Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . .» 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Wk
Leto XXVIII. - Štev. 51 (1433)
Gorica - četrtek, 23. decembra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Kristus naša luč
■ Poslanska zbornica v Rimu je v petek ob 21,15 odobrila zakon, ki pooblašča predsednika republike Leoneja, da podpiše ratifikacijo Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Od 630 poslancev, ki sestavljajo rimski parlament, jih je bilo kar il78 odsotnih, večinoma iz demokrščan-skih vrst. Od 452 prisotnih poslancev se jih je za ratifikacijo sporazuma izreklo 391, proti jih je bilo 57, štirje pa so se vzdržali. V prilog sporazuma so glasovali demokristjani, republikanci, socialdemokrati, socialisti in komunisti, proti so bili poslanci stranke MSI in predstavnik »Lot-ta contimua«, medtem ko so se vzdržali liberalci in proletarski demokrati, radikalni pa so pred glasovanjem zapustili dvorano. Istočasno so poslanci, ki so odobrili Osimski sporazum, sprejeli tudi resolucijo glede izvajanja sporazuma in preverjanja vseh vidikov gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, zunanji minister Forlani pa je v imenu vlade sprejel kot priporočilo resolucijo poslancev Lombardija (PSI) in Cuffara (PCI) o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
■ Nov val pouličnega nasilja je pretekli ★ ★ ★★ * ★
NAŠ LIST V NOVEM LETU. Naročnina za leto 1977 znaša za Italijo 8.000 lir, za inozemstvo pa 12 USA dolarjev ali njegovo protivrednost (če se plača v Italiji,
13.000	lir). Posamezna številka ostane zaenkrat 150 lir. V primeru, da bodo časopisi povišali ceno za izvod na 200 lir, bomo seveda tako ravnali tudi mi, kajti zdrave finance so predpogoj za obstanek lista. Vsem naročnikom se za njih razumevanje in naklonjenost že sedaj zahvaljujemo.
teden zajel Italijo. Najprej so v torek 14. decembra pristaši NAP-a (Nuclei proletari armati) streljali v Rimu na avtomobil načelnika policijskega oddelka za pobijanje terorizma v Italiji dr. Alfonsa Nocea. Ta je bil pri tem huje ranjen, en policist, ki ga je spremljal ubit, ubit pa tudi eden od teroristov in sicer Martino ZichiteLla, ki je letos v avgustu pobegnil iz ječe v mestu Lecce. Naslednji dan je v milanskem predmestju Šesto San Giovanni član »Rdečih brigad« Walter Alasia ubil podkvestor-ja Vittoria Padovanija in podoficirja Sergija Bazzago, ko sta hotela preiskati njegovo stanovanje, pa pri tem sam izgubil življenje. Končno je v četrtek 16. decembra eksplodiral peklenski stroj v središču Brescie, ki naj bi ga bili nastavili pristaši fašistične teroristične organizacije -»Ordine nuovo«. Ob eksplozji je izgubila življenje 60-letna profesorica Bianca Gritti Daller, hudo pa je bil ranjen karabinjerski podčastnik Giovanni Laia ter sedem drugih oseb.
■ V Argentini so izpustili 198 zapornikov, ki so bili aretirani na podlagi zakona o izrednem stanju, obenem pa so iz države izgnali 13 tujcev, v glavnem Čilencev.
■ Obe demokrščanski stranki v Zahodni Nemčiji, bavarska Christlich-soziale Union (GSU) in vsedržavna Christlich-demokrati-sche Union (CDU) bosta v parlamentu še naprej družno nastopali. Tako sta se sporazumela voditelja obeh strank Franz Jo sef Strauss in Helmut Kohl, potem ko je Kohl sprejel nekatere Straussove pogoje. Obe povezani stranki sta najmočnejša skupina v parlamentu z 243 poslanci, medtem ko jih imajo socialdemokrati 214, liberalci pa 39.
Preroka Izaijo imenujejo evangelista stare zaveze. Ta pridevek si je zaslužil, ker zelo veliko in natančno govori o Mesiji in o njegovem kraljestvu. Nič čudnega zato, če je ta prerok napovedal tudi to, da bo Mesija luč sveta: »Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč« (Iz 9, 1).
Izaija tukaj gleda na Mesijo-Kristusa kot na tistega, ki je prišel, »da razsvetli te, ki sede v temi in smrtni senci«, kot se izraža Zaharija, oče Janeza Krstnika. Isto misel je izpovedal tudi stari Simeon, ko je držal v rokah dete Jezusa: »Moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva (Lk 2, 29). Kristus je torej luč.
Ko je evangelist Janez razmišljal o Kristusu in se pripravljal, da napiše svoj evangelij, se je zamislil najprej v skrivnost Kristu-sa-Boga. Imenuje ga »Beseda«. O tej Besedi pravi: »V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela... Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet... in svet ga ni spoznal« (Jan 1). Kristus sam je vse to potrdil, ko je izjavil pred farizeji: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jan 8, 12).
Navedlli smo iz božjega razodetja nekaj pričevanj o Kristusu, ki je naša luč. Gotovo ni naša materialna luč, saj to je sonce podnevi in luna ponoči. Kadar ni ne sonca ne lune, si svetimo z elektriko ali s čim drugim. Človek si je zmeraj znal pomagati, da je preganjal materialno temo. Kristus je zato naša luč v duhovnem pomenu, ko nas uči o božjih resnicah.
ČLOVEKOVO TAVANJE V TEMI
»Tema«, o kateri govori sv. pismo, je človeško iskanje odgovora na najbolj bistvena vprašanja življenja, ki jih zadnji koncil takole našteva: »Kaj je človek? Kaj je smisel trpljenja, zla, smrti? Kaj bo prišlo za tem zemeljskim življenjem? (GS 10).
V odgovoru na ta in slična vprašanja tava človek v temi. Sluti odgovor nanja, toda zatrdno nič ne ve. O tem pričajo vsa naravna verstva, ki skušajo dati odgovor na zastavljena vprašanja. Toda kako raznoliki so njihovi odgovori in večkrat tudi kako silno otročji. Kljub temu se v nečem strinjajo: Človekovo bivanje se ne preneha s smrtjo in nad nami je neko višje duhovno bitje.
Tudi filozofi so poskušali razjasniti to »temo«. Zato vemo, da ni filozofije, ki bi se ne bavila tudi z vprašanjem o nekem večnem neustvarjenem bitju in z vprašanjem, kaj je pravzaprav človek in kam je namenjen, kakšen je smisel njegovega življenja. Toda kakor tipajo za odgovorom naravna verstva, tako tavajo v temi tudi filozofi: vsaka filozofija nudi svoj odgovor. Neka dijakinja je pri tem zaključila: »Torej odgovora ni!«
BOŽJI ODGOVOR
Res bi ga ne bilo, vsaj trdnega ne, ko bi se Bog sam ne usmilil človeka. Zadnji koncil uči: »Bog je sklenil, da se v svoji dobroti in modrosti razodene in oznani
skrivnost svoje volje, po kateri imajo vsi ljudje po Kristusu, učlovečeni Besedi, v Svetem Duhu dostop k Očetu in postanejo deležni božje narave« (DV 2). Kristus je torej polnost razodetja.
Človek, ki brez Kristusa tava v temi in negotovosti, ima v Kristusu trden odgovor na vsa temeljna življenjska vprašanja. Zato je mogel Jezus reči: »Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi.«
To je mogel upravičeno reči samo Jezus Kristus, ker samo on
ob teh vprašanjih ni ugibal, tem-vem je pričeval, kar je videl. Ni-kodemu je zatrdil: »Resnično, resnično povem ti: Kar vemo, govorimo; in kar smo videli, spriču-jemo« (Jan 3).
Izven Kristusovega razodetja je samo ugibanje in iskanje. Tudi Karel Marx je samo ugibal, ker je bil samo človek. Zato kdor Mar-xu zaupa, zaupa človeku; kdor zaupa Kristusu, zaupa Besedi, ki je na božič meso postala in prebiva med nami.	KH-
Ustanovil se ie Svet slovenskih oroanizacii
V četrtek 16. decembra so se v dvorani Katoliškega doma v Gorici zbrali zastopniki slovenski horganizacij in ustanov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine z namenom, da ustanovijo krovno zvezo, ki so ji dali ime SVET SLOVENSKI« ORGANIZACIJ. Zapisnikar je bil Aleksander Mužina, srečanje pa je vodil dr. Kazimir Humar.
Prva zamisel o Svetu se je porodila ob srečanju obeh naših prosvetnih central, Slovenske prosvete v Trstu in Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na občasnih srečanjih se je ponovno porodila želja po skupni povezanosti dela in pobud, pa tudi po nekem skupnem zastopstvu. Med tem časom se je na vseh ravneh zmeraj bolj uveljavljala politično-upravna e-notnost dežele Furlanije-Julijske krajine. Tudi Slovenci smo začutili to stvarnost in se ji začeli prilagajati.
To je postajalo zmeraj bolj nujno tudi zaradi dejanskega stanja italijanske družbe. Ta je sedaj izrazito pluralistična. Trideset let svobode je privedlo italijansko družbo do globoke idejne preobrazbe, kjer sme in mora vsakdo zagovarjati svoj življenjski ideal. V takšnem položaju pa gorje tistemu, ki ostane sam, izoliran, razdrobljen. Uveljaviti se namreč more le tisti, ki je povezan z enako mislečimi.
Zaradi tega je življenjska nuja, da se tudi slovenske organizacije in ustanove, ki so samostojne in se ne naslanjajo na mar-★ ★ *★ ★★ ★ * LJUBKA ŠORLI
No6 tseh imll
V sijaj svetonočnih zvezd ovite vasi so in mesta.
Priroda zamrzla o vigredi sanja.
Ne spi, le bedi.
Ta noč ni vsakdanja: na mir uglašena, je blagoslovljena, v vseh vekih le ena, ta noč vseh noči.
Iz cerkev in cerkvic veselo doni:
»Hozana Bogu na višavah!«
Pa kje Betlehem je?
Kje Dete na slami?
Ne vprašaj, zamisli se, brata poglej!
Ponudi mu roko in solze preštej, ki srce mu težijo.
Za solzo mu vsako podari nasmeh in tiho pomoč in ljubezen.
Takrat se odkrilo bo tvojim očem:
»Zdaj vem,
kje je Dete na slami
in kje je Betlehem...«
ksizem, povežejo v neko skupno krovno organizacijo. Ta povezanost ne sme znova izhajati iz kake ideološke osnove, temveč mora izvirati iz občečloveške in družbene opredeljenosti do slovenstva, idejnega pluralizma in svobode.
Po teh uvodnih izjavah dr. Humarja so se oglasili k besedi številni navzoči. Vsi so bili soglasni glede potrebe krovne organizacije. Posehno jasen in odločen je bil dr. Drago Štoka, ki je obžaloval, da ni prišlo do slične povezave že prej, kajti takšno strnjenost naših vrst nam narekuje predvsem skrb za prihodnost. Kdo ve, kako bo šla naša usoda po Osimskem sporazumu? Kako bo z nami, če se uresničijo gospo darski ukrepi o mednarodni industrijski coni na Krasu?
Po številnih posegih in pojasnitvah so navzoči prešli k razpravi osnutka pravil. Pregledali so jih, izpopolnili in soglasno odobrili.
Iz pravil izhaja, da bo sedež Sveta slovenskih organizacij v Trstu kot glavnem mestu naše dežele. O namenu govori 3. člen, ki ga zaradi važnosti tu navajamo: »Namen SSO je vsklajati dejavnost včlanjenih organizacij in ustanov in jih zastopati v skupnih zadevah, na vseh forumih in ravneh. V SSO je mesto za ustanove in organizacije, ki slonijo na načelih slovenstva, idejnega pluralizma, demokratičnosti in samostojnosti. To so kulturne, športne, mladinske, socialne, gospodarske, sindikalne in druge sorodne organizacije. Vsaka včlanjena organizacija in ustanova ostane v svojem delovanju in življenju samostojna, dolžna je le, da ostane zvesta načelom, ki na njih sloni SSO, in namenom, ki jih zasleduje.«
Svet slovenskih organizacij bo vodilo predsedstvo, širši odbor, občni zbor in nadzorstvo. V predsedstvu je poleg predsednika še troje podpredsednikov, ki so za vsako pokrajino po eden: Trst, Gorica, Videm.
Pravila SSO so odobrili zastopniki naslednjih organizacij in ustanov, ki postanejo tako ustanovni člani SSO: Slovenska prosveta, Trst in vsa v njej včlanjena društva; Zveza slovenske katoliške prosvete, Gorica in vsa v njej včlanjena društva; pevski zbor Planinka iz Ukev; športno združenje 01ympia, Gorica; zadruga Slovenski dom, Trst; Slovenska Vincencijeva konferenca, Trst s svojimi sedmimi krožki; SLOKAD, Trst; društvo Anton Gregorčič, Gorica; Slovenski delovni ljudje, Trst; Zveza cerkvenih pevskih zborov. Trst; Katoliški dom, Gorica; Katoliško tiskovno društvo, Gorica; Glasbena šola, Trst; Združenje cerkvenih pevskih zborov, Gorica; Dom Jakoba Ukmarja, Trst.
Povabljene so bile še druge organizacije in ustanove, ki se pa niso mogle izreči, ker so imele premalo časa.
Po odobritvi pravil so bile prve volitve: za predsednika je bil izvoljen dr. Damjan Paulin; za podpredsednike prof. Marij Maver, Trst; dr. Kazimir Humar, Gorica; Neža Tributsch, Videm; za tajnika Sergij Pahor. V nadzorstvo so prišli: dr. Karel Brešan, Aleksander Mužina, Edi Žerjal; namestnika sta Dušan Jakomin in Boris Gombač.
|	Sv. Janez piše, da Judje Jezusa niso sprejeli. Tisti pa, ki so	g
|	ga sprejeli, so postali božji otroci, božji posinovljenci in de-	|
|	diči nebes. Tudi danes se svet v veliki večini za Kristusa ne	§
|	meni. Zato je, kot pravi Kristus, že v obsodbi. Mi pa, ki nam	|
|	je bila dana milost vere, posnemajmo ponižno preprostost	|
|	betlehemskih pastirjev, silno vero Marije Device v Jezusovo	i
|	božanstvo in zaupanje sv. Jožefa v božjo Previdnost. Vse to	|
|	nam bo prineslo mir v naša srca, veselje v naše duše, božično	1
|	radost v naše domove. Da bi bili naši naročniki, bralci, so-	|
|	delavci, širitelji in podporniki v teh blagoslovljenih dneh tega	§
|	v zrhani meri deležni, želita
j	UREDNIŠTVO IN UPRAVA	|
|	»KATOLIŠKEGA GLASA«	1
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiNiiiiimmiiiiiiiiiiiiii
Ktncert ..Fantov M Bnmdi"
V nedeljo popoldne so nas »Fantje izpod Grmade« razveselili s svojim koncertom ob desetletnici obstoja tega zbora. Nastop je bil v dvorani motela Agip v Devinu, ki je kaj lepo odgovarjala slavnostnemu vzdušju. Poslušalci so se zbrali iz vseh strani Tržaške in Goriške, kar še posebej priča o priljubljenosti »Fantov«.
Pred začetkom prvega dela sporeda so podali čestitke predstavniki raznih skupki in ustanov s Tržaške, Goričani pa so svoje pozdrave izrekli na začetku drugega dela. Posamezne napovedovalce je predstavljala ga. Nadja Malalan, ki je tudi sicer duhovito {povezovala posamezne točke.
Pevski nastop se ni začel s kako mogočno skladbo; rekli bi, da se je začel nekako v zatišju z mirnimi skladbami, ki pa so se stopnjevale v razigranosti, ognjevitosti in navdušenju, ki je prišlo najbolj do izraza z zaključno Vrabčevo »Zdravico«, ki nas je res vse združila ko smo si dali duška v dolgotrajnem ploskanju.
Pred zaključkom so prvi pobudniki in še vztrajajoči »Fantje« dobili spominske plakete. Pač skromno priznanje, a toliko bolj prisrčno. Pozornosti vredna je tudi zahvala ženam ki materam nastopajočih »Fantov«, ki potrpežljivo varujejo dom, ko so njihovi moški člani pri pevskih vajah in to že deset let. Za vse zgoraj omenjene je zahvalo sprejela dirigentova soproga Anica.
Naj še omenimo, da so med odmorom nastopila s tremi pesmimi tudi pevke dekliškega zbora iz Devina. Opazili smo, da so bile to pot številnejše, kar je samo po sebi dokaz, da ta skupina vsestransko napreduje.
Ko smo se razhajali, simo bili veseli, zadovoljni in polni upov in gotovosti, da našega rodu ne bodo tako kmalu porinili stran od morja, ki je tudi naše, dokler bodo ob njem živeli taki in vedno bolj številni »Fantje«, ki zavestno dcvprinašajo nemajhne žrtve za ta naš obstoj.
Iz življenja goriških višjih srednjih šol
Učiteljišče. Dijaki goriškega učiteljišča »S. Gregorčič« in tečaja za otroške vrtnarice so 16. deoembra počastili stoletnico Ivana Cankarja. Skupaj s svojimi profesorji so pripravili proslavo, ki je obsegala pevske točke, kratek govor in odlomke iz Cankarjevih del. Najprej je nastopil šolski zbor, ki ga vodi prof. Stanko Jericijo. Zapel je ljudsko Adijo, adijo, ljubica. Zatem je o Cankarju spregovoril dijak zadnjega letnika Rafko Butkovič. Gledališki igralec Stane Raztresen je pripovedoval zgodbo o istrskem oslu, pesem Sultanove sandale, odlomek iz Hlapca Jerneja in iz Kurenta (O domovina...!) Nastop gledališkega igralca je navdušil profesorje in dijake. Proslavo je lepo sklenil pevski zbor s pesmima Vsi so prihajali in Kje so tiste stezice. Napovedovala je dijakinja Erika Zavadlav.
Gimnazija-licej tn učiteljišče. Dne 18. decembra sta gimnazija-licej »P. Trubar« in učiteljišče »S, Gregorčič« organizirala božični koncert. Njihov gost je bil to pot orgelski mojster prof. Hubert Bergant, šoli sta izkoristili priložnost, ki je gotovo edinstvena: naše šole imajo namreč v novem šolskem poslopju, nekdanjem semenišču, na razpolago veliko kapelo z orgla-
mi. Prof. Bergant je izvajal pastoralne skladbe od Bacha do Premrla in Messiae-na. Umetnika so poslušalci nagradili z navdušenim ploskanjem. Spored sta povezovala Veronika Božič (učit.) in Goran Ru-stia (licej).
Števerjan
Radijska oddaja PD »F. B. Sedej«. V nedeljo 12. decembra je PD »F. B. Sedej« iz števerjana začelo s svojo samostojno polurno oddajo na radiu Gorica I, ki oddaja na valu 103 MF, seveda v slovenščini. Ta oddaja bo na sporedu odslej vsako nedeljo od 14.35 do 15. ure približno.
Kdor želi	objaviti razna	poročila ali	obvestila, naj	piše	na sedež	društva ali	naj
sporoči na	tel.	30000 do	vsakega petka.
Urad društva je	odprt od	19.30 do 21.	ure
vsak dan. Pismena sporočila lahko pošljete na sledeči naslov: PD »F. B. Sedej«, Trg Svobode 6, 34070 števerjan-S. Floriano del Collio (GO).
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Vrh sv. Mihaela
Sicer bo skoro že mesec dni tega, kar so imeli pri Markotinovih na št. 16 prisrčno družinsko slavje: zlato poroko, toda te vrste veseli dogodki se lahko omenijo še kasneje, ko je slovesnost že mimo, saj ne izgubijo v nekaj tednih na veljavi.
27. novembra 1926 sta se Jožef čemic in Amalija Cernic povezala za vse življenje v krščanskem zakonu. Tista leta po prvi svetovni vojni so bila težka za vsakogar, ki je imel številno družino in so mu otroci šele doraščali. To sta okusila tudi naša dva jubilanta, a ker zanju vera v Boga in zaupanje v božjo pomoč nista bila le prazna beseda, temveč življenjski program, sta vse preizkušnje premagala ter otroke vzgled-no vzgojila v narodnem in krščanskem duhu. Dva sinova, Ivo in Marijan, sta profesorja na slovenskih srednjih šolah, vsi ostali tudi dobro preskrbljeni, tako da sta oče in mati lahko vesela sadov svoje vzgoje.
Lepo ju je bilo videti, ko sta prišla 27. novembra letos v vrhovsko cerkev, da se Bogu zahvalita v daritvi sv. maše za prejete darove. Nista bila več sama: obdajali so ju otroci in številni vnuki. Upravičeno so vsi prisotni lahko zapeli na koncu zahvalno pesem, saj je dano le malokaterim, da praznujejo 50 let skupnega zakonskega življenja.
Domači župnik je iz njunih ust prejel potrditev poročne obljube, obenem pa se jima je zahvalil za lepi zgled, ki sta ga vedno dajala kot vernika vrhovskemu občestvu. Vedno sta bila povezana s Cerkvijo, ljubila faro, zvesto hodila in še hodita k službi božji. Seveda je v njih hiši stalen gost katoliški tisk, vedno sta pripravljena podpreti vse, kar je v dobro Cerkve in naroda. Ne spadata med tiste, ki se obračajo po vetru, temveč sta vedno ostala močna v svojih mladostnih idealih. Zato njun življenjski jubilej že ni več samo njun, ampak vseh, ki enako čutijo in mislijo. Naj ju Bog ohranja na skupni poti še mnogo let in da dočakati nove častitljive obletnice!
■ Čilska vlada generala Pinocheta in sovjetska vlada sta na posredovanje ZDA sklenili izpustiti na svobodo čilskega komunističnega voditelja 60-letnega Luisa Corvalana in sovjetskega oporečnika 35-letnega biologa Vladimirja Bukovskega. Corvalan je iz Čila odpotoval naravnost v Moskvo, kjer se je udeležil praznovanja 70-letnice Brežnjeva, Bukovski pa je z materjo, sestro in nečakom prišel v Zurich in imel tam po prihodu tiskovno konferenco. Čeprav mlad je preživel v sovjetskih zaporih že deset let; nazadnje je bil v kazenskem taborišču Vladimir, 200 km vzhodno od Moskve. Na tiskovni konferenci je Bukovski dejal, da v Sovjetski zvezi ni svobode vere in mišljenja, da se je položaj po podpisu listine v Helsinkih za politične jetnike poslabšal, Brežnjevu bi pa za 70-letnico življenja zaželel, da bi naredil zamenjavo s Pinochetom.
★ ★★★★★ ★ *
★ SVET DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI vošči svojim somišljenikom, volivcem, podpornikom in vsem rojakom dežele Furlanija-Julijska krajina vesel božič in uspešno novo leto 1977.
* * *
★ VODSTVO SLOVENSKE DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v mestu Gorica krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1977.
★ NAJBOLJŠE ŽELJE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO Izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica;
— odbor Katoliškega doma v Gorici;
— slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Zavod sv. Družine v Gorici;
— Marijina družba v Gorici;
— Apostol, sv. Cirila in Metoda v Gorici;
— Goriška Mohorjeva družba;
— moški pevski zbor »Mirko Filej«;
— mešani pevski zbor »Lojze Bratuž«;
— mladinski zbor »Kekec« iz Gorice;
— cerkveni pevski zbor v Podgori;
— cerkveni pevski zbor Rupa-Peč;
— Slov. akad. društvo (SKAD) v Gorici;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »štandrež«;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— SKPD »F. B. Sedej«, števerjan;
— Ansambel »L. Hlede« iz števerjana;
— Katol. kult. društvo »Hrast«, Doberdob;
— športno združenje »01ympia«, Gorica;
— slovenski goriški skavti.
OBVESTILA
DOPISNIKOM IN NAROČNIKOM. Ta številka je zadnja v tem letu. V tednu po božiču naš list torej ne bo izšel. Novoletna številka pa izide že v sredo 5. januarja. List bomo zato sestavljali že v torek 4. januarja popoldne. Dopisi in morebitna voščila naj bodo na uredništvu ta dan vsaj do 10. ure dopoldne.
Pevske vaje za božičnico bodo v stolnici v Gorici v torek 28. decembra ob 20.30. Prosimo za točnost!
Na tradicionalno štefanovanje v pivovarni »Marina Julia« (Al Stalon) v Tržiču v nedeljo 26. decembra od 19. do 24. ure vabi SKAD Gorica. Postreženo bo z večerjo, ansambel »Explorer 74« pa bo skrbel za družabnost. Študentje plačajo 3.000, ostali 4.000 lir. Do lokala se pride iz Tržiča sledeč puščicam Marina Julia in Risto-rante La Checca, iz Ronk pa sledeč puščicam Lido di Staramzano in na križišču ob restavraciji La Checca na levo. Kdor ima težave s prevozom, naj telefonira na štev. 89531.
Pavlinci iz Milana nas v svojem božičnem voščilu v našem listu vabijo na romanje v Fatimo in v Santiago de Compo-stella. Tem spretnim organizatorjem smo namreč izročili tehnično pripravo in delo za naše romanje v Fatimo, ki bo v avgustu 1977. Ko dobimo dokončni odgovor iz Milana, bomo romanje objavili.
★
Zbirka ljudskih napevov
Te dni je izšla v Trstu zbirka slovenskih ljudskih napevov, ki jih je priredil Ubald Vrabec. V zbirki so nove pesmi in tudi take, ki so bile že objavljene, a jih boste našli tu v delno spremenjeni obliki. V
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v novem letu 1977.
★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU se ob praznovanju Kristusovega rojstva spominja vseh svojih sobratov, vernikov in ostalih, ki se priznavajo k slovenskemu občestvu, ter jim želi, da bi Kristusovo rojstvo obogatilo njihove duše, novo leto pa jim dalo obilje božjega miru in blagoslova.
★ TEM ŽELJAM SE NA TRŽAŠKEM pridružujejo:
— Zveza cerkvenih pevskih zborov, Trst;
— Apostol, sv. Cirila in Metoda, Trst;
— Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst;
— Šolske sestre, Trst, ul. Delle Docce, 34;
— Slov. Vincencijeva konferenca, Trst;
— Skupnost slov. vernikov, Lonjer;
— salez skup. v Marijanišču na Opčinah;
— župnija sv. M. Magdalene v Bazovici;
— župnijska skupnost v Nabrežini;
— Slov. karitativ. društvo (SLOKAD), Trst;
— revija »Mladika«;
— sklad Dušana Černeta, Društvo slovenskih izobražencev, ul. Donizetti 3, Trst;
— Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu;
— Marijin dom v Rojanu;
— Ukmarjev dom v Škednju;
— Finžgarjev dom na Opčinah;
— Baragov dom v Ricmanjih;
— Krekov dom v Borštu;
— Slomškov dom v Bazovici;
— Mladinski krožek v Zgoniku;
— slovenski tržaški skavti;
— slovenske skavtinje iz Trsta in okolice;
— slovenska glasbena šola v Rojanu, Bazovici, na Opčinah, v Boljuncu, Borštu, Ricmanjih in Sv. Križu;
— cerkveni pevski zbor iz Bazovice;
— ansambla »Taims« in »Galebi«.
* * *
★ OB TRDNEM ZAUPANJU v priprošnjo božjega služabnika škofa A. M. Slomška želi rojakom doma, v zdomstvu in zamejstvu srečen božič ter zdravo leto 1977 pospeševatelj (postulator) za Slomškovo beatifikacijo dr. Frančišek Šegula s svojimi sodelavci.
★ SLOVENIK V RIMU se ob jaslicah novorojenega Kralja spominja vseh slovenskih rojakov, dobrotnikov in prijateljev. Vsem vošči tudi blagoslovljeno leto 1977.
★ DRUŠTVO »SLOMŠEK« V RIMU vošči vsem članom in članicam kot tudi ostalim Slovencem doma in po svetu vesel božič in srečno novo leto.
zbirki so zdaj vse skupaj na razpolago zborovodjem in ljubiteljem slovenske zborovske pesmi.
Zbirko je izdala ZCPZ v Trstu. Dobite jo lahko v tržaški knjigarni Fortunato in v Katoliški knjigami v Gorici.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Jože Kozjek, Koroška, 7.000; N. N., Gorica, 10.000; V. K. 5.000; Gašper Nevihta 2.000; naročnik iz Sovodenj 2.000; N. N., Trst, 50.000; N. N., Nabrežina, 10.000; M. Z. 52.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Hema Sirk v spomin pok. moža Pepija ter sester Jolande in Milene 15.000; R. P. 50.000 lir.
A. K., Gorica: za sklad Katoliškega glasa 10.000; za Zavod sv. Družine 10.000; za Alojzijevišče 10.000; za SKAD 5.000 in za ACM Gorica 5.000 lir.
Za zbor »Lojze Bratuž ob potovanju v Pariz: Z. J. 20.000 lir.
Za gabrske skavte: N. N. v spomin pokojnih duhovnikov 10.000 lir.
Za sklad Pastirčka: N. N. 30.000 lir.
Za lačne po svetu: J. S., števerjan, 10.000; S. M., Števerjan, 5.000 lir.
Skavti in skavtinje s Tržaškega: iz nabirke starega papirja za Skupnost Družina Opčine 122.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: družina Švara, Ricmanje, 10.000; družina Kuret, Ricmanje, 10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju: dobrotnica iz Trsta 800.000; Frančiška Bavdaž, Trst, 100.000; Frančiška Glavič, Trst, 5.000; družina Kocijančič, Domjo, 14.000; N. N. Trst, 10.000 N. N„ Trst, 5.000; N. N„ Trst, 7.000; N. N., Trst, 4.000; N. N., Trst, 10.000; N. N., Trst, 1.500; L. M. S., Trst, 5.000 lir.
Za žrtve potresa: Anka 3.000; K. P.
2.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f Radb fpst/l
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 26. dec. 1976 do 1. jan. 1977 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Borutov oder«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slov. ljudske pesmi. 14.05 Glasba. 15.00 šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 11.00 Glasba.
13.00 Sestanek. 14.05 Roman v nadaljevanjih: F. Finžgar: »Mirna pota«. 14.30 Glasba. 16.00 B. Britten: »Privijanje vijaka«, opera. Prvo dejanje. 17.05 Polifonija. 18.05 Srečanje z zborovodji. 18.20 Glasba.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti. 11.35 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 13.00 Sestanek. 14.05 »Mirna pota«.
14.30 Glasba. 16.00 B. Britten: »Privijanje vijaka«, opera, drugo dejanje. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Slovenski zbori. 18.35 Glasba.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. 10.30 Ženski liki v romanu. 10.50 Glasba. 13.00 Sestanek.
14.05	»Mirna pota«. 14.30 Glasba. 16.00 Deželni solisti. 17.30 Za najmlajše. 18.05 »Sovražnika«, enodejanka.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini.
10.40 Popevke. 11.35 Naš posnetek. 13.00 Sestanek. 14.05 »Mirna pota«. 14.30 Glasba.
16.00 Klavir. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slovenski znanstveniki. 18.15 Cecilijanka 76.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Slovenske žene.
9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 »Mirna pota«.
14.30 Glasba. 16.00 Karol Pahor: Istrijanka. Sobota: 8.15 Srečno v novo leto! 9.00 Sv.
maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Tjavdan. 10.30 Družina. 11.05 Mladinski oder: »365 krat hvala!«. 11.30 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.05 »Mirna pota«. 14.30 Glasba.
15.30 Poslušajmo spet. 18.30 »Gorica se pripravlja na obisk Marije Terezije«.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH (TRST)
razpisuje natečaj za dva uslužbenca I. kategorije. Pogoji za pripustitev k natečaju so: 1. diploma slovenskega trgovskega tehničnega zavoda; 2. opravljeni vojaški rok; 3. starost ne preko 30 let. Prošnjo s priloženo kopijo diplome je treba predložiti najkasneje do 15. januarja 1977.
Opčine
Po smrti predsednika Josipa Podobnika je upravni odbor oponske Hranilnice in posojilnice izvolil za novega predsednika inž. Milana Sosiča. Za podpresednika pa je bil izvoljen Paolo Milič.
Ljubljanska TV
Spored od 26. dec. 1976 do 1. jan. 1977
Nedelja: 10.25 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka CZ : Bosna. 18.20 Siva obala, nad. 20.00 Grenkoba zmage, nad. 21.05 Indonezija. 21.35 Šport. Ponedeljek: 16.50 Zverinice iz Rezije.
17.05 Skrivnosti globin. 17.45 Nega otroka.
21.05 Kult. diagonale. 21.45 Kratek film. Torek: 17.05 čudovito žerjavovo darilo.
17,25 Debelinko, film. 18,15 Trim test. 20.00 Kruh naš vsakdanji. 20.55 Blišč in beda kurtizan, nad.
Sreda: 17.10 Otroška oddaja. 17.30 Italijanski muzeji. 20.00 Odpuščeni, film.
četrtek: 15.20 Smučarski skoki. 17.10 Mala čebelica. 17.25 Jole, Jole. 18.15 Večni potepuh, film. 20.00 Pot v prihodnost, nad.
Petek: 17.00 Koliko si stara, lutka. 17.20 Čarovni čar, film. 18.10 Tihi odmevi zimskih noči. 18.45 Planina Tara. 20.00 Novoletni spored.
Sobota: 9.20 Zverinice iz Rezije. 9.40 Beli medved, film. 12.15 Dunaj: novoletni koncert. 13.30 Garmisch: Smučarski skoki. 17,10 Nekoč je bil Hollywood, film. 20.00 Alfredove nezgode, film. 21.30 Virtuozi narodne glasbe.
SKPD »F. B. Sedej« iz števerjana je pripravilo radijsko oddajo na radiu Gorica I, val 103 MF na sv. večer 24. decembra od 19.45 do 20.30, na božič ob 10.00 do 10.30 in na sv. Štefana 26. dec. od 14.30 do 15.00.
V našem listu smo že poročali o prazniku letošnjih števerjanskih petdesetletnikov, ki so svoj življenjski jubilej proslavili najprej z zahvalno sv. mašo v domači župni cerkvi, položili nato venec pred spomenik padlim, potem pa naredili prijeten izlet v Benetke, kjer so imeli slavnostno večerjo. Leta 1926 se je v takratnem Števerjanu rodilo kar 46 oseb, na slavju pedtesetietnikov pa jih je bilo to pot le še devet in sicer: Drago Maraž, Križišče; Drago Komjanc, Bukovje; Alojzija Komic por. Marega, Klanec; Bruno Podveršič (z ženo), Goriška Brda - Jugoslavija; Franc Gravnar, ščedno; Mirko Maraž, ščedno; Hlede Pavla, Ločnik; Pintar Bernarda, Bukovje in Simčič Marija por. Maraž, ščedno. Vse omenjene najdemo na tej sliki, zraven pa še domačega župnika Antona Prinčiča, ki je zahvalno sv. mašo opravil.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
božičnico
ki bo v goriški stolnici v nedeljo 2. januarja 1977 ob 15. uri.
Nastopili bodo združeni mladinski, moški in mešani zbori.
MSGR. BRANKO DORČIČ
Obisk pred božičnim večerom
Pred božičnim večerom je Jezus v podobi dvanajstletnega dečka v revni obleki prišel na zemljo pogledat, kako ljudje proslavljajo praznik nejgovega rojstva.
Obiskal je najprej veliko krščansko mesto. Na ulicah je bila silna gneča. Avtomobili so se komaj pomikali naprej, a tudi hodniki za pešce so bili polni ljudi, obloženih s paketi in raznimi zavitki. Izložbe trgovin so bile fantastično razsvetljene ter bogato okrašene. Nikjer ni manjkalo božičnega drevesca in skoro povsod so blesteli napisi:	»Vesele božične prazni-
ke!«, »Srečen božič!« in podobni.
Gruči, ki je tiščala v ogromno trgovsko hišo, se je pridružil tudi deček Jezus. Razgledal se je po razstavljenih predmetih. Česa vsega tu ni bilo! Posebno velika je bila izbira otroških igrač in prav tu so stali najbolj številni kupci. Tudi Jezus je tu obstal.
Kmalu pa ga je zapazil neki prodajalec ter ga vprašal, kaj bi želel kupiti. Deček Jezus mu je skromno odgovoril, da nima denarja in samo ogleduje.
»Ha, poznamo take tiče!« se je raztogotil prodajalec. »Izgubi se, preden telefoniram na policijo!«
Užaloščen se je Jezus molče odstranil ter šel naprej skozi mesto... Povsod gneča, razsvetljene izložbe in napisi: »Želimo vam srečne božične praznike!«
* * *
Otrok Jezus ni hotel več pogledati nobene trgovine, pač pa je vstopil v lepo palačo, kamor so pravkar vnašali veliko smreko in številne zavoje. Toda takoj ga je od zadaj zgrabila močna roka in surov glas se je zadrl:
»Kaj stikaš nocoj tu, potepuh?! Najbrž bi rad kaj odnesel? Čim-prej se poberi od tod!«
Pri vratih stanovanja se je pokazala debela gospa in nevoljno potožila: »Še o božičnih praznikih nimamo pošteni ljudje miru od te nadležne otročadi!«
Ker je Jezus spoznal, da ga v tem mestu ne bodo nič prijazneje sprejeli kakor nekoč v Betlehemu, se je umaknil skozi širok drevored proti predmestju.
Iz velikega poslopja v ozadju sta skozi ozek park pred stavbo prav takrat prihajala dva gospoda k avtu, ki je stal pred ograjo, in se glasno menila:
»Jaz bi ta sanatorij preimenoval v Herodianum.« je z grenkobo dejal pryi.
»To hi bila krivica, kolega,« je odvrnil drugi. »Oni zaslepljeni tiran je v strahu za svoj prestol pobil kvečjemu kakih dvajset dečkov. Tukaj pobijemo dnevno tudi dvakrat toliko otrok, ki jih roditelji sami prinašajo v to klavnico, da jim ne bi nezaželeni novi družinski član onemogočil nakup televizorja ali kako drugače pokvaril njihov življenjski standard. Celo danes, ko se ves svet pripravlja na proslavo božiča, je naša klavnica v pogonu!«
»Svoj poklic sem si nekdaj povsem drugače zamišljal,« je potožil prvi. »Menil sem, da bom lahko pomagal k srečnim porodom novih zemljanov; zdaj pa moram sodelovati v tem mesarskem klanju.«
Otrok Jezus je z bridkostjo in sočutjem pogledal na to kamufli-rano morišče in odšel naprej.
* * *
Zvrstile so se razkošne vile. Pri eni je skozi okno videl božično drevo s prižganimi svečicami. Nekaj oseb je stalo okoli njega in celo peli so »Tiho noč...«
»Tu me bodo menda radi sprejeli,« je pomislil Jezus in vstopil. Zapazila ga je služkinja in ga naznanila.
Iz sobe je zadonel osoren ženski glas: »Odpravite ga čimprej! Če je lačen, mu dajte kos kruha. Vsaj na sveti večer bi nam ti berači lahko prizanesli s svojim nadlegovanjem!«
Jezus ni počakal na tako zlovoljno darovano miloščino, marveč se je takoj odstranil in otožen zapustil neprijazno veliko mesto, naj kar samo praznuje dan njegovega rojstva po lastnem okusu.
* * *
Šele ob robu predmestja je vzbudila njegovo pozornost nizka skromna hišica, kjer je skozi okno zagledal poleg papirnatih jaslic in treh prižganih svečic bledo, izčrpano ženo s štirimi otroki. Pravkar so izmolili in pričeli peti.
Jezus se je prislonil tako blizu oknu, da sta ga dva nasproti stoječa otroka zapazila. Prihitela sta ven in brž se jima je zasmilil deček, ki v sveti noči žalosten sameva. Pohitela sta sporočit materi, bedni vdovi, in ona je brez obotavljanja privolila, naj ga pokličeta v hišo.
Tu je deček Jezus prebil božični večer. Prijateljstvo je bilo sklenjeno brez predstavljanja in nadležnega izpraševanja. Otroci so mu radostno odstopali od svojih skromnih darov in tako je dobil polovico žemlje, košček čokolade, pest orehov in podobico Svete družine. Zatem so skupaj nadaljevali z molitvami in petjem.
Vsem v družini revne vdove je gorelo srce od blaženosti v družbi nepričakovanega, neznanega gosta, ki je tako pobožno molil in nebeško lepo pel. Skoro otipali so lahko milost, ki je to noč napolnila njih skromni dom.
Ko so šli skupno k polnočnici, je pa neznani gost v množici izginil.
Deček Jezus se je vrnil s tega sveta vendarle radosten. In v hišici, kjer so ga sprejeli, so se trajno spominjali njegove navzočnosti ter vselej zatrjevali, da je to bil naj lepši božič v njihovem življenju.
P. ImU - niš
Sedaj iv božičnem času sicer ni posebnega razloga, da zopet opozarjamo širšo javnost na blaženega Leopolda Mandiča. Vendar se zdi zelo prav, da ne gredo mimo nas naši največji cerkveni prazniki brez spomina na tega velikega slovanskega zagovornika pri Bogu.
Presenečajo novice iz Padove, da dobiva bi. Leopold vedno več pisem iz velikega sveta in da prihaja tudi iz daljnih krajev vedno več ljudi molit na njegov grob. To so bolj posamezniki, tudi manjše, družinske skupine, :ki prihajajo prvič v Padovo in se več časa zadržujejo' ob skromnem grobu bi. Leopolda kakor v baziliki sv. Antona. Ti ljudje prihajajo v Padovo molit za svoje spreobrnjenje v spovedni celici, kjer je blaženi tolikim dušam dnevno skozi trideset let podeljeval božje odpuščanje in za svoje brate-spovedance toliko premolil in delal pokoro. V številnih vsakodnevnih pismih prosijo ljudje, ki iščejo Boga, naj kapucini, varuhi po patru Leopoldu posvečenega samostana v Padovi, zanje molijo, naj jih priporočajo njegovemu varstvu, naj po njegovem zgledu veliko delujejo naprej za prepotrebno združenje vseh kristjanov. Ponovno se sliši o izrednih duhovnih milostih, o hitrih spreobrnjenjih in življenjskih spovedih, ki jih sedaj opravljajo posamezni romarji v cerkvi Sv. Križa v Padovi.
Pater Piero Bernardi, življenjski prijatelj bi. Leopolda prav sedaj javno vabi ljudi dobre volje, da bi 1. Leopoldovi prijatelji veliko govorili zlasti odprtim, od Cerkve oddaljenim ljudem o gotovi pomoči tega novega svetnika; 2. da bi sami, bolje skupno z drugimi dobrimi prejemali vsaj mesečno syete zakramente po namenu blaženega za združenje kristjanov; 3. da bi obiskovali bolnike, tudi organizirano po bolnišnicah, jim ■vlivali zaupanje v pomoč blaženega, jim darovali svetnikovo podobico, knjižico, življenjepis itd. O tem veliko piše zadnja decembrska številka Glasnika bi. Leopolda. Vse potrebne podobice, tiskovine {tudi slovenske) dobijo pospeševalci gratis; naj pišejo na naslov: Padre Piero, Convento cappuccini, 35100 Padova.
Zaupanje naših rojakov
Tudi med našimi rojaki zelo raste zanimanje za pobožnost do bi. p. Leopolda, čeprav ne manjka, recimo dobrohotnih kritikov, zaikaj sedaj toliko besed za tega hrvaškega svetnika. Zato in samo zato, ker je blažen, ker mi prav sedaj njegovo pomoč zelo potrebujemo. Vemo za naše dobre matere, ki z lahkoto prav vodijo svoje doraščajoče in komaj odrasle otroke na ta način, da jih v svoji vztrajni in zaupni molitvi dnevno priporočajo bi. Leopoldu. Vemo za naše matere in druge ro-
Marjan Jakopič, ZDA
Ustavil čas bi rad...
(Trst 1973)
Čepim na skali, poln sanj, nemira in hrepenenja, ki se v morju peni; poljubljam s soncem se v skalah Devina — kot v rokah mi počiva Nabrežina — da, Kras — med žarki, ki lovim jih v roke iz nagajivosti bežijo pod oboke — stoletne cerkve svetega Justina...
Ustavil čas bi rad, bežeče barke, ustavil veter, ki se vanje upira, saj v njenih jadrih je preveč nemira kot v duši žene, ki stoji na pragu in zre v sivino... gleda, kdaj se vrne...
Preveč je senc in sonca na pomolu...
Oči zastri sem z roko tresočo, ujel bi rad še brinovko pojočo, ki vabi me s seboj kot dobra znanka, zemlje te skope zvesta odposlanka, ki v soncu žgočem skorajda umira, in prosi in želi si sapic z morja kot dete vode na razgretem produ...
Oj zemlja, morje in borovci vitki — sol, blagoslov domačega kropivčka in jambori — kot deklic ljubkih kitki za varstvo ob čereh ste razvrščeni — na morje, v srečo, v žalost položeni...
Naj se na skali sanj zdaj odpočijem, zemljo poljubim, ki so jo prekleli, lastili si jo vsi — ji bilje peli, a je kot mati — večno nasmejana ognjišče varuje — v ljubezen dana — je vsem, ki hodimo z boljo po svetu in čakamo na tisto svetlo jutro, ko barka obstoji doma v pristanu...
★
■ Močan potres je prizadel rudarsko mesto VVelkom jugozahodno od glavnega mesta Južnoafriške republike Johannesburga. Imel je moč 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici.
M/ lammlk
P. Alfonz Valič iz Trsta daje vernikom v počastitev relikvijo bi. Leopolda Mandiča
jake, da po dve, po tri sedejo na vlak in po več ur molijo v Padovi v tihoti Leopoldovega groba. Sedaj sredi zime na Štefanovo bo zopet skupno romanje iz Gorice v Padovo k bi. Leopoldu. Slovenskemu gori škemu župniku se je zdelo prav in pelje na to prvo božično nedeljo večjo skupino svojih faranov pred Leopoldov oltar.
Duhovne tolažbe, duhovne pomoči potrebuje današnji človek; naše srce je brez Boga nemirno. Ker si sami težko pomagamo, ker vsi nasveti novih psihologov, ki hočejo biti nekakšni modemi spovedniki, ne zadostujejo, zato je za kristjane preiz-kušana pot le ta: pravo otroško zaupanje v Boga po posredovanju Matere božje in znanih, domačih svetnikov, ki so naši prvi zagovorniki.
• Po zadnjih cerkvenih ugotovitvah živi na Gradiščanskem (Burgenlamd) 32.000 Hrvatov v 36 župnijah; od teh je 29 čisto hrvaških, sedem pa jih je dvojezičnih. Madžarov je tam okoli 6.000 'katoličanov ter živijo v dveh čisto madžarskih in dveh mešanih župnijah.
• V farni cerkvi sv. Andreja v Vratih (Thorl) na avstrijsko-italijansiki meji so odkrili ob prenavljanju cerkve čudovite freske, ki so iz srednjega veka ter predstavljajo Jezusovo trpljenje in poslednjo sodbo. Freske so delo belja&kega slikarja Tomaža.
Zla slutnja o
že dosti je bilo napisanega o Krasu in skoraj vedno v zvezi z ogrožanjem njegovega slovenskega prebivalstva in njegove naravne lepote. Pozorni smo postali ob govoricah o avtoportu in razvitju cestnega omrežja, ker bi ta uresničitev zagrnila s črno odejo asfalta najlepše predele kraške planote.
Še bolj nezaupno smo prejeli prefinjeni načrt o kraških rezervatih, ki so najprej terjali zemljo iz rok slovenskega domačina, potem pa bi se z njo razpolagalo po mili volji. V tem primeru bi ostali brez Krasa in brez napredka.
Naravnost ogorčeno smo vedno grajali smetišče v Padričah, počitniške hišice in barake od Repna do Samatorce in kakršno koli onesnaženje gmajne. Pri tem delu so bili vedno v prvi vrsti 'tržaški meščani, ki tako ljubijo »svoj« Kras. Med nedeljskimi ustrahovalnimi izleti v kraško naravo očitno dokazujejo, kako jim je ta zemlja tuja in imajo zato tudi malo spoštovanja do nje.
Pri obrambi kraškega človeka in okolja smo bili skorajda vsi složni, kar je edinstveno pri Slovencih. Udrihali smo po istem bolečem mestu: zdaj eden zdaj drugi. Nekaj je že pomagalo. Hudič pa se ne vda. Ko sta si sosednji republiki prijateljsko segli v roko in dokončno začrtali meje ter rešili zastareli položaj cone A in B, smo vsi navdušeno pozdravili ta korak in še to odpustili, da kraški Slovenci v pogodbi niso bili nič kaj jasno omenjeni.
Dve coni sta bili odpravljeni, zlodej pa je skrival v malhi tretjo, ki bi jo lahko imenovali C. To je Prosta Industrijska Cona na Krasu ali PICK (iz angleščine: jemati, krasti). Pred letom je bilo le malo govora o njej. Važnejši sta bili coni A in B, C je bila samo za prikuho. Zdaj pa je nenadoma postala ta najvažnejša in samo o tej se govori in piše.
Medtem ko je bila pred letom še nekoliko skrivnostna in nedoločena, skoraj vabljiva, stoji zdaj vedno jasneje pred nami. Udobno se bo usedla na trdno mejno črto nekje med Peskom in (Fernetiči in vabila napredek na Kras. Asfalt se bo širil kot madež črnega olja. Padli bodo zadnji hrasti, zadnja moč na Krasu. Kraški vonj ne bo več zdrav in močan. Zrak bo temnel od strupov in dima, črni bori bodo osiveli in ginevali. Kdor se bo vračal iz njih samote, bo še bolj bolan. Pod zemljo se bodo po lesketajočih kapnikih cedile gnusobe in skozi kraške jame pronicale do podzemskih rek, ki dajejo hladno in čisto pijačo človeku. Kras bo umiral in morda tudi mesto ob zalivu. Razvoj in napredek na podlagi industrijske cone si lahko predstavljamo samo tako, da bo Kras postal druga Marghera, Trst pa druge Benetke. Umirajoče mesto, ki je ob pristanišču životarilo, ob industriji se bo pa zadušilo.
Pri tem smo zopet priča nenavadni slogi med Slovenci. Prosto industrijsko cono splošno ocenjujejo kot rešitev za Trst. Že samo zaradi te sloge se skoraj izplača pokvariti Kras. Kdo bi dajal važnost žolčnemu čvekanju kakega črnogleda, ki mu ni nikoli prarv in sam ne ve, kaj hoče. Človek; vendar ne more biti nasproten prav vsemu, karkoli se hoče narediti na Krasu.
našem Krasu
Nekaj je treba le narediti. Preveč bi zahteval, če bi želel, da Kras ostane tak, kakor v tistih otroških letih, ko smo v vriskajočih poletjih pasli krave med Brkami in Praprotom. Saj svet napreduje in Kras z njim. In navsezadnje še nobenih dokazov nimam, da se bodo nad Krasom res dopolnile tiste grdobije, ki sem jih napisal. To je samo zla slutnja, zaradi katere se ne bom z nikomer prepiral. Samo naj mi ne pride na stara leta kdo od današnjih vsevedov tožit, da so se v računih nekaj ušteli, da sem imel navsezadnje vendarle prav in da PICK ni prav isto kot Indija Koromandija.
D. čotar
Nasilie proti Cerkvi v Braziliji
Veliko zgražanje je vzbudil umor duhovnika Jona Bosea Bonniera, katerega je ustrelil neki policist vpričo domačega škofa. V Braziliji daje vojaški režim oporo veleposestnikom, ki izrabljajo kmečko delavstvo. Poleg tega pa bogati veleposestniki nasilno odvzemajo domačim Indijancem, ki žive v določenih pokrajinah (rezervatih), zemljišča, kar vzbuja nevoljo pri nezaščiteni manjšini.
Nekaj duhovnikov deluje med njimi; ko vidijo te krivice, se javno potegujejo za Indijance, kar pa oblastem ni prav. Označujejo jih kot prevratneže, ki sodelujejo z odporniškimi skupinami.
Tako se je zgodilo tudi jezuitskemu patru Bounieru, katerega so aretirali, pretepali in eden od policistov ga je končno ustrelil v glavo in to v navzočnosti škofa Casaldaliga. Umorjeni duhovnik je bil pro-vincial jezuitov v Braziliji, od 1966 pa dušni pastir za Indijance v Mato Grosso.
K temu umoru je izjavil predstojnik jezuitov p. Arrupe: »Tragični dogodek me je pretresel. P. Bounniera sem osebno poznal. Vem, da je bil zgleden redovnik, čudovit človek, ki se je popolnoma posvetil delu med Indijanci v Matu Grossu. Na noben način bi ga ne mogli povezati z nasiljem in podtalnim delovanjem, zato za njegovo smrt ni mogoče najti nobenega opravičila. P. Bounier se je kot človek in kot duhovnik zanimal samo za blaginjo svojega ljudstva in je branil njihove človečanske pravice. Življenje je daroval zanje.«
Kardinal iz Sao Paula Ahrens je ostro protestiral, prav tako je protestirala tudi večina brazilske duhovščine pa tudi Vatikan je po svojem tisku obsodil to nasilje, ki zadobiva v deželah Latinske Amerike podobo organiziranega napada na katoliško Cerkev, zlasti še na »Cerkev ljudstva«, kakor imenujejo boj Cerkve za zaščito pravic socialno zapostavljenega prebivalstva.
Posebno brezobzirno napada brazilska desničarska javnost Škofa Hypolita Adriana iz mesta Nova Iguagu, katerega so pred kratkim oblasti izpustile iz zapora, ter škofa iz Volte Retomde, msgr. Calheirea, ki velja za delavskega škofa. Obema grozijo, da ju bodo odstranili z nasiljem, političnim katoliškim pripornikom pa javno napovedujejo, da jih bodo pobili, če pridejo iz zaporov živi.
ZGONIK vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
na praznik sv. Treh kraljev, v četrtek ob 16. uri
Nastopi cerkveni zbor iz Skednja - vodi Dušan Jakomin ter domači cerkveni pevski zbor - dirigent Herman Antonič
Gledališko pismo iz Trsta Zadnji dve številki „Meddobja“
Zelo visoka gledališka vstopnima je bila vzrok, da sem se komaj 8. decembra odločil za obisk Cankarjevega Martina Kačur-ja-Idealista v gledališču Rossetti. Toliko so okrog mene govorili o tej Cankarjevi in Tomizzovi umetnini, da je bila skušnjava večja kakor strah za par tisočakov. Isto se mi je zgodilo ob zadnji predstavi Mer-kiijeve opere »iKačji pastir« v gledališču Verdi. Vse to je vzrok, da tako pozno prihaja v javnost to gledališko pismo, ki je bolj zapis, poročilo kakor pa ocena obeh slovenskih del v največjih tržaških gledališčih.
Ob stoletnici Cankarjevega rojstva se je široka tržaška javnost po zaslugi znanega gledališkega pisatelja in režiserja Fulvia Tomizze srečala s slovenskimi problemi izpred 70 let. Treba je takoj povedati, da so ti problemi v Trstu in Rovinju isti kakor so bili pred tolikimi leti na Vrhniki in v Ljubljani.
To je povedal sam prireditelj Cankarjevega Martina Kačurja Fulvio Tomizza; pred številnim slovenskim občinstvom v ul. Donizetti je med drugim poudaril, kako so se mu glavni igralci zahvalili za čudoviti tržaški tekst in pristno domačo tematiko. Prav ta podobnost skoro istih problemov je v vseh glavnih igralcih ustvarila na odru višek gledališkega doživetja, kar je do kraja polna dvorana ob zadnji predstavi 8. decembra nadvse hvaležno razumela in sprejela. Corrado Pani v vlogi Martina Kačurja, Carlo Cattaneo - Ferjan, Umberto Raho kot župnik in razni drugi igralci so prekosili pričakovanje še tako zahtevnih poznavalcev Cankarjevih oseb.
»Kačji pastir«, operni prvenec našega tržaškega umetnika in skladatelja Pavleta Merkuja je popolnoma drug svet kakor Cankarjev Martin Kačur-Idealist v priredbi F. Tomizze. Kdor je šel v gledališče brez potrebne priprave, je menda res ostal »praznih rok«. Pred vsako novo opero je nujno, da se gledalec seznani z besedilom in uvodno besedo skladatelja oz. režiserja. Ljubljanska umetnica Svetlana Makarovič je za to opero napisala svojevrsten, občutljiv tekst kakor ga je pač želel in dolgo v srcu nosil skladatelj sam.
Po končani predstavi sem slišal med italijanskimi znanci, da bo ta Merkujeva opera zelo verjetno šla po poti Bizetove »Carmen«. V Parizu so jo ob prvih predstavah pred sto leti bolj z rezervo sprejeli, danes je na programu vseh svetovnih gledališč. Pustimo času čas, za nas pa je važna novica, da je tržaško operno gledališče že dobilo več vabil za gostovanje »Kačjega pastirja« v velikih italijanskih in evropskih mestih. Vsa gledališka kritika je delo zelo pozitivno ocenila; vsi resni obiskovalci opernega gledališča so dali veliko priznanje modemi Merkujevi glasbi in celotni zamisli nenavadne magije na odru. Levji delež pri tem velikem uspehu ima scenograf Klavdij Palčič, ki je znal prenesti operno glasbeno moč v številne tehnične rekvizite, magične živalske podobe, ki so zgovorno podpirale Mesečnico in njeno dogajanje.
Značilno je tudi, da sta obe deli prišli na tržaški oder na isti novembrski večer (19.) in tako ostane ta dan tako za Cankarja kot za Merkuja in vse nas pomemben v tržaški kulturni zgodovini. Za Trst ostane pribito to dejstvo: italijansko občinstvo — tako v Rossettiju kot v Verdiju — je dobro vedelo, da gleda delo slovenskega človeka. Tržaške dame so imele
v rokah dvojezični tekst Mankujevega »Kačjega pastirja«; v atriju gledališča Rossetti so vsi videli moderno razstavo Cankarjevih odrskih stvaritev v italijanski in slovenski razlagi. Na odru si kar naprej slišal lepa slovenska imena Zapolje, Blatni dol, Laze itd. Pri vsem tem ni bilo nobenega spogledovanja, nasprotno, povsod pohvala brez konca in kraja.
»Milost božja, kaj se je zgodilo v teh naših dneh«, bi lahko rekli s Cankarjem, da v naj večjih italijanskih tržaških gledališčih toliko ploskamo slovenskemu pisatelju, slovenskemu skladatelju! Res nepričakovan praznik po tako dolgi zimi...
Ko se spomnim žalostnega večera v tržaški stolnici na veliko sredo letos 6. aprila, ko je zaradi par slovenskih besed nastal v cerkvi šum in hrum, moram zaključiti kakor zasledim isto misel v raznih tednikih: vsaj na kulturnem področju prihaja v Trstu do srečnega enakega gledanja, spoznanja in spoštovanja. Zelo si vsi želimo, da bi se isto kmalu zgodilo na vseh drugih področjih.
Spectator
Iz Buenos Airesa sta prispeli prva in druga številka 15. letnika tega izredno zanimivega zdomskega zbornika.
Prva številka ima za uvodnik razmišljanje »Potrebno je govoriti« izpod peresa Franceta Papeža. Poudarek v prvi številki je na leposlovju. Pesmi je prispeval Vladimir Kos (Japonska) ter Tone Rakovec (Argentina). Posebej zanimiva je obširna pesem, skoraj pesnitev »Sedmoglavec« pisatelja Leva Detela (Avstrija) o simboličnem pomenu drevesa.
Tone Mizerit objavlja črtico »Buenos Aires 22«, ki je prejela četrto nagrado leposlovnega natečaja dr. Ignacija Lenčka za leto 1975. Podlaga ji je domotožje po Ljubljani, Buenos Aires je pač drugačen. Pa tudi Ljubljana ni več tako idilična kot je bila svoj čas. Mirko Gogala objavlja tehtno razpravo o »Integraciji in asimilaciji pri izseljencih«, zgrajeni na cerkvenih stališčih in objavah v zvezi z izseljenskim vprašanjem. Toda zdi se, da bi pisec moral potegniti tudi nekaj dodatnih samostojnih sklepov. Ne bi bilo mogoče povsem soglašati z naslednjim sklepom:
0 „še nerojeni demokraciji “
V vrsti oddaj opoldanskega pasu na radiu Trst A je zelo živahna sobotna oddaja, ki jo pripravlja Alenka Rebula. Vendar pa je zelo lahko govoriti pred mikrofonom in deliti sodbe in nauke, če ti nihče ne oporeka. Zato naj mi ne zameri, če sem si zapisala nekoliko pripomb, ki so mi prišle ob poslušanju njenih prejšnjih oddaj, posebno še predzadnje oddaje.
Govor je namreč bil o demokraciji, kako si je treba prizadevati uresničiti jo, da pri nas še ni rojena, kako smo zastrašeni od avtoritete (starši, šola, papež...), o lažnih demokratih, ki jim je le za zmago lastne ideje, ki se imajo za redke poštene, o nedemokratični družbi, ki da pregazi Martine Kačurje, ker so to, kar ne bi smeli biti, itd.
Vendar pa ne bi rekla, da se Rebulova lahko identificira z Martinom Kačurjem, ampak s Ferjanom, saj ve, kaj je danes lahko. Zakaj danes je napredno in popularno, če govoriš o upornikih, ki so v Španiji umrli za boljši svet, zamolčiš pa tiste, ki umirajo v drugih totalitarnih režimih; če govoriš o angleščini, ki naj bi druge jezike kot najvplivnejša asimilirala, ne omeniš pa asimilacijskih teženj Sovjetov do podrejenih narodov; ali govoriš o varnostni službi — ki je seveda CIA ali SID —, a se ne dotakneš druge mogočnejše varnostne službe NKVD ali kake njene manj učinkovite kopije; ali o avtoriteti papeža, ki zasužnjuje, ne pa, v tukajšnjih razmerah, o dosti hujši avtoriteti partije, ki zahteva še dosti večjo poslušnost. To je nekaj primerov iz oddaje Alenke Rebule. To, kar danes dela, lahko dela, to je pluti s tokom, ne pa proti toku.
Gotovo je, da demokracija, v kateri živimo, še daleč ni popolna, in ker je odvisna od ljudi, ki smo omejeni, je tudi utopično misliti na uresničitev take popolne demokracije. Vendar pa ima vsak človek, ki živi v tej demokraciji možnost, da javno zagovarja svoje mnenje, in v časopisih ima takšno množico informacij, da si lahko ustvari lastno mnenje — če hoče —, tisk (tudi slovenski) je tako razve-
jan, da v njem najdejo lahko prostor vsi pišoči za širjenje svojih idej.
Prav tako pa je tudi radio odprt za vse. Poročila, govorjeni spored — vse je bolj napredno obarvano kot ne. Pa to me ni moti. Moti me, da medtem ko so demokrati zelo diskretni in le vsake kvatre enkrat kakšna poanta izda njihovo mišljenje, zlorabljajo tako imenovani »napredni« radio kot glasilo svojih idej brez kakršnih koli pomislekov.
Poslušalka radia Trst A
Ugoden odziv na poziv tržaške Slovenske skupnosti
Izvršni svet SSk v Trstu je na svoji redni tedenski seji 13. decembra med drugim razpravljal o poteku razprave v poslanski zbornici v Rimu v zvezi z ratifikacijo Osimskega sporazuma. Poziv SSk vsedržavnim strankam, ki so za odobritev Osimskega sporazuma, naj med razpravo v parlamentu zahtevajo ustrezne dopolnilne popravke k besedilu vladnega predloga ratifikacijskega zakona, tako da bi ta izrecno vseboval tudi obvezo vlade do zaščite slovenske manjšine na vsem ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine, je imel določen pozitiven odmev. V posegih predstavnikov DC, PRI, PSI in PSDI je v eni ali drugi obliki prišla do izraza potreba po zaščiti slovenske narodne skupnosti ter njihova zaskrbljenost v zvezi z usodo slovenskega ozemlja na Krasu. Nekateri poslanci (kot npr. Fortuna in Lombardi) so napovedali predložitev popravkov in resolucij v zaščito slovenske manjšine ter izrazili upanje, da bodo te popravke podprle še druge demokratične sile. Pomisleki v zvezi z lokacijo industrijske cone na Krasu so prišli do izraza tudi v posegu socialističnega poslanca Fortune iz Vidma.
Ob tej priložnosti izvršni odbor SSk ponovno poudarja nujnost, da predsednik vlade Andreotti čimprej sprejme delegacijo slovenske manjšine v Italiji, kakor je to zagotovil ob svojem obisku v naši deželi 3. septembra letos.
»Naravna asimilacija je potemtakem plod naravnega razvoja, naravne medsebojne kulturne izmenjave in oplajanja. Do gotove mere je torej to neizogiben pojav, tako pri izseljencih, kakor tudi pri njihovih gostiteljih. Zato je naravno (moralno) neoporečna in celo dobra, če gre seveda za asimilacijo dobrot. Saj preko nje raste in se izpopolnjuje tako poadina oseba kot skupnost. Zavreči pa je treba nevrednote, naj imajo kakršenkoli izvor.«
»Naravna« ni v bistvu nobena asimilacija, saj pri nijej ni mogoče privzemati samo vrednot, vse drugo slabo pa zavrniti. Izkušnja kaže, da se v spremenjeno kulturno okolje celo več rodov prvotnih priseljencev še ne more vrasti. Z izgubo materinega jezika in ob pomanjkljivem pri-vzemu novega nastane, .posebno za otroke v najnežnejši dobi, skaljeno vzdušje. Manjka tista intimna materina govorica, ki daje otroku v prvih letih duševno toploto. Asimilirana mati te govorice v novem privzetem jeziku ne obvlada. Iz takega skaljenega družinskega vzdušja raste pogosto poplitvelost, otopelost in socialno zlo. In asimilacija je v prevladujoči meri taka.
Kar pa zadeva vrednote, drži, da jih je mogoče prevesti tudi v drugi jezik in jih tako ohranjati, posebno zato, ker se v zdomstvu asimilaciji ni mogoče vedno izogniti. Na tem polju pa je bilo pri nas, oziroma v zdomstvu in zamejstvu narejenega veliko premalo.
Netočna je nadalje primerjava »slovenske« podobe Marije Pomagaj s tirolskimi »Madonami«. Gre za lik, ki je srednjeevropski in po vsem nemškem svetu znan kot »Maria Hilf«. Neprimeren je tudi tuj izraz za Marijo, s katerim skušajo nekako nevtralizirati versko vsebino omenjenih podob, ker mimo njih pri obravnavanju umetnosti ne morejo. To je ena od starih liberalnih dediščin, ki se je v matici tudi danes poslužujejo.
V tej številki je tudi odlična razprava »Kristus in nespamet« izpod peresa Milana Kopušarja (ZDA). In prav tako idejno kritična obravnava Solženicinovega romana »Rakov oddelek« Franka Biikviča. Posnetke svojih slik je prispeval slikar Ivan Bukovec (Argentina).
* * *
Številka dve »Meddobja« prinaša pesmi Vladimirja Kosa in Milene Merlak (Avstrija). Nikolaj Jeločnik objavlja pogovor s slikarko Marjanco Savinšek iz Pariza, ki je za to številko prispevala tudi umetniško
prilogo. Vladimir Kos je tudi pisec črtice »Ignatius Summercall«, ki je bil v resnici Smerkolj. Zgodba se godi na Divjem Za-padu. Pisatelj Kos, bodisi v pesmih kot v spisih, prinaša v slovensko slovstvo nov svet, kar je na vsak način treba pozdraviti.
Vinko Brumen (Argentina) objavlja obširno obravnavo »Franceta Veibra mesto v filozofiji«. Slovenska filozofija ne more mimo te velike osebnosti, kot delajo to sedaj v Sloveniji. Veber je bil sprva v Gradcu, po prvi vojni pa se je odločil za Ljubljano, kamor je prinesel moderno filozofijo v podobi predmetne teorije. Pisec razprave o Vebru, Vinko Brumen, je sam izvrsten filozof in je v zdomstvu napisal več del, med temi »Iskanja« (Buenos Aires, 1967).
Razpravo »Kosezi« prispeva Franc Jeza, ki se upravičeno ne strinja s trditvami o zgodnji karantanski oziroma slovenski zgodovini kot so jih iznesli avstro-nemški zgodovinopisci npr. Lj. Hauptman, profesor za »jugoslovansko« zgodovino na ljubljanski univerzi pred zadnjo vojno. Naši zgodovinopisci vse do danes še niso bili sposobni zavrniti tako debelih in poniževalnih izmišljotin na račun Slovencev v karantanskem času, prej nasprotno, v neki samoponižnosti pred »velikimi« sosedi si jih niso niti upali spodbijati.
Jeza poseže deloma tudi v predzgodovino in v primerjave s skandinavsko davno preteklostjo, področje, ki ga verjetno edini med Slovenci obvlada. Da je slovenska predzgodovina še danes nepojasnjena in predmet vseh vrst špekulacij, bodisi z nemškutarske strani ali pa v namene naivnega panslavizma, je danes prevladujoče mnenje. O tem pričajo tudi raziskave etru-rologa Antona Berlota, ki jih ljubljanski tisk obljublja priobčiti.
»Meddobje« vsekakor izvršuje pomembf no kulturno poslanstvo. Pogpe|ali bi mogoče tudi nekaj obravnav iz narodopisja, predvsem pa iz gospodarstva — razmišljanja, kako ustvariti večjo poslovno povezanost med slovenskim zdomstvom in s tem gospodarsko podlago slovenstvu v svetu. To pa je najbrž vprašanje sodelavcev.
— ek
• V Montrealu (Kanada) sta dva teološka profesorja vložila prošnjo za »vrnitev v laiški stan«, zaradi česar ju je škof razrešil poučevanja. S tem pa se njuni stanovski tovariši niso strinjali in so zahtevali od škofa, naj ju pusti še naprej poučevati. Obrnili so se tudi na Rim, a brez uspeha.
 ..............................  im..im........................................................................................................................    nninnnininini...m..nuni....iiinnin
1. januarja 1977 je Svetovni dan za mir pod važnim geslom: Če hočeš mir, brani življenje!
  ...............................................................................................................
KAZIMIR HUMAR
(7)
Dileme svobodnega tiska
Ekonomskim zahtevam tudi naš slovenski tisk ne uide. V neki mari so zanj te zahteve še bolj občutene zaradi omejene naklade. Kako se skuša ta naš tisk reševati iz finančnih zagat? Izbiri sta dve: ali najde kakega mecena, ki krije izgubo, ali pa skuša biti samozadosten in živeti od prodaje in od darov.
Ne bom pogledal v žepe in v računske knjige našega zamejskega tiska; to je zadeva vsake posamezne publikacije. Hočem povedati le, kako je bilo in kako je pri naših katoliških tednikih.
Kot ste videli iz spominov msgr. Novaka, je bil finančni problem navzoč pri Slovenskem Primorcu od začetka dalje. Toda uredniki in duhovniki so se postavili na stališče, da mora biti časopis samozadosten, kajti le tako bo ostal svoboden in neodvisen.
To je bil drzen korak, ki je pa uspel.
Naj vam povem, da je prvi dar za novi katoliški tednik v Gorici dal msgr. Mihael Toroš na sestanku duhovnikov dne 9. avgusta 1949. Njemu so pozneje sledili še mnogi drugi, zlasti preprosti ljudje, kot priča msgr. Novak.
Poleg naročnin in prostovoljnih darov so k vzdrževanju lista zmeraj prispevali tudi uredniki in sotrudniki, o katerih pravi isti monsignor, da niso nikoli zahtevali honorarjev ali plače. Stopili so na tlako za primorsko ljudstvo. Pri tem je važno tudi to, da odgovorni pri katoliškem tedniku niso nikoli naredili koraka, ki bi bil daljši kot noga. časopis so izdajali v mejah finančnih zmogljivosti.
Zato je bil Slovenski Primorec zelo skromen ‘listič, komaj na štirih straneh malega formata. Pozneje se je povečal, ko so se zvečali darovi. Prešli smo na več strani, štedili kar se je dalo, toda ostali smo svobodni in neodvisni.
USODA TRŽAŠKEGA »TEDNA«
Dileme, ki sem jih nakazal, so pri časopisu resne dileme. O tem priča usoda tr-
je zamrl prav zato, ker teh dilem ni mogel rešiti. Dr. Lojze Škerl je o tem pisal v Katoliškem glasu leta 1959. Usoda Tedna je poučna tudi za sedanje čase. Zato dovolite, da vam jo na kratko navedem. Dr. Škerl piše:
»Ko je Slovenski Primorec po dveh letih obstoja izpolnil že lepo nalogo, ker je v težkih, danes že skoraj ne več razumljivih razmerah izoral ledino, smo v Trstu ustanovili tednik "Teden".
Čeprav je bila potreba po tem tedniku zelo občutena, ga vsi niso z veseljem sprejeli. Tednika so se zbali v Gorici, ker so mislili, da bosta oba lista trpela in skupno shirala. Zlasti se je tega bal msgr. Brumat, ki se je z vso dušo navezal na Slovenskega Primorca kot njegov dejanski urednik. Čemu torej ta novi tednik v Trstu?
G. Gabrovšek, duša novega tednika, je takole obrazložil msgr. Novaku v Gorici zadevo Tedna in osvetlil težave, v katerih se je Teden znašel že takoj v prvih mesecih po ustanovitvi, v maju 1947. Takole je zapisal: "V Trstu je bilo potrebno ustanoviti list iz tehle razlogov: 1. Velika verska žaškega katoliškega časopisa »Teden«. Ta % zaostalost v mestu in okolici v primeri s
stanjem na Goriškem. Zato ni kazalo misliti na kako versko revijo, ampak je bil potreben popularen tednik. 2. Mnogi duhovniki si niso upali propagirati Slovenskega Primorca, ker je odkrito bojevit; želeli so imeti list, ki bi bil pozitivno krščanski, a ne napadalen. 3. Če pride ratifikacija meja (šlo je za ustanovitev STO), je bolje, da imamo v Trstu že nekaj ustanovljenega, kot da bi šele začenjali. Tudi mora biti list podlaga za vse nadaljnje organizacijsko delo, središče, okoli katerega se bo zbiralo vse, kar katoliško čuti. Slovenski Primorec in Teden se precej dobro izpopolnjujeta. Razprodaja Slovenskega Primorca ni v Trstu malo ali nič nazadovala. Tedna tiskamo dva tisoč izvodov. Razprodajo ga največ po cerkvah. V pasu B razširjanje ne bo mogoče, ker so boljševiki listu nasprotni. Tudi je v pasu B povsod agitacija proti njemu. Finančno je pa tako, da živimo od miloščine.”
To pismo, komentira dr. Škerl, odkriva težave vseh naših katoliških publikacij na Primorskem. Urednik je pred ustanovitvijo lista upal, da bo mogoče razširiti list v cono B jugoslovanskega področja. Če se ne
motim, se je za potrebno dovoljenje tudi pozanimal, a listu niso dali potnega dovoljenja. Zaradi tega število naročnikov ni moglo narasti. In list, ki je živel le od miloščine, katera se je vedno bolj manjšala, je kaj kmalu občutil finančne težave. Število naročnikov je bilo prenizko, da bi mogli kriti vse stroške,«
(Konec prihodnjič)
★
• Na Koroškem je precejšnje pomanjkanje veroučitaljev, ugotavlja »Katehetski vestnik« za štajersko in Koroško. Vzrok je v tem, da na Koroškem ni posebne šole, v kateri bi se maturanti pripravljali za ta poklic. Trenutno je na Koroškem 279 veroučiteljev duhovnikov, 132 pa je voraučiteljev laikov. Poleg tega 78 navadnih učiteljev poučuje tudi verouk.
• V Modlingu pri Dunaju se je končalo srečanje muslimanskih voditeljev iz Jugoslavije, Avstrije, ZR Nemčije, Francije in Vel. Britanije. Srečanje je pripravilo Tajništvo za nekristjane pri Apostolskem sedežu, ki se že nekaj časa z veliko zavzetostjo ukvarja s položajem muslimanskih vernikov v Zahodni Evropi.
★ ** *
*
*
*
*
* * .
*
*
-K
*
*
*
*
*
*
*
V
*
*
*
*
**
★ ★
★ *
★*
★★
-K
-K
*
*
*
+
*
*-
*
*
*_
-K
-K
-K
★*
*
Tržaška:	vesel	božič	in	u
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje za svoje plodno deio in umetniško rast
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
AUTOSPRINT
Bogata izbira avtomobilskih delov za vsa znana vozila Trgovina odprta ob sobotah ves dan
ALBERT STRAJN TRST - Trg Garibaldi, 9
Tel. 763420
TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC
TRST - ul. Pantaleone, 20
Tel. 810267
SPLOŠNA OPREMA KORŠIČ
Pohištvo po meri, serijsko pohištvo, tudi za terase in vrtove
TRST - ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana)
Tel. 54390
LA COMBUSTIBILE
LOVREČIČ ALBIN pozdravlja za praznike vse stare in nove kliente
DOMIO, 38
Tel. 810525 - 820331
PODJETJE ZA OGREVANJE LIN ARTHERM
Viale Ippodromo, 2/1 - Tel. 741997
TRST
TRGOVINA JESTVIN IN GORIVA BAK ANTON
TRST - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
KONFEKCIJA ZA OTROKE LEGIŠA - BRECELJ
Via Petrarca, 22
RONKE
*
-K
-K
DEVIN
*
GRADBENO PODJETJE IVAN BRECELJ
** ** * *
Tel. 208270 ** *
Vodstvo Marijine romarske cerkve
REPENTABOR
vošči vsem Slovencem sveti božič in mirno leto 1977
Domače goste in vse rojake pozdravlja za praznike DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE - Proseška, 396
KERŽE - NASLEDNIKI
Velika izbira gospodinjskih električnih predmetov in strojev TRST	Trg.	S.	Giovanni, 1
TRGOVINA JESTVIN JAZBEC TRST - ul. Fabio Severo, 105
Tel. 755618
KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUN ATO
Na voljo izbira cerkvenih predmetov
TRST - ul. Paganini, 2
Tel. 38096
TRGOVINA JESTVIN CELESTIN MALALAN
DOMJO, 84
BLAGOVNICA
PODOBNIK
OPČINE - ul. Salici, 1
Tel. 211090
TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR
OPČINE - Narodna, 42 ** * ******
Tel. 211026 * *+ *
 *
*
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in * podjetjih, ki vam voščijo za * praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih.
SAMOPOSTREŽBA
UMBERTO GHEZ
Lonjerska c., 168 TRST
>
*
*
*
*
*
LESTENCI-OGLEDALA v lastni izdelavi
*
$
OSRAM
ul. Rittmeyer, 12 TRST
*
*
OTTI CA
VISTA	*
ul. Carducci, 15 - Tel. 62515
Trst
*
>
*
*
TRGOVINA
PERTOT
Velika izbira raznovrstnih podlog
ul. Ginnastica, 22 - Tel. 95998 TRST	J
PREMOG - LES - GORILNO OLJE FLORIDAN
*
*
TRIESTE, v. Ricci, 4
Tel. 795714
GOSTILNA
VETTO
Proseška ul. - Tel. 211629 OPČINE
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA - ŽELEZNINA
*
*
*
*
*-
*
>
It
DANEU-DANIELI
OPČINE - Proseška, 13 Tel. 211044
CVETLIČARNA
ŠVAGELJ
OPČINE - Proseška, 3
Tel. 211482
PAPIRNICA - TRGOVINA IGRAČ ULGHERI-PAVAT
*
*
OPČINE - Narodna, 48
TRGOVINA JESTVIN KANTE ZDRAVKO
PROSEK, 125 ** '*-¥■ -¥■
*
*
★
*
*
★ *★ ★★
★ ★
★ **
★ *	★ ★ ★★ **
★ ★★
★ ★ ★ ★ ★★ ★★
★ ★★
Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo:
★*
*
*
*
-K
-K
•K
★
-K _
"K
*
*
-K
-K
-K
*
*
-K
*'
*
*
¥
¥'
*
t
*
¥
*
*
-K
¥
t-
¥
t
¥
*
¥
¥~
¥
¥
j*
TVRDKA FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo
GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 2527 MOŠA - ul. Isonzo, 9/b - Tel. 80160
TER Pl N
Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli Če Terpina bi poznal, vse drugače bi oral!
GORICA - ul. Duca d’Aosta, 42
Tel. 32321
PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 2645
SUPERMARKET BERTOLINI & C.
MOSSA - ul. Isonzo, 19	Tel.	80394
VELIKA IZBIRA MESA, MESNIH IZDELKOV, PERUTNINE,
TER DIVJAČINE IN RIB NA DROBNO IN NA DEBELO
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure
Obiščite nas! Odhajali boste zadovoljni!
KMEČKA BANKA
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
GORICA - ul. Morelli, 14
Tel. 2206
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA - Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
A. KOREN
Trgovina stekla, porcelana, kuhinjskih predmetov
GORICA - ul. Carducci, 6
Podružnica: Corso Italia, 42
AGR ARI A
(pri Darkotu)
Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato ogrodi, obišči dobre volje ljudi.
GORICA - ul. Carducci, 47
Tel. 81900
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI
K U F A H L lastnik Aleš Pintar
GORICA - ul. Oberdan, 15	Tel.	2570
se priporoča svojim cenjenim odjemalcem!
TVRDKA MARINO MICHELUS
lmport-export, kmečki stroji, zastopstvo za traktorje »BELARUS«
GORICA - ul. Don Bosco, 104
Tel. 81941
SUPERMARKET OBUTVE
KOŠIČ BENEDIKT
Največka izbira čevljev za vse prilike in čase
GORICA - ul. Rastello, 5-7
Tel. 5162
SERIGRAFlAl
NALEPKE
UMETNA GRAFIKA PUBLICISTIKA TISK NA BLAGO IZDELAVA GRBOV
Gorizia - v. Formical tel.30881
ČER - I M P E X
Splošni import - export IGOR ČERNIČ
GORICA - ul. Vittorio Veneto, 49
Tel. 82159
LA CASALINGA
Velika izbira gospodinjskih predmetov, zaves in daril GORICA - Trg Vittoria, 54	Tel. 83216
Cenjenim odjemalcem se priporoča
CONFEZIONI GORICA - Trg Vittoria, 56
URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ
GORICA - ul. Carducci, 45
Tel. 5657
TRGOVINA ČEVLJEV AND. ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za^ praznike. Njihova pozornost do^ vas zasluži vaš obisk pri njih.
*
*
*
*
*
*
GOSTILNA ŠTEKAR ARMANDO
(ex Čubej)
Domača kuhinja - odlična briška vina GORICA - ul. Duca d'Aosta
KLOBUČARNA LEBAN
Velika izbira moških in otroških klobukov znamke »Barbisio« in »Panizza-ter čepic in dežnikov
*
*
GORICA
Ul. Rastello, 54
Tel. 83907.
ELIA ČUK
Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline
*
*
*
*
GORICA
Trg Cavour, 9
Tel. 83536
MODNA TRGOVINA BAUZON
ul. Carducci, 12 GORICA
*
*
BLAGOVNA TRGOVINA LARISE
C. Verdi, 65 - Tel. 2104 Raštel, 16 - Tel. 2422 GORICA
TEKSTILNA TRGOVINA
GORJUP IN KOSTRIN
Raštel, 21 - Tel. 2884 GORICA
URARNA IN ZLATARNA
G. GRATTON
»STYL ORA«
C. Italia, 58 - Tel. 30310 V. Garibaldi, 9 - Tel. 5031 GORICA
*
*
*
*
*
*
*
}
TRGOVINA JESTVIN
»PRI ROZI«
Silvan Ferletič
DOBERDOB
*
*
*
*
*
>
t
*
'J
TRGOVINA JESTVIN »PRI VIDI«
DOBERDOB
*
*
*
** * ★* irk ★ ★★ ★ ★★ ★ ★★★** ★ ★★ ★ ★★ ★ ★ ★* ★ ★ ★ ★★ ★ ★★★★★
★ *	★ ★ **
Voščila za božič in novo leto 1977 od tu in tam
SVETIŠČE MATERE BOŽJE NA SV. VIŠARJAH
pošilja božični pozdrav in novoletno voščilo vsem slovenskim romarjem. Hvala vsem dobrotnikom za naš zelo poškodovani zvonik! Na svidenje!
ŽABNICE, ŽUPNIŠČE-VARUH SVETIH VIŠARIJ
Vsem svojim gostom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1977
ROMA - RIM
HOTEL BLED
via S. Croce in Gerusalemme, 40
Lastnik: V. Levstik
DROGERIJA
VIDA
GORICA ■ ul. Seminario, 10
Tel. 2887
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA - ul. Monache, 9
GOSTILNA
PODVERŠIČ
vošči vsem sorodnikom, znancem in gostom blagoslovljene praznike in uspešno novo leto
GORICA - ul. B. Pavia, 61
OBDELAVA STEKLA ANTON KOREN
Podružnica:
GORICA - Corso Italia, 42
Glavna trgovina: ul. Carducci, 6 - Tel. 2234
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78
Tel. 2517
TRGOVINA OBUTVE IN TORBIC »SHOES«
JOŠKO KOŠIČ
GORICA - Travnik - Piazza Vittoria, 33
Tel. 2885
TVRDKA
VENCESLAV KLANJŠČEK
Gospodarski stroji, centralna kurjava, televizorji, tehnični servis GORICA - ul. Duca d’Aosta, 35	Tel.	2258
PELLEGRINAGGI PAOLINI MILANO - PAVLINCI IZ MILANA
voščijo vsem slovenskim prijateljem vesel božič in srečno novo leto, z željo, da bi se z mnogimi srečali v Fatimi in Santiago di C.
P. Paolini, S. Sofia, 7 ■ 20122 - Milano
Tel. 573825
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo
DUHOVNO BOGATE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN BOŽJI BLAGOSLOV V NOVEM LETU
Delo za moralno oplemenitenje in kulturno obogatitev našega rodu v zamejstvu naj bi spremljale Cankarjeve besede: mati, domovina, Bog!
BOGATA IZBIRA KNJIG, ŠOLSKE POTREBŠČINE, NABOŽNI PREDMETI
KATOLIŠKA KNJIGARNA GORICA, Trg Vittoria, 25
Tel. 2407
TEKNOMEC
Pisalni stroji - oprema uradov GORICA - Corso Italia, 76
Tel. 81032
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD.
L E O P O L I RADISLAV GORICA • ul. Brigata Pavia, 46	Tel.	2941
CESTNA POMOČ - MEHANIČNA DELAVNICA MARIO MAKUC GORICA - ul. Brigata Pavia, 94	Tel.	87577
MANUFAKTURA GIUSEPPE MASSI
Konfekcija - moški - ženske - otroci GORICA - Corso Verdi, 40	Tel.	2996
★ *★ ** ★ ★★ + ★★ ★ ★ *★
medo
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
TOVARNA POHIŠTVA IN TRGOVINA Z LESOM PRINČIČ IVAN
KRMIN (Cormons)	Tel.	6121
★★	★	★★	-jlr ★★	★	★	*★	★★
★★
*
*
*
*
*
Prijatelji Katoliškega glasa! Ku-^ pu j te, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do * vas zasluži vaš obisk pri njih.*"
*
*
TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM
KOREN STANISLAV
GORICA
*
*
Tel. 83271
TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU
SOVODNJE OB SOČI Tel. 882060
*
*
*
*
GOSTILNA »PRI MIROTU«
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
TRGOVINA IN GOSTILNA
TOMŠIČ
(pri Ušerju)
SOVODNJE OB SOČI Tel. 882020
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM
OSKAR KOVIC
*
*
}
*
't
*
*
*
*
*
*
PEČ, 20
Tel. 882016
GOSTILNA »RUBIJSKI GRAD«
(pri Brunotu)
SOVODNJE OB SOČI Tel. 882034
-t
*
*
*
*
*
COSTILNA-HOTEL PEPI KRIŽMANČIČ
u. Srečko Kosovel 133 - Tel. 226127 BAZOVICA
*
*
*
*
t
GOSTILNA
LEBAN
ul. Igo Gruden, 53 BAZOVICA
*
*
SADJE IN ZELENJAVA IVAN LOVREČIČ
*
*
TRST SKEDENJ ul. Pambianco, 67
★ ** ★ ★*
★★ ★ ★★ ★ ★★ ★★★★★* ★ ★★ ★ ★★ ★★★★★★ ★ ★★ ★ ★★ *
*★ *★
★ ★*
★ *
★ ★ ★★ ★★
★ ★
★ *
★ ★ *★ ★★
'k •k
★★
★*
Dobre želje za božic in novo leto izrekajo:
PEKARNA ZORA ČOK
OPČINE - Narodna, 163
HOTEL
DANEU
OPČINE - Narodna, 194
Tel. 211241
TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE KALIN
OPČINE - Narodna, 46
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Vse bančne usluge, menjalnica OPČINE - Bazoviška, 2	Tel.	211120
URARNA IN ZLATARNA MALALAN
OPČINE - Proseška, 6
GOSTILNA-TRGOVINA GREGORETTI
REPENTABOR - Fernetiči, 13
*
*
*
*
HOTEL
FURLAN
REPENTABOR
*
*
RESTAVRACIJA
VOLNIK
t.
*
$
*
*-
*
*
*
*
REPENTABOR - Veliki Repen, 151
RESTAVRANT - LOCANDA MARIO
DRAGA, 22 - Bazovica (Trst)
BAR
GUŠTIN KARLO
TRGOVINA JESTVIN KUKANJA
NABREŽINA, 106/b ★ ★★ *★ ★ **
Tel. 211465
Tel. 211866
Tel. 227125
Tel. 227349
Tel. 228173
PADRIČE
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
MANUFAKTURNA TRGOVINA KOSMINA STANKO
NABREŽINA, Center 106/a
Tel. 200569
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC
NABREŽINA, 108
Tel. 200231
Tel. 200172 *★ ★ ★ ★★
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA NABREŽINA
želi vsem rojakom srečno novo leto
DROGERIJA
ROMANO
PROSEK, 154
TOBAKARNA
SEDMAK
PROSEK, 151
PEKARNA MARTINUZZI DANICA
PROSEK, 138
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN ALBIN
PROSEK, 160
Prijatelji Katoliškega glasa! Ku- J pujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam vošči5 > za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njili.5^
TRGOVINA JESTVIN KOŠUTA ALOJZ
KONTOVEL, 100
*
*
Prodaja in popravlja Radio TV
ALDO COLJA
KONTOVEL, 134
RESTAVRACIJA
KRAS
*
*
*
*
*
*
*
*
Tel. 227113 REPENTABOR
*
*
FOTO
SEDMAK
PROSEK, 130
DROGERIJA
ČUK KARLA VD. ANTONI
PROSEK, 140
CVETLIČARNA
KOSMINA
-*
*
*
*
*
*
*
t
Tel. 200375 NABREŽINA, 108
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 liir, k temu dodati 12 % daveik IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 UPRAVLJANA SREDSTVA PREKO 7 MILIJARD LIR
pozdravlja ob letošnjih božičnih praznikih vse rojake v zamejstvu, v domovini in zdomstvu, jim želi uspešno novo leto 1977 ter jih vabi, da se z zaupanjem poslužujejo njenega poslovanja.
RAZVOJ PORASTA VLOG:
1965
1970
1975
1976 (30. sept.)
846.717.397
1.814.501.201
7.304.343.710
8.510.391.634
Neprekinjena blagajna
Varnostne skrinjice
Vse bančne operacije in storitve
Krediti in petletna hipot. posojila
Menjalnica
Poslovanje s tujino
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
t
SLOVENCI:
Tržaška kreditna banka je vaš zavod, poslužujte se ga!
Nudi vam zanesljivost v domačnosti, učinkovitost v poslovnosti.
TRST
Telegr.: Bankred
★★
★ **
★★
★ ★ ★★ ★★
UL. FABIO FILZI Tel. 61-446 - Telex ★ ** ★ ★★
Št. 10 X
46264 ★ ★*