dar
brtn
šk
in
aro
Izhajajo vsako sređopo celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr
poSiljane po poiíti pa za celo
4 grid. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr
za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 6. septembra 1865.
Gospodarske stvari.
Besedica ipavskim in v obce vsem vino
a. ž.
Vam
kloniti.
}
dragi
rejcera.
Ker se bendima (tergatev) bliža, hočem mi vinorejci, par besedi v prevdarek po-
Poskusil Vam bom po naravni poti razjasniti: kako da bi se dalo stanovitno ali vsaj stano-vitneje vino napraviti. Dosti se je že o vipavskem vinu govorilo, da ni stanovitno in da leto ne. Jaz pa menim, da ni temu taka, da bi se nasi
ne „durá" se čez
7
vinorejci le tako ravnali, kakor jim hočem, dovolíte mi razpraviti.
Odbiti mi nobeden ne more tega, da hočejo Ipavci
prezgodaj bendimo imeti; nobeden me ne bo zavrnil če rečem, da Ipavci leto za letom jako prezgodaj bendimo oklicujejo. Znano je pa, da noben sad ni prezrel, tako tudi grozdje ne.
Se
ve
da zrelost moramo ločiti
od gnjiline. Cem bolj je kak sad zrel, temveč slad-korja ima v sebi, in tem prijetniši okus. Iz kemije nam je znano, da ravno iz sladkorja se v vinoreji vinocvet (alkohol) nareja, ki je najpoglavitnejši faktor stanovit-
je stano-
nosti vinske; ravno iz kemije je znano
7
da
vitneje tisto vino, ki ima več alkohola v sebi. Naša prva skrb mora tedaj biti, da grozdje dosti sladkorja dobi, kar pa s tem pospesimo, da mu več časa v vinogradu
zore ti damo.
Sploh se mora tudi paziti
da
se
po vinogradih preveč žlezasto in mesnato grozdje ne trže med
izvrstno, kajti iz izvrstnega grozdja bi potem vino ne
imelo take lastnosti
in moći
nega grozdja. vode
Kaj
7
ne
9
kakoršne iz samo ,izvrst-da žganjocvet, če vanj vmesate
, ni potem več tako dober? Ravno taka je pri vinu. Skrbeti moramo, da narejamo žlahna vina ter se
potem si bomo svesti, da potegnemo lepih penezov za-nj
Tudi naj se grozdje, kakorkoli je mogoče
)
rahlo
ako
da zagoltnik dokaj Po zagoltniku,
ki
stanovitnosti vinski pripomore
vino veze
rezno
postane krepkeje kar pa se sčasoma popolnoma izgubi
sicer
in je
tudi slabému želodcu bolj tečno in zdravo. Francozi in drugi zvedeui možaki trdijo, da se po vrenji na tropi-
nah vec cveta v vinu naredi, in da je tedaj vino tudi močneje in stanovitnejše. Pri vrenji , kakor sem gori omenil, se sladkor v cvet spremeni ; žlezec in vlečec pa se iz vina ločita v podobi pen in drož.
Dobro je, da vino počasi vrè
ne
l^WUi U J^J u M MUO jJ V/ a O 1 VI	II	Ultl W J iiaO(
sj?rb mora tedaj biti, da ga v hladne klete spravimo
hitro
nasa
Cem manj damo kislogaza v dotiko z vinom ali sokom
priti
?
tem bolj hranljivo je vino; kajti nobena reč ne
razpade in se ne^spridi, ako ne pride s kislogazom v bližnjo dotiko. Ce boš tedaj vino obilnega kislogaza
obvaroval
7
ga va ruj es
tudi
7
da se ne spridi. Dobro
Je
tedaj in zato živo svetujem , da pri vrenji bàdnje po-krijete, da deloma kislogaz ne more v toliki obilnosti
njega, deloma pa tudi toliko vinocveta iz badnja v
do
zrak izpuhteti ne more.
Dobro
bilo tudi, da tišti
7
ki nad h rame ali kakor pravimo „faladurje" imajo imajo cevi, po kterih vino iz bàdnja naravnost v sod
Onim
v
ze
take
naprave
teče. Mnogo jih je, ki imajo
pa, ki tacih nadhramov nimajo, svetujem, da bi svoje bàdnje tako visoko postavili, da se lahko pod nje dene brentač, v kterega naj bi skozi kanelo po kratki cevi vino
notri teklo. tako bi se veliko gubilo.
manj
vinske moči
po-
Ako se mošt skozi sto in sto luknjic na rešetu preceja, in potem iz posode v posodo plovska, predno pride do namenjenega mesta, obilo vinocveta izpuhti v zrak.
En
najpoglavitnejsih vodil
kar se tiče stáno
vitnosti vina
p o k v a r j
Je
sledeče: Devaj vino v čist
m
tud
posodo ter skrbi za čistost v hramu
in povsod; posebno se varuj pokvarjene posode je znano, ako deneš med zdrava jabelka
eno
bodo v kratkem vsa druga ravno taka kakor ono.
Saj ti gnjilo>
7
Ako
. Po
moje
site, ka
sem tem Vas, dragi vinorejci, lepo prosim
7
da
besede blagovoljno prevdarite in že letos posku-
Vam svetujem. Vržite tedaj piškovo kopito na
domu vozi; kajti lahko vsak sprevidi, da je bolje
se ves vinski sok (mošt) na enkrat skupno kuha. ________,
tega ne storimo, delamo kakor tišti, ki fižol kuha ter °geDj omishte si novo; saj ne bo nič prezgodaj
mu zmeraj nekuhanega dodeva, in vendar vès fižoi na
enkrat od ognja vzame. Eden je skuhan, drugi pa ne ali je pa vsaj eden prej kuhan kakor drugi.
>
razstavi v Mariboru.
Drugo
vodilo, ki bi
ga ne smel vinorejec pri vrenji	Oklicu v 34. listu dodamo še to, da je čitavničini
to-le: ,,kuhaj samomaščno na odbor mariborski čitavnicam slovenskim razposlal liste,
soka (mošta) prezreti, je . „
grozdji 4—5 dni, in ko grozdje zmastiš, sok na tropi-	na ktere se napise to, kar kdo misli poslati v raz-
nah toliko časa, da neha vrenje čutno šumljati ; potem	stavo, in ta napoved se pošlje potem brž razstavnemu
Še le bos imel dobro stanovitno vino. J3aj ravno po	odboru v Maribor. Kdor tedaj iz ktere koli sloven-
kuhanji se sladkor v vinocvet spremeni! Cem več vino-	ske dežele misli poslati kmetijskih pridelkov, obrtnij-
cveta je pa v vinu, tem bolje in hranljivše je
Pri vrenji skih izdelkov ali živine v razstavo mariborsko
7
naj
se
soka na tropinah se tudi zagoltnik (Garbestoff) od tropin brž obrne do svoje čitavnice, da ondi prejme tak na-loči in z vinocvetom zmeša. Znano je pa iz kemije, povedni list. Na tem listu vidimo še posebno to-le
opombo: Vina naj posije vsak razstavljavec najmanj dve polični buteljki, jedno za razpostavo samo, drugo za presojevanje. Naj tudi pripiše gorico, trs in leto, ali kar drugega opomina vrednega ima. — Žita in drugih semen naj se pošlje vsakterega polic. — Ako je ktera razpostavljenih stvari na prodaj, naj pové v rubriki „namen razpostavljenih stvari" in ali je ima še vec in kako ga je volja prodajati jo. Sploh naj se naznani, kaj se ima ž njo zgoditi. — Nápovědi naj se kakor hitro mogoče pošljejo. — Vsled povabila razstavnega odbora vabi mariborska čitavnica posebno Slovence, naj se jih dosti vdeleži razstave, da jim bo koristna za gospodarski napredek. Ni samo častno, kdor prejme svetinjo v razstavi, tudi na dobiček mu je, ker pridelek svoj lože prodá. Da bi si s tem kdo više davke nakopal na glavo, je neum na misel, ktera izvira le od hudobnih ljudi.
Iz velikega zdravniškcga zbora na Dunaji.
Lanski zbor v Hamburgu je sklenil, naj letošnji bode na Dunaji. Poglavitni namen tega zbora je bil, se posvetovati o nekterih živinskih boleznih , ktere po svoji kužni natori pokončujejo blagostan ne le posamnih go8podarjev, temuc tudi celih dežel in držav, in potre-bujejo resnega prevdarka, kako bi se mogla škoda od-vrniti. Tudi Člověku nevarne bolezni in take bolezni, ki znižajo vrednost živine, so prišle na vrsto, in še več druzega. Ako pomislimo, da samo v našem cesarstvu leži čez 1000 milijonov gold, kapitala v živini, je pač očitno, kako važna mora biti skrb za ohranjenje naše domače živine.
Veselje je pa tudi videti, kako iz vse Evrope
slavni možaki se zbirajo v te zbore , da pretresajo ži-vinske bolezni. Iz 23 držav se je snidilo letos na Dunaji 167 zdravnikov; prišli so iz Francozkega, An-gležkega, Nemškega, Ruskega, Laškega, Turškega, Dan-8kega, Belgije, Švajce, Romanije itd. itd. Vse naše avstrijske dežele so tudi bile namestovane v zboru. Bil je zbor po pravici evropejsk kongres, ki seje začel 21. avgusta.
Ministerská svetovavca Well in Pabst in ravnatelj živinozdravnišnice dr. Roll so pozdravljali s srčno besedo zbor, ki je potem volil predsednika in podpred-sednika in dva zapisnikarja. V 1. odsek za govejo kugo so bili voljeni Njih ekscelencija državni sveto-vavec in profesor Unterberger v Dorpatu na Ruskem, prof. Seifman iz Varšavě , prof. dr. Zlamal iz Pešta, prof. Hertwig iz Berolina, dr. Haubner iz Draždan in dr. Roll iz Dunaja; — v 2. odsek za čedenje okuže-nih vóz na železnici so bili voljeni prof. dr. Miïller iz Dunaja, prof. Zangger iz Svajce, prof. Ravič iz Pe-trograda, prof. Reynal iz Pariza, prof. Perovino iz Tu-rina; — v 3. odsek za posvetovanje o pasji steklini so bili voljeni profesor dr. Pilwax iz Dunaja, profesor dr. Fuchs iz Karlsruhe, Njih eksc. državni svetovavec in profesor Jesen iz Rusovskega, prof. Sondermann iz Monakovega, prof. Huson iz Bruselja ; — v 4. odsek za bolezni, kteri pri živini kupčijorazderajo, so bili voljeni medicinalni svetovavec prof. Hering iz Stutt-garta, prof. Gerlah iz Hanovera , prof. dr. Bleiweis iz Ljubljane, dr. Ernes iz Londona in Adam iz Augsburga.
Brž drugi dan so se začeli pomenki v občnem zboru, kteri je bil vselej v veliki dvorani (auli) vseučilišča du-najskega, in so trajali celi teden od pondeljka do sobotě. Predloge so delali vselej odseki.
Prva razprava je bila o goveji kugi in posebno o tem, đa bi se kontumacija za tista goveda, ktera pridejo iz Rusovskega in podonavskih knežij v zahodne evropejske dežele, od 21 dni skrajšala na
10 dni. Vsi smo razodevali svoje skušnje o goveji kugi
in skor vsi smo bili prepričan ja, da kužnina k većemu 9 dni tli v živinčetu, dokler se očitno ne prikaže, in da tedaj ni nikakoršnega vzroka, da bi živino vec kot 10 dni v zaprtii (kontumacii) imeli, predno sme prestopiti rusovsko ali podonavsko mejo. Da zdaj skozi 21 dni zadržujejo goveda v kontumacii, delà veliko škodo kupčíi, pa je tudi ne varno, ker brezvestni barantači živino, dajo odtegnejo dolgočasni zaprtii, ženó skrivé (kontrabant) čez mejo in tako večkrat zatrosijo kugo. Ako pa se zaprtija skrajša na 10 dni, bode kontrabanta gotovo konec, ker 10 dni je kmali prestalih in posestnik živino potem pošteno in brez strahu žene čez mejo.
Druga razprava je bila o tem, kako naj se ravná s kožami, parklji, čevami, lojem, kravjo cílako, svinskimi šetinjami, volno itd., in kako naj se na železnici čedijo vozovi, v kterih se je kužna živina pe-ljala. Krop in vreli lug sta bila za naj bolj o sredstvo spoznana, s kterima naj se vpričo dotične komisije čedijo vozovi.
Ker je pasje stekline čedalje vec, seje zbor posvetoval, kaj bi bilo storiti, da bi bilo te bolezni manj. Živahno je bilo besedován]e. Pasji davek naj se vpelje povsod — to so vsi trdili, in povsod vpelje tudi popis vseh psov in neki poseben red, po kterem se morajo oskrbovati psi. Da bi psi nosili zmiraj torbe na gobeu, je bilo zavrženo. Prof. Ahmed Effendi iz Carigrada je povedal, da ni res, da na Turškem ni stekline.
Cetrta razprava je bila o boleznih, ktere po po-stavah kupčijo razderajo. Ker ima skor vsaka država druge bolezni, ktere se imenujejo „zavarovane bolezni" ali „patentni tadli," je tolika zmešnjava o tem, da se že davno živo čuti potreba, da bi vse države zavoljo kupcije imele le eno in isto postavo. To potrebo ču-tijo najbolj tišti, ki so na meji dveh držav, ktera ima vsaka drugo postavo. Zbor je sklenil, naj za „zavaro-vane bolezni" veljajo pri konj ih in sploh živini konj-skega spola : jasna slepota — 7 dni, smrkelj, kužna smolika, kožna črvivnost in naduha — 14 dni, tišavka 21 dni, mesečna slepota — 28 dni; — pri goveji živini: pljučni tuberkelni in franeozi — 28 dni, pijučna
kuga — 42 dni, goveja kuga — 7 dni; — pri ovcah in koz ah: kozé — 7 dni. garje — 14 dni; pri p resi čih ikre in trihine — 14 dni. —
Ko so bile vse te razprave dognane, sta v nedeljo profesorja Unterberger in Ravič iz Rusovskega razlagala sibirsko kugo, rekši, da ni druzega kot neka oblika antraksa (črma), ktera se še najbolje ozdravlja s chinin, suif.	J
Ko so bile zborove obravnave končane, se je v pondeljek zjutraj en del zbornikov podal na ogrsko posestvo nadvojvoda Albrehta v „Ungarisch-Altenburg," med kterimi je tudi pisatelj teh verstic bil. Po naukazu svetlega nadvojvoda smo bili tu res slovesno sprejeti; 39 voz nas je čakalo, ko smo se po železnici pripeljali v Strass -Somerain. To je neizmerno posestvo, ki se razširja doli do Wieselburga — rekli so nam, da obsega
10,000 oralov obdelane zemlje. Videli smo okoli 1000
glav izvrstne goveje živine nolandskega, švajcarskega, stajarskega in lavantinskega rodú. Ogledavali smo višo kmetij s ko šolo v Altenburgu, izvrstno oskrbljeno z vsem, kar je učencem treba v poduk. Málokterá druga kmetijska učilnica v Evropi prekosi to šolo, na kteri, razun ravnatelja, učijo še 4 uceniki. Tù je pisatelj teh vrstic iz ust ravnatelja slišal častno novico, da se njegova nemška živinozdravska knjiga rabi pri učenji ži-vinozdravništva na tej šoli. — Ob treh smo se vsedli k obedu, ki nam ga je napraviti dal svetli nadvojvoda Albreht. Kaj dobro smo se imeli ; radost pa je đo vrhunca dospěla. ko so se v veseli skupščini začele
napitnice. Tù se je pokazalo, da je bil naš zbor res
zbor vseh evropejskih narodov, kajti vsak je napival v svojem jeziku in vsi drugi so mu po svoje radostni pritrkovali. Nemški m napitnicam je sledila ma gj a r-ska, za to pa francozka, turška, italijanska, poljska, portugiška, hrvaska, slovenska itd. Naj, kolikor se še spominjam, povem, kako sem v slovenskem jeziku v tem slavném mnogojezičnem zboru na magjarski zemlji napil zdravico : Gospoda ! Dovršili smo svojo nalogo v dunajském zboru. Hvalijo nas za to. Pri nas ni bilo ne desne ne leve stranke ; naš centrum bil je le napredek vednosti naše! Snidli smo se sinovi vseh mater, ki jih šteje omikana Evropa; noben narod ni gospodoval druzemu; prosta je bila vsakemu beseda, kakor je danes; isti namen nas je vodil vse: napredek vednosti naše. Bog daj, da dobro seme, ki smo ga sijali, rodi obilo sadů. Zato napijem: Bog daj srečo, da vlade zvesto izpolnijo, kar smo sklenili v zborih naših. Slava Vam! — In „živio, eljen, eviva, hoch itd." so doneli po dvorani, kakor da bi bili vsi razumeli, kar je napitnica rekla.
Ločili smo se kakor bratje ene matere, veseli vsi, in vsi enega občutka, da nikdar ne pozabimo^ dunaj-skega zbora in magjarskega Altenburga. — Čez dve
leti je zbor v Cirihu v Švajci.	Dr. BI.
\àrodne stvari.
Glasi domorodni o novem času.
(Dalje.)
Iz Kranjskoga D. A.
Al če nemškomagjarski dualizem še manj velja ko Bachova in Schmerlingova sistema, navstane vprašanje: kterega pota se Avstrija vendar držati hoče zdaj, ko je absolutizmu in ustavnému centralizmu menda za vselej odklenkalo? Kteri je vendar tišti edinopravi pot, po kterem bi Avstrija svoj namen dosegla ?v
Kakor je obče znano, priporočajo Čehoslovani hi-storični federalizem za naj bolj o — za edinopravo podlago, na kteri naj se nova Avstrija po potrebah sedanjega časa zida. Res je sicer, da ima historični federalizem ne samo med Slovenci, ampak po celi Avstriji sila mnogo prijateljev, ki so ga tako neprestrašeno zago-varjali in priporočali, da je bilo mnogim izmed njih v jecah stanovanje odločeno ; al pri vsem tem se nam tudi federalizem na historični podlagi popolnoma ne dopade, tudi tak federalizem ne bi zadostil, saj po mojih mislih ne, potřebám, žeijam in pravicam različnih narodov, iz kterih Avstrija obstaja. Vsled tega federalizma bi se namreč Avstrija razdelila na deželne skúpine ali grupe na stari historični podlagi. Te deželne skupine imele bi vsaka svojo dvorno kancelarijo in razun do zdaj navadnih posameznih deželnih zborov, še občne deželne zbore ali skupščine, v kterih se bi obravnovale občne zadeve vseh tistih dežel, ki spadaj o v to ali ono deželno skúpino. Mi Slovenci bi prišli po tem takem v deželno skúpino^notranje-avstrijsko, pod ktero bi spadalo Koroško, Štajarsko, Kranjsko , Goriško in Istra. —
Al naprava take skúpine notranje-avstrijske bi po mojih mislih nam Slovencem še le potem koristila in k dosegi pravice pomogla, ako bi se v občno skupščino samo občne zadeve jemale, ki se vseh enako tičejo, naj je kdo Nemec ali Slovenec; svoje domače narodne zadeve pa naj bi si slovenski Notranje-avstrijanci vsi skupaj v enem, in nemški v drugem zboru vsak po svoje v porazumljenji z vlado, sicer pa neodvisno drug od druzega, poravnovali. Ako bi pa Slovenci v tej novo osnovani notranji Avstriji obsojeni bili še dalje po se-
danjih posameznih deželnih zborih ali v občni skupščini pri nemški večini prosjaci ti in beračiti za narodne pravice, ktere nam gredo po Božji, naturni in cesarski postavi ravno tako ko Nemcem, potle bi ostali mi Slovenci tudi v toliko priporočani notranje- avstrijski skupini še vedno le — misera contribuens plebs —; ostali bi v svojih svetih pravicah še vedno od Nemcev popolnoma odvisni, v narodnem oziru brez pravice in brez veljave; prišli bi v tisto neprijetno politično stanje, iz kterega so se Hrvatje in Slovenci srečno izkopali in iz kterega se Slovaki, Rusini, Srbi in laški Tirolci na vso moč izkopati prizadevajo, in narodnih prepirov, zmeš-njav in tožeb ne bi bilo konca ne kraja. Ravno taka godila bi se tudi po vseh druzih deželnih skupinah,
ktere nam federalisti nas vetuj ej o, obstoječih iz dveh ali treh narodnosti. Na Tirolskem ravsali in kavsali bi se Talijani in Nemci, na Češkem Čehi in Nemci, na Ogrskem Magjari, Slovaki, Rusi in Srbi itd. Skratka : v
Avstrii preustrojeni na podlagi historičnega federalizma imeli bi po raznih deželnih skupinah vse one prepire in zmešnjave na malem, ktere imamo v celokupni Avstriji na velikem.
Ako bi se v deželnih, na historični podlagi osnovanih skupinah razun občnih skupščin še toliko deželnih zborov naredilo, kolikor je v vsaki skupini različnih narodnosti, bi se sicer tem zmežnjavam nekoliko v okom prišlo, . al popolnoma vendar ne. V Avstrii je, kakor se že na vsakem bankovcu vidi, deset opravi-čenih in od Nj. veličanstva cesarja našega za ravnopravne spoznanih narodov. Ti so : Nemci, Magjari, Čehi, Poljaki, Rusini, Romani, Talijani,, Srbi, Hrvati (ki se le po veri in po cirilici ločijo) in Slovenci. Tem de-seterim znali bi se k večemu še Slovaki prišteti, ki se književno še niso popolnoma s Čehi zedinili. — Vsak od teh 10 ali 11 narodov ima enako pravico do ravnopravnosti in do tolike svobodě in samostalnosti, da si more svetinjo narodnosti svoje varovati, braniti in duhu časa primerno razvijati. Vse overe, ki temu cilju in koncu nasprotvajo, morajo se ođpraviti. Kakor je leto 1848. naredilo, da smo pred postavo vsi enaki, naj je kdo plemenitega ali prostoga stanu, tako mora sedanji čas vse narode ravnopravne storiti, naj so veliki ali majhni, od nekdaj previlegirani ali od nekdaj prezirani. Saj majhnim in preziranim narodom je ta neodvisnost še veliko bolj potrebna, ko velikim, ker je znano, da velike ribe male žro, ne pa male velikih. Kakor torej vsak narod daje cesarju, kar je cesarjevega, tako naj se dá tudi vsakemu narodu, kar je njegovega. Ta ravnopravnost se mora razodevati pri upravi, pri sod-ništvu, pri šolstvu, pri deželnem in deržavnem zastop-ništvu in pri deželni in središnji vladi. Vsak narod moral bi do visoke centralne vlade v ravno tistem raz-merji stati; vsak narod moral bi pri njej stalnega in zvestega tolmača narodnih želj in potreb in ob enem svojo naj višo narodno oblast (Behorde) imeti, ki naj bi v ministerskem posvetu sedež in glas imela in se dvorna kancelarija ali kakor koli imenovala. Z eno besedo : vsak narod naj zadobi toliko samostojnosti in avtono-mije, ko narod hrvaško - slavonski ; potle še le bi po naših mislih Avstrija svoj pravi namen — svoj ideal — popolnoma dosegla; potle še le postala bi zares avstrijska, to je : Nemcem nemška, Magjarom magjarska, Slovanom slovanska itd. Potem še le bi avtonomija in ž njo vred ravnopravnost narodna popolnoma resnica postali, v šolah, pisarnicah in povsod v javnem življenji. Potem še le bi se vsakemu narodu pot do omike, do časti, slave in blagostanja popolnoma odprl, tako da ne bi noben narod, ki bi še vprihodnje v omiki za-ostajal, vzrok tega na druge zvračati mogel; ampak bil
bi primoran, to sam sebi, svoji nezmožnosti ali pa svoji
*
_ 2 8 S
lenobi pripisovati. Potem bi ponehale vse fcožbe o zati-ranji te in one narodnosti; le tisti bi se kaj pogodrnjali, kteri mislijo, da krivico trpé, ako se jim priložnost odvzame, drugim narodom krivico delati. Pa nic zato, naj le taki možje godrnjajo in kisle obraze delaj o, kolikor hočejo, kajti ravno to bo najbolj gotovo znamnje srecne příhodnosti Avstrije naše, če bodo tisti možje ali narodi, ki svoje časti in slave v poniževanji in za-tiranji druzih narodov iščejo, v svoji bedaliji in pre-vzetnosti kisle obraze delali. Nova Avstrija bi se pri tem čedalje bolje počutila, iz vseh sedanjih stisk in nadlog se resila in toliko slavo in moč zadobila, ka-koršne do zdaj še nikdar ni imela.	(Dal. prih.)
bolsko stvari.
Zagrebška gimnazija in realka.
Program kraljevske gimnazije v Zagrebu ima na čelu zanimiv spis, kteremu je naslov : f}8udelovanje kuće odnosno i občine s učilištem u odgojivanji i naobrazi-vanju gimnazijalne mladeži." V njem Miroslav Nagel, učitelj verskega nauka, staršem i skrbnikom na srce polaga dolžnosti, ktere morajo spolnovati, ako hočejo, da v učilnice dosežejo svoj namen, poslednjic jim o kratkem razlaga šolske postave, iz kterih se razvidi upljiv, ki ga morejo starši in njegovi namestniki imeti pri izreji in izobraževanji šolske mladine. — Iz šolskih vesti posnamemo, da se je hrvaški jezik učil v vseh razredih po 3, nemški v prvih dveh razredih tudi po 3 ure , a v vseh viših le po 2. — Učiteljev ima 15. —
Predmetje, kterih so se učili le nekteri učenci, bili so: krasopis, risanje, laški i francozki jezik, gimnastika, pe-
vanje i brzopis. — Učencev šteje z začetkom leta 474, konec leta 419: po veri bilo jih je 383 latinsko-, 17 grško-katoliških, 12 pravoslovnih, 7 Židov. Razvrstitve po narodnosti ne nahajamo; — štipendistov je bilo 24, učnine oproščenih 289.
Enajsto godišnje izvešće (poročilo) kralj, velike realke v Zagrebu přineslo je matematičin spis pod naslovom : „Skladnja (Combinationslehre) i nje uporaba kod množitbe i potentovanja sastavljenih algebraičkih izrazah.u — Šolske vesti priobčujejo, da se hrvaški jezik v vseh razredih učil po 3 ure na teden, nemški v štirih prvih razredih tudi po 3 ure, v 5. in 6. pa po 2
uri na teden. — Izvanredni predmetje bili so: štenogra-tija, pevanje, laški jezik, telovežba. — Rednih učiteljev ima 12, izvanredne 3. — Učencev bilo je s početkom
leta 152, konec leta 136; po veri 110 katoličanov, 11
nezedinjenih grkov, 14 Židov, 1 protestant; — po narodnosti 109 Hrvatov, 5 Slovencev, 2 Ceha, 1 Lah, 5
Nemcev. Z realko sklenjena je učilnica za učitelje na malih nesamostalnih realk ; bila sta 2 kandidata v prvem i 2 v druzem tečaji. — Društvo za podporo siromašnih
realnih učencev přejelo je 287 gold., a izdalo 207 gld. 52 kr. Izvrstni govor, ki ga je konec leta za slovo govoril Dragutin Kossler, učenec 6. razreda, sklepa re-alkin program.
Da sta obá programa skoz in skoz v domačeca jeziku, skoro ni treba opomniti. Nam se je pa se vedno boriti za pravopis slovenskih priimkov in krajinih imen.
Žalibože !
Slovniškc stvari.
Književnik.
časopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku i prirodne znanosti. Godina II. svezak I.
Ta časopis so letošnje „Novice" sicer že naznanile, vendar pa mi bodi dovoljeno, da nekoliko tanše o po-
glavitih njegovih sestavkih govorim. Našim čitateljem bode tak posnetek sedaj morda tem zanimiviši, ker se enaki letopisi imajo tudi pri nas na Matičine stroške sestavljati i izdajati. Začnimo toraj „književnikove" spise pregledovati !
V	prvi razpravi priobcuje dr. Ivan Crnčić starine otoka Krka, po laški Veglia. Kdor je kedaj le prve tri strani Kopitarjevega „Glagolita Clozianus" precital, vé, da je Krk imeniten za glagolsko pismenost. I v rosnici, gosp. Crnčić nam razun manj zanimivih rimskih napisov i slovanskih spomenikov podaja po svojih mislih važen glagolski napis, kterega je posnel z nekega kamena v cerkvi sv. Lucije „u Draži Bašćanskoj." Ta spomenik je že zato imeniten, ker glagolskih napisov ni ravno premnogo i ker, kakor je znano, imajo napisi za razvitje i zgodovino jezika kakor podpora paleografii veliko vrednost. Skrben pretres i ocenjenje njegovo se ima v kratkem iz veštega peresa g. Jagića pričakovati. Ta sestavek pa nam kaže učeno, ali vendar okretno i narodni govorici skoz in skoz zvesto pero g. Crnčića, tako da je prava krasota čitati ga.
V	drugi razpravi: „pjesnici hrvatski XVI. vieka" nadaljuje g. Kukuljević bibliografije starih dubrovaskih pesnikov, ki so pisali pred zlato dobo Gundulića ter opisuje njih življenje i spise, — delo jako zaslužno za slovstvopisce jugoslovenske. Enako važnost, nu za zgo-dovinarje, ima tretja razprava dr. Fr. Račk-ega: „ocjena starijih izvora za hrvatsku i srbsku poviest srednjega vieka", v kteri imenovani povestničar pretresuje domače leto — i zgodopisce XIV. vieka.
Cetrto razpravo: ,,o rodjenicah ili sudjenicah" je napisal našemu slovstvu že znani g. prof. M. Vaijavec. Razun kratkega, pa jedrnatega i razvidnega posnetka vsega tega, kar je imenovani pisatelj sam v „narodnih pripoviedkah u i oko Varaždina" i v „Slavische Biblio-
thek" priobčil ter po slovenskih listi ti razglasil ali našel, Še primerja g. Valjavec imenovane bitnosti enakim pri-kaznim srbskega, nemškega, grškega i latinskega bas-noslovja, tako, da dobiš jasen pojem (begriíř) tega za-nimivega pretmeta.
V	peti razpravi: „Hrvati na izmaku XV. i na početku XVI. vieka" nas pelje gosp. Mesić v tište burne čase nazaj , ko so se Hrvatje zdaj s Turkom, zdaj z ljudovlado sv. Marka bili, zdaj ogrskim, zdaj nemškim kraljem v pest prihajali, pak vendar vkljub tolikim zu-nanjim i notranjim nevarnostim samosvojnost ohranili. Gosp. pisatelj nam podaja živo sliko tadanjega plemstva hrvaškega i njegove navskrižne politike. Tudi o Slovencih zveš marsiktero iz tega mikavnega spisa.
V šestem sestavku razvija gosp. Vatroslav Jagić
„slovjensko jezikoslovje" z oziri na filologijo grško i nemško. Pisatelj nam kaže, koliko truda, časa i zmot je trebalo, dokler se ni prišlo na pravo pot, po kteri se imajo jezikove prikazni razlagati. Posebno poučno je to, kar g. Jagić o slovanském jezikoslovju ruskega i „hrvatsko-srbskega" naroda piše. Premnogo stvari vsega prematranja vrednih je tù razloženih, i jaz ne morem dosti živo priporočiti tega sestavka našim jezikoslovcem, kerše, žalibože! tudi mi Slovenci dandanašnji po enakih tamnih potih blodimo, kakor nekdaj Rusi i Srbo-Hrvatje. Inako pa je ta spis jasno znamenje raz-širjene i vsestranske učenosti i bistroumnosti gospoda pisatelja. Jako ljubo bi nam bilo čitati kmalu nada-Ijevanje tega predmeta, posebno o najnovejšem jeziko-
slovstvu.
Enak imenovanemu predmetu je, — da Veberovo obrano „o hrvatskem stihotvorstvu" kakor manj važno preskočim, — spisek našega g. Ivana Macuna: „razvitak slovenske slovnice." Gosp. pisatelj nam na drobno popisuje zdržek (inhalt) Bohorićeve prve slovenske slov-
nice, izišle izpod tiska 1584. leta pod naslovom: „Arc-
ticae horulae successivae. razpravo jako hvaležni,
a
Mi
Castitim svojim dopisovavcem naznanjam
smo
Macunu za to do 15. oktobra napisujejo
Peter
9
da
naj
v •
samo eno moramo reci
7
pisec Bohorica preostro sodil. Naj se pomisli
da je > kje
u«p»oujcju.	j. cici pri sv. gorah,
pošta Podčetrtek (Wind. Landsberg)", od tistod pa sem v Mariboru koncipient pri dr. Dominkušu.
Bogom, Herbersdorf! Srčno te pozdravljam,
je še bila takrat slovanska filologija i jezikoslovna znanost sploh! Enako pretresuje gosp. Macun prvega hr- venski Maribor
slo
vaškega slovničarja Jerneja Kašiča delo: „Institutiones linguae illyrieae. Romae
1604", vendar
je temu záslužnému možu nekoliko milostejši. Mi Slovenci bodemo našemu rojaku tudi za nadaljevanje tega sestavka jako hvaležni, ker so nam naše stare slovniške i slovstvene zadeve sploh vkljub Kopitarju i „Mittheilungen des hi-storischen Vereines fur Krain" vendar še premalo razjašnjene. Manjka našim zgodovinarjem višega, vseob-
Kozjem 26. avgusta 1865.
Dr.
Gr šak.
En teden na Dolenskem.
Spisal Valentin Z arnik.
„Bissens bôs, maj ne Herren. vor bás ich am majsten furchten thu —
vor
zwaj Ding en: vor die Cholera und vor die Sokolci!
Lastne besede nekega novomeskega, nemškutarja.
Kakor se je pred 1865. leti dalječ v jutrove dežele
pisu" od Živka Vukasovića se nam razlaga najnovejša zanesel glas, kaj se je tam v obljubljeni deželi zgodilo znanost o človeškem telesu. Natanko se popisujejo še ravno tako so priromale te krasne in pomenljive besede za kakih 27 let znane stanice (cellulae), iz kterih se ki sem jih sestavku na čélo postavil, tje daljec v hr-
zirnega, tako rekoč evropskega stališča, s kterega bi to važno dobo naše zgodovine vredno narisali.
osmi razpravi: ,,Dosadanji napredak u prirodo-
I i
ves človeški ustroj (organizem) razvija
Naše
naravo-
vaško deželo
y
}
šle so čez Krko, Savo. Sotlo in Kra-
slovce obraćam posebno na hrvaško tehnologijo tega pino, da bi težko bilo povedati, pri kteri reki so se še
predmeta.
planine
a
od
J. Torbarja se popi-
V ,,uzlazu na
bod na Klek i Plišivico, dve izmed najviših (a ne
»
ustavile. Ker pa poleti oddaljen od Zagreba v hosti
med nujem
gorami m sumami, kakor
volk, sta-
vodami, med , mi piše moj stari prijatelj profesor Fr. Erjavec
suje
do 7000' visokih) gorá trojedne kraljevine, stojećih v	iz zlatega Zagreba, da bi se vzdignila in šla pogledat
ogulinski regimenti. Zanimivo bode našim čitateljem	v dolensko deželo, kaj vendar te čudne besede pome-
zvedeti iz tega spisa, da so — kakor vsaj gosp. Torbar	nijo: ali imajo celó v Novomestu kacega Pseudo-Heroda
»
meni
potniki s Plišivice našega častitega Triglava ki se misli tako nad
opazovali. Natančniši popis tega potovanja ima gosp. Herod nad Betlehemskimi otročiči ! ?
Sokolci iznositi, kot nekdaj pravi
prof. Erj avec priobčiti ; ki je na deželne stroške ondod
potoval.
oasopisa
List od prijatelja sem dobil v petek dopoldne (18. avgusta) s poročilom, da se drugo jutro na zadnjem Do tod razprave ; vrnimo se še k ostalim delom hrvaškem kolodvoru pred kranjsko in štajarsko mejo,
v Zaprešici, najdeva. Čudne misli so mi jele po glavi
Kritični del nima takrat za nas posebno ZâDimi ve^3» x uj 111 ^ V>itajg^ ivaau ^a^i ij u vaj u aui^n ovaviju i u i\aau
niti poučnega; isto tako ni tretji predalek, ki obsega popotnike v Nabrežini z ne ravno preveč dišečimi kadili
rojiti
čitaje, kake zapreke ljudje koleri stavijo in kako
kratke knj
viesti
četrtem razdelku
hrvatsko-srbski knjigopis za godinu 1864", kar je jako lostna osoda naših vrlih Sokolcev pricakuje v tem
n
praktično , i v petem predalu so „ trenj
pregledno zaznamenovana.
Tu imaš kratek posnetek prvega zvezka „Knj
ajd
parijo. Vès tužen sem začel premišljevati, kakošna ža-

u
na
meteorologická mo grebški realki od Ivana Stožiza jasno
gon
navedenem izreku tako „strahovitem" mestu
f
ki
po se
i
na videz tako pohlevno No v ome sto imenuje. Morebiti
ko desetkrát „Novice" zgrabim in berem, berem in berem, da se je do 50 mestjanov prijazno ponudilo
več
x u imao aiaiuu	* o ^ v ^^aa ^ivuji^g v lu uui u uli j ua ou ju uu kj\j uicotjauu v ^íija^uv puuuuiiu^
nikovega!" Jugoslovanskemu rodoljubu srce veselja igrá, jim do Krškega vozove poslati in jih tri dni zapore-
kako se na našem Jugu stroga znanost, ta luč bolj
i
nada
c un uao^ui u ugu ouvga ^uauuob ^ ia iuu x tiawat d O I'D a gOStltl , - uiioiii ocui 01 auiuuvajo« gvbvvv ictcai
bodočnosti naroda, v domaći besedi tako lepo v Ljubljani ne vejo izreka, ki sem ga temu sestavku
mislil sem si zdihovaje: gotovo reveži
razcveta. Nas Slovencev naloga je, nikakor ne prezi- na čelo napisal, — ^ puvauuu	^auj^,	jxixx
rati tega delovanja naših bratov, nego na naš prid obra- stavijo, to so le krokodilove solze, ali pa zapeljivi glasi
to povabilo so le zanjke
ktere
jim
čati
kar oni dobrega izumejo
Gledé
na
van y j\ai vui uuuig^a i^uui^ju« kjiakjkaxj jjlc« kûji£
složnost kakor edini pripomoček našega duševneg
Siren od Krke
>
Bog
ve
f
kaj
z revezi namerjajo, mo-
s
tem teleSnega napredka, x gmuu ua tu , ua oc „lvjlljl- ovc^auuou ucmoam IUX uoij \j v „aixixx x oovovuuiMuo t
ževnik" rad i pogostoma na naše slovstvo ozira, pravo Lipsik v podobi suhih, dobro prekajenih in na zadnje iz srca priporočamo ta časopis našim učenim rojakom. v salu namočenih gorenskih klobas!
gledé na to
da
Knj
rebiti jih mislijo celó poslati prihodnje leto k veliki svečanosti nemških turnerjev „zum Festschmaus" v
Zdržek druzega zvezka „književnikovega" hočem o pri
liki naznaniti
Jank
Paik
Oglas o
V

Čitavnici."
da
Na prijazno interpelacijo v „Slovencu" odgovarjam
Pa mislil sem si, čast in poštenje tirjate, da greva kot hrabra Tebanca v starem veku pomagat svojim bratom: ljubljanskim Spartancem, ki se bodo gotovo pod vodstvom svojega vrlega Leonida — Mandiča — v
valovih Krke za vse veke rajše potopili, kakor da bi
. - --
i
se
zvezek
Čitavnice*
(
se novomeŠkim aligatorjem za klobasanje *) prodali. Se «« je 5. zvezek „Uitavnice" le zavoljo prevelikih ve, kot hraber Tebanec mislil sem na orožje vsake baže del malo zakasnil, da pa bo kmali zagledal beli svet. in kako da bi se za tako bitko vredno pripravil ; ogle-Prinesel bo res nekaj obrazov za naše župane; vendar doval sem stare turške sablje, francozke meče, minie čitavničini taki sestavki ne morejo nikakor nadomestiti puške in najnovejše amerikanske revolverje; pa nazad-
mislil: iz tega ne bo nič, vse to imajo
knjige, ki bi po domače našim županom kazala, kako
imajo po postavah županovati. toraj pričakujemo iz druzih rok.
Tako
nje
sem si
„županovanje" gotovo Sokolci, in odločil sem se za mali top iz zadnje
turške vojske, kterega bom drugo jutro na pleča nalo-
Zahvaljujem se tu javno za obilo mi podporo ma- žil, ki so, hvala Bogu, za tako breme, dosti široka.
terialno, ki je drugemu zvezku prišla od vseh strani
m prosim
y
da
mi se
Tako se je noč naredila, pa zdaj je bilo še huje.
zvezek ravno tako zvesto pod- Strašne sanje so se poganjale, druge za drugimi: zdaj
pirajo ter si ga med narodom širiti prizadevajo; saj
brez omike ni
svobodě, ni avtonomije
>
ni narodnosti.
Klob as anj „Plaudereien*
t
bi bil, mislim , najbolji prevod za Issleibov© r Laibacherci.
29©
sem videl novomeške nemškutarje v podobi sršenov in mnozih druzih strašnih podobah, ki v neizmernem številu revežev Sokolcev na krškem polji pričakujejo ; potem sem spet videl, kako se je kandijski most pred Novomestom s strašnim ropotom podiral in s svojimi tramovi zadnjo rudečo srajco v Krki utapljal, in na-zadnje se mi še moj top s hrbta zvali in v Krki utone! Potem sem spet imel pred očmí mojstersko podobo, ki se vidi na desno pri zadnjem oltarju, ko se v cerkev pride, pri sv. Petru v Ljubljani, namreč: moritev betlehemskih otrok, le s tem razločkom, da sem videl namesti otrok zale fante v rudečih košuljah in namesti krvoželjnih rabeljnov v judovski obleki mrtvaško-suhe može v pet sežnjev dolgih „frakih" in s cilindri, viso-kimi kot dve Smarni gori, strašno grdo so se na ru-dečo-srajčneži krmevžili, le, da so namesti velikih kuhinjskih nožev dolga jeklena peresa v podobi kuhavnic v rokah držali. Na šentpeterski podobi se otroci na jok držijo; tù so se pa fantje le smejali, nekteri celó kro-hotali. Ko to opazim, se tudi jaz smejati začnem in popolnoma opustim misel, ktera me je v prvi mah pre-šinila, da bi svoj top nabasal in na „cilindraše" poměřil. Ko si pa sopet svoj turški top nazaj na pleča popravljam, me strežaj s strašnim basom izbudi, rekoč, da je zadnji čas, da vlaka ne zamudim!
Ko s postelje skočim, vidim — o malum omen! si mislim — da je vse nebo s tamnimi oblaki prepreženo in da gré dež kakor da bi s čubra lil. Pridši na kolodvor, vidim svojega ožnoranega prijatelja, ki mi, smehljaje se, iz vagona miga, kam da naj grem. Naglo se kraj njega vsedem, hlapon zažvižga, in hajd naprej proti krškemu mestu. Al — o jemine! — zdaj še le opazim, da sem turški top domá pozabil. Razodenem svojemu prijatelju strašne sanje, ki so me celo noc mučile, vprašaje ga, če ni tudi on za črno to vojsko, ki nam žuga, kaj pripravil, na priliko, kakošno peklensko baterijo, ker je izvrsten naravoslovec in kemik, kar je vsemu slovenskemu občinstvu že davnej znano. Kakor so severni Amerikanci pod admiralom Faragutom v zadnji vojski take baterije v krnicah Misisipovih poskrili in nastavili, tako bi jih tudi midva ponoći od 19. do 20. avgusta pod kandijski most nastavila, kakor nekdaj slavni krakovski ribič Tenatl *) mreže v Ljubljanici, kadar je šel karťe lovit.
Krohotati se začne, ko vidi moje bledo lice nagr-bančeno od samih vojskinih skrbi, in jame me tako-le tolažiti: Prepričan sem, da so gori omenjene besede le izrek posameznega meželjna (filistra), kteremu nobena krtača več ne pomaga; to je le bela vrana; ver-
jemi mi, da so Novomeščanje in v obče Dolenci zdrave, čvrste in krepke korenike slovenskega naroda, nad kterimi boš svoje veselje imel; treba jih je le izbuditi; treba jim je pokazati, kaj je slovenska mladež, slovenska moč in gibčnost, slovenska pesem in v obče, kaj je naša narodna civilizacija; treba je pokazati dolenskim dekletom, da se znajo slovenski mladenci vse bolj „elegantno" in „graciozno" na plesu vrtiti kakor pa zarjeveli, s prahom aktov potreseni, veselemu življenju odmrli birokrati, ali pa drugi debeli meželjni, ki misiijo, da je to najkrasnejša knjigarnica za izobraževanje človečanstva, ktera obstaja iz visokih steklenic, polnih sladkega vinčka in pa širokih vrčkov, iz kterih „Már-zenbier" kipi. Ljubi moj, to so ti protivniki vsake tiskane pôle; kvečemu ti vzame vsake kvatre „Intelligenz-blatt" Laibacherčin v roke, trdno misleč, da je to vse eno: sv. pismo ali pa Laibacher Zeitung. — Jutri mora v Novomestu zmagati — Sokolovo pero in krepka slo-
*) Eden najveČih originalov iz domačega življenja, kterega v na-daljevanji ne bom nikakor pozabil opisati.	Pis.
venska beseda, ne pa, da bi midva nedolžne mestjane^ ki se pohlevno v božjem strahu na trati veselé, s tur-škimi topovi in pa s peklenskimi amerikanskimi bate-rijami o petstoletnici pozdravljala. — Vidiš, ljubi moj^ nama hrvaški zrak, hvala Bogu, dobro dé, in bolj na debelo stran vdarjava, toraj ne bova mogla po telovad-skih brunih plezati ; šla bova kot bradata, ožnorana mi-sijonarja med zbrano množico in zinila bova ktero, ako priložnost nanese. Če naji poslušajo , je prav ; če ne, se spet nazaj proti Krki obrneva in kakor je nekdaj sv. Anton ribicam, tako bova midva krškim rakom, po vsem izobraženem svetu slovečim, eno povedali, saj so na glasu, da so strašno veliki, bistroumni in radovedni, posebno zvecer, kadar se grejo na travo past. Gotovo se jih bo velika množica okoli naju zbrala in naji pozorno poslušala. Za plačo take pazljivosti jih bova na-zadnje v klobuk pobrala, spekla in pojedla; imela bova večerjo, ktero bo nama vsak „gourmand" iz Pariza ali New-Jorka zavidal. Vidiš, ali naj se najina osoda v Novomestu tako ali tako obrne, vedno sva na dobičku.
Prav sem dal prijatelju, in ni mi bilo več žal, da sem turški top na Hrvaškem pozabil. — Tako se po-menkovaje stopiva na brod in prepeljavša se čez Savo prideva v Emavz — to je v Krško mesto — dež pa je še vedno neznano lil.	(Dal. prih.)
Ozir po svetu.
Nova pisma iz Srbije o Srbii.
(Dalje.)
Iz Kisle vode smo se vrnili v lepo vas Ž a bare pri Topoli. Prenoćili smo v hiši in po sobah, kjer je tudi knez Miloš vselej na svojem^potovanji prenočevaL Blizo te vasi je druga lepa vas Cumič. Obe te vasi ste zato imenitni, ker delate najboljšo rakijo ( slivovec) vse Srbije. Res je neka posebnost. Srbska rakija je sploh dobra in zdrava, da ji na svetu para ni, al čez žabarsko in čumičko je ni. Celó v Rusijo se pošilja, kjer jo čislajo nad vsako drugo. V Rusii so neki ošta-rije z nadpisom: „žabarska rakija" — „čumička rakija." Tudi Negotinsko vino se pošilja v Rusijo.
Pri Žabari pregazili smo zopet reko Jasenico in gazili naprej po strašném blatu v veliko in lepo selo S vet lič, kjer smo pri nekem bogatem seljaku dobro in veselo živeli. Njegov grozno stari oče, ki ima svojih
110 let na hrbtu, je nam veselje delal. Povedati moram, da je po Srbii mnogo po sto in še več let starih ljudiy in da se nahajajo tudi po 130 let stari. Iz tega se vidi> da je Srbin silno trdnega života. Gori omenjeni starec, kteremu že noben las več ni glave pokrival, je vzel, ko smo mi večerjali, gosle v roke in popeval je naprej in naprej brez preneha junaške pesmi pri silnem ognju v veži. Sedeli smo vselej do jedne ali dveh čez polnoč pri ognji. Njegovo premilo petje in prelepo drglanje na gosli ni dalo noben večer ne nam ne ženskim spati.
Ženske so se opolnoči vzdignile in so okoli strašnega ognja v grozno veliki veži „kolo" z možkimi veselo plesale. Srbski narod je vesel ; vsaka kuca ima svoje gosle, dudle pri handžarih in puškah, in če le dudla zapoje, gajda ali gosli zabrenčijo , vse se naenkrat v kolo spravi, pa hajd, naprej veselo poskakovanje in mendranje brez konca in kraja. Na svojem potovanji sem večkrat videl narod po debelem blatu „kolo" veselo plesati. Povsod so nas in vsaki večer gosle razve-seljevale; al nikjer tako ne kakor v Svetliču. Mali ne-pokriti magazin, ki je Čepel starcu vrh suhega grla, ktero je večkrat moral s čašo rakije pomočiti, bil je tako silno poln lepih junaških pesem, da nam je vsaki večer novih iz svojega neizprazenljivega zaloga motal.
291
Nektere pesmi so tako silno dolge, da jih je po celo
delci
uro naprej iu naprej popeval, oddahnil se je le toliko da je čašo rakije popil.
, oni pridelujejo kaj dober duhan, in so sploh pre-
)
mozni
da
, bogati in kaj pošteni in priljudni ljudje. Mestice ima lepo novo cerkev in mnogo lepih hiš in
Starček mije pripovedoval, da je njegov oče se pod štacun. Jez sem stanoval pri svojem tovaršu in žensu
junakom Koča Petrović-em bojeval. Bii sem jez takrat
y
gosp
Je
rekel
dr. Kovačevic-u, že iz Dunaja znanem pri-
, že v moških letih. Koča Petrovié je bil slavni	jatlu. Dobri gospodine prijatelj dr. Petar Kovacevič me
junak. On je bil prvi, ki je narodu srbskému poka-	je od kuče do kuče svojih prijaznih someščanov vodil,
zal, da se dá streti turški jarem. Da! on ga je od leta	bil je namreč takrat praznik 40 mladenčev (40 muče-
1788 do 1792 tudi stri s svojim junaštvom in Turka iz	nikov). Ta dan je praznik ali slava raške vinske gore
vse današnje knježevine popodil. Za čas njegovega slavnega življenja je srbski narod slobodo vžival. Pa
Se
ve
y
da ta velik praznik nihče nič ne delà
y
ampak
pije in pije se, kar se more in dá! Kdor hoče ta dan Koča Petrovic po izdajstvu pade Turkom v roke, ti ga pošteno (!) praznovati, mora že pred poldnevom 40 čas na kol nasadijo ; Koča na kolu nataknjen slavno svojo vina ali 40 čaš rakije popiti — to je, vsacemu svetniku dušo izdihne, narod srbski pa zopet v turško sužnost eno na čast. Ta dan gré namreč vse iz mesta v vino-
pade
y
in mirno težak jarem nosi do 1804. leta
ko ga
grade, ondi
v veselem društvu vse mesto skup pije
je počel lomiti drugi slavni junak Crni Juri in ga v in se veselí. Letos je bil pa strašno debel sneg, narod nekoliko letih tudi vsega strl in Turka^kakor Koča iz v vinograde ni mogel, zato so přinesli vsi meščanje o
vse Srbije popodil ali pobil! Pa tudi Crnega Jurja je poldne jedí in pijace v veliko kučo k stricu gospodina 1813. leta nesreča obiskala in narod zopet pahnila v dr. Kovačevič-a in tù so se meščanje veselili pri raznih
staro sužnost, v grozovite težave in muke, dokler se ni
jedih
y
pijačah, pri dudli, gajdi in pri goslih od poldne
Ko
smo se
1815. leta pokaza! narodu tretji junak, knez Miloš, ki	Čez polnoc. Tudi jaz sem bil med njimi
je turški jarem za vselej strl. Sedaj je 50 let, odkar	o poldne v hiši skupili, so počeli možje drug druzega
se je narod srbski pod slavnim Milošem za svobodo	izpraševati, koliko čaš je že popil? Kdor jih še ni
boriti začel in si slobodo na veke zadobil. Zato pa bo	imel 40, je moral pred jedjó dovršiti, kar je manjkalo!
letos meseca maja v Topčideru v ta spomin veliko na-	Mene in mojega prijatla je veselo društvo te strašne
rodno veselje in praznovanje, za ktero se tukaj v Kra- naloge po prošnji in usmiljenji oslobodilo.
naloge po prošnji in usmiljenji oslobodilo. V Rači se mi je zdelo, da sem v Šentjerneji na Dolenskem. Kakor
gujevci v vojniški fabriki raketeljni in druge deiavajo.
reči lz-
kazal
Koča Petrovic je Crnemu Jurju Petroviću pot po-
y
po kterem se mora dospeti do slobode.
On
Je
Sentjernej stoji tudi Raca na lepi vegasti ravnini pod vinskimi hol m ci in hribi; ima dobro vino, in mestjanje so kakor Sentjernejčanje kaj prijazni, dobrovoljni, ve-
trnjavo pot gladil in sekal s handžarom in jo požigal selo popevajoči ljudje; kakor Sentjernejci so si drugi s strelnim prahom! Da ni bilo slavnega Koča, ne bi druzemu v rodu in v lepem prijateljstvu.
tudi bilo niti slavnega Crnega Jurja niti slavnega kneza
Iz Rače gremo kroz mestice Bat o čin zopet na
Miloša. — Stari starček v Svetlič^u mije pripovedoval, reko Moravo v selo Brzane, dobrih šest ur daleč. kako so se Srbi pod Kočem in Crnim Jurjem s Turki Tako strašnega potovanja nisem še doživel kakor je vojskovali. Rekel je, da narod ni druzega orožja v
rokah imel, kakor gorjače
bilo to: Blato, konjem
čez
kolena debelo, bilo je pokrito
>
batine in kole ! Puške, hand-
žare
y
nože, sekire, kose in drugo železno orodje so bili
s tankim ledom, ki kónj nikakor ni mogel držati. Presk! presk! je led zmirom preskal in pod njim cmok, cmok!
že pred vstajo Turki narodu odvzeli. Redko kdo je imel se je mastno blato glasilo. Velika moravska dolina je
spremenjena, po nj ej smo toraj jako te-
bila
vsa v
led
kako puško v hosti skrito. Pa čemu mu je bila puška brez strelnega praha? Bolj srečen je bil, kdor si je bil žavno naprej hrustali in cmokali! Vrh tega nam je oštra hanžar. nož. sekiro, koso itd. skril. Ko smo kako tur- burja obraze brila ko břitev! Morava in Drina ste lepi.
ško četo v zasedi s kamenjem in z batinami pobili, veliki mnogo popevani reki. Oni ste narodu srbskému bila je naša radost nepopisljiva, kajti dobili smo vselej to, kar ste lepa Sava in Drava narodu slovenskemu. Iz
dovolj pušek
in
denarjev in obleke.
strelnega
Tako
praha
sabel
u«, oauci, hanžarov, sela Brzane gremo v klošter (monastir) Graničarica na
pod Kočem in Crnim smederevski cesti. Ta klošter, ki je okoli 500—600 let
Je
Jurjem narod z veliko težavo v roke dobival orožje, za ktero se je moral, kaj bi rekel, z golimi rokami biti.
star, so Turki
grozno pokvarili, zid je že ves počen in stara cerkev žuga, podreti se. Po razpočenih stenah so
djca ai/^iu og j ulikjickij r^aj u JL l uaui^ jj ^Uliuii i \j aaULli Miti« o tax c* \j\jl rvu v uuga^ ^v/uiv^ii ov;» jl kj	oiuuau ou
Ko smo kak turški grad napadli in vzeli, dobili smo malanim svetnikom vsi nosovi, oči in tudi roke odtr-
izvan druzega orožja tudi vselej dosti topov in denarjev.
gane
Zadnja leta je imel Koča lepo dobro oboroženo vojsko, kaže turško divjaštvo.
Malarije so bile jako lepe, njihovo oskrunjenje
za ktero si je bil orožje pri Turkih nabral!
Ko
Je
bil
Iz kloštra Graničarice gremo v selo Desimirovac
y
Koca na kolu, umri, so Turki narodu vse železje vzeli. tukaj mi je silno stara ženica
y
ki
In ko se je Crni Juri na Turke vzdignil, vse je imelo redek siv mah raste gole roke, pa slavni junak je znal Turčinu tako dobro ~~
po
vsem obrazu
y
to
grozovitost pripovedovala :
Ko sem bila 15 let staro deklè, imela sem staro sosedo
orožje jemati, da je nazadnje imel čez 80.000 mož in prijateljico, ki je bila majka treh
sinov, eden
J®
bil
pop
>
dva pa seljaka. Leta 1813 so Turki vse tri na
dobro orožene vojske in okoli 100 topov ! In ko je
slavni junak Crni Juri 1813. leta padel, so Turki zopet	kole nataknili! In žalostna majka je njim po
vse narodu pobrali, narod je bil gol in brez vsega	dni hladne vode nosila in tako njim tolažila strašne bo-
orožja, tako da Miloš 1815. leta ni imel ne jednega	lečine. Pomislite, gospodine, kako strašne bolečine so
Nekteri so v hostah skritih pušek poiskali in	bile to, ne samo za nesrečne sinove, ampak kakošne
topa !
pod njegovo zastavo pritekli, pa večidel je imel narod so bile tudi za majko! — Iz tega sela gremo v Kra-gorjače in batine v rokah. Bog me! , srbski narod gujevac domu, in izvršili smo 49 dni dolgo in grozno
* '	I"	' y po
m po najvećih mlakah, vodah
O ~J-------XXi^. OH/gBl i-tCILKJKK t> J	y * " * " « ^	. O. . O.
seje strašno za slobodo boril; pa njemu, ki si sam težavno potovanje. Potovali smo v največi zimi
tudi Bos pomaga
in Bog je dal, da narod najvećem snegu in
pomaga, _ _ _ _ . srbski zdaj živí v najlepši slobodi, za ktero je vekove
^ ^ —'	f A w	J	UMt	v U V/ VIA y /JU JLV tu
svojo krv prelival. Pa predaleč sem zašel
blatu
m
ledu.
y
niti
se
svojemu potovanju.
y
moram vr-
Iz Svetiiča gremo v malo mesto Rače, ki stoji na
Mestjani so trgovci in zemlje-
Dozdaj sem vam imenoval imenitniše štacije v kterih sem kaj videl; male sem zamolčal. Zdaj vam čem pa v kratko povedati, kaj sem v narodu sploh
veliki rodovitni ravnini.
opazil.
(Dal. prih.)
292
Baron Juri Vega in slovesnost njemu
spomin
m.
Povejte
govor, samospevi, glasovir in deklamacija." K tej besedi prijazno vabimo vse, kterim je Slomšek v blagem spominu. — Ker bi radi s časom postavili našemu bla-
o
v Zagorici 20. dne
drage nam „Novice," občinstvu, da 26. gemu in izvrstnemu Antonu Martinu j a v e n s p o m i n e k
dne tega'mesca se je namenilo nekoliko Dunajčanov ob- tukaj v Mariboru, v mestu njegove najimenitnejše delav iskati rojstni kraj barona Jurja Vega.
Juri Vega je bil sin bornih staršev
rojen
1754.
nosti, tedaj bodo čisti dohodki začetek posebne matice za ta namen. Vstopnina je določena na 40 kr.
av. v
leta v Zagorici fare Moravske na gorenskem Kranj- brez omeje darežljivosti za navedeni namen. Vstopni skem. Dobri ljudje so mu pripomogli, da je šel v ljub- listi se lobodo zadnje tri dni pred besedo v naši čitav-
ljanske soie. Tù se je kmali pokazalo, da ima fantič
nici, in 24. dne t. m. zvečer pri^kasi.
Vega prebrisano glavico; revni kmetovski fantek je hitro
prekosil vse svoje tovarše. Ko je pa Vega 1783. leta
Iz Ptuja
prvič
na
svitlo dal analizo matematicno
sept.
, se mu je za-
10. dne t. m. beseda z
Citavničin odbor.
tukajšnji čitavnici bode
govorom, s
plesom, h kteri so udje uljudno ppvabljeni.
Iz konjiskega okraja na Staj. J.
čudil ves svet. Od te dobe se je naš Juri Vega hitro pomikal naprej. Ze ga najdemo 1784. leta učenika ra-
čunstva pri topničarjih; zatem hrabrega vojščaka pri pišem, da nas je v sredo turški in pri francoski vojski. Povsod je bil Vega srečen ;
šaloigro, s petjem
m
Odbor. Solzé ■
vam
Bog s točo strašno
pretepal, ktera nam ni samo za letos živež, temuč tudi
večer
tuion.1 XIX ui i II auwoft.1 » v^j oui. JL VTOUU jv un t	oi^uvu , jjivvv^/». j ».w.u	i^nvs? ^ i v c/j, ICiUUi; tU.U.1
zato je pa prejel častni red Marije Terezije, postal je vse upanje za prihodnje leto vzela. Njive po hribih sa
iz kmeta velik žlahen gospod
baron. Glej Kraj na !
odrte
7
kamenje s pusto nerodovito zemljo je ostalo
ta je tvoj slavni sin. Grlej fara moravška! ta je prvák v vinogradih so čez sežen globoki grabni, doline so za
«	i .	i«i n	•	Ali	v	•	tt	•	i 1	i	1 •	vj	•	1	•	m w	•	« «i
T
izmed tvojih faranov! Al to še ni vse; Vega je postal
sute z glinom, šutom in kamenjem. Toča je pobila ne-
1800 leta podpolkovnik (Oberstlieutenant). Hitro seje koliko vojniške, cerkovniške, črešniške in Éonjiške fare,, pomikal baron Vega po vseh teh stopinjah; niso ga pa ti- špitálsko, dramelsko, žiško, loško in šentjernejsko faro
rali naprej ne prijatli ne bogastvo
vrstna učenost njegova
y
ampak
sama iz-
pa
vso.
Kako je bil Vega
učen, ne pričujejo le same bukve
Ako ne pride od kod hitra in zdatna pomoč, bodo ljudjé še pred koncem leta začeli glada mreti. Bog po-magaj! Zima in suša ste ozimno vzele, da se je komaj
) v	*	-----;--£------J )	----- ----*	---O J -------f---------------~ '	,	J ^ ^UUiC*J
ki so bile nektere po 2-3-7-8 celó po 30krat seme namlatilo; zmladletno setev je pa suša in toča
njegove,
natisnjene, temveč družbe učenih v Pragi, Berolinu, čisto vzela. Svetujte nam: na koga naj bise obrnili
JLICU tJ Ulij VI.1V y	XX » W	W	w Jk a	/	» mvaw« rv t w v> v»j v w mv^ju
Erfurti, Gotingi in drugej, in pa stanovi deželni štirski, bi hitro pomoč dobili. *)
da
ki so si ga bili izvolili souda zarad učenosti njegove
Iz Koroškega
sept.
R.
25. dne
m. se
Baron Vega je bil 1802. leta presodil mere in vage je na Dikši oblak vtrgal, in vsula se je toča in voda
dunajské, in je najdel, da imajo mlinarji na Dunaji in tako strašno z oblakov
?
da
že
od 50 let ne tako.
V
v okolici dunajski krivično mero in vago. Popraviti in četrt ure je bilo vse pokončano. Pri nas v Ovbréh je naravnati so jo morali, pa prav to je vzrok bil pre- pa gorske zemlje in drv na kupe; přinesli so hudournki
kar je našla
je pritirala k nam. Tri mostove in pet
ste
enega
rane smrti našemu rojaku. Baron Juri Vega se je mnogokrat hodil zračit ob Donavi; tù ga zgrabi neki
pluge, vozove, zibelke, z eno beseđo vse, voda
na
gorah
razkačen mlinar, ga prebode s handžarom (štiletom) ter mlinov je zelo poškodovalo. Neko bajto v kteri ga pahne v Donavo, iz ktere so ga bili dne 26. sep- dve ženski z otrokom prebivale, je okoli zasukala
tembra 1802. leta dobili mrtvega.
berača je voda vzela in ga tako hitro po grabnih tirala
To žalostno obletnico nameravajo nekteri ča- da ga niso mogle rešiti in še zdaj ne vejo , kje ležL
stitelji Vegovi iz Dunaja v njegovem rojstnem kraji
7
v
Ovbreh nismo na preveč nevarnem kraji, vendar
Zagorici, tako obhajati, da napravijo spominek na nam je voda s prstjo vse povalila, po vrtih in na trav rojstni hiši baronovi in da opravijo zanj ob 10. za- nikih. Jej m ene ! huda bo, ni denarja, ne živeža, ne
dušnico v tamošnji cerkvi sv. Križa. — Pred 14 dnevi
sena.
Posebno trda je za učitelja v takih primerijejih
smo přehodili in pregledali tišti svét od Kresnic do sv. On je sploh povsod tudi mežnar in mora hudi uri zvo
Križa in doli do La zov, da bi presodili, od kod bi bila pot kraji in bolji
in
našli
smo, da od Laz o v
niti; ako se zgodi in ga
psuj ej o,
, da toča pobije, se nad njim grozijo da se Bogu usmili ! Kdor ima oblast čez sv. Heleno proti sv. Križu je najbližniši pot v čuti nad cesarskimi postavami, naj se potegne za nas Zagorico od železnice. Samo to bi želeli, da bi revne koroške učitelje, kajti pri nas še ne velja pre-
dotični župani pot
od
sv. Helene
do
vasi
Klopce blago volili malo naravnati
7
da
bila
pot
poved
7
da se o hudi uri ne sme zvoniti.
Trstu 22. avgusta.

7
v slavo vsi deželi kranjski ;
7
ako
pešcem polajšana.
To naznanjamo đa spodbudimo vse tiste bistre glavice vedó in znado čislati zasluge rojaka slovenskega bi se udeležili 26. sept. 1.1. napovedane svečanosti prav pri dijakih zginila tista indolencija,
Juri Vega, utoplen na razsodbo poslednjemu trenutku."
,Novicam" se piše
t. m. iz Trsta zastran gimnazije: „Slovenski govor
avstrijske, ktere
I l II I da
bi pa bil skoro ostal, kjer vlani Stubelj poslednjo uro usmilil
se ne
bil
gosp
;
voril malo stvar; hvala mu!
Slovencev, sestavil in Želeti bi bilo. da bi tudi
go-
ktera

obilno; 3.
dne živi.
da pokažemo, da baron
Ker
prepusca vse
ne moremo
26. sept. 1802, v spominu
tudi na Dunaju neumrljiv verjeti
Želko Vilinski.
7
da
.Ie
hotel
dopisnik s temi besedami naša
gimnazijo zarad slovenščine žaliti, zato mislimo, da je prejel iz kalnega vira sporočilo , ktero nično ter^ga oznanil slovenskemu svetu.
Je
vzel
za res-
Ni
da
govor; pa
tudi
ni res
Dopisi.
Iz Maribora. (Vabilo.) Občni zbor mariborske čitavnice je sklenil, da se napravi beseda v spomin neumrlih zaslug Slomšekovih za slovenski narod na slov- slovenskim našim učencem indolencije. Kar je v Trstu
stvenem polji. Ta beseda se bo obhajala 24. dne t. m.
AiiVliU WVI UM VtiUMUU KJ k K/ r V>UOlVV> Ili U OTV^KUl	XI L 1 V O • V4 c*
v O	7
je gosp. Stubelj usmilil Slovencev i sestavil slovenski
da je bil na zadtijo uro sestav Ijen,
tudi nihče, kdor resnico
ve i
ljubi
y
ne more očitatL
v Kartinovi dvorani ob pol 8. zvečer. Zbor bo pel :
Pre ljubo veselje
*) Kar je
kranjski deželni poglavar za ubog
nase
„Iskrenim Slovencem",
„Večernico",
tranjce, bi utegnil
77
m
Najbolje vince", ,,Lahko noč" (vse pesmi Slomšekove)
77
Kdo je mar?" Razun tega so na nacrtu: „Uvodni
siromake. obrniti. da
No-
tudi stajarski deželni glavár za raSè
Do gosp. dr. Kovača pa je treba
p i s m
drobno pogovorite , kako in kaj. Pisma se
mu poailjajo y Kraguj
Vred
gimnazija, bili so trije slovenski govori i sicer vsi zadnjih pet let; predlanskim ga zato ni bilo, ker je učenec, ki ga je imel govoriti, zadnji dan iz Trsta šel; vlani ga tudi ni bilo; ali bilo tudi ni niti nemškega, niti laškega, ker je stari, v pokoj djani vodja sam veliko govoril. Letošnji o pravém času sestavljeni govor se je dal v roke najizvrstnejsemu učencu g. Mahorčiču, ker pa njega ni bila volja govoriti ga, přisel je v roke g. Štubelj nu, ki je sicer res nekoliko vrstic v sredo govora vvrstil, ker se mu je prekratek zdel, sestavil pa ga on ni. Govor je povdarjal, kako potreben, kako ča-stitljiv je materni jezik, i da imajo učenci sveto dolžnost, temeljito se ga naučiti, i ni bil krajši od laškega. — Kaka indolencija pa je med slovenskimi našimi učenci? Kdor koli jih pozná, gotovo jim tega ne bode očital, ker mora soditi po celoti, ne pa po izjemkih, kteri se nahajajo povsod. Koliko lepih nalog, koliko prostovoljnih prevodov iz laškega so učenci med letom spisali! Imamo izmed njih celó take, ki pred tremi leti še brati niso znali, zdaj pa pišejo boljše, nego tù ali tam kak učitelj, ki na gimnazii slovenščino uči, če tudi se tukaj slovenščina le v prostih urah razlaga in še le od tretjega razreda, v vsakem po 2 uri na teden. V tretjem oddelku se je do letos celó le 1 uro na teden učilo; slovenski učitelj pa je, spoznavši, da je to premalo, po dovoljenji visoke vlade eno uro pridal. Zastran šolskega programa naj bode toliko rečeno, da je bil zadnja leta vselej kak slovensk sestavek za-nj pri-
Eravljen, ali ni se natisnil, kakor smo čuli zato, ker je ilo — preobilo druzega gradiva. Tudi letos je imelo priti nadaljevanje laškega slovstva v program ; ali še le poslednji Čas je bilo odpovedano, ker je pisatelj zbolel in umri; zato je tudi slovenski sestavek kratek. Name-njenega je bilo toliko gradiva, da bi se bilo moralo prositi dovolitve zarad tiskarnih stroškov. Prav pa ima dopisnik, ko pravi, da je bilo več Slovencev na gimnazii, nego jih kaže program. Tako je v osmem razredu zapisanih 8 Slovencev, 5 Lahov in dva Nemca; v resnici pa je bilo 14 Slovanov i le 1 Lah; i še tega dedje so iz Kranjskega, menda iz Loke domá. Ako se nekteri Slovenci, na pr. Godina (ne vemo, kako je to, da sin tako izvrstnega Slovenca, ki se trudi na vse kriplje za slovenstvo, neče biti Slovenec, ampak, kakor mu sploh vsi slovenski učenci očitajo, Italijan !) vpisu-jejo za Lahe, ker so vsi vneti za laško kulturo, in ne-čcjo učiti se slovenščine, vendar zarad tega še niso Lahi. AÍi tudi to se vprihodnje gotovo na boljše obrne, ker sta solski nadzornik i vodja, ktera oba sta še le med šolskim letom nastopila sedanji službi i dobro slovenski znata, vrla, poštena i pravična moža, slovenščini prav tako prijatelja, kakor vsacemu druzemu predmetu.
Iz Gorice. — Za predsednika c. k. naše okrožne sodnije je izvoljen gosp. baron Karol Codelli, bivši predsednik v Rovinji. Nadjamo se, da bode gosp. predsednik , ki po obilnih skušnjah živo pozná potrebo, da pri sodnijah veljá enaka pravica vsacemu jeziku, in ki dobro zna slovenski in hrvarški jezik, skrbno čul nad tem, da se slovenskemu narodu nikjer in nikoli ne bode krajšala ravnopravnost. Dobro došel nam tedaj !
Iz notranjske Bistrice. — Slavil se je 20. avgusta v čitavnici naši rojstni dan Njih Veličanstva pre-Bvitlega cara, ob enem pa se je tudi obhaj ala obletnica čitavničinega rojstnega dneva. Eno leto in dan stara naša narodna čitavnica prav krepko stoji, čeravno so ji pred letom nekteri nemškutarski našinci prerokovali pogin. Čudno se je sicer narodnjakom našim to dozde-valo , da bi vsahnilo kadaj domače drevo, ktero je v zračji slovenskem vsajeno, in jo oživlja čista sapa do-morodna. Molčali so raji, kakor da bi se bili branili, ter si mislili (kar se zdaj že nekako potrj uje) da se kaj
takega le primeriti more na pravam , ktere niso „naše
gore listi." Take naprave re s čedalje bolj hirajo, tako, da menda kmali izginejo iz zemlje slovenske. — Beseda 20. avgusta je bila krasna. P rečastiti gospod predsednik je v prijetnem govoru povdarjal namen svečanosti, pa tudi namen čitavnice, kteri se je sèm ter tjè nekako prezirati začel. Namen njen je izobraževanje; zato je živo priporočal branje slovenskih knjig in časopisov in prosil domorodce, naj bi blagovolili posoditi ali darovati čitavničini knjižnici dobrih knjig, kterih bi si udje tudi izpo8ojevati mogli. Ni ne poglavni namen, povdarjal je g. govornik dalje, le razveseljevanje, kakor se nekterim dozdeva, in ki so le takrat zadovoljni, kadar si dobro peté nabrusijo. — Petje je vodil g. Franc© Grbec po svoji novi skusnji, ktero si je pridobil v praški konservatorji. Reči moramo, da veselje je slišati njegov krepki in čisti glas, ki sladka čutila v slu-šavcih izbuja, in jim razodeva lepoto mojsterskih del slovenskih skladateljev. Vilharjeva igra „servus pete-linček" je bila prav dobro dovršena. — Naj naznanimo pri ti priliki še nekaj smešnega slovenskemu svetu, da
izvé, kako preljubeznjive prijatle da imamo. Ker smo,
kakor lansko leto, obhajali rojstni dan Njih Veličanstva presvitlega cara, nam je nekdo hotel to svečanost zabraniti, češ, da s tem bomo — risum teneatis amici! — razodevalj, da vlečemo z Magjari, kteri isti dan sla-vijo sv. Stefana! Za božjo voljo, kako bi moglo kaj takega nam le v misel priti, ker nam je preveč znano, kako ljubezen imajo Magjari do nas Slovanov sploh, Povemo pa vendar tistemu možeku enkrat za vselej, če se tudi na glavo postavi, da Slovenci bodo rojstni god Njih Veličanstva vedno slavili, ko zvesti njegovi podložni. Nekterim pa konečno se naročamo, bolj previdno o čitavnici govoriti, sicer bojo v časnikih marsikaj jim neljubega izvedeli. — Pred enimi tednije tukaj gad piČil mlado deklico, ktera je že Čez eno uro umrla. Naj si to žalostno dogodbo zapomnijo vsi tišti, kteri blo-
dijo, da gadov pik ni nevařen ! — V saboto 19. dne t. m. je na polji strela ubila pastirja, okoli kterega je bilo mnogo živine, ktera pa ni bila celó nič poškodo-vana. — V naši Bistrici je novo društvo, ako se more novo imenovati, ktero se imenuje „bravno društvo!" — Z Bogom! Tako imate danes novic na kupe, veselih in
žalostnih, vsmešnih in resnih. Variatio delectat!
Pri St. Jurji pod Kumom 1. sept. L. G. — 30.
dné velikega srpana ob poli osmih zvečer se je med strašnim viharjem vsula ko oreh debela toča, ter je blizo 20 minut neusmiljeno divjala; čisto vse nam je pokončala; nič druzega nam ni pustila kakor krompir v zemlji zakopan. Zraven tega je pa še strašni naliv rodovitno zemljo z njiv odplavil, jih s peskom in kamnjem nasul, tako da je ubog kmet še za pozneji cas hudo udarjen. 80 do 90 gospodarjev St. Jurske duhov-
nije je ta strašna nevihta zadela. Malo klaje, prav malo strnenega žita, zdaj pa še ta nesreča! Berači smo popolnoma! Brez kake pomoči nam ne bo mogoče se obraniti gladú; kdo bo pa davke plačeval? Bog se usmili !
Iz Ljubljane. 0Spomini iz Dunaja.) Poklican na
Dunaj v mednarodni zbor zdravnikov, kteremu je važna naloga, da se posvetuje o živinskih kugah in drugih človeštvu nevarnih, pa tudi zastran kupčije pomenijivih bolezin, se je vrednik „Novic" pri tej priliki, kot deželni odbornik, poklonil tudi Njih eksc. državnemu ministru grofu Belkredi-u in ž njim marsikaj govoril o zadevah, ki se tičejo slovenskega naroda. Poleg druzih zadev mu je odkritosrčno odkril, kar pogrešamo v šolah in v uradnijah , ki imajo z ljudstvom opraviti, in da peticija Slovencev še zmiraj milo caka — rešitelja. Prijazni gospod minister se je rad spustil v pogovor, rekši,
*
294
da kakor je deželnim zborom treba v e č e g a okrožja k a r s t v o rešuje^ stisk, v kterih je zdihovalo pretekla za njih delovanje, se mu ravnopravnost narodna leta. Gospod minister naroča v tem dopisu oblastnijam, zdi prevažna podlaga srečni Avstrii ; obljubil je pomoci, naj sicer^ ostro čujejo nad tem, da se po časnikih ne
pa tudi Željo izrekel, UH UC^ClUl ZiHlUll Hl V»1	javnomu k/m^l u., <*, .ucvj oo ugiuuj&ju kuui Viaomu,
domoljubi avstrijski podpirajo v poslu njego- kar bi izbudilo sum, da oblastnija nalašč koga prej
da
ga
to^AX,	j-—	r—J ~ .—.-----
deželni zbori in vsi škoduje javnemu
blagru, a naj
se ogibujejo tudi vsemu
vem
ki je na mnogo stran zeló težaven. Ves vesel in ganja; zlasti v Avstrii, kjer biva mnogo narodov
1/	M ^^	«fe	a	« « a	«	a	% «	a a	a	m	V	ê	^ I	i a	W	* t
y
na-
dobrega upanja, da se bojo obljube tudi v djanji iz- ima vsak narod pravico odkritosrčno razodeti svoje
polnile, pozneje opravičeno
Uctili }	WVjV v	VI. VV VVLV»* »	J	J	-——WW w — w------— - £------- ------------- --------— * -J —
je vrednik zapustil ministra, pri kterem je potrebe in svoje zahteve, da vlada vidi, kaj želijo na-
V
se
dvakrat bil. To upanje je pa toliko bolj
rodi.
Ako pa časnik napada svetio najvišo osebo
ker tudi to, kar je gospod minister rekel ako razrušuje edinstvo in celoto
države, podkopuje spo-
županu našemu gosp. dr. Costa-tu, ko mu je tri dni	štovanje postav in zasmehuje uradnike s hudobnim na-
potem izročil zaupnico mesta ljubij anskega, jasno kaže,	menom, tadaj naj oštra kazen zadene tako početje.^
da ves drugačen duh veje zdaj pri najviši vladi naši.	Tako je pravo. Podoba je tedaj, da, kakor državni mi-
Rekel mu je, da je trdna volja Njih Veličanstva pre-	nister namerava birokratično gospodarstvo v avtonomijo
da bode avtonomija resnica po-	premeniti, tako minister pravosodja preganjanje čas-
svitlega cesarja,
stala; svobodna srenja je glavna podlaga zdravega
dr-
nikov v dostojno svobodo tiska.
Na Ogrskem so
žavnega napredka; napak je, ako se od zgoraj novi veliki župani izvoljeni; sklicati se ima erdeljski začne zidati. Da se pa dobra stvar srečno dovrši, zbor po volilnem redu od leta 1848, da sklene o pri
treba nekoliko časa; na vrat na nos ne gre,
zlasti ako
hodnji
razmen z Ogrsko. Ce tudi tištim vzrokom, za-
niso še povsod ustanovljena velika zastopništva srenjska. voljo kterih kričijo nemški centralisti zoper to skli-Dobro vem — je rekel grof Belkredi
da
ima mini-
da
erdelj skega zbora, nikakor
pritrjujemo, se
sterstvo nasprotnikov dokaj, vendar je pritrdil, to ne straši o izpeljavi tistih imenitnih pravil, ki jih je
ga
iz teh priprav, ako se kaj tacega
Tudi
župan je ves ra
canje
vendar boj imo, da bi primeri tudi hrvaškemu zboru, se ne izcimildualizem zakaj prav to so one zemlje, od kterih največ zavisi
>
projel od Njih Veličanstva.
dosten zapustil gospoda ministra, kakor se "je tudi iz da se "oktoberska diploma izpolne in federalizem izvede.
Kakor je
podoba, ne bode
vaški dvorni kancelar; „Zukunft" željo izrazuje
Mazuranič dolgo več hrda bi
y
pogovora z gosp. dr. Helfertom prepričal, da bi sreča bila za avstrijske Slovane, ^ko bi on postal minister
nauka. Nemški centralisti se bojé Slovanom pravičnega škof Strossmajer stopil na njegovo mesto. možá, zato se deró na vse grlo, da ne bi bil minister, prazna govorica, da se bo zmanjšalo število ces. urad-Gosp. župan dr. Costa je bil tudi pri Njih Veličanstvu nikov v vseh dečelah; ministerstvo je zaukazalo vsem
Ni
ne
zahvalit se, da so ga potrdili župana. Preprijazno so deželnim poglavarstvom, višim deželnim sodnijam in ga blagovolili sprejeti in milostljivo so omenili tudi pri finančním oblastnijam, da v 14 dneh pošljejo na Dunaj
tej priliki vedno verne vdanosti Ljubljančanov.
sposobnice vseh uradnikov, ktere bojo podlaga razsodbi?
upanu spomin na
in vredniku „Novic" ostane v vsem preblag kteri ostanejo, kteri pa se denejo v pokojni stan.
Dunaj
y
od kterega sta se tudi zato težko
ločila, ker sta ninogokrat srečna bila v družbi vrlih svojih rojakov, ki bivaj o ondi. Da bi se izpolnile
pravične želje!
Gosp. župan dr. Costa se je na Dunaji
v
se
dalje
mudil, da je ogledal mestno gasilno napravo, veliko
Denarni zapisnik Matičini.
Novi udje:
kot ustanovnik: Gospod Klun Vincenci, profesor na trgovski akademii
trgovnico, mesnice
itd.
novi trgovnici bomo
na Dunaji
rihodnje obširneje govorili, ker ta dunajska naprava o tudi nam Kranjcem
velik dobiček.
?
Primorcem, Stajarcem
»
itd.
na
Triglav
u
po

Tagesp.
a
piše
y
da so Kočevarji
>>
u
z letnim doneskom: Ales Anton, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu..............
v
Tušek Janez, kmet v Megušnici pri Zeleznikih Draaler France, Čevljarski mojster v Ljubljani
10 gold*
2 2 2
yy
19
il
tako srečni, da so zdaj pod novim ministerstvom v 14 dneh dosegli, kar niso dosegli popredpo večletni prošnji: njih c. k. okrajni predstojnik g. M. Pintar je djan v pokojni stan. Vse je veselo.
Gosp. dr. vitez M i k 1 o š i č je přišel včeraj v Ljubljano.
Z dostetimi poprej Šnjimi
16 gold.
1427
li
Skupaj
Stari udje, ki so plaćali za 2. leto:
a) ustanovniki:
1443
li
Gg. Cigale Matej, Ćepon Anton, Moćnik Matěj, Skalè Pavel, Zorman
Jože, dr. Župan Jožef
Letniki:
86.
No vičar iz domaćih in ptujih dežel.
Razun kolere, ki se klati na mejah našega cesar-
Gg. Hohn Edvard, Hohn Robert, Perona Ljudevit, Raktelj France
Tisen Ivan
>
122.
■
stva, pa, hvala Bogu, jih še nikjer ni prestopila
V Ljubljani 20. avgusta 1865
Dr. Jer. Zupanee«
nam
kakor to, kako se
Popravek. V zadnjem listu „Novic" v sestavku „o pogozde-
sedanji čas nič druzega ni pri srcu bo pod novim ministerstvom prerodila Avstrija. vanji Krasa" namesti jagnjed beri trepeti jika, in namesti L o
X	_ _	X	_	__ __ %J	_ • ^	___1 _ X_____ / V _ 1	\ « •	____1 1 1
Vsak željno caka: kaj bo
tudi
m kako; previdni ljudje
vejo
y
pa
da se nova Avstrija ne dá v 6 tednih vstva-
prevdarka na vsako stran, da
Zdaj, ko vidimo očitno,
nicera xylosteum (reáeljika) beri prunus mahaleb.
riti. Treba je resnega ne bode napak, kar se storí.
Kursi na Dunaji 5. septembra.
5 % metaliki
68 fl. 25 kr.
Ažijo srebra 107 fl. 50 kr,
da ima ministerstvo trdno voljo pravičnemu biti usta-
Narodno posojilo 72 fl. 85 kr.
Cekini 5 fl. 17 5/l0
kr.
novnosti vseh narodov, radi čakamo še
tednov
da
se
začne
izvrševanje diplome oktoberske, pa odvrne nevarnost dualizma. Přetekli teden nam je prinesel važni
Loterijne srećke:
dopis
y
ki ga je novi minister pravosodja poslal c.
V Gradcu
na Dunaji
2. sept. 1865:
52. 68. 33
65.
58.
11.
2.
47
66
k. višim državnim pravdnikom in v kterem časni-
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 13. septembra.
i
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljubljani.