(MiStuo io oppaoništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA0
i*fc*ja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj a
t uredništvom se more govoriti nri dan od 11.—12. ure dopoid.
Totefon 6t- 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 49.	Maribor, dne 28. aprila 1911.
Celo teto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne peütvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust
Letnik UL
Slovenskemu učiteljstvu.
Pred' državnozborskimi volitvami stojimo. Znano 'dejstvo je, da je ogromna večina slovenskega prebivalstva na Spodnjem Stajerju ; v, taboru katoliško-narodne Slovenske kmečke zsvjeze in d!a bo tudi pri volitvali i to nad vsiak dvom vzvišeno dokumentiralo. Radi priznavamo, da pred drugimi, jv zaGnjem času izvršenimi volitvami to dejstvo ni bilo tako jasno in na dlani ležeče, Razumemo vsled tega, da se je oni del učiteljstva;, ki je iskal pomoči pri celjski liberalni stranki, pri obeh zadnjih velikih volitvah postavil ob njeno stran. Razumemo, čeprav ob enem tudi globoko obžalujemo ‘ta dogodek, ki je povzročil med nami in nam nenaklonjenim delom učiteljstva, hude politične spopade.
Nam ti boji niso bili ljubi, ker so vsebovali nevarnost, da res kdo verjame sicer že precej obsoletni liberalni trditvi, kakor da bi mi bili neprijatelji nar predkai, ali celo Šole, Učiteljstvu pa ti boji gotovo niso bili koristni. Ustvarili so globok prepad med njim in med ljudstvom, ki sledi naši zastavi.
Sedaj je naijlepša priložnost,, da se ta globoki prepad zopet premosti, in se najde zbližanje vsaj za kolikor toliko miren modus vivendi med nami. Nobena druga stranka raz ven najše nima utemeljenega u-panja do zmage, niti v enem okraju ne. Bilo bi torej nepotrebno tratenje moči, ugleda in vpliva, ako hi se naše učiteljstvo sedaj Izpostavljalo | za bankerotne stranke ter s tem zopet izzvalo sovraštva polne boje z ljudstvom, med katerim je poklic,affio delovati.
Ako bi bilo učiteljstvo z nami, ‘imelo bi sedaj gotovo že svoje zastopnike v državnem in deželnem zboru. Čeprav se imenuje naša stranka, kmečka zveza, vendar ne izključuje nobenega stanu, ki živi s kmetom v prijateljstvu. Gotovo je, da bo tudi učiteljstvo le po naši stranki prišlo do svojega zastopstva v postavodajalnih korporacijah. Žal, da ni to že zdaj mogoče, a Bog ve, nas ne zadene v tem oziru nobena krivda.
PODLISTEK.
401etnica kat. polit, društva za konjiški okraj.
{Dalje.]
V odborovi seji dne 19. svečana ,1871 so se do-i ločili govorniki in predmeti za ILnibčni zbor; sklenilo se je, za društvene prostore najeti sobo v prvem nadstropju gospoda Druškovičeve hiše po 4 K mesečne najemnine. Odbor naroči 3 iztise („(Slovenskega Gospodarja,“, velečastiti gospod prvomestnik Rozman obljubi dajati „Novice“, J)an“ in ,„Brenčija,“, gospo, ? Voh „Besednika“ in gospod Lendovšek ^'Slovenski Narod“ {takrat še „Slovenski Narod“ ni bil v tako umazanih rokah, kakor dajnes). 'Zapisnikar gospod Voh nasvetuje, naj se sestavi pismo udanosti do svetega očeta,, in da ga velečastiti gospod predsednik vzame seboj v Rim. Nasvet se sprejme. Pri občnem zboru dne 26. svečana 1871 je Iglo navzočih 200 gostov. Prvi govornik, velečastiti gospod Jože Virk priporoča sv. Jožefa društvu za varuha in pojasni „rožo papeževih dežel.“
Nato se prečita adresno pismo do sv, očeta:
„(Sveti oče! V Konjicah Iv lavantinski škofiji smo Vaši svetosti verno udani katoliški Slovenci u-sfanovili Katoliško politično društvo, da bi med ljudstvom budili in razširjali pravo katoliško in narodno zavest. V srce nas je zabolelo, ko smo slišali, kolika krivica' se godi Vam in Vašemu sv. prestolu. S svojimi podpisi smo že pokazali in zopet kažemo, da se bomo zoper tako in toliko krivico vselej ustavljali. Ker je naš prečastiti prvomestnik toliko srečen, da more potovati Iv Vaše sveto mesto Rim, smo jvsi danes v društvu zbrani' mu to slabo pismo izročili, naj jga v znamenje naše verne udanosti Vaši Svetosti k nogam položi ter našemu društvu, nam in vsem našim apostolskega blagoslova izprosi.
Pred bojem smo. Se predno ga začnemo z vso vnemo, ponujamo slovenskemu učiteljstvu prostovoljno roko v spravo. Ne želimo si jih kot nasprotnike, ampak kot prijatelje. Sedaj' je prilika, da stori učiteljstvo prvi korak k zbližanju.
Govorili smo odkrito in pričakujemo odkritega odgovora.
Dr. Ploj ne kandidira več.
To vest potrjuje včeraj v Ljubljani izišla „(Sloga“, ki je, kakor znano, z dr. Plojem v najtesnejši zvezi. Ta dr. Plojev korak bo vedela gotovo ceniti ne samo slovenska, ampajk sploh jugoslovanska javnost, ker so s tem marsikatere v zadnjem času nastale tež-koče za skupen nastop jugoslovjanske delegacije na Dunaju odstranjene. Ako bi dr, Ploj sedaj še napotil takozvane „Zj edin j ene štajerske Slovence“, da se združijo z najmočnejšo spodnještajerska stranko S. K. Z., bi s tem storil tudi Za edinost in mir v ožji naši domovini veliko dobroto.
Ker ravno z ozirom na naš narod želimo takega miru, za to tudi ne odgovarjamo na žaleče napade v zadnji številki „,Sloge“, ker gotovo ne odgovarjajo več intencijam dr. Ploja, Zdaj, ko se stvari tako ugodno sučejo za i skupen nastop spodnje,škferških Slovencev v bodočnosti, i je tudi, vsega i obžalovanja vredno, da hoče politično društvo „Pozor“1 na novo razburjati duhove ter tako vzdrževati prepir, ki gospodom okoli „pozora“ sicer ne. škodi, jpaČ pa slovenskemu prebivalstvu v ptujskem okraju.
Vse trezno in pametno misleče rodoljube v ptuj-sko-ormoškem okraju poživljamo, i da sedaj 'strnemo vse svoje moči in sile v skupen odpor proti navalom vedno mogočnejšega štajerčijainstva. )25a mir in .edinost!
Slovenci in Poljaki.
Brez vsakega hrupa, resno in dostojno, se bo zvršil v nedeljo dne 30. t. m. velepomemben korak v (kulturni zgodovini slovanstva: v staroslavnem Krakovu si bodo segli v roke odlični zastopniki našega naroda in bratskega poljskega, V nedeljo se ustanovi
V	Konjicah, dne 26; sivečana J871.
Vaši Svetosti verno udani udje Katoliškega političnega društva, — V imenu vseh. — Lastnoročni podpisi odbornikov.
Nato je velečastiti gospod Rozmam razlagal temeljne nauke, o konstituciji, državni in deželni upravi avstrijski.
Gospod Voh opisuje \ razvoj fr an e osko-n e mške vojske-
Gospod Ludvik Reddi želi predavanja o federalizmu in centralizmu.
Slednjič govori odbornik Iskrač, kako pomagati kmetu iz bede in siromaštva. Želi, naj se občine razširijo, županom da večja pravica, naj se sodnija postavi bolj na prosto nogo — ne vse na koleke in z advokati.
O tem se sklene več deb.ajte v prihodnji seji, ki se napove na 26. marca tekočega leta.
V	odborovi seji istega dne se sprejmje 36 novih udov in se želi prvomestniku Rozmanu in odborniku
J.	Kolariču, po domače Klanfarju, srečno pot v Rim.
Loški župnik.
(Zgodovinska povest.)
Mnogokrat sem že čital, da so bile prve češke vasi podobne kakor sestra sestri, če ne menda še pa bolj, kakor bi se ena iz druge i/lupila, 'Toda, vkljub temu je imela vsaka vas nekaj posebnega, kar vidi še le natančnejši opazovalec.
Vsa Loka je ležala v lepi, prijazni dolini. Hiše s slamnatimi strehami, za njimi cvetoči vrtovi, tupa-tam revnejša koča, ; bela cerkvica i z vitkim stolpom, kakih sto korakov za vasjo gosposk dvor z uglednim gradom, krog in krog pa polje in travniki.
Skoro bi bil pozabil na župnišče, z deščicami pokrito; saj bi se tudi ne bilo čuditi. Ko so ga pred
v Krakovu društvo: „Prijateljev 'Jugoslovanov.“ Ob tej priliki pohiti> večje število Slovencev; v ( poljsko prestolico, da prisostvujejo svečanemu dogodku. Skoda, da volilni boj -že divja preko dežel. Naše moči so preveč absorbirane od tega nujnega domačega dela, naše misli preveč angažovane pri naših političnih prilikah, tako da se ne moremo primerno zatopiti v kulturno važnost misije, ki jo bodo vršili v nedeljo v Krakovu zastopniki poljskega in našega naroda. Volilni pleš zaigra, vzvalove se duhovi, j vnamejo se strasti, a samo za nekoliko časa. . 'Mine I par tednov, volilni hrušč se poleže in vse je pozabljeno. Iz popolnoma drugega vidika se pa mora presojati kulturno zbližanje 'dveh narodov, kakor se to vrši v nedeljo v Krakovu, To je nekaj trajpega, določenega za stoletja.
Dolgo, predolgo čast smo si Ostali tuji z naši* mi severnimi poljskimi brati. Nočemo preiskovati vzrokov, toda brezbvomno v našo veliko škoflo. Pojjski narod je visokoizobražen, ima bogato kulturo, veliko zgodovino in je prepojen s hrepenenjem po svobodi. Neodvisnost, prostost, to je njegov cilj, njegov ponos. In ravno mi Slovenci smo pajbili že od nekdaj, da bi se oprli na tak narod. Naša razvijajoča se kultura bi našla v poljski neizčrpljiv vir : in zdravo slovansko podlago, naŠia ponižna, suženjska narav^ bi se pa vzdramila, okorajžila ob žarkem svobodoljubju, poljskem. Iz vseh teh vzrokov se veselimo zbližan ja med nami in Poljaki ter želimo le, da bi semena, ki jih polagajo neumorni kulturni delavci,, kmalu fvsklila. Živeli
predbojevniki poljsko-slovenskei kulturne vzajemnosti.
*
* *
Izmed Slovencev gredo v Krakov deželni glavar Šuklje, deželni odbornik Lampe, poslanec Pogačnik, dr. Lenarti, Stefe. Program slalvnosti je sle/Seči:
Sobota, dne 29. t, m.:
Ob 9, uri dopoldne: Pozdrav Slovencev na kolodvoru.
Ob 6. uri zvečer: Večerja, ob y28. uri gledališč© in potem sestanek v dvoranah starega gledališča.
N e d e I j a, dne 30. aprila:
Ob /410. uri dopoldne: Sv. maša v 'Marijini cerkvi na glavnem trgu. Mašuje škof.
Ob 10. uri dopoldne: Shod,
Dnevni red shoda:
I.
1.	Poročilo pripravljalnega odbora.
leti zidali, potisnili so ga čisto tja v kot, da bi baje ne bilo na poti gosposkim in robotnim vožnjam. Toda oviralo je vendarle; grajski pairk je mejil prav sem ob župnijski vrt.
Iz farovških oken j bi mogli videti marsikaj, ka bi bili hoteli biti radovedni. Župnišče je imelo samo pritličje, toda stalo je višje nego ostali del vasi. Bilo je že precej poškodovano, trami na strehi so začeli gniti in zidovje je postajalo od 'dne do dne bolj škrbasto.
Vrtna ograja je razpadla; govorilo se je, date dela gosposka čeljad nalašč. Gospod 'direktor, ali kakor so ga že imenovali nekd:|j: gospod upravnik, je poskušal vse mogoče, da bi starega župnika pripravil k temu, da bi zapustil Lokot in se preselil kam drugam.
•Toda dobri starček je vedno le zniževal z glavo, in na vse listine, ki mu jih je v tej zadevi poslal patronatni urad, je odpisal z velikimi, odločnimi črkami samo to-le:
„Non possumus.“
Neka posebnost je torej bila v Loki to razpadajoče župnišiče in pod njegovo, ( z mahom poraščeno streho srebrnolasi svečenik z večnim smehom na li* eih. Toda ta nasmeh je prihajal iz odkrite duše, bil je tako prisrčen, in vsakomur je ostal v spominu, da ga ni pozabil jzlahka.
O loškem župniku so pripovedovali nekateri, da je čudak, drugi pa so ga zopet ljjubili, da bi šli, kot se večkrat trdili, zanj celo v ogenj. Konečno izveste sami, kdo da je imel prav.
Kdorkoli ga je obiskal, je zapazil, je moral zapaziti leseno polico, na koji je bilo naravnano kakih 30 do 40 knjig., na hrbtu z belimi listki, na katerih so prav s tako velikimi črkami, kakor (tisti odločni: „non possumus“, bili napisani samo češki naslovi.
Vrsta knjig je vedno bolj pojemo^a. 'Knjige so postajale vedno manjše in manjše, na vedno slabšem papirju. Marsikatera je bila tiskana že bogfvekđaj,
2.	.Volitev predsedništva shoda,
3.	Sprejem pravil.
3. Volitev odbora.
ILt
1.	Pozdrav gostov od predsednika novega društva.
2.	Na|govori odposlancev.
3.	Govori:
a)	Profesor dr. Zdziechovski: jO jugoslovanski poe-
ziji.
b)	Dr, Feliks Koneczny: O sedanjem stanju slovano-
filstva med Poljaki.
c)	Dvorni svetnik dr, Nieč: Zgodovinske razmere med
'Jugoslovani in Poljaki .(slovenski govor), č) Ludovik Stasiak: O jugoislovanski umetnosti.
4.	Posvetovanje In predlogi,
5.	Sklepi.
Ob 3. uri popoldne skupen obed in potem obisk
mesta.
Ob 8. uri zvečer banket v saškem hotelu na ßast gostom z oficijelnim delom majgovorov gospoda predsednika profesorja dr. Zdziechovskega, mestnega župnika gospoda dr. Caiute, mestnega župana in še drugih’.
P o n d e 1 j e k, dne 1. maja:
Izlet na 'deželo.
Vojaški kazenski zakonik»
Že veß tednov stoji javnost tu in onostran Leithe pod vtisom pogajanj o novem vojaškem kazenskem opravilniku. Po vseh časniških poročilih je vse. razven jezikovnega vprašanja rešeno; v tej točki pa obstoji, kakor se vidi, oster konflikt med državno idejo in med takozvano ogrsko državno mislijo, ki je dosedaj zabranila zedinjenje j med obema. | ministrskima predsednikoma.
Po razpustitvi državnega zbora je poskusil grof Khuen paskok,. 'da bi avstrijsko vla^cb, katera je bila trenotno brez parlamenta, kolikor mogoče prehitel in tako zlomil njen nastop. ITja poskus ise* kakor je znano, ni posrečil, toda ne smemo zakrivati, da ima avstrijska vlada kljub temu jako težavno stališče. Naše ministrstvo je pravzaprav saimo za to tukaj, da zastopa naše interese in bi vsled dualističnega razmerja moglo prepustiti državnemu vojnemu ministrstvu, da se postavi za enotnost armade in službenega jezika, Tjoda državni vojni minister pl, Schönaich se je dosedaj zadržal lepo na strani in je s to pasivnostjo svojim ogrskim prijateljem storil veliko uslugo. Celo veliko breme je padlo na rame avstrijske vlade. Po đosedaj znanih poročilih' ,se je dognalo to, da se bo z obtoženci, ki govorijo safrno nemjški, tudi na Ogrskem samo nemiško obravnavalo. Ogri so nameravali uvesti samo mažarski jezik, kot izključno in edino upravičeni ; pri (takih obtožencih, ki ne razumejo mažarski, bi se pa obravnavalo s pomočjo tolmača. Toda ta nakana se jim ni posrečila. Pri tistem moštvu pa, ki ne zna ne mažarski in ne nemški, in se bo moralo na vsak način obravnavati s pomočjo tolmačev, bo opravilni jezik mažarski. V praksi ostane vse to seveda samo teorija, ker se bo kolikor toliko gotovo v jeziku, ki ga govori obtoženec, recimo v slovaškem ali rumunskem, obravnavalo in samo razsodba itd. se bo napisala v mažarskem jeziku.
toda osiveli starček' je poljubil Vsako knjižico, in bi-strejše oko bi i morda opazilo solzo, ki je kanila v prašne liste.
Kadar je v prostih urah katero odprl, se je pa globoko zamislil nad njo, kimava! z belo glajvo, in u-smev je zginil iz njegovih lic,
„,V naših rekah so baje izpirali zlato, v naših gorah so kopali srebro, kar po cele vozove! — Ne izpirajo več sedaj; le tupatam Še najdejo zrno, drobno kakor pesek, na Kutni gori je vse pusto, v 'Jilovskih rovih voda, češki granati pa so poraščeni z mlaihom in travo. — In češke knjige! — Dragi pergamenovi listi so se izpremenili v raskave in sive pivnike; in zlate besede na teh listih? — Mogli bji se pisati i na takšen papir! — Čuti jih tisoče src; toda kaj pomaga vse to, ko je tako malo teh — skoro nikogar — kateri bi znali in hoteli pisati'!“
Te in slične besede so šepetala starčkova usta skoro vsakokrat, kadar je listal) po svojih starih knjigah.
Loški župnik se je tukajšnjemu ljudstvu tako privadil, da bi ga ne hotel zapustiti, ( če bi mu tudi podelili takoj proštijo pri sv. Vidu (ena najkrasnejših perkva v Pragi; stoji na slavnih HradČanih).
Fara njegova v gmotnem ozira ni bila bogve kako dobra, toda njemu je zadostovala popolnoma, in ko bi ne zadostovala, bili bi si ljudje odtrgali od ust in dali gospodu župniku, ki bi izven svojega „non possumus“ napram gosposki, tudi delil poslednji griž-ljej z ubogimi. O njegovi veliki ljubezni k bližnjemu so znali pripovedovati mnogo dogodkov, včasih prav smešnih.
Zopet je sedel nek popoldan gospod župnik nasproti tem knjigam, h katerim je pred pol ure pridal zopet eno; bil se je zamislil kakor osirotelo dete, ki išče dobre duše, ki bi zanj poskrbela, tako da niti ni slišal, da so se odprla vrata in da je stopil v sobo sosed Krpela v svoji nedeljski,, j temnomodri suknji; Šele ko je svoj pozdrav ponovil s silnejšim glasom in pri tem zakašljal, je vstal gospod župnik ter se obrnil skoro nejevoljen, da ga nekdo moti, proti durim.
Se. ne pojašnjeni del ureditve se pa tiče one skupine obtožencev, ki govorijo mažarski in nemški. Za to skupino zahteva ogrska vlada mažarski opravilni jezik, naša pa nasprotno nemški službeni jezik. Kako se bo to rešilo, še ni znano.
Poglejmo pa še nekoliko zgodovino tega vprašanja: Že’od leta 1867 naprej se’je zahtevalo,, da se modernizira vojaški kazenski opraVjlnik, ki je izhajal iz Časa cesarice Marije Terezije, torej je bil popolnoma zastarel. Vse druge evropske države so že nas prehitele in tudi v Avstr o-Ogrski bi se morali odločiti; toda zahteve Ogrske so tvorile zapreko, V-prašanje o vojaškem kazenskem | opravilniku se je zmiraj zavlačevalo in zavlačevalo. Pri tem so postali Ogri vedno bolj poželjivi in vsikdar, kadajr se je Avstrija z Ogrsko pogajala, so postale ogrske zahteve večje. Zato'je izid sedanjih pogajanj iz avstrijskega stališča tako neugoden. Talko torej tvori vprašanje o vojaškem kazenskem opravilniku zopet eno ne posebno razveseljivo poglavje v več kot 401etnem prodiranju 'Ogrske proti državni ideji in proti staroavstrijski državni misli. Žalostno dejstvo je, da se pri vseh teh pogajanjih nič ne ozira na Slovane!
Volilno gibanje.
Poštni uradi in volilno gibanje.
„(Wiener Zeitung“ ve poročati, da je trgovinski minister dr. Weiskirchner z ozirom na prihodnje državnozborske volitve poslal vsem poštnim in brzojavnim uradom navodila, da izvršijo v redu in brez pritožb od strani občinstva vsa zvišana službena opravila pri poštnih in brzojavnih uradih.
*
* *
Volilno gibanje na Goriškem.
Dosedaj se je Še malo opazilo volilnega gibanja na Goriškem. Kar se tiče mesta Gorice, je zopetna izvolitev Ussaia toliko kot gotova, akoravno mu bodo vse stranke postavile protikandidate, V i gradiščanskem volilnem okraju bo monsignore Faidutti, v če-dadskem 'dr, Bugatto zopet kandidiral.
Liberalni Italijani bodo tudi v teh okrajih postavili lastne kandidate.
V slovenskih volilnih okrajih je poslancem S. 11 S, zopetna izvolitev zasigurana, liberalni Strekelj bo pa najbrže propadel.
* *
*
R e k 1 a m ia c i j s k o delo.
Volilni imeniki za državnozborske volitve so večinoma že po Jvseh občinah razgrnjeni. Treba je torej strogo skrbeti za to, da se dožene, če so vsi naši volilci vpisani. .
Povsod se je treba nemudoma; prepričati, če je imenik že razgrnjen, ^lo katerega dne ostane razgrnjen in ob katerih urah se lahko vpogleda, Kako potrebna je ta briga, se spozna odtod, ker je v nekaterih’ občinah imenik že do osem dni razgrnjen, pa prebivalstvo še nič ne ve o tem.
Vpogled volilnega imenika je neizogiben. Nihče, prav, nihče se ne sme zanašati na to, da je pač vpisan, Češ, saj je že dolgo let v občini. Vlsakemu se lahko zgodi, da je izpuščen. In Če zdaj ne reklamira, so pozneje vse tožbe in pritožbe zaman,
gele, ko je zagledal Krepelo, s čepico med obema rokama, se je nasmehnil in mu namignil, naj se vsede.
„Kaj dobrega, sosed?“) Ste prišli mogoče radi oklica ?“
Sosed Krepela je bil SOletni vdovec.
Gospod župnik se je dobrodušno nasmehnil.
Na obrazu Krepelovems se je res; lahko brala neka nenavadna zadrega l prav tako, k^dar prihaja mladenič radi ženitve v župnišče. Drugokrat bi bil Krepela takoj vedel primeren odgovor župnikovi šali, dafiies pa je v svoji veliki zadregi bil kakor onemel in ni našel besed izpočetka.
,„Čudne, — prečudne stvari, častiti gospod žup-
nikd“
Sosedu Krepeli je jedva zadostoval dih k tem besedam.
„Niste slišali še nič?“
Gospod župnik je tačel biti sedaj res radoveden. Soseda Krepelo vendar ni mogila razburiti vsaka malenkost,
„Da, torej še res ničesar ne veste?“
i„Kanes vas, dragi moj sosed, ne morem prav razumeti! “
„,Saj jaz samega sebe ne razumem, Častiti gospod župnik; kako bi me mogel potem razumeti kdo drugi! Od danes naprej nas bodo baje metali v zemljo brez rakve kakor —“
Stored Krepela I se je Še pravočasno i spomnil, kakšno besedo da ima v jeziku,
.„Ko bodemo umrli, nas bodo baje kar zašjli v Žakelj — “
(Zlnano je, da je cesar .Jožef res izdal odlok, po katerem b(i se mrliči morajli pokopavati zašiti v vreče, ker se je cesarju škoda zdelo lesa, ki so ga porabili za rakve. Toda ta odlok je kmalu izgubil svojo veljavo.)
'JA kdo neki se vam je, ljubi prijatelj, zopet tako nalagal ?“
Jlstinita resnica to, častiti gospod. Cela vas je tega polna, v pisarni to že imajo. — Ali res niste do-
Okrajni zastop Gornji g ra d je v svoji javni seji dne 19. aprila 1911 sklenil enoglasno z velikim navdušenjem izreči zahvalo bivšemu državnemu posla|n.eu gospodu dr. K. V, e r s t o jv š e-k u za vso skrb in delovanje v korist okraja, ter je izrazil prošnjo, naj nam gospod poslanec tudi v prihodnje ne odtegne svoje vplivne pripomoči. To je pač predlog na mestu. Glasno doni kot zaupnica gospodu kandidatu in vpoštevali ga bomo dne 13, junija mi in tudi okraji Marenberg, Slovefijgradec in Šoštanj, ko bomo šli vsi kot en mož na volišče za gospoda dr. K. V e r s t o v š e k' a.
* *
H:
„V |a t e r 1 a n d“ proglasa sledečo volilno parolo.
„Popolna odstranitev materijelnih in častilakom-nih želj iz političnega življenja in iz parlamenta je nemogoča; toda je sredstvo, s katerim bi se te želje tako omejile, 'da ne bi tvorile več nobene nevarnosti za držajvo in za človeško družbo, To sredstvo je, da se vpostavi stalna uradniška vlada. Torej volilna parola bodi: proč z ministrskim Jštreberstvom“ — vpo-stavitev nepristranske uradniške vlade!“
Politični pregled.
i' Cesar na Ogrskem.
Cesar odpotuje v Budimpešto dne 2. maja popo-ludne. Ni š.e določeno, koliko časa ostane cesar na Ogrskem. Cesar se poda za nekoliko časa tudi v Gö-döllö, ker je nekoliko bolan.
Sprememba pri tržaškem namestniškem predsedništvu.
NamestniŠki podpredsednik dr. Andrej grof Schajjfgotsch, ki opravlja to službo od leta 1905, je Šel v pokoj in na njegovo mesto je poklican vodja okrajnega glavarstva v Gorici [grof Attems-Heiligen-kreuz.
Julijski program novega državnega zbora.
Program za julijsko zasedanje državnega zbora je že precej ugotovljen. Obe zbornici bosta imeli le kratko poletno zasedanje, ki bo trajalo tri dni. Plenarni seji bosta dve.
Zbornica se bo konstituirala, j izvedlaj začasno volitev predsedstva, storila obljube, izvolila 1 najvažnejše odselce in delegacije, na kar polagata krona in vlada največjo važnost. Ce se to gla/dko reši, se pošlje zbornica z dijetami na počitnice in se snide Šele po jesenskem zasedanju delegacij k trajnemu delu.
Gosposki zbornici se predstavi predsedstvo, v katerem bodo, kakor dozdaj, knez Alfred Windisch-Graetz, Alojzij Scliönberg-Hartenstein in Maks. Egon Fürstenberg. Ne misli se zopet poveriti prejšnje mesto !v predsedstvu gosposke zbornice knezu Auerspergu, ki se zopet povrne v gosposko zbornico, ker ne namerava več kandidirati v kočevskem volilnem o-kraju.
■ j	Obisk kralja Petra
v Budimpešti se ne bo vršil. Listom se je sporočila oficijelna vest, da bo cesar sicer šel na Ogrsko, toda ne v Budimpešto, temveč v svoj grad Gödöllö, in
bili v župnišče Še ničesar? — In kaj vse 'drugega! Bode. manj praznikov, celo naše deželne patrone nam bodo vzeli, v sose|dni fari so to že proglasili, med ljudmi pa je velika zmotnjava, eni vriskajo in skačejo kvišku, češ, da pričenja svoboda,, drugi pa zopet povešajo glave, vzpenjajo rojke in molče, ker baje tudi more priti v deželo največja sužnost. Tam v Rozumu že pijo drugi 'dan, ne ganejo se iz gostilne, ker so patenti iz Dunaja že na poti; peljajojih baje s Štirimi pari volov, ob klancih pa še morajo pripre-gati; težkj patenti morajo biti to. Baje jih je že več [vozov.“
Gospod župnik je zmajeval s svojo nekoliko poklonjeno glavo. Slišal je pač že večkrat podobne reči, toda tedaJj Še samo med duhovniki in uradniki. In skoro je na to že bil pozabil.
„(Bode manj praznikov in tudi naše deželne patrone nam bodo vzeli!“
Gospodu župniku so prišle te besede f kar tako nehote, njegove zamišljene oči pa so zrle nekam žalostno na zaprašene knjige, ki so bile naložene na polici.
Naenkrat se je začul glasni ropot bobna grajskega mušketirja.
Iz vseh hiš so prihiteli ljudje na cesto; kar so imeli v rokah, so pustili ter kakor zbesneli drvel! v vas.
;„|Že imamo to tukaj!“
„Zvonite ljudje!“
„;V župnišče po ključe!“
„Juhu — juhu — juhuhuhu!“
V hipu je bila pokonci cela vlas.
Čuditi se je, da mušketir Klocingr ni razbil kože na bobnu. Že je prehodil celo vas, glavo visoko noseč, upirajoč oči na vse strani in brke navihane, kakor tedaj, [kadar se ima goditi nekaj posebno iz-vanrednega.
Pred župniščem se je ustavil, segel v naprsni žep ter izvlekel nek papir, razvil ga, odkašljal se in pljunil v stran, ozrl se še enkrat po občinstvu, napravil se precej resnega ter začel čitati.
sider i* zdravstvenih ozirov. Zdravniki se boje, da bi se cesar v Budimpešti iz novja prehladil, kar se mu pa v Gödöllö, M odgovarja vsem higijeniönim zahtevam, ne more pripetiti. (Listi zatrjujejo, da nima odpoved obiska nikakoršnega političnega ozadja,
Belgrad, dne 27. aprila. Danes je bil objavljen vlaidni komunike, kä razglaša, da se je moral odpovedati Petrov obisk pri našem cesarju vsled tega, ker je slednji obolel. Milovanovič je sporočil vest avstrijskega državnika barona Heymerle kralju Petru. Poslanca Forgacha bo kralj po njegovi krnitvi sprejel v avdijenei. Dosedaj Milovanovič še ni odstopil. Kakor se govori, je za njegovega naslednika določen dosedanji poslanik Vnesič.
Demisija šefa avstrijskega generalnega štaba.
jPester Lloyd“ poroča, da je podal ob zadnjem zasedanju delegacij načelnik generalnega Štaba Conrad pl. Hötzendorf pred poldrugim mesecem cesarju v popolni obliki svojo demisijjo, ker ni bil zadovoljen, da ni dobila armada 500, marveč zgolj 200 milijonov. Ni izključeno, da svoje prošnje o demisiji še ni u-maiknil.
.Razpust reškega obč. sveta.
Razpust reškega občinskega svetli je gotova stvar in se v kratkem razglasi. Razpust se utemeljuje s tem, da se večina reškega občinskega sveta pod vodstvom župana;, bivšega poslanca Zanella, v političnem in administrativnem oziru upira vladi v škodo upravi mesta. Nove volitve se bodo vršile že maja in se kot prihodnji župan mesta Reke zdaj imenuje Fr. Vio.
Vojaška bremena Bolgarske.
Sofijski „Vojni glas“ priobčuje podatke o vojaških bremenili na Bolgarskem. Po teh podatkih' je izdala Bolgarska od leta 1903 do leta 1908 313,198,000 levov za vojaške namene, ali povprečno vsako leto 64 mil.638.000 levov.
Na vsakega prebivalca odpade torej 15.15 leva vojnega davka. V Italiji odpade na vsako osebo vojnega davka 12.30, v Srbiji 7.70, iv Turčiji pa 7 levov.
Za Časa rusko-japonske vojne je v Ruisiji na vsako osebo odpadlo vojnega davka, 38,71 frankov, na Bolgarskem pa istočasno, dasi ni bilo vojne ’45.09 frankov. Bolgarska ima torej sedaj naljvijšja vojaška bremena.
Švedska kraljeva dvojica v Rimu.
Dne 25. t. m. predpoldne sta dospela i v Rim švedski kralj in kraljica,. Na kolodvoru so ju vsprejelj kralj in kraljica, ministri, načelniki oblasti in rimski župan, ki ju je pozdravil v imenu mesta. Množica je na potu v Kvirinal visoka gosta živahno pozdravljala. Mesto je v zastavah.
Vstaja v Albaniji.
Kakor se poroča iz Walija, je napadla četa Ma-lisorov in Črnogorcev po noči trdnjavico Viole pri Gusinju in jo z bombami poškodovala. Tudi dve drugi trdnjavici ste bili tisto noč napadeni. Boj je trajal kake štiri ure. Turki nimajo nobenih izgub. Iz Gu-sinja se je. poslalo ojačenje v trdnjavico Viole.
Ljudje so poslušali i z očmi; toda žal, da ušesi niso razumeli niti ene besede.
Mušketir Klocingr je bi nekoč baje desetnik i» ljudem se je zdelo, kakor bi klical ko nemško: „rehc — če le link’s šavt! “
Trajalo je dobrih pet minut, predno je prebral do konca.
„Razumeli ?“
Mušketir se je oziral krog sebe s kraguljevimi očmi ter vedno Še držal raskavi papir z obema ro-kvma.
„Kar visoka gospoda stori, je vße dobro!“
Birič je zopet trenutek pomolčal; sedaj pa si ie z desnico iznova zavihal brke, kakor bi hotel pokazati, da, je tudi on nekak del te visoke gospode.
„Razumeli ? — Tukaj se vam vsem naznanja, da se bodo od danes začenši pogrebi vršili čisto drugače nego dosedaj. Mrlič se mora čisto umiti, obleče se potem v mrtvaško srajco in zašije nato v platno. Rakve ne bode več potreba. Imeli boste vse ceneje, kakor sedaj; razumeli? Tako vsaj ložje enkrat vstanete od smrti. Mrlič se zalije z apnom, potem pa pokoplje. !T,iko bo vsaj konec vsem tistim nalezljivim boleznim, ki prihajajo iz grobov — “
„Kaj pa svoboda, gospod mušketir“, je zaklical Brevijar jCipera, ki ni mogel dočakati, da izvleče birič tudi dekret, s katerim se vsem in povsodi preglasuje, da je človek kakor človek, torej čevljar kakor gospod upravnik —
Kjlocingr si je iznova zavihal brke ter s pravo nogo stopil ponosno za korajk naprej.
„Pridi sam po njo. V sobi klop, poleg nje trda palica in tam v ozadju duri v temnico! |To je tvoja svoboda!“
Mušketir je list zopet skrbno zložil, skril ga v naprsni žep, in zöpet se je razlegal po celi vasi ropot že napol počenega bobna.
Gospod župnik je bil zopet sam v sobi. Soseda Krepelo je potolažil, da ne bo tako hudo, kakor se pripoveduje, toda ko so se zaprle duri za njim, je pa sklenil svoje stare, vele roke, bela glava se je sklonila Še nižje k prsom.
(Dalje prih.)
Vjstaške čete so napadle v okolici Puke in Tu-zija turške vojne oddelke, ki so bili tam kot predstra-že. Vstaji so bili s pomočjo artilerije odbiti. Zgubili so baje pri Puki 45, pri Tuziju pa 40 mrtvih in ranjenih. Čete imajo malenkostne izgube.
V	elbasanski okolici je prišlo do boja z neko vstaško četo, ki je imela 6 mrtvih in 3 ranjence.
Portugalsko.
Iz Lisabone se poroča, da se je zbrala lisabon-ska duhovščina pod predsedstvom patriarha in je soglasno sklenila sledečo resolucijo:
V	spoznanju! težkega in bojazen vzbujajočega položaja, v katerem se nahaja cerkev vsled dekreta o ločitvi cerkve od države, izjavlja duhov^jčijna v polnem sporazumljenju s patriarhom, da je pripravljena, za obrambo cerkvenih pravic in za prosto izvrševanje duhovniških dolžnosti in opravil, vse žrtvovati. Duhovščina vseh škofij, se bo z lisabonsko duhovščino izrekla solidarno. Škofje bodo zborovali in bodo svoje sklepe sporočili sv. očetu.
Vstaja v Mehiki.
700 ustašev je izvolilo za svojo poveljnico gospodično Margarito Neri, ki je hči nekega generala, 18 let stara in zelo lepa, Strelja in jaha izborno ter razpolaga z velikim premoženjem. Njene čete jo obožujejo. Vse bitke vodi osebno. Do sedaij še ni bila nič ranjena,
Nemiri v Maroku.
V	francoskih lukah se z veliko naglico pripravljajo za transport čet v Maroko. General Amart je dobil povelje, da iz moštva 1. in 5. kolonialnega pešpolka sestavi en bataljon, ki bo odplul tekom 24 ur v Maroko, Bataljonu bo dodeljena ena baterija.
Iz 7. in 3. kolonialnega pešpolka v Rochefortu bo po 300 mož izbranih za en bataljon, ki bo istotako odrinil v Maroko.
Iz Toulona gredo Štirje mitraljezih oddelki, ena vojaška godba kakor tudi mule in vojni material za štiri bataljone v prihodnjih dneh v Afriko.
Tudi iz drugih krajev bo precej vojaštva poslanega v Maroko. Kakor je videti, se Francija dobro pripravlja.
Upor v 'Maroku se zmiraj bolj razširja, Agitator Ben Sghier hujska rodove. 300 konjenikov rodu Beni Hassen je že prekoračilo Sebu in so pripravljeni, v Suk el Arbe in v Sid Aissa proklamirati vstajo.
Ruska kamora.
Oblasti so dognale, da imajo lodzld roparji zaveznike v vseh slojih lodzkega prebivalstva in da so organizirani po zgledu laške kamore, znane južnoita-lijanske roparske družbe.
Novi srbski tiskovni zakon.
Kakor se govori, je samostojna stranka pritrdila od radikalcev osnovanemu načrtu tiskovnega zakona, po katerem bo tiskojvna svoboda v Srbiji precej omejena. O novem tiskovnem zakonu se bo že v tem zasedanju obravnavalo.
Raznoterosti.
Iz šole. Profesorja dr. Jerovjšjejkia, ki ima začasni dopust, suplira za tekoči tečaj kanonik Kavčič. — Na petrateredni deški ljudski Šoli za ptujsko okolico je razpisano definitivno mesto učitelja, oziroma učiteljice. Sola je v prvem plačilnem razredu. Dokazati se mora znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje se morajo vložiti do dne 15. maja 1911.
Izlet amerikanskih Slovencev na Slovensko. G. Sakser v New- Yorku prireja izlet amerikanskih Slovencev na Slovensko. Izletniki obiščejo Ljubljano in druge kraje na Slovenskem. Izletniki odplujejo iz New-York’a dne 24. julija s parnikom avstrijske paro-brodne družbe „Martha Washington.“
Ruška koča se otvori dne 7. maja, Oskrbovala jo bode gospodom turistom že znana vrla oskrbnica gospa Ivana Sernčeva. Postreglo se bode tudi letos vsak čas s toplimi jedili ter z dobrim vinom in pivom. Za prenočevanje je preskrbljeno, Kdor želi v koči dalje časa bivati, naj se javi društvenemu vodstvu v, Rušah.
Stajerčijanci se prav živahno gibljejo. Vrši se shod za shodom. Celo med tednom prirejjajo shode. V torek dne 25. t. m. popoldan so imeli volilni shod v Leitersbergu. Za zabavo je skrbel njihov kandidat Francelj Girstmayer. Kakor je videti, hočejo na vsak' način združiti mnogo glasov na svoje kandidate, da bi s tem zmanjšali vpliv in odporno silo Slovencev. Tem bolj obsodbe vredno je, da v takih časih ljudje, ki se postavljajo za najboljše narodnjake, kar prekipevajo strupenosti in osebnih napadov na naše voditelje. Sveta dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da postopamo enotno in složno. Pokažimo svetu, da smo zrel narod, kateri se ne da izrabljati od ljudi, kot so Štajerčijanski voditelji, ki se štuli jo med Slovence, so pa — nemški radikalci!
Dr. Benkovič je postal sedaj poseben ljubljenec „Narodnega Lista“, odkar misli liberalni general dr. Kukovec kandidirati v njegovem okraju. Vse mogoče napade si izmišljuje, a nič stvarnega. Na delovanju dr. Benkoviča kot poslanca ne more najti niti pičice graje vrednega. To je najboljše suričmjalo za poslan-Čevanje dr. Benkovičevo. Kako otročji so liberalni napadi, le en vzgled! „Narodni List“ piše: Dr. Benkovič se sicer pridno vozari po okraju, pa njegov ne-
veseli obraz naznanja tugo njegovega srca. — Za poč’t!
Laži. Celjski „Narodni List“ in ljubljanski ,BS1. Narod“ lažeta, da se je dr. Benkoviču ’ na njegovih shodih zadnjo nedeljo slaba godila, da je moral bežati, če ne bi bil tepen. Ker sem bil z gospodom dr. Benkovičem na shodih v Artičah in Zdolah, zato pribijem tukaj javno, da so vse tozadevne vesti debela laž in kdor jih razširja, je nesramen lažnjijvec. Oba shoda sta se sijajno zvršila, udeležba je bila na obeh ogromna in kandidatura povsod z navdušenjem1 sprejeta. Na Zdolah je neki osamljeni liberalec napravil med mojim govorom dva brihtna medklica, drugače je bilo vse mirno in se je dr. Benkovič na obeh krajih po zborovanjih nemoteno in prijateljski razgovarjal z voliloi. Iz tega slučaja zopet lahko uvidijo naši možje, . kako je laž glavno orožje liberalcev. ;S takimi ljudmi ne sme imeti pošten človek ničesar opraviti, ker so samo zato tu, da z lažmi sejejo razdor in kalijo mir. — L. K e m p e r 1 e, urednik.
Iščejo se kandidati za liberalno stranko. Celjski dohtarji ponujajo kandidature na vse strani, a nihče jih noče sprejeti. Le Roblek se je prenaglil in jim je šel na limanice. V nedeljo, dne 30. aprila imajo liberalni veljaki ob 11. uri dopoldne v Brežicah, in popoldne ob 3. uri v, Šmartnem pri Slovenjem Gradcu zaupne shode, da se pogovorijo o kandidaturah. Mogoče se jim je vendar posrečilo, po dolgotrajnem in mučnem iskanju, da so tudi za breški in slovenjegraški okraj našli dva, pomilovanja vredna moža, ki bosta seveda od nedelje naprej burno in na splošno željo neodvisnega ljudstva zahtevana kandidata liberalne stranke. Za druge okraje pa se Še vedno iščejo kandidati. Slaba, slaba prede liberalcem!
Stare laži. Naenkrat je postal po poročilih „N. Lista“ dr. Korošec strašen sovražnik slovenskih kmetov, Brezobrestna posojila za vinograde je pojedel, hmeljarje je oškodoval in Vrancanom je vzel železnico. In vendar je znano, da se je dr. v Korošec v zvezi z dr. Krekom potegoval za vransko železnico, ko se Roblek takrat še niti spomnil ni na to zadevo svojega okraja; da je dr. Korošec oškodoval hmeljarje, je tako debela laž, kakor je bila tista liberalnih agitatorjev, da bo cena hmelju hudo poskočila, če bo izvoljen Roblek, In ravno po izvolitvi Robleka so bile najslabše hmeljeve cene, kar jih poznamo. Obstrukcija v deželnem zboru pa ni zabranila brezobrestnih posojil, ampak se je ravno vsled tega izvajala, ker so Nemci ta posojila črtali. Robleku se dela pač slaba usluga, če se širijo take laži. Cim več tafkih laži, tem slabše za Robleka,
Odprto pismo je v „Slogi“ priobčil Iwa|n Vesenjak na kandidata Brenčiča in Pušenjaka., V njem si hladi jezo zaradi svojega neuspeha na zborovanju pri Sv. Marku niže Ptuja. Tlaki onemogji jezi se pametni ljudje le smejijo. Ko si je Vesenjak najprej privo-šil gospoda Pušenjaka, potem se spravi na gospoda Brenčiča, in nazadnje hoče čitateljem dokazati, da si naj izberejo volilci drugega kandidata. Kajpapa, kakor bo vsemogočni Vesenjak iz Ljubljane ven piskal, tako bodo kmetje v ptujsko ormoškem okraju plesali!
Industrijalci proti praznovanju 1. maja. „Neues Wiener ,Tagblatt“ poroča Iz Hamburga, |da bodo odpuščeni od dela za deset dni vsi 'delatvci industri-jalnih in pomorskih zavodov, ki bodo praznovali dan 1. majnikia.
Ljudsko štetje 1910. Prebivalstvo (civilno in vo-
jaško) Štajerskih občin z	več| kot 4000	prebivalci
znaša:	1910	1900
Gradec, mesto	151.668	138.080
Maribor, mesto	27.974	24.601
Donawitz	151649	13.137
Eggenberg	13.912	9.371
Trbovlje	13.505	10.843
Ljubno (Zg, Št.)	11.304	10.200
Kapfenberg	10.3,13	3.968
Knittelfeld	9.047	8.053
Bruck	8.290	7.595
Fohlnsdorf	7.897	7.405
Eisenerz	7.357	6.5)17
Celje, okolica	7.122	5.173
Celje, mesto	6.993	6.713
Mürzzuschlag	6.185	4.83Č
Judenburg	3.904	4.924
Fürstenfeld	5.513	4.667
Ptuj, mesto	4.634	4.223
Strassgang	4.476	3089
Sv. Krištof	4.404	4.260
Gratkorn	4.232	3.919
Gösting	4.217	2.880
Veitsch	4.169	3.148
Krieglach	4.086	3.388
Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na ,Grmu dne 15., 16. in 17. mjaja 1911 z naslednjim vsporedom: V pondeljek dne 15. maja: od 2.-4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta, 'Obdelovanje in gnojenje zemlje. (Od 4.—5. ure popoldne: Razkazovanje šolskega vrta. i— 1 V torek, dne 16. maja: od 8,-10. ure dopoldne: Naprava gor-' kih tleh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih legah in pa prostem. Dobava potrebnega semena, Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10.—12. ure dopoldne: Praktično razkazovanje na. vrtu. Popoldne od 2.-4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4.-5. ure: Praktično: razkazovanje. — V sredo dne 17. majh , od 8.—11. ure dopoldne:
Pridelovanje najvažnejše zelenja^ (nadaljevanje). Od 10.—12. ure:	Ohranjevanje in ukuhavanje želenjadi
za zimsko rabo. Popoldne od 2.-5. ure: Ukuhavanje želenjadi y, šolski kuhinji (praktično). Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem pjača ravnateljstvo za pot do Novega Mesta in za prehrano 2 K na etan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli, in ki zanjo do dne 6. maja po dopisnici prosi. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do dne 6. maja. Vabimo naše gospodinje in kmečka dekleta k obilni udeležbi.
Poraz židovstva na Turškem.
Že pred nekaj meseci so prišla iz Turčije poročila, iz katerih je bilo lahko razvidno, da se bo v kratkem izvršil preobrat v mladoturškj vladi. Izpo-četka so bile samo majhiie ministrske krize, ; pozneje strankarske. Od začetka so si še Mladoturki pomagali z judovskim vplivom prepojeno politiko solunskega odbora za enojtnost in napredek, ker jo je podpiral Mahmud Seiket paša z besedo in dejanjem. Toda pozneje, ko je častnikom prepovedal, vmešavati se v politiko, je delo v organizaciji zaostalo. Odstop častnikov je posebno hudo zadel odbor. Kajti ravno Častniki so bili, ki so Mladoturkom pripomogli do vlade.
Tudi parlament je bil eden žebljev h krsti reformatorjev, kajti V njem se Še ni skoro nič pozitivnega ustvarilo. Mladoturška večina je obstajala samo iz ponižnih kimoveev, ki so bili slepo orodje v rokah mlaktoturškega solunskega odbora. Židje in prostozidarji so napravili v reformirani . .Turčiji to, kar povsod storijo,, namreč postali so navdušeni narodnjaki. Pod pretvezo, Celo osmansko državo napraviti turško, so sejali sovraštvo, prepir in zaroto, pa edino-le z namenom, da bi tem lažje v kalnem ribarili.
'MJadoturki so skoroda z vsemi rodovi osmanske države, izjemoma z Židi, v nasprotstvu. Samo s terorizmom, nepravičnostjo vsake vrste in samo s tem, da na mestu enega turškega sultana, nekaj tisoč azi-jatskih in židovskih tiranov celo deželo tlači, se je mogla mladoturška vlada dosedaj obdržati na krmilu. Vzrok, da mladoturki niso med ljudstvom priljubljeni, je popolnoma jasen. Oni imajo namreč svoj odbor v Solunu, in kakor je mesto židovsko, tako je tudi odbor. Domačine se je potiskalo v ozadje, da so si židovski vodje Mladoturkov tem lažje prisvajali zemljišča in razne druge vire bogastva. Namesto gospodarskega napredka se je vgnezdila korupcija, katera je posebno pod finančnim ministrom Dšavid-bejom, prejšnjim judom, cvetela. Vera je bila zaničevana, nasprotno se je pa pospeševalo prostozidarstvo, vse po francoskem vzorcu; temu vzorcu slediti, so še mla-doturški vodje zmiraj trudili.
Te brezupne razmere so morale popolnoma naravno množiti vrste nezadovoljnežev, takozvanih reakcionarjev. Ustvarila se je izven mlajlnturške stranke nova protikorupcionistična in protižidovska struja. Sedaj je pa prišlo po raznih predigrah pri progra-matičnih posvetovanjih odbora do razdora, ki še je moral zgoditi. Konservativna stranka se je zoperstavila temu, da ima strankin program skoroda čisto brezversko lice. Od te strani se zahteva, da se mora islamitični značaj osmanjstva močneje povdarjati, in da se mora na sveti zakon šerifa ozirati. Konservativci zahtevajo nadalje tudi, daj se članom odbora prepove dirjanje za službami in koncesijami. Kratko in malo, konservativna stranka je zavzela proti korupciji in proti brezverstvu strogo stališče.
Čeravno ta korak konservativcev najbrže ni vzrok nikakoršnim resnim zapletljajem, vendar je poraz židovsko-prostozidarskih mladoturkov gotov, posebno, ker se armada*, M je bfila svoj čas nositeljica revolucije in reformatorstva, nagiba bolj na konservativno stran.
Sedaj je z neomejenim gospodstvom turških prostozidarjev za vedno — vsaj tako lahko upamo — konec!
Štajersko.
Mariborske novice.
Iz odvetniške službe. V odvetniško pisarno dr. Leskovarja vstopi s 1. majem kot koncipijent gospod dr. Gaber, ki je đosedaj prakticiral na mariborskem sodišču, r— Iz pisarne dr. Rosina je izstopil koncipijent dr, Florijan Kukovec, ki gre v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel dr, Jan,
Maribor. Graško deželno orožniško poveljstvo je tukajšnja titulama orožniška stražmojstra Karola Grafonerja in. Stefana. Novačana v priznanje njunega energičnega in previdnega ravnanja pri nekem požaru pri Sv, Miklavžu odlikovalo s pohvalnimi spričevali.
Poroka. V sredb dne 3. maja; se poroči gospod Adolf Bernhard, trgovec, ki je prevzel trgovino gospoda Melzerja, z gospodično Mici Jauk.
Kako skrbijo mariborski mestni očetje za nas Slovence, se jasno razvidi iz zanimivih podatkov iz zadnje seje, V „Nar. Domu“ se prirejajo gledališke igre, in zato se je Čutil mestni svet primoran, storiti korake glede varnosti, Ziahteva se, da se napravi železno zagrinjalo, da se napravi ventilacija itd. Proti tem odredbam je Posojilnica odločno protestirala. Občinski svetnik dr, Orosel je predlagal, da se ugovor kot neutemeljen zavrne in da se dotični, öd dr. Pipu-
Ša spisani ugovor odkaže mestnemu svetu glede e- • ventuelne kaznitve, ker se baje v ujem Čita o raznih . .šikanah, katere ima pretrpeti Posojilnica, Predlog je bil soglasno sprejet.
Za sv. birmo izide poseben cenik od slovenske tvrdke Franjo BureŠ, urar v Mariboru,: nasproti južnega kolodvorat Priporočamo občinstvu, da naj ta cenik zahteva in kupuje od te tvrdke, ker s tem podpira slovensko podjetje in dobi dobro blago.
Majnikova slavnost. Tako kakor prejšnja leta, se bo tudi letos na slavnostnem prostoru vile Alwies v LajterŠpergu vršila socialdemokratična . majnikova svečanost. Program za 1, maj je sledeči: Predpoldan se snidejo razne stroke v svojih društvenih prostorih. Od tam je skupen odhod v „Krentzhof“, kjer bo govoril kandidat Resel, Pričakujemo in čas je že, da, bi se zgodilo, da, bo obsodil Resel one sodruge, ki so pri vprašanju studeniške ljudske šole postopali tako nasilno in jih poučil, da nosijo socialni demokratje na čelu svojega prapora zapisano: enakopravnost. Popoldne ob %2, uri se zopet snidejo vsa društva z zastavami na glavnem trgu pred magistratom. Ob 2. uri pa odrinejo z godbo na Čelu na slavnostni prostor k vili Alwies,
Prememba trgovine. Vrlouarodni trgovec gosp. Alojzij Šumenj ak, ki je imel dosedaj Špecerijsko trgovino v Tiegettbdffbvi ulici 37, je preselil svojo tr|go-vino v lastno hišo Tegetthoffova ulic# 57. Podjetnega trgovca, ki je s svojo delavnostjo tekom ne ravno dolgega časa svojo trgovino lepo povečal, toplo priporočamo. Opozarjamo tudi na njegov Inserat v današnji številki.
Mariborski nemški krščanski soeialci sklicujejo za v soboto dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorano Katoliškega delavskega društvja, Flössergasse 4, volilni shod, na katerem se bo govorilo o kandidaturi za državnozborske volitve. Referiral) bo urednik g. Prangner.
Pobrežje pri Mariboru. VjČeraj 'dne 27. t. m. smo imeli pri nas občinske volitve. Z veliko težavo se je posrečilo zmagati dosedaj Vladajoči vse-nemški, Malikovi kliki. V tretjem razredu so imeli oficijelni Malijkbvi kandidati okroglo 80 glasov, ojpo-zicija pa okroglo 70, kar pomenja za opozicijo napredek 30 glasov. Vspeli ima opozicija tudi v toliko, da je prišlo med enim njenim in enim Malikovim pristašem do žreba, ter je žreb odločil za opozicionalea. Miafitik je pri nas častmi občan, [Kot je videti, se mu stolec že zelo maja, (Lahko verjamemo, kdo pa bo sledil takemu političnemu donkišfotu. Op. ur.)
Celjske novice.
Mi bomo zmagali, dr. -Korošec bo propadel, —, tako govori vedno nek gospöd, ki stanuje v bližini Celja in ki bi že po svojem Sta>iu imel najmanj vzroka, delovati proti gospodu df. Korošcu. Za sedaj samo to povemo temu gospodu: Mirujte! Drugače bomo napeli druge strune!
Prihodnji teden bo pridigoval ob 7, uri zvečer v nemški cerkvi gospod päter Benedikt Čirič, kapucin iz Lipnice, ki slovi kot izboren govornik.
Bravo! bravo!, takb je klical gospod dr. Božič preteklo nedeljjD v Narodnem domu, ; ko; je/ prinesel nek liberalec med gledališko predstavo lažnjivo vest, da so zmagali liberalci v Ljubljani z dvetretjihsko večino. Radovedni smo, kako je, zaklical dr. Božič drugi dan, ko je izvedel za resnično zmago ljubljanskih liberalcev.
Cerkveni koncert priredijo prihodnji torek naši celjski protestanti. Pri tem sodeluje tudi hčerka trgovca gospod# Matiča, M se rad prišteva narodnim celjskim trgovcem. Čuden je pac ta narodnjak, katerega otroci vedno sodelujejo pri prireditvah celjskih protestantov!
Naših žveplenk še vedno ni dobiti w neki celjski gostilni, katero skoraj izključno obiskujejo le naši somišljeniki in nad katero je že dolgo Časa proglašen liberalni bojkot. Zares — več kot Čudno! ,
Celje. Današnji „Nar. List“ je seveda poln strupenih napadov ha naše kandidate, pred vsem na dr. Korošca in dr. Benkoviča. Izrabljajo se zopet stare neresnice, ki jih je rekel „bojda“ dr, Jankovič v Kozjem. Ti bojda-citati pridejo ob vsakih volitvah na dan, a se izkažejo tudi vsakokrat lažnjivi. Robleka povzdigujejo tako, kakor da bi biT najodličnejši poslanec cele Avstrije, dr. Korošec pa seveda riajnezmožnej-Ši. In vendar se skozi Štiri leta ni o Robleku nič slišalo, molčal jo kakor slavni general Moltke. Toda ta general je dobivaj bitke, ROblek pa nič. Tudi dr. Benkovič je sedaj po izbornih informacijah „Nar. Lista“ padel v nemilost ne samo pri liberalcih, ampak tudi pri mariborskih gospodih in svojih volile ih’, ki so ga — tako „Nar. List“ — na zadnjih dveh shodih skoraj natepli. Vse skupaj je seveda — laž. Dr. Kukovec hoče v tem okraju kandidirati, in š tem so vsi lažnjivi napadi na dr. Benkoviča razjasnjeni in tudi pobiti!
Celje. Liberalci dobro vedo, dat se nahajajo ne samo v političnem, ampak Še osobito v gospodarskem oziru, v groznem blatu. Ogromna« večina njihovih gospodarskih podjetij je odvisna od naše milosti. Le en sunek, in nasledki za liberalce so nepregledni. Zato pa svarimo liberalne kolovodje, naj brzdajo svoje napade v „Nar, Listu“ na našo stranko in njene kandidate, Dvakrat tega resnega opomina ne bomo ponovili.
Igrokaz „V znamenju križa“, ki ga je uprizorilo mariborsko dramatično dru št v o zadnjo nedeljo v Celju, je krasno, uspel. Igralci in
igralke so se popolnoma vživeli v svoje vloge; Zlasti je Ugajalo lepo, čisto izgovarjanje. Lepa. igra, polna duhovitih sentenc, je res vredna, da so se. potrudili Mariborčani v Celje. In Če pridejo še enkrat ter uprizorijo igro, n. pr. od.3, ure popoldne naprej, bo zopet dvorana natlačeno polna. Öienkiewiczev roman „.Quo vadiš?“, ki je tu dramatiziran, je prirejen tudi že za opero z istim napisom „[Quo vadiš?“
V Gaber ju je dal napraviti g. Kuhar lep nov križ, ki je bil na belo nedeljo po mil. g. opatu Ogradi ju slovesno blagoslovljen.
Dr. Ambrožič se hvali po nemških listih, da so bile okoliške volitve po njegovi pritožbi razveljavljene vsled tega, ker je bil razglas volitev pol ure pozneje nabit, kakor zahteva uajnovejša razlaga, občinskega volilnega reda. Nove volitve v vseli treh razredih še bodo kmalu vršile.
Stavbeno zadrugo so si ustanovili celjski bivši Slovenci Klemenčič, Ribič, Mesareč, Gorinšek, Horvat itd. Na čelu imajo podžupana Rauscher ja.
Ptujske novice.
Ptuj. Slovenski kmetje so si izbrali v osebi gospoda Brenčiča dobrega kandidata, to nam pričajo njegovi prvi nastopi, s katerimi si je povsod pridobil srca svojih tovarišev. Na napade, laži in ogovarjanja nasprotnikov nam vsled tega ni treba odgovarjati, ker zborovalci sami povsod vidijo, kje je resnica, kje neresnica. Slovenski kmet kot kandidat, to je najboljša protipoteza za agitacijo proti Štajercijanskemu kandidatu. Leta in leta so kričali ti ljudje kot hripavi žerjavi, da naj voli kmet le kmeta, sedaj pa nastavljajo mestnega župana g. Orniga za kandidata, kateri še v svojem življenju ni imel ne enega Žulja od kmečkega dela- Zastavimo posebno sedaj v prvem času volilnega boja krepko agitacijo za kandidata kmečke stranke, g. Brenčiča. Pokažimo svetu vzorno disciplino, da se nas bodo bali nasprotniki in nas občudovali prijatelji,
Ptuj. Kakor se govori, bo imelo društvo „Pozor“ dne 7. mejnika političen shod, na katerem se bode govorilo o državnozborskih volitvah, (Shod je v zadnji „Slogi“ že naznanjen. Opomba uredništva.) Za siovenstvo v ptujskem okraju, kjer je treba edinosti proti vedno bolj prodirajočemu Štajerci janstH^i, bi bilo najboljše, ako se odbor „Pozora“ odloči, priporočati kandidata Slov, kmečke zveze. Ravno „Pozor“ pozna izborno in delavno moč g, Brenčiča izza zadnjih volitev, za okrajni zastop, Društvo „Pozor“ je poklicano v prvi Vrsti, klicati našemu ljudstvu:	Pozor na
nemškutarijo! ne pa cepiti njegovih moči. Upamo, da bodo vsaj pri nekaterih odbornikih našle naše besede prijazen odmev.
Ljutomerske novice.
Umrl je na Podgradju dne 24. t. na. bivši mnogoletni cerkveni ključar Ivan Antolič po dolgi mučni bolezni. Truplo se je prepeljalo ‘ na cezanjevsko pdkopališče. N. v m. p,!
Bralno društvo. Naše bralna društvo je vpri-zorilo v nedeljo lepo narodno igro [„(Domen“! v petih dejanjih. Igralo se je prav dobro, posebno pa so se odlikovali: Anka (Zadravec), Meta/ (Erjavec), Domen (J. Karba), Jurec (Fric Zajiravec), Sova (Ribič), mojstrsko pa sta pogodila svoje uloge Urh (Zadravec Al.) in Špilkin Jože (Trstenjak), Ker se bode gotovo igra ponavljala., je želeti, da se zboljšajo pri nekaterih maslkfe, kakor pri Meti, ki mora biti kot Domenova mati starejša, istotako Jurec, ki ima (predstavljati pri-letnegtai kmeta. Igra je mnogoštevilnemu občinstvu prav ugajala, zlasti je bila ljubka v 4. dejanju skupina predic. Marsikateri ženici« so se pri tem zbujali stari spomini, ja žal, da je minula vesela 'doba preje na Murskem polju. — Bralno društvo je s to igro zopet pokazalo, kako vstrajno izobražuje našo mladino:
Iz Podgradja. Pri Markovi procesiji smo zapazili pri podgrajski kapeli novega meclara/ (lecetera). Na njegovem Šotoru smo čitali samoneipšlđ i napis: Franz Rossa — Lutjtenberg r- in to v samosloven-skem kraju. Mi smatramo to kot izzivanje, ]Upam», 'da gospod Rossa do prihodnjič ta napis popravi!
Drugi kraji.
Slov. Bistrica. Slovenjebistriški mestni zastop je imenoval bivšega državnozborskega poslanca Marekhla radi njegovih zaslug (?) za gospodarski in narodni razvoj mesta Slov, Bistrica, Častnim meščanom. V torek, dne 25. t, m, iso mu slovesno izročili diplomo. Pogruntajo jo pa naši občinski svetniki!
Sv. Jakob v Slov. gor. Volitev občinskega pred-stojništva se je izvršila dne 26, t. m. v navzočnosti nadkomisarja barona Neugebauerja, Za župana naše obširne slovenske občine je izvoljen g. Matija Pek-lar, in sicer enoglasno. Prvi svetovalec je g. Franc Plateis, drugi naš vrli mož Jožef Ketiš, tretji g. Alojzij Lorber, a Četrti g. Alojzij 'Jager; Novemu občinskemu predstojništvu kličemo: Na mnoga leta! Bog ga živi!	■	■
Vuzenica. V vuzeniški dekaniji bode sv. birma sledeče dni': dne 5, junija v Vuzenici, dne 6. junija v Ribnici, dne 7, junija na Vuhredu.
Podsreda. Dne 20. aprila je umrl tukaj poštar Emil Panek. Bil je svoječajsno oskrbnik! tukajšnjih Windischgraetzovih posestev.
Poljčane. Iz Poljčan še poroča: V/ Vresnicah še je igral 41etni sinček železniškega Čuvaja) ha tiru južne železnice« ravno takrat, ko je prišel mimo tovora vlak. Lokomotiva je dečka prijela in mu odtrgala no-
go. Poklicani železniški zdravnik Novosaci ni mog& niß storiti, ker je bila poškodba absolutno smrtna.
Sv. Andraž v Sl. g. 23. aprila po cerk. opravilu «o se zbrali naši možje k gospodarskemu shodu v gostilni gospoda Toša, Obširna soba je bila polna zborovalcev, ki so pazno sledili govoru poslovodja Osrednje zadruge, ki je razpravljal o namenih te zadruge, o važnosti skupne prodaje živine in o pospeševanju živinoreje. Nek mešetar je sicer skušal motiti zborovanje, a hočeš nočeš je moral utihniti.
Po govoru so stavili kmetje razna vprašanja in so želeli različna pojasnila o dnevnih zadevah.
K Osrednji zadrugi je pristopilo lepo število članov.
Rogaška Slatina. Se že pozna, da se v kratkem, dne 15. maja otvori sezona. Tk>đa lani pogoreli „Kurhaus“ še ni gotov in tudi še ne bo do 1. julija, dasi se podjetniki ne brigajo ne za petek ne za* Svetek. Res velikanski škandal, da pusti deželni odbor mandrati v tla 3, božjo in 2. cerkvena zapoved ter se tako pohujšuje naše dobro ljudstvo! — Pred polnočjo, dne 26. t. m. je nastal ogenj pri Jožefu Žumerju, po domače Pekov v Perneku. Vpepelil je streho podstrešje in precej pohištva. Domači so se komaj rešili. Tudi liberalna „kasa“ je rešena. Ža prazni nič tudi ogenj ne mara in plesi istotako ne prinesejo blagoslova, pravi naše verno ljudstvo.
Rogaška Slatina. Prj nas so začeli liberalci že zopet delati z lažmi in zavijanji. Sedaj širijo laž, da je dr. Korošec zato šel v drug okraj, ker je on vzrok, da so sejmi zaprti. Vest je ravno tako hudobna, kot neumna, bodisi za bivšega pristaša Slovenske kmečke zveze, ali pa za pristnega liberalca, in če se kaže še tako vsevedočega in prebrisanega. Tlake trditve kažejo le plitvo študiranega človeka. Ni moj namen, braniti dr. Korošca proti takim neumnim govoricam. To zna sam bolje, ako bi se miu zdelo vredno. Povem samo takim, ki se pridušajo, da jim je že dobro znano, zakaj dr. Korošec ne kandidira v prejšnjih1 okrajih, Češ, sejme je zaprl, zato si ne upa več tukaj kandidirati. .Sramota, Če polnoleten človek iz nevednosti razširja tako govorico, ko je že bilo mogoče, poučiti se o tem, kaj je vzrok zaprtja sejmov, in zlobnost pa je, ako kdo premišljeno tako govorico med Üju'dmi razširja. Pa volitp liberalca. Ta vam lahko obljubi*! da bo spravil iz sveta vse živinozdravnike, do katerih imate tolik, srd; seveda kažete s tem samo svojo nevednost. Namesto pohajkovanj^ vzemite rajši knjige v roke, da ne boste s takimi govoricami kazali strašne praznote v svojih glava.li. Ni tisti poslanec, ki je rekel, da bi moralo biti več slovenskih živinozdravnikov, napačno govoril. Pač pa boste tisti volilci, ki se boste dali s tem ibegati, ker hujskajo liberalci radi sejmov proti kandidatom S. K. Zv in bi volili liberalca, storili s tem tako napako, ki bi ostala kot madež, koji se ne spere zlepa!
Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je priredilo, oziroma ponovilo dne 23. aprila 1911 tri gledališke predstave. Prva predstava „Gospa in sirota“ se je jako dolbro izvršila. Do sojlz ginjenih smo videli mnogo gledalcev. Za ves trud se izreka poseb-na zahvala tema igralkama. Druga predstava „Poštna skrivnost ali začarano pismo“ in tretja predstava „Dobrodošli! Kdaj pojdete domu ?“ ste se tudi jako dobro izvršili, za kar se izreka vsa čast) i» hvala vsem igralcem. Kakor se sliši, se v kratkem vprizori veseloigra v treh dejanjih, na kar se že danes opozarjajo vsa sosednja društva in vsi cenjeni rodoljubi in prijatelji bralnega društva ter se pričakuje, da se udeleži vse, malo in veliko, ne samo kot obiskovalci, temveč tudi kot sodelovalen Podrobna poročila sledijo. — Vam igralcem pa kličemo: Pogumno, vrlo in juna!£jko naprej! Malo vas je še, ; pa vživate veliko spoštovanje in ugled pri vseh dobromislečih ljudeh. Vstrajajte ha dobrem in vaše vrste se bodo množile! — Opazovalec.
Žalec. Naši liberalci, ki bi že radi začeli agitacijo za Robleka, še silno jezijo, ker agitacija s hmeljem nič ne vleče. Ljudje spoznajjo take lažnjivce, ko so hodili pred štirimi leti okoli in obetali visoke cene hmelju, če bo Roblek izvoljen, Roblek je bil izvoljen, hmelju so pa cene padle, kakor nikdar poprej. T.ako je liberalna laž postala očita,
Žalec. Izobraževalno društvo v Žalcu ima v nedeljo po večernicah občen zbor za 1. 1910, Na dnevnem redu je poročilo o delovanju preteklega leta, volitev odbora, govor in petje. — Ojdbor.
Vransko. V našem* okraju ni za Robleka prav nobenega navdušenja. Štiri leta je sedel na Dunar ju in se ni ganil za svoje volilee. Sploh je njegova narava tako mirna, kakor se ne pristoja za politika, ki bi se naj za vse brigal. Prota osebi g. Robleka, nimamo sicer nič, a zaslug nima nobenih, in največja njegova napaka je, da se sedaj celo očito meša med liberalne smeti. G, Roblek ne spada tje, kjer se nahajajo tudi različni kridatarji in oderuhi. Tioliko danes v pojasnilo o. položaju pri nas.
Iz Šoštanja se poroča, da je dne 24. t. m. ponoči zgorela hiša Ivana Kotnika^ Tudi živež in vse drugo mu je zgorelo. Revež težek udarec čuti tem bolj, ker ni bil prav nič zavarovan. Domneva se, da je nekdo zažgal.
Rečica ob Savinji. Radosti polna je bila pri .nas bela nedelja. Vršila se je izredno lepo uspela cerkvena slovesnost ob priliki blagoslovljena nove zastave Dekliške Marijine družbe. Že na predvečer je oznanjal grom topičev pomembnost drugega dne. Ob y22. uri popoldne je bil sprejem sestrine družbe iz Nazarja, ki je prišla z zastavo. Blagoslovljene se je
vršilo na okrašenem prostoru pred misijonskim križem v navzočnosti 150 belo oblečenih deklet in velike množice vernikov. Po nagovoru Č. g. kaplana Franca Ropa se je vršilo zabijanje spominskih žebljev s pomembnimi reki. Kumiea je bila kot vzor prave ponižnosti in lepega vedenja spoštovana dekle Jožefa Žunter, p, d, Rebernikova iz Nizke. Pomen dneva je razložila vešča beseda e, g. o. gvardijana Cherubina Tušek iz Nazarja, ki je govoril z ozirom pa rek na slavoloku: „Vse za Marijo,“ Zahvala vsem, ki so pripomogli k tej slavnosti. V prvi vrsti se pa ne sme prezreti javno priznanje č, g. Martina J ur.barja, sedaj kaplana v Konjicah, ki je ustanovil našo družb) in ji dal življenske sile, da se razvija v čast in ponos župnije Rečica in cele Savinjske doline!
Gornjigrad. Premeščen je bil zadnji čas iz našega okraja jv Celje neki paznik e. kr, finančne straže, ki sliši na ime Hrabroslav Godiunig in to kazensko zaradi nekaterih nastopov, ki si jih je ta mož dovolil napram strankam. Tudi drugače ne žaluje nihče za njimj, posebno če se spomjnimo na njegovo kro-Šnjarstvo in na njegov nelep naštop proti č. g. duhovniku v znani časopisni aferi.
Kokarje. Kakor se sliši, se ima vršiti za Za-dretsko dolino velik javen volilni ljudski shod povodom cerkvenega shoda v Kokarjih. župnija Rečica, na tretjo nedeljo po Veliki noči dne 7. maja. Poročal bo naš kandidat ža državnozborske valitve, dr. K. Verstovšek, svojim volilcem o političnem položaju. Namen shoda ni skrb za mandat, pač pa da se ljudstvo politično prebudi in ostane vedno zvest branitelj svojih, postavno mu zajamčenih pravic. 13. junij naj bo dan zopetnega novega prerojen ja slov. ljudstva pod okriljem Slov. kmečke zveze, katera je edina poklicana, da nas kot mlada, zdrava organizacija reši propada,
Konjice. Prav otroška, v šulvereinskih buticah rojena politika je tudi ustanovitev, nemške Šole. Ko bi bili naši gospodje bolj velikega) duha, bi bili napravili rajši posebne deške in dekliške pet- in pozneje Šestrazrednice, v katerih bi se naučili slovenski otroci tudi nemškega in nemški tudi slovenskega jezika, ki ga potrebujejo pri nas. Nemci bi ostali Nemci, pa tuđi znali slovenski dobro, Slovenci pa ostali Slovenci in tudi znali nemški, brez vse zagrizenosti in zatiranja. Ločena deška in dekliška Šola bi se spodobila za Konjice, pa ne Vgled vodstva napol ppsilinemška in nemška Šola, za katero t nemških otrok ni dosti, slovenski pa, ki jo pohajajo, v stvarnem pouku ne dosežejo skoro nič (kar bo spoštovano učiteljstvo samo potrdilo), nemškega govora, in nemške pisave se pa naučijo tako, da se vragu smilijip. Hvaležno delo bi bilo, zbrati vse te cvetke nemštva, ki so se ga naučili slovenski okoliški otroci v nemški šob!
Konjice. Divno-krasna žgoriija Dravinjska dolina, zlasti okolica konjišlk'a, bi zaislužila boljšo skrb, ko jo zdaj uživa. Ugodno podnebje, zdrav zrak, lepa lega, lepi riazgjledi itd. so činitelji, \ ki bi spremenili kraj Konjjce v prijazno, priljubljeno letovišče za tujce. Razni magnati in petični mogotci, pametni podjetniki obeh narodnosti bi svoj räzüin in denar naložili brezdvomno plodonosno, ko bi poskrbeli za tujski promet. Zagraditi par hotelov, napraviti vrtne nasade, avtomobilno zvezo med trgom, in važnejšimi sosednimi kraji (zlasti recimo Celje, Poljčane, Oplotnica), ali ivsaj stalne in dobre izvoščeke — bi ne bila nemogoča stviajr. Ne dvomimo, da bi tudi grajsko o-skrbništvo dovolilo napraviti, ali samo napravilo sen-, čna sprehajališča po zeleni konjiški gori. Tudi visoko plemstvo, ki prihaja sem ali ima čelo svoja pose-stva( tu, na primer knez Windisch-Qraetz, grofice Ser-mage, baron Vay de Vaya, razvaline gradu Hattenbach, grad Tiriebeneck so močne privlačne sile za tujce. Seveda malenkostni ljudje, kakor jih je med našo gospodo precej, nimajo tak». Širokega obzorja, in menijo, da bodo veliki — Če spremene trg Konjice v zagrizeno nemčursko-naprednjaško gnezdo'
Konjice. Na naslov visokega deželnega Šolskega sveta. V konjiškem okrajnem šolskem svetu še nekateri možje, ki so najmanj zastopniki ljudstva, iz same strasti naravnost kruto norčujejo iz svojih dolžnosti in pravic, proti vsem pravilom nepristralnosti in pravičnosti hočejo na slovensko okoliško Šolo vsiliti — prononsiranega štajerčijanca! Znano je, da so Štajerčijanci nasprotniki slovenske vernosti in narodnosti. Učiteljevo mišljenje se počasi privzgoji tudi otrokom. In stariši naj damo svoje otroke v odločilnih leih vzgajati v posilineniškem, versko-odpadniš-kem duhu! ? Pošten človek se mora zgražati nad tem, da bi bila naša okoliška šola — Šola1 narodnega in zato tudi verskega indiferentizma, ; podlaga Štajerči-janstva, Imamo prosilce, neprimerno boljše kvalificirane, ki jih pa gotovi Člani slavnega okrajnega Šolskega sveta ne marajo, ker niso renegati. Kvalifikacija, posilinemškega ljubljenčka Je pa skrajno dvomljive vrednosti, ker pri nemški nestrpnosti so tudi nemogoče reči mogoče. To lahko visoka nepristranska oblast sama najbolje uvidi. Branili smo se pred dvemi leti gospodične Burgarell-Rhoden, ki vernosti in narodnosti otrok morda ni bila tako nevarna, branimo se tudi sedaj. !Ako pa bo vjsoki c. kr. deželni šolski svet bolj upošteval voljo mož, ki so slepi za pravico, ko željo tisočev dobrega ljudstva, potem naj ve, da bo zamoril čut spoštovanja) in zaupanja do visokih e, kr. oblasti, od katerih pričakujemo skrb za ljudstvo in pravično nepristranost, ne pa nemško-na-cionalne i nadutosti. 'Okrajni üibor in okrajni šolski svet v Konjicah sta pa sploh cvetoča ironija j (avstrijske vladne skrbi za zveste podanike.
Ljubljana. S. L, S. je proti ljubljanskim občinskim volitvam radi raznih volilnih sleparij liberalcev . vložila na namestništvo ugovor.
Novo mesto. Poroča se nam: V nedeljo so pripeljali ubeglega Hočevarja, ki je zaslovel radi svojega konkurza, zopet nazaj v Novo mesto. Z vlakom so ga pripeljali do Mirne peči, kjer, ga i je pričakoval preiskovalni sodnik gospod Kuder in Hočevarjeva soproga, od tam pa so ga transportirali v zaprtem vozu v Novo mesto.
Koroško.
Od meje. Poroča se nam: Odkar je prišlo podjetje Tolstovrške slatine v slovenske roke, se je z odločnim slovenskim uradovanjem na pošti in železnici dosegel že marsikak vspeh. Na železniški postaji v Spodnjem Dravograjski od začetka niso hoteli sprejemati dvojezičnih tiskanih voznih listov ter samo slovensko izpolnjenih. Tudi na pošti v Guštanju se je zapovedalo, da se mora nemško govoriti. Seveda se Slovenci nismo teh drznih tujcev ustrašili, temveč se pritožili na višjo mesto in danes ti oholi Nemei že radi vse sprejmejo samo slovensko. Hvalevredno nam je Šel na roko vrli gospod državni in deželni poslanec Grafenauer ter nam pomagal izbojevati pravice, ki nam gredo po božji in Človeški postavi« Gostilna Tolstovrške slatine je od Slovencev, ki so se začeli vedno bolj probujati, dobro obiskovana. Nasprotniki, ki prihajajo iz radovednosti, se spodtikajo in mečejo v nabirufnika .„Slovenske Straže“ in Ciril-Metodove
D.	nesramno pisane listke, katerih vsebino drugikrat pošljemo, da vidite, s kakimi sredstvi delajo Nemci na Koroškem.
Narodno gospodarstvo.
Kmetovalci, prišite za povračilo polovične voznine id semenskega blaga! Koc v sedanjem času kmetovalci naročajo po večje ali manjše množine semenskega bkjga, bodisi žiti, krompirja ali detelje in trave, je važno, da izvedo, pod katerimi pogoji jim železnica povrne polovico voznine za tako blago. V naslednjem podajamo čitaiteljem prepis tozadevnih določil in pozivamo udeležene kroge, da v, zmislu izjemnega tarifa 25 za semensko blago vseh vrst prosijo pri ravnateljstvu c. kr, državnih železnic v Trstu in v Beljaku, odnosno pri ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju i za povračilo 50% plačane Čiste voznine. Menda nam ni treba posebej naglašiati, kako prav marsikomu pride tako povračilo polovice (plačane voznine. Upoštevati je treba, da v sed.lnjem času manjši kmetovalci težko .utrpe izdatke za spo-miadiK) setev, ki brez nje ne morejo Riti. Djobro -sernem-, sko blago je že samo na sebi silno drago, in (voznina to blago tako znatno podraži, da mora vsak kmetovalec biti vesel, če se mu vsaj tukaj nekaj prizanese.
Izjemni tarif 25 za semensko blago s	vseh vrst.
Pogoji glede uporabljanja teh določil:
1.	Semensko blago smejo le kmetovalci, ki bivajo na Avstro-Ogrskem, rabiti za setejv na svojih gospodarstvih.
2.	Pošiljat v e morajo biti na voznih' listih zaznamovane kot semensko blago in morajo biti naslovljene na kmetijske družbe, državne ali avtonomne oblasti, ki blago por.a^dele posameznim kmetovalcem, ali pa neposredno ža kmetovalce,
3.	Udobnosti se dovolijo le do naslednjih množin (za enega kmetovalca in eno koledarsko leto}:
a)	za semenski krompir do 2500 kg,
b)	za vse druge vrste semenskega j blaga do skupaj 1000 kg,
4.	Izjemni tarif 25 se uporabi le povračilnim potom proti izjavi, navedeni pod štev. 7, k) mora biti potrjena po kaki. državni ali avtonomni oblasti ali po eni v štev. 8 zaznamovanih korporacij.
5.	Prošnje za povračila se morajo vlagati najdalje tri mesece po preteku koledarskega leta, ki se je v njem semensko blago prejelo. Vlagati se morajo prošnje pri železniškem ravnateljstvu, ki je predpostavljeno prejemu! postaji. Prošnje naj obsegajo vse v dotičnem koledarskem letu po enem kmetovalcu prejete pošiljat ve, ki zanje hodi izjemni tarif iv poštev.
6.	Železnica ima praivicö zahtevati v posameznih slučajih dokaze o istinitosti zvršene porabe semenskega blaga,
7.	Izjava.
Jaz (ime in priimek kmetovalca) tv (bivališče) posestnik ali najemnik posestva (štev.) sem od (ime pošiljatelja ali pri posrednjem sprejemu one korporacije .ali oblasti, ki je prejem posredovala) f /V) i (kraj) prejel (množica) k'g (vrsta prejetega blajga) in izjavljam s tem, da sem (bom) to semensko blago porabil izključno za setev v svojem lastnem gospodarstvu ia da tudi nisem (ne bom) dal dela i tega blaga zastonj ali proti plačilu nekmetovalcem,. zlasti ne trgovcem, mlinarjem itd.	Ime prosilca.
Kraj in dom.
Nižje podpisan potrjuje s tem, da gorenja množina semenskega blaga odgovarja resnični porabi o-menjenega kmetovalca, in sicer po obsegu in kulturnih razmerah njegovega gospodarstva.
Pečat. Naslov potrjujoče oblasti ali korporacije.
8.	ZSaznamek onih korporacij, ki poleg državnih in avtonomnih oblasti smejo potrjevati:
Štajersko: C. kr. kmetijska družba štajerska v Gradcu s podružnicami.
Jadranska banka v Trstu — Hrvatska vjeresij-ska banka v Dubrovniku. Kakor se nam poroča sklenila se je v zadnjih dneh fuzija imenovanih zavodov na ta način, da prevzame Jadranska banka v Trstu Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku z vsemi podružnicami. — Hrvatska vjeresijska banka, v Dubrovniku, ustanovljena 1. 1902 s prvotno delniško glavnico 500.000 K, povišala je svoj kapital 1, 1907 na 1 milijon in 1. 1940 na 2 milijona kron, ustanovila je svoje filijalke v Spljetu, Šibeniku in Zadru in si je pridobila s svojim solidnim poslovanjem in spretnim vodstvom splošno zaupanje merodajnih dalmatinskih krogov. Tudi imenovanje centrale te banke podružnim zavodom avstro-ogrsk.e banke priča o zaupanju tega največjega finančnega zavoda naše monarhije. — Š prevzetjem tega zavoda postaja Jadranska banka, v kateri složno deluje slovenski, hrvaški in srbski kapital, največii avstrijski jugoslovanski zavod, povišuje svojo delniško glavnico iz 6 milijonov na 8 milijonov kron in računamo li rezervne zaklade in vloge obeh zavodov, bode razpolagala z glavnico nad 30 milijonov kron. — Ta korak Jadranske banke, s katerim razširja svoj delokrog iz Trsta, Ljubljane in Opatije na Dubrovnik, Spljet, Zadar in Šibenik, pomeni veliki napredek našega denarstva in zamoremo čestitati upravam obeh zavodov. — Jadranska banka, katera je stopila v življenje pred malo več kot pet leti in i-mela takrat samo 6 uradnikov, bode zaposlovala sedaj okoli 100 uradniških moči in smo trdno prepričani, da se ji odpira Še velika bodočnost.
Društvo drž. uradnikov v Gorici namerava sestaviti konzorcij za zidanje uradniških stanovanj. Ur stanovni odbor je razposlal te dni vsem državnim u-radnikom tostvarno okrožnico, iz katere je razvidno, da morajo nabaviti člani enega ali več deležev po 100 kron. Ti deleži se v prvem letu ne bodo smeli obrestovati nad 4%, doeim se bodo obrestovali v poznejših letih po 6% in višje. — Misel za zgradbo uradniških stanovanj je hvale vredna in zasluži vsestranskega upoštevanja, naj jo motrimo že s kateregakoli stališča. — Z zgradbo uradniških stanovanj bo odpo-magano v prvi vjrsti indirektno neugodnim razmeram državnih1 uradnikov. V drugi vrsti pa se s tem indirektno okoristi ves srednji stan, kajti z zgradbo zadružnih stanovanj se polagoma izpraznijo srednja stanovanja, vsled cesar se bodo dotične najemščine, če že ne znižale, vsaj se ne bodo zvišale kakor dosedaj. Poleg, tega bo v korist tudi obrtnikom in delavcem, ki najdejo pri tem dela in zaslužka.
Iz Avstro-Ogrske se je leta 1910 izvozilo slada, ječmena, hmelja in piva:	sladai 1,746.806 meterskih
stotov, ječmena 1,855.041 meterskih stotov, hmelja 83.600 meterskih stotov, piva v steklenicah 30.457 meterskih stotov. V primeri s predlanskim letom se je zvišal izvoz pri sladu za okroglo 200.000 meterskih stotov, pri hmelju za okroglo 3.000 meterskih stotov, pri pivu v sodčkih za okroglo 19'.000 meterskih stotov in pri pivu v steklenicah za okroglo 7.000 meterskih Stotov; nasprotno se je pa znižal izvoz pri ječmenu za okroglo 85.000 meterskih stotov.
i Poročila z hmeljskega trga.
M š |e n o pri Melniku, dne 18. aprila. Prejšnji teden je lepo pomladansko vreme našlo dosti hmeljarjev pri delu. V četrtek po noči je pa padlo toliko snega, da je vsako delo nemogoče. Nasadi so popolnoma zdravi in je želeti, da bi bila dobra žetev, ker se v celi okolici ne dobi niti trohice lanskega hmelja.
Norimberk, dne 14. aprila.; V zadnjih dneh ni kupčija več tako živahna, toda kljub temu so cene zelo stalne. Hallertanerski in virtemberški hmelj sta se plačevala po 128—135 mark. Tjendenca mirna.
Neutomišel, Poznafijsko, dne 14. aprila. Tukaj se je le malo spremenilo. Sicer se je med trgovci sklenilo nekaj kupčij, ki so pa popolnoma brezpomembne. — Pri hmelju se že prav pridno dela, nasadi so jako dobro prizimili.
Rottenburg, V5rtemberšf.to, dne 15- aprila. Nasadi so dobro prezimili in se dosedaj ne more nikdo pritožiti. Nagli vremenski preobrat prejšnjega tedna je napravil malo Škodo, vendar zadržuje sedanje neprijazno vreme rast.
Združeni aivstro-ogrski industrijalci so sklenili od dne 20. aprila naprej zvišati cene in sicer pri tkaninah za 3%, pri pleteninah za 2%% pri kilogramu. Tudi v Nemčiji so zvišali cene.
Koliko se pridela na celem svetu piva. Po neki Statistiki Za leto 1909 posnamemo, da se je v dotičnem letu na celem svetu pridelalo 300,892.926 hektolitrov piva, napram 304,330.867 hektolitrov v letu 1908. Produkcija piva torej močno nazaduje. Največ piva se je pridelalo v Nemčiji, namreč 70,690.092 hektolitrov. Samo na Bavarskem se ga je pridelalo 18,482.847 hektolitrov. Med avstrijskimi kronovinami, v katerih se prideluje pivo, stoji na prvem mestu Češko z 9,405.791 hektolitri, na drugem pa Nižje-Avstrijsko z 3,316.798 hektolitri.
Na sejem v Gradcu dne 27. t. m. se je prignalo 198 volov, 112 bikov, 168 krav in 7 telet; torej skupno 485 repov. Cene se niso nič kaj izpremenile. Pitane vole se je prodajalo po 47 K do 54 K za 50 kg žive težo. — Na koptumačni trg se je prignalo 115 repov ; za ogrske pitane vole prve kvalitete se je plačevalo do 57 K za 50 kg žive teže. — Do 1. ure popoldan se je odprodalo: Na Gornje Štajersko 60, v Trst 90, v Celje 4 in v Ljubljano 7 glav goveje Živine.
Avstrijski Lloyd. Avstrijski Lloyd bo letos plačeval dividende s 26 K; lansko leto je plačal samo 24 K, Lloyd obhaja letos 751etnico svojega obstoja. Iz tega povoda, bode dobilo nekaj uradnikov in funkcionarjev odlikovanja. Med drugim se tudi govori, da bo podpredsednik Virante povišan v plemiča in da bo glavni ravnatelj Frankfurter dobil naslov dvornega svetnika.
Po čem se spozna za stavbo dober les iglastega drevja? Borovci in drugo iglafto drevje, M raste na višavah, je za uporabo pri stavbah mnogo boljše nego ono iz nižav, posebno če so nižave mokrotne. Na višavah se mora drevje boriti z mrazom in vetrom, zato je bolj utrjeno. V mokrotnih nižavsjh drevje po-gočsto napada rudeča gniloba in gljive. Ce se olupi drevo na južni strani in potolče po golem lesu s kladivom, potem nam naznanja jasen zvok, da je drevo zdravo, zamolkel glas pa nam priča o slabotnosti in bolehnosti. Sive vzvišenine , in rudeče vdrtnine na lubja so znamenje zdravega lesa; belkaste vzvišenine in sive vdrtine naznanjajo, da je drevo bolno. Ko je drevo posekano, pogledamo letnice; svetlo-rudečka-ste letnice z bledimi medletnicami izpričujejo čvrstost in svežost, svetlosive letni.ce z belimi, mehkimi in pa krivenčastimi medletnicami nam 'kažejo,, da je bilo to drevo zamrlo, predno smo ga posekali. Najzaneslji-yejše znamenje pa, da je les zdrav in trden, je njegova zmožnost, prenašati glas iz enega konca debla na drugi. Ce nastavimo uho na enem koncu debla, na drugi konec pa nalahno potrkamo, potem se mora to trkanje na drugem koncu popolnoma! razločno in natančno slišati. 'Stavbni les se mora sekati, ko ni v soku, to je od začetka meseca decembra do konca februarja.
Narodno-obrambno dele.
40.000	K za Češko šolsko matico je zapustil u-mrli zasebnik Dominik Danes. Da bi se za „Slovensko Stražo“ našel kak tak plemenit darovalec.
60.000	K za Lego Nazionale je zapustil inženir Luigi Pagoni, ki se je usmrtil v Gorici.
Siidmarkir.a loterija. Dne 4. maja se vrši Žrebanje Südmarkinih srečk. Po vseh listih tarnajo ubogi Nemci, da je teh presnetih srečki še toliko preveč. No, če že komu katero vsilijo, tisto še spravijo v denar. Lansko leto so bile baje skoroda razprodane, letos pa jih je skoroda polovica ostala. Da, star je pregovor: Osel gre samo enkrat na led.
Zrakoplovstvo.
Prvi zrakoplovci na Kitajskem,
Iz Šanghaia se poroča:	Pariški aviatik Rene
Vallon se je dne 24. aprila dvignil s svojim zrakoplovom nekaj sto metrov visoko in je ostal v zraku 35 minut. To je bil prvi polet na Kitajskem. Poleta se je udeležil tudi nek kitajski častnik, katerega je poslala vlada, da ji poda natančno poročilo. Akoravno je bil uspeh prvega poleta dober, vendar se kitajska vlada ne more sprijazniti z mislijo, da bi uvedla v svoji armadi aeroplane, Rene Vallon bo odšel sedaj
v Peking, kjer bo napravil istotako zračni polet.
* *
*
Iredentistična demonstracija v aeroplanu.
Iz Tržiča se z dne 25. t. m. poroča:	Danes
zjutraj so opazovali tržiški prebivalci kakih 200 metrov nad mestom aeroplan, ki je križaril precej Časa nad hišami. Pilot, k,i je vodil letalni stroj, je razvil pri tem italijansko trobojnico. Stroj je odplul nato proti Gradiški. Iz Vidma se poroča, da se gre v tem slučaju za zrakoplov dr, Cavalieria, ki se je dvignil v zrak v St. Maria. Pilota je pri njegovem prihodu v S. Maria sprejela velika množica s frenetičnim ploskanjem in klicanjem.
Razgled po svetu.
Srednjeveška kazen za revolucionarnega pisatelja. V biblioteki C. Butlerja v Londonu so dobili med raznimi dragocenimi knjigami in zvezki tudi značilen apel na tedanji parlament. Spisal ga je 1, 1628. dr. Alet, Leighton. Radi tega apela so tirali pisatelja pred sodišče, ki mu je prisodilo sledečo občutno kazen: Obtoženec se mora dvakrat na eni najbolj obljudenih cest v Londonu z bičem pretepsti. Porežejo naj se mu ušesa, raztrgajo nosnice, na lica pa naj se mu vžge znamenje S, S., to je povzročitelj nemirov. Dalje ima plačati 600,000 K 'globe tin pride kot dosmrtni jetnik na bojno brodovje.
Nesreče v gorah so se letos zgodaj začele. V nedeljo se je ubila na gori Rats neka gospa Weber, katere sin se je tudi lansko leto smrtno ponesrečil. — Pri Rattenbergu na Tirolskem je padel raz neke stene ljudskošiolski učitelj Antengruber ter se je ubil. Na Arznerski planini se je nek turist smrtno-nevarno pobil.
Največja hiša na svetu. Iz NewYorka se poroča, da so načrti za gradnjo največje hiše na svetu že gotovi. Hiša, ki bo 230 metrov visoka, bo imela 30 nadstropij, stolp na hiši pa 25.
Korespondenca kronanih glav. Ako bi eksistirala zapoved, da olika zahteva, da se odgovori na vsako pismo, potem bi se kronanim in maziljenim glavam slabo godilo. Pred vsemi papežu, kateri lahko reče, da dobiva dnevno največ pošte. On dobi dnevno 22.000 do 25-000 pisem in tiskovin, s katerimi ima
opra&iti 35 tajnikov. Na drugem mestu je nemški cesar; on dobi dnevno 4000 pisem in 3000 do 4000 časnikov in knjig. Predsednik Združenih držav dobi dnevno 1000 pisem in 4000 Časnikov, angleški kralj dobi istotako 1000 pisem in 2000 do 3000 tiskovin. Ruski car dobi samo 650 pisem in razmeroma jako malo tiskovin, kralja italijanski in Španski se morata zadovoljiti z 300 pismi. (Najmanjšo pošto in skoraj nič knjig dobi francoski predsednik Falberes.
Zločini med mladino, iLani je bil mednarodni kongres z as (vzgojo po družinah v Bruselju. Zanimivi so bili osobito podatki gospe Sjchoff, policijske asi-stentinje v Filadelfiji, o zločinih med mladino. Dokazala je, da je pokažena vzgoja največkrat kriva, da otroci zaidejo v zlo. Opazovala in preiskala je tekom osmih let kot prisednica mladinskega sodišča v deset tisoč slučajih krivdo mladih pokvarjencev, zraven tega je pa poizvedovala tudi pri starejših zločincih in zločink;<h, kakova so bila njih mladostna leta in kako so zašli v zlo ter našla, da so jih v činoma domače in družinske razmere spravile na zločinska pota. Izmed 1589 jetnikov jih je imelo 577 pijači vdane sta-riše; več kot polovica jih je bilo takih, ki so jim stari ši pomrli, preden so izpolnili 16, leto. iTobakarjev (mladostnih) je bilo med njimi 348, dve tretjini pa je bilo mladostnih alkoholikov; 950 jih je naravnost izjavilo, da jih je efclino ‘demon alkohol zavedel v hudobijo.
Boj z zločinci. Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je obkolila policija v neki prometni ulici hišo, v kateri so se skrili neki zločinci. Ti so začeli streljati na policijo, katera je bila primorana, pozvati na pomoč vojaštvo. Toda zločinci so rajši, kakor da bi se vdali, zažgali hišo. Tekom boja so bili trije zločinci ustreljeni, eden pa težko ranjen.
Zopet eden jugoslovanskih .junakov umrl. Iz Sarajeva se z dne 21. aprila poroča: Vojvoda Kovačevič je v starosti 91 let umrl v Miksiču. Kovačevič je bil vodja v 182 turško-črnogorskih bojih, pri vstaji v Krivošiji leta 1869 in v bojih z monarhijo l. 1881. Od tega časa je živel starec v Miksiču.
Premoženje kitajske cesarice-vdove, Kakor se poroča iz Pekinga, so Čisto zlato, ki reprezentuje precejšen del cesarskega premoženja, odpeljali pa tihem iz Pekinga v London. To zlato je, kakor se domneva, posest cesarice-vdove, Ta je z varčnostjo nagrabila silno premoženje. Samo vrednost draguljev, katere je nakupila cesarica v zadnjem času svojega vladanja, znaša več sto milijonov.
Tolstovrška slatina.
Vsak slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak posamezen član našpga naroda lahko neizmerno veliko stori za okrepitev našega naroda, ajco kupuje in naročuje vse potrebščine v našem slovenskem jeziku ter le pri slovenskih ali slovanskih' podjetjih. Počasi, a vendar sigurno se mi Slovenci otresamo tujega ter si vsled tega ustvarjamo vedno več „Ssvojegaj.“ Z veseljem lahko opazujemo, da nam danes še ni treba iskati potrebščin pri tujih nam sovražnih podjetjih, ampak da nam že slovenska ali slovanski industrija nudi toliko kolikor rabimo, Če le hočemo!
Tudi podjetje Tolsto vrške slatine je prišlo v slovenske roke. Kako je bilo treba, da smo se Slovenci tudi na tem polju rešili „tujega“, kaže dejstvo, i^ai je naročil na Tjolstovrško slatino ogromno ter se jo odpošilja cele vagone po vseh slovenskih pokrajinah. Ni že menda kraja na Slovenskem, kjer bi ne imeli slovenske kisle vode:	Tplstovrške slatine. Podjetje
Tolstovrške slatine se je moralo od začetka boriti z velikimi težkočami. Nikakor ni bilo mogoče, takoj od začetka vrelca urediti, kakor bi bilo potreba. Zadnji čas se je posrečilo pelo napravo zboljšati in spopol-niti, o Čemur priča veli'k'o Število zadnje dni došlih pisem, v katerih se sedaj voda hvali in od gospodov zdravnikov priznava ' kot zdravilna mineralna vcGa, Od začetka se ni poznalo lastnosti vrelca in delavcev, zato se ni moglo postreči, kakor se to danes lahko zgodi! Kdor se;äaj naroči, bode gotovo zadovoljen. Vrhu tega se prida k vsakemu zaboju listek, za katerega se plača kateremu koli slovenskemu drušltvu ali organizaciji 20 h v nafrodne namene.
Tudi zaloge, oziroma preprodajalne, se bodo s-časoma uredile v vseh slovenskih krajih. |Tu navedemo le za Spodnje-Štajersko dozdajšnje t založnike, oziroma preprodajalce; so to gospodje: M. Berdajs v Mariboru, Anton Kolenc in Ivan Ravnikar v Celju, Alojz Senčar v Ptuju, Fr, Turnšek na Vranskem, Uršič in Lipej in Josip Boecio v Brežicah, Lovro Pe-tovar v Ivanjkovcih, Anton Zemljič v St. Lenartu v Slovanskih goricah, Josip Prislan v Gornjemgradu, Ivan Pernat v Bočni, Ludvik Kuharič v Ormožu, Pevec Rudolf v Mozirju, J. Tikfak, Devica Marija v Puščavi.
Do sedaj se dobiva pri omienjienih, a da se izpodrine tuja, je vsakega trgovca in gostilničarja dolžnost, da vpelje to vodo, in vsak Slovenec naj povsod zahteva edino le slovensko kislo Tolstovrško slatino.
Trgovci, gostilničarji in drugi, ki žele naročiti ali imeti zalogo, oziroma preprodajo ali zastopstvo, se naj obrnejo na naslov: [Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško.
V kratkem se začnejo priobčevati inserati, v katerih bodo objavljeni vsi preprodajalci, ozicomai založniki.
POSLANO.
%
%
I
JNe, prijatelj moj, potrpežljivost je neumnost, in povrhu še nevarna. Z Katarji se ne sme imeti potrpežljivosti, proti tem. se mora uporabljati Fayjeve prave sodenske pastile. Te Iso produkt sodenskili zdravilnih' vrelcev in napravijo takemu katarju v neverjetno kratkem Sasu i konec. Fayjeve praVe sodenske pastile se dobi v vseh lekarnah, drožerijah in zalogah mineralnih vod za 1 K 25 v.. Paziti pa morate na ponarejanja.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c, kr. dvorni založnik, Dunaj, IV.-l, Grosse Neugasse 17.
K“'A, THIERRY a BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in proda ja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žreinero kalaru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-fluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teka in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
A-THary m Pregrada
kri MatoS-Saueripiinn.
Lekarnarja A. Thierry-a
sam» fristno
centiföiijsko mazilo
je_ zanesljivo in nagolovojšeg» učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-( jih, tvorili, odstranjuje vso tuje snovi iz telesa in radi toga dostikrat na pravi operacijo nepotrebne. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i t d. i dozi staneta 3 60 K
"točile: Lekarna k angelju variiiu, ADOLF THIERRY » P81GRACI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v Jekarnt W. A. König
6 belili
iz	domačega	lanene^
platna po 2 m po 2‘/4m & 20'
franko iz
dobite narodne
veletrgovine
K. stermecki
v CeU«-
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:*** Fr“Po,r,|c'
155	sprejema:
1 zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse21,bliznNar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drngo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povelje-nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrate za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Ziđenice Äoraysfco.
slovanska obrt.
80
Naročite naš list!
Qf*

Cerkveni In sobni slikar in pleskar ®
Franjo Horvat
JU ARI BOR, Kasino|asse štev. 2,
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, drnštvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna I ::	:: Cene nizke!
"J
Kdor svoj želodec ljubi,
»ui©» *. ■ . . a. ■ •	-w /V;1 ■*—
noče dragega krepčila, kakor
želodčni liker
Trgovina špecerijskega blaga
/Allan Hočevar Colje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
H	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
m in solidne postrežbe:
H ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, 2 slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. ■■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, I orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega,, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob ™ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi H v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja M in vrtove.
Tndi priporoča raznovrstne voščene in drage n. sveče, kadilo in olje.	177
Veletrgovina s špecerijskim blagom in .........z deželnimi pridelki........
Anton Kolene: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta22 Podražnica: Narodni dom.
Prazen Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo pove Sano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sreč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanezljive kaljivosti, ter opozaijam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in dragih pridelkov.
1 a. Zabnkovški premog ponudim po 2 10 K za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rabljene solnate in druge sveče, petrolejske in oljnate sode.
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Žalodčni likčr „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do delal
Edini liker za slab želodec!
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2'40.
___________________. , *80.
Naslov sa naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Janko Artman-u
da si ogledate
največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev.
Ta velikanska izložba
je v prvem nadstropju trgovske hiše
Janko Artman-a
v Šent Jurju ob juž. žel. pri
I
farni cerkvi. 413
Spodnještajerska ljudska posojilnica v MARIBORU,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo b kapitala 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078) Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4*/4°/0, na vknjižbo sploh po 5%. Da vknjižbo m poroštvo po 57*°/p in na osebni kredit po 6% Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. *
Uradne ure
so vBako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. t 6
Posojilnica ima tudi na razpolago domaće hranilne nabiralnike.
■ \r Prevzamem vsa dela dekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5
Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
Edin® itaj. narodna steklarska trgovina
449
na debelo in n» drobno
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalögo ||ff
verižic in druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Fm® Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
¥ rano Strupi s Celje
Graška
snporsča po najnižjih cenah svojo bogate zalog© steklene in porcelanaste posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe,
^©rosetje vseh steklarskih del pri cerkvah m priv. stavbah» Haisclidaejša in tošnn postrežbo*
Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7.
Lastna založba šolskih zvezkov, risank In risalnih skladov po
najnovejših predpisih*
Na debelo 1 ~3/MS	«e SNT Na drobnoSI
žno-štajerska kamnoseška
Častno priznanje 1885.
družba v Celju.
Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje ::ä Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materiala.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno.
Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba s Celje.
418
gl Staroznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
........... Sofljln fr$.
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell“ ponnja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo-valcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips) I
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
m. Berdajs, Maribor - sofijin h*. Nizozemska zavarovalnica Sanatorij „Mirni Dom“
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. —- Zmerne cene.
— Prospekti na zahtevo zastonj —
Or. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota.
lisjnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v Celju : Kovaška ulica 3.
za življenje
mi je poverila nadzorstvo o svojem poslovanja aa Slovenskem Štajerskem, kar si dovoljujem tem ::	potom naznaniti slavnemu občinstva. ::
Nizozemska zavarovalnica
je, smelo rečem, tako cen zavod, da'ga ni enakega na kontinenta. Pogoji so skrajno ngodni in kolanea zavoda je priznana, vsled česar opozarjam na to mednarodno in po celem svttn razširjeno zavarovalnico.
Nizozemska zavarovalnica
je od vseh pri nas poznanih zavarovalnic n a j -cenejša in skoro najbogatejša, tako da je tudi ::	varnost v vsakem oziru zpsigurana. ::
Vsa pojasnila daje podpisani radevolje in brezplačno.
Fran Rakovič, nadzornik
WokaunplaU if. 1.
v Geljn
480
18—
zganjarnü priporoča svojo đ0-^a žgano štajerski 1
slivovko, tropinovec, vinsko	f
v Celju = žganj e, brinjenec kakor tudi konjak ■
Draginja!
laieraiiai!
Vsak hoče varčevati! Na stotine kron prihraniš sse e jm _______ •	■
če kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini	5(IIHGHJdK
ki se nahaja samo v Tegetthofovi ulici it. 57 v lastni hiši v Mariboru.
Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Svoji kSVOjim!