9'771318 607007 primorski u ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-I PIRAN-IZOLA-KOPER E-mail: fotoquicklab@siol.ne iWWW.geocilies.com/quicklab fotolaboratorij November 2008 Leto 14 Številka 177 CENA 0^90 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dr. Pavliha evropski komisar? Meja naj bi potekala za Jorasovo hišo Komentar: Dovoljene sanje „-e° x Kar je čisto in jasno r^T\ je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 STRAN 3 V Luciji odprli Opera Club ; EXTT£ME-. vOO On K/i TEE VVcfiLC CF NEWA JE OPERA M Družba NA.GI. d.o.o. je v Obrtni coni v Luciji 15. novembra 2008 točno ob 22.00 uri odprla Extreme Bowling Opera Club - eno večjih diskotek v državi, ki lahko sprejme okoli 1700 obiskovalcev. Napovedane gneče ni bilo. Uro po odprtju smo tam videli malce zaskrbljene organizatorje, 10 novinarjev in fotografov, 8 varnostnikov in 15 mladih gostov - ne pa kakšne inšpekcije. Umik diskoteke: 22.00 do 04.00 ure zjutraj. Na sestanku krajanov ugotovili napake Upravne enote Piran. Stran 2 in 9. Elitna otvoritev oste V portoroškem Avditoriju so 14. novembra 2008 svečano proslavili 50. obletnico Območne združenjaRdečega križa Piran, ki skrbi za številne oblike prostovoljnega delovanja in usposabljanja prebivalstva za nudenje vseh oblik pomoči ter brezplačno darovanje najpomebnejše življenjske tekočine - krvi. Ob tej priložnosti so prisotne pozdravili župan občine Piran Tomaž Gantar, kije predsednici območnega združenja RK Duški Žitko izročil plaketo Občine Piran in predsednik RK Slovenije Borut Miklavčič, ki je poudaril pomen in vlogo te humanitarne organizacije in predstavnik RK iz pobratene občine Goffreda. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalila dolgoletna predsednica Ana Jakič. V kulturnem programu so nastopili Jazz ansambel Glasbene šole Piran, godalni trio Vidic, saj j ih J e samo lani bilo 130 portoroški pevski zbor ter pianistka in med njimi je doslej j 40 krat pevka Valentina Čuden. Na platnu je daroval ^ Janko Novak, tekel seznam številnih krvodajalcev, SMORELIATO TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Vladimir Frančeškin Banka Koper redno odobrava posojila Ta čas se skorajda vsi, še najbolj pa mediji, ukvarjamo z vprašanjem sedanje ali bodoče finančne krize, ki naj bi udarila kar tako počez, še najbolj po revnih. Ob tem tu in tam slišimo alarmantne stvari, da naj bi bile posojilno nesposobne tudi že nekatere slovenske banke in da torej niso več zmožne odobravati posojil svojim komitentom. Zanimalo nas je kako je s tem v Banki Koper oziroma njeni Poslovni enoti Piran. Vodja Poslovne enote Piran v Luciji Vladimir Frančeškin: “Banka Koper j e likvidna. Posojila odobravamo brez vsakršnih problemov, a smo pri tem postali nekoliko bolj previdni”. Pirančanka na kosilu s kraljico Prva vinska kraljica S simbolično predajo ključa so v soboto, 18. oktobra 2008, ob 19.00 uri svečano odprli prevovljeni Palače hotel v Portorožu, ki gaje od lastnika - družbe Istrabenz Koper - prevzela v dolgoročni najem mednarodna hotelska veriga Kempinski in tako nosi hotel sedaj novo ime Kempinski Palače. Na otvoritev so povabili samo elitne goste. Slavnostna govornika sta bila Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza (posebej seje zahvalil Marinu Antoloviču, nekdanji županji Pirana Vojki Štular, sedanjemu županu Tomažu Gantarju, Igorju Okornu, Edmondu Mahniču, ter izvajalcem Kraškega zidarja) in predsednik ter glavni izvršni direktor verige Kempinski Reto Wittwer. Na svečanem odprtju je bilo okoli 500 povabljenih gostov. Na fotografiji: Igor Bavčar predaja ključ Thiesu Christianu Bruhunu, direktorju hotela Kempinski Palače. 50 let Območnega združenja RK Piran Župan Mestne občine Koper Boris Popovič je na odprtju veselega martinovanja v šotoru Vina Koper, 6. novembra 2008, okronal prvo vinsko kraljico Slovenske Istre - Elizabet Bordon iz Montinjana. Društvo vinogradnikov Slovenske Istre, predsednica Ingrid Mahnič, vedno bolj smelo in uspešno promovira naša istrska vina in če je to povezano s tako prijetnimi prireditvami kot je kronanje vinske kraljice, je doseženo skorajda vse. V komisiji so bili predsednik Iztok Klenar, Ingrid Mahnič, Tamara Kozlovič, vinska kraljica Slovenije 1997 Selma Lukač, Robert Časar, Sašo Dravinec in Jaka Jeraša. Fabia Combi v Barviti ponudbi že za 9.990 € Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT IN LEAS1NC ■ UT primorski u¥p Sestanek s krajani Lucije zaradi diskoteke “Že nekaj tednov spremljamo zgodbe o novi diskoteki v Luciji, rešitev pa ni bilo videti”, je v vabilu krajanom in novinarjem na novinarsko konferenco zapisala Katja Pišot, vodja službe za odnose z javnostmi Občine Piran. Vprašanj je bilo veliko: Kdo in kako je izdal gradbeno in obratovalno dovoljenje, kdo dve potrdili za odprtje diskoteke? Vse to so skupaj z županom Tomažem Gantarjem, predsednikom Sveta KS Lucija Mišičem, odvetnikom Francijem Matozom in načelnikom UE Piran mag. Ivanom Seljakom nekaj ur pred odprtjem (15. novembra 2008) na sestanku v prostorih KS Lucija dobri dve uri razčiščevali krajani Lucije, ki jih je strah, da se bo v doslej mirnem kraju dogajalo vsemogoče. Končno so lahko izvedeli tudi nekaj dejstev. Najprej to, daje Občina pristojna samo za odobravanje obratovalnega časa in da vse ostale dokumente (gradbeno in obratovalno dovoljenje, ugotavljanje minimalnih Krajani na sestanku z odgovornimi že skoraj spoznali vso resnico o diskoteki, ki že deluje. FOTO: FK- Primorski utrip. tehničnih pogojev...) izdaja Upravna enota. Država torej. Tudi to, daje pri dajanju soglasij prišlo do napak, kijih ni mogoče kar tako odpraviti. V posmeh vsem proti diskoteki, k sedaj že redno obratuje - od 22.00 do 04.00 ure zjutraj. Odprtja ni preprečila nobena inšpekcija. Upravna enota Piran je 21.11.2007, na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva UE Piran, izdala POTRDILO: „V gostinskem obratu se nudi mehanska in živa glasba11. Ista UE je 5. 12. 2007 izdala POTRDILO...“ker je bila z načrtom arhitekture Architecte Piran dovoljena gradnja prostora za predvajanje mehanske in žive glasbe in prostor za ples, je šteti, da je z uporabnim dovoljenjem dovoljena uporaba teh prostorov tudi za ta namen. Potrdilo se izdaja na zahtevo stranke. Ugotovitev na sestanku s krajani: UE ni pridobila soglasja sosedov. Potreben je popravni izpit. Odvetnik Matoz: „ Župan bo v ponedeljek (17. 11. 2008) od Upraven enote Piran zahteval, da se odpravijo dovoljenja za diskoteko in bo v naslednjem tednu dosegel, da tam diskoteke tudi ne bo več“. Verjetno je imel v mislih lokal Extreme Bovvling Opera Club. Sedaj samo še čakamo, če bo UE Piran zoper sebe sprožila postopek za odpravo svojih napak? Benetke/Italija Mož zasačil župnika pri svoji ženi Mož seje iz Chioggie predčasno vrnil domov in v postelji zasačil svojo 37-leno ženo s katoliškim župnikom, piše Bild. Znanilca Biblije je vrgel skozi vrata in ves razburjen ter v srcu ranjen stekel k škofu. Kaj takega! Škof mu je v zagovor in oprostilne besede za svojega podrejenega dejal: “Ena napaka, ki jo stori človek, še ne more izničiti vsega dobrega”. primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: V Berlinu odkrili načrte o gradnji uničevalnega taborišča Auschvvitz Kopije originalnih dokumentov, skic in fotografij, tudi fotografije z obiska prvega nacističnega policaja SS Heinricha Himmlerja na gradbeni parceli leta 1942, je ob 70. obletnici pogromov nad Židi (1938) objavil Bild. Himmler je leta 1945 napravil samomor. Nacisti so se na sojenju v Nuembergu sprenevedali češ, da ne vedo za nobeno taborišče in priznali krivdo šele, ko so jim Američani pokazali fotografije z njihovih obiskih v taboriščih. Na skicah so lepo vidne zasnove bodočih krematorijev v najstrašnejšem nemškem uničevalnem taborišču Auschwitz, kjer je umrlo nasilne smrti 6 milijonov ljudi, pretežno Židov. Načrte in skice je avtoriziral sam Himmler. Himmler na obisku v Auschwitzu. Nekaj pomembnih letnic: 1933 - Začetek bojkotov. Privrženci Hitlerja lepijo plakate po Berlinu s sporočili: “Ne kupujte pri Židih"! 1935 - Sprejem Nuemberških zakonov o odvzemu državljanskih pravic Židom. 1938 - 9. novembra - Pogrom nad Židi in požig sinagog, razbijanje izložb (Kristalna noč). 1941 - Deportacije Židov v taborišča. 1942-1945 - Sistematične usmrtitve Židov v krematorijih. Okoli 6 milijonov žrtev. 1945 - Osvoboditev. Rdeča armada Sovjetske zveze osvobodi koncentracijsko taborišče Auschwitz. Vojaki se soočijo z grozotami umirajočih in mrtvih zapornikov. V posmeh nizkotnim dejanjem nacistov je visel nad vhodom cinični napis “Arbeit macht ffei” (Delo osvobaja). Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip ZDA v pričakovanju sprememb Novoizvoljeni 44. predsednik ZDA Barack Obama bo zaprisegel 20. januarja 2009 Ameriške volitve so bile zlasti za Američane, pa tudi za ves svet, prvovrstni zgodovinski dogodek, saj še pred leti niti sanjati ni bilo mogoče, da bo krmilo naj večje gospodarske in vojaške sile sveta prevzel temnopolti človek. Očitno je bilo v zraku tudi nekaj drugega. Odhajajoči predsednik George W. Bush pušča za seboj skorajda nerazrešljive probleme glede vpletenosti ZDA v dve vojni (Irak in Afganistan), že junija 2008 pa je Amerika zašla tudi v veliko finančno krizo zaradi drugorazrednih hipotekarnih posojil, k temu pa se je pridružilo kar nekaj negativnih trendov; velika zunanja zadolženost, porast revščine in socialno razslojevanje, da ne omenjamo koncentracijskega taborišča Guantanamo na Kubi, kjer so mučili tako prave kot domnevne ujete teroriste, vse to pa je oskrunilo ugled ZDA. Novi predsednik Združenih držav Amerike je, kot lahko vidimo, prava dinamična osebnost, je tudi pravnik in ve kaj je revščina, saj njegov oče izhaja iz Kenije. Zato je tudi na samem začetku njegovega triumfa obljubil znižanje davkov državljanom srednjega razreda. Očitno tudi ne bo vodil hegemonistične svetovne politike, ni pa še povsem znano ali bo - in kdaj bo - zaukazal vrnitev ameriških vojakov domov iz Iraka in Afganistana, da bi prihranil nepotrebne žrtve. Seveda, če ni v ozadju ameriški pohlep po iraški nafti? Razkritje časopisa New York Times, da je odhajajoči predsednik osebno odobraval tajne operacije ameriških marincev proti islamskemu terorizmu, kjer koli naj bi ti že bili, ni nič drugega kot potrditev, da lahko ameriški predsednik naroči tudi vojno. Barack Obama zagotovo ne bo takšen - in prav zato se ga veseli ves miroljubni svet. In kaj ljudje zamerijo Georgu W. Bushu, ki ga imajo za najmanj priljubljenega predsednika: Raven nesposobnosti in podreditev lobiju vojne industrije. V Turčiji še obrezujejo , Oče je dal tajno obrezati svojega 8-letnega sina Človek bi mislil, da so Turki vendarle postali civiliziran narod, saj se že nekaj časa pripravljajo na polnopravni vstop v omikano evropsko skupnost. Novice, da še vedno obrezujejo svoje fante in tudi dekleta češ, daje to tradicija muslimanskega sveta, so šokantne. Kot poroča nemški časopis Bild naj bi oče Turek v svoji domovini mimo vednosti svoje žene, ki je Nemka, dal obrezati svojega sina. Takšni posegi na spolovilih otrok lahko pri njih povzročajo strah in strašne bolečine ter nemalokrat tudi hude infekcije ali celo smrt. Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. 60 let Istrabenza Praznovanje visoke obletnice bo 27. novembra 2008 ob 19.30 v kristalni dvorani hotela Kempinski Palače v Portorožu, kjer bodo povabljene v čarobnih trenutkih skupaj z vrhunskimi glasbeniki popeljali skozi čas. V Istrabenzu so ob obletnici skupaj z ravnatelji obalnih osnovnih šol izbrali Istrabenzov razred - 30 nadarjenih in uspešnih devetošolcev, ki bodo v času srednješolskega izobraževanja 2009/13 prejemali mesečno štipendijo. Skupna vrednost pomoči: 288.000 evrov. Manj denarja za Slovensko skupnost v Italiji in italijansko v Sloveniji Slovenski manjšini v Trstu spet grozi krčenje dotacij. Tokrat kar za 40 odstotkov. Vse pa naj bi bilo povezano z ukrepi italijanske vlade o krčenju proračunskih sredstev za prihodnje triletno obdobje, do leta 2011. To pa ni vse. Ob krčenju izdatkov za manjšino je tako rekoč blokiran tudi zaščitni zakon, ki je bil sprejet leta 2001. Nekaj bi lahko postoril tudi Popovičev osebni prijatelj Renzo Tondo, predsednik FJK, ki menda zavlačuje tudi s podpisom dekreta, brez katerega niso omogočene tudi zaščitne norme glede vidne dvojezičnosti na območju javnih uprav; označevanje naselij, ustanov, smerokazov.... Povedati je treba, da je dvojezičnost v določenih primerih, kjer je doseženo predvideno število prebivalstva z drugim jezikovnim področjem, obvezno. Zamejci, organizirani v svoji krovni organizaciji - Slovenski skupnosti (predsednik Damijan Terpin), so zaprosili za posredovanje pri italijanskih oblasteh tudi našo državo. Slovenske vlada je o tem vprašanju razpravljala, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel pa je pristojnim v Italijo že poslal spomenico. Slovenci v zamejstvu pričakujejo, da vladni ukrepi v Italiji le ne bodo tako ostri in da ne bo prišlo tudi do krčenja dotacij za delovanje gledališč, medijev s slovensko tiskano besedo in slovenskih šol. Silvio Berlusconi naj bi že obljubil, da šolska reforma (krčenje sredstev), zaradi katere so prišli na cesto tudi italijanski študentje, ne bo prizadela slovenskih šol. Alberto Manzin nam je povedal, da bo tudi italijanska skupnost v Sloveniji dobila manj denarja. I W primorski ufr'p Bo prof. dr. Pavliha novi slovenski evropski komisar? Dr. Janezu Potočniku, evropskemu komisarju, ki je v Bruslju odgovoren za znanost in raziskave, prihodnje leto poteče mandat. Se zahtevna funkcija obeta prof. dr. Marku Pavlihi? Iz neuradnih krogov smo izvedeli, da naj bi predsednik slovenske vlade Borut Pahor kmalu predlagal novega slovenskega evropskega komisarja, ki naj bi zamenjal dr. Janeza Potočnika, kateremu leta 2009 poteče petletni mandat. Sedanji mandat Evropske komisije, v okviru katere deluje tudi 27 evropskih komisark in komisarjev, poteče namreč 31. oktobra 2009. Evropsko komisijo, ki šteje kar 25.000 ljudi, vodi Portugalec Jose’ Manuel Barosso. Evropska komisija je velika organizacija v okviru katere so zaposleni evropski komisarji, upravni uradniki, strokovnjaki, prevajalci, tolmači in pisarniško osebje. Zaposleni delujejo v sklopu delovnih oddelkov, imenovanih generalni direktorati, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje določenega področja politik v pristojnosti Evropske unije. Vsak generalni direktorat je odgovoren enemu od komisarjev. Večina zaposlenih pri Komisiji je v Bruslju, a jih več kot 2.500 dela v Luxembourgu. Komisija ima predstavništva v vseh 27 državah EU, poleg tega pa je v njeni sestavi tudi več kot 100 raznih delegacij po vsem svetu, ki obravnavajo zadeve, kot so trgovina, razvoj, človekoljubna pomoč in podobno. Kot rečeno se nova Evropska komisija imenuje vsakih pet let in sicer v šestih mesecih od volitev v Evropski parlament. Vlade držav članic se dogovorijo koga bodo imenovale za novega predsednika Komisije, ki ga potrdi Evropski parlament. Evropski parlament z glasovanjem potrdi novo Komisijo kot celoto, v kateri delujejo tudi evropski komisarji. Komisija je neodvisna od nacionalnih vlad. Njena primarna naloga je zastopati in zavzemati se za interese EU kot celote. Politično je odgovorna Evropskemu parlamentu, ki jo lahko tudi razpusti z izglasovanjem nezaupnice. Podobna neodvisnost od “lokalnih” nacionalnih interesov se zahteva tudi od komisark in komisarjev! Komisija se udeležuje sej Parlamenta, na katerih mora razložiti in utemeljiti svoje politike. Prav tako redno odgovarja na pisna in ustna vprašanja evroposlancev. Komisija je izvršilni organ Evropske unije in je tudi skupaj s Sodiščem Evropskih skupnosti odgovorna za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje EU v vseh državah članicah. EU še nima zunanjega ministra, ker še ni potrjena nova evropska pogodba. Na mednarodnih forumih jo zastopa predsednik Komisije Jose’ Emanuel Barosso. Franc Krajnc Mejna črta s Hrvaško naj bi potekala za Jorasovo hišo Pred nedavnim so si območje levo do Dragonje ogledali predsednik hrvaške komisije za mejo prof. dr. Davorin Rudolf, dr. Ibler in županja bujske občine Lorella Limoncin Toth. Iz neuradnih krogov smo izvedeli, da naj bi vendarle predlagali, da naj mejna črta poteka za Jorasovo hišo, s čimer bi Hrvaška končno priznala tamkajšnje slovensko ozemlje in območje ob Savudrijskem polotoku, ki ga je Slovenija razglasila za krajinski park. Pravljica iz Maribora Delnice Nove KBM so bile ob nakupu konec decembra 2007 po 27 evrov, njihova vrednost na borznem trgu na dan 12.9. 2008 pa je znašala 22,43 evrov. Tem istim kupcem, ki so zabeležili izgubo na vrednosti ene delnice 20%, je banka ponudila prednostni nakup nove izdaje delnic za dokapitalizacijo in bila zadovoljna s prodajo. Ni težko izračunati, da bi kupci delnic, če bi jih prodali septembra letos, izgubili 20 odstotkov vrednosti. Morda so največ zaslužili tisti, ki so jih prodali, ko so dosegle skoraj 47 evrov, manj pa tisti, ki so za nakup delnic najeli celo posojilo pri banki. Upoštevati je treba tudi stroške dohodnine oziroma davka na razliko v dobičku. Ta ista mariborska banka je tudi obstoječim delničarjem ponudila nakup novih delnic, izkupiček od prodaje pa je namenjen za dokapitalizacijo banke. To v bistvu hkrati tudi pomeni, da banka nima dovolj lastnega kapitala za resnejše nastopanje na globalnem finančnem trgu, ali je bila morda celo kapitalsko podhranjena? Z dokapitalizacijo se lahko spremeni tudi struktura lastništva, prihaja do koncentracije kapitala, mali delničarji pa tako ne bi imeli več toliko vpliva na poslovno politiko banke, če seveda ne bodo ustrezno organizirani. Res je, da se bo NKBM po uspešni dokapitalizaciji veliko lažje vključevala v mednarodni finančni sistem, bo morda steber skupne finančne politike, kot radi reklamirajo, nikakor pa ni izključeno določeno tveganje za tiste, ki so delnice kupili. Sicer pa, banka je lahko tako močna, kot je močno gospodarstvo. Še sreča, da naše komercialne banke nimajo skorajda nobene teže v svetovnem finančnem sistemu (razen, da si sposojajo denar v tujini), saj bi se kateri lahko zgodil celo “ameriški hipotekarni sindrom ”. Delnice so tvegani vrednostni papirji in se jih ponavadi ne kupuje na kratek rok. Spekulacije se vrnejo kot bumerang. Ni jih pametno prodajati, ko pride do panike ob slučajnem padcu vrednosti, pač pa je treba malce počakati. Dovoljene sanje Pahorjevi Socialdemokrati so za obvezno soudeležbo zaposlenih pri delitvi dobička, saj še vedno velja temeljno vprašanje, kako spodbuditi ekonomski interes delavcev, predvsem njihovo ustvarjalnost, da bodo pridobivali plačo predvsem na podlagi rezultatov gospodarjenja s sredstvi reprodukcije v posameznem podjetju, s čimer bo njihov interes za združevanje in vlaganje presežnih sredstev v nove pridobitve še toliko večji. Dosledno se moramo zavzemati, da bodo zaposleni vedno sproti seznanjeni kako dosegajo načrtovane učinke, zlasti pa tudi, kako se na tej osnovi povečuje dohodek, ki bo temelj za delitev. “Zavzemamo se za pospešen, skladnejši in bolj uravnovešen ekonomski, socialni in prostorski razvoj na temeljupovečevanjaproduktivnostidela.zazadovoljevanje delovnih in življenjskih potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter njihovega svobodnega ustvarjalnega dela in življenja”. To je citat iz Resolucije XIII. kongresa nekdanje Zveze komunistov Slovenije pred točno 30 leti. Nič takega čemur bi danes lahko nasprotovali. Toda v treh desetletjih se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. Nič več samoupravljanja, nič več družbene lastnine, nič več - ali celo skoraj nič pravic delavca. Takoj po osamosvojitveni vojni smo glasovali za svobodno in neodvisno državo - in hkrati za spremembo družbenega reda. Nekdanji socialistični samoupravljavec je sčasoma postal mezdni delavec, ki služi novodobnim kapitalistom, lastnikom proizvajalnih sredstev. Tako lahko morda celo prek medijev ali svojega sindikata izve, da je postal “proizvodni ” višek. Pahorjevi socialni demokrati, ki so po dolgih letih v prenovljeni obliki prevzeli oblast, si prizadevajo za povrnitev nekaterih temeljnih postulatov, ki so se v preteklosti izkazali kot dobri. Eden teh je obvezna (ne le veljavna prostovoljna) soudeležba zaposlenih pri dobičku. Toda kaj, ko so se zoper nedolžen, a koristen predlog, postavili GZS, Združenje delodajalcev in Združenje Manager, smo lahko prebrali v Delu. Poznate predsednike teh združenj? Vsi so starejši gospodje, ki so se skupaj z nami naužili vseh sladkosti socializma, se verjetno tudi brezplačno izšolali v marksističnem duhu, danes pa so trdi zagovorniki kapitalizma, torej zasebne lastnine, ki je sveta, zaščitena in do nje nima nihče pravice, razen seveda lastnikov - delničarjev, ki si potem lahko delijo bajne nagrade, delavci pa nimajo niti za kruh. Naravnost smešno je govoriti o tem, da bi obvezna udeležba zaposlenih delavcev pri dobičku pomešala štrene pri delitvi dobička ali celo poslabšala konkurenčnost zaposlenih. Torej, če si menedžerji in člani nadzornih svetov (odposlanci lastnikov) na koncu poslovnega leta delijo dobiček, ki zapira mnogim sapo, ni nič narobe. Če bi pa delček tega dobrega prejel delavec, ki ni solastnik, a je v marsičem zaslužen za uspeh, pa bi se podrl sistem. Danes so res dovoljene sanje, tudi novemu socialističnemu premierju Borutu Pahorju. Franc Krajnc Največji problem hrvaško slovenskih odnosov je, ker se ne pogovarjamo, čeprav smo sosedje, ki imamo veliko skupnega, zlasti pa tudi veliko interesov po graditvi dobrih odnosov, vendar vse doslej nismo uspeli vzpostaviti normalnega zunanjepolitičnega dialoga”, je med drugim zapisal reški Novi list v pogovoru z Nevenom Mimico, predsednikom parlamentarnega odbora za evropske integracije in neformalnim ministrom SPD za zunanje zadeve. Intervju, ki ga je napisala novinarka Jagoda Vukešič, Pod naslovom “ Krah hrvaško-slovenske skriptomanske diplomacij e” razkriva kar nekaj stvari v zvezi s skoraj 19-letnim dopisovanjem, Pošiljanjem diplomatskih not in ugotavljanjem” čigavo je kaj, katera območja y Slovenski Istri in na morju so slovenska in katera hrvaška, pa tudi o tem, ali bo Pahorjeva vlada vlekla iste poteze kot nekdanja Janševa, ki naj bi, kot pišejo, dala veto na pregovore Hrvaške na poti v Evropsko unijo. Slovenski “veto” na pristopne pregovore Hrvaške za vst0P v EU naj bi zato dodobra razgrel tamkajšnjo hrvaško javnost, politika pa je našla tudi priročni izgovor, saj je povsem jasno, da Hrvaška še vedno ne izpolnjuje številnih zahtevnih kriterijev za polnopravno članstvo EU ln J° torej do Bruslja še čaka trnova pot. Glavni razlog za “blokado” in tozadevne zaostritve odnosov med ržavama naj bi bil češ, daje Hrvaška kot podlago v pregovore vnesla tudi nekakšne zemljevide in mape, s čimer naj bi prejudicirala mejo s Slovenijo na morju in kopnem. Na Hrvaškem to seveda zanikajo. “Ne oziraje na to je dejstvo, da nas na poti v EU blokira prvi sosed, država, s katero bi morali imeti najprisrčnejše odnose”, so zapisali v Novem listu. Gre torej za več stvari hkrati, ki na novo otežujejo že tako mučne pogovore o določitvi meje. Pravi paradoks slovensko-hrvaških odnosov pa je tudi, da naš nekdanji zunanji minister Rupel vedno znova govori o “naših hrvaških prijateljih”, čeprav smo v resnici zaradi nedoločene meje skregani že skoraj 19 let. To vsekakor najbolj čuti naš prvi borec za mejo Joško Joras, ki naj bi se mu potem, ko je izposloval zahtevo po svoji tako imenovani “evropski” poti (beri bližnjici), do doma mimo kontrolne točke, odprl nov svet, saj naj bi vendarle na Hrvaškem spoznali, da nima smisla vztrajati na po njihovem fiksni mejni črti, ki naj bi jo premaknili nekaj južneje in bi potekala tik za Jorasovo domačijo Sečovlje št. 1 in tako napravila nekakšen mali ovinek. Ker velja za mejo na morju izhodišče na kopnem, bi torej Hrvaška “priposestvovala” vsaj četrtino sicer celovitega slovenskega Piranskega zaliva, Slovenija pa naj bi dobila svoboden neoviran izhod na odprto morje. Slovenija mora dobiti sedaj tudi dovolj dinamičnega diplomata, sposobnega zunanjega ministra, ki bo zadeve peljal po poti, ki bo zadovoljila obe strani: Slovenijo, da tudi de facto upravlja s svojim ozemljem in morjem in Hrvaško, da prizna zgodovinske resnice in načelo pravičnosti. Vse bi potekalo veliko lažje, če bi oboji bili pripravljeni na določene kompromise. Tako bi se izognili mučnim pogajanjem na mednarodnih sodnih instancah, pa še prihranili bi na denarju in času. FK Veseli december v Luciji Drugi praznik Sv. Lucije in prvo silvestrovanje Krajevna skupnost Lucija v soorganizaciji Občine Piran pripravlja drugi krajevni praznik Sv. Lucije, ki bo 12. in 13. decembra in ki se bo nadaljeval s številnimi dogajanji, prireditvami ter prednovoletno tržnico, vse do konca decembra v velikem šotoru na asfaltiranem parkirišču nasproti stanovanjskega stolpiča 105-107 v Luciji. 31. decembra bodo v šotoru organizirali tudi prvo silvestrovanje. Glede na nekatere pripombe krajanov glede preglasne glasbe v času martinovanja decembrske prireditve ne bodo trajale pozno v noč. Vprašanje pa je, če bo Krajevna skupnost dobila dovoljenje od Občine za dogajanje skoraj ves mesec. Silvestrovanje organizira namreč (ekskluzivno) Občina Piran, nam je povedal župan. Prizorišče v Luciji bo odprto ob delavnikih do 22.00 ure, ob petkih, sobotah in praznikih do 24.00 ure, z izjemo silvestrovanja, ki bo trajalo vse do 4.00 ure naslednjega dne. Doslej so že pridobili k sodelovanju 23 razstavljavcev, domačih pridelovalcev, prodajalcev, vinarjev, društev ter javnih institucij. Večina teh je že razstavljala tudi na prvem petdnevnem martinovanju v Luciji. Podrobnosti bodo predstavili na novinarski konferenci 18. novembra ob 11.00 uri v KS Lucija. V portoroškem zalivu malo rib Na 12. pokalu Oradeja 2008,8. novembra, je tekmovalo 27 ekip iz 21 društev iz Italije, Hrvaške, Črne gore in Slovenije. Ulovili so le 27 kilogramov rib, orad ribonov in šparov. Najtežjo ribo 176 gramov je ulovil Saša Rasovič SRD Umag. Rezultati posamezno: 1. Bojan Šalamon ŠRD AERO CELJE 2. Saša Rasovič SRD UMAG UMAG U21 3. Branko Velkavrh RD ORADELA II Rezultati ekipno: 1. Nevenka Šalamon ŠRD AERO CELJE Bojan Šalamon ŠRD AERO CELJE 2. Aleksander Škraban RD SOLINAR STRUNJAN Klavdij Veldin RD SOLINAR STRUNJAN 3. Saša Rasovič SRD UMAG UMAG U21 Igor Tomasich SRD UMAG UMAG U21 Najboljša ženska ekipa: Rozeta Miloš ŠRD RIBON NOVIGRAD Ž „ Antonieta Delbelo SRD RIBON NOVIGRAD Ž Najboljša U 21 ekipa: Saša Rasovič SRD UMAG UMAG U21 Igor Tomasich SRD UMAG UMAG U21 Dobrodelna prireditev Umetniki za obalno varno hišo V Avditoriju Portorož bo v petek, 21. novembra, ob 19.30 dobrodelna prireditev, na kateri bo dražba izdelkov, ki so jih prispevali slikar Teodor Tavželj, slikarka Fulvia Zudič, Likovno društvo Solinar Piran, društvo Faros Piran in Snežiča Krajnc, Atelje keramike Izola. Izkupiček bodo namenili za varno hišo. Pred dražbo bodo odprli razstavo slik iz cikla “Anima” Teodora Tavžlja. Nastopil bo Slavko Ivančič s plesno glasbenimi gosti. Vabita Župan Občine Piran Tomaž Gantar in direktor Avditorija Mojmir Suhar. . w primorski u¥p Finančna kriza bo udarila po revnih Najbolj črne napovedi o finančnem in gospodarskem kolapsu se kljub vsemu ne bodo uresničile. Svetovni finančni sistem je danes vendarle pod nadzorom centralnih bank, ki s pomočjo temeljne obrestne mere in določanja multiplikativnih faktorjev komercialnim bankam uspevajo usmerjati posojila in finančne tokove, pri tem pa tudi vlade posameznih držav že dajejo jamstva posameznim finančnim institucijam, da lahko servisirajo dolgove, vračajo posojila, kar sega že res v milijarde evrov. Jamstva seveda niso zastojn. V Sloveniji že precej koncentriran kapital V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih na področju prostega kapitala prišlo do enormne koncentracije. Likvidna sredstva so zbrana le v nekaj mogočnih rokah in če se naša znana podjetja bolj kot s proizvodnjo in izvozom znanja, ukvarjajo s finančnimi špekulacijami na borzah, menedžerskimi prevzemi ter kupčkanjem z delnicami, se kaj hitro lahko zgodi naš pravi “slovenski finančni zlom”. Tuje še nekaj. Ne smemo pozabiti, daje država podjetjem v svoji absolutni ali pretežni lasti dovoljevala enormna zadolževanja v tujini, sedaj pa ima moralnega mačka, da jamči za ta že prejeta in tudi nova posojila. Govorice o krizi imajo psihološki vpliv Zaradi tekmovanja kdo od medijev (običajno rameni tisk) bo predstavil bralcem bolj črno sliko so se med ljudmi spletle različne zgodbe kako bo v naši državi počilo; že kmalu bo kar 50.000 novih brezposelnih (propasti bi moralo najmanj toliko podjetij, kar je smešno, saj se tudi v kriznih časih rojevajo nova), kako banke ne dajejo več posojil (kar ni popolnoma res), kako ljudje z nizkimi pokojninami in plačami nimajo kaj jesti in podobno. Govorice o krizi imajo pač tudi psihološke posledice. Prihaja do večje zadržanosti poslovnežev, do veliko bolj previdnih gospodarskih aktivnosti, nihče več noče tvegati in posledično prihaja do manjšega obsega dela, zmanjšanja proizvodnje in storitev, vse to nedvomno pelje v gospodarsko recesijo - upadanje gospodarske dejavnosti - posledično pa seveda v finančno in gospodarsko krizo. Vzrokov zanjo pa ne moremo tako vneto iskati le zunaj nas, čeprav je vpliv globalizacije zelo močan, saj smo odprta dražba. Držav se ne umika Vprašanje je, kako si bodo lahko naše banke še naprej sposojale likvidna sredstva pri tujih bankah. Problem je lahko tudi plačilnobilančni deficit države, proračunski deficit z Brusljem, omejitev denarja v obtoku zaradi strahu pred padcem njegove vrednosti. To, kar je lahko najbolj ekonomsko sporno pa so nedvomno tako imenovana državna jamstva in financiranje zgrešenih poslovnih potez ali posojil podjetij ali poslovnih bank, saj se država nikoli ne bo mogla umakniti iz gospodarstva. Nasprotno, postaja njegova večja lastnica. V ozadju je seveda plačilna in kreditna nesposobnost nekaterih naših podjetij, katerih poslovanje in problemi s plačami delavcev so znani že od prej. Je pač tako, da v krizi, če jo lahko že imenujemo s pravim imenom, običajno propade okoli 15 % nestabilnih podjetij. V Sloveniji morda le okoli 5000 malih, srednjih in nekaj velikih podjetij, kar pa še ne pomeni poloma. Kriza je prišla iz Amerike Prava finančna kriza prihaja iz Amerike. Začela se je že julija letos, počilo paje pred nedavnim, ko seje na Wall Streetu v ZDA porušil nepremičninski drugorazredni hipotekami kreditni sistem. Zanimivo je, da so si tudi tam v petih finančnih institucija, ki so vse propadle, managerji razdelili okoli 3 milijarde dolarjev nagrad! Takrat smo tudi v naših medijih začeli govoriti o začetkih finančne krize, ki na srečo ni imela skorajda nobenih posledic za slovenske banke, ki se zaradi svoje majhnosti in klasičnega delovanja niso bile niti sposobne vključiti v nakupovanje dvomljivih finančnih papirjev. Odkod torej finančna kriza v Sloveniji, o kateri zadnje čase toliko govorimo in pišemo? Kdo jo zares čuti? Prihaja od zunaj, ali smo si jo ustvarilo sami doma? Vsekakor je povezana z nezmožnostmi dostopa do denarnih sredstev, bodisi za posojila, plače, tekoče poslovanje, krpanje likvidnosti. Pri tem bi bila največja nevarnost plačilna nesposobnost podjetij, kar bi povzročilo finančno nedisciplino. Propadla bi tudi dobra podjetja in banke, ki bi postale talke svojih dolžnikov. Opozorila niso zalegla Naši bralci dobro vedo, da smo v Primorskem utripu že pred meseci med prvimi razgalili slovensko bruto zadolženost v tujini, ki sega do 38 milijard evrov. Odziva kar nekaj časa ni bilo in šele pred nedavnim je guverner Banke Slovenije dr. Kranjec v Kopru priznal, da ima Slovenija blizu 8 milijard evrov neto dolga v tujini ter, da bomo šele na koncu leta videli, ali imamo okoli 60 milijonov evrov proračunskega deficita z Brusljem. Treba je namreč ločiti med finančno krizo kot splošnim pojavom, ko ni možen dostop do prostih finančnih sredstev (posojil, investicijskih sredstev...) in med revščino, ko si upokojenci zaradi nizkih pokojnin ne morejo privoščiti boljšega življenjskega standarda. Finančna kriza je znak plačilne "Sposobnosti in nedostopnosti do kapitala, njej pa zagotovo tudi sledi splošna gospodarska kriza. _______________________________________________FK Pa še res je V krizi se da tudi zaslužiti Vas zanima kako v krizi, ki postaja medijska uspešnica Slovenije št.l, tudi kaj zaslužiti? Preprosto, organizirajte seminar. Enega takšnih z 10-odstotnim popustom (ob pravočasni prijavi), organizira Poslovna akademija Finance. Naslov: Kako v krizi izterjati dolg, da sami ne postanete nelikvidni in katere vzvode uporabiti, če vam dolžnik ugovarja. Portorož Nagrade tujim investitorjem V hotelu Kempinski Palače v Portorožu so 6. novembra zvečer v okviru dvodnevne mednarodne konference (Investment conference) 2008 svečano podelili nagrade tujim investitorjem v Sloveniji za leto 2007 (“FDI of the year”). V ospredju letošnje konference so bile investicijske priložnosti v energetskem sektorju na Zahodnem Balkanu. Konferenco sta odprla mag. Andrej Šircelj, državni sekretar na ministrstvu za finance in dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka, koordinatorka Začasnega odbora za podnebne spremembe in članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Cilj konference je bil predstaviti tujim naložbenikom celostni pregled energetskega sektorja Zahodnega Balkana, stanje in razvoj ključnih energetskih projektov, ki bodo zaznamovali energijsko situacijo regije. Na konferenco so povabili priznane govornike iz sveta energetike Častni govornik na svečani podelitvi je bil minister za razvoj dr. Žiga Turk, ki je opozoril na izzive v času prihajajoče finančne in gospodarske krize v svetu. Tuji investitorji so v lanskem letu pomembno prispevali h gospodarskemu razvoju Slovenije. Dodati je treba ugotovitev, da v naši državi veliko investira terciarni sektor, zlasti trgovina in posredništvo. Slovenija je kot članica Evropske unije odprta za naložbe in gospodarsko sodelovanje. Dogodek, že tretji po vrsti, organizira The Slovenia Times, edini angleški časnik v Sloveniji, v sodelovanju z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije. Montirajo nove števce za vodo Poslej odčitavanje na daljavo Pogodbeni delavci Rižanskega vodovoda te dni v stanovanjskih stolpičih v Luciji, pa tudi drugje, odstranjujejo stare števce za vodo in montirajo nove, bolj priročne, tehnološko izpopolnjene, ki omogočajo tudi odčitavanje porabe vodo na daljavo. Sistem bo menda bolj pravičen, v Rižanskem vodovodu pa naj bi prihranili tudi nekaj stroškov. Zares o gradbenih odpadkih Barbara Verdnik razkriva kako so v Kopru ravnali z gradbenimi odpadki. Barbara Verdnik, predsednica Mestnega odbora Zares - nova politika Koper je za 14. november v Kopra sklicala novinarsko konferenco. Razkriva kako so v kopru ravnali z gradbenimi odpadki, ki so nastali z rušitvijo prvega skladišča v koprskem pristanišču. Izvajalec naj bi brez dovoljenj odpadke vozil tudi na območje med semedelsko vpadnico, med parkiriščem na tržnici in promenado ob morju. Skupaj naj bi šlo za 10.000 kubičnih metrov teh gradbenih odpadkov. Na novinarski konferenci želi predstaviti dosedanje izsledke in odgovore inšpekcije, Luke Koper, izvajalca in policije, ki zahtevajo odločno ravnanje pristojnih organov. Koprski odbor Zares bo zbrano dokumentacijo izročil njihovemu poslancu Francu Juriju, da z dejanjem seznani državni zbor in ministra za okolje in prostor. Dela na potniškem terminalu v Kopru Staro se umika novemu Luka Koper d.d. je 17. septembra 2008, ob prisotnosti predsednika uprave Roberta Časarja in župana Mestne občine Koper Borisa Popoviče ter številnih novinarjev, pričela z rušenjem skladišč št. 7 in 8 na lokaciji bodočega potniškega terminala, ki je sedaj že praktično končano. Naslednje leto 100 turističnih velikank? Zupan Boris Popovič in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar si ogledujeta začetek rušenja starih skladišč, 17. septembra 2008. Rušitvena dela potekajo po načrtu, polovica skladišč je že porušenih. Stara zgradba je nastala na začetku delovanja Luke Koper konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Postavljena je bila takratna Uprava silosov in skladišč Ljubljana s prvotno oznako objekta Tranzitno skladišče I in II. Neto površina dvoetažnega skladišča je znašala 5.321 m2, prvi tovor paje bil sladkor s Kube. Gradbeno dovoljenje za rušenje starega objekta so v Luki pridobili 20. avgusta 2008. Zaradi različnih lastniških razmerij se je vsa zadeva z rušenjem nekoliko zavlekla, sedaj pa teče nemoteno naprej in stavba bo predvidoma^ porušena do novembra 2008. Kot sta povedala Robert Časar in župan Boris Popovič (predsednik NO Luke Koper) bo luško hčerinsko podjetje zgradilo na tem mestu eno naj lepših in najbolj funkcionalnih potniških pristanišč daleč naokoli, ki ga bodo predali namenu najkasneje do začetka sezone 2010. ;rminal bo prepoznaven tudi po široko in lično speljanih opnicah, ki bodo omogočale najkrajšo pot do središča esta, je povedal župan Popovič. aka Koper bo objekt zgradila z lastnimi sredstvi. Naložba vredna okoli 10 milijonov evrov. Republika Slovenija ) odkupila del bodočega novega trinadstropnega objekta, imenjenega za potrebe Uprave RS za pomorstvo, na rminalu pa bo prostor tudi za ostale službe, carino in >licijo. Poleg objekta bodo zgradili tudi manjši hotel, mgresni center, restavracijo in prostore za ostale iremljevalne dejavnosti. Kot je povedal Popovič naj bi letos gostili okoli 60 potniških ladij z okoli 20.000 obiskovalci, v doglednem času pa pričakujejo letno tudi do 100 potniških velikank. Nedvomno, da je Koper s spremenjeno gospodarsko politiko, usmerjeno tudi v turizem, močno prehitel malce zaspani Portorož in Piran, ki vsa ta leta nista bila v stanju zgraditi primernega (vsaj manjšega) potniškega terminala, na primer v Piranu ali pred skladišči soli v Portorožu. Tako se bo začel turizem masovno razvijati tudi v Kopra, čeprav je znano, da vsi gosti, ki prihajajo z ladjo, ne ostanejo v mestu pač pa se podajo na ogled dragih zanimivosti, na primer Postojnske jame, Kobilarne Lipica, Bleda, Ljubljane.... Pogled na bodoči novi potniški terminaI v koprskem (schengenskem) pristanišču. Skladišče je že porušeno. FOTO: FK-Primorski utrip. Tukaj čez naj bi vodile široke stopnice, s čimer bo, kot je dejal župan Boris Popovič, omogočen najkrajši dostop do središča mesta. ■ I ■ v« Ponekod pušča streha, v višjih nadstropjih zamaka v stanovanja, ponekod puščaj o terase, voda si naj de pot tudi prek slabo zaščitenih balkonov, s postavljanjem anten v preteklosti so ponekod polomili kritine, tu in tam poči kakšna cev, zamaka tudi v garaže, ponekod so močno poškodovana tudi pročelja stanovanjskih stolpičev, kot na primer na Liminjanski 93 v Luciji, ko so nepridipravi celo izdolbli zaščitne obloge, popravilo pa morajo sedaj plačati kdo drug kot stanovalci. Glede na velike stroške popravil, ki segaj o tudi v nekaj tisoč evrov, postajajo stvari močno obremenjujoče za stanovalce, lastnike stanovanj, zlasti tam, kjer po črki stanovanjskega zakona še niso uspeli zbrati dovolj sredstev za rezervni sklad, ki ga morajo imeti na posebnem transakcijskem računu. Obračun prispevkov za ta sklad vodijo običajno podjetja, ki upravljajo z večstanovanjskimi stavbami. Predstavnica Ogrevanja d.o.o. Piran s sedežem v Luciji (podjetje pogodbeno upravlja z več stanovanjskimi stolpiči), nam je povedala, da na osebnih položnicah obračunavajo tudi rezervni sklad. Sredstev za rezervni sklad ni treba zbirati za večstanovanjsko zgradbo staro do 10 let. Prispevki stanovalcev v obvezni rezervni sklad za stavbe stare nad 10 do 30 let znašajo 0,20 evra /m2 stanovanjske površine, za stavbe stare nad 30 do 60 let 0,25 evra, za stavbe nad 60 let pa 0,30 evra /m2. Stanovalci lahko, če se tako dogovorijo, vplačujejo v sklad tudi višje zneske, saj je popolnoma jasno, da bodo dela morali plačati sami. Starejši stanovanjski stolpiči namreč niso več v garanciji. Za trisobno stanovanje v stolpiču starem do 30 let je treba plačati mesečno za rezervni sklad 14,30 evra. Pred kratkim so prekrili streho stanovanjskega stolpiča št. 79 v Luciji v velikosti okoli 400 m2. Stroški prekritja so znašali okoli 24.000 evrov. Stanovalcem, ki kot kaže niso zbrali dovolj sredstev v rezervni sklad, so omogočili plačilo v dveh obrokih. Napovedi strokovnjakov, ki so opozarjali, da bodo te stavbe po nekaj desetletjih zahtevale velika draga popravila ter da bo to predstavljalo kar precejšni finančni zalogaj za stanovalce, se danes že uresničujejo. Stroški prekritja strehe na stanovanjskem stolpiču se lahko povzpnejo tudi do 25.000 evrov in več. FOTO: Primorski utrip. Takole so nepridipravi poškodovali pročelje. Podjetje Pine! iz Sv. Petra jo sedaj popravlja in postavlja nove ognjevarne obloge, stanovalci pa morajo plačati. Polepšali stolpič Obala 105-107 Na pobudo predsednika sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišiča in še dveh stanovalcev so pobelili pročelje pred vhodom v stolpič in številne stebre. Sredstva so uporabili iz rezervnega sklada tamkajšnjih stanovalcev. Kaže, da še vedno ni jasno kdo je na primer odgovoren za čiščenje teras, puljenje trave in grmičevja ter čiščenja garaž? Kdo je odgovoren za strahotno stanje v zakloniščih, ki so bila v Jugoslaviji obvezna in so veljala ogromne vsote denarja? Prvi stanovanjski stolpiči v Luciji so bili zgrajeni pred več kot tridesetimi. Nekateri so že v slabem stanju in potrebni prenove. Etažni lastniki ponekod niso zbrali dovolj sredstev za rezervni sklad. Samo prekritje strehe stane stanovalce okoli 24.000 evrov! Izola Mednarodni sejem starin V soboto, 22. novembra od 9. do 17. ure bo v jn da ni dovolj le velikonočni sejem starin parku Pietro Coppo v središču Izole letos že pod vzdevkom “Usake ščiat”. Podobno število mgi sejem starin. Prejšnjega sejma, 25. oktobra, starinarjev pričakujejo tudi na novembrskem se je udeležilo več kot 200 starinarjev, od njih sejmu in se veselijo lepega kulturnega dogodka. vTk tretjina *z Itali)e’ seveda pa je bilo tudi Doslej so v Izoli organizirali že šest tovrstnih ve iko kupcev in radovednežev. V Izoli so zato sejmov. Organizatorji upajo, da jim bo vreme menja, da je treba tako vrsto sejma ponoviti naklonjeno. Piran Zbirajo denar za slikanico domoznanske narave V Mestni knjižnici Piran nadaljujejo z izdajanjem del domačih avtorjev. V prihodnjem letu bi radi založili Tonina - slikanico domoznanske narave, pravljico uveljavljenega domačega avtorja Vanje Pegana, v kateri bodo poudarjene vrednote prijateljstva, solidarnosti, dobrote in spoštovanja drugačnosti. Ilustracije, ki bodo temeljile na prepoznavnosti našega prostora, pripravlja akademska slikarka Fulvia Zudič. Slikanica bo izšla v več jezikih. Predvideni stroški priprave in tiska bodo znašali 3500 evrov. Ker nimajo dovolj sredstev prosijo podjetja, posameznike in ustanove za denarno pomoč. Doc. dr. Aleksandra Brezovec Nova dekanja portoroške Turistice Rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Rado Bohinc, je 7. novembra 2008 v veliki dvorani Fakultete za turistične študije Portorož - Turistice inavguriral novo dekanjo fakultete doc. dr. Aleksandro Brezovec. Doc. dr. Aleksandra Brezovec je ob slovesni predaji dekanskih časti in dolžnosti prevzela vodenje te akademske ustanove za mandatno obdobje štirih let. Aleksandra Brezovec je članica akademskega zbora Turistice že od samih začetkov delovanja fakultete (takrat še visoke šole) v študijskem letu 1995/96. V tem času je bila predavateljica za področje trženja in tržnega komuniciranja, aktivna pa je bila tudi v organih šole kot predsednica upravnega odbora in kasneje senatorka. Turistica že od ustanovitve dalje uresničuje začrtano vizijo kakovostnega in sodobnega izobraževanja kadrov, znanstveno-raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja na področju turizma. Dosedanja dekanja, prof. dr. Marija Ovsenik, je svoji naslednici v popotnici predala v njenem mandatu uspešno zaključen projekt izgradnje nove stavbe in preoblikovanje Turistice v fakulteto. Nova dekanja sije med prioritetne cilje nadaljnjega razvoja Turistice zadala ustvarjanje nove vrednosti turističnih znanj skozi njihovo implementacijo v turistično gospodarstvo. Turistico želi pozicionirati kot osrednjo izobraževalno, raziskovalno in svetovalno institucijo za področje turizma v Sloveniji, jo še tesneje povezati s turističnimi organizacijami ter jo odpreti v mednarodni prostor kot referenčno fakulteto za turizem v širšem evro-sredozemskem območju. Med vrednotami, ki bodo pomagale Turistici pri nadaljnjem uresničevanju poslanstva in doseganju ciljev, se zavzema za odprtost, inovativnost, povezovanje, družbeno odgovornost, okoljsko osveščenost in akademsko odličnost. Turistica ima danes na sedežu v Portorožu Obala 1 la in na izpostavah že okoli 1000 študentov, od tega rednih okoli 600, ki bodo predstavljali temelj sodobnega znanstvenega in organizacijskega razvoja naše najbolj propulzivne dejavnosti - turizma. Prof. dr. Rado Bohinc Povzetek slavnostnega govora rektorja Univerze na Primorskem na inavguraciji nove dekanje doc. dr. Aleksandre Brezovec na Fakulteti za turistične študije Portorož - Turistici, 7. novembra 2008. Univerza ne more biti odvisna od dobre volje vsakokratne politike »Univerza danes je pod pritiskom sprememb. Je sredi izzivov sodobnega sveta in se mora nanje odzivati in sooblikovati odgovore nanje. Medkulturni dialog, kulturna različnost in socialna kohezivnost pridobivajo v novem tisočletju čedalje večjo težo in razsežnost. Širitev EU, globalizacija in geopolitične spremembe, nove oblike komunikacije in razprave o novih vrednostnih sistemih so sestavni del sodobnega družbenega dogajanja. Oblikovanje evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora zahteva od univerz, da zagotavljajo primerljivost in preglednost diplom, sistemov zagotavljanja kakovosti, pospešujejo mobilnosti študentov in profesorjev, oblikujejo skupne izobraževalne programe in se vključujejo v evropske raziskovalne projekte. Iz tega izhaja potreba po pospešeni in poglobljeni internacionalizaciji na vseh področjih delovanja univerze in po prilagajanju njenega delovanja mednarodnim standardom. Rektor prof. dr. Rado Bohinc čestita novi dekanji. Preveč pravil Oblikovanje evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora terja odpravo ovir sodelovanja v domačem slovenskem univerzitetnem in raziskovalnem prostoru. Nabralo se je vse preveč pravil, ki varujejo sebične interese posamezne univerze, ter med javnimi univerzami ustvarjajo kvazi konkurenco in otežujejo pretok znanja. Spomnim naj na težave pri pridobivanju kolegov z drugih slovenskih univerz za recenzente, člane magistrskih in doktorskih komisij, do sodelovanja pri pripravi študijskih programov in v študijskem procesu. Center odličnosti Prof. dr. Marija Ovsenik čestita svoji naslednici. UniverzanaPrimorskemjekot mlada institucija vpeta med zahteve lokalnega prostora in hkrati podvržena učinkom globalnega dogajanja. Namen Univerze na Primorskem je postati center odličnosti v ustvarjanju in prenosu znanja z namenom enakopravnega in partnerskega sodelovanja v plemenitenju akademske in družbene sfere sredozemskega sveta in širšega prostora. »Visoko šolstvo krepi demokratična načela in medsebojno solidarnost v družbi, ustvarja blaginjo, prispeva k zmanjševanju neenakosti, ohranja in razvija nacionalno kulturo in jezik, razvija nova znanja, poleg tega pa na družbo vpliva še na veliko drugih posrednih načinov, zato se visokega šolstva ne sme obravnavati kot tržno blago, saj z izobrazbo ne pridobi le posameznik, pač pa celotna družba. Visoko šolstvo je javno dobro in javna odgovornost.« Bolonjska deklaracija Oljkarstvo na dobri poti Oljkarska sezona 2008 je v povprečju v primerjavi z lansko boljša za okoli 40%. Oljčnega olja vrhunske kakovosti bo okoli 500 ton, cena pa zato ne bo nič manjša; 12-14 evrov za liter. Leto 2008 si bomo zapomnili po obilnih padavinah spomladi in suši v jeseni, je na skupščini Zveze oljkarskih društev Slovenije (ZDOS), 26. oktobra na Belvederju nad Izolo povedala Irena Vrhovnik iz Kmetijske svetovalne službe Koper. Obilni pridelek - vse dobro, bi lahko rekli za oljkarje, ki so bili precej razočarani nad lansko sezono, ko j e pozno septembra vse presenetila oljčna muha in zdesetkala pridelek, poleg tega pa jim je država grozila z višjimi davščinami. No, oljkarji niso sekali oljk. Nasprotno, nekaj sojih posadili! Novi predsednik ZDOS je Miha Lipušček Predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije Franc Krajnc, član Oljkarskega društva Štorta Piran, ki mu k je potekel enoletni mandat, je na 3. redni seji skupščine ZDOS, ^ 26. oktobra 2008,-*’ na Belvederju nad Izolo predal funkcijo predsedovanja novemu predsedniku Mihi Lipuščku iz Goriškega oljkarskega društva (GOD). Podpredsednika ZDOS imenuje UO ZDOS. To funkcijo bo prevzel predsednik DOSI Dino Pucer. Franc Krajnc predaje funkcijo predsedniku Mihu Lipuščku novemu mr HVf f"M j§k 1 21 i J Udeleženci 3. skupščine ZDOS, 26. oktobra 2008 na Belvederju. FOTO: Breda Krajnc Sprejete usmeritve za delo zveze Skupščina ZDOS je soglasno sprejela tudi poročilo predsednika zveze Franca Krajnca o delu zveze ter usmeritve za delo v letu 2009. Zveza je kandidirala na Javnem razpisu za dodelitev evropskih sredstev, izdala pa je tudi zanimiv oljkarski koledar, ki ga v celoti sponzorira Elektro Primorska. Nismo pa bili uspešni s sklicevanjem sestankov županov občin, ki so 12. 11. 2004 podpisali pogodbo o ustanovitvi Združenja slovenskih občin oljk in oljčnega olja. Oljkarji, organizirani v štirih društvih in zvezi, se bodo še naprej zavzemali za enotno strategijo razvoja oljkarstva na Slovenskem, za usklajeno delovanje v odnosu do republiških institucij in državnih organov, za ustrezno zniževanje davčne osnove za dohodnino, sodelovanje z Nacionalnim svetom za oljkarstvo in lokalnimi skupnostmi, na območju kjer uspevajo oljke, zaščito kakovosti oljčnega olja, kar bo tudi predpogoj za uveljavljanje primernih cen olja, sodelovanje s stroko na tem področju, sodelovanje na sejmih ter za informiranje javnosti v strokovni reviji Oljka. Županova oljka Največ oljk je nabral izolski podžupan Bojan Zadel. V okviru tradicionalnega srečanja oljkarjev na Belvederju, ki ga vsako leto pripravlja Društvo oljkarjev Slovenske Istre, je tudi letos, 26. oktobra, bila organizirana akcija obiranja Županove oljke v oljčnem nasadu Viljanke Danila Markočiča. Največ lepih črnih plodov je nabral podžupan Občine Izola Bojan Zadel. (Na fotografiji). Predstavili so nov prospekt Kopra Tamara Kozlovič iz Turistične organizacije Koper in direktor Hotela Koper sta 6. novembra na sedežu mestne občine Koperpredstavila nov projekt Turistične organizacije Koper, ki v bistvu pomeni tudi nov pristop k promociji in informiranju gostov o gostinski in turistični ponudbi v Mestni občini Koper. Predstavila sta nov prospekt KOPER - CAPODISTRI Enjoy/ Erleben (doživite Koper in uživajte). V prospektu so objavljene prireditve v novembru in decembru, dobrodošlica župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča, zanimive turistične in zgodovinske točke, Pretorska palača, Marezige, vinska ponudba, nekaj receptov pripravo sladic iz kakija (okusi Istre) ter vinske kleti, ki so sodelovale v letošnji akciji “Od kantine do torkle”. Predstavljene so na zadnji strani, vendar je tisk nekoliko neberljiv, ker je predroben. Nov prospekt je lepo oblikovan in predstavlja dober začetek promocije sedaj že kar turističnega Kopra. ■ Uspešno zaključen kongres FIJET Novinarji so obiskali tudi Primorsko Kongres FIJET v Ljubljani Predsednik FIJET Slovenija Drago Bulc pozdravlja udeležence 50. kongresa v Ljubljani. Redkokdaj se zgodi, da v neko državo naenkrat prispe kar 200 novinarjev in piscev o turizmu. Udeleženci 50. jubilejnega FIJET svetovnega kongresa 2008 so na generalni skupščini, 18. novembra 2008, v Hotelu Union v Ljubljani razpravljali o vplivu podnebnih sprememb na turizem in v svet poslali poziv za večjo skrb za okolje. Izvolili so Izvršni odbor FIJET, za predsednika te mednarodne novinarske organizacije iz 24 držav pa je bil ponovno soglasno izvoljen tunizijski novinar Tijani Haddad. Novinarji so si nato v dneh od 18. do 22. oktobra ogledali različne turistične kraje v Sloveniji. Obiskali so tudi Primorsko. Najprej Postojno, nato Izolo, od koder sojih gostitelji s čolni prepeljali do Pirana, kjer so si ogledali Tartinijev trg, nato pa jim je podžupan Občine Piran Alberto Manzin v Gledališču Tartini Piran priredil prisrčen sprejem. Udeleženci so bili navdušeni nad nastopom plesno - akrobatske skupine FLIP. Po predstavi v Piranu so si ogledali tudi pravkar prenovljen Kempinski Palače, kjer je novinarje sprejel direktor hotela Thies Christian Bruhn. Pogostitev je bila v kristalni dvorani. Novinarji so se nato preselil v Grand hotel Portorož, kjer so tudi prenočili. V imenu gostitelja Life Class hoteli Portorož jih je pozdravil Janez Jager, prireditev pa je povezovala Irena Dolinšek. Naslednje jutro so udeleženci FIJET kongresa obiskali Marino Portorož, kjer sta jih sprejela direktor družbe Marjan Božnik in vodja marine Marjan Matevljič. Novinarji so nato odpotovali v Lipico in Novo Gorico. Ogledali so si tudi Goriška Brda, Kobarid, Brdo pri Kranju, Bled, Dolenjske toplice, Šmarješke toplice in Otočec. Polni dobrih vtisov in tudi kar dobro založeni z informacijami o naši ponudbi so 23. oktobra odpotovali domov. Po poročili generalne sekretarke društva FIJET Slovenija je kongres v celoti uspel. Sprejem v Gledališču Tartini v Piranu. Zahvala predsednici Istrskih vinogradnikov. Sprejem v Kempinski Palače hotelu v Portorožu. Predsednik FIJET Tijani Haddad. Janez Jager LifeClass pozdravlja predsednika FIJET Slovenija. Obisk novinarjev v Marini Portorož. FOTO. FK-Primorski utrip Najboljši kaki uspeva v Strunjanu Praznik kakija v Strunjanu postaja poleg solinarskega praznika ena najpomembnejših domačih prireditev v piranski občini. Turistično društvo Slinar Strunjan z neutrudnim predsednikom TD Gianfrancom Giassijem na čelu, v sodelovanju s Tallaso Strunjan - Terme Krka, je tudi letos v času med 7. in 9. novembrom priredilo tradicionalni, že 8. praznik kakija. Prireditev so popestrili z različnimi zanimivimi predavanj (Irena Vrhovnik, Robert Turk, Brina Knez, Janko Brajnik), degustacijo, delavnicami (Fulvia Zudič in Apollonia Krejačič) , razglasili in podelili pa so tudi priznanja in nagrade udeležencem v akciji najlepše urejeni vrtovi v KS Strunjan. Kaki je trdoživo drevo Kaki prihaja iz Kitajske, pa tudi z Japonskega. Drevo je zelo trdoživo. Preživelo je celo atomski udar na Nagasaki in Hirošimo. V Evropo naj bi ga prinesli okoli leta 1870, v Slovensko primorje pa v letih pred prvo svetovno vojno. Očitno temu drevesu najbolj ustreza strunjanska zemlja, saj odtod prihajajo najlepši in najdebelejši okusni kakiji različnih vrst. Ocena: Na Primorskem okoli 20 hektarjev intenzivnih kakijevih nasadov Irena Vrhovnik meni, da imamo na Primorskem okrog 20 hektarjev zasajenih intenzivnih nasadov kakija. Letos je pridelka kar precej manj kot prejšnja leta. Ponekod je sadeže rahlo poškodovala tudi toča. Morda ga bodo pridelali okoli 200 ton, od tega samo v Strunjanu od 50 do 80 ton. So pa bila leta, ko so nabrali tudi po 400 ton sadežev. Kaki je bogat z vitamini in minerali. Pomembna je tudi vsebnost pektinov in taninov, od mineralov pa kalija, kalcija, fosforja in železa. Zdravilni učinki kakija so številni, saj med drugim tudi poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem. Skratka, to je zelo koristen sadež, žal pa je kar dolga leta ostajal na drevesih nepobran. V strunjanski dolini skoraj tretjina vseh nasadov V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh nasadov kakijev v Sloveniji. Zahvaljujoč prireditvi v Strunjanu so kaki spoznali tudi drugod po Sloveniji in ga začeli kupovati. Cena za kilogram kakija se giblje od 1,40 do največ 2 evra. Gajbico lepo zrelega kakija ste lahko kupili za 7 evrov. Prav na strunjanski prireditvi lahko tudi vidimo kaj vse se da napraviti iz kakija; od marmelade do sladic- krostate (2 evra), zavitka, posušenega kakija - in celo kakijevega sladoleda (kepica je bila po 1,20 evra), ki smo ga novinarji prvič pokusili že dva dni prej na novinarski konferenci v hotelu Laguna. Gregor Kocjančič, vodja gostinstva Talaso Strunjan nam je povedal, da s kakijevimi sladicami (zavitki, krostate, sladoled) presenetijo tudi svoje hotelske goste, Direktor Miran Gaspari pa pravi, f^pcnjmeden Gianfranco Giassi, Marina Knez in župan Tomaž Gantar pozdravljajo udeležence Praznika kakijev v Strunjanu. Številne udeležence na otvoritvi v petek, 7. novembra 2008, so pozdravili Gianfranco Giassi, predsednik Turističnega društva Solinar Strunjan, pobudnik tega že tradicionalnega praznovanja, Martina Knez, predsednica sveta KS Strunjan in Tomaž Gantar, župan Občine Piran, ki meni, da je Praznik kakijev v Strunjanu ena izmed najbolj priljubljenih, koristnih in tudi množično obiskanih prireditev v piranski občini, ki si zasluži vso podporo občine. Praznik vsako leto tudi podpre Talaso Strunjan v sestavi Term Krka. Kakije tudi letos blagoslovil pater Niko. Z lepimi melodijami so udeležence razveselili mandolinisti “Serenate” iz skupine Skupnosti Italijanov Piran in ansambel Platana. okusnih sadežev, kar veliko kakijev pa še vedno ostane na drevesih. Kaki tudi uvažamo, po oceni morda okoli 500 ton. Torej enkrat več kot ga bomo letos pridelali doma. Že ta podatek pove, da bi z ustreznim trženjem lahko prodali več teh lepih domačih da se je praznik že dodobra prijel, saj gosti večkrat tudi sprašujejo kdaj bo prireditev - in če bo. Nekateri pridejo k njim v goste prav zaradi praznika kakijev, je poudaril. Nič več skrivnostni recepti Če je bil recept kako se napravi kakijeva marmelada nekoč še močno varovana skrivnost, že od leta 2005, ko je TD Solinar Strunjan izdalo priročno knjižico z recepti z naslovom Kakijeve dobrote, to ni več. Kakijev je več vrst. Le redke sorte lahko uživamo trde že kar z drevesa. Kaki je dober, ko je popolnoma mehak, ko se umedeni in ostane lepe oranžno rdeče barve, ni trpek, je sladek. Sadežev ne smemo skladiščiti kar na kupu, pač pa jih je treba lepo zložiti v lesenih zabojih v primernem skladišču s primemo temperaturo in vlago, še najbolje poleg jabolk. Pater Niko blagoslavlja kakije. Za mamograf za potrebe SBI zbrali 1045 evrov Na licitaciji najtežjega in največjega strunjanskega kakija, ki je zrasel na kmetiji Marise Žagar, so zbrali skupaj 1045 evrov. Najprej so tri deklice med žal ne preveliko množico ljudi v petek zvečer na prireditvi v strunjanskem šotora zbrale nekaj drobiža skromno vsoto 98,30 evra, nekateri, ki niso licitirali so (med njimi tudi Primorski utrip) 216,70 evra, nakar je sledila licitacija največjega kakija, kije tehtal natanko 460 gramov. Izklicna cena lepega sadeža j e bila 50 evrov. Največ, 730 evrov, je ponudila notarka Mojca Tavčar - Pasar iz Lucije, kiji je predsednik TD Solinar Strunjan Franco Giassi v zahvalo podaril še zabojček zrelih kakijev. Na koncu dražbe se je vsem udeležencem in dariteljem zahvalila tudi Suzana Zornada Vrabec, direktorica Primorskih novic, predsednica iniciativnega odbora za mamograf in povedala, da bodo izkupiček namenili za nakup mamografa za Splošno bolnišnico Izola. Predsednik TD Strunjan Giassi nam je povedal, da bo celotno nabirko z maše podarila tudi Župnija Strunjan. Doslej je bilo za mamograf zbranih že več kot 48.000 evrov. Mamograf ni poceni. Stane okoli 300.000 evrov. Kaki je šel za med. Specialitete: kakijeva krostata in kakijev sladoled. V Luciji so odprli trgovino s tekstilom in frizerski salon Na Obali 116 je od 29. septembra 2008 odprta trgovina HI-TEKS Majde Stipolšek s.p., s hišnim tekstilom, v kateri lahko kupci izbirajo kakovostne tekstilne izdelke domačih proizvajalcev - od posteljnine, brisač, pregrinjal, kopalnih plaščev do zaves. Odprtja se je udeležil tudi predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič. Na obali 114 v Luciji (TPC) pa je že od L septembra odprt Frizerski salon za moške in ženske ŠIK Asima Ahmetoviča s.p. iz Tinjana. >vi frizerski salon ŠIK )TO: Primorski utrip. ».iSK SIK Vrtovi Istre ponujajo odlične pridelke Leta 2006j e osem kmetij iz Slovenske Istre združilo svoje sile v Gospodarskem interesnem združenju (G.I.Z.) s ciljem na tržišču ponuditi najboljše ekološko nesporne kmetijske pridelke. O tem smo se lahko prepričali tudi v času Dnevov kmetijstva v Kopru in 8. praznika kakijev v Strunjanu (na fotografiji Primorskega utripa). Predsednik G.I.Z. Vrtovi Istre je Egidij Markežič Ostali člani: Robert Kaligarič, Bruno Peroša, Sergio Poropat, Silvano Knez, Edi Bužekijan, Denis Jerebica in Gabriel Bažec. - Piran Bo sramotilni kamen ostal na istem mestu? rt Sedaj ko na Ribiškem trgu končujejo *' s prenovo akvarija in gornjega dela stavbe (nekdanje šole), ki jo Hoteli Piran prodajjajo za apartmane, se nekateri mimoidoči sprašujejo, ali bo na tem mestu pred akvarijem še naprej stal sramotilni kamen kot simbol pravičnosti v preteklih časih, ko so k prangerju, kot so ga imenovali, za V nekaj časa z verigo priklenili piranske r nepridiprave in jih tako izpostavili " javnosti. To je bila nekakšna kazen namesto zapora, ki je nedvomno delovala, saj je za storilca bila prava — sramota. V obrtni coni v Luciji odprli Extreme Bovvling Opera Club Roberto Cavallaro: “Imamo vsa ustrezna dovoljenja”. Krajani se bojijo nočnih nemirov in želijo ustrezna pojasnila o svojih pravicah! Trenutno ni znano, ali je komu od zainteresiranih ali neposredno prizadetih uspelo preprečiti odprtje velikega gostinskega lokala (diskoteke) z glasbo v prvem nadstropju poslovne hale v obrtni coni v Luciji, ki jo je pred leti tam zgradilo podjetje Metalcheramica. V lokalu (prej Extreme bovvling) naj bi se vsak večer, tudi do štirih zjutraj, družilo okoli 1700 zabave željnih mladih. Organizatorji našli rešitev tudi za parkirišča. Gostinski lokal - diskoteko Opera club - so tako odprli 15. novembra 2008. Proti odprtju načrtovane diskoteke, v za mnoge neprimernem objektu in okolju, so povsem razumljivo tamkajšnji bližnji stanovalci neposredni sosedje, ki so že zbrali blizu 50 podpisov. Upravičeno se bojijo, da bo diskoteka prinesla v to relativno mimo območje nered in nočni nemir z vsemi morebitnimi stranskimi posledicami, pa čeprav bo delovala v neposredni bližini policijske postaje. Počutijo se nemočne. V njihovih zahtevah jih podpirata tako župan Občine Piran Tomaž Gantar kot tudi predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, ki pričakuje od pooblaščenih institucij in predvsem tudi od občinske uprave napotke kako sploh ukrepati in kdo je za kaj sploh pristojen ali pooblaščen, katero soglasje ali nesoglasje je veljavno in podobno. Sestanek na Krajevni skupnosti PredsedniksvetaKS LucijaMišičje 16. Le 12 prostih parkirnih mest. Kdo lahko potrdi, da je ta objekt primeren za diskoteko, v kateri bi poplesavalo morda tudi do 2000 ljudi? postaje Piran, Irena Fonda, lastnica poslovnega prostora (ribogojništvo), Alenka Draksler Pum, regijska koordinacijska inšpektorica, ki je ugotovila, da na sestanku manjka ključni človek, ki bi lahko stvari bolj pojasnil - to je predstavnik Upravne enote Piran. Mišič je dejal dejal, da se v Luciji zavedajo, da mladi potrebujejo prostor za zabavo, toda ne na improvizirani način, saj ta objekt po njegovem ne izpolnjuje minimalnih, tehničnih in statičnih pogojev. Bo nadstropj e montažne hale vzdržalo, če bo tam naenkrat poplesavalo morda kar 1700 ljudi? Sicer pa, koliko jih bo smelo po ozkih stopnicah v lokal, kako je s statiko tega objekta, da ne omenjamo protipožarne varnosti, preozkih odtokov in podobno. Kako zaskrbljena, saj meni, da lahko se zaradi vibracij poruši strop. Antonio Napolitano, lastnik podjetja NA.GI., d.o.o. je zatrdil, da mu je v interesu korektno sodelovanje s sosedi. Izliv fekalij in posledično morebitna škoda v poslovnem prostoru Bemetiča pa je stvar zavarovalnice, je prepričan. Našli rešitev za parkirišča Pri objektu tudi ni na voljo skorajda nobenih parkirišč. Roberto Cavallaro je povedal, da so našli rešitev. Mladi gostje naj bi se zbirali na parkirišču pred portoroško marino, odkoder jih bodo nato z avtobusi in morda tudi s taksiji vozili v diskoteko in nazaj. Tako se tudi drugemu delu spalnega naselja Lucija obetajo zanimive noči S sestanka zainteresiranih v prostorih KS Lucija, 16. oktobra 2008.. Udeležila sta sega tudi predstavnik investitorja iz Italije in predstavnik portoroške družbe NA.GI., d.o.o. Roberto Cavallaro in lastnik tega podjetja Antonio Napolitano, ki nam je takoj po sestanku povedal, da bodo loka! odprli sredi novembra. FOTO: Primorski utrip. oktobra 2007 v zvezi s to razburljivo temo v prostorih KS sklical sestanek z vsemi zainteresiranimi, kjer smo lahko slišali kar veliko pomislekov kako je sploh mogoče, da je Upravne enota Piran izdala gradbeno dovoljenje, s katerim je dovolila spremembo namembnosti iz pisarniške dejavnosti v prvem nadstropju hale v gostinski obrat, v katerem je dovoljena tudi glasba, posledično seveda tudi ples. Sestanka so se udeležili Denis Fakin, podžupan Občine Piran, Vinicio Bernetič, lastnik poslovnega prostora v pritličju objekta, Napolitano Antonio, lastnik podjetja NA.GI. d.o.o., Roberto Cavallaro, Ornello Bernetič, solastnik poslovnega prostora v pritličju, Narčizo Bučič, bližnji sosed nove diskoteke, Rado Vilimanovič, komandir Policijske torej, da so nosilci prejeli vsa potrebna dovoljenja, so se spraševali. Odgovore bi lahko dal Klavdij Mally, ki naj bi se kot nekdanji vodja oddelka za urbanizem UE Piran podpisal pod dovoljenje. Komandir Policijske postaje Piran Rado Vilimanovič je povedal, da so v času delovanja Extreme bovvlinga zaznavali probleme kot so hrup v lokalu in zunaj njega, posebnosti obiskovalcev, zaparkirana vozila, smeti in podobno. Povsem nov tip lokala bi lahko drastično varnostno obremenil to območje, je menil komandir. Vinicio Bernetič, lastnik poslovnega prostora v pritličju, je opozoril na neustreznost kanalizacijskih odtokov. Spomladi j odtočna cev počila, kar jim je povzročilo veliko škodo. Lokala ne bi kupil, če bi vedel da bo nad njim diskoteka. Tudi Irena Fonda, lastnica spodnjega poslovnega prostora je in zaspani dnevi. Reprize zloglasne diskoteke Ambasade Gavioli pa menda ne bo? Rešitev zadnji trenutek? Kako torej preprečiti odprtje diskoteke? Rešitev naj bi našel tamkajšnji bližnji stanovalec Narčiz Bučič. Na sestanku v KS je povedal, da so v zakonu o upravnem postopku odkrili, da lahko pristojno ministrstvo v primeru nezakonitosti z izrednim upravnim nadzorom razveljavi izdani gradbeno in uporabno dovoljenje in da bo te zadeve v imenu krajanov uredil sam, mimo KS. Nasprotno, predsednik sveta KS Lucija je menil, da bi kazalo nasvete poiskati pri pristojnih občinskih službah. Nekateri pričakujejo, da bi morale ukrepati pristojne državne inšpekcijske službe, a kaj ko še se ni nič zgodilo. Vse pa kaže, da bo diskoteka prej odprta. Franc Krajnc I W primorski utp Na kosilu s kraljico je bila tudi Pirančanka Javorka Križman Obisk njenega veličanstva angleške kraljice Elizabete II in njegove kraljeve visokosti vojvode Edinburškega v Sloveniji je bil dogodek stoletja. Nič manj ni bilo zanimivo kdo je in kdo ni bil povabljen na kosilo ali večerjo s kraljico, kako seje bilo treba urediti, kakšna so pravila protokola in druge številne podrobnosti, na katere je treba biti pozoren ob tako visokem obisku. Tiho upanje kositi ali večerjati s kraljico se je uresničilo Pirančanki Javorki Križman, mami znane baletke Tijuane Križman iz Pirana, ki je prejela vabilo na kosilo s kraljevim parom 22. oktobra 2008 na Ljubljanskem gradu. Na kosilo je bila povabljena skupaj s starosto slovenskega novinarstva Jurijem Gustinčičem. Žal v jedilnici ni bilo dovoljeno fotografiranje, zato v Primorskem utripu objavljamo le fotografijo s sprejema pred jedilnico. Visoka gosta sta dopoldne obiskala tudi Lipico, kjer so kraljici podarili lepega brhkega Lipicanca, ta pa gaje pustila v varstvu kobilami. Javorka Križman o kraljici:“ Pravljično lepa in lepa tudi po duši. Začutila sem, da je zelo odprta in naklonjena ljudstvu Kaj so jedli in pili na gradu? Za predjed je bila marinirana postrv z jesensko zelenjavno blazinico, za glavno jed divjačinski medaljoni z brusnicami v kostanjevi omaki, priloga kruhove rezinice in marinirana zelenjava, pokusili so kmhove pogače iz grajske peči, za sladico pa sladki drobni grižljajčki. Gostje so pili sivi pinot z Goriških Brd in redeče vino Saro letnik 1998 z vinorodnega okoliša Kras - Primorska. Kraljičinemu paru je nazdravil britanski ambasador v Sloveniji Tim Simmos. Cn //. oj/ho ,//a/e liji/ /o /h,- r j, /io n,, oj Mo,, mr »mm ll/toi/oi/,/Otf/ttnjj /d,o Vn/o oj(!t/< d/fu’d/i ri/ijh /Zm/nUMo/or and > //o, . h /n n,o,,:, rooiuej/ //" jiAoijti,, (j /ho comjaotu oj Cofi jjamrku- JVwimun a/ a, dZu/zvA jo Ao- AoA/aj Sfj/teAftasu/ AdaJjA on AAtr/A/vdrAap, J?&u/ A/ojoAcv MMSa.j j fjj/f/,//>. n. M?i-frnJsUup M- rr-JM/j/ J.v // v/v/7/Z 'Om/nJJfhJs A/etvJjJ a/v ad/ror/ /o as/wo Acj/oevs/ / / ddiasuA Zf fjjt./n. Izberi svoj Preglej-se Dan. Qogoj za uspešno zdravljenje raka na dojki je ■ zgodnje odkritje bolezni. Vsaka ženska po 25. letu bi si morala mesečno 10. dan po prvem dnevu menstruacije sama pregledati dojke. Po 50. letu je na vsaki dve leti priporočljivo mamografiranje. Vaša donacija bo pripomogla k nakupu novega, digitalnega mamografa, ki bo v Splošni bolnišnici Izola izboljšal in pospešil diagnostiko. Za slike, ki rešujejo življenja. 2 Iniciativa ZA MAMOGRAF TRR 01100-6030277118 namen ZA MAMOGRAF -O •2. £ .2. Darovalec leta 2008 je Emil Grižon Uredništvo slovenske ženske revije Naša žena, v sodelovanju z uredništvom Delo revije, je že petnajstič zapored organiziralo akcijo Ljudje odprtih rok, doslej pa so predstavili že več kot 500 posameznikov in skupin, ki so z raznimi pomočmi humanitarne narave in darili storili dobra dela. Med štirimi izbranimi je tudi letošnji nagrajenec - darovalec leta - Emil Grižon, znan podjetnik iz Nove vasi nad Dragonjo, direktor družbe Finali d.o.o. Koper. Zahvalno listino z zlatim golobčkom mu je na svečani prireditvi, 12. novembra 2008, v ljubljanski Narodni galeriji izročila ministrica za kulturo v odhajanju Marjeta Cotman. Emil Grižon pomaga predvsem otrokom iz socialno šibkih družin, vključuje pa se tudi pri drugih humanitarnih akcijah. Med drugim je njegovo podjetje Finali Redečemu križu podarilo 10.000 evrov za letovanje 40 otrok na Debelem rtiču, društvu Sožitje Koper je podarilo precejšnja sredstva za nakup novega kombija, darovalo je za varno hišo, za obnovo Loga pod Mangartom. Emil Grižon najraje pomaga neposredno, brez posrednikov. Piranski invalidski pevski zbor doživel svoj krst Društvo invalidov Piran s sedežem v Portorožu je v svoj novoustanovljeni pevski zbor pridobilo že 15 članov in članic. Zbor dobra dva meseca vodi Mirjana Bonin in je v tem času že dosegel lepe rezultate. Svoj krst je doživel 29. oktobra 2008 z nastopom pred spominsko ploščo padlim borcem v Luciji in to po samo dveh urah vaje. Čeprav so v zboru starejše pevke zapojejo ubrano in lepo. Tako, da jih pevovodkinja kar pohvali. Seveda pa so v zbor vabljeni tudi moški glasovi. Odbor ZB za vrednote NOB pri Krajevni skupnosti Lucija se pevkam za prostovoljni nastop na spominski slovesnosti lepo zahvaljuje. Marija Fatur MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Nastopili so tudi v Piranu Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika je leta 1996 ustanovil prof. Stropnik. Na začetku majhna zasedba se že v prvem letu svojega delovanja uspešno predstavila na reviji pihalnih orkestrov v Novi Gorici. Orkester se je kadrovsko okrepil z novomi perspektivnimi mladimi glasbeniki in z raznovrstnim programom dosegel zavidljivo umetniško raven. Navezali so stike s prijatelji iz Bratislave (Slovaška) in na nastopih poželi izjemen uspeh. Pred dvema letoma je orkester prevzel nov dirigent - prof. Tomaž Kukovič in s svojim pretanjenim občutkom za orkestrsko igro popeljal orkester novim izzivom naproti. V lanskem šolskem letu so že drugič uspešno gostovali na Slovaškem s povsem novim programom, nad katerim je bilo občinstvo izredno navdušeno. Seveda orkester redno sodeluje na vseh prireditvah v kraju in je zadnja leta nepogrešljiv pri otvoritvi Argonavtskih dnevov na Vrhniki. Orkester sodi danes med najboljše mladinske orkestre te zvrsti. Za letošnji občinski praznik Občine Piran so se z veseljem odzvali vabilu Društva za ohranjanje in razvoj istrske kulturne dediščine in njihovemu predsedniku Mauriziu Kasteliču in se predstavili tudi v Piranu. Miha Bubnič iz Strunjana tretji na motokrosu V Orehovi vasi se je v nedeljo, 5.10.2008, na motokros progi v Radizelu končala zadnja, 6. dirka za državno prvenstvo Feroda Celje v motokrosu. Voznik motokrosa Miha Bubnič (MK Beli Kamen) iz Strunjana, je v razredu do 65 kubičnih centimetrov osvojil 3. mesto, enako mesto pa je osvojil tudi v končnem seštevku za leto 2008. Obnavljajo piranski svetilnik Utrdba s svetilnikom na rtu Madona v Piranu verjetno sodi med naj starejše na Slovenski obali. Zgradili naj bi jo že v 15. stoletju, ko so okrog mesta postav lj ali tudi obzidje. Stolp so dogradili veliko pozneje, kakor tudi cerkvico Marije zdravja, ki je sedaj zaprta in prav tako nujno potrebna prenove, saj že nekaj časa pušča streha in odpada omet. V letih Leta 1871/72 (pod Avstro-Ogrsko) so prvič postavili na stolp rdečo luč, ki je ponoči opozarjala morjeplovce na nevarne pasti in jim služila tudi za orientacijo. Celoten kompleks: utrdba, stolp in cerkev sodi med pomembno kultumo-zgodovinsko dediščino mesta Piran in je pod varstvom ZVKDS. Obnova trdnjave ne bo poceni. Ocenjujejo jo na 220.000 evrov. Občina Piran je v te namene od ministrstva za kulturo RS uspela pridobiti blizu 82.000 evrov, ostalo pa bo plačala iz proračuna. Kamniti biser iz preteklosti naj bi dobil novo vsebino. Želite na svetlobo in ne vidite izhoda? Potrebujete nasvet ali pogovor, morda pogled v prihodnost.. O vsem tem in še več se lahko pogovorite z Valtcrjem-Aleksom. 090 142 415 1,69 eur/min Za vpogled v prihodnost uporabljam ciganske in tara! karte. 24 ur na dan! Valter Gajzer s.p., Nazoijeva 9, Izola ■ # primorski 11'Hp Razstava del Oče in sin Franceta in Roka Slane odprta Koper-l 3. novembra. V galeriji Severia na Pristaniški ulici 3 so odprli zanimivo razstavo slik akademskih slikarjev Franceta Slane in njegovega sina Roka Slane. Izbor del je opravil dr. Lev Menaše. France Slana je podaril sliko z naslovom Riba za dobrodelne namene Robertu Bužanu, predsedniku Lions cluba Obala. Razstava bo na ogled do 30. januarja 2009. kapljici Vinakoper Ob vrhunski vina iz kleti in ob kulinaričnih užitkih restavracije Torkla ter ob nežnih tonih glasbe smo bili priča čudoviti razstavi slik, ki si jo je ogledalo veliko število ljubiteljev slikarske umetnosti iz kulturnega, gospodarskega, in družbenega življenja. France Slana razstavlja dela iz različnih obdobij France Slana podarja svojo sliko Riba za dobrodelne namene predsedniku Lions cluba Obala Robertu Bužanu. njegove bogate slikarske Razstavo, ki bo odprta do 30. januarja prihodnje leto, si je ogledalo že kar nekaj obiskovalcev. kariere, nekatera dela pa so razstavljena premierno. Rok Slana razstavlja prvič sam oziroma z očetom. Pred kratkim je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. »Njegove slike so takšne, da jih resnično lahko pokaže kjerkoli, zato tudi razstavljam skupaj z njim«, je povedal njegov oče. Z leve: Dr. Lev Menaše, akademska slikarja Franc in Rok Slana, Robert Bužan, Lions club Obala ter gostitelja brata Matjaž in David Sever iz galerije Severia. Adrijana Krajnc Vasovič Pesmi Marie Palakovič V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so v ponedeljek, 27. oktobra 2008, predstavili pesniško zbirko Note avtorice Marie Palakovič iz Pirana. Bil je bogat filmski festival Na letošnjem, že 11. filmskem festivali po vrsti od 22. do 25. oktobra je bilo na velikem platnu portoroškega Avditorija prikazanih skupaj 58 filmov. Prvi nagrajenec Milan Ljubič. Že dogo ne toliko in tudi ne tako dobrih, čeprav j e treba vedno znova reči, daje slovenski film pač v nenehni krizi in to predvsem zaradi manjšega obiska v kinodvoranah, pa tudi zaradi omejenih finančnih sredstev. Na svečani otvoritvi v Avditoriju je udeležence pozdravil minister za kulturo Vaško Simoniti, s svojo prisotnostjo pa je udeležence počastil tudi župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki je spomnil, da je v Piranu bilo posnetih že kar nekaj dobrih filmom, med drugim tudi odtod_ izhaja nekdanji znameniti filmski režiser František Čap. Minister za kulturo Vaško Simonitipozdravlja filmske delavce. Najboljši celovečerec: Pokrajina št. 2 Scenaristu in režiserju Vinku Moedemdorferju je uspelo ustvariti film, ki nas je potisnil v nerazčiščeno preteklost, ki pušča sledove in se vedno Dobitniknagradezaživljenjsko delo je Milan Ljubič Letošnji dobitnik nagrade Metod Badjura za življenjsko delo na področju filma je dolgoletni filmski ustvarjalec, producent in režiser Milan Ljubič, ki že 55 let živi s filmom. Rojen je bil leta 1938 v Tuzli (BiH). V Ljubljano je prišel leta 1948. Študiral je režijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani ter diplomiral kot prvi diplomant iz filmske režije. V letih 1974 -1978 je bil direktor vodilnega slovenskega filmskega podjetja Viba film, to podjetje pa je vodil tudi v letih 1986 -1989. Kot dijak se je preizkusil tudi v novinarstvu. V svoji bogati karieri na področju filmske ustvarjalnosti je prevzemal tudi številne pomembne funkcije. Najprej je delal kot asistent režije in sodeloval pri filmih Veselica, Ples v dežju, Nočni izlet in drugih, nato pa je kot režiser v letih 1965 - 2007 režiral 42 filmov, med katere uvrščamo Vojna leta, Kazenski zakonik, Brodolomci, Portret meniha, Orden, V objemu podzemlja, Revolucija še traja, Zlata vrata Pule, Brezje, Soseska, Živeti, Živeti in druge. Bogato je tudi njegovo producentsko delo v času, ko je bil direktor Viba filma. Direktor 11. Festivala slovenskega filma je bil Samo Rugelj, ki je zapisal, da je vsak festival priložnost za nov začetek. Morda ima celo prav, saj že dolgo nismo videli tako dobrih filmov. Selektor Jože Dolmark je pohvalil dobrohotni ponovni sprejem filmskih ustvarjalcev v Portorožu, a hkrati zapisal, da se prav filmski delavci lahko počutijo kot izgubljeni sinovi. Potrdil je, da so filmski delavci ustvarili nekaj odličnih domačih celovečercev in posneli tudi nekaj izjemnih kratkih filmov, ki si jih kaže ogledati. vrača. Dva vlomilca Sergej in Polde, očitno v hiši nekega partizanskega generala, ukradeta dragoceno sliko, po naključju pa poleg nekaj denarja odneseta tudi skrivnostni dokument iz konca 2. svetovne vojne, ki bi, če bi prišel v javnost, razkril naročnike povojnih pobojev. Film je na začetku poln vroče erotike, ko pa nastopi naročeni iskalec tega dokumenta in hladnokrvno ubija vse po vrsti, ki bi o dokumentu karkoli vedeli, se gledalcu ob travmatičnih dogodkih naježi koža. VJi ■er™ VsdA Otvoritveno slovesnost v Avditoriju si je ogledalo okoli 300 gledalcev in filmskih ustvarjalcev. FOTO: FK-Primorski utrip NAROČILNICA ■ primorski u'rp Pesmi, ki jih je avtorica začela pisati že zelo zgodaj, pač glede na čas in dogajanja ter jih zbrala v posebni Publikaciji, pričajo o življenju in delu naših ljudi v Istri, še zlasti v Piranu, ki 1 ga ima Maria Palakovič, kot je dejala, ' zelo rada. O avtorici in njenem delu so spregovorile i ves Zudič Antonič, Amalia Petronio in Mnella Bonača Arzenšek. S harmoniko N LeČer popestril Marsell Marinšek. a koncu predstavitve nekaj odlomkov I lz nJen'h pesmi so se številni udeleženci cve”nC' za*wa*di in ji poklonili šopke pOTO: FK-Primorski utrip. IME IN priimek: točen naslov:____ poštna številka: LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR datum: podpis:_____ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Stran 12 November 2008 1 primorski u¥p MHI-TEKS \ <~AJ \ Hišni tekstil - Tessuti casalinghi Tessuti casalinghi Majda Stipolšek s.p. Obala 116, Lucija (pri zelenjavni trgovini) 6320 Portorož Tel.: 05 677 50 82 _______ > TRGOVINA S TEKSTILOM posteljnina brisače kopalni plašči prti okrasne blazine zavese Gospodinjski tedni od 3.11.-22.11.2008 Prvo martinovanje v Luciji V organizaciji Krajevne skupnosti Lucija in v sodelovanju vinogradnikov je bilo od 7. do 11. novembra 2008 v šotoru na ploščadi nasproti KS Lucija prvo martinovanje v Luciji, s pestrim programom, razstavami, delavnicami, tombolo, pokušnjo in krstom mladega vina, ki so ga blagoslovili kar trije župniki. Miirtutoututje^ v Luciji Udeležence so pozdravili najbolj zaslužni za uspešno prireditev; predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, predsednica novega Turističnega društva Portorož-Lucija Andreja Humar Fatorič, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič, pesnik Tone Pavček, z omizja vitezov vina pa Zvest Apollonio ter prva vinska kraljica Slovenske Istre 2009 Elizabet Bordon iz Montinjana. Ker sta 7. novembra hkrati potekali dve prireditvi, ena v Luciji druga (Praznik kakijev) v Strunjanu, se župan Tomaž Gantar ni utegnil udeležiti otvoritve martinovanja v Luciji, prišel pa je na zaključek. V šotoru je bila tudi Martinova tržnica. Policija je organizirala promocijo varnosti v prometu in preventivno testiranje z alkotestom, predstavilo se je OKOLJE Piran s prikazom kako pravilno in koristno sortirati odpadke, razstavljali so tudi drugi, med njimi Atelje keramike Snežiče Krajnc iz Izole, Ribogojnica Fonda in drugi. Za gostinsko ponudbo je skrbela Restavracija Al Barone iz Sečovelj. Nastopili so Portoroški pevski zbor, Folklorno društvo Val iz Pirana, ansambel Tramontana s pevko Anjo Perčič, plesna skupina Andrea-promenada iz Lucije, Istrska glasba “Duo amici” in Platana. Pokušnjo vin so omogočili vinogradniki Ingrid in Gvido Mahnič, Adriano Klobas, Zdenko Rebernik, Franc Pucer, Valter Pucer, Igor Kramesteter, Emil Ferran in David Rupnik v sodelovanju z Združenjem slovenskega reda vitezov vina - omizjem rt****'* za Slovensko Istro in Kras. Na zaključku martinovanja 11. novembra v nabito polnem šotoru se je zvrstilo kar nekaj zanimivih prireditvenih točk: Tombola „Piranese“, Martinov krst, nastop prve vinske kraljice Slovenske Istre 2009 Elizabet Bordon, številne udeležence pa je razgrela glasbena gostja večera Nuša Derenda. Mlado vino so krstili kar trije župniki: Janez Kavčič, Zorko Bajc in Dinko Bizjak. Prvo martinovanje v Luciji je tako kljub pretežno slabemu vremenu bilo dobro obiskano in je, kot ocenjujejo obiskovalci, v celoti uspelo. Octavia Business v Barviti ponudbi že za 14.500 € Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT IN LEASING Razstavljavci na prvem martinovanju v Luciji se zahvaljujejo organizatorju prireditve TARTUF GROS d.o.o., Parecag, Ribogojnica FONDA Portorož, Kmetija PINCIN, Vinjole, Domačija MUNDA, Portorož, OLJKARSTVO LIČER Benjamin, Sečovlje, Oljkarsko društvo ŠTORTA Piran, Kmetija BAŽEC, Sveti Peter, ATELJE KERMIKE, Snežiča Krajnc s.p., Izola, izdelki domače in umetnostne obrti, TD TAPERIN SEČOVLJE, Čebelarstvo ATELŠEK, Povir, Policijska postaja Piran - testiranje z alkotestom - Rade Vilimanovič, Bogdan Pajek - Svet za preventivu in vzgoju v cestnem prometu -promocija varnosti v prometu in preventivo, JP OKOLJE d.o.o. Piran, DRUŠTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ISTRE -Valter Pikel, Portorož, TD Portorož- Andreja Humar, Kmetija Mario Argentin, Vinjole, Pečen kostanj - Zupančič Janez, Ljubljana, KMETIJA PORTOLAN- Združenje kmetij VRTOVI ISTRE Markežič Egidi, FABIO S0RG0- SCULTURE- SEČA. ;Nib9 Skladi NLB Naložbeni par Sestavite si varno naložbo s pravilno razpršitvijo sredstev. Na voljo imate dve možnosti, vsaka od njiju vam nudi usklajeno naložbo, v katero modro porazdelite vaša vložena sredstva. V vsakem primeru pa boste dobili izvrsten depozit, ki bo varoval vašo naložbo tudi v negotovih časih. vplačate v NLB uepozn z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in z dobo vezave 13 mesecev ter manjši del, vsaj 15 %*, v katerikoli vzajemni sklad družbe NLB Skladi ali v življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita IVI ega Ponudba velja od 15. oktobra do 30. novembra 2008 Za več informacij se oglasite v NLB poslovalnici Lucija, Obala 114 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00! nlbO www.nlb.si/nalozbeni-par * Minimalno možno vplačilo v posamezni produkt znotraj NLB Naložbenega para ne sme biti manjše od 15 % vseh vplačanih sredstev oziroma minimalno 1.100 EUR. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Sk adi - Sklad obveznic NLB Skladi - Kombiniram sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi-Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa del n iški, N L B,Skladi - Globalni delniški sklad in NLB Skladi -- Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na ILB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d^ Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vklju NLB Naložba Vita Mega je naložbeno jMienjsko zararovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.