IZ OČI V OČI Mojca Ramšak "počitnice sem preživela v 19- stoletju. INTERVJU Z MARIJO KOZAK MUKIČ Nekateri iniervjuji .sodijo b< >lj v rubriko "iz računalnika v računalnik" namesto "iz oči v oči". Tudi ta je te vrste Z Marijo Kožar Mukič se nisem še nikoli imela priložnosti pogovarjati v živo, če od štejem nagovarjanja in krajše pogovore po telefonu iz Ljubljane v Szombalhcly na Madžarskem 1er pri šle je m najino dopisov'an je. Pil vendar - ta intervju sem hotela narediti, zato ker njeno delo ni nepomembno za slovensko etnologijo, predvsem pa je pomembno za porabske Slovence, In navsezadnje - je edina elnologinja, ki preučuje tamkajšnje Slovence in tlšidi živ i med njimi. Pred kratkim je izšlo njeno pionirsko delo na področju etnološkega slovaropisja, Etnološki slovar Slovencev un Madžarskem, slovar, v katerem je Zgoščeno njeno skoraj dvajsetletno terensko in kabinetno dekv Razlogov za intervju je torej več kot dovolj in z njim nadaljujemo serijo predstavitev uspešnih slovenskih etnologih j" v tej rubriki Marija Kozai Mukič se je rodila v Budimpešti tu je leta '978 diplomirala iz etnologije in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani Leta 1979 se je zaposlila v Savana Muzeumu v Szombatlielvju; leta 19^3 je v "lonošierskcm muzeju pripravila odmevno razstavo Sloréïmi r okolici Monoštra. Z možem Prancem je olv iav ila knjigo Slovensko Porabje < 1982 ), sama pa Etnološko topografijo slovenskega ciničnega ozemlja za tc> obippêje - slovensko Porabje - Szhvénvidék 119Ki), monografij!) dornji Seniki 1988), katalog Avgust Pave! ■ etnolog ni organizator muzeja 119K6) in nazadnje El >'(i loški slovar Slovence i/ na Madžarskem - A Vagyaiwyzâgi Szlovéuek uëjirayzi szdtdra ( 1996 ) s sv o|im, deli Mukičeva pomembno prispeva k poznavanju širšega panonskega kulturnega prostora v 19. in štbletjug ki je, kar zadeva etnološke topografske predstavitve tudi sicer najbolje preučen. l>osleni ste kol etnologi ujet v Muzeju Savaria v Szom-"Hhelyit Kakšna je bila vaša jioklicna pot. jiotem ho ste ' Plan lirait iz etnologije in slovenskega jezika na ljubljanski """i-mlcta /97W ' 'Muzeju Savaria sem zaposlena od I. marca 1979 Hkrati z ^U|/,'jsko službo sem tri mesece skrbela še za slovenske, nis'še in hrvaške knjižnici.' kot knjižničarka županijske >nlizniee v Szlv'' "redniča m novinarka slovenskih oddaj Radia Gydr. 'Po | 1 ''i'1 - s katero se oglašamo le 23 minut tedensko priprav-^ 111 se danes, in sicer s pomočjo moža Franceka in sina ll's:|na Od ustanovitve ( !9H3)do danes skrbim za delovanje GlASNIK SED 37/1997, it. 1-2 Marija Kožar Mukič. 1997. Foto: arhiv MKM. muzeja Avgusta Pavla v Monoštru in postavitve skromnih občasnih razstav v n|em. Kako paje z etnološko preucenostjo'' Sami ste prispevali m napisali že In temeljna dela oporabskih Slovencih: Etnološko tojiog raji jo za slovensko Porabje teta 19H4. dvojezično monografijo ene od devetih porabskih vasi Gornji Senik leta 19,s',V in, nazadnje, sintetično delo Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem leta /99s Kakšni so vaši načrti v prihodnje m kako je s sodelavci, ki hi jih zanimale takšne raziskave? Na vseh predstavitvah in v vseh recenzijah mSje zadnje knjige je bilo ugotovljeno, da je z njo "etnološka podoba Slovenskega Porabja za 20 stoletje do dobršne mere zaokrožena". V geslih etnološkega slovarja sem res poskušala zajeti način življenja Porabcev v zadnjih sto letih Kljub temu je -zaradi neraziskanosti - izostalo zelo pomembno geslo: izseljenstvo. Sezonstvo in izseljenstvo je bilo tako pomembno v življenju porabskih ljudi, da bi oboje zaslužilo monografsko obdelavo. Veselilo bi me, če bi si našla sodelavce za sestavitev teh monografij. Sama bi rada dopolnila svoj etnološki slovar - s podatki iz 16, do 19. stoletja - do leta 20(X), V szombaihe-lyskein muzeju na prostem pa bi rada sodelovala pri postavitvi rekonstrukciji' goni jeseniške dimnice (1998). 33 IZ OČI V OČI s kakšnimi problemi se srečujete na terenu in v muzeju? Na terenu seift zbirala podatke s pomočjo vprašalnic, intervjujev življenjepisov in z opazovanjem z neposredno udeležbo. Starejši ljudje m> se spominjali se pripovedovanja svojih starsev. starih staršev iz 19 stoletja. Cifn večja je razlika \ starosti iiiptl pripovedovalcem in izpraševalcem, tem lažje je terenske Klelo Ko člt >vek izprašuie generacijo svojih staršev alt svojo generacijo že ima težave. Kar hitro ti odgovorijo: zakaj sprasujes sa| sama dobro veš. kako je to! Najbolj uspešna, (oda najtežja metoda je opazovanje z neposredno udeležbo. .Moraš imeti neko predznanje in dober spomin. Zapisovati ne smeš, ker s tem zmotiš "informatorje'' in ne dobiš objektivnega odgovora. Največji problem je, da "informatorji" prehitro umirajo, Še preden jih utegneš dobro izprašati Najstarejši ljudje, ki živijo danes v Porabju, so rojeni /c v Ju. stoletju. Njihov spomin ne sega več nazaj v I 9. stoletje. Porabi i od generacije do generacije slabše obvladajo svojo tnali tinsčino / materinščino vred pa ižginjajo tudi elementi slov enske kulture v Porabju. Muzej Avgušta Pavki v Monoštru je edini slovenski muzej na Madžarskem. Zaradi finančnih težav - ki pestijo vse muzeje na Madžarskem je odprt šarilo od l.aprila do 1. decembra. \ depojjh ni prostora za nadaljnjo nabavo predmetov in ni mamo posebne dvorane za občasne razstave, Z razširitvijo muzejske stavbe bi imeli možnost za to. da In sprejemali razstav e tudi iz slovenskih muzejev Za tako sodelovanje smo imeli možnost v Muzeju Savaria (npr. "Maske" iz Ptuja. Kuhinja" iz Si-.M. panjske končnice" iz Radovljice ipd.), ki pa je oddaljen 60 km od Monošira Tudi s takimi razstavami bi radi prispevali k ohranitvi narodnostne zavesti porabskih slov ent ev i' Muzeju Savaria je raziskoval od dvajsetih let da svoje smrti letu PUfi slovensko narotlnostno kulturo Atgust Pavel. Koliko ujMtiteeatc gradivki ga je zapustil npr njegove jezikoslovne stadije¡nmihskvga govora' Avgust Pavel je bil med 192K in 1946 kustos etnolog in rav natelj Muzeja savana v sz< >iuhathelyu. \ tem času je zbiral predmete in p< >datke ter fotografiral v več kol slo naseljih lak-ratne Železne županije. V teli potrianonskih časih pa mu je bilo terensko delo v porabskih vaseh otežkočeno, ker so bili odnošaji med obema državama še vedno preveč napeti, posebno na mejah ' (Tako si- je pritoževal v- svojem pismu \ ilku Novaku.) V Porabju je zbiral podatke le o odprtih ognjiščih m lovit na brinjevke. kar je tudi objavil Omenjeni dve Jazpiavi vsebujeta tudi jezikoslovne podatke, o porab-skem govoru jezikoslovnih študij ni pisal V njegovi zapuščini v Muzeju Savaria je ostalo le nekaj podatkov o prehrani, nekaj izšievank. besed in besednih zvez iz porabskih vasi Kako je sploh j»etičen porahski govor, kako tplivi asimilacije!' Potabski govoi je na žalost zelo slabo preučen. Itavno zalo predstavljam v svoji monografiji način življenja Gornje seničanov z njihovim lastnim i z pričevanjem. Njihove stavke navajam velikokrat dobesedno, tla bi si bralec pridobil sliko tudi oseniškeni govoru, njegovem besedišču. Knjigi je dodan tudi slovarček narečnih izrazov. Tudi v etnološki slovar sem imela namen vključili čini mV narečnih besed, ki sem jih na koncu knjige zbrala v kazalo narečnih izrazov 1'ako vem. da poteka na Katedri za slovenščino v Szoin- bathelyu pod vodstvom profesorice mariborske univerze vir. Zinke Zorko zbiranje gradiva o porabskem narečju. V študijskem letu 1974/75je bil v Szomhathelyu ustanovljen lektorat za slovenski jezik in književnost, kasneje leta IQtiO, pa še katedra. Kako ocenjujete to dejavnost glede na to, da ste tam tudi sami nekaj časa poučevali'/ Kakšnaje zanimanje za študij in kadrovska zasedba' Zanimanje za študij slovenščine na szombathelvski katedri je vedno manjše. Tu izobražujejo le učitelje slovenščine (m kakšnega drugega predmeta). Potrebe po slovenskih učiteljih na porabskih osnovnih in srednjih šolah so omejene. Diplomanti katedre se zaposlujejo zunaj Porabja. Na katedri poučujeta tudi dve profesorici iz Porabja. Ena je iz Ste va novcev druga z Gornjega Senika. ( )be obvladata obe varianti porab-skega narečja Prav zaradi tega bi bilo pomembno, da bi na katedri poučevali tudi dialcktologijo in da bi tudi pri poučevanju slovenskega knjižnega jezika izhajali iz narečja V Sloveniji se z etnologijo fiorabskih Slovencev ukvarjata sc Vilko Novak in Katarina HirnÔk Mttuda. Kakšni so vaši stiki z njima, kakšni z drugimi kolegi etnologi? (XI etnologov v Sloveniji imam največ stikov s profesorjem Novakom in Katarino 1 lirnok Munda. sat v si trije raziskujemo isto območje. Meti letoma 19"3 in 197N sem bila študentka profesorjev Novaka tn Kremenška. Največ strokovnih siikov imam vse do danes z njima. Vse tri moje knjige so nastale v okviru projekta Način življenja Slovencev v JO. stoletju. katerega nosilci je bil dr. Slavko Kremenšek Pri vseh treh knjigah je sodeloval kot urednik, svetovale*.. Profesor Novak (»a - kol poznavalec porabske ljudske kulture - kol strokovni lektor. Njegova dela v zvezi s Porabjem in Prekmurjem prebiram in uporabljam koi strokovno literaturo pri sv ojih spisih Ko sem v Ljubljani, se vedno posvetujem s profesorjem Kre menškom in Novakom Katarina I lirnok Munda je bila zaposlena dvakrat po dve len ( 19H4-H6 in 1989-91 ) V muzeju Av gusta Pavla v Mon<)štru Vil bolj aktiv no sv a sodelovali v tem času Skupaj sva inventariz irali vse predmete, ki so biti leta 1991 ludi fotografirani Odkar je Katarina zaposlena v Ljubljani, imava stike po telefonu. tj)da ostajajo tudi možnosti za osebne pogovore Pri nastajanju mojega etnološkega slovarja je Katarina veliko pomagala prt nabavi strokovne literature, fotokopij strokovnih člankov in kot "kurirka" pri posredovanju mojih rokopisov slovenskemu uredniku in lektorju. I slugo sem ji vračala z madžarsko literaturo in fotokopijami razprav ki jih je uporabljala pri pisanju svoje doktorske disertacije Pri nastanku mojega slovarja so mi veliko pomagali tudi drugi kolegi etnologi v Sloveniji: sodelavci SFM ISN ZR< SAZll, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, sodelavci Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti idr Vaš !'.t m iloški slovar Slovencev na Madžarskem je prvo elit otoška enciklopedično delo v Sloveniji ali za Slovence Gradivo zanj ste skoraj dvajset let zbira/i prav na terenu Kakšni so bili vaši motivi. da ste se sami lotili tako t elikegU projekta? Po topografiji in monografij i mi je ostalo še veliko neobjavljenega gradiva V obeh sem tudi napovedala tretjo knjigi >. Obljuba dela dolg. Zelo me skrbi tudi to. da mi pred očn» izginja porabska ljudska kultura. Pa Še čas me je preganjal, sat 36 GLASNIK SED 37/1997, št. 1'2 IZ OČI V OČI starejši pripovedovalci umirajo. Zaradi v sega tega mi ni pito Malo drugega. kot da začnem urejati že objavljeno in še neob-|a\ I j eno gradivo in ga d< »poln jeva ti s terenskimi podatki < »i strokovnih motivih sem imela tudi subjektivne, osebne. Rojena sem v Budimpešti; govoriti me je naučila babica na ' 'Ornjem Seniku V šolo sem hodila v Budimpešti, toda počitnice sem preživljala na Gornjem Seniku - v 19. stoletju. V St). ini)(l letih so namreč živeli ( iornjcsentčani od poljedelstva in živinoreje t ¡1 >spiKlari I i so tako kakor so to videli pri svojih s'ai sih starih starših Slovenstvo v Porabju je bilo povezano s kmečkim življenjem. Ko se s kmetovanjem niso mogli več Preživljati, so začeli opuščati tudi slovenski jezik in s tem s«)vensko kulturo Asimilacije ni mogoče ustaviti. Besedni Naklad Porabcev se ni moderniziral. Kot etnologinja nimam možnosti, kot da rešim, kar se da . in s svojimi knjigami Posla vim 'spomenik izumrlim porabskini Slovencem" \h ste imeli tudi kakšne spod ht t de od madžarskih kolegov, te t niaii i za seboj ta ho temeljno delo Magyar Xé/najzi U'k-m»¡ r petih knjigah, ki so izhajale od teta /£77 do 1982? ''ri sestavljanju geselnika sem se naslanjala na Madžarski et) t otoški leksikon. Praktično je to polekalo tako. da sem vzela 1 roke vseh pel zvezkov in prebrala vsako geslo. Vmes sem S| delala zapiske Prepognila sem listek A^ formata. Na eno SI'-m sem si izpisala ma d žarsko terminologijo s pomembnimi Podatki Na drugo straiï porabsko terminologijo Na koncu St'J,i listke sortirala po etnološki sistemaiikt materialna, tll||i| 'Vila, si Jcialna kultura Potem pa še znotraj lega (poljcdel-SKl>. Živinoreja ). Zatem sem začela iskali ustrezno termi-^"logijo \ slovenski etnologiji Največ sem uporabljala SSKj tn th-ivi tsh, !ji t dsko kulturo V i lka Novaka izleta I960. Slednja " P'a\ 1 leksikon, enostavno jo je treba prepisati v gesla! Pri scslih s p< K|n ièja gospodarstva mi je zelo koristilo delo Marije ■^lakarov ič Kmečko gosjnitlarslvo na slovenskem. Ne samo z ''Pisi prediiietov in pojavov ampak tudi z risbami. Kot stalen Poročnik sem listala še Slovensko ljudsko izročilo. A'aro-,l"pisje Slovencev ii\ Enciklopedijo Slovenije. madžarskih kolegov mi je največ pomagal madžarski '"ednjk mojega slovarja, dr. Imre Gráíik. Kot sodelavec cl-111 ''"škega muzeja v Budimpešti (Néprájzi Muzeuni) je imel P'ej slike s slovenskimi etnologi, med drugim je postavil '•'zstavo v si;m Med leti 1986-93, ko je bil ravnatelj Muzeja utl ia, m > stik i s slovenskimi kolegi poslali bolj živahni Imeli Skupni razstave, izmenjali smo si strokovnjake. Dr. " ilik podpiral tudi izdajo moje monografije o Gornjem s' 'iíku Za urednika in lektorja madžarskega teksta slovarja 1 111 ga izbrala ludi zato, ker je slov aškega rodu in razume ^.vensko, '"Von se. da ho izšla še dopolnjena izda ¡a : gradi rom iz '"livov. Lahko kaj več j >0 veste o teliti ^ Mm iloškem slovarju je veliko gesel, ki bi jih bik) potrebno MMmti ,s poj-u^i t/ IN _ 19 stoletja Dokumenti v Župani-1 1,1 arhivu v szonibathelvii vsebujejo veliko poti a I kov o '"■"^J Življenja .Slovencev v porabskih vaseh. Tako npr.: ^ 'i>l|sMnski inventarji o stanovanjski kulturi, terezijanski *tu!^rj 0 gospodar||'u ¡M GlASNIKSEO 37/1997, št. 1-2 Ali se ukvarjate tudi s Slovenci r Porabju, ki žirijo r mestu? Slovenci na Madžarskem živijo tudi v mestih Monoštcr. Szombathelv, Mosonmagvarčivar in Budimpešta. O Slovencih v Monoštru sva imeli s Katarino Himok Munda leta 1986 referat na mednarodni narodnostni etnološki konferenci v Bekescsabi. Raziskovanje Slovencev v mestih sta potem nadaljevala Katarina (Monušter) in madžarski sociolog Andi as Bertalan Szekelv 111 S tem bi rada prispevala k ohranitvi slovenstva v Porabju VI Ulj,| """ilji in Predstavitev monografije o Gornjem Seniku v SEM leta 1988. Od leve: Marija Kožar Mukič, Imre Grafik, Iran Sedej. Foto; arhiv MKM. Marija Kožar Mu kič je net vprašanja pisno odgovorila v februarju 1997. 35