SLOVENSKE KULTURNE A K C I D e
Leto V. - 23,24. VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. XII. 58
OB KONCU REDNE ZIMSKE SEZONE
Pravilnik Slovenske kulturne akcije navaja za uveljavljanje programa razna sredstva. Glavna so: knjižni program, revijalne publikacije in kulturni večeri. Knjižni program naj bi zajel beletristično in znanstveno delavnost slovenskih intelektualcev, ki so se znašli v zamejstvu; revije in zborniki naj bi spremljali periodično produkcijo in vezali slovenski duhovni svet na sodobno dogajanje na polju idej; kulturni večeri naj bi sproti opozarjali na glavne tokove in dogodke, ki morajo slovenskega izobraženca zanimati. Knjige in revija ter zbornik zajemajo najširše, kulturni večeri pa so v bistvu omejeni na člane in prijatelje v Argentini.
Priprava programa kulturnih večerov ni lahka. Pred začetkom sezone posvečajo odseki in uprava navadno več sej izdelavi načrta. Ker ima S.K.A. šest odsekov (filozofski, literarni, gledališki, zgodovinski, likovni in glasbeni), je bilo v načelu zamišljeno, da naj vsak odsek v sezoni nudi po dva kulturna večera. Popolna izvedljivost ni bila mogoča, ker sta gledališki in glasbeni odsek morala za svoje prireditve preseči okvir večera (prireditev je morala biti v večji dvorani; zajela je posebne priprave in računati je morala na širši odziv med občinstvom). Posebne vrste prireditev je bila vedno tudi razstava, ki jo je priredil likovni odsek. Saj je bil ravno likovni odsek tisti, ki je odprl naše javne prireditve, ko je na prvem nastopu S.K.A. leta 1954. organizh-al prvo razstavo slovenskih umetnin v Argentini. Pozneje je odsek zaključeval šolsko leto umetnostne šole s posebno razstavo ali produkcijo učencev. V letu 1958 je likovni odsek mogel nastopiti le delno, ko sta Bukovec in Žirovnikova s:delovala s svojimi deli pri prireditvi ob vstopu v peto leto S.K.A. in ob izidu 25. knjige naše založbe. Prireditev je bila na začetku letošnje sezone in je bila pomembna, ker je dejansko napovedala važen dogodek, ki .se napoveduje za leto 1959: 'peta obletnica Slovenske kulturne akcije.
Če pregledamo letošnjo zimsko sezono, vidimo, da je bilo trinajst ku’turnih večerov, ako štejemo prireditve gledališkega odseka posebej. Vzporedno s tem bi bilo z dvema uprizoritvama gledališkega odseka petnajst večerov ali prireditev in če prištejemo še dve ponovitvi gledališkega odseka, bi bilo vseh prireditev 17. Po odsekih razdeljeno je filozofski odsek pripravil 5, literarni 4, gledališki 3 (in dve ponovitvi), zgodovinski odsek 2 in glasbeni odsek 1 prireditev oziroma večer. Obisk je zajel nad 2500 udeležencev pri večerih in predstavah, pri slavnostni predstavi (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) in pri koncertu Franije Golob je bila ude’ežba še obilnejša. V redno sezono se mora všteti tudi večer 29. marca ob izidu 25. knjige naše založbe (Ljubljanski triptih) in ob vstopu v peto leto Slovenske kulturne akcije.
Uprava je letos izjemoma v začetku sezone opustda, da bi objavila za celo delovno dobo 1958 program kulturnih večerov. V prej-š"iih letih se je namreč dogajalo, da smo morali vrstni red predavanj spreminjati.
Redna sezona je nudila:
29. marca: Ob vstopu v peto leto S.K.A. in ob 25. publikaciji založbe Slovenske kulturne akcije.
19. aprila: I. kulturni večer (filozofski odsek) : Podoba človeka v Ajshilovi tragediji. Predaval je dr. Milan Komar.
’ SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
V okviru poletnega programa bo v soboto 20. decembra 1958 ob dvajseti uri na vrtu Ilirije, Alvarado 350, Ramos Mejfa.
DRUŽABNI VEČER
za člane in prijatelje Slov. kult. akcije. Na sporedu je: RAZGLAS IZIDA
BOŽIČNEGA LITERARNEGA NATEČAJA Posebnih vabil ni.
PETNAJST LET PO BALANTIČEVI SMRTI
24. novembra je preteklo petnajst let po goreči smrti pesnika Franceta Balantiča v Grahovem, ki ga je iz študenta slavistike in domobranca prestvarila v pesnika. Bil je sicer pesnik prej kot je šel v ogenj, pesnik v tihem dozorevanju s svojimi 20. pesmimi v tisku, priznan že od kritikov (od tistih, ki ga niso osebno poznali, in tistih, ki so imeli že skromen pogled v njegovo rast), toda ta pred javnostjo ni bila znana. Šele spričo tragične smrti po najdbi njegove ostaline smo mogli ugotoviti vrednost njegove poezije, in ceno' njegove žrtve, ki ni bila smrt enega izmed tisočev, padajočih v tistih groznih časih na obeh straneh, temveč edinstvena smrt — pesnika. Kot pesnika smo ga pred petnajstimi leti pokazali javnosti, kot pesnika smo ga priznavali v emigraciji za vsenarodno kulturno last, zaradi umetnosti. Pač pa je bil prav zaradi pristaštva zamolčevan na drugi strani, načrtno, namenoma, tako kot vse, kar ni spadalo v njihov kulturni okvir. O tem imamo' dokumente v — molku javnosti, v molku otficielnih izdaj literarnih zgodovin in revij. Skoraj petnajst let iso bile razmere ob Balantiču take, da je oficielna “domovina” gledala v njem le “izdajalca”, dočim ga je emigracija tako poudarjala kot pesnika, da se je zdelo nekaterim, da prav zaradi tega, ker je bil domobranec. Resnica pa je, da je emigracija do njegove umetnosti storila svojo dolžnost in uspela zbuditi vest domovini, ki je v zadnjem času oživila Balantičevo ime ter ga že skuša priznavati im ga že priznava za pesnika. Balantič ni mrtev niti več v “domovini”. Tako je živ bolj kot kdaj koli prej. Duh je zmagal nad gmoto, poezija nad mečem1, pesniški ogenj nad pepelom sovraštva, življenje nad smrtjo, pesnik nad človekom.
Slovenska kulturna akcija se je spominjala Balantiča s posebnim večerom ob vstopu v tretje leto delovanja, ki ga je postavila pod njegovo ime, pod ime njegovega Zbranega dela. Petnajstletnice smrti se je spomnila z omembo tudi na zadnjem literarnem večeru. Zato danes samo registrira spomin na tragično noč pred petnajstimi leti v Grahovem in z zadoščenjem beleži glasove iz domovine, ki pravijo, da vstaja tudi v domovini že v javno življenje, kakor je živel vseh teh petnajst let v srcih ljubiteljev poezije. Balantič dobiva svoje mesto v zgodovini slovenske poezije, s katerega ga ne more vreči noben nov domovine požar.	td.
SE TISKA
K. V. TRUHLAR NOVA ZEMLJA Poezije
Izide kot izredno izdanje
NAGRADNI NATEČAJ
SLOV. KATOLIŠKE AKCIJE
Na lanski nagradni natečaj Katoliške akcije sta se odzvala dva avtorja. Razsodišče je na svoji seji soglasno odločilo, da ne eno ne drugo delo nima tiste književne in odrske kvalitete, da bi mu mogli prisoditi nagrado. Oba rokopisa sta avtorjema na razpolago v pisarni Dušnega pastirstva, Ra-mon Falcon 4158 v Buenos Airesu.
Odbor Katol ške akcije ponavlja razpis natečaja za drugo leto. Pogoji in postopek so taki kot prvič:
1.	Za tekmovanje pridejo v poštev izvirna, še ne objavljena ali izvajana slovenska odrska dela, katerih izvedba bi bila primerna na praznik Kristusa Kralja in ob podobnih priložnostih.
2.	Kdor se tečaja udeleži, naj pošlje tipkan izvod na naslov: Slovenska Katoliška akcija, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires (Ar-gentma), tako da docne do nedelje Kristusa Kralja 1959.
3.	Avtorjevo ime mora v rokopisu nadomeščati šifra. V priloženi zaprti kuverti je treba sporočiti peščevo pravo ime.
4.	Pri oceni del bo odločala m'ih književna in odrska vrednost. Glede vsebine je edina smermca določilo t. 1, glede obsega pa je želja, da izvedba traja najmanj 3|4-ure.
5.	V razsodišču so: prof. dr. Ignacij Lenček, prof. Aloizij Ger-žinič im pr°f. Karel Rakovec.
6.	Odločitev raz-odišča bo razglašena do 8. decembra 1959. Tedaj š°le se odpro kuverte z imeni avtorjev.
7.	Prva nagrada zna«a 2 590 argentinskih pe°ov 25n01, druga 1.500 pesov ($ 1500). Razsodišče ima pnav'co, da nobenemu d°lu ne prisedi nagrade, ali da podeli Samo eno od nagrad, ali da driori delitev obeh nagrad med dve deli.
8.	Pravica za prvo izvedbo na-graienih del pripada Slovenski Katoliški akciji.
Buenos Aires, 1. decembra 1958.
doma in po svetu
—• Ljubljanska filharmonija je priredila gostovanje po Ita'i-ji. Krožno potovanje je trajalo 18 dni in je nastopila v Bresci, Peru-ggi, Aquili, Bariiu, Tarantu, Palermu, Genovi, Milanu, Turinu, Medeni, Cattanii in Veroni. V skupini so bili zbor, orkester, med solisti pa Nada V'dmarjeva, Senja Hočevarjeva, Janez Lipušček, Samo Smericoli in Danilo Merlak ter dirigenta Samo Hubad in Bogo Leskovic. Na koncertu v Perugii je sodeloval tudi violimst Ljubljančan Igor Ozim, ki uživa svetovni sloves.
— Tržaški kronist je zapisal: “...še nikoli v življenju nisem slišal, da bi bil fcaJc zasebnik ali
3. maja: II. kulturni večer (literarni odsek): SVet Ljubljanskega triptiha. Predaval je Ruda Jurčec.
17.	maja: III. kulturni večer (literarni odsek) : O Danteju, Božanski komediji in nje slovenskih prevodih. Predaval je dr. T. Debeljak.
7.	junija: IV. kulturni večer (filozofski odsek): Razvoj socialnega vprašanja. Predaval je dr. Ivan Ahčin.
21. junija: V. kulturni večer (gledališki odsek): Igralci v igri. Izvajali so člani gledališkega odseka.
5.	julija: VI. kulturni večer (filozofski odsek): Psihološka in sociološka analiza dvojezičnosti. Predaval je prof. dr. Karel Rakovec.
19. julija: VII. kulturni večer (literarni od~ek) : Sedemdesetletnica “Doma in sveta”. Predaval je dr. Tine Debeljak.
2. avgusta: VIII. kulturni večer (zgodovin, odsek): Judovska država - prerokovana? Predaval je dr. Branko Rozman.
6.	septembra: X. kultura! večer (filozofski odsek) : Svoboda v komunizmu. Predaval je dr. Pavle Krajnik.
27. septembra : XI. kulturni večer (glasbeni odsek): Koncert Franje Golob.
18.	oktobra: Prireditev gledališkega odseka (dve ponovitvi) : Ta veseli dan ali Matiček se čeni A. T. Linharta.
• 25. oktobra: XII. kulturni večer (zgodovinski odsek): S’ovenske meje na pariški mirovni konferenci v letu 1919. Predavanje Frana Erjavca.
8.	novembra: XIII. kulturni večer (literarni odsek) : Sedemdesetletnica pisatelia Stanka Majcna. Predaval je dr. Tine Debeljak.
29. novembra: Prireditev gledališkega odseka: Kristalna mena-žerija Tennessee Williamsa.
naši večeri
TENNESSEE WILLIAMS: KRISTALNA MENAŽERIJA
Bralca Kristalne menažerije se koj dojme srž zastavljenega problema: tragika družine kot enote in osebna tragika njenih članov zaradi izginotja moža-očeta. Problem, pogosten in pei'eč prav v našem času tudi, če gre le za rušenje notranjih osebnih vezi. V tak'h razmerah naj skuša mati, zdaj sama, uravnoveriti prirojeno materinsko ljubezen in prizanesljivost s po sili prevzeto trdo roko in življenjsko stvarnostjo izneverjenega očeta.
WiH'ams si izbere za svoj slučaj mater iz realnega povprečia: žensko, polno materinske ljubezni, z močnim gonom po skrbi za odgoj in uveljavljanje svojih otrok, pa tudi dovzetno za majhne ženske ne-čimernorti. Sonči se v odmevih skopih svetlih žarkov iz minulih dni, da varljivo prekrije mračno sedanjost in neuspehe s subjektivno tolmačeno preteklostjo, stkano v nekako pravljično sedanjost. Kljub privzeti možatosti, se v njej ne povzpne čez videz, morda hoteno na-reisno-t. Tako morda veleva položaj v družini brez očetovega skrbstva. Pa vendar se nezvesti še in še vrača med svoie po njih spominih. Zagrenjeni, rahlo očitajoči, pa tudi lepi spomini.
V tem položaju mati Amanda ne zadene ubrane strune v odnosu do svoje hčere in sina. Pehrupna v ničevostih in premehka v jedru, ne zmore dvigniti svoje rahlo pohabljene	hčerke Laure	iz	kompleksa
boječnost! in manjvrednosti. Čedalje bolj	se ji	odmika	v	samolasten
svet fiktivne stvarnosti, v pravljični svet svoje zbirke kristalne me-nažeriie. Zadnji materin po kus, rešiti hčer s tem, da ji po sinu preskrbi ženitnega kandidata, pričara Lauri	sicer	kratek	privid realne
sreče, a jo zato po spoznanju zmote vrže	le še	globlje,	in	menda do-
končno, v njen svet prividov. Edino v njem, lahko naide ravnovesje. Le tu ji bo dobro, kjer so razočaranja nemogoča. Saj si ta svet lahko sama in sproti ustvarja po svojih notranjih etičnih hotenjih... za ceno popolnega unrka 'z deianske stvarnosti..
Sin Tom je drugi trd oreh matere Amande. Dedno navdahnjen s pusto’ovsko žilico, sanjač, zlagalec pesmi, nosi breme rednika družine. Prem'ad in neizkušen, da bi mogel obvladati težo stvarnosti, pa užaljen nad prozaičnostjo poklica prodajalca čevljev, išče, fantast, “...izhoda iz krste, ne da bi moral izdreti žeblje”. In prav mati sproži Tomovo usodno odločitev, ko ga v dobri veri spodbuja,_ naj se v zasovraženem poklicu izkaže. Fant misli, da bo rešil svoj problem, če bo sledil očetovemu zgledu. Kot mornar se potika po svetu in nam pripoveduje zgodbo svoje družine. A niti svoboda, niti širni svet ne bosta prevpila domotožja po zapuščenih. Tudi notranje umiritve mu ne bosta dala, doklej; ne bo sam in kjerkoli našel sebe v sebi samem.
In uboga mati Amanda ne bo nikdar razumela, zakaj kljub veliki in nsseb'čni materinski ljubezni ni mogla rešiti svojih otrok. Ne bo se ji utrnila preprosta resnica, da zraste roža. le iz rožnega semena in drevo le iz drevesnega. Samo pozabila je dognati, kakšno seme kali v njenih malih, pa jih je okopavala s pretrdo pirstjo. In v tem ie njena tragedija.
Delo je polno zanimivih in duhovitih zanrsli. Z navidezno neznatnimi drobci gradi avtor podobe posameznikov, dokler se ne dotiplje
in razgali najbolj skritih kotičkov osebne biti svojih ljudi. “Nihče, niti dež n'ma tako drobnih rok...”, je o njem napisal E. E. Cum-mnigs. Vendar ob branju ni zavidati režiserju, ki se dela loti. Vzbuja vtis, kot da je pisano preveč preprosto, kot da manjka dramatiko bučnih efektov, če naj bo stvar tudi na odru prepričljiva in vseskozi napeta. Uprizoritev tega dela po gledališkem odseku Slov. ku"t. akcije (29. nov. 1958 v župnijski dvorani v Ramos Mejia) pa je prepričljiv dokaz, kako more tudi tako delo zaživeti na odru. Gledalec naj ima občutek, da je izsekan drobec iz življenja samega in prenesen na oder. Režiser se mora tedaj predvsem dodobra vživeti v avtorjeve kreacije l'kov, izluščiti iz množice tega pravo bistvo pisateljevega hotenja in se znati krepko upreti skušnjavam zunanjih učinkov, teh najcenejših pomagal k navideznim uspehom. Edino tako dojame lahko gledalec res avtorja samega v interpretaciji režiserja, ne pa obratno — režiserja v interpretaciji vsakokratnega avtorja. Druga, vzporedna zahteva je stavljena režiserju v odnosih do igralcev. Le-ti se morajo podrediti njegovi režijski in interpretacijski zamisli, da ostane delo homogeno v podajanju. Ne smejo pa biti omejevani v individualnosti osebnega podajanja, da se tako rež:serjevo prizadevanje iz težnje po enotnosti ne izprevrže v uniformiranje. Ig-a ci morajo ostati v danem okviru svobodni v razvijanju osebnih reproduktivnih sposobnosti. M;slim, da je bilo dano tu na slovenskih odrih malo del, ki bi se v izvedbi tako zelo približevala gornjim režiiskim zahtevam, kot je usnelo to g. Marijanu Willempartu v Kristalni menažeriji.
Vodilni vlogi sta pravzaprav dve: mati in hči. Amanda ie druga odrska interpretacija ge. Radojce Kramer-šušteršičeve. Značaj vloge je v pravem narprotju vsaj z vidno bitjo igra'ke. Spričo tega je m'e-na igra neverjetno prepričljiva, močna in iskrena. Igrd res “po božji volji”, vsled notranje potrebe po izlivu prek'pevajočih sil. Le žal, da ni v vsem ostala zvesta avtoriu. Medtem ko je verno podala Amandino trdo lupino, je dala —na škodo razumevanja prave materine tragike— premalo poudarka mehki nežnosti pod to grobo skorjo. Vsekakor gre reži mri u priznanje za odkritje tega igralskega talenta.
Ga. Majda Uršič-Volovškova je po nekaj letih zopet nastopila. Ustvarjati ob dolgem molku na odru in skopem tekstu l'k neznatnega, svt*ou odmaknjenega dekleta, ki pa vendarle daje družini prav zato ve> poudarek in nehote ustvarja in zap'eta njeno usodo, pa zbuditi v gledalcu s svoio statičnostjo občutek, da je pravzaprav gonilna sila materini dinamiki, je .res težka vloga. Ga. Majda jo je enako dognano rešila v besedi kot s kretnjo in mimiko ali celo z več kot zgovornim molkom. Nai opozorim n. pr. le na prizor s kristalnim konjičkom in igro z robčkom (oboje v dvogovoru z Jimom). pa na neme monologe (pred zrcalom) ali na pristnost v izrazu sreče, skoro stoičnega prc-na^ania jadov ali reri^maciie. Nekobko šibkeie se ie znašla v prvem delanju ob ''gri z umišlieoimi gramofon-kimi nloščami. Vmdar ie to predvsem pripisati kronični tehnični pomanjkljivosti naših odrov. V tej dvorani je prišla tudi niena g'aoovra barvitost do polne veli a ve. V večiih bo pa verjetno morala vskladiti jakost glasu s prostorom.
Ženitni kandidat Jim “...edina reabia osebnost v tej igri” je dal g. Martinu Kovačiču priložnost, ustvariti vrednega parinerja Lauri. Podal je vemo podobo sodobnega fanta z veVkimi zagoni in načrti •— na z maniš:mi uspehi. Za njegovo zunanio dinanvko se tudi skriva globlje človekoljubje in sočustvovanje s tujo tegobo. V obeh izdajah je pristen, prvemu kot drugemu nagibu se v’eira pveda. Pm^eren v optimističnem nastroienju. oa nesebičen prilateli in pomočnik š!bkei?im.
S'n Tom je prvi odrski nastop g. Tineta Debeljaka ml. Kljub pomanjkanju izkušenj, se je pod spretnim režiserjevim vodstvom dobro znaš«! na odru z dolgim in zahtevnim tekriom v vlogi nremlaflega in nedograjenega, da bi mogel uspešno reševati Prezgodaj usilien priožai. Nekie oa meji med porajajočo možatostjo in zahaiamižo infantilnostjo nnu je reševati družino ’’n sebe. Kot speak°i’ v zgodbi 'se je dobro uveljavil v drugem deianui in nosebno v zaključnem govoru. Igralsko je zadel pravo smer. Ob večii praksi bi gotovo z lahkoto rešil tudi nekaj igralsko mrtvejših točk. nemara s primerno geriiku-lacijo ali mimiko. Je na brez dvoma veTka odlika mladega žametovka, da ostam v zahtevnejših trenutkih raje miren kot narejeno živahen.
Problem scene je duhovito in učinkovito, dasiravno s skrommmi sredstvi, rešil režiser sam. IPač pa br kazalo meniari nastopajočimi oblačila, vsaj nakazano, in dati s tem tudi viden poudarek minevanju časa. Vsa igra je strida brez zatik’jajev, če izvzamem malenkostne zamude pri manipulaciji s sicer smotrno urejenimi svetlobnimi učinki, kar pa gre spet na rovaš pomanikania časa in sodelavcev. Prevod je iz španščine zadovoliivo oskrbela ga. Volovškova.
Lepa udeležba je v ubranem vzdušju sprejela delo z navdušenjem in vztrajnim anlavzom. Že med odmorom in oo predstavi so navzoči nenavadno živahno komentirali presenečenje večera. Rež:serja jn igralce pa so brhek deklič in zastavna fanta obdarili s šopki rdečih nageliev.
Delo samo in Willempartova uprizoritev sta resnično pomemben uspeh ob zaključku sezone in želeti je, da bi nam režiser pripravil če več takih večerov.
dap.
OPOZORILO
— Zaradi predpisov v bankah in na carini vse vljudno prosimo, da se nakazila za Slov. kulturno akcijo naslavljajo samo na ime Ladislav Lenček, C. M., Cochabambn 1467, Buenos Aires, ostala pošta, zlasti pošiljke pa na naslov: Ruda Jur-čec, Olazabal 2338, Dto. 5, Buenos Aires. — Prosimo tudi, da nakazil iz inozemstva ne naslavljate na banke v Buenos Airesu!
zajebna ustanova v Sloveniji razpisala nagrado za riovenske pisatelje ali umetnike. Edini tak primer, ki mi je znan, se je zgodil med slovenskimi izseljenci v Argentini. Bolj kot denar bi razveselila nagrajenega umetnika in — ne samo nagrajanega, pozornost, da se je sploh kdo v javnosti spomnil na slovenskega umetnika ali pisatelja, tudi ko ga ni potreboval. Tudi tu pri nas bi bilo lepo, če bi se naše. kdo, ki ima kaj pod palcem in bi razpisal majhno nagrado za najuspešnejšega slovenskega umetnika v Trstu za leto 1958.”
— Slovenski operni pevci zahajajo pogosto na gostovanja na tuje odre. V Belgiji so gostovali v raznih operah č ani ljubljanske Opere: Vilma Bukovčeva, altist-ka Božena Glavakova, tenor Miro Brajnik in bar.ton Samo Smerkolj. Povabljeni so bili, da sodelujejo pri proslavah Puccinijeve stoletnice.. Bukovčeva je nastopila pri gala predstavah Bcheme in Madame Butterfly, kjer je žela naravnost prekipevajoč uspeh, Kakor so pisali listi. Nek list je tenorista Brajnika primerjal s pokojnim pevcem Benjaminom Giglijem. Ob slovesu so prejeli še več vabil za nova gostovanja.
— Umrl je Phileas Leibesgue, znan francoski kulturni delavec, ki je bil isicer navaden kmet. Med mnogimi jeziki (portugalščino, no-vogrščino) je znal dobro trdi slovensko. Preživljal se je s svojim delom na kmetiji, zanimal pa se tudi za leposlovje. Bil je ugleden sodelavec slavne francoske literarne in kulturne revije Mercure de France, kjer je stalno pisal tudi o slovenskih knjigah, ki jih je dobival iz Ljubljane. Slovenščino je obvladal tako dobro, da je v njej celo zelo lepo p sal. Dočakal je visoko starost 85 let. V 1. 1929 je objavil poslanico Slovencem, ki jo je začel z besedami: “Pozdravljeni Slovenci, moji dragi prijatelji...”
NOVO DELO PROF. DR. I. AHČINA
50 let po Žunovih Osnovnih naukih o narodnem gospodarstvu (1908) in 25 let po Bilimovičevem Uvodu v ekonomsko vedo (1933), nam je delovni član Slovenske kult. akcije prof. dr. I. Ahčin napisal I. del svoje Socialne ekonomije (Buenos Aires, Založba Družabna pravda, 1958, str. 456), ki obeta biti v celoti —že prvi del je jamstvo za to— naj-obširnejše in najtemeljitejše sistematično socialnoekonomsko delo, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. To delo nam je bilo nujno potrebno. Na eni strani je v našem jeziku edino, ki ustreza stopnji hitrega razvoja sodobne ekonomske vede, na drugi strani pa je za današnjega človeka, ki hoče in mera biti nekoliko razgledan po svetu, nujno, da pozna vsaj v glavnih obrisih različne tokove in smeri v teoretičnih zamislih in praktičnih izvedbah narodnega gospodarstva. Te namreč odločilno vplivajo na strukturo in podobo političnega in družbenega življenja, ki smo sami vanj neposredno zapleteni. Poleg tega so današnja idejna, svetovno-nazovska nasprotja tesno prepletena z ekonomskimi doktrinami; krščansko podobo sveta in Človeka je mogoče ostro ločiti od kapitalistične, liberalne, marksistične i.t.d. le če poznamo tudi gospodarske nazore (in njih idejne korenine) teh družbenih in gospodarskih sistemov. Končno je v tem našem meddobju potrebno vedeti, v kateri smeri je iskati izhoda iz gospodarskega in z njim združenega politično-družbeneka kaosa, in posebno, kje ga ni najti.
Iz zavesti te potrebnosti se je avtor lotil zares težkega, napornega in sila zamudnega dela, katerega sad imamo pred seboj. Gre zdaj za to, da se tudi mi, ki nam je delo namenjeno, te potrebnosti zavemo, si ga nabavimo in resno vzamemo v roke.
Ni tu mesto za strokovno oceno knjige, niti nisem poklican za takšno presojo poedjnih poglavij in sodb. A pazljivo branje odkrije tudi nestrokovnjaku mnoge odlike tega dela.
Predvsem je bogata vsebina, ki daje knjigi visoko vrednost. Poleg jasno opredeljenih pojmov gospodarjenja, gospodarstva in gosnodarske vede obravnava že v prvih dveh poglavjih vrsto vprašanj, ki so danes velike važnosti (n. pr. Sodobno gospodarstvo, Država in gospodarstvo, Soc. ekonomija in etika i. dr.) V naslednjem poglavju, ki obravnava razne gospodarske teorije, je avtor posebno široko zajel različne oblike socializma, predvsem marksizem in komunizem, ter njiju celotni nauk podvrgel podrobni kritiki. Ti členi so za nas posebno važni; jasna beseda nam pomaga k pravilni presoji razmer doma in k obrambi ob vdoru komunistične miselnosti v južnoameriške države. Zadnje poglavje nam odkriva načine političnega gospodarstva v preteklosti in sedanjosti. Tu je posebno zanimivo, kar piše o titizmu in o M. Djilasovi kritiki komunizma pri nas. Že ta borni izbor iz kopice členov kaže zares bogato snov knjige. Druga odlika dela je bolj formalnega značaja: zelo pregledna razdelitev, jasen in lahko umljiv jezik tudi v obravnavanju težjih vprašanj, lepa zunanja ob’ika knjige, naravnost reprezentativna, obširna literatura za nadaljnji študij. Zelo uporabno stvarno in imensko kazalo in še kaj drugega. Vse to lajša uporabo in študij dela.
In končno še ena odlika: vse delo preveva, na vseh straneh in v vseh presojah, duh krščanske filozofije, katoliške teologije in Cerkve. Tako nadaljuje avtor tradicijo Aleša Ušeničnika. Zaradi tega je megla biti napisana ta knjiga samo v tujini. Doma, kier morajo brati vse, kar berejo, le v smislu dialektičnega materializma, bi jo zelo potrebovali in bi ie bi'i veseli. A pot tja je zaprta. Morda skozi kako okence...
Prof. dr..I. Ahčin se bavi s tvarino nad 30 let. Od 1. 1929 jo predava bogoslovcem. Pisal je to knjigo nad dve leti. Hvaležni smo mu za to trdo, no-vsem nesebično delo. čakali bomo še druiye kniige. Nai mu Bog da zdravje, moči in volie še zabadal inji trud in za srečno dokončavanje za-eteva dela. Finis coronat opus.	Dr. I. L.
obrazi
in obzorja
ČISTO MALO ...
POGOVORA Z NEVO RUDOLF
. .Naposled sem v lepem predmestju Sydneya, v Vaueluseu, vendarle našel iskano ulico. Zdaj sedim v sobici in premišljam, kako velike vrednosti je nenapovedan obisk: da možnost najti ljudi v vsej naravnosti, v vsej (pristnosti.
Slike na steni (ena predstavlja dunajsko predmestje pod snegom, druga prizor z lova) kažejo, da lastniki hiše niso Avstralci. Tudi pohištvo kaže, da so ga. kupili ljudje, ki jim ni bilo mar, “da bi imeli prav tako, kakršnega imajo sosedi”.. Ob robu mize leži Thaeke-rayev “Vanity fair”, pod njim so Poejeve “Zgodbe”. K zidu je prislonjenih nekaj drobnih knjižic - zdi se, da so vsi Slovenci po svetu postali polig’oti -in ob njih je šop revij: tržaška Mladika, Europeo, Meddobje, in pa revija, katere naslovna fotografija me spomirfja na Nevino črtico o “Bushu” - dva plavolasa otroka pregledujeta pisma, ki sta jih pravkar vzela iz poštne kištice pred hišo. “Bush children receive their correspondence lessons...”
Večer je poln vonjav, kot bi neznane rože rasle po steni prav do nadstropja in silile v sobo, poln rooeziie, kakor se je polne črtice Ne^e Rudolf. Po čistem z”aku priplava h rep en je parnika iz Jacksonovega zaliva. Hočem močneje odpreti radijski aparatič, iz katerega je slišati dunajske va’čke, toda medtem se naša mlada pisateljica vrne.
“Ali jih čujete?” pravi in za hip pusti vrata priprta. Po stopnišču je slišati, kako se psički podijo med otroki. “To so moji veliki prijatelji! Gospodarji so Dunajčani. Dvajset let živilo tukaj, pa se še niso vživeli.” Za hip se zamisli. “Nič ne pomaga! Tukaišnji ljudje so odprtega značaja, so pošteni, dobri... toda vse to ne zabriše mej!” Vprašam jo, kako bi najbolj na kratko označila svoje življenje v tem ckolju.
“Razgledovanje. Razgledovanje po svetu, kakor nam ga rišejo ho'lywood-ski režiserji: razkošje, denar, v srcu pa nezadovoljstvo, naveličanost... Mislim, da .precej tega izzveni tudi iz mojih črtic.”
Iz miznice potegne šop listov. “Šele pi-edf dnevi sem prišla do p:salnega strom. V Slovenskem domu sem jih prepmala.” Nenadoma se rieče-a domisli. “Večkrat sem vas že mislila vprašati: kako ste sploh zvedeli za moje pisanje?” Zelo preprosto! Nek prijatelj iz Rima nas je onozoril na niene pesmi in črtice v tržaški' Demokraciii. Potem je bilo samo še vnrašanie dobiti njen naslov.
Nič ne odvrne; gleda in nagne glavo ma1ce na desno, češ vse skupaj na tem svetu je prav za prav čudno. Odnre platmce z rokopisi, na ji nri tem zdrkne šop pisem v naročje. “Pisma V njih so vsi tisti leni pogovori, ki jih tukaj ne morem imeti, pa naj so .mi ljudje še tako blizu. To so leni pozdravi v to hrumeče življenje, kier lovim domačo govorico v morju tujega jezika... Malo sem popravila razne črtice, dve izpustila,
eno dodala.” Umf Sleda rokopis, pa začne odkimavat‘^očaranim izrazom v očeh. Ni z delom. “Napačna poni' Pravim. “Verjemite mi,,le- Ne gre za lažno skromnost, st*1? slutim, da mi je pisanje pesmi'‘c bolj oddih kakor pa smoter.” L„
Sledi “revolucij, izvi':no vprašanje: “Kdaj ste sf> Zanimati za leposlovje?”, na Se oba zasmejiva. Potem pa da so ji bile knjige pri srcu in da je vedno pomalem piša- 1 oda navdušenje za literaturo je >LZa<1nja leta in to predvsem po zaS;profesorja Beliči-ča, ki me je v Pet iet uji] si0. venščine.”	i
Začudim se, da Haturj šla študirati literature, l
“Čisto !z mate razl0gov sem se vpisala na matefltakulteto in tako so pesmice n«?J-i integrali, novele pa analitično etHja. Toda po treh letih univeif.^spet iz finančnih razlogov— J® in odpotovala semle.” Truda* ^ehne. Zdaj so ji misli nekje dS'
“Trudna?”
'Pokima. “Vče^” Ja kakor v-ako nedeljo spet prP, ■Jkonci. To je namreč edini daVjpišeur kaj za otroke, ko se la^J « slovenskimi dekleti, da malaTi Jamo, kai zapojemo. Te dni v, J Prec°i tekala okoli. Dosti dela d’?.a Še obisk smo imeli iz Melbour" >t5vaH so z %u_ panovo Micko.” iSh
Skozi vrata pet udari val dišečega zraka. N® ' 6 oči.
“Lepa noč •••.){) ,.
Neva Rudolf fU Js°ki matematiki polna romaP^a J asu je to ču-t:ti. Povem ji to !	: “Tudi iz čr-
llC“Reesesem	Toda v
vsakdanjem živMJ « • Iz pritličja je slišati vpitje " °sPa Bauerje-va se je vrnila/ b r
Vprašam, če m J1 v hiši. “Mislim da,” pravi. > Jjjj.rada. Ne zaradi tega, ker_'p2tl .k°sju, kakršnega še nikoli	a’,arnPak ker
so res zlati liud;?) da ima človek v mladih 1,ciRSn„.a(l predvsem
^eVo0 mU bli-
lepe. prijazne že učeni, in na
!;So
tega, da
ima rad dob’'e	J,i Za vzgoji-
teliico. včasih z*il)ok„’ !’a sPet za pastirico. LmamotjSerle.”
Spomnim se J VaJ^J svetio-rjavodlakeža. ki Vra). 0 S^odal, ko sem stopil skozi
“Če me ne bi jv J-? vlekli nazaj, bi •'Vijern n® pritoževala nad stalnici- j- tukaj. Podnebje je si repat1	SHv-!e narnreč
st-ašno rada ko !;	To so
naši črički in^ *	n°č bomo
imeli koncert!” Jjn0	.
Nanvgnem Pa	,avrjc°, kjer
vrh zvezka za siko ~ ezi zadnja Beličičeva knj^kib , V.am zdi?” “Zame je en*Je Kaug sploh.
• Hribar po-
v jJjf slovenstvo
Tisti večer, ko P1!
slal, sem jo v dušku prebrala. Kakor da bi gledala v srce nekemu dobremu bitju. Vse tiste pol pozabljene ure slovenščine v Via Lazzaretto Vecchio, ves t:sti svetli idealizem, prečudovite ure na Repenta-bru... vse se je za hip povrnilo...”
Kaj misli o slovenskih knjigah, ki jih je zadnja leta prebirala.
“Ne bi znala povedati. Karkoli bi rekla, bi bilo nerodno: ne znam utemeljevati. Rada imam tiste, ki mi govore naravnost v dušo; rada imam pisce, ki so človeški, ki vidijo, da smo ljudje polni slabosti in da ni vse le črno-belo. In še posebej^so mi všeč knjige, pisane v lepi slovenščini. To zlasti občudujem, ker meni sami jezik peša.”
Odvrnem ji, da ima vendarle lep jezik. Če človek pomisli, da je študirala v jezikovno mešanem okolju in da zdaj živi v tujini...
“Že, že! Toda čeprav se štejem za Tržačanko —mama je Tržačanka, tata Vipavec—, ne smete pozabiti, da sem rojena, resda po naključju, v Ljubljani in da sem ljudsko šolo naredila tam pri ur-šulinkah.”
Govoriva, da je slovenska emigracija z Goriškega in Tržaškega v Argentini precej močna. Tudi arhitekt Sulč č, ki bo opremil njeno knjigo, je Tržačan. Zanimivo: Sulčič je doma prav iz Sv. Križa, s krajev, ki jih Neva opisuje, z lepih “paštnov”.. .
In kaj sodi sama o zbirki?
Pravi, da je bila resnično presenečena, ko je zvedela, da je zbirka prejela knjižno nagrado Kulturne akcije. “Vendar me je nekam. sram. Veste, pisati za tukajšnje “Misli” ali za tržaško “Demokracijo”, pisati tako zase, vse to je ena stvar, vprašanje resne literature p i je vse drugačno...”
Razlaga mi, da se za vsem tem morda skriva negotovost, pa tudi dejstvo, 'da ni borben tip. Zato se tudi večkrat samo užalosti, ko vidi, kako nekateri ljudje sprejemajo knjige. “Zakaj, povejte, mnogi ocenjevalci odklanjajo iskreno misel v knjigi? Saj je 'ahko, da je piščeva miselnost v nasprotju z miselnostjo večine bralcev, ampak vendarle... Nič! Bolje o tem ne govoriti. Kakor bi se človek ves čas vrtel v istem krogu.”
Nenadoma nekdo komaj slišno potrka in prikaže se drobcena punčka, vsa posejana s sončnimi pegami. Ne da bi odvrnila začudene oči od mene, izroči Nevi dve knjigi: “So bile na klopci na vrtu.”
“Patty!” Neva jo dvigne v zrak, tako da padeta punčki obe knjigi iz rok. “Ti moj Bog, človek ima ves dan posla z njimi, takorekoč za mamo sem jim, pa čutim, kako še sama dosLkrat potrebujem, da bi me kdo za ušesa... ”
Čeprav je v hipu vsa resna, je videti dosti mlajša kakor prej. Spet je študentka, skoraj še otrok. Pospremi punčko do vrat, se ji zahvali za knjige, pa jo še opomni, naj gre počasi navzdol, samo po eno in eno stopnico... . Vrne se, nasmehne, a vidim, da še vedno prislu-
škuje, če bo mala srečno pripotovala do prit ičja.
Poberem knjigi. Pa ne da se je vrgla na Shawa, jo vprašam. Ena knjiga je namreč zbirka komedij G. B. Shawa, druga pa “Mladi levi” ameriškega Irvina Shawa. .“Kmalu boste imeli svojo prvo knjigo v rokah,” ji rečem.
“Veselim se in bojim. Kar nerodno mi je, posebno še ko mi mama piše, kako so celo po tržaškem radiju sporočili, da bo zbirka izšla. Veste, nikoli nisem imela posebnih literarnih ambicij, čeprav sem mnogo pisala. Pisanje mi je bilo bolj v zatočišče in zelo se bojim, da to ni dobro znamenje za literata.”
Stopava na verando in se meniva, kako so pri literatih čudno pomešane stopnje tistih lastnosti, ki jim pravimo “ž lica”, “izobrazba” in “ambicija”.
“Tudi sicer se prav bojim stopiti med uradne literate. ..,” se zasmeje.
Vprašam jo, če piše kaj novega.
“Nič! Ni navdiha! Morda zato, ker imam zadnje čase preveč opravka s samo seboj... Ali malo počakate? Takoj se vrnem!”
Prelistavam rokopis. “Iz svojega življenja bi hotela ustvariti nekaj čistega, nekaj močnega, kot je čist in močan kraški teran.” Kako je kljub veliki oddaljenosti Rudolfova vsa na Krasu, in kljub vsej bohotni avstralski rasti navezana na skromne šope trave med kvaškimi skalami. Zdaj tudi sam premišljam o “usodi človekovega prahu, ki se trudno vrtinči od tujine do rodne zemlje.” Koliko mladosti je v teh vrsticah. Koliko nebrzdane sile pa tudi —kljub mladosti— koliko trudnosti in dvomov. Beseda je včasih še mlada, še neizmerjena, a nekaj, kar je važnejše od umerjenosti diha iz teh listov: velika odkritosrčnost in pa tisti nemir v iskanja, brez katerega lahko nekdo sicer postane znan pisec, — dober pisec in deber človek pa nikoli.
Neva se vrača, v rokah nosi dve čaši.
“Imamo najrazličnejše pijače v hiši, od likerjev do \yhiskyja, a ta vam bo gotovo najbolj všeč...”
Prava domača slivovka!
Vsa je nasmejana, ker me je presenetila. “In vendar — kaj bi dala, da bi vam mogla ponuditi teran! Ali se še kdaj spomnite na pi-šut in na pince?...”
V očeh ji spet zagori čuden nemir. Hotel bi, da bi za hip pozabila na vse, dvignem čašo in...
...in tedaj vse izgine. Ni ne Sydneya, ne zvezd, ne Neve Rudolfove. Samo v večerni mrak se potapljajoča kavama buenosaireškega predmestja, pred menoj vrsta praznih kavnih skodelic, od zidu nekaj Nevinih pisem in rokopis njenih črtic...
Dnevi teko! Odhojene Stopinje so vedno številnejše, človek na svoji poti vedno bolj zrel. In ker take pesmi in črtice, kakor so Nevine, ne morejo biti ustvarjene le “piscu samemu v oddih", ampak zato, ker ve, da mora ljudem, svojim ljudem, nekaj povedati — čakamo. Čakamo, kaj nam prihodnja leta, čeprav morda po dolgem molku, prineso izpod njenega peresa.
odmevi
Ljubljančanka, ki živi v Avstraliji, piše o “Ljubljanskem triptihu":
“Tisti, ki so v Ljubljani živeli posebno v medvojnih letih, bodo nedvomno čutili in priznali, da je pisatelj Ljubljano takorekoč prinesel med nas. Sama sem doma iz Florijanske u’ice, ravno nasproti cerkve sv. Florijana. Samo 22 let sem stalno po nekajkrat na dan šla po Starem trgu (potem so me Nemci odgnali v zapor in Nemčijo). In še eno leto po yojni< sem preživela doma. Zdrznila sem se, tako živo je Jurčec naslikal ta del Ljubljane v tistih časih. Res je. Tudi mene je Stari trg vedno navdajal s čudnim strahom. Kot Pavlin v Triptihu sem tudi jaz hitela čim bolj sem mogla mimo črnih vež
po Starem trgu, v katerih je ropot tramvaja naravnost grozno odmeval. Hiteč po Starem trgu sem si vedno tiho prepevala kakšno “koračnico”, da bi pregnala strah... V domači veži sem že v pritičiu začela khcati mami v drugem nadstropju: “Mama,
mama, odpri_ vrata-------“ Menda sem vsa tista leta
že čutila, kaj se bo še v naši hiši zgodilo. Vsega je bil° v.naši hiši: dachau‘ke žrtve, italijanske žrtve, nemški hlapci, komunistični povejerniki, žena, ki je pognala moža pred italijansko puško. Ročna strojnica pred vežo tisto jutro, ko so me komunisti odgnali in še in še marsikaj. Najbolj pa je bolelo, ko smo se po “osvoboditvi” drug drugega bali in čakali, kdo bo odšel prvi na Ozno. In me je zadela ta sreča... In vse to je Jurčec napisal, kot da bi v mene gledal — tisto leto, ki sem ga preživela doma...”
Tine DUH je v Slovenski besedi (leto IX, štev. 7-10) napisal kritično poročilo o knjigi Stanka Kocipra Na božji dlani Med drugim pravi:
“Kociper je večino slik in prizorov, ki smo jih doživljali domala vsi, postavil v razkošen okvir svoje^ gorjanske pokrajine, katere pač še nihče p "e J njim ni slikal s tako bohotnostjo izraza in s takim kmečkim realizmom. Saj človek ob branju njegovih opisov pokrajine in dogajanj v njej takorekoč sliši razposajeni vrisk življenja med goricami, čuti težo trpljenja in bolečine, ki se spušča čez bregove in grape, iz njegovih besed puhti opojni vonj živih meja, kmečkih sadovnjakov in žitnih polj... Na božji dlani je lahko in prijetno branje. Obenem pa tol ko zanimivega, da ga bo z užitkom bral vsak Slovenec. Brez težkih duševnih razglabljanj in za-pletljajev zgodbe, ki je kljub žalostnim dogodkom, ki jih opisuje, preprosta in jasna, je knjiga dostopna najširši slovenski javnosti.”
“Katoliški glas” v Gorici v štev. 4./X. z dne 6. novembra je objavil kritiko knjige Karla Mauserja Jerčevi galjoti, kjer M. P. med drugim piše:
Jerčeve galjote je napisal pisatelj Karel Mauser, ki je našemu ljudstvu že precej znan in priljubljen. Saj so nekatere njegove knjige dobro znane, kot
ZALOŽBA SLOV. KULT. AKCIJE Pravkar izšlo:
ČISTO MALO LJUBEZNI Črtice
Opremil arh. Viktor Sulčič.
Cena v Argentini: broš. 35.—, vez. 50.— pes.
Inozemstvo: ZDA: broš. 1.50, vez. 2.— dolarja. Italija: 800.—, 1000.— lir; Francija: 500
in 1000 frankov; Avstrija 25_in 35.—
šilingov; Avstralija: pol funta, tri četrt funta.
“Sin mrtvega”, nato povest “Zemlja”, ki je izšla pri celovški Mohorjevi dražbi, dalje “Prekleta kri” in vrsta drugih... Pred nami se razgrinja kmečko življenje v vsej svoji idiličnosti, pa tudi v svojem trpljenju in boju... Knjiga je lahke vsebine, čisto primerna za ljudstvo in to je v teh časih raznih nerazumljivih romanov njena velika odlika. Slog je tekoč, lep, besede včasih čisto lokalne in to je prav, ker ravno to daje knjigi nekaj pristno domačega, vedrega. Sploh pa je oblikovno povest dodelana m nekateri prizori so v resn ci tako doživeti in zadeti, da jih človek kar vidi pred sabo in še sam zaživi z njimi. Nekaj pa je, kar to povest moti in to je tisto zagrizeno sovraštvo, ki se kot rdeča nit vleče od začetka dejanja do konca. To napravi včasih na bralca kar mučen vtis. Ljudje umirajo v sovraštvu, nadaljujejo ga njihovi potomci in tako gre naprej iz roda v rod... Drugače je knjiga na mestu in vem, da bodo ljudje kljub maščsvalnosti, ki je v nji, radi segli pa njej, kajti domačnost in odličnost, ki sta v nji, bosta knjigo vsakemu prikupila.” “Misli”, slovenski list, ki izhaja v Avstral ji, je cbjavil kritično poročilo o knjigi Stanka Kocipra Na božji dlani. Knjiga bo naletela na selo ugoden odmev —-pravi poročevalec p. B. A.— in so zlasti dobro podani tisti deli knjige, kjer pisatelj ostaja v svetu Slovenskih goric.
kronika
—	Kipar France AHČIN je priredil razstavo svojih del v razstavnih prosto,rih salona Van Riel na Floridi 659. Razstavljenih je 26 novih del. Otvoritev je b'la v ponedeljek 16. decembra in se je je udeležilo izredno lepo število Slovencev in Argentincev. Razstava je odprta do 28. decembra 1958.
NAŠI MECENI
—	Za Meddobje in za tiskovni sklad SKA je skupina Bariločanov darovala 500.— pesov (Foto Trig'av 150.—, A. Budinek 150.—, dr. V. Arko 100 in dr. Gerzetič 100.—).
—	Kakor nam poroča g. dr. Milan Pavlovem iz Clevelanda so na tamkajšnji proslavi petletnice obstoja Radio kluba prireditelji in gostje zbrali za tiskovni sklad SKA 20 dolarjev. Na proslavi, ki je bila dobro obiskana, je bila tudi razstava knjižnih izdanj SKA. Vsem — Bog plačaj!
DAROVI ZA SKLAD SLOV. KULT. AKCIJE
—	Za tiskovni sklad Glasa sta darovala g. Budinek, Bariloče, 100.— pesov in N. N. 50.— pesov.
— Slovensko Narodno gledališče v Ljub jani je v resnih f nanč-nih težavah. Slovenska vlada je namreč prenesla ljubljanska gledališča iz svojega proračuna na okrajni ljudski odbor (ljubljansko mestno občino). Ta pa nima dovolj denarja in zato gledališče ne prejema sredstev. Ko so gledališča v Ptuju, Kranju in Kopru
prenesli na ljudski odbor, so morala kmalu zapreti vrata. In sedaj ni izgledov, da bi se obnovila.
— Plesalka Veronika Mlakar je na turneji po Združenih državah. Letos je izstopila iz baletne skupine Les iStoiles de Pariš, s katero je nastopala lani tudi v Buenos Airesu.
— Kulturne večere prirejajo tudi v Gorici. Dne 4. novembra je bil III. kulturni večer Slov. kat. prosvetnega društva; predaval je Vinko Zaletel. Predvajal je tudi film z letošnjega slovenskega romanja v Lurd.
— Šestdesetletnico je slavd tržaški slovenski slikar Avgust Černigoj.
— Društvo s'ovensk’h umetnikov imajo v Trstu. Glasbenik Merkun je na čhnskem sestanku predaval o sodobni glasbi s predvajanjem reproducirane glasbe.
\
iz uprave
— Naročnike opozarjamo, da lahko v karton vezani izvod knjige Mirka Kunčiča “Gorjančev Pa-vlek” zamenjajo za boljšo, vezavo v pisarni SKA ali pri poverjenikih proti doplačiiu.
— Poverjeništvo SKA v Kanadi je iz prijaznosti prevzel tudi g. Sebastian Suschnik, Carmi, B. Columbia, Canada. — Rojake v okolišu Kelowna prosimo, da se nanj obračajo.
NEKAJ ZANIMIVOSTI ZA VSE: ZA USTANOVNE ČLANE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE — KAKOR TUDI ZA TISTE, KI SO OB TEM “GLASU” PRVIČ ZVEDELI ZA NJEN
OBSTOJ.
KAJ JE IN KAJ NI SLOV. KULTURNA AKCIJA?
NJENI “OSEBNI” PODATKI:
Rodila se je —tako je naphano v rojstno knjigo— 20. februarja leta 1954. Rojstni kraj: Grana-deros 61, Buenos Aires. Povsem jasno pa je, da bi se ob drugačnih razmerah to moglo pripetiti tudi drugje. Bolj kot za ti:te, ki so jo priklicali v življenje, je menda šlo za to, da je v Argentini bilo največ botrov... Danes je stara komaj pet let; ima veliko družino članov, prijateljev, mecenov (teh —žalibog— nekoliko manj), lepo število razstav, koncertov, gledal skih predstav in predavanj v svojem “curriculum vitae” in trideset knjižnih izdanj, v skupni nakladi 26.000 izvodov...
KAMEN DO KAMNA PALAČA...
Če bi položili izdane knj'ge drugo poleg druge, bi bi'a črta dolga 6 km. če bi jih pa položili drugo vrh druge, bi nastal steber precej višii od Eiffelo-vega stolpa, štirikrat višji od newyorškega spomenika svobode in petkrat višji od buenosaireškega “obeliska”. In pri tem ni štet štirinajstdnevnik “Glas”, živa kronika vseh naših kulturnih hotenj, delovanj in želj, stalna vez med števimo, po vsem svetu raztreseno družino Kulturne akcije.
SKA = ARGENTINSKA SKA?
Zlasti pri prijatelj'h knjig dostikrat najdemo pohvalne besede o “argentinski” akciji in njeni delavnosti. In vendar je SKA “razncdržavna” ustanova, ki bi mogla zaživeti tudi v Avstraliji, ZDA, kjerkoli, kjer bi se več kulturnih delavcev združilo. Pred leti je to pač bilo v Argentini in morda samo zaradi organizacijskih vidikov ne kaže tega spreminjati, čeprav jo marcikaka slovenska kolonija dmgod danes številčno močnejša od argentinske, ki je prva leta prednjačila, člani raznih odsekov tukaj igrajo, nastonajo, razstavljajo, toda — n. pr. večina članstva zgodovinskega odseka živi v Evropi in drugod; prav tako večina sodelujočih pri reviji. Naši člani nastopajo in razstavljajo tudi drugod in v nobenem pravilniku ni rečeno, da se ne bi mogle kjerkoli osnovati “gledališke družine”, “glasbeni odseki” ali pa “likovne šole” Slovenske kulturne akcje, da ostane le namen (“da pospešuje in posreduje kulturne stvaritve, zla-ti slovenske”) isti in da je pri delu vodilo “najvišja kakovost, ki je dosegljiva”.
NEKAJ PRESENEČENJ ZA ARGENTINSKE IN NEARGENTINSKE SLOVENCE
Ali ste kdaj pomislili, da je med 17 avtorji izdanih knjig jih le 9 ;z Argentine? Najbolj “argentinske” so VREDNOTE (od 17 avtorjev jih 11 živi v Buenos Airesu), najmanj pa MEDDOBJE. (Doslej je v njem sodelovalo 53 avtorjev. Od teh jih živi 25 v Argentini, ostalih 28 pa po raznih državah in na raznih kontinentih: 7 v ZDA, 5 v Italiji, 4 v Trstu, 2 v Kanadi in po 1 v Angliji, Avstriji, Avstraliji, Belgiji, Franciji, Japonski, Španiji in Švi-
ci. Ilustrirane priloge so prinesle reprodukcije del treh umetnikov iz ZDA, treh iz Argentine in enega iz Evrope.
Slovenska kulturna akcija je torej zadeva vseh Slovencev, naj živijo kjerkoli in je tudi prav od vseh odvisna njena bodočnost.
Ja«
“SPOROČITE MI, ALI JE KULTURNA AKCIJA POD KAKŠNIM VPLIVOM, IN ČE JE NJEN KROG ZAPRT...”
Da. SKA je pod vplivom. Kakor je pod nekim vplivom vsaka skupina ljudi, vsaka organizacija, vsaka družbena tvorba. Je pod vplivam tistih, ki jo sestavljajo, ki s svojim več ali manj agilnim, več ali manj kvalitetnim in več ali manj tehtnim delom, več ali manj spreminjajo celotno sliko. Drugih vpli-vov pa ni, niti SKA ne posluje v eenci kakšnih po-Ttičnih ali verskih organizacij. — Kar pa se odpetega ali zaprtega kroga tiče, bi kazalo povedati, da so n. pr. med njenimi člani pristaši različnih smeri v likovni umetnosti, različnega gledanja na smirel gledališča, med sotrudniki revij ljudje različnih prepričanj in struj, da pa more sodelovati vsakdo, ki zahteva pa tudi pri drugih spoštuje svobodo. Ali potrebuje “širokost” SKA še kakšnega komentarja, če povemo, da se izdajajo kniige avtorjev, ki nimajo s SKA stikov, ali da od 53 avtorjev n. pr. MEDDOBJA, jih 27 ni niti članov SKA...
IMAMO LEPO ZBIRKO ZNAMK, KAJTI...
.. .pisma, ki prihajajo v pisarno SKA, so pisana v samoti stisnjene pariške sobice, na deskah sredi ameriškega pragozda, v avstralskem pristanišču, v afriški kolibici sredi zamorčkov, kje na Krasu, ko se je ob rebuli zbrala majhna družba... Iz vseh kontinentov prihajajo misli in želie. Gledamo pismo iz Hiroshime, osnutek opreme iz Kanade, poslušamo ploščo, s katere je slišati glas clevelandskega prijatelja, ki prikazuje delo Kulturne akcije v zamejstvu, se zamislimo ob pismu sedemdesetletnega neznanega koroškega kmeta, ki pošilja zbirko svojih pesmi za božični knjižni natečaj, premišljamo ob nepodpisanem p:smu iz domovine, v katerem nas neznanec roti, naj ne prenehamo z delom...
Mnogo zanimivih knjig se je v zadnjem stoletju tiska'o med Slovenci. Ena ne najmanj zanimivih bi bila, ko bi danes mogli urediti in objaviti vsa pisma, ki so nastala ob delu naše kulturne ustanove.
A — O STARIH IN MLADIH EMIGRACIJAH. B — O ŽIVAHNIH STARIH IN MRTVIH MLADIH EMIGRACIJAH.
C —O...
Naša je “C”: naša je mlada in — živahna. Nekdo je ob začetku našega dela napisal, naj vse skupaj pustimo pri miru, “ker si ne morem misliti, da bi sedaj po devetih letih bivanja zunaj kar na lepem
zrasli literarni pridelki, ko pa je v teh letih vsa naša književnost hila tako revna.” (Anketa 1955, Meddoibje II).
Danes vidimo, da se je motil. Vsaj kar se literarnega dela tiče, je videti, da so mnogi po svetu čakali na kulturno organizacijo, knjižno založbo, kulturno revijo: od 14 živih avtorjev, ki jim je SKA založila knjigp, so 4, ki niso izdali ničesar do ustanovitve SKA,' 8 pa je tafkih, ki prej sploh niso izdali nobene knjige. Kulturna akcija pa ni bila samo potrebna že pišočim književnikom in znanstvenikom, ampak predvsem mlajšim. Večina književnikov v krogu SKA, je mlajši rod, ki v domovini ni imel ne z založbami ne z revijami nobene zveze. Od trinajstih v zamejstvu, ki so izdali knjige pri SKA, jih je 6, ki niso nikjer literarno sodelovali, eden pa samo v literarni reviji. Od 46 slovenskih sotvudni-kov pri Meddobju, jih je več ko polovica, ki so svoje stvaritve objavili prvič še"e v — tujini. Vrednost tega dela bo res šele pokazal čas, a ta ustvarjalna sila med nami, tudi pomeni svoje.
NEKDO BLAGAJNIKU: “PROSJAČITE KAKOR UJETI VOJAKI...”
BLAGAJNIK: “NE! PROSJAČIMO KAKOR GENERALI, DA BI DOBILI NOVIH VOJAKOV.”
Radi bi imeli “prikrite fonde”, o katerih (ne da bi nas imenovali seveda) govore v domovini tisti, ki jim je naše delo trn v peti. Žal ni ne prikritih ne odkritih fondov. Tudi kakšnih posebnih “stricev iz Amerike” in ne iz Evrope nimamo. Pač pa imamo prijatelje in mecene —teh bi si želeli več!—• ki od časa do časa sežejo globlje v žep. Ti ne bodo držali Kulturne akcije pokonci, toda brez njih bi je sploh ne bilo. Razmere niso obupne, toda kdor ve, da nobena kulturna ustanova ne v stari ne v novi Sloveniji ni mogla vzdržati brez državne pomoči, ve, da je edina rešitev samo v velikem številu naročnikov knjižne zbirke in pa v novih mecenih ali vsaj “mecčničin”. Rešitev je predvsem v tem, da vsak naročnik SKA —-zlasti tisti, ki živi izven Argentine— pridobi vsaj še enega novega naročnika.
“Dragi moj, če hočeš obraniti plamen svetilke, moraš še pravočasno naliti olja,” je dejal umirajoči Anaksagoras prepozno skrbečemu iPeriklej.u.
KDO KUPUJE? ZAKAJ KUPUJEJO?
Knjižni naročniki žive po vsem svetu. Nekateri raje bero pripovedne drugi bolj miselne knjige. Za vsakogar je dovolj beriva na razpolago. Preseneča dejstvo, da so se preprosti ljudje bolj zavzeli za ta novi vzgon kulturnega življenja, kot pa nekateri intelektualci. Razlog? Poglavje —zelo zapleteno in zanimivo poglavje— zase.. . Zakaj kupujejo? Nekateri so lačni branja. Ti ,so naša glavna opora in na njo moremo najdalje računati. Takoj po objavi izida knjige jo pridejo sami iskat, da jo v prvi noči preberejo. Drugi zato, da podpro knjižno založbo, tretji —poznamo nekoga, ki kupi po dva izvoda, pa ju ima neprebrana v knjižnici— ker bo bral kasneje, “ko bo imel čas”. “En izvod pa vedno kaže imeti več, ker bo brez dvoma vsaka tukaj izdana knjiga čez nekaj let celo izven domovine redkost...”
MICHELANGELO NEKOMU, KI JE TRDIL, DA NJEGOV KIP NI NIČ PODOBEN PORTRETIRANCU: “NIČ NE ŠKODI! ČEZ TISOČ LET TEGA NIHČE NE BO OPAZIL...”
Med prijatelji in celo med sotr.udniki SKA je včasih opaziti malodušnost: stvari ne gredo tako, kakor bi človek želel. Več iger bi naj imeli, več razstav, več koncertov, več knjig in v večjem številu naj bi tiskali. V lepših dvoranah bi morali nastopati, knjige bi morale biti lepše tiskane... Vse bi lahko bilo lepše, boljše, temeljitejše —in truditi -se je treba za to, da bi bilo'—, a za malodušje ni časa. Že čez nekaj let na vse te stvari nihče ne bo niti pomislil. Kar je vredno, bo ostalo.
“KAJ PA JE TEBE TREBA BILO. . .”
Kljub vsem nepopolnostim v delu naše akcije, se že dalj časa nihče več tega ne sprašuje. Vsi vemo, da je nje obstoj nujen predvsem za Slovence v zamejstvu, katerim naj ohranja kulturne, krščanske in narodne vrednote. Toda ni nobena skrivnost, da je naše delo prikazalo “slovenstvo” tudi tujcem v novi luči, mnogim pa ga sploh šele predstavilo. In doma? Dnevniki, ljudje — vse gre mimo nas; nas ne pozna. Pa spet ni nobena tajnost, da se vendar med mnoghni doma komentira delo kulturne akcije, da zasledujejo naše delo, da se po novi izdaji Balantiča, zlasti pa po njegovih prevodih v tuje jezike tudi v Ljubljani o njem govori (in tudi piše!), vemo, da pomatiskujejo cele strani iz knjig, ki smo jih izdali (ne da bi seveda omenili knjižne izdajateljice, kar pa na koncu koncev tudi ni najbolj važno...). Vemo, da doma mnogi, tudi taki, ki so nekoč pripravljali pot v rdeče suženjstvo, danes govore o “domači” in “zunanji” slovanski kulturi in da mnogi mislijo, kako danes slovenska kultura deluje izven meja v večjem razmahu kakor doma. Toda šele ko bo prišel čas, bomo mogli vedeti, kaj je pomenilo' delo Kulturne akcije mnogim po svetu pa tudi onim doma.
MLAD ŠPARTANEC SE JE PRITOŽIL MATERI, DA JE NJEGOV MEČ PREKRATEK. “NIČ NE DE,” GA JE ZAVRNILA. “BOŠ PA STOPIL KORAK BLIŽE. . . ”
. Ne živimo v normalnih razmerah. Vse delo pri SKA gre na račun osebnih žrtev. Je nekje v Afriki preprost duhovnik, ki že vsa leta pošilja Kulturni akciji vse, kar mu ni potrebno za nakup vsakdanje hrane. To je naš največji mecen. In so ljudje, ki ves svoj prosti čas darujejo za delo pri Kulturni akciji. In vendar — ne moremo doseči tega, kar bi želeli, ne moremo daleč: ni denarja, ni zvez, ni časa. Naš meč je kratek. Zato pa je treba stopiti bliže. Ta korak bliže, ki ga je treba sto1’'ti, je v tem, da vsi skupaj ustvarjamo, beremo, širimo zanimanje za kulturno delo, skratka, da vsi skupaj de'amo z večjim idealizmom, kakor pa smo bili vajeni delati doslej.
PRIDOBITE NOVEGA NAROČNIKA! DARUJTE KNJIGE!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
BREZ VELIKEGA TRUDA, BREZ VELIKIH STROŠKOV LAHKO MNOGO PRIPOMORETE KULTURNI AKCIJI. NE ZAVRZITE TEGA “GLASU”! POŠLJITE GA PO NAVADNI POŠTI KOT TISKOVINO NA NASLOV SVOJEGA PRIJATELJA V TUJINI, KI NAŠEGA
DELA ŠE NE POZNA.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Buenos Aires, Argentina. Ureja uredniški zbor. Tiska tiskarna "Federico Grote”. (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320 Buenos Aires