Poštnina plačan« ▼ gotovini. Leto XXII., št 233 Ljubljana, sobota 4. oktobra 1941"XIX Cena cent. 70 CJpravnlfitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: LJubljana, Puccinijeva ui. 5. - Telefon 31-25, 31-28. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Račun) prt pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749. .ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije m Inozemstva Ima Cnione PnbblicHft Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša -neeečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica fit_ 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A biSCL,UŠIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Cnione Pubblicita Italiana S. A, Milano ZmMte operacije no vzhodu Napadi nemških le2al na vojaške naprave v Moskvi in oboroževalno industrijo ob Doncu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu so se operacije uspešno nadaljevale. Bojna letala so bombardirala v noči na S. oktober z opaženim učinkom vojaške naprave v Moskvi, kakor tudi važne oboroževalne tvornice južnovzhodno od Harj-kova. Močan oddelek bojnih letal je v poslednji noči vnovič napadel angleško ladjedelnlško središče v New Ca-stleu in sicer s temeljitim učinkom. Nadaljnji letalski napadi so biu usmerjeni proti vojasKo vazmm napravam ob angleški vzhodni in južno-vzhodni obali, kakor tudi proti več letališčem. Na področju Rokavskega preliva so sestrelili včeraj nemški lovci 9, enote vojne mornarice pa 3 angleška letala, V severni Afriki so bombardirali nemški lovci dne I. oktobra pristaniške naprave v Marsa Matruhu in Tobruku. Enote nemške vojne mornarice so sestrelile ob libijski obali tri angleška letala. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči na nemško ozemlje. Boji za Petrograd Berlin, 3. okt. d. Na petrograjskem odseku fronte je nemško težko topništvo 1. oktobra ves dan silovito obstreljevalo sovjetski vojni luki v Kronštatu in Ora-nienbaumu. V kronštatski luki si je nemško topništvo izbralo za svoj glavni cilj oklop-nico »Oktobrsko revolucijo«. V luki Ora-nienbaum je bila zadeta in zažgana neka velika tamkaj zasidrana trgovska ladja, Razen tega je nemško težko topništvo naperilo svoj ogenj na važne industrijske naprave v Petrogradu. Uspešno so bile bombardirane posebno tovarne Kirova, neka plinarna in neka električna centrala. Siloviti požari in oblaki črnega dima so pričali o uspešnosti nemškega topniškega ognja. V enem izmed petrograjskih frontnih odsekov se je ena izmed nemških divizij 1. oktobra zapletla v hule borbe s sovjetsko ruskimi četami, ki so napadle nemške postojanke. Sovjetski napadi, v katerih je sodeloval tudi oklopni vlak, so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Britansko lovsko letalstvo je na petrograjskem bojišču skušalo napasti nemške ladje za odstranjevanje min. Ob tej priliki sta bili britanski lovski letali sestreljeni. S finskega bojišča Berlin, 3. okt. d. Kakor javljajo s pristojnega finskega mesta je več sovjetsko-ruskih političnih komisarjev izvršilo samomor, ko so finske čete zasedle glavno mesto vzhodne Karelije Petrozavodsk. 50 sovjetsko-ruskih častnikov, ki so skušali Se zadnji trenutek pobegniti iz Obkoljenega mesta, je biLo ujetih. Finski odgovor Angliji Helsinki, 3. okt d. Kakor izjavljajo v pooblaščenih finskih krogih, bo finski odgovor na britansko noto z dne 23. septembra dostavljen angleški vladi v naslednjih dneh in sicer s posredovanjem švedskega poslanika v Londonu, ne pa s posredovanjem norveškega poslanika v Helsinkih, kakor so prvotno pričakovali. Letalski napad na Moskvo Ankara, 3. okt d. Poročilo, ki ga je v zgodnjih jutranjih urah objavilo sovjetsko informacijsko ministrstvo, pravi, da je nemško letalstvo v noči na petek v več skupinah napadlo sovjetsko prestolnico. O učinku napada moskovsko poročilo ne objavlja nikakih podrobnosti. Ankara, 3. okt d. V mesecu oktobru je imela Moskva svoj prvi letalski alarm v četrtek zvečer. Znak za pripravljenost je bil dan ob 20.35. Zaklonišča so morali poiskati tudi člani britansko-ameriško-sovjet-ske konference, ki se mude v Moskvi. Znak za konec nevarnosti je bil šele zgodaj davi in sicer točno ob 1.15 moskovskega lokalnega časa. Berlin, 3. okt. d. O nemškem letalskem napadu na Moskvo v noči na 2. oktobra poročajo s pristojne strani, da so nemška letala z bombami pogodila več važnih vojaških objektov v središču mesta. Opaženih je bilo mnogo požarov in eksplozij. V isti noči je nemško letalstvo uspešno bombardiralo tudi Petrograd, kjer so bili prav tako zaneteni mnogoštevilni požari. Uničevanje sovjetskih železnic Berlin, 3. okt. d. Kakor je bilo šele šele sedaj objavljeno s pristojnega nemške vojaške strani, so edinice nemškega letalstva, ki delujejo v južaam odseku vzhodnega bojišča, uničile 30. septembra V napadu na sovjetskoruske železniške proge 13 železniških vlakov, 1 oklopni vlak m 3 lokomotive, 23 tovornih vlakov, 1 oklopm vlak in 5 lokomotiv je bilo hudo poškodovanih in deloma vrženih z tira. Razen tega so nemške letalske sile uničile veliko število železniških voz na posameznih kolodvorih ter na mnogih mestih prekinile zelezniske proge, tako da je bil promet docela onemogočen Nadalje so bili objavljeni podatki o izredno uspešnem delovanju ene izmed številnih nemških protiletalskih baterij, ki je sama sestrelila 53 sovražnih letal, razen tega pa še uničila 17 tankov, 11 topov ter izločila iz borbe 32 sovražnikovih topniških baterij in 57 strojniških gnezd. Ta baterija je razdejala tudi štiri skladišča ter zanetila požare med štirimi transportnimi kolonami, ki so prevažale municijo. General Priccolo na vzhodnem bojišču Berlin, 3. okt. d. šef generalnega štaba italijanskih letalskih sil general Priccolo, ki je v sredo dospel v Berlin, je včeraj odpotoval na vzhodno bojišče, kjer bo imel razgovore z nemškim letalskim maršalom Goringom, obenem pa bo pregledal italijanske letalske oddelke na vzhodnem bojišču. Ob Dnjepru Berlin, 3. okt. d. V odseku vzhoinega bojišča, ki ga drže madžarske čete, so sovjet-sko-ruske čete skušale po silovitem pripravljalnem ognju svojega topništva prekoračiti reko Dnjepr, vsi ti poizkusi pa so bili odbiti s silovitimi izgubami za napadalce. Budimpešta, 3. okt s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da so madžarske čete osvojile važno železniško križišče na fronti ob Doncu. V drugih odsekih fronte je v teku običajna topniška delavnost Pet sovražnih napadov je bilo v kali zatrtih in odbitih. Oddelki madžarskega letalstva so bombardirali in razrušili naprave nekega prometnega središča za ruskimi črtami. Vsa madžarska letala so se vrnila na svoja oporišča. Smrtna osodba sovjetskega poveljnika Berlin, 3. okt. d. Kakor je bilo v torek zvečer sporočeno s pristojnega mesta, je bil bivši poveljnik prvega odreda boljše-viškega 561. topniškega polka zaradi strahopetnega bega z bojišča pred vojnim sodiščem obsojen na smrt z ustrelitvijo. Ob tej priliki je pristojni sovjetsko-ruski bri-gadni komisar izdal na čete posebno povelje, v katerem je rečeno, da je omenjeni boljševiški poveljnik nesramno zapustil bojišče in svoj oddelek V drugem delu povelja je doslovno rečeno: »Posledica njegovega ravnanja je bila ta, da je oddelek ostal brez poveljstva. 274 bojevnikov je bilo pogrešenih in izgubljenega mnogo vojnega materijala in konj.« Povelje, ki je prišlo tudi v nemške roke, se končuje z zahtevo, naj predstojniki vsakega bojazljivca in širitelja panike neusmiljeno kaznujejo po veljavnih vojnih zakonih. Nemška sodba o moskovski konferenci Berlin, 3. okt. d. Nemški tisk, ki komentira moskovsko konferenco, na kateri so se angleški, ameriški in sovjetski delegati posvetovali o pomoči Sovjetski zvezi, prihaja splošno do zaključka, da je bila ta konferenca v prvi vrsti propagandnega značaja. »Berline Borsenzeitung« ugotavlja, da je imela konferenca v prvi vrsti namen elektrizirati sovjetsko ln angleško prebivalstvo. »Lokalanzeiger« piše, da je imela konferenca bolj namen, zbuditi v sovjetskem prebivalstvu vero, da bo deležno pomoči, kakor pa resnično nuditi Sovjetski zvezi otipljivo pomoč. Do zadnjega sovjetskega vojaka Rim, 3. okt s. Znani britanski vojaški strokovnjak general Gough piše, da sta de-fenziva in strateški umik le sredstvi za odpor, nikakor pa ne vodita k zmagi. Zmaga se da doseči samo z ofenzivnimi podjetji. K temu pripominja vojaški kritik agencije Reuter, da bo pač kmalu nastopil trenutek, v katerem bodo lahko prešli Rusi iz defenzive v napad. Kakor se vidi, je vojaški kritik agencije Reuter pristaš onega nazora, ki pravi, da »se mora Anglija bojevati do zadnjega ruskega moža«. Naloga Britanije je samo oboroževati rusko vojsko, da se bo mogla bojevati in dobro opremljena pasti za Anglijo. Prodiranje italijanskih čet ob Dnjepru Spretne operacije italijanskega ekspedicijskega zbora v vzhodni Ukrajini Rim, 3. okt. s. Velika pozornost mednarodnega sveta, ki so jo zbudili sijajni uspehi italijanskih divizij na ruski fronti, dokazuje kak velik pomen se splošno pripisuje sodelovanju italijanskih sil na ruski fronti. Italijanska vojska, ki je imela na drugih frontah važno, toda nehvaležno nalogo, da se žrtvuje za največje Interese skupne stvari ter s svojim junaštvom vzdrži silno premoč, je imela v Rusiji prvikrat možnost udeležiti se velike bitke modernega tipa. Pri tej priliki so italijanske edinice pokazale, da jih ne preveva samo običajna vojaška hrabrost, marveč imajo v popolni oblasti tudi tehniko boja, odlično organizacijo ter izvrstno oborožitev. Tuji vojaški kritiki naglašajo vojaški In politični pomen tega dejstva ter so po pravici naglasih, kaj pomeni Italija za nadaljevanje vojne. Rim, 3. okt d. Posebni dopisnik lista »U Regime Fascista« Paolo poroča o zadnjem uspehu italijanskih čet na vzhodni fronti naslednje podrobnosti: Pred nekoliko dnevi je morala neka italijanska pešadijska divizija izsiliti si prehod čez neki pritok Dnjepra. V strahovitih bojih je zasekala globoko vrzel v sovražnikovo fronto, skozi katero so lahko prodirali močni oddelki nemških čet Ustvarila je s tem pogoj za obkolitev ruskih sil na drugi strani Dnjepra. Italijanske čete so s svojim napadom ustvarile veliko štiri-voglato vrečo, v kateri so bile obkoljene znatne ruske čete. Sedaj je bilo treba delati hitro in odločno, da bi se sovražniku preprečil odhod iz zadrgnjene zanke. Italijanske čete so res nastopale s točnostjo in niso zamudile niti enega trenutka. Njihova smelost je zbudila občudovanje nemškega vrhovnega poveljništva. Operativni načrt našega poveljništva je obstojal v tem, da je bilo treba s koncentrično akcijo od severozapada in jugovzhoda zapreti omenjeno veliko vrečo s severa. V ta namen so bile poslane močne italijanske pe-šadijske edinice z avtomobili na lice mesta. Ta načrt je bil zelo drzen, zlasti z ozirom na posebne težkoče. Pohod italijanskih oddelkov se je začel ob prvem svitu. Čete so prodirale po terenu, ki je bil na videz prazen, toda samo na videz. Vsak čas so pionirji prednje straže zažigali mine, ki so jih Rusi v obilnem številu natrosili po cesti na raznih straneh. Do prvega stika s sovražnikom so naše čete prišle že po nekoliko kilometrih. Hud ogenj iz strojnic jih je sprejel od strani Treba je bilo drugo za drugim uničiti ta strojniška gnezda in naše čete so v manjših akcijah obkoljevale raz-stresene sovražnikove postojanke ter jih osvajale po vrsti. Ruski odpor pa se je kazal vedno silne j ši. Tla so bila valovita, posejana sem pa tja z ermičiem in bičev-jem ter polna prirodnih globin, zelo pripravnih za obrambo. Tu je prišlo do hudih spopadov s sovražnikom in cele ure so izmenjavali napadi in protinapadi. V pomoč Rusom so se pojavila letala tipa Super-Rata. Njih delovanje pa je bilo kratko, ker so se na nebu kmalu pojavili italijanski lovci ter sestrelili tri sovjetska letala, ostala pa pognali v beg. V boj so posegale tudi manjše skupine sovjetskih tankov. Pojavljali so se tudi Rusi na motornih kolesih ter so obstreljevali prodirajoče italijanske čete iz strojnic in izginjali ravno tako hitro, kakor so se pojavljali na obzorju. Italijanskemu protitankovskemu topništvu se je posrečilo razbiti nekoliko bojnih voz ter prisiliti druge, da so se oddaljili iz boja. Ko Rusi niso imeli več pomoči tankov, so se začeli umikati Na severozapadu je med tem naša druga kolona imela podobne težkoče na terenu, ki ga je bil sovražnik posejal z minami in ga branil z obupnim pogumom, toda brez uspeha. Italijanska pehota Je vrgla sovražnika nazaj in ob 15. sta se združili obe prodirajoči koloni, ki sta imeli nalogo, da zapre ta napravljeno vrečo. Ko so nato še oddelki neke italijanske brze divizije prekoračili Dnjepr, je bil sovražnik popolnoma obkoljen. Nad 7000 ujetnikov, pripadajočih štirim raznim divizijam, je bilo ujetih, dočim je plen avtomatskega orožja, topništva in bojnih voz zelo znaten. Boj za uničenje obkoljenih ruskih čet se še nadaljuje. Dar angleškega kralja za vojno Rim, 3. okt. s. Angleški kralj je odredil, da se vse železne ograje okoli buckingham-ske palače podro ter msterijal odda tovarnam za izdelovanje vojnih potrebščin. Ograje palače bodo dale kakih 20.000 kg železa. Že prej so odstranili ograje od kraljevih parkov in so s tem pridobili 1200 ton kovine. Razen tega poroča britanska uradna agencija, da bodo po nalogu vlade porabljene v vojne svrhe vse železne ograje ter železna vrata po vsej Angliji. Tozadevne odredbe, ki so zelo stroge, so že razdeljene podrejenim oblastvam. Od re-kvizicije ne bodo Izvzete niti ograje cerkva in pokopališč. Nujnost teh ukrepov Izhaja iz dejstva, da so dobave železa iz Zedinjenih držav popolnoma izostale. Ameriška pomoč Angliji New York, 3. okt. d. Kakor poročajo ameriški listi iz WashIngtona, je finančni pododbor reprezentančne zbornice brez večjih izprememb odobril nove kredite v višini 5 milijard in 85 milijonov dolarjev, ki jih je zahteval Roosevelt za nadaljnje Izvajanje zakona o ameriški pomoči Veliki Britaniji. Na včerajšnji tiskovni konferenci je glavni administrator ameriških posojil Jesse Johnes izjavil, da je tudi on pripadnik skupine, ki smatra, da naj bi tudi Sovjetska zveza dobila ameriško pomoč v okviru zakona o pomoči Veliki Britaniji. Obnovite naročnino! Zopet letalski napad na Ciper Na bombardiranih letalskih oporiščih so izbruhnili veliki požari — Živahne letalske akcije v Afriki pristati za našimi črtami. Častnik-pilot je bil ujet. V vzhodni Afriki nič omembe vrednega. Nemški letalski uspehi v Cirenaiki Berlin, 3. okt d. Nemška letalska skupina, ki operira v Cirenaiki, je od 29. aprila dalje sestrelila sama že 110 sovražnih letal, bržkone pa je bilo uničenih še 6 nadaljnjih. Ta nemška letalska skupina je izgubila samo 10 letal kljub zelo težavnim vremenskim razmeram, ki silno otežkočajo pristajanje letal. Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 3. oktobra naslednje vojno poročilo št. 488: Oddelki Kr. letalstva so včeraj ponovno napadli letalska oporišča na otoku Cipru, kjer so povzročili pomembne požare. V severni Afriki so enote našega letalstva in nemška letala ponovno bomba di-rala važne zemeljske objekte okrog Tc-bruka in Marsa Matruha in zadeli eno izmed izpostavljenih sovražnih letališč. Mesto Bengazi je doživelo nove letalske napade. Letalo tipa Hurricane je moralo Novi zapletljaji na Daljnem vzhodu Izjave zastopnika japonske vlade o dobavah Sovjetski zveri Tokio. 3. akt d Oficiozni list »Japan Times« ;n nacionalistični »Kokumin« izražata veliko nezadovoljstvo zaradi navzočnosti večjega števila trgovskih ladij v luki Soera Bava v Nizozemski Vzhodn; Indiji, kjer nakladajo petrolej, kavčuk in kavo. namenjeno v Vfedivostok. Lista obtožujeta Vlado Nizozemske Vzhodne Indije, da sodeluje v anglosašikem načrtu podpiranja Sovjetske zveze, med tem ko odklanja sleherno gospodarsko sodelovanje z Japonsko. Na današnji tiskovni konferenci so bila japonskemu vladnemu zastopniku Ishiiu postavljena v zvezi s tem vprašanja, na katera je Ishii odvrnil le to. da nima razen informacij, ki jih objavljajo listi, no-benih natančnejših podatkov o te i zadevi Vladni zastopnik je še pripomnil, da jc obvestil Vlado Nizozemske Vzhodne Indije, da se bo japonska vlada pričela zan;mati za to vprašanje, ako bo Nizozemska Vzhodna Indija pričela dobavljati Sovjetski zvezi velike količine surovin, ki jih Jaionski noče odstopiti. Tokio, 3. okt. (Dcmei.) Pooblaščeni japonski vladni zastopnik Ishii je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da so po njegovih informacijah neosnovane govorice, po katerih so se Zedinjene države odločile organizirati zaščitene konvoje za prevoz vojnih potrebščin v Sovjetsko zvezo. lshži je predstavnikom tiska pripomnil, da bi bilo težko za Zedinjene države v tem primeru postaviti definicijo tistega hipotetičnega sovražnika, proti kateremu naj br se podvzeli taki varnostni ukrepi. Na vprašanja predstavnikov tiska, kako je z japonskim protestom v Moskvi zaradi ruskih blodečih min, ki so bile najdene v japonskem morju je Ishii izjavil, da so od torka dallje našli še eno tako mino. razgovori v Moskvi pa se med tem nadaljujejo. Hudi letalski napadi na angleška mesta Stockholm, 3. okt. d. Informacije, ki so kratko po polnoči dospele iz Londona v Stockholm, pravijo, da sta bili v pretekli svetli mesečni noči dva angleški mesti deležni hudega napada nemškega letalstva. Londonsko poročilo ne navaja imen napadenih mest, marveč pravi samo, da leži eno izmed njih na severni, drugo pa na južni angleški obali. Napad na eno izmed obeh mest spada med najsilovitejše, kar jih je to mesto doslej pretrpelo. Do polnoči pa sta šele dve skupini nemških bombnikov preleteli mesto, tako da se je bati, da je v teku noči prišlo še do novih napadov. Prva skupina nemških bombnikov je napadla mesto iz velike višine, dočim je druga skupina letela zelo nizko, skoraj tik nad strehami poslopij. V obeh mestih so izbruhnili mnogoštevilni požari, gasilstvo in civilna protiletalska zaščita iščejo pod razvalinami trupla pogrešanih oseb. Berlin, 3. okt. d. V noči na petek so močnejše skupine nemškega letalstva ob dobri vidljivosti ponovno napadle središče angleških ladjedelniških podjetij v New Castleu. Kakor je bilo davi javljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so letalci opazovali mnogoštevilne velike m manjše požare. Po doslej zbrar h podatkih se lahko računa, da je bil napad zelo uspešen. Grof Ciano sprejel ustaško odposlanstvo Rim, 3. okt. 8. Zunanji minister grof Ciano je v palači Chigi sprejel v prisotnost? Tajnika stranke dr. Blaža Lorkoviča, tajnika ustaakega pokreta ter člane hrvatske delegacije ki si je prisila v Italijo ogledat ustanove in naprave fašističnega režima. Dr. Lonkovič je sporočal ministru pozdrave Poglavnika in hrvatskega zunanjega ministra. Gof Ciano se je zahvalil z izrazi toplih simpatij za novo hrvatsko državo. 10 komunistov za 1 ustaša Zagreb, 3. okt. s. Službeni list je snoči objavil Poglavnikov dekret, ki določa, da bo v bodočih primerih komunističnih atentatov, v katerih bi izgubilo življenje eden ali več ljudi, pa krivcev ne bo mogoče izslediti, kaznovano s smrtjo po 10 komunističnih prvakov za vsako žrtev. Vse podrobnosti glede te določbe bo ukrenilo notranje ministrstvo v sporazumu z generalno drrekcijo poAicije. Na vprašanja, kakšen učinek utegnejo imeti vojaški dogodki v kitajski pokrajini Hunan na diplomatske razgovore, ki jih trenutno vodi Japonska, je Ishii izjavil: »To je vprašanje, k; bi se moralo rajši postaviti v \Vashingtonu«. Ishii je pripomnil, da jc na podlagi verodostojnih informacij napravil jx>raz kitajskih čet v pokrajini Hunan zelo močan vtis na čungkinško vlado. Posvetovanja japonske vlade Tokio, 3. okt. (Domei). V službenem stanovanju predsednika vlade Konoya so se danes sestali vsi glavni čl?ni »urada za kitajska vprašanja«, ki je dodeljen vladi kot posvetovalni organ. Na sestanku so razpravljali o raznih problemih, ki so v zvezi s trenutnim položajem na Kitajskem. Seje so se udeležili tudi zunanji minister admiral Toyoda, vojni minister general Hi-deki To jo in mornariški minister admiral Koširo Oikava. Admiral Koširo Oikava je bil nato tudi v avdienci pri mikadu. Kitajski poraz v Hunanu šanghaj, 3. okt d. Kitajska poročevalska agencija ^Chekai« razširja vest, da se japonske čete, ki so doživele poraz na severu pokrajine Hunan, umikajo v velikem neredu. Japonski protest v Teheranu Tokio, 3. okt. (Domei.) Japonska vlada je ostro protestirala pri iranski vladi zaradi ukinitve diplomatskih privilegijev japonskega poslaništva v Teheranu. Protest se sklicuje tudi na nedotakljivost diplomatskega kurirja in imovine. Kolumbijski zunanji minister v Argentini Buenos Aires, 3. okt. d. Predsednik Argentine Castillo je sprejel zunanjega ministra republike Kolumbije Lopeza de Meso, ki se to pot prvič mudi v Argentini. Minister za korpora-cije Ljubljanskemu velesejmu Ljubljana, 3. oktobra. Tiskovni urad Visokega komisarijata sporoča: Minister za korporacije je dovolil Ljubljanskemu velesejmu izredno podporo 100 tisoč lir za kritje stroškov te važne gospodarske prireditve. Minister za korporacije, ki bo jutri otvoril Ljubljanski velesejem, je s to znatno dotacijo pokazal veliko zanimanje, ki ga goji Duce jeva vlada za Ljubljansko pokrajino ter za njene gospodarske naprave. Z izrednim darom, ki ga je mi rti s ter za korporacije naklonil ljubljanskemu velesejmu, je rimska vlada dala naši prireditvi polno priznanje ter potrdila njen važni gospodarski značaj. Za velikodušen dar gre gospodu Ministru toplo občutena zahvala. Ljubljanski velesejem 4.-I5. oktobra Mogočen pregled Industrijske, obrtniške ln Kmetijske produkcije kraljevine -Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razstavišče Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična vožnja na železnici Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejmskl blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. — Vstopnina za enkraten obisk L. 4.—» žigosanje voznega listka nrezplačm, fiospodarstve kmetijstvo Ljubljanske pokrajine V okviru ljubljanskega velesejma bo danes otvorjena tudi velika kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine, ki nam bo nudila popoln pregled produkcijske sposobnosti naše pokrajine na področju kmetijstva. Razstava je plod dolgotrajnega pripravljalnega dela in bo vzbudila zanimanje ne samo pri neposrednih interesentih, ki bodo na razstavi našli mnogo pobud za izboljšanje kmetijske proizvodnje, temveč bo nudila tudi širši javnosti mnogo zanimivega, s posebnim oziram na važnost prehrane v današnjih časih. Kakor drugje je tudi v Ljubljanski pokrajini kmetijstvo osnova vsega gospodarstva. To nam potrjuje tudi poklicna razvrstitev prebivalstva Ljubljanske pokrajine, ki nam pove, da odpade v Ljubljanski pokrajini: na kmetijstvo 51% vsega preb. na obrt in industrijo 22% „ „ na trgovino in finance 16% „ „ na javno in zasebno službo 7% „ „ na svobodne poklice 4% „ „ Naša kmetijska posestva in dohodki kmetij Zanimivo je prikazana na razstavi posestna razdelitev v Ljubljanski pokrajini. Od vseh kmetijskih posestev v naši pokrajini odpade polovica, točno 50.6%, na posestva izpod 2 ha; 17.2% posestev obsega do 3 ha in 18.9% do 10 ha, tako da odpadeta dve tretjini vseh posestev na kmetije, ki imajo le do 10 ha zemlje. Nadaljnjih 21.7% posestev ima površino lo do 20 ha ii 11.6% vseh posestev površino nad 20 ha. Prav poučen je prikaz kapitala vloženega v kmetijsko gospodarstvo ter prikaz denarnih prejemkov in izdatkov kmetijstva. Od kapitala vloženega v kmetijska gospodarstva odpade na zemljiški kapital povprečno 37% (od tega dobra tretjina polja, ena četrtina pa travniki), na stavbe odpade 28% (polovica na gospodarske stavbe), na stoječi kapital gozdnih dreves, sadnega drevja, trt in ostalih rastlin 10%, na živino 8%, na orodje in stroje 6%, na obratni kapital 7% in na imovino hišnega gospodinjstva 8%. Ljubljanska pokrajina je pretežno živinorejska dežela, kar zgovorno potrjujejo tudi statistične številke. Več nego tri četrtine vseh denarnih dohodkov kmetijstva odpade na živinorejo, namreč 76%, med tem ko odpade na denarne dohodke od rastlinske proizvodnje le 16% in na ostale denarne dohodke 8%. Gospodarsko stanje kmetijstva v Ljubljanski pokrajini je torej v prvi vrsti odvisno od tega, kako in po kakšnih cenah lahko kmet vnovči svojo živino in proizvode živinoreja Seveda pa mora kmet pretežni del svojih denarnih dohodkov zopet uporabiti za produkcijske izdatke, kajtf 82% vseh njegovih izdatkov odpade na izdatke za kmetijsko proizvodnjo in le 18% na izdatke za gospodarstvo. O vseh teh zanimivih vprašanjih nas na razstavi poučijo nazorno izdelane slike in zanimivi diagrami. Znanstveno poučni del razstave nam s poučnimi zemljevidi prikazuje tudi talne in podnebne razmere v posameznih predelih naše pokrajine, rastlinsko prehrano s praktičnimi primerjalnimi poskusi, razna domača in umetna gnojila ter njihovo sestavo, ter pravilno ravnanje in mešanje gnojil, nadalje živalsko prehrano z raznimi vrstami domačih in tržnih krmil z oziram na njihovo sestavo, odstotek hranilnih snovi s kalorično vrednostjo, prebavljivost in pravilno priprava Glavne produkcijske panoge Praktični del obsega glavne produkcijske panoge. V oddelku, ki je posvečen poljedelstvu, je zlasti predočen pomen globokega oranja, požlahtenega semena, strojnega sejanja, okopavanja v vrstah sejanih rastlin itd. Tako vidimo, da se pri ročnem sejanju porabi za en0 četrtino več semena, pridelek pa je manjši, kakor pri strojni setvi. Od celotne površine kultur v Ljubljanski pokrajini odpade: na gozdove 40.8% na travnike 21.6% na pašnike 17.3% na žito 15.3% na vinograde 1.5% na sadovnjake 0.8% na sočivje 0.4% na nerodovitno zemljo 2.3% Za strukturo naše kmetijske produkcije je zanimivo, da odpade od površine najvažnejših poljskih rastlin največ na krompir, koruzo, nato pridejo šele pšenica, črna detelja, ječmen, oves, lucerna, rž itd. Tudi v Ljubljani sami je močno razvito poljedelstvo. Ljubljana je bila od nekdaj mesto vrtov. Te vrtov® so letos v znatnem obsegu preorali ali okopali za pridelovanje zelenjave in sočivja. Samo mestna ob- čina je dala na razpolago 200 ha mestne zemlje, ki jo je letos obdelovalo 600 družin. Ljubljana je s svojo okolico vedno slovela s svojim prvovrstnim sočivjem in zelenjavo. Tako vidimo tudi na razstavi krasno povrtnino iz Ljubljane in njene okolice. Na poljedelskem oddelku razstave je nadalje poudarjeno pravilno pridelovanje semenskega žita, krompirja in fižola, prikazana so tudi najvažnejša sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Vrtnarski odsek razstavlja sortne vzorce zelenjave, k} je priporočljiva za naše kraje, in razne tehnične pripomočke, zlasti vrtno orodje in priprave za predelavo in konzerviranje zelenjave. Prikazano je tudi vzorno kompostišče noleg vzorca kmečkega vrta. Posebni diagrami prikazujejo gospodarski račun pri pridelovanju koruze, črne detelje, pšenice, fižola in gospodarski račun travništva. Sadjarski odsek nam prikazuje proizvodnjo sadja v slikah in modelih. Tu spoznamo zemljevid Ljublianske nokrajine s sadnim izborom, pravilno in nepravilno obiranje sadja ter način zatiranja sadnih škodljivcev. živinoreja Glede na pomen živinoreje v Ljubljanski pokrajini je znatni del razstave posvečen tej panogi kmetijskega gospodarstva. Skoro 37.000 kmetijskih posestev v Ljubljanski pokrajini ima po zadnjih statističnih podatkih skoro 100.000 glav goveje živine, tako da odpade na eno kmetijsko gospodarstvo 2.7% glave. Govedoreja je v posameznih okrajih različno zastopana. Sorazmerno največ goveje živine je v ljubljanskem okoliškem okraju, kar je razumljivo, saj ima kmet v okolici Ljubljane največje možnosti za vnovčenje mleka. Zato ima ljubljanski okoliški okraj tudi sorazmerno največ krav. Na 100 hehtarjev njiv, travnikov In pašnikov odpade: v ljubljanskem okoliškem okraju 55 glav goveje živine v novomeškem okraju 48 glav goveje živine v črnomeljskem okraju 31 glav goveje živine v logaškem okraju 27 glav goveje živine v kočevskem okraju 23 glav goveje živine Povprečno odpade v Ljubljanski pokrajini na 100 hektarjev njiv, travnikov in pašnikov 38 glav goveje živine, odnosno 38 glav na 100 prebivalcev. Prav poučna je slika, ki nam prikazuje oskrbo Ljubljane z mlekom. Iz okpliša, ki se steka na Tyyrševo cesto, dobimo dnevno 1000 1 mleka, po Celovški cesti 6500 1, po Tržaški cesti 6100 1, iz trnovske strani 6400 1, po Dolenjski in Ižanski cesti 4300 1, iz vzhodnih predelov pa 2900 1. Posebno poučni so tudi podatki, ki se nanašajo na živinorejske selekcijske zadruge, ki kontrolirajo v Ljubljanski pokrajini 2813 glav rodovniške živine in skrbijo za selekcioniranje živine v pogledu zdravja, mlečnosti, rasti, rodovitnosti in sposobnosti za delo. V letu 1940 so rodovniške krave dale povprečno po 2207 1 mleka, najbolj mlečna krava pa je dala 5190 1. živinorejske se-lekcijske zadruge dajejo na leto okrog 180 mladih bikov, ki so kvas naše živinoreje. Nad 3000 nezadružnih krav je naleto ople-menjenih po zadružnih bikih. Stanje živinoreje je v ostalem prikazano z raznimi zemljevidi in diagrami. Vrhu tega živinorejski oddelek nudi najnovejše podatke o naši oskrbi s klavno živino. V avgustu in septembru je znašal v posameznih okoliših Ljubljanske pokrajine dogon goveje živine za klanje, kakor sledi: Ljubljana 81.800 kg. Trebnje 108.600 kg, Novo mesto 82.100 kg, Črnomelj 47.700 kg. Stična 87.100 kg, Vrhnika 67.600 kg, Kočevje 86.900 kg, Metlika 48.000 kg, Grosuplje 25.000 kg, Mokronog 18.700 Kg, Lož—Grahovo 56.200 kg, Ribnica 50.100 kg, Žužemberk 43.000 kg, Velike LašCe 16.200 kg, Cerknica 58.800 kg, Logatec 31.000 kg. Omeniti je še čebelarsko razstavo, ki nam nudi zanimiv pregled čebelarstva v Ljubljanski pokrajini z raznimi diagrami in zemljevidom Pokrajinskega čebelarskega društva. Prikazuje nam vzsejo čebelne-ga zaroda, važnost čebel za sadjarstvo, oploditev cvetja, hranilno vrednost medu, tehnično uporabo voska in čebelarske pripomočke. Oddelek gozdnih zdravilnih in aroma-tičnih zelišč opozarja na važnost teh zelišč za ljudsko prehrano in zdravstvo, za destilacijo parfumerijo, slaščičarne, dro-gerije in veterinarstvo. Priključena je tudi razstava gob, ki obsega vse vrste jedilnih gob, ter tolmači način konserviranja in priprave, nabiranje in sušenje gob. Razstava malih živali Na ljubljanskem velesejmu je letos društvo Mali gospodar v Ljubljani v okviru kmetijskega oddelka razstave pripravilo tudi razstavo malih živali. 2e lani smo videli na velesejmu odlično razstavo malih živali, ki je mnoge pridobila za rejo teh živali in zanimanje zanjo. Letos bo razstava malih živali urejena še s prav posebno pozornostjo. Saj je tudi današnji čas prinesel zanje vsesplošno zanimanje. Skoro ni družine v mestu, ki se ne bi zanimala zk kunce ali kokoši ali pa jih sama redila. Letošnja razstava malih živali na Ljubljanskem velesejmu prikazuje najodličnej-še male živali in najboljše pasme, katerih gojitev prinaša največ uspeha. Predvsem je zastopan kunec, ki je danes predmet splošne in vsestranske pozornosti. Na razstavi so razstavljeni orjaki, ovnjači, sre-breci, dunajski modreci in razne druge pasme, ki so odlične glede pridobivanja mesa ali pa imajo prednost zaradi prvovrstnega kožuha. Razstavljene so nadalje kokoši, za katere se bodo zlasti zanimale naše gospodinje, ki prav dobro čutijo, kaj pomeni v današnjem času pomanjkanja jajc dobra nesna kokoš. Seveda so na razstavi tudi race, purani in druga perjad. Za razstavljene številne golobe se bo zanimala predvsem mladina, pa tudi drugi se bodo lahko prepričali, da je tudi golob gospodarska žival, ki ima danes velik pomen. Razstavljene so sploh vse živali, ki imajo posebne vrline in vrednosti v okviru malega gospodarstva. Razstavo dopolnjujejo izdelki iz prireje. Obiskovalci si lahko ogledajo kaj vse se da stkati iz angorske volne, ki jo daje odlični angorski kunec. Splošna železničarska gospodarska zadruga propagira rejo angor-skega kunca in pripravlja celo ustanovitev velike farme. Na razstavi bo prišel angorski kunec do posebnega izraza kot žival, ki daje najboljšo volno. Obiskovalci pa se lahko na razstavi tudi poučijo, kako se male živali uspešno go-je, kako se negujejo in zdravijo in kaj vse je za rejo malih živali potrebno, da je uspešna in da prinaša najboljše koristi. Otvoritev velesejma Kakor smo že poročali bo danes dopoldne ob 11. uri slovesna otvoritev Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolia. Pri otvoritvi bo vlado zastopal korporacij-ski minister Eksc. Renato Ricci. Ob 5. uri popoldne pa bo v paviljonu M kjer razstavlja ministrstvo za korporacije tolmačil predsednik zavoda za narodno tekstilno blago (Ente del Tessile Naziona-le) avtarkično proizvodnjo tekstilnega blaga. Sestanek pokrajinskih zveznih tajnikcv Obširno poročilo in smernice Tajnika stranke za nadaljnje delovanje strankinih organizacij Velika mednarodna železniška konferenca v Zagrebu V petek 3. t. m. se je pričela v Zagrebu velika mednarodna železniška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o raznih važnih vprašanjih mednarodnega železniškega prometa. Na konferenco, ki bo trajala več dni, so prispeli odposlanci iz Italije in Ljubljanske pokrajine, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Bolgarije, Srbije, Turčije, Grčije, Rumunije, Poljske velike gubernije, Ce-ško-moravskega protektorata ter predstavniki mednarodnih družb za spalne in jedilne vozove. Skupno se konference udeleži 20 delegatov, ki bodo razpravljali predvsem o vprašanju tarif za potnike, prtljago in ekspresno blago, o obračunavanju plačil in ureditvi prometa preko Rumunije, Bolgarije in Trečije. Konferenci predseduje ravnatelj nemških državnih železnic dr. Nobe. Istočasno se bo v Zagrebu vršila druga konferenca nasledstvenih držav Jugoslavije o vprašanju razdelitve voznega parka bivših jugoslovanskih železnic. Kakor smo že poročali, je bila v juliju na Dunaju prva taka konferenca, na kateri so bile določene splošne smernice za razdelitev in so bili ustanovljeni trije pododbori, eden za razdelitev lokomotiv, drugi za razdelitev vagonov in tretji za razdelitev železniškega materiala. Nedavno se je v Zagrebu sestal pododbor za razdelitev materiala, ta teden pa je bila v Budimpešti seja pododbora za razdelitev lokomotiv. Seja pododbora za razdelitev vagonov pa se je pričela 3. t. m. v Zagrebu nakar se bo sestal plenum konference, Na vseh teh sejah sodelujejo predstavniki Italije, Nemčije, Madžarske, Hrvatske in Bolgarije. = Seznami davčnih osnov trgovin s steklom, porcelanom, steklarn, trgovin s perutnino, ribami, konji in živino, trgovin s stroji in vozili, trgovin z zeljem in repo ter raznih trgovin so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 14. oktobra t. 1. naročnino! Gospodarske vesti ™ Zaključek italijansko-hrvajskih trgovinskih pogajanj. Iz Benetk poročajo, da je zaključeno zasedanje iftalijansko-hr-vaitskega gospodarskega odbora. Za proučevanje posameznih vprašanj je bilo postavljenih 10 podkomisij., Odbor je sklenil, da se dosedanji italijansko-hrvatski trgovinski sporazum z manjšimi spremembami podaljša za tri mesece do konca letošnjega leta. Za oskrbo Dalmacije so določene posebne ugodnosti. Nadaljnji sklepi se nanašajo na sodelovanje Italije pri javnih delih na Hrvatskem na industrijski razvoj Hrvatske, na promet in denarništvo. O vprašanju zavarovalništva in kredita bo v oktobru še posebna konferenca v Rimu. = Reka bo izvozna luka Hrvatske. Med italijansko in hrvatsko vlado je sklenjen sporazum, po katerem bo Italija dala Hrvatski v zakup luški bazen Thaon de Re-vel na Reki. Ta bazen je Italija že prej dala v zakup bivši Jugoslaviji, ki pa ga Je le malo izkoriščala, ker je šel promet po večini na Sušak, ki pa je sedaj priključen = Seznami davčnih osnov trgovin z deželnimi pridelki in semeni, graverjev in puškarjev, kinematrografov, drogemj, trgovin z lesom, trgovin s slaščicami ter trgovin s športnimi, tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti bodo razgrnjeni do 15. oktobra. Seznami davčnih osnov trgovin z galenterijo, trgovin z usnjem in čevlji ter raznih industrijskih podjetij so pa prav tako že razgrnjeni ter ostanejo razgrnjeni do 16. oktobra. Opozarjamo interesente, naj si te sezname ogledajo do določenih dni pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata. — Spremembe pri zagrebških bankah. Po ustanovitvi države Hrvatske je za zagrebške velike banke nastopila potreba, povečati svoja lastna sredstva, da bodo zavodi sposobni izvršiti velike naloge za izgraditev in reorganizacije industrije in trgovine. Najprej je Obče jugoslovensko bančno društvo svoje posle na Hrvatskem preneslo na novo ustanovljeno Bančno društvo z glavnico 60 milijonov kun. Ta zavod je v najožjih stikih z dunajskim zavodom Kreditanstalt-Bankverein, češko Union banko in Basler Handelsbank. Te dni smo poročali, da je bivša Jugoslovenska banka, ki je prevzela staro ime Hrvatska deželna banka, povišala svojo glavnico od 50 na 100 milijonov kun, ob sodelovanju Dresdnerbanke in živnostenske banke, ki je bila že prej pri tem zavodu udeležena. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo tudi Hrvatska banka, pri kateri Je vodilno udeležena Banca Commerciale Italiana, povišala svojo glavnico od 50 na 100 milijonov kun. Verjetno je, da bo zvišala svojo glavnico tudi Hrvatska vseobča kreditna banka, ki ima 40 milijonov kun glavnice in je v interesni skupnosti z Madžarsko občo kreditno banko v Budimpešti. Prva hrvatska štedionica, ki je najstarejši bančni zavod na Hrvatskem, ima že od prej znatno glavnico, namreč 95 milijonov din. Union Banka (prej Jugoslavenska udružena banka) ima glavnico 60 milijonov din, med tem ko ima Hrvatska trgovska in industrijska banka (prej Srpska banka) glavnico 40.5 milijonov din. a* i Preiskava o požaru v clevelandskih topilnicah New York, 3. okt d. Kakor poročajo iz Clevelanda, so dospeli tjakaj agenti tako zvanega ameriškega zveznega preiskovalnega urada, ki naj preiščejo slučaj velikega požara v clevelandskih topilnicah brona in aluminija. Požar, ki je uničil del objektov ▼ teh tovarnah, je povzročil za 2 in pol milijona dolarjev škode. Tovarne so Imele žejo važna naročila za a&eriSko vojsko. Rim, 3. okt. s. V Liktorski palači so se včeraj sestali pokrajinski zvezni tajniki iz vseh italijanskih pokrajin, član- nacionalnega direktorija in inšpektorji fašistične stranke. Tajnik stranke je na tem srborova nju podal poročilo o delovanju sitnanke. Reasumiral je poslovanje strankinih orga nov, posebno jtfede na sipecialna vprašanja ki so se v zadniem času pojavila na poli tičnem, gospodarskem ;n socialnem pod ročju. Opozoril fe na učinkovito in navdušeno delovanje pokrajinskih in krajevnih fašističn;h prvakov, ki delujejo v neposrednem stiku z velikimi organiziranimi množicami stranke in z vsem narodom Tajnik stranke je obširno pojasnil pomen ukrepov, ki jih je izdala vlada ob priliki svoje zadnje seje in še posebej glede na naloge in funkc;je. ki jih bo morala opraviti pri izvajanju teh ukrepov fašistična stranka. Opozoril je tudi na važne odredbe. ki se nanašajo na ureditev potrošnje ;n oskrbe prebivalstva. Ti ukrepi se bode izvajali strogo in pravično. Stranka bo po nalogu Duceja v tem pogledu še bolj utrdila svoje nepopustljivo nadzorstvo, tako da se bo zahteva časa »enake omejitve za vse« strogo izpolnila. Fašnstičn* zvezni taj- niki so soglasno izrazili Tajniku stradke svoje prepričanje, da bo narod ki se bori in dela. znal podati Duceju, kakor vedno«, popoln dokaz zvestobe in 2avesti v potrditev svoje trdne volje za zmago. Rim. 3. okt. s. Službeno ie bilo objavljeno. da je fašistična stranka po nalogu vrhovnega obrambnega odbora poskrbela za organizacijo nacionalnega centra, 94 pokrajinskih centrov in 7.340 krajevnih centrov za nabore ob prtiki civilne mobiliza^ cije. Organizacija, ki bc ured-la vsa vprašanja v zvezi z vpoklici pod orožje, proučuje sedaj tudi probleme, ki se tičejo civilne mobilizacije državljanov v vojnem času. Rezultati, lci so bili doseženo do 31. avgusta. kažejo: 6,698.526 nabonrkov. 1.587.098 prostovoljcev. 100.368 izvežbanih delavcev in 73.675 delavcev, ki so bili dodeli jeni posameznim ustanovam na njihove lastne zahteve. Fašist i en- odredbeni list je objavil tudi naslednje opozorilo: Treba je opustiti obešanje slik Tajnika fašistične stranke v prostorih fašističnih 'n podrejenih organizacij, ker je vodja Stranke Duce in zaradi tega slika Tajnika ne more imeti nikakega pomena, ne vzbuditi kako zanimanje. Družinske doklade za delavstvo Ministrski svet v Rimu fe na svoji zadnji seji sklenil uveljaviti zakon, s katerim se bodo tudi v Ljubljanski pokrajini uvedle družinske doklade za delavce in nameščence. Z uvedbo družinskih doklad bo zlasti pomagano onim delavcem in nameščencem, ki imajo mnogoštevilne družine. Družinske doklade bodo delavcem v znatno pomoč, zlasti zato. ker bodo razbremenile mnoge člane prizadetih družin dodatnega dela, ki so ga morali opravljati zaradi nezadostnega zaslužka družinskega poglavarja. Vlada v Rimu fe s tem znova pokazala tudi drugim narodom, po kateri poti mora hoditi sod al na politika, da se pomaga delavcem, zlasti onim, ki imajo mnogoštevilne družine in ki so — kakor znano — v večini. Prepričani smo, da bo vse delavstvo Ljubljanske pokrajine z velikim zadovoljstvom pozdravilo to odločitev ministrskega sveta, na podlagi katere se bodo tudi pir nas v Ljubljanski pokrajini pričele izplačevati družinske doklade za delavce in nameščence. Na ta način bo delavstvo dobilo v sedanjih časih nov dobrodošel po-\nšek prejemkov, ki mu bo znatno olajšalo vsakdanje življenje Prav tako smo prepričani, da bo delavstvo Ljubljanske pokrajine im z njirrti vse njeno prebivalstvo hvaležno merodajnim činiteljem, ker so poskrbeli za pomoč najbolj potrebnim, namreč delavstvu, delavskim družinam, v prvi vrsti otrokom, ki so bodočnost natoda. Določbe o inšpekciji dela Visoki Komisar za Liuhijansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se izdajo dololbe za izvrševanje uredbe št. 290 z dne 1. marca 1941. o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela z dne 31. decembra 1921., odreja: Člen 1. Odsek z- inšpekcijo dela, priključen doslej '.T. oddelku, se preosnavlja v samostojen odsek Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino in se imenuje »Inšpekcija dela za Ljubljansko pokrajino. Načeluje mu šef odseka. Člen 2. V pristojnost Inšpekcije dela spadajo vsi posli po zakonih, pravilnikih in naredbah, veljajočih glede inšpekcije dela, in po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu. Člen 3. Pritožbe zoper kazni, ki jih izreče Inšpekcija dela po § 23. uredbe z dne 1. marca 1941., se vlagajo v roku 14 dni na Visokega Komisarja, ki odloči dokončno. Člen 4. Nadzorovalna pristojbina iz § 20. uredbe z dne 1. marca 1941. se po odbitku 5 odstotkov za stroške izterjave odvede Visokemu komisariatu na tekoči račun pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine z označbo »Nadzorovalna pristojbina za Inšpekcijo dela za Ljubljansko pokrajino«. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Sprememba voznega reda na progi Trebnje - $t Janž Dne 3. oktobra t. 1. je bil vzpostavljen železniški promet na progi Trebnje ra Dol.-St. Janž na Dol. Potniški vlaki vozijo po naslelnjem redu: Odhod Trebnje ob 9.50, prihod St Janž ob 10.42; odhod Trebnje Ob 14.15, prihod St. Janž ob 15.07; odhod Trebnje ob 19.30, prihod St Janž ob 20.22; odhod St. Janž ob 6.07, prihod Trebnje ob 7.00; odhod St Janž ob 12.58, prihod Trebnje ob 13.50; odhod St Janž ob 18.08, prihoi Trebnje ob 19.00. Objave Številke ns rokavih bodo današnjo soboto prvič imeli tržni organi na živilskem trgu, kar bo gotovo povečalo in utrdilo zaupanje prebivalstva v njih nepristransko poslovanje. Gospodinje in kupci naj se torej z zaupanjem obračajo na tržne organe za na j r a znovrstnejša posredovanja pri prodajalkah. Toda tudi sedaj vpeljane številke na rokavih tržnih organov ali pa Se tako veliko povečanje števila tržnih organov ne bo moglo odpraviti ponnanjMjivosfci z na- šega ^vilskega trga, če gospodinje 'n sploh konsiumenti sami ne bodo pomagali pri uveljavljanju protidraginjskih predpisov s čim največjo discipliniranostjo. Popolnoma mora prenehati preplačevanje in kupovanje po cenah nad maksimiranimi cenami. Enako naj pa gospodinje same napravijo kraj gnečam pri posameznih košarah in stojnicah. da ne bo treba posredovanja in kazni. Naposled se mora tud" množica naših kon-sumentov zavedati, da je glavni vzrok draginje in najmočnejši pomočnik špekulacije — nediscipliniranost konsumentov. Predvsem naj pa gospodinje tudi same paz-jo, da bo vse tisto blago, ki mora imeti vidno označene cene, res ime'o takoj zjutraj in po prihodu na trg cene vidno označene. Pri sleherni pomanjkljivosti pokličite takoj uslužbenca tržnega urada, ki ga spoznate po belem traku na rokavu, na traku je pa poleg zelenega mestnega grba velika njegova številka. Cepljenje v Mestnem domu. Drugi tur-nus cepljenja zoper davico bo v soboto 4. oktobra ob 16.30 v Mestnem domu. Opozarjamo starše, naj k temu cepljenju pripeljejo samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljen" v Mestnem domu. Pouk na ljubljanskih strokovno nadaljevalnih šolah se se ne bo pričeli v ponedeljek 6. t. m. ter bo o pravem času javlje-no, kdaj se prične. Sv. Petra cesta zaprta. Zaradi popravljanja tlaka bo Sv. Petra cesta do Fiignerjeve ulice zaprta za vozni promet od jutrišnje sobote 4. t m. pa do preklica. Hitlerjeve čestitke kralju Borisu Berlin, 3. okt. d. Kancelar Hitler je bolgarskemu kralju Borisu brzojavno izrazil čestitke k obletnici zasedbe prestola. Novi državni podtajnik kmetijskega ministrstva Rim, 3. okt. s S Kraljevim dekretom je bil imenovan za državnega pod tajnika mi nistrstva za kmetijstvo in gozdove dr. Mihael Pascolat Novi državni podtajnik se je rodil v Benetkah 23. oktobra 1907. Bil je letalski oficir. Prostovoljec v vojni. Bil je odliko v.in za vojaške zasluge. Svoj čas je bil pokrajinski zvezni tajnik v Benetkah in predsednik fašistične konfederacije kre«ticnui in zavarovalnih zavodov. Doslej je zavzemal mesto podtajnika stranke in načelnika urada za cene pri stranki. Pascola^o .,e doktor gospodarskih in socialnih ved ter velja za strokovnjaka na podiočju gospodarstva in financ. Kot državni podtajnik se bo bavil v prvi vrsti z oskrbo preD-.alsiva in potrošnjo. Statistika napadov na London Rim, 3. okt. s. Angleške oblasti so sestavile in objavile v listih posebno statistiko, iz katere Izhaja, da v Londonu od 7. septembra do 30. novembra 1940 prebivalstvo le dve noči ni bilo alarmirano. Nad mestom se je pojavljalo dnevno povprečno po 200 nemških bombnikov. Z bombami so povzroč.ili mnoge škode. Najhujši napad je bil izveden 15. oktobra 1940. Takrat je London napadlo okrog 400 nemških letat Atentati na pariške sinagoge Pariz, 3. okt. d. Preteklo noč so bili izvršeni bombni atentati na šest pariških sinagog. Samo v enem primeru je bilo mogoče položene bombe še pravočasno odstraniti, doč:m so v petih sinagogah eksplodirale in zelo poškodovale notranjo opremo židovskih svetišč, kakor tudi zido-vje zgradb samih. Škoda je znatna, atentati pa so zahtevali tudi dve smrtni žrtvi. Prefekt pariške policije admiral Bare se je takoj podal na Lice mesta, kjer osebno vodi preiskavo. Komunistični fzgredi v Moiitevideu Montevideo, 3. okt. d. V četrtek so komunistični demonstranti vrgli več bomb proti španskemu poslaniku v Mon^videu. Svoje demonstracije so izkoristili še v nadaljnje propagandne svrhe na ta način, da so kratko P° tem dejanju objavili slike demonstrirajočih ljudskih množic pred palačo španskega poslaništva v svojem glasilu »Dlario Popular«. Policija, ki je že malo prej onemogočila demonstrantom poizkuse atentatov na francosko ln nemško poslaništvo, je tudi ob tej priliki energično nastopila ter razkropila množice. Kakor ugotavlja policija v Montevideu, je jedro sovjetske agitacije v Montevideu v dijaških krogih. Ce mačke nI doma, Imajo miši pl0®- Lahko je iz grada streljati. Nosi se ko srna, pa nima ne zrna> Potrpljenje železna vrata prebije. Iz dima v ogenj, iz dežja pod kap, Is jame ▼ brezdno. Minister Ricci med nami Danes bo slovesno ©tvoril Ljubljanski velesejem Ljubljana, 3. oktobra Zji vsak velesejem je Ljubljana sprejemala odlične goste. Se posebno slovesno pa je bil včeraj sprejet v naši sredi Minister za korporacije Eksc. Renato Ricci. Ljubljanska železniška postaja je bila za to priliko okrašena z neštetimi državnimi trobojnicami in z zelenjem. Ob robu perona so položili preproge vse do izhoda iz poslopja. Na peronu je bila postrojena častna četa Grenadirjev z zastavo in godbo. Zastopan je bil številni oficirski zbor, predstavniki oblastev in korporacij, med njimi najvidnejši komandant armadnega zbora Eksc. Mario Robotti, podžupan dr. Vladimir Ravni-har in železniški direktor inž. Kavčič. Navzočni so bili tudi šef kabineta pri Visokem Komisariatu Bissia, podpoveljnik centra Ettore Gatti, major Lombardi. Kvestor Tvlessana, poverjenica ženskega Fašija ga. De Vecchijeva z mnogimi članicami. Kmalu po 12. se je pripeljal na postajo Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, se pozdravil z navzočimi predstavniki in pregledal častno četo vojakov. Godba je zaigrala pozdravno koračnico. Do prihoda vlaka se je Visoki Komisar živahno razgovarjal z odličniki, ki so bili zbrani na peronu. Z nekaj minutami zamude je malo pred pol eno prispel na postajo redni tržaški brzovlak. V salonskem vozu, ki mu je bil priključen, se je pripeljal na obisk v Ljubljano in otvoritev letošnjega velesejma Minister za korporacije Eksc. Renato Ricci. Pozdravil in rokoval se je z navzočimi predstavniki, potem pa je sprejel raport poveljujočega častnika. Godba je igrala pozdravno koračnico, medtem ko je visoki gost pregledal častno četo. Za kratek čas je Visoki Komisar Eksc. Grazioli povabil Ministra Riccija v kolodvorsko čakalnico, ki je bila slavnostno urejena za visoki obisk. Minister Ricci in Visoki Komisar sta se nato poslovila od ostalih predstavnikov in se z avtomobilom odpeliala. Pred kolodvorom je bila zbrana velika množica ljudi, ki so sprejeli visokega gosta. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, kar je dajalo slovesen uvod za jutrišnjo otvoritev velesejma. ŠPORT Kriza okrog žo Ostavke v Slovenski nogometni zvez! - Tekme Elan - Mars ne bo? Morda smo bili bolj zadovoljni kakor smo pokazali in zapisali, ko smo izvedeli za nedavno rešitev pod okriljem Slovenske nogometne zveze, da so se nogometni klubi iz Ljubljane in Novega mesta slednjič le jdločili za ohranitev nekega prvenstvenega tekmovanja in se bodo to nedeljo že začele prve jesenske tekme za točke. Termin je resda nekoliko kasen, konkurenca v bistvu tudi ne obeta posebno nepričakovanega, toda ne glede na vse to smo računali v glavnem s tem, da bo tako na nogometnih terenih vsaj za nekaj tednov dela in življenja, potem pa se bodo morda spfl odprle drugačne možnosti. Kakor slišimo, pa ta ureditev nekaterim le ni bila po godu in nad otvoritvijo letošnjega prvenstva in našo nogometno organizacijo so se spet zbrali temni oblaki. Na zadnji seji je prišlo v upravnem odbc»u SNZ do nasprotstev, tako hudih, da so nekateri glavni funkcionarji podali ostavke, drugi pa so tudi ze zagrozili z njimi. Pravijo, da je do nesporazuma prišlo v zvezi s pritegnitvijo novomeškega Elana v I. razred, ki mu pač nekateri klubi — prav tako kakor bi se med to razmere ne bile prav nič spremenile — odrekajo formalno pravico do tega velikega napredovanja in zahtevajo zanj izpolnitev določenih pogojev, s katerimi je njegov nastop sploh izključen v otvoritveni tekmi na dan 5. t. r«. Kako se bo ta spor razvijal dalje in kakšne bodo njegove posledice za delovanje zveze same, se za enkrat ne da presoditi, gotovo je zdaj samo toliko, da tekme med Marsom in Elanom, ki je bila določena za jutri v Novo mesto, ne bo. Ljubljanski spored ostane — kolikor je znano, do-sedaj — neokrnjen, značilno pa je, da do časa, ko to pišemo, še ni dogovorjeno dokončno, kako bosta obe tekmi razdeljeni, da ne bosta druga drugi v konkurenco. To so čisto na kratko suha dejsrtva, ki dajejo našim nogometašem samo slabo spričevalo. Ce upoštevamo vse okoliščine, ki zdaj aktivnim igralcem nogometa ne vlivajo novih moči za delo na terenu, in dodamo še težave, ki jih ima vsak klub za svoj obstoj in vzdrževanje nogometne sekcije, je vendar Se zmerom neopravičljivo, da drug drugemu mečejo polena pod noge in obenem nalagajo še zvezi skrbi in naloge, za katere tudi ni najlaže najti pravo in pravično rešitev. Šport in društva v njem žive samo tedaj, kadar delajo... Atletski dvoboj v Novem mestu Za Dolenjsko in Notranjsko bo startalo nekateri najboljši, da morda Jutri v nedeljo priredi lahkoatletska sekcija novomeškega Elana na idiličnem igrišču ob Krki v Novem mestu dvoboj med najboljšimi atleti Dolenjske in Notranjske. Dolenjsko bodo v dvoboju razen kompletne ekipe Elana zastopali še znani ljubljanski atleti-Dolenjci, dočim tvori jedro notranjskih reprezentantov lahkoatletska ekipa »Javornika«, ojačena s samimi znanimi notranjskimi atleti, ki so sedaj člani raznih ljubljanskih klubov. Za Dolenjsko bodo med drugimi še nastopili Mavsar, Malič, Cerne, Gunda, Cuček in Marinček, za Notranjsko pa znani atletje šušteršič, Branisel, Vilar, Korča in drugi. Moči obeh ekip bodo precej izenačene in po dosedanjih rezultatih sodeč so is jtranjci favoriti v tekih, Dolenjci pa v metih, tako da bodo skoki brez dvoma jeziček na tehtnici za zmago. Edi:. v te-pq 400 m je skoraj siguren zma^ Cerne (Planina — Dolenjsko), ki letos sicer še ni nastopil, vendar pa je v odlični formi. Izredno velik pomen se pripisuje temu dvoboju tudi zaradi poizkusov sušenja nekaterih letošnjih najboljših rezultatov. V ta namen bosta Planina in Hermes poslala na ta dvoboj nekaj svojih najboljših lahkoatletov, ki bodo izven konkurence poskusili izboljšati svoje najboljše znamke. Največje zanimanje vlada predvsem za nastop Račiča (Hermes), ki bo skušal priti na 100 m pod 11 sekund. Razen Račiča bodo nastopili na tem mitingu še Slanina, Kajfež, Srakar (vsi Hermes) in Lon-čarič, Bačnik in Lužnik (vsi Planina). Razen v teku na 100 m pa bodo skušali ljubljanski atleti zrušiti tudi letošnje rekorde pri skokih, kar bo šlo morda laže, ker so novomeške naprave znane kot da-leko najboljše v pokrajini. Razen športnega pomena pa ima ta dvoboj prav gotovo tudi veliko propa- mnogo znanih atletov, prišli pa bodo tudi popravijo najboljše rezultate gandno vlogo, saj se bo z njim spet dvignilo zanimanje za »kraljico športa« v dolenjski metropoli in v vsem podeželju. Vstopnina je seveda propagandno nizka, tako da prireditelji računajo na velik obisk. Joe Louis je nepremagljiv Zdaj je že tri ali štiri dni tega, kar se je onstran Oceana spet končal eden velikih boksarskih dvobojev z gladko zmago svetovnega prvaka Joe Louisa, to pot nad Lou ' Novo. Devetnajstič je to pot Joe Louis branil ta naziv in 60.000 gledalcev je prišlo gledat in čakat, ali ga novi kandidat morda le ne bo pregnal s prestola ... Toda Joe Louis je stari maček! V prvih dveh krogih je bila borba, lena in dolgočasna, tako počasna, da je občinstvo začelo godrnjati. V tretji reprizi sta se nasprotnika lotila drug drugega nekoliko teže in v četrti je Lou Nova zabeležil cel o»ekaj dobro merjenih udarcev v svoje dobro. Usoda pa se je obrnila v petem kolu. Joe Louis je pritisnil partnerja od vrvi in ga stisnil čisto v obrambo. Po Šestem krogu se je Nova umaknil v svoj kot a krvavečim obrazom, toda pozneje — v sedmem — se je spet popravil in udaril enkrat zelo uspešno na uho, potem takoj pa je dobil od Louisa strahovit udarec na glavo, ki ga je položil. Mož se je dvignil na noge, toda preden je bilo kolo zaključeno je sodnik prekinil borbo, ker Nova ni bil več sposoben, da bi se še upiral. Joe Louis je ostal svetovni prvak... Atlet v jeseni Cisto napačno je naziranje, da je jesenski čas za atleta poraben samo še za to, da se odpočije od poletnih nastopov. Vsak daljši odmor jemlje celo najbolj treniranemu športniku telesno prožnost in vztrajnost in zaradi tega ni čudno, če potem prihodnjo pomlad kljub marljivemu treningu ne more doseči boljših uspehov kakor prejšnje leto. Kdor se zapiše atletiki, ne sme biti enostranski športnik, ki bi hodil na start samo o poletnih mesecih, temveč se mora udejstvovati v kateri koli športni panogi nepretrgoma vse leto. Saj so znana imena dobrih atletov, ki so pokazala najboljše uspehe tudi v drugih športnih panogah. Posebno priljubljeni so pri teh teki čez drn in strn, ki se jih udeležuje mnogo atletov, ker ta disciplina krepi predvsem srce in pljuča. Najbolj dragoceno za športnika, ki se udejstvuje jeseni, ni toliko dejstvo, da bi sodeloval v dobrih konkurencah, temveč v glavnem to. da si ves čas krepi in razvija notranje organe, predvsem srce in pljuča. Vsi veliki uspehi so dosegljivi samo onim, ki imajo dobro trenirano srce in čim bolj utrjena pljuča. Vsi veliki atleti so mogli svoje najboljše uspehe in rekorde doseči samo zato. ker nikoli ni-s- poprlnoma prenehali trenirati. Tega b1' se moral zavedati vsak atlet In vsak športnik sploh, ki stremi za večjimi cilji. Takšen športnik mora opraviti ogromno treninga in ne sme odnehati, če čuti da 4e truden, temveč pravilno trenirati dalje. V nadaljnjem se bo kmalu rr1 zal pomen iesensker-* trening, za na-dalirm razvoi organov ln mišic. Seveda je treba jesenski trening izvajati popolnoma sistematično in po določenem načrtu na prostem. na trening v kritih prostorih pa preiti Šele tedaj, če vreme res ne dopušča več dela na prostem, fato k< torei koristni atletski nastopi Se v ni jeseni na prostem, ker atleta utrjujejo in mu ne moreio škoditi. dopežeio pa glavni namen, da je stalno na delu. Šport vzgaja značaje Šport stremi za uspehi in za vrhunskimi rezultati. To stremljenje je v športnem pokretu od vsega početka ustvarjalo bolj ali manj hudo nasprotstvo, iz katerega se je rodilo pretiravanje v znamenni hlastanja za rekordi na račun zdravega športa in njegovega pravega pomena. Vemo pa tudi, da Je mnogo takih, Ki se trudijo in menijo, da gojijo šport, pri čemer pa zanemarjalo vsako stremljenje za uspehi ter smatrajo telesno udejstvo-vanje samo za zadevo, ki naj posnešuje zdravje ter krepi telo in mu prinaša potrebni počitek. Tako si stojita nasproti dve nazlranj!. ki sta navidezno med seboj nezdružljivi. In vendar je med tema dvema ekstremo-ma, in sicer med športom, ki stremi za rekordi in športom, ki ga goje oni drugi samo za okrepitev, neka notranja zveza, in sicer namen, da se s pomočjo telesne vzgoje vzgajajo značaji. Vsake vzgojno delo mora Imeti svolo podlago v delu, pa tudi šport za krepitev in izpolnitev prostega časa stremi za višjim ln boljšim. V stalnem boju proti nedelavnosti in udobnosti, v neprestanem telesnem vežbaniu se dviga človekova sposobnost in izboljšujejo njegovi pogoji za obstanek. Uspeh je edino merilo vzgojnega dela v športu. Po njem se lahko izreče sodba o storjenem vzgojnem delu, to delo je navsezadnje tudi merilo, po katerem se meri in ceni' moč vsakega naroda. Vsako športno udejstvovanje sili soort-nika, da mora premagovati svoje človeške slabosti ter se mora odreči marsikateremu udobiu v življenju. Le tako ie razumljivo, da se soortnik sam od sebe včlani v skupno društvo ln se sam od sebe podredi športnim zakonom in enotnemu vodstvu. Vse to nomeni eno samo oremapovanle samega sebe in že zaradi tega je šport, Židovska knjiga o Nemcih »Volkischer Beobachter« objavlja posamezne odstavke iz znane knjige ameriškega Žida Teodorja Kaufm&nna »G e r m a n y must perish« (»Nemčija mora umreti!«). K odstavkom objavlja tudi Kaufman-novo sliko. Odstavek, ki ga je objavil »Volkischer Beobachter« preteklo sredo debelo tiskanega na prvi stran"', se glasi: »Ko pride dan obračuna z Nemčijo — in ta dan bo prišel — tedaj bo mogoče zavzeti samo eno, po sebi umevno stališče. Noben državtljan, noben politik, noben vodja, odgovoren za razmere po vojni, ne bo imel pravice, da bi si dovolil osebni luksus napačne sentimentalnosti :n velike hlimbe, da bi rekell: Nemčija, zapeljana od slojih vodilnih mož, sme spet vstati! Sveta dolžnost današnjega pokolenja do nerojenih je, ustvariti gotovost, da strupeni zobje nemške kače ne bodo mogli nikoli več moriti. Ker pe strup teh zobov ne črpa svoje uničujoče moči iz telesa, marveč iz nemške borbene duše Nemcev, lahko varujemo blaginjo in varnost človeštva samo na ta način, da to dušo dokončno upihnemo in d« gnilobno telo, v katerem taka duša prebiva, končnoveljavno odstranimo s »veta. Ni nobene druge izbire kakor tale: Nemčija mora umret!!« Dijaški sejem gre h kraju Kadar človeka nesreče privedejo do obupa, da začne misliti na samomor, naj gre med mladino in temne misli se bodo razpre le kakor spomladanska jutrnja meglica pred toplimi senčnimi žarki Mladina j© zmerom vedra, vesela, polna upov in nad, zmerom optimistična, tudi takrat, kadar se ad«. to ali ono izgubljeno, nedosegljivo, nepopravljivo ... Tradicionalni d; jaški sejem je ▼ pcflnem obratu, kakor vsako 'leto. Pa ie marsikdo dejal, da letos dijaškega sejma ne b0^*^ se začne šolski pouk pozneje, ker bodo uvedene nekatere nove učne knjige itd. Tako s& nekateri modrovali — in so se temeljito urezaili! Pač zaradi tega, ker mladine in njenega zanosnega poleta ne poznajo. Na sejmu si dijak5 zamenjajo stare knjige, kupijo druge za višje razrede in m pri tem urijo sivoje trgovinske sposobnosti. Pa Se nekaj! Na dijaškem sejmu je najpriklad-nejše zbirališče, dijaki in dijakinje vsieh šol in razredov se zbero, tako da ie kdaj pa kdaj prava revija mladosti, poguma in le pote. Kolikokrat je že na sejmu zagorela čista in nedolžna prva ljubezen... Resni časi so v resici tudi d;ja§ki knjižni trg nekoliko' zbegali. To pa je povsem razumljivo. »Uradno« s« je sejem začel že v začetku meseca, toda takrat je vladalla negotovost zaradi učnih knjig. Seznami še niso bili iadani 5n kdo si more misliti mladega sejimarja brez seznama, katere knjige so uporabne in katere ne. Zato je življenje na sejmu kmalu ugasnilo. Dan, dva so se zbirali maloštevilni dijaki na Bregu v senci košatih kostanjev in od časa do časa pohiteli proti Zvezdi, preti Gradišču m povsod tja, kamor so po« izkustvih prejšnjih let vedeli, -• • I n mm Lime di precisione, raspe e utensileria da falegname r lip Precizijske pile, rašpe in mizarske potrebščine Mole e lime abrasive per tutti gli impieghi brusni kamni in stružne pile za vsako rabo Acciai da utensili, costruzioni e inossldablli Jeklo za orodje, gradnje, rje prosto jeklo C A Aeciaipvie Bofvann — Fusioni e forgiati greggi e lavorati 9. A. AGCIdiene surovo in obdelano, lito in kovano železo S A t Cn«fi?fM»ttf a G ff F Cuscinettl a sfere e rulli per A, 1. CUSCIRem a Stere K.. *• — kroglični in valjčni ležaji za Teste automatiche a scatto per Siletare „TAS" AVTOMATIČNE GLAVE PRI STROJIH ZA OBROBLJANJE »TAS« Elli, Zerboni & Co. — F - « _ Lime di pre 1 1 P Precizijske S. A. Mole Norton — S. L A. U. — ITALVISCOSA MILANO — Corso Vittorio Etnanuele n. 37—39 Societa per la vendita eselusiva delle Družba za izključno prodajo umetnih fibre tessili artificiali viseosa pro- viskoznih tekstilnih vlaken, ld jih dotte da: izdelujejo: Snia Viseosa - Cisa Viseosa — Chatillon FEDERAZIONE ITALIANA DEI CONSORZI AGRARI (ITALIJANSKA ZVEZA KMETIJSKIH KONZORCIJEV) Tutte le materie e macchine per 1'agricoltura. Tutti i prodotti delTagricoltura Vse potrehSčine in stroji za kmetijstvo. Vsi kmetijski pridelki. ROMA — Via XXIV Maggio 43 flBRIGOlU CONSERVE ALIMENTARI JEDILNE %rr\ K, tcovF > M n m» • - J f/tm SCANDALLI La Gran Marca Italiana Posteggio Fiera N. 296-297 Velika italijanska znamka Sejmski oddelek št. 296-297 CAMERANO - (Ancona) LA REGINA DELLE FISARMONICHE KRALJICA HARMONIK UBALD0 B0NTENPI FABBRICA FISARMONICHE-C ASTELFIDARDO (Ancona) TOVARNA HARMONIK, CASTELFIDARDO (Ancona) Cataloghi a richiesta. Na zahtevo katalogi. APERITIVO TONICO nuiniiisiiniiFiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiui iiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiifiiiiinuiiiiifiiiiiHiiiifii ih nditiiiiiniiniisiiini^n F A M A MONDIALE millllllll!igilllll!lllllll!Rllllllllllllll!l!lllllllllll!lll!lll!ll!ll!»^ FERRO CHINA BISLERI TONIČNIAPERITIV SVETOVNEGA SLOVESA [MU Dl DRTOPEDIA JIT-HI/fflDB ZAVOD ..HAL" C a r p a n o Via S. Marta, 25 — HlLANO - Telefono 84.845 ERNIA senza operazione Nuovo Otturatore speciele Contiene in modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA, anehe volumicosa, ridueendola ed im-mobilizzandola in breve tempo. L'ortopedico autorizzato a norma di legge riceve a: GORIZIA — Albergo Didic KILA brez operacije Nov poseben pas, s katerim Je mogoče na čudovit način zadržati tudi obsežno kilo vsakršne vrste, jo omejiti in r kratkem ustaviti. V smislu zakona avtorizirani ortoped sprejema — Giovedi 9 Ottobre — v četrtek, 9. oktobra (DRIA - Albergo Tre Corone Z ^ HI POSTUMIA — Albergo Leone — Sabato 11 Ottobre — v soboto, 11. oktobra F UJME — Albergo Reale ~ Lunedi 12 e 13. Ottobre — v nedeljo in ponedeljek, 12. tn 13. oktobra TRIFSTP — Albergo Posta — Martedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre — Piazza Oberdan — v torek in sredo, 14. in 15. oktobra Makulatur ni papir proda uprava »Slovenskega Naroda«, LJubljana, Puccinijeva nI. S KLIŠEJE VtrpAfVNf- UGOGfcAflKA SVATBA NASIP23! UFFICIALI Pastrani panno 350.— 450.— castoro 750.— *^'--ise panno 350.— 450.— Diagonale 650.— 750,— 850.—. Calzetto-ni. cavigliere. sciarpe, guanti, calze, maglioni Una, Bustine, Letticam-po, cassette, camicie e tutti gli articoli Milita-ri Milizia e Fascisti serivendo a: ČASTNIKI sukneni plašči 350 do 450 lir, plašči iz težjega blaga 750 lir, suk-nene uniforme 350 in 540 lir, bolje volneno blago za uniforme 650, 750 in 850 lir, hlače, ovojnice, rute. rokavice, nogavice, volnene jopice, ovoji, poljske postelie, vojaški kovče-gi, srajce in vsi drugi predmeti za voiake, miličnike in fašiste, si lahko preskrbite, če se obrnete na: Casermetta - Nazionale — Firenze Cercasl I Sprejme rappresentante. | se zastopnik. Dvojčka z enim letom starostne razlike V prijavnem uradu ameriške mornarice sta se javila nedavno dva brata dvojčka William in Georg Waendelen. Prvega so sprejeli, drugi je bil pa odklonjen z motivacijo, da še ni dosegel predpisane starosti 18 let. Brata sta odločno protestirala, Češ da sta enako stara, saj sta vendar dvojčka. Uradnik je pa z dokumenti v rokah na njune proteste odgovoril, da to ni res. V krstnih listih namreč stoji, da je bil William rojen 31. decembra 1923. ob 23.45, tako da bo še letos star 18 let, njegov brat Georg je bil pa rojen 1. januarja 1924. ob 2 zjutraj ln je star torej šele 17. let Starostna razlika med njima znaša 2 uri ln tri četrt, za oblasti pa pomeni to eno leto. Uspešno oglaševanje le v »Jutra« HRT HRT La Fiat Fiat alla Fiera di Lubiana na ljubljanskem veletelmu La Fiat. ma55fmo compiesso industriale del-Pltaiia fascista per tutte le produzioni moto-ristiche della terra del m are e čel cielo, partecipa alla Fiera di Lubiana con una gran-de mostra nel proprio padiglione apposita-mente costruito a tempo d? primata, e con altre diverse mostre in settori alI'aperto: — le piu moderne e belle automobili, dalla famosa piccola vettura '*Fiat 500„ alla 4 cilindri llOO e alla 6 cilindri 1500. — una ricca gamma di ueicoli indu- Striali di piccola media e grande portata. — Ie trattrici agricole piu addatte ai vostri terreni. — i frigoriferi Fiat. fiat. nafveči» industrijski kompleks fašistične Italiie za