Leto LXV] 59 Ljubljana, sobota 16. februarja 1935 Cena Din L- SLOVENSKI Lznaja vsak dan popoldne, izvzemal aedeije m praznike. — LnseratJ do 30 petlt vrst a Din 2.-. do 100 vrst & Din 2.50 od 100 do 300 vrst S Din 3.-. vecjl lnserati petlt vrsta Din 4.« Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Bf UPRA VNlftTVO LJUBLJANA. Knafljeva ollcs fttev. 6 Telefon: 3022. 3123. 3124. 8125 In 3126 Nemški maneuer ne bo uspel Francija in Anglija bosta tudi v bodoče nastopali popolnoma enotno ter bosta skupno proučili nemški odgovor na londonske predloge Pariz, 16. februarja, r. Sinoči objavljen nemški odgovor na londonske predloge v tukajšnjih političnih m di-p.omatskih krogih ni zbudil nikake senzacije. 2e po dolgem oklevanju Nemčije so računali s tem, da odgo* vor ne bo pozitiven. Merodajni krogi so zaenkrat še rezervirani in naglasa* jo, da se bosta morali čimprej zopet sestati francoski in angleški državniki, da skupno prouče nemški odgovor. Nemški manever, ki stremi za tem, da zabil klin med Francijo in Anglijo ter onemogočil enotno fronto, vseka* kor ne bo uspel. Londonski dogovor je v tem pogledu docela jasen, prav tako pa ima Francija sličen dogovor tudi z Italijo. Vsekakor pa Nemčija s svoiim odgovorom ni zaprla vseh vrat Pogajanja, ki se bodo vsekakor vršila, hodo ze!o dolgotrajno in komplicirana. London, 16. februarja. AA. Po mneniu Rfuterjevega diplomatskega urednika bodo morali angleški pri* stojni krogi najprvo podrobno pro» učiti nemški odgovor, preden ga bo* do lahko ocenili, ali ustreza stavlje* nim predlogom. V tem primeru se bodo nato vršila pogajanja o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s francosko* angleškimi predlogi. V nasprotnem primeru pa bo nastala popolnoma no* va situacija, ki bo zahtevala ponovna francosko*angleška pogajanja. Zaen* krat še ni nobenega uradnega komen= tarja o nemškem odgovoru, ker ga zdaj prizadeta ministrstva šele po» drobno proučujejo. Pariz, 16 februarja. A A. Havas poroča: Današnji jutranjiki so vsi malone enih misli, da je nemški odgovor preveč sp'ošen. Nemška vlada v svojem odgovoru ne opredeluje svojega stališča napram večini bitnih vprašanj, ki jih stavlja francosko? angleški predlog Navzlic temu pa so listi mnenja, da z nemškim odgovorom še niso popolnoma zaprta vrata za kasnejša pogajanja. »Petit Parisien« smatra, da je nem* ški odgovor dokaj hladen in da je v popolnem nasprotju s prijateljskimi besedami francosko*angleških predlo* gov List je mnenja, da bi Nemčija morala te predloge sprejeti, ker bi le s tem dokazala svojo pravo voljo do miru in bi se šele tako mogla splošna situacija v Evropi izdatno izboljšati. V svojih nadaljnih izvajanjih opozar* ia list zlasti na stremljenje nemškega odgovora, da oddvoji posamezna vpra* sanja drug od drugega in da zanika zveze med niimi. V interesu Evrope bi bilo. pravi lrst na kraiu naj bi na* dalinii dogodki ne potrdili našega pe* simizma. London, 16. februaria. AA. Veči* na današniih jutranjikov soglaša v tem, da ne bodo dali z uradnega me* sta nobene javne ocene nemškega od* govora, preden pariška in londonska vlada ne izmenjata svojih naziranj. GSring, namestnik Hitlerja Najbrže bo že 1. marca imenovan za Hitlerjevega namestnika v svojstvu državnega podkancelarja Berlin, 16. februarja. AA. Tu pričakujejo, da bo Goring imenovan 1. marca za podkancelarja. Zakon od 2. avgusta 1934., t. j. od dneva Hindenburgove smrti, odreja, da imenuje Hitler sam svojega namestnika. Iz razlogov notranje politike se je ta stvar tako zavlekla, da bo sedaj to imenovanje koincidi- ralo z vrnitvijo Posaarja Nemčiji. Nedavni G6ringovi obiski v Dresdenu in Bremenu so bili velikega pomena, ker so imeli dokazati, da Goringova politična vloga raste. V kratkem misli Goring potovati tudi na Bavarsko in v Wurttem-berg. Grčija utrjuje sveje meje Izjava vojnega ministra — Dve milijardi za obmejne utrdbe proti Bolgariji Atene, 16. februarja, g. Vojni minister Condilis je izjavil novinarjem, da bo vlada porabila poldrugo ali celo dve milijardi drahem za utrdbena dela na grško-bolgarski meji. V ta namen bo ustanovljena posebne strokovna komisija, ki bo v kratkem ukrenila vse po- trebno. Condilis je poudarjal defenzivni in pacifistični značaj tega okrepa, pri-stavil pa je, da je treba za vsako cene čuvati nedotakljivost grškega ozemlja. Zate mora biti Grčija na oprezu pred nekaterimi nemnesljivimi sosedi. Strah Italije pred DN Italija se poteguje za odgoditev zasedanja sveta Društva narodov, da bi ne bilo prilike za razpravo o abesinski pritožbi 1 Ženeva, 16. februarja, g. Trenutno se prizadete vlade pogajajo o tem, ali naj bi se svet Društva narodov sestal dne 25. februarja ali ne. Po resolucija, ki je bila prejšnji mesec sprejeta glede izročitve Posaarja Nemčiji, naj bi se svet Društva narodov sestal v primeru, da bi se tročlanski odbor in francosko-nemški strokovnjaki do 15. februarja, torej do včeraj ne mogli zediniti glede natančnih pogojev te izročitve. Zdi se, da je ta primer izključen. V marsikaterih ženevskih krogih so mnenja, da naj bi se svet Društva narodov sestal, da bi dobila ceremonija predaje Posaarja značaj zelo važne mednarodne manifestacije. Z druge strani se boje v italijanskih krogih, da bi utegnila abesln-ska vlada porabiti priložnost ter obnoviti svoje prejšnje pritožbe proti Italiji, ki bi se dale zdaj le težko še enkrat odgoditi. Če ne bo nobenih drueih zaplet-ljajev. bodisi v sporu med Irakom in I ralom ali med Jugoslavijo in Madžarsko In se svet Društva narodov ne bo sestal, bo tročlanski odbor v vsakem primero dne 1. marca odpotoval v S*iar-brucken. kier bo v imenu sveta Društva narodov prisostvoval izročitvi Po-saaria nemškim oblasrvom. Bojevito razpoloženje v Abesinij! Pariz. 16 februarja, d. Iz Djibutiia. obalnega mesta francoske kolonije poročajo, da oo«?taia razpoloženje med prebival Stvom AKesmiie čim dalje boli ogorčeno proti Traliianom. tako* Ha ie abed^ dali nikakega novoda. da bi jih mogli odstraniti iz lokala Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt- 28. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66, podružnica uprave: ECocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani fit. Največje angleško vojno letalo ponesrečilo Na poletu v Singapur je v bližini Messine v megli tre-Milo v hrib in takoj zgorelo — Devet mož posadke je našlo smrt v plamenih Rim, 16. februarja, r. Včeraj se je nonesrečik) v bližini Messine največje angleško vojno letalo »K 3995«. Angleško vojno ministrstvo je odposlalo na Daljni vzhod večje število vojnih letal za okrepitev svojega oporišča na Singa-puru. Na poletu iz Anglije v Singapur so se letala zaradi raznih motornih defektov ustavila v Napulju. Včeraj popoldne so bili defekti popravljeni in letala so krenila dalje. Med poletom pa so zašla v hodo nevihto in meglo. Dočim so sprva letela v strnjenih formacijah, so se morala zaradi megle ločiti, da bi preprečili trčenja v zraku. Pri tem pa se je letalo »K 3995« v megli izgubilo In treščilo v bližini vasi San Filippo Superiore v neki hrib. V naslednjem hipu je bilo letalo v plamenih ter je treščilo na tla. Posadka, ki je štela devet mož, je našla smrt v plamenih. Letalu je poveljeval letalski poročnik Beatty, brat slovitega angleškega admirala, ki se je v svetovni vojni proslavil. Letalo »K S995« je bilo največje angleško vojno letalo. Zgrajeno je bilo po najmodernejših konstrukcijskih metodah in je predstavljalo pravo zračno trdnjavo, oboroženo s strojnimi puškami, topovi ln bombami. Gdansk, 16. februarja. AA. Snoči se je vnel železniški poštni vagon, ki je bil priključen bržemu vlaku Gdy* nia—Katowice. Ogenj je nastal na progi. Poštni voz je popolnoma zgorel in je ogenj uničil vsa pisma in po* šiljke. Mislijo, da je ogenj nastal za* radi eksplozije nekega zaboja, kjer se je nahajal vnetljiv materijal. Hauptmann nedolžen? Pod prisego neprestano zatrjuje, da nima nobene zveze z ugrabitvijo Lindberghovega otroka NewyOrk, 16. februarja. AA. Eden izmed Hauptmann o vih odvetnikov je izjavil novinarjem, da je na smrt obsojeni Hauptmann v zvezi 8 svojim prizivom izjavil: Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da sem popolnoma nedolžen in da nimam nobene zveze z ugrabitvijo in z umorom Lindberghovega otroka. Iz Flemmingtona poročajo, da je upravnik nekega ameriškega gledališča predlagal porotnikom, ki so sodili Hauptmanna, naj napravijo turnejo po Zedinjenih državah severne Amerike. Turneja bi trajala 12 tednov. Upravnik jim ponuja po 300 dolarjev dnevno. Porotniki so že imeli sestanek, da odgovore na to ponudbo. Do zdaj se ie niso odločili. Mati prosi • • • Newyork, 16 .februarja. AA. Mati na smrt obsojenega Hauptmanna je posla' la guvernerju zvezne države New Jer-sey brzojavko, v kateri ga prosi, naj M ublažil kazen njenemu sinu. Svojo prošnjo opira na to, da je v vojni Izgubita moža in dva sina. Angleška vlada pred krizo Nesoglasje v vladni koaliciji — Rekonstrukcija vlade odvisna predvsem od Macdonaldovega zdravja London, 16. februarja. AA. Čeprav je vlad- /čeraj dobila veliko večino v spodnji zbornici, obstoja še vedno do gotove mere politično neugodje. V poučenih krogih trhijejo, da je pričakovati prej ali slej rekonstrukcijo kabineta, o kateri govori že vsa javnost, ki jo pa odgovorni krogi skušajo zavleči. Nezadovoljstvo z vlado hna razne vzroke. Predvsem so nezadovoljni konservativci, ki ji očitaio. da se nagiba k levičarskim strujam, kar je povzročilo, da je nacionalna večina že ponovno propadla pri nadomestnih volitvah. Drugi vir nezadovoljstva ie indsko vprašanje, ki ie nekaj časa celo odražalo konservativno stranko, v kateri so se zaradi njega že pojavili znaki razkola. Tako je pri nadomestnih volitvah v Waverstreeju zmagal delavs... kandidat. Vladna politika v vprašanju brezposelnosti pa je naletela na hud odnor tudi med opozicijo. Rekonstrukcija vlade bo odvisna pred vsem od Macdonaldovega zdravja. Če bodo okulisti smatrali, da se mora predsed nik angleške vlade umakniti iz javnega življenja, in oditi v pokoj, bo postalo takoi pereče vprašan i e njegove nadomestitve. Primemo bi bilo, da postane predsednik angleške vlade v tem primeru kak član največje angleške stranke, ki je konservativna. Ce pa bo treba ohraniti nacionalno enotnost, bi kazalo izbrati novega predsed nika vlade iz vrst. ki niso konservativne. >Times« sodijo, da bodo dogodki potrdili potrebo po obnovi vlade. Nesoglasja v romunski vladi Bukarešta, 16. rebruarja w V dooro ^oucenih političnih krogih se zatrjuje, da prosvetni minister dr. Angelescu kljub raznim intervencijam ne namerava pristati na krajšanje proračuna v prosvetnem ministrstvu, ki ga zahteva finančni minister Antonescu. Situacija v vladi je torej že spet zelo napeta m računajo z možnostjo, da bo prosvetni minister Angelescu podal ostavko. Vremensko poročilo JZSS Telefonično po stanju današnjega dne: Kranjska gora—Planica, Rateče: —4, barometer pada, pooblačeno, vetrovno, 20 cm suhega snega na 30 cm podlage, smuka dobra Bled: —4, jasno, mirno, 30 cm sreža, led debel 20 cm. Polževo; —2, jasno, 45 sreža, smuka dobra Po stanju včerajšnjega dne: Mojstrana: —5 jasno, mirno, 12 cm suhega snega na podlagi, smuka idealna, skakalnica pripravljena. Zelenica: —6, deloma jasno, mirno, na 110 cm podlagi 25 cm pršiča, smuka prav dobra. Jezersko, 14. februarja: —10, oblačno, mirno, 40 cm suhega pršiča, smuka dobra, skakalnica uporabna. 21ebe—Sv Marjeta 15. februarja: —6, tasno. mimo 25 cm pršiča na stari podlagi. «muka prav dobra Poročila SPD z dne 15. februarja: Velika Planina: —8, 40 cm snega na 36 cm podlage, pršič, smuka dobra. Erjavčeva koča na Vršiču: 1 pol metra snega, smuka izborna. Dom na Krvavcu: —4. 80 cm srela, smuka dobra Dom v Kamniški Biatrici; — 4, 30 cm snega Zlatorog v Bohinju: —8. 56 cm snega, smuka prav dobra. Zaplana: — 7, 40 cm podlage, 60 cm pr šiča. smuka izborna Rakitna: —7, 40 cm pršiča, smuka dobra Dom v Kamniški Bistrici: —4, 20 cm snega. Zlatorog v Bohinju; —8, 56 cm snega, smuka prav dobra. Zaplana: —7. 40 cm podlage, 60 cm pršiča. smuka izborna. Rakitna: — 7, 40 cm pršiča, smuka do bra. Rovte nad Logatcem: — 10, 60 cm snega smuka izborna. Bloke: —6. 30 cm srenja, smuka dobra Koča na Smrekovcu- —8, 120 cm podlage. 25 cm pršiča, smuka prav dobra Dunajska opoldanska vremenska napo ved za nedeljo: zapadni veter, v dolinah zjutraj mraz. Čez dan iužno. Pooblačeno. v hribih viharno mestoma padavine. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 16 februarja Beograd 7.02. Pa riz 20 58, London 15.07. Newyork «00.— Brnaelj 72 10. MIlan J€.255. Marfrld 42.226. Amsterdam 908 875 Berlin 123 96, Dnna; 57.25. Praga 12.916, Varšava 56.396. Beka-reSta 3.05. Delavski dom je bil potreben in finančni efekt te socijalne bil lani zadovoljiv ie ujubljana, 16. februarja, Ljubljana jc v povojni dobi mnogo storila za socijalne naprave, pravilno razumevajoč potrebe časa in razmer. Z zgradbo Delavskega doma pa je dobilo mesto v zadnjem času vzorno socijalno ustanovo. Po končani akciji zgradbe družinskih stanovanj je sledila zgradba impozantne palače Delavskega doma, kjer so dobili ceneno zavetišče samski delavci in nameščenci. Z zgradbo doma pa je bila dana prilika ustanoviti tudi javno ljudsko kuhinjo in v poslopju je dobila prostore Javna borza dela. Kako potreben je bil Delavski dom v Ljubljani, dokazuje že samo dejstvo, da so vse postelje v domu zasedene in da je kuhinja odlično posečana. Vsak dan pasira Delavski dom 800 do 1000 oseb. Otvoritev azila je bila 3. dec. 1933, javna kuhinja pa je pričela poslovati 15. dec. istega leta. Gospodarski in finančni efekt Delavskega doma v preteklem letu je bil povsem zadovoljiv. Kljub izredno kratki dobi poslovanja in navzlic nizkim cenam je Delavski dom dosegel promet, ki mu omogoča samostojno vzdrževanje. V času poslovanja do 31. decembra 1934. sta bili napravljeni za azil in kuhinjo dve kontrolni bilanci, in to prva za 31. dec. 1933, ki je izkazala primanjkljaj v znesku 9330 dinarjev, druga pa za 30. junij 1934, ki je izkazala prebitek 52.000 Din. V stanovanjskem oddelku Delavskega doma je skupno 93 stanovanjskih sob, dvorana za dijaško ležišče in skupno ležišče za prehodne prenočevalce. Skupno ima stanovanjski oddelek 178 postelj. Moški oddelek ima v 61 sobah 84 postelj, ženski oddelek v 31 sobah 41 postelj; v dvorani, Irjer je skupno dijaško ležišče je 14 postelj, drago delavsko skupno ležišče pa ima 32 postelj. Posebej je spalnica kuhinjskega osobja s 7 posteljami. Stanovanjski oddelek je bil skoro vse leto popolnoma zaseden. Stanovalci azila so izključno delavci in nameščenci, ki imajo po določilih hišnega reda prvenstveno pravico do stanovanj. Le v četrtem nadstropju stanujejo dijaki, predvsem Trgovske akademije in Trgovske šole ter Tehnične srednje šole. Kuhinja v Delavskem domu, ki je, kot rečeno, pričela poslovati s 15. decembrom predlanskim, je imela v začetku poslovanja zaposlenih 7 oseb. Ze pričetkom sledečega leta pa je se je zaradi stalnega naraščanja gostov, število uslužbenstva dvignilo na 10. Gostje vzorno urejevane kuhinje so predvsem delavci, trgovski pomočniki, uradniki in dijaki. Dnevni gostje kuhinje so tudi brezposelni, ki jim je dodelil mestni socijalni urad podporo v obliki hrane. Glede na ugodni finančni efekt, ki ga je pokazala polletna kontrolna bilanca, se je v preteklem letu hrana znatno zbolj-šala, predvsem v tem, da je jed okus-nejša in tečnejša; povečal se je tudi kvantum jedi in masti. Uvedla se je tudi prikuha na izbero ter abonentski sistem v prid gostom. Že to priča kako koristna je ta ustanova, ki je bila ustvarjena s podporo mestne občine na pobudo obč. svet. g. Ivana Tavčarja in še nekaterih drugih. Smuške tekme mladine na Kureščku V nedefjo 24. t m. pod pokrovtteljstvom ministra dr. Draga Mamslča Ljubljana, 16. februarja. Smučanje je z vsakim letom bolj in bolj naša prava ljudska športna panoga. Zlasti se na podeželju širi s tolikim razmahom, da je kmalu ne bo vasi, kjer bi se ne gojil ta zdravi ljudski sport. Veliko vrednost tega ljudskega sporta je spoznala tudi kmetska mladina, organizirana v društvih kmetskih fantov in deklet. Z društvenimi smučarskimi odseki skuša sistematično organizirati tako smučarsko panogo kakor tudi kmetsko mladino, ki se ji hoče poleta in napredka. Kmetska mladina je prelomila z dobo pasivnosti, aktivna in z veliko voljo do dela se posveča kulturnemu, prosvetnemu a tudi telesno vzgojnemu udej-stvovanju. Zato naravno tudi smučanja, ki je naša stara ljudska in kmetska tradicija, m prezrla temveč ga je z ljubeznijo in ponosom uvrstila v zdrav in mladosten program svojega dela na podeželju. V dveh zimskih sezonah jo smučarski odseki društev .kmetskih fa«ntov m deklet organizirali nad 900 kmetsko-mladmskih smučarjev. Ta armada kmetskega smučar-stva je v razmeroma kratki dobi priredila mnogo smučarskih tečajev, društvenih tekem in lansko leto veliko med društveno tekmo na Blokah, zibelki slovenskega ljudskega sunučarstva kot najstarejšega v srednji Evropi Že ob priliki lanskoletne tekme na Blokah so kmetski fantje-smučar-ji pokazab zlasti v teku silno vztrajnost in tehnično izvežbanost. Se nekaj sezon, pa bo ta napredek tolik, da se bodo mogli kmetski smučarji močno uveljaviti v vsej naši smučarski javnosti, s čimer bo tudi kmetska mladina doprinesla za splošno stvar in napredek svoj delež, ki bo zlasti bogaft v vztrajnosti kot poglavitni označbi našega kmetskega človeka. Letos priredi kmetska mladina svojo drugo veliko smučarsko tekmo v nedeljo 24. t. m. na Kureščku, kjer so naravnost idealne razmere za razvoj smučarstva. Tekma, na kateri bo tekmovalo nad 50 moštev društev kmetskih fantov in deklet, bo pod pokroviteljstvom ministra dr. Draga Mam-šiča. ki tudi razvoju kmetskega smučarstva posveča posebno pozornost. Društvena moštva bodo tekmovala za prehodni pokal ministra dr. Marušiča m za prehodni pokal Zveze kmetskih fantov in deklet, kate. rega si je na lanski tekmi priborilo moštvo Društva kmetskih fantov m deklet Nova vas-Bloke. Start, ki bo ob 11. uri dopoldne, in cilj bo v Zapotoku pod Korenčkom. Ta velika kmetska smučarska prireditev pa bo posvečena spominu prerano umrlega kmetskega pokretaša dr. Janieta Novaka, ki si je toliko prizadeval, da bi se čimprej uresničila ideja turistične postojanke na Kureščku. Tej ideji pokojnega dr. Novaka je ostala zvesta vsa mlada generacija zlasti tista iz vasi okoli Kure-ščka. Tako bo letošnja tekma tudi propagandnega značaia za postavitev Janieto-vega doma na Kureščku, ki ga namerava poseben konzorcij ob sodelovanju vseh društev kmetskih fantov in deklet v ižanskem okrožju zgraditi m otvoriti ie prihodnjo sezono. To turistično in tujsko-pro-metno postojanko po^Tes* vsak naš turist in ljubitelj prelepih ižanskih izletov, pogreša pa jo tudi tamošnje prebivalstvo, za kate ia bo ta nova tujskonrometna postojanka tudi velikega gospodarskega pomena. S tem delom bo kmetska mladina dokazala svoje tvorne sile ter praktično^ rešila važno tujskon-rometno vprašanje ižanske pokrajine. Prepričani smo, da bo vs^ naša javnost s simpatijami spermljala in podpirala marljivo delo mlade kmetske generacije. Ukradena nevesta LJubljana, 16. februarja. Spet elegantna in tudi duhovita veseloigra s najboljšimi močmi, kakor so šarmantna LJzzi Holzschuh, neprekosljiva Adela Sandrock, sijajni komik Roberta, ki igra starega komercijalnoga svetnika, stasiti Viktor de Kowa kot baron Weinin-gso, skratka, film je tak, kakršen v Ljubljani najbolj vleče, saj vendar ljudje žele predvsem lahke zabave. Vsebina je pa prav pisana in zapletena. Staremu Winklerju manjka denarja, a z bogato ženitvijo svoje dražestne hčerke bi lahko postal kompanjon močne banke. V Ostende se njegov načrt posreči in hčerka Hanna se zaroči z bogatim baronom Wein:ngenom, vendar se pa nevesti zdi čudno, zakaj se ženin boji objaviti zaroko. V prelepi dolini ob Neckarju je vse živo, ker se je povrnil na svoj grad mladi baron Weininsen. Sifino se čudi, ker mu vsi čestitajo k poroki, ki naj bi bila prihodnji dan v Berlinu. Pokažejo mu tudi menico na njegovo ime s ponarejenim podpisom. Stvar mu je jasna, da gre za sleparijo in takoj se odpelje z avtomobilom v Berlin, preoblečen v šoferja Tu se p rever L, da se je njegov odpuščeni sluga izdajal za nJega in se v njegovem Imenu tudi oženil z lepo in na pnrt pogled mu simpatično Hanno. Tu se prav za prav komedija šele pričenja, saj pravega ženina nikoder ni in se na njegovo mesto neprestano vsiljuje »šofer« barona Vv'einingena, ki se pa nakrat prelevi v elegantnega kavalirja. Hanna je seveda divja in še hujša baronova teta — Sandrockova, a stvar se vedno bolj zapleta in vozlja, dokler se po silno komičnih prizorih ne razanota v srečen par, isaj sta vendar baron WeLningen in Hanna pravilno poročena ln imata tudi vse pravilne dokumente v rokah. Film, ki ga spremlja tudi izvrstna ln prav živahni muzika, je prav nalašč za Ljubljano m zato je bil tudi sinoči prav dobro obisfcan, zadovoljni gledalci bodo pa storili svoje, da bodo predstave drevi in jutri* gotovo rasprodane. JS v Trbovljah Trbovlje, 16. februarja. Kako se je v zadnjih dveh letih dvignilo med prebivalstvom trboveljske kotline zanimanje za nase morje, je pač najbolje pokazal letošnji občni zbor te važne narodno-obrambne organizacije. Pokazalo se je tudi, da se za probleme našega morja ne zanima le Inteligenca, marveč tudi že naš delavec, ki se zaveda, da pomeni razmah jugoslovenske pomorske trgovine tudi za delovno ljudstvo pot v srečnejšo bodočnost. Občni zbor je otvoril predsednik krajevnega odbora JS, rudniški ravnatelj g. inž. Loskot, ki se je uvodoma spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra, nato pa nazdravil visokemu pokrovitelju JS, Nj. Vel. kralju Petru II., ki so ga navzoči pozdravili z navdušenimi >Živio«-klici. Nato se je predsednik spomnil med letom preminulih ČJanov gg. inž. Cottča m Okorn Filipa. O delovanju odbora je obširno poročal tajnik g. Pleskovič. Društvo Šteje 274 članov. S tremi predavanji o pomenu Jadranskega morja za nas narod in državo je krajevni odbor tekom leta zainteresiral prebivalstvo za naše morje. Vaa tri predavanja so bila zelo dobro obiskana, kar dokazuje, da je odboru v razmeroma kratki dobi 2 let uspelo vzbuditi med vsemi sloje tukajšnjega prebivalstva zanimanje za ta velevažen nacionalno-gospodar-ski problem Odbor je poslal na morje tudi dva bolehna delavska otroka. JS sodeluje tudi v skupnem odboru narodno-obrambnih društev, ki je bil lansko jesen v Trbovljah ustanovljen. Blagajniško poročilo je podal g. šolski upravitelj Bučar, nato pa je podal revizijsko poročilo g. Požun, ki je predlagal blagajniku zahvalo in odvezo. Z malimi spremembami je bil soglasno ponovno izvoljen stari odbor z rudn. ravnateljem g inž Loskotom na čelu. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da ostane članarina tudi za bodoče leto nespreme- njena, nakar se je razpravljalo pri raznoterostih o romanju Jadranskih stražarjev na grob kralja-mučeni k a na Oplenac. Nato se je vršilo akioptično predavanje g. Pirnata iz LJubljane o potovanju a parobrodom »Kraljica Marija« po zapadnih obalah Sredozemskega morja. Navzoča so z največjim zanimanjem sledili pre-davateljevtm izvajanjem ter so ga na koncu nagradili z navdušenim aplavzom. Predavatelju se je za predavanje zahvalil predsednik g. inž. Loskot, ki je nato zaključil občni zbor in predavanje. Litijske občinske zadeve Litija, 15. februarja Na februarski seji litijskega občinskega odbora, ki jo je vodil župan L a jo vic, so razpravljali o nekaterih važnih zadevah. V davčni odbor, ki bo zastopal interese naših davkoplačevalcev. 90 bili izvoljeni župan Lajovic, podžupan Sribar in Niko Krh-likar. Odbor je tudi razpravi j nI o zadevi Tereze Končarjeve iz Temenice na Dolenjskem, ki so jo zalotili pri razpečavanju domačega iganja in je bila obsojena na denarno kazen. Ker ni mogla plačati, ji je bila kazen spremenjena v zapor. Odbor je sklenil predlagati, naj se kmetici, ki je reva, odpiše denarna in zaporna kazen. Učitelj Srečko Logar bo sprejet v občinsko zvezo litijske občine, ko si pridobi naše državljanstvo. Odborniki JiNS so predlagali nabavo dveh železnih samovodilnih klubov in črpalko za gnoj, kar je ves odbor vzel na znanje. Občinski odbor je sklenil plačevati hranarino in vse druge stroške za Franca Kalška, ki se potika kot brezdomec po zagorski občini. Ob tej priliki so ponovno razpravljali o vprašanju ustanovitve prepo-trebne hiralnice za ves srez. — Občina bo dajala tudi podporo Tereziji Okorn. vdovi po čevljarskem mojstru, ki živi zdaj v Ljubljani. Občinski proračun znaša 437.920 dinarjev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 16. februarja: Blodni ognji. Premijera. Red C Nedelja 17. februarja: ob 15. uri Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene Ob 20. url Postržek. Izven. Znižane cena. * Premiera dr. Ivo Šorlijeve drame »Blodni ognji« bo drevi v drami za red C. Snov drame je tragedija študenta Dušana Brezovnika, ki reSi svojo rodbino more-čega dolga s svojo smrtjo in drama matere, ki jo odvrne sinova smrt od nameravanega zakonolomstva. — Pomotoma je bilo objavljeno, da praznuje avtor »Blodnih ognjev« g. dr. Ivo Sorli letos svojo 60-letnico. Popravljamo nase poročilo, kajti g. dr. Sorli je star sele 57 let OPERA. Začetek ob 20. Sobota 16 februarja: Dorica pleše. Red B. Nedelja 17. februarja: ob 20. uri Štirje grobjani. Izven, Znižane cene. K porušenju mostu ▼ Goričanah Prosim, da blagovolite vaše poročilo o predavanju g. prof. dr. Kasala še izpopolniti z naslednjim: Na predavanju je g. profesor omenil, da so nemški listi in rudi dunajski radio razglašali z neprikrito naslado, kako grade v Jugoslaviji mostove, da se jim namreč podirajo že med delom. Poznavajoč naša domača podjetja, sem čutil potrebo, da ugotovim, da ai s takimi poročili dajejo Nemci sami sebi slabo izpričevalo. Zakaj podjetje »Obnova« ne moremo smatrati kot domače podjetje v jugoslovanskem nacijonalnem smislu. Podjetje vodi sicer naš državljan, banatski Nemec, gradbeno vodstvo pri tem nesrečnem mostu pa je imel inženjer Nemec, ki ni niti naš državljan. Znano je nadalje, da deluje to podjetje v ozki zvezi z raznimi nemškimi inozemskimi podjetji, katere potrebe domača podjetja ne čutijo. Za svojo osebo sem prepričan, da bi vsako naše domaČe podjetje, kjer delujejo slovenski mženjerji, delo tako organiziralo, predvsem uredilo drugače oder in opravilo razopaženje, da bi do take nesreče ne prišlo. Podjetje »Obnova«, ki je sicer znano kot zelo solidno, je tu storilo usodne pogreške, ki se jih tudi v polni meri zaveda. Čemu bi sicer podjetje hitelo izjavljati že sedaj, da bo krilo vso škodo, ko preiskovalna komisija še niti ni gotova s svojim delom. Končno še enkrat ugotavljam neopravičljivo čudo, da spričo dejstva, da imamo visoko število nezaposlenih inženjer-jev, podjetje ni žrtvovalo pri zgradbi tako delikatnega značaja, kot je bil ta most, malenkostnih stroškov za enega stalnega domačega inženjerja kot gradbenega gospodarja in enega za podjetje. Ing. D, Gradbena družba »Obnova« nam pa piše: V poročilu o predavanju g. dr. ing. Kasala, univ. prof. o vzrokih katastrofe v Goričanah se Vam je pri poročilu o govoru našega g. Jandla. namestnika šefa podjetja, vrinila sicer malenkostna, vendar dalekosežnih posledic možna pomota. G. Jandl je v govoru pobijal, da je podjetje »Obnova» ino^«*--1 -: sta družabnika ing. Tuner m Vagner Jugoslovena (vo-jeval se je poslednji na stiani jun. srbske vojske). Potrdil je pa trditev s prof. ing. Dimnika, da je vodil zgradbo mostu inž.-inozemec, ki je tudi strokovno nasvetoval ugodno razopaženje, da je ta inozemski inženjer izstopil iz službe, ki mu jo je odpovedalo podjetje in da bo podjetje pridobilo sodelovanje enesa izmed odličnih domačih inženjerjev. G. Jandl. ki je tudi pristen Jugosloven in Slovenec, sličnih stavb ne vodi tehnično, ampak je potrjal edinole strokovne nasvete inženjerja z ozi-rom na finančne momente in te kot zaupnik šefa Prosimo Vas, da izvolite gornje ugotovitve aH dobesedno ali vsaj v smislu popolno,na ustre lioče *->• »n-^vjfi. Kaiti predvsem nam leži na srcu. da ie javnost ne-pristranst-^ oKve?čenJi in ne bi želeli, da in s tem padla senca na podjetje, da ni rroelo strokovno izobraženega vodstva. Na žalost je bil t« inženjer inozemec, kar so hoteli ljubljanski mženjerji tudi predvsem ugotoviti. ^_ ¥ Op. ur.: O predavanju univ, prof. dr. Kasala smo poročali povsem nepristransko, zato seveda nismo mogli popolnoma ustreči vsem. Beležili smo le izjave posameznih govorrko»v brez subjektivnih trdot in ni rečeno, da izražamo svoje mnenje, ako objektivno ugotavljamo samo trditve posameznikov. Razumljivo je pa, da ne moremo doslovno beležiti vseh izjav, ker bi bilo poročilo preobširno. Iz Stične — Kazmah šaha. V zadnjem času se pri nas močno širi šah, zlasti med fanti, ki jih poučuje InJL Jed ran Ludvik. Da bo za šah še večje zanimanje, je tudi Sokolsko društvo pripomoglo s tem, da je dovolilo v ta namen uporabo svojega društvenega lokala. šahovsko gibanje je treba vsestransko podpreti že iz vidika, da bi ta igra izpodrinila kvartopirstvo. Sicer se k temu prihodnjič obširneje povrnemo. — Jutri, to je v nedeljo, bo od 11. do 12. ure začela poslovati Sokolska knjižnica. Opozarjamo vse ljubitelje knjig, naj pridno segajo po dobrem stiivu, ki ga ima Sokolska knjižnica kar celo omaro. — Kdor si želi 2 uri prisrčnega smeha, naj pohiti jutri ob 3. popoldne v Sokolski dom, kjer bo videl marsikaj, česar še nikoli ni videl. Sicer mu bo tekom dogodkov postalo vse jasno. ŠAH — kordišev memorijalni turnir. Pred kratkim se je pričel Kordišev memorijalni turnir, ki ga je razpisal šah. klub »Triglav* v počastitev spomina svojega prerano umrlega mecena in častnega člana Josipa Kor-diša. Borba se vrši za prehodni kristalni pokal, ki ga prejme v trajno last dotični, ki zaporedoma ali v presledkih trikrat zmaga v turnirju. Turnirja se udeležuje 11 članov šahovskega kluba »Triglav« m je stanje po šestem kolu tole: (udeleženci so odigrali deloma 6» deloma 5 paTtij, ker je v vsakem kolu en igralec prost) 1. Erker 5 točk (iz 5 partij), 2. Remškar 4 in pol (iz 6). 3. Siska 4 (iz 5), 4. Tavčar 3 in pol (iz 6), 5. Bajec 3 (iz 5), 6. Ferfila 2 m pol (iz 6, toda eno partijo ima visečo v boljši poziciji), 7. Lukič 2 (iz 5), sledijo še 4 igralci. Konč.10 stanje bomo sporočili. Omeniti bi bilo tudi klubov pokalni turnir, ki se je vTŠil v januarju. Pokalni prvak je Erker, drugi finalist pa Ferfila Memorijalnemu turnirju bo sledil po kratkem presledku turnir za prvenstvo kluba. Triglav vabi vse šahiste, ki niso včlanjeni pri drugih klubih« da se mu pridružijo in se prijavijo za prvenstveni turnir. Igralni večeri so v torek in petek od 20—24 ure, izjema prazniki. Društveni lokal je v Areni Nar. doma (vhod iz Tomanove ulice). Triglav ima v S' j m programu za tekoče leto (desetletnica klubovega obstoja) velik turnir za prvenstvo Liubliane. Povabi ieni bodo najmočnejši ljubljanski igralci. Razpisane bodo lepe nagrade. O tem turnirju bomo še obširneje ooročali. Iz škofje Loke _ Kaj bo danes in jutri. Popoldne ob 14. prično savezne tekme SKJ, zvečer ob 20. pa bo v Sokolskem domu na čast gostom, prijateljem, bratom in sestram, pozdravni večer, ki sodelujeta pri njem pevski zbor in društveni salonski orkester. Pozdravne besede bosta govorila presednik škofjeloške občine g. Stevo Sink in zastopnik Sokola gg. Rozman in Marjanovi«' pa prejmeta posebna društvena priznanja za delo in trud. ki sta ga imela pri gradnji smučarske skakalnice. Jutri ob 8.30 se prične smuk članstva na 4 km, ob 9. smuk članic in naraščaja na 2 km. Nastopno mesto za člane je nad Breznico pod Ljubnikom. ter cilj v Zmincu, za članice in naraščaj pa pri Sv. Lovrencu, cilj pa pravtako v Zmincu. Otvoritev skakalnice bo ob 14. s skoki, čajanka, med katero bodo tudi razglašeni rezultati pa ob 16. — Prisrčen sprejem čeških Sokolov. Vč*raj popoldne je sprejela Skofja Loka češke goste, ki se udeležujejo letošnjih saveznih tekem. Sprejem je bil zelo topel in iskren. Mile goste so pozdravili na kolodvoru predstavniki našega javnega življenja, nakar so se odpeljali z avtobusom v mesto, kjer jih je pred Sokolskim domom pričakovala vsa šolska deca z učiteljstvom, sokolski bratje in sestre in mnogo občinstva. Drage goste je pozdravil pri izstopu društveni podstarosta br. Rudolf Horvat, želeč jim v Skorji Loki prijetno bivanje. — Podmladek Rdečega kriza, mladinska veja človekoljubnega RK se v škofjeloškem okraju lepo razvija. Tako je ugotovil predstavnik mladinske sekcije PRK za dravsko banovino g Josip Kobal, ki je referiral o iem učiteljstvn našega šolskega območja. PRK obstoji na 20 šolah tega območja in šteje v 42 razredih 572 dečkov in 404 deklic, skupno 976 Članov, kar je zelo visoko število. Zanimivo sliko razmaha PRK nam pa nudijo tudi Številke iz vse dravske banovine. PRK je organiziran na 268 narodnih šolah. 81 meščanskih, 12 srednjih in 7 strokovnih, ter Stefe v 1068 razredih 31.655 pripadnikov. PRK ima svoje lekarne, ambulance. šolske kuhinje, kopališča, leto-vališča, igrališča. igrišča, vrtove, ter opravlja veliko vzgojno, človekoljubno in narodno delo. SOKOL _ Sokolska iapa Ljubljana, prosvetni odbor, sklicuje v nedeljo 17. t. m. ob 13. v Sokolskem domu v Doljnem Logatcu prosvetno konferenco obmejnega sokolske-ga okrožja, ki je za vse edinice tega okrožje strogo obvezna Dnevni red prosvetne konference: poročilo okrožnega prosvetarja, poročila društvenih in četnih prosvetarjev, določitev programa za letošnje leto, volitev okrožnega prosvetarja. Konference se udeleži tudi delegat ZPO iz Ljubljane. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! 2upni prosvetni odbor. — Začarani gozd na Viču. Lutkovni oder viškega Sokola vprizori v nedeljo 17. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v okviru župnih lutkovnih tekem lutkovno igro v petih slikah >Zafarani £0zd* v režiji br Metoda Paterno*ta. Tgra je izredno lepa in očarljiva ter sedefnfejo pri njej nai-boliŠi lutkovni igralci vi5k*-ga odra. tako bratje Dacar, MarinČič M, Willenpart, Ve- lušček, Ce>mk in neugnani Jurček Podloga r f ter članice sestre Thalerjeva, TiČarjeva in PetriČeva, lutke "pa bodo vodili Velušček, Tičarjeva, Cesnik, Prebil Marjan, Thalerje-va, PetriČeva, Milko Marinčič, Kokole, Tesar Franci in Willenpart. Ze sama imena nam jamčijo, da se bo odsek potrudil in odnesel pred ocenjevalno komisijo najbolj"" vtise in uspehe. Opozarjamo na 4o predstavo vse prijatelje viškega sokola ter vabimo k obilnemu posetu. Vičani pokažite z obilnim posetom, da cenite delo, ki tja vrši lutkovni oder za vzgojo svojo mladine in članstva. Zdravo! V nedeljo vsi v Sokolski dom! — Sokol Vič. Lutkovni oder vfekejra Sokola ponovno vabi svojv članstvo in prijatelje lutkovne umetnosti k lutkovn: predstavi, ki bo jutri zvečer ob 20. v Sokolskem domu. Vprizori se bajka Začarani gozde v režiji br. Paternosta. Pri igri, ki je obenem župn.i lutkovna tekma nastopijo najboljši viški lutkarji. Zdravo! KOLEDAR. Danes: Sobota dne 16. februarji ka.*^ Hčani: Julijana, Strahomir. Jutri: Nedelja, dne 17. februarja katoličani: Frančišek, Vesela DANAŠNJE VOLITVE. Kino Matica: Ukradena nevesta. Kino Ideal: Pesem OTienta. Kino Dvor: Zakonski čotverokot. ZKD: »Predor« ob 14.30 v kinu Matic . KI no Šiška: Kralj ciganov. Pevsko društvo »Sava«, koncert ob v dvorani Delavske zbornice. Šentjakobsko gledališče, ^Matajev Ma tlja. ob 20.15, Mestni dom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Ukradena nevesta. Kino Ideal: Pesem Orienta, Klno Dvor: Zakonski četverokot ZKD: »Predor^ ob 11. dopoldne v kinu MatlcL Kino Slika: Kralj cdganov. Sokol Vič: Lutkovna tekma »Začarani goad« ob 30. v Sokolskem domu. šentjakobsko gledališče, »Matajer Ma ttja* ob 20.15, Mestni dom DEŽURNE LEKARNE. Danes Ln Jutri: Mr. Suanik, Marijin trg: 5, Kuralt, Gosposveteka oeeta W, ta Bohinec ded„ Rimska cesta 31. SP$RT 18 km v Visokih Tatrah Strbake Plešo, 16. februarja Včeraj je bilo na sporedu tekmovanje na 18 km. Zaradi snežne vihre je 00 prvotno 301 prijavljenih nastopilo le 216 tekmovalcev Lz 11 držav. Start je bdi točno ob 10. v višini 1316 m pod Jarollme-kovo skakamioo. Progu je najprej vodila po gričevju le se je nato spustila v gozdnatem smuku do 1220 m nizko. Sledil je največji vzpon do visine 1513 m. Na prog-i je bilo 19 kontrol in 3 telefonske postaje Kakor je znano je zmagal Finec Kar-pinen v izvrstnem času 1:27:50 pred Norvežanom Hagenom 1:28:45. Od Srednje-evropejcev je bil najboljši Motz (Nemčija), ki je bil s časom 1:33:48 sedmi. Ceh Musil je bil 13. v času 1:36:53. Od Jugo-alovenov je bil najbolje i Knap, ki je bil 54. a časom 1:48:03, 66. Smole j 1:48:39, 87. Dečman 1:53:08. 89. Janša 1:53:56, 96. Jakopič 1:54:35, 102. Baebler 1 55:29, 106 Bervar 1:56:45, S rame I 2:07:35. — Prvenstvo dravake banovine v sfta-kana v nedeljo 17. t. m. v Celju m bližnjih krajih vlada za to prireditev med smučarji, pa tudi med drugim občinstvom mrzlično zanimanje. Sodeč po prijavah, ki so d os le že iz skoro vseh zimskoaport-nih centrov dravake banovine, bo v nedeljo vsa Slovenija z napetostjo pričakovala izid tega slalom-derbvja, katerega bo med drugim sporočala tudi ljubljanska in zagrebška radio-postaja. Zanimivost te tekme bo nedvomno dvignila močna Lzven-konkurenčna udeležba Zagrebčanov, ki so v medmestni slolom-tekmi Celje—Zagreb pri Samoboru pokazali v kvaliteti in kvantiteti od lani ogromen napredek- Tako bo to slalom-prvenstvo revija vseh kanonov države in častno plasiral se bo le oni, ki bo znal združiti svoje tehnično znanje s sportsko-pravilno voljo do zmage, v ne mali meri bodo tekmovalce spodbujala tudi krasna darila, predvsem darilo pokrovitelja podbana g. dr. Ot Ptrk-majerja za prvaka dravske banovine ter darilo MZSP za prvaka mariborskega podsaveza. Prireditelj SPD Celje, je svojo organizacijo izdelal tako v podrobno, da bo proga tudi v • slučaju morebitnega južnega vremena za tekmo sposobna. Iz Kamnika — Občni zbor Tujsko-promotnoga dru. stva v Kamniku bo 23. t. m. ob IS-SO ari v posebni sobi restavracije Ant. Cererja v Kamniku z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora 4. Volitev preglednikov. 5. Slučajnosti. — Sokolske smučarske tekme. Kamni iki Sokol pripravlja za nedeljo smučarske tekme za telovadce vseh oddelkov. Zbirališče bo ob 9. dopoldne pred Čitalnico. K tekmam so tudi vabljeni člani oko 1 lakih sokolskih dro&tev hi s teg skavtov. — Oobor za vzdrževanje spominskega kriza blagopokojnemu kralju Aleksandru I. na Brani vabi nase zavedno občinstvo na svojo prireditev, ki bo v soboto »večer in v nedeljo popoldne v Kamniškem domu. DeJ dobička obeh predata? je name njen za pomožno akcijo. — Novi občinski proračun nam bo prinesel znižanje dokiad od 75 na 70%. Občinska uprava predlaga za prihodnje leto uvedbo novih občinskih davščin in trošarin, ki so razvidne iz posebnega pravilnika. Občina naj bi pobirala posebne davščine na življenjske potrebščine, s cimer bi bili prizadeti trgovci, pri nekaterih potrebščinah pa predvsem konzumenti, ker bi jih morali dražje plačevati. Naša javnost je radovedna kako bo občinski odbor rešil to vprašanje. Občina namerava dobiti na teh ^ovlh trošarinah 60.000 Din Koliko bo režije ln sitnosti pri pobiranju teh trošarin (n. pr. od 100 kg rezanega lesa l Din, od 100 kg jabolk 1 Din. od 100 kg moke. koruze, pšenice 1 Din, od surove kože 1 Din. od kg mašti 1 Din. od l kg čevljev 4 Din itd.) pa seveda nihče ne misli! VESELE IN ZABAVNE VELEFILMSKE KOMEDIJE Ukradena Predprodaja 3l od 11.-^.13. nevesta Predstave: danes ob 4-, 7.15 tn 9.15, jutri ob To je komedija, polna smeha m veselja ter 3- 7-la ^ lepe godbe. 9-15 SODELUJEJO: R. A. ROBERTS, LIZZI HOLZSCHUH ABELA SANDROCK ln VIKTOR DE KOWA DNEVNE VESTI — Poletite dostojen dar kraljevi žrtvi na oltar! Prispevke pošiljajte na postni .-kovni račun št. 11.200 Odboru za p os ta-i te v spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Uedimitelju v Ljubljani, Gledalka ulica 3, IV. nad. — Proti monopolu šolskih knjig. Snoči v, s« -estali v Ljubljani zastopniki tiskar-narjev, knjigotržcev, ljudskošolskega in . e &ča . ^.kazal že monopol šolskih zvezkov, ki je vsilil staršem drage in kvalitetno šibke zvezke. — Vsi navzočni zastopniki so soglasno sklenili, da prično z odločnim odporom proti nameravani monopolizaciji šolskih knjig ter bodo v to svrho posredo-nri vladi in zainteresirali za zadevo vso javnost. Zlasti za dravsko banovino pomeni nameravana monopolizacija Šolskih knjig težak udarec. — - Kongres predstavnikov denarnih zavodov. Jutri se zbero v Novem Sadu predstavniki naših denarnih zavodov, ki bodo razpravljali o položaju na našem denarnem trgu. Maše denarne zavode bo *nstopal predsednik Zveze denarnih zavodov er. dr Slokar. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove grenčiee« takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slave »Franz Josefovo vodo« kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■ _ _ II .. i" T IHIH IIIH" IPWW'I iIMPmMMPMl1 IMP1 — Iz »Službenega lista«. rSlužbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 14. z dne 16. t. m. objavlja ukaz o postavitvi bana dravske banovine, uredbo o financiranju velikih javnih del zaradi oživljenja narodnega gospodarstva, pobijanje brezposelnosti in pospeševanje tu-rizma, uredbo o uravnavi davčnih razlik j po členih 20 in 13S zakona o neposrednih davkih, uredbo o olajšavi glede zetnljari-ne za davčno leto 1935. pravilnik o ustanavljanju prisilnih združb industrijcev, pojasnila o uporabi določbe IV. poglavja drugega dela zakona o obrtih, dopolnitev' člena 21 pravilnika o pogodbenih drž. poštah in razne objave iz ^Službenih Novin«. — Odvetniška vest. Odvetnik v Ljubljani g. dr. Dinko Puc se je z 9. februarjem odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega začasnega namestnika je imenoval odbor advokatske komore odvetnika v Ljubljani g. dr. Otona Fetticha. _ Smrt navdušenega narodnjaka. V Zidanem mostu je včeraj zjutraj umrl železniški policijski agent Ivan Plahuta, ki je -amo kratek ras bolehal na jetiki Pokojni zapušča bolfhno ženo in štiri nepreskrbljene otroke. _ Pokojni Plahuta^ se je do predzadnjega živo udejstvoval v Sokolu, v >trel>ki družin; in drusrih narodnih društvih Pogreb pokojnika ho v nedeljo iz Zidanega mosta na pokopališče v Radeč>. Bodi prerano umrlemu ohranjen najpleme-nitejši spomin, žalujoči rodbini pa veljaj Daše iskreno sožalje' Cena Je meredajna za kakovost Zlasti vidimo to pri testeninah. JAJNTNE . na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. — »Gospodinja«, 2. štev., je izšla te dn m prinaša lepe poučne in praktične član-fee: Misli o času« od Anice černejeve, »Ročno delo v sodobnem stanovanju t od 'nž arh Dušane šantlove. »Materi za otroka: Nepravilnosti pri dihanju^ od zurav sv dr Amalije šimec, »Vrt« od Frana Vardjana, »Zakaj so nam potrebn1 denarni zavodi?« od dr Vladimarja Mur-*a. Zakon« o 6lužinčadi«, »Zelenjadne prikuhe pozimi od Marinke Ratajeve — Polee tega prinaša iist načrt za elegantno ročno tori < praktične jedilnike in re-:epte tržno poročilo in dopise nekaterih Manic Vsaka gospodinja naj bi bila na ročena na strokovni last »Gospodinja«. — Naročnina letno samo 25 Din. — Uprava »Gospodinje«, Ljubljana, Prečna ulica 2, I. nad. — Smaka na Polževem. Danes ob 11.15 so nam s Polževega telefonično sporočili, da tam gori ni tako toplo, kakor v Ljubljani. Piha namreč močan mrzel veter, tako da se sneg ne taja. Včeraj je bilo topleje, danes pa mrzel veter zadržuje solnem, da ne more snegu do živega. Za jutri se obeta na Polževem ugodna smuka, kvečjemu bo treba v opoldanskih urah smuči mazali ali pa še to ne, če bo tudi jutri pihal veter. Snega je pa še dovolj in dokler ne bo močnega juga, bodo smučarji navzlic toplemu solncu lahko prišli na svoj račun. Jutri ob 7.55 bo vozil do etične izletniški vlak, za katerega veljajo polovične vozne cene. Jutri ob 10.30 bo v cerkvici pri Sv. Duhu služba božja. Pri „RAŽMU" dobite dobro jedačo — še boljšo pijačo, kuhano kračo in siadko pogačo. — Avtomobilizem pri nas nazaduje. V četrtek zvečer je imela zagrebška sekcija Avtokluba občni zbor na katerem je poročal tajnik Skala, da avtomobilizem pri nas stalno nazaduje. Krive so v prvi vrsti takse na avtomobile. Leta 1927 smo uvozili okrog 900 osebnih avtomobilov, leta 1931 celo 1.000. leta 1932 samo še 331, predlanskim pa komaj še 32. Tovornih avtomobilov smo uvozili leta 1931 še 574, predlanskim pa komaj še 100. Seveda je padla tudi poraba bencina od 31.512 ton leta 1931 na 20.945 ton lani. Naše ceste so zelo slabe. Češkoslovaška daje vsako leto 40.000 Din za vzdržavanje vsakega kilometra cesta. Avstrija pa celo 90.000. a pri nas gre v to svrho 11.500 Din pri državnih in 6.500 Din pri banovinskih cestah. — Za ubogega Jurčičevega brata Antona na. .JViuljavi je nam poslal vpokojen. gimnazijski profesor g. Anton Bartel "z Ljubi j a ne 100 Din, ki smo jih takoj poslali v bedi živečemu starčku. Tako bo zopet olajšanih starčku na Muljavi nekaj dn: težkega življenja Ln zopet mu bo kanila solza hvaležnosti na velo lice. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 11. t. m je bila v dravski banovini svinjska kuga na 28 dvorcih, svinjska rdečica na 5, vranični prisad, steklina in konjske garje vsak na 1 dvorcu. Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 SMEH GROHOT ZABAVA Stan Laurel in Oliver Hardy v premieri filma Zakonski četverokot » SMEH SMEH SMEH Pgj! I SMEH ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 — CM podružnice, katere še niso po slale nikakifti prispevkov za leto 1934. prosimo, da to store čim prej. Obenem prosimo vse one, ki so prejeli CM razgled niče. da napravijo obračune ter jih pošljejo družbi. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, čez dan južno neme. Včeraj je snežilo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zagrebu 12, v Splitu 10, v Mariboru 9, v Ljubljani 8.4, v Beogradu 5. v Rogaški Slatini in Sarajevu 3, v Skopi ju —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6, temperatura je znažala —1.1. — Po 20 letih se je vrnil iz Rusije. Včeraj je prispel v Bjelovar iz Rusije bivši vojni ujetnik Gjuro Pejnovič, ki je preživel v Rusiji nad 20 let. Ujet je bil leta 1916 V Rusiji se je oženil, pa ga je vendar vleklo domov in končno se je res vrnil ženo je pa moral pustiti tam. ker ni dobila potneera lista. BB Zvočni kino Ideal RB DANES Ramon Novarro bo zopet s petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefilmu PESEM ORIENTA Moderni luksuzni hotel na kraju Sahare kot središče razkošnega življenja bele rase Danes ob 4.. 7. in 9.15 uri zvečer — Salmijak v oko. V bolnico je moral včeraj Stanko Habjan, I31etni dijak in sir uradnika iz Mlačevega pri Grosupljem ker mu je neki sošolec brizgnil salmijak v levo oko in mu ga resno poškodoval —Ij 37—35 je naša nova telefonska številka. Podružni ca Lowy — Pri slabosti je naravna »Franz -Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne naa-loge. ker se izkaze že v mnlih količinah koristno. — Grozna rodbinska tragedija v Subotici. V Subotici se je včeraj odigrala grozna rodbinska tragedija, ki je zahtevala troje življenj. 28 letni kovač Adam Seljak se je pred letom dni oženil s 26 letno Katiro SarČevič, ki mu je v zakonu rodila hčerkico Seljak, ki je bil ločen od svoje prve žene. se tudi v drugem zakonu ni razumel z ženo. Bil je precej nasilen, strasten kvartač in skop, da je morala žena skoraj stradati. Tudi je Katico večkrat pretepaval. Naposled se je žena naveličala takega življenja in mu je ušla. Nastanila se je pri stricu v Hercegovski ulici. Adam ji je večkrat pri govarjal in ji pisal, naj se vrne k njemu, vse njegove prošnje so bile pa bob ob steno. Včeraj je pa odšel v hišo svoje žene. šiloma vdrl v stanovanje in ženo zaklal, z nožem zabodel v srce tudi hčerkico, nato se je pa obesil pred vrati na podstrešje. Grozna tragedija je vzbudila v mestu veliko pozornost. Iz Ljubljane —Ij Na živilskem trgu se zelo pozna sprememba vremena, čez noč se je zopet pocenila zelenjava, ki je je bilo danes zelo mnogo na trgu. Včeraj popoldne ob toplem vremenu so Trnovčanke nabrale lepega motovilca in danes so ga prodajale po dinarju merico, dočim je bil pred dnevi po 1.50 Din. Prav tako je poceni sil jeni radič, po dinarju merica, pač pa je špinaea ©e vedno po 2 Din merica Znatno so se tudi pocenile zeljnate slave. Pred dnevi so bile nekoliko lepše po 5 Din komad, danes pa najlepše po 3.50 Din. Trg je bil dobro založen tudi s koierabo in peso. ki ju ni bilo na prodaj ob mrzlih dnevih Branjevci so bili tudi mnogo bolj založeni s salato, ker se jim ni treba več bati, da bi jim ozebla Zato je tudi nekoliko cenejša Precej lepa uvožena salata je po 8 Din kc. najlepša po 10 Din. Na Pogačarjevem tnru prodaja *»n branjevec že delj časa stročji fižol po 20 Din kg. Jabolk je toliko na prodaj kot pred božičem. Lep bobovec je po5 Din kg- Po isti ceni so tudi lepe mošančke. ki jih je naj več, ker so pač najbolj trpežne. Najmanj je kanadk, ki so tudi najdražje. Jajca so se že pocenila, danes so bila že lepa po 75 par komad. Zaklana perutnina ima stalno ceno. PRIDE Magda Schneider kot Dunajsko dekle —Ij Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. tm. Cugel Alojzija, 67 let, zasebnica, Jap-lieva ul. 2; Bukovec Marija, 77 let, bivša služkinja, Vidovdanska c. 9.; JeloČnik Marija roj. Terpotec, 75 let, vdova kroj. mojstra. Vodnikova c. 17; Škof Marija, 82 let, postrežnicn, Japljeva ul. 2; Supin Anton, 70 let, zasebnik. Ulica na grad 2-1.; Mehle Anton, 61 let, višji sodni ofic. v p., Vidovdanska c. 9; Žug Jakob. 79 let, obe. ubožec, Vidovdanska c. 9; dr. Preis Louis, 60 let, direktor predilnice, Litija, V ljubljanski bolnici umrli: Užina Elizabeta, 64 let, dni-narica, St. Ožbolt pri Kamniku; Konig Marija, 35 let, poljska dninarica, Staja 4 pri Kočevju: Luznar Franc, 39 let, poljski dninar, Podblica 26, pri Kranju; Ravnikar A.. 44 let, žena ključavničarja, Vič 3; Sadek Marija, 18 let. hči delavke, TehaTje, srez Konjice; Novak Ana roj. Pirnat, 52 let, žena zvanič. drž. žel.. Gradišče 11; Buko-vič Hijacint, 45 let, zasebni uradnik, Trnovski pristan 3; Cestnik Alojzij, 62 let. posestnik, Trbovlje, Knezdol 10; Čeme Frančiška, 36 let, žena delavca, Škofja Loka, Puštal: Bahar Franc. 74 let. železničar v p., ZUnionu< posetiti to zabavo. —Ij Zapeli nam bodo z vsem ognjem drevi t Delavski zbornici. >Savani« hočejo, da ostane njihova 10 letnica v najlepšem spominu med širšim občinstvom. Zato je tudi vstopnina nizka Vstopnice se dobe v predprodaji v Severjevi trafiki v Šelenbur-govi ulici do 18., potem pa v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. PRIDE Pesem na Volgf ORIGINALNI RUSKI FILM —Ij v šoli je spal, >ueil< se pa na cesti. Na realni gimnaziji v Vegovi ulici imajo nadebudnega prvošolca, ki je že večkrat dezertira! iz Šole in od doma. Tudi pred dnevi je »izginik Roditelji so povpraševali v Šoli po njem. kjer pa prav tako niso vedeli zanj. Pogrešali so ga več dni. Končno ga je izsledil po naključju šolski sluga, kjer bi ga najmanj iskali: v šolski telovad niči, kjer je prenočeval Znal se je spretno rkrivati; nekaj noči je spal celo v razredu Podnevi pa mu ni bilo všeč v zatohlih šol skih prostorih, klatil se je po cestah. Kaj je jedel, je njegova skrivnost Toda glavno je svoboda in nedvomno ne bo tudi poslej več dolgo vzdržal doma kljub hudim izku> njam. —Ij Ključ od korenin je prinesel svetec \ alentin v četrtek, včeraj mu je pa poma gal oživljati naravo jug in aolnce je grelo tako. da nam je bilo že vroče Ulice so oživele in meščani se niso ustrašili u ti Drozge, ki je rej« poštena a tudi smučarr niso vrgli takoj puške v koruzo Kljub juž uemu snegu so se s polno paro udejstvo vali na Rožniku in Golovcu. Skoda je res zamuditi vsako minuto, ko sneg vidnu kot ni izpod smuči. —Ij V kapeli slov. starokatol. cerkv v Ljubljani na Gosposvetski cesti št 9 tj-bo v nedeljo dne 17 februarja t. 1 služi-božje Drugo nedeljo dne 24 februarja t pa bo ob V> zopet redna služba bozjfc —Ij Koncert prav posebne vrste ponedeljkov v F:lnarmon"<čn' Ivoram redni koncert Glasbene Matice Ijttbljfcfift* kateresra spored izvajata soločelist Bo* mir Leskovic in komom- orkester (Ork« strainc društvo *n iržavnt konservato«-pod vodstvom skladatelja L M Skerian« • Ker so koncerti za violončelo v našen; koncertnem življenju zelo redki, še prav posebno opozarjamo na ta koncert, ki bo v ponedeljek dne 18. t. m. ob 20. url — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Okrajna organizacija JNS za ftent-peterski okraj poziva svoje članstvo in somišljenike, da nemudoma pregledajo volilne imenike na mestnem magistratu Kdor biva n opre trgoma 6 mesecev t Ljubljani in je 21 let star, )e upravičen volit v Ljubljani, če ne bi bil kdo naših somišljenikov vpisan v imenik in je upravičen voliti v Ljubljani, naj se takoj javi t pisarni mestnega poglavarstva ali pa v taj ništvn ereske organizacije .TNS za mesto v Ljubljani, Kongresni trg L Kazina II. nadstropje Državni in samoupravni nameščenci volijo v oni občini, v kateri stanujejo. Film Z. K. D. Danes ob *£3. uri R E D O R po znanem Kellerman novem romanu s>DER TUNEL«, ki je svoje čase vzbudil ogromno zanimanje Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 ELITNEGA KINA MATICE Telefon 21-24 —Ij Handlov večer v Glasbeni Matici. Koncem prihodnjega tedna se proslavi po vsem svetu 2501etnica rojstva glasbenega velikana HSndla. V petek dne 22. t. m. se vrši v Glasbeni Matici v ta namen intimni koncert, na katerem se bodo izvajala izključno le Handlova dela. Natančni spored priobčimo, danes pa že opozarjamo stalne posetnike naših intimnih koncertov in drugo občinstvo na ta večer. —Ij Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje nabavo nove karoserije za reševalni avtomobil znamke »Steyr«. Natančni pogoji se dobijo med uradnimi urami v pisarni reševalne postaje, Krekov trg 2 Tozadevne ponudbe je vložiti do 28. februarja 1935 do 12. ure v gospodarskem uradu mestnega poglavarstva (oddelek V.). —Ij Seja okrožnega odbora obrtniških združenj. V ponedeljek 18. t. m. ob 9. dopoldne bo v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani redna letna seja širše uprave okrožnega odbora in obrtniških združenj v Ljubljani. —Ij čeakoelovenska Obec v Ljubljani priredi jutri ob pol 17. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu je lepa pravljica >Hana ln povodnjl mož«. Gostje dobrodošli! —Ij Lutkovni oder Sokola L na Taboru priredi v nedeljo, 17. februarja ob pol 16. uri krasno, ganljivo lutkovno igro »Pepel-ka«. Igra je bila z velikim uspehom igrana že pred leti na tem odru ter smo prepričani, da bodo tudi zdaj naši mali gledalci popolnoma zadovoljni. Marsikateremu se bodo ob nesreči uboge Pepelke utrnile solzice sočuvstvovanja. Poset igre je zaradi nizke vstopnine omogočen vsakomur. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji od 11. do 12. v Sokolskem domu na Taboru C južni stranski vhod). 24. t. m. pa se bo zadnjikrat v tej sezoni ponovila krasna domača lutkovna igra; »Jurček gre na Triglav«. Predstava bo tekmovalna predstava lutkovnih odrov sokolske župe Ljubljana. Iz Celfa —c SreskJ odbor Rdečega križa v Celju je imei v četrtek redni letni občni zbor. na katerem je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. J. Hrašov-cem. —c Klub slovenskih kolesarjev v Celju je v četrtek na svojem 37 rednem letnem občnem zboru izvolil dosedanji odbor s predsednikom g. Mirkom Fajsom. Klub bo priredil 16. junija kolesarsko zvezdno dirko v Celje. —c Lutkovno 1 srro »Jurčkov junaški čin« bo ponovil sokolski lutkovni odeT v nedeljo 17. t. m. ob 14. v telovadnici okoliške deške narodne šole. —c Umrl je v četrtek v celjski bolnici 27 letni rudar Jože Zupan s šm oh o rja Laškim. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 22 t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Požari v celjskem in konjiškem srezu. Na področju celjske gasilske župe, ki obsega 48 gasilskih čet v celjskem in 7 v konjiškem srezu, je bilo lani 55 požarov, in sicer 32 malih, 12 srednjih, 6 večjih in 5 velikih. Gorela so povečini gospodarska poslopja Na zavarovanih objektih je bilo 44. na nezavarovanih 8 požarov, škoda na zavarovanih poslopjih znaša 1,733 850 Din, na nezavarovanih 11.500 Din Pri vseh teh požarih je sodelovalo 30 gasilskih čet s 1356 gasilci. Če bi ne bili nastopili gasilci bi bilo pri vseh teh požarih okrog 5,770.000 Din škode. Gasilske čete v celjski gasilski župi imajo te 48 motornih brizgaln, 18 čet ima ročne brlzgalne, 1 četa pa je se brez gasilskega orodja. —c Smučarske tekme pri Cel jaki koči in v Liscah. V nedeljo 17. t. m. ob 11. bo pri Celjski koči pod pokroviteljstvom pod-bana g. dr. Plrkmajerja tekmovanje v slalomu za prvenstvo dravske banovine in za prvenstvo Mariborskega zimskosport-nega podsaveza. v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 bo priredil SK Celje pri Celjski koči tekmo v smuškem teku na 18 km za prvenstvo Celja, Istega dne pa bo na dr. Kugvjevi skakalnici v Liscah pri Col ju velika skakalna tekma, ki se je bodo poleg Celjanov LjubVančanov, Gorenjce* in Mariborčanov udeležili tudi Avstrijci. Iz Maribora — P od ban za sokolsko postojanko na Pohorju. Mariborsko sokolsko društvo Matica namerava zgraditi na Pohorju svojo planinsko postojanko. Ker pa realizacije tega načrta z lastnimi sredstvi ne more izvršiti, računa na vsestransko pomoč. Med prvimi darovalci je bil g pod-ban dr. Pirkmajer, ki je prispeval v ta namen 200 Din, za kar mu gre iskrena zahvala. — Obrtniki! Prijavite svojo udeležbo za tečaj izpitnih predavanj, ki ga priredi poslovalnica zborničnega obrtnopospeše-valnega zavoda v Mariboru. Predavanja se bodo vršila le v večernih urah, zato pa se more tega tečaja brez škodo na zaslužku udeležiti vsak obrtnik. Prijave sprejema obrtno zadružni nadzornik na sreskem načelstvu. — Nove telefonske zveze z inozemstvom. Te dni so bile otvor jene nove mednarodne zveze Maribora s Polfingom, Brunom, Gradweinom, Obervvolzem, Dorn-birnom, Klockom, Lavamiindom, SL Polt-nom. Ganserndorfom. Plirstersteinom, Unterwaltersdorfom, FUrstenstelnom, sem-meringom in Fehringom. — »Carjevič« zodnjič v Mariboru. Zadnja uprizoritev >Carjeviča« bo to nedeljo zvečer. Ta Leharjeva opereta je polna divnih melodij in je lep zlasti njen pevski part. Pri tej poslednji uprizoritvi veljajo globoko znižane cene. — Velik kolesarski zbor v Mariboru. Jutri, v nedeljo bodo prispeli v Maribcr kolesarji iz vse naše države, med njimi zastopniki Jugoslovenske kolesarske zveze in ljubljanske, zagrebške ter osi ješ k o podzveze, ki se bodo udeležili velikega kolesarskega zborovanja. Tako bodo obiskali naše obdravsko mesto odlični kolesarji iz cele Jugoslavije, zaradi česar bo zborovanje v prostorih restavracije >Novi svete zelo zanimivo. — Petrov blagoslov je imel te dni spretni ribič g. Božo Gajšek, podnačolnik glavnega kolodvora, ko je lovil blizu Ptuja sulce. Na trnek se je ujel 15 kg težek sulc, katerega je komaj potegnil iz Dravo. — To bo za mladino* v nedeljo popoldne ponove v našem gbnlal ,ču priljubljeno pravljično igro »Jan1: Metka«, ki je v Rasbergerjevi režiji sjajno uspela. To delo je tem bolj privlačno, ker je v njem mnogo petja in godbo. Zato je bilo pri premieri gledališče nabito polno. Veljajo znižane cene. Iz Ptufa — Zt dobro pečenko še vino. Posestni-ca \ inkler Hilda iz Pristave v Haloznh |e že delj časa opažala, da ji iz njajo iz kur-nikov kure. ki jih je pogrešila 12. Tatovi, ki so si privos-ui dobro kurji- pečenko, so si pa še zaželeli tudi vina ter marljivo obiskovali njeno klet, iz katere so sčasoma znosili 300 1 vina. Posestnica ima škode nad Din 1.000. Orožniki so izsledili dva osumljenca, ki sta tatvino deloma že priznala. Ovadena sta sodišču. — Delovanje ptujskega Sokola. Nedavno se je vršil dobro obiskan občni zbor ptujskega Sokola. Iz poročil funkcijonarjev sledi, da je Sokol lani zelo pridno delo val. V »Mladiki« si je postavil lastno pro-svetn«. dvorano, ki je opremljena z gledališkim odrom in lutkovnim gledališčem in je ~redvsem namenjena • ' aiu. Istotako je v Ljudskem vrtu dokupil še del travnika za podal jšajn je letnega telovad išča. Gradbeni sklad znaša Din 100.134.63. Cisto premoženje Sokola pa znaša vključno jirad beni sklad Din 185.410.26. Skupno šteje Sokol članov moških 747 in 406 ženskih članov. L_rna članarina se '■■ dolo~ua na 4d.—, za telovadeče člane pa 24.— Din. Pn volitvah ie bil ponovno izvoljen dolgoletni s'-'-osta brat dr. Šalamun. — Pasji zapor. Ker se je pojavila v d1:/ nji okulici Ptuja pasja steklina, je sresko m lelstvo i Iredilo, da se mora vsako >bo-l. ie psa prijaviti mestnemu veterinarju. Psj sc morajo dr/ ••' -'enieni na »^ige ali pa na vrvice ter morajo nositi nagobčnike. Vai psi. katerih '«^Triki se ne bodo držali teh predpisov, bodo brezpogojne pokončani, istotako bodo pokončani t di psi. ki n;c v n lcnT:i<»ter Frideric Boutet Teta Ko je mlado dekle vse povedalo, je nastal iz zadrege, ki jo je delala še mi-kavnejšo, kratek molk, da se je slišalo, kako padajo kapljice dežja na liste vrtička v Auteuil. Gk>spodična Daloisova je poslušala izpoved svoje nečakinje, polna zadrževanega nemira. — Moja mala Kristina, — je dejala slednjič z ginjenim glasom, — to, kar mi pripoveduješ, me preseneča, žalosti, boli... Pa menda vendar ni to res? Tega fanta vendar ne moreš ljubiti, saj ga niti dobre ne poznaš... Ne moreš ga ljubiti. Pa tudi verjeti mu ne moreš, da te ljubi... — Toda. tetka, zakaj pa ne? ... Da, verjamem mu. — Otrok, to je neumnost... Re3 nisem pričakovala od tebe take lahkomiselnosti in lahkovernosti . . Ti, ki ti že dvanajst let vtepam v glavo svoje i-zkušnje, ti. ki sem te tako svarila pred 'ažnjivostjo moških, ti s tako dobro -.-zgojo. pa hočeš nasesti sladkim besedam prvega moškega ki si ga srečala . srn^noda Cherbina . . . — Cherlain rerka Raoul Cherlain rečala 91 ?a že večkrat v družbi - - — Kamor bi te soloh ne bila smela voditi . Mila Kristink? ko sem te vzela po smrti tvojih roditeljev kot ubogo dreto k sebi, sem prisegala sama sebi. da bom vzgojila iz tebe energično, proti izdajstvom življenja dobro oboroženo ženo. Hočem, da bi bila srečna, čuvam te, da tvoja mladost, tvoja nedolžnost, tvoje premoženje ne postane plen brezvestnega sleparja. Da, veliko premoženje imaš in tvoj Cherlain bc nemara lovec dote, nič drugega. Mlado, bogato dekle, to je kaj zapeljivo. Lahko ga je omamiti oskubsti, zapustiti. Res se spominjam, da sem tega gospoda videla: lep fant, ki se dela sanjavega in romantičnega, ki hlini preprostost, iskrenost. . To je pravi tip pustolovca, dete moje . . Kaj pa veš o njem? Kaj dela? Ali se sploh piše Raoul Cherlain? — Toda tetka, zakaj pa ne? — je dejala Kristina solznih oči. In . . . mislim, da je bogat . . . Nikakor mu ne gre za mojo doto... o tem sem prepričana. — Jaz sem pa prepričana o nasprotnem. Ne morem dovoliti, da si pokvariš življenje. Vidim, da se mi m posrečilo naučiti te pameti, previdnosti in modrosti. Drago dete. usoda nas žensk, če smo čustvene in zaupljive, je žalostna, ker smo igrač« sebičnosti, krutosti, koristoljuben in lažnjivosti moških. OUj, Kristina, povem ti vse: o meni misliš, da sem starokopirna. nezaupljiva in krivičns bre? povoda . . . Toda jaz vem . . vidiš dete moje. jaz vem, koliko so vredne orišete ljubezni . . . Vse ti povem . . . Povem ti, kako je bilo moje lartTio Livljenje strto bas v podobnih Ljubljana. 16. februarja. Po velikih uspehih, ki jih jc ljubljanski Fotoklub dospgel v prvi vrsti z izredno napelo mednarodno razstavo fotografsko umetnosti, ki so se jp udeležili najslovi-tejši fotografski umetnjki vseh potih delov sveta, je pokazal obiNni zbor Fotoklu-ba se razveseljivejšr dejstvo, da so spet vrni giavT»i slovenski mojstri slnt.no zdru-feenl v tej vsestransko delavni, ambiciozni in tudi podjetni ter pogumni organizaciji. Smotreno preurejeni dom Fotokluba tam za mestnim licejem je bil spet poln starejših in mladih amaterjev, ki jim je pri srcu umetnostna izpopolnitev fotografije, vsi sklepi in tudi voritve so bile pa soglasne. Prav obširno je predsednik I»jze Fen-gal poročal o vsem ogromnem delu minulega leta. predvsem pa o mednarodni razstavi, ki je pokazala, da kjubu gre za resno kulturno delo. Zahvalil se je vsem, ki so pri delu pomagali, zlasti pa pokrovitelju ministru g. dr. Rramerju, tedanjemu banu g. dr. Marusiču in tedanjemu županu. sedanjemu banu g. dr. Pucu, prav posebno pa še rudi predsedniku Narodne galerij*1 g. dr. VVindischerju kot mecenu slovenske umetnosti za častno darilo, obenem je pa predsednik obžaloval, da njegova izpodbuda mecenatska gesta na žalost v javnosti ni zbudila odmeva. Prihodnjo mednarodno razstavo priredi klub že l. 1936., v kratkem pa izda. »Zbornik slovenske fotografije« v velikem formatu z 20 stranmi teksta v 5 jezikih in 60 najboljšimi slikami naših najodličsnejsob fotografskih umetnikov. Album bo prva reprezentančna knjiga slovenske fotografske umetnosti in zanj Že sedaj zlasti v inozemstvu vlada največje zanimanje, saj člani Fotokluba dosegajo na vseh razstavah to in onstran morja najčastnejše uspehe in jih sedaj vabijo na vse razstave. S posebnim veseljem je predsednik povdarjal, da so odpravljena vsa nesoglasja med fotoamater-JL orisal je pa tudi težke finančne kala-miteta, s pogubo preteči riziko in stroške ob internacionalki in z nakupom ter adaptacijo doma, vendar so pa vse težave premagane in se je tudi dolg znižal za tako veliko vsoto, da klub lahko spet pogumno gloda v bodočnost. Ljubljanski F otoki ub Je danes spoštovan po vsem svetu, njegovo dol o Je pa za vzor vsem ostalim fotografskim klubom v državi. Tajniško in blagajniško poročilo je podal Karlo Kocjančič v vseh podrobnostih m tudi programa tiču o. Minulo leto ni bilo ugodno za razvoj amaterskih organizacij, da sta ostala le še ljubljanski in zagTebški klub, ki pa delujeta skupno ki prijateljsko, da je najtežja kritična doba premagana, kar dokazujejo priprave za razstavo v Beogradu. Ko je referent opisal napore pri mednarodni razstavi in uepeve naših mojstrov na tujih razstavah, se je posebno zahvalil ljubljanskemu EJsperantskemu klubu, predvsem pa predsedniku g. KozJevčarju, ki si je z uspešno propagando za naše fotografe pridobil največje zasluge. Po opisu že as tlak pripravljenega >Zbornika« je pokazal klubov znak. ki ga dobe vsi Člani to je narejen po res elegantnem osnutku Člana Petra Kocjančiča. Pri orisu internega dela je omenjal redne članske sestanke, kjer so člani vsak ponedeljek in petek imeli predavanja, poleg tega pa tudi praktične tečaje za začetnike, za ap^ktroakopiranje rumenic, o bromoolju in broroooljnem pretisku ter o plemenitih tjshŠĐ ćdani so se pridno posluževali klubove temnice in udeleževali skupnih izletov, ki jih je bilo 15, treba bo pa povečati knjižnico, število članov spet raste in se sedaj pripravljajo na udeležbo na razstavi v Pragi, posamezniki pa razstavljajo kot povabljeni gostje po vsem svetu in s svojimi odličnimi deb širijo ugled slovenske fotografije in vse Jugoslavije. Kot blagajnik je pa Karlo Kocjanftič posebno razveselil zborovalce z vestjo, da je klub plačal 13.000 Din dolga, pri tem je pa seveda izrazil tudi upravičeno željo, naj bi Fotoklub, ki tako uspešno dela za ugled države po vsem svetu, našel tudi zasluženo priznanje v obliki podpor, da se mu ne bo treba neprestano boriti z gmotnimi skrbmi. Na predlog preglednika Habiča so funkcionarji dobi H soglasno odpustni-co s pohvalo. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika Srečko Grom, ki je svoje mesto sprejel le na prošnjo dosedanjega do skrajnosti požrtvovalnega predsednika Pengala, ki mu klub mora olajšati prevelike napore za napredek naše fotografske umetnosti, xa podr<-edsedni-ka prof. Janko Brane, za odbornike Bohm Ciril, Habič Ivan, prof. Ravnik Janko, ravnatelj Skerlep Janko in Pengal Lojze, za namestnike Karlo KocjančiČ, ing. Mi-chieli Ludo, za preglednike Bolaffo Karel m Ormož Štefan, v razsodišče in žirijo pa Ante Gaber. Ivo Gogala in Peter KocjančiČ. Novi predsednik Srečko Grom je v daljšem govoru razvil program dela in izrazil veselje, da so poravnana vsa nesoglasja ln je zavladal najlskrenejei tova-riški duh, saj je moralo zmagati prepričanje, da je edino v organizaciji mogoč uspeh- Enako so pa zborovale! nudi po-1 zdravili prisrčne besede dosedanjega predsednika Pengala, ki je zagotovil svoje sodelovanje tudi še nadalje, predvsem pa seveda pri pripravah za velike akcije, razstave in prihodnjo mternadonalko. Ker je bil darovalec g. dr. Fran Wba-diseher na žalost zadržan, Je njegovo dragoceno darilo izročil Lojzetu Pengalu najstarejši član Gaber s kratkim nagovorom 0 pomenu odlikovanja, ki ga daje zaslužni predsednik najvišje naše umetnostne institucije, predsednik Narodne galerije slovenskemu fotografu in s tem vsej naši fotografski umetnosti, obenem, je pa razložil tudi simbole vaze: grb mesta Ljubljane, ki ima po njej klub svoje Ime, zaščitnico umetnosti Palas Ateno in pa slovensko lipo ki je z njo okrašena vsa vaza, kakor naj vse delovanje naših fotografov in tudi drugih umetnikov pre-preže stremljenje po izražanju narodne individualnosti. Vaza, ki jo vidimo na sliki to je sedaj razstavljena v izložbi Magdičeve trgovine na Aleksandrovi cesti, je odlično delo naše ugledne umetnice ge. Mare Kraljeve, ki je s svojimi slikami dosegla celo odlikovanje v inozemstvu in se je izredno odlikovala tudi s svojimi keramičnimi deli, kar posebno priča tudi to častno darilo po svoji originalni zamisli, apartnosti in precizni izvedbi. Pohvaliti pa moramo tudi keramično tovarno >r>ekor«, ki je pol metra visoko vazo žgala brez najmanjše pogreške. Vaza ima obliko cilindra popolnoma svetlo rjave barve, njegovo polkrož-no črno dno pa leži na rdečih nogah. Iz močnega črnega pokrova raste plastičen ljubljanski grb z zelenim hribom, belim stolpom in zlatim zmajem na rdečem ozadju. Na zeleni mreži nežnih lipovih vejic stoji temna Palas Atena, na drugi strani pa črn napis: častno darilo dr. Frana Windischerja najboljšemu slovenskemu fotografu na prvi mednarodni razstavi fotografske umetnosti v Ljubljani v letu 19S4. Lojzetu Pengalu, predsedniku Fotokluba Ljubljana.« Mecenatski darovalec g. dr. Windi-scher je s tem darilom pokazal pot vsem, ki kupujejo razne nagrade in odlikovanja da naj končno že prenehamo s kupovanjem inozemskih pokalov in statue t, pač naj pa taka odlikovanja naročamo pri naših umetnikih ter tako pomagamo njim v težkem boju za obstanek, zlasti pa napredku naše umetne obrti ln njenemu ugledu, saj vendar takih daril pride prav mnogo tudi v inozemstvo. Cehi darujejo svoj kristal, Francozi svoj porcelan in gobeline, mi pa darujmo izdelke naše umetnostne obrti, saj imamo izvrstne keramike, zlatarsko šolo in tudi celo v inozemstvu si ove čega brusača stekla. S tem 1 spodbudnim darilom je bil občni zbor Fotokluba tudi s te strani plodonosan! Iz Kranja — Delavski prosvetni popoldan v Kranju. Jutri se nam obeta v Kranju v dvorani »Semena« lep prosvetni popoldan Kakor vidimo iz objav, ki so tn razobeše ne, priredi kranjska »Svoboda« e svojiu« pevskim zborom ta popoldan ljubijanak • »Svoboda« s svojim govorilnim zborom 'ti godba »Zarja« pi priredita ilet v Krtu; in bosta sodelovala na tem koncertnen popoldnevu Obeta se nam torej res lep koncert Kajti spored godbe »Zarje« z no vim komadom Danilo Cerarja »Mi vstaja -mo< je umetniško lep. NastcpU ho sollft na flavto, solist na pozavno, tenorist Drago Burger bo zapel več solospevoT. Nastopila bo tudi koncertna in operna pevka Marta Oberwa! Vrjeva. Vmes bosta pa iva govorilna e&ora. H koncu pa nastopi havajski trio s havajskimi kitarami in Havajskimi pesmimi Prireditev torej, ka-crsme Kranj se ni videl. Preurejena baraka Ljubljena, 16. februarja Nekaj, kar spominja na »dobre čase«, je razen rimskega zidu na Mirju, nedvomno rudi baraka na prostoru nekdanjega »Mcm-Skega drsalnega društva« ob Poti v Rožno dolino Kakor bi se sramovala sodobnega življenja, ponuja tam stoječa baraka, ki je bila zgrajena se r prvih letih našega stoletja, vsako izsušeno rebro drugemu delu sveta in Čaka. kdaj jo dobri vetrič pošlje v naročje tega ali onega srečnega soseda. No. pa to je stvar in okus lastnika in njegovih sosedov in bi se ne zanimali za stvar, da ni sedanji lastnik preuredil ba- Nujno potrebni bi Uli Ljubljana, 16. ferjroarja. Banski svet dravske banovine je razpravljal na letošnjem zasedanju tudi o uvedbi posebne davščine na radijske aparate. Culi so se tehtni in stvarni pomisleki proti tej davščini, vendar jo bodo pa naročniki plačevali, če jo bo ministrstvo odobrilo in če se ne pokaže, da se bo njih število zaradi obdavčenja radijskih aparatov znižalo. Da se bo to zgodilo, nam pričajo analogni primeri v drugih banovinah- Za leto 1954-35 sta vnesli dve drugi banovini v svoj proračun banovinsko davščino na radijske aparate in v finančnem ministrstvu Je bila ta davščina potrjena. l>>tični referent je baje prezrl to postavko. Posledica je bila, da je v 14 dneh odpadlo 3000 naročnikov. Kaj pomeni to za naš radio, ki se je komaj šele začel razvijati, si lahko mislimo. Dobremu zgledu obeh banovin so sledile še nekatere občine s predpisi občinskih davščin na radijske aparate. Kljub temu, da sta bila banovinska proračuna že potrjena, je finančno ministrstvo odredilo, da se radijski aparati ne smejo obdavčiti, ker nikjer v državi niso obdavčeni Naša radijska postaja deluje zadnje čase zelo uspešno. V pičlih dveh letih se je zvišalo število naročnikov okroglo za 3000, kar je posledica živahnejše propagande za radio in zboljšanje programa. Njeno delo pa še vedno zelo ovirajo mnogo pretesni študijjki prostori, ki so v adaptiranem hlevu, kjer že razpada zidovje ter gnije les in pod. Za te, svojemu namenu še daleč ne ustrezajoče prostore, pa plačuje naša postaja poleg stroškov za najnujnejša popravila 36.000 Din letne najemnine. Nujno potreben bi bil večji, modernejši studio z dovolj veliko dvorano, da bi ne trpel program, posebno glasbeni Najbolje bi bilo seveda zgraditi nov, moderen studio. Kako obsežen je bil lani program naše radijske postaje, nam povedo naslednji podatki. Predavanj je bilo 946, od teh 15 delavskih, 4 esperantska, 27 filozofskih, 20 glasbenih, 29 gospodar- Proračunska seja in drugo iz Poljčan Poljčane, 15. februarja. V nedeljo se je ob navzočnosti vseh odbornikov vršila proračunska seja občine Poljčane, ki šteje po komasaciji 4098 prebivalcev. Njene letne potrebe so preračunane na 228.6R5 Din. Osebni izdatki znašajo 36.000 Din, izdatki za babico 1800 Din, za nagrade pogodbenim uradnikom in dnevni-čarjem 1300 Din, za posebne nagrade 236U Din, za materijalne razhodke 10.210 I>int za osebno in imovinsko varnost 11.910 Din, za narodno prosveto 72.995 Din. za finančno stroko 20.000 Din, za gradbeno stroko 51.000 Din, za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo 10.500 Din. za socialno skrbstvo 29.000 Din itd. Proračun ubožnega sklada znaša 2&500 Din. Izdatki se bodo krili s 70% doklado na vse državne neposredne davke, z občinskimi dokladami na vino. pivo, žganje, živino itd. Za komisijske oglede se določi znesek 50 Din za občinsko blagajno iu po 20 Din z* odbornika. Seja je bila prav živahna, zlasti, ko je šlo za osebne izdatke. Služitelju so določili mesečnih 400 Din. kar pa ie za družinskega očeta, ki nima druge službe, vsekakor premalo. Skrajna štednja tu ni bila na mestu. Poleg proračuna se je na tej seji razpravljalo o gradnji mostu čez Drmvinjo pri Studenicah, o popravilu nekaterih cest, o dobavi gramoza za laporsko pokopališče in dohod k Sv. Luciji ter o podelitvi podpor ln o domovinstvu Ani Cukmajster Blagajnik ostane še naprej obč. odo. Pogorele Marko; za pregled blagajniških knjig se določijo Golob, GajSek PreSern in Plavčak. Seja je trajala čez 4 ure. Pogreb žrtve ubijalca na Pečici, posestnika in gostilničarja Franca Damšeta, je bil kljub slabemu vremenu, burji in snegu prav lep. kar je bil dokaz, kako je ljudstvo žalovalo za blagim pokojnikom in sočustvovalo z nesrečno družino, ki ie na mah iz gubila moža in očeta Na pokopališču odnosno pri domač hiši *ta sc poslovila v 'epih besedah od njegs občinski odb 'z Smarii pri Jelšah in sol upravitelj iz Lem S^rcj Vaj m^Hi gospodar v miru počiva' Na svoj 80 letni roistni dan ie umrla Jožefa Korošec iz Stanovskega Bodi ji lahka zemlja! rake v stanovanje in hlev ter dogradil k baraki vse, kar spada k taki kmetiji in nato pričel gojiti tam kokoši, kunce in koze. do-čim se je zraven spadajoči mrče6 sam pojavil. Kot rečeno, je bilo treba barako primerno preurediti in ne moremo verjeti, da bi se to zgodilo z dovoljenjem in po navodilih mestnega gradbenega urada, ki sicer zahteva za adaptacijo vsakega kurnika komisijski ogled in pristanek sosedov. V baraki so nstale nove odprtine raznih oblik in premerov^ iz katerih sili mimoidočim v nos zlasti v poletiu nekaj prav neprijetnega, kar tudi zdravju ne more biti koristno. Menda je tudi davčna uprava upoštevala vse te prijetnosti in sosednim hišam temu primerno povišala davčno podlago za zgra-darino. Na opozorilo sosedov mestni magistrat doslej ni ničesar ukrenil. Mar veljajo za to barako določbe Cakona o zaščiti kmetov? Vsekakor pa morajo veljati gradbeni predpisi za vsakogar in za vse, radi česar prosimo in upamo, da napravi g. župan tudi v tem primeru red. pa nai bo lastnik ha rake Pavel ali Savel. Prizadeti. sirih. 33 gospodinjskih. 55 kmetijskih, 66 Uterarnih, 109 nacijonalnih, 118 politično preglednih, 33 zabavnih, 51 potopisnih, 7 prirodopisnih, 8 tujsko-prometnih, 31 sokolskih, 2 tehnična, 5 umetnostnih, 85 verskih, 24 vzgojnih, 50 zdravstvenih, 24 zgodovinskih, 5 pravnih, 119 raznih in 26 pogovorov s poslušalci. Poleg tega smo imeli v radiu štiri jezikovne tečaje, in sicer za francoščino 21 ur, za slovenščino 7, za nemščino 36 in za srbohrvaščino 30 ur. Recitacij je bilo 6, šolskih oddaj 63, mladinskih ur 53, vokalnih, koncertov 292, od teh 112 solističnih, 38 lažjih m 7 mladinskih, msl.rumentalnfli koncertov 230, med njimi 80 solističnih. L#astni radijski orkester je nastopil 890 krat. Prenosov cerkvene glasbe iz cerkvi je bilo 60, lokalnih prenosov, zborovanj, manifestacij, mitingov Itd. je bilo iz Ljubljane 34, iz province 14. Iz gledališča so prenašali opero 25 krat, v studiju so pa vprizorili 2 operi, 1 opereto, tn 32 slušnih iger. Gramofonske plošče so se predvajale 352 krat. Prenosov iz Beograda je bflo 93, lz Zagreba 66, iz drugih krajev naše države 7, iz Prage 3, iz Dunaja 5, iz Bruslja 1, iz Varšave 1, iz Bukarešte 2, iz Salzburga 2, iz Pariza 4, iz Verduna, Strasbourga in Londona po eden. Naša postaja je prenašala svoj program v Zagreb in Beograd 56 krat Radioemisij-skih ur je bilo 739, ali povprečno 8 ur dnevno. S koncem preteklega leta smo dobili tudi posebna nadjonalna predavanja. Letos bodo ta predavanja približno 20 krat na mesec v Beogradu in 7 krat v Zagrebu, naša postaja jih bo pa prevzemala v srbohrvatskem jeziku. V Ljubljani slišimo trikrat na mesec po radiu v slovenskem jeziku, kar prenašata beograjska in zagrebška postaja. Srbohrvatska nadjonalna predavanja bi bilo treba prevajati v slovenščino in predavati v našem studiju, ker so namenjena v prvi vrsti ljudstvu, ki žal srbohrvaščine ne razume toliko, da bi moglo s pridom slediti predavanju. Vsem volilnim upravičencem sporočamo, da se volilni imeniki na vpogled do 20. t m Pri poročilu o občnem zboru tukajšnjega Sekola smo zadnjič pomotoma izpustili kot odbornika agilnega brata Ignaca §er-beca, kar s tem popravljamo. V nedeljo ob pol 16, uri pride v sokolsko dvorano znani humorist »Dobri vojak Svejk«, ki bo zabaval staro in mlado. Na svidenje. Sluga dveh gospodov Ljubljana, 16. februarja. Med najstarejšimi burkami slovenskega repertoarja je Goldonijeva. Leta 1878 je ljubljansko Dramatično društvo v svoji >Slovenski Taliji< in sicer v 41. zvez. izdalo prevod z naslovom »Dva gospoda pa jeden sluga«. Burka s petjem v iednem dejanju. Po Goldoniju poslovenil Davorin H o s t n i k . Kdaj so to burko uprizorili prvič v Ljubljani, iz Ant Trstenjakovega seznama ni razvidno; prvič pa jo je Trstenjak navedel za L 1884, 17. novembra. Uprizarjali so jo kasneje tudi podeželski odri. Sedaj je Goldonijevo igrico nanovo prevedel Ciril Debevec z naslovom >Slu-ga dveh gospodov< ter z označbo: Veseloigra v dveh dejanjih (treh slikah). Igra se menda torej zdaj uprizarja v celoti ter ima tudi prolog in epilog, ki ga za po jo vse nastopajoče osebe kot majhne lutke. In izrecno naglasa režiser C. Debevec: >Sicer pa je vse skupaj v znamenju Pusta. Potom pride itak spet _ Pepelnieac. Goldonijeva burka je pritegnila v četrtek toliko občinstva, da je bilo treba v pritličju postaviti 4e nekaj stolov. Vidno je predstava zelo mnimaU, mestoma prav zabavala, ali pa je bilo pričakovanju burk željne publike polno ustreženo, ne morem trditi. Igra in predstava sta bili z literarnega in gledališkega zgodovinskega vidika brez dvoma zanimivi in poučni ter sta prinesli o pravem Času, za predpust, prijetno izpremembo. Burka je po vsebini in obliki vzorec takozvane commedie deli' arte, kakor jo je gojil za ljudstvo Goldoni koncem 18. veka v Italiji namen ji je zabavati z zunanjo komiko. zamenjavami, presenečenji lažmi prebrisancev ali varanjem tepcev, pa klofute, brce in pretepanje po podaljšku hrbta so važni rekviziti, ki so v tisti dobi pač izzivali največ krohota. Glavna prednost predstave je stilnost, in gr*» predstavljalcem vse priznanje v tem pogledu. Gospod Debevec je ustvaril predstavo, ki nam |e igralski tehnično dala kolikor možno dobro kopijo igranja, kretanja, mask in oblek Goldoniipve dobp Scpnograi g. inž. arh. Franz i*" ustvaril n^kaj stilno 7pIo lppib in ap.?rtnih dekoracij, uvh! katerimi jp zlasti ona 7a proloe to "pilog na hvMiečkem tren 7 lutkaru i 7 živimi obrazi sodelujočih prav poseboo učinkovita, a svi ranjp in petjo mppda pod vodstvom f. N čtritofo dsjp prpdstavi £o pospben, prav vesel mik Nov^ lepe kostum** |p izdelala crledališka Ireojsenies in so rst v?t prav okusni, eledali*ka lasuljama *p je potrudi la in vsi sodelujoči so imeli stilne, izrazi** maske. Vse je teater 7aradi teatra, in ce prav občutimo dandanes že marsikaj kot naivno in prazno, daje predstavi mnoco prilike i(;raWm. da ?e odlikujejo. Predstavi jp bila prav dobra Kre^ijp posrečene. Trgovec Pandol'o fa c Lipah, njegova hci TCn*avra ga Gabrijelči-^°va. doktor Tombnrdo s Drenover in rjefcjov sin snubač $ih t;o g 3 a n *• i n . Krčmar Tehaldo je g (• p s s r in B$sO0ff natakar g. Plut Blandina je ga. V Ju v a n o v a . Same o sluiza Trufaldino, ki ga zelo okretno, zgovorno in vseskozi simpatično i era g- D a n p ž . Rpatnka. ki na stopa pod imenom Federika Rasponija torej kot lep, elpganten kavalir, jc ga. Mira D a -ni lova, a kot nien topli ljubimec Fk»-rindo g. Jan. Vsi izraziti tipi rommedie deli' arte, lahkotni in vedri, brer psiholoških problemov, žive, zabavne lutke. Tako imamo zdaj Goldonija v operi in drami, in le želimo, da bi imeli dosti radosti in smeha ž njim v«i. ki si žele v gledališču najti osvoboditve od brig in tegob! Fr. G. Z Jesenic — Predavanje o grozotah plinske vojne. V sredo zvečer se je vršilo v dvoram kina >Radio« na Jesenicah predavanje o plinski vojni. Predaval je ravnatelj Higi-jenakega zavoda v Ljubljani g. dr. Karol Petrič, ki je na poljuden in vsem razumljiv nafcm predocil grozote plinske vojne ter možnosti uspesnr zaščite pred napadi iz zraka. Predavatelj je v dveurnem govoru temeljito obdelal to aktualno snov ter ob koncu žel živahno odobravanje hvaležnih poslušalcev. Navzočih je buO preko 200 poslušalcev, med njimi predstavniki državnih oblasti, železnice, industrije, društev in korporacij. Predavatelja je uvodoma pozdravil poveljnik gasilskih čet KED, v katerih okviru se je vršilo predavanje, ki je naglasil, da je ena najaktualnejših tem ona o plinski vojni. V problemu zaščite pred napadi iz zraka smo vse preveč mlačni, vse premalo važnosti polagamo na to. kako bi se uspešno branili pred plinskimi napadi. Kljub temu. da je že mnogo zamujenega lahko še vedno z dobro izvedeno organizacijo, vnamo in požrtvovalnostjo — se veliko popravimo, će stremimo z i tem, da v hudih mednarodnih športnih konkurencah hočemo biti med prvimi, je čisto prav, paziti pa moramo z vso pozornostjo, da v pogledu zaščite pred napadi iz zraka ne bomo med zadnjimi H koncu se je poveljnik g. Luck-mann iskreno zahvalil za temeljito predavanje in vsem ki so se v tako lepem Številu odzvali vabilu gasilske čete. — Običajni letni sejem na sv. Valentina je bil zelo slabo obiskan. Na prodaj je bilo precej blaga, a kupčija je bUa slaba, ker je v domaČih trgovinah in obrtih na razpolago dovolj vseh vrst blaga, a tudi skrčeno obratovanje v tovarni KJD je precej vplivalo na to, da kupčija na semnju ni bila taka kot prejšnja leta. Iz Metlike — Vinarski, kletarski in sadjarski tečaj od 1. marca do 30. novembra se bo vršil v Petrah in Kapeli. V tečaje se sprejemajo zdravi mladeniči, stari nad 16 let. Gojenci imajo v zavodih brezplačno oskrbo Ln stanovanje. Natančneje a navodila se dobe pri sreskem kmetijskem referentu, kjer se je priglasiti čim prej. — Some lanu In konoplje. Kr. banska uprava je dodelila seme lanu in konoplje. Seme se dobi pri kmetijski podružnici v Metliki v trgovini Weissa Leopolda proti vrnitvi po prihodnji žetvi. — Umetna gnojila. Kr. banaka uprava priporoča nova umetna gnojila fosfatno žlindro, kateri je cena za 30 odstotkov nižja od sedanje L6 odstot. superfosfata in za SO odstot. nižja od sedanje cene Tomaževe drozge. Naročila sprejema kmetijska pod ružnica v trgovini We iss. — Sprejem v podoficirske sole. Glede na člen 20. uredbe o podoficirskih šolah se bodo sprejemali 2. maja leta 1936 novi gojonci v Zagrebu ln Beogradu, fci so rojen: v lotih 1314—1918. Reflektant! nsj se takoj javijo pri sreskem vojnem referentu, ker se morajo prošnje takoj vložiti. — Prijava psov. Vse lastnike' psov zadnjič Ln nujno opozarjamo, da je rok za prijavo že potekel in bo sreskl konjač v teh dneh dobil strog nalog, da pobere vse neprijavljene pse. — Zamenjava parcele. V nedeljo dne 17. t m. ob 1. uri popoldne se bo vršilo v prostorih osnovne sole, pritličje desno, glasovanje meščanov zaradi zamenjave me&tne parcele s parcelo, ki je last Iv4.-ćiča Mirkota na Kolpi, kjer je kopališče T. P. D. Obenem bo glasovanje tudi glede odprodaje Pungerta za nameravano gradnjo Sokolakega doma. Ker je prodaja odnosno zamenjava velike važnosti sa kulturni Ln gospodarski napredek mesta Metlike, apeliramo na vse ravedne meščane, člane T. P. D. in Sokola, da se tega zborovanja sicrnrno udeleže. iz Trbove!** — l>e!ftvmki shod. Jutri ob 9 un dopoldne bo v Delavskem domu shod Zveze rudarjev Jugoslavije. Razpravljalo se bo o delovanju zaupnikov n. skupine in o spomladanski zaposlitvi rudarjev. — NaAi smučarji se za nedeljo pripravljajo na pohod v Zagorje, kjer bo velika medklubeka smučarska tekma. Start bo ob 8. uri na Sv Planini. Proga je dolga 14 km. Popoldne so pa smučarske skakalne tekme na novi skakalnici, za katere vlada istotako veliko zanimanje. Ropajte domaće blago! Negujte svoje zobe s pasto, kj je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob tn ust, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo Izrecno. Naši iotoaitiaterji šo zborovali Glavni slovenski mojstri so zopet složno svoji delavni in podjetni organizaciji Radio pri nas lepo napreduje večji, moderni prostori za naš studio »SLOVENSKI WAFOD« dne 16. februarje 1935 Stran 5 ;9Normandie" ~ čudo ladjedelske industrije Orjaški francoski parnik krene 29. maja prvič na pot v Ameriko Pristanišče Le Havre bo zopet ove-kovečeno v zgodovini pomorskega prometa, m sicer 29. maja. Ze zdaj priobču-jejo veliki svetovni listi poročila o novem orjaškem parniku, podobnem plavajočemu mestu. 29. maja krene novi parnik >Normandie<, last družbe Trans-atiantique, na svojo prvo pot iz Le Havre v New York ki okrog 7. junija se vrne nazaj v Evropo. -o oo^0rmandieXormandie« je dolga 313 m, torej 13 metrov daljša od višine največje stavbe v Evropi, Eifflovega stolpa. Širok je :a parnik 3G m. Dimniki segajo 44 m nad morsko gladino. Tretji dimnik je dobila iNormandie« največ zaradi lepše zunanjosti, in v njem se končujejo ^runo ventil at o rji. V zgodovini francoskega pomorskega prometa bo *Normandiec že zato posebej ovekovečena. ker je prvi francoski veleparnik na električni pogon, 29 I arnih kotlov bo dovajalo 160.000 konjakih sil štirim električnim motorjem, ;i bodo pa gonili ladijske vijake. Električni pogon, ki ga že imajo nekateri igleški in ameriški parniki, naj bi tu-: francoskemu orjaku olajšal manevriranje. Največja sila motorjev bi pa ne zadostovala za največjo hitrost parnika. V ta namen so morali izumiti posebno obliko parnika, ki je najtrdnejša in najodpomejša, obenem ima pa parnik na morju najmanjši odpor vode. Nad 60 najrazličnejših modelov so morali preizkusiti, predno so izbrali pravega. Zmagala je nova, posebna aerodinamična oblika, s katero se ponaša ^Norman-liet Ln ki se kaže tudi na njenih dimnikih. »Normandie« se predstavi svetu v barvah družbe 5 Generale Transatlanti-que~. ki ji kot rečeno tudi pripada. Trup parnika je črn, gornja konstrukcija bela, dimniki pa rdeči s črnimi pasovi. fillO ker barve so porabili, predno je bil ta orjak prepleskan. »Normandie^ na-. vajo tudi čudež ladjedelniške industri-je, ker ima različne naprave in pridobitve, kakršnih nima še noben parnik na svetu. Tako ima tudi posebno napravo proti požaru. Čim bi izbruhnil v enem delu parnika požar, zadostuje pri-Tisniti na gumb in dotični del parnika se popolnoma zapre s posebnimi vrati, ki so prenesle pri preizkušnji temperaturo 815 stopinj C. Parnik ima 80 vrat in vsaka vrata so sestavljena iz petih plasti. Pod zgornjo leseno plastjo je plast azbesta, pod njo plast iz mineralne volne, med tem izolačnim materijalom in železnim jedrom vrat je pa še plast zraka. Vse kabine imajo na stropu posebno odprtino, ki se imenuje po bodočem poveljniku parnika »Pugnet-Luke«. Će bi nastal požar v eni kabini, ga lahko pogase neposredno s krova, ne da bi bilo treba odpreti vrata kabine. V vsakem ne in nočne požarne straže, zvezane potom avtomatične telefonske mreže in električnih signalov z gasilsko centralo. Gasilska posadka parnika je napravila dvomesečni tečaj pri pariškem gasilstvu in samo tisti, ki so napravili izpit s prav dobrim uspehom, so bili sprejeti na parnik. Tako je orjaški parnik dobro opremljen in zavarovan pred ognjem. Po svojem obsegu in notranji opremi je >Normandie« pravo čudo ladjedelske industrije. Praabeceda nafdena Profesor vallske univerze dr. J. Obermann je izjavil, da je odkril doslej neznan semitski jezik, ki sega v pred-svetopisemsko dobo in ki je bil najstarejša pisana abeceda sveta. S temi črkami so bile popisane ploščice, ki so jih našli v Rass Samra v Antiohiji. Na podlagi te pisave se bo dalo dognati marsikaj o izvoru moderne in stare abecede, poleg tega pa nudi ključ za mnoga doslej sporna svetopisemska besedila. Glinaste ploščice izvirajo najbrž iz dobe pred 15. stoletjem pred Kristusom. Različnih črk je samo še 30 in so torej že razdeljene na abecedo. Odkritje važno za razlago semitske gramatike, za razumevanje razvoja moderne abecede in za razlago spornih besedil v svetem pismu. Skriti gorski velikan V svoji knjigi »Prvi čez Everest« se spominja vodja letalske ekspedicije P. T. Etherton prvih ekspedicij na Mont Everest, ki je dobil ime po generalnem geometru Indije siru Georgu Everestu. Ta je izvršil sredi preteklega stoletja triangolacijo Indije po svojem učitelju in prvem geometru v Indiji Valentinu Blackerju, ubitem v dvoboju leta 1826. Vsaka ekspedicija na Mont Everest mora še zdaj pričeti svojo pot od temeljev, ki jih je položil Everest. Njegovo tri-angulačno delo, začeto nekaj milj severno od Purnet, je doseglo vrh Eve-resta in spoznalo v njem leta 1852. najvišjo, dotlej še neznano goro sveta, visoko 29.002 čevlja ali 8836 m. Pri merjenju je pa nastala napaka za kakih 50 metrov. Mont Everest je v resnici visok nekaj nad 8880 m. Človeku, ki ne pozna najvišje gore sveta in drugih himalajskih gorskih, orjakov, bi se utegnilo zdeti čudno, da ljudje tako dolgo niso odkrili in izme- rili Mont Everest a, toda manjše gore, ki jih je toliko, da vseh niti imenovati ne moremo, se dvigajo med Everestom in Nepalom ter zastirajo s svojo bližino najvišjo goro sveta. Tako se dviga v Dardžilingu ogromni masiv Končinčin-ge na razdaljo več kilometrov in gorski orjak Makal stoji med opazovalcem in Everestom. Na predgorju Nepala pa zastira pogled na najvišjo goro sveta gosta megla rdečega prahu, ki se dviga skoraj vse leto z indijskih planot. Samo ob jasnih jesenskih dneh, ko odpiha deževni monsum ves prah in oblake, se prikaže Everest strmečim prebivalcem zapadnega in severnega Nepala v vsej svoji krasoti. Nagel porast ruskih mest Moskva je štela leta 1923. še 1 milijon 542.000 prebivalcev, zdaj jih ima pa že 3,663.000: prebivalstvo Petrogra-da se je pomnožilo v istem času od 1 milijona 37.000 na 2,776.000; Sverdlov-ska (prej Jekaterinburg) od 97.000 na 462.000, Novosibirska od 74.000 na 287.000, Stalina (prej Jusovo v Ukrajini) od 38.000 na 273.000, Baku od 335 tisoč na 709.000, Makejevke (prej Di-mitrijevsk v Ukrajini) od 15.000 na 99.000, Harkov od 230.000 na 654.000, Perma od 68.000 na 269.000. Zadnje čase se selijo velike množice prebivalstva in tudi uradi v Kijev, ki je postal lani glavno mesto Ukrajine. Takoj po revoluciji je bilo glavno mesto Ukrajine Harkov, število mest z nad 100.000 prebivalci je naraslo na 46. Naglo naraščanje ruskih mest ima pa tudi slabe posledice, združeno je namreč z veliki težavami glede prehrane, stanovanj, komunikacij itd. V Moskvi je dobilo v zadnjih treh letih stanovanje 500.000 ljudi, število prebivalstva je pa naraslo za 900.000. Pri takih razmerah je seveda razumljivo, da čutijo ljudje vso težko stanovanjske krize, o kakršni se nam niti ne sanja. Če hočeš dobiti v Moskvi v hotelu sobo, moraš globoko poseči v žep. Obeta se pa š^ nov dotok podeželskega prebivalstva v mesta, kajti v poljedelstvu se propagira čim manjša zaposlitev človeških delovnih moči, ki naj jih nadome-ste stroji. Spomini na Staviskega Zadnji spomini na velikega sleparja Aleksandra Staviskega so bili vnovčeni v sredo na javni dražbi v pariškem Hotel des ventes«. Vsi predmeti, zaplenjeni v enem izmed njegovih stanovanj v ulici Renaissance, so bili pripravljeni v skladiščih dražbene dvorane in so pod draži tel je vim kladivcem za hip oživili senco lepega Aleksandra, ki je znal prislepariti skoraj celo milijardo frankov na škodo srednjih in nižjih slojev zlasti v okolici Bavonna. Po zaslugi predsednika zbornice eksekutor-jev Baudoina so bile zbrane tu relikvije po drznem zločincu. Mnogo je bilo umetnin in športnih predmetov, seveda samo najdražje stvari. Med drugim so prišle na dražbo tudi smuči hikori, lakirane s kitajskim lakom, a palice imajo srebrne konice. To priča, da je bil Staviskv večji snob nego športnik. Vendar je pa prispel na teh smučeh do Stare koče, kjer je našel svojo smrt. Pri znani hladnokrvnosti francoskih kupcev je bilo pa itak pričakovati, da povpraševanje po teh spominih na sleparja Staviskega ne bo posebno živahno in da torej tudi cene ne bodo tako visoke, kakor bi bile gotovo v drugih državah, posebno v Ameriki, kjer bi se ljudje za take raritete kar pulili. Dober odgovor. — Ali vas ne moti bradavica na nosu? — Bradavica me ne moti, pač me pa moti, da se vsak bedak obregne ob njo. Kdo ima prav? — Zdravniki pravijo, da zadostuje človeku na dan eno jajce in kozarec vina. Jaz sem pa popil 20 kozarcev vina in pojedel 10 jajc, pa se komaj držim na nogah. Ljubljanske osnovne šole Letos je na ljubljanskih osnovnih šolah 3830 učencev in učenk, učnih moči pa 242 Ljubljana, 16. februarja. Naraščanje in padanje števila učen-•cev na osnovnih šolah v Ljubljani je bilo po vojni od šolskega do šolskega leta zelo različno. V prvih letih po vojni, ko je dorasla za šolo mladina rojena tik pred svetovno vojno ali že med vojno, je bil naval v šole izredno velik. K temu je treba še omeniti, da so se vselili v Ljubljano s svojimi družinami tudi mnogi emigranti in pa da so se priselile tudi številne družine dežele. V šolskem letu 1919-20 je bilo na osnovnih šolah v Ljubljani 76 razredov, 43 vzporednic, skupno torej 119 razredov. V teh razredih se je učilo 2334 dečkov in 2382 deklic, skupno 4716 učencev in učenk. Za pouk je skrbelo 158 učiteljev in učiteljic. Naslednje leto je naraslo število razredov na 130, učencev in učenk na 4807, učiteljstva pa na 174. V letu 1921-22 je število razredov padlo na 124, učencev in učenk je bilo 4720, število učiteljstva pa se je dvignilo na 186. Učitelji in učiteljice so bile v tistih letih z delom in poukom preobremenjeni; razredi so bili prenapolnjeni in je zato vsekakor tudi trpel pouk, odnosno uspeh pouka. V letu 1922-23 je bilo na šolah 127 razredov, učencev in učenk pa 4365, dočim je kader učiteljstva narasel že na 190. V nadaljnjih 4 letih je število razredov padalo, ker se je znižalo tudi število šoloobveznih otrok. V tistih letih se je zidalo zlasti veliko v okolici mesta in so se številne, zlasti uradniške Nedelja, 17. februarja. 7.30: Pretakanje, negovanje in čiščenje vina- 8.00: Pa moje ženke glas (revija gram. plošč). 8J0: Poročila. 8.30: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 9.00: Versko predavanje 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. 9.45: Bachove kompozicije na ploščah. 10.00: Kateri zakoni urejajo službena razmerja delavcev in nameščencev. 10.20: Venčki šlagerjev na ploščah. 10.40: Melodije iz rfzgubljenega valčka«, s spremljeva-njem radijskega orkestra 11.40: Otroška ura. 12.00: Čas. radijski orkester (po željah). 13 30: Prenoii smuskih tekem za svet. prvenstvo iz Tisokih Tater. 15.00: Plošče po željah. 15.30: Pogovor s poslušalci. 16.00: Koncert pevskega zbora »Tabor«, vmes »Triglav« šramel kvintet in plošče. 19.30: Nac. ura. 20.00: Čas. jedilni list, program za ponedeljek. 20.10: Praznik cvetočih češenj — drama. 21.40: Čas. poročila. 22.00: Duo harmonika, vmes šramel kvartet na ploščah Ponedeljek, 18. februarja. 12.00: Po slovanskem jugu (plošče). 12.50: Poročila. 13.00: Cas, Po slovanskem severu (plošče). 18.00: O — ta radio. 18.20: Nekaj koračnic na ploščah 18 40: Slovenščina. 19.10: Zdravniška ura. 19.30: Nac. ura: Jovan Steria Popović (iz Beograda). 20.00: Prenos opere iz Beograda. Torek, 19 februarja 11.00: Šolska ura: Moj vzpon na najvišji vrh Atlasa 12.00: Odmevi Čajkovskega (plošče). 12^0: Poročila. 13 00: Čas. sviraj balalajka (plošče) 18.00: Otroški kotiček: Gašperček — čudežni zdravnik (Gorniko-ve hitke) 18.20: Primorska kuhinja 18.40: Nemščina 1Q.10: Pravna ura. 19 30: Nac. ura: Duh znanosti in nac. kulture (iz Zagreba). 20.00: Čas, jedilni list. program za sredo. 20.10: Glasbeno predavanje: O delih Handla Radijski orkester izvaja Hiind-love kompozicije, vmes plošče. 21.15: Schu-mannovi dueti. 21.45: Čas, poročila. 22.00: Plošče. 22.30: Angleške plošče. Sreda. 20 februarju. 12.00: Kaj mi nuca planinca (plošče). 1230: Poročila 13.00: Čas, plesi raznih narodov na ploščah 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Med brati Sokoli v Južni Srbiji 19.20: Čas. jedilni list, program za četrtek. 19.30: Nac 'ira: dr. Ivan Tavčar 20.00: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila Četrtek, 21 februarja 1200: Iz solnčne Španije (plošče). 12.50: Poročila. 13.00: Čas. koračnice slavnih mojstrov na ploščah 18.00: N O.. 18.20- Smu-ška ura ljubij zimskošport. podsaveza. 1830: Srbohrvaščina 19.20: Čas. jedilni list, program za petek 19.30: Nac ura: Re- družine izselile iz mestnega pomerija in so otroci pohajali v šole v okolici, zlasti na Viču, v Šiški, Mostah in St. Vidu. V letu 1927-28 prične število šolskih otrok spet naraščati. Tega leta je obiskovalo osnovne šole v mestu 3354 učencev in učenk, ki so bili razdeljeni na 111 razredov. Poučevalo je 154 učiteljev in učiteljic. Naslednje leto je naraslo število otrok za 3S0, ki so imeli pouk v 115 razredih, v katerih je poučevalo 169 učnih moči. V letu 1929-30 je bilo 3942 šolskih otrok, v 118 razredih, učnih moči pa je bilo 172. V naslednjem letu, je zahajalo v šole 4026 učencev in učenk, razredov' je bilo 121. poučevalo pa je 176 učnih. moči. V letu 1931-32 je število otrok naraslo za 135; razredov je bilo 124, učiteljstva pa 207. Odtlej je jelo število šoloobveznih otrok v mestu spet padati, ne sicer občutno, a vendarle. Družine so se spet selile v okolico, s čemer so bile šole v mestu vsaj malo razbremenjene. V letu 1932 do 1933 je obiskovalo šolo 4099 otrok v 121 razredih, učiteljstva pa je bilo 228. Naslednje leto pade število otrok na 3959, razredov na 118. učiteljstva pa je bilo 235. Letos poseča ljubljanske osnovne šole 3830 učencev in učenk, ki jih poučuje 242 učiteljev in učiteljic v 116 razredih. Od števila 242 učnih moči je treba letos odšteti 56 učiteljev in učiteljic, ki so dodeljene kot učne moči drugam. organizacija srbske vojske na Krfu (r/ Beograda). 20.00: Operne arije / orkestrom, vmes radijski orkester. 21.30: Čas. poročila 2130: Akademski pevski kvintet poje Ada mičeve skladbe, vmes plošče. Petek, 22. februarju. 11.00: šolska ura: Tam ob Muri v \c seli Prlekiji. 12.00: Igračke na ploščah. 12.50: Poročila. 13.00: Čas. uverture na plo ščah. 18.00: O verstvih. 18.20: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura: Taras Sev-čenko. 19.00: Radijski orkester. 10.20: ^as. jedilni list, program za soboto. 19.30: Nac. ura: Jugoslov. misel pri stareKih pisateljih. 20.00: Prenos i/ Zagreba. 22.00: Čas, poročila, radijski orkester. Sobota, 23. februarja. 12.00: Vožnja neznano kam (revija \e selih plošč brez programa in brez napo\c di). 1230: Poročila. 13.00: Čas, Vožnja neznano kam (revija veselih plošč brez prn-grama in brez napovedi). 18.00: Radijski orkester. 18.15: Aktualnosti. 18.30: Radijski orkester. 18.50: Francoščina. 19.20: Čas. jedilni list, program za nedeljo. 19.30: Nac. ura: Kraljica Jelena (iz Beograda). 20.00: Zunanje politični pregled. 30.20: Pester večer, vmes: čas in poročila. •v *J išnfe gore — Občinski proračun. Občinski prom čun je bil že sprejet in se bistveno ne razlikuje od lanskega, i'ri razpravi ni bilo po sebno burnih nastopov. Proti njemu se > pritoževalo le mestno o^topstvo, to je bivša občina Višnja gora, češ, da se up<> števa premalo težnje in potrebe mesta Višnje gore v primeri z drugimi čifito kmetiškimi občinami. Po komasaciji občin ee je znašla Višnja gora v popolnoma novem položaju. Prej je bila samostojna, zdaj pa jo obdajajo same izrazite kmečke bivše o i/o ine, ki imajo 'iruge potrebe tn drugačno življenje. Zato se je pričelo v mestu takoj delati na to, da bi Višnja gora mesto postala zopet samostojna obč: na. V ta namen so bili že storjeni potre1 ni koraki na merodajnih mestih, vendar pa do sedaj še ni bilo nobenega uspeha. — Težko bo kaj doseči, ker šteje mesto 1« okrog 300 prebivalcev in torej po zakonu ne odgovarja predpisanemu številu, ki Je potrčimo za samostojno občino. — Smučarji, na Polževo! Dolgo letos ni hotela priti zimar, no, zdaj pa vendar imamo sneg. Smučališča okrog Polževega imajo še dovolj snega in smuka je ne glede na toplo vreme, razen opoldansk:i ur, dobra. Smučališča so že po naravi tako krasna, da človek, ki jih je spoznal, ne more pozabiti nanja in ee rad vedno inova vrača tja. Tudi postrežba v domu je prvovrstna Poleg tega je tako blizu Izubijane, da stane polovična vožnja za sem in nazaj le 15 Din. .->kolnostih, kakor so tvoje, v katerih bi uničila svoje življenje, če bi verjela temu pustolovcu. Gospodična Daloisova je obmolknila; nadaljevala je z razburjerim in trpkim glasom: Bilo mi je triindvajset let. Bila sem sirota kakor ti, toda brez opore, brez dobrega sveta in brez izkušenj. V svojo nesrečo sem bila bogata in lahko sem svobodno razpolagala s svojim premoženjem Seznanila sem se z lepim mladeničem, bogatim na telesnih in duševnih vrlinah. Pisal se je Gaston de T revi e res .. Lazil je za menoj . .. Pokušala sem ga... Ah, kakor ti, sem imela tudi jaz nežno, odkrito, zaupljivo ?rce. Verjela sem mu. ljubila sem ga.. jubila strastno slepo. .. Da, verjela >em njegovim prisegam in v tistih osmih mesecih, kolikor je trajala najina zaroka, sem bila najsrečnejša ženska. Živela sem samo zanj ... Bil mi je vse na svetu, Kristina. Lagal mi je, da ima rodbinsko posestvo in dal si je od mene iz-olačati pod lažnim hipotekarnim jamstvom dokaj visok znesek. Ko sem mu skrivaj izročila denar, sem se zjokala od veselja, da ga je sprejel. Čez tri dni je pa izginil... Pozneje sem zvedela, da se sploh ni pisal Gaston deTrevieres in da je bil že dvakrat obsojen za podobne sleparije Mislila sem, da bom umrla od bolesti, sramote, groze... umaknila sem se iz družbe za vedno. Zaprla sem se tu v to vilo in več let je nisem zapustila, razen če sem šla k svojim siromakom... Moje srce je bilo za vedno mrtvo... Pozneje sem našla nekaj utehe v materinski nežnosti do tebe, mila Kristina . .. Toda pozabiti nikoli nisem mogla, kako podli znajo biti ljudje. Tega ne bom nikoli pozabila. Gospodična Daloisova ie obmolknila, solze so ji počasi pritekle po zguba-nih licih Tudi Kristina je plakala. — Teta. kako nesrečni ste bili, — je dejala nežno. In globoko pretresena je pripomnila: — Bože moj, kako strašno je življenje! — Dete moje, res sem bila zelo nesrečna in baš zato te svarim pred intri-gantom. ki te zasleduje. Odkrižaj se tega Cherlaina. — Toda teta, on se zdi tako iskren .. Ne, saj ne morem verjeLi ... Da bi mu šlo samo za mojo doto? Ne, ne, to ni mogoče. — Kristina, ti si nedolžen otrok, moške pokvarjenosti ne poznaš. Toda počakaj, jutri pojdem k notarju Croi-settu, ki zastopa naše interese. To je prevdaren mož, diskreten in zanesljiv. Poznam ga že dobrih štirideset let. Bil je kandidat pri notarju mojega očeta Bonu. Povem mu, kako in kaj, in naprosim ga, naj se previdno informira ... Toda verjemi mi, draga moia, da bo tako, kakor ti pravim... Žalibog bo tako. Gospodična Daloisova je šla drugi dan res k notarju Croisettu. Obljubil ji je, da bo zadevo takoj uredil, da bo zbral potrebne informacije previdno. Kristinka je nestrpno čakala, kaj bo zvedel. Zdaj je zmagalo v nji zaupanje v ljubezen, zdaj zopet jo je kruto težila vera v tetino izkušenost. Končno je prišel notar Croisette nekega popoldne osebno v Auteuil in v staromodnem salonu ga je čakala gospodična Daloisova s Kristino, ki je hotela prisostvovati razgovoru. Notar Croisette je bil suh, plešast mož; nosil je zlata očala, s»kozi katera so gledale bistre, srepe oči. — Govorite vpričo moje nečakinje, gospod notar, — je dejala gospodična Daloisova. — Ubogo dete, bodi pogumno, — je zašepetala Kristn#*na ušesa in jo prijela za roko. Drhteč po vsem telesu je Kristina čakala, kaj bo povedal mož zakona. — Raoul Cherlain, — je spregovoril Croisette s počasnim in odmerjenim glasom. — je iz ugledne rodbine v Anjou. Ima lepo premoženje, ki mu donaša osemdeset tisoč frankov letno. — Bogat je. bogatejši od nje! — je vzkliknila gospodična Daloisova presenečeno. Notar je prikimal in nadaljeval: — Raoul Cherlain ima v okraju In-dre-Loire krasno posestvo. Kar se tiče morale, mu ni kaj očitati. Neki moj kli- jent je njegov sorodnik in govoril je o njem zelo pohvalno. Raoul Cherlain je študiral v Parizu na liceju Ludvika XIV., potem ie bU pa vpisan na juridič-ni fakulteti___Notar Croisette je naštel še mnogo vrlin Raoula Cherlaina. Gospodična Daloisova je bila tako presenečena, da je izpustila Kristinino roko. — Gospod Croisette, ali je to res? Ste prepričani o tem? — je vprašala notarja, ko je končal. — Seveda sem prepričan, — je potrdil Croisette. — Dobro... Imenitno, — je jecljala gospodična Daloisova. — Kaj takega pa res nisem pričakovala ... Imenitno ... In naglo se je obrnila ter odšla iz salona, nedvomno, da bi se na samem pomirila. Nepopisno srečna je planila Kristina k notarju Croisettu in ga prijela za obe roki. — Ah, gospod, kako srečna sem! Kako dobri ste! Croisette se je zasmejal. — Nisem dober, gospodična, pravičen sem. Gospod Cherlain je fant od fare, vreden ljubezni. — Ne razumem pa, — je nadaljevalo dekle, kako je mogla moja teta pri vsej svoji izkušenosti misliti, kaj takega. Sicer je pa to čisto naravno po strašni nesreči, ki jo je nekoč zadela. — Zares strašni, gospodična . . Seveda mi je vse to znano... njena žalost- na preteklost. — Nedvomno je bil njen položaj podoben mojemu, — je nadaljevalo dekle, — in kako se je moja teta, ki je tolik n in tako po krivici trpela — bala zame. Toda morala b* bila pomisliti, da niso vsi moški enaki. — In vse ženske tudi ne. — je pripomnil notar Croisette. Malo je pomisli], potem je pa potegnil Kristino pred zrcalo, rekoč: Pojasnim vam to: poglejte se v zrcalo, poglejte svoj obraz, svojo polt, svoje lase. svoje oči, svojo postavo.. No, gospodična, vaša teta je bila pred svojo nesrečo in po nji tako grda. kakor ste vi lepi. Da, obupno grda. . . Bilo je res izključeno, da bi se kdo zaljubil v njo, Čeprav je bila dobrega in plemenitega srca ... Bila je neumna da je sploh upala . . Slepar, ki jo je tako opeharil, je imel morda v začetku namen oženiti se z njo — seveda ga ne opravičujem — da bi užival vse njeno premoženje. Toda pozneje najbrž ni imel dovolj poguma Zato jo je raje obral samo deloma, boječ se zakonskega življenja z njo ... Ne trdim tega. Toda bila je res pregrda ... Nikoli rd teera vedela. S tem je pojasnjena njena zmota. Nikoli ni vedela, kako grda je. Zadeva Časti vseh Jugoslovanov so rojaki v suinostl! »SLOVEH8I1 !f A ROD«, dne 16. februarja 1935 Frank HeUer: 44 Sibirski brzovlak ROMAN «—: Kazimir je najel Goldscnmidta. Sami ste spoznali Goldschmidtovo moč. Nekaj poskusov je zadostovalo, da Pavel Striivvermann ni hotel spregovoriti nobene besedice z Goldschmidtom, niti poslušati, kaj pravi Ko sem ga obiskal, je splezal kakor opica po železni lestvi ter me obmetaval s knjigami in stoli. Ce bi ne bilo Goldschmidta, bi me bil ubil. — Ce bi se srečala zdaj, bi vas tudi umoril, — je dejal Gerdt Lyman. — Saj je obljubil jasno in svečano v moji navzočnosti. Profesor Freudenthal se je komaj vidno zdrznil. — Dovolj nehvaležen je, da bi bil zmožen tega. Toda zdaj sem vsaj prepričan, da se ne bova srečala. Kaj neki al misli Goldschmidt ? Ali mu ne zadostuje, da je naju zaprl. Menda vendar nima namena držati naju tu, dokler ne umrjeva od lakote? Prisluhnila sta. Zunaj se je slišal isti ropot, kakor prej, toda to niso bili koraki vračaj očega se čuvaja. — Kako dolgo ste bili zaprti tu, gospod profesor? — Tri dni. Bil sem tako nepreviden, da sem prišel sem tistega večera, ko je pobegnil. Goldschmidt je takoj spo- znal ugodno prilika — Kako dolgo mislite, da naju bo držal tu? — je vprašal Gerdt Lyman. — Mene bo drsal tu, da bi ne mogel izdati Kazimir ju, da je bratranec pobegnil. Vas pa ne bo izpustil pred menoj. Morda se nama še dolgo ne bodo odprla vrata. Kje neki je zlato? — Kakšno zlato? — je vprašal Gerdt Lvman in glas se mu je tresel. — Ko so pregledovali stvari Pavla Struwermanna, se je Izkazalo, da je realiziral vse, kar je podedoval. Ne mnogo, temveč vse, dva milijona, vse do malenkosti, ki je zadostovala za njegovo preživljanje. Malo je manjkalo, da Kazimirja ni zadela kap. Ni hotel verjeti, da je to res. Bil je trdno prepričan, da je ostal najmanj še en milijon. In ta milijon išče že šest let. Najprej ga je iskal po bankah, potem je slišal nekaj, kar je baje dejal Pavel: Milijon naj bi bil zakopan v zemlji. Kazimir je dal prekopati vrt In razkopati tla v kleti, pa ni ničesar našel. Zdaj išče denar Goldschmidt. Čudno je, kako radi ljudje verjamejo neumnim izmišljotinam, če se nanašajo na zlato. Z nobeno lastnostjo se človeška neumnost ne druži tako rada, kakor s pohlepom po denarju. Gerdt Lvman si je odkašljaL — Slučajno sem videl to zlato, — je dejal. Profesor Freudenthal se je naglo obrnil: Videli ste to zlato? — Vsega nisem videl, samo malo. --Kaj ste tudi vi zblazneli? — Vidri sem dva tisoč zlatih mark. Imel jih je pri sebi, ko je zlezel skozi moje okno. Dejal je, da je ostali denar tu. Milijon je bil baš znesek, ki ga je imenoval. Profesor Freudenthal se je prese nečeno ozrl na svojega mlajšega kolego- — Milijon! — je zamrmral, — T zlatu' Tu v hiši! To ni mogoče. To so blazneževe fantazije. Kje naj bi ga skril? — Saj ste vendar dejal, da v zemlji* — je odgovoril Gerdt Lvman. Profesor Freudenthal se je prijel za glavo in zamolklo vzkliknil. Toda njegov krik se je izgubil v trušču, ki se je tisti hip začul od zunaj. Ropot, ki sta ga slišala vse popoldne, se je naenkrat izpremem*] v bobnenje. Hiša se je tresla, kakor da jo bombardirajo. Začulo se je silno Škripanje in kmalu so se vrata v dvorani naglo odprla. Na pragu se je pojavil orjak Goldschmidt. Zamahnil je z železnim drogom po nevidnih rjovečih sovražnikih in zaloputnil vrata. Potem se je obrnil k obema psihopatoma. — Kaj pa pomeni to, Goldschmidt? — je dejal profesor Freudenthal ogorčeno. — Zakaj nama ne daste jesti? In kakšen ropot je to? Golds(Amidt ga je pogledal s prestrašenimi goriljimi očmi. — To je konec sveta, gospod pro- fesor, — je odgovoril. — Boljše viki so se polastili Gdanska. Tu so in vzeti hočejo milijon zlata gospoda Pavla. vn. Ura je bila sedem, ko je prišel Goldschmidt. Od tistega trenutka se je ponavljal ropot za vrati uro za uro. Tu pa tam so padali udarci po vratih tako silno, da se je zdelo, da bodo vrata zdaj zdaj popustila. Tu pa tam se jima je zdelo, da slišita zamolkel poziv, naj odpreta prostovoljno. Toda vrata so zdržala. Za njimi je stal Goldschmidt s svojim železnim drogom pripravljen streti prvega, ki bi vstopil. Jasno je bilo, da že smatra blazneževo zlato za svoje. V kotu dvorane je sedel Gerdt Lvman, bled od razburjenja in lakote. Najprej je poskusil zvedeti kaj od Goldschmidta, s katerim je bil v dobrih odnošajih, odkar se je izkazalo, da je kolega profesorja Freudenthala. Toda Goldschmidt je samo mrmral nekaj o možu v žametastem suknjiču, ki je imel revolver in je bil poglavar tolovajske tolpe in ki ga bo zaznamoval v polnosti časa. O uporu v Gdansku ni črrinil niti besedice. Gerdt Lvman je stopil korak nazaj ter topo opazoval profesorja Freudenthala in njegovo čudno početje. Profesor je bil menda pozabil, kaj se godi na drugi strani težkih kovtaa-stih vrat. Skuštranih las je hodil okrog orjaškega globusa, ga ogledoval, otipa- val in zopet ogledoval. Podrobno si je ogledal debelo železno os, segajočo od tal do vrha skozi severni in južni tečaj. Na to os je bil pritrjen železen pas, ki se je vil okrog globusa od severa do juga in od juga do severa ob obeh meridijanih. Na njem je bil pravokotno pritrjen železen pas z dvojnimi tračnicami, ki so tvorile blazneževo »veliko sibirsko železnico«, po kateri se je vozil na svojih imaginarnih potovanjih od vzhoda proti zapadu. MUVAJMO iUGOSI AVMO nlh Inštrumentov ln strun. Klavir!! ! Planini! od Din 400,— prve svetovne fabrikate: Btt-sendorfer, Stelnway, FCrster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 Kupujte na obroke MALI OGLASI V vseh malih oglasih /elja oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali »glae Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-kan — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba oriloziti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DO DIN 15.000 POSOJILA brez porokov dobijo državni, samoupravni in upokojeni uradniki. — Vprašanja na upra-o »Slov. Naroda« pod »Dolgoročna 709«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VPELJANO MESNICO v Šiški oddam proti odkupnini Inventarja. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 716 GOSTILNO dobroidočo vzamem v najem v bližini Celja ali pa kupim malo posestvo (okoli 3 orale) pri državni cesti v bližini trga. — Ponudbe s točnimi podatki sprejema — Agata Vuk, Vrhnika, poštni predal 14. 711 TRGOVSKO POSLOPJE z dobro vpeljano špecerijsko m manufakturno trgovino — na zelo prometni cesti ležeče, zelo ugodno prodam. — Pojasnila daje Franc Urban, sen., Ptuj, Panonska ulica. 694 PEKOV. POMOČNIKA sprejme pekarna Bohorič, Tržič. KOT DRUZABNICO sprejmem 25—35 let staro dekle s 7000 Din gotovine. Delo v gostilni. — Živkovič, Črnomelj št. 241. DOBRA SLUŽKINJA išče službo pri dobri družini. — ponudbe pod > Poštena« na upravo »Slov. Naroda«. KUPIM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SENO kupim na vagone. — Herlah, Laško. PLANINO za zmerno ceno kupi Sokolsko društvo, Prevalje. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din HARMONIKARJI! Prospekte za najlažji samo-pouk na harmoniko nudi Ivan Romšak, Kranj. 712 DOBICKANOSNO BI SO prodam deloma proti gotovini, deloma proti dobrim knjižicam. — Ponudbe pod šifro: »Prijeten dom 665«. POSESTVO pet oralov proda — Lukovnjak, Stanetinci, Sv. Jurij ob Sčav-nici. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din 8PERANO SPALNICO s psiho in ogledalom (orehova imitacija) prodam za 2300 Din. — I. Bitenc, Gosposka ulica 10. Ljubljana. 719 Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MLAD GOSPOD v državni službi želi znanja z mlajšo gospodično. — Ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne, na upravo »Slovenskega Naroda« pod >384/706«. KATERI ENTELIGENT (starejši) želi iskrenega prijateljstva s 37 letno neodvisno gospo, naj se javi upravi >Slov. Naroda« pod »Idealno prijateljstvo 704c. IŠČEM ŽENSKO srednje, čedne postave, do 35 let staro, kot prijateljico. Ponudbo s polnim naslovom in če je mogoče s sliko, ki se vrne. Tiste dame, ki so pisale 19. januarja pod »Prijatelj 437 strogo tajno«, naj mi takoj pošljejo svoj cen j. naslov še enkrat prosim na upravo »Slov. Naroda« pod »Strogo tajno št. 437 708«. ŽENITVE Najmanjši znesek 7 Din Najmanjši znesek 7 Din KATERI DRŽ. URADNIK ali drž. uslužbenec, vdovec, samec ali pošten ločenec bi poročil gospodično srednjih let, čedne zunanjosti, lepe postave, pridnih rok in blagega srca. Za gospodinjstvo imam vse pripravljeno. Vpokojenci izključeni. — Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Kesal se ne boš 705«. 2EN1TVE LN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah: REZOR, Zagreb, pošta 3. 13/L MALI OGLASI V »SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA EN NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE, PRODAJE, NAKUP, NEPREMIČNINE, LOKALE, STANOVANJA, PRIPOROČILA. KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH BESEDA 0.50 PAR; ZUNANJI LAHKO PLAČAJO V ZNAMKAH! UPRAVA »SLOVENSKEGA NAROD A" LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA STE V. 5 PAZ1NO Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din PREKLIC Podpisani Soštarič Alojzij, bivši paznik, Ljubljana, Stani-čeva ulica št. 22, preklicu Jem vse govorice, ki bi utegnile škodovati pridobitnemu kreditu g. P. Tomšiča, Ljubljana, Staniče va ulica št. 27. Izjavljam, da je vse, kar sem na njegovo škodo rekel, neresnično. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od sodnega postopka. Zastopniške stroške sem plačal sam. Ljubljana, dne 15. LL 1935. 714 soštarič Alojz. PREKLIC ~" Podpisana Jager Terezija s tem izjavljam, da obžalujem ln preklicujem vse besedne izpade, ki sem jih neopravičeno in pomotoma 1 znesla na naslov gdč. Pleskove Ljudmile na dan pred praznikom 8. 12. 1934 v Prešernovi kavarni. Prepričala sem se, da niti gdč. Pleskove ne pozna mene, niti jaz nje. Preklicu jem vse izpade kot neutemeljene in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Radi poravnave sem prispevala Din 200.— za revna otroka. 715 Jager Terezija. TRAJNA ONDULACUA prvovrstna, kompletna, od 50.- do 60.- Din v salonu — Kralj Stjepan, frizer, Tvrševa cesta št. 55, Ljubljana. 717 KAVARNA VIADUKT Prispele nove pevačice! Koncert vsak večer. 710 Tvrdka A. & E. SKA BERNE, Ljubljana javlja, da jemlje do preklica v račun zopet VLOZNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice). — Istočasno opozarjam na svojo inventurno prodajo. 707 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in oglašuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica it. 4. 7/L V KONKURZNI PRODAJI »Jugoeport« (Raaberger) ima še precej plošč ter delov za vse vrste gramofonov. Isti se od sedaj naprej prodajajo po izredno nizki ceni v trgovini — J. Banja*, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. 690 MANJŠA TRGOVINA SADJA LN POVKTNINE na prometnem kraju Zagreba poceni naprodaj zaradi od potovanj a v inozemstvo Dobro vpeljana, s stalnim krogom odjemalcev — Ponudbe na naslov: Trgovina voća. Zagreb, Marti-čeva ulica št. 19 713 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din £A MEHANIKA ali mesarja di se rad izučil lb let stai fant, po dogovoru, kjerkoli. — Kavčič Anton. Stara vas. 2iri 695 DVA STROJA 100 HP parni stroj in 170 HP elektromotor naprodaj. — Ponudbe pod »Industrija 61« na upravo »Slov. Naroda«. MIZARSKI STROJ »Habsburg«. proda žohar. Celje, Mariborska cesta štev. 14. PARNO ŽAGO s sušilnico m parilnico tik kolodvora oddam ali prodam. — Ponudbe pod »Parna žaga« na upravo »Slov. Naroda«. ELEKTROMOTOR 54 KW, 3000 voltov, prodam. L'jvari Veliki Bečkerek HALO! HALO! SRČKOV VALČEK v nedeljo, dne 17. februarja t. L popoldne de 12. ure ponoči priredi restavracija »FRANKO PANSKI DVOR« — PLES — volitev kraljice srčkov. — Dobra vina, okusna kuhinja, domače koline, pustni krofi. — Vabljeni vsi! šivalni strop od Din 160c naprej. Otroški vozički od Din 20«) naprej. Dvokoiesa od Din 950.- naprej. »Sachs* motorji od Din 5000.- Ceniki tranko! naprej — pn Ceniki tranko! »TRIBUNA« F BATJEL LJUBLJANA, fiarlovšks c 4. ZA KNJIŽICE MESTNE HRANILNICE prodaja vse predmete ta potnik RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg 2. 632 TRAJNA ONDULACUA aH »trajna rola« od Din 40 dalje. Uspeh trpežnosti tudi pri najslabših laseh. — Fr. VVild-mann, frizer za dame in gospode. Ljubljana, Napoleonov trg št. 5 (vifl-a-vifl Napoleonovega spomenika). 673 ŽENINI! Crne suknje in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU, LJubljana, Sv. Petra cesta 14 irr KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Odprto do 4. ure zjutraj. 12 L ptsatnt &ttojf nov ali rabljen pod ugodnimi plačilnimi pogoji dobite pri factrctga &udv. Ljubljana - nebotičnik PRESELILI SMO SE Iz Tavčarjeve ulice S v pasažo nebotičnika ELEKTROTON, plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo in kupujemo POROKE, ZENITVE posredujemo najdiskretneje. — »Fides«, Zagreb. Tkalćićeva 4 POZOR TRGOVCI! Prodam 15.000 parov platnenih čevljev z gumi podplatom v sivi in beli barvi. Cena istim jr Din 12.50 za par od št. 23 do 46. Izpod 100 parov jih ne prodajam. — Čevlji so solidno in lepo Izdelani ln je vsak par po sebe j zapakan v kartonu. IVAN PRESERN, tovarna čevljev, KRANJ 67° PES daks, brak, se je zatekel. -Lastnik ga dobi pri: Jesih Leo pold, Medvode. KROJNI TEČAJ dnevni ln večerni za šivilje ir nešivilje. Kroj je najmodemejS' in zelo lahkega sistema Neži vilje lahko izdelujejo i-tstr garderobo Prićetek pnčetko. februarja — Snecijama prt krojevalnlca JOŽICA KI MKLI LJubljana, Gledališka 7. S51 Foto atelje „D0RIS" se priporoča za nadaljnjo naklonjenost SEDAJ Aleksandrova c. l (DVORIŠČE KINO IOEAL) Ponos ■■■^■■bjjbbjjpjpjmbjsjjmjjjMB ^1 111 y perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le (RlvietCt- tenpentiticvo tnlCo Zahtevajte gu povsod! Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za upravo in —pa del usta Oton CfensioL — Vsi v Ljubljani. u