Bogatejši za novo tovarno »Vsem je znana Iskrina odločitev, da ne bomo več vlagali v zidove, pač pa predvsem v kadre, v znanje. No, v takšnem primeru, kot je ta novi objekt Specialnih elementov, pa je bilo treba narediti tudi izjemo,« je na slavnostni otvoritvi prvega dela nove tovarne SEM poudaril predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič. Z novo tovarno so se 300 članskemu kolektivu SEM nedvomno odprle velike možnosti za razširitev in zboljšanje svoje dejavnosti, z novim objektom pa je postala bogatejša tudi celotna Iskra, tudi zato, ker je kupec kar tretjine celotne SEM-ove proizvodnje. Ob tem velja še zapisati, da izvozi SEM kar šestino proizvodnje, nekako sedmina pa je za namenskega kupca. Kolektivu Specialnih elementov, ki se je v novo tovarno na Viču preselil z dveh lokacij — s Tržaške in Kotnikove, veljajo čestitke tudi zato, ker se je v to naložbo podal v najbolj nehvaležnem času. SEM-ova investicija pa k sreči trenutno ni edina v Iskri: bolj ali manj poznamo odločitev Telematike, CEO je tik pred zaključkom tretje faze, Avtomatika ima v ognju dve železi — Kontrolno merilni laboratorij in miniaturni rele, KEKO je začel graditi tovarno za proizvodnjo strojev za izdelavo keramičnih kondenzatorjev, potem so tu še Kondenzatorji, Rotomatika, Elektromotorji, Števci, Avtoelektrika, Zmaj in, nenazadnje, tudi Servis, Commerce in še nekatere Iskrine delovne organizacije z gradnjo poslovne stavbe v Beogradu. Ali je ta groba predstavitev investicij dokaz, da postaja ta prepotrebna dejavnost za končno prestrukturiranje proizvodnje kontinuiran in kontroliran proces v Iskri, ne pa enkraten in celo rizičen podvig posameznega investitorja? Lado Drobež . Iskra SOZD ____________ Kolegij glavnih direktorjev Iskrinih DO e Za novo organiziranost Iskre Kot je že običaj, je bila prvi ponedeljek v mesecu, 5. septembra, redna seja kolegija glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij. O poslovanju SOZD Iskra v prvem polletju letošnjega leta je prvi spregovoril Vito Osojnik, ki je poudaril znano ugotovitev, da se je nadaljevanje krize jugoslovanskega gospodarstva tudi v Iskri odrazilo v ohranitvi trendov visoke stopnje inflacije in padcu fizičnega obsega in kvalitete proizvodnje. (O tem smo podrobneje poročali že v prejšnjih številkah našega glasila). Ob vsem tem je poudaril, da je za zaustavitev negativnih trendov gospodarjenja v prihodnje potrebno sprejeti ustrezne ukrepe gospodarjenja v naših delovnih organizacijah ter vso skrb posvetiti povečanju dinamike izvoza, zaustaviti oddajanje kadrov z visoko in višjo izobrazbo in povečanju likvidnosti z ustreznimi ukrepi kot optimizaciji zalog, povečanju akumulativnosti na temelju boljše izrabe notranjih rezerv kot so racionalizacija poslovanja z vidika boljše kakovosti izdelkov in stroškov poslovanja ter boljše izterjatve sredstev. Nadalje je treba posvetiti vso skrb še kvalitetni izvedbi sanacij v DO s težavami v poslovanju, pospeševanju uresničitve prioritetnih investicijskih projektov in usklajevanju porabe z ustvarjenim rezultatom. O vsem tem naj bi podrobneje poročali direktorji naših DO na prihodnji seji kolegija, saj čas v nekem smislu ne dela za nas. Za njim je predsednik Poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Sifkovič na kratko spregovoril o zasnovi poslovne organiziranosti Iskre, saj vsa prizadevanja naše družbe ob ustavnih spremembah in ostalem terjajo tudi določene zakonske spremembe v organiziranju našega gospodarstva, ki se mora, če hoče biti uspešno, prilagajati tržni naravnanosti in uspešnosti poslovanja, kar pa je mogoče le z bistveno spremembo dosedanjega gospodarskega sistema, kamor sodijo obračun, oblikovanje samostojnih poslovnih subjektov-podjetij, vprašanje in definicija dobička, sovlaganja tujcev in nasploh zakonskem deregulacija. Zasnova poslovne organiziranosti Iskre je bila namerno oblikovana shematično, da bi bile tako osnovne smeri poslovne organiziranosti Iskre jasneje razpoznavne in se zato ni spuščala v podrobnosti, kot tudi ne na ostala interesna združenja, pri čemer pa se poslovodni odbor dobro zaveda, da bo za uresničitev nekaterih predlaganih rešitev potrebno prehodno obdobje. Zato je poslovodni odbor v nadaljevanju oblikoval posebno delovno skupino, ki naj v zelo kratkem času in brez večjih elaboratov omenjeni koncept samoupravno, strokovno-teoretično in poslovno poglobi ter pripravi za javno razpravo. Kajti te spremembe so nujne in ne smejo čakati na sprejem napovedane ustrezne nove zakonodaje, ker je časa že zdavnaj premalo pa tudi sedanji rezultati poslovanja in položaj v svetu terjajo čim prejšnje spremembe in novo organiziranost Iskre, tako v celoti, kot v njenih posameznih delih. Zato bo poslovodni odbor centralnemu delavskemu svetu Iskre predlagal, da že pred sprejemom novega samoupravnega sporazuma sprejme nekatere ukrepe v smislu nove poslovne organiziranosti Iskre. Ob koncu seje so udeleženci poslušali še informacijo o zunanjetrgovinski dejavnosti SOZD Iskra v obdobju januar—avgust letos, ko smo na konvertibilni trg izvozili za 1 % več kot v enakem obdobju lani, dalje je tekla beseda o zaposlovanju v SOZD Iskra z obdobje januar—julij 1988, ki sicer na eni strani kaže, da se trend padanja števila zaposlenih v Iskri v bistvu zmanjšuje, vendar gre pri tem v glavnem za upokojitve, medtem ko je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je Iskro v tem času, to je v sedmih mesecih letos, zapustilo kar 105 tehničnih kadrov z višjo in visoko izobrazbo, kar vsekakor še zdaleč ni dobro, pač celo zaskrbljujoče. Ob koncu je bila podana še informacija o likvidnostnem položaju v SOZD Iskra, ki se je zelo zaostril ter zato zelo otežuje celotno proizvodno dejavnost, da o problematiki izplačevanja osebnih dohodkov s tem v zvezi sploh ne govorimo. Iskra Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center Iskre, 61001 LJUBLJANA, Trg revolucije 3 razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 9. zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 10. 1. — 21. 1. 1989 (uvajalni seminar) in 7. 2. — 26. 4. 1989 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno-ekonomske poslovne prakse, s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — Ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov, — je star manj kot 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit opraviti do pričetka 9. ZT šole, oz. do takrat obiskati 14-dnevni seminar pri Gospodarski zbornici Slovenije. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 28.9. do 10.10.1987 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1987. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: dr. Mitja Tavčar, dipl. ing. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Stane Možina ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 10.1.1989. ob 9. uri v hotelu Transturist,"Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26.4.1989 ob 14. uri v Kompas hotelu Ribno. Op.: Pretežni del šolanja bomo izvajali v Ribnem. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice naj organizacije, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najpozneje do 3. oktobra 1989 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061 /222-212 (Miša Čehovin). iskra Elementi SEM zaključil prvo fazo investicije Tovarna specialnih elementov, ki deluje v okviru DO Elementi, je minuli petek s priložnostno slovesnostjo odprla novo tovarno na južnem delu viške krajevne skupnosti Stane Sever. Graditi so jo začeli pred dvema letoma, predračunska vrednost naložbe pa je bila 2,4 milijarde dinarjev. SEM je z novim objektom pridobil približno 3000 kvadratnih metrov proizvodnih in pisarniških prostorov. Domovanje Iskrinih Specialnih elementov je bila skoraj poldrugo desetletje nekdanja Tobačna tovarna na Tržaški cesti v Ljubljani. Potem ko je SEM nastal iz razvojnega sektorja bivšega Zavoda za avtomatizacijo ter se odločil za sedanji proizvodni program, je moral zaradi utesnjenosti že kmalu razmišljati o večjih in ustreznejših prostorih. Prve elaborate za izgradnjo nove tovarne so začeli pripravljati že pred natanko desetimi leti, tudj prenova prostorov nekdanjih Žarnic na Kotnikovi cesti je bila zgolj začasna, končno pa so leta 1986 le zasadili lopato, in to nedaleč od Dolgega mosta blizu tovarne Plutal. SEM je imel najprej zemljišče na Iskrinem stegenskem kom-plesku, ker pa je več kot 60% njihovih delavcev iz občine Vič-Rudnik, so se odločili za sedanjo lokacijo. Zdaj, ko so tovarno že slavnostno izročili namenu in ko tudi že dela skoraj s polno zmog- Slavja se je udeležil tudi pred-sjsdnik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič. Ijivostjo, jim tega ni žal. Sprva je • namreč kazalo dosti slabše, saj so gradili na nekdanjem zamočvirjenem glinikopu. Zdaj je tudi to mimo, nova tovarna pa bo 300 članskemu kolektivu vsekakor omogočila boljšo organizacijo delovnih procesov v proizvodnji, predvsem pa pomenijo novi udobni in lični prostori konec stiskanja na Tržaški 2. Slovesne otvoritve nove tovarne so se udeležili poleg slavljencev, delavcev iz Specialnih elementov, tudi vodilni predstavniki Elementov, nadalje vodilni delavci Iskre, gostje iz občine Vič- (Dalje na 4. in 5. strani) Delavcem Specialnih elementov je ob zaključku naložbe čestital tudi predsednik KPO DO Elementi zoran Polič. SEM zaključil prvo faz01 Slavnostni govornik ob otvoritvi nove tovarne je bil direktor SEM Blaž Tominc Rudnik, kot tudi tisti Iskraši iz Elementov, ki so skrbeli za nemoten potek investicijskih del. Slavnostni govornik je bil direktor SEM Blaž Tominc. Njegov govor objavljamo v celoti. »ISKRA ELEMENTI - Tovarna specialnih elementov in materialov — SEM je specializirana za razvoj in proizvodnjo izdelkov za elektronske in energetske naprave. V več desetletjih se je usposobila za razvoj in proizvodnjo elementov in opreme za zmanjševanje elektromagnetnih motenj, elektromehanskih in elektronskih elementov ter navitih magnetnih elementov in tračnih jeder, ki predstavljajo osrednje skupine izdelkov proizvodnega programa tovarne SEM. Z izgradnjo prvega dela nove tovarne so se tako v tem trenutku 300 članskemu kolektivu bistveno iz- boljšali delovni pogoji pri doseganju njegovih razvojnih ciljev. PROIZVODNI PROGRAM V obdobju do danes je IS KRAŠEM s poznavanjem trga in odjemalcev ter lastnim znanjhem in sposobnostjo uporabe znanosti in tehnike, prilagajanjem zahtevam trga ter organizacije dela in poslovanja izoblikoval naslednji proizvodni program: — elementi in oprema za odpravo elektromagnetnih motenj (E. M. I.) — enosmerni, izmenični in visokonapetostni kondenzatorji — močnostni žični upori in potenciometri — vrtilni eno in večsegmentni preklopniki — tračno navita C- in E-jedra iz usmerjene železosilicijeve pločevine — toroidna in pravokotna tračno navita jedra iz mehkomag-netnih materialov ter toroidna kovinsko prahasta jedra — mali transformatorji, merilni transformatorji in dušilke na C-, E-, toroidnih in pravokotnih jedrih — površinska zaščita drobnih kovinskih delov. Naša ponudba izdelkov in storitev iz proizvodnega programa je rezultat trajnega programsko-tehničnega in poslovnega sodelovanja z uporabniki pri načrtovanju, proizvodnji in uporabi industrijske in namenske opreme. Pretežni del našega prodajnega asortimana je razvit in izdelan namensko za znanega kupca, s katerim skupno določamo tehnične specifikacije (custom design in engineering). Pri določanju tehničnih specifikacij so naši strokovni delavci v stalni medsebojni povezanosti in sposobni svetovati, sodelovati in izdelati najprimernejšo tehnično in ekonomsko rešitev za uporabnika naših izdelkov. ~ Drugi del prodajne ponudbe obseg a, naš stalni prodajni asor- timan, katerega del predstavljamo na naši priložnostni razstavi. Kakovost izdelkov in storitev zagotavljamo v razvoju, konstrukciji in tehnologiji ter z materiali, proizvodno opremo in proizvodnjo. V vseh procesih nastajanja izdelkov ali izvajanja storitev kakovost strogo kontroliramo. INVESTICIJSKI PROGRAM IZGRADNJE TOVARNE Povečanje povpraševanja po izdelkih in storitvah iz našega proizvodnega programa se je odražalo v povečevanju obsega proizvodnje v TOZD SEM. Ocena možnosti plasmaja in rezultati poslovanja, ki so bili vseskozi primerni, so koncem leta 1985 omogočili dokončno odločitev o izgradnji nove tovarne v dveh fazah na lokaciji Vič pri Plutalu. Z izgradnjo prvega dela nove tovarne, kije zaključena ter s postavitvijo nove opreme so podani pogoji za boljšo organizacijo delovnih procesov v proizvodnji, ki jo v dosedanjih prostorskih možnostih, pogojih in razporeditvah ter proizvodni opremljenosti za tak obseg proizvodnje in zahteven proizvodni program ni bilo več možno vzpostaviti v obstoječih delovnih razmerah tako s tehničnega in ekonomskega vidika (oprema za programsko-tehnično in proizvodno delo, hitrost pretoka materiala, transportne poti, izkoristek energije, izkoristek delovnega časa in materiala ^esticije itd.), istočasno pa je prvi det nove tovarne izhodišče za izvedbo II. faze investicijskega programa izgradnje tovarne SEM. Celotna predračunska vrednost za izvedbo I. faze izgradnje tovarne SEM znaša 2.463 mio din in je nismo presegli. Poleg lastnih virov v višini 708 mio din ter združenih sredstev Iskre v višini 537 mio din so v celotni finančni konstrukciji prisotni tudi bančni in komercialni krediti v skupni višini 1.218 mio din. Vrednost samih gradbenih del v predračunski vrednosti znaša 1.328 mio din. Poleg tega je bilo 815 mio din namenjeno za osnovno instalacijsko in tehnološko opremo, kije v precejšnji meri že dimenzionirana tudi za izvedbo II. faze izgradnje tovarne SEM, s katero je predviden zaključek celotne izgradnje ter s tem preselitev programsko-teh-ničnih služb in dela proizvodnje, ki je še ostal na stari lokaciji na Tržaški cesti. Prva faza izgradnje nove tovarne predstavlja okoli 3.000 m2 netto površine, kamor se je preselila proizvodnja tračnih jeder, proizvodnja elektromehanskih elementov ter vse druge spremljevalne službe razen programsko-tehničnih služb ter proizvodnje filtrov. Že v prvem letu obratovanja predvidevamo postopni dvig obsega proizvodnje v novih prostorih in na novi opremi ter sočasno s tem tudi povečano prodajo predvsem na tuja tržišča, ki je ena naših osnovnih usmeritev. Izvoz izdelkov iz našega proizvodnega programa je v tekočem letu dosegel že 13% delež v celotnem prihodku. TEKOČI IN RAZVOJNI CILJI Čeprav so trenutno splošni pogoji gospodarjenja in splošna gospodarska gibanja dokaj neugodni pa so z izgradnjo prvega dela tovarne v veliki meri dani pogoji za doseganje naših ciljev. Že v tekočem obdobju se kadrovsko in organizacijsko izpopolnjujemo ter podvzemamo ukrepe za čimboljše tekoče poslovanje predvsem s povečanimi aktivnostmi pri trženju naših izdelkov in storitev, zmanjševanju vezave obrat- nih sredstev ter njihovem izkoristku in stalni prilagojenosti izdelkov in storitev iz našega proizvodnega programa tehničnim ter ekonomskim zahtevam odjemalcev. Vsekakor pa je sedaj naša osnovna naloga vzpostavitev proizvodnje v novi tovarni ter s tem že sedaj izkoristiti vse njene prednosti. Razvojni cilji tovarne SEM so povezani na doseganje ciljev, ki jih zagotavlja izoblikovan osnovni proizvodni program. Skladno in sprotno delovanje medsebojno odvisnih dejavnosti prodaje in trga, razvoja in tehnologije, proizvodnje, oskrbe ter opremljenosti zagotavlja doseganje cilja stalne prilagojenosti in konkurenčnosti izdelkov in storitev iz proizvodnega programa ter s tem primernega finančnega rezultata. Takšna usmeritev pa zahteva od nas učinkovito delovanje predvsem na naslednjih temeljnih smereh: — kadri in zaposlovanje predstavljajo odločilen element dinamičnega prilagajanja, odzivanja in prodiranja izdelkov na trg, — prodaja in trženje na tujem in domačem trgu z močno ter zanesljivejšo obdelavo trga ter pospešeno tehnično-komercial-no in finančno podporo, — vlaganje v razvojno-tehnič-no dejavnost, trženje in proizvodnjo, ki doprinese k posodabljanju in k večji konkurenčnosti izdelkov in storitev, — tehnično in tehnološko sodelovanje z razvojno-raziskoval-nimi inštitucijami ter odjemalci in dobavitelji ter — dvigu kakovosti izdelkov in storitev, organizaciji dela in poslovanju ter gospodarjenju s sredstvi. Temeljne cilje imamo opredeljene v naših planih in jih sproti preverjamo ter prilagajamo novo nastalim razmeram z namenom, da si dolgoročno zagotovimo primerni osebni in skupni standard,« je v slavnostnem nagovoru dejal direktor SEM Blaž Tominc. Pripravil Lado Drobež Iskra Baterije Zmaj Tudi v Zma Po lanski izgubi je tovarna Zmaj prvo letošnje polletje zaključila uspešno. Pozitivno poslovanje je rezultat doslednega izvajanja sanacijskih ukrepov, selektivnosti proizvodnih programov in stalnega spremljanja stroškov. Domače tržišče — prodaja večja Na domačem trgu je tovarna Zmaj prodala toliko, kolje načrtovala na začetku leta, to je kar za pet in pol milijarde dinarjev blaga, kar pomeni za kar 235 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tržni delež na jugoslovanskem tržišču so povečali z lanskoletnih 37% na 40%, kljub temu, da je celotni trg prodanih baterij manjši kot v enakem obdobju lanskega leta. Prodaja dopolnilnega programa pa že daje prve uspešne učinke. V drugem trimesečju so Zmajevi delavci razširili tudi ponudbo in izbor izdelkov dopolnilnega programa z Velamp svetilkami, katere prinašajo več dohodka kot ostali izdelki. Količinsko so prodali na domačem trgu prek enajst milijonov kosov baterij, kar je za 7,6% več kot lani in prek 160 tisoč svetilk, kar je za osemnajst odstotkov več kot lani. Kooperacije predstavljajo že polovico izvoza V prvem polletju v Zmaju niso uspeli ustvariti celotnega načrtovanega izvoza. Vzrok je predvsem v neustvarjenem izvozu na italijansko tržišče, ker kupec ni sprejel njihove prodajne cene. Kljub izpadu italijanskega trga so izvozili za prek milijona dolarjev blaga, kar je za dvaindvajset odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V drugem trimesečju je Zmaj razširil prodajo tudi na kupce v vzhodno evropskih državah, saj so na to območje izvozili 150 tisoč kosov baterij. V strukturi celotnega izvoza se povečujejo kooperacije, ki predstavljajo že 54% celotnega izvoza. Na spremembo strukture izvoza vplivajo predvsem težave pri uvozu surovin m reprodukcijskega materiala. Takšna struktura izvoza pa nedvomno vpliva na zmanjšanje denarnega priliva iz izvoza. Za potrebe proizvodnje so v Zmaju uvozili osemstošestdeset tisoč dolarjev reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja in skoraj sedemintrideset tisoč klirinških dolarjev z vzhodnega območja. Razširili proizvodni program Proizvodnja baterij v ljubljanski temeljni organizaciji Baterije je bila zaradi izpada izvoza na italijansko tržišče manjša kot so načrtovali v Zmaju. Da pa bi čim bolj izkoristili razpoložljive zmogljivosti, so prerazporedili proizvodne delavce iz Baterij v Specialne baterije. Kot smo že omenili, so v drugem četrtletju proizvodni program razširili z novimi svetilkami Velamp in pri montaži svetilk presegli plan za 37%. Manjše zaloge V tovarni Zmaj so se spremenjeni obrestni politiki in stroškom revalorizacije zalog prilagajali tako, da so zmanjšali zaloge materiala in gotovih izdelkov in izboljšali koeficient obračanja. V sanacijskem programu so določili mesečne vrednosti zalog in količnikov obračanja, dosežene rezultate pa so nato mesečno spremljali in analizirali. To pa je ob koncu polletja pokazalo pozitivne rezultate pri repromate-rialu, saj so zaloge bile manjše od načrtovanih, količnik obračanja pa večji, pri zalogah gotovih izdelkov pa niso dosegli načrtovanih vrednosti. Preš trukturiranje proizvodnje V okviru sanacijskega programa v Zmaju poteka tudi prestrukturiranje proizvodnje. Cilji so opredeljeni v naslednjih projektih: HEBA, LIMO in LIBA (Hermatizirane baterije, litij-mangan dioksid, litij-tionil-klorid). S hermatiziranimi baterijami naj bi začeli prvega septembra letos. Sestavni del dolgoročnega prestrukturiranja proizvodnje v temeljni organizaciji Baterije so litijeve baterije. Sanacijski ukrep reorganizacije vodenja projekta so uresničili tako, da so projekt razdelili po posameznih elektrokemijskih sistemih v smislu dveh projektov: LIMO in LIBA. Pri prvem projektu je cilj proizvodnja gumbastih baterij do konca leta, pri drugem pa predvidevajo, da bo začetek vsaj minimalne proizvodnje konec tega meseca. V Specialnih baterijah delajo na dveh projektih: projekt MEBA, katerega cilj je, da s pomočjo mehanizacije in avtomatizacije povečajo proizvodnjo in projekt ROBA (horizont baterije). Delo v tej temeljni organizaciji poteka uspešno in brez zastojev in načrtujejo, da bo končano v načrtovanih rokih. Poprečni osebni dohodek: okrog 440 tisoč dinarjev Število zaposlenih so v prvi po- 6. stran likvidnostne težave Osnovni fizični kazalci poslovanja v I. polletju ELEMENT TOZD TOZD DO ZMAJ Indeks Baterije Spec. bat. 88/87 88/P Proizvodnja baterij 13.918.049 1.179.173 15.097.222 84,4 66,4 Proizvodnja svetilk 215.308 10.270 225.578 89,4 13/,5 Dom. prod. baterij 10.773.406 573.041 11.346.447 10Z,6 94,2 Dom. prod. svetilk 154.766 8.700 163.466 118,2 120,6 Izvoz baterij 4.185.842 536.810 4.722.652 68,8 40,5 Izvoz svetilk 37.000 37.000 308,3 — Vrednost fakt. real. na domačem trgu/000 din 5.521.437 334,9 100,07 Izvoz v $ 430.590 866.771 1.297.361 122,0 73,9 Uvoz v $ 383.982 477.501 861.483 158,9 86,2 Uvoz v Cl$ 36.975 36.975 99,9 36,9 lovici leta povečali samo za en del ključnih manjkajočih kadrov, predvsem v delovni skupnosti skupnih služb in s tem le delno uresničili ukrep sanacijskega programa, da je potrebno manjkajoče kadre čim prej pridobiti. Za osebne dohodke so v prvi polovici leta namenili prek milijarde dinarjev, kar je za skoraj 150 odstotkov več kot lani. Poprečni osebni dohodek na delavca je bil 440 tisoč dinarjev, kar je za 170% več kot v enakem obdobju lani, toda še vedno so za šestnajst odstotkov nižji od povprečja v Iskrini sestavljeni organizaciji. Dobri dohodkovni rezultati Finančne rezultate poslovanja so v tovarni Zmaj v prvi polovici leta Telegrafsko skozi šest strateških točk Izvoz V celoti ga ne uresničujejo, ker so se zavestno odpovedali izvozu zaradi neustreznih cen. Projekta HEBA niso izpeljali v načrtovanem roku. Če pa bo stekel v septembru, bo do konca leta verjetno že nekaj dobrih rezultatov. Investicije Na tem področju dosegajo v Zmaju kar dobre rezultate, čeprav tu in tam prihaja do časovnih zamikov. Vzroki so verjetno v netakojšnji zagotovljenosti sredstev in likvidnostne težave delovne organizacije. Kadri To strateško nalogo v celoti izpolnjujejo glede zaposlovanja, se pa srečujejo s težavi pri kadrovski strukturi. V letošnjem letu niso uspeli izboljšati izobrazbene strukture tako, kot so načrtovali. Veliko poudarka in sredstev pa namenjajo dopolnilnemu izobraževanju, ker so ugotovili, da na določenih področjih ».primanjkuje znanja«. Zaposlenost še vedno omejujejo, sedaj pa uvajajo projekte, ki bodo v prihodnosti pomenili tudi presežke delavcev, ki jih bodo skušali reševati z naravno fluktuacijo in prerazporeditvami znotraj delovne organizacije in v skladu s samoupravnim sporazumom o kadrovski politiki SOZD Iskra. Gospodarjenje s sredstvi Usmeritev glede zalog in obračanja s sredstvi poteka v skladu s sanacijskim programom. Likvidnostni položaj delovne organizacije se je v letošnjem letu močno poslabšal. Srečujejo se z vedno večjim pridobivanjem obratnih sredstev ne glede na to, da so se s povečanjem obrestne mere močno podražila. To že povzroča občasne motnje v poslovanju, predvsem ob posmeznih večjih izplačilih. Likvidnostne težave lahko zmanjšajo samo s povečanjem obračanja poslovnih sredstev in prilagajanja poslovanja danim možnostim. Nov izdelek Nekaterih projektov ne izvajajo po začrtanih rokih, upajo pa, da bo konec tega meseca stekel projekt HEBA, medtem ko so na področju litijevih baterij bolj zaskrbljeni, ker jim odhajajo kadri. Zato bodo skušali ta projekt speljati do konca s sodelovanjem drugih institucij (Inštitut Jožef Stefan, Inštitut Boris Kidrič). V drugih projektih pa stvari uspešno potekajo, zlasti v specializiranem programu, ki daje že prve dobre rezultate. Kvaliteta Na tem področju kar veliko delajo, saj skušajo zagotoviti čim večjo kakovost svojih izdelkov. Ključnega pomena za izboljšanje kakovosti izdelkov je realiziacija projekta HEBA. Projekt celovitega obvladovanja kakovosti so postavili kot stalno nalogo in za uspešno realizacijo tega projekta je potrebno dosledno izvajanje vseh ostalih projektov in sanacijskih ukrepov. izredno izboljšali, glede na rezulta- redno izboljšanje, ker so v enakem te poslovanja v lanskem letu. Ce- obdobju imeli izgubo tako, da niso lotni prihodek je znašal 9,2 milijard uspeli pokriti porabljenih sredstev s dinarjev ali za 244% več od primer- celotnim prihodkom. Ijivega lanskega obdobja in enajst Ob doseženih poslovnih rezulta-odstotkov več kot so načrtovali za tih lahko ugotovimo, da je delovni prvo polletje. Materialni stroški so kolektiv DO Zmaj v prvem polletju narasli za 117% in znašajo šest mil- nadaljeval z izvajanjem ključnih na-jard dinarjev. log, postavljenih z letnim in sana- Primerjavadoseženih dohodkov- cijskim programom. nih rezultatov z lanskimi kaže iz- vz ----------------------Iskra Kibernetika-^ Uspešen prodor Kibernetike S prodajo sodobne elektronske opreme za kontrolo električnih števcev in zakovalnih avtomatov se Iskri Kibernetiki ponujajo možnosti za dolgoročno trženje na tem velikem tržišču. Uvajanje visoke tehnologije v proizvodne procese je pomembna naloga tudi za preobrazbo sovjetskega gospodarstva. Njihove tovarne električnih števcev pospešeno kupujejo sodobno opremo za računalniško vodenje tehnoloških procesov. Po uspešnih prenosih znanja v druge države Iskra Kibernetika prodira tudi na klirinški trg. S sovjetskim zavodom Elektronmaš, oz. s tovarno števcev LEMZ iz Leningrada je Iskra Kibernetika pred leti sklenila pogodbo za razvoj in izdelavo sodobne opreme za kontrolo števcev električne energije in izdelavo zakovalnih avtomatov za napetostna in tokovna jedra v skupni vrednosti ca. 3,5 milijona ki. dolarjev. Razvoj izpopolnjenih avtomatskih kontrolnih naprav ANKŠ v Inženiringu je potekal zelo intenzivno. V dobrem letu so izdelali tri naprave za sovjetsko tovarno in eno za Iskrino tovarno števcev. ANKŠ so izdelali po novi zasnovi s številnimi izboljšavami: omogoča kontrolo preciznejših števcev razreda točnosti 1, možna je tudi kontrola posebnih izvedb števcev in števcev jalove energije, nastavitev toka in napetosti z računalniki, razširjena merilna območja, zaslon za prikazovanje napak (diagnostika), varnejše delo z napravo, enostavnejše servisiranje in druge novosti. Poleg tega je bilo treba dobaviti 13 agregatov za stabilizirano napetost, štiri magnetilne naprave, napravo za merjenje lastne Avtomat za izdelavo tokovnih in napetostnih jeder porabe napetostnih elektromagnetov in 18 stojal. Sestavni del projekta je bila tudi kompletna konstrukcijska, tehnološka in ostala tehnična dokumentacija, potrebna za izdelavo sodobne kontrolne opreme. Dokumentacija je bila napisana v ruskem jeziku in v skladu z vsemi standardi in predpisi. Organizirali so tudi tečaje ruskega jezika za razvijalce in montažerje iz obeh TOZD. V TOZD Orodjarna so izdelali izpopolnjene zakovalne avtomate za napetostna in tokovna jedra ter pol za napetostna jedra. Kooperant Žibert pa avtomat za izdelavo votlih kovic. Lani je Orodjarna izdelala za sovjetsko tovarno števcev naprave za kontrolo tavanja in ravnanja rotorja števca, napravo za kontrolo trajnega teka številčnika ter razna orodja. Druga faza pa je obsegala izdelavo šestih zakovalnih avtomatov in dveh avtomatov za izdelavo votlih kovic. Avtomatske naprave so v Orodjarni prilagodili vhodnemu materialu, ki ga uporablja tovarna LEMZ. Ta oprema je bila doslej namenjena le tovarnam v Iskri Kibernetiki, zato so v TOZD Orodjarna zadovoljni, da so vloženo delo in znanje lahko prodali tudi v Sovjetsko zvezo. Koristne so tudi pridobljene izkušnje pri spremljanju in izvajanju tega projekta, s katerim smo dobili zaupanje sovjetskega trga. Skupna vrednost celotne opreme je bila ca. 850 tisoč ki. dolarjev. Strokovnjaki TOZD Inženiring so pri zasnovi novih naprav upoštevali najnovejša spoznanja elektronike in procesnega računalništva — Foto: Ivan Okršlar na sovjetski trg TOZD Orodjarna se uspešno uveljavlja tudi na kitajskem trgu. V začetku letošnjega leta je tja izvozila za 220 tisoč dolarjev opreme in sicer avtomatsko varilno linijo za izdelavo kontaktov, avtomat za izdelavo jeder ter Stance za izdelavo krivljencev. Pričakujejo nova naročila s tega velikega tržišča. Pri projektu SZ sta sodelovali predvsem TOZD Inženiring in Orodjarna. V TOZD Števci pa so razvili instrumente TEMP in IMOB. V Vzdrževanju so izdelali mehanska ogrodja za ANKŠ, stojala za števce in dodatno opremo. Iskro Kibernetiko so večkrat obiskali predstavniki sovjetske tovarne števcev LEMZ in s seznanili z osnovnimi značilnostmi proizvodje števcev v Iskri Kibernetiki. Z našo tehnologijo in proizvodnjo so bili zadovoljni. Priprava dokumentacije, tehnoloških projektov, razvoj in proizvodnja opreme za sovjetskega kupca je bila za Kibernetiko pomembna preizkušnja. Zaradi zahtevnosti naročila in zelo kratkih rokov so delavci opravili veliko dela tudi v podaljšanem delovnem času. V projekt so vložili veliko znanja. Poudariti je treba tudi strokovno odgovornost vseh, ki so sodelovali pri projektu. Izdelano opremo so 19. julija 1988 natovorili na tri velike kamione, zagotoviti je bilo treba tudi ustrezno embalažo: 26 velikih zabojev. Za učinkovito obvladovanje sovjetskega trga je bila poleg kakovosti zelo pomembna pravočasna dobava naročene opreme. V juniju in juliju so izdelano opremo prevzeli predstavniki tovarne LEMZ in inštituta GOST tako, da smo vso opremo dobavili skoraj tri mesece pred dogovorjenim rokom. Prizadevanja se bo gotovo obrestovala. Ze v preteklem letu se je Iskra Kibernetika začela dogovarjati o sodelovanju s sovjetsko tovarno enofaznih števcev iz Vilniusa. Gre za dobavo merilnih instrumentov, avtomatov za izdelavo magnetnih jeder in agregatov za spreminjanje frekvence v skupni vrednosti cca. 2 milijona ki. dolarjev. Če bodo v SZ sprejeli našo ponudbo, naj bi že letos podpisali pogodbo. Predčasna uspešna izpolnitev dogovorjenih poslov v Sovjetski zvezi odpira dodatne možnosti za dolgoročno sodelovanje Iskrine tovarne števcev in tovarne števcev LEMZ v Leningradu. Tovarna LEMZ namreč načrtuje postavitev velike tovarne trifaznih števcev z 2.000 zaposlenimi, v kateri naj bi vsako leto izdelali poldrugi milijon električnih števcev. Predviden je skupen razvoj tehnologije in proizvodnje. Poleg tega naj bi Iskra dobavljala precizne in zahtevnejše sestavne dele ter profesionalno opremo za proizvodnjo delov, montažo ter za umerjanje in kontrolo števcev. Samo vrednost opreme naj bi znašala okrog 20 milijonov ki. dolarjev. Iskrini predstavniki so v Sovjetski zvezi opravili vrsto razgovorov na raznih ravneh, kar nam daje upanje na uspešno dolgoročno sodelovanje in trženje v Sovjetski zvezi. Alojz Boc Avtomatsko varilno progo za izdelavo raznih kontaktov je TOZD Orodjarna izvozila na Kitajsko Avtomatska kontrolna naprava ANKŠ Iskra Telematika Razmah telefonija v Bugojnu Bosansko-hercegovske organizacije ptt spominjajo na športna društva. Pri razvoju telefonije namreč očitno tekmujejo. Ob 45-ietnici osvoboditve mesta so novo delovno zmago proslavili v Bugojnu: podvojili so zmogljivosti obstoječega sistema Metaconta 10 C in vključili v promet končno centralo Iskra 500 A. Sr % 1 . „ 1 _________________________________________________________________ Prireditev je popestril osnovnošolski zbor iz Bugojna, ki je zapel tudi slovensko Šivala je deklica zvezdo. ! Občina Bugojno, ki se razprostira ob reki Vrbas, sodi med najbolj razvite v republiki. Ima že skoraj 36.000 prebivalcev, ekonomski potencial pa predstavlja 16.000 zaposlenih, 3.000 upokojencev in 1.000 delavcev na začasnem delu v tujini. Razviti sta kovinsko-predelovalna in usnjarska industrija; posebej znana je tovarna pisalnih strojev Uniš. TOZD PTT Bugojno sodi v DO PTT prometa Jajce. Ima komaj sto zaposlenih, a ji je v sodelovaje z Iskro uspelo uresničiti zajeten investicijski podvig: razširitev Metaconte za 5.000 priključkov, vključitev centrale v krajevni skupnosti Gračanica — 384 priključkov z možnostjo razširitve do 1.500, dokončanje telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Poriče, Karadže, Gračanica in Odžak za 700 naročnikov in na področju Donjega Vakufa za 70 naročnikov, vse to v pičlem letu dni in seveda v zaostrenih druž-beno-ekonomskih razmerah. Zdajšnja zmogljivost telefonije Bugojna je 23 priključkov na 100 prebivalcev (povprečje v SFRJ leta 1987: 14 na 100). Ko bodo podvojili tudi zmogljivost omrež- ja, bo telefon dostopen skoraj vsem občanom, brez bodo le še najbolj oddaljene vasi in zaselki. Josip Kolovrat, direktor TOZD, nam je povedal: »Leta 1948 je imelo Bugojno 50 lokalnih in 10 medkrajevnih zvez, vse za potrebe družbenega sektorja. Stanje se je izboljšalo po letu 1968, ko smo dali v promet sistem crossbar s 1.200 priključki in v letu 1981, ko smo dobili sistem Metaconta s 5.000 priključki. Toda lani je bila tudi ta Josip Kolovrat, direktor TOZD PTT Bugojno, je med najbolj zaslužnimi za skokovit razvoj telefonije v občini. zmogljivost zasedena in potrebna je bila razširitev za 5.000 priključkov; že letos bo lahko telefoniralo 2.000 novih naročnikov. Prava umetnost je bilo zbrati potrebna finančna sredstva za novo investicijo: podrzali smo vsak dinar lastnega dohodka, pridobili pa še denar iz združenih sredstev na ravni SOZD PTT BiH, iz namenskega združevanja sredstev delovnih organizacij Bugojna in od bodočih telefonskih naročnikov. Pri izpeljavi projekta je bila pomembna izredna poslovnost Iskre, ki je dobavila komutacijsko opremo. Skupaj z nami se je Med Iskrinimi delavci, ki so razširili zmogljivosti Metaconte 10 C v Bugojnu. Na slovesnosti sta Iskro Telematiko zastopala Tihomir Štetner iz Prodaje javnih telekomunikacijskih sistemov in Srečko Torkar iz Montažno servisne organizacije, ki smo ju fotografirali pred impozantnim poslopjem PTT Bugojno. močno potrudila in tako je centrala začela obratovati 35 dni pred dogovorjenim rokom, kar je pri nas zelo redek primer. Z Iskro nasploh dobro sodelujemo. Menimo pa, da bi morala več pozornosti posvetiti zavarovanju in vzdrževanju opreme, rezervnim delom, skratka, problemom uporabnika po montaži izdelka. Posle z dolgoletnim partnerjem bomo nadaljevali. V načrtu imamo novo razširitev obstoječe Metaconte. Računamo, da bo naslednja centrala digitalna, ena izmed tistih, ki bodo izdelane po tehnologiji Siemensa.« Zagnanost lokalnih ptt povzroča v Bosni in Hercegovini tudi določene težave: prepustnost medkrajevnega in tranzitnega omrežja preprosto ni več kos povečanju telefonskega prometa, kar bodo morali rešiti na republiški ravni. Besedilo in slike: Kazimir Mohar V redni proizvodnji so bile izdelane prve jatene in prvi žetonski aparati Namen in osnovna funkcija telefonskih aparatov z javno uporabo, ki jim običajno rečemo kar javne govorilnice, je v tem, da uporabniku — občanu v vsakem trenutku in na čimveč javnih mestih omogoči telefonski razgovor s sprotnim plačilom. Najbolj običajno plačilno sredstvo je kovanec. V pogojih izredno visoke inflacije se zelo hitro spreminja, tako tarifa, kot kovanci. Zato je javne govorilnice potrebno nenehno predelovati, prilagajati novim kovancem in tarifam. Če si predstavljamo, daje bistvena lastnost zelo natnačno ločevanje različnih kovancev med seboj ter izločanje morebitnih bolj ali manj spretnih ponaredkov, si lahko predstavljamo izredno zapletenost vzdrževanja novčičnih avtomatov. V Iskri Telematiki smo ob velikih razvojnih naporih v mesecu avgustu vpeljali v redno proizvodnjo dva nova izdelka, ki bistveno lajšata nastali položaj. To sta JATENA in telefonski aparat za ŽETONE. JATENA je procesorsko krmiljen avtomatski novčični aparat, ki kovance filtrira (odbira, izločuje) povsem elektronsko. Zaradi take zasnove se prilagajanja na nove kovance, ali pa nove tarife opravljajo v primerjavi z obstoječimi izredno poenostavljeno — na terenu se zamenja en čip, v katerem je nov program. Z vpeljevanjem aparatov na ŽETONE se stvari še bistveno poenostavijo, saj predstavlja žeton »trdo valuto« za aparat in za lastnika (uporabnika) — inflacija nanj ne vpliva. Npr.: z enim žetonom lahko izvedemo enoinpolminutni razgovor z Nemčijo danes ali čez dve leti. Spreminja se seveda nakupna vrednost žetona, ki ga bo v začetku moč kupiti le pri določenih naročniških organizacijah kot so Kompas, Petrolove črpalke, hotelska podjetja pa tudi zasebne gostinsko-turistične organizacije. Predvidevamo, da bodo kmalu žetonske govorilnice prešle v normalno uporabo tudi pri PTT. V začetku prihodnjega leta pa bo Iskra Telematika začela tudi redno proizvodnjo kartičnih aparatov, ki jih uporabnik koristi na podoben način kot žetonske. V TERMINALIH Iskre Telematike že izdelujejo projekte za prenos proizvodnje JATEN v SZ in Kenijo. Ob tej priložnosti vas tudi obveščamo, da bomo v drugi polovici septembra pripravili predstavitev široke palete novih izdelkov s področja telefonskih terminalov. V letošnjem letu vpeljujemo na jugoslovansko tržišče naslednje nove izdelke: — JATENAJnova generacija javnih govorilnic) — NTA — Ž (javne govorilnice na žetone) — JATENA — K (javne govorilnice na kartice) — ETA 900 (designersko nova generacija telefonskih aparatov) — ETA 900 — Z (telefonski aparat z zvočnikom — izbiranje brez dviga slušalke — ETA 900 — D (telefonski aparat za javni razgovor brez uporabe slušalke — duplex) — ATOS (avtomatski odzivnik, ki sporoča in beleži informacije, ko naročnika ni doma) — BETA (brezvrvični telefonski aparat) — ISICOM SUPER — D (sekretarska garnitura za razgovor brez uporabe slušalke) — SELECOM (mala telefonska garnitura za štiri aparate s ključavnico za vhodna vrata in »BABY ALARM« funkcijami) M. MARC Iskra Elektroakustika Povsem nov videz tovarne V Sežani, izredno živahnem kraškem obmejnem mestecu ima svoje prostore tudi Iskra Elektroakustika. V njej dela 252 klenih Kraševcev, ki so bili na žalost vrsto let priča mnogim težavam, vendar niso nikoli klonili. Za vsakim dežjem posije sonce, so si mislili in res: delčku tega pregovora so bili priča minuli petek, 2. septembra, ko so na krajši, a toliko bolj prisrčni slavnosti obeležili dogodek, ki bo gotovo zapisan z velikimi črkami v njihovo knjigo bogate in burne zgodovine. Slavnosti, ki so jo v celoti zaokrožili sami člani tamkajšnjega kolektiva in njihov direktor Edi Draščič, so prisostvovali še predsednik sežanskega izvršnega sveta, predstavniki sežanskih DPO, član KPO SOZD Iskra Jože Godec, sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica in drugi. Slavnostni govornik direktor Elektroakustike Edi Draščič Čemu pravzaprav je bila namenjena ta slavnost. Kdor bolje pozna sežansko Iskro, bo gotovo vedel povedati, da ni bilo desetletja in desetletja nikoli dovolj sredstev za vzdrževanje tovarniške hale, za obnovitev strehe, za popravilo fasade, za asfaltno prevleko in kar je najvažnejše, za človeka vreden prostor, kjer bi lahko vsaj dostojno pomalical. Prav ta zadnje našteti prostor je bil v takem stanju, daje sanitarna inšpekcija celo prepovedala vstop vanj. Poslej bo drugače, saj se je zbral kolektiv na petkovi slavnosti prav zato, da skromno proslavi novo pridobitev — novo jedilnico, v kateri je potekala slavnost, obnovitev fasade, obnovitev streh, skratka — adaptacija poslopja in pisarniških prostorov. Sicer pa odmerimo nekaj prostora tudi direktorju Ediju Drašči-ču, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: »V teh težkih gospodarskih časih so takšna investicijska vlaganja morda nekoliko teže opravičljiva, toda to bi bilo na Povsem sremenjen, nov in lepši videz sežanske Elektroakustike Slavnosti so prisostvovali domala vsi člani kolektiva in številni gostje moč kratkoročno sklepanje. Vsa ta dela gre razumeti kot postopen korak k preoblikovanju delovne organizacije v elastičen gospodarski subjekt, ki bo sposoben hitrejšega odzivanja na potrebe tržišča. Opredeljenim ciljem v naši poslovni politiki smo se doslej že približali kot na primer z nakupom osnovnih sredstev in s tem kar danes proslavljamo. Upoštevajoč razmere, to niso niti malo zanemarljive pridobitve. Motivacija za delo in videnje perspektivne bodočnosti so resnično kritične, toda prav zaradi tega ne smemo delovati kot obubožana druščina samoupravljalcev. Življenje gre naprej, ne oziraje ovo jedilnico Se na naše občutke in težave, kar Pomeni, daje delovanje za boljšo Prihodnost vsekakor pravilna odločitev. Učili so nas, da je človek Paše največje bogastvo. Ta trdi-*ev nedvomno drži. Toda za razliko od dogmatsko obarvane parole »več in bolje delati«, ali »biti bolj in bolj produkti-Ven« ter pri tem imeti v mislih prizadevanja za hitrejše delovanje Motoričnega ustroja delavca, da-nes bolj in bolj prodira spoznanje, Pa ni toliko pomembno več »garati« temveč predvsem več »misliti«, oz. več »spoznati«. Ali drugače povedano, žulje na rokah morajo zamenjati žulji v Možganih. Iz delovno intenzivne Produkcije se moramo preobliko-vati v umsko intenzivno produkci-1°, kar pomeni: močna tržna pri-Zadevanja pri iskanju tržišč, hiter 'P izključno trgu podrejen razvoj 'zdelkov, projektiranje tehnologi-1® dela, oz. organiziranosti dela Pa temelju čim cenejše produkci-i® z minimalnim vložkom živega P®la, razmišljanje, odločanje in Potovanje na temelju ekonomih in ne predvsem socialnih Zakonitosti. To so dejavnosti, ki Jih trg edine upošteva. Zagotavljanje dela vsem zaposlenim, za-Pemarjajoč pravkar omenjene Pajavnike, nujno pelje v stagnaci-1° in slej ko prej v umiranje gospodarskega subjekta. V tem kontekstu gre razumeti °Predelitev do včeraj tako težko - iv JM .P odhodu v pokoj so se pr/s-cn° poslovili od dolgoletnega 'acunovodje Maksa Rudolfa sprejemljive kategorije ekonomski, oz. tehnološki presežek. Produciranje družbeno priznanega dela mora v naši zavesti zamenjati spoznanje o produkciji tržno priznanega angažiranja delavcev. Skladno s tem spoznanjem oblikujemo naše poslovne odločitve, ki pogostokrat ne naletijo na razumevanje delavcev. Toda, če je res, da že drugo leto zapored doživljamo uničujočo stagnacijo v produkciji tako, da so naše zmogljivosti izkoriščene največ 30%, da je proces dela, oz. organiziranega dela podrejena zahtevi, da vsi zaposleni morajo nekaj delati, da smo tako tovarna kot dežela v tehnološki in tržni izolaciji od sodobnih tržnih gibanj, da večji del našega prihodka ustvarjamo s storitvami, potem je odgovor: zakaj tako nizki OD, zakaj vztrajanje na tehnološkem presežku, povsem jasen, ne pa tudi sprejemljiv za vse delavce. Ker pa je človek spremenljivka v neprekinjenem procesu rojevanja, življenja in umiranja, ustvarjanje pa stalnica, potem je povsem jasno, kakšne poslovne usmeritve moramo sprejemati, to je odločitve, ki peljejo v boljšo prihodnost in ne v uničujoče nazadovanje. Želim si, da bi te in bodoče pridobitve tega kolektiva omogočale tistim, ki bodo prišli za nami, boljše in dostojnejše življenje. Navsezadnje, edino kar je pomembno je to, da bi naši otroci, oz. družba bili bolj zadovoljni, oz. bila boljši kot smo mi, oz. kot je sedaj. To je možno doseči samo z razmišljanjem in ustvarjanjem in ne z ravnanjem in vedenjem na podlagi starih ustaljenih navad.« Z izredno ubranimi glasovi je slavnost popestril tudi moški pevski zbor iz Divače, tik ob zaključku pa so predstvniki DPO Elek-troakustike povabili pred mikrofon Maksa Rudolfa, ki je bil polnih 11 let vodja računovodskega sektorja v tej DO. Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj, žato so izrabili slavnostni trenutek in se mu še enkrat zahvalili za ves vložen trud ter mu predali spominsko darilo, ki naj ga spominja na preživeta leta v sežanskem kolektivu. Marko Rakušček Iskra Iskra Mikroelektronika v ustanavljanju Ljubljana, Stegne 15d Iz naših zalog odprodjamo naslednja integrirana vezja: EMZ 6800K EMZ 6800P EMZ 6808P EMZ 681 OD EMZ 6840D EMS74LS175D EMS74LS367D Z80DART AP Z80DART BP Z80PIO BP Z80PIO AP Z80DMA P Z80DARTP EMZ 1410BD (ekv. Eurosil 11 SOB) Nadaljnje informacije dobite po telefonu: 576-311, prodaja. Iskra Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN o. sub. o., Ljubljana Center za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP b. o. Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Obvestilo Obveščamo vas, da se je s 1.9.1988 del naše TOZD: skupne službe in področje aplikacij preselil iz Iskrine poslovne stavbe na Trgu revolucije 3 v nove prostore na Cankarjevem nabrežju 11 (za Tromostovjem v bližini gostilne Maček). Novi telefonski številki za: — vodstvo TOZD; — marketing dejavnost; — skupne službe z računovodstvom; — vse probleme v zvezi z razvojem, instalacijami, vzdrževanjem, ... uporabniških obdelav sta: (061) 214-774, 214-788 Če ste priključeni na Iskrin skupni računalniški center (SRC), lahko še naprej uporabljate tudi sistemska orodja: MAIL, PHO-NE, SEND. ISKRA ZORIN, TOZD CAOP Direktor Leo Šepec, dipl. ing., I. r. ih. Iskra Invest servis Poslej nemoteno z dvigali Še dober teden dni in zadnje izmed treh osebnih dvigal in enega tovornega bo začelo svojo vertikalno pot. Po tolikih mesecih zastojev si bomo vsi v RFC vsaj glede transporta oddahnili. Kako so potekala obnovitvena dela, smo že večkrat brali v našem glasilu. Sedaj, na zaključku pa bi radi izvedeli tudi od naših sodelavcev, kaj menijo o obnovitvenih delih, kakšen razloček čutijo sedaj, ko so dvigala bistveno hitrejša, kaj jih je na splošno motilo pri obnovi in njihove pripombe za prihodnje. Nada Cibic, voditeljica projekta na področju za informatiko, Iskra Commerce, 17. nadstropje: Rezultat obnovitvenih del je nesporno hitrejši prevoz. Ker smo v 17. nadstropju, torej najvišjem v stolpnici, je treba veliko pešačiti od 13., oz. 14. nadstropja. Zlasti starejšim sodelavkam je to zelo neprijetno, meni pa pride prav, se vsaj malo razgibam. Takšna dvigala kot so sedaj, so kar v redu. O trajanju obnovitvenih del ne morem soditi, ker nisem strokovnjakinja za to. Cvetka Florjančič, servi-rka v reprezentančnem bifeju, Invest servis, 13. nadstropje: Za obnovitvena dela sem se zelo zanimala, saj je naše delo odvisno od prometne Ronald Malej zmogljivosti dvigal. Trajala pa so toliko časa, ker to ni bila obova, marveč rekonstrukcija in modernizacija. Švicarskima monterjema je treba izreči vse priznanje in hkrati zaupati našim, ki bodo prevzeli vzdrževalna dela. Ronald Malej, vodja izobraževalnega centra, SOZD Iskra, 12. nadstropje: Dvigala sedaj zelo lepo in hitro delujejo. Človek ima res občutek, da se nahaja v sodobni, moderni zgradbi, vendar sem že opazil zastoje. Ko bodo švicarski monterji odšli domov, ne vem, kako bo. Meta Maksimovič, strokovna sodelavka za stike z javnostjo, SOZD Iskra, 11. nadstropje: Glede na to, da mnogokrat Cvetka Forjančič Janko Šavli hodimo po goste v vhodno halo, lahko rečem, da nam dvigala bistveno olajšujejo to pot. Obnova je trajala predolgo. Marsikdaj so morale delegacije čakati dlje, kot je bilo to potrebno, posebej ob najbolj prometnih konicah, to je od 10. do 11. Naše delo je bilo s tem nekoliko moteno. Hitrost dvigal je sedaj bistveno boljša. Janko Šavli, svetovalec poslovodnega odbora, SOZD Iskra, 11. nadstropje: Ker je bilo opravljenega veliko dela pri obnovi, smo še kar dobro prestali te nevšečnosti. Sedaj so dvigala bistveno modernizirana. Žal se napačni pritisk na senzor ne da več izbrisati. V dvigalih ne bi smeli kaditi, čeprav so montirani pepelniki, upam, da le za pozabljivce. Morda so nekoliko preglasni le ventilatorji. Dodi Stiškovsky, tajnica zunanje trgovine, Iskra Commerce, 8. nadstropje: Hitro pridejo, hitro peljejo, sedaj ni nobene gneče in čakanja. Pri sodobnem sistemu na senzorje se čutiš bolj varnega. Tudi signali pri odprtih vratih opozarjajo. Vendar imam pripombo glede čistoče v dvigalih. Raven vzdrževanja čistoče nasploh je v hiši zelo padla. Ker sem že dolgo za- Dušan Kovačič Meta Maksimovič poslena v Iskri, to še posebej občutim. Dušan Kovačič, prodajni inženir, Elementi, 6. nadstropje: Med prenovo so bile velike težave s prevozom v višja nadstropja, zato sem hodil kar peš. Sedaj sem se navadil pešačiti in s tem kar nadaljujem. Prenovitvena dela so trajala predolgo. Na zahodu bi trajala le nekaj mesecev. Sicer pa nam bo čakanje v vrsti na dvigalo v prihodnje prišlo prav pri čakanju na kruh jn druge potrebščine, ki bodo še zmanjkale na trgovskih policah. Stane Koprivnikar, vodja sektorja, Marketing v Vi-deomatiki, 5. nadstropje: Kar sedaj deluje, je v redu. Novodobno življenje poteka hitro, zato morajo biti tudi transportne poti hitre. Ni bilo prav, ko so programirali dvigala posebej za vrhnja nadstropja, mi, za 5. nadstopje pa smo morali čakati spodaj. Moti me, da ni v vsakem nadstropju razvidno, v katerem se dviga: la trenutno nahajajo. Nekateri v dvigalih še vedno kadijo, to je treba obvezno odpraviti. Mirjana Končar, komercialistka, Stikalna tehnika-Kibernetika, 4. nadstropje: Z dvigali sem zelo zadovoljna, vendar se kažejo do- Mirjana Končar Dod/ Stiškovsky ločene napake. Dvigalo enostavno ne potegne, čeprav ni preobremenjeno. To sem opazila pri osebnem dvigalu A. Nekatere sodelavke so pri tem izstopile, druge pa ne, dokler naposled ni odpeljalo. Kako bo, ko bodo domači Prevzeli vzdrževanje? Malo me skrbi. Vzdrževalna dela bodo odslej poverjena Juretu Breskvarju za splošno vzdrževanje, Stane Koprivnikar za električni del bo zavezan Stane Zdešar, za elektronski pa Jože Martinuč. Še vedno veljajo priporočila našim sodelavcem, ki smo jih omenili v prejšnjem sestavku, predvsem, da ne uporabljajo dvigal za prevoz v eno, ali dvoje nadstropij, najsi bo to navzgor in še manj navzdol. Glede kajenja bi bilo morda treba najprej odstraniti pepelnike. Marjan Kralj »IGRE BREZ MEJA« Letošnja prireditev »Igre brez meja« mladih SOZD Iskra bo v Ljubljani pa stadionu »Svoboda« (Gerbičeva 61, Vič-Rudnik) in sicer v soboto, dne 17. 9.1988 ob 11. Rok za prijavo udeležbe je pismen do vključno 15. 9. 1988 na naslov; Iskra-Avtomatika ZSMS, Stegne 15b; Roman Kolar. Prijavnina za vsakega udeleženca je 15.000. — din, ki jo vplačate vključno do 15. 9. 1988 na ž.r.: Iskra-Avtomatika OOZSMS; 50104-678-39890 Stegne 13, Ljubljana. Potrdilo o vplačilu priložite prijavnici. V ekipi lahko sodeluje 10 tekmovalcev; 5 deklet + 5 fantov + 1 rezerva. (150.000,— + 15.000. —) Vse ostale informacije bomo posredovali' pozneje, lahko pa jih dobite po telefonu; (061) 573-092, ali 556-141 int.: 306. Mladinski zdravo! Predsednik KK ZSMS AVTOMATIKA Roman Kolar Iskra Iskra Invest servis, p. o. 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju 1. kurjenje visokotlačnih kotlov in upravljanje kompresorskih naprav — 1 delavec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe strojne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja kotlovnice in kompresorjev, zaželen je opravljen strokovni izpit za delo s kompresorji, oz. kotli, poskusno delo traja 3 mesece. Delo je v izmenah. 2. izvajanje zahtevnejših opravil mizarske stroke — 1 delavec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe mizarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del mizarskih opravil, poskusno delo traja 3 mesece. 3. izvajanje zahtevnejših del na elektro strojnih napravah — 1 delavec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe elektro smeri j. t. in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih naprav, poskusno delo traja 3 mesece. 4. izvajanje zahtevnejših del strojne stroke na napravah — 1 delavec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih naprav, poskusno delo traja 3 mesece. 5. strežba gostov — zahtevnejša opravila — 1 delavec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri — natakar, opravljen tečaj higienskega minimuma ter 3 leta delovnih izkušenj v gostinstvu, poskusno delo traja 3 mesece. Vsa dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, Ljubljana, Kadrovska služba, Poljanska 77a. y v Iskra Avtoelektrika T^Slnih rezuitam Pravočasno in kvalitemdovoljiti izziv tujih tržišč Letni dopusti so se praktično že iztekli, na lepo preživete dneve so ostali le še spomini, ki jih večina obuja ob strojih, tekočih trakovih, za delovnimi napravami in mizami. Nekako tako je tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki, kjer se je zaključil kolektivni dopust 7. avgusta za večino zaposlenih. Spet je bilo treba poprijeti za nedokončana dela, v mislih pa so se že porajala vprašanja, kakšni so bili rezultati gospodarjenja in poslovanja v letošnjem prvem polletju. Odgovor na ta vprašanja je podal Robert Žerjal, glavni direktor na 4. seji predsedstva sindikata, ki je bila 26. avgusta ter na delavskem svetu delovne organizacije, ki je bil zadnji dan v avgustu, minulo sredo. Delegati delavskega sveta so polletne rezultate poslovanja v celoti potrdili. Proizvodnja nad planom V Iskri Avtoelektriki so se kljub izredno težkim pogojem poslovanja vseskozi prizadevali, da bi se drzno postavljenemu letnemu planu za letošnje leto kar najbolj približali. V nekaterih temeljnih organizacijah je to prizadevanje obrodilo večje, v drugih manjše rezultate. Gledano skozi delovno organizacijo pa je plan izpolnjen 50,9 odstotno. Tako se je proizvodnja, merjena s stalnimi cenami v prvem polletju 1988 povečala za 12,9% glede na enako obdobje lani. Produktivnost, merjena s proizvodnjo na zaposlenega pa se je v delovni organizaciji povečala za 9%. Kako uspešni so bili v posamezni temeljni organizaciji, bomo videli v nadaljevanju tega prispevka. V TOVARNI MALIH ZAGANJALNIKOV so izpolnili letni plan 49%, glede na enako obdobje lani pa se je pri njih povečala proizvodnja za 14%. Da niso rezultati še boljši, so navedli vrsto problemov in težav, ki so botrovali kar prek 15 tisočim uram zastojev. Največji problem je bila preskrba s kvalitetnimi strojnimi vijaki, vzmetmi, bakrom, tulkami, kolektorji, itd. Večji izpad proizvodnje v drugem trimesečju so imeli zaradi stroja, s katerim obdelujejo stranice stikala, zaradi tehnološko zastarele proizvodnje zaganjalnikov AZD ter zaradi pomanjkanja hladno kovanih delov. Pohvalili pa so se, da so z določnimi novimi zmogljivostmi in stalnim pridobivanjem novih kvalitetnih kooperantov vendarle uspeli rešiti velik del problematičnih operacij, ki so jih pestile v preteklih letih. v tovarn: velikih zaganjalnikov so presegli letni plan proizvodnje za 4%, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila proizvodnja večja za 10,7%. Količinsko so največji porast proiz- vodnje dosegli pri motorjih AMJ (73%), več pa so naredili tudi zaganjalnikov AZL, kljub težavam v proizvodnji. Razveseljivo je, da so potrebe prodaje pokrivali skoraj v celoti. Ker je na trgu občasno primanjkovalo nekaterih rezervnih delov (stikala, sklopke), so v drugem trimesečju občasno ustavljali mon- tažne trakove, da so izboljšali oskrbo trga z manjkajočimi rezervnin1' del. Oskrba njihove proizvodnje z materiali pa je bila dokaj zado- VOvVtovarni GENERATORJA IN ELEKTRONIKE je proizvodnjav prvem polletju potekala uspešnO' Potrebe kupcev po njihovih izdelkih so v celoti zadovoljili, nekolik0 je šepalo le pri regulatorjih, namenjenih za drugo vgradnjo. Letni pla° proizvodnje so izpolnili 49%, gle0® na enako obdobje lani pa je proizvodnja večja za 14%. Seveda pa tudi tu ni šlo vse gladko, saj s° imeli veliko zastojev zaradi pomanjkanja raznih vrst materiala, njegove slabe kvalitete, količine, itd. Tu0 oprema iz investicijskega projek 3 za to TOZD še ni v celoti dobavljena, le-ta pa naj bi zmanjšala potrebo po produktivnih delavcih. VTOVARNI SPECIALNIH ELEK- Sklicatelj seje, predsednik predsedstva KOOZS Miloš Vodopivec je obvestil prisotne, da bo predvidoma že ta mesec prav v Iskri Avtoelektriki sestanek, kamor so vabljeni predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, predsednik medobčinskih sindikatov severnoprimorskih občin Franc Gale, predsednik novogoriških sindikatov Adrijan Devetak in drugi. Razgovor bo ubran na temo vse pogostejše kritike na delovanje zveznega, republiškega in občinskega sindikata in s tem že delno zapravljenega ugleda, delitev sindikalne članarine, zmanjševanje profesionalnega aparata, neupoštevanje predlogov »iz baze« itd. Vsekakor vroča uvodna tema v vročo gospodarsko in politično jesen... Tovarna vžigalnih tuljav Bovec TRIČNIH rotacijskih stro- so izpolnili letni plan 50,3 ods-*0tno, glede na enako obdobje mi-nuiega leta pa je proizvodnja višja ?a 17,30%, povečalo pa se je tudi število zaposlenih za približno 4%. Hrodajne obveznosti in potrebe po rezervnih delih so izpolnili v celoti. V|šek strojnih zmogljivosti so zapolnjevali s storitvami, predvsem Za potrebe tovarne velikih zagan-jslnikov. Pohvalili so se tudi, da potekajo dela na področju osvajanja rjovih izdelkov po zastavljenih ter-rrtinih. Izdelali so prototipne padije 'S-polnega AAT alternatorja in tendem generatorja. Za vodotesni 3lternator je izdelana dokumentaci-13 m program realizacije. .V TOVARNI VŽIGALNIH TULJAV BOVEC je bila proizvodnja v Prvem poletju za 32% večja kot v ®hakem obdobju lani. Največ se je P°večala proizvodnja avtomobilske-93 releja, cigaretnega prižigalnika, jtelno pa tudi klasične vžigalne tul-lave. Kijub vsem tem povečanjem Plan izpolnili le v višini 45%, saj morali v drugem trimesečju ‘rnanjšati proizvodnjo avtomobilskega releja, ker je nekoliko upadlo Povpraševanje na trgu po obsto-jocih tipih releja. Zato bo potrebno n3daljevati akcije na področju razila novih releiev. .VTOVARNI ŽARNIC LJUBLJANA je bila proizvodnja za 10% ,'sja kot v enakem obdobju lam, etn'i plan pa so izpolnili 54 odstot- no. S količinsko realizacijo po tipih žarnic so letos dokaj dobro sledili letnemu planu na vseh linijah, razen na liniji sofitnih žarnic, kjer jim je primanjkovalo repromateriala. V prvem polletju je potekala zelo uspešno proizvodnja halogenskih žarnic, zadovoljiva pa je bila tudi količinska proizvodnja asimetričnih žarnic. Navajajo pa tudi še vedno prevelik izmet na posameznih linijah. V TPVARNI AVTOELEKTRIČ-NIH VŽIGALNIH SISTEMOV TOLMIN ocenjujejo proizvodnjo v prvem polletju kot solidno, bila pa je za 9% večja kot v enakem obdobju lani. Letni plan pa so izpolnili v viši- ni 54%. V proizvodnji je naraščal delež magnetnega vžigalnika, padal pa delež keramike, program svečk pa se je gibal v okviru pričakovanj. Še vedno pa so prenesli v kooperacijo premalo polizdelkov, predvsem klasične obdelave. Veliko angažiranost so vložili v osvajanje novih izdelkov, kot so magnetni vžigalnik za motorne žage, keramične ploščice za krmilne sklope, upeljava nove osnovne plošče itd. V TOVARNI ODLITKOV KOMEN so letni plan proizvodnje izpolnili v višini 53%, proizvodnja pa je bila za 5,7% večja kot v enakem obdobju lani. Imeli so tudi zastoje v Na seji predsedstva konference OO sindikata in na delavskem svetu delovne organizacije je podrobneje o poslovanju tega kolektiva v prvem polletju spregovoril glavni direktor Robed Žerjal. Povzemamo nekaj najpomembnejših poudarkov; — pospeševanje inovacijskega procesa je ena izmed najpomembnejših možnosti in poti za izhod iz krize; — pospešiti dokončevanje osvajanja novih izdelkov, ki jih lahko že danes ali jutri plasiramo na zahtevno zahodno tržišče; — docela izkoristiti vse prodajne možnosti ter racionalno uporabiti denar le za nujno potrebne stroške; — ker je na jugoslovanskem trgu že opaziti padanje kupne moči, predvsem je to prisotno pri plasmaju izdelkov in rezervnih delov za drugo vgradnjo, preostane le ena pot — izvoz; — prihodnje leto moramo iztržiti 50% celotnega prihodka od prodanih izdelkov na tuja tržišča. proizvodnji, predvsem zaradi okvar strojev za tlačno litje. V juniju je bila proizvodnja okrnjena tudi zaradi predelave glavne talilne peči. V TOVARNI DELOVNIH SREDSTEV so nadaljevali z izdelavo opreme za projekt tovarne generatorjev in elektronike ter za linije za navijanje rotorjev AMJ in AZJ. Pripominjajo, da letos opažajo upadanje naročil iz TOZD tako za orodja, kot tudi za tehnološko opremo, kar vodi v bojazen, da bo trend proizvodnje tudi v letih 1989—90 v velikem upadanju. Posledica tega bo neizkoriščenost strokovnega kadra. Prodaja in izvoz Odnosi s kupci, ki kupujejo izdelke Iskre Avtoelektrike so na zavidljivi ravni, saj si prav Avtoelektrika pridobiva vse večje ime solidnega dobavitelja, tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. To je gotovo ena izmed najlepših ugotovitev, ko govorimo o prodaji, oz. izvozu, saj je še kako pomembno, da je ob skrbi za kvaliteto prisotna tudi skrb za pravočasno in nemotend dobavo potrebnih izdelkov. Kolektiv Avtoelektrike je v letošnjem polletju prodal na tuje trge za 12,5 milijonov dolarjev izdelkov, kar je sorazmerno dokaj ugodno, je pa posredi več vzrokov, ki so vplivali na še boljše rezultate. Letni plan prodaje je bil sicer izpolnjen le v višini 42%, to pa je glede na zapoznele učinke korekcij cen ter tečaja dinarja v celoti zadovoljivo. Povejmo še, da je bilo konec junija v Avtoelektriki 3681 zaposlenih. M. R. Vesi pod trentarskimi vršaci Bovški Iskraši so pripravili čudovito sobotno popoldne pod trentarskifrii vršaci Kaj ko bi napravili nekaj uric drugačnih kot vsak dan ob stroju, 09 tekočem traku, za pisalno mizo. s° si rekli v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu, temeljni organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike in P® končanem delu minulo soboto, septembra odšli v idilično Trento-vas Sočo, majhno naselje tik 0° zeleno-modri Gregorčičevi lepo11-ci. Kdor pozna samo delček zg°_ dovine bovške Iskre gotovo ve, 03 se zrcali Iskrin znak tudi v tem pr®‘t lepem kraju, tu je pomemben obra tega 280 članskega kolektiva, tore ni več težko uganiti, zakaj so izbra za sobotno srečanje kolektiva Pra ta kraj. Že kmalu po tem, ko so člani ansambla prijeli za kitare in druge instrumente, se je plesišče napolnil0' na drugem koncu je prijetno disa z velikega.ražnja, skratka, to je 01 srečanje, ki ga znajo pripraviti izkoristiti le bovške Iskrašice Iskraši. Da je tako letno srečanje. kjer prevladujejo sproščenost, prij3,ellj stvo in ponos nad delovnimi usp60 potrebno, smo se prepričali 10° sami v pogovoru s tamkajšnjimi d® j lavkami in delavci. Štiri pa so po5®" bej za naše glasilo povedale: VESNA KOMAC: Letos teče že 3ajstq leto moje zaposlitve v to-arni vžiganih tuljav, firme pa ne bi i °menjala za nobeno ceno. Rada nam Iskro, rada imam kolektiv, ki 1 res »super«, še posebej pa se to uotrdi na srečanjih kot je današnje. tal i e Prav'1:13 se vsaienkrat lelno s Kje in strokovni razmah? ^ditapše doživetje predstavljajo ra l6lrio tista leta, ko je končevala Isk-D a svojimi tovarnami poslovanje us-K; 5n° in praktično ni bilo tovarne, ki . Poslovala z izgubo. Veliko priznan-^oelotni Iskri, kakor tudi meni oseb-■ is tudi širše družbeno priznanje z sku-ad° ®orisa Kraigherja. Iskri smo osali dati smer razvojne politike na j novi kvalitativnih dejavnikov, vna-^nja ekonomskih dejavnikov v pos-Pori n*6 'n ,0 oci obrata do združenega Pahlja.' V,em času smo v naših or-0^'zacijah vpeljali tudi avtomatsko aelavo podatkov, ni pa nam uspelo ^nalniški sistem povezati in ga let Uziti- To ostaja naloga prihodnjih je ^h^a za ekonomičnost, poslovan-turj6 °'la osnovna, iz tega je izhajala 'skr a1'86' 'n prepričanje, da se mora jn, a 'ako v lastnem, kot v družbenem resu vključevati v svetovno gos-arstvo, to je povezovati se z in- dustrijo in tržišči industrijsko razvitega sveta, kakor tudi, seveda, na območju razvijajočih se dežel v pogledu dajanja tehnične in tehnološke pomoči. Imeli smo srečno okoliščino, da nam je uspelo oblikovati strokovno ekipo, ki je znala kreirati razvojno politiko in z njo zainteresirati vse subjektivne dejavnike znotraj, kot tudi izven Iskre. Vedno sem skušal prisluhniti stališčem in mnenjem iz katerekoli strani in svojo vlogo sem si predvsem predstavljal kot koordinacijsko. Mislim, da ima Iskra vrsto zelo sposobnih strokovnjakov, ki bodo vodili to veliko delovno organizacijo še uspešneje v prihodnjih letih. Prav gotovo sem si v Iskri pridobil veliko izkušenj, zlasti pri vodenju velikega industrijskega podjetja. Pri oblikovanju družbeno ekonomskih odnosov znotraj Iskre smo skupno sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, ki so dajale veliko pomoč pri oblikovanju razvojne politike, še zlasti pri njenem uresničevanju. Se boste iz gospodarstvenika spremenili v politika? Kaj pa je »politika?« Če vzamemo politiko kot vsako družbeno dejavnost, s katero se ureja temeljni položaj človeka in družbe, bi lahko rekli da je del politika pravzaprav vsak, ki se ukvarja z družbenimi problemi. To so pa skoraj vsi — eni bolj, drugi manj intenzivno. Ali ni rekel že Lenin, da je politika pravzaprav koncentrirana ekonomika? Ekonomskih vprašanj ne moremo ločevati od političnih vprašanj! Ali je — denimo — inflacija zgolj ekonomsko vprašanje? Mislim, dane, temveč je še kako tudi politično vprašanje! Ali je produktivnost in ekonomika poslovanja ter nacionalni dohodek samo gospodarsko vprašanje? Ne! Vse te kategorije so še kako tudi politično vprašanje, saj zadevajo celotno družbo, še zlasti delavski razred. Torej nič se ne spreminjam v politika, temveč področje dela postaja širše. Se vam zdi, da v našem gospodarstvu primanjkuje politikov, ali, da v politiki primanjkuje več gospodarstvenikov; ali menite, da bi se tudi iz politike morali strokovnjaki vračati v gospodarstvo? Z ozirom na to, da ni prave meje med gospodarstvom in politiko menim, da bi bilo prehajanje kadrov iz enega področja v drugega zelo koristno. V čem se po vašem mnenju gospodarstvo in politika stikata, dopolnjujeta? Ali naš novi delegatski sistem v nečem to še bolj terja? Osnovno vprašanje vsakega družbeno političnega sistema je, kdo razpolaga s presežno vrednostjo. Delegatski sistem na samoupravni, socialistični osnovi omogoča, da delavci, ki ustvarjajo dohodek in gospodarske dobrine direktneje odločajo o delu dohodka na vseh področjih razširjene reprodukcije osebne in družbene porabe, to je na skupno in splošno porabo. Interes delavcev, kot tudi celotnega gospodarstva je, da so službe, zdravstvo, izobraževanje, socialne dejavnosti pa tudi državna uprava čim bolj učinkovite in racionalne. Tu se gospodarstvo in politika stikata in imata isti cilj, to je hitrejši razvoj proiz- vodnih sil na samoupravni, socialistični osnovi. Katera bo prva naloga, ki se jo boste lotili na novi delovni dolžnosti? Pred skupščino SRS se postavlja zelo veliko število obširnih nalog. Predvsem bi rad opozoril na sprejemanje sistemskih zakonov, ki imajo osnovo v Ustavi in pa seveda na sprejemanje srednjeročnega plana 1976—1980, na vseh ravneh. Skušal bom seveda iz svoje skromne prakse v Iskri vnašati v te družbeno politične dokumente interes delavcev združenega dela in gospodarstva. Kaj vam je osebno glavno vodilo pri opravljanju slehernega dela? Moje spoštovanje mišljenja svojih sodelavcev in iskanje pozitivne rezultante v razvoju. V ljudeh moramo iskati po mojem predvsem pozitivne elemente, ker v njih tiči veliko energije in živ interes za razvoj družbe. V Iskri ste preživeli več kot 10-letno obdobje. Kako osebno ocenjujete v čem smo v naših hotenjih dosegli dobre rezultate in kje bi v bodoče morali angažirati vse svoje moči? Iskra je postala ugledna organizacija v Jugoslaviji in tudi v tujini. Računam, da bo Iskra tudi nadalje — kot je doslej — s takšnimi delavci samou-pravljalci in vodstvom podjetja ter samoupravnimi organi dosegla uspešne rezultate doma in v svetu. POSEBNA UGODNOST ZA ISKRAŠE Iskra Videomatika je pripravila za člane kolektiva Iskre ugoden nakup svojih izdelkov. Televizijske sprejemnike in brivnike vam nudi s 25% popusta Barvni televizijski sprejemnik TV 8456 CATV s popolnim daljinskim upravljanjem, ekran 56 cm Barvni televizijski sprejemnik TV 8256 CATV brez daljinskega upravljanja, ekran 56 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5344, ekran 44 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5331, ekran 31 cm Brivnik Braun MICRON Brivnik Braun MICRON L Brivnik Braun UNIVERZAL 3512 Brivnik Braun LINEAR 235 Brivnik Braun LADY E 2 Brivnik Braun LADY E 5 Maloprodajna cena s promet- cena s prihranek nim davkom popustom din 2.038.770 - 1.529.000.- 509.770 - T834.650.— 1.375.900.— 458.750,— 617.220- 462.900,- 154.320,- 494.505,— 106.029 — 122.627,-278.948,-183.915-124.355,— 183.915,- 370.800.- 123.705-79.500,- 26.529- 91.970,- 30.657,-209.200,— 69.748,-137.900,— 46.015,-93.200.— 31.155-137.900,— 46.015- Nakup izdelkov je v tovarniški prodajalni — Iskra Videomatika, Andreja Bitenca 68, Ljubljana, vsak dan razen sobote od 7. — 13. Plačilo kupnine je v celoti ob prevzemu blaga v tovarniški prodajalni. Informacije dobite na telefonu: (061) 51 -167. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! Avtogeni trening — možnost za vse tiste, ki si želijo biti uspešnejši in bolj učinkoviti Naglica, napetost, kopičenje delavnih obveznosti, vsakodnevne osebne stiske in obremenitve zmanjšujejo našo učinkovitost in pripravljenost na delo. Človeškemu organizmu je vrojena potreba po vzpostavljanju ravnovesja med napetostjo in obremenitvijo ter med počitkom in relaksacijo, žal pa se je to ravnpvesje zaradi stopnjevanih zahtev modernega časa porušilo. Že vrsto let si zdravniki in psihologi prizadevajo zmanjšati duševne in telesne stiske, ki nastajajo zaradi prevelikih, predvsem delovnih obremenitev. Ena izmed izjemno učinkovitih metod lajšanja tovrstnih stisk je relaksacijska sprostitvena tehnika. V evropskem prostoru se najpogosteje kot metodo relaksacije uporablja avtogeni trening, katerega utemeljitelj je J. H. Schultz. Avtogeni trening bi lahko imenovali instrument, s katerim lahko posameznik, ko tehniko obvlada, v izjemno kratkem času prepreči prekomerno trošenje energije in razvije v sebi tiste moči, ki so mu naravno dane. S pomočjo posebnih vaj in za vsako vajo posebej izdelanih gesel, se lahko skoraj vsakdo nauči učinkovitega sproščanja telesa in duha. Ko avtogeni trening obvladamo, opazimo na telesnem področju sproščenost mišic, boljšo prekrvavitev telesa, pojačano delovanje trebušnih organov, zmanjšan srčni utrip, umirjeno dihanje; na psihičnem področju pa opazimo izboljšanje miselnih procesov, zveča se koncentracija, izboljša spomin, umirijo in zmanjšajo se prej burne čustvene reakcije. Danes je avtogeni trening nepogrešljiv spremljevalec vrhunskih športnikov, uspešnih poslovnežev, učinkovitih vodstvenih delavcev, dobrih pedagogov, skratka vseh tistih, ki si želijo vzpostaviti ravnovesje med se- boj in okoljem, prepoznati motnje v sebi in v prostoru, v katerem delajo in živijo, ter vseh tistih, ki si želijo spremeniti napačna stališča ter mobilizirati notranje sile in jih uporabiti sebi in drugim v prid. Z avtogenim treningom vzpostavimo ravnovesje med napetostjo in sporoščenostjo, dosežemo globlji uvid v lastno osebnost ter zmanjšamo najrazličnejše tenzije, vse to pa pomeni uspešnejše delovanje v osebnem in družbenem življenju. Avtogeni trening je sistem šestih vaj, ki se jih v relativno kratkem času naučimo s pomočjo posebnih gesel. Učenje poteka največkrat v skupinah po šestnajst oseb. Srečanja se odvijajo enkrat tedensko, po dogovoru so možni skrajšani intenzivni programi — vikend programi. V teh srečanjih, ki se odvijajo pod strokovnim vodstvom psihologa a'i zdravnika se člani skupine učijo posameznih vaj in jih kasneje utrjujejo doma od 5 — 20 minut dnevno. V Sloveniji se avtogeni trening kot terapevtska metoda uporablja že vrsto let. V specializirani psihološki ustanovi v Svetovalnem centru, Ljubljana, Gotska 18, tel. 559-251, prakticiramo avtogeni trening že 15 let. Vodja te izjemno učinkovite metode je prof. klin. psih. spec. Vida Sterle, ki s skupino strokovnjakov vodi tečaje avtogenega treninga. Tečaji potekajo skozi vse leto, vanje pa se lahko vključijo posamezniki ali skupine vseh tistih, ki si želijo vzpostaviti učinkovito ravnovesje med seboj in okoljem, v katerem živijo in delajo. Nataša Končnik Goršič, dipl. klin. psih. Lepo, da se takole trudite, da bi prišli na zeleno vejo, ampak vseeno se bomo morali spomniti na kakšne bolj učinkovite ukrepe! ISKRA RUSKA NADZOR KONICA PESNIK DEL OBLAČILA SANJE POD NOST SKOPEGA ČLOVEKA PESNIK KRAJ PRI CERKNICI — ... " ' ^ V ■ V ISKRA NAJVEČJA JUGOSLOV. OZEK KOS BLAGA REVOLVER ZGORNJI SKLEP W TANTAL ODPRTINA OTOK V JADRANU KDOR KAJ STRAŽI ČAS BREZ VOJNE KANON UROŠ REMEC SKLADA- TELJ HAČA- TURJAN VALKA ODDELEK ŽELODCA PRI PREŽVEKOVALCIH SISTEM MENJAVE V ZUNANJ. TRGOVINI V IZRAELU ISKRA =BV KOTOR AVTOR: RUDI Zahvala Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Tovarna sestavnih delov za darilo in lepe želje ter jih1 želim mnogo uspeha pri delu ih osebne sreče in zdravje. Vsem in vsakemu posebej lepa hvala! Zdenko Tomc Moja dežela; ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednik odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Duša Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljan > Gregorčičeva 2o telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasl oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. I I ) « t 1 «5