Anica Perpar
518
Anica Perpar
O SVINJSKI PASTIRICI
Bosa stopa v mrzlem jutru lepa mlada pastirica, zarja rdi ji v bleda lica. Bosa stopa, si popeva, predse gleda pastirica, ko zasliši glas iz groma: »So prašički pri koritu?«
»Niso, niso pri koritu, dahne plaho pastirica, zdajci ga pomijem v hipu, ga pomijem, osušim, a prašičke pošljem v želod in za njimi odhitim.«
Lepa mlada pastirica se k potoku dolgo sklanja in pomiva ure dolgo in pri belem dnevu sanja: so prašički pri koritu, noga v blatu, noga v hrani, so okrogli, negovani, sito krulijo na slami.
Spet grmeči glas sprašuje ubogo mlado pastirico: »So prašički pri koritu, si jim dala rž, pšenico in krompirja in korenja? Dan z nočjo se hitro menja in če zmanjka potrpljenja...
519                                                                                                                                          O SVINJSKI PASTIRICI
So vrnili se iz gozda vsi prašički polni žira in so stali pred koritom in krulili od nemira, ker v koritu pastirica je ležala in je spala.
Vsi prašički pri koritu, noga v blatu, noga v hrani iščejo si slasten kos, lica, čelo, roke, nos... Vsi prašički pri koritu se do sitega najejo, ležejo na svežo slamo in zaspijo, in zaspijo...