60100200
osrednja knjižnica
PPlmurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	n-n
Abb. postale I gruppo Lt'illl «t)0 lil*
Leto XXXV. Št. 69 (J 0.288)
TRST, petek, 23. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni « Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SKLEP PARLAMENTARNIH SKUPIN PSI
Socialisti bodo glasovali proti Andreottijevi vladi
Kljub temu utegne vlada prejeti zaupnico v senatu - V tem primeru Fanfani trdi, da bo nasprotoval razpustu parlamenta - Koledar razprave
RIM — Socialisti bodo glasovali proti vladi. Tako sta sklenili parlamentarni skupini PSI, katerima je poročal tajnik stranke Craxi in Poudaril predvsem misel, da je to odločitev zaradi «oportunosti», saj ni izključeno, da bi PSI v bodoče (po volitvah?) tudi podprla vlado, kakršna je sedanja Andrcottijeva. To je časnikarjem povedul član «no-ve levice« PSI Michele Achilli, ki je razodel, da je več Cra.vijevih Pristašev odločno nasprotovalo sklepu, da se glasuje proti vladi. Med •emi je bilo mnogo senatorjev.
Mnogi so seveda takoj komentira-« izjavo, da utegne PSI v bodoče Podpreti tudi take vlade, kot poskus Približevanja, ki je namenjen obdobju po volitvah. Tako je tudi Cra-*J potrdil, da bo PSI šla na volitve •iz strogo samostojnih stališč in ne *>o zagovarjala stališč, ki bi objektivno izglcdale kot vračanje k fron-Uzmu».
Vprašanje padca Andreottijeve vlade s tem vsekakor še ni rešeno. Andreotti bo predstavil vlado zbornicama v četrtek, 29. marca, se pravi natančno po preteku desetih dni, kolikor dopušča ustava. Vzvratno štetje je torej sledeče: prihodnji to-
rek bo vlada imenovala podtajnike, ki bodo predvsem zadovoljili apetite treh strank, saj v volilnem obdobju nimajo nobenega praktičnega pomena, ker ne vzdržujejo stikov s parlamentom. V četrtek dopoldne bodo vlado predstavili zbornicama, naslednjega dne, v petek, se bo pričela razprava. Zvečer bo prekinjena, da se da možnost udeležbe komunističnih parlamentarcev na odprtju petnajstega kongresa KPI. Takoj zatem bodo obnovili razpravo. Glasovanje o zaupnici naj bi bilo ali v soboto, 31. marca ali pa v nedeljo zjutraj, 1. aprila. V tem pri-
PO DOLGOTRAJNI RAZPRAVI
Izraelski parlament ratificiral sporazum
Begin odpotuje danes v ZDA ■ Ostre izjave kralja Huseina - Iran ne bo več dobavljal petroleja Združenim državam
, TEL AVIV — Izraelski parlament je po skoraj tridesetih urah razprave ratificiral mirovno listino, ki jo bodo v ponedeljek v Washingtonu Pidpisali izraelski predsednik vlade Menahem Begin, egiptovski predsednik Sadat in ameriški predsednik Carter. Za ratifikacijo je glasovalo 95 poslancev, proti 18, trije so se vzdržali, medtem ko se dva nista udeležila glasovanja. Takoj po glasovanju je spregovoril prisotnim Poslancem oredsednik vlade Begin. Bejal je, da bo vemo uresničeval »besedo mirovne listine« in ob tem Pozval egiptovsko in izraelsko ljudstvo, naj delata za «novo bodočnost*. «Z božjo pomočjo se bomo Vrnili iz Washingtona, kjer bo podpis mirovne listine in rekli bomo našemu ljudstvu: prinašamo mir.* Begin je tudi predlagal egiptovskemu predsedniku vlade in zunanjemu hiinistru Mustafi Khalilu premirje V «besedni vojni«.
Včeraj zjutraj je v Washington *e odpotoval izraelski zunanji minister Moše Dajan, da bi se z ameriškimi predstavniki domenil o vojački pomoči Izraelu in da bi dobil Zagotovila, da bodo ZDA garant miril na Bližnjem vzhodu. Danes odpočije v Združene države še Begin, hiedtem ko pričakujejo v Washing-tonu egiptovsko delegacijo s predsednikom Sadatom na čelu danes.
Medtem pa Palestinci, Sirija in ^ nekatere arabske države zaostrujejo svoje kritike proti Egiptu. Cilj hovega napada je zadnja izjava Kha-*ila, ki je včeraj dejal, da je Egipt Vezan na ostale arabske države sa-*ho v primeru, da bi Izrael napadel eno izmed teh, ne pa tudi v Primeru, ko bi arabske države napadle židovsko dižavo. Te izjave je fadio Damask takole komentiral: »Egipt je zapustil arabske vrste za-radi izdajalskega sporazuma s sionističnim sovražnikom*
Zabeležiti je treba tudi izredno intenzivne diplomatske stike med Predstavniki arabskih držav. Po-sebno pažnjo vzbuja predvsem včerajšnji obisk jordanskega kralja Huseina v Saudski Arabiji, kjer se ic sestal s tamkajšnjim državnim Poglavarjem kraljem Khalidom. še Pred srečanjem je uradni jordanski glasnik izjavil, da usedanje o-koliščine zahtevajo solidarnost in 8porazum glede sredstev, s katerimi bi se arabska nacija zoperstavila nevarnostim, ki jim bo »odvržena po podpisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom*. Kralj Husein je v zvezi s tem že Pred dnevi jasno povedal, da Jordanija nasprotuje ločenim rešitvam krize na Bližnjem vzhodu in zahteva umik izraelskih čet za meje izpred leta 1967 ter vrnitev arabskega dela Jeruzalema. V intervjuju ameriškemu tisku je Husein tudi dejal, da so «cdnosi med Jordanijo in ZDA po zadnjih dogodkih izredno napeti*. «Zaradi tega Pa, če se bo to stanje še poslabšalo, bo Jordanija prisiljena iskali vojaško pomoč pri drugih velesilah*. Ta Huseinov izbruh je kaj lahko opravičiti, saj je posebni Carterjev svetovalec Brzezinski Pred dnevi močno pritiskal na jordanskega monarha in mu celo zagrozil, da v primeru, da Jordanija javno obsodi egiptovsko-izraelski Sporazum, bodo ZDA odtegnile tej feiavi vso vojaško pomoč. Govori
se pa tudi, da bo Husein v kratkem Carterjev gost v Washing-tonu.
Bližnjevzhodni komentatorji ugibajo tudi o vsebini sovjetske poslanice sirskemu predsedniku El Asadu, kuvajtskemu emiru El Sa-bakhu in Huseinu samemu, saj bi to znalo imeti daljnosežne posledice v razpletu na Bližnjem vzhodu.
Oglasila se je tudi nova iranska revolucionarna vlada. Glasnik lete je včeraj izjavil, da bo Iran prekinil dobavo petroleja ZDA. takoj potem, ko bodo v Washingto-nu podpisali mirovno listino, imč)
meru bi moral Pertini razpustiti zbornici 2. aprila, ko začne teči rok 70 dni, v katerih mora vlada razpisati volitve. Predvidoma naj bi bile 10. junija, skupaj z evropskimi.
Vendar pa vse kaže, da socialisti ne zaupajo preveč temu koledarju in obvezam, da bodo volitve 10. junija, še vedno jih plaši možnost volitev na dan 20. maja. Zato bodo najbrž poskusili zavlačevati parlamentarno razpravo v upanju, da bi nezaupnico izglasovali okoli 6. aprila.
Drugače se postavlja vprašanje, ali utegne vlada (čeprav tega noče) celo prejeti zaupnico v eni ali celo v obeh vejah parlamenta. Dejansko je to mogoče, posebno še, če bi prejela glasove liberalcev in de-monacionalov. Številčno je to možno. Kaj torej storiti v tem primeru? Andreotti bi moral takoj odstopiti, Pertini pa bi moral poveriti nov mandat. Kriza bi se še zavlekla. Poleg tega pa je tu še Fanfani, ki se je ravnokar vrnil iz tujine in je takoj izjavil, da bi — v primeru, da vlada prejme kakršnokoli zaupnico — nasprotoval razpustu zbornice.
Ustava dejansko predvideva, da se mora predsednik republike pred razpustom parlamenta posvetovati s predsednikoma zbornic. Dopušča tudi možnost razpusta samo ene izmed dveh zbornic in sicer tiste, v kateri vlada ni prejela zaupnice.
Andreott.ijeva drznost in samopaš-nost je medtem vzbudila nemalo negodovanja med demokristjani. Zac-cagninijevi tesnejši sodelavci slutijo, da je Andreotti začel pravzaprav vzpon v sam vrh KD in da že ruši ravnotežja, ki so bila pred časom ustvarjena okoli Zaccagninije-vega tajništva. Govori se, na primer, da sta ravnatelja listov «11 Po-polo* Belci in «da discussione* Zuc-coni zagrozil z ostavko, češ da sedenja politika vlade vodi naravnost It zavračanju linije »soočanja* s komunisti, ki jo je določil pokojni Moro. Tudi Bodrato, član tajništva KD, ne soglaša z Andreottijevimi manevri, predvsem pa kritizira način, kako so bili tokrat izbrani ministri.
Skregana je tudi struja «baza», kateri je pripadal bivši minister za Jug Ciriaco De Mita ki je doslej vedno podpiral Andreottija,
P. P.
V Portorožu seja mešane komisije za vodno gospodarstvo
PORTOROŽ — V Portorožu so se sestali člani mešane jugoslovan-sko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, ki jih vodita republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič - Vičar in predstojnik oddelka v višjem svetu italijanskega ministrstva za javna dela dr. Mario Santopietro. Med drugim sc proučili vprašanja v zvezi z gradnjo hidroelektrarne Solkan, skupne obrambe pred točo, varstva voda pred onesnaževanjem, ter vprašanja kako oskrbeti z vodo Gorico in kako se med seboj obveščati ob visokih gladinah Soče.
ATENE — Grški premier Kara-manlis je včeraj poročal vladi o svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji in v Romuniji. Dejal je, da sta bila obiska nadvse uspešna in koristna ter da sta potrdila pripravljenost obeh držav za še tesnejše sodelovanje z Grčijo.
V okviru razčlenjene stavke časnikarjev stavkajo danes časnikarji Primorskega dnevnika, ki tako jutri ne bo izšel.
Včeraj pa so stavkali časnikarji tiskovnih agencij in so zato naše vesti, predvsem o dogajanjih v Italiji, okrnjene.
UGOTOVITVE ŠTUDIJE DVEH TRŽAŠKIH AKADEMIKOV
Industrijska cona na Krasu neponovljiv dejavnik za gospodarski preporod Trsta
Prof. Artoni in prof. Busana Banterle sta po nalogu pokrajinske uprave sestavila študijo o gospodarskem protokolu osimskega sporazuma • Razprava ob njeni predstavitvi na trgovinski zbornici
Pilili
Z včerajšnje predstavitve študije o protokolu, priloženem osimskemu sporazumu
NESREČA V OBRATU MONTEDISON PRI MESTRAH
Silovita eksplozija jeklenke povzročila smrt treh delavcev
Trije delavci ležijo v smrtni nevarnosti v bolnišnici v Mestrah, drugih petnajst pa je ob eksploziji vodikovega fluorida zadobilo hude opekline Delavci naj bi že večkrat opozorili upravo na nečloveške delovne pogoje
Zemljevid nazorno prikazuje stanje na Sinajskem polotoku pred in po podpisu sporazuma v Čamp Davidu. Sedanja razmejitvena črta je označena s križci, po podpisu sporazuma pa se bodo morali Izraelci umakniti za črto El Ariš-Šarm el Šejk
MESTRE — Silovita eksplozije je včeraj zjutraj v metalurškem industrijskem obratu Montedison pri Porto Margheri terjala tri smrtne žrtve. Le nekaj minut pred 12. uro je namreč na oddelku za kemične analize silovito eksplodirala jeklenka z 40 kg vodikovega fluorida. Kislina se je seveda ob eksploziji in kontaktu z zrakom takoj spremenila v plin, ki se je razširil po vsem oddelku in oplazil vseh dvajset tehnikov, ki so bili takrat na delu.
Dva kemika, 40-letni Lucio Oreda in 34-letni Giorgio Rosia sta bila pri priči mrtva, saj jima je kislina popolnoma razjedla kožo in meso, tretja žrtev, Bruno Bigo, pa je podlegel poškodbam med prevozom v bolnišnico v Mestrah, kjer se trenutno borijo s smrtjo še trije delavci. Njihovo zdravstveno stanje je izredno kritično in zdravniki se bojijo za njihovo življenje. Še nadaljnjih 15 delavcev, ki jih je kislina oplazila, leži s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Nekaterim je kislina težko poškodovala i dihalne organe, drugim pa raz jedla kožo po vsem telesu.
Kot znano, jc vodikov fluorid izredno nevarna kemična spojina, ki lahko načne tudi kovine in steklo, uporabljajo pa ga predvsem v metalurški industriji. Znano je tudi, da se ne smejo jeklenke, ki vsebujejo to smrtonosno kislino, nikoli hraniti v zaprtih prostorih in prav to oporekajo danes delavci upravi Montedison, ki ni oravočasno v zvezi s tem kaj stvarnega ukrenila. «Na našem delovnem mestu nismo zavarovani in ne zadostno ščiteni,* trdijo uslužbenci obratov Montedison, uprava pa jim je že odgovorila, da je bila eksplozija le «kruta usoda* in dodala celo, da je jeklenka vodikovega fuorida prav tako nevarna kot jeklenka domačega plina, ki jo ima večina od nas v svojem stanovanju.
Dejstvo pa je — in celo vsem dobro znano, saj je podatke objavila uprava metalurške industrije Montedison — da zabeležijo vsak mesec v tem obratu najmanj trideset bolj ali manj težkih nesreč na delovnem mestu.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci in policija iz Mester; tudi preiskava, ki naj bi ugotovila vzroke in odgovornosti za nesrečo je že stekla; pretoh iz Mester Aurelio Got-ta je že dal zapečatiti vrata oddelka za kemične analize, kjer je eksplodirala jeklenka. Delavci industrije Montedison v Porto Margheri, pa tudi drugi obrati v deželi, so takoj po nesreči proglasili stavko, danes pa se bodo vsi delavski sveti zbrali na skupščini, da bi tudi sami proučili dejanske vzroke, ki so privedli do te nesreče.
čigava je odgovornost? Delavci trdijo, da so že večkrat opozorili upravo Montedison na nečloveške pogoje dela, opozorili" so jo celo
na zastarele jeklenke, ki so jih razne kemikalije že hudu nagelj opozoril pa kaže, da ni nihče ] resno, (ap) •
%..Teh
"jemal
VATIKAN — Msgr. Casaroli, ki v vatikanski hierarhiji opravlja funkcije zunanjega ministra, je včeraj odpotoval v Varšavo. Med svojim obiskom se bo razgovarjal o skorajšnjem potovanju papeža Janeza Pavla H. na Poljsko. Skupaj s predstavniki poljske vlade bodo verjetno še pred koncem tedna izdelali dokončni spored papeževega obiska. Kot znano, bo Janez Pavel H. odpotoval na Poljsko v začetku junija.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiitMiiiiiimiMi
HOMEINIJEVA IN BAZARGANOVA OFENZIVA
PRVI USPEHI POBUDE ZA MIR V KURDISTANU
Pozivi iranskim delavcem naj potrpijo še nekaj časa
TEHERAN — Tudi včeraj so se nadaljevali spopadi v glavnem mestu Kurdistana Sanandaju. Streli pa so bili redkejši in so proti večeru postopoma pojenjali. Teheranski radio je celo sporočil, da so pogajanja s Kurdi obrodila prve uspehe. V Sanandaj je Homenini poslal svojega najvplivnejšega sodelavca ajatu-laha Teleganija, Bazargan pa o-brambnega ministra gen. Ahmada Madanija in notranjega ministra Sadra Žavadija.
Kurdi zahtevajo od islamske republike avtonomijo Kurdistana v okviru Irana, lastno armado in gospodarski razvoj Kurdistana. Kot je izjavil predstavnik kurdskega revolucionarnega sveta je gospodarski položaj v Kurdistanu zaskrbljujoč.
niiiiiiimuiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiinuiniiiiniliiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi.nun..
Tankovski general sprožil besedno ofenzivo
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Zahodnonemška opozicija trdi, da gre za škandal; vlada v zadregi molči. 56-letni generalmajor Gert Bastian, poveljnik 12. tankovske divizije «Bundeswehra» se je pridružil oceni šefa socialdemokratske parlamentarne frakcije Herberta Wehtnerja, da je sovjetska oborožitev predvsem «obrambnega in ne napadalnega značaja». Usodne besede, ki jih je izgovoril udeležencem tematske konference cmladih socialistov» (JUSO) o razorožitvi, je general podkrepil z izjavami, ki jih je nekaj dni pozneje objavil v nekaterih regionalnih dnevnikih. Za «Fraenkischen Nachrichten* je Bastian, ki je sodeloval v drugi svetovni vojni kot pripadnik tankovskih pionirskih enot v Franciji, zapisal: «Nič nenavadnega, če je Sovjetska
zveza iz te vojne potegnila nauk, da pri morebitnem novem vojaškem spopadu ne sme dovoliti, da bi se vojna razvila na njenem ozemlju. Namesto tega bodo Sovjeti poskušali takoj prenesti boje na nasprotnikov teren in tam tudi izsilili odločitev. Za uresničitev te svoje zamisli so si «Sovjeti» tudi oskrbeli potreben vojaški potencial».
Zahodnonemški general je šel v razglabljanju v smislu oboroževanja, oziroma o potrebi postopne razorožitve še dlje. Najprej je izjavil, da je na Zahodu vsakomur znano, da NATO pakt ne namerava napasti vzhodnoevropskih socialističnih držav. «Toda, ali to vedo tudi drugi? Ali morajo tudi drugi v to verjeti samo zato, ker mi to trdimo? Ali sploh lahko verjamejo, odkar je tudi ZR Nemčija član pakta NATO in pa spričo dejstva, da v nekaterih
izjavah, ki jih dajejo tukajšnji politiki, ni mogoče zaslediti prepričljivega zanikanja možnosti, da bi nekoč poskušali zlorabiti zahodno vojaško zvezo tudi za nasilno revizijo stanja, ki je bilo vzpostavljeno po zadnji vojni?* Za izjave, ki so precej blizu razmišljanju nekaterih socialdemokratskih politikov iz Brand-tove bližine, ki si v zadnjem času na vso silo prizadevajo obnoviti in okrepiti dialog s Sovjetsko zvezo, so politiki demokrščanske opozicije generala Bastiana «nagradili* z zahtevo ,da ga je treba takoj odpustiti iz vojaške službe. Predstavnik za tisk bonskega obrambnega ministrstva generala sicer ni vzel pod neposredno zaščito, izjavil pa je, da so tiskovna poročila nekatere dele Bastianovega predavanja mladim socialistom preveč poudarila, s čimer je bil celoten vtis o tem, kaj
je general sploh hotel povedati, spačen. Tistim, ki Bastiana napadajo, je tiskovni predstavnik očital, da poskušajo pogreti kampanjo, ki ima za cilj vzbuditi sumničenje o zahodnonemški zvestobi paktu NATO in oživiti strahote o nekakšnih tajnih načrtih in dogovorih med Moskvo in Bonnom o postopni nevtralizaciji ZR Nemčije. To tezo je pred kratkim objavil tudi hamburški tednik «Der Spiegel», ki je Wehtnerjeve besede < nenapadalnem značaju sovjetske oborožitve o-brazložil kot poskus socialdemokratskega političnega stratega, da bi preko postopnega zbliževanja s Sovjetsko zvezo in preko nje tudi z Vzhodnim Berlinom, uresničil po-novm združitev obeh Nemčij, seveda pod «pokroviteljstvom Sovjetske zveze*.
IVO VAJGL
Brezposelnost je dosegla že 50 odstotkov vsega prebivalstva, beg s podeželja v mesta se bliskovito veča, šahova agrarna reforma je še povečala bedo kmeta, v samem Kurdistanu je le ena tovarna.
Medtem je v Teheranu ajatulah Homeini pozval delavce, naj potrpijo še nekaj časa, dokler ne bo nova oblast našla rešitve za njihovo be-
1HA ubila britanskega veleposlanika v Haagu
HAAG — Pripadnika organizacije IRA sta včeraj v Haagu ubila britanskega veleposlanika na Nizozemskem Richai-da Sykesa in njegovega sobarja. Do atentata je prišlo ob 9. uri zjutraj pred britanskim veleposlaništvom. Nizozemska policija je takoj sprožila širokopotezno akcijo, da bi izsledila a tentatorja, a brez uspeha.
Richard Sykes je bil izvedenec za irski terorizem in je bil leta 1976 vodja preiskave v zvezi z ubojem britanskega veleposlanika v Dublinu Christo-pherja Biggsa. Na Nizozemskem pa je skušal odkriti mrežo irskih teroristov, ki naj bi imeli prav tu svoja oporišča za teroristične napade v Veliki Britaniji.
do. «Danes je v Iranu nad štiri milijone brezposelnih, nad tri milijone nekvalificiranih ali polkvalificiranih delavcev, na stotine zaprtih zasebnih in državnih tovarn, številne družine nimajo niti najosnovnejših sredstev za življenje. Ne smete misliti, da smo odkrili bogastvo, ki ga nočemo deliti z vami* je Homeini za ključil svoj poziv iranskemu delavskemu razredu, (voc)
Z uresničitvijo skupne italijansko-jugoslovanske industrijske cone na Krasu bo mogoče okrepiti gospodarsko sodelovanje med sosednima državama ter med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo sploh, hkrati s tem pa bo mogoče zaustaviti postopno poslabšanje gospodarskega trenda na Tržaškem. Opustitev te zamisli, kateri ni videti drugih možnih alternativ, pa bj nasprotno privedla do najbrž nepopravljive zaostritve procesa postopne gospodarske emarginacije tržaškega območja.
T0 je v skopih besedah zaključek, do katerega sta prišla docenta tržaške univerze prof. Roberto Artoni in prof. Clara Busana Banterle, ki sta pripravila obsežno študijo z naslovom «Gospodarska analiza protokola, priloženega osimskim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo* po nalogu tržaške pokrajinske uprave, študijo sta avtorja predstavila sinoči v sejni dvorani trgovinske zbornice. Docenta je številnemu občinstvu, med katerim so bili predstavniki italijanskih in slovenskih gospodarskih krogov, sindikalisti, javni upravitelji in nekatere vidnejše osebnosti, med temi predsednik deželnega sveta Colli in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, predstavil predsednik pokrajinske uprave L. Ghersi.
Avtorja študije sta v svojem delu najprej podrobno analizirala ustroj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter vključila v to problematiko vsebino gospodarskega protokola in še posebej pomen bodoče skupne industrijske cone na Krasu. Za gospodarske odnose med Jugoslavijo in EGS je danes značilno — sta poudarila — da je prva tehnološko odvisna od drug°, v smislu da uvaža iz deveterice predvsem industrijsko in tehnično blago, v zameno pa dobavlja predvsem kmetijske in tradicionalne manu-faktume proizvode, pri čeme. je njena trgovinska bilanca stalno pasivna. Uresničitev industrijske cone na Krasu bi lahko predstavljala pomemben element za premostitev «varnostnih pregrad*, s katerimi se je obdala EGS, saj bi dobave blaga jugoslovanskega izvora tržišču deveterice lahko računale na olajšave, ki jih predvideva režim »prostih con*.
Industrijska cona bi torej postala element za uravnovešenje trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in deveterico, kar je v očitnem interesu obeh strank. Zaradi tega je treba ta inštrument pravilno izkoristiti s primerno izbiro gospodarskih dejavnosti, ki naj imajo dostop v cono. Že nova pogodba med SFRJ in evropsko deveterico bo oo vsej verjetnosti ustvarila okvir za bolj uravnovešeno sodelovanje med obema strankama, zlasti k„r zadeva tradicionalno blago, ki je predmet izmenjave, v industrijski coni — ki naj bi torej pomenila komplemen tarno pridobitev za vse zainteresirane dejavnike, vključno ?i trža ško gospodarstvo — pa naj bi favorizirali proizvodnjo predvsem re produkcijskega materiala, ki ima možnost plasmaja na evropskem tržišču in ki bi hkrati ne ogrožal tradicionalnih proizvodnih dejavnosti na Tržaškem in v deželi Furla-ni.ii-Julijski krajini.
Predstavitvi študije je sledila živahna razprava, v katero so posegli z raznimi dopolnitvami in pripom bami predsednik Zavoda za industrijsko cono EZIT F. Antonini, pod predsednik zveze industrijcev iz tržaške pokrajine Quattrocchi, predstavnik Zveze malih industrijcev Tomizza, Stanko Bole za Slovensko deželno gospodarsko združenje, predstavnik sindikata CGIL Gerli, go-riški pokrajinski odbornik Tomat, občinski svetovalec KPI U. Poli in svetovalec KPI v goriškem pokrajinskem svetu S. poletto. Na razne pripombe sta na koncu odgovorila avtorja študije, posvet. «ki naj predstavlja le prvi korak k vsestranskemu poglabljanju tega pomembnega vprašanja za tržaško in širše gospodarstvo*, pa je zaključil predsednik pokrajine L. Ghersi. (ef)
Ob današnji
stavki
časnikarjev
Jutri »Primorski dnevnik* ne bo izšel, ker je Vsedržavna časnikarska zveza vključila naš dnevnik v skupino trinajstih dnevnikov v Italiji (iz naše dežele tudi «11 Mcs-saggero Veneto* iz Vidma), ki stavkajo danes v okviru razčlenjene vsedržavne stavke časnikarjev dnevnega in periodičnega tiska ter uredništev RAI-TV, zaradi razbitja pogajanj med zvezo in Združenjem italijanskih založnikov za obnovo delovne pogodbe. Razčlenjene stavke so v teku že nekaj dni in se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, kolikor ne bi prišlo do obnovitve pogajanj, ki so bila prekinjena zaradi odklonilnih stališč založnikov, da bi obravnavali vsa vprašanja v sklopu zahtev časnikarske zveze, med katerimi so poleg osebnih dohodkov tudi vprašanje uvajanja novih tehnologij, brezposelnosti v časnikarskih vrstah itd.
Pomen stavke časnikarskega kolektiva našega dnevnika je predvsem solidarnostni do italijanskih kolegov in ima, vsaj iz našega zornega kota, okvir, ki presega gmotni in tehnološki aspekt, čeprav st« tndi ta dva za nas pomembna.
Dnevni tisk v državi je izpostavljen vedno večjemu monopolističnemu pritisku v obliki koncentracije naslovov v velikih založniških koncernih. s tem pa seveda tudi političnemu pritisku na škodo političnega in idejnega pluralizma, kot se odraža v italijanski družbi. Ob takih težnjah je neizbežno tudi časnikarski poklic izpostavljen manevriranju in manipulaciji tistih političnih sil, ki imajo v rokah založniške monopole in preko njih vzvode za ustvarjanje in usmerjanje javnega mnenja.
Najbolj neposredna žrtev takih monopolističnih teženj so manjši dnevniki, ki se spričo visokih proizvodnih stroškov in sornzmerno manjše naklade s težavo prebijajo tudi ob dohodkovnih odpovedih časnikarjev, ki jih pišejo. Posredno pa občutijo posledice tudi takšni dnevniki kot je naš, in še prav specifično naš, bodisi zaradi omejenosti teritorija, na katerem j« lahko razširjen in prebivalstva, kateremu je namenjen, bodisi zaradi omejenih možnosti finančnih virov iz ekonomske propagande, ki jih manjšina sama ne zmore in ki je v državnem obsegu prav tako manipulirana preko monopolističnih in s tem političnih interesov.
Ko postavljamo tudi ob današnji stavki, ki jo vodijo časnikarji v Italiji za splošno izboljšanje pogojev svojega dela, ta vprašanja v ospredje, delamo to tudi v imenu našega založništva, ker se dobro zavedamo, kolikšne napore mora premagovati za izdajanje Primorskega dnevnika in drugega tiska, ki ga naša narodnostna skupnost potrebuje kot neobhodno potrebno vire informacije v svojem jeziku.
Zato izrabljamo tudi to priložnost, da opozorimo na načela, ki bi morala biti upoštevana v okviru globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in ki bo nujno moral obsegati tudi jamstva za obstoj in razvoj sredstev informiranj« in splošnega izobraževanja v slovenskem jeziku v vseh njegovih o-blikah: časopisni, radiofonski, televizijski in knjižni.
Država mora zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti finančna sredstva v ustrezni obliki in višini. da se omogoči in zajamči izdajanje njenega tiska in vsa njena založniška dejavnost; javnim radijskim in televizijskim mrežam obveščanja v slovenskem jeziku je treba dati upravno in programsko avtonomijo, ki bo jamstvo za koristnost teh dveh medijev za manjšino; država mora z ustreznimi odločbami olajšati in poenostaviti postopke za izmenjavo kulturnih in znanstvenih del ter virov informacije z matičnim narodom slovenske manjšine v Italiji.
m ne nazadnje: sredstvom množičnega obveščanja je treba omogočiti, da so r.eglede na Jezik, zlasti še na našem narodnostno mešanem področju oh meji, nosilci medsebojnega spoznavanja, razumevanja in dobrega sožitja.
Prepričani smo, da imamo v teh zahtevah na svoji strani vso našo narodnostno skupnost in demokrate italijanske narodnosti. Zato pa smo tudi prepričani, da odobravajo našo soudeležbo v stavki skupno z italijanskimi kolegi v njihovem boju, ki je tokrat res predvsem boj z« izboljšanje pogojev dela in za zagotovitev zaposlitvenih možnosti, « je s tem tudi politični boj za resnično demokratično vlogo tiska » italijanski stvarnosti.
J-k.
NA SINOČNJI NUJNI SEJI GLAVNE SKUPŠČINE
VČERAJ V TRSTU JAVNO ZBOROVANJE STAVKAJOČIH DELAVCEV
MNENJE KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Gradbinci zahtevajo pospešitev 0 LOKACIJI CENTRA ZA RAZISKAVE stanovanjskih gradenj v deželi
Resolucija dopušča možnost izbire področij pri Banih ali ob Ribiškem naselju ter postavlja vrsto pogojev za skrajno omejevanje škode
O perečem vprašanju lokacije centra za znanstvene in tehnološke raziskave je sinoči zavzela stališče tudi skupščina Kraške gorske skupnosti, ki je zaključila razpravo. ki se je bila začela na prej šnji seji. Predsednik Miloš Budin je poročal najprej o posvetih s Kmečko zvezo, federacijo Coldiret-ti jn Skladom za zaščito narave — WWF (ker se vabilu niso odzvali SPDT, jusarski odbori in kra-ška rajonska sveta), nakar je v imenu upravnega sveta predložil resolucijo, ki so jo izdelali na o-snovi že izraženih stališč krajevnih uprav in širše javne razprave o tem problemu.
Dokument izhaja iz dejstva, da je z vladnim odlokom odločeno, da je treba ustanoviti na ozemlju tržaške pokrajine znanstveno ustanovo. ki naj pomembno prispeva k okrepitvi produktivnih dejavnosti in k družbenogospodarskemu razvoju na Tržaškem in v deželi ter k mednarodnemu sodelovanju. Zato je treba to pobudo uresničiti brez zamud, ob zahtevi po več desetinah hektarov strnjenega ozemlja in glede na 5 področij, ki jih je predlagala dežela, je pa treba tudi upoštevati potrebo, da se škoda narodnostnemu, gospodarskemu, družbenemu in naravnemu ravnovesju na Krasu omeji do skra jne možne mere. V ta ramen postavlja resolucija vrsto pogojev: izpustiti površine. ki so potrebne kmetijstvu in področja posebne ambientalne vrednosti, vsekakor uskladiti strukture centra z okoljem, izključiti stanovanjske gradnje, uporabiti le nujno potrebne površine, tako da se področje vinkulira le z urbanističnimi normani, razlaščanje ali odkupovanje zemljišč naj pa poteka postopno, če bi to narekoval razvoj centra.
Iz teh predpostavk izhaja stališče KGS, da je treba izključiti lokacijo pod Grmado ali pri Proseku. Če bi izbrali za kmetijstvo neuporabno in iz ambientalnega gledišča že iznakaženo področje pri Banih, poudarja dokument, bi ga morala urbanistična ureditev centra za raziskave ponovno ovrednotiti. če bi pa se pristojni organi odločili za zemljišča ob Ribiškem naselju pri Devinu, bi se ne smeli razširiti nad železnico in bi morali vsekakor upoštevati urbanistične smernice nabrežinske občinske uprave. Resolucija se zaključi z zahtevo, da postane KGS, kot izraz kraškega prebivalstva, polnopraven član konzorcija, ki bo u-pravljal znanstveno ustanovo.
Z nekaterimi dopolnili, ki so jih vnesli po dogovoru med večino načelnikov skupin ob krajši prekinitvi in po zavrnitvi treh spreminje-valnih predlogov SSk, so resolucijo izglasovali z veliko večino, ob vzdržanju 4 zastopnikov SSk.
Odbornik Coloni je izjavil pripravljenost, da se preštudirajo možne izboljšave v zvezi z omenjenimi zahtevami, razen za prehod skozi Opčine. Srečanje se bo vsekakor nadaljevalo v torek, 27. t.m. Upati je, da bodo pristojni tehniki izdelali take alternativne predloge, ki bodo u-strezali zahtevam krajevnih upraviteljev, ki niso pripravljeni spremeniti svojih stališč.
Na ta način se bodo lahko čim-prej in brez ovir začela dela za u-resničitev te infrastrukture, ki je neobhodno potrebna za ekonomski razvoj celotne tržaške pokrajine.
KD o družinskih posvetovalnicah
Deželna svetovalska skupina KD je včeraj izrazila zadovoljstvo, ker je deželni svet v sredo odobril po-
pravke k zakonu o družinskih posvetovalnicah. Krščanski demokra-tje menijo, da sta bili tako potrjeni pravilnost stališča te stranke in veljavnost deželnega zakona št. 81 iz leta 1978, oziroma volja po doslednem izvajanju norm v smislu državnega zakona št. 194 v tistem njegovem delu, ki zadeva posvetovalnice. KD poudarja omikani način soočenja v deželnem svetu, ki ni privedlo do čelnih spopadov, ampak je odražalo prizadevanja vseh, da ukrepajo v korist celovite skupnosti v deželi.
Nasprotno so demoproletarci odobritev popravljenega zakona kritizirali z utemeljitvijo, da zakon zavrača večino zahtev, ki jih je postavilo žensko gibanje. DP pripominja, da je «Laična in levičarska fronta nazadnje skopnela kakor sneg na soncu*, saj ni do konca vztrajala pri svojih prvotnih stališčih.
- :
VČERAJ NA POMORSKI POSTAJI V ORGANIZACIJI ZAVODA «CARU>
Izzivalni nastop mladih desničarjev na okrogli mizi o globalni zaščiti
Vstop v dvorano je bil dovoljen neofašistu Morelliju, ne pa Slovencu, ki so ga povabili napredni dijaki
v dvorano in torej sodelovanje pri okrogli mizi. Razprava o manjšinski problematiki je potekala tako brez prisotnosti Slovenca.
V	začetku je skupščina potekala precej mimo; politični predstavniki so obrazložili stališča do globalne zaščite. Poli se je tako zaustavil pri obrazložitvi zakonskega osnutka KPI za globalno zaščito Slovencev, Seghene je poudaril zavzetost socialistov za zaščito manjšine, Erco-lessi je dejal, da hočejo radikalci rešiti istočasno probleme vseh manjšin v Italiji, Gambassini je ponovil znano stališče «Liste» o «nadvladi» manjšine nad italijansko večino, Morelli pa je v bistvu dejal, naj bodo Slovenci zadovoljni s tem, kar pač imajo.
V	razpravi, ki se je še zlasti o-sredotočila na vprašanje, ki ga je načel Gambassini, je prišla do izraza še zlasti fašistična komponenta dijakov, ki pa. so. medtem masovno zapuščali pristaniško postajo: ob začetku okrogle mize jih je bilo kakih 800, ko se je razprava nagibala h koncu, pa jih je v dvorani ostalo
Okrogla miza o naši zaščiti
Na tržaški pomorski postaji je bilo včeraj dopoldne zborovanje dijakov trgovskega zavoda Carli, namenjeno vprašanju globalne zaščite Slovencev v Italiji. Da ne gre za resno poglabljanje tega vprašanja ampak poskus uveljavitve protislovenskih načel, čeprav pod krinko resnega soočanja, je razvidno že iz dejstva da je zavodski svet določil kot »moderatorja*, torej človeka, ki bi moral biti nepristranski, podžupana Gruber Bencovo, in iz dejstva, da je za okroglo mizo sedel tudi znani tržaški misovski veljak Morelli. Sicer pa so pri o-krogli mizi sodelovali še Poli (KPI), tajnik PSI Seghene, radikalec Er-colessi in predstavnik Liste za Trst Gambassini. Ni bilo predstavnika Slovenske skupnosti. Dijaki so sicer povabili pokrajinskega odbornika Brezigarja, ravnatelj šole pa mu je z izgovorom, da je zavodski svet sklenil, da bo pri okrogli mizi sodeloval občinski svetovalec Lokar (ki ga sploh ni v Trstu in ga ni nihče vprašal, ali namerava sodelovati ali ne), preprečil Brezigarju vstop
Gorska skupnost o cestnih zvezah
V zvezi s srečanjem, ki je bilo 19. marca na deželi med deželnim odbornikom Colonijem in predstavniki Kraške gorske skupnosti ter devin-sko-riabrežinske, zgoniške in dolinske občinske uprave, je predsednik KGS Miloš Budin dal sledečo izjavo:	1
«Na srečanju, ki je bilo v ponedeljek, 19. t.m. na deželi z deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun Colonijem, smo predstavniki KGS in okoliških občinskih uprav i-zrazili zahtevo, da se tudi od ANAS odobreni izvršilni načrti za hitre cestne povezave v tržaški pokrajini (za del od Sesljana do Padrič) temeljito pregledajo in izboljšajo. Točneje smo upravitelji zahtevali, da se odpravi predvideno vozlišče pred Gabrovcem, da se odpravi dvojna cestna trasa od Gabrovca do vojaškega letališča na Proseku — in to z razširitvijo obstoječe državne ceste 202, da pristojni uradi podrobno preverijo razlike v stroških med različnimi variantami za prehod o-penskega področja, ter da se za celotni odsek od Sesljana do Padrič izdela tak sistem podvozov, ki bodo jamčili kmetovalcem in lastnikom prehod do vseh parcel.
Dijaki slovenskega liceja so vče- »status quo», se pravi le to, kar
raj priredili večurno zborovanje,---------M~ J—----------1	u* *'
na katerem so proučili vprašanja globalne zaščite slovenske manjšine. Prvi del so posvetili proučevanju raznih zakonskih osnutkov, zatem pa so za okroglo mizo povabili člana vladne komisije dr. Karla šiškoviča in Stojana Spetiča, deželnega svetovalca Draga Štoko in prof. Josipa Pečenka.
Pečenko je ugotovil, da so italijanske oblasti doslej uzakonile
•niuiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiminiMfiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimMiiiitiiiHiiM
S psi proti mamilom
Finančni stražniki veibajo 13 nemških ovčarjev za razkrinkavanje tihotapcev z mamili
Marsikaterega, ki se je v prejšnjih dneh vračal v naše mesto preko obmejnega prehoda pri Škofijah, je verjetno presenetila vestnost, s katero so finančni stražniki pregledovali avtomobile ter se pri tem svojem običajnem opravilu posluževali tudi policijskih psov. še posebno pozornost so posvetili tistim avtomobilom, ki so prihajali z Bližnjega vzhoda, katere so psi docela povohljali. Šlo je namreč za pse, ki so izurjeni za odkriva nje mamil in ki s svojim vohom pomagajo finančnikom pri razkrinkavanju tihotapcev z mamili.
Tržaški finančni stražniki so se že vrsto let posluževali takih izurjenih psov, pred približno tednom dni pa so jim dodelili še 13 nemških ovčarjev, da jih izpopolnijo za boj proti mamilom. Psi prihajajo iz kraja Castiglione del Lago blizu Perugie, kjer je središče za urjenje psov finančnih stražnikov. Tam so dobili že osnovno podlago, sedaj pa jih bodo preizkušali še n* terenu. I'rav zato so izbrali
naše mesto, kajti znano je, da prav skozi Trst pelje pot mamil iz vzhoda proti zahodu.
Pse vežbajo in preskušajo na mejnih prehodih pri Škofijah in pri Rdeči hiši v Gorici, v novem pristanišču in na železniški postaji na Opčinah, še posebno pozornost posvečajo finančni stražniki urjenje psov na potniških in tovornih ladjah, kajti na ladjah je iskanje psov težje, saj različni vonji kaj kmalu lahko zavedejo psa.
Po končanem vežbanju pri nas in po dodatnem tečaju na letališču v Fiumicinu se bodo psi vrnili v središče za urjenje, kjer jih bodo dokončno usposobili in jih nato porazdelili po raznih oddelkih po vsej Italiji.
• Komisiji za šolstvo in industrijo
deželnega odbora sta na včerajšnjem skupnem sestanku zaključili obravnavo problemov, ki zadevajo uresničitev središča za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini.
smo že imeli sami. Če bi si šol, gledališča in kulturnih ustanov ne uredili prej sami, bi najbrž tržaški in goriški Slovenci živeli tako, kot naši rojaki v Benečiji.
Spetič je poudaril, da smo Slovenci sedaj pod pritiskom šovinističnih in birokratskih sil, katerim se pridružujejo doslej omahljive stranke. Od tod tudi predlogi in zahteve o preštevanju, ki jih Slovenci odločno odklanjamo. Zavedamo se, da brez boja ne bo šlo in da tudi v tem kočljivem trenutku potrebujemo enotnost v manjšini in zavezništva z iskreno demokratičnimi Italijani.
šiškovič je ugotovil, da zahtevamo Slovenci to, kar italijanska večina že ima, kot javno izražanje v materinščini in sploh nemoten razvoj. Zavedati se namreč moramo, da sta Trst in Gorica narodnostno mešanj mesti in da je treba Benečanom nuditi možnost, da izberejo tudi pouk v slovenskem jeziku. Glede čedalje glasnejših zahtev o preštevanju manjšine pa je šiškovič poudaril, da to odklanjamo in bomo odklanjali, dokler ne bo vsem Slovencem zagotovljeno svobodno izražanje lastne narodne pripadnosti. To pa bo mogoče le več desetletij po uresničitvi norm za globalno zakonsko zaščito.
Štoka je uvodoma dejal, da Slovenci zareš ne zahtevamo preveč. Gre nam za priznanje narodnih, družbenih in gospodarskih pravic, skratka pravice do družbeno enakopravnega dostojanstva. V zvezi s šovinistično gonjo pa je Štoka mnenja, da ne smemo biti pesimisti, saj so se medčloveški odnosi zelo izboljšali in je pri tem še posebno važno ustvarjanje zavezništva med slovenskimi dijaki in njihovimi italijanskimi demokratičnimi vrstniki.
Na sliki: udeleženci včerajšnje o-krogle mize.
le kakih 200.
Ob koncu razprave so dijaki predložili tri resolucije: dve sta bili zavrnjeni in sicer resolucija levičarjev z zahtevo, naj bi proučevanju manjšinske problematike posvetili enodnevni seminar, na katerega naj bi povabili univerzitetne profesorje, in resolucija skupine pristašev «Liste za Trst*, ki so sicer priznali manjšini pravico do zaščite, vendar pa izrazili odločno nasprotovanje zakonskemu osnutku KPI. Izglasovana pa je bila, čeprav s pičlo večino, resolucija fašistov, ki je vsebovala predlog za pobude proti komunističnemu zakonskemu os-nutko skupno z drugimi tržaškimi šolami. Pri tem moramo poudariti, da so se predstavniki Liste za Trst izrekli proti tej resoluciji.
Skupščina se je tako končala ob splošnem prerekanju. Gruber-Ben-cova je proglasila konec razprave, fašisti, pa, so vsevprek vpili in napo-, vedali nove akcije in celo zasedbo zavoda Carli iz protesta proti zahtevi po zaščiti manjšine.
Skupščina se je tako spremenila v izrazito protislovensko šovinistično manifestacijo, kakršnim smo bili žal priča že na nekaterih drugih tržaških šolskih zavodih. Jasno je, da taki dogodki le še stopnjujejo napetost v našem mestu. Včeraj smo imeli občutek, da je bil prav to namen nekaterih organizatorjev in nekaterih udeležencev te okrogle mize.
Prvi redni občni zbor Slovenske gobarske družine
Danes, 23. marca bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvi redni občni zbor Slovenske gobarske družine - Trst. Prvo sklicanje zbora je ob 20. uri, drugo pol ure kasneje in sicer ob 20.30. Ker po pravilniku gobarske družine letos niso predvidene volitve, bo dnevni red skrajšan na same tri točke:
1.	predsedniško poročilo
2.	blagajniško poročilo
3.	razno
Po občnem zboru, ki bo predvidoma zelo kratek, bo sledilo prvo predavanje v letošnji sezoni. Gost tržaške gobarske družine bo tokrat predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije dr. Dušan Vrščaj, znan strokovnjak in mikolog mednarodnega slovesa.
Pozivamo člane gobarske družine in simpatizerje, da ne zamudijo izredne priložnosti! Člani bodo na občnem zboru poravnali letošnjo članarino, simpatizerje pa vabimo, da se vpišejo v gobarsko družino.
Včeraj je hala v deželi Furlaniji-Julijski krajni celodnevna stavka gradbincev, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija CGIL CISL -UIL iz protesta, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Priložnost pa so sindikalisti in delavci izkoristili tudi za to, da so javno opozorili na nekatere druge, v določenem oziru splošnejše probleme, kakor sta zastoj v načrtovanju učinkovite stanovanjske politike in huda zamu da pri obnovitvi predelov, ki sta jih maja in septembra 1976 razdejala huda potresna sunka.
Med stavko se je nekaj sto delavcev iz vseh štirih pokrajin dežele zbralo ob 9.30 na tržaškem Trgu Unita, od koder so v povorki krenili skozi mestno središče do Garibaldijevega trga. Tu jim je spregovoril član osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze Renato Gorgoni, nakar je odposlanstvo sindikalistov gradbenega sektorja CGIL-CISL-UIL odšlo na razgovor z deželnima odbornikoma za javna dela Biasuttijem in delo ter socialno skrbstvo Tomejem. ki sta jih sprejela na sedežu deželnega sveta.
Delegacija je odbornika opozorila na številna nerešena vprašanja, kot so nujna potreba po čimprejšnji izgradnji velikih cestnih in drugih infrastruktur v deželi, oziroma pospešitvi pobud za dokončno obnovo po potresu prizadetih 'območij. Govor je bil tudi o problemih pomanjkanja delovne sile in neustreznih cen v gradbeni stroki, o širjenju črnega' dela, o prepogostih nesrečah na delu in potrebi po doslednejšem spoštovanju predpisov o varnosti na gradbiščih in nazadnje še o nuji, da se prepreči dajanje naročenih gradenj v podzakup.
Biasutti je izrazil pripravljenost proučiti možnost prepovedi del v podzakupu, ko gre za pobude, ki slone na javnih finančnih sredst vih. pa tudi pripravljenost še drugih sestankov s sindikalisti, na katerih naj bi vzeli v pretres nekatere bolj specifične probleme gradbincev. Tome pa je med drugim zagotovil posredovanje deželne u-prave za rešitev problemov nesreč na delu in položaja povrnjenih izseljencev pri pristojnih državnih oblasteh, (dg)
Na sliki: sprevod gradbincev po tržaških ulicah.
Danes se sestane devinsko-nabrežinski občinski svet
Na devinsko-nabrežinskem županstvu bo danes, 23. t.m., ob 18. uri seja občinskega sveta. Ta bo razpravljal o tekočem dnevnem redu in nekaterih dodatnih vprašanjih, kakor na primer o določitvi zemljišča za znanstvene in tehnološke raziskave, o bencinovodu Trst - Visco ter o služnostni pravici na jusarskih in občinskih zemljiščih. V poštev pridejo razen tega nekateri problemi, ki niso bili razčiščeni na prejšnjih sestankih, tako bo govor tudi o imenovanju promocijskega odbora za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini.
Kulturni dom Prosek - Kontovel bo drevi ob 20.30 prizorišče osmega srečanja jubilejne revije tPrimor-ska poje». Srečanje na Proseku bo za domačine velikega pomena, saj bo tokrat prvič, da bosta Prosek in Kontovel gostila to osrednjo pevsko prireditev v zamejstvu. Doslej namreč nista vasi razpolagali z dvorano, ki bi lahko zadostila potrebam tako velike manifestacije, po odkupu bivše kinodvorane Iris pa je postalo to mogoče.
Poleg tega, da bo cPrimorska poje» prvič zapela na Proseku - Kon-tovelu, bosta obe vasi drevi tudi prvič gostili toliko pevskih zborov. Nastopilo bo namreč 12 zborov z več kot 300 pevci. Zaradi tega so si tamkajšnji prosvetni delavci in člani Mladinskega kroika zavihali rokave, da bi jim pripravili čim bolj topel sprejem. Ob tej priložnosti so podaljšali oder v dvorani in tudi u-strezno pripravili gornje prostore.
V Kulturnem domu Prosek - Kontovel bodo mstopili naslednji pevski zbori: dekliški zbor Danica — Vrh (dir. Magda Ferfolja - Devetak), moški zbor J. P. Vojko — Dvo-
tiiiiiimimfHMirtiiiiimiiipmMtMtMUlitaniiiiiiiiMiiiiiMimtinimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiitmiiiiimiiiM
NA FILOZOFSKI FAKULTETI IZDELALI SKUPNI DOKUMENT
Slovenski in italijanski študentje o vlogi univerze
Tržaško vseučilišče ne more prezreti dejstva, da deluje v obmejnem mestu - Zanimivo predavanje prof. Šale
LETOŠNJE OSMO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV
Revija «Primorska poje» drevi prvič na Proseku - Kontovelu
V novem Kulturnem domu bo nastopilo 12 pevskih zborov
ri nad Izolo (dir. Ivan Panger)> moški zbor 15. februar — Komen (dir. Marjan Plazar), moški zbof Divača (dir. Edi Race), mešani zbor Lipa — Bazovica (dir. Evgen Pvn'. čič), dekliški zbor Sloga — Crn\ vrh (dir. Ivan Rijavec), mešan• zbor France Prešeren — Boljuneo (dir. Drago Žerjal), Goriški oktet (dir. Božica Ambrožič), mešani zbor Marij Kogoj — Solkan (dir. )vfn Mignozzi), mešani zbor Anton M°' žina — Brje (dir. Stanko Benko), moški zbor Mirko File j (dir. ZdraVj ko Klanjšček) in mešani zbor vača (dir. Edi Race). Vsak zbor bo zapel po tri pesmi.
Jutri se bo «Primorska poje preselila v Koper. Koncert bo v Mestnem gledališču, začel pa se bo ob 20. uri.
Na filozofski fakulteti v Trstu je bilo tudi ta teden, kar se tiče političnega sodelovanja v okviru zakonskih predlogov o globalni zaščiti Slovencev, precej živo. Slovenski študentje so se večkrat sestali. da bi skupno sestavili vrsto predlogov in zahtev, ki zadevajo vlogo univerze glede slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, to se pravi njene vloge v naši deželi in v našem mestu. Predloge bodo predstavili na nrihodnjem fakultet,-
in proučevanja slovenske stvarnosti z najrazličnejših aspektov (zgodovinskega, jezikovnega, kulturnega) in v okviru sodelovanja z univerzami onstran meje, posebno z ljubljansko. Tržaška univerza deluje namreč v obmejnem mestu in te realnosti ne sme prezreti.
Italijanski in slovenski študentje poudarjajo v tem okviru važnost že sklenjenih sporazumov o medsebojnem sodelovanju med filozofskima fakultetama v Trstu In
nem svetu, kot je zahteval sam j Ljubljani, z obžalovanjem pa ugo-
dekan fakultete prof. Petronio.
Včeraj so se slovenski študentje sestaij tudi z italijanskimi kolegi in skupno z njimi sestavili dokončno besedilo dokumenta, ki ga bodo že danes predložili na rektoratu. Dokument poudarja, da mora univerza, kot ena izmed najvažnejših kulturnih ustanov v deželi, pripomoči k globalnemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in k širjenju njene kulture in zgodovine med italijanskim prebivalstvom.	■ 1 H—1 Wl ■
Dokument poudarja številne možne perspektive, ki se odpirajo našemu vseučilišču v okviru študija
Jutri v tržaškem Avditoriju
Deželna konferenca o evropskih volitvah
Jutri, 24. marca, ob 9. uri se prične v tržaškem Avditoriju deželna konferenca na temo «Furlanija-Julijska krajina in Evropa*. Priredita jo deželni svet in deželni odbor ob sodelovanju združenja italijanskih občin (ANCI) in italijanskega združenja sveta evropskih občin (AICCE).
Namen konference sta o-brazložila na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu podpredsednik deželnega sveta Bertoli in deželni odbornik za krajevne ustanove in kulture dobrine Mizzau, ki tudi zastopa deželno upravo v združenju AICCE.
Konferenca, ki ji bo predsedoval predsednik deželnega sveta Colli, sodi v sklop pobud za seznanitev širše javnosti s pomenom volitev v evropski parlament, ki bodo 10. junija. Osrednji poročili bosta podala glavni tajnik AICCE Gianfran-co Martini («Evropske volitve in krajevne ter deželne avtonomije*) in predsednik deželnega odbora Antonio Comelli («Dežela Furlani ja-Julijska krajina v današnji in jutrišnji Evropi*). Sledili bodo drugi posegi.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllHIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllilMIlirilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIU
ZANIMIVE POBUDE ŠENTJAKOBSKEGA RAJONSKEGA SVETA
Naj se vsaj otroci med sabo spoznajo!
tavljajo, da so doslej ti stiki potekali le na formalni ravni in da študentje vanje niso bili vključeni. Ravno čez nekaj dni bo na sporedu srečanje med obema omenjenima fakultetama. Ta akcija spada v okvir izmenjave obiskov, seminarjev in predavanj, ki traja že dve leti. Srečanje, ki predvideva tri »Kulturne dneve* z bogatim sporedom . predavanj, s seminarji in sestanki, bo v Trstu in je zato odlična priložnost, da v pobudo vključimo j čimširši krog študentov in docentov, ter da v okviru programov \ključ'mo tudi problem slovenske in italijanske narodnostne skupnosti, ki živita na obmejnih področjih.
Dokument, ki predvideva še nekaj konkretnih pobud, kot stolico za slovensko filologijo, lektorat slovenščine za Italijane itd,, so italijanski in slovenski študentje sestavili po več kot dveumi debati, ki je pokazala, koliko je še nerazjasnjenih vprašanj in kakšne težave imamo Slovenci sami. da o-brazložimo v italijanskem krogu svoja stališča. Poudariti pa je treba, da .je dokument podpisal kolektiv študentov filozofske fakultete, to se pravi, da slovenski študentje se bodo pred dekanom Pe-troniom nastopali sami, a skupno z italijanskimi tovariši.
Včeraj je bilo v okviru seminar ja o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji na sporedu tudi predavanje prof. Teodora Šale, ki je spregovoril o obdobju med obema vojnama o fašizmu, ter o poteku druge svetovne vojne, s posebnim ozirom na deželo Furlanijo - Julijsko krajino in na Slovence. Začel je pri letu 1918, ko so se v naši deželi dobesedno trčile tri različne kulture in narodnosti: furlanska, slovenska in italijanska. Ta spopad je bil še posebno težaven, ker se je odvijal v centralistični državi, kot je bila in je še danes Italija, ki je bila tedaj za nacionalno vprašanje popolnoma gluha. Obstoja narodnostnih manjšin se je Italija zavedala le v kolikor so zanjo predstavljale veliko nevarnost. Slovenske manjšine se je še posebno bala, ker so italijanske oblasti videle v njej tudi politično, komunistično nevarnost, (sp)
Jutri odločitev o usodi predilnice «San Giusto» ?
Jutri bomo morda končno z vede; li, kakšna je pravzaprav usoda ® delavk in 13 delavcev, ki so že decembra lani- zasedli bombažno predilnico San Giusto blizu Domja, ker jo hoče tovarniško vodstvo zapre-ti. Včeraj je deželni odbornik z® industrijo Rinaldi sprejel odposlanstvo tovarniškega sveta in pokrajin* ske enotne sindikalne federacije, kj mu je predočilo nevzdržni položaj brezposelnih delovnih moči. Delegaciji je obljubil čimprejšnjo rešitev problema. Delavci in sindikalisti bodo danes nadrobno proučili odbornikove predloge ter zavzeli do nji® stališče, dejstvo pa je, da hočejo zadevo razrešiti najpozneje do ju* trišnjega dne. Tedaj bo torej znano, če in v katero drugo proizvodno stroko bodo preusmerili vseh 58 u* službencev predilnice. Nevarnost, da bi dokončno ostali na cesti, Je menda mimo.
NA PRIZIVNEM SODIŠČU
Štirinajst mcscccv zapora za župana iz Špctra in Podboncsca
Pred tržaškim prizivnim sodiščem je bila včeraj obravnava proti županoma iz Podbonesca in Špctra. Angelu Salvagnu in Cirillu JusS' ter osmim odbornikom iz teh dve® občin, ki so se morali zagovarjat* pred obtožbo nenamernega umor® in povzročitve telesnih poškodb y zvezi s hudo nesrečo, ki se je Pr'| petila 30. junija pred šestimi le" nedaleč od Studenca v Benečij1, Na približno 80 metrov dolgem Je' senem visečem mostu nad Nedič®-ravrvo na meji med občinama 6°®* ter in Podbonesec, se je tedaj zbralo veliko ljudi, ki so sledil' pripravam za bližnje ribiško tekmovanje: sodniki so namreč spuščali v vodo postrvi. Nenadoma se .je eden od obeh kablov, na katerih je most visel, pretrgal, t®k° da so vsi strmoglavili v rečn° strugo. Dva moška sta s prebito lobanjo obležala v približno meter visoki vodi. eden je umrl dve ur* kasneje v bolnišnici, četrti je P0*1' legel -oškodbam čez osem dni, e* najst pa je bilo ranjenih.
Na prvostopenjski obravnavi Je videmsko sodišče obsodilo župan® iz Podbonesca in štiri druge odbornike na dvajset mesecev zap°' ra, župan in odborniki iz Špetr® pa so bili oproščeni. Proti razsodbi so vložili priziv tako obsojene1 kot javni tožilec. Na včerajšnji °* bravnavi je sodišče delno sPre” menilo prvo razsodbo ter pod tožbo nenamernega umora in nenamerne povzročitve težke nesreč* obsodilo oba župana na 14 vnese-cev zapora. Glede povzročitve tf" lesnih poškodb je ustavilo postopek zaradi pomilostitve, oprostilo pa J vse odbornike. Proti razsodbi J* možen kasacijski priziv.
Željko, Glauko in Mario z drU' žinami "loboko objokujejo drage#® sorodnika in izrekajo hudo prizadetim svojcem globoko sožalje.
Ob žalostni izgubi očeta drageg® prijatelja Silvanota izrekata iskreno sožalje Ankica in Drago.
Zaradi neosnovanih predsodkov in zagrizenih sovraštev, ki se pojavljajo med odraslimi zaradi drugačne narodnostne ali politične pripadnosti, težko pride do tistih pristnih odnosov in spontanosti, ki so tako značilni za otroke. Osnovnošolski malček ne loči med Slovencem in Italijanom, med rdeče ali belo politično obarvano osebo. Važno je le, da se zna vrstnik pri igri uveljaviti, da prinese skupni igri svoj prispevek. In ko je kos tem zahtevam je že sprejet v družbo, ne glede na socialno ali narodnostno pripadnost. Zid razlike se zruši.
Te ugotovitve so prišle na dan med zasedanjem komisije za šolstvo rajonskega sveta za Sveti Jakob, ki ga je predvčerajšnjim vodil predsednik te komisije Andrea SpaCcini. Srečanja so se udeležili nekateri predstavniki staršev in učnega osebja šentjakobskih šol (I. Cankar, Duca d’Aosta, Slataper, Ti-meus) z namenom, da se razgovorijo o vseh možnih načinih sodelovanja med slovensko šolo in itali-
janskimi. Na dan so prišli vsemogoči predlogi, od skupnih pohodov na Kras ali ogleda mestnih zanimivosti, do skupnih športnih iger tekmovalne ali zgolj udejstvovalne narave, izmenjave glasbene kulture, skupnega odkrivanja teritorija, iskanja zgodovinskih zanimivosti preko intervjujev in podobnih pobud. Želja je bila tudi, da bi na italijanskih šolah poleg že obstoječega tujega jezika (francoščine, angleščine ali nemščine) poučevali tudi slovenski jezik. Za male učence, kot znano, učenje dodatnega jezika ne predstavlja posebnih težav, razna mešana sodelovanja in skupne akcije pa bi nedvomno predstavljale najboljši način za poglabljanje jezika in prakticiranje. Žal pa, zaradi finančnih stisk ta pobuda trenutno ni izvedljiva. Nujna je širša propagandna akcija med starši vseh otrok, saj bi breme privatnih lekcij težilo prav njihova ramena, čimveč otrok bi se prijavilo k predavanjem, tem nižjo vsoto bi vsakdo od njih plačal.
Kakšne izvedljive možnosti torej obstajajo? Rajonski svet nudi na! razpolago prostore rekreatorija «Pitteri», v katerih bi se učenci lahko sestajali in se v skupni igri najbolje spoznavali.
Zato je nujno, da se čimprej vse učno osebje med sabo razgovori in poišče najboljše smernice, po katerih kreniti. Želja staršev pa je, da se to sodelovanje prične na najbolj e-nostaven način. Najbolje je, da se v rekreatoriju srečata dva razreda učencev različne narodnosti in da vzgojitelja prepustita njim samim izbiro iger, športa, telovadbe, petja. ! Lahko bi vsakdo naučil vrstnika I nove igre, ki jo je navajen izvajati doma ali v šoli; lahko bi si izme-1 njevali doživljaje in zgodovinske do-1 godke, ki bi jih izvedeli od starejših 1 sorodnikov, lahko bi skupaj risali ali sestavljali lepljenke na določeno temo, lahko bi italijanski otroci posredovali slovenskim eno svojo pesmico in obratno. Do sodelovanja in odprtosti bo gotovo prišlo, (kt)
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
ROMANO KLABJAN
ki bo ostal v trajnem spominu vsem, ki so ga imeli radi.
Dan in uro pogreba bomo naknadno sporočili.
Žalujoči: žena Karlina, sinova Darjo z ženo Ado in Silvano z ženo Miro, vnuki Elena, Edmund in Borut, brat Just, sestri Angela In Mila ter drugi sorodniki
Njegov spomin bomo počastili s prispevki našim društvom. Dolina, Zabrežec, Trst, Ljubljana, Buenos Aires, 23. marca 1979
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRU2ENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
DANES, 23. MARCA, OB 20.30
V	KULTURNEM DOMU NA PROSEKU JUTRI, 24. MARCA, OB 20. URI
V	MESTNEM GLEDALIŠČU V KOPRU NEDELJA, 25. MARCA, OB 15 URI
V	KINODVORANI RISTOR1 V ČEDADU
Vabljeni!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v treh dejanjih tdveh delih)
Jutri, 24. marca, ob 19.30 IZVEN ABONMAJA
Gledališča
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sklicuje danes, 23. marca, ob 17.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek za ustanovitev odbora za permanentno izobraževanje. Vabljeni so predvsem poverjeni vseh šolskih komponent.

SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
RAZSTAVA
31 GRAFIČNIH LISTOV
JOŽETA CIUHE
Odprtje danes, 23. marca 1979, ob 18.30 v galeriji Kulturnega doma v Trstu, UL Petronio 4.
Vabljeni!
Dt
S
KASTA
vabi
vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 23. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
2.	Poročila
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Pozdravi in razprava
5.	Razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
Sledila bo zakuska
Slamo slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 23. t.m., ob 19.30 v Ljubljani (Drama - Levi oder) s predstavo K. Čašule »Vrtinec*.
Danes, 23. t.m., ob 15.30 v Ljub Ijani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*.
V	nedeijo, 25. t.m., ob 18. uri v Cerknem s predstavo Miroslava Krleže «Leda*.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo na sporedu Shakespearov »Otello* v priredbi Carmela Beneja. Abonma kupon št 6 (izmenično). Abonenti, ki so že izkoristili kupon št. 6, imajo 30-od-stotni popust. Zadnji teden.
Od 28. marca bo Teatro Stabile iz Genove predstavil enodejanko Čehova «Fremendo tra le lacrime sul punto di morire*. Abonenti, ki niso izkoristili kupona št. 7, ga lahko izkoristijo za to predstavo.
AVDITORIJ
Danes in jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri se bo Living Theater predstavil s «Prometejem», ki bo prva prireditev v okviru cikla Au-ditorium. Abonmaji pri osrednji bla gajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 20. t.m., bo tržaški Teatro Studio prikazal delo »Prometej*. Sledila bo razprava s soudeležbo igralcev ansambla Living Theater. Vstopnice pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Vstopnina 3.000 lir, za abonent* in mladino 2:000 lir.
* # *
Predstave «Staromodne komedije* bodo ponovno na sporedu od 4. aprila
Kino
PD ŠKAMPERLE in ŠZ BOR
vabita danes, 23. t.m., ob 20.30 v malo dvorano Stadiona 1. maj na razgovor
O GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
Prisoten bo član Ii SKGZ Bogo Samsa.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ul. Ginnastica št. 72
vabi na predstavo
«OBLAK V HLAČAH*
Vladimira Majakovskega
Z vključitvijo nekaterih revolucionarnih stavkov Dostojevskega.
Program bo predstavil ENZO Mocchiutti, glasbo je napisal CARLO MASER, ki je tudi izvajalec. Nastopa ALDO PRES-SEL.
Predstava bo jutri, 24. marca, ob 20.39 v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72.
Udeležite se!
Razstave
V	Prosvetnem domu na Opčinah je do nedelje, 25. t.m., odprta razstava mladih goriških slikarjev.
V	galeriji Teatro Romano, Ul. Do-nota 20, je razstava kluba grafikov Venezia Viva s sodelovanjem nekaterih tržaških likovnikov.
Sil
GLASBENA 1151111 MATICA
Sezona 1978/79
Osmi abonmajski koncert
V četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: ANTON NANUT Solist:
HUBERT BERGANT, orgle Na sporedu: Haydn, Mandel, Škerjanc. Poulenc.
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD VALENTIN VODNIK
priredi jutri, 24. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani
FILMSKI VEČER O STOLETNICI Razstava slik in člankov Diapozitivi: Sašo Ota Filmi: Oskar Kraljič
Oskar Kocjančič
Vljudno vabljeni!
La Cappclla Underground 18.00— 20.00—22.00 «Abesada 1’abisso dei sensi*. — Japonski film V režiji Tanake.
Arlston 15.30—22.00 »La sera della prima*. Režija J. Cassavetes.
Ritz 16.30 «I,etti selvaggi*. M. Vitti, L. Antonelliv U. Andreas* Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «L'amour viole*. Natha Mt!J‘ Neli, AkMH* Fhures: ■> Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Sexy simfony». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Excelsior 16.00 «11 gatto e il cana-rino*. Po delu A. Christie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barv ni film.
Fenice 16.30 »Collo d’acciaio». Burt Reynold. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Prova d'orchestra*. Režija F Fellini.
Mignon 16.30 »Brillantina rock*. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Lo squalo 2». Roy Scheider, Loraine Gary. Barvni film.
Moderno 15.00 «Sensazionale, la piu grande avventura di UFO Robot. Goldrake allattacco*. Barvna risanka.
Aurora 16.30 «L’ingorgo». Alberto Sordi, Marcello Mastroianni.
Capitol 16.30 «11 paradiso pud atten-dere*. Waren Beatty. Barvni film.
Vitlorio Veneto 15.45 »Visite a domi-cilio*. Barvni film za vsakogar.
Volta Milje 16.30 »Aliče nel paese delle pornomeraviglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Verdi Milje 17.00—19.00—21.00 «L'ul-timo spettacolo* Perta Bogdano-vicha. T. Bottoms, J. Bridges, C. Shepherd.
SLOVENSKA SKUPNOST VZHODNI KRAS
vabi na
JAVNO ZBOROVANJE
Zborovanje bo jutri, 24. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 17.30.
Ob tej priložnosti bodo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti odgovarjali prebivalstvu o opravljenem delu v minulem letu. Obenem bo to priložnost za obravnavanje perečih vprašanj področja, ki še čakajo na rešitev in problemov, ki so se pojavili v zadnjem obdobju, tako n. pr.:
—	varianta regulacijskega načrta
—	kraški rezervati
—	raziskovalno področje
—	cestno omrežje
—	šolski problemi
—	dvojezičnost in zaščitni zakoni
—	zadružni hlev za področje zahodnega Krasa
—	ureditev izletništva na Krasu
—	javne usluge in zgradbe itd.
Koncerti
PRED PRORAČUNSKO RAZPRAVO V OBČINSKEM SVETU
NA SEJI ENOTNEGA ŠOLSKEGA ODBORA
V proračunu občine so vsa avna dela S°glasn° potrjena zahteva
1 1 1* j i •, • j	. .. .	,, „ po enotnem solskem okraju
vendarle kje dobiti denar za njih izvedbo?
V predvidevanju 35 milijard, ki so potrebne za ceste, šole, stavbe, kanalizacijo itd., je gotov predvsem denar za gradnjo obmejnega postajališča • Ker ni denarja, bo marsikatera zelja ostala le na papirju
V nedeljo ob 11. uri v Avditoriju koncert komornega orkestra Verdijevega giedališča. Na sporedu Tartinijeve skladbe.
Prireditve
Mali oglasi
FIAT 124 letnik ’74 v dobrem stanju ugodno prodam. Telefonirati (040) 52277.
ŠTIRIČLANSKA družina na Proseku išče enkrat ali dvakrat dnevno od 8. do 12. ure ali po dogovoru osebo za pomoč pri hišnih delih v modernem stanovanju. Ponudbe pod šifro «poštenost».
V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št. 812489, v večernih urah.
NEMŠKO KOZMETIKO »Olga Tsche-chowa» dobite na Opčinah v Parfumeriji - Kozmetiki «90». Do 28. marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke.
PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio-ne, šminke i.. parferm japonske firme «Shiseido — Parfumerija Kozmetika «90» Opčine.
PRODAM smuči «Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldan skih urah.	j
ODBOR ljudskega doma iz Križa I išče novega najemnika za gostilno. I
PRODAM majhno stanovanje v 1'r sto Telefonirat, na številko 741670
UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje Altura. Tel.: 227372.
PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407.
JUKEBOX «AM1» v dobrem stanju 450(100 lir. prodaj bar »Canari 00» na Opčinah.
Izleti
V nedeljo, 25. t.m., prireja SPDT izlet po Krasu in sicer iz Trsta z avtobusom na Prosek ter v Samator-co, nato peš n,. Kostenj, Volnik; povratek mimo Repna in Briščikov na Prosek. Zbirališče na Oberdankovem trgu ob 9. uri, odhod ob 9.15. Vab-bljeni vsi ljubitelji Krasa.
Univerzitetni gledališki center -Trst predvaja danes, 23. t.m., ob 16. uri na sedežu CRAL Assicura-zibni Generali — Ul. Torrebianca 4, posnetek predstave Pekarna »Jugo*, ob 17. uri Katie Duck - Justin Čase: Performances di due mirni, ob 19. uri Teatro 25 «Salmo rosso* M. Iancsa in ob 20.45 Eu-genio Barba «1! libro delle danze*.
Razna obvestila
Vodstvo KPI iz Križa sklicuje za petek, 23. marca, ob 20.30 aktiv sekcije.
Sekcija KPI - Križ vabi vse člane na aktiv, ki bo danes ob 20.30 na sedežu partije. Na dnevnem redu je delovanje sekcije, poročilo o pokrajinskem kongresu KPI in razno.
V Bazoviškem domu bo v nedeljo, 25. marca, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju ob vsaki udeležbi 55. redni občni zbor Pogrebnega podpornega društva v Bazovici ob 70. obletnici njegove ustanovitve.
Društvo naravoslovcev in tehnikov prireja v nedeljo, 25. t.m. naravoslovno ekskurzijo po Krasu. Zbirališče je ob 10. uri na Trgu Ulpiano po možnosti z lastnim vozilom. Vabljeni vsi ljubitelji narave.

Včeraj - danes
Danes, PETEK, 23. marca SLAVA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 12.17 — Lur na vzide ob 2.56 in zatone ob 12.52
Jutri, SOBOTA, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,4 stopinje, najnižja 8,4 stopinje, ob 13. uri 10,4 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb rahlo pada, vlaga 95-odstotna, nebo pooblačeno, padlo je 20 mm dežja, veter 5 km/h jugo-vzhodnik, morje malo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. marca se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
RODILI SO SE: Eriča Scherlich, Valentina Brainik, Stefano Babich, Andrea Rossetti, Daniele Bossi, Laura Santoruvo, Simone Favretto, Antonella Amenta, Dario Sincovich.
UMRLI SO: 57 letni Luciano Mil-lo, 69-letna Giacomina Sgubin por. Zanutti, 70 letni Paolo Pelos, 59 letni Marcello Peteani, 85 letna Maria Capitanio vd. Cortese, 70-letni
Giuseppe Marini, 88-letna Giovan-na Borri vd. Cavalieri, 86-letna Carla Custerlina vd. Todeschini, 74-letni Luigi Mari, 68-letni Stanislao Glavina, 80-letna Elena Bartole vd. Viezzoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
LEKARNE V OKOLICI Bol Junec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel 211001; Prosek: tei. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel
200 121; Sesljam tel 209 197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Kot smo že pred nekaj dnevi pisali, je v letošnjem proračunu gori-ške občine vključenih za skor 35 milijard lir raznih javnih del. Ker so vsa ta dela vključena, po že u-stnljeni praksi vseh občinskih u-prav, v proračun v predvidevanju ali upanju, da se za njih finansiranje dobijo primerna denarna sredstva, moramo reči, da bodo le del teh del zares pričali graditi. In še te ne vse v tem letu, kajti, če občini uspe dobiti finansiranje tako v obliki posojila ah dotacije, preteče precej časa, preden se delo odda na dražbi in preden gradbeno podjetje dejansko prične z gradnjo. Gre torej za vrsto pobožnih želja, od katerih se bodo le nekatere u-resničile. V nekaterih primerih so sicer dela že v ■ teku in gre v spodaj omenjenih postavkah le za denar, ki služi za nadaljevanje del. Hoteli smo napisati ta uvod, da ne bi zavedli naše bralce z ugotovitvijo, da so vsa spodaj navedena dela že nekaj gotovega.
Največja postavka je vsekakor 15 milijard lir državne dotacije za gradnjo obmejnega postajališča Itandrež • Vrtojba. Tu so dela že v teku na podlagi prejšnjega finansiranja, petnajst milijard pomeni finansiranje za nadaljnja dela. Ta denar je gotov, kot je gotovih pet milijard lir iz istih virov za gradnjo zahodne povezovalne ceste med Svetogorsko ulico in mostom 9. avgusta. Čeprav gre za denar države, ki ga je ta dala na osnovi zakona o osimskem sporazumu, so ti dve vsoti vključili v občinski proračun, ker gradbena dela vodi občina. S tem v zvezi omenimo še dve milijarcli in pol deželnega prispevka, ki bosta šli prav tako za grad njo infrastruktur na obmejnem postajališču
Poleg teh velikih del pa imamo v proračunu celo vrsto drugih postavk. O številnih so v občinskem svetu že razpravljali in načrte ter strošek odobrili ter odobrili tudi prošnjo na ustrezno mesto za posojila. Kaj je torej v načrtih občinskih upraviteljev, seveda, če bo denar namensko na razpolago?
Za redna popravila na občinskih stavbah naj bi porabili 250 milijonov lir, 100 milijonov za poplavila v stavbah osnovnih šol, 40 milijonov v stavbah, kjer so vrtci in 150 milijonov za popravila v stavbah srednjih šol. 60 milijonov naj bi namenili odkupu stanovanj,, pol milijarde pa za odkup bivše vile Ritter v "Stražicah. Dežela je dala 331 milijonov lir za popravilo stavbe ex Lenassi v Ulici Marconi. Za novo osnovno šolo v Ločniku bi porabili
250.000.	000 lir, za slovensko trgovsko šolo v Ul. Čampi 520 milijonov lir. Za nove slačilnice na šolskem stadionu bo šlo 150.000.000, za gradnjo dveh igrišč za tenis na Rojcah
68.000.	000, za kotalkarsko ploščo in park za pouk prometne vzgoje pri Madonnini pa 150.000.000 lir. Nadaljnjih 90 milijonov bodo porabili za popravilo na športnem igrišču na Rojcah, za ureditev nogometnega igrišča v Štandrežu 150.000.000 lir, za onega v Ločniku pa 100 milijonov lir. Pričeli bodo tudi z urejanjem bivšega nogometnega igrišča v Ulici Baiamonti in v ta namen porabili 102 milijona lir, v proračunu pa so tudi postavke za šolska športna igrišča v Pevmi, Ulici Cappella in Ulici Svevo v skupni vrednosti 68 milijonov lir. Za razne športne naprave pri Madonnini so dali v proračun še nad pol milijarde lir.
Osemdeset milijonov lir naj bi porabili za popravilo stavbe nekdanjega otroškega vrtca v štandrežu, ki bi ga uporabili za upravno središče tega kraja. Več kot dve milijardi sta namenjeni raznim infrastrukturam na zemljiščih, kjer bodo gradili ljudska ali zadružna stanovanja. 800.000.000 lir je namenjenih nadaljnjim delom novega vodovoda, milijarda in pol lir za u-rejevanje kanalizacije v raznih predelih občine. Za otroške jasli v naselju Sv. Ane so namenili 245 mi lijonov lir, zaradi povečanih gradbenih stroškov v preurejevanju stavbe bivše ECA v Ulici Baiamonti bo treba še 364 milijonov lir. Več kot pol milijarde bi bilo treba za redno vzdrževanje cest in trgov. In še: 800 milijonov naj bi šlo za razširitev metanovodske mreže in popravila na že obstoječi mreži. In še bi lahko nadaljevali z manjšimi vsotami, ki so razvidne iz več strani obsegajoče tabele, ki so jo dobili v teh dneh občinski svetovalci.
Gre torej za knjigo želja, v kateri je vpisano v glavnem to, kar si želimo in kar najbolj nujno potrebujemo. Moramo pa, resnici na ljubo, še enkrat poudariti, da so za vsa zgoraj omenjena dela potrebna tudi finančna sredstva. Ta pa občina lahko dobi od dežele in od rimske vlade. Seveda pa je obeh forumih toliko drugih interesentov in zato denarja ni dovolj za vse.
vsem vprašanja jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni na italijanskem obmejnem območju. Kot je znano so pred kratkim na državni ravni sklenili sporazum o teh delavcih, ki jih je po nepopolnih podatkih baje kar precej. Oboji sindikati se zavzemajo za to, da bi se njih zaposlitveni odnosi uredili tako kot določajo zakoni, da ne bi bilo torej črnega dela. Prav tako so sindikalni zastopniki razpravljali o drugih vprašanjih gospodarske narave, ki se pojavljajo na obmejnem področju in ki jih je treba rešiti Upoštevajoč določila osimskega sporazuma.
Zastopniki obeli sindikalnih organizacij so tudi sklenili, da bodo poglobili stike tudi s sestanki strokovnih sindikalnih zvez. Tako bodo zastopniki posameznih strok lahko poglobili znanje o položaju v sorodnih tovarnah na obeh straneh državne meje. Po teh sestankih pa naj bi prišlo do širšega sestanka.
KD začenja kampanjo za evropske volitve
Krščanski demokrati bodo jutri v Tržiču pričeli kampanjo za evropske volitve. Ob 16.30 bo v dvorani Palazzetta veneta konferenca o vlogi krščanskih strank v evropski skupnosti, govorila bosta posl. Luigi Granelli, vodja odseka za med narodne stike pri osrednjem vodstvu KD, in Glistavo Sob a, direktor novinarskih oddaj na drugi radijski mreži. Granelli in Selva bosta obrazložila program evropsko ljudske stranke, v kateri se združene krščanskodemokratske stranke za hodne Evrope.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služha /.a zavarovance INAM in K N PA,S od 22. do I, ure; telet štev. 732-627.
V ospredju vprašanje jugoslovanskih delavcev zaposlenih v Italiji
Kot je znano, so stiki med gori-škimi in novogoriškimi sindikati že več let zelo pogosti in plodni. Tak sestanek je bil spet pred nekaj dnevi v Gorici, prisotni so bili zastopniki občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice in enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Na dnevnem redu razprave so bila pred-
Na zatožni klopi zaradi pogreba
Pred goriškim okrajnim sodiščem se je včeraj začela kazenska obravnava proti Rudiju Vižintinu in Jožefu Kloreninu iz Sovodenj, ki se bo nadaljevala in predvidoma zaključila 5. aprila. Oba sta uslužbenca sovodeniske občine ter opravljata poleg dela cestarja tudi pokope. Prav v zvezi s tem nehvaležnim poslom sta se znašla pred sodiščem in to zaradi dogodka, ki se1 je pripetil lani 18. avgusta v Sovodnjah. Tega dne, bil je petek, sta bila v Sovodnjah kar dva pogrebav‘Medtem ko so prvi pokop opravili brez kakršnekoli nevšečnosti, se je pri drugem nekaj zataknilo. Pogrebci so se kakor smo slišali na včerajšnji razpravi, precej zakasnili, tako da se je pokop pravzaprav začel s skoraj dveurno zamudo. To naj bi bil tud, vzrok, da sta obtoženca, namesto da bi popolnoma zagrnila grob, nametala na krsto le nekaj lopat zemlje in sta pokop nameravala dokončati naslednji delavnik čez tri dni. No tega nista uspela storiti, ker so sorodniki Jožefa Lavrenčiča (tako se je pisal pokojnik) ugotovili naslednji dan, da je grob še vedno nezakrit in o tem obvestili županstvo. Grob sta nato v soboto, okrog poldne, zasula župan češčut in občinski odbornik Cotič, kajti obtoženca sta si že v četrtek za soboto izgovorila prost dan.
Včeraj je dr. Laudisio (vlogo tožilca je opravljal odvetnik Genove-se) zaslišal oba obtoženca ter priče župana češčuta. odbornika Cotiča, orožniškega podčastnika Rug-gera ter Karla Lavrenčiča, pokojnikovega sina.
Nu prihodnji razpravi, ki bo 5. a-prila, bo sodnik zaslišal, na predlog zagovornika Locatella, še nekatere druge priče.
Pred istim sodiščem se je včeraj zjutraj začela kazenska obrav-na proti 67 letnemu Francu Pete-janu in Peči, U naj bi bil, na podlagi obtožnice, zakrivil hudo prometno nesrečo, rri kateri se je resno poškodovala 16-letna Adrija-na Maraž iz Rupe. Nesreča se je zgodila 21. oktobra 1978 v večernih ural.
Sodišče je na včerajšnji razpravi zaslišalo obtoženca, ki je potrdil izjave, ki jih je že dal preisko-
valcem, profesorja Salvatoreja Ban-cherija, ki je potrdil, da obtoženec boleha za sladkorno boleznijo, kar je utegnil biti posreden vzrok za nesrečo, ter podčastnika prometne policije Maria Mancinija, ki je v glavnem potrdil ugotovitve, ki so navedene v zapisniku ob nesreči. Adrijane Maraž včeraj ni bilo na razpravo, zato se je sodnik omejil na ugotavljanje, ali je bil obtoženec v trenutku nesreče pod vplivom alkohola, ali pa je treba njegovo takratno stanje otopelosti pripisati simptomom sladkorne bolezni.
Razprava
aprila.
se bo nadaljevala 5.
Odbor sekcije Slovenske skupnosti v Sovodnjah vabi člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR SEKCIJE
ki bo jutri, 24. t.m. ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Gabrjah, Dnevni red: pozdravi, tajniško poročilo in volitve novega odbora.
Razpravljali so tudi o reformi višjega šolstva
V torek zvečer se je na redni I nic je pojasnil tudi vsebino po-
seji sestal Enotni šolski odbor za Goriško, ki je ponovno vzel v pretres ustanovitev enotnega šolskega okraja za slovenske šole, razpravljal pa je tudi o reformi višjega šolstva, medtem ko bo z razpravo o poklicnem izobraževanju, s posebnim ozirom na specifične razmere na Goriškem, nadaljeval na prihodnji seji, predvidoma konec aprila. V tem trenutku, ko se ponavljajo odkriti, pa tudi zahrbtni napadi proti globalni zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti, ko nam proti naši volji skušajo vsiliti delitev Slovencev po kategorijah, ko nam skušajo vsiliti načelo postopnosti in nazadnje še grozijo s preštevanjem, je zahteva po enotnem šolskem okraju, ki so jo soglasno podprli vsi člani šolskega odbora, toliko bolj utemeljena.
Torkovo sejo je vodil Edmund Košuta, ki je uvodoma podal izčrpno poročilo o vseh dosedanjih prizadevanjih, ki peljejo tudi preko ustanovitve enotnega šolskega okraja. Svoje izvajanje je zaključil z ugotovitvijo, da ustanovitev takega organa ni toliko vprašanje juridične-ga značaja, ampak predvsem načelno vprašanje političnega značaja.
O reformi višjega šolstva je poročal profesor Karlo Černič, ki je o-brazložil vsebino zakonskega osnutka, za katerega odobritev se je že začel postopek v parlamentu. Čer-
MiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiminiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
SESTANEK SINDIKATA EULTA
PRIZADEVANJA TEKSTILCEV ZA NOVO DELOVNO POGODBO
Pogodba zapade letošnjega 30. junija
Poleg kovinarjev, kemičnih in gradbenih delavcev in delavcev drugih strok, ki si že nekaj mesecev z raznimi protestnimi akcijami in stavkami (danes stavkajo gradbinci) prizadevajo doseči novo delovno pogodbo, ki je za nekatere stroke že zapadle, se na borbo za dosego nove delovne pogodbe pripravljajo tudi tekstilni delavci. Njihova pogodba sicer zapade šele konec letošnjega junija, osrednje vodstvo sindikata pa je že sestavilo platformo, s katero bo šlo na pogajanja.
O tej platformi so razpravljali prejšnji dan na sestanku pokrajinskega vodstva sindikata tekstilcev PULTA. Ugotovili sb. da bombaža dosego nove delovne pogodbe te stroke tokrat precej ostra, kajti delodajalci so že?' “predrt!) so bile' vse točke pogodbe znane, zavrnili izboljšanje plač, kajti, tako trdijo delodajalci, tekstilno področje se nahaja v precejšnji krizi. To odgovarja tudi resnici, čeprav menijo sindikati, da se bo kriza v tem sektorju prebrodila z odpusti in z večjo produktivnostjo v tistih o-bratih, ki se bodo obdržali, in tudi s črnim delom na domu. To sicer velja za nekatere pokrajine države, kot so n.pr. Lombardija in E-milija, kjer delajo žene na domu veliko del in polizdelke potem izročijo tovarnam, ne velja pa za naše področje, kjer ni moč, po odpustu, dobili niti črnega dela, saj so tukajšnje tekstilne tovarne bazičnega značaja; pri nas ni namreč oblačilne industrije. Sindikat trdi tudi, da je kriza na tekstilnem področju izmišljena, češ da izkazuje italijanska plačilna bilanca tekstilnega sektorja 4.000 milijard sufi-cita. To izhaja iz tiskovnega poročila goriškega sindikata FULTA.
V platformi nove delovne pogodbe se bo sindikat zavzemal tudi za nadzorstvo nad investicijami in upravljanjem tovarne. Nove zahteve zadevajo tudi delovni urnik. O osnutku platforme bodo razpravljali na delovnih mestih z delavstvom.
Dospelo Je pohištvo za šolo v Dl. Čampi
Nova slovenska osnovna šola v Ulici Čampi bo kmalu nared. Včeraj je iz Brescie prišlo v naše mesto novo pohištvo za to šolo, ki ga je nabavila goriška občinska uprava. Ker je del drugega pohištva že na
mestu in ker so v zadnjem času tudi navezali poslopje na mestno kanalizacijo, metanovod, električno mrežo in vodovod, smemo upati, da bo šola v kratkem vseljiva. Naši učenci bodo tako prišli do svojega novega in prostornega šolskega poslopja.
Sestanek sekcije KPI «A. Spazzapan»
O predlogih za izhod iz gospodar: ske krize na Goriškem bo govor jutri zvečer ,ob 20.30, na sedežu komunistične sekcije »A,. Spazzapan* v Ulici sv. Gabrijela 42. Govorila bosta sen. Silvano Bacicchi in Enzo .Bucovini. .
Pismo uredništvu
pravkov k 12., 20. in 29. členu, ki 6ta jih predlagala Enotna šolska odbora za Tržaško in Goriško in ki omogočajo ustanavljanje višjih srednjih šol za Slovence ne glede na predpisani minimum dijakov. Med razpravo se je izkazala potreba po ponovni preučitvi vprašanj v zvezi z ustanavljanjem novih smeri v višješolskem izobraževanju, tako na Tržaškem, kakor na Goriškem.
Na prihodnji seji, ki bo predvidoma konec aprila, bo govor predvsem o poklicnem in dopolnilnem izobraževanju ter o konkretnih možnostih za ustanavljanje poklicnih tečajev za Slovence na Goriškem.
Najbrž v torek volitve novega župana v Tržiču
V torek, 27. marca, ob 17.30, naj bi se sestal občinski svet v Tržiču. Datum seje, na kateri bodo razpravljali tudi o ostavki župana Maiani-ja ter najbrž izvolili novega župana, še ni dokončno potrjen, ker so v teku še pogovori s predstavniki nekaterih strank. Kakor smo že poročali bo Maianija na mestu prvega občana zamenjal socialist Luigi Blasig.
• Na županstvu v Sovodnjah so na
razpolago obrazci s prošnjami za deželno denarno podporo dijakom nižje in višjih srednjih šol. Prosilci lahko predstavijo pravilno izpolnjene o-brazce najkasneje do 14. aprila.
Spoštovano uredništvo!
Peto svetovno prvenstvo v smučarskih skokih v Planici je bilo deležno velike pozornosti s strani jugoslovanskih in tujih informacijskih sredstev. V ponedeljek, 19. t.m., sem gledal televizijski dnevnik na drugem sporedu («TG 2 Oretredici*). Med športnimi vestmi je časnikar Maurizio Vallone ob filmski podlagi poročal tudi o planiški prireditvi, kar je v smislu vsestranske informacije pravilno.
Motilo pa me je pri tej vesti nekaj. Časnikar je namreč povedal da je Avstrijec Kogler postal sve tovni prvak na prvenstvu, «ki je bilo v Planici na Poljskem*.
Ob tem se sprašujem, ali je v športni redakciji televižijskega dnevnika prišlo namerno do te pomote, (upam, da ni tako!), ali pa da je v istem uredništvu precejšnja dezinformacija kar zadeva zemljepisne pojme? Mislim, da bi svetovno prvenstvo le zaslužilo nekaj več pozornosti tudi pri navajanju pravilnih zemljepisnih imen krajev.
(Sledi podpis)
Dijaki liceja »Primož Trubar* VABIJO
jutri, 24. marca, ob 20.30 na sobotni ples v domu Andrej Budal v Štandrežu.
Risbe Franca Kavčiča v Ajdovščini
Petnajst dni bodo v galeriji Vena Pilona v Ajdovščini razstavljena nekatera dela goriškega slikarja Franca Kavčiča. Gre za 45 perorisb, ki so last ljubljanske Narodne galerije in ki so bile razstavljene s številnimi drugimi na lanski jubilejni razstavi tega gorišKega rojaka v ljubljanski Narodni galeriji. Ljubljanska razstava je bi.a prirejena ob 150-letnici smrti tega slikarja, ki je kasneje deloval v raznih krajih Italije in predvsem na Dunaju. Lani je tudi goriška občina nameravala prirediti Kavčičevo razstavo v Gorici, zaradi finančnih težav ni bilo moč tega uresničiti, zato pa bo Kavčičeva razstava v Gorici najbrž letos. Upati sicer moramo, da pride v Gorico kaj več Kavčičevih slik od teh, ki so v teh dneh razstavljene v Ajdovščini. Tu bo razstava odprta do 5. aprila in se u-vršča t) precej razvejano dejavnost te razstavne galerije. V prvem nadstropju galerije je stalna razstava Pilonovih del in soba ajdov-j skega rojaka, zdravnika in pisatelja Danila Lokarja.
V Ajdovščini pa so tudi drugače živahni na kulturnem področju. Danes zvečer bodo v domači knjigarni predstavili novo pesniško zbirko Franca Černigoja, ki je opremljena z risbami Lucijana Bratuša.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 20.15, Franček Rudolf: Veronika. Abonmajska predstava za red S petek A.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na prvi pomladanski pohod na Kras, v okolico Do-berdobskega in Sabliškega jezera. Pohod bo v nedeljo, 25. t.m. Zbirališče ob 9.15 na trgu pred spomenikom v Doberdobu, kdor pa ima probleme s prevozom, naj pride ob 9. uri na Travnik. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Slovensko planinsko društvo priredi 1. aprila letos društveno smučarsko tekmovanje na Kaninu. Tisti, ki bi radi sodelovali, naj to osebno sporočijo na sedežu društva, najkasneje do 27. t.m., kjer morajo tudi poravnati 1000 lir za vpisnino in prevozne stroške za avtobus. Društvo bo poskrbelo tudi za topel o-brok »paštašute*, ki bo veljal 1000 lir.
Kino
Gorica
CORSO 17.00—22.00 »Superman*. M.
Brando, J. Hachman. Barvni film. VERDI 17.15—22.00 «Arriva un ca-valiere libero e selvaggio*. VITTORIA 17.30 22.00 »Immoralitš*. L. Gastoni in M. Ferrer.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Amori miei*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Per vivere meglio divertitevi con noi*.
J\ova Gorica in okolicu
SOČA Ni predstave.
SVOBODA 18.00-20.00 »Vse življenj* je pred teboj*.
DESKLE 19.30 »Razbijalec*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna leaarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
Posnetek kaže slovenske učitelje z Goriškega na strokovnem seminarju. V okvirčku včerajšnji predavatelj. pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je govoril o pristopu k branju in drugim sredstvom obveščanja
(Foto Pavšič)
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul Terenziana 26, tel. 44-387.
Prispevki
Ana Roset Poletto je v Sklad za izgradnjo Kulturnega doma darovala 10.000 lir.
PRI
ZAKAJ JE V GLAVNEM MESTU LR KITAJSKE TAKO ŽIVO?
Neizčrpen kitajski trg je treba
najprej z naložbami «obdelati»
Kitajsko vodstvo računa z velikimi deli, ki naj deželo v kratkem pripeljejo v vrsto razvitega sveta - Tuje naložbe niso vedno priporočljive, vendar je Kitajska zelo trdna
Tz Pekinga prihajajo različna poročila. Eni govore z neprikritim navdušenjem, drugi pa z izrazitim pesimizmom. Tako pač kot nekdo gleda na kitajsko stvarnost, ki pa je že dolgo stalno na dnevnem redu. Vsi pa so si enotni v tem, da je v glavnem mestu Kitajske zelo živo, kot je bilo pred nekaj leti živo v glavnih mestih dežel — izvoznic nafte, kjer so se motali predstavniki vsega razvitega sveta, da bi pač plasirali svoje izdelke. Vendar je med Pekingom in na primer Bagdadom, Teheranom, Riadom in drugimi mesti držav - članic OPEČ precejšnja razlika. V teh deželah je bilo (pe-troldolarjev veliko, v Pekingu pa je tuje plačilne valute malo, neverjetno malo v primerjavi z željami vodilnih krogov kitajskega »oceana ljudi*. Če so predstavniki razvitega sveta lahko brez pomišljanja sklepali pogodbe s predstavniki držav izvoznic nafte, saj je bila dobava strojev in naprav zagotovo finančno krita, je treba na Kitajskem računati drugače, z povsem drugačnimi razmerami. Res je, kitajsko tržišče je neprimerno večje od tržišča arabskega petrolejskega sveta, a je to le potencialno tržišče, ki ga moraš šele «gojiti», to se pravi, da moraš vanj vlagati šele nato boš od tega tržišča kaj imel.
Kot vemo, živi na Kitajskem o-koli 900 milijonov ljudi. Vrednost k’tajske družbene proizvodnje pa je (leta 1977. veljala le kakih 430 do 440 milijard dolarjev. To je malo. In vendar se za kitajski trg potegujejo vse razvite dežele, kajti Kitajska je prav tako bogata, tako da bodo njena prirodna bogastva, seveda primemo izko-Sčena, koristila tudi drugim nacijam, seveda v kolikor bodo tuje e-konomske sile pripravljene prispevati k esploataciji teh bogastev.
Znano je, da je na Kitajskem veliko tungstena, antimona, železne rude, premoga, nafte, zemeljskega plina in še mnogih drugih mineralov in prirodnih bogastev. Cede eksploatacije rudnikov Kitajska na tretjem mestu na svetu, kar zadeva premogovna bogastva, pa je druga na svetu. In ker so Kitajci doslej to bogastvo bolj malo izkoriščali, ga je toliko, da ga zlepa ne bo zmanjkalo. Kitajski in tudi tuji ekonomisti močno upoštevajo kitajska petrolejska bogastva. Uradnih podat-
kov ni, vendar se v Pekingu govori o dvajsetih milijardah sodov »črnega zlata, to pa je devet milijard sodov manj kot znašajo naftne zaloge ZDA. V Pekingu pa se je šušljalo, da je na Kitajskem celo sto milijard sodov nafte in da bo ta dežela nekega dne postala «drugi Kuvait*.
Če je temu tako, se pravi, da i-majo Kitajci osnovo, na kateri lahko gradijo bodočnost. Gre lahko za nagel gospodarski razvoj, ki pa je, kot smo že v začetku rekli, pogojen, konkretno časovno o-mejen zaradi dosedanje ekonomske zaostalosti in je treba torej Kitajsko najprej «obdelati».
V zadnjih petnajstih letih sc je proizvodnja na Kitajskem večala za 5,2 odst. na leto. To ni malo, vendar postane veliko manj, če u-poštevamo dejstvo, da je startna o-snova leta 1952, zelo nizka. Sicer pa nam bodo o nizki kitajski ravni kaj več povedale naslednje številke: Kitajska je 1977. leta štela 850 milijonov ljudi, to se pravi, da je bil njen delež skoraj 23 odstotkov svetovnega prebivalstva. V svetovnem gospodarstvu pa je bil njen delež komaj 3,4 odst. Istega leta je v ZDA živelo 208 milijonov ljudi, kar je 5,2 odst. svetovnega prebivalstva, a je bil delež ZDA v svetovnem gospodarstvu več kot šestkrat večji, saj je znašal obilnih 25 odstotkov.
In pri vsem tem nič kaj navdušujočim stanjem so v vodstvu Kitajske sklenili, da bodo s štirimi modernizacijami v kratkem pripeljali Kitajsko v vrsto razvitih dežel. To je zahtevna in hkrati zapletena naloga. Samo do leta 1985. nameravajo na Kitajskem postaviti 120 velikih industrijskih in drugih objektov, med katerimi bo deset velikih železarn, deset velikih centrov za črpanje nafte, šest dolgih že'ezniških prog, trideset električnih central, pet velikih mostov itd. Čeprav je Kitajcev 900 milijonov, so to zahtevni načrti, ki jih Kitajska ne bo zmogla sama, celo ne brez uvoza opreme iz razvitih zahodnih industrijskih dežel.
In tu se pojavljajo pred kitajskim vodstvom že omenjene meje, ki utesnjujejo načrte, kajti vsak večji uvoz je treba kriti. Za to so potrebne gore tujih plačilnih sredstev ali preprosto povedano deviz. Kitajska pa je lansko leto v smislu svoje ekonomije bolj skromno sodelovala v svetovni trgovski iz-
menjavi, saj je uvozila in izvozila blaga za skupno vrednost 20 milijard dolarjev. Res je sicer, da je imela za milijardo dolarjev pribitka, toda vse to so tako majhne številke, kadar govorimo o kitajskih načrtih, da se človek sploh vprašuje, kako si Peking zamišlja uresničenje velikih zasnov. Po nekih ocenah bi morali Kitajci vložiti nič manj kot 350 milijard dolarjev, da bi vsaj približno uresničili svoje začetne načrte. Samo za u-voz moderne tehnologije bo Kitajska v prihodnjih petih letih morala dati od 40 do 45 milijard dolarjev. To pa pomeni velik, ogromen zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki si ga ne more privoščiti niti Kitajska, ki je menda družbeno in politično najbolj trdna država na svetu.
Kitajska je bogata, hkrati pa zelo siromašna. Plačuje pač davek zaostalosti, zlatih rezerv pa ima neverjetno malo, komaj nekaj nad štiri milijarde dolarjev. Tudi če svoj izvoz poveča, ne bo izvozila v prihodnjih letih več kot za 15 mi-
lijard dolarjev na leto. Tudi če črpanje nafte naglo poveča, je ne bo mogla veliko izvažati, ker se bodo z naglo industrializacijo naglo večale tudi domače potrebe. Iz vsega tega izhaja, da imamo na eni strani račun izdatkov v znesku 350 milijard dolarjev. Z druge strani pa bo Kitajska v času uresničenja gornjega načrta, torej do 1985. leta, dobila le kakih petdeset do šestdeset milijard dolarjev deviz. Tudi če bi se dotok deviz krepko povečal, je investicijski načrt strahotno velik in med možnostmi ter med potrebami nastaja prepad, ki ga Kitajci sami ne bodo mogli premostiti.
Zaradi tega Kitajcem ne preostane druga rešitev kot iskati pomoč drugod. Nakazujejo se tri možnosti: neposredne tuje investicije, da bi torej tuja podjetja gradila na Kitajskem tovarne, obrate, svoje podružnice itd. Druga možnost je ustanavljanje lastnih bank v tujini in po zgledu hongkonške, zbi- * v
BE0GRAJ5KI COLLEGIUM MUSICUM
Kljub vsem težavam res odličen koncert
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Na svoji mali turneji po Primorskem in v zamejstvu je ženski zbor Collegium musieum iz Beograda, ki ga vodi Darinka Matič -Marovič, obiskal dvorec Zemono, Koper, Gorico in priredil zaključni koncert v Kulturnem domu v Trstu. Žal je pevke na vsej poti spremljala gripa, ki je sicer vplivala na število nastopajočih, in tudi nekaj sprememb je bilo zaradi lega v sporedu, vendar te težave bistveno niso bile v breme kvaliteti koncerta, čeprav se je proti koncu sporeda čutila rahla utrujenost. Mislim, da bi katerikoli drugi zbor, ki ne bi bil tehnično vokalno tako pripravljen in vešče izdelan, ne mogel zdržati dvojnega napora, posebno še ne pri izredno zahtevnem progrcu-mu, kakršnega je imel ta zbor.
Bilo bi odveč, spuščati se v vokalne odlike zbora, ki razpolaga z Velikim volumnom strokovno izvrstno izvežbanih glasov. Ne le da zmorejo redko popolnost v vokalni virtuznosti, ki jim o-mogoča izvajanje najtežjih, zapleteno pisanih skladb, temveč so tudi interpretacije porežete z o-svajajočim muzikalnim zanosom. Izredna vokalna dovršenost, ki se odraža v lepoti tona, homogenosti skupin in celotnega zvočnega ravnovesja zbora, v enotnosti delovanja, ritmični preciznosti in pevski disciplini, je tista osnova, ki
nudi vse pogoje za nazorno oblikovanje.
Jasno, da zavisi le to od vodeče osebnosti, njene muzikalne kulture, muzikalno vsebinskega bogastva, ki ga nosi v sebi in njena pronicljivost dojemanja vrednot kakor tudi svojsko domiselna moč poustvarjanja. Mislim, da je v umetniško senzibilni osebnosti Darinke Matič - Marovič toliko tega, da naravnost vre iz njenega občutenjskega sveta. Od tod njen navdih, s katerim ožarja ves zbor in budi kreativno voljo, sprošča v njem svoje oblikovalno hotenje in gradi dela močne notranje odzivnosti.
Na sporedu so bila dela iz obdobja renesanse ter dela srbskih, hrvatskih, makedonskih in slovenskih avtorjev. če sodimo celoten koncert, ki je bil tako po izboru programa, kakor po izvedbi — mimo nekih slabosti intonančnega značaja, kar je glede na zdravstveno stanje četrtine pevk razumljivo — na visokem umetniškem nivoju, bi vendarle dal neko prednost interpretacijam del jugoslovanskih avtorjev. Te je namreč zbor globlje dojel in jih tudi izrazno markatneje izoblikoval.
Naj ob koncu še dodam, da bi kaj radi poslušali ta zbor v Gorici na tekmovanju «C.A. Seghizzi». Saj že dolgo ni bilo tam jugoslovanskega vrhunskega zbora.
IVAN SILIČ

VERJETNO JE TO PRVI PRIMER V LETOŠNJEM LETU OTROKA
ROMUNIJA SKRČILA OBRAMBNI PRORAČUN IN USTREZNA SREDSTVA NAMENILA DEC!
Gre sicer za samih 500 milijonov lejev in samo za romunske otroke, vendar je zgled tu - Koliko več bi naneslo in zaleglo, če bi temu zgledu sledile bogate države
Organizacija Združenih narodov je proglasila letošnje leto za leto otroka. O tem, da umirajo na svetu milijoni otrok zaradi lakote, ni treba posebej govoriti, kot ni treba posebej poudarjati, da se organizacija UNICEF tudi, da bi prispevala k reševanju tega vprašanja, vendar so njene moči daleč od tega, da bi se zadeva korenito rešila. V nekaterih italijanskih krogih so ta problem izkoristili tudi v propagandne namene in se je neki znani politik lotil dokaj «učinkovite» akcije, vendar pa le v svoje ali
V nedeljo bodo v mlljski občinski galeriji «Lo Squero» odprli razstavo del šestih slovenskih grafikov, med katerimi bodo tudi dela grafika Jožeta Spacala. Na sliki eno njegovih del: »Kostanji* (akvatinta)
bolje skoraj izključno v svoje namene, ker se pač zaveda, da je pri preprostem človeku problem lačnega otroka občuten.
Nekoliko bolj učinkovito so se
v letošnjem letu otroka tega vprašanja lotili v Romuniji, kjer so sklenili, da bodo skrčili oboroževalni program in ustrezna sredstva potrošili za otroški dodatek. Ideja, da bi se del oboroževalnih stroškov namenil potrebam otroka, se ni rodila v Bukarešti. O tej zelo pametni in vsekakor ijh« vedljivi zamisli je bil večkrat govor, a je niso nikjer sprejeli, razen v Romuniji in zato je primer Romunije vreden, da ga o-nienimo, pa čeprav v okviru nekaterih gospodarskih potez, ki s problemom otroka nimajo neposredne zveze.
Romunija je edina dežela vzhodnoevropskega «bloka* in tudi na svetu, ki je napravila prvi korak pri krčenju oboroževanja. Iz državnega proračuna za obrambo je črtala vsoto 500 milijonov lejev, ki jih bodo porabili za kritje poviškov v otroških dodatkih. Čeprav je 500 milijonov lejev čedna vsota, je to razmeroma malo za kritje potrebe, ki jih narekuje stanje romunske ekonomije, saj bo na račun tega vsak romunski otrok dobil komaj deset lejev na mesčc več, toda v razmerah ekonomskega stanja te naglo razvijajoče se države je to vendarle dober znak, ki bi veliko več pomenil, če bi ga posnemali v drugih bolj bogatih deželah, kjer se za tako imenovano o-brambo trošijo mnogo večja sredstva.
Romunska vlada je s posebnim državnim dekretom precizirala tudi lestvico za povečanje otroških doklad, seveda v skladu z dohodki posamezne družine. To se pravi, da bodo siromašnejše družine dobile višje doklade, premožnejše pa nižje, poseben dodatek pa dobe družine s številnimi otroki.
Namen tega ukrepa pa je, ubla-
žitev posledic nedavne podražitve nekaterih izdelkov, ki so namenjeni otrokom. Gre za razne artikle iz otroške konfekcije, za tkanine in obutev iz sintetičnih snovi oziroma iz materialov, ki se pridobivajo iz nafte. Ti artikli oziroma ti materiali so se namreč s 1. marcem podražili za 28 odstotkov. V Romuniji vsako podražitev označijo kot «korekturo cen*, ker to nekoliko drugače Zveni kot «vulgama» podražitev toda ne glfde na uporabo različnih terminov, bodo ti otroški dodatki zelo dobrodošli za tiste številne družine v Romuniji, *ti jih je prizade- -lo povečanje življenjskih stroškov,
Tudi Romunijo, kot vidimo, začenjajo pestiti problemi višanja cen oziroma problemi inflacije. Romunski tisk poudarja, da »država drži cene pod strogo, striktno kontrolo*. Še več, izpolnjujejo se vse naloge, ki jih je postavila vsedržavna partijska konferenca glede dviganja življenjske ravni in glede večanja nominalnih plač za 42, realnih dohodkov pa za 32 odstotkov*. Toda kljub vsem tem Zagotovilom se človek ne znajde ali vsaj ne more ugotoviti, koliko je povišanje plač ih mezd zares krilo precejšnje povišanje cen. Nesmiselno bi namreč bilo zanikati, da imamo tudi v Romuniji opravka z višjo stopnjo inflacije. Ne smemo namreč pozabiti, da so se cene nekaterim uslugam dvignile tudi za 150 odstotkov. Res je, da ti stroški ne vplivajo v tolikšni meri na življenjski standard, vendar je tudi res, da je vsak dvig cene pri razmeroma nizkih dohodkih občuten.
Generalni sekretar romunske komunistične partije Ceaucescu je na nedavnem posvetovanju gospodarskih strokovnjakov ponovil, da se v sistemu nagrajevanja teži «uvajanju pravičnejših odno-
sov*, računajoč pri tem najnižje in najvišje mezde in plače. Ti razponi so tudi v socialističnem svetu često zelo krivični. Čeprav
je znano, da «uravnilovka* hudo duši in kvarno vpliva, je tudi res, da preveliki razponi demoralizirajo razpoloženje. Ceaucescu je rekel, da bo v Romuniji dovoljen največji razpon 1:6. Uresničenje teh ukrepov »socialistične pravičnosti* pa vsiljuje hitrejše naraščanje nizkih plač oziroma mezd, hkrati pa diktira tudi zaviranje (pre)visokih osebnih dohodkov, ki se opažajo predvsem pri visokih funkcionarjih. Ceaucescu je sam priznal in posebej podčrtal, da je dosedanji"' preveliki razpon v osebnih dohjdkih izzval precejšnje nez#lovof)Ktvo, posebno ker so v določenih «višjih krogih* povsem «pozabili na osnove socialističnih načel pravičnosti*. V istih krogih sicer podčrtujejo, ali vsaj priznavajo, da so ti principi pravilni in pravični, vendar le tedaj, ko se nanašajo na druge, ne pa na njih same. In kaj se je pri tem ugotovilo? Ko so tem funkcionarjem njihove o-sebne dohodke zmanjšali na polovico, so ugotovili, da ti ljudje «vendarle živijo zelo dobro, ker sp njihovi osebni dohodki kljub temu še vedno — visoki*.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Komemoracija žrtev v Ar-deatinskih jamah. Prenos iz Campidoglia
12.30	Argumenti
13.00	Risanke
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: francoščina
14.40	Košarka: Gabetti — D en Bosch
17.00	Romolo Valit pripoveduje
17.10	Mala antologija: Stenterellova poroka
17.35	Agencija Interim Kuharski mojstri
18.00	Argumenti Človekova dediščina Španija: Doba barbarov
18.30	Kronike
Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja 19.20 ETTORE FIERAMOSCA, 2. del, film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam - Tam, aktualnosti
21.35	Američan v Parizu:
I RAGAZZZI TERRIBILI, film
Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim, Knjige
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	človek in zemlja
14.00	Predstavitev letošnjega «IF To dTtalia*
17.00	Babarjeve dogodivščine
17.05	Tolpa petih, TV film
17.30	Spazio dispari
18.00	Kmetijstvo in mladina
18.30	Iz parlamenta in šport _
18.50	Dober večer z .. . Jet
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTI STUDIO •
20.40	Portobello, petkov sejem
21.50	W. Shakespeare:
BENEŠKI TRGOVEC DNEVNIK 2
23.15	«Eurogoal»
Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	do 15.00 TV v šoli
17.15	POROČILA
17.20 Doživljaji mačka Toše
17.35	Dnevi z gumbkom, otroška serija
18.05	Slovenski rock:
Jani Kovačič
18.45	Nova vsebina družine: Oddaja iz cikla Sociologijo družine
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Kar bo, pa bo
21.00	Šerif v Netv Yorku, film
22.15	TV dnevnik
22.30	625
22.50	Jazz na ekranu
Koper
19.30	ODPRTA MEJA
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.30	Film: RAZBOJNIKI
22.10	Likovni nokturno
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glosa: 9.40 Disco muzik; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Jezik za zobe! Drugorazredne narodnosti v Italiji; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje*; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Jugotonov ex-press - popularni pevci o sebi in drugih; 15.35 Postni govor; 15.50 Zgodovina rock in pop glasbe;
16.30	Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30,18.30,
19.30	Poročila; 6.05 do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester James Lasta; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.40 Glasba in nasveti; 11,00 Kirn, svet mladih; ,12.05 Glasba po ždj*h; Jl.OO-Kultora in družba; 14.33 Poje Tereza Kesovija;
14.45	V veseli družbi z ansamblom Lojzeta Slaka; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletniki; 16.05 La vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glas in zvoki; 21.00 Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,’15.00.’ 17.00, 21.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Jutranja glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 10.00 Po-sebna oddaja radia 1; 11.30 Najvidnejši predstavniki lahke glasbe, Giorgio Gaber; 12.05 do 13.30 Vj in jaz; 14.05 Jazz 79; 14.30 Lepo obnašanje; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.30 Radijska drama; 17.30 Stare plošče; 18.05 Glasbena oddaja z Mino; 21.05 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Pravljica o treh glasovih; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in nai-odnosti; 10.15 -11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem;
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni in-termezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika;
20.00	Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih.
V Romuniji se doslej ni še nikoli toliko govorilo o «spoštovanju načela revolucionarne komunistične etike* kot se govori zadnje čase. To je tudi razumljivo. Nekdanjo »uravnilovko* je namreč zamenjal nov sistem, kajti v proizvodnji in tudi v sistemu nagrajevanja so uvedli nov način stimulacije iz skladov, ki so jih fir-mirali «iz de'i na novo ustvarjene vrednosti* ali tako imenovanega «čistega dobička*. Toda tu je marsikdaj kaj odpovedalo in razpon je nevarno rastel. Hkrati pa je treba priznati, da je prav ta sistem potegnil romunsko gospodarstvo iz precejšnje stagnacije. Kot vidimo se je romunsko politično in družbeno vodstvo znašlo v precepu. Potrebno je namreč stimulacijo ekonomskega značaja dovoliti, vendar jo nadzirati, da ne privede do ekscesov.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Braniti boste morali svoj poslovni položaj pred nevarnim tekmecem. Skušajte bolj skrbno sestaviti svoj proračun.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dosegli boste nekaj manjših finančnih u-spehov. Ne nasedite nesramnim provokacijam.
r DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo ugodne perspektive za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Uresničili boste neko zamisel.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne bodite v svojem delu preveč nestrpni,, ker vam je uspeh zagotovljen. Pometajte predvsem pred svojim pragom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dober del svojih nalog boste opravili na nekem potovanju. Upoštevajte nasvet nekega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite se predvsem reševanju obsežnejših nalog. Zelo vas bo razveselila dobrosrčnost drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Skušajte se čimprej prilagoditi spretnim poslovnim osebam. V ljubezenskih zadevah bodite bolj popustljivi.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22. 11.) Naleteli boste na težave z vašimi najožjimi sodelavci. Neki sorodnik vas bo ostro napadel.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Najbolje bo, da se brez omahovanja odločite za najpravilnejšo pot. Srečne ure v domačem krogu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.L) V kratkem bo prišlo do sprememb, ki bodo povečale vašo odgovornost. Končno boste dosegli neko čustveno stremljenje.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) če boste dosledni,( boste gotovo dosegli postavljeni cilj. Vaša čustvena zadeva bo v kratkem dozorela.
RIBI (od 20.2. d0 20.3.) Bodite budni, če nočete, da vam spodleti napredovanje. Preveč ste ponosni v odnosu do drage osebe.
— Hitlerjevi g) dediči ^
IVO VAJGL
Helmut Lohrscheid, član organizacije »mladih socialistov iz Neuvvieda, je obvestil bonsko obrambno ministrstvo p »tovariškem srečanju pripadnikov «HIAG» z vojaki in oficirji garnizona Bundesvvehra v Koblenzu«. Zvezni minister je o dejavnosti vojakov nekdanjih SS odredov seznanjen in ima o organizaciji »HIAG« ustrezno diferencirano mnenje. Bilo bi napačno, če bi nekdanje pripadnike • Waften-SŠ» obsojali zgolj zaradi njihovega članstva v »HIAG». Upamo, da boste so pojasnilo sprejeli z razumevanjem,- se je glasil odgovor obrambnega ministrstva. »HIAG» si lahko šteje v zaslugo, da je v ZR Nemčiji oživel mit o nekakšni »čisti« oziroma celo »viteški in nepolitični SS vojski«. Nekdanji SS-ovci se na svoja ‘tovariška srečanja po vsej Nemčiji izzivalno vozijo v mercedesih, gospodje nastopajo v temnih oblekah, okrašenih z nacističnimi odlikovanji, njihove žene stopajo ponosno ob njih v dolgih večernih oblekah. Ta čas živi v ZR Nemčiji še okoli 300.000 nekdanjih SS-ovcev. »H1AG« je njihovo trdo. nepopravljivo jedro. Eden izmed članov in javnih tribunov »HIAG« je poslanec opozicijske »krščansko demokratske unije« Hans Wissebach.
•HITLERJEVSKI VAL« — MODNA MUHA ALI SIMPTOM?, Na licitaciji starih dragocenih predmetov v Munchnu,
je nekdo bil pripravljen plačati za Hitlerjevo vozniško dovoljenje 4100 mark. Fuehrerjevo čepico s senčnikom so prodali za 6500 mark, primerek njegovega najpomembnejšega političnega dela «Mein Karnpf« z lastnoročnim podpisom avtorja, so v Zahodnem Berlinu ocenili na 2200 mark. Na zahodnonemskem tržišču gramofonskih plošč cvete posel z originalnimi posnetki iz Hitlerjevega časa. Himmlerjevi, Goeringovi, Goebbelsovi, Schirachovi in zapiski drugih nacističnih veličin, se ponujajo v izložbenih oknih. Industrija nostalgične nacistične propagande, ki se skriva pod najrazličnejšimi na pol anonimnimi filialami v Lichtensteinu, v Švici in v ZDA, se z originali govorov nacističnih veljakov oskrbuje v zahodnonemškem zveznem arhivu v Koblenzu in v «nemškem radijskem arhivu« v Frankfurtu. V povprečju dosegajo velike plošče s posnetki Hitlerjevih govorov naklado 30.000 izvodov, štiri velike plošče s skupnim naslovom »Hitler govori« so dosegle naklado 40.000 primerkov, prodajali pa so jih po smešno «nizki ceni« 12,8 mark. Založniške hiše, ki mečejo na trg vedno nove in nove posnetke iz časov »tisočletnega rajha«, se za kulisami srdito borijo za avtorske pravice. Med najbolj uspešnimi sta hamburška založnika Alexander Jahr in njegov konkurent, podjetje »Miller International«.
preprečiti širjenje nacistične nostalgije, se pogosto znajdejo pred pravimi rebusi. Na prodajne pulte v knjigarne, trgovine s ploščami in veleblagovnice namreč dospe le
.	.. irrt ■ i «i -ogcvm
9 MfVMiMT
•	■>(• tr.pr 9 1*. *♦»><>*<,«.> :
•••■■.■*•-> •»*..- :>u •::*<- m«
TO MUmniANP	:
M/. C/ ioy?	*•.•>>• v/-.--.) •>*> ttžl*« A.,«tw:tr x'.*r	>.>.«*v


r m
Die WAHRHEIT

iiber AUSCHWITZ:

X ' <*»*»<«>•• jčvtoSriHvT- ri	•ur-:*« t
Niemand ; sššmssIsssi?
Slednji se je še do nedavnega ukvarjal s proizvodnjo najcenejše «množične potrošne robe« kot so velike plošče s pravljicami, vici in klasičnimi «evergreeni». »Dobro ime, ki si ga je pri tem ustvaril, je Miller s pridom uporabil pri prodaji svojih najnovejših artiklov, na primer zbirke Goebbelsovih govorov iz zadnjih dni vojne pod naslovom »Ali želite totalno vojno?« Zahodno-nemški organi, ki morajo bdeti nad tržiščem s sumljivo literaturo in ki so s številnimi zakoni in predpisi obvezani
wurde vergast!
		
(
Nemški stari in novi nacisti postavljajo v dvom tudi pobijanje ljudi v plinskih celicah Hitlerjevih taborišč. »Resnica o Auschwltzu: Nihče ni bil umorjen s plinom!* — nesramno laže publikacija »Die VVahrhcit fur Deutecliland*
manjša količina plošč in knjig takšne vsebine. Ves ostali promet se odvija prek skrivnostnih kanalov po pošti. Tako na primer ponuja trgovec iz Westfalije, ki ima na svojem uradnem pečatu SS-ovski simbol, nacistične knjige in plošče skupaj s starinami in nagačenimi živalmi. Firma “Knjigarna Harald Hauser«, ki objavlja v uglednem »Frankfurter Allgemeine Zeitungu« tudi svoj naslov in številko poštnega predala, v telefonskem imeniku in uradnem adresarju ni mogoče najti. Harald Heuser, ki ie podjetju za distribucijo nacistične literature ..posodil* svoje ime, stanuje v Stuttgarc-u, Engelboldstrasse 25, kot podnajemnik pri krojaču Hansu Poehlerju. Vsi napori novinarjev bavarskega radia, da bi odkrili, kdo se skriva za podjetjem «Documentary Series Establishment«, ki je doslej izdala že 36 velikih plošč s pesmimi in govori tl časov nacizma, so ostali brez uspeha.
Ali pomeni val zanimanja za Hitlerja in nacizem, ki je v kar se da nesprejemljivi obliki zapljusnil Zahodno Nemčijo, nekakšno renesanso nacizma? Na to vprašanja je urednica tednika »Die Zeit« Marion Doenhoff odločno odgovorila z «ne». »Takšna ideologija se lahko razraste le v možganih podhranjenih množic in njihovih vodij, ki jih razganjata zavist in sovraštvo. Z blagostanjem se jo pri nas razvila samozavest, toleranca in pragmatičen način razmišljanja. Zato moramo tudi znati prenesti, če nas drugi kritizirajo in sumničijo, kajti nikomur ni dano, da bi se kar tako lahko otresel svoje preteklosti. Ona ostaja prisotna tudi če je medtem že postala zgodovina.*
Med tistimi, ki jih hitlerjevski val ne pušča hladno, je bonska ministrica za mladino, družino in zdravstvo Antje Huber. ..Nevarnosti, ki jo lahko nacionalsocialistična propaganda predstavlja za otroke, ne kaže prezreti.
sr a. ver S H-fS g-3. __ ^ ™	~Sšm ŠŠ’ Spl SS
košarka
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SLA VJE GABETTIJA IZ CANTUJA
Italijanski košarkarji so včeraj v Poreču zasluženo prema-9ali nizozemsko ekipo EBBC iz Den Boscha - Poprečna igra
5abettl — EBBC Den Bosch *3:73 ( 40:39)
EBBC DEN BOSCH: Kropman 2, “ekker 8, Cramen 12 (2:2), Van Es-2, Al Faber 10, Van Vliet, Aker-Phm 19 (1:1) Kirkland 8, Lister 12 (2:4).
GABETTI CANTU’:	Innocentin,
“atton 20 (6:8), Recalcati 2, Neu-20, Della Fiori 8, Tombolato •' Cappelletti, Riva, Marzorati 6 ®:0), Bariviera 16 (2:2)
SODNIKA Davidov (SZ) in Mai-^ (Francija).
..DELEGAT FIBA: Avramidis (Gr-*ya).
PM: EBBC 5:7, Gabetti 9:11.
SON: EBBC 24, Gabetti 17.
PON: Kirkland (29).
GLEDALCI: 2.000.
POREČ — Gabetti iz Cantuja je *J*raj v Poreču zasluženo premagal Jw»emsko ekipo EBBC iz Den Bo-in je ohranil naslov v evrop-košarkarskem tekmovanju za ™kal pokalnih prvakov.
.Srečanje v Poreču ni bilo na dolnji tehnični ravni in tako se ® dtelno izjalovil košarkarski praz-Jjk, za katerega so se domači pri-^itelji tako skrbno pripravili.
.V prvem polčasu sta si bili mo-*vi {»vsem enakovredni. Nizozem-ri so zbrano začeli v obrambi, v j^Padu pa so v glavnem po zaslugi ^eh Američanov Kirklanda in Li-**rja ter reprezentanta Akerboona Rajali italijanskim košarkarjem J* koš in tako sta se ekipi lahko j^javali v vodstvu. Italijanska e-SPa v tem delu nj igrala najbolje. Neumann je sicer dosegel nekaj le-™i košev, vseeno pa je igral premično in tako je bila iigra Galija dokaj raztrgana.
V nadaljevanju so Italijani bolje meli, priigrali so si majhno predat, ki so jo nato obdržali in še Povečali do konca tekme. Srečanje se je odločilo, ko je moral za-l^di petih osebnih napak zapustiti jSrišče Kirkland. Bil je to hud “endikap za Nizozemce, ki so tako '28ubilj svojo udamo moc v napa-“U,- V Gabettijevih vrsta pa je nepričakovano dobro zaigral Renzo *°mb<)lato, ki se je izredno požrtvovalno boril v obrambi, pa tudi v n?padu je dosegel nekaj pomembni) košev.
Resnici na ljubo, nismo prisostvovali dobri košarkarski predstavi. Napak je bilo vse preveč na eni '» drugi strani (sekunde, koraki, grešeni meti itd.), zmagala pa je !*ipa, ki ima boljši igralski iz-“°r in več mednarodnih izkušenj.
Boljši posamezniki: v Gabettijevih jTstah: Tombolato in oba Američana (le ta pa samo zaradi izku-j*'čka košev), v nizozemski ekipi: Prav tako oba ameriška košarjkar-ja, požrtvovalni kapetan Decker ter ^'no Akerboom.
Navdušenje italijanskih navijali ki so prišli v glavnem iz Can-lUja, je bilo seveda po tekmi izredno, in to še zlasti, ko je častmi sekretar mednarodne košarkarje zveze William Jones izročil ka-Nanu Gabettiju Recalcatiju leto-jji pokal pokalnih prvakov.
B. Lakovič
POKAL PRVAKOV
Nepričakovana zmaja Emersona v Madridu
Real — Emerson	82:83
(45:36, 75:75)
Madrid — V zadnjem kolu finalnega turnirja evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pr-Vakov je sinoči Emerson iz Varese-ja nepričakovano premagal v Madridu Real in se je tako uvrstil v veliki finale, ki bo v Grenoblu in y katerem se bo spoprijel s sarajevsko Eosno.
Sinočnje srečanje se je končalo po *»em podaljšku, v katerem so bili Italijanski košarkarji prisebnejši od domačinov in so tako zmagali s toč-ko razlike.
v španskih vrstah so bili najboljši strelci: Brabender 24, Sczerbiak 16 in Meister 13; v Emersonovih 'Tstah pa: Morse 27, Yelverton 18, G>sDo 14 in Carraria 10
nogomet
Rangers — Koln	3:1
GLASGOW - Včeraj so odigrali *e zadnjo tekmo četrtfinala nogometnega pokala prvakov, ki so jo v sredo preložili zaradi snežnega
meteža.
Ekipi Rangersa in Kolna sta vče-yaj igrali neodločeno 1:1 in tako se v polfinale uvrstil Koln, ker je v Prvi tekmi zmagal z 1:0.
kom Kopitarjem že odnesli dve zmagi. Mladi Celjan je namreč brez težav osvojil tek na 110 m z ovirami s časom 14”8; izkazal pa se je tudi na razdalji 400 m, kjer je dosegel zelo dober čas 46”0. Kopitar je sicer specialist za tek na 400 m z ovirami, zato sta ta rezultata dokaj zadovoljiva.
PLAVANJE
ZAGREB — V soboto in nedeljo bo v hrvaškem glavnem mestu v organizaciji plavalnega kluba Mladost, zanimiv mednarodni miting «Mladosti 79», na katerem bodo sodelovali plavalci iz enajstih držav. Nastopili bodo tekmovalci izpod štirinajstega leta starosti, pričakovati pa je, vsaj za trinajstletnike, res kakovostno udeležbo. Povabljene reprezentance (Italije, Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Turčije, Poljske, NDR, Francije, Kube in LR Kitaj-
ske) so prijavile več kot 300 plavalcev. To bo torej lepo tekmovanje, pravo zanimivost pa seveda predstavljajo Kitajci, ki imajo v tej športni disciplini izredno veliko tradicijo.
NOGOMET
MEMORIAL NEREA ROCCA
Zanimiv turnir v Trstu
Triestina bo v spomin na pred kratkim preminulega Nerea Rocca organizirala velik turnir, na katerem bodo poleg tržaškega tretjeli-gaša nastopile še tri najbolj znane ekipe, ki jih je Rocco vodil. Te so Torino, Fiorentina in seveda Milan, moštvo, na katero je bil «pa-ron* še posebno navezan.
Vse kaže, da so vsi trije povabljeni klubi pozitivno odgovorili na vabilo Triestine.
Barkovljanska Sirena bo svojo pomorsko aktivnost tudi letos osredotočila na jadrnice razreda »optimist*, da bi tako dala možnost športnega stika z morjem predvsem svojemu naraščaju
SMUČANJE
NA PRVENSTVU ŠZ 0LYMPIA
BORBENA TEKMOVANJA
Prireditev se je odvijala v Trbižu in Ovčji vasi
V nedeljo so bila v Trbižu (veleslalom) in v Ovčji vasi (smučarski teki) društvena tekmovanja ŠZ 01ympia iz Gorice. Čeprav je šlo prvenstveno za družinski značaj prvenstva, ni manjkalo borbenosti in zagrizenosti med tekmovalci, kar je dalo celotni manifestaciji poseben pečat.
Ob zaključku tekmovanj je v Ovčji vasi sledilo nagrajevanje, pred katerim je načelnik smučarske sekcije pri ŠZ 01ympia Vrtovec poudaril pomembnost takih manifestacij. I<e- ta se je za uspelo prireditev zahvalil vsem organizatorjem.
IZIDI
VELESLALOM
Družinski pari: 1. zakonca Pintar,
2.	zakonca Flego.
Družine: 1. družina Delai, 2. družina Vrtovec, 3. družina Braida. Medvedki: 1. A. Crobe, 2. M. Delai,
3.	I. Bresciani.
Najmlajši: 1. D. Zollia, 2. R. Gru-sovin, 3. E. Ermacora. Naraščajniki: 1. B. Košič, 2. K. Ma-cuz, 3. H. Kosič.
Mladinci: 1. M. Braida, 2. R. Kos, 3. M. Lenhardt.
Člani: 1. F. Lenhardt, 2. M. Braida, 3. M. Figar.
Amaterji: 1. Faganel, 2. Tripani, 3. Pintar.
Veterani: 1. A. Vida, 2. I. Flego, 3. J. Vrtovec.
Pionirji: 1. M. Kranner, 2. E. Gru-sovin.
Najmlajše: 1. M. Vrtovec, 2. B. Ri-nelli, 3. L. Bardusco.
Miške: 1. D. Macuz, 2. S. Selva. Naraščajnice; 1, F. Pozzo, 2. R. Delai, 3. K. Cej.
Mladinke: 1. M. Braida, 2. A. Pozzo, 3. M. Kouvalis.
Članice: 1. M. Vittori, 2. B. Sinigoi, 3. N. Canziani.
Dame: 1. D. Delai, 2. A. Pintar, 3. M. Flego.
SMUČARSKI TEKI Dnižinski pari: 1. zakonca Gaier,
2.	zakonca Bregantini.
Družine: 1. družina Conzutti, 2. družina Bregantini, 3. družina Cej.
Medvedki: 1. S. Contin, 2. L. Bau-čer, 3. M. Mari.
Naraščajniki: 1. L. Bregantini. Mladinci: 1. M. Petrachi, 2. R. Kos,
3.	M. Braida.
Člani: 1. A. Vida, 2. V. Cej, 3. P. Sinigoi.
Člani (4 km): 1. G. Gaier, 2. L. Bregantini.
................................................................................................iiiimiiiiHiiiiniiiiiiiiimmiiiiiiimimiiimiiiH......
NOGOMET
po Štirih negativnih izidih v 2. al
ZARJA PONOVNO PRIŠLA 00 TOČKE
Bazovci so zapravili vrsto zelo ugodnih priložnosti .
Grandi Motor! — Zarja 0:0
ZARJA: Puzzer, I. Grgič, Fran-dolič, Mikuž, Samese, Cecchi, Tieri, Bidussi, D, Grgič, Sulčič, Fonda (61. min. Metlika), 14, Žagar.
SODNIK: Karel Gergolet iz Doberdoba.
Zarja je po štirih negativnih rezultatih zopet prišla do točke v tekmi s šibko enajsterico GM.
Zarani so vso tekmo nadzorovali igro in imeli nekaj izrednih priložnosti za gol. Takoj po začetnem žvižgu se je Tieriju ponudila izredna možnost, toda njegov strel je bil netočen. Od tega trenutka pa do konca polčasa je Zarja začela voditi svoj tempo igre in stalno oblegati vratr domačinom, toda skrajno netočnim napadalcem ni uspelo spraviti v mrežo nekaj zelo lahkih žog. Gol je tako rekoč že visel v zraku, ko je sodnik odžvižgal konec prvega polčasa.
V drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila, saj je Zarja stalno oblegala domačine, vendar pa ji ni uspelo spraviti na kolena vratarja. Ponovno ;e imel najlepšo priložnost Tieri, kateremu pa je vratar strel ubranil Enosmerno napadanje se je nadaljevalo do konca tekme, ne da bi se rezultat spremenil v korist Bazovcev, ki so po dolgem času spet pokazali vrsto lepih kombinacij.
Najboljši v vrstah Zarje so tokrat bili Sulčič, Mikuž in Cecchi.
BIG
. NARAŠČAJNIKI Zarja — CGS	0:1 (0:0)
, ZARJA: Vidali, Križmančič, Al-^ftini, šavron, Kalc, Sinessi, Ra-rj-to, Fonda, Salvi, Tognetti, Kralj, 12 Racman, 13 Stančič.
Zarja je doživela že drugi zaporedji poraz, tudi tokrat nezasluženo. I'ajmlajši predstavniki Bazovice so spoprijeli z ekipo CGS, ki zaseda ^šja mesta lestvice.
V prvem polčasu so Bazovci zaigrali bolje od gcGov in so jih tudi Nadigrali, toda napadalci so bili to-'rat skrajno netočni.
Nasprotno pa so v drugem polča-®u Tržačani prevzeli igro v svoje !j0ke in potisnili Zarjane v njihov 'Szenski prostor. Gol so dosegli s Pomočjo enajstmetrovke. BTG
ATLETIKA
. ALžIR — Začele so se alžirske jPortne igre, na katerih gostujejo tadi reprezentanti iz Poljske, France, SZ in Jugoslavije. Po otvo-r*tveni svečanosti so se začela tek-jH°vanja, prvi pa so se za kolajne “Prib atleti. Jugoslovani so z Ro-
V PRVENSTVU 3. AL
Nezaslužen poraz Krasa
Opicina Supercaffe - Kras 2:1
(1:1)
OPICINA: Quercini, Celia, Mode-sti, Castro, Palermo, Mezzalira, Gardoz, Macor, Spangaro, Porro.
KRAS: Bogateč, Černjava, v 25. min. d.p. Ljubo Milič, Darko Škabar, Trampuš, Šegina, Dilič, Race, Miloš Milič, Blažina, Ražem, Ver-ša, rezervni vratar Ferfolja, 14 Rebula.
STRELCI: v 24. min. p.p. Ražem za Kras, v 42. min. p.p. Gardoz iz 11-metrovke, v 25. min. d.p. Gardoz.
SODNIK: Giansanto iz Trsta.
V tem kolu prvenstva 3. amaterske lige je stala nasproti Krasu o-penska ekipa Opicina Supercaffe. Nedvomno je to ena močnejših e-kip te skupine. Za Kraševce bi bil zaželjen tudi neodločen izid.
Krasovi fantje so takoj prevzeli vajeti igre v lastne roke in v 15. min. je Verša z lepim strelom poslal žogo mimo vrat. Tudi Milošev strel izven kazenskega prostora je 5 minut kasneje končal izven vrat. Po tolikih poskusih so gostje vendarle povedli. Blazina je žogo preusmeril Ražmu, ta je lepo preigral dva domača branilca in komaj se mu je zoperstavil vratar ga je ta z nizkim strelom premagal. Reakcija gostov je bila takojšnja in v 30. min. je njihov igralec zgrešil
vrata. Tri minute kasneje je Kras zapravil z Milošem Miličem nedvomno najlepšo priložnost, da bi podvojil. Popolnoma sam pred vratarjem je bil premalo odločen. V preostalih minutah se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Tik pred koncem polčasa so gostje remizirali s pomočjo sodnika, ki jim je povsem neupravičeno dosodil najstrož-jo kazen.
V nadaljevanju je bila igra na nižji tehnični ravni. Odvijala se je v večini na sredini igrišča. Praktično sta bila oba vratarja popolnoma nezaposlena, dokler niso domačini v 25. min. dosegli gola z Gardozem. Do končrega žvižga so imeli »rdeče-beli* še nekaj zrelih priložnosti iz prostih strelov, a so jih (delno zaradi razmočenega igrišča, delno pa zaradi slabe izvedbe) vse zapravili.
Tega poraza si Krasovi fantje vsekakor niso zaslužili in če bi imeli na svoji strani vsaj malo več športne sreče bi brez težav odnesli z Opčin vsaj eno točko.
Tokrat so bili med najboljšimi na igrišču Dilič, Šegina in Ražem.
S. Z.
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI Kontovel — Don Bosco 81:90 (45:34)
KONTOVEL: Vasallo 27, PUpds 4, Milič 29, Čuk, Danev 4, Štoka 2, Terčon 15, Kojanec, Starc.
V prvi povratni tekmi so ostali Kontovelovi naraščajniki praznih rok. Tudi v drugem srečanju so bili slabši od Tržačanov, ki imajo to prednost, da razpolagajo z boljšimi menjavami. Naši fantje so začeli zelo dobro, tako da so popolnoma zmedli sicer precej kakovostno peterko Don Bosca. V tem prvem delu se je posebno izkazal Livio Milič, ki je poleg tega, da je dobro vodil igro domače ekipe, dosegel v prvih dvajsetih minutah igre izkupiček dvajsetih točk. Tako dobra igra je bila tudi pravilno poplačana, saj so domačini povsem zasluženo zaključili prvi polčas s kar 11 točkami prednosti. V nadaljevanju pa, kot že rečeno, šo bili pošteno izmučeni in pomanjkanje enakovrednih menjav je pokopalo še zadnje upe, da bi premagali solidnega nasprotnika.	H.L.
IZIDI 10. KOLA
Libertas - Inter 1904	50:71
Alabarda - Servolana	92:90
Kontovel - Don Bosco	81:90
Ferroviario - Chiadino	72:78
Počitek: Polet
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Don Bosco (9) 16, Servolana (8), Alabarda (9) in Inter 1904 (8) 12, Ferroviario (8), Chiadino (9) in Kontovel (9) 6, Libertas (8) 4, Polet (6) 0.
PRIHODNJE KOLO Servolana ■ Kontovel (25. 3. ob 11. uri v Skednju), Polet - Ferrovia-
Miške: 1. D. Iurich, 2. E. Del Zotto. Naraščajnice: 1. B. Conzutti, 2. R.
Delai, 3. M. Conzutti.
Dame: 1. M. Fleg>o, 2. N. Conzutti,
3. M. Bregantini.
Dame (2 km): 1. A. Gaier.
LISTNICA UREDNIŠTVA
V zvezi z našim poročanjem 17. t.m. o košarkarski tekmi med Jadranom in Hurlinghamom za naslov pokrajinskega mladinskega košarkarskega prvaka, smo prejeli pismo s podpisom večjega števila o-seb - športnikov in nešportnikov. V njem izražajo nejevoljo nad vsebinsko in dolžinsko skromnostjo poročila ob ugotovitvi, da bi dogodek tolikšnega pomena za naš manjšinski šport zaslužil drugačno pozornost.
Pismo smo v športni redakciji PD vzeli na znanje. Kolikor gre za našo krivdo sprejemamo kritiko, neutemeljenih očitkov in primerjav pa ne moremo sprejeti.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Naše ekipe le delno uspešne
V devetih srečanjih so izbojevale štiri zmage
Nedeljsko kolo v mladinskih nogometnih prvenstvih je bilo le deloma uspešno za naše enajsterice. Naša moštva so skupno osvojila štiri zmage, en remi, štiri ekipe pa so bile tokrat poražene. Bregovi začetniki in cicibani so doživeli v svojih kategorijah katastrofalna poraza. Prvj so prejeli kar 9 golov od tržaške enajsterice Soncini, drugi pa gol manj od ekipe CGS. Poraženo je bilo tudi proseško Primorje v prvenstvu kadetov in Zarja med naraščajniki.
Na sporedu sta bila kar dva slovenska derbija. V C skupini najmlajših je Breg gladko odpravil tre-benskega Primorca. Primorje je pa brez težav s klasičnim rezultatom 2:0 premagalo Kras. Med začetniki bi omenili prvo prvenstveno zmago Primorja z Esperio S.I. in visoko zmago Primorca v prvenstvu kadetov. Edini remi v tem kolu so odnesli cicibani Primorja. Tokrat je bil, Breg med kadeti prost,

ODBOJKA
V 3. DIVIZIJI
rio (25. 3. ob 11. uri na Opčinah), Inter 1904 - Chiadino, Alabarda -Libertas.	Marko
1. MOŠKA DIVIZIJA
Danes se bo z anticipirano tekmo Don Bosco - Bor A pričelo prvenstvo 1. divizije, v katerem nastopa letos kar 10 ekip. Drevišnjo tekmo bodo odigrali v novi telovadnici Don Bosca v Istrski ulici in se bo pričela ob 20.00.
Marko
Dober trening za borovce Kraški zidar — Bor 103:88 (45:42)
BOR: Pegan 4, Canciani 6, Male 3, Jančar, Sta var 2, Udovič 34, Ražem 6, Koren 12, Slobec 18, Bajc 4.
KRAŠKI ZIDAR: Trampuž, Grmek II., Lah 27, Rutar 4, Miklavec 17, Plut 6, Mervič 39, Furlan.
Mladinska ekipa Bora, ki bo nastopila v prvenstvu 1. divizije je odigrala prijateljsko tekmo s Kraškim zidarjem, da bi trener Krečič preizkusil igralce, ki so začeli trenirati skupaj šele pred dvema tednoma.
Vseeno lahko rečemo, da so borovci v Sežani zadovoljili, čeprav je bilo očividno, da niso še homogena ekipa. Trener Krečič je poslal na igrišče vse igralce, ki so izpolnili vsa pričakovanja.
Naši fantje so nedvomno zadovoljili, zlasti Udovič, ki je s točnimi meti iz velike in srednje razdalje dosegel lep izkupiček košev.
Cancia
KADETI
Prva zmaga Borovcev Chiadino — Bor 72:75 (34:41)
BOR: Švara, Pegan 22, Pecchiar 2, Ražem 19, Gerdol 4, Canciani 9, Cattaruzzi 2, Kosovel 9, štavar 8.
PM: 5:15
SODNIK: Pittana
Borovci so osvojili prvi prvenstveni par točk proti skromni peterki Chiadina. Treba pa je pripomniti, da je to bila prav gotovo najslabša tekma «plavih», izvzemši povratno tekmo proti Interju 1904.
Peganova vrsta je že od vsega začetka pokazala, da to za naše fante ni bil ugoden dan. Neizkušeni domačini so večkrat spravili v zadrego Borovo obrambo, še posebno pod košema, kjer so naši fantje slabo krili prostor.
Skratka, na ta nastop je treba pozabiti in upati je, da je bil dvoboj s Chiadinom le črn dan za «plave», ki bodo v nedeljo sprejeli v goste solidno ekipo Don Bosca, s katero so v prvem delu prvenstva izgubili le za piko.
Cancia
Dve zmagi plavih
Uspeh so si priborili v moški in ženski konkurenci
v
Tudi Hrastova dekleta so prišla v 1. ID do pomembnih točk
Obveščamo, da danes zaradi razmočenega igrišča, odpade nogometna tekma med NK Bilje in ZSŠDI.
Tekma je preložena na prihodnji petek, s pričetkom ob isti uri.
V	3. moški in ženski diviziji so bila odigrana tri oziroma dve koli. Fantje Bora so slavil) dve zmagi, ženska šesterka Bora B je bila prav tako dvakrat uspešna, prva postava «plavih» pa je po prvem neuspehu izbojevala dve točki brez boja.
Bor — ARCCS	3:0
(15:5, 15:6, 16:14)
BOR: Može, Koren, Krebel, Filipčič, Vodopivec, Rauber, Tul, Pečenko, Žudek, Sgubin in Škabar.
ARCCS: Žerjal, Negro, Mione, Selem, Pison, Riavez in Piani.
V	3. kolu so odbojkarji Bora dokaj prepričljivo pospravili drugi zaporedni par točk in prikazali tudi dobro igro. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, čeprav so gostje po prvih dveh gladko izgubljenih setih v tretjem nudili nekoliko bolj zagrizen odpor. To moramo pripisati dejstvu, da so stopili na igrišče vsi borovci, z izjemo poškodovanega Škabarja. Prav temu moramo pripisati nekoliko bolj medlo igro. Vsekakor pa zaslužijo slovenski odbojkarji za ta nastop vso pohvalo, saj je bila prikazana odbojka veliko bolj obetavna kot v prvih dveh nastopih.
Bor B — La Prevldente 3:0 (15:3, 15:1, 15:7)
BOR: Furlanič, Maver, Montana-ri, Župančič, Tomšič, Kralj, Pra-šelj, Klemše in Marc.
LA PREVIDENTE: Albrigo, Bet-te, Dreosi, Fabbro, Fragiacomo, Franchini, Giglio, Marin, Palladi-ni, A. in M. Tomasi in Fast.
Potem ko je druiga šesterka Bora v prvem nastopu prepustila Kon-tovelu B samo 12 točk, so se morale zastopnice od La Previdente zadovoljiti z eno manj, To je morda najboljši dokaz, da ekipa «plavih» j v skupini A tega prvenstva ne boi naletela na enakovrednega tekmeca, j To je bilo obenem tudi pričakovati,; saj je cilj Bora napredovanje v višjo ligo in zato letos nastopajo nekatere starejše odbojkarice.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Rivignano — Hrast 2:3 (15:13; 9:15, 12:15, 15:12, 4:15)
HRAST: Franka, Marija in Suzi Jarc, Lucia in Loredana Marušič. Luisa in Silvana Gergolet, Lavrenčič.
V	soboto je uspelo doberdobske-mu Hrastu v gosteh premagati neposrednega tekmeca v boju proti izpadu, šesterico iz Rivignana, po hudli borbi s 3:2.
Slovenske predstavnice so si zmago gotovo zaslužile, saj so stalno vodile (v drugem setu celo z 12:0) in tako odnesle zlata vredni točki. Tudi tokrat sta bili glavni nositelji-ci napada Hrasta Lucia Marušič in Luisa Gergolet, ki sta bili skoraj nezgrešljivi.
V	nedeljo čaka Hrast dokaj naporna naloga, saj bodo gostile Vir-tus iz Vigonova, ki je do sedaj zbral že 14 točk. Kljub temu pa res ne smemo obupati, posebno če upoštevamo dejstvo, da so Doberdlobke klonile v prvem srečanju le s 3:2, en set pa so osvojile celo s 15:1.
V nedeljo akcija «Gorica kolcsari»
Tradicionalna pobuda »Gorica kolesari*, ki jo letos petič zaporedoma prireja Goriško kolesarsko društvo, bo v nedeljo, 25. t.m. Manifestacije se lahko udeležijo vsi in s katerokoli vrsto kolesa.
Start nastopajočih bo ob 10. uri v Ulici Cadoma, izpred Ljudskega vrta. Kolesarji se bodo nato peljali skozi Podgoro, Ločnik, Mošo, Koprivno, Ružič, Blankiš, Mošo, Ločnik, Podgoro in nazaj v Gorico (Ul. Cadoma).
Vpisovanje sprejemajo nekaj ur pred startom. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 1. aprila.
Vesna pa v prvenstvu najmlajših zaradi slabega igrišča ni igrala.
KADETI
SKUPINA E IZIDI
ZAOSTALIH TEKEM 13. KOLA Stock - Portuale	1:2
Primorje - Chiarbola	0:3
Ca ve - Primorec	0:5
LESTVICA
Op. Supercaffe 20, Stock 18, Chiarbola 14, Portuale 12, Cave 11, S. Marco 9, Primorje, Primorec 7.
SKUPINA F	
IZIDI	
ZAOSTALIH TEKEM 13.	KOLA
Edile Adriatica - Domio	9:0
Libertas - Zaule	0:1
Rosandra - Fortitudo	4:1
LESTVICA
S. Giovanni 21, Edile Adriatica 19, Zaule 18, Libertas 17, Breg 14, Rosandra 12, Edera 10, Fortitudo 9, Domio 8.
NARAŠČAJNIKI SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Blue Star - Costalunga 3:2 Inter Sv. Sergij - Rosandra 2:1 S. Andrea - Montebello prek. Zarja - CGS	0:1
Giarizzole - S. Vito	2:0
LESTVICA
Inter Sv. Sergij 24, Giarizzole 23, CGS 19. Rosandra 18, Costalunga 14, Blue Star 11, Zarja, S. Vito 8, S. Andrea 2, Montebello 1. NAJMLAJŠI SKUPINA A IZIDI 12. KOLA Blue Star - Olimpia prek. Inter Sv. Sergij - Campsnelle 1:2 Costalunga - S. Nazario prek.
Esperia SI - Chiarbola	0:0
Don Bosco - Vesna	prek.
LESTVICA	
Campanelle 21, Vesna	18, Costa-
lunga 16, Chiarbola 15, Esperia SI,	
Inter Sv. Sergij 13, Don	Bosco 12,
Olimpia 10, Biue Star 6,	S. Naza
rio 0. SKUPINA C IZIDI 12. KOLA	
Triestina - Zaule	6:1
Fortitudo - Ponziana	1:2
Breg - Primorec	5:1
Libertas - Giarizzole	prek.
Kras - Primorje	0:2
LESTVICA	
Libertas, Triestina 23,	Giarizzo-
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI
ZAOSTALIH TEKEM 11. KOLA S. Andrea - Fortitudo prek. Ponziana - CGS	prek.
Op. Supercaffe - Chiarbola 1:4 Suneirii Giarizzole	0:0
Esp. S. Giovrnm Primorje 0:2 Campanelle p oste
LESTVICA
Chiarbola 17, Soncini 15, Campanelle 13, Giari zole 11, CGS, Fcrti-tudo 10, Op. Supercaffe, Ponziana 9, S. Andrea 7, Primorje 3, Esperia S. Giovanni 1.
SKUPINA B IZIDI ZAOSTALIH TEKEM 11.	KOT-A
Esperia SA - Inter Sv. Sergij 2:0	
Portuale - Zau'e	2:0
Don Bosco - Chiarbola	2:1
Soncini - Breg	9:0
Esperia SI - Domio	4:0
S. Giovanni prost	
le 20, Breg 16, Ponziana 13, Fonti-tudo 11, Primorje 10, Zaule 6, Primorec 5, Kras 1.
LESTVICA
Esperia SI 19, Soncini 18, Domio 14, Portuale 13, Inter Sv. Sergij, Esperia SA, Don Bosco .10, Chiarbola 8, S. Giovanni 4, Breg 3 in Zaule 1.
CICIBANI
IZIDI 13. KOLA
CGS - Breg	8:0
Domio - Ponziana	3:1
Fulgor - Chiarbola	0:7
Primorje - Inter Sv. Sergij 0:0 Campanelle - Giarizzole	0:3
S. Andrea - Fortitudo	2:1
Soncini - Muggesana	1:1
Zaule proste
LESTVICA
Soncini, Giarizzole 21, S. Andrea 18, Muggesana, Fortitudo 17, Chiarbola 16, Domio, CGS 12, Fulgor, Campanelle 11, Primorje 9, Ponziana 7, Inter Sv. Sergij 5, Breg 3, Zaule 0.
SMUČARSKI SKOKI
LJUBLJANA - Od danes do nedelje bo pet smučarskih skakalcev mladinske jugoslovanske državne reprezentance nastopilo na mednarodnem tekmovanju v Španiji. Pod vodstvom pomočnika zveznega trenerja Koprivška so v Španijo dopotovali Križaj, Anžel, Bantan, Pibernik, Benedik in čižmar. Nekateri od njih bodo prav gotovo izkoristili pozitivno izkušnjo iz Planice, kjer so pred dnevi nastopili na svetovnem prvenstvu.
■iHiiiitiiiiiiintiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiHiiiiiiiiiniiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiis
Z BOROVEGA SOBOTNEGA KROSA NIŽJEŠ0LCEV NA OPČINAH
OBVESTILA Z Bor
sporoča, da bo
REDNI OBČNI ZBOR v petek, 30. t.m., v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.00.
Člani so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno.
tt • •
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, petek, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
» « •
SPDT
obvešča, da se danes, petek nadaljuje telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič na stadionu «1. maj*
od 20.30 naprej.
# « •
PD Slavko Škamperle ŠZ Bor
priredita danes, petek, 23, 3., ob 20.30 v dvorani PD Škamperle pogovor o
GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI Prisoten bo predstavnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Bogo Samsa. Vabljeni!
Usmeritev na mlade se je dobro obrestovala
V okviru svoje letošnje Borove programske usmeritve na mlade in najmlajše je dala tudi atletska sekcija tega društva poudarek predvsem na naraščaj. Zato ni slučajno, da je organizirala otvoritveno Borovo tekmovanje, ob 20-letnici obstoja združenja, prav za nižješolce, ki so se odzvali na to pobudo res množično. Nastopilo jih je namreč več kot 300, mod temi tudi gostje iz Modene in Hrpelj - Kozine. Prireditev je zabeležila velik uspeh in nastopajoči so bili z njo res zadovoljni, kar vse potrjuje, da je bila Borova usmeritev na mlade pravilno zastavljena. Na slikah vidimo nekaj prizorov s krosa nižješolcev, ki se je odvijal na Opčinah, nad Trbiško cesto. Na zgornji sliki podeljuje predsednik Bora Mitja Race nagrade najboljšim, na spodnjih dveh pa so mladi tekači na startu in sredi proge
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljana.
Oglasi
Ur za
400 Ob
krajine v Italiji pri SPI.
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rnm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožoll® mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo.
Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
23. marca 1979
praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsk® ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei
H
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdata I in tiska I
IZTT I Trst
član italijanska 2veza Časopisnih založnikov FIEG
V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI IN NOVEM RAZSTAVIŠČU
SVEČANA OTVORITEV RAZSTAVE SLOVENSKE POVOJNE UMETNOSTI
Predsednik SZDL Mitja Ribičič o svobodi umetniškega ustvarjanja
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — Sinoči je slovenska likovna ustvarjalnost doživela svoj veliki dan. V vseh razstavnih prostorih Moderne galerije ter v novem razstavišču, ki nosi ime po slovenskem slikarju Rihardu Jakopiču, torej v vseh kletnih prostorih tako imenovane Ferantove stolpnice ob Titovi cesti na Gradišču, so odprli veliko razstavo s skupnim naslovom »Slovenska umetnost od 1945 do 1978». V Modemi galeriji je razstavljenih 150 slikarskih del 38 avtorjev, 163 plastik ali njihovih fotografskih posnetkov, ko gre za velika spomeniška dela, vsekakor za dela 41 ustvarjalcev, končno so tu še vrhunska dela slovenske grafike, konkretno 160 listov 32. slovenskih umetnikov.
Kot vidimo je tu zbrana najboljša slovenska likovna umetnost, kar je je po vojni dala Slovenija. V zelo obsežnem novem razstavišču »Rihard Jakopič* pa je na ogled kakih 225 eksponatov, ki pričajo o slovenskem ustvarjalnem zanosu v arhitekturi, urbanizmu, industrijskem dizajnu in oblikovanju pa tudi v plakatih in drugih podobnih izraznostih ter o umetniški fotografiji.
Ker gre za »največji likovni podvig, kar smo jih Slovenci doživeli v svoji zgodovini*, kot je rekel ravnatelj Moderne galerije na odprtju, je razumljivo, da je odprtje obeh razstav privabilo veliko ljudi, seveda predstavnikov kulturnega in družbenopolitičnega življenja, med drugim smo videli na primer člana predsedstva SR Slovenije Vido Tomšičevo in Marjana Breclja, nadalje predsednika republiškega sveta sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja, predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev Janeza Vipotnika, sekretarja mestnega komiteta Zveze komunistov Marjana Orožna, predsednika kulturne skupnosti Slovenije Iva Tavčarja in predsednika republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitjo Ribičiča, ki je tudi imel slavnosti govor in med drugim podčrtal, da je današnje odprtje razstave kultumj dogodek. ki dokazuje, koliko smo Slovenci ustvarili po osvoboditvi tudi na umetniškem področju. To pa je omogočila popolna svoboda, v kateri slovenski umetnik ustvarja. Pri tem je še rekel «Želimo, da bi slovenski ustvarjalci bili svobodnejši kot kjerkoli na svetu, z edino omejitvijo, da bi te svobode ne zlorabljali*.
Nato je ravnatelj Modeme galerije Zoran Kržišnik dal kratek prerez ustvarjalnih teženj od socialističnega realizma v prvih povojnih letih do preloma leta 1950 in vse do danes, ko slovenska likovna umetnost veliko pomeni ne le v jugoslovanskih okvirih, pač pa v evropskih, celo svetovnih merilih, saj «so naši umetniki stopili v korak s svetovno likovnostjo*.
Kržišnik je tudi orisal položaj in dejavnost Moderne galerije, ki je povezana s 300 pomembnimi domačimi in tujimi galerijami in s svojo dejavnostjo deluje v mednarodnih merilih, a je njeno glavno torišče dela Slovenija.
V novem razstavišču »Riharda Jakopiča* pa je o slovenskih dosežkih v arhitekturi, urbanistiki in sorodnih dejavnostih ter o sedanji razstavi, ki jo je pripravil arhitekturni muzej, spregovoril Stane Bernik, pozdrave ljubljanske mestne uprave pa je prinesel predsednik občinske skupščine občine Ljubljana Marijan Rožič. Ob tej priložnosti je izšla tudi zbirka treh knjig, ki je posvečena vsej slovenski likovni ustvarjalnosti in o kateri bomo obširneje poročali prihodnjič.
FRANC UDOVIČ
Tito odlikoval dr. Franca Novaka
LJUBLJANA - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj odlikoval z «Redom republike z zlatim vencem* prof. dr. Franca Novaka za posebne zasluge na področju javnega delovanja in doprinosa k napredku države. Odlikovanje je prof. Novaku podelil na svečanosti v Ljubljani član predsedstva SR Slovenije dr. Marjan Brecelj.
MARIBOR — V prostorih založbe Obzorja v Mariboru so včeraj podelili Prežihove nagrade. Priznanja sta dobila dr. Vlado Benko za delo »Mednarodni odnosi* in dramatik Pavle Lužan za deli »Sreča nikoli ne tava* in »Igre iz naših dni*.
RIM — Poslanska zbornica je odobrila zakonski odlok, ki predvideva odložitev izgonov iz stanovanj za nekaj mesecev. Odobrili so tudi komunistični popravek k zakonu, ki ne dovoljuje izgonov iz trgovin, obrt-
niških delavnic in uradov v roku tega leta. Popravek bo skušala krščanska demokracija v senatu odpraviti.
Bivši Nehrujev soborec se bori s smrtjo
NEVV DELHI — Zdravstveno stanje 77-letnega Jayaprakasha Nara-yana bivšega Nehrujevega soborca za osvoboditev Indije in enega izmed najuglednejših narodnih voditeljev, je iz ure v uro bolj kritično, kljub vsem naporom najuglednejših indijskih zdravnikov na oddelku za oživljanje bombajske bolnišnice Včeraj zjutraj se je celo razširila vest. da je Narayana preminil v znak žalovanja so prekinili zasedanje indijskega parlamenta, a čez nekaj minut so vest zanikali.
V ZDA
Prva obsodba na usmrtitev «z injekcijo»
TRŽAŠKI DNEVNIK
RO MNENJU MILJSKECA OBČINSKEGA SVETA
NEW YORK - Porotno sodišče iz Beaumonta (Texas) je včeraj obso-' dilo na smrt «z injekcijo* 31-letno Lyndo May Burnett, zaradi umora neke petčlanske družine, do katerega je prišlo julija lani.
Lynda Burnett, ki jo je tožilec med procesom označil kot «lačno seksa in nasilja*, je od včeraj edina ženska v Texasu, ki čaka na izpolnitev smrtne obsodbe. Če prizivno sodišče' ne bo sprejelo njenega priziva, bo tudi prva ženska v zgodovini moderne civilizacije, ki jo bodo »zakonito* zastrupili.
Osapska dolina primerna za center za raziskave
V poštev pa lahko pride le njen zgornji del - Končna beseda pripada prebivalstvu - Prihodnji teden prvi dan boja za miljsko občino
Na predsinočnji seji je miljski
Kot rečeno, je sodišče spoznalo! občinski svet 7 glasovi KPI in PSI Burnettovo in njenega ljubimca Du- (proti so glasovali KD, PRI in PSI, gasa za kriva, da sta julija lani u- socialdemokrat se je vzdržal) vno-grabila kmetovalca (moža in ženo) vič potrdil proračun za leto 1979 iz kraja Winnie, njunega sina s so- Zakaj vnovič potrdil? Proračun je progo ter 2-letnega vnuka. Vse sku- bij namreč že izglasovan decem-paj sta Burnettova in Dugas pobila, I bra lani, ker pa ni bil v skladu nato pa jih zagrebla v jamo v j z nekaterimi novimi zakoni, ki so bližnjem gozdu.	| bili naknadno odobreni in so se
--------- nanašali tudi na krajevne finance,
BEOGRAD — Na povabilo pred-1 ga je deželni nadzorni odbor za
sednika izvršnega sveta Jugoslavije, vrnji. prav ta zavrnitev, ki je bila Veselina Djuranoviča je včeraj pri-1 mrazite tehnične narave, je vnela spel v Beograd predsednik vlade; hude polemike. Kot je poudaril žu-male otoške države v Gvinejskem1 pan Bordon je krščanska demo-zalivu Sao Tome e Principe Migel kracija vso zadevo strumentalizira-
Trovoada.
iiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnifiiiiiniiiiiiitMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
PO NEURJU V JANUARJU
V Sloveniji ogromna škoda zaradi poplav
Izvršni svet Slovenije že sprejel vrsto ukrepov
LJUBLJANA — Poplave in neurja, ki so od 28. do 30. januarja zajeli nekatere kraje v Sloveniji so povzročili skoraj za 410 milijonov dinarjev škode. Po zadnji informaciji izvršnega sveta Slovenije je hiter izliv vode povzročil največ škode v občinah Tolmin, Idrija, Nova Gorica. Ajdovščina, Logatec, Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Krško in Brežice. Zlasti so bili ogroženi in prizadeti komunalni, stanovanjski in gospodarski o-bjekti, kot tudi stotine hektarjev obdelovalnih površin in sadovnjakov. Izvršni svet Slovenije bo skupaj z občinami na ogroženem področju sprejel ukrepe, da bi škodo čimprej odpravili in da bi zagotovili normalne življenjske in delovne pogoje na najbolj prizadetih področjih. Slovenski izvršni svet je tudi predlagal, naj vsaka občina na tem področju ustanovi obvezni
liiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiniiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
OB 25-LETNICI ITALIJANSKE TELEVIZIJE
Kviz «Lascia o raddoppia?» brez bistvenih novosti
Neuspeh in razočaranje za kritiko in gledalce
MILAN — Prav ta čas se veselimo prvega dneva pomladi, ki že od nekda j simbolizira prehod iz zime v novo, veselo in mladostno življenje. Sicer se je letošnja pomlad predstavila z dežjem in marsikje tudi s snegom, kljub temu pa smo optimistično razpoloženi — kmalu se bo spremenilo na bolje Pomlad nam je prinesla tudi »novo* televizijsko oddajo, nagradni kviz »Lascia o raddoppia?*. Ali je to mladostni piš, osvežitev sicer stereotipnih televizijskih programov. Veljaki italijanske televizijske mreže so najbrž mislili, da je prav tako. Po našem mnenju so se pošteno ušteli. «Lascia o raddoppia?* je, metaforično vzeto, še vedno zasidrana v zimi leta 1955, ko so nagradni kviz prvič oddajali na televizijskin sprejemnikih. Resnici na ljubo je treba povedati, da je doživel takrat nagradni kviz izjemen uspeh, ljudje so z velikim zanimanjem sledili vprašanjem Mi ka Bongioma in odgovorom nastopajočih. Tokrat seveda ne bo tako. Onemoglemu bitju le težko poma gamo, lahko mu olajšamo trpljenje in agonijo, ne moremo pa preprečiti neizbežnega propadanja.
Prav tako je z «Lascia o raddoppia?*. Bongiomov nagradni kviz so skušali osvežiti z raznimi sodobnimi tehničnimi pripomočki, izbrali so mu za pomočnico tudi brhko Patricio Buffon, sinoči so celo privlekli pred kamere resnični dirkalni avtomobil ferrari — vse zaman. Ob gledanju kviza smo se sinoči zelo dolgočasili. Konkurenti Ruggero Lemme, Maria Danese in Mauro Spano so kot roboti odgovarjali na napovedovalčeva vprašanja. Nikjer ni bilo zaslediti v ozračju napetosti, pristne človeške topline. Mogoče je temu krivec debi »Lascia o raddoppia?* in so imeli nastopajoči tremo. Upati je, da .je res tako. sicer bo kviz pc-teKal vseskozi v anonimnosti, sledili mu bodo pač le tisti, ki iz ta kih ali drugačnih razlogov ne bodo imeli ob četrtkih zvečer kaj početi.
Skratka, revival pred leti zelo priljubljenega kviza bo dokaj neuspešen, če bo šlo naprej po sinočnjem kopitu. Kot doprinos kroniki včerajšnje oddaje naj rečemo umo to, da je Ruggero Lemme, ki
je odgovarjal na vprašanja o zgodovini Sv. pisma, že izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, medtem ko sta se ostala dva le prebila naprej in se bosta občinstvu predstavila tudi prihodnji četrtek, (mč)
V VENEZUELI
Dvajset mrtvih v prometni nesreči
CARACAS — V strahovitem trčenju med avtobusom in tovornjakom na avtocesti Caracas - Valencia v Venezueli, je včeraj izgubilo življenje dvajset oseb, drugih dvajset pa je bilo teže ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker je šofer avtobusa izgubil nadzorstvo nad vozilom in je zaradi tega zavozil na drugo stran cestišča. Trčenje s tovornjakom je bilo tako neizbežno.
ski dninarji oklicali 24 ur razčlenjenih stavk. Prva bo 30. marca v vseh severnih deželah ,nato 3. a-prila v srednji in 4. aprila v južni Italiji.
V soboto znana usoda Ali Buta
ISLAMABAD — V soboto 24. marca se bo sestalo vrhovno pakistansko sodišče, ki bo razpravljalo in dokončno odločilo o usodi bivšega pakistanskega premiera Ali Buta, ki je zaenkrat še vedno obsojen na smrt. Kot znano je namreč že 6. februarja vrhovno sodstvo zavrnilo Butovo prošnjo za pomilostitev. Ali Buto je bil obsojen na smrt pod obtožbo umora enega izmed svojih političnih nasprotnikov.
Stavka dninarjev
RIM — Zaradi prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe so polj-
RABAT — Maroški kralj Hasan H. je včeraj imenoval za novega predsednika vlade dosedanjega pravosodnega ministra 52-letnega Ab-dela Bouabido.
rezervni sklad za pomoč poplav-ljencem. Sredstva iz tega sklada bodo dodelili ne da bi jih bilo treba vrniti. Pričakujejo tudi, da bodo kmetje, katerih obdelovalne površine so bile poplavljene, oproščeni dela davka.
J. P.
BENEŠKI DNEVNIK
V TERU
Okrogla miza o Slovencih
Č12DAD — V Teru je bila v prejšnjih dneh okrogla miza, na kateri so obravnavali vprašanja gospodarskega, družbenega in kulturnega preporoda ozemlja, ki ga je tako hudo prizadel potres. Okrogle mize so se udeležili Valentino Noacco, Renzo Calligaro, Viljem Černo in Piero Zanfagnini, ki so osvetlili, gospodarske, družbene in kulturne značilnosti področja. Pri tem pa so poudarili, da vseh slabosti področja ! ne gre pripisati posledicam potre- j sa, marveč izseljeništvu in osamelo-1 sti, ki ji je podvržena Terska doli- i na že več časa, to zapuščenost pa j je potres še toliko bolj evidentiral.!
Udeleženci okrogle mize so nato izrazili potrebo po globalnem načrtovanju, ki bi pripomogel k preporodu, obenem pa bi zastražil, oziroma uveljavil celotno etnično in kulturno dediščino prebivalcev iz Terske doline.
V tem okviru, so dejali referentje, bo treba tudi valorizirati vse jezikovne in človeške vrednote slovenskega prebivalstva Terskih dolin, Slovencem pa je treba zagotoviti globalno zaščito. S tem bi slovensko govoreče prebivalstvo še bolj o-bogatilo kulturno zakladnico Furlanije.
la in grobo potvorila, češ da se v zadnjih tridesetih letih ni pripetilo nekaj podobnega, medtem ko je bilo vsem jasno, da je šlo le za prilagoditev novim normam.
Odmev te polemike je bilo čutiti tudi na predvčerajšnji seji. Predstavnik krščanske demokracije je očital komunistični svetovalski sku-jpini, da sta jo naglica in ambicioznost gnali k temu, da je že tedaj odobrila proračun, čeprav je bilo pričakovati, da ga bo deželni nadzorni odbor zavrnil. Zatrjeval je tudi, da je to v bistvu nov proračun, v isti sapi pa je dejal, da se po tehnično-programski plati ni spremenil. Takšno zadržanje so komunisti ostro zavrnili in naglasili, da zavzema KD v Miljah drugačno stališče kot v Trstu, kjer je od Cecovinija zahtevala, da čimprej predstavi proračun. Tudi v svojem odgovoru je župan dejal, da gre v bistvu za isti proračun, tedanja odobritev pa ima tudi svojo pozitivno plat, saj je medtem nadzorni odbor dokument že pregledal in bo tako njegovo uresničevanje pospešeno.
Poleg proračuna so na seji o-bravnavali tudi vprašanje raziskovalnega centra. Tako občinski odbor kot občinski svet sta zavzela pozitivno stališče do morebitnega predloga, da ta center ustanovijo v Osapski dolini, vendar pod po-
gojem, da vzamejo v poštev njen zgornji del, proti meji. Na vsak način je dokončno stališče pogojeno z zadržanjem, ki ga bo zavzelo prebivalstvo. Zato so za danes zvečer napovedali sestanek, ki bo v prostorih osnovne šole v Žavljah in ki se ga bodo udeležili predstavniki občine in zainteresirano prebivalstvo.
Na začetku seje je župan napovedal, da bo zaradi številnih nerešenih vprašanj, s katerimi so že seznanili javnost in pristojne oblasti, prihodnjo sredo prvi dan boja za miljsko občino. Pri tem je na vedel zahtevo po okrepitvi ladjedelnice «Alto Adriatico* in povečanju števila zaposlenih, no novih ustreznih delovnih mestih za mladino, po takih industrijskih obratih v Osapski dolini, ki ne bodo onesnaževali okolja. Župan je nadalje navedel, da bodo zahtevali premestitev naftnega terminala, če se bo trditev izvedencev, da predstavlja resno nevarnost izkazala za resnično. Trdno pa so odločeni, da uresničijo zahtevo po preureditvi vojašnice pri Lazaretu v turistično središče, ki mora postati ključ bodočega turističnega razvoja miljske občine. Program prvega dne boja predvideva sklicanje tiskovne konference, ki bo ob 16. uri v dvorani občinskega sveta, javno manifestacijo, ki bo ob 18. uri na Trgu Marconi ter izredno sejo občinskega sveta, (db)
Seja občinskega sveta v Dolini
Pismo uredništvu
O «net»čnem» poročanju
Spošt. Uredništvo
Primorskega dnevnika
Trst
V zvezi z Vašim poročanjem o poteku seje dolinskega občinskega sveta ter o glasovalnih izjavah prisotnih političnih skupin glede na lokacijo znanstveno raziskovalnega centra je moja dolžnost Vas opozoriti v imenu dolinske sekcije SSk o netočnem, površnem ter posplošenem poročanju Vašega dopisnika, ki bi utegnilo povzročiti v bližnji bodočnosti upravičeno nezaupanje ter dezorientiranje naših ljudi do demokratičnih strank.
Svetovalska skupina SSk ni in ne bo nikoli glasovala za predloge, kakršen je bil sprejet z glasovi demokristjanov. Zavestno ter strankarsko preračunano igranje z našo zemljo ne spada v našo miselnost ter etiko. Če je mislila občinska u-prava vsiliti pod pretvezo odprte razprave določeno stališče in z njim določen način industrijskega razvoja se je pri tem bridko vštela. Naši svetovalci, kot razvidno iz zapisnika, se niso samo vzdržali pri glasovanju o lokaciji znanstveno raziskovalnega centra v naši občini ampak so celo sprejeli kot lastno, stališče SKGZ, ki ga je predlagala v mejah tržaške univerze.
Sekcija SSk opozarja na nevarnost, ki preti slovenski narodnostni skupnosti ter poziva vse občane naj pozorno sledijo razvoju novih industrijskih naselitev v naši občini ter vabi KPI - PCI in PSI, da odstopita od prvotnega sklepa.
S tovariškimi pozdravi.
Za dolinsko sekcijo SSk Predsednik
Bogomil Zobec
Danes, 23. marca, ob 18.30 bo izredna seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu bo sprememba sklepa št. 140/c z dne 24. novembra 1978 o najetju posojila 133,200.000 lir pri Tržaški hranilnici za obnovitev iti razširitev občinskih hiš v Prebenegu in Mač-koljah.
V zvezi z «netočnim, površnim in posplošenim poročanjem našega dopisnika* naslednje:	O seji, ki
je obsegala 12 točk dnevnega reda, ni mogoče napisat; vsega, kajti časnikarsko poročilo ni zapisnik. Iz tega razloga je bila tudi vsebina 9. točke dnevnega reda, v kateri je bil govor o resoluciji občinske uprave o uresničitvi raziskovalnega središča, v našem poročilu posplošena, toda ne na škodo SSk, pač pa v svoji celoti. Kljub temu sodimo, da je bilo naše poročilo bistveno točno. Ker pa hočemo, spričo gornjega pisma, dolinsko sekcijo SSk zadovolji, dodajamo še tole:
Glasovanje o točki 9 je bilo razčlenjeno na 4 ločena glasovanja. Pri glasovanju o 1., 2. in 4. podtočki so vse v občinskem svetu zastopane skupine (KPI, PSI, KD
in SSk) glasovale soglasno za f®”' mulacijo občinske uprave. Te s* _ pine so torej soglašale: a. z mestitvijo raziskovalnega sredi# v tržaški pokrajini, b. naj se dišče postavi tam, kjer bo povOJt čilo najmanj škode, c. da je treb® v upravni svet EZIT nujno vati tudi predstavnika gorske skup" nosti.	■
O podtočki 3. so skupine K*" PSI in KD glasovale za predlog činske uprave, skupina SSk pa s® je vzdržala. Ta podtočka je predi)' devala, da je občinska uprava P11' pravljena sprejeti manjši, dec#' traliziran obrat-laboratorij, vena# le pod pogojem, da se namesti z#' traj obstoječe industrijske kjer je na razpolago hektar zem" ijišča.
Ko je naš poročevalec zapisal, je dolinski občinski svet obravn®' vano resolucijo sprejel s oglas#' je s tem pač hotel reči, da ni‘lCr ni glasoval proti njej, kar je res# ca, SSk se je samo vzdržala gl#* tretje podtočke, v ostalih treh P® je glasovala skupno z ostalimi sM' pinami, in torej s skupino KD, k# je tudi sicer že kdaj prej naredil® in zato trditev, da »svetovalska sk®' pina SSk ni in ne bo nikoli glafjj vala za predloge, kakršen je # sprejet z glasovi demokristjanov® ni točna. Razen tega je član skO' pine SSk dr. Tul na seji glede p#1' točke 3. soglašal s stališčem svf" tovalca KD Gerlija, ko je menil, d® je o tej podtočki potrebna globi)* razprava.
Kitajski trg
(Nadaljevanje s 4. strani)
rati tuja plačilna sredstva za d«' mače investicije ali pa najti tujo pomoč za lastne načrte, pomoč, ki bi jo lahko dale le industrijsko razvite dežele, ki bi na tak način »g1®-jile* kitajski trg za morebitno Ju' trišnje razpečevanje svojega blaga med milijardo potencialnih P°" trošnikov, kolikor bo na Kitajske^ ljudi - potrošnikov čez deset ah petnajst let.
Seveda je to nekoliko tvegano, Nobena tuja ekonomska sila ne daje svojih kapitalov ali svoje tehnologije na razpolago, ne da bi hkrati zahtevala tudi določenih političnih protiuslug. To se opaža na «črni celini*, to smo videli v L8' tinski Ameriki, da ne govorimo o osrednjih predelili Azije. Toda Kitajska je, kot smo rekli, najbolj trdna država in si lahko P# vošči tudi kak eksperiment, ki # ga drugi ne morejo privoščiti. Sicer pa bo to dokazala bližnja bodočnost, seveda, če bodo ra zn* napovedi obveljale.
Sodelovanje kanalskih in koroških Slovencev
TRBIŽ — V preteklih dneh so se na Višarjah v Kanalski dolini sestali predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca in predstavniki Slovencev iz Kanalske doline. Dogovarjali so se o nadaljnjem kulturnem sodelovanju in o poglobitvi stikov med koroško prosvetno organizacijo in slovenskim prosvetnim društvom «Lepi vrh* v Kanalski dolini v duhu stoletne zgodovinske in kulturne po-zanosti med Slovenci Kanalske doline in Koroške.
Koroško delegacijo je vodil tajnik KKZ Nužej Tolmajer.
■iiiiiiiiiiMiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMtmiiMiiiuiimiiinniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHiitiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiniiiiiHii
V Avstraliji deluje kar 40 kulturnih organizacij izseljencev iz Jugoslavije
SYDNEY — Tudi iz naših kraških vasi se je še pred leti marsikateri naš človek odpravil v daljni svet, kjer naj bi mu bila sreča bolj naklonjena. Dela pri nas ni bilo, daljne dežele pa so obljubljale »Indijo Koromandijo*, delo in denar. Marsikdo je tako odpotoval s svojo revno torbo, a z upanjem, da se bo le nekoč vrnil domov bogat. Ne-| katerim se je želja uresničila, drugi še vedno pošiljajo domov le žalostna pisma: sami nimajo niti toliko denarja za vožnjo domov, počasi jim umira v srcu še tisto zadnje upanje, da bi nekoč še prestopili prag domačega doma.
V začetku tega stoletja je bila v očeh naših ljudi Indija Koromandija oddaljena Avstralija. Na peti kon-
tinent so se tokrat odpravljali številni Jugoslovani. Vožnja je bila dolga in naporna ,saj je bilo potovanje z ladjo, večkrat tudi v nečloveških pogojih, zelo dolgo. O teh prvih izseljencih v Avstraliji ni toč-nejših podatkov, znano pa je, da so se že od vsega začetka ti ljudje združevali med sabo, da bi skupno obujali spomine i a svojo daljno domovino. Tako so že leta 1912 v Boul-deru, v zapadni Avstraliji, ustanovili »Slovensko-hrvaško društvo*, ki si je zadalo nalogo združevanja vseh izseljencev slovenskega in hrvaškega porekla. Tudi v obdobju med dvema vojnama so bili naši izseljenci aktivni: v rudarskem centru Broken Hill so delavci dali pobudo za ustanovitev naprednega
«združenja jugoslovanskih izseljencev*, katerega pripadniki so izkazali vso svojo ljubezen do domovine med drugo svetovno vojno, ko so se množično javili kot prostovoljci v zavezniške čete. Bojevali so se tako proti fašizmu daleč od domovine, v katero pa so se vrnili po končani vojni.
Tudi danes deluje v Avstraliji kar 40 kulturnih in prosvetnih društev, ki združujejo Srbe, Črnogorce j in Slovence: povezana so med sabo v malo jugoslovansko manjšino na petem kontinentu. Za nekatere pa, čeprav je njihova domovina oddaljena le 22 ur vožnje v letalom, na redni progi Beograd - Sydney je njihov rodni kraj .njihova domača vas še vedno nedosegljiva.
NEKATERE NOVOSTI
ALD\ li/\U:Y
.
(a Madki
Alex Haley:
KORENINE (Saga o ameriški družini)
Komne
I!
a.
I
Pc napovedih veljavnih kritikov je pričujoči roman v dveh delih eden od mejnikov v svetovni literaturi. Tu je Haley napisal monumentalno, dve stoletji zajemajočo dramo o Kunti Kinteju in vseh šestih rodovih njegovih potomcev - sužnjev in svobodnih, farmarjev, delavcev, kovačev, sprevodnikov, odvetnikov, arhitektov in enega pisatelja. Vendar je Haley s tem svojim delom dosegel več kot zgolj oris svoje rodovine: postal je prvi ameriški črnski pisatelj, ki se je po sledovih prednikov pretipal tja do njihovih korenin in obenem izpovedal usodo petindvajsetih milijonov Američanov afriškega rodu.
....H—I
,
Marijan Lipovšek: STEZE, SMUČIŠČA IN SKALE
Tu so zaobjeti vtisi človeka, ki je več let plazil po gorah, odkrival njihove lepote in skrivnosti. Knjiga ni navaden opis ponosnih ledenikov, ampak pomeni nekaj več. Lipovšek opisuje spremembe, ki so jih gore po njegovem mnenju v petdesetih letih doživele. Delo je namenjeno predvsem mlademu človeku in je obenem klic, naj mladina prisluhne šepetanju narave.
NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM 1941-1945
U
r
VOJNA
NA
SLOVENSKEM 1941	1946
Pričujoče delo je prva vojaško - zgodovinska monografija, v kateri je celovito obdelan narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda v letih druge svetovne vojne. Njen namen je prikazati nastanek in razvoj narodnoosvobodilne vojne in partizanskih odredov Slovenije ter potek bojev proti fašističnim okupatorjem in njihovim zaveznikom na vsem slovenskem ozemlju v okviru osvobodilne vojne narodov Jugoslavije. , .
3 KNJIGE, KI BODO ZADOVOLJILE VAŠ OKUS
tbi&iliCt’ gatoMl uuca sv. FRANČIŠKA 2»