassen – izpustiti iz

nasilno početje

rok

Handarbeiter m rokodelec

aus freier Hand verkaufen –

(*delavec z rokami)

H

prostovoljno prodajati (*iz proste

Handbillet – Allerhöchstes

roke prodajati, iz lastne roke

Handbillet/Kaiserliches

prodajati, ne prisiljen po sodniji

Handbillet n *Najviše ročno

prodajati, dobrovoljno prodajati)

pismo/Cesarjevo ročno pismo/

ab/von Handen kommen – izgubiti

Cesarski rokopis

die Angelobung in die Hand des

Bürgermeisters leisten – priseči

Handbuch n priročna knjiga,

v roko župana (načelnik novega

priročnik (*ročne bukve, priročnica)

Ljubljanskega prostovoljnega

Handbüchel (→ Handbuch)

gasilnega in rešilnega društva

Handbüchse f ročni top (primitivna

Ludovik Štricelj je 5. julija 1904

puška)

v skladu s statuti društva prisegel

tako, da je segel v roko županu

Händedruck m stisk roke

Ivanu Hribarju)

Handeinkauf m posamezen nakup

mit Hand anlegen – priskočiti na

Handeisen n lisice (*železje)

pomoč, pomagati

mit starker/fester Hand regieren – Händeklatschen n ploskanje ◊

vladati s trdo roko

langandauerndes Händeklatschen –

von der Hand weisen – zavreči

dolgotrajno ploskanje

jmdm. zur Hand gehen – iti

Handel m trgovina (H 22, 26, 32, 50,

(komu) na roko, pomagati (komu)

62) (*kupčijstvo)

zu Handen kommen – prejeti

(→ Alleinhandel, Buchhandel,

mit Rat und Tat zur Hand sein –

Detailhandel, Effekthandel,

pomagati z nasvetom in dejanjem

Fernhandel, Freihandel, Gayhandel,

jmdm. etwas zu eigenen Handen

Getreidehandel, Großhandel,

zustellen – dostaviti (komu kaj)

Hausierhandel, Kleinhandel,

osebno

Kuhhandel, Lederhandel,

jmdm. etwas an die Hand geben –

Nagelhandel, Pfründenhandel,

dati (komu kaj) na razpolago

Schleichhandel, Schwarzhandel,

etwas von langer Hand vorbereiten

Sklavenhandel, Transithandel,

– natančno (kaj) pripraviti

Warenhandel, Welthandel,

Handabhauung f odsekanje rok

Zwischenhandel) ◊

(→ v Krvnem sodnem redu cesarice

Handel mittlerer Reichweite –

trgovina na srednje daljave

455

Handel und Wandel – 1. dejavnost, Handelsgärtner početje 2. življenje, žitje in bitje

(→ Kunst- und Handelsgärtner)

Handel treiben – trgovati

in Handel bringen – dati v prodajo Handelsgerichte pl trgovinska sodišča (H 57, 62) (→ Landesgericht)

Händel pl 1. prepiri, spori

(→ Greinhändel, Raufhändel)

Handelsgerichtsbarkeit f trgovinsko

2. pretep ◊

sodstvo (H 57, 62)

Händel machen – spreti se

Handelsgesellschaft f trgovska

Händel suchen – iskati prepir

družba

H

handeln – 1. ukrepati, ravnati, delovati Handelsgewerbe n trgovinska obrt (→ darwider) 2. trgovati, kupčevati Handelshafen m trgovsko pristanišče (→ groß)

Handelsintendanz f komerčna

Handeln n 1. ukrepanje, ravnanje,

intendanca ◊

delovanje 2. trgovanje ◊

Handelsintendanz für das

gewaltsames Handeln – nasilno

österreichische Küstenland –

ravnanje (*silovito ravnanje)

komerčna intendanca za avstrijsko

resolutes Handeln – odločno

Primorje (H 25)

ravnanje, resolutno ravnanje

schnelles Handeln – hitro

Handelskammer f trgovinska zbornica

ukrepanje

(H 44, 62) (*kupčijska zbornica)

Handelsabkommen n trgovinski

Handelskommissionen pl trgovinske

sporazum

komisije (H 44)

Handelsagent m trgovski agent

Handels-Krankenverein in Laibach

(*trgovski opravnik, trgovski

(→ Verein)

poverjenec)

Handelskranken- und

Handelsangestellte(r) m trgovski

Unterstützungsverein (Laibach)

uslužbenec (*trgovski nastavljenec,

(→ Verein)

trgovski sotrudnik)

Handelskrieg m trgovinska vojna

Handelsbagatellgerichte pl sodišča za

Handelslehr- und Erziehungs-

bagatelne trgovinske zadeve (H 62)

Anstalt (→ Anstalt)

Handelsball m trgovski ples

Handelsleute pl trgovci (*kupčevalci)

Handelsbeflissene(r) m trgovski

(→ Handelsmann)

pomočnik

Handelsmakler m trgovski mešetar

Handelsbörse f trgovska borza

(*kupčijski mešetar)

(H 44, 63)

Handelsmann m trgovec

Handelsbuch (→ Handlungsbuch)

(*kupčevalec)

Handelschaft (→ Handel)

Handelsminister m minister za

trgovino (*minister kupčijstva)

Handelscompagnie f trgovska družba

(*kupčijska družba)

Handelsministerium n ministrstvo za

trgovino (H 55, 56) (*ministerstvo

Handelsfreiheit f svoboda trgovanja

kupčijstva, kupčijsko ministerstvo)

456

Handelsordnung f trgovinski red (H 42) (→ Landhandfeste) 2. pisno

Handelsort (→ Handelsplatz)

zagotovilo

Handelsplatz m trgovsko mesto

Handfestmachung f prijetje

(*kupčijsko mesto, trgovališče)

Handfeuerwaffen pl ročno strelno

Handelspolitik f trgovinska politika

orožje

Handelspolizei f trgovinska policija

Handfron f ročna tlaka

(H 21)

Handfröner m tlačan, ki opravlja

Handelsrecht n trgovsko pravo

ročno tlako

(*kupčijsko pravo)

Handgeld n na roko izplačan denar

H

Handelsregister n trgovski vpisnik,

(*dnar na roko, naročni denar,

trgovski register

zadav)

Handelsreisende(r) m trgovski potnik Handgelöbnis n obljuba, podana s (*trgovski potovalec, trgovski

stiskom roke (*z rokosegom)

popotovalec)

handgemein – handgemein werden –

Handelsstand m trgovski stan (H 42)

spoprijeti se, spopasti se

Handelsstraße f trgovska cesta

Handgemenge n pretep, spopad, tepež

Handelstreibende(r) m trgovec

Handglocke f zvonček

(*kupčevalec)

ein Zeichen mit der Handglocke

geben – pozvoniti (znak za začetek

Handels- und Gewerbekammer f

seje)

Trgovinska in obrtna zbornica

(H 62) ( Kupčijska in obrtnijska

Handgranate f ročna granata

zbornica je bila ustanovljena leta

handgreiflich – 1. otipljiv, očiten

1850 v Ljubljani in je imela do leta

2. napadalen

1876 nemško vodstvo)

(→ Auseinandersetzung) ◊

Handels- und Seegericht n trgovinsko

handgreiflich werden – spopasti se

in pomorsko sodišče (H 57, 62)

Handgreiflichkeit f otipljivost,

Handelsweg m trgovska pot

očitnost

Handfernglas n kukalo, lornjet

Handgreiflichkeiten pl spopad,

pretep

Handfertigkeit f ročna spretnost

Handhabe f 1. sredstvo 2. ročaj, držalo, Handfertigkeitsunterricht m pouk v

ročica (*ročnik)

ročnih delih (v ljudskih šolah)

handhaben – 1. ravnati, upravljati,

Handfertigung f lastnoročni podpis

uporabljati, rokovati s (čim)

handfest – 1. čvrst, krepak

2. izvajati, izvrševati

2. oprijemljiv, konkreten ◊

(→ Gerechtigkeit, Gesetz, Recht),

jmdn. handfest machen – prijeti

ukrepati, postopati, skrbeti za (kaj)

(koga), aretirati (koga)

(→ Ordnung)

Handfeste f 1. ročin (privilegiji

Handhabung f 1. ravnanje, upravljanje,

deželnega plemstva)

uporaba, rokovanje 2. izvajanje,

457

izvrševanje (*oskrbovanje), ukrepanje, Handlung f 1. opravilo, dejanje postopanje ◊

(→ Entgegenhandlung,

Handhabung der Gesetze – izvajanje

Friedenshandlung, Kampfhandlung,

zakonov

Strafamtshandlung, Tathandlung,

Handhabung der Ordnung –

Zuwiderhandlung) 2. trgovanje,

vzdrževanje reda

kupčija 3. trgovina, prodajalna,

Handhabung der Gesundheitspolizei

štacuna (→ Buchhandlung,

– izvrševanje zdravstvene policije

Eisenhandlung, Musikalienhandlung,

(*oskrbovanje zdravstvene policije)

Warenhandlung) ◊

Handkarren m (ročni) voziček

strafbare Handlung – kaznivo

H

dejanje

Handklatschen n ploskanje

Handlung en gros – trgovina na

Handkuß m poljub roke

debelo

die Noblesse zum Handkuß

Handlung en detail – trgovina na

vorlassen – ponuditi (plemičem)

drobno

roko v poljub (npr. cesar Leopold

Handlungsbuch n poslovna knjiga

II. ob svojem obisku v Ljubljani

(*kupčijska knjiga)

leta 1790)

Handlungs-Commis m trgovski

Händl (→ Hend(e)l)

pomočnik, komí (*komij)

Handlanger m 1. podajalec, strežnik,

Handlungsdiener m trgovski

pomožni delavec, težak

služabnik (*kupčijski služabnik)

2. podaljšana roka

handlungsfähig – opravilno sposoben

Handlaterne f ročna svetilka

(*ročna svetilnica)

Handlungsgehilfe

(→ Handlungs-Commis)

Händler m trgovec

(→ Brothändler, Essighändler,

Handlungslehrling m trgovski

Galanteriehändler, Getreidehändler,

vajenec (*trgovski učenec)

Gewehrhändler, Großhändler,

Handlungsreisende(r) m trgovski

Grünzeughändler, Haarhändler,

potnik (*trgovski potovalec,

Kleiderhändler, Kleinhändler,

kupčijski popotovalec), trgovski

Lederhändler, Mehlhändler,

opravnik (*kupčijski opravnik),

Nagelhändler, Obsthändler,

agent

Pferdehändler, Putzhändler,

Schleichhändler, Schwarzhändler,

Handlungswesen n trgovina

Schweinhändler, Spezereihändler,

(*kupčijstvo, tergovinstvo,

Standhändler, Tuchhändler,

tergovstvo)

Unterhändler, Viktualienhändler,

Handmuff m kožuhovinast naročnik

Weinhändler, Weißwarenhändler,

za gretje rok, muf

Zwischenhändler)

Handmünze f drobiž

Händlerin f trgovka

Handpfand m ročna zastava,

Handleuchter m ročni svečnik

premična zastava (*premikljiva

zastava)

458

Handpferd n povodni konj, povodnik Handunterstützung f podpora, dana (*priročni konj) (konj, ki ga je

na roke (npr. ob ljubljanskem

desno od vpreženega vajetnega

potresu 1895)

konja (Sattelpferd) na povodcu

vodil konjar)

Handurbar n priročni urbar

(V 186; G II. 172)

Handrobot f osebna ali ročna tlaka

(G II. 244)

Handverkauf m prodaja na drobno

Handschelle (→ Handeisen)

Handvoll f prgišče, peščica

Handschlag m 1. rokovanje, stisk roke Handwagen m ročni voziček (ob prisegi) 2. udarec v roko (ob

(*samotežni voziček, samotežnik,

H

sklenitvi kupčije) (*rokoseg) ◊

kolca)

jmdm. mittelst Handschlag das

Handwahrsagerei f prerokovanje iz

Angelöbnis leisten – priseči (komu)

roke

s stiskom roke

Handwerk n 1. rokodelstvo

Handschließe f lisice (*železje) ◊

(*antverh) (→ Schleiferhandwerk,

Anlegung von Handschließen –

Zimmerhandwerk) 2. veščina

vklenitev rok

(→ Kriegshandwerk) ◊

Handschranken m ročna (železniška)

geschenktes Handwerk – v mestih

zapornica (*ročna pregraja)

koncentrirana obrt, pri kateri je

bila za pomočnika predpisana učna

Handschreiben n pismo ◊

doba pri različnih mojstrih

Allerhöchstes Handschreiben/

geschlossenes Handwerk – »zaprta

Kaiserliches Handschreiben –

obrt« (da bi se obvarovali pred

*Najviše ročno pismo/Cesarjevo

prevelikim številom potujočih

ročno pismo/Cesarski rokopis

pomočnikov so mnogi cehi, zlasti

Handschrift f 1. rokopis 2. pisava

od leta 1700 dalje, proglasili svojo

obrt za »zaprto« – sprejemali so

Handschuh m rokavica

le sinove mojstrov in priženjene

(→ Fehdehandschuh, Glacéhandschuh)

pomočnike)

Handschuhmacher m rokavičar

jmdm. das Handwerk legen –

Handschuhmacherei f rokavičarstvo





1. prepovedati opravljanje obrti


(obrtniku, ki se je prekršil zoper

Handsetzer m ročni stavec

cehovska pravila) 2. napraviti konec

Handsiegel n ročni pečat

(nekemu početju)

Handspritze f ročna gasilnica

ein Handwerk treiben – ukvarjati

se z obrtjo

Handstiftung f ročna ustanova

Handwerker m rokodelec (*antverkar)

Handstipendium n ročna štipendija

(→ Störhandwerker)

Handstreich m nenaden napad, udar

Handwerkerstand m rokodelski stan

Handtuch n robec (*brisalka)

Handwerksbursch(e) m (potujoči)

Hand- und Petschaftsfertigung f

rokodelski pomočnik (*rokodelski

lastnoročni podpis in pečat

fant, rokodelski pomagač)

459

Handwerksgesell(e)

Hanswurst f kljukec, glumač, pavliha

(→ Handwerksbursch/e)

hantieren – 1. ukvarjati se s (čim)

Handwerksjunge m rokodelski

(*pečati se) 2. trgovati s (čim)

vajenec

3. rokovati s (čim), ravnati s (čim)

Handwerksmann (→ Handwerker)

Hantierer m mali trgovec, kramar

Handwerkspursch

Hantierung f 1. ukvarjanje (*pečanje),

(→ Handwerksbursch/e)

opravilo, posel 2. trgovanje, trgovina

Handwerkszunft f ceh

3. rokovanje, ravnanje

H

Handwörterbuch n priročni slovar

haranguieren – nagovarjati, nagovoriti

(*ročni slovar)

(zbrano ljudstvo, zbrane čete)

Handzeichen n 1. križec (namesto

harcelieren – nadlegovati, vznemirjati,

podpisa pri nepismenih ali pisanja

dražiti

nezmožnih zaradi bolezni, npr.

Häresie f kriva vera, herezija

kapi) (*ročno znamenje)

(→ Kreuzzeichen) 2. monogram ◊

Häretiker m krivoverec, heretik

das Handzeichen beisetzen –

Harfe f kozolec (→ Getreideharfe)

podkrižati (se)

Harke f grablje

Handzuber m čebrič

harken – grabiti

Hanf m konoplja ◊

Harmonie f skladnost, harmonija

Hanf hecheln – mikati konopljo

Hanf schwingen – otepati konopljo Harmoniemusik f 1. glasba za pihala 2. pihalna godba

Hanfgarn n preja iz konoplje

(*konopnina)

Harmonieorchester n pihalni orkester

Hang m 1. pobočje, reber

Harn m seč

2. nagnjenje, naklonjenost

Harnblase f sečni mehur

Hängen n obešanje (smrtna kazen)

Harnblasenlähmung f odpoved

hängen1 (hängte, hat gehängt) –

sečnega mehurja

obesiti (→ Glocke)

Harnisch m oklep (→ Drappharnisch),

hängen2 (hing, hat gehangen) –

ploščni oklep ◊

1. viseti 2. biti navezan na

jmdn. in Harnisch bringen –

(koga/kaj) ◊

razkačiti (koga)

an jmdm./etwas hängen – biti

in Harnisch geraten – razkačiti se

navezan na (koga/kaj)

Harnischmacher m oklepar

Hanse f Hanza (združenje trgovcev

Harnsteine pl kamni v urinskih poteh,

severnonemških mest od 12.

sečni kamni

stoletja do ca. 1800)

Harpfe (→ Harfe)

Hanstag (Johannes der Täufer) m

harrecht – denarna dajatev (imenovana god sv. Janeza Krstnika: 24. junij

po prvotni obliki dajatve – lan)

(→ Johannistag)

(G II. 255)

460

harren – 1. čakati 2. pričakovati unter die Haube kommen –

3. vzdržati ◊

omožiti se (*udati se)

Die Gelegenheit harrt noch ihrer

Erledigung. – Zadeva še ni rešena. Haubitze f topič, havbica auf Gott harren – zaupati Bogu

Haue f motika

Wir müssen Hand an das Werk

hauen (hieb, hat gehauen) – 1. tolči,

legen, das unser harret. – Lotiti se

tepsti, udariti (→ Ohr) 2. sekati

moramo dela, ki nas čaka.

3. kopati rudo

hart – 1. trd (→ Hand, Leib, Stuhl) Hauer m 1. kopač, viničar 2. rudar, 2. težak, hud (→ Niederlage, Zeit),

kopač (*rudokop, hajer)

oster (→ Strafe, Winter) 3. trden

H

(→ Währung)

Haufen m 1. kup, gomila, grmada

2. truma, krdelo (vojakov)

Härte f 1. trdota 2. ostrina, strogost

(→ Heerhaufen, Kriegshaufen)

3. stabilnost (valute) 4. krivičnost

3. gruča (ljudi) (→ Volkshaufen)

hartleibig – zaprt (bolezen)

Haufendorf n gručasta vas

Hartleibigkeit f zaprtost (bolezen)

Haufenhof m gručasta domačija

Hartung m januar, prosinec

(G I. 560)

Harz n smola

Haugeld n plačilo rudarjev

Harzer m smolar

Haupt n glava (→ Familienhaupt,

Harzscharrer (→ Harzer)

Kirchenhaupt, Oberhaupt) ◊

gekrönte Häupter – kronane glave,

Hascher m revež, ubožec

vladarji

Häscher m birič, pandur

an Haupt und Gliedern –

vsestransko, popolnoma

Haselnuß f lešnik (*leščnik)

aufs Haupt schlagen – pobiti

Haspel f vreteno (*motovilo)

Hauptagentschaft f glavno zastopstvo

Haß m sovraštvo (→ Rassenhaß) ◊

Hauptarmenfond m glavni sklad za

Haß fassen – zasovražiti

reveže

haßerfüllt – poln sovraštva, poln mržnje Hauptaugenmerk n glavna pozornost ◊

Hast f naglica ◊

sein Hauptaugenmerk auf etwas

in aller Hast – v naglici

richten – posvetiti (čemu) glavno

Hatschier m telesni stražar

pozornost

Hatschiergarde f telesna straža

Hauptbahnen pl glavne železniške

proge (*glavne železnice)

Haubajonett n dolgi bajonet

Hauptbahnhof m glavna železniška

Haube f 1. kapa, čepica 2. avba

postaja

(pri narodni noši) 3. čelada

(→ Beckelhaube, Kesselhaube,

Hauptbürge m glavni porok

Pickelhaube, Sturmhaube) ◊

Hauptfront(e) f pročelje

ein Mädchen unter die Haube

Hauptgemeinden pl »glavne občine«

bringen – omožiti dekle

(V 380; H 46) (z Zakonom,

461

veljavnim za vojvodino kranjsko,

Hauptmauer f glavni zid

s katerim se spreminjajo §§ 1 do

(*poglavitni zid), nosilni zid

4 Občinskega reda za vojvodstvo

kranjsko z dne 17. februarja 1866 /

Hauptmautamt n glavni mitninski

Gesetz, wirksam für das Herzogthum

urad (H 37)

Krain, womit die §§ 1 bis 4 der

Hauptpostämter pl glavni poštni uradi

Gemeindeordnung vom 17. Februar

(H 20, 38)

1866 abgeändert werden, izdanim

Hauptposten m glavna straža





2. januarja 1869, se iz nekdanjih


(*glavni pošt)

krajevnih občin ustanavljajo glavne

H

občine, od katerih mora vsaka šteti

Hauptquartier n glavni (vojaški) štab

vsaj 3000 duš)

(*veliki glavni stan, glavni kvartir,

veliki quartir, poglavarni kvartir) ◊

Hauptgut n glavnica, kapital

Großes Hauptquartier (Berlin) –

Hauptkassen pl glavne blagajne

Veliki glavni stan (Berlin, prva

(H 53, 54)

svetovna vojna)

Hauptkommerzienintendant m glavni Hauptrapport m glavni raport komerčni intendant (H 32, 33)

(→ Controlversammlung)

Hauptkommerzienintendanz f glavna Hauptreinigung f glavno čiščenje komerčna intendanca (H 32, 33)

(uradnih prostorov)

Hauptkontingent n največji del,

(→ Staubferien)

glavnina

Hauptschlacht f glavna bitka,

das Hauptkontingent stellen –

odločilna bitka

sestavljati glavnino, tvoriti glavnino Hauptschub m glavni odgon (npr.

Hauptleute pl glavarji (H 20)

iz Ljubljane v Gradec in obratno)

(→ Hauptmann)

(*veliki gon)

Häuptling m poglavar

Hauptschule f 1. glavna šola (uvedla

Hauptlinie f glavna rodbinska veja

jo je cesarica Marija Terezija v

večjih mestih in trgih s Splošnim

Hauptmacht f glavnina vojske

šolskim redom za Avstrijo /

(*središčna vojska)

Allgemeine Schulordnung für

Hauptmann m 1. glavar (V 149, 206;

Österreich leta 1774) 2. glavna

G II. 167), poglavar 2. stotnik,

šola (danes: višji razredi (4)

kapitan (*peški stotnik, kapetan)

osnovne šole v ZRN in Avstriji

3. vojaški poveljnik

– glavna šola usmerja v poklicno

izobraževanje)

Hauptmannschaft f glavarstvo

Hauptstadt f glavno mesto

Hauptmannsverwalter m upravitelj

(→ Landeshauptstadt,

glavarjevega urada

Provinzialhauptstadt)

Hauptmatrikel f glavna

Hauptstellung f glavni nabor

(univerzitetna) matrika

(*glavna stava, glavna rekrutba)

Hauptmatrikelbuch

Hauptstoß m glavni sunek

(→ Hauptmatrikel)

462

Hauptstreich m glavni udarec ◊

Hohes Haus – 1. državni zbor

jmdm. einen Hauptstreich

2. Visoka zbornica!/Visoki zbor!/

beibringen – zadati (komu)

Spoštovani zbor! (nagovor v

odločilni udarec

parlamentu)

Hauptstück n poglavje

Haus des Herrn – Gospodova hiša

Haus Habsburg – habsburška

Hauptsünde f smrtni greh, naglavni

vladarska hiša (*Habsburška hiša),

greh

habsburška dinastija

Haupt- und Residenzstadt Wien f

öffentliches Haus – javna hiša

glavno in prestolno mesto Dunaj

stockhohes Haus – nadstropna hiša

(*poglavno in prestolno mesto

Weißes Haus – Bela hiša

H

Dunaj)

zerstreute Häuser – raztresene hiše

Hauptunternehmung f glavna obrt

(kategorija v Specialnem repertoriju

(*glavna obrtnija)

krajev na Kranjskem / Special-Orts-

Repertorium von Krain iz leta 1894)

Hauptverein m glavno društvo

Haus der Abgeordneten des

Hauptversammlung f 1. glavni zbor,

Reichsrates – poslanska zbornica

občni zbor (*veliki zbor)

avstrijskega državnega zbora

(→ Generalversammlung)

(*zbornica poslancev)

2. skupščina

Haus und Hof – celotno

gründende Hauptversammlung –

premoženje, domačija

ustanovni občni zbor

aus besserem Haus – iz boljše hiše

Hauptwache f glavna straža

aus fürstlichem Haus – knežjega

rodu

Hauptwachstelle (→ Hauptwachstube)

aus gutem Hause – iz dobre hiše

Hauptwachstube f glavna stražnica

(dobrih staršev)

Hauptwahlkommission f glavna

von anständigem Hause – iz

volilna komisija

poštene hiše

von Haus aus – 1. od začetka, od

Hauptzollamt n glavna carinarnica

mladih nog 2. po svojem značaju, po

(*glavna colnija), glavni carinski

svoji naravi 3. po osnovnem poklicu

urad (H 37, 54)

Das Haus ist belastet. – Hiša je

Hauptzoll- und Weggefällenamt n

obremenjena z dolgovi.

glavni carinski in cestno-pristojbinski

Haus halten – gospodariti,

urad (H 37)

gospodinjiti

Haus n 1. hiša 2. dom 3. družina, ein Haus in Zins nehmen – najeti

rodbina, rod (*rodovina) 4. vladarska

hišo

hiša, dinastija (→ Erzhaus,

die minderjährigen, noch in ihrer

Kaiserhaus) 5. zbornica, dom ◊

Eltern Brot und Haus stehenden

Deutsches Haus – 1. Nemška

Kinder – mladoletni otroci, ki so

hiša (Celje) (odprta leta 1907,

še na hrani in stanovanju svojih

danes Celjski dom) 2. Nemška hiša

staršev

(komenda nemškega viteškega reda

jmdn. aus dem Haus weisen – vreči

v Ljubljani) (→ Deutschhaus)

(koga) iz hiše

463

Hausadministrator m hišni upravnik

Hauseigentümer m hišni lastnik

Hausarbeit f 1. hišno opravilo

Hauseinrichtung f hišna oprema

2. domače delo (obširna pisna

(*hišna oprava)

naloga, ki jo dijak oz. študent

opravi doma) 3. domača dela

hausen – 1. prebivati, stanovati

(sestavni del izpita za kandidate za

(*domovati) 2. gospodariti

gimnazijske učitelje

(*hiševati) 3. životariti 4. pustošiti

(→ Lehramtsprüfung)

Häuserbestand n najem hiš

Hausarme(r) m hišni revež (hišni

Häusertäfelchen n hišna tablica

H

reveži niso bili deležni javne

Häuserzeile f vrsta hiš

podpore in so živeli po hišah)

Hausfrau f 1. gospodinja 2. zakonka,

Hausarrest m hišni pripor

žena 3. najemodajalka

Hausarzt m hišni zdravnik (zdravnik Hausfriede m hišni mir, nedotakljivost ustanove)

stanovanja

Hausball m hišni ples, domači ples,

Hausfriedensbruch m kršitev hišnega

domača plesna veselica (*havsbal)

miru, kršitev nedotakljivosti

Hausbeschreibung f popis hiše (za

stanovanja

porazdelitev hišnonajemninskega

Hausfront(e) f hišno pročelje

davka (Umlage der Hauszinssteuer)) Hausgarten m vrt ob hiši Hausbesetzung f (neupravičena)

zasedba hiše (zgradbe)

Hausgehilfin f hišna pomočnica

Hausbesitzer m hišni posestnik, hišni Hausgenosse m sostanovalec, član gospodar

gospodinjstva

(*domačin, domačinec, hišnik)

Hausbesitzerin f hišna posestnica

Hausgenossenschaft f sostanovalci,

Hausbesorger (→ Hausadministrator)

člani gospodinjstva

Hausbettel m pohišno beračenje

(*domači ljudje)

Hausbettler m pohišni berač

Hausgerät n pohištvo in hišna oprema

Hausbewohner m hišni stanovalec

(*hišna oprava)

Hausbrot n domači kruh (doma

Hausgewerbe n domača obrt

zmesen in pri peku spečen kruh)

(*domača obrtnija)

Hausclasse f hišni razred

Haushalt m 1. gospodarstvo,

gospodinjstvo (*hiševanje)

Hausclassensteuer f davek od

2. proračun (→ Landeshaushalt,

hišnih razredov (*hišno-razredni

Staatshaushalt) ◊

davek, razredni hišni davek, hišna

einen eigenen Haushalt führen –

razredovina)

voditi lastno gospodinjstvo

Hausdurchsuchung f hišna preiskava

haushalten – gospodariti, gospodinjiti

(*preiskovanje hiš) ◊

(*hiševati)

eine Hausdurchsuchung vornehmen

– opraviti hišno preiskavo

Haushälter m 1. gospodar (*hiševalec,

gazda) 2. hišni oskrbnik, ključar

464

Haushälterin f 1. gospodinja Hausierbüchel n krošnjarska knjižica

(*hiševavka, gazdarica) 2. hišna

(*pohiševalske bukvice)

oskrbnica, ključarka

hausieren – krošnjariti, po hišah

Haushaltsausgaben pl proračunski

prodajati

izdatki

Hausieren (→ Hausierhandel)

Haushaltsdebatte f proračunska

razprava

Hausierer m krošnjar (*obhodni

kramar, pohišni kramar, pohišni

Haushaltsdefizit n proračunski

prodajalec, havzirer) (krošnjarji so

primanjkljaj, proračunski deficit

z dovoljenjem pristojnega javnega

Haushaltseinnahmen pl proračunski

organa v krošnji nosili in prodajali

H

dohodki, proračunski prihodki

drobne predmete od hiše do hiše)

Haushaltsjahr n proračunsko leto

Hausiergewerbe n krošnjarska obrt

(*obhodna obrt)

Haushaltung f gospodarstvo,

gospodinjstvo (*hiševanje)

Hausierhandel m krošnjarjenje

(*obhodna kramarija, pohišna

Haushaltungsschule – K. k.

kramarija, kramarjenje, pohišno

Haushaltungsschule (Laibach) f

kupčevanje, pohišna kupčija,

Gospodinjska šola (Ljubljana)

hauziranje)

(Gospodinjska šola v Ljubljani, ki

jo je ustanovila C. kr. kmetijska

Hausierpaß m potni list za krošnjarje

družba kranjska, je bila odprta 20.

(*pohiševavski list)

oktobra 1898; svoje prostore je

Hausindustrie f domača obrt

imela v ljubljanskem Marijanišču)

(*domača obrtnost), domača

Hausherr m 1. hišni gospodar

industrija

(*družinski glavar) 2. hišni

Hausinhaber (→ Hauseigentümer)

posestnik 3. gostitelj

Hauskapelle f hišna kapelica

Haushof m dvorišče

Hausklasse (→ Hausclasse)

Haus-, Hof und Staatsarchiv (Wien)

n Hišni, dvorni in državni arhiv

Hausklassensteuer

(Dunaj)

(→ Hausclassensteuer)

Haus-, Hof- und Staats-Kanzler

Hausknecht m hišni hlapec

Fürst v. Metternich – hišni,

Hauskost f domača hrana

dvorni in državni kancler knez pl.

Hauskranke(r) m bolnik v domači

Metternich

oskrbi

Haushuhn n domača kokoš

Hauskrankenpflege f domača nega

Hausierbefugnis

bolnika

(→ Hausierbewilligung)

Häusl n hišica

Hausierbewilligung f krošnjarska

Hauslaube f hišna veža

dovolilnica (*krošnjarsko dovolilo,

pohiševavska pravica)

Hauslehrer m domači učitelj

465

Häusler m 1. kočar, bajtar 2. hišar osnovni zakon z dne 21. decembra

(posestnik hiše – od druge polovice

1867 / Staatsgrundgesetz vom 21.

19. stol. dalje)

December 1867 v svojem 9. členu) ◊

Häuslerin f 1. kočarica, bajtarica

Verletzung des Hausrechts –

2. hišarica (posestnica hiše – od

kršitev hišne pravice, kršitev

druge polovice 19. stol. dalje)

nedotakljivosti stanovanja

(→ Hausfriedensbruch)

Hausleute pl hišni stanovalci

Haussängerin f ženska, ki je od

häuslich – 1. hišen (→ Dienst)

gostilne do gostilne hodila pet za

2. domač (→ Nutztier, Verrichtung,

denar (*hauszengerca)

H

Züchtigung) 3. privaten

(→ Religionsübung, Unterricht)

Haussasse m hišni gospodar

4. gospodaren, varčen (*ščedljiv)

(stanujoč v svoji hiši)

Häuslichkeit f 1. domačnost

haussässig – naseljen v svoji hiši,

(*hišnost) 2. gospodarnost, varčnost

stanujoč v svoji hiši (*udomovljen,

(*ščedljivost)

udomačen)

Hausliste f 1. hišni imenik (izpolniti

Hausschlachtung f domači zakol

ga je moral lastnik v najem

Hausse f dvig vrednosti delnic na

danih stanovanj za določitev

borzi (*hôs)

osebne dohodnine) 2. hišna pola

(Mestni magistrat Ljubljana je 20. Hausstaat m gospodarstvo, avgusta 1917 uvedel hišne pole za

gospodinjstvo (*hiševanje)

prejemanje izkaznic za živila)

Hausstand m skupno gospodinjstvo

Hausmannskost f domača hrana

(z ženo ali otroci) (*domače

ognjišče z ženo ali otroci)

Hausmeister m hišni oskrbnik,

hišnik

Haussteuer f hišni davek (*domarina,

hišnina)

Hausmühle f hišni mlin

Haussuchung (→ Hausdurchsuchung)

Hausmutter f gospodinja (*hišna mati) Haus-Tanzkränzchen n domači Hausname m hišno ime domačije

plesni venček (plesna zabava v

(največkrat kmetije)

domačem hotelu)

Hausnummer f hišna številka

Haustier n domača žival

Hausordnung f hišni red

nutzbare Haustiere – koristne

domače živali (govedo, konji, ovce

Hausrat m pohištvo in hišna oprema

…)

Hausrecht n hišna pravica

Haustor n hišna vrata, hišne duri

(hišno pravico oz. pravico do

nedotakljivosti stanovanja sta

Hausüberlandgründe pl »hišna dodatna

v habsburški monarhiji urejala

zemljišča« (G II. 458)

Zakon z dne 27. oktobra 1862 o

Hausunterhaltung f domača zabava

varstvu hišne pravice / Gesetz vom

(zabava v domači gostilni), domača





27. October 1862 zum Schutze des


plesna veselica


Hausrechtes in kasnejši Državni

466

Hausvater m gospodar

Hbh. = Hauptbahnhof

(*hišni oče, glava rodovine)

(→ Hauptbahnhof)

Hausverbot n prepoved vstopa v hišo Hebamme f babica (H 23, 36) (stanovanje)

(*povivalna babica) ◊

Hausverstand m zdrav razum

approbierte/geprüfte Hebamme –

(uradno) preizkušena/izprašana

Hausvisitation f hišna preiskava

babica (*izkušena babica)

Hauswäsche f hišno perilo

Hebammenkunde f babištvo

Hauswesen n gospodarstvo,

Hebammenschule – K. k.

gospodinjstvo

Hebammenschule in Laibach f C.

H

(*hišno gospodarstvo) ◊

kr. šola za babice v Ljubljani

das Hauswesen verwalten –

(ust. leta 1753) (→ Anstalt)

gospodariti, gospodinjiti

(*hiševati)

Hebel m vzvod, ročica ◊

alle Hebel in Bewegung setzen –

Hauswirt m hišni gospodar, družinski

napeti vse sile

poglavar

heben (hob, hat gehoben) – 1. dvigniti, Hauswirtin f gospodinja

povzdigniti 2. povišati 3. pobirati

Hauswirtschaft f gospodarstvo,

(davke, dajatve) 4. odpraviti, ukiniti

gospodinjstvo (*hiševanje)

(→ Anstand, Sattel, Taufe, Thron) Hauszins m hišna najemnina

Hebung f 1. dvigovanje, dvig,

(*najemščina)

povzdigovanje 2. razvoj (*povzdig)

Hauszinssteuer f davek od hišne

3. povišanje 4. odprava, ukinitev

najemnine, hišnonajemninski

5. vrh, grič ◊

davek, hišnonajemni davek

Hebung des Schulwesens – razvoj

(*davek od hišne najemščine)

šolstva (*povzdig šolstva)

Der Verblichene war um die

Haut f koža (→ Gehirnhaut,

Hebung des slowenisch-nationalen

Schleimhaut) ◊

Gedankens bemüht. – Pokojnik si

mit heiler Haut davonkommen –

je prizadeval za povzdigo slovenske

1. ostati nepoškodovan 2. ostati

narodne zavesti.

nekaznovan

Hechel f greben (za razčesavanje/

Hautausschlag m kožni izpuščaj

mikanje lanu oz. konoplje),

Hautbois f oboa (*hoboja)

mikalnik (→ Flachshechel)

Hautboist m oboist (*hoboist)

hecheln – razčesavati (lan oz.

Havarie f 1. škoda, nesreča, havarija

konopljo), mikati (→ Flachs, Hanf) 2. poškodba ladje ali letala oz. tovora Hecheln n razčesavanje (lanu oz.

zaradi višje sile (npr. viharja), havarija

konoplje), mikanje

havariert – poškodovan (→ Havarie)

Hecht m ščuka (riba)

Havelock m moški plašč brez rokavov hechtblau – sivomoder in s kratko palerino, havelok

hechtgrau (→ hechtblau)

467

Hecke f živa meja (*seča)

Heereskörper m vojaški oddelek

Heckenrose f šipek

(*vojni oddelek)

Heckenschütze m ostrostrelec

Heeresleitung f vojaško vodstvo,

armadno vodstvo

Heckerling (→ Häckerling)

Heeresmacht f vojaška sila

Hecktig (→ Hektik)

Heeresreform 1748 f vojaška reforma

Hede f hodnično predivo (iz lanu)

1748 (H 31)

(*hodnik)

Heeresverwaltung f vojna uprava

heden – hedene Leinwand – laneno

H

platno, hodnično platno

Heereszug m vojni pohod

Heer n vojska (*vojstvo), armada

Heerfahrt f vojni pohod (fevdalne

(→ Berufsheer, Bundesheer, Feldheer, vojske v srednjem veku)

Kreuzheer, Okkupationsheer,

Heerführer m vojskovodja

Söldnerheer) ◊

stehendes Heer – stalna vojska

Heerhaufen m truma vojakov

(*stojna vojska, stoječe vojstvo,

Heerlager n vojaški tabor

stojna armada) (→ Macht)

Heerschau f vojaška parada

ins Heer eintreten – stopiti v

vojaško službo

Heerschildordnung f fevdalna

hierarhična lestvica

Heerbann (→ Heeresbann)

Heerstraße f vojaška cesta (široka

Heeresanstalten pl vojaške ustanove (H 59) cesta za hiter prehod vojske in

Heeresbann m 1. vojaška oblast

vojaške opreme)

(V 131, 198) 2. fevdalni poziv

Hefe f kvas

Heereseinquartierung f vojaške

Heft n zvezek

nastanitve (H 53)

(→ Schreibheft, Zeichenheft)

(→ Einquartierung)

heftig – 1. močan, hud, silovit

Heeresergänzung f dopolnjevanje

2. vzkipljiv, srborit

vojske, dopolnjevanje armade

(*dopolnjenje armade)

Heftigkeit f 1. jakost, silovitost,

ostrina 2. vzkipljivost, srboritost

Heeresergänzungsgesetz = Gesetz

über die Ergänzung des Heeres n H.E.G. = Heeresergänzungsgesetz Zakon o dopolnjevanju vojske

(→ Heeresergänzungsgesetz)

(izdan s cesarskim patentom 29.

Hegemonie f hegemonija

septembra 1858)

hegen – 1. negovati 2. gojiti

Heeresfolge f vojaški poziv ◊

(→ Absicht, Erwartung, Hoffnung,

Heeresfolge leisten – slediti

Sympathie) 3. ograditi

vojaškemu pozivu

Heger m logar (→ Waldheger)

Heeresgruppe f vojaška skupina

Hehl – kein(en) Hehl aus etwas

(*vojna skupina), armadna skupina

machen – ne prikrivati

Hehler m skrivač

468

Hehlerei f prikrivanje, skrivanje

Heiler m 1. zdravnik 2. skopljavec

Hehndel (→ Hend(e)l)

(*skapljavec, skapljar, skopitar)

Heide f pušča, goljava, resa

heilig – svét (→ Allianz, Familie,

Geist, Grab, Krieg, Land, Meßopfer, Heide m pogan, ajd

Nacht, Sakrament, Schrift, Stätte, Heidelbeere f borovnica

Stuhl, Vater, Woche)

Heiden m ajda

Heiligabend m sveti večer: 24.

Heidenchristen pl pokristjanjeni

december

pogani

Heilige Allianz (→ Allianz)

Heidin f poganka

Heilige f svetnica

H

Heiducke m 1. hajduk 2. pešec v

heiligen – posvetiti

ogrski vojski

Heilige(r) m svetnik

heil – 1. zdrav 2. cel, nepoškodovan, (→ Schutzheilige/r)

intakten (→ Haut, Welt)

Heilighaltung f spoštovanje svetosti

Heil n 1. zveličanje, odrešenje

Heilighaltung der Sonn- und

2. čaščenje 3. sreča, blaginja, blagor

Feiertage – spoštovanje svetosti

4. ovacija (Naj živi …!/ Živel …!)

nedelje in praznikov

5. rešitev ◊

Heiligkeit f svetost ◊

ewiges Heil – zveličanje (*večni

Heiligkeit der Ehe – svetost

dušni blagor)

(katoliškega) zakona

im Jahre des Heiles – v letu

Se. Heiligkeit der Papst – Njegova

odrešenja (običajni obrazec pri

svetost papež

navedbi letnice v rojstnem in

krstnem listu, v poročnem listu)

heiligsprechen – razglasiti za

Heil den Siegern! – Naj živijo

svetnika, kanonizirati

zmagovalci!

Heiligsprechung f prograsitev za

Heil dir! – Blagor ti!/Srečno!

svetnika, kanonizacija

dem Vaterlande zum Heile

gereichen – biti v blagor domovine Heiligtum n 1. svetišče 2. božanstvo 3. svetinja

Heiland m Zveličar, Odrešenik

Heiligung f svetost ◊

Heilanstalt f zdravilišče (*zdravilni

Heiligung der Sonn- und Feiertage

zavod, zdravilnica)

– svetost nedelj in praznikov

Heilarzt m zdravilec

Heilkraft f zdravilna moč

Heilbad n 1. zdravilna kopel 2. toplice heilkräftig – zdravilen Heilbericht m poročilo o ozdravitvi

Heilkunde f zdravilstvo

Heilbringer m Zveličar, Odrešenik

(→ Tierheilkunde) ◊

Doktor der gesamten Heilkunde –

heilen – 1. zdraviti, ozdraviti 2. celiti,

doktor vsega zdravilstva

zaceliti se 3. odpraviti škodo,

popraviti škodo

Heilkunst (→ Heilkunde)

Heilkünstler m zdravnik (*zdravitelj)

469

Heilmittel n zdravilo (*lek, lečilo) domovinska razmerja / Gesetz vom

Heilpflanze f zdravilna rastlina,





3. December 1863, betreffend die


zdravilno zelišče

Regelung der Heimatverhältnisse;

temu je sledil Zakon z dne 5.

Heilquelle f zdravilni vrelec

decembra 1896. l., s katerim se

Heilruf m ovacija (Naj živi …!/

izpreminjajo določila zakona z

Živel …!) (→ Hoch, hochleben,

dne 3. decembra 1863. l. o vredbi

Hochruf, Vivat-Rufen)

domovinskih razmer / Gesetz vom

heilsam – 1. zdravilen 2. koristen





5. December 1896, wodurch einige


Bestimmungen des Gesetzes vom


H

Heilsbotschaft f odrešenjsko oznanilo





3. December 1863, betreffend die


Heilstätte f zdravilišče

Regelung der Heimatverhältnisse,

Heil- und Pflegeanstalt f bolniški in

abgeändert werden (→ Heimatrecht)

oskrbovalni zavod

Heimatkunde f domoznanstvo

Heilung f 1. zdravljenje 2. ozdravitev Heimatkundler m domoznanec

Heilverfahren n zdravilni postopek

Heimatland n 1. domovinska dežela

Heim n domačija, dom

2. domovina ◊

(→ Feuerwehrheim, Nationalheim,

in sein Heimatland abschicken –

Sokolheim) ◊

odgnati v domovinsko deželo

Deutsches Heim (Pettau) –

(→ Schub)

Nemški dom (Ptuj)

heimatlich – domovinski, domač

Städtisches Heim (Laibach) –

(→ Scholle)

Mestni dom (Ljubljana)

heimatlos – brez domovine, brez

Heimarbeit f delo na domu

stalnega bivališča, brez (dokazljive)

Heimat f 1. domovina

domovinske pravice (*domovinstva)

(→ Wahlheimat) 2. domači kraj

Heimatmuseum n domovinski muzej

(*domovje)

Heimatort m domači kraj

heimatberechtigt – heimatberechtigt

(*domovinski kraj)

sein – imeti domovinsko pravico

Heimatrecht n domovinska pravica

(*domovinstvo) ◊

(*domovinstvo) (v skladu s Postavo

heimatberechtigt in Laibach –

z dne 3. decembra 1863, s katero se

z domovinsko pravico v Ljubljani

urejajo domovinska razmerja / Gesetz

Heimatberechtigte(r) m imetnik

vom 3. December 1863, betreffend

domovinske pravice (*domačinec)

die Regelung der Heimatverhältnisse,

Heimatberechtigung

se je domovinska pravica

(→ Heimatrecht)

(*domovinstvo) lahko pridobila

z rojstvom (durch die Geburt), s

Heimatgemeinde f domovinska

poroko (durch die Verehelichung),

občina (*domovna občina)

s sprejemom v domovinsko zvezo

Heimatgesetz n domovinski zakon

(durch die Aufnahme in den

(uradni naziv zakona: Postava z dne

Heimatverband) in s pridobitvjo

3. decembra 1863, s katero se urejajo javne službe (durch die Erlangung

470

eines öffentlichen Amtes); v

Heimfall m 1. pripad 2. zapadlost, Zakonu z dne 5. decembra 1896. l.,

povratni pripad (G II. 434)

s katerim se izpreminjajo določila

zakona z dne 3. decembra 1863.

heimfallen – 1. pripasti 2. zapasti ◊

l. o vredbi domovinskih razmer

frei heimfallen – prosto zapasti

/ Gesetz vom 5. December 1896,

(G II. 433)

wodurch einige Bestimmungen

Heimfälligkeitsrecht

des Gesetzes vom 3. December

(→ Heimfallsrecht)

1863, betreffend die Regelung der

Heimfallsrecht n pripadna pravica

Heimatverhältnisse, abgeändert

werden, je zlasti pomemben 2. člen, Heimgang m 1. pot domov 2. smrt H

ki se glasi: »Izrečnega vzprejema

Heimgegangene f pokojnica, rajnica

v domovinsko zavezo ne sme

Heimgegangene(r) m pokojnik, rajnik

občina bivališča odreči tistemu

avstrijskemu državljani, kateri

heimgehen – 1. iti domov 2. umreti

je po zadobljeni samopravnosti

Heimgesuchte(r) m prizadeti

skozi deset let, preden je prosil za

prebivalec, žrtev naravne nesreče

domovinsko pravico, prostovoljno

Heimgewerbe n domača obrt

in nepretrgoma prebival v občini.

(Die ausdrückliche Aufnahme in

heiminstradieren – izročiti tuje

den Heimatverband kann von der

vojaške begunce

Aufenthaltsgemeinde demjenigen

heimisch – domač (→ Penaten)

österreichischen Staatsbürger

Heimische(r) m domačin

nicht versagt werden, welcher

nach erlangter Eigenberechtigung

Heimkehr f povratek, vrnitev (domov)

durch zehn der Bewerbung um das heimkehren – vrniti se (domov) Heimatrecht vorausgehende Jahre

Heimkehrer m povratnik

sich freiwillig und ununterbrochen

in der Gemeinde aufgehalten

heimlich – 1. skriven, tajen 2. tajno, hat.)«)

naskrivaj

Heimatrolle f imenik občanov z

Heimlichkeit f tajnost ◊

domovinsko pravico, domovinski

in größter Heimlichkeit – v največji

imenik

tajnosti

Heimatschein m domovinski list,

heimsagen – odpovedati se, odreči se

domovnica (potrdilo o domovinski Heimsitz m domačija pravici/pristojnosti)

Heimsteuer f dota (V 256)

Heimatstaat m domača država

heimsuchen – 1. obiskati, obiskovati

Heimatverband m domovinska zveza

2. napasti, prizadeti (*obiskovan od

(→ Heimatrecht)

ognja, toče)

Heimatzuständigkeit f domovinska

Heimsucht (→ Heimweh)

pristojnost, domovinstvo

(→ Heimatrecht, zuständig)

Heimsuchung f 1. obisk, obiskovanje

(→ Maria) 2. huda preizkušnja,

nesreča, gorje

471

Heimtücke f zahrbtost, potuhnjenost

od obresti, ki naj bi izboljšali

heimtückisch – zahrbten, potuhnjen

gmotno stanje družine oz. gmotni

položaj oficirjeve vdove; višina

heimwärts – proti domu

zahtevanih dodatnih prihodkov

Heimweg m pot domov, povratek

je bila odvisna od vojaškega čina;

Heimweh n domotožje

tako je po uredbi iz leta 1907

poročna kavcija pri poročniku

Heimwehr f domobranstvo

znašala 30 letnih plač; poročne

heimzahlen – povrniti milo za drago,

predpise je prva izdala cesarica

maščevati se

Marija Terezija leta 1750, kasnejše

H

Heinze f kozolec

zadevne odredbe so bile izdane v

letih 1861, 1887 in 1907)

Heirat f 1. ženitev, poroka 2. možitev, poroka (→ Convenienz-Heirat,

Heirats-Contract (→ Heiratsvertrag)

Liebesheirat, Lustheirat, Mißheirat,

Heiratseinwilligung

Vernunftheirat)

(→ Eheeinwilligung)

heiraten – 1. oženiti se, poročiti se

heiratsfähig – 1. sposoben za poroko,

2. omožiti se, poročiti se

goden za ženitev 2. sposobna za

Heiratsabrede f ženitovanjski dogovor

poroko, godna za možitev

rentlose Heiratsabrede –

(→ Mädchen)

nedobičkonosen ženitovanjski

Heiratsgesuch n ženitna prošnja

dogovor

(*ženitevska prošnja)

Heiratsantrag m ženitna ponudba ◊

Heiratsgut n dota ◊

einen Heiratsantrag machen –

ein Heiratsgut zubringen – prinesti

zasnubiti

doto v zakon

Heiratsanzeige f ženitni oglas

Heiratslizenz f ženitno dovoljenje

(*ženitninski oglas)

(za vojaške osebe)

Heiratsausstattung f nevestina oprava

(→ Heiratsbewilligung)

(*oprema za neveste, oprema

Heiratslust f želja po poroki

nevest), bala (*bališče)

heiratslustig – kdor se želi poročiti

Heiratsbewilligung f ženitno

Heiratslustige(r) m moški, ki se želi

dovoljenje (dovoljenje za poroko, ki

poročiti

so ga avstrijskim častnikom izdajale

vojaške oblasti) (→ Heirats-

Heiratsmündigkeit f zrelost za

Caution)

zakonsko zvezo

Heiratsbrief (→ Heiratsvertrag)

Heiratsregister n matična knjiga

porok (→ Trauungs-Buch)

Heirats-Caution f ženitna kavcija

(za pridobitev ženitnega

Heiratsverbot (→ Eheverbot)

dovoljenja (Ehebewilligung)

Heiratsvertrag m ženitna pogodba,

so morali avstro-ogrski oficirji

ženitno pismo (→ Ehepacte(n))

zagotoviti dodatne prihodke

heiß – vroč (→ Brand)

(Nebeneinkünfte), npr. dohodke

472

heißen (hieß, hat geheißen) –

Held m junak (→ Maulheld) ◊

1. imenovati se 2. imenovati, praviti,

hochgefeierter Held – preslavni

reči, klicati 3. ukazati, veleti

junak

4. pomeniti ◊

Es heißt, er sei … – Pravijo, da je … Heldenmut m junaštvo In dem Vertrag heißt es, … –

heldenmütig – 1. junaški 2. junaško

V pogodbi je zapisano, da …

Heldin f junakinja

Der König ließ ihn binden. – Kralj

je ukazal, naj ga zvežejo.

helfen (half, hat geholfen) – pomagati

Wie heißt das auf deutsch? – Kako Helfer m pomočnik (→ Eideshelfer, se temu reče po nemško?

Fluchthelfer, Geburtshelfer,

H

Was soll das heißen? – Kaj pa to

Helfershelfer)

pomeni?

Helfershelfer m pomagač

jmdn. wilkommen heißen – izreči

(komu) dobrodošlico

hell – 1. jasen, svetel 2. jasno, svetlo Heißsporn m vročeglavec, prenapetež, Hellas n Helada, Grčija nestrpnež

Helle f jasnost, svetloba (→ Tageshelle)

heiter – 1. veder, vesel 2. jasno, vedro Hellebarde f helebarda (orožje v

(vreme)

obliki sulice s široko sekiro in

Heiterkeit f 1. vedrost, veselost

kavljem pod ostjo) (*bradnica)

(pogosto komentar v zapisnikih o

Hellebardier m vojak, oborožen s

zasedanju deželnega ali državnega

helebardo, helebardir (*bradničar)

zbora, npr. 'veselost' na levici),

Hellene m Helen, Grk

smeh 2. vedrina

Hellenismus m helenizem

Heizanlage f kurilna naprava

(→ Panhellenismus)

heizen – kuriti

Heller m vinar, heler (*nežica,

Heizer m kurjač (*kurilec)

penezek, belič, božjak) (1 krona =

(→ Lokomotivheizer,

100 vinarjev) (→ Schulheller)

Maschinenheizer, Ofenheizer)

bei Heller und Pfennig bezahlen –

Heizhaus n kurilnica

izplačati do zadnjega vinarja,

izplačati do zadnjega krajcarja

Heizperiode f kurilna sezona

(*kurilna perioda)

Hellseherin f jasnovidka

Heizverbot n prepoved kurjave

Helm m 1. čelada, šlem 2. najmanjša

(prva svetovna vojna)

enota poznosrednjeveške vojske

(celica najemniških vojakov, ki je

Hektik f 1. sušica, jetika 2. razburjenost, običajno zajemala vsaj enega težko

vročičnost, mrzličnost, hektika

oboroženega konjenika in paža

hektisch – 1. sušičen, jetičen, hektičen

oz. oprodo, lahko pa tudi drugo

(→ Fieber) 2. razburjen, vročičen,

pomožno in bojno osebje (v istem

mrzličen, hektičen

kontekstu so se uporabljali tudi

izrazi Gleve, Lanze in Spieß))

473

Helot m 1. helot (državni suženj v der Einrichtungen der Ehe, der

Šparti) 2. zatiranec

Familie, des Eigenthumes, oder

Hemd n srajca (→ Braunhemd,

Gutheißung von ungesetzlichen

Chorhemd, Panzerhemd, Schlafhemd,

oder unsittlichen Handlungen –

Schwarzhemd)

javno omalovaževanje institucij

ein grobes Hemd – srajca iz

zakona, družine, lastnine ali

domačega (grobega) platna

odobravanje nezakonitih ali

nemoralnih dejanj (*javno v

hemmen – ovirati, zavirati, zadržati

nič devanje naprav in ustanov

Hemmung f ovira, zavora, zadrževanje

zakona, rodovine, lasti, ali pohvala

H

Hend(e)l n piščanec

nepostavnih ali nenravnih djanj)

(→ Vergehen)

Hengst m žrebe (→ Beschälhengst)

Heraldik f grboslovje, heraldika

Hengstdepot n žrebčarna

heranrücken – približevati se, bližati se

Henker m rabelj

Heranrücken n približevanje

Henkersknecht m rabljev hlapec

heranziehen – pritegniti

Henne f kokoš

Heranziehung f pritegnitev

herabgelangt – prispel (*sem dan)

Herausforderer m izzivalec

herablassen – spustiti (kaj)

(*poklicovavec)

herablassen, sich – blagovoliti

herausfordern – izzivati

herablassend – prijazen, dostopen

(→ Protest, Kritik)

(do nižjega)

Herausforderung f izzivanje (*poklic)

Herablassung f 1. spust, spuščanje

herausgeben – 1. izdajati, izdati

2. blagovoljnost, vljudnost,

(*na svetlo dati) 2. vrniti drobiž

dostopnost

Herausgeber m izdajatelj

Herabminderung (→ Herabsetzung)

herbeiführen – 1. vzpostaviti, doseči

herabsetzen – zmanjšati, znižati

(→ Einigung) 2. povzročiti

(→ Steuer, Strafe)

Herbeiführung f 1. vpostavitev

Herabsetzung f zmanjšanje, znižanje

2. povzročitev

herabwürdigen – razžaliti, ponižati,

herbeilassen, sich – privoliti v (kaj),

zaničevati, omalovaževati

blagovoliti

Herabwürdigung f razžaljenje,

herbeischaffen – dobaviti, priskrbeti

poniževanje, zaničevanje,

omalovaževanje ◊

Herbeischaffung f dobava, oskrba

Herabwürdigung der Verfügungen Herberge f prenočišče, prebivališče, der Behörden – omalovaževanje

zavetje

oblastnih naredb (*poniževanje ali Herbst m jesen

v nič devanje naredb oblastnij)

(→ Vergehen)

Herbstmonat m september, kimavec

öffentliche Herabwürdigung

474

Herd m 1. ognjišče (→ Brennherd, von hohem Herkommen –

Feuerherd) 2. štedilnik

visokega rodu

(→ Kesselherd, Kochherd,

Küchenherd, Sparherd)

herkömmlich – običajen

3. domače ognjišče, dom 4. žarišče Herkunft f 1. izvor, poreklo 2. rod ◊

(→ Konfliktherd, Krisenherd,

von adeliger Herkunft –

Unruheherd) 5. mreža za lov na

plemiškega rodu

ptice (→ Vogelherd) ◊

von bäuerlicher Herkuft – po rodu

ein Herd der Unruhe – žarišče

kmet, kmečkega rodu

nemirov (→ Unruheherd)

von geringer/niedrigerer Herkunft

Herdstätte f ognjišče

– nižjega rodu

H

von hoher Herkunft – visokega

Herdsteuer f davek od ognjišča

rodu

hereditär – deden

von vornehmer Herkunft –

imenitnega rodu

Heredität f 1. dednost 2. dediščina

hernach – potem

hereinbringen – 1. izterjati

2. nadomestiti 3. pospraviti (žetev) heroisch – junaški, herojski hereingelangt – prispel (*sem dan)

Heroismus m junaštvo, herojstvo

Hereinspazieren – Hereinspazieren, Herold m 1. sel, glasnik meine Herrschaften! – Kar naprej,

2. napovedovalec, obrednik (pri

gospe in gospodje!

srednjeveških turnirjih), herold

Hergang m potek (dogodka)

Heros m junak

hergebracht – star, ustaljen, običajen

Herostratentum n sramotna

(→ Gewohnheit, Recht)

(z zločinom pridobljena) slava,

herostratstvo

hergegen (→ dagegen)

Herr m 1. gospod 2. pripadnik

hergestellt – ozdravel

visokega plemstva, gospod 3.

Hering m slanik

gospodar 4. Gospod, Bog ◊

Heringsschmaus m pojedina s slaniki

Haus des Herrn – Gospodova hiša

(na pepelnično sredo)

der Leib des Herrn – hostija

der Tag des Herrn – Gospodov

Herkommen n 1. navada, običaj, šega

dan, nedelja

2. rod, pokolenje ◊

Werter Herr! – Cenjeni gospod!

altes Herkommen – stari običaji

geistliche Herren – cerkveni

uralten Herkommens – prastarega

gospodi

pokolenja

die gestrengen Herren – ledeni

nach altem Herkommen – po stari

možje (Pankracij, Servacij,

navadi

Bonifacij: 12., 13. in 14. maj)

von bürgerlichem Herkommen –

ständiger Herr – stanoviten gospod

meščanskega rodu

(*stalen gospod)

von gutem Herkommen – iz dobre

weltliche Herren – posvetni

družine

gospodi



475

Herr der Lage/Situation sein –

Herrenzimmer n gospodarjeva

obvladati položaj

delovna soba

selig/sanft/ruhig im Herrn

entschlafen/entschlummern/

Herrgott m Gospod Bog

verscheiden – blaženo/spokojno/

Herrin f gospa, gospodarica

mirno zaspati v Gospodu (obrazec herrlich – 1. izredno lep, krasen, v osmrtnici)

čudovit 2. veličasten, slaven

ruhig und gottergeben im Herrn

entschlafen – mirno in vdano

Herrlichkeit f 1. veličastnost,

zaspati v Gospodu (obrazec v

veličastvo, veličastje, slava (tudi

H

osmrtnici)

v nagovoru) 2. (izredna) lepota,

krasota 3. gospostvo, regal ◊

Herren-Überzieher m moški

die Herrlichkeit Gottes – božja

površnik (lahek moški plašč),

slava

moška suknja

Herrschaft f 1. zemljiško gospostvo,

Herrenanschlag m tarife za ocenitev

gospostvo (V 214; G II. 156,

davčne osnove (pri davku na

194, 235) (→ Grundherrschaft,

imenjsko rento) (V 315)

Gutsherrschaft, Kameralherrschaften,

Herrenbank f gosposka klop (H 43)

Patrimonialherrschaften,

Herrendienst m tlaka (*gosposka

Pfandherrschaften,

služba, robota)

Pfandschillingherrschaften,

Religionsfondsherrschaft,

Herrengasse f Gosposka ulica

Studienfondsherrschaft) 2.

Herrengült f »gosposka imenjska renta«

moč, oblast, gospostvo (→

(V 314)

Landesherrschaft, Oberherrschaft,

Schirmherrschaft, Schutzherrschaft,

Herrenhaus n 1. gosposka zbornica

Selbstherrschaft, Staatsherrschaft,

(avstrijskega državnega zbora),

Vogteiherrschaft, Volksherrschaft,

gornji dom (V 438) (*gosposka hiša)

Vorherrschaft, Zwangsherrschaft,

2. graščina

Zwingherrschaft) 3. gosposka

Herrenhof m gosposki dvor, dvorec

4. graščina (*grajšina) 5. gospod,

Herrenkleidermacher m krojač za

gospodar (→ Herrschaften) ◊

moške obleke

angereihte Herrschaften – priključena

gospostva (V 197; H 18)

herrenlos – brez gospodarja, nikogaršnji

unter der Herrschaft – pod

Herrenmensch m večvreden človek,

vladavino

»nadčlovek« (geslo, ki ga je

die Herrschaft ausüben/

nacionalsocialistična ideologija

führen/haben – vladati (komu)

povzela po Nietzschejevem

(*gospodovati)

»Zarathustri« (1883–1885))

auf Wiederkauf verkaufte

Herrenstand m 1. gospoda, plemstvo,

Herrschaften – sistem upravljanja

gosposki stan (H 22) (*visoka

gospostev po zastavnih imetnikih

gospoda) 2. moška stran (v cerkvi)

in začasnih lastnikih na podlagi

rešilnega kupa – z možnostjo

Herrenstift n stolni kapitelj

ponovnega nakupa (G II. 178)

476

Herrschaften pl gospoda ◊

ureditev pločnika (*naprava

Meine Herrschaften! – Gospe in

trotoarja)

gospodje! (v nagovoru)

herumschwärmen – potepati se,

herrschaftlich – graščinski

klatiti se

(*grajšinski, patrimonialni)

(→ Forstmeister)

Herumschwärmer m potepuh, klatež

Herrschaftsbesitzer m graščak

herumstreifen (→ herumziehen)

(*grajščak, grajšak)

Herumstreifen (→ Herumziehen)

Herrschaftsdiener m graščinski

herumziehen – potepati se, klatiti se

hlapec (*grajščinski hlapec)

Herumziehen n klateštvo, potepanje ◊

H

Herrschaftshaus n graščina

bestimmungsloses Herumziehen –

Herrschaftsinhaber

brezciljno klateštvo

(→ Herrschaftsbesitzer)

liederliches Herumziehen –

zanikrno klateštvo

Herrschaftsschloß n gospoščinski

nächtliches Herumziehen – nočno

grad

klateštvo

herrschen – 1. vladati (*cesarjevati,

Hervorruf m klicanje (igralca pred

cesaričiti, kraljevati, kraljičiti,

zastor)

vojvodovati, kneževati),

gospodovati 2. razsajati

hervorrufen – 1. poklicati (igralca

(→ Krankheit) 3. biti razširjen,

pred zastor) 2. povzročiti, sprožiti

prevladovati (vzdušje) (→ Treiben)

hervortun, sich – izkazati se,

Herrscher m vladar

odlikovati se (→ Kampf)

(→ Alleinherrscher, Selbstherrscher) ◊ herwärts – sem, semkaj (*tu sem) ◊

absoluter Herrscher – samodržec,

vom 1. Jänner an herwärts – od

absolutistični vladar

1. januarja dalje (do sedaj)

Herrscherin f vladarica

Herz n srce ◊

herrühren – izvirati, izhajati

die Güte des Herzens – srčna

dobrota (→ Herzensgüte)

herstellen – 1. izdelovati, izdelati 2.

betrübten Herzens – potrtega srca,

vzpostaviti (→ Ordnung)

užaloščen

3. ustanoviti 4. ozdraveti

tiefbetrübten Herzens – globoko

Herstellung f 1. izdelovanje, zdelava, užaloščen (→ Nachricht)

zgraditev (*naprava) 2. vzpostavitev

aus tiefbewegtem Herzen –

(*ustanovljenje) 3. ustanovitev

globoko ganjen

(*naprava) 4. okrevanje ◊

tief zu Herzen gehende

Herstellung der Gesundheit –

Trauerchöre – ganljive žalostinke

okrevanje

am Herzen liegen – biti pri srcu

Herstellung der Ruhe und

Herzanfall m srčni napad

Ordnung – vzpostavitev miru in

reda (*ustanovljenje pokoja in reda) Herzbeutel m osrčnik Herstellung des Gehsteiges –

Herzbeutelwassersucht f vodenica

osrčnika

477

herzen – rad imeti, ljubiti

Herzschlag m 1. srčni utrip 2. srčna

Herzensangelegenheit f srčna zadeva

kap

Herzensgüte f srčna dobrota

Herzstoß m sunek v srce

(→ Gnadenstoß)

Herzenslust f srčno veselje ◊

mit Herzenslust – z vsem srcem

Herzstück n osrednji del, osrčje

nach Herzenslust – po mili volji

Herzwassersucht f srčna vodenica

Herzenssache

hesterno – včeraj

(→ Herzensangelegenheit )

Hetze f 1. draženje, ščuvanje, hujskanje

H

Herzfehler m srčna napaka, srčna

(→ Kriegshetze) 2. pogon (lov)

hiba ◊

organischer Herzfehler – organska hetzen – 1. dražiti, ščuvati, hujskati srčna napaka, organska srčna hiba

2. gnati, poditi

herzhaft – srčen, hraber

Hetzer m hujskač

Herzhaftigkeit f srčnost, hrabrost

Hetzjagd f pogon (na konjih in s psi

gonjači)

herzinnig – prisrčen (→ Dank)

Hetzkampagne f hujskaška kampanja

Herzklopfen n bitje srca ◊

heftiges Herzklopfen – močno bitje Hetzlied n hujskaška pesem srca

Hetzpropaganda f hujskaška

Herzlähmung f odpoved srca

propaganda

(*otrpnenje srca)

Hetzrede f hujskaški govor

herzlich – srčen, prisrčen, iskren ◊

Heu n seno (→ Spätheu) ◊

Herzliche Grüßen von … –

ein Fuder Heu – voz sena

S prisrčnimi pozdravi …

(→ Heufuder)

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

Heu trocknen – sušiti seno

mein herzliches Beileid – iskreno

Heubaum m žrd

sožalje

seine Mordtat herzlich bereuen –

Heuboden m senik, skedenj (*pod)

umor iskreno obžalovati

Heuchler m hinavec

herzlos – brezsrčen

heuer – letos

Herzog m vojvoda (V 107)

Heuernte f košnja

(→ Erzherzog, Großherzog)

Heuert m julij, mali srpan

Herzogin f vojvodinja (→

Heuet (→ Heuert)

Erzherzogin, Großherzogin)

Heufuder n voz sena

Herzogtum n 1. vojvodina

(V 107; H 18), vojvodstvo

Heugabel f senene vile

(→ Erzherzogtum, Großherzogtum, Heumahd f 1. košnja 2. senožet Stammesherzogtum) 2. Vivodina ◊

Heumäher m kosec

Herzogtum Krain – vojvodina

Kranjska

Heumonat m julij, mali srpan

478

Heurechen m senene grablje

Hiebwunde f rana od udarca (*usek,

Heurige(r) m mlado vino

seknina) ◊

Hieb- und Stichwunden – rane od

Heuscheuer (→ Heuboden)

udarcev in vbodov

Heuscheune (→ Heuboden)

hienieden (→ hiernieden)

Heuschober m kopica sena, stog

hierämtlich – s tega urada (*touraden)

Heuschupfe (→ Heuboden)

(→ Einschreiten)

Heuschuppen (→ Heuboden)

hieramts – 1. s tega urada (*touraden)

Heustadel (→ Heuboden)

2. pri tem uradu (*touradno)

H

heute – danes

Hierarchie f razvrstitev po družbenem

položaju, hierarhija

heutig – današnji ◊

mit Heutigem – z današnjim dnem hierbezirks – pri tukajšnjem okraju Heutrocknen n sušenje sena

hiergerichts – pri tukajšnjem sodišču

heutzutage – dandanašnji

hierländig – tudeželen

Heuwiese f senožet

hierländisch (→ hierländig)

Hexe f čarovnica

hiernach – 1. po tem 2. potem, potlej Hexenmeister m čarovnik

hiernächst – poleg tega, zraven tega

(*vrh tega)

Hexenstuhl m čarovniški stol

(mučilno orodje)

hiernieden na tem svetu, na zemlji

Hexer (→ Hexenmeister)

Hieronymiten pl hieronimiti (H 28)

Hexerei f čarovništvo

Hieronymustag m god sv. Hieronima:





30. september


HH. = Herren pl 1. gospoda 2. gospodi

hierortig – tukajšnji

HH. = Hoheiten pl visokosti

(→ Hoheit)

hierörtlich (→ hierortig)

H.H. = Hochwürdiger Herr/

hierorts – tukaj, tod

Hochwürdigster Herr

hi(e)rsch (→ Hirse)

(→ hochwürdig)

hierstellig – tuuraden

H./h. = Heilig/heilig (→ heilig)

hierüber – o tem

Hieb m udarec, zamah, sunek ◊

hierzu – k temu

auf einen Hieb – na en mah

jmdm. einen Hieb geben – udariti

hierzulande – v teh krajih, tukaj

(koga), mahniti (koga), počiti (koga) hies. = hiesig (→ hiesig)

Der Postenführer versetzte ihm

mit dem Säbel einen Hieb auf die

hiesig (→ hierortig)

rechte Halsseite. – Vodja orožniške hie und da – včasih postaje ga je s sabljo udaril po desni hiezu (→ hierzu) strani vratu.

Hilariustag m god sv. Hilarija: 13.

Hiebwaffe f sečno orožje

januar

479

Hilfe f pomoč (→ Abhilfe, Aushilfe) ◊ Hilfspersonale n pomožno osebje humanitäre Hilfe – humanitarna

(*pomočno osebje)

pomoč

Hilfe gewähren – nuditi pomoč

Hilfsplatz m obvezovalnica,

Hilfe leisten/schaffen – pomagati

obvezovališče (za ranjence)

erste Hilfe leisten – nuditi prvo

(*obezišče, pomočišče)

pomoč

Hilfstruppen pl pomožne čete

zu Hilfe eilen – priskočiti na pomoč

(*pomočne čete)

Hilfebedürftige(r)

Hilfsverein m pomožno društvo

(→ Hilfsbedürftige/r)

(*pomočno društvo) ◊

H

Hilfeleistung f pomoč ◊

patriotischer Hilfsverein –

erste Hilfeleistung – prva pomoč

patriotično pomožno društvo

(*patriotično pomočno društvo)

Hilferuf m klic na pomoč

Hilfswerk n dobrodelna organizacija

hilflos – nemočen, nebogljen (→ Kind)

(→ Winterhilfswerk)

Hilflosigkeit f nemoč, nebogljenost

Himbeere f malina

Hilfsamt n pomožni urad

Himmel m 1. nebo 2. nebesa

Hilfsarbeiter m pomožni delavec ◊

3. baldahin (→ Betthimmel,

gewerblicher Hilfsarbeiter –

Thronhimmel, Traghimmel) ◊

obrtniški pomočnik

der Segen des Himmels – nebeški

blagoslov

Hilfsbeamten-Kranken- und

selig im Himmel – zveličan

Unterstützungs-Verein (→ Verein)

unter freiem Himmel – na

Hilfsbeamte(r) m pomožni uradnik

prostem (*pod milim nebom)

hilfsbedürftig – potreben pomoči

Versammlungen unter freiem

Himmel – zborovanja pod milim

Hilfsbedürftige(r) m ubožec, siromak

nebom, zborovanja na prostem

Hilfskasse f podporna blagajna

Himmelbett n postelja z baldahinom

(*pomočna blagajnica)

(*postelja z nebom)

Hilfslehrer m pomožni učitelj

Himmelfahrt f 1. vnebohod

(učitelj za neobvezne predmete)

(→ Christus) 2. vnebovzetje

Hilfsleistung f pomaganje, pomoč

(→ Maria)

Hilfs- oder Förderklassen pl

Himmelfahrtskommando n žrtvovani

pomožni ali pospeševalni razredi

vojaški oddelek

(v skladu s Šolskim in učnim redom

Himmellaudon! – Fiks lavdon!

za obče ljudske šole in za meščanske

(kletvica – po avstrijskem

šole / Schul- und Unterrichtsordnung

vojskovodji Laudonu)

für allgemeine Volksschulen und

für Bürgerschulen z dne 29.

himmelmild – predobrotljiv

septembra 1905 so bili pomožni

Himmelreich n nebeško kraljestvo,

ali pospeševalni razredi namenjeni

nebesa

za pouk »ne polnoumnih ali slabše Himmelsgegend f stran neba (*stran nadarjenih otrok«)

sveta)

480

Himmelstrich m podnebje, klima

hingebungsvoll – 1. požrtvovalen

Himmelswillen – Um

(*žrtvovanjapoln) 2. predan, vdan

Himmelswillen! – Za božjo voljo!

hingelegt – pretekel, minul

himmelweit – izredno, skrajno,

Hingeschiedene f pokojnica, rajnica

neizmerno

Hingeschiedene(r) m pokojnik, rajnik

himmlisch – nebeški (→ Segen)

hinken – šepati (*šantati)

hinan – gor, navzgor, navkreber

hinkend – šepav (*šantav)

hinausschieben – odložiti, odlagati

Hinkende(r) m šepavec (*šantavec)

hinderlich – zaviralen, moteč

Hinker (→ Hinkende/r)

H

hindern – 1. ovirati 2. preprečiti

Hinkunft – in Hinkunft – v bodoče

Hindernis n ovira, zadržek ◊

gerichtliches Hindernis – zakoniti hinkünftig (→ Hinkunft) zadržek (pri poroki)

hinlänglich – zadosten, tehten

kirchliches Hindernis – cerkveni

(→ Ursache)

zadržek (pri poroki)

hinlegen – 1. odložiti 2. plačati

unüberwindliches Hindernis –

nepremagljiva ovira

hinnehmen – sprijazniti se s (čim),

Hindernisse überbrücken/

sprejeti (kaj) (→ Niederlage, Verlust)

überwinden – premagati ovire

hinreichend – zadosten

Hindernisse in den Weg legen/

hinrichten – usmrtiti (→ Feuer,

stellen – ovirati

Schwert, standrechtlich, Strang)

Hinfahrt f 1. vožnja tja 2. smrt

Hinrichtung f usmrtitev ◊

hinfort – vnaprej, nadalje, v prihodnje

Hinrichtung vom Leben zum Tod –

hinfür(o) (→ hinfort)

*kazen od življenja na smrt, usmrtitev

(smrtna kazen) (→ Zauberei)

Hingabe f predanost, vdanost, zavzetost

mit rühmenswerter Hingabe –

Hinrichtungspeloton n usmrtitveni

z hvalevredno zavzetostjo

vod, eksekucijski vod

Hingang m smrt

Hinrichtungsstätte f morišče

Hingebung f 1. požrtvovalnost

Hinscheid (→ Hinscheiden)

2. predanost, vdanost ◊

hinscheiden – umreti

selbstlose Hingebung – nesebična

Hinscheiden n smrt

predanost

die ererbte Treue und Hingebung

hinstellen – 1. postaviti 2. prikazati

für unseren Monarchen – prirojena

kot

zvestoba in vdanost našemu

Hintangabe f oddaja

vladarju

hintangeben – oddati

die mit Hingebung und

Aufopferung geleisteten Dienste

hintanhalten – ustaviti, preprečiti,

– predano in požrtvovalno

odpraviti

službovanje

Hintanhaltung f ustavitev, odprava

481

hintansetzen – zanemariti

Hinterlassung f zapustitev

Hintansetzung f zanemarjanje

hinterlegen – 1. izročiti v hrambo,

hinterbleiben – ostati za (kom),

deponirati 2. položiti, deponirati

preostati

Hinterlegung f 1. izročitev v hrambo,

Hinterbliebene pl člani pokojnikove

deponiranje 2. položitev, polog,

družine, svojci umrlega (→

depozit

Kriegshinterbliebene) ◊

Hinterlist f zvijača

die trauernden Hinterbliebenen –

žalujoči ostali

Hintermann m 1. mož, stoječ ali

sedeč zadaj 2. mož v ozadju

H

hinterbringen – ovaditi, naznaniti

(skrivni podpornik) 3. obrambni

(*donesti)

igralec

Hinterbringer m ovaduh (*donašavec, Hintersaß m 1. naseljenec na donašač)

gospodovem svetu, prebivalec nekega

Hinterfront f zadnja stran poslopja

okoliša (V 79; G II. 286) 2. bajtar,

kajžar, kočar

Hintergedanke m skrita misel

hinterstellig – dolžan

hintergehen – prevarati, ukaniti

Hintertreffen n 1. zadnja straža

Hintergrund m ozadje ◊

2. neugoden položaj ◊

im Hintergrund stehen – biti v

ins Hintertreffen bringen – spraviti

ozadju

v neugoden položaj

Hinterhalt m 1. zaseda 2. podpora ◊

ins Hintertreffen geraten – znajti se

einen Hinterhalt haben – imeti

v neugodnem položaju

podporo

hinterziehen – utajevati, utajiti

einen Hinterhalt legen – postaviti

(→ Steuer)

zasedo

in einen Hinterhalt geraten – zaiti Hinterziehung f utajevanje, utaja v zasedo, pasti v zasedo

(→ Steuerhinterziehung)

im Hinterhalt liegen – biti v zasedi Hintritt m smrt ◊

hinterhältig – zahrbten, potuhnjen,

zeitlicher Hintritt – smrt (*odhod s

hinavski

tega sveta, odmertje, smert)

Hinterhaus n dvoriščno poslopje

Hin- und Rückreise f povratno

potovanje

Hinterlade-Geschütz n top na

polnjenje od zadaj

Hinweis m opozorilo ◊

unter Hinweis auf etwas – sklicujoč

Hinterlader m puška na polnjenje od

se na (kaj) (*kazoč na kaj)

zadaj (*puška ostraguša)

hinweisen – opozoriti na (kaj)

Hinterladgewehr (→ Hinterlader)

hinzufügen – dodati (*pristaviti)

Hinterland n zaledje

Hiobsbotschaft f zloglasna napoved,

hinterlassen – zapustiti (komu kaj)

huda novica, slaba vest

Hinterlassenschaft f zapuščina

Hirn n možgani

482

Hirnschlag m možganska kap

Hobelbank f skobeljnik

Hirsch m jelen

Hobelmaschine f skobelni stroj,

Hirsch (→ Hirse)

skobeljnik

Hirschfänger m lovski nož (*lovski meč) hobeln – skobljati Hirse f proso

hoch – 1. visok (→ Adel, Gericht, greifen, Haus, Herkommen,

Hirsebrei m prosena kaša

Hofkanzlei, Jagd, See, Stand, Hirsebrot n proseni kruh (*prosenjak)

Standesperson, Versammlung, Weihe) Hirt(e) m pastir (→ Kuhhirt, Oberhirt,

2. velik (→ Maß, Messe) ◊

Ochsenhirt, Rinderhirt, Schweinhirt,

hoch schätzen – visoko ceniti

H

Viehhirt) ◊

(→ hochgeschätzt)

Guter Hirte – Dobri pastir

hoch und teuer versichern –

pridušati se

Hirtenbrief m pastirsko pismo

(*pastirski list)

Hoch n živio-klic, slava-klic ◊

Er brachte ein dreimaliges Hoch

Hirtin f pastirica

auf Se. Majestät den Kaiser aus. –

hissen – dvigniti (zastavo), obesiti

*Zaklical je trikratni 'živio' na

(zastavo) (→ Halbmast, Halbtopp)

Njegovo Veličanstvo cesarja.

Historie f 1. zgodovina

Hoch der König! – Naj živi kralj!

(→ Prähistorie) 2. povest

hochachtbar – 1. velecenjen,

Historiker m zgodovinar, historiograf

velespoštovan 2. velecenjeni,

velespoštovani (v nagovoru)

Historiograph (→ Historiker)

hochachtend – 1. velespoštovan

Historiographie f zgodovinopisje,

2. velespoštovano, z

historiografija

velespoštovanjem (vljudnostna

historisch – zgodovinski, historični

fraza na koncu dopisa)

Historischer Verein für Krain

Hochachtung f spoštovanje, čaščenje ◊

(→ Verein)

Empfangen Euer Wohlgeboren die

Hitze f vročina

Versicherung meiner vollkommenen

Hochachtung. – Vaše blagorodje

hitzig – 1. vroč 2. razgret, srdit

prosim, da sprejme zagotovilo

(→ Gefecht, Kampf)

mojega odličnega spoštovanja.

Hitzkopf m vročekrvnež

(vljudnostna fraza na koncu

Hitzschlag m vročinska kap

uradnega dopisa)

Genehmigen, Euer

HJ = Hitlerjugend f Hitlerjeva

Hochwohlgeboren, die Versicherung

mladina (1926 ustanovljena

meiner vollkommenen/vorzüglichen

mladinska organizacija NSDAP)

Hochachtung … – Dovolite, da

hl./Hl. = heilig/Heilig (→ heilig)

Vašemu visokemu blagorodju

Hn. = Herrn – 1. gospoda 2. gospodu

izrazim svoje odlično spoštovanje …

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

h. o. = hierortig (→ hierortig)

Mit der Versicherung aufrichtigster

483

Hochachtung empfiehlt sich Ihnen hochansehnlich (→ hochangesehen) Ihr ergebener … –

*V najodličnejšem spoštovanju

hochbetagt – zelo star

priporočam se Vam Vaš vdani …

Hochburg f 1. trdnjava (nad mestom),

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

glavno oporišče, zatočišče za

Mit vorzüglicher Hochachtung … –

meščane 2. središče političnega oz.

Z odličnim spoštovanjem …

duhovnega gibanja

(*Z velespoštovanjem …)

Hochderselbe (Hochdieselbe) –

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

Njegova visokost (Njena visokost)

… und verbleibe mit vorzüglicher

H

Hochachtung Ihr … – … z

Hochebene f visoka planota

odličnim spoštovanjem Vaš …

hochedelgeboren – 1. preblagoroden

(*in ostanem z odličnim

2. preblagorodni (v nagovoru)

spoštovanjem Vaš …) (vljudnostna

(→ Hochedelgeboren)

fraza na koncu pisma)

Hochedelgeboren – Euer

… zeichne ich mit vorzüglicher

Hochedelgeboren! – Preblagorodni

Hochachtung/zeichne ich

gospod!

hochachtungsvoll … – … *beležim/

znamujem z odličnim spoštovanjem hochehrwürdig – 1. velečastit

… (vljudnostna fraza na koncu

2. velečastiti (v nagovoru)

pisma)

hochfein – izredno fin (*jako fin)

Hochachtungsvoll(st) … –

Hochfläche f visoka planota

Z odličnim (najodličnejšim)

Hochfreie pl visoki svobodnjaki (V 119), spoštovanjem …

visoki fevdalci, visoko plemstvo

(*Z velespoštovanjem …)

(G II. 83, 108)

(vljudnostna

fraza na koncu pisma)

hochgeachtet – 1. velespoštovan,

(→ Hochachtung)

velecenjen 2. velespoštovani,

velecenjeni (v nagovoru)

Hochadel m visoko plemstvo

hochgebietend – 1. vsemogočen

hochadelig – 1. prežlahten

(*preoblasten) 2. vsemogočni

2. prežlahtni (v nagovoru)

(v nagovoru)

Hochaltar m glavni oltar

Hochgebirge n visokogorje

Hochamt n slovesna maša, maša z

hochgeboren – 1. visokoroden

leviti (*vélika maša, péta maša)

(*visokorojen) 2. visokorodni

(missa sollemnis) ◊

(v nagovoru)

Zelebrierung des Hochamtes –

darovanje slovesne maše

Hochgeboren – Euer Hochgeboren!

feierliches Hochamt – slovesna maša

– Visokorodni gospod!/Vaše

gesungenes Hochamt – peta maša

visokorodje!

ein (feierliches) Hochamt

hochgeehrt – 1. velespoštovan, visoko

zelebrieren – darovati slovesno mašo

spoštovan, velečastit (*visokočastit,

hochangesehen – veleugleden,

velečestit) 2. velespoštovani, visoko

velespoštovan

spoštovani, velečastiti (v nagovoru) ◊

484

Hochgeehrter Herr!/

hochmütig – prevzeten, ošaben, ohol

Hochgeehrtester Herr! –

Velespoštovani gospod!/ Visoko

hochnäsig – ošaben (*visokonosat)

spoštovani gospod!/Velečastiti

Hochofen m visoka peč, plavž

gospod!

Hochparterre n visoko pritličje

hochgefeiert – preslaven (→ Held)

Hochruf m živio-klic, slava-klic

Hochgefühl n navdušenje,

(→ hochleben) ◊

zanesenjaštvo, entuziazem

begeisterte Hoch- und Slavarufe –

hochgelehrt – zelo učen

nadušeni živio- in slava-klici

Das Publicum brachte lebhafte

hochgelobt – nadvse hvalevreden

Hochrufe auf den Kaiser aus. –

H

hochgeneigt – zelo naklonjen

Iz občinstva so odmevali navdušeni

živio-klici na cesarja.

Hochgericht n morišče, vislice

Hochsaison f visoka sezona, glavna

hochgeschätzt – 1. velecenjen

sezona

(*visokočislan, visokocenjen)

2. velecenjeni (v nagovoru)

Hochschule f visoka šola

(*visokočislani, visokocenjeni)

(*velika šola), univerza

hochgestellt – na visokem položaju

Hochschüler m visokošolec, študent

(→ Beamte/r)

Hochschülerschaft f visokošolci,

hochgewaltig (→ hochgebietend)

študenti

hochherzig – velikodušen, plemenit

hochselig – rajni slavnega spomina,

(*visokodušen, blagosrčen,

pokojni slavnega spomina

velikosrčen, žlahtnomisleč)

Hochselige(r) m rajnik slavnega

(→ Gabe)

spomina, pokojnik slavnega spomina

hochl. = hochlöblich (→ hochlöblich)

hochsinnig (→ hochherzig)

Hochland n višavje, višava

Hochsommer m visoko poletje

hochleben – Es lebe hoch …! –

Hochstand m visoka preža (lov)

Naj živi …!/Živel …!

Hochstappler m nastopač, gizdalin

hochlöblich – 1. veleslaven

(*hohštapler)

2. veleslavni (v nagovoru)

(→ Landschaft) ◊

Höchstbesteuerte(r) m najvišji

Hochlöblicher Stadtmagistrat! –

davčni zavezanec

Veleslavni mestni magistrat!

(*najviši obdačenec)

Hochmeister m veliki mojster

höchstderselbe – (isti) prevzvišeni

nemškega viteškega reda

(*prevzvišeni isti)

hochmögend – mogočen, vpliven,

Hochstift n stolni kapitelj

ugleden

Hochstiftskirche f stolna cerkev

Hochmut m prevzetnost, ošabnost,

Höchstpreis m najvišja cena ◊

oholost, napuh

Festsetzung von Höchstpreisen –

določitev najvišjih cen

485

höchstselig – höchstseliger Kaiser –

der Staatsverfassung, oder auf

visokopokojni cesar

Zuziehung oder Vergrösserung

Höchststrafe f najvišja kazen

einer Gefahr von aussen gegen den

Staat angelegt wäre); veleizdajalec

hochtönend – visokozveneč (→ Wort)

je bil obsojen na smrt z obešanjem)

hochtrabend – visokoleteč, napihnjen, Hochverräter m veleizdajalec pompozen (→ Phrase, Rede)

hochw. = hochwürdig (→ hochwürdig)

Hoch- und Deutschmeister des

Deutschen Ritter-Ordens m veliki Hochwacht f gorska straža

mojster nemškega viteškega reda

Hochwald m visoki gozd, panovec, boršt H

(naziv, ki ga je velikemu mojstru

(V 227), gozd visoke rasti

podelil cesar Ferdinand I. s svojim

patentom leta 1840)

Hochwarte f razgledna točka

(→ Ritterorden)

(*razgledišče)

hochverdient – velezaslužen

Hochwasser n visoka voda, poplava,

(*mnogozaslužen, prezaslužen)

povodenj

hochverehrt – 1. velecenjen,

hochwichtig – izredno pomemben

velespoštovan, velečastit (*visoko

hochwohlgeboren – 1. preblagoroden,

čestit, velečestit) 2. velecenjeni,

veleblagoroden 2. preblagorodni,

velespoštovani, velečastiti (*visoko

veleblagorodni (v nagovoru)

čestiti, velečestiti) (v nagovoru) ◊

(→ Hochwohlgeboren)

Hochverehrter Herr!/

Hochwohlgeboren – Euer

Hochverehrtester Herr! –

Hochwohlgeboren! –

Velecenjeni gospod!/Velespoštovani

Preblagorodni gospod!/

gospod!/Velečastiti gospod!

Veleblagorodni gospod!

(*Visoko čestiti gospod!/Velečestiti

gospod!)

Hochwürden – Euer Hochwürden!

– 1. Častiti gospod!/Prečastiti

hochverehrtest- (→ hochverehrt)

gospod! (v nagovoru za duhovnika)

Hochverrat m veleizdaja (*velika

2. Prevzvišeni gospod!

izdaja) (→ Verbrechen) (v cesarskem

(v nagovoru za visokega cerkvenega

patentu Franca II. O veleizdaji

dostojanstvenika, npr. knezoškofa)

in njenem kaznovanju / Ueber

hochwürdig – 1. častit, prečastit

Hochverrath und dessen Bestrafung

2. častiti, prečastiti (*visoko

z dne 2. januarja 1795 je zaradi

čestiti, velečestiti) (v nagovoru

zločina veleizdaje obsojen tisti, ki

za duhovnika) 3. prečastitljiv,

ogroža osebno varnost poglavarja

prevzvišen 4. prečastitljivi,

države (der die Sicherheit des

prevzvišeni (v nagovoru za visokega

Oberhauptes des Staates verletzet)

cerkvenega dostojanstvenika, npr.

in tisti, ki bi z nasiljem skušal

knezoškofa) ◊

spremeniti državno ureditev ali

Hochwürdiger Herr Pfarrer! –

ogrožal državo od zunaj (der

Častiti gospod župnik! (*Čestiti

etwas unternimmt, was auf

gospod župnik!)/Prečastiti gospod

eine gewaltsame Umstaltung

župnik! (*Visoko čestiti gospod

486

župnik!/Velečestiti gospod župnik)

Hof halten – dvorovati, stolovati,

Hochwürdigster Herr

rezidirati

Fürstbischof! – Prevzvišeni gospod

jmdm. den Hof machen – 1. dvoriti

knezoškof!

(komu) (*hofirati) 2. pokloniti se

Se. fürstlichen Gnaden der

(komu)

Hochwürdigste Herr Bischof … –

Njegova knežja milost prevzvišeni

Hofamt n dvorni urad, dvorna služba

gospod škof …

Hofarbeiter m delavec na dvorišču

Hochzeit f poroka (*ženitnina) ◊

(npr. ljubljanske mestne plinarne)

goldene Hochzeit – zlata poroka

Hofbeamte(r) m dvorni uradnik

silberne Hochzeit – srebrna

Hofbediente(r) m dvorni služabnik

H

poroka

Hochzeit halten – svatovati

Hofburg f dvor

(*pirovati)

Hofdame f dvorna gospa, dvorjanka

Hochzeitenlader m vabitelj na

Hofdekret n dvorni dekret

poroko, vabilec na poroko (*vabnik, Hofdienste pl dvorne službe (G II. 350) vabič)

Hofer m 1. ofer (V 492) 2. poljedelski Hochzeiter m ženin

delavec (G II. 401)

Hochzeiterin f nevesta

hoffen – upati, nadejati se ◊

Hochzeitsleute pl svatje

zu Gott hoffen – zaupati v Boga

Hochzeitsmahl n poročno kosilo

Hoffnung f upanje, pričakovanje ◊

(*pir, pirovanje, svatovanje), ohcet

gegründete Hoffnung – utemeljeno

Hochzeitsschmaus

upanje

(→ Hochzeitsmahl)

getäuschte Hoffnungen –

izneverjena upanja

Hochzeitszug m ženitovanjski

gewisse Hoffnung – trdno upanje

sprevod

in der Hoffnung/von der Hoffnung

Hocker m stolček, pručka

getragen – v upanju, upajoč

Höcktig (→ Hektik)

die Hoffnung erfüllt sich – upanje

se uresniči

Hof m 1. dvor (V 75) 2. dvorec (G II.

die Hoffnung haben/hegen/nähren

235) 3. pristava (G II. 84, 97)

– gojiti upanje, upati

(→ Meierhof, Wirtschaftshof) 4.

sich der Hoffnung hingeben –

dvorišče (→ Haushof, Hühnerhof)

gojiti upanje, upati

5. kmetija ◊

jmdm. Hoffnungen machen –

Hof (Graz, Wien) – dvor (Gradec,

navdajati (koga) z upanjem

Dunaj) (H 19, 20)

sich keine Hoffnungen machen –

Allerhöchster Hof/Kaiserlicher

ne pričakovati

Hof – Najvišji dvor (*Najvišje

guter Hoffnung sein – biti v

dvorstvo), Cesarski dvor

(veselem) pričakovanju, biti noseča

Haus und Hof – celotno

ohne Hoffnung sein – biti brez

premoženje, domačija

upanja

am/bei Hofe – na dvoru

voller Hoffnung sein – trdno upati

487

in die Hoffnung kommen –

Hofkommissar m dvorni komisar (H 32)

zanositi

Unsere Hoffnungen sind getäuscht Hofkommission f dvorna komisija worden. – Naše upanja so se

(H 31-33) (→ Navigations-

izneverila.

Hofkommission) ◊

der Hoffnung Raum geben –

Hofkommission in

vdajati se upanju

Landessicherheitssachen – dvorna

komisija v zadevah deželne varnosti

hoffnungslos – breuzupen

(H 22)

Hoffnungslosigkeit f brezupnost

Hofkriegsrat m dvorni vojaški svèt

H

hoffnungsvoll – upapoln (*nadepoln),

(za Vojno krajino (Militärgrenze)

obetaven

je bil dvorni vojaški svèt

(Hofkriegsrat) druga stalna

Hoffuß m stari sistem razvrstitve

vojaška institucija habsburške

kmečke posesti

monarhije; leta 1556 ga je

Hofgestüt – K. k. Hofgestüt Lipizza

ustanovil cesar Ferdinand I.,

n C. kr. dvorna žrebčarna Lipica

leta 1848 pa nadomestilo vojno

Hofgesuch n na dvor naslovljena

ministrstvo (Kriegsministerium))

prošnja

Hofkzl. = Hofkanzlei (→ Hofkanzlei)

Hofhaltung f dvor, dvorjanstvo

Hoflager n dvor ◊

(*dvoranstvo), dvorjani

Allerhöchstes Hoflager – Najvišji

Hofhaltungsordnung f red za dvorno

dvor (*Najvišje dvorstvo), Cesarski

službo (V 336)

dvor

sein Hoflager halten – dvorovati,

hofieren – 1. dvoriti (*hofirati)

stolovati, rezidirati

2. prilizovati se 3. podelati se

Hofleute pl 1. dvorjani (*dvorniki,

höfisch – dvorski

dvorani) (→ Hofmann) 2. oskrbniki

Hofkammer f dvorna komora ◊

(→ Hofmann)

Wiener i.ö. Hofkammer – dunajska

höflich – prijazen

notranjeavstrijska dvorna komora (H

19, 22, 37)

höflichst – najprijazneje ◊

Der Magistrat wird höflichst

Hofkammerprokurator m dvorni

ersucht, … – Magistrat

komorni prokurator (H 19, 21, 38)

najprijazneje zaprošamo, …

Hofkammerprokuratur f dvorna

(obrazec v uradnem dopisu)

komorna prokuratura (H 19, 21, 38) Hoflieferant m dvorni dobavitelj Hofkanzlei f dvorna pisarna (*dvorna Höfling m dvorjan (*pridvornik) pisarnica) ◊

Wiener i.ö. Hofkanzlei – dunajska

Hofmann m 1. dvorjan

notranjeavstrijska dvorna pisarna

(*dvornik, dvoran) 2. oskrbnik

(H 20)

Hofmeister m 1. dvorni mojster

hohe Hofkanzlei – visoka dvorna

(*dvorni opravnik, dvorni hišnik)

pisarna (*veličastliva dvorna

2. domači učitelj (privatni učitelj

pisarnica)

v plemiških družinah) (*domači

488

učnik), domači vzgojitelj

Hofseparatzug m dvorni vlak

(*domači odgojitelj) ◊

oberster Hofmeister – najvišji

Hofspital (Laibach) n Dvorni

dvorni mojster

(cesarski) špital v Ljubljani

(→ Obersthofmeister)

(→ Civilspital)

Hofnarr m dvorni norček

Hofspitalstiftung (Laibach) f

ustanova dvornega (cesarskega)

Hofnormatag m *dvorni veliki

špitala v Ljubljani (→ Civilspital)

praznik, *dvorski prepovedni

dan (na »dvorne velike praznike«

Hofstaat m dvor, dvorjanstvo

oz. »dvorske prepovedne

(*dvoranstvo), dvorjani ◊

H

dneve« so opravljali črne maše

Allerhöchster Hofstaat – Najvišji

(Sterbegedächtniß-Andachten)

dvor (*Najvišje dvorstvo), Cesarski

za pokojnimi vladarji)

dvor (*Cesarsko dvoranstvo)

Hofpostmeisteramt n urad dvornega

Hofstatt f domec (manjša kmetija na poštnega mojstra (H 19)

deželi) (V 293)

Hofrat m 1. dvorni svétnik (*dvorni

Hofstätter m oštetar (V 293; G I. 168) svetovavec) 2. dvorni svèt (H 19) ◊

(hasnovalec majhne kmetije na

k. k. Geheimer Hofrat – c. kr. tajni

deželi, hasnovalec domca), kočar

dvorni svétnik (*c. kr. skrivni dvorni

(*sebenik, poddružnik)

svetovavec)

Hofstellen (Wien) pl dunajski dvorni

k. k. Wirklicher Hofrat – c. kr.

uradi (H 31) (*dvorna gosposka)

pravi dvorni svétnik (*c. kr. pravi

Hoftafel f dvorni obed

dvorni svetovavec)

Hoftaiding f dvorna veča (V 205)

Hofraum m dvorišče

Hoftrauer f dvorno žalovanje (*dvorna

Hofrecht n 1. dvorna pravda (H

žalost) ◊

23) 2. dvorno pravo (*dvorska

Hoftrauer für weiland Ihre Majestät

pravica) (v širšem smislu skupek

Maria Alexandrowna, Kaiserin

določil, ki so urejala razmerja

von Rußland – dvorno žalovanje

med zemljiškim gospodom

za Njenim veličanstvom pokojno

in navadnimi podložniki

Marijo Aleksandrovno, carico Rusije

(Dinghofrechte), pa tudi med

zemljiškim gospodom in vazali

Hofvizekanzler m dvorni podkancler

(Dienst- und Hofrechte)) ◊

(H 20)

jmdm. etwas auf Hofrecht

Hofweingarten m dominikalni

erlauben – izjemoma in začasno

vinograd

dovoliti komu nekaj nenavadnega Hofwiese f dominikalni travnik in sicer nedovoljenega

Hofzug m dvorni vlak

Hofrichter m pridvorni sodnik

Hoh. = Hoheit (→ Hoheit)

Hofschranze m dvorjan (zaničljivo)

Höhe f 1. višina 2. vzpetina, hrib

Hofseite f dvoriščna stran

(→ Anhöhe)

hofseitig – na dvoriščni strani ležeč

Hoheit f 1. visokost, visočanstvo

489

2. vrhovna oblast, vrhovnost,

Höhle f 1. jama, votlina

suverenost (→ Justizhoheit,

(→ Räuberhöhle, Wetterhöhle)

Landeshoheit, Oberhoheit,

2. brlog 3. duplo

Strafhoheit, Territorialhoheit) ◊

Eure (Kaiserliche/Königliche)

Hohlgeschoß n granata (izstrelek iz

Hoheit! – Vaša (Cesarska/Kraljeva)

topa z risano cevjo)

Visokost! (v nagovoru)

Hohlheit f 1. votlost 2. praznost

Se. k. k. Hoheit der

Hohlmaß n votla mera (*posodna

durchlauchtigste Kronprinz

mera)

Erzherzog Rudolf – *Njegova

H

cesarsko kraljeva Visokost presvitli Hohlweg m soteska, globel cesarjevič Rudolf

Hohlziegel m korec

II. kk. HH. = Ihre kaiserlich-

Hohn m posmeh, zasramovanje,

königlichen Hoheiten der Hr.

roganje

Erzherzog Franz Carl und die

Frau Herzogin Sophie – Njuni

Hohngelächter n posmeh, roganje

cesarsko-kraljevi Visokosti gospod hold – 1. vdan, naklonjen 2. ljubek, nadvojvoda Franc Karel in gospa

blag, mil ◊

vojvodinja Zofija

jmdm. treu, hold und gewärtig

Se. k. u. k. Hoheit der

sein – biti (komu) zvest, vdan in

durchlauchtigste Herr Erzherzog

poslušen

Franz Ferdinand – Njegovo c. in

Hold m podložnik (G II. 331, 338;

kr. Visočanstvo gospod nadvojvoda

V 79) (→ Außenhold, Berghold,

Franc Ferdinand

Erbhold, Freihold, Grundhold,

Hoheitsgebiet n državno ozemlje,

Zehenthold, Zehnthold)

državno območje

holdselig – blagomil, ljubezniv

Hoheitsgewalt f državna oblast,

holen – iti po (koga/kaj), prinesti,

vrhovnost, suverenost

pripeljati

Hoheitsgewässer pl ozemeljske vode, Hölle f pekel teritorialne vode

Höllenmaschine f peklenski stroj

Hoheitsrechte pl vladarske pravice,

(*ubojna priprava, peklenska

regalije

mašina)

Hoheitsverletzung f kršitev

Höllenpein f peklenska muka

suverenosti

Holunder m bezek

Höhenfeuer n višinski kres

(tradicionalne kresove so prižigali

Holz n les (→ Bauholz, Baumholz,

tudi na vrhovih v bližini Ljubljane:

Brennholz, Fallholz, Grubenholz,

na Krimu, Kureščku, grajskem hribu

Kantholz, Kerbholz, Klafterholz,

itd.) (→ Johannisfeuer, Johannisnacht)

Klaubholz, Kohlholz, Krummholz,

Lagerholz, Laubholz, Lichtholz,

Höhenzug m hribovje

Merkantilholz, Nadelholz,

hohl – 1. votel 2. prazen

Nutzholz, Reißholz, Scheiterholz,

Scheitholz, Schleifholz, Schnittholz,

490

Stammholz, Trift-Holz, Treibholz, Holzschindel f lesena skodla

Unterzündholz, Zimmerholz) ◊

ein Fuder Holz – voz drv

Holzschuppen (→ Holzlege)

(→ Holzfuder)

Holzservitut n drvaščina

ein Scheit Holz – poleno

Holzstätte (→ Holzplatz)

(→ Holzscheit)

Holz und Licht – *kurjava in

Holz- und Licht-Deputat n

svečava (razsvetljava)

dodatek za drva (kurjavo) in luč

Verkleinern des Holzes – cepljenje

(razsvetljavo)

drv

Holzung f 1. sekanje drv, drvarjenje

Holz hacken – sekati les

2. hosta

H

Holzarbeiter m drvar

Holzweg m gozdna pot ◊

Holzbesuch m gozdna pravda, gozdnina

auf dem Holzweg sein/sich auf

(G II. 250)

dem Holzweg befinden – motiti se

Holzbezugsrechte pl pravica do lesa

Holzwerk n lesovje

(H 51)

Homagium (→ Huldigung)

Holzbrücke f lesen most

Honig m med (→ Wabenhonig)

Holzdecke f lesen strop

honnet – pošten (*honeten)

Holzer (→ Holzarbeiter)

(→ Friede/n)

Holzfuder n voz drv

Honneur f čast ◊

jmdm. Honneur machen – izkazati

Holzgeld n denar za kurjavo

(komu) čast

Holzhacker m drvar (*sekač)

jmdm. die Honneurs machen –

Holzhändler m trgovec z lesom

pozdraviti goste (ob sprejemu) in

(*lesotržec)

jim izraziti dobrodošlico

jmdm. die militärischen Honneurs

Holzhau m sečnja

machen – sprejeti (koga) z

Holzhauer (→ Holzhacker)

vojaškimi častmi

Holzkammer f skladišče lesa

Honorar n plačilo, nagrada, honorar

(→ Geschäftshonorar)

Holzkeller m klet za drva

Honoration f počastitev, honoracija

Holzknecht m drvar

Honoratioren pl veljaki, odličniki

Holzkohle f oglje

(*odličnjaki), honoraciorji

Holzlege f drvarnica

honorieren – plačati, nagraditi,

Holzlöffelmacher m žličar

honorirati

(izdelovalec lesenih žlic)

Hopfen m hmelj

Holzplatz m skladišče lesa (*drvišče)

Horde f divjaška četa, drhal, horda

Holzrecht n gozdna pravda, gozdnina

(→ Räuberhorde)

(G II. 250)

hören – slišati ◊

Holzscheit m poleno

der Hund auf den Namen …

491

hörend – (izgubljeni) pes, ki sliši na Hospitalschiff n sanitetna ladja ime … (*na ime ... slišujoč)

von sich hören lassen – oglasiti se

Hospitant m hospitant (dijak oz.

auf jmdn./etwas hören – upoštevati

študent, ki kot gost prisostvuje

(koga/kaj)

pouku oz. predavanju)

Hörensagen – vom Hörensagen –

Hospiz n zavetišče, hospic

po pripovedovanju ◊

Hostie f hostija

vom Hörensagen bekannt sein –

Hostienkommunion f sveto obhajilo

biti znan po pripovedovanju

hostil – sovražen

H

Hörer m slušatelj, visokošolec

Hostilität f sovražnost

Hörige f podložnica

Hotel n hotel (→ Stundenhotel)

Hörige(r) m podložnik

Hotelier m hotelir

Hörigkeit f podložnost, odvisnost

Hptm. = Hauptmann

Hörigkeitsverband m podložniško

(→ Hauptmann)

razmerje, odvisnostno razmerje

Hr. = Herr (→ Herr)

Horn n rog (→ Blashorn, Löschhorn,

Posthorn)

Hrn. = Herrn – 1. gospoda

Horn blasen – igrati rog

2. gospodu

in ein Horn blasen – trobiti v isti

Hrsg. = Herausgeber (→ Herausgeber)

rog

H. Schein = Heimatschein

Hornist m hornist (*trobec)

(→ Heimatschein)

Horn-Signal n znak z rogom, signal z Hschft. = Herrschaft (→ Herrschaft) rogom (v vojski)

Hubamt n hubni urad (H 21)

Hornung m februar, svečan

Hube f huba, kmetija (→ Achtelhube,

Hornvieh n rogata živina, goveja

Dreiviertelhube, Drittelhube,

živina

Forsthube, Fronhube, Ganzhube,

horrend – strašen (→ Niederlage)

Gewannenhube, Grashube,

Halbhube, Kaufrechtshube, Miethube,

Horreur m 1. groza, grozota, strahota

perchmeisterhube, Ritterhube,

2. gnus, stud

Rodhube, sbaighube, sluzzelhube,

horribel (→ horrend)

smidhube, supanhube, Viertelhube,

Hort m 1. zavetišče, zatočišče

Zeidelhube)

2. otroško zavetišče, jasli

Hubenbesitzer (→ Hübler)

(→ Kinderhort) 3. leglo (npr.

Hubgulden m goldinar na hubo (V 318)

pregrehe) 4. zaklad

Hübler m kmet, posestnik hube

Hose f hlače (→ Gattihose, Kniehose,

(*zemljak), gruntar (→ Achtelhübler,

Stiefelhose, Unterhose, Unterziehhose)

Dreiviertelhübler, Drittelhübler,

Hosenbein n hlačnica

Ganzhübler, Halbhübler, Viertelhübler) Hospital n zavetišče, sirotišnica,

Hüblerin f kmetica, posestnica hube

hiralnica, bolnišnica

(*zemljakinja)

492

Hubmeister m hubmojster (V 208) Huld f blagonaklonjenost, blagost

Hübner (→ Hübler)

(→ entbieten), blagovoljnost,

dobrovoljnost (*dobra volja) ◊

Hubsteuer f hubni davek

Huld und Gnade – blagovoljnost

Huchen m sulec (riba)

in milost

Hudel m krpa, cunja

»Meine kaiserliche Huld bleibt

meinen lieben Krainern, unter

Hud(e)ler m šušmar (*krpar)

welche Ich freudig gekommen

hudeln – (hitro in) površno delati

bin, immerbar erhalten.« – »Moja

(*krpati), šušmariti

cesarska blagovoljnost ostane

Huf m kopito

mojim ljubim Kranjcem, med

H

katere sem z veseljem prišel, vsigdar

Hufbeschlag m podkovanje

ohranjena.« (cesar Franc Jožef I. ob

Hufbeschlag-Lehranstalt (→ Anstalt)

obisku Ljubljane 13. julija 1883)

Hufe (→ Hube)

huldigen – 1. pokloniti se, priseči

Hufeisen n podkev

zvestobo, priseči vdanost (*vernost)

2. častiti, čislati, spoštovati ◊

Hüfner (→ Hübler)

Der tanzlustige Teil der

Hufschlag m 1. podkovanje 2. udarec

Gesellschaft huldigte dem

s kopitom 3. vlečna pot (obrežna

Tanzvergnügen. – Za ples

pot za vleko ladij po reki navzgor,

navdušeni del družbe se je predajal

npr. ob reki Savi), konjska pot

plesnim užitkom.

(*vlačugarska steza)

Huldigung f 1. poklonitev, poklon

Hufschmied m podkovski kovač

(→ Erbhuldigung), prisega

(*konjski kovač), podkovač

zvestobe, prisega vdanosti

Hufschmiede f podkovnica

(*prisega vernosti), izraz vdanosti

2. čaščenje, čislanje ◊

Huftiere pl kopitarji

jdm. seine Huldigung darbringen

Hügel m grič (→ Grabhügel)

– pokloniti se (komu), izraziti

Hügelgrab n gomilno grobišče

(komu) zvestobo, izraziti (komu)

vdanost

Hugenotte m hugenot

die Huldigung entgegennehmen –

Huhn n kokoš (→ Legehuhn, Rebhuhn)

sprejeti poklon

Hühnerhaus n kurnik, kokošnjak

Huldigungsadresse f vdanostna

adresa

Hühnerhof m dvorišče za kokoši

(*kokošji dvor, kurji dvor)

Huldigungseid m prisega zvestobe,

prisega vdanosti (*prisega vernosti)

Hühnerstall (→ Hühnerhaus)

Huldigungsfestzug m poklonitveni

Huissier m 1. vratar 2. sodni sluga

sprevod (*poklonstveni pohod)

huj. = hujus – tega ali istega ◊

(→ Kaiser-Huldigungsfestzug)

hujus anni – tega leta

(jubilejnega sprevoda 12. junija

hujus mensis – tega meseca

1908 na Dunaju ob 60. letnici

vladanja cesarja Franca Jožefa I. se

493

je, kot poroča dnevnik Laibacher

žalosti svečano blagoslovljeni.

Zeitung, udeležilo 700 Kranjcev s

(osmrtnica)

40 konji in 10 vozovi)

Hülsenfrüchte pl sočivje

Huldigungsgedicht n poklonitvena

pesem

humanitär – dobrodelen,

človekoljuben (*ljudomil),

Huldigungstag m dan prisege zvestobe

humanitaren (→ Hilfe)

huldreich – 1. milostljiv, blag

Humanität f dobrodelnost,

(*dobrotljiv, preblag, blagosklon)

človekoljubnost, humaniteta

2. milostljivo, blago (*dobrotljivo,

H

preblago, blagosklono)

Humanitätsanstalt f človekoljubni

zavod (*ljudomili zavod, ljudomila

huldreichst – 1. premilostljiv, preblag

naprava)

2. premilostljivo, preblago ◊

(→ Wohltätigkeitsanstalten)

Seine Majestät der Kaiser haben

huldreichst zu bewilligen und

Humbug m slepilo, prevara, prazne

anzuordnen geruht … – Njegovo

marnje, nesmisel, humbug

Veličanstvo cesar je premilostljivo

Humeur f razpoloženje

blagovolilo dovoliti in zaukazati … humid – vlažen

huldvoll – 1. milostljiv, blag (*dobrotljiv, humiliant – ponižujoč blagosklon) 2. milostljivo, blago

(*dobrotljivo, blagosklono) ◊

Humor m humor (→ Galgenhumor)

Seine Majestät geruhten in

humos – humuzen

huldvollgnädigster Weise zu

Hund m 1. pes (→ Jagdhund,

erwidern … – Njegovo Veličanstvo

Kettenhund, Perforcehund,

je premilostljivo blagovolilo

Vorstehhund, Wachtelhund,

odgovoriti …

Wachthund, Wächterhund,

huldvollst – 1. premilostljiv, preblag

Wolfshund) 2. rudniški voziček ◊

2. premilostljivo, preblago ◊

markenloser Hund – pes brez

Seine Majestät geruhten seine

pasje značke (→ Hundemarke,

Dankesbezeigung huldvollst

Steuermarke)

aufzunehmen. – Njegovo

Hunde-Contumaz f pasji kontumac

veličanstvo je premilostljivo

(v času trimesečnega pasjega

sprejelo njegovo zahvalo.

kontumaca v letu 1890 so morali

Hülfe (→ Hilfe)

Ljubljančani voditi pse na vrvici;

Hülle f ovoj, ovitek ◊

psi so se lahko prosto gibali le

die entseelte/irdische/leibliche/

z nagobčnikom; pse brez pasje

sterbliche Hülle – posmrtni ostanki,

značke je prijel in pokočal

zemeljski ostanki (*pozemski

konjederec) ◊

ostatki, zemski ostanki)

die Hunde-Contumaz verhängen –

(→ Überrest)

razglasiti pasji kontumac

Die irdische Hülle wird im

Hundemarke f pasja značka

Sterbehause feierlich eingesegnet. –

(*pasja znamka, pasja marka)

Zemeljski ostanki bodo v hiši

Hundestall m pasjak

494

Hundesteuer f pasji davek

Stoffhut, Strohhut) 2. čelada

(*psetnina)

(→ Eisenhut, Sturmhut) ◊

Hundetaxe (→ Hundesteuer)

den/seinen Hut nehmen –

odstopiti, oditi

Hundswut f pasja steklina

unter einen Hut bringen – združiti

Hüne m 1. velikan 2. mrtvec

Hut1 f preža, straža, varstvo

Hünengrab n gomila

(→ Burghut, Nachhut, Obhut,

Hunger m lakota ◊

Seitenhut, Vorhut) ◊

Hunger haben – biti lačen

auf der Hut sein – biti na preži, biti

Hunger leiden – trpeti lakoto

pazljiv

H

seinen Hunger stillen – potešiti

Hut2 f paša, pašnik (→ Viehhut)

lakoto

hüten – 1. paziti, varovati (→ Bett, Hungers sterben/vor Hunger

Zimmer) 2. pasti (živino)

sterben – umreti zaradi lakote

hüten, sich – varovati se pred

Hungersnot f lakota, glad,

(kom/čim) (→ Schaden, Unglück)

pomanjkanje hrane (*stradež)

Hüter m čuvaj, paznik (→ Feldhüter,

Hungertod m smrt zaradi lakote ◊

Forsthüter, Jagdhüter, Türhüter,

den Hungertod sterben – umreti

Waldhüter) ◊

zaradi lakote

Hüter der öffentlichen Ordnung –

Hungertuch – am Hungertuch

čuvarji javnega reda

nagen – stradati, gladovati, trpeti

Hutgeld n 1. pašnina (pastirjev

lakoto

zaslužek) 2. stražarina (plačilo za

Hungerturm m ječa, v kateri

vzdrževanje sejemskega miru)

je ujetnik umrl od lakote

Hutmacher m klobučar

(*gladomornica)

Hutmacherei f klobučarstvo

Hure f kurba (*nečistnica)

Hutmann (→ Hüter)

huren – kurbati se (*nečistovati)

Hütte f 1. koča, bajta, lopa

Hurenhaus n javna hiša (*kurbarnica)

(→ Alpenhütte, Berghütte,

Hurer m kurbir (*nečistnik)

Markthütte, Schießhütte,

Hurerei f kurbarija, kurbirstvo

Schutzhütte, Sennerhütte, Standhütte,

(*nečisto življenje) ◊

Streuhütte, Verkaufshütte,

Hurerei treiben – kurbati se

Wächterhütte) 2. topilnica, fužina,

(*nečistovati)

plavž (→ Schmelzhütte, Stahlhütte)

3. obrat (→ Glashütte, Ziegelhütte) Husar m huzar

Hüttenarbeiter m plavžar

Hussit m husit

(*topilničar)

Husten m kašelj (→ Bluthusten,

Hüttenbewohner m bajtar, kočar, kajžar

Keuchhusten, Stickhusten)

Hüttenlager n (vojaški) tabor v

Hut m 1. klobuk (→ Biberhut, Filzhut,

kolibah (*bajticah)

Kastorhut, Klapphut, Putzhut,

495

Hüttenwerk n 1. topilnica, fužina Hypothekarurkunde f zastavna listina

(*plavilnica) 2. plavž

(*zastavno pismo)

Hüttenwesen n plavžarske zadeve,

Hypothekarverschuldung

plavžarstvo (H 57)

(→ Hypothekarlast)

Hutterer (→ Hutmacher)

Hypothekbestellung f določitev

Hutweide f pašnik

hipoteke (*odkaz hipoteke)

Hymen m poroka, svatba

Hypothekenaufseher m nadzornik

hipotek (H 36)

Hymen n deviška kožica, himen

Hypothekenauszug m hipotekarni

H

Hymne f 1. hvalnica 2. himna

izpisek

(→ Volkshymne)

hypothezieren – zastaviti

Hymnus (→ Hymne)

Hzm. = Herzogtum (→ Herzogtum)

hypotekarisch – hipotekaren

(*hipotečen) (→ Sicherheit)

Hypothek f 1. zastava, hipoteka

2. breme, hipoteka 3. hipotekarno

posojilo ◊

Tilgung der Hypothek – izbris

hipoteke

eine Hypothek aufnehmen – najeti

hipotekarno posojilo

eine Hypothek bestellen – določiti

hipoteko

eine Hypothek löschen/tilgen –

izbrisati hipoteko

Hypothekaranstalt f hipotekarni

zavod (*hipotečni zavod)

Hypothekarforderung f hipotekarna

terjatev (*hipotečna terjatev)

Hypothekarlast f na nepremičnini

(posestvu, zemljišču) vknjiženi

dolgovi, hipoteka

Hypothekarschuld f zastavni dolg,

hipotekarni dolg (*hipotečni dolg)

◊

Realitäten werden mit

Hypothekar-Schulden belastet. –

Nepremičnine so obremenjene s

hipotekarnimi dolgovi.

Hypothekarsicherstellung f

hipotekarno zavarovanje

496

I

i. A. = im Auftrag – po naročilu

strani, kar zadeva njiju 3. z njihove

i. e. = id est – to je

strani, kar zadeva njih (z Vaše

strani, kar zadeva Vas)

ii. ib. , ibid. = ibidem – isto

ihresgleichen (Ihresgleichen) –

id. = idem – isto

1. kdor je enak njej 2. kdor je enak

Idealismus m 1. idealizem (filozofski

njim(a) (kdor je enak Vam)

nauk – nasprotje od materializma) ihrethalben (Ihrethalben) – 1. zavoljo 2. nesebičnost, idealizem

nje, zaradi nje 2. zavoljo njih, zaradi

3. olepševanje, idealizem

njih (zavoljo Vas, zaradi Vas)

Idee f misel, zamisel, ideja

ihretwegen (Ihretwegen)

Identität f 1. istovetnost (*istota),

(→ ihrethalben/Ihrethalben)

identiteta 2. istost, enakost,

ihretwillen (Ihretwillen)

I

identičnost

(→ ihrethalben/Ihrethalben)

Identitätsausweis m osebna

Ihro – Vaš (Vaša, Vaše) ◊

izkaznica

Ihro Gnaden – Vaša milost

Identitätskarte (→ Identitätsausweis)

Ihro Majestät – Vaše veličanstvo

Identitätszeuge m priča istovetnosti

II. kk. HH. = Ihre kaiserlich-

(priča, ki potrdi istovetnost strank

königlichen Hoheiten – Njuni

pri notarju, če jih slednji osebno ne

cesarsko-kraljevi visokosti

pozna) (*istotna priča, priča istosti)

(→ Hoheit)

Ideologie f politična doktrina,

i. J. = im Jahre – v letu

ideologija (→ Rassenideologie) ◊

i. J. Ch. = im Jahre Christi –

nationalsozialistische Ideologie –

v Gospodovem letu

nacionalsocialistična ideologija

Ikonographie f veda o opisovanju

Idiom n 1. jezik, idiom 2. stalna

umetniških del, simbolni pomen

besedna zveza, fraza, idiom

umetniških del, ikonografija

idiotisch – bebast, idiotski

Ikonoklasmus m gibanje, ki

i. d. R. = in der Regel – praviloma

nasprotuje čaščenju nabožnih

Igel m jež

podob, ikonoklazem

Iggel (→ Egel)

Ikonolatrie f čaščenje nabožnih

podob, ikonolatrija

ignobel – prostaški

Ikr. = Innerkrain (→ Innerkrain)

Ignorant m nevednež, ignorant

illegal – nezakonit, ilegalen

Ignoranz f nevednost, ignoranca

Illegale(r) m 1. ilegalec 2.

ignorieren – namenoma prezreti,

nacionalsocialist (v Avstriji med

namenoma spregledati, ignorirati

obema svetovnima vojnama)

i. H. = im Hause – tukaj

Illegalität f nezakonitost, ilegalnost

ihrerseits (Ihrerseits) – 1. z njene

illegitim – 1. nezakonit 2. nezakonski strani, kar zadeva njo 2. z njune

499

Illegitimität f 1. nazakonitost Immaculata f Brezmadežna

2. nezakonskost

(→ Maria)

illoyal – nelojalen (→ Wesen)

Immatrikulation f vpis na univerzo,

Illoyalität f nelojalnost

imatrikulacija

Illuminat m 1. razsvetljenec,

immatrikulieren – vpisati na univerzo,

prosvetljenec, iluminat 2. pripadnik

imatrikulirati

svobodomiselnega gibanja v

Immaturität f nezrelost (*negodnost)

Franciji v 17. stoletju, iluminat

Imme f čebela (*bčela)

Illumination f 1. svečana osvetlitev,

iluminacija 2. duhovno

immediat – neposreden, imediaten

razsvetljenje, iluminacija 3. slikarski immediatisieren – podrediti I

okras rokopisa, iluminacija

neposredni državni oblasti

Illuminator m umetnik, ki je slikarsko Immediatisierung f podreditev okrasil rokopis, iluminator

neposredni državni oblasti, državna

illuminieren – 1. svečano osvetliti,

neposrednost

iluminirati 2. slikarsko okrasiti

immens – ogromen

rokopis, iluminirati

immer – vedno ◊

Illusion f utvara, iluzija

immer fort – neprekinjeno

illuster – odličen, slovit

was immer – karkoli že

(→ Gast, Gesellschaft)

wer immer – kdorkoli že

Illustration f ponazoritev, razlaga,

immerbar – za vedno, za vselej

pojasnilo, ilustracija

(*skoz in skoz, vsigdar)

illustrieren – 1. ponazoriti (s slikami,

immerhin – kljub temu, vendarle,

ilustracijami), ilustrirati 2. razložiti,

kljub vsemu

pojasniti, ilustrirati

immerwährend – trajen (*veden)

Illustrierte f (ilustrirana) revija

(→ Neutralität)

Illyrer m Ilir

Immigrant m priseljenec, imigrant

Illyrien n Ilirija (H 32, 49)

Immigration f priseljevanje, imigracija

Illyrische Provinzen (→ Provinz)

immigrieren – priseliti se, imigrirati

I. M. = Ihre Majestät (die Kaiserin) – imminent – 1. skorajšnji, neizbežen Njeno veličanstvo (cesarica)

2. grozeč

Imagination f domišljija

immobil – 1. nepremičen, imobilen

2. nepripravljen za boj, imobilen

Imbiß m malica

Immobilien pl nepremičnine,

Imitation f 1. oponašanje, imitacija

imobilije

2. ponaredek, imitacija

Immortalität f nesmrtnost,

imitieren – 1. oponašati, imitirati

imortaliteta

2. ponarediti, imitirati

Immunität f 1. osvoboditev od

Imker m čebelar (*čebelorejec)

javnih dajatev in poseganja javnih

500

uradnikov, imuniteta 2. področje,

Impost f naklada, impost

za katero velja osvoboditev od

(→ Musikimpost, Weinimpost)

javnih dajatev in poseganja javnih

uradnikov, imuniteta

impraktikabel – 1. neprehoden

2. neizvedljiv

Immutation f sprememba

Impression f vtis, dojem, impresija

immutieren – spremeniti

improbabel – neverjeten

Imparität f neenakost

Improbabilität f neverjetnost

imperativ – nujen, brezpogojen,

imperativen

imprudent – nepreviden

Imperator m 1. cesar, imperator

impugnieren – spodbijati

2. vojskovodja, imperator

Impugnierung f spodbijanje

I

Imperium n 1. cesarstvo, kraljestvo,

Impuls m spodbuda, impulz

država, imperij 2. vrhovna oblast ali impune – nekaznovan

poveljstvo

Imputation f obtožba, podtikanje,

impertinent – nespodoben, nesramen,

imputacija

impertinenten

imputieren – obdolžiti (koga česa),

Impertinenz f nespodobnost,

podtakniti (komu kaj), pripisati

nesramnost, impertinenca

(komu kaj), imputirati (komu kaj)

Impetrant m 1. tožnik 2. prosilec

inacceptabel – 1. nesprejemljiv,

Impetrat m toženec

neprimeren, inakceptabel

impfen – cepiti (*staviti)

2. nesprejemljivo, neprimerno

Impfling m cepljenec

inaccessibel – nedosegljiv

Impfstoff m cepivo

inaccurat – 1. netočen, nenatančen,

površen, inakuraten 2. nevesten,

Impfung f cepljenje

neskrben

Impfungs-Zeugnis n potrdilo o

inadäquat – neustrezen, inadekvaten

cepljenju proti kozam (*izpričevalo inadmissibel – nedopusten o cepljenih kozah, spričevalo o

stavljenih kozah)

inalienabel – neodtujljiv

Impietät f brezbožnost

inallienabel – nezdružljiv

imponieren – 1. vzbujati občudovanje, Inangriffnahme f začetek (*pričetek) vzbujati spoštovanje, imponirati

Inanspruchnahme f 1. uveljavljanje

(*imponovati) 2. zapovedati

2. koriščenje 3. obremenitev ◊

importun – neprijeten, nadležen

Inanspruchnahme eines Rechts –

koriščenje pravice

Importunität f neprijetnost,

Inanspruchnahme des Gerichts –

nadležnost, nadloga

po sodni poti

Imposition f obdavčenje

inappellabel – neizpodbiten

inappellativ (→ inappellabel)

501

inappreciabel – neprecenljiv

Incognito n neprepoznavnost, tajnost ◊

Inaugenscheinnahme f ogled

im strengsten Incognito –

v popolni tajnosti

Inauguration f 1. posvetitev,

namestitev, inavguracija

Incolat n pripadnost plemiča deželi

2. podelitev doktorskega naziva,

(pripadnost po bivanju) (V 326),

inavguracija 3. slovesna otvoritev,

inkolat

inavguracija

incommodieren – nadlegovati (koga),

inaugurieren – 1. posvetiti, namestiti,

obremeniti (koga), inkomodirati

inavgurirati 2. podeliti doktorski

(koga)

naziv, inavgurirati 3. slovesno

incommodieren, sich – potruditi se

otvoriti, inavgurirati

incommutabel – nespremenljiv

I

Inbegriff m skupek, obseg

mit Inbegriff – skupaj, vštevši

incomparabel – neprimerljiv

kurzer Inbegriff – kratek pregled

incompatibel – nezdružljiv

Inbegriffnahme f začetek

incomplet – nepopoln

(→ Bauinbegriffnahme)

inconciliabel – nezdružljiv

Inbetrachtnahme f upoštevanje

inconsolabel – neutolažljiv

Inbetrachtziehung

inconstant – nestalen

(→ Inbetrachtnahme)

inconstitutionell – neustaven

inbetreff – v zadevi

Inconvenienz f neprijetnost,

Inbetriebnahme f začetek obratovanja

neprimernost, nespodobnost,

Inbetriebsetzung f zagon

nerodnost ◊

Inbrunst f gorečnost, vnema

die dem Publico erwachsenden

Incovenienzen – neprijetnosti, ki

incamerieren – 1. vključiti v državno

prizadenejo stranke (kupce)

premoženje 2. vključiti v cerkveno

posest

in corpore – v celoti, polnoštevilno,

korporativno

Incamerierung f 1. vključitev v

državno posest 2. vključitev v

Increment n rast

cerkveno posest

increscieren – naraščati

incarcerieren – zapreti

incroyabel – neverjeten

Incarcerierung f zapor, ječa

inculpabel – nedolžen

in circa – približno

Inculpant m tožitelj (*obtožitelj,

Incivibilität f neprijaznost,

obtožnik), inkulpant

nevljudnost, grobost

Inculpat m obtoženec, inkulpat

incivil – neprijazen, nevljuden, grob

inculpieren – obtožiti (koga),

includieren – vključiti

obdolžiti (koga)

Inclusion f vključitev, inkluzija

Inculpierte(r) (→ Inculpat)

Incumbenz f zaveza, dolžnost

502

incurabel – neozdravljiv

indirekt – 1. posreden, indirekten

indagieren – 1. poizvedovati,

(→ Steuer, Wahl) 2. posredno,

povpraševati 2. preiskovati,

indirektno

zasledovati

indiskret – nemolčeč, nepreviden,

indebite – pomotoma in brez pravne

nepremišljen, indiskreten

podlage

indispensabel – nujen, neizogiben

indefinit – nedoločen, indefiniten

(*neizpregleden)

indem – tako, da; s tem, da

indisponiert – 1. bolehen,

indisponiran 2. nerazpoložen,

indemnisieren – povrniti škodo,

indisponiran

odškodovati

Indisposition f 1. slabo počutje,

Indemnisierung f povrnitev škode,

indispozicija 2. nerazpoloženje,

I

odškodovanje

indispozicija

Indemnität f 1. povračilo škode,

Individualität f individualnost,

zavarovalnina, indemniteta

individualiteta

2. nekaznivost, oprostitev

(*odvezilo), indemniteta

Individuum n posameznik, individuum

independent – neodvisen

indivisibel – nedeljiv

indes (→ indessen)

Indiz n 1. znak, znamenje, indic 2.

sum kaznivega dejanja, indic

indessen – medtem

indizieren – naznaniti

indeterminiert – nedoločen

indolent – brezčuten, ravnodušen,

Index m 1. kazalo, indeks 2. seznam

brezbrižen, malomaren, indolenten

prepovedanih knjig, indeks

Indolenz f brezčutnost, ravnodušnost,

indezent – nespodoben, neprimeren,

brezbrižnost, malomarnost,

indecenten

indolenca, indolentnost

in die (→ an die)

Indorsat n hrbtna stran listine,

indifferent – 1. ravnodušen, indiferenten

indorsat

2. nevtralen, indiferenten

Indorsement (→ Indorsat)

Indigenat n pripadnost plemiča

indorsieren – napisati na hrbtno stran

deželi (pripadnost po rojstvu),

»domorodstvo« (V 326), indigenat

in dorso – na hrbtni strani

Indigestion f prebavna motnja,

Indossament n prenos menice

indigestija

indossieren – prenesti menico,

Indignation f užaljenost, ogorčenost,

indosirati, (*indosovati)

zgražanje, indignacija

indulgent – prizanesljiv, popustljiv

indignieren – razžaliti, razjeziti,

Indulgenz f spregled, odpust (kazni),

indignirati

indulgenca

503

Indult m 1. odlog, prelog, indult

Bataillon wegen treulosen

2. posebna pravica, izjemna pravica,

Uiberlaufen zum Feind vermög

indult

kriegsräthlichen Urteil infam

Industrialisierung f industrializacija

kassirt, dessen Namen an den

Galgen geschlagen und sein

Industrie f 1. obrt (*obertnost)

allfälliges in kaiserl. Erblanden

2. velika obrt, veleobrt

besitzendes Vermögen konfisziret.«

(predindustrijska proizvodnja),

– »Dvorni vojni svet sporoča, da

industrija 3. industrija

je bil Martin Conradi, praporščak

(→ Stahlindustrie)





13. bataljona lahke pehote, na


Industrie-Etablissement n

podlagi sodbe vojnega sveta zaradi

industrijsko podjetje

nezvestega prebega k sovražniku,

I

industriell – 1. obrten, industrialen

proglašen za zavrženca, njegovo

2. veleobrten (predindustrijski),

ime (smrtna obsodba) obešeno

industrialen 3. industrijski

na vislice in njegovo morebitno

premoženje v cesarskih dednih

Industrielle(r) m veleobrtnik,

deželah zaplenjeno.«)

industrialec

Infamie f nesramnost, podlost,

Industrieschule f 1. obrtna šola,

nečastnost, brezobzirnost, infamija

industrialna šola 2. veleobrtna šola,

industrialna šola

Infang m ograda

inegal – neenak

Infant m kraljevi princ (v Španiji in

na Portugalskem), infant

Inegalität f neenakost

Infanterie f pehota, infanterija

inerwähnt – v dopisu omenjeni

(→ Linieninfanterie)

(*notri navedeni)

leichte Infanterie – lahka pehota

inestimabel – neprecenljiv

Infanterie-Kaserne f pehotna

inexistent – neobstoječ

vojašnica (→ Städtische Infanterie-

Inf. = Infanterie (→ Infanterie)

Kaserne/Belgierkaserne (Laibach)

Inf.-Rgt. = Infanterie-Regiment

Infanterie-Regiment n pehotni polk,

(→ Infanterie-Regiment)

pešpolk ◊

K. u. k. Infanterie-Regiment

infallibel – nezmotljiv

Leopold II., König der Belgier

Infallibilität f nezmotljivost

Nr. 27 (die Belgier) – C. in

infam – nesramen, podel, nečasten,

kr. pešpolk Leopold II., kralj

zavržen, infamen ◊

Belgijcev štev. 27 (»Belgijci«)

infam kassieren – proglasiti za

(ust. leta 1682, pred prvo svetovno

zavrženca (dnevnik Laibacher

vojno se je garnizon 1., 2. in 4.

Zeitung je 18. maja 1799 poročal:

bataljona nahajal v Ljubljani,

»Vermög der vom Hofkriegsrath

garnizon 3. bataljona pa v Gradcu;

erhaltenen Nachricht ist der

dopolnilni okraj: Gradec; zadnji

Fähnrich Martin Conradi von

imetnik pešpolka: belgijski kralj

dem 13. leichten Infanterie

Leopold II.)

504

K. u. k. Infanterie-Regiment Nr.

Influenz f vpliv

17 »Kronprinz« (Laibacher

Hausregiment/Heimatregiment/ Influenz(a) f gripa, influenca Krainer Regiment) – C. in

Influenza-Epidemie f epidemija gripe

kr. pešpolk št. 17 “Cesarjevič”

(→ Grippe)

(domači ljubljanski pešpolk/

influenzieren – 1. okužiti (koga)

kranjski pešpolk) (ust. leta 1674,

2. vplivati na (koga)

pred prvo svetovno vojno se je

garnizon 1. bataljona nahajal v

influieren – vplivati na (koga)

Ljubljani, garnizon 2, 3. in 4.

infolge – zaradi (*vsled, glasom)

bataljona pa v Celovcu; dopolnilni infolgedessen – zaradi tega, vsled tega okraj: Ljubljana; zadnji imetnik

pešpolka: cesarjevič Franc Jožef

Information f 1. vest, informacija

I

Oton)

2. navodilo, napotilo, napotek

(*poduk, poučilo), informacija

Infanterist m pešak (*pešec),

infanterist

informieren – 1. poročati, informirati

2. poučevati (*podučevati)

Infantin f kraljeva princesa (v Španiji

in na Portugalskem), infantinja

Infraction f kršitev (zveze, pogodbe)

infatigabel – neutrudljiv

Infraktion (→ Infraction)

Infektion f okužba, infekcija ◊

infrigieren – kršiti (zvezo, pogodbo)

leidige Infektion – kuga

Inftr. = Infanterie (→ Infanterie)

Infektionskrankheit f nalezljiva

Inful f škofovo pokrivalo, mitra

bolezen, infekcijska bolezen

Infulsteuer f posebna dajatev ob nastopu

Infektionsmiasma n kužni hlapi

novega zemljiškega gospoda (G II. 250)

(domnevni vzrok za nalezljive

ingenannt – v dopisu imenovani

bolezni) ◊

(*notri imenovani)

Infektionsmiasma für Cholera –

kužni hlapi za kolero

in genere – na splošno

infektiös – kužen, infekciozen

Ingenieur m 1. tehnično izobražen

strokovnjak, inženir

Infel (→ Inful)

(→ Bezirksingenieure,

infernalisch – peklenski, satanski,

Oberingenieur, Straßeningenieur)

infernalen

2. zemljemerec, inženir

Inferno n pekel

(*svetomerec, zemljomerec, mérčin)

infestieren – napasti

Ingenieurkammern pl inženirske

zbornice (H 63)

Infeudation f podelitev fevda

Ingerenz f vpliv, vplivanje, poseganje,

infizieren – okužiti, inficirati

ingerenca

Inflammation f 1. vnetje, inflamacija

Ingreß m vhod

2. požar

ingrossieren – vpisati (zlasti hipoteke

Inflation f inflacija

v zastavno knjigo)

505

Ingrossist m vpisovalec (zlasti hipotek inhibieren – prepovedati, inhibirati v zastavno knjigo)

Inhibierung (→ Inhibition)

Inhaber m lastnik, imetnik (*imetelj,

imejitelj) (→ Agenturinhaber,

Inhibition f prepoved, inhibicija

Gewerbsinhaber, Hausinhaber,

initial – začeten

Herrschaftsinhaber, Oberstinhaber,

Initiative f pobuda, iniciativa

Pfand(in)haber, Regimentsinhaber,

Satzinhaber, Wohnungsinhaber) ◊

Initien pl začetki

Inhaber des Regiments – imetnik

initiieren – 1. dati pobudo za (kaj)

polka (→ Regimentsinhaber)

2. sprejeti posameznika v neko

Inhaber des Verdienstkreuzes –

skupnost (ob ustreznem ritualu)

imetnik križca za zasluge, imetnik

Injurie f razžalitev (→ Realinjurie,

I

zaslužnega križca

Verbalinjurie)

Inhaberin f lastnica, imetnica

Ink-/ink- (glej tudi Inc-/inc-)

Inhabung f 1. imetje, imenje

inkarniert – utelešen, inkarniran

2. lastniki, imetniki

Inkenntnissetzung f obveščanje,

inhaftieren – pripreti, aretirati

obvestilo

Inhaftierung f priprtje, aretacija

inkl. = inklusive – vključno, vštevši,

Inhaftnahme (→ Inhaftierung)

inkluzivno

Inhaftsetzung (→ Inhaftierung)

Inkognito (→ Incognito)

Inhalation f vdihavanje, inhalacija

Inkolat (→ Incolat)

Inhalationskur f zdravljenje z

inkommodieren (→ incommodieren)

vdihavanjem, zdravljenje z inhalacijo inkommodieren, sich Inhalt m 1. vsebina (*zapopadek,

( → incommodieren, sich)

zapopad, obseg, obsežek)

Inkompetenz (→ Incompetenz)

2. prostornina (→ Rauminhalt)

3. ploščina (→ Flächeninhalt) ◊

inkonsequent – nedosleden,

Inhalt Schuldbrief – v skladu z

nenačelen, inkonsekventen

zadolžnico

Inkonsequenz f nedoslednost,

Inhalt des Artikels II – v skladu z

nenačelnost, inkonsekvenca

2. členom (*po besedah člena II)

Inkonvenienz (→ Inconvenienz)

summarischer Inhalt – kratka

vsebina

Inkorporation f vključitev (*vtelesenje,

utelovljenje), priključitev,

inhaltlich – po vsebini (*po obsegu),

inkorporacija

vsebinsko

Inkorporationsgebühr f vpisnina

Inhaltsangabe f pregled vsebine

(*vdružnina) (→ Aufnahmsgebühr)

(*označba vsebine), kazalo

inkorporieren – vključiti, priključiti,

inhärieren – 1. držati se (česa),

inkorporirati

biti neločljivo povezan s (čim),

pripadati 2. vztrajati, ne popuščati

Inkorporierung (→ Inkorporation)

506

inkorrekt – 1. nespodoben,

Inmann m gostač

nedopusten, nekorekten

2. nenatančen, nekorekten

inmitten – sredi

Inkorrektheit f 1. nespodobnost,

in naa. = in natura – v naravi

nedopustnost, nekorektnost

inne (→ innen)

2. nenatančnost, nekorektnost

innehaben – imeti (→ Amt, Posten,

Inkraftsetzung f uveljavitev

Vorsitz)

Inkrafttreten n začetek veljave

innehalten – ustaviti (se), prenehati,

inkriminieren – 1. obdolžiti,

prekiniti

inkriminirati 2. določiti z zakonom, Innehaltung f ustavitev, prekinitev, da je kako dejanje kaznivo

zadržanje (*zaustava, zadržba,

I

Inkulpant (→ Inculpant)

pridržba)

Inkulpat (→ Inculpat)

innen – notri ◊

nach innen – navznoter

inkulpieren (→ inculpieren)

von innen – od znotraj

Inkulpierte(r) (→ Inculpierte/r)

Innenminister m minister za notranje

Inkumbenz (→ Incumbenz)

zadeve, notranji minister, (*minister

za notranje reči, minister za

Inkunabel f prvotisk, inkunabula

notranje stvari)

(naziv za prve tiskane knjige)

Innenministerium n ministrstvo za

inkurabel (→ incurabel)

notranje zadeve (H 51), notranje

Inlage f priloga

ministrstvo (*ministerstvo za

Inland n tuzemstvo, domovina

notranje reči, ministerstvo za

(*domače dežele)

notranje stvari) (→ Ministerium)

Inländer m domačin, tuzemec, rojak,

Innenressort (→ Innenministerium)

deželan (*rojenjak, notranjec,

Innenstadt f središče mesta, mestno

domači državljan) ◊

središče (*notranje mesto)

Inländer des österreichischen

inner – v (času) ◊

Kaiserstaates – državljan

inner zwei Stunden – v dveh urah

avstrijskega cesarstva

inner- – notranji (→ Angelegenheit,

Inländerin f domačinka, tuzemka,

Brand, Feind, Politik, Rat, Schule,

rojakinja, deželanka

Stadt)

inländisch – domač, naš, iz naše

Innere n notranjost, notranjščina ◊

dežele (*tudeželski)

im Innern des österreichischen

Inlandsmarkt m domače tržišče

Kaiserstaates – v notranjih deželah

Inlands-Reisepaß m potni list za

avstrijskega cesarstva

tuzemstvo

innerhalb – znotraj

Inleute pl gostači (→ Inmann)

innerhalb der Kirche – v cerkvi

innerhalb zwei Wochen – v roku

inliegend – priložen

dveh tednov

in loco – na kraju, na mestu

507

Inneristrien n notranja Istra (H 18, 36) inquirieren – preiskovati, zasliševati (→ Istrien/Österreichisch Istrien)

Inquisit m preiskovanec,

Innerkrain n Notranjska (H 32)

izpraševanec

Innerösterreich n Notranja Avstrija

Inquisitenhospital n jetniška bolnica

innewerden – zapaziti, opaziti

Inquisition f preiskovanje, preiskava,

innig – 1. srčen, iskren (*istinit),

zasliševanje, zaslišanje, inkvizicija ◊

prisrčen (→ Dank, Mitgefühl),

eine Inquisition anstrengen –

odkritosrčen, globok 2. srčno,

sprožiti preiskavo

iskreno (*istinito)

Inquisitionshaus (Laibach) n

(→ innigstgeliebt), globoko ◊

Preiskovalni zapor v Ljubljani

innig geliebt – srčno ljubljen

(nahajal se je na Žabjaku

I

innig gerührt – globoko ganjen

(Froschplatz))

Innigkeit f srčnost, iskrenost,

Inquisitionsprozeß m preiskovalni

prisrčnost, odkritosrčnost

postopek

innigstgeliebt – preljub (*preljubljen,

Inquisitor m preiskovalec, zasliševalec,

iskreno ljubljen, srčno ljubljen) ◊

inkvizitor

innigstgeliebter Gatte – preljubi

soprog (*preljubljeni soprog,

Inrotulation f zaključek sodnih

iskreno ljubljeni soprog, srčno

(pravdnih) spisov, inrotulacija

ljubljeni soprog)

inrotulieren – zaključiti sodne spise,

innigstgeliebte Gattin – preljuba

inrotulirati

soproga (*preljubljena soproga,

Inrotulierung (→ Inrotulation)

iskreno ljubljena soproga, srčno

ljubljena soproga)

Insasse m 1. prebivalec

(→ Ortsinsasse), naseljenec

innocent – nedolžen

(*stanovnik, selak, vsedeni)

Innovation f novost, inovacija

2. potnik 3. oskrbovanec

Innung f ceh, združenje (*srenja)

4. kaznjenec, zapornik, jetnik

rokodelcev

Insaß (→ Insasse)

Innungsgeld n cehovina

Inschrift f napis (→ Grabinschrift,

Innupta f neporočena ženska

Zeitinschrift)

inoffiziell – neuraden, inoficialen

Inscriptio f imenovanje prejemnika

(v listini), inskripcija

Inokulation f cepljenje

Insel f otok (→ Halbinsel) ◊

inokulieren – cepiti

Quarnerische Inseln – Kvarnerski

in partibus – Bischof in partibus –

otoki (H 35)

naslovni škof, titularni škof

inseparabel – neločljiv

(→ Titularbischof)

Inserat n oglas (*naznanilo), inserat

Inquilinus m najemnik

Inserationsgebühr

Inquirent m preiskovalec, zasliševalec

(→ Insertionsgebühr)

508

inserieren – 1. vključiti starejšo listino in solidum – solidarno (*solidarično) ◊

v novo 2. objaviti oglas v časopisu,

in solid cavieren – solidarno jamčiti

inserirati

insolvent – plačilno nesposoben,

Inserierung f 1. vključitev starejše

insolventen

listine v novo 2. objava oglasa v

časopisu

Insolvenz f plačilna nesposobnost,

insolvenca

Insert m vrinjeno besedilo, vrinek,

insert

insoweit – 1. v toliko 2. v kolikor

Insertion f vključitev, objava

in specie – posebej

(v časopisu)

Inspektion f nadzorstvo, ogled,

Insertionsgebühr f pristojbina za

inšpekcija (→ Bauinspektion,

objavo (v časopisu)

Zollinspektion) ◊

I

Inspektionen (Staatsgüter) –

insgemein – 1. sploh (*vobče) 2. na

inšpekcije (državna posestva) (H 38)

splošno

Inspektionsreise f ogledno potovanje

Insiegel n pečat ◊

(npr. potovanje kranjskega

anhängendes Insiegel – viseči pečat

deželnega poglavarja Edvarda

Insignien pl znamenja stanu, časti ali

grofa Bacha po Dolenjski, ki so

oblasti, insignije (→ Reichsinsignien)

jo prizadele naravne ujme; nato

je 5. januarja 1866 izdal Klic do

Insimulation f obdolžitev

prebivavcev kranjske dežele v pomoč

insimulieren – obdolžiti

revežem nekaterih kantonov na

insinuieren – 1. namigovati,

Dolenskem)

insinuirati 2. predložiti, vročiti

Inspektor m nadzornik, inšpektor

insistieren – vztrajati, insistirati

(→ Lotterieinspektor, Waldinspektor,

Wald-, Zoll- und Lotterieinspektor)

insitzen – biti priprt

Inspektorat n inšpektorat

insitzend – priprt

(→ Postinspektorat,

inskribieren – vpisati, inskribirati

Telegrapheninspektorat) ◊

Inskription f vpis, inskripcija

Inspektorat (Bankgefälle) –

inšpektorat (bankalne pristojbine)

Inskriptionsblatt n osebni vpisni list

(H 37)

(univerza)

Inspiration f navdih, inspiracija

Inslebentreten n 1. ustanovitev,

konstituiranje 2. začetek veljavnosti ◊ inspirieren – navdihniti, inspirirati das Inslebentreten des Gesetzes –

inspizieren – nadzirati, pregledovati,

začetek veljavnosti zakona

inšpicirati

insofern (als) – v toliko (kolikor)

Inspizierung f nadzorovanje,

insolent – nesramen, predrzen,

pregledovanje, inšpiciranje

objesten, insolenten

(→ Truppeninspizierung)

Insolenz f nesramnost, predrznost,

Installation f umestitev (*vmestenje,

objestnost, insolenca

vmestovanje), uvajanje (v neko

509

funkcijo), instalacija ◊

Instanzenzug m instančna pot

Installation des Bürgermeisters –

(*hojnina potov) ◊

umestitev župana (ljubljanski

im Instanzenzug übergeordnete

župan Ivan Hribar je bil štirikrat

Behörde – instančno nadrejeno

umeščen (instaliran), prvič: 9.

oblastvo

junija 1896, drugič: 3. julija 1898,

im Instanzenzug entscheiden

tretjič: 3. avgusta 1901; potem,

– odločiti po instančni poti

ko je cesar premilostno blagovolil

(*odločiti po stopnjah)

potrditi njegovo četrto izvolitev, se

Ein weiterer Instanzenzug findet

je 12. julija 1904 izvršila njegova

nicht statt. – Pritožba (na višje

slovesna zaprisega v slavnostno

oblastvo) ni možna.

okrašenem Mestnem domu;

I

slovesnost je bila še toliko večja,

instehend – 1. bližnji (*nastopen)

ker se je obenem praznovala 400.

2. prihodnji, naslednji 3. priložen

obletnica imenovanja prvega

(v spisu) (*notranji) ◊

župana mesta Ljubljane Janeza

instehenden Sonntag – naslednjo

Lanthierija)

nedeljo

installieren – umestiti (*vmestiti,

Institut n 1. zavod, inštitut

vmestovati), uvesti (v neko

(→ Armeninstitut, Begräbnisinstitut,

funkcijo), instalirati

Cadetten-Institut, Pfandleihinstitut)

2. pravni instrument, institut

installieren, sich – namestiti se

3. znanstveni inštitut

Installierung (→ Installation)

Institution f ustanova, inštitucija

Instandhaltung f vzdrževanje

Institutsarme(r) m ubožec (varovanec

(*ohranjenje)

Ubožnega inštituta v Ljubljani)

inständig – 1. trajen, stalen 2. goreč, (→ Armeninstitut, Versorgungshaus)

roteč, silen (→ Bitte)

instradieren – 1. napotiti

Instandsetzung f popravilo

(*napotovati) 2. odpraviti

(npr. poštne pošiljke)

Instanz f stopnja, instanca

(→ Abhandlungsinstanz,

Instradierung f 1. napotenje

Merkantil- und

(*napotovanje), napotitev

Wechselgerichtsappellationsinstanz,

2. odprava (npr. poštnih pošiljk) ◊

Wechselgerichtsappellationsinstanz)

Instradierung mittelst Eisenbahn –

◊

napotitev (vojske) po železnici

politische Behörde I. Instanz –

Instradierung mittelst Fußmarsch

politično oblastvo I. stopnje

– napotitev (vojske) na pohodni

(okrajno glavarstvo

način

(Bezirkshauptmannschaft), mestni

Instradierung in die

magistrat (Stadtmagistrat))

Heimatgemeinde – napotitev v

domovinsko občino

Instanzenweg m instančna pot

(→ Instanzenzug) ◊

instruieren – 1. poučiti, podučiti,

im Instanzenweg – po instančni

inštruirati 2. dati navodila,

poti (*skozi vse instance)

inštruirati 3. pripraviti pravdno

510

zadevo (→ Prozeß) 4. opremiti s Intabulation f vpis v zemljiško knjigo,

prilogami (dokumenti) (→ Gesuch)

vknjižba, intabulacija (→ belasten)

instruiert – instruiert sein – biti

Intabulationsbefugnis

opremljen s prilogami (dokumenti)

(→ Intabulationsbewilligung)

(→ Gesuch)

Intabulationsbewilligung f dovoljenje

Instruierung (→ Instruktion)

za vpis v zemljiško knjigo

Instruktion f 1. poučevanje

Intabulationsbuch n zemljiška knjiga

2. navodilo (*navod), napotilo,

napotek, poduk (*poučilo),

intabulieren – vpisati v zemljiško

instrukcija, inštrukcija (H 26)

knjigo, vknjižiti, intabulirati

(→ Dienstinstruktion) 3. priprava

Intaktheit f nedotakljivost, intaktnost

pravdne zadeve ◊

integrieren – 1. dopolniti, obnoviti,

I

Instruktion einer Klage – priprava

integrirati 2. združiti, vključiti,

tožbe (*uredba tožbe)

integrirati

Instruktion eines Prozesses –

priprava pravdne zadeve (*uredba

Integrität f nedotakljivost, celost,

pravde, nastava pravde)

integriteta

Instruktionsrichter m sodnik, ki

Intellektuelle f izobraženka,

pripravi pravdno zadevo (*vpeljavni

razumnica, intelektualka

sodnik, prirejevalni sodnik)

Intellektuelle(r) m izobraženec,

Instruktor m nadzornik

razumnik, intelektualec

(*nadglednik), inšpektor

Intelligenz f 1. izobraženstvo,

Instrument n 1. pogodba 2. (notarska)

razumništvo, inteligenca

listina (→ Donationsinstrument,

2. bistroumnost, inteligenca

Errichtungsinstrument,

Intelligenzblatt n oglasnik,

Notariatsinstrument) 3. naprava,

oznanilnik

pripomoček, instrument

Intelligenzprüfung

(→ Pressionsinstrument)

(→ Befähigungsprüfung)

Insul f otok

Inten. = Interessen (→ Interessen)

Insulaner m otočan

Intendant m 1. upravnik, intendant

Insult m razžalitev, psovanje,

(npr. gledališki intendant)

zaničevanje, sramotenje, insult

(→ Hauptkommerzienintendant,

insultieren – razžaliti, psovati,

Kommerzienintendant,

zaničevati, sramotiti, insultirati

Superintendant (evangelischer)) 2.

oficir za oskrbovanje vojske

Insurgent m upornik, insurgent

3. predstojnik (→ Generalintendant)

insurgieren – upreti se

Intendantenbeirat m intendantov sosvet

Insurrektion f upor

(H 36)

insurrektionell – uporniški

Intendanz f intendanca (H 32, 37)

Inswerksetzen n uresničenje, izvršitev intendieren – nameravati

511

Intention f namen, intencija

Tagsüber hat es intermittierend

intentionieren – nameravati

geregnet. – Podnevi je občasno

deževalo.

Interdikt n prepoved opravljanja

cerkvenih obredov, interdikt

international – mednaroden,

internacionalen (→ Recht)

Interesse n zanimanje, interes ◊

öffentliches Interesse – javni interes Internationale f internacionala jmds. Interesse wecken – vzbuditi

Internationalismus m

zanimanje, vzbuditi interes

internacionalizem ◊

Interessen pl obresti (ali drugi donosi)

proletarischer Internationalismus –

proletarski internacionalizem

Interessenpolitik f interesna politika

internieren – odpeljati v taborišče,

I

Interessensphäre f interesno področje

internirati

Interessent m stranka, udeleženec

Intern-Zögling m notranji gojenec

(*deležnik), interesent

(notranji gojenec ustanove, npr.

Interessenvertretungen pl interesna

Ustanovnega zavoda za gluhoneme

zastopstva (H 44, 62, 63)

v Ljubljani) (*znotranji gojenec)

Interessenzuschlag m davek enega groša Interpellant m vlagalec interpelacije, na obresti (V 318)

interpelant

interessieren, sich – zanimati se za

Interpellation f 1. javno

(kaj) ◊

vprašanje (npr. poslanca ali

sich brennend für etwas

skupine poslancev članu

interessieren – kazati izredno

vlade), interpelacija 2. ugovor,

zanimanje za (kaj)

interpelacija 3. opomin upnika

Interieur n notranjost, interier

dolžniku, interpelacija ◊

eine Interpellation einbringen –

Interim n 1. začasna rešitev, prehodna

vložiti interpelacijo

rešitev, interim 2. začasno stanje,

vmesni čas, interim

interpellieren – 1. postaviti javno

vprašanje (npr. članu vlade v

interimistisch – začasen, prehoden

parlamentu), interpelirati

Interimskabinett

2. ugovarjati, interpelirati ◊

(→ Interimsregierung)

einen Minister interpellieren –

Interimsregierung f prehodna vlada

postaviti (javno) vprašanje ministru,

interpelirati ministra

Interimsschein m začasni list

(*začasnica)

interpolieren – vriniti, vložiti,

interpolirati

Interkalare f obdobje, v katerem je

nadarbina (prebenda) nezasedena

Interpret m razlagalec, interpret

intermittieren – 1. pojenjati

Interpretation f razlaga,

2. prekinjati

interpretacija

intermittierend – občasen, prekinjajoč interpretieren – 1. razlagati, (→ Fieber, Krankheit) ◊

interpretirati 2. poustvarjati,

interpretirati

512

Interregnum n prehodna vladavina,

Intimidation f zastraševanje

medvladje, interregnum

intimidieren – zastrašiti

Interrogatoria pl vprašanja za zaslišanje intimieren – 1. naznaniti, obvestiti, interrumpieren – prekinjati

sporočiti, dati na znanje 2. vročiti

Intervenient m 1. posrednik v pravdi, Intimus m zaupni prijatelj, zaupnik, intervenient 2. prevzemnik dolga,

intimus

intervenient

Intitulatio f ime in naziv izstavitelja

intervenieren – posredovati,

(v listini), intitulacija

intervenirati

Intitulation f naziv, napis

Intervention f posredovanje,

intervencija ◊

intolerabel – neznosen

I

militärische Intervention – vojaško intolerant – nestrpen, intoleranten posredovanje, vojaška intervencija

Intoleranz f nestrpnost, intoleranca

interzedieren – posredovati, jamčiti,

Intransigenz f nespravljivost,

prevzeti poroštvo za (kaj)

nepomirljivost, intransigenca

Interzession f posredovanje, jamstvo,

Intravillangrund m ohišnica

poroštvo, intercesija

(*prihišna zemlja)

intestabel – 1. nesposoben sestaviti

intrigant – spletkarski, intriganten

testament 2. nesposoben nastopiti

kot priča

Intrigant m spletkar, intrigant

intestat – brez testamenta (dediščina

Intrige f spletka (*kovarstvo, zbriga,

pripade zakonitim dedičem)

homatija), intriga ◊

Intrigen spinnen – spletkariti

Intestaterbe m zakoniti dedič

(*zbrigo delati), intrigirati

(*postavni dedič)

intrigieren – spletkariti

Intestaterbfolge f zakonito dedovanje

(*zbrigo delati), intrigirati

(*postavno dedovanje)

Introduktion f uvod

Intestaterbschaft f zakonita dediščina

(*postavna dedina)

introduzieren – uvesti, vpeljati

Inthronisation f postavitev na prestol, Inundation f poplava, inundacija intronizacija

inundieren – poplaviti

inthronisieren – postaviti na prestol,

inungieren – podeliti zakrament

intronizirati

bolniškega maziljenja (→ einsalben)

intim – 1. zaupen, oseben, privaten,

inungiert – maziljen

intimen 2. spolen, seksualen

invalid – onemogel, oslabel, opešan,

3. diskreten

invaliden (zlasti vojak) ◊

Intimat n obvestilo, naznanilo, intimat

invalid werden – opešati, oslabeti,

Intimation f 1. naznanilo, obvestilo,

postati invaliden

sporočilo, intimacija 2. vročitev

Invalidation f razveljavitev (pogodbe,

(*vročba)

oporoke)

513

Invalid(e) m oslabeli vojak (*opešanec, niso bili nastanjeni v vojaških

vojaški betežnik) (po stopnji

invalidskih hišah)

invalidnosti so bili avstrijski vojaški

Franz Metelko'sche Invaliden-

invalidi uvrščeni v začasne invalide

Stiftung – Fran Metelkova

(→ Invalid(e)/zeitlicher Invalid(e)),

invalidska ustanova (namenjena

polovične invalide

je bila vojaškim invalidom, ki

(→ Halb-Invalid(e)) in realne

niso bili nastanjeni v vojaških

invalide (→ Real-Invalid(e));

invalidskih hišah)

najbolj prizadeti invalidi so bili

Invalidenstiftungen beim

nastanjeni v invalidskih hišah

Laibacher Stadtmagistrat – (štiri)

(→ Invalidenhaus); izven

invalidske ustanove pri Mestnem

invalidskih hiš so živeli patentalni

magistratu Ljubljana

I

invalidi (→ Patental-Invalid(e) in

rezervacijski invalidi

invalidieren – razveljaviti (pogodbo,

(→ Reservations-Invalid(e))

oporoko)

zeitlicher Invalid(e) – začasni

Invalidität f 1. onemoglost, oslabelost,

invalid (invalid, ki je bil po

opešanost, invalidnost

popolnem okrevanju ponovno

2. nezmožnost za delo

vključen v vojaško službo)

invariabel – nespremenljiv

Invalidenfond m invalidski fond

Invasion f vdor, vpad, invazija

(*zalog za invalide, zalog za

oslabljene vojake) ◊

Invektive f zbadljivka, žaljivka

Krainischer Invalidenfond –

Inventar n popis premoženja (zlasti

Kranjski invalidski fond (ust. leta

premičnega), inventar

1848; z njim je upravljal Mestni

(→ Vermögensinventar)

magistrat Ljubljana)

inventarisieren – popisati premoženje

Invalidengebühr f invalidski

(zlasti premično), inventarizirati

prispevek za žandarje

inventieren (→ inventarisieren)

(*invalidna davšina)

Invention f 1. iznajdljivost, invencija

Invalidengehalt n invalidnina

2. iznajdba

(*invalidna prejemšina)

Inventur f popis premoženja,

Invalidenhaus n invalidska hiša,

inventura

invalidnica (hiša za oslabele,

opešane oz. nezmožne vojake

Inventus m najdenček

oz. žandarje) (*invalidna hiša,

Inverkehrsetzung f predaja prometu

invalidnica, opešnica, doslužnica)

Inversion f 1. obrat, preokret,

Invaliden-Stiftung f ustanova za

inverzija 2. obrnjen vrstni red,

invalide, invalidska ustanova ◊

inverzija

Adelsberger Grotten-Invaliden-

investieren – 1. vlagati, investirati

Stiftung – Invalidska ustanova

2. umestiti, podeliti službo, podeliti

Postojnske jame (namenjena

položaj, investirati

je bila vojaškim invalidom, ki

514

Investierung f nalaganje denarja,

Inwohnerei f gostaštvo

vlaganje kapitala, investiranje

Inwohnerin f 1. gostačka (*osebénjica,

Investigation f preiskovanje,

želaríca, gost(i)ja) 2. prebivalka

preiskava, poizvedovanje,

3. najemnica

poizvedba, investigacija

Inwohnerzins m gostaščina

investigieren – preiskovati,

poizvedovati

Inzest m krvoskrunstvo

(*krvosramnost), incest

Investigierung (→ Investigation)

Inzicht f obtožba, obdolžitev, indic

Investition f naložba, investicija

Inzident m pripetljaj, izgred, incident

Investitur f 1. umestitev, slavnostna

podelitev službe oz. položaja,

Inzucht f 1. sokrvnost, sokrvje

I

investitura 2. podelitev fevda,

(sklepanje zakonskih zvez znotraj

investitura

določene skupnosti), endogamija

2. obtožba, obdolžitev, indic

invidiös – zavisten

(→ Inzicht)

inviligieren – nadzorovati, patruljirati i. R. = im Ruhestand – v pokoju Inviligierung f nadzorovanje,

IR = Infanterie-Regiment

patruljna služba

(→ Infanterie-Regiment)

invisibel – neviden

irdisch – pozemeljski (→ Sein),

Invitation f vabilo, povabilo, invitacija

zemeljski (→ Hülle)

invitieren – povabiti

Irenik m spravljivec (med različnimi

veroizpovedmi), irenik

Invocabit – 1. postna nedelja

(pepelnična nedelja)

irenisch – spravljiv (glede na različne

(→ Fastensonntag)

veroizpovedi)

Invocatio f klicanje Boga za pričo

irraisonnabel – nespameten

(v listini), invokacija

irrational – nedoumljiv, iracionalen

Invocavit (→ Invocabit)

irre – nor, blazen

involvieren – vključiti, involvirati

Irre f zabloda, blodnja, zmota

inwärtig – notranji

irreal – neresničen, nerealen

inwärts – noter

irreconciliabel – nespravljiv

Inwärtseigen n lastnina, s katero so

Irredenta f težnja po prisvajanju tujih

lahko ministeriali razpolagali le

ozemelj, iredenta

znotraj gospostva (G II. 130, 420)

irreführen – zavajati (v zmoto)

inwendig – notranji

irreführend – zavajajoč

Inwohner m 1. gostač (V 162)

(*osebénjak, želár, gost, vžitkar)

Irreführung f zavajanje (v zmoto)

2. prebivalec 3. najemnik ◊

irregulär – nepravilen, iregularen

Inwohner sein – gostačiti

Irreguläre(n) pl pripadniki

(*osebénjkovati)

neregularnih enot

515

irreleiten (→ irreführen)

irritabel – razdražljiv

irrelevant – nepomemben, nebistven, Irritation f draženje irelevanten

irritieren – vznemirjati, dražiti,

irreligiös – brezveren

iritirati

Irreligiosität f nevernost

Irrlehre f krivi nauk, kriva vera,

irremediabel – neozdravljiv

krivoverstvo

irren – 1. bloditi 2. tavati, klatiti se

Irrlehrer m *krivi učenik

3. motiti se, varati se 4. motiti

Irrsinn m blaznost, umobolnost

(koga)

(*duhobolnost)

Irren-Siechenhaus der

irrsinnig – blazen, umobolen

I

Barmherzigen Schwestern (in

(*duhobolen)

der Radetzkystrasse, Laibach) n

Blaznica-hiralnica usmiljenih sestra Irrsinnige(r) m blaznež (*blaznik) (na Radetzkyjevi cesti v Ljubljani)

Irrtum m 1. zmota (*zmotnjava,

Irrenanstalt f blaznica, umobolnica ◊

zabloda) 2. pomota (*pogrešek,

Landesirrenanstalt zu Studenc

uštevek) ◊

(Laibach) – Deželna blaznica na

sich in großem Irrtum befinden –

Studencu (Ljubljana) (odprta

hudo se motiti

3. januarja 1881)

irrtümlich(erweise) – po pomoti,

Irrenhaus n blaznica, umobolnica

pomotoma

(*blodnišče) (→ Civilspital)

irrumpieren – vdreti

irreparabel – nepopravljiv,

Irrung f 1. zmota, blodnja 2. zadržek, nenadomestljiv

nasprotovanje, ovira, motenje

irreprochabel – neoporečen

3. spor, razdor 4. graja, očitek

Irresein n blodnja

Irruption f vdor

irresolut – neodločen

Irrwahn m zabloda

Irreverenz f omalovaževanje,

Irte f 1. zaužitek, zapitek 2. ceh

zaničevanje, preziranje

Irtentrinken n popivanje

irrevocabel – nepreklicen

Isolation f osamitev, izolacija

Irrgarten m vrt z neštetimi

Isolationismus m osamitev,

nepreglednimi potmi (*vrt

izolacionizem

zmešnjav), labirint

Isterreich n Istra (→ Istrien)

Irrglaube m 1. kriva vera, krivoverstvo Istrianer Staatseisenbahnen 2. zmotno prepričanje

(→ Bahn)

Irrgläubige(r) m krivoverec

Istrien n Istra (H 35, 44, 47, 53, 63) ◊

Irrhaus (→ Irrenhaus)

Venezianisch Istrien – beneška Istra

irrig – zmoten

(H 25, 26, 34–36, 40, 41, 43, 47)

Österreichisch Istrien, Grafschaft –

irrigerweise – pomotoma

avstrijska Istra, grofija (H 18, 36)

516

Iteration f ponovitev

Itinerar(ium) n 1. potopis (pri

Rimljanih), itinerar(ij) 2. vodnik,

priročnik za potovanje, itinerar(ij)

itzo (→ itzt)

itzt = jetzt – sedaj

i. V. = in Vollmacht/in Vertretung –

po pooblastilu, v imenu, kot

namestnik

I

517

J

Jacke f jopa, jopič, jakna

Jagdschloß n lovski gradič

(→ Windjacke, Zwangsjacke)

Jagdschutz m varstvo lova (→ Verein/

Jackett n 1. daljši slavnostni moški

Krainischer Jagdschutz-Verein)

sunknjič, žaket 2. ženska jopa,

suknjič, žaket

Jagd- und Jagdschutzdienst m lovska

in lovskovarstvena služba

Jagd f lov (*jaga) (→ Falkenjagd,

Feldjagd, Gnadenjagd, Hetzjagd,

Jagdverbot n prepoved lova

Lustjagd, Parforcejagd, Reißjagd,

Jagdverpachtung f zakup lova

Schnepfenjagd) ◊

(→ Jagdbarkeit)

Verpachtung der städtischen Jagd

Jagdwesen n lovske zadeve, lovstvo

(Laibach) – zakup mestnega lova

(Ljubljana) (→ Jagdverpachtung)

jagen – loviti (→ Flucht)

hohe Jagd – visoki lov

Jäger m 1. lovec (*jager) (→ Reißjäger,

niedere Jagd – nizki lov

Schürzenjäge r) 2. lovec (strelec)

(→ Reißjagd)

(→ Alpenjäger, Feldjäger,

J

Jagdbarkeit f lovska zakupna pravica

Gebirgsjäger) 3. lovec (lovsko letalo)

(→ Gemeindejagdbarkeit) ◊

(→ Abfangjäger)

Die Jagdbarkeit der Ortsgemeinde Jägerbataillon n lovski bataljon gelangt im Wege der öffentlichen

Jägermeister m lovski mojster

Versteigerung zur Verpachtung. –

(G II. 167)

*Občinski lov se bo oddal v zakup

potom javne dražbe.

jagerrecht – lovščina (G II. 250) (dajatev)

Jagdflieger m 1. lovsko letalo, lovec

Jägerstutze f lovska puška

(*letalec preganjalec) 2. pilot

jäh – 1. nagel, nenaden 2. strm

lovskega letala

Jahr n leto (→ Assentjahr, Betriebsjahr,

Jagdflinte f lovska puška

Dienstjahr, Fehljahr, Flegeljahre,

Jagdflugzeug n lovsko letalo, lovec

Fruchtjahr, Gemeinjahr, Gnadenjahr,

Gründerjahre, Haushaltsjahr,

Jagdgebiet n lovsko področje

Jubeljahr, Kirchenjahr, Lebensjahr,

(→ Eigenjagdgebiet)

Lehrjahre, Militärjahr, Mißjahr,

Jagdgewehr (→ Jagdflinte)

Probierjahr, Schaltjahr, Solarjahr,

Jagdhund m lovski pes

Sonnenjahr, Spätjahr, Vierteljahr,

Vorjahr, Waisenjahr, Wanderjahre,

Jagdhüter m lovski čuvaj

Wechseljahre) ◊

Jagdliebhaber m ljubitelj lova

nach Ablauf eines Jahres – po

Jagdplatz m lovišče

poteku enega leta

Jahr und Tag – leto in dan

Jagdrecht n lovska pravica

fortschreitenden Jahres – tekočega

Jagdregal n lovska pravica, kraljeva oz.

leta

deželnoknežja pravica do visokega

gegenwärtiges Jahr – letošnje leto,

lova

tekoče leto

inlebenden /laufenden/währenden

Jagdrobot f lovnina

Jahres – tekočega leta

521

letzten/verflossenen/vergangenen

pehotne vojašnice (Fond der

Jahres – preteklega leta

städtischen Infanteriekaserne),

in vorgerückten Jahren – prileten,

zaklada mestne klavnice

starejši

(städtischer Schlachthausfond),

Jahrbegängnis (→ Jahresfest)

mestnega vodovoda (städtischer

Wasserwerksfond), amortizačnega

Jahrbuch n letopis, anal

zaklada mestnega loterijskega

Jahresanfang m začetek leta

posojila (Amortisierungsfond

Jahresbeginn (→ Jahresanfang)

der städtischen Lotterieanleihe),

zaklada mestne elektrarne (Fond

Jahresbericht m letno poročilo

des städtischen Elektricitätswerkes),

(*izvestije)

zaklada mestne plinarne (Fond des

Jahresende n konec leta

städtischen Gaswerkes), zaklada

Jahresfeier (→ Jahresfest)

mestnega pogrebnega zavoda (Fond

J

der städtischen Bestattungsanstalt),

Jahresfest n obletnica

zaklada mestne zastavljalnice (Fond

Jahresfrist f rok enega leta ◊ nach

der städtischen Pfandleihanstalt)

Jahresfrist – po letu dni, čez eno leto

in zaklada mestne priprege (Fond

Jahresgehalt n letna plača (*letnina)

des städtischen Fuhrhofes), v

popotresnem obdobju, npr. za

Jahreskurs m letni tečaj (na osnovnih

leto 1900, pa »račune o prejemkih

ali meščanskih šolah)

in troških«: mestnega zaklada

Jahresrechnung f letni obračun ◊

(Gemeindefond), ubožnega

Erstattung/Legung der

zaklada (Armenfond), zaklada

Jahresrechnung – polaganje letnega

meščanske imovine (Bürgerfond),

obračuna

ustanovnega zaklada (allgemeiner

Prüfung und Erledigung der

Stiftungsfond), potresnega zaklada

Jahresrechnungen – *pretresovanje in

(Erdbebenfond), regulačnega zaklada

reševanje letnih računov (v skladu s

(Stadtregulierungsfond), 3 proc.

53. členom Občinskega reda za deželno

posojila (3proc. Darlehen), mestnega

stolno mesto Ljubljana / Gemeinde-

vodovoda (städtisches Wasserwerk),

Ordnung für die Landeshauptstadt

loterijskega posojila (städtisches

Laibach, izdanega z zakonom dne 5.

Lotterie-Anlehen), mestne

avgusta 1887, je Mestni magistrat

klavnice (städtische Schlachthalle)

dajal na vpogled letne »račune o

in mestne elektrarne (städtisches

prejemkih in troških« za deželno

Elektricitätswerk))

stolno mesto Ljubljano, in sicer:

Jahresrente f letna renta (*letnina)

mestnega zaklada (städtischer

Konkretalfond), ubožnega zaklada

Jahresschluß (→ Jahresende)

(städtischer Armenfond), zaklada

Jahrestag m obletnica

meščanske imovine (städtisches

Jahresvoranschlag m letni proračun

bürgerliches Fondsvermögen),

(*letni preudarek)

ustanovnega zaklada (städtischer

Stiftungsfond), zaklada mestne

Jahreswohnung f *letno stanovanje

(enoletni najem)

522

Jahreszeit f 1. letni čas 2. službeno leto Jahrwendfeier f novoletno praznovanje poslov

Jahrzehnt n desetletje

Jahrfünft n petletnica

Jähzorn m nagla jeza, togota

Jahrgang m letnik (→ Assentjahrgang) Jakobi (→ Jakobstag) Jahrgangslisten pl seznam vojaških

obveznikov po letnikih

Jakobiner m jakobinec

(→ Sturmrollen)

Jakobstag m god sv. Jakoba: 25. julij

Jahrgeselle m letni pomočnik (*letnik) Jalousie f 1. vetrnice, žaluzija (za pridobitev mojstrskega naziva je

2. ljubosumje

moral pomočnik eno leto ostati pri Jammer m tarnanje, stokanje, beda, istem mojstru)

žalost

Jahrhundert n stoletje

jämmerlich – žalostno

(→ Vierteljahrhundert)

jammern – stokati, tarnati, tožiti

J

jahrhundertealt – večstoleten

(*jamrati)

jahrhundertelang – več stoletij,

Jammertal n solzna dolina

stoletja

Janitschar m janičar

Jahrhundertwende f prelom stoletja

Jänner (→ Januar)

-jährig – -leten

Jansenismus m janzenizem

jährlich – letni (→ Vorschreibung),

(verski nauk)

vsakoletni

Januar m januar (*januvar), prosinec

Jahrmarkt m letni sejem (ljubljanski

mestni magistrat je v letu 1858

Jaquett (→ Jackett)

razpisal pet letnih sejmov: na

Jasager m kimavec

tretji ponedeljek po Svetih treh

Jauchart (→ Joch/oral)

kraljih, na prvi ponedeljek v

mesecu maju, na ponedeljek

Jauche f gnojnica

po prazniku sv. Petra in Pavla

Jauchert (→ Joch/oral)

(*Pavlovski semenj, somenj sv. Pavla, Jause f malica (*mala južina)

»češnjev sejm«/«Kirschenmarkt«),

na ponedeljek po prazniku

jausen – malicati (*imeti malo južino)

Marijinega rojstva (»češpljevi

Jausenbrot (→ Jause)

semenj«/«Zwetschkenmarkt«) in na Jawort n privolitev ponedeljek po sv. Leopoldu; letni

sejem se je torej začel na ponedeljek, je – 1. kdajkoli, sploh kdaj 2. po (dva/

ki je veljal za glavni sejemski dan, in

tri ...) 3. glede na (kaj) 4. čim ...,

je trajal do sobote)

bolj ko ... ◊

je zwei/drei … – po dva/tri …

Jahrschneider m letni krojač

je nach … – glede na …

(→ Jahrgeselle)

je ..., desto/umso ... – čim ..., tem

Jahrtag m 1. obletnica 2. obletna maša

...; bolj ko ..., bolj ...

Jahrtausend n tisočletje

mehr denn je – bolj kot kadarkoli

523

jedenfalls – vsekakor

jmdm. = jemandem (→ jemandem)

jeder (jede, jedes) – vsak (vsaka, vsako) jmdn. = jemanden (→ jemanden) jederlei – vsakovrsten

jmds. = jemands (→ jemands)

jedermann – vsak, sleherni

Joch n 1. jarem (→ Ehejoch,

jedermänniglich (→ jedermann)

Ochsenjoch) 2. oral (G I. 162) (1 oral

= 0,57 ha) (*joh) 3. kobila, sedlo ◊

jederzeit – vedno, vselej, kadarkoli,

das (türkische) Joch abschütteln –

vsakokrat, vsakič

otresti se (turškega) jarma

jedesmal – vsakokrat, vsakič

das Vaterland vom Joch der

jedesmalig – vsakokraten

Fremden befreien – osvoboditi

domovino tujega jarma

jedweder (jedwede, jedwedes) – vsak

(vsaka, vsako)

Jochbrücke f kolski most (lesen most

z lesenimi oporniki, zabitimi v

J

jeglicher (jegliche, jegliches) – vsak

mehka tla pod mostom)

(vsaka, vsako)

(*most na polah, most na kobile)

jeher – seit/von jeher – od nekdaj

Johannisbeere f ribez

jemals – kdajkoli, sploh kdaj

Johannisbrot n rožiči

jemand – nekdo

Johannisfeuer n kres

jemandem – nekomu

Johannisnacht f kresna noč

jemanden – nekoga

Johannisritter (→ Johanniter)

jemands – nekoga

Johannistag m god sv. Janeza

jener (jene, jenes) – tisti (tista, tisto)

Krstnika: 24. junij

Jenner (→ Jänner)

Johanniter pl ivanovci (eden od treh

jenseits – onstran, na drugi strani

nemških viteških redov)

(→ Ritterorden)

Jenseits n onostranstvo (→ Gott)

Jope f jopica, jopa

Jeremiade f 1. tožba, tarnanje,

žalovanje, jeremiada 2. pesem

jorgenrecht – pravda sv. Jurija

žalostinka, jeremiada

( jurjevica) (G II. 249)

Jesuiten pl Družba Jezusova (moška

Josefi-Feier f praznik sv. Jožefa: 19.

redovna ustanova iz 16. stoletja),

marec (jožefovo)

jezuiti (H 27, 28, 49, 63)

»Josephi« Bruderschaft

jetzt – sedaj

(→ Bruderschaft)

jeweilig – vsakokraten

»Josephinum« (→ Asyl)

Jg. = Jahrgang (→ Jahrgang)

Josephinismus m jožefinizem

(razsvetljeni absolutizem cesarja

Jh. = Jahrhundert (→ Jahrhundert)

Jožefa II. (1741–1790))

Jhg. = Jahrgang (→ Jahrgang)

Jour m dan

jmd. = jemand (→ jemand)

Jour fixe – družabno srečanje ob

524

določenem dnevu

Jubelruf m radosten vzklik, vrisk ◊

du jour – dežuren

Das Publicum brach

Jour-fixe (→ Jour)

enthustiatische Jubelrufe aus. –

Občinstvo je navdušeno vzklikalo.

Journal m 1. dnevnik, dnevni zapiski

(→ Geldjournal) 2. časnik, žurnal

Jubeltag m obletnica, jubilej

3. vpisnik

Jubilar m slavljenec, jubilar, jubilant

Journalbeamte(r) m dežurni uradnik

Jubilate – 4. velikonočna nedelja

Journaldienst m dežurstvo

(3. nedelja po veliki noči)

(→ Ostersonntag)

Journalführerin f knjigovodkinja

Jubiläum n obletica, jubilej

Journalier (→ Journalpost)

(→ Berufsjubiläum, Dienstjubiläum)

journalisieren – vpisati (v dnevnik),

Jubiläums-Armenhaus (Laibach) n

zapisovati

Jubilejska ubožnica (Ljubljana)

J

Journalisierung f vpisovanje (v

(zgrajena je bila po načrtih Maksa

dnevnik), zapisovanje

Fabianija v ljubljanskem Vodmatu;

Journalist m časnikar, novinar,

slovesna otvoritev je bila

žurnalist

31. decembra 1901)

Journalistik f časnikarstvo

Jubiläumsfeier f slovesna obletnica,

spominska slovesnost, jubilej

Journalpost f dnevna poštna povezava,

dnevna pošta

Jubiläumsmedaille f *jubilejna

svetinja (medalja) (cesar Franc

jovial – veder, dobrohoten,

Jožef I. jo je ustanovil 18. avgusta

dobrodušen, jovialen

1898 ob petdeseti obletnici nastopa

jub. = jubiliert – (→ jubiliert)

vladanja; namenjena je bila »vsem

Jubel m radost, veselje

onim osebam brez razločka stanu

lauter Jubel – hrupna radost

ali spola, katere so bile od

2. decembra 1848 do 2. decembra

Jubelfeier (→ Jubiläumsfeier)

1898 ali so še v civilni državni ali

Jubelfest (→ Jubiläumsfeier)

pa tej jednaki službi«)

Jubeljahr n jubilejno leto

jubilieren – 1. upokojiti (uradnika)

Jubelmesse f zlata maša (svečana maša

(*postaviti v mir s polno plačo ali

ob petdesetletnici duhovnikovega

penzijo) 2. praznovati obletnico

mašništva)

3. veseliti se, vriskati

jubeln – veseliti se, vriskati

jubiliert – upokojen (*jubilovan)

Jubelpaar n slavljenca, jubilant in

Juchtenleder n juhtovina (mehko

jubilatka, jubilanta (→ Hochzeit/

nepremočljivo usnje iz goveje kože)

goldene Hochzeit/silberne Hochzeit)

Juden pl Židje (H 49)

Jubelpriester m zlatomašnik

(→ Schutzjuden, Stockjude)

(duhovnik, ki je dosegel petdeset

Judenchrist m pokristjanjeni Žid

let mašništva)

Judengasse f Židovska ulica

525

Judenregal n judovski regal (V 169) Frauen und Jungfrauen – gospe in

Judenstern m židovska zvezda

gospodične (*gospe in gospice)

alte Jungfrau – stara devica

Judentum n židovstvo

Heilige Jungfrau – Devica Marija

Judenverfolgung f preganjanje Židov

(→ Maria)

Judica – 5. postna nedelja (tiha

Jungfräulichkeit (→ Jungfernschaft)

nedelja) (→ Fastensonntag)

Junggeselle m samski moški (*samec)

Judikative f sodna oblast, judikativa

Junggesellenwohnung f samsko

Judikatur f sodna praksa, judikatura

stanovanje, garsonjera

Jugend f 1. mladost 2. mladina

Jüngling m mladenič

Jugendabteilung (Strafanstalten) f

Jungpferd n žrebe

mladinski oddelek (kaznilnice) (H 58) jüngst – nedavno (*ondan)

J

Jugendgefährte m mladostni tovariš,

(→ Ereignis, Gericht, Tag, Zeit) mladostni vrstnik

jüngstens – nedavno, pred kratkim,

Jugendzehent m desetina v živalskem

pred nekaj dnevi (*ondan)

prirastku (G II. 251)

jüngsthin (→ jüngstens)

Jugoslawe m Jugoslovan

Jungtier n mlad bik

Juli m julij, mali srpan

Jungvieh n 1. mlada živina,

Julius (→ Juli)

teleta (*junovina) (→ Kuhkalb,

Julmond m december, gruden

Ochsenkalb, Stierkalb) 2. jagnjeta

jun. = junior – mlajši

Juni m junij, rožnik (*rožnicvet)

jung – mlad (→ Blut, Gericht, Stute, Junker m 1. mlad (pruski) plemič,

Trieb, Wein, Zeit) ◊

junker 2. ošabnež, oblastnež

Alt und Jung – stari in mladi, vsi

3. predstavnik pruske militaristične

miselnosti, junker

Junge m 1. fant (→ Gassenjunge)

2. vajenec (→ Handwerksjunge,

Junktim n sveženj (soodvisnih)

Lehrjunge)

političnih ukrepov, junktim

Jünger m Kristusov učenec, apostol

Junze m junec

Junge(s) n mladič

Jura pl pravne vede, pravoznanstvo,

jura

Jungfer f devica (→ Kränzeljungfer,

Ordensjungfer) ◊

Jura Stolae – štolnina (župnijska

alte Jungfer – stara devica

pristojbina ob rojstvu, poroki,

pogrebu)

Jungfernschaft f devištvo

Jurament n prisega

Jungfernstand m dekliški stan, deviški

stan, devištvo

Jurastudium n študija prava

Jungfrau f 1. gospodična (*gospica),

jurato – pod prisego ◊

mladenka, dekle 2. samska ženska

etwas jurato dartun – izpričati (kaj)

(*samica) 3. devica ◊

pod prisego

526

juridisch – praven (*pravosloven), justični minister)

juridičen

Justizministerium n ministrstvo za

Jurisdiktion f 1. sodna oblast,

pravosodje (*ministerstvo pravice,

jurisdikcija (H 24, 45) 2. področje

ministerstvo pravosodja)

sodne oblasti, jurisdikcija

Justizmord m sodni umor (smrtna

Jurisdiktionsnorm f pravilnik

kazen, izvršena na podlagi zmotne

sodnijske pristojnosti, jurisdikcijska

sodbe), justični umor

norma (H 41, 62)

Justizpflege f pravosodje

Jurisdizenten pl sodna gosposka

(*rihtna gosposka), jurisdicenti

Justizrat m pravosodni svetovalec

(H 24, 45)

Justizstaat m pravna država

Jurisprudenz f pravna veda,

Justizstelle f sodni urad (H 20) ◊

pravoznanstvo, jurisprudenca

Oberste Justizstelle – 1. vrhovni

juristisch – 1. pravniški, jurističen

pravosodni urad (V 371) 2. vrhovno

J

2. praven, jurističen (→ Person)

sodišče na Dunaju (V 513)

Jury f porota, žirija

Justizverwaltung f sodna uprava (H 58) Jus n pravne vede, pravoznanstvo, jus

Justizverwaltungsbehörde f sodno

upravno oblastvo (H 58)

Jusstudium n študij prava

Justizwachbeamte(r) m sodni uradnik

just – ravnokar

(pri sodišču ali v zaporu)

Justifikation f 1. opravičevanje

Justizwache f *sodna straža

2. dokazovanje pravilnosti ali

upravičenosti 3. izvršitev smrtne

Juwelier m draguljar, dragotinar,

kazni, justifikacija

juvelir

justifizieren – 1. opravičevati,

Jux m šala, burka

opravičiti 2. dokazati pravilnost

Juxabend m humoristični večer

ali upravičenost 3. izvršiti smrtno

juxen – zbijati šale, uganjati norčije

kazen, justificirati

Juxlotterie f šaljiva loterija

Justifizierung (→ Justifikation)

Juxpost f šaljiva pošta

Justiz f sodstvo, pravosodje, justica

Juxpreis m šaljivi dobitek

Justizadministration f sodna

(→ Bestkegelschieben)

administracija (H 39, 41)

juxta – poleg, zraven

Justizgesetz n sodni zakon (H 58)

Juxtaposition f primerjava

Justizhoheit f sodna oblast

Juxte f odrezek (pri loterijskih listkih

Justiziar m sodni upravitelj, justiciar

ali manjših vrednostnih papirjih)

(H 45)

(*odreznica)

Justizmann m sodnik (*pravosodnik)

Juxtombola f šaljiva tombola

Justizminister m minister za

pravosodje (*minister pravosodja,

527

528

K

(glej tudi C)

Kabinettskrise f vladna kriza

Kabinettsordre (→ Kabinettsschreiben)

Kabinettsrat m ministrski svet

K = Kreuzer (→ Kreuzer)

Kabinettssitzung f seja vlade, seja

kabineta

K = Krone (→ Krone)

Kabinettstück n 1. dragocen

k. = königlich (→ königlich)

muzejski eksponat 2. dragocenost,

Kaal. = Kameral- (→ Kameral-)

mojstrovina

Kabale f spletka

Kabinettsturz m padec vlade, odstop

vlade

kabalieren – spletkariti, snovati,

intrigirati

Kabinettsumbildung f preoblikovanje

vlade, rekonstrukcija vlade

Kabinett n 1. vlada, kabinet

(→ Interimskabinett,

Kabriolett m sprednji pokriti sedež

Koalitionskabinett,

pri kočiji (→ Posteilwagen)

Minderheitskabinett) 2. delovni in

Kachelofen m lončena peč

K

posvetovalni prostor (na dvoru),

kabinet 3. muzejski prostor,

Kadaver (→ Cadaver)

kjer so razstavljeni večinoma

Kader m 1. skupina načrtno

dragoceni predmeti, kabinet

izobraženih strokovnjakov

4. manjša soba (*sobica, stanica)

(strokovnih delavcev) 2. oficirji in

5. delovna soba, kabinet

podoficirji, poveljniški kader

(→ Lesekabinett) ◊

3. funkcionarji (zlasti v

Reconstruction des Cabinets –

komunističnih strankah)

preoblikovanje vlade

Kadett (→ Cadett)

ein Kabinett bilden – sestaviti

vlado (→ Kabinettsbildung,

Kadettenhaus (→ Cadettenhaus)

Regierungsbildung)

Kadettenschule (→ Cadettenschule)

ein Kabinett umbilden –

kaduk (→ caduc)

preoblikovati vlado, rekonstruirati

vlado (→ Kabinettsumbildung,

kaduzieren (→ caducieren)

Regierungsumbildung)

Kaduzität (→ Caducität)

Kabinettsbildung f sestava vlade

Kaduzitätsrecht (→ Caducitätsrecht)

Kabinettschreiben n vladarsko pismo Kaffee m kava (→ Malzkaffee) (*vladno povelje, kabinetno pismo) Kaffeegewölbe n kavarnica

Kabinettskrieg m kabinetna vojna

Kaffeehaus n kavarna

(oznaka za evropske vojne v času

absolutizma in razsvetljenega

Kaffeekanne f kavnik

absolutizma z omejenimi vojaškimi Kaffeekränzchen n stalna ženska cilji, ki so se vodile ob varovanju

družba (ob kavi)

človeških življenj in materialnih

Kaffeerösterei f pražarna kave

dobrin)

531

Kaffeeschänker (→ Kaffeesieder) Kaiserfahne f cesarska zastava

Kaffeeschenke f kavarna (*kavarnica,

(črno-rumena)

kofetarija)

Kaiserfeier f cesarska slovesnost,

Kaffeeschenker (→ Kaffeesieder)

cesarska slavnost (praznovanje

rojstnega dne cesarja Franca Jožefa

Kaffeesieder m kavarnar (*kavar,

I. 18. avgusta)

kavarnik, kofetar)

Kaiserfest (→ Kaiserfeier)

Kaffee-Surrogat n kavni nadomestek

(v Ljubljani je kavne nadomestke

Kaiser Franz-Josephs-Bad Markt

proizvajala Kolinska tovarna kavinih

Tüffer (→ Bad)

primesi (Koliner Kaffee-

Kaiser Franz Joseph-

Surrogatfabrik))

Jubiläumstheater (→ Theater)

kahl – 1. plešast 2. gol

Kaiser Franz-Joseph-Krankenhaus n

Kahlkopf m 1. pleša 2. plešec

Bolnišnica cesarja Franca Jožefa

(bolnišnica za neozdravljive

Kahlköpfigkeit f plešavost

revne bolnike, ki jo je ustanovila

K

Kahlschlag m 1. poseka 2. golosek

Krainische Sparkasse, je bila odprta

3. uničenje

leta 1910)

Kahn m čoln

Kaiserhaus n vladarska hiša, cesarska

Kai m obrežje, obala, privez

hiša

kais. = kaiserlich (→ kaiserlich)

Kaiserin f cesarica

Kaische (→ Keusche)

Kaiserin Elisabeth-Kinderspital

(Laibach) (→ Spital)

Kaischler (→ Keuschler)

kaiserl. = kaiserlich (→ kaiserlich)

Kaischlerin (→ Keuschlerin)

kaiserlich – cesarski (→ Handbillet,

Kaiser m cesar (*car)

Handschreiben, Hof, Patent,

(→ Adoptivkaiser, Gegenkaiser,

Privatkasse, Privatschatulle, Rat,

Soldatenkaiser, Titelkaiser)

Verordnung, Würde)

Kaiser-Huldigungsfestzug m

Kaisermanöver pl velike vojaške vaje

slavnostni jubilejski sprevod

(vsakoletne velike vojaške vaje so

(slavnostni jubilejski sprevod

potekale ob prisotnosti cesarja kot





12. junija 1908 na Dunaju ob


vrhovnega vojaškega poveljnika)

šestdesetletnici vladanja cesarja

Franca Jožefa I.)

Kaiserreich n cesarstvo

Kaiser-Jubiläumsfeier f cesarska

Kaiserstaat (→ Kaiserreich)

vladarska petdesetletnica (proslava kaisertreu – cesarju zvest petdesetletnice vladanja cesarja

Kaisertum (→ Kaiserreich)

Franca Jožefa I. (leta 1898)

Kaiserwürde f cesarski naziv, cesarsko

Kaiserapfel m cesarsko jabolko

dostojanstvo

(simbol vladarjeve oblasti)

Kaiserzeit f cesarska doba

532

Kalamität (→ Calamität)

Kaltblütigkeit f hladnokrvnost

Kalb n tele (→ Kuhkalb, Mutterkalb,

Kälte f mraz, hlad ◊

Stierkalb) ◊

strenge Kälte – oster mraz

Kalb werfen – povreči tele, teliti

(*oteliti se)

Kältefieber n mrzlica

Kälberstall m telečji hlev (*telečnjak)

kälten – hladiti

Kalbfleisch n telečje meso, teletina

kaltstellen – 1. postaviti na hladno,

(*teletnina)

shladiti 2. onemogočiti (koga),

odstraniti (koga)

Kalbin f telica

Kalvinismus m kalvinizem (nauk

Kalbizin (→ Kalbin)

švicarskega reformatorja Johanna

Kalch (→ Kalk)

Calvina (1509–1564))

Kalender m koledar (*pratika)

Kamarilla f klika dvornih spletkarjev,

(→ Schreibkalender) ◊

kamarila

Gregorianischer Kalender –

Kamerad m tovariš, kamerad

gregorijanski koledar

(→ Kriegskamerad, Zechkamerad)

K

Julianischer Kalender – julijanski

koledar

Kameradschaft f 1. tovarištvo,

tovarišija, družba 2. skupina

kalendern – popivati, pijančevati

vojakov 3. skupina obrtniških

Kalesche f koleselj (voz za prevoz več

pomočnikov (*kameradstvo)

oseb) ◊

Kameradschaftsgeist m tovariški duh,

ungedeckte Kalesche – odprt koleselj

tovarištvo

Kalk m apnenec, apno ◊

Kameralamt n kameralni urad (H 25)

Kalk brennen – žgati apno

(*zakladnica) (→ Schatzkammer)

Kalkbrenner m apneničar

Kameralangelegenheiten pl kameralne

Kalkbrennerei f žganje apna

zadeve (H 21, 31, 33, 37, 38)

Kalkgrube f apnena jama, apnenica

Kameralbehörden pl kameralna

(*apnica)

oblastva (H 21, 31, 33, 37, 38)

Kalkstein m apnenec

Kameralbezirksverwaltungen pl okrajne

kameralne uprave (H 37, 42, 54)

Kalkül (→ Calcül)

Kameraldomänen pl kameralne domene

kalkulieren (→ calculieren)

(H 38)

Kalkulierung (→ Calculierung)

Kameraleinkommen pl kameralni

kalmieren – pomirjati, pomiriti

dohodki (H 19, 38)

kalmierend – pomirjevalen

Kameralforste pl kameralni gozdovi

(→ Wirkung)

(H 38)

kalt – mrzel, hladen (→ Brand, Fieber, Kameralgefällenverwaltung f Krieg, Küche, Witterung)

kameralna pristojbinska uprava

kaltblütig – hladnokrven

(H 37, 38, 42, 54; V 375)

(*kameralno dohodkino

533

oskerbništvo) ◊

Kamm m glavnik

Küstenländisch-dalmatinische

Kameralgefällenverwaltung –

Kammacher m izdelovalec glavnikov,

primorsko-dalmatinska kameralna

(*izdelovatelj glavnikov), glavničar

pristojbinska uprava (H 37)

(*grebenar)

Steiermärkisch-illyrische

Kammer f 1. zbornica, dom

Kameralgefällenverwaltung

(v parlamentu) 2. uprava

– štajersko-ilirska kameralna

deželnoknežjih prihodkov, komora

pristojbinska uprava (H 81)

(→ Hofkammer) 3. sodišče, sodni

Kameralgüter pl kameralna posestva

senat 4. manjša soba, kamrica

(→ Dienstbotenkammer,

Kameralherrschaften pl kameralna

Rumpelkammer, Rüstkammer)

gospostva (H 23)

5. manjša soba v kmečki hiši, kamra

Kameral-, Kriegs- und Bankalzahlamt

(sprva neogrevan bivalni prostor

n kameralni, vojaški in bankalni

ali prostor za shranjevanje orodja

plačilni urad (H 38)

oz. zalog; ogrevan prostor: Stube)

(→ Getreidekammer, Rauchkammer,

K

Kameralistik f nauk o državnih

Rumpelkammer, Selchkammer,

financah, kameralistika

Speisekammer) ◊

kameralistisch – finančen, kameralen

Kammer (Interessenvertretung) –

Kameral- und Kriegskassenwesen n

komora (interesno zastopstvo)

kameralne in vojaške blagajniške

(H 44, 62, 63)

zadeve (H 38)

Kammerbediente(r)

Kameral- und Kriegszahlamt n

(→ Kammerdiener)

kameralni in vojaški plačilni urad

Kammerdame f spletična

(H 38)

Kammerdiener m komorni strežaj,

Kameral- und Militärzahlamt n

komornik (*hišni, posteljnik)

kameralni in vojaški plačilni urad

Kammerdienerin f komorna strežajka

(H 19, 38)

(*hišna)

Kameralvermögen n kameralno

Kämmereicasse f mestna blagajna

premoženje (H 19, 38)

(*mestna dnarnica)

Kameralverwaltung f kameralna

Kämmerer m 1. ključar, zakladnik,

uprava (H 21, 31, 33, 37, 38)

komornik 2. ključar (častni naziv)

Kameralwesen n kameralne zadeve

(→ Kämmererwürde) ◊

(H 38)

Kämmerer (Stadt) – komornik

Kameralzahlamt n kameralni plačilni

(mesto) (H 25)

urad (→ Kameral-, Kriegs- und

wirklicher Kämmerer – pravi

Bankalzahlamt , Kameral- und

ključar (častni naziv)

Kriegszahlamt, Kameral- und

Kämmererswürde f čast komornika

Militärzahlamt)

(leta 1901 je cesar čast komornika

Kamin m 1. dimnik 2. kamin

podelil Antonu baronu Codelliju)

Kaminfeger m dimnikar

Kammerfrau f spletična

534

Kammergefälle pl komorni prihodki

Grabenkampf, Klassenkampf,

Kammergraf m komorni grof (vodilni

Kulturkampf, Lohnkampf,

uslužbenec v finančni upravi)

Luftkämpfe, Machtkampf,

Nachhutkämpfe, Nahkampf,

Kammergrafenamt n urad komornega

Parteikampf, Straßenkampf,

grofa (H 22, 23)

Vorfeldkämpfe, Wahlkampf,

Kammergüter pl posestva in dohodki

Wettkampf, Zweikampf) ◊

deželnega kneza, komorno

der Kampf gegen den Halbmond –

premoženje

boj proti Turkom

Kammerjungfer f (neporočena)

der Kampf Mann gegen Mann – boj

spletična

moža proti možu, boj moža z možem

auflebender Kampf – razvnet boj

Kammerknabe m paž

erbitterter Kampf – zagrizen boj

Kämmerling m sluga

hitziger Kampf – srdit boj

Kammerprokurator m komorni

örtliche Kämpfe – krajevni boji

zagovornik, komorni prokurator

wilde Kämpfe – divji boji

(H 19, 38)

einen Kampf führen – voditi boj

K

sich einen Kampf liefern – spopasti

Kammerprokuratur f komorno

se

odvetništvo, komorna prokuratura

sich im Kampfe hervortun –

(H 19, 38, 54)

odlikovati se v boju

Kammerstadt – landesfürstliche

Kampfbereitschaft f bojna

Kammerstadt f deželnoknežje

pripravljenost

mesto

kämpfen – 1. boriti se

Kampagne f 1. polje, raván 2.

(→ Ausdauer, Mut) 2. tekmovati

organizirano delovanje (za, proti),

kampanja

Kämpfer m borec, bojevnik (*borilec,

(→ Aufklärungskampagne,

bojnik) (→ Frontkämpfer,

Hetzkampagne,

Fußkämpfer, Mitkämpfer,

Propagandakampagne,

Untergrundkämpfer, Vorkämpfer,

Verleumdungskampagne,

Widerstandskämpfer)

Wahlkampagne) 3. vojni pohod ◊

Kämpferin f borka, bojevnica

eine Kampagne einleiten/

Kampfflugzeug n bojno letalo

entfachen/starten – začeti kampanjo

(→ Sturzkampfflugzeug)

eine Kampagne führen – voditi

kampanjo

Kampffront f bojna črta, bojna fronta ◊

ungebrochene Kampffront –

Kampagnepferd n jahalni konj

nezlomljiva bojna črta

Kampagnereiter m jahalec, jahač

Kampfführung f bojevanje

Kampel (→ Kamm)

Kampfgebiet n bojno področje

Kampelmacher (→ Kammacher)

Kampfgefährte (→ Kampfgenosse)

Kampf m boj, bitka (→ Faustkampf,

Kampfgenosse m bojni tovariš

Feuerkampf, Flügelkämpfe,

535

Kampfgenossenschaft f bojna

Panzerkanone, Sechzehnpfünder,

tovarišija

Vierundzwanzigpfünder,

Kampfhandlung (→ Kampf )

Zwölfpfünder) ◊

gezogene Kanone – top s risano

Kampfkraft f bojna sposobnost

cevjo, risani top

Kampflust f bojaželjnost, bojevitost

glatte Kanone – top z gladko cevjo,

kampflustig – bojaželjen, bojevit

gladkocevni top

eine Kanone lösen – sprožiti top

kampfmüde – naveličan boja, upehan

Kanonen stellen – usmeriti topove

Kampfplatz m bojišče

sechzehnpfündige Kanone –

Kampftag m 1. dan boja 2. tekmovalni

šestnajstfuntni top

dan

(→ Sechzehnpfünder)

vierundzwanzigpfündige Kanone –

K. Amt = Kreisamt (→ Kreisamt)

štiriindvajsetfuntni top

kampieren – taboriti (*taborovati,

(→ Vierundzwanzigpfünder)

šatoriti), kampirati

zwölfpfündige Kanone –

K

Kanaille (→ Canaille)

dvanajstfuntni top

(→ Zwölfpfünder)

Kanal m kanal (→ Abzugskanal)

Kanonen-Alarm-Schuß

Kanal(benützungs)gebühr f kanalska

(→ Lärmkanonen)

pristojbina, kanalščina

Kanonenbatterie f topniška baterija

Kanapee n kanapé, zofa

Kanonenboot n kanonirska ladjica

Kand(e)l (→ Maß f)

Kanonendonner m topovsko

Kandelaber m drog z ulično svetilko,

grmenje

kandelaber (→ Gaskandelaber)

Kanonenfeuer n topovski ogenj

Kandidat m kandidat

(→ Advokaturskandidat,

Kanonenfutter n topovska hrana,

Lehramtskandidat,

žrtvovani vojaki

Notariatskandidat)

Kanonenschießen n streljanje

Kännchen n vrček, ročka

iz topov (s topovskimi streli z

grajskega hriba so v Ljubljani

Kanne f 1. vrč, ročka (→ Kaffeekanne, opozarjali na požar, streljali pa so

Teekanne) 2. kangla (→ Milchkanne)

tudi ob velikih svečanostih)

Kannegießer m politični modrijan,

(→ Lärmkanonen)

gostilniški politik, politizer

Kanonenschuß m 1. topovski strel

Kannegießerei f politično

2. topovski strel kot način javljanja

modrovanje, politizerstvo

požara (v Ljubljani so ob požaru

Kanonade f topovsko streljanje,

streljali iz petih topov, ki so bili

kanonada

nameščeni na grajskem strelišču)

(→ Lärmkanonen) 3. oddaljenost

Kanone f top (→ Flak,

topovskega strela ◊

Flugabwehrkanone, Gewehrkanone,

einen Kanonenschuß weit – v

Lärmkanonen, Panzerabwehrkanone,

oddaljenosti topovskega strela

536

Kanonier m topničar

Kantor m 1. katoliški cerkveni

kanonieren – streljati s topovi

zborovodja, kantor 2. zborovodja,

vodja pevske šole v protestantski

Kanoniker m kanonik

cerkvi, kantor

Kanonikus (→ Kanoniker)

Kanzel f 1. prižnica (*leca) 2. stolica Kanonisation f 1. proglasitev za

(na univerzi) (→ Lehrkanzel)

svetnika, kanonizacija 2. uzakonitev, Kanzelist m pisar (pisec čistopisov), kanonizacija, kodifikacija

kanclist (*kancelist)

kanonisch – cerkvenopraven,

Kanzelsprache f pridigarski jezik

kanoničen (→ Recht)

Kanzelwort n pridiga

kanonisieren – 1. proglasiti za

svetnika, kanonizirati 2. uzakoniti,

Kanzlei f 1. pisarna (*pisarnica,

kanonizirati, kodificirati

kancelija) (→ Amtskanzlei,

Hofkanzlei, Notariatskanzlei,

Kanonist m strokovnjak za cerkveno

Reichskanzlei) 2. stanovska pisarna

pravo, strokovnjak za kanonsko

(V 329)

pravo, kanonist

K

Kanzleibeamte(r) m pisarniški

Kantate (→ Cantate)

uradnik (*pisarni uradnik)

Kantholz n tesani les

Kanzleidiener m pisarniški sluga,

Kantine f 1. manjša trgovina s

pisarniški služabnik

prehrambenimi proizvodi

Kanzleigebühr f pisarnina

(v vojašnicah, tovarnah), kantina

2. manjši gostinski lokal

Kanzleigehilfe m pisarniški pomočnik

(v vojašnicah, tovarnah), kantina

Kanzleikraft f pisarniška moč

Kantineur m 1. prodajalec v kantini,

Kanzlei-Localität f pisarniški prostor

kantiner 2. imetnik oz. najemnik

kantine (v vojašnici, tovarni),

Kanzleioffiziant m nižji pisarniški

kantiner (→ Kantine)

uradnik, oficiant

Kantineurin f 1. prodajalka v

Kanzleisprache f uradniški jezik

kantini, kantinerka 2. imetnica oz.

Kanzleistunde f uradna ura

najemnica kantine (v vojašnici,

Kanzler m 1. kancler (predsednik

tovarni) (→ Kantine)

vlade v ZRN in Avstriji)

Kanton m 1. okraj, kanton 2. upravna

(→ Altkanzler, Bundeskanzler,

enota v času Ilirskih provinc,

Staatskanzler, Vizekanzler) 2. višji

kanton (H 47) 3. zvezna državna

uradnik škofijskega ordinariata

enota v Švici, kanton

3. upravitelj univerze, kancler,

kantonieren – nastaniti vojsko

kurator 4. uradnik na dvoru,

(v vojnem času) (→ Truppe)

kancler ◊

Eiserner Kanzler – železni kancler

Kantonierung f nastanitev vojske

(vzdevek za Bismarcka)

(v vojnem času) (*kantonovanje)

Kanzlist (→ Kanzelist)

Kantonnement n vojaška nastanitev

Kap n rt

537

kapabel – sposoben

Kapitulation (→ Capitulation)

Kapaun m kopun (obrezan pitani

Kapitulations- (→ Capitulations-)

petelin)

Kaplan m pomožni duhovnik, kaplan

Kapazität (→ Capazität)

Kaplanei f 1. hiša, kjer prebiva kaplan,

Kapelle f 1. kapela, kapelica

kaplanija 2. katoliška cerkvena

(→ Hauskapelle, Schloßkapelle)

enota, ki jo vodi kaplan, kaplanija

2. zbor cerkvenih pevcev 3. glasbeni

zbor 4. manjši orkester, kapela

Kapotage (→ Capotage)

(→ Musikkapelle)

Kappe f 1. čepica, kapa

Kapellmeister m zborovodja, kapelnik

(→ Dienstkappe, Feldkappe)

2. vrhnja obleka, plašč

kapieren – razumeti

Kappelmacher (→ Kappenmacher)

Kapital n 1. glavnica, kapital (*istina)

(→ Darleihenskapital, Grundkapital, Kappenmacher m čepičar Passivkapitalien, Schuldkapital,

Käppi n vojaška kapa

K

Stammkapital, Stiftungskapital)

Kaprize (→ Caprice)

2. denarna sredstva, finančna

sredstva, kapital (→ Betriebskapital) kaprizieren (→ capricieren) 3. vrednost, kapital ◊

kapriziös (→ capriciös)

aus etwas Kapital schlagen – kovati Kapsel f vžigalna kapica dobiček iz (česa)

(→ Sprengkapsel)

Kapitalist m posestnik, glavničar

Kaptur (→ Captur)

(*posestnik istin), kapitalist

Kapuze f kapuca (*oglavnica)

Kapitalverbrechen n hud zločin

Kapuziner pl kapucini (H 28, 49)

Kapitän m 1. kapitan (beneška Istra) (moški samostanski red)

(H 26, 43) 2. ladijski kapitan

(*ladjevodja)

Karabiner m karabinka (puška)

(→ Fregattenkapitän,

Karbatsche f bič (*korobač)

Korvettenkapitän,

Karbatschstreiche pl udarci z biči,

Linienschiffskapitän) 3. stotnik,

bičanje ◊

kapitan

mit Karbatschstreichen bestrafen/

Kapitanat n kapitanija

züchtigen – kaznovati z bičanjem

Kapitel1 n zbor, kapitelj (H 41)

(→ Strafe/Verschärfung der Strafe)

(→ Domherrenkapitel, Domkapitel,

Kardätsche f 1. krtača, česalo

Generalkapitel, Kollegiatkapitel)

2. štrigelj (česalo za konje, krave)

Kapitel2 n poglavje (*kapitel)

kardätschen – 1. gladiti, česati

Kapitelkirche f kapiteljska cerkev

2. štrigljati (s česalom odrgniti

konje, krave)

Kapitulant (→ Capitulant)

Kardinal m kardinal

Kapitularien pl 1. pravne uredbe

kralja, kapitulariji 2. državni zakoni Karenz f 1. čakalni rok, čakalna doba, karenčna doba, karenca 2.

538

porodniški dopust

zlasti na véliki četrtek, véliki petek

3. pomanjkanje, prikrajšanje,

in véliko soboto)

stradanje (*stradež), post (kazen)

4. odbitek od plače (*uteržek od

Karren m 1. voziček, dvokolnica

plače)

(*tačka) (→ Handkarren,

Schiebkarren) 2. samokolnica

Karenzurlaub m porodniški dopust

(→ Munitions-Karren)

Karenzzeit f čakalni rok, čakalna

Karrenschieber m vozač dvokolnice

doba, karenčna doba, karenca

(*tačkar)

karessieren (→ caressieren)

Karrete f slab (nepokrit) voz, kareta

Karfreitag m véliki petek (petek pred Karriere (→ Carriere) veliko nočjo)

Karrikatur f karikatura

karg – skop ◊

karger Boden – nerodovitna tla

Kar(r)oussel (→ Carrousel)

karge Landschaft – pusta pokrajina, Karsamstag m vélika sobota (sobota gola pokrajina

pred veliko nočjo)

K

kargen – skopariti s (čim)

Karst m kras (H 18)

karieren (→ carieren)

Karstaufforstung f pogozdovanje

Kariol (→ Cariol)

Krasa (pogozdovanje Krasa je

urejal Zakon z dné 9. marca 1885,

Kariolpost (→ Cariolpost)

o pogozdovanju Krasa v vojvodini

Karitas f 1. krščanska ljubezen

Kranjski / Gesetz vom 9. März

do bližnjega, dobrodelnost,

1885, betreffend die Karstaufforstung

karitativnost 2. Karitas (katoliška

im Hertzogthume Krain)

dobrodelna organizacija)

Karstbewaldung (→ Karstaufforstung)

karitativ – dobrodelen, karitativen

Karstplateau n kraška visoka planota

Karmeliter pl karmeličani (H 27, 28,

Kartätsche f karteča (s svinčenimi

49) (moški samostanski red)

kroglicami napolnjen topovski

Karmeliterin f karmeličanka

naboj)

(pripadnica ženskega

Kartätschenfeuer n kartečni ogenj

samostanskega reda)

Kartause f kartuzija

Karnier m usnjena torba z

zaklepanjem (za spise)

Kartäuser pl kartuzijani (H 27, 28, 49, 63) (moški samostanski red)

karnifeln – bunkati, suvati s pestjo,

trpinčiti (*karniflati)

Karte f 1. vozovnica, karta

(→ Fahrkarte, Platzkarte)

Kärnten n Koroška

2. vstopnica, karta

Kärntner Römerquelle

(→ Eintrittskarte, Entréekarte)

(→ Römer-Quelle)

3. zemljevid (*zemljovid,

zemljokaz) (→ Landkarte)

Karosse f kočija

4. listek, kartica

Karpfen m krap (riba) (na jedilniku

(→ Enthebungskarte, Erlaßkarten,

539

Gratulations-Enthebungskarten,

Karzer (→ Carcer)

Visitenkarte, Wünsch-Gratulations-

Erlaßkarten)

Kasarme (→ Kaserne)

5. igralna karta (→ Spielkarte)

kaschieren (→ cachieren)

6. jedilni list (→ Speisekarte)

Käse m sir

7. izkaznica (→ Identitätskarte,

Kennkarte, Landwehrkarte,

Kasel (→ Casula)

Legitimationskarte, Paßkarte,

Kasematte (→ Casematte)

Reservekarte, Widmungskarte)

Käser m sirar

8. živilska izkaznica, karta

(→ Brotkarte) 9. dopisnica

Käserei f sirarna

(→ Ansichtskarte,

Kaserme (→ Kaserne)

Correspondenzkarte,

Kaserne f vojašnica (*soldaška hiša),

Einberufungskarte, Einladungskarte,

kasarna (→ Städtische Artillerie-

Feldpostkarte, Leidkarte, Postkarte) ◊

Kaserne (Laibach), Coliseum,

geographische Karte – zemljevid

Einquartierung, Infanteriekaserne,

K

(*zemljovid, zemljokaz)

Landwehrkaserne, Notkaserne,

eine Karte lösen – kupiti karto

Nuschaksche Kavallerie-Kaserne,

Kartei f kartoteka

Quasikaserne, Schemalkaserne,

Kartell (→ Cartell)

St. Peters-Kaserne (Laibach),

Städtische Infanterie-Kaserne/

Kartenlegerin f vedeževalka iz kart

Belgierkaserne (Laibach),

Kartenschlägerin (→ Kartenlegerin)

Transenalkaserne) ◊

kartieren – 1. vnašati podatke v karto kaserniert – 1. nastanjen v kasarni (zemljevid), kartirati

2. kasarniran (→ Prostitution)

2. vnašati podatke v kartotečne liste Kasern-, Quartier- oder Lager-

(*listariti), kartirati

Arrest m *vojaški, stanovanjski ali

Kartierung f 1. vnašanje podatkov v

taborski zapor (vojaške zaporne

karto (zemljevid), kartiranje

kazni)

2. vnašanje podatkov v kartotečne

Kasino (→ Casino)

liste (*listarjenje, listarstvo),

kartiranje

Kaspel pl pomije

Kartist m 1. vnašalec podatkov v

Kasperletheater n lutkovno gledališče

karto (zemljevid), kartist

(*gašperl-gledišče) (poimenovano

2. vnašalec podatkov v kartotečne

po Gašperčku, osrednji šaljivi figuri)

liste (*listar), kartist

käsphenning – denarna dajatev (kot Kartoffelkeller m klet za krompir

nadomestilo za prvotno dajatev – sir)

(G II. 255)

Kartoffeln pl krompir

(→ Samen-Kartoffeln)

Kassa (→ Cassa)

Karussel (→ Carrousel)

Kassa- (→ Cassa-)

Karwoche f véliki teden (teden pred

Kassation f 1. razveljavitev listine,

veliko nočjo)

razveljavitev sodne odločbe

540

(*overžba, uničba) 2. odstavitev

Kassierer (→ Kassier)

(→ Dienstentsetzung)

Kassiererin (→ Kassierin)

Kassationsgerichtshof m vrhovno

sodišče, kasacijsko sodišče

Kassierin f blagajničarka

(*blagajničarica, kasirka)

Kasse f blagajna (H 19, 38, 51, 53, 54,

57) (*denarnica, blagajnica, kasa)

Kassiertag m plačilni dan

(glej tudi Cassa-) (→ Darlehenskasse, Kassierung¹ f pobiranje denarja, Depositenkasse, Hauptkassen,

prejemanje denarja, kasiranje

Hilfskasse, Kämmereicasse,

Kassierung² f 1. ovržba 2. odstavitev

Krankenkasse, Kreditkasse,

(→ Kassation) 3. uničenje

Kreiskassen, Landeskasse,

(*uničba)

Panzerkasse, Pensionskasse,

Provisionskasse, Registrierkasse,

Kastanien pl kostanj (→ Edelkastanien,

Sammlungskassen, Sparkassen,

Roßkastanien)

Staatskassen, Staatszentralkasse,

Kastanienbrater m kostanjar

Unterstützungskasse,

(→ Maronibrater)

Versorgungskasse, Vorkasse,

Kästchen n omarica, skrinjica

K

Vorschußkasse, Waisenkasse,

(*tružica) (→ Nähkästchen,

Zentralkasse) ◊

Riechkästchen)

eine Kasse liquidieren – pregledati

blagajno, likvidirati blagajno

kasteien (→ casteien)

Kassenarzt m zdravnik bolniške

kasteien, sich (→ casteien, sich) blagajne (*blagajnični zdravnik)

Kastell n grad, trdnjava, kastel

Kassenbericht m blagajniško poročilo ◊ Kastellan m gradnik, kastelan den Kassenbericht vorlegen –

Kasten m 1. omara (→ Bettkasten,

predložiti blagajniško poročilo

Eiskasten, Kleiderkasten,

Kassenmanipulation f blagajniško

Küchenkasten, Nachtkasten,

poslovanje, opravljanje blagajniških

Schaukasten, Schreibkasten,

zadev (*blagajnično rokovanje)

Schubladkasten, Speis(e)kasten,

Kassenwart m blagajnik, blagajničar

Wäschekasten) 2. škatla, zaboj,

skrinja (→ Rollkasten) 3. kašča,

Kassenwesen n blagajniške zadeve

žitnica (→ Getreidekasten,

(H 19, 38, 51, 53, 54, 57)

Schüttkasten) 4. prostor za zbiranje

Kassier m blagajnik, blagajničar

dajatev

(*kasir, denarničar) ◊

Aufbrechung des Kastens – vlom

landschaftlicher Kassier – deželanski

omare

blagajnik (H 23)

einen Kasten aufbrechen – vlomiti

kassieren¹ – pobirati denar, prejemati

omaro

denar, kasirati

Kastenamt n kaščni urad (H 21)

kassieren² – 1. ovreči (→ Urteil)

(*prihodarstvo)

2. odstaviti (→ Beamte/r) 3. uničiti Kastengeist m sektaštvo (*kastovstvo) (→ Akte) 4. proglasiti (→ infam)

kastigieren (→ castigieren)

541

Kästlein (→ Kästchen)

Jožefinski kataster (med leti 1785

Kastner m kaščar (G II. 167)

in 1789/90; pisni posnetek tal po

(*prihodar)

katastrskih občinah)

Theresianischer Kataster –

Kastorhut m kastorec (kosmat klobuk

Terezijanski kataster (sredi 18.

iz bobrove dlake)

stoletja; pisni posnetek tal po

Kastrat m skopljenec, kastrat

zemljiških gospostvih)

Kastraun m koštrun

Katasterauszug m izpisek iz katastra

kastrieren – skopiti, obrezati,

katastral – katastrski

kastrirati

Katastralgemeinde f katastrska

Kasus m 1. primer, slučaj 2. sklon

občina (*katastralna občina)

3. kazuistika (nauk o uporabi

katastrophal – uničujoč, katastrofalen

etičnih in verskih načel)

(→ Niederlage)

Katalog m imenik, seznam, katalog

Katastrophe f nesreča, katastrofa

(→ Lektionskatalog, Studienkatalog)

(→ Grubenkatastrophe)

K

Katarrh m kataralno vnetje, katar

Katechese f verouk, kateheza

(→ Darmkatarrh,

Gedärmekatarrh, Lungenkatarrh,

Katechet m učitelj verouka

Magendarmkatarrh,

(*učitelj verstva), katehet

Magenkatarrh, Stickkatarrh)

Katechismus m knjiga z osnovami

Kataster m/n 1. davčna evidenca

krščanskega nauka (*učna knjiga za

države, kataster

verouk), katekizem

(→ Reambulierungskataster)

Kategorie f kategorija

2. seznam, kataster (npr. kataster

(→ Titularkategorie)

vseh učiteljskih služb v okraju, ki

ga je moralo izdelati okrajno šolsko Katharinentag m god sv. Katarine: 25.

oblastvo, in sicer v skladu s Postavo

november (katarinino)

za uravnavo pravnih razmerij

Katholik m katolik, katoličan

učiteljev na javnih osnovnih šolah

katholisch – katoliški

vojvodine Kranjske / Gesetz zur

Regelung der Rechtsverhältnisse des

Katholisch-politischer Verein in

Lehrerstandes an den öffentlichen

Laibach (→ Verein)

Volksschulen des Herzogthumes

Katholischer Gesellenverein in

Krain z dne 29. aprila 1873) (→

Laibach (→ Verein)

Vereinskataster) ◊

Katholizismus m 1. rimskokatoliška

Franziszeischer oder stabiler

vera, katolicizem 2. nauk

Kataster – Franciscejski ali stabilni

rimskokatoliške vere, katolicizem

kataster (uveden s cesarskim

patentom 23. decembra 1817;

Katze f mačka

kartografski in pisni posnetek tal

Katzenjammer m »maček«

po katastrskih občinah)

(slabo počutje po pretiranem

Josephinischer Kataster –

uživanju alkohola)

542

Katzenmusik f mačja godba (draženje Kaufmannsgewölbe n trgovina, s cvilečim igranjem)

prodajalna (*prodajalnica, štacuna)

Kauderwelsch n latovščina

Kaufrecht n 1. kupščina (G II. 250,

Kauf m kup, nakup (→ Fürkauf,

422, 424, 433, 436, 451) 2. kupno ali

Mietkauf, Rückkauf, Vorkauf,

kaufrtno zemljišče (G II. 422, 450-

Wiederkauf, Zukauf) ◊

454) (zemljišče po kupnem pravu)

leichten Kaufs – na poceni način,

3. kupno pravo ◊

brez veliko škode

gemeines Kaufrecht – »navadno

etwas in Kauf nehmen – vzeti (kaj)

kupno pravo« (G II. 447)

v zakup

Kaufrechtsbrief m kupno pismo

Kaufabrede f kupčijski dogovor

(G II. 434)

kaufen – kupiti

Kaufrechtsgeld n kupščina

(G II. 422, 450-454)

Käufer m kupec

Kaufrechtsgrund m kupno zemljišče

Kauffahrteiflotte f trgovinska flota

(G II. 447, 450-454)

Kauffahrteischiff n trgovska ladja

Kaufrechtsgüter pl kupna ali kaufrtna

K

Kaufgeld n kupnina

zemljišča (G II. 422, 450-454)

Kaufgewölbe (→ Kaufmannsgewölbe)

(zemljišča po kupnem pravu)

Kaufleute pl trgovci (→ Kaufmann)

Kaufrechtshube f kupno posestvo,

kupna huba

käuflich – kupljiv (→ Liebe), na prodaj ◊

käuflich an sich bringen/erwerben Kaufschilling m kupnina

– kupiti

Kaufvertrag m kupna pogodba

käuflich überlassen – prodati

Kausa (→ Causa)

Kaufliebhaber (→ Kauflustige/r)

kausal (→ causal)

Kauflust f zainteresiranost za nakup

Kausalgericht (→ Causalgericht)

(*kupčljivost)

Kausalität (→ Causalität)

kauflustig – zainteresiran za nakup

(*kupčljiv)

Kautabak m žvečni tobak

Kauflustige(r) m interesent za nakup Kautel f pridržek, varščina, kavtela (*kupaželjni), kupec

Kaution f varščina (*založnina,

Kaufmann m trgovec

zagotovščina, porokščina), kavcija

(→ Heirats-Caution) ◊

kaufmännisch – trgovski (*kupčijski)

Erlag einer Kaution – polog kavcije

(→ Fortbildungsschule)

(→ Kautionserlag)

Kaufmännischer Kranken- und

eine Kaution erlegen/leisten –

Unterstützungsverein in Laibach

položiti varščino

(→ Verein)

Kautionserlag m polog kavcije

Kaufmannschaft f trgovina ◊

(*položnina)

Kaufmannschaft treiben – trgovati

Kautionsleistung (→ Kautionserlag)

543

Kautionsverfall m zapad varščine

Kehrichttruhe f zaboj za smeti

Kav. = Kavallerie (→ Kavallerie)

(*skrinja za smeti, smetnica)

Kavalier m 1. vitez, plemič, kavalir

Kehrichtwagen

2. zunanje obzidje (→ Erd-Cavalier)

(→ Kehrichtsammelwagen)

Kavaliersdelikt n kavalirski delikt

kehrtmachen – obrniti se

(delikt, ki ga okolica tolerira)

Keil m klin (→ Stoßkeil)

Kavalkade (→ Cavalcade)

Keilerei f pretep

Kavallerie f konjenica (*konjištvo,

Keim m klica

konjstvo) ◊

(→ Unruhen, Verschwörung)

leichte Kavallerie – lahka konjenica Kelch m čaša, kelih Kavent (→ Cavent)

Keller m klet (→ Eiskeller,

kavieren (→ cavieren)

Gemüsekeller, Holzkeller,

K. D. = Kriegsdekoration

Kartoffelkeller, Krautkeller,

(→ Kriegsdekoration)

Luftschutzkeller, Obstkeller,

K

Säurekeller, Weinkeller)

Kegel f kegelj ◊

mit Kind und Kegel – s celo družino Kelleramt n kletarski urad Kegel schieben – kegljati

Kellerei f vinska klet

Kegelbahn f kegljišče

Kellergericht n kletarsko sodišče

kegeln – kegljati

(H 23, 39)

Kegelschieben n kegljanje

Kellermeister m 1. cerkveni ključar

(→ Bestkegelschieben)

2. kletar

Kegelschieber m kegljač

Kellerraum m kletni prostor

Kegel-Schiebkugel f krogla za

Kellerwirtschaft f kletarstvo

kegljanje, kegljaška krogla

Kellner m 1. kletar (G II. 167)

Kegelstatt f kegljišče

2. natakar (*točaj, točnik)

(→ Aushilfskellner, Ober,

Kehlkopf m grlo

Oberkellner, Zahlkellner) ◊

Kehrab m 1. konec, poraz 2. zatočišče

berechnender/verrechnender

3. zadnji ples

Kellner – obračunski natakar

Kehraus m 1. zaključni ples 2.

(natakar, ki toči vino oz. pivo za

zaključek pustnega časa

račun imetnika krčmarske obrti)

(*točnik na vérne roke)

kehren1 – pometati, pomesti, ometati,

omesti

Kellnerin f natakarica (*točajka,

točarica) ◊

kehren2 – obračati, obrniti (→ Rücken)

berechnende/verrechnende

Kehricht m smeti

Kellnerin – obračunska natakarica

Kehrichtabfuhr f odvoz smeti

(natakarica, ki toči vino oz. pivo za

račun imetnika krčmarske obrti)

Kehrichtsammelwagen m voz za

(*točarica na vérne roke)

odvoz smeti, smetarski voz

544

Kelter f stiskalnica za grozdje

zur Kenntnis gelangen – zvedeti

Kelterhaus n prostor za stiskanje

zur Kenntnis kommen – postati

grozdja oz. sadja, stiskalnica,

znano, zvedeti se

tlačilnica (*prešavnica)

etwas zur Kenntnis nehmen – vzeti

(kaj) na znanje

keltern – stiskati

in Kenntnis setzen – naznaniti

Kemenate f glavni stanovanjski del

Kenntnisnahme f seznanitev

gradu (s kaminom), palacij

(*seznavanje) ◊

kennen (kannte, hat gekannt) –

zur (gefälligen) Kenntnisnahme

poznati ◊

zumitteln – (vljudno) seznaniti,

persönlich kennen – osebno

(vljudno) dati na znanje (*predložiti

poznati (*po lici znati)

v pozved)

Kenner m poznavalec

Kennzeichen n 1. znak, znamenje

Kennkarte f izkaznica

2. registrska številka

Kenntnis f 1. znanje, védenje, vednost Kerbholz n rovaš ◊

2. poznavanje ◊

etwas auf dem Kerbholz haben –

K

die Kenntnis der hiesigen

imeti (kaj) na vesti

Lokalverhältnisse – poznavanje

Kerker m ječa, temnica ◊

tukajšnjih krajevnih razmer

lebenslanger schwerer Kerker –

zur Kenntnis und Darnachachtung

dosmrtna težka ječa (*težka ječa na

– (vsakomur) na znanje in v

vse žive dni)

izpolnjevanje

schwerer Kerker – težka ječa

jmdn. von etwas in Kenntnis setzen

schweren Kerker verhängen –

– obvestiti (koga) o (čem), dati

obsoditi na težko ječo

(komu kaj) na znanje

aus dem Kerker ausbrechen –

von etwas Kenntnis besitzen/haben

pobegniti iz zapora (*predreti iz

– vedeti za (kaj)

zapora)

von etwas Kenntnis bekommen/

jmdn. zu zwei Jahren Kerker

erhalten/erlangen – zvedeti za (kaj)

verurteilen – obsoditi (koga) na

von etwas Kenntnis nehmen – vzeti

zaporno kazen dveh let

(kaj) na znanje

Kerkermeister m ječar (*jetničar,

zur allgemeinen/öffentlichen

temničar)

Kenntnis bringen/in die allgemeine

Kenntnis bringen – dati vsem na

Kerkerstrafe f zaporna kazen

znanje (*dati vsim na znanje, dati

(→ Kerker)

na občno znanje, sploh na znanje

(v skladu s Kazensko postavo zoper

dati)

hudodelstva, pregreške in prestopke /

etwas zur gefälligen/geneigten

Strafgesetz über Verbrechen, Vergehen

Kenntnis bringen – dati (kaj)

und Uebertretungen cesarja Franca

vljudno/blagovoljno na znanje

Jožefa I., izdano s cesarskim

etwas zur Benehmung in die

patentom 27. maja 1852, se je

Kenntnis bringen – dati (kaj) na

zaporna kazen (*kazen ječe/

znanje in v izpolnjevanje

Kerkerstrafe) po strogosti delila v

ječo (Kerker) in težko ječo (schwerer

545

Kerker); pri zaporni kazni ječe prve

Kessel m 1. kotel (→ Dampfkessel,

stopnje kaznjenec ni bil vklenjen,

Waschkessel, Zwergkessel) 2. kotlina vendar tesno zaprt (*se kaznjenec

brez železja, vendar tesno zaprt

Kesselflicker m popravljalec kotlov,

ima), pri kazni ječe druge stopnje pa je

kotlar (*kotlokerpar, kotlarič,

bil kaznjenec vklenjen (*se vklepa v

kotličkar)

železje na nogah); na zaporno kazen Kesselhaube f kotlasta avba je bil hudodelec (*hudodelnik)

Kesselhaus n kotlovnica

obsojen za določen čas (*za kak

odločen čas) ali na dosmrtno ječo

Kesselherd m kotlišče

(*ječo za vse žive dni)) ◊

Kesselschlacht f bitka, pri kateri je

eine unschuldig erlittene

eden od nasprotnikov obkoljen

Kerkerstrafe – po nedolžnem

Kesselschmied m izdelovalec kotlov,

prestala zaporna kazen

kotlar

Kerl m 1. možak, korenjak (*kerlc)

Kette f veriga ◊

2. človek nižjega stanu 3. hlapec ◊

in Ketten legen – vkleniti

K

armer Kerl – revež

(*v železje vkovati, v spone vkovati)

braver Kerl – poštenjak

mit der Kette belegen/schließen –

dummer Kerl – tepec, bedak

vkleniti

guter Kerl – dobričina

lustiger Kerl – veseljak

Kettenbildung – im Falle der

schlechter Kerl – malopridnež,

Kettenbildung – *ako se napravi

sprijenec

kolo (pri gašenju požara)

Kern m 1. jedro, bistvo, osrednji del

Kettenhund m priklenjen pes

2. jedrce 3. peška

Kettenpanzer m verižna srajca,

kernig – jedrnat (→ Wort), čvrst, klen

verižni oklep

Kerze f sveča (→ Unschlittkerze) ◊

Kettenstrafe f kazen z vklenitvijo v

Kerzen gießen/ziehen – izdelovati

okove (*kazen z okovi, v železje

sveče (*sveče odlivati, sveče lojiti)

djati)

Kerzengießer m izdelovalec sveč,

Ketzer m krivoverec

svečar

Ketzerin f krivoverka

Kerzengießerei f 1. obrat za

Keuchhusten m oslovski kašelj

izdelovanje sveč, svečarna

(*dušljivi kašelj) (pertussis)

(*svečarnica) 2. svečarstvo

Keule f 1. kij 2. pobijanje živine

Kerzenlicht n svečava

keulen – pobiti živino (s kijem)

Kerzenmacher (→ Kerzengießer)

keusch – neomadeževan, čist

Kerzenständer m svečnik

Keusche f kajža (manjša posestna enota)

Kerzenträger m pogrebec, ki nosi

Keuschheit f neomadeževanost,

svečo (*svetilec)

čistost ◊

Kerzenzieher (→ Kerzengießer)

widernatürliche Keuschheit –

nečistovanje (→ Unkeuschheit)

546

Keuschler m kajžar, bajtar (imetnik

Criminalis Theresiana iz leta 1769)

manjše posesti) (→ Keusche)

ein Kind aussetzen/weglegen –

Keuschlerin f kajžarica (imetnica

izpostaviti otroka (→

manjše posesti) (→ Keusche)

Kindesweglegung, Weglegung)

die mit mehreren Kindern

Kflte. = Kaufleute (→ Kaufleute)

behafteten Eltern – starši z več

Kfm. = Kaufmann (→ Kaufmann)

nepreskrbljenimi otroci

Kftr. = Klafter (→ Klafter)

Kinder aufziehen – vzgajati otroke

Kfz. = Kraftfahrzeug

Kindbett n poporodna doba (6 tednov

(→ Kraftfahrzeug)

po porodu) (*otročja postelja)

Khreutt-Feuer (→ Kreidfeuer)

Kindbetterin f porodnica (6 mesecev

po porodu), otročnica

Kiefer f bor

Kindbettfieber n poporodna

Kiefer m čeljust

mrzlica, poporodna sepsa (sepsis

Kiefersperre f čeljustni izpah (*krč v

puerperalis)

čeljustih) (luxatio mandibulae)

Kinderbewahranstalt f otroško

K

Kilometergeld n kilometrina

zavetišče (→ Kleinkinder-

Kind n otrok (→ Adoptivkind,

Bewahranstalt (Laibach))

Afterkind, Brautkind, Ehekind,

Kinderfräulein n vzgojiteljica,

Findelkind, Mantelkinder,

guvernanta

Nebenkind, Patenkind, Pfarrkind,

Kindergarten m otroški vrtec

Pflegekind, Wahlkind, Ziehkind) ◊

adoptiertes Kind – posvojeni otrok

Kindergärtnerin f otroška

eheliches Kind – zakonski otrok

vzgojiteljica (*otroška vrtnarica)

hilfloses Kind – zapuščeni otrok

Kinderhort m otroško zavetišče, jasli

legitimiertes Kind – pozakonjeni

kinderlos – brez otrok

otrok

natürliches Kind – nezakonski otrok Kindermädchen n pestunja rechte Kinder – lastni otroci, rodni

(*pesterna, pestina, deklica k

otroci

otrokom), varuška

neugeborenes Kind – novorojenec

Kindermagd (→ Kindermädchen)

totgeborenes Kind – mrtvorojeni

otrok, mrtvorojenec

Kindermord m detomor ◊

uneheliches Kind – nezakonski

Kindermord zu Bethlehem –

otrok

nedolžni otroci: 28. december

mit Kind und Kegel – s celo družino Kindermörderin f detomorilka das Kind mit dem Bade ausschütten Kinderpflegerin f otroška negovalka

– ob slabem zavreči tudi tisto, kar je

dobro, ukrepati prenagljeno

Kinderspital n otroška bolnišnica ◊

ein Kind vertun – znebiti se otroka

Kaiserin Elisabeth-Kinderspital

med ali takoj po porodu (kaznivo

(Laibach) – Elizabetna otroška

dejanje v Krvnem sodnem redu

bolnica (Ljubljana) (uradna

cesarice Marije Terezije / Constitutio

otvoritev: 19. november 1865 –

547

njen prvi direktor je bil sanitetni

Kuratkirche, Localien-Kirche,

svetnik in mestni fizik dr. Viljem

Nebenkirche, Ostkirche, Paulskirche, Kovač) (→ Verein)

Pfarrkirche, Reichskirche,

Kinderstube f otroška soba

Schloßkirche, Staatskirche, Stiftskirche, Votivkirche, Wallfahrtskirche,

Kindervertun n umor otroka med ali

Wehrkirche, Weihkirche) ◊

takoj po porodu (kaznivo dejanje v

unierte Kirchen – uniatske cerkve

Krvnem sodnem redu cesarice Marije

(katoliške cerkve v vzhodni

Terezije / Constitutio Criminalis

Evropi in na Bližnjem vzhodu, ki

Theresiana iz leta 1769)

priznavajo oblast papeža)

Kinderwagen m otroški voziček

Kirchenbann m izobčenje iz cerkve

(*otročji voziček)

Kirchenbehörden pl cerkvena oblastva

Kinderwärterin (→ Kindermädchen)

(H 26–30, 47–49, 51, 53, 63),

Kinderzucht f reja otrok

cerkvene oblasti

Kindesvertuung f umor novorojenca

Kirchenbereisung f vizitacijsko

K

Kindesweglegung f izpostavljanje

potovanje (→ Kirchenvisitation)

otroka (*izpoložba otroka)

Kirchenconcurrenz f cerkveni sklad

Kindheit f otroštvo (*detinstvo)

Kirchendiener m cerkovnik

Kindsmagd (→ Kindermädchen)

(*cerkvenik)

Kinematograph m 1. naprava za

Kirchenfahne f bandero

predvajanje filmov, kinematograf

Kirchenfest (→ Kirmes)

2. prostor za predvajanje filmov,

Kirchengänger m vernik, ki se

kino

udeležuje bogoslužja

Kinematographen-Theater (Laibach) Kirchengefäß n cerkvena posoda n Kinematografično gledališče

v Ljubljani (med prvo svetovno

Kirchengült f cerkveno imenje

vojno, ko Deželno gledališče v

Kirchenhaupt n cerkveni poglavar,

Ljubljani ni delovalo, sta bila

papež

v gledališki stavbi najprej kino

»Metropol«, nato pa »Kino

Kirchenjahr n cerkveno leto (začenja

Central«)

se na prvo adventno nedeljo – štiri

nedelje pred božičem)

Kinn n brada, obradek

Kirchenkämmerer m cerkveni ključar

Kinnbackenkrampf m čeljustni krč

(tetanus)

Kirchenkonkurrenz

(→ Kirchenconcurrenz)

Kipperei f prepovedano obrezovanje

kovancev

Kirchenlehen n cerkveni fevd

Kirche f cerkev (→ Domkirche,

Kirchenordnung f cerkveni red

Eigenkirche, Filialkirche,

Kirchenparade f obisk sv. maše v

Frauenkirche, Hochstiftskirche,

paradnih oblekah oz. uniformah

Kapitelkirche, Kirchspielkirche,

(prisotnost Kranjskega vojaškega

veteranskega kora v uršulinski

548

cerkvi) (→ Krainisches-Militär-

(*cerkvišče, sejmišče, pokopališče,

Veteranen-Corps)

žalje, grobje)

Kirchenpolitik f cerkvena politika

kirchlich – cerkven (→ Bereisung,

Kirchenprovinz f cerkvena provinca

Function, Gerichtsbarkeit, Hindernis,

Trauer, Umgang, Verehelichung,

Kirchenrecht n cerkveno pravo,

Verrichtung)

kanonsko pravo

Kirchmesse (→ Kirmes)

Kirchensammler pl koledniki

Kirchruf! – Cerkovnik! (vojaško

Kirchensitz m sedež v cerkvi

povelje – upočasnitev tempa na

(→ Frauenkirchensitz, Mann- und

čelu kolone)

Weiber-Kirchensitze)

Kirchspiel n župnija, fara, cerkvena

Kirchenstaat m cerkvena država,

občina (*cerkvena soseska,

Vatikan

duhovnija)

Kirchenstreich – Kirchenstreich

Kirchspielkirche f župnijska cerkev,

schlagen – *cerkvozov (znak za

farna cerkev

odhod vojakov v cerkev)

K

Kirchspielleute pl župljani, farani

Kirchenstuhl m sedež v cerkvi

(*farmani)

Kirchenstuhlgeld n najemnina za

Kirchtag (→ Kirmes)

stalni sedež v cerkvi (*klopnina)

Kirchtagsbehütung f varovanje žegnanj

Kirchenumlage f cerkvena priklada

(H 24)

Kirchenvater m cerkveni oče, očak

Kirchturm m cerkveni zvonik

Kirchenvermögen n cerkveno

Kirchweihe f 1. posvetitev cerkve

premoženje

2. vsakoletno praznovanje posvetitve

Kirchenvisitation f nadziranje

cerkve, žegnanje, proščenje

župnije, obiskovanje župnije,

Kirchweihtag (→ Kirmes)

cerkvena vizitacija

Kirmes f žegnanje, proščenje

Kirchenvogt m cerkveni odvetnik,

(praznovanje godu zavetnika cerkve

cerkveni branilec (*cerkovni

oz. posvetitve cerkve)

branitnik, cerkveni vajd, cerkovni

foht, sagovornik)

Kirschbaum m češnja (drevo)

Kirchenvorsteher m cerkveni

Kirsche f češnja

predstojnik

Kissen n blazina

Kirchenvorstehung f cerkveno

Kitz(e) f 1. srnjaček 2. kozliček

predstojništvo

kitzelig – 1. žgečljiv 2. kočljiv

Kirchenzehnt m cerkvena desetina

kitzeln – ščegetati

Kirchfahrt f božja pot, romarska pot,

romanje

k. J. = kommenden/künftigen Jahres

– naslednjega leta

Kirchgang m obiskovanje službe božje k. k. = kaiserlich-königlich –

Kirchhof m prostor okoli cerkve

cesarsko-kraljevi (c. kr.)

549

K. K. A. M. = Kaiserliche Königliche Klageführende(r) (→ Kläger) Apostolische Majestät f Cesarsko-kraljevo Apostolsko Veličanstvo

Klagelied n žalostinka

k. l. = katholisch (→ katholisch)

klag(e)los (→ klaglos)

Kl. = Klasse (→ Klasse)

klagend – tožeč (→ Partei, Teil)

Klaft. = Klafter (→ Klafter)

Kläger m tožnik (→ Mitkläger)

Klafter m, n seženj, klaftra (stara

Klägerin f tožnica

avstrijska dolžinska, površinska in

Klageweg (→ Klagsweg)

prostorninska mera (1 tekoči seženj kläglich – klavrn, obžalovanja vreden

= 6 čevljev = 1,896 m

(→ Kurrentklafter); 1 kvadratni

klaglos – 1. neoporečen 2. neoporečno

seženj = 3,597 m2

3. brez tožbe 4. brez težav ◊

(→ Quadratklafter); 1 prostorninski

sich klaglos aufführen – vesti se

seženj, kubični seženj (npr. drv v

neoporečno

skladnici) = 3 prostorninski metri

Klags- und Einbringungskosten pl

K

(Ster) = ca. 3 m3 (→ Kubikklafter))

tožni in terjalni stroški, pravdni in

Klafterholz n seženjska drva

izvršilni (eksekutivni) stroški

Klafterscheit n seženjsko poleno

Klagsweg – im Klagswege – s tožbo ◊

(→ Klafterholz)

im Klagswege einbringen – izterjati

po sodni poti

klagbar – tožljiv, iztožljiv ◊

gegen jmdn. klagbar auftreten –

Klämperer (→ Klempner)

tožiti (koga)

Klang m 1. zvok 2. zven ◊

Klagbarkeit f tožljivost, iztožljivost

mit Sang und Klang – s pompom,

pompozno

Klage f tožba (→ Besitzstörungsklage,

Nullitätsklage, Repetundenklage,

Klappe f loputa, zaklopec, pokrov

Widerklage) ◊

Klapphut m sklopni klobuk

Einbringung/Erhebung der Klage

klar – 1. jasen, veder 2. čist, bister

– vložitev tožbe

(→ Kopf) 3. razumljiv 4. razločen,

Instruktion einer Klage – priprava

pregleden (→ Licht) 5. pripravljen

tožbe (*uredba tožbe)

(za izplutje, za vzlet) (→ dampfklar,

Klage auf Zahlung – tožba zaradi

startbereit, startklar) ◊

plačila

jmdm. etwas klar machen –

eine Klage anbringen/anstrengen/

pojasniti (komu kaj)

einbringen/einreichen/erheben –

sich über etwas im klaren sein –

vložiti tožbo

biti si na čistem o (čem), razumeti

Klage führen – tožiti

(kaj)

eine Klage verbescheiden – izdati

odlok o tožbi (*dati odlok na

Klarheit f 1. jasnina, vedrina

tožbo)

2. čistost, bistrost 3. razumljivost

von der Klage ablassen – odstopiti

4. razločnost, preglednost ◊

od tožbe

Klarheit schaffen – razjasniti

sich über etwas Klarheit

550

verschaffen – priti na čisto glede

Klatsch m 1. tlesk, udarec 2. čenče,

(česa)

opravljanje

Klarissen pl klarise (H 28) (ženski

Klatschbase f opravljivka

samostanski red)

klatschen – ploskati (→ Beifall)

klarlegen – pojasniti, razjasniti

klauben – obiranje, prebiranje

Klarlegung f pojasnitev, razjasnitev

Klaubholz n suhljad

Klarstellung (→ Klarlegung)

Klaue f 1. krempelj 2. parkelj, kopito Klartext m razumljivo besedilo,

nešifrirano besedilo ◊

klauen – 1. zgrabiti s kremplji

im Klartext – na razumljiv način,

2. zmakniti, suniti, ukrasti

razumljivo

Klauenseuche f parkljevka

Klartext reden/sprechen – govoriti

(*kuga na parkljih)

odkrito

Klauentiere pl parkljarji

Klärung f pojasnitev, razjasnitev,

(*parkljata živina)

razčiščevanje

Klause f 1. zapora, klavža 2. soteska, K

Klasse f razred, sloj (→ Arbeiterklasse,

tesnec, klavža 3. rečna pregrada

Diätenclassen, Dienstclasse,

(spuščanje zajezene vode je

Gehaltsklasse, Hausklasse, Hilfs-

omogočilo plavljenje lesa, npr. po

und Förderklassen, Parallelklasse,

Idrijci za potrebe rudnika živega

Rangsclassen, Soldklasse,

srebra), klavža 4. puščavnikovo

Wählerklasse) ◊

bivališče, eremitaža 5. samostanska

die Leute geringerer Klasse – ljudje

celica 6. dom, domek

nižjega sloja

Klausel f 1. določilo, klavzula

Klassenbuch n razrednica, dnevnik

(→ Landschadenbundklausel,

Klassengesellschaft f razredna družba

Meistbegünstigungsklausel)

2. omejitev, pridržek

Klassenkampf m razredni boj

Klausner m puščavnik

Klassenkatalog m razredni katalog

Klausur f 1. pisni izpit pod

Klassenlehrer m razrednik

nadzorstvom, klavzura 2. del

Klassenlotterie f razredna loterija

samostana, ki je namenjen le

redovnikom oz. redovnicam, klavzura

Klassensteuer f davek po razredu,

razredni davek (*verstna štibra,

Klavier n klavir (*glasovir)

klasna štibra)

Klaviermacher m izdelovalec klavirjev

Klassenverlesung f razglasitev

(*klavirar)

spričeval ob koncu semestra

Klavierstimmer m uglaševalec

Klassenvorstand (→ Klassenlehrer)

klavirjev (*ubiratelj klavirjev)

Klassifikation f razporeditev,

Klee m detelja

razvrstitev (*razredba), klasifikacija Kleid n obleka ◊

klassifizieren – razvrstiti, razporediti,

ein Kleid abtragen – ponositi obleko

klasificirati

das Kleid geht ein – obleka se skrči

551

Kleiderbügel m obešalnik

Kleinfrauentag m rojstvo Device

Kleiderhändler m trgovec z oblekami

Marije, mali šmaren (*mala maša,

(*oblekar)

mala gospodnica): 8. september

Kleiderkammer f shramba za oblačila, Kleingeld n drobiž garderoba

Kleingewerbe n mala obrt

Kleiderkasten m omara za obleko

Kleingewerbetreibende(r) m mali

Kleidermacher m krojač (*šivar)

obrtnik

(→ Herrenkleidermacher)

Kleinhandel m trgovina na drobno

Kleiderrechen m obešalnik

(*nadrobna prodaja)

Kleidung f obleka ◊

Kleinhandelsverkehr m promet na

Kleidung und Beschuhung –

drobno

obleka in obutev

Kleinhändler m trgovec na drobno,

Kleie pl otrobi

kramar

klein – majhen (→ Geld) ◊

Kleinkinder-Bewahranstalt

K

klein beigeben – popustiti

(Laibach) (→ Anstalt)

Kleinadelige(r) m nižji plemič

Kleinkrieg m gverilska vojna

Kleinbahn f *mala železnica

Kleinmut m malodušje

(avstro-ogrske »male železnice«

kleinmütig – malodušen

so bile železniške proge

manjšega pomena in so služile

Kleinmütigkeit (→ Kleinmut)

zlasti lokalnemu prometu v

Kleinod n dragocenost

eni občini ali pa povezovale

Kleinrecht n mala pravda (dajatev)

sosednje občine, npr. Ljubljana–

(G II. 249; V 81) (*mali davek)

Kamnik; semkaj je sodila tudi

»z električno silo gonjena

Kleinstaat m mala država

mala železnica« (elektrisch

Kleinverkauf m prodaja na drobno

zu betreibende schmalspurige

(*nadrobna prodaja, na malo

Kleinbahn/Kleinbahn mit

prodajanje)

Elektricitätsbetrieb) v Ljubljani)

Kleinverschleiß (→ Kleinverkauf)

(→ Bahn/Elektrische Bahn/

Elektrische Kleinbahn(Laibach))

Kleinvieh n male domače živali (ovce,

koze, prašiči) ◊

Kleinbild n miniatura

stechbares Kleinvieh – klavne male

Kleinbürger m malomeščan

domače živali

Kleinbürgertum n malomeščanstvo,

Kleinviehstecher m klavec malih

malomeščani

domačih živali

kleindeutsch – rešitev nemškega

kleinweise – kleinweise verkaufen –

vprašanja z izključitvijo Avstrije

prodajati na drobno

(1848)

Kleinzehent m desetina v živalskem

Kleindienst (→ Kleinrecht)

prirastku (G II. 251)

552

Klemenz (→ Clemenz)

klopfen – 1. natepsti (sovražnika)

Klempener (→ Klempner)

2. potrkati 3. potolči (meso)

4. potrepljati 5. močno biti,

klempern – klepati (*plenkati)

močno utripati (srce) 6. iztrepati

Klempner m klepar

(preprogo)

Klempnerei f kleparstvo

klöppeln – klekljati (→ Spitze)

(*pleharija, klanfarija)

Klosett n stranišče

klerikal – duhovniški, cerkven,

Kloster n samostan (H 41, 49)

klerikalen

(*klošter) (→ Frauenklöster,

Klerikalismus m klerikalizem

Ursulinerinnenkloster) ◊

Kleriker m duhovnik (*duhoven),

ein Kloster stiften – ustanoviti

klerik

samostan

Klerisei (→ Clerisei)

Klosterbruder m redovnik,

samostanski brat, menih

Klerus m duhovščina, kler

Klosterfrau f redovnica, nuna

Kletzenbrot n sadni kruh (*sadežni

K

kruh, poprtnik, poprtnjak), božični Klosterfrauenkirche (Laibach) f kruh

Uršulinska cerkev (Ljubljana)

Klftr. = Klafter (→ Klafter)

Klostergeistliche(r) m redovnik,

menih ◊

Klientel f 1. skupnost vazalov,

säcularisierte Geistliche –

klientela 2. stranke, klientela

razmenišeni redovniki

3. pristaši, klientela

Klostersturm m ukinitev samostanov

Klima n podnebje, klima ◊

(konec 18. in v začetku 19. stoletja)

rauhes Klima – ostro podnebje,

mrzlo podnebje

Klostervater m prior

Klinge f 1. rezilo 2. meč, sablja ◊

Klosterwesen n samostani

jmdn. über die Klinge springen

Klub m klub

lassen – ubiti (koga), usmrtiti

Kluft1 f 1. razpoka 2. prepad

(koga) (*posekati s sablo)

3. razkorak

Klingel f zvonec

Kluft2 f značilna, uniformi podobna

Klingelbeutel m mošnjiček z

obleka pripadnikov določenih

zvončkom (pritrjen je bil na

organizacij (npr. taborniški kroj)

daljši palici in je služil v cerkvi

ali socialnih skupin (npr. oblačilo

za zbiranje milodarov), pušica,

potujočih rokodelskih pomočnikov)

škrabljica (→ Armenklingelbeutel)

klug – pameten, razumen, moder

klingeln – zvoniti

Klugheit f razumnost, modrost

klingen (klang, hat geklungen) –

Klumpen m 1. gruda, kepa 2. gruča

zveneti

k. M. = kommenden/künftigen

Klinik f klinika (→ Civilspital)

Monats – naslednjega meseca

Klischee n kliše

553

Kmdo. = Kommando (→ Kommando) 122) 2. hlapec, služabnik, sluga

Kmdt. = Kommandant

(→ Dienstknecht, Forstknecht,

(→ Kommandant)

Fronknecht, Gerichtsknecht,

Hausknecht, Henkersknecht,

Knäbchen n fantek, fantič

Holzknecht, Kuhknecht, Landsknecht,

Knabe m deček (→ Chorknabe,

Lanzenknecht, Meierknecht,

Edelknabe, Kammerknabe,

Pferdeknecht, Roßknecht, Stallknecht, Kostknabe, Waisenknabe)

Steckenknecht) ◊

Knabel (→ Knäbchen)

reisiger Knecht – hlapec na konju

(kot spremljevalec plemiča v

Knabenschänder m pederast

fevdalni konjenici) (→ Reisige/r)

Knabenschule f deška šola

einen Knecht abgeben – delati kot

Knabenseminar n deški seminar

hlapec (*hlapčevati)

Knabenseminar »Aloysianum«

Knechtschaft f hlapčevstvo

(Laibach) – Deški seminar

Knechtung f hlapčevstvo, zatiranje,

»Aloysianum« (Ljubljana)

zasužnjevanje

K

(→ Collegium/Collegium Aloisianum) Kneipe f 1. krčma 2. družabno Knäblein (→ Knäbchen)

srečanje (npr. Turnerkneipen –

Knäfelśche Universitätsstiftung

družabna srečanja ljubljanskih

(→ Stiftung)

nemških telovadcev/»turnarjev«),

knapp – 1. ozek, tesen, premajhen

zabava (→ Faschings-Kneipe,

2. nezadosten, pičel, skop 3. komaj,

Festkneipe)

komajda ◊

kneipen – popivati

knapp eine Stunde – slaba ura

Kneippkur f Kneippova metoda

mit knappen Worten – v nekaj

zdravljenja (z mrzlo vodo),

besedah

»knajpanje« (po duhovniku

knapper Sieg – tesna zmaga

Sebastjanu Kneippu (1821–1897))

Lebensmittel werden knapp –

(→ Bad/Bade- und Kneipp-

zmanjkuje živil

Curanstalt Stein bei Laibach)

Knappe m 1. rudar (*knap, premogar) Kneipwart m član društvenega (→ Bergknappe, Steinkohlenknappe)

odbora, zadolžen za družabna

2. oproda (*bojni hlapec)

srečanja (npr. pri ljubljanskih

Knappheit f pomanjkanje, stiska

nemških telovadcih/»turnarjih«)

Knappschaft f rudarji, rudarska

Knicker m skopuh

bratovščina

Knie n koleno ◊

Knast m zapor, keha

jmdn. in die Knie zwingen –

Knäuel m 1. klopčič 2. gruča

spraviti (koga) na kolena, pokoriti

(→ Menschenknäuel)

(koga), premagati (koga)

etwas übers Knie brechen –

Knecht m 1. oproda, hlapec (G II.

prenagliti se s (čim)

129, 151), milit (G II. 129; V

122), knap, »hlapčič« (G II. 151; V

Kniebeugung f priklek

554

Kniefall m poklek

Koch m kuhar

Kniehose f hlače dokolenke

Kochgeschirr n kuhinjsko posoda

Knieschemel m klečalnik

(*kuhinjsko posodje)

Knittel (→ Knüppel)

Kochherd m štedilnik (*kuhinjsko

ognjišče)

Knöchel m gleženj

Kochlöffel m kuhovnica

Knochen m kost

Kochmehl n moka za kuho

Knochenbrand (→ Knochenfraß)

Kodex (→ Codex)

Knochenfraß m vnetje kostnega

mozga (*kostna gniloba ali

Kodizill n dodatek

bramorka) (osteomyelitis)

(*pristavek) k oporoki, kodicil

Knochentuberkulose f kostna

Koexistenz f sožitje, koeksistenca ◊

tuberkuloza

friedliche Koexistenz – miroljubno

sožitje, miroljubna koeksistenca

Knollenfrucht f gomoljnica

koexistieren – sobivati, koeksistirati

Knollengewächs (→ Knollenfrucht)

K

Kognat (→ Cognat)

Knopper f ježica

kogniszieren (→ cogniscieren)

Knospe f popek, očesce, brst

Kognition (→ Cognition)

Knüppel m krepelo, gorjača

Kognitionsschein

knurren – 1. renčati 2. kruliti

(→ Cognitionsschein)

3. godrnjati

Kohabitation f sočasni mandat

Knüttel (→ Knüppel)

predsednika države in predsednika

Koadjutor (→ Coadjutor)

vlade različnih političnih opcij,

koalieren – združevati se, združiti se,

kohabitacija

koalirati

Kohl m zelje

koalisieren (→ koalieren)

Kohlbarm m skladišče za premog

Koalition f združevanje, zveza,

Kohle f 1. premog (*oglje)

koalicija (→ Regierungskoalition)

(→ Braunkohle, Holzkohle,

Koalitionsfreiheit f pravica do

Meilerkohle, Schwarzkohle,

združevanja

Steinkohle) 2. oglje

Koalitionskabinett

Kohlenbrenner m oglar

(→ Koalitionsregierung)

Kohlenbrennerei f oglastvo (*oglarija)

Koalitionskrieg m koalicijska vojna

Kohlenfeuer n žerjavica

Koalitionspartei f koalicijska

Kohlengrube f premogovnik

stranka

Kohlenkammer f prostor za premog

Koalitionsregierung f koalicijska

Kohlenlager n ležišče premoga

vlada

Kohlenschaufel f lopatica za premog

Koär. = Kommissär (→ Kommissär)

555

Kohlenstätte f oglarska kopa, kopišče 2. vnašanje predprejemkov v

(*kopiše)

skupno zapuščinsko maso, kolacija

Kohlentruhe f zaboj za premog

3. primerjava prepisa z izvirnikom,

kolacija 4. skromen obrok,

Kohlenverschleißer m prodajalec

prigrizek

premoga

kollationieren – 1. vnašati

Kohlenwerk n premogovnik

predprejemke v skupno

(*premogokop)

zapuščinsko maso 2. primerjati

Kohlenwerksgesellschaft f

prepis z izvirnikom, kolacionirati

premogokopna družba

3. prigrizniti, kolacionirati

(→ Gesellschaft/Trifailer

Kollationsrecht n pravica do predaje

Kohlenwerks-Gesellschaft)

nadarbine ali druge cerkvene službe

Köhler m oglar

Kollator m upravičenec za predajo

Köhlerei f oglarstvo

nadarbine ali druge cerkvene

Kohlholz n drva za oglje

službe, kolator

K

Kohlrübe f koleraba

Kollatur (→ Kollationsrecht)

Kohlstätte (→ Kohlenstätte)

Kollaudator m uradni preglednik,

kolavdator

Koinzidenz f sovpadanje, koincidenca kollaudieren – uradno pregledati, koinzidieren – sovpadati, koincidirati

uradno potrditi, kolavdirati

Kokarde f znak z barvami državne

Kollaudierung f uradni pregled

zastave ali z grbom, kokarda

(*potrdilni pregled), uradna

Kokette f spogledljivka, koketa

potrditev, kolavdacija

Koks m koks

Kolleg n 1. zbor, kolegij 2. tečaj na

Kolben m 1. kij (→ Faustkolben) višji ali visoki šoli

2. puškino kopito

Kollege m tovariš (*tovarš, drug),

(→ Flintenkolben) 3. bat

kolega (→ Zimmerkolege)

Kolesia (→ Badeanstalt)

kollegial – 1. zboren (→ Gericht )

Kolik f črevesni krč, zvijanje v trebuhu,

2. zborno ◊

kolik

kollegial beraten – zborno se

posvetovati

Kollaboration f sodelovanje (zlasti s

sovražnikom), kolaboracija

Kollegialgerichte pl kolegijska sodišča

(H 39, 40, 46, 61, 62)

kollateral – stranski, kolateralen

kollegialisch – 1. zboren, kolegialen

Kollateralschaden m stranska škoda,

(→ Verhandlung) 2. zborno,

kolateralna škoda

kolegialno

Kollateralverwandte(r) m stranski

Kollegialität f kolegijsko načelo (H 34) sorodnik

Kollegiatkapitel n kolegiatni kapitelj

Kollation f 1. predaja nadarbine ali

(H 30)

druge cerkvene službe

556

Kollegiatkirche f kapiteljska cerkev Kolonialgesellschaft f kolonialna

Kollegiatstift n kanonikat, kapitelj

družba

Kollegiengeld (→ Collegiengeld)

Kolonialismus m kolonializem

(→ Neokolonialismus)

Kollegin f tovarišica, kolegica

Kolonialmacht f kolonialna sila

Kollegium (→ Collegium)

Kolonialpolitik f kolonialna politika

Kollektaneen pl zbirka izvlečkov iz

literarnih ali znanstvenih del

Kolonialsystem n kolonialni sistem

Kollektant (→ Collectant)

Kolonialwaren pl kolonialno blago

(riž, kava, sladkor, petrolej)

Kollekte (→ Collecte)

Kolonialzeit f kolonialno obdobje

kollektieren (→ collectieren)

Kolonie f kolonija

kollektiv – skupen, združen,

(→ Arbeiterkolonie (Laibach))

kolektiven

kolonisieren – naseliti, kolonizirati

Kollektiv n delovna skupnost, kolektiv Kolonisierung f naselitev, Kollektivierung f prevzem zasebne

K

kolonizacija

lastnine v kolektivno last ali

upravljanje, kolektivizacija

Kolonne f 1. kolona (→ Colonne)

(dolga vrsta premikajočih se

Kollektivschuld f kolektivna krivda

vojakov ali vojaških vozil)

Kollektivvertrag m kolektivna

(→ Blessierten-Transports-

pogodba

Colonne) 2. stolpec, kolona ◊

Kollektur (→ Collectur)

fünfte Kolonne – peta kolona

(sovražna skupina, ki tajno deluje

Kolli n kos prtljage

v neki deželi)

kollidieren – nasprotovati, ne ujemati Koloß m velikan, kolos se

Kolportage f prodajanje časopisov in

Kollier n ovratnica

revij na ulici, kolportaža

Kollik (→ Kolik)

Kolporteur m ulični prodajalec

Kollision f 1. spor, navzkrižje,

časopisov in revij, kolporter

nasprotje, kolizija 2. trčenje, kolizija kolportieren – 1. prodajati časopise in kolloquieren – 1. pogovarjati se

revije na ulici, kolportirati

2. opraviti ustni izpit

2. razširjati/kolportirati

kollozieren (→ collocieren)

(neresnične) novice (→ Gerücht)

Kolonat n kolonat

Kolter m prešita odeja (*kovtr)

Kolone m kolon

Kolumne f 1. stolpec 2. stalni polemični članek v časopisu, kolumna

Kolonialbeamte(r) m kolonialni

uradnik

Kom-/kom- (glej tudi Com-/com-)

Kolonialbesitz m kolonialna posest,

Komat (→ Kummet)

kolonija

557

Kombination f 1. sestavljanje, Kommando n 1. povelje, ukaz,

združevanje, povezovanje,

komanda 2. posebni (vojaški)

kombinacija 2. ugibanje, domnevanje

oddelek (→ Erschießungskommando,

kombinieren – 1. sestavljati,

Himmelfahrtskommando,

združevati, povezovati, kombinirati

Vorauskommando) 3 . poveljstvo 2. ugibati, domnevati

(H 43, 59) (→ Armee-Kommando,

Festungs- und Platzkommando,

Kombüse f ladijska kuhinja

Gendarmeriekommando,

Komentur (→ Komtur)

Generalkommando, Korps-

Komestibilien (→ Comestibilien)

Kommando, Marine-Ober-

Kommando, Militärkommando,

Komfortabel (→ Comfortable)

Oberkommando, Platzkommando,

Kominform = Kommunistisches

Seebezirkskommando) ◊

Informationsbüro n Kominform,

unter Kommando – pod poveljstvom

Informbiro

Kommandobrücke f poveljniški most

Komitat (→ Comitat)

Kommandosprache f poveljevalni

K

Komitee n odbor, komite

jezik (*poveljni jezik)

(→ Ball-Comité, Straßen-Comité,

Kommandowort n ukaz, povelje

Zentralkomitee) ◊

das vorbereitende Komitee –

Kommemoration f spominska

pripravljalni odbor

slovesnost, komemoracija

Komitien pl ljudske skupščine

kommen (kam, ist gekommen) – priti,

v starem Rimu, komicije

prihajati (→ Abgang, abhanden,

Abschlag, Abschluß, Abzug, Akte, Kommandant m poveljnik

Anschauung, Ansehen, Ansicht, (*zapovednik), komandant,

Anwendung, Aufführung, Ausbruch,

komandir (→ Colonnen-

Ausdruck, Bahn, Betracht, Bewegung, Commandant, Flügelkommandant,

Bewußtsein, Durchführung, Einsatz, Gendarmerieposten-Commandant,

Einsicht, Entscheidung, Entschluß,

Militärkommandant,

Erkenntnis, Erledigung, Erliegen,

Platzkommandant)

Erregung, Fahrt, Fall, Fassung, Kommandantur f poveljstvo, sedež

Festung, Fluß, Frage, Front, Fuß, poveljnika, sedež komandanta,

Gang, Gebrauch, Gedanke, Geld,

komandantura

Gelegenheit, Geltung, Gerede,

Kommandeur (→ Kommandant)

Gesicht, Hand, Haube, Hoffnung, Kenntnis, Kraft, kurz, Leben, Leute, kommandieren – 1. poveljevati,

Licht, Macht, Rechnung, Rede,

ukazovati, ukazati 2. z ukazom

Reihe, Richtigkeit, Rollen, Ruder, poslati, dodeliti

Ruhe, Runde, Schaden, Schuld, kommandiert – z ukazom poslan,

Schwung, Sprache, Spur, Stand, dodeljen

stehen, Stelle, Stillstand, Tag, Tapet,

Kommandierung f 1. poveljevanje

Tod, Überzeugung, Übung, Verdacht, 2. dodelitev

Verhandlung, Vernunft, Verständigung, Versteigerung, Verwendung, Vorschein, 558

Welt, Wirklichkeit, Woche, zuschulden, Kommerzienintendanz f komerčna zustatten) ◊

intendanca (H 32, 33)

gefahren kommen – pripeljati se

gelaufen kommen – priteči

Kommerzienkommissionen pl komerčne

geritten kommen – prijezditi

komisije (H 33)

jmdn. kommen lassen – poklicati

Kommerzienkonsesse pl komerčni

(koga)

konsesi (H 32, 33)

teuer zu stehen kommen – drago

komminieren – zagroziti

stati

auf etwas kommen – 1. domisliti se

Kommiß (→ Commiß)

(česa) 2. naleteti na (kaj), priti do

Kommis (→ Commis)

(česa)

Kommissar (→ Commissar)

etwas kommt auf jmdn. – nekdo

(kaj) podeduje

Kommissär (→ Commissär)

hinter etwas kommen – ugotoviti

Kommissariat (→ Commissariat)

(kaj)

Kommission (→ Commission)

um etwas kommen – izgubiti (kaj)

K

Wie kommt es, daß …? – Kako to,

Kommissionär (→ Commissionär)

da …?

kommissionell (→ commissionell)

zu etwas kommen – 1. najti čas za

Kommitent (→ Commitent)

(kaj), najti priložnost za (kaj)





2. zgoditi se


kommittieren (→ committieren)

zu kurz kommen – biti oškodovan,

kommod (→ commode)

biti prikrajšan

Kommode (→ Commode)

kommend – prihodnji

Kommotion (→ Commotion)

Kommende f komenda (redovna hiša) kommun (→ commun) nemškega viteškega reda (n. v. r.)

(*komenda vitezov nemškega reda, kommunal (→ communal) križanija) (→ Ritterorden)

Kommunal- (→ Communal-)

Kommentar m komentar

Kommune (→ Commune)

Kommentator m razlagalec,

Kommunikant (→ Communicant)

komentator

Kommunikation (→ Communication)

Kommers (→ Commers)

Kommunikations-

Kommerz m trgovina, trgovanje

(→ Communications-)

(*kupčija)

Kommunion f sveto obhajilo

Kommerzial-Repräsentation f

(→ Erstkommunion,

komerčna reprezentanca (H 31)

Hostienkommunion) ◊

Kommerzialstraße f trgovska cesta,

die heilige Kommunion

komercialna cesta

empfangen – prejeti sveto obhajilo

die heilige Kommunion austeilen

Kommerzienintendant m komerčni

– obhajati

intendant (H 32)

die erste heilige Kommunion

559

austeilen – podeliti prvo sveto

Kompellierungsmittel

obhajilo (→ Erstkommunion)

(→ Compellierungsmittel)

Kommunismus m komunizem

Kompendium n priročnik, kompendij

(→ Reformkommunismus)

kompensabel – poboten (kar se da

Kommunist m komunist

poračunati, izravnati, nadomestiti),

Kommunität (→ Communität)

kompenzacijski

kommunizieren (→ communicieren)

Kompensation f izravnava,

nadomestilo, poračun, pobot,

Komödiant m gledališki igralec,

kompenzacija

komedijant

kompensieren – izravnati,

Komödiantenmeister m vodja

nadomestiti, poračunati, pobotati,

potujoče igralske skupine

kompenzirati

(→ Kompanie)

kompetent (→ competent)

Komödienhaus n gledališče

Kompetenz (→ Competenz)

Kompagnon (→ Compagnon)

K

kompetieren (→ competieren)

Kompanie f 1. stotnija

(→ Ehrenkompanie)

Kompilation f besedilo, sestavljeno iz

2. trgovska družba (*kupčijska

različnih predlog, kompilacija

družba) 3. potujoča igralska

Komplement (→ Complement)

skupina, kompanija

(→ Schauspielerkompanie)

komplementieren

(→ complementieren)

Komparation f 1. primerjanje,

komparacija 2. stopnjevanje

Komplet f sklepnice (del molitvenega

(pridevnika)

bogoslužja)

Komparent m 1. pogodbenik

Komplikation f zaplet, komplikacija

2. prisotna stranka

Kompliment- (→ Compliment-)

(na sodišču, pri notarju)

komplimentieren

komparieren – 1. primerjati,

(→ complimentieren)

komparirati 2. pojaviti se pred

Komplize m sokrivec

sodiščem 3. stopnjevati (pridevnik) Komplizität f 1. sokrivda 2. težava Kompartiment n oddelek, kupé

Komplott n zarota, spletka, komplot ◊

Kompaß m 1. magnetna igla za

ein Komplott schmieden – kovati

določanje strani neba (*severnica),

zaroto

kompas 2. osnovna usmeritev,

orientacija

komplottieren – kovati zaroto

Kompaßbrief m prošnja za pravno

Komponente f sestavni del,

pomoč

komponenta

kompatibel – združljiv, kompatibilen

Komposition f 1. skladba,

kompozicija 2. sestava,

Kompelle (→ Compelle)

kompozicija

kompellieren (→ compellieren)

Kompresse (→ Compresse)

560

komprimieren – 1. stisniti, tlačiti, kondolieren – izraziti sožalje

komprimirati 2. zatirati

Kondominium n 1. solastnina,

Kompromiß n/m poravnava,

kondominij 2. skupna oblast dveh

sporazum, kompromis ◊

ali več držav nad nekim ozemljem,

fauler Kompromiß – gnil kompromis

sovladje, kondominij

auf ein Kompromiß eingehen –

privoliti v kompromis

Kondottiere m kondotiere

in ein Kompromiß willigen –

(vojskovodja najemniških čet, zlasti

privoliti v kompromis

v 14. in 15. st.)

mit jmdm. einen Kompromiß

konduisiert (→ conduisiert)

schließen – skleniti kompromis s

Konduite (→ Conduite)

(kom)

Konduitenbeschreibung

kompromittieren – 1. odvzeti

(→ Conduitenbeschreibung)

(komu) ugled, osramotiti (koga),

kompromitirati (koga) 2. vplesti

Konduitenliste (→ Conduitenliste)

(koga) 3. izbrati razsodnika

Kondukt (→ Conduct)

K

kompromittieren, sich – osramotiti

Konduktansager (→ Conductansager)

se, kompromitirati se

Kondukteur (→ Conducteur)

komputieren – obračunati

Konduktunkosten

Komtess(e) (→ Comtess(e))

(→ Conductunkosten)

Komtur m upravitelj komende

Konfekt (→ Confect)

nemškega viteškega reda,

Konferenz (→ Conferenz)

komendnik, komtur (*križanik)

konferieren (→ conferieren)

Komturei (→ Kommende)

Konferierung (→ Conferierung)

Kon-/kon- (glej tudi Con-/con-)

Konfession f veroizpoved

Kondemnation (→ Condemnation)

(*izpovedba vere, veroizpovedanje),

kondemnieren (→ condemnieren)

konfesija ◊

Kondiszipel (→ Condiscipel)

Augsburger Konfession – augsburška

veroizpoved (H 49, 63)

Kondition (→ Condition)

Helvetische Konfession – kalvinska

konditionieren (→ conditionieren)

veroizpoved (H 49, 63)

konditionslos (→ conditionslos)

konfessionslos – brez veroizpovedi

Konditor m slaščičar (*sladčič,

(*brez izpovedbe vere, brez

sladčičar), konditor

veroizpovedanja)

Konditorei f slaščičarna, konditorija

Konfident m zaupnik, ovaduh,

denunciant, konfident

Kondolenz f sožalje

Konfin (→ Konfinium)

Kondolenzbrief m sožalno pismo

Konfination f pregon v kak kraj

Kondolenzschreiben

in omejitev gibanja v tem kraju,

(→ Kondolenzbrief)

konfinacija

561

konfinieren – 1. mejiti na (kaj) konfundieren (→ confundieren)

2. pregnati (koga) v kak kraj in

omejiti njegovo bivanje v tem kraju, konfus (→ confus) konfinirati

Konfusion (→ Confusion)

Konfinität f mejaštvo

Konglomerat n 1. mešanica,

Konfinium n 1. meja, mejno področje

konglomerat 2. sprimek, skupek,

2. obcestni kamen, mejni kamen,

gruda, konglomerat

konfin

Kongregation f 1. verska družba,

Konfin- und Zollämter pl mejni in

bratovščina, kongregacija 2. zveza

carinski uradi (H 21)

(združenje) več samostanov istega

reda, kongregacija (H 49) 3. cerkveni

Konfirmand m birmanec,

red, katerega člani ne opravijo

konfirmand

slovesnih zaobljub 4. najvišji upravni

Konfirmation f 1. potrditev,

organ katoliške cerkve za določeno

konfirmacija 2. birma, konfirmacija

področje, kongregacija

K

konfirmieren – 1. potrditi,

Kongreß m kongres

konfirmirati 2. birmati

(→ Monarchen-Kongreß) ◊

Berliner Kongreß – berlinski

Konfiskation f zaplemba, konfiskacija

kongres (junij-julij 1878)

konfiszieren – zapleniti, konfiscirati

Wiener Kongreß – dunajski

Konflagration f spor, spopad,

kongres (1814/15)

konflagracija ◊

Kongrua f plača duhovnika

kriegerische Konflagration – vojni

kongruent – skladen, kongruenten

spopad

Kongruenz f skladnost, kongruenca

Konflikt m spor, konflikt

König m kralj

Konfliktherd m žarišče sporov, žarišče

spopadov, konfliktno žarišče

Königin f kraljica

Konföderation f konfederacija

königl. = königlich (→ königlich)

konföderieren – skleniti zvezo,

königlich – kraljevi, kraljevski

združiti se v zvezo, konfederirati

(→ Würde)

Konföderierte(r) m zaveznik

Königreich n kraljevina, kraljestvo ◊

Lombardisch-Venezianisches

Konformismus m prilagodljivost,

Königreich – Lombardsko-beneško

konformizem

kraljestvo (H 59)

Konformist m prilagodljivec,

Königreich Il yrien – Kraljestvo

konformist

Ilirija (ust. leta 1816)

Konformität f soglasje

Königsapfel m kraljevo jabolko

Konfrater m sobrat

(*kraljičnik)

Konfrontation f 1. soočenje,

Königskrönung f kronanje kralja

konfrontacija 2. spor, spopad,

Königssohn m kraljevič

konfrontacija

Königstochter f kraljična

562

königstreu – kralju zvest, rojalističen Konkurrent (→ Concurrent)

Königswürde f kraljevsko

Konkurrenz (→ Concurrenz)

dostojanstvo

konkurrieren (→ concurrieren)

Königszepter n kraljevo žezlo

Konkurs m 1. stečaj, konkurz

Königtum n kraljestvo

2. natečaj (*razpis službe, služabni

Konjektur (→ Conjectur )

oglas), konkurz 3. velik obisk, naval

4. shod čarovnic ◊

Konjekturen (→ Conjecturen )

Konkurs anmelden – prijaviti stečaj

konjugieren – 1. povezati, konjugirati

den Konkurs ausschreiben –

2. spregati, konjugirati

razpisati delovno mesto

Konjunktur f ugodne gospodarske

den Konkurs eröffnen – razglasiti

razmere, konjunktura

stečaj, uvesti stečaj

in Konkurs fallen/verfallen – priti v

konjurieren – zarotiti se

stečaj, priti v konkurz

Konklave f 1. zbor kardinalov za

(*zapasti v konkurs)

izbor papeža, konklave 2. kraj, kjer Konkursausschreibung f razpis službe K

se zberejo kardinali, da bi izvolili

(*razpis mesta)

papeža, konklave 3. čas zbora

kardinalov za izvolitev papeža,

Konkursedikt n objava stečaja

konklave 4. tajni zbor, konklave

(*konkurzni oklic, konkurzni edikt)

konkludieren – 1. zaključiti 2. strniti Konkurseröffnung f uvedba

stečajnega postopka (*razglasitev

Konklusion f sklep, konkluzija

stečaja, razglasitev konkurza)

Konkordanz f skladnost, soglasje,

Konkursgericht n stečajno sodišče

ujemanje, konkordanca

Konkursgläubiger m stečajni upnik,

Konkordat n pogodba med državno

konkurzni upnik

oblastjo in cerkvijo o ureditvi

pravnih odnosov, konkordat

Konkurskommissär m stečajni

(H 51, 57)

komisar, konkurzni komisar

konkretal – skupen (*vkupen)

Konkursmasse f stečajna masa

(*konkurzna sklada, konkurzna

Konkretalfond – städtischer

masa) (→ Gantmasse)

Konkretalfond (Stadtmagistrat

Laibach) m *mestni zaklad (Mestni Konkursmasseverwalter m stečajni magistrat Ljubljana)

upravitej (*upravnik konkurzne

(→ Jahresrechnung)

mase, oskrbnik konkurzne mase)

Konkretalpension f skupna pokojnina Konkursordnung f stečajni red (H 42) (*vkupna pokojnina), konkretalna

Konkursverhängung f uvedba stečaja

pokojnina

Über sein Vermögen wurde keine

Konkubinat n priležništvo

Konkursverhängung eröffnet. –

(*divji zakon), konkubinat

Nad njegovim premoženjem ni bil

uveden stečaj.

Konkubine f priležnica, konkubina

Konleute pl zakonca

563

Konnationale(r) m sonarodnjak

konsignieren (→ consignieren)

können (konnte, hat gekonnt) –

konsistent (→ consistent)

1. moči 2. znati 3. sméti (lahko)

Konsistenz (→ Consistenz)

Können n znanje ◊

etwas nach bestem Wissen und

Konsistorium n 1. posvet kardinalov

Können tun – storiti (kaj) po

pod vodstvom papeža, konzistorij

najboljšem védenju in znanju

2. škofijski upravni organ,

konzistorij 3. cerkveno škofovsko

Konnex m povezava, vez, stik, koneks

sodišče 4. najvišji upravni organ

konnivent – strpen, popustljiv,

v provinci protestantske cerkve,

toleranten

konzistorij

Konnivenz f strpnost, popustljivost,

Konskribent (→ Conscribent)

spregled, toleranca

Konskribierung (→ Conscribierung)

Konnubium n zakonska zveza, zakon Konskription (→ Conscription) Konquistador m osvajalec,

Konskriptions- (→ Conscriptions-)

K

konkvistador

Konsolation (→ Consolation)

Konsekration (→ Consecration)

konsolidieren – utrditi, zavarovati,

konsekrieren (→ consecrieren)

konsolidirati

Konsens (→ Consens)

Konsolidierung f utrditev, utrjevanje,

Konsenszettel (→ Consenszettel)

zavarovanje, konsolidacija

konsentieren – dovoliti, potrditi,

konsolieren (→ consolieren)

privoliti v (kaj)

Konsonanz f soglasje, konsonanca

konsequent – dosleden, konsekventen Konsorten pl 1. tovariši, družabniki Konsequenz f posledica (*posledstvo),

(*družniki) 2. soudeleženci,

konsekvenca

pajdaši

Konservation (→ Conservation)

Konsortium n 1. združenje, konzorcij

2. začasno združenje bank ali

Konservativismus m nazadnjaštvo,

finančnikov, konzorcij

starokopitnost, konzervativizem

Konspiration f 1. zarota, konspiracija

konservieren (→ conservieren)

2. podtalno delovanje, konspiracija

Konsess(us) m uradna komisija, zbor,

3. molčečnost, konspiracija

konses

konspirieren – 1. tajno delovati,

(H 32) (→ Kommerzienkonsesse,

konspirirati 2. ohranjati v tajnosti

Studienkonsesse) ◊

Konsesse in causis summi principis et Konstabler m stražnik commissorum (nec non subditorum)

Konstante f stalnica, konstanta

– konsesi in causis summi principis et

commissorum (nec non subditorum)

konstatieren – ugotoviti, potrditi

(H 39)

(*poistiniti), konstatirati

Konsignation (→ Consignation)

Konstatierung f ugotovitev, potrditev

(*poistinjenje), konstatacija

564

Konstellation f 1. razmerje sil oz.

3. konzul (naziv dveh najvišjih

okoliščin, konstelacija 2. sozvezdje,

oblastnikov v starem Rimu v

medsebojno razmerje zvezd,

obdobju republike) 4. konzul (naziv

konstelacija

treh najvišjih oblastnikov v Franciji

Konsternation f osuplost,

v obdobju 1799–1804)

prepadenost, zbeganost,

Konsulargerichte pl konzularna sodišča

konsternacija

(H 56)

konsterniert – osupel, prepaden,

Konsulat n konzulat (H 42, 56)

zbegan, konsterniran

Konsulent m svetovalec, konzulent

Konstituante f ustavodajna skupščina,

konstituanta

Konsultation f posvetovanje,

strokovni pogovor, konzultacija

konstituieren – 1. sestaviti, oblikovati,

konstituirati 2. zaslišati

konsultieren – posvetovati se, vprašati

za nasvet, konzultirati

konstituierend – 1. ustanoven

Konsum m poraba (dobrin), konzum

2. ustavodajen (→ Versammlung)

(→ Consum/o)

K

Konstituierung f 1. sestava,

Konsument m potrošnik (*trošivec,

oblikovanje, ustanovitev,

povžitnik), konzument

konstituiranje 2. zaslišanje

konsumieren – 1. trošiti, konzumirati

Konstitut (→ Constitut)

2. pojesti 3. izčrpavati

Konstituta (→ Constituta)

Konsumtion f poraba, potrošnja

Konstitution f 1. ustava, konstitucija

(→ Consum/o)

(*konštitucija) 2. zgradba telesa,

Konsumverein m konzumno društvo

telesni ustroj, konstitucija

(*konsumno društvo)

(→ Leibes-Constitution)

3. samostanski red, konstitucija

Kontagion (→ Contagion)

4. cesarski zakon, konstitucija

Kontakt m stik, kontakt ◊

Konstitutionalismus m

in Kontakt stehen – biti v stiku s

1. konstitucionalizem (sistem,

(kom)

v katerem je monarhova oblast

Kontaktgruppe f kontaktna skupina

vezana na sodelovanje ljudskih

Kontemplation f premišljevanje,

predstavnikov) 2. vladanje po

kontemplacija

ustavi, konstitucionalizem

kontentieren (→ contentieren)

konstitutionell – 1. ustaven,

konstitucionalen (→ Monarchie)

Konteradmiral m kontraadmiral

2. ustanoven (→ Versammlung)

(*kontreadmiral)

3. konstitucijski (→ Krankheit)

Konterattacke f protinapad

Konstruktion f zgradba, konstrukcija

konterkarieren – nasprotovati,

Konsul m 1. mestni svetnik, konzul

preprečiti, prekrižati načrte

2. konzul (H 32) (diplomat)

konterkarieren, sich – izključevati se

(→ Generalkonsul, Vizekonsul)

565

Konterrevolution f protirevolucija,

Kontraktion f krčenje, kontrakcija

kontrarevolucija

kontraktmäßig – pogodben

kontestieren (→ contestieren)

konträr – nasproten

Kontext m sobesedilo (*zveza besed,

govorska zveza), kontekst

Kontrast m nasprotje, kontrast

Kontinent m celina, kontinent

Kontravenient m kršilec (zakona,

pogodbe ipd.), prestopnik

Kontinentalsperre f celinska zapora,

kontinentalna zapora

Kontravention f kršitev (zakona,

pogodbe ipd.), prekršek, prestopek

Kontingent n 1. delež, količina,

kontingent (→ Hauptkontingent)

Kontraversion f preobrat

2. številčno omejena skupina

Kontribuent m davkoplačevalec,

ljudi, kontingent (npr. kontingent

davčni zavezanec, kontribuent

vojakov)

kontribuieren – 1. plačevati davke

Kontinuation f nadaljevanje, trajanje

2. prispevati

K

kontinuieren – nadaljevati

Kontribution f 1. vojna dajatev,

kontinuierlich – trajen, neprekinjen

kontribucija (H 22) 2. vojna

odškodnina, kontribucija ◊

Kontinuität f nadaljevanje,

die Kontribution anschlagen –

neprekinjenost, kontinuiteta

naložiti kontribucijo

Konto n račun, konto

Kontributionalangelegenheiten pl

Kontor n trgovska pisarna, kontor

kontribucijske zadeve (H 31)

kontra – proti

Kontributionsfähigkeit f davčna moč

(G II. 205)

Kontrabande f 1. tihotapstvo,

kontrabant 2. tihotapsko blago,

Kontroll- (→ Control-)

kontrabant

Kontrollabkommen n Kontrolni

Kontradance f četvorka (→ Quadrille)

sporazum (na podlagi Moskovske

deklaracije so štirje zavezniki

Kontradiktion f nasprotje, protislovje,





4. julija 1945 na Dunaju sklenili


kontradikcija


Prvi kontrolni sporazum; Drugi

Kontrahent m 1. pogodbenik,

kontrolni sporazum, sklenjen

kontrahent 2. nasprotnik, kontrahent





28. junija 1946, je dajal


kontrahieren – 1. pogoditi se

začasni avstrijski vladi že večje

2. pozvati na dvoboj

zakonodajne pravice)

Kontrakt m pogodba (H 23),

Kontrolle f nadzor (*prigled),

dogovor, kontrakt (→ Ehecontract,

kontrola (→ Nachcontrole) ◊

Ehekontrakt, Heiratskontrakt) ◊

unter sittenpolizeilicher

Abschließung eines Kontrakts –

Kontrolle stehen – biti pod

sklenitev pogodbe

nravstvenopolicijskim nadzorom

einen Kontrakt anstoßen – dati

über etwas Kontrolle üben –

pobudo za sklenitev pogodbe

nadzorovati (kaj), kontrolirati

(kaj)

566

Kontrollor m nadzornik (*priglednik), Konversion f 1. versko spreobrnjenje, kontrolor

konverzija 2. sprememba,

Kontrollrat – Alliierter Kontrollrat

konverzija 3. zamenjava ene valute

m Zavezniški kontrolni svet

z drugo, konverzija

(imenovale so ga zmagovalne

konvertieren – 1. prestopiti v drugo

sile po kapitulaciji Nemčije leta

vero, spreobrniti se, konvertirati

1945 in naj bi prevzel funkcijo

2. spremeniti, konvertirati

vsenemške vlade – obstajal je do

3. zamenjati eno valuto z drugo,

leta 1948)

konvertirati

Kontroverse f prepir, prerekanje, spor, Konvertit m spreobrnjenec, kontroverza

konvertit

Kontumaz (→ Contumaz)

Konvikt n 1. deško ali dekliško

kontumazieren (→ contumazieren)

vzgajališče, deški ali dekliški

penzionat (*gojišče, hranilišče),

Kontusion (→ Contusion)

konvikt 2. samostan, konvikt

Konvalidation (→ Convalidation)

Konviktuale(r) m gojenec v

K

konvalidieren (→ convalidieren)

katoliškem internatu

konvenabel – primeren

Konvoi (→ Convoi)

Konvenienz (→ Convenienz)

Konvokation f sklic, konvokacija

Konvenienz- (→ Convenienz-)

Konvolut n sveženj spisov, konvolut

konvenieren (→ convenieren)

konvozieren – sklicati

Konvent m 1. samostan, konvent

konzedieren – dopustiti, privoliti,

2. zbor samostanske duhovščine,

priznati (pravico), koncedirati

konvent 3. narodna skupščina,

Konzentration f 1. osredotočenje,

konvent

usmeritev, koncentracija

Konventierung (→ Konversion)

2. zbiranje, koncentracija

Konventikel (→ Conventiculum)

(→ Truppenkonzentration)

Konvention (→ Convention)

Konzentrationslager n

koncentracijsko taborišče

Konventions- (→ Conventions-)

Konzentrationsregierung f

Konventuale m član konventa,

koncentracijska vlada (avstrijska

konventual

vlada, v kateri so sodelovale vse

Konvergenz f ujemanje, konvergenca

v parlamentu zastopane stranke;

Konversation f pogovor, razgovor

delovala je od leta 1945 do izstopa

(*pomenkovanje), konverzacija

Komunistične stranke Avstrije iz

vlade v letu 1947)

Konverse m laični brat katoliškega

meniškega reda

konzentrieren – 1. osredotočiti,

usmeriti, koncentrirati 2. zbirati,

konversieren – pogovarjati se,

koncentrirati

konverzirati

567

Konzentrierung f koncentracija ali

Koordinator m usklajevalec,

zbor (večjih vojaških enot)

koordinator

Konzept n osnutek, koncept

koordinieren – usklajevati,

Konzeption f zasnova, koncepcija

koordinirati

Konzeptsadjunkt m konceptni

Kopf m glava (→ Dummkopf,

adjunkt

Kahlkopf, Tollkopf, Wasserkopf) ◊

mit klarem Kopf – trezno,

Konzeptsbeamte(r) (→ Konzipist)

premišljeno

Konzern m skupina samostojnih,

jmdm. den Kopf abschlagen –

finančno in organizacijsko

obglaviti (koga)

povezanih podjetij, koncern

jmdm. den Kopf verdrehen –

Konzert (→ Concert)

zmešati (komu) glavo

sich etwas in den Kopf setzen –

Konzert- (→ Concert-)

vtepsti si (kaj) v glavo

Konzertation (→ Concertation)

etwas auf den Kopf stellen –

K

konzertieren (→ concertieren)

postaviti (kaj) na glavo

sich etwas aus dem Kopf schlagen

Konzession (→ Concession)

– izbiti si (kaj) iz glave

Konzil n cerkveni zbor, zborovanje

jmdn. vor den Kopf stoßen –

cerkvenih dostojanstvenikov, koncil

razžaliti (koga)

konziliant – 1. spravljiv, pomirljiv,

Kopfbedeckung f pokrivalo

koncilianten (→ Wesen)

Kopfdrehung f obrat glave

2. ljubezniv, ustrežljiv

Kopfgeld n 1. glavarina 2. naglavna Konzilianz f 1. sprava, spravljivost,

pravda (glavina) (G II. 249, 310)

pomirljivost, konciliantnost

3. nagrada, razpisana na glavo

2. ljubeznivost, ustrežljivost

storilca

Konziliation (→ Konzilianz)

Kopfpolster n vzglavnica

Konzipient (→ Konzipist)

Kopfputz m naglavek (okrasno žensko

Konzipist m sestavljalec osnutkov

naglavno pokrivalo)

pravnih listin (*zlagavec, sestavljalni Kopfrechnen n računanje na pamet uradnik), koncipist, koncipient

(*številjenje na pamet, rajtanje na

Kooperation f sodelovanje,

pamet)

kooperacija

Kopfsteuer f glavarina

Kooperator (→ Cooperator)

Kopfteil m vzglavnik

Kooperaturen pl kooperature (H 49)

Kopftuch n naglavna ruta

kooperieren – sodelovati, kooperirati

Kopfzins m naglavna pravda (glavina)

Kooptation f privzemanje novih

(G II. 249, 310)

članov, kooptacija

Kopialbuch n kopialna knjiga

Koordination f usklajevanje,

(prepisi prejetih listin v kopialni

koordinacija

knjigi)

568

Kopist m prepisovalec listin, kopist Kornbrot n rženi kruh (*reženjak)

Koppelgerechtigkeit f skupna pravica, Körnerfrucht f žito solast

Körnergattung f vrsta žita

koppeln – speti, povezati

Kornet (→ Cornet)

Koppelweide f skupni pašnik,

gmajnski pašnik

Kornkammer f žitnica, kašča (*kasten)

Koppelwiese f skupni travnik,

Kornmehl n ržena moka

gmajnski travnik

Kornspeicher m varčevalna kašča za

Kopulation (→ Copulation)

žito (*kasten)

kopulieren (→ copulieren)

Kornwerk n žito

koram (→ coram)

Körper m telo (*truplo)

(→ Lehrkörper, Naturkörper,

koramieren (→ coramieren)

Truppenkörper, Wahlkörper) ◊

Korb m 1. košara (→ Feuer-Wasser-

abgeleibter/entseelter/toter Körper

Stroh-Korb, Reisekorb, ) 2. koš

– truplo, mrlič

K

(→ Brustkorb) in 3. koš (pri meču,

sich am Körper verletzen –

sablji) (→ Degenkorb, Säbelkorb)

poškodovati se

Körbel n košarica

Körperbau m telo, postava ◊

gerader Körperbau – pokočna

Korbflechter m pletar, košar (*jerbasar,

postava

pleteničar, košeplet)

kräftiger Körperbau – močna

Korbflechterei f košarska obrt,

postava (*trda postava, trdi život),

košarstvo

močna konstitucija

Korbmacher (→ Korbflechter)

Körpergebrechen n telesna hiba ◊

Kordon (→ Cordon)

mit einem Körpergebrechen

behaftet sein – imeti telesno hibo

kören – izbirati (žrebce ali bike za

pleme)

körperlich – telesen (→ Eignung,

frisch, Frische, Gebrechen, Rüstigkeit,

Korn n 1. zrno, jedro 2. žito

Tüchtigkeit, Verletzung)

(→ Mengkorn, Mischkorn,

Mutterkorn, Schrotkorn) 3. rž

Körperschaft f združenje (*združba),

(*rež, žito) 4. odstotek čistega zlata

pravno telo, korporacija ◊

oz. srebra v kovancu

gesetzgebende Körperschaft –

(→ Feingehalt, Schrot) ◊

zakonodajno telo

brandiges Korn – snetljivo žito

Körperstrafe f telesna kazen

gemischtes Korn – soržica

Korporal m desetnik, korporal

(mešanica pšenice in rži)

(*kaprol) (→ Vizekorporal)

türkisches Korn – turšica (sorta

koruze)

Korporalschaft f desetnija (*kaprolija,

jmdn./etwas aufs Korn nehmen –

kaprolstvo)

meriti na (koga/kaj), vzeti (koga/

Korporation f združenje (*skupščina),

kaj) na muho

korporacija

569

korporativ – v zboru, v celoti,

korrumpieren (→ corrumpieren)

korporativno

korrupt (→ corrupt)

Korporativismus m stanovska

državna ureditev, ki temelji na

Korruption (→ Corruption)

korporacijah, korporativizem

Korsett n steznik, životek, korzet

Korps n 1. večja vojaška formacija,

Korso (→ Corso)

korpus (*kor) (→ Armeekorps,

Kortege f spremstvo, sprevod

Geniekorps) 2. čete (→ Bürger-

Corps, Frei-Corps, Freiwilligencorps, Körung f izbor (žrebcev ali bikov za Schützen-Korps) 3. združenje, zbor ◊

pleme)

diplomatisches Korps –

Körungskommission f izborna

diplomatski zbor

komisija (izbiranje žrebcev ali bikov

Korps-Kommandant m poveljnik

za pleme)

korpusa (*korni poveljnik)

Korvette f korveta

Korps-Kommando n poveljstvo

Korvettenkapitän m korvetni kapitan

K

korpusa (H 40), zborno poveljstvo

(po stopnji enak majorju)

korpulent – debel, obilen, korpulenten Koryphäe f veličina, korifeja ◊

Korpus m 1. človeško telo 2. Križani

wissenschaftliche Koryphäen –

znameniti znanstveniki

Korpus n zbirka (spisov, listin)

Kosch m oprtni koš

Korrektion (→ Correction)

Kosename m ljubkovalno ime

korrektionieren (→ correctionieren)

Kost f 1. hrana (→ Duchzugskost,

Korrektionierung

Frühkost, Hauskost, Hausmannskost,

(→ Correctionierung)

Mittagskost) 2. reja 3. poskušnja

Korrektions- (→ Corrections-)

(→ Weinkost) ◊

Korrektor m popravljalec napak,

jmdn. in gemeinschaftlicher Kost

korektor

und Wohnung bei sich behalten –

nuditi (komu) hrano in stanovanje

Korrektur f popravek, poprava,

(preužitek)

korektura ◊

jmdn. in Kost geben – dati (koga)

eine Korrektur erfahren – biti

v rejo

popravljen

jmdn. in Kost (und Wohnung/

eine Korrektur vornehmen –

Quartier) (auf)nehmen – vzeti

popraviti, korigirati

(koga) na hrano (in stanovanje)

Korrelation f soodvisnost, korelacija

Kostbarkeit f dragocenost

Korrespondenz (→ Correspondenz)

Kosten pl stroški (*utrošek, potrošek)

Korrespondenz- (→ Correspondenz-)

(→ Atzungskosten, Erhaltungskosten,

Gestehungskosten, Leichenkosten,

korrespondieren (→ correspondieren)

Nebenkosten, Zehrungskosten) ◊

Korridor m hodnik, koridor

Bestreitung/Tragung der Kosten –

Korrigend (→ Corrigend)

pokritje stroškov

(*plačevanje troškov)

570

auf Kosten und Gefahr – na stroške Kostknabe m rejenec, gojenec in odgovornost (*ob troških in ob

(*hranjevec)

nevarnosti)

auf öffentliche Kosten – na državne Kostmädchen n rejenka, gojenka stroške

Kostmädel (→ Kostmädchen)

die Kosten bestreiten/tragen –

Kostportion f obrok hrane

poravnati stroške, plačati stroške

die Kosten erstatten – povrniti

Kostschule f šola z internatom

stroške

(*učilnica z rejo ali hrano vred)

keine Mühe und Kosten scheuen/

Kostschüler m gojenec internata,

weder Mühe noch Kosten scheuen

učenec v internatu

– ne štediti ne truda ne stroškov

kostspielig – drag, potraten

kosten¹ – poskusiti, okusiti

Kostspieligkeit f dragost, potratnost

kosten² – stati, veljati

Koststudent m dijak na hrani, študent

Kostenanschlag

na hrani

(→ Kostenvoranschlag)

Kostüm n kostim (→ Maßkostüm)

K

Kostenaufwand m stroški

Kostumfest n kostumna veselica

Kostenüberschlag

Kostzögling m gojenec na hrani

(→ Kostenvoranschlag)

Kote f višinska točka, kota

Kostenvoranschlag m ocena stroškov,

predračun (*predračunjeni stroški,

Koterbrechen n bljuvanje lastnega

stroškovni proračun) ◊

blata (ob zaprtju črev) (→ Miserere)

einen Kostenvoranschlag aufstellen Kotillon (→ Cotillon)

– narediti izračun stroškov, izdelati Kotter m ječa, zapor predračun

Kotze f kosmata zimska volnena odeja

Kostgänger m moški, ki je pri kom na

(*koc, plahta, čoha)

hrani (*jedec, hranjenec)

Kotzenmacher m izdelovalec

Kostgängerin f ženska, ki je pri kom

kosmatih zimskih volnenih odej

na hrani (*jedka, hranjenka)

(*plahtar, čohar)

Kostgeber m prehranjevalec,

k. u. = königlich-ungarisch –

hranodajalec (*dajavec hrane,

kraljevi-madžarski

redivec)

k. u. k. = kaiserlich und königlich –

Kostgeberin f prehranjevalka,

cesarski in kraljevi (c. i. kr.)

hranodajalka

(*dajavka hrane, redivka)

Krach m 1. hrup, ropot, trušč

2. denarni zlom

Kostgeld n plačilo za hrano

(*hranarina, hranščina, obednina,

Krad = Kraftrad n motor

jedščina)

Kradschützen = Kraftradschützen pl

Kostherr (→ Kostgänger)

motorizirana zaščitna enota

Kostkind (→ Kostknabe, Kostmädchen) kraft – zaradi, po (*vsled) ◊

kraft des Gesetzes – na podlagi zakona

571

Kraft durch Freude – »Moč skozi

Kraftfahrzeug n avtomobil, avto

veselje« (množična organizacija,

ki jo je 1933 v Nemčiji ustanovila

Krafthaus n centrala

Deutsche Arbeitsfront (DAF) in

kräftig – 1. močan, krepak, silen

preko katere je država usmerjala

2. močno, krepko, silno (→ Hand)

prosti čas prebivalstva – množični

kräftigen – okrepiti, krepiti, ojačati,

šport, potovanja, pohodi, počitniške

jačati

dejavnosti itd.)

Kräftigung f okrepitev

Kraft f 1. moč, sila (→ Betriebskraft,

Kampfkraft, Geisteskräfte,

Kraftmensch m močan človek, silak

Leibeskraft, Pferdekraft,

Kraftwagen m avtomobil,

Produktionskräfte, Schreibkraft,

avto (→ Lastkraftwagen,

Spannkraft, Stoßkraft, Streitkraft,

Personenkraftwagen)

Tatkraft, Wehrkraft, Zugkraft)

Kragen m ovratnik (→ Pelzkragen)

2. veljava, veljavnost (*krepost)

(→ Beweiskraft, Gesetzeskraft,

Krain n Kranjska (prvič je bila

K

Rechtskraft, Verfassungskraft)

Kranjska omenjena leta 973 kot

3. delovna sila (→ Kanzleikraft)◊

del vojvodine Bavarske; od leta

treibende Kraft – gonilna sila

1002 naprej je bila samostojna

nach Kräften – po najboljših

mejna grofija; leta 1364 je postala

močeh

vojvodina; od leta 1849 do leta

Kraft (und Macht) haben – imeti

1918 je bila Kranjska kronovina)

(polno) veljavo

(→ Carniola)

aus eigener Kraft – z lastnimi

Krain.-küstenl.-dalmatinischer

močmi

Postmeister- und

alle Kräfte anspannen – napeti vse

Expeditorenverein (→ Verein)

sile

Krainer Bienenzuchts-Verein

alle Kräfte aufbieten – zbrati vse

(→ Verein)

sile

seine vollkommene Kraft behalten krainisch – 1. kranjski 2. slovenski

– ostati v veljavi

(→ Sprache)

jmdm. entgehen die Kräfte –

Krainische Baugesellschaft

(koga) zapuščajo moči

(→ Gesellschaft)

außer Kraft setzen – razveljaviti

Krainische Industriegesellschaft

außer Kraft treten – prenehati

(→ Gesellschaft)

veljati (*izgubiti veljavo)

bei Kräften sein – biti pri močeh

Krainische Landesbank (→ Bank)

in Kraft (und Wirkung) treten –

Krainische Sparkasse (→ Sparkasse)

stopiti v veljavo (*zadobiti veljavo,

Krainischer Jagdschutz-Verein

stopiti v moč)

(→ Verein)

sich nach allen Kräften bemühen –

truditi se po najboljših močeh

Krainisches-Militär-Veteranen-

zu Kräften kommen – priti k sebi,

Corps (Das unter dem

opomoči si

Allerhöchsten Protectorate

Seiner k. k. Apostolischen

572

Majestät des Kaisers Franz Josef

Kranke(r) m bolnik (→ Hauskranke/r) ◊

I. stehende krainische Militär-

einen Kranken abwarten – postreči

Veteranen-Corps) n Kranjski

bolniku, streči bolniku

vojaški veteranski kor (Pod

einen Kranken versehen/speisen –

Najvišjim pokroviteljstvom Njega c.

prevídeti bolnika (podeliti bolniku

kr. Apostolskega Veličanstva cesarja

zakramente za težko bolne in

Frana Josipa stoječi kranjski vojaški

umirajoče) (→ Sakrament/die heilige

veteranski kor) (ust. leta 1875)

Krankensalbung, Strebesakramente)

Krainisch-küstenländisches

kränken – 1. razžaliti (koga), žaliti

Freiwilligen-Jäger-Bataillon n

(koga) 2. prikrajšati (koga)

bataljon kranjsko-primorskih

(→ Recht), storiti (komu) krivico

prostovoljcev (italijansko-avstrijska

vojna 1866)

Krankenabschub m oddaja bolnih

vojakov (pred bojnim pohodom)

Krakeel m prepir, kreg

Krankenanstalt f bolnišnica ◊

krakeelen – prepirati se, rogoviliti

öffentliche Krankenanstalt – javna

Krakeeler m prepirljivec, rogovilež

bolnišnica

K

Kram m 1. navlaka, šara, ropotija

Krankenbett n bolniška postelja

2. kupčija na drobno

Krankenbewegung f poročilo o bolniški

Krämer m kramar

oskrbi prebivalstva (objavljal ga je

(→ Neuigkeitskrämer, Schachtelkrämer)

dnevnik Laibacher Zeitung)

Krämereigewerbe n kramarstvo

Krankenfahrstuhl m invalidski

(*štacunarija)

voziček

Krämerpolitik f mešetarska politika

Krankengeld n 1. boleznina

(*bolniščnina) 2. podpora ob

krämpeln – česati (*gradašati) ◊

bolezni (svojim članom so jo

die Wolle krämpeln – česati volno

izplačevala društva)

(*gradašati volno) (→ Wollkrämpler) Krankenhaus n bolnišnica Krampen m kramp

(→ Civilspital, Kaiser Franz-Josef-

Krampf m krč (→ Darmkrämpfe,

Krankenhaus, Landeskrankenhaus)

Magenkrämpfe, Mundstarrkrampf,

Krankenheilanstalt f zdravstvena

Starrkrampf )

ustanova

Krämpler m česalec (*gradašar)

Krankenkasse f 1. zavod bolniškega

(→ Wollkrämpler)

zavarovanja 2. bolniška blagajna (H

Krampus m parkelj (hudič v

58) (*bolniška blagajnica)

Miklavževem obhodu), hudobec

(→ Bruderlade)

(→ Nikolaus-Fest)

Krankenlager n 1. bolniška postelja

krank – bolan (→ geschlechtskrank) ◊

2. bolezen ◊

krank daniederliegen – ležati bolan

Er starb nach einem kurzen

krank werden – zboleti

Krankenlager. – Umrl je po krajši

Kranke f bolníca

bolezni.

573

Krankenölung f poslednje olje,

pojavu bolezni

bolniško maziljenje

anhaltende Krankheit – dolgotrajna

Krankenpfleger m bolniški strežnik,

bolezen

bolničar

ansteckende Krankheit – nalezljiva

bolezen (*otrovna bolezen)

Krankenpflegerin f bolniška strežnica,

bösartige/böse Krankheit – zločesta

bolniška negovalka, bolničarka

bolezen (običajno oznaka za

Krankensalbung f bolniško maziljenje

epidemijo, npr. epidemijo kolere

Krankenschwester f medicinska

leta 1836 v Ljubljani)

sestra

ekelhafte Krankheiten – ostudne

bolezni (*gnjusne bolezni) (bolezni,

Krankenstand m 1. bolniški stalež

za katere so značilne deformacije

2. bolniška oskrba

telesa, npr. določene oblike sifilisa)

(→ Krankenbewegung) ◊

englische Krankheit – rahitis

Versetzung in den Krankenstand –

(→ Rachitis)

premestitev v bolniški stalež

epidemische Krankheit –

K

Krankenstift n bolnišnica

epidemična bolezen, epidemija

Krankenverein m bolniško društvo

fallende Krankheit – božjast,

epilepsija (→ Fallsucht)

Krankenversicherung f bolniško

französische Krankheit – sifilis

zavarovanje, zdravstveno

(*sramna bolezen, sramna kuga,

zavarovanje

francozi) (lues)

Krankenwärter m bolniški strežnik,

(→ Franzosenkrankheit)

bolničar

hitzige Krankheit – tifus

Krankenwärterin f bolniška strežnica,

(→ Typhus)

bolniška negovalka, bolničarka

intermittierende Krankheiten –

bolezni, pri katerih prihaja do

Krankenzimmer n bolniška soba

občasnega navideznega izboljšanja

Krankenzug m bolniški vlak

(→ Wechselfieber)

Krankheit f bolezen

konstitutionelle Krankheiten –

(→ Ansteckungskrankheit,

konstitucijske bolezni (bolezni,

Faulkrankheit, Franzosenkrankheit,

ki prizadenejo celo telo, ne le

Geisteskrankheit, Gemütskrankheit,

posameznega organa)

Geschlechtskrankheit,

langwierige Krankheit –

Infektionskrankheit,

dolgotrajna bolezen

Kribbelkrankheit, Lustkrankheit,

venerische Krankheit – spolna

Menschenkrankheit, Mondkrankheit,

bolezen (bolezen, ki se navadno

Viehkrankheit, Volkskrankheit,

prenaša spolno) (*sramna bolezen,

Zehrkrankheit) ◊

spolska bolezen), venerična bolezen

Propagierung der Krankheit –

(→ Geschlechtskrankheit)

širjenje bolezni

eine Krankheit verschleppen –

Krankheiten des weiblichen

zatrositi bolezen, razširjati bolezen

Geschlechts – ženske bolezni

sich eine Krankheit zuziehen –

beim Eintritt der Krankheit – ob

zboleti

mit einer ansteckenden Krankheit

574

behaftet sein – imeti nalezljivo

Krawall m razgrajanje, nemir, trušč,

bolezen

hrup, nered, kraval ◊

Hier herrschen ansteckende

Krawall machen – razgrajati,

Krankheiten. – Tukaj razsajajo

kravalizirati

nalezljive bolezni.

Krawatte f kravata

krankheitshalber – zaradi bolezni

Krawattennadel f kravatna igla

Krankheitszeugnis n zdravniško

spričevalo

Kreation f stvaritev, kreacija

Kränkung f žalitev, žaljenje

Kreatur f 1. živo bitje, kreatura

2. stvor, kreatura (slabšalno)

Kranz m venec (→ Grabkranz,

Rosenkranz) ◊

Krebs m 1. rak (žival) 2. rak

ein reicher Kranz reizender

(bolezen) (kot oznaka za rak se

Frauen- und Mädchengestalten –

pojavi šele v 19. stoletju, pred

številne očarljive žene in mladenke

tem oznaka za različne bule oz.

einen Kranz niederlegen – položiti

otekline) (carcinoma) 3. prsni

venec

oklep, kiras

K

Kranzablösung f prispevek za

Kredenz f 1. zaupanje,

dobrodelne namene (namesto

verodostojnost 2. pooblastilo,

venca na grob)

potrditev, overovitev

(→ Credentz) 3. kuhinjska omara,

Kränzchen n 1. venček 2. družabno

jedilna omara, kredenca

srečanje, druženje

(→ Kaffeekränzchen,

Kredenzbrief (→ Credentz)

Sängerkränzchen, Tanzkränzchen)

kredenzen – postreči (*podvoriti),

Kränzeljungfer f nevestina družica

natočiti

Kranzniederlegung f polaganje venca Kredenztisch (→ Credenztisch) Kranzschleife f venčni trak

Kredit m 1. up, upanje 2. posojilo

(*upanje), kredit (→ Landeskredit)

Kranzspenden (→ Blumen- und

3. zaupanje ◊

Kranzspenden)

auf Kredit – na up, na posodo

Krätze f garje

Kredit haben – uživati zaupanje

(*uživati vero)

Kraut n 1. zelje (→ Sauerkraut) 2. zel, seinen Kredit einbüßen/keinen

zelišče, zelenjava (→ Unkraut)

Kredit haben – izgubiti zaupanje

Krautacker m zeljnik

(*izgubiti vero) (→ Mißkredit)

Kräuter pl zelišča

Kreditanstalt f kreditni zavod

Kräutergarten m zeliščni vrt

Kreditgenossenschaft f kreditna

Krautgarten m zelenjavni vrt

zadruga

Krautgartl (→ Krautgarten)

Kreditkasse f kreditna blagajna (H 38) Krautkeller m klet za zelje

Kreditpapier n upni list ◊

öffentliches Kreditpapier – javni

Krautverkäuferin f zeljarica

upni list

575

Kreditverein m kreditno društvo

Kreisregierung f okrožna vlada

(→ Vorschußverein)

(H 52; V 447)

Kredulität f lahkovernost

Kreisverfassung f okrožna ureditev

Kreidfeuer n zažiganje pripravljenih

(H 52)

grmad (alarmni sistem ob

krepieren – crkniti, poginiti

sovražnih, zlasti turških vpadih)

Kretin (→ Cretin)

kreieren (→ creieren)

Kreutfeuer (→ Kreidfeuer)

Kreierung (→ Creierung)

Kreuz n križ (→ Grabkreuz,

Kreis m 1. okrožje (V 477; H 32, 35,

Hakenkreuz, Ritterkreuz,

36, 44, 45, 47, 48, 50, 60) ( Bezirk/

Verdienstkreuz) ◊

okraj je v Avstriji manjši kot Kreis/

Rotes Kreuz – Rdeči križ

okrožje, v Nemčiji pa večji)

(humanitarna organizacija)

(→ Wahlkreis), področje,

das Kreuz beisetzen – podkrižati

okoliš (*okrog) (→ Umkreis,

se (križec namesto podpisa pri

Wirkungskreis) 2. krog

nepismenih ali pisanja nezmožnih

K

(→ Erdkreis), skupina, sloj ◊

zaradi bolezni, npr. kapi)

bemittelte Kreise – premožni sloji

ein Kreuz schlagen – prekrižati se

aus gut unterrichteten Kreisen –

iz dobro obveščenih krogov

Kreuzabnehmung f snemanje

in wohlunterrichteten Kreisen –

(Kristusa) s križa

v dobro obveščenih krogih

Kreuzaltar m oltar sv. Križa

Kreisamt n okrožni urad, kresija

Kreuzband n 1. križna vez 2. križni

(V 376; H 32, 35, 36, 44, 45, 47, 48,

zavitek (poštna pošiljka)

50, 60) ◊

kreuzen – 1. križati 2. prekrižati

Istrianisches Kreisamt – istrski

3. sekati

okrožni urad (H 35, 36, 41)

Kreuzer m 1. krajcar (1 goldinar =

Kreisarzt m okrožni zdravnik

60 krajcarjev) (→ Fleischkreuzer,

Kreisbehörden pl okrožna oblastva

Neukreuzer, Schlafkreuzer,

(V 447; H 50–52, 60)

Zinskreuzer) 2. križarka

Kreischirurg m okrožni kirurg (H 36)

(→ Panzerkreuzer)

Kreisgerichte pl okrožna sodišča

Kreuzerfindung f najdenje sv. Križa:

(H 56–58, 62)





3. maj


Kreishauptmann m okrožni glavar

Kreuzerhöhung f povišanje sv. Križa:

(H 32, 36)





14. september


Kreiskassen pl okrožne blagajne (H 36) Kreuzestod m smrt na križu

Kreisphysikat n okrožni fizikat

Kreuzesweg m 1. križišče, razpotje

2. Kristusov križev pot

Kreisphysiker m okrožni fizik (H 36)

Kreuzfahne f križev prapor, bandero

Kreispräsident m okrožni predsednik

(H 50, 52)

Kreuzfahrer m križar

Kreuzfahrt f križarski pohod

576

Kreuzfeuer n 1. navzkrižni ogenj

Einigungskriege, Erbfolgekrieg,

2. zažiganje (pripravljenih) grmad

Eroberungskrieg, Federkrieg,

(→ Kreidfeuer)

Festungskrieg, Franzosenkriege,

Kreuzgang m križni hodnik

Freiheitskrieg, Freischarenkrieg,

Glaubenskrieg, Grabenkrieg,

Kreuzheer n križarska vojska

Guerillakrieg, Handelskrieg,

Kreuzherren pl križarji

Kabinettkrieg, Kleinkrieg, Landkrieg,

Kreuzritter m križar (*križanec)

Luftkrieg, Papierkrieg, Perserkriege,

Raubkrieg, Religionskriege,

Kreuzritterorden (→ Orden/Deutscher

Revanchekrieg, Seekrieg, Sitzkrieg,

Orden)

Sklavenkriege, Stellungskrieg,

Kreuzschmerzen pl bolečine v križu

Sukzessionskrieg, Thronfolgekrieg,

Kreuzträger m križonosec

Türkenkrieg, Unabhängigkeitskrieg,

Vernichtungskrieg, Volkskrieg,

Kreuzung f križpot, križišče

Wehrkrieg, Weltkrieg,

Kreuzverhör n navzkrižno zaslišanje,

Zermürbungskrieg,

vzkrižno zasliševanje (zasliševanje s

Zweifrontenkrieg) ◊

K

strani več uradnih oseb)

Ausbruch des Krieges – izbruh vojne

Kreuzweg m 1. križišče, razpotje

(→ Kriegsausbruch)

2. Kristusov križev pot (upodobitev

Ausschlag des Krieges – izid vojne

štirinajstih postaj Kristusovega

Beendigung des Krieges – končanje

križevega pota)

vojne

Dreißigjähriger Krieg (Lutherkrieg)

Kreuzzeichen n križec (namesto

– tridesetletna vojna (Lutrova vojna)

podpisa pri nepismenih ali pisanja

Heiliger Krieg – sveta vojna

nezmožnih zaradi bolezni, npr.

Kalter Krieg – hladna vojna

kapi) ◊

ein Krieg bricht aus – vojna izbruhne

das Kreuzzeichen beisetzen –

Daraus entspann sich ein langer

podkrižati se (križec namesto

Krieg. – Iz tega se je razvila dolga

podpisa pri nepismenih ali pisanja

vojna.

nezmožnih zaradi bolezni, npr.

den Krieg erklären – napovedati

kapi)

vojno

Kreuzzug m križarski pohod

den Krieg führen – vojskovati se

Kreuzzügel m križne vajeti

ein Land mit Krieg beziehen/

überziehen – napasti deželo z vojsko

Kribbelkrankheit f žitna božjast

in einen Krieg verwickelt sein – biti

(povzročitelj: snetljivost)

vpleten v vojno

(→ Mutterkorn)

Krieger m vojak, vojščak, bojevnik

Krida (→ Crida)

(*vojnik) ◊

Kridator (→ Cridator)

invalide Krieger – za boj nezmožni

Krieg m vojna (→ Aggressionskrieg,

vojaki, invalidni vojaki

Angriffskrieg, Bewegungskrieg,

kriegführend – vojskujoč

Blitzkrieg, Bruderkrieg, Bürgerkrieg,

Kriegführung f vojskovanje

Defensivkrieg, Devolutionskrieg,

577

Kriegsanleihe f vojno posojilo ◊

leben/stehen – biti s kom na bojni

Zeichnung der Kriegsanleihe –

nogi

podpisovanje vojnega posojila

(→ Kriegsanleihezeichnung)

Kriegsgebühr f vojna pristojbina

die Kriegsanleihe zeichnen –

Kriegsgefahr f vojna nevarnost

podpisati vojno posojilo

Kriegsgefangene(r) m vojni ujetnik

Kriegsanleihezeichnung f

Kriegsgefangenschaft f vojno ujetništvo

podpisovanje vojnega posojila

Kriegsgerät n vojna oprema

Kriegsaufreizungen (→ Kriegshetze)

(*vojno orodje)

Kriegsbeil n bojna sekira

Kriegsgesetz n vojni zakon

Kriegsbereitschaft f bojna

Kriegsgetreideverkehrsanstalt f

pripravljenost

Vojni zavod za promet z žitom

Kriegsbeschädigte(r) m vojni invalid

(prva svetovna vojna)

Kriegsbeute f vojni plen

kriegsgeübt – izurjen v boju

K

Kriegsdampfer m vojaški parnik

Kriegsgewinn m vojni dobiček

(*vojaška ladija parnica)

Kriegsgewinnler m vojni dobičkar

Kriegsdarlehen n vojno posojilo

Kriegsgrab n vojaški grob

Kriegsdekoration f vojno okrasje,

Kriegshafen m vojno pristanišče

vojna dekoracija

(*bojna luka, vojskna luka)

(→ Militär-Verdienstkreuz)

Kriegshandwerk n vojaška veščina

Kriegsdenkmal n vojaški spomenik

Kriegshaufen m krdelo vojakov, truma

Kriegsdienst m vojaška služba

vojakov

Kriegsdienstverweigerer m vojni

Kriegsherd m vojno žarišče

oporečnik (človek, ki zavrača

vojaško službo)

Kriegsherr m vojaški poveljnik ◊

Allerhöchster Kriegsherr – Najvišji

Kriegsentschädigung f vojna

vojaški poveljnik (cesar)

odškodnina

oberster Kriegsherr – vrhovni

Kriegserklärung f vojna napoved

vojaški poveljnik

Kriegsfall – im Kriegsfall – v primeru Kriegshetze f vojno hujskaštvo vojne

Kriegshinterbliebene pl svojci

Kriegsfieber n vojna vročica

padlih vojakov (*vojni preostali)

Kriegsfuß m vojno stanje, priprava

(svojci v prvi svetovni vojni padlih

na vojno (*vojni stan, vojni stalež,

vojakov, vojne sirote (zakonski

vojska) ◊

in nezakonski otroci) in vdove

auf den Kriegsfuß setzen –

so prejemali vojaško podporo

razglasiti vojno stanje (*vojsko)

(Militärunterstützung), vojaško

das Heer auf den Kriegsfuß setzen

preskrbnino (Militärversorgung)

– postaviti vojsko v vojno stanje

oz. vojaško pokojnino

mit jmdm. auf dem Kriegsfuß

(Militärpension); »štetje vojnih

578

preostalih« v Ljubljani je potekalo Kriegspartei f vojskujoča se stran na magistratu)

Kriegspflicht f vojaška obveza

Kriegsinvalide m vojni invalid

Kriegspressequartier (Wien) n

Kriegskamerad m vojni tovariš

vojnoporočevalski stan, vojni

Kriegskassenwesen n vojaške

tiskovni stan (Dunaj – med prvo

blagajniške zadeve (H 38)

svetovno vojno)

Kriegskommissäre pl vojni komisarji

Kriegsrecht n 1. vojno pravo 2. vojno (H 23)

stanje ◊

das Kriegsrecht verhängen –

Kriegsküche f vojna kuhinja

razglasiti vojno stanje

Kriegskunde f vojaška taktika

Kriegsrüstung f 1. bojna oprema

(*vojskoznanstvo)

2. priprava na vojno

Kriegskunst f vojaška strategija

Kriegsschaden m vojna škoda

(*umno vojskovanje)

Kriegsschauplatz m bojišče

Kriegsläufte pl vojni časi, vojna

Kriegsschiff n vojna ladja (H 59)

K

Kriegslust f bojevitost

Kriegssold (→ Kriegsgebühr)

kriegslustig – bojevit

Kriegsspital n vojna bolnica

Kriegsmacht f vojaška sila

(*vojaška moč, orožna moč)

Kriegsstand m vojni stalež (vojske)

Kriegsmarine (Marine) f vojna Kriegsstärke f bojna moč

mornarica (H 59) (*vojno

Kriegsstelle, i .ö. f notranjeavstrijski pomorstvo, vojna marina)

vojni urad (H 20, 43)

Kriegsmarsch m vojni pohod

Kriegssteuer f vojni davek (*bojnina,

Kriegsmaterial n vojni material

vojnina)

(*vojno blago)

Kriegstagebuch n vojni dnevnik

Kriegsminister m vojni minister

Kriegsteilnehmer m udeleženec vojne

(*minister za vojaštvo)

Kriegstote(r) m vojna žrtev

Kriegsministerium n vojno

ministrstvo (*vojaštvino

Kriegstreiber m vojni hujskač

ministerstvo, ministerstvo vojaštva, Kriegstreiberei f vojno hujskaštvo vojaško ministerstvo)

kriegstüchtig – dobro oborožen

kriegsmüde – naveličan vojne

Kriegstüchtigkeit f dobra

Kriegsnachrichten pl vojaške novice

oboroženost

(*vojskine naznanila so med vojno

Kriegsübungen pl vojaške vaje

leta 1866 poročala o delovanju c. k.

južne in c. k. severne armade)

Kriegs- und Mundprovision f zaloga

orožja in hrane

Kriegsoberster m vojaški poveljnik

kriegsungeübt – neizurjen v boju

Kriegsopfer n vojna žrtev, žrtev

vojne

Kriegsverbrechen n vojni zločin

579

Kriegsverbrecher m vojni zločinec

merkantilna in menična sodišča

Kriegsverpflegungsamt n vojaška

(H 42)

oskrbovalna služba, intendantska

Kriminalobergerichte pl višja kazenska

služba

sodišča (H 40, 41)

Kriegsverrat m vojna izdaja

Kriminalpolizei f kriminalistična

Kriegsversehrte(r) m vojni invalid

policija

Kriegsvolk n vojaki, vojska, čete

Kriminalräte pl kazenski svetniki (H 23) Kriegswaise f vojna sirota

Kriminalrecht n kazensko pravo

Kriegswesen n vojaške zadeve, vojska, Kriminalrichter pl kazenski sodniki vojaštvo

(H 24, 25, 39, 45)

Kriegswirren pl vojna vihra

Kriminalspruchgericht n sodišče,

pooblaščeno za izrekanje sodb v

Kriegswirtschaft f vojno gospodarstvo

kazenskih zadevah (H 41)

Kriegszahlämter pl vojaški plačilni

Krinoline f dolgo in široko krilo

K

uradi (H 38)

(podprto z obročem), krinolina

Kriegszeit f vojni čas

Kripo = Kriminalpolizei

(→ Zwischenkriegszeit)

(→ Kriminalpolizei)

Kriegszucht f vojaška disciplina

Krippe f 1. jasli (→ Futterkrippe)

Kriegszug m vojni pohod

2. jaslice (→ Weihnachtskrippe)

Kriegszuschlag m vojna priklada

Krise f 1. kriza (→ Kabinettskrise, (*vojskin prikladek)

Regierungskrise, Wirtschaftskrise)

Kriegszustand m vojno stanje

2. preokret, preobrat (pri bolezni) ◊

in eine wirtschaftliche (politische,

kriminal – kazenski, kriminalen

geistige) Krise geraten – zaiti v

Kriminal n hudodelstvo, zločin,

gospodarsko (politično, duhovno)

kriminal

krizo

Kriminalbeamte(r) m kriminalist

eine Krise überwinden – premagati

krizo

Kriminalfond m sklad za kaznjence

Krisenherd m krizno žarišče

Kriminalgericht n kazensko sodišče

(H 24) (*kriminalna sodnija)

Krisis (→ Krise)

Kriminalgerichtsbarkeit f kazensko

Kritik f kritika ◊

sodstvo

unhonnete Kritik – nepoštena

kritika

Kriminalgerichtswesen n kazensko

Kritik herausfordern – izzvati

sodstvo (H 41)

kritiko

Kriminalist m 1. izvedenec

Kritik üben – kritizirati

kriminalnega prava 2. uslužbenec

Kritiker m kritik

kriminalistične policije, kriminalist Kroatien n Hrvaška (H 55)

Kriminal-, Merkantil- und

(→ Militär-Croatien, Militärgrenze,

Wechselgerichte pl kazenska,

580

Militärkroatien, Provincial-

krumm – kriv, ukrivljen, krevljast,

Croatien, Zivilkroatien)

sključen

Krone f krona (1 krona = 100 vinarjev) Krummholz n rušje (→ Kronenwährung)

Krümmung f 1. zavoj, okljuk, krivina

krönen – 1. kronati (→ Haupt)

2. upognjenost, ukrivljenost

2. ovenčati (→ Erfolg) ◊

jmdn. zum König (Kaiser) krönen

Krupp m žrelna davica (*grlovka)

– kronati (koga) za kralja (cesarja)

Krüppel m 1. pohabljenec, invalid

Kronenwährung f kronska vrednota

2. pokveka, kruljavec

(kronska vrednota kot izključna

Krüppelhaftigkeit f pohabljenost

zakonita deželna vrednota v

Kruzifix n upodobitev Kristusa na

Avstro-Ogrski je bila uvedena

križu, razpelo, krucifiks

1. januarja 1900; za preračunavanje

v kronsko vrednoto je veljalo

Krypta f spodnja cerkev, kripta

naslednje vrednostno razmerje:

Kubikklafter m, n prostorninski seženj,

1 goldinar avstrijske vrednote =

kubični seženj (1 prostorninski

K

2 kroni; 1 krajcar avstrijske

seženj, kubični seženj (npr. drv v

vrednote = 2 vinarja)

skladnici) = 3 prostorninski metri

Kronerbe m prestolonaslednik

(Ster) = ca. 3 m3 )

Krongut n kronska domena

Küche f kuhinja (→ Fahrküche,

Feldküche, Gemeinschaftsküche,

Kronland n kronovina (dežela z lastno

Kriegsküche, Notstands-Küche,

upravo in pravom v Avstriji od leta

Studentenküche, Suppenküche,

1849 do leta 1918) (H 50, 52)

Verein/Laibacher Studenten- und

Kronleuchter m lestenec (*luster)

Volksküche-Verein, Volksküche,

Kronprinz m prestolonaslednik

Waschküche) ◊

(*cesarjevič naslednik, kraljevič

kalte Küche – hladne jedi

naslednik)

(*mrzla kuhinja)

schwarze Küche – črna kuhinja

Krönung f kronanje

warme Küche – tople jedi (*gorka

(→ Königskrönung)

kuhinja)

Kronzeuge m glavna priča, kronska

Kuchel (→ Küche)

priča

Kuchelgarten (→ Küchengarten)

Kropf m golša (*goža)

Kuchelmensch (→ Küchenmagd)

Krug m 1. vrč 2. krčma

Kuchen m kolač (→ Lebkuchen,

Krügel m vrč (1 dunajski vrč (Wiener

Rollkuchen)

Krügel) = 1 ½ maseljca = 0,53 l)

Kuchenbäcker m *kolačar, *potičar

Krüger m krčmar

Küchengarten m zelenjavni vrt

Kruggerechtigkeit f krčmarsko

(*kuhinjski vrt)

dovoljenje

Küchengeschirr n kuhinjska posoda

Krugwirtschaft f krčmarstvo

Küchenherd m kuhinjsko ognjišče

581

Küchenkasten m kuhinjska omara

Kulmination f najvišja točka, višek,

Küchenmädchen n kuhinjska

vrhunec, kulminacija

pomočnica

kulminieren – doseči najvišjo točko,

Küchenmagd f kuhinjska dekla

priti do vrhunca, kulminirati

Küchenmensch (→ Küchenmagd)

Kult m čaščenje, kult

Kugel f krogla (*kugla)

kultivieren – 1. izobraziti, omikati,

(→ Ballin-Kugel, Billard-Kugel,

kultivirati 2. obdelovati zemljo,

Kegel-Schiebkugel)

kultivirati 3. negovati, gojiti,

kultivirati

Kugelung f tajno (*skrivno) glasovanje

s kroglicami

Kultur f 1. kultura 2. obdelovanje

zemlje (*zemljedelstvo), kmetijstvo

Kugelwechsel m izmenjava strelov

(→ Bodenkultur, Landeskultur)

med dvobojem s pištolo, dvoboj s

3. kmetijska kultura

pištolo

(→ Waldkultur) ◊

Kuh f krava (→ Melkkuh, Zuchtkuh) ◊

die Kultur des Laibacher Moores

K

melkende Kuh – krava molznica

– obdelovanje Ljubljanskega

(→ Melkkuh)

barja (*obdelovanje Ljubljanskega

Kuhhandel m kravja kupčija

mahovitega močvirja, obdelovanje

Ljubljanskega mahú)

Kuhhirt m kravji pastir, kravar

landwirtschaftliche Kultur –

Kuhkalb n telica

poljedelsko obdelovanje

Kuhknecht m kravji hlapec

ökonomische Kulturen – kmetijske

kulture

kühlen – hladiti, ohlajati, shladiti

Kulturbund m kulturbund (leta 1920

Kuhmagd f kravja dekla

ustanovljeno društvo nemške

kühn – smel, drzen, srčen

manjšine v Kraljevini SHS, ki

Kühnheit f smelost, drznost, srčnost

se je sprva ukvarjalo s kulturno-

prosvetno, kasneje pa vedno bolj s

Kuhpocken pl 1. goveje koze

politično dejavnostjo)

(*goveje osepnice, vimenice)

2. virusi govejih koz kot osnova

Kulturgattung f zemljiška kategorija

za cepivo proti črnim kozam

(njiva, pašnik)

(Schutzpocken)

(*obdelavna vrsta, kulturna vrsta)

Kuhstall m kravji hlev (*kravnjak)

Kulturgeschichte f kulturna

zgodovina

Küken n piščanec

Kulturkampf m kulturni boj

Kukuruz m koruza

Kulturland n obdelana zemlja

Kulak m veliki kmet v Rusiji, kulak

(*obdelani svet)

kulant (→ coulant)

Kulturrevolution f kulturna

Kulanz (→ Coulanz)

revolucija (revolucija na

Kuli m dninar

kulturnem področju, katere cilj



582

je bilo oblikovanje socialistične

von etwas Kunde geben – poročati

kulture)

o (čem)

Kultus m 1. bogočastje, bogoslužje

zur öffentlichen Kunde bringen –

2. kulturno področje

javno objaviti (*obče na znanje dati)

Kultusanstalt f verska ustanova,

Kunde m 1. odjemalec, kupec, stranka

bogočastna ustanova

(→ Stammkunde) 2. znanec

Kultusminister m minister za

künden – 1. sporočiti

bogočastje in nauk (uk)

2. napovedovati, napovedati

3. pričati o (čem)

Kultusministerium n ministrstvo za

bogočastje in nauk (uk)

Kundenverkehr m poslovanje s

strankami (*promet naročnikov)

Kummer m 1. žalost, gorje 2. skrbi

3. revščina, beda

Künder m znanilec

kümmerlich – 1. beden, boren

kundgeben – 1. oznaniti, razglasiti,

(→ Verhältnis) 2. kržljav

objaviti

(→ Benehmungswissenschaft,

Kummet n vprežna oprava, komat

Wissenschaft) 2. izraziti

K

Kummetgeschirr (→ Kummet)

Kundgebung f 1. zborovanje

Kumpan m tovariš

(→ Massenkundgebung),

Kumpanei f tovariši, tovarišija

manifestacija 2. protestno

zborovanje (→ Protestkundgebung)

Kumpel m 1. rudar 2. delovni kolega

demonstracija 3. naznanilo,

3. študentski kolega

razglas (*razglasilo), objava,

Kumulation f kopičenje, kumulacija

manifest 4. javno izražanje,

kumulieren – kopičiti, kumulirati

izraz, nastop, manifestacija

(→ Beileidskundgebung,

Kumulierung (→ Kumulation)

Dankeskundgebung,

kündbar – odpovedljiv

Loyalitätskundgebung) ◊

kundbar – znan ◊

Kundgebung patriotischer Gefühle

kundbar werden – razvedeti se

– izražanje domoljubnih čustev

Kundgebungen treuester Loyalität

Kunde f 1. vest, sporočilo (*vednost)

– izrazi najzvestejše lojalnosti

(→ Trauerkunde) 2. znanje, védenje

in seinen öffentlichen

(→ Altertumskunde, Archivkunde,

Kundgebungen – v svojih javnih

Erdkunde, Geschlechterkunde,

nastopih

Hebammenkunde, Heilkunde,

Heimatkunde, Kriegskunde,

kundig – vešč (*veden) ◊

Landeskunde, Münzkunde,

des Lesens und des Schreibens

Naturkunde, Siegelkunde,

kundig sein – znati brati in pisati

Staatskunde, Völkerkunde,

kündigen – 1. odpovedati 2. odpustiti Volkskunde, Wappenkunde,

(iz službe)

Wetterkunde, Zeitkunde) ◊

Kündige(r) m izvedenec

von etwas Kunde bekommen/

erhalten – zvedeti za (kaj)

Kündigung f odpoved ◊

583

Kündigung des Dienstes – odpoved Kunkel m 1. preslica 2. preja, kodelja

službe

Kunkellehen n ženski fevd (*preslični

Kündigungsfrist f odpovedni rok

fevd)

Kundin f 1. odjemalka, nakupovalka,

Kunst f 1. umetnost 2. umetelnost 3.

stranka 2. znanka

znanje, izurjenost, veščina

kundmachen – objaviti, oznaniti,

(→ Baukunst, Dichtkunst, Heilkunst,

obvestiti, naznaniti

Kriegskunst, Schwarzkunst,

(→ Trommelschlag) ◊

Staatskunst, Teufelskunst) ◊

öffentlich kundmachen – javno

die entartete Kunst – izrojena

objaviti (*obče na znanje dati)

umetnost, degenerirana umetnost

die schwarze Kunst – 1.

Kundmachung f 1. razglas

čarovništvo, magija 2. tiskarstvo

(*razglasilo), objava, oznanilo,

(→ Druckerkunst)

obvestilo, naznanilo

die sieben freien Künste – sedem

2. razglaševanje, razglasitev

svobodnih umetnosti (gramatika,

(*razglasovanje)

retorika, dialektika, aritmetika,

K

Kundmachungspatent n razglasilni

geometrija, astronomija in glasba

patent

kot temeljne znanosti antike in

Kundschaft f 1. poizvedovanje

srednjega veka)

2. ogledovanje, vohunjenje

Kunstbauten pl zahtevne gradnje (pri

3. novica, vest, glas (→

gradnji železniških prog ali cest za

Türkenkundschaft), védenje

premagovanje naravnih preprek:

4. stranke, odjemalci (→

tuneli, viadukti itd.)

Privatkundschaft) 5. spričevalo

(*umeteljne stavbe)

(→ Verhaltungskundschaft)

Kunstbehörde f izvedensko oblastvo

6. rokodelska listina (*rokodelsko

pismo) 7. pričevanje, zaslišanje

Kunstdüngemittel pl umetna gnojila

(izjave) prič pred sodiščem ◊

Kunst-Feuerwerk n ognjemet

Kundschaft einziehen –

(*umetni ogenj, umetalni ogenj)

poizvedovati

Kunstgärtner (→ Kunst- und

kundschaften – 1. poizvedovati

Handelsgärtner)

2. ogledovati, vohuniti

Kunstgewerbliche Fachschule in

Kundschafter m 1. poizvedovalec

Laibach (→ Fachschule)

2. ogleduh, vohun

Kunstgriff m zvijača

kundtun – oznaniti, razglasiti ◊

Wir … bekennen und thun

Künstler m 1. umetnik (*umetni

kund … – Mi … priznavamo in

delavec) 2. umetelni obrtnik

razglašamo … (obrazec na začetku

(*umeteljni obrtnik, umetni

cesarskega patenta)

obrtnik) ( Kunstgärtner,

Wir … thun (öffentlich) kund

Kunststickerin, Kunsttischler, Kunst-

– Mi … (javno) razglašamo …

und Handelsgärtner) 3. izvedenec,

(obrazec na začetku cesarskega

strokovnjak (→ Heilkünstler,

patenta)

Schwarzkünstler, Teufelskünstler)

584

künstlerisch – umetniški

železniški pripenjač (*železniški

(→ Veranstaltung)

spenjalec) (→ Wagenkuppler)

künstlich – umeten (→ Gebilde, Zahn) Kupplerin f zvodnica (*podvodnica, kunstmäßig – izvedenski

rufijanka, rufijana, nesramna

mešetulja)

Kunstmühle f umetni mlin

Kur f zdravljenje, kura (→ Badekur,

Kunstsinn m čut za umetnost

Inhalationskur, Kneippkur,

kunstsinnig – s čutom za umetnost

Mineralwasserkur, Molkenkur,

Kunststickerin f umetelna vezilja

Trinkkur)

(*umeteljna vezilja, umetna vezilja)

Kür f izvolitev

Kunsttischler m umetelni mizar

kurabel – ozdravljiv

(*umeteljni mizar, umetni mizar)

Kurabgabe f zdraviliška davščina

Kunst- und Handelsgärtner m

(*zdraviška davščina)

umetelni in trgovski vrtnar

(→ Kurwesen) (v skladu z

(*umetni in kupčijski vrtnar )

Razglasom c. kr. deželnega

(→ Kunst- und Handelsgärtnerei)

predsednika za Kranjsko z dne 8.

K

Kunst- und Handelsgärtnerei f

aprila 1908, s katerim se preminja

umetelna in trgovska vrtnarija

§ 1. zdraviliškega reda za zdravišče

(*umeteljna in trgovinska vrtnarija,

Bled ... / Kundmachung des k. k.

umetna in trgovska vrtnarija)

Landespräsidenten in Krain vom 8.

April 1908, mit welcher der § 1 der

Kunstverständige(r) m izvedenec,

Kurordnung für den Kurort

strokovnjak (*modri in zastopni)

Veldes abgeändert wird ..., so bile

kunstvoll – umetelen

zdraviliške davščine (*zdraviške

Kupfer n 1. baker (*kufer) 2. bakrorez davščine/Kurabgaben) bodisi

dnevni zneski (Tagesbeträge)

Kupferscheidemünzen pl bakreni

bodisi sezonski zneski (*sezijski

drobiž

zneski/Saisonbeträge); dnevni

Kupferschmied m kotlar

zneski so se pobirali za bivanje

Kupferstecher m bakrorezec

do treh tednov; v tem primeru

je zdraviliška taksa (*zdraviška

Kupferstich m bakrorez

taksa/Kurtaxe) znašala 30 vinarjev,

Kupfervitriol n bakrov sulfat, modra

godbena taksa (Musiktaxe) pa 20

galica (*medni vitriol)

vinarjev za vsako osebo in vsak

Kuppelei f zvodništvo (*podvodstvo,

dan; za bivanje nad tri tedne se je

sovodstvo, rufijanstvo, nesramno

pobiral sezonski znesek (*sezijski

mešetarstvo)

znesek/Saisonbetrag), in sicer je

znašala zdraviliška taksa 10 kron,

kuppeln - zvoditi (*podvoditi, sovoditi)

godbena taksa pa 4 krone za vsako

Kuppler m 1. zvodnik (*podvodnik,

osebo; sezonsko takso je plačal »pri

rufijan, nesramni mešetar)

rodbinah rodbinski gospodar v

2. pripenjač železniških vagonov,

polnem znesku, vsak rodbinski ud



pa samo polovico«) (→ Kurwesen)

585

Kurand m oskrbovanec, kurand

Kurialstil m uradni jezik

Kurandin f oskrbovanka

(*služabna pisava)

Kuranstalt f zdravilišče (*zdraviliški

Kurie f 1. volilni razred, kurija (H 21, zavod, zdravilnica) (→ Bad)

22) (→ Landtag) 2. papežev dvor,

rimska kurija

Küraß m prsna in hrbtna plošča

težkih konjeniških oklepov, prsni

Kurienwahlrecht n kurijska volilna

oklep (lahko tudi iz usnja), kiras

pravica (volilna pravica za volitve

v deželni ali državni zbor, ki je

Kürassier m težki konjenik, oklepnik,

temeljila na družbenih razredih –

kirasir

kurijah)

Kurat m 1. pomožni duhovnik, kurat

Kurier (→ Courier)

2. vojaški duhovnik, kurat

(→ Feldkurat)

kurieren (→ curieren)

Kuratel (→ Curatel)

Kurierzug (→ Courierzug)

Kuratie (→ Curatie)

kurios (→ curios)

K

Kuratkirche f kuratna cerkev

Kuriosität (→ Curiosität)

Kurator (→ Curator)

Kuriositäten (→ Curiositäten)

Kuratorsbestellung

Kuriosum (→ Curiosum)

(→ Curatorsbestellung)

Kurliste f seznam gostov (tedenski

kurbedürftig – potreben zdravljenja v

seznam tujih gostov je za Bled

zdravilišču

(Veldes) od leta 1887 dalje izdajala

blejska zdraviliška komisija)

Kurbel f ročica

Kurordnung f zdraviliški red

kurbeln – vrteti ročico

(*zdraviški red)

Kürbis m buča

Kurort m zdraviliški kraj, zdravilišče

kuren – zdraviti se

(*zdravišče) (→ Luftcurort) ◊

küren – izvoliti, izbrati

Kurort Töplitz in Krain –

Zdravilišče Toplice (Dolenjske

Kurfürst m volilni knez

Toplice) na Kranjskem (»kopališka

Kurgast m zdraviliški gost

doba« je trajala od 1. maja do 30.

Kurgebrauch – zum Kurgebrauch

septembra) (→ Bad)

eintreffen – prispeti na zdravljenje

Kurort Sauerbrunn nächst

Rohitsch – Zdravilišče Rogaška

Kurhaus n zdraviliški dom

Slatina (kopališka sezona

kurial – 1. nanašajoč se na papeško

(*kopališka doba) je trajala od

kurijo, kurialen 2. nanašajoč se na

maja do septembra) (→ Bad,

cesarski dvor, kurialen 3. temelječ

Mineralwasser, Säuerling)

na kurijah (kurialnem volilnem

Kurort Veldes – Zdravilišče Bled

sistemu), kurialen 4. uraden,

(Bled je ob koncu 19. stoletja

služben, kurialen

dobil svoj zdraviliški red, in

sicer z Razglasom c. kr. deželnega

586

predsednika na Kranjskem z dne

Kurrentgeld n gotovina v deželi

10. junija 1899. l., s katerim se

običajni valuti (*tekoči denar)

izdaja zdraviški red za zdravišče

Bled / Kundmachung des k. k.

Kurrentierung (→ Currentierung)

Landespräsidenten in Krain vom 10. Kurrentklafter m, n tekoči seženj Juni 1899, betreffend die Erlassung

(1 tekoči seženj = 6 čevljev = 1,896 m)

einer Curordnung für den Curort

Kurrentschrift f nemška kurenta,

Veldes; v razglasu je bil določen

gotska pisava, gotica

zdraviliški okraj (*zdraviški

okraj/Curbezirk) ter opredeljena

Kurrentschulden pl kratkoročni

sestava in pristojnost zdraviliške

krediti med privatnimi osebami

komisije (*zdraviške komisije/

Kurs m 1. smer, usmeritev, kurz

Curcommission); Zakon z dne 4.

2. borzni tečaj, vrednost valute,

maja 1914, veljaven za vojvodino

kurz (→ Pari-Curs, Umtauschkurs)

Kranjsko, s katerim se za zdravišče

3. obtok 4. predavanje, tečaj,

Bled deloma izpreminja zakon z dne

kurz (→ Bildungskurs, Jahreskurs,





1. avgusta 1897 in se ustanavljajo


Schnell(sieder)kurs) ◊

K

posebna določila / Gesetz vom 4.

Einbruch der Kurse – nenaden

Mai 1914, gültig für das Herzogtum

padec borznih tečajev

Krain, mit welchem für den Kurort

außer Kurs setzen – vzeti iz obtoka,

Veldes das Gesetz vom 1. August

razveljaviti

1897 teilweise abgeändert wird und

in Kurs setzen – širiti (→ Gerücht)

besondere Bestimmungen erlassen

hoch im Kurs stehen – biti cenjen

werden, je določal, da se obstoječa

Kursaison f zdraviliška sezona

zdraviliška komisija odpravi in

(*zdraviška doba)

da »vse zdraviške zadeve v tem

zdravišču oskrbuje krajevna občina Kurschmied (→ Curschmied) Bled v prenesenem delokrogu«;

Kürschner m krznar

zdravilna doba v zdravilišču Bled je kursieren (→ cursieren) trajala od 1. maja do 30. septembra)

(→ Kurwesen)

kursierend (→ cursierend)

Kur- und Badeort Stein –

kursiv (→ cursiv)

Zdravilišče in kopališče Kamnik

Kürsohn m posvojenec

(→ Bad)

Kurswagen m direktni vagon

Kurrayon n/m zdraviliški okoliš

(*direktni voz)

Kurrende f razglas, okrožnica,

Kurtaxe f zdraviliška taksa

oznanilo

(*zdraviška taksa) (→ Kurwesen)

kurrent – 1. tekoč (→ Geld, Weg)

Kurtine (→ Courtine)

2. običajen (→ Ware) 3. v nemški

kurenti (gotski pisavi, gotici) ◊

Kürturnen n proste (telovadne) vaje

kurrent schreiben – pisati v kurenti Kuruzze m kruc (madžarski upornik v (gotski pisavi, gotici)

17. in 18. stoletju)

587

Kurvorsteher m zdraviliški načelnik

den Kürzeren ziehen – potegniti ta

(načelnik zdraviliške komisije)

kratko

(*zdraviški načelnik) (→ Kurwesen)

zu kurz kommen – biti prikrajšan

Kurwesen n zdravilištvo (*zdravištvo) Kurzarbeit f skrajšan delovni čas ( Zakon z dné 1. avgusta 1897. l.,

veljaven za vojvodstvo Kranjsko,

Kürze f kratkost ◊

s katerim se ustanavljajo načelna

in Kürze – v kratkem

določila o uravnavi zdravištva

in gedrängter Kürze – kratko in

za obstoječa zdravišča (kopališča,

jedrnato

letovišča i. dr. t. n). na Kranjskem

Kurzeit (→ Kursaison)

/ Gesetz, vom 1. August 1897,

kurzerhand – enostavno, kratkomalo

wirksam für das Herzogthum Krain,

womit grundsätzliche Bestimmungen kürzlich – pred kratkim, nedavno zur Regelung des Curwesens

Kurz- und Galanteriewaren-

für in Krain bestehende Curorte

Geschäft n trgovina z malim

(Badeorte, Sommerfrischen und dgl.)

blagom (pozamenterijo) in

festgesetzt werden, je predvideval

galanterijo

izdajo lastnih zdraviliških redov

Kurzwaren pl malo blago (*kratko

(*zdraviških redov/Curordnungen),

blago, drobnina), pozamenterija

ustanovitev zdraviliških

komisij (*zdraviških komisij/

Kurzweile f kratkočasje

Curcommissionen), za kritje

Kusine (→ Cousine)

zdraviliških stroškov pa zdraviliško Kuß m poljub (→ Handkuß) ◊

davščino (*zdraviško davščino/

jmdm. einen Kuß geben – poljubiti

Curabgabe), in sicer zdraviliško

(koga)

takso (*zdraviško takso/Curtaxe)

ter godbeno takso (Musiktaxe),

Kußhand f poljub roke (svojo roko

slednjo v krajih, kjer je obstajala

poljubiti in jo podati komu)

zdraviliška godba (*zdraviška

Küste f obala

godba/Curmusik))

Küstenbatterien pl obalne baterije

kurz – 1. kratek (→ Gefechtsbericht,

Küstenland n primorje

Sicht, Zeit) 2. na kratko

(→ Fassung, Prozeß) ◊

Küstenschiffahrt f obalna plovba

kurz nach … – kmalu po …

Küster m mežnar, cerkovnik

ein kurzes Feld – majhno polje

Küsterei f mežnarjeva hiša,

kurz und bündig – kratko in

cerkovnikova hiša

jedrnato

kurz und gut – skratka

Küsterin f mežnarica, cerkovnica

kurz vorher – malo preje

Kustodie f 1. redovno ali samostansko

binnen Kurzem – v kratkem

okrožje, kustodija 2. posebno

vor kurzem – pred kratkim,

samostansko premoženje za

nedavno (→ kürzlich)

cerkovniško službo, kustodija

kurz angebunden sein – biti slabe

3. bogoslužna posoda za hranjenje

volje

posvečene hostije

588

Kustos m varuh (*varh), kustos

Kutschbock m sedež za kočijaža

Kutsche f kočija (→ Postkutsche)

Kutscher m kočijaž, voznik

(→ Droschkenkutscher, Lohnkutscher,

Postkutscher)

kutschieren – 1. voditi kočijsko

vprego, kočijažiti 2. voziti (koga/

kaj) s kočijo, prevažati (koga/kaj)

s kočijo

Kutte f meniška halja, kuta

Kuttel f drobovina

Kuttelflecke pl vampi

Kutter m jadrnica z enim jamborom,

kuter

Kuvert (→ Couvert)

Kux m delež na rudniku

KZ = Konzentrationslager

(→ Konzentrationslager)

KZ-Häftling m taboriščnik

KZ-ler (→ KZ-Häftling)

589

L

L. (→ Landes-)

(→ Schusterladen) 3. naoknica,

L. = Loth (→ Lot)

vratnica

Laa. = Landschaft (→ Landschaft)

Laden n nabijanje (puške, topiča ali

možnarja)

Laaft. = Landschaft (→ Landschaft)

Ladendiener m trgovinski sluga

laaßvieh – živina, dana v rejo in na

(*štacunski sluga)

razpolago

Ladenmädchen n trgovinska dekla

Labe f okrepčilo, poživitev

(*štacunska dekla)

laben – osvežiti, okrepčati, poživiti

Ladenschluß m zapiranje prodajaln

Labetrunk m osvežilni napitek

(*zapiranje prodajalnic)

(*okrepčalni napoj, poživek)

Ladensitzer m trgovski blago, ki

Laboratorium n laboratorij

je obležalo (kot zastarelo ali

(lekarniški, kemijski) (*lekarska

poškodovano ne najde več kupca)

delalnica, kemijska delalnica)

Lader m 1. nakladalec, nakladač

laborieren – 1. mučiti se s (čim),

2. polnilec, nabijač

laborirati 2. bolehati za (čim),

(→ Hinterlader, Vorderlader)

laborirati

3. vabilec, vabitelj (*vabnik, vabič)

L

Labsal f/n 1. okrepčilo, poživitev

(→ Hochzeitenlader)

2. veselje, radost

Laderampe f nakladna klančina

Labung f okrepčanje, poživitev

Ladeschein m nakladni list

Lache f mlaka, kal

Ladestock m nabijač (pri strelnem

Lachs m losos

orožju, polnjenem od spredaj)

(*nabijalnik)

Lachter f/n seženj (zlasti v rudarstvu:

1 seženj = ca. 2 m)

lädieren – poškodovati

Lade f 1. predal (→ Schublade)

Ladnerin f prodajalka

2. skrinja 3. rokodelska skladnica

Ladschaft f gostija

(→ Bruderlade) 4. cehovska skrinja Ladung f 1. tovor 2. nakladanje, (skrinja za shranjevanje listin)

polnjenje 3. povabilo, vabilo

(→ Zunftlade)

4. naboj

Ladebrief m vabilo (*vabni list)

Ladungsplatz m nakladališče,

laden (lud, hat geladen) – 1. naložiti,

razkladališče

nakladati, natovoriti 2. povabiti,

Laetare (→ Lätare)

vabiti, pozvati 3. nabiti (→ Gewehr,

Pöller) ◊

Lage f 1. lega, položaj

Die ganze Bevölkerung ist zugaste

(→ Niederlage, Notlage, Sachlage)

geladen. – Vsi prebivalci so vabljeni

2. stanje, okoliščina 3. razmerje

v goste. (→ Gast)

(→ Preislage) 4. sklad, plast

(→ Beilage, Grundlage, Unterlage,

Laden m 1. trgovina, prodajalna

Vorlage) ◊

(*prodajalnica, štacuna) 2. delavnica

der Ernst der Lage – resnost

593

položaja

Lagerbier n ležak (*vležano pivo)

Herr der Lage sein – obvladati

položaj

Lagerfeuer n taborni ogenj

die Lage der Dinge – okoliščine

Lagerfieber m legar, tifus

bedrängte/drückende/mißliche

Lagergegend (→ Lagerstelle)

Lage – težaven položaj, nezavidljiv

položaj, stiska

Lagergeld (→ Lagerzins)

in der Lage der Dinge – v takih

Lagerhacke f taborska sekira

okoliščinah

Lagerhalter m skladiščnik (*skladiščar)

in der Lage sein – biti v stanju,

moči

Lagerhaus n skladišče ◊

öffentliches Lagerhaus – javno

Lägel n 1. sodček, vedrica 2. povesmo

skladišče

konoplje

Lagerholz n kladje (veliki neobdelani

Lager n 1. položaj, lega 2. skladišče

kosi lesa)

(→ Munitionslager, Waffenlager)

3. zaloga 4. tabor, taborišče

Lagerist m skladiščnik

(*ostrog) (→ Auffanglager,

lagern – 1. ležati, počivati

Barackenlager, Heerlager,

2. skladiščiti 3. taboriti (→ Truppe) L

Konzentrationslager, Engros-

lagern, sich – utaboriti se

Lager, Feldlager, Freilager,

Gefangenenlager, Gefechtslager,

Lagerplatz m 1. taborišče (*taboriše)

Hoflager, Hüttenlager, Marschlager,

2. nakladni prostor, skladišče

Militärlager, Nachtlager,

Lagerstatt f ležišče

Ortschaftslager, Ruhelager,

Lagerstätte (→ Lagerstatt)

Truppenlager, Übungslager,

Vernichtungslager, Zeltlager)

Lagerstelle f lega, položaj

5. postelja, ležišče (→ Krankenlager) Lagertyphus (→ Lagerfieber) 6. gošča, usedlina 7. nahajališče,

Lagerung f 1. skladiščenje, odlaganje

ležišče (→ Kohlenlager) 8. brlog ◊

(*skladanje) 2. lega, položaj

befestigtes/verschanztes Lager –

utrjen tabor (*zašancan ostrog)

Lagerwache f taborska straža

hartes Lager – trdo ležišče

Lagerzins m ležarina (*ležnina,

(poostrena kazen) (→ Strafe/

skladiščnina, založnina, skladnina)

Verschärfung der Strafe)

das Lager aufschlagen/beziehen –

lähmen – ohromiti

postaviti tabor, utaboriti se

Lähmung f ohromitev, ohromljenost,

etwas auf Lager haben – imeti (kaj)

odpoved, mrtvoud, paraliza

na zalogi

(*hromota, oslaba, mertud, mertvud)

ins feindliche/gegnerische Lager

(→ Blasenlähmung, Gehirnlähmung,

übergehen – prestopiti v sovražni

Harnblasenlähmung, Herzlähmung,

tabor

Lungenlähmung)

ins feindliche/gegnerische Lager

Laib m hleb, hlebec ◊

überlaufen – prebegniti v sovražni

ein Laib Brot – hlebec kruha

tabor

(→ Brotlaib)

594

Laibach f Ljubljanica

Jesenicah z vrtcem in nemško

(→ Laibach-Fluß)

štirirazredno privatno šolo v

Laibach n Ljubljana

Tržiču)

(→ Viertel, Vorort, Vorstadt)

Laibacher Stadtverschönerungs-

Laibacher Beamten-Consum-Verein

Verein (→ Verein)

– I. Laibacher Beamten-Consum- Laibacher Studenten- und

Verein (→ Verein)

Volksküche (→ Verein)

Laibacher Bolzschützengesellschaft Laibacher Vereinskapelle (→ Gesellschaft)

(→ Musikapelle)

Laibacher bürgerliche Musikkapelle Laibacher Volksküche (→ Verein) (→ Musikkapelle)

Laibachfluß m Ljubljanica (H 22, 32) Laibacher Casinoverein (→ Verein)

Laib(er)l n hlebček

Laibacher Creditbank (→ Bank)

laidig (→ leidig)

Laibacher deutscher Turnverein

(→ Verein)

Laie m 1. nestrokovnjak, laik

2. vernik, ki ni klerik, laik

Laibacher Frauenverein (→ Verein)

Laienbruder m samostanski brat laik

L

Laibacher freiwilliger Feuerwehr-

und Rettungsverein (→ Verein)

Laienpriester m svetni duhovnik

Laibacher freiwilliger

Laienrichter m sodnik-laik, sodnik-

Feuerwehrverein (→ Verein)

neprofesionalist

Laibacher Kranken-Unterstützungs- Laienschwester f sestra laika, sestra und Versorgungsverein (→ Verein)

pomočnica (pri strogo klavzurnih

redovih; sestra laika je bila delno

Laibacher Lehranstalt für

oproščena korne molitve in

Thierarzneikunde und

zadolžena za hišna opravila; pred

Hufbeschlag (→ Anstalt)

njenim imenom je bil s. – okrajšava

Laibacher Rohrschützengesellschaft

za sestro/lat. soror)

(→ Gesellschaft)

Laissez-aller n 1. ravnodušnost,

Laibacher Schulkuratorium n

brezbrižnost, nemar

Ljubljanski šolski kuratorij (leta

2. nevmešavanje

1902 ustanovljeni kuratorij je

Laissez-faire (→ Laisser-aller)

leta 1918 upravljal z nemškimi

privatnimi šolami v Ljubljani,

Lakai m lakaj

Tržiču in na Jesenicah: nemškim

Laken n rjuha (→ Bettlaken, Leilaken) privatnim učiteljiščem za učiteljice lamentabel – beden, žalosten, v Ljubljani, nemško privatno

obžalovanja vreden, pomilovanja

dekliško trgovsko šolo v Ljubljani,

vreden

nemškim vrtcem v Ljubljani,

nemško štirirazredno privatno

Lamentation f 1. jadikovanje, tožba,

šolo v predmestju Šiška, nemško

toženje, lamentacija 2. žalna pesem,

štirirazredno privatno šolo na

žalostinka

595

lamentieren – jadikovati, tožiti,

dežela od 13. do 18. stoletja,

objokovati, žalovati, lamentirati

Razprave, Dissertationes 17,

Lamm n jagnje (→ Gotteslamm) ◊

SAZU, 1994: » Beseda Land

Lamm Gottes – Jagnje Božje

kot dežela je pomenila vso

(→ Gotteslamm)

deželo, torej tudi deželnoknežje

(komorno) premoženje, h

Lammfleisch n jagnječje meso,

kateremu so ob prehodu iz

jagnjetina

srednjega v novi vek spadala

Lampassen pl našitki na hlačnicah

deželska sodišča, rudniki,

uniforme, lampasi

deželnoknežja mesta in trgi …

Lampe f svetilka (*svetilnica,

Landschaft je bilo le plemstvo in

lampa) (→ Bogenlampe,

njegovo premoženje z gospostvi

Leselampe, Lüsterlampe, Öllampe,

vred«.) (→ Abendland, Ausland,

Petroleumlampe)

Erbland, Erzland, Heimatland,

Inland, Kronland, Morgenland,

Lampenanzünder m prižigalec svetilk

Mutterland, Niemandsland,

(*nažigalec svetilk, prižigovalec

Schlaraffenland, Weinland,

svetilnic, svetiljkar, lampar, lučar)

Welschland, Windischland)

L

Lampendocht m stenj za svetilko

3. pokrajina (→ Festland,

Lampenschirm m senčilo

Hinterland, Hochland, Tiefland)

4. kopno ◊

Lampenwärter (→ Lampenanzünder)

auswärtige/auswendige Länder –

Lampist (→ Lampenanzünder)

tuje dežele

Lancette f injekcijska igla

conscribierte Länder – popisane

(ranocelniški inštrument za

dežele (popis vojaških obvezancev)

puščanje krvi, cepljenje)

(*soldaško popisuvanje)

festes Land – kopno

Lancier m 1. kopjanik 2. vrsta

Gelobtes Land – Obljubljena

četvorke, vrsta kvadrilje

dežela (Palestina)

(→ Quadrille)

Heiliges Land – Sveta dežela

lancieren – 1. sprožiti, začeti, lansirati

(Palestina)

2. razširiti (npr. govorico), lansirati

flaches/offenes/plattes Land –

3. izstreliti, lansirati 4. torpedirati

dežela, podeželje

5. izslediti divjo žival s psi

auf dem flachen/offenen/platten

6. nameniti (komu) besede

Land – na deželi, na podeželju, na

Lancierung f izstrelitev ◊

kmetih

Lancierung eines Torpedos –

zu Lande – na kopnem

izstrelitev torpeda

aus dem Land abschieben/weisen

– odgnati iz dežele

Land n 1. zemlja, zemljišče

außer Landes gehen – zapustiti

(→ Ackerland, Domanialland,

deželo

Dominikalland, Kulturland,

Ein Land geht in einem anderen

Neuland, Parifikationsland,

Land auf. – Dežela izgine v drugi

Rustikalland, Überland, Wiesland)

deželi./Dežela se stopi z drugo

2. dežela (S. Vilfan, Država in

deželo.

596

ins Land ziehen – 1. miniti 2. priti Landesaufnahme f izmera dežele, v deželo, nastopiti

zemljevid (→ Kataster)

jmdn. des Landes verweisen –

izgnati (koga) iz dežele

Landesausschuß m deželni odbor

vom Lande und von der See

(V 445; H 43, 52–54)

bombardieren – bombardirati s

Landesbaudirektionen pl deželne

kopnega in morja

gradbene direkcije (H 51)

ans Land setzen – izkrcati

Landesbehörden pl deželna oblastva

Landadel m podeželsko plemstvo

(H 20–24, 33, 52, 53)

Landarzt m podeželski zdravnik

(*deželne gosposke) ◊

politische Landesbehörde –

Landauer m štirisedežna kočija z

politično deželno oblastvo

zložljivo streho (po mestu Landau

na Pfalškem v Nemčiji), landauer

Landesbeitrag m deželni prispevek

(*deželni prinesek)

Landbau m poljedelstvo, kmetijstvo,

kmetovanje (*ratarstvo)

Landesbekleidungsstelle (Laibach) f

Javna oblačilnica v Ljubljani

Landbriefträger m podeželski

(civilnemu prebivalstvu, predvsem

pismonoša (*selski pismonoša)

javnemu uradništvu, je v času prve

L

Landbriefträgerdienst m dostava

svetovne vojne prodajala blago za

pisem na podeželju

obleke, perilo, obutev)

Landbuch n imenjska knjiga (V 315)

Landesbereisung f potovanje po

(→ Gültbuch, Landtafel)

deželi

Lände f pristajališče, pristan, obrežje

Landesbeschreibung f zemljepis

(→ Tirnaulände)

(*popisovanje dežel, deželopisje,

krajopisje, zemljopis)

Landeimer m deželno vedro

Landesblatt – ämtliches Landesblatt

landen – pristati

n uradni deželni list

Ländereien pl zemljiške posesti

Landeschef m deželni predsednik,

Ländererwerb m pridobivanje dežel

deželni šef (H 50, 51, 53), deželni

Länderpurifikationssystem n sistem

predstojnik (V 446), deželni

očiščenja dežel (G II. 215)

načelnik (*deželni poglavar) ◊

politischer Landeschef – politični

Ländertag m posvetovanje deželnih

deželni načelnik

zborov več dežel

Landesdefension f deželna obramba

Landesadel m deželno plemstvo

Landeseinteilung f deželna razdelitev

Landesangehörige(r) m deželan ◊

( Ukaz c. k. ministrov notranjih

bosnisch-hercegovinische

zadev, pravosodja in dnarstva

Landesangehörige – *bosensko-

4. Februarja 1854, s katerim

hercegovinski deželani

se razglašuje politična in sodna

Landesanstalten pl deželne ustanove

uredba vojvodstva Kranjskega /

(H 53) (*deželne naprave)

Verordnung der k. k. Minister des

Innern, der Justiz und der Finanzen

597

vom 4. Februar 1854, betreffend

Handelsgericht – C. kr. deželno

die politische und gerichtliche

sodišče kot trgovsko sodišče

Organisierung des Herzogthums

Krain, prišteva Štajersko,

Landesgesetze pl deželni zakoni

Kranjsko in Koroško v sodnih

(H 50, 52, 61)

zadevah k nadsodniji (Ober-

Landesgesetzgebung f deželna

Landesgericht) v Gradcu, katere

zakonodaja (H 50, 52, 61)

deželna sodnija (Landesgericht)

Landes-Gesetz- und

se nahaja v Ljubljani, okrožna

Regierungsblatt n deželni zakonik

sodnija (Kreisgericht) pa v Novem

in vladni list

mestu; za oskrbovanje političnih

opravil se za okraj ljubljanskega in

Landes-Gouverneur m deželni

novomeškega obmestja ustanovita

poglavar

okrajni gosposki (politische

Landeshandelskommissionen pl deželne

Bezirksämter), v ostalih krajih pa

trgovske komisije (H 44)

sodno oblast (Gerichtsbarkeit)

Landeshauptkasse f deželna glavna

in politično upravo (politische

blagajna (H 53, 54)

Verwaltung) izvajajo okrajne

(*deželna glavna blagajnica)

gosposke (Bezirksämter))

L

Landeshauptmann m deželni glavar

Landesfond m deželni sklad (H 38, 53)

(H 20, 23, 31, 32, 43, 50, 53;

(*deželni zaklad)

V 206)

Landesfriedensbrecher

Landeshauptmannschaft f deželno

(→ Landfriedensbrecher)

glavarstvo (H 32–34, 39, 41–43) ◊

Landesfriedensbruch

Landeshauptmannschaft in

(→ Landfriedensbruch)

justitialibus – deželno glavarstvo in

Landesfürst m deželni knez (V 192),

justitialibus (H 39)

cesar, vladar

Vereinigte Krainer und Görzer

Landeshauptmannschaft – Združeno

landesfürst. = landesfürstlich

kranjsko in goriško deželno

(→ landesfürstlich)

glavarstvo (H 34)

landesfürstlich – deželnoknežji

landeshauptmannschaftlich –

(→ Pfarre, Stadt), cesarski, vladarski

deželnoglavarski (→ Verhör)

Landesgendarmeriekommanden pl

Landeshauptstadt f deželno stolno

deželna orožniška poveljstva (H 59)

mesto, deželno glavno mesto

Landes-General-Kommando n

(H 46, 61)

deželno generalno poveljstvo (H 59) Landeshaushalt m deželni proračun (*generalkomando)

(*deželno gospodarstvo)

Landesgericht n deželno sodišče

Landesherr m deželni gospod, deželni (H 56–58, 62, 63), deželna sodnija ◊

knez (V 192, 204)

K. k. Landesgericht in Laibach –

C. kr. deželna sodnija v Ljubljani

Landesherrschaft (→ Landeshoheit)

K. k. Landesgericht als

Landeshilfsverein vom Roten Kreuze

für Krain (Laibach) (→ Verein)

598

Landeshoheit f deželno gospostvo,

Landesmuseum n deželni muzej ◊

deželna suverenost

Krainisches Landesmuseum

Landeskasse f deželna blagajna (H 54)

»Rudolfinum« in Laibach –

(*deželna blagajnica, deželna kasa)

Kranjski deželni muzej

»Rudolfinum« v Ljubljani (odprt

Landeskind n sodeželan, rojak

leta 1888, danes: Narodni muzej

Landeskommission f deželna

Slovenije)

komisija ◊

Landesmutter f 1. mati narodov

Landeskommissionen

(cesarica) 2. deželna mati (cesarica)

(Grundentlastung) – deželne komisije

(zemljiška odveza) (H 51)

landesmütterlich – cesaričin,

Landeskommissionen (Steuer) –

vladaričin (→ Vorsorge)

deželne komisije (davek) (H 51)

Landesordnung f deželni red

K. k. Landescommission für

(H 52, 53) (*deželna ustava)

agrarische Operationen – C. kr.

deželna komisija za agrarske

Landespatron m deželni patron ◊

operacije

Fest des Landespatrons (hl. Josef:

19. März) – praznik (kranjskega)

Landeskrankenhaus (mit

deželnega patrona (sv. Jožef: 19.

Gebäranstalt) in Laibach n

marec)

L

Deželna bolnišnica (s

porodnišnico) v Ljubljani

Landespflege f reja najdenčkov pri

(deželna bolnišnica je začela s

podeželskih družinah

svojo dejavnostjo leta 1786 v

(→ Findelanstalt)

nekdanjem samostanu bosonogih

Landespräsident m deželni predsednik

avguštincev na današnji Slovenski

(H 50, 51; V 446)

cesti nasproti kavarne Evropa;

Landespräsidium n deželno predsedstvo

med leti 1786 in 1811 jo je vodil

(V 446) ◊

red usmiljenih bratov iz Trsta,

nato je bila med leti 1812 in

Landesrecht n deželno pravo

1849 v občinski oskrbi, zatem

Landesregierung f deželna vlada

pod deželno oblastjo; po velikem

(H 33, 34, 50, 51; V 446) (*deželno

ljubljanskem potresu leta 1895 so

vladarstvo, deželna vladnija)

jo preselili v novozgrajeno stavbo

Landessanitätsrat m deželni

na Zaloški cesti)

zdravstveni svet (H 51), deželni

Landeskredit m deželni kredit

sanitetni svet (deželni zdravstveni

(*deželni up)

svet za Kranjsko je začel delovati

Landeskultur f deželno kmetijstvo

13. septembra 1870, ko je bila

(H 50) (*obdelovanje zemlje,

ukinjena dotedanja stalna deželna

zemljedelstvo)

zdravstvena komisija za Kranjsko

(Medizinal-Landescommission für

Landeskunde f domoznanstvo

Krain))

Landes-Militär-Kommando n deželno Landesschulbehörden pl deželna šolska vojaško poveljstvo (H 55, 59)

oblastva (H 51)

599

Landesschulrat m deželni šolski svet und Erhaltung der öffentlichen

(H 53)

nichtärarrischen Straßen und Wege,

Landesschützen pl deželni strelci

wirksam für das Herzogthum

(→ Anwerbung)

Krain: »Deželne ceste so tiste,

katere se zarad posebne svoje

Landessicherheitswache

važnosti za promet dežele ali večjih

(→ Gendarmerie)

deželnih pokrajin in z ozirom na

Landesspital (Laibach)

dragost njih napravljanja in njih

(→ Landeskrankenhaus (mit

vzdrževanja razglasé za take po

Gebäranstalt) in Laibach)

deželnem zakonu. (Landesstraßen

Landessprache f deželni jezik

sind jene Straßen, welche wegen

ihrer besonderen Wichtigkeit

Landesstelle f deželno oblastvo

für den Verkehr des Landes oder

(*deželna oblastnija, deželno

größerer Landstriche und mit

poglavarstvo), deželna gosposka,

Rücksicht auf die Kostspieligkeit

deželna vlada, deželni urad

ihrer Herstellung oder ihrer

(H 50, 51) ◊

Erhaltung durch ein Landesgesetz

politische Landesstelle –

als solche erklärt werden.)«)

politično deželno oblastvo

L

(*politična deželna oblastnija,

Landesstreifung f deželni pogon

politično deželno poglavarstvo)

Landestheater (→ Theater)

landesstellig – deželnoblastven

landesüblich – v deželi običajen

Landesstraße f deželna cesta ( Postava,

(*deželnonavadni) (→ Sprache)

veljavna za vojvodstvo Kranjsko,

Landesumlage f deželna priklada

ki zadeva ustanovljenje in obderžbo

(*deželna obloga)

ne erarialnih (ne cesarskih) cest in

Landesvater m 1. oče narodov (cesar)

potov / Gesetz, wirksam für das

2. deželni oče (cesar)

Herzogthum Krain, betreffend die

Herstellung und Erhaltung der

landesväterlich – cesarski, vladarski

nicht ärarial öffentlichen Straßen

(→ Liebe, Sorgfalt)

und Wege, z dne 14. aprila 1864:

Landesverband für den

»Deželne ceste so tiste ceste, ktere

Fremdenverkehr in Krain

se zavolj svoje važnosti za prehod

(→ Verband)

v deželi kakor take imenujejo po

Landesverfassung f 1. deželna

deželni postavi. (Landesstraßen

ureditev 2. deželna ustava

sind jene Straßen, welche wegen

ihrer Wichtigkeit für den Verkehr

Landesvermessung f zemljemerstvo,

des Landes durch ein Landesgesetz

geodezija

als solche erklärt werden.)«; Zakon Landesvermögen n deželno premoženje

z dne 28. julija 1889, o napravljanji

(H 53)

in vzdrževanji javnih neerarskih

Landesverteidigung f deželna obramba

cest in potij, veljaven za vojvodino

(H 51, 59)

Kranjsko / Gesetz vom 28. Juli

1889, betreffend die Herstellung

Landesvertretung f deželno zastopstvo

(H 52, 53) (*deželni zastop)

600

Landesverwalter m deželni upravitelj

Landeszahlämter pl deželni plačilni (H 21, 31, 32), deželni upravnik

uradi (H 54)

(V 329)

Landfahrer (→ Landstreicher)

Landesverweisung f izgon iz

dežele, izgon v tujino (→ Strafe/

Landflucht f 1. beg (podložnika)

Verschärfung der Strafe)

z zemlje 2. migracija kmečkega

prebivalstva v mesta

Landesverweser m deželni upravnik

(H 20, 21, 23), deželni upravitelj

landfremd – tuj

(V 206)

Landfrieden m deželni mir

Landesvizedom m deželni vicedom

Landfriedensbrecher m 1. kršitelj

(H 20, 21, 23, 24, 31, 37)

deželnega miru 2. kršitelj javnega

Landesvizedomamt n urad deželnega

reda in miru 3. član hudodelske

vicedoma (H 20, 21, 23, 24)

združbe

Landeswährung f denar deželne

Landfriedensbruch m 1. kršitev

veljave (*deželni denar)

deželnega miru 2. kršitev javnega

reda in miru 3. udeležba pri

Landes-Wanderlehrer m deželni

hudodelski združbi

potujoči učitelj (po deželi je

L

organiziral tečaje o vinogradništvu) Landgemeinde f *kmetska občina ◊

(*potovalni učitelj)

Wählerklasse der Landgemeinden

– *volilni razred kmetskih občin

Landes-Weinkeller in Laibach m

Deželna vinska klet v Ljubljani

Landgericht n deželsko sodišče (H 20,

24, 39-41, 44, 45, 47) (sodišče za

Landes-Wein- und Obstschule in

težje kazenske zadeve)

Slap bei Wippach f Deželna vino-

in sadjerejska šola v Slapu pri Vipavi landgerichtlich – 1. deželskosoden

2. deželskosodno ◊

Landes-Wohlthätigkeits-Anstalten

landgerichtlich bestrafen –

(Laibach) pl deželne dobrodelne

deželskosodno kaznovati

ustanove v Ljubljani (izkaz

o oskrbovancih za leto 1870

Landgerichtsherren pl deželskosodni

je navajal naslednje deželne

gospodje (H 24)

dobrodelne ustanove v Ljubljani:

Landgesinde n služinčad na kmetih

bolnišnico (Kranken-Anstalt)

(*deržina na kmetih)

z medicinskim oddelkom

Landhandfeste f deželni ročin (V 201; (medicinische Abtheilung)

G II. 154) (privilegiji deželnega

in kirurgičnim oddelkom

plemstva)

(chirurgische Abtheilung), blaznico

(Irren-Anstalt), porodnišnico

Landhaus n 1. hiša na deželi,

(Gebär-Anstalt) in najdenčke,

podeželska hiša 2. Deželna hiša,

ki so bili bodisi v hišni oskrbi

»Lontovž« (palača kranjskih

(im Hause) bodisi v reji na

deželnih stanov v Ljubljani)

podeželju (in der Landpflege)) (→ Landheer n kopenska vojska Findelhaus)

(*vojska na suhem)

601

Landherr m deželski gospod,

Landsassen pl 1. svobodni prebivalci

deželanski gospod (gospod z lastnim

dežele 2. kosezi 3. podložniki

(deželskosodnim) gospostvom je veljal

deželnega gospoda (v nemškem

za gospoda v deželi) (V 204)

cesarstvu)

Landkarte f zemljevid

Landschadenbund m deželna obveza za

Landkrieg m vojna na kopnem

škodo (H 23) ◊

bei Verbindung des

Landläufer (→ Landstreicher)

Landschadenbundes – ob splošni

Landleute pl 1. deželani (V 204),

deželni obvezi za škodo (klavzula v

(→ Landmann) 2. kmetje

pogodbah) (V 244–245)

(→ Landmann)

Landschadenbundklausel f »klavzula

ländlich – podeželski, ruralen

splošne deželne obveze za škodo«

Landmacht f kopenske sile (glede

(V 244–245) (→ Landschadenbund)

Avstro-Ogrske glej Macht/

Landschaft f 1. pokrajina 2. deželni

bewaffnete Macht)

stanovi, deželanstvo, deželstvo

Landmann m 1. deželan (V 204)

(plemstvo in njegovo premoženje

2. kmet (*ratar)

z gospostvi vred), deželani (H 22,

23) (glede razlike med Land in

L

Landmannsbrief m listina o

Landschaft glej Land) ◊

deželanstvu

Ehrsame Landschaft! – Častivredni

Landmannschaft f deželanstvo

deželni stanovi!

Landmarschall m deželni maršal

gemeine Landschaft – deželni

(H 21, 43)

stanovi

Hochlöbliche Landschaft! –

Landmiliz f deželna vojska, deželna

Preslavni deželni stanovi!/

bramba

Veleslavni deželni stanovi!

Landnahme f naselitev

Löbliche Landschaft! – Slavni

Landpartie f izlet na deželo

deželni stanovi!

treugehorsamste Landschaft –

Landplage f deželna nadloga

prezvesti deželni stanovi

(npr. epidemija, insekti)

landschaftlich – 1. pokrajinski

Landquittierer m emigrant (oznaka

2. deželanski (→ Fechtlehrer,

za protestante, ki so zapustili

Fischermeister, Förster, Offizier, deželo)

Registratur, Rentmeister, Schreiber,

Landrat m deželni svetnik (H 23)

Sekretär, Sprachlehrer, Tanzlehrer,

Landrecht n 1. deželna pravda (H 23, Untersekretär, Verwaltung)

32–34, 39, 41–43, 45, 46) 2. deželno Landschaftshaus (→ Landhaus) sodišče (V 513) 3. deželno pravo

Landschlag m deželno pleme

(V 89, 205)

Nutzschweine des Landschlages –

Landrechtsvorsitzende(r) m predsednik

prašiči za rejo deželnega plemena

deželne pravde (H 42, 43)

Landschranne (→ Landschrannengericht)

Landrichter m deželski sodnik (H 24) 602

Landschrannengericht n ograjno sodišče (→ Macht/bewaffnete Macht) ◊

(V 205)

Aufgebot des Landsturms – poziv

Landschütze m deželni strelec

črne vojske

Aufbietung und Einberufung

Landsknecht m najemniški vojak,

des Landsturms – napoved

landskneht

(*napovedba) in sklic črne vojske

Landsleute pl rojaki (→ Landsmann)

Landstürmer (→ Landsturmmann)

Landsmann m rojak

Landsturmmann m črnovojnik

Landsmännin f rojakinja

Landsturmpaß m črnovojniška

Landsmannschaft f 1. rojaštvo

prepustnica (*črnovojniška

2. regionalno študentsko združenje

prehodnica)

(v 19. stoletju v nemških deželah,

Landsturmpflicht f črnovojniška

v Ljubljani Akademische

obveznost (*črnovojniška dolžnost,

Landsmannschaft Carniola) 3. po

črnovojna dolžnost)

drugi svetovni vojni ustanovljeno

združenje nemških beguncev iz

Landsturmpflichtige(r) m

nekdanjih nemških vzhodnih

črnovojniški obveznik (*črnovojniški

področij

obvezanec, črnovojni zavezanec)

L

Landstände pl deželni stanovi (H 21,

Landtafel f deželna deska

22, 31, 34, 44, 52; V 324–330)

(*deželna knjiga, deželna tabla,

(→ Landtag)

knjiga gosposkinih zemljišč)

Landstandschaft f zastopniki plemiških landtafelfähig – sposoben za vpis v družin po stari pripadnosti stanovom

deželno desko

(V 444), deželanstvo

Landtafelfähigkeit f sposobnost za vpis

Landstraße f deželna cesta

v deželno desko (G II. 215)

(*velika cesta)

landtäflich – vpisan v deželno desko,

Landstreicher m klatež, potepuh,

deželnodeskin (→ Gut)

potepin (*klač, vlačugar, skitalica)

Landtag m deželni zbor (H 22, 52,

Landstreicherei f klateštvo,

53) (*deželni shod) (kranjskih

potepuštvo (*vlačugastvo)

deželnih zborov so se od srede 15.

stoletja udeleževali predstavniki

Landstreitkräfte pl kopenske bojne

naslednjih štirih stanovskih

sile

korporacij ali kurij: prelati ali višja

Landstrich m področje, območje,

duhovščina (Prälaten), gospodje ali

pokrajina (*deželna okolica)

višje plemstvo (Herren), vitezi in

Landsturm m črna vojska (vojska,

oprode ali nižje plemstvo (Ritter

sestavljena iz podložnikov, ki niso

und Knechte) ter deželnoknežja

bili redni vojaški obvezniki in

mesta (landesfürstliche Städte);

so bili vpoklicani ob veliki vojni

pred sredo 15. stoletja prelati in

nevarnosti; po vojaški reformi leta

mesta na deželnih zborih niso

1868 so črno vojsko sestavljali

bili prisotni; v 19. stoletju so

rezervisti starejših letnikov)

deželne stanove po ponovni uvedbi

603

stanovske ureditve (*stanovske

deželnega zbora

narede) 29. avgusta 1818 sestavljale

den Landtag ausschreiben – sklicati

naslednje klopi: prelati (*duhouska

deželni zbor

klop/geistliche Bank), gospodje

(*gospodouska klop/Herren-Bank), landtägig – deženozborski

vitezi (*viteška klop/Ritter-Bank)

Landtagsanlage f deželni davek

in deželnoknežja mesta (*cesarska

Landtaiding f deželna veča (V 205)

mesta/städtische Bank); v skladu

z Deželno ustavo za vojvodstvo

Landung f 1. pristanek 2. izkrcanje,

Kranjsko / Landesverfassung für

desant

das Herzogthum Krain, izdano s

Landungsoperation f izkrcanje,

cesarskim patentom 30. decembra

desant

1849, je bil deželni zbor sestavljen

Landungsplatz m pristan, pristajališče

iz dvaintrideset poslancev, in sicer

»a) iz deset poslancov taistih v

Landungstruppen pl desantne čete

deželi, kterim so najvišji davki

Landviertel n deželna četrt (Kranjska

naloženi; b) iz deset poslancov

se je od sredine 15. do sredine 18.

tistih mest in trgov, ki so v

stoletja delila v pet vojaško-davčnih

volitnem redu imenovani; c) iz

pomožnih enot: Oberkrain/

L

dvanajst poslancov ostalih občin

Zgornja Kranjska (Valvasor: das

(srenj)«; kranjski deželni zbor je v

erste Fünfftheil Ober-Crain/

skladu z Deželnim redom / Landes-

Gôrenska Stran), Unterkrain/

Ordnung z dne 26. februarja 1861

Spodnja Kranjska (Valvasor: das

sestavljalo 37 članov: ljubljanski

zweyte Fünfftheil Unter-Crain/

knezoškof (Fürstbischof von

Dalenska Stran), Mittelkrain/

Laibach) in 36 izvoljenih poslancev

Srednja Kranjska (Valvasor: das

– deset izvoljenih poslancev

dritte Fünfftheil Mittel-Crain/

veleposesti (zehn Abgeordnete

Metlishke Krai), Innerkrain/

des großen Grundbesitzes),

Notranja Kranjska (Valvasor: das

deset poslancev z volilnim

vierdte Fünfftheil Inner-Crain oder

redom določenih mest in trgov

Karst und Poig/te snotraine deu

ter trgovske in obrtne zbornice

nakrasso jenu napiuke) ter Istrien/

(zehn Abgeordnete der durch die

Istra (Valvasor: der Fünffte oder

Wahlordnung bezeichneten Städte

letzte Theil Histerreich/Istrianske

und Märkte und der Handels-

ali Pisinske Krai))

und Gewerbekammer) in 16

Landvisitation f deželna vizitacija

poslancev ostalih občin vojvodine

Kranjske (sechzehn Abgeordnete

Landwehr f 1. deželna bramba (H

der übrigen Gemeinden des

59) (v deželno brambo, ki je bila

Herzogthumes Krain); deželni zbor

ustanovljena s patentom cesarja

je izvolil 6 poslancev v poslansko

Franca I. 9. junija 1808, naj bi bili

zbornico (Haus der Abgeordneten)

vključeni vsi vojaško sposobni možje

državnega zbora (Reichsrat) na

v starosti od 18. do 45. leta, ki niso

Dunaju) ◊

služili v redni vojski; v mesecu

Einberufung des Landtags – sklic

januarju 1809 je bila oblikovana

604

kranjska deželna bramba, ki je štela Landwirtschaftsgesellschaft sedem bataljonov) 2. domobranstvo

(→ Gesellschaft)

(→ Macht/bewaffnete Macht) ◊

k. k. Landwehr – c. kr. deželna

Landzunge f rt

bramba, c. kr. domobranstvo

lang – dolg (→ Dauer, Messer, Sicht, (→ Macht/bewaffnete Macht)

Weile, Zeit) ◊

k. u. Landwehr – honvéd (kraljeva

sein Leben lang – vse življenje

madžarska deželna bramba)

langandauernd – dolgotrajen

(→ Macht/bewaffnete Macht)

inactive Landwehr – neaktivni

Länge f dolžina, dolgost (*dolžava)

stalež deželne brambe (*nedejanska

(→ Mannslänge) ◊

deželna bramba)

etwas in die Länge ziehen –

zavlačevati

Landwehretat m brambovski sklad

sich in die Länge ziehen – zavleči se

(*brambovski zaklad)

Längenmaß n dolžinska mera

Landwehrkarte f izkaznica deželnega

(→ Elle, Faust, Fuß, Klafter, Meile,

brambovca, brambovska izkaznica

Poststunde, Poststation, Rute,

(*deželne brambe list)

Spanne, Wegstunde, Zoll)

Landwehrkaserne – K. k. Landwehr- Langeweile f dolgočasje L

Kaserne (Laibach) f C. kr.

domobranska vojašnica (Ljubljana) Langfinger m doloprstnež, tat (zgrajena leta 1892 s sredstvi dežele Langhaus n ladja (v cerkvi) Kranjske ob današnji Roški cesti)

langlebig – dolgoživ

Landwehrkommando n poveljstvo

Langmut m potrpljenje

deželne brambe (H 59)

Langobarde m Langobard

Landwehrmann m deželni brambovec längs – vzdolž

Landwehrterritorialsprengel m

teritorialno območje deželne brambe

Langschiff (→ Langhaus)

(H 59)

längstens – najkasneje

Landwirt m kmetovalec

Längstfrist f najdaljši rok, skrajni rok

Landwirtschaft f 1. kmetijstvo

langwierig – dolgotrajen

2. kmetija

(→ Krankheit)

landwirtschaftlich – kmetijski

Lanze f 1. kopje, konjeniško kopje

(→ Kultur, Nutzfläche)

2. najmanjša enota

Landwirtschaftlich-chemische

poznosrednjeveške vojske (celica

Versuchsstation für Krain in

najemniških vojakov, ki je

Laibach f Kmetijsko-kemično

običajno zajemala vsaj enega težko

preskušališče za Kranjsko v

oboroženega konjenika in paža

Ljubljani

oz. oprodo, lahko pa tudi drugo

pomožno in bojno osebje (v istem

Landwirtschafliche Schule in

kontekstu so se uporabljali tudi

Stauden (→ Acker-, Obst- und

izrazi Helm, Gleve in Spieß)) ◊

Weinbauschule in Stauden)

für jmdn. eine Lanze brechen –

605

zavzeti se za (koga), braniti (koga)

kolodvorskem delu (Bahnviertel);

die Lanze einlegen – naperiti sulico

razen tega je požarni čuvaj podnevi

proti (komu)

na grajskem stolpu izobesil rdečo

Lanzenknecht m suličar

zastavo v smeri požara, ponoči pa

rdečo svetilko)

Lanzenträger (→ Lanzenknecht)

larmoyant – jokav, solzav

lanzieren (→ lancieren)

Lärmschüsse pl opozorilni streli

Lappalie f nepomembna stvar,

neznatnost, lapalija

Larve f 1. krinka, maska 2. ličinka

Lapsus m spodrsljaj, napaka, lapsus

Larventanz m ples v maskah

(*ples v šemah)

Lärche f macesen

Läsion f poškodba

Lärm m hrup, trušč, ropot ◊

Lärm machen/schlagen –

lassen (ließ, hat gelassen) – 1. pustiti,

povzročiti hrup (opozoriti na

puščati (→ Acht, Ader, Betracht,

nevarnost, npr. na požar)

bewenden, angelegen, Feder, Gesicht,

(→ Feuerlärm)

Leben) 2. dopustiti, dopuščati,

dovoliti (→ angedeihen, Hand, ledig,

lärmen – povzročiti hrup, ropotati

L

Stich ) 3. naročiti, dati ◊

Lärmglocke (→ Sturmglocke)

Ich lasse (ihn) bitten. – Recite

Lärmkanonen pl topovi za javljanje

(mu), naj vstopi.

požara (5 topov je bilo nameščenih

etwas hinter sich lassen – oddaljiti

na ljubljanskem grajskem hribu; v

se od (česa)

skladu z Gasilskim redom za glavno

Das läßt sich leicht beweisen. – To

mesto ljubljansko / Feuerlösch-

je moč zlahka dokazati.

Ordnung für die Landeshauptstadt

sich etwas nicht bieten/gefallen

Laibach iz leta 1870 je požarni

lassen – ne dovoliti si (česa)

čuvaj sprožil tri strele ob požaru

etwas gelten lassen – sprejeti (kaj),

v notranjem mestu (innerer

priznati (kaj)

Stadtrayon), dva strela ob požaru

etwas nicht gelten lassen – ne

v zunanjem mestu (äußerer

sprejeti (česa), ne priznati (česa)

Stadtrayon) in enega ob požaru

Laß uns gehen! – Pojdiva!/

v okolici Ljubljane (Umgebung

Pojdimo!

Laibachs); zatem je požarni čuvaj

sich empfehlen lassen – pozdraviti

iz grajskega stolpa s trobilom

(koga)

(Sprachrohr) večkrat oznanil kraj

etwas fallen lassen – opustiti (kaj)

požara v nemškem in slovenskem

jmdn. grüßen lassen – poslati

jeziku; temu je sledil alarm z udarci

(komu) pozdrave

na zvon glede na štiri mestne dele:

jmdn. kommen lassen – poklicati

en udarec je opozarjal na požar

(koga)

v šolskem delu (Schulviertel),

ein Kleid machen lassen – dati

dva v šent Jakopskem delu (St.

delati obleko

Jakob-Viertel), tri v dvornem

von sich hören lassen – oglasiti se

delu (Burgviertel) in štiri v

von seiner Meinung nicht lassen

wollen – (še naprej) trditi svoje

606

Lassen-Tun und Lassen n dejanje in

(→ Gotteslästerung)

nehanje

unzüchtige Lästerungen – grde

Lasser (→ Aderlässer)

psovke

lässig – nemaren, malomaren, len,

lästig – zoprn, nadležen

mlačen

Lastkraftwagen m tovorni avtomobil,

Lässigkeit f namarnost, malomarnost,

tovornjak

lenoba, mlačnost

Lastpferd n tovorni konj

Last f breme, teža, tovor (*nalaga)

Lastschrift f bremenopis

(→ Grundlasten, Hypothekarlast,

(knjiženje v breme)

Reallast, Schuldenlast,

Urbariallasten) ◊

Lasttier n tovorna žival (*tovorno

die auf jmdm. ruhenden Lasten –

živinče)

obveznosti, ki (koga) bremenijo

Lastträger m nosač (*tovornik)

(*obtežujejo)

Lastwagen m 1. tovorni voz

jmdm. eine große Last abnehmen –

2. tovornjak

odvzeti (komu) veliko breme

jmdm. zur Last fallen – bremeniti

Lastwagenverkehr m promet s

(koga)

tovornimi vozmi

L

jmdm. etwas zur Last legen –

Lastzug m tovorni vlak

obdolžiti (koga česa)

Lätare – 4. postna nedelja (sredipostna

Lastautomobil n tovorni avtomobil

nedelja) (→ Fastensonntag)

lasten – pritiskati, težiti, bremeniti

Latein n latinščina

lastenfrei – 1. brez bremen,

Laterne f 1. svetilka (s steklenim

brezbremenski (→ Abschreibung),

ohišjem) (*svetiljka, svetilnica),

neobremenjen 2. neobremenjeno

laterna (→ Handlaterne,

Lastenverkehr m tovorni promet

Stocklaterne) 2. ulična svetilka

(*svetilnica), laterna

Lastenzug m tovorni vlak

(→ Straßenlaterne) 3. svetlobnica

Laster m tovornjak

(nastavek z okenci v cerkveni

Laster n greh, pregreha (*grehota)

kupoli), laterna

Lästerer m opravljivec, obrekovalec

Laternenanzünder m prižigalec

(→ Gotteslästerer)

uličnih svetilk (*prižigalec svetilnic,

svetilkar)

lästern – 1. opravljati, obrekovati

(*gerditi, ogerdovati) 2. kleti,

Latifundium n latifundij

preklinjati ◊

Latrine f preprosto stranišče

Gott lästern – preklinjati Boga

(na prostem), latrina

Lasterschrift f sramotilni napis

Latte f letev

Lästerung f 1. opravljanje,

Latus n znesek ene strani

obrekovanje (*grdenje) 2. zmerjanje, lau – mlačen

psovka (→ Gotteslästerung) ◊

Lästerung Gottes – bogokletje

Laub n listje

607

Laubbaum m listnato drevo, listavec

Schlittschuh, Spießrute, Stapel,

Laube f lopa, uta, senčnica

Sturm)

(→ Gartenlaube, Hauslaube, Vorlaube) laufend – 1. tekoč (→ Geschäft, Jahr) Laubwald m listnati gozd

2. tekoče

Laubwerk n listje

Läufer (→ Laufer)

Laudatio f slavnostni nagovor

Laufer m 1. hitri sel, tekač 2. gornji mlinski kamen

laudemium – primščina, lavdemij

(dajatev za pridobitev pravice do

Läuff – in Pest-Läuffen – v času kuge

uživanja kmetije) (G II. 233, 234,

(→ Zeitläufte)

250, 422, 448, 452–456) (→ anleit) Lauffeuer n 1. leteči ogenj Laudes f hvalnice (del molitvenega

2. zaporedno hitro streljanje

bogoslužja)

Laufgraben m povezovalni jarek

Lauer f preža

(jarek med vojaškimi položaji)

auf der Lauer liegen/sein – biti na

Laufpaß m odpustni list, odpustnica ◊

preži, prežati

jmdm. den Laufpaß geben –

Lauerer m prežavec

odpustiti (koga) iz službe

L

lauern – prežati na (koga/kaj)

Laufschreiben (→ Laufbrief)

Lauf m 1. tek, potek (→ Lebenslauf)

Laufzettel m 1. povpraševalni list,

2. dir 3. tok (→ Umlauf, Zulauf) povpraševalnica (pri pošti)

4. puškina cev (→ Flintenlauf,

2. odpustni list, odpustnica

Gewehrlauf) ◊

Lauge f lug (→ Wasserlauge)

gezogener Lauf – risana cev

glatter Lauf – gladka cev

läugnen (→ leugnen)

einer Sache freien Lauf lassen –

Lauheit f mlačnost

pustiti (čemu) prosto pot

Lauigkeit (→ Lauheit)

Laufbahn f 1. življenjska pot, življenje Laune f 1. volja 2. muha 2. poklicna življenjska pot, kariera ◊

guter Laune sein – biti dobre volje

politische Laufbahn – politična

schlechter/übler Laune sein – biti

kariera

slabe volje

Laufbefehl m leteči ukaz (ukaz, ki

die Launen der Witterung –

mora hitro krožiti od vojaka do

muhavost vremena

vojaka)

Laureat m 1. pri Grkih in Rimljanih

Laufbote m glasnik, kurir

z lovorom ovenčani pesnik –

Laufbrief m razglas, okrožnica,

zmagovalec na tekmovanju

naznanilo

pesnikov, lavreat 2. nagrajenec,

lavreat

Laufbrücke f mostiček, brv

Laurentiustag m god sv. Lovrenca:

Laufbursche m *deček-tekač (kurir)





10. avgust


laufen (lief, ist gelaufen) – teči

Laus f uš (→ Reblaus)

(→ Gefahr, Grund, Schi,

Lausbube m ušivec

608

laut1 – glasen (→ Jubel) ◊

lb. = libra (→ Pfund)

laut werden – 1. postati glasen





2. priti v javnost, razvedeti se


Ldw. = Landwehr (→ Landwehr)

laut

Lebehoch n živio-klic, slava-klic ◊

2 – po, v skladu s (čim) (*glasom) ◊

laut Gesetz – v skladu z zakonom

Es wurden drei Lebehoch auf den

(*glasom zakona)

Jubilar ausgebracht. – *Zaklicali so

trikratni 'živio' na jubilanta.

lauten – glasiti se, zveneti

Lebehochruf (→ Lebehoch)

läuten – zvoniti (→ Frühmesse, Grab,

Sturm, Sturmglocke, Wetter)

Lebemann m lahkoživec

Läuten n zvonenje (→ Sturmläuten,

leben – živeti (→ Armut, Bett, Ehre, Wetterläuten)

Einvernehmen, Fuß, Gnade,

Kriegsfuß, Tisch, Unfriede,

lauter – le, samo, zgolj ◊

Verhältnis) ◊

lauter Steine – sami kamni

aus lauter Angst – od samega

Leben n življenje (→ Luderleben,

strahu

Marterleben, Vorleben) ◊

die Gefahr des Lebens/die Gefahr

läutern – čistiti, očistiti

am Leben – življenjska nevarnost

Läuterung f čiščenje, očiščenje

(*nevarnost za življenje)

L

(→ Lebensgefahr)

lavieren1 – spretno krmariti, spretno

Hinrichtung vom Leben zum Tod

premagovati težave, prilagajati se,

– usmrtitev (*kazen od življenja na

lavirati

smrt) (smrtna kazen) (→ Zauberei)

lavieren² – obarvati risbo z vodnimi

sein Leben lang – vse življenje

barvami, kolorirati

bürgerliches Leben – civilno življenje

Lavoir n umivalnik (*umivalnica),

öffentliches Leben – javno življenje

lavor

politisches Leben – politično

življenje

Laxheit f ohlapnost, lahkomiselnost

zeitliches Leben – tuzemsko življenje

Lazarett n 1. bolnica (za nalezljive

das Leben einbüßen – izgubiti

bolezni, npr. gobavost, kugo)

življenje, umreti

2. vojaška bolnica, poljska bolnica

sein Leben fristen – 1. životariti

(→ Feldlazarett)

2. ohraniti pri življenju

Lazarettämter pl uradi za lazarete das Leben für die Heimat lassen –

(H 55)

umreti (v boju) za domovino

jmdm. das Leben schenken –

Lazarettschiff n sanitetna ladja

pomilostiti (koga)

(→ Hospitalschiff)

Eltern und Geschwister am Leben

Lazarettzug m sanitetni vlak

haben – imeti žive starše ter brate in

Lazaristen pl lazaristi (H 63)

sestre

(misijonska družba duhovnikov)

am Leben sein – biti živ

am Leben strafen – obsoditi na smrt

Lazarustag m god sv. Lazarja:

(→ Lebensstrafe, Strafe/Strafe am





17. december


Leben)

aus dem Leben scheiden – umreti

609

durchs Leben kommen – prebijati se Lebensgeister pl življenjske moči skozi življenje

das Schwinden der Lebensgeister –

sich durchs Leben schlagen –

usihanje življenjskih moči

prebijati se skozi življenje

seines Lebens nicht sicher sein – biti Lebensjahr n leto življenja, leto življenjsko ogrožen

starosti ◊

das Leben wagen – tvegati življenje

Er ist im 66. Lebensjahr verschieden.

ins Leben rufen – ustanoviti, vpeljati

– Preminil je v 66. letu starosti.

ins Leben treten – 1. dobiti veljavo,

(*Preminil je v 66. letu svoje dobe/

stopiti v veljavo (*dobiti moč) 2.

svojega življenja/svoje starosti.)

začeti delovati, konstituirati se

Lebenskampf m življenjski boj,

ins Leben treten lassen – vpeljati

eksistenčni boj

jmdm. nach dem Leben trachten/

Lebenskraft f življenjska sila, vitalnost

zielen – segati (komu) po življenju

jmdn. ums Leben bringen – ubiti

lebenslang – 1. vseživljenjski,

(koga)

dosmrten 2. vse življenje, dosmrtno

ums Leben kommen – izgubiti

(→ Kerker)

življenje, umreti

lebenslänglich – dosmrten

jmdn. vom Leben zum Tode strafen

(→ Anschmiedung, Strafe) ◊

L

– usmrtiti (koga) (*kaznovati (koga)

Er bekam lebenslänglich. –

od življenja na smrt) (smrtna kazen)

Obsojen je bil na dosmrtno ječo.

(→ Zauberei)

Lebenslauf m življenjepis (*životopis),

lebend – živ (→ Zaun)

biografija

Lebendgeburt f živorojen otrok

Lebensmittel pl živila

Lebendgewicht n živa teža (živine)

Lebensmittelbeteilung f oskrba

lebendig – živahen

(ubogih) z živežem

Lebensalter n starostno obdobje

Lebensmittelkarte f živilska karta

Lebensart f način življenja

Lebensmittelpolizei f policijsko

nadzorovanje živil (*policija, ki

Lebensdauer f življenjska doba

zadeva živež) (→ Polizei)

(*terpež življenja) ◊

auf Lebensdauer – doživljenjsko

lebensmüde – naveličan življenja

Lebensgang m življenjska pot, življenje Lebensrettung f rešitev življenja (*otetje življenja)

Lebensgefahr f življenjska nevarnost,

smrtna nevarnost ◊

Lebensschwäche f oslabelost,

unter Lebensgefahr – ob ogrožanju

onemoglost (vzrok smrti pri

lastnega življenja (→ Rettung)

dojenčkih oz. otrocih)

in Lebensgefahr schweben – biti

(*oslabljenje, življenjska slabost) ◊

v življenjski nevarnosti, viseti med

angeborene Lebensschwäche –

življenjem in smrtjo

prirojena oslabelost (vzrok smrti pri

dojenčkih oz. otrocih)

lebensgefährlich – smrtno nevaren

Lebensstil m življenjski slog,

Lebensgefährte m življenjski sopotnik

življenjski stil

610

Lebensstrafe f smrtna kazen

Leber f jetra

Lebenssubsistenz f preživljanje,

Leberentartung f atrofija jeter

eksistenca

(*spridenje jeter)

Lebensüberdruß m naveličanost

Leberfluß m alkoholna jetra

življenja

Leberverhärtung f zatrdlina jeter

lebensüberdrüssig – naveličan življenja Lebewohl n pozdrav, slovo ◊

Lebensüberdrüssige(r) m življenja

Wir sagten der Stadt unser

naveličan človek

Lebewohl. – Od mesta smo se

Lebensunterhalt m preživljanje,

poslovili.

vzdrževanje, preužitek (*živež)

Lebe wohl! – Zbogom!/Adijo!

(→ Unterhalt) ◊

dem Garçonleben Lebewohl sagen

den Lebensunterhalt aussprechen –

– posloviti se od samskega stanu

določiti preužitek (*živež)

lebhaft – 1. živahen (→ Beifall)

(→ Unterhalt)

2. živ (→ Erinnerung) 3. velik

seinen Lebensunterhalt bestreiten

(→ Teilnahme) 4. iskren

– preživljati se

(→ Bedauern, Freude) 5. oster

Lebensversicherung f življenjsko

(→ Widerspruch) 6. bister

L

zavarovanje

(→ Auge, Verstand)

Lebenswandel m vedenje, obnašanje,

Lebhaftigkeit f živahnost

zadržanje, življenje (*živetje, žitje) ◊ Lebkuchen m medenjak christlicher Lebenswandel –

(*medena potica), lect

krščansko življenje

guter Lebenswandel – zgledno

Lebküchler (→ Lebzelter)

življenje

Lebtage pl žive dni ◊

liederlicher Lebenswandel –

meine Lebtage – 1. odkar sem živ,

razuzdano življenje, zanikrno

svoje žive dni 2. dokler bom živ

življenje, nemoralno življenje

Lebzeiten – bei/zu seinen Lebzeiten

ordentlicher/tadelloser/

– za časa njegovega življenja

unbescholtener/untadelhafter

(*za živa)

Lebenswandel – pošteno,

neoporečno življenje

Lebzelter m medičar, lectar

(*brezmadežno življenje)

Lebzeltwaren pl medarski izdelki,

Lebensweise f način življenja ◊

medarsko blago

tadellose Lebensweise –

Leckerbissen n poslastica

pošteno, neoporečno življenje

Lectüre f branje, čitanje

(*brezmadežno življenje)

led. = ledig (→ ledig)

Lebenszeit – auf Lebenszeit –

doživljenjsko (*za celo življenje)

Leder n usnje

(→ Juchtenleder, Spitzleder) ◊

Lebenszeugnis n spričevalo o

vom Leder ziehen – potegniti

življenju (spričevalo o tem, da je

meč (sabljo) (iz usnjene nožnice),

nekdo še živ)

uporabiti orožje

611

Lederer m strojar (*kožar)

Legat n volilo, legat ◊

Lederhandel m trgovina z usnjem

frommes Legat – pobožno

volilo, volilo za pobožne namene

Lederhändler m trgovec z usnjem,

(*blagoverno volilo)

trgovec s kožami

ein Legat legieren – voliti

ledieren (→ lädieren)

Legatar m volilojemnik, legatar

ledig – 1. samski, neporočen,

Legation f diplomatsko

neoženjen (→ Mannsperson, Stand)

predstavništvo, legacija

2. samska, neporočena, neomožena

(→ Stand, Weibsperson) 3. svoboden Legator m zapustnik, legator 4. rešen, prost, svoboden

Legehuhn n kokoš nesnica

5. izpraznjen, nezaseden (→ Thron)

6. neobdelan (→ Acker) ◊

legen – položiti, polagati (→ Akte,

los und ledig – neovirano

Asche, Beschlag, Boden, Brand, ledig ausgehen – ostati praznih rok

Eisen, Fessel, Feuer, Gefängnis, ledig gehen – postopati

Gewicht, Grund, Grundstein, Hand, jmdn. ledig lassen – izpustiti (koga)

Hindernis, Hinterhalt, Kette, Last, iz ječe

Nachdruck, Quartier, Rad, Rechnung, L

jmdn. einer Sache ledig sprechen –

Schlußstein, Schutt, Siegel, Sperre,

odvezati (koga česa)

Stein,Tag, Verbot, Weg)

ledig werden – rešiti se, znebiti se

legen, sich – 1. uleči se 2. poleči se Ledige f ledina

(→ Wind), umiriti se ◊

sich auf etwas legen – začeti s (čim)

ledigen – rešiti, oprostiti

(→ Mittel), predati se (čemu)

lediglich – zgolj, samo

sich in etwas legen – vtikati se v (kaj)

sich vor die Stadt legen – utaboriti

Ledigschein m samski list

se pred mestom

(*spričevalo svobodnega stanu)

Legende f legenda

Ledigung f osvoboditev, odveza

(→ Dolchstoßlegende)

leer – prazen (→ Wort)

leger – 1. lagoden, počasen, površen,

legal – zakonit (*postaven)

lahkomiseln, ležeren 2. lahek

Legalisation f 1. uzakonitev,

legieren¹ – voliti, legirati (→ Legat) legalizacija 2. overovitev, uradna

legieren² – zlivati, zliti (kovine)

potrditev, legalizacija

Legion f legija (→ Fremdenlegion)

legalisieren – 1. uzakoniti, legalizirati

2. overiti, uradno potrditi,

Legionär m legionar

legalizirati

legislativ – zakonodajen (→ Gewalt,

Legalisierung (→ Legalisation)

Gewaltenteilung, Gewaltentrennung)

Legalität f zakonitost, legaliteta

Legislative f zakonodajna oblast,

legislativa (→ Gewalt)

legaliter – zakonito (*postavno)

Legitimation f 1. izkazovanje

Legat m odposlanec, pooblaščenec,

legitimnosti, podelitev ali

legat

612

preizkušnja legitimnosti ali

legitimieren, sich – izkazati se

pooblaščenosti, legitimacija

(*izpričati se)

2. izkaznica, legitimacija 3.

pozakonitev otroka, legitimacija

Legitimität f zakonitost, legitimnost

4. potrditev (*poveritev) ◊

Legschein m *položni list ◊

zur Legitimation vorlegen –

Das Vadium wurde gegen

predložiti v potrditev

Legschein in die städtische

Legitimationsblatt n legitimacijski

Depositenkasse depositiert. –

list (vojaka)

Vadij je bil deponiran pri mestni

depozitni blagajni, za kar je

Legitimationsblattkapsel f kapsula z

deponent prejel *položni list.

legitimacijskim listom (vojaka)

Legstatt (→ Legstätte)

Legitimations-Karte f 1. izkazni list,

izkaznica (s Cesarskim ukazom z

Legstätte f skladišče

dne 9. februarja 1857, veljavnim za Legt. Karte = Legitimations-Karte vse kronovine, s katerim se vpeljuje

(→ Legitimations-Karte)

nova uredba glede na potne liste

Legung f polaganje, podajanje

/ Kaiserliche Verordnung vom 9.

(→ Rechnungslegung, Rücklegung,

Februar 1857, wirksam für alle

Schlußsteinlegung, Trottoirlegung,

L

Kronländer, über die Einführung

Weglegung) ◊

eines neuen Passsystemes, se za

Legung des Trottoirs – polaganje

domače državljane uvajajo vse

pločnika (→ Trottoirlegung)

možne olajšave za pridobivanje

Legung der Jahresrechnung –

potnih listov (*potnih pisem,

podajanje letnega računa

posov/Reisepässe) za potovanje v

tujino (*zunanjo deželo/Ausland); Lehen n fevd (H 38, 41) (→ Afterlehen, potni listi se tako pregledujejo

Bannerlehen, Bauernlehen,

le na državni meji, za potovanje

Beutellehen, Dienstlehen,

po državi pa se uvajajo izkaznice

Fahnenlehen, Fahnlehen, Forstlehen,

(*izkazni listi/Legitimations-

Kunkellehen, Mannlehen, Postlehen,

Karten)) 2. volilna izkaznica

Reichslehen, Sterblehen, Weiberlehen, Zulehen)

Legitimationsschein m 1. izkaznica

2. poverilnica (*poverivni list)

Lehensauflösung f zemljiška odveza

Legitimationsurkunde f 1. izkazna

Lehensband n fevdna odvisnost

listina, izkaznica 2. poverilnica

Lehensbrief m fevdno pismo

(*poverilo)

Lehensbuch n fevdna knjiga

legitimieren – 1. preveriti

Lehensdienst m vojaška služba vazala

istovetnost neke osebe in

(fevdnemu gospodu)

njenega osebnega dokumenta,

legitimirati 2. podeliti ali potrditi Lehensgericht n fevdno sodišče (H 23) pooblaščenost, legitimirati

Lehensgüter pl fevdna zemljišča (G II.

3. pozakoniti otroka, legitimirati

456)

otroka (→ Kind) 4. potrditi

Lehensherr m fevdalec, fevdnik, senior

(*poveriti)

613

Lehenskommissionen pl fevdne komisije Gesetz über die Prüfung der

(H 32)

Candidaten des Gymnasiallehramtes

Lehensleute pl vazali (V 295)

kundgemacht wird, je bil izpit

(→ Lehensmann)

za kandidate za gimnazijske

učitelje sestavljen iz domačih

Lehensmann m vazal

del (Hausarbeiten), klavzurnih

Lehensrecht n fevdno pravo

del (Klausurarbeiten), ustnega

Lehenstafel f fevdna knjiga

izpita (mündliche Prüfung)

und preizkusnega nastopa

Lehenstaxe f fevdna pristojbina

(Probelection))

(G II. 166)

Lehramtszögling m gojenec

Lehensvertrag m fevdna pogodba

učiteljišča (*učiteljski odgojenec)

Lehensware f »primščina« (G II. 456)

Lehranstalt f učni zavod, šola

Lehenswesen n fevdništvo, fevdstvo

(*učilnica) (→ Anstalt)

(G II. 79; H 38, 41)

Lehrbefähigung f učna usposobljenost

Lehm m ilovica, glina

Lehrbefähigungs-Prüfung f

Lehmboden m ilovnata tla, ilovina,

preizkus učne usposobljenosti

L

glinasta tla, glinovina

(*preskušnja učne usposobljenosti)

Lehmbruch m ilovišče

(→ Lehrerbefähigungs-Prüfung für

allgemeine Volks- und Bürgerschule)

lehnen – nasloniti na (kaj), prisloniti

Lehrbefähigungs-Zeugnis n

Lehramt n učiteljska služba,

spričevalo o učni usposobljenosti

učiteljevanje (*učiteljstvo) ◊

sich dem Lehramt widmen –

Lehrbehelf m učni pripomoček

učiteljevati

(*učilni poslužek)

Lehramtskandidat m učiteljski

Lehrbrief m izučno spričevalo

kandidat

(obrtniškega vajenca) (*izučni list,

doučno pismo, izučbenica)

Lehramtsposten m učiteljsko mesto

Lehrbuch n učbenik ◊

Lehramtsprüfung f učiteljski izpit

approbiertes Lehrbuch – potrjen

(v skladu z Razpisom ministerstva

učbenik

za bogočastje in uk z dne 24.

julija 1856, veljavnim za celotno

Lehre f 1. nauk, uk (→ Gotteslehre,

cesarstvo, s katerim se razglaša z

Irrlehre, Naturlehre, Sprachlehre,

Najvišjim sklepom z dne 17. aprila

Urkundenlehre) 2. učna doba ◊

1856 potrjeni definitivni zakon o

aus etwas eine Lehre ziehen –

izpitu za kandidate za gimnazijske

naučiti se iz (česa)

učitelje / Erlaß des Ministeriums

in die Lehre geben – dati v uk

für Cultus und Unterricht vom 24.

(*v vajo)

Juli 1856, wirksam für den ganzen

in die Lehre nehmen – vzeti v uk

Umfang des Reiches, womit das, mit

(*v vajo)

Allerhöchster Entschließung vom 17.

in der Lehre sein/stehen – učiti se

April 1856, genehmigte definitive

rokodelstva/obrti

614

lehren – učiti, poučevati

Laibach – C. kr. moško učiteljišče

Lehrer m učitelj (*učenik)

v Ljubljani (ust. leta 1867)

(→ Anstandslehrer, Aushilfslehrer,

K. k. Lehrerinnenbildungsanstalt

Equitationslehrer, Fachlehrer,

in Laibach – C. kr. žensko

Fechtlehrer, Hauslehrer, Hilfslehrer, učiteljišče v Ljubljani (ust. leta

Irrlehrer, Klassenlehrer, Musiklehrer, 1871)

Nebenlehrer, Oberlehrer,

Privat-

Religionslehrer, Selbstlehrer,

Lehrerinnenbildungsanstalt bei

Singlehrer, Sprachlehrer, Tanzlehrer, den Ursulinerinnen in Laibach –

Übungslehrer, Übungsschullehrer,

Zasebno žensko učiteljišče pri

Unterlehrer, Wanderlehrer) ◊

uršulinkah v Ljubljani (v šolskem

Lehrer und Leiter – učitelj voditelj

letu 1869/70 ustanovljeno zasebno

definitiver/wirklicher Lehrer –

učiteljišče je leta 1902 pridobilo

stalni učitelj, stalno/definitivno

pravico javnosti)

nastavljeni učitelj, pravi učitelj

Lehrerbildungsschule

öffentlicher Lehrer – javni učitelj

(→ Lehrerbildungsanstalt)

provisorischer Lehrer – začasni

učitelj, začasno/provizorično

Lehrerin f učiteljica

nastavljeni učitelj

Lehrerkonferenz f učiteljska

L

städtischer Lehrer – mestni učitelj

konferenca

Lehrerbefähigung f učna

Lehrerschaft f učiteljstvo, učitelji

usposobljenost

Lehrerstand m učiteljski stan,

Lehrerbefähigungs-Prüfung

učiteljstvo, učitelji

für allgemeine Volks- und

Lehrerzimmer n (učiteljska) zbornica

Bürgerschulen f usposobljenostni

izpit za obče ljudske in meščanske

Lehrfräulein n vajenka

šole

Lehrgeld n šolnina (*učnina) ◊

Lehrerbefähigungs-Zeugnis n

Er hat Lehrgeld gezahlt. – Škoda

spričevalo o učni usposobljenosti

ga je izučila.

Lehrerbildung f učiteljsko

Lehrherr m rokodelski mojster, učni

izobraževanje

mojster (*obrtni gospodar, učni

gospodar)

Lehrerbildungsanstalt f učiteljišče

(H 51, 53), učiteljska pripravnica,

Lehrjahre pl učna leta

preparandija (*izobraževališče

Lehrjunge m rokodelski vajenec

za učitelje in učiteljice)

Lehrkanzel (→ Lehrstuhl)

(učiteljišča izhajajo iz normalk

( Normalschulen), ki jih je leta 1775

Lehrkörper m učiteljski zbor

ustanovila cesarica Marija Terezija;

(*učiteljska skupščina)

od leta 1867 dalje so se učiteljišča

Lehrkraft f 1. učitelj 2. učiteljica ◊

imenovala Lehrerbildungsschulen,

männliche Lehrkraft – učitelj

od leta 1869 dalje pa

weibliche Lehrkraft – učiteljica

Lehrerbildungsanstalten) ◊

Lehrkurs m tečaj

K. k. Lehrerbildungsanstalt in

615

Lehrling m rokodelski vajenec

Verhärtung des Leibs – zaprtje

(*rokodelski pomagač, učenec)

(bolezen)

(→ Handlungslehrling)

harter Leib – zaprtje (bolezen)

Lehrmädchen n vajenka

einen harten Leib haben – biti

zaprt (bolezen)

Lehrmeister m učni mojster

gesegneten/schwangeren/schweren

Lehrmittel n učilo (*učilni pomoček)

Leibes sein – biti noseča

Lehrperson f učitelj(ica)

… bei Leibe nicht! – Samo (Le)

(*učiteljska oseba)

… ne!/Za nobeno ceno …!/Bog

obvaruj …!

Lehrplan m učni načrt (*učni črtež)

eine Gefahr für Leib und Leben –

Lehrsaal (→ Lehrzimmer)

življenjska ogroženost (*nevarnost

Lehrstand m učiteljski stan,

za življenje in telo)

učiteljstvo, učitelji (*učivni stan,

mit Leib und Seele – z dušo in

učeništvo, učeniki)

telesom

(→ Ständegliederung)

jmdn. lebendigen Leibes

verbrennen/jmdn. bei lebendigem

Lehrstelle f 1. učno mesto

Leibe verbrennen – zažgati (koga)

2. učiteljska služba

ob živem telesu

L

Lehrstoff m učna snov (*učna tvarina)

Leib und Gut verlieren – izgubiti

Lehrstuhl m stolica, katedra

življenje in premoženje

Bleib mir vom Leibe! – Proč od

Lehr- und Erziehungsanstalt f učni

mene!/Ne približuj se mi!

in vzgojni zavod

jmdn. am Leibe strafen – kaznovati

Lehrvertrag m učna pogodba

(koga) s telesno kaznijo

(pri mladoletnih vajencih je bilo

(→ Leibesstrafe, Strafe/Strafe am

potrebno skleniti posebno učno

Leibe)

pogodbo)

jmdn. zu Leibe gehen – napasti (koga)

Lehrwerkstätte f učna delavnica

Leibarzt m osebni zdravnik

Lehrzeit f učna doba (rokodelskega

(*telesni zdravnik, životni zdravnik)

vajenca) ◊

Leibbeschaffenheit (→ Leibes-

die zugebrachte Lehrzeit –

Constitution)

opravljena učna doba

Leibchen n 1. moška (spodnja) majica,

Lehrzeugnis n učno spričevalo

triko 2. životec (žensko oblačilo

(na podlagi učnega spričevala

brez rokavov, ki je pokrivalo zgornji

ali učnih spričeval je bilo izdano

del telesa)

izučno

Leibdienst m ročna tlaka

spričevalo (Lehrbrief))

Leibeigene(r) m podložnik (po

Lehrzimmer n učilnica

svojem rojstvu odvisen od

Leib m telo, život (→ Oberleib,

gospoda), nevoljnik (V 79; G II.

Unterleib) ◊

305, 350), rojenjak, rob (*rab)

der Leib Christi/der Leib des

Leibeigenensystem n sistem suženjstva Herrn – hostija

ali osebne nesvobode (G II. 80)

616

Leibeigenschaft f osebna nesvoboda, (obrazec v oporoki)

»nevoljništvo« (V 79, 384),

nesvobodno podložništvo, rabstvo

Leibesstrafe f telesna kazen ◊

(G II. 284, 309, 341, 349, 350) ◊

in eine empfindliche Leibestrafe

Aufhebung der Leibeigenschaft –

ziehen/mit einer empfindlichen

odprava »nevoljništva«

Leibesstrafe belegen – kaznovati z

(→ Leibeigenschafts-Aufhebung)

ostro telesno kaznijo

die Leibeigenschaft aufheben –

Leibesstruktur

odpraviti »nevoljništvo«

(→ Leibesbeschaffenheit)

Leibeigenschafts-Aufhebung f odprava Leibesübungen pl telesne vaje

»nevoljništva« ( G II. 350)

Leibesumstände – in gesegneten

Leibel n telovnik (*lajbič, lajbč)

Leibesumständen – noseča

(→ Ärmelleibel)

Leibesvisitation f telesna preiskava ◊

Leibes-Constitution

die Leibesvisitation vornehmen –

(→ Leibesbeschaffenheit)

izvesti telesno preiskavo

Leibesbedürfnisse pl telesne potrebe

Leibeswäsche f osebno perilo

Leibesbeschaffenheit f telesni ustroj, Leibfron (→ Leibdienst) telesna konstitucija ◊

Leibfröner m tlačan, ki opravlja ročno

L

kräftige Leibesbeschaffenheit –

tlako

močna konstitucija

Leibgarde f telesna straža

Leibeserbe m rodni dedič

(*životna straža), telesna garda

(*rojeni dednik), lastni dedič, lastni

potomec ◊

Leibgardist m telesni stražar

seine ehelichen Leibeserben –

(*životni stražnik)

njegovi v zakonu spočeti dediči,

Leibgeding n dosmrtni užitek,

njegovi zakonski dediči

doživljenjski zajem (V 229),

Leibeserziehung f telesna vzgoja

» dosmrtna pogodba«, dosmrtno

uživanje (G II. 420, 424, 426, 435)

Leibesfrucht f plod, fetus

(→ Abtreibung)

Leibgeld n davek nesvobodnega

podložnika

Leibeskleidung f osebna obleka

leiblich – 1. telesen, životen 2. pravi, Leibeskräfte pl telesne moči ◊

rodni (→ Bruder, Eltern, Kinder)

aus Leibeskräften – na vso moč

obwohl bei meinen schwachen

Leibpacht f dosmrtni zakup

Leibeskräften, jedoch bei guter

Leibrente f dosmrtni prihodek,

und reifer Vernunft, bei mir

dosmrtna renta

selbsten erwogen und zu Gemüth Leibrentenvertrag m pogodba o geführt, daß nichts gewisser als

dosmrtni renti

der Todt ist …– … četudi šibkega

zdravja (*na životi bolehen),

Leibrentner m dosmrtni rentnik

vendar ob polni prisebnosti, ob

Leibrock m 1. suknjica, jopič

premisleku in spoznanju, da ni

(*opleček) 2. spodnje krilo

nič bolj gotovega kot smrt, …

617

Leibschüssel f nočna posoda, kahla

Leichenbestattungswagen m mrliški

(*potrebnjača, posteljna posoda)

voz (*mrtvaški voz)

Leibsteuer f davek na osebo (V 318),

Leichenbett n mrtvaški oder

telesni davek, glavarina

Leichenbitter m moški, ki vabi na

Leibstrafe (→ Leibesstrafe)

pogreb (*pogrebski vabnik, vabnik

Leibstuhl m iztrebljevalnik

na pogreb, zovčin na pogreb)

(*odsebnica, ponočni stolec,

Leichenbitterin f ženska, ki vabi

potrebnjak, zahodnjak)

na pogreb (*pogrebska vabnica,

Leibwache f telesna straža

vabnica na pogreb)

Leibwächter m telesni stražar

Leichenconduct (→ Leichenbegängnis)

Leibwäsche (→ Leibeswäsche)

Leichenfeier f pogrebna slovesnost

Leibzins m naglavna pravda (G II.

Leichenfest (→ Leichenfeier)

249, 310)

Leichengeld n prispevek k pogrebnim

Leiche f 1. truplo 2. pogreb

stroškom (svojim članom so ga

(→ Leichenbegängnis) ◊

izplačevala pogrebna društva)

Bewachung der Leiche – čuvanje

Leichengepränge n pogrebni sijaj

L

mrliča (nočno bedenje)

(npr. ob smrti vladarja)

die Leiche bewachen – čuvati

mrliča

Leichenhaus (→ Leichenkammer)

Die Leiche war bis zur

Leichenkammer f mrtvašnica

Unkenntlichkeit verwest. – Truplo

(*mrliščnica)

je razpadlo do te mere, da je bilo

Leichenkosten pl pogrebni stroški,

neprepoznavno.

pogrebnina

Leichenansager (→ Leichenbitter)

Leichenmahl n pogrebščina, sedmina,

Leichenbegängnis n žalni sprevod

karmina

(*mrtvaški sprevod), pogreb

Leichenmusik f pogrebna glasba

Leichenbegleiter m pogrebec

(*mrtvaška muzika)

Leichenbegleitung (→

Leichenpredigt (→ Leichenrede)

Leichenbegängnis)

Leichenrede f nagrobni govor ◊

Leichenbeisetzung (→

eine Leichenrede halten – imeti

Leichenbegängnis)

nagrobni govor

Leichenbeschau f mrliški ogled

Leichenschmaus (→ Leichenmahl)

Leichenbeschauer m mrliški oglednik Leichenträger m pogrebnik Leichenbestatter m grobar

Leichenwagen (→

Leichenbestattung (→

Leichenbestattungswagen)

Leichenbegängnis)

Leichenzug (→ Leichenbegängnis)

Leichenbestattungsanstalt f pogrebni Leichnam m truplo, mrlič zavod

(→ Fronleichnam, Gottleichnam) ◊

entseelter Leichnam – truplo, mrlič

618

leicht – 1. lahek (→ Bewaffnung, Kauf, verscheiden – umreti po

Kavallerie, Infanterie, Strafe, Waffe) dolgotrajni, težki bolezni

2. lahko (→ bewaffnet, verwundet) ◊

ein Leichtes sein – z lahkoto (kaj)

Leiden Christispiel n pasijon

storiti

leidend – 1. trpeč 2. bolan

Leichter (→ Leuchter)

(→ Ungehorsam)

leichtfaßlich – lahko razumljiv

Leidenschaft f strast ◊

zügellose Leidenschaft –

leichtfertig – 1. lahkomiseln,

nebrzdana strast

nepremišljen (→ Feldflüchtling)

2. lahkomiselno, nepremišljeno

Leidensgefährte m sotrpin

Leichtfertigkeit f lahkomiselnost,

Leidensgenosse (→ Leidensgefährte)

nepremišljenost

Leidensgeschichte f trpljenje ◊

leichtgläubig – lahkoveren

Leidensgeschichte Christi –

Kristusovo trpljenje

Leichtgläubigkeit f lahkovernost

Leidenstag m véliki petek

Leichtsinn m lahkomiselnost

Leidensweg m trnova pot ◊

leid – žal ◊

Leidensweg Christi – Kristusov

Es tut mir leid. – Žal mi je.

križev pot

L

Es ist mir leid um ihn. – Žal mi je

zanj./Smili se mi.

Leidenswoche f teden pred veliko

nočjo, véliki teden

Leid n 1. zlo, krivica 2. žalost, bol, žalovanje ◊

leidentlich – 1. trpeč, oster (→ Strafe) Freud und Leid mit jmdm. teilen –

2. znosen

deliti si dobro in slabo

leidig – 1. neprijeten, nadležen, zoprn

jmdm. kein Leid antun – ne storiti

(→ Infektion, Seuche) 2. žalosten

(komu) nič hudega

3. nesrečen

sich ein Leides antun/tun –

Leidkarte f osmrtnica

narediti samomor, ubiti se

Leid tragen – žalovati

leidlich – znosen, primeren,

jmdm. etwas zu Leide tun –

sprejemljiv ◊

prizadeti (koga), užaliti (koga)

leidlich gut – še kar dober

leiden (litt, hat gelitten) – 1. trpeti

leidsam – potrpežljiv

(→ Abbruch, Hunger, Not)

leidtragend – žalujoč

2. bolehati za (čim)

Leidtragende(r) m žalujoči

Leiden n 1. trpljenje, bolečina

Leidwesen n žalost ◊

(→ Gelenkleiden, Steinleiden)

zu meinem großen Leidwesen –

2. bolezen ◊

na mojo veliko žalost

Leiden Christi – Kristusovo

trpljenje

Leier f lajna

langwieriges Leiden – dolgotrajna

Leierer (→ Leierspieler)

bolezen

Leierkasten (→ Leier)

nach langem, schwerem Leiden

619

Leier(kasten)mann (→ Leierspieler) Leinen n platno

leiern – lajnati

Leinenzeug n platnina

Leierspieler m lajnar

Leinpfad (→ Treppelweg)

Leihanstalt f posojilnica,

Leinsame (→ Lein)

sposojevalnica

Leintuch n rjuha

Leihbibliothek f izposojevalnica knjig

(*bukvarnica za izposojanje knjig)

Leinwand f platno (→ Sackleinwand) ◊

(v Ljubljani je izposojevalnico knjig

grobe Leinwand – grobo platno,

leta 1886 ustanovila Hedvika pl.

hodnično platno

Radics-Kaltenbrunner)

die Leinwand bleichen – beliti platno

Leihe f zajem (V 71; G II. 406)

Leinwandhandel m trgovina s

(→ Erbleihe, Erbpachtleihen)

platnom (*platnarija)

leihen (lieh, hat geliehen) – posojati,

Leinweber m tkalec platna

posoditi

Leinweberei (→ Web(er)stuhl)

leihen, sich – izposojati si, izposoditi si Leinweberstuhl m statve Leihhaus (→ Leihanstalt)

leise – 1. rahel 2. tih 3. rahlo 4. tiho L

Leihkauf m najem s kasnejšim

(→ Sprechen)

nakupom s strani najemnika

leisten – storiti, delati, izvršiti

(predmet tako sklenjene kupčije je

(→ Abbitte, Angelöbnis, Angelobung, bil najemniku najprej prepuščen

Beitrag, Bürgschaft, Compagnie,

v najem, po določenem času pa je

Dienst, Eid, Einzahlung, Ersatz,

prešel v njegovo last, pri čemer se je

Fahneneid, Folge, Gegenwehr, plačana najemnina upoštevala pri

Gehorsam, Gelöbnis, Genüge,

kupni ceni)

Genugtuung, Gesellschaft, Gewähr,

Leikauf m pijača oz. pogostitev po

Hand, Heeresfolge, Hilfe, Kaution,

sklenjeni kupčiji ali končanem

Pflichtenangelobung, Robot,

(zlasti gradbenem) delu (*likof)

Satisfaktion, Schadenersatz, Schutz, Unterstützung, Verzicht, Vorschub, Leilach (→ Leilaken)

Vorspann, Widerstand, Zahlung)

Leilaken n rjuha

leisten, sich – privoščiti si

Leim m 1. klej 2. lepilo

Leistenbruch m dimeljska kila

jmdm. auf den Leim gehen – iti

(komu) na limanice, nasesti (komu) Leistung f 1. storitev, učinek, delo (→ Arbeitsleistung, Beistandsleistung,

Leimfabrik f tovarna kleja (v Ljubljani

Beitragsleistung, Gewährleistung,

ust. leta 1883)

Hilfsleistung, Sicherheitsleistung,

Leimsiederei f 1. obrat za izdelovanje

Verzichtleistung) 2. uspeh,

kleja, klejarna (*klejarnica)

dosežek 3. dajatev, davščina,

2. klejarstvo

obveznost (→ Eidesleistung,

Geldleistung, Naturalleistung,

Lein m lan

Präsenzdienstleistung,

leinen – platnen

Vorspannleistung, Zahlungsleistung)

620

Leistungsfähigkeit f 1. zmogljivost

Leninismus m leninizem

2. učinkovitost 3. storilnost

lenken – 1. usmerjati, usmeriti

Leitartikel m uvodni članek, uvodnik

(→ Aufmerksamkeit), voditi 2. voziti

leiten – voditi (*napeljevati) (→ Weg)

Lenker m 1. usmerjevalec, voditelj

Leiter f lestev (*lestva) (→ Folterleiter,

2. voznik

Rettungsleiter, Streckleiter,

Lenz m pomlad (poetično)

Sturmleiter, Wurfleiter)

Lenzing (→ Lenzmonat )

Leiter m 1. vodja, voditelj

(*napeljevalec) (→ Geschäftsleiter,

Lenzmonat m marec, sušec, brezen

Werksleiter) 2. načelnik

Lenztag m pomladni dan

(→ Gauleiter) 3. prevodnik

Leonhard/-i/-ustag m god sv.

Leiterwagen m kmečki voz z lestvi

Lenarta: 6. november

podobnimi stranicami, lojtrnik

»Leoninum« – Sanatorium

Leitfaden m vodilo

»Leoninum« (Laibach) –

Leitgeb m krčmar

Sanatorij »Leoninum« (ljubljansko

»Leonišče«, prva novejša zasebna

Leitmann m 1. voditelj (pri gasilcih)

zdravstvena ustanova, je bilo

2. lestvičar (pri gasilcih)

odprto leta 1894; sanatorij, ki je bil

L

Leitung f 1. vodstvo (*vižanje)

v lasti redovnic Hčera krščanske

(→ Armeeleitung, Heeresleitung,

ljubezni sv. Vincencija Pavelskega

Schriftleitung) 2. napeljava

(usmiljenke), je bil sprva namenjen

(→ Stromleitung, Wasserleitung) ◊

bolnim in onemoglim duhovnikom,

unter der Leitung – pod vodstvom

kasneje pa je sprejemal tudi druge

bolnike)

Leitungsgraben m dovodni jarek,

dovodni kanal (*vodotoč)

Leopoldtag m god sv. Leopolda:





15. november


Leitungswasser n voda iz

vodovodnega sistema

Lepra f gobavost (→ Aussatz)

Leitwährung f vodilna valuta

leprös – gobav

(npr. dolar)

Leprose(r) m gobavec

Lektion f 1. učna enota, lekcija

(→ Aussätzige/r)

2. učbeniška enota, lekcija

Leprosenspital (Laibach) n špital za

3. predavanje 4. poduk, lekcija

gobavce, leprozorij (leta 1280 ga je

5. nastop (→ Probelektion)

v Ljubljani ustanovil nemški viteški

Lektionskatalog m seznam predavanj,

red)

seznam učnih predmetov

Leproserie (→ Leprosenspital)

(*seznam učb)

lernen – učiti se

Lende (→ Lände)

Lerner m učenec

Lende f ledja, križ

Lernmittel n učni pripomoček

lenden (→ landen)

(*samoučilo)

621

Lese f bera (→ Blütenlese, Weinlese) Lesung angenommen. – Zakon je

Leseanstalt f čitalnica (*bravnica)

bil sprejet v tretjem branju.

Lesebibliothek f čitalnica, knjižnica

letal – smrten, letalen

(*bukvarnica)

Lettern pl tiskarske črke

Lesebuch n čitanka, berilo

Lettre f 1. črka 2. pismo 3. pisava

Lesekabinett (→ Leseanstalt)

4. podpis

Leselampe f svetilka za branje

letzt- – zadnji (→ Geleit, Ölung, Ruhe, Ruhestätte, Wille, Willenserklärung,

lesen (las, hat gelesen) – 1. brati

Zug)

(→ Messe, Seelenmesse) 2. trgati,

obirati (→ Weinlese)

letztabgewichen – pretekel

Lesenskundigkeit f sposobnost

letzthin – nedavno

branja ◊

letztjährig – 1. lanskoleten

Nachweis der Lesenskundigkeit –

2. v preteklem letu

dokazilo o sposobnosti branja

letztverflossen (→ letztabgewichen)

Lesensunkundige(r) m analfabet

letztwillig – poslednjevoljen

L

Lesensunkundigkeit f analfabetizem

(→ Anordnung, Disposition,

Lesepult n stojalo za branje

Verfügung, Zuwendung)

Leser m 1. bralec (→ Vorleser)

Leu m lev

2. čitalnik 3. trgalec, obiralec

leuchten – svetiti se, sijati (→ Licht) 4. berač

leuchtend – 1. sveteč, sijoč 2. svetel Lesesaal m čitalnica (*čitavnica,

(→ Vorbild)

bravnica)

Leuchter m 1. svečnik

lese- und schreibunkundig – nepismen

(→ Handleuchter, Tischleuchter)

Leseverein m čitalniško društvo,

2. lestenec (→ Kronleuchter)

bralno društvo

Leuchtgas n plin za razsvetljavo

Leseverein »Čitalnica« (Laibach)

(*razsvetilni plin)

– Bralno društvo »Čitalnica«

(Ljubljana)

Leuchtzeichen n svetlobni znak

Lesezimmer n čitalnica, izba za

leugnen – tajiti, zanikati

branje

Leumund m ugled, glas, reputacija ◊

Lesung f 1. branje 2. obravnava,

guter Leumund – dobro ime, dober

razprava 3. literarno branje

glas

(srečanje s pesnikom ali pisateljem,

schlechter Leumund – slabo ime,

ki bere iz svojih del) ◊

slab glas

geistliche Lesung – meditativno

in üblem Leumund stehen – biti na

branje (branje in premišljevanje

slabem glasu

božje besede, zapisane v Svetem

Leumundszeugnis n nravstveno

pismu)

spričevalo, spričevalo o dobrem

Das Gesetz wurde in dritter

imenu (*spričevalo o reputaciji,

spričevalo o glasu)

622

Leute pl ljudje ◊

Liberalismus m svobodomiselnost,

»arme Leute« – »ubogi ljudje«,

svobodnjaštvo, liberalizem

podložniki, kmetje (G II. 338)

fahrende Leute – potujoči godci,

Liberalität f 1. svobodomiselnost

vagabundi, čarovniki, berači itd.

2. radodarnost

(v srednjem veku)

Libertät f svoboda

gemeine Leute – ljudje nizkega

Libertin m razuzdanec, libertin

stanu, navadni ljudje, preprosti ljudje

(G II. 338)

Libertinage f 1. svobodomiselnost,

etwas kommt unter die Leute –

libertinizem 2. razvrat, razuzdanost

nekaj se zve

Libertinismus (→ Libertinage)

Leutnant m poročnik

licht – 1. svetel, jasen (→ Auge,

(*lajtnant) (→ Capitain-

lichtblau, Tag, Zimmer) 2. bister Leutnant, Fregattenleutnant,

(→ Verstand) 3. odprt (→ Bahn) ◊

Linienschiffsleutnant, Oberleutnant,

das Lichte im Walde – goljava,

Oberstleutnant, Unterleutnant)

posek v gozdu

leutselig – prijazen, priljuden

im Lichten – v razmaku …

notranjega premera

Leutseligkeit f prijaznost, priljudnost

Die Spurweite der zu erbauenden

L

Levante f Levant (dežele ob vzhodnih

Eisenbahn soll einen Meter im

obalah Sredozemskega morja)

Lichten der Schienen betragen. –

Levit m levit

Notranji premer med tračnicama

bodoče železnice naj znaša en

leviter – lahko

meter. (*bodi en meter luči)

Lexikon n besednjak, slovar

Licht n 1. svetloba (→ Mondlicht,

l. f. = landesfürstlich

Oberlicht, Tageslicht) 2. luč, svetilka: (→ landesfürstlich)

(→ Auerlicht, Glühlicht, Nachtlicht,

Spänlicht, Spannlicht, Windlicht)

lfd. = laufend (→ laufend)

3. sveča 4. ogenj ◊

Liaison f 1. zveza 2. ljubezensko razmerje elektrisches Licht – električna

Libell n 1. libel (V 336, 348) (sklepi svetloba

odbornih zborov v Augsburgu 1510

Ewiges Licht/stets brennendes Licht

in Innsbrucku 1518) 2. zapis v

– večna luč

obliki knjige, libel (→ Schätzlibell)

freies Licht – 1. odprta luč (luč brez

3. sramotilni spis

laterne, npr. baklja) 2. brezplačna luč

(*prosta luč) (npr. za plinarja mestne

Libellist m pisec sramotilnega spisa,

plinarne v Ljubljani)

paskvilant

Holz und Licht – les za kurjavo in

Libera f molitev za rajne

sveče za razsvetljavo (*kurjava in

liberal – svobodomiseln, svobodnjaški,

svečava)

liberalen (→ Partei)

offenes Licht – luč brez laterne

(→ Spanlicht, Spannlicht)

Liberalisierung f sprostitev, odprava,

bei anbrechendem Licht – ob zarji,

liberalizacija

ob svitu, ko napoči dan

623

das Licht der Welt erblicken –

Lichtgeld n denar za sveče, denar za

zagledati luč sveta, roditi se

razsvetljavo

etwas ans Licht bringen/holen/

zerren/ziehen – razodeti (kaj)

Lichtgießer m svečar

ans Licht kommen – priti na dan

Lichtgießerei f svečarstvo

bei Licht besehen/betrachtet –

Lichthof m dvorišče z vrhnjo svetlobo

natančno gledano

jmdn. hinters Licht führen – goljufati Lichtholz n les za luč (*lučnik, (koga), varati (koga)

lučevina), les za trske (*terskovec)

in (ein) falsches/schiefes/schlechtes/

Lichtmacher m svečar

ungünstiges Licht geraten/kommen Lichtmesse (Lichtmeß) f svečnica

– pokazati se v slabi luči

jmdn./etwas ins rechte Licht rücken/ Lichtpunkt m svetla točka setzen/stellen – prikazati (koga/kaj) v Licht(putz)schere f utrinjač (škarjam ugodni luči

podobna naprava za prirezovanje

jmdn./etwas in ein zweifelhaftes

zoglenelega dela stenja pri sveči)

Licht rücken – prikazati (koga/kaj) v lichtscheu – 1. boječ se svetlobe dvomljivi luči

(*svetlobežen) 2. potuhnjen,

ein klares Licht über etwas verbreiten

L

poniglav

– natančno predstaviti (kaj) (*na

tanko razodevati)

Lichtschirm m senčnik

Gott sprach: es werde Licht, und

Lichtspielhaus (→ Lichtspieltheater)

es ward Licht. – Bog je rekel: Bodi

Lichtspieltheater n kinematograf

svetloba, in svetloba je bila.

(→ Kinematographen-Theater)

Das ewige Licht leuchte ihm! –

Sveti mu večna luč!

Licht- und Schattenseiten pl svetle in

temne strani, svetle in temne plati

licht- – svetlo- (npr. lichtblau –

svetloplav)

Lichtung f 1. razsvetljenje 2. jasa

Lichtbild n 1. slika 2. diapozitiv

Lichtweite f svetlobna širina

Lichtbildervortrag m predavanje z

Lichtzieher (→ Lichtmacher)

diapozitivi

licitando (→ veräußern, verkaufen)

lichtblau – svetlomoder

Lidlohn (→ Liedlohn)

Lichtbruder (→ Illuminat)

Liebden! – Euer Liebden! –

Lichtdruck m svetlotisk

Preljubeznivi!

Lichte(s) (→ licht)

Liebe f ljubezen ◊

Liebe und Treue der Völker für

lichten – 1. razsvetliti 2. izprazniti

das angestammte Haus Habsburg

3. razredčiti, redčiti

– ljubezen in zvestoba ljudstev do

»Lichtenthurn« (→ Asyl)

dedne habsburške dinastije

Lichterträger m pogrebec, ki nosi

käufliche Liebe – prostitucija

svečo (*svetilec)

landesväterliche Liebe – vladarjeva

ljubezen do dežele

Liebe fassen – vzljubiti

624

Liebelei f ljubimkanje

liebster (liebste, liebstes) – predragi

lieben – ljubiti

(predraga, predrago), najljubši

(najljubša, najljubše), najdražji

liebenswürdig – ljubezniv

(najdražja, najdražje) ◊

Liebenswürdigkeit f ljubeznivost

Mein liebster Freund! – Predragi

lieber (liebe, liebes) – ljubi, (ljuba,

prijatelj!

ljubo), dragi (draga, drago) ◊

Lied n pesem (→ Grablied, Hetzlied,

Mein lieber Freund! – Dragi

Schlummerlied, Trauerlied, Trutzlied)

prijatelj!

liederlich – zanikrn, nemaren

Liebesantrag m ljubezenska izpoved ◊

(→ Herumziehen, Lebenswandel,

jmdm. Liebesanträge machen –

Weibsperson)

izreči (komu) svojo ljubezen

Liederlichkeit f zanikrnost, nemarnost

Liebesbeziehung f ljubezensko

Liedertafel f 1. pevska družba

razmerje

2. pevsko društvo (npr. ljubljanski

Liebeserklärung (→ Liebesantrag)

nemški »liedertaflerji«/Laibacher

Liebesgabe f milodar

Liedertafel) 3. pevska prireditev

Liebesheirat f poroka iz ljubezni

Liedlohn m zaslužek, mezda, plačilo

L

(v nasprotju razumsko poroko

(služinčadi/poslov)

(Vernunftheirat))

Lieferant m dobavitelj, oskrbovalec

Liebestrank m ljubezenski napoj

(*založnik, zakladavec, zalagavec,

previdnik), liferant (→ Hoflieferant)

Liebesverhältnis n ljubezensko

razmerje

Liefergeld n oskrbnina

Liebhaber m 1. ljubimec (*ljubovnik) liefern – dostaviti (komu kaj), založiti 2. ljubitelj, amater

(koga) s (čim), poslati (komu kaj)

(→ Jagdliebhaber)

(→ Nachweis)

3. zainteresiranec, interesent

liefern, sich – spopasti se

(→ Kaufliebhaber)

(→ Kampf, Schlacht)

Liebhaberei f ljubiteljstvo

Lieferschein m dobavnica

Liebhaberin f 1. ljubimka

Lieferung f 1. oskrba (z živili),

(*ljubovnica) 2. ljubiteljica,

oskrbovanje (*zakladanje) 2. dobava,

amaterka

dostava, pošiljka 3. zvezek, številka

Liebhabertheater n ljubiteljsko

Lieferungsausschreibung f razpis za

gledališče, amatersko gledališče

dobavo

liebkosen – ljubkovati

Lieferungslustige(r) (→ Lieferant)

Liebkosung f ljubkovanje

liegen (lag, hat/ist gelegen) – ležati

Liebling m ljubljenec, ljubljenček

(→ Anker, Beschuß, brach, Garnison, Grund, Hand, Herz, Hinterhalt, Lieblings- – najljubši …

Lauer, Posten, Scheidung, Schutt,

liebreich – z ljubeznijo, ljubeznivo

Sterbebett, Sterben, Streit, Tag, Zug) ◊

Es liegt daran, daß … – Vzrok je v

625

tem, da …

Linie f 1. črta, vrsta, linija (→ Zollinie)

Es liegt mir viel daran, daß … –

2. bojna črta (→ Demarkationslinie,

Veliko mi je do tega, da …

Feuerlinie, Frontlinie, Gefechtslinie, liegend – ležeč (→ Gut, Grund, Sache,

Schlachtlinie, Schußlinie,

Vermögen)

Schützenlinie, Schwarmlinie,

Sperrlinie, Trennungslinie,

Liegenschaft f 1. nepremičnina

Verbindungslinie, Verteidigungslinie,

2. kmetijska posest

Wehrlinie) 3. črtica (stara avstrijska

Liegenschaftsfeilbietung f dražba

dolžinska mera: 1 črtica = 12 točk =

nepremičnin

2,19 mm – okrajšava: ’’)

freiwillige gerichtliche

4. mestna meja (*mestna linija)

Liegenschaftsfeilbietung –

(→ Linienamt, Ort/geschlossene

prostovoljna sodna dražba

Orte/Städte, Pflastermaut) 5. redna

nepremičnin

vojska 6. rodbinska veja (potomstvo

Liegerstatt (→ Liegerstätte)

v zaporedni vrsti) 7. trasa (cestna

trasa, železniška trasa)

Liegerstätte f ležišče (*ležiše)

(→ Bahnlinie) ◊

Lieutenant (→ Leutnant)

absteigende Linie – navzdolnja

L

liieren – povezati

(sorodstvena) vrsta

aufsteigende Linie – navzgornja

Limbus m predpekel, limb

(sorodstvena) vrsta

Limes m utrjen obmejni pas, limes ◊

in gerader Linie verwandt sein –

limes Romanus – utrjeni obmejni

biti v sorodu po premi vrsti

pas starih Rimljanov med Renom

die Linie halten – držati bojno črto

in Donavo (sezidan kot obramba

in männlicher Linie aussterben –

proti Germanom)

izumreti v moški liniji

limitieren – določiti, omejiti, limitirati Linienamt n mitninski urad (ob cesti, Limitierung f določitev, omejitev,

ki je vodila v mesto), cestninski

limitiranje

urad (*mestnomejna colnija)

(→ Ort/geschlossene Orte/Städte)

Limitopreis m določena cena,

omejena cena, limitirana cena

Liniendienst m služba v redni vojski

(*linejna služba) ◊

Linde f lipa (→ Dorflinde)

einjähriger freiwilliger

lindern – olajševati, olajšati, lajšati,

Liniendienst – enoletno

ublažiti, blažiti, omiliti

prostovoljno služenje v redni

lindernd – olajševalen (→ Umstand),

vojski (*enoletna prostovoljna

blažilen

linejna služba) (→ Präsenzdienst)

Linderung f olajšava, ublažitev,

Linieninfanterie f redna pehota

blažitev, omilitev

(*linejna pehota)

Linderungsumstände pl olajševalne

Linienschiff n 1. linijska ladja (ladja,

okoliščine

ki vozi na stalni progi in po

stalnem voznem redu) 2. linijska

Lineal n ravnilo

bojna ladja (oznaka za velike bojne

626

ladje od 17. do začetka 20. stoletja;

(zlasti iz političnih razlogov),

med bitko so prvotno vozile ena za

likvidirati

drugo v razoru (Kiellinie))

Liquidierung (→ Liquidation)

Linienschiffahrt f linijska plovba

(plovba na stalni progi in po

Liquidität f plačilna sposobnost,

stalnem voznem redu)

likvidnost

Linienschiffskapitän m linijski

List f zvijača, zvijačnost, prevara

kapitan (po stopnji enak

(→ Arglist, Hinterlist)

polkovniku)

Liste f seznam, imenik, spisek,

Linienschiffsleutnant m linijski

zaznamek (→ Advokatenliste,

poročnik (po stopnji enak stotniku)

Assentliste, Conduitenliste, Hausliste,

Jahrgangslisten, Konduitenliste,

Linienteilung f (sorodstvena) delitev

Kurliste, Losungsliste, Namensliste, po kolenih

Nominalliste, Präsenzliste, Preisliste, Linientruppen pl redna vojska

Qualifikationsliste, Stellungsliste,

Verlustenliste, Wählerliste,

Linke f 1. leva roka, levica 2. levo

Wohnungsliste)

usmerjene stranke, politična levica

Litanei f litanije

links – levo (→ Hand)

L

Links! – Na levo! (vojaško povelje) Literat m pisatelj, pesnik, literat

linkslastig – izrazito levo usmerjen,

Literator (→ Literat)

levičarski

Litfaßsäule f oglasni steber

Linnen n platno

Lithograph m kamnopisec, litograf

Linnenzeug (→ Leinenzeug)

Litorale n primorje

Liquidant m tožeči upnik

Liturgie f bogoslužje, cerkveni obred,

Liquidat m toženi upnik

liturgija

Liquidation f 1. poravnava, plačilo,

Livree f livreja

likvidacija 2. pregled stanja

Livreebediente(r) m služabnik v

blagajne, likvidacija 3. ukinitev,

livreji, lakaj

razpustitev, likvidacija 4. usmrtitev

(zlasti iz političnih razlogov),

livriert – oblečen v livrejo, livriran

likvidacija

(služabnik, portir, šofer)

Liquidator m 1. pooblaščena oseba

Lizentiat (→ Lizenziat)

za izračun terjatev (za likvidacijo),

Lizenz f 1. dovoljenje, pravica

likvidator 2. ubijalec (po naročilu),

(*dovolilo, dopustilo, dovolilni list,

likvidator

dopustni list, dopuščenje), licenca

liquidieren – 1. poravnati, plačati,

2. spregled

likvidirati (→ Schuld) 2. pregledati Lizenzgebühr f licenčnina stanje blagajne, likvidirati

(*dopustnina)

(→ Kasse) 3. ukiniti, razpustiti,

Lizenziat m 1. srednjeveški akademski

likvidirati (→ Verein) 4. usmrtiti

naziv med bakalavreatom in

627

doktorjem, licenciat 2. nosilec

lobenswürdig – hvalevreden

akademskega naziva med

bakalavreatom in doktorjem,

Lobgedicht n pesem hvalnica

licenciat

(*hvalna pesem)

lizenzieren – izdati dovoljenje (*izdati Lobgeld n primščina (posebna dajatev ob dovolilo/dopustilo), izdati licenco,

nastopu novega zemljiškega gospoda)

licencirati

(G II. 250)

Lizenzschein m dovolilnica (npr. za

löbl. = löblich (→ löblich)

javno prireditev) (*dopustilni list,

löblich – 1. slaven (→ Gedächtnis,

dopustni list)

Vorfahr) 2. slavni (v nagovoru)

Lizenzzettel (→ Lizenzschein)

(→ Stadtmagistrat) 3. hvalevreden

Lizitant m dražbenik, dražitelj

Lobmesse f zahvalna maša

Lizitation f dražba, licitacija

Lobrede f hvalnica

(→ Minuendo-Licitation) ◊

Localie f manjša samostojna župnija

freiwillige öffentliche Lizitation –

(*podfara, mala fara), lokalija (H

prostovoljna javna dražba

49) (v Avstriji je lokalije vpeljal

mündliche Lizitation – ustna dražba

cesar Jožef II.)

L

Lizitationslustige(r) m

Localien-Kirche f cerkev v lokaliji

zaniteresiranec za licitacijo,

(→ Localie)

interesent za licitacijo

Localist m duhovnik, ki je služboval

Lizitationsverhandlung f dražbena

na manjši samostojni župniji

razprava

(lokaliji), lokalist (→ Lokalie)

Lizitationsweg – im öffentlichen

Loch n 1. luknja (→ Saugloch,

Lizitationswege – na javni dražbi

Schlupfloch) 2. votlina, jama 3. slabo (*potom javne dražbe)

stanovanje, neprimerno stanovanje,

lizitieren – prodajati na dražbi, licitirati

luknja

l. J. = laufenden Jahres – tekočega leta locken – 1. vabiti, privabiti (→ Falle) 2. kodrati

Lkw = Lastkraftwagen

(→ Lastkraftwagen)

locker – 1. majav 2. rahel 3. sproščen 4. ohlapen

l. M. = laufenden Monats – tekočega

meseca

lockern – 1. sprostiti 2. zrahljati

3. popustiti 4. omiliti

LO = Leopold-Orden (→ Orden)

Lockspitzel m provokator

Lob n hvala, pohvala, slava ◊

jmdm. Lob spenden/zollen –

Lockvogel m vabnik (ptica kot vaba

pohvaliti (koga)

pri lovu na ptice) (→ Vogelherd)

voll des Lobes sein – biti poln

loco – in loco – na kraju, na mestu

hvale, zelo hvaliti

Locobrief m krajevno pismo (*krajno

loben – hvaliti (→ Gott)

pismo)

lobenswert (→ lobenswürdig)

Locotransport m krajevni promet

628

Locus m kraj, mesto

Lohnbewegung f boj za zvišanje plač,

Loden m loden (volnena tkanina za

mezdno gibanje

uniforme, lovske obleke)

Lohndiener m sluga

Löffel m žlica (→ Kochlöffel)

lohnen – 1. plačati, povrniti (→ Gott) Löffelmacher m izdelovalec žlic, žličar

2. izplačati se

(→ Holzlöffelmacher)

Lohnkampf m boj za zvišanje plač,

Loge f 1. loža (v gledališču)

mezdni boj

(→ Logenmieter, Privatlogenbesitzer) Lohnkutscher m najemni kočijaž 2. prostozidarska loža

(*najemščik, najemščak)

(→ Freimaurerloge) ◊

eine gut situierte Loge – na

Lohnmühle f mlin, ki melje za plačilo

ugodnem mestu situirana loža

(*kmetski mlin)

halbe Loge – polloža

Lohnpolitik f plačna politika

Logement n stanovanje, prebivališče

Lohnschnitterin f najemna žanjica

Logenbesitzer m imetnik lože

Lohnsteuer f davek od plače

(→ Privatlogenbesitzer)

Lohnstopp m administrativna

Logenmieter m najemnik lože

prepoved zviševanja plač

L

(→ Theater) ◊

Lohntüte f plačilna koverta

Logenmieter für gerade Tage –

najemniki lož za parne dneve

Löhnung f plačilo, mezda

Logenmieter für ungerade Tage –

(→ Gratislöhnung, Monatslöhnung)

najemniki lož za neparne dneve

Lohnverhältnis n mezdno razmerje

logieren – 1. stanovati, bivati, ložirati Lokal n prostor (*prostorišče) 2. nastaniti (koga), vzeti (koga) pod

(→ Amtslokal), mesto, lokal

streho, ložirati

(→ Assentlokal, Gassenlokal,

Logis (→ Logement)

Geschäftslokal, Gewerbelokal,

Stammlokal, Verkaufslokal,

Lohe f čreslo, čreslovo strojilo

Wahllokal)

(smrekovo oz. hrastovo lubje za

strojenje)

Lokalaugenschein m ogled na kraju

samem (*ogled na lici mesta)

Lohgärber (→ Rotgerber)

Lokalbahn f lokalna železnica (npr.

Lohgerber (→ Rotgerber)

Ljubljana–Vrhnika) (→ Bahn/

Lohn m 1. plača, plačilo

Bahnen niederer Ordnung)

(→ Arbeitslohn, Botenlohn,

Lokalbehörden pl lokalna oblastva

Finderlohn, Macherlohn,

(H 24, 25, 44, 47, 60-62)

Säumerlohn, Stücklohn, Trägerlohn)

2. zaslužek, mezda, dnina

Lokalfahrt f krajevna vožnja (*krajna

(→ Accordlohn, Tag(e) lohn)

vožnja)

Lohnarbeit f mezdno delo

Lokalgefecht n lokalni boj

Lohnarbeiter m mezdni delavec

lokalisieren – 1. določiti kraj, locirati

(*delavec za mezdo, najemnik,

2. razvrstiti 3. omejiti, lokalizirati

dninar)

(→ Feuer)

629

Lokalitäten pl prostori

Was ist los? – Kaj se je zgodilo?

Lokalkaplaneien pl lokalne kaplanije

Los! – Začnimo!/Gremo!/Zdaj!

(H 49) (→ Lokalie)

(na štartu)

Lokalkenntnis n poznavanje kraja ◊

Los n 1. srečka (*loz) 2. usoda 3. del, Lokalkenntnis haben – poznati

delež

kraj, poznati krajevne razmere

Losbriefe pl oprostilna pisma (G II. 350) Lokalkommissär m krajevni komisar löschen1 – 1. gasiti, pogasiti (→ Feuer)

(*krajni komisar)

2. izbrisati (→ Hypothek) 3. izkrcati

Lokal-Polizei f mestna policija

(tovor)

(*mestno policijstvo) (→ Polizei)

löschen² (losch, ist geloschen) –

Lokalsänderung f selitev lokala

ugasniti (→ erlöschen)

Lokalstatut n lokalni statut (H 26)

Löschgerät (→ Löschrequisiten)

Lokalveränderung f preselitev

Löschhorn n gasilnik (naprava za

lokala

ugašanje sveč)

Lokalverein m krajevno društvo

Löschhütchen (→ Löschhorn)

(*krajno društvo)

Löschnapf (→ Löschhorn)

L

Lokalzug m lokalni vlak

Löschrequisiten pl gasilno orodje

Lokalzulage f krajevni priklad, lokalni Löschtrain m skupina gasilnih vozil priklad

Löschung f 1. gašenje 2. izbris

Lokomotive f lokomotiva

(→ Firmenlöschung) ◊

(*lukamatija)

Eintragung der Löschung – vpis

Lokomotiveisenbahn f lokomotivna

izbrisa

železnica

Einverleibung der Löschung –

vknjižba izbrisa

Lokomotivführer m strojevodja

grundbücherliche Löschung –

(*vodnik hlapona)

zemljiškoknjižni izbris

Lokomotivheizer m kurjač na

Löschungsquittung f izbrisna pobotnica

lokomotivi

Löschwesen n gašenje

Lokus (→ Locus)

Löschzug (→ Löschtrain)

Lombard m/n 1. zastavljalnica

2. zastavni listek

Lösegeld n odkupnina

(*odkupščina, odkupšina)

Lombardei f Lombardija

losen – žrebati

Lord m lord

Losen n žrebanje

Lordschaft f lordovstvo

(*srečkanje, vzdigovanje)

Lorgnette f kukalo, lornjet

lösen – 1. rešiti, uganiti 2. kupiti

lorgnettieren – opazovati s kukalom

(→ Karte) 3. odkupiti 4. sprožiti,

los – prost, rešen, svoboden ◊

ustreliti (→ Kanone) 5. prodati

los und ledig – neovirano

6. razdreti (pogodbo, zaroko)

630

losgehen – 1. začeti 2. napasti ◊

des Wehrgesetzes c. kr. deželnega

Der Dieb ging gegen den

predsednika za Kranjsko z dne 21.

Sicherheitswachtmann los. – Tat je

julija 1869: »Žrebanje ima namen,

napadel stražnika.

določiti red, po kterem se nabiranci

Loskauf m odkup ◊

v svojih starostnih razredih

Loskauf von Gefangenen – odkup

uvrščajo v stojno vojsko (pomorsko

ujetnikov

vojaštvo), delé v nadomestno

reservo ali pa v deželno brambo.«)

loskaufen – odkupiti

2. geslo (tudi razpoznavni znak v

loskaufen, sich – odkupiti se

vojski) 3. (dnevni) izkupiček

Verzeichnis jener Wohltäter, die

Lösung f 1. rešitev 2. nakup 3. odkup

sich zugunsten des Laibacher

4. sprožitev (→ Feuerlösung)

Armenfondes von den üblichen

5. prodaja 6. razdor (pogodbe,

Besuchen am Neujahrstage

poroke) 7. raztopina

losgekauft haben. – Seznam tistih

Lösung eines Billets – nakup

dobrotnikov, ki so se v korist

vstopnice

ljubljanskega ubožnega zaklada

odkupili od običajnih novoletnih

Losungsliste f žrebni imenik

obiskov. (→ Gratulations-

(→ Losung)

L

Enthebungskarten)

Losungswort n geslo, parola

Loslassungsgebühren pl izpustnine

Losungszettel m žrebni listek

(G II. 348)

(→ Losung)

Loslösung f odcepitev

Losverein m *srečkalno društvo

Losreihe f žrebna vrsta, žrebni red

Nationaler Losverein »Nada« –

(→ Losung)

Narodno srečkalno društvo »Nada«

(ust. leta 1905 v Ljubljani)

lossagen, sich – odpovedati se (čemu),

odreči se (čemu)

Los-von-Rom-Bewegung f Gibanje

»Proč od Rima!« (gibanje za

losschlagen – 1. odbiti 2. prodati

izstop iz rimokatoliške cerkve,

lossprechen – 1. odvezati, oprostiti

povezano zlasti z državnozborskim

2. odpustiti vajenca (po uspešno

poslancem Schönererjem in

končani vajeniški učni dobi)

nacionalnimi boji ob koncu 19.

Lossprechung f odveza, oprostitev

stoletja)

Lostag m odločilni dan (po starem

loswerden – znebiti se (koga/česa)

ljudskem izročilu odločilni dan pri loszählen (→ lossprechen) napovedovanju vremena)

Loszählung (→ Lossprechung)

Lostrennung f odcepitev, ločitev

Lot n 1. svinec (*kalamir) 2. lot (stara Los- und Lediglassung f oprostitev

avstrijska utežna mera: 1 lot = 4

Losung f 1. žrebanje (nabornikov)

kvintiči/kvinteljci = 17,5 g)

(*lozanje, srečkanje, ždrebanje)

Lotse m pilot

( Poduk za izpeljavo brambene

postave / Instruktion zur Ausführung

631

Lotterie f loterija (→ Effektenlotterie, aus der Luft gegriffen – izmišljen,

Geldlotterie, Juxlotterie,

iz trte izvit

Klassenlotterie, Warenlotterie)

seiner Freude (seinem Zorn) Luft

Lotterieanlehen – städtisches

machen – dati duška svojemu

Lotterie-Anlehen (Stadtmagistrat

veselju (svoji jezi)

Laibach) n *zaklad loterijskega

in die Luft sprengen – razstreliti

posojila (Mestni magistrat

jmdn. an die Luft setzen – postaviti

Ljubljana) (→ Jahresrechnung)

(koga) pred vrata (*postaviti na

zrak)

Lotterieinspektor m loterijski inšpektor

(H 36)

Luftabwehr f protiletalska obramba

Lotto-Collectant m loterijski

Luftangriff m zračni napad

nabiralec

Luftaufklärung f zračno izvidništvo,

Lotto-Collectur f loterijsko nabirališče

zračno izvidovanje

Löwe m lev

Luftbad n zračna kopel (*kopelj v zraku)

Loyalität f vdanost, lojalnost

Luftcurort m klimatsko zdravilišče

(*zračno zdravilišče)

Loyalitätsadresse f vdanostna adresa

L

Luftfahrt f letalski promet

Loyalitätskundgebung f vdanostna

manifestacija

Luftkämpfe pl zračni boji

LPG = landwirtschaftliche

Luftkrieg m vojna v zraku

Produktionsgenossenschaft f

Luftröhre f sapnik

kmetijska zadruga (v NDR)

Luftröhrenentzündung f vnetje sapnika

L. Pr. = Landespräsidium

(→ Landespräsidium)

Luftröhrenkatarrh

(→ Luftröhrenentzündung)

l. s. = loco sigilli – mesto pečata

Luftschacht m zračnik (*zračni

Lth. = Loth (→ Lot/utežna mera)

preduh)

Lucastag m god sv. Luke: 18. oktober

Luftschiff n zrakoplov

Luchs m ris (*bistrovid)

Luftschutz m protiletalska obramba,

Luciatag m god sv. Lucije:

protiletalska zaščita





13. december


Luftschutzbunker m protiletalski

lucid – 1. svetel, jasen, bleščeč 2. bister bunker

Lücke f 1. luknja 2. vrzel ◊

Luftschutzkeller m protiletalsko

eine Lücke ausfüllen – zapolniti

zaklonišče

vrzel

Luftspiegelung f zračni privid, fata

Lücken reißen – odpreti vrzeli

morgana

Lückenbüßer m mašilo

Luftstreitkräfte pl zračne bojne sile,

Luderleben n razuzdano življenje

bojno letalstvo (→ Luftwaffe)

Luft f zrak ◊

Luftstützpunkt m letalsko oporišče,

Luft schöpfen – zajeti zrak

letalska baza

632

Luftwaffe f vojaško letalstvo, bojno Lungenseuche f pljučna kuga (pri

letalstvo

goveji živini)

Lüge f laž ◊

Lungentuberkulose f pljučna

Ausstreuung von Lügen –

tuberkuloza

razširjanje laži

blanke Lüge – čista laž

Lungenwassersucht f pljučna vodenica,

Lügen ausstreuen – razširjati laži

pljučni edem (oedema pulmonum)

lügen (log, hat gelogen) – lagati

Lungerei f postopanje

lügenhaft – lažniv (→ Verheißung)

Lungerer m postopač, lenuh

Lügner m lažnivec

lungern – postopati, lenariti

lugubre – žalosten

Lunte f vžigalna vrvica, lunta

lukrativ – 1. donosen, dobičkonosen,

Lust f 1. zadovoljstvo, ugodje 2. veselje lukrativen 2. obetaven, atraktiven

do (česa) (→ Ehelust, Erfahrlust,

Eßlust, Heiratslust, Kampflust,

lukrieren – ustvariti dobiček, zaslužiti

Reiselust, Schaffenskunst, Schaulust, Lump m malopridnež, falot, capin

Sensationslust, Wißlust) 3. poželenje,

pohota (→ Wollust) 4. mikavnost,

Lumpen m cunja

ljubkost ◊

L

Lumpensammler m cunjar

fleischliche Lüste – meseno

Lumperei f hudobija

poželenje, telesno poželenje

(*mesene želje, telesne želje)

Lunge f pljuča

Lustbarkeit f 1. zabava, veselje,

Lungenblutsturz m izliv krvi v

kratkočasje 2. veselica 3. mikavnost,

pljučih

privlačnost ◊

Lungenblutung f pljučna krvavitev

treffliche Lustbarkeit des Schlosses

Lungenbrand m pljučna gangrena

– velika mikavnost gradu, velika

privlačnost gradu

Lungenentzündung f pljučnica

(pneumonia)

Lustbarkeitsabgabe f *veselični

davek (*veselični davek je v letih

Lungenfieber n sušica

1917 in 1918 pobirala mestna

Lungenkatarrh m kataralno pljučno

občina ljubljanska, in sicer v prid

vnetje, pljučni katar

mestnemu ubožnemu skladu)

Lungenlähmung f ohromitev pljuč

Lustdirne f pohotnica, hotnica,

(*otrpnenje pljuč), odpoved pljuč,

nečistnica

pljučni infarkt

Luster m lestenec

Lungenödem n pljučni edem

Lüsterlampe f lestenčna svetilka,

Lungen(schwind)sucht f sušica

lestenec

(*pljučna sušica, prsna sušica),

lüstern – 1. poželjiv, lakomen

jetika, tuberkuloza (tuberculosis)

2. pohoten

lungen(schwind)süchtig – sušičen,

Lüsternheit f 1. poželjivost,

jetičen, tuberkulozen

lakomnost 2. pohotnost

633

Lustfahrt f 1. vožnja za zabavo, Lustreise f potovanje za zabavo

zabavna vožnja, vožnja za kratek

čas (*razveselivna pot), izlet

lustrieren – 1. osvetliti, pregledati

2. sprevod vozov (npr. v pustnem

2. lustrirati (preverjati delovanje

času) (→ Corso-Fahrt)

pripadnikov nekdanjega

komunističnega političnega sistema

Lustgang m sprehod

z namenom, da se jih odstrani z

(*izprehod, šetnja)

aktualnih vodilnih položajev)

Lustgänger m sprehajalec

Lustrum n petletje (*petoletje)

(*izprehajalec, šetavec)

Lustschloß n gradič (za zabavo)

Lustgarten m vrt za sprehod, vrt za

zabavo ◊

Lustseuche f sifilis (*sramna kuga,

Lust- und Ziergarten – vrt za

sramna bolezen, francozi) (lues)

zabavo in v okras

Lustspiel n veseloigra (*vesela igra,

Lusthaus n 1. senčnica (paviljonu

šaloigra), komedija

podobna vrtna hišica), lopa, uta

lusttragend – zainteresiran

(→ Laube) 2. javna hiša

Lusttragende(r) m zainteresiranec,

Lusthäusl – Garten mit Lusthäusl –

interesent

L

vrt z vrtno hišico (uto)

lustvoll – prijeten, lep

Lustheirat f (stanu neprimerna)

Lustwald m gaj, log

poroka iz ljubezni (v nasprotju z

razumsko poroko (Vernunftheirat)) lustwandeln – sprehajati se lustig – 1. vesel (→ Compagnie, Kerl,

Lustwandler m sprehajalec

Partie), dobre volje, židane volje

Lustzug m »zabavni vlak« (npr.

2. lep, mikaven, ljubek, prisrčen

izletniški vlak, ki je vozil od 19.

Lustigmacher m veseljak, šaljivec,

maja 1850 do 1. oktobra 1851 med

burkež

Ljubljano in Litijo in obratno, in

sicer ob nedeljah in praznikih in le

Lustjagd f 1. lov za zabavo (*lov za

ob lepem vremenu)

kratek čas) 2. osebno opravljanje

lova (G I. 484, 485)

Lutheraner m luteranec

Lustkrankheit f sifilis (*sramna kuga, Lutheranerin f luteranka sramna bolezen, francozi) (lues)

Luthertum n luteranstvo

Lustlager n tabor za zabavo, tabor za

LW = Landwehr (→ Landwehr)

kratek čas

Lw. = Landeswährung

Lüstling m pohotnež

(→ Landeswährung)

Lustmord m umor iz pohotnosti,

Lyzeum n licej (licej je predstavljal

seksualni umor

nekakšen vmesni člen med

Lustration f 1. osvetlitev, pregled

gimnazijo in univerzo; medtem

2. politična čistka, lustracija

ko so bile univerze usmerjene

v znanstveno delo, so se liceji

Lustre m/n blišč, sijaj

posvečali predvsem izobraževanju

634

za poklicno prakso) ◊

K. k. Lyzeum in Laibach – C. kr.

licej v Ljubljani (leta 1791

ustanovljeni licej je imel tri

študijske smeri: filozofsko, teološko

in mediko-kirurško)

Franz Josef I. städtisches

Mädchenlyzeum in Laibach –

Fran Josipov mestni dekliški licej

v Ljubljani (leta 1896 ustanovljena

Višja dekliška šola / Städtische

höhere Mädchenschule se je leta

1905 preoblikovala v šestrazredni

licej)

L

635

M

m. = minderjährig (→ minderjährig) Stimmung, Strich, teilhaftig, Tisch, M. = Monsieur (→ Monsieur)

Überschlag, Unterschied, untüchtig,

urbar, verdient, Vergnügen, Versuch,

M. A. = Magister Artium m magister

vertraut, Vorstellung, Wahrnehmung,

MA = Mittelalter (→ Mittelalter)

Wanderung, Wetter, zugänglich,

Maat. = Magistrat (→ Magistrat)

Zugeständnis, Zusage)

Macadam m 1. drobljen gramoz,

machen, sich – 1. začeti s (čim)

makadam 2. makadamska cesta

(→ Arbeit, Werk) 2. narediti se

(→ Eigen, schuldig, straffällig,

macadamisieren – zgraditi cesto

unsichtig, verbindlich)

z nasipanjem in valjanjem

drobljenega gramoza,

Machenschaften pl spletke,

makadamizirati

spletkarjenje, mahinacije

Mache f 1. delo 2. doseganje vpliva z

Macher m 1. povzročitelj, storitelj

nepoštenimi sredstvi

2. izdelovalec (→ Holzlöffelmacher,

(→ Meinungsmache, Sensationsmache,

Hutmacher, Kleidermacher,

Stimmungsmache)

Löffelmacher, Parapluiemacher,

Mannkleidermacher,

machen – narediti, početi (→ Abstrich,

Matratzenmacher, Papiermacher,

abwendig, Andeutung, Anforderung,

Perückenmacher, Rademacher,

Angabe, anhängig, anheischig,

Regenschirmmacher, Reitmacher,

ansässig, Anschlag, Anstalt, Anstand, Schintelmacher, Sesselmacher

M

Anstrengung, Ansuchen, Anzeige,

Stellmacher, Stuhlmacher)

Aufsehen, Aufwartung, Ausfall,

Ausflug, Ausführungen, Avance,

Macherei f mečkanje, slabo delo

Bankrott, Bein, Bewegung, Blut,

Macherlohn m plačilo za delo

Buckerl, Compliment, Cour, Dienst, Machiavellismus m makiavelizem

dingfest, Effekt, Ehre, eigen, Eindruck,

einrückend, Eintrag, erbötig, Erhebung, Machination f zvijača, spletka, Ernst, ersichtlich, Feldzug, flüchtig, mahinacija

flüssig, Freude, Front, fündig, Garaus, Machstück (→ Machwerk) Gebrauch, Gefangene(r), geltend,

Gelübde, glaubhaft, Halt, Händel, Macht f 1. moč (→ Ohnmacht,

handfest, Hehl, Heiratsantrag,

Übermacht) 2. sila (→ Großmacht,

Hof, Hoffnung, Honneur, klar,

Kolonialmacht, Kriegsmacht,

Kommission, Krawall, Lärm,

Landmacht, Mittelmächte,

Liebesantrag, Luft, Meldung, Miene, Okkupationsmacht, Schutzmacht,

Mitteilung, mundtot, Mut, namhaft,

Seemacht, Wehrmacht, Weltmacht)

navigabel, Nichte, Opposition, Pflicht, 3. oblast ◊

Plan, Platz, Probe, Prüfung, publik,

alliierte Mächte/verbündete

Radau, Randale, Rennen, Reverenz,

Mächte – zavezniške sile (*sklenene

rückgängig, Runde, Sache, schaffen, samooblasti)

Scherz, schiffreich, schriftlich, Schuld,

bewaffnete Macht – oborožene sile

schuldig, Schule, Schwierigkeit, Sorge,

(*orožna moč, oborožena moč)

Spalier, Spaziergang, Station, Staub, bewaffnete Macht Österreich-639

Ungarns – avstro-ogrske

militärische Macht – vojaška sila

oborožene sile (*orožna moč)

die Macht ergreifen – prevzeti oblast

(avstro-ogrske oborožene sile

an die Macht kommen – priti na

so se po Brambeni postavi /

oblast

Wehrgesetz z dne 5. decembra 1868

mit aller Macht gegen jmdn./etwas

delile na stalno vojsko (*stojno

kämpfen – boriti se z vso silo proti

vojsko/stehendes Heer), vojno

(komu/čemu)

mornarico (*vojaško mornarstvo/

zur Macht gelangen – priti na oblast

Kriegsmarine), nadomestno rezervo

die Macht an sich reißen – polastiti

(*namestno rezervo/Ersatzreserve)

se oblasti

in domobranstvo (*brambo/

Landwehr); imele so trodelno

Machtbefugnis f pooblastilo

zgradbo: največji del avstro-ogrskih Machtbrief m pooblastilo kopenskih sil je tvorila skupna

(*pooblastitveni list)

vojska (Gemeinsame Armee/k. u. k. Machtergreifung f prevzem oblasti Armee/Heer) z naborniki iz obeh

delov monarhije; ob tej je obstajalo Machtgeber m pooblastitelj, naročitelj še cesarsko-kraljevo domobranstvo Machthaber m 1. oblastnik (k. k. Landwehr) z naborniki iz

2. pooblaščenec (*pooblastenec)

Cislajtanije in kraljevo-madžarsko

(→ Bevollmächtigte/r)

domobranstvo (kraljevi madžarski

mächtig – 1. mogočen, močan

M

honvéd/k. u. Honvédség) z

2. zmožen, vešč ◊

naborniki iz Translajtanije; po

des Lesens und Schreibens mächtig

Zakonu od 11. aprila 1889, s katerim

sein – znati brati in pisati

se vvaja nov vojni zakon / Gesetz

der slowenischen Sprache in

vom 11. April 1889, betreffend

Wort und Schrift mächtig sein –

die Einführung eines neuen

obvladati slovenski jezik v besedi in

Wehrgesetzes, so se avstro-ogrske

pisavi

oborožene sile (*orožna moč/

bewaffnete Macht) delile na stalno Machtkampf m boj za oblast vojsko (*stoječe vojstvo/*stoječo

Machtpolitik f politika moči

armado/Heer), vojno mornarico

Machtstaat m totalitarna država

(*vojno pomorstvo/Kriegsmarine),

domobranstvo (*deželno brambo/

Machtstellung f oblastna moč,

Landwehr) in črno vojsko

mogočnost

(Landsturm), pri čemer je bila

Machtvollkommenheit f polnomočna

nadomestna rezerva (Ersatzreserve)

oblast, neomejena oblast

sestavni del tako stalne vojske kot

(*preoblastnost, samovladstvo)

tudi domobranstva) (→ Landsturm, Machwerk n skrpucalo, zmazek Landwehr)

aus eigener Macht – samooblastno Maçon m 1. zidar 2. prostozidar, Kraft (und Macht) haben – imeti

mason, framason

(polno) veljavo

Maçonnerie f 1. zidarstvo

kriegführende Mächte – vojskujoče

2. prostozidarstvo, masonstvo,

se sile

framasonstvo

640

Madame f milostljiva gospa, madam

Mader (→ Mäher)

Mädchen n deklica, dekle

Mäder (→ Mäher)

(→ Abwaschmädchen,

Freudenmädchen, Kindermädchen,

maderteil – površina, ki jo je kosec Kostmädchen, Küchenmädchen,

pokosil v enem dnevu (G I. 162)

Ladenmädchen, Lehrmädchen,

Madonna (→ Maria)

Stubenmädchen, Waisenmädchen,

madphenning – denarna dajatev

Zimmermädchen) ◊

(namesto košnje kot tlaškega opravila)

Mädchen für alles – deklica za vse

(G II. 255)

gefallenes Mädchen – onečaščeno

dekle (po malomeščanski morali

Maffia f mafija

dekle, ki je imelo razmerje z

Magazin n 1. skladišče (*hranišče),

moškim, ne da bi se poročilo)

magazin

heiratsfähiges Mädchen – dekle, ki

(→ Augmentationsmagazin,

je godno za možitev

Frachtenmagazin, Getreidemagazin,

ein Mädchen sitzen lassen –

Militär-Verpflegs-Magazin,

ne poročiti dekleta

Munitions-Magazin,

Mädchenaussteuer-Stiftung f

Südbahnfrachtenmagazine,

ustanova za dekliško balo

Verpflegsmagazin) 2. nabojnik

(*ustanova za ženitno opravo),

3. ilustrirana revija

ustanova za dekliško doto

(→ Schilling-Magazin)

M

Mädchen-Industrialschule f dekliška Magazinarbeiter (→ Magazineur) industrialna (obrtna) šola

Magazineur m skladiščnik

Mädchen Haupt- und Industrial-

(*skladiščar), magaciner

Schule bei den Ursulinen zu

Magd f dekla, služkinja (*kerščenica,

Laibach – Dekliška glavna in

keršenica) (→ Feldmagd,

industrialna šola pri uršulinkah v

Kindermagd, Kindsmagd,

Ljubljani

Küchenmagd, Kuhmagd) ◊

Mädchenraub m ugrabitev dekleta

eine Magd abgeben – delati kot

(*dekliški rop)

dekla (*deklovati)

Mädchenschule f dekliška šola

Mägdelein n dekletce

(*dekliška učilnica)

Magdtum n devištvo

Mädchenstiftung f dekliška ustanova

Mag(e) m sorodnik

Mädchenvolksschule f dekliška

Magen m želodec

ljudska šola ◊

Städtische Mädchenvolksschule

Magendarmkatarrh m gastroenteritis

zu St. Jakob (Laibach) – Mestna

Magenentzündung f vnetje želodca

dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu

(gastritis)

(Ljubljana)

Magenkatarrh m vnetje želodčne

Mädel n deklica (→ Kostmädel)

sluznice, kataralno želodčno vnetje

Mademoiselle f gospodična

Magenkrämpfe pl želodčni krči

641

Magenverhärtung f zatrdlina želodca, (→ Hochzeitsmahl, Leichenmahl,

rak želodca (carcinoma gastr.)

Totenmahl, Trauermahl)

mager – 1. suh, mršav (*kumern)

mahlen – mleti

2. boren

Mahlgast m mlevec (kdor pripelje v

magern – hujšati

mlin mlet žito)

Magie f čarovništvo, magija

Mahlgeld n mlevnina, mlevščina

Magier m čarovnik

Mahlgerinne n raka (leseno korito,

Magiker (→ Magier)

po katerem je speljana voda na

mlinsko kolo)

Magister m 1. magister – naziv

nekaterih višjih uradnikov v starem Mahllohn m mlinarjevo plačilo Rimu 2. magister – predstojnik

Mahlmühle f mlin za žito (*malen)

nekaterih viteških ali meniških

redov v srednjem veku 3. magister

Mahlprodukte pl mlinski izdelki

– akademski naziv 4. lekarnar,

Mahlzeit f 1. obed (→ Totenmahlzeit)

apotekar, magister

2. obrok ◊

Magistrat m magistrat (H 25, 35,

Mahlzeit! – Dober tek!

39–42, 45, 46, 60, 61)

Gesegnete Mahlzeit! – Bog

(*mestna gosposka) ◊

žegnaj!/Bog blagoslovi!

M

politisch-ökonomische Magistrate –

tote Mahlzeit – sedmina

upravno-ekonomski magistrati

Mahlzeit halten – obedovati, kósiti,

(H 46)

južinati, večerjati

Magistratsräte pl magistratni svetniki

Mahnbrief m opominjalno pismo

(H 42, 46)

(*opominsko pismo, opominski list,

opomnica)

Magnat m magnat

mahnen – opomniti, opominjati

Magnifizenz f 1. prevzvišenost,

veličastnost, visokost, magnificenca Mahnmal n pomnik 2. magnificenca (v nagovoru za

Mahnung f opomin

vseučiliškega rektorja)

Mahnverfahren n opominjalni

Magt. (→ Magistrat)

postopek

Magyar m Madžar

Mahnwort n opomin

Mahd f 1. košnja, odkos

Mähre f kljuse, mrha

(→ Grasmahd, Heumahd,

Mähren n Moravska

Nachmahd, tagmad, Wiesenmahd)

2. planinski travnik

Mai m maj (*majnik), veliki traven

Mähder (→ Mäher)

Maiandacht f šmarnice (majniška

marijanska ljudska pobožnost)

Mäher m kosec (→ Grasmäher)

Maibaum m mlaj

Mahl n 1. kosilo, obed (→ Abendmahl,

Festmahl, Frühmahl, Mittagsmahl,

Maier- (→ Meier-)

Nachtmahl) 2. gostija, pojedina

maintenieren – vzdrževati

642

Maire m mer (H 47) (župan v času Majorat n 1. prvenstvo najstarejšega

Ilirskih provinc)

družinskega člana pri dedovanju

Mairie f županstvo (okrožje v času

(po fevdalnem pravu), majorat

Ilirskih provinc)

2. posest pri dedovanju

najstarejšega družinskega člana

Mais m koruza

(po fevdalnem pravu), majorat

Maisch m žonta

majorenn – polnoleten (*dorasel)

Maische (→ Maisch)

Majorennität f polnoletnost

Maisgrieß m koruzni zdrob

(*doraslost)

Maitresse (→ Mätresse)

majorisieren – preglasovati

Majestät f 1. veličanstvo, majesteta

Majorität f 1. večina 2. večina glasov ◊

2. veličina, veličastje ◊

Majorität der Stimmen – večina

die Majestät Gottes – božje

glasov

veličanstvo

mit absoluter Majorität –

Eure kaiserliche Majestät! – Vaše

z nadpolovično večino, z absolutno

cesarsko Veličanstvo!

večino

Ihre Majestäten der Kaiser und die makaber – grozljiv, strašen, Kaiserin – Njuni Veličanstvi cesar

makabrističen

in cesarica

Se. k. k. Apostolische Majestät/

Makadam (→ Macadam)

M

Seine k. k. Apostolische Majestät – makadamisieren (→ macadamisieren) Njegovo c. kr. Apostolsko

Veličanstvo

Makel m 1. madež 2. hiba

Sr. Majestät/Seiner Majestät –

makellos – brezhiben

Njegovemu Veličanstvu

(→ Dienstleistung, Vorleben)

die Majestät des Todes – veličastje Makler m mešetar (→ Handelsmakler) smrti

Mal n 1. znamenje (→ Brandma(h)l,

»Majestätsbrief« m »majestetno

Muttermal) 2. spomenik

pismo« (*veličanstveno pismo),

(→ Denkmal, Grabmal, Mahnmal)

vladarjev privilegij

3. madež

majestätisch – veličasten, majestetičen

ein Mal anbrennen – vžgati

Majestätsbeleidigung f razžalitev

znamenje (→ Strafzeichen)

njegovega (cesarskega) veličanstva

malade – bolan

(→ Verbrechen)

Maladie f bolezen

Majestätsgesuch n na cesarja

mala fides – nepoštenost

naslovljena prošnja

Malaria f malarija

Majestätsverbrechen n razžalitev

njegovega (cesarskega) veličanstva

malcontent – nezadovljen

(→ Verbrechen)

Malcontent m nezadovoljnež

Major m major (→ Generalmajor,

Malediktion f prekletstvo

Platzmajor)

Maleficant m zločinec, hudodelec

643

Malefiz f zločin, hudodelstvo

Mallefahrt f vožnja z mešano pošto

Malefizfreiheiten pl malefične

(→ Mallepost)

svoboščine ◊

Mallepost f mešana pošta (prevoz

Deren von Laibach Malefitz-

lažjih poštnih pošiljk, prtljage

Freiyhaittn (1514) – Malefične

in največ štirih potnikov, npr.

svoboščine Ljubljančanov

na relacijah Ljubljana–Beljak,

(ljubljanski kazenskosodni red iz

Ljubljana–Celovec, Ljubljana–

leta 1514)

Novo mesto) (*Malle pošta)

Malefizgericht n kazensko sodišče

Mallewagen m voz mešane pošte

(*zaglavno sodišče, zaglavna

(za prevoz lažjih poštnih pošiljk,

sodnija), kriminalno sodišče,

prtljage in največ štirih potnikov)

kriminalna sodnija

(*Malle voz) (→ Mallepost)

Malefizordnung f krvosodni red,

malpropre – nečist

malefični red, kriminalni sodni red

Malteserritter m malteški vitez

Malefizperson (→ Maleficant)

maltraitieren – slabo ravnati s (kom),

Malefizrecht n krvosodno pravo,

trpinčiti, pretepati, maltretirati

malefično pravo, kriminalno pravo

malträtieren (→ maltraitieren)

Malefiztat f zločin

Malversant m ponarejevalec, goljuf,

M

malen – 1. slikati (→ Farbe) 2. pleskati utajevalec, malverzant

Maler m 1. slikar

Malversation f poneverba, goljufija,

(→ Dekorationsmaler,

utaja, zloraba položaja, malverzacija

Schriftenmaler, Wappenmaler)

2. soboslikar (→ Zimmermaler) ◊

malversieren – zlorabiti

akademischer Maler – akademski

(uradni položaj)

slikar

Malvivenz f razbojništvo

Malerei f 1. slikarstvo 2. slika

Malz f slad (*molc)

3. poslikava

malzen – izdelovati slad

Malerin f slikarka

Mälzer m sladar

Malheur n nesreča

Malzkaffee m sladna kava

malheureux – nesrečen

Mameluck m odpadnik od krščanske

malheurös (→ malheureux)

vere, mameluk

malhonett – nepošten

Mammon m 1. bog denarja, mamon

Malice f hudobija, zloba

2. lakomnost, pohlep, mamon

maliciös – hudoben, zloben

Mamsell f 1. gospodična (okrajšano iz

Mademoiselle) 2. natakarica 3. hišna

Malignität f 1. hudobnost

pomočnica

2. malignost (npr. zločesta bolezen) mancher (manche, manches) –

malkontent – nezadovoljen

marsikateri (marsikatera,

Malle (→ Felleisen)

marsikatero)

644

mancherlei – 1. marsikaj

jmdm. die Mängel ausstellen –

2. raznovrsten

očitati (komu) pomanjkljivosti

Mandant m 1. pooblastitelj, mandant, mangeln – primanjkovati, manjkati mandator 2. odvetnikov klient,

mandant

mangels – zaradi pomanjkanja ◊

mangels Beweise(n) – zaradi

Mandat n 1. naročilo, pooblastilo,

pomanjkanja dokazov

mandat 2. nalog, ukaz, mandat

3. poslanski mandat (*poslanstvo) ◊ Manie f obsedenost, manija sein Mandat niederlegen/

Manier f način, olika, manira

zurücklegen – odložiti svoj mandat, manieriert – izumetničen

odpovedati se mandatu

auf sein Mandat verzichten –

Manifest n 1. slovesen razglas,

odpovedati se mandatu

poslanica, manifest 2. seznam blaga

za carinjenje, manifest

Mandatar m 1. pooblaščenec,

mandatar 2. poslanec, mandatar

Manifestation f javno množično

izražanje mnenja, manifestacija

mandatieren – pooblastiti

Manifestationseid m razodetna

Mandator (→ Mandant)

prisega (prisega o premoženjskem

Mandatsdauer f mandatna doba

stanju), manifestacijska prisega

Mandatsniederlegung f odložitev

Manipel m oddelek rimske kohorte,

M

mandata

manipel

Mandel f 1. petnajstica 2. 12–15

Manipulant m pomočnik, manipulant

snopov (včasih le 5–10)

Manipulation f 1. rokovanje s (čim),

Manege f 1. jahalna steza 2. jahalnica ravnanje s (čim), upravljanje s

3. cirkuška arena

(čim), manipulacija

Manen pl duše pokojnih, mani

(→ Kassenmanipulation)

2. sleparjenje, manipulacija

Mange f likalnica, monga (priprava

za mrzlo likanje pod velikim

Manipulationsbeamte(r) m

pritiskom) (*valjak, likovnica,

manipulacijski uradnik

valjavnica)

manipulieren – 1. ravnati, upravljati,

Mangel m 1. pomanjkanje

manipulirati 2. slepariti,

(*nedostatek, oskodica)

manipulirati

2. pomanjkljivost ◊

Manko n primanjkljaj, deficit, manko

Beseitigung von Mängeln –

Mann m 1. mož, človek

odprava pomanjkljivosti

(→ Sensenmann, Spielmann,

aus Mangel an körperlicher oder

Verbindungsmann) 2. soprog

geistiger Entwicklung des Kindes

3. vazal (→ Dienstmann) 4. vojščak,

– zaradi zaostalosti v telesnem

vojak ◊

ali duševnem razvoju otroka

fachkundige Männer –

(*zavoljo bolehnosti ali preslabe

strokovnjaki, izvedenci (*zvedavi

glave)

možje)

645

gemeiner Mann – 1. navaden

Mannlehen n moški fevd

vojak (*prostak) (→ Gemeine/r)

2. navaden človek, človek nižjega

männlich – moški (→ Geschlecht,

stanu (→ Leute)

Lehrkraft, Nachkomme,

ein Mann von Fach – strokovnjak,

Unvermögen)

izvedenec (*zvedenec)

Mannsbild n moški

(→ Fachmann)

Mannschaft f 1. ekipa

etwas an (den) Mann bringen –

(→ Rettungsmannschaft)

1. prodati 2. oddati

2. združenje (→ Landsmannschaft)

bis auf den letzten Mann ringen –

3. vojaki, moštvo (k moštvu

bojevati se do zadnjega moža

A. Comel pl. Sočebran šteje

mannbar – 1. goden za ženitev

podčastnike, razvodnike in vojake)

(*ženiven) 2. godna za možitev

(→ Bedienungs-Mannschaft,

(*moživna)

Wachmannschaft) 4. moški, možje

Mannbarkeit f 1. godnost za ženitev

5. fevdna zvestoba ◊

(*ženivnost) 2. godnost za možitev

nichtaktive Mannschaft –

(*moživnost)

neaktivno moštvo (*nedejalno

moštvo)

Männerchor m moški pevski zbor ◊

Offiziere und Mannschaft – oficirji

Männerchor der

in vojaki

Philharmonischen Gesellschaft

M

in Laibach – moški pevski zbor

Mannschaftsperson f aktivna vojaška

Filharmonične družbe v Ljubljani

oseba (*oseba moštva)

Männerorden pl moški redovi

Mannschaftsstand m stalež moštva

(H 26–30, 49, 63) (→ Klöster)

(*stan moštva), moštvo

Männerstift n moški samostan

mannshoch – visok kot odrasel mož

Männerstrafanstalten pl moške

Mannslänge f seženj

kaznilnice (H 58)

Mannsleute pl možje

Männervolk (→ Mannsleute)

Mannsmahd f kos senožeti, ki ga

Mannesmutter f tašča (moževa mati)

je kosec pokosil v enem dnevu

(*punica)

(*dnina, dnevščina, dnevšina)

Mannesstamm (→ Mannsstamm)

Mannsperson f moški ◊

ledige Mannsperson – samski/

Mannesvater m tast (možev oče)

neporočen/neoženjen moški, samec

(*punec)

Mannsstamm m moški rod ◊

Manneszucht (→ Mannszucht)

das Geschlecht ist in seinem

mannhaft – srčen, junaški, korenjaški,

Mannsstamm ausgestorben/

možat (*moževit)

erloschen – moški rod rodovine je

izumrl

mannigfach – raznolik, mnogovrsten

Mannsvolk n moštvo, možje

mannigfaltig (→ mannigfach)

Mannszucht f vojaški red (*vojaška

männiglich – vsak, sleherni

strogorednost), vojaška disciplina

Mannkleidermacher m moški krojač

646

Mann- und Weiber-Kirchensitze pl

Manufakt m rokodelski izdelek,

moški in ženski sedeži v cerkvi

manufakturno blago

Manöver n 1. razporejanje in

Manufaktur f 1. manufaktura

premikanje vojaških enot, manever

(podjetje, ki temelji na ročni

(→ Kaisermanöver) 2. spretno

proizvodnji in notranji delitvi

ravnanje, taktično delovanje,

dela – v zahodni Evropi od 16.

manever 3. spletka, zvijačnost,

do 18. stoletja) (*rokodelnica)

manever (→ Ablenkungsmanöver,

2. tkano blago, ki se prodaja na

Pressionsmanöver,

metre, manufaktura 3. trgovina,

Täuschungsmanöver)

ki prodaja tkano blago na metre,

Manövre (→ Manöver)

manufaktura

manövrieren – 1. razporejati in

Manufakturware f 1. rokodelsko

premikati vojaške enote, manevrirati

blago (*rokodelska roba,

2. spretno ravnati, taktično delovati,

rokotvorina, rokotvor),

manevrirati 3. prikrito delovati,

manufakturno blago 2. blago

zvijačno ravnati, manevrirati

na metre (*gvantno blago)

Manque m pomanjkanje

Manuskript n rokopis, manuskript

manquieren – primanjkovati

Manutenanz f vzdrževanje

Mansarde f podstrešna soba,

manutenieren – vzdrževati

mansarda

manzipieren – predati, izročiti,

M

Manschette f zapestnik, rokavec

dodeliti

Manschettenknopf m zapestni gumb, Mappe f 1. listnica, mapa manšetni gumb

2. zemljepisna karta, mapa

3. katastrski načrt, mapa

Manteau (→ Mantel)

mappieren – 1. narisati, zarisati

Mantel m plašč (→ Commißmantel,

2. risati zemljepisno karto

Deckmantel, Staubmantel,

3. izdelati katastrski načrt

Wappenmantel, Wettermantel) ◊

(*mapirati, mapovati)

unter dem Mantel der christlichen

Liebe – pod pretvezo krščanske

Mappierung f 1. naris, zaris 2. risanje ljubezni

zemljepisne karte 3. izdelava

den Mantel nach dem Winde

katastrskega načrta

hängen/kehren/drehen – obračati

Maquis m 1. nizko sredozemsko

se po vetru

grmičevje, makija 2. francosko

Mantelkinder pl legitimirani otroci

odporniško gibanje med drugo

(s poroko priznani otroci)

svetovno vojno, makija

Manterl n plašček

Maquisard m pripadnik francoskega

odporniškega gibanja (→ Maquis)

Manual n 1. priročnik 2. dnevnik

3. ročne tipke pri orglah

Mär f 1. povest, pravljica 2. govorica, glas

manuell – ročen, manualen

647

Marasmus m 1. skrajna adinamija z Marije (mali šmaren): 8. september

atrofijo maščevja in mišičja zaradi

(→ Kleinfrauentag)

stradanja, marazem 2. starostna

Krönung – Marijino kronanje/

oslabelost, senilni marazem

Devica Marija Kraljica : 22. avgust

(marazem v starosti zaradi lakote,

Lichtmeß (Reinigung, Purificatio)

podhranjenosti in pomanjkanja

– svečnica: 2. februar

vnosa beljakovin) (marasma senili)

Namen – Marijino ime:

March (→ Mark)





12. september


Opferung – darovanje Device

marchandieren – trgovati

Marije: 21. november

Märchen n pravljica

Schutzmantelmadonna – Marija

Marchese m 1. mejni grof 2. marki,

zavetnica s plaščem (ikonografski

markiz (visok italijanski plemiški

motiv)

naziv)

Sieben Schmerzen Mariä – Marija

sedem žalosti/Žalostna Mati Božja:

Marchfutter n polagaj (dajatev

petek pred cvetno nedeljo (do

deželnemu gospodu za obrambne

1969), danes: 15. september

namene v obliki ovsa ali denarja za

Tempelgang – Marijina pot v

oskrbo vojaških konjev)

tempelj (ikonografski motiv)

Marchfutteramt n polagajni urad

Unbefleckte Empfängnis

(H 21)

(Immaculata Conceptio) –

M

Marchstein (→ Markstein)

brezmadežno spočetje Device

Marije: 8. december

Marder m kuna (→ Edelmarder)

Verkündigung (Annuntiatio) –

Märe (→ Mär)

Marijino oznanjenje: 25. marec

Marende f malica

Verlobung/Vermählung

(Sposalizio) – zaroka Marije in

Marginalien pl obrobne pripombe,

Jožefa: 23. januar

marginalije

Mariage f poroka

Maria (Immaculata) – Devica Marija

(Brezmadežna) ◊

»Marianum« (→ Asyl)

Ährenmaria/Maria im Ährenkleid Marien-Andacht f šmarnice

– Marija v klasju (ikonografski

(vsakodnevna ljudska pobožnost v

motiv)

mesecu maju v čast Mariji)

Darbringung (Darstellung) im

Marien-Bruderschafts-Verein in

Tempel – Gospodovo darovanje:

Laibach (→ Bruderschaft)





2. februar


Heimsuchung – obiskanje Device

Marien-Monat m Marijin mesec (maj)

Marije: 31. maj

Marientag m šmarni dan

Himmelfahrt (Assumptio) –

Marine f mornarica (H 59) (*vojno Marijino vnebovzetje (veliki

pomorstvo) (→ Kriegsmarine)

šmaren): 15. avgust

(→ Großfrauentag)

Marine-Etablissements pl mornariške

Geburt (Natalis) – rojstvo Device

naprave (H 59)

648

Marine-Ober-Kommando n višje urejal Zakon z dne 6. januvarja

mornariško poveljstvo (H 59)

1890. l. o obrani znamek / Gesetz

Marine-Truppen pl mornariške enote

vom 6. Jänner 1890, betreffend den

(H 59)

Markenschutz)

maritim – morski, pomorski,

Marketender m branjevec, ki je v

maritimen (→ Streitkraft)

spremstvu sledil vojski, vojaški

jestvinar ali branjevec, marketendar

Mark n mozeg

(→ Kantineur)

Mark1 f 1. mejna grofija, krajina,

Marketenderei f oskrba vojakov z

marka (→ Grenzmark) 2. meja

jedačo in pijačo marketendarija

(vasi), mejni kamen (→ Flurmark)

(→ Kantine) ◊

3. gmajna 4. dajatev (→ sbaigmark,

Betreibung der Marketenderei

swaigmark) ◊

in der ärarischen St. Peters-

gemeine Mark – gmajna

Kaserne (Laibach) – oskrbovanje

Obere Mark – zgornja marka

vojakov z jedačo in pijačo v erarski

(H 26)

Šentpetrski kasarni (Ljubljana)

Untere Mark – spodnja marka

eine Marketenderei betreiben –

(H 26)

oskrbovati vojake z jedačo in pijačo

Windische Mark – Slovenska

krajina, Slovenska marka

Marketenderin f branjevka, ki

(*Slovenska meja)

je v spremstvu sledila vojski,

vojaška jestvinarka ali branjevka,

M

Mark2 f marka (denarna enota)

marketendarica (→ Kantineurin)

markant – 1. izrazit, markanten

Markgraf m mejni grof

2. pomemben, znamenit,

markanten

Markgrafschaft f mejna grofija (H 50) Marke f 1. poštna znamka

markieren – 1. označiti, markirati

(→ Briefmarke) 2. značka

2. nakazati

(→ Erkennungsmarke, Hundemarke, Markierung f oznaka, označevanje, Spielmarke, Steuermarke ) 3. napis

markacija

(→ Spitzmarke) 4. blagovna

znamka (→ Markenschutz)

Markscheide f meja dveh rudnikov

5. kolkovna znamka

markscheiden – merjeneje rudnikov

(→ Stempelmarke) 6. prilepka

Markscheider m jamomerec

(→ Siegelmarke)

(*rudarski merčin)

Markeninhaber m imetnik blagovne

Markstein m mejnik

znamke (*imetelj znamke)

Markt m 1. sejem, tržni dan

markenlos – brez značke (→ Hund)

(*semenj) (→ Christkindlmarkt,

Markenrecht n pravica do zaščitene

Getreidemarkt, Jahrmarkt,

blagovne znamke

Naschmarkt, Nikolausmarkt,

(→ Markenschutz)

Nikolomarkt, Tandelmarkt,

Markenschutz m zaščita blagovne

Trödelmarkt, Trödlermarkt,

znamke (zadevno področje je

Viehmarkt, Viktualienmarkt,

649

Wochenmarkt) 2. trg (V 153) Marktleute pl 1. sejmarji (*semnarji,

(kategorija v Specialnem repertoriju

sejnmari) 2. tržani

krajev na Kranjskem / Special-

Orts-Repertorium von Krain iz leta Marktordnung f tržni red (*semenjski 1894) 3. tržišče (→ Auslandsmarkt,

red)

Inlandsmarkt) ◊

Marktpolizei f tržna policija (→ Polizei)

landesfürstliche Märkte –

Marktprivileg n tržni privilegij

deželnoknežji trgi (H 20–22, 41)

schwarzer Markt – črni trg

Marktrecht n 1. tržna pravica 2. tržno pravo 3. pravica do sejmov

Marktanzeige f sejemski oglas, tržni

oglas

Marktrichter m trški sodnik (H 25)

Marktaufseher m tržni nadzornik

Marktrufer m tržni klicalec (*kričon)

Marktbewohner m tržan

Marktschreier (→ Marktrufer)

Marktbewohnerin f tržanka

Marktstand m stojnica (*štant)

Marktbude (→ Markthütte)

Marktstandgeld n stojnina

(*šotorina, stojina)

marktbürgerlich – trški, tržanski

Markttheil m del trga (kategorija

Marktcommissär m tržni komisar

v Specialnem repertoriju krajev

(v Ljubljani je med drugim

na Kranjskem / Special-Orts-

M

nadzoroval delo štirih tržnih

Repertorium von Krain iz leta 1894)

nadzornikov (Marktaufseher))

Marktverkehr m tržni promet ◊

markten – tržiti, trgovati, sejmariti

Überwachung des Marktverkehrs –

marktfähig – primeren za prodajo

nadzorovanje tržnega prometa

(na živilskem trgu) (*za trg

Marktwesen n tržne zadeve

sposoben)

Marktwirtschaft f tržno gospodarstvo

Marktfierant m sejmar (prodajalec

kramarskega blaga na sejmih)

Marktzug m tržni vlak (uveden je

(*fijerant)

bil 25. januarja 1871 na relaciji

Radovljica–Ljubljana)

Marktflecken m trg ◊

landesfürstlicher Marktflecken –

Markung f 1. (zamejeno) področje

deželnoknežji trg, cesarski trg

občine 2. meja 3. mejni kamen

Marktgebühr f pristojbina za prodajni Markustag m god sv. Marka: 25. april prostor na trgu, sejmnina, tržnina

(markovo)

Marktgeld n 1. pristojbina za

marode – 1. bolehen (*betežen),

prodajni prostor na trgu, sejmnina,

onemogel, upehan (vojak)

sejmarina, tržnina 2. iztrženi denar

2. propadel

Markthalle f pokrita tržnica (*javna

Marodenhaus n hiša za bolehne

trgovnica)

vojake (*hiša bolehnih vojakov,

hiša bolehalcev) (v skladu s

Markthütte f tržna lopa, tržna uta,

Postavo o nastanovanju vojaščine

sejemska prodajalna

/ Einquartierungs-Gesetz, izdano

650

11. junija 1879, je bilo potrebno

Flankenmarsch, Friedensmarsch,

v garniziji (*posadi/Garnison), ki

Fußmarsch, Gefechtsmarsch,

je štela najmanj 300 in ne več kot

Gewaltmarsch, Kriegsmarsch,

500 mož, v primeru, če tam že ni

Parademarsch, Reisemarsch,

obstajala prava vojaška bolnica

Rückmarsch, Seitenmarsch,

(Militär-Heilanstalt), poskrbeti za

Tagesmarsch, Übungsmarsch,

posebno poslopje ali vsaj za ločene

Vorbeimarsch, Vormarsch)

prostore za bolehne vojake (*hišo

2. koračnica (→ Totenmarsch,

bolehnih vojakov/hišo bolehalcev/

Trauermarsch) ◊

Marodenhaus); v vsaki hiši za

forcierter Marsch – hitri pohod

bolehne vojake naj bi bilo prostora

(→ Eilmarsch)

za največ 5% moštvenega števila, ki

freizügiger Marsch – počasni

je bilo vezano nanjo)

pohod

(→ Truppenspital)

auf dem Marsche sein – biti na

Marodenstand m bolniški stalež

pohodu

Marodeur m 1. ropar v vojni (vojak,

Marschadjustierung f pohodna

ki je hlinil onemoglost, zaostal za

uniforma

svojo četo in ropal), maroder

Marschalk m 1. konjski hlapec,

2. bolehen vojak, onemogel vojak

hlevski hlapec, hlevar 2. maršal

3. bolehen človek, bolehavec

(častni naziv)

(*betežnik)

Marschall m maršal (→ Feldmarschall,

M

Marodezimmer n soba za bolne

Feldmarschall-Leutnant,

vojake (v kasarni)

Landmarschall)

marodieren – 1. zaostajati na bojišču, Marschbataillon n pohodni bataljon hliniti bolezen in ropati, marodirati

(formiran je bil za čas pohoda;

2. bolehati, marodirati

sestavljali so ga vojaki, ki naj bi

Maroni f pravi kostanj, domači

nadomestili izgube na bojnem

kostanj, maroni

polju)

Maroni rösten/braten – pražiti

Marschbefehl m maršni ukaz

kostanj, peči kostanj

Marschformation f maršna formacija

Maronibrater m kostanjar

Marschlager n pohodni (vojaški)

Marqueur m kavarniški natakar,

tabor

markér (→ Zahlmarqueuer)

Marschmusik f koračnica

Marquis m markiz (visok francoski

plemiški naziv – med grofom in

Marschplan m pohodni načrt

vojvodo) (*marki)

(*hodovni črtež, maršni črtež,

potovni načrt)

Marquise f markiza

Marschroute f določena pot, določena

Marsch m 1. pohod, marš

smer (*odkazani pot, potno kazalo,

(→ Abmarsch, Anmarsch, Aufmarsch,

maršruta) ◊

Ausmarsch, Contremarsch,

bindende/gebundene/

Durchmarsch, Eilmarsch,

vorgeschriebene Marschroute –

651

obvezna smer (ob odgonu)

Märtyrertod m mučeniška smrt

(*prisiljeno odkazani

den Märtyrertod sterben – umreti

pot) (→ Schub, Schubbehörden)

mučeniške smrti

Marschstation f pohodna postaja

Märtyrertum n mučeništvo

(*maršna postaja)

Martyrium n 1. mučeniška smrt za

Marschstrapazen pl obremenitve na

vero, mučeništvo, martirij 2. veliko

pohodu

trpljenje, mučeništvo, martirij

Marsch-Tempo n maršni tempo

Marxismus m marksizem

(*maršni topot)

März m marec (*marcij), brezen ali

Marschtüchtigkeit f pohodna

sušec

sposobnost

Märzenbier n marčno pivo

Marschübung f pohodna vaja

(poimenovano po prvotno v marcu

Marschverluste pl izgube na pohodu

varjenem pivu)

Marschverpflegung f oskrba na

Märzrevolution f marčna revolucija

pohodu

(1848)

Marstall m konjski hlev, konjušnica

Maschine f 1. stroj (*mašina)

(→ Dreschmaschine,

Marter f mučenje, muka ◊

Göpeldrehmaschine, Höllenmaschine,

Martern erdulden/erleiden/

M

Schneidmaschine) 2. lokomotiva

ertragen – prestajati muke

Maschinenfabrik f strojna tovarna ◊

Marterbank f natezalnica (mučilno

Maschinenfabrik G. Tönnies

orodje) (*raztezavnica)

(Laibach) – Strojna tovarna

Martergerät n mučilno orodje,

G. Tönnies (Gustav Tönnies

mučilo

iz Stralsunda v Nemčiji se je v

Marterleben n mučeniško življenje

šestdesetih letih 19. stoletja nastanil

v Ljubljani, kjer je zgradil parni

martern – mučiti

mlin, tovarno parketa, strojno

Marterpredigt f pridiga o

tovarno in druge obrate)

Kristusovem trpljenju

Maschinenführer m strojevodja

Marterwoche f teden pred veliko

(*mašinski vodja)

nočjo, véliki teden

Maschinengewehr n mitraljez,

Martialgericht n vojaško sodišče

strojnica (*strojna puška, mašinca)

Martialgesetz n vojni zakon

Maschinengewehrabteilung f

martialisch – bojevit

mitralješki oddelek

Martinifeier f martinovanje

Maschinenhalle f strojnica

Martinstag m god sv. Martina:

Maschinenhaus (→ Maschinenhalle)

11. november (martinovo)

Maschinenheizer m strojni kurjač

Märtyrer m mučenec (*martrnik)

Maschinenmeister m strojni mojster,

Märtyrerin f mučenica (*martrnica)

strojnik (*mašinski mojster,

mašinist)

652

Maschinenschlosser m strojni

bokal = 4 maseljci = 1,41 l)

ključavničar

2. mera, merilo (→ Flächenmaß,

Maschinenschrift f tipkopis

Flüssigkeitsmaß, Fruchtmaß,

Getreidemaß, Hohlmaß, Längenmaß,

Maschinensetzer m strojni stavec

Metermaß, Übermaß, Zapfenmaß,

Maschinenstrickerei f strojno

Zinsmaß) ◊

pletiljstvo

glattes/gestrichenes Maß –

Maschinenstrickerin f strojna pletilja

poravnana mera

halbes Maß – polič (polovica

Maschinenwärter m upravljač strojev,

bokala (→ Schoppen)

opravnik strojev (*strojapaznik,

metrisches Maß – metrična mera

pristrojnik)

(→ System)

Maschinenwechsel m menjava

in vollem Maße – popolnoma

lokomotiv

in hohem Maße – v veliki meri

Maschinführer (→ Maschinenführer)

in höchstem Maße – skrajno,

izredno

Maschinist m strojnik (*mašinist)

in höherem/stärkerem Maße – še

Maschinstrickerei

bolj

(→ Maschinenstrickerei)

nach Maß – po meri

Maschinstrickerin

über die/alle Maßen – čez vse mere

(→ Maschinenstrickerin)

Maß halten – biti zmeren, vzdržati se

Maß nehmen – vzeti mero

M

Masern pl ošpice (*doberci, osipki,

(→ Maßnehmen)

ogrci, rubadi, plèhi ali piračec)

(morbilli)

Massabüchel n *skladna knjižica

(→ Massafond)

Maske f maska ◊

die Maske abwerfen/fallen lassen/

Massafond m *založni sklad (s prvim

von sich werfen – sneti masko,

orožniškim zakonom ustanovljeni

pokazati svoj pravi obraz

*založni sklad za nabavo opreme

je obsegal prvi vložek (erste

Maskenball m ples v maskah

Einlage) in mesečne povprečnine,

(*ples v šemah), maškarada

imenovane *mesečni načezki)

Maskenball-Ordnung f red za ples v Massagelder (→ Massafond) maskah

Massaker n pokol, morija, masaker

Maskenfest (→ Maskerade)

massakrieren – pobiti, poklati,

Maskentanz (→ Maskenball)

masakrirati

Maskenzug m maškaradna povorka

Massakurator (→ Massaverwalter)

Maskerade f maškarada

Massasystem n *skladanje (skladni

maskieren – 1. nadeti masko,

sistem pri orožništvu)

maskirati 2. prikriti, zakrinkati,

(→ Massafond)

maskirati

Massaverwalter m upravnik celotnega

Maß n/f 1. bokal (stara avstrijska/

premoženja (*upravnik imovine,

bavarska votla mera: 1 dunajski

upravnik mase, oskerbnik mase)

653

Masse f 1. gmota, snov, tvarina, massiert – okrepljen, koncentriran

masa 2. množica, masa 3. stečajna

(→ Angriff, Polizeieinsatz)

masa (→ Konkursmasse) 4.

premoženje (→ Vermögensmasse)

Massierung f koncentracija

5. dediščina (→ Erbmasse,

mäßig – 1. zmeren, vzdržen

Verlassenschaftsmasse)

2. povprečen

Massel n merica (votla mera različnih mäßigen – brzdati, miriti, krotiti velikosti)

Mäßigkeit f 1. zmernost, vzdržnost

maßen – ker; s tem, ko; tako, da

2. povprečnost

Massengrab n množični grob

Mäßigung f 1. zmernost 2. omilitev ◊

massenhaft – množičen, obilen

Mäßigung der Untertänigkeit

(*nakopičen, grmanden)

oder Erbholdschaft – omiljena

(»obmerjena«) podložnost (G II. 349)

Massenkundgebung f množično

Mäßigung der Strafe – omilitev

zborovanje

kazni

Massenversammlung

mit Mäßigung – zmerno (*z mero)

(→ Massenkundgebung)

massiv – čvrst, debel, masiven

massenweise – množično, trumoma,

Maßkostüm n kostim po meri

kupoma, na kupe

Maßl (→ Massel)

M

Masserei f merski sistem (mere, ki so

v uporabi na določenem področju)

maßlos – brezmeren, neizmeren

Massereigebühr f merska pristojbina

Maßlosigkeit f brezmernost,

(pristojbino v naravi (Massel) ali

neizmernost

denarju za nadzor nad pravilno

Maßnahme f ukrep

mero žita in nekaterih drugih

(→ Gegenmaßnahme,

poljedelskih pridelkov so na

Schutzmaßnahme,

ljubljanskem žitnem trgu (»pod

Vergeltungsmaßnahme,

Komunam«) pobirali mestni

Vorsichtsmaßnahme,

stražarji kot zapriseženi merci)

Zwangsmaßnahme) ◊

Masseverwalter (→ Massaverwalter)

Maßnahmen ergreifen/treffen –

sprejeti ukrepe, ukrepati

Maßgabe f 1. razmerje, mera

2. določilo ◊

Maßnehmen n jemanje mere (za

nach Maßgabe – v skladu s (čim)

obleko)

(*po meri, po pravilu)

Maßnehmung (→ Maßnahme)

maßgebend – 1. pomemben, vpliven

Maßregel f ukrep (*naredba, naprava) ◊

2. pristojen, merodajen

Maßregeln ergreifen – sprejeti

Maßgebung (→ Maßgabe)

ukrepe, ukrepati

sanitätspolizeiliche Maßregeln

massieren1 – okrepiti, koncentrirati

einleiten (bei einer Epidemie)

(→ Truppe)

– uvesti zdravstveno-policijske

massieren2 – masirati

ukrepe (ob epidemiji)

654

maßregeln – grajati, kaznovati

smrti, matrika, matica, matrikula

(*strahovati, mojstrovati)

(→ Geburts- und Tauf-Buch, Sterb-

Maßregelung f grajanje, kaznovanje

Register, Trauungs-Buch)

(*strahovanje, mojstrovanje)

Matrikel f matična knjiga, seznam,

Maßstab m merilo

imenik, matrikula

(→ Adelsmatrikeln, Hauptmatrikel,

Mast f 1. piča 2. pitanje 3. želod, žir Nationsmatrikeln, Taufmatrikel)

Mast m 1. drog (→ Spannmast)

Matrikelschein m sprejemni list,

2. jambor

sprejemno potrdilo

Mastbaum m jambor

Matrikenauszug m izpisek iz matične

mästen – pitati (živino)

knjige

(*debeliti, odebeliti)

Matrikenführer m pisec matic

Mastochse m pitan vol

(*maticovodnik)

Mastschwein n pitan prašič

matrikuliert – vpisan

Mastung f pitanje

matrimonial – zakonski (izhajajoč iz

Mastvieh n pitana živina

zakonskega stanu), matrimonialen

Mater f mati (naziv, ki ga je korna

Matrimonium (→ Ehestand)

sestra prejela deset let po

Matrose m mornar

zaobljubah in je izražal poslanstvo

M

matt – slab, medel, mlahav

duhovnega materinstva)

Matte f travnik, senožet

Material n 1. gradivo, material

2. blago (*roba), material 3.

Matthäustag m god sv. Mateja

surovina (*tvarina), material

(Matevža): 21. september

Materialist 1. materialist

Matthiastag m god sv. Matije:

(*materialec) 2. trgovec z





24. februar


začimbami (*začimbar), trgovec z

Matura f zrelostni izpit (*zrelostna

dišavami (*dišavar)

skušnja), maturitetni izpit, matura ◊

Materie f snov, materija

Gedenkfeier der Matura –

praznovanje obletnice mature

matern – materin

Matura-Erinnerungsfeier f

Matinee f dopoldanska predstava,

praznovanje obletnice mature

matineja

Maturation f zorenje

Matratze f žimnica (*postelnjak)

(→ Federmatratze,

maturieren – 1. (do)zoreti 2. opraviti Roßhaarmatratze)

zrelostni izpit, maturirati

Matratzenmacher m žimničar

Maturität f zrelost

Mätresse f priležnica, metresa

Maturitätsprüfung f zrelostni izpit

(*zrelostna skušnja), maturitetni

Matrik f 1. matična knjiga, seznam,

izpit, matura

imenik, matrika, matica 2. cerkvena

matična knjiga rojstev, porok in

655

Maturitäts-Zeugnis n zrelostno

Mausergewehr n mavzerica (puška

spričevalo, maturitetno spričevalo

repetirka nemške proizvodnje)

Matutin f jutranjica, bogoslužno

Maut f 1. mitnina (H 19, 37), cestnina branje (del molitvenega bogoslužja)

(→ Brückemaut, Pflastermaut,

Mauer f zid (→ Böschungsmauer,

Straßenmaut, Überfahrtsmaut,

Feuermauer, Hauptmauer,

Wassermaut, Wegmaut) 2. mitnica

Parapettmauer, Ringmauer,

Mautamt n mitninski urad (H 21, 37)

Schloßmauer, Stirnmauer,

(*colnija) (→ Obermautämter)

Stützmauer, Umfassungsmauer,

Wehrmauer) ◊

Mautbuch n mitniška knjiga

eine Mauer abtragen – porušiti

Mauteinnehmer m mitninski

zid

prejemnik

eine Mauer putzen – ometati zid Mauterträgnis n mitnina, cestnina Mauerfall m padec berlinskega zidu

(*cestarina)

(9. november 1989)

Mautfreiheit f mitninska prostost

Mauerturm m obzidni stolp

Mautgefälle pl mitninski prihodki

Mauerwerk n zidovje

Mauthaus n mitniška hiša

Maul n gobec

(*mitna hiša)

M

Maulbeerbaum m murva (drevo)

Mautlinie f mitniška črta

Maulbeere f murva (sad)

Mautner m mitničar (G II. 167)

Maulesel m mezeg

Mautort m mitniški kraj

Maulheld m bahač

Mautrecht n pravica do mitnine

Maulkorb m nagobčnik (*torba)

Mautschranken m mitniška pregraja

Maulschelle f zaušnica, klofuta

Mautstation f mitnica

Maulseuche f slinavka

Mautstationseinnehmer m mitninski

(*kuga v gobcu)

prejemnik

Maultasche (→ Maulschelle)

Mautstelle f mitnica (*cestninišče)

Maultier n mula

(→ Straßenmautstelle)

Maulwurf m krt

Mautübergeher m mitničar

Maulwurfshaufen m krtina

m. a. W. = mit anderen Worten –

z drugimi besedami

Maurer m zidar

Maxime f življenjsko pravilo, geslo,

Maurerpolier m zidarski delovodja

maksima

(*zidarski nadglednik), zidarski

polir

Maximum n 1. najvišja točka, skrajna

meja, višek, maksimum 2. najvišja

mausen – 1. loviti miši 2. krasti

vrednost 3. najvišja temperatura,

3. izmuzniti se 4. goliti se

maksimum

Mauser m tat, zmikavt

Mäzen m mecen

656

Mäzenatentum n mecenstvo

meditieren – premišljevati,

m. d. K. D. = mit der

meditirati

Kriegsdekoration – z vojno

Medizin f 1. medicina 2. zdravilo ◊

dekoracijo

eine Medizin einnehmen – vzeti

(→ Militär-Verdienstkreuz)

zdravilo

m. E. = meines Erachtens –

Medizinalkommissionen pl zdravstvene

po mojem mnenju

komisije (H 58) (→ Medicinal-

mechant – hudoben

Landescommission)

Medaille f medalja, kolajna

Mediziner m 1. zdravnik 2. študent

(*svetinja)

medicine, medicinec

(→ Blessiertenmedaille,

Meer n morje (→ Mittelmeer,

Ehrenmedaille,

Weltmeer)

Erinnerungsmedaille,

mittelländisches Meer –

Jubiläums-Erinnerungs-

Sredozemsko morje

Medaille, Tapferkeitsmedaille,

(→ Mittelmeer)

Verwundetenmedaille)

Meerausgang m izhod na morje

Mediation f posredovanje, mediacija

Meerenge f morska ožina

mediatisieren – podrediti deželni

oblasti (dotlej državi neposredno

Meergrenze f Morska krajina

podrejeno gospostvo ali posest)

(na Hrvaškem)

M

Mediatisierung f podreditev deželni

Meersalzbereiter pl kontrolorji za

oblasti (dotlej državi neposredno

morsko sol (H 21)

podrejeno gospostvo ali posest)

Meeting n srečanje, miting

Medicament n zdravilo

Mehl n moka (→ Auszugsmehl,

Medicinal-Landescommission f

Brotmehl, Gleichmehl, Kochmehl,

deželna zdravstvena komisija

Kornmehl, Mundmehl,

(→ Landessanitätsrat)

Nachmehl, Nährmehl, Senfmehl,

Weizenbackmehl, Weizengleichmehl,

Medicinal-Personen pl zdravstveno

Weizenkochmehl, Wickenmehl) ◊

osebje

grobes Mehl – debelo mleta moka

Medicin-Doctor m doktor medicine

ordinäres Mehl – srednja moka

Medicus m 1. zdravnik

Mehlhändler m mokar

(→ Protomedicus) 2. »dohtar«

Mehlspeise f 1. močnata jed

(šaljivo)

(štruklji, cmoki itd.) 2. sladica

Medio m 15. dan v mesecu

(kolač, torta, krofi, buhteljni

itd.) (*melšpajz) ( Ukaz c. kr.

Mediokrität f povprečnost,

deželne vlade za Kranjsko z dne 9.

mediokriteta

februarja 1917 o ureditivi oddaje

Medisance f opravljanje

močnatih jedi v gostilnah, skupnih

Meditation f premišljevanje,

kuhinjah itd. / Verordnung der

meditacija

k. k. Landesregierung für Krain

657

vom 9. Februar 1917, betreffend

qualifizierte Mehrheit –

die Regelung der Verabreichung

kvalificirana večina

von Mehlspeisen in Gasthäusern,

relative Mehrheit – sorazmerna

Gemeinschaftsküchen u. dgl. ,

večina, relativna večina

natančno opredeljuje močnate

wegen Mehrheit der Kinder –

jedi: «Kot močnato jed je smatrati

zaradi velika števila otrok

vsako pretežno iz pšenične

moke, oziroma ržene moke ali

Mehrling m eden od istočasno rojenih

vsakovrstnih nadomestnih mok

otrok iste matere (dvojček, trojček)

napravljeno jed, ki se oddaja kot

Mehrvölkerstaat m večnarodna

samostojna jed, ali pa kot priklada

država, večnacionalna država

(Beilage), izvzemši v juho vkuhane meiden (mied, hat gemieden) – 1.

moke v dosedaj običajni izmeri.«)

izogibati se, izogniti se 2. opustiti

Mehlsuppe f podmetenica (juha)

Meier m 1. oskrbnik pristave

(*podmetanica)

(*pristavnik, pristav, majer) 2.

Mehltruhe f skrinja za moko

zakupnik

(*meltrga)

Meierei (→ Meierhof )

Mehlweib n mokarica

Meierhof m pristava, marof (G II. 84, mehr – več ◊

145; V 282)

M

mehr oder minder – bolj ali manj

Meierin f oskrbnica pristave

Mehrausgabe f dodatni strošek,

(*pristavnica, majerca)

povečani izdatek

Meierknecht m pristavski hlapec

Mehrauslage (→ Mehrausgabe )

Meile f milja (stara avstrijska

Mehrbedarf m povečane potrebe

dolžinska mera: 1 milja = 24 000

Mehrbetrag (→ Mehrausgabe)

čevljev = 4000 sežnjev = 2400

palic = 7,58 km) (→ Bannmeile,

Mehrer m množilec, povečevalec,

Flächenmeile, Postmeile)

širitelj ◊

eine starke Meile – dobra milja

Mehrer des Reichs – povečevalec

cesarstva

Meilengeld n miljnina

mehrer- – več ◊

Meilenzeiger m miljni kamen

mehrere Leute – več ljudi

(*miljski kazalnik)

ein Mehreres/des Mehreren – bolj Meiler m oglarska kopa natančno, obširneje

Meilerkohle f kovaško oglje

Mehrheit f 1. večina

Meilerstatt f kopišče

(→ Stimmenmehrheit,

Zweidrittelmehrheit) 2. množina

Meilerstätte (→ Meilerstatt)

3. veliko število ◊

Meineid m kriva prisega ◊

absolute Mehrheit – absolutna

einen Meineid schwören – krivo

večina

priseči

einfache Mehrheit – enostavna

Meineidige(r) m krivoprisežnik

večina

658

Meineidserinnerung f opozorilo na

Meistbegünstigungsklausel f

posledice krive prisege (*opomin na

preferenčna klavzula

nasledke krive prisege)

Meistbietende(r) (→ Meistbieter)

meinen – meniti (→ setzen)

Meistbieter m najboljši ponudnik

meinerseits – z moje strani, kar

zadeva mene

Meistbietungsweg – im

Meistbietungswege – oddati

meinesgleichen – meni enaki

najboljšemu ponudniku

meinethalben – zaradi mene, zavoljo

Meistbot (→ Meistanbot)

mene

Meister m mojster

meinetwegen (→ meinethalben)

Meister von etwas sein – biti

meinetwillen (→ meinethalben)

gospodar (česa), obvladovati (kaj)

Meintat f zločin

Meisteraufnahmsbuch n seznam

cehovskih mojstrov

Meinung f mnenje

(→ Willensmeinung) ◊

Meistergeselle m mojstrski pomočnik

unvorgreifliche Meinung –

(po mojstrovi smrti je za vdovo

skromno mnenje

opravljal obrtniška dela)

seine letzte gemachte Meinung –

Meisterin f mojstrica

njegova poslednja volja

seine Meinung abgeben – podati

Meisterschaft f 1. mojstrstvo

M

svoje mnenje

2. izvrstnost, dovršenost

auf seiner Meinung verbleiben –

Meisterschaften pl mojstri

ostati pri svojem stališču

Meisterstück n 1. mojstrski izdelek

Dann hieran beschihet Unser

(izdelek obrtniškega pomočnika za

gnädigst- als ernstlicher Will /

dosego mojstrskega naziva)

und Meynung. – Kajti s tem se

2. mojstrovina ◊

uresničije naše premilostna in resna

ein Meisterstück vollführen –

volja in mnenje. (obrazec na koncu

izvesti mojstrovino

cesarskega patenta)

Melancholey (→ Melancholie)

Meinungsaustausch m izmenjava

mnenj (*vzajemno razgovarjanje)

Melancholie f otožnost, potrtost,

malodušje, turobnost

Meinungsmache f ustvarjanje javnega

(*težkokrvnost, težkomiselnost),

mnenja z nepoštenimi sredstvi

depresija, melanholija

Meisch (→ Maisch)

Melange f mešanica

Meische (→ Maische)

Meldeamt n prijavni urad

Meiß m sveže posekan les, posek

(*priglaševalni urad)

meissen – sekati les, krčiti

Meldeblatt n prijavnica (*zglasilni list,

meist – največ, najbolj

zglasnica, priglasnica, napovednica)

(→ Aufenthaltsmeldeblatt)

Meistanbot n najboljša ponudba

(na dražbi)

659

Meldebuch n 1. prijavna knjiga Meldungsamt n prijavni urad

(*zglasilna kniga) 2. indeks

(*zglaševalni urad) ◊

predavanj

städtisches Meldungsamt – mestni

Meldedienst m prijavna služba

prijavni urad (*mestni zglaševalni

(*naznanilna služba)

urad)

Meldegänger m (vojaški) kurir

Meldungsvorschrift f zglaševalni

predpis

melden – 1. javiti, oznaniti, omeniti

2. prijaviti, naznaniti

Meldungswesen n zglaševanje

melden, sich – priglasiti se, prijaviti

Meldungszettel (→ Meld(e)zettel)

se, zglasiti se (→ Amt, Wort)

Melioration f izboljšava kvalitete tal,

Meldende(r) m priglasitelj

melioracija

Melde-Ordnung f zglasilni red (za

meliorieren – izboljšati kvaliteto tal,

deželno stolno mesto Ljubljano je

meliorirati

bil sprejet na seji občinskega sveta

Meliorierung f izboljšanje kvalitete

12. novembra 1896)

tal, melioracija

Meldepflicht f obvezna zglasitev,

melken (molk/melkte, hat gemolken/

obvezna prijava (*zglaševalna

gemelkt) – molsti

dolžnost)

Melkerei f 1. molzenje 2. molzišče

M

Melder m 1. oznanjevalec,

napovedovalec, glasnik

Melkerin f molznica

(*zglaševalec, oglasnik) 2. (vojaški) Melkkuh f krava molznica kurir

Melkvieh n molzna živina

Meldewesen n prijavljanje

Memento n opomin

(*objavljevanje), prijavna služba,

evidenca

Memoire n 1. spomenica 2. spomin

Meld(e)zettel m prijavnica

Memoiren pl spomini, memoari

(*zglasilnica, zglašalni list,

Memorabilien pl spomina vredne reči

priglasnica, napovednica)

Memorandum n spomenica,

(→ Ehemeld(e)zettel)

memorandum

Meldung f 1. novica, vest, sporočilo

Memoria f spomin

(→ Drahtmeldung) 2. priglasitev,

zglasitev, prijava, najava

Memorial n 1. priročnik (*priročna

(→ Wortmeldung) ◊

knjiga) 2. spomenica 3. prošnja,

amtliche Meldung – uradno

vloga 4. spominska knjiga, dnevnik,

sporočilo

beležka

Meldung erstatten/machen –

Memorie (→ Memoria)

poročati (*dati na znanje)

memorieren – učiti se na pamet,

Meldung geschehen/tun –

memorirati

povedati, omeniti

eine Meldung verbreiten –

Menace f grožnja

razširjati novico

menacieren – groziti

660

Menage f 1. hrana, jed

Mensch m človek (→ Herrenmensch,

2. gospodinjstvo 3. vojaška oskrba

Übermensch, Waldmensch) ◊

(hrana)

aufrechter Mensch – pošten človek

Aufbessserung der Menage –

nahrhafter Mensch – delaven

boljša hrana (za vojaško moštvo ob

človek, prizadeven človek

prazniku)

sanfter Mensch – blag človek,

Menagegeld n denar za hrano

človek blagega značaja

ein angebrennter Mensch –

Menagement n prizanašanje,

prismojen človek, prismoda

prizanesljivost, obzirnost

Mensch n 1. dekla, služabnica

Menageration f porcija hrane

(→ Dienstmagd, Dienstmenschin,

Menagerie f zverinjak, menažerija

Kuchelmensch, Magd) 2. ženska

Menageschale f vojaška posoda za

(slabšalno), ženščina (*maruša,

hrano (običajno iz aluminija),

lajna) ◊

jedilna skledica, menažka

ein dickes, ungeschicktes Mensch

– donda

menagieren – 1. gospodarno ravnati

ein armes Mensch – reva, ubožica

s (čim), varčevati s (čim) 2.

prizanašati, obzirno ravnati s (kom/ Menschenalter n človeški rod, čim) 3. prevzeti živež, prejeti živež

generacija (trideset let)

(v vojski) 4. obedovati

Menschenbein n človeška kost

M

Mendikanten pl uboštveni redovi

Menschenfeind m ljudomrznik,

(H 27)

mizantrop

Menge f 1. množica 2. količina

menschenfeindlich – ljudomrzen

(*kolikost, množina)

Menschenfeindlichkeit f

eine Menge von Volk – množica

ljudomrzništvo, mizantropija

ljudi

menschenfreudlich – človekoljuben

mengen – mešati

(*ljudomil, milosrčen)

Mengkorn n žitna zmes (mešanica

Menschenfreund m človekoljub

pšenice in rži), soržica

(*ljudomil), filantrop

Mennonist m prekrščevalec

Menschenfreundlichkeit f

(*prekrstnik), menonist

človekoljubje (*ljudomilost,

Mensa f 1. oltarna miza, menza

milosrčnost), filantropija

2. (študentska) menza 3. menzalno Menschengedenken – seit posestvo (*mizno posestvo)

Menschengedenken – od zdavnaj,

(→ Mensalgut)

od pamtiveka

Mensalgut n menzalno posestvo

Menschenknäuel m gruča ljudi

(posestvo, ki je namenjeno

vzdrževanju škofa ali kapitlja)

Menschenkrankheit f človeška

(*mizno posestvo)

bolezen

Mensalpfarren pl menzalne župnije

Menschenmögliche(s) – alles

(H 26)

Menschenmögliche tun – storiti

vse, kar je v človeških močeh

661

Menschenraub m ugrabitev

gospodarstvu pospeševala

(*ljudoropstvo)

manufakturo in zunanjo trgovino)

Menschenrechte pl človekove pravice Merkantil- und Wechselgericht n Menschensohn m Sin Človekov,

merkantilno in menično sodišče

Kristus

(H 24, 25, 42, 57)

Menschenverbrauch m človeške

Merkantil- und

izgube

Wechselgerichtsappellationsinstanz f

merkantilna in menična apelacijska

Menschwerdung f učlovečenje

instanca (H 42)

Menses pl mesečno perilo,

Merkblatt n pisna navodila

menstruacija

Merkpfahl m mejnik

Mensur f 1. mera 2. študentski

dvoboj, duel 3. razdalja med

Merkwürdigkeit f 1. posebnost

dvobojevalcema (duelantoma)

2. znamenitost

(→ Naturmerkwürdigkeit)

Mentalität f miselnost, mišljenje,

mentaliteta

Merling m mernik (stara avstrijska

votla mera: 1 mernik = ½ vagána =

Mentalitätsgeschichte f zgodovina

30,74 l) (*polovnik)

mentalitete

(→ Halbmerling)

mentionieren – omeniti

M

Mesalliance f 1. neprimerna poroka

Menü n jedilnik, meni

2. nesrečna poroka

Mercenär m plačanec, najemnik,

Message f sporočilo

mercenar

Messagerie f privatna ustanova za

meridional – 1. popoldanski 2. južen

prevoz potnikov

Merite f zasluga

Meßamt n slovesna maša, maša z

meritieren – zaslužiti, biti vreden

leviti (*vélika maša, péta maša)

(missa sollemnis)

meritorisch – bistven, tehten,

odločilen, meritoren ◊

Meßbuch n mašna knjiga, misal

meritorische Entscheidung –

Meßdiener m mašni strežnik,

odločitev o bistveni stvari

ministrant

Meritum n 1. zasluga (→ Merite)

Messe1 f maša (→ Candelmesse,

2. bistvena zadeva

Christmesse, Dankmesse,

merkantil – trgovski (*kupčijski),

Feldmesse, Festmesse, Frühmesse,

merkantilen

Gedächtnismesse, Jubelmesse,

Kirchmesse, Lobmesse, Morgenmesse,

Merkantilgericht n trgovsko sodišče,

Roratemesse, Seelenmesse,

merkantilno sodišče (H 43)

Singmesse, Sterbemesse, Stiftmesse,

Merkantilholz n žagani les

Stiftungsmesse, Stillmesse, Totenmesse, Merkantilismus m merkantilizem

Trauermesse, Vesper, Winkelmesse) ◊

(ekonomskopolitična smer od 16.

Darbringung der hl. Messe –

do 18. stoletja, ki je v narodnem

darovanje sv. maše

662

gestiftete heilige Messe –

Meßgewand n mašni plašč

ustanovna sveta maša (*štiftana

sveta maša) (→ Stiftungsmesse)

Messieurs! – Spoštovani gospodje!

gesungene Messe – peta maša

(→ Monsieur)

(missa cantata)

Meßner m mežnar, zakristan,

hohe Messe – slovesna maša, maša

cerkovnik (*cerkvenec, cerkvenik)

z leviti (*vélika maša, péta maša)

Meßnerei f mežnarija

(missa sollemnis)

stille Messe – tiha maša (*mala

Meßopfer n sveta maša, darovanje

maša) (missa lecta) (→ Stillmesse)

svete maše ◊

die Messe exequieren/lesen/

das hl. Meßopfer darbringen –

zelebrieren – darovati mašo,

darovati sv. mašo

maševati, celebrirati

dem hl. Meßopfer beiwohnen –

die Messe singen – peti mašo

poslušati sv. mašo

Messe2 f sejem

Meßpriester m mašnik

Messe3 f jedilnica in dnevni prostor za Meßrute (→ Rute)

častnike na bojnih ladjah, oficirska Meßwein m mašno vino menza (→ Offiziersmesse)

Mestize m mešanec, mestic

messen (maß, hat gemessen) – meriti Met m medica Messengeld n denar za svete maše

Metall n kovina ◊

M

Messenstiftung f mašna ustanova

blankes Metall – svetleča kovina

Messenstipendium n dar za mašo,

Metallarbeiter m kovinar

mašni štipendij (*mašnina)

Metalldrechsler (→ Metalldreher)

Messer m 1. števec, merilnik

Metalldreher m kovinostrugar

(→ Gradmesser, Verbrauchsmesser,

(*kovinski sukač)

Winkelmesser) 2. merec

(→ Feldmesser, Wegemesser)

metallen – kovinski

Messer n nož (→ Faschinenmesser,

Metallgeld (→ Metallmünze)

Halbmesser, Pflugmesser, Rasier-

Metallmünze f kovani denar

Messer) ◊

Metallzieher m kovinar

großes/langes Messer – enorezni

meč

Metapher f prispodoba, metafora

Messerschmied m nožar

meteorisch – podneben

(*izpodneben), meteoren

Messerstich m vbod z nožem

Meteorwässer pl meteorne vode

Messer- und Scherenschleifer m

brusilec nožev in škarij

Meter m meter (→ Myriameter,

Raummeter)

Meßfremde(r) m tuj sejmar

Metermaß n metrska mera (→ System)

Meßgebetbuch n mašni molitvenik

Meter-Zentner m kubični meter

Meßgerät n 1. mašno posodje

2. merilni aparat

Metier n rokodelstvo, obrt, poklic

663

Metropole f prestolnica, metropola

eine Meuterei bricht aus – upor

Metropolit m metropolit

(vstaja) izbruhne

eine Meuterei unterdrücken/

Mette f 1. nočna služba božja,

niederwerfen/niederschlagen –

polnočnica (→ Christmette)

zadušiti upor/vstajo

2. zornica (zgodnja jutranja maša

v adventnem času) (*zgodnjica,

Meuterer m upornik, puntar

svitnica, juternica, juternice)

Mexikanisches Freikorps

(→ Roratemesse) 3. jutranjica,

(→ Frei-Corps)

bogoslužno branje (del molitvenega

bogoslužja) (→ Matutin)

Mezzanin m polnadstropje (vmesno

nizko nadstropje nad pritličjem)

Metze f 1. vlačuga 2. vagán

(*polovičnik), mezanin

( → Metzen)

MfS = Ministerium für

Metzelei f pokol, klanje

Staatssicherheit n Ministrstvo za

metzeln – pobiti, poklati, masakrirati

državno varnost (NDR)

Metzen m vagán (stara avstrijska votla MG = Machinengewehr mera za žito: 1 vagán = 61,48 l)

(→ Maschinengewehr)

(*mecen)

MGA = Maschinengewehrabteilung

Metzengeld n mlevnina, mlevščina

(→ Maschinengewehrabteilung)

M

Metzger m mesar

Mgf. = Markgraf (→ Markgraf)

Metzgerei f mesarija, mesnica

Mgz. = Magazin (→ Magazin)

Meubel (→ Möbel)

Miasma n kužni hlapi (domnevni

vzrok za nalezljive bolezni),

Meubles (→ Möbel)

miazma (→ Infektionsmiasma)

meubliert (→ möbliert)

Michaeli (→ Michaelitag)

Meuchelei f zahrbtnost, zavratnost

Michaelitag m god sv. Mihaela:

Meuchelmord m zahrbtni umor,

29. september (mihelovo) ◊

zavratni umor ◊

ein Zimmer (ein Haus, eine

Verbrechen des Meuchelmords –

Wohnung) auf Michaeli/für

zločin zahrbtnega umora

Michaeli/mit Michaeli/von

meucheln – zahrbtno umoriti,

Michaeli an/zu Michaeli/auf

zavratno umoriti

Michaeli-Zeit/für Michaeli-Zeit

zu vermieten/zu vergeben – oddati

Meuchler m zahrbtni morilec,

sobo (hišo, stanovanje) v najem

zavratni morilec

za mihelovo (29. september kot

meuchlerisch – 1. zahrbten, zavraten

običajni termin za oddajanje sob

(→ Raubmord) 2. zahrbtno, zavratno

(hiš, stanovanj) v najem)

Meute f 1. trop psov 2. tolpa

Michelsrecht n pravda sv. Mihaela

Meuterei f upor, vstaja (zlasti večjega

(G II. 249)

števila vojakov oz. oficirjev, vojaški Mieder m životec, steznik punt) ◊

(→ Schnürmieder)

664

Miene f 1. obraz, lice 2. izraz obraza ◊ Miet- und Ausziehordnung für die Miene machen, etwas zu tun –

Stadt Laibach f najemni in selilni

pripraviti se k (čemu), biti

red za mesto Ljubljano

namenjen

mietweise – v najemu

Miete f 1. najem, najemnina,

gostovanje (*najmovina,

Mietwert (→ Mietzins)

najemščina, najemšina, gostaščina) Mietzins m najemnina (*najemščina, (→ Aftermiete) 2. primščina

najemšina, najmovina)

(G II. 422, 432)

(→ Aftermietzins)

Mieter m najemnik (*najmovnik,

Mietzinsauflage f gostaščina (naklada

najemec) (→ Aftermieter,

od najemniških dohodkov)

Logenmieter)

Migration f migracija

Mieterin f najemnica (*najmovnica)

(→ Transmigration)

Mietgeld (→ Mietzins)

Mil.-Bef. = Militärbefehl

Mietgrund m zakupno zemljišče (G II.

(→ Militärbefehl)

422, 450-454) (*mitenski grunt) ◊

Mil.-Befh. = Militärbefehlshaber

Verwandlung der Mietgründe

(→ Militärbefehlshaber)

in Kaufrechtsgründe – prevedba

Milch f mleko

(*premenjenje) zakupnih zemljišč

v kupna zemljišča (zemljišča po

Milchfrau f mlekarica

M

kupnem pravu)

Milchgewölbe n mlekarnica

Miethube (→ Mietgrund)

Milchkammer (→ Milchgewölbe)

Mietkauf (→ Leihkauf)

Milchkännchen n ročka za mleko

Mietleute pl najemniki (→ Mietmann) Milchkanne f kangla za mleko (večja Mietlustige(r) m interesent za najem,

valjasta posoda za prenos oz. prevoz

najemnik

mleka)

Mietmann m najemnik (*najemec)

Milchsuppe f mlečna juha

Mietpartei f najemnik

Milchwagen m mlekarski voziček

Mietpfennig m zakupnina

Milchwirtschaft f mlekarstvo

(*mlekarjenje)

Mietpfenniggrund m zakupno zemljišče

(G II. 447)

mild – 1. nežen, mil, mehak

(→ Regiment, Strafe), milostljiv,

Mietrecht n 1. najemno pravo

milosten 2. darežljiv, dobrotljiv,

2. najemniška pravica

milodaren (→ Beitrag, Gabe,

Mietschilling (→ Mietzins)

Stiftung)

Miet(s)haus n : najemniška hiša

Milde f milina, blagost ◊

(*najemna hiša) (poslopje s številnimi

Milde walten lassen/üben – milo

najemniškimi stanovanji)

ravnati

Mietspartei (→ Mietpartei)

mildern – omiliti, olajšati, ublažiti

mildernd – olajševalen (→ Umstand)

665

Milderung f olajšava, ublažitev

Militärangelegenheiten pl vojaške

(→ Strafmilderung)

zadeve (H 36, 40, 43, 44, 59)

Milderungsumstände pl olajševalne

Militärassentierung f potrjevanje k

okoliščine

vojakom, asentacija (*asentirenga)

mildherzig – milosrčen

Militärattaché m vojaški atašé

mildreich – milostljiv (→ Hand)

Militärbefehl m vojaški ukaz

mildtätig – dobrodelen (*milodaren,

Militärbefehlshaber m vojaški

dobrotljiv) (→ Sammlung)

poveljnik

Mildtätigkeit f dobrodelnost

Militärbefreiung f oprostitev od

(*milodarnost, dobrotljivost) ◊

vojaške službe

öffentliche Mildtätigkeit –

dobrodelne ustanove

Militärbefreiungskommission f

komisija za oprostitev nabornikov

Milieu n okolica, milje

od vojaške službe

Militair (→ Militär)

Militärbehörden pl vojaška oblastva

militant – bojevit, militanten

(H 36, 40, 43, 44, 59)

Militanz f bojevitost

Militärbequartierung f nastanitev

vojske (*vkvartirovanje vojske,

Militär m oficir

vkvartirovanje vojakov)

M

Militär n vojska, vojaštvo (*vojašnja) ◊

(→ Einquartierung)

aktives Militär – aktivno vojaštvo

Militär-Bildungs- und

Militärabschied m odpustnica (pri

Erziehungsanstalten pl vojaške

vojakih) (*doslužnica, odslužno

vzgojne in izobraževalne

pismo, poslovno pismo)

ustanove (*vojaška vzgojevališča

Militäradministration f vojaška

in izobraževališča) (s cesarskim

administracija (*vojaško oskrbstvo)

ukazom z dne 12. februarja

1852 so bile določene naslednje

Militärakademie f vojaška akademija

vojaške izobraževalne ali

(→ Theresianische Militärakademie)

vzgojne ustanove (*naprave za

(v skladu s cesarskim patentom z dne

izobraževanje ali izomiko vojakov):

12. februarja 1852 so bile za vojaško-

12 nižjih vojaških vzgajališč

znanstveno izobraževanje (*vojaško-

(*nižjih vojaških odrejališ/Unter-

znanstveno izomiko) določene

Militär-Erziehungshäuser), 12

naslednje štiri vojaške akademije:

višjih vojaških vzgajališč (*višjih

vojaška akademija v Dunajskem

vojaških odrejališ/Ober-Militär-

Novem mestu (Wiener-Neustädter

Erziehungshäuser), 4 šole za kadete

Militär-Akademie), inženirska

(*naprave za kadete/Cadetten-

akademija (*genijska akademija/

Institute) in 4 vojaške akademije

Genie-Akademie), topniška ali

(Militär-Akademien))

artilerijska akademija (Artillerie-

Akademie) in mornariška akademija Militärbranche f podporni vojaški rod (*mornarska/marinska akademija/

Militärbräutigam m ženin-vojak

Marine-Akademie)

666

Militärbündnis n vojaška zveza

Militärflüchtling m vojaški begunec

Militär-Charakter m vojaški čin

(*vojaški begun, vojaški uhajavec),

(*vojaška dostojnost)

dezerter

Militär-Conscription f popis vojaških Militär-Fond m vojaški sklad zavezancev (sistem prisilnih

(*vojaški zaklad)

naborov v Avstriji v 18. stoletju),

militärfrei – oproščen vojaške službe

konskripcija

(*vojaščine prost)

Militär-Croatien n Vojna krajina

Militärfriedhof m vojaško

(→ Militärgrenze)

pokopališče

Militär-Curat m vojaški kurat

Militärführer m vojaški poveljnik

Militärdienst m vojaška služba

Militärgage f vojaška plača

Militärdienstleistung f opravljanje

Militärgebühr f vojaška pristojbina

vojaške službe, vojaško

službovanje ◊

Militär-Geistliche(r) m vojaški kurat

aktive Militärdienstleistung –

Militärgerichtsbarkeit f vojaško

aktivno vojaško službovanje

sodstvo

Militärdienstzeit f trajanje vojaške

Militärgeschichte f vojaška zgodovina

službe

Militär-Gestüt-, Beschäl- und

Militärdiktatur f vojaška diktatura

Remontierungs-Departement n

M

Militärdirektor m vojaški direktor

vojaški oddelek za kobilarne,

(H 20, 43)

žrebčarne in dopolnjevanje konj

(*vojaški razdelek kobiliš, žebcarij

Militärdirektorium n vojaški direktorij

in dopolnovanja konj)

(H 20, 43)

Militärgrenze f Vojna krajina

Militärdurchzugsgebühr f vojaška

(H 20, 55) (*vojaška krajina, vojaška

prehodnina (pristojbina za prehod

pokrajina, vojaška granica, vojna

čet čez kako ozemlje)

granica) (1522-1881 – prva stalna

Militäreinquartierung f vojaška

vojaška institucija v habsburški

nastanitev (*vojaško vkvartiranje) ◊

monarhiji) ◊

bleibende Militäreinquartierung –

»Windische« (Militär-)Grenze –

stalna vojaška nastanitev

Slavonska Vojna krajina (H 20)

vorübergehende

Militaria pl 1. vojaške zadeve

Militäreinquartierung – prehodna

2. knjige o vojski

vojaška nastanitev

militärisch – vojaški (→ Ehre, Ehrung, Militär-Erziehungsanstalt f vojaško

Honneur, Intervention)

vzgajališče, vojaško vzgojevališče

(→ Militär-Bildungs- und

Militarismus m militarizem

Erziehungsanstalten)

Militarist m 1. pristaš militarizma,

Militär-Execution f izvršba z vojaško

militarist 2. vojak

pomočjo, izterjava z vojaško

Militärist m vojak

eksekucijo

667

Militärjahr n vojaško leto (od začetka šola je delovala pred prvo svetovno

novembra do konca oktobra)

vojno na ljubljanskih Prulah pri

Militärkommandant m vojaški

Špici; v priljubljenem kopališču

poveljnik (H 32, 33, 43, 55, 59)

ob Ljubljanici so vojaki učili

neplavalce plavanja)

Militärkommando n vojaško poveljstvo

(H 32, 33, 43, 55, 59)

Militär-Separatzug m poseben

(→ Landes-Militär-Kommando)

vojaški vlak

Militärkonskription

Militärspital n vojaška bolnica

(→ Militär-Conscription)

Militärstand m vojaški stan

Militärkroatien

Militärstellung f vojaški nabor

(→ Militär-Croatien)

Militärstrafgerichtsbarkeit f vojaško

Militärkurhaus n vojaški zdraviliški

kazensko sodstvo

dom (npr. v Dolenjskih Toplicah)

Militärtaxoperat n vojaškotaksni

Militärlager n vojaški tabor

operat

Militärmannschaft f vojaško moštvo

militäruntauglich – nesposoben za

(*vojaški ljudje), vojaštvo

vojaško službo

Militärpartei f vojaški uslužbenec

Militärunterstützung f vojaška

(*vojaški služnik)

podpora (→ Kriegshinterbliebene)

M

Militärpaß m vojaška prepustnica

Militärurlauber m vojaški dopustnik

(*vojaška prehodnica)

(začasno odpuščeni vojak)

Militärpension f vojaška pokojnina

(*vojaški urlaubar)

(→ Kriegshinterbliebene)

Militärveränderungen pl spremembe

Militärperson f vojaška oseba

pri vojski (časopisna rubrika z

navedbo povišanj, premestitev,

Militärpflicht f vojaška obveznost ◊

upokojitev itd.)

der Militärpflicht genügen –

izpolniti vojaško obveznost

Militärverband m vojaška zveza

sich der Militärpflicht entziehen –

(*vojaška zaveza) ◊

izogniti se vojaški obveznosti

die nicht im Militärverbande

stehenden Bewerber – *prosilci, ki

militärpflichtig – vojaščini zavezan

niso v vojaški zavezi

Militärpflichtige(r) m vojaški obveznik

die im Militärverband zugebrachte

Militär-Polizei f vojaška policija

Zeit – čas, ki ga je kdo prebil v

vojaški službi

Militärputsch m vojaški udar, vojaški

puč

Militär-Verdienstkreuz n vojaški

zaslužni križec ◊

Militärregierung f vojaška vlada

Militär-Verdienstkreuz III. Klasse

Militärschlag m vojaški napad

mit der Kriegsdekoration (M.V.K.

Militär-Schwimmschule – K. k.

III. Kl. m. d. K.D.) – vojaški

Militär-Schwimmschule f C. kr.

zaslužni križec III. razreda z vojno

vojaška plavarna (vojaška plavalna

dekoracijo

668

Militär-Verdienstkreuz I. Klasse

potrebne voznike (die zur Leitung

mit den Schwertern und mit der

erforderlichen Führer))

Kriegs-Dekoration (M.V.K. I. Kl.

m. d. Schw. u. m. d. K.D.) – vojaški Militärwaise f vojaška sirota zaslužni križec I. razreda z mečema Militärwaisenstiftung f ustanova za in vojno dekoracijo

vojaške sirote

Er wurde in Anerkennung der

Militärwidmung – zur

geleisteten vorzüglichen Dienste

Militärwidmung berufen –

durch Verleihung des Militär-

vpoklicati k vojakom

Verdienstkreuzes ausgezeichnet. –

*V priznanje odličnega službovanja Militärzahlämter pl vojaški plačilni je bil odlikovan z vojaškim križcem

uradi (H 38)

za zasluge.

Militärzinsstallung f vojaški

Militär-Verdienstmedaille f vojaška

najemniški hlev (*vojaška najemna

zaslužna medalja ◊

štala, vojaška čimžna štala)

Silberne Militär-Verdienstmedaille Militärzinszimmer n vojaška am Bande des Militär-najemniška soba (*vojaška najemna

Verdienstkreuzes – srebrna

izba, vojaška čimžna cimra)

vojaška zaslužna medalja na traku

militia stabilis – stalna vojska

vojaškega zaslužnega križca

(→ Heer, Macht)

Militär-Verpflegs-Magazin n vojaško militia vaga – nestalna vojska M

preskrbovalno skladišče ◊

(→ Söldnerheer)

K. k. Militär-Verpflegs-Magazin

(Laibach) – C. kr. vojaško

Miliz f 1. oddelek neregularne vojske,

preskrbovališče (oskrbovališče)

paravojaška enota, milica 2. policija,

(Ljubljana)

milica 3. deželna vojska, deželna

bramba, brambovci (→ Landmiliz)

Militärversorgung f vojaška

preskrbnina (→ Kriegshinterbliebene) Milizarmee (→ Milizheer)

Militärverwaltung f vojaška uprava

Milizheer n neregularna vojska (iz

(H 36, 40, 43, 44, 59)

neregularnih čet (milic) sestavljena

vojska) (*milična vojska)

Militärvicedirektor m vojaški poddirektor (H 43)

Milizsoldaten pl neregularni vojaki

Militärvorspann m vojaška priprega

Millenium n tisočletje

(po Zakonu z dne 22. maja 1905

Milz f vranica

o vojaški pripregi v miru / Gesetz

Milzbrand m vranični prisad (*sajevec,

vom 22. Mai 1905 betreffend den

črmnica, črm, volčič, črni prišč)

Militärvorspann im Frieden je

(antrax)

vojaška priprega obsegala: vprege

s konjsko opravo (beschirrte

Mime m igralec

Vorspannungen), osedlane živali

minder – manjši (→ Trauer) ◊

za ježo in nošo (gesattelte Reit-

nicht minder – nič manj

und Tragtiere), naprežene vozove

mehr oder minder – več ali manj

(bespannte Wägen) in za voditev

669

minderbemittelt – ubožen

Minderung f zmanjšanje, znižanje

Minderbemittelte(r) m ubožec

mindestbemittelt – najrevnejši

Minderheit f manjšina ◊

(→ Bevölkerung)

in Minderheit verbleiben –

Mindestbietende(r) m najcenejši

ostati v manjšini

ponudnik (→ Mindeststeigerungsbot,

Minderheitskabinett

Minuendo-Licitation)

(→ Minderheitsregierung)

Mindestbieter (→ Mindestbietende/r)

Minderheitsregierung f manjšinska

Mindestbot (→ Mindeststeigerungsbot)

vlada

Mindestfordernde(r)

minderjährig – mladoleten

(→ Mindestbietende/r)

(*maloleten) (→ Minderjährige,

Minderjährige/r)

Mindeststeigerungsbot n

zmanjševalna dražba

Minderjährige f mladoletnica

(→ Minuendo-Licitation)

(*maloletnica) (po avstrijskem

Občnem državljanskem zakoniku /

Mine f 1. mina 2. rudnik, jašek

Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch iz

(*spodkop) 3. podzemno skladišče

leta 1811 so veljali kot nesposobni,

za strelivo 4. mina za svinčnik

da bi svoje zadeve ustrezno

Minenfeuer n minometni ogenj

urejali sami: otroci (Kinder), ki

(*minski ogenj)

M

niso dopolnili 7. leta, nedoletniki

Minenwerfer m minometalec

(Unmündige), ki niso dopolnili 14.

leta in mladoletniki (Minderjährige), Minenwerfertätigkeit f delovanje ki niso dopolnili 24. leta starosti)

minometalcev

(→ Großjährigkeitserklärung)

Mineralbad n mineralno kopališče

Minderjährige(r) m mladoletnik

(*rudninska kopel, rudna kopel)

(*maloletnik) (po avstrijskem

Mineralbad Töplitz in Unterkrain

Občnem državljanskem zakoniku /

(→ Bad)

Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch iz

leta 1811 so veljali kot nesposobni,

Mineralquelle f mineralni vrelec

da bi svoje zadeve ustrezno

(*rudninski studenec), slatina

urejali sami: otroci (Kinder), ki

Mineralwasser n mineralna voda,

niso dopolnili 7. leta, nedoletniki

slatina ◊

(Unmündige), ki niso dopolnili 14.

Sauerbrunn-Mineralwasser (Kurort

leta in mladoletniki (Minderjährige),

Sauerbrunn nächst Rohitsch) –

ki niso dopolnili 24. leta starosti)

rogaška mineralna voda (Zdravilišče

(→ Großjährigkeitserklärung)

Rogaška Slatina) (→ Säuerling)

Minderjährigkeit f mladoletnost

Mineralwasserkur f zdravljenje z

(*maloletnost)

mineralno vodo

mindern – zmanjšati, znižati

Mineur m miner

mindertauglich – manj sposoben (za

minieren – 1. minirati

vojaško službo)

2. spodkopavati, spodkopati

670

Minimum n 1. najnižja točka, najnižja Ministerien pl ministrstva (H 51, 55, stopnja, minimum 2. najnižja

56, 58) (→ Ministerium)

vrednost, najnižja temperatura,

minimum

Ministerium n ministrstvo

(→ Ackerbauministerium, Amt/

Minister m minister (→ Außenminister,

Auswärtiges Amt, Außenministerium,

Finanzminister, Handelsminister,

Eisenbahnministerium,

Innenminister, Justizminister,

Finanzministerium,

Kriegsminister, Kultusminister,

Gesamtministerium,

Ressortminister, Unterrichtsminister,

Handelsministerium,

Verteidigungsminister) ◊

Innenministerium, Justizministerium,

Minister des Auswärtigen/Äußeren

Kriegsministerium, Kultusministerium,

– minister za zunanje zadeve,

Unterrichtsministerium,

zunanji minister (*minister za

Verteidigungsministerium) ◊

zunanje reči, minister vnanjih stvari,

Ministerium des Äußeren/

minister zunanjih del)

Ministerium des Auswärtigen

(→ Außenminister)

– ministrstvo za zunanje zadeve,

Minister für Cultus und Unterricht

zunanje ministrstvo (*ministerstvo

– *minister za bogočastje in nauk

za zunanje reči, ministerstvo

(uk)

vnanjih stvari, ministerstvo zunanjih

Minister der Finanzen – finančni

del) (→ Amt/Auswärtiges Amt,

minister (*minister dnarstva)

Außenministerium)

M

(→ Finanzminister)

Ministerium des Inneren –

Minister des k. u. k. Hauses und des

ministrstvo za notranje zadeve,

Äußern – minister c. in kr. hiše in

notranje ministrstvo (*ministerstvo

zunanjih zadev

znotranjih reči, ministerstvo za

Minister des Inneren – minister

notranje reči, ministerstvo za notranje

za notranje zadeve, notranji

stvari, ministerstvo znotranjih

minister (*minister za notranje reči,

opravil) (→ Innenministerium)

minister za notranje stvari, minister

Ministerium des kaiserkichen

znotranjih opravil)

Hauses – *ministerstvo cesarske hiše

(→ Innenminister)

Ministerium für Cultus und

Minister für Landesverteidigung

Unterricht – *ministerstvo za

– obrambni minister (*minister za

bogočastje in nauk (uk)

deželno bran)

Ministerium für Handel, Gewerbe

(→ Verteidigungsminister)

und öffentliche Bauten – ministrstvo

Minister des Krieges – vojni

za trgovino, obrt in javne stavbe

minister (*minister vojaštva)

(*ministerstvo za kupčijstvo,

(→ Kriegsminister)

obertnost in javne stavbe)

Minister ohne Portefeuille –

Ministerium für Landescultur

minister brez listnice

und Bergwesen – ministrstvo za

Ministerial-Bankodeputation f

kmetijstvo in rudarstvo (*ministerstvo

vrhovna bankodeputacija (H 37)

kmetije in gornijstva)

Ministerium für Landesverteidigung

Ministeriale m ministerial

– obrambno ministrstvo

671

(*ministerstvo za deželno bran)

Der Antrag blieb in der Minorität.

(→ Verteidigungsministerium)

– Predlog je dobil manjšino glasov.

Ministerium für Staatssicherheit

(MfS) – Ministrstvo za državno

Minoriten pl minoriti (H 27–30)

varnost (NDR)

(moški samostanski red)

Ministerpräsident m ministrski pred-

Minuendo-Licitation f zniževalna

sednik, predsednik vlade, premier

dražba, zmanjševalna dražba,

minuendna dražba

Ministerrat m ministrski svet

(*ministerski zbor, ministersko

Minuendo-Versteigerung

svetovavstvo)

(→ Minuendo-Licitation)

Ministerwechsel m zamenjava

Mirakel n 1. čudež, mirakel

ministrov

2. srednjeveška igra z versko

vsebino (povezano s čudeži)

Ministrant m mašni strežnik,

ministrant

Mirakelbuch n knjiga čudežev (zapisi

o čudežih na romarskih krajih)

Minne f ljubezen (poetično)

Mirling (→ Merling)

Minnesänger m ljubezenski pesnik,

minezenger

Misanthrop m ljudomrznež, mizantrop

Minorat n 1. prvenstvo najmlajšega

Misanthropie f ljudomrzništvo,

M

družinskega člana pri dedovanju

mizantropija

(po fevdalnem pravu), minorat

Mischehe f mešani zakon (zakon med

2. posest pri dedovanju najmlajšega

pripadniki različnih veroizpovedi,

družinskega člana (po fevdalnem

zlasti katoliške in protestantske,

pravu)

ali med pripadniki različnih

minorenn – mladoleten (*maloleten,

narodnosti)

nedoleten, nedorasel)

Mischkorn n žitna zmes (mešanica

(→ minderjährig)

pšenice in rži), soržica

Minorenne f mladoletnica

miserabel – beden, reven, ubog, nesrečen

(*maloletnica, nedoletnica,

Misere f beda, revščina, uboštvo,

nedoraščenka) (→ Minderjährige)

mizerija

Minorenne(r) m mladoletnik

Miserere n 1. latinski psalm, mizerere

(*maloletnik, nedoletnik,

2. zaprtje črev (in posledično

nedoraščenec) (→ Minderjährige/r)

bljuvanje lastnega blata), mizerere

Minorennität f mladoletnost

Miserikordie f usmiljenost

(*maloletnost, nedoletnost,

nedoraslost) (→

Mißachtung f 1. zaničevanje,

Minderjährigkeit)

preziranje 2. neupoštevanje,

nespoštovanje

Minorität f 1. manjšina 2. manjšina

glasov ◊

Missal(e) n mašna knjiga, misal

in der Minorität bleiben – ostati v

Mißbildung f 1. iznakaženje,

manjšini (npr. pri volitvah)

deformacija 2. spaček, pokveka

672

Mißbilligung f graja, grajanje,

Missionär m misijonar

neodobravanje, obsojanje

missionieren – širiti krščansko vero

Mißbrauch m zloraba (*kriva raba) ◊

med nekristjani, misijonirati

Mißbrauch der Amtsgewalt –

zloraba uradnega položaja (*kriva

Missionschef m šef diplomatskega

raba uredske oblasti)

predstavništva

Mißbrauch der Presse – zloraba

Missiv n poslanica

tiska (*kriva raba tiska)

Missive (→ Missiv)

mißbrauchen – zlorabiti

Mißjahr (→ Mißernte)

mißdeuten – napačno razlagati,

Mißkredit m slab glas ◊

napačno tolmačiti

in Mißkredit bringen – spraviti na

Mißdeutung f napačna razlaga,

slab glas

napačno tolmačenje

in Mißkredit geraten – priti na slab

missen – pogrešati

glas, izgubiti dobro ime

Mißerfolg m neuspeh

mißlich – neugoden, nezavidljiv

(→ Lage), neprijeten, mučen

Mißernte f slaba letina

mißliebig – neprijeten, neljub

Missetat f hudodelstvo

mißlingen – ne uspeti, spodleteti,

Missetäter m hudodelec

ponesrečiti se

M

Mißfallen n 1. nezadovoljstvo

Mißlingen n neuspeh

2. neodobravanje

Mißstand m napaka, nepravilnost

mißfällig – neljub, neprijeten, zoprn

Mißstimmung f 1. neubranost

Mißgeburt f 1. splav (*mrtvo povitje)

2. nejevolja, nerazpoloženje

2. spaček, pokveka 3. neuspeh

mißtrauen – ne zaupati

Mißgeschick n nezgoda

Mißtrauen n nezaupanje

Mißgunst f nevoščljivost, zavist

Mißtrauensantrag m zahteva po

mißhandeln – slabo ravnati s

glasovanju o nezaupnici

(kom), trpinčiti, mučiti, pretepati,

maltretirati

Mißtrauensvotum n glasovanje o

nezaupnici

Mißhandlung f grdo ravnanje,

trpinčenje, mučenje, pretepanje,

Mißvergnügen n nezadovoljstvo,

maltretiranje

nevolja

Mißheirat f 1. neprimerna poroka

Mißvernehmen n nesoglasje, nesloga

2. nesrečna poroka

Mißverstand (→ Mißverständnis)

Mißhelligkeit f nesoglasje

Mißverständnis n nesporazum

Mission f 1. poslanstvo, misija

Mist m gnoj

(→ Friedensmission) 2. misijon

Mistgabel f gnojne vile

3. diplomatsko predstavništvo,

misija

Mistgrube f gnojna jama

673

Miststätte f gnojišče

Gewerkschaftsmitglied,

Miszellanea f zbirka z različno

Gründungsmitglied, Nichtmitglied,

vsebino, miscelanea

Regierungsmitglied, Vereinsmitglied,

Zweigvereinsmitglied) ◊

mitarbeiten – sodelovati

ausübendes Mitglied – sodelujoči

Mitarbeiter m sodelavec (*sotrudnik)

član (*sodelujoči ud, izvršujoči član,

Mitbesitzer m soposestnik

delavni član)

beitragendes/unterstützendes

mitbestimmen – soodločati

Mitglied – podporni član

Mitbestimmung f soodločanje

(*podpirujoči ud)

Mitbürger m someščan (*somestjan)

beständiges Mitglied – stalni član

korrespondierendes Mitglied –

Miteigentum n solastnina (*sosvojina)

dopisni član (*dopisovalni ud)

Miteinanderleben n sožitje

ordentliches/wirkliches Mitglied –

Miterbe m sodedič

redni član, pravi član (*pravi ud,

djanski ud)

Mitfertiger m sopodpisnik

stiftendes Mitglied – ustanovni

Mitfertigung f sopodpis

član

mitfolgen – iti s (kom), iti za (kom)

Mitgliedergebühr f članarina (*udnina)

mitfolgend – priložen (→ Zuschrift)

Mitgliedsbeitrag

M

Mitgefühl n sočutje ◊

(→ Mitgliedergebühr)

innigstes Mitgefühl – najiskrenejše

Mitgliedschaft f članstvo ◊

sočutje

Erlöschung der Mitgliedschaft –

Für die vielen (zahlreichen) Beweise

prenehanje članstva

herzlichen Mitgefühls während

Mitgliedstaat m država članica

der Krankheit sowie anläßlich des

Ablebens … sprechen wir unseren

mitigieren – omiliti

tiefgefühlten (tiefempfundenen)

Mitkämpfer m soborec

Dank aus. – Za premnoge (številne) Mitkläger m sotožnik izraze srčnega (iskrenega) sočutja

med boleznijo in ob smrti …

Mitläufer m sopotnik (formalni

izrekamo najtoplejšo zahvalo.

sodelavec, npr. neaktivni član

(obrazec v zahvali ob smrti)

stranke)

Mitgespann m pajdaš, pomagač

Mitleid n sočutje

Mitgift f dota, bala (*bališče) ◊

Mitleiden n sočustvovanje,

die Mitgift einbringen – prinesti

pomilovanje ◊

doto v zakon

des Mitleidens würdig – vreden

pomilovanja

Mitglied n član (*ud, družnik,

društvenik, tovarš)

Mitleidenschaft – in Mitleidenschaft

(→ Ausschußmitglied,

ziehen – prizadeti

Ehrenmitglied, Gemeindemitglied,

mitmachen – sodelovati

Gemeinderatsmitglied,

Mitmensch m sočlovek

674

mitnehmen – 1. vzeti s seboj

Mittel n 1. sredstvo (*pomoček)

2. prizadeti, utruditi, izmučiti

(→ Abführmittel, Barmittel,

mitreden – 1. udeležiti se pogovora

Compellierungs-Mittel, Curativ-

2. soodločati ◊

Mittel, Disziplinarmittel,

ein Wort mitzureden haben – imeti

Heilmittel, Kompellierungsmittel,

kaj besede pri (čem), soodločati

Lebensmittel, Lehrmittel,

Lernmittel, Nahrungs- und

Mitregent m sovladar

Genußmittel, Palliativmittel,

mitregieren – sovladati

Purgativmittel, Strafmittel,

Mitrottierte(r) m sopuntar

Verbannungsmittel, Zwangsmittel)

2. ceh 3. združenje, družba

mitsamt – skupaj s (čim)

4. sredina ◊

Mitschuld f sokrivda

abführendes Mittel – odvajalno

Mitschüler m sošolec

sredstvo (→ Abführmittel)

Mittel und Wege finden – najti

Mitsperre f dvojni ključ

možnosti za (kaj)

Mitstreiter m 1. soborec 2. tekmec

sich ins Mittel legen/schlagen –

3. soprosilec (pri natečaju)

posredovati, miriti

Mittag m 1. poldne 2. jug ◊

ins Mittel treten – posredovati

zu Mittag essen/speisen – kósiti

(nur) Mittel zum Zweck sein –

biti (le) sredstvo za dosego cilja

Mittagessen n kosilo

M

(*poldanska hrana, južina)

Mittel pl denarna sredstva

mittäglich – 1. opoldanski 2. južen

Mittelalter n srednji vek

(*proti jugu ležeč)

mittelalterlich – srednjeveški

Mittagskost (→ Mittagessen)

mittelbar – 1. posreden (*neraven),

Mittagsmahl n kosilo ◊

indirekten 2. posredno,

das Mittagsmahl einnehmen –

indirektno

kósiti

Mittelding n sredstvenina

Mittagstafel f svečano kosilo

(G II. 191; V 317)

Mittagstisch (→ Mittagessen)

mittellos – reven, ubožen, brez

sredstev za preživljanje (*neimovit)

Mittäter m sostorilec

Mittellose(r) m ubožec, revež

Mitte f sredina

Mittellosigkeit f uboštvo, revščina

mitteilen – sporočiti (→ diensthöflich)

(*nepremožnost, neimovitnost,

Mitteilung f sporočilo (*priobčilo) ◊

ubožnost, potrebnost)

nach glaubwürdiger Mitteilung –

Mittellosigkeitszeugnis n ubožni list

iz verodostojnega vira

(*spričevalo o ubožnosti)

die Mitteilung machen – sporočiti

Mittelmächte pl centralne sile (v

Mitteilungsblatt n informacijski list,

prvi svetovni vojni Nemčija in

bilten

Avstro-Ogrska ter njune zaveznice)

mittel – srednji (→ Osten, Stand)

(*osrednje sile)

675

Mittelmeer n Sredozemsko morje

Mlg. = Mirling (→ Merling)

Mittelpunkt m središče

M. M. = Metallmünze (→

mittels(t) – s/z, s pomočjo ◊

Metallmünze)

mittelst Hofdekrets – z dvornim

MM. = Messieurs (→ Messieurs)

odlokom, z dvornim dekretom

mittelst der Eisenbahn – po

MMTO = Militär- Maria-

Theresien- Orden (→ Orden)

železnici

mittelst der Schiffe – z ladjami

Möbel pl pohištvo

Mittelschulen pl srednje šole (H 51)

Möbeltischler m pohištveni mizar

Mittelschüler m srednješolec

mobil – premičen, gibljiv, mobilen (→

Spital)

Mittelsperson f posrednik, mešetar

Mobilarvermögen n premično

Mittelstand m srednji sloj

premoženje (*premikljivo

Mittelständler m predstavnik

premoženje), premičnine, mobilije

srednjega sloja

Mobiliar n 1. pohištvo, mobiliar 2.

Mittelwald m gozd srednje rasti

premično premoženje, premičnine

Mitternacht f 1. polnoč 2. sever

Mobilie f premičnina (*premična stvar,

mitternächtlich – 1. polnočen 2. severen premično blago, premakljivo blago),

mobilija

M

Mittfasten n sredina postnega obdobja

(4. postna nedelja/sredipostna

mobilisieren – 1. povečati aktivnost,

nedelja oz. teden, zlasti sreda, pred

spodbuditi, mobilizirati 2.

tem) (→ Fastensonntag/Lätare)

vpoklicati v vojsko, mobilizirati

Mittler m posrednik

Mobilisierung f 1. povečanje aktivnosti,

spodbuditev, mobilizacija 2. vpoklic

Mittlertum n posredništvo

vojaških obveznikov, mobilizacija ◊

Mittwoch m sreda (→ Aschermittwoch)

allgemeine Mobilisierung – splošna

mobilizacija

mitunter – včasih

teilweise Mobilisierung – delna

Mitvormund m sovaruh (*sovarh)

mobilizacija

Mitwelt f sodobni svet, sodobniki,

Mobilität f premičnost, gibljivost,

soljudje

mobilnost

mitwirken – sodelovati

Mobilmachung (→ Mobilisierung)

Mitwirker m sodelavec

Möblement n pohištvo

Mitwirkung f sodelovanje

möbliert – opremljen (*meblovan) (→

Mitwisser m sovedec

Zimmer)

Mitwisserschaft f sovednost

Modalität f način, modaliteta

mitzeitig – istočasen, sočasen

Moder m blato, trohnoba, grez

Moderation f omiljenje, ublažitev

mj. = minderjährig (→ minderjährig)

moderieren – omiliti, ublažiti

Mkt. = Markt (→ Markt)

676

modernisieren – posodobiti,

Monarch m vladar (*samovladar),

modernizirati

monarh ◊

Modernisierung f posodobitev,

unser angebetener Monarch – naš

modernizacija

oboževani vladar

modifizieren – spremeniti, modificirati Monarchen-Kongreß (→ Allianz/Heilige Allianz)

Modifizierung f sprememba

(*prenaredba), modifikacija

Monarchie f monarhija

(*samovladarstvo, samovladstvo,

Modistin f modistka

samovladje) (→ Doppelmonarchie,

moduliert – spremenjen, moduliran

Erbmonarchie) ◊

Modus m način, modus

Habsburger Monarchie – habsburška

monarhija

mögen (mochte, hat gemocht) –

konstitutionelle Monarchie – ustavna

marati ◊

monarhija (*ustavno samovladstvo)

Ich möchte, daß er dies täte. –

Rad bi, da bi to storil on.

Monarchin f vladarica, monarhinja

Das mag stimmen. – Lahko, da to

Monarchist m privrženec monarhije,

drži.

monarhist

Man möchte sagen, daß … –

Monat m mesec (→ Christmonat,

Človek bi rekel, da …

Eismonat, Erntemonat, Grasmonat,

Mohammedaner m mohamedanec

Grünmonat, Herbstmonat,

M

Mohr m zamorec

Heumonat, Lenzmonat, Nebelmonat,

Obstmonat, Ostermonat,

Möhre f korenje

Pfingstmonat, Rosenkranzmonat,

Moitié f polovica

Rosenmonat, Schlachtmonat,

mokieren, sich – norčevati se iz (koga)

Sommermonat, Wandelmonat,

Weidemonat, Weinmonat,

Mole f pomol

Windmonat, Wintermonat,

molestieren – nadlegovati, sitnariti,

Wonnemonat) ◊

molestirati

letzten/vorigen Monats –

Molestierung f nadležnost, sitnost

preteklega meseca

Molkenkur f zdravljenje s sirotko

monatlich – vsak mesec, mesečen

(→ Reinigung)

Molkerei f mlekarna

Monatsbinde f mesečni vložek

Molkereiprodukte pl mlečni

proizvodi (*mlekarski izdelki)

Monatsfluß m mesečno perilo,

menstruacija

Molo (→ Mole)

Monatsgeld n mesečna plača

molto – zelo

(*mesečnina)

Moment m trenutek

Monatslöhnung f mesečno plačilo

Moment n razlog, okoliščina, faktor

Monatsschrift f mesečni časnik,

momentan – trenuten

mesečnik

677

Monatssold (→ Monatsgeld)

Monotheist m enobožec, monoteist

Monatstag m dan v mesecu ◊

Monseigneur m prevzvišeni

Wien, den 21ten Monatstag April –

gospod, monseigneur (v naslovu

Na Dunaju, 21. aprila (*Na Dunaju,

ali nagovoru za cerkvene

21. dan meseca aprila)

dostojanstvenike in plemiče)

Monatszeit (→ Monatsfluß)

Monsieur m gospod (v naslovu ali

Monatszimmer n *mesečna soba

nagovoru)

(mesečni najem)

Monsignore m monsignor, monsinjor

Mönch m menih (→ Bettelmönch)

(v naslovu ali nagovoru za cerkvene

dostojanstvenike)

Mönchsorden m meniški red

Monstranz f monštranca

Mond m 1. luna 2. mesec ◊

des gegenwärtigen Mondes –

Monstrum n pošast

tekočega meseca

Montag m ponedeljek

mondan – svetovljanski, monden

(→ Ostermontag, Pfingstmontag,

Rosenmontag) ◊

Mondanität f svetovljanstvo,

blauer Montag – 1. ponedeljek

mondenost

pred pepelnico 2. plavi ponedeljek

Mondfinsternis f lunin mrk

(neopravičeni izostanek z dela na

M

Mondkrankheit f mesečnost,

ponedeljek) 3. dela prost dan za

somnambulizem

rokodelske vajence

Mondlicht n mesečina

Montangesellschaft f rudarska

družba

Mondsucht (→ Mondkrankheit)

Montanistik f rudarstvo,

Mondur (→ Montur)

montanistika

Monete f kovanec, kovan denar

Montanistiker m 1. rudarski

monieren – grajati, pritoževati se nad

strokovnjak, montanist 2. študent

(čim), kritizirati

montanistike, montanist

Monitor m 1. oklepnica (oklepna

Montanunion = Europäische

rečna ali obalna ladja z majhnim

Gemeinschaft für Kohle und

vgrezom), monitor 2. svetovalec,

Stahl f Evropska skupnost za

nadzornik, monitor 3. učitelj,

premog in jeklo (1951 ustanovljena

mentor 4. ekran, monitor

predhodnica Evropske skupnosti

Monitorium n pisni opomin

(Europäische Gemeinschaft)

oz. Evropske unije (Europäische

Monokel n naočnik (steklo za eno

Union))

oko), monokel

Montanwerk n rudnik

Monopol n izključna pravica, monopol Montanwesen n rudarstvo, Monopolist m monopolist

montanistika

Monotheismus m enoboštvo,

Monte f zastavljalnica

monoteizem

678

montieren – 1. sestaviti, postaviti, 2. srednjeveška verska igra,

montirati 2. obleči vojaka, opremiti

moraliteta ◊

vojaka

tadellose/untadelhafte Moralität –

Montierung f osebna oprema vojaka

pošteno, neoporečno življenje

(*oprava)

(*brezmadežno življenje)

Montur f vojaška obleka, uniforma,

Moralitätszeugnis n spričevalo o

montura (*oprava, mondura) ◊

nravnosti

Montur und Armatur – uniforma

Moralpolizei (→ Sittlichkeitspolizei)

in oborožitev

Morast m barje, močvirje (*mah,

Montursbranche f podporni vojaški

morast)

rod za uniformiranje, monturni

Morastentsumpfung f osušitev barja

oddelek, monturna branša

(*monturstvo)

Morastentwässerung

(→ Morastentsumpfung)

Monument n spomenik

(→ Ehrenmonument)

morastig – močvirnat

Moor n barje, močvirje (*mah) ◊

Morastkulturhauptausschuß

die Kultur des Laibacher Moores –

(Laibach) m Glavni močvirski

obdelovanje Ljubljanskega barja

odbor (Ljubljana)

(*obdelovanje Ljubljanskega

Moratorium n odlog (plačila),

mahú, obdelovanje Ljubljanskega

moratorij

M

mahovitega močvirja)

Morbidität f obolevnost (tudi rubrika

Moorbrand m požiganje barja

v poročilu ljubljanskega mestnega

(*požig mahu)

fizikata), morbiditeta

Moorgrund – Laibacher Moorgrund Morbilli (→ Masern) m Ljubljansko barje

morbös – bolehen

(*Ljubljanski mah, Ljubljansko

mahovito močvirje)

Mord m umor (→ Lustmord, Verbrechen) Moos n mah

Mordanschlag m morilski napad

Moquerie f posmeh

Mordaxt f bojna sekira (helebardi

Moral f morala ◊

podobno orožje za boj proti

Verletzung der Moral – kršitev

oklepljenemu sovražniku)

nravnosti, nemoralnost

Mordbrand m zažig, požig

moralisch – 1. nraven, nravstven,

(v katerem so ogrožena človeška

moralen (→ Haltung,

življenja)

Unbescholtenheit, Verhalten, Vorleben, Mordbrenner m zažigalec, požigalec Wohlverhalten) 2. praven

(ki se ne ozira na človeške žrtve)

(→ Person, Pflicht) 3. duhoven ◊

Mordbrennerei f zažiganje, požiganje

moralisch verkommen – moralno

(ob ogrožanju človeških življenj)

propadel

Mörder m morilec

Moralität f 1. nravnost (*lepo

zadržanje, lepo vedenje), moralnost Mordstätte f morišče 679

Mordtat f umor

Mortifikation f 1. razžalitev,

Mordtäter m morilec

mortifikacija 2. prisad (odmiranje

tkiva), mortifikacija, gangrena

Mores pl navade

(gangraena) (→ Brand) 3. mučenje

Morgen m 1. jutro 2. jutro (G I.

telesa, trpinčenje telesa (pri asketih)

162) (stara avstrijska površinska

4. razveljavitev, mortifikacija

mera: površina, ki jo je en mož

mortifizieren – žaliti

z običajno vprego obdelal v

enem dnevu; mero je z uvedbo

Mortuar(ium) n mrtvaščina, umrščina,

metričnega sistema spodrinil oral

mortuar (G II. 250, 309)

(→ Joch ) 3. vzhod ◊

Mortuargebühr (→ Mortuar/ium)

jmdm. guten Morgen bieten –

voščiti (komu) dobro jutro

mosaisch – judovski (→ Religion)

Morgenbrot n zajtrk

Mosche f junica

Morgengabe f jutrnja (poročni

Moschee f mošeja

prejemek, ki ga je nevesta dobila

Moses – Mojzes

zjutraj po poročni noči), jutrna

Moslem m musliman

(V 255)

moslemisch – muslimanski

Morgengrauen n svitanje, svit

(→ Religion)

M

Morgenland n jutrovo, vzhodne

Most m mošt (→ Obstmost, Weinmost)

dežele, vzhod, orient

Mostäpfel pl jabolka za mošt

Morgenmesse f jutranja maša, maša

zornica

Mostbirne f tepka (hruška)

Morgenrot n jutranja zarja

Mostdienst m moštna tlaka

Morgentrunk m jutranja pijača

Mostzehent m moštna desetina

(*zajutrek)

Motion f 1. gibanje 2. pobuda, predlog

moros – 1. godrnjav 2. zamuden,

motivieren – 1. spodbuditi, podpreti,

počasen

motivirati 2. utemeljiti, obrazložiti,

morös (→ moros)

navesti razloge (*motivirati)

Morose pl 1. godrnjavci 2. zamudniki, motiviert – 1. spodbujen, motiviran počasneži

2. utemeljen (*motiviran)

Mörser m 1. možnar – topovsko

Motivierung f utemeljitev,

orožje s kratko cevjo velikega

obrazložitev (*obrazložba,

kalibra 2. možnar – posoda z

utemeljba)

okroglim dnom za drobljenje trdih Motor m 1. motor 2. gibalo, gonilo, snovi

motor

Mortalität f umrljivost (tudi del

Motorführer m voznik tramvaja

poročila ljubljanskega mestnega

(*voznik električnega voza),

fizikata), mortaliteta

tramvajar, tramvajec

Mörtel m malta (*mort)

Motorrad n motorno kolo

(*motorkolo)

680

Motorwagen – elektrischer

Mühlbach m mlinski potok, mlinščica

Motorwagen m tramvaj

(vodotok, umetno speljan od reke

(*električni voz)

ali potoka, ki poganja mlin ali žago)

Motorzweirad n motorno dvokolo

Mühle f mlin (*malin) (→ Dampfmühle,

Mousquet (→ Muskete)

Getreidemühle, Hausmühle,

Kunstmühle, Lohnmühle, Mahlmühle,

Mouvement n 1. gibanje 2. nemir

Ölmühle, Papiermühle, Sägemühle, m. p. = manu propria – lastnoročen

Schiffmühle, Schneidemühle,

MP = Maschinenpistole

Schnittmühle, Schrotmühle,

(→ Maschinenpistole)

Stampfmühle, Walzmühle) ◊

unterschlägige Mühle – mlin z

m. Schw. = mit Schwertern –

lopatnimi kolesi

(odlikovanje) z mečema (npr.

Mühle mit zwei Gängen – mlin na

Militär-Verdienstkreuz I. Klasse

dve kolesi

mit Schwertern und Kriegs-

Dekoration – vojaški zaslužni

Mühlenbann m mlevni monopol

križec I. razreda z mečema in

(G II. 101)

vojaško dekoracijo)

Mühlgebühr f mlevnina

Msgr (e). = Monsignore

Mühllaufergeld n mlinska kolesnina

(→ Monsignore)

Mühlrecht n pravica do mlinarstva

Mt . = Monat (→ Monat)

Mühlwehr n mlinski jez

M

Mts. = Monats – meseca (→ d. Ms., d. Muhme f 1. strina (očetova sestra), Mts. , v. M., v. Mts. )

teta 2. ujna (mamina sestra), teta

Mücke f 1. komar 2. mušica

3. starejša sorodnica 4. starejša

müde – 1. utrujen 2. naveličan

sestrična

(→ kriegsmüde) ◊

mühselig – 1. reven 2. nadležen

nicht müde werden – ne naveličati Mühseligkeit f 1. revščina se, vztrajno nadaljevati s (čim)

2. nadležnost

Muff1 m zatohlost

mulenrecht – denarna dajatev mlinov Muff2 m kožuhovinast naročnik za

(namesto prvotne dajatve – žita oz.

gretje rok, muf (→ Handmuff)

živali) (G II. 249)

Mühe f trud, napor, prizadevanje ◊

Müll m odpadki

keine Mühe und Kosten scheuen/

Müllbeseitigung f odvoz smeti

weder Mühe noch Geld scheuen

– ne štediti ne truda ne stroškov

Müller m mlinar (→ Papirmüller,

(denarja)

Sägemüller)

Er wurde reichlich für diese Mühe Müllergewerbe n mlinarska obrt entlohnt. – Za ta trud je bil bogato

poplačan.

Mumps m mumps (infekcijsko vnetje

sich Mühe geben – truditi se

obušesne slinavke)

Mühewaltung (→ Mühe)

Mund f zaščita, zaščitništvo

Mund m usta

681

etwas im Munde führen – imeti

doletniki (Mündige) so bile osebe od

besedo velikokrat na jeziku, vedno

14. do 24. leta starosti)

govoriti o (čem)

den Mund halten – jezik za zobmi Mündige(r) m *doletnik (po držati, molčati

avstrijskem Občnem državljanskem

den Mund voll nehmen –

zakoniku / Allgemeines bürgerliches

širokoustiti se, bahati se

Gesetzbuch iz leta 1811 so veljali

in aller Munde sein – biti vsem na

kot nesposobni, da bi svoje zadeve

zobeh

ustrezno urejali sami: otroci

jmdm. nach dem Munde reden –

(Kinder), ki niso dopolnili sedmega

povšeči govoriti (komu)

leta, nedoletniki (Unmündige),

ki niso dopolnili 14. leta in

Mundant m prepisovalec na čisto

mladoletniki (Minderjährige), ki

Mundart f narečje

niso dopolnili 24. leta starosti;

doletniki (Mündige) so bile osebe

Mundbrief m zaščitno pismo

od 14. do 24. leta starosti)

Mündel m varovanec, varovanka, sirota Mündigkeit f *doletnost Mündelgeld n denarno premoženje

(→ Ehemündigkeit,

varovanca, sirotinski denar

Heiratsmündigkeit)

Mündelgut (→ Mündelvermögen)

mündlich – 1. usten (→ Lizitation,

M

Mündelvermögen n premoženje

Überlieferung, Verhandlung,

varovanca, sirotinsko premoženje

Versteigerung, Verweis, Vortrag, Weg) (*varovanska imovina, varovančeva

2. ustno ◊

imovina)

mündlich einkommen – podati

ustno prošnjo

munden – tekniti

Mundmehl n (fino mleta) bela moka

münden – izlivati se, iztekati se

(*cvetna moka, čila moka, prednja

Mundfäule f ustna gniloba

moka, perva moka)

Mundfluß (→ Mundschwämmchen)

Mundprovision (→ Kriegs- und

mundieren – 1. prepisati na čisto,

Mundprovision)

mundirati 2. očistiti

Mundriegel m molčečnost, dikretnost

mündig – *doleten (→ Mündige,

Mundschaft f zaščita

Mündige/r)

Mundschenk m dvorni točaj

Mündige f *doletnica (po avstrijskem

Mundschwämmchen pl ustne gobice,

Občnem državljanskem zakoniku /

sor (tudi vzrok smrti pri otrocih)

Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch iz

leta 1811 so veljali kot nesposobni,

Mundsemmel f žemlja iz (fino mlete)

da bi svoje zadeve ustrezno urejali

bele moke (*cvetne moke, čile

sami: otroci (Kinder), ki niso

moke, prednje moke, perve moke)

dopolnili sedmega leta, nedoletniki

(→ Mundmehl)

(Unmündige), ki niso dopolnili 14.

Mundsperre (→ Mundstarrkrampf)

leta in mladoletniki (Minderjährige), Mundstarrkrampf m čeljustni otrpni ki niso dopolnili 24. leta starosti;

krč

682

Mundstück n 1. ustnik 2. žrelo

Munizipalitäten pl municipalitete (H 47) (pri topu)

Munizipalitätsrat m municipalitetni mundtot – jmdn. für mundtot

svet (H 47)

erklären – odvzeti (komu)

opravilno sposobnost, postaviti

Munizipalitätsvorstand m

(koga) pod skrbništvo, določiti

predstojništvo municipalitet (H 47)

(komu) skrbnika (→ entmündigen) Munizipalrecht n mestna pravica mundtot – jmdn. mundtot machen – Munizipalstädte – königliche zamašiti (komu) usta

Munizipalstädte – kraljeva

Mundtuch n servieta

svobodna mesta

Mündung f izliv, ustje

Münster n stolnica

Mündungsgebiet n izlivno področje

Munt (→ Mund, f)

(reke)

muntleute – zaščitenci (G II. 330; Mundvorrat m živež

V 179) (→ muntmann)

Mundwasser n ustna vodica

muntmann – zaščitenec (G II. 330) Mundwein m žlahtno vino, žlahtna

Münzamt n novčni urad

kapljica

Münzaufsicht f novčni nadzor (H 23) munieren – 1. oskrbeti (zlasti z vojno Münze f kovanec, novec M

opremo) 2. utrditi

(→ Conventionsmünze, Denkmünze,

munifizent – radodaren, darežljiv

Gedächtnismünze, Handmünze,

(→ Unterstützung)

Kupferscheidemünze, Metallmünze,

Rechnungsmünze, Scheidemünze,

Munifizenz f radodarnost, darežljivost

Währungsmünze) ◊

Munition f 1. oskrba (z vojno opremo,

Einlösung von Münzen –

zlasti s strelivom) 2. strelivo,

zamenjava (iz obtoka vzetih)

municija (→ Übungsmunition)

kovancev

3. utrditev ◊

Einberufung von Münzen – preklic

scharfe Munition – ostro strelivo,

kovancev

ostra municija

klingende Münze – kovani denar

verrufene Münze – neveljavni

Munitions-Karren m voz s strelivom

denar (*preklican denar)

Munitionslager n skladišče streliva

Münzen schlagen – kovati denar

Munitions-Magazin

für bare Münze nehmen – slepo

(→ Munitionslager)

verjeti

Munitions-Wagen m voz s strelivom münzen – 1. kovati denar 2. meriti na (*strelivni voz)

(kaj), nanašati se na (kaj)

munizipal – mesten

Münzer m kovničar (V 208)

munizipalisieren – podrediti (mesto) Münzfälscher m ponarejevalec upravi zemljiškega gospostva,

denarja

municipalizirati

Münzfälschung f ponarejanje denarja

683

Münzfuß m novčna mera, kovna

Platzmusik, Streichmusik,

stopnja

Tafelmusik, Tanzmusik,

Münzgerechtigkeit (→ Münzrecht)

Zukunftsmusik) 2. glasbena

prireditev ◊

Münzkunde f numizmatika

öffentliche Musiken – javne

Münzmeister m kovni mojster

glasbene prireditve

Münzprägung f kovanje denarja

türkische Musik – turška glasba

(koncert na prostem, ki ga je

Münzprobe f preizkušnja kovancev

izvajala vojaška kapela, v Ljubljani

Münzprüfer m preizkuševalec

v Aleji Zvezda ali po ulicah kot

kovancev, preglednik kovancev

mirozov (türkischer Zapfenstreich)

Münzrecht n pravica kovanja denarja

Musikalien pl muzikalije

Münzregal n novčni regal

Musikalienhandlung f trgovina z

Münzsiegel n viseči pečat

muzikalijami

Münzstätte f kovnica

Musikant m godec, muzikant

wandernder Musikant – potujoči

Münz- und Bergwerkskollegium n

godec (*navžar), potujoči muzikant

novčni in rudniški kolegij (H 22)

Musikbande f godba

Münzung f kovanje denarja

M

falsche Münzung – ponarejanje

Musiker m godec

in prenarejanje kovanega denarja

Musikimpost f naklada od godbe,

(kovancev) (*ponareja in prenareja

impost od godbe

(kovanega) dnarja)

Musikkapelle f manjši orkester,

(→ Münzverfälschung)

godba, kapela (*muzična kapela)

Münzverfälschung f ponarejanje

(→ Trauermusikkapelle) ◊

in prenarejanje kovanega denarja

Laibacher bürgerliche

(kovancev) (*ponareja in prenareja

Musikkapelle – Ljubljanska

(kovanega) dnarja)

meščanska godba ( Ljubljanska

Münzverschlechterung f znižanje

meščanska godba je bila naslednica

vrednosti kovanega denarja (glede

Ljubljanske mestne godbe (Laibacher

na liguro ali težo)

Musik-Capelle), ki je prenehala

delovati leta 1880; delovati je začela

Münzwesen n denarne zadeve

oktobra 1900 in bila marca 1902

(*denarstvo, novčanstvo)

razpuščena; na njeno mesto je leta

mürbe – 1. mehak, krhek 2. trohel

1904 stopila Ljubljanska društvena

Musealverein für Krain (Laibach)

godba (Laibacher Vereinskapelle),

(→ Verein)

ki se je leta 1908 organizirala kot

Slovenska filharmonija v Ljubljani

Muselmann (→ Moslem)

(Slovenische Philharmonie in

Museum n muzej (→ Landesmuseum)

Laibach))

Musik f 1. glasba (→ Harmoniemusik, Musiklehrer m učitelj glasbe ◊

Katzenmusik, Leichenmusik,

landschaftliche Musiklehrer –

Marschmusik, Orchestermusik,

deželanski učitelji glasbe (H 23)

684

Musikpavillon n glasbeni paviljon ◊

Muster n 1. vzorec (*mušter), obrazec

Musikpavillon in der Sternallee

2. vzor, zgled ◊

(Laibach) – glasbeni paviljon v

sich jmdn. zum Muster nehmen –

Aleji Zvezda (Ljubljana)

zgledovati se po (kom)

Musikproduktion f glasbena

Mustergrund m vzorčna parcela

predstava

musterhaft – vzoren, zgleden

Musikproduktionsbewilligung f

dovoljenje za izvedbo glasbene

mustern – pregledovati, pregledati

predstave

(→ Truppe), pretresati

Musikschule f glasbena šola ◊

Musterregister n naborni seznam

Musikschule der

Musterrolle f seznam vojakov

Philharmonischen Gesellschaft

Musterschrift f zgledna pisava

in Laibach – Glasbena šola

Filharmonične družbe v Ljubljani

Musterschule f *vzornica (po

(odprta je bila 1. oktobra 1866)

Državnem zakonu, s katerim se

ustanavljajo načela za poučevanje

Musiktaxe f godbena taksa

na ljudskih šolah (državni

(→ Kurwesen)

ljudskošolski zakon) / Reichsgesetz,

Musikus m glasbenik (lahko tudi

durch welches die Grundsätze des

ironično)

Unterrichtswesens bezüglich der

Muskete f mušketa (dolga pehotna

Volksschulen festgestellt werden

M

puška z gladko cevjo velikega

(Reichs-Volksschulgesetz), z dne

kalibra, ki se je polnila spredaj)

14. maja 1869, naj bi pri vsakem

učiteljišču obstajala ljudska šola

Musketenschuß m 1. strel iz muškete

kot vadnica (Übungsschule) in

2. domet muškete, streljaj ◊

vzornica (Musterschule), pri

einen Musketenschuß weit –

ženskem učiteljišču tudi otroški

oddaljen streljaj od (česa) (v

vrtec (Kindergarten))

oddaljenosti strela iz muškete)

Musterung f 1. pregled, inšpekcija

Musketier m mušketir

2. nabor 3. pregled vojske ◊

Muslim (→ Moslem)

Musterung (über die Truppen)

halten – opraviti pregled vojske

muslimisch – muslimanski

(→ Religion)

Mut m 1. pogum, hrabrost, junaštvo,

srčnost 2. volja (→ Edelmut,

Muße f prosti čas, počitek

Langmut, Sanftmut, Schwermut,

müssen (mußte, hat gemußt) – morati

Starkmut, Unmut) 3. mut (stara

Mußestunden pl prosti čas, čas

avstrijska votla mera za žito: 1 mut

počitka

= 30 vagánov = 1,84 m3) ◊

guten Mutes sein – biti dobre volje,

müßig – len, brez dela, postopaški

biti vesel

müßigen – primorati

den Mut besitzen/haben – biti

Müßiggang m pohajkovanje,

pogumen, imeti pogum

postopanje

Mut fassen/schöpfen – zbrati

685

pogum, opogumiti se

Mutterschule f matična šola

jmdm. Mut machen/zusprechen –

opogumiti (koga)

Mutterschwester f materina sestra,

zu Mute sein – občutiti, biti

teta

(komu) ... pri srcu

Muttersprache f materni jezik

mit Mut und Ausdauer kämpfen – Mutterverein m matično društvo boriti se hrabro in stanovitno

Mutuum n posojilo

muten – zaprositi gosposko za (kaj)

mutvoll – pogumen, hraber

Muter m prosilec (*prošnjik)

(→ Verhalten)

mutieren – spremeniti (zlasti glas),

Mutwille m prešernost, objestnost

mutirati

Mutwillensstrafe f kazen zaradi

Mutilation f pohabljenje, mutilacija

objestnosti (*kazen zavoljo

mutilieren – pohabiti, mutilirati

nagajivosti)

mutmaßen – sumiti, domnevati

mutwillig – 1. prešeren, objesten

mutmaßlich – domneven

2. prešerno, objestno

Mutter f 1. mati, mama

M. V. K. = Militär-Verdienstkreuz

(→ Adoptivmutter, Altmutter,

(→ Militär-Verdienstkreuz)

Fahnenmutter, Familienmutter,

M. V. M. = Militär-

M

Großmutter, Hausmutter,

Verdienstmedaille

Landesmutter, Mannesmutter,

(→ Militär-Verdienstmedaille)

Nährmutter, Pensionsmutter,

Myriameter m 1.000 m oz. 1 km

Pflegemutter, Puffmutter,

Rabenmutter, Schwiegermutter,

Myriametergeld n kilometrina,

Stammutter, Stiefmutter,

mirijametrščina (→ Myriameter)

Wahlmutter, Wehmutter,

mysteriös – skrivnosten, misteriozen

Weibesmutter, Ziehmutter) 2. mati

Mysterium n 1. skrivnost, misterij

(naziv, ki ga je korna sestra prejela

2. verska igra s snovjo iz biblije,

deset let po zaobljubah in je izražal

legend ali življenja svetnikov,

poslanstvo duhovnega materinstva)

misterij

(→ Chorschwester, Klosterfrau)

3. maternica (→ Gebärmutter) ◊

Mystik f mistika

Mutter Gottes – Mati Božja

Mystiker m mistik

Mutterbruder m materin brat, ujec

Mythologie f bajeslovje, mitologija

Mutterkalb n telica, junica

Mythos m mit

Mutterkorn n snetljivost

Mutterkrebs m rak na maternici

Mutterland n matična dežela

mütterlich – materin (→ Seite)

Muttermal n materino znamenje

686

N

Nabel m popek

*naknadni prigledni zbor

nach – 1. po (→ Tisch) 2. v

(naknadnega kontrolnega

zbora so se morali udeležiti

nachachten – držati se (česa), ravnati

vojaški dopustniki, rezervisti in

se po (čem)

nadomestni rezervisti)

Nachachtung f ravnanje, upoštevanje nachdem – potem ko (→ Wissenschaft)

nachdenken – premišljati

nachahmen – 1. oponašati

2. ponarejati ◊

Nachdenken n premišljevanje

ein Arbeitsbuch nachahmen

Nachdruck m 1. poudarek, odločnost,

oder verfälschen – ponarediti ali

ostrina, vnema 2. ponatis ◊

prenarediti delavske bukvice

mit Nachdruck – poudarjeno,

Nachahmung f oponašanje,

odločno, krepko, ostro, vneto,

posnemanje ◊

goreče

Warnung vor Fälschung und

auf etwas Nachdruck legen –

Nachahmung – svarilo pred

poudariti (kaj)

ponarejanjem in prenarejanjem

nachdrücklich – ostro

(v časopisnem oglasu)

nachdrucksam (→ nachdrücklich)

Nachbar m sosed (G II. 331)

nachdrucksamst – najostreje

Nachbar-Colonne f sosednja kolona

(po A. Komelu pl. Sočebranu

Nacherbe m nadomestni dedič

»vsaka kolona, ki stoji tikoma nje

(*namestni dedič), substitut

N

stoječe druge kolone «)

Nachfahr(e) m potomec

Nachbargemeinde f sosednja občina

Nachfolge f nasledstvo (*nastopstvo)

Nachbarin f soseda

Nachfolger m naslednik (*nastopnik)

Nachbarschaft f soseska (G II. 46),

Nachfolgerin f naslednica (*nastopnica)

soseščina (→ Allmende)

Nachfolgerschaft f nasledstvo,

Nachbarstaat m sosednja država

nasledniki

nachbenannt – spodaj imenovani

Nachfolgestaat m država naslednica

nachbeten – 1. ponavljati za (kom),

nachforschen – 1. poizvedovati,

(slepo) posnemati (koga) 2. moliti

povpraševati 2. preiskovati,

za (kom)

zasledovati

Nachbeter m 1. ponavljalec,

Nachforschung f 1. poizvedovanje,

posnemovalec 2. molilec, ki moli za

povpraševanje 2. preiskovanje,

(kom)

zasledovanje ◊

nachbezeichnet – spodaj naveden

Nachforschungen anstellen/

einleiten/pflegen – 1. poizvedovati,

Nachcontrole f naknadna kontrola,

povpraševati 2. preiskovati,

dodatna kontrola

zasledovati

(→ Controlversammlung)

Nachfrage f povpraševanje ◊

Nachcontrolversammlung f

Gestatten Sie mir die Nachfrage

689

nach Ihrem Wohlbefinden. –

Nachkomme m potomec ◊

Dovolite, da vprašam po Vašem

männlicher Nachkomme – moški

počutju.

potomec

Nachfrist f dodatni rok

weiblicher Nachkomme – ženska

potomka

nachgeben – 1. dodati 2. popustiti,

odnehati

nachkommen – 1. priti za (kom),

dohiteti (koga) 2. ravnati se

Nachgeben n 1. dodajanje

po (čem), izpolnjevati (kaj),

2. popuščanje

izpolniti (kaj) (→ Aufforderung,

nachgeboren – 1. pozneje rojen

Verbindlichkeit)

(dolgo po prvem otroku rojen

Nachkommenschaft f potomstvo,

otrok) 2. rojen po očetovi smrti

zarod, sorodstvo ◊

Nachgeborene(r) m 1. pozneje rojen

männliche Nachkommenschaft –

otrok (dolgo po prvem otroku rojen

moški potomci

otrok) 2. po očetovi smrti rojen otrok

weibliche Nachkommenschaft –

nachgehen – 1. slediti (komu/čemu),

ženski potomci

zasledovati (koga/kaj) 2. posvečati se Nachkömmling m potomec (čemu), opravljati (kaj) (→ Beruf)

Nachkontrolle (→ Nachcontrole)

3. izpolnjevati (kaj), izpolniti (kaj)

(→ Verpflichtung) 4. preveriti (kaj)

Nachlaß m 1. zapuščina (*ostalina)

2. spregled, odpust 3. popust

Nachgeld n doplačilo

(*popustek, odpustek) ◊

N

nachgenannt – spodaj imenovani,

Nachlaß der Schuld – odpust dolga

spodaj navedeni

nachlassen – 1. popustiti 2. zapustiti

Nachgericht n poobedek, desert

3. spregledati, odpustiti (→ Schuld,

nachgesetzt – podrejen

Strafe)

nachgiebig – popustljiv

Nachlassenschaft f zapuščina

(*zapustnina)

nachhaltig – stalen, trajen, stanoviten Nachlaßgericht n zapuščinsko sodišče Nachhaltigkeit f stalnost, trajnost,

stanovitnost

Nachlaßgläubiger m zapuščinski

upnik (*ostalinski upnik)

Nachhang m dodatek ◊

im Nachhange – v dodatku

nachlässig – nemaren, zanikrn,

površen, malomaren

nachherig – kasnejši, poznejši

(→ Geschäftsführung)

nachhinein – im nachhinein –

Nachlässigkeit f nemarnost,

naknadno, pozneje

zanikrnost, površnost,

Nachhut f zaščitna enota, zaščitnica,

malomarnost

zadnja straža (*poslednja četa,

Nachlaßpfleger m zapuščinski

zalaznica),

skrbnik

Nachhutkämpfe pl boji zaščitnih čet, Nachlassung f 1. popuščanje boji zadnjih straž (*boji poslednjih

2. spregled, odpuščanje

čet)

690

Nachlaßvermögen n zapuščinsko

Nachrevision f dodatni pregled,

premoženje (*zapuščinska imovina)

dodatna revizija

nachleben – ravnati se po (čem),

Nachricht f novica, naznanilo

izpolnjevati (kaj), držati se (česa),

(→ Schulnachrichten) ◊

posnemati (kaj)

betrübende Nachricht – žalostna

Nachlebende(r) m preživeli

novica (*tužna vest) (osmrtnica)

gewisse Nachricht – resnično

Nachlebung f ravnanje,

sporočilo

izpolnjevanje

offizielle Nachrichten – uradna

nachmachen – 1. ponarediti

naznanila

2. posnemati 3. storiti kasneje

die Nachricht erteilen/geben –

Nachmacher m ponarejevalec

sporočiti, obvestiti, naznaniti

schmerzerfüllt/schmerzgebeugt/

Nachmachung f 1. ponarejanje,

tiefbetrübt/tiefgebeugt/tieftrauernd

ponaredba 2. posnemanje

die Nachricht geben – globoko

Nachmahd f otava

užaloščeni sporočati (*globoko

nachmalig – kasnejši, poznejši

užaljeni naznanjati) (obrazec v

osmrtnici)

nachmals – zatem, potem

betrübten Herzens die traurige

Nachmann m 1. pravni naslednik

Nachricht geben – *tužnega srca

2. naslednik (naslednji v vrsti pri

naznanjati žalostno vest (obrazec v

naboru, športu)

osmrtnici)

(*slednik, nastopnik)

geziemend die Nachricht geben –

N

Nachmehl n zadnja moka, posevki

vljudno naznaniti

zur allgemeinen Nachricht bringen

Nachmittag m popoldan

– dati (vsem) na znanje

am Nachmittag/des Nachmittags –

zur Nachricht nehmen – vzeti na

popoldne

znanje

Nachmittagspartie f popoldanski

Nachrichtenagentur f tiskovna

izlet

agencija, tiskovna agentura

Nachmittagsschläfchen n

Nachrichtendienst m 1. obveščevalna

popoldanski dremež

služba 2. informacijska služba

Nachnahme f povzetje

Nachrichten-Patrouille f

gegen/per Nachnahme – po

obveščevalna patrulja

povzetju (*proti poštni povzetbi)

(*sporočevalna patrola)

Nachnahmebetrag m povzetnina

nachrichter – rabelj (G II. 170)

Nachname m priimek

nachrichtlich – po sporočilu, v

nachprüfen – ponovno pregledati,

vednost (→ Wissenschaft) ◊

revidirati

nachrichtlich bekannt machen –

Nachprüfung f ponovni pregled, revizija

sporočiti, obvestiti

nachrichtlich zu wissen tun –

Nachrede f sklepna beseda, epilog ◊

sporočiti, obvestiti

üble Nachrede – obrekovanje

691

nachrücken – 1. pomakniti se naprej, Nachsicht des Ehehindernisses –

slediti 2. naslediti

spregled zakonskega zadržka

Nachruf m posmrtnica, nekrolog ◊

(→ Dispens)

Der Bürgermeister widmete dem

Nachsicht der Strafe – spregled kazni

verstorbenen … einen warmen

mit Nachsicht – 1. prizanesljivo

Nachruf. – *Župan se je v toplih

2. ob spregledu (npr. plačila takse)

besedah spominjal pokojnega … /

die Nachsicht erteilen – spregledati

*Župan je govoril posmrtnico

(*izpregledati), oprostiti

pokojnemu …

Nachsicht üben – biti popustljiv

Nachruhm m posmrtna slava

Nachsommer m pozno poletje, babje

poletje

nachsagen – 1. ponavljati za (kom)

2. opravljati (koga)

Nachspeise f poobedek, desert

Nachsaison f posezona

Nachspiel n neprijeten konec, epilog

Nachsatz (→ Nachschrift)

Nachsprößling (→ Nachsproß)

Nachschlagebuch n priročnik

Nachsproß m potomec

nachschlagen – poiskati v knjigi

nachspüren – zasledovati

Nachschlüssel m ponarejeni ključ,

Nachspürung f zasledovanje

vitrih, kljukec

nächst – 1. najbližji 2. tik, ob

Nachschrift f pripis, dostavek,

3. naslednji, prvi

dopolnilo, dodatek

am nächsten Morgen – naslednje

N

jutro

Nachschub m 1. oskrbovanje, oskrba

nächstes Jahr – naslednje leto

2. nova pošiljka 3. preskrba ◊

mit nächstem – v kratkem

Nachschub an Truppen – dodatne

bei nächster Gelegenheit – ob prvi

čete, okrepitve

priložnosti

nachsehen – 1. spregledati, oprostiti

nachstehen – 1. stati za (kom)

(→ Gnadenact) 2. pregledati,

2. zaostajati za (kom), biti slabši

preveriti 3. gledati za (kom)

3. slediti ◊

Nachsehen n prizanašanje, spregled

Der Text lautet, wie nachsteht …

das Nachsehen haben – biti

– Besedilo se glasi, kot sledi … /

prikrajšan, ostati praznih rok

Besedilo se glasi takole …

nachsetzen – 1. podrediti

nachstehend – naslednji (*nastopen,

2. zapostavljati 3. zasledovati, slediti

spodaj stoječ) ◊

Nachsicht f 1. spregled (*izpregled)

Der Plan wird im Nachstehenden

(→ Dispens,

kundgemacht. – Načrt se objavlja,

Großjährigkeitserklärung), oprostitev

kot sledi. (*se objavi v nastopnem)

(*odpust) (→ Steuernachsicht)

Nachstehende(s) n naslednje, sledeče

2. popustljivost 3. spregled ◊

nachstellen – zasledovati, zalezovati

Nachsicht des Alters – spregled

mladoletnosti

Nachsteller m zasledovalec,

(→ Großjährigkeitserklärung)

zalezovalec

692

Nachstellung f 1. zasledovanje Nachtgeschirr (→ Nachttopf)

2. nastavitev 3. poznejši nabor

(*poznejša stava), dodatni nabor ◊

Nachtherberge f prenočišče

gerechtfertigte Nachstellung –

nächtigen – prenočevati, prenočiti

opravičen poznejši nabor

Nachtisch m 1. poobedek, desert

(*opravičena poznejša stava)

2. (nadaljnji) obrok sočivja in sadja

nächstertage – v naslednjih dneh

(v samostanih) (G I. 321)

Nachsteuer f dodatni davek (npr. na

Nachtkastel m nočna omarica

sladkarije)

Nachtkasten (→ Nachtkastel)

nachsuchen – 1. iskati, poiskati

Nachtlager n prenočišče ◊

2. prositi za (kaj), zaprositi za (kaj)

jmdm. das Nachtlager geben –

3. preiskati, raziskati, preveriti

vzeti (koga) pod streho, prenočiti

Nachsuchung f iskanje

(koga)

Nachsuchungen anstellen – iskati

das Nachtlager halten – prenočiti

Nachsuchung pflegen – preiskati,

Nachtläufer (→ Nachtschwärmer)

raziskati, preveriti

nächtlich – ponočen, nočen

Nacht f noč (→ Fastnacht,

(→ Herumziehen, Ruhestörung,

Johannisnacht, Mitternacht,

Weile)

Pfingstnacht) ◊

Heilige Nacht – sveta noč

nächtlicherweile – ponoči (→ Weile)

bei Nacht und Nebel – skrivaj

Nachtlicht n nočna luč

Nachtaufenthalt m prenočevanje,

Nachtmahl n večerja

N

prenočitev ◊

nachtmahlen – večerjati

Nachtaufenthalt nehmen –

prenočiti

Nachtmusik f večerna glasba, serenada

(→ Serenade)

Nachtdienst m nočna služba ◊

Nachtdienst haben/versehen –

Nachtquartier (→ Nachtlager)

opravljati nočno službo

Nachtrab (→ Nachhut)

Nachtdienstzulage f dodatek za

Nachtrag m 1. dodatek, dostavek,

nočno službo, doklada za nočno

dopolnilo, dopolnitev 2. doplačilo

službo

nachträglich – 1. naknaden, dodaten,

Nachteil m 1. pomanjkljivost, slabost

dopolnilen 2. naknadno, pozneje

2. škoda (*kvar), izguba ◊

Nachtrupp (→ Nachhut)

zum Nachteil – v škodo (koga)

im Nachteil sein – biti prikrajšan,

Nachtschwärmer m ponočnjak

biti na izgubi

Nachtstation – Nachtstation halten/

jmdm. zum Nachteil gereichen –

machen – prenočiti (vojaška enota

škodovati (komu)

na pohodu)

nachteilig – 1. pomanjklljiv

Nachtstuhl m prenosno sobno

2. škodljiv

stranišče (*nočni stol, stol za

Nachteilzug m nočni brzi vlak

potrebo po noči)

693

Nachttisch (→ Nachtkastel)

Nachwinter m pozna zima

Nachttopf m nočna posoda, kahla

(*pozimek, nazimek),

spomladanski mraz

Nachtuhr f nočna ura (*ponočna ura) Nachwuchs m podmladek, naraščaj, Nachtwache f 1. nočna straža 2. nočni zarodek

čuvaj 3. bedenje ◊

Nachtwache bei einem

Nachzahlung f kasnejše plačilo,

Krankenlager – bedenje ob bolniku

doplačilo

Nachtwächter m nočni čuvaj

Nachzeit (→ Nachwelt)

(*ponočni vahtar, ponočni varh,

Nachzucht f vzreja (*spodreja)

ponočni čuvaj)

Nachzug (→ Nachhut)

Nachtwandler m mesečnik

Nachzügler m zamudnik

Nachtzeit f noč ◊

vor Eintritt der Nachtzeit –

Nadel f šivanka, igla (→ Busennadel,

pred nočjo

Krawattennadel, Sicherheitsnadel)

Nachverhalt m izpolnjevanje

Nadelbaum m iglasto drevo, iglavec

(→ Wissenschaft)

Nadelgeld n *igelnina (denar, ki ga

Nachwahl f dopolnilna volitev,

je mož namenil ženi za osebne

nadomestna volitev

namene)

Nachwein m žonta (vino iz z vodo

Nadelpolster n blazina za šivanke

zalitih tropin)

Nadelpölsterchen n blazinica za

N

Nachweis m izkaz, dokaz,

šivanke

dokazilo (→ Adelsnachweis,

Nadelwald m iglasti gozd

Ariernachweis, Befähigungsnachweis, Naderin f šivilja, krojačica Staatsbürgerschaftsnachweis) ◊

(*moškra, šivavka)

Nachweis der Befähigung –

dokazilo o usposobljenosti

Nadler m šivankar, iglar

(*izkaz sposobnosti)

Nadlerin f šivankarica, iglarica

Nachweis der Lesenskundigkeit –

Nagel m 1. noht 2. žebelj (*čavel, cvek) dokazilo o sposobnosti branja

3. klin

den Nachweis erbringen/liefern –

dokazati

Nagelhammer m fužina za žeblje,

žebljarnica (*čavljarnica),

nachweisen – dokazati (komu kaj)

Nagelhandel m trgovina z žeblji

Nachweisung f izkaz, dokaz, dokazilo

(*žebljarija, žebljarstvo, cvekarija)

(*izkazilo, spričba) ◊

Nachweisung der Qualification –

Nagelhändler m trgovec z žeblji

dokaz o sposobnosti, dokaz o

Nagelschmied m žebljar

primernosti

(*cvekar, čavljar, žbičar)

Nachwelt f zanamstvo, zanamci,

Nagelschmiede (→ Nagelhammer)

potomci

Nahangriff m napad od blizu

694

nahe – 1. blizu 2. bližnji Nährung f reja, prehranjevanje

(→ Osten, Verwandtschaft)

nahrungslos (→ nahrlos)

Nähe f bližina ◊

in der Nähe – v bližini, blizu

Nahrungsstand m 1. življenjska raven in greifbarer Nähe – pri roki

(G I. 586) 2. poklicni stan (*stan

preživljenja, stan zaslužbe)

nahen – približevati se, bližati se

Nahrungs- und Genußmittel pl živila

nähen – šivati

in nasladila

näher – 1. bližji 2. podrobnejši

Nahrungsvorräte pl zaloge hrane

(→ Bestimmung) 3. podrobneje,

bolj natančno, natančneje ◊

Nahrungszweig m zaslužek

näher bestimmen – natančneje

Nährvater m rejnik, krušni oče

določiti

Nähterin (→ Näherin)

Nähere(s) n podrobnosti

Nähtisch m šivalna miza

Näherin f šivilja (→ Weißnäherin)

naiv – 1. preprost, naraven,

Nahkampf m boj iz bližine

prostodušen, naiven 2. pretirano

(*bližinjski boj)

zaupljiv, neuk, neizkušen, naiven

Nähkästchen n skrinjica s šivalnim

Naivetät (→ Naivität)

priborom

Naivität f 1. preprostost, naravnost,

Nährboden m 1. gojišče 2. plodna tla ◊

prostodušnost, naivnost 2. pretirana

fruchtbaren Nährboden finden –

zaupljivost, neukost, neizkušenost,

pasti na plodna tla

naivnost

N

Nähreltern pl rejniški starši

nambens (→ namens)

nähren – 1. hraniti, prehranjevati

Name m ime (→ Familienname,

2. gojiti (→ Hoffnung)

Flurname, Hausname, Kosename,

nahrhaft – 1. hranljiv, redilen,

Rückname, Spitzname, Tarnname,

rodoviten (→ Boden) 2. delaven

Taufname, Vorname, Vulgarname,

(→ Mensch)

Zuname) ◊

keinen guten Namen haben –

nahrlos – brez zaslužka

biti na slabem glasu

(→ Ort, Person), brez kruha

der Hund auf den Namen ...

(*nerediven, netečen)

hörend – (izgubljeni) pes, ki sliši na

Nahrlosigkeit f brezposelnost, beda,

ime ... (*na ime ... slišujoč)

lakota

Namenbuch n imenik

Nährmehl n redilna moka (za otroke) Namenbüchlein n abecednik Nährmutter f rejnica, krušna mati

(prvo berilo)

Nährstand m kmečki stan (*redivni

namenlos – 1. brez imena, brezimen

stan), kmetje (→ Ständegliederung)

2. neznanski, neizrečen ◊

namenloses Elend – neznanska beda

Nahrung f 1. hrana, živila

2. preživljanje (*preživek), zaslužek, namens – 1. po imenu, z imenom eksistenca

2. v imenu

695

Namensbruder m soimenjak

Narr m norec (→ Hofnarr)

Namenschiffre f okrajšava imena,

Narratio f naracija (opis okoliščin, ki

inicialka

so vodile do izdaje listine)

Namensfertiger m podpisnik

Narration f pripoved

(v imenu nepismenega ali pisanja

nezmožnega zaradi bolezni, npr.

Narrenhaus n norišnica, blaznica

kapi) (*zapisovalec imena, pisavec

Narrenpossen m norčija, vragolija

imena)

Närrin f neumnica

Namensfertigung f podpis ◊

naschen – sladkati se

eigenhändige Namensfertigung –

lastnoročni podpis

Nascherei f 1. sladkosnednost

2. slaščica, sladkarija

Namensfest n god ◊

Das Namensfest des Kaisers wurde Naschmarkt m trg s sladkarijami, solenn begangen. – Cesarjev god so

sadjem

svečano proslavili.

Naschwerk n slaščice, sladkarije

Namensgefährte (→ Namensbruder)

Nase f nos ◊

Namensliste f imenik

gespitzte Nase – šilast nos

proportionierte Nase –

Namenstag m godovni dan

*primeren nos

(*imendan), god

Nasenzwicker m ščipalnik (očala brez

Namens- und

okvirja, pritrjena na nos)

N

Geburtstagsgratulanten pl voščilci

ob godovih in rojstnih dnevih

Nation f narod, nacija ◊

(→ Gratulations-Enthebungskarten)

Vereinte Nationen – Združeni

narodi

Namensverzeichnis n imenik

national – naroden, nacionalen

Namensvetter (→ Namensbruder)

(→ Bewegung, Partei, Veranstaltung,

Namenszug m podpis

Zwist) ◊

(*podpisek imena)

ein guter nationaler Slowene –

namentlich – 1. po imenu, imenoma,

narodnozavedni Slovenec

poimensko (→ Abstimmung)

Nationalbeschreibung f osebni

2. zlasti (*osobito)

podatki (→ Nationale)

namhaft – 1. znaten, precejšen

Nationalbewegung f narodno gibanje

(→ Schaden) 2. znan, priznan,

nationalbewußt – narodnozaveden

znamenit ◊

namhaft machen – sporočiti ime,

Nationalbewußtsein n narodna zavest

poimensko navesti, imenovati

Nationalbibliothek f narodna

Namhaftmachung f imenovanje,

knjižnica, državna knjižnica

navedba, naznanjanje, razodetje

Nationale f narodnjakinja, rodoljubka

nämlich – 1. namreč 2. in sicer 3. isti Nationale n 1. osebni podatki

Napf m lonček, skledica (→ Speinapf)

(*rodovnica, rodopis) 2. vpisni list

(formular za vnašanje osebnih

696

podatkov ob vpisu na univerzo),

Nationalitätenstreit m narodnostna

vpisnica (*nacionale) ◊

nasprotja (*narodni razpor),

das Nationale abnehmen – vzeti

nacionalna nasprotja

osebne podatke

Nationalökonom m strokovnjak za

Nationaleinkommen n narodni

narodno gospodarstvo, »narodni

dohodek

ekonom«

Nationale(r) m narodnjak, rodoljub

Nationalökonomie f narodno

Nationalfeiertag m državni praznik

gospodarstvo, nacionalna

ekonomija

Nationalfest n narodni praznik

(npr. praznik sv. Jurija oz. jurjevo)

Nationalrat der Slowenen, Kroaten

und Serben m Narodni svet

Nationalflagge f državna zastava

Slovencev, Hrvatov in Srbov

Nationalgarde f narodna straža

Nationalrat m avstrijski parlament

Nationalgefühl n narodni čut

(državni zbor), državni svet

(*narodno čustvo), narodna zavest ◊

(V 477)

Erwecker des slowenischen

Nationalratspräsident m predsednik

Nationalgefühls – buditelj

avstrijskega parlamenta (državnega

slovenske narodne zavesti

zbora)

Nationalhaus n narodni dom

Nationalratswahl f volitve v avstrijski

Slovenisches Nationalhaus

parlament (državni zbor)

(Laibach) – Narodni dom

(Ljubljana) (odprt 10. oktobra 1896) Nationalsozialismus m N

nacionalsocializem

nationalisieren – 1. podržaviti,

nacionalizirati 2. podeliti

Nationalsozialist m nacionalsocialist

državljanstvo

nationalsozialistisch –

Nationalisierung f 1. podržavljenje,

nacionalsocialističen (→ Ideologie)

nacionalizacija 2. sprejem v

Nationalstaat m nacionalna

državljanstvo

država (Nemčija v primerjavi z

Nationalismus m pretirana narodna

Avstro-Ogrsko kot večnarodno

zavest, nacionalizem

državo (Nationalitätenstaat/

Vielvölkerstaat))

Nationalist m nacionalist

Nationalstolz m narodni ponos

Nationalität f 1. narodnost,

nacionalnost 2. državljanstvo,

Nationaltracht f narodna noša

nacionalnost

Nationsmatrikeln pl matrike

Nationalitätenfrage f narodnostno

akademskih nacij (natio Austriaca,

vprašanje, nacionalno vprašanje

natio Bohemica …)

Nationalitätenhader

Nativität f rojstvo, nativiteta

(→ Nationalitätenstreit)

NATO (f) = Nordatlantikpakt m

Nationalitätenstaat m večnarodna

Severnoatlantski pakt (NATO)

država, večnacionalna država

(ust. leta 1949)

697

Natur f narava, natura ◊

Naturalverpflegung f naturalno

Unkeuschheit/Unzucht wider die

oskrbovanje (revnih)

Natur – nečistovanje

(→ Armeneinlage)

(*nečistost zoper naravo)

Naturalwirtschaft f naturalno

Natura – in Natura – v naturalijah,

gospodarstvo

v blagu

Naturalwohnung f službeno

Naturalauszug (→ Naturausgedinge)

stanovanje (brezplačno stanovanje

Naturalbezüge pl prejemki

za določene avstro-ogrske

v naturalijah (*prejemki v

uradnike v erarskih ali drugih

prirodninah), deputati

javnih službah), naturalno

stanovanje (*prosto stanovanje,

Natural-Deputat n del plače v

naturalno stanišče, naturalno

pridelkih (naturalijah), deputat

stanovališče)

Naturaldienste pl naturalne tlačanske Naturalzins m naturalna dajatev obveznosti

Naturausgedinge n preužitek v

Natural-Einquartierung f nastanitev

naturalijah

vojakov pri hišnih posestnikih

(najemne pogodbe s hišnimi

Naturblumenbinder und Händler pl

gospodarji so sklepale občine)

*vezalci prirodnih cvetlic in

(*kvartir v naturi)

kupčevalci s prirodnimi cvetlicami

Naturalentrichtungen pl naturalne

naturell – naraven

N

dajatve

Naturgeschichte f prirodopis

Naturalersatz m vzpostavitev v

(*prirodopisje, naravopisje)

prejšnje stanje (v naravi), naravna

Naturgesetz n naravni zakon

restitucija

Naturheilanstalt f naravno zdravilišče

Naturalertrag m kmetijski donosi

Naturkörper m prirodnina

Naturalfrone (→ Naturaldienste)

Naturkunde f prirodopis (botanika,

Naturalgiebigkeiten pl naturalne

zoologija)

dajatve

Naturlehre f naravoslovje,

Naturalien pl 1. pridelki

prirodoslovje (fizika, kemija)

(*prirodni plodi, plodine,

prirodnine), naturalije 2. pridelki

natürlich – 1. naraven (→ Folge),

kot plačilno sredstvo, naturalije

priroden, naturen 2. nezakonski

3. predmeti prirodopisne zbirke,

(→ Kind, Sohn) 3. fizičen

prirodnine

(→ Person) 4. lasten (*vlasten)

(→ Wirkungskreis) 5. seveda

Naturalisierung f podelitev

državljanstva, naturalizacija

Naturmerkwürdigkeit f naravna

znamenitost

Naturalleistung f naturalna dajatev

Naturprodukt n naravni pridelek,

Naturalquartier

naturni pridelek, prirodnina

(→ Naturalwohnung)

Naturrecht n naravno pravo

698

navigabel – ploven ◊

Nebenlokalität f stranski prostor,

navigabel machen – zagotoviti

dodatni prostor (v stanovanju),

plovnost (npr. reke Save od Radeč

pritiklina

do Ljubljane)

Nebenmensch m sočlovek

Navigabelmachung f zagotovitev

plovnosti (npr. reke Save od Radeč Nebenpièce (→ Nebenlokalität) do Ljubljane)

Nebenräumlichkeiten pl stranski

Navigation f plovba, navigacija

prostori

Navigationsamt n brodarski urad

Nebenverdienst m postranski

zaslužek

Navigations-Hofkommission f dvorna

navigacijska komisija (H 22, 32)

Nebenvertrag m stranska pogodba

Navigationsdirektion f navigacijska

Nebenverwandte(r) m stranski

direkcija (H 35)

sorodnik

Nazifaschismus m nacifašizem

Nebenzollämter pl stranski carinski

uradi (H 54) (*male colnije)

Nazifizierung f nacifikacija

Necessaire (→ Necessär)

Naziregime n nacistični režim

Necessär n potrebščine, pribor, neseser

n. Chr. = nach Christus – po

(npr. potovalni neseser, šivalni

Kristusu

neseser)

n. Chr. G. = nach Christi Geburt –

necken – dražiti (koga)

po Kristusovem rojstvu

Neckerei f draženje

N

Nebel m megla

bei Nacht und Nebel – skrivaj

Neffe m nečak (*stričnik)

(→ Großneffe)

Nebelmonat m november, listopad

Negation f zanikanje, negacija

Neb(e)lung (→ Nebelmonat)

negativ – 1. odklonilen (→ Antwort),

Nebenbuhler m tekmec

odrekajoč, zanikajoč (*nikaven,

Nebenerwerb m postranski zaslužek

odnikaven, zanikaven, odrekovan),

negativen 2. nasprotujoč,

Nebengebäude n stransko poslopje

prepovedan, negativen (→ Gesetz) ◊

Nebengebühr f stranska pristojbina,

sich negativ über etwas/zu etwas

stranska dajatev

äußern – odklonilno se izreči o

Nebengeschäft n postranski posel

(čem)

Nebenkind n nezakonski otrok, bastard Neger m zamorec Nebenkirche f podružnična cerkev

negieren – zanikati

Nebenkosten pl postranski stroški

Negligé n lahko žensko (jutranje)

oblačilo, negližé

Nebenlage f priloga

negligieren – zanemarjati

Nebenlehrer m pomožni učitelj

(učitelj za neobvezne predmete)

Negotiant m 1. trgovec 2. pogajalec

(→ Hilfslehrer)

Negotiation f 1. trgovanje 2. pogajanje 699

Negotien pl posli, kupčije, trgovina nekrolog 2. nagrobni govor,

negotiieren – 1. trgovati 2. pogajati se nekrolog

nehmen (nahm, hat genommen) –

Nekropole f 1. večje staro pokopališče,

1. vzeti, jemati (→ Abrede, Abschied,

nekropola 2. monumentalno

Abschrift, Abstand, Absteig(e)quartier, antično pokopališče, nekropola

ad notam, Akt, Amtswissenschaft,

nemlich (→ nämlich)

Anfang, Angriff, Anspruch, Anstand, Anstoß, Anteil, Aufbewahrung,

nennen (nannte, hat genannt) –

Aufenthalt, Aufstellung, Augenschein, imenovati, našteti, navesti

Aussicht, Balance, Bedacht, Beschlag,

Nennung f imenovanje ◊

Beschuß, Besitz, Betracht, Betrieb, erste urkundliche Nennung –

Bezug, Borg, coram, Dienst, Eid, prva omemba v listinah

Einblick, Einfluß, Einsicht, Empfang, Nennwert m imenska vrednost, Ende, Entwicklung, Examen,

nominalna vrednost

Exempel, Feuer, Flucht, Fortgang, Freiheit, Gewahrsam, Haft, Hut, Neoabsolutismus m neoabsolutizem

Kauf, Kenntnis, Kommission, Kost, (v Avstriji 1848/49–1867)

Lehre, Maß, Mund, Münze, Muster, Neofaschismus m neofašizem Nachricht, Nachtaufenthalt, Notiz,

Neofaschist m neofašist

Obsicht, Partei, Pflicht, Platz, Post, Quartier, Rache, Reißaus, Rücksicht, Neokolonialismus m

Rücksprache, Schaden, Schleier,

neokolonializem

N

Schutz, Schwert, Sold, Stellung, Neoliberalismus m neoliberalizem

Sturm, Überhand, Überlegung,

Neomarxismus m neomarksizem

Umgang, ungütig, Urlaub, Verhaft,

Verhandlung, Verlauf, Verpflegung,

Neonazismus m neonacizem

Verwahrung, Vorsitz, Wendung,

Neonazist m neonacist

Wissenschaft, Wohnung, Wort, Zins, Neoslawismus m neoslavizem

Zuflucht) 2. osvojiti

Nepotismus m dajanje prednosti

Nehmer m 1. jemalec

sorodnikom, nepotizem

(→ Arbeitnehmer, Übernehmer,

Vermächtnisnehmer) 2. kupec

Nervenfieber n tifus (*mačúh, légar)

(typhus)

Neid m zavist, nevoščljivost

Nervengas n žični bojni strup

neidisch – zavisten, nevoščljiv

Nervenkrankheiten pl živčne bolezni

neigen – nagibati, skloniti, pripogniti

Nervenlähmung (→ Nervenschlag)

neigen, sich – nagibati se, nagniti se, skloniti se, pripogniti se, prikloniti se Nervenschlag m možganska kap, mrtvoud (*živčni mrtvoud, nervni

Neigung f 1. nagnjenje, nagnjenost

mertvoud) (apoplexia, insultus

2. nagib, naklon, padec

cerebri)

Nekrolog n 1. kratek članek o

Nervenschlagfluß (→ Nervenschlag)

življenju in delu pokojnika,

700

Nervenschwäche f živčna slabost,

Neu(ge)reut (→ Neubruch)

nevrastenija

Neugier f radovednost ◊

Nesselausschlag m koprivnica,

jmds. Neugier wecken – vzbuditi

urtikarija

radovednost (koga)

Nest n gnezdo

neugierig – radoveden

Nestbeschmutzer m človek, ki

Neugründung f ustanovitev

osramoti svoje najbližje

Neuheit f 1. novost 2. novica

Netz n mreža (→ Tarnnetz), omrežje Neuigkeit f novica netzen – 1. močiti, navlažiti

2. omrežiti, mrežiti

Neuigkeitsbote (→ Neuigkeitskrämer)

Netzung f 1. močenje, vlaženje

Neuigkeitskrämer m raznašalec novic

2. mreženje

(*novičar)

neu – nov (→ Geschichte, Welt)

Neujahrssänger pl koledniki

Neuanbauer m kolonist

neukreiert – novoustanovljen

Neubau m nova zgradba, nova

Neukreuzer m novi krajcar

stavba

Neuland n 1. krčevina, laz, rovt

Neubildung f 1. preoblikovanje

2. neznano področje, neraziskano

2. ustanovitev 3. novotvorba,

področje

bula, neoplazma 4. nova beseda,

neulich – nedavno

neologizem ◊

Neuordnung f 1. nova ureditev,

N

Neubildung des Cabinets –

preureditev, reforma 2. nova

preoblikovanje vlade

ureditev zemljišč v komasacijskem

(→ Kabinettsumbildung)

postopku

bösartige Neubildung – zločesta

tvorba, maligna tvorba

Neupriester m novomašnik

Neubruch m prvič zorana ledina,

Neuregelung f nova ureditev,

novina, laz

preureditev

neuerdings – 1. nedavno, ondan

Neuriß (→ Neubruch)

2. ponovno

Neurodung (→ Neubruch)

neuerlich – 1. znova, vnovič, zopet

Neusaß m novi posestnik

2. nedavno

neusatzl (→ neusetz)

Neuerung f novost, novotarija

neusetz – novonasajena kultura,

Neufassung f nova inačica, nova

novina

verzija (besedila)

neutral – 1. nepristranski, nevtralen neugeboren – novorojen (→ Kind)

2. srednjega spola (v slovnici)

Neugeborene(s) n 1. novorojenec

Neutralität f nepristranskost,

2. novorojenka

nevtralnost ◊

Neugeburt f preporod

immerwährende Neutralität –

trajna nevtralnost

701

Neutralitätsbruch m kršitev

Nichteigenberechtigung f

nevtralnosti

nesvojepravnost (*nesamopravnost,

Neutralitätserklärung f izjava o

nesamosvojnost, nesamovlastnost)

nevmešavanju, izjava o nevtralnosti Nichteinbringlichkeit f neizterljivost Neutralitätspolitik f politika

Nichteinbringungsfall – im

nevmešavanja, nevtralna politika

Nichteinbringungsfall – v primeru

Neutralitätsverletzung

neizterljivosti

(→ Neutralitätsbruch)

Nichteinhaltung f neupoštevanje,

Neuvermählte pl mladoporočenca

nespoštovanje ◊

Nichteinhaltung der Frist –

Neuwahl f nove volitve, ponovne

nespoštovanje roka

volitve

Nichteinmischung f nevmešavanje

Neuzeit f 1. novi vek 2. moderna

doba

Nichteinzahlung f nevplačilo

neuzeitlich – novoveški

Nichterfüllung f neizpolnitev,

neizpolnjevanje

Neveu m nečak

Nichterscheinen n izostanek

Nibelungentreue f nibelunška

(*neprihod)

zvestoba (brezpogojna zvestoba)

Nichterscheinung (→ Nichterscheinen)

nichtamtlich – neuraden

nichtig – ničen ◊

Nichtanerkennung f nepriznavanje

null und nichtig – ničen

N

Nichtangriffspakt m pogodba o

Nichtigkeit f ničnost

nenapadanju

Nichtigkeitsbeschwerde f ničnostna

Nichtansässige(r) m nestalni

pritožba

prebivalec

Nichtkatholik m nekatoličan

Nichtarier m nearijec

(po nacionalsocialistični ideologiji)

Nichtklagbarkeit f neiztožljivost

(*neiztožnost)

Nichtbeachtung f neupoštevanje,

nespoštovanje

Nichtmitglied n nečlan

Nichtbefolgung f neposlušnost,

nichtssagend – prazen (→ Verheißung)

neupoštevanje, neizpolnjevanje,

Nichtteilnahme f neudeležba

neizpolnitev

Nichtzahlung f neplačilo

Nichtbeobachtung

(→ Nichtbefolgung)

Niece f nečakinja

Nichte – zu Nichte machen – uničiti

nieden (→ hiernieden)

(→ zunichte machen)

nieder – 1. nizek (→ Adel, Herkunft, Nichte f nečakinja (→ Großnichte)

Jagd, Stand, Standesperson) 2. Dol z

…! Proč z ..! ◊

nichteigenberechtigt – nesvojepraven

Nieder mit den Unterdrückern! –

(*nesamopraven, nesamosvoj,

Proč z zatiralci!

nesamovlasten)

702

Niedergang m 1. propad, propadanje niederlegen – 1. položiti (→ Geld, 2. zahod

Kranz, Waffe) 2. odpovedati

Niedergericht n nižje sodišče

se, odreči se, odložiti (→ Amt,

Mandat, Stelle) 3. ustaviti

Niedergerichtsbezirke pl nižjesodna

(→ Arbeit) 4. skladiščiti, shraniti

območja (H 24)

(→ verwahrlich, Ware) 5. zapisati

niederknien – poklekniti

(→ Testament)

Niederknien n poklek

Niederlegung f 1. polaganje

niederkommen – 1. priti (dol)

(→ Kranzniederlegung) 2. odpoved,

2. roditi, poviti

odložitev (→ Mandatsniederlegung)

3. ustavitev (→ Arbeitsniederlegung)

Niederkunft f 1. prihod 2. porod ◊

4. skladiščenje 5. zapisovanje, zapis ◊

Niederkunft des Heiligen Geistes –

Niederlegung der Waffen – položitev

prihod Svetega Duha (binkošti)

orožja, vdaja

Niederlage f 1. poraz 2. skladiščna

niedermachen – pobiti

pravica (→ Niederlagsrecht)

3. skladišče (*zaloga, hranišče,

Niederösterreich n Spodnja Avstrija

založišče) ◊

(dežela pod Anižo/Land unter der

harte/schwere Niederlage –

Enns)

hud poraz

niederreißen – porušiti

horrende/katastrophale Niederlage Niederreißung f rušenje

– strašen poraz

schmächliche Niederlage –

Niederschlag m 1. padavina

N

sramoten poraz

2. usedlina

vernichtende Niederlage –

niederschlagen – 1. zatreti, zadušiti

uničujoč poraz

(→ Aufstand, Meuterei, Revolte,

eine Niederlage einstecken/

Streik, Unruhen)

erleben/erleiden/hinnehmen

2. podreti, potolči, pobiti

müssen – utrpeti poraz, doživeti

3. potreti, užalostiti 4. ustaviti

poraz

postopek, abolirati

jmdm. eine Niederlage beibringen/

bereiten/zufügen – poraziti (koga)

niederschlagen, sich – odraziti se,

priti do izraza

Niederlagsgebühr f skladiščnina

(*založnina, skladnina)

Niederschlagung f 1. zatrtje,

zadušitev (→ Aufstand) 2. ustavitev

Niederlagsrecht n skladiščna pravica

postopka, abolicija

(pravica, da se potujoče trgovce

prisili k skladiščenju in prodaji

Niederschlagwässer pl meteorne

njihovega blaga)

vode

niederlassen, sich – naseliti se

Niederschrift f 1. zapis 2. zapisnik

Niederlassung f 1. naselbina, kolonija niedersetzen – 1. posesti 2. sestaviti 2. podružnica

(*postaviti) (→ Kommission)

(→ Zweigniederlassung) 3. zavod

Niedersetzung f ustanovitev

703

niederträchtig – nizkoten, podel,

Nikolomarkt m Miklavžev sejem

zavržen

(nekoč v Ljubljani na južnem delu

Niederträchtigkeit f nizkotnost,

Aleje Zvezda)

podlost, zavržnost

Nikolotag m praznik sv. Nikolaja

niedertrampeln (→ niedertreten)

(Miklavža): 6. december

niedertreten – pohoditi, poteptati

Nimmerwiedersehen – auf

Nimmerwiedersehen – o svetem

Niederung f nižina, nižava

nikoli

Niederwald m nizki gozd, nizka

Niveau n raven, gladina, nivo (*nivel)

hosta

Niveauplan m nivojski načrt

niederwerfen – premagati, zatreti,

(*nivelski črtež)

zadušiti (→ Revolte, Meuterei,

Verschwörung)

Niveauregulierung f uravnavanje

nivoja (*vravnavanje nivela)

Niederwerfung f zatrtje, zadušitev ◊

Niederwerfung eines Aufstandes – Nix m povodni mož

zatrtje upora

Nixe f povodna deklica, vila, rusalka

niedlich – ljubek

Nkr. = Neukreuzer (→ Neukreuzer)

niedrig – nizek (→ greifen, Stand)

No. = Nummero (→ Nummer)

niemals – nikoli

nobel – imeniten, odličen, eleganten

niemand – nihče

Nobel-Maskenball m elitni ples v

N

Niemandsland n 1. nikogaršnja

maskah

zemlja 2. območje med dvema

Nobilität f 1. uradniško plemstvo

frontama 3. neobljudena dežela

v starem Rimu, nobiliteta 2.

(pokrajina)

plemstvo, nobiliteta 3. dostojanstvo,

Niere f ledvica

odličnost, nobiliteta ◊

politische und soziale Nobilitäten –

Nierenentartung f atrofija ledvic

ugledne osebnosti političnega in

(*spridenje ledvic)

družbenega življenja

Nierensteine pl ledvični kamni

nobilitieren – povzdigniti v plemiški

Nießbrauch (→ Nutznießung)

stan, poplemenititi, nobilitirati

Nihilismus m nihilizem

Nobilitierte(r) m nobilitiranec

Nihilist m nihilist

Nobilitierung f povzdignjenje v

Nikolaustag m god sv. Nikolaja

plemiški stan, poplemenitenje,

(Miklavža): 6. december

nobilitacija

Nikolo (→ Nikolaustag)

Noblesse f 1. imenitnost (*žlahtnost)

2. plemstvo, plemiči, imenitniki

Nikolofest n miklavževanje

(*žlahtniki), noblesa

(praznik sv. Nikolaja (Miklavža):

6. december)

noe = nomine (→ nomine)

noie. = nomine (→ nomine)

704

Nomade m nomad

prispevkov in miloščin / Vorschriften

Nomen n samostalnik

zur Vermeidung ungebührlicher

Bezüge an Pensionen, Provisionen,

Nomenklatur f imenoslovje, izrazje

Erziehungsbeiträgen und

določenega strokovnega področja,

Gnadengaben; prejemanje vzgojnega

terminologija

prispevka je bilo omejeno, in sicer

Nomenklatura f vodilni sloj,

pri pokojnih starših, upravičenih do

skupina političnih oblastnikov,

pokojnine (pensionsfähige Eltern),

nomenklatura

pri dečkih na 20. leto, pri deklicah

Nominalliste f imenski seznam

na 18. leto starosti, pri pokojnih

(*imenski zapis), nominalni seznam

starših, upravičenih do preskrbnine

(provisionsfähige Eltern), pa pri

Nominalwert m nominalna vrednost

dečkih na 14. leto, pri deklicah na

nomine – v imenu (npr. podpisati

12. leto starosti; vzgojni prispevek

pogodbo v imenu nepismenega)

se je prenehal izplačevati tudi pred

nominieren – 1. navesti ime,

omenjeno starostjo, če je sirota

nominirati 2. imenovati, določiti,

veljala za preskrbljeno (pri dečkih

predlagati, nominirati

vstop v vojaško službo, vstop v

semenišče itd., pri deklicah poroka,

Nominierung f 1. navedba imena,

vstop v ženski samostan, ki se je

nominiranje 2. imenovanje,

ukvarjal z vzgojo itd.)

določitev, predlaganje, nominiranje Normale n pravilnik Nonchalance f brezbrižnost,

nonšalansa

Normalien pl pravila, predpisi,

N

razglasi, okrožnice, normalije

Nonne f redovnica, nuna

Normalienbuch n knjiga pravil,

non obstante – ne glede na (kaj)

zbirka pravil, zbirka normalij

non plus ultra – čez vse

Normalschule f normalka (normalke

Nonsens m nesmisel, nonsens

– 4-razredne šole za izobraževanje

Norm f pravilo, vodilo, norma ◊

učiteljev v glavnih deželnih mestih

sittliche Normen – moralna načela,

in Trstu – je uvedla cesarica Marija

moralne norme

Terezija leta 1774 s Splošnim šolskim

redom za Avstrijo / Allgemeine

Normal n pravilo, normal

Schulordnung für Österreich)

3,2º unter dem Normale – 3,2º pod

(→ Lehrerbildungsanstalt)

povprečjem

Normalschulfond m normalno-šolski

Normal-Alter n *pravilna leta

sklad (*normalno-šolski zaklad,

(starost, do katere se je za siroto

normalno-šolski zalog, zalog za

izplačeval vzgojni prispevek

normalne šole)

(Erziehungsbeitrag)) (z dvornim

dekretom z dne 17. aprila 1834

Normaltag m *pravilni dan (oblastno

so bili izdani Predpisi proti

določen dan, rok), normalni dan

neupravičenemu prejemanju

Normatage pl *prepovedni dnevi,

pokojnin, preskrbnin, vzgojnih

*tihi dnevi (veliki cerkveni

705

prazniki, ob katerih so bili

Notariatsarchive pl notarski arhivi

prepovedani koncerti in gledališke

(H 58)

predstave: zadnji dnevi vélikega

tedna, velikonočna nedelja,

Notariatsgebühr f notarska

binkoštna nedelja, svéti večer),

pristojbina (*poslarina)

dnevi norme

Notariatsinstrument

(→ Hofnormatag)

(→ Notariatsakt)

normieren – urediti, uravnati,

Notariatskammern pl notarske zbornice

normirati

(H 63)

Not f potreba, nuja, sila, stiska

Notariatskandidat m notarski

(→ Futternot, Geldnot, Hungersnot,

kandidat (*beležniški kandidat)

Verkehrsnot, Wassernot, Wassersnot,

Notariatskanzlei f notarska pisarna

Wohnungsnot) ◊

im Falle der Not – če je potrebno

Notariatsordnung f notarski red

zur Not – za silo

(H 58, 63) (*beležniški red)

Wenn es die Not erfordert, … –

Notariatsprotokoll n notarski

Če je potrebno, …

zapisnik (*beležniški zapisnik)

äußerste Not ausstehen müssen –

notariell – notarski

živeti v največji bedi

(→ beglaubigen, Beurkundung)

Not leiden – trpeti pomanjkanje

Not tun – potrebovati

Notat n zaznamek, opomba, notat

in Not geraten – utrpeti

Notata pl zaznamki, opombe, notati

N

pomanjkanje

Notatenbüchel n beležka

in Not und Elend versetzen –

spraviti v stisko in bedo

Notbequartierung f zasilna nastanitev

sich in Not und Elend befinden –

(vojske) (→ Einquartierung,

živeti v stiski in bedi

Notkaserne, Schemalkaserne)

mit genauer Not der

Notdurft f 1. potreba 2. pomanjkanje

Gefangennehmung entgehen –

3. pravni zagovor ◊

za las uiti ujetništvu

seine Notdurft verrichten – opraviti

Nota f račun

potrebo

Notabeln pl veljaki

notdürftig – 1. boren, siromašen,

beden (→ Verhältnis) 2. zasilen

Notabilität f 1. pomen 2. ugledna

osebnost, uglednež

Note f 1. ocena, red (v skladu s Šolskim in učnim redom za obče ljudske šole

Notar m notar (H 58) (*beležnik)

in za meščanske šole / Schul- und

(→ Protonotar)

Unterrichtsordnung für allgemeine

Notariat n 1. notarstvo 2. notarjeva

Volksschulen und für Bürgerschulen

pisarna

z dne 29. septembra 1905 so v

Notariatsakt m notarski zapis,

vse kataloge, spričevala in šolska

notarski akt (*beležniški zapis,

naznanila vnašali podatke o

notarijatski akt)

vedenju (Betragen), pridnosti

(Fleiß), napredku (Fortgang) in

706

zunanji obliki pismenih nalog

gefällsämtliche Notion – kameralna

(äußere Form der schriftlichen

razsodba

Arbeiten) (→ Betragen, Fleiß,

Fortgang, Form) 2. naznanilo, notionieren – obvestiti (oblastvo),

sporočilo, uradni dopis (*službeno

naznaniti (oblastvu), prijaviti

pisanje) (→ Tergalnote, Verbalnote)

(oblastvu) (*nocijonovati)

3. uradno pismeno sporočilo ene

Notionierte(r) m prijavljena oseba

vlade drugi oz. ene države drugi,

Notionierung f prijava (oblastvu)

diplomatska nota 4. opomba

(→ Fußnote) 5. bankovec

Notiz f zabeležba, zaznamek, beležka,

(→ Banknote, Staatsnoten) 6. nota

naznanilo, notica

(v glasbi) ◊

(→ Traditionsnotiz) ◊

diplomatische Note – diplomatska

Notiz von etwas/jmdm. nehmen –

nota

upoštevati (koga/kaj)

vertrauliche Note – zaupna

keine Notiz von etwas/jmdm.

(diplomatska) nota

nehmen – ne zmeniti se za (koga/

kaj), ne upoštevati (koga/česa)

Notel f kratek spis, sestavek

Notkaserne f zasilna vojašnica

Noterbe m nujni dedič, upravičenec

(*vojašnica za silo, zasilnica), zasilna

do nujnega deleža pri dedovanju ◊

kasarna (→ Einquartierung)

Übergehung des Noterben –

zamolčanje nujnega dediča

Notlage f beda, stiska ◊

bitterste Notlage – najhujša beda

Notfall m nujni primer (*primer sile)

drückende Notlage – velika stiska

N

Notfrist f končni rok

notlanden – zasilno pristati

(→ peremptorisch)

Notlandung f zasilni pristanek

notgedrungen – prisiljen

notleidend – trpeč (→ Bevölkerung)

Notgeld n *zasilni denar

Notleidende(r) m siromak, revež

notgetauft – v sili krščen

Notorietät f očitnost

notieren – zabeležiti, zapisati

(*zaznamenjati), notirati

notorisch – splošno znan, obče znan,

notoričen

Notifikation f objava, obvestilo,

sporočilo, razglas, notifikacija

Notpfennig m privarčevani denar za

nujne potrebe

notifizieren – naznaniti, napovedati,

notificirati

Notschule f zasilna šola (*šola za silo)

Notifizierung (→ Notifikation)

Notspital n zasilna bolnica (*bolnica

za silo)

nötig – potreben

das Nötige veranlassen/vorkehren – Notstand m 1. izjemno stanje, izredne ukreniti potrebno

razmere (ob naravni nesreči)

2. stiska, pomanjkanje, beda,

nötigen – siliti, prisiliti

nadloga ◊

Notion f 1. pojem 2. naznanitev

den Notstand ausrufen – razglasiti

(*nocija) 3. mnenje (*pripoznanje) ◊

izredne razmere

707

dem Notstand preisgegeben

NPD = Nationaldemokratische

werden – trpeti pomanjkanje

Partei Deutschlands f

Notstandsgesetz n zakon o izjemnem

Nacionaldemokratska stranka

stanju

Nemčije

Notstands-Küche f zasilna kuhinja

Nr. = Nummer (→ Nummer)

(postavljena npr. po potresu 1895 v NS = Nachschrift (→ Nachschrift) Ljubljani)

NS = Nationalsozialismus

Nottaufe f krst v sili

(→ Nationalsozialismus)

nottaufen – v sili krstiti

NS = nationalsozialistisch

nottun – biti potreben, biti nujen

(→ nationalsozialistisch)

Notverordnung f izredni odlok

NS-Belastung f

(→ Reichstagsbrand-

nacionalsocialistična preteklost,

Notverordnungen)

nacistična preteklost

Notwehr f obramba v sili

NS-Diktatur f nacionalsocialistična

(*vsiljena bramba), silobran

diktatura, nacistična diktatura

Notzucht f 1. posilstvo (*spolno

NS-Ideologie f nacionalsocialistična

posilstvo, posilna nečistost)

ideologija, nacistična ideologija

(→ Verbrechen) 2. nasilje

NS-Regime n nacionalsocialistični

notzüchtigen – 1. posiliti 2. izvajati režim, nacistični režim

nasilje nad (kom)

NS-Verbrechen n

N

Notzüchtiger m posiljevalec

nacionalsocialistični zločin,

nacistični zločin

Nouveauté f novost

NS-Verbrecher m

Novelle f 1. sprememba zakona,

nacionalsocialistični zločinec,

dopolnilo zakona, novela 2. povest,

nacistični zločinec

novela

NSDAP = Nationalsozialistische

Novellierung f sprememba zakona

Deutsche Arbeiterpartei f

November m november, listopad

Nacionalsocialistična nemška

(*listagnoj, listov gnoj)

delavska stranka

Novitat (→ Noviziat)

nüchtern – 1. trezen 2. resen,

Novität f novost (→ Bühnennovität)

preudaren, razumen 3. tešč

4. stvaren 5. pust 6. zmeren

Novize m novinec (v samostanu),

(pri jedači in pijači)

novic

Nüchternheit f 1. treznost 2. resnost, Noviziat n preizkusno leto

preudarnost, razumnost 3. teščost

(v samostanu), noviciat

4. stvarnost 5. puščobnost

Novizin f novinka (v samostanu),

6. zmernost (pri jedači in pijači)

novica

Nudität f golost, nuditeta

null – nič ◊

null und nichtig – ničen

708

Nullität f ničnost

(»Blutschutzgesetz«)/Zakon za

Nullitätsbeschwerde f ničnostna

zaščito nemške krvi in nemške časti

pritožba

ter Reichsbürgergesetz/Zakon o

državljanih rajha)

Nullitätsklage

(→ Nullitätsbeschwerde)

Nuschaksche Kavallerie-Kaserne

(Laibach, Tirnau) f Nušakova

Numismatik f 1. nauk o starih

kasarna za konjike (Ljubljana,

kovancih, numizmatika (pomožna

Trnovo) (mestna opekarna iz

zgodovinska veda) 2. zbiranje starih

16. stol. je bila sredi 19. stol.

kovancev, numizmatika

preurejena v kavalerijsko vojašnico,

Nummer f številka, število (*cifra)

imenovano Rdeča ali Nušakova

(→ Glanznummer, Hausnummer,

kasarna; lastnica Neža Nušak jo je

Postnummer)

dajala vojski v najem)

Nummerierung f oštevilčenje,

Nuß f oreh (→ Haselnuß, Walnuß) ◊

numeracija ◊

welsche Nuß – oreh

Nummerierung der Häuser –

Nußbaum m oreh (drevo)

oštevilčenje hiš (prvo oštevilčenje

hiš v Ljubljani je bilo izvedeno leta Nutte f cipa

1771)

Nutz – jmdm. zu/zu jmds. Nutz und

Nummerierungsabschnitte pl odseki

Frommen – v (čigavo) korist

za oštevilčevanje (G II. 48), števni

Nutz und Gewere (→ gewere)

oddelki (V 377)

nutzbar – 1. uporaben 2. koristen

N

Nummerntäfelchen n številka na

(→ Haustier)

tablici kolesa

Nutzbarkeit f 1. uporabnost

nunmehrig – sedanji

2. koristnost

Nuntiation f napoved, naznanilo

Nutzeigentum n »užitna last«

Nuntiatur f papeževo poslaništvo,

(pravica do uživanja tuje lastnine)

nunciatura

nutzen – koristiti (→ Gelegenheit)

Nuntius m papežev poslanik, nuncij ◊ Nutzen m 1. korist, koristnost (*hasek)

päpstlicher Nuntius – papeški nuncij

2. prihodek ◊

(H 29)

ein greifbarer Nutzen – konkretna

Nürnberger Gesetze/Nürnberger

korist

Rassengesetze pl nürnberški

zum Nutzen und Frommen –

(rasni) zakoni (sprejeti na

v korist

zborovanju Nacionalsocialistične

Nutzen gewähren – koristiti

nemške delavske stranke

Nutzfläche f koristna površina ◊

(Nationalsozialistische Deutsche

landwirtschaftliche Nutzfläche –

Arbeiterpartei/NSDAP) 15.

obdelovalna površina

septembra 1935 v Nürnbergu:

Gesetz zum Schutze des deutschen

Nutzgarten m koristni vrt (zelenjavni

Blutes und der deutschen Ehre

vrt, sadovnjak, vinograd)

Nutzgenuß m užitek

709

Nutzholz n obdelovalni les

Nutznießer m uživalec

(*užitkar, hasnovalec)

Nutznießerin f uživalka

(*užitkarica, hasnovalka)

Nutznießung f uživanje, užitek

(*hasnovanje)

Nutzschwein n prašič za rejo

Nutztier n koristna žival ◊

häusliche Nutztiere – koristne

domače živali (govedo, ovce, mule,

osli) (rubrika pri popisu leta 1910)

Nutzung f 1. uporaba, raba, uživanje,

užitek 2. dohodek, prihodek,

dobiček, užitek 3. pridelek, donos,

dobiček ◊

zur Nutzung hinausgeben – dati v

rabo

Nutzungseigentümer m »užitni« lastnik

(G II. 456)

N

Nutzwasser n voda za uporabo

n. u. Z. = nach unserer Zeitrechnung

– po našem štetju

NVA = Nationale Volksarmee f

Nacionalna ljudska armada (NDR)

Nymphe f vila, nimfa

710

O

o. a. = oben angeführt – zgoraj

Oberaufsicht f nadzor, kontrola ◊

navedeno

die Oberaufsicht führen –

o. ä. = oder ähnliches – ali podobno

nadzirati

ob – 1. nad 2. zaradi, zavolj ◊

Oberbahnbetriebsamt n višji urad za

ob der Enns – nad Anižo

obratovanje železnic (H 56)

(→ Oberösterreich)

Oberbefehl m vrhovno poveljstvo ◊

ob Fluchtverdachtes – zaradi

den Oberbefehl führen –

begosumnosti

poveljevati

ob ihrer Herzensgüte – zaradi

njene srčne dobrote

Oberbefehlshaber m vrhovni

poveljnik

Obacht f pozor, pozornost, skrb ◊

auf jmdn./etwas Obacht geben/

Oberbergamt n višji rudarski urad

haben – paziti na (koga/kaj),

(H 38, 42)

skrbeti za (koga/kaj)

Oberbergbehörden pl višja rudarska

obachten – paziti na (koga/kaj), biti

oblastva (H 55)

pozoren na (koga/kaj)

Oberberggericht n višje rudarsko sodišče

ÖBB = Österreichische

(H 22, 24)

Bundesbahnen pl Avstrijske

Oberbergmeisteramt n urad višjega zvezne železnice

rudarskega mojstra (H 22, 23)

obbenannt – zgoraj omenjeni, zgoraj

Oberbürgermeister m nadžupan

imenovani

oberdeut(et) (→ obbenannt)

obbesagt (→ obbenannt)

Oberdirektionen (Bauwesen) pl višje

Obdach n 1. streha, krov 2. nastanitev

direkcije (gradbeništvo) (H 35)

O

(*stanišče, zaklonišče, vzetje pod

Obere m 1. nadrejeni (npr. častnik)

krov) 3. prenočišče 4. zatočišče,

2. predstojnik samostana

zavetje

Obereigentum n vrhovna lastnina,

Obdachlose(r) m brezdomec

nadlastnina

Obduktion f obdukcija

Obereigentümer m »vrhovni lastnik«

Obedienz f poslušnost, pokorščina,

(G II. 456)

obedienca

Obereinnehmer m višji prejemnik,

Obelisk m obelisk

višji davkar

obenerzählt (→ obbenannt)

Oberfläche f površje, površina

Ober = Oberkellner (→ Oberkellner)

(*povrhnja)

Oberamt n višji urad (→ Salzoberamt) Oberförster m višji gozdar, nadgozdar Oberarzt m višji zdravnik

Obergebieter m višji poveljnik

Oberaufseher m višji paznik, višji

Obergerhab m nadvaruh

nadzornik (*nadpaznik, višji

Obergerhabschaft f nadvaruštvo

nadziratelj, višji nadglednik)

(nadvaruštvo je izvajalo zemljiško

gospostvo ali občina, in sicer v

713

primeru, ko je mladoletna oseba

obratu, ki je samostojno

podedovala zgolj gotovino)

obračunaval) (→ Zahlkellner)

Obergericht n višje sodišče

2. višji kletarski mojster

(H 40-42) (*nadsodišče)

(*višji kletnik, višji točnik)

(→ Kriminalobergerichte)

(→ Oberkellermeister)

Oberichter m 1 . višji rihtar, župan (G

Oberkleid n vrhnja obleka

II. 49) 2. župan oz. rihtar (V 449)

Oberkommando n vrhovno poveljstvo

Obergewalt f višja oblast, vrhovna

(*nadpoveljstvo, nadkomanda) ◊

oblast

Oberkommando (Marine) – višje

poveljstvo (mornarica) (H 59)

Obergewehr n na rami nošeno orožje

Oberkommerziendirektorium n višji

Obergymnasium n višja gimnazija

komerčni direktorij (H 32)

(→ Staatsobergymnasium)

Oberkommissär m višji komisar

Oberhand f premoč ◊

die Oberhand bekommen/

Oberkrain n Gorenjska (H 32)

erhalten/gewinnen – dobiti

Oberlandesgericht n višje deželno sodišče

premoč, prevladati

(H 56, 58) ◊

die Oberhand behalten/haben –

Oberlandesgericht für Steiermark,

obdržati premoč, imeti premoč

Kärnten und Krain in Graz –

Oberhaupt n glavar, poglavar,

Višje deželno sodišče za Štajersko,

načelnik (→ Familienoberhaupt,

Koroško in Kranjsko v Gradcu

Staatsoberhaupt)

(→ Landeseinteilung)

Oberhaus n zgornji dom (parlamenta) Oberlehrer m nadučitelj (šolski vodja na ljudskih šolah, kjer je

O

Oberherr m vladar

bilo zaposlenih več učiteljev; po

Oberherrschaft f vrhovna oblast,

Zakonu z dne 14. maja 1869, s

nadoblast, suverenost

katerim se ustanavljajo načela za

Oberhirt m vrhovni pastir (npr.

poučevanje v ljudskih šolah (državni

nadškof)

ljudskošolski zakon) / Gesetz vom





14. Mai 1869, durch welches die


Oberhoheit (→ Oberherrschaft)

Grundsätze des Unterrichtswesens

Oberin f predstojnica samostana,

bezüglich der Volksschulen festgestellt

prednica

werden (Reichs-Volksschulgesetz),

Oberingenieur m višji inženir

je bilo potrebno v primeru, če

(*veliki inžener)

je bilo število učencev tri leta

zaporedoma v povprečju 80,

Oberkammergrafenamt n urad višjega

zaposliti drugega učitelja, ob

komornega grofa (H 22, 38)

številu 160 tretjega itd.)

Oberkellermeister m višji kletarski Oberleib m zgornji del telesa mojster (*višji kletnik, višji

točnik)

Oberleitung f nadzemni vod

Oberkellner m 1. *plačilni natakar

Oberleutnant m nadporočnik

(natakar v večjem gostinskem

(*nadlajtnant)

714

Oberlicht n nadsvetloba (*vrhno

Oberst m polkovnik (*obrist, oberstar)

svetlišče, oberliht)

(→ Generaloberst)

Obermautämter pl višji mitninski uradi Oberstaat m federalna država, (H 21)

federacija

Oberoffizial m višji oficial

Oberstaatsanwälte pl višji državni Oberoffizier m višji oficir (po letu

pravdniki (H 58)

1908 so bili v činovni razred

Oberstinhaber m vrhovni imetnik ◊

višjega oficirja uvrščeni: poročnik

Kronprinz als Oberstinhaber des

(Leutnant), nadporočnik

Hausregiments – Cesarjevič kot

(Oberleutnant), konjeniški

vrhovni imetnik domačega polka

stotnik (Rittmeister) in stotnik

(Pešpolk št. 17 »Cesarjevič«/

(Hauptmann))

Infanterie-Regiment Nr. 17

Oberösterreich n Zgornja Avstrija

»Kronprinz«)

(dežela nad Anižo/Land ob der

Oberstleutnant m podpolkovnik

Enns)

(*podobrist)

Oberpostämter pl višji poštni uradi

Oberstock m zgornje nadstropje

(H 38)

Oberstudienrat m višji študijski

Oberpostamtsverwaltungen pl uprave

svétnik (častni poklicni naziv)

višjih poštnih uradov (H 38)

Oberstufe f višja stopnja

Oberpostverwaltung, i. ö. f

notranjeavstrijska višja poštna

obertags – na površini ◊

uprava (H 20)

obertags arbeiten/beschäftigt sein –

opravljati rudarska dela na površju

Oberpostverwaltungen pl višje poštne

(*opravljati naddnevno delo)

O

uprave (H 38)

Obertertia f 5. razred gimnazije

Oberpriester m veliki duhovnik

(v Nemčiji)

Oberprima f zadnji razred gimnazije

Obervorsteher m nadpredstojnik

(v Nemčiji)

Oberwaisenvater m »oče sirot«,

Oberrat m višji svetnik

predstojnik najdenišnice (skrbel je

Oberrealschule f višja realka

za ljubljanske in tržaške najdenčke,

ki so bili v oskrbi pri družinah na

Oberrock m vrhnje krilo

podeželju) (→ Findelanstalt)

(*vrhno krilo)

Oberwegdirektionen pl višje cestne

Obersanitätsmagistrat m višji direkcije (H 32)

zdravstveni magistrat (H 36)

obgedacht (oben gedacht) – zgoraj

Oberschaffner m nadsprevodnik

omenjeni, zgoraj imenovani

(*preglednik)

obgemeldet (oben gemeldet)

Oberschulrat m višji šolski svétnik

(→ obgedacht)

Obersekunda f 7. razred gimnazije

obgenannt (oben genannt)

(v Nemčiji)

(→ obgedacht)

715

Obgkt. = Obrigkeit (→ Obrigkeit) obligatorisch – obvezen, obvezujoč,

obgleich – čeprav, četudi, dasi

obligatoren

Obhut f varstvo, nadzor

obligieren – zavezati, zadolžiti, obligirati

Objekt n 1. predmet, stvar, objekt

obligiert – 1. zavezan, zadolžen,

2. predmet, objekt (v stavčni analizi)

obligiran 2. hvaležen

objektiv – stvaren, objektiven

Obligo n 1. obveza 2. jamstvo ◊

(→ Berichterstattung)

ohne Obligo – brez jamstva

in Obligo sein – biti zavezan/

Objektivität f stvarnost, objektivnost

dolžan/obligiran

Oblate f 1. hostija 2. ploščica iz

oblong – podolgovat

nekvašenega testa (navadno

sestavina različnih sladic), oblat

Oblt. = Oberleutnant (→ Oberleutnant)

3. pečatna prilepka (okrogla sličica,

Obmann m 1. predsednik (npr.

ki je služila kot pečatna prilepka),

društva) (*prvomestnik, prvosednik)

oblat

2. predsednik stranke, vodja stranke

Oblaten pl v samostanu vzgojeni in za

3. načelnik (V 407)

redovniško službo določeni otroci,

4. predpostavljeni (*prednik)

oblati

Obmännin f 1. predsednica

Oblation f darovanje

(npr. društva) (*prvomestnica,

prvosednica) 2. predsednica

Oblei f živež oz. denar, darovan

stranke, vodja stranke

samostanom

Obmann-Stellvertreter m

obliegen – 1. imeti nalogo (dolžnost,

podpredsednik

O

pravico), biti zadolžen za (kaj)

2. ukvarjati se s (čim) ◊

Obrigkeit f oblast, oblastvo, (zemljiška)

jmdm. obliegt die Pflicht – biti

gosposka (G II. 81, 82, 205)

zadolžen za (kaj)

(→ Bezirksobrigkeit, Grundobrigkeit,

den juristischen Studien obliegen –

Ortsobrigkeit, Werbbezirksobrigkeiten, študirati pravne znanosti

Zehentobrigkeit) ◊

mit Übergehung der Obrigkeit –

Obliegenheit f obveznost, dolžnost,

ob neupoštevanju gosposke

naloga (→ Dienstobliegenheit) ◊

geistliche Obrigkeit – svetna

dienstliche Obliegenheit – službena

gosposka

dolžnost (→ Dienstobliegenheit)

gerichtliche Obrigkeit – sodna

seine Obliegenheit erfüllen –

gosposka

izpolniti svojo dolžnost

weltliche Obrigkeit – posvetna

obligat – obvezen, obligaten

gosposka

Obligation f 1. zadolžnica, obveznica

der Obrigkeit steuern – gosposki

(*dolžni list), obligacija (→ Banco-

plačati davek (*davkati)

Obligationen, Prioritätsobligation,

obrigkeitlich – oblasten, oblastven,

Staatsobligationen) 2. dolžnost,

gospostven (*gosposkin)

obveza, zaveza, obligacija

(→ Forderung) ◊



716

mit obrigkeitlicher Bewilligung –

Obskurantismus m mračnjaštvo,

s privoljenjem oblastva (gosposke)

obskurantizem

Obrist (→ Oberst)

Obskurität f 1. temačnost

Obrstlt. = Oberstleutnant

2. nejasnost, sumljivost

(→ Oberstleutnant)

obsolet – zastarel, obsoleten

obschon – čeprav, četudi (*akoravno,

Obsorge f skrb, oskrba, nadzor ◊

dasi, dasiravno)

Obsorge tragen – skrbeti za (kaj),

Observanten pl observanti

nadzorovati

(strožja veja frančiškanskega in

besondere Obsorge widmen –

karmeličanskega reda)

posvetiti posebno pozornost

Observanz f 1. strogo spoštovanje

Obsorgetragung f skrb, nadzor

določenih redovnih pravil,

Obst n sadje (→ Dörrobst) ◊

pripadnost redu, observanca

gedörrtes Obst – suho sadje

2. meniški red, ki strogo spoštuje

(→ Dörrobst)

redovna pravila 3. navada, običaj

Obst. = Oberst (→ Oberst)

Observation f 1. opazovanje,

observacija (običajno s strani

Obstaculum (→ Obstakel)

vojske oz. policije) 2. opomba,

Obstagium n oblika zavarovanja

opazka

kredita, obstagij (dolžnik se je

Observationsarmee f opazovalna

obvezal, da se bo ob neplačilu

vojska, observacijska armada

dolga ob navedenem roku na svoje

stroške do plačila dolga nastanil

Observationstruppen pl opazovalne

na določenem kraju (običajno v

čete, observacijske čete

javnem gostišču))

O

observieren – 1. opazovati,

Obstakel n ovira, zadržek, obstakel

observirati (vojaška ali policijska

dejavnost) 2. upoštevati,

Obstbau m sadjarstvo (*sadjereja)

spoštovati 3. opazovati in

Obstbauer m sadjar

raziskovati

Obstbaum m sadno drevo

Observierung f 1. opazovanje,

Obstbaumkultur (→ Obstbau)

nadzor, observacija 2. upoštevanje,

spoštovanje 3. opazovanje in

Obstbaumschule f sadjarska šola

raziskovanje

(*sadilnica)

Obsicht f nadzor ◊

Obstbaumzucht (→ Obstbau)

in Obsicht nehmen/tragen – biti

obstehend – zgornji

pozoren na (kaj), paziti na (kaj)

Obstgarten m sadovnjak (*sadni vrt)

obsiegen – 1. premagati

Obsthändler m trgovec s sadjem,

2. prevladati

branjevec s sadjem

obskur – 1. temen, temačen,

Obsthändlerin f trgovka s sadjem,

obskuren 2. nejasen, sumljiv,

branjevka s sadjem

obskuren

717

Obstination f upornost, trdovratnost, obwaltend – obstoječ ◊

obstinacija

unter den obwaltenden Umständen

Obstkammer f shramba za sadje

– v danih razmerah

(*hranivnica za sadje, medivnica)

Obwalter m gospodar, vladar

Obstkeller m klet za sadje

obwohl – čeprav, četudi (*akoravno,

Öbstler (→ Obsthändler)

dasi, dasiravno)

Öbstlerin (→ Obsthändlerin)

obzwar (→ obwohl)

Obstlt. = Oberstleutnant

Occ-/occ- (→ Okk-/okk-)

(→ Oberstleutnant)

Occident (→ Okzident)

Obstmarkt m sadni trg

Ochlokratie f vlada sodrge,

Obstmonat m sadni mesec, september

ohlokracija

Obstmost m sadni mošt

Ochs(e) m vol (→ Mastochse, Sterbochs,

Zugochse) ◊

Obstpresse f stiskalnica za sadje

ein Zug Ochsen – vprega volov

obstruieren – 1. zapreti 2. ovirati,

Ochsenhirt m volovski pastir, volar

nasprotovati, obstruirati 3. ovirati

parlamentarno delo, preprečevati

Ochsenjoch n volovska vprega

sprejemanje zakonskih aktov

Ochsenkalb n junec ◊

(običajno z odsotnostjo),

verschnittene Ochsenkälber –

obstruirati

rezani junci

Obstruktion f 1. zaprtje 2. oviranje, Ochsenmist m volovski gnoj,

nasprotovanje, obstrukcija

volovjek

O

3. oviranje parlamentarnega

dela, preprečevanje sprejemanja

Ochsenstall m volovji hlev

zakonskih aktov s strani opozicije

(*volovnjak)

(običajno z odsotnostjo), obstrukcija Ochsenstand m »volovska staja«

Obstverkäuferin f prodajalka sadja,

(najcenejše stojišče v gledališču)

branjevka s sadjem

Ochsenwagen m volovji voz

Obstwein m sadjevec (*sadno vino)

Ochsenziemer m bikovka (korobač)

Obstzucht f sadjarstvo

Octava f 8. razred gimnazije

Obstzüchter m sadjar

(v Avstriji)

obszön – nedostojen, nespodoben,

Octavianer m dijak 8. razreda

brezsramen, opolzek, obscen

gimnazije (v Avstriji)

Obszönität f nedostojnost,

Octroi m 1. užitninski davek, užitnina

nespodobnost, brezsramnost,

2. izključna pravica trgovanja

opolzkost, obscenost

Octroi n pravica do pobiranja dajatev,

obtenieren – dobiti

oktroa

obwalten – 1. obstajati (→ Anstand)

Oculi – 3. postna nedelja

2. vladati, gospodovati

(→ Fastensonntag)

718

od. = oder – ali

offenlassen – 1. dopustiti 2. pustiti

Öde f pustota, pušča, samota

odprto, pustiti nerešeno

Odenstag (→ Mittwoch)

Offenlassung – unter Offenlassung

des Recurses – ob dopustitvi

oder – ali

pritožbe (*s pripustom rekurza)

Odeur n dišava

Offension f razžalitev, žalitev

odiös – 1, odvraten, osovražen 2. grd, offensiv – napadalen, ofenziven gnusen

Offensivbündnis n ofenzivna zveza

Ödnis (→ Öde)

Offensive f ofenziva ◊

Oeuvre n celotno delo (kakega

eine Offensive in großem

avtorja), opus

Stil vorbereiten – pripravljati

Ofen m peč (→ Backofen, Badeofen,

širokopotezno ofenzivo

Dörrofen, Hochofen, Kachelofen,

offenstehen – 1. biti na voljo 2. biti

Puddelofen, Stubenofen, Tonofen)

neporavnan, biti neplačan ◊

Ofenheizer m kurjač (*kurivec)

Die Berufung (Beschwerde)

Ofenröhre f pečna cev

steht offen. – Obstaja možnost

pritožbe.

Ofensetzer m pečar

öffentlich – javen (*obči, očiten)

Ofensitzer m zapečkar (*pečuh,

(→ Amt, Anerkennung, Ankläger,

pečuhar)

Anstalt, Anstandsort, Arbeit,

offen – 1. odprt (→ Bausystem,

Armenpflege, Badeanstalt,

Brief, Gegend, Land, See, Stadt, Beleuchtung, Belobung, Blatt,

Waffengang), javen (→ Straße)

Brandmarkung, Brunnen, Buch,

O

2. odkrit, očiten 3. nerešen

Concurrenz, Dank, Dirne,

(→ Frage) 4. nezavarovan

Erspiegelung, Feilbietung, Fond,

(→ Licht) 5. nezaklenjen

Gewalt, Gewässer, Gut, Hand, 6. neplačan (→ Rechnung)

Haus, Herabwürdigung, Interesse,

7. nezaseden (→ Stelle)

Kosten, Kunde, Krankenanstalt,

offenbaren – razodeti, razkriti

Lagerhaus, Leben, Lehrer, Lizitation,

Meinung, Mildtätigkeit, Musik,

Offenbarung f razodetje, razkritje

Offertverhandlung, Passage,

Offenbarungseid m razodetna prisega

Person, Produktion, Prüfung,

(prisega o premoženjskem stanju),

Recht, Religionsübung, Rücksicht, manifestacijska prisega

Ruhestand, Sicherheit, Sittlichkeit,

offendieren – razžaliti, žaliti

Sitzung, Skrutinium, Straße,

Trinkwasserleitung, Übung,

Offenheit f odkritost, odkritosrčnost

Verhandlung, Verkehr, Versammlung,

offenkundig – 1. očiten, splošno znan

Versteigerung, Verwaltung,

2. očitno, splošno znano ◊

Volksschule, Wahl, Weg, Weinkost, offenkundig untauglich – očitno

Wohl, Zweck) ◊

nesposoben za vojaško službo (npr.

öffentlich auspeitschen – javno

zaradi pohabljenosti)

prebičati

719

öffentlich kundmachen/

(v stari Avstriji in Kraljevini

verlautbaren – javno objaviti

SHS), oficial (→ Oberoffizial,

(*obče na znanje dati)

Rechnungsoffizial)

Öffentlichkeit f javnost ◊

Offizialat n škofijski sodni urad

Öffentlichkeit der Wahlhandlung –

javnost volilnega opravila

Offiziant m 1. nižji uradnik, oficiant

unter Ausschluß der Öffentlichkeit

(→ Kanzleioffiziant, Raitoffiziant)

– za zaprtimi vrati

2. maševalec, oficiant

an die Öffentlichkeit gelangen –

offiziell – 1. uraden, oficialen

priti v javnost

(→ Nachricht) 2. uradno, oficialno

Öffentlichkeitsrecht n pravica javnosti Offizier m častnik, oficir (pravica privatne šole do izdajanja

(→ Befehlsoffizier, Oberoffizier,

uradno veljavnih spričeval)

Ökonomieoffizier, Reserveoffizier,

öffentlichrechtlich – javnopraven

Stabsoffizier, Subalternoffizier,

(→ Zustimmung)

Unteroffizier, Verbindungsoffizier) ◊

landschaftliche Offiziere – deželanski

Offerent m ponudnik

oficirji (H 23)

offerieren – ponuditi

Offizierscharge f častniški čin,

Offert n ponudba (*ponudek, oferta)

častniška šarža

Offertausschreibung f razpis za

Offiziersdiener m častniški sluga

zbiranje ponudb (*ponudbeni razpis)

(*pucflek)

Offerte (→ Offertausschreibung)

Offiziersehe f častniški zakon

(častnik se je načeloma lahko poročil

Offerteinreichung f vložitev ponudbe

le, če je položil kavcijo (gegen

O

Offerteröffnung f odpiranje ponudb

Cautionserlag)) (→ Heirats-Caution)

Offertorium n darovanje

Offizierskorps n častniški zbor

Offertstellung f vlaganje ponudb

Offiziersmesse f častniška menza,

Offertverhandlung f ponudbena

oficirska menza

razprava (*ponudbinska razprava,

Offizin f 1. delavnica, oficina

ofertna obravnava) ◊

2. tiskarna 3. lekarna

öffentliche schriftliche

4. ranocelniška ordinacija

Offertverhandlung – javna pisna

5. brivnica ◊

ponudbena razprava (*javna

chirurgische Offizin – kirurška

pismena ponudbinska razprava)

(ranocelniška) ordinacija

Offertweg – im Offertwege – na

(npr. ljubljanskega mestnega

podlagi ponudb (*ponudboma)

ranocelnika Mateja Finza v 60.

letih 19. stoletja)

Officiosa pl uradni dopisi

wundärztliche Offizin –

Offizia pl dolžnosti, službe, opravila

ranocelniška ordinacija

(zlasti cerkvena)

(*štacuna celnika, štacuna ranarja)

Offizial m 1. škofijski sodni uradnik,

(v začetku 19. stoletja se je

oficial 2. nižji upravni uradnik

ranocelniška ordinacija okrajnega

720

oz. kantonskega ranocelnika v

ohnedem – že tako

Ljubljani Zollnerja nahajala pred

Špitalskim mostom na št. 17,

ohnedies (→ ohnedem)

ranocelniška ordinacija ranocelnika ohnehin (→ ohnedem) Adalberta Madarja pa na Starem

ohnentgeltlich (→ unentgeltlich)

trgu v Jermenarjevi hiši št. 161; obe

ordinaciji sta bili opremljeni tudi

ohngeachtet (→ ungeachtet)

s pripomočki (*pomočki v' sili) za

Ohnmacht f 1. nemoč 2. omedlevica,

reševanje zadušencev, utopljencev,

nezavest ◊

zmrznjencev, obešencev,

in Ohnmacht fallen – omedelti

zadavljencev, zastrupljencev in

ohnmächtig – nemočen, onemogel

ponesrečencev, ki jih je zadela

strela)

Ohr n uho ◊

die Ohren abschneiden – odrezati

offiziös – 1. poluraden, oficiozen

ušesa (kazen)

2. poluradno, oficiozno

jmdn. übers Ohr hauen – prevarati

Offizium n 1. urad 2. uradna dolžnost

(koga)

(→ ex officio, Offizia) 3. maša (zlasti Ohrenschmaus m naslada za uho ob praznikih) (→ Totenoffizium)

Ohrenzeuge m priča, ki svoje

öffnen – odpreti

pričevanje opira na to, kar je

Öffnung f 1. odpiranje, odprtje

osebno slišala (*samoslišec, priča

2. odprtina (→ Bogenöffnung)

na uho)

Öffnungsrecht n *odprtje (pravica

Ohrfeige f zaušnica ◊

fevdnega gospoda do vstopa v

jmdm. eine Ohrfeige verpassen –

fevdnikov grad v primeru vojne)

prisoliti (komu) zaušnico, prisoditi

O

Offrs. = Officiers pl oficirji

(komu) zaušnico

offz. = offiziell (→ offiziell)

Ohrgehänge n uhani

Offz. = Offizier (→ Offizier)

OK = Oberkommando

(→ Oberkommando)

ÖFJO = Österreichisch-kaiserlicher

Franz Joseph-Orden (→ Orden)

Okkasion f 1. priložnost 2. posebna

(ugodna) ponudba (*okasijska

oft – pogosto, velikokrat, često

prodaja, okasija)

oftmalig (→ oft)

okkult – skrit, tajen, neviden, okulten

Oheim m 1. stric (očetov brat) 2. ujec okkultieren – skriti, prikriti (mamin brat) 3. starejši sorodnik

Okkultismus m neznanstvene vede

ohn- (glej tudi un-)

(magija, alkimija), okultizem

ohne – brez ◊

Okkupant m okupator

Das ist nicht ohne. – Nekaj je na

tem./To ni nepomembno.

Okkupation f zasedba, okupacija

ohne weiters – naravnost, brez

Okkupationsfeldzug m okupacijski

okolišenja

bojni pohod (npr. avstro-ogrske

vojske v Bosni in Hercegovini)

721

Okkupationsheer n zasedbena vojska, oktroyiert – 1. odobren, podeljen okupacijska vojska

2. vsiljen, oktroiran (→ Verfassung)

Okkupationsmacht f zasedbena sila,

Ökumene f 1. vesoljna cerkev,

okupacijska sila

ekumena 2. obljudeno oz. za

okkupieren – 1. zasesti, osvojiti,

naselitev primerno področje

prilastiti si, okupirati 2. zaposlovati, OKW = Oberkommando der okupirati

Wehrmacht n vrhovno poveljstvo

Okkupierung (→ Okkupation)

nemške vojske (med drugo

svetovno vojno)

Ökonom m 1. upravnik, gospodar,

ekonom (→ Nationalökonom)

Okzident m zahodne dežele,

okcident

2. kmetovalec 3. ekonomist

Öl n olje (→ Brennöl, Salböl) ◊

Öl ins Feuer gießen – prilivati olje

Ökonomie f 1. gospodarstvo,

na ogenj

ekonomija (→ Nationalökonomie)

2. kmetijsko posestvo 3. varčno

Oligarch m oligarh

ravnanje, varčevanje ◊

Oligarchie f oligarhija

mit äußerster Ökonomie – karseda

varčno

Öllampe f oljenka

Ökonomieoffizier m oskrbni častnik

Ölmann m oljar

ökonomisch – 1. gospodarski,

Ölmühle f mlin za olje, stope za olje

ekonomski (→ Verwaltung)

ÖLO = Österreichisch-kaiserlicher

2. kmetijski (→ Kultur, Produktion)

Leopold-Orden (→ Orden)

O

3. varčen

Ölung f mazanje z oljem ◊

ökonomisieren – 1. gospodariti

Heilige Ölung/Letzte Ölung –

2. varčno ravnati, varčevati

poslednje olje, bolniško maziljenje

Okr. = Oberkrain (→ Oberkrain)

Ölweihe f blagoslov obrednih olj

Okroi (→ Octroi)

(na véliki četrtek) (→ Salböl)

Oktava (→ Octava)

Oma f babica (stara mati)

Oktavianer (→ Octavianer)

Omen n znak (slab ali dober),

znamenje, omen

Oktober m oktober, vinotok

(*kozoprsk)

ominieren – slutiti

Oktoberdiplom 1860 n oktobrska

ominös – zlosluten, ominozen

diploma 1860 (H 51, 52)

Omission f opustitev, omisija

oktroyieren – 1. odobriti, podeliti

omittieren – opustiti

(posebne pravice), oktroirati

Omnibus m 1. *mnogosedni voz,

2. vsiliti (izdati npr. ustavo brez

*dostavnik, omnibus (velika kočija

soglasja predstavniškega telesa),

s konjsko vprego za 15-20 oseb)

oktroirati

(omnibusi se pojavijo že v prvi

polovici 19. stoletja; v oglasu

722

v dnevniku Slovenski narod z

Opfer n 1. žrtev (→ Brandopfer,

dne 3. septembra 1896 Društvo

Kriegsopfer) 2. cerkveno darovanje

ljubljanskih izvoščkov naznani

(*ofer) (→ Meßopfer) ◊

otvoritev prometa z omnibusi, ki

Darbringung des hl. Opfers –

bodo vozili od Mestnega trga, po

evharistična daritev

Resljevi cesti do Južnega kolodvora

Opfer bringen – žrtvovati, darovati

ter od Zvezde, po Dunajski cesti do

(*darove prinašati)

Južnega kolodvora in nazaj)

2. avtobus

Opferaltar m žrtvenik (*darilnik,

nabérna miza)

onanieren – samozadovoljevati se,

onanirati

Opferfreudigkeit f darežljivost

Onanismus m samozadovoljevanje,

Opfergabe f dar, darilo (*posvečnina)

onanija

Opfergang m darovanjska procesija

Onera pl bremena, obveznosti ◊

(*darovalni obhod)

onera publica – javne dajatve,

Opfergeld n darilo, dar (*ofer)

bremena, davki

opfern – 1. darovati, podariti,

onerieren – obremeniti

nameniti 2. žrtvovati

Onerierung f obremenitev

Opferstätte f žrtvenik

onerös – obremenjujoč

(*darišče, dariše, žrtvišče)

Onkel m stric (→ Großonkel)

Opferstock m darilnica (skrinjica za

darila v cerkvi) (*skladnica, cerkveni

Opa m dedek (stari oče)

nabiralnik)

Oper f opera (→ Spieloper)

Opferung f žrtvovanje, darovanje,

O

Operat n izdelek, spis, sestavek,

daritev

operat (→ Militärtaxoperat,

Opferwein m mašno vino

Stellungsoperat)

(*darilno vino, darovano vino,

Operateur m ranocelnik

posvečeno vino)

Operation f 1. kirurška operacija

opferwillig – požrtvovalen

2. vojaški podvig, vojaška operacija Opferwilligkeit f požrtvovalnost 3. delo, početje, operacija

Opinion f mnenje

Operette f opereta

Opponent m nasprotnik, oponent

operieren – 1. operirati (medicina)

(v disputaciji je oponent

2. izvajati vojaške operacije, bojevati

nasprotoval tezi, ki jo je zagovarjal

se 3. uporabljati, posluževati se

respondent (Respondent))

(česa), operirati s (čim)

(→ Disputation)

Opernglas (→ Operngucker)

opponieren – nasprotovati, oponirati

Operngucker m operno kukalo

opportun – 1. smotrn, koristen,

(*operno gledalo)

oportun 2. primeren, prikladen,

Opernperspektiv ( → Operngucker)

ugoden, oportun

723

Opportunismus m koristoljubno

Ordal n božja sodba, ordal (dokazno

prilagajanje, vetrnjaštvo,

sredstvo v srednjeveškem sodnem

oportunizem

postopku)

Opportunist m koristoljubni

Orden m 1. samostanski red

prilagodljivec, vetrnjak, oportunist

(H 26–30, 49, 63) (→ Bettelorden,

Opportunität f 1. smotrnost, koristnost,

Franziskanerorden, Frauenorden,

oportuniteta 2. primernost,

Kreuzritterorden, Männerorden,

prikladnost, ugodna priložnost,

Mönchsorden, Ritterorden,

ugodnost, oportuniteta

Schwesterorden) 2. red

(odlikovanje) (→ Dienstleistung,

Opposition f 1. nasprotovanje,

Verdienstorden) ◊

opozicija 2. protivladne stranke,

Österreichisch-kaiserlicher

parlamentarna opozicija ◊

Franz Joseph-Orden – avstrijski

jmdm. Opposition machen –

cesarski Franc-Jožefov red (red za

nasprotovati (komu)

zasluge, ki ga je cesar Franc Jožef

Oppositionspartei f opozicijska

s cesarskim patentom 2. decembra

stranka

1849 ustanovil ob svoji prvi

Oppression f tlačenje, zatiranje,

obletnici zasedbe prestola; moto

opresija

reda je bilo njegovo geslo »Viribus

Unitis« (»Z združenimi močmi«);

Optant m optant (→ optieren)

red se je lahko podeljeval za

optieren – odločiti se za neko državo

odlične zasluge, ne glede na rojstvo,

in ustrezno državljanstvo, optirati

vero in stan, vsakemu avstrijskemu

Option f izbira, opcija

državljanu, ki se je izkazal z

neomajno, dejavno pripadnostjo

O

opulent – obilen, bogat, opulenten

deželnemu knezu in domovini,

Opulenz f izobilje, bogastvo, opulenca

v vojni ali miru, s posebno

Opus n celotno delo (kakega avtorja),

pomembnimi, za splošno blaginjo

opus

zaslužnimi dejanji, z resnično

koristnimi iznajdbami, odkritji

Orakel n 1. prerokovanje, orakelj

ali izboljšavami, z prizadevnim in

2. preročišče, orakelj

uspešnim pospeševanjem in dvigom

Orangerie f rastlinjak (za pomaranče

kmetijstva, domače industrije ali

in drugo južno sadje), oranžerija

trgovine itd.; na začetku je imel red

Oration f 1. govor 2. molitev

tri stopnje (veliki križ, komturski

križ in viteški križ), kasneje pa je

Oratorium n 1. molitev 2. oratorij

bil razširjen na pet stopenj)

(večje vokalno-instrumentalno delo,

Österreichisch-kaiserlicher

največkrat z nabožnim besedilom)

Leopold-Orden – avstrijski

Orchester n orkester

cesarski Leopoldov red (red je 14.

(→ Harmonieorchester)

julija 1808 ustanovil cesar Franc I.

Orchestermusik f orkestralna glasba

in je bil posvečen njegovemu očetu

Leopoldu III.; ob ustanovitvi je

Orchestrion n glasbeni avtomat,

imel red tri stopnje)

orkestrion



724

Militär-Maria-Theresien-Orden Ordenskleid n redovniško oblačilo,

– vojaški red Marije Terezije

redovniški habit

(red je cesarica Marija Terezija

ustanovila leta 1757 in je imel na

Ordensmann (→ Ordensbruder)

začetku dve stopnji: veliki križ in

Ordensperson f redovnik

mali (viteški) križec)

Ordensprovinz f redovna pokrajina

Österreichisch-kaiserlicher

Orden der Eisernen Krone –

Ordensritter m redovni vitez

avstrijski cesarski red železne

Ordensschwester f redovnica, nuna

krone (visoko odlikovanje za

Ordensverleihung f podelitev reda

civilne in vojaške zasluge je 7.

(odlikovanja)

aprila 1815 ustanovil cesar Franc

I.; red je imel tri stopnje: vitez I.,

Ordenswesen n redovništvo

II. in III. razreda)

(H 26–30, 49, 63)

Orden vom Goldenen Vlies –

ordentlich – 1. reden (→ Rechtsweg,

red zlatega runa (red je leta 1430

Wohnsitz), pravi, pravilen 2. pošten

ustanovil Filip III. Burgundski;

(→ Lebenswandel) 3. temeljit

v Avstriji je bilo odlikovanje

Order f 1. ukaz, povelje 2. naročilo ◊

omejeno na člane habsburške

Order ausführen – izvesti ukaz

vladarske hiše in predstavnike

Order bekommen – dobiti ukaz

najvišjega plemstva)

Order geben – izdati ukaz, ukazati

Orden und Ehrenzeichen – redi in

odlikovanja

ordinaire (→ ordinär)

beschauliche Orden – bogomiselni Ordinanz (→ Ordonnanz) redovi, kontemplativni redovi

ordinär – 1. navaden 2. preprost

Deutscher Orden – nemški viteški

(*prost), vsakdanji, ordinaren

O

red (eden od treh nemških viteških

3. prostaški, vulgaren, ordinaren

redov) (→ Ritterorden)

geistliche Orden – cerkveni redovi Ordinariat n 1. škofijski upravni jmdn. in einen Orden einkleiden –

urad, škofija, ordinariat 2. službena

slovesno preobleči (koga) v

funkcija ordinarija, ordinariat

redovniško oblačilo

3. redna stolica na univerzi,

jmdm. einen Orden verleihen –

ordinariat ◊

podeliti (komu) red

bischöfliches Ordinariat – škofijski

(→ Ordensverleihung)

ordinariat (*škofijstvo)

Ordensbruder m redovnik, menih,

Ordinari-Post f navadna poštna

samostanski brat

povezava, navadna pošta

Ordensfrau (→ Ordensschwester)

Ordinarium n 1. običajni znesek

(davek, dajatev, prihodek) 2. redni

Ordensgeistliche(r)

državni proračun 3. bogoslužni red,

(→ Ordensbruder)

ordinarij

Ordensgelübde n redovniške

Ordinarius m 1. redni univerzitetni

zaobljube

profesor, ordinarij 2. redni škof,

Ordensjungfer (→ Ordensschwester)

ordinarij 3. razrednik

725

Ordination f 1. sveto mašniško za red

posvečenje, ordinacija 2. umestitev

die Ordnung (wieder)herstellen –

duhovnika, ordinacija 3. zdravniška

(ponovno) vzpostaviti red

ordinacija 4. zdravniški pregled

in Ordnung bringen – urediti

(določanje načina zdravljenja,

Ordnung stiften – narediti red

predpisovanje zdravil)

auf Ordnung halten – skrbeti za red

Ordinationsstunde f zdravniška

Die Versammlung verlief in vollster

konzultacija

Ordnung. – Skupščina je potekala v

najlepšem redu.

Ordinationszimmer n zdravniška

jmdn. zur Ordnung rufen/

ordinacija

verweisen – pozvati (koga) k redu

ordinieren – 1. zapovedati, veleti

(*na red klicati), opomniti (koga)

2. podeliti kleriški red 3. sprejemati

(npr. med parlamentarno razpravo)

bolnike, ordinirati 4. predpisovati

(→ Ordnungsruf)

zdravila

zur Ruhe und Ordnung auffordern

ordnen – 1. urediti, uravnati, razvrstiti

– pozvati k redu in miru

2. ukazati

ordnungsmäßig – zakonit, reden,

Ordner m redar (*reditelj)

pravilen (*pravoreden)

Ordnung f 1. red 2. vrsta 3. razvrstitev, Ordnungsruf m *klic k redu (opomin razvrščanje, razporejanje 4. ureditev

predsedujočega med parlamentarno

5. struktura ◊

razpravo)

Ordnung für das Landgesinde – red

Ordnungsstrafe f disciplinska kazen

za podeželske posle (G II. 374)

(*redovna kazen, redovna globa,

Bahnen niederer Ordnung –

kazen zaradi nereda)

O

*železnice nižje vrste (med

ordnungswidrig – nezakonit,

avstro-ogrske »železnice nižje

nepravilen (v nasprotju s predpisi)

vrste« so sodile lokalne železnice

(*nereden)

(Lokalbahnen) in »male železnice«

(Kleinbahnen))

Ordnungswidrigkeit f nezakonitost,

Brunnen-Ordnung für die Stadt

nepravilnost (*nerednost), prekršek

Laibach – Red o vodnjakih za mesto

Ordonnanz f 1. odredba, ukaz, povelje

ljubljansko (izdan 20. maja 1870)

2. pri poveljniku službujoči vojak,

Ruf zur Ordnung – *klic k redu

ordonanc 3. vojaški sel, ordonanc

(opomin predsedujočega med

(→ Brief-Ordonnanz)

parlamentarno razpravo)

(→ Ordnungsruf)

ordonnanzieren – ukazati

Handhabung der Ordnung –

Ordre f 1. ukaz, povelje, naredba

vzdrževanje reda

(→ Kabinettsordre) 2. naročilo

Herstellung der Ruhe und

offene Ordre – odprt ukaz

Ordnung – vzpostavitev miru in

Ordre de bataille f bojni razpored

reda (*ustanovljenje pokoja in reda)

(*bojni red) (→ Schlachtordnung)

Hüter der öffentlichen Ordnung –

čuvarji javnega reda

ORF = Österreichischer Rundfunk

die Ordnung handhaben – skrbeti

m Avstrijska radiotelevizija

726

Organ n 1. ud, organ

Standort, Strafort, Tatort,

(→ Exekutivorgan,

Vergnügungsort, Verwahrungsort,

Verwaltungsorgan, Vollzugsorgan)

Vorort, Wallfahrtsort, Wohnort) ◊

2. glasilo 3. glas 4. orodje, sredstvo ◊

aller Orten und Enden – na vseh

amtliche Organe – uradne osebe

koncih in krajih, povsod

begutachtendes Organ – izvedenski

Allerhöchsten Ortes – na

organ

Najvišjem mestu (na cesarskem

beratendes Organ – posvetovalni

dvoru)

organ

hohen Orts – pri visoki oblasti

Organisation f organizacija

höheren Orts – pri višji oblasti

(*vredba) (→ Dachorganisation,

höchstens Orts – pri najvišji oblasti

Pfarrorganisation,

(na Dunaju)

Wohlfahrtsorganisation) ◊

an Ort und Stelle – na kraju

kirchliche Organisation – cerkvena

samem

organizacija (H 26–30, 47 – 49, 63)

abgelegener Ort – odročen kraj,

oddaljen kraj

organisch – organski (→ Herzfehler)

geschlossene Orte (Städte) – zaprti

Organismus m organizem

kraji (mesta) (na mestnih mejah

Organist m organist

(*mestnih linijah/Linien) so bili

postavljeni užitninski cestninski

Orgel f orgle

uradi (*mestnomejne colnije/

Orgelbauer m izdelovalec orgel, orglár

Linienämter), kjer so pobirali

Orgelspieler m igralec na orgle, órglar

*užitnino (Verzehrungssteuer),

erarsko cestnino (ärarische

Orient m orient

Wegmaut) in *mestno tlakovnino/

Orientaler m orientalec

tlakovino (städtische Pflastermaut))

O

Orientalin f orientalka

nahrloser Ort – kraj, kjer ni

možnosti za zaslužek, kraj brez

Orientalistik f orientalistika

zaslužka

orientieren – seznaniti, poučiti

tödlicher Ort – kraj zločina

Original n 1. izvirnik (*izvirno

(→ Tatort)

pismo), original 2. posebnež, čudak orthodox – 1. pravoslaven, ortodoksen Originalität f izvirnost, originalnost

(→ Religion) 2. pravoveren,

ortodoksen

originär – prvoten, izviren, originaren Orthodoxe pl pravoslavni (H 49) Ornat n slavnostno oblačilo, svečana

obleka (cerkvenih ali posvetnih

Orthograph m pravopisec, ortograf

dostojanstvenikov)

Orthographie f pravopis, ortografija

(*mašna obleka), ornat

orthographisch – pravopisen,

Ort m mesto, kraj

ortografski

(→ Aufbewahrungsort, Ausladeort,

örtlich – krajeven (*krajen), lokalen

Badeort, Dienstort, Geburtsort,

(→ Kampf, Verhältnis)

Gnadenort, Handelsort, Heimatort,

Kurort, Schutzort, Sommerfrischeort, ortsangesessen – krajeven, lokalen 727

Ortsbehörde f krajevno oblastvo

na Kranjskem / Special-Orts-

(*krajna oblastnija), krajevna

Repertorium von Krain iz leta 1894)

gosposka

Ortsübersicht f zbirni statistični

Ortschaft f naselje, kraj (*mesto, selo,

podatki o nekem kraju (ob popisu

selišče, seliše) ◊

prebivalstva) (*skupni številnik

geschlossene Ortschaften –

kraja, krajni preglednik)

sklenjena naselja (*nepretrgano

stoječa selišča, zdržoma stoječa

ortsüblich – običajen (v nekem kraju)

naselja)

(→ Weise)

Ortschaftslager n taborišče v vasi

Ortsvorstand m župan

ortsfremd – tuj

Ortung f določitev kraja, določitev

lokacije, lociranje

Ortsfremde(r) m tujec

Osmane m Osman

Ortsgemeinde f 1. upravna občina

(G II. 53), krajevna občina (H 61)

Ossarium n kostnica

(*sélska občina, krajna občina)

Ostblock m Vzhodni blok

(→ Hauptgemeinde) 2. soseska

Ostblockstaaten pl države

Ortsgericht n krajevno sodišče (H 45, Vzhodnega bloka

46; G II. 220)

Osten m vzhod (*vztok) ◊

Ortsgeschichte f krajevna zgodovina

Ferner Osten – Daljni vzhod

Ortsgruppe f podružnica, krajevna

Mittlerer Osten – Srednji vzhod

sekcija

Naher Osten – Bližnji vzhod

Ortsinsasse m krajan

ostentativ – 1. viden, očiten,

O

poudarjen, ostentativen 2. izzivalen,

Ortskenntnis f poznavanje kraja ◊

provokativen, ostentativen

Ortskenntnis besitzen – poznati kraj Osterdienstag m véliki torek ortskundig – poznavajoč kraj

(torek po veliki noči)

Ortsobrigkeit (→ Orstbehörde)

österlich – velikonočen (*vuzemski)

Ortspolizei f krajevna policija

Ostermonat m april, mali traven

(*krajna policija)

Ostermontag m véliki ponedeljek

Ortsrepertorium n seznam krajev

(ponedeljek po veliki noči)

(*spisek seliš), krajevni repertorij

Ostern n/pl velika noč

Ortsrichter m krajevni sodnik

(*krajevni rihtar)

Österreich n Avstrija ◊

Österreich ob der Enns – Avstrija nad

Ortsschulrat m krajevni šolski svet

Anižo (H 59) (→ Oberösterreich)

(H 61) (*krajni šolski svet)

Österreich unter der Enns – Avstrija

Ortssummar (→ Ortsübersicht)

pod Anižo (H 59)

(→ Niederösterreich)

Ortstafel f krajevna tabla

Österreicher m Avstrijec

Ortstheil m del kraja (kategorija

(→ Altösterreicher)

v Specialnem repertoriju krajev

728

Österreicherin f Avstrijka

pokrajine (Poznan, zahodna

österreichisch – avstrijski

Prusija, zgornja Šlezija)

österreichisch-ungarisch – avstro-ogrski Ostmark2 f vzhodnonemška marka (denarna enota v NDR v letih

Österreichische Gesellschaft vom

1948 – 1990)

roten Kreuze (→ Gesellschaft)

Ostpolitik f vzhodna politika ZRN

Österreichische Gesellschaft vom

weissen Kreuze, »Zweigverein

Ostrazismus m ostracizem

Laibach« (→ Gesellschaft)

Ostzone f 1. vzhodna (sovjetska)

Österreich-Ungarn n Avstro-Ogrska

zasedbena cona v Nemčiji

(po letu 1945) 2. vzhodna cona

Ostersonntag m velikonočna nedelja,

(v ZRN razširjen naziv za NDR)

vélika nedelja, velika noč ◊

(→ Pankow, Sowjetzone, Zone) 1. Ostersonntag – 1. velikonočna

nedelja, velika noč (Pascha)

Otage f talec

2. Ostersonntag – 2. velikonočna

Otter f gad

nedelja (bela nedelja), 1. nedelja

po veliki noči (Quasimodogeniti,

Otter m vidra

Dominica in Albis)

Ottomane f oblazinjeno ležišče brez

3. Ostersonntag – 3. velikonočna

naslonjala z dvignjenim zglavjem,

nedelja, 2. nedelja po veliki noči

otomana

(Misericordias Domini)

Ottomane m Otoman

4. Ostersonntag – 4. velikonočna

nedelja, 3. nedelja po veliki noči

Outrage f žalitev

( Jubilate)

outragieren – žaliti

5. Ostersonntag – 5. velikonočna

outrieren – pretiravati

O

nedelja, 4. nedelja po veliki noči

(Kantate)

Ouvrier m delavec

6. Ostersonntag – 6. velikonočna

Ovation f 1. navdušeno ploskanje,

nedelja, 5. nedelja po veliki noči

glasno odobravanje, ovacija

(Vocem Jucunditatis)

2. javno priznanje (v okviru

7. Ostersonntag – 7. velikonočna

posebne slovesnosti) (*javna

nedelja, 6. nedelja po veliki noči

proslavitev), hvalospev, slavospev,

(nedelja pred binkošti) (Exaudi)

ovacija, hommage ◊

Ostgote m Vzhodni Got

jmdm. eine Ovation darbringen –

izraziti (komu) javno priznanje

Ostkirche f pravoslavna cerkev,

(v okviru posebne slovesnosti)

vzhodna cerkev, ortodoksna

cerkev

ÖVP = Österreichische Volkspartei f

Avstrijska ljudska stranka

Ostkolonisation f kolonizacija

evropskega vzhoda

ö. W. = österreichische Währung f

denar avstrijske veljave (a. v.)

Ostmark1 f 1. Avstrija (1938 – 1945)

(→ Währung)

2. nekdanje nemške mejne



729

730

P

(glej tudi B)

Pack m 1. sveženj 2. cula 3. zavitek, zavoj 4. paket 5. butara

Pack n sodrga, svojat

packen – 1. zaviti, zložiti, vložiti,

P. = Pater (→ Pater)

pakirati 2. zgrabiti, prijeti

P. = Pfund (→ Pfund)

3. naložiti, nakladati

paar – ein paar – nekaj

Packer m 1. skladač, nakladač

(→ Zugspacker) 2. zavijač (pošiljk)

paar (→ bar)

Packfahrt f tovorna vožnja

Paar n par, dvojica

Packfaß n tovorni sod (sod za prevoz

Pacht f zakup (→ Afterpacht,

stvari)

Halbpacht, Leibpacht, Zeitpacht) ◊

in Pacht geben/verlassen – dati v

Packpapier n ovojni papir

zakup

Packpferd n tovorni konj

die Restauration auf Rechnung

oder in Pacht übergeben – predati

Packsattel m tovorno sedlo

restavracijo na račun ali v najem

Packtornister m tovorni tornister

pachten – vzeti v zakup

Packträger m nosač prtljage

Pächter m zakupnik (*štantnik)

Packtuch n zavojno platno

(→ Erbpächter, Halbpächter)

Packwagen m prtljažni voz (vagon)

Pachtgeld n zakupnina

Packwesen n tovorjenje

(*zakupščina, štantnina)

Pactum n pogodba

Pachtherr m zakupodajalec

Pädagogik f pedagogika

Pachtleute pl zakupniki

(*vzgojeslovje)

(→ Pachtmann)

P

Pagament n 1. denar, valuta 2. plačilo

pachtlustig – zainteresiran za zakup

Paganismus m poganstvo

Pachtlustige(r) m zainteresiranec

za zakup, interesent za zakup,

Page m paž

zakupnik

Pagina f stran

Pachtmann m zakupnik

paginieren – oštevilčiti strani,

Pachtschilling (→ Pachtgeld)

paginirati

Pachtung f zakup ◊

Paket n zavitek, zavoj

Pachtung der Verzehrungssteuer

(*zamotek, povezek), paket

– užitninski zakup (zakup

Paketwagen m tovorni voz

užitninskega davka)

(pri pošti)

Pachtverhältnis n zakupno razmerje

Pakt m pogodba, pakt (→ Dreierpakt,

Pachtvertrag m zakupna pogodba

Dreimächtepakt, Ehepacte(n),

Nichtangriffspakt) ◊

Pachtzins (→ Pachtgeld)

Warschauer Pakt – Varšavski pakt

(ust. leta 1955)

733

paktfrei – neblokovski (→ Staat) (palmovih vejic, oljčnih vejic,

paktieren – 1. skleniti pogodbo,

butaric) na cvetno nedeljo

pogoditi se, skleniti pakt

(→ Palmsonntag)

2. paktirati (slabšalno)

Palmwoche f cvetni teden, véliki teden

paktungebunden (→ paktfrei)

(teden med cvetno in velikonočno

nedeljo)

Paläographie f nauk o starih pisavah,

paleografija

Pamphlet n sramotilni spis, pamflet

Paläolithikum n paleolitik

Pandur m 1. oboroženi hlapec v

službi fevdalcev na Hrvaškem in

Paläozoikum n paleozoik

Ogrskem 2. avstrijski vojak-pešec iz

Palas m palacij

južne Ogrske (v 17. in 18. stoletju)

Palast m palača

3. občinski ali mestni stražar v

nekdanji Srbiji, birič

Palastdame f dvorna dama

4. slep privrženec 5. podivjan vojak

Palatin m palatinski grof, palatin

Pangermanismus m pangermanizem

Palatinat n palatinstvo

Panhellenismus m panhelenizem

Palaver n govorjenje brez konca in

(težnja po združitvi vseh Grkov v

kraja, govoričenje

eni državi)

palavern – govoriti brez konca in

Panier n zastava, prapor

kraja, govoričiti

Panik f panika

Paletot m tričetrtinski ženski ali

Pankow n 1. Pankow – mestna četrt

moški plašč

v Berlinu 2. Pankow – sedež

Palisade f ovira, pregrada, ograda

vlade NDR 3. Pankow – v ZRN

iz našpičenih kolov (*ohlodje),

razširjena oznaka za NDR oz.

P

palisada

politiko NDR (→ SBZ)

Palliativmittel pl 1. začasni ukrepi,

pann (→ Bann)

paliativa 2. blažila (zdravila, ki

Panslawismus m panslavizem

blažijo zgolj simptome bolezni, ne

pa tudi njenih vzrokov), paliativa

pantaiding – redna veča (G II. 62) Palmarum (→ Palmsonntag)

Pantalons pl dolge hlače

Palme f 1. palma 2. zmagoslavna

Panzer m 1. tank 2. oklep

palma

(→ Kettenpanzer, Schuppenpanzer)

die Palme erhalten/erringen

3. oklepno vozilo

– osvojiti zmagoslavno palmo,

Panzerabwehrkanone f

zmagati

protitankovski top

Palmsonntag m cvetna nedelja

Panzerabwehrrakete f protitankovska

(nedelja pred veliko nočjo)

raketa

(→ Fastensonntag)

Panzerabwehrwaffe f protitankovsko

Palmtag (→ Palmsonntag)

orožje

Palmweihe f blagoslov zelenja

Panzerangriff m tankovski napad

734

Panzerbesatzung f posadka tanka

Papierfabriks-Aktiengesellschaft

Panzerbordgeschütz n tankovski top

Leykam-Josefsthal f Delniška

družba za papirne izdelke Leykam-

Panzerdivision f tankovska divizija

Josefsthal (Vevče)

Panzereinheit f tankovska enota

Papiergeld n papirnati denar, bankovci

Panzerfahrzeug n oklepno vozilo,

Papierhandlung f papirnica

oklepnik

Papierkrieg m papirnata vojna

Panzerfaust f protitankovski minomet

(pismena polemika)

Panzerfregatte f oklepna fregata

Papiermacher m papirničar (*papirar)

(*železna fregata)

Papiermacherei f papirničarstvo

Panzergrenadiere pl oklepna pehota

(*papirarstvo)

Panzerhaubitze f samohodna havbica Papiermühle f stope za papir, Panzerhemd n železna srajca, verižnina

papirnica

Panzerkanone f tankovski top

Papiermüller (→ Papiermacher)

Panzerkasse (→ Panzerschrank)

Papismus m papizem

Panzerkreuzer m oklepna križarka

Papist m 1. privrženec papeža ali

Panzerreiter m oklepnik, kirasir

papeštva, papist (slabšalno)

2. papežnik (protestantski naziv za

Panzerschiff n oklepnica

katoličane v 16. stoletju)

(*železna ladja, oklopnica)

Pappdach n streha iz lepenke

Panzerschlacht f tankovska bitka

Pappel f topol

Panzerschrank m železna blagajna,

trezor

Papst m papež ◊

Se. Heiligkeit der Papst – Njegova

Panzerspähwagen m oklepno

svetost papež

P

izvidniško vozilo

päpstlich – papeški

Panzerstecher m prebijalec oklepov

(meč s posebno konico za preboj

Papstmütze f tiara

oklepa so uporabljali na turnirjih,

Papsttum n papeštvo

pa tudi na bojišču, npr. huzarji)

Papyrus m papirus

Panzerturm m kupola tanka

Parabel f prilika, parabola

Panzerwagen m oklepno vozilo

Parade f 1. slovesni obhod, parada

(*oklepni voz)

(npr. vojaška parada, gasilska

Papa m atek (→ Großpapa)

parada) 2. paradna obleka,

Papier n 1. papir (→ Packpapier) paradna uniforma (→ Feldparade,

2. listina, dokument 3.

Kirchenparade) 3. obramba (pri

vrednostni papir (→ Kreditpapier,

športu) 4. postavljanje, paradiranje ◊

Staatspapiere, Wertpapiere)

in Parade – 1. v praznični obleki

zu Papier bringen – zapisati

(*v semanji obleki) 2. v paradni

uniformi

Papierfabrik f papirnica

735

Die Gemeinde bezahlt die

Parapettmauer f zapažni zid,

Beamten nicht zur Parade, sie sind

parapetni zid

da für das Publicum. – Občina

ne plačuje uradnikov, zato da

Paraphe f skrajšan podpis, znak

paradirajo, temveč zato, da so na

namesto podpisa, parafa

voljo strankam.

Paraphernalgut n prinešena posest

Parade-Adjustierung f 1. svečana

(premoženje, ki ga je žena poleg

obleka 2. paradna uniforma

dote prinesla v zakon; le-to je sicer

ostalo njena last, vendar je z njim

Parade-Ausstellung f slovesno

upravljal mož)

okrašena krsta pokojnega vladarja

oz. vladarice (na mrtvaškem odru v Parapluie m/n dežnik cerkvi oz. gradu) (→ Paradebett)

Parapluiemacher m dežnikar

Paradebett n 1. razkošna postelja

Parasit m zajedalec, parazit

2. slovesno okrašen mrtvaški oder

Parasol n senčnik

(npr. ob smrti vladarja)

parat – pripravljen, nared ◊

Parademarsch m vojaška parada

etwas parat haben – imeti (kaj) pri

paradieren – 1. nastopiti v paradi,

roki, imeti (kaj) pripravljeno

paradirati 2. predstaviti, pokazati,

Pardon m 1. oprostitev, odpuščanje,

dati na ogled 3. ponašati se, bahati se

prizanašanje, pardon 2. usmiljenje,

Paradies n raj, paradiž

milost, pomilostitev (*oprost,

Paradiesapfel m 1. paradižnik

prizanesba) (→ Generalpardon) ◊

2. granatno jaboko

jmdm. Pardon geben – pomilostiti

(koga)

Paragraph m del, člen, odstavek

jmdm. wird kein Pardon gegeben

(pravnega besedila) (*razdelek),

– ne prizanašati (komu), ne

P

paragraf

prizanesti (komu)

Parallele f 1. vzporednica, paralela

pardonieren – 1. oprostiti, odpustiti

2. primerjava, paralela ◊

2. pomilostiti

eine Parallele ziehen – primerjati

Pare n enak izvod (*istopis)

parallelisieren – primerjati

Parentation f nagrobni govor

Parallelklasse f vzporedni razred,

paralelka

Parentator m nagrobni govorec

Paralyse f ohromelost, paraliza

Parentel f krvno sorodstvo

Paramenten pl cerkvena oblačila,

Parenthese f 1. oklepaj 2. vmesni stavek cerkveni paramenti

parentieren – imeti nagrobni govor

Paramentenerzeuger m izdelovalec

Parere n izvedensko mnenje,

cerkvenih oblačil, izdelovalec

strokovna ocena, ekspertiza

cerkvenih paramentov

par excellence – 1. posebej, zlasti

Parapett n 1. ograja, parapet 2. zaklon 2. v pravem pomenu besede,

(*prsobran), parapet (→ Brustwehr)

odličen

736

par force – s silo, siloma

Park m 1. park 2. vozni park

Parforcehund m pes gonjač

(→ Fahrpark, Fuhrpark)

Parforcejagd f pogon divjadi

Parkett n 1. parket 2. pritlični prostor (na konjih in s psi gonjači)

v gledališču, parter 3. mednarodno

področje, mednarodni parket

Pari n 1. enak izvod, original

4. uradno trgovanje na borzi

2. enakovrednost različnih vrst

kovancev (glede na vsebnost

Parkettboden m parketna tla

plemenite kovine) ◊

Parketterzeuger m izdelovalec parketa

über Pari – (tečaj) nad imensko

vrednostjo

Parkettleger m polagalec parketa

unter Pari – (tečaj) pod imensko

Parkplatz m 1. parkirišče

vrednostjo

2. postajališče (kraj začasnega

Paria pl enaki izvodi (→ Pari) ◊

počitka čet)

in zwei Paria – v dveh enakih izvodih Parkwache f *parkna straža (vojaška Pari-Curs m tečaj v skladu z imensko

straža na postajališčih (*parknih

vrednostjo (*kurs al pari)

prostorih) za baterije in vozarstvo)

parieren

Parlament n narodna skupščina,

1 – ubogati, izpolniti, ravnati

se po (čem)

ljudska skupščina, državni zbor,

parlament ◊

parieren2 – 1. odbiti udarec, prestreči

das Parlament auflösen – razpustiti

udarec 2. staviti

parlament

Parierung f prestrezanje (pri športu)

das Parlament einberufen – sklicati

(*prestreča)

parlament

Parifikation f enačenje, izravnava,

Parlamentär m odposlanec za

parifikacija

pogajanja med sprtima vojskama

Parifikationsland n parifikati

Parlamentarier m član parlamenta,

P

(površine, izkoriščane v neagrarne

poslanec, parlamentarec

namene: kamnolomi, peskokopi,

parlamentarisch – parlamentaren

nahajališča ilovice, šote)

(→ Session)

Parifikationsweg – im

Parlamentarismus m

Parifikationswege – z izravnavo

parlamentarizem

(*zenačboma)

parlamentieren – pogajati se,

parifizieren – izenačiti, izravnati

dogovarjati se, parlamentirati

Parifizierung f izenačitev, izenačenje

Parlatorium n govorilnica

(*poenačba), izravnava

parleute – barsalki (G II. 318)

Parität f enakost, enakopravnost,

(→ parman)

pariteta

parlieren – 1. klepetati, kramljati

pariter – enako, na enak način

2. govoriti nerazumljivo

Parition f izpolnitev obveznosti na

(v tujem jeziku)

osnovi sodbe, paricija

parman – barsalk (G II. 318)

737

Parochie f župnija

nationale Partei – narodna stranka,

Parole f 1. geslo, parola (tudi

narodnjaki

razpoznavni znak v vojski)

streifende Parteien – raztresene

(→ Durchhalteparole) 2. obljuba

trume vojakov, ki ropajo po deželi

3. vest, trditev

(→ Streifpartei)

Verkehr mit Parteien – poslovanje s

Paroli – jmdm. Paroli bieten –

strankami (na uradu)

kljubovati (komu), postaviti se

jmds. Partei ergreifen/für jmdn.

(komu) po robu

Partei ergreifen/nehmen – postaviti

Paroli f prišitek (distinktivni znak na

se na stran (koga), zavzeti se za

vojaški ali uradniški uniformi, prišit

(koga)

na ovratniku plašča ali suknjiča)

jmds. Partei halten – biti na strani

Parschaft (→ Barschaft)

(koga)

gegen jmdn. Partei ergreifen/

Part m delež, del

nehmen – postaviti se proti (komu)

partagieren – deliti, razdeliti

in eine Partei eintreten – pristopiti

Parte n osmrtnica, parta ◊

k stranki

Besondere Parte werden nicht

über den Parteien stehen – biti

ausgegeben. – Posebnih obvestil ne

nepristranski

bomo pošiljali. (*brez posebnega

Parteibonze m partijski funkcionar

obvestila/namesto vsaciga druzega

(slabšalno)

naznanila) (obrazec v osmrtnici)

Parteienverkehr m poslovanje

Partei f 1. politična stranka

s strankami (uradne ure za

(→ Afterpartei, Fortschrittspartei,

poslovanje s strankami) ◊

Oppositionspartei, Rechtspartei,

Amtstage für den Parteienverkehr

Regierungspartei, Religionspartei,

– uradni dnevi za poslovanje s

P

Splitterpartei, Verfassungspartei)

strankami

2. najemnik (→ Mietpartei,

Parteiführer m strankarski vodja

Mietspartei, Wohnpartei) 3. krdelo,

truma (oddelek vojakov)

Parteigang m 1. vojaški pohod

(→ Streifpartei)

2. plenilni pohod

4. skupina somišljenikov, stranka

Parteigänger m 1. privrženec 2. ropar (→ Gegenpartei) 5. pridružnik

(v vojni), plenilec

(*partija) 6. stranka (v sodnem

Parteigeist m razprtija

postopku) (→ Streitpartei)

7. stranka (na uradu, v trgovini …) ◊ Parteigenosse m 1. strankarski tovariš arme Partei – revna stranka (v

2. član Nacionalsocialistične

sodnem postopku)

nemške delavske stranke

beklagte Partei – toženec

(→ NSDAP)

beschwerte Partei – prizadeta

parteiisch – pristranski

stranka (stranka, ki se čuti

prizadeta v svojih pravicah)

Parteikampf m volilni boj

klagende Partei – tožnik

parteilich – 1. pristranski

liberale Partei – liberalna stranka

2. strankarski

738

Parteilichkeit f pristranskost

partieren – 1. deliti, razdeliti

Parteilose(r) m nestrankarski človek

2. goljufati, varati

Parteilosigkeit f 1. nepripadnost

Partikel n delček, drobec

strankam 2. nepristranskost

partikular – 1. poseben 2. posamezen

Parteinahme f pristranskost,

partikulär (→ partikular)

zavzemanje za (koga)

Partikulare n izkaz (*razkazek,

Parteispitzen pl strankarski vodje,

izkazek), stanje, seznam, partikular

vodilni strankarski funkcionarji

Partikularfriede(n) m posebni mir,

Parteistellung f stališče ◊

separatni mir

Parteistellung einnehmen – zavzeti

stališče do (česa)

Partikularien pl 1. podrobnosti

2. posebne okoliščine

Parteitag m kongres stranke ◊

Allslowenischer Parteitag –

partikularisieren – podrobno

Vseslovenski shod (14. septembra

prikazati, podati seznam, našteti

1897 v Ljubljani)

Partikularleger m predlagatelj

Parteiung f 1. razprtija, razdor

obračuna potnih stroškov

2. politično grupiranje

Partikularschub m posamezni odgon

Parterre n 1. pritličje (*prizemlje),

Partikulier m zasebnik (*osebnik),

parter (→ Hochparterre,

privatnik

Tiefparterre) 2. parter (v gledališču) parti pris – vnaprej sprejeto stališče par terre – pritličen

Partisan m 1. privrženec, pristaš,

Partezettel m obvestilo o smrti

somišljenik, partizan 2. pripadnik

(*mrtvaški list), osmrtnica, parte

odporniškega gibanja, partizan

(→ Trauerpartezettel)

3. pripadnik jugoslovanskega

P

Partie f 1. del, kos 2. vloga (→

narodnoosvobodilnega boja

Titelpartie), igra, partija 3. družba

(1941–1945), partizan

(*tovarišija, društvo) 4. ugodna

Partisane f partizana (sulici podobno

priložnost za možitev (ženitev),

orožje na drogu z veliko ostjo in

dobra partija 5. določena količina

dvema manjšima simetričnima

blaga, partija 6. družabna igra,

stranskima krilcema)

partija (→ Schachpartie) 7. izlet,

Partite f 1. kos, komad 2. postavka

obhod (→ Fußpartie, Landpartie,

Nachmittagspartie, Schlittenpartie,

Partiten pl zvijače, spletke, intrige

Tagespartie) ◊

Partition f razdelitev

eine gute Partie – 1. bogata nevesta partitiv – delen, partitiven 2. bogat ženin

eine lustige Partie – vesela družba

partizipieren – 1. udeležiti se (česa),

mit von der Partie sein – udeležiti

sodelovati pri (čem), participirati

se (česa), biti prisoten pri (čem)

pri (čem) 2. biti deležen (česa),

participirati pri (čem)

Partieführer m delovodja

739

Partner m 1. tovariš, partner (članku, govoru), pasaža ◊

2. življenjski sopotnik, življenjski

öffentliche Passagen – javne poti

partner 3. soigralec, soudeleženec

4. družabnik (→ Sozialpartner)

Passagier m potnik, pasažir

Partnerschaft f 1. tovarištvo,

Passagiergebühr f voznina

partnerstvo 2. družabništvo,

Passagierschein m potni list (*popotni

partnerstvo (→ Sozialpartnerschaft)

list, prehodni list)

partout – 1. povsod 2. na vsak način

Passagierzimmer n soba za potnike

parturieren – roditi

(v hotelu)

Parvenü m povzpetnik, parveni

Paßamt n urad za potne liste

Parze f rojenica, sojenica

Passant m 1. pešec, mimoidoči, pasant

2. potnik

Parzelle f kos zemljišča, parcela

Paßbrief m 1. pismeni izkaz (za posle) Parzellierung f parcelacija

(G II. 373) 2. listina o oprostitvi

Pas m 1. korak 2. ožina

plačevanja carine 3. prepustnica

Pascha – velika noč, 1. velikonočna

passé – pretekel, minul

nedelja (→ Ostern, Ostersonntag)

Passe f 1. preža 2. predaja igre

Pascha m paša (visok vojaški ali civilni

(pri kartanju)

turški oblastnik)

passen – 1. prežati, paziti 2. ujemati Pascher m tihotapec

se, podati se 3. ne igrati (pri kartah)

Pascherei f tihotapstvo

Passe-parole f leteči ukaz (ukaz, ki

mora hitro krožiti od vojaka do

Pasquill n sramotilni spis, paskvil

vojaka) (→ Laufbefehl)

Pasquillant m pisec sramotilnega

Passe-poil m pletenica (iz več

P

spisa, paskvilant

pramenov spleten trak na

pasquillantisch – sramotilen

uniformah) (→ Borte)

Paß m 1. potni list (*pos) (→

Pass(e)port m potni list

Reisepaß, Schubpaß, Viehpaß,

Passe-volant m slepi potnik (na

Wanderpaß, Zwangspaß) 2.

poštnem vozu)

prepustnica, dovolilnica, spričevalo

(→ Abschiedspaß, Gesundheitspaß,

passibel – potrpežljiv

Hausierpaß, Landsturmpaß, Laufpaß, Passibilität f potrpežljivost Militärpaß, Urlaubspaß, Waffenpaß)

3. prelaz, prehod ◊

passierbar – prehoden

Der Paß ist erloschen. – Veljavnost passieren – 1. prestopiti, potovati čez potnega lista je potekla.

(kaj), prevoziti, pasirati (→ Grenze)

passabel – 1. znosen, sprejemljiv,

2. preleteti (→ Revue) 3. zgoditi se,

pasabilen 2. prehoden

pripetiti se 4. dovoliti, odobriti

5. odpustiti 6. prehiteti 7. pretlačiti, Passage f 1. prehod, pot, pasaža

pasirati ◊

2. odlomek ali mesto v besedilu

jmdn. frei und ungehindert

740

passieren und repassieren lassen –

2. dolgovi, obveznosti ◊

omogočiti (komu) prost in neoviran

Activa und Passiva – aktivna in

prehod in povratek

pasivna stran bilance, aktiva in

für das Frühstück, Mittagmahl

pasiva (→ Activa)

und Nachtmahl ist ½ und 1

Stunde Zeit passiert … (Eröffnung Passivkapitalien pl vknjiženi dolgovi einer wöchentlich einmahligen

Passivrückstände pl dolgovi

Personen-Eilfahrt zwischen Graz

Passivschuld f dolg

und-Triest – …za zajtrk, kosilo in

večerjo je všteto pol ure in eno uro Passivstand m dolgovi (postanka) (otvoritev hitre tedenske Passivum n 1. trpni način, trpnik, poštne zveze med Gradcem in

pasiv 2. dolg (→ Passiva)

Trstom (maj 1836 – Intelligenz-

Paßkarte f potna karta

Blatt zur Laibacher Zeitung, št. 45,

14. april 1836)

Passus m odlomek, pasus

Passiergeld n voznina (npr. za vožnjo Paßverlängerung f podaljšanje s poštno kočijo) (→ Posteilwagen)

(veljavnosti) potnega lista

passierlich – 1. prehoden 2. dovoljen, Paßwort n geslo, parola dopusten, upravičen

Pastor m protestantski duhovnik,

Passierschein m prepustnica, dovolilnica

pastor

(*prehodnica, prehodni list)

Pastoralbrief m pastirsko pismo

Passierung f 1. prestop 2. dovoljenje

Pastoraltheologie f pastoralna

(*dopust)

teologija, pastoralka

Passierzettel (→ Passierschein)

Pate m 1. boter (*kum) (→ Firmpate,

Passion f 1. Kristusovo trpljenje,

Taufpate) 2. pokrovitelj ◊

pasijon 2. strast

(bei) jmdm. Pate stehen – biti

P

(komu) boter

passioniert – strasten

Patengeld (→ Patengeschenk)

Passionsspiel n dramska uprizoritev

Kristusovega trpljenja, pasijon

Patengeschenk n botrovo darilo,

botrov dar (*kumščina)

Passionswoche f cvetni teden (teden

med 5. in 6. postno nedeljo), Veliki Patenkind n 1. krščenec (*kumče) teden

2. birmanec

Passionszeit f postni čas

Patenschaft f 1. botrstvo (*botrinstvo,

kumstvo) 2. pokroviteljstvo

passiv – 1. nedejaven, pasiven

(→ Resistenz, Widerstand) 2.

patent – lep, nališpan, fin

posreden, pasiven (→ Wahlrecht)

Patent n 1. listina, uradni odlok,

3. dolžen (→ Vermögen)

patent (→ Kundmachungspatent,

Passiva pl 1. pasivna stran bilance,

Protestantenpatent, Toleranzpatent,

pasiva (pri zadrugah npr. zadružni

Wechselpatent) 2. namestitvena

deleži, posojila, rezervni sklad)

listina (častnikov ali uradnikov)

3. pooblastilna listina 4. varstvena

741

listina (namenjena iznajditelju) oz.

davek tako, da so kot lastniki hiš še

pravica, ki izhaja iz izuma, patent ◊

v 18. stoletju plačevali patidenk – le

allerhöchstes/kaiserliches Patent –

en krajcar davka na leto)

najvišji patent, cesarski patent

offenes Patent – odprti patent

Patience f potrpljenje

Patental-Invalid(e) m patentalni

Patient m bolnik, pacient

invalid (vojaški invalid, ki

Patientin f bolnica, pacientka

se je preživljal z državno

Patin f 1. botra, botrica (*kuma)

pomočjo, z lahkim delom ali s

(→ Taufpatin) 2. pokroviteljica

pomočjo sorodnikov, znancev

ali dobrotnikov; patentalna

Patres pl 1. očetje, patri 2. duhovni listina (Patental-Urkunde) mu

očetje, katoliški duhovniki, patri

je zagotavljala pravico, da se

Patria f domovina, očetnjava, patrija

je v primeru materialne stiske

Patriarch m patriarh

lahko vrnil v invalidsko hišo

(Invalidenhaus)) (→ Invalid(e))

Patriarchat n patriarhat

patentmäßig – patenten (nanašajoč

Patrimonialämter pl patrimonialni

se na patent, v skladu s patentom, s

uradi (H 60)

patentom določen)

Patrimonialbehörden pl patrimonialna Patentsteuer (→ Gewerbesteuer)

oblastva (H 60)

Pater m 1. oče, pater 2. duhovni oče

Patrimonialgerichte pl patrimonialna

(naziv katoliških duhovnikov),

sodišča (H 45, 47)

pater (→ Patres)

Patrimonialherrschaften pl

Paternalismus m pokroviteljstvo,

patrimonialna gospostva (H 25)

paternalizem

Patrimonialverwaltung f

P

paternalistisch – pokroviteljski,

patrimonialna uprava (H 47)

paternalističen

Patrimonium n 1. očetova dediščina

paternitär – očetovski

(*dedovina, očevina), patrimonij

2. premoženje, patrimonij

Paternität f očetovstvo

Patriot m domoljub, patriot

Paternoster m 1. rožni venec, molek

(*rožni kranec, paternošter)

patriotisch – domoljuben, patriotičen

2. neprekinjeno delujoče (odprto)

(→ Gefühl)

krožno dvigalo, paternoster

Patriotischer Landes-Hilfs-Verein

Pathos m zanos, vznesenost, patos

für Krain (→ Verein)

Patidenk – Patidenk-Behausung

Patriotismus m domoljubje,

(Haus) f (n) patidenk-hiša (cesar

patriotizem ◊

Friderik III. naj bi tistim hrabrim

von glühendem Patriotismus

ljubljanskim meščanom, ki so se

beseelt – prežet z gorečim

udeležili boja proti njegovemu

domoljubjem

prepirljivemu bratu Albrehtu in

Patrizier m plemič, patricij (H 26)

celjskemu grofu Ulriku, znižal

Patrizierin f plemkinja, patricijka

742

Patrizierräte pl patricijski svèti (H 25) Patrouillierung f patruljni obhod, Patron m 1. zavetnik, patron

patruljiranje

(→ Schutzpatron) 2. skrbnik,

Patrozinium n 1. zavetništvo svetnika

pokrovitelj

nad cerkvijo, patrocinij 2. žegnanje,

Stadtmagistrat als Patron dieser

proščenje (praznovanje godu

Stiftung – mestni magistrat kot

zavetnika cerkve oz. posvetitve

skrbnik te ustanove

cerkve)

Patronanz f pokroviteljstvo,

Patroziniumfest n žegnanje, proščenje

patronanca ◊

(praznovanje godu zavetnika cerkve

unter der Patronanz – pod

oz. posvetitve cerkve)

pokroviteljstvom

Patzer m 1. šušmar, mazač 2. packač Patronat n 1. pokroviteljstvo,

zavetništvo 2. cerkveno varstvo,

Patzerei f 1. šušmarstvo, mazaštvo

patronatstvo

2. packarija, zmazek

Patronatspfarren pl patronatne župnije Pauke f pavka (glasbilo iz skupine (H 26)

tolkal)

Patronatsrecht n patronatska pravica

pauken – 1. igrati na pavke 2. guliti se, piflati se

Patrone f 1. naboj, patrona

(→ Platzpatrone) 2. vložek 3. vzorec Paukenschläger m pavkist blinde Patrone – slepi naboj

Pauliner pl pavlinci (H 49) scharfe Patrone – ostri naboj

(moški samostanski red)

Patronesse f pokroviteljica, patronesa Paulskirche f 1. cerkev sv. Pavla Patronin f zavetnica

(evangeličanska cerkev v

Frankfurtu na Majni) 2. nemška

Patrontasche f nabojnica (torbica z

ljudska skupščina (zasedala je v

naboji, ki jo je vojak nosil ob pasu)

cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu na

P

(*nabojnjača, patronšnica)

Majni 1848/49)

(→ Taschenmunition)

Pauperismus m revščina najširših

Patrouille f 1. obhodna straža,

plasti prebivalstva, siromaštvo

izvidniška straža, patrulja (*patrola)

širokih množic, pavperizem

(→ Nachrichten-Patrouille,

Spähpatrouille, Vorpatrouille)

Pauschalbetrag (→ Pauschale)

2. patruljni obhod, patrulja ◊

Pauschale f povprečni znesek

stehende Patrouille – stoječa

(*poprečna vsota, poprečnina),

patrulja

pavšal

Patrouillenführer m *patrolni vodnik, Pauschalgeld (→ Pauschale)

*frajtar

pauschalieren – odmeriti povprečni

Patrouillengang m patruljni obhod,

znesek

patrulja

pauschaliter – počez, povprek,

Patrouillentätigkeit f patruljno

pavšalno

delovanje

743

Pause f 1. odmor, premor, oddih, Peine f 1. kazen 2. zaskrbljenost

pavza (→ Arbeitspause) 2. preris,

3. trud

kopija

peinigen – mučiti, pestiti

pauvre – reven, beden, ubog

Peiniger m mučitelj

Pauvreté f revščina, beda, uboštvo

peinlich – 1. mučen 2. kazenski

Pavillon m paviljon (→ Musikpavillon)

(→ Gericht, Gesetz, Prozeß, Recht, Pax f mir

Untersuchung) 3. natančen, skrben

(→ Reinhaltung) 4. oster

Pazifikation f pomiritev, pacifikacija

(→ Befragung, Frage) ◊

Pazifismus m prizadevanje za

peinlich befragen – ostro

miroljubno reševanje sporov,

izpraševati, zaslišati s torturo

prizadevanje za mirno sožitje med

(→ Befragung, Frage)

ljudstvi, miroljubnost, pacifizem

Peitsche f bič ◊

pazifizieren – pomiriti, umiriti,

das Schnalzen mit der Peitsche –

pacificirati

pokanje z bičem

Pazifizierung (→ Pazifikation)

peitschen – bičati

Paziszent m pogodbenik

Peitscher (→ Flagellant)

paziszieren – 1. skleniti pogodbo

Pejoration f poslabšanje

2. skleniti poravnavo

pejorativ – slabšalno

p. C. = per Cent (→ per Cent)

Pejorativum n slabšalnica

pCt. = per Cent (→ per Cent)

pejorieren – poslabšati

pcto. = puncto – in puncto –

pekuniär (→ pecuniär)

v zadevi

Pélerin m romar

P

p. e. = par exemple – na primer

Pélerinage f romanje

Peccator m grešnik

Peloton n 1. strelski vod

peccieren – grešiti

2. usmrtitveni vod, eksekucijski

Pech n smola

vod (→ Executionspeloton,

pecuniär – denaren (*novčen),

Hinrichtungspeloton)

finančen

Pelotonfeuer n skupinsko streljanje

Pedant m pretirano natačen človek,

(izmenično streljanje strelskih

pikolovec, pedant

vodov)

Pedell m 1. šolski sluga, pedel 2. sodni Pelz m kožuh, krzno, kožuhovina sluga, pedel

Pelzkragen m krznen ovratnik

Pedigree m rodovnik, pedigre

Pelztier n kožuhar

peilen – 1. določiti smer, nameriti

Pelzwerk n kožuhovina

2. izmeriti (→ Daumen)

Pemphygus m oprišč (kožni ali

Pein f 1. muka, bol, bridkost

sluznični izpuščaj)

(→ Höllenpein) 2. kazen

744

Penalität f strafe

pensionieren – upokojiti (*dajati v

Penaten pl hišni (zaščitniški) bogovi

pokoj, umiroviti), penzionirati

starih Rimljanov ◊

(*penzijonovati)

zu den heimischen Penaten

Pensionierung f upokojitev

zurückkehren – vrniti se v

(*umirovljenje, penzijonovanje) ◊

domovino

definitive Pensionierung – stalna

pendant – nerešen

upokojitev (*stalno umirovljenje)

Pendant n 1. dopolnilo, privesek,

Pensionist m upokojenec

nasprotek, pendant 2. uhan

(*dosluženec, umirovljenec),

(*naušnica)

penzionist

Pendel n nihalo

Pensionsbemessung f odmera

pokojnine

Pendelschranken m nihalna

(železniška) zapornica

pensionsfähig – pokojninsko

sposoben (→ Beamte/r)

Pendeluhr f ura z nihalom

Pensionsfähigkeit f pokojninska

penetrant – prediren, hud, oster, rezek,

sposobnost

penetranten

Pensionsfond m pokojninski sklad

penibel – 1. težaven, mučen, nadležen

(*pokojninski zaklad)

2. natančen

Pensionskasse f pokojninska blagajna

Pennal n 1. peresnica 2. učenec,

(*pokojninska blagajnica)

gimnazijec, bruc (zbadljivka)

Pensionsmutter f lastnica penziona

Pennäler m učenec, gimnazijec, bruc

(oznako so za svojo stanodajalko

(zbadljivka)

uporabljali stanovalci penziona)

Penne f krčma, beznica

Pensionsverein m pokojninsko

Pensio f del dohodka, pripadajočega

društvo

P

imetniku cerkvene službe, navadno Pensions-Verein für

kanoniku ali župniku

Volksschullehrer, deren Witwen

Pension f 1. pokoj (*doslužba,

und Waisen in Krain (→ Verein)

izslužba) 2. pokojnina

Pensionsversicherung f pokojninsko

(*doslužnina, mertva plača,

zavarovanje

penzion, penzija)

(→ Militärpension) 3. gostišče s

pensiv – 1. razmišljujoč, zamišljen

popolno oskrbo, penzion 4. plačilo

2. otožen

Pensionär m 1. upokojenec

Pensum n 1. odmerjena naloga oz.

(*dosluženec, uživalec doslužnine

delo 2. šolska snov

ali mertve plače, penzionar),

Pentarchie f 1. peterovladje, vlada

penzionist 2. varovanec, gojenec

petih oseb, pentarhija 2. država,

(*hranjenec)

razdeljena na pet avtonomnih

Pensionat n deško ali dekliško

delov, pentarhija 3. zveza petih

vzgojevališče, vzgojni zavod

držav, pentarhija

(*odgojilnica), penzionat

Penurie f pomanjkanje

745

Pepinière f drevesnica, razsadnik,

perforieren – predreti

pepinjera

(zlasti v medicini)

per – s/z, po ◊

Pergament n pergament

per Nachnahme – po povzetju

(*proti poštni povzetbi)

pergphennig – gorščina (G II. 251) per Post – po pošti

pergrecht (→ pergphennig)

per 20. Januar – z 20. januarjem

Perhorreszenz f zavržba (tožbe, priče,

Gesucht per sofort eine nette

sodnika zaradi pristranskosti)

Wohnung. – Iščemo stanovanje za

(*odvržba, izvržba)

takojšnjo vselitev. (časopisni oglas)

20 Pfennig per Brief – 20 pfenigov perhorreszieren – zavreči (tožbo, za pismo

pričo, sodnika zaradi pristranskosti)

per du (Sie) sein – tikati se (vikati

(*odvreči, izvreči)

se)

periculös – nevaren

per acclamationem – soglasno, z

Periculum n nevarnost

aklamacijo, per acclamationem

perimieren – 1. ubiti 2. uničiti

per Cent – odstotek, procent

Periode f 1. doba, razdobje, perioda

perchmeisterhube – gornikova huba,

(→ Amtsperiode, Sitzungsperiode,

sodinova huba (G I. 166)

Zinsperiode) 2. menstruacija,

Pereat! – Naj pogine!/Naj izgine!

perioda

Peregrinant (→ Peregrinator)

Peripetie f preobrat, preokret,

zapetljaj, peripetija

Peregrination f potovanje v tuje

dežele in bivanje v le-teh

peripher – obroben, periferen

Peregrinator m popotnik v tuje dežele Peripherie f obod, obrobje, okolica, periferija

P

peregrinieren – potovati v tuje dežele Perjuration f kriva prisega Peregrinus m tujec

perjurieren – krivo priseči

peremptorisch – neodložljiv,

nepreložljiv, zadnji, dokončen,

Perkussion f pretres, sunek, udar,

peremptoren (→ Frist)

perkusija

perennierend – večleten, dolgotrajen

Perkussionsgewehr n udarna puška,

samokresnica

Perestrojka f perestrojka

Perle f biser

perfid – izdajalski, verolomen, nezvest,

zavraten, potuhnjen, perfiden

Perlmutter f biserna matica

Perfidie f izdajalstvo, verolomnost,

Perlustration f pregledovanje,

nezvestoba, zavratnost,

preiskovanje, preverjanje,

potuhnjenost, perfidnost

perlustracija

Perfidität (→ Perfidie)

perlustrieren – pregledati, preiskati,

preveriti, perlustrirati

Perforation f predrtje

(zlasti v medicini)

Perlustrierung (→ Perlustration)

746

permanent – stalen (*stanoviten),

Perseveranz f vztrajanje, vztrajnost,

trajen, permanenten

perseveracija

Permanenz f stalnost (*stanovitnost),

perseverieren – vztrajati

trajnost, permanenca ◊

in Permanenz – trajno,

Persiflage f posmeh, zasmehovanje,

neprekinjeno

sramotenje, persiflaža

in Permanenz tagen – zasedati

persiflieren – posmehovati se (komu),

neprekinjeno

zasmehovati (koga), sramotiti

Permanenzdienst m stalna služba,

(koga)

dežurstvo

Persistenz f vztrajnost, persistenca

Permiß m 1. dovolilnica 2. dovoljenje, persistieren – vztrajati, persistirati privolitev

persolvieren – poplačati (dolg)

Permission f dovoljenje, permisija

Persolvierung f poplačilo (dolga)

permittieren – dovoliti

Person f oseba, persona

perniziös – izredno nevaren, izredno

(→ Aufsichtsperson, Frauenperson,

škodljiv, poguben, perniciozen

Geleitperson, Lehrperson,

Perpendikel n nihalo

Malefizperson, Mannschaftsperson,

Mannsperson, Militärperson,

perpetuell – nenehen, neprestan

Mittelsperson, Privatperson,

(*veden, neprenehljiv), perpetualen

Standesperson, Weibsperson,

perpetuierlich (→ perpetuell)

Zivilperson) ◊

Freizügigkeit der Person –

perplex – osupel, zbegan, presenečen,

svobodno gibanje oseb

perpleksen

adelige Person – oseba plemiškega

perquirieren – (uradno) preiskovati,

stanu

perkvirirati

beleidigte Person – prizadeta oseba

P

Perquisition f (uradna) preiskava,

dritte Personen – tretje osebe

perkvizicija

einheimische Person – domačin

(*domačinec) (→ Einheimische/r)

Perron m hodnik (na železniški

fachkundige Person – strokovnjak

postaji), peron

fürstliche Person – knez

Perron-Eintrittskarte

geringe Person – človek nižjega

(→ Perronkarte)

stanu

Perronkarte f peronska karta

eine gut situierte Person – bogata

oseba, premožna oseba, dobro

persekutieren – zasledovati

situirana oseba

Persekution f zasledovanje,

juristische Person – pravna oseba

persekucija

(*juristična oseba)

persequieren (→ persekutieren)

moralische Personen – pravne

osebe (*skupne osebe)

Perser m Perzijec

nahrlose Person – oseba brez

Perserkriege pl perzijske vojne

zaslužka

natürliche Person – fizična oseba

747

öffentliche Person – nečistnica

1896 o neposrednih osebnih

(*očitna ženska), kurba

davkih / Gesetz vom 25. October

ohne Ansehen der Person – ne

1896, betreffend die directen

glede na stan

Personalsteuern, se je v Avstro-

klein von Person – majhne postave

Ogrski z ukinitvijo dotedanjega

ich für meine Person – kar se mene

davka od dohodkov (*dohodnine/

tiče

Einkommenssteuer) na novo urejal

in eigener Person – sam

davek od pridobitka (*pridobnina/

für seine Person – on sam

Erwerbsteuer) in vpeljal davek od

Personal(e) n osebje, personal

prihodkov (*prihodnina, rentnina/

(→ Arbeitspersonal,

Rentensteuer) ter osebni davek od

Aufsichtspersonal, Dienstpersonal,

dohodkov (*osebna dohodnina/

Hilfspersonale, Sanitätspersonal,

Personaleinkommenssteuer)

Straßenpersonal, Wasserbaupersonal,

in davek od plače (*plačarina/

Zollaufsichtspersonal)

Besoldungssteuer) pri višjih

službenih prejemkih)

Personal-Einkommenssteuer f

*osebna dohodnina

Personalunion f personalna unija

(→ Personalsteuer)

Personalzulage f osebna doklada

Personal-Verordnungsblatt n

(dodatek k plači avstro-ogrskega

personalni ukazni list

uradnika)

(*personalni ukaznik)

Personenbeförderung f prevažanje

Personalakt m spis z osebnimi

oseb

podatki uslužbenca, personalna

Personen-Eilfahrt f hitra osebna

mapa

poštna vožnja (z dekretom z dne

Personalangelegenheiten pl osebne

21. marca 1836 je Najvišja dvorna

P

zadeve

poštna uprava v poletnih mesecih

enkrat na teden poskusno uvedla

Personalausweis m osebna izkaznica

hitro osebno poštno vožnjo med

Personalien pl 1. osebni podatki

Gradcem in Trstom)

2. osebne zadeve (*osebnosti)

Personenhaltestelle f osebno

Personalität f osebnost

čakališče, osebno postajališče (ob

personaliter – oseben

železniški progi s peronom in

čakalnico)

Personalkredit m osebno posojilo,

osebni kredit (odobren brez

Personenkraftwagen m osebni

hipoteke)

avtomobil

Personalstand m število oseb, osebje

Personenwagen m 1. osebni voz

(vagon) 2. osebni avtomobil

Personalsteuer f osebni davek

(*personal-štibra) ◊

Personenzug m potniški vlak

directe Personalsteuern –

(*osobni vlak) ◊

neposredni osebni davki (z

beschleunigter Personenzug –

Zakonom z dne 25. oktobra

pospešeni potniški vlak

748

Personifikation (→ Personifizierung) Pessimismus m črnogledost,

Personifizierung f poosebljenje,

pesimizem

personifikacija

Pessimist m črnogled, pesimist

persönlich – 1. oseben (→ Dienst,

Pest f kuga (izraz poleg prave kuge

Verkehr) 2. osebno (→ kennen)

(pestis) označuje še druge kužne

Persönlichkeit f osebnost

epidemije; takšno nediferencirano

označevanje prihaja do izraza

Personsbeschreibung f opis osebe,

tudi pri oznakah Contagion,

osebni opis

Epidemie, (leidige) Seuche itd.)

Perspektiv n majhen daljnogled,

(→ Rinderpest, Viehpest) ◊

kukalo, perspektiv (→

die Pest regiert/grassiert – kuga

Opernperspektiv)

razsaja

Perspektive f 1. pogled, perspektiva

Pestilenz (→ Pest)

2. stališče, vidik, perspektiva

Pestsäule f kužni steber

persuadieren – prepričati

Pest-Seuche (→ Pest)

Persuasion f prepričanje

Petarde f petarda, mina (s smodnikom

Pertinenz f 1. pripadajoča posest,

napolnjen kovinski tulec za

pritiklina, pertinenca 2. pripadnost

razstreljevanje zidov, obzidij,

3. primernost

palisad)

perturbieren – motiti, vznemirjati,

Petent m prosilec, kandidat, petent

perturbirati

Peter und Paul Tag m god sv. Petra in

Perücke f lasulja, perika (*baroka)

Pavla: 29. junij

Perückenmacher m lasuljar (*barokar, Petetschen (→ Fleckfieber,

parokar, lasničar)

Flecktyphus)

P

Pervake m prvak

Petition f prošnja, peticija

Pervakentum n prvaštvo

petitionieren – zaprositi, podati

pervakisch – prvaški

prošnjo, vložiti peticijo

pervers – protinaraven, izrojen,

Petitionsrecht n peticijska pravica

perverzen

(*pravica prošenja)

Perversität f protinaravnost,

Petito (→ Petitum)

izrojenost, perverznost

Petitor m prosilec

Perzent m delež, procent

Petitum n prošnja

Perzentualgebühr f odstotna

Petriner m svétni duhovnik

pristojbina, odstotnina

Petroleum n petrolej (*kameno olje)

Perzeption f 1. zaznavanje, percepcija Petroleumbeleuchtung f razsvetljava 2. prejem

na petrolej

Perzipient m prejemnik

Petroleumlampe f svetilka na petrolej

perzipieren – 1. zaznati, percipirati 2.

(*petrolejeva lampa), petrolejka

prejemati, prejeti (denar)

749

Petschaft n pečat

Handpfand, Scheinpfand,

Petschaftsfertigung (→ Hand- und

Unterpfand, Verfallspfand,

Petschaftsfertigung)

Verkaufspfand) 2. poroštvo,

jamstvo 3. znak, dokaz ◊

Pf. = Pfarre (→ Pfarre)

essendes Pfand – zastava živine

Pf. = Pfarrer (→ Pfarrer)

(jedoča zastava) (V 241)

Pf. = Pfund (→ Pfund)

als Pfand dienen – služiti kot

poroštvo

Pfad m steza, pot (→ Leinpfad,

ein Pfand einlösen – odkupiti

Saumpfad)

zastavo

Pfad n platno (*platenina)

Pfandamt n zastavljalnica

Pfadfinder m skavt (*stezosledec)

Pfandbrief m zastavno pismo,

Pfadlerei f trgovina s platnom

zastavni list, zastavna listina

(*trgovina s platenino)

(*zastavnica)

Pfadlerin f platnarica (→ Pfadlerei)

Pfandbuch n zastavna knjiga

Pfaffe m far (slabšalno)

pfänden – zarubiti, rubiti

Pfaffensteuer f farški davek (V 312)

Pfänder m rubežnik

pfäffisch – farški (slabšalno)

Pfandgeld n zastavščina

Pfahl m kol (→ Merkpfahl,

Pfandgläubiger m zastavni upnik

Schandpfahl) ◊

Pfandgüter pl zastavljena imenja

den Kopf auf einen Pfahl stecken

(H 21, 23)

– nakoliti glavo (usmrčenega

hudodelca)

Pfandhaus (→ Pfandleihanstalt)

Pfahlbau m kolišče, mostišče

Pfandherr m zastavni gospod

P

Pfahlbrücke (→ Jochbrücke)

Pfandherrschaften pl zastavljena

gospostva (H 21, 23)

pfählen – 1. nakoliti 2. natakniti na kol (smrtna kazen)

Pfand(in)haber m zastavni imetnik,

zakupnik

Pfählen n 1. nakolitev 2. nataknitev

na kol (smrtna kazen)

Pfandleihanstalt f zastavljalnica

(*zastavna naprava) ◊

Pfalz f 1. palača, dvorec, grad, pfalca

städtische Pfandleihanstalt

2. področje v pokrajini Porenje-

(Stadtmagistrat Laibach) – mestna

Pfalško (ZRN) ◊

zastavljalnica (Mestni magistrat

Pfalz Laibach – ljubljansko

Ljubljana)

knezoškofijsko gospostvo

Pfandleihinstitut (→

Pfalzgraf m palatinski grof, palatin

Pfandleihanstalt)

Pfalzgrafenamt n palatinat

Pfandrecht n 1. zastavna pravica

Pfalzgrafschaft f palatinska grofija

2. zastavno pravo ◊

Pfand n 1. zastava (→ Afterpfand,

haftendes Pfandrecht – vknjižena

Faustpfand, Grundpfand,

zastavna pravica

750

die mit executivem Pfandrecht

Pfarregulierung f preureditev župnij

belegten Fahrnisse – zarubljene

(H 44, 48, 49, 63)

(dolžnikove) nepremičnine

(→ Versteigerung)

Pfarrei (→ Pfarrbezirk)

pfandrechtlich – zastavnopraven ◊

pfarren (→ einpfarren)

pfandrechtlich sicherstellen –

Pfarrer m župnik (*fajmošter,

zastavnopravno zavarovati

farmošter, farmešter)

Pfandschaften pl zastave (H 21, 23)

Pfarrgemeinde f 1. župnijska

Pfandschafter m zastavni imetnik,

skupnost, skupnost faranov

zastávnik

2. župna občina, farna občina

Pfandschilling m zastavna vsota,

Pfarrgut m župnijsko imenje

zastavnina

Pfarrhaus (→ Pfarrhof)

Pfandschillingherrschaft f zastavljeno

Pfarrherr (→ Pfarrer)

gospostvo (V 324; G II. 178)

Pfarrhof m župnišče (*farovž)

Pfändung f 1. rubljenje, rubež

Pfarrhofgült (→ Pfarrkirchengült)

(*rubežen) 2. zarubljeno blago

executive Pfändung – izvršilen

pfarrhöflich – župnijski

rubež, izvršen rubež, eksekutiven

Pfarrinsasse m faran (*farman), župljan

rubež

Pfarrkind (→ Pfarrinsasse)

Pfänner m lastnik solin

Pfarrkirche f župnijska cerkev

Pfännwerte (→ Pfennwert)

Pfarrkirchengült f imenje župnijske

Pfäntner – landschaftlicher Pfäntner –

cerkve, imenje farne cerkve ◊

deželanski rubežnik (H 23)

Grundbuch der Pfarrkirchengült –

Pfarrarmeninstitut n župnijski

zemljiška knjiga župnijske cerkve

ubožni inštitut (v Ljubljani so

Pfarrmeßner m župnijski cerkovnik

P

bili župnijski ubožni inštituti

(*farni cerkvenik), mežnar

ustanovljeni ob koncu 18. stoletja;

Pfarrorganisation f organizacija župnij

delovali so v sodelovanju z

(H 44, 48, 49, 63)

občinskim svetom, in sicer preko

komisije za reveže; leta 1820

Pfarrschule f župnijska šola

je bila z njihovo reorganizacijo

Pfeife f 1. pipa 2. piščal, piščalka

ustanovljena osrednja ustanova

pfeifen (pfiff, hat gepfiffen) –

za reveže: Ubožni inštitut

1. žvižgati 2. piskati

(Armeninstitut) (→ Armeninstitut) Pfeifer m piskač Pfarrbezirk m župnija

Pfeil m puščica

Pfarre f župnija, fara (H 44, 48, 49,

63; V 114) (*duhovnija)

Pfeiler m steber

(→ Mensalpfarre, Patronatspfarre) ◊ Pfeilschütze m lokostrelec landesfürstliche Pfarren –

(*pušičar, strelec s pušicami, strelar)

deželnoknežje župnije (H 20, 21)

751

Pfennig m 1. denarič, pfenig

konj, preprega konj

(srednjeveški mali srebrni kovanec:

(→ Pferdewechsel)

240 pfenigov = 1 funt (Pfund))

zu Pferd – na konju (*jež)

2. vinar, venar, penez, belič

zwei Zug Pferde – dve vpregi konj

(→ Conventionsmünze)

beschirrtes Pferd – opravljen konj

3. prispevek, dajatev

(*napravljen konj)

(→ Fischpfennig, Mietpfennig,

dämpfiges Pferd – nadušen konj

pergphennig, plochphennig,

gerüstetes Pferd – »oklepni konj«

saumphenning, schwemmphenning,

(V 209)

siedelphenning) 4. denar

gesatteltes Pferd – osedlan konj

(→ Sparpfennig) ◊

zugerittenes Pferd – v ježi izučen

blutiger Pfennig – krvavi denarič

konj

(V 274)

ein Pferd ausspannen – izpreči

Friesacher Pfennig – breški pfenig

konja

Krainischer Pfennig – kranjski

ein Pferd einspannen – vpreči konja

pfenig (denarni prispevki za nabavo

ein Pferd satteln – osedlati konja

učil in učnih pripomočkov za revne

die Pferde scheuen und gehen

šole in revne učence na Kranjskem)

durch – konji se splašijo in zdrvijo

etwas bei Heller und Pfennig

(z vozom vred)

bezahlen – izplačati do zadnjega

Pferde unterlegen – prepregati

vinarja, izplačati do zadnjega

konje, menjati konje

krajcarja

zu Pferde steigen/das Pferd

Pfenniggründe pl denarična zemljišča

besteigen – zajahati konja

(G II. 432), zakupna zemljišča

(*zasesti konja)

(G II. 450)

Pferdearzt m konjski zdravnik

Pfennigmeister m prejemnik,

(*konjski lekar)

P

pobiralec davkov, davkar

Pferde-Classificierung f popisovanje

Pfennigzins m plačilo v denarju

konj

(*odrajtvilo v dnarjih)

Pferdedecke f konjska odeja

Pfennwert m 1. drobno blago

Pferdefleischhauer m konjski mesar

2. plačilo v naturalijah

Pferdegeschirr n konjska oprava

Pferd n konj (→ Arbeitspferd,

Braune/r, Deichselpferd, Fuhrpferd,

Pferdehändler m trgovec s konji

Fuhrwesenspferd, Handpferd,

(*kupčevalec konj), konjar

Kampagnepferd, Lastpferd, Mähre,

Pferdeknecht m konjski hlapec

Packpferd, Postpferd, Postzugpferd,

(*konjuh)

Rappe, Reitpferd, Sattelpferd,

Pferdekraft f konjska sila

Saumpferd, Schiffpferd, Schimmel,

Schlacht(en)pferd, Stangenpferd,

Pferdepflock m konjski količek

Steckenpferd, Tummelpferd,

(*konjski kolčič)

Vorspannpferd, Wagenpferd,

Pferde-Prämien pl nagrade za konje

Zugpferd) ◊

(→ Zuchtsprämien)

Wechsel der Pferde – prepreganje

752

Pfedeprämiierung f premiranje konj

2. sadika ◊

(*premovanje konj)

offizinelle Pflanze – zdravilna

(→ Zuchtsprämien)

rastlina (→ Heilpflanze)

Pferdeputzzeug n konjska čistila

pflanzen – 1. posaditi, zasaditi

Pferdeschwemme f kopališče za konje

2. naseliti (koga) 3. vcepiti

(in druge živali) (na plitvini ob

Pflanzgarten (→ Pflanzschule)

bregu reke ali druge vode)

(*kopva, kopavnik)

Pflanzschule f 1. razsadnik (*sadišče),

drevesnica 2. vzgojni zavod (zlasti

Pferdestall m konjski hlev, konjušnica

semenišče) (*vzgojišče)

Pferdestand m konjska staja

Pflanzschüler m gojenec (zlasti

Pferdestation (→ Postpferdestation)

semeniščnik)

Pferdetag m dan vozne tlake

Pflanzstadt f naselbina, kolonija

Pferdewagen m konjski voz

Pflanzstätte f gojišče

Pferdewechsel m prepreganje konj

Pflanzung f nasad

(*premenjevanje konj), preprega

Pflaster n 1. obliž 2. tlak ◊

konj

teures Pflaster – drago mesto

Pferdezucht f konjereja

ein Pflaster applizieren/legen –

tlakovati

Pferdezüchter m konjerejec

Pflasterer m tlakar, teracar

Pfiff m 1. žvižg, pisk 2. frakelj/

(→ Pflaster)

frakeljc (stara avstrijska votla

mera: 1 frakelj/frakeljc = ½

Pflastermaut – städtische

maseljca = 1,76 dl)

Pflastermaut f *mestna

tlakovnina/tlakovina (dajatev, ki

Pfingstag (→ Pfingsttag)

so jo na mitnicah (*mestnomejnih

P

Pfingstdienstag m binkoštni torek

colnijah) pobirali od voženj,

Pfingsten n/pl binkošti

ki so vodila v mesto) (→ Ort/

geschlossene Orte/Städte)

Pfingstmonat m maj (*majnik), veliki

traven

Pflastermautgebühr (→ Pflastermaut)

Pfingstmontag m binkoštni

Pflastertreter m postopač, klatež

ponedeljek

(*pouličnjak, uličar)

Pfingstnacht f noč pred binkoštno

Pflasterung f tlakovanje

nedeljo

(→ Würfelpflasterung)

Pfingstsonntag m binkoštna

Pflaume f sliva

nedelja, binkošti (50. dan po

Pflaumenbaum m sliva (drevo)

veliki noči)

Pflege f nega, postrežba, reja,

Pfingsttag m 1. binkoštni dan,

skrb, oskrbovanje, oskrba

binkošti 2. četrtek

(→ Armenpflege, Armen- und

Pflanze f 1. rastlina (→ Zierpflanze), Krankenpflege, Gerichtspflege,

biljka, zelišče (→ Heilpflanze), zel

Hauskrankenpflege,

753

Privatpflege, Strafgerichtspflege, Pflegling m oskrbovanec

Verwundetenpflege)

Pflegschaft f skrbništvo, rejništvo

pfleg(e)befohlen – v oskrbi

Pflegschaftsbehörde f varstveno in

Pfleg(e)befohlene f oskrbovanka,

skrbstveno oblastvo

varovanka

Pflegschaftsgericht n varstveno in

Pfleg(e)befohlene(r) m oskrbovanec,

skrbstveno sodišče

varovanec

Pflicht f dolžnost, obveznost, obveza

Pflegeeltern pl skrbniški starši,

(→ Ablieferungspflicht, Amtspflicht,

rejniški starši (*redniki)

Assentpflicht, Dienstpflicht,

Pflegekind n 1. rejenec 2. rejenka

Haftpflicht, Kriegspflicht,

Landsturmpflicht, Meldepflicht,

Pflegemutter f rejnica

Militärpflicht, Präsenzdienstpflicht,

pflegen (pflog/pflegte, hat gepflogen/

Reservedienstpflicht, Schulpflicht,

gepflegt) – 1. negovati, oskrbovati

Stellungspflicht, Wehrpflicht,

2. gojiti, rediti 3. imeti navado, biti

Zahlungspflicht) ◊

navajen 4. opraviti, izvesti

eheliche Pflicht – zakonska

(→ Amt, Amtshandlung,

dolžnost

Beratung, Besprechung, Erhebung,

moralische Pflicht – moralna

Freundschaft, Geselligkeit,

dolžnost

Nachforschung, Nachsuchung,

untertänige Pflicht – podložniška

Rat, Richtigkeit, Rücksprache,

dolžnost (G II. 351)

Ruhe, Umgang, Untersuchung,

seine Pflicht bedenken – pomisliti

Verhandlung, Vernehmung) ◊

na svojo dolžnost

aufgrund gepflogener Erhebungen

jmdn. einer Pflicht erledigen –

– na podlagi opravljenih poizvedb

odvezati (koga) kake dolžnosti

nach gepflogener Untersuchung –

seine Pflicht erfüllen/tun –

P

po izvedeni preiskavi

izpolniti svojo dolžnost

Er pflegt nach Tische zu schlafen.

seiner Pflicht nachkommen –

– Po jedi ponavadi spi.

storiti svojo dolžnost

Pfleger m 1. rejnik 2. skrbnik, kurator seine Pflichten wahrnehmen –

(→ Nachlaßpfleger) 3. strežnik

opravljati svoje dolžnosti

(→ Krankenpfleger) 4. oskrbnik

es für seine Pflicht erachten/halten

(G II. 167, 169, 202) ◊

– smatrati za svojo dolžnost

Pfleger des Landes – deželni oskrbnik

jmdn. in Eid und Pflicht nehmen –

(V 206)

s prisego (koga) zavezati, zapriseči

(koga)

Pflegerin f 1. rejnica 2. strežnica,

jmdm. etwas zur Pflicht machen –

negovalka (→ Kinderpflegerin,

naložiti (komu) obveznost

Krankenpflegerin)

Pflichteifer m vestnost, skrbnost,

Pflegesohn m rejenec

zagnanost (v izpolnjevanju

Pflegetochter f rejenka

službenih dolžnosti)

Pflegevater m rejnik

Pflichtenangelobung f 1. službena

obljuba (službeno obljubo so morali

754

pred nastopom službe opraviti

Pflichtverletzung f kršitev dolžnosti

začasno nastavljeni avstrijski

uradniki in praktikanti) 2. obvezna

Pflichtverteidiger m zagovornik po

zaprisega (obvezno zaprisego so

uradni dolžnosti

morali opraviti tisti občani (*srenjiki Pflock m količek (→ Pferdepflock) ali udje srenje), katerim je bila

Pflug m plug (→ Hakenpflug) ◊

podeljena meščanska pravica) ◊

gannczer phlueg – obveznost celega

die Pflichtenangelobung leisten –

pluga (G II. 244)

1. opraviti službeno obljubo





2. opraviti obvezno zaprisego


Pflugeisen n ralo

Pflichterfüllung f izpolnjevanje

pflügen – orati

dolžnosti ◊

Pflugmesser (→ Pflugeisen)

selbstlose Pflichterfüllung –

Pforte f vrata, duri (→ Triumpfpforte)

nesebično izpolnjevanje dolžnosti

◊

strenge und gewissenhafte

Hohe Pforte/Pforte – Visoka

Pflichterfüllung – natančno in

porta/Porta (po 1654 oznaka za

vestno izpolnjevanje dolžnosti

palačo Velikega vezirja, nato za

unermüdliche Pflichterfüllung –

turško vlado)

neumorno izpolnjevanje dolžnosti

in treuer Pflichterfüllung – ob

Pförtner m vratar

zvestem izpolnjevanju dolžnosti

Pförtnerin f vratarica

Pflichtgefühl n čut dolžnosti

Pfosten m opornik, podboj

pflicht(ge)treu – vesten, skrben

Pfr. = Pfarrer (→ Pfarrer)

pflichtig – dolžan (→ Gehorsam),

Pfründe f 1. duhovniška služba s

zavezan

stalnim prihodkom (*duhovska

Pflichtige(r) m obveznik,

služba s stanovitnim dohodkam,

P

zavezanec (→ Dienstpflichtige/r,

duhovnija), nadarbina, prebenda

Stellungspflichtige/r,

(→ Stiftungspfründe) 2. dohodki iz

Steuerpflichtige/r, Wehrpflichtige/r)

cerkvene službe ali posesti 3. mesto

v ubožnici oz. oskrbovalnici

pflichtmäßig (→ pflichtschuldig)

Pfründenhandel m kupčevanje s

pflichtschuldig – dolžan, po dolžnosti ◊

cerkvenimi službami (v srednjem

zur pflichtschuldigsten Befolgung

veku), simonija

– v obvezno izpolnjevanje

Pfründler m nadarbenik, oskrbovanec,

Pflichtteil m nujni delež

podpiranec (ubožnice oz.

Pflichttreue f zvesto izpolnjevanje

oskrbovalnice) (*almožnik,

dolžnosti

preskrbovanec, špitalnik)

pflichtvergessen – neskrben, nevesten Pfründner m 1. duhovnik-nadarbenik, (*malovesten)

prebendar (*kdor ima duhovnijo

Pflichtvergessenheit f neskrbnost,

z dohodki) 2. nadarbenik,

nevestnost

oskrbovanec, podpiranec (ubožnice

oz. oskrbovalnice) (*almožnik,

755

preskrbovanec, špitalnik)

Philanthrop m človekoljub, filantrop

(→ Pfründler)

Philanthropie f človekoljubnost,

Pfund n funt, libra, libernik (stara

dobrodelnost, filantropija

avstrijska utežna mera: 1 funt = 32

lotov = 0,56 kg; denarna enota: 1

Philharmonische Gesellschaft

funt = 240 denaričev (pfenigov);

(→ Gesellschaft)

števna mera: 1 funt = 240 kosov)

Philister m 1. Filistejec (pripadnik

Pfünder m 1. libernik, funtnik

nesemitskega ljudstva na obali

2. top (→ Sechzehnpfünder,

Palestine) 2. ozkosrčnež, človek z

Vierundzwanzigpfünder,

omejenim obzorjem, filister

Zwölfpfünder)

Philistertum n filistrstvo

pfündig – funten, liberen

Philologe m jezikoslovec, filolog

pfuschen – šušmariti

Philologie f jezikoslovje, filologija

Pfuscher m šušmar, mazač

Philosoph m filozof (*modroslovec)

Pfuscherei f šušmarstvo, mazaštvo

Philosophie f filozofija (*modroslovje)

Pfuscherin f šušmarka, mazačka

Phlegma n 1. sluzasta snov v krvi

Pfütze f luža

2. hladnokrvnost, ravnodušnost,

flegma

PG = Produktionsgenossenschaft f

proizvodna zadruga (NDR)

Phlegmatiker m hladnokrvnež,

flegmatik

Phalanx f falanga

phlueg (→ Pflug)

Phänomen n 1. pojav, fenomen

2. človek s posebnimi

Phönizier m Feničan

sposobnostmi, fenomen

Phrase f 1. stavek 2. puhlica, prazna P

Phantasie f domišljija, fantazija

beseda 3. stalna besedna zveza,

fraza 4. formula ◊

Phantast m sanjač, zanesenjak, fantast

hochtrabende Phrasen –

Phantasterei f sanjaštvo, zanesenjaštvo

napihnjene fraze

Phantom n 1. prikazen, fantom

Phthisis f tuberkuloza

2. slepilo, fantom

phthisisch – tuberkulozen

Pharao m faraon (egipčanski kralj)

Physicus (→ Physiker)

Pharisäer m 1. farizej (v svetem pismu) Physikalisch-diätetetische Cur-2. hinavec, svetohlinec, farizej

Anstalt Bad Topolschitz (→ Bad)

Pharisäertum n hinavščina,

Physikat n fizikat (urad, ki je skrbel za

svetohlinstvo, farizejstvo

higieno in preprečevanje nalezljivih

Pharmazie f 1. zdravilstvo, lekarništvo

bolezni) (→ Kreisphysikat,

2. lekarna, farmacija

Stadtphysikat)

Phase f 1. razvojna stopnja, razdobje,

Physiker m fizik (zdravnik, ki

faza 2. Lunina mena 3. videz,

je bil zadolžen za higieno in

pojavna oblika

preprečevanje nalezljivih bolezni)

(→ Kreisphysiker, Stadtphysiker)

756

physisch – fizičen (→ gebrochen, Pincette f pinceta (ranocelniški

Person, Vermögen, Wohl)

inštrument)

Pickelhaube f pikača (čelada pruskih Pionier m 1. pripadnik inženirske vojakov z značilno konico)

vojaške enote, pionir

(*piklhauba)

(→ Geniekorps, Sappeur)

Pickzettel m nalepka (*nalepni list)

2. pripadnik otroške organizacije

v socialističnih državah, pionir

Pièce f 1. kos, del 2. gledališka igra 3. človek, ki utira pot na nekem

3. glasbeno delo 4. soba

področju, pionir

(→ Nebenpièce) ◊

Wohnung aus zwei Piècen –

Pique f kopje

dvosobno stanovanje

Piquet n vojaški oddelek na prednjih

Pietà (→ Vesperbild)

položajih, piket (→ Feuerpiquet)

Pietät f 1. pobožnost, usmiljenje,

piquieren – zbadati, dražiti

spoštovanje, pieteta 2. pogrebni

Pirat m morski ropar, pirat, gusar

zavod 3. vdanost

Piraterie f piratstvo, gusarstvo

pietätvoll – 1. pobožen, pieteten

2. pobožno, pietetno 3. spoštljiv,

Pirsch (→ Bürsche)

pieteten 4. spoštljivo, pietetno

Piscine f bazen

Pifang (→ Bifang)

Pistole f samokres, pištola

pikant – 1. oster, krepko začinjen,

Pistolenduell n dvoboj s pištolami

pikanten 2. slasten, pikanten

Pistolenschuß m 1. strel iz pištole

3. duhovit, pikanten

2. domet pištole, streljaj ◊

Pike f dolga pehotna sulica

einen Pistolenschuß weit –

Pikett (→ Piquet)

oddaljen streljaj od (česa) (v

oddaljenosti strela iz pištole)

P

pikiert – užaljen, nerazpoložen

pitoyabel – 1. usmiljenja vreden,

Pikkolo1 m mala flavta, pikolo flavta

pomilovanja vreden 2. nesrečen,

Pikkolo2 m natakarski vajenec

beden

Pilger m romar (→ Erdenpilger)

pittoresk – slikovit, pitoresken

Pilgerfahrer m romar

Place f velik trg

Pilgerfahrt f romanje

Place d’armes f 1. zbirališče čet

2. vojaško vežbališče (*vadišče)

pilgern – romati

Placet n odobritev

pilichrecht – dajatev za lov na polhe (bodisi v polhih bodisi v denarju)

Plache f ponjava (*plahta)

(G II. 250)

placieren – 1. namestiti, umestiti

Pilz m goba (→ Rebenpilz)

2. nastaniti 3. naložiti (denar)

Pinakothek f zbirka umetniških slik,

Placierung f položaj

pinakoteka

placitieren – odobriti, dovoliti

757

placitum – veča, sodni zbor (G 12, 61, Pläne machen/schmieden – kovati

67; V 66, 87, 205)

načrte

Plackerei f 1. trud, napor 2. nadloga,

sich mit einem Plan tragen –

stiska

načrtovati

plädieren – zagovarjati, braniti,

Plane f ponjava (iz grobega debelega

pledirati

platna) (*plahta)

Plädoyer n zagovor, obramba, pledoajé Pläne f ravnina, raván Plafond m strop, plafon

planen – načrtovati, planirati

Plage f nadloga (→ Landplage), stiska, planieren – izravnati, poravnati muka

Planke f deska, plot, ograda (*planka)

plagen – nadlegovati, mučiti, pestiti

Plänkelei f puškarjenje

plagen, sich – mučiti se s (čim)

plänkeln – puškariti (oddajati

plaidieren (→ plädieren)

posamezne strele s puško)

plaisant – vesel, šaljiv

Plänkler pl 1. posamezni strelci

(strelci, ki so oddajali posamezne

Plaisanterie f šala

strele s puško) (*puškarci)

plaisantieren – šaliti se

2. gasilska predhodnica (gasilci,

Plaisier n zabava, veselje, užitek

ki so pred prihodom gasilskega

moštva prišli na kraj požara in

Plakat n lepak, plakat

skušali z vedri in škafi pogasiti

Plakatierung f lepljenje plakatov,

žarišče požara) (*straničarji)

plakatiranje

Plänklergefecht n puškarjenje

Plakatierungsanstalt f zavod za

Plantage f nasad, plantaža

plakatiranje

P

Plantat (→ Bräidel)

Plan1 m 1. planjava, raván 2. bojišče

3. plesišče ◊

Planwirtschaft f plansko

jmdn./etwas auf den Plan rufen –

gospodarstvo

izzvati (koga/kaj)

Plaquett (→ Blanquett)

auf den Plan treten – priti na plan, Pläsier (→ Plaisier) pojaviti se

Plateau n visoka planota, višavje, plato

Plan2 m 1. načrt, zaris (*črtež)

(→ Karstplateau)

(→ Detailplan, Geschäftsplan,

Lehrplan, Marschplan, Niveauplan,

platt – 1. raven (→ Land), nizek

Reiseplan, Situationasplan,

2. ploščat

Stadtregulierungs- und

Platte f 1. plošča 2. gramofonska

Erweiterungsplan (Laibach),

plošča (→ Schallplatte)

Stundenplan) 2. namen, namera,

naklep ◊

Plätte f 1. brod, splav (*plav) 2. plitev einen Plan aufstellen/entwerfen –

čoln, plitvica

izdelati načrt

plätten – 1. ploščiti, izravnati 2. likati einen Plan vereiteln – preprečiti načrt

758

Plättenfahrt f 1. vožnja z brodom, Platzanweiserin f biljaterka

vožnja s splavom 2. vožnja s

plitvim čolnom (plitvico)

Platzdienstgewerbe n obrt javnih

strežnikov (*obrt strežnikov na

Plattenschläger (→ Plattner)

določenem mestu stoječih, službe

Plattenspieler m gramofon

na očitnem mestu opravljane)

platterdingens (→ platterdings)

platzen – 1. počiti, razpočiti se

2. izjaloviti se, ponesrečiti se

platterdings – 1. popolnoma, v celoti,

docela 2. enostavno, neposredno,

Platzgeld n stojnina (zakupnina za

naravnost

tržni prostor) (*štantnina)

Plattern (→ Blattern)

platzgreifen (→ Platz/Platz greifen)

Plattform f 1. ploščad, platforma

Platzkarte f rezervacija sedeža

2. prednji ali zadnji del tramvaja ali Platzkenntnis f poznavanje kraja železniškega vagona, platforma

3. osnova, stališče, platforma

Platzkommandant m mestni (vojaški)

poveljnik

plattieren – posrebriti

Platzkommando n mestno (vojaško)

plattiert – posrebren

poveljstvo ◊

Plattitüde f obrabljena fraza, plehkost,

Platz-Commando (Laibach) –

banalnost

mestno (vojaško) poveljstvo

(Ljubljana) (*plackomando)

Plattner m oklepar (*ploščar, plošar)

Platzkonzert n koncert na prostem,

Platz m 1. kraj, mesto, prostor

promenadni koncert

(→ Alarmplatz, Formierungsplatz,

Parkplatz, Reitplatz, Rennplatz,

Platzmajor m »placmajor« (oficir,

Ringplatz, Schauplatz, Spielplatz, ki je bil dodeljen poveljniku

Stellplatz, Stiftplatz, Übungsplatz,

ali guvernerju večjega mesta

P

Verbandplatz) 2. trg (*plac)

ali trdnjave; zadolžen je bil za

3. bojišče (→ Kriegsschauplatz) ◊

stražarsko ali garnizonsko službo,

fester Platz – trdnjava

včasih za nastanitev garnizona in

Platz geben – ugoditi (npr. prošnji),

čet na pohodu)

dovoliti

Platzmeister m prvi plesalec

Platz greifen – 1. priti v veljavo

(→ Vortänzer)

(*veljavo zadobiti), nastopiti

2. pojaviti se, širiti se

Platzmusik f glasba na prostem,

Platz machen – umakniti se

promenadni koncert

Platz nehmen – sesti

(→ Platzkonzert)

am Platze sein – biti na mestu, biti Platzpatrone f slepi naboj umesten

Platzregen m ploha, naliv (*liv, lijavka)

Platzagent m krajevni zastopnik,

Platzvertreter (→ Platzagent)

stalni trgovski predstavnik v kraju,

krajevni agent

Plauderei f kramljanje, klepet

Platzanweiser m biljater

plaudern – kramljati, klepetati

(→ Schule)

759

plausibel – verjeten, prepričljiv,

Plutokratie f vladavina bogatašev,

razumljiv

plutokracija

plazidieren (→ placitieren)

Pluviale n mašni plašč, pluvial

plazieren (→ placieren)

Pöbel m 1. preprosto ljudstvo 2. drhal, Plazierung (→ Placierung)

sodrga

Plebejer m plebejec

pöbelhaft – prostaški

Plebiszit n splošno ljudsko glasovanje, Pocken pl koze (*osepnice) (variola) plebiscit

(→ Kuhpocken, Schafpocken,

Wasserpocken)

Plebs (→ Pöbel)

Podagra n putika v nogah, protin v

Pleinpouvoir n polnomočje

nogah (→ Fußgicht)

Pleite f finančni polom

Podestà m podestà (župan) (H 26, 47)

Plenarversammlung f občni zbor,

Podrette f fekalno gnojilo, fekalije

plenarni zbor, plenarno zasedanje

Pofel m 1. ničvredno blago, ostanki,

Plenipotentiarius m opolnomočenec

ropotija (*pofl) 2. truma, gruča

Plenipotenz f pooblastilo,

Poilu m "dlakavi"- vzdevek za

polnomočje, poverilnica

francoskega vojaka (prva svetovna

Plenum n zbor, plenum

vojna)

Pleureuse f črn obrobek, črn trak

Point d’appui m oporišče

plochphennig – denarna dajatev Pökel m razsol, solnica

(namesto oskrbe z gradbenim lesom

pökeln – razsoliti (dati meso v razsol/

kot tlaškim opravilom) (G II. 255)

solnico)

Plombe f zalivka (*svinčeni pečat),

Polemik f ostra javna pisna ali ustna

P

plomba (→ Zahnplombe)

izmenjava nasprotujočih si mnenj,

Plombeur m carinik

polemika

Plumage f čop, perjanica

polemisieren – polemizirati

Plünderer m ropar

Polette (→ Bolette)

plündern – ropati

Police f zavarovalna polica

Plünderung f ropanje

Polier m delovodja (običajno zidarski

Plünderungszug m plenilni pohod

delovodja), polir (→ Baupolier,

Maurerpolier)

Pluralismus m 1. raznolikost,

pluralizem 2. večstrankarska

Politesse f uglajenost, olikanost,

politična ureditev, pluralizem

politesa

Pluralität f 1. raznolikost, številnost

Politica pl državne zadeve (→ Politicum)

2. (relativna) večina

Politicum n državna zadeva

Plutokrat m bogataš, denarni

Politik f politika (→ Detentepolitik,

mogotec, plutokrat

Entspannungspolitik, Handelspolitik,

760

Interessenpolitik, Kirchenpolitik, Polizei f 1. policija (prvotno je pojem

Kolonialpolitik, Krämerpolitik,

označeval celotno državno upravo,

Lohnpolitik, Machtpolitik,

od 17. stoletja dalje le notranjo

Neutralitätspolitik, Ostpolitik,

državno upravo, pristojno za javni

Realpolitik, Regierungspolitik,

mir, red in varnost, obrtni nadzor,

Revanchepolitik, Schaukelpolitik,

socialne ustanove, zdravstvo,

Verständigungspolitik, Vogel-

poboljševalnice itd.)

Strauß-Politik, Währungspolitik,

2. nadzorstvo, skrb, naloga, agenda

Wirtschaftspolitik) ◊

(v skladu z Začasno srenjsko postavo

Politik der starken Hand – politika

/ Provisorische Gemeinde-Ordnung

trde roke

z dne 16. junija 1850 je ljubljanska

Politik der Versöhnlichkeit –

mestna občina kot mestno

spravljiva politika

nadzorstvo (*mestno policijstvo/

auswärtige/äußere Politik – zunanja

Lokal-Polizei) morala prevzeti

politika

tudi skrb za snažnost, zdravstvo

friedliche Politik – miroljubna

(*zdravništvo), protipožarno varnost,

politika

tržno in gradbeno dejavnost in

innere Politik – notranja politika

cestno varnost (Reinlichkeits-,

Politik der kleinen Schritte –

Gesundheits-, Feuer-, Markt-, Bau-

politika majhnih korakov

und Straßen-Polizei); na podlagi

eine … Politik betreiben – voditi …

Oznanila c. k. deželnega predsedstva

politiko

za Kranjsko / Kundmachung des k.

Politik treiben – ukvarjati se s

k. Landes-Präsidiums für Krain z

politiko

dne 31. marca 1866 je ljubljanska

Politikaster m gostilniški politik

mestna občina 10. aprila istega leta

(človek, ki veliko govori o politiki,

prevzela v popolno skrb naslednja

vendar pa se nanjo slabo razume),

lokalno-policijska opravila: »1. Skrb

politikaster (→ Biertischpolitiker,

za varstvo oseb in lastnine (die

P

Stammtischpolitiker)

Sorge für die Sicherheit der Person

und des Eigenthums); 2. cestno

Politiker m politik

in poljsko policijo (die Straßen-

(→ Biertischpolitiker,

und Fluren-Polizei); 3. policijo, ki

Stammtischpolitiker)

zadeva živež (Lebensmittelpolizei);

Politikgeschichte f politična

4. policijo zdravstveno (die

zgodovina

Gesundheitspolizei); 5. policijo,

politisch – 1. političen (→ Behörde,

ki zadeva posle in delavce, in

Haltung, Krise, Landesbehörde,

zvrševanje postave za posle (die

Landesstelle, Nobilität, Recht,

Gesinde- und Arbeiterpolizei

Verbrechen, Verhalten, Verhältnis, und die Handhabung der

Verwaltungsbehörde, Weg,

Dienstbotenordnung); 6. policijo

Weggefährte), upraven 2. državen,

naravstveno (die Sittlichkeitspolizei);

družben 3. zvit ◊





7. policijo zastran stavb in ognja


politisch unbeanstandet – politično

(Bau- und Feuerpolizei«)

nekaznovan

(→ Fremdenpolizei, Geheimpolizei,

Gewerbepolizei, Handelspolizei,

761

Kriminalpolizei, Lokal-Polizei, Kranjskem z dné 17. decembra

Marktpolizei, Militär-Polizei,

1895. leta / Kundmachung des k. k.

Ortspolizei, Sanitätspolizei,

Landespräsidenten in Krain vom 17.

Schutzpolizei, Sicherheitspolizei,

December 1895: »Kot policijska ura

Sittenpolizei, Sitzungspolizei,

za deželno glavno mesto Ljubljana

Straßenpolizei, Verkehrspolizei,

je določena: a) gledé žganjarij,

Veterinärpolizei, Volkspolizei) ◊

t. j. gledé na točenje žganih

berittene Polizei – policija na konjih

opojnih pijač omejenih krčem na

geheime Polizei – tajna policija

9. uro zvečer (rücksichtlich der

(→ Geheimpolizei)

Branntweinschänken, d. i. der

gerichtliche Polizei – kriminalistična

auf den Ausschank gebrannter

policija

geistiger Getränke beschrenkten

Polizeianstalten pl policijske ustanove

Schankwirtschaften auf 9 h

(*varstvine naprave)

Abends); b) gledé kavaren na

1. uro ponoči (rücksichtlich der

Polizeiaufsicht f policijsko nadzorstvo

Kaffeehäuser auf 1 h Nachts); c)

jmdn. unter Polizeiaufsicht stellen

gledé ostalih gostilen in krčem na

– postaviti (koga) pod policijsko

12. uro ponoči (rücksichtlich der

nadzorstvo

sonstigen Gast- und Schankhäuser

Polizeibehörde f policijska gosposka

auf 12 h Nachts)«; policijska ura za

Polizeidirektion f policijsko

kavarne je bila leta 1897 podaljšana

ravnateljstvo, policijska direkcija

na 2. uro zjutraj)

(H 33, 35, 51)

Polizeiübertretung f policijski

Polizeieinsatz m policijska akcija ◊

prestopek

massierte Polizeieinsätze –

Polizeiverwaltung f policijska uprava

okrepljene policijske akcije

(H 20, 33, 34, 36, 50, 51)

P

Polizeigewalt f policijska oblast (H 24) Polizeiwache f policijska straža

Polizeigewerbe n policijska obrt

Polizeiwächter m policijski stražnik

(→ Gewerbe)

Polizeiwachtstube f policijska

Polizeikommissariat n policijski

stražnica (*policijska soba)

komisariat (H 51)

Polizeiwesen n policija (H 20, 33, 34,

Polizeikommissionen pl policijske

36, 50, 51)

komisije (H 33)

Polizist m policist, policaj, stražnik ◊

polizeilich – 1. policijski

berittene Polizisten – policisti na

(→ Einvernahme, Verwahrung)

konjih

2. policijsko ◊

Polizze (→ Police)

polizeilich unbeanstandet –

policijsko nekaznovan

pollagayhaber – polagaj (G II. 250)

Polizeirapport m policijsko poročilo

Pöller m topič, možnar ◊

das Abfeuern von Pöllern –

Polizeistunde f policijska ura ( Razglas

sprožanje topičev, sprožanje

c. kr. deželnega predsednika na

možnarjev

762

einen Pöller abfeuern – sprožiti

Pönitenz f kazen, pokora

topič, sprožiti možnar

einen Pöller laden – nabijati topič,

Pontifikalamt n slovesna škofova

nabijati možnar

maša, pontifikalna maša

Pöllerschießen n streljanje iz topičev, Pontifikat n 1. papeška ali škofovska streljanje iz možnarjev

čast, pontifikat 2. doba papeževanja

ali škofovanja, pontifikat

Pöllerschüsse pl streli iz topičev, streli

iz možnarjev

Ponton m pontonski čoln, ponton

Pollution f izliv moškega semena,

Pontonbrücke f pontonski most

polucija

Pontonier m pontonir (vojak enote za

Polster n blazina (*povšter)

postavljanje pontonskih mostov)

(→ Nadelpolster)

Popanz f strašilo za otroke, bavbav

Polterkammer f ropotarnica

populär – ljudski, poljuden, popularen

polyglott – večjezičen

Popularität f 1. priljubljenost,

Polyglott m poliglot

popularnost 2. razširjenost med

ljudmi, popularnost

Polyhistor m polihistor

populärwissenschaftlich –

Polytheismus m mnogoboštvo

poljudnoznanstven (→ Vortrag)

Polytheist m mnogobožec

Population f prebivalstvo, populacija ◊

Pomade f pomada

Vermehrung der Population –

povečanje števila prebivalstva

Pomörialgebiet (→ Pomörium)

Populus Sion – 2. adventna nedelja

Pomörialgrenze f meja mestnega

(→ Advent(s)sonntag)

pomerija

Port m pristanišče

Pomörium n bližnja okolica mesta

P

(pred obzidjem), mestni pomerij

Portal n 1. arhitektonsko poudarjen

(→ Stadtpomörium)

vhod (zlasti v cerkev), vhod 2. veža

Pomp m blišč, razkošje, pomp

Porte (→ Borte)

Pompadour m pletena ženska torbica, Portée f streljaj, domet pompadura

Portefeuille n 1. delovno področje

Pön f kazen, pokora

ministra, resor, listnica 2. mapa

za spise 3. denarnica 4. zaloga

pönal – kazenski

vrednostnih papirjev, portfelj

Pönale (→ Pön)

(npr. banke) ◊

ponctuell – točen

Minister ohne Portefeuille –

minister brez listnice

ponderieren – pretehtati, ponderirati

Portemonnaie n denarnica

pönen – kaznovati

Portepée n nosilni jermen pri meču

Pönfall (→ Pön)

ali sablji z okrasnim čopom (pri

Pönformel (→ Sanctio)

častnikih oz. podčastnikih), portepé

763

Porteur m 1. imetnik, nosilec possibel – možen

2. prinašalec

Possibilität f možnost

Portier m vratar

possierlich (→ possenhaft)

Portion f 1. obrok (→ Armenportion,

Kostportion), del (→ Erbportion ),

Post f 1. pošta (H 20, 38, 56)

kos, porcija 2. količina, mera ◊

(→ Botenpost, Briefpost, Cariolpost, eine Portion Eis – porcija sladoleda

Eilpost, Expresspost, Fahrbotenpost,

eine große Portion Geduld – velika

Fahrpost, Feldpost, Kariolpost,

mera potrpljenja

Mallepost, Ordinari-Post,

Reitbotenpost, Reitpost) 2. novica,

Portiunculafest n praznik

sporočilo 3. postavka, točka, vpis

Porcijunkule (praznik odpuščanja:

(→ Satzpost, Schuldpost) 4. poštna

2. avgust)

kočija (→ Postkutsche) 5. poštna

Porto n poštnina

postaja (→ Postpferdestation,

Poststation) 6. postavka (v

portofrei – poštnine prost

proračunu) ◊

Portofreiheit f oprostitev od poštnine

Eingang der Post – prihod pošte,

(*prostost od poštnine)

prispela pošta

Posamentierer m trakar (*premar),

Post nehmen – najeti pošto (najeti

pozamenter

poštne konje)

sich auf die Post setzen – vsesti se

posaunen – 1. igrati na pozavno

na poštno kočijo

2. trobiti

mit der Post reisen – potovati s

Position f 1. lega, položaj, pozicija

poštno kočijo

2. službeni položaj, pozicija

Postabgabe f poštna oddaja

3. stališče, pozicija 4. postavka

(*poštna oddajalnica)

(v proračunu)

P

Postablage f poštni nabiralnik

Positionsgefecht n pozicijski boj

Postambulanze f poštni vagon

Posse f šala, burka

(*ambulančni voz), vlakovna pošta

possedieren – imeti, posedovati

Postament n podnožje (*podnožni

Possen m potegavščina, vragolija ◊

kamen)

Possen reißen – zganjati šale, briti

Postamt n poštni urad (poštni uradi

norce

so skrbeli za manipulativno poštno

possenhaft – burkast

službo – v nasprotju s poštnimi

Possenmacher (→ Possenreißer)

postajami (Postpferdestationen/

Poststationen), ki so bile pristojne

Possenreißer m burkež, šaljivec

za prevozništvo) (→ Oberpostämter)

Posseß (→ Possession)

Postanstalt f državna poštna ustanova

Possession f posest, posestvo, posesija

(*poštna naprava), pošta

possessiv – 1. posesten 2. posestniški, Postanweisung f poštna nakaznica posesiven 3. svojilen (zaimek)

Postbeamte(r) m poštni uradnik

Possessor m posestnik, imetnik

(*poštni opravilnik)

764

Postbotenfahrt f *poštna poselna

Posterität (→ Posteriorität)

vožnja, vozna pošta

Postexpedient m poštni odpravnik

Postbotengang m *poštna poselna

pot, pešpošta

Postexpedientin f poštna odpravnica

Postbriefsammlung f nabira poštnih

Postexpedition f poštna odprava,

pisem (*pisemsko naberništvo)

poštna ekspedicija

Postchaise f poštna kočija

Postexpeditor m poštni odpravitelj

Postdirektion f poštna direkcija (H 20,

Postexpeditorin f poštna odpraviteljica

38, 56) (*poštno vodstvo)

post festum – naknadno

Posteilwagen m hitra poštna kočija

Postfrachtstück n *vožnopoštna

(hitre poštne kočije so v Avstriji

pošiljatev

obstajale od leta 1823 dalje, tudi

Postgebühr f poštna pristojbina

na relacijah Dunaj-Trst, Dunaj-

Ljubljana in Salzburg-Ljubljana ter Postgeheimnis n tajnost pošte obratno)

Postgehilfe m poštni pomočnik

Posten m 1. mesto, kraj, lokacija

Postgehilfin f poštna pomočnica

2. službeno mesto, služba

Postgeld n poštnina (*poštni denar,

(→ Dienstposten) 3. straža, stražar

poštovina, poštna voznina,

(→ Hauptposten, Vorposten,

poštarina)

Wachposten) 4. položaj 5. vsota,

znesek, postavka 6. postaja

Posthaus n poštna hiša

(→ Filialposten, Gendarmerieposten) ◊

(*poštnija, poštarnica)

ein einfacher Posten – en stražar

Posthilfsbeamte(r) m pomožni poštni

(*stražnik) (v primerjavi z Doppel-

uradnik

Posten – dva stražarja (*stražnika)

Posthorn n poštni rog, postiljonski rog

frequenter Posten – prometen kraj,

P

prometna lokacija

postieren – 1. postaviti, namestiti,

verlorene Posten – izgubljeni

postirati 2. pošiljati sporočila

položaji, izgubljene pozicije

Postierung f postojanka ◊

vorgeschobene Posten – prednje

vorgeschobene Postierungen –

postojanke (*najsprednje

prednje postojanke

postojanke)

(*najsprednje postojanke)

auf gutem Posten liegen – nahajati Postille f postila (knjiga z razlagami se na ugodnem kraju

bibličnih besedil)

einen Posten innehaben – zasedati

položaj

Postillon m poštni kočijaž, postiljon

Postenführer m vodja orožniške

Postillontrinkgeld n napitnina za

postaje (*postajevodja)

poštnega kočijaža, napitnina

za postiljona (*poštiljonski dar,

poste restante (→ postlagernd)

postilijonšina)

Posteriorität f prihodnji rodovi,

Postinspektorat n poštni inšpektorat

zanamci, potomci, potomstvo

(H 20, 38, 56)

765

Postkarte f dopisnica

Postsendung f poštna pošiljka

Postkolli n poštni paket

(*poštna pošiljatev, poštna poslatva)

◊

Postkurs m poštna zveza

recommandierte Postsendung –

(*poštni spoj)

priporočena poštna pošiljka

Postkursbuch n knjiga poštnih zvez

(*rekomandirana poštna pošiljatev)

(*knjiga poštnih spojev)

Postsparkasse f poštna hranilnica

Postkurskarte f mapa poštnih zvez

Poststation f poštna postaja (H 20, 38,

(*mapa poštnih spojev)

56) (tudi stara avstrijska dolžinska

Postkutsche f poštna kočija

mera: 1 poštna postaja = 4 poštne

(*poštni voz)

ure = 14 830 m)

Postkutscher (→ Postillon)

(→ Postamt, Poststunde)

postlagernd – poštno ležeče

Poststraße f poštna cesta (cesta, ob

kateri stojijo poštne postaje)

Postlauf m *poštni tek

Poststunde f poštna ura

Postlehen n poštni fevd (H 20)

(stara avstrijska dolžinska mera: 1

Postmeile f poštna milja (stara

poštna ura = 3707,5 m)

avstrijska dolžinska mera: 1 poštna Postulat n 1. zahteva, zahtevek, postulat milja = 7,58 km)

2. domneva, podmena, postulat

Postmeister m poštar (*poštni mojster, postulieren – 1. zahtevati, terjati poštmojster)

2. domnevati, postulirati

Postnummer f tekoča številka

Post- und Telegraphenamt n poštni in

Posto – Posto fassen – zavzeti položaj

telegrafski urad (H 56)

Postordnung f poštni red

Post- und Telegraphen-Direction f

P

Postpferd n poštni konj

poštno in telegrafsko ravnateljstvo ◊

K. k. Post- und Telegraphen-

Postpferdestation f poštna konjska

Direction in Triest – C. kr. poštno

postaja (*poštna konjska staja)

in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu

(→ Poststation)

Postverkehr m poštni promet

Postregal n poštni regal

(*poštna kronščina)

Postverwaltung f poštna uprava (H 20, 38, 56)

Postrelais n poštno prepregališče

(postaja za prepreganje konj)

Postwagen m poštni voz

(*preprežiše), relej

ordinärer Postwagen – navadna

poštna kočija (→ Diligence)

Postrittgeld n poštna jezdnina

(*poštna ježnina)

Postwertzeichen n poštna vrednostna

znamka

Postroute f poštna smer

Postwesen n poštna služba (H 20, 38,

Postroutenkarte f mapa poštnih smeri

56), pošta

Postsammelkästchen n poštni

Postzug m 1. poštna kočija s

nabiralnik

štirikonjsko vprego

766

(→ Postzugpferd) 2. kočija z Prädestination f vnaprejšnja

večkonjsko vprego 3. poštni vlak

določenost, predestinacija

Postzugpferd n 1. poštni vprežni konj prädestinieren – vnaprej določiti, (pri štirivprežni poštni kočiji)

predestinirati

2. konj pri večvprežni kočiji

prädicieren – napovedati,

Potentat m 1. vladar, samodržec,

napovedovati, predicirati

potentat 2. mogotec, oblastnik,

potentat

Prädikant m protestantski pridigar,

predikant ◊

Potential n sila ali moč (v skriti ali

evangelische Prädikanten –

neizkoriščeni obliki), potencial

evangeličanski predikanti (H 23)

Potenz f moč, zmožnost, zmogljivost, Prädikat n 1. častni naziv, častno potenca

ime, predikat (→ Adelsprädikat,

potenzieren – 1. povečati, stopnjevati,

Anredeprädikat) 2. pridevek, vzdevek,

zvišati, potencirati 2. okrepiti

predikat 3. značilnost, predikat

3. množiti

4. povedek (v stavčni analizi),

predikat

Poterie f 1. lončarski izdelek

2. lončarstvo

Prädilection f posebna ljubezen,

posebna naklonjenost, predilekcija

Poterne f skrivni izhod iz trdnjave

prädisponieren – 1. vnaprej določiti

Potize f potica

2. biti dovzeten za (kaj), biti

Potpourri n/m glasbeno delo,

nagnjen k (čemu)

sestavljeno iz več lahkotnih

prädominieren – prevladovati,

melodij, potpuri

predominirati

Pöttich (→ Bottich)

Praes./praes. (→ Präsentatum)

Pottung (→ Bottich)

Praesentatum (→ Präsentatum)

P

Pourparler n diplomatski razgovor,

Präfation f predgovor

diplomatska izmenjava mnenj

Präfekt m 1. prefekt (H 36)

poussieren – 1. gnati (koga), suniti

2. vzgojitelj, prefekt (prefektu sta

(koga) 2. dvoriti (komu)

bila zaupana vzgoja in nadzor nad

P. P. = Patres (→ Patres)

gojenci kake ustanove)

pr. = pro (→ pro)

Präfektur f prefektura (H 36)

Präambel f uvod, preambula

Präferenz f prednost, preferenca

Präbende (→ Pfründe)

präferieren – dajati prednost,

Präbender (→ Pfründner)

preferirati

Präbendist (→ Pfründner)

präfigieren – določiti, odrediti

(termin)

Pracht f razkošje, sijaj, blišč

Präfigierung f določitev, odreditev

Prädecessor m prednik

(termina)

Präge f kovnica

767

Prägestätte (→ Präge)

Praktikum n 1. vaje, praktikum

Pragmatik f 1. poslovni službeni

2. pripravniška doba

red, poslovnik (zlasti za

Praktikus m praktik (ironično)

državno upravo), pragmatika

(→ Dienstpragmatik) 2. zbirka

praktizieren – 1. vaditi se, uriti

uredb, pragmatika 3. jezikovna

se, prakticirati (*praktikovati)

veda, ki obravnava razmerja med

2. opravljati zdravniško službo,

jezikovnimi znamenji in njihovimi

prakticirati 3. zmakniti, krasti

uporabniki, pragmatika

(→ Diebstahl)

pragmatisieren – stalno zaposliti,

Prälat m visok cerkveni

nastaviti (uradnika)

dostojanstvenik, prelat

prägnant – noseča

Prälatenbank f prelatska klop

(v deželnem zboru) (→ Landtag)

Prägravation f 1. preobremenitev

(*preteženga) 2. obtožba

Prälatenstand m višja duhovščina,

prelatski stan (H 22)

prägravieren – 1. preobremeniti

2. obtožiti

Prälegat n vnaprejšnje volilo

(*predvolilo)

Prägung f kovanje (→ Münzprägung) prälegieren – vnaprej voliti Prähistorie f 1. prazgodovina

2. predzgodovina

Präliminare n predračun (*proračun)

Präjudiz n prenagljena sodba,

Präliminarfriede(n) m začasni mir,

predsodek, prejudic

preliminarni mir

präjudizieren – izreči prenagljeno

Präliminarien pl uvodna pogajanja,

sodbo, prejudicirati

začasni dogovori, začasne določbe,

začasni pogoji, preliminarije

Präkaution f previdnost

(→ Friedenspräliminarien)

P

Präklusion f izključitev, prekluzija

präliminieren – vnaprej izračunati

Präklusiv-Frist f nepodaljšljivi

(*proračuniti, proračunjati),

rok, končni rok (*nepreložni/

preliminirati

neprestopni/zapadni rok, brišt)

Prämiant m nagrajenec, obdarjenec,

Praktik f 1. način, postopek, izvrševanje,

premiant

praktika 2. spretnost, izurjenost,

Prämie f nagrada, premija

praktika 3. pratika (knjižica s

(→ Assecuranzprämie, Pferde-

koledarskimi podatki, kmetijskimi

Prämien, Zuchtsprämien) ◊

nasveti in poučnimi sestavki)

die mit Prämien bedachten Schüler

Praktikant m pripravnik, praktikant ◊

– nagrajeni učenci

unbesoldeter Praktikant –

(→ Prämienbuch)

neplačani praktikant

Prämienbuch n knjižna nagrada

Praktiken pl zvijače

Prämienverteilung f podelitev nagrad

Praktiker m 1. praktik 2. zdravnik

(npr. knjižnih nagrad ob koncu

splošne prakse

šolskega leta)

768

prämiieren – podeliti nagrade,

Präparandie f učiteljska pripravnica,

nagraditi, podariti (*premovati)

učiteljišče, preparandija

Prämiierung f podelitev nagrad,

Präparation f priprava, preparacija

nagraditev, podaritev (*premovanje)

(→ Pferdeprämiierung,

Präparator m nagačevalec, preparator

Rindviehprämiierung, Zuchtsprämien) präparieren – 1. nagačiti, preparirati

Prämisse f 1. trditev, iz katere se

2. pripraviti

izpelje določen sklep, premisa

präparieren, sich – pripraviti se

2. osnovno načelo, vodilo, premisa

Präponderanz f premoč, preponderanca

Prämonstratenser pl premonstratenci

Präpotenz f 1. premoč, prepotenca

(H 27) (moški samostanski red)

2. mogočnost, oblastnost,

prangen – 1. blesteti se, bleščati se

prepotenca

2. ponašati se s (čim), postavljati se Prärogativ n 1. posebna pravica, s (čim)

prerogativna prednost, prerogativ

Pranger m sramotilni steber

2. izključna pravica vladarja,

(*sramotišče) ◊

prerogativ

jmdn. an den Pranger stellen –

Präs. = Präsentatum (→ Präsentatum)

1. postaviti (koga) na sramotilni

steber (sramotilna kazen)

Präsens n sedanjik, prezens, prezent

2. zasramovati (koga)

präsent – prisoten, prezenten ◊

Pränotation f vnaprejšnja zaznamba,

präsent dienen – opravljati

predznamba (npr. v zemljiški

prezentno (vojaško) službo

knjigi), prenotacija

Präsent n darilo, prezent

pränotieren – vnaprej vpisati (npr. v

Präsentant m predlagatelj menice,

zemljiško knjigo) (*predznamovati,

prezentant

predznamiti), prenotirati

P

Präsentation f 1. predstavitev,

pränumerando – v naprej (plačati)

prezentacija 2. predlog, prezentacija

Pränumerant m prednaročnik,

3. predložitev (*predočba),

naročnik, prenumerant

izročitev, prezentacija ◊

Präsentation eines Wechsels –

Pränumeration f prednaročilo

predložitev menice (*predočba

(*prednaročba), naročnina,

menice), prezentacija menice

prenumeracija

Präsentationsrecht n predlagalna

Pränumerationsbetrag m

pravica, pravica prezentacije,

prednaročnina, predplačilo,

prezentacijska pravica ◊

predplačilni znesek

das Präsentationsrecht ausüben –

pränumerieren – vnaprej plačati,

izvajati pravico predlaganja

naročiti

das Präsentationsrecht steht jmdm.

präoccupieren – 1. prehiteti 2. skrbeti zu – pravica predlaganja pristoji

(komu)

Präparand m učiteljski pripravnik,

preparand

Präsentator m predlagatelj

769

Präsentatum n dan in številka vknjižbe vertretenen Königreiche und Länder

präsentieren – 1. predstaviti,

die Art und Weise der Erfüllung der

prezentirati 2. izkazati vojaško

Wehrpflicht geregelt wird, je bila

čast, predstaviti orožje, prezentirati

namenjena dijakom, ki so končali

orožje 3. predložiti (→ Wechsel),

višjo gimnazijo, višjo realko ali

izročiti, prezentirati 4. predlagati,

tema ustrezno šolo, ter tistim,

prezentirati (→ Amt)

ki sicer niso predložili ustreznih

spričeval, vendar pa so opravili izpit

Präsentiergriff m pozdrav z vojaško

o usposobljenosti za takšno vojaško

častjo (vojaki držijo puške v

službo pred posebno komisijo)

pokončni ali poševni legi pred

(→ Befähigungsprüfung)

seboj) (*prezentacija)

Präsenzdienstleistung f prezentna

Präsentierteller m 1. pladenj

(vojaška) služba

(*ponudilni krožnik) 2. krožnik,

na katerem je služabnik prinesel

Präsenzdienstpflicht f prezentna

vizitko oz. pismo ◊

(vojaška) službena dolžnost

auf dem Präsentierteller sitzen –

Präsenzliste f seznam prisotnih, lista

biti vsem na očeh

prisotnosti

Präsentierte(r) m vojak, ki izkaže čast Präsenzstand m dejansko stanje z orožjem; vojak, ki predstavi orožje

(*dejanski stalež), prezentno stanje

(*prezentovanec)

(*prezentni stalež) (aktivna vojaška

(→ Präsentiergriff)

služba)

Präsentierung f 1. predlaganje,

Präsenztaxe f pristojbina za

prezentacija 2. pozdrav z vojaško

navzočnost (*odredbina za

častjo (*prezentacija)

navzočnost)

(→ Präsentiergriff) ◊

Präses m 1. predsednik 2. predsedujoči P

Präsentierungskommission f

deželne (protestantske) sinode ◊

prezentacijska komisija

Präses des Ehegerichts –

Präsenz f navzočnost, prisotnost

predsedujoči cerkvenega sodišča o

zakonskih zadevah (→ Ehegericht)

Präsenzdiener m vojaški obveznik

Präsident m predsednik, prezident

Präsenzdienst m prezentna (vojaška)

(→ Alterspräsident, Bundespräsident,

služba (→ Begünstigung) ◊

Landespräsident, Ministerpräsident,

einjähriger Präsenzdienst –

Nationalratspräsident,

enoletna prezentna služba

Vizepräsident) ◊

(enoletna prezentna služba, ki

Präsident (Gubernium) – predsednik

je bila uvedena z Zakonom z dne

(gubernij) (H 33)





5. decembra 1868, s katerim se


Präsident (Landeshauptmannschaft) –

ureja način izvrševanja vojaške

predsednik (deželno glavarstvo)

obveznosti v kraljevinah in dežalah,

(H 41 – 43)

ki so zastopane v državnem zboru

Präsident (Landrecht) – predsednik

/ Gesetz vom 5. December 1868,

(deželna pravda) (H 41)

womit für die im Reichsrathe

Präsident (Landesregierung) –

770

predsednik (deželna vlada) (H 50, 51) Prätor m najvišji sodni uradnik v Präsident (Repräsentation und

starem Rimu, pretor

Kammer) – predsednik (reprezentanca

in komora) (H 31)

Prävalenz f prevlada, premoč,

prevalenca

Präsides (→ Präses)

prävalieren – prevladati, prevalirati

präsidieren – predsedovati

Prävaricant m prestopnik

Präsidium n predsedstvo, prezidij

(→ Landespräsidium) ◊

prävenieren – prehiteti, preprečiti,

Präsidium (Gubernium) –

opozoriti

predsedstvo (gubernij) (H 34)

Prävenire – das Prävenire spielen –

präskribieren – predpisati

prehiteti, preprečiti, opozoriti

Präskription f predpis

Prävention f preprečevanje, opozorilo,

prevencija

Prästation f plačilo, dajatev

Präventivkrieg m preventivna vojna

prästieren – plačati, poravnati, storiti

Praxis f 1. izvrševanje, praksa

präsumieren – domnevati,

2. vaja, navada, izkušnja, praksa

predpostavljati, presumirati

3. izvrševanje poklica

Präsumption (→ Präsumtion)

(npr. zdravniška praksa)

(*izvrševati praktiko) 4. ordinacija

Präsumtion f domneva, predpostavka,

presumcija

Präzedenz f prednost, precedenca

präsumtiv – domneven, dozdeven,

Präzedenzfall m precedenčni primer

presumtiven

(primer, ki lahko služi kot vzorčni

primer za nadaljnje tovrstne

präsupponieren – predpostavljati

primere)

Präsupposition f predpostavka

Präzeptor m 1. domači učitelj,

P

Prätendent m pretendent (kdor si lasti

vzgojitelj, preceptor 2. varuh,

kako čast, pravico, premoženje ali

preceptor

stremi za tem)

Präzipitat n padavina

prätendieren – zahtevati, terjati

Präzision f natančnost, preciznost

(lastiti si čast, pravico, premoženje

ali stremeti za tem), pretendirati

predigen – pridigati (*propovedovati)

Prätension f zahteva, terjatev, pretenzija Prediger m pridigar, pastor (→ Fastenprediger)

prätentiös pretirano zahteven, težko

izvedljiv, preveč ambiciozen,

Predigt f pridiga (*prodiga, propoved)

pretenciozen

(→ Fastenpredigt, Gardinenpredigt,

Leichenpredigt, Marterpredigt,

präterieren – preskočiti (koga),

Strafpredigt) ◊

prezreti (koga)

eine Predigt halten – pridigati

Präterition f preskok, pretericija

Preis m 1. cena, vrednost

Prätext m pretveza, izgovor, pretekst

(→ Detailpreis, Einlösungspreis,

Fahrpreis, Frachtpreis,

771

Gestehungspreis, Höchstpreis, Preisprüfungsstelle f urad za

Verschleißpreis, Vertragspreis,

presojanje cen (*presojevalnici

Vorzugspreis, Wucherpreis) 2. plačilo,

cen sta se nahajali v Ljubljani in

nagrada (→ Geldpreis, Juxpreis) ◊

Novem mestu)

äußerster Preis – skrajna cena

billiger Preis – primerna cena

Preissatzung f določena cena

unter Preis – pod ceno

(*cena po gosposki določevana)

5 Prozent vom Preis ablassen –

Preisschießen n (vojaško) nagradno

znižati ceno za 5 procentov

streljanje

die Preise aufschlagen – zvišati

Preissteigerung f zvišanje cen,

cene

podražitev

einen Preis aussetzen – razpisati

nagrado

Preistreiberei f navijanje cen

einen Preis stiften – ustanoviti

Preisverzeichnis (→ Preiscourant)

nagrado

preiswert – 1. hvalevreden 2. cenovno

nach billig bemessenem Preis

ugoden, cenen

verkaufen – prodati po nizki ceni

preiswürdig (→ preiswert)

Preisangabe f navedba cene

prekär – 1. začasen, prekeren

Preisausschreibung f nagradni razpis,

2. tvegan, kočljiv, negotov, prekeren

nagradni natečaj

prellen – 1. zaleteti se v (kaj)

Preiscourant m cenik (*cenovnik)

2. ogoljufati, opehariti

preisen (pries, hat gepriesen) – hvaliti

Preller m 1. goljuf, slepar

Preiserstellung f napoved cen

(→ Zechpreller) 2. udarec 3. odskok,

Preisfrage f nagradno vprašanje

odboj

(*vprašanje z nagrado)

Prellerei f goljufija, sleparstvo

P

Preisgabe f 1. opustitev 2. prepustitev, Prellerin f goljufivka, sleparka izročitev 3. izdaja ◊

Premier m ministrski predsednik,

Preisgabe eines Geheimnisses –

predsednik vlade, premier

izdaja skrivnosti

Preisgabe der Ware – prepustitev

Premierminister (→ Premier)

blaga

Presbyterium n 1. prostor okoli

preisgeben – 1. opustiti, odpovedati

glavnega oltarja, namenjen

se (čemu) 2. prepustiti (→ Gnade,

duhovščini, prezbiterij 2. cerkveni

Ungnade) 3. izdati (→ Geheimnis,

svèt (pri protestantski cerkvi),

Notstand)

prezbiterij 3. duhovniški kolegij

(pri katoliški cerkvi), prezbiterij

Preisgebung (→ Preisgabe)

Presence f prisotnost, navzočnost,

preisgekrönt – nagrajen

prezenca

Preisgericht n žirija

pressant – nujen

Preislage f cenovni razred, cena

Presse f 1. stiskalnica (*preša)

Preisliste (→ Preiscourant)

(→ Obstpresse, Weinpresse) 2. tisk,

772

časopisje 3. stiska, gneča ◊

Preußentum n prusovstvo

Mißbrauch der Presse – zloraba

tiska (*kriva raba tiska)

Preußin f Prusinja

Pressefreiheit f svoboda tiska

Priester m duhovnik (*mašnik)

(→ Defizientpriester, Gesellpriester,

Pressegericht n sodišče za tisk

Jubelpriester, Laienpriester,

Pressehaus n prostor za stiskanje

Meßpriester, Neupriester,

grozdja oz. sadja, stiskalnica,

Oberpriester, Weltpriester) ◊

tlačilnica (*prešavnica)

Unterschrift des trauenden

Priesters – *podpis mašnika

pressen – 1. stiskati, tlačiti (*prešati)

poročevalca (v poročni knjigi)

2. priganjati 3. loviti vojake

Unterschrift des die Leiche

Presser m stiskalec, tlačilec

einsegnenden Priesters – *podpis

(*prešavec)

duhovna pokopovalca (v *mrtvaški

Pressesachen pl tiskovne zadeve (H 58) knjigi)

Unterschrift des taufenden

Preßgericht (→ Pressegericht)

Priesters – *podpis krstnika

preßhaft (→ bresthaft)

(v rojstni in krstni knjigi)

Preßhaftigkeit (→ Bresthaftigkeit)

ausgeweihter Priester – posvečeni

duhovnik

Preßhaus (→ Pressehaus)

zum Priester weihen – posvetiti v

pressieren – 1. muditi se 2. priganjati, duhovnika

gnati, siliti

Priesteramt n 1. duhovniška služba,

Pression f sila, pritisk, presija

duhovniški poklic 2. bogoslužje

Pressionsinstrument n sredstvo

Priesterdienst (→ Priesteramt)

pritiska

Priesterhaus (→ Priesterseminar)

Pressionsmanöver n izvajanje

Priesterin f duhovnica, svečenica

P

pritiska

priesterlich – duhovniški (→ Seminar,

Preß-Ordnung f postava za tisk

Weihe)

(izdana s cesarskim patentom 27.

maja 1852, s katero se razveljavi

Priesterseminar n semenišče

postava zoper krivo rabo tiska z

(*duhovsko semenišče, duhovšnica),

dne 13. marca 1849)

alumnat, lemenat

Prestige n 1. ugled, veljava, prestiž

Priesterspital (→ „Leoninum“)

2. premoč, prestiž

Priesterweihe f mašniško posvečenje

presto – hitro

(→ Sakrament/die heilige

Priesterweihe)

Pretiosa (→ Pretiosen)

Prim f prva jutranja molitev

Pretiosen pl dragocenosti (*dragotine) Prima f 1. prvi razred gimnazije v Pretium n cena

Avstriji 2. eden od zadnjih razredov

Preuß(e) m Prus

gimnazije v Nemčiji (→ Oberprima,

Preußen n Prusija

Unterprima)

773

Primaner m 1. prvošolec (v Avstriji) trgovski šef, poslovni gospodar,

2. osmošolec (v Nemčiji)

principal 3. vodja potujoče

Primar (→ Primararzt)

igralske skupine, principal

4. orgelski register

primär – osnoven, izviren, prvoten,

prvobiten, primaren

Prinzipat n oblast, ki jo je v starem

Rimu izvajal princeps senatus,

Primararzt m primarij (*primarni

principat

zdravnik)

Prinzregent m princ regent

Primarius (→ Primararzt)

Prior m predstojnik samostana, prior

Primärquellen pl primarni viri

Priorin f predstojnica samostana,

Primat n/m prvenstvo, primat

prednica

prima vista – a prima vista – na prvi

Priorität f prednost (*predstvo),

pogled

prioriteta

Primiß f dota, bala (*bališče)

Prioritätsaktie f prednostna delnica

primitiv – 1. prvoten, prvobiten,

Prioritätsobligation f prednostna

začeten, primitiven 2. preprost,

obligacija (*predstvena obligacija)

primitiven 3. nekulturen,

neciviliziran, primitiven

Prise f 1. pomorski plen 2. ščepec

(soli ali tobaka)

Primiz f nova maša

Prison f zapor

Primiziant m novomašnik,

primiciant

Pritsche f prična (preprosto ležišče)

(*ležnica)

primizieren – brati novo mašo

priv. = privilegiert (→ privilegiert)

Primogenitur f predpravica

prvorojenih otrok in njihove linije Privatankläger m privatni tožnik

P

do dedovanja, primogenitura

Privatbeamte(r) m zasebni uradnik,

primordial – 1. prvobiten, začeten,

privatni uradnik

primordialen 2. bistven, temeljen, Private f zasebnica (zasebnica je primordialen

živela od svojega premoženja oz.

Prinz m princ (→ Erbprinz,

donosov iz le-tega) (*osebnica,

Kronprinz)

osebujnica), privatnica

Prinzenhofmeister m prinčev

Privateigentum n zasebna lastnina,

vzgojitelj, ajo

privatna lastnina

Prinzessin f princesa

Private(r) m zasebnik (zasebnik je

(→ Erbprinzessin, Kronprinzessin)

živel od svojega premoženja oz.

donosov iz le-tega) (*osebnik,

Prinzip n načelo, princip

osebujnik), privatnik

Prinzipal m 1. rokodelski mojster,

Privatfleiß m samostojni študij

učni mojster, gospodar, pri

katerem nekdo dela ali se uči

Privatforderung f privatna terjatev

(*učni gospodar) 2. predstojnik,

774

Privatgottesdienst m domače

Privatunterhaltung f zasebna zabava,

bogoslužje (*tiha božja služba, tiho

privatna zabava

bogoslužje, domača služba božja),

privatno bogoslužje

Privatunterricht m zasebni pouk,

domači pouk

Privatier (→ Private/r)

Privatweg m zasebna pot, privatna

privatim – 1. zasebno, privatno

pot ◊

2. tajno, potihoma

auf Privatwege – po privatni poti

Privatist m privatni učenec (učenec,

Privet n stranišče

ki se je pripravljal na izpite oz.

zaključek šolanja in ni obiskoval

Privilegienbrief m svoboščinsko

pouka), privatist

pismo

privativ(e) – izključen (→ Recht)

privilegiert – privilegiran (61. člen

Obrtnega reda / Gewerbe-Ordnung,

Privatkasse – Allerhöchste/

izdanega s cesarskim patentom

kaiserliche Privatkasse f

20. decembra 1859, se je glasil:

vladarjeva osebna blagajna

»Takim obertnijam, ki so nad

(*osebujna vladarjeva dnarnica)

drugimi imenitne za razsnovo

(→ Privatschatulle)

narodne obertnosti in za povzdigo

Privatkundschaft f privatne stranke

kupčije, more se podeliti posebna

pravica, da imajo cesarskega orla

Privatlehrer m zasebni učitelj,

na izveski ali tabli in pa pečat

domači učitelj

in zaznambo »c. k. privilegirana

Privatlogenbesitzer m imetnik

(fabrika, prodajavnica itd.)« v

privatne lože (→ Theater/

firmi. (Gewerbsunternehmungen,

Ständisches Theater)

die von hervorragender Bedeutung

Privatmann (→ Private/r)

für die Entwicklung der National-

Industrie und die Belebung des

Privatperson (→ Private/r)

P

Handels sind, können mit dem

Privatpflege f osebna oskrba,

Vorrechte betheilt werden, den

privatna oskrba

kaiserlichen Adler im Schilde und

Privatrecht n 1. zasebno pravo,

Siegel und die Bezeichnung »k. k.

privatno pravo 2. zasebna pravica

privilegierte (Fabrik, Großhandel

(*osebujna pravica)

ec.)« in der Firma zu führen.)«)

privatrechtlich – zasebnopraven

Privileg(ium) n posebna pravica,

prednost, izjemnost, privilegij

Privatschatulle – Allerhöchste/

(*privilegija, pooblastnjenje)

kaiserliche Privatschatulle f

(→ Concessions-Privilegium,

vladarjeva osebna blagajna

Marktprivileg, Stadtrechtsprivileg) ◊

(*vladarjeva privatna šatulja)

ausschließendes Privilegium –

Privatschuldschein m osebno dolžno

izključni privilegij (*izklenivna

pismo (*osobinsko dolžno pismo)

privilegija, izločna privilegija)

Privatschule f zasebna šola, privatna Privilegiums-Erlöschung f prenehanje šola

privilegija (*vgasnjenje privilegie)

775

Privilegiums-Verlängerung f

probhältig (→ probehaltig)

podaljšanje privilegija (*podaljšanje

privilegie)

Probhältigkeit (→ Probehaltigkeit)

Privilegiums-Verleihung f podelitev

Probieramt n cenilni urad

privilegija (*podeljenje privilegie)

probieren – 1. preizkusiti, oceniti

pro – 1. na, po 2. za ◊

2. dokazati, izpričati 3. zvedeti,

100 Mark pro Person – 100 mark

poizvedeti

na osebo/po osebi

Probierer m cenilec (*skušavec,

Ausweis pro 1858 – izkaz za leto

poskušavec, poskusnik)

1858

Probierjahr n preizkusno leto

pro oder kontra – za ali proti

(v samostanu), noviciat

probabel – verjeten

Probität f poštenost

Probabilität f verjetnost

Problem n naloga, vprašanje, sporna

probat – preizkušen, potrjen, dokazan

zadeva, problem

Probe f 1. poskus, poskušnja

Proclam(a) n razglas, oklic

2. preizkus (→ Adelsprobe,

Prodigalität f zapravljivost, razsipništvo

Ahnenprobe, Bewährungsprobe,

Geschlechtsprobe, Zerreißprobe),

Prodigalitätserklärung f (sodna)

preizkušnja, vaja 3. vzorec, obrazec

proglasitev za zapravljivca

4. probacija (pri bodočih redovnikih

(razsipneža) (→ Curatel)

oz. redovnicah) ◊

Prodigus m zapravljivec, razsipnež

eine Probe aushalten/bestehen –

(→ Curatel)

prestati preizkušnjo

Produkt n 1. izdelek, proizvod,

eine Probe aufs Exempel machen –

produkt 2. pridelek, plod

preveriti, ali kaka trditev drži

3. zmnožek ◊

P

auf die Probe stellen – preizkusiti,

landwirtschaftliche Produkte –

oceniti

kmetijski pridelki (*deželni

Probedienstzeit f preizkusna doba

pridelki)

Probefahrt f preizkusna vožnja (npr.

Produktion f 1. proizvodnja,

pred odprtjem nove železniške

produkcija 2. pridelovanje,

proge)

produkcija 3. nastop, predstava,

probehaltig – potrjen, preizkušen

produkcija (→ Musikproduktion) ◊

öffentliche Produktion – javni

Probehaltigkeit f potrditev,

nastop (→ Musikproduktion)

preizkušnja

ökonomische Produktion –

Probelektion f preizkusni nastop

kmetijska proizvodnja

(kandidata za profesorski poklic)

Produktionsbewilligung f dovoljenje

(→ Lehramtsprüfung)

za izvedbo predstave

Probewahlen pl poskusne volitve

(→ Musikproduktionsbewilligung)

Probezeit f preizkusna doba

Produktivität f učinkovitost

(*čas poskušnje, čas skušnje)

proizvodnje, produktivnost

776

Produktivkräfte pl proizvajalne sile Profeßschwester f redovnica

Produzent m 1. proizvajalec,

z izpovedanimi redovnimi

izdelovalec (*zdelovalec,

zaobljubami, redovnica profesa

proizvodnik), producent

Profit m dobiček, profit

2. pridelovalec 3. pokazatelj,

prinesitelj (dokumenta)

profitieren – pridobiti, profitirati

produzieren – 1. proizvajati,

Profos m vojaški ječar (*profoz)

izdelovati 2. pridelovati

profund – 1. globok 2. temeljit

3. pokazati, predložiti

3. globokomiseln

(→ Urkunde) 4. navesti (→ Zeuge) Profundität f 1. globina 2. temeljitost produzieren, sich – nastopiti,

3. globokomiselnost

nastopati (pred občinstvom)

Prognose f napoved, prognoza

profan – 1. posveten, laičen, necerkven prognosieren – napovedati, prognozirati 2. navaden 3. prostaški

Programm n načrt, spored, program ◊

Profanation f skrunitev, onečaščenje,

reichhaltiges Programm – bogat

profanacija

program

Profangeschichte f posvetna zgodovina Progreß m napredek, progres profanieren – oskruniti, onečastiti,

Progression f 1. napredovanje,

profanirati

progresija 2. zaporedje (v

Profeß f redovne zaobljube

matematiki), progresija

Profeß m redovnik z izpovedanimi

Progressisten pl napredne stranke,

redovnimi zaobljubami, profes

progresistične stranke

Professe (→ Profeß)

prohibieren – prepovedati

Professe f redovnica z izpovedanimi

Prohibition f prepoved, prohibicija

P

redovnimi zaobljubami, profesa

Projekt n načrt, namera, projekt

Profession f 1. poklic, profesija

(→ Detailprojekt)

2. rokodelstvo, profesija ◊

projektieren – načrtovati, snovati,

seine Profession treiben – opravljati

nameravati, projektirati

svojo obrt

Projektil n izstrelek, projektil

Professionalismus m poklicna

dejavnost, profesionalizem

Proklamation f 1. razglas, objava,

proklamacija 2. slovesna razglasitev,

Professionalität f strokovnost,

slovesna objava, proklamacija

profesionalnost

proklamieren – 1. razglasiti, objaviti,

Professionist m 1. rokodelec,

proklamirati 2. slovesno razglasiti,

profesionist 2. strokovnjak

slovesno objaviti, proklamirati

Professor m profesor

Prokura f neomejeno pooblastilo v

(→ Realschulprofessor) ◊

trgovskih poslih, prokura

evangelische Professoren –

evangeličanski profesorji (H 23)

Prokurator m pooblaščenec,

skrbnik, zastopnik, prokurator

777

(→ Hofkammerprokurator,

Promissarius m promisar (kdor dobi

Kammerprokurator,

pisno obljubo) (*obetojemnik)

Staatsprokurator)

Promittent m promitent (kdor poda

Prokuratur f prokuratura

pisno obljubo) (*obetnik)

(→ Hofkammerprokuratur,

Kammerprokuratur, Staatsprokuratur) promittieren – obljubiti prokurieren – zastopati, upravljati

Promotion f 1. povišanje (v položaju),

promocija 2. slovesna podelitev

Prolet m proletarec (slabšalno)

doktorskega naziva, promocija

Proletariat n proletariat

Promotionsprotokoll n zapisnik o

Proletarier m proletarec

promociji

prolix – obširen, dolgovezen

promovieren – 1. podeliti doktorski

naziv, promovirati 2. pridobiti

Prologomena f predgovor, uvod

doktorski naziv, promovirati

Prolongation f podaljšanje, odložitev,

3. podpirati, promovirati

preložitev, prolongacija

prompt – takojšen, hiter, uren,

prolongieren – podaljšati, odložiti,

prompten (→ Ausführung,

preložiti, prolongirati

Bedienung)

Promemoria f 1. spis ali vloga na višje Promulgatio f razglasitvena formula oblastvo, promemorija (*spisan

(v listini), promulgacija

samerk) 2. krajša obrazložitev

Promulgation f razglas, objava,

vlade glede meddržavnih zadev,

proglas, promulgacija

spomenica, promemorija 3. krajši

zapis, nota

promulgieren – razglasiti, objaviti,

proglasiti, promulgirati

Promenade f 1. sprehajališče,

P

promenada 2. sprehod, promenada

Promulgierung (→ Promulgation)

Promenade-Concert n promenadni

pronuncieren – 1. jasno izreči, jasno

koncert

izraziti 2. močno poudariti

promenieren – sprehajati se

Pronunciamiento n 1. politični

razglas, manifest 2. državni udar,

Promenierende(r) m sprehajalec

vojaški puč

Promesse f 1. pismena obljuba,

Propaganda f propaganda

promesa 2. zadolžnica, promesa

(→ Hetzpropaganda)

3. obet

Propagandakampagne f propagandna

prominent – pomemben, ugleden,

kampanja

imeniten, viden, prominenten

Propagandist m propagandist

Prominente(r) m pomembnež,

uglednež, imenitnež, odličnik,

propagieren – širiti, razširjati,

prominent

propagirati

Prominenz f pomembne osebe,

Propagierung f širjenje, propagiranje ◊

ugledne osebe, imenitneži,

Propagierung der Krankheit –

odličniki, prominenca

širjenje bolezni

778

Prophet m prerok, profet

prosequieren – sodno preganjati

Prophetin f prerokinja, profetinja

Prosit! – Na zdravje! (napitnica)

prophezeien – prerokovati

proskribieren – javno obsoditi,

Prophezeiung f prerokovanje

preganjati, proskribirati

Proponent m predlagatelj

Proskribierte(r) m javni obsojenec,

(*nasvetovalec), proponent

preganjanec, proskribiranec

proponieren – predlagati

Proskription f javna obsodba,

(*nasvetovati), proponirati

preganjanje, proskripcija

Proportion f sorazmerje, proporc

Prosodie f meroslovje, prozodija

Proportionalität f sorazmernost,

Prospekt m 1. opis izdelka ali

proporcionalnost

dejavnosti v propagandne

namene, prospekt 2.

proportioniert – sorazmeren, skladen,

perspektivično močno skrčen

primeren, proporcioniran (→ Nase)

posnetek mesta, panorama,

Proporz m 1. razmerje, skladnost,

prospekt 3. poslikano odrsko

obseg, proporc 2. delitev mandatov

ozadje (prospekti so krasili tudi

po razmerju glasov (pri volitvah po

stene negledaliških dvoran, npr.

proporcionalnem volilnem sistemu)

Narodnega doma ob maškaradah)

Proporzwahl f volitve po

4. pregled, cenik, seznam

proporcionalnem sistemu

prosperieren – uspevati, razvijati se,

Propos n predlog

napredovati, prosperirati

Proposition f 1. predlog, propozicija

Prosperität f blaginja, prosperiteta

2. zahteve deželnega kneza do

Prost (→ Prosit)

deželnih stanov, propozicija

prostituieren, sich – 1. opravljati

P

Propositum n izjava, govor

spolne odnose proti plačilu,

Propretät f čistost

prostituirati se 2. razgaliti se,

ponižati se, odpovedati se svojim

Propretäten pl pribor za čiščenje

načelom, prostituirati se

(pri vojakih)

Prostituierte f vlačuga, prostitutka

Proprietär m lastnik

Prostitution f 1. vlačugarstvo

Proprietät f lastnina

(*sramotna obrt), prostitucija

Proprietätsrecht n lastninska pravica

(→ Winkelprostitution)

Propst m prošt (→ Dompropst)

2. ponižanje, razgaljenje,

osramočenje, prostitucija ◊

Propstei f proštija

geheime Prostitution – skrivna

Prorogation f podaljšanje, preložitev,

prostitucija

odgoditev, prorogacija

kasernierte Prostitution –

prorogieren – podaljšati, preložiti,

kasarnirana prostitucija

odgoditi, prorogirati

(→ Toleranzhaus)

sich der Prostitution ergeben

Prosekution f sodni pregon,

– ukvarjati se s prostitucijo,

prosekucija

prostituirati se

779

Protegé m varovanec, protežiranec

protokol (→ Befundprotokoll,

protegieren – varovati, ščititi,

Einreichungsprotokoll,

protežirati

Exhibitenprotokoll, Gewerbeprotokoll,

Notariatsprotokoll, Promotionsprotokoll,

Protektion f zaščita, varstvo, pomoč,

Rigorosenprotokoll) 3. uvodni del

dajanje prednosti, protekcija

listine, protokol ◊

Protektor m zaščitnik, zavetnik,

Authentizierung des Protokolls –

pokrovitelj, protektor

overovitev zapisnika

Protektorat n 1. pokroviteljstvo ene

Genehmigung des Protokolls –

ali več držav nad drugo državo,

potrditev zapisnika

protektorat 2. področje, nad

Verlesung des Protokolls – (glasno)

katerim ena ali več držav izvajajo

branje zapisnika

pokroviteljstvo, protektorat

das Protokoll aufnehmen – sestaviti

3. pokroviteljstvo, patronat ◊

zapisnik

unter dem Protektorat der

ein Protokoll führen – pisati zapisnik

allerdurchlauchtigsten

das Protokoll genehmigen – potrditi

großmächtigsten Kaiserin Elisabeth

zapisnik

– pod pokroviteljstvom presvetle

zu Protokoll bringen/erklären/geben

vsemogočne cesarice Elizabete

– izjaviti na zapisnik

Protest m 1. ugovor, protest 2. uradna Protokollbuch n zapisniška knjiga listina o nepravočasno plačani

(*knjiga zapisnikov)

menici, protest ◊

Protokollführer m zapisnikar,

unter Protest – protestno

protokolist

gegen jmdn./etwas Protest

protokollieren – vnesti v (uradni)

anmelden/einlegen/erheben –

zapisnik, (uradno) zapisati,

protestirati proti (komu/čemu)

protokolirati ◊

P

Protest herausfordern – izzvati

die Firma handelsgerichtlich

protest

protokollieren – vpisati firmo pri

Protestant m protestant

trgovskem sodišču

Protestantenpatent n protestantski

Protokollierung f 1. (uradni) vpis

patent (H 63)

(npr. firme pri trgovskem sodišču),

Protestantin f protestantka

protokoliranje 2. pisanje (uradnega)

zapisnika, protokoliranje

Protestation f ugovarjanje, protestiranje Protokollist (→ Protokollführer) protestieren – 1. ugovarjati,

protestirati 2. protestirati menico

Protokollsverificator m pregledovalec

(pridobiti uradno potrdilo o

zapisnika, overovatelj zapisnika,

neplačani menici) (→ Wechsel)

verifikator

Protestkundgebung f protestno

Protomedicus m protomedik

zborovanje, protestna manifestacija

(do konca 19. stoletja najvišji

uradni naziv za zdravnika v javni

Protokoll n 1. diplomatski ceremonial,

zdravstveni službi)

protokol 2. uradni zapisnik,

780

Protonotar m najvišji pisarniški

Provinzial-Zwangsarbeitshaus zu

uradnik, protonotar

Laibach n Deželna pokorivna

Protze f enoosni voz za vleko topa,

delavnica v Ljubljani (po

proca

živahnem prizadevanju za

ustanovitev samostojne prisilne

Protzkasten m predvozna shramba

delavnice je cesar Ferdinand z

(→ Protze)

odlokom z dne 30. novembra

Provenienz f izvor, provenienca

1844 dovolil vzpostavitev prisilne

Proviant m hrana, živež, zaloga živil

delavnice za Kranjsko v Ljubljani,

(zlasti za vojaške namene), proviant

ki je bila zgrajena leta 1847;

◊

delovati je začela 25. oktobra

das Proviant angreifen – načeti

istega leta)

zalogo živil

provinziell – 1. pokrajinski,

Proviant fassen – prevzeti živež,

podeželski, provincialen 2. zaostal,

prejeti živež (v vojski)

konzervativen, provincialen

Provianthaus n preskrbovalno

Provinzler (→ Provinzialist)

skladišče (*živežnica, založnica)

Provision f 1. nagrada (za sklenjeni

Proviantmagazin n skladišče hrane

posel) (*mešetnina), provizija

Proviantmeister m mojster za oskrbo

2. preskrbnina (*opravnina),

s hrano, proviantmojster

provizija (→ Waisenprovision,

Witwenprovision) 3. zaloga

Providenz f 1. previdnost, skrbnost,

(→ Kriegs- und Mundprovision) ◊

providenca 2. božja previdnost

Fixum und Provision – stalna

Provincial-Croatien n provincialna

plača in provizija (npr. pri

Hrvaška

akviziterjih)

Provinz f 1. dežela, pokrajina,

Provisionierung f dodelitev

provinca 2. podeželje, provinca

preskrbnine, provizioniranje

P

3. redovna pokrajina

Provisionsgebühr f preskrbnina

(→ Ordensprovinz) 4. cerkvena

(*opravnina)

provinca (→ Kirchenprovinz) ◊

Illyrische Provinzen – Ilirske

Provisionskasse f preskrbninska

province (H 36)

blagajna (→ Bruderlade)

Provinzial m redovni predstojnik,

Provisionsstand preskrbninsko stanje,

provincial

provizioniranje ◊

jmdn. in den Provisionsstand

Provinziales (→ Landleute)

versetzen – dodeliti (komu)

Provinzialfond m deželni sklad

preskrbnino, provizioniranje

(*deželni zaklad)

(→ Provisionierung)

Provinzialhauptstadt f deželno

Provisor m upravitelj, oskrbnik,

glavno mesto

provizor

Provinzialist m 1. podeželan,

provisorisch – začasen (→ angestellt,

provincialec 2. starokopitnež

Anstellung, Dienst, Lehrer),

nadomesten, provizoričen

781

Provisorium n 1. začasna odredba

Prozeßgericht n pravdno sodišče

2. začasni ukrep, provizorij

(→ Budgetprovisorium) 3. začasno

prozessieren – pravdati se

poslopje, provizorij

Prozession f procesija

Provokateur m izzivač, provokator

(→ Auferstehungsprozession,

(→ Agent provocateur)

Bittprozession, Votivprozession)

Provokation f 1. izzivanje, provokacija Prozeßrecht n procesno pravo 2. pritožba (na višje sodišče)

Prozeßweg – im Prozeßwege – po

3. zahteva (→ Servitut)

sodni poti, s pravdo (*pravdoma)

provozieren – 1. izzivati, provocirati

prüde – pretirano sramežljiv,

2. povzročiti, provocirati

preobčutljiv, afektiran

3. zahtevati

Prüderie f pretirana sramežljivost,

prozedieren – postopati

preobčutljivost, afektiranost,

Prozedur f postopek, obravnavanje,

priderija

procedura

prüfen – 1. (uradno) izprašati,

Prozent n delež, procent

preizkusiti 2. preučiti, pregledati

(*pretresovati) 3. prizadeti ◊

Prozentual-Anteil m procentualni

Er ist vom Schicksal schwer

delež

geprüft. – Usoda ga je težko

Prozeß m postopek, pravda, razprava,

prizadela.

proces (→ Anwaltsprozeß,

Prüfer m izpraševalec, ocenjevalec,

Aufforderungsprozeß,

preizkuševalec, preglednik

Inquisitionsprozeß, Schauprozeß,

(→ Münzprüfer, Rechnungsprüfer)

Strafprozeß) ◊

Anstrengung eines Prozesses –

Prüfling m izpraševanec, kandidat na

P

začetek procesa

izpitu

Instruktion eines Prozesses –

Prüfung f 1. izpit, izpraševanje,

priprava pravdne zadeve (*uredba

preizkušanje (*preskušnja,

pravde, nastava pravde)

skušnja) (→ Aufnahmeprüfung,

peinlicher Prozeß – kazenski

Befähigungsprüfung,

proces (*zaglavna pravda)

Intelligenzprüfung,

einen Prozeß anstrengen – začeti

Lehramtsprüfung,

pravdo

Lehrerbefähigungs-Prüfung,

den Prozeß behaupten – dobiti

Maturitätsprüfung, Reifeprüfung,

pravdo

Rigorosenprüfung, Staatsprüfung,

einen Prozeß instruieren –

Wiederholungsprüfung)

pripraviti pravdno zadevo (*pravdo

2. presoja, pregled (*pregledovanje,

urediti, pravdo pripraviti)

pretresovanje, pretres)

mit jmdm./mit etwas kurzen

(→ Nachprüfung, Rechnungsprüfung,

Prozeß machen – z nekom/nečim

Überprüfung) 3. preizkušnja ◊

hitro opraviti

Abnahme von Prüfungen –

Prozeßfähigkeit f pravdna

spraševanje

sposobnost, procesna sposobnost

öffentliche Prüfung – javni izpit



782

schwere Prüfung – težka

zur Publikation gedeihen –

preizkušnja

objaviti

strenge Prüfung – strog ustni izpit

(*stroga preizkušnja), rigoroz

Publikum n 1. občinstvo (poslušalci,

(→ Rigorosum)

gledalci), publika 2. javnost, ljudje,

eine Prüfung abnehmen –

ljudstvo 3. stranke (*občinstvo),

izprašati (koga)

obiskovalci, gostje, potniki

die Prüfung bestehen/machen –

(*potujoče občinstvo) ◊

narediti izpit

distinguiertes Publikum – izbrano

občinstvo, imenitno občinstvo,

Prüfungstaxe f preizkusna taksa

distingvirana publika

(*preskusna taksa, preskusnina)

kaufendes Publikum – kupci

Prügel m palica, krepelec, gorjača

wohltätiges Publikum – dobrotniki,

dobrodelniki

Prügel pl udarci

Das Theaterstück ist beim

Prügelei f pretep

Publikum gut angekommen. –

Prügelknabe m grešni kozel

Gledališko predstavo je občinstvo

dobro sprejelo.

prügeln – tepsti (→ Tod)

publizieren – razglasiti, oznaniti,

Prügelstrafe f telesna kazen

naznaniti, objaviti, publicirati

Prunk m razkošje, sijaj, blišč

Puckel (→ Buckel)

Prunkball m *sijajni ples (npr. elitni

Puddelofen m plavž, ki deluje po

ples ob otvoritvi »Narodnega

postopku pudlanja (prečiščevanja),

doma« v Ljubljani 11. oktobra

pudlovka

1896)

Pudel f prodajna miza (*trgovski

Prunksaal m slavnostna dvorana

prodajalnik, pudelj)

Psychologie f psihologija (*dušeslovje,

(→ Geschäftspudel)

P

dušeznanstvo)

Pudelball m »pudelbal« (ples, ki so

p. t. = pleno titulo – s polnim

ga v ljubljanski gledališki dvorani

naslovom (p. n.)

ob koncu 18. stoletja prirejali

pto. = puncto (in puncto) – v zadevi

ob nedeljah v predpustu za

preprostejše meščanstvo)

Pubertät f 1. spolno dozorevanje,

puberteta 2. doraslost

Puerperalfieber n poporodna mrzlica,

(→ Mannbarkeit)

poporodna sepsa

(sepsis puerperalis)

publico – in publico – javno

Puff1 m sunek, udarec

publik – javen ◊

publik machen – objaviti,

Puff2 m bordel

razglasiti

puffen1 – suniti

publik werden – razvedeti se

puffen2 – spolno občevati

Publikation f 1. razglas, razglasitev

Puffer m odbijač

(→ Urteilspublikation) 2. objava,

publikacija ◊

Pufferstaat m tamponska država

783

(majhna država med dvema

Punktation f 1. osnutek pogodbe,

velikima državama)

punktacija 2. dogovor, punktacija

Pufferzone f tamponska cona

punktual – 1. točen, natančen

(vmesno področje)

2. točno, natančno

Puffmutter f lastnica bordela

Punktualität f točnost, natančnost

Puissance f sila, velesila

punktuell (→ punktual)

Pult n stojalo (za pisanje ali branje),

Punze f punec (čistinski žig na

pult (→ Lesepult, Rednerpult,

žlahtnih kovinah)

Schreibpult)

punzieren – puncirati (*puncevati)

Pulver n 1. prašek, prah 2. smodnik

Punzierung f punciranje

Pulverfabrik f tovarna smodnika ◊

(*puncevanje)

Ärarische Pulverfabrik (Stein) –

Erarska tovarna smodnika v

Punzierungsamt n puncirni urad

Kamniku

(*puncevni urad)

Pulverfaß n sod smodnika

pupillarmäßig – pupilaren

(→ Sicherheit)

Pulverhaus (→ Pulverturm)

Pupill(e) m varovanec, sirota

Pulverturm m smodnišnica

Pupillengeld(er) n/pl denarno

Pump – auf Pump – na posodo

premoženje varovanca, sirotinski

Pumpbrunnen m vodnjak na črpanje

denar

(*vodnjak na pumpo)

Pupillen- oder Waisenhaus n

Pumpe f črpalka (*pumpa)

sirotišnica

Pumpstation f črpališče (prva

Pupillenvermögen n sirotinsko

ljubljanska mestna vodarna oz.

premoženje

P

črpališče je bilo odprto leta 1888 v Pupillin f varovanka, sirota Klečah) (→ Wasserwerk)

pur – 1. čist 2. zgolj, le

puncto – zadevajoč, glede

Purgation f 1. moralno očiščenje

pungert (→ Baumgarten)

2. odvajanje

pungrt (→ Baumgarten)

Purgativmittel n odvajalno sredstvo

Punition f kaznovanje

(→ Abführmittel)

Punkt m 1. pika, točka

Purgatorium n vice, purgatorij

(→ Glanzpunkt, Lichtpunkt,

purgieren – 1. moralno očistiti, oprati Mittelpunkt, Schwerpunkt,

krivde 2. odvajati, purgirati

Standpunkt, Stützpunkt, Zeitpunkt)

2. člen 3. zadeva 4. točka (stara

Purificatio (→ Maria)

avstrijska dolžinska mera: 1 točka = Purification f 1. očiščenje, purifikacija 182,917 µm) ◊

2. poračun, poravnava

toter Punkt – mrtva točka

purificieren – 1. očistiti, purificirati

wunder Punkt – boleča točka

2. poračunati, poravnati

784

Purismus m čistunstvo, purizem

Putzschere (→ Licht(putz)schere)

Purist m čistun, purist

Putzwaren pl lepotilna sredstva,

Puritaner m puritanec

lepotila (*lepotičje)

Purpur m škrlat, purpur

P. V. Bl. = Personal-Verordnungsblatt

(→ Personal-Verordnungsblatt)

Pursch (→ Bursche)

Pyramide f piramida

Pürsche (→ Bürsche)

Pyrrhussieg m Pirova zmaga (zmaga

pürschen (→ bürschen)

ob velikih žrtvah, navidezna

putativ – domneven, putativen

zmaga)

Putrefaktion f razkroj, gnitje,

trohnenje, putrefakcija

Putrescenz f ognojitev

putrescieren – ognojiti se

Putsch m prevrat, puč

(→ Militärputsch)

Putschist m prevratnik, pučist

Putz m 1. okras, okrasje, lišp, lepotila

(*lepotičje) (→ Kopfputz) 2. omet

putzen – 1. čistiti, snažiti 2. lepotičiti, lišpati, krasiti 3. otrebiti, očistiti

4. kregati, zmerjati, ošteti

5. ometati (→ Mauer) 6. natepsti

(premagati) (→ Feind)

Putzer m čistilec (→ Wagenputzer)

P

Putzerei – chemische Putzerei f

kemična čistilnica

Putzgang m hodnik za čiščenje,

snažilni mostovž

Putzhändler m prodajalec lepotilnih

sredstev, prodajalec lepotil,

prodajalec izdelkov za lepotičenje

(*prodajalec robe za lišp ali

modnega blaga, lepotninar)

Putzhut m modni klobuk

Putzmacherin f izdelovalka modnih

oblačil, modistka

Putzpulver n snažilni prašek

(*čedilni prašek)

785

Q

Q = Quintal (→ Quintal)

qualifiziert – 1. usposobljen,

Q. = Quentel/Quintel (→ Quent)

kvalificiran 2. predpisan,

kvalificiran (→ Mehrheit)

Qtl. = Quentel/Quintel (→ Quent)

Qualität f kakovost, kvaliteta

Quacksalber m mazač

qualitativ – kakovosten, kvalitativen

Quacksalberin f mazačka

quantifizieren – izraziti s števili,

Quad. Kl. = Quadratklafter

izračunati

(→ Quadratklafter)

Quantität f količina, kvantiteta

Quadrat n kvadrat (*štirijak)

quantitativ – količinski,

Quadratklafter m/n kvadratni seženj

kvantitativen

(1 kvadratni seženj = 3,597 m2)

(*štirijaški seženj)

Quantité – Quantité négligeable –

zanemarljivo število

Quadriga f četverovprega, kvadriga

Quantum n količina, število,

Quadrille f četvorka (francoski

kvantum (→ Bestandquantum)

družabni ples), kvadrilja

Quarantaine (→ Quarantäne)

Quadrupelallianz f četverni pakt

Quarantäne f 1. zapora, osamitev

Quai n zidano obrežje

oseb (iz zdravstvenih vzrokov)

(*obrežno zidje, kej)

(*zdravstvena zapertija/zaderžba/

Quai d'Orsay – 1. Quai d' Orsay –

osamotba, osebljenje), karantena

cesta ob Seni v Parizu, sedež

2. čas trajanja osamitve, karantena

francoskega zunanjega ministrstva

3. kraj osamitve, karantena

2. Quai d' Orsay – sinonim za

Quarré n 1. četverokotnik, kvadrat,

francosko zunanjo politiko

karé 2. četverokotna razporeditev

Qual f muka, trpljenje, bridkost

vojske, karé

Quäler m mučitelj

Quart n četrt, četrtina

Qualifikation f 1. sposobnost,

Quarta f 1. 4. razred gimnazije

Q

usposobljenost, kvalifikacija

(v Avstriji) 2. 3. razred gimnazije

2. ocena, uvrstitev, kvalifikacija

(v Nemčiji)

3. lastnost (osebni podatki npr. o

Quartal n četrtletje, kvartal

deželnem brambovcu)

(→ Solar-Quartal)

Qualifikationsliste f častniška

quartalig – četrtleten

personalna mapa (letne ocene

posameznega častnika s podatki

quartaliter – četrtletno, vsake tri

o njegovih sposobnostih,

mesece, vsako četrtletje

napredovanjih, znanjih itd.)

Quartes (→ Quart)

Qualifikationstabelle

Quartier n 1. prebivališče, bivališče,

f kvalifikacijska tabela

prenočišče, stanovanje (*stanišče,

(razpredelnica s podatki o

stanovališče), kvartir

sposobnostih uradnika, njegovih

(→ Absteig(e)quartier, Hauptquartier,

znanjih in drugih lastnostih)

Kriegspressequartier, Nachtquartier,

789

Naturalquartier, Standquartier) quästionieren – 1. izprašati, zaslišati

2. mestna četrt, kvart ◊

2. zadevati, tikati se

das Quartier beziehen/nehmen –

nastaniti se

quästioniert – 1. izprašan, zaslišan

Truppen in Quartier legen –

2. zadeven, dotičen

nastaniti čete

Quästionsschreiben n pismeno

jmdn. in das Quartier nehmen –

vprašanje

nastaniti (koga)

Quästor m kvestor

Quartierbillet n nastanitveni list

Quatember m kvatrni dnevi, kvatre

(*list za stanovališče)

(dnevi na začetku vsakega od

quartieren – stanovati

letnih časov) (→ Quatemberfasten,

Quartiergeber m stanodajalec

Quatembergeld, quottemberrecht)

(*stanodajnik, stanodavec,

Quatemberfasten n cerkveni post na

kvartirodavec, kvartirodajnik)

začetku vsakega od štirih letnih

Quartiergeld n stanarina (*stanovina,

časov (vsakokrat v sredo, petek in

stanovnina, staniščnina, stanišnina,

soboto v 1. tednu po pepelnični

novci za stan, denar za staniše,

sredi, v 1. binkoštnem tednu, v

kvartirnina)

3. tednu septembra in 3. tednu

decembra), kvatre

Quartiermeister m vojaški

nastanjevalec (*vojaški stanoviščnik, Quatembergeld n *četrtletnina (činž stanorednik, razstanovivec),

se je pobiral četrtletno, na začetku

kvartirmojster

vsakega od letnih časov – ob kvatrah)

Quartierschein (→ Quartierzettel)

quatemberlich – četrtleten

Quartierträger m stanovanjski

Quecksilber n živo srebro ◊

gospodar, stanodajalec (*stanoviški

gediegenes Quecksilber – čisto živo

gospodar, stanodajnik, stanodavec,

srebro

kvartirodajnik)

Quecksilberwesen n pridobivanje

Q

živega srebra (H 19)

Quartierzettel m potrdilo o nastanitvi

vojakov (pri zasebniku) (*list za

Quelle f 1. vir (→ Bezugsquelle,

stan, list za stanovališče)

Einnahmsquelle, Primärquelle)

2. izvir, studenec, vrelec

Quartierzins (→ Quartiergeld)

(→ Heilquelle, Mineralquelle,

Quasikaserne f quazi kasarna

Thermalquelle) ◊

(→ Einquartierung)

»Tempel-Quelle« – »Tempel-

Quasimodogeniti – 2. velikonočna

vrelec« (Rogaška Slatina)

nedelja (bela nedelja) (1. nedelja po

(→ Säuerling)

veliki noči) (→ Ostersonntag)

»Styria-Quelle« – »Styria-vrelec«

(Rogaška Slatina) (→ Säuerling)

Quaste f čop

aus bester/sicherer Quelle – iz

Quästion f 1. vprašanje 2. sporno

zanesljivega vira

vprašanje 3. zaslišanje (včasih

aus glaubwürdiger Quelle – iz

povezano z mučenjem)

verodostojnega vira

790

Quellwasser n studenčnica

quiescieren – začasno upokojiti

(*studenčina, izvirna voda)

(nižje avstrijske državne uradnike,

Quent m/n kvintič, kvinteljc (stara

ki niso prejemali plače (Gehalt),

avstrijska utežna mera: 1 kvintič/

temveč le plačilo (Löhnung), so v

kvinteljc = 4,37 g)

primeru daljše bolezni ali če je šlo

za presežke začasno upokojevali;

Quentchen (→ Quent)

prejemali so neke vrste začasno

Querdraht m prečna žica (pri

pokojnino (Quiescentgehalt/

ljubljanski električni železnici so

Quiescentbezug), ko pa so bili

bile prečne žice večinoma napete

upokojeni, jim ni pripadala

med nasproti stoječimi hišami,

pokojnina (Pension), temveč

tam, kjer to ni bilo mogoče, pa so

oskrbnina (Provision))

potekale po električnih drogovih

(Spannmaste))

Quiescierung f začasna upokojitev

(→ quiescieren)

Querell f pritožba, tožba

Quietismus m 1. mistični religiozni

Querellen pl prepiri (*pričkarije)

nauk v 17. stoletju (kontemplativno

Quergasse f prečna ulica

poglabljanje v Boga, pasivnost in

vdanost v božjo voljo), kvietizem

Querstrich m prečna črta (*poprečna

2. pasiven odnos do vsega,

črta) (v tabelah označuje odsotnost

kvietizem

– v nasprotju z navpičnico

(senkrechter Strich), ki označuje

Quinquennalzulage f petletni

prisotnost)

dodatek, petletna doklada,

petletnica

Querulant m 1. tožnik, kverulant

2. prepirljivec, nergač, sitnež,

Quinquennat n obdobje petih let,

kverulant

petletje, kvinkvenij

Querulation f pritožba

Quinta f 1. 5. razred gimnazije (v

Avstriji) 2. 2. razred gimnazije (v

querulieren – 1. pritožiti se

Nemčiji)

2. prepirati se, nergati, sitnariti

Q

Quintal m cent, stot, kvintal (stara

Queue f 1. rep, konec 2. gruča ◊

avstrijska utežna mera: 1 stari cent

an der Queue der Compagnie – na

= 56 kg; 1 novi/metrični cent = 100

repu stotnije, na koncu kompanije

kg)

Quiescent m začasni upokojenec

Quirinal n 1. Kvirinal (eden od

(*vpokojenec, počitnik)

sedmih gričev v Rimu) 2. Kvirinal

(→ quiescieren)

(od 1870 sedež italijanskega

Quiescentbezug (→ Quiescentgehalt)

kralja in zunanjega ministrstva,

Quiescentgehalt n začasna pokojnina

od 1946 je v palači na Kvirinalu

(*počitnina, počivnina, plača

sedež italijanskega državnega

počitnika) (→ quiescieren)

predsednika)

Quiescenz f začasni pokoj (*počitek)

Quisling m okupatorjev pomagač,

(→ quiescieren)

izdajalec, kvizling

791

quittieren – 1. potrditi prejem, izdati pobotnico (*pobotovati)

2. odstopiti (npr. s položaja),

zapustiti (npr. vojaško službo),

odpovedati službo, kvitirati

3. vračati (npr. živio-klice)

quittiert – potrjen, kvitiran

Quittung f pobotnica (*pobotni

list, kvitenga) (→ Cassaquittung,

Löschungsquittung), potrdilo, račun

Qui-vive – auf dem Qui-vive sein/

stehen – biti pazljiv, biti na preži

Quorum n sklepčnost, kvorum

Quote f delež, kvota

(→ Amortisationsquote,

Tilgungsquote)

Quotendeputation f kvotna

deputacija

quotidian – dneven

quottemberrecht – kvatrna pravda

(G II. 64)

Q

792

R

Rabatt m popust, rabat

Rad n kolo (→ Motorrad, Motorzweirad,

Rabbiner m rabin

Spinnrad, Wasserrad) ◊

Strafe des Rades – smrt na kolesu

Rabe m krokar, vran

(srednjeveški način usmrtitve, ki

Rabenmutter f brezsrčna mati,

pa ga predpisuje še Krvni sodni

brezdušna mati (*vranja mati)

red Marije Terezije / Constitutio

Rabenstein m morišče

Criminalis Theresiana iz leta 1769:

obsojencu so najprej s kolesom

rabiat – besen, divji, razkačen, rabiaten

zlomili kosti (Radbrechen), ga nato

Rabulist m 1. jezičnež, gobezdalo,

vpeli v kolo in izpostavili, da je umrl

rabulist 2. zvijačnež (človek, ki

mučeniške smrti)

pači pravi smisel besed) 3. zvijačni

Flechtung des Körpers auf ein Rad –

odvetnik (odvetnik, ki pači pravi

vpletanje telesa v kolo (smrtna kazen)

smisel zakonov), rabulist

auf das Rad legen – položiti na kolo

Rabulistik f 1. jezičnost, jezikavost

(smrtna kazen)

2. pačenje pravega smisla besed,

Radau m razgrajanje ◊

rabulistika 3. pačenje pravega

Radau machen/schlagen –

smisla zakonov, rabulistika

razgrajati

Race (→ Rasse)

Radaumacher m razgrajač

Rache f maščevanje (→ Blutrache) ◊

Radbrechen (→ Rad/Strafe des Rades)

Rache nehmen/üben – maščevati se Rädelsführer m kolovodja Racheakt m maščevanje

Rademacher m kolar (izdeloval je

Rachedurst m maščevalnost

kolesa za vozove)

rachedurstig – maščevalen

rädern – 1. povoziti s kolesom

Rachegöttin f boginja maščevalnosti

2. obsoditi na smrt na kolesu

(*hudodelnika na kolesu treti)

Rachen m žrelo

(→ Rad/Strafe des Rades)

rächen – maščevati

Rädern (→ Rad/Strafe des Rades)

rächen, sich – maščevati se

Radfahrer m kolesar (konec leta 1901

R

Rachenbräune f žrelna davica

je bilo v Ljubljani 2236 numeriranih

(*grlovka)

kolesarjev (numerierte Radfahrer))

Rächer m maščevalec

radiciert – *ukoreninjen, radiciran

rachesüchtig (→ rachedurstig)

(povezan z lastništvom neke

nepremičnine, npr. davek, dajatev,

Rachgier (→ Rachedurst)

obrt) (→ Gewerbe)

Rachitis f rahitis (bolezen oz. vzrok

radikal – 1. korenit, temeljit, radikalen

smrti dojenčkov in majhnih

2. skrajen, radikalen

otrok, ki jo povzroča pomanjkanje

vitamina D)

Radikale(r) m radikalec

Rachlust (→ Rachedurst)

radikalisieren – 1. korenito

spremeniti, radikalizirati

Rachsucht (→ Rachedurst)

2. zaostriti, radikalizirati

795

Radikalismus m radikalizem

Raison f razum, pamet

Radikalist (→ Radikale/r)

(→ Staatsraison) ◊

jmdn. zur Raison bringen –

Radio n radio

spametovati (koga)

Radiostation f radijska postaja

raisonnabel – 1. moder, pameten,

radiziert (→ radiciert)

preudaren 2. pravičen, primeren

Radmeister m član rudarskega

Raisonnement n preudarek, presoja

združenja, solastnik rudnika

Raisonneur m 1. modrovalec, rezoner

Radschuh m cokla (zavora, ki se

2. nergač

položi pod kolo voza)

raisonnieren – 1. razmišljati, soditi,

Radtour f vožnja s kolesom, izlet s

rezonirati 2. modrovati, rezonirati

kolesom, kolesarska tura

3. ugovarjati, rezonirati

Radwerk n rudarski obrat (izraz ni

Rait f delavska plača

označeval le rudnika, temveč tudi

Raitbuch n računska knjiga

topilnico, gozdove, pravico do

sečnje lesa in kmetijska posestva)

raiten – računati, obračunati (*rajtati,

obrajtati)

Raffinesse f 1. pretirana uglajenost,

rafinesa 2. dovršenost, prefinjenost, Raitoffiziant m računski oficiant rafinesa 3. zvitost, premetenost,

Raitung f račun, obračun (*rajtinga,

rafinesa

obrajt) ◊

raffiniert – 1. očiščen, rafiniran

die Raitung tun – narediti obračun,

2. pretirano uglajen, rafiniran

obračunati (*obrajtati)

3. dovršen, prefinjen 4. premeten,

ralliieren – združiti, zbrati

prebrisan, zvit, rafiniran

ralliieren, sich – združiti se, zbrati se

Raffke m 1. vojni dobičkar

2. lakomnež, grabežljivec

Ralliierung f zbiranje (čet)

Rage f bes

Ralliierungsort m zbirališče (čet)

Rahmen m okvir (*rom)

Ralliierungsplatz (→ Rallierungsort)

R

Rahmenvertrag m okvirna pogodba

Rampe f 1. klančina, privoz, dovoz

2. nakladališče oz. razkladališče,

Raillerie f šala

rampa (→ Laderampe) 3. rob odra

raillieren – šaliti se

4. raketno izstrelišče

Rain m 1. meja, obmejek (med

Rancune f (prikrita) jeza, zamera

njivami) 2. breg

Rand m 1. rob, kraj 2. obronek

Rainbaum m mejno drevo, mejnik

3. okrajek ◊

außer Rand und Band geraten/sein

rainen – mejiti

– biti ves iz sebe

Rainstein m mejnik

an den Rand eines Weltkriegs

Rainzeichen (→ Rainstein)

führen – pripeljati na rob svetovne

vojne

796

Randale f razgrajanje, kraval ◊

prikladov (Activitätsbezüge);

Randale machen – razgrajati,

*opravne priklade so prejemali le

randalirati, kravalizirati

štirje najvišji činovni razredi (8–11),

randalieren – razgrajati, randalirati,

*dejalnostnih prikladov pa je bilo

kravalizirati

deležnih sedem nižjih razredov

(1–7); štirje najvišji razredi so

Randalierer m razgrajač

imeli fiksno določeno plačo, pri

Randvermerk m obrobni zaznamek

ostalih činovnih razredih pa so

Rang m 1. čin, vrsta, red, stopnja

bile določene po tri stopnje; v višjo

(*služna vrsta) (→ Dienstrang,

stopnjo je uradnik enega in istega

Vorrang) 2. dostojanstvo

činovnega razreda lahko napredoval

(→ Adelsrang) ◊

vsakih pet let; napredovanje iz

jmdm. den Rang ablaufen –

nižjega v višji činovni razred se

prehiteti (koga)

je izvedlo z imenovanjem; poleg

jmdm. den Titel, Rang und

sistemiziranih prejemkov so bili

Charakter eines Sektionsrathes

uradniki deležni tudi drugih,

verleihen – *podeliti (komu) naslov,

običajno začasno izplačanih

vrsto in značaj sekcijskega svetnika

dodatkov, npr. dnevnic, kilometrin,

lokalnih dodatkov, selnin, poplačil

Rangelei f ravsanje

itd.; upokojeni uradniki, po njihovi

rangeln – ravsati se za (kaj)

smrti pa tudi njihove vdove, so

rangieren – razporediti, razvrstiti,

bili deležni trajnih pokojninskih

rangirati

užitkov (Pensionsgenüsse),

pokojnin (Pensionen) ali oskrbnin

Rangordnung f stopnja časti

(Provisionen))

(*činovni red), stopnja dostojanstva

(*dostojanstveni red)

Rangstour – außer der Rangstour

(→ Beförderung)

Rangsclassen pl *činovni razredi

( Postava od 15. aprila 1873,

Rangstreit m 1. prepir zaradi

uravnujoča prejemke dejalnim

prednosti glede na čast ali

(aktivnim) državnim uradnikom

dostojanstvo 2. prepir zaradi

/ Gesetz vom 15. April 1873,

vrstnega reda ali prednosti

R

betreffend die Regelung der Bezüge

Ränke pl zvijače, spletke ◊

der activen Staatsbeamten, deli

Ränke schmieden/spinnen –

vse *dejalne (active) s plačo (mit

spletkariti, intrigirati

Gehalt) nastavljene avstrijske

Ranzen m šolska torba (*ronec,

državne uradnike v enajst činovnih

roncelj, kernir, besaga, cula)

razredov (Rangsclassen), po katerih

so bili *trdno po sistemi določeni

Ranzion f odkupnina (za ujetnika)

njihovi prejemki (systemmäßige

ranzionieren – odkupiti (ujetnika)

Bezüge); ti so bili sestavljeni iz plače Ranzionierung f odkup (ujetnika) (Gehalt) ter *opravnih (funkcijskih)

prikladov (Functionszulagen)

rapide – zelo hitro, naglo

ali *dejalnostnih (aktivnostnih)

Rapidität f velika hitrost, naglica

797

Rappe m vranec (konj črne barve)

Rassenhaß m rasno sovraštvo

Rappell m odpoklic

Rassenideologie f

Rapport m poročilo, raport

nacionalsocialistična oz. fašistična

(→ Hauptrapport, Polizeirapport) ◊

rasna ideologija

Rapport abstatten/erstatten –

Rassenschande f nedovoljeno mešanje

poročati

ras (po nacionalsocialistični

Rapporteur m poročevalec

ideologiji)

rapportieren – poročati, raportirati

Rassenunruhen pl rasni nemiri

Raps m ogrščica, repica

Rassismus m rasizem

Rarität f 1. redkost, posebnost,

Rassist m rasist

rariteta 2. dragocenost, rariteta

Rast f počitek, odmor

rasant – 1. nizek, položen (let izstrelka)

Rast halten – počivati

2. izredno hiter, razanten 3. skokovit, rastlos – 1. neumoren, neutruden viharen, dinamičen, razanten

2. brez prediha, brez prestanka,

Rasanz f 1. položen let izstrelka

neprestano

2. izredna hitrost

Raststation f počivališče (*odmorišče),

rasch – 1. hiter (→ Auffassung), nagel postaja

2. hitro, naglo

Rasttag m dan počitka, dan odmora

raschest – karseda hitro

(za vojaško enoto med pohodom) ◊

einen Rasttag halten – imeti

rasen – 1. dirjati 2. besneti, divjati, noreti dan počitka (vojaška enota med

Rasen m trata, ruša

pohodom)

Rasende(r) m besnež, divjak

Rasur f 1. britje 2. iztrganina, brisanje Raser (→ Rasende/r)

3. tonzura

Raseur m brivec (→ Barbier)

Rat1 m 1. svétnik 2. zbor 3. svèt ◊

äußerer Rat – zunanji svet (H 25)

Rasier-Creme f krema za britje

Geheimer Rat – tajni svétnik

R

rasieren – 1. briti, obriti 2. porušiti, (*skrivni svetovavec)

podreti

(→ Geheimrat, Würde)

Rasierer m 1. brivec 2. brivski aparat, Geheimer Rat, i.ö. – tajni svet,

brivnik

notranjeavstrijski (H 19)

innerer Rat – notranji svet (H 25)

Rasier-Messer n britev

kaiserlicher Rat – cesarski svétnik

Rasier-Seife f milo za britje

ständische Räte – stanovski sveti

Räson (→ Raison)

(H 44)

Wirklicher Geheimer Rat –

räsonnieren (→ raisonnieren)

pravi tajni svétnik (*pravi skrivni

Rasse f pleme, pasma, rasa

svetovavec)

Rassengesetze pl nacionalsocialistični Rat2 m 1. nasvet 2. orodje oz. fašistični rasni zakoni

(→ Hausrat) ◊

798

einen Rat erhalten – dobiti nasvet

kot nadvarstveni organ in obenem

sich Rats bei jmdm. erholen –

izdalo tudi ženitno dovoljenje)

vprašati (koga) za nasvet,

posvetovati se s (kom)

ratifizieren – 1. podpisati, ratificirati

einen Rat erteilen/geben – dati

2. potrditi

nasvet, svetovati

Ratifizierung (→ Ratifikation)

Rat halten/Rat (Rates) pflegen –

Ratio f razum

posvetovati se s (kom)

jmdm. mit Rat und Tat beistehen/ Ration f dnevni obrok hrane jmdm. zur Seite stehen – stati

(→ Brotration) ◊

(komu) ob strani z nasveti in

eiserne Ration – železna zaloga

dejanji

hrane (rezervni obrok hrane, ki ga

zu Rate sitzen – posvetovati se

je vojak lahko načel le v izjemnem

jmdn. zu Rate ziehen – posvetovati

primeru)

se s (kom), konzultirati (koga)

rationalisieren – 1. smiselno razložiti,

Rate f obrok ◊

racionalizirati 2. ustvariti pogoje

auf Raten – na obroke (*po ratah)

za učinkovito proizvodnjo,

racionalizirati delovni proces

raten (riet, hat geraten) – 1. svetovati

2. uganiti, ugibati

Rationalisierung f 1. smiselna

razlaga, racionalizacija 2. uvedba

ratenweise – v obrokih, obročen

pogojev za učinkovito proizvodnjo,

Ratenzahlung f obročno

racionalizacija delovnega procesa

odplačevanje ◊

Rationalismus m racionalizem

monatliche Ratenzahlung –

mesečni obrok

Rationarium n popis blaga oz. posesti

Räterepublik f sovjetska republika

ratione – glede na (kaj)

(1919)

Rationierung f načrtno omejevanje

Ratgeber m svetovalec

prodaje oz. porabe, racioniranje

Rathaus n mestna hiša, »rotovž« (v

rätlich – koristen, pameten

Ljubljani so staro mestno hišo podrli Ratsaal – städtischer Ratsaal (Laibach) aprila 1717 in začeli z gradnjo nove,

– mestna dvorana (Ljubljana)

R

ki kaže današnjo podobo)

Ratsbürger pl svetniki (H 25)

Rathausplatz m Mestni trg

Ratschlag m nasvet, sklep

Ratifikation f 1. podpis (meddržavne ratschlagen – posvetovati se pogodbe), ratifikacija 2. potrditev

(*potrdilo, pritrdilo) ◊

Ratschluß m sklep ◊

obervormundschaftliche

der Ratschluß des Gottes – božja

Ratifikation – nadvarstveno

volja

dovoljenje (osnutek ženitne

Gott dem Allmächtigen hat

pogodbe za mladoletno nevesto ali

es in seinem unerforschlichen

mladoletnega ženina pod varstvom

Rathschlusse gefallen, unseren

skrbnika je potrdilo okrajno sodišče

innigstgeliebten Onkel … zu Sich

in ein besseres Jeseits abzurufen –

799

*Bogu vsemogočnemu je v

Räucherer m prekajevalec

svojem nepojmljivem sklepu

(*sušivec, vodivec)

(nedoumni volji) dopadlo poklicati

k sebi v boljše življenje našega

Räucherkammer f prekajevalnica

srčnoljubljenega strica ... (obrazec v

(*dimnica, dimnjača)

osmrtnici)

räuchern – 1. prekajevati (meso)

Ratsglied n svétnik, odbornik

2. razkuževati z dimom (npr. pisma

v času epidemij kuge)

Ratshandel m pravda pred zborno

sodnijo

Rauchfang m dimnik

Ratsherr (→ Ratsglied)

Rauchfangfeuer n požar v dimniku

Ratsmann (→ Ratsglied)

Rauchfangkehrer m dimnikar

Raub m rop, plen (*razboj)

Rauchfaß n kadilnica

(→ Mädchenraub, Menschenraub,

Rauchgeld n davek na ognjišče,

Straßenraub)

dimnina

Raubanfall m roparski napad

Rauchkammer (→ Rauchstube)

Räuber m ropar, razbojnik, tolovaj

Rauchstube f 1. dimnica (G I. 562)

(→ Straßenräuber)

(glavni stanovanjski prostor z

Räuberhöhle f roparska jama,

odprtim ognjiščem) 2. kadilnica

tolovajsko skrivališče

Rauchtabak m tobak za kajenje

Räuberhorde f roparska drhal, truma

(*tobak za pušenje)

tolovajev

Rauchware f kožuhovina

Räuberunwesen n razbojništvo

(*kosmata roba)

Raubkrieg m roparska vojna

Räude f garje

Raubmord m roparski umor

Raufbold m pretepač

(*razbojni umor, ropomor) ◊

raufen – 1. izpuliti, puliti, trgati

meuchlerischer Raubmord –

2. oskubsti, skubsti

zahrbten roparski napad

raufen, sich – tepsti se, ruvati se,

R

Raubritter m roparski vitez

spopasti se

Raubschütze m divji lovec

Raufer m pretepač

Raubtier n zver (*roparska zverina)

Rauferei f pretep, tepež

Raubvogel m ptica roparica

Raufexceß (→ Rauferei)

Raubzug m plenilni pohod, roparski

Raufhändel (→ Rauferei)

pohod ◊

rauh – 1. hrapav, raskav 2. oster

einen Raubzug unternehmen –

(→ Klima, Wind, Witterung)

izvesti roparski pohod

3. grob 4. kosmat

Rauch m dim (→ Weihrauch)

Rauhfärber m irhar

rauchen – kaditi

Rauhfrost m ivje

800

Rauhfutter n živinska krma, klaja

Rayon m okoliš, rajon (→ Kurrayon)

(seno ali slama)

Razzia f racija

Rauhgewicht n kosmata teža

RB. = Rudolfsbahn (→ Bahn/

Raum m 1. prostor (→ Amtsraum,

Rudolfsbahn)

Bodenraum, Gesellschaftsraum,

Hofraum, Kel erraum, Spielraum,

Rcltion. = Reclamation

Verbandraum, Wahlraum,

(→ Reclamation)

Waschraum, Wohnraum, Zeitraum)

rdo. = reverendo – oprostite izrazu

2. prostornina (→ Fassungsraum)

(besedo oz. njeno okrajšavo so

3. področje ◊

nekoč uporabljali običajno pred

einer Bitte Raum geben – ugoditi

oznakami vsega tistega, kar so

prošnji

smatrali za nečisto ali smrdeče,

der Hoffnung Raum geben –

tako npr. pred besedami prašič/

vdajati se upanju

rdo. Schwein, krava/rdo. Kuh, celo

räumen – 1. izprazniti 2. odstraniti

hlače/rdo. Hose in noge/rdo. Füße;

(→ Weg) 3. očistiti (→ Fluß)

s tem so sogovorniku oz. bralcu

zagotavljali, da ga z uporabo

Rauminhalt m prostornina

takšnih izrazov nikakor niso želeli

räumlich – 1. prostorski 2. prostorninski užaliti)

Räumlichkeit f prostor

Reaktion f 1. odpor, nasprotovanje,

(→ Nebenräumlichkeiten)

reakcija 2. sile, ki se upirajo

napredku, reakcionarne sile,

Raummeter m prostorninski meter,

reakcija

kubični meter, kubik

Reaktionär m reakcionar

Raumrecht n pravica do krčenja

gozda

Realbesitz m zemljiška posest

(*realno posestvo)

Räumung f 1. izpraznitev 2. umik ◊

Räumung besetzter Gebiete – umik Realeinkommen pl dejanski dohodki, iz zasedenih območij

realni dohodki

Räumung der Stellung – umik s

Realgewerbe n realna obrt (obrt, ki je

položaja

bila vezana na posestvo oz. hišo)

R

Raupe f gosenica

Realien pl realni predmeti

Rausschmeißer m zaključni ples

(zemljepis, zgodovina, prirodopis,

prirodoslovje), realije

Ravage f pustošenje, opustošenje,

razdejanje

Realinjurie f razžalitev z dejanjem

(v nasprotju z besedno razžalitvijo

ravagieren – pustošiti, opustošiti,

(Verbalinjurie))

razdejati

Real-Invalid(e) m realni invalid

Ravelin m/n zunanji (zadnji) okop,

(za kakršnokoli vojaško službo

ravelin

nesposoben vojaški invalid)

ravitallieren – oskrbovati (z živili, s

realisieren – 1. uresničiti (*do konca

strelivom)

privesti, vresničiti), izpolniti,

801

realizirati (*realizovati) 2. spoznati, Realvermögen n nepremično

uvideti 3. vnovčiti (*v denar spraviti)

premoženje, nepremičnine

Realisierung f 1. uresničitev, izpolnitev, Realwert m dejanska vrednost, prava realizacija 2. spoznanje 3. vnovčenje

vrednost, realna vrednost

Realität f 1. resničnost, realnost

Reambulierung f 1. predelava ali

2. nepremičnina, zemljiška posest,

izboljšava katastra ali katastrskega

zemljišče, posestvo ◊

zemljevida (pri avstrijskem

Realitäten sind mit Hypothekar-

reambulančnem katastru iz

Schulden belastet. – Nepremičnine

19. stoletja je šlo za »uravnavo

so obremenjene s hipotekarnimi

zemljiškega davka« (»Regelung der

dolgovi.

Grundsteuer«)

Die Realität ist mit einer

(→ Reambulierungskataster)

Intabulation per … belastet. –

2. obhod meje

Zemljiška posest je obremenjena s

hipoteko v višini …

Reambulierungskataster m/n

steuerpflichtige Realität – davku

reambulančni kataster (odrejen z

podvrženo posestvo

zakonom z dne 24. maja 1869)

Realitätenbesitzer m posestnik

reassumieren – ponoviti, reasumirati

Realitätenerträgnisse pl prihodki od Reassumierung f ponovitev ◊

zemljišč

Reassumierung einer Tagsatzung –

ponovitev naroka

Realitätenversteigerung – executive

Reassumierung executiver

Realitätenversteigerung f izvršilna

Feilbietung – ponovitev izvršilne

zemljiška dražba (*izvršilna

dražbe

zemljiščina dražba, eksekutivna

zemljiščina dražba)

Rebe f trta, trs

realiter – zares, resnično

Rebell m upornik, puntar, rebel

Reallast f stvarno breme, realno breme rebellieren – upirati se Realpolitik f realna politika

Rebellion f upor, vstaja

R

Realschule f realka (*realna šola)

Rebenbespritzung f škropljenje

(sprva nižja srednja šola, nato 6- ali

vinske trte

7-razredna, nazadnje 8-razredna

Rebenpilz m trtna plesen

prirodoslovno-tehniška srednja šola) Rebenschule f trtnica, trsnica (→ Oberrealschule, Unterrealschule)

Rebhuhn n jerebica

Realschüler m učenec realke, dijak

realke (*realec)

Reblaus f trtna uš

Realschulprofessor m profesor na

Rebschnitt m obrezovanje vinske trte

realki (*realčni profesor)

Rebstock m trta, trs

Realteilung f popolna delitev ozemlja Recadenz f ponovni pripad (pravice ali države med dediče

prejšnjemu lastniku)

Realunion f realna unija

802

Recapitulant m vojak, ki je

Rechnen n računanje (*rajtanje)

pogodbeno podaljšal (obvezno)

(→ Kopfrechnen)

vojaško službo, rekapitulant

Rechner m 1. računar (*številar)

recapitulieren – povzeti, rekapitulirati

2. kalkulator 3. računalnik

recent – nedaven, nov, recenten

Rechnung f 1. račun (*rajtenga,

Recepisse f potrdilo o prejemu, recepis

rajtba) (→ Curatelsrechnung,

(→ Empfangsrezepisse) ◊

Gerhabschaftsrechnung,

postämtliche Recepisse – potrdilo o

Schlußrechnung) 2. štetje

oddaji poštne pošiljke

(→ Zeitrechnung) ◊

(→ Aufgabs-Recepisse)

Erledigung der Rechnungen –

potrditev računov

recepissieren – zapisovati

(*potrjenje rajting)

Receveur m prejemnik

gerhabliche Rechnung – skrbstven

(→ Einnehmer)

račun (→ Gerhabschaftsrechnung)

rechen – grabiti

offene Rechnung – neplačan račun

rückständige Rechnung – izostal

Rechen m 1. grablje (→ Heurechen)

račun (*zastali račun), neplačan

2. lesena vodna pregrada (za

račun

ustavljanje splavljenega lesa, npr.

auf/für Rechnung – na račun

pri Idriji, in sicer na Lenštatu ob

(*na rajtengo)

sotočju Nikove in Idrijce), grablje

auf/für eigene Rechnung – na svoj

3. obešalnik (→ Kleiderrechen)

riziko

Rechenschaft f 1. obračun

für Rechnung des Staates

2. odgovornost ◊

(von Gemeinden) – na račun države

Rechenschaft ablegen – polagati

(na račun občin)

račune, obračunati

eine Rechnung ausstellen – izstaviti

jmdn. zur Rechenschaft ziehen –

račun

klicati (koga) na zagovor

eine Rechnung abzahlen/

Rechenschaftsabschluß m računski

berichtigen/bezahlen/effektuieren –

sklep

plačati račun, poravnati račun

jmds. Rechnung geht (nicht) auf –

Rechenschaftsbericht m računsko

račun se (komu) (ne) izide

R

poročilo (*računsko izvestje)

(über etwas) Rechnung (ab)legen –

Rechensystem n števni sistem

polagati račun o (čem)

Rechentafel f računska tablica

die Rechnung ohne den Wirt

machen – delati račun brez krčmarja

Recherche f 1. raziskava, preiskava

einer Sache Rechnung tragen –

2. poizvedovanje

upoštevati (kaj)

recherchieren – 1. raziskovati,

die Restauration auf Rechnung

preiskovati 2. poizvedovati

oder in Pacht übergeben – predati

rechnen – 1. računati (*rajtati)

restavracijo na račun ali v najem

2. računati s (kom/čim), zanesti se

auf seine Rechnung kommen – priti

na (koga/kaj)

na svoj račun

auf eigene Rechnung übernehmen

803

– prevzeti (npr. trgovino) na svoj

Rechnungsprüfung f pregled računov,

račun

pretres računov, revizija

etwas in Rechnung setzen/stellen/

ziehen – upoštevati

Rechnungsrevident

(→ Rechnungsprüfer)

Rechnungsabschluß m obračun,

bilanca (*računski sklep, računski

Rechnungsrevisor

zaključek) ◊

(→ Rechnungsprüfer)

Genehmigung des

Rechnungs-Unteroffizier m računski

Rechnungsabschlusses – potrditev

podčastnik

letnega obračuna (*potrditev

Rechnungswesen n računovodstvo

računskega sklepa, potrditev

računskega zaključka)

recht – 1. prav 2. pravi (→ Winkel) 3. rodni (→ Bruder, Eltern, Kind), Rechnungsbeamte(r) m računski

pristen 4. zelo, precej 5. desen

uradnik (*računar)

(→ Hand) ◊

Rechnungsbeleg m računsko dokazilo

recht gut – zelo dobro

Rechnungsbuch n računska knjiga

schlecht und recht – za silo, nekako

zu rechter Zeit am rechten Ort –

Rechnungsdepartement n računovodski

ob pravem času na pravem kraju

oddelek (H 51)

recht sein – biti (komu) prav

Rechnungsdienst m računovodska

recht und billig sein – biti

služba (H 35)

primerno, biti pravično

jmdm. recht geben – dati (komu)

Rechnungsführer m računovodja

prav, pritrditi (komu)

(*računar)

Recht n 1. pravo 2. pravica 3. pravda Rechnungsgebrechen pl računske

(V 81; G II. 12, 99), pravdna dajatev

napake

(G II. 247), fevdalna dajatev (V 64) ◊

Rechnungsgeld (→ Rechnungsmünze)

das Recht der freien

Rechnungshof m računsko sodišče

Vermögensgebarung – pravica

do svobodnega gospodarjenja z

Rechnungsleger m predlagatelj

imovino

R

obračuna (*polagatelj računa,

(→ Großjährigkeitserklärung)

računodajnik)

Recht und Gerechtigkeit – pravica

Rechnungslegung f obračun (*dajanje

in pravičnost

računa, računodajstvo)

Doktor der Rechte – doktor prava

Rechnungsmünze f števni denar

(*doktor pravoznanstva)

(v nasprotju s plačilnim denarjem

Doktor beider Rechte – doktor

(Währungsmünze) kot dejanskim

obojega prava (civilnega in

plačilnim sredstvom)

cerkvenega)

Einräumung dinglicher Rechte –

Rechnungsoffizial m računski oficial

podelitev stvarnih pravic

Rechnungsprüfer m pregledovalec

Einziehung/Entziehung des Rechtes

računov (*računski preglednik,

– odvzem pravice

računski pregledovalec), revizor

Studierender der Rechte – študent

prava

804

Verwirkung eines Rechts – izguba

priznati (komu) pravico

pravice

Gnade vor/für Recht ergehen lassen

Wahrung der Rechte – varstvo pravic

– prizanesti, pomilostiti

(*obramba pravic) (→ Wahrung)

das Recht ist erloschen – pravica je

ausschließliches/privatives Recht –

ugasnila, pravica je prenehala veljati

izključna pravica

jmdm. Recht geben – dati (komu)

bürgerliches Recht – 1. državljanska

prav, pritrditi (komu)

pravica 2. civilno pravo

jmdm. ein Recht geben/gewähren/

(→ Zivilrecht)

verleihen/zugestehen – podeliti

dingliches Recht – 1. stvarna pravica

(komu) pravico





2. stvarno pravo


das Recht haben – imeti pravico

gemeines Recht – splošna pravica

Recht haben – imeti prav

(*obča pravica), obče pravo (V 89)

Recht sprechen – soditi

hergebrachtes Recht – stara pravica,

die Rechte studieren – študirati pravo

običajna pravica

Recht suchen – pravdati se

internationales Recht – mednarodno

Recht üben – razsojati (*pravico

pravo

delati)

kanonisches Recht – cerkveno pravo,

seine Rechte wahrnehmen – varovati

kanonsko pravo

svoje pravice

öffentliches Recht – javno pravo

auf seinem Recht bestehen –

peinliches Recht – kazensko pravo

uveljaviti svojo pravico

(*strahovavna pravica)

jmdn. an seinen Rechten kränken –

politische Rechte – politične pravice

kratiti (komu) njegove pravice (*žaliti

(*politiške pravice)

komu pravice)

römisches Recht – rimsko pravo

im Recht gegründet – upravičeno

unverletzliches Recht – nedotakljiva

zu Recht erkennen – razsoditi

pravica (*nepovredna pravica,

zu Recht stehen – biti sojen

neoporekljiva pravica)

jmdm. steht ein Recht zu – imeti

mit Recht – po pravici, upravičeno

pravico

mit Fug und Recht – z vso pravico,

jmdm. ein Recht zusprechen –

popolnoma upravičeno

podeliti (komu) pravico

mit vollem Recht – povsem

R

upravičeno

Rechte f 1. desna roka, desnica

von Rechts wegen – po zakonu

2. desno usmerjene stranke,

ein Recht ausüben – izvrševati

politična desnica

pravico, koristiti pravico (*poslužiti se rechtens – 1. pravno, zakonito pravice)

(*postavnim potom), v skladu s

ein Recht genießen – uživati pravico,

predpisi 2. upravičeno, po pravici ◊

imeti pravico

für rechtens erachten/halten –

jmds. Rechte anfechten/antasten/

smatrati za zakonito

verletzen – kršiti (komu) pravice,

das Schreiben rechtens erhalten –

kratiti (komu) pravice

pismo v redu prejeti

jmdm. ein Recht bestreiten –

über jmdn. rechtens aufgeregt sein –

oporekati (komu) pravico

biti upravičeno razburjen nad (kom)

jmdm. ein Recht einräumen –

was rechtens ist – kar je prav

805

rechtfertigen – upravičevati, upravičiti podlagi smatrajo, da so upravičeni

Rechtfertigung f upravičenost

do terjatve iz zapuščine …, …

Rechtgläubigkeit f pravovernost

rechtsgültig – pravno veljaven

Rechthaber m svojeglavec

Rechtsgültigkeit f pravna veljavnost

Rechthaberei f svojeglavost

rechtshältig – 1. praven 2. pravno

rechtlich – 1. praven (→ Gewaltträger) Rechtshandel m pravda 2. pravičen, pošten

Rechtskraft f pravnomočnost

Rechtlichkeit f pravičnost, poštenost

(*pravnokrepnost) ◊

in Rechtskraft erwachsen – postati

rechtlos – brezpraven

pravnomočen (*pravnokrepen)

Rechtlosigkeit f brezpravnost

Das Erkenntnis ist nach

rechtmäßig – 1. zakonit (*postaven)

eingetretener Rechtskraft sofort in

2. upravičen

Vollzug zu setzen. – Ko razsodba

postane pravnomočna, jo je

Rechtmäßigkeit f zakonitost

potrebno takoj izvršiti.

rechts – desno

rechtskräftig – pravnomočen

Rechts! – Na desno! (vojaško

(*pravnokrepen) (→ Beschluß,

povelje)

Urteil) ◊

Rechtsanwalt m odvetnik, advokat

rechtskräftig werden – postati

Rechtsanwaltschaft f odvetništvo,

pravnomočen

advokatura

rechtskundig – pravniško izobražen

Rechtsbehelf m pravno sredstvo

(*pravovéden), s pravniško

(*pravni pomoček, pravno

kvalifikacijo

pomagalo)

Rechtskundige(r) m pravnik

Rechtsbrecher m kršitelj zakona

rechtslastig – izrazito desno usmerjen,

Rechtsbruch m kršitev zakona

desničarski

rechtschaffen – pošten, pravičen

Rechtsmittel n pravno sredstvo

(*pravni lek, pravni pomoček) ◊

R

Rechtschaffenheit f poštenost,

das Rechtsmittel wegen Verletzung

pravičnost

über die Hälfte – pravno sredstvo

Rechtsfreund m pravni zastopnik

zaradi prikrajšanja nad polovico

Rechtsgeld n pravdni denar

(*pravni lek zaradi prikratbe nad

polovico) (→ Verletzung)

Rechtsgeschichte f pravna zgodovina

das Rechtsmittel ergreifen/geltend

Rechtsgrund m pravna osnova,

machen – poslužiti se pravnega

pravna podlaga

sredstva (*pravnega leka se

Alle Jene, die aus dem Verlasse

poprijeti)

des …. aus was immer für einem

Rechtsnachfolge f pravno nasledstvo

Rechtsgrunde einen Anspruch zu

machen berechtigt zu seyn glauben, Rechtsnachfolger m pravni naslednik

… – Vsi tisti, ki na katerikoli pravni

(*pravni nastopnik)

806

Rechtspartei f desno usmerjena

den Rechtsweg beschreiten – začeti

stranka, konzervativna stranka

pravdo, tožiti

Rechtspflege f pravosodje

rechtswidrig – protipraven

(→ Strafrechtspflege)

Rechtswidrigkeit f protipravnost

Rechtssache f pravna zadeva

(*pravna stvar, pravna reč)

Rechtswirksamkeit f pravnomočnost

(*pravna moč)

Rechtssprechung f sodna oblast,

judikativa

Rechtswirkung f pravni učinek

Rechtsstaat m pravna država

Rechtswissenschaft f pravna znanost

(*pravoznanstvo, pravdoznanstvo),

Rechtsstreit m pravni spor, pravda ◊

pravo (→ Jura)

anhängiger Rechtsstreit – pravda,

ki poteka

Rechtswohltat f *pravna dobrota

Rechtswohltat des Inventariums

Rechtsstreitigkeit f pravni spor ◊

– *pravno dobrota popisa, *pravna

bürgerliche Rechtsstreitigkeiten –

dobrota inventarja

civilni pravni spori

Recke m junak, vojščak

Rechtstag m pravdni dan

Reclamant m 1. pritožnik

Rechtsurkunde f pravna listina

(*vgovornik, opozvatelj)

(*pravno pismo)

2. reklamant (*pooglasitelj) (svojec

Rechtsurteil n pravna sodba

vojaškega obveznika, ki je zaradi

družinskih razmer zaprosil, da

rechtsverbindlich – pravno zavezujoč

bi slednjega oprostili služenja

(*pravnovezen, pravnozavezen)

prezentne službe v miru in ga

Rechtsverfolgung f uveljavljanje

vključili v nadomestno rezervo)

pravice

Reclamation f 1. pritožba, ugovor

Rechtsverteidigung f obramba

(*vgovor, oporeka, opozivanje),

pravice

reklamacija 2. reklamacija

Rechtsvertreter m pravni zastopnik

(*pooglasitev) (prošnja, ki so jo

(*pravni zagovarjavec)

svojci vojaškega obveznika vložili,

da bi slednjega zaradi družinskih

R

Rechtsverwahrung f pravni zadržek

razmer oprostili služenja prezentne

(*pravni pridržek)

službe v miru in ga vključili v

Rechtsvorbehalt

nadomestno rezervo) ◊

(→ Rechtsverwahrung)

in Folge indiv. Rclion. = in Folge

Rechtsweg m pravna pot ◊

individueller Reclamation – na

die Ergreifung des Rechtswegs –

podlagi individualne pritožbe ali

poseganje po pravnih sredstvih

opozorila (opomba, ki se je nanašala

ordentlicher Rechtsweg – redna

na popravek v katastrskem zapisu)

pravna pot

Reclamationsverfahren n

einen Streit im Rechtswege

pritožbeni postopek, reklamacijski

austragen – urejati spor po pravni

postopek (*pritožno postopanje,

poti, urejati spor s pravdo (*pravdoma)

reklamacijsko postopanje)

807

reclamieren – 1. pritožiti se, Recommandations-Schreiben n

ugovarjati (*vgovarjati), reklamirati

1. priporočilno pismo, priporočilo

2. zahtevati nazaj, terjati,

2. priporočeno pismo

reklamirati (*reklamovati)

3. opozarjati na (kaj), delati

recommandieren – priporočiti,

reklamo za (kaj), priporočati,

rekomandirati (→ Brief)

reklamirati 4. reklamirati

recommandiert – priporočen,

(*pooglasiti) (svojci vojaškega

rekomandiran (→ Brief,

obveznika so zaprosili, da bi

Postsendung, Schreiben)

slednjega zaradi družinskih razmer Recompense f plačilo, odškodnina, oprostili služenja prezentne službe

rekompenzacija

v miru in ga vključili v nadomestno

rezervo)

recompensieren – plačati,

nadomestiti, rekompenzirati

Reclamierte(r) m reklamirani vojaški

obveznik (vojaški obveznik, katerega Reconaissance f hvaležnost svojci so zaprosili, da bi slednjega

Reconstruction f obnova,

zaradi družinskih razmer oprostili

rekonstrukcija ◊

služenja prezentne službe v miru in

Reconstruction des Cabinets –

ga vključili v nadomestno rezervo)

preoblikovanje vlade

Recognition f 1. priznanje, ugotovitev reconstruieren – obnoviti, istovetnosti (osebe), rekognicija

rekonstruirati

2. ugotovitev pristnosti (listine),

Reconvalescent m prebolevnik,

rekognicija

rekonvalescent

recognoscieren – 1. priznati, ugotoviti Reconvalescenz f okrevanje, istovetnost (osebe) 2. ugotoviti

rekonvalescenca

pristnost (listine), rekognoscirati

3. poizvedovati, razgledovati se po

reconvalescieren – preboleti bolezen,

(čem), rekognoscirati

okrevati

Recognoscierung f 1. priznanje,

Rectifikationsnummer f

ugotovitev istovetnosti (osebe)

rektifikacijska številka

R

2. ugotovitev pristnosti (listine)

Rectifikationsurbar n rektifikacijski

3. poizvedovanje, razgledovanje,

urbar (*popravni urbar)

izvidništvo, rekognosciranje

Rect. Nr. = Rectifikationsnummer

Recognoscierungsgefecht n

(→ Rectifikationsnummer)

izvidniški boj (*poizvedovalni boj)

recuperieren – ponovno dobiti,

Recognoscierungskampf

ponovno pridobiti

(→ Recognoscierungsgefecht)

Redakteur m urednik, redaktor

Recommandation f priporočilo

Redaktion f uredništvo, redakcija

(*priporočba), rekomandacija

Reddition f povračilo, vračilo

Recommandations-Gebühr f

*priporočnina (pristojbina za

Rede f govor (→ Abschiedsrede,

priporočeno pismo)

Anrede, Brandrede, Dankrede,

808

Ermahnungsrede, Festrede,

Redlichkeit f poštenost

Gegenrede, Grabrede, Hetzrede,

Leichenrede, Lobrede, Nachrede, Redner m govorec, govornik, besednik

Schmachrede, Schmährede, Spitzrede,

(V 408) (→ Festredner)

Standrede, Thronrede, Tischrede,

Rednerbühne f govorniški oder,

Trauerrede, Wechselrede, Weihrede,

govornica (*govorivnica)

Widerrede) ◊

Rednerpult n stojalo za branje na

fulminante Rede – bleščeč govor

govorniškem odru

gehaltvolle Rede – jedrnat govor

hochtrabende Rede – pompozen

Rednertribüne (→ Rednerbühne)

govor

Redoute f 1. vojaška utrdba v obliki

in gebundener Rede – v verzih

mnogokotnika, reduta 2. plesno

ungebundene Rede – proza

zabavišče (*plesavnica), reduta

eine (schwungvolle) Rede halten –

3. javni ples v maskah

imeti (vznesen) govor

(*ples v šemah), maškarada

jmdm. Rede und Antwort stehen

Redoutensaal (Laibach) m Redutna

– zagovarjati se pred (kom),

dvorana (Ljubljana) (→ Ballhaus)

odgovarjati pred (kom)

jmdn. in die Rede bringen –

redressieren – popraviti, povrniti

obrekovati (koga)

(v prejšnje stanje)

in die Rede kommen – priti v zobe Reduktion f zmanjšanje, skrčenje, in Rede stehen – obravnavati

redukcija

die in Rede stehenden Dokumente Reduplikation f podvojitev,

– obravnavani dokumenti, zadevni

reduplikacija

dokumenti

Wovon ist die Rede? – O čem teče reduzieren – zmanjšati, reducirati beseda?

Reduzierung f zmanjšanje, reduciranje

jmdn. zur Rede stellen – poklicati

Reede f sidrišče

(koga) na zagovor

in freier Rede sprechen – govoriti

Reeder m ladjar, brodar

prosto (brez predloge)

Reederei f 1. ladjarstvo, brodarstvo

Redefreiheit f svoboda govora

2. ladijska družba

R

Redemptorist m misijonski redovnik, reell – 1. stvaren, realen 2. pošten, redemptorist

zanesljiv

reden – govoriti

Refektorium n jedilnica (zlasti v

(→ Gefallen, Klartext, Mund)

samostanu ali internatu), refektorij

redigieren – popraviti besedilo, urediti Referat n/m poročilo, referat ◊

besedilo, redigirati

schriftliches Referat – pisno poročilo

das Referat über alle Generalien

Redigierung f poprava besedila,

führen – biti poročevalec za vse

ureditev besedila, redakcija

splošne zadeve

redimieren – odkupiti

Referendum n referendum

redlich – pošten (→ Finder)

809

Referent m 1. poročevalec

refüsieren – odkloniti

(*poročivec), referent 2. predavatelj,

referent 3. uslužbenec, referent

Refusion f povračilo, refundacija

Referenz f priporočilo, referenca

Refutation f ovrženje, refutacija

referieren – poročati o (čem),

refutieren – ovreči

referirati o (čem)

Reg. = Regiment (→ Regiment)

Referierung f poročanje

Regal n vladarju ali državi pridržana

Reflektant m prosilec, reflektant

pravica, kraljeva pravica (*kronska

pravica, kronščina), državni

reflektieren – 1. računati na (kaj),

monopol, regal (→ Bergregal,

potegovati se za (kaj), reflektirati

Jagdregal, Judenregal, Münzregal,

na (kaj) 2. premišljevati, pretehtati,

Postregal)

reflektirati 3. paziti na (koga/kaj)

Regalien pl regalije (H 38 – 40)

Reflektierende(r) (→ Reflektant)

(→ Regal)

Reflexion f 1. odbijanje (svetlobe),

regalieren – 1. podariti (komu kaj),

odsevanje, refleksija

obdariti (koga) 2. pogostiti (koga)

2. premišljevanje, refleksija

Regard m pogled

Reform f preoblikovanje, preureditev,

preustroj (*prenaredba, preosnova), rege – 1. živahen (→ Beteiligung) reforma (→ Agrarreform,

2. gibčen, čil ◊

Bodenreform, Heeresreform,

rege werden – 1. zganiti se, oživeti

Währungsreform) ◊

2. pojaviti se (npr. dvomi)

Haugwitz'sche Reformen –

Regel f 1. pravilo, načelo, vodilo

Haugwitzove reforme (H 31, 39)

(→ Faustregel, Maßregel, Spielregel, Reformation f reformacija

Zwangsmaßregel) 2. merilo

3. mesečno perilo, menstruacija ◊

Reformator m reformator

in der Regel – praviloma

reformieren – popraviti, izboljšati,

Regelmäßigkeit f 1. rednost

reformirati

2. pravilnost

R

Reformierte(r) m pripadnik

regeln – urediti, uravnavati,

reformacije, reformator

regulirati ◊

Reformkommunismus m reformni

gleichmäßig regeln – poenotiti

komunizem

Regelung f 1. ureditev (*uredba,

Refügié m begunec (zlasti iz Francije

uravnava) (→ Friedensregelung,

pobegli protestant)

Maßregelung, Neuregelung)

2. urejanje

refugieren – pobegniti

Regelwidrigkeit f nepravilnost

Refugium n pribežališče, refugij

regen – premikati, premakniti

refundieren – povrniti, refundirati

Regen m dež (→ Platzregen) ◊

Refüs m odklonitev, odklonilni

anhaltender Regen – dolgotrajno

odgovor

deževje

810

vom Regen in die Traufe kommen

2. vladavina ◊

– priti z dežja pod kap

Regierung (Appellationsgericht) –

regen, sich – 1. premikati se, premakniti vlada (apelacijsko sodišče) (H 39)

se, zganiti se 2. prebuditi se, porajati

Regierung, i. ö. – vlada,

se

notranjeavstrijska (H 20, 22, 31, 33,

39)

Regeneration f obnovitev, obnavljanje,

eine Regierung bilden/

regeneracija

zusammenstellen – sestaviti vlado

Regenfälle pl padavine (dež)

eine Regierung stürzen –

Regengüsse pl deževje

strmoglaviti vlado

eine Regierung umbilden –

Regenschirm m dežnik (*marela)

preoblikovati vlado

Regenschirmmacher m dežnikar

Regierungsantritt m nastop vlade

Regenschori m zborovodja

Regierungsbildung f sestava vlade,

Regent m 1. začasni vladarjev

oblikovanje vlade

namestnik (vladarja nadomešča

Regierungsblatt n vladni list

zaradi mladoletnosti, bolezni in

drugih razlogov), regent

Regierungsbündnis n vladna

(→ Prinzregent) 2. oskrbnik (velike

koalicija

zemljiške posesti) 3. vladar, regent

Regierungschef m ministrski

Regentenhaus n vladarska hiša

predsednik, predsednik vlade,

premier

Regentschaft f 1. začasna vladavina

regenta, namestništvo, regentstvo

Regierungserklärung f izjava vlade

2. vladarstvo, vladanje, regentstvo

Regierungsgewalt f izvršna oblast

Regenwasser n deževnica (*dežnica)

Regierungskoalition

Regest n izvleček iz listine, regest

(→ Regierungsbündnis)

Regie f vodenje, vodstvo, uprava, režija Regierungskommissär m 1. vladni komisar 2. začasni upravitelj občine

Regiefahrkarte f znižana vozovnica,

režijska karta

Regierungskrise f vladna kriza

R

Regiekosten pl upravni stroški

Regierungsmitglied n član vlade

regieren – 1. vladati (→ absolut,

Regierungspartei f vladna stranka

Hand), voditi 2. ravnati s (čim)

Regierungspolitik f vladna politika

3. razsajati (→ Pest)

Regierungsrat m vladni svétnik

Regierung f 1. vlada (*vladarstvo,

(častni naziv (dostojanstvo), ki ga

regirenga) (→ Allparteienregierung,

je podeljeval cesar; v Ljubljani ga je

Einparteienregierung,

npr. dobil prof. dr. Valenta)

Interimsregierung, Koalitionsregierung, Regierungsübereinkommen n Konzentrationsregierung,

dogovor med vladama

Landesregierung, Militärregierung,

Minderheitsregierung,

Regierungsumbildung f

Schattenregierung, Zwischenregierung)

preoblikovanje vlade, rekonstrukcija

vlade

811

Regierungsvorlage f zakonski predlog registrieren – vpisati, registrirati ◊

vlade

registrierte Marke – vpisana

Regime n politični red, oblika vladanja,

blagovna znamka (*vpisana marka)

režim, regiment (→ Ancien régime,

Registrierkasse f kontrolna blagajna

Naziregime, NS-Regime)

Reglement n pravilnik, poslovnik,

Regiment n 1. polk, regiment

poslovni red, predpisi

(→ Artillerieregiment,

(→ Abrichtungs-Reglement,

Feldkanonenregiment,

Betriebsreglement, Dienstreglement,

Gendarmerieregiment,

Exerzier-Reglement)

Infanterieregiment, Telegraphen-

Regiment, Train-Regiment)

reglementieren – urediti s pravilnikom,

2. vlada, vladanje, regiment

predpisati, reglementirati

(V 338 sl.) ◊

regnen – deževati ◊

Inhaber des Regiments – imetnik

Es regnete Ordnungsrufe. – Pozivi

polka (→ Regimentsinhaber)

k redu so kar deževali./Pozivi k

ein mildes Regiment führen –

redu so se kar vrstili.

vladati z mehko roko

(med parlamentarno razpravo)

ein strenges Regiment führen –

regnerisch – deževen (→ Witterung)

vladati s trdo roko

Regreß m 1. nazadovanje, poslabšanje,

Regimentsinhaber m imetnik polka

regres 2. povračilo, odškodnina

Regimentssprache f polkovni jezik

(*odškodba), regres 3. zahteva po

Region f pokrajina, območje, regija

povrnitvi stroškov ali odškodnini

Regionalismus m regionalizem

regressieren – 1. nazadovati,

regresirati 2. povrniti stroške,

Register n vpisnik, seznam, razvid,

regresirati 3. terjati povračilo

razpredelnica, kazalo, register

stroškov ali odškodnino, regresirati

(→ Botenregister, Handelsregister,

Heiratsregister, Musterregister,

regrettieren – obžalovati

Seelenregister, Sterb-Register,

Regt. = Regiment (→ Regiment)

Stiftregister, Taufregister,

Regulament (→ Reglement)

R

Zehentregister) ◊

Register der Einzelfirmen –

regulär – reden, običajen, regularen

register posameznih firm

(→ Truppe)

Registrator m vpisovalec, registrator

Regular m katoliški redovnik po

(*vpisnikar)

zaobljubi, regular

Registratur f 1. vložišče, registratura

Regularität f pravilnost, regularnost

(*spisnica, spisovnica) 2. oddelek

regulariter – pravilno

za registriranje in hranjenje spisov, Regulation f naravnanje, urejanje, registratura ◊

regulacija

landschaftliche Registratur –

deželanska registratura (H 22)

Regulativ n predpis, smernica,

navodilo, regulativ

Registraturgut n dokumentarno

gradivo

regulieren – 1. izvesti 2. urediti

3. predpisati, odrediti

812

Regulierung f 1. ureditev, urejanje Osmanisches Reich – osmanska država

(→ Pfarregulierung) 2. urejanje in

(H 56)

usmerjanje toka (rek, potokov),

Römisches Reich – rimsko cesarstvo

regulacija ◊

Zweites Deutsches Reich – drugo

Regulierung der Dienstbarkeit –

nemško cesarstvo (ust. leta 1871)

ureditev služnosti (G II. 469)

reichen – 1. dajati, dati

Regung f 1. premik, gib 2. vzgib

(→ Abendmahl), postreči, streči

3. vznemirjenje

2. podati 3. seči, segati

Reh n srna

4. zadostovati

Rehabilitierung f 1. vrnitev

Reiche(r) m bogataš

izgubljenega dobrega imena (časti, reichhaltig – obilen, izdaten, bogat pravice), rehabilitacija 2. postavitev

(→ Programm)

v prejšnje stanje, rehabilitacija

Reichsacht f državno izobčenje

rehaussieren – povišati

Reichsbürger m državljan

Rehbock m srnjak

Reichsbürgerrecht n državljanska

reiben (rieb, hat gerieben) – 1. drgniti,

pravica, državljanstvo

treti 2. ribati (→ Boden) 3. strgati, nastrgati 4. mencati (→ Wäsche)

Reichsdeutsche(r) m rajhovski

5. pomencati si (→ Auge)

Nemec, Nemec iz rajha

Reibereien pl trenja, spori

Reichsfürst m državni knez

Reibung f trenje

Reichsgebiet n državno področje

reich – 1. bogat 2. obilen, izdaten ◊

Reichsgemeindegesetz n državni

reich werden – obogateti

občinski zakon (H 61)

Reich n 1. država 2. kraljestvo

Reichsgericht n državno sodišče (V 516) (→ Gnadenreich, Himmelreich,

Reichsgeschichte f imperialna

Königreich, Totenreich, Weltreich)

zgodovina

3. cesarstvo (→ Kaiserreich) 4. rajh

Reichsgesetzblatt n državni zakonik

(tretji rajh) ◊

Drittes Reich – tretji rajh

Reichsgesetze pl državni zakoni (H 50, R

(nacionalsocialistična država kot

61)

so jo razumeli nacionalsocialisti v

Reichsgesetzgebung f državna

Nemčiji)

zakonodaja (*državno postavodavstvo)

das Reich Gottes – božje kraljestvo, Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt nebeško kraljestvo

– Allgemeines Reichs-Gesetz-

Erstes Deutsches Reich – prvo

und Regierungsblatt für das

nemško cesarstvo

Kaiserthum Oesterreich n Splošni

Heiliges Römisches Reich

državni zakonik in vladni list

Deutscher Nation – Sveto rimsko

avstrijskega cesarstva

cesarstvo nemške narodnosti

(*Občni Državni zakonik in vladni

himmlisches Reich – nebeško

list Avstrijanskega cesarstva)

kraljestvo, nebesa (→ Himmelreich) Reichsgraf m državni grof 813

Reichshälfte f državna polovica ◊

Reichsstadt – freie Reichsstadt f

diesseitige Reichshälfte –

državi neposredno podrejeno mesto

tostranska državna polovica

(v Nemčiji v 19. stoletju)

(→ Zisleithanien)

Reichsstände pl državni stanovi

Reichshaupt- und Residenzstadt

Wien f glavno in prestolno mesto

Reichsstraße f državna cesta, cesarska

Dunaj

cesta ◊

Conservierung der Reichsstraßen –

Reichsinsignien pl cesarske insignije

vzdrževanje državnih cest

Reichskanzlei f 1. dvorna pisarna

Reichstag m 1. državni zbor

2. vladna pisarna

(avstrijska marčna ustava

Reichskanzler m državni kancler

(Reichsverfassung) iz leta

(*državni kancelar)

1849 je predvidevala uvedbo

dvodomnega državnega zbora

Reichskirche f državna cerkev

(Reichstag); sestavljala naj bi ga

Reichskristallnacht f kristalna noč

zgornji dom (*zgornja kamera/

(napad nacistov na sinagoge,

zgornjica/Oberhaus) in spodnji

židovske trgovine in stanovanja v

dom (*spodnja kamera/spodnjica/

noči od 9. na 10. november 1938)

Unterhaus); predvidevala je tudi

Reichslehen n državni fevd

ustanovitev državnega sveta

(*deržavnega svetovavstva/

Reichsministerium n državno

Reichsrath) kot cesarjevega

ministrstvo

posvetovalnega organa) (V 438)

Reichspogromnacht

2. zbor nemških deželnih stanov v

(→ Reichskristallnacht)

času nemškega cesarstva do 1806,

Reichsrat m 1. državni zbor (parlament reichstag 3. ljudsko predstavništvo

v Avstriji: 1861-1918) (→ Haus/

v času Severnonemške zveze od

Haus der Abgeordneten, Herrenhaus)

1867 do 1871 in v nemškem

2. državni svet (avstrijska marčna

cesarstvu od 1871 do 1945,

ustava (Reichsverfassung) iz leta

reichstag 4. poslopje nemškega

1849 je predvidevala ustanovitev

parlamenta v Berlinu, reichstag

R

državnega sveta (*derževnega

Reichstagsbrand m požig reichstaga

svetovavstva/Reichsrath) kot

(v noči od 27. na 28. februar 1933)

cesarjevega posvetovalnega organa,

Reichstagsbrand-Notverordnungen

katerega člane naj bi imenoval cesar)

pl izredni odloki ob požigu

(V 438) (→ Gesamtreichsrat)

reichstaga (27. 2. 1933)

3. državni svétnik ◊

engerer Reichsrat – ožji državni zbor

Reichsthaler m tolar (avstrijski in

(V 439)

nemški veliki srebrnik v obdobju od

16. do 19. stoletja)

Reichsschatz m *državni zaklad

(državna blagajna)

Reichsunmittelbarkeit f državna

neposrednost

Reichsschatzschein m

*državnozakladni list

Reichsverfassung f državna ustava

814

Reichs-Währung f nemški denar

Reinigungseid m očiščevalna

Reichtum m bogastvo ◊

prisega, očistna prisega (v okviru

zum Reichtum gelangen –

srednjeveškega sodnega procesa

obogateti

podana prisega kot dokaz

nedolžnosti) (→ Urgicht)

Reichung f nudenje

Reinlichkeit f snažnost, snaga

reif – zrel (→ Beratschlagung)

Reinlichkeitspolizei f *policija za

Reif m slana, ivje

snago (→ Polizei)

Reife f 1. zrelost 2. matura

Reinschrift f čistopis (*čisti prepis)

Reifeprüfung f zrelostni izpit

Reinvermögen n čisto premoženje

(*zrelostna skušnja), matura ◊

(premoženje, ki ostane po odbitku

Gedenkfeier der Reifeprüfung/

bremen in dolgov)

Matura – praznovanje obletnice

mature

Reise f 1. potovanje

(→ Commissions-Reise,

Reifezeugnis n zrelostno spričevalo,

Erholungsreise, Gesellschaftsreise,

maturitetno spričevalo

Lustreise, Spazierreise, Tagereise,

Reifheitsprüfung (→ Reifeprüfung)

Vergnügungsreise) 2. vojaški pohod,

Reihe f 1. vrsta (→ Losreihe) 2. red

bojni pohod ◊

(→ Doppelreihe) ◊

eine Reise antreten/unternehmen –

in Reih und Glied – postrojeno,

odpraviti se na potovanje

urejeno

Reisearrangeur m prireditelj

an die Reihe kommen – priti na

potovanja

vrsto

Reisebewilligung f potno dovoljenje

Reihenfolge f zaporedje

Reisebureau n potovalna pisarna

rein – čist (→ Einnahme, Tisch,

(*potna pisarna)

Wahrheit)

Reiseeffekten pl prtljaga

Reinertrag m čisti dohodek, čisti

(*popotna prtljaga)

donos

Reisefieber n potovalna mrzlica

Reinerträgnis (→ Reinertrag)

R

Reisegebühr f potna pristojbina

Reingewicht n čista teža

(*potnina)

Reingewinn m čisti dobiček

Reisegeld n potni denar

Reinhaltung f snažnost, čistoča ◊

(*popotnina)

peinliche Reinhaltung – skrbna

Reisegepäck n prtljaga

čistoča

Reisegesellschafter m sopotnik

reinigen – očistiti, čistiti, osnažiti,

Reisekarte f potni zemljevid

snažiti

Reisekorb m potovalna košara

Reinigung f očiščenje, čiščenje ◊

(*popotna košara)

monatliche Reinigung – mesečno

perilo (*čišča), menstruacija

Reisekosten pl potni stroški

(*popotni stroški)

815

Reiselegitimation f potna izkaznica

5. narisati (→ Skizze) ◊

Reiselust f veselje do potovanja

der Strick ist gerissen – vrv se je

pretrgala

Reisemarsch m *popotni marš (po A.

jmdn. ins Verderben reißen –

Comelu pl. Sobočanu »tisti marši,

spraviti (koga) v nesrečo

na kterih ni mogoče s sovražnikom

jmdn. zu Boden reißen – podreti

skupaj trčiti«)

(koga) na tla

Reisende(r) m 1. popotnik,

reißen, sich – potegovati se za (kaj)

potnik (*potovalec) 2. trgovski

potnik (→ Handelsreisende/r,

Reißholz n suhljad

Handlungsreisende/r) 3. konjenik

Reißjagd f nizki lov

Reiseparticulare n obračun potnih

Reißjäger m lovec na nizko divjad

stroškov (*potni partikular)

(lovec, ki je smel loviti le nizko

Reisepaß m potni list (*popotni

divjad)

list, potno pismo) (→ Auslands-

Reisstroh-Besen m riževa metla

Reisepaß, Inlands-Reisepaß)

Reißzeug n risalno orodje

Reiseplan m potni načrt

(*popotna osnova) ◊

Reiste f povesmo (tudi mera za lan:

Reise- und Geschäftsplan der

količina lanu, ki jo je človek z obema

Stellungskommissionen in Krain

rokama spravil čez greben oz.

– *popotni in opravilni načrt

mikalnik za česanje (mikanje) lanu)

nabornih komisij na Kranjskem

reisten – mikani (lan)

Reiseroute f smer potovanja

Reiswerk (→ Reisig)

(*potna mér)

Reitbahn f jahališče (*jezdarnica)

Reiseurkunde (→ Reisepaß)

Reitbotenpost f jezdna poselna pošta

Reisevergütung f povračilo potnih

reiten (ritt, ist/hat geritten) – jahati,

stroškov

jezditi (→ Schritt, Trab)

Reiseverkehr m potniški promet

Reiten n jahanje, ježa

R

reisig – konjeniški

Reiter m jezdec (*konjik)

Reisig n šibje, vejevje, dračje, suhljad

(→ Freireiter, Kampagnereiter,

Reisige(r) m konjenik (oborožen,

Panzerreiter, Stangenreiter,

običajno oklepljen konjenik –

Überreiter, Vorreiter)

spremljevalec plemiča v plemiški

spanischer Reiter – španski jezdec

konjenici) (*konjik) (→ Knecht)

(lesena ovira, obdana z žico)

Reißaus – Reißaus nehmen –

Reiter f rešeto

popihati jo, pobegniti

Reiterei f konjenica

reißen (riß, hat gerissen) – 1. trgati, Reiterer m rešetar

iztrgati, raztrgati (→ Lücke)

Reiterin f jahalka

2. pretrgati se 3. potegniti, izpuliti

4. polastiti se (→ Macht, Thron) Reitermacher (→ Reiterer)

Reitgarten m jahališče (na prostem)

816

Reitpferd n jezdni konj

Rekrutenaushebung f vojaški nabor

Reitplatz m jahališče (*jezdišče, jezdiše)

(*vojaška nabira, zbirka novincev v

vojake), rekrutacija (*rekrutirenga,

Reitpost f jezdna pošta (*ježna pošta)

rekrutba)

Reitremonten pl jezdni vojaški konji, rekrutieren – nabirati, pridobivati, jezdni remonti

rekrutirati

Reitschule f jahalna šola, jahalnica

rekrutieren, sich – izhajati iz (česa) ◊

(*jezdna šola, jezdarnica, mesto za

Die Wallfahrer rekrutierten sich

vajenje v jezdarjenju) ◊

hauptsächlich aus Unterkrain. –

ständische Reitschule – stanovska

Romarji so v glavnem prišli iz

jahalnica

Dolenjske.

Reittier n jezdna žival

Rekrutierung f vojaški nabor

gesatteltes Tier – osedlana žival

(*vojaška nabira, zbirka novincev v

(→ Militärvorspann)

vojake), rekrutacija (*rekrutirenga,

Reitübungsplatz (→ Reitschule)

rekrutba)

Reitung (→ Raitung)

Rekrutierungsflüchtling m nabornik,

Reitzeug n oprema za ježo, jezdna

ki se je izmikal rekrutaciji, skrivač

oprema

(*skrivavec pred soldaškim stanom,

begovec)

Rek-/rek- (glej tudi Rec-/rec-)

Rektifikation f 1. popravek, poprava,

Rekapitulation f povzetek, ponovitev,

izboljšava, rektifikacija

rekapitulacija

(→ Steuerrektifikation) 2. destilacija

rekapitulieren – povzeti, ponoviti,

Rektifikationskommissionen pl

rekapitulirati

rektifikacijske komisije (H 32)

Rekompense (→ Recompense)

rektifizieren – 1. popraviti, izboljšati,

rekompensieren (→ recompensieren)

rektificirati 2. destilirati

Rekrimination f nasprotna obtožba,

Rekto n prva stran, prednja stran

protiobtožba, rekriminacija ◊

Rektor m 1. predstojnik univerze,

gegenseitige Rekrimination –

rektor 2. predstojnik (katoliškega)

R

medsebojno obtoževanje

izobraževalnega doma, rektor

rekriminieren – vložiti protiobtožbo,

Rekurrent m pritožnik, rekurent

rekriminirati

rekurrieren – 1. pritožiti se, rekurirati

Rekrut m vojaški novinec

2. obrniti se na (koga) 3. nanašati

(*vojak novak), nabornik, rekrut ◊

se na (koga)

Rekruten auslosen – izžrebati

rekrute (*na srečko ali loz izbirati,

Rekurs m pritožba, ugovor, priziv,

lozati) (→ Losung)

rekurz ◊

den Rekurs abweisen – zavrniti

Rekrutenausbildung f izobraževanje

pritožbo

vojaških novincev (*izučávanje

(den) Rekurs einbringen/einlegen/

vojaških novincev)

ergreifen – vložiti pritožbo

817

Dem Rekurs wurde keine

Relator m poročevalec,

willfahrende Folge gegeben. –

pripovedovalec, relator

Pritožba ni bila ugodno rešena.

dem Rekurs stattgeben – ugoditi

Relaxation f 1. zmanjšanje, omilitev

pritožbi

(npr. kazni) 2. razrešitev, odveza

Rekursfrist f pritožbeni rok

relaxieren – 1. zmanjšati, omiliti

(npr. kazen) 2. oprostiti (česa),

Rekursführer m pritožnik

razrešiti (česa), odvezati (česa)

Rekursrecht n pravica do pritožbe,

Relegation f 1. izgon (iz dežele)

pravica do ugovora

(→ Strafzeichen) 2. izključitev

Rekusation f odklonitev (npr. sodnika

(iz šole) 3. odpust (iz službe)

zaradi pristranskosti), rekuzacija

Relegations-Buchstaben pl

rekusieren – odkloniti

izključitvene črke (→ Strafzeichen)

Relais n 1. posrednik, relej 2. menjava relegieren – odstraniti, odpustiti, poštnih kočij, relej 3. prepregališče

izključiti, relegirati

(postaja za prepreganje konj), relej

relevant – pomemben, bistven,

(→ Postrelais)

relevanten

Relaisfahrt f relejna vožnja

Relevanz f pomembnost, bistvenost,

(kolesarska vožnja na večje razdalje

relevanca

z vmesnimi postajami (releji), tudi

vožnja vojaške kolesarske enote v

Relevation f 1. dvig, povišanje

popolni bojni opremi: Laibacher

2. poudarjanje 3. oprostitev od

Zeitung z dne 10. junija 1897

kake obveznosti, relevacija

poroča o 86 km dolgi relejni vožnji relevieren – 1. dvigniti, povišati

udeležencev vojaškega kolesarskega

2. poudariti 3. oprostiti (koga) kake

tečaja v Gradcu, in sicer od Gradca

obveznosti

do Radencev; vožnja je bila

Relevierung (→ Relevation)

razdeljena na 7 relejnih postaj)

Religion f vera, religija

Relaisstation f 1. vmesna postaja (za

(→ Staatsreligion) ◊

prepreganje konj, menjavo kočij),

R

Tilgung der evangelischen Religion

relejna postaja 2. vmesni postanek

– zatrtje protestantske vere

(npr. med kolesarsko vožnjo na

christliche Religion – krščanska

daljše razdalje), relejna postaja

vera

(→ Relaisfahrt)

mosaische Religion – judovska vera

Relation f 1. poročilo, relacija

muslimische/moslemische Religion

2. razdalja, oddaljenost, relacija

– muslimanska vera

3. razmerje, odnos, relacija ◊

orthodoxe Religion – pravoslavna

Relation erstatten – poročati

vera

relationieren – poročati

die Tröstungen der Religion –

duhovna tolažba, verska tolažba

relativ – sorazmeren, relativen

(→ Sterbesakramente)

(→ Mehrheit)

Religionsbekenntnis n veroizpoved

818

Religionsbeschwerde f pritožba

Religionsvergleich m verska

protestantskih stanov (glede

poravnava

omejevanja verske svobode)

(→ Gravamen)

Religionsverwandte(r) m sovernik

(pripadnik druge reformirane

Religionsfonds m verski sklad (H 27;

veroizpovedi v času reformacije)

G II. 210) (*verski zaklad, verski

zalog)

religionswidrig – protiverski

Religionsfondsherrschaft f gospostvo, religiös – pobožen (→ Bekenntnis, ki pripada verskemu skladu

Erziehung), veren, religiozen

Religionsfreiheit f verska svoboda

Religiosität f pobožnost, vernost,

religioznost

Religionsfriede(n) m verski mir ◊

Augsburger Religionsfriede (1555) Relikt n ostanek, relikt

– augsburški verski mir (1555)

Relikten pl 1. zapuščina

Religionsgenosse m sovernik

2. pokojnikovi svojci

(vdova in sirote)

Religionsgesellschaft f verska družba Reliquiar n skrinjica z relikvijami,

Religionshofkommissionen pl dvorne

relikviarij

verske komisije (H 32)

Reliquie f svetinja, relikvija

Religionskriege pl verske vojne

reluieren – odkupiti (→ Reluition)

Religionslehrer m učitelj verouka,

katehet

Reluition f denarni odkup od tlake ali

naturalnih dajatev, reluicija

Religionspartei f verska stranka

remanent – preostal

Religionssekte f verska ločina, verska

sekta

Remanenz f 1. preostanek, remanenca

2. dohodki od deželnoknežjega

Religionsspaltung f verski razkol

premoženja, komorni dohodki

Religionsstörung f motenje vere

Remanenzgeld n nadomestilo za

(→ Verbrechen)

zakupljeno oz. prepuščeno sodstvo,

Religionsstreit m verski spor

sodnina, remanenčni denar

R

Religionsübung f izpovedovanje vere remarkabel – upoštevanja vreden, (*bogočastje, bogoslužje, služba

omembe vreden

božja) ◊

Remarque f opomba

häusliche Religionsübung –

privatno izpovedovanje vere

remarquieren – pripomniti

öffentliche Religionsübung – javno remboursieren – poplačati izpovedovanje vere

remedieren – 1. pomagati, odpomoči

Religions- und Stiftungsfonds m verski

2. ozdraviti

in ustanovni sklad (H 38)

Remedierung (→ Remedur)

(*verski in ustanovni zalog)

Remedium n 1. zdravilo, remedij

Religionsunterricht m verouk

2. pravno sredstvo, remedij

3. pripomoček, remedij

819

Remedur f pomoč, odpomoč, poprava, Rendezvous n sestanek, zmenek, odprava, remedura ◊

shajališče, randevú

eine Remedur schaffen – odpomoči Rendite f efektivno obrestovanje Reminiscere – 2. postna nedelja

kapitala, donos, rendita

(kvatrna nedelja)

(→ Fastensonntag)

Renegat m odpadnik, renegat

Reminiszenz f spomin, reminiscenca

renitent – uporniški

Remise f kolnica, vozarna, remiza

Renitent m upornik

(→ Wagenremise)

Renitenz f upor, upornost, renitenca

remittieren – 1. vrniti, remitirati

Rennbahn f dirkališče (*dirjališče)

2. nakazati denar 3. popustiti

(npr. dirkališče Kluba slovenskih

(bolezenski simptomi, npr. telesna

biciklistov »Ljubljana«, ki je bilo

temperatura)

odprto ob 10-letnici ustanovitve

Remonstration f 1. ugovor,

društva 3. oktobra 1897; obletnico

remonstracija 2. očitek, graja

je društvo proslavilo s korzom po

ljubljanskih ulicah, s kolesarsko

remonstrieren – 1. ugovarjati

dirko na novem dirkališču in

2. očitati, grajati

komersom v »Narodnem domu«)

Remonte (→ Remontierung)

rennen (rannte, ist gerannt) – dirjati,

Remonten pl vojaški konji

teči

(→ Reitremonten, Zugremonten)

Rennen n 1. dirjanje (vrsta turnirja)

remontieren – dopolniti vojsko z

2. dirka, tekma, tekmovanje ◊

novimi konji (*remontovati)

das Rennen machen – zmagati

Remontierung f dopolnjevanje z

Renner m dirkač ◊

vojaškimi konji (remonti)

Renner und Brenner – divjaki in

požigalci (oznaka za Turke)

Remontierungs-Departement

(→ Militär-Gestüt-, Beschäl- und

Rennfahren n dirka ◊

Remontierungs- Departement)

Rennfahren der Bicyclisten –

kolesarska dirka

R

Remotion f odstranitev, odstavitev,

remocija

Rennplatz (→ Rennbahn)

removieren – odstraniti, odstaviti,

Renommé n sloves, ugled, renomé

removirati

renommiert – ugleden, renomiran

Remplaçant m namestnik

rentabel – donosen, rentabilen

remplacieren – nadomeščati,

Rentabilität f donosnost, rentabilnost

nadomestiti (*nadomestovati)

Rentamt n rentni urad (finančni

remunerieren – nagraditi, plačati

urad za krajevno finančno upravo)

Remuneration f nagrada, plačilo

(*prihodarstveni urad)

Renaissance f preporod, renesansa

rentbar – 1. donosen (dobičkonosen)

2. donosno (dobičkonosno)

Rencontre f 1. srečanje 2. nenaden

spopad, praska



820

Rente f 1. redni prihodki od

renvoyieren – poslati nazaj, vrniti

kapitala ali zemljišč (zemljiška

renta), dobiček, renta

reoccupieren – ponovno zasesti,

(→ Grundrente, Jahresrente,

ponovno okupirati

Leibrente) 2. pokojnina, renta ◊

Reoccupierung f ponovna zasedba,

eine Rente beziehen – prejemati

ponovna okupacija

rento

Reorganisation f preureditev,

renten (→ rentieren)

preosnova, reorganizacija

Rentenanstalt f rentna ustanova

reorganisieren – preurediti,

(*prihodarstvena naprava,

preosnovati, reorganizirati

izplačevalnica prihodkov/rendit)

Reparation f 1. popravilo

Rentensteuer f *dohodninski davek,

(→ Brückenreparation,

*prihodnina, *rentnina

Straßenreparation) 2. povračilo

(→ Personalsteuer)

škode, reparacija 3. vojna

Rentenversicherung f zasebno

odškodnina, reparacija

pokojninsko zavarovanje, rentno

reparieren – popraviti, izboljšati,

zavarovanje

reparirati

Rentier (→ Rentner)

repartieren – porazdeliti, razdeliti,

rentieren – prinašati dobiček

dodeliti, repartirati

(*donašati, nesti, nositi)

Repartition f porazdelitev

rentieren, sich – izplačati se

(*porazdelba), razdelitev, dodelitev,

reparticija (→ Steuerrepartition)

rentierend – donosen (→ rentieren)

repassieren – vrniti se

rentlos – 1. nedonosen

jmdn. frei und ungehindert

(nedobičkonosen) 2. nedonosno

passieren und repassieren lassen –

(nedobičkonosno)

omogočiti (komu) prost in neoviran

(→ Heiratsabrede)

prehod in povratek

Rentmeister m rentni mojster

repatriieren – poslati v domovino,

(*prihodar, prihodkar), rentmojster

repatriirati

◊

R

landschaftlicher Rentmeister –

Repatriierte(r) m repatriiranec

deželanski rentni mojster (H 23)

Repatriierung f vrnitev v domovino,

Rentner m 1. rentnik (kdor živi od

repatriacija

prihodkov iz kapitala ali zemljiške

Repertitorium n knjiga za

posesti) (→ Leibrentner)

ponavljanje, repertitorij

2. upokojenec

Repertoire n spored, repertoar

Renunciation f odpoved, renunciacija Repertorium n kazalo, seznam, renuncieren – odpovedati se,

repertorij (*iskalo, iskalnik,

renuncirati

kazalnik) (→ Ortsrepertorium)

Renuncierung (→ Renunciation)

Repetent m ponavljalec, repetent

821

repetieren – ponoviti, ponavljati,

reprehendieren – grajati, očitati

repetirati

Reprehension f graja, očitek

Repetition f ponovitev, repeticija

Repressalien pl povračilni ukrepi,

Repetundenklage f tožba de

represalije

repetundis (tožba, ki se nanaša na

finančne malverzacije)

Repression f zatiranje, tlačenje,

uporaba prisilnih sredstev,

Replik f 1. odgovor, replika 2. ugovor represija

(v okviru sodne obravnave),

odgovor tožnika (na obtoženčevo

reprimieren – zatirati, tlačiti, dušiti,

obrambo), replika 3. ponovitev

reprimirati

umetniškega dela (repliko ustvari

Reprise f ponovitev, repriza

umetnik sam), replika

Reprobation f 1. zavrnitev

replizieren – 1. odgovoriti, replicirati

(*zavračilo), odklonitev, reprobacija

2. ugovarjati (v okviru sodne

2. popravni izpit, reprobacija

obravnave), odgovoriti (na

reprobieren – zavrniti, odkloniti,

obtoženčevo obrambo), replicirati

reprobirati (*reprobovati) ◊

3. ponoviti umetniško delo (repliko

auf zwei Monate reprobiert –

ustvari umetnik sam)

zavrnjen za dva meseca (na

repondieren – 1. odgovoriti

zrelostnem izpitu), reprobiran za

2. ustrezati 3. jamčiti

dva meseca (*je pal za dva meseca)

Report m poročilo

Reproche f očitek

Reportage f poročilo, reportaža

reprochieren – očitati

Reporter m poročevalec, reporter

Reproduktion f 1. povzemanje,

repoussieren – odbiti (sovražnika)

ponavljanje, reprodukcija

2. posnetek, odtis, reprodukcija

Repräsentant m predstavnik,

3. obnavljanje proizvodnje,

zastopnik, reprezentant

reprodukcija

Repräsentanz f predstavništvo,

reproduzieren – 1. povzeti, ponoviti,

R

zastopstvo (*zastop), reprezentanca

reproducirati, ponovno predložiti

Repräsentation f 1. predstavljanje,

2. posneti, odtisniti, reproducirati

zastopanje 2. predstavništvo,

3. obnavljati proizvodnjo,

zastopstvo (*zastop), reprezentanca

reproducirati

(H 31, 39) ◊

Republik f republika (*ljudovlada)

Repräsentation und Kammer –

(→ Räterepublik) ◊

reprezentanca in komora (H 31 – 33,

Venedig, Republik – Benetke,

39)

republika (H 18, 25, 26, 29, 41)

Kameral-, Kommerzial- und

die Republik ausrufen – razglasiti

politische Repräsentationen –

republiko

kameralne, komercialne in politične

reprezentance (H 31)

Republikaner m republikanec

Repräsentierung (→ Repräsentation)

Republikflucht f beg iz NDR

(v zahodnoevropske države)

822

republizieren – ponovno razglasiti, (Reservations-Urkunde) mu je

ponovno oznaniti, ponovno

zagotavljala pravico, da se je v

objaviti, ponovno publicirati

primeru materialne stiske lahko

Reputation f sloves, ime, reputacija

odločil za bivanje v invalidski

hiši (Invalidenhaus) ali za status

reputierlich – časten (→ Friede/n)

patentalnega invalida (Patental-

Requirent m poizvedovalec,

Invalide)) (→ Invalid(e))

preiskovalec

Reservatrecht n 1. rezervatno pravo

requirieren – 1. zaseči, odvzeti,

2. posebna pravica, rezervatna

zapleniti (brez odškodnine, zlasti v

pravica

vojnem času), rekvirirati 2. prisilno Reserve f 1. zaloga, prihranek, rezerva odkupiti, rekvirirati 3. prositi za

2. pomožna sredstva, rezervna

pomoč, rekvirirati 4. poizvedovati,

sredstva 3. zadržanost, zadržek,

preiskovati, rekvirirati

rezerva 4. pomožne vojaške sile

Requisit n orodje, pripomoček,

(*založna armada), rezerva

priprava, rekvizit

(→ Ersatzreserve) ◊

Requisiten pl 1. orodje, priprave

mit Reserve – 1. zadržano

rekviziti 2. zahteve





2. previdno


in die Reserve übersetzen –

Requisitenmeister m varuh gasilske

premestiti v rezervo

opreme (*varh priprave)

Reservedienst m rezervna (vojaška)

Requisition f 1. zaseg, odvzem,

služba

zaplemba (brez odškodnine, zlasti

v vojnem času), rekvizicija

Reservedienstpflicht f rezervna

2. prisilni odkup, rekvizicija

(vojaška) službena dolžnost

3. prošnja (*zaprosba, zaprošnja)

Reservefond m rezervni sklad

za pravno pomoč, rekvizicija

(*rezervni zaklad)

4. poizvedovanje, preiskovanje,

Reservekarte f izkaznica rezervista

rekvizicija ◊

in Requisition setzen – zaseči,

Reservemann m rezervist (*reservnik)

odvzeti, zapleniti

Reserveoffizier m rezervni oficir

R

Res. = Reserve (→ Reserve)

Reservetruppen pl rezervne čete

reservat – podvržen uradni tajnosti,

(*vojaki založne armade)

zaupen, rezervaten

reservieren – prihraniti, pridržati,

Reservat n 1. pridržek, rezervat

rezervirati

2. tajni list, rezervat 3. zaščiteno

Reservist m rezervist (*reservnik)

področje, rezervat

(→ Ersatzreservist)

Reservations-Invalid(e) m

Reservoir n zbiralnik, rezervoar

rezervacijski invalid (*reservacijni

invalid) (vojaški invalid, ki se

Residenz f prestolnica, rezidenca ◊

je preživljal sam ali s pomočjo

Residenz (Graz) – rezidenca

sorodnikov; rezervacijska listina

(Gradec) (H 19)

823

Residenzstadt f prestolno mesto

Resoluon. = Resolution

(*rezidenčno mesto), prestolnica

(→ Resolution)

residieren – stolovati, rezidirati

resolut – odločen, resoluten

Residuum n preostanek, ostanek,

(→ Handeln)

residuum

Resolution f 1. sklep, odločitev,

Resignant m 1. oseba, ki se je

resolucija 2. odpis, odgovor

(čemu) odpovedala, oseba, ki je

resolvieren – 1. skleniti 2. razdeliti na resignirala 2. oseba, ki se je vdala

manjše enote, deliti

v usodo, oseba, ki je resignirala

Resonanz f odmev, resonanca

Resignation f 1. odpoved, odstop,

resignacija 2. ravnodušje, vdanost

resonieren – odmevati

v usodo, brezvoljnost, resignacija

respectiv – vsakokraten

3. razpečatenje

respective – 1. oziroma 2. z ozirom

resignieren – 1. odpovedati se

na (kaj)

(čemu), odstopiti, resignirati

respectu (→ respective)

2. vdati se v usodo, resignirati

3. razpečatiti

Respekt m veljava, ugled, spoštovanje,

rešpekt ◊

Résistence f francosko odporniško

Respekt genießen – uživati

gibanje med drugo svetovno vojno,

spoštovanje

rezistenca (→ Maquis)

jmdm. Respekt melden – izraziti

Resistenz f 1. odpor, upiranje,

(komu) spoštovanje

rezistenca 2. odporniško gibanje, respektabel – ugleden, spoštovan, rezistenca (→ Résistence,

respektabilen

Resistenza) 3. vztrajanje,

rezistenca 4. upornost, rezistenca respektieren – spoštovati, upoštevati, 5. odpornost, rezistenca ◊

rešpektirati

passive Resistenz – pasivni odpor respektiv (→ respectiv) Resistenza f italijansko odporniško

respektive (→ respective)

gibanje med drugo svetovno vojno,

R

Respiration f dihanje

rezistenca

respirieren – dihati

resistieren – 1. upirati se, braniti se,

rezistirati 2. vztrajati, rezistirati

Respizient m preglednik

(*nadglednik), nadzornik, respicient

reskribieren – 1. pisno odgovoriti,

odpisati, reskribirati (→ Reskript)

respizieren – 1. pregledovati

2. izdati ukaz, reskribirati

(*nadgledovati), nadzorovati

2. upoštevati, gledati na (kaj)

Reskript n pisni odgovor (odgovor

vladarja ali višjih oblastnih

Respondent m zagovornik, branilec,

organov/višje gosposke), odpis,

respondent (v disputaciji je

reskript 2. ukaz (ukaz vladarja

zagovarjal postavljeno tezo, ki ji je

ali višjih oblastnih organov/višje

ugovarjal oponent (Opponent))

gosposke)

(→ Disputation)

824

respondieren – 1. odgovoriti Restitution f 1. vračilo, povračilo,

2. ustrezati

restitucija 2. obnovitev (prejšnjega

responsabel – odgovoren

stanja), restitucija

ressentieren – zameriti

restlich – preostal

Ressentiment n zamera, resentiment

restlos – 1. popoln 2. popolnoma, v

celoti, do konca

Ressort n področje, resor

Restriktion f 1. omejitev, omejevanje,

Ressortminister m resorni minister

zmanjšanje, restrikcija 2. utesnitev,

Ressourcen pl viri, resursi

restrikcija

Ressurection f vstajenje

restringieren – 1. omejiti,

Rest m ostanek

zmanjšati, restringirati 2. utesniti,

restringirati

Restant m 1. dolžnik 2. blago, ki ne

gre v promet

Resultante f posledica, rezultanta

Restaurateur m 1. lastnik ali

resultieren – izvirati, izhajati,

najemnik restavracije (*restavrator,

rezultirati

restavrater) 2. gostilničar

Resümee n povzetek, posnetek, rezime

(*gostnik, gostivnik)

resümieren – povzeti, strniti,

Restauration f 1. obnovitev,

rezimirati

restavracija 2. gostišče, restavracija

Resurrektion f vstaja (od mrtvih),

Restauration und Revolution –

resurekcija

restavracija in revolucija (obdobje

resv. = respectiv (→ respectiv)

v evropski zgodovini med

dunajskim kongresom 1814 in

resve. = respective (→ respective)

revolucijo 1848)

retablieren – ponovno vzpostaviti,

restaurieren – 1. obnoviti, restavrirati

obnoviti

2. ozdraviti (bolnika)

Retablierung f 1. ponovna

restaurieren, sich – osvežiti se,

vzpostavitev, obnovitev 2. počitek v

okrepčati se

zaledju, retablacija

R

Restaurierung f poprava, obnova,

Retardanzstrafe f kazen za zamudo

restavriranje

Retardat n zaostanek

Restbetrag m preostali znesek,

Retardaten pl zaostanki pri plačilu

preostanek

Retardation f 1. zavlačevanje,

resten (→ restieren)

zadrževanje 2. zaostajanje,

restieren – 1. ostati (→ Teil)

zamujanje, zamuda

2. dolgovati, biti dolžan (→ Betrag) retardieren – 1. zavlačevati, zadrževati restierend – 1. preostal (→ Teil)

2. zaostajati, zamujati

2. dolžan

retardiert – telesno ali duševno

restituieren – 1. povrniti, restituirati

zaostal, retardiran

2. obnoviti (prejšnje stanje),

retenieren – zadrževati, zadržati,

restituirati

pridržati

825

Retention f 1. zadržanje, pridržanje, retrospektiv – nanašajoč se na

retencija 2. sposobnost pomnenja

preteklost, retrospektiven

Retentionsrecht n pridržna pravica

retten – rešiti

(pravica dolžnika, da odkloni

plačilo, dokler ni poplačana

Retter m rešitelj

njegova terjatev), retencijska

Rettung f rešitev (*otetje) ◊

pravica

die mit eigener Lebensgefahr

Reterat (→ Retirade)

bewirkte Rettung/Rettung

eines Menschen mit eigener

Retirade f 1. skrivališče, pribežališče

Lebensgefahr – rešitev

2. umik, pobeg 3. stranišče

življenja sočloveka ob ogrožanju

retirieren, sich – 1. skriti se

lastnega življenja (*z nevarnostjo

2. umakniti se, pobegniti

lastnega življenja/z nevarnostjo za

lastno življenje) (→ Rettungstaglia)

Retorsion f protiukrep (*odmena)

Rettungskorb m rešilna košara (del

retour – nazaj, retur (vrnjena

gasilske opreme za reševanje

pošiljka)

manjših stvari)

Retour f 1. povratek 2. povratna

Rettungsleiter f (gasilska) reševalna

pošiljka

lestev

Retourbillet (→ Retourfahrkarte)

Rettungsmannschaft f reševalna

Retourbrief m povratno pismo

ekipa

Retourfahrkarte f povratna

Rettungsschlauch m rešilna cev

vozovnica

(za spuščanje oseb, pa tudi knjig,

retournieren – 1. poslati nazaj, vrniti

perila itd. iz gorečega poslopja)

2. vrniti se

(*rešilni meh)

retourniert – vrnjen (npr. spis)

Rettungsstation f reševalna postaja◊

Städtische Rettungsstation

Retraite f 1. umik 2. pribežališče

(Laibach) – Mestna rešilna postaja

3. vrnitev vojakov v tabor oz.

(ljubljanska reševalna postaja je

kasarno (ob posebnih priložnostih

začela delovati leta 1900 v Mestnem

R

se je vrnitev vojakov vršila ob

domu; v letu 1903 je njeno

spremljavi vojaške godbe (Retraite

oskrbovanje prevzelo Ljubljansko

mit Musik)) (→ Zapfenstreich) ◊

prostovoljno gasilno društvo)

die Retraite schlagen (blasen) –

bobnati (trobiti) k vrnitvi v tabor

Rettungstaglia f nagrada za rešitev

oz. kasarno

življenja (sočloveka) (*otetnina),

talija za rešitev življenja, rešilna talja

Retribution f 1. maščevanje,

(→ Rettung)

povračilo, retribucija 2. povrnitev

(denarja), retribucija

Rettungswagen m rešilni voz

retrograd – 1. povraten, retrograden

Rettungswerk n reševanje

2. nazadnjaški, retrograden

ans Rettungswerk gehen – začeti

reševati

826

Reue f kesanje, obžalovanje

reverenca ◊

reu(e)los – neskesan

kniegebogene Reverenzen – prikleki

eine Reverenz machen – prikloniti se

reuen – kesati se, obžalovati

Revers m 1. potrdilo, pisna izjava,

Reuerecht n pravica do odstopa

pisna zaveza, reverz 2. zavezni list,

reu(e)voll (→ reuig)

reverz (z reverzom se je nekatoliški

Reugeld n odstopnina (*skesnina)

zakonec zavezal, da svojega

zakonskega partnerja ne bo motil

reuig – skesan

pri izpolnjevanju verskih dolžnosti

reunieren – ponovno združiti

in da bodo otroci, rojeni iz takega

Reunion f 1. družabno srečanje

zakona, »vzrejeni v katoliški veri«)

2. družba, snidenje (*snid)

3. zavihek pri obleki, reverz 4.

hrbtna stran, obratna stran, reverz

Reunionen pl »ponovne združitve«

5. zadnja stran kovanca, reverz ◊

(nasilno priključevanje ozemelj na

einen Revers ausstellen – izdati

področju Alzacije v času vladavine

potrdilo, izdati reverz

francoskega kralja Ludvika XIV.)

reversieren, sich – pismeno se zavezati

reüssieren – uspeti

Reversion f 1. vrnitev 2. pripad

Reut n laz, krčevina

3. ponovitev kaznivega dejanja,

Reute f krčenje

povratništvo, recidiva ◊

reuten – krčiti

Reversion eines Ausgewiesenen –

vrnitev izgnanca

Revanche f maščevanje, povračilo,

Reversion eines Besitzes – vrnitev

revanša

imetja lastniku

Revanchekrieg m povračilna vojna,

Revertent m odgonec-povratnik

maščevalna vojna

(→ Schubrevertent)

Revanchepolitik f maščevalna politika, revertieren – vrniti se

revanšistična politika

Revertierung f (nedovoljen) povratek

revanchieren, sich – 1. oddolžiti

odgonca

se, revanširati se 2. maščevati se,

R

revanširati se

Revident m preglednik, nadzornik,

revident (→ Rechnungsrevident)

Revanchist m revanšist

revidieren – ponovno pregledati,

revd. (→ rdo.)

revidirati

Reveille f budnica (→ Tagreveille)

Revier n 1. področje, območje, okoliš,

Revelation f razodetje, razkritje,

soseščina, revir 2. policijska postaja

odkritje, revelacija

3. prostor za vojake v kasarni

Revenuen pl prihodki

4. prostor za lažje ranjence v

kasarni 5. lovišče, lovski revir

reverendo (→ rdo. )

6. gozdarski revir 7. rudarski revir

Reverenz f 1. spoštovanje, reverenca

Revierbergämter pl revirski rudarski

2. poklon, izkazovanje spoštovanja,

uradi (H 55)

827

Revindikation f zahteva po vračilu

Industrielle Revolution –

lastnine, revindikacija

industrijska revolucija

Revision f 1. pregled

Revolutionskrieg m revolucijska

(*pregledovanje), nadzor, revizija

vojna

(→ Nachrevision, Tracenrevision)

2. spreminjanje, sprememba,

Revolver m revolver (kratko strelno

popravek, poprava, revizija

orožje z vrtljivim bobničem)

3. pravno sredstvo zoper sodišče

Revolvertasche f torbica za revolver

druge stopnje, revizija ◊

(*revolverjeva torba)

eine Revision vornehmen – izvesti revozieren (→ revocieren) nadzor

Revozierung (→ Revocierung)

Revisionsamt n nadzorni urad

(*pregledni ured)

Revue f 1. revija 2. pregled

(→ Truppenrevue) ◊

Revisionsausschuß m nadzorni odbor

Revue der Garnison – pregled

(*pregledovalni odbor, odbor za

garnizije (*pregledovanje

pregledovanje računa, nadziralni

garnizije)

odsek)

Revue über die Truppen halten –

Revisionsrat (→ Revisionsamt)

opraviti pregled vojske

Revisor m nadzornik (*pregledovavec,

(→ Truppenrevue)

preglednik), kontrolor, revizor

Revue passieren – pregledati

revocieren – preklicati

Rezepisse (→ Recepisse)

Revocierung f preklic

rezepissieren (→ recepissieren)

Revoltant m upornik

Rezeption f 1. prejem, prevzem,

prevzemanje, recepcija

Revolte f vstaja, upor, revolt

2. dojemanje, zaznavanje, recepcija

(→ Straßenrevolte) ◊

3. sprejemna pisarna 4. hotelska

eine Revolte bricht aus – vstaja

recepcija 5. sprejem (gostov)

izbruhne, upor izbruhne

eine Revolte niederschlagen/

Rezeß m 1. poravnava, reces

R

niederwerfen/unterdrücken –

2. stanovska potrditev davkov za več

zadušiti vstajo, zadušiti upor

kot eno leto v 17. in 18. stoletju, reces

3. odstop sodnika v neki zadevi, reces

Revolteur m upornik, vstajnik

4. zaostanek pri plačilu, reces

revoltieren – upirati se, revoltirati se

rezessieren – skleniti pisno poravnavo

Revolution f revolucija

Rezession f 1. gospodarski zastoj,

(→ Gegenrevolution,

recesija 2. odstop terjatve cesionarja

Konterrevolution, Kulturrevolution,

cedentu

Märzrevolution, Weltrevolution) ◊

Friedliche Revolution – mirna

Rezidiv n 1. ponovitev ali ponavljanje

revolucija (demokratične

bolezni, recidiva 2. ponovitev ali

spremembe v NDR, dosežene z

ponavljanje kaznivega dejanja,

mirnimi demonstracijami)

recidiva

828

rezipieren – 1. prevzeti, recipirati

richterlich – sodniški ◊

2. dojemati, recipirati

richterliches Erkenntnis – sodniška

reziprok – vzajemen, recipročen

razsodba (*sodniško razsodilo)

Reziprozität f medsebojnost,

Richterspruch m sodba

vzajemnost, recipročnost

Richterstuhl m sodišče (*sodni stol) ◊

rf = Rheinischer Gulden (→ Gulden)

vor Gottes Richterstuhl – pred

božjo sodbo

R. F. Herrschaft = Religions-Fonds-

jmdn. vor den Richterstuhl der

Herrschaft

Geschichte rufen – zgodovina naj

(→ Religionsfondsherrschaft)

sodi (komu)

RGB/R.G.Bl. = Reichsgesetzblatt

Richtfest n pogostitev ob končanem

(→ Reichsgesetzblatt)

večjem, zlasti gradbenem delu

Rgt. = Regiment (→ Regiment)

(*likof)

RGW = Rat für gegenseitige

richtig – 1. pravilen, pravi 2. resničen, Wirtschaftshilfe m Svet za

pristen 3. zakonit ◊

vzajemno gospodarsko pomoč

richtig und bar zuzählen – resnično

(SEV)

in v gotovini odšteti

Rhetorik f retorika

für richtig befunden/erkannt –

spoznan za pravilnega

Rhetoriker m retorik

Richtigkeit f 1. pravilnost (→ f. d. R. , Richtbeil n rabljeva sekira

f. d. R. A. ) 2. resničnost, pristnost

Richtbühne f morišče (*moriše,

(*istinitost, pravost) 3. zakonitost

pogubišče)

4. pravičnost ◊

richten – 1. usmeriti (→ Augenmerk,

seine Richtigkeit haben – biti res,

Grund, Hauptaugenmerk), naravnati,

držati

poravnati 2. naperiti 3. soditi,

die Richtigkeit pflegen – poskrbeti

obsoditi (→ Tod) 4. izvršiti smrtno

za (kaj)

kazen 5. nasloviti (kaj) na (koga)

in Richtigkeit bringen – urediti

(*vkladati)

mit etwas in Richtigkeit kommen –

ugotoviti, dognati

Richter m 1. »sodnik« (V 87; H 40, R

45-47) 2. podžupan, rihtar

richtigstellen – popraviti, uravnati,

(G II. 49) (→ Gemeinderichter) ◊

korigirati

beauftragter Richter – določeni

Richtigstellung f poprava (*izprava,

sodnik

vravnava), popravek, uravnavanje ◊

ersuchter Richter – zaprošeni

Adimplier- und Richtigstellung –

sodnik

dopolnitev in poprava

Richteramt n sodni urad ◊

Richtigstellung der neuen

adeliges Richteramt – plemiški sodni

Grundbuchseinlagen –

urad (H 40, 41)

uravnavanje novih vložkov

(*gospodnje sodništvo)

(v zemljiški knjigi)

Richterin f sodnica

Richtplatz (→ Richtstatt)

829

Richtpreis m (od proizvajalca)

hinter Schloß und Riegel sitzen –

priporočena cena, orientacijska

biti zaprt

cena

Riemen m 1. jermen 2. pas ◊

Richtschnur f smernica, vodilo,

Riemen schneiden – rezati trakove

pravilo (→ Wissenschaft) ◊

kože (poostritev smrtne kazni)

zur Richtschnur dienen – služiti

kot smernica

Riemenpferd n vajetni konj

Richtschwert n rabljev meč

Riemenschneiden n rezanje trakov

kože (poostritev smrtne kazni)

Richtstatt f morišče ◊

Schleifung auf die Richtstatt –

Riemer m jermenar

vlečenje na morišče (poostritev

Riemzeug n jermenje (*remenje)

smrtne kazni) (→

Riese f drča, riža (žleb za spuščanje

Richtstattschleifen)

materiala, npr. hlodov)

jmdn. auf die Richtstatt schleifen –

vleči (koga) na morišče (poostrena Riese m velikan, orjak (*gorostas) smrtna kazen)

Rieselausschlag m ošpice (→ Masern)

Richtstätte (→ Richtstatt)

Riesin f velikanka, orjakinja

Richtstattschleifen n vlečenje na

Rießwerk n vodna pregrada s protjem

morišče (poostritev smrtne kazni)

in koli

Richtung f smer (*mer) ◊

rigolen – globoko preorati, globoko

in allen Richtungen – vsestransko

prekopati, rigolati

die Richtung nach … einschlagen – Rigolen n rahljanje zemlje z globokim kreniti v smeri …

prekopavanjem ali oranjem,

ridikül – smešen

rigolanje

Ridikül n pletena mošnjica

rigoros – strog, oster

riechen (roch, hat gerochen) –

Rigorosenprotokoll n zapisnik o

1. vohati, zavohati, duhati

rigorozu (→ Rigorosum)

2. smrdeti, zaudarjati

Rigorosenprüfung (→ Rigorosum)

R

Riechfläschchen n dišeča steklenička, Rigorosität f strogost, ostrina

vonjavka (*poduhavnica, vohavnica) Rigorosum n strog ustni izpit Riechkästchen (→ Riechfläschchen)

(*strogo izpraševanje, stroga

Ried n 1. trsje 2. močvirnati svet

preizkušnja), rigoroz

3. krčevina 4. gorica

Rind n govedo

Riege f 1. vrsta (→ Turnerriege)

Rinderhirt m goveji pastir (*govedar)

2. guba 3. sušilnica za žito

Rinderpest f goveja kuga ◊

Riegel m 1. zapah 2. zapora

die Rinderpest bricht aus – živinska

(→ Mundriegel) ◊

kuga izbruhne

jmdn. hinter Schloß und Riegel

die Rinderpest erlischt – živinska

bringen/setzen – privesti (koga) za

kuga poneha

zapahe, zapreti (koga)

830

Rindfleisch n goveje meso, govedina

Riterad (→ Retirade)

(*govednina)

Ritschert m ričet

Rindvieh n goveja živina

Ritt m jahanje, ježa (→ Distanzritt,

Rindviehprämiierung f podelitev

Haltritt, Spazierritt, Umritt)

nagrad za govejo živino, nagraditev

goveje živine (*premovanje goveje

Ritter m 1. vitez – pripadnik nižjega

živine)

plemstva (→ Raubritter) 2. vitez –

pripadnik viteškega reda

Rindviehzucht f govedoreja

(→ Deutschordensritter, Johannisritter, ring (→ gering)

Kreuzritter, Malteserritter,

Ordensritter, Tempelritter) 3. vitez Ring m 1. obroč, krog, kolobar

– plemiški naziv (npr. Josip Ritter

2. prstan (→ Trauring)

Gorup von Slavinjski/Josip vitez

Ringelspiel n vrtiljak

Gorup pl. Slavinjski) ◊

ringen (rang, hat gerungen) – boriti

Ritter des Ordens vom Goldenen

se, spopasti se, ruvati se

Vlies – vitez reda zlatega runa

(→ Mann)

Ritter des Franz Joseph-Ordens –

vitez Franc Jožefovega reda

Ringen n borba

(→ Orden)

Ringer m borec, rokoborec

Ritter des Leopold-Ordens – vitez

Ringhof m (četverokotni) frankovski

Leopoldovega reda (→ Orden)

dvorec (G I. 560)

zum Ritter schlagen – poviteziti

(sprejem oprode v viteški stan v

Ringmauer f obzidje

okviru posebnega obreda)

Ringplatz m bojišče

(→ Ritterschlag, Schwertleite)

Ringschmied m obročar

Ritterbank f viteška klop (H 43)

Ringwall m gradišče

ritterbürtig – viteškega rodu

Rinne f žleb (→ Dachrinne, Wasserrinne) Ritterbürtigkeit f viteški rod Rinnen pl struga

Ritterhube f viteška huba (G I. 166)

Rinnsal n 1. potoček 2. struga, korito

Ritterkreuz n viteški križec

R

3. odtok

(odlikovanje) ◊

Rippe f rebro

Ritterkreuz des Franz Joseph-Ordens

– viteški križec Franc Jožefovega reda

Rippenfellentzündung f vnetje

(→ Orden)

rebrne mrene

Ritterkreuz des Leopold-Ordens –

Risiko n tveganje, riziko

viteški križec Leopoldovega reda

riskant – 1. tvegan, nevaren, riskanten

(→ Orden)

2. kočljiv, riskanten

ritterlich – viteški, hraber, junaški

riskieren – drzniti si, upati si, tvegati,

rittermäßig – viteško zmožen (viteško

riskirati

zmožni so bili hlapci viteškega

Riß m načrt, očrt, obris

rodu) (→ ritterbürtig)

831

Ritterorden m viteški red (H 27, 28) (trije Robot f tlaka (H 51; G II. 244) nemški viteški redovi: Johanniter,

(*robota, rabota) (→ Bettelrobot,

Deutscher Orden, Templerorden) ◊

Fuhrrobot, Fußrobot, Handrobot,

Deutscher Ritterorden – nemški viteški

Jagdrobot, Zugrobot) ◊

red (H 28) (→ Deutschritterorden)

gemessene/genannte Robot –

geistliche Ritterorden – cerkveni

odmerjena tlaka (G II. 244)

viteški redovi

ungemessene/ungenannte Robot –

Ritterordenskirche f cerkev nemškega

neodmerjena tlaka (G II. 244)

viteškega reda

Robot leisten – opravljati tlako

(*robotati, rabotati)

Ritterschaft f 1. viteštvo, vitezi 2.

plemiška vojska

Robotablösung f odkup tlake

Ritterschlag m podelitev viteške časti

Robotabolition f odprava tlake,

(sprejem oprode v viteški stan v okviru

abolicija

posebnega obreda) (→ Schwertleite)

roboten – opravljati tlako (*robotati,

Ritterstand m viteški stan (H 22) ◊

rabotati)

in den Ritterstand erhöhen – povišati Roboter m tlačan (*robotnik) v viteški stan, poviteziti

Robotgeld n tlaščina (*robotnina,

Rittertum n viteštvo

rabotnina)

Ritterwürde f viteška čast, viteško

Robotstützigkeit f upiranje

dostojanstvo

tlačanskim obveznostim

Rittgeld n jezdnina, ježnina

Robottage (→ Diensttage)

Rittmeister m konjeniški stotnik,

robust – krepak, čvrst, močan,

ritmojster

robusten

Rittmstr. = Rittmeister (→

Rock m 1. suknja (→ Chorrock,

Rittmeister)

Leibrock, Oberrock, Schlafrock,

Rituale n obrednik (*opravilne bukve,

Unterrock, Waffenrock, Winterrock)

obredne bukve)

2. krilo

R

Ritus m 1. cerkveni obred 2. navada,

Rocken m 1. preslica (→ Spinnrocken) običaj

2. kodelja 3. rž (→ Roggen)

Rivale m tekmec, rival

Rockenbrot (→ Roggenbrot)

Rivalin f tekmica, rivalinja

Rocktasche f žep pri suknji (→

Brustrocktasche)

Rivalität f tekmovalnost, nasprotje,

rivaliteta

Rodel m sani, sanke

Robat (→ Robot)

Rodelbahn f sankališče

Robatablösung (→ Robotablösung)

roden – krčiti, trebiti

robaten (→ roboten)

Rodhube f trebilna kmetija

Robe f 1. dolga (ženska) obleka, svečana Rodung f 1. krčenje 2. krčevina, laz, (ženska) obleka 2. uradna obleka

rovt (→ Neurodung)

832

Roggen m rž

Rolle f 1. vloga (→ Titelrolle) 2. stalni Roggenbrot n rženi kruh

seznam, spisek, imenik (*rola)

(*režen kruh, reženjak)

(→ Heimatrolle, Musterrolle,

Sturmrolle) 3. škripec, vreteno

Roggenschnitt m žetev rži

4. valj 5. bala 6. svitek 7. likalnica, roh – surov, grob

monga ◊

Rohbau m hiša oz. poslopje v grobem

(k)eine Rolle spielen – igrati

stanju

(ne)pomembno vlogo

Roheisen n surovo železo

Rollen n kotaljenje ◊

ins Rollen kommen/geraten –

Roheit f surovost, grobost

začeti se premikati

Rohgewicht (→ Rauhgewicht)

Rollfuhrdienst m dostava

Rohmaterialien pl surovine

brzovoznega in tovornega blaga

Rohr n 1. puška (→ Stutzrohr) 2. cev Rollgeld n dostavnina (za prevoz strelnega orožja 3. trsje 4. pečica ◊

brzovoznega in tovornega blaga po

gezogenes Rohr – risana cev

železnici)

glattes Rohr – gladka cev

(→ Eil- und Frachtstückgüter)

Röhre f cev (→ Abflußröhre)

Rollgerste f ješprenj

Röhr(en)brunnen m vodnjak na

Rollkammer f izba za likanje

tekočo vodo (*napeljana šterna,

Rollkasten m grod monge ali likalnice

napeljana voda, šterna na rore,

(→ Mange)

cevni vodnjak)

Rollkuchen m potica (*povitica)

Röhrenmeister m *vodnjakar, *šternar

(→ Röhr(en)brunnen)

Rollo (→ Rouleau)

Rohrführer m voditelj cevi (pri

Rollstuhl m invalidski voziček

gasilcih)

Rollwäsche f perilo, ki se je likalo z

Rohrschütze m strelec

likalnico ali mongo (→ Mange)

Rohrschützengesellschaft

Romancier m romanopisec

(→ Gesellschaft/Laibacher

Romane m Roman

R

Rohrschützengesellschaft)

Romanentum n romanstvo

Rohrsessel (→ Rohrstuhl)

Romantik f romantika

Rohrstuhl m pleten stol iz trstov,

Romantiker m romantik

trsten stol (*rorast stol)

Römer m Rimljan

Rolläde (→ Rollbalken)

Römerbad (→ Bad)

Rollbalken m rebrača, rolo (roleta

za zapiranje izložbene odprtine

Römerin f Rimljanka

(*koloturna oboknica, koloturna

Römer-Quelle – Rimski vrelec

zapornica, valjčna zatvornica

(Alpsko zdravilišče in letovišče

(→ Stahl-Rollbalken)

Rimski vrelec, pošta Kotle, postaja

Guštanj)

833

Römertum n rimljanstvo

rösten – pražiti (→ Maroni) ◊

Romfahrer m romar (v Rim)

Maroni rösten – peči kostanj

Romfahrt f romanje (v Rim)

rot – rdeč (→ Kreuz, Rübe, Ruhr) Römling m papežnik

Rotation f 1. premeščanje, rotacija

2. vrtenje, rotacija 3. kolobarjenje

Ronde f obhodna straža (*okolka),

ronda

Rotel (→ Rotulus)

Rondeau (→ Rondell)

Röteln pl rdečke (*ruse pike, ruske,

blèki) (rubeola)

Rondell n okrogel obrambni stolp,

rondel

Rotgerber m strojar (pri strojenju je

uporabljal čreslovino) (→ Rohe)

Rorate – 4. adventna nedelja

(→ Advent(s)sonntag))

rotieren – 1. krožiti, rotirati

2. zamenjati, menjati

Roratemesse f zornica (zgodnja maša

v adventnem času) (*svitanica)

Rotlauf m 1. šen (nalezljivo vnetje

(→ Advent(s)sonntag)

kože) (erysipelas) 2. rdečica

(prašičja bolezen)

Rose f vrtnica (→ Heckenrose)

Rotte f 1. truma, tolpa, drhal

Rosé m 1. rosé (vino rdečkaste barve)

2. tropa, trop, oddelek, krdelo, četa

2. cviček

3. soseska (kategorija v Specialnem

Rosenkranz m rožni venec, molek

repertoriju krajev na Kranjskem /

(*rožni kranec, paternošter)

Special-Orts-Repertorium von Krain

Rosenkranzfest n rožnovenska Mati

iz leta 1894)

Božja: 7. oktober

rotten (→ rottieren, sich)

Rosenkranzmonat m oktober, vinotok Rottenführer m voditelj trope (pri Rosenmonat m junij, rožnik

gasilcih)

Rosenmontag m pustni ponedeljek

Rottenmeister m četovodja

(*četovodnik, četnik)

Rosensonntag m 4. postna nedelja

(→ Lätare)

rottieren, sich – zbirati se (v trope),

R

upirati se, puntati se

»Rosinenbomber« pl letala zahodnih

zaveznikov, ki so oskrbovala

Rottierte(r) m puntar

Zahodni Berlin med sovjetsko

Rottung f hudodelsko združevanje,

blokado 1948/49

upor, punt

Roß n konj (→ Saumroß)

rottweise – 1. v tolpah 2. v tropih

Roßhaar n žima

rotulieren – zaključiti sodne (pravdne)

Roßhaarmatratze f žimnica

spise, inrotulirati (→ inrotulieren)

Roßkastanien pl divji kostanj

Rotulierung f zaključek sodnih

(pravdnih) spisov, inrotulacija

Roßknecht m konjski hlapec

(→ Inrotulierung)

(*konjuh)

Rotulus m zavoj spisov, rotul

Roßsaum m tovor na konju

834

Rotunde f okrogla stavba, okrogla

Rubrik f stolpec (*predelek), rubrika

dvorana, rotunda

Rübsen m repica, ogrščica

Roture f neplemiški stan, meščanstvo ruchlos – 1. nemaren, zanikrn Roturier m neplemič, meščan

2. hudoben, nesramen

Rotwelsch n rokovnjaški jezik,

Ruchlosigkeit f 1. nemarnost,

rokovnjaščina

zanikrnost 2. hudobija, nesramnost

Rotwild n rdeča divjad (jelenjad)

Ruck m sunek

(G I. 471)

Rückäußerung f odgovor ◊

Rotz m 1. smrkelj 2. smrkavost

Einer zusagenden Rückäußerung

(konjska bolezen)

entgegensehend … –

(→ Rotzkrankheit)

V pričakovanju ugodne rešitve

Rotzkrankheit f smrkavost (*vozger)

prošnje … (vljudnostna fraza

(konjska bolezen, ki se je lahko

v zaključku pisma oblastnemu

prenesla tudi na človeka)

organu)

Rouge n rdečilo za ustnice, šminka

rückbedeuten – odgovoriti

Rouleau n 1. stalni seznam, spisek,

Rückbeurlaubung f ponovna

imenik, rulo (→ Rolle)

odpustitev (rezervista)

2. rebrača, rolo (naprava iz

Rückbleibsel n ostanek

rebraste pločevine za zapiranje

izložbenih vrat) ◊

Rückbürge m nadomestni porok

eisernes Rouleau – železna roleta rücken – premakniti, potisniti, (na vratih trgovine) (*železna

pomikati se (→ Feld, Front, Licht)

koloturna zapornica)

Rücken m 1. hrbet 2. sleme, greben ◊

Route f 1. pot, potovanje 2. smer

von den drei Seiten, in Front,

poti, smer potovanja, ruta

Flanke und Rücken, angreifen –

(→ Marschroute, Reiseroute)

napasti s treh strani, s čela, boka in

Routine f spretnost, okretnost,

hrbta

veščina, rutina

jmdm. den Rücken decken/

freihalten/halten – kriti (komu)

R

routiniert – spreten, okreten, vešč,

hrbet, zavarovati (koga)

rutiniran

jmdm. den Rücken stärken/steifen

Royalist m privrženec kralja

– opogumiti (koga), dajati (komu)

in kraljeve oblasti, rojalist,

(moralno) podporo

monarhist

jmdm./etwas den Rücken kehren/

wenden/zuwenden – obrniti (komu/

Rthl. = Reichsthaler

čemu) hrbet

(→ Reichsthaler)

jmdm. in den Rücken fallen –

Rübe f repa (→ Futterrübe, Kohlrübe, napasti (koga) od zadaj, zahrbtno

Runkelrübe, Sauerrübe, Steckrübe,

napasti (koga)

Zuckerrübe) ◊

den Feind in dem Rücken haben –

rote Rübe – rdeča pesa

imeti sovražnika za hrbtom/za seboj

mit dem Rücken an der Wand/zur

835

Wand sein – biti potisnjen ob zid,

rückgemittelt – vrnjen (npr. dopis)

nahajati se v brezizhodnem položaju rückgeschlossen (→ rückgemittelt) Rückenangriff m napad od zadaj

rückgesendet (→ rückgemittelt)

Rückendeckung f kritje, zaslomba

Rückgriff m 1. vračanje k (čemu),

Rückenhalt m 1. zaslomba, opora,

poseganje po (čem) 2. regres

podpora, zaledje 2. vojaki v zaledju,

rezervne enote

Rückhalt (→ Rückenhalt)

Rückenwind m 1. hrbtni veter

Rückkauf m odkup prodane stvari

2. podpora, opora

(*povratni nakup, povratni kup,

rešitev prodane stvari)

Rückerlag – Rückerlag der Klage –

zavrnitev tožbe

Rückkaufsrecht n odkupna pravica

(pravico do odkupa prodane stvari)

Rückersatz m vračilo

(*rešilokupna pravica)

Rückersetzung (→ Rückersatz)

Rückkehr f povratek

rückerstatten – vrniti, povrniti

verbotene Rückkehr – prepovedan

povratek (za odgonce)

Rückerstattung f povračilo

(→ Revertent, Schub,

Rückfahrkarte f povratna vozovnica

Schubrevertent)

Rückfahrschein (→ Rückfahrkarte)

Rückkehrer m povratnik

Rückfahrt f povratna vožnja

Rückkunft (→ Rückkehr)

Rückfall m 1. poslabšanje stanja,

Rücklassung f zapustitev

ponovni pojav bolezni, recidiva

mit Rücklassung eines Testaments

2. ponovitev kaznivega dejanja,

versterben – umreti z oporoko

povratništvo, recidiva

ohne Rücklassung eines

rückfällig – povraten, recidiven

Testaments versterben – umreti

(→ Verbrecher)

brez oporoke

Rückfalltyphus m povratni tifus

rücklegen – odložiti

(*povratni mačuh)

Rücklegung f odložitev

R

Rückfrage f poizvedovanje, poizvedba Rückmarsch m 1. povratek čet Rückfront f zadnja stran poslopja

2. umik čet

Rückführung f 1. vračanje 2. povratna Rucksack m nahrbtnik zveza 3. repatriacija

Rücksass m naseljenec na gospodovem

Rückgang m pojemanje, nazadovanje,

svetu oz. prebivalec nekega okoliša

znižanje

(V 79), prebivalec (G II. 286)

rückgängig – povraten, nazajšnji

rücksässig – naseljen

(→ Bewegung),

Rücksässigkeit f obsed (G II. 286)

rückgängig machen – preklicati,

Rückschein m povratnica

razveljaviti, odpraviti (retroaktivno) Rückschlag m 1. udarec nazaj, odboj rückgelangen lassen – poslati nazaj,

2. nazadovanje, neuspeh

vrniti

836

3. nenadno poslabšanje bolezni (po rückständig – 1. izostal, neplačan, navideznem izboljšanju), recidiva

dolžan (→ Rechnung) 2. zaostal

rückschlagen – odbiti (napad)

Rückständler m zamudnik, dolžnik

Rückschluß m 1. vračanje, vrnitev

Rückstellung f vrnitev, vračilo

2. sklepanje, sklep ◊

mit/unter Rückschluß der Beilagen Rücktritt m 1. odstop 2. umik ◊

– vrnjeno s prilogami

Rücktritt aus dem politischen

Leben – umik iz političnega

Rückschritt m 1. korak nazaj

življenja

2. nazadovanje

rückunterbreitet (→ rückgemittelt)

Rücksicht f ozir ◊

aus gesundheitlichen Rücksichten

Rückvergütung f povračilo

– iz zdravstvenih ozirov

Rückversicherung f pozavarovanje

aus öffentlichen Rücksichten –

Rückversicherungsvertrag m

iz javnih ozirov

1. pogodba o pozavarovanju

aus sicherheitlichen Rücksichten –

2. pogodba o nevtralnosti (leta

iz varnostnih ozirov

1919 objavljena tajna pogodba med

in/mit Rücksicht auf etwas –

Nemčijo in Rusijo)

z ozirom na (kaj), glede na (kaj),

upoštevaje, upoštevajoč

rückvorgelegt (→ rückgemittelt)

in gewisser Rücksicht –

rückwärtig – 1. odzadnji, zadnji

v določenem oziru

2. zaleden (→ Verbindung)

ohne Rücksicht auf etwas –

rückwärts – nazaj, vzvratno, ritensko

ne oziraje se na (kaj)

auf jmdn./etwas Rücksicht

Rückwärtsbewegung f vzvratno

nehmen/üben – ozirati se na (koga/

gibanje

kaj), upoštevati (koga/kaj)

Rückweg m pot nazaj, povratek

rücksichtlich – glede (česa), z ozirom Rückweisung f zavračanje, zavrnitev na (kaj)

Rückwirkung f povratno

rücksichtslos – brezobziren

učinkovanje, povratni učinek,

Rücksichtslosigkeit f brezobzirnost

posledica, reakcija

R

rücksichtswürdig – upoštevanja

Rückzahlung f poplačilo, povračilo

vreden (*ozira vreden)

Rückzug m umik ◊

Rücksprache f posvet, pogovor ◊

mit Rückzug auf etwas – z ozirom

mit jmdm. Rücksprache halten/

na (kaj)

nehmen/pflegen – posvetovati se s

den Rückzug antreten – začeti z

(kom)

umikom

auf dem Rückzug sein – umikati se

Rückstand m 1. ostanek, zaostanek

zum Rückzug blasen – zatrobiti

(→ Steuerrückstand), dolg

umik

2. nazadovanje ◊

im Rückstand sein – biti v

rüde – neotesan, grob

zaostanku

Ruder n 1. veslo 2. oblast

(→ Staatsruder) ◊

837

am Ruder bleiben – ostati na

einen unbescholtenen Ruf haben –

oblasti

biti na dobrem glasu

am Ruder sein/stehen – biti na

im üblen Rufe sein/stehen – biti

oblasti

na slabem glasu (*biti slaboglasen)

ans Ruder gelangen/kommen –

jmds. Ruf untergraben –

priti na oblast

izpodkopati (komu) sloves

Rudera pl ostanki, razvaline

rufen (rief, hat gerufen) – klicati,

Ruderer m veslač

poklicati (→ Fahne, Leben,

Ordnung, Plan, Waffe)

rudern – veslati

Rufer m klicalec (→ Feuerrufer,

Ruderschiff n ladja na vesla, veslača

Marktrufer)

Rudiment n ostanek, okrnek,

Rufname m domače ime, vzdevek

rudiment

Rüge f 1. graja 2. kazen, pokora

rudimentär – začetniški, osnoven,

elementaren

Rügegericht n kazensko sodišče

(*kazenska sodnija)

»Rudolfinum« (→ Landesmuseum)

rügen – grajati, karati, očitati

Rudolfsbahn (→ Bahn)

Rügeverfahren n karalni postopek

Ruf m 1. klic (→ Heilruf, Hilferuf, Hochruf, Lebehochruf, Vivatruf,

Ruhe f 1. mir, pokoj (→ Seelenruhe)

Widerruf, Zwischenruf) 2. poziv

2. tišina 3. počitek

(→ Ordnungsruf ) 3. sloves

Herstellung der Ruhe und

(→ Nachruf) ◊

Ordnung – vzpostavitev miru in

ein Künstler von Ruf – priznani

reda (*ustanovljenje pokoja in reda)

umetnik

Störung der öffentlichen Ruhe –

Ruf zur Ordnung – *klic k redu

kaljenje javnega miru (*motjenje

(opomin predsedujočega med

javnega pokoja) (→ Verbrechen)

parlamentarno razpravo) (→

Professor in Ruhe – profesor v

Ordnungsruf)

pokoju (→ Ruhestand)

Ruf zur Sache – *klic k reči

Ruhe seiner Asche! – Naj počiva

R

(opomin predsedujočega med

v miru! (N.p.v.m.)/Naj mu bo

parlamentarno razpravo, naj se

zemljica lahka!

govorec ne oddaljuje od predmeta

Gott verleihe ihm die ewige Ruhe!

razprave)

– Naj počiva v božjem miru!

in üblen Ruf bringen – spraviti na

Ruhe und Eintracht – mir in sloga

slab glas

Ruhe und Ordnung – mir in red

sich eines guten Rufes erfreuen

Ruhe und Frieden – pokoj in mir

– biti na dobrem glasu (*biti v

öffentliche Ruhe – javni mir (*javni

dobrem glasu, biti dobrega slovesa)

pokoj)

in/von gutem/unbescholtenem

die ewige Ruhe finden – umreti

Ruf sein – biti na dobrem glasu

der Ruhe pflegen – počivati

(*biti v dobrem glasu, biti dobrega

Ruhe schaffen/stiften – vzpostaviti

slovesa)

mir, pomiriti

in die ewige Ruhe/zur ewigen

838

Ruhe eingehen – umreti

Versetzung in den bleibenden/

jmdn. zur ewigen (letzten) Ruhe

dauernden/definitiven Ruhestand –

begleiten/bestatten/betten –

stalna upokojitev, trajna upokojitev

pospremiti (koga) k večnemu

öffentlicher Ruhestand – javni mir

(zadnjemu) počitku, pokopati

in den bleibenden/dauernden/

(koga) (obrazec v osmrtnici)

definitiven Ruhestand versetzen –

jmdn. zur Ruhe ermahnen/rufen/

stalno upokojiti, trajno upokojiti

verweisen – pozvati (koga) k miru

in den zeitlichen Ruhestand

(npr. med parlamentarno razpravo),

versetzen – začasno upokojiti

opomniti (koga), posvariti (koga)

zur Ruhe kommen – umiriti se

Ruheständler m upokojenec

zur Ruhe und Ordnung auffordern Ruhestation f počivališče

– pozvati k redu in miru

Ruhestätte f počivališče, grob ◊

Ruhebett n ležalnik (*počivalnica),

letzte Ruhestätte – zadnje

zofa

počivališče, grob

Ruhegehalt n pokojnina, doslužnina

jmdn. zur letzten Ruhestätte

(*počitna plača, mertva plača)

begleiten/geleiten – pospremiti

(koga) k večnemu/zadnjemu

Ruhegenuß m pokojninski užitek

počitku (osmrtnica)

Ruhelager n počivališče

Ruhestellung f 1. mirni položaj

ruhen – 1. mirovati, počivati (→ Gott) (v zaledju fronte) 2. mirovanje

2. sloneti na (čem) 3. bremeniti

Ruhestifter m mirilec

Ruhen n mirovanje ◊

Ruhestörer m kalilec miru, nemirnež,

das Ruhen des Verfahrens –

rogovilež (*motivec pokoja,

mirovanje postopka

nepokojnež, draživec)

ruhend – mirujoč, počivajoč

Ruhestörung f motenje miru ◊

(→ Erbschaft)

nächtliche Ruhestörung – kaljenje

Ruhepause f predah

nočnega miru

Ruheplatz (→ Ruhelager)

Ruhestuhl m počivalnik

Ruhestand m 1. pokoj (*pokojni stan) ruhig – miren, tih ◊

R

(→ i. R. ) 2. mir, mirovanje ◊

ruhig im Herrn entschlafen/

Hauptmann des Ruhestandes –

entschlummern/verscheiden –

stotnik v pokoju

mirno (spokojno) zaspati v

k. u. k. Oberst des Ruhestandes –

Gospodu (osmrtnica)

c. in kr. polkovnik v pokoju

Ruhm m slava, čast (→ Nachruhm) ◊

Übernahme/Versetzung in den

unvergänglicher Ruhm –

bleibenden Ruhestand – trajna

neminljiva slava, večna slava

upokojitev

jmdm. zum Ruhm gereichen – biti

Übertritt in den Ruhestand –

(komu) v čast in slavo

upokojitev

Versetzung in den zeitlichen

rühmen – hvaliti

Ruhestand – začasna upokojitev

rühmenswert – hvalevreden

(→ Hingabe)

839

rühmlich – 1. slaven 2. hvalevreden Runde f 1. krog, kolo, runda 2. obhod 3.

ruhmreich – slaven (→ ruhmvoll)

manjša družba, skupina

ruhmreiche Regierung Seiner

(→ Sängerrunde, Tafelrunde) ◊

Majestät – slavno vladanje

die Runde machen – 1. biti na

Njegovega Veličanstva

obhodu 2. krožiti, širiti se

(npr. govorice)

ruhmsüchtig – slavohlepen

über die Runden kommen –

ruhmvoll – 1. preslaven (→ Vorfahr(e)) premagati težave, shajati

2. preslavni (v nagovoru)

Rundfrage f anketa

Ruhr f griža ◊

Rundfunk m radio

epidemische Ruhr – epidemična

griža (*podežélna griža)

Rundgang m obhod

rote Ruhr – krvava griža

Rundschreiben n okrožnica (*okolni

rühren – 1. mešati 2. ganiti 3. zadeti razpis, okolnik, okolnica), razglas,

(→ Schub) 4. dotakniti se (česa)

naznanilo, oznanilo

5. priti od (česa), izvirati od (česa)

Rundtafel f 1. okrogla miza 2. omizje rührend – ganljiv (→ Teilnahme)

Rundtour f obhod, krožna tura

rührig – 1. gibčen, okreten

Rundwache f obhodna straža

2. prizadeven, delaven, podjeten

rundweg – kratkomalo, naravnost

Rührigkeit f 1. gibčnost, okretnost

Rune (→ Runenschrift)

2. prizadevnost, dalavnost,

podjetnost

Runenschrift f runska pisava, runa

Rührung f ganjenost

Runkelrübe f pesa

mit sichtlicher Rührung – vidno

rupfen – 1. skubsti 2. puliti lan (lan so ganjen

želi tako, da so ga pulili s korenino

Ruin m razpad, propad, polom, razsulo

vred)

Ruine f razvalina, podrtija, ruina

rupfen – pukani (lan)

(→ Schloßruine)

Rupfen n 1. grobo laneno predivo

R

ruinieren – razdejati, uničiti, podreti,

2. puljenje lana (žetev lana) ◊

ruinirati

Rupfen spinnen – napresti grobo

laneno predivo

ruinös – 1. razvaljen 2. poguben

rupfengespunst – grobo laneno predivo

Rummel m 1. trušč, hrup, ropot

2. vrvež, direndaj

Ruptur f prekinitev, prelom, odpoved,

razveljavitev

Rumor m hrup, trušč, ropot

rural – podeželski, kmečki, ruralen

rumoren – razgrajati, rogoviliti, ropotati Ruß m saje Rumpelkammer f ropotarnica

Rußland n Rusija

rumpieren – prekiniti, prelomiti,

odpovedati, razveljaviti

Rüste – zur Rüste gehen – iti h

koncu, končevati se

840

rüsten – 1. opremiti (*ogleštati) Rüstungswettlauf m oboroževalna

2. oborožiti (vojaka) 3. pripravljati

tekma

se na vojno, oboroževati se

Rüstwagen m voz za vojno opremo

rüsten, sich – pripravljati se na (kaj)

Rüstzeug n bojna oprema in orožje

Rüstgeld n denar za oborožitev (denar

za »oklepnega konja« in konjenika Rute f 1. šiba (→ Spießrute) 2. palica v fevdalni konjenici)

(stara avstrijska dolžinska mera:

1 palica = 10 čevljev = 3,16 m) ◊

Rüsthaus n orožarna (skladišče orožja

mit Ruten streichen – tepsti, šibati

in vojaške opreme)

Rutenschlag (→ Rutenstreiche)

rüstig – krepak, čil

Rutenstreiche pl udarci s šibo, šibanje,

Rüstigkeit f krepkost, čilost ◊

tepežkanje ◊

geistige und körperliche Rüstigkeit

Rutenstreiche am Tage der

– duševna in telesna krepkost,

unschuldigen Kinder – tepežkanje

duševna in telesna čilost

na tepežni dan (nedolžni otroci:

rustikal – 1. kmečki, rustikalen

28. december)

2. podložen zemljiškemu gospostvu

mit Rutenstreichen bestrafen/

3. preprost, neizobražen

züchtigen – kaznovati s šibanjem

Rustikalist m imetnik rustikalne

Ruthene m Rusin

zemlje, rustikalist ◊

Rutscher m 1. zdrsljaj 2. kratek izlet, eingekaufter Rusticalist – vkupljeni

skok, stranpot

rustikalist (G II. 447)

Rustikalland n kmečka posest,

kmečko zemljišče, rustikalna posest

Rüstkammer f orožarnica

Rüstmeister m orožarski mojster

Rüstpferd n oklepljeni konj (imenjski

konj v fevdalni konjenici), »oklepni

konj« (V 209)

R

Rüsttag m 1. dan pripravljanja

(v Svetem pismu) 2. véliki petek

(→ Karfreitag)

Rüstung f 1. oprema (*oglešt)

2. oboroževanje, oborožitev (V 209)

(→ Gültrüstung, Kriegsrüstung) ◊

körperliche Rüstung – telesna

sposobnost

Rüstungsbeschränkung f omejevanje

oboroževanja

Rüstungsordnung f pozivni red

841

S

S (→ Solidus, Schilling) sabrieren – podreti s sabljo (→ Säbel) s. = samt (→ Ssamt)

Saccelarius m cerkveni zakladnik

SA = Sturmabteilung f udarni

Saccellanus m kaplan, sacelan

(nacionalsocialistični) oddelek

Sachbearbeiter m referent

Saal m 1. dvorana (→ Ballsaal,

Konzertsaal, Lehrsaal, Lesesaal,

Sache f 1. reč, stvar 2. opravilo, zadeva, Prunksaal, Ratssaal, Redoutensaal vprašanje (→ Executionssache,

(Laibach), Speisesaal, Tanzsaal,

Gewerbesachen, Pressesachen,

Turnsaal, Waffensaal) 2. veža

Rechtssache, Sicherheitssachen,

Stiftungssachen, Streitsachen, Tatsache, Saat f setev (→ Sommersaat,

Waisensachen, Zivilstreitsachen) ◊

Wintersaat)

bewegliche Sache – premičnina

Saatgut n seme

eigene Sache – posebna stvar

gerechte Sache – pravična stvar

Säbel m sablja (sečno in bodno orožje

liegende/unbewegliche Sache –

z enoreznim ukrivljenim rezilom)

nepremičnina

(→ Schleppsäbel) ◊

unverrichteter Sache – praznih rok,

mit gezogenem Säbel – z izdrto

ne da bi kaj opravil

sablj

Ruf zur Sache – *klic k reči (opomin

mit versorgtem Säbel – s sabljo v

predsedujočega med sejo, naj se

nožnici

govorec ne oddaljuje od predmeta

mit blankem Säbel – z golo sabljo

razprave)

Ehrenbezeigungen mit gezogenem

Es ist Sache des Klägers, … –

Säbel – izkazovanje časti z golo

Tožnikova dolžnost je, da …

(potegnjeno) sabljo

Die Sache gestaltete sich anders, als

Ehrenbezeigungen mit versorgtem

ich dachte. – Zadeva se je odvijala

Säbel – izkazovanje časti s sabljo v

drugače, kot sem mislil.

nožnici

bei so gestalteten Sachen –

den Säbel ergrefen – prijeti

potemtakem

sabljo (izkazovati vojaško čast,

bei der Sache bleiben – ostati pri

prezentirati)

stvari

mit dem Säbel niederhauen –

mit jmdm. gemeinsame/

podreti s sabljo (*s sabljo posekati

gemeinschaftliche Sache machen

na tla)

– povezati se s (kom), paktirati s

S

Säbelgerassel (→ Säbelrasseln)

(kom), komplotirati

Säbelkorb m koš pri sablji

beschlossene Sache sein – biti

sklenjeno, biti odločeno

säbeln – 1. mahati s sabljo, sabljati

etwas tut nichts zur Sache – nekaj

2. pokončati s sabljo

je postranskega pomena, nekaj ni

Säbelrasseln n rožljanje z orožjem

pomembno

Sabotage f sabotaža

zur Sache sprechen – govoriti o

(zadevni) temi

Saboteur m saboter

Sachenrecht n 1. stvarno pravo

sabotieren – sabotirati

2. stvarna pravica

845

Sachführer m odvetnik, advokat

Sackleinwand f debelo platno za

(*pravdnik, besednik)

žalklje, žakljevina

sachgemäß – 1. strokoven

Sacktuch n 1. grobo platno

2. strokovno

(→ Sackleinwand) 2. robec

sachkundig – izveden (*zveden), vešč

(*žepna ruta)

Sachkundige(r) m izvedenec,

Sackuhr f žepna ura

strokovnjak (*veščak)

Sackzehent m vrečna desetina

Sachlage f dejansko stanje

(G II. 251)

sachlich – stvaren, objektiven

Sacra pl svete zadeve

(→ Berichterstattung)

säen – sejati (→ Zwiespalt)

sächlich – srednji (spol)

Sage f 1. pripovedka 2. govorica

(→ Geschlecht)

3. ustno izročilo

Sachlichkeit f stvarnost, objektivnost Säge f 1. žaga (orodje) 2. žaga (obrat) sachmäßig – ustrezen, primeren

(→ Brettersäge)

Sachschaden m materialna škoda

Sägemühle f žaga (obrat)

Sachverhalt m dejansko stanje,

Sägemüller m žagar

stvarni položaj

sagen – reči, dejati, povedati

sachverständig – izvedenski

(→ Blume, Dank, Feder, Lebewohl,

(*zastopen) (→ Gutachten)

Wahrheit) ◊

8 fl, sage acht Gulden – 8 gld.,

Sachverständige(r) m izvedenec,

z besedo: osem goldinarjev

strokovnjak (*veščak) ◊

beeideter gerichtlicher

sägen – žagati

Sachverständiger – zapriseženi

Sager m pripovedovalec

sodni izvedenec

Säger m žagar

Sachwalter m 1. zastopnik,

pooblaščenec, skrbnik (*opravnik)

Sägereigewerbe n žagarska obrt

2. advokat

Sägewerk n žaga (obrat)

Sachwert m stvarna vrednost,

saisieren – 1. prijeti, zgrabiti 2. zaseči, materialna vrednost

zapleniti

S

Sack m 1. vreča (→ Bettsack,

Saison f sezona (*sezija)

Strohsack) 2. torba (→ Bettelsack,

(→ Hochsaison, Kursaison,

Brotsack, Rucksack)

Nachsaison)

Säckel m 1. mošnja 2. blagajna

Saite f struna

(*blagajnica)

Saitenmacher m strunar

Säckelbericht m blagajniško poročilo

Sakko m suknjič

Säckelmeister (→ Säckelwart)

sakral – verski, bogoslužen, sakralen

Säckelwart m blagajnik

Sakrament n zakrament

Sackgasse f slepa ulica

(*svetotajstvo) ◊

846

die sieben Sakramente der

Säkularisation f 1. prehod iz cerkvene

katholischen Kirche – sedem

lastnine v državno, sekularizacija

zakramentov katoliške cerkve:

2. preobrazba cerkvenega šolstva v

die heilige Taufe – sveti krst

državno, sekularizacija

die heilige Firmung – sveta birma

die heilige Eucharistie – sveta

Säkulum n 1. stoletje 2. tuzemsko

evharistija, sveto Rešnje telo

življenje, časnost

(→ Altarsakrament)

Salamander m 1. močerad

die heilige Buße – sveta pokora

2. napitnica (ritual v okviru pivske

die heilige Krankensalbung – sveto

družbe članov študentske zveze)

bolniško maziljenje

(→ Trauersalamander)

(→ Sterbesakramente)

Salär n plača

die heilige Priesterweihe – sveto

mašniško posvečenje

Salarium n 1. preživnina 2. oficirska

die heilige Ehe – sveti zakon

ali uradniška plača, salarij

die Sakramente administrieren/

Salbe f mazilo (*žavba)

austeilen/spenden/verwalten –

salben – maziliti

podeliti zakramente

ein Sakrament empfangen – prejeti Salböl n mazilno olje zakrament

Salbung f maziljenje

jmdn. mit den Sakramenten

Saldierbuch n knjiga plačil

versehen – podeliti (komu) svete

zakramente (*prevídeti)

saldieren – 1. poravnati, plačati,

(→ Sterbesakramente)

saldirati 2. potrditi prejem nakazila,

jmdm. das Sakrament der heiligen

saldirati

Firmung erteilen/ausspenden –

Salesianer pl salezijanci (H 63) (moški podeliti (komu) zakrament svete

samostanski red)

birme, birmati

Saline f solina

sakramentieren – preklinjati

Salon m salon

(*šentovati, sakramentovati)

Salonanzug m salonska obleka

Sakramentstag m sveto Rešnje telo in

kri, telovo

salonfähig – družbeno sprejemljiv

Sakrifiz f žrtev

salopp – umazan, zanemarjen

S

sakrifizieren – žrtvovati

Saloppe f 1. jutranje žensko ogrinjalo

2. zanemarjena ženska

Sakrileg(ium) n bogoskrunstvo,

svetoskrunstvo, sakrileg, sakrilegij

Salubrität f zdravje

Sakristan m cerkovnik

Salus f 1. zdravje 2. sreča, blaginja

Sakristei f zakristija

Salut m častni pozdrav, svečani

pozdrav (npr. s topovskimi salvami)

säkular – 1. posveten 2. stoleten

3. izjemen, izreden, edinstven

Salutatio f pozdrav (v listini), salutacija

Säkularfeier f praznovanje stoletnice

salutieren – pozdraviti (po vojaško),

salutirati

847

Salutierung f (vojaški) pozdrav

Sammelgelder pl zbrani denarni

Salutschüsse pl častne salve

prispevki (npr. ob ljubljanskem

potresu leta 1895) (*zborni novci)

Salvation f 1. rešitev 2. odrešitev

sammeln – zbirati, nabirati, pobirati

Salve f 1. pozdrav, dobrodošlica

2. častna salva (→ Ehrensalve) ◊

Sammelstelle f nabiralnica ◊

Salve! – Pozdravljen!/Dobrodošel!

Das Postamt fungiert als

Sammelstelle des

Salvenfeuer n streljanje v salvah

Postsparcassenamtes. –

salvieren – rešiti

Poštni urad je nabiralnica

salvo – in salvo sein – biti na varnem

poštnohranilničnega urada.

Salz n sol

Sammet (→ Samt)

Salzaufschlag m solna naklada

Sammler m zbiralec

(H 19, 21)

(→ Hadersammler, Kirchensammler,

Lumpensammler)

Salzburg n 1. Salzburg (*Solnograd)

2. Salzburško (*Solnograško)

Sammlertum n nabiralništvo

salzen (salzte, hat gesalzen) – soliti

Sammlung f 1. zbirka

2. zbiranje, nabirka (*nabera)

Salzgefälle pl solne pristojbine (H 37)

(→ Gabensammlung,

Salzoberamt n višji solni urad (H 37) Wäschesammlung) 3. zbranost,

Salzverschleiß m razpečevanje soli

koncentracija ◊

(H 19, 21)

mildtätige Sammlung – zbiranje

milodarov

Samaritaner m 1. Samaritan (prebivalec

eine Sammlung milder Gaben

palestinske pokrajine Samarije)

ausschreiben – razpisati zbiranje

2. sočuten človek, samaritan

milodarov

Samb (→ Saum)

Sammlungsbrief m pismo za zbiranje

Samb- (→ Saum-)

milodarov

Sämber (→ Säumer)

Sammlungskassen pl zbirne blagajne

Same m seme

(H 53)

Samen-Kartoffeln pl semenski

Samstag m sobota (na jugu in zahodu

S

krompir

ZRN, sicer Sonnabend)

(→ Karsamstag)

Sämer (→ Säumer)

samt – skupaj s (kom/čim)

Sammelbecken n zbirališče

Samt m žamet

Sammelbogen m zbiralna pola (pri

ljudskem štetju) (*zbiralnica)

Sanatorium n zdravilišče (zlasti za

kronične bolezni), sanatorij ◊

Sammelbrief (→ Sammlungsbrief)

Sanatorium Emona (Laibach) –

Sammelbüchse f nabiralna pušica

Sanatorij Emona ( Privatno

(*pušica za milodare)

zdravišče za notranje in kirurgične

bolezni se je nahajalo v Ljubljani,

Komenskega ulica 4)

848

sanct – svet

sanitär – zdravstveni ◊

Sancta f svetnica

sanitäre Anlagen – javno stranišče

Sanctification f posvetitev,

Sanität f zdravstvena služba, saniteta

kanonizacija

Sanitäter m bolničar

Sanctitas f svetost

Sanitätsagentien (See) pl zdravstvene

Sanctus m svetnik

agencije (pomorstvo) (H 56)

Sand m pesek (→ Flußsand)

Sanitätsauslagen pl zdravstveni

izdatki

Sandbank f sipina, prodina

Sanitätsdeputationen (See) pl

Sandstein m peščenec

zdravstvene deputacije (pomorstvo)

sanft – 1. rahel, nežen 2. mil, blag,

(H 56)

(→ Mensch) 3. krotek, pohleven ◊

Sanitätsdienst m zdravstvena služba

sanft schlafen – sladko spati

(H 55) (zdravstveno službo na

sanft im Herrn entschlafen/

Kranjskem je urejal Zakon z dne

entschlummern/verscheiden –

24. aprila 1888. l., s katerim se

mirno (spokojno) zaspati v

uravnava zdravstvena služba v

Gospodu (obrazec v osmrtnici)

občinah, veljaven za vojvodino

einen sanften Tod sterben – mirno

Kranjsko, brez deželnega mesta

zaspati (umreti)

Ljubljane / Gesetz vom 24. April

Sänfte f nosilnica

1888, betreffend die Regelung des

Sanftmut f milost, blagost

Sanitätsdienstes in den Gemeinden,

gültig für das Herzogthum Krain,

sanftmütig – mil, blag

mit Ausschluß der Landeshauptstadt

Sang m petje, pesem ◊

Laibach; uvajal je zdravstvene

mit Sang und Klang – s pompom,

občine (Sanitätsgemeinden)

pompozno

oz. zdravstvena okrožja

Sänger m pevec (→ Minnesänger,

(Sanitätsdistricte); zdravstveno

Neujahrssänger)

okrožje je obsegalo področje

združenih (sosednjih) občin,

Sängerin f pevka (→ Haussängerin)

njegove meje so se navadno

Sängerkränzchen n pevski venček,

ujemale z mejami posameznih

pevska prireditev, družabna

sodnih okrajev)

S

prireditev s petjem

Sanitätsdistrikt m zdravstveno

Sängerrunde f pevska skupina

okrožje (*zdravstvena okolica)

Sängerverein m pevsko društvo

(→ Sanitätsdienst)

sanieren – 1. izboljšati, popraviti,

Sanitätsdistriktvertretungen pl

obnoviti, sanirati 2. ozdraviti,

zdravstvena okrajna zastopstva

sanirati

(H 61)

Sanierung f 1. izboljšanje, popravilo

Sanitätsgemeinde f zdravstvena

napak, obnova, sanacija

občina (→ Sanitätsdienst)

2. ozdravljenje, saniranje

Sanitätskommissionen pl zdravstvene

komisije (H 32)

849

Sanitätskordon m zdravstveni kordon

(cesarjevo) potrditev

Sanitätsmagistrat m zdravstveni

die Sanktion erteilen – potrditi

magistrat (H 32)

sanktionieren – 1. kazensko

Sanitätspersonal n zdravstveno osebje

preganjati, kaznovati 2. potrditi,

(*zdravništvo)

uzakoniti, sankcionirati

Sanitätspolizei (→ Gesundheitspolizei) Sanktionierung f 1. kaznovanje, sankcioniranje 2. potrditev,

Sanitätsrat m zdravstveni svet

uzakonitev, sankcioniranje

(H 52) (→ Landessanitätsrat,

Obersanitätsrat)

Sanktuarium n svetišče, sanktuarij

Sanitätssoldat m vojni bolničar

sans phrase – brez okolišenja, brez

ovinkov, naravnost

Sanitätstruppe f sanitetna četa

(*zdravstveno krdelo)

Sappe f (vojaški) rov, podzemni

jarek (do trdnjavskega okopa, do

Sanitäts- und Lebensmittelaufsicht f

sovražnih položajev)

zdravstveni in živilski nadzor (H 35) sappen (→ sappieren)

Sanitätsverwaltung f zdravstvena

uprava (H 22, 36, 52)

Sappeur m 1. kopač (vojaških) rovov

oz. jarkov (do trdnjavskega okopa,

Sanitätswagen m bolniški voz

do sovražnih položajev), saper

Sanitätswesen n zdravstvene zadeve,

2. pripadnik inženirske enote

zdravstvo (H 22, 36, 52)

v avstro-ogrski vojski (saperji

Sanitäts-Wochenbericht m tedenski

kot pripadniki posebne vojaške

izkaz o zdravstvenem stanju (za

formacije obstajajo v avstrijski

mestno občino Ljubljana so ga

skupni armadi od leta 1912 dalje,

objavljali časniki Laibacher Zeitung,

od pionirjev (Pioniere) so prevzeli

Slovenski narod in Slovenec)

inženirske naloge na kopnem; v

letu 1914 je skupna armada štela

Sanitätszug m sanitetni vlak

14 saperskih bataljonov (Sappeur-

(→ Lazarettzug)

Bataillone) in 8 pionirskih

Sanktio f grožnja s kaznijo za kršilca

bataljonov (Pionier-Bataillone))

(v listini), sankcija

Sappeur-Bataillon n saperski bataljon

Sanktion f 1. kazenski ali prisilni

(→ Sappeur)

S

ukrep, sankcija 2. potrditev

sappieren – kopati rove oz. jarke (do

(*potrjenje), odobritev, uzakonitev,

trdnjavskega okopa, do sovražnih

sankcija ◊

položajev) (*podkopati)

Pragmatische Sanktion –

Pragmatična sankcija (19. 4. 1713

Sarg m krsta, rakev (*truga)

izdan zakon Karla VI. je določal

Sargträger m nosilec krste (*nosač

nedeljivost habsburške posesti in

mrtvecev, mrtvonosec)

nasledstvo po ženski liniji, v kolikor Sasse m 1. posestnik (→ Haussasse) bi prišlo do izumrtja moške linije)

2. naseljenec (→ Altsasse, Beisass(e), die Allerhöchste (kaiserliche)

Grenzsasse, Hintersaß, Landsassen,

Sanktion erhalten – dobiti Najvišjo

Neusaß, Rücksaß, Untersass(e))

850

Saß (→ Sasse)

Sattler m sedlar (*komatar)

Satan m hudič, satan

Sattlerei f 1. sedlarstvo (*sedlarija)

Satelliten pl 1. sateliti 2. oprode,

2. *sedlarnica (sedlarjeva delavnica)

pomagači (slabšalno) 3. države,

sattsam – zadosten ◊

odvisne od druge vplivne države,

Es ist sattsam bekannt, daß … –

sateliti 4. v ZRN razširjena oznaka

Splošno znano je, da …

za države vzhodnega bloka pod

Da uns sattsam bekannt ist, daß …

sovjetskim vplivom po drugi

– Ker nam je dovolj dobro znano,

svetovni vojni, sateliti

da …

Satietät f 1. sitost 2. nasičenost

Es ist sattsam erwiesen, daß … –

Obstajajo zadostni dokazi za to, da

Satisfaction f 1. zadoščenje,

…

satisfakcija 2. zadostitev za žalitev

(običajno v obliki dvoboja),

saturieren – 1. nasičiti, zasičiti

satisfakcija 3. povrnitev škode,

2. zadovoljiti (potrebe)

odškodnina, satisfakcija

saturiert – 1. nasičen, zasičen

4. opravičilo, satisfakcija ◊

2. samozadovoljen

Satisfaktion fordern – zahtevati

zadoščenje, zahtevati satisfakcijo

Satz m 1. stavek (→ Nachsatz)

jmdm. Satisfaktion leisten – dati

2. načelo (→ Grundsatz) 3. usedlina

(komu) zadoščenje

4. komplet 5. zastava, zastavljeno

posestvo 6. enota, stopnja

satt – sit

(→ Tagesatz, Tarifsatz)

Sattel m 1. sedlo (→ Packsattel)

Satzbrief m zastavno pismo, zastavni

2. preval, prehod, sedlo 3. sedež na

list, zastavna listina

kolesu 4. kobilica (na goslih) ◊

aus dem Sattel heben/werfen –

Satzbuch n zastavna knjiga

vreči s sedla, premagati (prvotno na Satzinhaber m zastavni imetnik turnirjih)

Satzordnung f cehovski red

sich in den Sattel schwingen –

zavihteti se v sedlo

Satzpost f zastavni vpis, vknjiženo

fest im Sattel sitzen – sedeti trdno

breme (*vknjiženi zastavek)

v sedlu, obvladovati položaj

Satzung f 1. statut, pravilo

Sattelkammer f prostor za sedlarsko

(*ustanovilo), postava 2. zastava

S

opremo

(→ Ewigsatzung,

Feilbietungssatzung, Todsatzung,

satteln – osedlati (→ Pferd)

Zinssatzung) 3. uradno določena

Sattelpferd n vajetni konj (levi konj v

cena (mesa, kruha, moke), tarifa

dvovpregi) (*sedlenik)

satzweis – v zastavi, zastaven

(→ Handpferd)

(G II. 167)

Sattelzeug n sedlarska oprema

Sau f svinja

(*sedlovje)

sauber – 1. čist 2. lep, čeden, ličen, zal, sättigen – 1. nasititi 2. nakrmiti

mikaven

851

säubern – 1. očistiti, čistiti, snažiti različna glede na moč konja,

2. odstraniti 3. uničiti ◊

težavnost poti in specifično težo

die Partei von Abweichlern säubern

blaga. Po precej izčrpnih podatkih,

– odstraniti odpadnike iz stranke

ki jih imamo iz srede 18. stoletja

die Maschinengewehrnester

znaša tovor od 139 do 180 kg«. –

säubern – očistiti strojniška gnezda

Po uvedbi metričnega sistema v

Säuberung f čiščenje ◊

Avstriji z zakonom z dne 23. junija

ethnische Säuberung – etnično

1871: 1 tovor = 2 ¼ stota = 126 kg)

čiščenje

(→ Roßsaum, Wagensaum)

Sauce f omaka

saumen – tovoriti

sauer – kisel

Säumen n tovorništvo

Sauer (→ Wein/saurer Wein)

säumen – odlašati, muditi, zadrževati,

obotavljati se

Sauerbrunn m kisla voda, slatina

(→ Säuerling)

Säumer m 1. tovornik (V 172)

2. obotavljivec (*mudljivec)

Sauerkraut n kislo zelje

Säumerlohn m *tovornina

Säuerling m kisla voda, slatina (npr.

rogaški vrelci: Tempel, Styria in

Saumfahrt f vprežna oz. tovorna tlaka

Donati)

(G II. 244)

säuern – kisati

säumig – 1. počasen, obotavljiv,

mečkav (*muden, mudljiv)

Sauerrübe f kisla repa

2. v zamudi, v zaostanku

Säuerung f kisanje

(→ zahlungssäumig)

saufen (soff, hat gesoffen) – opijati se

Säumige(r) m zamudnik (*mudljivec)

säufen – napajati (živino)

Säumnis f zamuda, obotavljanje

Säufer m pijanec

Saumpfad m tovorna steza (v gorah)

Sauferei f pijančevanje

Saumpferd n tovorni konj (→ Saum)

saugen (sog, hat gesogen) – sesati

saumphenning – denarna dajatev

säugen – dojiti ◊

(namesto tovorjenja kot tlaškega

Mütter mit säugenden Kindern –

opravila) (G II. 255)

S

matere z dojenčki

Saumroß (→ Saumpferd)

Säugling m dojenček

Saumsal (→ Saumseligkeit)

Saugloch n kraški požiralnik

saumselig – 1. zamuden, v zamudi

Säule f steber (→ Anschlagsäule,

2. počasen, obotavljiv (*mudljiv,

Litfaßsäule, Pestsäule, Schandsäule, muden)

Schmachsäule, Telegraphen-Säule)

Saumselige(r) m zamudnik

Saum m tovor (stara avstrijska utežna Saumseligkeit f 1. zamujanje (npr. pri mera – S. Vilfan, ZČ 1-4, 1954:

plačilu) 2. počasnost, obotavljivost

»Gre za količino, ki jo normalno

(*mudljivost, mudnost)

nosi tovorni konj in je seveda

852

Saumverkehr m tovorništvo

Schacherei f mešetarjenje,

Saumweg m tovorna pot

barantanje

Säure f kislina (→ Schwefelsäure) ◊

Schacherer m mešetar, barantač

schweflige Säure – žveplena kislina schachern – mešetariti, barantati (→ Schwefelsäure)

Schachpartie f šahovska partija

Säurekeller m klet za kisanje

Schacht m jašek

Saustall m svinjak

Schachtel f škatla (*zaklopnica)

Save (Saustrom) f Sava (H 22, 32) Schachtelkrämer m škatlar

Sävitien pl grozote

Schachzug m 1. poteza pri šahu

S. B. = Südbahnhof (→ Bahnhof/

2. spretna (diplomatska) poteza

Südbahnhof (Laibach))

Schade(n) m škoda (*kvar)

sbaighube – planinska kmetija, sirnica, (→ Brandschaden, Elementarschaden,

švajga (G I. 167)

Feuerschaden, Kollateralschaden,

sbaigmark – dajatev za uživanje sirnic Kriegsschaden, Sachschaden) ◊

(G II. 249)

auf Schaden und Gewinn –

na dobiček in škodo

Sbirre m birič

namhaften Schaden erleiden/haben/

SBZ = sowjetische Besatzungszone f

nehmen/tragen – utrpeti znatno

sovjetska zasedbena cona v

škodo, biti zelo oškodovan

letih 1945–1949 (tako so še v

jmdm. Schaden anrichten/tun/

šestdesetih letih 20. stoletja v

verursachen/zufügen – povzročiti

ZRN označevali NDR in tudi

(komu) škodo

na terminološki ravni skušali

sich vor Schaden hüten – obvarovati

poudariti, da obstoja NDR ne

se škode

priznavajo in da lahko tako le ZRN

Wornach sich also ein jeder zu

zastopa interese nemškega naroda

achten / und vor Schaden oder

(Alleinvertretungsanspruch))

Unglück zu hüten wissen wird. –

(→ Ostzone, Pankow, Sowjetzone,

Tako se bo vsakdo vedel ravnati in

Zone)

se obvarovati pred škodo ali nesrečo.

Scala f lestvica, cenik (*cenovnik),

(*Po timu toku se bode en usakteri

skala

vedeu Sadershati, inu pred Shkodoj,

inu Nasrezhoi varvati.) (obrazec na

S

Scala-Gebühr f pristojbina po lestvici

koncu cesarskega patenta)

(*lestvična pristojbina)

zu Schaden kommen – utrpeti

Schabe f 1. ščurek 2. molj

škodo, biti oškodovan

Schach n šah ◊

zum Schaden gereichen – škodovati

jmdn. im Schach halten – držati

Schadenanzeige f prijava škode

(koga) v šahu

Schadenersatz m povračilo škode ◊

Schacher (→ Schacherei)

Schadenersatz leisten – povrniti

Schächer m razbojnik

škodo

Schadenfall m škodni primer

853

Schadenfeuer n velik požar (požar z

jmdm. zu schaffen machen –

veliko materialno škodo)

povzročati (komu) skrbi, povzročati

Schadenfreude f škodoželjnost

(komu) težave

Schadengeld n povračilo škode,

Schaffenslust f ustvarjalnost

odškodnina (*odškodba)

Schaffer m 1. ustvarjalec 2. oskrbnik

schadhaft – poškodovan, pokvarjen

(*gospodarski opravnik, pristavnik,

šafer)

schädigen – škodovati, oškodovati

Schäffer m sodar

Schädigung f škodovanje,

oškodovanje

Schäffler m škafar

schädlich – škodljiv

Schaffner m 1. oskrbnik, hišnik

(*ključar) 2. sprevodnik

Schädling m škodljivec

Schaffnerei f 1. oskrbništvo

schadlos – brez škode, nekvaren

(*oskrbnija, ključarstvo)

(*brezškoden, brezkvaren) ◊

2. oskrbnikova hiša

schadlos halten – 1. obvarovati

pred škodo 2. povrniti škodo

Schaffnerin f oskrbnica, hišnica

(*odškodovati)

(*ključarica)

Schadlosbrief m deželnozborsko

Schaffot n morišče (*kervavi oder,

zaščitno pismo

morivni oder)

Schadloshaltung f povračilo škode

Schaffung f 1. ustvarjanje, stvaritev

(*odškodovanje, odškodba,

2. ustanovitev, uvedba

odškoditev)

Schafpocken pl norice

Schadlosverschreibung f listina o

Schafvieh n ovce, drobnica

povračilu škode

Schafzucht f ovčereja, ovčarstvo

Schaf n ovca

Schafzüchter m ovčar

Schafblattern pl norice

Schale f 1. skledica (→ Menageschale) Schafbock m oven

2. olupek

Schäfer m pastir, ovčar

Schal(en)waage f tehtnica s skledami

Schaff n škaf, korec (→ Scheffel)

(*skledna vaga)

S

Schaffel n škafica, korec (G I. 645) Schalk m 1. zahrbtnež 2. navihanec, (→ Scheffel)

premetenec, hudomušnež 3. hlapec

(G II. 318)

schaffen1 (schuf, hat geschaffen) –

1. ustvariti (→ Abhilfe, Blut, Hilfe, schalken – varati Klarheit, Mittel, Remedur, Ruhe,

Schalkhaftigkeit f goljufivost,

Vorsehung, Weg) 2. ustanoviti

premetenost, zvijačnost

schaffen2 (schaffte, hat geschafft) –

Schalkheit (→ Schalkhaftigkeit)

1. delati 2. uspeti, zmoči 3. spraviti

(kam), odnesti (→ Hals)

Schall m zvok

4. priskrbeti (→ Geld) ◊

schallen – razlegati se, zveneti, doneti

854

Schallplatte f gramofonska plošča

Schandpfahl (→ Schandsäule)

schalten – 1. preklopiti, prestaviti

Schandsäule f sramotilni steber

2. ravnati, delovati 3. dojeti,

razumeti ◊

Schandtat f sramotno dejanje, grdobija

schalten und walten – delati

Schändung f skrunitev (*oskrumba)

(*gospodovati) po lastni volji,

(→ Gräberschändung)

ravnati po lastni volji, poljubno

Schank m točilnica (→ Weinschank)

razpolagati s (čim)

Schankbefugnis (→ Schankrecht)

Schaltjahr n prestopno leto

Schankbursche m točaj

Scham f sram, sramežljivost

Schänke (→ Schenke)

schamlos – nesramen, brezsramen

Schankgarten m gostilniški vrt

Schamlosigkeit f nesramnost,

brezsramnost

Schankgerechtigkeit

(→ Schankrecht)

Schandbühne f sramotilni oder ◊

Ausstellung auf der Schandbühne Schankgewerbe n krčmarska obrt

– postavitev na sramotilni

(*pivniški obrt), krčmarstvo

oder (sramotilna kazen, ki

(→ Gast- und Schankgewerbe)

jo je vseboval Obči zakonik

Schankhaus (→ Schenke)

o hudodelstvih in njihovem

Schanklocalität (→ Schenke)

kaznovanju / Allgemeines

Gesetzbuch über Verbrechen und

Schankniß (→ Geschenk)

derselben Bestrafung cesarja Jožefa Schankrecht n pravica do točenja II. z dne 13. januarja 1787)

(pijač), krčmarska pravica

auf der Schandbühne ausstellen – Schankstube f krčma izpostaviti na sramotilnem odru

(sramotilna kazen)

Schankung (→ Schenkung)

Schande f sramota (→ Blutschande,

Schankwirt m krčmar, pivničar, oštir

Rassenschande) ◊

Schankwirtschaft f krčma

mit Schmach und Schande –

Schanzarbeit f delo na okopih,

sramotno

utrjevanje

sich mit Schande bedecken –

nakopati si sramoto

Schanze f 1. okop, nasip (*šanca)

S

jmdm. zur Schande gereichen –

(→ Sternschanze) 2. skakalnica ◊

biti (komu) v sramoto, sramotiti

sein Leben für jmdn./etwas in die

(koga)

Schanze schlagen – tvegati svoje

življenje za (koga/kaj)

schänden – oskruniti, skruniti,

onečastiti, osramotiti, sramotiti

schanzen – graditi okope (nasipe)

Schänder m sramotilec, skrunilec

Schanzer m kopač okopov (nasipov)

Schandfleck m sramota

Schanzgräber (→ Schanzer)

schändlich – sramoten, grd, ostuden

Schanzwerk n trdnjava z okopi

(nasipi)

855

Schanzzeug n orodje za kopanje

Scharwerk n tlaka (G II. 244)

okopov (nasipov)

(*robota, rabota)

Schap(p)el m venček (na čelu dekleta) Schatten m senca (*šapel)

Schattenregierung f vlada v senci

Schar f 1. truma, trop, krdelo 2. četa 3. vod (majhna skupina v različnih Schattentheater n senčno gledališče organizacijah v nacistični Nemčiji)

(gledališče, v katerem se vidijo le

4. gruča 5. jata

sence; na Slovensko je prišlo v

17. stoletju iz Italije)

scharf – oster (→ Auffassung, Geschoß,

Munition, Patrone)

Schatulle f skrinjica (za shranjevanje

denarja ali dragocenosti), šatulja

Scharfrichter m rabelj

(→ Privatschatulle)

Scharfschütze m ostrostrelec

Schatullgelder pl vladarjeva osebna

Scharlach m škrlatinka (*škrlatica)

blagajna (*osebujna vladarjeva

(scarlatina)

dnarnica, vladarjeva privatna

šatulja)

Scharlatan m mazač, slepar, bahač,

čvekač, šarlatan

Schatz m 1. zaklad (→ Bodenschätze)

2. blagajna (*blagajnica)

Scharmeister m četovodja

(→ Reichsschatz, Staatsschatz)

(*četovodnik, četnik)

3. ljubček 4. ljubica

scharmieren – očarati, šarmirati

schätzbar – 1. ocenljiv 2. cenjen

Scharmützel n manjši vojaški spopad,

(*čislan) 3. cenjeni (v nagovoru) ◊

praska

schätzbare Zuschrift – cenjeni

scharmützeln – spopadati se,

dopis

spoprijeti se, tepsti se

schätzbarst- – 1. velecenjen

Schärpe f 1. naglavna ruta (podobna

2. velecenjeni (v nagovoru) ◊

šalu), šerpa 2. prepasnica, pasica

Schätzbarster Herr! – Velecenjeni

(trak, ki ga državni funkcionarji ali

gospod!

oficirji ob svečanostih nosijo okoli

schatzen (→ schätzen)

pasu ali poševno čez ramo in prsi), schätzen – 1. ceniti (*čislati) (→ hoch) ešarpa

2. ovrednotiti, oceniti 3. obdavčiti

S

Scharpie f pukanica (iz rabljenega

(*obdačiti) 4. izsiliti odkupnino

platna napukane niti, ki so se

schätzen, sich – sich glücklich

uporabljale pri obvezovanju ran)

schätzen – biti srečen

Scharte f 1. strelna lina, strelnica

Schätzer m cenilec

(→ Schießscharte) 2. zatesek, zareza

Schatzgräber m iskalec zaklada

Scharwache f obhodna straža,

patrulja

Schatzherr (→ Schätzer)

Scharwächter m stražnik obhodne

Schatzkammer f 1. zakladnica

straže (→ Scharwache)

(*blagajnica) 2. državna zakladnica

(od leta 1496 dalje najvišje

856

finančno oblastvo habsburških

Schaubude f zabaviščna stojnica

dednih dežel)

Schaubühne f gledališče, teater

Schätzleute pl cenilci

(→ Schätzmann)

Schauder m groza, srh, zona

Schätzlibell n cenilni zapisnik

schauderhaft – grozen, srhljiv

Schätzmann m cenilec

Schauer m 1. naliv, ploha 2. groza, srh, zona 3. gledalec 4. oglednik 5. kolnica Schatzmeister m blagajnik, zakladnik Schaufel f lopata (→ Kohlenschaufel) Schätzmeister m cenilec

beeideter Schätzmeister –

schaufeln – 1. kopati, lopatati

zapriseženi cenilec

2. kidati

Schatzschein m zakladni list

Schaufenster n izložbeno okno

(*blagajnični list)

(*razložno okno)

(→ Reichsschatzschein)

Schaukasten m izložbena omara

Schatzsteuer f mestni davek (V 311)

(*naogledni predalnik)

Schatzung f zemljiški davek

Schaukel f gugalnica

Schätzung f 1. cenitev, vrednotenje

Schaukelpolitik f omahljiva politika,

(→ Gültschätzung) 2. spoštovanje

omahovanje

3. odkup (ujetnikov) ◊

Schaulust f radovednost, zvedavost

gerichtliche Schätzung – sodna

(*radoglednost)

cenitev

schaulustig – radoveden, zvedav

Schätzungselaborat n cenitveni

(*radogleden)

elaborat (→ Kataster)

Schaulustige(r) m radovednež

Schätzungswert m cenilna vrednost ◊ Schaum m pena gerichtlich erhobener

Schätzungswert – vrednost,

Schaumwein m peneče vino, penina

določena s sodno cenitvijo

Schauplatz m prizorišče

Schatzverwahrer m zakladnik, oskrbnik

(→ Kriegsschauplatz) ◊

historische Schauplätze –

Schatzverwalter (→ Schatzverwahrer)

zgodovinska prizorišča

Schatzverweser (→ Schatzverwahrer)

auf den Schauplatz treten – pojaviti

S

Schatzwalter (→ Schatzverwahrer)

se v javnosti

Schau f 1. videz, izgled 2. ogled

Schauprozeß m javen politični

3. prikaz, razstava (→ Tierschau,

proces

Zuchtviehschau), revija, parada

Schauspiel n 1. igra 2. prizor

(→ Heerschau, Truppenschau) ◊

Schauspieler m gledališki igralec ◊

zur Schau stehen – biti na ogled

eine Truppe Schauspieler –

zur Schau stellen/tragen – kazati,

gledališka skupina

prikazati, razkazovati, razstaviti

Schauspielergesellschaft f potujoča

Schaubett n blazinica z odlikovanji

igralska družina

pokojnika

857

Schauspielerkompanie

Scheiden n 1. odhod, slovo 2. smrt

(→ Schauspielergesellschaft)

scheiden, sich – ločiti se

Schauspielhaus n gledališče, teater

(→ Bett, Tisch)

Schaustellung f 1. predstava,

Scheidende(r) m odhajajoči

prikazovanje 2. razkazovanje ◊

kinematographische Schaustellung Scheiding m september, kimavec

– kinematografska predstava

Scheidung f 1. slovo, ločitev 2. ločitev Schautafel f preglednica

(zakona) (→ Ehescheidung) ◊

einverständliche Scheidung –

Schauturnen n javen telovadni nastop

sporazumna ločitev (zakona)

(*javna telovadba)

gerichtliche Scheidung – sodna

öffentliches Schauturnen – javna

ločitev (zakona) (*sodna razdružba)

telovadba (npr. javni telovadni

die Scheidung von Tisch und Bett

nastop Sokola)

– ločitev od mize in postelje

Schauübung f javna vaja

in Scheidung liegen – ločevati se

schauwürdig – vreden ogleda

Schein m 1. svit, svetloba 2. videz

3. listina, potrdilo 4. bankovec ◊

Schauzug (→ Parade)

den Schein wahren – ohraniti videz

Scheck m ček ◊

Scheinangriff m navidezni napad

einen Scheck einlösen – vnovčiti

ček

scheinen (schien, hat geschienen) –

1. zdeti se 2. sijati 3. bleščati se Scheffel m korec (stara avstrijska mera

za žito: 1 korec = ca. 39 l)

Scheinfriede(n) m navidezni mir

Scheibe f 1. tarča (→ Schießscheibe,

Scheinheiligkeit f navidezna

Zielscheibe) 2. plošča, krog 3. rezina pobožnost, svetohlinstvo,

◊

licemerstvo

bewegliche Scheibe – premična

Scheinsieg m navidezna zmaga

tarča

(→ Pyrrhussieg)

Scheibenschießen n streljanje v tarčo

Scheintod m navidezna smrt

Scheide f 1. nožnica 2. meja ◊

Scheinwerfer m žaromet, reflektor

das Schwert aus der Scheide ziehen

S

– povleči meč iz nožnice

Scheiße f drek, sranje

Scheidebrief m poslovilno pismo

scheißen (schiß, hat geschissen) –

srati, posrati se

Scheidemünzen pl drobiž (*drobni

denar) (→ Kupferscheidemünzen,

Scheit n poleno (*kalanica)

Silberscheidemünzen)

(→ Klafterscheit) ◊

ein Scheit Holz – poleno

scheiden (schied, hat geschieden) –

1. ločiti, razdvojiti, razkrojiti

Scheiterhaufen m grmada

2. posloviti se, oditi 3. umreti

Scheiterholz (→ Scheitholz)

(→ Erde, Leben, Welt) 4. zapustiti scheitern – spodleteti, ponesrečiti se,

(→ Amt, Dienst)

izjaloviti se

858

Scheitern n neuspeh ◊

Schenkungsbrief m darilna listina,

den Angriff zum Scheitern bringen

darovnica

– preprečiti napad

Schenkungsurkunde

Scheitholz n polena

(→ Schenkungsbrief)

Schelle f 1. kraguljček 2. lisica, okov Schenkwirt m krčmar

(→ Handschelle) 3. objemka, opasek

4. zaušnica (→ Maulschelle)

Schenkwirtin f krčmarica

Schelm m 1. lopov 2. navihanec,

Schenkwirtschaft f krčma

hudomušnež

Schenkzimmer n točilna soba, točilnica

Schelmstreiche pl norčije, potegavščine schepho – sodja, sodin, sodevec Schelmstücke (→ Schelmstreiche)

(G II. 169) (→ Schöffe)

schelten (schalt, hat gescholten) –

Scher m krt

1. grajati, kregati, zmerjati 2. izreči, Scherbe f črepinja razglasiti

Schere f škarje (→ Dochtschere,

Schemalkaserne f začasna kasarna

Licht(putz)schere)

(kasarna za prehodne čete), barake scheren (schor/scherte, hat geschoren/

(→ Baracke, Einquartierung)

geschert) – striči

Schemalunterkünfte

Scherer m brivec (in padar)

(→ Schemalkaserne)

(→ Feldscherer, Tuchscherer)

Schematismus m 1. imenik uradnih

Schererei f 1. striženje 2. nadloga

oseb, šematizem 2. puščobnost,

suhoparnost

Scherflein n trohica ◊

sein Scherflein zu etwas beitragen –

Schemel m pručka, klopca

po svojih močeh pomagati pri (čem)

(→ Betschemel, Knieschemel,

Schusterschemel)

Scherge m sodni hlapec, birič

(G II. 171)

Schenk m 1. točaj, krčmar 2. dvorni točaj (→ Mundschenk)

Scherhaufen m krtina

Schenke f krčma (→ Bierschenke,

Scherm (→ Schirm)

Schnapsschenke, Weinschenke,

Schermbrief (→ Schirmbrief)

Winkelschenke)

Scherz m šala, norčija, burka ◊

S

Schenkel m 1. stegno 2. krak

einen Scherz machen – pošaliti se

schenken – podariti, dati (→ Gehör,

scherzen – šaliti se, norčevati se

Glaube/n, Leben, Strafe,Vertrauen,

scheu – plah ◊

Zutrauen)

scheu werden – splašiti se

Schenkhaus (→ Schenke)

scheuen – 1. splašiti se (→ Pferd, Tier) Schenktisch m postrežna miza

2. ne štediti (česa) (→ Anstrengung,

(za jedi in pijače), kredenca, bife

Geld, Kosten, Mühe)

Schenkung f 1. darilo 2. daritev

Scheuer f skedenj, gumno, kašča

(→ Wagenscheuer)

859

scheuern – 1. drgniti, odrgniti 2. ribati Schiefer m skrilavec (*škrl) (→ Boden), čistiti

schielen – škiliti

Scheune f skedenj

Schiene f tirnica, tračnica

Scheuntenne (→ Scheuer)

Schienenlegung f polaganje tračnic

Schi m smučka ◊

Schi laufen – smučati

Schienenweg – auf dem

Schienenwege – po železnici

Schicht f 1. plast, sloj, skladovnica

2. izmena

schier – 1. skoraj (*malodane) 2. kmalu 3. zgolj, le 4. gladek

schicken – poslati

Schießbefehl m ukaz za streljanje

Schicker m pošiljatelj

schießen (schoß, hat geschossen) –

schicklich – pristojen, spodoben

1. streljati (→ Bresche, Wetter)

Schicksal n usoda ◊

2. ustreliti 3. pognati 4. planiti,

die Streiche des Schicksals – udarci

švigniti

usode

Schießen n streljanje (→ Bestschießen,

sich in sein Schicksal ergeben –

Festschießen, Freischießen,

vdati se v usodo

Pöllerschießen, Preisschießen,

schicksalsvoll – usodepoln, usoden

Scheibenschießen, Wetterschießen)

feldmäßiges Schießen – bojno

Schickung f 1. pošiljanje 2. usoda

streljanje

3. božja volja

sich in die Gottes Schickung fügen Schießerei f streljanje

– vdati se v božjo voljo, vdati se v

Schießgeld n 1. *strelščina (plačilo za

božjo previdnost

ustreljeno žival) 2. »strelski denar«

schieben (schob, hat geschoben) –

(leta 1570 je nadvojvoda Karel II.

potiskati, potisniti, porivati, poriniti

odobril po 15 goldinarjev strelcem

v Ljubljani, Novem mestu, Kranju

Schieber m 1. potiskač, premikač,

in Radovljici)

podajalec (→ Karrenschieber,

Kegelschieber, Wagenschieber)

Schießgewehr n strelno orožje, puška

2. zapah, zatič 3. črnoborzijanec,

Schießgraben m strelski jarek

prekupčevalec 4. tihotapec ljudi

Schießhaus n pokrito strelišče

S

Schiebkarren m samokolnica (*tačka) Schießhütte f lovska koča

Schiedsgericht n razsodišče (H 57, 58) (*razsodnija), arbitraža

Schießplatz (→ Schießstätte)

Schiedsrichter m razsodnik

Schießscharte f strelna lina, strelnica

Schiedsspruch m razsodba (razsodišča Schießscheibe f tarča oz. razsodnika)

Schießstand m strelišče

schief – poševen, nagnjen, kriv ◊

K. k. priv. Landes-Hauptschießstand

auf die schiefe Bahn geraten/

zu Laibach – C. kr. deželno glavno

kommen – zaiti na kriva pota

strelišče v Ljubljani (→ Gesellschaft/

Laibacher Rohrschützen-Gesellschaft)

860

Schießstation f postaja za streljanje Schiffreichmachung f zagotovitev

proti toči (*strelišče)

plovnosti (npr. reke Save od Radeč

(→ Wetterschießstation)

do Ljubljane)

Schießstätte f strelišče

Schiffsbrücke f pontonski most

Schießübungen pl strelske vaje

Schiffsgelegenheit f ladijski prevoz

Schießübungsplatz m vadbeno

Schiffstonne f ladijska tona (stara

strelišče

avstrijska utežna mera: 1 ladijska

Schießwesen n strelstvo

tona = 20 centov = 1.122 kg)

Schießwunde f strelna rana

Schiffziehen n vlečenje ladij

(→ Schiffzug, Treppelweg) ◊

Schiff n 1. ladja (*barka)

Schiffziehen in Gegentrieb –

(→ Dampfschiff, Flaggschiff,

vlečenje ladij proti toku (s pomočjo

Frachtschiff, Geleitschiff, Kriegsschiff, ljudi ali konjev)

Linienschiff, Luftschiff, Panzerschiff,

Ruderschiff, Schlachtschiff, Seeschiff,

Schiffzug m vlečenje ladij (huda

Segelschiff) 2. cerkvena ladja

kazen, ki jo je predvideval Obči

(→ Langschiff) ◊

zakonik o hudodelstvih in njihovem

das Schiff legt an – ladja pristane

kaznovanju / Allgemeines Gesetzbuch

über Verbrechen und derselben

Schiffahrt f plovba (H 26, 44, 55),

Bestrafung cesarja Jožefa II. z dne

brodarstvo, navigacija

13. januarja 1787)

(→ Binnenschiffahrt,

Dampfschiffahrt, Küstenschiffahrt,

schiften – nabijati (puško, top)

Linienschiffahrt)

Schifter m nabijač (puške, topa)

schiffbar (→ schiffreich)

Schikane (→ Chikane)

Schiffbau m ladjedelstvo (*tesanje ladij) schikanieren (→ chikanieren) Schiffbruch m brodolom

Schikanieren (→ Chikanieren)

Schiffer m brodar (→ Überfahrschiffer) Schilcher m 1. rosé (vino rdečkaste Schiffer-Hüttchen (Laibach) n

barve) 2. cviček

čolnarska hišica (čolnarska hišica v Schild m 1. ščit (→ Wappenschild) Ljubljani se je nahajala na Bregu ob

2. bramba, zavetje

Ljubljanici) (*čolnarska bajtica)

Schild n izvesek, tabla, plošča

S

Schiffmann (→ Schiffer)

Schildbürger m Butalec

Schiffmühle f mlin na vodi

schilden – obdati s ščitom (*oščititi)

Schiffpferd n konj, ki je vlačil ladjo

(proti rečnemu toku)

schildern – opisati (→ Farbe)

(→ Treppelweg)

Schilderung f opis

schiffreich – ploven, navigabilen ◊

Schildgeld n dajatev vazala

schiffreich machen – narediti

Schildträger m ščitonosec

(reko) plovno (npr. reko Savo od

Radeč do Ljubljane)

Schildwache f straža

861

Schildwächter m stražnik, čuvaj

odirališče)

Schilf n ločje

Schindel f deska, skodla

Schilling m 1. šiling, solid, sold

Schindeldach n streha iz desk (skodel)

( solidus) 2. šiling – števni kovanec v

razmerju: 1 šiling = 30 pfenigov

Schindelmacher m skodlar

3. šiling – avstrijska valuta

(izdelovalec skodel)

do uvedbe evra leta 1999 (1

schinden (schund, hat geschunden) –

šiling (Schilling) = 100 grošov

dreti

(Groschen)) 4. šiling – števna mera, Schinder m 1. konjederec, konjač ki je obsegala 30 enot

2. oderuh

(1 šiling je tako kot kazen pomenil

30 udarcev, 1 šiling trtega lanu je

Schinken m šunka, gnjat

obsegal 30 povesem) 5. pristojbina

Schirm m 1. varstvo, zaščita,

(→ Kaufschilling, Mietschilling,

zaščitništvo (G II. 330) 2. senčnik

Pachtschilling, Pfandschilling) ◊

(→ Sonnenschirm) , senčilo

ganzer Schilling – celotni šiling

(→ Lampenschirm) 3. dežnik

halber Schilling – polovični šiling

(→ Regenschirm) 4. zaslon ◊

mit einem ganzen Schilling

Schirm und Schutz/Schutz und

abstrafen – kaznovati s celotnim

Schirm – varstvo in zaščita

šilingom (s 30 udarci)

Schirmbrief m zaščitno pismo

(→ Rutenstreiche, Staupenschlag)

mit einem halben Schilling

schirmen – ščititi, varovati (→ Gott)

abstrafen – kaznovati s polovičnim

Schirmer m zavetnik

šilingom (s 15 udarci)

Schirmer und Schützer – zavetnik

(→ Rutenstreiche, Staupenschlag)

in zaščitnik

Schilling-Magazin n revija z bogato

Schirmherr m zaščitnik, pokrovitelj

ilustrirano poljudno-znanstveno

Schirmherrschaft f zaščitništvo,

tematiko (v prvi polovici 19.

pokroviteljstvo

stoletja)

Schisma n cerkveni razkol, shizma

Schimmel1 m plesnoba, plesen

Schlacht f bitka (→ Angriffsschlacht,

Schimmel2 m belec (konj)

Durchbruchsschlacht,

S

schimmeln – plesniti

Entscheidungsschlacht, Feldschlacht,

Schimmer m sij

Hauptschlacht, Kesselschlacht,

Panzerschlacht, Seeschlacht,

Schimpf m sramota ◊

Völkerschlacht) ◊

mit Schimpf und Schande –

entscheidende Schlacht – odločilna

sramotno

bitka

jmdm. einen Schimpf antun/

eine Schlacht schlagen – bojevati

zufügen – osramotiti (koga)

bitko

schimpfen – zmerjati

Die Demonstranten und die Polizei

Schimpfwort n psovka, zmerljivka

lieferten sich Straßenschlachten. –

Med demonstranti in policijo so

Schindanger m mrhovišče (*derišče,

divjali poulični boji.

862

Schlachtbank f mesnica

Schlachthof (→ Schlachthaus)

schlachten – pobijati, klati

Schlachtlinie f bojna črta

Schlacht(en)pferd n bojni konj

Schlachtmonat m november, listopad

Schlachter (→ Schlächter)

Schlachtordnung f bojni razpored

Schlächter m klavec, mesar

(*bojni red)

Schlächterei f klanje, morija

Schlachtschiff n bojna ladja

Schlachtfeld n bojno polje, bojišče ◊

Schlachtschwein n prašič za zakol

das Schlachtfeld behaupten –

(*klalni prašič)

zmagati (v boju)

Schlachtsteuer f klavnina

Schlachtfest n koline

(*klavščina, klavšina)

Schlachtflieger m 1. bojno letalo

Schlachtung f zakol

(*bojni letalec) 2. pilot bojnega letala

(→ Hausschlachtung)

Schlachtflotte f bojno ladjevje

Schlachtvieh n živina, ki se pobija

(v nasprotju z živino, ki se kolje

Schlachtflugzeug n bojno letalo

(Stechvieh))

Schlachtfront f bojna fronta

schlafen (schlief, hat geschlafen) – spati

Schlachtgebrüll n bojni krik

Schlafgeld n prenočnina (*plača za

Schlachtgebühr f klavnina (dajatev

posteljo, spalni denar, spanščina)

za uporabo mestne klavnice v

Schlafgemach (→ Schlafzimmer)

Ljubljani)

Schlafgenosse m spalni tovariš, sospalec

Schlachtgeschrei (→ Schlachtgebrüll)

Schlafgeselle (→ Schlafgenosse)

Schlachtgetöse n bojni hrup

Schlafhemd n spalna srajca

Schlachtgetümmel

(→ Schlachtgetöse)

Schlafkammer (→ Schlafzimmer)

Schlachthalle (→ Schlachthaus)

Schlafkreuzer m prenočnina

(za nastanitev vojakov)

Schlachthaus n klavnica ◊

städtisches Schlachthaus

Schlafleute pl prenočevalci

(Stadtmagistrat Laibach) – mestna

(→ Bettgeher)

klavnica (Mestni magistrat

Schlaflosigkeit f nespečnost

S

Ljubljana)

schlaflustig – zaspan

Schlachthausfond – städtischer

Schlachthausfond

schläfrig (→ schlaflustig)

(Stadtmagistrat Laibach) m

Schlafrock m nočna halja

*zaklad mestne klavnice (Mestni

(*spalna suknja)

magistrat Ljubljana)

Schlafsessel m spalni stol

(→ Jahresrechnung)

Schlafstätte (→ Schlafstelle)

Schlachthausverwalter (Laibach)

m oskrbnik (mestne) klavnice

Schlafstelle f ležišče, postelja

(Ljubljana)

(*spavališče, spališče)

863

Schlafstellgebühr f nočnina

Brücke, Fessel, Flucht, Kapital, (*spalničnina)

Kirchenstreich, Haupt, Kopf, Kreuz,

Schlafstube (→ Schlafzimmer)

Lärm, Mittel, Münze, Radau, Ritter, Schanze, Schlacht, Schnippchen,

Schlaftrank m uspavalo

Sturm, Sturmstreich, Tod, Trommel, Schlafzimmer n spalnica (*spalna

Vergatterung, Wirbel, Wunde,Wurzel)

soba, spavna izba, čumnata)

2. tolči, tepsti, biti 3. pribiti

Schlag m 1. udarec (→ Faustschlag),

4. premagati 5. kovati (→ Münze)

zamah 2. tresk, pok 3. kap

6. zaklati (živino) ◊

(*mrtvoud) (→ Nervenschlag)

nach jmdm. schlagen – biti podoben

4. vrsta, pleme, pasma 5. bitje (ure)

(komu)

6. utrip (srca) 7. posek, seča ◊

um sich schlagen – tolči okoli sebe

Schlag 5 Uhr – ko je ura odbila pet, schlagen, sich – 1. prebijati se skozi (kaj) točno ob petih

(→ Leben) 2. pretepati se

Züchtigung mit Schlägen –

3. dvobojevati se 4. pridružiti se

kaznovanje s tepežem

(komu)

ein Beamter alten Schlages –

Schlager m 1. popevka 2. uspešnica

uradnik starega kova

ein Schlag ins Wasser – neuspeh

Schläger m 1. pretepač

mit einem Schlag – naenkrat

(→ Todschläger) 2. tolkač

jmdm. einen Schlag versetzen –

(→ Goldschläger, Silberschläger,

prizadeti (komu) hud udarec

Trommelschläger) 3. lopar

einen vernichtenden Schlag gegen Schlägerbande f tolpa pretepačev jmdn. führen – zadati (komu)

odločilen udarec, zadati (komu)

Schlägerei f pretep (*tepež)

uničujoč poraz

schlägern – sekati drevesa

von gleichem Schlag sein – biti

Schlägertrupp m organizirana

istega kova

skupina pretepačev (npr. v Nemčiji

zum entscheidenden Schlag

pri SA v času nacionalsocializma)

ausholen – pripravljati se na

odločilni udarec, pripravljati se na

Schlägerung f sečnja

odločilni napad

schlagfertig – 1. pripravljen za boj

Er wurde vom Schlage gerührt. –

2. odrezav

S

Zadela ga je kap.

Schlagfertigkeit f 1. bojna

Schlaganfall (→ Schlagfluß)

pripravljenost 2. odrezavost

schlagbar – séčen (→ Wald)

Schlagfluß m možganska

Schlagbaum m zapornica (npr. na

kap, mrtvoud (*božji žlag,

meji), pregrada

mertud, mrtud) (apoplexia)

(→ Gehirnschlagfluß,

Schlagbrücke f dvižni most (*dvigavni

Nervenschlagfluß) ◊

most)

Er hat den Schlagfluß

schlagen (schlug, hat geschlagen) –

bekommen. – Zadela ga je

1. udarjati (→ Alarm, Appell, Bresche, možganska kap. (*Po božje ga je

864

udarilo./Od božiga šlaga je bil

schlecht – 1. slab (→ Gewissen,

vdarjen./Zadel ga je mertud.)

Laune, Stimmung, Umgang, Wetter, Schlaguhr f bijoča ura (*bivna ura)

Witterung), grd, malopriden, sprijen

(→ Kerl, Leumund) 2. slabo, grdo,

Schlagwaffe f udarno orožje (npr. kij,

zanič ◊

buzdovan, bojno kladivo)

schlecht und recht – za silo, nekako

Schlagwetter pl treskavi plin

schlecht werden – 1. pokvariti se,

(v rudnikih), treskavec

spriditi se 2. postati slabo (komu)

Schlagwort n geslo, parola

schlechterdings – vsekakor, povsem

Schlamassel n neprijeten položaj,

schlecken – sladkati se

sitnost, šlamastika

Schleckerei f sladkarija

Schlamastik (→ Schlamassel)

schleichen – plaziti se

Schlamm m blato, mulj

Schleicher m potuhnjenec,

schlämmen – spirati, sprati, oprati,

prihuljenec, klečeplaznež

umiti, očistiti

Schleicherei f potuhnjenost,

Schlampe f 1. nemarnica 2. cipa

prihuljenost, klečeplaznost

Schlamperl (→ Schlampe)

Schleichhandel m tihotapstvo

schlampert – nemaren (*šlampast)

(*skrivna kupčija, kontrabant)

schlampig (→ schlampert)

Schleichhändler m tihotapec

(*kontrabantar)

Schlange f kača ◊

Schlange stehen – stati v vrsti,

Schleier m tančica, pajčolan

čakati v vrsti

(→ Trauerschleier) ◊

den Schleier nehmen – postati

Schlappe f neuspeh, poraz, udarec ◊

nuna

eine Schlappe einstecken

(müssen)/erleiden – doživeti

Schleife f zanka, pentlja, trak

neuspeh

(→ Kranzschleife)

Schlaraffe m lenuh

schleifen1 (schleifte, hat geschleift) –

1. vleči (→ Richtstatt), vlačiti

Schlaraffenland n Indija

2. podirati, razrušiti

Koromandija

schleifen2 (schliff, hat geschliffen) –

S

schlau – zvit, pretkan

1. brusiti 2. uriti, eksercirati

Schlauberger m prekanjenec, lisjak

(vojake)

Schlauch m cev (*meh)

Schleifer m brusilec (→ Messer- und

Gut Schlauch! – Na pomoč!

Scherenschleifer)

(gasilski pozdrav)

Schleiferhandwerk n brusilstvo

Schlauchspritze f brizgalnica na cev

Schleifholz n lesni obruski

(*gasivnica na meh)

Schleifung f 1. vlačenje 2. rušenje,

Schlaukopf m zvitež, prekanjenec

podiranje ◊

Schlawiner m nepridiprav

Schleifung auf die Richtstatt –

865

vlečenje k morišču (poostritev

Schleusenwerk (→ Schleuse)

smrtne kazni)

schlichten – poravnati (→ Streit)

Schleim m sluz (*sliz)

Schlichtung f poravnava ◊

Schleimfieber n sluzna vročica

Schlichtung von Streitigkeiten –

(oznaka za vročične bolezni z

poravnava sporov (*razsodnija

močnim izločanjem sluzi)

prepirov, razsoja pri razporih)

(*slizna vročnica)

Schließe f 1. zaponka, zaklep

Schleimfluß m sluzenje (povečano

(→ Handschließe) 2. zatvornica

izločanje sluzi) (*slizotok)

3. zidna vez (za utrditev

(→ Schleimschlag)

konstrukcije)

Schleimhaut f sluznica (*sliznica)

schließen (schloß, hat geschlossen)

Schleimschlag m zadušitev (zaradi

– 1. zapreti 2. vkleniti, vklepati

nezmožnosti izločanja sluzi iz

(→ Kette, Täter) 3. skleniti

dihalnih poti – vzrok smrti zlasti

(→ Abkommen, Ehe, Friede/n,

pri starejših ljudeh)

Kompromiß, Vergleich, Vertrag)

4. domnevati, sklepati

schlemmen – obilno jesti in piti,

gostiti se

Schließer m ključar (*zapiravec,

zaklepavec, zaklepač)

Schlenderer m 1. pohajkovalec, klatež

2. sprehajalec

Schließkette f 1. veriga za vklenitev

(rok) 2. veriga za zapiranje

schlendern – 1. pohajkovati, klatiti se

(*zapiravna veriga), zapiravka

2. sprehajati se

Anwendung der Schließketten –

Schlendrian m 1. stara navada, staro

vklepanje

kopito 2. razvada, malomarnost,

schließlich – končno

zanikrnost

Schließung f 1. zaprtje, zapiranje

Schleppbahn f dovozna železnica

2. vklenitev 3. sklenitev

(*dovlačnica)

(→ Eheschließung,

Schleppe f vlečka (pri damski obleki)

Vertragsschließung) ◊

schleppen – vlačiti, vleči

Schließung der Ehe – sklenitev

zakonske zveze (→ Eheschließung)

Schleppsäbel m vlečna sablja

Schließung der Hände – vklenitev

S

Schlesien n Šlezija

rok

Schleuder f 1. lučalnik, metalec

Schließung des Vertrags – sklenitev

(→ Speerschleuder) 2. frača

pogodbe

3. centrifuga

Schlinge f zanka

schleunig – hiter, nagel, uren

schlingen (schlang, hat geschlungen)

schleunigen (→ beschleunigen)

– 1. goltati, žreti 2. oviti, zavezati

Schleunigkeit f hitrost, naglica,

Schlitten m sani

urnost

Schlittenbahn f sankališče

Schleuse f zapornica (→ Stauschleuse)

Schlittenfahrt (→ Schlittenpartie)

866

Schlittenpartie f vožnja s sanmi

Schloßkirche f grajska cerkev

Schlittenrennen n sankaško

Schloßmauer f grajsko obzidje

tekmovanje

Schloßruine f grajske razvaline

Schlittschuh m drsalka (*drsalica) ◊

Schlittschuh laufen – drsati se

Schloßstätte f gradišče

schlitzen – prerezati, razparati

Schloßvogt m gradnik, kastelan

Schlitzohr n prebrisanec, prevejanec

Schlucht f globel, prepad

Schloß n 1. grad (→

Schlucker m revež

Herrschaftsschloß, Jagdschloß,

Schlummerlied n uspavanka

Lustschloß, Sommerschloß,

schlummern – dremati

Stammschloß) 2. ključavnica

3. zaklep (strelni mehanizem)

Schlupfloch (→ Schlupfwinkel)

(→ Flintenschloß) ◊

Schlupfwinkel m skrivališče,

festes Schloß – utrjen grad

zatočišče (*zakotek)

auf dem Schloß sitzen – prebivati Schlurf m gizdalin na gradu

jmdn. hinter Schloß und Riegel

Schluß m 1. konec 2. sklep,

bringen/setzen – spraviti (koga)

zaključek (→ Rückschluß) 3. stik

za zapahe (v zapor), zapreti

4. sklenitev (→ Friedensschluß)

(koga)

Schlüssel m ključ (→ Diebschlüssel)

hinter Schloß und Riegel sitzen – Schlüsselgeld n *ključnina (darilo, ki sedeti za zapahi (v zaporu), biti

ga je kupec hiše dal prodajalčevi

zaprt

ženi ali hčeri)

Schloßberg m grajski hrib

Schlußfassung f dokončni sklep

schlossen – es schlosst – toča pada

schlüssig – 1. sklepčen 2. prepričljiv, Schlossen pl ledena zrna, toča

pravilen, logičen ◊

Schlossenwetter n neurje s točo

(sich) schlüssig sein – biti

(*huda ura s točo)

odločen

(sich) schlüssig werden – odločiti

Schlosser m 1. ključavničar 2. kovač, se, skleniti

ki izdeluje ključavnice (*ključar)

Schlußrechnung f zaključni račun

Schloßfrau f graščakinja (*grajš(č)akinja,

S

(*končni račun)

grajska gospa)

Schlußstein m sklepni kamen, sklepnik

Schloßhauptleute pl grajski glavarji

den Schlußstein legen – položiti

(→ Schloßhauptmann)

sklepni kamen (svečan zaključek

Schloßhauptmann m grajski glavar

gradbenih del)

Schloßherr m graščak (*grajš(č)ak,

Schlußsteinlegung f polaganje

grajski gospod)

sklepnega kamna (svečan zaključek

Schloßherrin (→ Schloßfrau)

gradbenih del)

Schloßkapelle f grajska kapela

Schlußstrich m črta pod računom,

obračun, preostanek ◊

867

einen Schlußstrich unter etwas

schmeißen (schmiß, hat geschmissen)

ziehen – potegniti črto pod (kaj),

– vreči

končati (neprijetno) zadevo

Schmeisser H. – konstruktor

Schmach f zasramovanje, sramotenje

brzostrelke, imenovane »šmajser«,

(*grdenje) ◊

ki jo je nemška vojska uporabljala v

mit Schmach und Schande –

drugi svetovni vojni

sramotno

schmelzen¹ (schmolz, hat/ist

schmächlich – sramoten (→ Niederlage)

geschmolzen) – topiti se, taliti se,

Schmachrede (→ Schmährede)

kopneti

Schmachsäule f sramotilni steber

schmelzen² (schmelzte, hat

(→ Schandsäule)

geschmelzt) – taliti

schmachten – stradati (→ Elend)

Schmelzer m topilec

Schmäh m zvijača, (poceni) trik, vic

Schmelzerei (→ Schmelzhütte)

Schmähbrief m sramotilno pismo

Schmelzhaus (→ Schmelzhütte)

schmähen – sramotiti, zasramovati

Schmelzhütte f topilnica, talilnica

(*plavilnica), plavž

Schmährede f sramotilni govor,

zasramovanje

Schmelzofen m topilna peč, plavž

Schmähschrift f sramotilni spis,

Schmelzwerk (→ Schmelzhütte)

pamflet

Schmerz m bolečina, bol, muka

Schmähung f sramotenje,

(→ Kreuzschmerzen, Weltschmerz) ◊

zasramovanje

vom tiefen (tiefsten) Schmerz

gebeugt – globoko (najgloblje)

schmälern – zmanjšati, okrniti, kratiti

užaloščen (*potrt od globoke

Schmälerung f zmanjšanje

(najglobje) žalosti, globoko

(*zmanjšava), okrnitev, kratenje ◊

užaloščen)

Schmälerung der Gerechtsamen – Schmerzensgeld n *bolečnina kratenje pravic

(odškodnina za bolečine)

Schmalz n 1. mast 2. kuhano maslo

Schmerzenslager n težka bolezen

Schmarren m 1. praženec (*šmorn)

Schmerzensmann (→ Christus)

S

2. nekaj, kar je zanič (za eno figo)

schmerzerfüllt – globoko užaloščen

Schmaus m pojedina, gostija (*pir)

(*potrt od globoke (najglobje)

(→ Festschmaus, Heringsschmaus,

žalosti, globoko užaloščen)

Hochzeitschmaus, Leichenschmaus)

(→ Nachricht)

schmausen – gostiti se (*pirovati)

schmerzgebeugt (→ schmerzerfüllt)

schmeicheln – 1. dobrikati se,

Schmetten m smetana

prilizovati se 2. goditi

Schmied m kovač

schmeicheln, sich – upati, obetati si,

(→ Büchsenschmied, Curschmied,

nadejati se

Fabriksschmied, Fahnenschmied,

Schmeichler m laskač

Fahnschmied, Feldschmied,

868

Gewehrschmied, Goldschmied, Schnapsbrenner m žganjar

Grobschmied, Hammerschmied,

Hufschmied, Kesselschmied,

Schnapsbrennerei f žganjarna

Kupferschmied, Kurschmied,

Schnapsconsum m pitje žganja

Messerschmied, Nagelschmied,

schnapseln – piti žganje

Ringschmied, Sichelschmied,

Waffenschmied, Wagenschmied,

Schnapser (→ Schnapsbrenner)

Zeugschmied)

Schnapshaus n žganjarska gostilna,

Schmiede f kovačija, kovačnica

žganjarija

(→ Feldschmiede, Hufschmiede)

Schnapsschenke f žganjetoč

Schmiedeeisen n kovno železo

Schnarrposten m *stražnik-

Schmiedeesse f kovaško ognjišče

dozivnik,*stražar pred orožjem

(stražar, ki pokliče stražo pod

schmieden – kovati

orožje)

(→ Komplott, Plan, Ränke)

Schnee m sneg

Schmiere f mazilo (→ Wagenschmiere) Schneeabräumung f odstranjevanje schmieren – 1. mazati 2. podkupiti

snega

3. čečkati

Schneeberg m snežnik

Schmierer m mazač

Schneefall m sneženje

Schmiergeld n 1. *maznina

(plačilo za mazanje poštnega voza) Schneegebirge n snežniško pogorje, 2. podkupnina

snežniki

schmuck – čeden, zal

Schneegestöber (→ Schneesturm)

Schmuck m okras, nakit

Schneeschaufelung f kidanje snega

schmücken – okrasiti (→ festlich),

Schneestange f snežni kol

krasiti, kititi

Schneesturm m snežni vihar

Schmuggel m tihotapstvo

Schneeverwehung f snežni zamet

schmuggeln – tihotapiti

Schneewasser n snežnica

Schmuggler m tihotapec

Schneewehe (→ Schneeverwehung)

Schmutz m umazanija, blato, nesnaga Schneid m/f pogum, korajža (*šnajd) S

Schmutzflechte f krastavica (bolezen) Schneidemühle (→ Sägemühle) Schmutzkonkurrenz f nelojalna

schneiden (schnitt, hat geschnitten) –

konkurenca

1. rezati (→ Riemen, Stroh) 2. žeti schnalzen – pokati

3. kosíti

Schnalzen n pokanje ◊

Schneider m krojač (*žnidar)

das Schnalzen mit der Peitsche –

(→ Civil- und Uniform-Schneider,

pokanje z bičem

Flickschneider, Jahrschneider)

Schnaps m žganje ◊

Schneiderin f šivilja, krojačica

Schnaps brennen – žgati žganje

869

schneidig – 1. oster, odločen im Schnitt – v povprečju

(→ Angriff, Attacke) 2. rezek,

Schnitt zeichnen – krojiti

odrezav

(→ Schnittzeichnen)

Schneidmaschine f rezalni stroj,

Schnitter m žanjec

rezalnica

der unbarmherzige Schnitter –

schneien – snežiti

neusmiljeni kosec, smrt

schnell – hitro

Schnitterin f žanjica

Schnelladegewehr n brzostrelna

Schnittholz n 1. rezani les, žagani les

puška

2. rezje, reznice, mladice (vinske

trte)

Schnellbote m hitri sel

Schnittling (→ Schnittholz)

Schnelldampfer m brzi parnik

(prekooceanska potniška ladja med Schnittmühle (→ Sägemühle)

Evropo in Ameriko) (*brzoparnik)

Schnittware f blago na metre, metrsko

Schnelle f brzica

blago (*blago na vatel, krojno

blago)

Schnellfeuer n hitro streljanje

Schnittwunde f ureznina

Schnellfeuergeschütz n brzostrelni

top

Schnittzeichnen n krojenje

Schnellfeuergewehr n brzostrelka

Schnittzeit f žetev

Schnellfeuerwaffe f brzostrelno

Schnitzel n zrezek

orožje

Schnitzer m 1. rezbar

schnellfüßig – hitrih nog (*hitronog)

(→ Bildschnitzer) 2. rezalnik

3. pomota

Schnelligkeit f hitrost, naglica

Schnüffler m vohljač, vohun

Schnellschritt m hitri korak

im Schnellschritt – hitro

schnupfen – njuhati

(*nosljati, šnupfati)

Schnell(sieder)kurs m hitri tečaj

Schnupfen m nahod

Schnellwaage f tehtnica z utežjo

(*vaga s kembeljnam)

Schnupfen n njuhanje

(*nosljanje, šnupfanje)

Schnellzug m brzovlak (*naglič)

S

Schnupftabak m tobak za njuhanje

Schnepfenjagd f lov na kljunače

(*tobak za nosljanje, tobak za

Schnippchen – jmdm. ein

šnufanje), njuhanec

Schnippchen schlagen – zagosti jo Schnupftuch n robec za nos (komu)

Schnur1 f vrvica, vrv, struna, jermen

Schnitt m 1. urez, rez 2. obrezovanje

(→ Richtschnur, Zündschnur)

(v vinogradu) (→ Rebschnitt)

3. žetev (→ Roggenschnitt,

Schnur2 f snaha

Weizenschnitt) 4. košnja

Schnurmacher m vrvičar

(→ Grasschnitt) 5. obrez (knjige)

6. prerez, povprečje 7. kroj ◊

Schnürmieder m podvezni steznik

870

Schnurrbart m brki

schöngeistig – leposloven

Schnürschuh m vezanka (čevelj na

(*lepoznanski)

vezalke)

Schönred(n)erei f leporečje

Schober m kopa, kopica

Schönschreiben n lepopis (*lepopisje,

(→ Getreideschober, Heuschober)

lepo pisanje)

Schoder m prod, grušč (*šoder, brebir, Schonung f prizanašanje, čuvanje, berna)

varovanje

Schoderfels m labora (konglomerat

Gefangenen mit Schonung

iz zaobljenih starejših zlepljenih

begegnen – usmiljeno ravnati z

kamnin)

ujetniki

Schofel m slabo blago, izvržek

Schonzeit f lovopust (*prepovedani

lovski čas)

Schöffe m porotnik, prisednik, sodja,

sodin, sodevec (G II. 60, 169, 170; Schöpfbrunnen m vodnjak na vedro

V 87, 134)

schöpfen1 – 1. zajeti, zajemati, črpati,

Schöffenamt n porotniška služba,

pridobiti, dobiti (→ Luft, Mut,

porotniška funkcija

Überzeugung, Verdacht) 2. skleniti,

izreči, sprejeti (→ Entschließung,

Schöffengericht n porotno sodišče

Erkenntnis, Urteil)

Schofför m šofer

schöpfen2 – ustvariti

Scholar m potujoči srednjeveški

Schöpfen1 n zajemanje

študent, sholar

Schöpfen2 n ustvarjanje

Scholastik f 1. srednjeveška filozofija,

sholastika 2. nesmiselno govorjenje, Schöpfer1 m Stvarnik, Bog sholastika

Schöpfer2 m zajemalka

Scholle f 1. gruda 2. domača

schöpferisch – ustvarjalen

gruda, rodna gruda, domači kraj,

domovina ◊

Schöpfung f 1. stvarstvo 2. stvaritev, heimatliche Scholle – domača

umotvor 3. izrek ◊

gruda, rodna gruda, domači kraj,

Schöpfung eines Urteils – izrek

domovina

sodbe

schollenflüchtig – schollenflüchtig

schöppe (→ Schöffe)

S

werden – zapustiti svojo rodno

Schöps m koštrun (*skopec)

grudo

Schoppen m 1. lopa, skladišče, kolnica

schon – že

(→ Wagenschoppen, Warenschoppen)

schön – 1. lep (→ Gruß, Wetter)

2. polič (vrču podobna posoda)

2. lepo

3. polič (stara avstrijska votla mera:

1 polič = ½ bokala = ca. 7,5 dl)

schonen – prizanašati, čuvati, varovati Schöps m koštrun (*skopec) Schönfärber m barvar, ki je uporabljal

svetle barve (npr. plavo, rdečo,

Schöpsenfleisch n koštrunovo meso

rumeno)

(*skopčevo meso), bravina

871

Schornstein m dimnik

stehen – zagovarjati se pred

Schornsteinfeger m dimnikar

sodiščem

Schoß m 1. naročje 2. osrčje 3. krilo Schranken m zapornica

4. škric (pri obleki)

(→ Bahnschranken, Drehschranken,

Handschranken, Mautschranken,

Schotter m prod, gramoz (*šoder)

Pendelschranken, Sperrschranken,

Schotterbänke pl rečni prod

Wehrschranken, Zugschranken)

Schottergrube f gramozna jama,

schrankenlos – neomejen, brezmejen

gramoznica ◊

Schrankenübergeher m mitničar

städtische Schottergrube (in der

unteren Polanavorstadt, Laibach) –

Schranne f ograja (H 23), ograjno

mestna gramoznica (v spodnjem delu

sodišče (V 205), deželna sodnija

ljubljanskega predmestja Poljane)

(→ Landschranne)

schotterig – prodnat, gramoznat

Schrannengericht n ograjno sodišče

(H 20, 23, 39)

Schottersteine pl prod

(→ Landschrannengericht)

Schrammelkonzert n koncert

Schranze m lizun, priliznjenec

dunajske ljudske glasbe

(→ Hofschranze)

(→ Schrammelquartett)

Schrapnell n šrapnel (po angleškem

Schrammelquartett n Šramel-kvartet

generalu Shrapnelu imenovani, s

(kvartet je izvajal dunajsko ljudsko

kovinskimi kroglicami napolnjeni

glasbo; sestavljali so ga dve violini,

topovski izstrelek)

kitara, harmonika ali klarinet –

imenovan po dunajskih glasbenikih Schreck m 1. strah, trepet Johannu (1850–1893) in Josefu

(*prestrašenje) 2. razpoka

Schrammlu (1852–1895))

schreckenerregend – strašen, grozen

Schrank m omara (→ Panzerschrank, Schrecknis n strahota

Tischschrank)

Schreckschuß m 1. svarilni strel,

Schranke f 1. pregrada, zapornica,

opozorilni strel (*strašilni strel,

zapora 2. meja 3. borišče ◊

prazni strel) 2. prazna grožnja

jmdn. in die Schranken fordern –

pozvati (koga) na boj

schreiben (schrieb, hat geschrieben) –

S

etwas Schranken setzen – omejiti

pisati (→ Fahne) ◊

(kaj)

kurrent schreiben – pisati v

sich in Schranken halten – biti

kurenti/gotski pisavi/gotici

zmeren/znosen

Schreiben n 1. pisanje

etwas in Schranken halten –

(→ Schönschreiben) 2. pismo,

omejiti (kaj)

dopis (→ Anspruchschreiben,

etwas eine Schranke ziehen –

Beglaubigungsschreiben,

omejiti (kaj)

Beileidschreiben,

jmdn. in seine Schranken weisen –

Danksagungsschreiben,

brzdati (koga)

Einladungsschreiben,

vor den Schranken erscheinen/

Dictandoschreiben,

872

Ermahnungsschreiben,

Schreinpfand n skrinjska zastava (V 241) Ersuchschreiben, Gesuchschreiben,

Handschreiben, Kabinettschreiben,

schreiten (schritt, ist geschritten) –

Kondolenzschreiben, Laufschreiben,

korakati, stopati ◊

Recommandationsschreiben,

zu etwas schreiten – začeti s (čim),

Sendschreiben, Umlaufschreiben,

lotiti se (česa), preiti na (kaj)

Valetschreiben) ◊

(→ Tagesordnung, Wahl)

rekommandiertes Schreiben –

Schrift f 1. pisava (→ Druckschrift,

priporočeno pismo, rekomandirano

Handschrift, Kurrentschrift,

pismo

Maschinenschrift, Musterschrift,

des Lesens und des Schreibens

Runenschrift) 2. pisanje, pismo,

kundig sein – znati brati in pisati

spis (→ Amtsschrift, Anklageschrift,

Schreiber m pisar (G II. 167)

Beschwer(de)schrift, Bittschrift,

(→ Gegenschreiber, Geschichtsschreiber,

Denkschrift, Druckschrift,

Tagschreiber, Unterschreiber,

Gegenschrift, Lasterschrift,

Winkelschreiber, Zeitungsschreiber) ◊

Lastschrift, Monatsschrift,

landschaftlicher Schreiber – deželanski

Niederschrift, Reinschrift,

pisar (H 22)

Schmähschrift, Überschrift,

Unterschrift, Urschrift, Vorschrift, Schreiberei f pisarija

Zuschrift, Zweitschrift) ◊

Schreibgebühr f *pisarina, *pisnina

Schrift und Gegenschrift – spis in

(notarska pristojbina)

odpis

geläufige Schrift – izurjena pisava,

Schreibheft n pisanka

tekoča pisava

(zvezek s črtami – za lepopisje)

Heilige Schrift – Sveto pismo

Schreibkalender m beležni koledar

Schriftenmaler m slikar napisov,

(*zapisna pratika)

napisni slikar, črkoslikar

Schreibkasten m pisalna omara,

Schriftführer m 1. zapisnikar

sekreter

(*zapisničar, perovodja) 2. tajnik

Schreibkraft f pisarniška moč, pisar

(pri društvu)

Schreibpult n stojalo za pisanje,

Schriftgelehrte(r) m pismouk

pisalnik

Schriftgut n dokumentarno gradivo

Schreibspesen pl pisarski stroški

Schriftleiter m urednik, redaktor

S

Schreibstube f pisarnica

Schriftleitung f uredništvo, redakcija

schreibunkundig – nepismen

schriftlich – 1. pismen, pisen

Schreibunkundige(r) m nepismeni

(→ Offertverhandlung, Referat,

schreien (schrie, hat geschrie(e)n) –

Verweis) 2. pismeno, pisno (→ Weg) ◊

kričati, vpiti

schriftlich einkommen – vložiti

pisno prošnjo

Schrein m skrinja

Schriftsatz m 1. spis, vloga, pravdni

Schreiner m mizar

spis 2. sestava stavka za tiskanje

Schreinerei f mizarstvo

Schriftsetzer m črkostavec, stavec

873

Schriftsteller m pisatelj

schroten – 1. sekati, razsekati 2. grobo Schriftstellerin f pisateljica

mleti (*drobiti) (→ Getreide)

schriftstellern – ukvarjati se s

Schroten n 1. sekanje 2. grobo mletje

pisanjem, pisateljevati

(*drobljenje)

Schriftstück n spis, akt ◊

Schrotgewehr (→ Schrotbüchse)

die im currenten Wege

Schrotkorn n 1. svinčeno zrno, šibra

erledigten Schriftstücke – tekoča

2. grobo mleto žito

korespondenca, kurencije

Schrotmühle f mlin za drobljenje

Schriftverkehr m dopisovanje

(*pismeno občevanje),

Schrott m staro železo

korespondenca

Schub m odgon (*gnanje, gon, šub)

Schriftwart m zapisnikar

( v skladu s Postavo od 27. julija

1871, da se dene v red policijska

Schritt m 1. korak, stopinja 2. hoja ◊

odprava in odgonstvo / Gesetz vom

die Politik der kleinen Schritte –





27. Juli 1871 in Betreff der Regelung


politika majhnih korakov


der polizeilichen Abschaffung und des

Schritt für Schritt – korak za

Schubwesens se je odgon uporabljal

korakom, postopoma, počasi

pri naslednjih skupinah oseb: »a)

auf Schritt und Tritt – na vsakem

pri klačih (skitalicah ali potepuhih)

koraku

in drugih trudomrznih ljudeh,

alle Schritte ergreifen/

kateri javno v boga ime prosijo

unternehmen – podvzeti vse korake

(gegen Landstreicher und sonstige

im Schritt fahren – voziti korak za

arbeitsscheue Personen, welche

korakom, voziti korakoma

die öffentliche Mildthätigkeit in

mit jmdm./etwas Schritt halten –

Anspruch nehmen); b) pri ljudeh

iti v korak s (kom/čim), slediti

brez izkaza in posla, kateri ne

(komu/čemu)

mogó dokazati nič dohodka ter nič

im Schritt reiten – jahati korakoma

neprepovedanega prislužka (gegen

schroff – robat

ausweis- und bestimmungslose

Individuen, welche kein

Schroffheit f robatost

Einkommen und keinen erlaubten

Schrot m/n 1. panj, štor, čok 2. kos

Erwerb nachweisen können);

S

platna, pola 3. šibre 4. žaganje

c) proti javnih vlačugah, katere

5. iverje 6. grobo mleta moka, zdrob

ne hoté odpotovati, ko jim velí

(→ Getreideschrot) ◊

oblastvo (gegen öffentliche

Schrot und Korn – razmerje

Dirnen, welche dem behördlichen

med plemenito in neplemenito

Auftrage zur Abreise keine

kovino pri kovancu (→ Feingehalt,

Folge leisten); d) pri kaznjencih

Feingewicht, Rauhgewicht)

izpuščenih iz ječe in prisiljencih iz

ein Mann von altem Schrot und

prisilne delárnice, kadar so opasni

Korn – mož starega kova

(nevarni) ljudém in svojíni (gegen

Schrotbüchse f puška na šibre,

aus der Haft tretende Sträflinge

šibrovka, ptičarica

und Zwänglinge, insoferne sie

die Sicherheit der Person oder

874

des Eigenthums gefährden)«)

Schübling f odgonka (*gnanka)

(→ Hauptschub, Marschroute,

Partikularschub, Schubarrest,

Schübling m odgonec (*gnanec)

Schubbegleiter, Schubbehörden,

Schubpaß m odgonski (potni) list

Schuberkenntnis, Schubführer,

(*gnanski list)

Schübling, Schubpaß, Schubrevertent, Schubrevertent m odgonec-povratnik Schubstation, Schubstations-Gemeinde, Schubvorspann,

Schubriegel m zapah, zatik

Schubweg) ◊

Schubstation f odgonska postaja

in Schub setzen – odgnati

(*gnanska postaja)

Schubarrest m odgonski zapor

Schubstations-Gemeinde f

Schubbegleiter m odgonski

odgonsko-postajna občina

spremljevalec

(*odgonska-postajska občina)

Schubbehörden pl odgonska oblastva Schubvorspann m odgonska priprega (v skladu s Postavo od 27. julija

Schubwagen m odgonski voz

1871, da se dene v red policijska

Schubweg – im Schubwege –

odprava in odgonstvo / Gesetz vom

z odgonom (*odgonskim potom, po





27. Juli 1871 in Betreff der Regelung


odgonu, po »šubu«)

der polizeilichen Abschaffung

und des Schubwesens so bila kot

Schubwesen n odgonstvo (*tirstvo,

odgonska oblastva določena:

šubstvo) (→ Schub, Schubbehörden)

»a) policijsko ravnateljstvo in

Schuft m podlež, baraba

njegovi izpostavljeni organi

schuften – trdo delati, garati

(die Polizeidirection und deren

exponierte Organe)«, tam, kjer le-

Schüfter (→ Schifter)

teh ni bilo, pa »b) tista vladarska

Schufterei¹ f trdo delo, garanje

in občinska oblastva, katerim

Schufterei² f podlost, barabija

je izročeno voditi politične

uradne posle prve stopnje

Schuh m 1. čevelj (→ Halbschuh,

(diejenigen landesfürstlichen oder

Schnürschuh, Zugschuh) 2. čevelj

Communalbehörden, welchen

(dolžinska mera) (→ Fuß)

die Führung der politischen

Schuhflicker m čevljarski krpar

Amtsgeschäfte erster Instanz

Schuhmacher m čevljar (*črevljar,

S

übertragen ist)«)

čižmar)

Schuber m zapah

Schuhputzer m čistilec čevljev

Schuberkenntnis n odgonska

(*ličivec čevljev, čedivec čevljev,

razsodba (*odgonsko razsodilo)

čevljesnažec)

Schubführer m odgonski sprevodnik

Schuhwerk n čevlji, obutev

Schublade f predal

Schuhzeug (→ Schuhwerk)

Schubladkasten m predalna omara,

Schulamt n 1. učiteljska služba

predalnik

2. šolski urad

875

Schulaufsicht f šolski nadzor (H 61) die Schuld abtragen/begleichen/

(šolski nadzor je urejal Zakon z

bezahlen/liquidieren/tilgen –

dne 23. oktobra 1912., veljaven

poravnati dolg

za vojvodino Kranjsko, o šolskem

Schulden machen – zadolževati se,

nadzorstvu / Gesetz vom 23. Oktober

zadolžiti se

1912, wirksam für das Herzogtum

aus den Schulden kommen –

Krain, betreffend die Schulaufsicht)

znebiti se dolgov

Schulbank f šolska klop ◊

Ich bin in Ihrer Schuld. – Vaš

die Schulbank drücken – drgniti

dolžnik sem.

šolske klopi

in Schulden verfallen – zabresti v

dolgove

Schulbehörde f šolsko oblastvo

jmdn. einer Schuld überführen –

(H 36, 51, 53, 61)

dokazati (komu) krivdo

Schulbezirk m šolski okraj (H 61) mit Schulden behaftet sein – biti

Schulbildung f šolska izobrazba

zadolžen

(*šolska izomika)

frei von Schulden sein – biti brez

dolgov

Schuld f 1. krivda (→ Kollektivschuld,

sich etwas zu Schulden kommen

Mitschuld) 2. dolg (→ Aktivschuld,

lassen – zakriviti (kaj)

Hypothekarschuld, Kurrentschulden,

Passivschuld) ◊

schuldbar – krivden (*kriven)

Befriedigung von Schulden –

schuldbarerweise – po lastni krivdi

poplačilo dolgov

Schuldbriefe pl zadolžnice (H 23)

Nachlaß der Schuld – odpust dolga

Tilgung der Schuld – poplačilo

schulden – biti dolžan, dolgovati ◊

dolga, poravnava dolga

aufrecht schulden – resnično

Zuweisung der Schuld – obdolžitev

dolgovati

(→ Schuldzuweisung)

schuldenfrei – brez dolga, dolga

ausständige Schulden – neplačani

prost

računi

schwebende Schuld – nepokrit

Schuldenlast f dolžniško breme,

dolg (*nezaložen dolg)

dolgovi

eine Schuld abschreiben – odpisati Schuldenmachen n zadolževanje

dolg

Schuldforderung f terjatev

S

eine Schuld abstatten – poplačati

dolg

Schuldheiß m župan, sodin

Die Schuld steht noch aus. – Dolg

(→ schultheis)

še ni poravnan.

Schuldheißamt n županstvo, županija

jmdm. die Schuld beimessen/

Schuldiener m šolski sluga

geben/zuschieben/zuweisen –

obtožiti (koga)

schuldig – 1. dolžan 2. kriv ◊

jmdm. die Schuld erlassen/

jmdn. schuldig sprechen – spoznati

nachlassen – odpustiti (komu) dolg

(koga) za krivega

die Schuld haben/tragen – nositi

schuldig sein – biti dolžan

krivdo

aufrecht schuldig verbleiben –

876

resnično dolgovati

Lehrerbildungsschule, Mädchen-

für schuldig erklären – spoznati za

Industrial-Hauptschule, Mädchen-

krivega

Industrialschule, Mädchenschule,

sich schuldig machen – zakriviti

Mädchenvolksschule, Mittelschulen,

Schuldigbefundene(r) m krivec

Musikschule, Musterschule,

Normalschule, Notschule,

Schuldige(r) m 1. krivec 2. dolžnik

Obstbaumschule, Pfarrschule,

Schuldigkeit f 1. dolžnost

Pflanzschule, Privatschule,

(→ Dienstschuldigkeit) 2. dajatev

Realschule, Rebenschule, Reitschule,

(→ Urbarschuldigkeiten), davščina ◊

Schwimmschule, Sonntagsschule,

seine Schuldigkeit tun – storiti

Städtische höhere Mädchenschule

svojo dolžnost

(Laibach), Tanzschule, Töchterschule,

Schuldigsprechung f krivdorek

Trivialschule, Übungsschule,

Unterrealschule, Volksschule,

schuldlos – nedolžen, nekriv, brez

Vorbereitungsschule, Waldbaumschule,

krivde

Winkelschule) ◊

Schuldlosigkeit f nedolžnost,

äußere Schule – zunanja šola

nekrivda

(zunanja šola pri uršulinkah

Schuldner m dolžnik

v Ljubljani je bila namenjena

dekletom iz bližnje okolice

Schuldpost f dolg

samostana)

Schuldschein m zadolžnica

innere Schule – notranja šola

(*dolžno pismo)

(notranja šola z internatom pri

Schuldspruch m izrek sodbe o krivdi,

uršulinkah v Ljubljani)

krivdorek

Schule machen – posnemati

aus der Schule ausweisen –

Schuldtragende(r) m krivec

izključiti iz šole

(*krivičnik)

aus der Schule plaudern/schwatzen

Schuldverschreibung f dolžno pismo,

– izblebetati skrivnost

dolžni list, zadolžnica, obveznica,

Schüler m učenec (→ Hochschüler,

obligacija

Kostschüler, Mittelschüler,

Schuldzuweisung f obtoževanje

Pflanzschüler, Realschüler)

Schule f šola (H 36, 51, 53, 61)

Schülerin f učenka

(→ Ackerbauschule , Acker-, Obst-

S

Schülerschaft f učenci, dijaki

und Weinbauschule in Stauden,

(→ Hochschülerschaft)

Baumschule, Cadettenschule,

Elementarschulen, Expositurschule,

Schulfond m šolski sklad

Fabriksschule, Fachschule,

(*šolski zaklad)

Fortbildungsschule, Gewerbeschule,

Schulgeld n šolnina

Gremial-Handelsschule, Grundschule,

(*učnina, ukovina)

Hauptschule, Haushaltungsschule,

Schulgemeinde f š olska občina (H 61)

Hebammenschule, Hochschule,

Industrieschule, Kadettenschule,

Schulhalter m privatni učitelj

Knabenschule, Kostschule,

(*učenik) (pred terezijansko šolsko

877

reformo so nemški privatni učitelji Schulrat m šolski svet (H 61) na nižji stopnji delovali v Ljubljani

(→ Bezirksschulrat, Landesschulrat,

v okviru nemškega viteškega reda,

Oberschulrat, Ortsschulrat)

pri stolnici in v špitalski stavbi)

Schulschwester f šolska sestra

Schulhalterin f privatna učiteljica

(redovnica)

(*učenica)

Schulsperre f zapora šole (prekinitev

Schulhaus n šolsko poslopje, šola

pouka zaradi epidemije, npr.

Schulheller m šolski vinar

škralatinke)

Schulknabe m šolar ◊

Schulsprengel m šolski okoliš

ein durchgegangener Schulknabe – Schulter f rama

pobegli šolar

Schulter an Schulter – z ramo ob

Schulkommissar m šolski komisar

rami, složno

(H 36)

Schulterklappe f našitek, epoleta

Schulmatrik f šolska matica

schultern – dati puško na ramo

Schulmeister m učitelj (*šumošter,

Schulterschluß m sloga, složnost

učenik)

Schulterstück (→ Schulterklappe)

Schulnachrichten pl šolsko naznanilo

( Ministrski ukaz z dne 20. avgusta

Schulterwehr f nasip pred strelskim

1870. leta, s katerim se občnim

jarkom

ljudskim šolam izdaje šolski in

schultheis – župan (G II. 171) učni red / Ministerialverordnung

Schul- und Unterrichtsordnung f

vom 20. August 1870, womit eine

šolski in učni red

Schul- und Unterrichtsordnung

für die allgemeinen Volksschulen

Schulversäumnisse pl izostanki od

erlassen wird, je določal: »Vendar

pouka (*šolske zamude, šolsko

je roditeljem ali njih namestnikom

zamujanje)

po štirikrat med vsakim šolskim

(→ Disziplinarverfahren)

letom pismeno sporočiti, kako

Schulvisitation f šolska inšpekcija

se njih otroci nravno vedó in

(*šolska preiskava)

učé (šolsko naznanilo). (Die

Schulwesen n šolstvo (H 36, 51, 53, 61) Eltern oder ihre Stellvertreter

◊

S

sind jedoch viermal während des

Hebung des Schulwesens – razvoj

Schuljahres von dem sittlichen

šolstva (*povzdig šolstva)

Betragen und den Fortschritten

der Kinder durch schriftliche

Schulze m župan, starešina

Mittheilungen in Kenntnis zu

Schulzucht f šolska disciplina

setzen (Schulnachrichten).«)

(*šolsko ustrahovanje)

Schulordnung f šolski red

Schulzwang m obvezno šolanje

Schulpflicht f šolska obveznost

Schundliteratur f pogrošna literatura

schulpflichtig – šoloobvezen

Schupfe (→ Schuppen)

Schupfen (→ Schuppen)

878

Schupo = Schutzpolizei

Schußentfernung f razdalja do kraja,

(→ Schutzpolizei)

kjer je bil oddan strel

Schuppen m lopa, kolnica

Schußlinie f strelska črta

(*šupa, klanica, kolarnica)

(→ Holzschuppen, Streuschuppen)

Schußnähe f streljaj

Schuppenpanzer m luskasti oklep

Schußverletzung f strelna poškodba

schüren – 1. grebsti, razgrebsti,

Schußwechsel m medsebojno

razpihati 2. podpihovati, netiti

obstreljevanje

Schürfbewilligung f dovoljenje

Schußweite f domet

za iskanje rude (na površju)

Schußwunde f strelna rana, strelina

(*dovoljenje za rudosledbo)

Schuster m čevljar (*črevljar)

schürfen – iskati rudo (na površju)

(→ Flickschuster)

(*rudo slediti)

Schusterbude f čevljarska delavnica

Schürfer m iskalec rude (na površju)

(*čevljarnica)

(*rudoslednik)

Schusterei f čevljarstvo (*čevljarija)

Schürfung f površinski odkop

Schusterladen (→ Schusterbude)

(pri iskanju rude) (*rudosledba)

Schusterschemel m čevljarski stol

Schürhaken m greblja, žeželj

Schusterwerkstätte (→ Schusterbude)

Schurke m malopridnež, malovrednež,

pokvarjenec, baraba

Schutt m 1. ruševina, razvalina, groblja

(*razsip, sip) 2. odpadni gradbeni

Schürze f predpasnik

material (*šuta) 3. gramoz ◊

Schürzenjäger m babjek

in Schutt und Asche legen –

Schuß m 1. strel, naboj

spremeniti v prah in pepel, porušiti

(→ Büchsenschuß, Flintenschuß,

in upepeliti

Kanonenschuß, Lärmschüsse,

in Schutt und Asche liegen/sinken

Musketenschuß, Pistolenschuß,

– spremeniti se v prah in pepel

Pöllerschüsse, Schreckschuß)

Schüttboden m kašča (*žitnica)

2. mladika 3. motek 4. streljaj

Schütte f groblja

(→ Büchsenschuß, Flintenschuß,

Musketenschuß, Pistolenschuß)

Schütthaus (→ Schüttkasten)

S

5. strelna rana (→ Durchschuß,

Schüttkasten m varčevalna kašča za

Steckschuß) ◊

žito (*kasten)

einen Schuß abgeben – ustreliti

Schutz m 1. varstvo, bramba, zaščita,

durch Schüsse vom Schloßberge

okrilje, zavetje (→ Feuerschutz,

ein Feuer signalisieren – opozariti

Luftschutz, Markenschutz, Selbstschutz, na požar s streli iz grajskega hriba

Verfassungsschutz) 2. branik ◊

(→ Lärmkanonen, Lärmschüsse)

Schirm und Schutz/Schutz und

schußbereit – za streljanje pripravljen

Schirm – varstvo in zaščita

(→ Feuerwaffe)

Schutz leisten – varovati

Schüssel f skleda

jmdn. in Schutz nehmen – vzeti

879

(koga) v zaščito, zaščititi (koga),

Schützenhof m zemljiško posestvo

ščititi (koga), braniti (koga),

kmeta ali viteza (zadolženega za

zagovarjati (koga)

obrambo)

Schutzbau m zaščitni objekt

Schützenlinie f strelska črta

Schutzbefohlene(r) m varovanec

Schützenschwarm m strelski trop

Schutzbestimmung f varstveno

Schützenverein (Laibach) (→ Verein)

določilo

Schützer m zaščitnik

Schutzbrief m zaščitno pismo

Schirmer und Schützer – zavetnik

Schutzdame (→ Schutzfrau)

in zaščitnik

Schütze f zapornica

Schutzfrau f zaščitnica, zavetnica

(*varovalna dama) ◊

Schütz(e) m strelec (G II. 336)

Schutzfrauen des Elisabeth-

(→ Armbrustschütze, Bogenschütze,

Kinderspitals in Laibach –

Büchsenschütze, Fourierschütze,

zaščitnice Elizabetine otroške

Gebirgsschütze, Heckenschütze,

bolnišnice v Ljubljani (leta 1890

Landesschützen, Pfeilschütze,

je bila njena vrhovna zaščitnica

Raubschütze, Rohrschütze,

(oberste Schutzfrau) Emilija

Scharfschütze)

baronica Winkler, soproga

schützen – 1. ščititi, varovati

deželnega predsednika)

2. zajeziti ◊

(→ Kinderspital/Elisabeth-

das Wasser schützen – zajeziti vodo

Kinderspital (Laibach))

Schützen-Bataillon n strelski bataljon Schutzgebiet n 1. varovano območje,

◊

zaščiteno področje 2. področje, nad

K. k. Krainerisches Landwehr-

katerim ena ali več držav izvaja

Schützenbataillon Laibach Nr.

pokroviteljstvo, protektorat

25 – C. kr. kranjski domobranski

Schutzgeld n 1. odvetščina (G II. 251) strelski bataljon Ljubljana št. 25

2. varščina (*varovalnina, zaščitnina,

Schützen-Korps pl strelske čete

branščina) 3. plačilo za obrambo

schützen, sich – 1. varovati se pred

(*brambni denar, branščina)

(čim) 2. izgovarjati se na (kaj)

Schutzgeleit n varstveno spremstvo

(→ Unwissenheit)

S

Schutzgenossen pl osebe pod varstvom

Schützenführer m strelski vodnik

avstrijske države v osmanski državi

Schutzengel m angel varuh

(H 56)

Schutzengelfest n praznik angelov

Schutzhaft f pripor (politično

varuhov: 2. oktober

motiviran pripor, npr. v nacistični

Nemčiji)

Schützengraben m strelski jarek

Schutzheilige(r) m zaščitnik, zavetnik,

Schützengrabenkrieg m pozicijska

patron

vojna (prva svetovna vojna)

Schutzherr m zaščitnik (*branivec),

Schützengruppierung f strelski

varuh (*varh), pokrovitelj

postroj

880

Schutzherrschaft f zaščitništvo

Schwabe m 1. Švab – prebivalec

(*branivstvo), varstvo,

jugozahodne nemške pokrajine

pokroviteljstvo

Švabske 2. »Švab« – vzdevek za

Schutzhütte f planinsko zavetišče

nemškega okupatorskega vojaka

med drugo svetovno vojno

Schutzjuden pl Židje s posebnimi

pravicami

Schwabenspiegel m Švabsko zrcalo

(srednjeveški fevdni zakonik)

Schützling m varovanec

schwach – slaboten, slab, šibak,

Schutzmacht f država zaščitnica

onemogel

Schutzmann m stražnik

Schwäche f 1. slabost 2. oslabelost

Schutzmannschaft f varuhi (gasilska

(→ Altersschwäche, Lebensschwäche,

enota, ki je zavarovala kraj požara,

Nervenschwäche)

preprečevala dostop nepoklicanim

schwächen – oslabiti ◊

in prevzemala rešene predmete)

eine weibliche Person schwächen –

(*varhi)

onečastiti žensko

Schutzmantelmadonna (→ Maria)

Schwachheit f 1. slabotnost, šibkost

Schutzmaßnahme f varovalni ukrep,

2. oslabelost

varstveni ukrep

schwachsichtig – slaboviden

Schutzmauer f obrambni zid

Schwachsinn m slaboumnost

Schutzort m pribežališče, zavetišče

schwachsinnig – slaboumen

Schutzpatron (→ Schutzheilige/r)

Schwachsinnigkeit f slaboumnost

Schutzpolizei f varnostna policija

Schwadron f najmanjša enota

Schutzrecht n 1. varstveno pravo

konjenice (100 – 150 mož), švadron,

2. varstvena pravica

eskadron

Schutzstaat (→ Protektorat)

schwadronieren – blebetati, ustiti se

Schutzturm m obrambni stolp

Schwager m svak

Schutz- und Trutzbündnis n

Schwägerin f svakinja

obrambna zveza (*zveza v ohrano

Schwägerschaft f svaštvo

in obrano)

schwaig (→ sbaighube)

S

Schutzverein m narodnozaščitno

društvo (npr. nemški „Südmark “)

Schwamm m goba (→ Zündschwamm)

Schutzvertrag m obrambna pogodba

Schwang m guganje, zibanje ◊

im Schwange sein – biti v navadi

Schutzwaffe f obrambno orožje

(čelada, ščit, oklep)

schwanger – noseča ◊

mit etwas schwanger gehen –

Schutzwehr f obramba

načrtovati (kaj), snovati (kaj)

Schutzzins (→ Schutzgeld)

Schwangere f nosečnica

Schutzzoll m zaščitna carina

schwängern – zaploditi otroka

881

Schwangerschaft f nosečnost

Schwarzhändler m črnoborzijanec

Schwängerung f oploditev

Schwarzhemd n črnosrajčnik

Schwarm m 1. trop, krdelo, truma

(italijanski fašist)

(→ Schützenschwarm) 2. roj 3. jata Schwarzkohle f črni premog In Schwärme! – V trope! (vojaško

povelje)

Schwarzkunst f čarodejstvo,

črnošolstvo

Schwarmcommandant m tropovodja

Schwarzkünstler m čarodej, črnošolec

schwärmen – 1. rojiti 2. ponočevati,

klatiti se, potepati se 3. sanjati o

Schwarzmarkt m črni trg

(čem), navduševati se za (kaj)

Schwarz-Rot-Gold – črna-rdeča-

Schwärmer m 1. potepuh, klatež

zlata (žolta) (barve nemške zastave

2. sanjač, zanesenjak

1919 – 1933; barve zastave ZRN;

barve zastave NDR 1949–1990 –

Schwarmführer (→

slednja s kladivom in srpom kot

Schwarmcommandant)

simboloma za »prvo nemško

Schwarmgefecht n razpršeni boj

državo delavcev in kmetov«)

Schwarmlinie f strelska črta (*tropna

Schwarzseher m črnogled, pesimist

versta, tropna rajda)

Schwärzung f 1. počrnitev, črnitev

schwarz – črn (→ Küche, Kunst,

2. tihotapstvo

Markt, Sucht) ◊

Schwarzvieh n pisano govedo

schwarz verhängen – izobesiti črne

zastave (v znak žalovanja)

Schwarzwald m temni iglasti gozd

Schwarzarbeit f delo na črno,

Schwarzwild n črna divjad

šušmarstvo

(divji prašiči) (G I. 471)

Schwarzarbeiter m delavec na črno,

schwatzen – klepetati, blebetati

šušmar

schwätzen (→ schwatzen)

Schwarzbäcker m pek črnega kruha

Schwebe f lebdenje, visenje ◊

Schwarzbrot n črni kruh

in der Schwebe bleiben – ostati

negotov, ostati nerešen

schwärzen – 1. počrniti 2. tihotapiti in der Schwebe sein – biti negotov,

(*švercati) 3. žalostiti

biti nerešen

S

Schwärzer m 1. barvar, ki je

schweben – lebdeti, viseti

uporabljal črno barvo (*barvar

(→ Lebensgefahr)

na črno, črnivec) 2. tihotapec

(*kontrabantar, švercer)

Schwefel m žveplo

Schwarzfärber m 1. barvar, ki je

schweige (→ sbaighube)

uporabljal črno barvo (*barvar na

schweigen (schwieg, hat geschwiegen)

črno, črnivec) 2. črnogled

– molčati

Schwarzhandel m nezakonito

Schweigen n molčanje, molk

trgovanje, črna borza

(→ Stillschweigen, Totschweigen) ◊

ein strenges/tiefes Schweigen

882

beobachten – zaviti se v globok

schwemmen – 1. plaviti (les)

molk

2. kopati (konje in druge živali)

Schwein n svinja, prašič

(→ Schwemme)

(→ Mastschwein, Nutzschwein,

Schwemmen n 1. plavljenje

Schlachtschwein, Zuchtschwein)

2. kopanje (konj in drugih živali)

Schweinefett n svinjska mast

schwemmphenning – denarna dajatev

Schweinefleisch n svinjsko meso,

(namesto plavljenja kot tlaškega

svinjina

opravila) (G II. 255)

Schweinepest f svinjska kuga ◊

schwer – 1. težek (→ Bewaffnung,

Tilgung der Schweinepest –

Gebrechen, Kerker, Niederlage,

zatiranje svinjske kuge

Strafe, Waffe) 2. težko

(→ bewaffnet, verwundet) 3. velik Schweinestall m svinjak

(→ Verantwortung, Verletzung,

Schweineverkehr m promet s prašiči

Verlust)

(svinjski promet) ◊

schwerfällig – neokreten, okoren

einen Gerichtsbezirk für den

Schweineverkehr sperren – zapreti Schwerfälligkeit f neokretnost, sodni okraj za svinjski promet

okornost

(npr. ob svinjski kugi, ko je bilo

schwerhörig – naglušen

na področju določenega sodnega

okraja prepovedano uvažati,

Schwermut f potrtost, malodušje,

prevažati in izvažati prašiče)

depresija, melanholija

Schweinezucht f svinjereja

Schwerpunkt m težišče

Schweinhändler m trgovec s prašiči

Schwert n meč ◊

(*svinjar)

durch Feuer und Schwert –

z ognjem in mečem

Schweinhirt m svinjski pastir

mit entblößtem Schwert –

Schweinschlächter m mesar, ki kolje

z izdrtim mečem

prašiče

das Schwert ergreifen/nehmen/

ziehen – potegniti meč, začeti z

Schweiß m pot, znoj ◊

bojem

im Schweiße seines Angesichts –

v potu svojega obraza

Schwertadel m »plemstvo meča«

S

Schweißbad (→ Schwitzbad)

Schwertfeger m mečar (izdelovalec

mečev)

schwelgen – 1. gostiti se 2. predajati se (čustvom, spominom)

Schwertkampf m bojevanje z meči,

mečevanje

Schwelgerei f razkošje

Schwertleite f podelitev viteške časti

Schwelle f prag (→ Bahnschwelle)

(sprejem oprode v viteški stan v

Schwemme f kopališče za konje (in

okviru posebnega obreda)

druge živali) (na plitvini ob bregu

Schwertschlag m udarec z mečem ◊

reke ali druge vode) (*kopva,

ein Land ohne Schwertschlag

kopavnik) (→ Pferdeschwemme)

erobern – osvojiti deželo brez boja,

883

osvojiti deželo brez prelivanja krvi Schwiegervater m tast seine Position ohne Schwertschlag

verlassen – zapustiti položaj brez

Schwierigkeit f težava ◊

boja

(keine) Schwierigkeiten bereiten/

machen – (ne) povzročati težav(e)

Schwertstreich (→ Schwertschlag)

Schwierigkeiten beseitigen –

schwerwiegend – pomemben, tehten,

odpraviti težave

usoden

Schwierigkeiten überwinden –

premagati težave

Schwester f 1. sestra (→ Betschwester,

Halbschwester, Mutterschwester,

Schwimmanstalt f plavalna šola

Stiefschwester, Vaterschwester,

(*plavarnica, plavarna)

Wahlschwester, Weibesschwester)

Schwimmbad n plavalni bazen

2. nuna, sestra (→ Chorschwester,

(*plavalnica) (→ Vollbad)

Laienschwester, Ordensschwester,

Profeßschwester, Schulschwester) 3.

schwimmen (schwamm, ist/hat

medicinska sestra

geschwommen) – plavati

(→ Krankenschwester) ◊

Schwimmen n plavanje

einbändige Schwester – polsestra

(→ Wettschwimmen)

Barmherzige Schwestern – usmiljene schwimmensunkundig – nevešč sestre (H 63), sestre usmiljenke

plavanja (neplavalec)

(hčere krščanske ljubezni sv.

Vincencija Pavelskega (Pavlanskega/ Schwimmschule f plavalna šola Pavljana)/Töchter der christlichen

(*plavarnica, plavarna)

Liebe des hl. Vinzenz von Paul)

(→ Militärschwimmschule (Laibach))

zweibändige Schwester – rodna

Schwindel m 1. vrtoglavica 2. prevara,

sestra, prava sestra

goljufija

Schwestermann m svak

Schwindelei f goljufija

Schwesternorden m ženska redovna

schwind(e)lig – vrtoglav, omotičen ◊

ustanova

Mir wird schwindlig. – Vrti se mi.

Schwesterschaft f sestrstvo

schwindeln – 1. slepariti 2. vrteti se Schwestersohn m nečak (*sestrič,

(v glavi) ◊

sestrnik)

Es schwindelt mir. – Vrti se mi.

S

Schwestertochter f nečakinja

schwinden (schwand, ist geschwunden)

(*sestrična, sestrnica, sestràna)

– izginiti, izginjati, jenjati, miniti

Schwibbogen m obok, lok

Schwinden n izginjanje, usihanje

das Schwinden der Lebensgeister –

Schwiegereltern pl 1. ženini starši

usihanje življenskih moči

2. moževi starši

Schwindler m slepar

Schwiegerkind n 1. zet 2. snaha

Schwindsucht f sušica, jetika,

Schwiegermutter f tašča

tuberkuloza

Schwiegersohn m zet

schwingen (schwang, hat

Schwiegertochter f snaha

geschwungen) – 1. vihteti, mahati

2. nihati

884

schwingen, sich – zavihteti se Sechserl n kovanec za šest krajcerjev,

(→ Sattel)

šestica

Schwitzbad n parna kopel

sechteln – pariti perilo (z vročim

(*potilna kopel, potivnica)

lugom) (*žehtati)

schwitzen – potiti se

Sechter m korec, majhen škaf, mernik

schwören (schwur/schwor, hat

(tudi votla mera)

geschworen) – prisegati, priseči

Sechzehnpfünder m šestnajstfuntni

(→ Eid, Fahne, Meineid, Seele,

top (*šestnajstfuntna kanona)

Treueid) ◊

geloben und schwören – obljubiti

Seckel (→ Säckel)

in priseči

Secretair (→ Sekretär)

Schwörer m prisežnik

Secundiz f 50-letnica maševanja

(→ Falschschwörer)

SED = Sozialistische

Schwund m izginjanje, izginotje

Einheitspartei Deutschlands

Schwung m zamah, zagon, polet ◊

f Socialistična enotna stranka

jmdn./etwas in Schwung bringen –

Nemčije (NDR)

dati (komu/čemu) zagon

Sedisvakanz f 1. nezasedena papeška

in Schwung kommen – 1. postati

ali škofovska stolica, sedisvakanca

dobre volje 2. razjeziti se 3. začeti

2. čas trajanja sedisvakance

dobro delovati

seducieren – zapeljati

in Schwung sein – 1. biti dobro

razpoložen 2. biti jezen 3. dobro

See f morje ◊

delovati

auf hoher/offener See – na

odprtem morju

schwungvoll – vznesen, navdahnjen

(→ Rede)

See m jezero

Schwur m prisega (→ Fahnenschwur)

Seebad n obmorsko zdravilišče

(*morska kopelj) (npr. Gradež,

Schwurgericht n porotno sodišče,

kamor so pošiljali skrofulozne

velika porota

otroke iz Kranjske)

Scr- (glej tudi Skr-)

Seebehörde f pomorska uprava (H 55)

Scriptor m 1. pisec, pisatelj, skriptor

Seebeute f pomorski plen (H 42)

2. tajnik oz. kustos v arhivih oz.

S

knjižnicah, skriptor

Seebezirkskommando n poveljstvo

pomorskega distrikta (H 59)

Scutagium n dajatev vazala

Seefähnrich m mornariški kadet (po

SD (→ SSD)

stopnji enak praporščaku)

S. D. = Seine Durchlaucht

Seefahrer m morjeplovec, pomorščak

(→ Durchlaucht)

Seefahrt f pomorska plovba

Séance f seja

Seefisch m morska riba

Sebel (→ Säbel)

Seegericht n pomorsko sodišče (H 57, 62) sebeln (→ säbeln)

885

Seekadett (→ Seefähnrich)

bodo v raznih cerkvah.

Seekonsulat n pomorski konzulat (H 42) (obrazec v osmrtnici)

Seekrieg m vojna na morju

Seelenregister n popis ljudi

Seelazarettämter pl uradi za pomorsko

Seelenruhe f dušni mir (→ Seelenamt)

zdravstvo (H 55)

Seelenseligkeit (→ Seelenheil)

Seele f duša ◊

Seelenvergnügen n srčno veselje

seine Seele aushauchen – izdihniti

svojo dušo, umreti

seelenvergnügt – srčno vesel

Gott sei seiner Seele gnädig! – Bog Seelenzahl f število prebivalcev mu daj večni mir in pokoj!

(*dušno število)

in jmds. Seele schwören – priseči v Seeleute pl pomorščaki (→ Seemann) čigavem imenu

den Eid der Treue für sich und in

Seelgerät n pobožna ustanova (v

die Seele seiner Committenten

oporoki določeno premoženje

ablegen – priseči zvestobo v svojem

v obliki posesti ali prihodkov,

imenu in imenu pooblastiteljev

namenjeno cerkveni ustanovi;

dohodki, katerih namen je bilo

Seelenamt n maša zadušnica (*zadušna

zveličanje duše ustanovnika ali

maša, črna maša) ◊

njegovega sorodnika)

Morgen um 10 Uhr vormittags

(→ Seelenheil)

wird für die Seelenruhe weiland

Seiner Majestät Ferdinand I. in der

Seelgerätstiftung (→ Seelgerät)

Domkirche ein feierliches Seelenamt seelig (→ selig) abgehalten werden. – Jutri ob 10.

Seelsorge f dušno pastirstvo

uri dopoldne se bo za dušni mir

(*dušebrižništvo), pastorala

Njegovega Veličanstva pokojnega

cesarja Ferdinanda I. v stolnici brala

Seelsorger m dušni pastir

svečana maša zadušnica. ( Laibacher

(*dušebrižnik), duhovnik ◊

Zeitung, 27. junija 1904)

angestellter Seelsorger – nameščen

dušni pastir

Seelenanzahl (→ Seelenzahl)

Seemacht f pomorske sile (glede

Seelenbeschreibung f ljudsko štetje

Avstro-Ogrske glej Macht/

(prvo »štetje duš«, ki ga je cesarica

bewaffnete Macht)

S

Marija Terezija odredila leta 1753,

je bilo izvedeno leta 1754)

Seemann m pomorščak (*pomornik)

seelengut – srčno dober

Seerecht n pomorsko pravo (H 56) Seelenheil n zveličanje

Seesanitätsagentien pl pomorske

zdravstvene agencije (H 56)

Seelenhirt m dušni pastir

Seesanitätsaufsicht f pomorski

Seelenmesse f maša zadušnica

zdravstveni nadzor (H 32)

(*zadušna maša, črna maša) ◊

Heilige Seelenmessen werden in

Seesanitätsdeputationen pl pomorske

mehreren Kirchen gelesen werden.

zdravstvene deputacije (H 56)

– *Svete maše zadušnice služile se

Seesanitätsdienst m pomorsko zdravstvo

(H 55)

886

Seeschiff n morska ladja

segensreich – 1. blagovit, blagodaten

Seeschlacht f pomorska bitka

2. blagodejen

Seesieg m zmaga na morju

Segenwunsch m voščilo ◊

dem hohen Jubilarpaare die

Seesoldat m mornar (vojak)

ehrerbietigsten Glück- und

(*pomorski vojak)

Segenswünsche zum Ausdruck

Seesperre f morska zapora

bringen – izreči visokima

Seestaat m pomorska država

jubilantoma najspoštljivejše čestitke

in voščila

Seestreitkräfte pl pomorske

oborožene sile, vojna mornarica

Segler m 1. ladja z jadri, ladja jadrnica

2. jadralno letalo 3. jadralec (na

Seetreffen n pomorska bitka

jadrnici) 4. jadralni letalec, jadralec

Seewehr f pomorske obrambne

segnen – blagosloviti (→ Welt, zeitlich/

sile (*morska bramba, pomorska

das Zeitliche) ◊

bramba)

Gott erhalte, schirme (beschütze)

Seewesen n pomorstvo (H 42)

und segne Eure kaiserliche

Segel n jadro ◊

Majestät! – Bog ohrani, čuvaj

die Segel streichen – 1. spustiti

in blagoslovi Vaše cesarsko

jadra 2. vdati se

Veličanstvo! (zaključni stavek v

unter Segel gehen – odjadrati,

nagovoru cesarju)

odpluti

Segnen n blagoslavljanje, blagoslovitev

die Segel aufziehen – dvigniti jadra

(*blagoslovljenje)

Segelboot n jadrnica

Segneur m zemljiški gospod, fevdalec,

Segelschiff n ladja z jadri, ladja

senior

jadrnica

Segnung f blagoslavljanje,

Segen m blagoslov ◊

blagoslovitev

der Segen des Himmels – nebeški

Segnungen pl blagodati ◊

blagoslov

Segnungen des Friedens –

himmlischer Segen – nebeški

blagodati miru

blagoslov

Segregation f 1. izločanje iz

den heiligen Segen empfangen –

celote, segregacija 2. rasno

prejeti sveti blagoslov

ločevanje, segregacija 3. delitev

S

Segen erteilen/spenden –

zemljiškogosposke zemlje po

blagosloviti

odpravi fevdalnih odnosov,

für ihre Wohltäter um Segen zum

segregacija

Himmel flehen – prositi za božji

blagoslov za svoje dobrotnike

sehen (sah, hat gesehen) – videti ◊

auf etwas sehen – paziti na (kaj)

Segensprechen n blagoslavljanje

Seher m videc, vedež, prerok, profet

Segensprecher m blagoslavljalec

Seherin f 1. prerokinja, vidkinja,

Segenspruch m blagoslov

profetinja 2. vedeževalka

887

sehnen, sich – hrepeneti po (čem), gewachsen, Gewalt, gewärtig,

koprneti po (čem)

Gnade, Hand, heimatberechtigt,

sehnlich – hrepeneč, goreč

Herr, Hoffnung, hold, Holzweg, (→ Wunsch)

Hut, instruiert, Inwohner,

klar, Kraft, Lage, Lauer, Laune,

Sehnsucht f hrepenenje

Leben, ledig, Lehre, Lob, Marsch, Seide f svila

Meinung, Meister, Mittel, Mund, Seidel n maseljc (stara avstrijska votla

Mut, Nachteil, per, Platz, Qui-mera: 1 maseljc = ¼ bokala =

vive, Rand, recht, renitent,

2 fraklja/frakeljca = 3,53 dl)

Rückstand, Rückzug, Ruder,

Sache, salvo, schlüssig, Schuld, Seidenstricker m sviloprejec

Schwang, Schwebe, Schwung,

Seife f milo (*žajfa) (→ Rasier-Seife,

Sicht, Sorge, stadtkundig, Stand,

Sparseife) ◊

Stelle, Stellung, stimmberechtigt,

feste Seife – trdno milo

teilhaftig, Tisch, treu, Übel, Übung, flüssige Seife – tekoče milo

Umlauf, Umstand, ungelegen,

Seifensieder m izdelovalec mila, milar

unpässlich, Unrecht, unwohl, Vedette, (*mjilar, žajfar)

verbunden, verdächtig, Verfassung,

Verhaft, verhalten, verpflichtet,

Seifensiederei f 1. obrat za

verrufen, vertraut, Verwirrung,

izdelovanje mila, milarna

vonnöten, Vorbereitung, vorfindig, (*milarnica) 2. milarstvo

Vorhaben, vorhanden, Vorteil,

Seil n vrv

Wache, Waffe, Wahn, Wirksamkeit,

Seiler m vrvar

wohlauf, zugänglich, zugegen,

Zweck, Zweifel) ◊

Seilplättenüberfuhr f prevoz z

sein + zu + Infinitiv = 1. moči

brodom (splavom) na jekleni vrvi

2. morati 3. moči/morati:

Seilschaft f 1. naveza 2. politična

Das ist schwer zu verstehen. – To

povezava

je težko razumeti.

Seiltänzer m vrvohodec

Die Vorschriften sind zu beachten.

– Predpise je potrebno spoštovati.

sein (war, bin gewesen) – biti

Für das nächste Jahr ist mit hoher

(→ abhanden, angelegen, anhängig,

Arbeitslosigkeit zu rechnen. –

Anmarsch, anspruchsberechtigt,

V prihodnjem letu lahko

S

Anwendung, Anzug, Bahn, Bau,

računamo (moramo računati)

beflissen, befugt, Begriff, begriffen, z visoko brezposelnostjo.

begütert, behaftet, behilflich,

Belang, Besitz, Betrieb, Bett,

Sein n bit ◊

Bewegung, bewußt, blank, Boden, das irdische Sein – pozemeljsko

darob, Ding, Diskussion, Ehre, življenje

eins, Einsatz, Ende, entblößt, seinerseits – z njegove strani, kar

erinnerlich, Fahrwasser, freistel en,

zadeva njega

Front, Gang, Gebrauch, Gefahr,

seinerzeit – svojčas, včasih, nekdaj

gehalten, Geltung, genehm, Genuß, gesinnt, gesittet, gestaltet, geständig, seinerzeitig – svoječasen, takraten 888

seinesgleichen – njemu enaki, njemu Seitenangriff m napad z boka, bočni podobni

napad

seinethalben – zavoljo njega, zaradi

Seitengasse f stranska ulica

njega

Seitengewehr n bočno oz. pripasno

seinetwegen (→ seinethalben)

orožje za osebno obrambo (sablja,

seinetwillen (→ seinethalben)

meč)

seit – 1. od, že 2. odkar

Seitenhut f stranska straža

(*pobočnica)

seitab – proč

Seitenmarsch m bočni pohod

seitdem – 1. od takrat 2. odkar

(*pobočni marš, stranski marš,

Seite f stran (→ Hofseite) ◊

pobočni marš)

die andere Seite – druga stran,

seitens – s strani (koga)

nasprotna stran

von Seite – s strani

Seitenstechen n zbadanje v

von Seiten des Gerichts – s strani

podreberju ali v področju vranice

sodišča

seither – od takrat, odtlej (*odsihmal,

von glaubwürdiger Seite – iz

odsihdob)

verodostojnega vira

von mütterlicher Seite – po

seitherig – dosedanji

materini strani (→ mütterlicherseits) Seitl (→ Seidel) von väterlicher Seite – po očetovi

-seits – 1. od (koga/česa), s strani

strani (→ väterlicherseits)

(koga/česa) 2. ob (komu/čemu) ◊

von unterrichteter Seite – iz

das türkischerseits engagierte

obveščenih krogov

Gefecht – boj, ki ga je sprožila

jmdn. zur Seite haben – imeti

turška stran

(koga) ob strani

der flußseits gelegene Stadtteil –

jmdm. (mit Rat und Tat) zur Seite

mestni predel, ki leži ob reki

stehen – stati (komu) (z nasveti in

dejanji) ob strani

seitwärts – stran, vstran, na stran, s

jmdm. in Freud und Leid zur Seite

strani

stehen – stati (komu) ob strani v

Sejour m 1. bivanje 2. bivališče

veselih in žalostnih trenutkih

sejournieren – bivati

jmdm. zur Seite springen/treten –

S

priti (komu) na pomoč

sekkant – nadležen, siten, zoprn,

zur Seite schieben – potisniti ob

sekanten

stran

Sekkatur f nadlegovanje, nadležnost,

zur Seite stellen – pridati

sitnarjenje, sekatura

Seitel (→ Seidel)

sekkieren – nadlegovati, sekirati

Seiten-Colonne f krilna kolona (po

sekret – tajen

A. Komelu pl. Sočebranu »kolone,

Sekret n 1. skrivni pečat 2. stranišče ki so na krilih premikajočega se

(*sekret)

moštva«)

Sekretair (→ Sekretär)

889

Sekretär m 1. tajnik, sekretar (→

sekular – 1. stoleten 2. posveten,

Generalsekretär, Staatssekretär,

sekularen 3. izjemen

Untersekretär) 2. omari ali komodi

podoben kos pohištva s pisalno

Sekulärfeier f praznovanje stoletnice,

ploščo, pisalnik, sekreter ◊

stoletnica

landschaftlicher Sekretär – deželanski Sekularisation f prehod cerkvene sekretar (H 22)

posesti oz. šolstva v posvetno

Sekretariat n tajništvo, sekretariat

(državno posest), sekularizacija

Sekretärin f tajnica, sekretarka

Sekulum n stoletje

Sekte f ločina, sekta (*krivoverstvo)

Sekunda f 1. 2. razred gimnazije (v

(→ Religionssekte)

Avstriji) 2. 6. in 7. razred gimnazije

(v Nemčiji) (→ Obersekunda,

Sektierer m sektaš

Untersekunda)

sektiererisch – sektaški

Sekundaner m 1. dijak 2. razreda

Sektion f 1. oddelek, odsek, sekcija

gimnazije (v Avstriji) 2. dijak 6. ali

2. raztelešenje trupla, sekcija,

7. razreda gimnazije (v Nemčiji)

obdukcija 3. razdelek (v knjigi) ◊

Sekundant m 1. pomočnik, sekundant

gerichtsärztliche Sektion –

2. pomočnik pri dvoboju,

sodnozdravniška sekcija

sekundant

Sectionen (Stadtgemeinde

Laibach) – odseki (Mestna

sekundär – drugoten, sekundaren

občina Ljubljana) (ljubljanska

Sekundararzt m sekundarij

mestna občina je imela na

Sekundärbahn f stranska železniška

začetku 20. stoletja naslednje

proga (*drugotna železnica,

odseke: magistratni odsek

sekundarna železnica)

(Magistratssection), personalni

in pravni odsek (Personal- und

Sekundärzug m sekundarni vlak

Rechtssection), finančni odsek

sekundieren – 1. pomagati,

(Finanzsection), stavbinski odsek

sekundirati 2. pomagati pri

(Bausection), odsek za uboge

dvoboju (→ Sekundant)

(Armensection), policijski

Sekundogenitur f 1. drugorojenstvo,

odsek (Polizeisection),

sekundogenitura 2. pravica

S

šolski odsek (Schulsection)

drugorojenca do nasledstva,

in odsek za olepšavo mesta

sekundogenitura

(Stadtverschönerungssection)

sekurieren – 1. zagotoviti

Sektionschef m državni sekretar

2. pomagati

(najvišji uradnik v avstrijskem

ministrstvu) (*sekcijski načelnik,

Sekurität f varnost

sekcijski šef)

sel. = selig (→ selig)

Sektor m oddelek, sektor

selbst – 1. sam 2. celo ◊

Sektorengrenze f meja med sektorji

er selbst – on sam

(v zasedenem Berlinu in na Dunaju

selbst er – celo on

po koncu druge svetovne vojne)

Selbst n lastni jaz, sebstvo

890

selbständig – samostojen

Selbstentleiber m samomorilec

(→ Arbeiterin, Vermögensverwaltung,

(po Krvnem sodnem redu cesarice

Wirkungskreis)

Marije Terezije / Constitutio

Selbständige f delavka v samostojnem

Criminalis Theresiana iz leta 1769

poklicu

je bil samomor nečastno dejanje;

truplo samomorilca naj bi zato

Selbständige(r) m delavec v

praviloma zagrebli v mrhovišče

samostojnem poklicu

(Schindanger))

Selbständigkeit f samostojnost

Selbstentleibung f samomor (po

(*samostalnost)

Krvnem sodnem redu cesarice

Selbstanzeige f samoovadba

Marije Terezije / Constitutio

Selbstbefleckung f

Criminalis Theresiana iz leta 1769

samozadovoljevanje

je bil samomor nečastno dejanje;

(*oskrumba samega sebe), onanija

truplo samomorilca naj bi zato

praviloma zagrebli v mrhovišče

Selbstbehauptung f samouveljavljanje

(Schindanger))

Selbstbeherrschung f

Selbstherrschaft f samovlada,

samoobvladovanje

avtokracija

(*oblast nad seboj)

Selbstherrscher m samodržec,

Selbstbeschädiger m

avtokrat

samopoškodovanec

(vojaški nabornik, ki se je namerno Selbstkosten pl lastni stroški poškodoval, da bi se izognil

Selbstkostenpreis m lastna cena

vojaški službi) (*samokvarnik)

Selbstlehrer m samouk

Selbstbeschädigung f samopoškodba selbstlos – nesebičen (namerna poškodba vojaškega

(→ Pflichterfüllung)

nabornika, s katero se je le-ta skušal

izogniti vojaški službi)

Selbstmord m samomor ◊

(*samokvarstvo)

Selbstmord begehen/verüben –

napraviti samomor

Selbstbesinnung f samoizpraševanje,

Selbstmord vollführt durch

introspekcija

Gewehrschuß (Erhängen) –

Selbstbestimmung f 1. samoodločba

samomor s strelom iz puške

2. samostojnost, samouprava ◊

(z obešanjem)

S

kommunale Selbstbestimmung –

Selbstmörder m samomorilec

občinska samouprava

(*srenjska samostojnost)

Selbstmordversuch m samomorilski

poskus (*samomorski poskus)

Selbstbestimmungsrecht n pravica do

samoodločbe

Selbstschußanlagen pl samostrelne

naprave (namestila jih je npr. NDR

Selbstbewußtsein n samozavest ◊

na meji z ZRN)

nationales Selbstbewußtsein –

narodna zavest

Selbstschutz m samoobramba

Selbstsucht f samoljubje, sebičnost

891

Selbstverleugnung f samozatajevanje, Semester n semester (*tečaj) samoodpovedovanje

Seminar n 1. seminar 2. semenišče,

selbstverständlich samoumeven

alumnat, lemenat

(*samoosebi umeven)

(→ Knabenseminar, Priesterseminar) ◊

Selbstverständlichkeit f

bischöfliches Seminar – škofijsko

samoumevnost

semenišče

bischöfliches Knaben-Seminar –

Selbstverstümmelung

škofijsko deško semenišče

(→ Selbstbeschädigung)

priesterliches/theologisches Seminar

Selbstverstümmler

– semenišče

(→ Selbstbeschädiger)

Seminarist m semeniščnik

Selbstverteidigung f samoobramba

Semmel f žemlja, beli kruh ◊

Selbstverwaltung f 1. samouprava

ordinär Semmel – navadna žemlja

2. samoupravljanje

(→ Mundsemmel)

Selbstzahler m samoplačnik

Semmelbrot n beli kruh, hlebec

Selcher m prekajevalec

semper – vedno

(→ Fleischselcher)

sen. = senior (→ senior)

Selchfleisch n prekajeno meso

Senat m 1. mestni svet, senat 2. odbor, Selchkammer f prekajevalnica,

odsek (pri zbornih sodiščih)

dimnica

3. zgornji dom parlamenta, senat

selig – 1. pokojen (→ Angedenken)

4. univerzitetni svet, senat ◊

2. blažen, zveličan 3. mirno,

Senat (Venedig) – senat (Benetke)

spokojno 4. blaženo ◊

(H 26)

selig im Himmel – zveličan

Senat in montanisticis, cameralibus

selig/sanft/ruhig im Herrn

et provincialibus – senat in

entschlafen/entschlummern/

montanisticis, cameralibus et

verscheiden – blaženo/mirno/

provincialibus (H 33)

spokojno zaspati v Gospodu, Bogu Senator m senator

vdano preminuti

Sendbote m sel, odposlanec

(obrazec v osmrtnici)

Sendbrief m poslanica, sporočilo

S

Seligkeit f 1. blaženost 2. zveličanje

(→ Seelenseligkeit)

senden1 (sandte, hat gesandt) – poslati

Seligmacher m Zveličar, Odrešenik

senden2 (sendete, hat gesendet) –

oddajati

seligsprechen – razglasiti za

blaženega, beatificirati

Sender m 1. pošiljatelj, odpravnik

2. oddajnik

Seligsprechung f razglasitev za

blaženega, beatifikacija

Sendgericht n sodišče po naročilu

škofa (*duhovna sodnija ali

Seligwerdung f zveličanje

doglednija)

Se. M. = Seine Majestät – Njegovo

Sendling m odposlanec

veličanstvo

892

Sendschreiben n 1. poslanica, Senkung f 1. pogrezanje

sporočilo 2. papeževa poslanica,

(→ Terrainversenkung), povešanje

enciklika

2. nižina, kotlina

Sendung f 1. pošiljka 2. pošiljanje

Senn(er) m planšar

3. poslanstvo, misija 4. radijska

oddaja 5. televizijska oddaja ◊

Sennerei f planšarstvo

Sendung des Heiligen Geistes –

Sennerhütte f planšarska koča

prihod Svetega Duha (binkošti)

Sensal m mešetar, posrednik, senzal

Senf m gorčica

Sensation f senzacija

Senfgas n iperit (po belgijskem mestu Sensationslust f senzacionalizem Ypres imenovani bojni plin iz

skupine mehurjevcev)

Sensationsmache (→ Sensationslust)

Senfmehl n gorčična moka

Sense f srp

Senfteig m testo iz gorčične moke

Sensenmann m 1. kosec 2. smrt

(tudi zdravilno sredstvo proti

(v podobi okostnjaka s koso)

revmi)

sensibel – občutljiv, senzibilen

Senge f ožig, palež

sensitiv – izredno občutljiv, izredno

sengen – paliti, smoditi ◊

senzibilen

sengen und brennen – paliti in

sententionieren – izreči sodbo

požigati

Sentenz f 1. sodba, razsodba, sentenca senior – (naj)starejši

2. izrek, domislica, sentenca

Senior m 1. fevdalni gospod

sentieren – čutiti

2. (naj)starejši član neke skupnosti, Sentiment n čustvo, občutje, sentiment senior

separat – poseben, ločen, separaten ◊

Seniorat n 1. pravice fevdalnega

Zimmer mit separatem Eingange –

seniorja, seniorat 2. prvenstvo

soba s posebnim vhodom, soba s

najstarejšega člana rodu pri

separatnim vhodom

dedovanju, seniorat ◊

evangelisches Seniorat –

Separat-Eilfahrt f posebna hitra

evangeličanski seniorat (H 63)

vožnja (pri pošti)

Senke f podolje, nižava

Separat-Eilwagen m posebna hitra

S

poštna kočija (ob dnevih, ko ni bilo

senken – 1. potopiti 2. znižati

hitrih poštnih voženj, so najmanj

Senkgrube f gnojna jama, greznica

štiri potniki lahko najeli posebno

(*grebenična jama, sekretna jama,

kočijo, enako je veljalo v primeru,

zahodna jama) ◊

če je en sam potnik plačal vsa štiri

pneumatische Entleerung der

mesta v kočiji) (→ Posteilwagen)

Senkgrube – pnevmatično

Separatfriede(n) m posebni mir,

praznjenje greznice

separatni mir

senkrecht – navpičen (→ Strich)

Separation f 1. odcepitev, secesija

2. ločevanje, separacija 3. ločitev,

893

razveza 4. zaokroževanje zemljišč,

einen Fackelzug darbringen –

komasacija

prirediti slavljencu podoknico in

Separatismus m težnja po odcepitvi

baklado

od skupnosti, separatizem

Sergeant m 1. podčastnik, narednik,

Separatrecht n posebna pravica

seržant 2. višji sodni ali policijski

uradnik, seržant

Separattrain (→ Separatzug)

Seria pl resne zadeve

Separatzug m posebni vlak

seriös – resen, pomemben, upoštevanja

separieren – ločiti, separirati

vreden, seriozen

Separierung (→ Separation)

Sermon m 1. govor 2. nagrobni govor

September m september, kimavec

3. pridiga

(*poberuh)

Servant m sluga

Septennat n sedemletje (pogosto

Servante f 1. služkinja, dekla

sedemletni mandat, npr.

2. postrežna miza (za jedi in

francoskega predsednika države),

pijačo), kredenca, bife

septenij

Service m 1. strežba 2. popravljalnica, Septennium n obdobje sedmih let,

servis

sedemletje, septenij

Service n namizno posodje (*mizna

Septima f 7. razred gimnazije

priprava, namizje), jedilni pribor,

(v Avstriji)

servis (→ Tafelservice)

Septimaner m učenec 7. razreda

Service-Artikel pl *tvarni predmeti

gimnazije (v Avstriji)

servieren – streči, servirati

Sepultur f pogreb, sepultura

servil – pretirano ustrežljiv, servilen

Sequester m 1. začasna prisilna uprava

sovražnikove lastnine, sekvester

Servilität f pretirana ustrežljivost,

2. uradno določeno začasno

pokornost, servilnost

upravljanje premoženja, sekvester

Serviten pl serviti (H 29, 49)

Sequestration (→ Sequester)

(moški samostanski red)

Sequestrationsgesetz n zakon o

Servitut n služnost, servitut

S

sekvestraciji (H 56)

(→ Feldservitut, Holzservitut)

( Cesarski patent, dan 5. Julija

sequestrieren – zaseči, sekvestrirati

1853, s katerim se ustanavljajo

(*sekvestrovati)

odločbe zastran uravnavanja ali

Serbien n Srbija (H 56)

odkupljanja pravic, les sekati ali

Serbisch-Orthodoxe pl srbsko-

dervariti, pasti in gojzdne ali borštne

pravoslavni (H 49)

pridelke dobivati, potem nektere

druge dolžnosti (servitute) in vkupne

Serenade f 1. večerna podoknica,

pravice do posesti in vživanja /

serenada 2. večerna glasbena

Kaiserliches Patent vom 5. Juli 1853,

prireditev na prostem, serenada ◊

wodurch die Bestimmungen über

dem Jubilar eine Serenade und

die Regulierung und Ablösung der

894

Holz-, Weide- und Forstproducten-

Kenntnis, Kopf, Kraft, Kriegsfuß, Bezugsrechte, dann einiger Servituts-Kurs, Land, Licht, Luft, Rechnung, und gemeinschaftlichen Besitz- und

Requisition, Riegel, Schloß, Schub, Benützungsrechte festgesetzt werden,

Spiel, Stand, Szene, Vertrauen,

deli pravice, ki so podvržene

Verwunderung, Vollzug, Wehr, Werk, uravnavanju in odkupu, v a)

Wirksamkeit, Ziel, Zweifel) ◊

pravice, ki jih morajo gosposke

Wir … wollen, setzen und ordnen

uravnati ali odkupiti po službeni

… – Mi … hočemo, določamo

dolžnosti in b) pravice, ki se

in ukazujemo … (obrazec v

uravnajo ali odkupijo le na zahtevo

vladarskem patentu)

(*provokacijo/Provokation) enega

od zainteresiranih udeležencev) ◊

setzen, sich – 1. usesti se, sesti

Extabulation des Servitutes – izbris

(→ Post) 2. postaviti se (→ Wehr)

služnosti

3. postaviti si (→ Ziel)

Einige dieser Waldungen sind mit Setzer m stavec (*črkostavec, zlagar) Servituten belastet. – Nekaj teh

(→ Handsetzer, Maschinensetzer,

gozdov je obremenjenih s servituti.

Schriftsetzer)

Servitutenablösung f odkup služnosti Setztartsche f velik pehotni ščit, Servitutsrecht n služnostna pravica,

paveza

servitutna pravica

Seuche f 1. kuga 2. kužna bolezen,

Servitutsverhältnis n služnostno

epidemija (→ Klauenseuche,

razmerje

Lustseuche, Maulseuche, Pest-Seuche,

Tierseuche, Viehseuche) ◊

Servus! – Živijo! (pozdrav v Avstriji)

leidige Seuche – kužna epidemija,

Sessel m 1. stol (→ Rohrsessel,

kuga (→ Pest)

Strohsessel, Tragsessel) 2. naslonjač die böse Seuche – spolna bolezen

Sesselmacher m stolar

seufzen – vzdihovati

Sesselträger m *stolonosec

Seufzer m vzdih (→ Stoßseufzer)

(→ Tragsessel)

Sezession f odcepitev, secesija

Session f zasedanje (*sednica, snid),

s. g. = sogenannt – tako imenovani

sesija ◊

parlamentarische Session –

S. g./Sg. = Sehr geehrte(r) …! –

parlamentarno zasedanje

Spoštovani(a) … !

S

seßhaft – naseljen, stanoviten

Shrapnel (→ Schrapnell)

setzen – 1. posesti, posaditi, položiti,

Sichel f srp

postaviti, dati 2. določati 3. staviti

Sichelschmied m srpar

(tisk) (→ Bereitschaft, Betrieb,

sicher – 1. varen, siguren (→ Geleit) Bewegung, Beziehung, Brand,

2. zanesljiv (→ Quelle, Vernehmen) Circulation, Druck, Einklang,

3. neki, neka, neko ◊

Einvernehmen, Erstaunen, Fahne,

ein sicherer Nicolaus Wagner –

Freiheit, Friedensfuß, Furcht, Fuß, neki Nikolaj Wagner

Gang, Gefecht, Halbmast, Hebel, 895

Sicherheit f 1. varnost, zavetje Sicherheitsrat m Varnostni svet

2. brezskrbnost 3. varščina,

(Združenih narodov)

zagotovilo 4. zanesljivost ◊

hypothekarische Sicherheit –

Sicherheitssachen pl zadeve varnosti

hipotekarna varnost

(H 20, 22, 32, 47, 51)

öffentliche Sicherheit – javna varnost

Sicherheitsstube f stražnica

(H 20, 22, 32, 47, 51)

Sicherheitswache f varnostna

(*javna brezopasnost)

straža, redarstvo (→

mit Sicherheit – s gotovostjo,

Landessicherheitswache) ◊

zagotovo

ambulierende Sicherheitswache –

persönliche Sicherheit – osebna

mobilna varnostna straža

varnost

pupillarmäßige Sicherheit –

Sicherheitswachmann m varnostni

pupilarna varnost

stražnik, redar

soziale Sicherheit – socialna varnost Sicherheitswesen n varnost in Sicherheit bringen – spraviti na

(H 20, 22, 32, 47, 51)

varno

sichern – 1. varovati, zavarovati

sich in Sicherheit bringen – poiskati

2. zagotoviti (→ Friede/n)

(varno) zavetje

etwas zur Sicherheit bestellen –

sicherstellen – 1. zagotoviti

zastaviti (kaj) za varnost (npr. dote,

(→ Versorgung) 2. zavarovati

glavnice, obresti, tožnih in

3. zaseči (→ Diebesgut) ◊

terjalnih stroškov)

grundbücherlich sicherstellen –

zemljiškoknjižno zavarovati

sicherheitlich – varnosten (→ Rücksicht)

pfandrechtlich sicherstellen –

Sicherheitsauslagen pl stroški za

zastavnopravno zavarovati

varnost (*varstveni stroški)

Sicherstellung f 1. zagotovitev

Sicherheitsbehörde f varnostno

2. zavarovanje, varščina

oblastvo (*varnostna oblastnija)

3. zaplemba, zaseg

Sicherheitsdienst m varnostna služba Sicherung f 1. zavarovanje, varovanje

Sicherheitsdirektion f varnostna

2. zagotovitev

direkcija

Sicherungstruppe f varnostna četa

S

Sicherheitsgeländer n varnostna ograja Sicht f 1. vidljivost 2. stališče, vidik

sicherheitshalber – zaradi varnosti

3. vpogled

auf kurze Sicht – kratkoročno

Sicherheitsleistung f varščina, polog

auf lange Sicht – dolgoročno

varščine

in Sicht sein – biti na vidiku

Sicherheitsnadel f varnostna zaponka sichtbar – 1. viden 2. očiten (*zapona)

sichtlich – očiten (→ Rührung)

Sicherheitspolizei f varnostna policija

(H 34)

Sieb n sito

sicherheitspolizeilich – varnostno-

sieben – presejati

policijski

Sieben Schmerzen Mariä (→ Maria)

896

Siebmacher m sitar, rešetar

Siegel n 1. pečat (→ Amtssiegel,

siech – bolehen, slaboten, izhiran

Münzsiegel, Stadtsiegel) 2. pečatnik ◊

Siegel (Notare) – pečat (notarji) (H 58)

Siechbett n hiranje (*dolga bolezen)

unter Siegel legen – zapečatiti

Sieche (→ Siechenhaus)

Siegelgefälle n naklada na pečate (H 37) siechen – hirati

Siegelkunde f nauk o pečatih,

Siechenhaus n hiralnica ◊

sfragistika

Siechenhaus zum heil. Josef

Siegelmarke f pečatna prilepka

(Laibach) – Hiralnica sv. Jožefa

Ljubljana (pred začetkom

siegeln – pečatiti, zapečatiti

samostojnega delovanja tega zavoda Siegelung f pečatenje, zapečatenje v letu 1875 so bili hiravci do leta

1811 nastanjeni v meščanskem

Siegelurkunde f pečatna listina

špitalu, nato pa premeščeni v

siegen – zmagati

civilno bolnico na Dunajski cesti,

Sieger m zmagovalec

današnji Slovenski cesti)

Siegesbogen m slavolok zmage

Siecher m hiravec

Siegesgepränge n zmagoslavje, triumf

Siechtum n hiranje

siegestrunken – pijan od zmage

siedeln – naseliti se

Siegeszug m zmagoviti pohod

siedelphenning – naselnina, naselitveni

denarič (podaljšanje pravice do

Siegfriede(n) m mir, v katerem

uživanja kmetije) (G 250, 432;

zmagovalec enostransko narekuje

V 180)

mirovne pogoje –

v nasprotju s sporazumnim mirom

sieden (siedete/sott, hat gesiedet/

(Verständigungsfriede(n))

gesotten) – zavreti, vreti

sieghaft (→ siegreich)

Siedler m naseljenec, kolonist

(→ Übersiedler)

siegreich – zmagovit

Siedlung f 1. naselbina, kolonija

Sigill (→ Siegel)

2. naselitev, naseljevanje,

sigillieren (→ siegeln)

kolonizacija (→ Übersiedlung)

Signal n znak, signal (→ Alarmsignal,

3. zajem z letno sajo oz. letno

Horn-Signal)

S

»selitvijo« (G II. 432)

Signalement n opis osebe, osebni opis

Sieg m zmaga (→ Pyrrhussieg,

(*osebni popis)

Scheinsieg) ◊

Erringung des Sieges – izbojevanje Signalhupe f signalno trobilo

zmage

signalisieren – dajati znake,

jmdn. zum endgültigen Siege

opozarjati, sporočati, signalizirati

führen – povesti (koga) do

(→ Schuß)

dokončne zmage

Signatar m podpisnik

glänzenden Sieg erfechten –

izboriti sijajno zmago

Signatarstaat m država podpisnica

den Sieg erringen – izboriti zmago

897

Signatur f 1. avtorjev podpis, Silberschläger m izdelovalec srebra v

signatura 2. znak za nahajališče

lističih (→ Blattsilber)

knjižne ali arhivske enote, signatura Silentium n molk Signet n ročni pečat

Simile n 1. podobnost 2. prispodoba

signieren – 1. podpisati

2. zaznamovati, označiti

Simonie f kupčevanje s cerkvenimi

(*oznameniti)

službami (v srednjem veku),

simonija

Signierung f 1. pečatenje 2. podpis

simpel – navaden, preprost, omejen

Signifikanz f pomembnost

Simpel m bedak, tepec

Signifikation f 1. pomen besede

2. oznaka

Simplifikation f poenostavitev,

simplifikacija

signifikativ – pomemben

simplifizieren – poenostaviti,

signifizieren – naznačiti, nakazati,

simplificirati

dati na znanje

Simplifizierung (→ Simplifikation)

Signum n znak, podpis

Simulation f (lažno) prikazovanje,

Signumzeile f podpisna

hlinjenje

(monogramska) vrstica (v listini)

simulieren – (lažno) prikazovati,

Silber n srebro (→ Blattsilber,

hliniti

Quecksilber)

Sinekure f dobro plačana služba z

Silberagio n nadav na srebro

malo ali nič dela, sinekura

(*nadavek na srebro)

singen (sang, hat gesungen) – peti

Silberarbeiter m srebrar (*srebernar)

(→ Messe)

Silbergerät n srebrnina

Singer m pevec (→ Sternsinger)

Silberkammer f *srebernica

Singlehrer m učitelj petja

(kabinet z namizno srebrnino)

Singmesse f péta maša (missa cantata)

Silberkämmerer m *sreberničnik

(na knežjem dvoru je skrbel za

Singspiel n igra s petjem, spevoigra

namizno srebrnino)

Singspielhalle f pevsko zabavišče

S

silbern – srebrn

singulär – 1. poseben, nenavaden

(→ Hochzeit, Verdienstkreuz)

2. posamezen, redek

Silberscheidemünzen pl srebrni

Sinke f nižava, podolje

drobiž ◊

sinken (sank, ist gesunken) –

Silberscheidemünzen zu 5 kr. –

1. potopiti se (→ Schutt) 2. padati srebrni drobiž za 5 krajcarjev

(→ Boden), znižati se, zmanjšati se

(petice)

Silberscheidemünzen zu 10 kr. –

Sinn m 1. čut 2. smisel, pomen

srebrni drobiž za 10 krajcarjev

3. mišljenje, pamet 4. razumevanje

(desetice)

im Sinne – v smislu

in den Sinn kommen – priti na

898

pamet, domisliti se (česa)

Sistierung f 1. ustavljanje, ustavitev,

im Sinne haben – nameravati

prekinitev (npr. sodnega postopka,

von Sinnen kommen – biti ob

plačila dolga, državnih poslov,

pamet, ponoreti

šolskega pouka zaradi epidemije),

zu Sinnen kommen – priti k

zadržanje (npr. izvršitve odločbe),

pameti, spametovati se

sistiranje (→ Exekutionssistierung)

Sinnbild n prispodoba, simbol

2. privedba (npr. osumljenca),

sistiranje

sinnen (sann, hat gesonnen) –

1. misliti, razmišljati, premišljevati Sitte f šega, navada, običaj ◊

2. nameravati, načrtovati

unbescholtene Sitten –

pošteno, neoporečno življenje

Sinnen und Trachten – sein volles

(*brezmadežno življenje)

(ganzes) Sinnen und Trachten –

njegov edini cilj

Sittengeschichte f nravstvena zgodovina

Sinnesverrückung f neuravnovešenost sittenlos – nenraven, nemoralen

Sinnesverwirrung f nerazsodnost

Sittenlosigkeit f nenravnost,

nemoralnost

Sinneswahrnehmung f čutno

zaznavanje

Sittenpolizei f nravstvena policija

(*policija nravstvena, policija za

sinngemäß – smiselno (*zmisloma)

blagonravje) (→ Polizei)

sinnieren – razglabljati, tuhtati

sittenpolizeilich – nravstveno-

sinnig – 1. premišljen, preudaren,

policijski (→ Kontrolle)

pameten, razumen 2. domiseln

Sittenrichter m sodnik moralne

(→ Weise)

neoporečnosti, sodnik nravstvenosti

sinnlos – nesmiseln

sittenverderbend – pohujšljiv

sintemal – ker

Sittenverderber m pohujšljivec

Sintflut f vesoljni potop (*vesoljna

Sittenverderbnis f moralna izprijenost

povodenj)

Sittenverfall m moralni propad,

Sippe f 1. rod (*rodovina) 2. svojat,

pohujšanje

klan, banda

sittenwidrig – nemoralen

Sippschaft (→ Sippe)

Sittenzeugnis n nravstveno spričevalo

S

sistieren – 1. ustaviti (npr. železniški

(župljanom ga je izdajal župnik)

promet), prekiniti (npr. sodni

(*nravstveno izpričevalo, nravstveno

postopek, plačilo dolga, državne

pričalo, izpričevalo nravnosti,

posle, šolski pouk zaradi

pričevalo zadržanja) (→ Betragen,

epidemije), zadržati (npr. izvršitev

Sittlichkeit, Verhalten)

odločbe), sistirati 2. privesti (npr.

osumljenca), sistirati ◊

sittigen – učiti lepega vedenja

der wegen der Masern sistierte

sittlich – nraven, nravstven, moralen

Unterricht – zaradi ošpic prekinjen

(→ Delikt, Erziehung, Norm,

pouk (→ Unterrichtssperre)

Verhalten, Wohlverhalten)

899

Sittlichkeit f nravnost (*blagonravje), Situationsplan m situacijski načrt nravstvenost, moralnost, morala ◊

(*legopisni črtež)

Verletzung der Sittlichkeit – kršitev

nravnosti, nemoralnost

situieren – namestiti, postaviti,

öffentliche Sittlichkeit – javna

položiti, situirati, locirati

morala (*javna nravnost, očitne lepe situiert – 1. nameščen, postavljen, šege)

položen, situiran, lociran (→ Loge)

tadellose Sittlichkeit – pošteno,

2. premožen, bogat, situiran

neoporečno življenje (*brezmadežno

(→ Person)

življenje)

Situierung f položaj, lega

die öffentliche Sittlichkeit verletzen

– kršiti javno moralo, pregrešiti se

Sitz m 1. sedež (*stolica)

zoper javno moralo

(→ Amtssitz, Bischofssitz)

Vergehen und Übertretungen,

2. stol (→ Galleriesitz, Kirchensitz,

welche die öffentliche Sittlichkeit

Sperrsitz), sedalo

verletzen – pregreški in prestopki

3. bivališče (→ Freisitz, Heimsitz, zoper javno moralo (*pregreški in

Wohnsitz) ◊

prekrški zoper javno nravnost ali lepo

gesperrter Sitz – »zaklenjeni«

zaderžanje, pregreški in prekrški,

sedež (→ Sperrsitz)

kteri javno nravnost (občno lepo

Sitz und Stimme haben – imeti

vedenje) žalijo)

sedež in glas (→ Sitz- und

Die Verhandlung wurde aus

Stimmrecht)

Gründen der Sittlichkeit in geheimer

bleibenden Sitz in … haben –

Sitzung durchgeführt. – Obravnava

imeti stalno bivališče v …

se je zaradi moralnih zadržkov vršila

(*za stanovitno prebivati v …)

na zaprti (*skrivni) seji.

seinen Sitz als … nehmen –

zasesti položaj kot …

Sittlichkeitsdelikt n kaznivo dejanje

Die Anwesenden erhoben sich

zoper javno moralo

zum Zeichen der Ehrung von

Sittlichkeitspolizei f nravstvena

ihren Sitzen. – Prisotni so v

policija (*policija naravstvena,

počastitev spomina na pokojnika

policija za blagonravje) (→ Polizei)

vstali s sedežev.

Sittlichkeitsverbrechen n spolni

Die Gemeinderäte haben sich

S

zločin, seksualni zločin

zum Zeichen der Trauer (des

Beileids) von den Sitzen erhoben.

Sittlichkeitsverbrecher m spolni

– Občinski svetniki so v znak

zločinec, seksualni zločinec

žalovanja (sožalja) vstali s sedežev.

Sittlichkeitszeugnis

Dem abtretenden Turnrate wurde

(→ Sittenzeugnis)

der Dank für seine aufopfernde

Tätigkeit durch Erheben von

sittsam – spodoben

den Sitzen ausgedrückt. – Svetu

Sittsamkeit f spodobnost

telovadnega društva v odstopu

Situation f položaj, situacija ◊

so svojo zahvalo za njegovo

Herr der Situation sein – obvladati

požrtvovalno dejavnost izrazili

položaj

tako, da so vstali s sedežev.

900

Sitzbad n sedeča kopel

ljubljanskega mestnega sveta so

(→ Bad/Römerbad)

obravnavali denarne pomoči ob

sitzen (saß, hat/ist gesessen) – 1. sedeti

bolezni, podpore, predujme itd.)

(→ Mädchen, Präsentierteller, Riegel, Sitzungsperiode f sejno razdobje, Sattel, Verhaft) 2. prebivati

sejna doba, sesijska doba

(→ Schloß) 3. sedeti na (G II. 334)

4. zasedati, posvetovati se

Sitzungspolizei f sejno redarstvo

(→ Gericht, Rat

(*sejna policija) ◊

2)

Handhabung der Sitzungspolizei –

Sitzfleisch n vztrajnost ◊

vzdrževanje reda med sejami

Sitzfleisch haben – biti vztrajen

Sitzungsverhandlung f sejna razprava

Sitzg. = Sitzung (→ Sitzung)

S. J. = Societas Jesu (→ Gesellschaft,

Sitzgeld n plačilo stroškov za prestajanje Jesuiten)

zaporne kazni (G II. 220) (*ječnina) Skadenz f rok za plačilo obveznosti, Sitzgelegenheit f sedež

zapadlost, skadenca

Sitzgeselle m »pomočnik na sedežu«

Skala f 1. stopnice 2. lestvica

(obrtni pomočnik, ki ni delal stalno

v mojstrovi delavnici, temveč

Skandal m škandal ◊

samostojno in na svoj račun,

ein Skandal fliegt auf – škandal

tako, da si je sam poiskal »sedež«,

izbruhne

torej delovišče (*vršilišče) v neki

Skapulier n škapulir (širok kos blaga

delavnici ali pa delal doma (včasih

z odprtino za glavo, ki pokriva

tudi za več mojstrov); v Ljubljani so

prsno in hrbtno stran redovniškega

bili »pomočniki na sedežu« skoraj

oblačila)

izključno čevljarski pomočniki)

Skarpe f oporni zid, podzid (*škarpa)

Sitzgesellenwesen n »pomočništvo

skarpieren – spodzidati

izven delavnice«

skartieren – odbrati, izločiti

Sitzkrieg m »sedeča vojna« (tako je

(*škartirati)

nemška stran imenovala fazo svoje

nedejavnosti na zahodni fronti do

Skelett n okostje, skelet

napada 10. 5. 1940)

S. k. H. = Seine kaiserliche Hoheit –

Sitzplatz m sedež (*sedališče)

Njegova cesarska Visokost

S

Sitz- und Stimmrecht n pravica do

Ski (→ Schi)

sedeža in glasu (npr. v deželnem

Skizze f skica ◊

zboru) (→ Landtag)

eine Skizze reißen – narisati skico

Sitzung f seja (*pomenek) ◊

Sklave m suženj (G II. 283) (*sužnik)

außerordentliche Sitzung – izredna Sklavenhandel m trgovina s sužnji seja

öffentliche Sitzung – odprta seja

Sklavenkriege pl suženjske vojne

(*očitna seja)

Sklaventum n suženjstvo

vertrauliche Sitzung – zaprta seja

Sklaverei f suženjstvo, odvisnost

(*skrivna seja) (na *skrivni seji

(*sužnost)

901

Sklavin f sužnja

»Slavija«, gegenseitige

skontieren – priznati popust (za

Versicherungsbank in Prag f

takojšnje plačilo v gotovini),

»Slavija«, vzajemna zavarovalna

skontirati

banka v Pragi (ravnatelj »Slavije« v

Ljubljani je bil župan Ivan Hribar)

Skonto m/n popust, skonto

Slawe m Slovan (*Slovljan)

skontrieren – pregledati račune,

pregledati blagajno (*škontrirati)

Slawenapostel (Cyrillus und

Methodius) pl slovanska apostola

Skontrierung f pregled računov,

(Ciril in Metod)

pregled blagajne (*škotracija)

Slawentum n slovanstvo

Skontro n pregled računov, pregled

blagajne (*škontro)

Slawin f Slovanka

Skribent m pisec, skribent

slawisch – slovanski

(→ Wechselseitigkeit)

Skribler m pisun (nekvaliteten pisec,

slab pisatelj)

slawisieren – 1. poslovaniti, slavizirati

2. posloveniti

Skriptum n pisanje, pismo

Slawisierung f 1. slavizacija

Skropheln pl škrofuloza (primarna

2. slovenizacija

tuberkuloza vratnih bezgavk)

(*škrofeljni, bramorji)

Slawismus m slavizem (element

slovanskega jezika v drugem jeziku)

Skrophelsucht (→ Skropheln)

Slawophile m slavofil

Skrophulose (→ Skropheln)

Sliwowitz f slivovka (žganje)

skrupulös – tankočuten, tankovesten,

skrupulozen

Slowene m Slovenec

Skrupulosität f tankočutnost,

Slowenien n Slovenija

tankovestnost, skrupuloznost

(→ Großslowenien) ◊

Vereinigtes Slowenien – Zedinjena

Skrutator m števec glasov

Slovenija

Skrutinium n 1. štetje glasov

Slowenin f Slovenka

(*glasoštetje), skrutinij 2. pregled,

preiskava, preizkušnja, skrutinij ◊

slowenisch – slovenski (→ Amtierung)

S

geheimes Skrutinium – tajno

Slowenischnationale(r) m narodnjak

štetje glasov

(slovenski)

öffentliches Skrutinium – javno

štetje glasov

sluzzelhub – ključarjeva huba

das Skrutinium geheim

(G I. 166)

vornehmen – izvršiti tajno štetje

S. M. = Seine Majestät – Njegovo

glasov

veličanstvo (cesar)

das Skrutinium öffentlich

SMAD = Sowjetische

vornehmen – izvršiti javno štetje

Militäradministration in

glasov

Deutschland f Sovjetska vojaška

Skythen pl Skiti

uprava v Nemčiji (po drugi

svetovni vojni)

902

smidhub – kovačeva huba (G I. 166) Schwiegersohn, Stiefsohn, Vatersohn,

snidphennig – denarna dajatev

Wahlsohn, Ziehsohn) ◊

(namesto košnje kot tlaškega opravila)

Gottes Sohn – Kristus

(G II. 255)

natürlicher Sohn – nezakonski sin

der verlorene Sohn – izgubljeni sin

s. o. = siehe oben – glej zgoraj

Sohn(e)sfrau f snaha

sobald – kakor hitro, bržko

Sohn(e)sweib (→ Sohn(e)sfrau)

Sobrietät f zmernost, treznost

soigniert – negovan

sociabel – družaben

Soirée f večerna družabna prireditev,

Societär m član družbe

soareja (→ Concert-Soirée,

Societas Jesu (→ Gesellschaft, Jesuiten) Festsoirée)

Societät f družba

Sokolheim n sokolski dom

(→ Agrikultursozietäten)

Sokolist m Sokolec (→ Verein/

Socius m družabnik (*sodrug)

Laibacher Turnverein »Sokol«)

Socke f nogavica

Sokoltag m sokolski zlet

Sockel m 1. podnožje, podzidek

Sokolverein n telovadno društvo

2. talni zidec

»Sokol« (→ Verein/Laibacher

Sockenhalter m podveza

Turnverein »Sokol«)

Sodalität f bratovščina, duhovna

solange – dokler

ali cerkvena družba, združenje

Solarjahr n sončno leto

duhovnikov, sodaliteta

Solar-Quartal n četrtletje

Sodawasser n sodavica

solcher (solche, solches) – takšen

Sodawassererzeuger m sodavičar

(takšna, takšno)

Sodbrennen n zgaga (*gorečica)

solchergestalt – tako

Sofa n zofa

Sold m 1. plača, plačilo

Soff (→ Suff)

(→ Gnadensold, Monatssold)

2. plača najemniškega vojaka

sofort – takoj, nemudoma

(→ Kriegssold) ◊

sog. = sogenannt – tako imenovan

die im Solde der Gemeinde

S

sogar – celo

stehenden Personen – osebe, ki

dobivajo plačo od občine

sogestalten – sogestalten, daß ... –

Truppen in Sold nehmen – najeti

tako, da …

vojake, najeti čete

sohin – potemtakem

Soldat m vojak (*vojnik, vojščak,

Sohle f 1. podplat 2. slanica

žolnir) (→ Fußsoldat, Seesoldat) ◊

Sohn m sin (→ Adoptivsohn, Aftersohn, Soldat zu Fuß – pešec, pešak

Brudersohn, Gottessohn, Großsohn,

(vojak pehotne enote)

Königssohn, Kürsohn, Menschensohn,

abgedankter/verabschiedeter

Pflegesohn, Schwestersohn,

Soldat – odpuščeni vojak

903

ausgedienter Soldat – odsluženi

Söldnerheer n najemniška vojska

vojak

(→ militia vaga)

berittene Soldaten – vojaki na

konjih

Sole f slana voda, slanica

beurlaubter Soldat – začasno

solenn – svečan (→ Namensfest)

odpuščeni vojak

Solennität f svečanost

freiwilliger Soldat – prostovoljni

vojak, prostovoljec

Solidarhaftung f solidarno jamstvo

gemeiner Soldat – navadni vojak

solidarisch – vzajemen (*nerazdelen),

(*gmej soldat, vojak prostak,

solidaren

prostak) (→ Gemeine/r)

Solidarität f vzajemnost, solidarnost

einen guten Soldaten abgeben –

biti (postati) dober vojak

solid(e) – 1. pošten, soliden

Soldaten einberufen/einziehen –

(→ Fräulein) 2. trden, trpežen,

vpoklicati vojake

soliden

Soldaten stellen – poslati vojake

solidum (→ in solidum)

Soldatenaushub m vojaški nabor,

Solidum n celota

rekrutacija

Solidus m solid, šiling

Soldatenbauer m krajišnik

Solitair m puščavnik

Soldatengeld n *soldatnina

Solitüde f osamljenost

(denar za vojake)

sollen (sollte, hat gesollt) – 1. morati

Soldatenhaus n vojašnica, kasarna

2. naj (bi) 3. „zgoditi se “ (v sosledici Soldatenkaiser m vojaški cesar

preteklih dogodkov) ◊

Soldatenkleid n vojaška obleka,

Angesichts der persischen

uniforma, montura

Gefahr sollten alle Fehden in

Griechenland aufhören. – Spričo

Soldatenräte pl vojaški sveti

perzijske nevarnosti naj bi se v

Soldatenstand m vojaški stan

Grčiji končali vsi spori.

Soldatentum n vojaštvo

Die Pariser Volksversammlung

(17. Juni 1789) ist der erste

Soldateska f vojaštvo (brezobzirni in

Prüfstand für Ludwig XVI., auf

nasilni, zlasti sovražnikovi vojaki),

den so viele andere folgen sollten.

S

soldateska

– Pariška ljudska skupščina (17.

Soldbuch n vojaška knjižica

junij 1789) je (bila) prvi preizkusni

(nemškega vojaka med drugo

kamen za Ludvika XVI., kateremu

svetovno vojno)

sledijo (so sledili) še mnogi drugi.

Sölder m kajžar, bajtar (*željar)

Sollenität f slovesnost

Soldklasse f plačilni razred

Söller m mostovž, hodnik, altana

Söldling (→ Söldner)

Sollizitant m prosilec

Söldner m najemniški vojak, plačanec Sollizitation f prošnja (→ Gnadensöldner)

904

Sollizitator m pomočnik odvetnika,

Sommerzeit f letni čas

solicitator

(→ Advokaturssollicitator)

Sommitäten pl vodilne osebnosti,

vodilni predstavniki, odličniki

sollizitieren – prositi (zlasti za pravno

(*odličnjaki)

pomoč)

Somnambule m mesečnik,

Soll und Haben n prihodki in odhodki

somnambulist

solo – sam

Somnambulismus m mesečnost,

Solution f 1. rešitev, solucija

somnambulizem

2. raztapljanje, razkrajanje, solucija sonach – torej, potemtakem 3. raztopina, solucija 4. plačilo

dolga

sonder – brez

solvent – plačilno sposoben, solventen Sonder- – poseben ...

Solvenz f plačilna sposobnost, solvenca Sonderfriede(n) m separatni mir somit – torej, potemtakem

Sonderheit f posebnost ◊

in Sonderheit – posebej

Sommer m poletje

(→ Altweibersommer, Hochsommer, sondern – deliti, ločiti Nachsommer)

sondern – temveč, ampak

Sommerdecke f letna odeja

Sonderung f delitev, ločitev

Sommerfeld n jaro polje (z jarim žitom Sonderzug m posebni vlak (posebni posejano polje) (→ Sommerfrucht)

izletniški vlak, sprva imenovan

Sommerfrische f 1. počitnice

»zabavni vlak« (Vergnügungszug),

2. letovišče (→ Sommerfrischeort)

je npr. na binkoštni ponedeljek

vozil v Postojno) (→ Grottenfest)

Sommerfrischeort m letovišče

sondieren – preiskovati, sondirati

Sommerfrischler m letoviščar

(→ Terrain)

Sommerfrucht f jaro žito (spomladi

Sonnabend m sobota (→ Samstag)

posejano in poleti istega leta požeto

žito), jarina

Sonne f sonce (*solnce) ◊

Aufgang der Sonne – sončni vzhod

Sommergetreide (→ Sommerfrucht)

(→ Sonnenaufgang)

Sommerhaus n letoviška hiša

Untergang der Sonne – sončni

S

Sommermonat m poletni mesec

zahod (→ Sonnenuntergang)

Die Sonne geht auf. – Sonce

Sommersaat f poletna setev

vzhaja. (→ Sonnenaufgang)

Sommerschloß n letni dvorec

Die Sonne geht unter. – Sonce

Sommersonnenwende f poletni

zahaja. (→ Sonnenuntergang)

sončni obrat, poletni solsticij

Die Sonne scheint. – Sonce sije.

(→ Sonnenschein)

Sommerwohnung f letoviško

stanovanje, poletno stanovanje

Sonnenaufgang m sončni vzhod

(*letno stanovališče)

Sonnenbad n sončenje (*sončna kopelj)

905

Sonnenfinsternis f sončni mrk

in razpisi deželne vlade iz leta 1895

Sonnenjahr n sončno leto (→ Solarjahr)

in 1896 ter kasnejši razglasi deželne

vlade o izjemah od predpisa o

Sonnenschein m sončni sij

nedeljskem počitku)

Sonnenschirm m senčnik (*solnčnik)

Sonntagsschule f nedeljska šola

Sonnenseite f sončna stran

(v skladu z okrožnico začasnega

sonnenseitig – sončen (*solnčnat),

c. kr. gubernija v Ljubljani z dne

prisojen





21. marca 1815 naj bi nedeljske


šole ustanovili v tistih mestih,

sonnenseits (→ sonnenseitig)

trgih in večjih krajih, kjer se

Sonnenstich m sončarica

nahaja redna župnijska šola; ob

Sonnenstrahl m sončni žarek

nedeljah in zapovedanih praznikih

naj bi jo obiskovali predvsem vsi

Sonnenuntergang m sončni zahod

vajenci, obrtniki in drugi, ki v svoji

Sonnenwende f sončni obrat,

mladosti niso obiskovali šolskega

solsticij (→ Sommersonnenwende,

pouka in redne šole ob delavnikih

Wintersonnenwende)

niso mogli več obiskovati)

Sonnenwendfeier f kresovanje

Sorge f skrb (→ Fürsorge, Obsorge,

Sonnenwendfeuer n kres, grmada

Seelsorge) ◊

sich um jmdn./etwas Sorgen machen

Sonnenzeit f sončni čas

– biti v skrbeh zaradi (koga/česa)

sonnseits (→ sonnenseitig)

für jmdn./etwas Sorge tragen –

Sonntag m nedelja (*nedeljski dan, dan

skrbeti za (koga/kaj)

Gospodov) (→ Dreifaltigkeitssonntag,

um jmdn./etwas in Sorge sein – biti v

Fastensonntag, Ostersonntag,

skrbeh (*v skrbi) zaradi (koga/česa)

Palmsonntag, Pfingstsonntag,

sorgen – 1. skrbeti za (koga/kaj),

Rosensonntag, Totensonntag) ◊

poskrbeti za (koga/kaj) 2. povzročati,

Heiligung der Sonn- und Feiertage –

povzročiti ◊

svetost nedelj in praznikov

Er sorgt vorbildlich für seine Familie.

Weißer Sonntag – 2. velikonočna

– Vzorno skrbi za svojo družino.

nedelja, bela nedelja (1. nedelja po

Die neuen Sparmaßnahmen

veliki noči) (Quasimodogeniti/

sorgen für Aufregung unter der

S

Dominica in Albis)

Bevölkerung. – Novi varčevalni

goldene Sonntage – kvatrne nedelje

ukrepi povzročajo razburjenje med

Sonntagsarbeit f nedeljsko delo

prebivalstvom.

Sonntagsheiligung f svetost nedelje

Sorgfalt f skrbnost, marljivost ◊

»Der Förderung ihrer Wohlfahrt

Sonntagsruhe f nedeljski počitek

(der Wohlfahrt der Krainer) wird

(krajevne in časovne izjeme od

unablässig Meine besondere

nedeljskega počitka ter nadomestni

landesväterliche Sorgfalt

počitek (*nadomestni počitni čas)

zugewendet sein.« – »Pospeševanje

so določali državni zakon iz leta

njih (Kranjcev) blagostanja bode

1895, ministrski ukaz iz leta 1895

vedno Moja vladarska skrb.« (cesar

906

Franc Jožef I. ob obisku v Ljubljani Sowjet m sovjet 13. julija 1883)

Sowjetunion f Sovjetska zveza

sorglos – 1. brezskrben 2. nemaren

(*neskrben)

sowjetzonal – kar zadeva sovjetsko

cono oz. NDR (→ Sowjetzone)

Sorglosigkeit f 1. breskrbnost

2. nemarnost (*neskrbnost)

Sowjetzone (→ SBZ)

Sorschitze f soržica (→ Halbfrucht)

sowohl – sowohl ... als auch – tako ...

kot tudi

Sorschitzen-Brot n soržični kruh

(→ Halbfrucht)

sozial – družben, socialen

(→ Frage, Nobilität, Sicherheit)

Sorte f vrsta (*bira) (→ Geldsorte)

Sozialdemokrat m socialni demokrat,

Sorten pl vojaška oprava (*reči)

socialdemokrat

Soße (→ Sauce)

Sozialdemokratie f socialna

Soubrette f sopranistka v veselih

demokracija, socialdemokracija

(opernih ali operetnih) vlogah,

Sozialgeschichte f socialna zgodovina

subreta

Sozialisierung f socializacija

Souffleur m šepetalec, sufler

Sozialismus m socializem

Soulagement n 1. podpora, pomoč

2. tolažba

Sozialist m socialist

soulagieren – 1. podpreti, pomagati

Sozialpartner pl socialni partnerji

2. tolažiti

Sozialpartnerschaft f socialno

Soulevement n vstaja, upor

partnerstvo

Soupçon m sum

Sozialprodukt n družbeni proizvod

Souper n svečana večerja, supé

Sozialrecht n socialno pravo

soupieren – večerjati (→ Souper)

Sozialstaat m socialna država

soutenieren – podpirati, vzdrževati

Sozialversicherung f socialno

zavarovanje (H 57)

Souterrain n podpritličje (*podzemlje) Sozietät (→ Sociätät) Souterrainwohnung f kletno stanovanje Sozius (→ Socius) Soutien n 1. podpora, pomoč

S

2. podporna enota

Spacium n prostor

Souvenir n 1. spomin 2. spominek

Spagat m 1. vrvica 2. naveza

Souverain (→ Souverän)

spähen – oprezati, ogledovati,

vohuniti

Souverän m vladar, suveren

Späher m ogleduh, vohun, špijon

Souveränität f suverenost

(→ Volkssouveränität)

Spähpatrouille f izvidniška patrulja

Sowchose f sovhoz

Spähtrupp (→ Spähpatrouille)

soweit – dokler, kolikor

Spalett n lesena okenska preklada

907

Spalier n 1. v dveh nasproti si stoječih Spannkraft f 1. energija 2. prožnost, vrstah razporejeni ljudje (ob

napon

svečanem sprejemu, ob pogrebu),

špalir 2. opora iz ovijalk oz.

Spannlicht (→ Spanlicht)

vzpenjalk, brajda, špalir ◊

Spannmast m električni drog (pri

Spalier bilden/machen – stati v

ljubljanski električni železnici so

dveh nasproti si stoječih vrstah

bile žice večinoma napete med

(ob svečanem sprejemu, ob

nasproti stoječimi hišami, tam, kjer

pogrebu), narediti (komu) špalir,

to ni bilo mogoče, pa so potekale

stati v špalirju

po električnih drogovih)

Spalte f 1. razdelek (*razpredelek),

Spanntag m dan vozne tlake

stolpec, kolona 2. špranja, luknja

Spannung f 1. napetost 2. napenjanje,

Spaltung f 1. razkol

natezanje 3. razprtija (*razpor)

(→ Glaubensspaltung,

jmdn. in Spannung halten – držati

Religionsspaltung), razklanost,

(koga) v napetosti

razcepljenost 2. cepitev

Spannweite f razpon (*razpetina)

Span m trska, ostružek ◊

Spannzettel m *služni list

Span und Erd – trska in gruda

(za služabnike, posle)

(V 407)

spänung – izvršba na nepremičninah

Spange f sponka, spona, zaponka

(V 407; G II. 192)

Schließen in Spangen – vklepanje

v spone (poostritev vojaške zaporne Sparbuch n hranilna knjižica kazni)

(*hranilnična knjižica)

spanisch – 1. španski (→ Bürgerkrieg, sparen – varčevati, hraniti

Wand) 2. nerazumljiv, neznan

(*ščediti, šparati)

(→ Dorf)

Sparer m varčevalec, varčen človek,

Spanlicht n goreča trska (namesto

dober gospodar

laterne) (*vžgana treska)

Spargeld (→ Sparpfennig)

Spann (→ Gespann)

Spargut n prihranjeno blago,

Spannbett n posteljni okvir, posteljno

prihranek

ogrodje (*španpet, posteljnjak,

Sparherd m štedilnik (*železno/

S

posteljišče)

prihranivno/nepotratno/ščedilno

Spanndienst m vprežna tlaka (tlaka,

ognjišče, ščedilnik, šparherd)

opravljena z eno vprego)

Sparherdküche f kuhinja s

Spanne f ped (stara avstrijska

štedilnikom (*kuhinja s štedilnim

dolžinska mera: 1 ped = 2 pesti ali

ognjiščem)

⅔ čevlja = ca. 21 cm)

Sparkasse f hranilnica (→

spannen – 1. napeti, napenjati,

Postsparcasse) ◊

nategniti (→ Hahn, Hammer)

Krainische Sparkasse – Kranjska

2. vpreči 3. zajeziti (reko) 4. mučiti hranilnica (leta 1820 v Ljubljani

(→ Folter)

ustanovljena hranilnica se je sprva

imenovala Laibacher Sparkasse,

908

v letih 1828 – 1844 pa Illyrische Spätantike f pozna antika

Sparkasse; sredstva je namenjala

tudi za dobrodelne namene, za

Spaten m lopata

splošno koristne namene, ustanove Spatenstich – der erste Spatenstich –

in društva, subvencionirala šolske

prva lopata, (svečan) začetek del

zavode ter podpirala revne dijake) Spätheu n otava Laibacher Stadtsparkasse –

Mestna hranilnica ljubljanska

Spätjahr n jesen

(prva slovenska bančna ustanova,

spazieren – sprehajati se

ustanovljena leta 1882, je

Spazierende(r) m sprehajalec

pomenila konkurenco Kranjski

hranilnici (Krainische Sparkasse);

spazierenfahren – peljati se na sprehod

za varnost vlog je poleg lastnega

spazierengehen (→ spazieren)

rezervnega sklada jamčila

Spazierfahrt f 1. izlet s kočijo

mestna občina z vsem svojim

(*sprehodna vožnja, izprevožnja)

premoženjem in z vso svojo

2. izlet s čolnom

davčno močjo)

(npr. po Ljubljanici)

Sparkassebüchel n hranilna knjižica

Spaziergang m 1. sprehod

spärlich – skromen, skop, pičel, redek

2. sprehajališče 3. pokrito

Sparmaßnahme f varčevalni ukrep

sprehajališče (v zdraviliščih, npr.

(*varčevalna naredba)

Rogaški Slatini) ◊

einen Spaziergang machen – iti na

Sparpfennig m privarčevani denar,

sprehod, sprehoditi se

prihranjeni denar, prihranek

öffentlicher Spaziergang – javno

(*priščedek)

sprehajališče (*javni šetališče)

sparsam – varčen (→ Gebarung)

Spazierreise f popotovanje

Sparsamkeit f varčnost

(*sprehodno popotovanje,

Sparseife f varčno milo (*štedilno milo)

potovanje za veselje)

Spartaner m Špartanec

Spazierritt m jahanje na sprehod

(*izpreježa, preježa)

Spartiat m špartiat

Spazierstock m sprehajalna palica

Spar- und Vorschußkasse f hranilnica

(*izprehodna palica, šetalna palica)

in posojilnica

SPD = Sozialdemokratische

S

Spar- und Vorschuß-Verein m

Partei Deutschlands f Social-

hranilno in posojilno društvo

demokratska stranka Nemčije

(*hranilno in predujemno društvo)

Specialarzt m zdravnik specialist

Spaß m 1. šala, burka 2. veselje

specie – in specie – posebej

Spaßer m šaljivec, burkež

Species f 1. vrsta 2. primes

Spaßmacher (→ Spaßer)

(v lekarništvu) 3. osnovna računska

Spaßvogel (→ Spaßer)

operacija 4. tolar (*debeli denar, trdi

spät – pozen

denar) (→ Speciesthaler)

909

Speciesthaler m tolar (*trdi tolar)

Speis(e)kasten m omara za živila

(v stari Avstriji)

speisen – 1. obedovati (*južinati)

Speck m slanina (*špeh) ◊

(→ Abend, Mittag) 2. prehranjevati

frischer Speck – sveža slanina

(npr. reveže) 3. oskrbovati

geräucherter Speck – prekajena

(→ Festung) 4. prevídeti

slanina

(→ Communikant)

spedieren – pošiljati, poslati,

Ich wünsche wohl zu speisen! –

razpošiljati, razposlati, odpraviti,

Dober tek!

odpremiti

Speisenweihe f blagoslovitev

Spediteur m prevoznik, odpravnik,

velikonočnih jedi

odpremnik, špediter

Speiser m hranilec, redilec

Spedition f prevozništvo, odprava,

Speisesaal m jedilnica (*obednica)

odprema, špedicija

Speisestation f postanek za obed

Speditions-Bureau n špedicijska

(pri hitrih poštnih vožnjah je

pisarna

bil predviden polurni postanek

Speer m kopje

za zajtrk in večerjo ter enourni

postanek za kosilo)

Speerschleuder f metalec kopja

(→ Posteilwagen)

Speerträger m kopjenosec, kopjanik

Speisezettel m jedilni list, jedilnik

Speibecken n pljuvalnik

Speisezimmer n jedilna soba, jedilnica

Speicher m kašča (*kasten)

Speisung f 1. izdajanje hrane,

(→ Getreidespeicher, Kornspeicher)

oskrbovanje s hrano 2. znesek

speien – 1. pljuvati 2. bruhati

za oskrbo sodnega gospoda ob

Speinapf (→ Speibecken)

pravdnem (sodnem) dnevu

Speis (→ Speisekammer)

Spektakel n 1. predstava, spektakel

2. trušč, hrup

Speise f 1. jed (→ Eierspeise,

Mehlspeise, Nachspeise, Vorspeise,

Spektator m opazovalec, spektator

Zuspeise) 2. shramba za živila

Spekulant m 1. trgovec 2. dobičkar

(→ Speisekammer) ◊

(*dragoletnik), špekulant

gangbare Speise – navadna jed

S

Spekulation f 1. kupčija, posel

gedeihliche Speisen – okusne jedi

2. preračunavanje, snovanje

(*tečne jedi)

tveganih računov ali poslov,

bei dem Genusse von Speis und

špekulacija 3. premišljevanje,

Trank – pri jedi in pijači

špekulacija

Speisefolge f obedni red

Spekulator m 1. stražar 2. ogleduh,

Speisegewölbe n hram, shramba

špijon

Speisekammer f shramba za živila

spekulieren – 1. preračunavati

(*shramba za jedi, jedilna shramba)

(*prerajtovati) 2. snovati tvegane

Speisekarte f jedilni list

račune ali posle, špekulirati

3. premišljevati

910

Spelunke f 1. beznica 2. jama, votlina sperrig – velik (→ Gut) (*špilja)

Sperrkommissar m sodno določeni

Spende f dar, darilo (→ Blumen-

komisar za ugotovitev zapečatenega

und Kranzspenden, Geldspende,

premoženja (dediščine)

Kranzspenden) ◊

Spenden und Widmungen – darila Sperrlinie f bojna črta z obrambnimi in namenila

napravami in zaporami

spenden – darovati, podariti, podeliti

Sperrschranken m zaporna pregraja

(→ Abendmahl, beste, Blut, Firmung, Sperrsitz m »zaklenjeni sedež«

Lob, Sakrament, Segen, Trost)

(zaklenjeni oblazinjeni abonmajski

Spender m darovalec, dajalec

sedeži so se nahajali v prvih šestih

vrstah Stanovskega gledališča v

spendieren – plačati (komu kaj),

Ljubljani; vsako leto so jih oddajali

kupiti (komu kaj)

v najem) (→ Theater/Ständisches

Spendung f daritev, podelitev

Theater)

Spengler m klepar (*klanfar)

Sperrstunde f zapiralni čas, ura

zapiranja lokala (*zaporna ura)

Sperrbaum m zapornica, pregrada

(→ Polizeistunde, Sonntagsruhe) ◊

Sperre f 1. zapora, zaprtje

Ausdehnung der Sperrstunde –

(→ Grenzsperre, Kontinentalsperre,

podaljšanje zapiralnega časa

Schulsperre, Seesperre), ustavitev,

Überschreitung der Sperrstunde –

blokada 2. pregrada (→ Talsperre)

prekoračitev zapiralnega časa

3. embargo 4. sodno zapečatenje,

Sperrung f zapiranje, zapora

sodno varstvo zapuščine 5. krč

(→ Kiefersperre, Mundsperre) ◊

Sperrverfügung f zaporna odredba

gerichtliche Sperre – sodno

(npr. ob svinjski kugi)

zapečatenje

Sperrzeit f zapiralni čas (lokala)

strenge Sperre – ostra zapora (ob

kužni bolezni živali) (*ojstra zaprtija) Spesen pl izdatki, stroški die Sperre aufheben – ukiniti zaporo Spezerei f dišava (*dišavnina, dišečina, (npr. zaporo šole ob epidemiji)

mirodija), začimba, špecerija

unter Sperre legen – dati pod zaporo Spezereihändler m trgovec z sperren – zapreti (→ Schweineverkehr),

začimbami, trgovec z dišavami

S

ustaviti, blokirati

(*začimbar, dišavar)

Sperrfeuer n zaporni ogenj (topništvo) Spezereiwarengeschäft n trgovina z Sperrgebiet n zaporno območje

začimbami, trgovina z dišavami,

(*zaporni prostor)

špecerijska trgovina

Sperrgeld n vratarina (*vpustnina)

Spezereiwarenhandlung

(→ Spezereiwarengeschäft)

Sperrgut n večje blago, kosovno blago

(*obsežno blago)

Spezialteilung f podrobna razdelitev

(zemljiških parcel) (*nadrobna

Sperrgutsendung f obsežna pošiljka

razdelba)

(*obsežna pošiljatev)

911

Spezies (→ Species)

Spielgraf m »igralski grof« (t. i.

Spezifikation f natančen popis,

igralski grof je potujočim igralskim

podroben seznam, specifikacija

družinam v Ljubljani izdajal

dovoljenja za javne predstave)

Spezimen n vzorec, specimen

Spielhaus n igralnica

Sphäre f 1. področje, sfera

(→ Schauspielhaus)

(→ Einflußsphäre) 2. svod, obzorje

Spielkarte f igralna karta

Spiegel m 1. ogledalo, zrcalo

(→ Sachsenspiegel) 2. gladina

Spielleute pl 1. godci (*svirači,

glasbenici) 2. trobentači, trobentarji

Spiegelfechter m slepar

(*trobači, trobci) (v vojski)

Spiegelfechterei f sleparija

3. bobnarji (v vojski)

Spiel n igra (→ Gegenspiel,

Spielmann m 1. godec 2. trobentač,

Gesellschaftsspiel, Kirchspiel, Lustspiel, trobentar (*trobač, trobec)

Schauspiel, Singspiel, Taschenspiel, 3. bobnar

Trauerspiel, Wettspiel, Widerspiel) ◊

Spielmarke f 1. igralna znamka

Einschlagen des Spiels –

(*igrska znamka) (ploščica, ki je pri

1. trobentati (v vojski) 2. bobnati

igri nadomeščala kovanec)

(v vojski)

2. plačilna ploščica, žeton

mit/unter klingendem Spiel –

ob zvoku koračnice

Spieloper f opereta

auf dem Spiel stehen – biti na kocki, Spielplatz m igrišče biti v nevarnosti

Spielplatz für Ballin – balinišče

etwas aufs Spiel setzen – postaviti

(kaj) na kocko, tvegati (kaj)

Spielraum m možnost svobodnega

mit klingendem Spiel abziehen –

delovanja, manevrski prostor

odkorakati ob zvokih koračnice

Spielregel f pravilo igre

(*s svirajočo glasbo)

Spieluhr f glasbena ura (*ura z

mit klingendem Spiel in die Stadt

muziko)

einrücken – vkorakati v mesto ob

zvokih koračnice (*ob svirajoči

Spielverderber m nergač, zgaga

glasbi)

Spielzeit f gledališka sezona

Spielart f podvrsta

Spieß m 1. sulica, kopje 2. raženj,

S

Spieleinlage f vložek (pri igri na

drog 3. najmanjša enota

srečo) (*vstavek v igro)

poznosrednjeveške vojske (celica

najemniških vojakov, ki je

spielen – 1. igrati (→ Prävenire, Rolle, običajno zajemala vsaj enega težko

Zeche) 2. igrati se

oboroženega konjenika in paža

Spieler m igralec (→ Falschspieler,

oz. oprodo, lahko pa tudi drugo

Leierspieler, Orgelspieler,

pomožno in bojno osebje (v istem

Schauspieler, Taschenspieler)

kontekstu so se uporabljali tudi

Spielgesellschaft f družabno

izrazi Helm, Gleve in Lanze))

srečanje ob igranju kart, kartanje

Spießbürger m malomeščan,

(*kvartanje)

ozkosrčnež, filister

912

Spießbürgertum n malomeščanstvo,

Spiritus m 1. duh 2. špirit

malomeščani, ozkosrčneži, filistri

Spital n bolnica, špital (hospital)

Spießer (→ Spießbürger)

(špitali so bili v srednjem veku

Spießrute f šiba

sprva prenočišča oziroma

Spießruten laufen – teči skozi šibe

bivališča za tujce in popotnike,

(kazen)

kasneje so nudili zavetje in

oskrbo bolnikom; v poznem

Spießrutenlaufen n tek skozi šibe

srednjem veku so v mestih nastali

(kazen)

špitali, namenjeni predvsem

Spille (→ Spindel)

meščanom (Bürgerspital))

Spindel f vreteno

(→ Bürgerspital (Laibach),

Civilspital (Laibach), Feldspital,

spinnen (spann, hat gesponnen) –

Garnisons-Spital (Laibach),

1. presti 2. spletkariti (→ Intrige, Hofspital (Laibach), Kinderspital, Ränke) 3. razpredati 4. blesti se

Kriegsspital, Landesspital

Spinner m 1. prejec, prelec

(Laibach), Leprosenspital

2. blodnež

(Laibach), Militärspital, Notspital, Spinnerei f 1. predilnica

Truppenspital, Zivilspital) ◊

(→ Baumwollspinnerei)

mobiles Spital – mobilna bolnica

2. predilstvo

Spitalmeister m špitalski mojster

Spinnfabrik f predilnica

(*bolnišničar)

Spinnhaar n predivo

Spitalsbehandlung f bolnišnična

oskrba ◊

Spinnhaus n predilnica (in kaznilnica)

in Spitalsbehandlung stehen – biti

(→ Zucht- und Arbeith-Hauß)

v bolnišnični oskrbi

Spinnrad n kolovrat

Spitalspfründner m špitalski ubožec,

Spinnrocken m preslica

špitalski nadarbinar

Spinnschuldigkeit f preja (tlačanska

Spitalszimmer n bolniška soba

obveznost)

spitz – oster (→ Winkel)

Spion m 1. ogleduh (*ogledun),

Spitzbube m 1. navihanec, lump

vohun, špijon 2. kukalo

2. malopridnež, slepar, tat

Spionage f vohunjenje, oprezovanje,

Spitze f 1. konica, vrh

S

ogledovanje, ogledništvo

(→ Parteispitzen) 2. čipka

(*ogleduhvanje, pazunstvo)

(*zobec, špica) ◊

Spionerie (→ Spionage)

handgeklöppelte Spitzen – ročno

spionieren – vohuniti, oprezovati,

klekljane čipke

ogledovati (*špionirati)

an der Spitze – na čelu, na vrhu

die Spitzen der Behörden – vodilni

Spioniererei (→ Spionage)

predstavniki oblastev

spirato – pretekel

jmdm./etwas die Spitze bieten –

Spiritual m duhovnik v semenišču,

upreti se (komu/čemu)

spiritual (*špiritual semeniški)

Spitzel m ogleduh, vohun (*špicelj)

(→ Lockspitzel)

913

Spitzenklöppelei f klekljanje

Sporteln pl postranski prihodki

(*pletenje zobcev, pletenje špic)

(→ Fachschule)

Spott m zasmeh, posmeh

Spitzenklöpplerin f klekljarica

Spottbild n karikatura

spitzfindig – zvit, zvijačen, premeten, spotten – zasmehovati (koga), prebrisan

posmehovati se (komu), rogati se

(komu)

Spitzfindigkeit f zvijačnost,

premetenost, prebrisanost

Spottlied n zabavljivka, zbadljivka

Spitzhacke f kramp

Spottlust f zasmehovanje,

posmehovanje, porogljivost

Spitzleder n usnjeni zastor

(na kočijah)

Spottpreis m smešno nizka cena

Spitzmarke f napis (v tisku:

Spottrede f posmehljiv govor

poudarjena beseda na začetku

Sprache f 1. jezik (→ Amtssprache,

odstavka, ki nadomešča naslov)

Blumensprache, Dienstsprache,

Spitzname m vzdevek (*pritikljej)

Kanzelsprache, Kanzleisprache,

Kommandosprache, Landessprache,

Spitzrede f ostre besede, zbadljive

Muttersprache, Umgangssprache,

besede

Unterrichtssprache, Verkehrssprache)

splendid – čudovit, sijajen, bleščeč,

2. govorica, govor ◊

veličasten, splendiden (→ Weise)

die krainische Sprache – kranjski

jezik, slovenski jezik

Splitter m delec, drobec

die landesübliche Sprache

Splitterpartei f majhna nepomembna

– v deželi običajni jezik

stranka

(*deželnonavadni jezik)

SPÖ = Sozialdemokratische Partei

die windische Sprache – slovenski

Österreichs f Socialdemokratska

jezik

stranka Avstrije (do 1991:

etwas zur Sprache bringen – načeti

Sozialistische Partei Österreichs –

pogovor o (čem), sprožiti razpravo

Socialistična stranka Avstrije)

o (čem)

zur Sprache kommen – razpravljati

Spoliation f rop

o (čem)

Spolien pl ukradeno blago, plen

S

Sprachenverordnungen – Badenis

spolieren – oropati (koga)

Sprachenverordnungen pl

spondieren – priseči

Badenijeve jezikovne naredbe

(sprejete leta 1897)

Sponsalien pl zaroka

Sprachkenntnisse pl znanje jezika

Sponsor m 1. boter 2. porok 3. skrbnik (*jezične znanosti)

Sporco n kosmata teža, bruto

Sprachlehre f slovnica, gramatika

Sporer m ostrogar

Sprachlehrer m učitelj jezikov ◊

Sporn m ostroga

landschaftlicher Sprachlehrer –

spornen – spodbosti (konja z

deželanski učitelj jezikov (H 22)

ostrogami)

Sprachmeister (→ Sprachlehrer)

914

Sprachrohr n 1. glasilo 2. trobilo Spritzenhaus n gasilska kolnica

(→ Lärmkanonen)

(remiza za gasilsko brizgalno)

Sprechchor m vzklikanje po zlogih oz. Spritzenmannschaft f škropilci v ritmu, skandiranje

(gasilska enota) (*škropivci)

sprechen (sprach, hat gesprochen) –

Sproß m 1. mladika, poganjek

1. govoriti (→ Klartext, Sache)

2. potomec

2. pripovedovati 3. izreči

(→ Absolution, ledig, Recht, schuldig, Sprößling (→ Sproß) Urteil)

Spruch m 1. izrek sodbe, razsodba

Sprechen n govorjenje

(→ Richterspruch, Schiedsspruch,

leises Sprechen – šepetanje

Schuldspruch, Urteilsspruch,

Wahrspruch) 2. pregovor, izrek,

Sprecher m govornik, predstavnik

rek (→ Segenspruch, Trinkspruch,

(→ Segensprecher)

Widerspruch, Zauberspruch)

Sprechwart m *besednik, *govornik

Sprung m 1. skok 2. zaskok

(npr. pri Ljubljanskem nemškem

telovadnem društvu (Laibacher

Sprungtier n *skočni bik

deutscher Turnverein))

spucken – pljuvati

(*društveni napovedovalec)

Spucknapf m pljuvalnik

Sprechzelle f telefonska govorilnica

(*pljuvalnica, pljuvnica)

Sprechzimmer n govorilnica

Spucktrügl (→ Spucknapf)

Sprengel m okraj, okoliš

spülen – 1. spirati, sprati, splahniti

(→ Dienstsprengel, Gerichtssprengel,

2. pomivati (posodo)

Landwehrterritorialsprengel,

Spülicht n pomije

Schulsprengel, Verwaltungssprengel,

Wahlsprengel)

Spülwasser (→ Spülicht)

sprengen – 1. razstreliti (→ Luft) Spur f sled, stopinja ◊

2. razbiti 3. dirjati, galopirati

jmdm. auf die Spur kommen – priti

(komu) na sled, izslediti (koga)

Sprengkapsel f vžigalna kapica

einer Sache auf die Spur kommen

Spreu f pleve

– odkriti (kaj), ugotoviti (kaj)

Springbrunnen m vodnjak

Spürer m sledilec, vohun

S

(z vodometom), fontana

Spürerei f zasledovanje, vohljanje

springen – 1. skakati, skočiti

Spurweite f širina tira (*raztečina)

2. zaskočiti (→ Sprungtier)

Sr. K. H. = Seiner kaiserlichen

Spritzbad n škropilna kopel

Hoheit – Njegovi cesarski

(→ Bad/Römerbad)

Visokosti

Spritze f 1. brizgalka, injekcija

ß = Schilling (→ Schilling)

2. gasilska brizgalna (*brizgalnica)

(→ Brandspritze, Feuerspritze,

SS = Schutzstaffel f elitni nacistični

Schlauchspritze, Wenderohrspritze)

varnostni oddelki

915

S. S. = Sacro Sanctus, Sacro Sancta – Staatsangehörige(r) m državljan presveti(a)

Staatsangehörigkeit f državljanstvo

SSD = Staatssicherheitsdienst (Stasi)

m Služba državne varnosti (NDR)

Staatsanwalt m državni tožilec,

državni pravdnik (H 42, 58)

St. G. = Strafgesetz (→ Strafgesetz)

(→ Generalstaatsanwalt,

St. G. B. = Strafgesetzbuch

Oberstaatsanwälte)

(→ Strafgesetzbuch)

Staatsanwaltschaft f državno

St. Peters-Kaserne (Laibach) f

tožilstvo, državno pravdništvo

Šentpetrska vojašnica (Ljubljana)

(H 42, 58)

(kasarna, ki je nastala z razširitvijo

Staatsärar m državna blagajna,

nekdanjega kužnega lazareta, je bila

državni dohodki, erar

dograjena leta 1754)

Staatsbahndirektion f ravnateljstvo

Staat m 1. država (→ Beamtenstaat,

državnih železnic, direkcija

Freistaat, Freundstaat, Kaiserstaat,

državnih železnic (H 56) ◊

Kirchenstaat, Kleinstaat,

K. k. Staatsbahndirektion in

Nachbarstaat, Nationalitätenstaat,

Triest – C. kr. ravnateljstvo

Nationalstaat, Vielvölkerstaat,

državnih železnic v Trstu

Stadtstaat, Territorialstaat,

K. k. Staatsbahndirektion in

Unterzeichnerstaat, Vasallenstaat,

Villach – C. kr. ravnateljstvo

Zwergstaat) 2 dvor (→ Hofstaat)

državnih železnic v Beljaku

3. sijaj, razkošje 4. svečana obleka,

svečana uniforma ◊

Staatsbahnen – K. k. österreichische

alliierte/verbündete Staaten –

Staatsbahnen pl. – C. kr. avstrijske

zavezniške države

državne železnice (→ Bahn)

blockfreier Staat – neuvrščena

Staatsbahnhof (Laibach) (→ Bahnhof)

država

Staatsbeamte(r) m državni uradnik

neutraler Staat – nevtralna država

paktfreier Staat – neblokovska

Staatsbedienstete(r) m državni

država

uslužbenec

totalitärer Staat – totalitarna država Staatsbergbaue pl državni rudniki unabhängiger Staat – neodvisna

(H 38)

država

Staatsbuchhaltung f državno

S

Staat machen – ponašati se s (čim)

knjigovodstvo (H 35, 51)

etwas zum Staat tragen – gizdati se

s (čim) (npr. z nošenjem monokla) Staatsbürger m državljan Staatenbund m zveza držav, sodržavje Staatsbürgerin f državljanka staatlich – državni

Staatsbürgerrecht n pravica do

(→ Steuerverwaltung)

državljanstva, državljanstvo ◊

das Staatsbürgerrecht ausüben –

Staatsamt n 1. državni urad 2. državna

uresničevati pravico do

služba

državljanstva, koristiti pravico do

Staatsangehörige f državljanka

državljanstva

das Staatsbürgerrecht erwerben –

916

pridobiti pravico do državljanstva

Staatsgüter pl državna posestva (H 37, das Staatsbürgerrecht verlieren –

38)

izgubiti pravico do državljanstva

Staatsgüter- und

Staatsbürgerschaft f državljanstvo ◊

Staatsforsteadministration f

Verleihung der österreichischen

administracija državnih posestev in

Staatsbürgerschaft – podelitev

gozdov (H 38)

avstrijskega državljanstva

Staatsgüterverwaltung f uprava

Staatsbürgerschaftsgesetz n zakon o

državnih posestev (G II. 212)

državljanstvu

Staatshaushalt m državni proračun,

Staatsbürgerschaftsnachweis m

etat

potrdilo o državljanstvu

Staatshengsten-Depot n Cesarsko

Staatsdienst m državna služba ◊

žrebčarsko založišče

im Staatsdienst stehen – opravljati

državno službo

Staatsherrschaft f državno gospostvo

Staatsdomänenaufseher m nadzornik

Staatskanzler m (državni) kancler

državnih domen (H 36)

Staatskassen pl državne blagajne

Staatsforste pl državni gozdovi

(H 54)

(H 37, 38, 55)

Staatskirche f državna cerkev

Staatsgebiet n državno področje,

Staatskirchentum n državno

državno ozemlje

cerkvenstvo

Staatsgeheimnis n državna tajnost

Staatsklugheit f državniška modrost

Staatsgelehrsamkeit f državoznanstvo Staatskunde f državoznanstvo (zbiranje številčnih podatkov in

Staatskunst f politika

preučevanje množičnih

pojavov na državnem in

Staatslehre (→ Staatskunde)

gospodarskem področju)

Staatsmann m državnik

(*državopis, deržavopisje), statistika Staatsminister m državni minister

Staatsgelehrte(r) m državoznanec

Staatsministerium n državno

(ukvarjal se je z zbiranjem številčnih

ministrstvo (*deržavno

podatkov in preučeval množične

ministerstvo)

pojave na državnem in gospodarskem

S

področju) (*državopisec), statistik

Staatsnoten pl državni papirnati

denar, državne note

Staatsgerichtshof m državno zborno

sodišče (V 441, 515)

Staatsobergymnasium n višja

državna gimnazija (*državna velika

Staatsgewalt f državna oblast

gimnazija)

Staatsgewerbeschule

Staatsoberhaupt n državni poglavar

(→ Gewerbeschule)

Staatsobligationen pl državne

Staatsgrundgesetz (1867) n Državni zadolžnice (*državna dolžna pisma,

osnovni zakon (1867) (H 53, 62)

državni obigacjoni), državne

obveznice, obligacije

917

Staatspapiere pl državni vrednostni

Staatsweisheit f državniška modrost

papirji

Staatswesen n državne zadeve, država

Staatsprokurator m državni prokurator

(H 58) (→ Generalstaatsprokurator) staatswidrig – protidržaven Staatsprokuratur f državna

Staatszentralkasse f centralna državna

prokuratura

blagajna (H 54)

Staatsprüfung f državni izpit

Stab m 1. palica (→ Maßstab)

(*državna preskušnja)

2. vojaški štab (→ Generalstab)

Staatsraison (→ Staatsräson)

Stäbchen-Rotlauf m rdečica ali pereči

ogenj (bolezen pri prašičih)

Staatsräson f državni interes

stabil – stalen (→ Vertreter),

Staatsrat m državni svet (V 438)

stanoviten, stabilen

Staatsrecht n državno pravo

stabilieren – pritrditi, utrditi,

Staatsreligion f državna vera

uravnovesiti, stabilizirati

Staatsruder n državna oblast

Stabilität f stalnost, stanovitnost,

stabilnost

Staatsschatz m državna blagajna

(*državni zaklad) (→ Staatskassen)

Stabsoffizier m štabni oficir (po

letu 1908 so bili v činovni

Staatsschuld f državni dolg

razred štabnega oficirja uvrščeni:

Staatsschuldverschreibung f državna

polkovnik (Oberst), podpolkovnik

zadolžnica (*državno dolžno

(Oberstleutnant) in major (Major))

pismo)

Stabstation (Gendarmerie) f sedež

Staatssekretär m državni sekretar

orožniškega regimenta (H 59)

(→ Unterstaatssekretär)

Stabswache f štabna straža

Staatsstelle (→ Staatsamt)

Stacket n plot iz kolov

Staatsstreich m državni udar

Stacketzaun (→ Stacket)

Staatsverband m državna zveza

Stadel m skedenj, kašča

Staatsverbrechen n veleizdaja

Stadelhof m hlevski dvor (G II. 145)

Staatsverbrecher m veleizdajalec

Stadl (→ Stadel)

S

Staatsvertrag m državna pogodba ◊

Stadt f mesto (→ Binnenstadt,

Österreichischer Staatsvertrag –

Freistadt, Haupt- und Residenzstadt

Avstrijska državna pogodba

(Wien), Innenstadt, Kammerstadt,

(sporazum so 15. 5. 1955 podpisale

Landeshauptstadt, Pflanzstadt,

ZDA, Velika Britanija, Francija, SZ

Reichsstadt, Residenzstadt,

in Avstrija)

Statutarstädte, Vorstadt) ◊

Staatsverwaltung f državna uprava

»Städte« (Venezianisch-Istrien) –

(*deržavna osrkrbnija)

»mesta« (beneška Istra) (H 25)

Staatsvoranschlag m državni

die Stadt mit eigenem Statut –

proračun, državni budžet

mesto z lastnim statutom

(*mesto z lastnimi pravili)

918

Eingang der Stadt – vhod v mesto Stadthauptmann m mestni glavar geschlossene Stadt – zaprto mesto

(→ Ort/geschlossene Orte/Städte)

Stadthauptmannschaft f mestno

innere Stadt – notranje mesto

glavarstvo

landesfürstliche Städte und Märkte – Stadtherr m mestni gospod deželnoknežja mesta in trgi

städtisch – mestni (→ Arbeits- und

(H 20–22, 41, 46)

Dienstvermittlungsanstalt, Bad,

munizipalisierte Städte –

Badeanstalt, Bestattungsanstalt,

municipalizirana mesta (H 46)

Elektricitätswerk, Fuhrhof, Gaswerk,

(→ munizipalisieren)

Meldungsamt, Pfandleihanstalt,

offene Stadt – odprto mesto,

Rettungsstation, Schuttergrube,

neobzidano mesto, neutrjeno mesto

Wasserwerk, Ziegelhütte)

reichsunmittelbare Stadt (Triest) –

državno neposredno mesto (Trst)

Städtische Arbeits- und

(H 50, 52, 61)

Dienstvermittlungsanstalt

eine Stadt einnehmen – zavzeti

(Laibach) f Mestna posredovalnica

mesto

za delo in službe (Ljubljana)

(delovati je začela januarja 1900)

Stadtabmarkung f mestne meje

Städtische Artillerie-Kaserne

Stadtadel m mestno plemstvo, patriciji

(Laibach) – Mestna topničarska

Stadtbeleuchtung f mestna

vojašnica (Ljubljana) (zgrajena v

razsvetljava (splošna mestna

letih 1896–1898 ob Dunajski cesti

razsvetljava v Ljubljani je bila

za Bežigradom)

uvedena 1. januarja 1793)

Städtische Bade-Anstalt in Kolesia

Stadtbezirk m mestni okoliš

(Laibach) (→ Badeanstalt)

(*mestno okolišče)

Städtische Dienst- und

Stadtbriefsammlungskasten m

Wohnungsvermittlungsanstalt

mestni poštni nabiralnik

(Laibach) f Mestna posredovalnica

Stadtcommune f mestna občina

za delo in stanovanja (Ljubljana)

Städtebund m mestna zveza

Städtische höhere Mädchenschule

(Laibach) f Mestna višja dekliška

Städter m mestni človek, mestni

šola (Ljubljana) (šola naj bi

prebivalec

dekletom s končano osemletno

S

Stadtgebiet n mestno ozemlje

osnovno šolo oz. triletno

meščansko šolo nudila dodatno

Stadtgemeinde f mestna občina

izobrazbo)

(*mestna srenja) ◊

Stadtgemeinde Laibach – Mestna

Städtische Infanterie-Kaserne/

občina Ljubljana (→ Bezirk,

Belgierkaserne (Laibach) –

Gemeindeordnung, Gemeinderat,

Mestna pehotna vojašnica

Jahresrechnung, Magistrat, Sektion,

(Ljubljana) (t. i. belgijska kasarna

Viertel, Vorort)

je bila zgrajena leta 1890 s sredstvi

mestne občine ljubljanske ob

Stadtgesinde n služinčad v mestih

današnji Metelkovi ulici)

(*družina v mestih), posli

919

Städtische Rettungsstation

Stadtrat m 1. mestni svèt (*mestni

(Laibach) (→ Rettungsstation)

zbor), občinski svèt 2. mestni

Stadtkämmerer m mestni komornik

svétnik (*občinski svetovalec,

(uradnik, zadolžen za mestne

srenjski svetovalec)

finance)

Stadtrecht n 1. mestna pravica

stadtkundig – stadtkundig sein –

2. mestna pravda (→ Stadt- und

1. poznati mesto 2. biti znan v

Landrecht)

mestu

Stadtrechtsprivileg n mestna pravica

Stadtmagistrat (Laibach) m Mestni Stadtregulierungsfond magistrat (Ljubljana) (*mestno

(Stadtmagistrat Laibach) m

starešinstvo) ( Začasna srenjska

*regulačni zaklad (Mestni

postava za Ljubljano / Provisorische

magistrat Ljubljana)

Gemeindeordnung für Laibach z

(→ Jahresrechnung)

dne 9. junija 1850 je določala:

»Magistrat je, s predstojnikom

Stadtregulierungs- und

kot vodjem, iz petih srenjskih

Erweiterungsplan (Laibach) m

odbornikov sestavljen, ktere

mestni regulacijski in razširitveni

srenjski odbor za eno leto izmed

načrt (Ljubljana) (*uravnavni in

svoje sréde izvóli, potem iz eniga

razširjavni črtež)

ali po potrebi iz več pravovédnih

Stadtrichter m mestni sodnik

svetovavcov in iz potrebnih

Stadtschulrat m mestni šolski svet

pomožnih oséb. (Der Magistrat

(mestni šolski svet za šolski okraj

besteht, mit dem Bürgermeister an

mesto Ljubljana je bil ustanovljen

der Spitze, aus fünf Mitgliedern

4. junija 1879; prevzel je delokrog

des Gemeinderathes, welche

dotedanjega krajevnega in

dieser auf Ein Jahr aus seiner

okrajnega šolskega sveta)

Mitte wählt, dann aus einem

oder nach Bedarf aus mehreren

Stadtsiegel n mestni pečat ◊

rechtskundigen Räthen und dem

die mit dem gewöhnlichen

erforderlichen Dienstpersonal.)«)

Stadtsiegel versehene Fertigung –

z navadnim pečatom opremljen

Stadtphysicus (→ Stadtphysiker)

podpis

Stadtphysikat n mestni fizikat (mestni Stadtstaat m 1. mestna država

S

urad, ki je skrbel za higieno in

2. mestna državica, polis

preprečevanje nalezljivih bolezni)

Stadtstatut n mestni statut

Stadtphysiker m mestni zdravnik,

(*mestna ustava)

mestni fizik (zadolžen je bil

za higieno in preprečevanje

Stadtsteuer f mestni davek

nalezljivih bolezni)

Stadtsyndikus m mestni župan,

(→ Stadtphysikat)

mestni sindik

Stadtpomörium n mestno okrožje,

Stadt- und Bannrichter m mestni in

bližnja okolica mesta (pred

krvni sodnik

obzidjem), mestni pomerij

920

Stadt- und Landrecht n mestna in Stallgeld n hlevščina

deželna pravda (H 41, 42), mestno

in deželno sodišče (V 513)

Stallknecht m hlevski hlapec

Stadtväter pl mestni očetje

Stallmeister m konjušnik, hlevar

(*štalmojster, nadkonjar)

Stadtvikar (Gradiska) m mestni vikar

(Gradiška) (H 24)

Stallung f konjski hlev (*konjak)

(→ Militärzinsstallung)

Stadtwache f mestna straža

Stallwart m konjski strežnik

Stadtwächter m mestni stražnik

(pri konjenici)

Stafette f 1. hitri sel na konju

Stamm m 1. rod, rodovina, pokolenje

(*brzovestnik), štafeta (*stafeta)

(→ Mannsstamm) 2. pleme

2. hitra pošta (prinesel jo je hitri sel

(→ Volksstamm) 3. deblo 4. jedro,

na konju), štafeta

osnova

Staffel f 1. oddelek, vod (→ SS)

Stammaktie f osnovna delnica

2. štafeta 3. eskadra, eskadrilja

(*glavna delnica)

4. klin, prečka, stopnja, stopnica

Stammälteste(r) m rodovni starešina

staffieren – 1. opremiti 2. olepšati

Stammbaum m rodovnik (*rodopis) ◊

Staffierung f 1. oprava 2. olepšava

legaler Stammbaum – zakoniti

Stagnation f zaostalost, zaostajanje,

rodovnik (*zakoniti rodopis)

nazadovanje, stagnacija

Stammbuch n 1. rodovna knjiga

stagnieren – zaostajati, nazadovati,

(*bukve rodu, rodopisje)

stagnirati

(→ Dienstbotenstammbuch)

2. spominska knjiga

Stahl m jeklo

Stammeigentum n osnovna lastnina

Stahl-Rollbalken m jeklena rebrača,

(*glavinska lastnina)

jekleni rolo (za zapiranje izložbene

odprtine) (*jeklena koloturna

Stammeltern pl prastarši, začetniki

oboknica, jeklena koloturna

rodu (*zarodniki)

zapornica, jeklena valjčna

stammen – izvirati iz (česa), izhajati iz

zatvornica)

(česa)

Stahlhütte f jeklarna

Stammeshäuptling m plemenski

Stahlindustrie f jeklarska industrija

poglavar

S

Stahlwerk (→ Stahlhütte)

Stammesherzogtum n plemenska

vojvodina

Staket (→ Stacket)

Stammfolge f rodovna vrsta

Stalinismus m stalinizem

Stammfreund m krvni sorodnik

Stall m hlev (→ Hühnerstall,

Hundestall, Kälberstall, Kuhstall,

Stammgeld n glavnica

Marstall, Ochsenstall, Pferdestall,

Stammgut n rodbinska posest,

Saustall, Schweinestall)

rodbinsko premoženje (G II. 187)

Stalldienst m hlevska služba

(*dedina, dedovina, dedinstvo)

921

Stammhalter m zarodnik (prvi moški Stampiglie f štampiljka potomec nekega rodu)

Stampille (→ Stampiglie)

Stammhaus n 1. rodbinska hiša

(*rodna hiša, dedina) 2. matična

Stand m 1. družbeni sloj, stan,

trgovska hiša 3. glavni sedež firme

stalež, poklic (→ Bürgerstand,

Gewerbsstand, Handelsstand,

Stammherr m praoče, začetnik rodu

Herrenstand, Landstände,

(*zarodnik)

Lehrerstand, Lehrstand, Nährstand,

Stammholz n deblovina, hlodovina

Ritterstand, Soldatenstand,

Wehrstand) 2. družinski stan

Stammkapital n osnovni kapital

(→ Brautstand, Ehestand,

Stammkunde m stalna stranka, stalni

Familienstand, Witwenstand)

odjemalec

3. stanje 4. mesto, stojišče

Stammlokal n stalni lokal

(→ Ochsenstand) 5. stojnica (*štant)

(→ Marktstand) 6. staja

Stammrealität f osnovna posest

(→ Pferdestand) 7. število, stalež

Stammschloß n rodbinski grad

(→ Viehstand) ◊

(*dedinski grad, dedina)

ein Mann von Stand – plemič

Stammtafel (→ Stammbaum)

Leute freien Standes – ljudje

svobodnega stanu

Stammtisch m stalno omizje

Stand der Dinge – stanje stvari

Stammtischpolitiker m gostilniški

der dritte Stand – tretji stan,

politik (človek, ki veliko govori

meščanstvo

o politiki, vendar se nanjo slabo

eheloser/lediger/unverheirateter

razume), politikaster

Stand – samski stan, neoženjen/

Stammutter f pramati, začetnica rodu

neomožena

(*zarodnica)

gebildete Stände – omikani stanovi

geistlicher/priesterlicher Stand –

Stammvater m praoče, začetnik rodu

duhovniški stan (*duhovski stan)

(*zarodnik)

hohen Standes – visokega stanu

Stammverein m osrednje društvo,

mittellosen Standes – brez sredstev,

matično društvo

reven (→ Zeugnis)

Stammvermögen n osnovno

mittleren Standes – srednjega stanu

S

premoženje (*izvirno premoženje,

niedrigen/unteren Standes – nižjega

osnovna imovina, založna

stanu

imovina, glavinski imetek, glavno

streitbarer Stand – bojni stalež

premoženje, glavina) ◊

(vojske) (→ Kriegsstand)

unangreifbares Stammvermögen –

verehelichter Stand – 1. poročen

nedotakljivo osnovno premoženje

2. poročena 3. oženjen 4. omožena

verwaister Stand – osiroteli stan

Stammwappen n rodovni grb

weltlicher Stand – posvetni stan

Stamperl n šilce (žganja) (*štamperl)

von hohem Stand – visokega stanu

Stampfe f stopa

von niedrigem Stand – nižjega stanu

Stand halten – vzdržati, obstati,

Stampfmühle f mlin s stopami

obdržati se, kljubovati, upirati se

922

seinen Stand ändern/verändern –

*učivni stan (Lehrstand), *branivni

poročiti se

stan (Wehrstand) in *redivni stan

sich dem priesterlichen Stand

(Nährstand))

widmen – posvetiti se

duhovniškemu stanu

Standel n stojnica

außer Stande sein – ne biti

Standesamt n matični urad

sposoben, ne biti v stanju, ne moči

standesamtlich – matičen

im Stande sein – biti sposoben, biti

(→ Trauung)

v stanju

zu Stande bringen – 1. izvršiti,

Standesänderung f 1. možitev,

izpolniti, izvesti, napraviti 2. ujeti,

poroka, sprememba stanu

postaviti pred sodnika

(*prememba stanu) 2. ženitev,

zu Stande erhalten – vzdrževati

poroka, sprememba stanu

zu Stande kommen – priti do (česa),

(*prememba stanu) 3. začetek

nastati, uresničiti se

vajeniške dobe 4. odhod

Entbieten allen und jeden

Standesausweis m staležni izkaz

…., was Standes, Würde, oder

(staležni izkaz avstro-ogrskih

Wesens dieselbe seyn mögen, … -

uradnikov je med drugim vseboval

Sporočamo vsem in vsakomur …,

podatke o napredovanju v višji

glede na njihov stan, čast ali oblast

činovni razred in o pokojninskem

… (obrazec na začetku cesarskega

užitku)

patenta)

Standesbeamte(r) m matičar

außer Stand und Gebühr bringen –

odpustiti

Standesehre f stanovska čast

jmdn. mit etwas dem Stand gemäß Standeserhöhung f povišanje v višji versehen – zagotoviti (komu kaj)

stan

stanu primerno

Standesfrau f gospa visokega rodu,

jmdn. in den Stand setzen, etwas zu

žlahtna gospa

tun – omogočiti (komu kaj)

Standesgebühr – nach

ständ. = ständisch (→ ständisch)

Standesgebühr – glede na stan,

Standard m 1. merilo, enota, standard

stanu primerno ◊

2. življenjska raven, standard

allen und jeden nach

Standarte f 1. zastava, prapor

Standesgebühr – vsem in vsakomur

S

2. štandarta (enota SA oz. SS –

glede na njegov stan

ustrezala je polku)

standesgemäß – stanu primerno

Standbild n kip

Standesgenosse m stanovski tovariš

Ständchen n 1. podoknica 2. stojnica ◊ Standesherr m gospod visokega rodu, jmdm. ein Ständchen bringen –

žlahtni gospod

zaigrati (zapeti) (komu) podoknico

Standeskörper m vojaška enota

Stände (→ Landstände)

standesmäßig (→ standesgemäß)

Ständegliederung f razdelitev v

Standesperson f oseba visokega rodu,

stanove (Erasmus Alberus je

žlahtna oseba, imenitnik ◊

okoli leta 1500 družbo razdelil v

923

hohe und niedere Standespersonen

za dela iskajoče poljske delavce

– osebe višjega in nižjega

(stojišče za kosce, žanjice itd. je

plemiškega stanu

Mestni magistrat Ljubljana leta

Ständestaat m stanovska država

1901 preselil iz Marijinega trga na

Franc Jožefov trg)

Ständeversammlung f zbor deželnih

stanov

Standpunkt m stališče ◊

einen Standpunkt einnehmen/

Ständewesen n stanovi (*stanovstvo)

haben/vertreten – zavzeti stališče

standfest – trden, stanovit

von seinem Standpunkt abgehen –

Standgeld n stojnina, tržnina

opustiti svoje stališče

(*štantnina, teržnina)

Standquartier n nastanitev (vojske)

Standgericht n naglo sodišče

(*stanovišče, domovališe vojske)

(*nagli sod, preki sod)

Standrecht n 1. izjemno stanje

standhaft – stanoviten, zanesljiv, trden

2. izjemno kazensko pravo (v

(→ Bericht, Grund)

izjemnem stanju veljavno kazensko

pravo), naglo sodstvo (*preko

Standhaftigkeit f stanovitnost,

sodstvo) 3. nagla sodba

zanesljivost

standrechtlich – pred naglim

standhalten – vzdržati, obstati,

sodiščem (*naglosodno) ◊

obdržati se, kljubovati, upirati se

standrechtlich erschossen/

Standhändler m trgovec na stojnici,

hingerichtet werden – biti usmrčen

šotorski trgovec

po sklepu naglega sodišča

Standhütte f stojnica, šotor

standrechtlich zum Tode verurteilt

werden – biti obsojen na smrt pred

ständig – stalen (→ Heer,

naglim sodiščem

Stellungskommission, Vertretung,

Wohnsitz), stanoviten (→ Herr)

Standrede f 1. oštevanje 2. nagrobni

govor

ständisch – stanovski (→ Rat,

Reitschule, Steuerverwaltung,

Standuhr f stoječa ura

Verordnete/r, Verteidigung)

Stange f 1. kol, drog, palica

Ständisches Theater (→ Theater)

(→ Wetterstange) 2. oje, ojnica

(→ Deichsel, Deichselstange) ◊

S

Standl (→ Standel)

von der Stange – konfekcijski

Standort m 1. kraj, bivališče, sedež,

jmdm. die Stange halten – dajati

lokacija (*stajališče, stališče,

(komu) podporo, dajati (komu)

stanišče, stanovišče) 2. namestitev,

potuho

stacioniranje

bei der Stange bleiben – vztrajati

Standpauke f graja, oštevanje

pri (čem)

jmdn. bei der Stange halten –

Standplatz m stojišče (*stajališče,

pripraviti (koga), da vztraja pri

stanišče, stojališče) ◊

(čem)

Standplatz für die Arbeit suchende

Feldarbeiter (Laibach) – *stojališče Stangenpferd n ojnični konj (*konj v raji)

924

Stangenreiter m jezdec na ojničnem

Starrkrampf m otrpni krč

konju (*rajevec)

(→ Mundstarrkrampf)

Stangenwaffe f orožje na drogu

Starrsucht f mišična otrdelost

stänken – zbadati, zabavljati

(*omrtvilo, mrtvilo), katalepsija

Stänker m 1. zbadljivec, zabavljivec

startbereit – pripravljen za vzlet

2. zasmrajevalec

starten – 1. začeti s (čim)

Stänkerei f 1. zbadanje, zabavljanje

(→ Kampagne) 2. organizirati

2. smrad

(→ Umfrage)

stänkern – 1. zbadati, zabavljati

Startin m štrtinjak (štajerska votla

2. zasmraditi

mera za žito: 1 štrtinjak = 5,657 hl)

Stapel m 1. skladovnica, skladnica

startklar (→ startbereit)

2. kol 3. gred (v ladjedelnici) ◊

Stasi (→ SSD)

vom Stapel laufen – splaviti (ladjo)

stät – 1. stalen 2. počasen, miren

Stapelplatz m mesto z nakladalno

in razkladalno pravico (*skladno

stätig (→ stetig)

mesto)

Station f 1. postaja, postajališče

Stapelrecht n skladiščna pravica

(*stajališče) (→ Abladestation,

(pravica, da se potujoče trgovce

Hafenstation, Pumpstation)

prisili k skladiščenju in prodaji

2. železniška postaja

njihovega blaga)

(→ Bahnstation, Eisenbahnstation)

3. oddelek v bolnišnici

Stapelzwang m prisilno skladiščenje

4. organizacijska enota, postaja

(in prodaja)

(npr. vojaška postaja, preprežna

Star m star (stara avstrijska votla mera

postaja)

za žito: 1 star = ca. 100 l)

(→ Concurrenzstation,

Concursstation, Einbruchsstation,

stark – močan, krepak, trden

Funkstation, Marschstation,

(→ gehen, Herzklopfen, Meile,

Mautstation, Pferdestation,

Stunde, Tabak)

Postpferdestation, Poststation,

Stärke f 1. moč, sila, jakost, debelost

Radiostation, Rettungsstation,

2. število 3. odlika 4. škrob ◊

Ruhestation, Schießstation,

an Stärke zunehmen – ojačati,

Schubstation, Stabstation,

S

okrepiti se, stopnjevati se

Telegraphen-Station,

stärken – 1. krepiti (→ Rücken)

Vorspannstation, Wassermautstation,

2. podkrepiti (npr. listino z

Wechselstation, Wegmautstation,

lastnoročnim podpisom) 3. škrobiti

Werbestation, Wetterschießstation,

Zugstation) 5. služba, delovno

Starkmut m krepost, srčnost

mesto 6. postanek, krajše bivanje

Starosta (→ Vereinsstarosta)

(→ Nachtstation, Raststation,

starr – tog, trd, odrvenel, otrpel

Relaisstation, Ruhestation,

Speisestation) 7. nastanitev,

Starre f togost, trdost, odrvenelost,

prenočišče (→ Einkehrstation)

otrplost (→ Genickstarre, Halsstarre,

Mundstarre)

stationär – stalen, stacionaren

925

stationieren – namestiti, nastaniti, Statthaftigkeit f dopustnost

nastaviti, razporediti, razvrstiti,

stacionirati

Statthalter m namestnik, državni

namestnik (V 443, 444; H 50–52),

stationiert – nameščen, nastanjen,

deželni poglavar ◊

nastavljen, razporejen, razvrščen,

k. k. Statthalter für Krain – c. kr.

stacioniran

kranjski poglavar

Stationsarbeiter m delavec na

Statthalterei f namestništvo (H 50–52)

železniški postaji

(*namestnija), poglavarstvo ◊

Stationschef m postajni načelnik

K. k. Statthalterei für Krain – C. kr.

(*postajenačelnik)

kranjsko poglavarstvo

Stationsleiter (→ Stationschef)

Statthaltereirat m namestniški svet

(H 61)

Stationsvorstand (→ Stationschef)

Statthalterschaft f funkcija

Stationsvorsteher (→ Stationschef)

namestnika, namestništvo

Stationswache f štacijska straža

statuieren – 1. določiti 2. postaviti Stationswagen m poštni voz ◊

(→ Exempel), uvesti

bedeckter Stationswagen – pokrit

Statur f postava ◊

poštni voz

von mittlerer Statur (mittelgroß) –

unbedeckter Stationswagen –

srednje postave

nepokrit poštni voz

Status animarum m knjiga župljanov

Statistik (→ Staatsgelehrsamkeit)

Status m položaj (*stan), status

Statistiker (→ Staatsgelehrte/r)

Statut n pravila (*ustanovilo,

Statt (→ Stätte)

ustanovilna pravila, ustav),

Stätte f mesto, kraj, prizorišče ◊

statut (→ Errichtungsstatut,

die heiligen Stätten – sveti kraji

Gemeindestatut, Lokalstatut) ◊

stattfinden – vršiti se, zgoditi se

Statute (Verfassung 1860) – statuti

(→ Weise)

(ustava 1860) (H 52)

städtisches Statut – mestni statut

stattgeben – privoliti, ugoditi

(H 25, 26, 47)

(→ Einspruch)

die Stadt mit eigenem Statut –

S

Stattgebung f privolitev, ugoditev

mesto z lastnim statutom

statthaben – 1. biti dopustno, biti

(*mesto z lastnimi pravili)

možno 2. vršiti se, opraviti ◊

Statutargemeinden pl statutarne občine

die am … stattgehabte

(H 61)

Genossenschaftsversammlung

Statutarstädte pl statutarna mesta

– zadružni (občni) zbor, ki se je

(H 61)

vršil …

die stattgehabte Revision –

statutenmäßig – v skladu s statutom

opravljena revizija

Stau m 1. jez 2. prometni zastoj

statthaft – dopusten, dovoljen

Stauanlage f zajezitev (*jezilo)

926

Staub m prah ◊

jmdn. steckbrieflich verfolgen –

viel Staub aufwirbeln – dvigniti

iskati (koga) s tiralico

mnogo prahu, povzročiti

Soldat, steckbrieflich verfolgt

razburjenje

wegen Entweichung aus seinem

sich aus dem Staube machen –

Urlaubsort – zaradi pobega s

popihati jo

tiralico iskani vojak-dopustnik

Staubferien pl počitnice zaradi

Stecken – ins Stecken geraten –

čiščenja (uradnih prostorov)

zastati, obtičati

Staubgang m hodnik za čiščenje,

Stecken m kol, palica, gorjača

snažilni mostovž

stecken1 – 1. vtakniti (→ Brand)

Staubmantel m površnik

2. zadati si (→ Ziel)

(*plašč proti prahu)

stecken2 – tičati

Staup f šiba

Steckenknecht m ječar-paličar

stäupen – šibati

Steckenpferd n 1. lesen konjiček

Staupenschlag m šibanje

2. konjiček, hobi

Stäupung (→ Staupenschlag)

Steckrübe (→ Kohlrübe)

Stauschleuse f zajezitvena zapornica

Steckschuß m 1. zastrel 2. zastrelna

(*jezilna zapornica)

rana (rana, ki jo povzroči krogla, ki

Stauwehr n jez

ostane v telesu)

stechbar – klaven (→ Kleinvieh)

Steg m brv

stechen (stach, hat gestochen) –

stehen (stand/stund, hat/ist

1. zbosti, zbadati 2. pičiti, pikati

gestanden) – 1. stati 2. pristajati

3. klati 4. rezati (→ Torf)

(komu) (→ Antwort, Appell,

Arbeit, Aufsicht, Aussicht, Befehl, Stechen n 1. bodenje (vrsta turnirja)

Beobachtung, Bereitschaft,

(→ Seitenstechen) 2. klanje

Beziehung, Condition, Debatte,

(→ Stechvieh) 3. rezanje (→ Torf)

Dienst, Dienstleistung, Diskussion,

Stecher m 1. bodec (na turnirju)

Disposition, Einfluß, Einklang,

(→ Panzerstecher) 2. klavec

Einvernehmen, Evidenz, Frage,

(→ Viehstecher) 3. vrezovalec, graver

Friedensfuß, Front, Fühlung, Fuß, (→ Kupferstecher)

Gebot, Gegensatz, Geltung, Gevatter, S

Stechvieh n klavna živina (živina, ki se

Gewehr, Gnade, gut, Hintergrund,

kolje: teleta, prašiči, ovce, jagnjeta,

Kontakt, Kontrolle, Kriegsfuß, Kurs, koze, kozliči – v nasprotju z živino,

Lehre, Leumund, Partei, Pate, Recht, ki se pobija (Schlachtvieh))

Rede, Ruder, Ruf, Qui-vive, Schau, Schlange, Schranke, Seite, Sold, Spiel,

Steckbrief m tiralica (*iskalni list) ◊

Spitalsbehandlung, Staatsdienst,

einen Steckbrief hinter jmdm.

Tagesordnung, Verbindung,

erlassen – izdati tiralico za (kom)

Verdacht, Verfügung, Verhandlung,

steckbrieflich – s tiralico (*z iskalnim

Verwandtschaftsbeziehung,

listom) (→ Verfolgung) ◊

Verwendung, Vordergrund,

927

Vordertreffen, Wache, Waffe, Steiger m 1. hribolazec, planinec

Widerspruch, Wirksamkeit,

(→ Bergsteiger) 2. jamski

Zusammenhang, Zweifel)

nadzornik, rudarski nadzornik

Stehen n stanje ◊

3. plezalec (pripadnik gasilske

zum Stehen bringen – ustaviti

enote) (*plezavec)

zum Stehen kommen – ustaviti se

Steigerer m dražitelj (na dražbi)

stehend – 1. stoječ (→ Wasser)

Steigergurt m plezalni pas (sestavni

2. stalen (→ Bezug)

del gasilčeve osebne opreme)

Die Mittheilung wurde vom

(*plezavski pas)

Gemeinderathe stehend angehört

und zur Kenntnis genommen.–

Steigermannschaft f plezalci

Občinski svetniki so sporočilo

(pripadniki gasilske enote)

poslušali stoje in ga vzeli na

(*plezavci) (→ Steiger)

znanje. (poročilo o obisku župana

steigern – 1. stopnjevati 2. povečati, Hribarja pri deželnem predsedniku

povišati (*vikšati) 3. dražíti

Heinu, katerega je »naprosil, naj

(prodajati na dražbi)

ob cesarjevem rojstnem dnevu

Steigerseil n plezalna vrv (del gasilske

sporoči na najvišje mesto vdanostna

opreme) (*plezavska vrv)

čutila občinskega sveta.« ( Laibacher

Zeitung in Slovenski narod, 7.

Steigerung f 1. stopnjevanje

september 1898)

2. povečanje, povišanje

(→ Preissteigerung) 3. dražitev

Stehgallerie f galerijska stojišča

(prodaja na dražbi)

(v gledališču)

steil – strm

stehlen (stahl, hat gestohlen) – krasti

Steile f strmina (→ Wegsteile)

Stehparterre n parterna stojišča

(v gledališču)

Stein m kamen (→ Blasensteine,

Denkstein, Feuerstein, Flintenstein, Stehplatz m stojišče

Gedenkstein, Grabstein, Grenzstein,

Stei(e)rer m Štajerec

Grundstein, Harnsteine, Kalkstein,

Steierin f Štajerka

Marchstein, Markstein, Nierensteine, Rainstein, Sandstein, Schlußstein,

Steiermark f Štajerska (→ Štirska)

Schornstein, Stolperstein, Taufstein, S

Steiermärkische Landeskuranstalt

Weg, Wendelstein ◊

Bad Neuhaus bei Cilli (→ Bad)

der Stein des Anstoßes – kamen

spotike

steif – tog, okoren

jmdm. Steine in den Weg legen –

Steifheit f togost, okorelost

metati (komu) polena pod noge

Steig m steza, pot (→ Gehsteig)

jmdn. mit Steinen bewerfen –

kamenjati (koga)

Steigbügel m streme

steinalt – zelo star

steigen (stieg, ist gestiegen) –

1. vzpenjati se, dvigati se, naraščati Steinbrecher m kamnar (→ Pferd) 2. plezati 3. povečati,

(delavec v kamnolomu)

intenzivirati

Steinbruch m kamnolom

928

Steindruck m kamnotisk

offene Stelle – izpraznjeno mesto,

Steindrucker m kamnotiskar

nezasedeno delovno mesto

systematisierte Stelle –

Steinkohle f črni premog

sistematizirano delovno mesto

(*kamniti premog)

ständisch verordnete Stelle –

Steinkohleknappe m rudar (v

stanovski poverjeniki, stanovski

premogovniku) (*premogar)

namestniki, namestniki stanov

Steinleiden n 1. ledvični kamni

(*verordentarji), urad poverjenikov

(→ Nierensteine) 2. sečni kamni

(H 22)

(→ Harnsteine) 3. kamni v sečnem

Wiener Stellen – dunajski uradi

mehurju (→ Blasensteine)

(H 19)

wohlunterrichtete Stellen –

Steinmetz m kamnosek (*kamenar)

dobroobveščeni krogi

Steinmetzwerkstatt f kamnoseška

an Ort und Stelle – na kraju samem

delavnica (*kamenarnica)

an berufener Stelle – na pristojnem

steinreich – 1. kamnat 2. zelo bogat

mestu

auf der Stelle – nemudoma, takoj

Steinschloßbüchse (→

eine Stelle bekleiden – opravljati

Steinschloßgewehr)

službo (funkcijo)

Steinschloßgewehr n kremenjača

Die Stelle ist in definitiver Weise

(puška z netilnim mehanizmom na

zu besetzen. – Razpisuje se stalno

kremen, ki se je polnila spredaj)

delovno mesto. (časopisni oglas)

Steinwurf m lučaj

(→ angestellt)

Stellen einziehen – ukiniti službe

Stellage f 1. polica 2. ogrodje, oder,

seine Stelle niederlegen –

tribuna

odpovedati se položaju

Stelldichein n zmenek ◊

um eine Stelle anhalten – potegovati

sich sein Stelldichein geben –

se za delovno mesto

dogovoriti se za zmenek

nicht von der Stelle kommen – ne

Stelle f 1. kraj, mesto 2. urad

premakniti se, ne zganiti se

(*oblastvo), zavod, poslovalnica

zur Stelle sein – biti na mestu, biti

3. delovno mesto, služba, zaposlitev

na kraju dogodka

(→ angestellt) ◊

stellen – postaviti (→ Abrede,

Besetzung von Stellen –

Anforderung, Anspruch, Ansuchen,

S

podeljevanje služb

Antrag, Aussicht, Bein, Beweis, Biete, Allerhöchste Stelle – Najvišje mesto

Debatte, Dieb, Dienst, Diskussion, (cesarki dvor)

Disposition, Entscheidung,

erledigte Stelle – izpraznjeno

Erörterung, Ersuchen, Feld,

delovno mesto (*izpraznjena služba),

Forderung, Frage, Fuß, Gebot, nezasedeno delovno mesto

Gewehr, Hindernis, Kanone, Kopf,

Geheime Stelle, i. ö. – tajni urad

Licht, Polizeiaufsicht, Pranger, Probe, (notranjeavstrijski) (H 19, 20, 40)

Rechnung, Rede, Schau, Seite, Soldat,

maßgebende Stellen – merodajna

Strafe, Tagesordnung, Tatsache,

mesta

Verfügung, Wehr, Zeuge, Zweifel) 929

Stellenausschreibung f razpis službe zavzeti sovražnikov položaj

(*razpis mesta)

Stellung nehmen – postrojiti se

stellenlos – brezposeln

für jmdn./etwas Stellung nehmen –

zavzeti se za (koga/kaj)

stellenweise – mestoma

gegen jmdn./etwas Stellung

Steller m 1. dostavljač 2. postavljač nehmen – nastopiti proti (komu/

(→ Weichensteller)

čemu)

Stellfuhren pl dostavne vožnje

in Stellung bringen – postaviti v

(prevoz potnikov od in do

stanje pripravljenosti

kolodvora) (*dovožnja od in do

in Stellung gehen – zavzeti

kolodvora)

položaj (na bojišču)

in Stellung sein – biti na položaju

Stellionat m prevara, goljufija

zu etwas Stellung beziehen/

Stellmacher m kolar (izdelovalec

nehmen – zavzeti stališče do (česa)

ogrodja za vozove)

zur Stellung berufen – pozvati k

Stellplatz m zbirališče

naboru

(*shodišče, shodiše)

die heuer zur Stellung

gelangenden Jünglinge –

Stellung f 1. lega, položaj

mladeniči, ki pridejo letos k

(→ Ausfallstellung, Ausgangsstellung,

naboru (→ Alter/stellungspflichtiges

Gefechtsstellung, Gegenstellung,

Alter)

Machtstellung, Ruhestellung,

Zwitterstellung) 2. telesna drža

Stellungnahme f stališče

3. služba, službeni položaj, stan

Stellungsaltersklasse f naborno leto,

4. vojaški nabor, novačenje

naborna vrsta

(*naborna stava, stavljenje,

Stellungsbefehl m vpoklic vojaškega

štelunga) (→ Hauptstellung,

nabornika

Militärstellung) 5. prijetje, privedba

6. stališče

Stellungsbezirk m naborni okraj

(→ Parteistellung) 7. poprava,

(*stavni okraj)

uravnava (→ Richtigstellung)

Stellungsflucht f izogibanje naboru

8. vlaganje (→ Offertstellung) ◊

(*ubeg od novačenja, naborni beg)

die Stellung unter Polizeiaufsicht

Stellungsflüchtige(r) m vojaški

– postavitev pod policijsko

S

nabornik, ki se je izogibal naboru

nadzorstvo

die Stellung vor Gericht – privedba Stellungskommission f naborna pred sodišče

komisija ◊

gedeckte Stellungen – zaklonišča

Reise- und Geschäftsplan der

die Stellung belegen – obstreljevati

Stellungskommissionen in Krain

položaj

– *popotni in opravilni načrt

eine Stellung besetzen/beziehen/

nabornih komisij na Kranjskem

fassen – zavzeti položaj (na bojišču)

ambulante Stellungskommission –

seine Stellungen halten können –

obhodna naborna komisija

obdržati svoje položaje (na bojišču)

ständige Stellungskommission –

eine Stellung stürmen – (v jurišu)

stalna naborna komisija

930

Stellungskrieg m pozicijska vojna

Stellwagen m *dostavni voz,

Stellungsliste f naborni imenik

*dostavnik (velika kočija s konjsko

(*stavni imenik, izkaz novincev)

vprego za linijski prevoz potnikov

– npr. osemsedežni *dostavni voz,

Stellungslistenauszüge pl izvlečki iz

ki je leta 1850 vozil med Zidanim

nabornega imenika

mostom in Zagrebom in obratno

(*izvadki iz stavnega imenika)

ter se je navezoval na vlaka iz

Stellungslocal n naborni lokal

Dunaja in Ljubljane; v istem

Stellungslose(r) m brezposelni

letu je bila uvedena tudi vožnja z

*dostavnim vozom med Ljubljano

Stellungsoperat n naborni imenik,

in Idrijo in obratno, leta 1864 pa

naborni operat

med Ljubljano in Kočevjem in

Stellungsort m naborni kraj

obratno)

Stellungspflicht f naborna dolžnost

Stellwagenfahrt f *dostavna vožnja

Stellungspflichtige(r) m nabornik

(→ Stellwagen)

(*stavodolžni mladenič, stavljenec,

Stemmeisen n dleto

postavljenec, nabiranec)

Stempel m 1. pečat 2. pečatnik

(→ Begünstigung)

3. kolek (*štempelj)

Stellungsplatz m naborno mesto

Stempelabgabe (→ Stempelgebühr)

(*nabirališče)

Stempelamt n kolkovni urad

Stellungstag m stavni dan (v skladu

(*kolečnica)

z Zakonom z dne 11. aprila 1889, s

katerim se vvaja nov vojni zakon /

Stempelaufschlag m kolkovna naklada

Gesetz vom 11. April 1889,

(H 21)

betreffend die Einführung eines neuen stempelfrei – kolka prosto Wehrgesetzes, je okrajno oblastvo –

(*štempeljna prosto)

potem, ko je bil potrjen potni in

(→ gebührenfrei)

poslovni načrt (*potni in poslovni

Stempelfreiheit f kolkovna prostost

črtež/Reise- und Geschäftsplan)

(→ Gebührenfreiheit)

naborne komisije – naredilo

razpored dnevov (*stavnih dni/

Stempelgebühr f kolkovna

Stellungstage), po katerem so

pristojbina, kolkovina, kolek

občine nabornike (*stavljence/

(*štempeljni denar, štempeljnina)

S

Stellungspflichtige) privedle

Stempelgefälle pl kolkovne pristojbine

pred naborno komisijo (*stavno

(H 37)

komisijo/Stellungscommission))

Stempelgeld (→ Stempelgebühr)

Stellungsvorladung f vročilni list,

dostavnica (poziv k naboru)

Stempelmarke f kolek

Stellvertreter m namestnik

Stempelmarkenverschleißämter pl

(*namestovalec)

uradi za koleke (H 54)

Stellvertretung f nadomeščanje

Stempelpflicht f kolkovna obveznost

(*namestovanje)

(*kolkovna dolžnost)

931

stempelpflichtig – kolku podvržen

Sterbesakramente pl zakramenti za

(*štempeljnu podvržen), kolku

težko bolne in umirajoče (spoved,

zavezan

obhajilo in bolniško maziljenje)

Stenograph m hitropisec

(*tolažila svete vere, svetstva za

(*tesnopisec), stenograf

umirajoče, svetotajstva)

(→ Krankenölung, Krankensalbung,

Stenographie f hitropis (*tesnopis),

Ölung/Heilige Ölung/Letzte Ölung)

stenografija

Sterbfall m umrščina

Stentorstimme f stentorski glas

(→ Mortuar/ium)

(močan, bučen glas)

Sterbgedächtniß-Andacht f črna

Stephanus/Stephanitag m god sv.

maša (→ Hof-Normatag)

Štefana: 26. december

Sterblehen n »mrtvaščina« (G II. 456) steppen – prešivati, prešiti

sterblich – 1. umrljiv 2. posmrten

Stepperin f prešivavka

(→ Hülle, Überrest)

(v čevljarski obrti)

Sterblichkeit f smrtnost, umrljivost,

Ster m prostorninski meter

mortaliteta

(prostorninska mera za les,

npr. merska enota za drva v

Sterbochs m umrščinski vol (G II. 309) skladovnici)

Sterbrecht n umrščina, mrtvaščina

Sterbeablaß m odpustek ob smrti

(G II. 250, 437) (→ Mortuar/ium)

Sterbeamt n maša za pokojnikom,

Sterb-Register n *mrtvaška knjiga

maša zadušnica

(mrliška župnijska matična knjiga)

Sterbebett n smrtna postelja ◊

Sterbtaxe (→ Mortuar/ium)

im Sterbebett liegen – ležati na

steril – 1. nerodoviten 2. brez kužnih smrtni postelji, umirati

klic, sterilen 3. neploden

Sterbebuch (→ Sterb-Register)

Sterilität f 1. nerodovitnost

Sterbegeld n pogrebnina

2. odsotnost kužnih klic, sterilnost

3. neplodnost

Sterbeglocke f mrtvaški zvon, navček

Stern m zvezda (→ Judenstern)

Sterbehaus n hiša žalosti

Sternallee (Laibach) f Aleja Zvezda

S

Sterbemesse (→ Sterbeamt)

(*Zvezdni drevored, Zvezdna aleja)

sterben (starb, ist gestorben) –

(Ljubljana)

umreti (→ Hunger, Hungertod,

Sterndeuter m vedeževalec

Krankenlager, Märtyrertod,

Verblutung, Woche)

Sternschanze f zvezdasti okop, zvezda

Sterben n 1. umiranje 2. kuga ◊

Sternsinger pl koledniki

im Sterben liegen – ležati na

Sternwarte f zvezdarna

smrtni postelji, umirati

Sterz m žganci

Sterbequartal n posmrtna četrt,

posmrtni kvartal

stetig – stalen, nepretrgan,

enakomeren

932

stets – vedno, vselej

Steuerbemessungbehörde f oblastvo

Steuer f davek, daca, štibra (V 310 sl.; G

za odmero davka (*urad za

II. 251; H 22, 23) (*frank, fronk) ◊

izmerjanje davka)

Einziehung von Steuern – pobiranje Steuerbewilligung f odobravanje davkov

davkov (H 43)

Umlegung der Steuer – porazdelitev

davka (→ Steuerumlegung)

Steuerbuch n davčna knjižica

zur Steuer der Wahrheit –

(*davkovna knjiga)

v potrditev resničnosti

Steuerbüchel (→ Steuerbuch)

direkte Steuern – neposredni davki, Steuerdirektion f davčno direktni davki

ravnateljstvo, davčna direkcija

indirekte Steuern – posredni davki

(H 36, 53) (*davkno vodstvo)

Steuern abschreiben – odpisati

davke

Steuerdirektor m davčni direktor

Steuern ausmessen – odmeriti davke

(H 36, 53)

Steuern ausschreiben – razpisati

Steuereinhebung f pobiranje davkov

davke

(H 22)

Steuer bekennen – napovedati

Steuereinnehmer m davčni prejemnik

davek

(H 45) (*davkar, dačnik)

Steuern einheben/einnehmen/

einziehen/erheben – pobirati davke Steuereintreibung f izterjava davkov Steuern eintreiben – izterjati davke

(H 22)

Steuern entrichten – plačevati davke Steuerexecution f izterjava davkov Steuern herabsetzen – znižati davke

(*davčno izvršilo, davčna

Steuern hinterziehen – utajiti davke

eksekucija)

Steuern umlegen – porazdeliti davke Steuerexecutor m davčni izterjevalec zur Steuer der Wahheit attestieren/

(*davčni izvrševalec, davčni

urkunden – potrditi resničnost (*za

eksekutor)

potrjenje resnice, za izpričbo resnice) steuerfrei – oproščeno (plačila) davka Steuer n krmilo, volan

Steuerfreiheit f oprostitev (plačila)

Steuerabschreibung f odpis davka

davka (*prostost od davka),

Steueramt n davčni urad (H 38, 53,

neobdavčenost

54) (*davkovni urad, štibrski urad,

Steuergefälle pl davčni prihodki

S

davkarija)

Steuerhinterziehung f utaja davkov

steuerbar – davku zavezan

(*davčna prikrajšba)

(→ Vermögen)

Steuerkommissionen pl davčne komisije

Steuerbegünstigung f davčna olajšava

(H 33)

(*davčna ugodnost)

Steuerlandeskommissionen pl deželne

Steuerbehörde f davčno oblastvo,

davčne komisije (H 51)

davčna gosposka

Steuer-Local-Commission – K. k.

Steuerbekenntnis n davčna napoved

Steuer-Local-Commission f C. kr.

davčna krajna komisija

933

Steuermann m krmar

državna davčna uprava (H 36, 47)

Steuermarke f pasja značka

ständische Steuerverwaltung –

(*pasja znamka, pasja marka)

stanovska davčna uprava (H 22, 23)

steuern – 1. krmariti, upravljati

Steuerwesen n davčne zadeve

(*kermiti, kormariti, strumati,

(*davkovstvo), davki

strumljati) 2. dajati, dodati,

Steuerzahler m davkoplačevalec

priložiti 3. plačati davek

(*davkovati, davkati) (→ Obrigkeit) Steuerzahlungsschein m *davčna 4. odpraviti, odvrniti, preprečiti

plačilnica

(→ Übel, Unfug)

Steuerzuschlag m davčna doklada

Steuernachsicht f oprostitev (plačila)

(→ Gemeindeumlagen)

davka (*odpust davka, odpustek

Stfh. = Strafhaus (→ Strafhaus)

davka)

Stfhaus. = Strafhaus (→ Strafhaus)

steuerpflichtig – zavezan davku

StGB = Strafgesetzbuch

(→ Vermögen)

(→ Strafgesetzbuch)

Steuerpflichtige(r) m davčni

Stich m 1. vbod (→ Messerstich) 2. pik zavezanec (*davkovec)

3. vrez (→ Kupferstich, Torfstich) ◊

Steuerrecht n davčno pravo

Stich halten – vzdržati presojo

Steuerregistrierungsaufseher m

jmdn. im Stich lassen – pustiti

nadzornik davčne registracije (H 36)

(koga) na cedilu

Er versetzte ihm drei Stiche in die

Steuerrektifikation (Theresianische) f

Brust. – Trikrat ga je zabodel v prsa.

davčna rektifikacija (terezijanska)

(H 32)

stichhältig – trden, neizpodbiten

(→ Argument, Beweis)

Steuerrepartition (→ Steuerumlegung) Stichhältigkeit f trdnost, Steuerrückstand m davčni zaostanek

neizpodbitnost

Steuerrückständler m davčni

Stichtag m uradno določen dan,

dolžnik

pravno relevanten dan (npr. za

Steuerschein m davčni list

ljudsko štetje), termin

(*dačni list, davčnica)

Stichwaffe f vbodno orožje

S

Steuerschraube f »davčni vijak«,

Stichwahl f ožje volitve med dvema

davčna obremenitev

kandidatoma

Steuerumlegung f porazdelitev davka Stichwort n geslo (v slovarju) Steuerung f 1. krmarjenje, krmiljenje, Stichwunde f vbodna rana, vbodina usmerjanje 2. krmilo 3. odprava,

odvrnitev, preprečevanje ◊

sticken – vesti

Steuerung des Unfugs – odprava

Stickerin f vezilja (→ Kunststickerin)

nespodobnosti

Stickfieber n dušljiva mrzlica

Steuerverwaltung f davčna uprava ◊

Stickfluß m zadušitev (*zadušnica)

staatliche Steuerverwaltung –

(→ Schleimschlag)

934

Stickhusten m dušljivi kašelj

(V 83; G II. 61, 408) ◊

Stickkatarrh m dušljivi katar (katar z

freie Stift – »prosta saja« (V 121,

dušljivim kašljem)

180; G II. 317, 329, 422, 424,

433, 437, 447) (→ Freistift,

Stiefbruder m polbrat (*brat po poli,

stiften)

polubrat)

Stift n 1. ustanova, zavod

Stiefel m škorenj (→ Halbstiefel)

(→ Armenstift, Damenstift,

Stiefelhose f hlače škornjevke

Krankenstift) 2. samostan (H 41)

Stiefelknecht m sezuvač, zajec

(→ Männerstift) 3. stolni kapitelj

(naprava za sezuvanje škornjev)

(→ Domstift, Erzstift, Herrenstift,

Hochstift, Kollegiatsstift) 4. verska Stiefelputzer (→ Schuhputzer)

fundacija, ustanova, beneficij

Stiefeltern pl mačeha in očim

(→ Benefizium, Stiftung) 5. saja Stieferl n škorenjček

(→ Freistift)

Stiefgeschwister pl polbratje in

Stiftbuch n »štiftna knjiga« (seznam

polsestre

podložnikov in njihovih dajatev v

določenem letu)

Stiefmutter f mačeha

Stiftbüchel (→ Stiftbuch)

stiefmütterlich – 1. mačehovski

2. mačehovsko ◊

stiften – 1. ustanoviti (→ Kloster,

jmdn. stiefmütterlich behandeln –

Preis) 2. skleniti (→ Bündnis,

mačehovsko obravnavati (koga)

Friede/n, Vergleich) 3. naseliti

(*nasaditi, posaditi) 4. zapustiti,

Stiefschwester f polsestra (*sestra po

voliti (→ Vermächtnis) 5. darovati

poli, polusestra)

(→ Geld, Messe) 6. povzročiti

Stiefsohn m pastorek (*pasterek)

(→ Unheil, Unruhe, Verwirrung,

Stieftochter f pastorka (*pasterka)

Zwiespalt) 7. vzpostaviti

(→ Ordnung, Ruhe) ◊

Stiefvater m očim

stiften und stören – posajevati in

Stiege f stopnice

odsajevati (G II. 40-41, 433)

Stiegenhaus n stopnišče

(→ besetzen, entsetzen)

stier – 1. srep 2. brez denarja, suh

Stifter m 1. ustanovnik, ustanovitelj,

začetnik (*štiftnik) (→ Ehestifter)

Stier m bik

2. donator 3. povzročitelj

S

Stierkalb n junec ◊

(→ Friedensstifter, Ruhestifter,

unverschnittene Stierkälber –

Übelstifter, Unruhestifter)

nerezani junci

Stiftgeld n odpravnina, odhodnina,

Stift f 1. vsakoletna, na določen

odselnina (*štiftnina)

dan plačana pravdna dajatev

(→ Abfahrtsgeld, Abzugsgeld)

zemljiškemu gospodu 2.

Stiftling m gojenec z ustanovo

vsakoletno potrjevanje kmečkega

(v nasprotju z gojencem

zakupa na določen dan (ustanovni

samoplačnikom (Zahlzögling))

dan) (→ Stifttag) 3. »saja«

(*uživalec ustanove)

935

Stiftmann m 1. vazal 2. zakupnik 2. ustanavljanje, ustanovitev ◊

Stiftmesse f ustanovna maša

Errichtung einer Stiftung –

(*štiftana maša)

ustanovitev ustanove

fromme Stiftung – pobožna

Stiftplatz m ustanovno mesto

ustanova

Stiftregister n popis letnih

geistliche Stiftung – duhovna ustanova

dajatev zemljiškemu gospodu

(H 32) (*beneficijat)

(*štiftregister)

milde Stiftung – milodarna

Stiftsbrief m ustanovna listina,

ustanova (*zadušbina), dobrodelna

ustanovno pismo (*štiftno pismo)

ustanova (H 32, 33, 38)

eine Stiftung errichten/gründen –

Stiftsdame f gospa v plemiškem

ustanoviti ustanovo

zavodu, gospa v zavodu za samske

Federer'sche Stiftung (für

plemkinje (*zavodna plemkinja,

Hausarme und Waisen) (Laibach)

gospa kanonisa) (→ Damenstift)

– Federerjeva ustanova (za hišne

Stiftsfräulein n plemiška hči, ki so jo

reveže in sirote) (Ljubljana)

vzgajali v samostanu

Graf Lambergśche Armenstiftung

Stiftsgeld (→ Stiftgeld)

(Laibach) – Ubožna ustanova grofa

Lamberga (Ljubljana)

Stiftsherr m kanonik

(→ Civilspital)

Stiftskirche f opatijska cerkev

Holdheim'sche Stiftung

Stiftsmann (→ Stiftsherr )

(für Taubstumme) (Laibach) –

Holdheimova ustanova

Stiftszeit f 1. ustanovni dan

(za gluhoneme) (Ljubljana)

(vsakoletno potrjevanje kmečkega

Illyrische Blindenstiftung für

zakupa na določen dan) 2. kmečki

Krain – Ilirska ustanova za slepe na

zakup

Kranjskem

Stifttag m 1. ustanovni dan

Karl Freiherr von Flödnigg'sche

(vsakoletno potrjevanje kmečkega

Blindenstiftung – Ustanova Karla

zakupa na določen dan) 2. narok za

barona Flödnigga za slepe

oddajo dajatev (G II. 63)

Knäfelśche Universitätsstiftung

3. zborovanje, veča (G II. 40–41, 63) (Wien) – Knafljeva ustanova za

Stiftung f 1. ustanova (H 32, 33,

štipendiranje študentov iz kranjske

S

38), zavod (*štiftinga, zaloga,

dežele na dunajski univerzi

ustanovina), beneficij (*beneficijat)

Militär-Waisenstiftung (Laibach)

(→ Armenhausstiftung,

– Ustanova za vojaške sirote

Armenstiftung, Bürgerspitalstiftung

(Ljubljana)

(Laibach), Ehestiftung,

Schellenburgśche

Friedensstiftung, Handstiftung,

Fräuleinstiftung (bei den

Hofspitalstiftung, Invalidenstiftung,

Ursulinerinnen in Laibach) –

Mädchenaussteuerstiftung,

Schellenburgova plemiška

Mädchenstiftung, Messestiftung,

ustanova za gospodične (pri

Militär-Waisenstiftung,

uršulinkah v Ljubljani)

Stipendiatsstiftung, Studentenstiftung)

Theresianisch Schellenburgśche

Stiftung (Wien) – Schellenburgova

936

ustanova za vzgojo osmih kranjskih stillen – 1. ublažiti, blažiti, lajšati plemiških mladeničev na C. kr.

(→ Schmerz), pomiriti 2. potešiti

terezijanski viteški akademiji

(→ Durst, Hunger) 3. dojiti

(»Theresianum«) na Dunaju

(→ Kind) 4. ustaviti (→ Blut)

Stiftungsbrief (→ Stiftsbrief)

Stillgestanden! – Mirno! (vojaški

Stiftungsfest n svečana prireditev

ukaz)

ob obletnici ustanovitve (društva,

Stillhalteabkommen n dogovor o

družbe)

odlogu plačil, moratorij

Stiftungsfond – allgemeiner

Stillmesse f tiha maša

Stiftungsfond (Stadtmagistrat

Laibach) m *ustanovni zaklad

Stillschweigen n molk, molčanje ◊

(Mestni magistrat Ljubljana)

etwas mit Stillschweigen übergehen

(→ Jahresrechnung)

– iti molče preko (česa)

Stiftungsfond – städtischer

Stillstand m mirovanje, zastoj

Stiftungsfond (Stadtmagistrat

(→ Waffenstillstand) ◊

Laibach) m *ustanovni zaklad

zum Stillstand bringen – ustaviti

(Mestni magistrat Ljubljana)

zum Stillstand kommen – ustaviti

(→ Jahresrechnung)

se, priti do zastoja

Stiftungsgenuß m užitek ustanove

stimmberechtigt – stimmberechtigt

sein – imeti glasovalno pravico

Stiftungskapital n ustanovni kapital

Stimmberechtigte(r) m glasovalni

Stiftungsmesse (→ Stiftmesse)

upravičenec

Stiftungspfründe f ustanovna

Stimmberechtigung f glasovalna

nadarbina

pravica

Stiftungsplatz m ustanovno mesto

Stimme f glas (→ Stentorstimme) ◊

Stiftungssachen pl zadeve ustanov

Majorität der Stimmen – večina

(H 32, 33, 38)

glasov

seine Stimme abgeben – oddati

Stiftungsvermögen n ustanovno

glas, glasovati

premoženje

Sitz und Stimme haben – imeti

Stil m slog, stil

sedež in glas (→ Stimmrecht)

(→ Kurialstil, Lebensstil)

beratende Stimme haben – imeti

S

ein Volksfest in großem Stile –

posvetovalni glas

ljudsko slavje v velikem stilu

beschließende Stimme haben –

Stilett n bodalo z zelo ozkim,

sprejemati sklepe, sklepati

koničastim rezilom (*bodec), stilet

die Stimme des Rufenden in der

Wüste – glas vpijočega v puščavi

stilisieren – sestaviti, napisati (*zložiti,

stilizovati, stilizirati)

stimmen – 1. glasovati 2. ujemati

se, držati 3. uglaševati, uglasiti

still – tih (→ Freitag, Messe, Woche), (*ubirati) (→ Klavierstimmer)

miren

Stimmenabgabe f glasovanje

Stille f tišina, molk (→ Windstille)

937

stimmeneinhellig – stimmeneinhellig

jmdn. in gute Stimmung versetzen

annehmen – soglasno sprejeti

– spraviti (koga) v dobro voljo

Stimmeneinhelligkeit f soglasnost

jmdn. in schlechte Stimmung

versetzen – spraviti (koga) v slabo

Stimmenenthaltung f 1. vzdrževanje

voljo

pri glasovanju 2. vzdržan glas

Stimmungsmache f ustvarjanje

Stimmengleichheit f enako število

javnega razpoloženja z nepoštenimi

glasov

sredstvi

Stimmenmehrheit f večina glasov ◊

Stimmungsumschlag m sprememba

absolute Stimmenmehrheit –

razpoloženja

nadpolovična večina glasov

(*čezpolovičnost glasov,

Stimmzettel m glasovnica

čezpolovičnica glasov), absolutna

Stimulation f spodbuda, stimulacija

večina glasov

Stinkbombe f smradna bomba

stimmfähig – kdor ima glasovalno

pravico

stinken – smrdeti

Stimmgebung (→ Stimmenabgabe)

Stipendiat m štipendist

Stimmrecht n pravica glasovanja ◊

Stipendiatstiftung f študijska

Sitz- und Stimmrecht haben –

ustanova, štipendija

imeti pravica do sedeža in glasu

Stipendist (→ Stipendiat)

(npr. v deželnem zboru)

Stipendium n 1. ustanova, denarna

(→ Landtag)

pomoč (za študente), štipendija

Stimmung f 1. razpoloženje, občutje

(→ Handstipendium) 2. dar

2. uglaševanje, ubranost ◊

(za svete maše v oporokah),

animierte/frohe Stimmung –

štipendija (→ Messenstipendium)

živahno vzdušje, veselo vzdušje

Stipulation f dogovor, stipulacija

ausgelassene Stimmung – prešerno

vzdušje

stipulieren – dogovoriti se, stipulirati

begeisterte Stimmung – navdušenje stipuliert – dogovorjen, stipuliran frohe Stimmung – veselo vzdušje

Stirn f čelo ◊

gedrückte Stimmung – malodušje,

die Stirn hoch tragen – biti vzvišen

potrtost

jmdm./etwas die Stirn bieten –

S

gespannte Stimmung – napeto

upirati se (komu/čemu)

vzdušje

gehobene Stimmung – svečano

Stirnmauer f čelni zid

vzdušje

stock- – 1. izredno, skrajno, strogo

Stimmung machen – skrbeti za

(→ stockkatholisch, stockkonservativ)

razpoloženje

2. starega kova (→ Stockjude)

für jmdn./etwas Stimmung machen

3. popolnoma (→ stockfinster,

– agitirati za (koga/kaj)

stockfremd)

gegen jmdn./etwas Stimmung

Stock1 m 1. palica (→ Ladestock,

machen – agitirati proti (komu/

Spazierstock) 2. trta, trs

čemu)

(→ Rebstock, Weinstock) 3. zapor

938

4. štor, panj 5. klada (srednjeveška Stockwerk n nadstropje

priprava za uklenitev rok, nog ali

vratu) 6. čebelji panj

Stoff m 1. snov, substanca 2. blago,

(→ Bienenstock) 7. žrtvenik

material 3. gradivo, tvarina ◊

(→ Opferstock) 8. gorski masiv,

gewebter Stoff – tkanina

pogorje (→ Gebirgsstock)

Stoffhut m klobuk iz blaga

Stock2 m nadstropje (→ Halbstock,

Stoffwechsel m presnova (*menjavanje

Oberstock)

snovi)

Stock3 m 1. zaloga 2. glavnica,

Stola f dolg in ozek, čez obe rameni

osnovni kapital

obešen del duhovniške mašne

stocken – 1. nakoliti (*koliti) 2. zastati obleke, štola

Stocken – ins Stocken geraten –

Stolgebühr f pristojbina za duhovne

zastati, obtičati

storitve, štolna pristojbina, štolnina

(→ Jura)

Stockerl n pručka (*štokrle)

Stollen1 m rov, jašek

stockfinster – temen kot v rogu

Stollen2 m božični kolač

stockfremd – popolnoma tuj

Stolordnung f štolninski red (→ Jura)

Stockhaus n vojaška jetnišnica

(*vojaška kaznivnica, stokhavz)

Stolperstein m 1. kamen spotike

2. tlakovec spomina, spotikavec

stockhoch – nadstropen (→ Haus)

(spominski kamen – tlakovec z

Stockjude m Žid starega kova,

medeninasto prevleko z imenom,

Žid starega kopita (*terdi Jud),

rojstno letnico in podatki o

ortodoksni Žid

usodi med drugo svetovno vojno

deportirane žrtve nacističnega

stockkatholisch – strogo katoliški,

terorja; tlakovci se nahajajo pred

strogo klerikalen

nekdanjimi bivališči žrtev v

stockkonservativ – ultrakonzervativen

nemških, pa tudi nekaterih drugih

Stocklaterne f svetilka na palici

evropskih mestih)

(*svetilnica na palici)

stopfen – 1. mašiti, zamašiti 2. krpati, Stockmeister m ječar (zlasti vojaški)

zakrpati 3. tlačiti, natlačiti

Stockrecht n pravica sekanja lesa

Stoppelacker (→ Stoppelfeld)

S

Stockstreiche pl udarci s palico ◊

Stoppelfeld n strnišče

jmdn. mit Stockstreichen

Stör(arbeit) f obrtniško delo na domu

bestrafen/züchtigen – kaznovati

stranke (obrtnik je s tem kršil

(koga) z udarci s palico (→ Strafe/

cehovski red), šušmarstvo (*štera)

Verschärfung der Strafe)

stören – 1. motiti, kaliti (→ Friede/n) Stockuhr f namizna ora

2. opravljati obrtniška dela na

Stockung f zastoj, zastajanje, paraliza

domu stranke, šušmariti 3. odsaditi

(G II. 433) ◊

Stockurbar n temeljni (matični) urbar

stiften und stören – posajevati in

(G II. 172; V 186)

odsajevati (G II. 433)

(→ besetzen, entsetzen)

939

Störenfried (→ Störfried)

stoßen (stieß, hat gestoßen) – 1. suniti

Störer m 1. motilec (*motivec, kazilec,

(→ Kopf, Thron), poriniti, pehati

rušilec, razdiravec)

2. naleteti na (koga/kaj)

(→ Friedensstörer, Ruhestörer)

zu jmdm. stoßen – pridružiti se

2. obrtnik, ki je hodil delat k

(komu), združiti se s (kom)

naročniku na dom (V 172)

an etwas stoßen – mejiti na (kaj)

(→ Störhandwerker)

ins Horn stoßen – zatrobiti v rog

Störfeuer (→ Störungsfeuer)

stoßen, sich – spotikati se ob (kaj)

Störflüge pl kršenje zračnega prostora Stoßgebet n molitvica (ob nenadni (tuje države)

nevarnosti)

Störfried m nemirnež, rogovilež

Stoßgewehr n bodno orožje (meč,

sulica, bajonet)

Störhandwerker m potujoči obrtnik

(obrtnik, ki je hodil delat k

Stoßkeil m klin (vdor v sovražnikovo

naročniku na dom in s tem kršil

ozemlje)

cehovski red)

Stoßkraft f udarna sila

stornieren – 1. popraviti, poravnati

Stoßseufzer m vzdihljaj

2. odpraviti, razveljaviti, stornirati

Stoßtrupp m udarna skupina

Storno m/n 1. popravek 2. odprava,

ustavitev, preklic, storno

Stoßwaffe f vbodno orožje

Störung f motnja, motenje,

StPO = Strafprozeßordnung

nadlegovanje (→ Besitzstörung,

(→ Strafprozeßordnung)

Religionsstörung, Ruhestörung,

Str. = Straße (→ Straße)

Verdauungsstörungen) ◊

stracks – 1. pri priči, takoj, nemudoma

Störung der öffentlichen Ruhe –

2. natančno

kaljenje javnega miru (*motjenje

javnega pokoja) (→ Verbrechen)

Stradon m poljski kolovoz, štradon

(cesta oz. pot na Ljubljanskem

Störungsfeuer n moteči ogenj

barju z jarkoma na obeh straneh in

(neenakomerno streljanje naj bi

običajno z drevoredom)

motilo sovražnika pri izvajanju

vojaške operacije)

Strafamtshandlung f kazensko

uradovanje (*kazensko-uradno

S

Stoß m 1. sunek, trčenje, brca, udarec

postopanje)

(→ Freistoß, Gegenstoß, Gnadenstoß,

Herzstoß, Todesstoß) 2. skladnica,

Strafandrohung f grožnja s kaznijo

kup 3. sklop, stik ◊

Strafanstalt f kaznilnica (H 58)

jmdm. einen Stoß versetzen –

(*kaznovavnica)

zadati (komu) udarec

(→ Männerstrafanstalten,

den letzten Stoß erhalten – prejeti

Weiberstrafanstalt)

zadnji udarec

Strafanzeige f prijava kaznivega

Stoßdegen m koničasti meč za

dejanja ◊

zabadanje, bodni meč

Strafanzeige erstatten – prijaviti

kaznivo dejanje

940

strafbar – kazniv (→ Handlung) zaklenjenjem v temnici (durch

Strafbarkeit f kaznivost

einsame Absperrung in dunkler

Zelle); s tepenjem s palico ali

Strafbemessung f odmera kazni

šibo (durch Züchtigung mit

Strafbestimmung f kazensko

Stock- oder Ruthenstreichen); z

določilo

izgnanjem iz dežele po prestani

Strafbote m kazenski posel

kazni (durch Landesverweisung

nach ausgestandener Strafe)«)

Strafe f kazen (*štrafinga)

Verhängung der Strafe – izrek

(→ Arreststrafe, Disziplinarstrafe,

kazni (→ Strafverhängung)

Ehrenstrafe, Festungsbaustrafe,

Verschärfung der Todesstrafe –

Feuerstrafe, Freiheitsstrafe,

poostritev smrtne kazni

Galeerenstrafe, Gefängnisstrafe,

(→ Riemenschneiden, Schleifen,

Geldstrafe, Haftstrafe, Höchststrafe, Zwickun g)

Kerkerstrafe, Kettenstrafe,

Vollstreckung der Strafe – izvršitev

Körperstrafe, Lebensstrafe,

kazni (→ Strafvollstreckung)

Leibesstrafe, Mutwillensstrafe,

Strafe am Leben – smrtna kazen

Ordnungsstrafe, Prügelstrafe, Rad/

(→ Todesstrafe)

Strafe des Rades, Retardanzstrafe,

Strafe am Leibe – telesna kazen

Todesstrafe, Ungehorsamstrafe,

(→ Leibesstrafe, Leibstrafe)

Vermögensstrafe, Verwaltungsstrafe,

aus Furcht vor Strafe – iz bojazni

Zauberei/Strafe der Zauberei) ◊

pred kaznijo

Bemessung der Strafe – odmera

bei Strafe verboten – prepovedano

kazni (→ Strafbemessung)

ob zagroženi kazni

Mäßigung der Strafe – omilitev

nach ausgestandener Strafe – po

kazni

prestali kazni

Nachsicht der Strafe – spregled

nach Verbüßung der Strafe – po

kazni

prestali kazni

Verbüßung der Strafe – prestajanje

unter Strafe – ob zagroženi kazni

kazni

abschreckende/erspiegelnde/

Verschärfung der Strafe –

exemplarische Strafe – kazen v

poostritev kazni (po Kazenski

svarilo drugim (*kazen drugim v

postavi zoper hudodelstva,

strah in izgled)

pregreške in prestopke / Strafgesetz

ausgestandene Strafe – prestala

über Verbrechen, Vergehen und

S

kazen

Uebertretungen cesarja Franca

bürgerliche Strafen – civilne kazni

Jožefa I., izdani s cesarskim

(kazni nižjega sodstva in odškodnine)

patentom dne 27. maja 1852,

(V 400)

se »kazen ječe« lahko poostri:

gebührende Strafe – pravična kazen

»s postenjem (durch Fasten); z

gelinde/leichte/milde Strafe – mila

odkazovanjem terdega ležišča

kazen, nizka kazen

(durch Anweisung eines harten

harte Strafe – ostra kazen

Lagers); z deržanjem samši

lebenslängliche Strafe – dosmrtna

zapertega (durch Anhaltung

ječa

in Einzelnhaft); s samotnim

leidentliche/schwere/strenge Strafe

941

– ostra kazen

kazen (→ Strafe/Verschärfung der

peinliche Strafe – telesna kazen,

Strafe)

krvna kazen (V 400)

eine Strafe verwirken – zaslužiti

politische Strafe – kazen za

kazen

politično hudodelstvo

die Strafe vollstrecken/vollziehen –

verwirkte Strafe – prisojena kazen

izvršiti kazen

(wohl) empfindliche Strafe – (zelo)

bei/unter scharfer Strafe verbieten

ostra kazen (→ Leibesstrafe)

– prepovedati ob zagroženi ostri

eine Strafe auferlegen/diktieren –

kazni

naložiti kazen

in eine Strafe verfallen – zapasti

die Strafe aushalten – prestajati

kazni

kazen

jmdn. mit Strafe belegen –

die Strafe ausmessen/bemessen –

kaznovati (koga)

odmeriti kazen

jmdn. unter Strafe stellen –

die Strafe aussetzen – odložiti

zagroziti (komu) s kaznijo

kazen

jmdn. zu einer Strafe verhalten –

die Strafe ausstehen – prestati

kaznovati (koga)

kazen

jmdn. zur Strafe ziehen – kaznovati

die Strafe erlassen/nachlassen/

(koga)

schenken – oprostiti kazni

jmdn. seiner gerechten Strafe

die Strafe herabsetzen – zmanjšati

zuführen – kaznovati (koga),

kazen

poskrbeti, da (koga) doleti pravična

die Strafe teilweise erlassen –

(zaslužena) kazen

znižati kazen

die Strafe tilgen – izbrisati kazen

strafen – kaznovati (*štrafati)

(→ Erlöschungsarten)

(→ Leben, Leib, Tod, Zauberei)

einer Strafe unterliegen – zapasti

Strafer m kaznovalec

kazni

Straferkenntnis n kazenska razsodba

die Strafe verbüßen – prestati

(*kazensko razsodilo)

kazen

die Strafe verhängen – izreči kazen Strafexpedition f kazenska ekspedicija die Strafe verringern – omiliti

straff – napet

kazen (v Krvnem sodnem

Straffall m kazenski primer

redu cesarice Marije Terezije /

S

Constitutio Criminalis Theresiana straffällig – kazniv ◊

iz leta 1769 se je npr. kazen

straffällig werden/sich straffällig

zažiga v skladu z okoliščinami

machen – zakriviti kaznivo dejanje

lahko spremenila v udarec z

(*kazni zapasti, priti v štrafingo)

mečem, slednji pa v primerno

Straffällige(r) m prestopnik

telesno kazen (… »und kann nach Straffälligkeit f kaznivost Gestalt der Sachen die Feuer-in die Schwerdstraffe, oder die

straffen – napeti

Schwerd- in eine gemessene

Strafgebühr (→ Strafgeld)

Leibsstraffe verringert werden«)) Strafgefängnis n kaznilnica die Strafe verschärfen – poostriti

(→ Strafhaus)

942

Strafgeld n globa (*kazenski denar,

Strafhoheit (→ Strafgewalt)

denar iz kazni)

sträflich – 1. kazniv 2. nedopusten,

Strafgericht n kazensko sodišče

obsojanja vreden

(*kazenska sodnija)

Sträfling m kaznjenec

strafgerichtlich – kazenskosoden

(→ Behandlung, Untersuchung,

Straflosigkeit f nekaznovanost

Verfolgung, Verurteilung)

Strafmaß n odmera kazni, višina kazni

strafgerichtlich verfolgen –

Strafmilderung f omilitev kazni

kazenskosodno preganjati

(*zlajšanje/olajšava/prizanesenje

Strafgerichtsbarkeit f kazenska sodna

kazni)

oblast

Strafmittel n kazensko sredstvo

Strafgerichtspflege f kazensko

(*pokorivna kazen) (v C. kr. deželni

pravosodje

kaznilnici na ljubljanskem gradu

Strafgesetz n kazenski zakon

so bila za nepokorne zapornike

(*pokorivna postava, kaznovalna

predvidena naslednje kazenska

postava) ◊

sredstva: opomin na samem in pred

Strafgesetz über Verbrechen,

zbranimi uradniki in zaporniki (das

Vergehen und Übertretungen –

Ermahnen sowohl in der Stille als

Kazenska postava zoper

vor der Versammlung der Beamten

hudodelstva, pregreške in prekrške

und Gefangenen), prepoved izhoda

(izdana s cesarskim patentom

na dvorišče z ostalimi kaznjenci

27. maja 1852) (→ Übertretung,

v prostih urah (die Verweigerung

Verbrechen, Vergehen)

mit den übrigen Sträflingen in

den freyen Stunden in den Hof

Strafgesetzbuch n kazenski zakonik

zu gehen), post (Fasten), zapor

(H 35, 40)

v samici (das Verweisen in ein

Strafgewalt f kazenska oblast

einsames Behältniß) in kaznovanje

z udarci (die Züchtigung mit

Strafhaft f kazenski zapor

Schlägen))

Strafhaus n kaznilnica (*kaznovalnica, Strafort m kaznilnica (*kaznilišče, kaznovavna hiša) ◊

kazniliše, pokorišče, pokoriše)

K. k. Provinzial-Strafhaus am

Kastelle zu Laibach – C. kr.

Strafpredigt f zmerjanje (*karalni

S

deželna kaznilnica na ljubljanskem

govor, ukor)

gradu (ustanovljena je bila leta

Strafprozeß m kazenski postopek

1815 in delovala do leta 1849; leta

1868 je bila ponovno odprta in leta Strafprozeßordnung f kazenskopravdni 1895 zaprta) (→ Strafmittel)

red (H 58, 62) (*red kazenske

pravde) ( Red kazenske pravde /

Strafhausaufseher m kaznilniški

Strafprozeß-Ordnung cesarja

paznik

Franca Jožefa I. z dne 17. januarja

Strafhausverwalter (Laibach) m

1850 loči med hudodelstvi

oskrbnik kaznilnice (Ljubljana)

(Verbrechen), pregreški (Vergehen)

in prestopki (Übertretungen),

943

enako Kazenska postava zoper

Strafvollzug m kazenska izvršba

hudodelstva, pregreške in prestopke /

Strafgesetz über Verbrechen, Vergehen Strafvollzugsanstalt f kazensko-und Uebertretungen cesarja Franca

poboljševalni zavod

Jožefa I., izdana s cesarskim

strafweise – po kazni, kazensko

patentom dne 27. maja 1852)

(→ Dienstentlassung, Versetzung,

(→ Gerichtsordnung)

Verweis)

Strafprozeßrecht n kazensko

Strafzeichen n kazensko znamenje

procesno pravo

( Krvni sodni red cesarice Marije

Strafrecht n 1. kazensko pravo

Terezije / Constitutio Criminalis

(→ Verwaltungsstrafrecht) 2.

Theresiana iz leta 1769 je vseboval

pravica kaznovanja ◊

kazenska oz. izključitvena znamenja

das Strafrecht üben – izvrševati

za posamezne dedne dežele –

kazensko pravico

kratico dedne dežele, iz katere je bil

obsojenec izgnan, je rabelj vžgal v

Strafrechtler m strokovnjak za

hrbet obsojenca in jo nato še dodatno

kazensko pravo

vtrl s smodnikom; izključitvene

Strafrechtspflege f kazensko sodstvo,

črke (Relegations-Buchstaben) za

kazensko pravosodje

Kranjsko so bile R. Cr.)

Strafregister n seznam kazni

Strafzeit f trajanje kazni ◊

(*kazalo kazni)

nach vollendeter Strafzeit –

po izteku kazni

Strafrichter m kazenski sodnik

Strahl m 1. žarek (→ Sonnenstrahl)

Strafsatz m kazenska postavka

2. curek (→ Wasserstrahl) 3. strela

(*kazenski postavek)

(→ Blitzstrahl)

Strafschärfung f poostritev kazni

Strähne m 1. volna oz. preja, zvita v

Straftat f kaznivo dejanje

enako dolgih zavojih, štrena (tudi

Straftäter m storilec kaznivega dejanja

mera za volno, prejo, sukanec)

2. pramen (las)

Strafurteil n kazenska sodba

stramm – 1. napet 2. krepak, čvrst,

Strafverbüßung f prestajanje kazni ◊

strumen 3. strog (→ Zucht)

nach Strafverbüßung – po prestali

S

kazni

Strand m obala

Strafverfahren n kazenski postopek

Strandbatterien pl obalne baterije

(*strahovanje)

(*baterije na obrežju)

Strafverhängung f izrek kazni

Strang m vrv, konopec ◊

die Hinrichtung des Verbrechers

Strafvermehrung f povečanje kazni

durch den Strang vollziehen –

Strafversetzung f kazenska

usmrtiti zločinca z obešanjem

premestitev

jmdn. mittelst Strang (mit dem

Strafvollstreckung f izvršitev kazni

Strange) hinrichten – usmrtiti

(koga) z obešanjem

Strafvollziehung (→ Strafvollzug)

jmdn. zum Tode durch den Strang

944

verurteilen – obsoditi (koga) na

in občinske (srenjske) ceste in

smrt z obešanjem

pota (Gemeindestraßen und

strangulieren – 1. zadaviti 2. obesiti Wege)«; Zakon, veljaven za

(smrtna kazen)

vojvodino Kranjsko o napravljanji

in vzdržavanji javnih ne cesarskih

Strangulierung f 1. zadavljenje

(ne erarskih) cest in potov / Gesetz,

2. smrt z obešanjem

wirksam für das Herzogthum

Stranze f vlačuga (*lajdra, cajdra)

Krain, betreffend die Herstellung

Strapaz(e) f trud, napor, naporno

und Erhaltung der öffentlichen

opravilo, muka

nichtärarischen Straßen und Wege, z

dne 5. marca 1873, razvršča javne

strapazieren – 1. utrujati (koga),

ceste in poti v: »a) okrajne ceste

mučiti (koga), obremenjevati (koga)

Bezirksstraßen), b) občinske ceste

2. veliko uporabljati (*štrapacirati)

in potje (Gemeindestraßen und

strapazieren, sich – truditi se,

Wege)«; Zakon z dne 28. julija

naprezati se, mučiti se

1889, o napravljanji in vzdrževanji

Straße f cesta (→ Bezirksstraße,

javnih neerarskih cest in potij,

Communicationsstraße,

veljaven za vojvodino Kranjsko /

Concurrenzstraße, Fahrstraße,

Gesetz vom 28. Juli 1889, betreffend

Geleitstraße, Gemeindestraße,

die Herstellung und Erhaltung

Handelsstraße, Heerstraße,

der öffentlichen nichtärarrischen

Kommerzialstraße, Landesstraße,

Straßen und Wege, wirksam für

Landstraße, Poststraße, Reichsstraße, das Herzogthum Krain, deli javne

Wasserstraße, Zufahrtsstraße,

neerarske ceste in poti v »a)

Zwangsstraße) ◊

deželne ceste (Landesstraßen),

ärarische Straßen – erarne (erarske,

b) okrajne ceste (Bezirksstraßen,

erarialne) ceste, državne ceste,

c) občinske ceste in občinske

cesarske ceste

poti (Gemeindestraßen und

frequente Straße – prometna cesta

Gemeindewege), d) železniške

öffentliche nichtärarische Straßen

dovozne ceste (Eisenbahn-

und Wege – javne neerarske

Zufahrtsstraßen)«)

ceste in poti ( Postava, veljavna

(→ Straßenpolizeiordnung)

za vojvodstvo Kranjsko, ki zadeva

auf offener Straße – na javni cesti,

ustanovljenje in obderžbo javnih

na ulici

S

ne erarialnih (ne cesarskih) cest in

Straßen-Comité n cestni odbor

potov / Gesetz, wirksam für das

Straßen-Concurrenz f cestni sklad

Herzogthum Krain, betreffend die

(→ Concurrenzstraße)

Herstellung und Erhaltung der

nicht ärarial öffentlichen Straßen

Straßen-Concurrenzbezirk m cestni

und Wege, z dne 14. aprila 1864,

skladni okraj, cestni konkurenčni

deli javne ceste in poti v: »a)

okraj (→ Concurrenzbezirk)

deželne ceste (Landesstraßen),

Straßenaas n pouličnjak

b) konkurenčne ceste (ceste po

Straßenanwohner m cestnik

pripomočkih) (Concurrenzstraßen) Straßenanwohnerin f cestnica 945

Straßenaufschrift f ulični napis

Straßengericht n javno sodišče

Straßenausschuß m cestni odbor (H 60)

(*očitno sodišče)

Straßenbahn f tramvaj (*pocestna

Straßengraben m cestni jarek

železnica) (→ Bahn/Elektrische

(*obcestno rovišče)

Bahn/Elektrische Kleinbahn

Straßeningenieur m cestni inženir (H 36) (Laibach)) ◊

elektrische Straßenbahn –

Straßenkampf m poulični boj

električni tramvaj (*električna

Straßenkategorie (→ Straße)

pocestna železnica)

Straßenlaterne f cestna svetilka

Straßenbaupersonal n osebje za gradnjo

(*cestna svetilnica)

cest (H 35)

Straßenmaut f cestnina (*cestarina,

Straßenbeleuchtung f cestna

cestovina)

razsvetljava, ulična razsvetljava

Straßenmautstelle f cestna mitnica

(*cestna svečava, ulična svečava)

(→ Gasbeleuchtung)

Straßenmord m cestni umor

Straßenbenennung f poimenovanje

Straßenmörder m cestni morilec

ulic

Straßenpolizei f cestna policija

Straßenbeschädigung f poškodba

straßenpolizeilich – cestno-policijski

ceste (*cestna pokvarba) ( Zakon od Straßenpolizeiordnung f cestni dne 26. septembra 1874, veljaven

policijski red (promet na cestah

za vojvodino Kranjsko, s katerim

v vojvodini Kranjski so urejali:

se razpisuje cestni policijski red

Zakon, od dne 26. septembra 1874,

javnih nedržavnih cest / Gesetz

veljaven za vojvodino Kranjsko, s

vom 26. September 1874, wirksam

katerim se razpisuje cestni policijski

für das Herzogthum Krain, womit

red javnih nedržavnih cest /

eine Straßenpolizeiordnung für die

Gesetz vom 26. September 1874,

öffentlichen nicht ärarischen Straßen

womit eine Straßenordnung für die

erlassen wird, je v 1. členu vseboval

öffentlichen nicht ärarischen Straßen

določila o preprečevanju poškodb

im Herzogthume Krain erlassen wird,

javnih nedržavnih cest)

Razglas c. kr. deželnega predsednika

Straßenbeschotterung f posutje ceste

na Kranjskem z dne 23. oktobra

S

z gramozom (→ macadamisieren)

1903, s katerim se na podstavi

Straßenbettler m poulični berač

obstoječih zakonov in predpisov z

odobravanjem c. kr. ministrstva za

Straßendirektion f cestna direkcija

notranje stvari razglaša pregledani

(H 35)

in popolnjeni začasni cestni policijski

Straßendirne f pocestnica

red, veljaven za državne ceste v

Straßeneinräumer m cestar

vojvodini Kranjski / Kundmachung

des k. k. Landespräsidenten in Krain

Straßenfahrbahn f cestišče

vom 23. Oktober 1903, mit welcher

Straßenfeger m cestni pometač

auf Grund der bestehenden Gesetze

und Vorschriften mit Genehmigung

946

des k. k. Ministeriums des Innern die

Straßenzug m 1. vrsta hiš (na obeh

revidierte und ergänzte provisorische

straneh ceste) 2. cestni odsek

Straßenpolizeiordnung, giltig für

die Reichsstraßen im Herzogthume

Straßenzwang m obveznost ceste

Krain verlaubart wird in Ukaz c. kr.

(V 173), prisilnost cest

deželnega predsednika na Kranjskem z Stratagem n vojna zvijača dne 2. julija 1904, s katerim se izdajajo Stratege m strateg (*vojnoslovec) začasna določila o vožnji z avtomobili

in motornimi kolesi po javnih cestah

Strategie f strategija (*vojnoslovje,

v vojvodini Kranjski, in sicer gledé

vojnoznanstvo)

javnih neeraričnih cest, dogovorno

strategisch – strateški (*vojnosloven,

z deželnim odborom kranjskim /

vojnoznanstven)

Verordnung des k. k. Landespräsidenten sträuben, sich – upirati se

in Krain vom 2. Juli 1904, mit welcher

provisorische Bestimmungen bezüglich

Strauchen m nahod

des Fahrens mit Automobilwagen und

Strauß m šop, šopek

Motorrädern auf allen öffentlichen

Sträußchen n kitica, venček

Straßen im Herzogthume Krain, und

deklamatorisches Sträußchen –

zwar hinsichtlich der öffentlichen nicht

deklamatoričen venček

ärarischen Straßen im Einvernehmen

mit dem krainischen Landesausschusse

Strazza f priročna knjiga, beležnica

erlassen werden)

(*štraca)

Straßenraub m cestni rop

Strazzenbuch (→ Strazza)

Straßenräuber m cestni ropar

streben – stremeti k (čemu),

(*razbojnik, tolovaj)

prizadevati si za (kaj), težiti k

(čemu)

Straßenräuberei f cestni rop

(*razboj, tolovajstvo)

strebsam – prizadeven

Straßenreparation f popravilo ceste

Strebsamkeit f prizadevnost

Straßenrevolte (→ Straßenunruhen)

Strebung f prizadevanje, stremljenje,

težnja

Straßensäuberung f čiščenje cest

Streckbank f natezalnica (mučilno

Straßentafel f cestna tabla

orodje) (*raztezavnica)

Straßentoilette f cestna obleka

S

strecken – 1. iztegniti, stegniti, razpeti

Straßen- und Flurenpolizei f cestna

2. raztegniti, nategniti, napeti

in poljska policija (→ Polizei)

3. položiti (→ Boden, Gewehr,

Straßenunruhen pl poulični nemiri

Waffe)

Straßenverkehr m cestni promet

Streckenfahrt f vožnja po daljavi

(*cestno občilo)

(prevoz s kočijo – v nasprotju z

vožnjo po času (Zeitfahrt))

Straßenwesen n ceste (H 22)

Streckenwächter m progovni čuvaj

Straßenzoll m cestnina

Streckhof m stegnjeni dom (G I. 560)

947

Streckleiter f natezalna lestev,

Streifwache f obhodna straža

natezalnica (mučilno orodje)

Streifzug m 1. izvidniški pohod,

Streich m 1. udarec (→ Hauptstreich,

ogledni pohod 2. pogon 3. plenilni

Karbatschstreiche, Rutenstreiche,

pohod 4. vojskovanje (*četovanje)

Stockstreiche) 2. šala, norčija





5.


(→ Bubenstreich, Schelmstreiche)

ekskurz 6. pohod, izlet ◊

3. dejanje (*čin, nagodek) 4. znak,

räuberischer Streifzug – plenilni

signal (→ Kirchenstreich) ◊

pohod

die Streiche des Schicksals – udarci

usode

Streik m stavka ◊

lustige Streiche machen – uganjati

einen Streik (mit Gewalt)

norčije

niederschlagen – (nasilno) zadušiti

jmdm. einen schlimmen Streich

stavko

versetzen – zagosti jo (komu)

in den Streik treten – stavkati

zum Streik aufrufen – pozvati k

streichen (strich, hat/ist gestrichen)

stavki

– 1. šibati (→ Rute ) 2. gladiti

3. namazati 4. barvati 5. črtati,

Streikbewegung f stavkovno gibanje

izbrisati 6. potikati se, klatiti se

Streikbrecher m stavkokaz

7. igrati (→ Geige) 8. spustiti

streiken – stavkati

(→ Segel)

Streikende(r) m stavkar

Streichmusik f godalni orkester

(*godba na lok)

Streikrecht n stavkovna pravica

Streichung f črtanje, izbris

Streit m 1. spor, prepir (*prepor,

razpor), pravda

Streifabteilung f izvidniški odred

(→ Nationalitätenstreit, Rangstreit,

Streife f 1. patrola, patrulja 2. obhod, Rechtsstreit, Religionsstreit,

pogon

Wettstreit, Widerstreit, Wortstreit) streifen – 1. oplaziti, dotakniti se

2. boj ◊

2. pleniti 3. omeniti 4. klatiti se

Beilegung eines Streits – poravnava

(→ Partei) 5. pregledovati teren,

spora

patruljirati

einen Streit abmitteln – doseči

poravnavo

Streifen m 1. pas (podolgovat kos

einen Streit anfangen/anzetteln/

S

ozemlja) 2. trak 3. proga 4. film

entfachen – sprožiti spor

Streifenwagen m patruljni avto

einen Streit austragen – razsoditi v

sporu (*razločati spor, dognati spor)

Streifpartei f oddelek lahke konjenice

einen Streit beenden/begraben/

(običajno v izvidniški vlogi)

beilegen/schlichten – poravnati

Streifung f 1. obhod, patruljiranje

spor, pobotati se

2. pogon, preiskovanje

Streit haben – prepirati se

(→ Landesstreifung) ◊

einen Streit gütlich/im gütlichen

unversehene Streifung – nenadni

Wege ausgleichen/beilegen/

pogon

schlichten – poravnati spor po

mirni poti

948

einen Streit im Rechtswege

Streitgespräch n 1. prepir, disputacija,

austragen – urejati spor po pravni

disput 2. razprava o spornem

poti, urejati spor s pravdo

znanstvenem ali verskem vprašanju,

(*pravdoma)

disputacija, disput (→ Opponent,

einen Streit vom Zaun brechen –

Respondent)

začeti prepir, izzvati prepir

mit jmdm. in Streit geraten – spreti Streithammer m bojno kladivo se s (kom)

Streitigkeit f spor, prepir (*razpor)

miteinander im Streit liegen – biti

(→ Rechtsstreitigkeit) ◊

sprt s (kom)

Austragung der Streitigkeiten –

einen Streit abmitteln – doseči

reševanje sporov

poravnavo

eine Streitigkeit austragen – razsoditi

Streitaxt f bojna sekira ◊

v sporu (*razločati spor, dognati spor)

die Streitaxt begraben – zakopati

Streitkraft f oborožena sila, vojska

bojno sekiro

(→ Landstreitkräfte, Luftstreitkräfte,

streitbar – 1. prepirljiv 2. pripravljen Seestreitkräfte) ◊

za boj, sposoben za boj, bojevit

maritime Streitkräfte – pomorske

(→ Bevölkerung) 3. vojaški

bojne sile, mornarica

(→ Stand)

(→ Seestreitkräfte)

Streitbarkeit f bojevitost, hrabrost,

Streitmacht f vojska, armada

junaštvo

Streitpartei f pravdna stranka, stranka v

streiten (stritt, hat gestritten) –

postopku

1. prepirati se 2. bojevati se,

Streitsache f pravdna zadeva, pravda ◊

vojskovati se 3. biti v nasprotju s

bürgerliche Streitsache – civilna

(čim) 4. izpodbijati 5. pravdati se ◊

pravda

etwas streitet wider etwas – nekaj je Streitsucht f prepirljivost v nasprotju s (čim)

vor Gericht streiten – pravdati se

Streitteil m pravdna stranka (*sporna

stranka, razporni del)

streitend – nasprotujoč

Streitverfahren n postopanje

Streiter m 1. prepirljivec, pravdar

v spornih zadevah (*sporno

2. vojščak, bojevnik

postopanje)

Streiterei f prepiranje

Streitverhandlung f razprava v

S

Streitfall m pravda

spornih zadevah (*sporna razprava)

Streitfrage f sporno vprašanje ◊

Streitwaffe f bojno orožje

Erledigung der Streitfrage – rešitev

Streitwagen m bojni voz

spornega vprašanja

Strene (→ Strähne)

Streitgegenstand m sporni predmet

streng – oster, hud (→ Ahndung,

Streitgenosse m sospornik, sopravdnik

Arrest, Feiertag, Kälte,

Streitgenossenschaft f sosporništvo,

Pflichterfüllung, Sperre, Strafe,

sopravdje

Winter), strog (→ Auffassung,

Diskretion, Fräulein, geheim,

949

Incognito, Prüfung, Regiment, dosedanjim življenjem, pod

Verschwiegenheit) ◊

preteklostjo), začeti znova

streng bestrafen – ostro kaznovati

auf den Strich gehen – ukvarjati se

auf das Strengste bestrafen –

s prostitucijo, prostituirati se

najostreje kaznovati

Strick m konopec, vrv (*štrik)

Strenge f strogost ◊

(→ Zündstrick)

mit Strenge – ostro

mit der vollen Strenge des

stricken – plesti

Gesetzes behandeln – kaznovati z

Strickerei f pletiljstvo

vso zakonito strogostjo

(→ Maschinenstrickerei,

Strenge walten lassen – strogo

Maschinstrickerei)

ravnati

Strickerin f pletilja

Streu f stelja, nastilja

(→ Maschinenstrickerin,

Streuhütte f steljnjak, listnjak

Maschinstrickerin, Strumpfstrickerin)

Streuschuppen m steljnica

Strickware f pletenina

Streustroh n slama za nastiljo

Striez m 1. podolgovat kruh, štruca

2. štruca (*greba) masla

Streuwald m steljnik

Striezel m štručka, pletenica

Strich m 1. črta (→ Querstrich,

Schlußstrich) 2. del, pas

striken (→ streiken)

(→ Himmelsstrich, Landstrich)

strittig – sporen

3. jata, let, prelet 4. prostitucija

Stroh n slama (→ Bettstroh,

5. črta (stara avstrijska dolžinska

Streustroh) ◊

mera: 1 črta = ca. 6,5 mm) ◊

Stroh schneiden – rezati slamo

ein Schimmel 16 Faust und 2

Strich hoch – belec (konj) je 16

Strohdach n slamnata streha

pesti in 2 črti visok

Strohflechter m slamnikar

ein Strich Landes (Feldes) – kos

(*slamopletec)

oz. pas zemlje (polja)

Strohflechterei f slamnikarska obrt,

ein Strich vom Pflug – brazda

slamnikarstvo

ein Strich von Vögeln – jata ptic

senkrechter Strich – navpična črta, strohgedeckt – s slamo krit

S

navpičnica (v tabelah je označevala Strohhut m slamnik prisotnost – v nasprotju s prečno

Strohhuterzeugung f izdelovanje

črto (Querstrich), ki je označevala

slamnikov, slamnikarstvo

odsotnost)

nach Strich und Faden – temeljito Strohhutmacher m izdelovalec unter dem Strich – na koncu (ob

slamnikov, slamnikar

upoštevanju dobrih in slabih strani) Strohsack m slamnjača, slamnica jmdm. einen Strich durch die

Strohschneiden n rezanje slame

Rechnung machen – prekrižati

(komu) načrte

Strohsessel (→ Strohstuhl)

einen Strich unter etwas machen/

Strohstuhl m slamnat stol

ziehen – potegniti črto (pod

950

Strohwitwe f slamnata vdova

Schriftstück, Trennstück) 2. top

Strohwitwer m slamnati vdovec

(→ Feldstück) 3. kovanec (*penez)

(→ Geldstück) 4. sod (vina)

Strolch m klatež, potepuh, nepridiprav

5. skladba, igra (→ Schelmstücke,

Strom m 1. tok 2. reka 3. množica Tonstück) 6. glava (živine) ◊

4. struja

große Stücke auf jmdn. halten –

Stromer m potepuh

visoko ceniti (koga)

Stromleitung f električni vod

Stückarbeit f delo na akord (*na kose)

Strudel m 1. zavitek (*povalek, potica, Stückarbeiter m delavec na akord povitica) 2. vrtinec

(*na kose)

Strumpf m nogavica

Stückgut n kosovno blago

Strumpfgeld n 1. privarčevan in doma Stückgutverkehr m promet s skrit denar 2. napitnina prostitutke

kosovnim blagom

Strumpfstrickerin f nogavičarka

Stückknecht m topničar, kanonir

Strumpfwirker m nogavičar

Stücklohn m časovna mezda

Strutze f štruca ◊

Stückwerk n mojstrski izdelek

eine Strutze Brot – štruca kruha

(izdelek obrtniškega pomočnika za

dosego mojstrskega naziva)

Stube f izba, soba (→ Badestube,

Bierstube, Brechstube, Darrstube,

Student m dijak (→ Koststudent),

Dörrstube, Folterstube, Gaststube,

študent (→ Werksstudent)

Gesindstube, Kinderstube, Lesestube, Studentenbuch n indeks predavanj

Rauchstube, Schankstube, Schlafstube, Studentenküche f dijaška kuhinja Schreibstube, Tafelstube, Wachstube,

(→ Verein)

Wärmestube, Wechselstube, Weinstube,

Wohnstube) ◊

Studentenstiftung f dijaška ustanova,

gute Stube – soba za obiske

štipendija

(*posetna soba), sprejemnica,

Studie f raziskava, študija

gosposka soba, salon

Studien pl študij (→ Studium) ◊

Stubenarrest m hišni pripor

theologische Studien – bogoslovni

Stubengenosse m sostanovalec

nauki, bogoslovje

Studien betreiben – študirati

S

Stubenhocker m zapečkar

Studienbeihilfe f štipendija

Stubenmädchen n sobarica (*hišna)

Studienfond m študijski sklad

Stubenmaler m soboslikar

(*študijski zaklad) (državna uprava

Stubenofen m hišna peč

nad premoženjem leta 1773

Stubenzins m najemnina

razpuščenega jezuitskega reda,

(*najemščina) za sobo

ki je bilo namenjeno izboljšanju

šolstva)

Stück n 1. del, kos, komad

(→ Geschäftsstück, Grundstück,

Studienfondsherrschaft f gospostvo,

Herzstück, Machstück, Meisterstück,

ki je pripadalo študijskemu skladu

951

Studienkatalog m katalog študentov

harter Stuhl – zaprtje (bolezen)

Studienkommissionen pl študijske

einen harten Stuhl haben – biti

komisije (H 35)

zaprt (bolezen)

Studienkonsesse pl študijski konsesi

Stuhlbezirk m stolni okraj

(H 35)

Stuhlgang m velika potreba,

Studienrat m študijski svétnik (častni

opravljanje velike potrebe,

poklicni naziv) (→ Oberstudienrat)

iztrebljanje, stolica

Studien- und

Stuhlgeld n najemnina za stalni sedež

Bücherzensurkommissionen pl

v cerkvi (*klopnina, stolovina)

komisije za študijske zadeve in

Stuhlgericht n stolno sodišče, stolna

cenzuro knjig (H 33)

sodnija

studieren – 1. študirati 2. pretehtati

Stuhlherr m stolni (sodni) gospod

Studierende(r) m študent ◊

Stuhlmacher m stolar

Studierender der Rechte – študent

prava

Stuhlmacherei f stolarstvo

Studium n študij

Stuhlrichter m stolni sodnik

Stufe f 1. stopnica 2. stopnja

Stuhlverhaltung (→ Stuhlverstopfung)

(→ Altersstufe, Bildungsstufe,

Stuhlverstopfung f zaprtje (bolezen)

Gehaltsstufe, Oberstufe) ◊

(*zapeka)

alleruntertänigste Glückwünsche

Stuka = Sturzkampfflugzeug n

an die Stufen des Allerhöchsten

bombnik strmoglavec, »štuka«

Thrones gelangen lassen – sporočiti

(Junkers JK 87 – nemški bombnik

najponižnejše čestitke na najvišje

v drugi svetovni vojni, ki je napadal

mesto (na cesarski dvor) (* pred

v naglem spustu/v strmoglavljenju)

stopnjice Najvišjega prestola)

das Gnadengesuch an die Stufen

stumm – nem

des Allerhöchsten Thrones leiten –

Stümper m šušmar (*pačuh, mojster

predati prošnjo na najvišje mesto

skaza, budavec)

(na cesarski dvor)(* pred stopnjice

Stümperei f šušmarstvo (*budanje,

Najvišjega prestola)

šušmarija, kerparija)

S

Stuhl m 1. stol, sedež

stumpf – top (→ Winkel)

(→ Gerichtsstuhl, Hexenstuhl,

Kirchenstuhl, Krankenfahrstuhl,

stumpfs – urno, hitro

Leibstuhl, Leinweberstuhl,

stund = stand (→ stehen)

Nachtstuhl, Rohrstuhl, Rollstuhl,

Stunde f ura (→ Gedenkstunde,

Ruhestuhl, Strohstuhl,

Gehstunde, Kanzleistunde,

Web(er)stuhl) 2. stolica (na univerzi)

Ordinationsstunde, Polizeistunde,

(→ Lehrstuhl) 3. velika potreba,

Poststunde, Sperrstunde, Überstunde, iztrebljanje, stolica (→ Stuhlgang) ◊

Wegstunde) ◊

der Apostolische/Heilige/

anderthalb Stunden – poldrugo uro

Päpstliche/Römische Stuhl – Sveti

eine starke Stunde – dobra ura

sedež

vorgerückte Stunde – pozna ura

952

bis zur Stunde – doslej (*dosorej)

Sturm schlagen – 1. bobnati k

um diese Stunde – ob tej uri

naskoku 2. zatrobiti k naskoku

(*obtorej, obsorej)

(*zatrobiti 'sturm')

von Stunde an – odslej

in/mit Sturm einnehmen/erobern/

zur Stunde – sedaj

nehmen – zavzeti v naskoku

zu guter Stunde – ob pravi uri

(jurišu)

Stunden geben – dajati lekcije, učiti

Sturm! – K naskoku! (opozorilni

stunden – odložiti, preložiti,

vojaški znak upornikom pred

podaljšati, prolongirati

uporabo strelnega orožja)

Stundenbuch n srednjeveški

Sturmabteilung f jurišni odred

molitvenik za laike, horarij

(*naskakovalni oddelek)

Stundengebet n molitveno bogoslužje Sturmangriff m juriš Stundengeld n urnina (plačilo od ure) Sturmbann m »šturmban« (enota SS

– ustrezala je bataljonu)

Stundenhotel n »hotel za uro« (hotel

za bežna ljubezenska srečanja)

Sturmbataillon n jurišni bataljon,

»šturmbataljon« (v avstro-ogrski

Stundenplan m urnik

vojski)

Stundentafel (→ Stundenplan)

stürmen – 1. naskakovati, naskočiti,

Stundenzettel m urni list

jurišati na (kaj) (→ Festung,

stündlich – 1. vsako uro 2. kmalu, vsak Stellung) 2. v jurišu zavzeti

trenutek, takoj

(→ Festung, Stellung) 3. vihrati,

divjati, vdreti v (kaj) (→ Zimmer) ◊

Stundung f odlog plačila

es stürmt – vihar divja

stupid – neumen

Stürmer m 1. naskakovalec, jurišnik

Stuprata f posiljena ženska

2. napadalec (pri nogometu)

Stuprator m posiljevalec

Sturmgewehr n jurišna puška

stuprieren – posiliti

Sturmglocke – Sturmglocke läuten

Sturm m 1. vihar (→ Sturm und

– biti plat zvona (pred viharjem,

Drang) 2. naskok (*naval), juriš

požarom)

(→ Bildersturm, Landsturm)

Sturmgruppe (→ Sturmabteilung)

3. »šturm« (enota v

Sturmhaube f železna čelada

S

nacionalsocialističnih

organizacijah) 4. mošt ◊

Sturmhut (→ Sturmhaube)

ein Sturm der Empörung/

stürmisch – viharen (→ Applaus,

Entrüstung – val ogorčenja

Beifall, Zustimmung)

den Sturm abschlagen – odbiti

Sturmläuten n zvonenje pred

naskok

viharjem, biti plat zvona

Sturm laufen gegen jmdn. –

naskočiti (koga), napasti (koga)

Sturmrolle f črnovojniški imenik

Sturm läuten – zvoniti pred

Sturmschlagen n 1. bobnanje k

viharjem, biti plat zvona

naskoku 2. trobljenje k naskoku

953

Sturmschritt m napadni korak,

stützen – podpirati

naskočni korak

im Sturmschritt gehen – v

stützen, sich – opirati se na (kaj)

napadnem koraku, v naskočnem

Stutzer m gizdalin (*lišpavec,

koraku

gizdavec, ferkolin, smerkolin)

Sturmstreich – Sturmstreich

Stutzflügel m kratki klavir

schlagen – bobnati k naskoku

stützig – 1. plašen 2. uporniški

Sturmtrupp m jurišna skupina

Stützmauer f oporni zid

Sturmtruppe f udarna četa

Stützpunkt m oporišče (*opirališče)

(*naskakovalno krdelo)

(→ Luftstützpunkt)

Sturm und Drang m viharništvo

Stutzrohr n kratka puška, risanica

(literarno gibanje v Nemčiji

(*štuc)

(ca. 1767–1785))

Stutzuhr f namizna ura (postavljena

Sturz m 1. zrušenje, strmoglavljenje

tudi na kaminih, komodah …)

(→ Umsturz) 2. padec

(→ Börsensturz) 3. strmina

Stv. = Stellvertreter (→ Stellvertreter)

4. preobrat (→ Wettersturz )

stylisieren – spisati, sestaviti

5. preklada

(*stilizirati) (→ Gesuch)

Sturzboden m strop iz prečnikov

SU = Sowjetunion (→ Sowjetunion)

stürzen – 1. pasti (→ Boden), prevrniti s. u. = siehe unten – glej spodaj se 2. vreči se na (koga/kaj)

subaltern – nižji

3. strmoglaviti, zgrmeti

4. strmoglaviti (koga)

Subalternbeamte(r) m nižji uradnik

(→ Regierung) 5. pahniti (koga)

Subalternität f podrejenost

(→ Bürgerkrieg, Unglück)

Subalternoffizier m nižji oficir

Sturzflug m strmoglavi let (→ Stuka)

Subarrendierung f podzakup

Sturzglas n stekleni pokrov (*stekleni Subarrendierungsweg – im poklopec, stekleno poveznilo)

Subarrendierungswege – kot

Sturzkampfflugzeug (→ Stuka)

podzakup

Stute f kobila (→ Füllenstute) ◊

Subdelegat m poddelegat (H 37)

S

belegte Stute – zaskočena kobila

Subjekt n 1. oseba, subjekt 2. trgovski junge Stute – mlada kobila

služabnik (*kupčijski služabnik),

Stuten mit Saugfohlen – kobile z

subjekt 3. lekarniški pomočnik

žrebeti pri sesku

(*lekarski pomagač, lekarski

Stutfohlen n žrebica

pomočnik), subjekt

Stutzbüchse (→ Stutz/en)

Sublevant m pomočnik (zlasti

Stutz(en) m kratka puška, karabinka

uradniški pomočnik)

stutzen – 1. pristriči, obstriči

Sublevation f podpora, olajšava

2. začuditi se

sublevieren – podpirati, olajšati

954

sublim – 1. vzvišen, veličasten, 2. podpisati (s podpisom sprejeti

sublimen 2. plemenit, sublimen

kako obveznost), subskribirati

Submission f podreditev, ponižnost,

Subskription f 1. prednaročilo,

pokornost, pokorščina, submisija

subskripcija 2. podpisovanje,

Subordination f podreditev, podložnost,

subskripcija ◊

pokorščina, subordinacija

Subskription der freiwilligen

Beiträge – podpisovanje

Subordinationsvergehen n

(subskripcija) prostovoljnih

nepokornost, neposlušnost

prispevkov

subordinieren – podrediti

Subskriptionssammlung f zbiranje

Subornation f ščuvanje, podpihovanje

naročnikov

subornieren – ščuvati, podpihovati

Substanz f osnova, podstat, podloga,

Subscriptio f podpis (v listini),

substanca

subskripcija

Substituierung (→ Substitution)

subsidiär – pomožen, nadomesten,

Substitut m namestnik, substitut

subsidiaren

Substitutin f namestnica, substitutinja

subsidiarisch (→ subsidiär)

Substitution f 1. nadomestitev,

Subsidium n podpora, denarna

substitucija 2. zastopstvo,

pomoč, subsidij

substitucija ◊

Subsistenz f 1. živež, hrana

Substitutionen (Berggericht) –

2. dohodek, sredstva za preživljanje

substitucije (rudarsko sodišče) (H 42)

(*preživek), subsistenca

fideikommissarische Substitution –

nadomestno postavljanje

Subsistenzerhaltung f preživljanje

fidejkomisnega dediča

subsistenzlos – brez sredstev za

Substitutionsgebühr f *namestnina

preživljanje (*brez preživka)

(za suplenta v šoli)

Subsistenzlosigkeit f pomanjkanje

substitutorisch – namesto, kot

sredstev za preživljanje (*za preživek)

namestnik

Subsistenzmittel pl sredstva za

Substrat n podlaga, podloga, substrat

preživljanje

subsumieren – privzeti, všteti

Subsistenzzulage f podporna doklada

S

Subsumption f privzetje, vštetje

subsistuieren – nadomestiti

subtil – 1. nežen, občutljiv, subtilen

Subskribent m 1. prednaročnik,

2. tanek, droben, subtilen

subskribent 2. podpisnik,

3. natančen, subtilen

subskribent ◊

Subskribent auf Drucksachen –

Subtilität f pretanjenost, subtilnost

prednaročnik na natisnjena dela

subvenieren – pomagati (komu),

(npr. časopis, knjigo)

podpirati (koga)

subskribieren – 1. prednaročiti (npr.

Subvention f pomoč, podpora

časopis, knjigo), subskribirati

(*donesek), subvencija

955

Subversion f podtalno delovanje,

Suffraganbischof (→ Suffragan)

subverzija

Suffraganbistum n škofija v okviru

subversiv – podtalen, subverziven

cerkvene pokrajine (podrejena

Succesor (→ Sukzessor)

metropolitu te pokrajine),

sufraganska župnija (H 26, 27, 29,

succombieren – podleči

30, 48, 63)

Suche f iskanje

Sühne f pokora, sprava

suchen – iskati (→ Händel, Recht, weit) sühnen – pokoriti se, spraviti se Sucht f 1. bolezen (→ Blausucht,

Suite f 1. spremstvo 2. apartma (v

Darmsucht, Dörrsucht, Dürrsucht,

hotelu)

Fallsucht, Gall(en)sucht, Gelbsucht, Lungenschwindsucht, Schwindsucht, Sujet n 1. snov, predmet, tema, sižé

Skrophelsucht, Starrsucht,

2. povod, vzrok, motiv, sižé

Wassersucht, Wirbelsucht)

3. osebek (v slovnici), subjekt

2. odvisnost, zasvojenost

sukkurieren – pomagati

(→ Mondsucht, Streitsucht, Tobsucht,

Trinksucht, Zanksucht) 3. pohlep,

Sukkurs m pomoč, podpora, okrepitev,

strast (→ Ehrsucht, Gewinnsucht,

sukurz

Habsucht, Selbstsucht, Sensationslust, Sukkursale f podružnica, filiala Titelsucht) 4. hrepenenje

sukzedieren – naslediti

(→ Heimsucht, Sehnsucht) ◊

fallende Sucht – padavica, božjast

Sukzeß m uspeh

(*božje), epilepsija (→ Fallsucht)

Sukzession f nasledstvo, sukcesija

schwarze Sucht – kolera

Sukzessionskrieg m nasledstvena vojna

Südbahn – K. k. priv.

Sukzessionsstaat m država naslednica

Südbahngesellschaft – C. kr. priv.

družba južne železnice (→ Bahn)

sukzessiv – 1. postopen, zaporeden,

sukcesiven 2. postopno, zaporedno,

Südbahnfrachtenmagazine pl

sukcesivno

tovorna skladišča Južne železnice,

tovorni magacini Južne železnice

Sukzessor m naslednik, sukcesor

Südbahngesellschaft (→ Gesellschaft)

Sülzer m solinar

S

Südbahnhof (Laibach) (→ Bahnhof)

Summari-Rechte pl sumarne pravde

(H 23)

Südländer m južnjak

summarisch – skrajšan, sumaričen,

»Südmark« (Zweigverein Laibach

sumaren (→ Verfahren,

des Vereines in Graz) (→ Verein)

Verhandlung)

Suff m 1. popivanje 2. slaba pijača

Summarium n povzetek, sumarij

süffisant – domišljav, aroganten

Summe f vsota

suffizient – zadosten, suficienten

summieren – seštevati

Suffizienz f zadostnost, suficienca

Summierung f seštevek

Suffragan m nadškofu podrejen škof,

Sumpf m močvirje

sufragan

956

Sumtion f obhajilo

supleut – župani (G II. 45)

Sund m morska ožina

supp – ž upa, županija (G II. 22, 38, 171) Sünde f greh

suppan – ž upan (G II. 22, 44–46, 171) (→ Hauptsünde,Todsünde) ◊

fleischliche Sünde – telesni greh

suppanei (→ supp)

eine Sünde begehen/tun – grešiti

Suppe f juha (→ Brennsuppe,

vorbehaltene Sünden – pridržani

Mehlsuppe, Milchsuppe)

grehi (odveza od grehov je

Suppenküche f javna kuhinja

pridržana škofu), rezervatni grehi

Supperflua pl odvečne stvari

Sündenfall m izvirni greh

Supplement n dopolnilo, dostavek,

Sünder m grešnik ◊

dodatek, suplement

armer Sünder – »ubogi grešnik«

(na smrt obsojeni zločinec)

Supplementband m dodatni zvezek

Sünderin f grešnica

Supplent m 1. profesorski pripravnik,

namestnik, suplent 2. vojaški

Sündflut (→ Sintflut)

nastopnik, suplent

sündhaft – grešen

supplicieren – zaprositi

supanhube – županova huba, župna supplieren – 1. nadomeščati

huba, župnica (G I. 166)

(*nadomestovati), zastopati,

superarbitrieren – ponovno

suplirati 2. dopolniti

zdravstveno pregledati nabornika

Supplierung f 1. nadomeščanje

Superarbitrierung f ponovni

(*nadomestovanje), zastopanje,

zdravstveni pregled nabornika,

supliranje 2. dopolnjevanje

nadpregled (*nadpregledba),

Supplification (→ Supplik)

superarbitracija

Supplik f pismena prošnja, suplika

superb – izvrsten, krasen, sijajen

Supplikant m prosilec, suplikant

Superintendent (evangelischer) m

superintendent (evangeličanski)

suppniz – ž upnica (G II. 39)

(H 49, 63)

(→ supprecht)

Superintendentur (evangelische) f

supponieren – predpostavljati,

superintendentura (evangeličanska)

domnevati, suponirati

S

(H 49, 63)

Supposition f predpostavka, domneva,

Superior m predstojnik (zlasti

supozicija

samostanski), superior

supprecht – županova pravica, župnica

Superiorität f premoč, superiornost

(G II. 39) (iz župe (gmajne)

izločeno zemljišče, navadno njiva,

Supernumerar(ius) m nadštevilni

ki jo je župan užival kot nagrado za

supernumeriert – nadštevilen

županovanje)

Superstition f praznoverje, vražjeverje, Suppression f 1. zatiranje, zatrtje, supersticija

potlačitev, supresija 2. prikrivanje,

utaja, supresija

957

supprimieren – 1. zatreti, potlačiti, Sykophant m ovaduh, sikofant

suprimirati 2. prikrivati, utajiti,

suprimirati

Sylvesterfeier f silvestrovanje

(*silvestrova veselica)

suppuntertanen – »župski podložniki«

(G II. 344)

Sympathie f 1. sočutje, simpatija

2. naklonjenost, simpatija ◊

Suprematie f vrhovna oblast,

Sympathien für jmdn. hegen –

prvenstvo, supremacija

gojiti simpatije do (koga)

Surface f površina

Sympathiebekundungen pl izražanje

Surrektion f 1. vstaja 2. vstajenje

simpatije, izrazi simpatije

Surrogat n nadomestek, surogat

Synagoge f judovska shodnica,

sinagoga

Susceptibilität f 1. občutljivost

2. sprejemljivost, dovzetnost

Syndikalismus m sindikalizem

susceptible – 1. občutljiv

Syndikat n 1. interesno združenje

2. sprejemljiv, dovzeten

delavcev in nameščencev, sindikat

2. kartel, sindikat 3. funkcija

suspekt – sumljiv, suspekten

sindika, sindikat (→ Syndikus)

suspendieren – začasno odstaviti,

Syndikus m 1. sindik (H 46), sodnik začasno ustaviti, odložiti, razrešiti,

(*besednik) (→ Stadtsyndikus)

suspendirati

2. pooblaščeni zastopnik, pravni

Suspendierung f začasna odstavitev,

zastopnik 3. vodja občinskega

začasna ustavitev, odlog, razrešitev,

urada v času Ilirskih provinc, sindik

suspenzija

(H 47)

Suspension (→ Suspendierung)

Synode f cerkveni shod, sinoda

suspizieren – sumiti

Syphilis f sifilis (*sramna bolezen,

Suspizion f sumničenje, suspicija

sramna kuga, francozi) (lues)

(→ Franzos(en),

Süßwein m sladko vino

Franzosenkrankheit, Krankheit/

(→ Ausbruchwein)

französische Krankheit, Lustseuche)

Sustentation f vzdrževanje,

System n sistem (→ Kolonialsystem,

preživljanje (*preživek, prehramba),

Länderpurifikationssystem,

S

sustentacija

Leibeigenensystem,

sustentieren – vzdrževati, preživljati

Rechensystem, Territorialsystem,

s. v. = salva venia (→ rdo. )

Wahlsystem, Zählgeldsystem,

Zweikammernsystem) ◊

swaiga (→ sbaighube)

metrisches System – metrični

swaigmark (→ sbaigmark)

sistem (uveden z zakonom z dne

swaigpfenning (→ sbaigmark)





23. julija 1871, obvezen od


1. januarja 1876 dalje)

sweinpfenning – denarna dajatev

(kot nadomestilo za prvotno dajatev

systemisieren – 1. urediti, določiti,

– prašiče) (G II. 255)

razvrstiti, razporediti (v sistem, po

sistemu) (*sestavno urediti, v sestav

958

spraviti), sistemizirati (→ Stelle)

2. ustanoviti

systemmäßig – določen, sistemiziran

(→ Adel, Bezug, Gehalt)

Szene f 1. oder 2. prizor ◊

in Szene setzen – postaviti na oder,

uprizoriti, inscenirati

sich in die Szene setzen – uveljaviti

se

Szepter (→ Zepter)

S

959

T

Tabak m tobak (→ Kautabak,

Tableau vivant – »živa slika«

Rauchtabak, Schnupftabak) ◊

(uprizoritev slike ali plastike z

starker Tabak – nesramnost

živimi osebami)

(*hud tobak)

Tablett n pladenj, podstavek, tableta

Tabakaufschlag m tobačna naklada

(H 21)

Tabor m 1. utrdba za obrambo

kmečkega prebivalstva pred Turki,

Tabakfabrik f tobačna tovarna ◊

tabor 2. ljudsko zborovanje na

Tabakfabrik in Laibach –

prostem, tabor (prvi slovenski

Tobačna tovarna v Ljubljani

tabor se je vršil 9. avgusta 1868 v

(s proizvodnjo je začela 13.

Ljutomeru)

marca 1871 na začasni lokaciji

v »cukrarni«; 1. avgusta 1973 se

Taborbewegung f taborsko gibanje

je preselila v novo poslopje ob

Taborit m 1. udeleženec tabora,

Tržaški cesti; 12. julija 1873 je s

taborit (*taborec) 2. pripadnik

cesarskim odlokom dobila naziv

radikalne struje pri husitih, taborit

C. kr. tobačna glavna tovarna v

Tabouret m nizek stol (brez

Ljubljani / K. k. Tabak- Haupt-

naslonjača), taburet

Fabrik Laibach, štiri leta kasneje

pa C. kr. tobačna tovarna 1. razreda Tabularbesitz m zemljiškoknjižna Ljubljana / K. k. Tabak-Fabrik I.

posest (*v gruntne bukve vpisana

Klasse Laibach)

posest), tabularna posest

(→ Zuckerraffinerie)

Tabularforderung f zemljiškoknjižni

Tabakfabriksarbeiterin (→

dolg (*v gruntne bukve vpisan

Cigarrenmacherin)

dolg), tabularni dolg

Tabakgefälle n tobačna pristojbina

Tabulargesuch n prošnja za vpis v

(H 37)

zemljiško knjigo (*prošnja za vpis v

gruntne bukve)

Tabakhauptverlag m glavna zaloga

tobaka

Tabulargläubiger m

zemljiškoknjižni upnik

Tabak-Subverlag m podzaloga

(*v gruntne bukve vpisani upnik),

tobaka

tabularni upnik

Tabaktrafik f tobačna trafika

Tabularurkunde f zemljiškoknjižna

(*tobakarnica)

listina, tabularna listina

Tabaktrafikant m tobačni trafikant

Taburett n nizek stol brez naslonjala,

T

Tabakverlag m tobačna zaloga

taburet

Tabakverleger m založnik tobaka

tacite – molče

Tabelle f tabela (→ Fremdentabelle,

Tadel m 1. graja 2. ukor 3. napaka, Qualifikationstabelle)

hiba ◊

Table d'hôte f skupni obed

sich einen Tadel zuziehen –

prislužiti si grajo

Tableau n 1. slika (→ Prospekt)

2. pregled, seznam, tabela

tadellos – neoporečen, brezhiben

(*brezmadežen) (→ Haltung,

963

Lebenswandel, Lebensweise,

tafeln – gostiti se, obedovati

Moralität, Sittlichkeit, Vorleben) ◊

(*pirovati, gostovati se)

sich tadellos benehmen – pošteno,

neoporečno se vesti (*brezmadežno Tafelrunde f omizje se vesti)

Tafelservice (→ Tafelgeschirr)

tadeln – grajati

Tafelstube f jedilnica

Tadelwort n graja

Tafeltisch m jedilna miza

Tafel f 1. tabla (→ Ortstafel,

Tafelwasser n namizna voda

Rechentafel, Straßentafel), plošča

Tafelwein m namizno vino

(→ Gedenktafel), deska

(→ Landtafel) 2. miza, omizje,

Tafelzimmer (→ Tafelstube)

družba (→ Liedertafel, Rundtafel)

Tafernrecht n *krčmarina

3. svečan obed, obed odličnih oseb

(pravica do krčme)

(→ Abendtafel, Festtafel, Hoftafel,

Tag m 1. dan (→ Feiertag, Festtag, Mittagstafel) 4. razpredelnica

Freudentag, Geburtstag, Lostag,

(→ Ahnentafel, Lehenstafel,

Namenstag, Normaltag, Normatage)

Stammtafel, Stundentafel)

2. narok (V 272) (→ Amtstag)

5. menzalna posest

3. zborovanje, zlet (→ Landtag,

Tafeläpfel pl namizna jabolka

Parteitag, Reichstag, Sokoltag,

Tafelbesteck n jedilni pripor

Volkstag) ◊

(*jedilna priprava)

der Tag des Herrn – Gospodov

dan, nedelja

Tafeldecker m 1. pogrinjalec

Tag der unschuldigen Kinder –

2. miznik, stolnik

nedolžni otroci: 28. december

tafelfähig – kdor je lahko povabljen k

fleischloser Tag – brezmesni dan

cesarjevi mizi

in seinen alten Tagen – v njegovi

Tafelgeld n *miznina, *gostnina,

starosti

*obednina

in seinen jungen Tagen – v njegovi

mladosti

Tafelgemach n jedilnica

Jüngster Tag – sodni dan

Tafelgerät (→ Tafelgeschirr)

lichter Tag – beli dan

unterm gestrigen Tage (unterm

Tafelgeschirr n namizno posodje

Gestrigen) – včeraj

(*namizna oprava, mizna oprava,

unter Tags – podnevi (→ untertags)

pomizje)

T

am Tage liegen – biti očitno

Tafelgut n menzalno posestvo

jmdm. guten Tag bieten – voščiti

(posestvo, ki je bilo namenjeno

(komu) dober dan

vzdrževanju škofa ali kapitlja)

etwas an den Tag bringen –

(*mizno posestvo, lastnina

1. razodeti (kaj) 2. objaviti (kaj)

škofovske mize)

etwas an den Tag legen – pokazati

Tafelmusik f glasba ob (svečanem)

(kaj), izpričati (kaj), obelodaniti (kaj)

obedu (*muzika pri jedi, godba ob

an den Tag kommen – priti na dan,

obedu)

razvedeti se

964

über Tage arbeiten – opravljati

Tagesmarsch m dnevni marš

rudarska dela na površini

(razdalja, prehojena v enem

(→ obertags)

dnevu)

unter Tage arbeiten – delati v

rudniku

Tagesordnung f dnevni red ◊

zu Tage fördern – spraviti na

etwas auf die Tagesordnung stellen

površje

– uvrstiti (kaj) na dnevni red

etwas von der Tagesordnung

Tagbau m oral (G I. 645)

absetzen – umakniti (kaj) z

Tagdienst m dnevna služba

dnevnega reda

zur Tagesordnung schreiten – preiti

Tag(e)arbeiter m dninar, težak

na dnevni red

Tagebau m dnevni kop

auf der Tagesordnung stehen – biti

Tag(e)blatt n dnevnik

na dnevnem redu

Tagebuch n dnevni zapisnik, dnevnik Tagespartie f celodnevni izlet (→ Kriegstagebuch)

Tagessatz m 1. enota denarne kazni

Tagedieb m postopač, lenuh

2. cena oskrbnega dne v bolnišnici

(*danguba, prepeljuh)

Tageszeit f dnevni čas ◊

Tag(e)fahrt f narok (*postavljen

bei Tageszeit – podnevi

pravdni dan)

zu jeder Tageszeit – ob vsakem

času

Tagegebäude n ostrešje (*cimper)

Tagewerk n dnevno delo, dnevno

Tag(e)geld n dnevnica (*dnevščina,

opravilo, dnina

hranščina)

tagewerken – dniniti

Tag(e)lohn m dnevna plača, dnevnina,

dnina (*dnevščina)

Tagewerker m dninar

(→ Zwangstagelohn)

Tagfahrt f 1. vožnja iz rudniškega

Tag(e)löhner m dninar, težak

rova 2. pravdni narok

Tag(e)löhnerin f dninarica

-tägig – -dneven

tagen – zasedati (→ Permanenz)

Taglia f nagrada (*naglavnica,

naglavna cena), talja

Tagereise f dan potovanja (zlasti s

(→ Rettungstaglia)

konjem ali vozom)

täglich – vsakodneven, dneven

Tagesanbruch m svit

(→ Gratifikation)

Tagesarbeit f dnevno delo

T

Taglien pl nagrade (*naglavne cene,

(delo, opravljeno v enem dnevu)

naglavnice), talje (→ Taglia)

Tagesbefehl m dnevno povelje

tagmad – površina, ki jo je kosec pokosil Tagesheimstätte f dnevno zavetišče

v enem dnevu (G I. 162)

Tageshelle (→ Tageslicht)

Tagreveille f budnica

Tageslicht n dnevna svetloba ◊

Tagsatzung f 1. uradno določen

etwas ans Tageslicht bringen –

termin (dan) 2. sodni narok

1. razodeti (kaj) 2. objaviti (kaj)

(→ Feilbietungs-Tagsatzung) ◊

965

Reassumierung einer Tagsatzung – Tangente f delež (*donesek), tangenta ◊

ponovitev naroka

entfallende Tangente – pripadajoči

Tagschreiber m dnevni pisar (pisar, ki

delež

ni bil stalno zaposlen)

eine Tangente an den Staatsschatz

zahlen – plačati delež v državno

tagsüber – podnevi

blagajno

tagsvorher – dan pred tem

tangieren – zadevati, tikati se,

Tagung f zasedanje, zborovanje

tangirati

Tagwache f dnevna straža

Tank m 1. tank 2. rezervoar

(*podnevna straža)

Tanne f jelka

tagwerk (→ tagmad)

Tannenbaum m jelka (drevo)

tagwerkpfennig – robotnina (G II.

Tante f teta (→ Großtante)

255)

Tanz m ples (*rajanje) (→ Larventanz,

Taiding f veča (V 87, 89; G II. 12)

Maskentanz, Totentanz)

(→ Banntaiding, Bergtaidung,

Hoftaiding, Landtaiding)

Tanzboden m plesišče (*plesavnica,

rájišče)

Taille f 1. život, trup (*stan) 2. životek, steznik

tanzen – plesati (*rajati)

taktieren – ravnati preračunljivo,

Tänzer m plesalec (*rájalec)

taktizirati

(→ Seiltänzer, Vortänzer)

Taktik f taktika ◊

Tänzerin f plesalka (*rájalka)

Taktik der verbrannten Erde –

Tanzfest n ples

taktika požgane zemlje (popolno

opustošenje lastnega ozemlja ob

Tanzgast m plesalec

umiku)

Tanzkränzchen n plesni venček

Tal n dolina (→ Jammertal)

(plesna prireditev z vnaprej

določenim vrstnim redom)

Talar m dolgo črno vrhnje oblačilo

(*plesalni venček)

(duhovnikov, odvetnikov), talar

(→ Haus-Tanzkränzchen)

Talent n nadarjenost, talent

Tanzlehrer m plesni učitelj ◊

talentvoll – nadarjen, talentiran

landschaftliche Tanzlehrer –

deželanski plesni učitelji (H 23)

Taler (→ Thaler)

T

tanzlustig – kdor rad pleše

Talg m loj

Tanzmusik f plesna glasba, glasba s

Talsperre f dolinska pregrada

plesom (*godstvo s plesom, godba s

Tambour m bobnar (ki oznanja)

plesom, musika s plesom) ◊

Tamponzone f tamponska cona

Tanzmusik halten – izvajati plesno

glasbo

Tandelmarkt m trg s starinami

(*starinarski trg)

Tanzmusiklizenz f dovoljenje za

izvajanje glasbe s plesom

Tandler m starinar (*tandler)

966

Tanzordnung f plesni red

Tarnname m skrivno ime

Tanzsaal m plesna dvorana

Tarnnetz n maskirna mreža

Tanzschule f plesna šola

Tarnung f zakrivanje, prikrivanje,

(*plesalna šola)

maskiranje, kamufliranje

Tanzunterhaltung f plesna veselica

Tarrasbüchse f »okopni« top (lažji

(*plesovna veselica)

poljski top)

Tanzvergnügen n plesna zabava ◊

Tartsche f vrsta poznosrednjeveškega

dem Tanzvergnügen huldigen –

izbočenega ščita z nepravilno

predajati se plesu, uživati v plesu

pravokotno obliko (→ Setztartsche)

Tapet n preproga ◊

Tartüffe m svetohlinec (po glavni

etwas aufs Tapet bringen –

osebi v Molièrovem gledališkem

sprožiti (kaj), razpravljati o (čem),

delu)

obravnavati (kaj)

aufs Tapet kommen – biti

Tasche f 1. žep (→ Brustrocktasche,

obravnavan, priti na dnevni red

Patrontasche, Revolvertasche ,

Rocktasche) 2. torba, mošnja

Tapete f stenska ali talna obloga (iz

(→ Brieftasche) in 3. zaušnica

blaga ali papirja), tapeta

(→ Maultasche)

Tapezierer m tapetnik

Taschendieb m žepar

tapfer – hraber, junaški, srčen

Taschenmunition f naboji za nabojnico

(→ Kerl, Verhalten)

(torbico, ki jo je vojak nosil ob pasu)

Tapferkeit f hrabrost, junaštvo, srčnost Taschenspiel n slepilo

Tapferkeitsmedaille f medalja za

Taschenspieler m, slepar, glumač

hrabrost (*hrabrostna svetinja,

(*glumec, glumar), rokohitrec

junaštvena svetinja)

Taschenspielerei f sleparstvo

Tapisserie f ročno tkana stenska

preproga s figuralnimi ali

Taschentuch n robček

rastlinskimi motivi, tapiserija

Taschenuhr f žepna ura

tardieren – kasniti

Taschner m torbar

tardiv – kasen, zapoznel, tardiven

Tasse f 1. skodelica 2. pladenj,

Tarif m cenik, tarifa (→ Gebührentarif)

podstavek (*tasa)

tarifmäßig – v skladu s tarifo

Tat f 1. dejanje, delo (→ Bluttat,

T

(*po tarifi), tarifen

Rat2, Wohltat) 2. kaznivo dejanje

(→ Gewalttat, Freveltat, Greueltat,

Tarifsatz m tarifna stopnja

Malefiztat, Meintat, Mordtat, Straftat, Tarifvertrag m kolektivna pogodba,

Übeltat) ◊

tarifna pogodba

abscheuliche Tat – gnusno dejanje,

nagnusno dejanje

Tarnanzug m maskirna uniforma

frevelhafte Tat – hudodelsko dejanje

tarnen – prikriti, zamaskirati

in der Tat – dejansko

Tarnfarbe f varovalna barva

in Wort und Tat – v besedah in

dejanjih

967

die Tat eingestehen – priznati

tätlich – nasilen, fizičen (→ Angriff,

kaznivo dejanje

Beleidigung), agresiven ◊

eine Tat begehen – storiti kaznivo

gegen jmdn. tätlich werden –

dejanje

fizično napasti (koga)

auf frischer Tat attrapieren/betreten/

ergreifen/ertappen – zalotiti pri

Tätlichkeit f napad, pretep, tepež,

kaznivem dejanju

nasilno dejanje, fizični napad

etwas in die Tat umsetzen –

(*dejanski napad)

uresničiti (kaj)

Tatort m kraj kaznivega dejanja

das Wort zur Tat werden lassen –

(*učinišče)

udejaniti

Tatsache f dejstvo (*dejanska stvar) ◊

Tatbestand m dejansko stanje, dejstva

Verdrehung der Tatsachen –

tatenlos – nedejaven, pasiven

spreobračanje dejstev

vollendete Tatsache – izvršeno

Tatenlosigkeit f nedejavnost,

dejstvo

pasivnost

Tatsachen verdrehen – spreobračati

Täter m 1. storilec, akter (→ Guttäter, dejstva

Wohltäter, Wundertäter) 2. storilec

jmdn. vor die vollendete Tatsache

kaznivega dejanja, krivec

stellen – postaviti (koga) pred

(→ Mittäter, Mordtäter, Straftäter,

izvršeno dejstvo

Übeltäter) ◊

tatsächlich – dejansko

Der Täter wurde geschlossen und

verhaftet. – Storilec je bil vklenjen tatverdächtig – osumljen in aretiran.

Tatverdächtigte(r) m osumljenec

Täterschaft f storilstvo

Tatwaffe f orožje, s katerim je bilo

Tathandlung f kaznivo dejanje

storjeno kaznivo dejanje

tätig – dejaven, zaposlen, aktiven

Tatz (→ Taz)

Tätigkeit f dejavnost, delovanje

Tatzeit f čas kaznivega dejanja

(*delavnost) (→ Artillerietätigkeit,

Tatzeuge m očividec kaznivega

Erkundungstätigkeit, Fliegertätigkeit,

dejanja

Gefechtstätigkeit, Gewalttätigkeit,

Tau m rosa

Guttätigkeit, Mildtätigkeit,

Minenwerfertätigkeit,

Tau n vrv

Patrouillentätigkeit, Wohltätigkeit) ◊ taub – gluh T

in Tätigkeit treten – začeti delovati Taube f golob

eine Tätigkeit entfalten – delovati

Taubenschlag m golobnjak

Tätigkeitsbericht m poročilo o delu

taubstumm – gluhonem

tätigst – kolikor je mogoče

Taubstummenanstalt f gluhonemnica

Tatkraft f dejavnost, odločnost,

◊

energičnost

Taubstummen-Stiftungsanstalt

tatkräftig – dejaven, odločen,

in Laibach – Ustanovni zavod za

energičen

gluhoneme v Ljubljani (ljubljanska

968

gluhonemnica je bila odprta 28.

als tauglich befunden und zur

oktobra 1900)

Infanterie assentiert – spoznan za

Tauchboot (→ U-Boot)

sposobnega za vojaško službo in

potrjen za pehoto

Taufbecken (→ Taufstein)

Tauglichkeit f sposobnost

Taufbuch n krstna matična knjiga

(→ Diensttauglichkeit), primernost ◊

(*krstne bukve) (→ Geburts- und

körperliche Tauglichkeit – telesna

Tauf-Buch)

sposobnost

Taufe f krst (→ Feuertaufe, Nottaufe,

Tausch m zamenjava (→ Umtausch)

Sakrament/die heilige Taufe,

Wiedertaufe) ◊

tauschen – zamenjati

Taufe Christi (→ Christus)

täuschen – varati, slepiti

das Kind aus der Taufe heben – biti

(→ Erwartung, Hoffnung)

krstni boter krščencu

täuschen, sich – motiti se

taufelpfenning – denarna dajatev

(kot nadomestilo za prvotno tlaško

Tauscher m menjalec

opravilo – oskrbo z dogami)

Täuscher m slepar

(G II. 255)

Täuschung f slepilo, prevara ◊

taufen – krstiti

die Täuschung zerstreuen –

Täufer m 1. krstitelj, krstnik

razbliniti slepilo

2. prekrščevalec (→ Wiedertäufer) ◊ Täuschungsmanöver n zavajanje Johannes der Täufer – Janez

Tauschverkehr m izmenjava

Krstnik

(npr. publikacij med društvi)

Täufling m krščenec

Tauschvertrag m menjalna pogodba

Taufmatrikel (→ Taufbuch)

Tauwetter n odjuga

Taufname m krstno ime

Tauziehen n 1. vlečenje vrvi

Taufpate m krstni boter (→ Gevatter)

2. merjenje moči

Taufpatin f krstna botra

Taverne f krčma

(→ Gevatterin)

Tax (→ Taxe)

Taufregister (→ Taufbuch)

Taxation (→ Taxierung)

Taufschein m krstni list

Taxator m cenilec, taksator

Taufstein m krstilnik

Taxausweis m taksni izkaz

T

Taufwasserweihe f blagoslov krstne

Taxe f 1. pristojbina (*odredbina), cena,

vode

taksa (→ Arzneitaxe, Aufnahmstaxe,

taugen – biti sposoben za (kaj), biti

Bürger-Aufnahmstaxe, Lehenstaxe,

primeren za (kaj)

Präsenztaxe, Prüfungstaxe, Sterbtaxe) Taugenichts m pridanič

2. taksi

tauglich – sposoben za (kaj), primeren taxfrei – takse prosto za (kaj) ◊

Taxi n taksi

969

taxieren – določiti ceno, oceniti,

(→ teilhaben)

taksirati

zu Teil werden – biti deležen

Taxierung f cenitev, taksacija

(→ zuteil)

(*tarifovanje)

Teilangriffe pl delni napadi

Taxler m taksist

teilbar – deljiv

Taxordnung f taksni red

Teilbarkeit f deljivost

Taz f davek (zlasti davek od pijače),

(→ Freiteilbarkeit)

dac (→ Tranksteuer, Ungeld,

teilen – razdeliti, deliti (→ Freude,

Zapfenmaß)

Leid)

Technik f tehnika

teilen, sich – razdeliti si, deliti si

Techniker m tehnik (→ Forsttechniker) Teilhabe f soudeležba, udeležba, tecte – na skrivaj

sodelovanje, participacija

Te Deum laudamus – Tebe, Boga,

teilhaben – biti udeležen, sodelovati,

hvalimo (pesem hvalnica v

participirati

krščanskem bogoslužju)

teilhaft (→ teilhaftig)

Tee m čaj ◊

teilhaftig – deležen ◊

abführender Tee – odvajalni čaj

teilhaftig machen – vključiti v (kaj)

Tee dansant – čajanka s plesom

teilhaftig sein/werden – biti

Teegebäck n čajno pecivo

deležen (česa)

Teegesellschaft f čajanka

Teilnahme f 1. udeležba (*deležnost)

2. sočutje 3. posluževanje ◊

Teekanne f čajnik

geringe Teilnahme – majhna

Teetisch m čajna miza

udeležba

Teich m ribnik, bajer (→ Fischteich,

herzliche Teilnahme – srčno

Forellenteich)

sočutje

lebhafte Teilnahme – velika

Teichel m vodno korito

udeležba

teidigen – poravnati se, pobotati se,

warme Teilnahme – sočustvovanje

skleniti poravnavo

Der Fackelzug fand unter lebhafter

Teig m testo (→ Senfteig) ◊

Teilnahme der Bevölkerung statt.

der Teig geht auf – testo vzhaja

– Baklada se vršila ob množični

udeležbi prebivalstva.

T

Teigwaren pl testenine

Wegen zu geringer Theilnahme

Teil m 1. del, kos 2. delež ◊

der Vereinsmitglieder wurde die

beklagter Teil – tožena stranka

Versammlung auf nächste Woche

klagender Teil – tožeča stranka

verlegt. – *Ker je došlo premalo

restierender Teil – preostali del

udov društva, je bila skupščina

väterlicher Teil – dediščina po

prestavljena na naslednji teden.

očetu

Für die zahlreiche Theilnahme beim

Teil haben – biti udeležen,

Leichenbegängnisse … sprechen wir

sodelovati, participirati

allen unseren tiefgefühlten Dank

970

aus. – *Za mnogobrojno spremstvo

teilweise – delen (*delovit)

pri pogrebu … izrekamo vsem

(→ Mobilisierung)

našo najtoplejšo zahvalo. (obrazec v

zahvali ob smrti)

Teilzettel m delilni list (da bi dediči

Für die zahlreichen Beweise inniger

zapuščino umrlega razdelili na

Theilnahme … sprechen wir allen

enake dele, so posamezne dele

unseren tiefgefühlten Dank aus. –

zapisali na delilne liste in le-te

*Za mnogobrojne dokaze iskrenega

izžrebali)

sožalja / *Za obilne tolažilne izraze

Telefon (→ Telefonapparat)

odkritosrčnega sočutja … izrekamo Telefonapparat m telefonski aparat, vsem našo najtoplejšo zahvalo.

telefon

(obrazec v zahvali ob smrti)

Für die zahlreichen Beweise

Telefonwesen n telefon (H 56)

ehrender und rührender

Telegramm n telegram

Theilnahme, welche uns anläßlich

Telegraph m telegraf (*daljnopisnik)

der Krankheit und des Todes

unseres innigstgeliebten …zutheil

Telegraphenamt n brzojavni urad,

geworden sind … –

telegrafski urad (H 56)

*Za mnogobrojne dokaze častečega Telegraphendienst m brzojavna in ganljivega sočutja, ki so se nam

služba, telegrafska služba (H 56)

skazali povodom bolezni in smrti

Telegraphendirektion f brzojavna

našega presrčno ljubljenega …

direkcija, telegrafska direkcija (H 56)

(obrazec v zahvali ob smrti)

Er empfiehlt zur geneigten

Telegrapheninspektorat n brzojavni

Theilnahme seine Leihbibliothek.

inšpektorat, telegrafski inšpektorat

– Bralcem prijazno priporoča svojo

(H 56)

sposojevalnico knjig.) (časopisni

Telegraphen-Korrespondenzbureau

oglas)

– K. k. Telegraphen-

Teilnahmslosigkeit f

Korrespondenzbureau n C. kr.

brezčutnost, otopelost, apatija,

telegrafski korespondenčni urad

nezainteresiranost

Telegraphen-Regiment n brzojavni

teilnehmen – 1. udeležiti se

polk

2. sočustvovati s (kom)

Telegraphen-Säule f brzojavni drog

teilnehmend – 1. sodelujoč (*deležen) Telegraphen-Station f brzojavna 2. sočuten

postaja, telegrafska postaja

T

Teilnehmer m udeleženec (*udeležnik,

(*telegrafska štacija)

deležnik)

Telegraphenwesen n telegraf (H 56)

Teilung f delitev (*razdelba)

Telegraphie f telegrafija ◊

(→ Erbteilung, Gewaltenteilung,

drahtlose Telegraphie – brezžična

Linienteilung, Realteilung,

telegrafija

Totalteilung, Zuteilung)

Telescripteur (→ Fernschreiber)

Teilvorstöße pl delni prodori

971

Teller m krožnik, pladenj

Tergalnote f dopis na hrbtni strani

(→ Präsentierteller) ◊

(*hrbtopis)

flacher Teler – plitek krožnik

tiefer Teller – globok krožnik

Tergo – in Tergo – na hrbtni strani

(*na hrbtu)

temerär – drzen

Terminanten pl beraški oz. uboštveni

Temerität f drznost

menihi

Tempel m svetišče, tempelj

terminieren – 1. časovno omejiti

(→ Götzentempel)

2. zbirati miloščino na določenem

Tempelherr (→ Tempelritter)

območju (→ Terminanten)

Tempelorden m templjarski red (eden Termin(us) m 1. rok, termin od treh nemških viteških redov)

(*obrok) (→ Ausziehtermine,

(→ Ritterorden)

Einreichungstermin, Vorlagetermin,

Zinstermin) 2. strokovni izraz,

Tempelritter m templjar

termin ◊

(*templjarski vitez)

unüberschreitbarer Termin –

Templer (→ Tempelritter)

neprekoračljiv rok

Temporalia pl s cerkvenimi

Ternavorschlag m trojni predlog

funkcijami povezani dohodki in

(izbira med tremi predlaganimi

pravice, temporalije

kandidati) (*nasvet trojine, nasvet

Temporalien (→ Temporalia)

trojice)

temporär – 1. začasen 2. začasno

Terne (→ Terno)

(*časno)

Terno f 1. troje oseb, trojica 2. trojica v Temporisation f odlašanje, čakanje

loteriji, terna (→ Ternogewinn)

(na ugoden trenutek)

Ternogewinn m trojica (loterijski

temporisieren – odlašati, čakati (na

zadetek)

ugoden trenutek)

Terrain n svet, zemlja, teren ◊

Tendenz f namen, težnja, tendenca

das Terrain sondieren – preiskovati

območje, sondirati teren

tendenziös – pristranski, tendenciozen

(→ Berichterstattung)

Terrainsenkung f posedanje terena

Tenne f 1. skedenj 2. pod, mlatišče

terribel – strašen

(v skednju) (→ Dreschtenne)

Terrine f skleda za juho

T

tentieren – 1. otipavati 2. poskušati territorial – ozemeljski, teritorialen

3. skušati, zapeljevati

(→ Forderung)

Tepp m tepec

Territorialgewässer pl teritorialne

teppert – neumen

vode (*teritorialno vodovje)

ter – trikrat

Territorialhoheit f vladarska oblast

(nad ozemljem)

tergal – na robu (*robopisno)

Territorialität f teritorialnost

Tergalbericht m poročilo na robu

972

Territorialitätsprinzip n teritorialno Testat n spričevalo, potrdilo (zlasti o

načelo

obiskovanju predavanj), testat

Territorialstaat m teritorialna država testato – z oporoko, s testamentom (država (kneževina), ki v času

absolutizma ni bila podvržena

Testator m zapustnik, oporočitelj,

osrednji oblasti cesarja)

testator

Territorialsystem n odvisnost cerkve

Testatorin f zapustnica, oporočiteljica,

od vladarja (v času absolutizma),

testatorka

teritorialni sistem

Testatrix (→ Testatorin)

Territorium n ozemlje, teritorij

Testatrizin (→ Testatorin)

Terror m teror

testieren – 1. napraviti oporoko,

Terrorismus m terorizem

sestaviti oporoko, testirati

(*oporočiti, oporočati) 2. potrditi

Terrorist m terorist

(s pričami)

Tertia f 1. 3. razred gimnazije

Testifikation f 1. potrditev (s

(v Avstriji) 2. 3. ali 4. razred

pričami), dokazovanje (s pričami),

gimnazije (v Nemčiji)

testifikacija 2. dokaz

(→ Obertertia, Untertertia)

Testimonium n 1. pričevanje,

Terze f mlada krava, junica

testimonij 2. dokaz, testimonij

Testament n 1. zaveza, testament

3. spričevalo, testimonij

2. poslednja volja, oporoka,

Testis m priča

testament ◊

das Alte Testament – Sveto pismo Tête f glava, čelo, vrh Stare zaveze

teuer – 1. drag 2. dragi (v nagovoru) ◊

das Neue Testament – Sveto

teure Dahingeschiedene – draga

pismo Nove zaveze

pokojnica

Sein letzter Wille ist im

Mein teuerer Freund! – Dragi

Testament niedergelegt. –

prijatelj!

Njegova poslednja volja je

hoch und teuer versichern –

zapisana v oporoki.

pridušati se

das Testament vollziehen –

teuerst- – 1. predrag 2. predragi

izvršiti oporoko

(v nagovoru)

testamentarisch – z oporoko določen,

Teuerster Freund! – Predragi

oporočen, testamentaren

prijatelj!

T

Testamentserbe m oporočni dedič

Teuerung f draginja

Testamentsexekutor m izvršitelj

Teuerungsbeitrag

poslednje volje

(→ Teuerungszulage)

Testamentsvollzieher

Teuerungszulage f draginjski dodatek

(→ Testamentsexekutor)

(*draginjska priklada, draginjska

Testamentszeuge m oporočna priča

doklada)

973

Teufel m hudič ◊

Deželno gledališče v Ljubljani

Besessenheit vom Teufel –

(zametek slovenskega gledališča,

obsedenost od hudiča

leta 1867 ustanovljeno Dramatično

armer Teufel – uboga para

društvo (Dramatischer Verein),

den Teufel austreiben/bannen –

je predstave organiziralo sprva v

izganjati hudiča

Stanovskem gledališču; leta 1892 je

Teufelsaustreiber m izganjalec

bilo slovensko gledališče s selitvijo

hudiča, eksorcist

v novo stavbo današnje Opere

tudi fizično ločeno od nemškega

Teufelsaustreibung f izganjanje

gledališča)

hudiča, eksorcizem

Ständisches (Landschaftliches)

Teufelsbann (→ Teufelsaustreibung)

Theater (Laibach) –

Teufelsbanner (→ Teufelsaustreiber)

Stanovsko gledališče (gledališke

predstave v Ljubljani so prirejali

Teufelsbeschwörer (→ Teufelsaustreiber)

v gledališki dvorani na rotovžu,

Teufelsbeschwörung

v lontovžu, v Auerspergovem

(→ Teufelsaustreibung)

dvorcu, jezuiti v svoji cerkvi, v

Teufelskunst f črna magija, čarovnija

kolegiju ali pod Turnom (danes

Tivoli); s Stanovskim gledališčem,

Teufelskünstler m čarovnik

ustanovljenim leta 1765, je

teutsch (→ deutsch)

Ljubljana dobila svoj prvi stalni

Text m besedilo, tekst (→ Klartext,

gledališki oder, ki so ga pred

Urtext)

napovedanim obiskom cesarskega

dvora v naglici postavili v prezidani

textieren sestaviti besedilo

stanovski jahalnici in se je sprva

Thaler m 1. tolar (avstrijski in

imenoval »landschaftliche

nemški veliki srebrnik – od 16.

Nobelbühne«)

do 19. stoletja) (→ Speciesthaler,

Theater-Austeilung f gledališki

Vereinsthaler) 2. tolar (denarna

program (tedenski program

enota v Sloveniji od leta 1991 do

gledaliških in opernih predstav v

uvedbe evra leta 2007)

Stanovskem gledališču v Ljubljani)

Theater n gledališče, teater

Theater-Curs m gledališka sezona

(→ Dilettantentheater, Freitheater,

(gledališka sezona Stanovskega

Kasperletheater, Kinematographen-

gledališča v Ljubljani je običajno

Theater, Landestheater,

trajala od septembra do cvetne

T

Liebhabertheater, Lichtspieltheater,

nedelje)

Schattentheater, Theatre paré) ◊

Kaiser Franz Joseph-

Theater-Direction f ravnateljstvo

Jubiläumstheater in Laibach –

gledališča, direkcija gledališča

Jubilejno gledališče cesarja Franca

Theater-Entreprise f gledališko

Jožefa (leta 1911 se je nemško

podjetje (v Ljubljani ga je Višje

gledališče v Ljubljani preselilo v

gledališko ravnateljstvo

stavbo današnje Drame)

(Theater-Ober-Direction)

Landestheater (Laibach) –

stanovskega gledališča z razpisom

974

poverilo gledališkemu podjetniku

Thron m prestol, tron ◊

(Theaterunternehmer/Impresario/

Allerhöchster Thron – Najvišji

Impresseur), entrepriza

prestol, Cesarski dvor

Theatermeister m gledališki mojster

lediger Thron – nezaseden prestol

sich des Thrones bemächtigen –

Theatervorstellung f gledališka

polastiti se prestola

predstava

den Thron besteigen – zasesti

festliche Theatervorstellung –

prestol, začeti vladati

svečana gledališča predstava

dem Thron entsagen – odpovedati

(→ Théâtre paré)

se prestolu

Theaterzettel m gledališki list

jmdm. auf dem Thron folgen –

(*gledišni list)

naslediti (koga) na prestolu

theatralisch – gledališki

jmdn. auf den Thron heben –

(→ Vorstellung)

povzdigniti (koga) na prestol,

ustoličiti (koga), intronizirati

Théâtre paré n svečana gledališka

(koga)

predstava

den Thron an sich reißen – polastiti

Theologe m bogoslovec, teolog

se prestola

(→ Pastoraltheologe)

jmdn. vom Thron stoßen – pahniti

Theologie f bogoslovje, teologija

(koga) s prestola

(→ Pastoraltheologie)

zum Thron gelangen – zasesti

prestol

theologisch – bogosloven, teološki

(→ Lehranstalt, Seminar)

Thronbesteigung f zasedba prestola,

začetek vladanja

Theorie f teorija

thronen – 1. sedeti na prestolu,

Theresianische Militärakademie

prestolovati, stolovati, vladati,

(Wiener Neustadt) f Terezijanska

rezidirati 2. obvladovati 3. dvigati

vojaška akademija (Dunajsko

se nad (čim)

Novo mesto) (vojaško akademijo je

cesarica Marija Terezija ustanovila Thronenthebung f odstranitev s 14. decembra 1751)

prestola, detronizacija

Theresianist m Terezianist (gojenec

Thronentsagung f odpoved prestolu

Terezijanske vojaške akademije v

Thronerhebung f ustoličenje,

Dunajskem Novem mestu)

intronizacija

(→ Theresianische Militärakademie)

Thronfolge f prestolonasledstvo

T

Theresientag m god sv. Terezije:

Thronfolgekrieg m nasledstvena





15. oktober


vojna


Thermalbad n toplice

Thronfolger m prestolonaslednik

Thermalquelle f termalni vrelec

Thronhimmel m baldahin

Thermalwasser n termalna voda

Thronrede f prestolni nagovor

These f trditev, teza

(*prestolni ogovor)

Thlr. = Thaler (→ Thaler)

975

Thronwechsel m sprememba na

1970 odločil, da se na prvi

prestolu

sejemski dan z bobnanjem ter

Thum- (→ Dom-)

enkrat v Laibacher Zeitung in

Novicah »na povelje ministerstva

tief – globok (→ Armut, Ehrfurcht,

za notranje oprave od 29. avgusta

Glas, Teller, Trauer)

tl. št. 6960 na novič oglasi:

tiefbetrübt – globoko užaloščen

Vsak kdor očitno živino naj bo

(→ Nachricht)

njegova ali ne tako trpinči, da

tiefbewegt – globoko ganjen,

se ljudje nad tem spodtikajo,

presunjen (→ Herz)

bo od politične gosposke po §

11 postave od 20. aprila 1854

tiefempfunden – najtoplejši (→ Herz,

kaznovan. (Wer öffentlich

Dank)

auf eine Aergernis erregende

Tiefgang m grez ladje

Weise Thiere, sie mögen ihm

tiefgebeugt – globoko užaloščen

eigenthümlich angehören oder

(→ Nachricht)

nicht, mißhandelt, ist von der

politischen Behörde nach § 11

tiefgefühlt – najtoplejši (→ Dank)

der kaiserlichen Verordnung vom

tiefgerührt – globoko ganjen,

20. April 1854 zu bestrafen.)«;

presunjen

Ukaz c. kr. deželnega predsednika

tiefgreifend – globok, korenit, temeljit

na Kranjskem z dne 11. julija

1904 o odvračanju trpinčenja

Tiefland n nižavje

živali / Verordnung des k. k.

Tiefparterre n globoko pritličje

Landespräsidenten in Krain

tieftrauernd – globoko užaloščen

vom 11. Juli 1904, behufs der

(→ Nachricht)

Hintanhaltung der Tierquälerei,

je bil izdan, »da se odvrne

Tier n žival (→ Haustier, Huftiere,

mnogokratno, pohujšljivo

Jungtier, Klauentiere, Maultier,

trpinčenje živali pri vpreženih

Lasttier, Nutztier, Raubtier, Reittier, vozovih, pri uporabi psov za

Sprungtier, Tragtier, Zugtier) ◊

vožnjo in pri prevažanju klalne

reißende Tiere – zveri

živine in perutnine … (um

scheuende Tiere – plašna živina

der vielfach vorkommenden,

Tierarzt m živinozdravnik (H 60)

Aergernis erregenden

Tiergarten m 1. obora (ograda za

Tierquälereien bei dem Betriebe

T

gojitev štirinožne divjadi) 2. živalski

von Fuhrwerken, der Verwendung

vrt 3. zverinjak

von Hunden zum Zuge und dem

Transporte von Stechvieh und

Tierheilkunde (→ Tiermedizin)

Geflügel zu begegnen, …)«)

Tiermedizin f živinozdravstvo,

Tierschau f živinorejska razstava

veterinarstvo

Tiers-état m tretji stan (meščanski in

Tierquälerei f mučenje živali

kmečki stan v Franciji)

(Mestni magistrat Ljubljana

(župan Laschan) je 9. novembra

Tierseuche f živinska kuga

976

Tierzucht f reja živali

Schenktisch, Tafeltisch, Teetisch,

tilgen – 1. uničiti, pokončati, zatreti

Verkaufstisch, Waschtisch) 2. obed

2. poravnati, poplačati, odplačati

(→ Abendtisch, Mittagstisch,

(→ Schuld, Darlehen) 3. izbrisati

Nachtisch) 3. omizje

(→ Hypothek, Strafe)

(→ Stammtisch) ◊

am Tische – za mizo, pri jedi

Tilgung f 1. uničenje, zatiranje, zatrtje

die Gäste am Tische – omizje

2. poravnava, poplačilo, odplačilo

nach Tische – po jedi, po obedu

3. izbris ◊

am grünen Tisch/vom grünen

Tilgung der evangelischen Religion

Tisch aus – teoretično, birokratsko

– zatrtje protestantske vere

Zu Tisch! – Pridi(te) k mizi!/

Tilgung der Hypothek – izbris

Pridi(te) jest!

hipoteke

einen guten Tisch führen – dobro

Tilgung der Schuld – poplačilo

jesti

dolga, poravnava dolga

reinen Tisch machen – razčistiti s

Tilgung der Schweinepest –

(čim)

zatiranje svinjske kuge

sich von Tisch und Bett scheiden –

Tilgungsfond m sklad za poplačilo

ločiti se od mize in postelje

državnih dolgov (*razdolžni zalog,

von Tisch und Bett getrennt leben/

poplačavnica)

sein – živeti ločeno od mize in

Tilgungsquote f odplačilna kvota

postelje

timide – plah

Tischäpfel pl namizna jabolka

(*omizna jabolka)

Timidität f plahost

tischen – pogrniti mizo

Tinte f črnilo, tinta ◊

mit Tinte unterschreiben –

Tischgänger m jedec

podpisati s črnilom

Tischgast m povabljenec

Tintenfaß n črnilnik, tintnik

Tischgebet n molitev (pred ali po jedi)

Tippelbaum (→ Dippelbaum)

Tischgeld n plačilo za hrano

Tippelboden (→ Dippelboden)

(*hranarina, hranščina, obednina,

jedščina) (→ Kostgeld)

Tirade f dolg prazen govor,

besedičenje, tirada

Tischgesellschaft f omizje

Tirailleure pl strelci, ki so puškarili

Tischler m mizar (*tišler)

(oddajali posamezne strele iz

(→ Bautischler, Kunsttischler,

T

puške)

Möbeltischler)

Tirnaulände (Laibach) f Trnovski

Tischlerei f mizarstvo

pristan (Ljubljana)

Tischleuchter m namizni svečnik

Tirol n Tirolska

Tischrede f nagovor (ob svečanem

Tisch m 1. miza (→ Anrichttisch,

obedu)

Credenztisch, Gnadentisch,

Tischschrank m miznica (omara, ki

Kredenztisch, Nachttisch, Nähtisch, služi hkrati kot miza)

977

Tischtuch n namizni prt

Titl – Titl Herren – gospodje s

Tischwäsche f namizno perilo

polnim imenom (→ p.t. )

(*namizna oprava)

Titoismus m titoizem

Tischwein m namizno vino

Titular m imetnik naziva ali naslova,

Tischzeit f čas za obed

titular

Titel m 1. naslov, naziv (→ Adelstitel, Titularbischof m naslovni škof Beamtentitel, Ehrentitel) 2. postavka Titularcharge f častni čin, častna (v proračunu) ◊

šarža

aus dem Titel – iz naslova

(*iz imena)

Titularkategorie f vrsta naslova

jmdm. Titel und Charakter eines

Titulatur f častni naziv, častno

Geheimen Rates verleihen –

imenovanje, titulatura

podeliti (komu) naslov in značaj

titulieren – nagovoriti, nasloviti,

tajnega svetnika

titulirati

jmdm. den Titel, Rang und

Charakter eines Sektionsrathes

Tjost m turnirski dvoboj s kopji

verleihen – podeliti (komu) naslov, T. M. = Tapferkeitsmedaille vrsto in značaj sekcijskega svetnika

(→ Tapferkeitsmedaille)

Titel Seiner kaiserlichen und

Toast m napitnica, zdravica, zdravljica ◊

königlichen Apostolischen

einen Toast auf den Jubilar

Majestät – naslovi Njegovega

ausbringen – napiti slavljencu,

cesarskega in kraljevega

nazdraviti jubilarju

Apostolskega veličanstva (großer

Titel/veliki (daljši) naslov, mittlerer toastieren – napiti (komu), nazdraviti Titel/srednji (srednje dolg) naslov

(komu) ◊

in kleiner Titel/mali (kratki)

auf den Jubilar toastieren – napiti

naslov; slednji se je glasil: Franz

slavljencu, nazdraviti jubilarju

Joseph I., von Gottes Gnaden

toben – divjati

Kaiser von Österreich, König von

Tobsucht f bes, togotnost

Böhmen u. s. w. und Apostolischer

König von Ungarn)

Tochter f hči (→ Adoptivtochter,

Aftertochter, Brudertochter,

Titelkaiser m nazivni cesar (cesar po

Großtochter, Königstochter,

nazivu in ne po oblasti)

Pflegetochter, Schwestertochter,

(*nazovni cesar)

Schwiegertochter, Stieftochter,

T

Titelmann m nazivni gospod (gospod

Wahltochter, Ziehtochter)

po nazivu in ne po oblasti)

Töchterschule f dekliška šola

(*nazovni gospod)

Tod m 1. smrt (→ Freitod, Gnadentod, Titelpartie f naslovna vloga

Hungerstod, Kreuzestod, Scheintod)

Titelrolle (→ Titelpartie)

2. usmrtitev (→ Rad, standrechtlich,

Titelsucht f hlepenje po nazivih

Strang) ◊

Hinrichtung vom Leben zum

Tode – *kazen od življenja na smrt,

978

usmrtitev (smrtna kazen)

Todesstoß m smrtni sunek, smrtni

(→ Zauberei)

udarec

der Schwarze Tod – kuga

den Tod finden – umreti

Todesstrafe f smrtna kazen ◊

jmdm. den Tod antun – usmrtiti

Verschärfung der Todesstrafe –

(koga), umoriti (koga) (*vzeti komu

poostritev smrtne kazni

življenje)

(→ Riemenschneiden, Schleifen,

sich selbst den Tod antun – narediti

Zwickung)

samomor (*življenje si vzeti)

Todesstreich m smrtni udarec ◊

mit dem Tod abgehen – umreti

jmdm. den Todesstreich versetzen

zu Tode kommen – izgubiti

– zadati (komu) smrtni udarec

življenje

Todesstunde f smrtna ura

jmdn. vom Leben zum Tode

strafen – *kaznovati (koga) od

Todestag m obletnica smrti

življenja na smrt, usmrtiti (koga)

Todesursache f vzrok smrti ◊

(smrtna kazen) (→ Zauberei)

Die Todesursache ist unaufgeklärt.

jmdn. zum Tode prügeln/schlagen

– Vzrok smrti je nepojasnjen.

– do smrti pretepsti (koga), ubiti

Todesurteil n smrtna obsodba

(koga)

das Todesurteil vollziehen – izvršiti

jmdn. zum Tode verurteilen –

smrtno obsodbo

obsoditi (koga) na smrt

dem Tode entrinnen – ubežati

Todfall m umrščina (G II. 309)

smrti

(→ Mortuar/ium)

Todbrief m razveljavitev izgubljene

Todfallsaufnahme f smrtovnica

zadolžnice

Todfeind m smrtni sovražnik

Todesanzeige f osmrtnica ◊

Todsatzung f zastava (donosi, ki jih Besondere Todesanzeigen werden

prejema upnik, se odštevajo od dolga)

nicht ausgegeben. – Posebnih

(V 240)

obvestil ne bomo pošiljali.

Todschlag m uboj (→ Verbrechen)

(*Brez posebnega obvestila.)

(obrazec v osmrtnici)

Todschläger m ubijalec

Todeserklärung f proglasitev za

Todsünde f smrtni greh, naglavni

mrtvega ◊

greh

das Verfahren zur Todeserklärung

Todt-/todt- (→ Tod-/tot-)

einleiten – uvesti postopek

Toilette f 1. umivanje, urejanje, toaleta

proglasitve za mrtvega (*uvesti

T

2. svečana obleka (→ Brauttoilette,

postopanje proglasitve mrtvim)

Concert-Toilette, Gesellschaftstoilette,

Todesfall m primer smrti, smrt ◊

Straßentoilette) 3. stranišče

Versicherung auf den Todesfall –

Toleranz f strpnost, toleranca

zavarovanje za primer smrti

Toleranzhaus – öffentliches

Todesschein m mrliški list

Toleranzhaus n javna hiša

Todesschlag (→ Todesstreich)

(*hiša dopustnosti, nesramna hiša,

tolerančna hiša)

979

Toleranzpatent n tolerančni patent Tonsur f tonzura

(H 49) (tolerančni patent je leta

1781 izdal cesar Jožef II.)

Tonwaren pl lončeni izdelki

(*lončenina)

tolerieren – trpeti, prenašati, tolerirati Tonwerk n 1. kompozicija 2. opekarna Tollhaus n norišnica, blaznica

Topf m 1. lonec 2. nočna posoda,

Tollhäusler m norec

kahla (→ Nachttopf)

Tollheit f norost, manija

Töpfer m lončar

Tollkopf m noroglavec

Töpferei f lončarstvo

tollkühn – vratolomen

Topograph m krajepisec, topograf

Tollkühnheit f vratolomnost

Topographie f krajepisje, topografija

Tollwut f steklina

topographisch – krajepisen,

Tombola f tombola

topografski

(→ Effektentombola)

Tor m bedak, norec

Ton1 m glina, ilovica

Tor n 1. vrata 2. gol

Ton2 m 1. zvok, zven, ton 2. vedenje ◊

Torf m šota ◊

guter Ton – lepo vedenje, bonton

Torf stechen – rezati šoto

(→ Tonsprache)

den Ton angeben – imeti glavno

Torfboden m šotnata zemlja

besedo (v družbi)

Torfbrennen n zažiganje šote

einen Ton anschlagen – ubrati strune

(npr. škodljivo zažiganje šote na

in Ton setzen – skladati, komponirati

Ljubljanskem barju)

Tonerde (→ Ton1)

Torfstecher m šotar (*turfar)

Tongeschirr n lončena posoda

Torfstich m rezanje šote

Tonhalle f koncertna dvorana

Torhaus n vratarnica

Tonhalle der Philharmonischen

Torheit f neumnost, norost,

Gesellschaft in Laibach –

nespametnost

koncertna dvorana Filharmonične

družbe v Ljubljani (→ Gesellschaft/

Törl n prelaz

Philharmonische Gesellschaft)

Tornister m vojaška nahrbtna torba

Tonkünstler m glasbeni umetnik

(*telečnjak), tornister

(→ Futtertornister, Kalbfell-

T

Tonne f 1. sod, kad 2. tona

Tornister, Packtornister)

(→ Schiffstonne)

Tornistertasche (→ Tornister)

Tonofen m lončena peč

torpedieren – 1. napasti s torpedi,

Tonsetzer m skladatelj, komponist

torpedirati 2. uničiti (npr. načrte),

Tonsprache f tuji jezik kot sestavni

povzročiti razpad (npr.

del bontona (zlasti francoščina, v

gospodarskega sistema), torpedirati

19. stoletju tudi angleščina)

Torpedo m torpedo

Tonstück n skladba

980

Torpedoboot n torpedni čoln,

Totenmahl n pogrebščina, sedmina,

torpedovka

karmina

Torpedobootzerstörer m torpedni

Totenmahlzeit (→ Totenmahl)

rušilec (*torpedna uničevalka)

Totenmarsch m pogrebna koračnica

Torquendo m mučenec

Totenmesse f maša za pokojnikom,

torquieren – mučiti

maša zadušnica

Torquierung f mučenje

Totenoffizium (→ Totenmesse)

Torrent m hudournik

Totenreich n kraljestvo mrtvih

Torsteher m vratar

Totenschein m mrliški list (*mrtvaški

tort – napačen

list, smrtni list)

Tortur f mučenje, trpinčenje, tortura

Totenstille f smrtna tišina

Torwache f straža na mestnih vratih

Totentanz m mrtvaški ples

Torwächter m stražar na mestnih

Totenträger m nosilec krste (*nosač

vratih

mrtvecev, mrtvonosec)

Torwart m vratar, golman

Totentuch n mrtvaški prt

Torwärter (→ Torwächter)

Totenvigilien pl nočne molitve za

umrlimi

tot – mrtev (→ Hand, Körper,

Mahlzeit, Punkt, Winkel)

Totenwache f bedenje pri mrliču

(*čutje, vahtanje, varvanje) ◊

total – celovit, celoten, totalen

die Totenwache halten – bedeti pri

totalitär – totalitaren (→ Staat)

mrliču (*čuvati, vahtati, varvati)

Totalität f celovitost, celota, totaliteta Totenzettel m seznam umrlih totaliter (→ total)

Tote(r) m mrlič, pokojnik, rajnik

Totalteilung f popolna razdelitev

(→ Kriegstote/r)

ozemlja ali države med dediče

Töter m ubijalec

Tote f pokojnica, rajnica

totgeboren – mrtvorojen (→ Kind)

töten – ubiti

Totgeborene(s) (→ Totgeburt)

Totenamt (→ Totenmesse)

Totgeburt f mrtvorojen otrok,

Totenbeschau f mrliški ogled

mrtvorojenec

T

Totenbeschauer m mrliški oglednik

totliegend – nedelujoč (→ Gewerbe)

(*mertvogled)

Totschläger m ubijalec

Totenbett n mrliška postelja

totschweigen – zamolčati (kaj)

Totenfest (→ Allerseelen)

Totschweigen n zamolčanje

Totengräber m grobar (*grobokop)

Tötung f umor ◊

Totenkammer f mrtvašnica

fahrlässige Tötung – povzročitev

(*mrliščnica)

smrti iz malomarnosti (*vsmertenje

iz nemarnosti)

981

Tour f 1. pot, hoja, obhod, ogled, tura Traber m dirkalni konj, kasač (→ Rundtour) 2. vožnja, izlet

(*dirjavec)

(→ Radtour), potovanje, tura

3. vrsta (→ Rangstour) 4. način

Träber- (→ Treber-)

5. turnus (→ Badetour) ◊

Tracasserien pl prepiri, spori

Wenn die Tour ihn trifft, … –

tracassieren – dražiti, izzivati

Ko pride na vrsto, …

Trace f začrtana smer (načrtovanega

Tourbillet n enosmerna vozovnica

prometnega objekta), trasa

Tourismus m tujski promet, turizem

Tracenführung f določitev smeri

Tourist m turist

(načrtovanega prometnega objekta),

Touristenverkehr m turistični promet

trasiranje

Touristenzeit f turistična sezona

Tracenrevision f pregled začrtane

smeri (načrtovanega prometnega

tourlich – reden

objekta), pregled trase

(→ Beförderung, Vorrückung)

Trachom n trahom (virusno vnetje

tourmentieren – mučiti

očesne veznice)

tournieren – obrniti, obračati

Tracht f 1. noša (→ Nationaltracht)

Tourniquet m zažemka, turniké

2. breme

(kirurški inštrument za ustavljanje

trachten – prizadevati si za (kaj),

krvi pri večjih krvavitvah)

potegovati se za (kaj), stremeti po

tour und retour – tja in nazaj,

(čem), hrepeneti po (čem) (→ Leben)

povraten

Trachten n prizadevanje

Tour und Retour f povratna vožnja

trächtig – breja

Tour- und Retourbillet n povratna

Tractament n 1. obravnava, razprava

vozovnica

2. pojedina, gostija 3. plača

Tour- und Retourkarte (→ Tour- und

4. ravnanje

Retourbillet)

Tractat m/n 1. razprava, traktat

tourweise – po vrsti

2. pogodba, traktat

(→ Allianztractat) 3. letak, traktat

Trab m dir strnec

in Trab reiten – jezditi v diru

Tracteur m 1. gostilničar 2. vodja

velike kuhinje (npr. v Ljubljani za

Trabant m 1. vojak-pešak (v srednjem

prehodne vojaške enote) (*trakter)

T

veku), trabant 2. telesni stražar

(v 16. stoletju), trabant

tractieren – 1. obravnavati,

3. spremljevalec (*spremnik,

razpravljati 2. pogajati se,

tovarš), somišljenik, trabant

dogovarjati se 3. pogostiti

4. pomagač, privesek, trabant

4. ravnati s (kom) ◊

5. država, podrejena drugi, močnejši

Er tractierte ihn so heftig mit

oz. vplivnejši državi, trabant

Schlägen, daß er zu Boden fiel. –

Zadal mu je tako težke udarce, da

traben – jezditi v diru

je padel na tla.

982

tradieren – 1. posredovati, izročati tragen, sich – 1. obnašati se, držati (potomcem) 2. predavati,

se (*nositi se) 2. nameravati,

poučevati, učiti

načrtovati (→ Absicht, Gedanke,

tradiert – tradicionalen

Hoffnung, Plan, Wunsch) ◊

Er trägt sich halb städtisch. –

Tradition f 1. izročilo, običaj, tradicija

Obnaša se napol meščansko.

2. predaja, izročitev (zlasti

darovnice oz. ustanove cerkvi ali

tragend – breja

samostanu), tradicija

Träger m 1. nosač (nosilec)

Traditionsbuch n tradicijska knjiga

(→ Bannerträger, Blessiertenträger,

(knjiga listinskih zapisov, v

Fahnenträger, Flintenträger,

glavnem o darovani posesti cerkvi

Gepäckträger, Kerzenträger,

ali samostanu)

Lanzenträger, Lastträger,

Leichenträger, Lichterträger,

Traditionsnotiz f tradicijska notica

Packträger, Sargträger, Schildträger,

(listinski zapis, v glavnem o

Sesselträger, Speerträger, Totenträger,

darovani posesti cerkvi ali

Waffenträger, Zuträger) 2. nosilec samostanu)

(→ Amtsträger, Geschäftsträger,

Traditor m učitelj

Gewaltträger, Quartierträger,

traducieren – prevesti, prevajati

Verlustträger, Würdenträger)

Trafik f 1. trgovina, prodaja, promet

Trägerlohn m plačilo za nosača

2. trafika, kiosk (→ Tabakfabrik)

(*nosnina)

Trafikant m 1. prodajalec, trafikant

Trägheit f brezvoljnost, lenoba,

2. lastnik trafike oz. prodajalec v

zaspanost, inertnost

trafiki, trafikant

Traghimmel m nebo, baldahin

trafiquieren – ukvarjati se z obrtjo,

Tragkorb m oprtni koš

ukvarjati se s trgovino

Tragsessel m stol za nošenje,

Tragbahre f nosila

nosilnica

Tragbalken m preklada, nosilna

Tragtier n tovorna žival (*tovorno

greda

živinče)

tragbar – prenosen

gesatteltes Tragtier – osedlana

tovorna žival (→ Militärvorspann)

Tragbütte f brenta

Tragung f 1. nošenje 2. kritje ◊

Trage f koš (na hrbtu)

Tragung der Kosten – kritje

T

träge – brezvoljen, lenoben, zaspan,

stroškov

inerten

Tragvieh (→ Tragtier)

tragen (trug, hat getragen) – nositi

Tragweite f 1. doseg, domet

(→ Belieben, Flaggenschmuck,

2. daljnosežnost

Frucht, Grab, Hoffnung, Kosten,

Leid, Obsicht, Obsorge, Rechnung,

Traid (→ Getreide)

Schaden, Schau, Schuld, Sorge, Traidboden m kašča

Wunsch)

983

Train m 1. spremstvo, pratež, Tram m hlod, klada, bruno, tram

vozarstvo (*povoz, tren) (A. Komel

pl. Sočebran opredeljuje vozarstvo

Trambahn f električna cestna železnica

na naslednji način: »K povozu

(*električna poulična železnica),

(trenu) spada vse vozovje, kar

tramvaj (→ Bahn/Elektrische Bahn/

ga ni vdeljenega v četni koloni,

Elektrische Kleinbahn (Laibach))

dalje konji in tovorna živina;

Trambaum (→ Tram)

klavna živina in osobje, kar se ga

Tramboden m strop iz tramov

ondi potrebuje. Povozi, ki niso

zedinjeni s četami, imenujejo se

Tramdecke (→ Tramboden)

samostalni povozi (selbständige

Tramway (→ Trambahn)

Trains)«) (→ Bagagetrain,

Tranche f 1. kos, reženj, tranša

Feuerlöschtrain, Gefechtstrain,

2. delni znesek, obrok, tranša

Löschtrain, Verpflegstrain) 2. vlak

(→ Eisenbahn-Train, Separattrain, Tranchee f strelski jarek, okop, rov, ki Wagentrain) 3. način, pot, potek

povezuje vojaške položaje, tranšeja

Trainbegleiter m vlakovni sprevodnik tranchieren – razrezati, razkosati, tranširati

Traineur m ropar v vojni (vojak, ki je

hlinil onemoglost, zaostajal za svojo Träne f solza

četo in ropal), maroder

in Tränen ausbrechen – planiti v

jok

trainieren – 1. zadrževati 2. trenirati Tränengas n solzilec

Trainkolonne f pratežna kolona

(→ Bagagetrain, Gefechtstrain,

Trank m pijača (→ Liebestrank,

Verpflegstrain)

Zaubertrank) ◊

bei dem Genusse von Speis und

Trainpacker m skladač, nakladač

Trank – pri jedi in pijači

(na železniški postaji)

Tränke f 1. napajanje (živine)

Train-Regiment n vozniški polk,

2. napajališče (za živino)

transportni polk

(→ Viehtränke, Wassertränke)

Train-Truppe f vozniška četa,

Tränkeeimer m vedro za napajanje

vozniško krdelo, transportna četa

živine

Trainwache f vozarska straža (med

tränken – napajati (živino)

vojaškim pohodom) (*povozna

straža)

Tränken n napajanje (živine)

T

Traiterie f gostilna

Tranksteuer f davek od pijače

Traiteur m 1. gostilničar 2. vodja

tranquille – miren

velike kuhinje (npr. v Ljubljani za

tranquillisieren – pomiriti

prehodne vojaške enote)

Tranquillität f mirnost

(→ Tracteur)

transen – prehoden (→ Truppe)

Traktat (→ Tractat)

Transenal-Belag

traktieren (→ tractieren)

(→ Transenalbequartierung)

984

Transenalbequartierung f prehodna

Transleithanien n Translajtanija

nastanitev vojaštva (*transenalno

(v letih 1867–1918 oznaka

nastanjevanje) (→ Coliseum

za ogrski del Habsburške

(Laibach))

monarhije vzhodno od reke Lajte)

Transenalkaserne f kasarna za prehodne

(*Transilvantska)

čete (→ Coliseum (Laibach))

Translocation f premestitev

Transenen-Kaserne

translocieren – premestiti

(→ Transenalkaserne)

Translocierung f premestitev

transferieren – premestiti (uradnika,

vojaka), prenesti, prestaviti,

Transmigration f preselitev, selitev

transferirati

transmigrieren – preseliti se, seliti se

transferiert – premeščen

transmittieren – prenesti, prenašati

Transferierung f premestitev

transmutieren – spremeniti se

(uradnika, vojaka) (*premestovanje), Transplantation f presaditev prenos, prestavitev, transfer

transplantieren – presaditi

Transfiguration (→ Christus)

Transport m prenos, prevoz

Transformation f preobrazba,

(*prevosba), transport

transformacija

(→ Locotransport)

transformieren – preoblikovati,

Transporto (→ Übertrag)

transformirati

Transportschein m prevozni list

Transit m potovanje skozi deželo,

(*prevažalnica)

prevoz skozi deželo, tranzit

Transsumpt n ponovitev stare listine,

Transithandel m tranzitna trgovina

transsumpt

transitieren – 1. potovati skozi deželo, trassieren – 1. odmeriti, zakoličiti, tranzitirati 2. prevažati skozi

trasirati 2. izdati menico, trasirati

deželo, tranzitirati

menico

Transitoverkehr m tranzitni promet

trätieren – 1. obravnavati, razpravljati

(*prevožni promet)

2. ravnati s (kom), tretirati

Transitozoll m tranzitna carina

Tratsch m čenče, opravljanje

Transkription f prepis, prečrkovanje,

(→ Couloirtratsch)

transkripcija

Tratscherei (→ Tratsch)

T

Translation f 1. prevod (*prestava,

Traualtar m poročni oltar

prestavljanje), translacija 2. cena za

prevod (*prestavnina)

Traube f grozd (→ Weintraube)

Translator m prevajalec

Trauben pl grozdje (→ Traube)

(*prestavljalec), translator

trauen – 1. poročiti 2. zaupati

Translatum n prenos (vsote s prejšnje

(komu) ◊

strani)

Unterschrift des trauenden

Priesters – podpis duhovnika,

985

ki je par poročil (rubrika v

Trauerhaus n hiša žalosti

poročni knjigi) (*ime in služba

poročevalca)

Trauerkleid n žalna obleka

Traue auf Gott! – Zaupaj Bogu!

Trauerkleidung f žalno oblačilo

Trauen n upanje, vera

Trauerkondukt (→ Trauerconduct)

trauen, sich – upati si

Trauerkunde f žalostna vest

Trauer f 1. žalost, žalovanje

(v osmrtnici)

(→ Hoftrauer) 2. sožalje ◊

Trauerkundgebung f 1. žalna

mindere Trauer – malo žalovanje

slovesnost 2. izraz sožalja

(zapovedano v drugi polovici

Trauerlied n žalostinka

dvornega žalovanja, npr. zadnjih

šest dni) (→ Hoftrauer)

Trauermahl n pogrebščina, sedmina,

tiefe Trauer – veliko žalovanje

karmina

(zapovedano v prvi polovici

Trauermarsch m žalna koračnica

dvornega žalovanja, npr. prvih šest

(*žalobnica, pogrebnica)

dni) (→ Hoftrauer)

Trauermesse f maša za mrtve, črna

Die Gemeinderäte haben sich zum

maša

Zeichen der Trauer von den Sitzen

erhoben. – Občinski svetniki so v

Trauermusik f žalna glasba

znak žalovanja vstali s sedežev.

(*žalobna godba, mrtvaška godba)

unsägliche Trauer – nepopisna

Trauermusikkapelle f glasbeni sestav

žalost

za izvajanje žalne glasbe

Trauerbinde f žalni trak

trauern – žalovati

Trauerchor m žalostinka ◊

trauernd – žalujoč (→ Hinterbliebene)

Absingung von Trauerchören –

Trauerpartezettel m naznanilo o

petje žalostink

smrti (*mrtvaški list), osmrtnica,

die zum Vortrage gebrachten

parte

Trauerchöre – zapete žalostinke

Trauerrede f žalni govor (*žalobni

Trauerconduct m žalni sprevod

govor), nagrobni govor

(*mrtvaški sprevod), pogreb

Trauersalamander m žalna napitnica

Trauerfahne f žalna zastava, črna

(ritual ob smrti člana študentske

zastava

zveze)

Trauerfeier f žalna slovesnost

Trauerschleier m žalni pajčolan

T

Trauerflagge (→ Trauerfahne)

Trauerspiel n žaloigra (*žalostna igra),

Trauerflor f žalni trak ◊

tragedija

Fahnen in Trauerflor – zastave z

Trauertag m véliki petek

žalnim trakom

(→ Karfreitag)

Trauergast m pogrebec

Trauerzeit f čas žalovanja

Trauergottesdienst m maša za mrtve, Trauerzug (→ Trauerconduct) črna maša

Traum m sen, sanje

986

träumen – sanjati

trefflich – izboren, odličen, izredno

Trauring m poročni prstan

lep (→ Lustbarkeit)

Trauschein (→ Trauungsschein)

treiben (trieb, hat getrieben) –

1. gnati 2. ukvarjati se s (čim)

Trauung f poroka (→ Ziviltrauung) ◊

(→ Gewerbe, Handel, Handwerk,

kirchliche Trauung – cerkvena

Kaufmannschaft, Politik, Profession,

poroka

Verkehr, Zauberei) 3. početi standesamtliche Trauung –

(→ Aufwand, Ding, Hurerei, Unfug, sklenitev zakonske zveze pred

Unwesen, Unzucht) 4. pognati

matičarjem (na matičnem uradu),

(→ Wurzel)

civilna poroka (→ Ziviltrauung)

Treiben n 1. gonjenje, gonja 2. početje Trauungs-Buch n poročna knjiga

3. vrvenje, vrvež ◊

(poročna župnijska matična knjiga)

gefährliches Treiben – nevarno

Trauungsschein m poročni list

početje

Trauzeuge m poročna priča, kum

heimliches Treiben – skrivno početje

schändliches Treiben – sramotno

Traverse f preklada

početje

traversieren – hoditi (skozi), potovati

Es herrschte ein reges Treiben. –

(skozi)

Vladalo je živahno vzdušje.

Treber pl tropine

treibend – gonilen (→ Kraft)

Treberbranntwein m tropinovec

Treiber m 1. gonjač (→ Bärentreiber,

(žganje)

Viehtreiber) 2. hujskač

Treck m selitev v kolonah vozov

(→ Kriegstreiber)

treffen (traf, hat getroffen) – 1. srečati Treiberei f 1. priganjanje, navijanje

2. zadeti 3. sprejeti (→ Abkommen,

(→ Preistreiberei) 2. hujskaštvo

Abmachung, Abrede, Anordnung,

(→ Kriegstreiberei)

Anrede, Anstalt, Arrangement,

Treibhaus n rastlinjak

Disposition, Einleitung,

Treibholz n plavni les, plavje

Gegenanstalt, Maßnahme, Tour,

Übereinkommen, Verabredung,

Treibjagd f pogon ◊

Veranstaltung, Vereinbarung,

Treibjagd auf Wölfe – pogon na

Verfügung, Vorbereitung, Vorkehrung, volkove

Vorsehung, Vorsorge, Wahl)

Treibung f opravljanje

Treffen n 1. sestanek, srečanje,

Treibung eines Gewerbes –

T

snidenje 2. spopad ◊

opravljanje obrti

etwas ins Treffen führen – navajati Treibvieh n gnana živina (kaj), navesti (kaj)

treideln – vleči ladjo

Treffer m 1. zadetek (pri streljanju

Treidelweg (→ Treppelweg)

oz. v športu) 2. dobitek (pri igrah

na srečo) (*dobiteljska številka,

trennen – ločiti (→ Bett, Tisch)

dobiteljica)

Trennstück n oddeljeno zemljišče

987

Trennung f 1. ločevanje, razmejitev, treubrüchig – nezvest, verolomen ◊

delitev (→ Gewaltentrennung)

treubrüchig werden – postati

2. razveza zakona

nezvest, postati verolomen

(→ Ehetrennung) ◊

Trennung von Staat und Kirche –

Treue f zvestoba (*vernost)

ločitev države in cerkve

(→ Berufstreue, Nibelungentreue,

Pflichttreue, Verfassungstreue) ◊

Trennungslinie f razmejitvena črta

Treue und Ergebenheit – zvestoba

Trense f uzda

in vdanost (*vernost in vdanost)

Treue und Glauben – dobra vera

Treppe f stopnice (→ Wendeltreppe)

die ererbte Treue und Hingebung

Treppelweg m vlečna pot (obrežna

für unseren Monarchen – prirojena

pot za vleko ladij po reki navzgor)

zvestoba in vdanost našemu vladarju

(*steza vlačilnica, vlačugarska pot)

»Die Geschichte bezeugt, daß die

Treppenhaus n stopnišče

Treue Krains niemals gewankt

hat.« – »Zgodovina spričuje, da se

Treppenturm m stopniščni stolp

kranjska zvestoba nikdar ni majala.«

Treschboden (→ Dreschboden)

(adresa kranjskega deželnega zbora

Trester pl tropine

ob obisku cesarja Franca Jožefa I.

12. julija 1883 v Ljubljani)

Tresterwein m žonta (vino iz z vodo

angestammte Treue und

zalitih tropin; nekoč naj bi na ta

Ergebenheit an das Allerhöchste

način nastajal tudi cviček)

Kaiserhaus – prirojena zvestoba in

treten (trat, ist/hat getreten) –

vdanost Najvišji cesarski hiši

1. stopati, stopiti (→ Ausführung,

Liebe und Treue der Völker für

Ausstand, Besitz, Beziehung,

das angestammte Haus Habsburg

Ehestand, Geltung, Genuß,

– ljubezen in zvestoba ljudstev do

Gesellschaft, Gewehr, Kraft, Leben, dedne habsburške dinastije

Mittel, Partei, Plan, Schauplatz, felsenfeste/unerschütterliche/

Streik, Tätigkeit, Unterhandlungen,

unverbrüchliche/unwandelbare

Verhandlung, Wirksamkeit)

Treue – neomajna zvestoba

2. pohoditi, tlačiti (grozdje, zelje,

jmdm. die Treue halten – ostati

repo)

(komu) zvest

Treter m tlačilec (grozdja, zelja, repe)

dem Kaiser den Eid der Treue

(*tlačar, tlačivec, mastivec)

und Ergebenheit leisten – priseči

zvestobo in vdanost cesarju

T

treu – 1. zvest (→ Berufstreue, Dienst) 2. resničen (→ Wahrheit), veren

Treuegelöbnis (→ Treueid)

(→ Bild) ◊

Treueid m prisega zvestobe

sich treu aufführen – biti zvest

jmdm. den Treueid schwören –

jmdm. treu, hold und gewärtig sein

priseči (komu) zvestobo

– biti (komu) zvest, vdan in poslušen treuergeben – zvest, vdan Treu (→ Treue)

(→ Dienstleistung)

Treubruch m nezvestoba, verolomstvo treugehorsamt – prezvest (*preveren, (*prelomljenje zvestobe), felonija

vernovdan) (→ Landschaft) ◊

988

treugehorsamster Landtag –

Triennium n obdobje treh let, triletje,

(cesarju) *vernovdani deželni zbor

trienij

treugesinnt – zvest

Triere f troveslača, triera

Treuhand(gesellschaft) f zaupniška

Trieschfelder pl triki ali preloge (G I. 132)

družba, fiduciarna družba

Trieur m žitni čistilnik (kmetijski

treuherzig – prostodušen

stroj), trier

Treuherzigkeit f prostodušnost

Trifailer Kohlenwerks-Gesellschaft

treulich – zvesto, pošteno ◊

(→ Gesellschaft)

treulich und ohne Gefährde –

Trift f 1. čreda 2. paša, pašna pravica

(sklenjeno) pošteno in brez prevare

3. ledina 4. splavljanje, plavljenje

(obrazec v pogodbi)

triften – splavljati, plaviti

treulos – 1. nezvest 2. nepošten

3. nezvesto 4. nepošteno

Triftgeld n pašnina

Treulosigkeit f 1. nezvestoba

Triftgerechtigkeit (→ Triftrecht)

2. nepoštenost

Trift-Holz n les za splavljanje, les za

Tribun m tribun (→ Volkstribun)

plavljenje

Tribunal n sodišče, sodni zbor,

triftig – tehten (→ Grund)

tribunal (H 42) ◊

Triftrecht n pravica do paše, pašna

Tribunal (Görz) – tribunal

pravica

(Goriška) (H 23)

Trikolore f trobojnica

Tribüne f oder, tribuna

trillen (→ drillen)

Tribut m davek, tribut ◊

Trinität f Sveta Trojica (→ Trinitatis)

Tribut bezahlen – plačevati tribut

Trinitatis f nedelja Svete Trojice

Tridentinum n Tridentinski koncil,

Tridentinum (1545–1563)

Trinitatisfest (→ Trinitatis)

Trieb m 1. nagon, sla 2. nagnjenje,

trinken (trank, hat getrunken) – piti

nagib 3. zagon, gonilna sila

(→ Wohlsein)

4. poganjek, mladica 5. čreda

Trinkgebrauch m zdravljenje s pitjem

6. pašnik 7. gonjenje (živine) ◊

zdravilne (mineralne) vode (*pitno

junger Trieb – mladica

zdravljenje) ◊

aus eigenem Trieb – iz lastnega

zum Trink- und Badegebrauch

nagiba

eintreffen – prispeti na zdravljenje s

T

Triebfeder f gonilo, motiv

pitjem zdravilne vode in kopanjem

(npr. v zdravilišče Rogaška Slatina

Triebkraft f 1. pogonska moč

(Sauerbrunn nächst Rohitsch))

2. gonilna sila

Trinkgelage n popivanje

Triebvieh n gonjena živina

(*gonjeno živinče, gonjaška živina)

Trinkgeld n napitnina (*pivnina, dar)

(→ Postillontrinkgeld)

Triebwerk n pogonska naprava (*gonilo)

989

Trinkkur f zdravljenje s pitjem

Splošnim šolskim redom za Avstrijo

zdravilne (mineralne) vode (*pitno

/ Allgemeine Schulordnung für

zdravljenje) (→ Trinkgebrauch)

Österreich)

Trinkkuranstalt f točilnica zdravilnih trocken – suh (→ Gült, Witterung) ◊

pijač

auf dem Trockenen sitzen –

Trinkspruch m napitnica, zdravica,

1. ostati brez denarja 2. ne vedeti ne

zdravljica ◊

naprej ne nazaj

einen Trinkspruch auf jmdn.

Trockenhütte f sušilnica (opekarne)

ausbringen/halten – napiti (komu),

nazdraviti (komu)

Trockenlegung f izsuševanje, izsušitev

◊

Trinksucht f pijanstvo, alkoholizem

Trockenlegung des Laibacher

Trinkwasser n pitna voda

Morastgrundes – izsuševanje

Ljubljanskega barja

Trinkwasserleitung f javni vodovod

za pitno vodo ◊

trocknen – sušiti (→ Heu)

an die öffentliche

Trödel m starine

Trinkwasserleitung angeschlossen

sein – *biti zvezan z javnim

Trödelhandel m trgovina s starinami,

vodovodom za pitno vodo (rubrika

starinarstvo

ob popisu prebivalstva leta 1910)

Trödelmarkt m trg s starinami

triplieren – potrojiti, triplirati

trödeln – trgovati s starinami

Trippel-Allianz f trojna zveza

(*kupčevati s starinami, tržiti s

starinami, starinariti)

Trismus m otrpni krč (→ Starrkrampf) Trödler m starinar (*tandler) Tritt m korak

Trödlermarkt (→ Trödelmarkt)

Trittbrett n 1. stopnica (pri

železniškem vagonu) 2. nogalnica

Trog m 1. korito (→ Waschtrog,

Wassertrog) 2. nečka

Triumph m zmagoslavje, triumf

Trommel f boben (na podlagi

Triumphbogen m slavolok

reskripta Vojnega ministrstva je

Triumphpforte (→ Triumphbogen)

bilo leta 1876 v c. kr. avstrijski

vojski odpravljeno oznanjanje z

Triumvir m član triumvirata, triumvir

bobnom; bobnarje so nadomestili

(→ Triumvirat)

hornisti)

T

Triumvirat n vlada treh oblastnikov,

die Trommel schlagen – bobnati

triumvirat

Trommelfeuer n bobneči ogenj,

trivial – cenen, plehek, trivialen

kanonada (dolgotrajno

Trivialität f cenenost, plehkost,

neprekinjeno topovsko

trivialnost

obstreljevanje)

Trivialschule f trivialka (enorazredne trommeln – bobnati

šole na podeželju, ki jih je cesarica

Trommelschlag m oznanjanje z

Marija Terezija uvedla leta 1774 s

bobnanjem (ljubljanski mestni

990

magistrat je leta 1890 odpravil

Trousseau m nevestina oprava, bala

oznanjanje z bobnanjem in ga

(*bališče)

nadomestil z magistratnimi oglasi) ◊

mittelst Trommelschlag

trübe – 1. kalen 2. turoben

bekanntmachen/kundmachen/

(→ Wetter), žalosten

verlautbaren – razglasiti z

trüben – 1. skaliti, kaliti 2. žalostiti bobnanjem

Trübsinn m otožnost, melanholija

Trommelschläger m bobnar

Truchseß m stolnik, miznik (dvorni

Trommler (→ Trommelschläger)

kuharski mojster) (→ Erbtruchseß)

Trompete f trobenta (→ Feldtrompete) Truchseßamt n stolništvo, mizništvo Trompeter m trobentač, trobentar

(funkcija dvornega kuharskega

(*trompeter) (→ Feldtrompeter) ◊

mojstra)

landschaftlicher Trompeter –

Trug m prevara ◊

deželanski trobentar (H 23)

ein des Truges verdächtigter Mann

Tropfstein m kapnik

– prevare osumljen mož

Troß m pratež

trügen (trog, hat getrogen) – varati

Trost m tolažba ◊

trügerisch – varljiv

jmdm. den letzten Trost spenden – Truhe f skrinja (→ Kehrichttruhe, podeliti (komu) poslednjo tolažbo

Kohlentruhe, Mehltruhe)

(npr. obsojencu na smrt)

Trumeau m omarica (med dvema

jmdm. Trost geben/zusprechen –

stenskima odprtinama, nad njo se

tolažiti (koga)

je nahajalo ogledalo)

trösten – tolažiti

Trümmer pl ruševine, razvaline,

trostlos – 1. neutolažljiv 2. brezupen

podrtine

Trostlosigkeit f 1. neutolažljivost

Trümmerfeld n ruševine

2. brezupnost

Trümmerfrauen pl Nemke, ki so

Tröstung f tolažba (→ versehen)

neposredno po kapitulaciji Nemčije

Trottoir n pločnik (*hoden tlak),

v drugi svetovni vojni nosile glavno

trotoar ◊

breme pri odstranjevanju ruševin

Legung des Trottoirs – polaganje

Trunk m 1. požirek, napoj 2. pitje,

pločnika (→ Trottoirlegung)

pijača (→ Morgentrunk) ◊

Trottoirlegung f polaganje pločnika

sich dem Trunke ergeben – vdajati

se pijači

T

trotz – kljub, navzlic (*vzklic)

dem Trunk ergeben sein – biti zapit

Trotz m kljubovalnost, upor, trma ◊

um einen Trunk spielen – igrati za

jmdm./etwas Trotz bieten –

pijačo

kljubovati (komu/čemu)

trunken – pijan, vinjen

trotzdem – 1. kljub temu 2. čeprav

(→ siegestrunken, Weise, Zustand)

trotzen – kljubovati, upirati se,

Trunkenbold m pijanec

trmoglaviti

Trunkenheit f pijanost

991

Trunkergebenheit f odvisnost od

Truppen verabschieden – razpustiti

alkohola

čete

Trunksucht f pijačevanje, pijanstvo ◊

Truppen verstärken – povečati čete,

der Trunksucht verfallen sein –

okrepiti čete

vdajati se pijančevanju

mit Truppen überziehen – zasesti s

četami

Trupp m 1. majhna (mobilna)

vojaška skupina (→ Nachtrupp,

Truppenabteilung f vojaški oddelek

Schlägertrupp, Spähtrupp, Stoßtrupp, Truppenabzug m umik čet Sturmtrupp, Voraustrupp) 2. majhna

(mobilna) policijska enota

Truppenanhäufung f kopičenje čet,

3. skupina delavcev, ekipa, brigada

koncentracija čet

Truppe f 1. enota, četa, krdelo

Truppenansammlung

(→ Aufklärungstruppe,

(→ Truppenanhäufung)

Besatzungstruppen, Decktruppe,

Truppenaufmarsch m zbiranje čet

Entsatztruppen, Fußtruppe,

Truppenaufstellung f razporeditev

Genietruppe, Linientruppen,

čet

Marine-Truppen, Reservetruppen,

Sanitätstruppe, Sicherungstruppe,

Truppenbewegungen pl premiki čet

Sturmtruppe, Traintruppe) 2. vojska Truppen-Colonne f četna kolona 3. skupina ◊

Truppendurchmarsch m prehod čet

Truppen (Marine) – čete (mornarica)

(H 59)

Truppendurchzug

eine Truppe Schauspieler –

(→ Truppendurchmarsch)

gledališka skupina

Truppenführer m vojaški starešina

Nachschub an Truppen – dodatne

Truppengattung f rod vojske

čete, okrepitve

Revue über die Truppen – pregled

Truppeninspizierung f pregled čet

vojske

Truppenkonzentration

cantonierende Truppen –

(→ Truppenanhäufung)

nastanjene čete, kantonujoče čete

Truppenkörper m vojaška formacija,

dicht massierte Truppen – močno

vojaško krdelo (*krdelna telesina,

koncentrirane čete

četna telesina)

geworbene Trupen – najete čete

kaiserliche Truppen – cesarske čete, Truppenlager n vojaški tabor cesarski vojaki

Truppenmarsch m vojaški pohod

T

lagernde Truppen – taboreče čete

Truppenmassierung

reguläre Truppen – redne čete

(→ Truppenanhäufung)

(*pravi vojaki)

transene Truppen – prehodne čete Truppenmusterung f pregled čet Truppen massieren – kopičiti čete, Truppenrevue (→ Truppenschau) koncentrirati čete

Truppen mustern – pregledati čete Truppenschau f vojaška parada Truppen in Sold nehmen – najeti

Truppenspital n četna bolnica

vojake, najeti čete

(v skladu s Postavo o nastanovanji

992

vojaščine / Einquartierungs-Gesetz z Handtuch, Kopftuch, Sacktuch,

dne 11. junija 1879 je bilo potrebno

Schnupftuch, Taschentuch) 3. prt,

v garniziji (*posadi/Garnison),

pregrinjalo (→ Bahrtuch, Bettuch,

ki je štela več kot 500 mož – če

Leintuch, Tischtuch, Totentuch,

tam že ni bilo garnizijske bolnice

Vortuch)

(*posadne bolnice/garnizonskega

špitala/Garnisonsspital) – v

Tuchel n rutica

posebnem poslopju ali vsaj v

Tuch-Fabrique f tovarna sukna,

ločenih prostorih poskrbeti za

suknarna

četno bolnico (*krdelno bolnico/

Tuchhändler m trgovec s suknom

Truppenspital), v kateri je bil

zagotovljen prostor za 5%

Tuchmacher m tkalec sukna, suknar

moštvenega števila)

Tuchmacherei f tkanje sukna,

Truppenübungen pl vojaške vaje

suknarstvo

Truppenverschiebung f premik čet

Tuchscherer m suknostrižec,

suknostrižnik, suknobrivec

Truppenzusammenziehung

(→ Truppenanhäufung)

tüchtig – 1. sposoben (→ Zeuge), vešč

2. pošten, vrl ◊

Trutzburg f grad, zgrajen za obleganje

in der Buchhaltung tüchtig – vešč

nasprotnega gradu, protiutrdba

knjigovodstva

trutzen – kljubovati, upirati se,

Tüchtigkeit f 1. sposobnost

trmoglaviti

2. poštenost, vrlina

Trutzgesang m nagajivka (pesem

körperliche Tüchtigkeit – telesna

nagajive vsebine)

sposobnost

Trutzlied (→ Trutzgesang)

Tuchware f sukno

Trutzwaffe f napadalno orožje

Tücke f zahrbtnost, potuhnjenost

Tschaika f čajka (majhna kozaška ladja)

(→ Heimtücke)

Tschako m čako (vojaško pokrivalo,

tückisch – zahrbten, potuhnjen

v avstro-ogrski vojski značilno za

Tugend f krepost, čednost

huzarje)

tugendhaft – kreposten, čednosten

Tschapka f čapka (vojaško pokrivalo,

tummeln, sich – zbirati se

v avstro-ogrski vojski značilno za

ulance)

Tummelpferd n turnirski konj

T

Tschusch m »čuš« (v Avstriji razširjen Tummelplatz m 1. bojišče (*bojiše) slabšalni izraz oz. psovka za tujce,

2. zbirališče, torišče 3. igrišče ◊

zlasti z Balkana)

Tummelplatz grausamer Kämpfe –

prizorišče strašnih bojev

Tuberkulose f jetika, sušica,

tuberkuloza (→ Knochentuberkulose, Tumor (→ Geschwür) Lungentuberkulose)

Tumult m 1. izgred, vstaja, punt

Tuch n 1. sukno, platno (→ Sacktuch)

2. hrup, trušč 3. bučen prepir,

2. ruta (*robec, robač) (→ Halstuch,

rabuka

993

Tumultuant m razgrajač

Türke m Turek

tumultuieren – razgrajati, zganjati

Türkenkrieg m vojna proti Turkom ◊

hrup

Großer Türkenkrieg – velika turška

tumultuös – hrupen

vojna (1683 – 1699)

tun (tat, hat getan) – storiti, početi

Türkenkundschaft f turški glas

(→ Abbitte, Abbruch, Abtrag, Acht, (obvestilo o turški nevarnosti)

Ausfall, Bericht, beste (der, die,

türkisch – turški (→ Weizen)

das), Bitte, Buße, Dienst, Einhalt, Einsprache, Erwähnung, Fehlgeburt, Turm m 1. stolp (→ Aussichtsturm, Fehlgriff, Fürbitte, Gefallen,

Hungerturm, Mauerturm,

gefälligst, Genüge, Gewissen,

Panzerturm, Pulverturm,

Gotteslohn, Können, Leid, leid,

Schutzturm, Treppenturm,

Meldung, Menschenmögliche(s),

Wachtturm, Wartturm) 2. zvonik

Not, Pflicht, Raitung, Schaden,

(→ Glockenturm, Kirchturm)

Schuldigkeit, Sünde, Unrecht,

Türmer m čuvaj na stolpu

Vorsehung, Widerstand, Wissen,

Turmuhr f ura na zvoniku

wissentlich, Wunder) ◊

zu wissen tun – sporočiti

Turmwächter (→ Türmer)

(→ nachrichtlich)

Turnen n telovadba

Tun n dejanje, delo, ravnanje, početje ◊

(→ Gruppenturnen, Kürturnen,

Tun und Lassen/Trachten/Treiben

Schauturnen, Wetturnen)

– početje (*delo in nedelo, dejanje

Turner m telovadec

in nehanje)

Turnerkneipe f družabno srečanje

tunlich – po možnosti, mogoče

ljubljanskih nemških telovadcev

(→ Beschleunigung) ◊

(»turnarjev«)

wenn es tunlich ist – če je mogoče

Turnerriege f telovadna vrsta,

Tunlichkeit f možnost ◊

telovadna skupina

nach Tunlichkeit – po možnosti

Turnhalle f telovadnica

(*po mogočnosti, po moči)

Turnier n turnir

tunlichst – če je le mogoče

Turnierfähigkeit f preverjanje

Tür f vrata ◊

plemiškega izvora (kot pogoja za

jmdm. die Tür weisen – spoditi

udeležbo na turnirju)

(koga)

T

etwas Tür und Tor öffnen – odpreti Turnplatz m telovadišče (čemu) prosto pot

Turnsaal m telovadnica

Turbation f 1. motnja 2. vznemirjanje Turnunterricht m telovadni pouk turbieren – 1. motiti 2. vznemirjati

Turnverein Južni Sokol (→ Verein)

turbulent – viharen, buren,

Turnwart m vodja telovadbe (pri

turbulenten

telovadnem društvu), načelnik

Türhüter m vratar

telovadcev

Turnwesen n telovadba (*telovadstvo)

994

Türsteher m vratar

Türstock m podboj

Tüte f vrečka (→ Lohntüte)

Tutel f skrbništvo, tutorstvo

Tutela (→ Tutel)

tutelär – skrbniški, varuški

tutelarisch (→ tutelär)

Tutelrecht n skrbniška pravica,

tutorska pravica

t. W. = teutscher Währung – (denar)

nemške veljave

Typar m pečatnik

Typhus m tifus (→ Fleckfieber,

Flecktyphus, Krankheit/

hitzige Krankheit, Lagertyphus,

Nervenfieber, Rückfalltyphus,

Unterleibtyphus)

Typograph m tiskar

Typus m oblika, vzorec

Tyrann m tiran

Tyrannei f trinoštvo, tiranija

tyrannisieren – zatirati, tiranizirati

T

995

U

U. = Uhr (→ Uhr)

Übeltäter m zločinec, hudodelec

u. = und (→ und)

(*zlotvorec) ◊

einem Übeltäter nachstellen –

u. a. = unter anderem – med drugim

zasledovati zločinca

u. ä. = und ähnliche(s) – in podobni,

übelwollend – zlonameren (→ Anklage)

in podobno

üben – 1. vaditi 2. izvajati, izvrševati u. a. = und andere(s) – in drugi, in

(→ Barmherzigkeit, Geduld,

drugo

Gerechtigkeit, Gewalt, Kontrolle,

u. a. m. = und andere(s) mehr –

Kritik, Milde, Nachsicht, Rache, in drugi, in drugo

Recht, Rücksicht, Strafrecht,

u. A. w. g. = um Antwort wird

Vergeltung, Verrat, Wirkung,

gebeten – prosimo za odgovor

Zurückhaltung)

U-Bahn = Untergrundbahn f

über – nad (→ Tag)

podzemska železnica, metro

überantworten – izročiti, predati

übel – 1. slab (→ Geruch, Laune,

Überantwortung f izročitev, predaja

Nachrede, Ruf) 2. podel, grd,

Überbeschäftigung f prezaposlenost

hudoben, zoprn, sovražen

(→ gesinnt) ◊

überbringen – prinašati, prinesti,

wohl oder übel – hote ali nehote

izročiti

übel auf sein – slabo se počutiti

Überbringer m prinašalec, izročitelj

Übel n 1. zlo, nesreča, škoda 2. težava, (*izročivec, donašavec, prinesnik,

tegoba, bolezen ◊

prinosnik, pokaznik)

das böse Übel – zločesta bolezen

überbrücken – premoščati, premostiti

(običajno oznaka za epidemijo,

(→ Hindernis)

npr. epidemijo kolere leta 1836 v

Ljubljani)

Überbrückung f premoščanje,

dem Übel steuern – odvrniti zlo,

premostitev

preprečiti nesrečo

überbürden – preobremeniti

Übelbefinden n slabo počutje, slabost

Überbürdung f preobremenitev

übelbeleumundet – na slabem glasu

überdies – vrhu tega, poleg tega

(*zloglasen)

Überdruß m naveličanost

übelberüchtigt (→ übelbeleumundet)

Übereifer n pretirana vnema, pretirana

Übelstand m 1. nepravilnost, napaka,

gorečnost

pomanjkljivost (*nedostatek)

übereilt – prenagljen

2. nespodobnost ◊

U

dem Übelstande abhelfen –

übereinkommen – dogovoriti se

odpraviti pomanjkljivost

Übereinkommen n dogovor ◊

Übelstifter m hujskač, šuntar

freies Übereinkommen – prost

dogovor (po dogovoru)

Übeltat f zločin (*zlotvor), hudobija ◊

ein Übereinkommen treffen –

eine Übeltat begehen – storiti

dogovoriti se

zločin, storiti hudodelstvo

999

Übereinkunft f dogovor

Überführer m brodar

(*porazumljenje) ◊

im Wege der freien Übereinkunft – Überfuhrgebühr (→ Überfahrgeld) po prostem dogovoru

Überfuhrgeld (→ Überfahrgeld)

(po dogovoru)

Überfuhrplätte f brod

übereinstimmen – ujemati se, soglašati Überführung f 1. prevoz 2. brodarstvo Übereinstimmung f soglasje,

3. nadvoz 4. dokaz krivde

soglasnost

Überführungsrecht n pravica do

überfahren1 (fuhr über, ist/hat

brodarstva

übergefahren) – 1. peljati (koga)

Übergabe f 1. predaja, izročitev

čez (kaj) 2. peljati se čez (kaj)

2. vdaja, kapitulacija

überfahren2 (überfuhr, hat überfahren) Übergabsvertrag m izročilna pogodba

– 1. povoziti (koga) 2. prevoziti

(*čezdajansko pismo)

(npr. signal)

Übergang m prehod, prestop

Überfahrgeld n brodnina

Übergangspunkt m prehod

Überfahrschiffer m brodnik

Übergangssteg m mostiček (čez

Überfahrt f brod, brodišče, pristan

železniško progo)

Überfahrtsgebühr (→ Überfahrgeld)

übergeben – predati

Überfahrtsmaut (→ Überfahrgeld)

(→ Pacht, Rechnung)

Überfall m 1. napad (→ Feuerüberfall) Übergeber m izročitelj (*izročevalec, 2. zajezena voda, ki se pretaka čez

predajnik, predajavec)

zapornico (*prepadec) ◊

(→ Unterhalt)

einen Überfall zurückschlagen –

Übergeberin f izročiteljica

odvrniti napad

(*izročevalka, predajnica,

überfallen – napasti

predajavnica) (→ Unterhalt)

überflügeln – prekositi, premagati

übergehen1 (ging über, ist

Überflügelung f prekašanje,

übergegangen) – 1. prehajati, preiti

premagovanje

(→ Angriff, Welt) 2. prestopiti

(→ Lager), zamenjati 3. prebegniti,

Überfluß m obilje, obilica ◊

dezertirati (→ Feind)

zu allem Überfluß erinnern –

(pri tem) ni potrebno še posebej

übergehen2 (überging, hat

opozoriti, da …

übergangen) – 1. izpustiti,

preskočiti (→ Beförderung),

U

Überfuhr f brod

prezreti, ne upoštevati 2. zamolčati,

(→ Seilplättenüberfuhr)

ne omeniti (→ Stillschweigen)

überführen1 (führte über, hat

Übergeher m obhodnik, preglednik,

übergeführt) – prepeljati

nadzornik, vizitator

überführen2 (überführte, hat

(→ Amtsübergeher, Bauübergeher,

überführt) – 1. dokazati (→ Schuld)

Mautübergeher, Schrankenübergeher)

2. prepričati (koga) (*previžati)

1000

Übergehung f 1. neupoštevanje überlaufen2 (überlief, hat überlaufen)

2. zamolčanje ◊

– 1. preteči, prehoditi 2. nadlegovati

Übergehung des Noterben –

3. spreleteti ◊

zamolčanje nujnega dediča

Dieser Kurort ist überlaufen. – V

mit Übergehung der Obrigkeit –

tem zdravilišču vlada velika gneča.

neupoštevanje gosposke

Es überlief mich kalt. – Mraz me je

übergeordnet – nadrejen (*nadčinjen)

spreletel.

Übergewicht n 1. prevelika teža,

Überläufer m prebežnik

prekomerna teža (*veča teža, prevaga) Überläuferei f prebeg 2. premoč

überlegen – premisliti, pretehtati,

Übergriff m samovoljen poseg,

preudariti

nedopustno poseganje

(npr. v tuje pravice)

überlegen – močnejši, superioren

Überhand – Überhand nehmen –

Überlegenheit f premoč, superiornost ◊

razmahniti se, razširiti se, povečati

militärische Überlegenheit – vojaška

se, narasti

premoč

Überhandnahme f razmah, razširitev, Überlegung f premislek, preudarek ◊

povečanje, naraščanje

nach genauer Überlegung – po

tehtnem premisleku

überhandnehmen (→ Überhand)

Überlegungen anstellen –

überhaupt – sploh (*vobče)

premisliti, pretehtati, preudariti

in Überlegung nehmen – presoditi

überholt – zastarel, zastaran

überliefern – 1. izročiti, predati

überkommen1 (kam über, ist

2. ohraniti

übergekommen) – priti čez (kaj)

überliefert – ohranjen (star običaj,

überkommen2 (überkam, hat

stara navada), izpričan

überkommen) – 1. podedovati

2. prejeti, dobiti 3. spreletavati

Überlieferung f 1. izročitev, predaja

2. izročilo, tradicija ◊

überkommen – podedovan, ohranjen

mündliche Überlieferung – ustno

Überkommung f prevzem

izročilo

Überland n dodatno pridobljena zemlja, überlisten – prelisičiti, ukaniti

»čezzemlja«(»dodatni fevd«) (V 295; Überlistung f prelisičenje, ukana

G I. 166, 173, G II. 332, 426)

(→ Bauernlehen)

übermachen – 1. poslati, izročiti

2. predelati, prenarediti

Überlandsgrund m dodatno posestvo Übermacht f premoč U

überlassen – prepustiti (→ käuflich)

Übermachung f 1. pošiljatev

überlaufen1 (läuft über, ist

2. predelava, preureditev

übergelaufen) – 1. prestopiti,

prekipeti 2. prebežati, dezertirati

übermannen – premagati

(→ Lager)

Übermaß n obilica, preobilje

übermäßig – preobilen, čezmeren

1001

Übermensch m večvreden človek,

überreiten – prejezditi, prejahati

nadčlovek (po Nietschejevem delu

(*pojezditi)

Zarathustra (1883–1885))

Überreiter m 1. preglednik, oglednik

übermitteln – poslati, posredovati,

(*objezdnik), nadzornik, carinsko-

izročiti, sporočiti

mitninski kontrolor (»ibrajtar«)

Übermittlung f pošiljanje,

(H 21), kontrolor 2. nadzornik (pri

posredovanje, izročitev, sporočanje

komendi) (zadolžen za prihodke od

zemljiških posestev)

Übermurgebiet n Prekmurje

Überrest m preostanek ◊

Übermut m objestnost, prešernost

die sterblichen Überreste –

übernachten – prenočiti

posmrtni ostanki (*zemeljski

Übernachtung f prenočevanje,

ostanki, zemski ostanki, telesni

prenočitev

ostanki, umrljivi ostanki, umrjoči

ostanki)

Übernachtungsstätte f prenočišče

überrumpeln – nenadoma napasti,

Übernahme f prevzem, prevzetje

zaskočiti

(*prevzetba)

Übernahme in den Ruhestand –

Überrumpelung f nenadni napad,

upokojitev (*prevzetba v pokoj)

zaskok

(npr. upokojitev podmaršala na

übersagen – *prebesediti

njegovo prošnjo z ukazom cesarja)

Überschlag m 1. izračun, preračun

übernehmen – prevzemati, prevzeti

(→ Kostenüberschlag) 2. obkladek

(→ Zügel)

3. obšiv, zavihek, zavih ◊

Übernehmer m prevzemnik,

einen Überschlag machen –

prejemnik (→ Unterhalt)

preračunati

Übernehmerin f prevzemnica,

überschreiten – prekoračiti, prestopiti

prejemnica (→ Unterhalt)

(→ Grenze)

Überordnung f nadrejenost

Überschreitung f prekoračitev,

prestopanje, prestop ◊

Überprüfung f pregled

Überschreitung der Sperrstunde –

(*popregledba), preverjanje,

prekoračitev policijske ure

kontrola

Überschreitung der

überraschen – presenetiti

Amtskompetenzen – prekoračitev

Überraschung f presenečenje

uradnih pristojnosti

Überraschungsfeuer n iznenadni ogenj Überschrift f napis, nadpis U

überreden – pregovoriti

Überschuß m presežek (*prebitek)

Überredung f pregovarjanje

überschwemmen – poplaviti

überreichen – izročiti, oddati, vložiti,

Überschwemmte(r) m poplavljenec

predložiti

Überschwemmung f poplava, povodenj

Überreichung f izročitev, oddaja,

Überschwungriemen pl preramnice

vložitev, predložitev

(za bajonet in torbo za patrone)

1002

Übersee f prekomorske dežele,

Überstundengeld n plačilo nadur

čezoceanske dežele

(*čezurnina)

überseeisch – prekomorski

Übertät f 1. plodovitost, rodovitnost

(→ Auswanderung)

2. obilica, preobilje, bogastvo

übersehen – spregledati, prezreti

Übertrag m prenos (prenos vsote s

Überseher m preglednik, oglednik

prejšnje strani na začetek naslednje

strani)

übersenden – poslati

übertragen – 1. prenesti, prestaviti,

Übersendung f pošiljanje

poveriti (komu/čemu), delegirati

übersetzen1 (setzte über, hat

2. prevesti 3. preložiti (termin)

übergesetzt) – prepeljati

übertragen – 1. prenesen

übersetzen2 (übersetzte, hat

(→ Bedeutung), prestavljen,

übersetzt) – 1. prevesti (*prestaviti,

poverjen (komu/čemu), delegiran

pretolmačiti, preložiti) 2. prevesti

(→ Wirkungskreis) 2. preveden

(koga) v nov naslov 3. premestiti

3. preložen (termin)

(→ Reserve)

Übertragung f 1. prenos

Übersetzung f 1. prevod (* prestava,

(→ Vermögensübertragung),

prestavljanje, prelog) 2. premestitev

prestavitev 2. prevod 3. preložitev

(*prestavljanje)

(termina) ◊

Übersetzungsgesuch n prošnja za

Übertragung executiver Feilbietung

premestitev

– preložitev izvršilne prodaje

Übersicht f pregled (→ Ortsübersicht)

übertreiben – pretiravati

Übersiedler m preseljenec

Übertreibung f pretiravanje

Übersiedlung f preselitev, selitev

Übertreter m prestopnik

(→ Geschäftsübersiedlung)

Übertretung f prekršek (V 511, 512),

Übersiedlungstermin m selitveni rok,

prestopek (*prestop) ( Kazenska

selitveni termin

postava zoper hudodelstva,

pregreške in prestopke / Strafgesetz

überspannen – prenapeti

über Verbrechen, Vergehen und

Überspannte(r) m prenapetež

Uebertretungen cesarja Franca

übersteigen1 (stieg über, ist

Jožefa I., izdana s cesarskim

übergestiegen) – prestopiti

patentom dne 27. maja 1852,

deli pregreške in prekrške na

übersteigen2 (überstieg, hat

naslednje zvrsti (*plemena/

überstiegen) – presegati, prekositi

Gattungen): 1. na kazniva dejanja

U

überstellen – 1. izročiti, predati

zoper javno varnost, in sicer zoper

2. prestaviti, premestiti

javni mir in red (*javni pokoj

Überstellung f 1. izročitev, predaja

in red/öffentliche Ruhe und

2. prestavitev, premestitev

Ordnung), zoper javne ustanove

in zoper ukrepe za splošno

Überstunde f nadura (*čezdobna ura)

varnost (*javne naprave in naredbe

1003

za občno varnost/öffentliche

Überwachungsausschuß m nadzorni

Anstalten und Vorkehrungen zur

odbor (*nadziralni odbor)

gemeinschaftlichen Sicherheit)

in zoper dolžnosti javnega urada

überweisen – 1. nakazati (→ Geld)

(*dolžnosti kacega javnega ureda/

2. predati (zadevo), poslati, napotiti

Pflichten eines öffentlichen

3. dokazati krivdo

Amtes)); 2. na kazniva dejanja,

Überweisung f 1. nakazilo 2. predaja, ki ogrožajo in oškodujejo osebno

napotitev 3. dokaz krivde

varnost posameznikov (Sicherheit

überwinden – 1. premagati, presegati,

einzelner Menschen), varnost

premoščati, premostiti

lastnine ali zaslužka (Sicherheit des

(→ Hindernis, Krise, Schwierigkeit)

Eigenthums oder der Erwerbung),

2. dokazati krivdo

ogrožajo čast in dobro ime

(Sicherheit der Ehre und des guten Überwindung f 1. premagovanje, Rufes) ter druge pravice; 3. na

preseganje, premoščanje 2. dokaz

pregreške in prestopke zoper javno

krivde

moralo (öffentliche Sittlichkeit))

Überwinterung f prezimovanje

(→ Kerkerstrafe, Strafe/Verschärfung überzählig – nadštevilen (*čezštevilen)

der Strafe) ◊

(→ supernumeriert)

Vorschubleistung in Beziehung

auf ein Vergehen oder eine

Überzahlung f preplačilo

Uebertretung – dajanje podpore

überzeugen – 1. prepričati 2. dokazati

pri pregrešku ali prestopku

krivdo

(*podpomoč, dana glede na kak

Überzeugung f prepričanje ◊

pregrešek ali prestopek)

nach freier Überzeugung – po

Übertritt m prestop, prehod ◊

svobodnem prepričanju

Übertritt in den Ruhestand –

die Überzeugung erhalten/

upokojitev

gewinnen/schöpfen – prepričati se

Übertrittszeugnis n prehodno

sich von etwas die Überzeugung

spričevalo

verschaffen – prepričati se o (čem)

zu der Überzeugung gelangen/

Überverdienst m dodatni zaslužek

kommen – priti do spoznanja,

(*pribitni zaslužek, privržek,

spoznati

nameček)

Überzeugungsfall – im

Übervölkerung f preobljudenost

Überzeugungsfalle – v primeru, da

übervorteilen – prevarati, opehariti,

bo krivda dokazana

oškodovanti

überziehen1 (überzog, hat

U

Übervorteilung f prevara, opeharjenje,

überzogen)– 1. napasti (→ Krieg),

oškodovanje

zasesti (→ Truppe) 2. prekoračiti

Überwachung f straženje,

überziehen2 (zog über, ist/hat

nadzorovanje, pregled ◊

übergezogen) – 1. ogrniti

Überwachung des Marktverkehrs –

2. preseliti se

nadzorovanje tržnega prometa

1004

Überzieher m površnik (lahek plašč), Übungsmarsch m vadbeni pohod

suknja (→ Herren-Überzieher)

Übungsmunition f vadbeno strelivo

Überziehung f 1. zasedba, napad

2. prekoračitev

Übungsplatz m vežbališče, vadišče

(*vadilišče) (→ Reitübungsplatz,

Überzins m dodatna pravda (G II. 443) Schießübungsplatz)

Ubikation f 1. prostor, bivališče,

Übungsritt m vadbeno jahanje

ubikacija 2. vojaška nastanitev ◊

amtliche Ubikation – uradni

Übungsschule f *vadnica (v skladu

prostori

z Državnim zakonom, s katerim se

ustanavljajo načela za poučevanje na

ubiquitär – vsepovsodnji, vsepričujoč,

ljudskih šolah (državni ljudskošolski

ubikvitaren

zakon) / Reichsgesetz, durch welches

Ubiquität f 1. povsodnost, ubikviteta

die Grundsätze des Unterrichtswesens

2. božja vsepričujočnost, božja

bezüglich der Volksschulen festgestellt

ubikviteta

werden (Reichs-Volksschulgesetz),

z dne 14. maja 1869, naj bi pri

U-Boot = Unterseeboot n

vsakem učiteljišču obstajala ljudska

podmornica

šola kot vadnica (Übungsschule)

übrig – drug, preostal (→ wünschen) ◊

in vzornica (Musterschule), pri

im übrigen – sicer

ženskem učiteljišču tudi otroški

übrigen (→ erübrigen)

vrtec (Kindergarten))

übrigens – sicer

Übungsschullehrer (→ Übungslehrer)

Übung f 1. vaja (→ Andachtsübungen), Übungsvorschriften pl vadbeni vadba, vežbanje (→ Gefechtsübung,

predpisi ◊

Kriegsübung, Leibesübungen,

Dienstes-Ordnung und Uebungs-

Marschübung, Truppenübung,

Vorschirften für die Krainischen

Waffenübungen) 2. navada, običaj

Verbands-Feuerwehren – Službeni

3. izvajanje, ustaljen način dela,

red in vadbeni predpisi za kranjska

praksa 4. spretnost, ročnost 5.

zavezna gasilna društva (izdani leta

izpovedovanje (→ Religionsübung)

1894)

◊

u. d. g/u. d. gl./u. dgl. = und

geistliche Übungen – duhovne vaje

desgleichen – in podobno

(*duhovniške eksercicije)

u. dgl. (m.) = und dergleichen (mehr)

(→ Andachtsübungen)

– in podobni

öffentliche Übung einer Religion –

javno izpovedovanje vere

ü. d. M. = über dem Meeresspiegel –

aus der Übung kommen – priti iz

nad morsko gladino

U

vaje, odvaditi se

UdSSR = Union der Sozialistischen

in Übung sein – biti v navadi

Sowjetrepubliken f Zveza

Übungslager n vadbeni tabor

sovjetskih socialističnih republik

(ZSSR)

Übungslehrer m *vadnični učitelj

(učitelj na *vadnici)

u. E. = unseres Erachtens – po našem

(→ Übungsschule)

mnenju

1005

Ufer n breg, obrežje, obala

Umbstand (→ Umstand)

Uhr f ura (→ Ankeruhr, Bodenuhr,

umfahren – peljati okoli (česa), voziti

Nachtuhr, Pendeluhr, Sackuhr,

okoli (česa)

Schlaguhr, Spieluhr, Standuhr,

Stockuhr, Stutzuhr, Taschenuhr,

Umfang m obseg (*obséga, obsežek)

Turmuhr, Wanduhr, Weckeruhr)

Umfassungsmauer f obzidje

die Uhr aufziehen – naviti uro

umformen – 1. preoblikovati

Uhrmacher m urar

2. preobraziti

Ukr. = Unterkrain (→ Unterkrain)

Umfrage f povpraševanje,

U. L. F. = Unserer lieben Frau – Naše

poizvedovanje, anketa ◊

ljube gospe (→ Frauenkirche)

eine Umfrage starten – organizirati

anketo

Ulrichstag m god sv. Ulrika: 4. julij

umfrieden – ograditi

Ultimatum n ultimat

Umfriedung f ograda

ultra – čez, onstran, bolj

Umgang m 1. družba, druženje

Ultra m prenapetež (zlasti poslanec

2. občevanje 3. procesija, sprevod ◊

v deželnem oz. državnem zboru)

guter Umgang – dobra družba

(*prenapetnež, presiljenec)

kirchlicher Umgang – procesija

ultramontan – strogo katoliški,

schlechter Umgang – slaba družba

ultramontan

mit jmdm. Umgang haben/pflegen

– družiti se s (kom)

Ultramontanismus m strogi

von etwas Umgang nehmen –

katolicizem, ultramontanizem

opustiti (kaj), ogniti se (čemu)

ultranational – nacionalističen

Umgangssprache f pogovorni jezik,

(*prenapeto naroden)

občevalni jezik

ultro – prostovoljno

Umgebung f okolica (*obmestje,

um – 1. ob 2. okoli, približno ◊

obližje)

um 5 Uhr – ob petih

umgefallen – poginul, crknjen

um 1950 – okoli leta 1950

(→ Vieh)

um ... willen – zavoljo, zaradi

um ... zu + Infinitiv – da bi …

Umgegend (→ Umgebung)

Umbau m prezidava

umgehen1 (ging um, ist umgegangen)

– 1. hoditi okoli, pohajati 2. širiti se

umbilden – preobraziti, preoblikovati

3. ukvarjati se s (čim) 4. družiti se

(→ Kabinett, Regierung)

s (kom)

U

Umbildung f preobrazba,

umgehen2 (umging, hat umgangen) –

preoblikovanje

obiti (kaj), izogniti se (čemu)

(→ Kabinettsumbildung,

Regierungsumbildung)

umgehend – takoj, nemudoma

Umbruch m 1. prelom, prelomno

Umgehung f 1. obhod 2. obvoznica,

obdobje 2. prelom (pri tisku)

obvoz 3. izogibanje

umgekehrt – obraten

1006

umgestanden – poginul, crknjen

Umlegung f 1. porazdelitev

(→ Vieh)

(→ Steuerumlegung) 2. preložitev,

Umkehr f 1. obrat, preokret 2. vrnitev, prestavitev (*preložba) ◊

umik ◊

Umlegung der Steuer – porazdelitev

jmdn. zur Umkehr bewegen –

davka (→ Steuerumlegung)

pripraviti (koga), da spremeni svoje

Umlegung der Straße – preložitev

ravnanje (*pripraviti koga, da krene

ceste

na drugo pot)

Umnachtung f omračitev ◊

den Feind zur Umkehr zwingen –

geistige Umnachtung – omračitev

prisiliti sovražnika k umiku

uma

umkehren – 1. obrniti se 2. vrniti se

umreiten – *pojezditi, *objezditi

umklammern – okleniti, oklepati,

Umriß m očrt, načrt, oris ◊

obkoliti

in großen Umrissen – v grobih

Umklammerung f oklenitev,

obrisih

oklepanje, obroč

Umritt m *pojezda, *objezda

Umkreis m okolica, okoliš, okrožje

Umsatz m prodaja

umladen – preložiti

Umsatzsteuer f prometni davek

Umlage f 1. priklada (dodatek k

(*davek od prometa)

direktnemu davku za kritje občinskih umschanzen – utrditi z okopi

ali deželnih potreb) (*obloga)

(→ Gemeindeumlagen, Kirchenumlage, Umschanzung f utrditev z okopi Landesumlage, Zinskreuzerumlage)

Umschlag m 1. pretovor 2. ovitek

2. porazdelitev, razdelitev ◊

(*zavitek), ovojnica, kuverta

Umlage der Steuer – porazdelitev

3. obkladek 4. sprememba

davka

(→ Stimmungsumschlag,

Umlagen zu den direkten Steuern –

Wetterumschlag)

priklade k direktnim davkom

umschlagen – 1. pretovarjati

städtische Umlage – mestna priklada

2. obrniti se, spremeniti se

(→ Gemeindeumlagen)

Umschlagsbogen m ovojna pola

Umlauf m obtok, obhod, kroženje ◊

(za naznanilnice pri popisu

im Umlauf sein – biti v obtoku,

prebivalstva) (→ Anzeigezettel)

krožiti

Umschlagsrecht n pravica do

Umlaufschreiben n okrožnica, razglas,

pretovarjanja

oznanilo (→ Circulare)

Umschweife – ohne Umschweife

Umlaufs-Verordnung f okrožni ukaz

– brez okolišenja, brez ovinkov,

U

(*okoljni ukaz)

naravnost

umlegen – 1. razdeliti, porazdeliti

Umschwung m preobrat, preokret

(davke) (→ Steuer) 2. preložiti,

prestaviti 3. podreti 4. ubiti, póčiti, umsetzen – 1. prestaviti, premestiti

pihniti

2. uresničiti (→ Tat)

1007

Umsicht f 1. preudarnost, razsodnost, Umstellung1 f 1. prestavitev

previdnost 2. razgled

2. preusmeritev, prehod na (kaj)

umsichtig – preudaren, razsoden,

Umstellung2 f obkolitev

previden

umstritten – sporen

um so mehr … als … – toliko bolj …,

ker …

Umsturz m prevrat (*prekuc,

prekucija)

umspannen1 – obsegati, obseči, zajeti

Umstürzler m prevratnik (*prekucuh)

umspannen2 – prevpreči (konje)

Umtausch m menjava

Umstand m 1. okoliščina

(*okolnost) (→ Begleitumstände,

umtauschen – zamenjati

Erschwerungsumstände,

Umtauschkurs m menjalni tečaj

Linderungsumstände,

umtreiben – gnati, goniti

Milderungsumstände,

Vermögensumstände, Zeitumstände)

umtreiben, sich – potepati se, klatiti se

2. pogin (→ Vieh-Umstand) ◊

Umtriebe pl spletkarjenje, rovarjenje,

aggravierende/beschwerende/

spletke, mahinacije

erschwerende Umstände –

Umtrunk m popivka

oteževalne okoliščine

lindernde/mildernde Umstände –

umwälzen – preobrniti, prevrniti

olajševalne okoliščine

Umwälzung f preobrat, prevrat

wichtige Umstände – tehtne

(*prekucija)

okoliščine (*tehtovne okolnosti)

Umwandlung f sprememba

unter Umständen – mogoče

(*prememba), spreminjanje,

unter allen Umständen – vsekakor,

preoblikovanje, modifikacija,

na vsak način

konverzija

in anderen/gesegneten Umständen

sein – biti v drugem stanju, biti v

Umweg m ovinek

blagoslovljenem stanju, biti noseča

Umwelt f okolica, okolje

umständlich – natančen, podroben,

Umwertung f prevrednotenje ◊

obširen, zamuden

Umwertung aller Werte –

Umständlichkeit f natančnost,

prevrednotenje vseh vrednot

podrobnost, obširnost, zamudnost

umziehen – preseliti se

umstehen – 1. obstopiti 2. poginiti,

umzingeln – obkoliti

crkniti

Umzinglung f obkolitev

Umstehende pl pričujoči, prisotni,

U

Umzug m 1. selitev 2. sprevod,

gledalci

obhod, povorka ◊

Umstehung f pogin živali

Umzug der Arbeiterschaft –

umstellen1 (stellte um, hat umgestellt)

povorka delavcev (ob 1. maju)

– 1. prestaviti 2. preusmeriti

unabgerichtet – neizurjen, neizučen

umstellen2 (umstellte, hat umstellt) –

unabhängig – neodvisen

obkoliti

(*nezavisen)

1008

Unabhängigkeit f neodvisnost

unaufhaltsam – nezadržen, neustavljiv

Unabhängigkeitserklärung f

unaufhörlich – neprestan, nenehen

razglasitev neodvisnosti

unaufkündlich – nepreklicen

Unabhängigkeitskrieg m vojna za

neodvisnost

unauflösbar (→ unauflöslich)

unablässig – 1. neprenehen, neprestan Unauflösbarkeit (→ Unauflöslichkeit) 2. neprenehoma, neprestano

unauflöslich – nerazvezen,

unabsehbar – nepregleden

nerazvezljiv

unabsetzbar – neodstavljiv

Unauflöslichkeit f nerazvezljivost ◊

Unauflöslichkeit des Bandes der Ehe

Unabsetzbarkeit f neodstavljivost

– nerazvezljivost zakonske zveze

unabweisbar – neizogiben

unaufschiebbar – neodložljiv

unabwendbar – neizogiben

unausgesetzt – neprenehoma,

unanbringlich – nedostavljiv

nepretrgoma

unanfechtbar – neizpodbiten

unbändig – 1. neukrotljiv, neugnan

2. neznanski

unangefochten – neizpodbijan

unbarmherzig – neusmiljen

unangemeldet – neprijavljen

(→ Schnitter)

unangenehm – neprijeten

unbeanstandet – 1. brez zadržka, brez

unangreifbar – nedotakljiv

pomisleka 2. nekaznovan ◊

(→ Stammvermögen)

gerichtlich unbeanstandet – sodno

unanim – enodušen, enoglasen

nekaznovan

politisch unbeanstandet – politično

unanimer (→ unanim)

nekaznovan

unannehmlich – neprijeten, nevšečen

polizeilich unbeanstandet –

Unannehmlichkeit f neprijetnost,

policijsko nekaznovan

nevšečnost

unbeanständet (→ unbeanstandet)

unanständig – neprimeren,

unbeantwortet – neodgovorjen

nespodoben (→ Ding)

unbebaut – 1. nepozidan 2. neobdelan

Unanständigkeit f neprimernost,

unbedacht – nepremišljen

nespodobnost

unbedenklich – 1. neoporečen

unantastbar – nedotakljiv

(*nesumen) (→ Zeuge) 2. nenevaren

Unantastbarkeit f nedotakljivost ◊

Unbedenklichkeit f neoporečnost

Unantastbarkeit der Grenzen –

(*nesumnost)

U

nedotakljivost meja

unbedingt – brezpogojen, nujen

Unart f grda navada, nečednost

unbeeidet – nezaprisežen

unaufgehalten – neoviran

unbefahrbar – 1. neprevozen

unaufgeklärt – nepojasnjen

2. neploven

(→ Todesursache)

1009

unbefangen – 1. sproščen

unbescholten – neoporečen,

2. nepristranski

neomadeževan (*brezmadežen),

Unbefangenheit f 1. sproščenost

pošten, na dobrem glasu

2. nepristranskost

(→ Dienstleistung, Lebenswandel,

Ruf, Sitte, Wandel)

unbefugt – 1. neupravičen (→ Weise),

nepooblaščen, nedovoljen

Unbescholtene(r) m poštenjak

(→ Auswanderung)

Unbescholtenheit f neoporečnost,

2. neupravičeno, nepooblaščeno

neomadeževanost

(*brezoblastno), nedovoljeno

(*brezmadežnost), poštenost ◊

Unbefugte(r) m nepooblaščena oseba,

bürgerliche Unbescholtenheit –

neupravičena oseba ◊

državljanska neomadeževanost

Zutritt für Unbefugte verboten –

sittliche/moralische

nezaposlenim vstop prepovedan

Unbescholtenheit – moralna

neoporečnost

unbeglaubigt – neoverjen, nepotrjen

unbesoldet – neplačan ◊

unbegründet – neutemeljen,

unbesoldeter Praktikant –

neosnovan (→ Verdacht)

neplačani praktikant

Unbehagen n nelagodje

unbesonnen – nepremišljen

unbehaust – nenastanjen

unbeständig – 1. nestalen

(→ Untertan), brez svoje hiše

2. nestanoviten (→ Wetter)

unbehebbar – neodpravljiv

unbestechlich – nepodkupljiv

(*neodpraven)

unbestellbar – nedostavljiv ◊

unbehelligt – 1. neoviran 2. neovirano

unbestellbare Briefpostsendungen –

unbekannt – 1. neznan 2. neznano ◊

nedostavljive pisne poštne pošiljke

unbekannt wo abwesend/befindlich unbestimmt – nedoločen (→ Zeit)

– *neznano kje odsoten, *neznano

kje bivajoč

unbestraft – nekaznovan

unbemittelt – reven, nepremožen

unbestreitbar – nesporen

(*neimovit)

unbestritten (→ unbestreitbar)

unbenommen – dopuščen, dovoljen

unbewaffnet – neoborožen

unbenutzbar – neuporaben

unbeweglich – 1. nepremičen

unbenutzt – nerabljen

(→ Gut, Habe, Sache, Vermögen)

2. nepremakljiv (→ Fest)

Unberittene(r) m nejezdec, pešec

unbewegt – ravnodušen

U

unbeschadet – brez škode (*ne krateč,

brez prikrajšbe, brez kvara), neglede unbewußt – 1. nezaveden 2. nepoznan na (kaj)

unbezwingbar – nepremagljiv

Unbescheidenheit f 1. neskromnost

Unbild (→ Unbill)

2. nespodobnost

Unbilden pl 1. krivice 2. ujme,

nadloge, nevšečnosti, neprilike

(→ Unbill)

1010

Unbill f 1. krivica 2. ujma, nadloga, uneingereiht – neuvrščen

nevšečnost, neprilika ◊

die Unbill der Witterung/des

uneingeschränkt – neomejen

Wetters – vremenska neprilika

uneinig – neenoten

unbillig – 1. krivičen, nepravičen

Uneinigkeit f neenotnost, nesloga,

2. neprimeren, škodljiv

zdraha

Unbilligkeit f 1. krivičnost,

unempfindlich – neobčutljiv

nepravičnost 2. neprimernost,

unentbehrlich – nepogrešljiv

škodljivost

unentgeltlich – brezplačen

und – in

unentrinnbar – neizbežen

undankbar – nehvaležen

unerachtet (→ ungeachtet)

Undankbarkeit f nehvaležnost

unergründlich – nedoumljiv

undenkbar – nepredstavljiv

unerhört – nezaslišan

undenklich – daven (→ Zeit)

unerläßlich – neobhoden, nujen

undeutlich – nejasen, nerazločen

unerledigt – nerešen

Undeutlichkeit f nejasnost, nerazločnost unermangeln – ne opustiti undenklich – seit undenklichen

Zeiten – od pomnjenja, od zdavnaj unermüdlich – neumoren (→ Diensteifer, Pflichterfüllung)

Unding n nesmisel

unerreichbar – nedosegljiv

Unduldsamkeit f nestrpnost,

intoleranca

unerreicht – nedosežen

uneben – 1. neraven 2. neprimeren ◊

unerschöpflich – neizčrpen, neizmeren

nicht uneben – upravičeno

unerschrocken – neustrašen

Unebenmaß n nesorazmerje

Unerschrockenheit f neustrašnost

unehelich – nezakonski (→ Beischlaf, unerschütterlich – neomajan Kind)

(→ Treue)

unehl. = unehelich (→ unehelich)

unerträglich – neznosen

unehrlich – nepošten, nečasten

unerweislich – nedokazljiv

uneigennützig – nesebičen

unerwiesen – nedokazan

Uneigennützigkeit f nesebičnost

unfähig – nesposoben (→ Zeuge) ◊

uneigentlich – 1. nepravi 2. nepravilno auf immer für unfähig zu einem

Amte erklären – proglasiti uradnika

U

uneinbringlich – neizterljiv

za neprimernega za opravljanje

(*nedobiten)

katerekoli službe

Uneinbringlichkeit f neizterljivost

(→ Unfähigerklärung)

(*nedobitnost)

Unfähigerklärung f proglasitev

uneingenommen – nepristranski

uradnika za neprimernega za

opravljanje katerekoli službe (kazen

1011

je bila v Krvnem sodnem redu

živeti v prepiru s (kom), prepirati se

cesarice Marije Terezije / Constitutio

s (kom)

Criminalis Theresiana iz leta

1769 predvidena za podkupljive

unfruchbar – 1. neploden, sterilen

uradnike)

2. nerodoviten 3. nedobičkonosen

(→ Vermögen)

Unfähigkeit f nesposobnost

(→ Erb(s)unfähigkeit,

Unfruchtbarkeit f 1. neplodnost,

Zahlungsunfähigkeit)

sterilnost 2. nerodovitnost

3. nedobičkonosnost

unfahrbar – neprevozen

Unfug m 1. nespodobnost, grdobija

Unfall m nesreča, nezgoda

2. nered, napaka, nepravilnost,

Unfallanzeige f prijava nesreče

nezakonitost 3. neumnost ◊

(*naznanilo nesreče)

Steuerung des Unfugs – odprava

nespodobnosti

Unfallversicherung f nezgodno

Unfug treiben – počenjati

zavarovanje (H 58)

nespodobnosti, nespodobno se vesti

Unfallversicherungsanstalt f

Dem Unfug der Winkelschenken

zavarovalnica proti nezgodam

ist kräftig zu steuern. – Odločno

unfehlbar – 1. nezmotljiv 2. resnično,

je potrebno ukrepati proti

zares, zagotovo ◊

(nezakonitim) zakotnim krčmam.

Die Kandidaten haben die

ungangbar – neprehoden

Gesuche unfehlbar bis zum 20.

Ungar m Madžar

August d. J. zu überreichen. –

Kandidati morajo svoje prošnje

Ungarn n Ogrska (H 35), Madžarska

zagotovo oddati do 20. avgusta t. l. ungeachtet – ne glede na (kaj) Unfehlbarkeit f nezmotljivost

ungebaut – neobdelan

Unflat f grdobija, nagnusno dejanje,

ungebeten – nepovabljen, nezaželen

nečistovanje

Ungebühr f 1. nespodobnost

Unfläter m grdoba, umazanec,

2. neprimernost, neupravičenost

nečistnik

ungebührlich – 1. nespodoben

Unfläterei f grdobija, nespodobnost

(→ Benehmen) 2. neprimeren,

Unform f nespodobnost

neupravičen

unförmig – nepravilen, popačen,

ungeeignet – 1. neprimeren

brezobličen

2. nesposoben (→ Broterwerb)

unförmlich – 1. nepravilen, popačen,

ungefähr – 1. približen 2. slučajen

U

breozbličen 2. nekonvencionalen

3. približno 4. slučajno

unfreiwillig – 1. neprostovoljen

ungegründet – neutemeljen,

2. neprostovoljno

neosnovan

Unfreiwilligkeit f neprostovoljnost

ungehalten – 1. nejevoljen

2. neizpolnjen (→ Versprechen) ◊

Unfriede m nemir, razprtija ◊

ungehalten werden – postati

mit jmdm. in Unfrieden leben –

nejevoljen

1012

Ungeheuer n pošast

ungeschickt – nespreten (→ Mensch)

ungehindert – neoviran ◊

ungeschlacht – neotesan

jmdn. frei und ungehindert

passieren lassen – omogočiti

ungeschliffen – neomikan, neizučen

(komu) prost in neoviran prehod

ungeschmälert – neokrnjen

ungehörig – neprimeren, nespodoben

(*brez prikratbe), nezmanjšan

Ungehorsam m nepokorščina ◊

ungesetzlich – nezakonit

»leidender Ungehorsam« –

Ungesetzlichkeit f nezakonitost

»trpeča nepokornost«

ungestört – 1. nemoten 2. nemoteno,

(protestantskih stanov)

v miru

Ungehorsamstrafe f kazen za

ungestraft – 1. nekaznovan

nepokornost (V 520)

2. nekaznovano

ungeladen – 1. nepovabljen 2. nenabit Ungestraftheit f nekaznovanost (puška) 3. neobložen (voz)

ungestüm – silovit, vihrav

Ungeld n davek (*davščina), trošarina,

davek na točenje oz. na pijače,

Ungestüm n silovitost, vihravost ◊

čepnina

den Feind mit Ungestüm angreifen

– silovito napasti sovražnika

Ungelder m dacar

ungeteilt – nerazdelen, enoten,

Ungelder pl mali izdatki, mali stroški

soglasen (→ Hand)

ungelegen – neprimeren, neugoden,

ungeübt – neizkušen

neprikladen ◊

ungelegen fallen/sein – motiti,

ungewiß – negotov

nadlegovati

Ungewißheit f negotovost

Ungelegenheit f nevšečnost

Ungewitter n nevihta, neurje

Ungemach n nadloga, neprilika,

(*huda ura)

težava

ungeziemend – 1. nespodoben

ungemein – 1. nenavaden, izreden

2. nespodobno

2. nenavadno, izredno

ungeziemlich (→ ungeziemend)

ungemessen – neodmerjen (→ Robot) ungezwungen – 1. brez prisile, ungenannt – 1. neimenovan

neprisiljen (→ einbekennen)

2. neodmerjen (→ Robot)

2. sproščen

Ungenannte(r) m neimenovani

Unglaube m nevera

ungerecht – nepravičen, krivičen

Ungläubige(r) m nevernik

U

ungerechtfertigt – neupravičen

Unglück n nesreča (→ Grubenunglück)

◊

Ungerechtigkeit f nepravičnost,

jmdn. ins Unglück stürzen –

krivičnost, krivica

pahniti (koga) v nesrečo

ungesäumt – nemudoma

Wornach sich also ein jeder zu

(*neutegoma, nevtegoma)

achten / und vor Schaden oder

1013

Unglück zu hüten wissen wird. –

Unheilbare(r) m neozdravljiv bolnik

Tako se bo vsakdo vedel ravnati

in se obvarovati pred škodo ali

Unheilstifter m povzročitelj nesreče

nesrečo. (*Po timu toku se bode en unheimlich – grozljiv, pošasten usakteri vedeu Sadershati, inu pred unhold – neprijazen, nenaklonjen, Shkodoj, inu Nasrezhoi varvati.)

nevoščljiv

(obrazec na koncu cesarskega

patenta)

Unhold m hudič, hudoben duh,

grdoba (*gerdin, grdavš), hudoba,

Ungnade f nemilost ◊

hudobnež

jmdm. auf Gnade oder Ungnade

ausgeliefert/preisgegeben sein –

Unholdin f čarovnica, grdoba

biti na milost ali nemilost izročen

(*gerdinka), hudoba

(komu)

unhonnet – nepošten (→ Kritik)

bei jmdm. in Ungnade fallen –

unieren – združiti ◊

pasti v nemilost pri (kom)

unierte Kirchen – uniatske cerkve

ungnädig – nemilostljiv, neprizanesljiv

(katoliške cerkve v vzhodni

ungültig – neveljaven

Evropi in na Bližnjem vzhodu, ki

priznavajo oblast papeža)

Ungültigkeit f neveljavnost

unifizieren – poenotiti, izenačiti,

Ungunst f 1. nenaklonjenost

unificirati

2. neugodnost, nevšečnost,

neprilika (→ Wetterungunst)

Unifizierung f poenotenje, izenačenje,

Ungunst der Witterung –

unifikacija

vremenska neprilika

Uniform f uniforma

(→ Witterungsungunst)

Uniformismus m težnja po

ungünstig – neugoden

izenačenju, težnja po enotnosti,

ungut – slab ◊

težnja po enovitosti, uniformizem

nichts für ungut – brez zamere

Uniformität f usklajenost, enotnost,

ungütig – nicht ungütig nehmen – ne

enovitost, uniformnost

zameriti

Union f zveza, unija (→ Bleiberger

unhaltbar – 1. nevzdržen

Bergwerks-Union, Montanunion,

2. neobstojen 3. nebranljiv

Personalunion, Realunion,

(→ Festung)

Zollunion)

Unhaltbarkeit f 1. nevzdržnost

Unitarismus m unitarizem

2. nebranljivost

Unität f edinost

U

unhältig – unhältiges Geld – manj

Universalerbe m glavni in edini dedič,

vreden denar

univerzalni dedič ◊

Unheil n nesreča, zlo, katastrofa ◊

jmdn. zum Universalerben des

Unheil anrichten/stiften –

gesamten beweglichen und

spravljati ljudi v nesrečo

unbeweglichen Vermögens

ernennen – imenovati (koga) za

unheilbar – neozdravljiv

glavnega in edinega (univerzalnega)

1014

dediča celotnega premičnega in

des Lesens und Schreibens

nepremičnega premoženja (*izvoliti

unkundig sein – ne znati brati in

za vesoljnega dediča (jerba)

pisati

premakljivega in nepremakljivega

premoženja)

unlauter – nečeden, nepošten

Universalgeschichte f svetovna

unleidlich – neznosen, nemogoč

zgodovina

unleugbar – neizpodbiten

Universität f vseučilišče, univerza

unliebsam – neljub (→ Zwangsmittel)

Universitätsgericht (Graz) n

Unlust f nejevolja, odpor

univerzitetno sodišče (Gradec)

Unmacht f nemoč, nezmožnost,

(H 24)

nesposobnost, slabotnost

Universitätsprofessor m vseučiliški

unmächtig – nemočen, nezmožen,

professor, univerzitetni profesor

nesposoben, slaboten

o. ö. (ordentlicher öffentlicher)

Universitätsprofessor – r. j. (redni

Unmaß n 1. nezmernost

javni) vseučiliški profesor

2. nespodobnost

Universum n vesoljni svet, vesoljstvo,

unmaßgeblich – neodločilen

univerzum

Unmensch m nečlovek, surovež,

Unkenntnis f nevednost, neznanje

divjak, zverina

unkeusch – nečist

unmenschlich – 1. nečloveški, surov,

divjaški, zverinski 2. nečloveško,

Unkeuschheit f nečistost ◊

surovo, divjaško, zverinsko

Unkeuschheit wider die Natur –

nečistovanje (*nečistost zoper

Unmenschlichkeit f nečlovečnost

naravo)

unmittelbar – 1. neposreden (*raven),

unklagbar – neiztožljiv

direkten 2. neposredno, direktno

Unklagbarkeit f neiztožljivost

Unmittelbarkeit f neposrednost,

direktnost

unklar – nejasen ◊

(→ Reichsunmittelbarkeit)

jmdn. im Unklaren über etwas

lassen – pustiti (koga) v nejasnosti

unmündig – *nedoleten

glede (česa)

Unmündige f *nedoletnica (po

Unkosten pl stroški (*unkoštinge)

avstrijskem Občnem državljanskem

(→ Conductunkosten,

zakoniku / Allgemeines bürgerliches

Konduktunkosten)

Gesetzbuch iz leta 1811 so veljali

kot nesposobni, da bi svoje zadeve

Unkraut n plevel

ustrezno urejali sami: otroci (Kinder),

U

Unkunde f nevednost, neznanje,

ki niso dopolnili 7. leta, nedoletniki

neobveščenost

(Unmündige), ki niso dopolnili 14.

unkundig – neuk, neveden, nevešč

leta in mladoletniki (Minderjährige),

(→ lese- und schreibunkundig,

ki niso dopolnili 24. leta starosti)

schwimmensunkundig) ◊

Unmündige(r) m *nedoletnik (po

avstrijskem Občnem državljanskem

1015

zakoniku / Allgemeines bürgerliches

unproduktiv – neproduktiven

Gesetzbuch iz leta 1811 so veljali

(→ Fläche)

kot nesposobni, da bi svoje zadeve

ustrezno urejali sami: otroci

Unrat m nesnaga

(Kinder), ki niso dopolnili 7. leta,

unratsam – 1. neprimeren,

nedoletniki (Unmündige), ki niso

nepriporočljiv 2. nevaren, škodljiv

dopolnili 14. leta in mladoletniki

unrecht – 1. napačen (→ Weg),

(Minderjährige), ki niso dopolnili

nepravilen, krivičen 2. napačno,

24. leta starosti)

nepravilno, krivično ◊

Unmündigkeit f *nedoletnost

jmdm. unrecht geben – ne dati prav

Unmut m nejevolja, nezadovoljstvo

(komu), ne pritrditi (komu)

jmdm. unrecht tun – storiti (komu)

unnachahmlich – neposnemljiv,

krivico

neponovljiv

nichts Unrechtes bemerken – ne

unnachgiebig – nepopustljiv

opaziti nič nepravilnega

unnachlässig – 1. skrben, natančen

Unrecht n krivica ◊

2. skrbno, natančno

im Unrecht sein – ne imeti prav,

motiti se

unnachsichtig – nepopustljiv

jmdm. ein Unrecht (an)tun/

unnachsichtlich (→ unnachsichtig)

zufügen – storiti (komu) krivico

unnachteilig – neškodljiv

jmdm. widerfährt Unrecht –

(komu) se zgodi krivica

unnahbar – nedostopen

unrechtmäßig – 1. nezakonit

unnötig – nepotreben

2. nezakonito

unnütz – 1. nekoristen, nepotreben

unredlich – 1. nepošten 2. nepošteno

2. nekoristno, nepotrebno

Unredlichkeit f nepoštenost

Unordnung f nered, zmešnjava, zmeda unregelmäßig – 1. nepravilen Unordnungen pl neredi

2. nereden

unparteiisch – nepristranski,

Unregelmäßigkeit f 1. nepravilnost

nevtralen

2. nerednost

unparteilich – 1. nestrankarski

unrichtig – 1. nepravilen, netočen,

2. nepristranski, nevtralen

neresničen 2. nepravilno, netočno,

Unparteilichkeit f 1. nepripadnost

neresnično

strankam 2. nepristranskost

Unrichtigkeit f nepravilnost,

(*nepristrastje), nevtralnost

netočnost, neresničnost

U

unpassend – neprimeren

Unruhe f nemir (*nespokojnost,

unpäßlich – unpäßlich sein – slabo se

nespokoj) ◊

počutiti, biti nedisponiran

Unruhe stiften – povzročati nemir,

Unpäßlichkeit f slabo počutje,

rogoviliti, razgrajati

nedisponiranost

Unruheherd m žarišče nemirov,

unpolitisch – nepolitičen

žarišče spopadov, konfliktno žarišče

1016

Unruhen pl nemiri

Unsittlichkeit f nenravnost,

(→ Rassenunruhen,

nečednost, nemoralnost

Straßenunruhen) ◊

Unruhen beilegen – pomiriti

unstandesgemäß – stanu

nemire

neprimerno

Unruhen brechen aus – nemiri

unstät – nemiren, nestanoviten

izbruhnejo

Unstäte f zakleti kraj, nesrečni kraj

Unruhen niederschlagen/

unterdrücken – zadušiti nemire

Unstätigkeit f nemirnost,

Unruhen im Keime ersticken –

nestanovitnost

nemire v kali zadušiti

unstatthaft – nedopusten

Unruhestifter m razgrajač, rogovilež

Unstatthaftigkeit f nedopustnost

unrühmlich – neslaven (→ Ende)

unstattlich (→ unstatthaft)

unsäglich – neizrecen

unsterblich – nesmrten

(*nedopovedljiv), nepopisen

Unsterblichkeit f nesmrtnost,

(→ Trauer)

imortaliteta

Unschlitt n loj

Unstern m nesrečna zvezda

Unschlittkerze f lojena sveča, lojenka unstichhältig – izpodbiten Unschuld f nedolžnost

(→ Argument, Beweis)

unschuldig – nedolžen ◊

Unstichhältigkeit f izpodbitnost

für unschuldig erklären – spoznati

untadelhaft – brezhiben, neoporečen

za nedolžnega

(*brezmadežen)

Unschuldige(r) m nedolžna oseba

(→ Betragen, Moralität, Wandel)

Unsegen m prekletstvo

Untat f zločin, grozodejstvo

unserethalben – zavoljo nas, zaradi

untätig – nedelaven, nedejaven

nas

Untätigkeit f nedelavnost,

unseretwegen (→ unserethalben)

nedejavnost

unseretwillen (→ unserethalben)

untauglich – nesposoben za (kaj),

unsichtbar – neviden ◊

nezmožen (česa) ◊

sich unsichtbar machen – izginiti

offenkundig untauglich – očitno

nesposoben za vojaško službo (npr.

Unsinn m nesmisel, neumnost ◊

zaradi pohabljenosti)

ein aufgelegter Unsinn – čisti

nesmisel

Untauglichkeit f nesposobnost

(→ Dienstuntauglichkeit),

U

unsinnig – nesmiseln, neumen

nezmožnost

Unsinnigkeit f nesmiselnost,

unteilbar – nedeljiv

neumnost

Unteilbarkeit f nedeljivost

Unsitte f grda navada, razvada

unter – 1. pod (→ Tag) 2. izmed, med unsittlich – nenraven, nečeden,

3. pred ◊

nemoralen

1017

unter einem – obenem

Unterdrücker m zatiralec, tlačitelj

(*ob jednem), hkrati

unter Karl dem Großen – pod

Unterdrückte(r) m zatiranec

vladavino Karla Velikega

Unterdrückung f zatiranje

Unter drei Wochen bin ich nicht

unterfahen (→ unterfangen)

fertig. – Prej kot v treh tednih ne

bom gotov.

Unterfangen n drzno dejanje, drznost

unterm gestrigen Tage/unterm

unterfangen, sich – predrzniti se,

Gestrigen – včeraj

drzniti si

unter- – spodnji, nižji (→ Stand), pod- Unterfangung (→ Unterfangen) Unterausschuß m pododbor

Unterfertigte(r) m podpisani

Unterbau m 1. podzidje, temelj

(*podpisanec), podpisnik ◊

2. podkop (v rudarstvu) 3. podtalna

ergebenst/untertänigst

gradnja (pri graditvi železniške

Unterfertigter – najponižneje/

proge)

najpokorneje podpisani

(vljudnostna fraza na začetku

Unterbeamte(r) m nižji uradnik

dopisa oblastnemu organu)

(*poduradnik)

in tiefster Ehrfurcht Unterfertigter

Unterbehörde f nižje oblastvo, nižja

– v najglobjem spoštovanju

oblast (*nižja oblastnija, nižja

podpisani (vljudnostna fraza na

gosposka) ◊

začetku dopisa oblastnemu organu)

Unterbehörden, landesfürstliche –

Unterfertigung f podpis

oblastva, deželnoknežja na nižji

stopnji (H 21, 22)

Untergang m 1. propad, uničenje,

poguba 2. zahod

unterbleiben – izostati

(→ Sonnenuntergang), zahajanje,

unterbrechen – prekiniti (*pretrgati)

zaton (→ Weltuntergang)

Unterbrechung f prekinitev (*pretrg)

3. prenehanje (pravice) ◊

Untergang der Sonne – sončni

unterbreiten – predložiti, podati

zahod (→ Sonnenuntergang)

(→ Bericht, Berufung, Einrede,

Untergang der Welt – konec sveta

Gesuch)

(→ Weltuntergang)

Unterbreitung f predložitev,

untergeben – podrejen

razgrnitev

Untergebene(r) m podrejeni

unterbringen – 1. nastaniti, namestiti

2. shraniti 3. naložiti (denar)

untergebracht – 1. nastanjen

2. nameščen

Unterbringung f 1. nastanitev,

U

namestitev 2. hramba 3. naložba

Untergemeinden pl podobčine (H 46) Unterdachkammer f podstrešna soba untergeordnet – podrejen (*podčinjen) unterdrücken – zatirati, zatreti

untergraben – izpodkopavati,

(*potlačiti) (→ Aufstand, Meuterei,

izpodkopati (→ Ansehen, Ruf),

Revolte, Unruhen)

spodjedati

1018

Untergrabung f izpodkopavanje,

unterhalten – 1. vzdrževati, preživljati

spodjedanje

2. podpirati

Untergras n otava

unterhalten, sich – 1. pogovarjati se, Untergrund m 1. temelj, podlaga

kramljati, pomenkovati se

2. podzemlje, ilegala ◊

2. zabavati se

in den Untergrund gehen – preiti v unterhaltend – zabaven, kratkočasen

ilegalo

(→ Buch)

Untergrundbewegung f ilegalno

Unterhaltung f 1. pogovor, kramljanje,

gibanje

pomenkovanje

Untergrundkämpfer m ilegalec

2. zabava (→ Abendunterhaltung,

Faschingsunterhaltung,

Untergymnasium n nižja gimnazija

Gesellschaftsunterhaltung,

Unterhalt m 1. stroški za preživljanje

Hausunterhaltung,

2. preužitek, preživnina, živež

Privatunterhaltung,

3. vzdrževanje ◊

Tanzunterhaltung), 3. razvedrilo

Der Übernehmer verbindet sich

(*kratkočasje) 4. vzdrževanje ◊

dem Vater der Übergeberin während

freie Unterhaltung – prosta zabava

seiner Lebensdauer den ganzen

gesellige Unterhaltung – zabavna

Unterhalt, das ist gemeinschaftliche

družabna prireditev

Wohnung, Bekleidung, Beschuhung Unterhaltungsabend m zabavni večer

… und eine jährliche Zubesserung

(*veseli večer)

von … zu leisten. – *Prevzemnik

se zavezuje izročevalkinemu očetu

unterhandeln – pogajati se

odrajtovati do smrti hrano, to je

Unterhändler m 1. pogajalec,

skupajšnji živež, potrebno obleko in

posrednik 2. mešetar

obutev … in letni poboljšek v višini

… (klavzula o preužitku v ženitnih

Unterhandlungen pl pogajanja ◊

oz. izročilnih pogodbah)

in Unterhandlungen treten – začeti

Sollte der Vater mit ihm

pogajanja

nicht leben können, so ist der

Unterhaus n spodnji dom

Übernehmer verbunden, ihm

(parlamenta)

einen Unterhalt zu leisten, welchen

Unterhose f spodnjice (*svitice)

ihm 3 unparteiische Männer

aussprechen werden. – Ako pa oče

unterirdisch – podzemeljski,

ne bi mogel pri hiši (v skupnem

podzemen

gospodinjstvu/*skupajšnjem živežu)

Unterjäger m podlovec (vojak)

ostati, mu je prevzemnik dolžan

unterjochen – podjarmiti

zagotoviti živež (*nadomestek

U

živeža), ki mu ga bodo določili trije

Unterjochung f podjarmljenje

nepristranski možje. (klavzula o

unterkommen – 1. dobiti stanovanje

preužitku v ženitnih oz. izročilnih

2. dobiti službo

pogodbah)

Unterkommen n 1. stanovanje,

Darreichung des Unterhalts –

prebivališče, zavetje 2. služba,

preživljanje

položaj

1019

Unterkrain (Kreis) n Dolenjska Unterleib m 1. trebuh 2. ženski

(okrožje) (H 32)

notranji spolni organi

Unterkrainer Bahnen (→ Bahn)

Unterleibtyphus m črevesni tifus

Unterkrainer Bahnhof (→ Bahnhof)

(*črevesni mačuh) (typhus)

unterkreuzt – podkrižan ◊

Unterleutnant m podporočnik

eigenhändig unterkreuzt –

(*podlajtnant)

lastnoročno podkrižal (križec

unterliegen – 1. biti zavezan, biti

namesto podpisa – pri nepismenih

podvržen 2. zapasti (→ Strafe)

ali pisanja nezmožnih zaradi

3. podleči, zgubiti, propasti

bolezni, npr. kapi) (→ Kreuzzeichen) unterm = unter dem – z dne Unterkunft f 1. streha, zavetje,

prenočišče, prebivališče (*stanišče,

unternehmen – storiti, narediti,

staniše) (→ Schemalunterkünfte)

ukreniti, izvesti (→ Anstrengung,

2. preživljanje, služba, delovno

Raubzug, Reise, Schritt, Versuch) mesto ◊

Unternehmen n 1. gospodarsko

(eine) Unterkunft finden – 1. najti

podjetje 2. delovanje, podjetje

(začasno) prebivališče/prenočišče

(*podvzetje) 3. vojaška operacija





2. namestiti


Unternehmer m 1. podjetnik

Unterlage f 1. podlaga, podloga

(*podvzetnik) 2. gledališki

2. podstava, podklada

podjetnik (→ Entreprise)

unterlassen – opustiti

Unternehmergeist m podjetniški duh,

Unterlaß – ohne Unterlaß –

podjetnost

neprenehoma, nepretrgoma

Unternehmugslustige(r) m podjetnik

Unterlassung f opustitev (*opuščanje, Unternehmung f 1. podjetje opušenje)

(*podjedba, započetba) 2. podvig,

Unterlassungsdelikt n opustitveno

delovanje, dejanje, podjetje

kaznivo dejanje (*z opustom

(*podvzetje) 3. vojaška operacija ◊

storjeno zločinstvo)

kleinere Unternehmungen unserer

Infanterie – manjše operacije

Unterlassungsfall – im

(*manjša podvzetja) naše pehote

Unterlassungsfalle – v primeru

kriegerische Unternehmung –

opustitve

vojna operacija (*vojno podjetje)

unterlegen – 1. podlagati, podložiti

unternehmungslustig – podjeten

2. prepregati, prepreči (→ Pferd)

Unteroffizier m podčastnik, podoficir

unterlegen – šibkejši, inferioren

altgediente Unteroffiziere –

U

Unterlegene(r) m premaganec

izkušeni podoficirji

Unterlegenheit f podrejenost,

unterordnen – podrediti (si)

inferiornost

Unterordnung f 1. podrejenost,

Unterlehrer m podučitelj

podložnost 2. podreditev

Unterpfand n 1. zastava 2. dokaz

1020

Unterrealschule f nižja realka

Untersagung f prepoved

(*spodnja realčna šola)

Untersass(e) m podružnik (V 79, 291)

Unterredung f pogovor, razgovor

Untersäßler (→ Untersass/e)

Unterricht m 1. pouk

(→ Anschauungsunterricht,

unterscheiden – ločiti, razlikovati

Handfertigkeitsunterricht,

Unterschicht f spodnji sloj

Religionsunterricht, Turnunterricht, unterschieben – podtakniti Vorbereitungsunterricht) 2. poduk,

navodilo, napotilo

Unterschiebung f podtaknitev

(→ Amtsunterricht,

Unterschied m razlika (*razloček) ◊

Dienstunterricht), inštrukcija ◊

einen Unterschied machen –

häuslicher Unterricht – pouk na

ločevati, ločiti

domu, domači pouk

unterschlagen – prikrivati, prikriti,

den Unterricht besorgen –

zamolčati, utajiti, poneveriti

poučevati

Unterricht erteilen/geben –

Unterschlagung f prikrivanje, utaja,

poučevati

poneverba

unterrichten – 1. učiti 2. poučiti,

Unterschleif m skrivališče ◊

obvestiti, informirati (→ Kreis, Seite)

jmdm. Unterschleif geben –

skrivati (koga) (*skrivaj nekoga pod

Unterrichtsangelegenheiten pl šolske streho jemati)

zadeve (H 34, 50)

Unterschleifgeber m skrivač (*kdor

Unterrichtsanstalt f učni zavod

nekoga skrivaj pod streho jemlje)

(*učilišče, učilnica), šolski zavod,

šola

Unterschleifgebung f skrivanje

(*skrivaj pod streho jemanje)

Unterrichtsbehörde f šolska oblast

Unterschlupf (→ Unterschleif)

Unterrichtsminister m minister za

šolstvo

unterschreiben – podpisati (→ Tinte)

Unterrichtsministerium n

Unterschreiber m podpisnik

ministrstvo za šolstvo

Unterschrift f podpis ◊

Unterrichtsordnung f učni red

Unterschrift des trauenden

Priesters – *podpis mašnika

Unterrichtssprache f učni jezik

poročevalca (v poročni knjigi)

Unterrichtswesen n šolstvo

Unterschrift des die Leiche

Unterrock m spodnje krilo

einsegnenden Priesters– *podpis

duhovna pokopovalca (v mrliški

untersagen – prepovedati ◊

knjigi)

U

Dem Wagenfahrer ist es untersagt,

Unterschrift des taufenden Priester

mit den Fahrgästen zu sprechen.

– *podpis krstnika (v rojstni in

– *Vozniku je prepovedano

krstni knjigi)

pogovarjati se z občinstvom. (napis

v vagonu električne železnice v

Unterseeboot n podmornica

Ljubljani)

(→ U-Boot)

1021

Untersekretär m podsekretar ◊

podpora

landschaftlicher Untersekretär –

witibliche Unterstützung – vdovska

deželanski podsekretar (H 22)

podpora

Untersekunda f 6. razred gimnazije

die nicht zurückzuzahlenden

(v Nemčiji)

Unterstützungen – nepovratne

podpore

untersetzt – čokat

Unterstützung finden – naleteti na

Unterstaatssekretär m državni

podporo

podsekretar

Unterstützung leisten – podpirati

Unterstand m 1. bivališče, stan

Unterstützungsempfänger m

(*stanišče) 2. podzemno zaklonišče

prejemnik podpore

Unterstandgeber m stanodajalec

Unterstützungsfeuer n podporni

(*stanodaj, stanodavec)

ogenj (*podpiralni ogenj)

unterstandslos – brezdomen

Unterstützungsfond m podporni

Unterstandslose(r) m brezdomec

sklad (*podporni zaklad) ◊

Unterstützungsfond der Laibacher

Unterstandslosigkeit f brezdomje,

freiwilligen Feuerwehr –

brezdomstvo

*podporniški zaklad ljubljanske

unterstehen – biti (komu) podrejen

prostovoljne požarne brambe

unterstehen, sich – drzniti si

Unterstützungskasse f podporna

unterstehend – podrejen (*podstoječ,

blagajna (*podporna blagajnica)

podložen)

Unterstützungsverein m podporno

unterstellen – 1. podrediti 2. podtikati društvo

Unterstellung f 1. podreditev

Unterstützungswesen n podporne

2. podtikanje

ustanove

unterstützen – podpirati

Untersucher m preiskovalec

Unterstützer m podpornik

Untersuchte(r) m preiskovanec

Unterstützung f 1. podpiranje,

Untersuchung f 1. preiskava

podpora (→ Feuerunterstützung,

(→ Voruntersuchung) 2. raziskava

Militärunterstützung) 2. opora

3. pregled ◊

3. denarna podpora (*podporščina),

ärztliche Untersuchung –

finančna pomoč

zdravniški pregled

(→ Handunterstützung) ◊

peinliche Untersuchung – kazenska

Zuwendung einer Unterstützung –

preiskava (*kazensko preiskovanje)

U

odobritev podpore

Untersuchungen anstellen – uvesti

gedeihliche/werktätige

preiskave

Unterstützung – učinkovita

strafgerichtliche Untersuchung

podpora (*vspešno podpiranje)

einleiten – uvesti kazenskosodno

munifizente Unterstützung –

preiskavo

darežljiva podpora

eine Untersuchung pflegen –

werktätige Unterstützung – dejavna

preiskovati

eine Untersuchung veranlassen –

1022

sprožiti preiskavo

untertänig – 1. podložen, pokoren

jmdn. in Untersuchung ziehen –

2. ponižno, pokorno (→ Ehrfurcht) ◊

uvesti preiskavo proti (komu)

der Herrschaft … mit ¼ Hube

Untersuchungsarrest

untertänig – gospostvu … podložen

(→ Untersuchungsgefängnis)

s četrtinsko hubo

Untersuchungsgefängnis n

Untertänigkeit f 1. podložništvo (V 78; preiskovalni zapor

G II. 284) (→ Grunduntertänigkeit)

(*preiskavni zapor)

2. pokornost, ponižnost ◊

Endesgefertigter bittet in tiefster

Untersuchungshaft f preiskovalni

Untertänigkeit … – *Spodaj

pripor

podpisani prav pokorno prosi

Untersuchungshäftling m pripornik

… (vljudnostna fraza na začetku

Untersuchungskommission f

dopisa oblastnemu organu)

preiskovalna komisija ◊

die Untertänigkeit aufheben –

Einsetzung einer

odpraviti podložništvo

Untersuchungskommission –

Untertänigkeitsband n podložniško

ustanovitev preiskovalne komisije

razmerje, podložništvo ◊

Untersuchungsrichter m preiskovalni

Aufhebung des

sodnik

Unterthänigkeitsbandes – odprava

podložništva (cesar Ferdinand I. je

Untersuchungsverfahren n

podložništvo odpravil z Najvišjim

preiskovalni postopek

patentom z dne 7. septembra 1848.

(*preiskovavno ravnanje)

Odprava podložništva in zemljiška

Untertagebau m 1. rudnik 2. delo

odveza. / Allerhöchstes Patent vom

pod zemljo (v rudniku)

7. September 1848. Aufhebung

untertags – podnevi

des Unterthänigkeitsbandes und

Entlastung des bäuerlichen Besitzes. )

untertan – podložen ◊

untertan sein – biti podložen

untertänigst – preponižno,

prepokorno, najponižneje,

Untertan m podložnik (V 78 sl.; G II.

najpokorneje (*prav ponižno,

284; H 36, 38, 39)

prav pokorno) (→ Unterfertigte/r,

(→ suppuntertanen) ◊

Unterzeichnete/r)

behauster Untertan – nastanjeni

podložnik, podložnik s svojo hišo

Untertanin f podložnica

unbehauster Untertan – nenastanjeni Untertansadvokaten pl podložniški podložnik, podložnik brez svoje hiše

odvetniki (H 38) (*besedniki)

Untertanenbriefe pl podložniška pisma Untertanschaft (→ Untertänigkeit) U

(G II. 423)

Untertanseid m podložniška prisega

Untertanengeist m podložniška

untertauchen – 1. potopiti se

miselnost, hlapčevstvo, servilnost

2. izginiti, skriti se, preiti v ilegalo

Untertanenwesen n podložništvo (G II. Untertertia f 4. razred gimnazije 284)

(v Nemčiji)

1023

unterwandern – spodjedati, infiltrirati Unterzündholz n les za podkurjenje, se v (kaj)

les za podžig

Unterwanderung f spodjedanje,

Untreue f 1. nezvestoba (*nevernost)

infiltracija

2. zloraba zaupanja

unterwegs – na poti, med potjo,

untrüglich – nezmotljiv, nevarljiv,

spotoma

zanesljiv, trden (→ Beweis)

unterweisen – poučevati, poučiti,

untüchtig – nesposoben (→ Zeuge),

podučevati, podučiti

neprimeren ◊

Unterweisung f pouk, poučevanje,

sich untüchtig machen –

poduk

onesposobiti se

Unterwelt f podzemski svet,

Untugend f razvada, nečednost

podzemlje

untunlich – nemogoče

unterwerfen – pokoriti, podvreči,

unüberbrückbar – nepremostljiv

podjarmiti

unüberlegt – nepremišljen

unterwerfen, sich – pokoriti se,

podvreči se

unüberschreitbar – neprekoračljiv

(→ Termin(us))

Unterwerfung f pokoritev, podvrženje,

podjarmljenje

unüberwindlich – nepremagljiv

(→ Hindernis)

Unterwürfigkeit f klečeplaznost,

hlapčevstvo, servilnost

unumgänglich – 1. neizogiben

(*neobhoden) 2. neizogibno

Unterzeichner m podpisnik

(*neobhodno)

Unterzeichnerstaat m država

unveränderlich – nespremenljiv

podpisnica

unverändert – nespremenjen

Unterzeichnete(r) m podpisnik ◊

ergebenst/untertänigst

unverantwortlich – 1. neodgovoren

Unterzeichneter – najponižneje/

2. kdor ni dolžan odgovarjati za

najpokorneje podpisani

svoja dejanja

(vljudnostna fraza na začetku

unveräußerlich – neodtujljiv,

dopisa oblastnemu organu)

neodsvojljiv, neprodajen

in tiefster Ehrfurcht

(*neprodaten, neoddaten)

Unterzeichneter – v najglobjem

Unveräußerlichkeit f neodtujljivost,

spoštovanju podpisani (vljudnostna

neodsvojljivost, neprodajnost

fraza na začetku dopisa oblastnemu

(*neprodatnost, neoddatnost)

organu)

U

unverbesserlich – nepoboljšljiv

Unterzeichnung f podpis ◊

eigenhändige Unterzeichnung –

unverbindlich – neobvezen,

lastnoročni podpis

nezavezujoč

Unterziehhose (→ Unterhose)

unverbrüchlich – nezlomljiv, trden,

neomajen (→ Treue)

unterzünden – podkuriti, podžgati

unverbürgt – nepotrjen

1024

unverdächtig – nesumljiv (*nesumen) unverrückt – trden, neomajen

unverdrossen – neumoren

(→ Bestreben)

unverehelicht – 1. neporočen,

unverschnitten – nerezan (→ Stierkalb)

neoženjen, samski 2. neporočena,

unverschont – neprizanesljivo

neomožena, samska

unverschuldet – po nedolžnem

unvereinbar – nezdružljiv

(→ Armut)

unvergänglich – neminljiv (→ Ruhm) unverschuldeterweise – brez krivde,

unvergeßlich – nepozaben

po nedolžnem

unverheiratet (→ unverehelicht)

unversehen – nenaden, nepredviden

(→ Streifung)

unverhofft – nepričakovan, nenaden

unversehrt – nepoškodovan,

unverjährbar – nezastarljiv

nepokvarjen, nedotaknjen, neokrnjen

unverjährt – nezastaran

Unverstand m nerazumnost,

unverletzbar (→ unverletzlich)

nespametnost

unverletzlich – nedotakljiv

unverständig – nerazumen, nespameten

(→ Recht), neprekršljiv

unverständlich – nerazumljiv

(*nepovreden, nerazžaljiv, nežaljiv) unverträglich – nestrpen Unverletzlichkeit f nedotakljivost ◊

Unverletzlichkeit des Hausrechts – unverweilt – nemudoma, takoj, brez nedotakljivost stanovanja

odlašanja

unverletzt – nepoškodovan

unverwelklich – 1. nevenljiv

2. neminljiv

unvermeidlich – neizogiben

unverzagt – neustrašen, pogumen

Unvermögen n nezmožnost,

nesposobnost ◊

unverzinslich – brezobresten

männliches Unvermögen – moška

(→ Darlehen)

spolna nemoč

unverzüglich (→ unverweilt)

unvermögend – 1. nezmožen,

unvorgreiflich – skromen, nevsiljiv

nesposoben 2. nepremožen, reven

(→ Meinung)

Unvermögenheit (→ Unvermögen)

unvorhergesehen – nepredviden,

unvermöglich – nepremožen

nepričakovan

unvermutet – 1. nepričakovan,

unwahr – neresničen

nenapovedan 2. nepričakovano,

Unwahrheit f neresnica

nenapovedano

unwandelbar – 1. nespremenljiv

U

unverpflichtet – nezavezan

(*nepremakljiv) (→ Treue)

unverrichtet – unverrichteter

2. neprehoden ◊

Dinge – brez uspeha, neuspešno, s

unwandelbar an der Verfassung

praznimi rokami

und an dem Gesetze festhalten –

strogo se držati ustave in zakonov,

strogo spoštovati ustavo in zakone

1025

(*nepremakljivo se držati ustave in Unzahl f veliko število zakonov)

Unzeit f nepravi čas

unwegsam – neprehoden

Unzucht f nečistovanje (*nečistost,

unweigerlich – nujen, neizogiben

sramodejstvo), nespodobnost,

unweislich – nemodro

obscenost ◊

Unzucht gegen/wider die Natur –

Unwesen n grdobija, nesramnost,

nenravnost, nečistovanje

umazano početje, divjanje

(*nečistost zoper naravo)

(→ Bandenunwesen,

Unzucht treiben – nečistovati

Räuberunwesen) ◊

sein Unwesen treiben – počenjati

unzüchtig – nenraven, nečist

grdobije, divjati, razsajati, rogoviliti

(*sramodejstven) (→ Gewerbe), grd

(→ Lästerung), nespodoben, obscen

unwesentlich – nebistven

Unzukömmlichkeit f 1. napaka,

Unwetter n neurje

pomanjkljivost, insuficienca

unwiderleglich – 1. neizpodbiten

2. nespodobnost, neprimernost

(→ Beweis) 2. neizpodbitno ◊

unzulänglich – pomanjkljiv,

unwiderleglich beweisen –

nezadosten, insuficienten

neizpodbitno dokazati

Unzulänglichkeit f pomanjkljivost,

unwiderruflich – 1. nepreklicen

nezadostnost, insuficienca

2. nepreklicno

unzulässig – nedopusten

Unwille m nejevolja

Unzulässigkeit f nedopustnost

unwirksam – 1. neučinkovit

2. neveljaven ◊

unzünftig – necehovski (*necehoven)

unwirksam werden – postati

unzurechenbar – neprišteven

neveljaven (*izgubiti svojo moč)

unzuständig – nepristojen

Unwirksamkeit f 1. neučinkovitost

2. neveljavnost

Uradel m praplemstvo

unwissend – 1. neveden, neuk

Urahn(e) m praoče, začetnik rodu

2. nevede, nevedoč

(*zarodnik)

unwissend (→ unbekannt)

Urbanstag m god sv. Urbana: 25. maj

Unwissenheit f nevednost ◊

urbar – urbar machen – pridobivati

sich mit Unwissenheit schützen –

obdelovalno zemljo, krčiti

izgovarjati se na nevednost

Urbar n urbar (→ Handurbar,

U

unwohl – bolehen ◊

Stockurbar)

unwohl sein/sich unwohl fühlen –

Urbarialforderungen pl urbarialne

slabo se počutiti

terjatve

Unwohlsein n slabo počutje,

Urbarialgiebigkeiten pl urbarialne

bolehnost

dajatve

unwürdig – nevreden

Urbariallasten

(→ Urbarialgiebigkeiten)

1026

Urbarialschuldigkeiten

dokazati, prav tako pa ni prišlo do

(→ Urbarialgiebigkeiten)

priznanja krivde, so krivdo »izsilili«

Urbarmachung f pridobivanje

z zaslišanjem s torturo (peinliche

obdelovalne zemlje, krčenje

Befragung); zaslišanje s torturo se

je izvajalo po natančno določenem

Urbarsteuer f urbarialni davek

katalogu vprašanj, da ne bi kršili

Ureltern pl prastari starši

procesnega reda; če obtoženec tudi

(*praroditelji, prvi roditelji)

po zaslišanju s torturo ni priznal svoje

Urenkel m pravnuk

krivde, so ga morali kot nedolžnega

izpustiti; obtoženec se je moral nato

Urfahr (→ Überfahrt)

odreči maščevanju (Urfehde.))

Urfehde f 1. odrek maščevanju

urgieren – opominjati, priganjati,

(V 264) (srednji vek) 2. pisni odrek

urgirati glede (česa)

maščevanju (gosposki dana (pisna)

obljuba obsojenca, da se ne bo vrnil Urgierung f opomin, urgenca

na območje, kjer mu je bila izrečena Urgroßeltern pl prastari starši, sodba, in se maščeval) (novi vek)

prastarši

(→ Urfehdebrief, Urfehdebruch)

Urgroßmutter f prastara mati, pramati

Urfehdebrief m pisni odrek

Urgroßvater m prastari oče, praoče

maščevanju

Urheber m začetnik (*početnik,

Urfehdebruch m kršitev odreka

stvoritelj), povzročitelj

maščevanju (po Krvnem sodnem

(*povzročevalec), avtor

redu cesarice Marije Terezije /

Constitutio Criminalis Theresiana

Urheberrecht n 1. avtorsko pravo

iz leta 1769 je kot kršitev odreka

2. avtorska pravica (*tvoriteljska

maščevanju veljala vrnitev

pravica)

obsojenca na področje, od koder je Urheberschaft f avtorstvo bil izgnan, ali pa zapuščanje kraja

bivanja, ki mu je bil določen ob

urkund – in/zu urkund dessen –

izreku kazni)

v potrditev tega/to potrjujemo z

... (*v spričbo tega, temu v dokaz)

Urgenz f 1. nujnost 2. opomin,

(obrazec na koncu notarske listine) ◊

ponovna zahteva, urgenca

Zu urkund dessen nachstehende

Urgeschichte f prazgodovina

Fertigungen … – To potrjujejo s

svojimi podpisi … (*V znamenje

Urgicht f (takojšnje) priznanje krivde

tega so sledeči podpisi …) (obrazec

(proti koncu srednjega veka je začela

na koncu notarske listine)

očistna prisega (Reinigungseid)

Urkund dessen habe ich diesen

izgubljati na pomenu, na njeno

Notariatsakt unter Beidrückung

U

mesto je stopilo dokazovanje krivde

meines Amtssiegels vollzogen. –

obtoženca na podlagi izjave dveh

V potrditev tega sem izdelal

verodostojnih prič (Beweisung) ali

ta notarski zapis in ga opremil

pa takojšnje priznanje obtoženca

(ožigosal) s svojim uradnim

(Urgicht); če ob utemeljenem sumu

pečatom. (*Temu v dokaz napisal

obtožencu krivde niso mogli

1027

sem ta notarstveni zapis ino sem

urlauben – 1. začasno odpustiti vojaka

nanj pritisnil moj uradni pečat.)

2. izpustiti podložnika (G II. 332)

(obrazec na koncu notarske listine)

3. dopustovati

Urkunde f listina, dokument

Urlauber m 1. vojaški dopustnik

(*izkazno pismo, izprično

(začasno odpuščeni vojak) (*vojaški

pismo) (→ Belehnungsurkunde,

urlavbar, odpuščenec, odpustnik)

Bestätigungsurkunde,

(→ Militärurlauber)

Concessionsurkunde, Deckungsurkunde,

2. dopustnik, letoviščar

Einantwortungsurkunde,

(→ Sommerfrischler)

Errichtungsurkunde,

Geburtsurkunde, Hypothekarurkunde, Urlaubsbewilligung (→ Urlaubspaß) Legitimationsurkunde, Reiseurkunde, Urlaubspaß m dopustnica Schenkungsurkunde, Siegelurkunde,

(začasno odpuščenega vojaka)

Tabularurkunde, Vergleichsurkunde,

(*dopustniški list, dopustni list,

Verleihungsurkunde,

list izpušenja)

Widmungsurkunde,

Urliste f prvotni imenik, izvirni

Zessionsurkunde) ◊

imenik

standesamtliche Urkunde – matična

listina, izpisek iz matične knjige

Urne f 1. žara 2. skrinjica

eine Urkunde ausstellen – izdati

(→ Wahlurne)

listino

Urnenfeld n žarno grobišče

eine Urkunde fälschen/falsifizieren

Urnengang m volitve

– ponarediti listino

eine Urkunde produzieren –

Ursache f vzrok (*uržoh) ◊

pokazati listino, predložiti listino

hinlängliche Ursache – tehten

vzrok

urkunden – 1. listiniti 2. pojavljati se zwingende Ursachen – nujni vzroki

v listinah 3. potrditi (→ Steuer)

(*silni razlogi)

Urkundenfälschung f ponarejanje

Ursacher (→ Urheber)

listine, ponareditev listine

Urschrift f izvirnik, original

Urkundenformel f listinska formula

Ursprung m 1. izvor 2. izvir

Urkundenlehre f diplomatika

ursprünglich – prvoten, izviren

urkundlich – listinski (→ Nennung)

Ursuline (→ Ursulinerin)

Urlaub m 1. začasni odpust (vojaka)

(*izpušenje, urlaub), dopust (vojaka) Ursulinerin f uršulinka (predstavnica 2. izpust podložnika (G II. 332)

ženskega samostanskega reda)

U

3. dopust (→ Erholungsurlaub,

Ursulinerinnen-Kloster n uršulinski

Karenzurlaub, Sommerfrische)

samostan (v Ljubljani je bil

4. slovo ◊

ustanovljen leta 1702)

den Urlaub verschieben – preložiti Urteil n sodba (V 406) (→ Beiurteil, dopust

Endurteil, Fehlurteil, Gemeinurteile, von dieser Welt Urlaub nehmen –

Gottesurteil, Rechtsurteil, Strafurteil, posloviti se od tega sveta, umreti

Todesurteil) ◊

1028

Fällung/Schöpfung des Urteils –

Usurpation f nasilna prilastitev,

izrek sodbe (→ Urteilsfällung,

uzurpacija

Urteilsschöpfung)

Vollstreckung eines Urteils –

Usurpator m samozvanec, uzurpator

izvršitev sodbe

usurpieren – nasilno si prilastiti,

freisprechendes Urteil – oprostilna

uzurpirati

sodba

Usus m 1. uporaba 2. navada

rechtskräftiges Urteil –

pravnomočna sodba

usw. = und so weiter – in tako naprej

sein Urteil abgeben – podati

Utensilien pl potrebščine, orodje,

(svojo) sodbo

priprave, utenzilije

ein Urteil fällen/schöpfen/

utile – uporaben, koristen

sprechen/verhängen – izreči sodbo

ein Urteil kassieren – zavreči

Utilität f uporabnost, koristnost,

sodbo

utiliteta

das Urteil ist erflossen – sodba je

Utopie f utopija

izrečena

utraquistisch – 1. raznarodovalen,

urteilen – soditi, razsojati, razsoditi,

utrakvističen 2. dvojezičen,

razsojati

utrakvističen (→ Gymnasium)

urteiler – sodin (G II. 170)

u. U. = unter Umständen – mogoče,

Urteilsfällung f izrekanje sodbe,

morebiti

razsojanje

u. v. a. = und viele(s) andere – in

Urteilspublikation f razglasitev sodbe

mnogi drugi, in mnogo drugega

Urteilsschöpfung (→ Urteilsfällung)

u. W. = unseres Wissens – kolikor

nam je znano

Urteilsspruch m izrek sodbe, razsodba u. Z. = unserer Zeitrechnung –

Urtext m izvirnik, original

našega štetja

Urvolk n praljudstvo

u. z(w). = und zwar – in sicer

Urwahl f volitev volilnih mož

(elektorjev), posredne volitve

Usal. Erbe = Universalerbe

(→ Universalerbe)

Usance f navada, običaj, uzanca

Usanz (→ Usance)

usf. = und so fort – in tako dalje

U

Uskoke m uskok

usuell – običajen, navaden

Usur f oderuštvo, uzura

Usura (→ Usur)

1029

V

v. = von (→ von)

Valetant m oseba, ki se poslavlja

v. a. = vor allem – predvsem

Valetschreiben n poslovilno pismo

Vacatur f prosto mesto

Valeur f 1. vrednost (npr. kovanca)

Vacc-/vacc- (→ Vakz-/vakz-)

2. vrednota

vacieren – potepati se, potikati se,

valide – 1. zdrav 2. zakonit, veljaven

klatiti se, vagabundirati

validieren – potrditi veljavnost,

vacillieren – omahovati

priznati, validirati

Vademekum n žepna knjiga, priročnik Validität f veljavnost, validnost Vadium n polog, varščina, vadij

valieren – biti vreden, veljati

Vagabondage f potepanje, potikanje,

Valor (→ Valeur)

klateštvo

Valor-Bollette f vrednostna boleta

Vagabund m potepuh, klatež, vagabund Valuta f vrednost, valuta ◊

vagabundieren – klatiti se, potepati se,

in guter und gangbarer Valuta, wie

potikati se, vagabundirati

solche an allen öffentlichen Kassen

angenohmen wird, zurückbezahlen

Vagant m 1. klatež, potepuh

– *vrniti (glavnico) v dobri veljavi,

(*vlačugar), vagant 2. potujoči

kakoršno bodo pri vsih javnih

srednjeveški sholar, pesnik, godec

blagajnicah prejemali (obrazec v

ali pevec

dolžnem pismu)

vagieren (→ vagabundieren)

valutieren – oceniti, ovrednotiti

vakant – nezaseden, prost, vakanten

Valvation f ocena vrednosti (zlasti

Vakanz f 1. šolske počitnice, vakance

kovancev)

2. oddih, počitek, vakance

valvieren – oceniti vrednost (zlasti

3. prosto delovno mesto, vakanca

kovancev)

4. nezasedena funkcija, vakanca

Vanität f nečimrnost

Vakanzzeit f šolske počitnice, vakance Vapeurs pl hlapi Vakzination f cepljenje (proti kozam)

vaporieren – izhlapevati

Vakzinationszeugnis n potrdilo o

cepljenju (proti kozam)

variabel – spremenljiv

(*izpričevalo, da ima cepljene koze) Variante f različica, varianta vakzinieren – cepiti (proti kozam)

Variation f različica (*izpremenek),

valabel – veljaven

variacija

Valentinstag m god sv. Valentina: 14.

variieren – spreminjati se, variirati

februar

Vasall m vazal

V

Valet m 1. sluga, služabnik, valet

Vasallenschaft f vazalstvo

2. fant v igralnih kartah, valat

Vasallenstaat m vazalna država

Valet n poslovitev, slovo (*razhodnja,

odhodnja), pozdrav v slovo

Vasallentum n vazalstvo

1033

Vasallität (→ Vasallentum)

Vaudeville n veseloigra s petjem in

Vater m 1. oče (*roditelj)

baletom, lahka komedija, vodevil

(→ Adoptivvater, Allvater, Altvater, (tudi na sporedu ljubljanskega

Armenväter, Familienvater, Gottvater, Stanovskega gledališča)

Großvater, Hausvater, Landesvater,

vazieren (→ vacieren)

Mannesvater, Oberwaisenvater,

Pflegevater, Schwiegervater,

v. Chr. = vor Christus – pred

Stadtväter, Stammvater, Stiefvater,

Kristusom

Vorväter, Wahlvater, Waisenvater,

v. Chr. G. = vor Christi Geburt –

Weibesvater, Ziehvater) 2. oče (častni pred Kristusovim rojstvom

naziv oz. nagovor za duhovnika

Vdg. = Verordnung (→ Verordnung)

oz. redovnika) (→ Beichtvater,

Klostervater) ◊

VEB = Volkseigener Betrieb m

Gott Vater – Bog Oče (→ Gottvater)

tovarna v ljudski lasti (NDR)

Heiliger Vater – Sveti oče, papež

Vectigal n davek, pristojbina

(→ Papst)

Vecturant m voznik, prevoznik

Väter Jesu – očetje jezuiti

unsere Väter – naši predniki

Vecturanz f vozarstvo, vozništvo,

prevozništvo

Vaterbruder m očetov brat, stric

vecturieren – prevažati

Vaterland n domovina, očetnjava ◊

»Mit Gott für Kaiser und

Vedette f 1. prednji položaj, straža

Vaterland!« – »Z Bogom za cesarja

(v bližini sovražnika), vedeta

in domovino!« (geslo Kranjskega

2. izvidniška straža (na konjih),

veteranskega kora) (→ Krainisches

vedeta 3. manjša izvidniška ladja,

Militär-Veteranen-Corps)

vedeta

Vaterlandskunde f domoznanstvo

Vedute f pogled na mesto oz. pokrajino

(zvest posnetek določenega mesta

väterlich – očetov (→ Fürsorge, Seite,

ali pokrajine), veduta

Teil, Zucht)

Vegetation f rastlinje, vegetacija

väterlicherseits – po očetovi strani

vegetieren – životariti, vegetirati

Vatermord m očetomor

vehement – 1. silovit, vehementen

Vaterschaft f očetovstvo ◊

2. silovito, vehementno

Anerkennung der Vaterschaft –

priznanje očetovstva

Vehemenz f silovitost, vehemenca

Bestreitung der Vaterschaft –

Vehikel n 1. vozilo, vehikel 2. sredstvo zanikanje očetovstva

(*pomogljej), vehikel

Vaterschwester f očetova sestra, teta

Veitstag m god sv. Vida: 15. junij

V

Vatersohn m očetov sinček, očetov

Vekturant (→ Vecturant)

ljubljenec

Vekturanz (→ Vecturanz)

Vaterunser n očenaš

vekturieren (→ vecturieren)

vaticinieren – prerokovati

Veliten pl lahko oboroženi vojaki

(*vojaki lahkiga orožja), veliti

1034

Veloziped n kolo, velociped

verabschieden, sich – posloviti se

Velozipedist m kolesar

Verabschiedung f 1. odpustitev,

Vendibilien pl trgovsko blago

razpustitev 2. slovo 3. sprejetje ◊

Verabschiedung eines Gesetzes –

venerabel – častitljiv, častivreden

sprejetje zakona

Venerabile n posvečena hostija

veraccordieren – dogovoriti se

Veneration f čaščenje

verachten – zaničevati, prezirati

Venerie f spolna bolezen (*sramna

Verachtung f zaničevanje, preziranje ◊

bolezen, sramna kuga), sifilis

sich die Verachtung zuziehen –

venerieren – častiti

nakopati si zaničevanje

venerisch – spolno prenosljiv

veralten – zastarati

(*sramokužen), veneričen

veraltet – zastaran, zastarel

(→ Krankheit)

veränderlich – spremenljiv

Venetien n Benečija (H 55)

Veränderlichkeit f spremenljivost

Venezianerkrieg m beneška vojna

(H 18)

verändern – spreminjati, spremeniti

(*premeniti) (→ Grenze, Stand)

Venia f 1. dovoljenje 2. spregled

Veränderung f 1. sprememba

ventilieren – 1. prezračiti, ventilirati

(*premena) 2. preselitev

2. obravnavati, pretehtati,

(→ Lokalveränderung) ◊

preučevati, preučiti, pretresti

eine Veränderung erfahren –

verabfolgen – izročiti, izdati, podeliti

doživeti spremembo

Verabfolgung f izročanje, izdajanje,

Veränderungsgebühren pl premenščine

podelitev

(dajatve ob spremembi uživalnega

verabreden, sich – dogovoriti se

lastnika) (G II. 456)

Verabredung f dogovor ◊

veranlagen – 1. določiti davek

eine Verabredung treffen – sprejeti

2. naložiti (denar)

dogovor, dogovoriti se

veranlagt – nadarjen

verabreichen – izročiti, izdati (*oddati) Veranlagung f 1. določitev davka Verabreichung f izročanje, izdajanje,

(*priredba davka) 2. nadarjenost,

izdaja (*oddaja) ◊

nagnjenost, dispozicija ◊

Verabreichung von Speisen und

Veranlagung der Steuer – določitev

Getränken – serviranje jedi in

davka

točenje alkoholnih pijač

veranlassen – 1. ukreniti, ukrepati,

verabsäumen – opustiti, zanemariti,

odrediti, sprožiti (→ nötig,

zamuditi (→ Frist)

Untersuchung, Vorkehrung)

2. spodbuditi (koga) k (čemu),

V

Verabsäumung f opustitev, zamuda

privesti (koga) do (česa) ◊

verabschieden – 1. odpustiti

Was hat ihn zu diesem Schritt

(→ Soldat), razpustiti (→ Truppe)

veranlaßt? – Kaj ga je pripeljalo do

2. odsloviti 3. sprejeti (→ Gesetz)

tega koraka?

1035

Veranlasser m povzročitelj, pobudnik odgovornosti

Veranlassung f 1. ukrepanje,

zur Verantwortung ziehen – klicati

odreditev, sprožitev 2. pobuda,

na zagovor

povod, motiv 3. vzrok ◊

veraproviantieren – oskrbovati z

Veranlassung der Personal-

živežem (zlasti vojsko)

Einkommenssteuer – odmera

osebne dohodnine (*priredba

verarbeiten – predelovati, predelati

osebne dohodnine)

Verarbeitung f predelava

auf Veranlassung – na pobudo

verarmen – obubožati

ohne Veranlassung – brez povoda

Verarmung f obubožanje (*obubožba),

veranschlagen – izračunati, oceniti,

osiromašenje ◊

kalkulirati

gänzlicher Verarmung anheimfallen

Veranschlagung f izračun, ocenitev

– popolnoma obubožati

(*precena, preudarek), kalkulacija ◊ Verarmungsfall – im Verarmungsfall zur Veranschlagung bringen –

– v primeru obubožanja

oceniti

verarrestieren – 1. prijeti, zapreti,

veranstalten – prirediti (*napraviti,

aretirati 2. zapleniti ◊

narediti) (→ Bankett), organizirati

jmdm. seine Mobilien/Güter

Veranstalter m prireditelj (*prirednik),

verarrestieren – zapleniti (komu)

organizator

njegove premičnine/posesti

Veranstaltung f prireditev (*priredba, veräußern – 1. prodati naprava, naredba, priprava) ◊

(→ Versteigerungsweg) 2. odtujiti,

festliche Veranstaltung – slavnostna

odsvojiti ◊

prireditev

licitando veräußern – prodati na

künstlerische Veranstaltung –

licitaciji

umetniška prireditev

Veräußerung f 1. prodaja 2. odtujitev, nationale Veranstaltung – narodna

odsvojitev ◊

prireditev

freiwillige Veräußerung –

unterhaltliche Veranstaltung –

prostovoljna prodaja

zabavna prireditev

exekutive Veräußerung – izvršilna

Veranstaltungen treffen – ukreniti,

prodaja, izvršna prodaja (*izvršbena

pripraviti

prodaja), eksekutivna prodaja

verantworten – zagovarjati

zwangsweise Veräußerung –

prisilna prodaja

verantwortlich – odgovoren

Verazität f verodostojnost, resničnost

Verantwortlichkeit f odgovornost

verbal – usten, verbalen

Verantwortung f 1. zagovor

V

2. odgovornost ◊

Verbalinjurie f besedna razžalitev

auf eigene/in eigener Verantwortung

(v nasprotju z razžalitvijo z

– na lastno odgovornost

dejanjem (Realinjurie))

bei schwerer (schwerster)

verbaliter – dobesedno

Verantwortung – ob veliki (največji) Verbalnote f ustna nota, verbalna nota 1036

Verband m 1. obveza 2. zveza ob poroki (s strani moža oz.

(→ Gemeindeverband,

njegove družine) 4. letna denarna

Heimatverband, Hörigkeitsverband,

podpora (t. i. »poboljšek«, ki ga je

Militärverband, Staatsverband),

mlad zakonski par obljubil staršem

društvo 3. skupina, enota

v okviru preužitka) (→ Unterhalt) ◊

(→ Verbände) ◊

eine Verbesserung erfahren –

Deutscher Landesverband

doživeti izboljšavo

für Fremdenverkehr in

eine Verbesserung vornehmen –

Südösterreich – Sektion Krain

izboljšati

– Nemška deželna zveza za tujski

promet v južni Avstriji – kranjska verbieten – prepovedati (→ Strafe) sekcija (ust. leta 1911 v ljubljanski verbinden – 1. povezovati, povezati, Kazini)

združevati, združiti 2. obvezati

Landesverband für den

(rano)

Fremdenverkehr in Krain –

verbindlich – 1. obvezen, zavezujoč

Deželna zveza za pospeševanje

2. hvaležen 3. vljuden, ljubezniv ◊

prometa tujcev na Kranjskem

verbindlichst danken – najprijazneje

(ust. 1905 v Ljubljani)

se zahvaliti

Verbände pl čete, enote

sich verbindlich machen – zavezati se

Verbandmittel pl obveze (*obvezila)

Verbindlichkeit f obveznost

Verbandplatz m obvezovališče

(*obvezljivost), dolžnost

(→ Vertragsverbindlichkeit) ◊

Verbandraum (→ Verbandzimmer)

seinen Verbindlichkeiten

Verbandzimmer n obvezovalnica

nachkommen – izpolniti svoje

obveznosti

verbannen – izgnati, pregnati

Verbindung f 1. povezovanje, vezanje

Verbannte(r) m pregnanec, izgnanec

2. zveza, povezava, stik, vez

Verbannung f pregnanstvo,

3. združenje 4. spojina ◊

izgnanstvo, izgon

eheliche Verbindung – zakonska

verbarrikadieren, sich – zabarikadirati

zveza

se

rückwärtige Verbindungen –

zaledne povezave

verbauen – zazidati

bei Verbindung des

Verbauung f zazidava

Landschadenbundes – ob splošni

verbergen – skriti

deželni obvezi za škodo (klavzula v

pogodbah)

verbescheiden – odločiti

Verbindung mit jmdm. aufnehmen

(→ Gesuch, Klage)

– navezati stik s (kom)

Verbescheidung f odločba, odlok

eine eheliche Verbindung mit

verbessern – izboljšati, popraviti

jmdm. eingehen – poročiti se s

V

(kom)

Verbesserung f 1. popravek, poprava

mit jmdm. in Verbindung bleiben –

2. izboljšanje, poboljšanje

ostati v stiku s (kom)

3. dodatek k ženinim prejemkom

sich mit jmdm. in Verbindung

1037

setzen – navezati stik s (kom)

verborgen – skrit

mit jmdm. in Verbindung stehen –

biti v stiku s (kom)

Verborgenheit f 1. skritost 2. skrivnost Verbindungsgraben (→ Laufgraben)

Verbot n prepoved (→ Bauverbot,

Bestreitungsverbot, Eheverbot,

Verbindungslinie f povezovalna črta

Hausverbot, Heiratsverbot,

Verbindungsmann m posrednik

Jagdverbot) ◊

Verbot auf etwas legen –

Verbindungsoffizier m oficir za zvezo

prepovedati (kaj)

verbissen – zagrizen

etwas mit Verbot belegen –

Verbissenheit f zagrizenost

prepovedati (kaj)

verbitten, sich – 1. prositi, da se (kaj) verboten – prepovedan ne zgodi 2. prepovedati (kaj) ◊

Verbotlegung f prepoved (*preklic)

Se. Majestät hatten

Verbrauch m 1. poraba 2. izguba

sich ausdrücklich

(→ Menschenverbrauch)

Empfangsfeierlichkeiten verbeten.

– Njegovo Veličanstvo je izrecno

verbrauchen – porabiti, potrošiti,

prosilo, naj mu ne prirejajo

trošiti

pozdravnih svečanosti. (npr.

Verbraucher m porabnik, potrošnik





21. marca 1851 ob cesarjevem


(→ Großverbraucher)

potovanju skozi Ljubljano v Trst)

Verbrauchsmesser m merilec porabe

verbittert – 1. ogorčen 2. zagrenjen

(*mernik porabe)

Verbitterung f 1. ogorčenje

verbrechen – 1. zakriviti 2. ušpičiti

2. zagrenjenost

Verbrechen n zločin (V 511 sl.),

Verbleib m bivališče

hudodelstvo ( Kazenska postava

Verbleiben – es hat dabei sein

zoper hudodelstva, pregreške

Verbleiben – ostane tako kot

in prestopke / Strafgesetz über

doslej, ostane pri starem

Verbrechen, Vergehen und

Uebertretungen cesarja Franca

verbleiben – ostati (→ Hochachtung,

Jožefa I., izdana s cesarskim

Meinung, Minderheit, schuldig)

patentom dne 27. maja 1852,

verbleichen – 1. umreti 2. obledeti

prišteva med hudodelstva

Verblendung f zaslepljenost, slepota

veleizdajo (*veliko izdajo/

Hochverrat), razžalitve veličanstva

verblichen – 1. umrl 2. obledel

in članov cesarske rodbine

Verblichene f pokojnica, rajnica

(*razžalitve veličanstva in udov

Verblichene(r) m pokojnik, rajnik

cesarskega roda/Beleidigungen

der Majestät und der Mitglieder

Verblüffung f začudenje

V

des kaiserlichen Hauses), motenje

verbluten – izkrvaveti

javnega miru (*motjenje javnega

Verblutung f izkrvavitev

pokoja/Störung der öffentlichen

an Verblutung sterben – umreti

Ruhe), vstajo (Aufstand), punt

zaradi izkrvavitve, izkrvaveti

(Aufruhr), razne oblike javnega

1038

nasilja (*javne posilnosti/

verbrennen – 1. zažgati 2. zgoreti ◊

oeffentliche Gewalttätigkeit),

lebendig verbrennen (auf dem

motenje vere (*motjenje vere/

Scheiterhaufen) – zažgati (na

Religionsstörung), posilstvo

grmadi) (smrtna kazen)

(*posilno nečistost/Notzucht),

umor (Mord), uboj (Todtschlag)

verbriefen – zapisati (→ Forderung)

itd.; za hudodelstva je bila

Verbriefung f pisna potrditev, zapis

zagrožena smrtna kazen ali zapor;

verbringen – 1. preživeti 2. zapraviti, smrtna kazen se je izvršila z

potratiti 3. izvesti, izvršiti

obešanjem hudodelca) ◊

Anspinnung eines Verbrechens –

Verbrüderung f pobratenje

naklepanje zločina

(→ Gebetsverbrüderung)

Verübung eines Verbrechens –

verbuchen – zapisati v knjigo,

storitev zločina, zakrivitev

vknjižiti

hudodelstva

Verbund m zveza

gemeines Verbrechen – nizkoten

zločin

verbunden – 1. povezan, združen,

politisches Verbrechen – politično

zedinjen (*spojen) 2. zavezan

hudodelstvo (prekršek, ki se je

verbunden – jmdm. sehr verbunden

kaznoval v upravnem postopku/

sein – biti (komu) zelo hvaležen

politische Amtshandlung)

verbünden – povezati se (→ Staat)

ein Verbrechen begehen/verüben –

storiti zločin

Verbündete(r) m zaveznik

ein Verbrechen bekennen – priznati verbürgen – zagotoviti (→ Diskretion) zločin (*izpovedati hudodelstvo)

verbürgen, sich – prevzeti poroštvo,

Verbrecher m zločinec, hudodelec

biti porok

(*hudodelnik)

Verbürger m porok

(→ Kriegsverbrecher, NS-

Verbrecher, Sittlichkeitsverbrecher,

Verbürgerlichung f pomeščanjenje

Staatsverbrecher) ◊

Verbürgung f prevzem poroštva,

rückfälliger Verbrecher – recidiven

poroštvo

zločinec

verbüßen – eine Strafe verbüßen –

einen Verbrecher einziehen –

1. prestajati kazen 2. prestati kazen

zapreti hudodelca

Verbüßung – Verbüßung der Strafe f

verbreiten – širiti, razširiti, razširjati

prestajanje kazni

(→ Meldung)

(→ Strafverbüßung)

Verbreiter m razširjevalec

verdacht (→ verdächtig)

Verbreitung f širjenje, razširjanje ◊

Verdacht m sum (→ Fluchtverdacht) ◊

Verbreitung falscher

Ableinung des Verdachts –

V

beunruhigender Gerüchte oder

odvrnitev suma

Vorhersagungen – razširjanje

begründeter/dringender/

lažnih vznemirjajočih govoric ali

gegründeter Verdacht – utemeljen

prerokovanj (*raznašanje lažnjivih

sum, osnovan sum

govoric ali prerokovanj)

1039

unbegründeter Verdacht –

Verderben n 1. uničenje, poguba,

neutemeljen sum, neosnovan sum

pogubljenje 2. propad, propadanje

Verdacht erregen/erwecken –

(*kvar, skaza, spridenje) ◊

zbuditi sum

moralisches Verderben – moralni

Verdacht schöpfen – posumiti

propad

in Verdacht geraten/kommen – biti

osumljen

Verderber m kvarljivec, kvaritelj

jmdm. in/im Verdacht haben –

(→ Sittenverderber, Spielverderber)

sumiti (koga)

verderblich – 1. škodljiv 2. kvarljiv im/unter dem Verdacht stehen –

Verderbnis f 1. izprijenost

biti osumljen

(→ Sittenverderbnis) 2. pogubljenje,

Verdachte(r) (→ Verdächtigte/r)

poguba

verdächtig – sumljiv (*sumen) ◊

verdeutschen – prevesti v nemški

dringend verdächtig sein – biti

jezik (*v nemški jezik prestaviti/

utemeljeno osumljen (*nujno sumljiv)

pretolmačiti, ponemčiti)

verdächtigen – sumničiti, sumiti,

verdienen – zaslužiti

osumiti ◊

Verdienst m zaslužek, plača

ein des Truges verdächtigter Mann

– prevare osumljen mož

Verdienst n zasluga ◊

sich große Verdienste um etwas

Verdächtigte(r) m osumljenec

erwerben – pridobiti si velike

verdammen – 1. obsojati, obsoditi

zasluge za (kaj)

2. prekleti

Verdienstentgang m izguba zaslužka

verdämmen – zajeziti

Verdienstgehalt n pokojnina

Verdammnis f obsodba, prekletstvo,

(*doslužnina, mertva plača,

poguba

penzija)

Verdämmung f zajezitev

Verdienstkreuz n križec za zasluge,

Verdämmung und Vertiefung des

zaslužni križec (→ Militär-

Laibachflusses (1838) – zajezitev in

Verdienstkreuz) ◊

poglobitev Ljubljanice (1838)

Inhaber des Verdienstkreuzes –

Verdauung f prebava

imetnik križca za zasluge, imetnik

zaslužnega križca

Verdauungsstörungen pl prebavne

Verdienstkreuz mit der Krone

motnje

(V. K. m. d. K.) – zaslužni križec s

verdecken – 1. pokriti, zakriti

krono

2. prikrivati, skrivati

goldenes Verdienstkreuz – zlati

Verdeckung f 1. pokrivanje, zakrivanje

križec za zasluge, zlati zaslužni

2. prikrivanje, skrivanje

križec

V

silbernes Verdienstkreuz – srebrni

verdenken – zameriti

križec za zasluge, srebrni zaslužni

verderben (verdarb, hat verdorben) –

križec

1. uničiti, pogubiti, pokvariti

Verdienstorden m red za zasluge

2. propasti, pokvariti se

(→ Orden)

1040

verdienstvoll – velezaslužen

kaznivega dejanja in uničenja

(*mnogozaslužen, prezaslužen)

sledi kaznivega dejanja, koluzijska

Verdienstzulage f *zaslužna priklada,

nevarnost

*zaslužnina (dodatek za posebej

veredeln – oplemenititi (*požlahtniti)

zaslužne avstro-ogrske ravnatelje in

učitelje srednjih šol)

Veredlung f oplemenitenje

(*požlahtnitev)

verdient – zaslužen ◊

sich verdient machen – pridobiti si

verehel. = verehelicht (→ verehelicht) zasluge za (kaj)

verehelichen – 1. omožiti, poročiti

Verdikt n 1. izrek porotnikov o krivdi,

2. oženiti, poročiti

porotniški pravorek, razsodba, verdikt verehelicht – 1. omožena, poročena 2. obsodba

2. oženjen, poročen

verdingen – 1. najeti delavca 2. razpisati Verehelichung f 1. ženitev, poroka in oddati dela oz. naročila

2. možitev, poroka ◊

verdingen, sich – sprejeti delo, pogoditi

civile Verehelichung – civilna

se za delo (*zadati se)

poroka

kirchliche Verehelichung –

Verdingungsvertrag m mezdna

cerkvena poroka

pogodba

Verehelichungsbewilligung f ženitno

verdolmetschen – 1. prevesti 2. pojasniti dovoljenje (→ Ehebewilligung)

verdorben – pokvarjen, malopriden

verehren – 1. častiti, čislati, spoštovati

verdrehen – 1. zasukati, zaviti

2. podariti, pokloniti

2. spreobračati, zavajati (→ Tatsache) verehrenswert (→ verehrlich) 3. zmešati (→ Kopf)

verehrenswürdig (→ verehrlich)

verdreht – zmešan, konfuzen

Verehrer m oboževalec

Verdrehung f 1. sukanje, zvijanje

2. spreobračanje, zavajanje ◊

verehrlich – častitljiv, častit,

Verdrehung der Tatsachen –

spoštovan

spreobračanje dejstev

verehrt – 1. častit (*čestit), čislan,

verdrossen – nejevoljen, naveličan

spoštovan 2. častiti (*čestiti),

spoštovani (v nagovoru)

Verdrossenheit f nejevolja,

3. podarjen ◊

nejevoljnost, naveličanost

Verehrter Herr! – Častiti gospod!

(→ Arbeitsverdrossenheit)

(*Čestiti gospod!)/Spoštovani

Verdruß m zamera, nejevolja, jeza

gospod!

Verdunkelung f 1. zatemnitev

verehrtest- – 1. prečastit,

2. vplivanje na udeležence ali priče

velespoštovan 2. prečastiti,

kaznivega dejanja in uničenje sledi

velespoštovani (v nagovoru) ◊

V

kaznivega dejanja, koluzija

Verehrtester Herr Bürgermeister!

– Prečastiti gospod župan!

Verdunkelungsgefahr f nevarnost

(*Velečestiti gospod župan!)/

vplivanja na udeležence ali priče

Velespoštovani gospod župan!

1041

Verehrung f 1. čaščenje, čislanje Dramatischer Verein (Laibach)

2. spoštovanje 3. dar, poklon

– Dramatično društvo (Ljubljana)

jmdm. seine Verehrung darbringen

(ust. leta 1867) (→ Theater/

– izraziti (komu) svoje spoštovanje

Landestheater)

verehrungswert (→ verehrlich)

Filiale Krain des Thierschutz-

Centralvereines in Graz –

verehrungswürdig (→ verehrlich)

Kranjska podružnica osrednjega

vereidigen – zapriseči (koga)

društva za zaščito živali v Gradcu

(→ Fahne)

(ust. v Ljubljani leta 1874,

Verein m društvo (→ Gesellschaft) ◊

razpuščena leta 1878 po neuspelem

behördlich verfügte Auflösung

poskusu ustanovitve samostojnega

eines Vereins – s strani oblastva

kranjskega društva za zaščito živali)

odrejena razpustitev društva

Frauenverein der christlichen

freiwillige Auflösung eines Vereins

Liebe des heiligen Vincenz von

– prostovoljna razpustitev društva

Paul – Društvo gospej krščanske

im Verein mit jmdm./etwas –

ljubezni svetega Vincencija

skupaj s (kom/čim)

Pavelskega (ust. leta 1882)

einen Verein gründen – ustanoviti

Frauen-Verein der Kleinkinder-

društvo

Bewahranstalt (Laibach) – Žensko

einen Verein auflösen/liquidieren

društvo za Oskrbovalnico malih

– razpustiti društvo

otrok (upravljalo je leta 1835

Allgemeiner krainischer

zgrajeno Oskrbovalnico malih

Veteranen-Verein (Laibach) –

otrok v Ljubljani) (→ Verein

Splošno kranjsko veteransko

»Jugendschutz« (Laibach))

društvo (ust. leta 1875 v Ljubljani)

Gewerblicher Aushilfskasse-

Alpenverein (Laibach) –

Verein (Laibach) – Obrtno

Slovensko planinsko društvo (ust.

pomožno društvo (Ljubljana)

leta 1893 v Ljubljani)

Handels-Kranken- und

Arbeiter-Kranken- und

Unterstützungsverein in Laibach

Invalidenverein in Laibach –

– Trgovsko bolniško in podporno

Delavsko bolniško in invalidsko

društvo v Ljubljani

društvo v Ljubljani (ust. leta 1873)

(→ Kaufmännischer Kranken- und

Caecilien-Verein in Laibach –

Unterstützungs-Verein in Laibach)

Cecilijino društvo v Ljubljani

Handels-Krankenverein in

(glasbeno društvo, ust. leta 1876)

Laibach – Trgovsko bolniško

Conservativer Gewerbeverein

društvo v Ljubljani

(Laibach) – Konservativno obrtno

(→ Kaufmännischer Kranken- und

društvo (Ljubljana)

Unterstützungs-Verein in Laibach)

Constitutioneller Verein

Hilfsbeamten-Kranken- und

(→ Verfassungsverein/

Unterstützungs-Verein – Bolniško

V

Constitutioneller Verein)

in podporno društvo pomočnih

Deutscher Theaterverein

uradnikov (ust. leta 1889)

(Laibach) – Nemško gledališko

Historischer Verein für Krain –

društvo (Ljubljana)

Historično društvo za Kranjsko

(društvo je od leta 1843 dalje sprva

1042

delovalo kot pokrajinsko društvo

Dalmatinskem

(Provinzialverein) Historičnega

Laibacher Arbeiter-Bildungs-

društva za Notranjo Avstrijo /

Verein – Delavsko izobraževalno

Historischer Verein für Innerösterrech

društvo v Ljubljani

oz. Historičnega društva za Štajersko,

Laibacher Beamten-Consum-

Koroško in Kranjsko / Historischer

Verein – I. Laibacher Beamten-

Verein für Steiermark, Kärnten und

Consum-Verein – I. Ljubljansko

Krain; leta 1850 so se vsa tri

konsumno društvo uradnikov (ust.

pokrajinska društva na občnih

leta 1887)

zborih izrekla za ustanovitev

Laibacher Casinoverein –

samostojnih društev; leto 1850

Ljubljansko kazinsko društvo

pomeni torej začetek samostojnega

(njegova predhodnica je bila 1810

delovanja Historičnega društva za

ustanovljena Kasinogesellschaft, ki je

Kranjsko / Historischer Verein für

imela društvene prostore na

Krain; od leta 1846 dalje je društvo

Mestnem trgu 8, nato v Gosposki

na predlog H. Coste začelo izdajati

ulici 3 in končno na koncu parka

glasilo Mittheilungen des historischen

Zvezda: v leta 1837 zgrajeni

Vereins für Krain)

zgradbi na Kongresnem trgu v

Katholischer Gesellenverein in

Ljubljani s kavarno in gostilno v

Laibach – Katoliško društvo

pritličju ter dvorano in drugimi

rokodelskih pomočnikov v

družabnimi prostoru v prvem

Ljubljani (ust. leta 1855)

nadstropju so se zbirali ljubljanski

Katholisch-politischer Verein in

Nemci)

Laibach – Katoliško-politično

Laibacher deutscher Turnverein –

društvo v Ljubljani (ust. leta 1871)

Ljubljansko nemško telovadno

Kaufmännischer Kranken- und

društvo (»turnarji«) (ust. leta 1863

Unterstützungs-Verein in Laibach

v Ljubljani)

– Trgovsko bolniško in podporno

Laibacher Frauenverein zur

društvo v Ljubljani (društvo, ki so

Hilfeleistung für verwundete und

ga leta 1835 v Ljubljani ustanovili

kranke Krieger –

nemški trgovci, se je večkrat

Ljubljanska družba gospij za

preimenovalo; od leta 1890 se je

pomoč ranjenim in bolnim

imenovalo Kaufmännischer

vojakom (namen 1866 v Ljubljani

Kranken- und Unterstützungs-

ustanovljenega društva je bila

Verein)

pomoč ranjenim in bolnim

Krainer Bienenzuchts-Verein in

vojakom ter podpora vojaškim

Laibach – Kranjsko čebelarsko

bolnicam; društvo se je leta 1879

društvo (ust. leta 1873)

preimenovalo v Domoljubno deželno

Krainischer Jagdschutz-Verein –

pomočno društvo / Patriotischer

Kranjsko društvo v varstvo lova

Landes-Hilfs-Verein für Krain, leta

Krain.-küstenl.-dalmatinischer

1902 pa združilo z Deželnim

V

Postmeister- und

pomočnim društvom Rudečega križa

Expeditorenverein – Društvo

za Kranjsko (Ljubljana) /

poštarjev in poštnih odpraviteljev

Landeshilfsverein vom Roten Kreuze

na Kranjskem, Primorskem in

für Krain (Laibach))

1043

Laibacher freiwilliger Feuerwehr-

Volksküche-Verein)

und Rettungsverein – Ljubljansko

Laibacher Turnverein «Sokol»

prostovoljno gasilno in rešilno

– Ljubljansko telovadno društvo

društvo (ust. leta 1904 po

«Sokol» (ust. leta 1868)

razpustitvi Društva Ljubljanska

Landes- und Frauenhilfsverein

prostovoljna požarna bramba /

vom Rothen Kreuze für Krain

Laibacher freiwilliger

– Deželno gospejino pomočno

Feuerwehrverein)

društvo Rdečega križa za Kranjsko

Laibacher freiwilliger

Landeshilfsverein vom Roten

Feuerwehrverein – Društvo

Kreuze für Krain (Laibach) –

Ljubljanska prostovoljna požarna

Deželno pomočno društvo

bramba (ust. leta 1870; po njegovi

Rudečega križa za Kranjsko

razpustitvi je bilo leta 1904

(Ljubljana)

ustanovljeno Ljubljansko

Marien-Bruderschafts-Verein in

prostovoljno gasilno in rešilno društvo

Laibach (→ Bruderschaft)

/ Laibacher freiwilliger Feuerwehr-

Musealverein für Krain (Laibach)

und Rettungsverein)

– Muzejsko društvo za Kranjsko v

Laibacher Kranken-

Ljubljani (leta 1839 je bilo pod

Unterstützungs- und

pokroviteljstvom kranjskih

Versorgungs-Verein – Ljubljansko

deželnih stanov ustanovljeno

društvo za podporo in

posebno muzejsko društvo Verein

preskerbljevanje bolnih in

des Landesmuseums für Krain, ki se

obnemoglih društvenikov (ust. leta

je leta 1865 preimenovalo v

1877)

Musealverein für Krain; izdajalo je

Laibacher Musikverein –

Izvestija muzejskega društva v

Ljubljansko glasbeno društvo (ust.

slovenskem in Mittheilungen des

leta 1875)

Musealvereines v nemškem jeziku)

Laibacher

Ortsgruppe Laibach des

Stadtverschönerungsverein –

deutschen Schulverein – Krajevna

Ljubljansko mestno olepševalno

sekcija Nemškega šolskega društva

društvo (ust. leta 1871)

v Ljubljani (ljubljanska podružnica

Laibacher Studenten- und

Nemškega šolskega društva je bila

Volksküche-Verein – Društvo

ustanovljena leta 1881 v Kazini –

»Ljubljanska dijaška in ljudska

osrednje Nemško šolsko društvo je

kuhinja« (cesarica Elizabeta je z

bilo ustanovljeno leta 1880 na

ustanovitvjo ljudskih kuhinj na

Dunaju z namenom, da bi se

Dunaju povzročila, da so se enake

bojevalo za nemško šolstvo na

kuhinje ustanovile po vsej

narodnostno mešanih področjih

monarhiji, v Ljubljani leta 1877; po

monarhije)

preteku enega desetletja se je

Pensions-Verein für

V

Društvo »Ljubljanska ljudska

Volksschullehrer, deren Witwen

kuhinja« / Verein »Laibacher

und Waisen in Krain –

Volksküche« preimenovalo v Društvo

Pokojninsko društvo za učitelje

»Ljubljanska dijaška in ljudska

ljudskih šol, njihove vdove in sirote

kuhinja« / Laibacher Studenten- und

na Kranjskem (ust. leta 1871)

1044

Schützenverein (Laibach) –

(ust. leta 1865 na pobudo

Ljubljansko strelsko društvo

ljubljanskega mestnega zdravnika

Sektion »Krain« des Deutschen

dr. Viljema Kovača)

und Österreichischen

Verein der heil. Cyrill und

Alpenvereins – Odsek na

Method – Društvo sv. Cirila in

Kranjskem Nemškega in

Metoda/Ciril-Metodovo društvo

avstrijskega planinskega društva

(društvo s sedežem v Ljubljani je

(ust. leta 1874)

bilo ustanovljeno za Kranjsko,

»Südmark« (Zweigverein Laibach

Štajersko, Koroško in Primorsko,

des Vereines in Graz) – »Südmark«

njegov namen pa je bil:

(ljubljanska podružnica graškega

»vsestransko podpirati in

društva je bila ustanovljena leta

pospeševati slovensko šolstvo na

1889 – potem, ko je bilo v istem

katoliško-narodni podlagi«)

letu ustanovljeno osrednje društvo

Verein des heiligen Vincentius

v Gradcu s ciljem, da zaščiti

(Laibach) – Društvo svetega

gospodarske interese Nemcev na

Vincencija (leta 1876 v Ljubljani

narodnostno mešanih ozemljih

ustanovljeno dobrodelno društvo)

monarhije)

Verein zur Herstellung von

Turnverein Južni Sokol –

Arbeiterwohnungen (Laibach) –

Gimnastično društvo Južni Sokol

Društvo za napravo delavskih

(ust. 1863 v Ljubljani)

stanovanj v Ljubljani (leta 1886 ga

Verein der Ärzte in Krain –

je ustanovilo več članov Kranjske

Društvo zdravnikov na Kranjskem

hranilnice) (→ Arbeiterkolonie)

Verein zur Förderung des

Verein »Jugendschutz« (Laibach)

Fremdenverkehrs in Krain –

– Društvo »Zaščita mladine« (leta

Društvo za pospeševanje prometa

1835 je Anton Samassa v Ljubljani

tujcev na Kranjskem (ust. leta

ustanovil Verein der

1883)

Kleinkinderbewahranstalt, društvo,

Verein der Besitzer der

ki je skrbelo predvsem za otroke iz

bürgerlichen Kaserne (Laibach) –

delavskih družin in se je kasneje

Društvo posestnikov meščanske

preimenovalo v Verein

kasarne (Ljubljana) (člani leta 1861

»Jugendschutz«)

ustanovljenga društva so leta 1863

Verein »Laibacher Volksküche«

kupili zgradbo v Trnovem, jo

(→ Laibacher Studenten- und

preuredili v kasarno in bili tako bili

Volksküche-Verein)

oproščeni nastanitve vojakov v

Verein zur Unterstützung

svojih hišah)

slowenischer Hochschüler in

Verein der Buchdrucker,

Wien – Podporno društvo za

Lithographen und Steindrucker

slovenske visokošolce na Dunaju

in Krain – Društvo tiskarjev,

(ust. leta 1888 ob vladarski

kamnopiscev in kamnotiskarjev na

štiridesetletnici Nj. Veličanstva

V

Kranjskem

Franca Jožefa I.)

Verein des Elisabeth-

Verfassungsverein/

Kinderspitals (Laibach) – Društvo

Constitutioneller Verein –

Elizabetinega otroškega špitala

Ustavno društvo/Ustavoverno

1045

društvo (leta 1868 na Kranjskem

Vereinsbüchel n društvena knjižica

ustanovljeno društvo nemške

(*družbena knjižica)

stranke, ki se je leta 1869

preimenovalo v Constitutioneller

Vereinsfahne f društvena zastava,

Verein) (»Konštitucijonalno

prapor ◊

društvo«), leta 1898 pa v Deutscher

Enthüllungsfeier der Vereinsfahne

Verein)

– slovesnost ob razvitju društvene

Zweigverein des Hilfsvereines für

zastave (→ Fahnenmutter,

Lungenkranke in Krain –

Fahnenpatin)

Kranjska podružnica pomožnega

Vereinsgesetz n zakon o društvih,

društva za bolne na pljučih (ust.

društveni zakon (*društvena

leta 1904)

postava) (pravne okvire za

vereinbaren – dogovoriti se za (kaj)

ustanavljanje društev v Avstro-

Ogrski je določal Zakon z dne 15.

Vereinbarung f dogovor (*domemba),

novembra 1867 o društvenem pravu

sporazum, konvencija ◊

/ Gesetz vom 15. November 1867,

eine Vereinbarung treffen – sprejeti

über das Vereinsrecht)

dogovor, dogovoriti se

Vereinskapelle – Laibacher

Vereinfachung f poenostavitev ◊

Vereinskapelle f Ljubljanska

eine Vereinfachung erfahren –

društvena godba (→ Musikkapelle/

doživeti poenostavitev

Laibacher bürgerliche Musikkapelle)

vereinigen – združiti

Vereinskassier m društveni blagajnik

vereinigt – združen (→ Slowenien)

Vereinskataster n društvena knjiga

Vereinigung f 1. združevanje,

(evidenca društev)

združitev 2. združenje, združba

Vereinsmitglied n član društva

Vereinigungsfreiheit

(*društvenik)

(→ Vereinigungsrecht)

Vereinspatron m društveni patron

Vereinigungsrecht n pravica

(npr. sv. Florjan, zavetnik gasilcev)

združevanja

Vereinsrecht n društveno pravo

Vereinsauflösung f razpustitev društva

(→ Vereinsgesetz)

Vereinsbehörde m društveno

Vereinsstarosta m starosta (pri

oblastvo ◊

telovadnem društvu »Sokol«)

Stadtmagistrat als politische und

Vereinsthaler m zvezni tolar

Vereinsbehörde der Stadt Laibach

(→ Währung)

– Mestni magistrat kot politično

in društveno oblastvo mesta

Vereinsvermögen n društveno

Ljubljane (*Mestni magistrat

premoženje

V

kot politični in društven vred

Vereinsvertrauensarzt m društveni

ljubljanskega mesta)

zaupni zdravnik

Vereinsbeitrag m društveni prispevek Vereinswesen n društvene zadeve, (*družbeni donesek, društvenina)

društva

1046

vereiteln – preprečiti (→ Plan), Ruhen des Verfahrens – mirovanje

onemogočiti, spodnesti

postopka

Vereit(e)lung f preprečenje

gerichtliches Verfahren – sodni

postopek (*sodno postopanje)

vereitern – ognojiti se, zagnojiti se

strafgerichtliches Verfahren –

Vereiterung f ognojitev, zagnojitev

kazenskosodni postopek

vererben – zapustiti dediščino

(*kazensko-sodno postopanje)

summarisches Verfahren – skrajšani

verewigen – ovekovečiti

postopek, sumarni postopek (H 24)

verewigt – 1. pokojni, rajnki, rajni

wasserrechtliches Verfahren –

2. pokojna, rajnka, rajna

vodnopravni postopek

Verewigte f pokojnica, rajnica

(*vodnopravno postopanje)

ein Verfahren aussetzen – prekiniti

Verewigte(r) m pokojnik, rajnik

postopek

verfahren – 1. postopati, ravnati,

das Verfahren zur Todeserklärung

ukrepati 2. zapraviti z vožnjo,

einleiten – uvesti postopek

potrošiti za vožnjo, zavoziti

proglasitve za mrtvega (*uvesti

3. razvažati 4. izogniti se (→ Zoll)

postopanje proglasitve mrtvim)

verfahren – zavožen (kot poslediica

verfahren, sich – zapeljati v napačno

slabega vodenja)

smer, zaiti

Verfahren n postopek (*postopanje),

Verfahrensart f ravnanje

ravnanje (*ravnava), ukrepanje

Verfahrung (→ Verfahren)

(→ Ausgleichsverfahren, Bagatell-

Verfahren, Disziplinarverfahren,

Verfall m 1. propad (→ Sittenverfall), Enteignungsverfahren,

usihanje 2. zapadlost, zapad (roka,

Exekutionsverfahren,

plačila) (→ Kautionsverfall)

Körungsverfahren, Mahnverfahren,

3. zaplemba, odvzem (*zapad)

Rügeverfahren, Streitverfahren,

verfallen – 1. propasti, propadati,

Untersuchungsverfahren,

razpasti 2. pripasti, prisoditi

Versteigerungsverfahren,

3. dospeti v plačilo (→ Wechsel)

Verwaltungsverfahren,

4. poteči (→ Frist) 5. zapasti

Zwangsverfahren) ◊

(→ Gedanke, Geldbuße, Konkurs,

Abschluß des Verfahrens –

Schuld, Strafe, Wahnsinn), vdajati se zaključek postopka (*sklep

(→ Trunksucht) ◊

postopanja)

Die an Geld verwirkte Strafe

Aufnahme des unterbrochenen

verfällt dem Armenfond. –

Verfahrens – nadaljevanje

V denarju prisojena kazen pripade

prekinjenega postopka

ubožnemu skladu.

Einleitung eines Verfahrens –

verfällen – obsoditi (koga) (→ Strafe) ◊

uvedba postopka

Er wird in den Ersatz der Schäden

V

Einleitung des Verfahrens zur

und Unkosten verfällt. – Obsodi se

Todeserklärung – uvedba postopka

na povračilo škode in stroškov.

proglasitve za mrtvega (*uvajanje

postopanja proglasitve mrtvim)

Verfallenheit f zapadlost

1047

Verfallspfand n zapadlostna zastava Pillersdorfova ustava (H 52)

(V 241)

Verfassung 1867 – ustava 1867

Verfallstag (→ Verfallszeit)

(H 57)

in der Verfassung sein – biti

Verfallszeit f rok za plačilo obveznosti,

sposoben

zapadlost, skadenca

Verfassungsbestimmung f ustavno

verfälschen – 1. potvarjati, prenarejati

določilo

(*izopačiti, izkriviti) 2. popačiti ◊

ein Arbeitsbuch nachahmen

Verfassungsfreund m ustavoljubnež

oder verfälschen – ponarediti ali

verfassungsgebend – ustavodajen

prenarediti delavske bukvice

(→ Versammlung)

Verfälschung f potvarjanje,

Verfassungsgericht n ustavno sodišče

prenarejanje (*prenareja)

(→ Münzverfälschung), popačenje ◊ Verfassungsgerichtshof Nachahmung und Verfälschung

(→ Verfassungsgericht)

der öffentlichen Creditspapiere –

Verfassungsgesetz n ustavni zakon

*ponareja in prenareja javnih upnih verfassungsmäßig – ustaven (→ Weg)

listov (kreditnih dokumentov)

Verfassungsordnung f ustavni red

verfangen – pomagati, učinkovati,

zaleči

Verfassungspartei f ustavoverna

stranka

verfassen – zapisati, sestaviti, spisati,

izdelati

Verfassungsrecht n ustavno pravo

Verfasser m pisatelj, pisec (*spisavec), Verfassungsschutz (m) = Bundesamt avtor

für Verfassungsschutz n Zvezni

urad za ustavno zaščito (ZRN)

Verfassung f 1. ustava (*deržavna

vravnava) 2. ureditev

verfassungstreu – ustavoveren

(→ Gerichtsverfassung,

Verfassungstreue f ustavovernost

Kreisverfassung, Landesverfasssung, Verfassungstreue(r) m *ustavozvesti Reichsverfassung,

mož, *ustavoverni mož,

Villikationsverfassung) 3. stanje,

*ustavovernež, *ustavovernik,

moč, kondicija 4. duševno stanje,

*ustavoverec, *ustavnež

duševno razpoloženje 5. pisanje,

sestavljanje ◊

Verfassungsverein (→ Verein/

Verfassung eines Buches – pisanje

Verfassungsverein/Constitutioneller

knjige

Verein)

landständische/ständische

Verfechter m zagovornik, branitelj

Verfassung – stanovska ureditev

verfemen – izobčiti

(*stanovska nareda) (→ Landtag),

V

stanovska ustava (H 52, 53)

Verfemte(r) m izobčenec

oktroyierte Verfassung (1849) –

verfertigen – izdelati, narediti

oktroirana ustava (1849) (H 50, 52, Verfertigung f izdelava, izdelovanje ◊

53, 58)

zur Verfertigung bringen – izdelati,

Pillersdorfsche Verfassung –

narediti

1048

verflechten – 1. prepletati, preplesti

Verfrachtung f prevažanje, prevoz

2. povezati

verfrüht – 1. prezgodnji 2. prezgodaj Verflechtung f 1. prepletanje

2. prepletenost, povezanost

verfügbar – dostopen, razpoložljiv,

pripravljen, gotov

verflossen – pretekel (→ Jahr)

Verfügbarkeit f dostopnost,

Verfluß m potek ◊

razpoložljivost, pripravljenost

nach Verfluß eines Jahres – po

poteku enega leta

verfügen – 1. razpolagati 2. odrediti

vor Verfluß zweier Wochen – pred

(→ Verhaftung), zapovedati,

potekom dveh tednov

ukazati, ukreniti

Verflüssung (→ Verfluß)

verfügen, sich – podati se, napotiti se,

kreniti

Verfolg m potek (*nastop, nastopek) ◊

im Verfolge – v teku, v

Verfügung f 1. razpolaganje, razpolaga

nadaljevanju

2. odredba (*naredba, naravnava)

(→ Sperrverfügung), zapoved, ukaz,

verfolgen – 1. preganjati, zasledovati

ukrep ◊

(→ steckbrieflich, strafgerichtlich)

freie letztwillige Verfügung –

2. prizadevati si za (kaj)

prosta poslednja volja, testament

(→ Zweck) 3. spremljati (kaj)

gerichtliche Verfügung – sodna

(→ Aufmerksamkeit)

odredba

Verfolger m preganjalec, zasledovalec

zur weiteren Verfügung – v

nadaljnji postopek (*postopanje)

Verfolgung f 1. preganjanje

eine Verfügung treffen –

(→ Judenverfolgung), pregon,

zapovedati, zaukazati (*narejati

zasledovanje 2. uveljavljanje

naravnavo)

(→ Rechtsverfolgung) ◊

zur Verfügung haben – imeti na

steckbriefliche Verfolgung –

razpolago

iskanje s tiralico (razpis tiralice

zur Verfügung stehen – biti na

za izsleditev in prijetje storilca

razpolago

kaznivega dejanja ali pobeglega

zur Verfügung stellen – dati na

obsojenca) (*zasledovanje v

razpolago

policijskih spisih)

strafgerichtliche Verfolgung

Verfügungsrecht n 1. pravica

einleiten – začeti kazenskosodni

razpolaganja 2. pravica izdajanja

pregon

odredb, pravica odrejanja

Verfolgungsfeuer n *preganjalni ogenj verführen – 1. prevažati, razvažati

(prva svetovna vojna)

2. zapeljati (→ Beischlaf)

3. napeljevati k (čemu)

Verfolgungsflieger m *preganjalni

letalec (prva svetovna vojna)

Verführen n 1. prevažanje, razvažanje

2. zapeljevanje 3. napeljevanje

V

Verfolgungswahn m preganjalna

blodnja, preganjavica

Verführer m 1. voznik, prevoznik

2. zapeljevalec, zapeljivec

verfrachten – 1. prevažati, razposlati

3. napeljevalec

2. plačati voznino

1049

Verführung f 1. prevoz, vožnja

red (*javni pokoj in red/öffentliche

2. zapeljevanje 3. napeljevanje

Ruhe und Ordnung), zoper javne

verfüttern – pokladati (živinsko krmo)

ustanove in zoper ukrepe za splošno

varnost (*javne naprave in naredbe

Verfütterung f pokladanje (živinske

za občno varnost/öffentliche

krme)

Anstalten und Vorkehrungen zur

Vergabe f oddaja, oddajanje

gemeinschaftlichen Sicherheit)

vergangen – pretekel, minul (→ Jahr)

in zoper dolžnosti javnega urada

(*dolžnost kaciga javnega ureda/

Vergangenheit f preteklost

Pflichten eines öffentlichen Amtes);

Vergangenheitsbewältigung f

2. na kazniva dejanja, ki ogrožajo

preseganje preteklosti

in oškodujejo osebno varnost

vergänglich – minljiv

posameznikov (Sicherheit einzelner

Menschen), varnost lastnine in

Vergänglichkeit f minljivost

zaslužka (Sicherheit des

Vergantung f dražba, licitacija

Eigenthums oder der Erwerbung),

vergattern – zbrati

ogrožajo čast in dobro ime

(Sicherheit der Ehre und des guten

Vergatterung f zbor (*skupljenje, snid)

Rufes) ter druge pravice; 3. na

Vergatterung! – Zbor! (*Snid!)

pregreške in prestopke zoper javno

(vojaško povelje)

moralo (öffentliche Sittlichkeit))

Vergatterung schlagen – bobnati k

(→ Kerkerstrafe, Strafe/Verschärfung

zboru

der Strafe) ◊

vergeben – 1. oddajati, oddati

Vorschubleistung in Beziehung

(→ Georgitag, Michaelitag)

auf ein Vergehen oder eine

2. dodeljevati, dodeliti 3. oprostiti

Uebertretung – dajanje podpore pri

vergeblich – 1. odpustljiv 2. zaman

pregrešku ali prestopku (*podpomoč,

dana glede na kak pregrešek ali

Vergebung f 1. oddaja

prestopek)

(→ Bauvergebung) 2. dodelitev

3. odpuščanje ◊

vergehen, sich – prekršiti se

zur Vergebung gelangen – oddati

vergelten – 1. povrniti, poplačati,

vergehen – miniti, preteči

oddolžiti se, revanširati se (→ Gott)

2. maščevati se, revanširati se ◊

Vergehen n pregrešek (V 511 sl.)

Gleiches mit Gleichem/Böses mit

( Kazenska postava zoper hudodelstva,

Bösem vergelten – vrniti milo za

pregreške in prestopke / Strafgesetz

drago

über Verbrechen, Vergehen und

Uebertretungen cesarja Franca

Vergelter m 1. vračnik, plačnik

Jožefa I., izdana s cesarskim

(*vračevavec, povračnik)

V

patentom dne 27. maja 1852, deli

2. maščevalec, revanšist

pregreške in prekrške na naslednje

Vergeltung f 1. povračilo (*povrnilo),

zvrsti (*plemena/Gattungen): 1.

oddolžitev, plačilo, revanša

na kazniva dejanja zoper javno

2. maščevanje, revanša ◊

varnost, in sicer zoper javni mir in

für etwas Vergeltung üben –

maščevati se za (kaj)

1050

Vergeltungsmaßnahme f povračilni

einen Vergleich ziehen – delati

ukrep

primerjavo, primerjati

vergesellen (→ vergesellschaften)

gütlicher Vergleich – poravnava

(brez pravde)

vergesellschaften – združiti se

vergleichen (verglich, hat verglichen)

vergessen (vergaß, hat vergessen) –

– 1. primerjati 2. pomiriti (koga),

pozabiti

spraviti (koga)

Vergessenheit f pozaba, pozabljanje

vergleichen, sich – pomiriti se,

(→ Geschichtsvergessenheit,

spraviti se, pobotati se (→ gütlich),

Pflichtvergessenheit) ◊

skleniti poravnavo

in Vergessenheit geraten – zaiti v

pozabo

Vergleichsurkunde f poravnalna

listina

vergeuden – zapravljati (→ Zeit),

razsipavati

Vergleichsverhandlung f poravnalna

razprava

Vergeudung f zapravljanje,

razsipavanje

Vergleichung f 1. primerjava

2. poravnava (*uravnava) ◊

vergewaltigen – 1. posiliti 2. izvajati gütliche Vergleichung – poravnava

nasilje nad (kom), storiti (komu)

silo

vergnügen – zabavati (koga)

Vergewaltigung f 1. posilstvo

Vergnügen n zabava

(*spolska posilnost) 2. nasilje

(→ Tanzvergnügen), veselje

(→ Seelenvergnügen), zadovoljstvo ◊

vergewissern – zagotavljati,

geselliges Vergnügen – družabna

zatrjevati

zabava

vergewissern, sich – prepričati se

Mit wem habe ich das Vergnügen?

vergiften – zastrupiti

– S kom imam čast govoriti?

das Vergnügen finden – veseliti se

Vergiftete(r) m zastrupljenec

zum Vergnügen gereichen – biti v

vergl. = vergleiche – primerjaj

zadovoljstvo

Vergleich m 1. primerjava

vergnügen, sich – zabavati se

2. prispodoba 3. poravnava

vergnüglich – razveseljiv, prijeten

(*glihinga), nagodba

(→ Religionsvergleich) 4. pogodba ◊ vergnügt – 1. vesel, radosten außergerichtlicher Vergleich –

2. zadovoljen s (čim)

izvensodna poravnava

Vergnügung f zabava, veselje, ples,

gerichtlicher Vergleich – sodna

veselica

poravnava

Vergnügungsfahrer

einen Vergleich machen – pogoditi

(→ Vergnügungszügler)

se s (kom), skleniti pogodbo s

V

(kom)

Vergnügungsort m zabavišče,

einen Vergleich schließen/stiften –

veselišče (*razvedrišče)

skleniti poravnavo s (kom), pomiriti Vergnügungsreise f potovanje za se s (kom), spraviti se s (kom)

zabavo

1051

Vergnügungsstätte f zabavišče

Verhaftung f prijetje, priprtje, aretacija

Vergnügungszug m *zabavni vlak

◊

(izletniški vlak je npr. na binkoštni

die Verhaftung verfügen – odrediti

ponedeljek ob prazniku Postojnske

prijetje, odrediti pripor

jame vozil iz Ljubljane v Postojno)

die Verhaftung vornehmen –

(→ Grottenfest)

prijeti, aretirati

Vergnügungzügler m *potnik na

Verhaftungsbefehl (→ Verhaftsbefehl)

zabavnem vlaku (potnik na

verhagelt – pobit od toče

izletniškem vlaku), izletnik

(→ Vergnügungszug)

verhalten – 1. primorati, prisiliti,

zavezati (*vezati) 2. zadrževati,

Vergolder m pozlatar (*zlatar)

oklevati 3. prikriti, zakriti

vergönnen – privoščiti

4. kaznovati (→ Strafe) ◊

jmdn. zur Einhaltung der Gesetze

vergöttern – oboževati

verhalten – prisiliti (koga) k

Vergötterung f oboževanje

spoštovanju zakonov

vergöttlichen – po božje častiti

verhalten – verhalten sein – 1. biti

Vergöttlichung f pobožanstvenje

dolžan (kaj storiti) 2. biti zadržan

3. biti prikrit

vergreifen – 1. napačno prijeti

2. razgrabiti

Verhalten n vedenje, obnašanje,

ravnanje, drža (*zaderžanje)

vergreifen, sich – 1. oskruniti,

(→ Wohlverhalten) ◊

zlorabiti 2. okrasti 3. lotiti se,

moralisches/sittliches Verhalten –

napasti

moralna drža (*nravno vedenje)

vergriffen – razprodan

mutvolles/tapferes Verhalten –

Vergünstigung f ugodnost, prednost,

hrabrost, junaštvo

olajšava

politisches Verhalten – politična

opredelitev

Vergütung f 1. povračilo, odškodnina

verletzendes Verhalten – žaljivo

(*odškodovanje)

obnašanje

(→ Rückvergütung) 2. nagrada,

Er hat bisher ein religiöses und

honorar

wohlgesittetes Verhalten an den

Verhaft m pripor, zapor ◊

Tag gelegt. – Doslej se je izkazal

in Verhaft nehmen – zapreti

s svojo pobožnostjo in lepim

in Verhaft sein/sitzen – biti zaprt

vedenjem. (nravstveno spričevalo)

verhaften – prijeti, zapreti, pripreti,

verhalten, sich – vesti se, ravnati se ◊

aretirati (*aretovati)

Die Sache verhält sich anders. –

Verhaftnehmung (→ Verhaftung)

S to stvarjo je drugače.

V

Verhaftsanzeige f poročilo o priprtju

Verhältnis n 1. razmerje,

odnos (→ Besitzverhältnisse,

Verhaftsbefehl m zaporno povelje ◊

Eigentumsverhältnisse,

einen Verhaftsbefehl erlassen –

Erwerbsverhältnisse,

izdati zaporno povelje

Familienverhältnisse,

1052

Lohnverhältnis, Servitutsverhältnis, collegialische Verhandlung –

Vermögensverhältnisse) 2. okoliščina,

zborna obravnava

prilika 3. ljubezensko razmerje

commissionelle Verhandlung –

(→ Liebesverhältnis) ◊

komisijska obravnava

außerordentliche Verhältnisse –

geheime Verhandlung – tajna

izredne razmere

obravnava

bestehende Verhältnisse – obstoječe

gerichtliche Verhandlung – sodna

razmere, dejanske razmere

obravnava

freundschaftliches Verhältnis –

mündliche Verhandlung – ustna

prijateljski odnos

obravnava

geordnete Verhältnisse – urejene

öffentliche Verhandlung – javna

razmere

obravnava

gesellschaftliche Verhältnisse –

summarische Verhandlung –

družbene razmere

skrajšana razprava, skrajšana

politische Verhältnisse – politične

obravnava, obravnava v skrajšanem

razmere

postopku, obravnava v sumaričnem

nach örtlichen Verhältnissen –

postopku

v skladu s krajevnimi razmerami

Verhandlungen aufnehmen – začeti

(*po okoliščinah vsaciga kraja)

pogajanja

in notdürftigsten Verhältnissen

die Verhandlung ausschreiben –

leben – živeti v skrajni bedi

odrediti obravnavo

in bedrängten/drückenden/

die Verhandlung einleiten/eröffnen

kümmerlichen Verhältnissen

– začeti obravnavo

leben – živeti v siromaštvu, živeti v

Verhandlungen pflegen –

pomanjkanju

obravnavati

Verhaltung n 1. vedenje, ravnanje

die Verhandlung vertagen –

2. prisila 3. prikrivanje, zakrivanje

preložiti obravnavo

in Verhandlung(en) stehen/treten –

Verhaltungskundschaft f cehovsko

pogajati se

spričevalo o vedenju (*zadržanju)

in Verhandlung nehmen/etwas

pomočnika

kommt zur Verhandlung – vzeti v

Verhaltungsmittel pl prisilna sredstva

obravnavo (*jemati v pretres)

verhandeln – 1. razpravljati,

verhängen – 1. odrediti, prisoditi,

obravnavati 2. pogajati se

izreči (→ Curatel, Geldstrafe, Kerker, Verhandlung f 1. obravnava,

Strafe, Urteil)

razprava (→ Bagatell-Verhandlung,

2. razglasiti (→ Ausnahmezustand,

Concurrenzverhandlung,

Belagerungszustand, Hunde-

Enteignungsverhandlung,

Contumaz, Kriegsrecht) 3. zastreti,

Lizitationsverhandlung,

zagrniti ◊

Offertverhandlung,

schwarz verhängen – izobesiti črne

V

Sitzungsverhandlung,

zastave (v znak žalovanja)

Streitverhandlung)

Verhängnis n prekletstvo, usoda

2. pogajanje, dogovarjanje

Verhängung f 1. odreditev

(→ Friedensverhandlungen) ◊

(→ Konkursverhängung)

1053

2. razglasitev, izrek 3. zastiranje, nichtssagende Verheißungen –

zagrnitev ◊

prazne obljube

Verhängung des

Ausnahmezustandes – razglasitev

verherrlichen – 1. proslaviti

izjemnega stanja, razglasitev

2. poveličati

izrednega stanja

Verherrlichung f 1. proslavitev

Verhängung der Strafe – izrek

2. poveličevanje

kazni

Zur Verherrlichung des

verharren – vztrajati pri (čem), držati

Geburtsfestes unseres glorreichen

se (česa)

Monarchen … – Za proslavitev

rojstnega dne našega slavnega

Verhärtung f zatrdina, zatrdlina ◊

vladarja …

Verhärtung des Leibs – zaprtje

(bolezen)

verhetzen – ščuvati, hujskati,

podžigati (*šuntati)

Verhau m 1. ovira (→ Drahtverhau)

2. zaseka (ovira iz podrtih

Verhetzung f ščuvanje, hujskanje,

dreves, obrnjenih z vrhovi proti

podžiganje (*šuntanje)

sovražniku)

verheurath (→ verheiratet)

verheeren – opustošiti

verhindern – preprečiti

Verheerung f opustošenje

Verhinderung f 1. ovira, zapreka,

verhehlen – prikrivati, skrivati,

zadržek 2. zadržanost

zamolčati

Verhinderungsfall – im

Verhehler m skrivalec

Verhinderungsfalle – v primeru

zadržanosti

Verhehlung f prikrivanje, skrivanje

verhoffen – nadejati se

verheimlichen – tajiti, prikriti,

prikrivati

Verhoffen – wider Verhoffen – proti

pričakovanju, nepredvidoma

Verheimlichung f tajenje, utaja

(*zatajba)

verhöhnen – posmehovati se (komu),

zasmehovati (koga)

verheiraten – 1. oženiti, poročiti

2. omožiti, poročiti 3. zaženiti

Verhör n zaslišanje (→ Kreuzverhör,

verschreiben und verheiraten –

Zeugenverhör) ◊

zapisati in zaženiti (obrazec v

landeshauptmannschaftliche Verhöre –

poročni pogodbi)

deželnoglavarska zaslišanja (H 23)

verheiratet – 1. oženjen, poročen

verhören – zasliševati (koga), zaslišati

2. omožena, poročena

(koga) (→ Zeuge)

Verheiratung f 1. ženitev, poroka

verhüten – preprečiti

V

2. možitev, poroka

Verhütung f preprečitev, preprečevanje

verheißen – obetati, obljubiti

verhypothezieren – vpisati hipoteko

Verheißung f obet, obljuba ◊

na nepremičnino (vknjiženo v

lügenhafte Verheißung – lažniva

zemljiški knjigi)

obljuba

1054

Verification f 1. preverjanje, Verkäufer m prodajalec

verifikacija 2. potrditev, verifikacija

(→ Grünzeugverkäufer,

Verificator m overovatelj

Mehlverkäufer)

(*poverjevalec), verifikator

Verkäuferin f prodajalka

(→ Protocollsverificator)

(→ Grünzeugverkäuferin,

verificieren – 1. preveriti

Krautverkäuferin, Mehlverkäuferin)

(*preiskovati), verificirati

Verkaufsgewölbe n prodajalna

2. potrditi, verificirati

(*prodajalnica), trgovina

verinteressieren – obrestovati

Verkaufshalle f velika prodajalna

verirren, sich – zaiti, izgubiti se

(*velika blago-prodajalnica)

Verirrung f zabloda, zmota

Verkaufshütte f prodajna lopa

veritabel – resničen

Verkaufslokal (→ Verkaufsgewölbe)

verjagen – pregnati, izgnati

Verkaufspfand n prodajna zastava

(V 241)

Verjagung f pregon, izgon

Verkaufsstand m prodajna stojnica

verjähren – zastarati

Verkaufstisch m prodajna miza

verjährt – zastaran

Verkehr m 1. promet (H 22) (*občilo) Verjährt- und Erloschenerklärung f

(→ Amtsverkehr, Durchgangsverkehr,

razglasitev zastaranja in prenehanja

Fahrpostverkehr, Frachtenverkehr,

(npr. na nepremičnini intabulirane

Frachtverkehr, Fremdenverkehr,

terjatve)

Lastenverkehr, Lastwagenverkehr,

Verjährung f zastaranje (*zastarelost,

Postverkehr, Reiseverkehr,

zastara)

Saumverkehr, Schweineverkehr,

Verjährungsfrist f zastaralni rok

Stückgutverkehr, Tauschverkehr,

Touristenverkehr, Transitoverkehr,

Verjährungszeit f zastaralni čas

Wagenverkehr) 2. poslovanje

verjubeln – lahkomiselno zapraviti

(→ Kundenverkehr, Parteienverkehr,

verjüngen – 1. pomladiti 2. zmanjšati

Zahlungsverkehr) 3. trgovina, kupčija (→ Detailverkehr, Geschäftsverkehr,

verkappen – zakriti, zamaskirati

Grenzverkehr, Großhandelsverkehr,

Verkappung f zakritje, zamaskiranje

Kleinhandelsverkehr, Winkelverkehr)

Verkauf m prodaja (→ Handverkauf,

4. sporazumevanje, občevanje

Kleinverkauf, Zwangsverkauf) ◊

(*občenje), stiki (→ Drahtverkehr,

freier Verkauf – prostovoljna

Schriftverkehr) 5. sporazumevalni

prodaja

jezik, občevalni jezik

freiwilliger gerichtlicher Verkauf –

(→ Verkehrssprache) 6. spolni odnosi

prostovoljna sodna dražba

(→ Geschlechtsverkehr) ◊

Verkehr mit Behörden – stiki z

V

verkaufen – prodajati (→ Barzahlung,

oblastmi

Hand)

brieflicher Verkehr – dopisovanje,

licitando verkaufen – prodati na

korespondenca

licitaciji

1055

bürgerlicher Verkehr – civilni

verkleinern – 1. pomanjšati

(pravni) promet

2. zmanjšati 3. cepiti drva

dienstlicher Verkehr – službeni stiki

diplomatischer Verkehr –

Verkleinern n 1. pomanjšanje

diplomatski odnosi

2. zmanjšanje 3. cepljenje drv

geschäftlicher Verkehr – poslovni

Verkleinern des Holzes – cepljenje

stiki

drv

öffentlicher Verkehr – javni promet verkommen – 1. propadel 2. izginul ◊

persönlicher Verkehr – osebni stiki

moralisch verkommen – moralno

Verkehr treiben – trgovati,

propadel

kupčevati, prodajati

verkommen – 1. propasti 2. izginiti

verkehren – 1. voziti 2. sporazumevati Verkommen n propad se, občevati 3. družiti se, imeti

stike s (kom) 4. trgovati, kupčevati, verkörpern – utelesiti prodajati

Verkörperung f utelešenje

Verkehrsnot f omejitve v železniškem verkösten (→ verköstigen) prometu (prva svetovna vojna) ◊

verköstigen – prehranjevati, kuhati za

Verkehrsnot im Frachtenverkehr –

(koga)

omejitve v železniškem tovornem

prometu (prva svetovna vojno)

Verköstigung f 1. prehranjevanje

Verkehrsnot im Reiseverkehr –

2. hrana, živež ◊

omejitve v železniškem potniškem

traiteurmäßige Verköstigung

prometu (prva svetovna vojna)

– gostilniška oskrba s hrano

(*traktersko prehranjenje/

Verkehrspolizei f prometna policija

tratorijsko dajanje hrane je npr.

(→ Polizei)

dne 1. septembra 1898 z avizom

Verkehrssprache f sporazumevalni

v dnevniku Laibacher Zeitung in

jezik





5. septembra 1898 v dnevniku


Verkehrsunternehmung f trgovsko

Slovenski narod razpisala C. in kr.

podjetje (*obratno podjetje)

garnizijska bolnica št. 8 v Ljubljani)

(→ Traiteur)

Verkehrsweg m trgovska pot

Verköstung (→ Verköstigung)

Verkehrswesen n promet

verkünd(ig)en – 1. oznaniti, razglasiti

verkennen – spregledati, ne spoznati,

2. oklicati (→ Ehe) 3. oznanjevati

ne zavedati se, napačno oceniti

(→ Evangelium)

Verkettung f stik, zveza, sklop

Verkünd(ig)ung f 1. oznanilo, razglas

verklagen – vložiti tožbo proti

2. oklic (poroke v cerkvi)

(komu), privesti (koga) pred sodišče

(→ Eheverkündigung) 3. oznanjenje

V

Verklärte(r) m pokojnik

(→ Maria) 4. oznanjevanje

evangelija

Verklärung f 1. poveličanje, pobožan-

stvenje, apoteoza (→ Apotheose)

Verkündschein m oklicni list

2. spremenjenje (→ Christus)

verkürzen – 1. skrajšati 2. zmanjšati, okrniti, kratiti ◊

1056

sich in seinem Rechte verkürzt

Verlassenschaftsabhandlung f

sehen – smatrati, da je kratena

zapuščinska obravnava

pravica (koga)

Jeder, der sich hinsichtlich seines

Verlassenschaftsgericht n

Wahlrechts verkürzt glaubt, …

zapuščinsko sodišče

– Vsakdo, ki meni, da je kratena

Verlassenschaftsgläubiger m

njegova volilna pravica, …

zapuščinski upnik (*upnik

Verladehaltestelle f skladiščno

zapuščine, ostalinski upnik) ◊

postajališče (na železnici)

Aufforderung an die

Verlassenschaftsgläubiger – poziv

verladen – naložiti, natovoriti

zapuščinskim upnikom

Verladestätte f nakladališče

Einberufung der

Verlassenschaftsgläubiger – sklic

Verlag m 1. založba 2. manufaktura

zapuščinskih upnikov

3. zaloga (*zalog) (→ Geldverlag,

(*sklic ostalinskih upnikov)

Tabakverlag)

Verlassenschaftsmasse f zapuščinska

Verlagsgeld n denarna rezerva

masa, zapuščina

(*založni denar)

Verlaß m 1. zanesljivost 2. zapuščina Verlagswesen n založništvo

Verlaßgericht (→

verlangen – 1. zahtevati

Verlassenschaftsgericht)

(→ Genugtuung) 2. želeti

verläßig (→ verläßlich)

Verlangen n 1. zahteva 2. želja,

hrepenenje ◊

Verläßigkeit (→ Verläßlichkeit)

auf ausdrückliches Verlangen der

verläßlich – zanesljiv

Parteien – na izrecno zahtevo strank

(*če stranke izrekoma zahtevajo)

Verläßlichkeit f zanesljivost

auf amtliches Verlangen – na

Verlaßübernehmer m prevzemnik

uradno zahtevo

zapuščine

verlängern – podaljšati (→ Frist)

Verlassung f zapustitev

Verlängerung f podaljšanje

Verlauf m potek ◊

Verlangschein m *zahtevni list,

im Verlaufe eines Monats – v teku

*zahtevnica

enega meseca, v roku enega meseca

einen günstigen Verlauf nehmen –

verlassen – 1. zapustiti (→ Fahne,

ugodno potekati

zeitlich/das Zeitliche) 2. oddati v

najem ( → Bestand, Pacht)

verlaufen – 1. potekati (→ Ordnung)

2. poteči (→ Frist)

verlassen, sich – zanesti se na (koga)

verlaufen, sich – izgubiti se

Verlassenschaft f zapuščina

(*zapustnina, ostalina) ◊

verläumden (→ verleumden)

V

Abhandlung der Verlassenschaft – Verläumdung (→ Verleumdung) zapuščinska obravnava

verlautbaren – razglasiti, objaviti,

(→ Verlassenschaftsabhandlung)

oznaniti, oklicati ◊

allgemein/öffentlich verlautbaren –

1057

javno objaviti (*obče na znanje dati,

Staatsbürgerschaft – podelitev

v občo vednost dati)

avstrijskega državljanstva

Verlautbarung f razglas, objava,

Verleihungsrecht n pravica

oznanilo ◊

podeljevanja ◊

amtliche Verlautbarung – uradni

das Verleihungsrecht ausüben –

razglas

izvajati pravico predlaganja

gesetzwidrige Verlautbarungen –

das Verleihungsrecht steht jmdm.

protizakoniti razglasi (*protipostavna

zu – pravica predlaganja pristoji

razglaševanja) (→ Vergehen)

(komu)

verlauten – 1. glasiti se 2. slišati se ◊

Verleihungsurkunde f podelitvena

etwas verlauten lassen – sporočiti

listina

(kaj), povedati (kaj)

verleiten – napeljevati k (čemu),

verlegen – 1. preložiti 2. polagati,

napeljati k (čemu), zapeljati

položiti 3. založiti (knjige,

tiskovine) 4. zapreti ( → Weg)

Verleitung f napeljevanje, zapeljevanje

5. preseliti ( → Geschäft)

(*zapeljanje)

verlegen – v zadregi

verlesen – 1. prebrati, izbrati 2. glasno prebrati

verlegen, sich – 1. lotiti se (česa)

2. založiti se s (čim)

Verlesung f 1. izbiranje 2. glasno

branje

Verlegenheit f 1. zadrega 2. stiska ◊

Verlesung des Protokolls – glasno

in Verlegenheit bringen – spraviti v

branje zapisnika

zadrego

verletzen – 1. poškodovati, raniti

Verleger m založnik

2. prekršiti, kršiti (*žaliti)

Verlegung f 1. preložitev 2. polaganje, (→ Anstand, Recht, Sittlichkeit,

položitev 3. založba (knjig, tiskovin)

Vorschrift, Waffenruhe) 3. žaliti

4. zapora 5. preselitev

verletzen, sich – poškodovati se

( → Geschäftsverlegung)

(→ Körper)

verleiden – 1. priskutiti 2. užaliti

verletzend – žaljiv (→ Verhalten)

Verleih m 1. izposojanje

Verletzung f 1. poškodba, rana

2. izposojevalnica

(→ Schußverletzung) 2. kršitev

verleihen – 1. podeliti (→ Adel,

(*prelomljenje, prelomitev,

Adelsstand, Auszeichnung, Charakter, žaljenje) (→ Hoheitsverletzung,

Ehrenwort, Recht, Titel, Würde), Neutralitätsverletzung,

dati 2. izposoditi

Pflichtverletzung) 3. žalitev

(→ Ehrenverletzung) ◊

Verleiher m posojevalec, posodnik

schwere körperliche Verletzung –

V

Verleihung f 1. podelitev (G II. 406)

težka telesna poškodba

(→ Adelsverleihung, Dienstes-

(*težko pohabljanje)

Verleihung, Gnadenverleihungen)

Verletzung des Anstandes –

2. posojanje ◊

nedostojnost

Verleihung der österreichischen

Verletzung des Briefgeheimnisses –

1058

kršitev tajnosti pošte

Verleumder m obrekovalec,

Verletzung des Gesetzes – kršitev

zasramovalec

zakona

Verletzung des Hausrechts –

verleumderisch – klevetniški

kršitev nedotakljivosti stanovanja

(→ Gerücht)

Verletzung der Moral/Sittlichkeit

Verleumdung f obrekovanje,

– kršitev nravnosti, kršitev morale,

zasramovanje, klevetanje

nemoralnost

(→ Ehrenverleumdung)

Verletzung über die Hälfte des

Verleumdungskampagne f

wahren Wertes – prikrajšanje nad

obrekovalna kampanja

polovico prave vrednosti (*prikratba

nad polovico prave vrednosti)

verlieben, sich – zaljubiti se

jmdm. Verletzungen beibringen

verlieren (verlor, hat verloren) –

– prizadejati (komu) rane, raniti

izgubiti (→ Augenmaß, Gesicht,

(koga)

Leib, Staatsbürgerrecht)

leichte Verletzungen erleiden –

Verlies n podzemna grajska ječa,

utrpeti lahke poškodbe

temnica

seinen Verletzungen erliegen –

podleči poškodbam

verloben – zaročiti

sich Verletzungen beibringen/

verloben, sich – zaročiti se

zuziehen – poškodovati se

Verlöbnis n zaroka (→ Eheverlöbnis)

Beide Theile leisten auf die

Einwendung wegen Verletzung

Verlobung f zaroka

über die Hälfte des wahren

Verlobungsanzeige f naznanilo zaroke

Werthes hiemit Verzicht. –

verloren – izgubljen (→ Posten)

*Pogodbenika se odpovedujeta

pravici to pogodbo ometavati

verlosen – izžrebati, žrebati (*lozati)

zavoljo poškodovanja čez polovico Verlosung f izžrebanje, žrebanje prave vrednosti. (obrazec v kupo-

(*lozanje)

prodajnih pogodbah)

Verlosungsverein (→ Losverein)

Auf das Rechtsmittel, diesen

Vertrag wegen allfälligen

verludern – zapiti, zavlačugati

Verletzung über die Hälfte des

Verlust m izguba (→ Adelsverlust,

wahren Werthes anzufechten oder

Amtsverlust) ◊

zu bestreiten, wird wechselseitig

mit Verlust – z izgubo

Verzicht geleistet. – *Pogodbenika

unter Verlust – ob (zagroženi) izgubi

se odpovedujeta pravnemu leku to

unter schweren Verlusten – ob težkih

pogodbo izpodbijati ali ometavati

izgubah

zaradi prikratbe nad polovico

schwere Verluste erleiden/

prave vrednosti. (obrazec v kupo-

hinnehmen müssen – utrpeti velike

prodajnih pogodbah)

izgube

V

verleugnen – zanikati

jmdm. (merkliche) Verluste

beibringen/zufügen – prizadeti

verleumden – obrekovati, zasramovati,

(komu) (občutne) izgube

klevetati

in Verlust gehen/geraten – izgubiti se

1059

Verlustanzeige f prijava izgube

Vermehrung der Population –

Verlustenliste f spisek mrtvih,

povečanje števila prebivalstva

ranjenih in pogrešanih vojakov (v

vermeiden – izogniti se (čemu),

vojni leta 1866)

preprečiti (kaj)

verlustig – verlustig gehen/werden – Vermeidung f izogibanje, izogib ◊

izgubiti

bei Vermeidung der Execution – da

verlustreich – z velikimi izgubami

bi se izognili izvršbi, da ne bi prišlo

do izvršbe, v izogib izvršbi

Verlustträger m izgubitelj

bei Vermeidung gesetzlicher

vermachen – zapustiti (v oporoki),

Zwangsmittel – da bi se izognili

voliti (komu kaj)

prisilnim sredstvom, da ne bi prišlo

Vermächtnis n volilo, legat ◊

do uporabe prisilnih sredstev, v

frommes Vermächtnis – pobožno

izogib prisilnim sredstvom

volilo

vermeintlich – domneven

gesetzliches Vermächtnis –

vermelden – povedati, sporočiti,

zakonito volilo

poročati, naznaniti, napovedati

ein Vermächtnis stiften – zapustiti

v oporoki, voliti

vermengen – mešati, pomešati

Vermächtnisnehmer m dedič

Vermengung f mešanje

vermählen, sich – poročiti se

Vermerk m zaznamba, zaznamek,

zabeležba (→ Randvermerk)

vermählt – poročen

vermerken – 1. zabeležiti 2. opaziti

Vermählung f poroka

3. presoditi

Vermählungsbrief m ženitovanjsko

Vermerkung f zaznamek

pismo

Vermerkungsschein m zaznambeni

vermahnen – opomniti, posvariti

list

Vermahnung f opomin, svarilo ◊

vermessen – izmeriti, odmeriti

Vermahnung zum Abendmahl –

opomin pred obhajilom

vermessen – 1. predrzen 2. predrzno

vermaledeien – prekleti

Vermessenheit f predrznost

Vermantelung f prikrivanje

vermessentlich (→ vermessen)

vermarken – omejiti, zamejiti,

Vermessung f meritev, geodetska

postaviti mejnike (*omejničiti)

izmera (→ Landvermessung)

vermehren – 1. povečati 2. pomnožiti, vermieten – oddati v najem namnožiti

(→ Georgitag, Michaelitag)

vermehren, sich – 1. povečati se

Vermieter m najemodajalec

V

2. razmnoževati se, razmnožiti se

(→ Aftervermieter)

Vermehrung f 1. povečanje

vermischen – zmešati, pomešati

(*pomnoženje, pomnožitev,

vermischt – mešan (→ Getreide)

pomnožba) 2. razmnoževanje ◊

1060

Vermischung f mešanje ◊

Verwirkung des Vermögens –

fleischliche Vermischung – telesna

izguba premoženja

združitev

aktives Vermögen – premoženje

vermissen – pogrešati

(*imovina, imenje)

bewegliches/fahrendes Vermögen –

Vermißte f pogrešanka

premično premoženje, premičnine

Vermißte(r) m pogrešanec

passives Vermögen – dolgovi

Vermissung f pogrešanje (*pogrešitev) ◊

physisches Vermögen – telesna

amtliche Vermissung – razglasitev

sposobnost (*telesna zmožnost),

osebe za pogrešano (*uradna

fizična sposobnost

pogrešitev)

steuerbares/steuerpflichtiges

Vermögen – davku zavezano

vermitteln – posredovati

premoženje

vermittelst – s/z, s pomočjo

unbewegliches/liegendes Vermögen

Vermittler m posrednik (*srednik)

– nepremično premoženje,

nepremičnine

Vermittlung f posredovanje

unfruchtbares Vermögen –

Vermittlungsamt

nedobičkonosno premoženje

(→ Vermittlungsbureau)

das Vermögen einziehen – zapleniti

Vermittlungsbureau n

premoženje

posredovalnica (→ Dienst- und

vermögend – 1. premožen 2. zmožen

Stellenvermittlungsbureau)

Vermögensbekenntnis n napoved

Vermittlungsstelle f posredovalnica

premoženja

vermög(e) – 1. na podlagi, v skladu s

Vermögensbeschreibung

(čim), kakor, po 2. s/z, s pomočjo

(→ Vermögensinventar)

vermögen – 1. zmoči, moči 2. doseči

Vermögenseinziehung f odvzem

Vermögen n 1. premoženje (*imovina,

premoženja (kazen)

imenje) (→ Curatelsvermögen,

Vermögensgebarung f gospodarjenje

Fondsvermögen, Gemeidevermögen,

s premoženjem (*gospodarstvo z

Kameralvermögen, Landesvermögen,

imovino) (→ Recht)

Mobiliarvermögen, Mündelvermögen, Vermögensinventar n popis Nachlaßvermögen, Pupillenvermögen,

premoženja (*imovinski inventar)

Realvermögen, Stammvermögen,

Stiftungsvermögen) 2. zmožnost ◊

Vermögenslosigkeit f pomanjkanje

Einziehung des Vermögens –

premoženja (*nepremožnost,

odvzem premoženja, zaplemba

brezimovinstvo)

premoženja

Vermögensmasse f premoženje

(→ Vermögenseinziehung)

(*imovina, imetek, masa)

Freiteilbarkeit des Vermögens –

Vermögensnachweisung f izkaz

V

prosta deljivost premoženja

premoženja

Freizügigkeit des Vermögens –

svobodno razpolaganje s

Vermögensrecht n premoženjsko

premoženjem

pravo (*imovinsko pravo)

1061

vermögensrechtlich –

sicherem Vernehmen nach – iz

premoženjskopraven

zanesljivih virov (se je izvedelo)

Vermögensstand m premoženjsko

vernehmlich – 1. razumljiv 2. slišen

stanje

Vernehmung f 1. zasliševanje, zaslišanje

Vermögensstrafe f premoženjska

(→ Zeugenvernehmung) 2. pridobitev

kazen (zaplemba premoženja)

mnenja ◊

(*kazen na premoženji)

Nach Vernehmung Unserer Minister

Vermögensübertragung f prenos

und nach Anhörung Unseres

premoženja

Reichsrathes … – *Razumevši

Naše ministre in zaslušavši Naš

Vermögensübertragungsgebühr f

deržavni svet … (obrazec na začetku

prostojbina za prenos premoženja

cesarskega patenta)

(*imovinska prenosnina)

eine Vernehmung pflegen – zaslišati

Vermögensumstände pl premoženjske vernehmungsfähig – sposoben za razmere, (*imovinske razmere)

zaslišanje

Vermögensverhältnisse

verneinen – zanikati

(→ Vermögensumstände)

Verneinung f zanikanje

Vermögensverwaltung f upravljanje

s premoženjem (*uprava imovine) ◊ vernichten – uničiti

selbständige Vermögensverwaltung vernichtend – uničujoč (→ Niederlage)

– samostojno upravljanje s

premoženjem

Vernichtung f uničenje

»Vernichting lebensunwerten

vermuten – domnevati

Lebens« – »uničenje življenja

Vermuten n dozdevanje, pričakovanje ◊

nevredne eksistence« (evfemizen v

allem Vermuten nach – po vsej

nacionalsocialistični rasni ideologiji

verjetnosti

je označeval sistematično usmrtitev

wider Vermuten – proti

telesno in duševno prizadetih ljudi)

pričakovanju

(→ Gnadentod)

Vermutung f domneva

Vernichtungsfeuer n uničevalni ogenj

vernachlässigen – zanemarjati

Vernichtungskrieg m uničevalna

(*lénivo opravljati)

vojna

Vernachlässigung f zanemarjanje,

Vernichtungslager n uničevalno

zanikrnost

taborišče, koncentracijsko taborišče

(→ Konzentrationslager)

vernageln – 1. zabiti žebelj v zažigalno

luknjo topa (onesposobitev topa)

Vernommene(r) m zasliševanec

2. podkovati

Vernunft f razum, pamet, um ◊

V

vernehmen – 1. slišati 2. zaslišati

jmdn. zur Vernunft bringen –

(→ Zeuge) 3. pridobiti mnenje

spametovati (koga)

zur Vernunft kommen –

Vernehmen – dem Vernehmen nach

spametovati se

– kot se sliši, kot se govori ◊

Vernunftheirat f razumska poroka

1062

(v nasprotju s poroko iz ljubezni

Verordnungsweg – im

(Liebesheirat))

Verordnungswege – z ukazom

Vernünftige(r) m pametnik

(*ukazoma)

verobligieren – zavezati, zadolžiti

verpachten – dati v zakup

(*dati v užitek)

veröden – 1. oposteti 2. opustošiti

Verpächter m zakupodajalec

veröffentlichen – objaviti

Verpachtung f dajanje v zakup

Veröffentlichung f objava, razglas

(*v štant, v arendo), zakup

Verord. = Verordnung (→ Verordnung)

(→ Fischereiverpachtung,

verordnen – odrediti, ukazati

Jagdverpachtung,

(→ finden)

Wiesenverpachtung) ◊

Verpachtung der städtischen Jagd

Verordnete(r) m stanovski odbornik,

(Laibach) – zakup mestnega lova

stanovski poverjenik ◊

(Ljubljana)

Verordnete – stanovski odbor (V 328)

zur Verpachtung antragen – ponuditi

ständische Verordnete – stanovski

v zakup

odborniki (H 22, 43)

zur Verpachtung gelangen – oddati

Verordnetenamt n urad poverjenikov

v zakup

Verordnetenkollegien pl kolegiji

verpassen – 1. zamuditi

odbornikov (H 53)

(→ Gelegenheit) 2. prisoliti,

Verordnetenstelle (→ Stelle/Verordnete

primazati (→ Ohrfeige) 3. pokazati

Stelle)

(komu) (→ Denkzettel)

Verordnung f ukaz, odredba (*naredba) verpfänden – zastaviti (→ Ausführungsverordnung,

Verpfänder m zastavnik

Circular-Verordnung,

Verpfändung f zastavljanje, zastava

Gubernialverordnung,

Notverordnung, Umlaufs-

verpflegen – oskrbovati (koga) s

Verordnung) ◊

hrano (z živežem)

»Verordnung des Reichspräsidenten Verpflegsamt n oskrbni urad, zum Schutz von Volk und Staat« –

intendantski urad

»Ukaz predsednika države za zaščito Verpflegsbranche f podporni vojaški ljudstva in države« (ukaz, izdan 28.

rod za oskrbo (*oskrbna branša,

februarja 1933 v nacistični Nemčiji,

preskrbstvo)

je ukinjal temeljne državljanske

pravice in je tvoril temelj

Verpflegsgebühr f oskrbni znesek,

nacističnega terorja)

oskrbnina

Kaiserliche Verordnung – Cesarski

Verpflegskosten pl oskrbovalni stroški

ukaz

Verpflegsmagazin n skladišče za

V

Verordnungsblatt n ukazni list

oskrbo, skladišče za preskrbo

(*zaukaznik, ukaznik, naredbeni

(*provijantna preskrbovalnica)

list, naredbenik) (→ Personal-

Verordnungsblatt)

Verpflegstrain m pratežni vozovi s

hrano

1063

Verpflegung f 1. oskrba, preskrba, Verraitung f obračun

prehrana, živež (*preživljenje,

vzdrževanje)

Verrat m izdaja (→ Hochverrat,

(→ Durchzugsverpflegung) 2. reja ◊

Kriegsverrat) ◊

Verpflegung (Heer) – preskrba

Verrat begehen/üben – izdati

(vojaštvo) (H 53)

verraten – izdati

volle Verpflegung – popolna oskrba Verräter m izdajalec (→ Hochverräter) jmdn. in gänzliche Verpflegung

nehmen – vzeti (koga) v popolno

Verräterei f izdajalstvo

oskrbo

verrechnen – zaračunati, obračunati,

Verpflegungsanstalt f oskrbovalnica,

poračunati

preskrbovalnica

verrechnen, sich – 1. zmotiti se pri

Verpflegungsbetrag m oskrbovalni

računanju 2. ušteti se

stroški (npr. za najdenčka v reji)

Verrechnung f zaračunavanje,

verpflichten – zavezati (koga),

obračun, poračun (*zarajtovanje)

zadolžiti (koga)

verrichten – 1. opravljati, opraviti,

verpflichten, sich – zavezati se

narediti (→ Arbeit, Dienst, Gebet,

Geschäft, Gottesdienst, Not)

verpflichtet – verpflichtet sein – biti

2. napačno postaviti

dolžan (kaj) storiti, biti zavezan k

(čemu) ◊

Verrichtung f opravilo, delo

sich zu großem Dank verpflichtet

(→ Amtsverrichtung) ◊

sehen – dolgovati (komu) veliko

dienstliche Verrichtung – službeno

zahvalo

opravilo

sich angenehm verpflichtet sehen –

häusliche Verrichtung – hišno

imeti prijetno dolžnost

opravilo

kirchliche Verrichtung – cerkveno

Verpflichtung f obveznost, dolžnost ◊

opravilo, cerkveni obred

Verpflichtungen eingehen – sprejeti

obveznosti

verringern – zmanjšati

seinen Verpflichtungen nachgehen Verringerung f zmanjšanje

– izpolnjevati svoje obveznosti,

verrücken – prestaviti, preložiti,

izpolniti svoje dolžnosti

prelagati, premestiti

verpönen – 1. s kaznijo prepovedati,

verrückt – zmešan, prismojen

biti podvržen kazni 2. zaničevati,

prezirati

Verrückung f premik

(→ Grenzverrückung), prestavitev,

verpönt – 1. s kaznijo prepovedan,

preložitev, premestitev

podvržen kazni 2. zaničevan,

preziran

Verruf m slab glas (*zloglas) ◊

in Verruf geraten – priti na slab glas

V

verproviantieren – oskrbeti

(z živežem)

verrufen – 1. na slab glas spraviti,

diskreditirati 2. razglasiti kovance

Verproviantierung f oskrba (z živežem)

za neveljavne (→ Münze)

verraiten – obračunati

1064

verrufen – verrufen sein – 1. biti na Versammlungsfreiheit f svoboda

slabem glasu 2. biti neveljaven

zborovanja (*zborovalna svoboda)

(→ Münze)

Versammlungsrecht n 1. pravica do

versagen – 1. odpovedati, biti

zborovanja 2. zakon o shodnem ali

neuspešen 2. odreči (→ Gehorsam)

zbornem pravu

3. obljubiti ◊

Die Tochter ist schon versagt. –

Versatz m zastavitev

Hči je že obljubljena.

Versatzamt n zastavljalnica

versagen, sich – odpovedati se, odreči se Versatzanstalt (→ Versatzamt) Versager m nesposobnež, zguba

Versatzhaus (→ Versatzamt)

Versal (→ Versalbuchstabe)

Versatzzettel m zastavni list

Versalbuchstabe m velika začetnica,

(*zastavnica)

verzalka

versäumen – zamuditi (→ Gelegenheit)

Versammlung f 1. sestanek, shod,

Versäumnis n 1. zamuda, opustitev,

zbor, zbirališče

nemar 2. zamujena obveznost,

(→ Controlversammlung,

izostanek (→ Schulversäumnisse)

Nachcontrolversammlung,

Versäumung f zamuda ◊

Wählerversammlung,

Versäumung der Frist – zamuda

Winkelversammlung) 2. zborovanje,

roka

skupščina (→ Gehilfenversammlung,

Generalversammlung,

verschaffen – 1. priskrbeti, zagotoviti

Genossenschaftsversammlung,

(→ Achtung, Einhalt, Geltung)

Hauptversammlung,

2. zapisati v oporoki (*zašafati),

Ständeversammlung,

darovati, nameniti

Volksversammlung,

verschaffen, sich – priskrbeti si

Wahlversammlung) ◊

(→ Gewißheit, Klarheit,

allgemeine Versammlung – občni

Überzeugung)

zbor

verschanzen – obdati z okopi, utrditi

Hohe Versammlung! – Visoki zbor!

(nagovor v deželnem zboru)

verschanzen, sich – ukopati se, utrditi

gründende/konstitutionelle/

se

konstituierende Versammlung –

verschanzt – utrjen

ustanovna skupščina, ustanovni

Verschanzung f utrdba (z rovi in

zbor, ustanovno zborovanje

okopi)

(*osnovni shod)

öffentliche Versammlung – javno

verschärfen – poostriti, zaostriti

zborovanje

(→ Strafe, Zusatz)

verfassunggebende Versammlung – Verschärfung f poostritev, zaostritev ustavodajna skupščina, konstituanta

(→ Strafe/Verschärfung der Strafe)

V

(→ Konstituante)

verscheiden – preminiti, umreti

Versammlungen unter freiem

(→ Herr, Lebensjahr, Leiden)

Himmel – zborovanja pod milim

nebom, zborovanja na prostem

verscheinen – poteči

1065

Verscheinung f potek (roka)

Verschleißgeschäft n prodaja

verschicken – poslati, razposlati

Verschleißpreis m prodajna cena

Verschiebebahnhof m ranžirna

Verschleißstätte f prodajalna

železniška postaja

(*prodajališče, prodajališe)

verschieben – 1. premikati,

Verschleißstelle (→ Verschleißstätte)

premakniti, prestaviti (→ Grenze)

2. preložiti (→ Urlaub), odlašati

verschleppen – 1. ugrabiti, nasilno

3. na črno prodajati, preprodajati

odpeljati, deportirati 2. zatrositi,

4. odgnati

razširjati (bolezen)

Verschieber m premikač (na železnici) Verschleppte(r) m deportiranec Verschiebung f 1. premikanje

Verschleppung f 1. ugrabitev,

(→ Truppenverschiebung)

deportacija 2. razširjanje (bolezni)

2. preložitev (npr. termina), odlog

Verschluß m 1. zapora, zaklep

3. prodaja na črno, preprodaja

2. plomba ◊

4. odgon

Anlegung des amtlichen

verschieden – 1. različen 2. pokojni,

Verschlusses – uradno zapečatenje

rajnki, rajni 3. pokojna, rajnka, rajna

(*namestba uradnega zaklepa,

nameščanje uradne zapore)

Verschiedene f pokojnica, rajnica

verschollen – pogrešan, izginul

Verschiedene(r) m pokojnik, rajnik

Verschollene(r) m pogrešanec ◊

verschienen – pretekel

Ausforschung des Verschollenen –

Verschlag m 1. ograda, lesena pregrada

izsleditev pogrešanca

2. skrinja, zaboj

verschonen – prizanesti

verschlagen – zabiti

verschönern – olepšati, polepšati

verschlagen – prebrisan, premeten

Verschönerung f olepšava, polepšava

Verschlagenheit f prebrisanost,

Verschönerungsverein m olepševalno

premetenost

društvo

verschlechtern – poslabšati

Verschonung f prizanašanje

Verschlechterung f poslabšanje

verschreiben – 1. zapisati (v oporoki,

(→ Münzverschlechterung)

v poročni pogodbi) 2. predpisati

Verschleiß m 1. obraba 2. prodaja

(zdravila)

(na drobno), razpečevanje

verschreiben und verheiraten –

(→ Kleinverschleiß, Salzverschleiß)

zapisati in zaženiti (obrazec v

poročni pogodbi)

Verschleißbehörde f prodajna oblast

verschreiben, sich – 1. zapisati se

verschleißen – 1. obrabiti, ponositi,

V

(čemu) 2. napačno zapisati, zmotiti

oguliti 2. prodajati (na drobno),

se

razpečevati

Verschreibung f 1. zapis 2. pisna

Verschleißer m prodajalec

zaveza, listina

(→ Kohlenverschleißer)

(→ Schadlosverschreibung)

1066

3. zadolžnica

Verschwinden n izginotje

(→ Schuldverschreibung) 4. pisna

napaka

verschwören, sich – zarotiti se proti

(komu), kovati zaroto proti (komu)

verschreien – obrekovati, klevetati,

spraviti na slab glas

Verschworene(r) (→ Verschwörer)

verschreit – na slabem glasu

Verschwörer m zarotnik

(*slaboglasen), razvpit

verschwörerisch – zarotniški

verschulden – 1. zagrešiti, zakriviti

Verschwörung f zarota (*zarotba) ◊

2. zadolžiti

eine Verschwörung anstiften/

Verschulden n 1. krivda

anzetteln – kovati zaroto

2. zadolževanje ◊

eine Verschwörung aufdecken/

aus eigenem Verschulden/durch

entdecken – odkriti zaroto

eigenes Verschulden – po lastni

eine Verschwörung im Keime

krivdi

ersticken – v kali zadušiti zaroto

ohne sein Verschulden – brez

eine Verschwörung niederwerfen –

njegove krivde (*brez njegovega

zadušiti zaroto

zadolženja)

versehen – 1. opravljati (→ Amt,

Verschuldung f 1. zadolženost 2. dolg

Dienst, Nachtdienst) 2. opremiti

(→ Hypothekarverschuldung)

s (čim), poskrbeti za (kaj),

preskrbeti, založiti s (čim)

verschwägert – v svaštvu

3. spregledati, zmotiti se, napačno

verschweigen – zamolčati

oceniti 4. prevídeti (podeliti svete

zakramente za težko bolne in

Verschweigung f zamolčanje

umirajoče) (*prevídeti s svetstvi

(→ Adelsverschweigung)

za umirajoče, prevídeti s tolažili

verschwenden – zapravljati, zapraviti

svete vere) (→ Sakrament/die heilige

Verschwender m zapravljivec ◊

Krankensalbung) 5. pričakovati

gerichtlich erklärter Verschwender versehen – 1. opravljen 2. opremljen,

– sodno razglašen zapravljivec

preskrbljen, založen 3. oskrbljen,

(*sodno razklican zapravljivec,

prevíden (→ Sakrament/die heilige

sodno za zapravljivca spoznan)

Krankensalbung) ◊

(→ Curatel)

versehen mit den heiligen

Verschwendung f zapravljivost

Sterbesakramenten/versehen mit

(→ Curatel)

den Tröstungen der heil. Religion

– pokojniku so bili podeljeni sveti

verschwiegen – 1. molčeč

zakramenti za težko bolne in

2. zamolčan (→ Gült)

umirajoče, pokojnik je bil prevíden

Verschwiegenheit f molčečnost

z zakramenti za težko bolne in

(*zamolčljivost)

umirajoče (*prejel je sv. svetstva/

V

(→ Amtsverschwiegenheit) ◊

svetotajstva za umirajoče, prevíden

die strengste Verschwiegenheit

je bil s tolažili svete vere za

beobachten – ohraniti najstrožjo

umirajoče, prejel je sv. popotnico)

molčečnost

(→ Sterbesakramente)

verschwinden – izginiti

1067

Versehen n 1. pomota, napaka Versicherte(r) m zavarovanec

2. opravljanje, izvrševanje ◊

das Versehen eines Amtes –

Versicherung f 1. zagotovilo,

opravljanje funkcije

zagotovitev, zatrjevanje

aus Versehen – po pomoti,

(→ Hochachtung) 2. zavarovanje

pomotoma

(H 57, 58) (→ Altersversicherung,

Arbeiterunfallversicherung,

versehen, sich – 1. oskrbeti se s (čim)

Feuerschadenversicherung,

2. zmotiti se, spregledati

Feuerversicherung, Hagelversicherung,

3. pričakovati

Krankenversicherung,

versehren, sich – poškodovati se,

Lebensversicherung,

raniti se

Pensionsversicherung,

Rentenversicherung, Rückversicherung,

Versehrte(r) m poškodovanec,

Sozialversicherung, Unfallversicherung,

ranjenec, invalid

Viehversicherung) 3. zavarovalni

(→ Kriegsversehrte/r)

zavod, zavarovalnica ◊

Versehung f opravljanje (*oskrba) ◊

Versicherung auf den Todesfall –

Versehung einzelner Geschäfte –

zavarovanje za primer smrti

opravljanje posameznih opravil

Versicherung gegen Hagelschlag –

versenden – razposlati (→ Einladung)

zavarovanje proti toči

die kräftigste Versicherung geben –

versetzen – 1. premestiti, prestaviti

dati zavezujoče zagotovilo

(→ Angst, Anklagestand, Aufregung,

Aufruhr, Belagerungszustand,

Versicherungsanstalt f zavarovalnica

Bewegung, Elend, Furcht, Hieb, Not, (*zavarovavna naprava)

Ruhestand, Stimmung, Verwirrung) Versicherungsgesellschaft f 2. zadati udarec, udariti (→ Schlag,

zavarovalno društvo

Stich, Stoß, Streich, Todesstreich) versiegelt – zapečaten

Versetzung f 1. prestavitev,

versiert – izurjen, izkušen, verziran

premestitev (*prestava)

(→ Strafversetzung) 2. zastavljanje, Versiertheit f izurjenost, izkušenost, zastavitev ◊

verziranost

strafweise Versetzung – kazenska

Versilberer m 1. posrebrovalec

premestitev (*kaznovalna prestava)

2. prodajalec

(→ Strafversetzung)

Versetzung in den Krankenstand – versilbern – 1. posrebriti 2. prodati premestitev v bolniški stalež

Versilberung f 1. posrebritev

Versetzung in den bleibenden/

2. prodaja

dauernden/definitiven Ruhestand – Version f 1. inačica, različica, verzija stalna upokojitev, trajna upokojitev

2. prevod

Versetzung in den zeitlichen

V

Ruhestand – začasna upokojitev

Verso n zadnja stran (lista), verso

verseucht – okužen

versöhnen – spraviti, pomiriti

versichern – 1. zagotavljati, zatrjevati versöhnen, sich – spraviti se, pomiriti (→ hoch, teuer) 2. zavarovati

se

1068

versöhnlich – spravljiv

špital (Das kaiserliche Hofspital),

Versöhnlichkeit f spravljivost ◊

ki oskrbuje 30 oseb, 22 moških in

Politik der Versöhnlichkeit –

8 žensk; 2. Meščanski špital (Das

spravljiva politika

Bürgerspital), ki oskrbuje 4 moške

in 12 žensk ter 24 najdenčkov;

Versöhnung f sprava, pomiritev

3. Sirotišnica (Das Waisenhaus),

versorgen – 1. oskrbovati, oskrbeti s

brez lastnega poslopja, oskrbuje 6

(čim) 2. negovati (bolnika)

dečkov in 4 deklice; 4. Ubožnica

Versorger m oskrbnik, oskrbovalec

(Das Armenhaus), oskrbuje 24

(*zakladavec, oskrbovatelj)

žensk 5. Kaznilnica in prisilna

delavnica (Das Zucht- und

Versorgung f 1. preskrba, oskrba

Arbeitshaus); 6. Špital nemškega

(→ Militärversorgung)

viteškega reda (Das deutsche

2. preskrbnina ◊

Ordensspital); 7. Ustanova grofa

die Versorgung mit etwas

Lamberga (Die Graf Lamberg'sche

sicherstellen – zagotoviti preskrbo

Anstalt); 8. Manjše ustanove

s (čim)

za podporo ubožcev (Kleinere

Versorgungsanstalt f oskrbovalnica ◊

Stiftungsbeträge zur Unterstützung

Versorgungsanstalt der

der Armen)) ◊

Institutsarmen zu Laibach –

Versorgungshaus der deutschen

Oskrbovalnica revežev Ubožne

Ordenscommende (Laibach) –

ustanove v Ljubljani (ubožnica, ki

Oskrbovalnica komende nemškega

jo je leta 1832 ustanovila komisija

viteškega reda (v ljubljanskem

Ubožnega inštituta, je imela svoje

Gradišču št. 44)

prostore v hiši v Karlovškem

Versorgungshaus der

predmestju 4 in 5, ki jo je v ta

Institutsarmen zu Laibach

namen najel Mestni magistrat

(→ Versorgungsanstalt/

Ljubljana) (→ Armenhausstiftung,

Versorgungsanstalt der Institutsarmen

Armeninstitut, Armenväter)

zu Laibach)

Versorgungsgebühr f preskrbnina

Versorgungskasse f preskrbninska

(*preskrbno odrajtilo)

blagajna

Versorgungsgenuß m preskrbninski

verspeisen – pojesti, zaužiti

užitek

Verspeisung f prehranjevanje

Versorgungshaus n oskrbovalnica,

verspotten – zasramovati,

ubožnica (*hiša ubozih, hiša

zasmehovati

miloserčnosti, hiša dobrodelnosti)

(→ Versorgungsanstalt) (Peter

Verspottung f sramotenje,

von Radics v Zgodovini deželnega

zasramovanje, zasmehovanje

civilnega špitala v Ljubljani /

versprechen – obljubiti

Geschichte des landschaftlichen

V

Versprechen n obljuba ◊

Civilspitals in Laibach (1887)

ein Versprechen geben – dati obljubo

za leto 1767 navaja naslednje

sein Versprechen einlösen – izpolniti

oskrbovalnice: 1. Cesarski dvorni

svojo obljubo

1069

Versprecher m *obetavec, *obetnik

jmdm. eine Verständigung machen

Versprechungen pl obljube ◊

– obvestiti (koga)

Erfüllung der Versprechungen –

zu einer Verständigung über etwas

izpolnitev obljub

kommen – sporazumeti se glede

(česa), dogovoriti se o (čem)

verstaatlichen – podržaviti,

keine Verständigung über etwas

nacionalizirati

erreichen/erzielen – ne doseči

Verstaatlichung f podržavljenje,

sporazuma glede (česa), ne

nacionalizacija

dogovoriti se o (čem)

Verstand m 1. razum, razumnost,

Verständigungsfriede(n) m sporazumni

razsodnost 2. smisel, pomen ◊

mir (sporazumna sklenitev miru med

lebhafter Verstand – bister razum

vojskujočima se stranema v primeru,

lichter Verstand – bister um

ko ni ne zmagovalca ne poraženca –

in diesem Verstande – v tem smislu

v nasprotju z Siegfriede(n) ali

klaren Verstand bewahren –

Gewaltfriede(n))

ohraniti prisebnost

Verständigungspolitik f politika

verstanden – 1. razumljen

dobrih odnosov

2. dogovorjen

Verständnis n 1. umevanje,

Verstandeskraft f razumnost

razumevanje 2. dogovor 3. sloga ◊

verstandesmächtig – priseben

geheimes Verständnis – skrivni

dogovor

Verstandesschärfe f bistroumnost

im guten Verständnisse mit jmdm.

verstandesschwach – slaboumen

leben – živeti v slogi s (kom)

(*slabega razuma)

verstärken – okrepiti (→ Feuer,

Verstandesschwäche f slaboumje

Truppe), ojačati, pomnožiti

(*slab razum)

Verstärkung f 1. okrepitev, ojačanje,

verständig – razumen, pameten,

pomnožitev 2. vojaška pomoč,

umen, razsoden

vojaške okrepitve

Verständige(r) m izvedenec,

verstatten – dovoliti, dopustiti

strokovnjak (→ Kunstverständige/r, Verstattung f dovoljenje, dopuščanje ◊

Sachverständige/r)

die Verstattung erteilen – izdati

verständigen – obvestiti, sporočiti,

dovoljenje, dovoliti

seznaniti, informirati

Versteck n skrivališče

verständigen, sich – sporazumeti se,

verstecken – skriti, skrivati

dogovoriti se

verstehen – razumeti

Verständigung f 1. naznanilo,

obvestilo, sporočilo 2. obveščanje,

verstehen, sich – 1. razumeti se na (kaj), V

informiranje 3. sporazum, dogovor ◊

znati (kaj) 2. dogovoriti se o (čem)

friedliche Verständigung –

3. privoliti v (kaj), vdati se v (kaj) ◊

miroljubno sporazumevanje

sich auf etwas verstehen – razumeti

zur Verständigung – v vednost

se na (kaj), znati (kaj)

sich mit jmdm. über etwas verstehen

1070

– dogovoriti se s (kom) o (čem)

Versteuerung f obdavčitev (*obdačba)

sich zu etwas verstehen – privoliti v

(kaj), vdati se v (kaj)

verstockt – zakrknjen

versteigern – prodati na dražbi

verstorben – 1. umrli (*zamrli), rajnki,

rajni 2. umrla (*zamrla), rajnka,

Versteigerung f dražba, licitacija

rajna

(→ Fahrnisse-Versteigerung,

Menuendo-Versteigerung,

Verstorbene f pokojnica, rajnica

Realitätenversteigerung,

Verstorbene(r) m pokojnik, rajnik

Zwangsversteigerung) ◊

Verstoß m 1. kršitev, prekršek

exekutive Versteigerung –

2. pomota, zmota (*pregrešek,

izvršilna dražba (*zvršilna dražba),

pogrešek) ◊

eksekutivna dražba

in Verstoß geraten – izgubiti se

freiwillige öffentliche Versteigerung

– prostovoljna javna dražba

verstoßen – 1. kršiti, prekršiti

zwangsweise Versteigerung –

(→ Gesetz), pregrešiti se proti

prisilna dražba

(čemu) 2. zavreči, izključiti,

mittelst öffentlicher Versteigerung

odsloviti

– na javni dražbi, na licitaciji

Verstoßung f zavržba, izključitev,

öffentliche mündliche

odslovitev

Versteigerung – javna ustna dražba verstreichen – 1. poteči, preteči, zur Versteigerung kommen –

miniti 2. namazati

prodati na dražbi

Verstreichung f potek, pretek ◊

Versteigerungs-Edikt n dražbeni oklic

Verstreichung der Frist – potek

Versteigerungsverfahren n dražbeni

roka

postopek

verstrichen – pretekel

Einstellung des

Versteigerungsverfahrens –

verstümmeln – pohabiti

ustavitev dražbenega postopka

Verstümmelung f pohabljenje ◊

Versteigerungsweg – im

Verstümmelung an Gliedmaßen –

(öffentlichen) Versteigerungswege

pohabljanje okončin (kazen)

veräußern – prodati na (javni)

Versuch m poskus ◊

dražbi

einen Versuch machen/

versteigerungsweise

unternehmen – poskusiti

(→ Versteigerungsweg)

versuchen – 1. poskusiti, poskušati

verstellen – 1. premestiti, prestaviti

(*skusiti) 2. skušati, zapeljevati

2. zapirati, zapreti (npr. pot)

Versuchung f skušnjava ◊

verstellen, sich – pretvarjati se

der Versuchung erliegen – podleči

skušnjavi

Verstellung f 1. premestitev,

V

prestavitev 2. zapiranje

vert. = vertatur (→ vertatur)

3. pretvarjanje, hlinjenje

vertagen – odložiti, preložiti

versterben – umreti (→ Rücklassung)

(→ Verhandlung)

versteuern – obdavčiti (*obdačati)

Vertagung f odlog, preložitev

1071

vertatur – obrni list

vertieren – 1. obrniti stran 2. prevesti vertauschen – zamenjati

vertilgen – uničiti, pokončati, iztrebiti,

verteidigen – 1. braniti (→ Fußbreit) izkoreniniti

2. zagovarjati

Vertilgung f uničenje, pokončanje,

Verteidiger m 1. branilec

iztrebljenje, izkoreninjenje

2. zagovornik (→ Pflichtverteidiger) ◊ Vertrag m pogodba, dogovor Verteidiger der Ehe – »zagovornik

(*kontrakt) (→ Vorortverträge) ◊

zakona« (»zagovornike zakona«

Abhandlung eines Vertrags –

je uvedel cesar Franc Jožef I. z

pogajanje zastran pogodbe

Zakonom o zakonskih zadevah

Schließung eines Vertrags –

katolikov v avstrijskem cesarstvu

sklenitev pogodbe

/ Gesetz über Ehen der Katholiken

der Vertrag ist erloschen – pogodba

im Kaiserthum Oesterreich z dne 8.

je prenehala veljati

oktobra 1856)

einen Vertrag eingehen/schließen/

Verteidigung f 1. obramba 2. zagovor

abschließen – skleniti pogodbo

◊

vertraglich – s pogodbo, pogodbeno

Verteidigung, ständische – obramba

(stanovska) (H 22)

verträglich – 1. spravljiv, strpen,

miren, složen, družen 2. strpno,

Verteidigungsbündnis n obrambna

spravljivo, mirno, složno, družno

zveza

Verträglichkeit f strpnost, spravljivost,

Verteidigungsgefecht n obrambni boj

mirnost, složnost, družnost

Verteidigungslinie f obrambna črta

Vertragsaufkündigung f odpoved

Verteidigungsminister m minister za

pogodbe

obrambo, obrambni minister

Vertragsbruch m kršenje pogodbe

Verteidigungsministerium n

(*prelom pogodbe)

ministrstvo za obrambo

vertragsmäßig – po pogodbi določen,

(*ministerstvo za deželno bran),

pogodben

obrambno ministrstvo

(→ Ministerium)

Vertragsrecht n pogodbeno pravo

Verteidigungsrede f zagovor

Vertragsschließung m sklenitev

(*branivni govor)

pogodbe

verteilen – 1. razdeliti, podeliti

Vertragsstaat m država pogodbenica

2. porazdeliti

Vertragsverbindlichkeit f pogodbena

Verteilung f 1. razdelitev, podelitev

obveznost

(→ Zeugnisverteilung)

Vertragsverhältnis n pogodbeno

2. porazdelitev

razmerje

V

Verteilungsstelle f razdelilnica

vertragswidrig – v nasprotju s

vertiefen – poglobiti

pogodbo

Vertiefung f poglobitev

vertrauen – zaupati ◊

(→ Verdämmung)

auf den Allmächtigen vertrauen –

1072

zaupati Vsemogočnemu (Bogu)

jmdn. mit etwas vertraut machen –

auf/in jmdn./etwas (volles)

seznaniti (koga) s (čim)

Vertrauen setzen – (popolnoma)

mit etwas vertraut sein – biti

zaupati (komu/čemu)

seznanjen s (čim)

Vertrauen n 1. zaupanje (*zaupnost,

Vertraute f zaupnica

doverje) 2. zaupnica ◊

jmdm. das Vertrauen aussprechen – Vertraute(r) m zaupnik dati/izreči/izglasovati (komu)

vertreiben – 1. izgnati, pregnati

zaupnico (→ Vertrauensvotum)

(→ Zeit) 2. prodajati (na veliko)

volles Vertrauen besitzen – uživati

razpečevati, distribuirati

popolno zaupanje

Vertreibung f izgon

jmdm. das Vertrauen entziehen –

dati/izreči/izglasovati (komu)

vertreten – zastopati (→ Standpunkt)

nezaupnico (→ Mißtrauensvotum)

Vertreter m 1. zastopnik, predstavnik

jmds. Vertrauen erringen/gewinnen

(→ Platzvertreter, Rechtsvertreter)

– pridobiti si zaupanje (koga)

2. namestnik ◊

jmdm. Vertrauen beweisen/

gesetzlicher Vertreter – zakoniti

entgegenbringen/schenken –

zastopnik (sirote) (*postavni

zaupati (komu)

zastopnik)

Vertrauen zu jmdm. fassen –

gerichtlich aufgestellter

pridobiti zaupanje do (koga)

Vertreter – od sodišča imenovani

jmdn. ins Vertrauen ziehen –

(*nastavljeni) zastopnik (sirote)

zaupati (komu kaj)

stabiler Vertreter – stalni

Vertrauensadresse f zaupnica

zastopnik

Vertrauensantrag m zahteva po

Vertretung f 1. zastopanje,

glasovanju o zaupnici

predstavljanje (*namestovanje)

2. zastopstvo, zastopništvo,

Vertrauensarzt m zaupni zdravnik

predstavništvo (*zastop)

(→ Vereinsvertrauensarzt)

3. namestništvo ◊

Vertrauensfrage f vprašanje o

Ständige Vertretungen – stalni

zaupnici

zastopstvi ZRN (v vzhodnem

Vertrauensmann m zaupnik

Berlinu) oz. NDR (v Bonnu)

(*zaupni mož, poverjenec)

(ustanovljeni sta bili leta 1974)

in jmds. Vertretung – 1. namesto

Vertrauensvotum n glasovanje o

(koga/česa) 2. kot predstavnik

zaupnici, zaupnica

(koga/česa)

(*zaupna izjava) ◊

ein Vertrauensvotum erhalten –

Vertretungsgebühr f *zastopnina

dobiti glasovanje o zaupnici

Vertrieb m razpečevanje (*razpečava),

vertraulich – zaupen, tajen

prodaja, distribucija

V

(→ Sitzung)

Vertriebene f izgnanka, pregnanka

vertraut – 1. poznan, znan, domač 2.

Vertriebene(r) m izgnanec, pregnanec

prijateljski, zaupen (→ vertrauen) ◊ vertrinken – zapiti 1073

vertrödeln – 1. prodati pod ceno, Veruntreuer m ponarejevalec

zapraviti, zafrčkati 2. tratiti

(→ Zeit)

Veruntreuung f poneverba

(*nezvestoba)

vertun – 1. zapraviti, potratiti

2. znebiti se (→ Kind)

verursachen – povzročiti

(→ Ärger, Schaden)

vertun, sich – zmotiti se

verurteilen – obsoditi

vertuschen – prikriti

(→ Kerker, Strang, Tod)

Vertuschen n prikrivanje

Verurteilte f obsojenka

verübeln – zameriti

Verurteilte(r) m obsojenec

verüben – storiti, zakriviti

Verurteilung f obsodba ◊

(→ Attentat, Selbstmord, Verbrechen)

strafgerichtliche Verurteilung –

Verüber m storilec

kazenskosodna obsodba

Verübung f storitev, zakrivitev ◊

Verve f navdušenje

Verübung eines Verbrechens –

vervielfältigen – razmnožiti

storitev zločina, zakrivitev

hudodelstva

Vervielfältigung f razmnoževanje

verunehren – onečastiti, oskruniti,

vervollkommnen – izpopolniti,

osramotiti

perfekcionirati

Verunehrung f onečaščenje

Vervollkommnung f izpopolnitev,

(*onečastba, onečastenje), skrunitev,

perfekcioniranje ◊

osramotitev

eine Vervollkommnung erfahren –

doživeti izpopolnitev

verunglimpfen – žaliti, obrekovati,

psovati (*gerditi, ogerditi)

vervollständigen – dopolniti,

kompletirati

Verunglimpfung f žalitev,

obrekovanje, psovanje

Vervollständigung f dopolnitev,

(*gerjenje, ogerda)

kompletiranje

verunglücken – ponesrečiti se

Verw. = Verwalter (→ Verwalter)

Verunglückte f ponesrečenka

verwahren – 1. obvarovati, zavarovati

2. čuvati, hraniti 3. shraniti 4. imeti Verunglückte(r) m ponesrečenec

(koga) priprtega

Verunglückung f nesreča

Verwahrer m 1. hranitelj, varovalec

verungnaden – biti nemilostljiv

(→ Schatzverwahrer) 2. paznik

do (koga), biti neprizanesljiv do

(→ Gefängnisverwahrer)

(koga), zameriti (komu)

verwahrlich – v hrambi ◊

verunstalten – iznakaziti, popačiti

etwas verwahrlich aufbehalten –

V

shraniti (kaj) za (koga)

Verunstaltung f iznakaženje,

jmdn. verwahrlich einbringen –

popačanje (*pogerdenje)

pripreti (koga)

veruntreuen – poneveriti

etwas verwahrlich bei jmdm.

niederlegen – shraniti (kaj) pri (kom)

1074

verwahrlosen – zanemariti

uprava (H 22, 23)

Verwahrlosung f 1. zanemarjanje

öffentliche Verwaltung – javna

2. zanemarjenost

uprava

ökonomische Verwaltung –

Verwahrung f 1. hranitev, hramba,

gospodarsko oskrbovanje

shranitev 2. varstvo 3. pridržanje

(v priporu), pripor 4. ugovor,

Verwaltungsamt n upravni urad ◊

protest ◊

Verwaltungsamt der D.O.R.

zur Verwahrung seiner Rechte –

Kommende in Laibach – Upravni

za zavarovanje njegovih pravic

urad komende nemškega viteškega

polizeiliche Verwahrung –

reda v Ljubljani

policijsko pridržanje

Verwaltungsauslagen pl upravni

Verwahrung einlegen gegen/wider

stroški

etwas – pritožiti se proti (čemu),

protestirati proti (čemu)

Verwaltungsbeamte(r) m upravni

in Verwahrung behalten/bringen/

uradnik (*upravniški urednik)

nehmen – pripreti

Verwaltungsbehörde f upravno

in Verwahrung haben/halten –

oblastvo (*upravna oblastnija) ◊

hraniti

politische Verwaltungsbehörde –

Verwahrungshaft f pripor

politično upravno oblastvo

(*zavarovalni zapor)

(*politična upravna oblastnija)

Verwahrungsort m 1. kraj hrambe

Verwaltungsbezirk m upravni okraj

2. kraj pripora (*zapirališče)

Verwaltungsgerichtshof m upravno

Verwahrungsschein m hranilno

sodišče

pismo

Verwaltungsgewinn m upravni

verwaisen – 1. osiroteti 2. opusteti

dobiček

verwalten – opravljati, oskrbovati

Verwaltungsjahr n upravno leto

(→ Amt, Hauswesen, Sakrament)

Verwaltungsorgan n upravni organ

Verwalter m 1. upravnik, upravitelj

(*oskerbstvo)

(→ Gerichtsverwalter,

Verwaltungsrat m upravni svetnik

Landesverwalter)

Verwaltungsrecht n 1. pravica do

2. oskrbnik (→ Gutsverwalter,

upravljanja (*oskrbovalna pravica,

Schlachthausverwalter,

upravna pravica) 2. upravno pravo

Strafhausverwalter) ◊

Verwalter der Deutschen

Verwaltungsrichter m sodnik

Ritterordens – oskrbnik nemškega

upravnega sodišča

viteškega reda

Verwaltungssprengel m upravni okoliš

Verwaltung f 1. uprava, upravništvo, Verwaltungsstrafe f upravna kazen oskrbništvo (*upravstvo,

Verwaltungsstrafrecht n upravno

V

oskrbnija) 2. upravljanje,

kazensko pravo

oskrbovanje ◊

landschaftliche/ständische

Verwaltungsverfahren n upravni

Verwaltung – deželanska/stanovska

postopek (*upravno postopanje)

1075

Verwaltungsweg – im

Verweigerung f odklonitev, odrekanje

Verwaltungswege – po upravni

(*odreka, odbitev)

poti (*upravoma)

(→ Wehrdienstverweigerung)

verwandeln – spremeniti,

Verweigerungsfall – im

preoblikovati

Verweigerungsfalle – v primeru

Verwandlung f sprememba,

zavrnitve/odklanjanja/odrekanja

preoblikovanje

verweilen – zadržati se, ostati, muditi

verwandt – 1. v sorodu 2. soroden

se

Verwandte f sorodnica (*rodbenica,

Verweilung f postanek

žlahtnica) (→ Blutsverwandte)

Verweis m ukor, graja, svarilo

Verwandte(r) m sorodnik (*rodbenik,

(*posvarilo, karanje)

žlahtnik) (→ Blutsverwandte/r)

(→ Disziplinarmittel) ◊

mündlicher Verweis – ustna graja

Verwandtschaft f 1. sorodstvo, rodbina

schriftlicher Verweis – pisna graja

(*žlahta) (→ Blutsverwandtschaft)

2. sorodnost, afiniteta

verweisen – 1. izgnati (→ Land)

(→ Wahlverwandtschaft) ◊

2. izključiti (→ Schule) 3. grajati, nahe Verwandtschaft – bližnje

karati 4. obtožiti (→ Anklagebank)

sorodstvo

5. opozoriti na (kaj), opomniti,

nächste Verwandtschaft – najbližnje

posvariti (→ Ordnung, Ruhe)

sorodstvo

6. napotiti

Verwandtschaftsbeziehung f

Verweisung f 1. izgon

sorodstvena vez ◊

(→ Landesverweisung) 2. izključitev

in Verwandtschaftsbeziehungen zu

3. graja 4. obtožba 5. opozorilo,

jmdm. stehen – biti v sorodstvu s

svarilo 6. napotitev

(kom)

verwendbar – uporaben, uporabljiv

Verwandtschaftsgrad m stopnja

Verwendbarkeit f uporabnost,

sorodstva, koleno ◊

uporabljivost (*porabljivost)

Blutsverwandte bis zum vierten

Verwandtschaftsgrade – krvni

verwenden – 1. uporabljati (→ Zug),

sorodniki do četrtega kolena

uporabiti 2. porabiti za (kaj)

Verwarnung f opomin, svarilo

verwenden, sich – 1. zavzeti se za

(*posvarilo)

(koga/kaj) 2. obrniti se na (koga)

verwegen – predrzen

Verwendung f 1. službovanje

(*uporaba) 2. obnašanje, vedenje

Verwegenheit f predrznost

3. prizadevnost, trud ◊

verwehren – preprečiti, zabraniti

auswärtige Verwendung –

službovanje izven stalnega

V

verwehrt – prepovedan, zabranjen

službenega okraja

verweigern – odkloniti, odreči

(*zunanja uporaba)

(→ Einwilligung)

dienstliche Verwendung – službena

zaposlitev (v vojski)

wegen seiner stets guten

1076

Verwendung – zaradi njegovega

Verwirkung f 1. izguba 2. kaznivost ◊

prizadevnega službovanja

Verwirkung eines Rechts – izguba

bei jmdm. in Verwendung stehen –

pravice

biti v službi pri (kom), službovati

Verwirkung des Vermögens –

zur Verwendung kommen –

izguba premoženja

uporabiti

verwirren – zmesti, zmešati

Verwendungszeugnis n službeno

spričevalo

verwirrt – zmešan, zbegan

verwerfen – zavreči (*zametati)

Verwirrte(r) m blaznež

(→ Beschwerde)

(*zmotenec, zmočenec)

Verwerfung f zavrnitev, zavračanje

Verwirrung f zmeda, zmešnjava

(→ Sinnesverwirrung) ◊

verwerten – uporabiti, izkoristiti

Verwirrung stiften – povzročiti

Verwertung f uporaba, izkoristek

zmedo

in Verwirrung bringen/versetzen –

Verwesämter pl upravniški uradi (H 55) zmesti

verwesen1 – trohneti, gniti, razpadati,

in Verwirrung geraten – zmesti se

razkrajati se ◊

verwitwet – ovdovel

Die Leiche war bis zur

(→ Witwe, Witwer)

Unkenntlichkeit verwest. – Truplo

je razpadlo do te mere, da je bilo

verwöhnen – razvaditi

neprepoznavno.

verwunden – raniti

verwesen2 – upravljati, oskrbovati

verwundern – začuditi

Verweser m upravitelj, (vladarjev)

Verwunderung f začudenje ◊

namestnik (→ Landesverweser,

in Verwunderung setzen – začuditi

Schatzverweser)

verwundet – ranjen ◊

verwichen – pretekel (*pretečen)

leicht verwundet – lahko ranjen

verwickeln – vplesti v (kaj) (→ Krieg)

schwer verwundet – težko ranjen

verwickelt – 1. vpleten v (kaj)

Verwundete(r) m ranjenec

2. zapleten

Verwundetenmedaille f ranjeniška

Verwick(e)lung f zaplet

medalja (ranjeniško medaljo,

pogovorno tudi Blessiertenmedaille,

Verwiesene(r) m pregnanec, izgnanec

je 12. avgusta 1917 ustanovil cesar

verwilligen – dovoliti

Karel)

Verwilligung f dovoljenje (*dovolilo)

Verwundetenpflege f oskrba

verwirken – 1. zapraviti, izgubiti

ranjencev

2. zakriviti, pregrešiti se

Verwundung f 1. ranitev 2. rana ◊

(*zapasti kazni) (→ Strafe)

Verwundung vor dem Feind –

V

verwirklichen – uresničiti

ranitev v boju s sovražnikom (eden

od vzrokov nesposobnosti za

Verwirklichung f uresničitev

opravljanje vojaške službe)

1077

verwünschen – začarati, zakleti, ukleti imenik hišnih stanovalcev

(*zapanati), prekleti

chronologisches Verzeichnis –

verwünscht – 1. začaran, zaklet, uklet,

kronološko kazalo

preklet 2. zakleto, prekleto ◊

Verzeichnung f popisovanje

wie verwünscht – kot zakleto

verwünscht wenig Aussichten haben verzerren – izkrivljati, izkriviti,

– imeti prekleto malo izgledov

popačiti

verwüsten – opustošiti

Verzerrung f izkrivljanje, popačenje

Verwüstung f opustošenje

Verzicht m odpoved (*odreka),

resignacija (→ Adelsverzicht,

verzehren – 1. pojesti, zaužiti

Gewaltverzicht) ◊

(*zajesti) 2. potrošiti, porabiti

auf etwas Verzicht leisten –

Verzehrung f zaužitje, potrošnja

odpovedati se (čemu)

(→ Verzichtleistung)

Verzehrungsaufseher m užitninski

paznik (→ Verzehrungssteuer)

verzichten – odpovedati se (čemu)

(→ Mandat)

Verzehrungssteuer f užitninski davek,

užitnina, davek na potrošnjo (H 37) Verzichtleistung f odpoved (*odrek) (*potrošninski davek, potrošnina,

verzieren – okrasiti, krasiti

porabnina, dacija) ◊

Pachtung der Verzehrungssteuer

Verzierung f okrasek, okras

– užitninski zakup (zakup

verzögern – zavlačevati, odlašati

užitninskega davka)

(*muditi)

die Verzehrungssteuer verpachten – Verzögerung f zavlačevanje, odlašanje dati užitninski davek v zakup

(*mudenje)

Verzehrungssteuerämter pl užitninski

verzollen – cariniti, ocariniti

uradi (H 54)

Verzollung f carinjenje, ocarinjenje

Verzehrungssteuerlinie f užitninska

črta (*vžitninska proga) (→ Ort/

Verzug m zamuda, odlog, odlašanje

geschlossene Orte/Städte)

(*mujenje, odlaganje) ◊

ohne Verzug – brez odlašanja, brez

Verzehrungssteuerpacht f zakup

odloga, nemudoma

užitninskega davka

in Verzug geraten – biti v zamudi

Verzehrungssteuer-

(pri plačilu)

Pachtversteigerung f dražba glede

wenn Gefahr am Verzug ist – če

zakupa užitninskega davka

je nevarno odlašati (*kadar je

verzeichnen – 1. zapisati, popisati

nevarnost v odlaganju)

2. napačno zarisati

Verzugszinsen pl zamudne obresti

V

Verzeichnis n seznam, popis, razvid,

verzweifeln – obupati

imenik (*zaznamek, vpisnik) (→

Verzweiflung f obup ◊

Namensverzeichnis, Preisverzeichnis,

jmdn. in Verzweiflung bringen –

Wählerverzeichnis) ◊

spraviti (koga) v obup

Verzeichnis der Hausbewohner –

in Verzweiflung geraten – obupati

1078

Vesikantien pl dražila (obliži, ki naj vgo = vulgo (→ vulgo)

bi povzročili nastanek mehurjev

oz. čirov in posledično izločanje

v. H. = von Hundert – odstotek,

zdravju škodljivih snovi)

procent

Vesper f 1. večer 2. večernice (del

vi – nasilno

molitvenega bogoslužja)

Via f pot

3. popoldanska malica

Viatikum n 1. popotnica

(*mala južina)

2. sveta Popotnica (obhajilo za

Vesperbild n kip ali slika sedeče

umirujočega), viatikum

Matere Božje z mrtvim sinom v

vice – namesto

naročju, pietà (ikonografski motiv)

Vicinalbahn f *bližinska železnica

Vesperbrot n popoldanska malica

(avstrijske »bližinske železnice«

(*mala južina)

so spadale med lokalne železnice,

vespern – malicati

npr. proga Ljubljana – Kamnik),

Vesperzeit f večerni čas, večer

vicinalna železnica

Veste (→ Feste)

Vicinalweg m *soseskina pot

Vestibül n preddverje, veža, vestibul

Victoria f zmaga

Veteran m veteran

Vidi n znak za videl, pregledal, vzel na

znanje, vidi

Veteranen-Verein m veteransko

društvo (→ Krainisches Militär-

vidieren (→ vidimieren)

Veteranen-Corps)

Vidierung (→ Vidimierung)

Veterinär m veterinar

vidimieren – overiti (*poveriti),

Veterinärpolizei f veterinarska policija

potrditi, podpisati, vidimirati

(*policija za živinsko zdravstvo)

Vidimierung f overitev (*poverilo),

Veto n ugovor, veto ◊

potrditev, podpis, vidimacija

ein/sein Veto einlegen – vložiti veto Vidimus n overjen prepis, vidimus Vetorecht n pravica ugovora, pravica

Vieh n živina (→ Borstenvieh,

veta

Federvieh, Großvieh, Haltvieh,

Vettel f vlačugarica, nečistnica

Hornvieh, Jungvieh, Kleinvieh,

Mastvieh, Melkvieh, Rindvieh,

Vetter m 1. bratranec 2. stric (očetov

Schafvieh, Schlachtvieh,

brat) 3. ujec (mamin brat)

Schwarzvieh, Stechvieh, Tragvieh,

Vetternwirtschaft f dajanje prednosti

Treibvieh, Zuchtvieh, Zugvieh) ◊

sorodnikom, nepotizem

eisern Vieh – reja živine (G II. 477)

(»železna živina« – živina v reji)

Vexation f 1. sitnost 2. nagajanje,

abgegangenes/gefallenes/

draženje

umgefallenes/umgestandenes Vieh

V

vexieren – nagajati, dražiti

– poginula/crknjena živina

Vfr. =Verfasser (→ Verfasser)

Haltung des Viehs – reja živine

das Vieh austreiben – odgnati

vgl. = vergleiche – primerjaj

1079

živino na pašo

Kenntnis gebracht wird, werden

das Vieh halten – rediti živino

die Viehzüchter zum fleißigen

Viehauftrieb m 1. dogon živine

Zutriebe eingeladen.)»)

2. gorska paša

Viehmarktplatz m živinski trg

Viehbestand m stalež živine

(→ Viehmarkt)

Vieh-Ein- und Ausladestation f

Viehpaß m živinski potni list

postaja za nakladanje in skladanje

(*živinski popotni list)

živine

Viehpest f živinska kuga

Viehfron f vprežna tlaka, tovorna tlaka Viehschlag m živinska pasma (G II. 244)

Viehschnitt m skopljenje, rezanje

Viehfutter n živinska krma

Viehseuche f živinska kuga

Viehhirt m pastir (*govedar)

Viehstand m število živine, stalež

Viehhut f živinska paša

živine

Viehkrankheit f živinska bolezen

Viehstecher m klavec (→

Viehmarkt m živinski sejem (*živinsko

Kleinviehstecher)

tržišče) (ljubljanski občinski svet

Viehtränke f napajališče (za živino)

je 27. junija 1851 v Ljubljanskem

časniku in 25. junija 1851 v

Viehtreiber m živinski gonjač

Laibacher Zeitung objavil naslednjo Viehtrieb m odgon živine

oznanilo: »Po sklepu odbora

Vieh-Umfall m pogin živine

ljubljanske srenje bojo v Ljubljani

1. maliga serpana (julija) se pričeli

Vieh-Umstand (→ Vieh-Umfall)

živinski somnji dvakrat na teden,

Viehversicherung f zavarovanje živine

to je vsako sredo in vsako soboto.

Viehzählung f štetje živine

Kraj za te somnje je odločen na

spodnih poljanah pred sladkornico, Viehzucht f živinoreja (*živinarstvo) kakor po navadi. Živinorejci so

Viehzüchter m živinorejec

povabljeni, da bi pogosto te somnje

(*živinorednik)

z živino obiskovali. (In Folge

viel – veliko, mnogo

Beschlusses des Gemeinderathes

werden in Laibach vom 1.

vielgetreu – prezvest

Juli d. J. angefangen, an den

Vielvölkerstaat m večnarodna država,

gewöhnlichen Wochenmärkten,

večnacionalna država (Avstro-

d. i. jeden Mittwoch und

Ogrska kot večnacionalna država

Samstag auch Viehmärkte

(Nationalitätenstaat) v primerjavi

abgehalten werden, wozu der

z Nemčijo kot nacionalno državo

gewöhnliche Viehmarktplatz an

(Nationalstaat))

V

der untern Polana-Vorstadt vor

vielweniger – toliko manj, še manj

dem Zuckerraffinerie-Gebäude

bestimmt worden ist. Indem

Vierer m štirica (tudi ocena)

diese Verfügung zur allgemeinen

Vierkanthof (→ Ringhof)

1080

Vierling m četrtnjak (G I. 645), Viertelhube f četrtinska kmetija,

četrtak

četrtinska huba (*četrtinsko

Viermeister m eden od štirih

zemljišče, maseljc)

zapriseženih cehovskih mojstrov,

Viertelhübler m četrtzemljak,

ki so bili na čelu ceha (bedeli so

četrtgruntar (lastnik četrtinske

nad cehovskim redom, izvajali

kmetije/hube) (*četrtnjak,

mojstrske izpite, izrekali kazni itd.)

maseljčar)

Vierseithof (→ Ringhof)

Vierteljahr n četrtletje, tromesečje

Viersitzer m štirisedežna kočija

(*ena kvatra)

vierteilen – razčetveriti (smrtna

Vierteljahrhundert n četrt stoletja

kazen)

vierteljährig – četrtleten

Vierteilen n razčetverjenje (smrtna

(→ quartalig)

kazen)

Viertelmeister m četrtni mojster

Viertel n 1. četrtina

(zadolžen za posamezno mestno

(→ Dispositionsviertel)

četrt)

2. deželna četrt, »četrt« (V 211)

Viertelschaft f četrt

(→ Landviertel) 3. mestna četrt,

okraj 4. četrtinka večje mere ◊

Vierundzwanzigpfünder m

Laibacher Viertel – ljubljanski

štiriindvajsetfuntni top

okraji (v skladu z Zakonom z dne 5.

(*štiriindvajsetfuntna kanona)

avgusta 1887. l., s katerim se izdaja

Vierzeiten pl kvatre (→ Quatember)

občinski red in občinski volilni red za vigilant – buden, čuječ, pazljiv, deželno stolno mesto Ljubljano /

pozoren, skrben

Gesetz vom 5. August 1887, mit

welchem die Gemeinde-Ordnung

Vigilant m stražar, paznik

und die Gemeinde-Wahlordnung

Vigilanz f budnost, čuječnost,

für die Landeshauptstadt Laibach

pazljivost, skrbnost, vigilanca

erlassen wird, je ozemlje mestne

Vigil(ie) f 1. predvečer cerkvenega

občine ljubljanske obsegalo pet

praznika 2. bogoslužni obred na

okrajev: »I. okraj, ki se imenuje

predvečer praznika, bedenje, vigilija

šolski (Schulviertel), II. okraj,

(→ Totenvigilien) 3. nočna straža v

ki se imenuje šentjakobski

starem Rimu

(Jakobsviertel), III. okraj, ki se

imenuje dvorski (Burgviertel), IV.

vigilieren – 1. bedeti 2. paziti na (kaj), okraj, ki se imenuje kolodvorski

stražiti

(Bahnhofsviertel) in V. okraj, h

Vigor f sila

kateremu spadajo predmestni

vigorös – krepak, močan

kraji Črna vas (Schwarzdorf),

Ilovica (Iloviza), Hauptmanica

Vikar m uradni namestnik cerkvenega

V

(Hauptmanza), Karolinska zemlja

predstojnika, vikar (→ Generalvikar,

(Karolinengrund), Hradeckega

Stadtvikar (Gradiska)) ◊

vas (Hradetzkydorf) in Kurja vas

Vikar/Vicario (Triest) – vikar (Trst)

(Hühnerdorf)«) (→ Vorort)

(H 25, 39)

1081

apostolischer Vikar – apostolski vikar Violenz f nasilno vedenje, violenca

(H 29)

violieren – 1. kršiti 2. zlorabiti

Vikariat n 1. nižja upravna enota

3. skruniti, onečastiti 4. posiliti

katoliške cerkve, namestništvo,

5. pobegniti (iz zapora)

vikariat 2. naziv oz. službeno mesto

vikarja, vikariat ◊

Violine f gosli

apostolisches Vikariat – apostolski

Virement n 1. prenos proračunskih

vikariat (H 48)

sredstev iz ene postavke na drugo

Viktorie f zmaga

(*virement) 2. prerazporeditev

sredstev v okviru ene proračunske

Viktualien pl živila

postavke (*virement)

Viktualienhändler m prodajalec živil

Virgel f 1. poševnica (kot znak

Viktualienmarkt m živilski trg

za retorični premor, npr. v

Valvasorjevem opisu ljubljanske

Villa f vila

stolnice: »Die Thum=Kirche S.

Villegiatur f izletniška točka, letovišče

Nicolai war ehedessen eine Filial-

Villikation f dvor s pridvorno zemljo

Kirche / und von den Schiffern und

in odvisnimi hubami, vilikacija

Fischern erbaut (als welche damals

/ in derselbigen Gegend / gewohnt;

Villikationsverfassung f sistem

nachmals aber / damit die

zemljiškega gospostva s centralnim

Thumherren Platz haben mögten /

dvorom, pridvorno zemljo in

auf die andre Seite deß Ufers sich

okoliškimi odvisnimi hubami

begeben / und ihre Wohnungen /

Vindikation f pravna zahteva po

wie heut noch zu sehen / daselbst

vrnitvi lastnine, vindikacija

aufgeschlagen.«)

vindizieren – zahtevati vrnitev

2. poševnica (v sodobnem

lastnine po pravni poti, vindicirati

nemškem pravopisu med besedami,

npr. und/oder ali CDU/CSU)

vinkulieren – vezati na kak pogoj,

omejiti razpolaganje s (čim) (npr.

Virginität f devištvo

geslo pri hranilni knjižici), vinkulirati viril – možat, virilen Vinkulierung f vezava na kak pogoj,

Virilist m virilist (kdor ima pravico do

omejitev razpolaganja s (čim) (npr.

glasovanja ali članstva po svojem

geslo pri hranilni knjižici), vinkulacija

položaju ali rodu)

Vinkulum n zaveza, vinkulum

Visage f obraz

Vinzentinerin (→ Schwester)

vischpfenning – denarna dajatev (kot Violata f posiljena ženska

nadomestilo za prvotno dajatev –

ribe) (G II. 255)

Violation f 1. kršitev 2. zloraba

V

3. skrunitev, onečaščenje

visibel – viden, vizibilen

4. posilstvo, violacija 5. pobeg

Visicanzen (→ Vesikantien)

(iz zapora)

Visier n 1. naličnik (na čeladi)

violent – 1. močan, silen 2. nasilen

2. muha, merek (na puški)

1082

visieren – 1. meriti na (kaj) 2. izmeriti vitiös – zvijačen, pokvarjen, nepristen, 3. overiti

viciozen (→ Besitzer)

Vision f videnje, vizija

Vitiosität f zvijačnost, pokvarjenost,

Visitation f 1. nadziranje župnije,

nepristnost, vicioznost

obiskovanje župnije, cerkvena

Vitium n napaka

vizitacija (→ Kirchenvisitation)

Vitriol n galica, vitriol

2. uradni pregled, preiskava,

(→ Eisenvitriol)

vizitacija (→ Feuervisitation,

Hausvisitation, Leibesvisitation,

vivace – živahen

Schulvisitation) 3. preiskava

Vivacität f živahnost

določenega ozemlja z

namenom nadzora, izsleditve,

Vivat n živio-klic, ovacija

kaznovanja ali odgona določenih

(Naj živi …!/Živel …!)

socialnih skupin, vizitacija (→

Vivat-Rufen n živio-klici, ovacije

Landvisitation) ◊

(Naj živi ..!/Živel ..!)

bischöfliche/canonische Visitation Vivatruf m živio-klic, ovacija

– škofovo obiskovanje župnije,

(Naj živi ..!/Živel ..!)

kanonično obiskovanje župnije

canonische Visitation und

Vivres pl živila

Firmung – kanonična vizitacija in Vizeadmiral m podadmiral, birma

viceadmiral

Visitator m preglednik, nadzornik,

Vizebürgermeister m podžupan

vizitator

Vizedom (→ Landesvizedom)

Visite f 1. obisk (→ Antrittsvisite)

Vizehauptmann m podglavar (H 21)

2. pregled (npr. vsakodnevni

pregled bolnikov v bolnici), vizita

Vizekanzler m vicekancler

(podpredsednik vlade v ZRN in

Visitenkarte f posetnica, vizitka

Avstriji)

(*obiskovalna karta, obiskalnica,

vizitkarta, vizitnica)

Vizekonsul m vicekonzul

visitieren – 1. uradno pregledati,

Vizekorporal m poddesetnik

preiskati, vizitirati 2. pregledati

(*mestokorporal)

delovanje določene cerkvene

Vizepräfekt m podprefekt (H 36)

ustanove (po določilih cerkvenega

Vizepräsident m podpredsednik ◊

prava), vizitirati

Vizepräsident (Repräsentation) –

Visitierung f pregled , vizitacija

podpredsednik (reprezentanca) (H 31)

Bereisung und Visitierung – obhod v. J. = vorigen Jahres – preteklega leta in pregled

V. K. m. d. K. = Verdienstkreuz mit

Visitkarte (→ Visitenkarte)

der Krone (→ Verdienstkreuz)

V

Visum n vizum

Vlies n runo ◊

Vita f življenje

Goldenes Vlies – zlato runo

Vitalitium n preživnina

(→ Orden)

1083

v. M. = vorigen Monats – prejšnjega

Vogteigebühr f odvetščina

meseca

(G II. 104; V 116)

V-Mann = Vertrauensmann

Vogteiherrschaft f odvetništvo,

(→ Vertrauensmann)

oskrbništvo, namestništvo

v. Mts. (→ v. M. )

Vogtherr (→ Vogt)

Vocation (→ Berufung)

Vogtrecht n odvetščina (G II. 251)

Vocem Jucunditatis – 6. velikonočna

Vogtzins (→ Vogtrecht)

nedelja (5. nedelja po veliki noči)

(→ Ostersonntag)

Volant m krmilo, volan

Vogel m ptica (→ Greifvogel,

volativ – bežen, volatilen

Lockvogel, Raubvogel)

Volk n 1. ljudstvo (→ Bauernvolk,

Vogelbeize f ptičji lov, ptičarstvo

Binnenvölker, Mannsvolk, Urvolk),

narod 2. družina (→ Bienenvolk)

vogelfrei – brez vsakršnih pravic,

3. vojska, vojaki (→ Auxiliar-Völker,

brezpraven ◊

Fußvolk, Kriegsvolk) ◊

für vogelfrei erklären – proglasiti za

eine Menge von Volk – množica

brezpravnega (npr. izobčenca)

ljudi

Vogelhaus n ptičnica (*tičnik)

fahrendes Volk – potujoči godci,

vagabundi, berači idr. (v srednjem

Vogelherd m lovišče za ptice

veku)

Vogelsteller m lovec na ptice, ptičar

schwer geprüfte Völker – hudo

(→ Vogelherd)

prizadeta ljudstva (*težko

Vogel-Strauß-Politik f nojevska

preizkušena ljudstva)

politika (politika tiščanja glave v

geringes Volk – preprosto ljudstvo

pesek)

gesittetes Volk – civilizirano

ljudstvo

Vogler m ptičar

Völkerbund m Društvo narodov

Vogt m 1. odvetnik (G II. 104; V

(1919–1946)

116) (→ Bettelvogt, Schloßvogt)

2. namestnik (*vojd), upravnik,

Völkerfrühling m pomlad narodov

skrbnik 3. cerkveni odvetnik,

(1848)

branilec (*cerkovni branitnik,

Völkerkunde f narodoslovje,

cerkveni vajd, cerkovni foht,

etnologija

sagovornik) (→ Kirchenvogt)

Völkermord m genocid

vogtbar – polnoleten

Völkerrecht n mednarodno pravo

Vogtbarkeit f polnoletnost

völkerrechtlich – mednarodnopraven

Vogtei f 1. namestništvo, skrbništvo

Völkerschaft f narod, narodnost

V

(*vojdstvo, zavetništvo)

(→ Erbvogtei) 2. cerkveno

Völkerschlacht f bitka narodov

odvetništvo, odvetščina

(pri Leipzigu, 16.–17. okt. 1813)

(G II. 251, 330; V 116)

Völkerwanderung f selitev narodov

volkreich – poseljen, obljuden

1084

Volksabstimmung f ljudsko

Volkserhebung f ljudska vstaja

glasovanje, plebiscit, referendum

Volksernährung f prehranjevanje ljudi

Volksanwalt m javni pravobranilec

Volksfeind m ljudomrznež

Volksanwaltschaft f javno

pravobranilstvo

Volksfest n ljudska veselica ◊

Volksfest unter freiem Himmel –

Volksarmee f ljudska armada (vojska

ljudska veselica na prostem

NDR, od leta 1956 dalje Nationale

(npr. ob 1. maju)

Volksarmee)

Volksfreund m ljudomil človek

Volksarmist m pripadnik vojske NDR Volksfront f ljudska fronta Volksauflauf m spontan množični

shod, spontane demonstracije

Volksfrontbewegung f ljudskofrontno

(*vzdig, rabuka, hrup, steka)

gibanje

Volksaufnahme (→ Volkszählung)

Volksführer m ljudski voditelj, ljudski

vodja (*prvak)

Volksaufstand m ljudska vstaja

Volksgenosse m pripadnik nemškega

Volksbad (→ Bad)

naroda (v času nacionalsocializma)

Volksbegehren n referendum

Volksgruppe f narodna manjšina

Volksbeschreibung (→ Volkszählung) Volkshaufen m drhal Volksbewegung f 1. ljudsko gibanje,

Volksherrschaft f vladavina ljudstva,

revolucionarno gibanje 2. gibanje

demokracija

prebivalstva (podatki o številu

rojstev in smrti na Kranjskem;

Volkshymne f cesarska pesem

objavljali so jih dnevniki Laibacher

(avstrijska cesarska himna, ki jo je

Zeitung, Slovenec in Slovenski

uglasbil skladatelj Joseph Haydn, je

narod) (*ljudsko gibanje)

bila prvič izvedena na rojstni dan

cesarja Franca I. 12. februarja 1797)

Volksdemokratie f 1. ljudska

(*narodska pesem od cesarja) ◊

demokracija (oblast delavcev

nach Absingung der Volkshymne –

in kmetov pod vodstvom

po petju cesarske pesmi

komunistične partije – sistem,

die Volkshymne absingen – odpeti

ki ga je v vzhodno-, srednje- in

cesarsko pesem

južnoevropskih državah po letu

1945 uvajala Sovjetska zveza)

Volkskammer f ljudska skupščina

2. država z vladavino ljudske

(parlament NDR)

demokracije

Volkskommissar m ljudski komisar

Volksdeutsche(r) m pripadnik

Volkskrankheit f ljudska bolezen

nemške manjšine izven meja

(tuberkuloza, spolne bolezni,

nacistične Nemčije, folksdojčer

malarija) (*ljudska kuga)

V

Volkseinkommen n narodni dohodek Volkskrieg m ljudska vojna (vodilo jo Volksentscheid m ljudsko glasovanje,

je francosko ljudstvo v drugem delu

referendum, plebiscit

nemško-francoske vojne 1870)

1085

Volksküche f ljudska kuhinja

– »Vsa narodna plemena v državi

(→ Verein)

so jednakopravna, in vsako pleme

Volkskunde f etnologija

ima nepovredno pravico, svojo

narodnost in svoj jezik čuvati

Volksmasse f ljudska množica

in gojiti.« (19. člen Državnega

Volksmenge (→ Volksmasse)

osnovnega zakona z dne 21. decembra

Volksmission f ljudski misijon

1867. leta / Staatsgrundgesetz vom

21. December 1867)

Volksmund m ljudska govorica

Volkstag m ljudsko zborovanje

Volkspolizei f milica (policija v NDR)

(nemških nacionalcev)

Volkspolizist m miličnik (policist v

Volkstribun m ljudski tribun

NDR)

Volkstum n narodnost

Volkssänger m ljudski pevec

Volksversammlung f ljudsko

Volkssängerwesen n ljudsko pevstvo

zborovanje, ljudski shod

Volksschule f ljudska šola (H 51, 53)

Volkswirtschaft f narodno

(v skladu z avstrijskim Državnim

gospodarstvo

zakonom, s katerim se ustanavljajo

načela za poučevanje v ljudskih

Volkszählung f ljudsko štetje (*štetva

šolah (državni ljudskošolski zakon)

ljudstva, ljudstveno popisovanje,

/ Reichsgesetz, durch welches die

popisovanje prebivalstva, številjenje

Grundsätze des Unterrichtswesens

ljudstva, številjenje ljudi)

bezüglich der Volksschulen festgestellt

(→ Seelenbeschreibung)

werden (Reichsvolksschulgesetz), z dne Volkszugehörigkeit f narodna 14. maja 1869, je bila ljudska šola

pripadnost

obvezna za vse otroke od šestega

voll – 1. poln (→ Disposition, Maß, do štirinajstega leta starosti; branju,

Wahrheit, Zug) 2. popoln

računanju in verouku so bili dodani

(→ Verpflegung) 3. pijan

realni predmeti, npr. prirodopis,

gedrängt voll – nabito poln

zemljepis in zgodovina ter ročne

spretnosti, npr. risanje, za deklice

Vollbad n kopališče, bazen (v

ročna dela in gospodinjstvo) ◊

nasprotju z individualnimi kadnimi

öffentliche Volksschule – javna

kopelmi)

ljudska šola

Vollbart m polna brada (brada in brki)

Volkssouveränität f suverenost

Vollblut n čistokrven konj

ljudstva

Vollblutzucht f vzreja čistokrvnih konj

Volksstamm m narodnost

(*narodno pleme) ◊

vollbringen – dokončati, dovršiti,

»Alle Volksstämme des Staates

izpolniti ◊

V

sind gleichberechtigt, und jeder

nach vollbrachter Lehrzeit – po

Volksstamm hat ein unverletzliches

končani učni dobi

Recht auf Wahrung und Pflege

Vollbringung f dokončanje, dovršitev,

seiner Nationalität und Sprache.«

izpolnitev

1086

vollenden – dokončati, dovršiti, izpolniti Vollmachtsbrief m pisno pooblastilo vollendet – 1. dokončan, dovršen,

vollständig – popoln

izpolnjen, izvršen (→ Tatsache)

2. popoln

Vollständigkeit f popolnost

vollends – popolnoma, docela, do kraja

vollstrecken – izvršiti (→ Strafe),

izpeljati, izpolniti ◊

Vollendung f 1. dokončanje, dovršitev,

bis zum vollstreckten 18.

izpolnitev 2. popolnost

Lebensjahr – do dopolnjenega 18.

Völlerei f požrešnost, pogoltnost

leta starosti

vollführen – izvršiti

Vollstrecker m izvrševalec

(→ Meisterstück, Selbstmord)

Vollstreckung f izvršba, izvršitev

Vollführung f izvršitev

(→ Strafvollstreckung) ◊

Vollstreckung einer Strafe –

vollinhaltlich – celovit, integralen

izvršitev kazni

vollinhaltliche Verlesung des Textes

(→ Strafvollstreckung)

– branje celovitega besedila

Vollstreckung eines Urteils –

volljährig – polnoleten (→ großjährig)

izvršitev sodbe

Volljährige f polnoletnica

vollziehen – izvrševati, izvršiti,

(→ Großjährige)

izpolnjevati, izpolniti, opraviti

Volljährige(r) m polnoletnik

(*zvrševati, zvršiti, spolnjevati,

(→ Großjährige/r)

spolniti) (→ Auftrag, Beilager,

Strafe, Strang, Testament,

Volljährigkeit f polnoletnost

Todesstrafe)

(→ Großjährigkeit)

Vollzieher m izvršitelj (*izpolnivec,

vollk. = vollkommen (→ vollkommen)

izveršnik, zvrševavec)

vollkommen – popoln, dovršen

(→ Gerichtsvollzieher,

Vollkommenheit f popolnost,

Testamentsvollzieher)

dovršenost

Vollziehung f izvrševanje,

Vollmacht f pooblastilo

izpolnjevanje, izpolnitev ◊

(*pooblastnica), polnomočje,

Vollziehung des Auftrags

poverilnica (→ Blankovollmacht) ◊

(Dienstes, Gesetzes) – izvrševanje

mit Vollmachten ausstatten –

naročila (službe, zakona)

podeliti (komu) pooblastila

In Vollziehung des § 58 des

(die) Vollmacht erhalten – dobiti

Gesetzes … – Izvršujoč § 58 … –

pooblastilo

(*Zvrševaje § 58 zakona …)

die Vollmacht ist erloschen –

Vollzug m izvrševanje, izvršba, izvršitev

pooblastilo je izgubilo veljavo

(*vršitev) (→ Strafvollzug) ◊

Vollmachtgeber m pooblastitelj

der sofort zum Vollzug gebrachte

V

(*pooblastnik)

Allerhöchste Gnadenact –

takojšnja pomilostitev s strani

Vollmachthaber m pooblaščenec

cesarja

Vollmachtnehmer (→ Vollmachthaber)

die Befehle in genauesten

1087

Vollzug setzen – dati ukaze v

von Jahr zu Jahr – od leta do leta

najnatančnejše izvrševanje

von Jugend an/auf – od mladosti

Vollzugsgewalt f izvršilna oblast

dalje

(*zvrševalna oblast), eksekutiva

von mir aus – kar mene zadeva

von nun an – odslej

Vollzugsorgan n izvršilni organ

von Rechtswegen – po zakonu

Vollzugsvorschrift f izvršilni predpis

(*po postavah)

(*izvršitveni predpis)

voneinander – eden od drugega

Volontair (→ Volontär)

vonnöten – vonnöten sein – biti

Volontär m 1. prostovoljec,

potreben

dobrovoljec (*radovoljec,

vonstatten – vonstatten gehen –

radovoljnik), volonter 2. pripravnik,

odvijati se, potekati

volonter

VOPO (→ Volkspolizei, Volkspolizist)

Volontärin f 1. prostovoljka,

dobrovoljka (*radovoljka),

vorab – najprej, predvsem

volonterka 2. pripravnica

Vorabend m predvečer

(*radovoljka), volonterka

Vorahnung f zlovešča slutnja

voltigieren – skakati (*poskakovati),

voltižirati

voran – spredaj ◊

allen voran – pred vsemi

Volubilität f spretnost, urnost

Voranfahrt – unter jmds. Voranfahrt

Volumen n obseg, volumen

– vožnja za (kom)

voluminös – obsežen, obširen, zajeten, vorangehen – 1. iti pred (kom), hoditi voluminozen

pred (kom) 2. prednjačiti

Voluptarien (→ Voluptarium)

(→ Beispiel)

Voluptarium n zabava, kratkočasje

Voranschlag m proračun (*preudarek),

budžet (→ Staatsvoranschlag)

voluptuös – zabaven, kratkočasen

Vorantritt – unter jmds. Vorantritt –

vomieren – povračati, bruhati

hoja za (kom)

von – iz, z/s, o, od, po ◊

Vorarbeit f začetno delo, pripravljalno

von … ab/an – od … dalje

delo, priprave

von Alters her – od nekdaj

von amtswegen – po uradni

Vorarbeiter m preddelavec

dolžnosti, po službeni dolžnosti

Vorarlberg n Predarlska

Graf von Cilli – celjski grof

Herr von Falkenberg – gospod

voraus – im voraus – v naprej

žlahtni (plemeniti) Falkenberg

Vorausabteilung (→ Vorhut)

von dannen – od tam (*odondod,

Vorausgabe f vnaprejšnje plačilo

V

od tamtod, od tistod)

von Gottes Gnaden – po milosti

vorausgeben – dati vnaprej

božji

vorausgesetzt – vorausgesetzt, daß …

von Grund aus – temeljito

– ob predpostavki, da …

1088

Vorauskommando (→ Vorhut)

Vorbereitungsdienst m pripravljalna

Vorauslagen pl vnaprejšnji stroški

služba

vorausschicken – 1. poslati vnaprej

Vorbereitungsschule f pripravljalna

2. omeniti vnaprej

šola ◊

gewerbliche Vorbereitungsschule –

voraussehen – predvidevati,

obrtna pripravljalna šola

predvideti

Vorbereitungsunterricht m

voraussetzen – predpostavljati,

pripravljalni pouk

predpostaviti

vorbesagt – omenjen

Voraussetzung f predpostavka, pogoj

vorbestanden – prejšnji

Voraussicht f predvidevanje

vorbestraft – predkaznovan

voraussichtlich – predvidoma

vorbeugen – preprečiti, odvrniti

Voraustrupp (→ Vorhut)

Vorbeugung f preprečevanje,

vorbauen – 1. zidati (pred čim)

preventiva ◊

2. preprečiti, odvrniti, ubraniti

Um jedem Mißverständnisse

Vorbauung f preprečevanje

vorzubeugen, … – Da bi preprečili

(*preubranitev)

vsakršen nesporazum, …

Vorbauungsmittel n sredstvo za

Vorbewußt m vednost, védenje

preprečevanje (*preubranivna

(*vedez) ◊

naredba)

ohne Vorbewußt – brez vednosti

Vorbedacht m premislek

(*brez vedeza)

Vorbehalt m zadržek, pridržek

vorbezeichnet – zgoraj označen,

(→ Rechtsvorbehalt) ◊

zgoraj naveden

unter Vorbehalt – s pridržkom

Vorbild n vzor, zgled

vorbehalten – pridržan, izgovorjen

ein leuchtendes Vorbild – svetel

nichts ausgenommen noch

vzor

vorbehalten – nič izvzeto niti

Vorbote m znanilec

pridržano (obrazec v pogodbi)

vorbrachen (→ brachen)

vorbehalten, sich – pridržati si (kaj),

vorbringen – 1. navesti, izraziti, izreči

izgovoriti si (kaj)

(*nasvetovati) (→ Bedenken)

vorbehaltlich – s pridržkom

2. predložiti, vložiti (→ Beschwerde,

Vorbemerkung f uvodna pripomba

Einwendung)

Vorberatung f predhodno

Vorderfront – Vorderfront des

obravnavanje

Hauses f hišno pročelje

vorbereiten – pripraviti (→ Hand)

Vordergrund m ospredje ◊

im Vordergrund stehen – biti v

V

Vorbereitung f priprava ◊

ospredju

Vorbereitungen treffen – pripraviti se

in Vorbereitung sein – biti v pripravi

vorderhand – zaenkrat, za zdaj

1089

Vorderhaus n sprednja hiša, hiša ob Vorfindungsfall – im Vorfindungsfalle

cesti (*preddurje)

– ob najdbi, ob najdenju

Vorderlader m strelno orožje na

vorfordern – pozvati, povabiti

polnjenje od spredaj

Vorforderung f poziv, vabilo

Vordertreffen n prva bojna vrsta ◊

im Vordertreffen stehen – stati v

Vorfriede(n) m preliminarni mir

prvi bojni vrsti

vorführen – 1. privesti

vordringen – prodirati, prodreti

(→ Einvernahme, Zeuge)

2. pokazati, demonstrirati

Vordringen n prodiranje

3. predstaviti 4. izpeljati (→ Beweis) voreinschätzen – začasno oceniti

Vorführung f 1. privedba

(*vceniti)

2. predvajanje

Voreinschätzung f začasna ocena

Vorführungsbefehl m nalog za

(*vcenitev)

privedbo (*privodno povelje)

Voreltern pl predniki (*spredniki)

Vorgang m 1. dogajanje, dogodek

vorenthalten – kratiti (komu kaj)

2. postopanje, postopek, dejanje v

postopku 3. spis 4. blagoslovitev

Vorenthaltung f kratenje

porodnice ◊

Vorfahr(e) m prednik ◊

gesetzlicher Vorgang – zakonito

ruhmvolle Vorfahren – slavni

postopanje

predniki

Vorgänger m predhodnik (*prednik)

vorfahren – prehitevati

vorgängig – predhoden (*poprednji)

Vorfahren n prehitevanje

Vorgarten m vrt pred hišo

Vorfahrin f prednica

vorgeben – 1. navajati, trditi,

Vorfahrt f prednost (pri vožnji s

izgovarjati se 2. določiti

prevoznim sredstvom)

Vorgeben n 1. trditev, pretveza,

Vorfall m dogodek, primer, slučaj

izgovarjanje 2. določitev ◊

Vorfallenheit f prigoda

mit dem Vorgeben – pod pretvezo

Vorfeld n 1. področje pred glavno

vorgeblich – domneven, izmišljen,

bojno črto 2. obdobje pred

namišljen (*tobožnji)

začetkom 3. letališka ploščad ◊

vorgedacht – omenjen

im Vorfeld – pred (začetkom)

vorgehen – 1. ukrepati, nastopiti proti

Vorfeldkämpfe pl boji pred glavno

(komu/čemu) 2. prednjačiti, imeti

bojno črto

prednost pred (kom/čim)

vorfinden – najti

3. prekositi 4. dogajati se 5. iti pred (kom/čim) 6. prehitevati (ura) ◊

V

vorfinden, sich – nahajati se

ernstgemessen vorgehen – ostro

vorfindig – vorfindig sein

ukrepati

(→ vorfinden, sich)

gegen die bestehenden Gesetze

vorgehen – ukrepati v nasprotju z

1090

obstoječimi zakoni

Vorhaus n veža

Die Polizei ging gegen die

Demonstranten brutal vor. –

Vorherrschaft f prevladovanje,

Policija je brutalno ukrepala proti

prevlada

demonstrantom.

vorherrschen – prevladovati,

Vorgehen n 1. ukrepanje, intervencija

prevladati

2. postopek, postopanje, ravnanje

Vorhersage f napoved

3. prehitevanje, hoja pred (kom) ◊

vorhersagen – napovedati

brutales (hartes) Vorgehen –

brutalno (ostro) ukrepanje

Vorhersagung f napovedovanje

Vorgeladene(r) m 1. vabljeni

vorhin – poprej, pravkar

obdolženec 2. vabljena priča

vorhinein – im vorhinein – v naprej

vorgerückt – 1. visok (→ Alter)

Vorhineinrate f vnaprejšnji obrok

2. pozen (→ Stunde)

(*ponaprejšnji obrok)

Vorgeschichte f 1. prazgodovina

vorhinig – prejšnji

2. predzgodovina

Vorhölle f predpekel

vorgeschoben – izpostavljen, prednji

Vorhut f prednja straža, predhodnica

(→ Posten, Postierung)

vorig – prejšnji (→ Monat)

Vorgeschrittene(r) m izurjeni

Vorjahr n preteklo leto

vorgesetzt – predpostavljen

Vorkämpfer m 1. bojevnik za

Vorgesetzte(r) m predstojnik,

(kaj) (*boritelj) 2. prvoborec

predpostavljeni

(*prvoboritelj)

Vorhaben n namera, namen, načrt,

Vorkasse f vnaprejšnje plačilo

projekt ◊

ein böses Vorhaben – hudobni

Vorkauf m 1. prekupčevanje, večkratna

naklep

preprodaja (V305) 2. predkupna

Vorhabens sein – nameravati

pravica

von einem Vorhaben ablassen –

Vorkaufsrecht n predkupna pravica

opustiti načrt

vorkehren – poskrbeti za (kaj),

Vorhalle f vhodna lopa (pri cerkvi)

ukreniti (→ nötig)

vorhalten – 1. držati pred (kom/seboj) Vorkehrung f ukrepanje, ukrep 2. pomoliti, ponuditi 3. očitati

(*naredba), priprava ◊

4. zadostovati, zaleči

Vorkehrungen treffen/veranlassen –

Vorhaltung f opomin, očitek, svarilo

poskrbeti za (kaj), ukreniti

vorhanden – vorhanden sein –

Vorkeller m kletni predprostor

obstajati

Vorkenntnis f predznanje

V

Vorhandensein n obstajanje, obstoj,

vorkommen – 1. prehiteti, preprečiti

navzočnost

2. zgoditi se, primeriti se, pripetiti

Vorhang m zavesa ◊

se 3. nahajati se 4. zdeti se ◊

Eiserner Vorhang – železna zavesa

mündlich vorkommen – podati

ustno zahtevo

1091

Vorkommen n 1. dogodek (*prigodek) Kassenbericht, Legitimation, Wechsel)

2. pojav 3. nahajališče

2. posoditi

Vorkommnis n dogodek

vorlesen – brati (komu)

Vorkriegszeit f predvojni čas

Vorleser m bralec (na cesarskem dvoru)

vorladen – vabiti (obdolženca, pričo), Vorleserin f bralka (na cesarskem pozvati (→ Zeuge)

dvoru)

Vorladung f vabilo, poziv, pozivnica

Vorlesung f 1. branje 2. predavanje

(obdolžencu, priči) (→ Edictal-

(→ Antrittsvorlesung) ◊

Vorladung, Assentvorladung,

eine Vorlesung halten – imeti

Stellungsvorladung)

predavanje, predavati

Vorladungszettel m pozivnica

vorleuchten – 1. svetiti (komu)

(npr. vojaškemu obvezniku na

2. dajati (komu) zgled (→ Beispiel)

nabor)

vorleuchtend – svetel (→ Beispiel)

Vorlage f 1. predloga, vzorec

2. predlog, zakonski predlog

Vorliebe f posebna naklonjenost,

(→ Regierungsvorlage)

nagnjenje ◊

3. predložitev (*predložba) ◊

eine besondere Vorliebe für etwas

in Vorlage bringen – dati predujem

haben/zeigen – imeti (kaj) posebno

rad

Vorlagetermin m rok za predložitev

(npr. obračuna potnih stroškov)

vorliegen – 1. predložiti 2. obstajati (→ Ansicht, Anstand)

Vorläufer m predhodnik

vorliegend – pričujoč, predložen

vorläufig – 1. predhoden, poprejšnji

(*predležeč)

2. začasen, prehoden, preliminaren

3. zaenkrat

Vormacht f premoč

Vorleben n dosedanje (poprejšnje)

vormalig – nekdanji, bivši

življenje ◊

vormals – prej, poprej

moralisches Vorleben der

Vormann m predhodnik

Bewerber um Lehrstellen –

(*sprednik, prednik) ◊

*nravno poprejšnje življenje

bücherlicher Vormann –

prosilcev za učiteljska mesta

zemljiškoknjižni prednik

ehrenhaftes/makelloses/tadelloses

(*zemljeknjižni prednik)

Vorleben – častno/neoporečno/

neomadeževano (*brezmadežno)

Vormarsch m napredovanje (vojske)

dosedanje življenje

(*marš naprej)

(*neomadeževana preteklost)

Vormärz m predmarčna doba

(pogoj ob nastavitvi avstro-ogrskih Vormerk m zaznamek, zapis, vpis V

uradnikov oz. ob podeljevanju

ustanov)

Vormerkbuch n beležna knjiga,

beležnica (*zabeležna knjiga)

vorlegen – 1. predložiti

(→ Bestätigung, Genehmigung,

vormerken – zapisati, zabeležiti,

notirati

1092

Vormerkung f vnaprejšnja zaznamba, vornehmen, sich – nameravati, predznamba (→ Pränotation) ◊

načrtovati

grundbücherliche Vormerkung –

zemljiškoknjižna predznamba,

vornehmlich – 1. izvrsten, odličen,

prenotacija (→ Pränotation)

imeniten 2. posebno, zlasti

Vormerkungsschein m zaznambeni

Vorort m predmestni kraj (kategorija

list (npr. za vožnjo s poštnim hitrim

v Specialnem repertoriju krajev

vozom) (→ Posteilwagen)

na Kranjskem / Special-Orts-

Repertorium von Krain iz leta

Vormittag m dopoldan ◊

1894) ◊

am Vormittag/des Vormittags –

Laibacher Vororte – ljubljanski

dopoldne

predmestni kraji: Hauptmanica

vormittags – ob dopoldnevih, dopoldne

(Hauptmanza), Hradeckega

Vas (Hradetzkydorf), Kurja

Vormund m varuh (*varh, jerob) ◊

Vas (Hühnerdorf), Ilovica

Vormund oder Curator – varuh ali

(Iloviza), Karolinska Zemlja

skrbnik

(Karolinengrund), Črna Vas

einen Vormund aufstellen –

(Schwarzdorf) ( Specialni repertorij

določiti varuha

krajev na Kranjskem / Special-

Vormünderin f varuhinja, skrbnica

Orts-Repertorium von Krain iz leta

Vormundschaft f varuštvo (*jerobstvo)

1894)

vormundschaftlich – varstven

Vorortverträge pl mirovne pogodbe,

(→ Gericht)

podpisane po prvi svetovni vojni v

predmestjih Pariza

Vormundschaftsbehörde f varstveno

oblastvo

vorpassen – čakati v zasedi

Vornahme f opravljanje, opravilo,

Vorpaß m zaseda

izvršitev, izvedba ◊

Vorpatrouille f sprednja patrola

Vornahme der Abmeldung –

Vorposten m 1. prednji položaj,

odjava (prebivališča)

izpostavljena postojanka 2. prednja

Vornahme der Anmeldung –

straža (*prva straža, predstraža)

prijava (prebivališča)

Vornahme der Gemeindewahlen – Vorpostengefecht n boj na prednjih izvedba občinskih volitev

položajih

Vorname m ime (*krstno ime)

vorpoussieren – gnati naprej

vornehm – odličen, imeniten

Vorrang m prednost, prioriteta

(→ Herkunft)

den Vorrang genießen – imeti

prednost

vornehmen – opraviti, izvesti, izvršiti

(→ Augenschein, Ergänzung,

Vorrat m zaloga (→ Futtervorräte,

Erweiterung, Hausdurchsuchung,

Mundvorrat, Nahrungsvorräte) ◊

V

Korrektur, Leibesvisitation,

eiserner Vorrat – železna rezerva

Revision, Skrutinium, Verbesserung,

auf Vorrat – na zalogi

Verhaftung)

1093

Vorrecht n prednostna pravica,

s cesarskim patentom 27. maja

posebna pravica, privilegij

1852, navaja hudobni naklep

Vorreiter m 1. prednji jezdec

kot pogoj za uvrstitev kaznivega

2. predhodnik, pionir

dejanja v kategorijo hudodelstva)

vorrichten – pripraviti

Vorsatzdelikt n naklepno kaznivo

dejanje

Vorrichtung f priprava

vorsätzlich – 1. nameren, premišljen

vorrücken – 1. napredovati 2. prodirati ◊

2. namerno, premišljeno

im Alter vorgerückt – prileten, star

Vorschein – zum Vorschein kommen

Vorrücken (→ Vorrückung)

– pokazati se

Vorrückung f 1. napredovanje

Vorschlag m predlog

(*pomikanje, povišba) 2. prodiranje ◊

(→ Ternavorschlag) ◊

Vorrückung nach dem Dienstrang

über Vorschlag – na predlog

– napredovanje po službeni vrsti

einen Vorschlag erstatten –

außertourliche Vorrückung –

predlagati

izredno napredovanje

in Vorschlag bringen – predlagati

tourliche Vorrückung – redno

napredovanje

vorschlagen – podati predlog, predlagati

Vorrückungsrecht n pravica do

Vorschneider m 1. narezovalec,

napredovanja ◊

prirezovalec (*rezavec, razrezovavec,

Vorrückungsrecht in die höhere

delivec) 2. prvi kosec 3. starešina

Löhnung – *pravica pomakniti se v

(na poroki)

višjo mezdo

Vorschneiderin f prva žanjica

vorrufen – pozvati (→ edictaliter)

vorschreiben – predpisati, zapovedati

Vorrufung f poziv

Vorschreibung f odmera davka

Vorsatz m 1. namera, namen

(*predpis) ◊

2. naklep ◊

jährliche Vorschreibung – letna

böser Vorsatz und freyer Wille –

odmera davka

hudobni naklep in prosta volja

Vorschrift f predpis (*postava, propis,

(načelo za kaznovanje storilcev

regelc) ◊

kaznivih dejanj, ki ga je vseboval

die Beobachtung der Vorschriften

Obči zakonik o hudodelstvih in

– spoštovanje predpisov

njihovem kaznovanju / Allgemeines

Erlassung von Vorschriften –

Gesetzbuch über Verbrechen und

izdajanje predpisov

derselben Bestrafung cesarja Jožefa

eine Vorschrift verletzen – kršiti

II. z dne 13. januarja 1787)

predpis

böser Vorsatz – hudobni

V

naklep ( Kazenska postava zoper

vorschriftsmäßig – v skladu s

hododelstva, pregreške in prestopke

predpisom

/ Strafgesetz über Verbrechen,

vorschriftswidrig – proti predpisu

Vergehen und Uebertretungen

Vorschub m pomoč, podpora

cesarja Franca Jožefa I., izdana

(*podpomoč, pripomoč) ◊

1094

Vorschub leisten – pomagati,

mit Vorsicht – previdno, oprezno

podpirati

(*pazno)

den Verbrechern geleisteter

Vorsicht gebieten – narekovati

Vorschub – podpora hudodelcem

previdnost

(*hudodelnikom dana podpora)

gute Vorsicht nehmen – skrbno

(→ Verbrechen)

paziti

Vorschubleistung f 1. dajanje podpore vorsichtig – 1. preudaren, pameten, (*podpomoči) 2. dajanje potuhe ◊

premišljen 2. previden

Vorschubleistung in Beziehung

auf ein Vergehen oder eine

Vorsichtsmaßnahme f previdnostni

Uebertretung – dajanje podpore

ukrep

pri pregrešku ali prestopku

Vorsichtsmaßregel

(*podpomoč, dana glede na kak

(→ Vorsichtsmaßnahme)

pregrešek ali prestopek)

Vorsitz m 1. predsedstvo,

Vorschuß m predplačilo, predujem

predsedništvo (*prvosedstvo)

(*naprednina, ponapredščina,

2. predsedovanje ◊

posodilo) (→ Gehaltsvorschuß)

den Vorsitz führen/innehaben –

Vorschußkasse f posojilnica

predsedovati

Vorschußverein m posojilno društvo, Vorsitzende(r) m predsednik, posojilnica (*napredninsko društvo,

predsedujoči (*prvosednik)

predujemno društvo) (→ Spar- und Vorsitzführung f predsedovanje Vorschußverein)

Vorsorge f skrb, preventiva ◊

vorschützen – izgovarjati se na (kaj)

aus landesmütterlicher Vorsorge –

Vorschützung f izgovarjanje

kot deželna mati (mati domovine)

poskrbeti za (kaj) (patent cesarice

vorsehen – 1. predvideti 2. poskrbeti Marije Terezije)

za (kaj), skrbeti za (kaj)

zur Vorsorge – za vsak slučaj,

Vorsehung f 1. previdnost 2. božja

preventivno

previdnost ◊

Vorsorge treffen – poskrbeti za (kaj)

Im Rate der Vorsehung war anders

vorsorgen – poskrbeti za (kaj)

beschieden. – Božja previdnost je

odločila drugače.

vorsorglich – 1. previden, skrben

Vorsehung Gottes – božja previdnost

2. za vsak slučaj, iz previdnosti,

die waltende Vorsehung – božja

preventivno

previdnost

Vorspann f/m 1. priprega (*firšpan)

die Vorsehung schaffen/treffen/tun –

(→ Arrestantenvorspann,

poskrbeti za (kaj) (*previdenje storiti,

Beamtenvorspann,

prevídeti)

Gendarmerievorspann,

Vorsicht f previdnost, opreznost

Militärvorspann, Schubvorspann),

V

(*opaznost) ◊

dodatna vleka, vprežna žival

die Vorsicht Gottes – božja

2. tovorna tlaka podložnikov

previdnost

3. glava pri filmu ◊

Vorspann leisten – dajati priprego

1095

Vorspannehmer m najemnik priprege, vorstehend – zgoraj omenjeni, zgornji, pripregojemnik

prejšnji (*spredaj stoječ)

Vorspanner (→ Vorspannleister)

Vorsteher m načelnik, predstojnik

Vorspanngebühr f priprežnina

(*starejšina) ◊

Vorsteher (Regierung) – predstojnik

Vorspannleister m dajalec priprege,

(vlada) (H 34)

priprežnik

Vorsteherin f predstojnica

Vorspannleistung f priprega (H 53)

Vorsteherin des Convents –

Vorspannpferd n priprežni konj

predstojnica samostana

(*pripreženec)

Vorstehhund m pes ptičar

Vorspannpreis m priprežnina

Vorstehung f načelništvo (*načelstvo,

Vorspannstation f priprežna postaja

starejšinstvo)

Vorspannwesen n dajanje priprege,

vorstellen – 1. postaviti pred (kaj)

priprežništvo (*pripreštvo)

2. predstaviti 3. predočiti, opozoriti,

Vorspeise f predjed

opomniti, očitati 4. zastopati

(*namestovati) 5. predlagati

vorspiegeln – slepiti

vorstellig – bei jmdm. vorstellig

Vorspiegelung f slepilo, pretveza

werden – priti na pogovor h

vorsprechen – zglasiti se pri (kom)

(komu)

Vorsprung m napušč

vorstellig – jmdm. etwas vorstellig

Vorst. = Vorstadt (→ Vorstadt)

machen – predočiti (komu kaj)

(*pred oči postaviti)

Vorstadt f predmestje (*predmesto) ◊

Laibacher Vorstädte – ljubljanska Vorstellung f 1. predstava predmestja: Šentpetersko

(→ Dilettantenvorstellung,

predmestje (Petersko predmestje/

Theatervorstellung) 2. predstavitev,

St. Peters-Vorstadt), Gradišče

prikaz 3. opomin, opozorilo

(Gradischa-Vorstadt), Kapucinsko

4. ugovor, očitek 5. predlaganje,

predmestje (Kapuziner Vorstadt),

predlog ◊

Karlovško predmestje (Karlstädter

bittliche Vorstellung – prošnja

Vorstadt), Trnovsko predmestje

mündliche Vorstellung – ustni

(Tirnau-Vorstadt), Krakovsko

predlog

predmestje (Krakau- Vorstadt),

theatralische Vorstellung –

Poljansko predmestje (Polana-

gledališka predstava

Vorstadt))

jmdm. die Vorstellung machen –

očitati (komu kaj)

Vorstand m 1. predstojnik, načelnik

2. predsedstvo, načelništvo

Vorstellungsrecht n pravica

V

(*načelstvo, ravnateljstvo)

predlaganja

3. upravni odbor

Vorstoß m prodiranje, prodor

vorstehen – einem Amte vorstehen –

(→ Erkundigungsvorstoß,

načelovati

Teilvorstöße), napad ◊

Vorstöße gegen den Katholizismus

1096

– napadi na katolicizem

über den erstatteten Vortrag – na

den feindlichen Vorstoß abweisen –

podlagi obrazložitve

odbiti sovražnikov prodor

mündlichen Vortrag erstatten –

vorstoßen – prodirati, napasti

podati ustno pojasnilo

einen Vortrag halten – 1. govoriti

vorstrecht – gozdnina (G II. 430) (*besediti, učiti) 2. predavati

(dajatev za pravico do uporabe

in Votrag bringen – predlagati,

gozda) (→ Forstrecht)

svetovati

vorstrecken – 1. naprej stegniti

zum Vortrag bringen – 1. predstaviti

2. posoditi

2. izvajati (peti, recitirati, deklamirati)

Vortag m prejšnji dan

die zum Vortrage gebrachten

Trauerchöre – zapete žalostinke

Vortänzer m prvi plesalec

vortragen – 1. nositi pred (kom), nositi

Vorteil m prednost, ugodnost, korist

na čelu (npr. povorke) 2. izvajati

(*dobrota) ◊

(peti, recitirati, deklamirati)

Benefize zum Vorteile des

3. razložiti, predstaviti 4. koristiti

Schauspielers … – predstava v korist

igralca ... (*benefica v prid igralca …) Vortragende(r) m 1. izvajalec (npr.

einen Vorteil erlangen – pridobiti

glasbenih del) 2. predavatelj

prednost

vorträglich – koristen

seinen Vorteil aus etwas ziehen –

Vortragsabend m večerno predavanje

imeti korist od (česa)

im Vorteil sein – biti na boljšem

Vortragsordnung f spored (*vzpored)

jmdm. zum Vorteile gereichen –

Vortragung f nošnja (npr. bander na

koristiti (komu), biti (komu) v korist

čelu procesije)

vorteilhaft – 1. ugoden 2. koristen

Vortruppe f prednja straža, izvidnica

Vortrab m (konjeniška) prednja četa

Vortuch n predpasnik

(*prednji voj)

vorüber – mimo, proč ◊

Vortrag m 1. predavanje, govor

vorüber sein – miniti

(→ Lichtbildvortrag, Wandervortrag)

2. pojasnilo, razlaga, obrazložitev

vorübergehen – minevati, miniti,

(→ Amtsvortrag) 3. izvajanje (petje,

preteči

recitiranje, deklamiranje) 4. branje,

vorübergehen lassen – zamuditi

iznašanje 5. predlog 6. prenos

(→ Gelegenheit)

(na nov račun) ◊

vorübergehend – prehoden (*mimo

Vortrag der Anklage – branje

gredoč) (→ Bestimmung)

obtožnice

deklamatorischer Vortrag –

Voruntersuchung f uvodna preiskava

deklamacija

Vorväter pl predniki

musikalischer Vortrag – glasbena

Vorwahl f 1. predhodne volitve

V

točka

2. številka omrežne skupine

populärwissenschaftlicher Vortrag –

(telefon)

poljudnoznanstveno predavanje

vorwalten – prevladovati, prevladati

1097

Vorwand m pretveza

Vorzug m 1. prednost (*predek,

vorwärts – naprej

spredstvo, predstvo) 2. odlika ◊

Vorwärts! – Naprej!

jmdm./etwas den Vorzug geben –

(vojaško povelje)

dati (komu/čemu) prednost

den Vorzug haben – imeti prednost

vorwärtsschreiten – napredovati

vorzüglich – 1. odličen

Vorwegnahme f anticipiranje

(→ Dienstleistung, Hochachtung),

Vorweiser m prinesitelj, pokazatelj

izboren, imeniten 2. pomemben,

(dokumenta)

poglaviten (→ Aufgabe)

Vorwelt f davnina, prednamstvo,

3. predvsem, zlasti

predniki

Vorzugspreis m posebno ugodna cena

vorwenden – izgovarjati se

Vorzugsrecht n prednostna pravica

vorwerfen – 1. vreči pred (koga)

Vorzugsschüler m učenec z odličnim

2. pokladati (živini krmo) 3. očitati

uspehom, odličnjak

Vorwerk n 1. pristava 2. zunanje

Vorzugszoll m prednostna carina,

obzidje ◊

preferencialna carina

Vorwerk der Festung – zunanje

Votant m 1. glasovalec, votant

obzidje trdnjave

2. darovalec (kdor daruje Cerkvi

Vorwissen n 1. predznanje 2. vednost,

zaradi zaobljube), votant

védenje

votieren – 1. glasovati, votirati

Vorwitz m radovednost, pretirana

2. izglasovati (→ Gesetz) 3. voliti

radovednost

(komu) (v testamentu), votirati,

Vorwoche f prejšnji teden

legirati 4. darovati (Cerkvi) zaradi

zaobljube, votirati 5. odobriti

Vorwurf m očitek ◊

(finančna sredstva)

einen Vorwurf entkräften – ovreči

očitek

Votierung f 1. glasovanje

einen Vorwurf gegen jmdn.

2. darovanje (Cerkvi) zaradi

erheben – očitati (komu kaj)

zaobljube 3. odobritev (finančnih

sredstev)

vorwurfsvoll – očitajoč

Votivbild n votivna podoba

vorzeichnen – označiti

Votiven pl zaobljube, darovi (Cerkvi)

Vorzeichnung f označba

(*zadažbine)

vorzeigen – pokazati

Votivgabe f dar iz zaobljube

Vorzeiger m prinesitelj, pokazatelj

(*zadažbina)

(dokumenta)

Votivkirche f votivna cerkev (cerkev,

V

vorziehen – 1. izvleči, potegniti

zgrajena na podlagi zaobljube)

2. dajati prednost

Votivprozession f zaobljubljena

Vorzimmer n predsoba (*predizba),

potresna procesija (velikonočna

veža

procesija v Ljubljani)

1098

Votum n 1. glasovanje, votum (→ Mißtrauensvotum,

Vertrauensvotum) 2. votantov glas,

votum

Vox f glas

vozieren – poklicati, pozvati

Vrdg. = Verordnung (→ Verordnung)

Vrtg. = Vormittag (→ Vormittag)

Vtg. = Verwaltung (→ Verwaltung)

Vue f pogled

Vulgarname m hišno ime domačije

(zlasti kmetije), domače ime, hišni

vzdevek

vulgo – domače ime, po domače

vulnerabel – ranljiv

vulnerieren – raniti

v. u. Z. = vor unserer Zeitrechnung –

pred našim štetjem

V-Waffe = Vergeltungswaffe f

maščevalno orožje (raketa, ki jo je

razvila nemška vojska med drugo

svetovno vojno)

V

1099

W

Waage (→ Wage)

so zaradi razžalitve straže predali

Waagegeld (→ Wagegeld)

okrožnemu sodišču.

waagerecht (→ wagerecht)

Wachedienst m stražarska služba

Waaghaus (→ Wagehaus)

wachen – 1. skrbeti za (koga/kaj),

varovati (koga/kaj) 2. bedeti, čuti

Waagmeister (→ Wagemeister)

3. bedeti pri mrliču (*vahtati,

Waagschale (→ Wageschale)

varvati)

Wabe f sat, satovje

Wachgebühr f denar za stražo,

Wabenhonig m med v satju

stražnina (stražnino so morali

(*med v satovji)

plačevati npr. sejmarji na letnih

sejmih v Ljubljani)

wach – buden

Wachgeld (→ Wachgebühr)

Wachablösung f menjava straže

Wachhaus (→ Wachthaus)

Wachbeamte(r) (→ Wachtmeister)

Wachlokal n stražarska soba (*stražna

Wachdienst m stražarska služba

soba)

Wache f straža (→ Arrestanten-

Wachmann (→ Wachtmeister)

Wache, Bürgerwache, Ehrenwache,

Feldwache, Feuerwache,

Wachmannschaft f policijski

Finanzwache, Grenzwache,

stražniki, policijska straža

Hauptwache, Lagerwache,

Wacholder m brin

Leibwache, Parkwache, Polizeiwache, Wacholderbeere f brinova jagoda Rundwache, Schildwache,

Sicherheitswache, Stabswache,

Wacholderbranntwein m brinjevec

Stadtwache, Stationswache,

Wachposten m stražar, stražnik

Streifwache, Tagwache, Torwache,

Totenwache, Trainwache, Zol wache) Wachs n vosek

◊

wachsam – buden, pazljiv, previden,

Aufstellung von Wachen –

skrben

postavljanje straž

Wachsamkeit f budnost, pazljivost,

Wachen aufstellen – postaviti straže

previdnost, skrbnost

Wache halten/stehen – stražiti

auf Wache sein – stražiti

Wachsbeleuchtung f voščena

berittene Wache – straža na konjih

razsvetljava (*voščena svečava)

(*jezdilna straža)

Wachsbleiche f beljenje voska

die Wache zieht auf – straža

Wachsbleicher m belilec voska

prihaja (prikoraka)

die Wache zieht ab – straža odide

Wachsdienst m dajatev čebeljega

(odkoraka)

voska (za sveče)

Wachebeleidigung f razžalitev straže ◊ wachsen (wuchs, ist gewachsen) –

Der Täter wurde wegen

1. rasti 2. naraščati

W

Wachebeleidigung dem

Wachspassierer m umetniški voskar

Kreisgerichte eingeliefert. – Storilca wachspfenning – denarna dajatev (kot 1103

nadomestilo za prvotno dajatev –

požaru očitno ni obnesel – ukine in

vosek) (G II. 255)

v zvezi s tem imenoval odbor, ki naj

Wachstube (→ Wachtstube)

razpiše stražni davek (wachtstewer),

s katerim se bodo najemali plačani

Wachstum n rast

stražarji. Verjetno so v tem času

(→ Wirtschaftswachstum)

nastale službe »Scharwachter und

Wachszieher m svečar

Feuerrufer«, ki se pojavljajo že v

Wacht (→ Wache)

prvih ohranjenih mestnih knjigah

izdatkov, to je leta 1581.«)

Wachtelhund m prepeličar (pes)

Wachtstube f stražarnica, stražnica,

Wächter m stražnik, čuvaj, paznik

stražarna ◊

(*vahtar) (→ Feldwächter,

jmdn. auf die Wachtstube führen –

Feuerwächter, Finanzwächter,

odpeljati (koga) v stražarnico

Leibwächter, Nachtwächter,

Polizeiwächter, Scharwächter,

Wachtturm m stražarski stolp

Schildwächter, Stadtwächter,

wacker – vrl, pošten

Streckenwächter, Turmwächter)

Waffe f 1. orožje (→ Abwehrwaffe,

Wächterhaus n čuvajnica

Angriffswaffe, Atomwaffe,

Wächterhund m pes čuvaj

Blankwaffe, Feuerwaffe,

Handfeuerwaffen, Hiebwaffe,

Wächterhütte (→ Wächterhaus)

Schlagwaffe, Schutzwaffe,

Wachtgeld n stražarina

Stangenwaffe, Stichwaffe, Stoßwaffe,

(→ Wachtsteuer)

Streitwaffe, Tatwaffe, Trutzwaffe,

Wachthaus n stražarnica, stražnica,

Wurfwaffe) 2. rod vojske

stražarna

(→ Luftwaffe) ◊

gerechte Waffen – pravično orožje

Wachthund (→ Wächterhund)

Niederlegung der Waffen –

Wachtmeister m stražnik

položitev orožja, vdaja

(*stražmojster, stražmešter)

blanke Waffen – hladno orožje

Wachtposten (→ Wachposten)

(→ Hiebwaffe, Stichwaffe)

leichte Waffen – lahko orožje,

Wachtsteuer f stražni davek (S. Vilfan,

orožje majhnega kalibra

ZČ 1952–1953, str. 423: »Delovne

schwere Waffen – težko orožje,

storitve v mestu (Ljubljani, op.

orožje velikega kalibra

avtorja) imajo tendenco, da se

die Waffen ablegen – odložiti

pretvarjajo v denarne, bodisi

orožje

fakultativno, bodisi obligatorno. –

die Waffen ergreifen – prijeti za

To tendenco opažamo n. pr. glede

orožje

dolžnosti straženja. Že v začetku 16.

die Waffen niederlegen – položiti

stoletja se imenuje dajatev stražarina

orožje

(wachtgeld) […] Leta 1524 je

die Waffen strecken – položiti

mestni svet sklenil, naj se dotedanji

orožje, predati se

W

način osebnega straženja po vrstnem

mit Waffen ausstatten – oborožiti

redu hiš – ki se ob nedavnem

unter die Waffen rufen – vpoklicati

1104

v vojsko

Waffen-SS pl enote SS na fronti

unter/zu den Waffen sein/stehen –

(→ SS)

biti pripravljen za boj

von seinen Waffen Gebrauch

Waffenstillstand m premirje

machen – uporabiti orožje

Waffenstreckung f predaja orožja,

zu den Waffen greifen – prijeti za

vdaja

orožje

Waffentat f bojno dejanje

zu den Waffen einberufen/rufen –

vpoklicati v vojsko

Waffenträger m orožjenosec

Waffenarsenal n skladišče orožja

Waffenübung f orožna vaja

periodische Waffenübungen –

Waffenbruder m bojni tovariš,

periodične orožne vaje

sobojevnik (*sobojnik)

Waffenübungsplatz m vojaško

Waffendepot n skladišče orožja

vežbališče (*mesto za vajenje v

(*orožnica)

orožju)

waffenfähig – sposoben za boj

Wage f 1. tehtnica (*vaga)

Waffenfähige(r) m za boj sposoben

(→ Balancierwaage, Brückenwaage,

mož

Dezimalwaage, Federwaage,

Waffenfeld n bojno polje, bojišče

Schalenwaage, Schnellwaage)

2. prečka (pri vozilu) ◊

Waffengang m boj ◊

zimentierte Wage – uradno

offener Waffengang – odkrit boj

preizkušena tehtnica (*cimetirana

Waffengattung f rod vojske

tehtnica, cimentovana tehtnica)

Waffengebrauch m uporaba orožja

Wagegeld n denar za tehtanje

(*tehtarina, tehtalnina, vagarina,

Waffengefährte (→ Waffenbruder)

vagavščina, vagavšina)

Waffengenosse (→ Waffenbruder)

Wagehaus n tehtnica (*vagavnica)

Waffengewalt – mit Waffengewalt – Wagemeister m nadzornik tehtnice z orožjem

wagen – upati si, drzniti si (→ Bitte,

Waffenglück n vojna sreča

Leben)

Waffenlager n skladišče orožja

wägen – tehtati

Waffenmeister m orožar

Wagen m 1. voz (→ Gepäckwagen,

Waffenpaß m orožni list

Kehrichtsammelwagen,

Waffenrock m vojaška suknja

Kehrichtwagen, Leiterwagen,

Munitionswagen) 2. vagon

Waffenruhe f premirje (časovno in

(→ Frachtwagen, Gepäckwagen,

prostorsko omejeno) ◊

Güterwagen, Kurswaen, Packwagen,

die Waffenruhe verletzen – kršiti

Personenwagen)

premirje

3. avtomobil (→ Automobilwagen

Waffensaal m orožarna

Personenkraftwagen, Personenwagen)

W

Waffenschmied m izdelovalec orožja,

4. voziček (→ Handwagen,

orožar

Kinderwagen, Zeiselwagen) ◊

1105

durchgehender Wagen – direkten

Wagenschmiere f kolomaz

voz

einspänniger Wagen – enovprežni

Wagenschoppen m lopa za vozove

voz, enovprežnik (*samec, voz

(*šupa za vozove, shramba za

samček) (→ Einspänner)

vozove), vozarna, kolnica, remiza

viersitziger Wagen –

Wagenschupfen (→ Wagenschoppen)

četverosedežna kočija

Wagenstelle (→ Wagenschoppen)

(→ Viersitzer)

zweispänniger Wagen –

Wagentrain (→ Wagenzug)

dvovprežni voz, dvovprežnik

Wagenverkehr m promet za vozove,

(→ Zweispänner)

vozni promet

bespannter Wagen – naprežen voz Wagenwärter m *železniški vozni (→ Militärvorspann)

preglednik

Wagenfett n mast za vozove

Wagenzug m vlak

(*maža za vozove)

wagerecht – vodoraven (→ Strich)

Wagenführer m voznik (*vozar) ◊

Wagenführer der elektrischen

Wagerl n voziček

Eisenbahn – voznik električnega

Wageschale f skodelica za uteži

vozu, voznik tramvaja

Wagestück (→ Wagnis)

Wagenhalle (→ Wagenschoppen)

Waggon m železniški vagon, vagon

Wagenhaus (→ Wagenschoppen)

Wagner m izdelovalec vozov, kolar

Wagenklasse f tarifni razred na

(→ Rademacher, Stellmacher,

železnici (železniški vagon 1., 2. ali

Wagenschmied)

3. razreda)

Wagnis n tveganje

Wagenkuppler m pripenjač

Wahl f 1. volitev, izvolitev

železniških vagonov, železniški

(→ Ergänzungswahlen, Ersatzwahl,

pripenjač (*železniški spenjalec)

Kommunalwahlen, Nachwahl,

Wagenmeister m vozovni nadzornik,

Nationalratswahl, Neuwahl,

vozni mojster

Probewahlen, Proporzwahl,

Wagenpferd n vprežni konj

Stichwahl, Urwahl, Vorwahl,

(*vozen konj)

Wiederwahl) 2. izbor

(→ Damenwahl) ◊

Wagenputzer m čistilec železniških

Wahl (städtische Ämter) – volitve

vagonov

(mestni uradi) (H 46)

Wagenremise (→ Wagenschoppen)

Abhaltung von Wahlen – izpeljava

Wagensaum m tovor na vozu

volitev

Ausfall von Wahlen – izid volitev

Wagenscheuer (→ Wagenschoppen)

allgemeine Wahlen – splošne volitve

Wagenschieber m premikač

direkte Wahl – neposredno

W

železniških vagonov

glasovanje

Wagenschmied m vozni kovač (kovač,

engere Wahl – ožja volitev (*tesnejša

ki izdeluje železne dele (*železnino)

volitev) (→ Nachwahl)

za vozove)

freie Wahlen – svobodne volitve

1106

geheime Wahl – tajno glasovanje

Wählerversammlung f volilni shod

indirekte Wahl – posredno

glasovanje

Wählerverzeichnis (→ Wählerliste)

öffentliche Wahl – javno glasovanje wahlfähig – 1. volilno upravičen

die Wahlen stehen an – volitve se

2. izvoljiv

bližajo

Wahlgang m volitev ◊

eine Wahl treffen – izbrati

erster Wahlgang – prvi krog volitev

zur Wahl schreiten – voliti

zweiter Wahlgang – drugi krog

Wahlakt m 1. volitev 2. volilni spis

volitev (→ Stichwahl)

(*volitveni spis)

Wahlhandlung f volilno opravilo ◊

Wahlausschreibung f razpis volitev

Öffentlichkeit der Wahlhandlung –

(*volitveni razpis)

javnost volilnega opravila

wählbar – izvoljiv

Wahlheimat f druga domovina, nova

Wählbarkeit f pasivna volilna pravica

domovina

wahlberechtigt – volilno upravičen

Wahlkampagne f volilna kampanja

Wahlberechtigte(r) m volilni

Wahlkampf m volilni boj

upravičenec

Wahlkind n 1. posvojenec

Wahlberechtigung f aktivna volilna

2. posvojenka

pravica

Wahlkommissär m volilni komisar

Wahlbeteiligung f volilna udeležba

(*volitni navodnik)

Wahlbewegung f volilno gibanje

Wahlkommission f volilna komisija

(*volitveno zaupstvo)

Wahlbruder m pobratim

Wahlkörper m volilni razred ( Zakon

Wahlbündnis n volilna koalicija

z dné 5. avgusta 1887.l, s katerim se

Wahleltern pl posvojitelji

izdaja občinski red in občinski volilni

red za deželno stolno mesto Ljubljana

wählen – 1. voliti 2. izbrati (*izvoliti

/ Gesetz vom 5. August 1887, mit

si)

welchem eine Gemeinde-Ordnung und

Wähler m volilec

eine Gemeinde-Wahlordnung für die

Wahlergebnis n volilni rezultat

Landeshauptstadt Laibach erlassen

wird, je za volitve občinskega sveta

Wählerklasse f volilni razred

predpisoval tri volilne razrede: 1.

(*volilski razred) ◊

razred so tvorili častni meščani

Wählerklasse der Landgemeinden

in tisti volilni upravičenci, ki

– volilni razred kmečkih občin

so v občini plačevali najmanj

(*volilski razred kmetskih občin)

100 goldinarjev predpisanega

Wählerliste f volilni imenik (*volilski

direktnega davka; 2. razred so tvorili

imenik) ◊

volilni upravičenci, ki so v občini

die Wählerlisten auflegen –

plačevali od 25 do 100 goldinarjev

razgrniti volilne imenike

predpisanega direktnega davka,

W

Wählerschaft f volilci, volilno telo

in drugi v volilnem redu določeni

volilni upravičenci; 3. razred so

1107

tvorili tisti volilni upravičenci, ki so

Feuerwehren: »Gott zur Ehr',

plačevali manj kot 25 goldinarjev

dem Nächsten zur Wehr!« – geslo

predpisanega direktnega davka, in

prostovoljnih gasilskih društev:

drugi z volilnim redom določeni

»Bogu na čast, bližnjemu na

meščani)

pomoč!«

Wahlkreis m volilno okrožje

Wahlspruch des Krainischen-

Militär-Veteranen-Corps: »Mit

Wahllegitimation f volilna izkaznica

Gott für Kaiser und Vaterland!«

Wahllokal n volišče (*volilnica)

– geslo Kranjskega vojaškega

Wahllokalität (→ Wahllokal)

veteranskega kora: »Z Bogom za

cesarja in domovino!«

Wahlmann m volilni mož (*zaupni

»Viribus Unitis« - »Mit vereinten

mož), delegirani volilec, elektor

Kräften« – »Z zedinjeno močjo«

(posredne volitve)

(geslo cesarja Franca Jožefa I.)

Wahlmutter f posvojiteljica

Wahlsystem n volilni sistem

(*posinovnica, posinoviteljica,

pohčeriteljica)

Wahltag m dan volitev

Wahlordnung f volilni red

Wahltochter f posvojenka

(*volitni red)

(*pohčerjenka, pohčerjenica)

Wahlort m volišče

Wahlurne f volilna skrinjica

(*volitvena posoda)

Wahlraum (→ Wahllokal)

Wahlvater m posvojitelj (*posinovnik,

Wahlrecht n volilna pravica

posinovitelj, pohčeritelj)

(→ Kurienwahlrecht) ◊

aktives Wahlrecht – aktivna volilna Wahlversammlung f volilno pravica (*djavna volilna pravica)

zborovanje

(→ Wahlberechtigung)

Wahlverwandtschaft f duhovna

allgemeines und gleiches

sorodnost, sorodni duši, sorodne

Wahlrecht – splošna in enaka

duše, afiniteta (*kemijsko žlahtanje)

volilna pravica

Wahlzelle f volilna celica

passives Wahlrecht – pasivna

volilna pravica (*terpivna volilna

Wahlzettel m volilni list (*volilnica),

pravica) (→ Wählbarkeit)

glasovnica

das Wahlrecht ausüben – izvajati

Wahlzimmer (→ Wahllokal)

volilno pravico (*poslužiti se volilne

pravice)

Wahn m blodnja, utvara

(→ Größenwahn, Irrwahn) ◊

Wahlschwester f posestrima

im Wahne sein – zmotno misliti

Wahlsohn m posvojenec

wähnen – misliti, domnevati

(*posinovec, posinjenec)

Wahnsinn m blaznost ◊

Wahlsprengel m volilni okoliš

in Wahnsinn verfallen – zblazneti

W

Wahlspruch m moder izrek, geslo,

wahnsinnig – bloden, brezumen

moto, deviza ◊

Wahlspruch der freiwilligen

Wahnsinnige(r) m blaznik

1108

Wahnwitz m blodnost

(→ Gelegenheit) 3. varovati

wahren – varovati, ohraniti

(→ Recht) 4. opravljati (→ Amt,

(→ Fassung, Schein)

Geschäft, Pflicht) 5. zastopati

währen – trajati (*trpeti)

Wahrnehmung f 1. zaznavanje

(→ Sinneswahrnehmung), opažanje

während – med

(*opazka) 2. posluževanje 3.

während – währenden Jahres –

opravljanje, pospeševanje, skrb ◊

tekočega leta

die Wahrnehmung machen –

wahrhaben – priznati

opaziti, zaznati

wahrhaft – resničen, pravi

wahrsagen – vedeževati (*bogovati)

wahrhaftig – 1. resničen

Wahrsagerei f vedeževalstvo

2. resnicoljuben

(*vedeštvo, bogovanje)

(→ Handwahrsagerei)

Wahrhaftigkeit f 1. resničnost

2. resnicoljubnost

Wahrsagerin f vedeževalka

(*vražarica, bogovavka)

Wahrheit f resnica ◊

die halbe Wahrheit – polovična

Wahrspruch m sodba, razsodba,

resnica

pravdorek, izrek, verdikt ◊

die reine/volle Wahrheit – čista

Wahrspruch der Geschworenen –

resnica, gola resnica

izrek porotnikov, porotniški izrek

die treue Wahrheit – čista resnica

Wahrung f varovanje, varstvo,

die reine Wahrheit bekennen –

spoštovanje ◊

govoriti čisto resnico

Erhaltung und Wahrung des

die Wahrheit sagen – govoriti

Friedens – ohranjanje in varovanje

resnico, povedati resnico

miru

auf Wahrheit beruhen – temeljiti

Zur Wahrung der Rechte … wird

na resnici

… zum Kurator bestellt. –

Wahrheitserinnerung f opomin

*V obrambo pravic … se postavi za

priči, da mora govoriti resnico

skrbnika …

(*opomin na resnico) ◊

Währung f denarna enota, vrednota,

Nach gemachter vorangegangener

veljava, valuta (→ Landeswährung,

Wahrheitserinnerung … – Potem

Leitwährung, Reichs-Währung,

ko je bila priča opozorjena, da

Wiener-Währung) ◊

mora govoriti resnico, …

harte Währung – trdna valuta,

Wahrheitsfindung f ugotavljanje

stabilna valuta

resnice

österreichische Währung (ö. W.) –

denar avstrijske veljave (a. v.) (na

wahrheitsgemäß – verodostojen,

podlagi denarne pogodbe med

resničen

Avstrijo in Nemško carinsko zvezo

wahrheitsgetreu (→ wahrheitsgemäß)

iz leta 1857 je Avstrija novembra

wahrheitswidrig – neresničen

naslednjega leta s konvencijske

W

valute ( Conventionsmünze) prešla

wahrnehmen – 1. zaznati, opaziti,

na avstrijsko valuto ( österreichische

spoznati 2. uporabiti, izkoristiti

1109

Währung, kratica öW); 100

upravljanju sirotinskega premoženja)

goldinarjev stare konvencijske valute

je bilo vrednih 105 goldinarjev nove

Waisenhaus (→ Waisenanstalt)

avstrijske valute; z uvedbo nove

Waisenjahre pl sirotska leta (G II. 333) valute so v denarni obtok prišli

Waisenkasse f sirotinska blagajna

tudi novi kovanci; kovati so začeli

(*sirotinska dnarnica)

srebrne zvezne tolarje ( Vereinsthaler)

in zlate krone ( Goldkronen), ki so

Waisenknabe m sirotek

bili zakonito plačilno sredstvo tako

Waisenmädchen n sirotica

v Avstriji kot v državah Nemške

Waisenprovision f sirotinska

carinske zveze; v Avstriji so kovali

preskrbnina (→ Bruderlade)

še kurantne srebrnike za 2, 1 in ¼

goldinarja, srebrni drobiž za 10 in 5

Waisensachen pl sirotinske zadeve (H 45) krajcarjev in bakreni drobiž za 3, 1 in Waisenstiftung f ustanova za sirote, ½ krajcarja)

sirotinska ustanova

krainer Währung – kranjska veljava

(→ Militärwaisenstiftung)

(V 308)

Waisenvater m oče sirotinskih otrok,

t. W. = teutsche Währung – (denar)

skrbnik sirotinskih otrok

nemške veljave

W.W. = Wiener Währung – (denar) Waiz (→ Weizen)

dunajske veljave

Walachei f Vlaška (H 56)

Währungsgeld (→ Währungsmünze)

Wald m gozd (H 24) ( Bannwald, Währungsmünze f denar, valuta

Hochwald, Laubwald, Lustwald,

(dejansko plačilno sredstvo v

Mittelwald, Nadelwald, Niederwald,

nasprotju s števnim denarjem

Schwarzwald, Streuwald) ◊

(Rechnungsmünze) kot računskim

das Lichte im Walde – goljava,

plačilnim sredstvom)

posek v gozdu

gemeinschaftliche Wälder – skupni

Währungspolitik f denarna politika,

gozdovi (H 24)

valutna politika

schlagbarer Wald – séčni gozd

Währungsreform f denarna reforma

Waldamt n gozdni urad (H 21)

Wahrzeichen n znamenitost

Waldbann m lovska pravica

Waidmann (→ Weidmann)

Waldbau m gozdarstvo

Waise f sirota (→ Ganzwaise,

Waldbaumschule f gozdarska

Halbwaise, Kriegswaise,

šola ( Deželno gozdarsko šolo/

Militärwaise)

Landeswaldbaumschule je v letu

Waisel (→ Waise)

1869 ustanovil kranjski deželni

Waiselhaus (→ Waisenhaus)

zbor; nahajala se je v hiši ob

graščini Snežnik/Schneeberg kneza

Waisenanstalt f sirotišnica

Schönburg-Waldenburga)

W

(*sirotišče) (→ Asyl)

Waldbereitung f popis gozdnega

Waisenbücher pl sirotinske knjige

staleža v času vladavine cesarice

(sodni zapisi o varstvenem

Marije Terezije (1755–1762)

1110

Waldbestand m gozdni stalež

Waller1 m romar (*božjepotnik)

Waldbewohner m pogozdnik

Waller2 m som (riba) (*bolar)

Waldbürger (→ Waldbewohner)

Wallerin f romarka (*božjepotnica)

Waldgerechtigkeiten pl gozdne pravice

wallfahren – romati

(G II. 445)

Wallfahrer m romar (*božjepotnik)

Waldgründe pl gozdna zemljišča

Wallfahrerin f romarka (*božjepotnica)

Waldheger m logar

Wallfahrt f božja pot, romarska pot,

Waldhüter m gozdni čuvaj

romanje

Waldinspektor m gozdarski inšpektor

Wallfahrtskirche f romarska cerkev

(H 36)

(*božjepotna cerkev)

Waldkultur f gozdarstvo

Wallfahrtsort m romarski kraj

Waldland n gozdovi

Walnuß f oreh

Waldmann (→ Waldbewohner)

Walstatt f bojišče

Waldmeister m gozdarski mojster

walten – 1. vladati, voditi, delovati

(H 21; G II. 204)

(→ Amt, Vorsehung) 2. ravnati

Waldmensch (→ Waldbewohner)

(→ Gnade, Milde, Strenge) ◊

schalten und walten – gospodariti

Waldordnung f gozdni red (predpisi o

Das walte Gott! – Bog daj!

izkoriščanju in vzdrževanju gozda)

waltpoto – 1. valpet (G II. 168)

Waldrecht n gozdno pravo (G II. 437)

(najvišji hlapec na zemljiškem

Waldschlag m posek

gospostvu, ki je nadzoroval

Waldung f les (*lesovje, lesovina),

tlačane) 2. kraljevi pooblaščenec

gozd

(namestnik) (Koroška – 10. stol.)

Waldweg m gozdna pot

wälzen – valjati

Waldwesen n gozdovi (H 22)

Walzenführer m voznik cestnega

valjarja (*voditelj za cestni valjar)

Waldwirtschaft f gozdno

gospodarstvo, gozdarstvo

Walzer m 1. valjar 2. valček

Wald-, Zoll- und Lotterieinspektor m

Walzmühle f valjčni mlin

inšpektor gozdov, carine in loterije

Walzwerk n valjarna

(H 36)

Wand f stena ◊

walgen – valjati

spanische Wand – španska stena

Wall m okop, nasip (→ Ringwall)

Wandel m 1. spreminjanje,

Wallach m (konj) skopljenec

sprememba 2. denarna kazen, globa

(*rezanec)

3. življenje, vedenje

(→ Lebenswandel) 4. sprehajanje ◊

wallachen – skopiti, obrezati (žrebca)

Handel und Wandel – 1. dejavnost,

W

Wallburg f gradišče

delo, opravilo, obrt 2. življenje, žitje

in bitje

1111

christlicher Wandel – krščansko

Wanderbüchel (→ Wanderbuch)

življenje

unbescholtener/untadelhafter

Wanderer m popotnik

Wandel – pošteno, neoporečno

Wandergewerbe n krošnjarska obrt

življenje (*brezmadežno življenje)

(*obhodna obrt)

einen Wandel erfahren – doživeti

Wanderjahre pl učna doba

spremembo, spremeniti se

pomočnikov (pri različnih mojstrih

sich dem liederlichen Wandel

– znašala je 2–4 leta)

ergeben – vdajati se razuzdanemu

življenju, živeti nemoralno

Wanderlehrer m potujoči učitelj

(*potovalni učitelj)

wandelbar – 1. spremenljiv, nestalen

(→ Landes-Wanderlehrer, Weinbau-

2. razmajan 3. prehoden

Wanderlehrer)

Wandelbühne f premični oder

wandern – potovati, hoditi

Wandelfahrt f preseljevanje

Wanderpaß m potni list (*prehodni

Wandelgang (→ Wandelhalle)

list)

Wandelhalle f pokrito sprehajališče

Wanderschaft f popotovanje

(zlasti v zdraviliščih)

Wandersleute pl potniki

Wandelmonat m april, mali traven

(→ Wandersmann)

Wandelmond (→ Wandelmonat)

Wandersmann m potnik

wandeln – 1. sprehajati se, hoditi

Wanderung f 1. potovanje, pešačenje,

(→ Fußstapfe) 2. spremeniti

izlet 2. selitev (→ Völkerwanderung,

Wandelplatz m sprehajališče

Zuwanderung)

(*šetališče)

Wandervortrag m potovalni tečaj

Wanderbuch n potna knjižica

Wandler m sprehalajec

(*potne bukvice) (s patentom z dne Wandlung f 1. sprememba, 24. februarja 1827 je cesar Franc I.

preobrazba 2. povzdigovanje

pri obrtnih pomočnikih odpravil

(pri maši)

dotedanje potne dokumente –

listine (Kundschaften), spričevala

Wanduhr f stenska ura

(Zeugnisse) in potne liste

wanken – majati se ◊

(Wanderpässe) – in uvedel enotne

»Die Geschichte bezeugt, daß die

potne knjižice (Wanderbücher);

Treue Krains niemals gewankt

z ukazom ministrstev notranjih

hat.« – »Zgodovina spričuje,

reči in policijstva z dne 14.

da se kranjska zvestoba nikdar

marca 1860 »se je zaukazalo, da

ni majala.« (adresa kranjskega

imajo po novi obrtnijski postavi

deželnega zbora ob obisku cesarja

(Gewerbeordnung) vpeljane

Franca Jožefa I. 12. julija 1883 v

delavske bukvice (Arbeitsbücher)

Ljubljani)

W

kot potna in izkazna pisma (Reise- Wanne f kad, banja, nečka

und Legitimationsurkunden)

veljati«)

wannen – von wannen – od kod, od

koder

1112

Wannenbad n kadna kopel (→ Bad) Warenhandlung f trgovina z mešanim

Wanze f stenica

blagom

Wappen n grb (→ Stammwappen)

Warenlotterie f blagovna loterija

Wappenfeld n grbovno polje

Warenschoppen m odlagališče za

blago, lopa

Wappenkunde f grboslovje, heraldika warm – topel (→ Küche, Nachruf) Wappenmaler m grbovni slikar

(*gerbovni malar)

Warmbad n toplice (*gorko kopališče,

topli vrelec)

Wappenmantel m grbovni plašč

Warmbrunnen (→ Warmbad)

Wappenschild m grbovni ščit

Wärme f 1. toplota 2. toplina

wappnen – oborožiti

wärmen – 1. greti, ogrevati 2. razbeliti ward = wurde (→ werden)

Wärmer m ogrevalo (*grelo, ogrevača)

Ware f blago (→ Bannware,

Eßware, Fertigware, Fleischware,

Wärmestube f *grelnica (ogrevana

Gemischtware, Geschmeidewaren,

soba za brezdomce)

Halbware, Kolonialware,

Warmhaus n ogrevani rastlinjak

Kurzwaren, Lehensware,

(→ Gewächshaus)

Manufakturware, Putzware,

Schnittware, Strickware, Teigware,

warnen – svariti, opozoriti, opominjati

Tonwaren, Tuchware, Weißwaren,

Warnung f svarilo, opozorilo, opomin

Wirkwaren) ◊

(→ Disziplinarmittel) ◊

Preisgabe der Ware – prepustitev

Warnung vor Fälschung und

blaga

Nachahmung – svarilo pred

feilbare Waren – prodajni izdelki

ponarejanjem in prenarejanjem

grüne Ware – zelenjava

(v časopisnem oglasu)

kurrente Ware – običajno blago

die Warnung geben – posvariti

Waren beziehen – nabavljati blago Warnungstafel f svarilna tabla (ob Waren niederlegen – skladiščiti

cesti) (*svarilna deska)

blago

Die Ware ist im Moment nicht

Warschauer-Pakt-Staaten pl države

greifbar. – Blago trenutno ni na

članice Varšavskega pakta (→ Pakt)

zalogi.

Wart m 1. čuvaj (→ Forstwart)

Warenaufleger m nakladalec

2. skrbnik (→ Kassenwart,

Kneipwart, Säckelwart, Schriftwart,

Warenbeschau f ogled blaga

Sprechwart, Stallwart, Torwart,

Warenbeschauer m oglednik blaga,

Turnwart, Zeugwart)

kontrolor

Warte f 1. stražni stolp, stražarnica

Waren-Einkaufsverein

2. razgledni stolp, opazovalnica

(→ Konsumverein)

(→ Aussichtswarte, Erdbebenwarte,

Warengeschäft (→ Warenhandlung)

Sternwarte) 3. nega ◊

W

von seiner Warte aus – z njegovega

Warenhandel m blagovna trgovina

stališča, po njegovem

1113

Wartegebühr f čakarina

Wäscherin f perica

Wartehalle f čakalnica (na železniški

Wäschesammelhauptstelle für das

postaji)

Herzogtum Krain in Laibach f

warten – 1. čakati 2. streči, negovati, Glavna zbiralnica za perilo za

skrbeti za (koga/kaj), varovati

vojvodino Kranjsko v Ljubljani

3. vzdrževati (stroj, napravo)

(za vojake-povratnike iz vojnega

ujetništva med prvo svetovno vojno)

Wartepersonal n strežno osebje,

strežniki

Wäschesammlung f zbiranje perila

(za vojake-povratnike iz vojnega

Wärter m 1. strežnik, strežaj

ujetništva med prvo svetovno

(→ Krankenwärter) 2. čuvaj

vojno) (→ Wäschesammelhauptstelle

(→ Bahnwärter Bärenwärter)

für das Herzogtum Krain in Laibach)

3. stražar (→ Gefangenenwärter,

Gefangenwärter) 4. upravljač

Waschhaus n pralnica

strojev (naprav), opravnik strojev

Waschkasten m umivalnik

(naprav) (→ Lampenwärter,

Maschinenwärter, Wagenwärter,

Waschkessel m kotel za kuhanje perila

Weichenwärter, Zeugwärter)

Waschküche f pralnica

Wartezeit f čakalni čas

(*pralna kuhinja, perilna kuhinja)

Wartgeld n *čakarina (plačilo za

Waschlauge f lug

vojaško pripravljenost v okviru

Waschplatz m perišče

fevdalne konjenice)

Waschpulver n pralni prašek

Wartturm m 1. stražni stolp, stražarnica Waschraum m umivalnica 2. razgledni stolp, opazovalnica

Waschtisch m umivalna mizica,

Wartung f 1. postrežba 2. vzdrževanje

umivalnik

(stroja, naprave)

Waschtrog m perilno korito

Waschanstalt f pralnica

Waschung f umivanje (kot cerkveni

Waschbecken n umivalnik

ritual) (→ Fußwaschung)

Waschbrett n perilnik (lesena

Waschweib (→ Wäscherin)

pravokotna deska za pranje perila,

ki jo je zamenjala deska z rebrasto

Waschzimmer n umivalnica

pocinkano pločevino)

Wasen m trata, ruša

Wäsche f perilo (→ Bettwäsche,

Wasenmeister m konjederec (*konjač)

Hauswäsche, Leibeswäsche,

Wasenmeisterei f konjedernica

Rollwäsche, Tischwäsche) ◊

die Wäsche reiben – mencati perilo wasgestalten – kako Wäschebügelei f likalnica

wasmaßen (→ wasgestalten)

Wäscheerzeuger m izdelovalec perila

Wasser n 1. voda (→ Abwaschwasser,

Brauchwasser, Brunnenwasser,

W

Wäschekasten m omara za perilo

Fließwasser, Hochwasser,

waschen (wusch, hat gewaschen) –

Leitungswasser, Mineralwasser,

prati, oprati, umivati

Nutzwasser, Quellwasser,

1114

Regenwasser, Schneewasser,

Wasserleitungsbau m gradnja vodovoda

Sodawasser, Thermalwasser,

Trinkwasser, Weihwasser) 2. vodica Wasserleitungsröhre f vodovodna cev (→ Haarwasser, Mundwasser,

Wassermangel m pomanjkanje vode ◊

Zahnwasser) ◊

dem Wassermangel abhelfen –

stehendes Wasser – stoječa voda

odpraviti pomanjkanje vode

fließendes Wasser – tekoča voda

Wassermann m 1. povodni mož

bei Wasser und Brot züchtigen –

2. vodnar

kaznovati z zaporom ob vodi in

kruhu

Wassermaut f vodna mitnina (H 37),

das Wasser abschlagen – opravljati

brodnina

malo potrebo, urinirati

Wassermautgebühr f brodnina

Wasserabfluß m odtok

Wassermautstation f brodninska

Wasserbad n 1. vodna kopel (*vodna

postaja

kopelj) 2. toplice

Wassernot f pomanjkanje vode

Wasserbaupersonal n osebje vodne

(*brezvodje), suša

gradnje (H 35)

Wasserpocken pl norice (*vetrnice)

wasserdicht – vodotesen

(varicella)

Wasserfahrt f vožnja po reki

Wasserrad n mlinsko (vodno) kolo ◊

(→ Gesellschafts-Wasserfahrt)

unterschlägiges Wasserrad –

lopatno kolo (→ Mühle)

Wasserflugzeug n hidroplan

Wasserrecht n 1. vodarina (pravico Wassergebühr f vodna pristojbina

do ribolova so podložniki plačevali

Wassergrand m korito (kamnito ali

deloma z denarjem, deloma pa

leseno, za pitno vodo)

so prispevali ribe za gospoščinsko

Wasserheilanstalt f vodno zdravilišče ◊

kuhinjo) (G II. 250) 2. vodno pravo

Wasserheilanstalt Mallner-Brunn

Wasserrechtgesetz n vodopravni

am Veldeser-See – Vodno zdravilišče

zakon (kranjski vodopravni zakon:

Mallnerjev vrelec ob Blejskem jezeru

Postava od 15. maja 1872, zastran

Wasserheilkunde f zdravljenje z vodo,

rabe, napeljevanja in odvračanja

hidropatija

vodá / Gesetz vom 15. Mai 1872,

über die Benützung, Leitung und

Wasserkopf m vodenoglavost (*glavna

Abwehr der Gewässer)

vodenica)

wasserreich – vodnat

Wasserkraftanlage f vodna naprava

(*naprava z vodno močjo)

Wasserreich n vode, vodovje

(elektrarna) (→ Wehranlage)

Wasserrinne f žleb

Wasserkran m vodni napajalnik (naprava Wasserscheide f razvodje

za dovajanje vode v lokomotivo)

wasserscheu – stekel

Wasserleitung f vodovod ◊

Wasserscheue f steklina (→ Tollwut)

W

Erbauung einer Wasserleitung –

izgradnja vodovoda

Wassersnot f poplava, povodenj

1115

Wasserspiegel m vodna gladina

Weber m tkalec (→ Leinweber,

(*vodna črta)

Zeugweber)

Wasserstand m vodostaj

Weberei f 1. tkalnica (→ Leinweberei) Wasserstoffbombe f vodikova bomba

2. tkalstvo

Wasserstrahl m vodni curek

Web(er)stuhl m statve

Wasserstraße f vodna cesta

Wechsel m 1. zamenjava, menjava,

sprememba (*premenitev,

Wassersucht f vodenica

prememba) (→ Aufenthaltswechsel,

(→ Bauchwassersucht,

Domizilwechsel, Maschinenewechsel,

Brustwassersucht,

Stoffwechsel, Wohnungswechsel)

Herzbeutelwassersucht,

2. zamenjava straže 3. izmenjava

Herzwassersucht, Lungenwassersucht,

(→ Briefwechsel, Schußwechsel,

Windwassersucht)

Wortwechsel) 4. menica 5. stečina

Wassertränke f napajališče (za živali)

(prehod velikih živali) 6. mena

Wassertrog m korito

(→ Wechseljahre) ◊

Präsentation eines Wechsels –

Wasserwärmer m vodogrelec

predložitev menice (*predočba

Wasserweihe f blagoslov vode

menice), prezentacija menice

Wasserwerk n 1. vodna naprava

Wechsel der Pferde – preprega,

2. vodovod ◊

prepreganje (konj)

städtisches Wasserwerk

einen Wechsel acceptieren – sprejeti

(Stadtmagistrat Laibach) – mestni

menico

vodovod (Mestni magistrat

einen Wechsel ausstellen – izdati

Ljubljana) (ljubljanski mestni

menico

vodovod je bil svečano odprt 29.

einen Wechsel einlösen – plačati

junija 1890 na praznik sv. Petra in

menico

Pavla, in sicer na Cesarja Josipa

einen Wechsel präsentieren/vorlegen

trgu) (→ Jahresrechnung)

– predložiti menico (*predočiti

menico), prezentirati menico

Wasserwerkfond – städtischer

der Wechsel verfällt – menica zapade

Wasserwerkfond (Stadtmagistrat

einen Wechsel girieren – prenesti

Laibach) m *zaklad mestnega

menico, žirirati (*žirovati)

vodovoda (Mestni magistrat

den Wechsel protestieren –

Ljubljana) (→ Jahresrechnung)

protestirati menico (pridobiti

Wasserzins m vodni činž, vodarina

potrdilo o neplačani menici)

Wasserzulandungsgefälle n mestna

Wechselbrief m menica

pristaniščnina

wechselfähig – menično sposoben

waten – gaziti, bresti

(*prikladen, po menjopisu se

Watte f vata

zavezati)

W

Wattemacher m izdelovalec vate

Wechselfähigkeit f menična

sposobnost (*prikladnost, po

Webefabrik f tkalnica

menjopisu se zavezati)

weben – tkati

1116

Wechselfieber n menjajoča se mrzlica (→ Amtsweg, Concurrenzweg,

(značilna za malarijo) (febris

Correctionsweg, Correspondenzweg,

intermittens), malarija

Dienstweg, Disciplinarweg,

Wechselgericht n menično sodišče

Erbschaftsweg, Gesetzgebungsweg,

(H 24, 25, 42, 57)

Gnadenweg, Instanzenweg,

Lizitationsweg, Meistbietungsweg,

Wechselgerichtappellationsinstanz f

Offertweg, Parifikationsweg,

menična apelacijska sodna instanca

Privatweg, Prozeßweg, Rechtsweg,

(H 42)

Schubweg, Subarrendierungsweg,

Wechselgründe pl menjalna zemljišča

Verordnungsweg, Verständigungsweg,

(zemljišča, ki imajo po dva, tri

Versteigerungsweg, Verwaltungsweg,

ali več gospodarjev, ki se vrstijo v

Zwangsweg) ◊

uživanju pridelkov leto za letom)

Mittel und Wege – možnosti

(*premenjevalna zemljišča)

bewanderter Weg – uhojena pot

Wechseljahre pl mena

diplomatischer Weg – diplomatska

pot

Wechselklage f menična tožba

gerichtlicher Weg – sodna pot

wechseln – 1. zamenjati, menjati

(tožba)

(→ Farbe) 2. izmenjati

gesetzlicher Weg – zakonita pot

Wechselordnung f menični red (H 42)

öffentlicher Weg – javna pot

auf mündlichem Wege – ustno

Wechselpatent n menični patent (H 24) auf schriftlichem Wege – pisno

Wechselrede f razprava, dialog

auf unrechten Wegen – na krivih

Wechselseitigkeit f vzajemnost ◊

poteh

slawische Wechselseitigkeit –

auf dem Wege der Ernennung – z

slovanska vzajemnost

imenovanjem

im administrativen Wege – po

Wechselstation f izmenska postaja

upravni poti (*upravoma)

Wechselstube f menjalnica

die im currenten Wege erledigten

Wechselwiese f menjalna senožet

Geschäfte – tekoči posli

die im currenten Wege

wecken – 1. buditi, zbuditi

erledigten Schriftstücke – tekoča

2. navdajati s (čim), vzbuditi

korespondenca, kurencije

(→ Angst, Interesse, Neugier)

im direkten Wege – neposredno,

Weckeruhr f budilka

brez razpisa

weder – kot pa

im disziplinären Wege –

disciplinsko

weder – weder ... noch – niti ... niti

im friedlichen/gütlichen/

Weg m 1. pot (→ Fahrtweg, Feldweg, gutwilligen Wege – po mirni poti,

Fuhrweg, Fußweg, Gemeindeweg,

zlepa

Heimweg, Hohlweg, Kreuzesweg,

im gerichtlichen Wege – po sodni

Kreuzweg, Leidensweg, Rückweg,

poti, preko sodišča

Saumweg, Schienenweg, Treppelweg,

im kurzen Wege – na kratko

W

Waldweg) 2. sredstvo, način

(→ brevi manu)

im politischen Wege/im Wege

1117

der politischen Behörden – preko

Wegbereiter m pionir

političnih oblastev

im politisch-administrativen

Wegdirektionen pl cestne direkcije

Wege – po političnoupravni poti

(H 32)

(*politično-upravnim pôtem)

Weg(e)geld n cestnina, potnina

im schriftlichen Wege – pismeno

Wegehaus n cestninarska hiša

im verfassungsmäßigen Wege – po

ustavni poti

Wegelagerei f cestno razbojništvo

im Wege der Gnade – milostno

Wegelagerer m cestni razbojnik

(*milostnim potom)

Wegemaut (→ Wegmaut)

(→ Gnadenweg)

im Wege des Zwangsverfahrens – Wegemauteinnehmer m mitničar v prisilnem postopku

Wegemesser m cestomerec,

in jmds. Wege – preko (koga),

potomerec (*cestni merčin)

s posredovanjem (koga)

wegen – zaradi (→ amtswegen) ◊

im Wege Rechtens – s pravdo

Von wegen! – Pa še kaj!/Kje neki!

den Weg Rechtens betreten –

vom Stadtmagistrat wegen – od

začeti pravdo, tožiti

mestnega magistrata

(→ Rechtsweg)

den Weg offener Feindseligkeit

Weggefährte m sopotnik ◊

betreten – stopiti na pot odkritega

politischer Weggefährte – politični

sovraštva (*nastopiti pot odkrite

sopotnik

sovražnosti)

Weggefällenamt n cestno-pristojbinski

jmdm. den Weg ebnen – utirati

urad (H 37)

(komu) pot

Weggeld (→ Weg(e)geld)

einen Weg einschlagen – kreniti po

poti, ubrati pot

Weggenosse (→ Weggefährte)

Mittel und Wege finden/schaffen – weglegen – izpostaviti (*izpoložiti) najti možnosti za (kaj)

Weglegung – Weglegung des Kindes

sich auf dem Wege der Genesung

f izpostavitev otroka (*izpoloženje

befinden – okrevati

otroka, izpoložba otroka, zanesenje

jmdn. auf den guten Weg leiten –

otroka) (→ Kindesweglegung)

pripeljati (koga) na pravo pot

etwas aus dem Weg räumen –

Wegmaut f 1. cestna mitnina (H 37), odstraniti (kaj)

cestnina 2. cestna mitnica

jmdm. Hindernisse in den Weg

(*cestna šranga) ◊

legen/stellen – ovirati (koga)

ärarische Wegmaut – erarna

jmdm. Steine in den Weg legen –

cestnina, cesarska cestnina

metati (komu) polena pod noge

Wegmautgebühr f cestnina

etwas zu Wege bringen – napraviti Wegmautstation f cestninska postaja, (kaj)

mitnica

jmdm. den Weg verlegen – zapreti Wegmeister m cestni mojster

W

(komu) pot

(uradnik, ki je nadzoroval ceste)

Wegabzweigung f razpotje

Wegräumer m cestar

1118

Wegscheid m razpotje

Wehrdienst m vojaška služba ◊

Wegsteile f strmina

freiwilliger Wehrdienst –

Wegstunde f ura hoda

prostovoljna vojaška služba

(1 ura hoda: ca. 5 km)

den Wehrdienst ableisten –

odslužiti vojaško službo

Wegübergang m železniški prehod

(*železnični prehod)

Wehrdienstverweigerer m oseba, ki

odklanja vojaško službo

Wegweiser m 1. vodnik (*vodivec,

prevodnik) 2. potokaz, smerokaz

Wehrdienstverweigerung f

(*cestokaz, cestna roka)

odklonitev vojaške službe

Wegzehrung f popotnica

wehrend (→ während)

(*popotnina, popotina)

Wehrer m branilec

Wegzoll m cestnina

wehrfähig – sposoben za vojaško

Wegzug m odhod

službo (*vojevit, za orožje zmožen)

Weh(e) n bolečina (→ Geburtswehen), Wehrfähige(r) m za vojaško službo bol (→ Heimweh)

sposoben mož (*vojeviti mož)

Weh(e)mutter f babica

Wehrfähigkeit f sposobnost za vojaško

službo (*brambena zmožnost)

wehen – pihati, veti

Wehrgeld (→ wergeld)

Wehfrau f babica

Wehrgesetz n vojni zakon (avstro-

Wehr f bran, bramba (→ Abwehr,

ogrski vojni zakoni so bili uvedeni

Bauernwehr, Bundeswehr, Feuerwehr,

z zakoni z dne 5. decembra 1868,

Gegenwehr, Landwehr, Notwehr,

11. aprila 1889 in 5. julija 1912)

Schulterwehr, Schutzwehr, Seewehr) ◊

sich gegen jmdn./etwas zur Wehr

wehrhaft – obrambno sposoben ◊

setzen/stellen – postaviti se v bran,

jmdn. wehrhaft machen –

braniti se pred (kom/čim)

usposobiti (koga) za obrambo,

oborožiti (koga)

Wehr n jez, zapornica, brana

Wehrhaftigkeit f obrambna

wehr. = wehrenden (→ während/

sposobnost

währenden Jahres)

Wehrkirche f taborska cerkev

Wehranlage f jez (*jezilna naprava)

Wehranlage mit Schleusen – jez na Wehrkraft f obrambna moč zapornice (*jez na zatvornice)

Wehrkrieg m obrambna vojna

(→ Wasserkraftanlage)

Wehrlinie f obrambna črta, obrambna

Wehrbauer m obrambni kmet,

linija

krajišnik

wehrlos – neoborožen (*brezorožen)

Wehrbauernhof m zemljiško posestvo

kmeta ali viteza, zadolženega za

Wehrmacht f 1. vojna moč 2. nemška

obrambo

vojska (1921–1945)

W

Wehrbereitschaft f obrambna

Wehrmann m vojak, vojščak

pripravljenost

(*brambovec)

1119

Wehrmauer f tabor

Weibesvater m tast (ženin oče)

Wehrordnung f obrambni red

(*punec)

Wehrpaß m vojaška knjižica

weiblich – ženski (→ Dienstbote,

Geschlecht, Lehrkraft, Nachkomme)

Wehrpflicht f vojaška obveznost

(*vojna dolžnost, brambena

Weibsbild (→ Weibsperson)

dolžnost) ◊

Weibsleute pl ženske

allgemeine Wehrpflicht – splošna

vojaška obveznost

Weibsperson f ženska ◊

ledige Weibsperson – samska/

Wehrpflichtarmee f naborniška

neporočena/neomožena ženska,

vojska

samica

Wehrpflichtige(r) m vojaški

liederliche Weibsperson –

obveznik (*vojno dolžni, brambni

zanikrnica, lajdra

podvrženec)

Weibsstück n ženščina

Wehrschranken m zapornica

weich – mehak

(*branilna pregraja)

Weichbild n 1. obmestno področje,

Wehrstand m vojaški stan, vojska

obmestje (*omesje, gradiše)

(*branivni stan, branivci)

2. krajevno pravo (V 89)

(→ Ständegliederung)

Weiche f 1. mehkota, mehkoba

Wehrübung f orožna vaja (za

2. kretnica 3. smernica

rezerviste)

weichen (wich, ist gewichen) –

wehrung (→ Währung)

1. umakniti se, ogniti se

Weib n 1. ženska 2. žena

2. odstopiti, odnehati

(→ Bettlerweib, Brotweib, Eheweib, Weichen n 1. umik 2. odstop ◊

Fratschlerweib, Mehlweib,

den Feind zum Weichen bringen –

Sohn(e)sweib, Waschweib)

prisiliti sovražnika k umiku

Weiberlehen n ženski fevd

Weichensteller (→ Weichenwärter)

Weibermann m ženskar

Weichenstellung f 1. postavljanje

Weiberstrafanstalt f ženska

kretnic 2. določitev smernic

kaznilnica ◊

Weichenwächter (→ Weichenwärter)

K. k. Weiber-Strafanstalt in

Vigaun – C. kr. ženska kaznilnica v Weichenwärter m kretničar Begunjah

Weide1 f 1. pašnik (→ Gemeindeweide,

Weibesbruder m svak (ženin brat)

Hutweide) 2. paša (*muljava)

(*šurjak)

(→ Augenweide) ◊

gemeine/gemeinschaftliche Weide

Weibesmutter m tašča (ženina mati)

– skupni/solastni pašnik

(*punica)

(→ Gemeinweide)

W

Weibesschwester f svakinja (ženina

Weide2 f vrba

sestra) (*šurja)

Weidegeld n pašnina

1120

Weidemonat m junij, rožnik

Weihgeschenk (→ Weihgabe)

Weiden n paša

Weihkirche f votivna cerkev (cerkev,

Weiderecht n pašna pravica (H 51)

zgrajena zaradi zaobljube)

Weidmann m lovec

Weihling m ordinant

weidmännisch – lovski

Weihnacht (→ Weihnachten)

weigern – odklanjati, odkloniti,

Weihnachten n/pl božič (Dies

odpovedati (→ Gehorsam)

Natalis) (*Sveti dan)

Weigern n odklanjanje, upiranje, upor, Weihnachtsabend m sveti večer upornost ◊

Weihnachtsbaum m božično drevesce

ohne Weigern – brez upiranja, brez

upora

Weihnachtsfeier f božičnica (božična

slovesnost z obdarovanjem, pogosto

weigern, sich – upirati se, braniti se,

sirot)

zavračati

Weihnachtsfest (→ Weihnachten)

Weigerung (→ Weigern)

Weihnachtsgeld n božičnica (dodatek

Weigerungsfall – im Weigerungsfalle

k plači ob božiču)

– v primeru, da tega ne boste

storili; v primeru, da boste to

Weihnachtskrippe f božične jaslice

odklonili; v primeru, da se boste

Weihnachtsremuneration

upirali (*ako bi se branili)

(→ Weihnachtsgeld)

Weihbischof m pomožni škof

Weihrauch m kadilo

(*namestni škof)

Weihrede f govor ob posvetitvi (npr.

Weihbrot n hostija

spominske plošče)

Weihe f posvetitev, posvečenje

Weihsteuer f posebna dajatev ob nastopu

(→ Fahnenweihe, Feuerweihe,

novega zemljiškega gospoda

Kirchweihe, Ölweihe, Palmweihe,

(G II. 250)

Priesterweihe, Speisenweihe,

Weihwasser n blagoslovljena voda

Taufwasserweihe, Wasserweihe) ◊

(*žegnana voda) ◊

Weihe der hl. Öle – blagoslov

mit Weihwasser besprengen –

obrednih olj (na véliki četrtek)

poškropiti z blagoslovljeno vodo

höhere Weihen – višji blagoslovi

kirchliche Weihe der Fahne –

Weihwasserbecken n kropilnik

posvečenje zastave

Weihwasserkessel

priesterliche Weihe – mašniško

(→ Weihwasserbecken)

posvečenje (*mašnikovo

Weih(wasser)wedel m kropilo,

posvečenje)

aspergil

weihen – 1. posvetiti

weil. = weiland (→ weiland)

(→ Blut, Priester) 2. kropiti

weiland – pokojni, rajnki ◊

Weiher m ribnik

weiland der Kaiser Maximilian –

W

weihevoll – svečan

pokojni cesar Maksimilijan

Weihgabe f zaobljubljeni dar

1121

Weile f čas ◊

Weinfälschung f ponarejanje vina

eine gute Weile – precej dolgo je,

kar …

weinfart – prevoz vina v kleti

(bei) nächtlicher Weile – ponoči

(G II. 245)

vor einer kleinen Weile – ravnokar Weinfaß n vinski sod nach einer langen Weile – čez

Weingarten m vinograd (*nograd)

dolgo časa

(→ Hofweingarten)

keine Weile haben – ne imeti časa

lange Weile haben – dolgočasiti se

Weingarten-Ordnung f postava za

vinograde

weilen – bivati, muditi se

Weingeschirr n vinska posoda

Weiler m zaselek (*zaselje – kategorija

v Specialnem repertoriju krajev na

Weinhändler m trgovec z vinom,

Kranjskem / Special-Orts-

vinotržec

Repertorium von Krain iz leta 1894) Weinimpost f vinska naklada

Wein m vino (→ Ausbruchwein,

Weinkeller m vinska klet

Branntwein, Dessertwein, Faßwein, Weinkost f pokušnja vin Flaschenwein, Meßwein, Mundwein,

(*vinska pokušnja) ◊

Nachwein, Obstwein, Opferwein,

öffentliche Weinkost – javna

Schaumwein, Tafelwein, Tischwein,

pokušnja vin (*javna vinska

Tresterwein, Süßwein, Zinswein) ◊

pokušnja) (→ Landes-Weinkeller in

abgelegener Wein – odležano vino

Laibach)

alter Wein – staro vino (*starina)

junger Wein – mlado vino

Weinland n 1. vinorodna dežela

(→ Heurige/r)

2. vinogradi

saurer Wein (Wein von schwacher Weinlese f trgatev (*bendima) Gattung) – cviček (→ Schilcher)

Weinmonat m oktober, vinotok

dem Wein zusprechen – rad piti,

srkati ga

Weinmost m vinski mošt

Weinaufschlag m vinska naklada

Weinpantscherei f ponarejanje vina

(H 21)

Weinpresse f stiskalnica za vino

Weinbau m vinogradništvo

Weinschank m točenje vina, vinotoč,

(*vinstvo, vinoreja)

krčma

Weinbauer m vinogradnik

Weinschänk (→ Weinschenk)

(*vinorednik)

Weinschänke (→ Weinschenke)

Weinbauschule in Marburg f

Weinschänkin (→ Weinschenkin)

Vinogradniška šola v Mariboru

Weinschenk m vinski točaj, krčmar

Weinbau-Wanderlehrer m vinarski

potovalni učitelj

Weinschenke f vinotoč, krčma

Weinberg m vinska gorica

Weinschenkin f vinska točajka,

W

krčmarka

Weinbergangelegenheiten pl

(vino)gorske zadeve (H 23),

Weinsorte f vrsta vina

vinogradniške zadeve

Weinständer m vinski čeber

1122

Weinstock m vinska trta, trs

(→ Hand, Haus, Land, Schranke, Weinstube f vinotoč

Tür) 2. učiti

Weintraube f grozd

Weisheit f modrost, razumnost

weinzerl – viničar (vancerle, bancerle,

weisot – mala pravda (G II. 249)

vincar, vencar, vancar)

weiß – bel (→ Fahne, Haus)

(G II. 390, 391, 397)

weissagen – napovedovati,

Weinzieher m viničar

prerokovati, vedeževati

weinzirl (→ weinzerl)

Weissager m prerok, videc

weinzurl (→ weinzerl)

Weissagerin f prerokinja, vidka

weise – moder, pameten

Weissagung f napovedovanje,

Weise f 1. način 2. običaj 3. napev, prerokovanje, vedeževanje

melodija ◊

Weißbäcker m pek belega kruha

billiger Weise – na primeren način

(*beli krušnar)

trunkener Weise – v pijanem

stanju, pijan, vinjen

Weißbrot n beli kruh, hlebec, pogača

unbefugter Weise – neupravičeno

Weißbuche f navadni gaber, beli gaber

unverschuldeter Weise – brez

weißen – pobeliti, beliti

krivde, po nedolžnem

auf ortsübliche Weise – na za kraj

Weißgerber m irhar (*jerhar, jirhar)

običajen način, kot je v kraju v

Weißgerberei f irharstvo (izdelovanje

navadi (*v kraju navadno)

mehkega usnja iz kož divjadi in

in einmütiger Weise – enodušno

drobnice) (*jerharija, jirharija)

(*na enodušni način)

weißigen – beliti

in gebührender Weise – na

ustrezen način

Weißigung f beljenje

in sinniger Weise – na duhovit

Weißnäherin f šivilja za belo perilo

način, duhovito

Weißwaren pl perilo

in splendider Weise – na čudovit

način

Weißwarenhändler m prodajalec

in würdiger Weise – dostojno

perila

Das Tanzkränzchen wurde in

Weistum n pravni zapisi (v zvezi s

animierter Weise abgehalten. – Na

podeželjem), pravno napotilo, pravna

plesu je vladalo živahno vzdušje.

prema (G II. 15; V 89) (zapis ustno

Die Stelle ist in definitiver Weise

izročenih pravnih običajev)

zu besetzen. – Razpisuje se stalno

Weisung f 1. navodilo, napotek

delovno mesto. (→ angestellt)

(*napotilo) 2. zapoved, ukaz

in feierlicher/festlicher Weise

(*ukazilo), povelje, direktiva

begehen/stattfinden – svečano

3. ponudba dokazov in njihova

obeležiti

izvedba (V 406) (→ Gegenweisung),

weisen (wies, hat gewiesen) –

dokazi v tožbi pred sodiščem

W

1. pokazati, kazati, napotiti (*vižati)

4. graja ◊

1123

auf Weisung – po naročilu

welsch – 1. italijanski (→ Nuß)

Weisung erteilen – izdati navodilo

2. romanski 3. nerazumljiv

weit – daleč (→ Büchsenschuß,

(→ Kauderwelsch)

Flintenschuß, Musketenschuß,

Welsche pl Lahi (Italijani)

Pistolenschuß) ◊

von Weitem – od daleč

Welschland n Laško (Italija)

weit und breit – daleč naokoli

Welt f svet (→ Mitwelt, Nachwelt,

das Weite suchen – popihati jo,

Umwelt, Unterwelt, Vorwelt) ◊

pobegniti

Untergang der Welt – konec sveta

Weite f 1. daljava, daljina 2. širina,

(→ Weltuntergang)

širnost 3. oddaljenost, domet

die Alte Welt – Stari svet, Evropa

(→ Schußweite, Tragweite,

die böse Welt – zlobne govorice

Wurfweite)

die Dritte Welt – dežele tretjega

sveta, dežele v razvoju

weiters – nadalje, razen tega ◊

die heile Welt – 1. ves svet, vesoljni

ohne weiters – brez odloga, takoj

svet 2. nedotaknjeni svet

weittragend – 1. daljnometen,

die Neue Welt – Novi svet,

daljnostrelen (→ Geschütz)

Amerika

2. daljnosežen

die zeitliche Welt – tuzemsko

življenje, časnost

Weizen m pšenica ◊

vor aller Welt – pred vsem svetom

türkischer Weizen – turšica

die Welt segnen – umreti

Weizenbackmehl n pšenična moka za

auf die Welt kommen – priti na

peko

svet, roditi se

Weizenbrot n pšenični (beli) kruh,

aus der Welt gehen/scheiden –

hleb pšeničnega (belega) kruha

oditi s tega sveta, umreti

(*pšeničnjak) (→ Weißbrot)

von der Welt abfordern – poklicati

s tega sveta (→ Gott)

Weizengleichmehl n pšenična enotna

in eine bessere Welt übergehen –

moka

preseliti se v boljši svet/v večnost

Weizengrieß m pšenični zdrob

Weltanschauung f svetovni nazor

Weizenkochmehl n pšenična moka za Weltbürger m svetovljan, kozmopolit kuho

Weltbürgertum n svetovljanstvo,

Weizenschnitt m žetev pšenice

kozmopolitizem

welcher (welche, welches) – kateri

Weltgegend f stran neba

(katera, katero)

(→ Himmelsgegend)

welcherart – kako, kakšen, kakršen ◊

Weltgeistliche(r) m svétni duhovnik

welcherart auch – kakršenkoli

(*petrinar)

welchergestalt – kako

Weltgeistlichkeit f svétna duhovščina

welcherlei (→ welcherart)

W

Weltgeschichte f svetovna zgodovina

Welle f 1. val 2. vratilo, vreteno, vaj, (*občna zgodovina)

gred

Welthandel m svetovna trgovina

1124

Weltklerus (→ Weltgeistlichkeit) wenig – malo, nekaj

weltlich – posveten (→ Herr, Stand)

Wenigkeit f malenkost

Weltmacht f svetovna sila

wenn – če, ko ◊

Weltmann m svetovljan, kozmopolit

wenn … auch – čeprav, četudi

(*akoravno, dasi, dasiravno)

weltmännisch – svetovljanski,

kozmopolitski

wenngleich – čeprav, četudi

(*akoravno, dasi, dasiravno)

Weltmeer n ocean

wennschon (→ wenngleich)

Weltpriester (→ Weltgeistliche/r)

Werbbezirk m naborni okraj

Weltreich n imperij

(H 44, 46; G II. 224)

Weltrevolution f svetovna revolucija

Werbbezirkskommissariat n

Weltschmerz m svetobolje

komisariat nabornega okraja

Weltuntergang m konec sveta

(G II. 224)

Weltzeiten – auf ewige/

Werbbezirksobrigkeiten pl

immerwährende Weltzeiten –

nabornookrajne gosposke (H 44, 46)

za vse večne čase

werben (warb, hat geworben) –

Wende f 1. obrat, preobrat, prelom

1. snubiti 2. novačiti 3. reklamirati 2. demokratične spremembe

Werber m 1. snubec 2. oseba,

v nekdanji NDR ob združitvi

ki novači vojaške novince

Nemčije leta 1990

(*nabiralec) 3. prosilec (*prošnik)

Wendelstein m stopniščni stolp

(→ Aufnahmswerber, Bauwerber,

Bittwerber, Concessionswerber,

Wendeltreppe f polžaste stopnice

Dienstwerber, Ehewerber,

(→ Wendelstein)

Gnadenwerber)

wenden – obračati, obrniti (→ Rücken) Werbestation f naborna postaja (za wenden, sich – obrniti se na (koga/

prostovoljce v italijansko-avstrijski

kaj) (→ besser, Blatt)

vojni 1866) (*nabirališče)

Wenderohrspritze f škropilnica na

(→ Anwerbung)

obrat (*škropivnica, pri kteri se cevi Werbung f 1. snubljenje 2. novačenje, (meh) ne rabi)

nabor (*nabiranje) 3. propozicija

Wendung f 1. zasuk, obrat, okret,

(navodilo deželnega kneza

obračanje 2. fraza ◊

svetovalcem oz. komisarjem za

Wendung der Dinge – preobrat

deželni zbor) 4. reklama (za blago),

ganze Wendung – cel obrat

reklamno sporočilo, propaganda

eine günstige Wendung erlangen – werchpfennig – denarno nadomestilo doživeti ugodno spremembo,

za tlako, robotnina

obrniti se na bolje

Werdegang m 1. nastanek, razvoj

eine entscheidende Wendung

2. življenska pot, razvojna pot,

nehmen – doživeti odločilen

W

kariera

preobrat

1125

werden (wurde/ward, ist geworden) – Werkführer m delovodja postati (→ alt, anhängig, arm,

(*delovodnik), poslovodja

beifällig, bevormundet, bewußt,

bittlich, eins, fahnenflüchtig, fertig, Werkmeister m delovodja, mojster

flüchtig, fündig, gerecht, gewahr,

(*vodnik pri delu, delovodnik)

habhaft, handgemein, invalid,

Werksanlage f delavnica

knapp, krank, kündbar, laut, ledig, Werksbesitzer m rudniški posestnik

Licht, müde, publik, rechtskräftig,

rege, reich, scheu, schlecht, schlüssig,

Werksdirektor m rudarski ravnatelj

straffällig, tätlich, Teil, teilhaftig, Werksgebäude n tovarniško poslopje

treubrüchig, ungehalten, unwirksam, Werksgenossenschaft f rudarska verlustig, vorstellig, wortbrüchig,

zadruga

zuteil)

Werksleiter (→ Werkmeister)

Werden n nastanek (*postanek)

Werksmeister (→ Werkmeister)

Werder m otok v reki

Werkstatt f delavnica (*delarna)

werfen (warf, hat geworfen) – 1. vreči

(→ Bord, Sattel), metati, lučati

Werkstätte (→ Werkstatt)

2. povreči, skotiti (*imeti mlade,

Werkstudent m študent, ki se

oteliti se, ojagnjiti se, okoziti se)

preživlja z občasnim delom

(→ Kalb) 3. odbiti (→ Feind)

Werkswohnung f tovarniško

Werfer m metalec (→ Flammenwerfer,

stanovanje

Minenwerfer, Scheinwerfer)

Werktag m delavnik

Werft f ladjedelnica

werktätig – 1. dejaven (*delotvoren)

Werg m 1. grobo predivo (iz lanu ali

(→ Unterstützung) 2. zaposlen

konoplje) (→ Flachswerg)

Werktätige(r) m zaposleni, delavec

2. pazderje (oleseneli del stebelc

lanu ali konoplje)

Werktätigkeit f 1. dejavnost

(*delotvornost) 2. zaposlenost

wergeld – spravnina, krvnina (V 263) Werkzeug n orodje, priprava Werk n 1. delo 2. avtorsko delo

(literarno delo, umetniško delo)

wert – 1. vreden 2. cenjeni (v

3. izdelek 4. kolesje, mehanizem

nagovoru) (→ Herr, Zuschrift)

5. tovarna, podjetje, obrat 6. ročna 3. dragi (→ Freund), mili (v

tlaka (G II. 328) 7. poslopje, stavba nagovoru)

8. trdnjava ◊

Wert m 1. vrednost (→ Nominalwert,

sich ans Werk machen – začeti z

Zahlwert, Zeitwert), veljava, cena

delom

2. vrednota ◊

ins Werk setzen – udejaniti,

Umwertung aller Werte –

uresničiti, izpeljati

prevrednotenje vseh vrednot

zu Werke gehen – lotiti se (česa)

Wertbrief m vrednostno pismo

W

Werkbauer m nesvobodnjak na hubi

Werteffecten pl vrednostni papirji

(G II. 328, 329)

(*vrednostnice)

1126

Wertgegenstand m dragocenost

Wettbewerb m 1. tekmovanje, tekma

wertgeschätzt – spoštovan (*čislan)

2. natečaj 3. konkurenca

Wertpapiere (→ Werteffecten)

Wette f stava ◊

eine Wette eingehen – staviti

wertschätzen – spoštovati (*čislati)

Wetteifer m tekmovalnost, vnema

Wertschätzung f spoštovanje

(*čislanje) ◊

wetteifern – tekmovati

Er hat sich allgemeine

wetten – staviti

Wertschätzung erworben. –

Pridobil si je splošno spoštovanje.

Wetter n 1. vreme 2. nevihta, neurje

(*hudo vreme, huda ura) 3. strela,

Wertzeichen n vrednotnica

grom 4. hrup ◊

(*vrednostnica) (→ Postwertzeichen) ◊

die Unbill des Wetters – vremenska

Wertzeichen des Gebührengefälles

neprilika

– *vrednostnice pristojbinskega

beständiges Wetter – stanovitno

dohodarstva

vreme

Wesen n 1. bitje 2. bistvo, bit

schlagende Wetter – treskavi plin,

3. vedenje, značaj, narava ◊

treskavec (→ Schlagwetter)

gemeines Wesen – skupnost,

schlechtes Wetter – slabo vreme

skupne zadeve (*občinstvo)

schönes Wetter – lepo vreme

(→ Gemeinwesen)

trübes Wetter – turobno vreme

illoyales Wesen – nelojalnost

unbeständiges Wetter –

konziliantes Wesen – spravljiv

nestanovitno vreme

značaj, spravljivost

Das Wetter hat eingeschlagen. –

Entbieten allen und jeden ….,

Treščilo je.

was Standes, Würde, oder Wesens

Wetter läuten – zvoniti pred

dieselbe seyn mögen …, – … -

neurjem (→ Wetterläuten)

Sporočamo vsem in vsakomur …,

ein Wetter machen – zganjati hrup

glede na njihov stan, čast ali oblast

wider das Wetter schießen –

… (obrazec na začetku cesarskega

streljati proti toči

patenta)

(→ Wetterschießen)

Wesenheit f bistvo

Wetterableiter m strelovod

wesentlich – bistven

Wetterbach m hudournik

weshalb – 1. zakaj, čemu (*zavolj česa) Wetterbericht m vremensko poročilo 2. zaradi tega, zaradi česar, zato

(*meteorologično poročilo)

(*zategadelj)

Wetterdach n nadstrešek

Weste f telovnik

wetterfest – 1. odporen proti

Westgote m Zahodni Got

vremenskim vplivom 2. trden

weswegen (→ weshalb)

Wetterhöhle f hudourna jama

wetscha – veča (G II. 62)

Wetterkunde f vremenoslovje

(*vremenoznanstvo)

W

wetschpfennig – večnina

(G II. 62, 250)

1127

Wetterläuten n zvonjenje pred

sme dati dovoljenje c. kr. deželna

neurjem (*zvonenje ob hudi uri,

vlada, in sicer gledé neeraričnih

zvonenje hudimu vremenu)

cest samo v sporazumljenju s

Wetterleuchten n bliskanje

kranjskim deželnim odborom, pod

posebnimi pogoji, ki se določajo

Wettermantel m vetrni plašč

za vsak primer posebej. (Das

(*vremenski plašč)

Wettfahren mit Autombilwagen

Wetterschießen n streljanje proti toči

oder Motorrädern auf den

(*streljanje zoper točo)

öffentlichen Straßen, ist als den

Wetterschießstation f postaja za

Verkehr auf denselben behindernd,

streljanje proti toči

im Allgemeinen verboten. Eine

ausnahmsweise Bewilligung kann

Wetterschlag m toča

von der k. k. Landesregierung,

Wetterstange (→ Wetterableiter)

und zwar hinsichtlich der

Wettersturz m vremenski preobrat

nicht ärarischen Straßen, nur

im Einverständnisse mit dem

Wetterumschlag m vremenska

krainischen Landesausschusse,

sprememba

unter besonderen, für jeden

Wetterungunst f vremenska neprilika

einzelnen Fall festzusetzenden

Wetterwolke f hudourni oblak

Bedingungen erteilt werden.)«)

(*hudi oblak)

Wettkampf m tekmovanje, tekma

Wettfahren n tekmovalna vožnja

Wettlauf (→ Wettkampf)

( Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Wettrüsten n oboroževalna tekma Kranjskem z dne 2. julija 1904,

s katerim se izdajajo začasna določila

Wettschwimmen n tekmovanje v

o vožnji z avtomobili in motornimi

plavanju

kolesi po javnih cestah v vojvodini

Wettspiel (→ Wettkampf)

Kranjski, in sicer gledé javnih

Wettstreit (→ Wettkampf)

neeraričnih cest, dogovorno z deželnim

odborom kranjskim / Verordnung

Wetturnen n tekmovalna telovadba

des k. k. Landespräsidenten in Krain

(npr. tekmovalni nastop Sokola)

vom 2. Juli 1904, mit welcher

W. G. = Wehrgesetz (→ Wehrgesetz)

provisorische Bestimmungen bezüglich WHW = Winterhilfswerk des Fahrens mit Automobilwagen und

(→ Winterhilfswerk)

Motorrädern auf allen öffentlichen

Straßen im Herzogthume Krain, und wichtig – 1. važen, pomemben zwar hinsichtlich der öffentlichen nicht

(→ Umstand), tehten 2. važno,

ärarischen Straßen im Einvernehmen

pomembno, tehtno ◊

mit dem krainischen Landesausschusse

äußerst wichtig – izredno

erlassen werden, je v 12. členu

pomemben

določal :»Tekmovalna vožnja z

Wichtigkeit f važnost, pomembnost ◊

W

avtomobili in motornimi kolesi po

große Wichtigkeit besitzen – biti

javnih cestah je vobče prepovedana,

zelo važen, biti zelo pomemben

ker ovira promet po njih. Izjemoma

1128

Wicke f grašica

Widersacher m nasprotnik

Wickenbrot n grašičnjak

widersetzen, sich – upirati se,

(kruh iz grašice)

postaviti se po robu

Wickenmehl n grašična moka

Widersetzlichkeit f upornost

Widder m oven

widerspenstig – uporniški

Widem n cerkvena posest

Widerspenstige(r) m nepokornež,

(*cerkovščina, cerkovšina,

neposlušnež, trmoglavec, upornik

zadušbina), cerkvi namenjen

travnik ali njiva (*cerkovšnica,

Widerspenstigkeit f nepokorščina,

cerkovnica), videm

nepokornost, trmoglavost, upornost

Widemgeld n denarne dajatve od

Widerspiel n nasprotje ◊

cerkvene zemlje (vidma)

das Widerspiel beweisen – dokazati

nasprotno

wider – proti, zoper (→ Wille)

widersprechen – 1. ugovarjati,

Widerchrist m antikrist (→ Antichrist)

nasprotovati, spodbijati, oporekati

widerfahren – dogoditi se, zgoditi se

(*prerekati) 2. tajiti, zanikati

(→ Gerechtigkeit, Unrecht), pripetiti Widerspruch m 1. protislovje, se

nasprotje, spodbijanje, oporekanje

Widerhall m odmev ◊

(*prerekanje) 2. tajenje, zanikanje ◊

Widerhall finden – naleteti na

lebhafter Widerspruch – ostro

odmev, zbuditi zanimanje

nasprotovanje

in Widerspruch geraten – zaplesti

Widerklage f nasprotna tožba,

se v protislovja

protitožba

in Widerspruch stehen – biti v

Widerlage f zaženilo (V 256) (poročni

nasprotju

prejemek, ki ga je mož dal ženi ob

Widerstand m odpor, zoperstavljanje

poroki) (→ Gegenaussteuer)

(*zoperstava) ◊

widerlegen – 1. ovreči (*ometati)

passiver Widerstand – pasivni odpor

2. zaženiti (→ Widerlage)

den feindlichen Widerstand

Widerlegung f ovržba

brechen/zerbrechen – zlomiti

sovražni odpor

widern – biti zoprno ◊

Widerstand leisten/tun – nuditi

es widert mich vor … – zoprno mi

odpor, zoperstaviti se

je … (*mrzi se mi)

Widerstandsbewegung f odporniško

Widerpart m nasprotnik

gibanje

widerrechtlich – protipraven

Widerstandsfähigkeit f odpornost

Widerrede f ugovor, ugovarjanje ◊

Widerstandskämpfer m član

ohne Widerrede – brez ugovora

odporniškega gibanja, odpornik

Widerruf m preklic (*oporeka) ◊

Widerstandsrecht n pravica do

bis auf Widerruf – do preklica

W

odpora (proti krivičnemu vladarju)

widerrufen – preklicati

widerstehen – upirati se

1129

widerstreben – nasprotovati, upirati widrigens – v nasprotnem primeru

se

so gewiß …, als widrigens (im

Widerstreit m nasprotje, navzkrižje,

Widrigen) – toliko bolj zagotovo

konflikt

…, kajti v nasprotnem primeru

widerstreiten – nasprotovati, upirati se Widrigkeit f 1. preglavica, nadloga, težava, ovira 2. nasprotnost

widerwärtig – zoprn, neprijeten,

(*protivnost) (→ Rechtswidrigkeit,

odvraten

Regelwidrigkeit)

Widerwärtigkeit f zoprnost,

Widum (→ Widem)

neprijetnost, odvratnost

wieder – zopet, ponovno

Widerwille m odpor, nejevolja

Wiederaufnahme f 1. obnova,

widerwillig – z odporom, z nejevoljo,

obnovitev 2. ponovni sprejem v

nerad

delovno razmerje ◊

widmen – posvetiti (→ Obsorge)

Wiederaufnahme der

widmen, sich – posvetiti se

diplomatischen Beziehungen –

(→ Lehramt)

obnovitev diplomatskih odnosov

Wiederaufnahme des Verfahrens –

Widmung f 1. namemba,

obnova postopka

namembnost 2. posvetilo

(*posvetba, posvetitev) 3. ustanova, wiederbeleben – 1. oživiti 2. oživljati, namenilo (*daritev, odmenilo,

reanimirati

odmemba, zadušbina) ◊

Wiederbelebung f 1. oživitev

Spenden und Widmungen – darila

2. oživljanje, reanimacija

in namenila

Wiederbelebungsversuche pl poskusi

fromme Widmung – pobožno

oživljanja, poskusi reanimacije

namenilo, pobožna ustanova

Wiederbesetzung f izpopolnitev,

Widmungskarte f *namembnica,

popolnitev

(dokument za vojake, ki opravljajo

posebno vojaško službo)

Wiedereinsetzung –

Wiedereinsetzung in den vorigen

Widmungsschein (→

Stand f vrnitev v prejšnje stanje

Widmungskarte)

(*postavitev v prejšnje stanje)

Widmungsurkunde f namenilna

Wiedergabe f 1. povračilo

listina (*namenilnica), posvetilna

2. predvajanje, izvedba, posnetek,

listina

reprodukcija, reproduciranje

widrig – 1. nasproten (*protiven)

Wiedergutmachung f 1. poprava

(→ Fall) 2. zoprn

škode ali krivice 2. odškodnina

so gewiß …, als im Widrigen

(widrigens) – toliko bolj zagotovo

wiederherstellen – 1. obnavljati,

…, kajti v nasprotnem primeru …

obnoviti, restavrirati 2. ozdraviti

(bolnika)

W

widrigenfalls – drugače, sicer, v

nasprotnem primeru

Wiederherstellung f 1. obnavljanje,

obnova, restavriranje 2. ozdravitev ◊

1130

Wiederherstellung seiner

Wiederwahl f ponovna izvolitev

Gesundheit – njegova ozdravitev

behufs Wiederherstellung der

Wiege f zibelka, zibka

durch das Erdbeben zerstörten

wiegen1 (wog, hat gewogen) –

Gebäude – za obnovo ob potresu

1. tehtati, stehtati 2. potežkati

uničenih poslopij

3. biti tehten, biti pomemben

wiederholentlich (→ wiederholt)

wiegen2 (wiegte, hat gewiegt) – zibati,

wiederholt – večkrat, ponovno

gugati

(*opetovano)

Wiegenfest n rojstni dan

wiederholtermalen (→ wiederholt)

Wiener Währung (W.W.) f denar

wiederholtermaßen (→ wiederholt)

dunajske veljave

(→ Einlösungsscheine)

Wiederholung f ponovitev

Wiese f travnik (→ Bergheuwiese,

Wiederholungsprüfung f ponavljalni

Gemeinwiese, Heuwiese, Koppelwiese, izpit

Wechselwiese) ◊

Wiederkäuer pl prežvekovalci

einmähdige Wiese – enokošen

travnik

Wiederkauf m odkup ◊

auf Wiederkauf verkaufte

Wiesenbau m travništvo (*travenstvo)

Herrschaften – pravica do rešilnega

Wies(en)mahd f košnja

kupa (pravica do odkupa)

(G II. 178) (→ Wiederkaufsrecht)

Wies(en)mahdgrund m košenica

Wiederkäufer m odkupnik

Wiesenrecht n pravica do spremembe

obdelovalne površine v travnik

Wiederkaufsrecht n odkupna pravica

(G II. 72)

(pravica do odkupa zastavljenega

ali odprodanega gospostva)

Wiesenverpachtung f zakup travnikov

Wiederkehr f 1. vrnitev, povratek

Wiesland n travniške površine, travniki

2. obletnica ◊

wiewohl – čeprav, četudi, dasi

die 25. Wiederkehr der

wild – divji (→ Ehe, Kampf)

Vermählung – 25. obletnica poroke

(srebrna poroka)

Wild n divjad (*divjina) (→ Gemswild,

Rotwild, Schwarzwild)

wiederkehren – 1. vrniti se

2. ponoviti se

Wildabschuß m odstrel divjadi

Wiederkunft f vrnitev, povratek

Wildbach m hudournik

Wiedertaufe f prekrščevanje,

Wildbahn f 1. lovišče 2. pricestje

prekrstitev (*prekrst)

Wildbann m 1. lovska pravica

wiedertaufen – prekrščevati, prekrstiti

(G I. 483, G II. 124), lovna pravica

2. prepoved lova

Wiedertäufer m prekrščevalec

Wildbret n divjačina

wiedervereinigen – ponovno združiti

Wilddieb m divji lovec (*lovski tat,

W

Wiedervereinigung f ponovna združitev

zverinski tat, tatinski lovec, tatinski

strelec)

1131

Wilddieberei f tatinski lov, krivolov bei bestem Willen – pri najboljši

Wilde(r) m divjak

volji

mit Wissen und Willen – z

Wilderer (→ Wilddieb)

vednostjo in privolitvijo

wildfremd – popolnoma tuj

(obrazec v pogodbi)

wildpann (→ Wildbann)

nach eigenem Willen – po svoji

volji

Wildpret (→ Wildbret)

wider Willen – proti svoji volji

Wildschonung f lovopust

mit Willen tun – storiti nalašč

Wildschütz(e) m divji lovec

guten Willen zeigen – pokazati

dobro voljo

Wildschwein n divji prašič

willen – um jmds./einer Sache willen

Wilhelmstraße f Wilhelmstraße (ulica

– zavolj, zaradi ◊

v Berlinu, kjer sta se do leta 1945

um Gottes willen – za božjo voljo

nahajala državna pisarna in sedež

nemškega zunanjega ministrstva;

willens – willens sein – biti voljan

1871–1933 je bila sinonim za

Willenserklärung f izraz volje ◊

nemško zunanjo politiko)

letzte Willenserklärung – poslednja

Will(e)brief m privolilno pismo

volja, oporoka, testament

letzte Willenserklärung abgeben –

Wille(n) m volja (→ Kriegswille,

podati poslednjo voljo

Mutwille) ◊

Hieran beschieht Unser gnädigster

Willensmeinung f 1. mnenje, misel

Will und Meinung. – To je Naša

2. volja

premilostna volja in mnenje. (obrazec

letzte Willensmeinung – poslednja

na koncu cesarskega patenta)

volja, testament

Denn hieran geschiehet Unser

willfahren – ugoditi, privoliti v (kaj)

gnädigster auch ernstlicher

(→ Bitte)

Wille und Befehl. – To je Naša

willfahrend – ugoden (→ Rekurs)

premilostna volja in zapoved.

(*Sakaj na tim se Sgudy Nasha

willfährig – ustrežljiv

Gnadliva inu resnizhna Vola,

Willfahrung f ugoditev, privolitev ◊

in zapoved) (obrazec na koncu

Er siehet der gnädigsten

cesarskega patenta)

Willfahrung seiner unterthänigen

letzter Wille – poslednja volja,

Bitte entgegen. – Upa, da bo

zadnja volja, testament

njegovi prošnji milostno ugodeno.

bei vollkommen gesunden

(vljudnostna fraza na koncu dopisa

Geisteskräften seinen letzten

oblastnemu organu)

Willen erklären – podati poslednjo willig – voljan

voljo ob polni prisebnosti duha

Sein letzter Wille ist im Testament willigen – privoliti (→ Kompromiß) niedergelegt. – Njegova poslednja

willkommen – dobrodošel

W

volja je zapisana v oporoki.

jmdn. willkommen heißen – izreči

aus freiem Willen – prostovoljno,

(komu) dobrodošlico

dobrovoljno (*radovoljno)

1132

Willkür f 1. samovolja, samopašnost Windischmark f Slovenska marka,

2. presoja, svobodna volja ◊

Slovenska meja

nach seiner Willkür – 1.

samovoljno, samopašno 2. po lastni Windjacke f vetrovka presoji, poljubno

Windkammer f kamra za sušenje na

nach freier Willkür – po prosti

prostem

presoji, poljubno

Windlicht n baklja

Willkürherrschaft f samodrštvo,

Windmonat m november, listopad

despotizem

Windpocken (→ Wasserpocken)

willkürig (→ willkürlich)

Windstille f 1. brezvetrje 2. zatišje

willkürlich – 1. samovoljen,

samopašen 2. samovoljno,

Windstoß m sunek vetra

samopašno 3. po lastni presoji,

Windwassersucht f vetrna vodenica

poljubno

Winkel m vogal, kot (*zakotek,

Willkürsakt m nasilno dejanje

zakotje), okljuk ◊

Wind m veter (→ Aufwind,

abspringender Winkel – odskočen

Gegenwind, Rückenwind) ◊

kot

rauher Wind – oster veter, mrzel

ausspringender/ausgehender

veter

Winkel – izbočen zavoj, izbočen

der Wind legt sich – veter se

kot, izbočen okljuk

poleže

einspringender/eingehender

Wind von etwas bekommen – priti

Winkel – vbočen zavoj, vbočen kot,

(komu) na ušesa, zvedeti za (kaj)

vbočen okljuk

rechter Winkel – pravi kot

winden (wand, h. gewunden) – 1. viti,

spitzer Winkel – ostri kot

izviti 2. pihati 3. slediti, vohati

stumpfer Winkel – topi kot

4. ožemati

Winkeladvokat m zakotni odvetnik,

Windfall m (zaradi neurja)

skrivni odvetnik, skrivni pravdar

polomljeno drevje oz. vejevje,

polomnina

Winkelarzt m slab zdravnik, mazač,

medikaster

windig – vetrovno

Winkelehe f zakotni zakon, skrivni

windisch – 1. slovenski (slabšalno)

zakon

(→ Sprache) 2. slavonski

Winkelgeselle m zakotni pomočnik

Windische n slovenski jezik,

(obrtni pomočnik, ki je skrivaj delal

slovenščina (slabšalno)

tudi ob nedeljah)

Windische(r) m Vindišar (v novejši

Winkelmesse f skrivna maša (na

zgodovini: politična oznaka za

skrivaj brana maša)

Nemcem prijaznega Slovenca na

avstrijskem Koroškem)

Winkelmesser m kotomer

Windischland n Slavonija (civilna

Winkelprostitution f zakotna

W

Hrvaška z Zagrebom)

prostitucija, skrivna prostitucija

1133

Winkelschenke f zakotna krčma

Winzerei f viničarija

(krčma, kjer se je pijača točila brez

dovoljenja)

Winzerwesen n viničarstvo

Winkelschreiber m zakotni pisar

Wipperei f prepovedano obrezovanje

(pisar, ki je brez dovoljenja proti

kovancev

plačilu sestavljal spise in vloge, ki

Wirbel m 1. vrtinec 2. brčanje

so jih naročniki oddajali na uradih)

(z bobni)

(*zakoten pisač)

einen Wirbel schlagen – brčati

Winkelschule f skrivna šola

(z bobni)

Winkelverkehr m skrivno trgovanje

wirbeln – 1. vrtinčiti se 2. brčati

(z bobni)

Winkelversammlung f skrivni zbor,

skrivni shod

Wirbelsäule f hrbtenica

Winter m zima (→ Nachwinter) ◊

Wirbelsucht f vrtoglavica

Einbruch des Winters – nenaden

wirken – 1. delovati 2. plesti, tkati začetek zime

Wirken n 1. delovanje 2. pletenje,

harter/strenger Winter – huda

tkanje ◊

zima (*stroga zima)

gemeinnütziges Wirken –

Winterfeld n ozimno polje (njiva,

splošnokoristno delovanje,

posejana z ozimnim žitom)

družbenokoristna dejavnost

Winterfrucht f ozimno žito (jeseni

wirklich – resničen, pravi (*istinit)

posejano in poleti naslednjega leta

(→ Amtsrat, Hofrat, Kämmerer,

požeto žito), ozimina

Lehrer, Rat1)

Wintergetreide (→ Winterfrucht)

Wirklichkeit f resničnost ◊

Winterhilfswerk n organizacija za

zur Wirklichkeit kommen –

zbiranje obleke, hrane in kurjave

uresničiti se

za pomoči potrebne (ustanovljena

wirksam – 1. dejaven 2. učinkovit

1933 v Nemčiji)

3. veljaven

Winterkotze f kosmata zimska

Wirksamkeit f 1. dejavnost, delovanje

volnena odeja (*zimska plahta),

(→ Amtswirksamkeit)

koc

2. učinkovitost, učinek 3. veljavnost,

Wintermonat m 1. zimski mesec

veljava ◊

2. november, listopad

aufschiebende Wirksamkeit haben

– imeti odložilni učinek

Winterrock m zimska suknja

keine aufschiebende Wirksamkeit

Wintersaat f jesenska žetev

haben – ne imeti odložilnega

(→ Winterfrucht)

učinka

außer Wirksamkeit treten – postati

Wintersonnenwende f zimski sončni

neveljaven, izgubiti veljavnost

obrat, zimski solsticij

(*izgubiti moč)

W

Winzer m viničar (G II. 390)

in Wirksamkeit sein/stehen –

Winzerbuch n viničarska knjiga

veljati (*moč imeti)

1134

in Wirksamkeit setzen – uveljaviti

(že Začasna srenjska postava

(*v moč dajati)

za Ljubljano / Provisorische

in Wirksamkeit treten – 1. stopiti

Gemeindeordnung für Laibach z dne

v veljavo (*dobiti moč) 2. začeti

9. junija 1850 je vsebovala določila

delovati (*začeti opravila)

o »vlastnih in izročenih opravilih

Wirksamkeitsbeginn m začetek

(natürlicher und übertragener

veljavnosti

Wirkungskreis)«, prav tako kasnejši

Zakon z dne 5. marca 1862, s

Wirkung f 1. delovanje, učinkovanje

katerim se opredeljujejo osnovna

(→ Feuerwirkung), učinek, uspeh,

načela glede urejanja občinskih zadev

efekt 2. posledica 3. moč, veljava

/ Gesetz vom 5. März 1862, womit

(→ Rechtswirkung, Rückwirkung) ◊

die grundsätzlichen Bestimmungen

mit Wirkung vom … – začne

zur Regelung des Gemeidewesens

veljati dne …

vorgezeichnet werden, ki definira

eine Wirkung haben – delovati,

dvojno področje dejavnosti občine:

učinkovati

« kot samostojno in kot delegirano

eine einhaltende oder

(der Wirkungskreis der Gemeinde

aufschiebende Wirkung haben –

ist ein doppelter: ein selbständiger

imeti zadržen ali odložilen učinek

und ein übertragener)«)

(*imeti zaderževavno ali odkladno

moč)

Wirkwaren pl tkanine

keine einhaltende oder

Wirren pl nemiri, zmešnjave, spletke

aufschiebende Wirkung haben –

(*homatije)

ne imeti zadržnega ali odložilnega

učinka (*ne imeti zaderževavne ali

Wirt m 1. gospodar 2. krčmar,

odkladne moči)

gostilničar (*oštir, birt)

Die Berufung hat keine

Wirtin f 1. gospodinja 2. krčmarica,

aufschiebende Wirkung. – Pritožba

gostilničarka (*gostilničarica,

nima odložilnega učinka. (*Pritožba

ošterica, oštirka)

nima odložne moči.)

Wirtschaft f 1. gospodarstvo

eine kalmierende Wirkung üben –

(→ Kriegswirtschaft, Landwirtschaft,

delovati pomirjevalno

Milchwirtschaft, Waldwirtschaft),

in Kraft und Wirkung treten –

ekonomija 2. gospodinjstvo

stopiti v veljavo (*zadobiti veljavo)

3. gostilna 4. kmetija (*ekonomija)

Wirkungskreis m področje delovanja,

5. gospodarnost, varčnost

delokrog ◊

wirtschaften – gospodariti,

natürlicher (selbständiger)

gospodinjiti (*hiševati)

Wirkungskreis (der Gemeinde) –

lastno (samostojno) (*vlastno)

Wirtschafter m gospodar, oskrbnik,

področje dejavnosti (občine)

hišnik, ključar, pristav

delegierter (übertragener)

Wirtschafterin f gospodinja, oskrbnica,

Wirkungskreis (der Gemeinde) –

hišnica, ključarica, pristavnica

delegirano (*izročeno) področje

Wirtschaftler m gospodarstvenik,

W

dejavnosti (občine) (opravljanje

ekonomist

določenih javnih zadev za državo)

1135

wirtschaftlich – gospodarski,

2. poznati ◊

ekonomski (→ Gedeihen, Krise)

zu wissen fügen/geben/machen/tun

Wirtschaftsabkommen n gospodarski

– dati na znanje, naznaniti

sporazum

Wissen n znanje, védenje, vednost ◊

Wirtschaftsamt n gospodarski urad

meines Wissens – kolikor mi je

(*gospodarstveni urad, graščinski

znano, kolikor vem

urad, oskerbni vréd)

mit Wissen und Willen – z

vednostjo in privolitvijo

Wirtschaftsäpfel pl gospodinjska

(obrazec v pogodbi)

jabolka

ohne mein Wissen – brez moje

Wirtschaftsbaulichkeit f gospodarsko

vednosti

poslopje

ohne Wissen und Willen – brez

Wirtschaftsbehörden pl gospodarska

vednosti in volje

oblastva (H 54–56)

etwas nach bestem Wissen und

Können tun – storiti (kaj) po

Wirtschaftsbetrieb m 1. gospodarski

najboljšem védenju in znanju

obrat 2. gospodarjenje

etwas nach bestem Wissen und

Wirtschaftsbürger m podjetniški

Gewissen tun – storiti (kaj) po

meščan

najboljši vesti

Wirtschaftsbürgertum n podjetniško

(*po najboljši vednosti in vesti)

meščanstvo

Wissenschaft f 1. znanost

Wirtschaftsgebäude n gospodarsko

(*znanstvo), učenost

poslopje, pristava

(→ Geisteswissenschaften,

Rechtswissenschaft)

Wirtschaftsgeräte pl gospodarsko

2. znanje, vednost, védenje

orodje

(→ Benehmungswissenschaft) ◊

Wirtschaftsgeschichte f gospodarska

»Die Wissenschaft und ihre Lehre

zgodovina

sind frei.« – »Znanstvo je svobodno

Wirtschaftshof m pristava

in svoboden je znanstva pouk.« (17.

člen Državnega osnovnega zakona

Wirtschaftskrise f gospodarska kriza

z dne 21. decembra 1867. leta /

Wirtschaftspolitik f gospodarska

Staatsgrundgesetz vom 21. December

politika

1867)

Wirtschaftsrecht n gospodarsko pravo

zu jedermanns Wissenschaft – vsem

na znanje

Wirtschaftstreibende(r) m obrtnik

von etwas Wissenschaft haben –

Wirtschaftswachstum n gospodarska

vedeti za (kaj), biti seznanjen s (čim)

rast

zur Wissenschaft und Direction/

Wirtsgewerbe n krčmarstvo (*krčmarija)

Darnachachtung/Nachachtung/

Richtschnur allgemein

Wirtshaus n gostilna

bekanntmachen/

W

wischen – brisati, obrisati

kundgeben – objaviti vsem na

znanje in v izpolnjevanje (*na snanje

wissen (wußte, hat gewußt) – 1. vedeti

in spolnovanje)

1136

zur Wissenschaft und zum

Witterungsungunst

Nachverhalte allgemein

(→ Wetterungunst)

bekanntmachen/kundgeben –

objaviti vsem na znanje in

Wittfrau (→ Witwe)

v izpolnjevanje

Wittib (→ Witwe)

zu jedermanns Wissenschaft und

Wittiber (→ Wittwer)

Darnachachtung/Nachachtung

bekanntmachen/kundgeben

Wittum n vdovščina (dosmrtni

– objaviti vsem na znanje in v

užitek)

izpolnjevanje

Witwe f vdova (→ Strohwitwe)

zur nachrichtlichen Wissenschaft

Witwengehalt (→ Witwengeld)

benachrichten – dati na znanje,

sporočiti

Witwengeld n vdovščina

zur Wissenschaft eröffnen – dati na Witwenpension f vdovska pokojnina znanje, sporočiti

Witwenprovision f vdovska

zur Wissenschaft nehmen – vzeti na

preskrbnina (→ Bruderlade)

znanje

Witwenschaft f vdovstvo

wissenschaftlich – znanstven

(→ Koryphäe)

Witwenstand m vdovski stan, vdovstvo

Wissensdrang m vedoželjnost

Witwer m vdovec (→ Strohwitwer)

Wissensdurst (→ Wissensdrang)

Witz m 1. šala, smešnica 2. duhovitost wissentlich – 1. zavesten, nameren

Witzblatt n humoristični list

2. zavestno, vedoma, vedé,

witzig – 1. šaljiv 2. bistroumen,

namenoma, nalašč ◊

iznajdljiv

etwas wissentlich tun – zavestno

Wladika m vladika

storiti (kaj)

Woche f teden (→ Flitterwoche,

Wisser m znalec, vedež

Gangwoche, Karwoche,

Wißlust (→ Wissensdrang)

Leidenswoche, Marterwoche,

wittern – 1. grmeti 2. vohati, zavohati

Palmwoche, Passionswoche,

3. slutiti, zaslutiti

Vorwoche) ◊

die heilige Woche – véliki teden

Witterung f vreme ◊

(teden pred veliko nočjo) (v

die Unbill der Witterung –

katoliški cerkvi)

vremenska neprilika

die sechs Wochen – poporodna

kalte/rauhe Witterung – mrzlo

doba (6 mesecev)

vreme, mraz

die stille Woche – véliki teden

regnerische Witterung – deževno

(teden pred veliko nočjo) (v

vreme

protestantski cerkvi)

schlechte Witterung – slabo vreme

unter der Woche – med tednom

bei günstiger Witterung – ob

unter drei Wochen – pred tremi

ugodnem vremenu

tedni

W

bei trockener Witterung – ob

in die Wochen kommen – roditi,

suhem vremenu

poviti

1137

in den Wochen sterben – umreti

Ich wünsche wohl zu speisen! –

na porodni postelji

Dober tek!

Wochenbett n poporodna doba

Wohl n 1. blagor, blaginja, blagobit

(6 tednov po porodu)

(*blagovitost, prospeh) 2. sreča,

im Wochenbett sterben – umreti v

zdravje ◊

poporodni dobi

gemeines/öffentliches Wohl –

(→ Wochenbettfieber)

splošna blaginja, javni blagor

Wochenbettfieber n poporodna

(*občni prid) (→ Gemeinwohl)

mrzlica, poporodna sepsa (sepsis

geistiges Wohl – duševni blagor

puerperalis)

leibliches Wohl – telesni blagor

Zum Wohl!/Auf Ihr Wohl! – Na

Wochenblatt n tednik

(Vaše) zdravje!

Wochenmarkt m tedenski sejem

Gebete für das zeitliche und ewige

Wochenmarktordnung f red za

Wohl der Kaiserin – molitve za

tedenske sejme ( Postave Sa Terg

časni in večni blagor cesarice

v Lublani / Wochenmarktordnung

Wohlan! – Daj! (Dajta!/ Dajmo!/

in Laibach, ki jih je deželno

Dajte!) (*Hajde!)

oblastvo izdalo 9. januarja 1793,

wohlauf – wohlauf sein – biti zdrav,

so določale, da se žito prodaja

biti dobre volje

na trgu pred mestno hišo (*na

Plazi po Komunam/Plaz vor dem

Wohlbefinden n dobro počutje,

Rathhause), ščetinarje v Poljanskem

zdravje ◊

predmetju (*na Polanah/Vorstadt

Gestatten Sie mir die Nachfrage

Polana), slama in seno ter zelje, repa

nach Ihrem Wohlbefinden. –

in sadje na Kapucinskem trgu (*pred

Dovolite, da vprašam po Vašem

Kapuzinarji/Kapuzinerplatz); v 19.

počutju.

stoletju so bili tedenski sejmi ob

Wohlbefund – nach seinem

sredah in sobotah) (→ Viehmarkt)

Wohlbefund – po svoji presoji,

Wochenviehmarkttag m tedenski

poljubno

tržni dan za živino

wohlbegütert – zelo premožen

Wöchnerin f porodnica (6 tednov po

Wohlbehagen n zadovoljstvo

porodu), otročnica ◊

die Wöchnerin einsegnen –

wohlbehalten – čil in zdrav

*vpeljati porodnico (v cerkev)

wohlbetagt – prileten, v letih

wofern – v kolikor

wohldort – prav tam

wohl – 1. dobro 2. verjetno, bržkone ◊ wohldortig – tamkajšnji (*tamošnji) Das tut mir wohl. – To mi dobro

wohledel – prežlahten

dene.

Er wird wohl krank sein. – Verjetno wohledelgeboren – prežlahten, nadvse je bolan.

plemenit

W

Leben Sie wohl! – Zbogom!

wohledelgestreng – prežlahten in

wohl oder übel – hote ali nehote

srčen, nadvse plemenit in vrl

1138

wohlehrwürdig – prečastiti

wohlgedacht – omenjen

(v nagovoru za cerkvene

dostojanstvenike)

Wohlgefallen n všečnost, prikupnost,

dopadljivost, odobravanje,

wohlerfahren – zelo izkušen

zadovoljstvo ◊

Wohlergehen n blaginja (*blagovitost)

das Allerhöchste Wohlgefallen

– Najvišje (cesarjevo, kraljevo)

wohlerwogen – dobro premišljen

zadovoljstvo

(→ Beratschlagung)

sein Wohlgefallen an etwas

wohlerzogen – lepo vzgojen

finden/haben – imeti veselje s

(*lepo rejen)

(čim), odobravati (kaj), ugajati

Wohlfahrt f 1. blaginja, blagor

(komu)

2. dobrodelnost 3. socialno skrbstvo ◊ wohlgefällig – prikupen, všečen,

»Der Förderung ihrer Wohlfahrt

dopadljiv

(der Wohlfahrt der Krainer)

sich wohlgefällig über etwas äußern

wird unablässig besondere

– izraziti svoje zadovoljstvo nad

landesväterliche Sorgfalt

(čim)

zugewendet sein.« – »Pospeševanje wohlgemeint – dobrohoten njih (Kranjcev) blagostanja bode

vedno Moja vladarska skrb.« (cesar wohlgemerkt – to poudarjam(o) Franc Jožef I. ob obisku v Ljubljani wohlgeneigt – blagovoljen 13. julija 1883)

(*blagonaklonjen)

Wohlfahrtseinrichtung f dobrodelna Wohlgeneigtheit f blagovoljnost ustanova, humanitarna ustanova

wohlgesinnt (→ wohlgeneigt)

Wohlfahrtsorganisation f dobrodelna

organizacija, humanitarna

wohlgesittet – lepega obnašanja,

organizacija

lepega vedenja (*blagonraven) ◊

sich wohlgesittet aufführen – biti

Wohlfahrtsstaat m država blaginje

lepega vedenja

wohlfeil – cenen

wohlgestaltet – lepo oblikovan,

Wohlfeilheit f cenenost

postaven, stasit

wohlg. = wohlgeboren

wohlgewogen – blagonaklonjen

(→ wohlgeboren)

Wohlgewogenheit f

wohlgeachtet – čislan

blagonaklonjenost

wohlgebaut – 1. trdno zidan 2. lepe

wohlhabend – premožen (*imovit)

postave, postaven

wohlklingend – blagoglasen

wohlgebildet – lepe postave, postaven wohllöblich – 1. preslaven 2. preslavni wohlgeboren – 1. blagoroden

(v nagovoru)

2. blagorodni (v nagovoru)

Wohllust (→ Wollust)

(→ Wohlgeboren)

wohlmeinend – 1. dobronameren

W

Wohlgeboren – Euer Wohlgeboren!

2. dobronamerno

– Blagorodni gospod!/Vaše

blagorodje!

1139

Wohlmeinung f 1. dobrohotnost (brezplačen prevoz neozdravljivo

2. strokovno mnenje, ocena

bolnega nabornika na zdravniški

(→ Gutachten)

pregled v garnizijsko bolnico)

Wohlredenheit f blagorečje

Wohltätigkeitskonzert n dobrodelni

Wohlsein n dobro počutje, zdravje ◊

koncert

Zum Wohlsein! – Na zdravje!

Wohltätigkeitssinn m dobrodelnost

jmdm. zum Wohlsein trinken –

bewährter Wohltätigkeitssinn –

piti (komu) na zdravje

izkazana dobrodelnost

das leibliche Wohlsein – telesno

počutje

Wohltätigkeitsverein m dobrodelno

Ihre Majestäten der Kaiser und

društvo (*dobrodelna bratovšina)

die Kaiserin sind im besten

wohltuend – blagodejen

(erwünschtesten/vollen) Wohlsein

(*blagotvoren, blagodaten)

in Theresienstadt eingetroffen

wohltun – 1. dobro storiti, dobro

(angekommen). – Njuni veličanstvi

delati 2. dobro deti

cesar in cesarica sta čili in zdravi

prispeli v Theresienstadt.

wohlunterrichtet – dobro obveščen

(→ Kreis, Stelle)

Wohlstand m blaginja, blagostanje

(*blagovitost)

wohlverdient – 1. pošteno zaslužen

2. velezaslužen

Wohltat f dobro delo, dobrota,

blagodejnost (*blagodar)

Wohlverhalten n lepo vedenje,

(→ Rechtswohltat)

neoporečnost ◊

gutes Wohlverhalten – lepo vedenje

Wohltäter m dobrotnik, dobrodelnik,

sittliches und moralisches

blagodejnik (*blagotvoritelj,

Wohlverhalten – nravna in moralna

blagodejec)

neoporečnost

wohltätig – dobrodelen, blagodejen

Wohlverhaltenszeugnis n spričevalo

(*dobrotljiv, dobroten, blagodaren,

o lepem vedenju (*izpričevalo

blagotvoren)

o lepem vedenju, spričalo o

(→ Publikum, Zweck)

zadržanju)

Wohltätigkeit f dobrodelnost,

Wohlverhaltungszeugnis (→

blagodejnost (*dobrotljivost,

Wohlverhaltenszeugnis)

dobrotnost, blagodarnost,

blagotovrnost)

wohlweise – premoder

Wohltätigkeitsanstalten pl dobrodelne

wohlwissend – dobro vedoč

ustanove (H 53) (*milodarne

Wohlwollen n naklonjenost,

naprave, ljudomile naprave)

blagohotnost (*blagonaklonjenost),

(→ Landes- Wohlthätigkeits-

dobrohotnost ◊

Anstalten (Laibach))

jmdm. sein Wohlwollen zuwenden/

Wohltätigkeitsball m dobrodelni ples

entgegenbringen – posvetiti

W

(komu) svojo naklonjenost

Wohltätigkeitsfuhr f dobrodelna

»Gott erhalte unserer Stadt

vožnja (*blagotvorna vožnja)

das väterliche Wohlwollen

1140

Eurer Majestät!« – »Bog ohrani

Naturalwohnung, Sommerwohnung,

našemu mestu Vašega Veličanstva

Souterrainwohnung, Werkswohnung,

očetovsko blagonaklonjenost!«

Zinswohnung) ◊

(nagovor ljubljanskega župana

freie Wohnung – službeno

Grasselija ob obisku cesarja Franca

stanovanje (*prosto stanovanje)

Jožefa I. 11. julija 1883 v Ljubljani)

(→ Naturalwohnung)

wohlwollend – 1. naklonjen,

seine Wohnung ändern – preseliti se

blagohoten, dobrohoten

Wohnung nehmen – nastaniti se

2. naklonjeno, blagohotno,

jmdn. in gemeinschaftlicher Kost

dobrohotno

und Wohnung bei sich behalten –

nuditi (komu) hrano in stanovanje

wohlziemend – spodoben

(preužitek) (→ Unterhalt)

Wohnbevölkerung f domače prebivalstvo

jmdn. in Kost (und Wohnung/

(G I. 57)

Quartier) (auf)nehmen – vzeti

wohnen – stanovati, bivati

(koga) na hrano (in stanovanje)

wohnhaft – stanujoč

Wohnungsänderung f sprememba

bivališča (*prememba stanovanja),

Wohnhaus n stanovanjska hiša

preselitev

Wohnort m bivališče (*stanovališče,

Wohnungsausweis m izkaz o

stanovišče)

bivališču (npr. izkaz o bivališču

Wohnpartei f 1. najemnik

dijakov, ki ga je ravnateljstvo

2. najemnica

ljubljanske gimnazije dostavljalo

Wohnraum m stanovanjski prostor

ljubljanskemu magistratu)

Wohnsitz m prebivališče

Wohnungsfürsorge f skrb za

(*domovališče, domovanje,

izgradnjo delavskih stanovanj

stanovališče) ◊

(ob koncu 19. stoletja je v Ljubljani

bleibender/ständiger Wohnsitz –

delovalo več društev, ki so si

stalno bivališče (*stanovitno

prizadevala za izgradnjo delavskih

domovanje)

stanovanj; najvidnejše mesto med

ordentlicher Wohnsitz – redno

njimi je zavzemalo leta 1886

bivališče

ustanovljeno Društvo za zgradbo

ohne ständigen Wohnsitz – brez

delavskih stanovanj v Ljubljani

stalnega bivališča

(Verein zur Herstellung von

Arbeiterwohnungen in Laibach), ki

Wohnstätte f stanovanje

ga je finančno podpirala Kranjska

Wohnstube f glavni stanovanjski

hranilnica (Krainische Sparkasse))

prostor s pečjo v kmečki hiši

Wohnungsinhaber m imetnik

(*hiša, dolnja hiša)

stanovanja (*stanoviški imetelj)

Wohnung f stanovanje, bivališče

Wohnungsliste f stanovanjski imenik

(*stanišče, stanovišče)

(*stanovalni imenik) (za odmero

(→ Amtswohnung, Arbeiterwohnung,

osebne dohodnine)

W

Dachwohnung, Garçonwohnung,

Jahreswohnung, Junggesellenwohnung, Wohnungsnot f pomanjkanje stanovanj

1141

Wohnungsrecht n stanovanjska pravica Wort n beseda (→ Ehrenwort, Wohnungswechsel m selitev, selitveni

Fluchwort, Losungswort, Mahnwort,

rok ◊

Paßwort, Schimpfwort, Schlagwort,

Wohnungswechsel im Maitermin –

Stichwort, Tadelwort) ◊

*majev selitveni rok

das Wort Gottes – božja beseda

Wort für Wort – dobesedno

Wohnzimmer n 1. stanovanjska soba

in Worten – z besedami (z

(v hotelu) 2. dnevna soba

besedami naveden znesek)

Wohnzins m gostaščina

ehrenrührige Worte – žaljive

Woiwoda m vojvoda

besede

gediegene Worte – tehtne besede

Wolf m 1. volk 2. odprta rana, volk

hochtönende Worte –

3. kostna gniloba, volk 4. odrgnina,

visokozveneče besede

volk 5. bakreni volk 6. kepa železa,

kernige Worte – jedrnate besede

pridobljena s taljenjem, volk

leere Worte – prazne besede

Wolfshund m volčjak (*volčji pes)

in Wort und Tat – v besedah in

Wolke f oblak (→ Wetterwolke)

dejanjih

mit bewegten Worten – ganjen

Wolkenbruch m močan naliv

ein gutes Wort für jmdn. einlegen –

(»ko se utrga oblak«) ◊

zavzeti se za (koga)

Ein Wolkenbruch ist

jmdm. das Wort entziehen –

niedergegangen. – Utrgal se je

odvzeti (komu) besedo (npr.

oblak.

poslancu med parlamentarno

Wolle f volna (→ Baumwolle)

razpravo)

wollen – volnen (*volnat) (→ Decke)

das Wort ergreifen/nehmen –

spregovoriti (*prijeti za besedo,

wollen (wollte, hat gewollt) – 1. hoteti

poprijeti za besedo)

2. trditi ◊

jmdm. das Wort erteilen/geben –

Er will ihn gesehen haben. – Trdi,

dati (komu) besedo (npr. poslancu

da ga je videl.

med parlamentarno razpravo)

Wollenkamm m priprava za česanje

jmdm. sein Wort geben – obljubiti

volne (*gradaša)

(komu kaj)

Wollkrämpler m česalec volne

das Wort haben – imeti besedo

(*gradašar)

(npr. med sestankom, zasedanjem)

das große Wort haben/führen –

Wollust f poželenje, naslada, slà ◊

imeti glavno besedo, širokoustiti se

fleischliche Wollust – meseno

sein Wort halten – držati besedo

poželenje, spolna slà

jmdn. beim Wort halten – držati

der Wollust frönen – vdajati se

(koga) za besedo

poželenju

das Wort zur Tat werden lassen –

wonebst – 1. poleg česa 2. poleg česar udejaniti

W

Wonne f radost, užitek, ugodje

in Worte fassen – izraziti z

besedami

Wonnemonat m maj (*majnik), veliki

sich zu Wort melden – prijaviti se

traven

za besedo

1142

Der Bürgermeister gedachte in

wuchern – 1. odirati, posojati z

warmen Worten des verstorbenen

oderuškimi obrestmi 2. bujno rasti,

Stadtrates. – Župan se je v toplih

razbohotiti se

besedah spominjal pokojnega

mestnega svetnika.

Wucherpreis m oderuška cena

wortbrüchig – besedolomen ◊

Wucherzinsen pl oderuške obresti

wortbrüchig werden – prelomiti

Wucht f 1. teža, sila 2. gibalna

besedo, sneti besedo

energija

Wörterbuch n slovar (*besednjak)

wühlen – 1. riti po (čem), kopati po

(→ Handwörterbuch)

(čem), brskati po (čem) 2. rovariti

Wortführer m *govornik, *besednik

Wühler m rovar

(predstavnik)

Wühlerei f 1. kopanje po (čem),

Wortgefecht (→ Wortstreit)

brskanje po (čem) 2. rovarjenje

wortgetreu – dobesedno

(*rovarstvo, rovarija)

Wortlaut m besedilo (*besede), tekst

wund – 1. ranjen 2. boleč (→ Punkt) wörtlich – 1. z besedo, besedno

Wundarzt m ranocelnik (H 36)

(→ Beleidigung) 2. dobesedno

(prvotno je ranocelnik oznaka za

obrtniški poklic, v 19 . stoletju pa za

Wortmeldung f priglasitev k besedi

zdravstvenega delavca s končanim

wortreich – gostobeseden

triletnim učnim programom na

mediko-kirurškem liceju; zdravil je

Wortstreit m besedni prepir

notranje in zunanje bolezni)

(*besedenje), polemika

Wundbrand m prisad

Wortwechsel m prerekanje, prepir ◊

Daraus entspann sich ein langer

Wunde f rana (→ Brandwunde,

Wortwechsel. – Iz tega se je razvil

Hiebwunde, Schießwunde,

dolg prepir.

Schnittwunde, Schußwunde,

in Wortwechsel geraten – spreti se

Stichwunde) ◊

(*zbesediti se)

eine Wunde beibringen/schlagen –

raniti

wortwörtlich (→ wörtlich)

Wunder n čudež

wötschen – večnina (G II. 62)

Wunder tun – delati čudeže

Wrack n razbitine (avtomobila, ladje,

wundernehmen – čuditi (koga)

letala)

Wundertäter m čudodelnik

Wräiden (→ Bräidl)

Wundzettel m opis rane

Wrg. = Währung (→ Währung)

Wunsch m želja ◊

Wucher m oderuštvo (*odrtija,

fromme Wünsche – pobožne želje

oderuhovstvo) (→ Zinswucher)

mein sehnlicher Wunsch – moja

Wucherei (→ Wucher)

najiskrenejša želja

W

Wucherer m oderuh

über seinen Wunsch – na svojo

željo

1143

seine ergebensten/

… (obrazec na začetku cesarskega

ehrfurchtsvollsten Wünsche

patenta)

aussprechen/zum Ausdruck

bringen – preponižno/prespoštljivo Würdenträger m dostojanstvenik čestitati (npr. ob poroki članov

würdevoll – 1. dostojanstven

cesarske družine)

2. dostojanstveno

von dem Wunsche getragen –

würdig – 1. vreden 2. dostojen

upajoč

(→ Weise) ◊

Wünschebuch n knjiga želja

Das Bittgesuch ist einer

wünschen – želeti, voščiti ◊

Berücksichtigung in jeder

zu wünschen übrig lassen – biti

Beziehung würdig. – Prošnja je v

nezadovoljiv, biti nepopoln

vsakem oziru upoštevanja vredna.

Wünsch-Erlaß-Billete

würdigen – 1. ceniti 2. dati priznanje

(→ Gratulations-Enthebungskarten)

(npr. nagrajencu), počastiti,

hvaliti, čislati 3. pokloniti se (npr.

Wünsch-Erlaß-Karten (→

pokojniku), spomniti se

Gratulations-Enthebungskarten)

4. nameniti, privoščiti ◊

Wünsch-Gratulations-Erlaßkarten

Sie würdigten ihn keiner Antwort.

(→ Gratulations-Enthebungskarten)

– Še odgovorili mu niso.

Würde f 1. čast, častni naziv,

Würdigkeit f 1. vrednost 2. lepo

dostojanstvo (→ Grafenwürde,

vedenje, dostojnost

Kaiserwürde, Königswürde,

Würdigung f 1. presoja, ocena,

Ritterwürde) 2. visoka (javna)

vrednotenje, upoštevanje

funkcija 3. dostojnost ◊

2. priznanje, nagovor (npr. ob

Verleihung der Würde eines

podelitvi nagrade za umetniško

Geheimen Rates – podelitev

ali znanstveno delo), počastitev,

dostojanstva tajnega svétnika

hvala, čislanje 3. spomin (npr. na

kaiserliche Würde – cesarsko

pokojnika) ◊

dostojanstvo (→ Kaiserwürde)

in Würdigung der vorgebrachten

königliche Würde – kraljevo

Gründe – ob presoji navedenih

dostojanstvo (→ Königswürde)

vzrokov, ob upoštevanju navedenih

mit Würde – dostojanstveno

vzrokov

unter aller Würde – pod častjo,

in Würdigung seines vorzüglichen

nedostojno

Betragens – *v priznanje njegovega

jmdn. seiner Würde entsetzen –

odličnega zadržanja

odvzeti (komu) čast/dostojanstvo

in Würdigung seiner mehr

jmdm. die Würde eines Geheimen

als 25jährigen guten und

Rates verleihen – podeliti (komu)

ununterbrochenen dem Staate

dostojanstvo tajnega svétnika

geleisteten Dienste – *v priznanje

Entbieten allen und jeden

njegovega 25-letnega uspešnega in

…., was Standes, Würde, oder

neprekinjenega službovanja v korist

W

Wesens dieselbe seyn mögen, … -

države

Sporočamo vsem in vsakomur …,

glede na njihov stan, čast ali oblast

1144

Wurf m 1. met, lučaj (→ Steinwurf) Wutkrankheit f steklina

2. gnezdo, leglo

W. W. = Wiener Währung

Würfel m kocka

(→ Einlösungsscheine)

Würfelpflasterung f tlakovanje s

Wwe. = Witwe (→ Witwe)

kockami

Wwr. = Witwer (→ Witwer)

Wurfleiter f lestev, ki se pristavi

(tatinsko orodje)

Wurfwaffe f metalno orožje

Wurfweite f domet

Wurm m črv, glista

Wurmfieber n glistna mrzlica, glistna

vročica

Wurmfraß m črvivost

Wurst f klobasa

Würstchen n klobasica

Würstel (→ Würstchen)

Wursterzeuger m izdelovalec klobas,

klobasar

Wurstfüller (→ Wursterzeuger)

Wurstmacher (→ Wursterzeuger)

Wurzel f korenina, koren ◊

Wurzeln fassen/schlagen/treiben –





1. pognati korenine, zakoreniniti se


2. udomačiti se

Wust m 1. nesnaga 2. šara, smeti,

ropotija

Wüste f 1. puščava 2. divjina

Wüstung f 1. pustota, pušča

2. pustošenje (V 264)

Wut f 1. besnost, bes, razjarjenje, srd

2. steklina (→ Tollwut) ◊

in Wut geraten – razkačiti se,

razsrditi se

wüten – divjati, besneti, razsajati

wütend – 1. besen 2. stekel

(→ Tollwut, Wutkrankheit)

W

wütig (→ wütend)

1145

X

x = Kreuzer (→ Kreuzer)

xr = Kreuzer (→ Kreuzer)

xlich = christlich – krščanski

Xti = Christi (→ Christus)

Xtus = Christus (→ Christus)

X

1149

1150

Z

Z (glej tudi C)

Zahlmarqueur m *plačilni natakar

(kovarniški natakar, ki je samostojno

obračunaval), plačilni markér

Zahlmeister m izplačevalec (*plačilnik)

Zadruga f zadruga

zahlreich – številen (→ Zuspruch)

zagen – 1. bati se 2. obotavljati se,

Zahltag m plačilni dan

omahovati (*cagati)

Zahlung f 1. plačilo, plačevanje

zaghaft – neodločen (*malosrčen)

(→ Abschlagzahlung, Nachzahlung,

Zaghaftigkeit f neodločnost

Rückzahlung, Zurückzahlung)

(*malosrčnost)

2. plača ◊

gegen billige Zahlung – poceni

zähig – žilav

effektive Zahlung – gotovinsko

Zähigkeit f žilavost

plačilo

Zahl f število (→ Einreichungszahl,

Zahlungen annehmen – sprejemati

Geschäftszahl, Seelenzahl)

vplačila

Zahlungen leisten – plačevati

Zahlämter pl plačilni uradi

(H 38, 54) (*izplačevalnice)

Zählung f štetje (→ Viehzählung,

(→ Kameralzahlamt, Kameral-,

Volkszählung) ◊

Kriegs- und Bankalzahlamt,

Zählung der gewerblichen und

Kameral- und Kriegszahlamt,

landwirtschaftlichen Betriebe –

Kriegszahlämter, Militärzahlämter)

popis obrtnih in kmetijskih obratov

K. k. Landeszahlamt in Laibach

Zahlungsabstattung f plačilo

– C. kr. deželni plačilni urad v

Zahlungsaufforderung f opomin (za

Ljubljani

plačilo) (*tirjanje izplačve)

Zahlbarmachung f 1. plačevanje

Zahlungsaufschub (→ Zahlungsfristung)

2. izplačilo

Zahlungsauftrag m plačilni nalog

zahlen – plačati (→ Abschlag, Lehrgeld) (*plačilno povelje)

zählen – šteti

Zahlungsbefehl (→ Zahlungsauftrag)

Zahler m plačnik (*plačevalec)

Zahlungsbogen m plačilni list

(→ Selbstzahler, Steuerzahler)

Zahlungserleichterung f plačilo na

Zähler m števec

obroke

Zählgeldsystem n števni denarni sistem zahlungsfähig – plačilno sposoben Zahlkellner m *plačilni natakar

(*plačevit)

(natakar v večjem gostinskem

Zahlungsfähigkeit f plačilna

obratu, ki je samostojno

sposobnost (*plačevitost)

obračunaval)

Zahlungsfristung f odlog plačila

Zahlkellnerin f *plačilna natakarica

(natakarica v večjem gostinskem

Zählungskommissär m števni

obratu, ki je samostojno

komisar (pri ljudskem štetju)

obračunavala)

(*popisovalni komisar)

1153

Z

Zahlungsleistung f plačilo

Zanksucht f prepirljivost

Zahlungspflicht f plačilna obveznost

Zapfen m 1. čep, zatič 2. storž

zahlungsunfähig – plačilno

Zapfengeld (→ Zapfenmaß)

nesposoben

Zapfenmaß n čepnina (od vina)

Zahlungsunfähigkeit f plačilna

(V 318)

nesposobnost

Zapfenstreich m 1. znak za nočni

Zahlungsverkehr m plačilni promet

počitek (*večerno bobnanje,

Zahlungsversprechen n plačilna

bobnanje k spanju), mirozov

obljuba

2. vojaški koncert, mirozov

(beseda Zapfenstreich izvira iz leta

Zahlwert m plačilna vrednost (npr. en

1596 izpričanega udarca v čep

goldinar imenske vrednosti se je

soda kot znaka za konec točenja

računal kot dve kroni)

pijače, povratek landsknehtov

Zahlzögling m gojenec samoplačnik

v njihova bivališča in nočni

(stroške šolanja in bivanja v neki

mir; beseda se je nato še naprej

ustanovi je plačal sam oz. njegovi

uporabljala v vojaškem okolju in

starši – v nasprotju z gojencem z

je označevala poziv vojakom za

ustanovo (Stiftling))

vrnitev v njihova bivališča; poziv

zahm – krotek

so izvedli z bobnom, rogom ali

trobento; v 19. stoletju je izraz

zähmen – krotiti, brzdati (*upitomiti)

Zapfenstreich (mirozov) označeval

Zahn m zob ◊

vojaški koncert (potpuri vojaških

falsche/künstliche Zähne – umetni

skladb), ki ga je po mestnih ulicah

zobje

izvajala vojaška, pa tudi civilna

Zahn-Crême f zobna pasta

godba; danes se izraz še vedno

uporablja v ZRN v besedni zvezi

Zahnarzt m zobozdravnik

Großer Zapfenstreich, ki označuje

Zahnfieber n zobna mrzlica

vojaški koncert na prostem v čast

Zahnplombe f zobna zalivka (*zobni

pomembne osebnosti)

pečat)

Zar m car

Zahnpulver n zobni prah, zobni

Zarenreich n carstvo

prašek

Zarin f carica

Zahnwasser n vodica za zobe, zobna

Zauber m 1. čar 2. urok, čarovnija vodica

(*copernija)

Zank m prepir (*prepor)

Zauberei f čarovništvo ◊

Zankapfel m jabolko spora

Strafe der Zauberei – kaznovanje

(*preporno jabolko)

čarovništva (»Če stori kdo ljudem

zanken – prepirati se

s čarovništvom škodo ali kvar, naj

se kaznuje od življenja na smrt in

Zänker m prepirljivec

naj se taka kazen izvrši z ognjem.

Zänkerei f prepir, kreganje

(Item so jemadt den leuten durch

Z

1154

zauberey schaden oder nachtheyl

Zechpreller m neplačnik zapitka

zufügt, soll man straffen vom leben

(*zapitninski slepar)

zum todt, unnd man soll solche

straff mit dem fewer thun.)«)

Zechpropst m cerkveni ključar

(Krvni sodni red cesarja Karla V.

Zecker m cekar

(1532))

Zedent m prepustnik

Zauberei treiben – ukvarjati se s

čarovništvom

zedieren – odstopiti oz. prenesti

pravico, cedirati

Zauberer m čarovnik, čarodej

(*copernik, černošolec)

Zeger (→ Zecker)

Zauberin f čarovnica (*copernica)

Zehent m desetina (G II. 251; H 51)

(→ Bergzehent, Dreschzehent,

Zauberspruch m urok

Garb(en)zehent, Jugendzehent,

Zaubertrank m čarobni napoj

Kirchenzehnt, Kleinzehent,

Zaum m uzda (→ Streit) ◊

Mostzehent, Sackzehent)

jmdn./sich/etwas im Zaume halten Zehenter (→ Zehentherr)

– brzdati (koga/se/kaj)

Zehentgeld (→ Zehent)

Zaun m plot, ograja ◊

Zehentgetreide n desetinsko žito

lebender Zaun – živa meja, živica

Zehentherr m desetinski gospod

Zaungast m nepovabljeni opazovalec

(*desetnik, desetničar, desetinar)

z. B. = zum Beispiel (→ Beispiel)

Zehenthold m desetinski podložnik,

z. E. = zum Exempel (→ Exempel)

desetinec

Zechbruder m vinski bratec

Zehentobrigkeit f desetinska

Zeche f 1. pivska družba 2. zapitek,

gosposka

račun (*ceha) 3. rudnik 4. rudniška Zehentregister n desetinski register

zadruga 5. ceh, bratovščina ◊

Zehnt (→ Zehent)

die Zeche bezahlen – plačati

zapitek

Zehntherr (→ Zehentherr)

um die Zeche spielen – igrati za

Zehnthold (→ Zehenthold)

pijačo (→ Trunk)

zehren – 1. hraniti se, jesti in piti

zechen – pijančevati, piti

2. trošiti, črpati, izčrpavati, razjedati

Zecher m pivec, pijanček

Zehrfieber n sušična vročica, sušica

Zechfahne f bandero

(*suha bolezen)

Zechgelage n popivanje

Zehrgeld n 1. *hranščina, *hranarina

(do *hranščine so bili upravičeni

Zechgeld n zapitek

avstro-ogrski uslužbenci

Zechkamerad m pivski tovariš

(*nastavljenci/Angestellte), npr.

Zechleute pl člani ceha

poduradniki, sluge, pisarniški

oficianti, pisarniški pomočniki itd.)

Zechmeister m 1. cehovski mojster

2. popotnica (→ Reisegeld)

2. cerkveni ključar

Zehrkrankheit f sušica

1155

Z

Zehrpfennig (→ Zehrgeld)

podpisovanje, subskripcija

Zehrung f 1. živež, hrana 2. popotnica (→ Kriegsanleihezeichnung) ◊

(→ Wegzehrung) 3. pogostitev

Zeichnung der Kriegsanleihe –

podpisovanje vojnega posojila

Zehrungskosten pl stroški za hrano,

(→ Kriegsanleihezeichnung)

stroški za živež

Zeidelhube f čebelarska huba (G I. 166)

Zeichen n znak, znamenje

(→ Aktenzeichen, Ehrenzeichen,

Zeidler m čebelar (*čebelorejec)

Handzeichen, Kennzeichen,

zeigen – 1. pokazati, kazati (→ Anteil,

Kreuzzeichen, Leuchtzeichen,

Vorliebe, Wille) 2. prikazovati 3. že Rainzeichen, Strafzeichen) ◊

pokazati (komu)

Die Anwesenden erhoben sich

zum Zeichen der Ehrung von ihren zeihen (zieh, hat geziehen) –

Sitzen. – Prisotni so v počastitev

obdolžiti, dolžiti, kriviti

spomina na pokojnika vstali s

Zeile f 1. vrstica (→ Signumzeile)

sedežev.

2. vrsta (→ Häuserzeile)

Die Gemeinderäte haben sich

Zeiselwagen m ciza (s platnom pokrit

zum Zeichen der Trauer (des

voziček na dveh kolesih, s katerim

Beileids) von den Sitzen erhoben.

je branjevka sama vozila zelenjavo

– Občinski svetniki so v znak

na živilski trg) (*vozič s štorjo krit)

žalovanja (sožalja) vstali s sedežev.

Zeit f 1. čas (→ Fastenzeit, Jahreszeit, Zeichenheft n risanka

Lebenszeit, Lebzeiten, Mahlzeit,

zeichnen – 1. risati, črtati (→ Schnitt) Monatszeit, Passionszeit, Schnittzeit, 2. označiti 3. podpisati (*beležiti,

Sommerzeit, Sperrzeit, Spielzeit,

znamovati) (→ Kriegsanleihe)

Tageszeit, Tatzeit, Tischzeit,

4. prevzeti odgovornost za (kaj) ◊

Vakanzzeit, Vesperzeit, Vierzeiten,

… zeichne ich Ihr ergebener … –

Vorkriegszeit, Wartezeit, Weltzeiten)

*beležim/znamujem Vaš vdani …

2. doba (→ Dienstzeit, Kaiserzeit,

(vljudnostna fraza na koncu pisma)

Karenzzeit, Kolonialzeit,

… zeichne ich mit vorzüglicher

Lehrzeit, Nachzeit, Neuzeit,

Hochachtung/zeichne ich

Probezeit, Strafzeit) 3. trenutek hochachtungsvoll … – …

4. rok (→ Stiftszeit, Verfallszeit,

*beležim/znamujem z odličnim

Verjährungszeit) ◊

spoštovanjem … (vljudnostna fraza

freie Zeit – prosti čas

na koncu pisma)

harte Zeiten – težki/hudi časi

vom Tode gezeichnet – zapisan

Zeit seines Lebens – za časa

smrti

življenja (→ zeitlebens)

Zeichnen n risanje

auf Zeit – časovno omejen

(→ Freihandzeichnen)

auf bestimmte Zeit – za določen

čas

Zeichner m risar (→ Bauzeichner)

auf unbestimmte Zeit – za

Zeichnung f 1. risba (*risanina)

nedoločen čas

(→ Vorzeichnung) 2. podpis

auf immerwährende Zeiten – za

(→ Gegenzeichnung) 3. vpisovanje,

vedno, trajno

Z

1156

bei Zeiten – zgodaj

zeitgerecht – pravočasno

in gegenwärtiger Zeit – v sedanjem

času

Zeitgeschichte f sodobna zgodovina

in jüngster Zeit – v najnovejšem

zeitherig – v tem času, doslej

času

Zeithonorar n *časarina, *časovnina

mit der Zeit – sčasoma

(notarska pristojbina)

nach der Zeit – potem

seit geraumer Zeit – že dolgo časa

zeitig – 1. zgoden 2. zgodaj 3. zrel seit undenklichen Zeiten – od

zeitigen – dozoreti, porajati, dajati,

pomnjenja, od zdavnaj

povzročiti (→ Ergebnis)

unter dieser Zeit – v tem času, ta

Zeitinschrift f letokaz

čas

von Zeit zu Zeit – občasno

Zeitkunde f časoslovje

vor geraumer/langer Zeit – pred

Zeitlang – eine Zeitlang – nekaj časa

davnimi leti, davno

Zeitläufte pl okoliščine, razmere

vor kurzer Zeit – pred kratkim,

nedavno

zeitlebens – za časa življenja

vor undenklicher Zeit/vor

zeitlich – 1. časoven 2. tostranski,

undenklichen Zeiten – pred

tuzemski (*časen) (→ Hintritt,

davnimi časi

Leben, Welt, Wohl) 3. začasen

zur Zeit – sedaj

(→ Ruhestand) ◊

zu gleicher Zeit – istočasno

das Zeitliche segnen/verlassen –

zu guter Zeit – zgodaj

posloviti se od tega sveta (*časnim

zu jeder Zeit – vselej

stvarem/temu svetu slovo dati),

zur rechten Zeit – ob pravem času,

umreti

pravočasno

Zeitlichkeit f 1. pozemsko življenje,

Zeit gewinnen – pridobiti na času

tuzemsko življenje 2. posvetne

die Zeit vergeuden/vertrödeln –

zadeve, časnost (*časne stvari)

zapravljati čas

3. posvetni dohodki škofije

die Zeit vertreiben – kratkočasiti se

(*časnina) ◊

es ist/wird Zeit – čas je, da …

dieser Zeitlichkeit entgehen –

Zeitabschnitt m časovno obdobje

posloviti se od tega sveta, umreti

Zeitalter n doba, vek, era

aus dieser Zeitlichkeit abfordern –

Bog je vzel k sebi …

Zeitbombe f tempirana bomba

Zeitpacht f začasni zakup (*časni

Zeitfahrt f vožnja na čas (prevoz s

zakup)

kočijo)

Zeitpunkt m trenutek, čas

Zeitfolge f časovno zaporedje

zeitraubend – zamuden

Zeitfrist f časovni rok

Zeitraum m doba, razdobje

zeitgemäß – 1. času primeren

2. sodoben

Zeitrechnung f časovno štetje,

kronologija

Zeitgenosse m sodobnik, vrstnik

Zeitumstände pl časovne okoliščine

1157

Z

Zeitung f 1. časopis, časnik (prvotno Zellengewebe n celično tkivo,

je beseda Zeitung oz. Neue

celičnina

Zeitung označevala pisano ali

tiskano novico (letak) o zanimivih

Zellengewebeentzündung f vnetje

dogodkih) 2. novica, novost,

celičnine

poročilo, glas ◊

Zelot m gorečnež, prenapetež, zelot

amtliche Zeitung – uradni list

Zelotismus m gorečnost, prenapetost,

(*vradne novice, uradni časopis,

zelotizem

uredski časopis) (→ Amtszeitung)

eine Zeitung beziehen – prejemati Zelt n šotor

časopis, biti aboniran na časopis

Zelthaus n paviljon

Zeitungs(aus)träger m časopisni

Zeltlager n šotorski (vojaški) tabor,

raznašalec

šotorišče

Zeitungscomptoir n upravništvo

Zementwerk n cementarna

časopisa (*novičarnica, časopisnica) zensieren – 1. oceniti 2. cenzurirati Zeitungsschreiber m novinar

Zensur f 1. presoja, ocena 2. ocena (pri (*novičar), časnikar

izpitih) 3. uradni pregled besedila

Zeitvertreib m kratkočasje

pred objavo (*državna preglednija),

zeitweilig – 1. začasen 2. začasno

cenzura (H 33, 35) (po številnih

(*časno)

manjših zakonih, ki se niso

spoštovali, je cesar Franc I.

zeitweise – občasno

22. februarja 1795 z Generalnim

Zeitwert m trenutna vrednost

ukazom / General-Verordnung

(vrednost zavarovanega predmeta

izdal obnovljeni cenzurni red, v

ob sklenitvi zavarovanja)

katerem je bila v 2. členu jasno

Zeitzeuge m živa priča, pričevalec časa

določena kazen, zagrožena tistim

knjigotržcem, ki bi cenzuri

zeleber (→ celeber)

podvržene knjige, brošure ali

zelebrieren (→ celebrieren)

tiskovine prodajali brez posebnega

dovoljenja revizijskega urada; v 4.

Zelebrität (→ Celebrität)

členu so bile določene obveznosti

Zelle f 1. jetniška celica (→

tiskarja in naloge revizijskega

Armensünderzelle) 2. kabina, celica

urada: »Knjigotržec ne sme ničesar

(→ Sprechzelle, Wahlzelle) 3. sobica, natisniti, ne da bi pred tem oddal

izbica (*stanica) ◊

manuskripta, ki mora biti napisan v

dunkle Zelle – temnica (poostrena

čitljivi pisavi in pravilno paginiran

kazen) (→ Strafe/Verschärfung der

ter opremljen z praznim robom,

Strafe)

revizijskemu uradu in počakal na

einsame Absperrung in dunkler

dovoljenje cenzurnega oddelka.

Zelle – zaprtje v temni samici

(Kein Buchhändler soll das

(→ Strafe/Verschärfung der Strafe)

mindeste in Druck legen, ohne

Zellengefängnis n celični zapor

zuvor das Manuscript in einer

(*stanična ječa)

leserlichen Schrift, und richtig

Z

1158

paginiert, auch mit einem weiß

pomorska uprava (Trst) (H 55)

gelassenen Rande versehen, bei

dem Revisions-Amte eingereicht,

Zentralstellen, i. ö. pl centralni uradi,

und die Zulassung vom Censur-

notranjeavstrijski (H 19, 20, 25, 31)

Departement erhalten zu haben.)«;

(→ Zentralbehörde)

z Najvišjim patentom je cesar

Zentrum n središče, center

Ferdinand I. 15. marca 1848 izdal

Zenturie (→ Centurie)

ustavo in ukinil cenzuro)

Zepter n/m žezlo (→ Königszepter)

zensurieren – uradno pregledati

besedilo pred objavo, cenzurirati

zerbomben – zbombardirati

Zensurkommissionen pl cenzurne

zerbrechen – razbiti (→ Widerstand)

komisije (H 33, 35)

Zeremonie f obred, ceremonija

Zensus m 1. popis prebivalstva,

zergliedern – 1. razčleniti, razdeliti

ljudsko štetje, cenzus 2. volilni

2. raztelesiti, secirati

cenzus (volilna pravica, pogojena z Zergliederung f 1. razčlenitev, velikostjo premoženja)

razdelitev 2. raztelešenje, seciranje

(→ Wahlkörper)

zerkriegen, sich – prepirati se

Zentenar m stoletnik

(→ zerstreiten, sich)

Zentenarfeier f stoletnica

zermürben – 1. omehčati

Zentner m stot, cent (stara avstrijska

2. izčrpavati, izčrpati

utežna mera: 1 dunajski stot = 100 Zermürbungskrieg m vojna funtov = 56 kg) (→ Meter-Zentner)

izčrpavanja

Zentralbehörde f centralno oblastvo ◊

zernichten – uničiti

Zentralbehörden, i.ö. – centralna

oblastva, notranjeavstrijska (H 19, 20, zernieren (→ cernieren) 25, 31)

Zernierung (→ Cernierung)

Zentralbehörden, »niederösterreichische« zerquetschen – zmečkati

– centralna oblastva, »nižjeavstrijska«

(H 19)

Zerquetschung f zmečkanina

Zentrale f središče, centrala

zerreißen – raztrgati, razcefrati

Zentralgewalt f osrednja oblast

Zerreißprobe f resna preizkušnja,

huda preizkušnja

zentralisieren – centralizirati

zerren – vlačiti, vleči, nategniti

Zentralismus m centralizem

zerrissen – 1. raztrgan, razcefran

Zentralkameralbehörden pl centralna

2. razdvojen, razklan

kameralna oblastva (H 37)

Zerrissenheit f razdvojenost,

Zentralkasse f centralna blagajna

razklanost

(H 54)

zerrütten – omajati, razmajati,

Zentralkomitee n centralni komite

razrvati, spodkopati, razrušiti

Zentralseebehörde (Triest) f osrednja

1159

Z

Zerrüttung f omajanje,

zertrümmern – razbiti, razdrobiti

spodkopavanje, razrvanost

(→ Geisteszerrüttung)

Zerwürfnis n razdor, razprtija, spor

(→ Familienzerwürfnisse)

zerschellen – 1. razbiti 2. razbiti se

(→ Ansturm)

zessieren (→ cessieren)

zerschlagen – razbiti, uničiti

Zession (→ Cession)

Zerschlagung f razbitje, uničenje

Zessionar (→ Cessionar)

zersetzen – razkrojiti, spodkopati

Zessionsurkunde (→ Cessionsurkunde)

(moralo, odpor)

Zeter (→ Zetergeschrei)

Zersetzung f razkroj ◊

Zetergeschrei n klic na pomoč

Zersetzung des Bluts – razkroj krvi Zettel m listek (→ Anschlagzettel,

(→ Blutzersetzung)

Banco-Zettel, Bankozettel,

zerstören – uničiti

Bestellzettel, Ehemeld(e)zettel,

Zerstörer m rušilec

Entschuldigkeitszettel,

(→ Torpedobootzerstörer)

Meld(e)zettel, Quartierzettel,

Theaterzettel, Versatzzettel,

Zerstörung f uničenje, rušenje

Vorladungszettel)

zerstreiten, sich – prepirati se

Zeug n 1. reč stvar 2. blago

zerstreuen – 1. raztresti, razsuti,

(→ Leinenzeug, Linnenzeug)

razsipati 2. razpršiti, razkropiti,

3. orodje (→ Schanzzeug,

razgnati 3. razbliniti

Werkzeug), priprava (→ Folterzeug),

(→ Täuschung) 4. razvedriti ◊

pribor (→ Eßzeug, Reißzeug)

Die Tumultuanten wurden von

4. vojaška oprema, orožje 5. top

der Polizei zerstreut. – Policija je

6. oprema, oprava (→ Bettzeug,

razgnala razgrajače.

Sattelzeug) 7. krama, šara

zerstreut – 1. razpršen, raztresen

Zeuge m priča (*svedok)

(→ Haus), razsut, razsipan

(→ Aktszeuge, Augenzeuge,

2. razgnan 3. raztresen, razmišljen

Belastungszeuge, Blutzeuge,

Entlastungszeuge, Identitätszeuge,

Zerstreuung f 1. razpršitev, razsutje,

Kronzeuge, Ohrenzeuge, Tatzeuge,

razsipanje 2. razgon 3. raztresenost,

Testamentszeuge, Trauzeuge,

razmišljenost ◊

Zeitzeuge) ◊

Zerstreuung der Tumultuanten –

Namensfertiger und Zeuge –

razgon razgrajačev

podpisnik (v imenu nepismene

zerstritten – sprt

osebe ali pisanja nezmožne osebe)

zerstückeln – razkosati

in priča

bedenklicher Zeuge – sporna priča

Zerstückelung f razkosanje

(*sumna priča)

zerteilen – razdeliti, porazdeliti

erbetener Zeuge – zaprošena priča

Zertifikat (→ Certificat)

fähiger/tüchtiger Zeuge – sposobna

priča

zertifizieren (→ certifizieren)

falscher Zeuge – kriva priča

Z

1160

(*krivopričnik)

atestat) (→ Abgangszeugnis,

unbedenklicher Zeuge – nesporna

Armutszeugnis, Dürftigkeitszeugnis,

priča (*nesumna priča)

Entlassungszeugnis,

unfähiger/untüchtiger Zeuge –

Gesundheitszeugnis, Lebenszeugnis,

nesposobna priča

Lehrbefähigungs-Zeugnis,

einen Zeugen beibringen/

Leumundzeugnis, Maturitäts-

produzieren/stellen – navesti kot

Zeugnis, Reifezeugnis,

pričo (*postaviti pričo)

Verwendungszeugnis) 2. potrdilo

einen Zeugen verhören/vernehmen

(*pričevavni list) (→ Impfungs-

– zaslišati pričo

Zeugnis) 3. pričanje (*spričevanje,

jmdn. als Zeugen vorladen – vabiti

svedočba) ◊

(koga) kot pričo

Zeugnis der Mittellosigkeit –

einen Zeugen vorführen – privesti

uboštveno spričevalo

pričo

Zeugnis der Reife – *spričevalo

zeugen1 – 1. pričati za (koga/kaj)

zrelosti (po Zakonu z dne 14. maja

2. pričati zoper (koga/kaj) 3. pričati

1869, s katerim se ustanavljajo

o (kom/čem)

načela za poučevanje v ljudskih

šolah (državni ljudskošolski zakon)

zeugen2 – spočeti, zaploditi

/ Gesetz vom 14. Mai 1869,

Zeugenaussage f izjava prič

durch welches die Grundsätze des

Zeugeneid m zaprisega prič

Unterrichtswesens bezüglich der

Volksschule festgestellt werden

Zeugenexamen (→ Zeugenverhör)

(Reichs-Schulgesetz), je bil

Zeugenschaft f pričevanje, pričanje

lahko tisti, ki je po štiriletnem

Zeugenverhör n zaslišanje prič

izobraževanju na učiteljišču

pridobil spričevalo zrelosti, začasno

Zeugenvernehmung

nameščen kot učitelj ali podučitelj)

(→ Zeugenverhör)

(→ Reifezeugnis)

Zeuger m spočetnik (*rodivec, rodnik)

amtsärztliches Zeugnis – spričevalo

Zeughaus n 1. orožarna (*orožnica,

uradnega zdravnika

orožiše) 2. prostor za shranjevanje

ärztliches Zeugnis – zdravniško

orodja, lopa (*klanica, opravnica,

spričevalo (*spričevalo o zdravji)

orodnica, orodiše)

das Zeugnis des mittellosen

Standes – spričevalo o uboštvu,

Zeugin f priča (*svedokinja)

ubožno spričevalo

Zeugkammer f shramba za orodje,

wundärztliches Zeugnis –

orodjarna (*orodnica)

ranocelnikovo spričevalo

Zeugmacher m tkaninar

Zeugnis abgeben/ablegen – pričati

o (kom/čem)

Zeugmeister m 1. topniški poveljnik,

topniški oficir 2. orožar (zadolžen

Zeugnisverteilung f razdelitev

za orožje in vojaško opremo)

spričeval

Zeugnis n 1. spričevalo (*izpričevalo,

Zeugschmied m kovač za orodje

pričalo, svedočba, svedočilo,

Zeugung f spočetje, zaploditev

1161

Z

Zeugungsfähigkeit f sposobnost

Verantwortung, Vergleich, Vertrauen, zaploditve

Zweifel)

Zeugwart m orožar (zadolžen za

Ziehgeld n rejnina (*rejščina, rednina,

orožje in vojaško opremo)

odgojnina)

Zeugwärter (→ Zeugwart)

Ziehkind n 1. rejenec 2. rejenka

Zeugweber (→ Zeugmacher)

Ziehmutter f rejnica, krušna mati

Zeugwirker (→ Zeugmacher)

Ziehsohn m rejenec

Zgf. = Zugführer (→ Zugführer)

Ziehtochter f rejenka

z. H. = zerstreute Häuser (→ Haus)

Ziehung f 1. vlečenje, vlačenje

z. H. /z. Hdn.= zuhanden/zu

2. žrebanje (*srečkanje,

Händen – v roke

vzdigovanje)

Ziege f koza

Ziehungsort m žrebni kraj (loterija)

Ziegel m opeka (*cegel)

Ziehvater m rejnik, krušni oče

(→ Hohlziegel)

Ziel n 1. cilj, mejnik 2. tarča ◊

Ziegelbrenner m opekar

ein Ziel erreichen – doseči cilj

einer Sache ein Ziel setzen –

Ziegelbrennerei (→ Ziegelhütte)

napraviti (čemu) konec, ustaviti

Ziegelei (→ Ziegelhütte)

(kaj)

Ziegelhütte f opekarna (*opekarnica,

sich ein Ziel setzen/stecken –

cegelnica, ceglenica) ◊

postaviti si cilj

städtische Ziegelhütte (in der

sich etwas zum Ziel setzen –

Tirnau, Laibach) – mestna

postaviti si (kaj) za cilj

opekarna (v ljubljanskem

zielen – meriti, ciljati (→ Leben)

predmestju Trnovo)

Zielscheibe f tarča

Ziegelwerk (→ Ziegelhütte)

Zier f okras, okrasje (*kinč), lepota

Ziehbrücke (→ Zugbrücke)

Zierbaum m okrasno drevo

Ziehbrunnen m vodnjak na vzvod

Zierde (→ Zier)

(*šterna na vago)

zieren – krasiti

Zieheltern pl rejniški starši

zieren, sich – pačiti se

ziehen (zog, hat/ist gezogen) –

1. vleči 2. rediti, gojiti 3. oditi,

Ziergarten m okrasni vrt (*lepotični

kreniti, odkorakati 4. zgrinjati se

vrt, lepotni vrt) (→ Lust- und

(oblaki) (→ Affäre, Bestrafung,

Ziergarten)

Betracht, Erwägung, Feind, Feld, zierlich – lep, mičen, ljubek

Grenze, Kerze, kurz, Länge, Leder, Lehre, Leibesstrafe, Mitleidenschaft, Zierpflanze f okrasna rastlina Parallele, Rat, Rechenschaft,

Zigarette f cigareta (*svalčica)

Scheide, Schlußstrich, Schranke,

Zigarre f cigara (*smodka, smotka) ◊

Schwert, Strafe, Untersuchung,

Zigarren drehen – zvijati cigare

Z

1162

Zigarrenmacher m izdelovalec cigar

Zimmerhandwerk n tesarstvo

(*smodkar, cigarar)

Zimmerherr m podnajemnik

Zigarrenmacherin f izdelovalka cigar

(*cimerher)

(*smodkarica, cigararica)

Zimmerholz n tesarski les

Zigeuner m cigan

Zimmerkollege (→ Zimmergenosse)

Zikorienfabrik f tovarna kavnih

nadomestkov

Zimmermädchen n sobarica (*hišna)

zimentieren – uradno potrditi mero

Zimmermaler m soboslikar (*sobni

(*cimentirati, cimentovati)

slikar, izbni malar, malar sob)

(→ Gewicht, Waage)

Zimmermann m tesar (*cimperman)

Zimentierung f meroskustvo

Zimmermeister m tesarski mojster

(*cimentiranje, cimentovanje)

zimmern – tesati, obtesati (*cimprati)

Zimentierungsamt n merski urad

Zinn n kositer

(*cimentovalni urad, cimentarija)

Zinne f zobčasti nadzidek

Zimentierungsmeister m

meroskusnik (*cimentirar)

Zinngießer m kositrar

Zimmer n soba (*cimer, izba)

Zins m 1. dajatev

(→ Besuchzimmer,

(→ Anerkennungszins, Getreidezins,

Dienstbotenzimmer,

Kopfzins, Lagerzins, Leibzins,

Domestikenzimmer, Fremdenzimmer,

Naturalzins, Pfennigzins, Schutzzins, Gastzimmer, Monatszimmer,

Überzins, Vogtzinsen, Wasserzins),

Passagierzimmer, Sprechzimmer,

činž, pravda (V 81), pravdna dajatev

Verbandzimmer, Wohnzimmer) ◊

(G II. 247) 2. najemnina, zakupnina

eigenes Zimmer – lastna soba

(→ Aftermietzins, Bestandzins,

lichtes Zimmer – svetla soba

Hauszins, Inwohnerzins, Mietzins,

eingerichtetes/möbliertes Zimmer

Pachtzins, Stubenzins, Wohnungszins)

– opremljena soba (*opravljena

3. najem ◊

soba, meblovana soba)

ein Haus in Zins nehmen – najeti

das Zimmer hüten – ostati doma

hišo

das Zimmer stürmen – vdreti v

zinsbar – davku zavezan, podvržen

sobo, prilomastiti v sobo

plačevanju davka (*miten)

Zimmerei (→ Zimmerhandwerk)

Zinsbuch n davčna knjiga

Zimmereinrichtung f sobna oprema

(*davčne bukve)

(*sobna oprava, izbina oprava,

Zinsen pl obresti (*činži)

pohišje), pohištvo

(→ Verzugszinsen, Wucherzinsen,

Zimmerfrau f najemodajalka,

Zögerungszinsen) ◊

gospodinja

Zinsen abwerfen – prinašati obresti

Zimmergenosse m sostanovalec

Zinsertrag m 1. dohodek od

(*sobni tovariš)

najemnine (*najemninski dohodek)

(→ Hauszinssteuer) 2. dohodek od

Zimmergeselle m tesarski pomočnik

obresti (*obrestni dohodek)

1163

Z

Zinsertrag-Bekenntnis n napoved

sionizem 2. nacionalistično gibanje

dohodka od najemnine (*napoved

za uveljavitev židovstva, cionizem,

najemniškega dohodka)

sionizem

zinsfrei – 1. oproščen dajatev

Zionist m pripadnik cionizma oz.

2. neobdavčen

sionizma, cionist, sionist

Zinsfuß m obrestna mera, obrestna

Zirkel m 1. kolobar, krog 2. šestilo

stopnja

3. krožek

Zinsgeld n denarna pravda

zirkeln – 1. zarisati krog 2. natančno

Zinsgetreide n pravdno žito

izdelati, natančno izmeriti

3. skrbno zasnovati

Zinsgrund m pravdna zemlja

(G II. 338)

Zirkular (→ Cirkular(e))

Zinshaus n *najemna hiša (poslopje s Zirkulation (→ Cirkulation) številnimi najemniškimi stanovanji) zirkulieren (→ cirkulieren)

Zinsheller m najemninski vinar

Zisleithanien n Cislajtanija (v letih

Zinskreuzer m najemninski

1867–1918 oznaka za avstrijski del

krajcar (priklada na gostaščino

dvojne monarhije – zahodno od

(Wohnzins))

reke Lajte) (*Cistlitvanska)

Zinsmaß (→ Zinsfuß)

Zisterne f vodnjak, kapnica, cisterna

(*šterna)

Zinsperiode f najemna doba

Zisterze f samostan cistercijanskega

Zinspfennig (→ Zinsgeld)

reda, cisterca

Zinsrecht n zakupninska pravica

Zisterzienser pl cistercijani (H 26–28,

(G II. 424)

49, 63) (moški samostanski red)

Zinssatzung f 1. prikrite obresti Zitadelle f manjša trdnjava (v okviru

(V 240) 2. mrtva zastava

večjega ali utrjenega mesta),

(G II. 178) (→ Ewigsatzung)

citadela

Zinssteuer f davek na najemnino,

Zither f citre

najemninski davek (*stanovanjski

krajcar)

zitieren (→ citieren)

Zinstermin m termin za najemanje

ZIVI = Zivildienstleistende(r) m

stanovanja (običajna termina: sv.

vojak na civilnem služenju

Jurij: 24. april in sv. Mihael: 29.

vojaškega roka (→ Bundeswehr)

september)

zivil – 1. civilen (→ Verehelichung),

Zinswein m pravdno vino

sveten 2. vljuden 3. zmeren (cena)

Zinswohnung f najemniško

Zivilbehörde f civilni oblastni organ,

stanovanje

civilno oblastvo

Zinswucher m oderuške obresti

Zivilbevölkerung f civilno prebivalstvo

Zionismus m 1. židovsko gibanje

Zivildienst m civilno služenje

za samostojno državo, cionizem,

vojaškega roka

Z

1164

Zivilehe f civilna zakonska zveza

Zögerung f obotavljanje, oklevanje,

Zivilgebühr f civilna pristojbina

odlašanje, pomišljanje

Zivilgeometer m civilni geometer ◊

Zögerungszinsen pl zamudne

autorisierter Zivilgeometer –

obresti

avtoriziran civilni geometer

Zögling m gojenec (*odgojenec,

Zivilgericht n civilno sodišče

pitomec) (→ Lehramtszögling,

Zahlzögling) ◊

Zivilhauptmann m civilni glavar

zahlender Zögling – gojenec

(H 32, 33)

samoplačnik (stroške šolanja in

Zivilisation f civilizacija

bivanja v ustanovi je plačal sam

Zivilist m 1. civilist 2. profesor

oz. njegovi starši – v nasprotju z

civilnega prava

gojencem z ustanovo (Stiftling))

(→ Zahlzögling)

Zivilkroatien n civilna Hrvaška

(H 33, 35, 42)

Zölibat n celibat

Zivilmagistrat m civilni magistrat

Zoll1 m 1. mitnina, carina (H 19)

(H 36)

(→ Ausfuhrzoll, Durchfahrtzoll,

Durchfuhrzoll, Einfuhrzoll,

Zivilperson f civilna oseba

Eingangszoll, Essito-Zoll,

Zivilprozeß m 1. pravda 2. pravdni

Schutzzoll, Transitozoll,

postopek

Vorzugszoll) 2. mitnica

Zivilprozeßordnung f zakon o

3. carinarnica ◊

pravdnem postopku

den Zoll verfahren – izogniti se

mitnici

Zivilrecht n civilno pravo,

državljansko pravo

Zoll2 m cola, palec (stara avstrijska

dolžinska mera: 1 cola/palec =

Zivilspital (→ Civilspital)

26,34 mm, okrajšava: '')

Zivilstand m civilni stan

Zollamt n carinski urad (H 21, 54),

Zivilstreitsachen pl civilne pravdne

mitninski urad, mitnica (*colnija)

zadeve (H 23)

(→ Nebenzollamt)

Ziviltrauung f civilna poroka

Zollaufseher m carinski nadzornik,

Zivil- und Kriminalgericht n civilno in

carinski nadglednik (*colni

kazensko sodišče (H 42)

nadglednik, ibrajtar)

ZK = Zentralkomitee

Zollaufsichtspersonal n carinski

(→ Zentralkomitee)

nadzorniki, carinski nadgledniki

(*colni nadgledniki, ibrajtarji)

Zofe f spletična

Zollbeamte(r) m carinski uradnik,

Zöger m cekar

carinik (*colnik, colnar, colni

Zögerer m obotavljavec

urednik)

zögern – obotavljati se, oklevati,

Zollegstätte f carinsko skladišče

odlašati, pomišljati

(*colno skladišče, colnijsko

skladišče)

1165

Z

Zolleinnehmer m carinar, mitninar

Zopf m 1. kita 2. nazadnjak,

(*colnar, mitar)

konzervativec

zollen – 1. plačati 2. izraziti

Zorn m jeza, srd (→ Jähzorn) ◊

(→ Achtung, Anerkennung, Beifall,

seinem Zorn Luft machen – dati

Dank, Lob)

duška svoji jezi

Zollfreiheit f oprostitev carine

in Zorn geraten – razjeziti se,

(*prostost carine, brezcolnost),

razsrditi se

oprostitev mitnine

sich den Zorn zuziehen – nakopati

si jezo

Zollgebühr f carina (*col), mitnina

Z. P. O. = Zivilprozeßordnung

Zollgefälle pl carinske pristojbine

(→ Zivilprozeßordnung)

(H 37)

z. T. = zum Teil – deloma

zollig – palec dolg, colo dolg

Ztg. = Zeitung (→ Zeitung)

Zollinie f carinska črta (*colna črta,

colna linija)

Ztr. = Zentner (→ Zentner)

Zollinspektion f carinska inšpekcija

Zubau m prizidava, prizidek

(H 36)

zubauen – prizidati

Zöllner (→ Zollbeamter)

Zubehör m/n pritikline (*pripadki)

Zollunion f carinska unija

(→ An- und Zugehör)

Zollwache f carinska straža (na

Zuber m čeber (→ Handzuber)

podlagi Zakona o carini /

zubereiten – pripraviti

Zollgesetz z dne 10. junija 1920

je bila avstrijska Finančna straža

Zubereiter m pripravljalec

( Finanzwache) preimenovana v

zubessern – priboljšati

Carinsko stražo ( Zollwache))

Zubesserung f priboljšek (npr. k

Zollwesen n carinske zadeve, carina

preužitku) (*poboljšek), izboljšanje,

Zollzahlung f plačilo carine (*plačilo

popravek (→ Unterhalt)

colnine)

zubringen – 1. preživeti, prebiti

Zone f 1. pas, cona

(→ Lehrzeit) 2. prinesti, prinašati

(→ Besatzungszone, Pufferzone,

(→ Heiratsgut) 3. ovaditi

Tamponzone) 2. cona (v ZRN

Zubringer m 1. prinašalec

razširjena oznaka za NDR)

(*donašavec, donesec, prinesec)

(→ SBZ)

2. ovaduh 3. zvodnik (*podvodnik)

Zonengrenze f 1. meja med

4. prevozno sredstvo

zasedbenimi conami v Nemčiji in

Zubuße f dodatek (*pridatek)

Avstriji po drugi svetovni vojni

Zucht f 1. vzreja, reja (→ Bienenzucht, 2. meja s (sovjetsko zasedbeno)

Geflügelzucht, Nachzucht,

cono (v ZRN razširjena oznaka za

Obstbaumzucht, Obstzucht,

mejo med ZRN in NDR)

Pferdezucht, Rindviehzucht,

(→ SBZ)

Schweinezucht, Tierzucht, Viehzucht)

2. plemenitev 3. vzgoja

Z

1166

(→ Kinderzucht) 4. red, disciplina prestopke / Strafgesetz über Verbrechen,

(→ Manneszucht, Mannszucht,

Vergehen und Uebertretungen z dne

Schulzucht) ◊

27. maja 1852 je v primeru, če je šlo

der väterlichen Zucht unterworfen

za kazniva dejanja otrok, mlajših

sein – biti podvržen očetovi vzgoji

kot deset let, prišlo v poštev domače

(*očetovem ustrahovanju)

kaznovanje (*domače strahovanje/

in Zucht halten – ustrahovati

häusliche Züchtigung))

stramme Zucht – stroga disciplina

körperliche Züchtigung – telesna

Zuchtarbeit f prisilno delo

kazen (*telesno tepenje)

(*štrafensko delo)

Zuchtkuh f plemenska krava

Zuchteber m plemenski merjasec

Züchtling m kaznjenec (*pokorjenec)

züchten – rediti, gojiti

zuchtlos – razuzdan, razbrzdan,

Züchter m rejec (→ Bienenzüchter,

samopašen, nediscipliniran

Pferdezüchter, Viehzüchter)

Zuchtlosigkeit f razuzdanost,

Zuchthaus n kaznilnica

razbrzdanost, samopašnost,

(*kaznovavnica, pokorivnica,

nediscipliniranost

pokorna hiša, strahovavnica)

Zuchtsau f plemenska prasica

(→ Zucht- und Arbeith-Haus)

Zuchtschwein n plemenski prašič

Zuchthäusler m kaznjenec (*pokorjenec)

(*prašič za pleme)

Zuchthäusling (→ Zuchthäusler)

Zuchtsprämien pl darila za

züchtig – 1. lepega vedenja, kreposten plemensko živino (C. kr. deželna

(*blagonraven) 2. sramežljiv

vlada za Kranjsko je 26. aprila

1901 izdala Razglas o konjerejskih

züchtigen – 1. telesno kaznovati

darilih za kobile in žrebice, ki se

(→ Karbatschstreiche, Rutenstreiche,

bodo l. 1901 delila na Kranjskem

Stockstreiche) 2. ustrahovati, krotiti,

/ Kundmachung über die in Krain

pokoriti ◊

im Jahre 1901 stattfindende

bei Wasser und Brot züchtigen –

Vertheilung von Staatspferde-

kaznovati z zaporom ob vodi in

Zuchtsprämien für Mutterstuten,

kruhu

gedeckte Stuten und Stutfohlen,

mit Worten züchtigen – kregati,

in sicer za sedem konkurenčnih

karati

postaj (Concurrenzstationen) za

Züchtiger m rabelj (*strahovavec)

premiranje konj: Lesce, Kranj,

Züchtigte(r) (→ Züchtling)

Kamnik, Vrhnika, Ribnica, Trebnje

in Šentjernej; razpisane so bile

Züchtigung f kaznovanje (*strahovanje,

naslednje nagrade (Prämien):

tepenje) ◊

»srebrne krone (Silberkronen),

Züchtigung mit Schlägen –

srebrne svetinje (silberne

kaznovanje s tepežem

Medaillen) in priznanski diplomi

häusliche Züchtigung – domače

(Anerkennungsdiplome)«)

kaznovanje (v skladu s Kazensko

postavo zoper hudodelstva, pregreške in Zuchttier n plemenski junec (bik)

1167

Z

Zucht- und Arbeit-Hauß (Laibach) n zudem – poleg tega, vrh tega, povrh Pokorilnica in delavnica (Ljubljana)

(na podlagi dekreta cesarice Marije zudenken – nameniti, prisoditi

Terezije z dne 29. junija 1754 je

zudringlich – vsiljiv (→ Betteln)

C. kr. reprezentacija in zbornica v

zu dritt – v troje

Ljubljani 10. julija 1754 izdala akt

o ustanovitvi kaznilnice in prisilne

zueignen, sich – prilastiti si, prisvojiti

delavnice, ki je bila septembra istega

si

leta preimenovana v Pokorilnico,

Zueignung f prilastitev, prisvojitev

predilnico in delavnico / Zucht-

zuerkennen – prisoditi, priznati,

Spün- und Arbeith-Hauß)

odobriti

Zuchtvieh n plemenska živina

Zuerkennung f prisojanje, prisoditev,

Zuchtviehschau f razstava plemenske

priznanje, odobritev

živine

Zufahrt f dovoz

Zucker m sladkor (*cuker)

Zufahrtsstraße f dovozna cesta

Zuckerbäcker m slaščičar (*sladčičar),

(*dovožnja cesta)

konditor

Zufall m slučaj, naključje

Zuckerbäckereien pl sladkarije

zufallen – pripasti

Zuckerfabrik (→ Zuckerraffinerie)

zufertigen – poslati, pošiljati (*odpraviti)

Zucker(fabrik)arbeiter m delavec v

Zufertigg. = Zufertigung

tovarni sladkorja (»cukrarni«)

(→ Zufertigung)

Zuckerl n sladkorček, bonbon

Zufertigung f dostava

Zuckerraffinerie (Laibach) f

zufließen – pritekati, dotekati ◊

Ljubljanska rafinerija sladkorja

Der Reinertrag des Wettfahrens

(*sladkornica), »cukrarna« (v leta

fließt einem edlen Zweck zu. –

1828 zgrajeni moderni tovarniški

Čisti dobiček (kolesarske) dirke se

stavbi se je nahajala največja

steka v plemenit namen.

sladkorna rafinerija v monarhiji;

leta 1858 jo je uničil požar, po

Zuflucht f pribežališče, refugij, azil ◊

katerem se ni več opomogla; v

Zuflucht nehmen – zateči se

začetku šestdesetih let se je v njej

Zufluß m priliv, prihodek, dohodek

nahajala Mexicanische Caserne za

zufolge – po, kot (*glasom, vsled)

vojaške rekrute, ki so od tu potovali

(→ Folge) ◊

v Mehiko, kjer so se vojskovali za

zufolge Erlasses – v skladu z

mehiškega cesarja Maksimilijana;

odlokom (*vsled razpisa)

od 13. marca 1871 dalje je bila

»cukrarna« začasna lokacija

zufrieden – zadovoljen

ljubljanske tobačne tovarne)

Zufriedenheit f zadovoljstvo ◊

(→ Tabakfabrik)

Ausdruck der Allerhöchsten

Zuckerrübe f sladkorna pesa

Zufriedenheit – izraz Najvišjega

zadovoljstva (javna pohvala, ki jo je

Zuckerwerk n sladkarije, slaščice

cesar izrekel za minulo delo štabnih

Z

1168

oficirjev in generalov; objavljena je

(→ Schachzug) 10. brazda, ris

bila v uradnih glasilih)

(v puškini cevi) 11. vprega

jmdm. wird Allehöchste

(→ Pferd), jarem (→ Ochse)

Zufriedenheit ausgesprochen

12. vrsta (→ Höhenzug,

– izraziti (komu) Najvišje

Straßenzug) 13. pot (→ Amtszug,

zadovoljstvo (javna pohvala, ki jo je

Beschwerdezug, Instanzenzug)

cesar izrekel za minulo delo štabnih

14. črta (→ Namenszug) ◊

oficirjev in generalov; objavljena je

Zusammenstoß zweier Züge –

bila v uradnih glasilih)

trčenje dveh vlakov

zufriedenstellen – zadovoljiti

gemischter Zug – mešani vlak (vlak

sestavljen iz potniških in tovornih

zufügen – prizadeti, povzročiti

vagonov) (*mešani vlak, mešanec)

(→ Beschädigung, Schaden, Schimpf,

die im Zuge verwendeten Tiere –

Unrecht, Verlust)

za vprego uporabljene živali

Zufuhr f dovoz, dovažanje

etwas in groben/großen Zügen

zuführen – 1. dovažati, voditi k

darstellen – opisati (kaj) v grobih

(čemu) 2. napeljevati (koga) k

obrisih

(čemu), zvoditi (koga) k (čemu)

in vollen Zügen genießen – uživati

3. odvesti, odvajati (→ Bestimmung,

na vso moč

Gabe) 4. privesti do (česa)

in den letzten Zügen liegen – ležati

(→ Strafe)

v poslednjih vzdihljajih

in vollem Zuge sein – potekati

Zug m 1. vlak (→ Courierzug, D-Zug, den Zug erreichen – priti

Eilpostzug, Eilzug, Extrazug,

pravočasno na vlak, ujeti vlak

Hofseparatzug, Hofzug, Kurierzug,

zum Zuge verwenden – uporabljati

Lastenzug, Lastzug, Lokalzug,

za vožnjo (živino)

Lustzug, Marktzug, Militär-

Separatzug, Nachteilzug, Nachtzug, Zugabe f dodatek (*pridatek)

Personenzug, Postzug, Schnellzug,

Zugang m dostop, pristop, vhod

Sekundärzug, Separatzug,

zugänglich – dostopen ◊

Sonderzug, Vergnügungszug,

zugänglich machen – omogočiti

Wagenzug) 2. četa (*rida)

dostop do (česa)

(→ Nachzug), vod, trop (pri

zugänglich sein – biti dostopen

orožništvu) 3. sprevod, povorka,

spremstvo (→ Fackelzug,

zugaste (→ laden)

Festzug, Feuerlöschzug, Geleitzug,

Zugbrücke f dvižni most (*dvigavni

Hochzeitszug, Huldigungsfestzug,

most)

Huldigungszug, Leichenzug,

Schauzug, Trauerzug, Umzug)

zugeben – 1. pridati, dodati

4. pohod (→ Beutezug,

2. dopustiti, dovoliti 3. priznati

Eroberungszug, Feldzug, Kreuzzug,

zugebote stehen (→ Gebot)

Plünderungszug, Raubzug, Rückzug, zugedacht – namenjen, prisojen Siegeszug, Streifzug, Zuzug) 5. jata

6. požirek, srk 7. poteg 8. poteza

zugegen – zugegen sein – biti navzoč

(→ Gesichtszug) 9. premik, poteza 1169

Z

zugehen – 1. iti proti (komu/čemu)

Zugfron f tovorna tlaka (G II. 244)

2. dostaviti, poslati, posredovati

3. dogajati se, vladati (vzdušje,

Zuggeschirr n vprežna oprava

razpoloženje) 4. zapreti se (npr.

Zugkraft f 1. vlečna moč 2. privlačnost vrata) ◊

Zugloch n luknja za zračenje, dušnik

Die Arbeit geht dem Ende zu. –

(*dušek)

Delo gre proti koncu.

Er ging auf das Haus zu. – Šel je

Zugochse m vprežni vol

proti hiši.

Zugpferd n vprežni konj

Es ging lustig zu. – Bilo je veselo./

(*naprežni konj), vozni konj

Vladalo je veselo vzdušje.

zugreifen – 1. zagrabiti, zgrabiti,

Zugehfrau f postrežnica

poprijeti 2. posredovati,

Zugehör n pritikline (*pripadki)

intervenirati 3. postreči si

(→ An- und Zugehör)

Zugremonten pl vojaški vprežni konji,

Zugehörigkeit f pripadnost

vprežni remonti

(→ Glaubenszugehörigkeit,

Zugrobot f vlečna tlaka

Volkszugehörigkeit)

zugrunde gehen – propasti

Zugehörungen (→ Zugehör)

zugrunde legen – položiti temelj,

Zügel m vajet (→ Kreuzzügel) ◊

utemeljiti

die Zügel übernehmen – prevzeti

zugrunde liegen – temeljiti na (čem)

vajeti v svoje roke

Zugschranken m vlečna (železniška)

zügellos – nebrzdan (→ Leidenschaft),

zapornica (*vlačna zapornica,

razbrzdan, razuzdan

potezna zapornica)

Zügellosigkeit f nebrzdanost,

Zugschuh m čevelj z elastiko (čevelj,

razbrzdanost, razuzdanost

ki se natakne in ne zaveže z

zugemittelt – vročen, izročen, predan

vezalkami) (*čevlji na vlak)

Zugemüse n prikuha (zelenjava)

Zug(s)führer m 1. četovodja, načelnik

zugerichtet (→ zurichten)

voda, vodnik 2. vlakovodja

zugeritten (→ Pferd)

Zugspacker m skladač, nakladač (na

železniški postaji)

zugesellen, sich – pridružiti se

Zugstation f tropna postaja (pri

Zugeständnis n 1. privolitev,

orožništvu)

dopustitev, koncesija 2. priznanje

◊

Zugtier n vprežna žival (*žival za

Zugeständnisse machen –

vožnjo), vlečna žival

popuščati, odstopati od svojih

zugunsten – v prid, v korist

stališč, biti pripravljen na koncesije zugute halten – šteti v dobro zugestehen – 1. privoliti, dopustiti

zugute kommen – biti v korist

2. priznati

Zugvieh n vozna živina (*vozno

zugetan – naklonjen

živinče), vprežna živina ◊

Z

1170

vorgespanntes Zugvieh – vprežena zulassen – dopustiti vozna živina

zulässig – dopusten

zuhalten – 1. imeti (kaj) zaprto

2. držati se (česa) (→ Bedingung)

Zulässigkeit f dopustnost

Zuhälter m zvodnik

Zulassung f 1. dopustitev

(*dopuščanje) 2. registracija

Zuhälterei f zvodništvo

motornega vozila

Zuhaltung f 1. privolitev

Zulauf m 1. naval, pritisk 2. velik

2. nedovoljeno razmerje,

obisk (veliko število obiskovalcev,

ljubimkanje 3. upoštevanje ◊

kupcev, pristašev) ◊

fleischliche Zuhaltung – spolni

ein großer Zulauf von Menschen –

odnosi

prihod velike množice ljudi

genaue Zuhaltung der Sperrstunde

Der Gastprofessor hatte großen

– natančno upoštevanje zapiralnega

Zulauf. – Gostujoči profesor je imel

časa (lokala)

veliko slušateljev.

Zuhause n dom

zulegen – 1. zalagati s (čim) 2. pridati, Zuhilfenahme – mit/unter

dodati, izboljšati

Zuhilfenahme – s pomočjo

Zulehen n »dodatni fevd« (V 295)

Zukauf m dokup

zuletzt – nazadnje

zukommen – 1. približati se

zulieb(e) – na ljubo

2. posredovati, dostaviti 3. pripasti,

biti deležen

Zulieferer m dobavitelj

Zukunft f 1. bodočnost, prihodnost

zuliefern – 1. dobaviti 2. izročiti

2. prihod ◊

Zulieferung f dobava

in Zukunft – v bodoče

zumachen – 1. zapreti 2. zamašiti,

zukünftig – prihodnji

zadelati

Zukunftsmusik f daljni in negotovi

zumal – zlasti še

načrti, načrti v oblakih

zumeist – največkrat, večinoma

Zulage f doklada (→ Activitätszulage, zumessen – 1. pripisati 2. odmeriti Alterszulage, Dezennalzulage,

Dienstzulage, Ergänzungszulage,

zumitteln – vročiti, izročiti, predati

Funktionszulage, Lokalzulage,

(→ Kenntnisnahme)

Personalzulage, Quinquennalzulage, zumuten – 1. neupravičeno Subsistenzzulage, Teuerungszulage,

pričakovati 2. preveč zahtevati

Verdienstzulage)

3. prisoditi, podtikati

zulande – tu, tod

Zumutung f 1. neupravičeno

Zulandungsgefälle pl dohodki od

pričakovanje, pretirano

pravice do pristana

pričakovanje 2. neupravičena

zahteva, pretirana zahteva

zulangen – 1. seči po (čem)

3. prisojanje, podtikanje,

2. zadostovati 3. podati, pomoliti

nesramnost

1171

Z

zunächst – 1. sprva 2. poleg Abschneidung der Zunge)

(→ nächst)

die Zunge abschneiden – odrezati

Zunahme f 1. povečanje 2. prirastek

jezik (kazen) (→ Ausreiß- oder

3. razmnožitev, razploditev

Abschneidung der Zunge)

Zuname m 1. priimek (*obiteljsko

Züngel n jeziček, sprožilec

ime) 2. vzdevek

zunichte machen – uničiti

Zünder m vžigalnik, vžigalna kapica

zunichte werden – propasti

Zündhölzchen n vžigalica

Zurechenbarkeit f prištevnost

Zündhölzchenfabrik f tovarna vžigalic zurechnen – 1. prišteti 2. pripisati Zündnadelgewehr n puška iglenica

krivdo (za kaznivo dejanje)

(pruska puška M 1841 je bila prva Zurechnung f 1. prištevanje vojaška puška z valjastim zaklepom

2. pripisovanje krivde (za kaznivo

in udarno iglo; pruska vojska jo je

dejanje)

leta 1866 uspešno uporabila v vojni

proti avstrijski armadi, ki je bila

zurechnungsfähig – prišteven

opremljena s puškami, polnjenimi

Zurechnungsfähigkeit f prištevnost

od spredaj (Vorderlader))

zurechtbringen – urediti, uravnati,

(→ Hinterlader, Vorderlader)

poravnati

Zündschnur f vžigalna vrvica

zurechtfinden, sich – znajti se

Zündschwamm m kresilna goba

zurechtkommen – 1. priti ob pravem

Zündschwammfabrik f tovarna

času 2. biti kos 3. pogoditi se

kresilnih gob

zurechtmachen – pripraviti

Zündstrick m zažigalna vrv

zurechtmachen, sich – urediti se

Zuneigung f naklonjenost

zurechtweisen – 1. grajati, ošteti

Zunft f ceh (→ Handwerkszunft)

2. posvariti, podučiti

Zunftbruderschaft f cehovska

Zurechtweisung f graja, opomin

bratovščina

(→ Disziplinarmittel) 2. svarilo,

Zunftlade f 1. cehovska skrinja

poduk

(v njej je ceh hranil listine svojih

zureden – prigovarjati

svoboščin, sezname članov,

Zureden n prigovarjanje

izvirnike učnih pisem in pečatnike)

2. ceh

zureichen – 1. zadostovati 2. podati

Zunftmeister m cehovski mojster

zureichend – zadosten (→ Grund)

Zunge f jezik ◊

zureiten – 1. jezditi proti (komu/

Universitäten deutscher Zunge –

čemu) 2. izučiti konja v ježi

univerze, kjer se predava v

zurichten – 1. pripravljati, pripraviti

nemškem jeziku

2. poškodovati ◊

die Zunge ausreißen – iztrgati

Der Wagen war arg zugerichtet. –

jezik (kazen) (→ Ausreiß- oder

Voz je bil močno poškodovan.

Z

1172

Er wurde bei der Schlägerei übel

zurücksetzen – 1. zapostavljati

zugerichtet. – Pri pretepu je bil

2. degradirati

hudo poškodovan.

Zurücksetzung f 1. zapostavljanje

zurückdrängen – potisniti nazaj,

2. degradacija

odbiti

zurückstellen – 1. postaviti nazaj,

zurückerstatten – vrniti

pomakniti nazaj, vrniti 2. odložiti,

Zurückgebliebene( r) m zaostajalec

umakniti

zurückgezogen – 1. odmaknjen

Zurückstellung f 1. vrnitev, vračanje

2. zadržan

2. odlok, umik

Zurückgezogenheit f 1.

zurücktreten – 1. odstopiti

odmaknjenost 2. zadržanost

2. umakniti se

zurückhalten – zadržati

zurückweisen – 1. zavrniti

(→ Einspruch) 2. odbiti (→ Angriff,

Zurückhaltung f zadržanost ◊

Einfall)

Zurückhaltung beobachten/üben –

biti zadržan

Zurückweisung f 1. zavrnitev

2. odbijanje

Zurückkehr f povratek

zurückwerfen – odbiti, pognati v beg

zurückkehren – vrniti se

Zurückzahlung f odplačilo

Zurückkunft f povratek

zurückziehen – umakniti, odtegniti

zurücklegen – 1. odložiti, odstopiti

(→ Amt, Funktion, Mandat)

zurückziehen, sich – umakniti se

2. privarčevati, dati na stran

Zurückziehung f umik

3. prepotovati (prejahati, prehoditi,

prevoziti) 4. dopolniti (določeno

Zuruf m klic, vzklik

starost)

Zusage f potrditev, privolitev ◊

Zurücklegung f 1. odložitev, odpoved

eine Zusage geben/machen –

2. privarčevanje 3. prepotovanje

potrditi, sprejeti, privoliti

4. dopolnitev (določene starosti)

zusagen – 1. potrditi (npr. prihod),

zurückmitteln – vrniti

sprejeti (npr. povabilo), privoliti

2. ustrezati 3. tekniti, goditi

Zurücknahme f 1. prevzem

defektnega blaga in povrnitev

Zusammenarbeit f sodelovanje

plačila 2. prestavitev (npr. čet v

zusammenarbeiten – sodelovati s

zaledje) 3. preklic (*oporeka)

(kom)

4. odvzetje, odvzem

zusammenberufen – sklicati (*vkup

zurücknehmen – 1. vzeti nazaj

klicat)

2. prestaviti (npr. čete v zaledje)

Zusammenberufung f sklic

3. preklicati (*oporekati) 4. odvzeti zusammenbrechen – 1. porušiti se, zurückschlagen – odbiti, odvrniti

podreti se (→ Ansturm) 2. propasti

(→ Angriff, Überfall)

3. zgruditi se

1173

Z

Zusammenbruch m 1. porušenje, Zusammenrottung f hododelsko

porušitev 2. zlom, propad

združevanje (*skupljanje ljudi),

zusammenfassen – 1. združiti

upor, punt

2. povzeti, strniti

zusammenschießen – 1. porušiti

Zusammenfassung f 1. združitev

(z obstreljevanjem) 2. ustreliti

2. povzetek

Zusammenschießung f 1. porušenje

Zusammenhalt m povezanost

(z obstreljevanjem) 2. ustrelitev

zusammenhalten – držati skupaj

Zusammenschluß m združitev,

združevanje, spojitev, fuzija

Zusammenhang m zveza, medsebojna

odvisnost, povezanost, kontekst,

Zusammensetzung f sestava

koneks ◊

zusammenstellen – sestaviti

im Zusammenhang mit etwas

stehen – biti povezan s (čim)

Zusammenstellung f 1. sestava

(*vredovanje) 2. pregled

zusammenhängen – biti povezan s

(čim)

Zusammenstoß m 1. trčenje, kolizija

2. spopad ◊

zusammenkommen – srečati se s

Zusammenstoß zweier Züge –

(kom), sestati se s (kom) (*sniti se)

trčenje dveh vlakov

Zusammenkunft f srečanje, shod,

ein blutiger Zusammenstoß –

zbor ◊

krvav spopad

gesellige Zusammenkunft –

zusammenstürzen – 1. podreti se,

družabno srečanje (*zabavni shod)

sesuti se 2. zgruditi se

eine Zusammenkunft haben –

srečati se, sestati se

zusammentreffen – 1. srečati se,

sestati se 2. sovpadati

Zusammenleben n skupno življenje,

sožitje ◊

Zusammentreffen n 1. srečanje,

friedliches Zusammenleben –

sestajanje (*skupščina)

mirno sožitje

2. sovpadanje

Zusammenlegung f 1. zložitev,

zusammentreten – zbrati se

združitev 2. zložba (kmetijskih)

Zusammentritt m zasedanje

zemljišč, komasacija ◊

zusammenwirken – sodelovati

Zusammenlegung

landwirtschaftlicher Grundstücke Zusammenwirken n sodelovanje

– združevanje poljedelskih

zusammenziehen – združiti,

zemljišč (*zložba poljedelskih

združevati, koncentrirati

zemljišč)

Zusammenziehung f združevanje,

zusammenrotten, sich – zbirati se

združitev, koncentracija

(v trope), upirati se, puntati se

(→ Truppenzusammenziehung)

Zusammenrottierung

zusamt – skupaj s (kom/čim)

(→ Zusammenrottung)

Zusatz m pristavek, dodatek,

dopolnilo ◊

Z

1174

die Strafe mit Zusätzen verschärfen

pridobiti od občine pred njihovim

– zaostriti kazen

dejanskim sprejemom v občinsko

Zuschauer m gledalec

zvezo) (→ Aufnahmszusicherung)

jmdm. eine Zusicherung geben –

Zuschlag m 1. doklada (dodatek k

dati (komu) zagotovilo

neposrednim davkom, npr. doklada

na užitnino od vina, vinskega

Zuspeise f priloga, prikuha

in sadnega mošta in od mesa)

(*prijed, prigrizek)

(*povišek, prikladek, nadaca)

zusprechen – 1. nagovarjati, prigovarjati

2. doplačilo (pri vozovnici)

(→ Mut, Trost) 2. rad piti, srkati ga 3. naročilo, domik (*pritrk) ◊

(→ Flasche, Glas, Wein) 3. prisoditi den Zuschlag erhalten – dobiti

(→ Recht) 4. obiskati (koga) ◊

naročilo (domik)

bei jmdm. zusprechen – obiskati

den Zuschlag erteilen – dodeliti

(koga)

naročilo (najboljšemu ponudniku

na dražbi), podeliti domik,

Zuspruch m 1. tolažba 2. prigovarjanje

domakniti

3. obisk (*poset) ◊

um geneigten/guten/gütigen/

zuschlagen – 1. zaloputniti 2. udariti

recht zahlreichen Zuspruch

3. domakniti (na dražbi)

bitten/ersuchen – priporočati

4. učinkovati (zdravilo)

se strankam za obilen obisk

Zuschneiden n 1. prirezovanje

(*vabiti k mnogobrojnemu obisku,

(npr. obleke) 2. krajšanje

priporočevati k obilnej udeležbi)

(časopisni oglas)

Zuschrift f dopis ◊

mitfolgende Zuschrift – priloženi

Zustand m stanje (*stan)

dopis

(→ Ausnahmezustand,

werte Zuschrift – cenjeni dopis

Belagerungszustand, Friedenszustand,

Gesundheitszustand, Kriegszustand) ◊

zuschulden = sich etwas zuschulden

in angeheitertem Zustande – opit,

kommen lassen – zakriviti (kaj)

v rožcah

Zuschuß m dodatek, dotacija (*pridavek)

in gebessertem Zustand – v

zusenden – poslati, dostaviti

izboljšanem zdravstvenem stanju

(zapustiti bolnico)

Zusendung f pošiljanje, dostava

in geheiltem Zustand – ozdravljen

(*vposlatev)

(zapustiti bolnico)

zusetzen – 1. pristaviti, dodati

in trunkenem Zustand – pijan

2. pestiti, prizadeti

in ungeheiltem Zustand –

zusichern – zagotoviti, obljubiti

neozdravljen (zapustiti bolnico)

Zusicherung f zagotovilo, zagotovitev, zustandebringen – 1. izvršiti, obljuba ◊

izpolniti, izvesti, napraviti 2. ujeti,

Zusicherung der Aufnahme in

postaviti pred sodnika

den Gemeideverband – zagotovilo Zustandebringung f 1. izvršitev, o sprejemu v občinsko zvezo

izvedba, izpolnitev 2. privedba,

(zagotovilo, ki so ga morali tujci

prijetje (*vjedba, zasačba) ◊

1175

Z

Zustandebringung des Täters –

pritrjenje) ◊

prijetje storilca

öffentlichrechtliche Zustimmung –

zustandekommen – priti do (česa),

*javnopravno pritrdilo (*javnopravno

nastati, uresničiti se

pritrdilo in Najvišja sankcija

(Allerhöchste Sanktion) sta bila npr.

Zustandekommen n uresničevanje,

potrebna za odobritev ljubljanskih

uresničitev, nastanek

mestnih doklad na državne davke)

zuständig – pristojen (→ Gericht) ◊

stürmische Zustimmung –

zuständig nach Agram – (po

navdušeno odobravanje (*burno

domovnici) pristojen v Zagreb

odobravanje)

Zuständigkeit f domovinstvo,

Zustimmungsadresse f pismo

pristojnost (*pristojínstvo) ◊

podpore (*prinujnica)

steuerämtliche Zuständigkeit –

zutage fördern – spraviti na površje

davčna pristojnost

zutage kommen – priti na dan

Zuständigkeitsbehörde f domovinsko

oblastvo, domovinska gosposka,

zutage treten (→ zutage kommen)

pristojno oblastvo, pristojna

zuteil – zuteil werden – biti deležen

gosposka

zuteilen – dodeliti, odkazati, odmeriti

Zuständigkeitsgemeinde f

domovinska občina

Zuteilung f dodelitev

zustatten – jmdm. zustatten kommen Zuthuung (→ Zutun)

– biti (komu) v korist, koristiti

Zuträger m 1. prinašalec (*donašavec)

(komu), biti (komu) v prid

2. obveščevalec

zustehen – pripadati (komu kaj)

zutrauen – 1. zaupati 2. pričakovati od (→ Präsentationsrecht, Recht,

(koga), pripisati (komu)

Verleihungsrecht)

Zutrauen n zaupanje ◊

Zustellbote m dostavni sel

dem verehrungswürdigen Publikum

zustellen – dostaviti, vročiti

für das gewährte/geschenkte

Zutrauen danken – zahvaliti se

Zusteller m dostavljalec, dostavljač,

spoštovanim strankam za izraženo

vročitelj, vročevalec (*vročnik)

zaupanje (časopisni oglas)

Zustellung f dostavljanje, dostava,

zutreffen – 1. ustrezati, ujemati se

vročanje, vročitev (*vročba)

2. zgoditi se (*primeriti se)

Zustellungsgebühr f *vročnina

zutreffend – ustrezen, primeren

Zustellungsschein m vročilni list,

zutreiben – gnati proti (komu/čemu)

vročilnica, dostavnica

Zutrieb m dogon (→ Viehmarkt)

zustimmen – privoliti, potrditi,

odobriti, soglašati

zutrinken – nazdraviti (komu)

(*napiti) (→ Toast)

Zustimmung f privolitev, privoljenje,

potrditev, odobravanje, odobritev,

Zutritt m dostop, pristop, vstop ◊

soglasje (*pritrditba, pritrdilo,

Zutritt für Unbefugte verboten –

nezaposlenim vstop prepovedan

Z

1176

zutun – 1. zapirati, zapreti 2. pomagati zuwenden – 1. obrniti (→ Rücken) (*pripomagati)

2. posvetiti, nakloniti (→ Wohlwollen)

Zutun n pomoč, sodelovanje,

3. nameniti, pokloniti (→ Geld,

prizadevanje ◊

Zweck)

ohne sein Zutun – brez njegovega

Zuwendung f 1. denarna pomoč,

sodelovanja

podpora, naklonilo 2. pozornost,

zuverlässig – zanesljiv

naklonjenost ◊

Zuwendung einer Unterstützung –

Zuverlässigkeit f zanesljivost

odobritev podpore

Zuversicht f zaupanje, trdno upanje,

letztwillige Zuwendung –

optimizem

poslednjevoljno naklonilo

zuversichtlich – optimističen

zuwider – 1. zoprn, odvraten

zuvorkommen – 1. ustreči 2. prehiteti

2. v nasprotju s (čim)

3. preprečiti

zuwiderhandeln – delovati v nasprotju

zuvorkommend – 1. ustrežljiv

s (čim), kršiti (kaj)

2. ustrežljivo

Zuwiderhandelnde(r) m kršitelj

Zuvorkommenheit f prijaznost,

(*nepokornik)

ustrežljivost

Zuwiderhandlung f ravnanje zoper

Zuwaage f privaga (manjvredni deli

(koga/kaj), prestopek

mesa, npr. glava, pljuča, jetra)

zuwiderlaufen – biti v nasprotju s

Zuwachs m povečanje, prirastek

(čim)

zuwachsen – 1. prirasti, pridobiti

zuzählen – odšteti (→ bar, richtig)

2. povzročiti (→ Inconvenienz)

zuzeiten – nekoč, včasih

Zuwanderer m priseljenec

zuziehen – pritegniti, poklicati

Zuwanderung f priseljevanje,

(*prizvati)

priselitev

zuziehen, sich – nakopati si (kaj)

Zuwartefrist f čakalna doba

(→ Krankheit, Tadel, Verachtung,

Verletzung, Zorn)

Zuwartung f čakanje

Zuziehung f pritegnitev (*privzetje) ◊

zuwegebringen – storiti, izvršiti,

mit/unter Zuziehung – ob

izpeljati

pritegnitvi (*privzemši)

zuweisen – 1. pripisati, obdolžiti

Zuzug m 1. prihod 2. pohod (V 210) (→ Schuld) 2. dodeliti, napotiti

(*odkazati, prideliti)

Zuzüge pl vojaške okrepitve

Zuweisung f 1. obdolžitev

Zwang m 1. prisila, sila (→

2. dodelitev, napotitev (*odkaz,

anfailzwang, Bierzwang,

odkazovanje, pridelba, pridelitev) ◊

Branntweinzwang, Flurzwang,

Zuweisung der Schuld – obdolžitev

Schulzwang, Stapelzwang,

(→ Schuldzuweisung)

Straßenzwang) 2. nasilje

Zwangherr m despot, tiran

1177

Z

Zwängling m varovanec prisilne

Zwangsstraße f prisilna cesta

delavnice (*prisiljenec, pokornik)

(→ Straßenzwang)

(→ Zwangsarbeitshaus)

Zwangstagelohn m obvezna dnina

zwanglos – 1. neprisiljen, sproščen,

(G II. 359)

neformalen 2. nereden ◊

zwangloser Gesellschaftsabend –

Zwangsverfahren n prisilni postopek

sproščen družabni večer

(*prisilno postopanje) (→ Weg)

Die Zeitung erschien in

Zwangsverkauf m prisilna prodaja ◊

zwangloser Folge. – Časopis je

gerichtlicher Zwangsverkauf –

izhajal neredno.

prisilna sodna prodaja

Zwangsanlehen n prisilno posojilo

Zwangsversteigerung f prisilna

Zwangsarbeit f prisilno delo

dražba

Zwangsarbeiter (→ Zwängling)

Zwangsverwalter m prisilni upravitelj

Zwangsarbeitsanstalt

Zwangsweg – im Zwangswege –

(→ Zwangsarbeitshaus)

prisilno (*po posilni poti, posilno)

Zwangsarbeitshaus n prisilna

zwangsweise – 1. prisilen

delavnica (*posilna delavnica,

(→ Veräußerung) 2. prisilno

prisilna delarnica, delavšnica)

(*po sili)

(→ Zucht- und Arbeith-Haus)

Zweck m smoter, namen (*svrha) ◊

Zwangsdarlehen n prisilno posojilo

Der Reinertrag des Wettfahrens

fließt einem edlen Zweck zu. –

Zwangsherrschaft f tiranija,

Čisti dobiček (kolesarske) dirke se

despotizem

steka v plemenit namen.

Zwangsjacke f prisilni jopič

öffentlicher gemeinnütziger Zweck

(*prisilna jopica)

– javen občekoristen namen

einen Zweck verfolgen –

Zwangsmaßnahme f prisilni ukrep

prizadevati si za (kaj)

Zwangsmaßregel

etwas einem wohltätigen Zweck

(→ Zwangsmaßnahme)

zuwenden – nameniti (kaj) v

Zwangsmittel pl prisilna sredstva

dobrodelen namen (*se obrne v kak

(→ Gerichtszwangsmittel) ◊

dobrotni namen)

unliebsame Zwangsmittel – neljuba

(nur) Mittel zum Zweck sein – biti

prisilna sredstva

(le) sredstvo za dosego cilja

durch gerichtliche Zwangsmittel

zweckdienlich – koristen, smotrn

eintreiben – sodno izterjati

(*namenu primeren)

bei Vermeidung gesetzlicher

zwecklos – nesmotrn, odvečen

Zwangsmittel – da bi se izognili

prisilnim sredstvom, da ne bi prišlo zweckmäßig – smotrn

do uporabe prisilnih sredstev, v

Zweckmäßigkeit f smotrnost

izogib prisilnim sredstvom

zwei – dva (→ Hand) ◊

Zwangspaß m prisilni potni list

je zwei – po dva

(→ Schub, Schubbehörden)

Z

1178

zweibändig – roden (*polnoroden),

Zweigstelle (→ Zweig-Etablissement)

pravi (→ Bruder, Schwester)

Zweigverein m podružnično društvo

Zweidrittelmehrheit f dvotretjinska

večina ◊

Zweigverein des Hilfsvereines für

einfache Zweidrittelmehrheit –

Lungenkranke in Krain

enostavna dvotretjinska večina (dve

(→ Verein)

tretjini oddanih glasov poslancev)

Zweigvereinsmitglied n podružnični

absolute Zweidrittelmehrheit –

član (*podružnik, poddružnik)

absolutna dvotretjinska večina

Zweikammernsystem n dvodomni

(glasovi dveh tretjin vseh

sistem

poslancev)

Zweikampf m dvoboj, duel

Zweifel m dvom ◊

Behebung/Beseitigung von

Zweispänner m dvovprežni voz,

Zweifeln – odprava dvomov

dvovprežnik

keine Zweifel darüber belassen/

zweispännig – 1. dvovprežen

lassen – ne pustiti dvomov o (čem)

(→ Wagen) 2. z dvema konjema

Zweifel beheben/beseitigen –

Zweisprachigkeit f dvojezičnost

odpraviti dvome

Zweifel erheben – podvomiti

zweit – zu zweit – v dvoje

außer Zweifel sein/stehen – brez

Zweitschrift f dvojnik

dvoma

Zwerg m palček, pritlikavec

etwas in Zweifel setzen/stellen/

ziehen – podvomiti o (čem),

Zwerggestalt f nizka postava

postaviti (kaj) pod vprašaj

Zwergkessel m kotlič

Zweifelderwirtschaft f dvopolje

Zwergstaat m žepna državica

zweifeln – dvomiti

(npr. Andora v Pirenejih)

Zweifrontenkrieg m vojna na dveh

Zwetschke f češplja

frontah

Zwetschkenbaum m češplja (drevo)

Zweig m 1. veja 2. krak 3. sekcija, zwicken – ščipati ◊

podružnica 4. panoga, stroka

mit glühenden Zangen zwicken –

(→ Geschäftszweig)

ščipati z razbeljenimi kleščami

Zweigbahn f stranska železniška

(poostritev smrtne kazni)

proga (npr. železniška proga Pivka– Zwicker (→ Nasenzwicker) Reka)

Zwickung f ščipanje ◊

Zweig-Etablissement n podružnica,

Zwickung mit glühenden Zangen

filiala

– ščipanje z razbeljenimi kleščami

Zweig »Krain« des Deutschen und

(poostritev smrtne kazni)

Österreichischen Alpenvereins

Zwieback m prepečenec

(→ Verein)

Zwiebel f 1. čebula 2. čebulica

Zweigniederlassung (→ Zweig-

Zwiegespräch n (zaupen) pogovor,

Etablissement)

izmenjava mnenj

1179

Z

Zwiespalt m razprtija ◊

Zwitterstellung f vmesni položaj

Zwiespalt säen/stiften – sejati

razdor

Zwölfbot m apostol

Zwietracht f razdor, razprtija,

Zwölfer m 1. dvanajstija (G II. 63)

razklanost, precep

2. dvanajstnik (član mestnega

notranjega sveta)

Zwilling m dvojček

Zwölfpfünder m dvanajstfuntni top

Zwingburg f utrjen grad

(*dvanajstfuntna kanona)

zwingen (zwang, hat gezwungen) –

Zwölftafelgesetz n starorimski zakon

siliti, prisiliti (→ Knie, Umkehr)

dvanajstih plošč

zwingend – 1. nujen (→ Ursache) 2.

z. w. V. = zur weiteren Veranlassung –

prepričljiv

v nadaljnjo obravnavo

Zwinger m 1. medzidje (prostor

z. Wv. = zur Wiedervorlage –

med zunanjim grajskim zidom in

v ponovno predložitev

obzidjem), cvinger 2. ograda, obor

z. Z. = zur Zeit – sedaj

Zwingherr m despot, tiran

Zwingherrschaft f despotizem,

tiranija

Zwirn m sukanec

Zwirner m sukalec (*sukač)

zwischen – med

Zwischenfall m pripetljaj, incident

Zwischenhandel m 1. preprodajanje,

prekupčevanje 2. tranzitna trgovina

Zwischenhändler m preprodajalec,

prekupčevalec (*verižar)

Zwischenhändlerin f preprodajalka,

prekupčevalka (*verižarica)

Zwischenkriegszeit f medvojno

obdobje, čas med obema

svetovnima vojnama

Zwischenraum m 1. vmesni prostor

2. presledek, interval

Zwischenregierung f medvladje,

interregnum

Zwischenruf m medklic (*mejklic)

Zwist m razdor ◊

nationaler Zwist – narodni razdor

Z

1180

DODATKI

Meseci

7ber/7bris/VIIber = September/

Septembris – september

8ber/8bris/VIIIber = Oktober/

Oktobris – oktober

9ber/9bris/IXber = November/

Novembris – november

10ber/10bris/Xber = Dezember/

Dezembris – december

1183

Izbor osebnih imen

Franz(iskus) – Frančišek, Franc,

(fam.) France, Franjo, Fran

Friedrich – Miroslav, Friderik

Georg – Jurij, (fam.) Jure

Acha(t)z – Ahac

Gertraud, Gertrud – Jedert, (fam.)

Adelheid – Adelajda, Adela, Dela

Jera

Adolf – Adolf, (fam.) Dolfe

Gottfried – Bogomir, (fam.) Mirko

Agnes – Agneza, (fam.) Neža

Gottlieb – Bogomil, (fam.) Milko

Ägydius – Egidij, Ilen, Tilen

Gottlob – Bogoslav, (fam.) Slavko

Alexander – Aleksander, (fam.) Sašo

Grete (→ Margarethe)

Alois – Alojz(ij), Vekoslav, (fam.)

Hans – Janez, Ivan, Janž

Lojze

Heinrich – Henrik, (fam.) Hinko

Aloisia – Alojzija, Vekoslava, (fam.)

Lojza, Lojzka

Hermagoras – Mohor

Andreas – Andrej, Hrabroslav

Ignaz – Ignacij, Vatroslav, Ognjeslav,

(fam.) Nace

Anna – Ana, (fam.) Anica

Irenäus – Irenej, Jernej

Anton – Anton, (fam.) Tone

Jakob – Jakob, Radoslav, (fam.) Jaka

Apollonia – Apolonija, (fam.) Polona Jodocus, Jobst, Jost – Jošt

Augustin – Avguštin, (fam.) Gustelj

Johann – Janez, Ivan, Janko

Balthasar – Baltazar, Boltežar

Johanna – Ivana, Iva, (fam.) Ivanka

Bartholomäus – Jernej, Bartol

Jörg (→ Georg)

Bernhard – Bernard

Josef – Jožef, Josip, (fam.) Jože

Blasius – Blaž, Blaže

Josefa, Josefina – Jožefa, Josipina,

Cäcilie – Cecilija, (fam.) Cilka

(fam.) Jožica

Christine – Kristina, Krista

Karl – Karel, Karol, Dragotin, Drago

Christoph – Krištof

Karoline – Karolina, Karla, Dragojila,

Chrysostomus – Krizostom, Zlatoust

(fam.) Lina

Daniel – Danijel, (fam.) Danilo

Kaspar – Gašper

Dorothea – Doroteja, (fam.) Dora

Katharina – Katarina, (fam.) Katra,

Kata, Kate, Katja

Emil – Emil, Milan

Ladislaus – Ladislav, (fam.) Lado

Felix – Feliks, Srečko

Laurenz(ius) – Lovrencij, Lorenc,

Ferdinand – Ferdinand, (fam.) Ferdo

(fam.) Lovro, Lovre

Franziska – Franciska, Frančiška,

Lazarus – Lazar

(fam.) Francka, Franca, Franja

Leon – Leon, Leo, Lev

1184

Leonhard – Lenart

Ulrich – Ulrik, (fam.) Urh

Leopold – Leopold, Lavoslav, (fam.)

Valentin – Valentin, (fam.) Tine

Polde

Veit – Vid

Leopoldine – Leopoldina, Lavoslava,

(fam.) Poldka

Vinzenz – Vincencij, Vinko, (fam.)

Cene

Lucas – Lukež, Svitoslav, (fam.) Luka Wenzel – Venčeslav, Vencelj Ludwig – Lud(o)vik, Ljudevit

Wilhelm – Vilhelm, Viljem

Marcus – Marko

Willibald – Vilibald, (fam.) Vili

Margarethe – Margareta, Marjeta,

Greta, (fam.) Meta

Wolfgang – Volbenk, Bolfenk

Maria – Marija, (fam.) Mica, Mina,

Xaver – Ksaver, Ksaverij

Marica

Zyrill – Ciril

Martin – Martin, (fam.) Tine

Matthäus – Matevž, Matej

Matthias – Matija, (fam.) Mate,

Matko

Michael – Mihael, (fam.) Miha

Nikolaus – Nikolaj, Niko, (fam.)

Miklavž

Oswald – Ožbalt

Otto – Oton, Oto

Paul – Pavel, (fam.) Pavle

Philipp – Filip, (fam.) Lipe

Raimund – Rajmund, (fam.) Rajko

Rochus – Rok

Sidonia – Sidonija, Zdenka

Sigismund – Sigismund, Žiga

Simon – Simon, (fam.) Šimon, Šimen

Sophie – Zofija, (fam.) Zofka

Thaddäus – Tadej

Theodor – Teodor, Fedor, Bogdan,

Bogoslav, Božidar, (fam.) Božo,

Bože

Theophil(us) – Bogomil, (fam.) Milko

Thomas – Tomaž, (fam.) Tomo

1185

Izbor zemljepisnih imen Brühl (Laibach) (→ Prüll) Brünn – Brno

Brunndorf – Studenec (Ljubljana)

Abbazia – Opatija

Brunndorf – Studenci (Maribor)

Abstall – Apače

Buccari – Bakar

Adelsberg – Postojna

Burgenland – Gradiščanska

Adleschitz – Adlešiči

Burgstall – Puštal

Aglar (→ Aquileia)

Capodistria – Koper

Agram – Zagreb

Caporetto (→ Karfreidt)

Aich – Dob

Castua – Kastav

Ainöd – Soteska

Cattaro – Kotor

Albona – Labin

Cherso – Cres

Alpen – Planina (pri Rakeku)

Cilli – Celje

Altenmarkt – Stari trg ob Kolpi

Cisleithanien (→ Zisleithanien)

Althammer – Stare Fužine

Cividale – Čedad

Altlack – Stara Loka

Danzig – Gdansk

Aquileia – Oglej, Akvileja

Deutschland – Nemčija

Arbe – Rab

Dignano – Vodnjan

Arch – Raka

Domschale – Domžale

Arsa – Raša

Donau – Donava

Aßling – Jesenice

Dörfern – Dorfarje

Atrans – Trojane

Drachenburg – Kozje

Babenfeld – Babno Polje

Drann – Dravinja

Bachergebirge – Pohorje

Drau – Drava

Belgrad – Beograd (*Beligrad)

Drauburg – Dravograd (*Traberk)

Berlin – Berlin (*Berolin)

Duino – Devin

Billichgratz – Polhov Gradec

Dupplach – Duplje

Birnbaum – Hrušica

Dürrenkrain – Suha krajina

Bischoflack – Škofja Loka

Eben – Ravne

Bleiburg – Pliberk

Egg – Brdo

Böhmen – Češka

Ehrengruben – Crngrob

(*Černigrob)

Bresiach – Brezje

Eisnern – Železniki

Bresowitz – Brezovica

1186

Elbe – Laba

Gradisca – Gradiška

Elsaß – Alzacija

Gradischa-Vorstadt (Laibach) –

Enns – Aniža

predmestje Gradišče (Ljubljana)

Etsch – Adiža

Grado – Gradež

Feichting – Bitnje

Grafenbrunn – Knežak

Feistritz – Bistrica

Grafenwarth – Kostel

Ferlach – Borovlje

Graz – Gradec

Fianona – Plomin

Großgallenberg – Šmarna gora

Fiume – Reka (Rijeka)

Großglockner – Veliki Klek

Flitsch – Bovec

Großlaschitz – Velike Lašče

Flödnigg – Smlednik

Großlupp – Grosuplje

Frankfurt – Frankfurt (*Frankobrod)

Großsonntag – Velika Nedelja

Franz – Vransko

Gurkfeld – Krško

Franzdorf – Borovnica

Gutenfeld – Dobrepolje

Fraßlau – Braslovče

Gurk/Gurkfluß – Krka

Freienthurn – Podbrežje

Gutenhaag – Hrastovec

Freudenthal – Bistra

Gutenstein – Ravne na Koroškem

(*Guštanj)

Friaul – Furlanija (*Furlansko)

Gutenwerth – Otok pri Dobravi

Friedau – Ormož

Habbach – Jablje

Friesach – Breže

Haselbach – Leskovec

Gail – Zilja

Heidenschaft – Ajdovščina

Gairach – Jurklošter

Heilenstein – Polzela

Gallenfels – Golnik

Hellas – Helada

Gallenstein – Podpeč

Hochenegg – Vojnik

Gamling – Gameljne

Hof – Dvor

Gereuth – Rovte

Höflein – Preddvor

Godowitsch – Godovič

Hohenmauthen – Muta

Gonobitz – Konjice

Hönigstein – Mirna Peč

Göriach – Gorje

Hopfenbach – Hmeljnik

Görtschach – Goričane

Hörberg – Podsreda

Görz – 1. Gorica 2. Goriška

Hrastnigg – Hrastnik

Gottschee – 1. Kočevje 2. Kočevska

Hühnerdorf (Laibach) – Kurja vas

Gradaz – Gradac

(Ljubljana)

1187

Idria – Idrija

Krainburg – Kranj

Igg – Ig

Krakau-Vorstadt (Laibach) –

Iggdorf – Iška vas

Krakovsko predmestje (Ljubljana)

Illyrien – Ilirija

Kraxen – Krašnja

Illyrisch Feistritz – Ilirska Bistrica

Kroatien – Hrvatska

Innerkrain – Notranjska

Kronau – Kranjska Gora

Isonzo – Soča

Kropp – Kropa

Isterreich (→ Istrien)

Kulpa/Kulp-Fluß – Kolpa

Istrien – Istra

Küstenland – Primorje

Jauchen – Ihan

Laas – Lož

Jauerburg – Javornik

Lack – Loka

Jaunthal – Junska dolina

Laibach – Ljubljana

Johannsbüchel – Ivančna Gorica

Laibach-Fluß – Ljubljanica

Josefsthal – Vevče

Landstraß – Kostanjevica

Kaltenbrunn – Fužine

Laserbach – Loški Potok

Kanker – Kokra

Latschach – Loče

Kapuziner-Vorstadt (Laibach) –

Laufen – Ljubno

Kapucinsko predmestje

Lees – Lesce

(Ljubljana)

Leipzig – Leipzig, (*Lipsko)

Karfreidt – Kobarid

Lembach – Limbuš

Karlstadt – Karlovec (Karlovac)

Lengenfeld – Dovje

Karlstädter-Vorstadt (Laibach) –

Karlovško predmestje (Ljubljana)

Leutsch – Luče

Kärnten – Koroška

Lichtenwald – Sevnica

Karst – Kras

Liebenstein – Libenštajn

Kirchheim – Cerkno

Littai – Litija

Klagenfurt – Celovec

Littorale (→ Küstenland)

Klein Gallenberg – Holmec

Loibl – Ljubelj

Klingenfels – Klevevž

Loitsch – Logatec

Kolos – Haloze

Lothringen – Lotaringija, Lorena

Königsberg – Kunšperk

Luegg – Predjama

Kötelach – Kotlje

Lukowitz – Lukovica

Kötsch – Hoče

Lustthal – Dol

Krain – Kranjska

Luttenberg – Ljutomer

1188

Mähren – Moravska

Nassenfuß – Mokronog

Mahrenberg – Radlje

Nassenthal – Koprivnik

Maichau – Mehovo

Neiße – Nisa

Mannsburg – Mengeš

Neudegg – Mirna

Marburg – Maribor

Neuhaus – Dobrna

Maria Elend – Podgorje

Neul – Nevlje

Maria Feld – Ljubljana-Polje (*Devica Neumarktl – Tržič Marija v Polju)

Neumarktler Feistritz – Tržiška

Maria Rast – Ruše

Bistrica

Maria Saal – Gospa Sveta

Neustadl – Novo mesto (*Rudolfovo)

Mariathal – Dole pri Litiji

Neuthal – Špitalič

Michelstetten – Velesovo

Niederösterreich – Spodnja Avstrija

Mieß – Mežica

Nußdorf – Orehek

Mießling – Mislinja

Oberburg – Gornji Grad

Mitterburg – Pazin

Oberfeld – Vrhpolje

Mitterdorf in der Wochein – Srednja Oberkrain – Gorenjska

vas v Bohinju

Oberlaibach – Vrhnika

Mokritz – Mokrice

Oberösterreich – Zgornja Avstrija

Monfalcone – Tržič

Oberradkersburg – Gornja Radgona

Monte maggiore – Učka

Oblak – Bloke

Montenegro – Črna Gora

Oder – Odra

Montpreis – Planina (pri Sevnici)

Ofen – Budim

Moräutsch – Moravče

Ortenegg – Ortnek

Möschnach – Mošnje

Osterberg – Sostro

Möttling – Metlika

Österreich – Avstrija

Möttnig – Motnik

Pannonien – Panonija

Muggia – Milje

Parenzo – Poreč

Mulau – Muljava

Pedena – Pićan

München – München (*Monakovo)

Peilenstein – Pilštanj

Münkendorf – Mekinje

Pettau – Ptuj

Mur – Mura

Piautzbüchel – Pijava Gorica

Mureck – Cmurek

Pinguente – Buzet

Murinsel – Medžimurje

Pirano – Piran

Naklas – Naklo

1189

Pischätz – Pišece

Radmannsdorf – Radovljica

Pisino (→ Mitterburg)

Ragusa – Dubrovnik

Plattensse – Blatno jezero

Rann – Brežice

Pletriach – Pleterje

Ratschach – Radeče

Po – Pad

Reichenburg – Brestanica

Podgoritz – Podgorica

(*Rajhenburg)

Poik – Pivka

Reichenegg – Rifnik

Pola – Pulj (Pula)

Reifnitz – Ribnica

Polana-Vorstadt (Laibach) –

Retetsche – Reteče

Poljansko predmestje (Ljubljana)

Reutenberg – Čretež

Pölland – Poljane

Rieg – Kočevska Reka

Pöllander Tal – Poljanska dolina

Risano – Rižana

Pöllander Zeier – Poljanska Sora

Rodockendorf – Radohova vas

Polstrau – Središče ob Dravi

Rohitsch – Rogatec

Pöltschach – Poljčane

Rohitsch-Sauerbrunn – Rogaška

Porto Ré – Kraljevica

Slatina

Prag – Praga

Römerbad – Rimske Toplice

Pragerhof – Pragersko

Rosegg – Rožek

Praßberg – Mozirje

Rötschach – Zreče

Prävali – Prevalje

Rovigno – Rovinj

Präwald – Razdrto

Rudolfswerth (→ Neustadl)

Predil – Predel

Sachsenfeld – Žalec

Preisegg – Prežek

Safnitz – Žabnica

Preßburg – Bratislava

Sagor – Zagorje

Presser – Preserje

Sagraz – Zagradec

Preußen – Prusija

Sairach – Žiri

Prüll (Laibach) – Prule (Ljubljana)

Saldenhofen – Vuzenica

Pulsgau – Polskava

Salloch – Zalog

Pussarnitz – Požarnica

Salvore – Savudrija

Pusterthal – Pustriška dolina

Salzburg – 1. Salzburg (*Solnograd)

2. Salzburško (avstrijska zvezna

Quarnero – Kvarner

dežela) (*Solnograško)

Quieto – Mirna (Istra)

Sankt Egidi – Šentilj

Radkersburg – Radgona

Sankt Veit am Pflaum (→ Fiume)

1190

Sann – Savinja

Slawonien – Slavonija

Sannegg – Žovnek

Soderschitz – Sodražica

Sansego – Sušak

Spalato – Split

Sauritsch – Zavrče

Staneschitsch – Stanežiče

Save/Sau-Strom – Sava

St. Barthelmä – Šentjernej

Savenstein – Boštanj

St. Daniel – Štanjel

Scharfenberg – Svibno

Steiermark – Štajerska

Schelimle – Želimlje

Stein – Kamnik

Scheraunitz – Žirovnica

Steinbrück – Zidani Most

Schischka (Laibach) – Šiška

Steinbüchel – Zaprice

(Ljubljana)

Steiner Alpen – Kamniške planine

Schleinitz – Slivnica

Stephansdorf (Laibach) – Štepanja

Schneeberg – Snežnik

vas (Ljubljana)

Schönberg – Žumberk

Sternegg – Sternek

Schönegg – Šenek

Sternthal – Strnišče

Schönstein – Šoštanj

Stattenberg – Štatenberg

Schütt – Šutna

Steinbrück – Zidani Most

Schwarzenbach – Črna na Koroškem St. Georgen – Šenčur Seedorf – Jezero

St. Georgen an der Stainz – Sveti

Seeland – Jezersko

Jurij ob Ščavnici

Seisenberg – Žužemberk

St. Kanzian – Škocjan

Seitzdorf – Žiče

St. Leonhard – Lenart

Selzach – Selce

St. Marein bei Erlachstein – Šmarje

pri Jelšah

Selzacher Tal – Selška dolina

St. Marein-Sap – Šmarje-Sap

Selzacher Zeier – Selška Sora

St. Martin – Šmartno (*Šmartin)

Semitsch – Semič

St. Michael – Šmihel

Senoschetz – Senožeče

Stoschze (Laibach) – Stožice

Serbien – Srbija

(Ljubljana)

Sesana – Sežana

St. Peter (Sannthal) – Šempeter v

Sichelburg – Žumberk

Savinjski dolini

Siebenbürgen – Sedmograško,

St. Peter (am Karst) – Pivka

Erdeljsko

St. Peters–Vorstadt (Laibach) –

Sissek – Sisek (Sisak)

Šentpetrsko predmestje (Ljubljana)

Sittich – Stična (*Zatična)

Studenitz – Studenice

1191

St. Veit ob Laibach – Šent Vid nad

Veglia – Krk

Ljubljano

Velden – Vrba

Sulzbach – Solčava

Veldes – Bled

Tarvis – Trbiž

Vellach – Bela

Tauern – Ture

Venedig – Benetke

Tersatto – Trsat

Venetien – Benečija

Tersein – Trzin

Vigaun – Begunje

Thesen – Tezno

Viktring – Vetrinj

Tirnau-Vorstadt (Laibach) –

Trnovsko predmestje (Ljubljana)

Villach – Beljak

Tirol – Tirolska

Völkermarkt – Velikovec

Tolmein – Tolmin

Vorarlberg – Predarlska

Tomischl – Tomišelj

Waitsch (Ljubljana) – Vič (Ljubljana)

Töplitz – Dolenjske Toplice (*Toplice) Wallachei – Vlaška Transleithanien – Translajtanija

Warasdin – Varaždin

Treffen – Trebnje

Watsch – Vače

Triest – Trst

Weichsel – Visla

Trifail – Trbovlje

Weichselburg – Višnja Gora

Tschakathurn – Čakovec

Weinbüchel – Vinja Gorica

Tschatesch – Čatež

Weineck – Kravjek

Tschermoschnitz – Črmošnjice

Weinitz – Vinica

Tschernembl – Črnomelj

Weißenfels – Bela Peč, Fužine

Tschernutsch – Črnuče

Weißkrain – Bela krajina

Tuchein – Tuhinj

Weitenstein – Vitanje

Tüchern – Teharje

Wien – Dunaj

Tüffer – Laško

Windischbüchel – Slovenske Gorice

Tuffstein – Tuštanj

Windischfeistritz – Slovenska

Bistrica

Tyrnau (→ Tirnau)

Windischgratz – Slovenj Gradec

Udine – Videm

Windisch Landsberg – Podčetrtek

Ungarn – Ogrska, Madžarska

Wippach – Vipava

Unterbergen – Podgora

Wischmarje (Laibach) – Vižmarje

Unterdrauburg (→ Drauburg)

(Ljubljana)

Unterkrain – Dolenjska

Wisell – Bizeljsko

Uskokengebirge – Gorjanci

Wisowik – Bizovik

1192

Witschein – Svečina

Wochein – Bohinj

Wocheiner Feistritz – Bohinjska

Bistrica

Wocheiner Save – Sava Bohinjka

Wocheiner Vellach – Bohinjska Bela

Woditz – Vodice

Woiska – Vojsko

Wolfsbach – Volčji Potok

Wöllan – Velenje

Wörthersee – Vrbsko jezero

Wuchern – Vuhred

Wurmberg – Vurberg

Wurzen – Podkoren

Wurzener Save – Sava Dolinka

Zara – Zadar

Zarz – Sorica

Zauchen – Suha

Zeier – Sora

Zeierfeld – Sorško polje

Zengg – Senj

Zirklach – Cerklje

Zirknitz – Cerknica

Zirknitzsee – Cerkniško jezero

Zisleithanien – Cislajtanija

Zobelsberg – Čušperk

Zollfeld – Gosposvetsko polje

Zwischenwässern – Medvode

1193