The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. RIKAN LOVENEC ŠTEV. (No.) 128 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Offici.nl Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. JULIJA — SATURDAY, JULY 2, 1932 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLI DEVET NOMINIRANIH ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA. — ZBOROVANJE TRAJALO CELO NOC. — DEMOKRATI IZBRALI PLATFORMO, KI JE ODLOČNO MOKRA. — ZAHTEVA PO ODPRAVI PRO-HIBICIJE. Chicago, 111. — Skozi celo meriško ljudstvo že tako sito noč do jutranje zore so zborova« prohibicije, da na vsak način li demokratski delegati v noči od zahteva njenega konca. Vlažni četrtka na petek in ves čas se je niso imeli drugega argumenta, porabil samo za nominacije po- kakor tega, da si bodo demokra-sameznih kandidatov. Dvanajst ti odtujili južne države, ako bo-ur so skoraj trajali govori, s ka- do zahtevali preklic prohibicije. terimi so se predlagali in pripo- 'Že med debato se je lahko vide-ročali kandidati za nominacijo, lo, da se razpoloženje delegatov štiri ure popoldne in ostali čas nagiba na skrajno mokro stran, ponoči, in skupno je bilo nomi- in to je potrdilo tudi glasovanje, niranih devet kandidatov. : ki se je glede tega predmeta vr- Ako bi galerija nominirala šilo v četrtek zjutraj med pol-predsed. kandidata, bi bil goto- nočjo in 1. uro, ko so se dele-vo nominiran Al Smith. Prave gati z 934 proti 213 glasovi iz-viharje navdušenja namreč razili za sledeče načelo: vzbudi ta mož, kadarkoli se po- Besedilo zahteve orekJica javi na konvenciji. Njegovi no-' "Zahtevamo preklic 18. a-minaciji so sledile take demon- mendmenta. stracijske ovacije, da se je mož V svrho, da se doseže ta pre-skrival umaknil, da ga ne bodo klic. zahtevamo, naj kongres ne-pričeli nositi po dvorani. Na mudoma predlaga tozadevni u-drugi strani je pa galerija bila stavni amendment konvencijam precej nasprotna nominaciji posameznih držav, ki se skliče-new yorškega governorja Roo-| jo edino v to svrho, da glasujejo sevelta, dasi je bilo o njem zna-'.glede tega predloga. KRAJI, PRIZADETI OD POTRESA ! Iz Jugoslavije. FRANCOSKI SOLUNSKI BOJEVNIKI V LJUBLJANI — K SPREJEMU NA KOLODVORU SE JE ZBRALO VEČ TISOČ LJUDI. — NENAVADNA NOVA MAŠA V SLOVENSKI KRAJINI. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Pristaniško mehiško mesto Manzanillo, ki je bilo pred nekaj dnevi prizadeto od takega potresa, kakoršnega še niso občutili v tistih krajih. Več poslopij v mestu je bilo razdejanih. ANGLIJA VED- no, da ima za seboj večino delegatov. Nasprotno pa je zopet nominacija marylandskega gover-norja Ritchieja bila povod za Nujno svetujemo posameznim državam.^ da uveljavijo take odredbe, ki bodo v resnici pospeševale zmernost, z učinkom pre- živahne demonstracije. Skoraj prečile povrnitev salunov in poza vsakega kandidata so trajale stavile promet s pijačami pod j NAROČNIKOM V NOST! PPDTf FPQJ^/i Radi P°stavneSa praznike I Al/ I I &K\UM\i 4. julija, bo v ponedeljek delo | v naši tiskarni počivalo in radi carino , tega torkova številka ne izide. | Prihodnja številka izide zopet —O— j v sredo, dne 6. julija. London, Angli ja. —■ Ker jp \ tf ________ Irska odrekla nadaljnje plače-1 »« » r « „..pT vanje najemščine Angliji, se KRIŽEM SV ET A zadnja namerava odškodovati i __ Anglija bo uveljavila na irsko blago. demonstracije in obhodi po dvorani od pol do ene ure. zato je razumljivo, ako se vzamejo v popolno nadzorstvo in kontrolo držav. Zahtevamo dalje, da se poslu- KONFERENCA MANJŠIN Zastopniki narodnih manjšin zborujejo na Dunaju. DunsJ, Avstrija. — V tukajšnjem mestu se vrši izredno pisana konferenca. Sestavljena je iz vseh mogočih evropskih nana ta način, da bo izvedla trgov-j _ Berlin> Nem5ija. _ Kakor ! rodov in, kakor se zatrjuje, je ski pritisk na Irsko. Angleška1 prihajajo poročila iz Bukarešte,' Navdušen sprejem francoskih bojevnikov v Ljubljani V ponedeljek. 13. junija, je lU-ispela iz Zagreba v Ljubljano skupina francoskih bojevnikov, ki so se za časa svetovne vojne ramo ob rami borili s srbsko vojsko in slovenskimi dobrovoljci na solunski fronti. Francoski gostje, ki so bili že več dni na potovanju po Jugoslaviji, so bili v Ljubljani rad vse iskreno pozdravljeni in prisrčno sprejeti. Na trgu pred kolodvorom se je zbralo več tisoč ljudstva, predstavniki društev in zastopniki oblastev, so pa napolnili peron. Občinstvo je fran coske borce pozdravljalo z viharnimi vzkliki Franciji in vlada bo stavila v parlamentu /poštev še dolgi govori, s kateri- ži federalna vlada svoje moči, predlog, naj se jo pooblasti, da bo naložila izredno je v rumunski pokrajini Molda- mi so bili kandidatje nominira ni, da se ob jutranji zori v pe-Itek po celonočnem zasedanju še ni prišlo do volitve. Zanimanje ze. platformo Najbolj razburljiv del konvencije, za katerega je vladalo tudi največje zanimanje, se je pa vršil na zasedanju v sredo zvečer. Prišla je tedaj na razpravo točka platforme, kjer se določa, na kako stališče se bo postavila demokratska stranka glede prohibicijskega vprašanja. Zanimanje za to točko je bilo tolikšno, da je privabilo v Stadij tako množico občinstva, kakor ga to ogromno poslopje še ni vsebovalo. Okrog 27,000 oseb se je stlačilo vanj, 5000 več, kakor je v poslopju sedežev. Več tisoč drugih je pa morala policija, ki je imela službo pri vhodu, zavrniti, ker niti stojišč ni bilo več na razpolago. Koliko milijonov in milijonov oseb je pa potek debate poslušalo potom radio ta večer, bi bilo pa sploh neumestno precenjevati. Lahko se reče, da ni še nikdar v zgodovini Amerike vladalo za kako konvencijo političnih strank tako zanimanje, kakor se je opazilo za demokratsko konvencijo, posebno pa še za zasedanje tega večera. Vse je z napetostjo pričakovalo, kako bodo demokrati zasnovali rešitev etiega najvažnejših ameriških problemov, prohibicije. Že z vsega početka se je mo-fflo opaziti, da bodo skrajni su-hači na tej konvenciji tako poraženi, da niti do glasu ne bodo da pripomore državam, da se zavarujejo proti uvažanju opojnih pijač, ako bi to kršilo njih zakone. Med tem, ko bo preklic 18. amendmenta v delu, pa se za-J vzemamo za to, da se nemudo-' ma izpremeni Volsteadov zakon | in da se legalizira izdelovanje in prodajanje piva in drugih pijač s tako alkoholno količino, ki je dovoljena po ustavi, ter se s tem pripomore vladi do primernih in potrebnih dohodkov." Jedrnata platforma Kakor je torej videti, se v načelu glede prohibicije znatno razlikujete demokratska in republikanska stranka. Med tem, ko so republikanci zamotali celo zadevo tako, da se ne more iz 'njih besedila dobiti pravega pomena, ker je pač hotel Hoover pokazati prijazno lice suhim in mokrim, so pa demokrati odločno zaklicali: "Zahtevamo odpravo prohibicije in zahtevamo, da se takoj legalizira pivo in druge lažje opojne pijače." A tudi celotna strankina platforma. ki je bila sprejeta na zasedanju v četrtek, je kratka, krepka in jedrnata,. S 1300 besedami pove več, kakor republikanska z več kakor štirikrat bolj dolgim besedilom. Med drugimi važnimi zahtevami v demokratski platformi je zahteva, da se nemudoma drastično znižajo vladni izdatki, in sicer za najmanj 25 odstotkov; dalje, da vlada nudi federalno pomoč v obliki kreditov posameznim državam za odpo-moč brezposelnim; da se uvede KONEC INSULLOVEGA IMPERIJA dišče izreklo zadnjo besedo o glavnem Insullovem podjetju, Insull Utility Investment Corp., nekdaj ogromna korporacija, v katero je stavil magnat Insull fcvoje najvišje upe in jo določil za glavni faktor svojega nameravanega trimiljardnega imperija. Vse načrte pa je depresija razbila in tako je zdaj sodišče odločilo, da se ima prodati premoženje korporacije in z izkupičkom vsaj deloma poravnati dolgove napram delničarjem. ---o- NEMUDF.N ODMEV KONVENCIJE Washington, D.C. — Oko-rajženi vsled odločnega stališča, ki ga je zavzela demokratska konvencija glede prohibicije, je bil eno uro po glasovanju na konvenciji pred ložen kongresu predlog, da se skličejo državne konvencije, ki naj glasujejo o preklicu 18. amendmenta. Dela se propaganda, cla se v tem oziru obe stranki združite in dosežete, da se sprejme ta predlog še tekom sedanjega zasedanja kongresa. viji izgubilo pretekli teden canno na vsje(j povo(jenj življenje okrog blago, ki se bo uvozilo iz Irske. 400 QSeb Na ta način upa Anglija, da bo( _ Mexico City> MeWka_ _ vsaj deloma nadomestila doho- Polidja je preteklo gredo naya. dekizlrskena najemsčinah, ki|Ulananek0 katoiiško šolo za znašajo letno okrog deset mili- dekMce in aretirala pet nun< 60 jonov dolarjev. deklic pa odposlala domov, in sicer zato, ker so nune dajale deklicam katoliški pouk. „, . T1, , . — Moskva, Rusija. — Ker £ Primanjkuje drugega mesa, je sovjetska vlada odredila, da se mora posvetiti posebna vnema reji domačih zajcev. Dočim je teh živali zdaj v Rusiji okrog poldrugi milijon, jih mora biti po odredbi vlade do 1. 1934 najmanj 25 milijonov. -o- NAMESTO NAJEMNINE — KROGLO Chicago, 111. — Lastnik hiše na 3022 Lock St., M. Schersin, je šel v sredo k svojemu najemniku, 231etnemu J. Sopolski, in zahteval od njega, da mu plača najemnino, ki mu jo dolguje. — Med obema se je razvil vroč prepir, med katerim skoči Sopolski v svoje stanovanje po puško, s katero odda štiri strele na gospodarja, ki je moral biti nevarno ranjen odpeljan v bolnico, dočim je napadalca odpeljala policija. KALIFORNIJA SKRAJŠA DELOVNI ČAS San Francisco, Cal. — Z veljavnostjo 1. julija se je za vse uslužbence države Kalifornije upeljal petdnevni delovni trden. Na ta način bo država prišli. Šlo je torej le za to, ali starostno in brezposelno zava-bodo zmagali skrajni mokri.lrovanje pod državnimi zakoni; nli vlažni. Oboji so napeli vse da se najstrožje uveljavijo za-svoje sile. Mokri so med debato koni proti trustom in se s tem upravičeno povdarjali, da je a- zagotovi obstanek manjšim pod- [prihranila na leto okrog štirih jetnikom; da se uredi promet na milijonov dolarjev. Kakor se borzi in odpravi sedanja carin- je izrazil governor, ne bo noska postava, ki je povzročila ben uslužbenec izgubil svoje-mednarodna ekonomska sovra- ga dela in noben tudi ne bo štva. Platforma se zaključuje z prejemal na mesec manj od besedami: "Enake pravice za sto dolarjev. Tudi governor vse, posebnih predpravic za ni- sam bo plačan samo za pet dni •kogar." na teden. na njej zastopanih okrog 40 milijonov Evropejcev "brez deže-i le". Zbrani so namreč na tej konferenci zastopniki tistih na-I rodov, ki jih je mirovna pogod-; ba odcepila od njih prave domo-i ,vine in jih priključila tujim dr-' žavam — narodne manjšine. Za i kar se poganjajo, je v prvi vrsti to, da tem manjšinam države, vrnejo in zagotove njih pravice. I -o- SUHAČI SE IZPREMINJAJO' Washington, D. C. — Re-' pub. senator G. W. Norris je, bil do zadnjega strasten suhač. I Ko pa je prispela semkaj vest J 0 skrajno mokri platformi, ki i jo je sprejela demokratska stranka, je skrušen priznal, da ie bil — v zmoti in da je 18. amendment velika polomija. Dosti dolgo, je dejal, smo preizkušali prohibicijo in priznati moram, da uspehi niso bili zadovoljivi. — Počasi se bo vsem posvetilo v glavi. -o----i PRVI VOJAK DEZERTIRAL PO ZRAKU Ljubljana, Jugoslavija. — Pretekli teden je doživelo tukajšnje mesto neke vrste senzacijo. Na letališče je namreč priletelo italijansko vojaško letalo in v njem italijanski častnik Peter Brovškek. Situacija se je kmalu pojasnila, ko je častnik izpovedal, da je italijanski de-zerter, in da je on bržkone prvi vojak v zgodovini ,ki je dezerti-ral od svoje armade po zraku. Povedal je, da se je na italijanski zemlji sam dvignil v zrak z namenom, da uide. Da odvrne |vsak sum. je najprej letel proti 1 Trstu, nato pa nenadoma okre-nil letalo in švignil preko meje v Jugoslavijo. Ker ni mogel najti na hribovitem svetu ob meji nobenega pravega mesta za pristanek, je letel naprej, dokler ni prispel v Ljubljano.— Italija je naprosila jugoslovansko vlado, da ji vrne letalo. trnjevo krono in prebodeno limono kot znak misijonarjeve-ga mučeniškega delovanja na Kitajskem. Misijonar jeva mati, že 751etna starica, se je same ganjenosti venomer solzila in ponavljala, kako je srečna. Opomniti je treba, da so pri . lavnosti sodelovali tudi evan-geličani, ki so s svetim spoštovanjem zrli na velikega sina Slov. Krajine in ga ravno tako navdušeno pozdravljali kakor katoličani. — Slovenska Krajina bo svojemu rojaku poklonila primerno darilo. -o- Nesreča v tovarni Tovarniški delavec Fr. Iskra z Jesenic, ki je bil zaposlen v tovarni, je komaj ušel smrti francosko ' ""jugoslovanskemu Ko je namreč. šel Proti prijateljstvu. Pevci so jim za-, ™tnemu žerjavu je vozač peli v pozdrav "Iz bratskog zer->ava bas sPustl1 z magneta zagrliaja" in pesem je fran- f;kcr" 120(J funt°v J*?0* coske goste tako ogrela, da so ^^og, železa. Ko bi bil Iskra pesmi navdušeno aplavdirali. ™Pravl1 Ramo sev Po1 k?raka> Drugi dan so si gostje ogledali bl *a ™ mostu »bll°' tako mu mesto in mestne znamenitosti, >e Pa zele*° Padl° na 1K katerih Ljnbljana nima malb.|mu J0 Prebll°- Pred spomenik Ilirije je predsednik položil lep venec. Popoldne ob 5. so se z gorenjskim vlakom olpeljali na Bled. V Škofji Loki na kolodvoru jih je zopet pozdravila množica z izredno iskrenostjo i v. Med otroci V Novih Jaršah pri Mostah so se otroci zabavali s tem, da so metali kamenje. Pa je nekdo zagnal kamen v 131etn. kam- nosekovega sina Franceta Hlače mestni kaplan I)r. Fajdiga jih in mu nevarno poškodoval glavo, je pozdravil v vznešenih be-j sedah kot sodelavce narodne I države Jugoslavije. Istotako Nesreča gasilca Pri požaru v Križevski vasi irisrčen je bil sprejem in po- Pri Metliki se ->e nevarno po- zdrav v Kranju. Povsod so jih nesrečil posestnik in mlinar Mi-pa kar obsipali s cvetjem. — hael Zunič> ki Je z drugimi vred One 16. junija, ob slovesu, jih pomagal pri gašenju. Ko je reje na Jesenicah sprejela nad ševal razne stvari iz kleti, se 3000 glav broječa množica a ie nenadoma udrla goreča stre-županom Žabkarjem in župni- in mu zaprla pot iz kleti. — kom Kastelicem na čelu. Pev- Ves omamljen od naporov se je sko društvo jim je zapelo v pognal skozi kletna vrata na-pozdrav in slovo, šolska deca ravnost v ogenj, kjer mu je jih je pa pozdravila s cvetjem, spodletelo pri gorečem tramov-— Ob odhodu iz Jugoslavije .i«- S težavo so ga rešili straš-so se francoski bojevniki izra- ne smrti, žili, da niso nikdar pričakovali tako prijateljskega sprejema, kakor so ga bili deležni ravno Sttrlne kosa V Ljubljani je umrla Lina v Sloveniji. Vzradoščeni in gi- Heidegger, roj. Panholzer. — njeni so iz vlaka pozdravljali Na Jurjevci v ribniški dolini je množico ter klicali: "Vidimo umrla Terezija Gornik, stara se še! Nikdar vas ne zapusti-mol" Prva sv. maša misijonarja V Slovenski Krajini je razmeroma mnogo primicij, toda tako nenavadne, kakor je bila 5. junija v Pečarovcih, v cerkvi sv. Sebastijana, jo ne pomnijo. nad 60 let. — V Danah v ribniški dolini je umrla Marija Mihelič, prej Les&r, p. d. Jožko-va mati, stara 85 let. — V Ljubljani je umrla Milka Legat iz jBreznice na Gorenjskem. -o- naravnost čudno. -o- Nenavaden slučaj Poročajo, da so nedavno našli Daroval jo je tamošnjVpod nekim drevesom med Bro-rojak, g. Kerec Jožef, večlet^dom in Dervento mrtvo žensko ni kitajski misijonar, ki je pri- z živim otrokom v naročju. Žen-šel v domači kraj na obisk. — sko je ubila strela, otrok pa ni Ljudstvo, ki je čutilo,, da je,niti najmanj prizadet, kar je nova maša misijonarja nekaj posebnega, se ga je zbralo na tisoče iz vseh .strani Slovenske Krajine. Mnogi so s solzami v očeh pozdravili misijo-rarja. Kot prva ga je pozdravila mala deklica, ki mu je izročila šopek cvetja, nato ga je v imenu cele župnije pozdravil domači župnik I. Prša, ki mu je na beli blazinici izročil Naplavljeno truplo Pri Št. Janžu na Dravskem polju js naplavila Drava truplo nesrečne mladenke Elizabete Faleževe iz Trniča, ki je v samomorilnem namenu skočila v Dravo. ŠIRITE AMER. SLOVENCAl F^ifeSii a AMERiKANŠKI SLOVENEC Sobota, Z. julija 1932 S52 t AMERIKANSKI SLOVENEC jfm in najstarejši slovenski ^ list v Ameriki. ^^ > Ustanovljen leta 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pone* del j ko v in dnevov po praznikih, Izflafo in tiska; EDINOST PUBLISHING CO. NaSlpv uredništva in uprave: 184$ W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 f - ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Naročnina: Za Mm-------------- Za leta------- Za četrt ]jpta---------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta----3.00 Za £strt leta__________1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891, nah primerno opozarjajo svoje trgovce na to. Čas je, da se1 tudi katoliški naročniki enkrat zdramimo v tem oziru. Podpira jmo to, kar je naše. Katoličani moramo in smo dolžni podpirati svoj katoliški tisk! Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. i Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year---------- For half a year ................. For three months_______ drugega izdelovati. Dozdevni "cheesemakerji" so imeli pa smolo, kajti njih produkt je bil prepovedana tekočina. Dne 26. junija sta se v naši cerkvi sv. Družine poročila Ivan Ruzich z gdč. Angelo Ar-tač. Ženin je sin tukajšnjega farmarja Math Ruzich. Neve- svetu le prav zelo bogati in pa j prav hudo revni, ker srednji mo-j rajo na ta način propasti in bo tedaj prišlo, kakor je bilo nekoč v Angliji, kjer so bili le bogatini in reveži. Nagloma je umrl v mihvauški naselbini F. Deliček, kateri je daleč okoli poznan, ker je imel NOVI MAŠI V CITY FOREST Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year_______3.00 For three months____— 1-75 EnterW as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. G. U.: Dan neodvisnosti V ponedeljek, dne 4. julija, bomo v Združenih državah proslavljali 156. obletnico državne neodvisnosti Združenih držav. Je to najvažnejši zgodovinski praznik ameriškega naroda in vsak Amerikanec je na ta praznik vrlo ponosen. In kako tudi ne? Saj do leta 1776 so bile Združene države nič drugega, kakor kolonija Velike Britanije, ki je to deželo na vse načine izkoriščala. Angleški lordi in veleposestniki so vladali deželo na prav suženjski način. Nastavljali so na koloniste ogromne davke; pravic jim niso dajali nobenih, in zato ni čudno, če je končno v miroljubnem ameriškem narodu zavrela kri, da je revoltiral. Pod sposobnim vodstvom svojih svobodoljubnih voditeljev, kot je bil nesmrtni vodja George Washington in drugi, je ameriški narod končno pobe-del in zmagal nad tiranijo in je izšel v revoluciji s sijajno1 zmago. Pred 156 leti je zadonel preko filadelfske okolice glas zvona, ki je naznanjal konec robstva ter da je napočila doba novih časov, doba svobode in prostosti za ameriški narod. S kako navdušenostjo je šel glas o tej zmagi preko ameriškega kontinenta. Nad dolga štiri leta je tekla kri na bojnih poljanah, a hvala Bogu, ne zastonj, nagrada je bila privojevana. — zlata svoboda in prostost! Naj živi spomin na rojstni dan svobodne Amerike! Naj živi duh tedanjih borcev in naj navdahne tudi sedanjo generacijo ameriškega naroda z istim nepremagljivim svobodoljubnim duhom, da bo krepko vztrajal tudi v teh dneh vsesplošne gospodarske krize v tej deželi, da bi premagali, kakor so tedanji revolucijonarji premagali angleške tirane, tudi današnji kapitalistični gospodarski red in da bi zasijala ameriškemu narodu nova zarja boljše gospodarske bodočnosti, kakor jo preživlja bas sedaj. Naj živi duh pravičnosti in svobodoljubja! Forest City, Pa. Lep dan jo bil v nedeljo 22. maja za našo naselbino, ko je stopil prvič pred oltar naš rojak Rev. Paul John Kameen da je daroval svojo prvo nekrvavo daritev. Cerkev je bila natlačeno polna novomašniko-vih sorodnikov, prijateljev in foresteitskih rojakov, ki so prišli, da se poklonijo rojaku, ki se je posvetil službi Gospo deloval v vinogradu Gospodo-'se je vršila na nevestinem do-vem in srečno vodil duše pojmu, kjer se je zbralo številne-poti evangelija Kristusovega. Iga občinstva, prijateljev in -o--! znancev, da izrazijo voščila in ZANIMIVE NOVICE IZ LO-1 skupno proslavijo ta redki sta je pa hči tukajšnje ogled- salun. Umrl je dne 18. junija.— ne slovenske družine Mr. in J Pokojni zapušča žalujočo ženo in Mrs. Mike Artač ter bivša or-j štiri hčere. Rodom je bil hrvat-ganistinja naše cerkve. Svatba ski rojak, ki je še mlad prišel na Štajersko, kjer je bival, dokler RENSKE NASELBINE Lorain, O. Rojak Joe Mihelčič je s svojo dosledno vztrajnostjo gra-duiral na University of Dubuque, Ia. Dobil je A. B. priznanje v kemiji. Mladenič je ! družinski praznik. Zabavalo | se je staro in mlado še pozno v noč in ob takih prilikah, poleg bogato obloženih miz, se slabi časi še daleč ne poznajo, i Tukaj se z nezmanjšano silo zemlja še vedno čisti na ni šel v Ameriko. K njegovi prezgodnji smrti je tudi pomagala Hooverjeva prosperiteta. Rajni je namreč kupil pred par leti večji biznes, pri katerem se je tudi precej zadolžil. Ko so se pa časi tako poslabšali, je zaslutil in konečno tudi uvidel, da mu bo ne mogoče poravnati svojih računov v današnjih razmerah. Žalost in potrtost sta pritiskala na srce, kar mu je tudi bil ves čas svojega študiranja PreJ> \n vse k»«» vztrajen in marljiv. - Na tu- mu pa™ 13 ™° SG povzročilo naglo smrt, da se je kajšnje pokopališče so pripe- več Rasih fantoV m deklet" kcr! zdrav zgrudil in umrl. Rajni je dovi. Sveto daritev je daroval ^videvajo, da na faftnl je|bil mGcf Slovenci novomasnik Rev. i aul J Iva-,, Bomb«* ki ie bila se na;)bol] zasiguran dom, zxv--zelo priljubljen me en, kateremu so asistirahj mis- Kl D1 iffe*,« in bodočnost. Pozdrav, sledeči duhovniki: Rev. Hugh mati soproge našega sloven- -1 Perovlek. J. Ruddy, arhidijakon, Rev. F. skega zdravnika Dr Mramor-M. Jevnik, dijakom Rev. J. J. V Pevski zbor <,Nas Dom yi vice chawcelor,J'e pod vodstvom Mr. feemeca Podpirajmo svoje! "A. S." je prinesel te dni zanimiv dopis od clevelandske-ga naročnika, v katerem omenja, kako bi morali katoličani podpirati svoje katoliške časopise. Dopis je zanimiv, ker pride od naročnika in kaže, kako tudi nekateri naši naročniki vidijo in mislijo, kaj je prav in kaj ni prav v tem oziru. Zanimivo, da tudi ljudje po naselbinah vidijo in sodijo po svoje. Katoliški Slovenci v Ameriki imamo samo en neodvisen katoliški list in to je "Amer. Slovenec". Prvi in najstarejši časopis je to v Ameriki. Ze radi tega svojega patrijarhalstva zasluži, da ga slovenski narod v Ameriki upošteva. Ta časopis je čitan od katoliškega dela naroda. Kjer so župnije, je najbolje razširjen. Naročniki "Amer. Slovenca", tvorijo velik del konsuma raznovrstnega blaga in potrebščin, ki jih prodajajo razni trgovci. So to težke svote, ki jih potrošijo naši naročniki po raznih slovenskih in drugih trgovinah. In če pogledamo slovenske trgovine po nekaterih naselbinah, objavljajo velike oglase v brezbarvnih in celo nasprotnih listih. Katoliški list, ki ni brez pomena v tem oziru, prezro vedoma ali nehote — to vedi Bog. Toda eno je, katoliški Slovenci, ki to vidijo, tega ne smejo prezreti. Primerno je, da take trgovce ob takih prilikah naročniki opozore, češ, kako je to, v vseh listih oglašate, zakaj pa nc v tem, ki ga mi beremo, v "A. S." ? Par takih vprašanj od strani naročnikov bi napravilo velik vtis. Prvič bi naročnike same privedlo do večjega ugleda, kajti trgovci bi dejali, glej, to so pa ljudje, ki nekaj na svoj časopis dajo. Drugič, trgovci bi začeli oglašati tudi v našem listu, kateremu bi bilo s tem pomagano. Prosimo naše naročnike, da naj povsod po vseh naselbi- Gavenda, vice serantonske škofije, subdija-kon, Mr. Joseph Meisinger, bcgoslovec v St. Vincent's kolegiju, ceremonijer, Mr. Lawrence Kameen in Paul McCor-mick, tudi bogoslovca v St. Vincent's kolegiju, akolita. — Slovesni govor je imel Rev. Dr. J. J. Gavenda od katedrale sv. Petra v Scrantonu ! Popoldne ob 3. uri je bil slovesni blagoslov z Najsvetejšim, po blagoslovu je podelil novomašnik svoj novomašni-ški blagoslov, kakor ga je tudi podelil po končani sv. maši. ! Med sv. opravilom so sedeli v posebnih sedežih novomašni-kova mati Mrs. Anna Kameen, j novomašnikova sestra Miss 'Mary Kameen in novomašni-, kovi bratje Joseph, Paul in : Anthony Kameen, kakor tudi i oba mašnikova brata dijaka i Louis in Lawrence Kameen, ki : študirata v St. Vincent's kole- zapel v cerkvi in ob grobu na pokopališču ginljive žalostin-ke. — Pri delu v tovarni si je VABLJENI STE NA PIKNIK West Ailis, Wis. V nedeljo, 3. julija popoldne, ima župnija Marije Po- v Milwaukee Poročevalec. TO ir. V bolnici, kamor so ga jSagadinovem parku. Nikomur|pr(Ai strupenim plinom posreči- j sijali, so zdravniki vse po- ne bo žal, če se ga bo udele- lo iznajti protisredstvo nroti.i nevarno poškodoval oko rojak nioč Kristjanov svoj piknik v Klina pripeljal skusili, da bi mu oko rešili, a žil. Krasni dobitki: radio, ura, brez uspeha. — Za učiteljico' cekin, hiša—Koliko in kaj pa višjih šol je graduirala Miss' imajo "Micke" pripravijene-Vida A. Kumše, hčerka Mr. in' ga, nihče ne more vedeti, ker BOJ STRUPENIM PLINOM! Londonski "Sunday Express" poroča, da se je oddelku za boj i hočeš? Moderno. — Nikar ne pla-kaj, dečko. Kako ti je ime in kje stanuješ? — Ne vem, šele predvčerajšnjim srno se preselili, včeraj se je pa moja mati znova poročila. Luknja v žepu. — Žena: Kako je mogla priti po odhodu naših gostov tale srebrna žlica v predsobo ? Mož: Najbrž je imel eden naših gostov luknjo v žepu. Kakor kralj. — Orožnik: Kaj nimate nobenih dokumentov? Potepuh: Ne, jaz potujem inkognito. * * * Preproga je kriva. — Ma- rička, kadarkoli pridem v ku-I'hinjo, je pri vas bodisi vojak ali gasilec. Kako to? — Kriva je mehka preproga na hodniku, milostiva. * * * Skromno. — Ali bi bil srečen, če bi imel toliko, kolikor O, bil bi že srečen, če bi proti i imeli moji upniki toliko, keli- najmočnejšim strupenim pli-jkor hočejo, nom. Pri zadevnih poskusih soj * * * se vršile vojaške vaje s plini, ki j Gospod in služkinja. — Žabi morali v normalnih razmerah | kaj mi pa ne pridete odpret ? Mrs. Kumše. Omenjena je pr-'tajnica drži tajno vse tajnosti, ipovzrogiti nedvomno smrt vseh Že četrt ure stojim pred vrati, va Slovenka iz naše naselbine ki jih ji prinašajo članice. Sa-, oseb v območju strupenih plinov " "' ' v " z enakim izpitom. — Članstvo mo, da bo večje presenečenje Slovenske čitalnice priredi v pa na pikniku boste vse videli, nedeljo, 3. julija, piknik v za-j Ne mislite, kaj boste jedli in bavo in razvedrilo, kar v seda- pili. Za to bodo že naše žen-njih razdrapanih časih tudi ske poskrbele. Ne bojte se: prav pride. — Pevsko društvo1 prvovrstna kapljica in izboren "Naš Dom" priredi v nedeljo,[prigrizek. Zagotovo vas priča-17. julija, veliko pevsko prire- kujemo. Vsi iskreno vabljeni. ditev. Z. KAJ POROČAJO NAŠI FARMARJI KAKO JE PRI NAS Milwaukee, Wis. Razmere so pač take, da jih je v resnici težko popisati. Gro- ske pravoslavne bogoslovne fa Oprostite, gospod, včasih Ti plini so postali zaradi proti- slabo slišim, sredstva popolnoma neučinkovi-| — Petkrat sem moral zvo-ti. Sredstvo proti strupenim pli-; niti. nom je izum majorja Galweya,: — Motite se, gospod, samo ki na žalost ni mogel doživeti ^ štirikrat ste zvonili. zmage svoje iznajdbe. Umrl je---— POZOR ROJAKI! Ugodna prilika za priletnega samca ali samico, ki nima sorodnikov v starem kraju in bi hotel svoje stare dni mirno preživeti v domovini Jugosla- namreč pred par tedni. Pokosila ga je pljučnica. -o- RUSKA BIBLIJA Ukrajinski slušatelji varšav- Willard, Wis. Po dolgem času smo dobili zaželjeni dež in tako Me, kaj se dandanes vse gocu se nahajam v Kanadi ter nam ie zaenkrat odpodil strah najboljši in najbogatejši deželibiblije, ki je mia natisnje-. pripravljen oddati i ■ ,„(;i„ nn cjvptn Knknr se vidi in od »a 12 sredstev kneza Konstan- , 1 1 . J. katera je pretila na svetu. — Jiakoi se \*ai m ou ^ . ! udobno stanovanje m hrano m — j;: ohhaia človeka če* bremišliu-' kultete so počastili s posebnim Jaz sem posestnik v vino-zopetjZa obhaja človeka ce premisiju _ f r 'rodnem kraju na Dolenjskem, tako1 ie, kaj se dandanes vse godi v zborovanjem 350-letnico prve in najbogatejši deželiruske biblije, ki je bila natisnje-^ ^ ^^ pred suso, Sedaj važnih strani sliši, je tukaj v giju. Dalje so zavzemali po. ; sebne sedeže še številni bližnji ; novomašnikovi sorodniki. Po popoldanskem blagoslo-! uničiti naše pridelke vu so je vršila slavnost v po-'pa študiramo, kako bi se dalo Milwaukee tri četrtine delavstva čast novomašniku na domu no-'nag glavni pridelek, mleko, v, brez dela. Ostali delajo par dni vomaSnika na Depot St., kjer kaj bolj dobičkanosnega pre- na teden po nekaj ur in se še GUI'so bile gostom na razpolago tvoriti, kakor je maslo in sir, itijo srečne. Razni časopisi pa okusne jedi, ki so se nudile' kateri produkt je skoraj pod venomer trobijo v svet, da bo vsem obiskovalcem in gostom,' vsako ceno. jkmalu bolie> da se že obrača na j ki Evo prihajali celi popoldan1 V nekem malem mestecu o- , bolje, itd. Kljub vsem tem slad- l in še zvečer. Zbralo se je vse- kraja Washington imajo po-!kim nadam je vsak mesec slab-j . v ga skupaj par sto prijateljev, leg drugih javnih poslopij tudi,še in vedno večja mizerija med Maorov je nuidi poDegnm v j ki so novomašniku čestitali in lepo urejeno sirarno, v kateri delavstvom. Ako bo ta prosperi-se z njim veselili današnjega j0 bilo zaposlenih kakih deset,teta trajala še par let, pa si bo- dne.__Novomašnik je v Fo- izdelovalcev Sira, "Chee-e-,mo lahko lepo v roke segli, bo- rest City in okolici dobro po- makers". Farmarji so dovaža^gati in ubogi, kajti kmalu si bo-znan in je ob tej priliki dobil H mleko ne samo kakor obi- mo enaki in bomo kmalu na slab-' mnogo čestitk od 'Svojih prija- čajno, ob jutrih, temveč celi sem, kakor smo bili, ko smo pri-teljev, ki so mu iz srca česti- dan, zvečer, in celo po noči. j šli na amerikanska tla. — Pro-tali, da je dosegel svoj tako Vsak teden so naložili par ve- padli so po večini skoro vsi mali vzvišen namen in cilj, in mu likih tovorov sira ter ga odpe-.biznesi in kateri še niso, jim želeli obilo uspeha v njegovi ljali na trg. Prosperiteta te si-,propast grozi iz dneva v dan. sveti službi. — Poleg gostov smo tudi opazili Mr. in Mi\?. E. J. Kameen in Mr. in Mrs. Joseph Chunta iz Washingto-na, D. C. — Bog nam živi novomašniku in ga nam ohrani, da bi dolgo vrsto let uspešno rasne je bila narovnost rožna-1 Denarja na bankah se za potre-ta. V sedanjem času brezpo- bo ne moreš dobiti, po Real selnosti so se oblasti čudile sil- Estate pa sploh ne, pa magari ni zaposlenosti okrog te sirar- če imaš tam tisočake. Zato so pa preiskavo, ne, zato so uvedli Pronašli ro, da se da v sirar- prizadeti. — Če bo šlo še nekaj nah poleg sira in ma"!a še kaj časa tako naprej, bodo kmalu na tina Ostrožskega (odtod ime Ostrožske biblije) v Zapadni Rusiji (yod takratno Poljsko). V Moskvi, kjer je izšla leta 1564. na povelje Ivana Groznega prva Natisnjena knjiga (Apostol), je razjarjena množica sežgala tiskarno, ker je mislila, da v njej dela vrag. Prvi ruski tiskar Ivan Lvov, kjer je tudi umrl. Katoliški Slovenci o£lašajt« svoje prireditve v "AmRiikan-slfern Slo^Mifin"! vso oskrbo v starem kraju za malo plačilo po dogovoru. Za pojasnila pišite na upravo tega lista pod "Stari kraj 3S30". oni, ki imajo denar, tudi hudo HIŠNI POSESTNIKI, ki imajo te dni plačali takso za vodo, lahko te računa piač&jo v našem uradu do 15. julija. Naš urad je odprt vsak dar. do 6. ure zvečer, ob sobotah do 5. ure popoldan. "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO I Tel. No. Chicago 4952 i JOHN ZALAR JAVNI NOTAR — REAL ESTATE — INSURANCE 1118 Wadsworth Avenue NORTH CHICAGO, ILL. TAR2ANOV SIN (Metropolitan Newspaper Service) —i Napisal ..EDGAR RICE BURROUGHS »80. by Rte« Durrmjlf, Inc. All tlsMli rturvrf. Kako miljo proti severu, kjer je Korak priSel na slonu na obrežje je taboril hudobni Šved s svojimi šotori. Med potovanjem preko reke je sr^di iste napadel slona precej veliki krokodil. Toda sloni so vajeni obrambe proti krokodilom. Tantor je posegel s svojim rilcem pod noge4 objel krokodila čez sredo in ga na to z veliko silo stresel in vrgel s svojim rilcem daleč proč v vodo. Tarzan pa je dospei popolnoma suh na drugo obrežje na slonovetrj hrbtu. Zdaj sta prišla Korak nt- Tantor zopet v goščo. Kovak je moral planiti v veje in potovati po drevju, ker na slonovem hrbtu je bilo nevarno radi nizkih vej in dreves, ki bi ga opraskale in vrgle raz slona. Ko sta prišla do planote je slon zopet sprejel Koraka na svoj hrbet in sta potovala zopet tako. Slon je prišel preko trnja in gošče. Vse se je moralo udati in odmakniti pred njegovo težo in velikim telesom. Kakih ducat zamorcev je kukalo pri ograjih in zagledalo Koraka in Tantorja, ki sta tako ponosna potovala v naselbino. Zaupili so in zacvilili ter strahoma pobegnili v svoje šotore. Veliki slon je sicer sovražil ljudi in bi se bil najraje zakadil za njimi toda Korak ga je vodil v drugo smer proti "hammocku", v katerem je ležal znani hudobni Šved Malbihn. Ko je slednji zapazil, da so približuje slon in Korak se je ustrašil. . . Tantor se je ustavil prav blizu ranjenega človeka, ki ležal v "hammocku" pod drevesom. Korak pa plane raz slona in z rezkim glasom vpraša: "Kje je dekle," — Malbihn je spoznal, da je to tisti "beli hudobec", kakor so ga nazi-vali zamorci. Ustrašil ss je, da je pobledel. Toda bežati ni mogel, bil je ranjen in preslab. Koral: pa je z vso srditostjo zahteval odgovora plede dekleta. Zelo mučert položaj je bil to za zlobneža Malbihna, Kaj je napravil Korak? KNJIGA DOLENJSKA lililMlilKIIIBiUMUinillliKUinM je zanimiva za vsakega, posebej pa J« zM»iiinva za Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge še iz Valvazorjevih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki i7. teh krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši, da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki kraje, odkje prihajajo njihovi slovenski starši iz teh krajev. — Knjiga je lepa in stane (M TA s poštnino —......................................................yL JU Naroča se od KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 18W West 22nd Street Chicago,, III. Sobota, 2. julija I98Z AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 ^ FATHER HUGO-SREBRNO MAŠNIK V življenju človekovem so potrebni praznični trenutki, ob katerih se sam nekako zave svojega dela in žitja in ob katerih tudi drugi zavalovijo v navdušenosti za svetle vzore in višje cilje. Potrebni so srebrni, zlati, diamantni, železni jubileji- Zlasti kulturni in narodni delavci zaslužijo, da se jih spomnimo tedaj, ko so lepo vrsto let vztrajali v svojem poklicu ter neumorno delali— ne zase, ampak za druge, za ljudstvo in za njegov na pre dek. Kdo drug dela bolj za druge, ko duhovnik, čigar poklic je v svojem početku apostol- Rev. Dr. Hugo Bren, O.F.M. 1907—1932 ski. Ob posvečenju v mašnika je zaslišal tihi opomin: Dragi, odslej ne boš smel več živeti sebi, ampak ljudstvu, iz katerega si izšel in za katerega se moraš žrtvovati vse svoje življenje. Še bolj ko navaden duhovnik se je k delu za ljudstvo zavezal redovnik. Njegove ob-Ijube so ga sicer na eni strani IoČile od sveta, a so ga na dru* Si strani še bolj usposobile k dolu za druge. Š tem, da je pretrga zadnje vezi, ki so ga vezale na svet, se more lažje ves posvetiti svojemu duhovniškemu poklicu. Prav lep zgled za to imamo v slavljencu Fathru Hugonu. Komaj je po končanih študijah — gimnazijskih, teoloških, univerzitetnih — prijel za plug in začel orati na kulturnem polju slovenskem, že je bilo z uspehi kronano njegovo delo. Bil je izborna moč v šoli, pisal je kremenite članke v znanstvene in nabožne in poiltične liste, govoril je prepričevalne govore ljudstvu ter od časa do časa zavzemal razne odlične službe v redu. Bil je in je še izborna moč v šoli. Kadarkoli je provincija odprla svoj domači teološki študij, je bil zmirom kot profesor zraven. Če ni bilo ravno bogoslovja, na katerem je z veliko vnemo predaval moralno bogoslovje, je pa prevzel kak drug predmet na domači gimnaziji. Zraven tega je Father Ilugo ustanovitelj naše šole v Lemontu. Na naši teologiji je bil rektor, sedaj pa je vodja naše filozofije. Pisal je in še piše v razne liste. V starem kraju se je večkrat posvetil temu ali onemu težjemu vprašanju ter ga kritično obdelal in rešil; v Ameriki pa zadnje čase izredno marljivo preiskuje življenje Baragovo ter je na podlagi prvih virov — pisem — odkril marsikaj novega, doslej ne še upoštevanega.Se veda ne smem prezreti, da je bil več let u-rednik Ave Marije in koledar j a, v starem kraju pa je postavil na noge Cvetje ter je vsebinsko reformiral. Ob tem Času redno sodeluje pri Ave Mariji s svojimi aktualnimi članki. Father Hugo pa je tudi izvoren govornik. Iz zdravstvenih ozirov sicer ne more prejeti napornih misijonov, pač rad fn z uspehom vodi šti-^dureturne pobožnosti ter go- vori govore ob raznih slovesnih in neslovesnih prilikah. — Govori pa vedno stvarno, ne pa patetično kakor kak ljudski in demagoški govornik. Razume se, da je Father Hug-o tekom svojega življenja v redu zavzemal v njem razna častna mesta. Bil je magister klerikov, superior na Brezjah, definitor, komisar v Ameriki, generalni vizitatoi. Najbolj težavna je bila služba komisarja v Ameriki. Tedaj so bili z nami še Hrvatje in Slovaki, ki imajo sedaj vsak svoj ko-'misarijat. Biti vsem vse,- obenem pa kot predstojnik biti za [čuvarja redovnega življenja, !ni lahka stvar. Father Hugo j se je s svojim globokim znanjem in širokim srcem marsikdaj spretno izognil raznim zapletljajem ter je zvesto slu-jžil svojemu poklicu. To je i prav v kratkem, iz štirih vidi-Ikov gledano, Hugonovo delo. •Če bi hotel bolj obširno opisa-jti vse, kar je storil, bi bila cela številka Amer. Slovenca premajhna. Naj zadostuje teh par potez, s pomočjo katerih ii bo zamogel vsak, ki je zasledoval delo Fathra Hugona, sestavil celotno sliko. Ob srebrnem jubileju Hugo-novem je dolžnost vseh, ki smo več ali manj prejeli od I njegovega dela, da na prime-iren način pokažemo našo hvaležnost. Najlepša prilika za to Jbo slovesnost 17. julija. Tedaj |naj pride semkaj kdorkoli moire ter se udeleži sv. maše in popoldanske pobožnosti. Vab ljeni so slovenski duhovniki, vabljeno je slovensko ljudstvo j od blizu in daieč. Pridite vsi ( ter pokažite, da znate ceniti delo za druge. Pripeljite s sabo tudi svojo madino, da se bo navdušila za lepe vzore in vzvišene cilje. Od vseh strani pridite ter s svojo navzočnostjo povečajte slovesnost. Naj vas vzdigne tradicij onelno spoštovanje do duhovnikov, naj vam ljubezen do slovenskih frančiškanov tako dolgo ne da miru, da se boste odločili za Lemont in za srebrno sv. mašo. Tistim, ki bodo prišli na slavnost, kličemo iz srca: Do-' brodošli; Fathra Hugona-?re- j brnomašnika pa naj Bog živi! mnogo, mnogo let!—Rev. S. G. Iskrene in vdane čestitke izreka visokemu slavljencu tudi list Amer. Slovenec. Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-skem Slovencu"! DR. ALLAN j. HRUBY Spccijaliat ra pljučne i« 8t-£ne bolezni Tel. Rockwell 3454 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred| ,h wedah 9 do 11 dop.; ob »oboUb Hr. * noi> MARIBORSKI OFICIRJI PRED VOJNIM SODIŠČEM DEVET OFICIRJEV IN TRUE PODOFICIRJI POSKUŠENEGA UPORA. OBTOŽENI je major Djokič zanimal, kaj ima za izdati. Pri tej priliki so mu tudi tajnost te organizacije obrazložili. Obtoženi major Djokič razen tega priznava, da je res sprejel od Atanackoviča proglas z naslovom: "Junaci!" in da v resnici ni o tem obvestil svojih predpostavljenih. Djokič priznava tudi, da je v svojem rednem poročilu, ki ga je moral Belgrad, 15. junija. — No-!na vojake in častnike s sledeči-cojšnja "Pravda" poroča: "Da- mi besedami: "Naprej k reši-nes dopoldne se je pričela pred^tvi!" 16. aprila letos, tako na-vojaškim sodiščem razprava daljuje obtožnica, je bil poroč-jkot poveljnik bataljona pošilja-proti devetim častnikom in trem nik Milojkovič dežurni častnik.Iti na polkovnega poveljnika, iz-podčastnikom mariborske gar- Pučisti so se bili med seboj do- j javil, da je v njegovem bataljo-nizije, ki so obtoženi, da so pri- menili, da naj prevzame to nočjnu vse v redu ter da ni nobene-pravljali prevrat v mariborski dežurstvo on, čeprav ni še bil na;ga sledu o kakšni prevratni pro-garniziji in da so v to svrho u- vrsti. Atanackovič je imel nam- j pagandi. Ko je to poročilo pisal, stanovili posebno organizacijo, reč nalogo, da zbere vse vojakii je ležal proglas v njegovi pisal-Sodni kolegij je sestavljen tako in da jim prečita proglas, med ni mizi. le: predsednik konjeniški pol-,tem ko je imel Miladinovič na-kovnik Mladen Lukičevič, sodni- lego, da pozove vojaštvo, da z ki pehotni polkovnik Milan Ni- orožjem v roki odpove pokoršči-količ in sodni polkovnik dr. Ra- no svojim dosedanjim predpo-divoj Nikolič, zapisnikar sodni stavljenim. V proglasu je bilo kapetan I. razr. Perunovič, dr- naglašeno, da naj se vsi oni vo-|in za njene cil.ie, da~pa kljub žavni tožilec sodni major Slavko jaki, podčastniki in častniki, ki temu ni obvestil predpostavlie-Miletič. Vsak obtoženec ima svo- se ne bi pokorili naredbam pre- nih_ jega zagovornika. ,vratnikov, brez usmiljenja ubi-1 Igto očita obtožnica tudi To- Ob-toženci i,ej0' medtem ko naj bi straža idorovigu> ki je začetkom aprila Glavni krivec je pehotni po-'iP!'ed Vojašnico P"stil,a. * natančno vedel o pučističnih pri- ročnik Milislav Milojkovič, ka.i^o^samo one osebe ki bi imele pravah v mariborski garniziji. kor je v obtožnici uvodoma orne- pofbn° tTf"-®' ^ ^ Vbtoženca se branita očitkov, njeno, ter pehotni poročnik Mi- Podpisal Mdojkovic. Vse pripra- češ da nista smatrala vse zadeve ve so bile izvršene in pucisti so!za resne in da sta mislila> da 0 tem ni treba nikogar obveščati. Poročnik Momčilo Milutino- poročnik Milojkovič. Medtem pa se je zgodilo, da je poročnik Mi- Kaj so zagrešili drugi Poročniku Paunkoviču očita obtožnica, da je koncem marca ali začetkom aprila že natančno vedel za obstoječo organizacijo hajlo Miladinovič, ki je pobeg- v _ a a •• -D - i. -i samo se čakali na znamenje za ml v Avstrijo. Razen častnikov .. , . / revolucijo", katero naj bi dal so bili vpleteni v zadevo tudi trije podčastniki, in sicer topni- čarski podnarednik Živorad Ilič, , .. ... , , j . loj kovic sklenil, da se naj pre- pehotni podnarednik Cedomir , „ , ... T.. j j vrat za nekoliko tednov preloži, Petrovič m pehotni podnarednik Lazar Grujin. Vsi imenovani častniki in podčastniki so se na- češ, da je dobil tozadevna navodila brzojavno z Dunaja. hajali v službi v 48. pešpolku v j Krivda majorja Djokiča Mariboru, med tem ko je topni- ] obtožnica nato preide na ma-čarski podčastnik služil v 32. jorja Djokiče ter mu očita, da topničarskem polku. |je v noči od 24. na 25. aprila, to- V obtožnici, ki se je najpreje rej teden potem) ko je bil pre-prečitala, so naslikane vse po-|vrat odIožen> zvedel 0d poroč-drobnosti dejanj, katere so ob- nika Milojkoviča, da se je usta-toženi častniki zagrešili. Kot n0vila organizacija( ki hoče glavni krivec akcije se navaja krog 15 maj& izvrgm prevrat< pehotni poročnik Milislav Miloj-|Major Djokič bi naj v slučaju uspeha prevzel vodstvo maribor- kovič, ki se je v trenutku, ko so1 ga vojaške oblasti našle in ga hotele prijeti, v mariborskem hotelu "Meran" ustrelil s samokresom. Obtoženi so sledeči častniki: pehotni poročnik Dragoljub Atanackovič, pehotni major Vo-jislav Djokič, pehotni poročnik Božidar Paunovič, pehotni poročnik Momčilo Milutinovič, pehotni poročnik Dragoljub Todo-rovič, pehotni poročnik Marko Markovič, pehotni poročnik Miroslav Altarer, pehotni poročnik Mihaljo Ristič in pehotni poročnik Miroslav Šurdilovič. Kako so zamislili puč ske policije, toda on sam je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da bi raje v tem slučaju prevzel mesto poveljnika brigade. 27. aprila je Djokič poklical v svojo pisarno poročnika Atanackoviča, ki mu je obrazložil vsebino zgoraj imenovanega proglasa. Major Djokič. je torej 27. aprila točno poznal vse priprave in kljub temu ni obvestil svojih predpostavljenih starešin. Nasprotno, on je preglas pridržal v svoji pisarniški mizi in šele 28. aprila, ko je vrhovno poveljstvo že z druge strani zvedelo za Obtožena Atanackovič in Mi- tajno organizacijo, je proglas iz- lovanovič sta nekega dne v marcu letos obenem s pokojnim poročnikom Milojkovičem, ki je 7. ročil svojemu polkovniku. Major Djokič priznava, da mu je Milojkovič razlagal celo načrt o maja izvršil samoumor, ustano-[organizaciji in prevratu v neki vila organizacijo s ciljem, da si mariborski kavarni, kjer so se- vič je obtožen, da je 16. aprila zvedel od Atanackoviča za obstoj revolucionarne organizacije in da je celo vedel, da se naj prihodnjo noč izvrši prevrat v mariborski garniziji. V rokah je imel tudi proglas, naslovljen na vojaštvo. Atanackovič mu je celo dejal, naj se to noč ne pokaže v vojašnico, ker bo sicer prvi strel namenjen njemu. Milutinovič vse to priznava in izjavlja dalje, da se je neke a-prilske noči o tem razgovarjal s Todorovičem in tudi njemu svetoval, naj se v noči od 16. na 17. aprila ne pokaže v vojašnici. Poročnik Dragoljub Todoro-vič je obtožen, da je bil član organizacije ter da o njenem obstoju ni obvestil svoje predpostavljenih. Tudi Marko Marko-viču očita obtožnica isto. Miroslav Altarer je obtožen radi treh točk. 1. Ker je na poziv Milojkoviča vstopil v social-no-prevratno organizacijo. 2. Ker je pomagal Milojkoviču, da je pobegnil iz zapora. 3. Ker je kot dežurni častnik prepustil dežurstvo svojim tovarišem. — 5. maja je bil namreč poročnik Altarer dežurni častnik v 45. pešpolku, in sicer tedaj, ko se je začela preiskava o odkritju te organizacije. Kot dežurni častnik je imel nadzorstvo nad aretiranimi častniki. Ob 9 zvečer je izpustil iz zapora poročnika Mi- na ilegalen način prisvojijo oblast v mariborski garniziji. V to svrho so napravili poseben načrt, da v noči med 16. in 17. a-prilom letos nasilno vzamejo ob-last v svoje roke. Izdelali so po- ja med poročnikom seben proglas, ki je nosil naslov: "Junaci!" V tem proglasu se vojaki pozivajo k uporu, in sicer na ta način, da vsem onim, ki bi ne prešli na njihovo stran, za-groze s strogimi kaznimi in celo s smrtjo. Na koncu svojega Proglasa se obračajo snovatelji deli v večji družbi. Iz kavarne je potem vsa družba odšla v njegovo stanovanje, kjer so pili kavo. Na njegovem stanovanju je prišlo tudi do burnega nesoglas-Milojkovi-čem in poročnikom Paunkovi-čem. Nesporazum je bil celo tako velik, da je Milojkovič naperil celo svoj revolver na Paun-koviča in mu zagrozil, da ga bo takoj ubil, ako ga izda. Nato se lojkoviča, s katerim je potem pobegnil proti avstrijski meji, kjer sta v neki kmetski hiši pre-1 nočila, nakar sta se vrnila z av-' tomobilom nazaj v Maribor in v j hotelu "Meran" igrala biljard.! Tam jih je tudi našla vojaška! straža ter se je Milojkovič v tre- j nutku aretacije z revolverjem u-J strelil, med tem ko so poročnika! Altarerja še pravočasno prijeli -in ga odvedli v zapore. Poročnik Altarer se zagovarja, da je vse to delal le iz strahu za svoje življenje, češ da mu je Milojkovič z revolverjem v roki grozil, da ga ubije, ako ga ne izpusti iz zapora. Ta zagovor poročnika Altarerja obtožnica zavrača, ker je dokazano, da zaprti častniki ne smejo imeti nobenega orožja pri sebi, dokler so v zaporu. Vloga podčastnikov Kar se tiče treh podčastnikov, jim očita obtožnica, da so vsi bili člani te organizacije in da so natančno vedeli za nje cilj ter da so imeli vsi posebne naloge v noči od 16. na 17. aprila, ki je bila določena za puč. Kaj izpoveduje Atanackovič • Po prečitanju obtožnice je bil poklican pred sodni kolegij prvi obtoženec, podporočnik Atanackovič. Sodnik ga vpraša, če je razumel obtožbo. Odgovoril mu je, da jo je razumel, nakar je sodnik Radivoj Nikolič prečital vse izjave Atanackovičeve pred preiskovalnim sodnikom. Vse izjave se ujemajo z obtožnico, ki je bila v začetku razprave pre-čitana. Sodnik mu je rekel, da je obtožen, da je obenem z Milojkovičem ustanovil prevratno organizacijo v mariborski garniziji. Na to je poročnik Atanackovič odgovoril: "Da, vstopil sem v to organizacijo, nisem jo pa jaz ustanovil. Meni se more samo to očitati in šteti v zlo, ker sem nepravilno prevzel dežurstvo v noči, ki je bila namenjena za prevrat." Sodnik mu je na to dejal, da je bil on tisti, ki je nagovarjal obtožene podčastnike, naj vstopijo v organizacijo, kar mu je Atanackovič tudi potrdil, toda prosil, da se vpošteva okolnost, da se je nahajal v zelo težkih materielnih okoliščinah. Glede proglasa izjavlja Atanackovič na razna vprašanja sodnika, polkovnika Nikoliča, da ni natančno razumel vsebine proglasa. V proglasu je sicer mogel brati, da se pozivajo vojaki na boj proti bogatašem in da se poveličuje rušenje kapitalističnega reda. On sam pa vsega tega ni razumel. Priznava, da je poznal tisti dogovorjeni znak, ki naj bi izzval prevrat, priznava nadalje, da je tudi on na svoj lastni pisalni stroj natiskal proglas in ga razdelil med svoje tovariše. Na vprašanje sodnika, kaj je hotel povedati, ko je omenil težke materielne okoliščine, in v kakšno zvezo jih je spravil s prevratno organizacijo, odgovarja Atanackovič. Krivi so dolgovi "Rad sem bil v družbi in rad sem imel lepe žene. In tako se je zgodilo, da sem zašel v velikan-I ske dolgove. Na vse načine sem j premišljeval, kako bi se rešil teh jtežkoč. Večkrat sem mislil celo j na samoumor. V meni se je po-1 časi razvilo strašno sovraštvo do j kapitalistov. Kulminacija tega : mojega razpoloženja se je izvršila v mesecu aprilu. Tedaj sem se podal pred vojaško skladišče, ko je prišel k meni poročnik Milojkovič. Takoj je videl, da nameravam izvršiti samoumor, pa me je prijel za roke in rekel: j "Ne stori tega zdaj, ko se približuje čas naše osvoboditve!" Na-jto mi je pokazal proglas na vo-jjaštvo in ko sem ga prečital, I sem ga vprašal, če je to resna stvar, nakar mi je odgovoril, da j se bliža čas svobode. Mislil sem nato, da se bom na ta način lah-^0 maščeval nad kapitalizmom ter izbrisal svoje dolgove." Atanackovič nadalje opisuje vse svoje mahinacije z Milojkovičem, kako sta delila proglase med druge tovariše, kako so se j usodepolne noči najprej zbrali v 'kavarni "Union", potem v ka-] varni "Astoria", kako so bili na-I dalje v stanovanju majorja Djokiča in kako je nazadnje Milojkovič prišel do sklepa, da se naj zaradi neke brzojavke z Dunaja preloži upor za nekaj tednov. I Pred sodnikom izjavlja, da mu ! je žal, da se je spustil v to prevratno delovanje, žal mu je po-| sebno zato, ker ni točno razumel I in vedel, za kaj gre. Mislil je, da I je borba naperjena samo proti kapitalu in ne proti državi. Vso krivdo pa hoče zvaliti na pokojnega poročnika Milojkoviča, sam pa se zagovarja s tem, da je še mlad in lahkomiseln ter da je zabredel v težke dolgove. Razprava se je nadaljevala drugi dan. FARMA NA PRODAJ. Prodam dobro farmo na lahke obroke. Nizka cena, ako !vzamete takoj. Naslov: Jos. 1 Remštz, Route 4, Wisconsin •Rapids, Wis. Rojaki Slovenci Naznanjam Vam, da izdelujem ^ vsa zidarska dela. Izvršujem popravila na hišah, znotraj, ali karkoli, kakor tudi prevzamem nova dela. Izvršujem tudi cementna dela, hodnike, stopnice itd. vse kar spada v to stroko. Vprašajte za cene. Delo jamčim, cene zmerne. Lenard Černet 1840 W. 23rd Street, Chicago, 111. VARČUJTE! Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrhanih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! JOHN FALE SLOVENSKA POPRAVLJALmCA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plutnbarska Jela. — Inštaliramo kopalne, umi-valne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL Pretresujoce Predstave George Washington 200-!etni Vojaški turnir Sixth Corps Area United States Army Vcak večer ob 8. uri od 24. JUNIJA do 4. JULIJA Soldier Field BRZO si: vrsteče NAD VSE SIJAJNI: IN DRAMATIČNE PREDSTAVE, KAR JIH JE SE BILO V CHICAGI 10(1 ncroplanov v akciji Infantciijn v vojni akciji Slikovit« razHtav« kolonialne Ameriko Washington v Valley Eoiro Aittlerijn, irrmcča v pozdrav Krasim neioplanuko zaveso iz dima * Poboji pri Eort Dearborn Galopiranjo kavalerije I'k-si in narodno pesmi drugih narodov Ujetje Cantjiguya "Leteči komet" Jugoslovanski dan 27. junija DIVNI. VELIČASTNI UMETNI OGENJ PROIZVAJAN OD THEARLE-DUFFIELD 20,000 SEDEŽEV PO 50c Dobiček »kupno zn sklati v oripomoč brezpo« Mclnitn In za atmaclno pomožno društvo vstopnina — 75c, $1.00, $1.50 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Kakovost Točnost Poštenost — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. PRILIKA ZA MLADI PAR Velik dom žrtvuje šest tednov staro dragoceno pohištvo za naravnost smešno nizko ceno. Krasen •'Parlor Set" samo $43.00; Radio samo $20.00; 9x12 Oriental Rug samo $14.00; Importiran Oriental Rug 532.0; Krasen Walnut Dining Set, itd. Krasen divan "Lounge Chair" J14.00; Moderni Bed Room Set, štiri sobe samo $237.00 vreden (13000.00. — Zagrinjala, posoda, itd. Proda se pesamez. Za prevoz plačamo mi. — Vprašaljte na: 5258 Washington Boulevard. Telefon Austin 3838. EEEIsEE Tel. stanovanja: Pullman U87U Telefon pisarne: Central 0S88 FRANK R. DRAŠLER — SLOVENSKI ODVETNIK — Opravlja vsa odvetniška dela. CONWAY BUILDING 111 W. Washington S., Room 1601 CHICAGO, ILLINOIS. ■ ■ Chicago, 111. a......i. i ... ... V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko požljete denar v siari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, aH kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih aH ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. f BtraS 5 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 2. julija 1932 Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV i Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar to ^•°<>CKX><>00 iKK>000(>0(KK><)0<><><> < vam bil in zaverovan, kakor riba, ki je požrla omotico." Janeza oblije rdečica. Nekoliko sram ga je tudi, da se njegove najslajše tajnosti tako nemilo obravnavajo na jako sirov način v fantovskem krogu. Zatorej reče hitro: "Jaz imam skrbi, o katerih se vam drugim niti ne sanja ne, ker ima vsak izmed vas, kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so moja ljuba mati za-tisnili oči, Turki pa očeta na breškem polju u-bili, mi dela gospodarstvo noč in dan velike skrbi." V stolpu se oglasi jako slovesno veliki zvon, na ostala manjša dva prično pa fantje pritr-kavati večernice, drugi zapalijo možnarje ter se poizgube s klobukom pod pazduho v cerkev. Tudi ljudstvo se je jelo polagoma izgubljati, ker je mrak pričel razprostirati po zemlji svoja črna krila. Le Janez se ne gane z mesta, kakor bi bil pribit. Čisto sam je ostal. Ozre se tjakaj, kjer je stalo Martinaškino ognjišče, kamor je ravnokar prihitela Marjetica s škafom vode. Martinaške ni bilo videti nikjer. "Sedaj-le ali pa nikoli!" mrmra Janez sam s seboj in jo pomeri proti ognjišču. Sam sebi se je zdel neizmerno okoren in neokreten. "Kaj si tako zamišljen, Janez, kar ves spremenjen se mi zdiš! Tvoji tovariši so odšli v cerkev, le ti si ostal na mestu, kakor bi bil pri-mrznil k tlom." "Res sem se bil nekoliko globokeje zamislil kakor je sicer pri meni navada. Vzrok temu je moja razburjena notranjost, ker se je silno veliko spremenilo v poslednjem času." "Ali se sme vedeti, kaka je tista imenitna sprememba?" vpraša nekako nagajivo Marjetica ter mu ljubko pogleda v oči. "Meni se že smeš zaupati, saj sva od najnežnejše mladosti rasla skupaj. Morda ti odleže, ako mi zaupaš, kaj te tare, in kdo ve, če ti celo ne bi mogla pomagati." "Dobro si govorila, Marjetica, kajti če mi le živ krst more pomagati, je to gotovo v tvoji moči." "Kako le?" "Da. prav ti in nobena druga krščanska duša ne!" "Tako? In ti mi toliko časa zakrivaš vzrok Svoje žalosti? Ali sem res tako neusmiljena in trdosrčna, da bi ti ne hotela pomagati, Prav ni ne moreš imeti zaupanja do mene. ako me tako sodiš. S čim bi si* to zaslužila ? Kaj ti je, povej mi brez ovinkov! Če morem, rada ti pomagam." "Da, prav res mi lahko pomagaš." "Ne oklevaj dalje, reci, kaj mi je storiti in storila bom." Janez vjame Marjetico za roko in oba stopita nekoliko na stran za lipovje. 'Marjetica!" prične Janez poluglasno ter ji pogleda globoko v oči, "prisilila si me, da ti odkrijem svoje srce. Če tudi se ne nadejam, da bi se mi takoj zacelila rana, ki jo že več časa nosim tu le notri v srcu, vendar nI mogoče, da mi bolečina vsaj za trenutek poneha, ako se ti iz celega srca zaupam. Jaz te ljubim, dekle drago, kakor an-gelci Boga, kakor zemlja ljubi solnce, roža mojega srca! Vidiš, ljubica moja, v teh kratkih besedah sem ti dopovedal vse, kar sem že dolgo, dolgo časa prikrival pred drugimi globoko v sr-su. Sladke so moje bolečine, ki jih čuti moje srce, ako se le domislim tebe, v sladko čut se mi spremene mahom^t, kadar mi je prilika videti te ali še celo par besed spregovoriti s tabo j. Ne moreš mi verjeti, kako nepopisljivo, kako nedopovedljivo da te imam rad, Marjetica!" Marjetica povesi stramežljivo oči. "Kajne, Marjetica, da me imaš tudi ti neko-koliko rada? Je-li, da je res, da se ne motim v sladki nadi? Molčiš? Govori, rožica mojega življenja, a govori in razodeni mi še nocoj, ali je moj up prazen, ali pa se smem prištevati med najsrečnejše ljudi na zemlji! Čuješ, Marjetica, še nocoj, da, prav v tem-le svetem trenutku, ko gledajo na naju semkaj doli angelci božji iz svetlih zvezdic, hočem iz tvojih ust slišati, česa se mi je nadejati, česa bati. Govori torej, ljuba moja, govori!" Janez jo prime z desnico okoli pasu in lahkotno potegne nase. Molče nagne zalo dekle svoj rajskomili obraz ter nasloni plavolaso glavo na kipeče prsi. Izza hrvaške meje so pa šinili medli žarki blede lune ter se razlila po tihi okolici,poljubljajoč presrečno mlado dvojico ljubezni kipečih src. "Janez, moj Janez, tudi jaz te ljubim, ljubim že dolgo časa in te bom ljubila, dokler bodo naši fantje ukali in nosili šopke za klobukom, tebe, edino le tebe samega, zvesto in goreče, kakor zna le slovensko dekle ljubiti ženina. Tebe in nikogar drugega!" "Oh, kako sem srečen, trikrat srečen, predrago milo dete moje, odkar vem, da me ni varalo lastno srce! Moja si in moja boš, dokler nam bodo naše gorice rodile slastno kapljico božjo, katera nam vedri glavo in razsvetljuje srce"' Janez si ne more kaj, da bi v tem div-nokrasnem položaju ne poljubil snežnobelega in solnčnočistega čela svoji izvoljeni nevesti. "Pri moji veri'" vzklikne nekdo navdušen za lipovjem na drugi strani, "pri moji veri, najlepša dvojica, kolikor daleč teko meje slovenski deželi." Bil je Tone, Janezov prijatelj, z (drugimi fanti, ki so zasačili zaljubljeno dvojico v najlepšem in najslejšem trenutku prve, neskaljene svete ljubezni, v trenutku prvega poljuba. "Kaj sem vam pravil," dostavi Tonetovim besedam Muharjev Jaka, "da je Janez zaljubljen, da bolj biti ne more!" Fantovska družba stopi izza lipovja, kjer je opazovala Janezovo ljubkovanje z Marjetico že nekaj trenutkov ter obstopi Janeza in Marjetico, katero je vrli mladenič še vedno držal objeto. Saj se jima ni bilo ničesar sramovati, ker sta si bila v svesti svoje nedolžnosti in svetega značaja ravno razcvetajoče se mlade, večno nove ljubezni. Janez dvigne desnico proti nebu in vzklikne s čistim, pogumnim glasom: "Prijatelji. današnji dan mi je najlepši dan v življenju! Bodite mi svedoki, kar vam sedaj-le pred Bogom prisezam. Javno se izpovedujem, da ljubim Marjetico iz celega srca in vse svoje moči, ker bo prej ko bo možno moja žena! Če bi se kdaj tej zakletvi izneveril, me naj zabode tisti izmed vas, ki me prvi sreča!" "Živel Janez! Živela njegova Marjetica!" zaori trikrat iz fantovske družbe v tiho noč. "Marjetica mi je obljubila, ljubiti me toliko časa, dokler bodo naši fantje ukali in nosili šopke za klobukom," pojasnjuje Janez svojim tovarišem ravnokar sklenjeno zvezo nove ljubezni. (Dalje prih.) -o- S«Tin cfn» !»> no' «t»no " * Slovenec" i«ro<~r»?V«» dnevno In v«-nHn* Volilr« 7*nim'vo*t; kor5«tr**pn Ker"« n^iHctp « TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slo venec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. S.P.D. sv. Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1931: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1901 W. 22nd St., Canal 4823—Roosevelt 8S80. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI.; Stefan Foys, 1907 W. 22nd St. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v sv.ojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. v----- , <>OI>CH>C><>O<>O-<><><><><>0<><><><><><^^ .i V-OOOCOOOOOOOOOOOOOOO-OOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-' ZAŠČITA ZALEDJA PROTI VOJNIM STRUPOM (Dalje) Pravi strupi. So strupi, ki delujejo na možganske centre, n. pr. cianovode-nična kislina, ali pa samo na kri, n. pr. ogljikov monoksid. Cianovodenična kislina povzroči 0.55 gr na m zraka vdiha-na trenotno smrt, ako jo pa kdo vdiha 0.3 gr. na m zraka, začuti nenadno velike bolečine v sencih in zatilniku, zmrači se mu, onesvesti se in pade. Celo telo je v stanju nekakega krča: glava je skrivi j ena vznak, roke so steg-njene naprej, noge krčevito u-pognjene, dihanje je skoraj prenehalo. Včasih se dihanje obnovi, krči v rokah in nogah pa ne popustijo in pacijent izloča spontano — nevede vodo in blato. V končnem hudem krču nastopi — najkasneje po 5 minutah — smrt. Če ni vdihana cianovodenična vzročajo na koži in sluznici, ko pridejo nanjo v obliki drobnih kapljic, lise, mehurje, opekline in razne hude rane. Ti strupi pa tudi izhlapevajo. Njihova para povzroča solzenje, če je pa vdihamo, obolenje v pljučih. Prav tako učinkujejo v želodcu in črevesju, ako smo zaužili z njimi zastrupljena živila ali vodo. Njih učinek so tudi v teh organih rane. V tej skupini sta zlasti znana iperit in lewisit. Iperit je za nas posebne važnosti, ker vemo, da je v svetovni vojni povzročil silno umiranje. Njegovo ime — kemično se sicer glasi diklordietilsulfid — prihaja odtod, ker so ga prvič rabili v boju na Ipru. (Česen, gorčica: Mustard gaz.) Njemu sličen je lewisit, amerikanska "rosa smrti". Dve lastnosti, katerih drugi kislina v preveliki koncentraciji, strupi nimajo označujeta iperit: krči polagoma prenehajo, bolnik nerazdružnost in dolgotrajnost, se zave, le hud glavobol ga muči j Če razpoči granata ali bom-rok in nog ne more še takoj ba ali steklena kroglica, napol- do Bolniki so prošeni, da pošljejo bolniška spričevala že sobote večera. Vsi, kateri ste zadaj s članarino, ste prošeni, da pridete plačat ali pa vsaj opravičit se, da ne morete, drugače se bom po pravilih ravnal. — S sobratskim pozdravom, Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. OIIIIIK onimi ICIIIIIHK IIUIIIIlH IIIIIIIHIl" "AMER. SLOVENCA" ne č>ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. > NIIIICJIII talim (lIMltJH omm illlllDII > Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. m rabiti. Ta ohromelost traja raz- njena z iperitom. se tekoči strup lično dolgo. v trenutku eksplozije sprosti v Ogljikov monoksid v svetovni obliki najmanjših vodnih me-vojni sicer ni prišel dosti v po- hurčkov in pare, ki se razpršijo I štev, a vendar si ga oglejmo, ker na daleč po pokrajini in se ke-; pravijo, da ga bodo v prihodnji mično ne razkrajajo. Zemlja, 'vojni rabili v nekaki posebni ob- poškropljena z njim, ostane za-liki kot stabiliziran CO. — Oglji- 'strupljena in nevarna za sleher-kov monoksid se razvija že pri no bitje povprečno do 8 dni, in eksploziji navadnih granat, lah-^sicer: v toplem vremenu tri, v ko pa ga dodajo tudi vanje v ve- 'vlažnem in meglenem deset, v liki koncentraciji. Vdihan v plju-(hudem mrazu pa do trideset dni. ča v koncentraciji 0.01 procenta (je zelo deževno ali snežno, se povzroči že lahko prav težko o- ta doba nekoliko skrajša, bolenje, koncentracija 0.02 pro- Človek, ki bi nezavarovan sto-centa je že čez nekoliko časa )Pn na zastrupljeno zemljo, lah-smrtna, pri koncentraciji 0.08 j ko zastrupi sebe in vse, ki pri-procenta pa se javi pri človeku'dejo z njim v dotiko. Na podpla-že v 20 minutah smrt. Človek tih čevljev, v katere se pregrize, umre v onem položiti, v IBM Wliff "ki V|J! ™!f! IfJ^lto-je vdihal ogljikov monoksid. Bo- Va para, zanesemo lahko iperit v lečin in zvijanj pred smrtjo ni. hišo in nevede zastrupimo z njim — V manjših koncentracijah ■ stanovanje in ljudi, ki ga vdi-vdihan povzroči ogljikov mono- havajo. Radi svoje nerazdružno- sti ostane potem iperit, kamor ksid najprej glavobol in šumenje v ušesih, potem pa se paci- pride, dolgo in neprestano iz-jentu pred očmi stemni, preVza-iPUhteva. Vse kar je v hiši žive-me ga velik strah, bežati hoče, a ga, čez nekoliko časa oboli. Med-noge mu po nekoliko korakih od- tem ko dušljivci, kakor smo vi- IZŠLA JE '/I ! 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. 'The Apostle of Chippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest . . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja ..." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na, našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. povedo in pade. Vzrok: pomanjkanje kisika v krvi. Pri navad- deli, takoj učinkujejo, je iperit nekako zahrbten. Po zastrupitvi nem vdihavanju sprejemajo z iperitom spočetka sploh ni o-namreč pljuča iz zraka kisik, ki | paziti na človeku nikakih znakov se takoj naveže na kri, v slučaju obolenja. Prvi znaki se pokažejo zastrupljenja z ogljikovim mo- j čez 6 do 12 ur, včasih celo po 48 noksidom na takozvani hemoglo- >jrah. Seve, učinkovanje je vselej bin rdečih krvnih telesc ne more Odvisno od količine: če ga n. pr. več ob dihanju v pljučih vezati |vdihamo 12 mgr v eni minuti, nase zraka, ker je to mesto že v .nastopi smrt že v eni minuti. — celotni krvi zavzel ogljikov mo-|Lewisit baje takoj deluje in ne noksid. Tako ne more dobiti kri traja tako dolgo nego se brzo več kisika in radi tega nastopi .razkroji, težko obolenje ali smrt. Koževci ali mehurjevci. H koževcem ali mehurjevcem spadajo, tekoči strupi, ki po- (Dalje prih.) -o- Obnovite ist pravočasno »vo lo I roro^ninn rn SUCH IS LIFE- "Docu obe »llnif n wlc|ced tonrnaT Hay, Madga, if ah* m % book »he'd be turprenaadt