Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo in uprav« niStvo je v Salendrovi ulici št.6.
Oglase se rakuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 7.	Ljubljana, 28. julija 1927.	Leto VII.
Hišnim posestnikom v Sloveniji!
•
Vlada in Narodna skupščina sta stali odločno na stališču, da je sedanji zakon zadnja zaščita najemnikov in da se jim to naravnost pove, se je sprejelo v člen 9. stan. novele z dne 23. oktobra 1926 določilo, da imajo hišni posestniki, ki se ne pogode za najemnino s svojimi najemniki, zaščitenimi s tem zak. za čas od 1. novembra 1927. in nadalje, pravico odpovedati do dne 1. oktobra 1927 tem najemnikom najem po pristojnem izvršilnem oblastvu. Če se najemnik, ki mu je najem v tem roku po pristojnem oblastvu odpovedan, ne izseli dne 1. novembra 1927, ga izseli na najemodajalčevo zahtevo izvršilno oblastvo, za katero je sedaj končno veljavno priznano stanovanjsko sodišče prve stopnje.
V interesu vseh hišnih posestnikov je takojšen sporazum s svojimi nhjemniki -za 1.-november 1927. Do konca mseeca avgu sta morajo biti vsi hišni posestniki in najemniki pogođeni za najemnino od 1. novembra 1927 dalje in potem ne bode prav nobenega povoda, da bi se radi nekih par odstotkov trdovratnih najemnikov vlada smela odločiti in zahtevati kako novo zaščito stanovanjskih najemnikov. Radi tega svetujemo vsem našim posestnikom, da brez odlašanja začno pogajanja s svojimi najemniki in naj pri tem služi za podlago najemnina iz meseca avgusta 1914. Naša organizacjia je sklenila, da se pri teh pogajanjih ne sme nikakor iti nad’ zlato pariteto najemnine iz leta 1914, to je najemnina iz meseca avgusta 1914 v kronah naj se vzame desetkrat ali največ dvanajstkrat v dinarjih. Do tega povišanja smo upravičeni že radi tega, ker je ministrstvo socijalne politike že leta 1926. v svojem predlogu sedanje stanovanjske novele predlagalo, da naj znaša najemnina desetkrat v dinarjih iz leta 1914. Ta ministrov predlog se je potem v skupščini črtal samo radi lanskih poplav in ni torej prav nobenega povoda, da ne bi posestniki sedaj zahtevali tega, kar je njim ministrstvo namenilo že za 1. avgust 1926. Pa tudi najemniki sami predlagajo v svojih spomenicah, da naj se plačuje najemnina v zlati pariteti. Izjemo je nazraviti samo v prav' posebnih slučajih. Če pa so nekateri posestniki v boljšem gmotnem stanju in imajo večletne, dobre najemnike, ki so živeli s posestnikom v dobrih odnošajih, naj to vpoštevajo in lahko zahtevajo tudi primerno nižjo najemnino.
Vsekakor pa naj vsak hišni posestnik zahteva od najemnika, da podpiše in vzame v ravnanje hišni red, ki se zadnja leta vobfe ni več upošteval. Hišni redi se dobe v naši društveni pisarni po 2 Din.
Odločno pa odsvetujemo, da bi se sedanji čas porabil za izvanredno visoko povišanje, ker bi to utegnilo posestnikom škodovati ter bi vlada končno res radi tega zopet predložila kak nov stanovanjski zakon. Zahtevajmo to, kar je primerno in upravičeno, nastopiti pa bodemo morali Proti onim, ki bi se ne držali navedenega
nasveta in bi taki posestniki bili sami vzrok, če nam bi prihodnjost zopet donesla kako novo stanovanjsko zaščito. Najemniki pa naj pri tem pomisiljo, da se mora enkrat pričeti z rednim plačevanjem najemnin za stanovanja in da poteestniki še nikakor ne bodo imeli s tem povišanjem zlate valute, ker so se davki z raznimi dokladami vred povišali večinoma vsaj za 50 ali tudi več odstotkov.
Posestniki, ki bi se do 1. oktobra 1927 ne pogodili za novo najemnino, je sigurno, da dne 1. novembra t. 1. ne bodo imeli pravic do kakega višjega plačila stanarin.
Davčni plačilni nalogi — velik uspeh naše organizacije
Popolnoma nepričakovano mas je zadelo pred 6 leti določilo v fin. zak. za leto 1921, da se v Sloveniji odpravijo davčni plačilni nalogi, ki jih je nadomestiti s odmernimi, ki so‘se razgrinjali na vpogled pri občinskih in davčnih uradih. Finančna uprava je to utemeljevala z razlogom, da se pospeši, poenostavi in poceni uradno poslovanje, a uspeh je bil ravno nasproten. Zmede in škode pa nenadomestljive!
Ministrstvo je to določilo sprejelo na predlog finančne delegacije iz Ljubljane, ki je svoj predlog utemeljevala z navedenim razlogi, ki so se pa izkazali za popolnoma neupravičene. Ko je izšlo dotično določilo v finančnem zakonu, je takratni finančni delegat ljubljanski poklical zastopnike nekaterih ljubljanskih korporacij, kamor pa naša Zveza na žalost ni bila povabljena in jim je razložil novotarijo in predstavljal, da se ne da proti temu ničesar napraviti, ker je to sedaj zakon, da pa hoče davkoplačevalcem iti na roke in mesto plačilnih nalogov vpeljati razen od-mernih izkazov, še opozoritvene položnice, ki se bodo redno za vsako četrtletje pred pričetkom istega dostavljale davkoplačevalcem. Povedal pa seveda tri odkod je ta predlog izšel, zato so takratni zastopniki gospodarskih korporacij vzeli to določilo na znanje, v trdni zavesti, da se je to izmislil kak uradnik v Beogradu, proti čemur seveda se ne izkaže boriti. Ko je naša Zveza hišnih posestnikov dobila v roke dotično finančno določilo fin. zak. se je takoj zavedala kako velikega pomena je novo določilo in kako bodo oškodovani davkoplačevalci, ko se jim je oduzela možnost pravočasne obvestitve o predpisanih davkih.
Obrnili smo se takoj na trgovsko zbornico v Ljubljano s prošnjo, da se nemudoma pozove vse gospodarske korporacije na skupno konferenco, na kateri se bo zahtevalo zopetno vpeljavo davčnih plačilnih nalogov. Na te konferenci je naš predsednik nastopil z vso energijo za zopetno vpeljavo plačilnih nalogov ter je zadevo vsestransko pojasnil in navzoče prepričal, da je nujna potreba, da se ta nova odredba odpravi. Uspeha seveda takrat še ni bilo, našega predsednika pa se je radi tega hotelo spraviti v nekako preiskavo. Toda delali smo naprej! Stavili nešteto
resolucij glede navedenih plačilnih nalogov, toda gospod finnačni delegat je vztrajal na odpravi plačilnih nalogov in ni hotel prav nikoli ničesar čuti o potrebi plačilnih nalogov. Šele ko so namj pritiskali narodni poslanci in aktivni ministri, se je v toliko vdal, da je za predpise dohodnine upeljal nekaka obvestila, ki pa niso nikakor odgovarjala v zakonu predpisanim plačilnim nalogom. Naš predsednik je gotovo 20krat radi tega interveniral pri gospodu delegatu in poslancih, toda ni se hotelo od enkratnega svojega predloga odnehati. Tudi finančni davčni uradniki so bili popolnoma prepričani o naši upravičeni zahtevi, ker so vedeli, da imajo s tem še več posla radi dajanja informacij kakor poprej, da ljudje pravočasno ne vlagajo pritožb in da je še polno drugih razlogov, ki govore za zopetne plačilne naloge.
Toda naša trdna volja je vztrajala nadalje in vedeli smo, da bo prišel čas, ko bodemo zopet dobili v Sloveniji davčne plačilne naloge. Bili smo uverjeni, da mora volja vseh davkoplačevalcev v Sloveniji zmagati nad voljo jedne same osebe.
Pred kratkim se je izvršila sprememba v vodstvu fin. delegacije v Ljubljani in smatrali smo za svojo dolžnost, da smo se podali v deputaciji k novemu finančnemu delegatu g. dr. Rupniku, da mu ponovimo naše davčne razmere in želje, med katerimi seveda spada tudi vpeljava davčnih plačilnih nalogov.. Gospod novi delegat je v svoji uvidevnosti takoj priznal našo upravičenost ter izjavil, da bo plačilne naloge v najkrajšem času zopet odredil. To se je zgodilo res že z odlokom z dne 24. maja 1927, št. 106, s katerim je gospod deelgat odredil zopetno izdajanje plačilnih nalogov za vse neposredne davke.
Šest let smo se trdo borili za upravičenost plačilnih nalogov in druge gospodarske korporacije so nas pri tem podpirale in danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo: Inicijativa je šla od nas in uspeh je na naši strani. Hišni posestniki naj to vpoštevajo in se oklenejo naše organizacije in pri tem vrše svoje dolžnosti.
Naša trgovska zbornica In naši obrtniki za popolno ukinitev stanovanjske zaštite
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je dala Min. za soc. politiko na tozadevno vprašanje glede na-daljne stanovanjske zaščite sledečo, za vso javnost in merodajne faktorje velepomembno izjavo, ki pravi med drugim: Trgovini, industriji in pretežni večini obrtništva — tudi gospodarsko šibkejšega — sedanji stanovanjski zakon ne nudi ni-kake zaščite.
Sedanji stanovanjski zakon trgovcu, industrijcu in obrtniku ne odreka samo zaščite kot najemniku, temveč ga izkjlu-čuje tudi od dodelitve stanovanja, ako ga nima.
Nič boljše se po sedanjem stanovanjskem zakonu ne godi trgovskim, industrij-
skim in obrtniškim uslužbencem. Onim, ki že imajo stanovanje in majhno plačo, se ne sme odpovedati. Od dodefitve novega stanovanja pa je zasebni uslužbenec povsem izključen. Ker so zasebni uslužbenci pogosto prisiljeni menjati službo in radi tega tudi kraj bivališča in stanovanja, postaja zanje prav često praktično brezpomemben tudi oni del najemniške zaščite, ki jo po zakonu še imajo.
1’osledica tega jer da danes trgovec, obrtnik in industrijec in na drugi strani zasebni uslužbenec ne samo, da ni zaščiten, temveč da stanovanja niti ne sme dobiti, če bi ga ne imel. Število oseb iz teh slojev, ki svojega stanovanja sploh nimajo, ali pa že leta in leta težko čakajo ukinitve stanovanjskega zakona v nezdravih in pretesnih stanovanjih, ali kot podnajemniki zaščitenih najemnikov, je vedno večje. Dejanski položaj kaže, da stanovanjska kriza obstoja danes v prvi vrsti na strani onih, ki niso zaščiteni in da to krizo vedno bolj in bolj ostri ravno stanovanjski zakon v sedanji obliki.
Glavni namen stanovanjskega zakona je, da omili stanovanjsko krizo ter zaščiti gospodarsko šibkejše. Sedanji stanovanjski zakon pa z enostransko zaščito samo malega dela gospodarsko šibkejših povzroča, da primanjkuje stanovanj vedno večjemu številu gospodarsko povsem šibkega malega obrtništva ter zasebnih nameščencev. Svojega namena v praksi ne izpolnjuje in zato tudi ni upravičenega razloga, da se njega veljavnost v sedanji obliki podaljša preko 1. novembra 1927.
Mnogo nezaščitenih oseb, koje bi mogle graditi, plačuje še danes nizke najemnine v starih hišah. Gospodar se boji odpovedati, ker bi sicer dobil v stanovanje stranko, koja bi mu plačevala še manj. Številne zaščitene stranke pa drže velika stanovanja preko svoje potrebe ter jih oddajajo v podnajem, dasi bi se mogle vsaj za prehodno dobo prav lahko zadovoljiti s povsem primernim majhnim stanovanjem.
Potreba po večjih stanovanjih, v kolikor obstoja, bi se v kratkem vsaj za silo pokrila, ako bi bila konkurenca pri oddaji stanovanj in določevanju najemnine do gotove višine svobodna.
Zbornica predlaga, naj se omejitve hišnega gospodarja glede odpovedi in oddaje stanovanj popolnoma ukinejo.
Najemnina za stanovanja s 4 in manj sobami — pritiklin pri tem ne računamo — ne bi smela prekoračiti zlate paritete. Za bazo zlati pariteti je vzeti čisto predvojno najemnino v letu 1914. Pri hišah, ki so bile zgrajene po letu 1914, je 4šino najemnine določiti tako, da bo odgovarjala na zlato pariteto povišani najemnini v starih hišah dotičnega okoliša. Pri tem je pripomniti, da v najemnino ne bi bilo računati vodarine, gostaščine in kanalske pristojbine, kojo mora plačevati najemnik. Državni davek nosi hišni lastnik. Dogovori o popravilih so prosti. Pri tem pa mora priti do veljave načelo občega državljanskega zakona o najemni pogodbi, osobito o dolžnostih, ki jih nalagajo lastniku in najemniku določbe §§ 1096 do 1099 glede vzdrževanja in uporabe stanovanja.
To so velevažne besede, podane od najvišje naše gospodarske korporacije, ki je odločujoči činitelji nikakor ne bodo mogli prezreti. Za prostost so se izrekle tudi vse druge trgovske in obrtniške zbornice v naši državi. Naša organizacija se na tem mestu toplo zahvaljuje za nam podano veliko moralno oporo v boju za dosego naših pravic.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani nam je na naše povabilo poslala sledečo vele-važno izjavo:
Podpisana zveza je na svoji seji dne 15. julija razpravljala o stanovanjskem zakonu in je revidirala svoječasno izjavo
bivšega načelnika g. Engel. Franchettija ter soglasno sklenila podati sledečo izjavo:
»S 1. novembrom t. 1. se namerava ukiniti stanovanjski zakon, ki je vsa povojna leta v dokajšnji meri oviral razvoj obrta in povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Obrtništvo ne uživa v stanovanjskem zakonu nobene zaščite, je pa tudi prepričano, da bo odprava tega zakona s prosto izmenjavo stanovanj omilila stanovanjsko krizo ter v znatni meri vplivala na gradbeno podjetnost.
Z ozirom na to, da je stanovanjski zako nza obrtništvo škodljiv, se izreka načelstvo Zveze obrtnih zadrug za čimprejšnjo ukinitev stanovanjskega zakona.«
S prošnjo, da vzame ugledni naslov zgorajšnjo izjavo v blagohotno znanje, beležimo z odličnim spoštovanjem. Tajnik: Kaiser. Načelnik Josip Rebek.
Obrtniško društvo v Ljubljani nam je izročilo tole izjavo:
Stališče ljubljanskega obrtništva na-pram stanovanjskemu zakonu. Kakor znano se bo ukinil s 1. novemibrom t. 1. stanovanjski zakon, ki je vsa povojna leta v do-kajšni meri oviral razvoj obrti in povzročal v Obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela.
Z ozirom na to, da je stanovanjski zakon za obrtništvo skrajno škodljiv, se je Obrtniško društvo v Ljubljani na svoji od-borovi seji iz dne 21. junija t. 1. soglasno i/jreklo za takojšnjo ukinitev stanovanjskega zakona.
Ker se je v javnosti od vplivne obrtniške osebe zaneslo povsem nasprotno mišljenje, smatra društvo za potrebno, da s to izjavo javno izreče svoje stališče. — Obrtniško ruštvo v Ljubljani. — Josip Rebek predsednik. — Ivan Košak, tajnik.«
Obrtno društvo za političen okraj Kamnik je izdalo in nam poslalo naslednjo izjavo: Podpisano obrtno drušvo za Kamnik in okolico izjavlja, da se g. E. Fran-chettj, predsednik obrtnih zadrug in brivski mojster v Ljubljani lasti preveč pravice samovoljno in ne po splošnih željah obrtništva zastopati pravice tako obrtnikov hišnih posestnikov, kot obrtnikov najemnikov in sicer, ker je splošno vsemu obrtništvu znano, da ko preneha stanovanj-slvi zakon se ravno nižjim slojem, posebno pa obrtništvom izboljša njih položaj, tako glede stanovanj in obrtnih prostorov ter po vrhu še gotovega zaslužka. Nasprotno pa bi bil od koristi teh prizadet le neznaten del gotovega stanu, kateri ima vse prilike in moč v rokah da je bil toliko časa in je še zaščiten od vlade in ki ima poleg doklad še vedno najlepša in najcenejša stanovanja zasedena in to največ na škodo ravno obrtnikov tako tudi trgovcev ter vseh nižjih slojev.
Če se misli kdo tem gotovim priviligi-rancem prikupiti, mogoče z ozirom) na svoje obrtne interese naj to sam v svojem in lastne tvrdke imenu izraža in podaja svoja mnenja, nikakor pa si nima lastiti pravice še manj pa, brez da bi se preje obrnil na vse obrtnike oziroma obrtna društva in zadruge, katerih gotovo večina je ravno vsled nepotrebneoa obrtništvom tako škodljivega stanovanjskega zakona najbolj udarjena, zato proti takemu samovoljnemu izvajanju g. E. Franchettija najodlocnejše protestiramo. — T. č. preds.:	P o 11 a le ;
t. č. tajnik: Albert Justin.
Te-izjave priobčujemo z naj večjo radostjo in z zahvalo zavednemu obrtništvu, ki se ie enoglasno izreklo za edino pravilno stališče, kar bode tudi obrtnikom samim v največjo korist. Hišnih posestnikov je pa dolžnostj da te odločno in neustrašeno obrtnike vsestransko podpiramo.
Enakih izjav* pričakujemo še od ostalih obrtnih društev, zlasti od onih iz bivše Štajerske.
Resolucije, sprejete na IV. kongresu „Lastnine“, dne 5. in 6. maja 1927 v Splitu
L
Resolucija o prenehanju stanovanjskega zakona.
IV. kongres hišnih in zemljiških posestnikov v Splitu.
1.	Protestira proti resoluciji stanovanjskih najemnikov, s katero se zahteva podaljšanje stanovanjskega zakona, ker ne vsebuje samo grobe žalitve za hišne posestnike, marveč s svojo vsebino zastopa očitne komunistične tendence.
2.	Protestira proti sami pomisli, da bi se obstoječe stanovanjske omejitve bodisi v katerikoli obliki podaljšale nasprotno čl. 1. v spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona z 15. majam 1925, ki izrecno odreja, da se svobodno razpolaganje s stanovanji od 1. novembra 1927 omejuje završno; glede na to, da so že zadnje iz-premembe in dopolnitve stanovanjskega zakona bile predložene in sprejete ravno zaradi likvidacije stanovanjskih omejitev, smatra kongres vsako anketo za odveč (nepotrebno) povdarjajoč, da je treba že enkrat za vselej prenehati s predlaganjem izjemnih zakonov, naperjenih edino proti lastnikom starih hiš, da morejo že enkrat priti do veljave one odločbe ustave in splošnega državljanskega zakona, ki jamčijo vsem državljanom enake državljanske pravice.
V podkrepitev te resolucije povdarja kongres, da so zadnji predpisi o izpremem-bah in dopolnitvah v stanovanjskem zakonu, ki odrejajo, da ima s 1. novembrom 1927 nastopiti svobodno razpolaganje s stanovanji povzročili intenzivno privatno in komunalno gradbeno delavnost v vseh večjih mestih naše države, tako da se danes po pravici niti ne more več govoriti o pomanjkanju stanovanj. — Tmajuči pred očmi predstoječo likvidacijo s 1. novembrom 1927. leta prenehali so mnogi škodljivi razpori hišnih posestnikov in najemnikov, ki so se v večini slučajev že pogodili s svojimi hišnimi gospodarji. Nasprotno je pa tišti čas, ko je izšla okrožnica g. ministra, prenehal naravni in mirni potek likvidacije stanovanjskega zakona.
Znano je, da v državi obstoje ostanki komuističnih struj, ki nimajo druge ugodne zaslombe za svoje razdirajoče delovanje v narodu razen stanovanjskega zakona, ki ima v sebi izrazite komunistične tendence.
IV. kongres lastnine se zavaruje proti temu, da se preskrba uradnikov navaljuje samo na posestnike starih hiš, mesto na vse držažvljane enako.
II.
Resolucija o najemnini.
IV. kongres lastnine« priporoča z ozirom na to, da od 1. novembra 1927. pre-nehavajo določbe stanovanjskega zakona, vsem hišnim posestnikom, da naj imajo v interesu mirnega prehoda v normalno stanje, pri odmeri višino najčmnine pred očmi lokalne razmere.
III.
Resolucija o davkih.
Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pretresujoč na svojem V. kongresu Lastnine' v Splitu dne 5. in 6. junija 1927. težke razmere posestnikov nepremičnin glede dohodkov, ki se vedno bolj zmanjšujejo, dočim neznosna bremena nerazmerno rastejo, odvzeta pravica razpolaganja pa ne dopušča, da bi se ti odno-šaji zravnali, smatra, da se morajo označiti te razmere kot popolnoma nevzdržljive.
Popolna nemogočnost nadaljnega rednega vzdrževanja naših domov vodi do njih propasti in obupnega stanja posestni-
kov. Ker so naše hiše velevažen del narodne imovine in ker služijo kot najvažnejši objekti občni potrebi, moramo tudi v javnem interesu zahtevati, da se davki znižajo, t. j. v smislu načrta o neposrednih davkih, počenši od 1. 1927., ker še ta ni izglasovan v narodni skupščini, a razen tega, da se znižajo državni davki na stare hiše, t. j. hiše, ki stoje pod omejitvami; za 50%.
To je neobhodno potrebno iz razloga, da se morejo hiše vzdržavati v porabnem stanju in s tem omogočiti nemoteno in ugodno bivanje v teh hišah, a da ne bode trebalo ogromnega povišanja najemnin, ki bi bilo neizogibno, ako se prisilno drže cene izpod naravne razine (Niveau).
Vladin zakonski načrt je že znižal hišno-najemninski davek na 16%. To je v razmerju z obdavčenjem sploh previsoko, posebej pa še v primeri obdavčenja v inozemstvu, ki jemlje v obzir na neizmerno obremenitev hišnega posestva, ker ta pri-!naša v korist občnosti prevelike žrtve. Povsem krivično je tudi, da se vsem stanovalcem najemnikom dovoljuje brezobzirno izkoriščanje tuje dobrine, ne da bi tudi oni vršili dolžnosti nasproti države.
So tudi takse, ki so absolutno krivične in ki se morajo odpraviti radi njihove škodljivosti za samo državno administracijo ali nalagajo posestnikom dolžnosti, ki jih nikakor ne morejo izvršiti.
Lestvica invalidskega davka se je izdelala silno površno ter obremenjuje sla-bejše obdavčence mnogo bolj nego imovi-tejše. Ta krivičnost mora se v interesu ugleda države same popraviti. Posebne predstavke smo že predložili ministrstvu finac ter zahtevamo, da se to čimpreje izvede.
Končno jako obžalujemo, da se zakon za izenačenje neposrednih davkov ni že oživotvoril, ter zahtevamo, da narodna skupščina že vendar zapopade enkrat ogromno važnost tega vprašanja ter končno in brzo sklene ta zakon, ki že predolgo čaka na rešitev.
IV.
0 posestniški banki.
Pretresalo se je vprašanje organizacije »posestniške banke« in ugotovilo se je, da je banka osnovana na temelju resolucij, sklenjenih v Zagrebu in Ljubljani.
Sklenjeno je, da se to leto izvrši vpis na ostavek bančnih delnic, tako da bi se moglo še letos pristopiti k nadaljnemu povečanju bančnega kapitala.
Za populariziranje banke in pridobivanja čim večjega zaupanja občinstva, sklenilo se je, da se glede organizacije banke vstavi v Statut člen, ki bode predvidel število upravnih članov banke tako, da bo število članov iz poedinih oblasti presegalo število članov iz Beograda. Tako tudi, da se reparticija bančnega kredita vrši soraz-mierno vpisu delnic v oblastih. Naposled da se v prihodnjih izpremembah pravil predvidi za banko pooblaščenje radi izdajanja hipotekarnih založnic, in da se radi tega podvzame že sedaj akcija za udejstvovanje zakonske osnove za to pooblaščenje.
Hipotekarne kredite bode banka odobravala šele od prihodnjega leta, ko se ji bodo podelili zunanji in domači ceneni krediti.
(Dalje prih.)
Gonja proti členu 82 fin. zakona
Ko je hišno-najemninski davek oz. doklade na njega rastel od leta do leta, se je naša organizacija na vse načine trudila, da to visoko obremenitev hišne posesti zopet zniža. Ker ni bilo mogoče, znižati oz. odpraviti raznih pribitkov na hišno-najemninski davek, smo pričeli z vso vztrajnostjo delovati na to, da občine in
okraji znižajo doklade na hišno-najemninski davek, če jih že ne morejo popolnoma opustiti. In res je več občin uvidelo upravičenost naših zahtev ter je hišno najma-rino popolnoma oduzelo od občinskih doklad ali jih pa določilo ne preko 50%. Težje je šlo v tem oziru pri okrajnih odborih in zastopih in jih je več še vedno sklepalo naložiti tudi 200 do 300% doklade na hišno najmarino, kar pomeni z drugimi besedami popolno konfiskacijo cele najmarine, ker je hišno-najemninski davek z dokladami znašal toliko, kolikor je hišni posestnik dobil na najemnini.
Ministrstvo financ se je iz naših spomenic samo prepričalo, da so radi teh doklad postale razmere hišnih posestnikov nevzdržne, radi tega je predlagalo v členu 82 fin. zak. za leto 1927-28 določilo, da ne smejo znašati občinske doklade več nego 200%, za ostale samoupravne doklade, torej za okrajne in cestne doklade pa ne več kakor 25% davčne osnove na dejansko ali ocenjeno hišno najemnino. Ta člen obsega še druga določila, ki pa se ne tičejo direktno hišnih posestnikov. Narodna skupščina je videla potrebo tega določila ter ga je v polnem obsegu odobrila.
Sedaj Vam pa pride tukajšnji dnevnik Jutro in Vam že cel mesec piše in piše proti temu členu ter proti poslancem, ki so glasovali za to davčno olajšavo. Mislimo, da je to popolnoma krivično in nam ni razumljivo, zakaj nam »Jutro; kot priznano glasilo S. D. S. ne privošči teh olajšav, ki smo si jih morali priboriti potom Narodne skupščine. Ta gonja se nam zdi smešna in predolga, ker vsaka pesem se že enkrat izpoje »Jutro« pa še vedno piše o členu 82 fin. zak. in govori o velikih krivicah, ki so se zgodile nekaterim zasto-pom. Zvršila se ni prav nobena krivica, temveč preprečila se je samo prekomerna davčna obremenitev, ki so jo morali do sedaj plačevati hišni1 posestniki in nekateri drugi davkoplačevalci.
»Jutru« svetujemo, da naj v prihodnje vsako stvar prevdari iz pravega gospodarskega stališča in naj ne zavija stvari popolnoma po svoje in krivično. Če pa hoče »Jutro še nadalje tako nastopati, potem naj ne računi na naše glasove pri volitvah in naj nas ne vabi, da bi glasovali za stranko, katere glasilo nastopa proti nam.
Dr. Jos. Regali:
Kako sodi višje stanovanjsko sodlšže v Zagrebu
V smislu čl. 9 novele z dne 23. oktobra 1926 k stan. zak. more lastnik odpovedati' zaščitenemu najemniku za 1. :no-vember 1927 vsak čas od 1. novembra 1926 do 1. oktobra 1927 od trenotka, ko se ne doseže sporazum med" lastnikom in najemnikom glede najemnine po 1. novembru 1927 (odločba viš. stan. sodišča v Zagrebu br. 1265/27 z 28. 5. 1927). Za take odpovedi je kompetentno stan. sodišče I. stopnje. (Odločba viš. stan. sodišča v Zagrebu br. 535/27 z 4. 3. 1927.
Hišni lastnik je odpovedal najemniku po čl. 9 novele z 23. oktobra 1926 k stan. zak. z 15./5. 1925, ker najemnik ni sprejel najemnine, ki jo je lastnik glasom svojega dopisa najemniku z 2./12. 1926 zahteval za ves čas po l./ll. 1927. V tem pismu je lastnik izrečno zahteval od najemnika naj mu najemnik odgovori do 10./12. 1926, če sprejme navedeno mu najemnino ali ne. Najemnik ni dal na to pismo nobenega odgovora, na kar je tožnik vložil tožbo za odpoved pri stan. sodišču I. stopnje v Ljubljani. Stanovanjsko sodišče I. stopnje se je najprej izreklo za nepristojno, češ, da je po čl. 9 cit. novele za take odpovedi pristojno izvršilno oblastvo , kar pa stanovanjsko sodišče I. sopnje ni, ampak da
je v Sloveniji izvršilno oblastvo v smislu čl. 9 cit. novele ali politična oblast I. stopnje ali pa redno sodišče. Vsled pritožbe je odločilo viš. stan. sodišče v Zagrebu, da je v Sloveniji takozvano »izvršilno oblastvo« po čl. 9 cit. novele stanovanjsko sodišče I. stopnje in ustanovilo z odločbo br. 535/27 z 4./3. 1927 kompetneco stanov, sodišč za odpovedi po čl. 9 novele z 23./10. 1927. Stanov, sodišče I. stop. v Ljubljani je nato meritorno razpravljalo o odpovedi, odpoved pa je zavrnilo, češ, da ima najemnik do 1. oktobra 1927 pravico lastnikovo ponudbo glede najemnine po l./ll. 1927 sprejeti in čeprav najemnik na pismo lastnikovo z dne 2./12. 1926 ni dal odgovora, se ne more ta okolnost še smatrati za zadosten razlog za odpoved po čl. 9 novele, ker najemnik še vedno lahko in sicer do 1./10. 1927 sprejme ponudbo lastnikovo, kajti če daje novela lastniku rok za odpoved do 1./10. 1927, se mora ta rok priznati tudi najemniku. Zoper to razsodbo (štev. 6257/26 z 12./4. 1927) je bila vložena na višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu pritožba, ki je razjasnila popolnoma nevzdržno stališče I. instance, kajti če bi njeno stališče obveljalo, bi sploh noben lastnik ne mogel odpovedati zaščitenemu najemniku za 1. november 1927 po čl. 9. novele; ker če ima najemnik čas premišljevati do 1./10. 1927 ali sprejme za čas po l./ll. 1927 po lastniku zahtevano najemnino ter pravico še le tik pred 1. 10. 1927 sporazumeti se z lastnikom glede najemnine po l./ll. 1927, potem je vsaka odpoved za l./ll. 1927 vsled tega, ker ni bil sklenjen med lastnikom in najemnikom glede najemnine po l./ll. 1927 sporazum, — naravnost nemogoča, ker mora lastnik tozadevno odpoved vložiti po izrečnem predpisu novele že pred 1./10. 1927, torej vsaj 30./9. 1927. Pritožba je povdarjala, da je edino resnični smisel čl. 9 novele tak, da ima lastnik pravico odpovedi za l./ll. 1927 tudi napram zaščitenemu najemniku brez vsega nadaljnega ter se more taka odpoved zavrniti le, če najemnik pri razpravi dokaže, da ima z lastnikom že sklenjeno naj. pogodbo čez l./ll. 1927 (vsled tega ker se je bil sporazumel za najemni-noza čas od 1. novembra 1927 dalje. Zakon, da torej določa samo končni termin za odpoved, ne določa pa izrečno od kedaj ima lastnik pravico odpovedati oziroma v katerem določenem roku, padajočim v razdoblje od 1. nov. 1926 do 1. okt. 1927 ima pravico odpovedati. Ker zakon ne določa takega posebnega odpovednega roka, je smatrati, da je odpoved mogoča od 1. novembra 1926 (tu je novela stopila v ve-Ijavo) odnosno od časa ko se sporazum glede višine najemnine, in kar odreja za-kon ni dosegel. V navzočem primeru je tožitelj predložil pismo z 2./12. 1926, s katerim je toženca pozval na povišanje najemnine od l./ll. 1927 dalje s tem, da mu na to pismo odgovori do 10./12. 1926, kar mu bo v nasprotnem slučaju odpovedal po čo. 9 novele. Ker toženec na to pismo ni nič odgovoril, je s tem dokazano, da se stranki nista pogodili, vsled česar je bilo odpovedi po čl. 9 novele k st. zak. ugoditi.
Razno.
NEPOBOLJŠLJIVI NAROČNIKI.
V zadnji številki »Mojega Doma« smo priložili skoro 2000 opominov za plačilo zaostale naročnine za tekoče ali prejšnja leta; sedaj pa posestnikom poročamo, da je tekom enega meseca na te opomine plačalo sedemdeset hišnih posestnikov zaostalo naročnino za svoje velevažno glasilo, vsi drugi pa so še vedno na dolgu, ki se niso za opomin niti zmenili. Ponovno pozivamo prav vse naročnike, ki še niso do sedaj poravnali zaostanka, da to sigurno brez odloga storijo, ker drugače hode-
mo primorani izdajanje »Mojega Doma« vsekakor ustaviti in bi bila ta številka izšla zadnja. Ako nočete lista podpirati, ga tudi ne moremo izdajati, ker brez denarja ne bo lista nihče tiskal in urejeval.
Upamo, da bodete ta zadnji opomin vsi upoštevali v svojo lastno korist, ker drugače se ne bo nihče za posestnike brigal, če mi prenehamo z delom.
Popravek. V zadnji številki Mojega Doma se je na tretji strani napravila tiskovna pomota ter se mora pravilno glasiti, da je v odbQr Glavne Zveze izvoljen g. Stanko Pallaš iz Maribora.
Razburjena organizacija najemnikov. Pred kratkim je nekdo v Beogradu potegnil nekega novinarja, da se bo okoli 20. t. m. vršila anketa o stanovanjskem vprašanju v ministrstvu za socijalno politiko, ker anketa ni bila sklicana, se ni vršila, je naravno, da ni mogla biti povabljena organizacija najemnikov na konferenco. A kljub temu se je Glavni odbor zveze najemnikov v Splitu najenergičneje pritožil pri ministru soc. politike, ker ni najemnikov povabil na konferenco, katere ni sklical. S tem je g. minister prav dobro spoznal, kako po nepotrebnem se za vsako stvar razburjajo naši najemniki in koliko pomena naj imajo protesti in resolucije, ki jih pošiljajo venomer njemu.
Tudi sodniki za odpravo stanovanjskih zakonov. Na občnem zboru avstrijskih sodnikov, kjer se je razpravljalo o vseh važnih stvareh justice, je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje o stanovanjskih zakonih in tu je dne 28. junija t. 1. določeni referent dvorni svetnik pri viš. dež. sodišču dunajskem dr. Alfred Hordel v temeljitem govoru dokazal, da stanovanjski zakoni tudi na Dunaju stanovanjske krize niso ublažili, pač pa upropastili ljudsko premoženje, najemnike pa izročili na milost in nemilost socijalistični komuni, ki pa v svojih hišah ne priznava nobenih stanovanjskih zakonov in najemnike hudo pritiska. Strokovnjaški svoj referat je sklenil z besedami: :>Kot stalna uredba v okviru občnega privatnopravnoga reda — je današnje najemninsko pravo (Mietengesetz) nesmiselno in mora prej ali slej zapasti preteklosti.« Tako govori mož sodnik, ki se ne lovi za kake bagatelne postranske zaslužke pri stanovanjskih sodiščih. ,
Trgovskih in pisarniških lokalov je dovolj. Koliko kričanja je bilo ob ukinitvi zaščite trgovskih lokalov. Kako bo trpela trgovina? Mi vidimo ravno nasprotno. Ne le da so cene trgovskim lokalom že deloma padle, se danes trgovski lokal tudi debi brez posebnega truda. Kako malo je bilo zato sprememb. Takoj se je nanovo nekaj trgovin adaptiralo in olepšalo, kar pa smatramo za uspeh. Obrtništvo je našlo pri tem zaslužek, ko ga je že pomanjko-valo. Torej samo olajšavo čutimo in nika-kega nasilja.
Realitetna pisarna
Prvega društva hiš. posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6/11
proda
Trinadstropno hišo v središču Ljubljane za 270.000 Din.
Veliko hišo ob Tržaški cesti v Ljubljani, s poslovnimi prostori, hlevi ter prostim stanovanjem 4 sob, za 250.000 Din. Vilo pod Rožnikom, s 8 stanovanji za 270.000 Din.
Hišo z 2000 kvadratnimi metri vrta in velikimi skladišči, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani za 350.000 Din. Dvonadstropno vilo na Bledu, z velikim vrtom in pohištvom za 180.000 Din. Enonadstropno vilo na Bledu, z vrtom za 90.000 Din.
Vinogradno posestvo v Halozah, 12 oralov zemljišča, med temi 3 orali vinograda, 700 sadnih drevesc, z moderno urejeno hišo in gospodarskimi poslopji za 160.000 Din. Vinogradno posestvo na Bizeljskem, 12 oralov z lepo vilo za 150.000 Din. Posestvo pri Celju, sestoječe iz ene gostilniške hiše s trafiko in iz ene stanovanjske hiše, ter 7 oralov zemlje. Enonadstropno hišo v središču Ljubljane za 250.000 Din.
Hišo na Glincah, s 1000 m2 vrta za 90.000 Din.
Hišo v Ljubljani za 65.000 Din. Enonadstropno hišo z vinsko trgovino v Spodnji Šiški za 250.000 Din. Trinadstropno hišo v Ljubljani, s poslovnimi prostori za 1,000.000 Din.
Hišo v Trbovljah, s poslovnimi prostori in vrtom za 90.000 Din.
Hiša s štirimi stanovanji, elektriko, sadnim vrtom in njivo v bližini treh tovarn za 70.000 Din.
Vinogradno posestvo v krasni legi pri Krškem.
Posestvo v Vižmarjih z delavnico za mizarstvo, 3 orale zemlje, 3 šupe za 130.000 Din.
Enonadstropna hiša z gostilno in trgovino v predmestju Ljubljane za 600.000 Din. Enodružinska hiša, 6 sob, s tri orali zemljišča v Ljubljani za 200.000 Din. Posestvo v predmestju Ljubljane s 7 oralov zemljišča za 500.000 Din.
Dve vili v Vodmatu pri Ljubljani za 180.000 in 75.000 Din. Trgovska hiša v Ljubljani za 1,000.000 Din.
Enonadstropna hiša v bližini stolnice za
300.000	Din.
4 hiše v bližini sv. Jakoba v Ljubljani za
400.000	Din, 350.000 Din in 240.000 Din. ter 150.000 Din.
Dvonadstropna trgovska hiša v šentjakobskem predmestju za 350.000 Din. Trinadstropna hiša z gostilno v središču Ljubljane za 375.000 Din.
Posestvo z gostilno in trgovino ter 20 oralov zemlje pri Domžalah za 150.000 Din. Enonadstropna hiša v bližini klavnice v Ljubljani za 125.000 Din. Enonadstropna hiša v bližini Zvezde v Ljubljani, skoro nova za 270.000 Din. Dvonadstropna hiša v bližini realke v Ljubljani za 250.000 Din.
Velika trgovska hiša v središču Ljubljane za 1,000.000 Din.
Dve hiši v bližini »Zvezde« za 400.000 Din. Velika hiša z uradnimi prostori v Ljubljani za 800.000 Din.
Dvonadstropna hiša s skladišči in stanovanji za 360.000 Din.
Dvonadstropna hiša v Sp. Šiški z vrtom za 200.000 Din.
Nova trgovska hiša ob Glavni cesti v Sp. Šiški za 350.000 Din.
Dvonadstropna hiša v bližini Vodnikovega trga v Ljbljani za 180.000 Din.
Dve trgovski hiši na Mestnem trgu v Ljubljani po 1,000.000 Din.
Hiša v bližini Sv. Petra cerkve v Ljubljani za 450.000 Din.
Nova pritlična hiša z lepim vrtom v Mali vasi pri Ježici za 75.000 Din.
Hiša s trgovskim lokalom in vrtomv Rožni dolini za 300.000 Din.
Nova vila z vrtom v bližini Tivolija v Ljubljani za 220.000 Din.
Nova hiša v Dravljah za 45.000 Din. Krasno veliko kmetsko posestvo pri D. M. v Polju za 350.000 Din. Kmetsko posestvo pri Vrhniki, 14 oralov za 140.000 Din.
Enonadstropna hiša z 2 stanovanji v bližini župne cerkve v Kočevju za 75.000 Din. Manjša hiša v bližini električne železnice v Ljubljani, z lepim vrtom za 75.000 Din. Skoro nova vila, neposredno ob Bleiwei-sovi cesti s krasnim vrtom za 600.000 Din. Hiša s trgovskimi lokali, v bližini frančiškanske cerkve v Ljubljani za 450.000 Din. Dve veliki hiši tik ljubljanske Zvezde po
1,500.000	Din.
Dve hiši v Trbovljah, deset sob, šest kuhinj in ena klet z vrtom za 200.000.— Din. Hiša na Škofovem v Ljubljani z vrtom za
350.000.	— Din.
Hiša na Dunajski cesti s trgovskimi lokali za 500.000 Din.
Krasna vila na periferiji Ljubljane z velikim vrtom in pritiklinami 650.000.— Din. Hiša z velikim vrtom pripravna za vsako podjetje, en milijon Din.
Hiša na Škofovem v Ljubjani, s trgovskimi prostori za 250.000.— Din.
Dve hiiš v bližini Tabora 250.000.— Din in 375.000,— Din.
Vila na Gorenjskem s krasnim razgledom in 5 oralov zemlje, s sedmimi meblovanimi sobami, vodovod, elektrika 120.000.— Din. Dvonadstropna hiša v Sp. Šiški za
225.000.	— Din.
Na prodaj v Ljubljani več stavbenih parcel po ugodnih cenah.
„SLAVNA“
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d.
v Ljubljani
Posluje v vseh zavarovalnih strokah, podružnice in ekspoziture v vseh večjih mestih kraljevine SHS.
Domai zavod, poslovne zvete s Češko Slavijo
-----------------------------J
Kovaško in kolarsko obrt
priporoča, ter ima v zalogi
razlifne vozove
MATIJA TERLEP
Sv. Jernejo cesta - Šiška - MuMiana
Stavbeno pođietie
KATKO COOK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■ ■ Ofl
■a
aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa M aa
Sl::
:: «• aa a» aa
B 1
a« aa
n k ::
•a «a •a »a
::
aa aa
K S!
:: a
*tlodouodni Inštalater,*': klepar In krovec
a
zaloga škrilc (strešnikov) !
Poljanska cesta številka 8