ŠTIRISTOLETNICA HRVATSKE
UMETNE KNJIŽEVNOSTI.
Letos, meseca aprila, je preteklo 400
let, odkar je Marko Marulić, prvi po imenu
poznani hrvatski pisatelj, napisal svojo epsko
pesem •>Judita.« Hrvati so 7. vzvišenimi
slavnostmi proslavili štiristoletnico svoje
književnosti ter spomin na nje ustvaritelja
Marka Marulića.
Vsekako se je v Hrvatih že pred Ma-
rulićem pisalo v staroslovenskem in hrvat-
skern jeziku, ker Marulić sam piše o svojis
»Juditi«, daje »u verzih hrvatskih složena «
in sicer »po običaju naših začinjavalac .. .«,
ali vse, kar seje pisalo, seje ali pozgubilo,
ali pa je bilo za umetno književnost brez
pomena. Po pravici torej slave Hrvati v
Marku Maruliću očeta  svoje lepe knjige.
Marko Marulić je bil rojen v Spljetu
leta 1450. kot sin imovitega vlastelina.
Obiskoval in dovršil je spljetske šole, potem
pa šel na visoko šolo v Padovo — edini
izmed šesterih bratov. V Padovi se je ba-
vil s humanizmom, filozofijo, retoriko in
poetiko. Bil je gotovo jako nadarjen mla-
denič, kar priča že okolnost, da so ga 22
let starega izbrali, da je v krasnem latin-
skem govoru v imenu svojih tovarišev
pozdravil beneškega doža. Vrnivši se v
Spljet, živel je, kakor se o njem pripove-
duje, lahkomiselno, veseljaško življenje, ter
je iz te dobe o njem ostala sledeča povest:
S svojim prijateljem Papalićem sta
imela skupaj jed.no ljubico. Zahajala sta k
njej, menjavaje se vsako noč. Jeden je po
svileni lestvici skozi okno splezal v dekli-
čino sobico, a drugi je spodaj stal na
straži. Neke noči, ko je bila vrsta na Ma-
ruliću, prosil ga je prijatelj, naj njega pusti
k lj>ibici, v kar je Maiulić privolil. Stal
je na straži pod oknom. Ali prijatelja ni
hotelo biti; stoprv proti jutru pade k no-
gam Marulićevim težka vreča — s truplom
Papalićevim, z odsekano glavo.
Ta dog-odek je silno pretresel i\Iaru-
liča ; videl je v njem prst božji. Spreobrnil
se je popolnoma, postal je strog asket.
Stanoval je v samotni tihi sobici, molil,
se postil ter hodil edino v cerkve. Od tega
časa se je posvetil znanosti ter jej ostal
zvest celih ,40 let. V starejši dobi je šel v
samostan sv. Petra v Gluhi dolini, a že
čez dve leti se je zopet povrnil v svojo
sobico. Umrl je leta 1524.
Evropsko slavo si je pridobil Marulić
s svojimi latinskimi deli. Njegov »Evange-
listarium« je doživel šest izdanj ter je pre-
veden tudi na italijanski jezik. Prvič je bil
301
tiskan v Benetkah leta 1501. Knjiga »De
institutione bene beateque vivendi« je izšla
v izvirniku v desetili izdanjih in v itali-
janščini petkrat. To filozofskimoralično delo
je prevedeno tudi na nemški, portugalski
in francoski jezik.
Marulić se je ba\fil tudi z zgodovino
in arheologijo ter napisal in izdal »In-
scriptiones Solonitanae antiquae« in še več
družili latinskili spisov.
V hrvatskem jeziku je poleg »Judite«
speval še drugi epos: »Suzana.« Obe pesmi
obdelujeta znani svetopisemski zgodbi o
Holofernu in čisti Suzani. Dalje je Marulić
napisal v hrvaščini : Urehe duhovne, Dobri
nauci, Stumačenje Kata — parafraza Ka-
tonovega distiha, Lipo prigovaranje razuma
i človika, in mnogo drugih pesmi.
'J"udi v lirvatski prozi je p'sal Marulić
ter prevel Tomaža Kempčana »Hojo za
Kristusom« i. dr. Celo nekaj šaljivih pesmi
t. zv. »frottol« je napisal.
Hrvatska dela Marulićeva je izdal Ku-
kuljević. Zbrana latinska njegova dela pa
so leta lOoi. izšla v Antwerpenu pod na-
slovom »Opera o m n i a M a r c i M a r u 11
S p a 1 a t e n s i s. «
Hrvatje so vsekako lahko ponosni na
svojega prvega poznanega pesnika in pisa-
telja. — Marulić je postavil temelj hrvatski
književnosti, ki se je sto let kasneje v
Dubrovniku z nesmrtnim pesnikom Gun-
duličem in Palmotićem tako veličastno
razvila.
Slava Maruhću !
302