Alojz Prešeren, dipl. inž. Metalurški inštitut Ljubljana Dk: 669—982 ASM/SLA: D8m Uvajanje vakuumske metalurgije S serijo šarž, evakuiranih v komori pri 0,5—1,0 Torra, smo skušali ugotoviti vpliv tehnologije izdelave šarže, dodatka Al za dezoksidacijo, časa in pritiska evakuiranja na zmanjšanje Al203 in Si02 v vključkih ter na intenzivnost odstranjevanja vodika in dušika. Z verjetnim mehanizmom dezoksi-dacije smo predvsem osvetlili vpliv opeke ponve in stopnjo dezoksidacije na količinske odnose med glavnimi oksidi v vključkih. Podana je tudi primerjava med komponentami v vključkih za šarže, obdelane samo s plinastim argonom in za evakuirane šarže. UVOD Z določenimi dezoksidacijskimi tehnologijami na splošno moremo vplivati na obliko, velikost in razdelitev oksidov v vključkih, zmanjšanje količine vodika pa je le delno odvisno od kvalitete porabljenih surovin v vložku oz. med dezoksidacijo. Uspešno zmanjšanje vodika je možno z industrijskim evakuiranjem, saj so danes znani postopki, kjer z veliko sigurnostjo znižamo vodik do 65 °/o. Evakuiranje jeklenih talin postaja zaradi določenih specifičnih prednosti, ki jih evakuirano jeklo izkazuje napram standardnim proizvodnim postopkom, praktično nujno delovna operacija za razne kvalitete jekla. Učinek evakuiranja na splošno je odvisen od višine podtlaka, časa evakuiranja in od reakcij, ki so v talini sami funkcija različnih pogojev t. j. količine aluminija, stopnje predhodne dezoksidacije, temperature taline in kvalitete proti ognju odpornega materiala. 1. OBDELAVA TALINE V VAKUUMU (splošni Iiteraturni pregled) Značilno za postopek evakuiranja je, da potrebuje podtlake 0.5—10 Torra, razmeroma kratke čase za potrebne reakcije, kar je omejeno z določeno izgubo temperature taline v ponvi oz. z livno tehniko in je uporaben praktično za vse teže šarž. Evakuiranje se lahko izvede med samim litjem — evakuiranje curka med litjem v vakuumsko komoro, ali pa po stacionarni metodi, s cirkulacijo taline (R-H) in z dviganjem taline (D-H), (glej sliko 1). Evakuiranje taline v ponvi po stacionarni metodi je najenostavnejše. Polno livno ponev postavimo v komoro, jo prekrijemo s pokrovom, vklopimo črpalke za vakuum. Pri evakuiranju nepomirjene taline pride do zelo živahnega izkuhavanja, do učinkovite degazacije. Pri evakuiranju pomirjene taline ni izkuhavanja, zato dovajamo inertni plin, s čemer moremo običajno doseči željeno znižanje vodika. Slično degazacijo dosežemo pri cirkulaciji taline po R-H postopku ali z dviganjem taline po D-H. Prednost teh načinov degazacije je v tem, da moremo končno dezoksidacijo in delno dolegiranje izvesti šele po evakuiranju, kar dovoljuje večje sigurnosti, zahteva manj dezoksidantov in izdelano jeklo je bolj čisto. a - Degazacija ponve v komori b - Litje v vakuumu c - D-H degazacija d - R-H (cirkulacijska) degazacija Slika l Različni načini degazacije jeklene taline <0 o o> -T-1 I |-1- Degazacija v komori >2 Torr| | Evakuirano jeklo \ Normalno \ jeklo \ i—i—i—i—r R-H (cirkulacijska ) degazacija >1 Torr \ 12 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 [HJ Ncm'/100gr Slika 2 Vpliv različnih načinov degazacije na odstranjevanje vodika o c o s Degazacija v komori >2 Torr Evakuirano jeklo Normalno jeklo !>L R-H degazacija >1 Torr 5 10 15 20 25 5 10 15 20 [0]°/oXl0~3 Slika 3 Vpliv različnih načinov degazacije na odstranjevanje kisika po dezoksidaciji Problem je v kvaliteti obloge ponve — možnost reakcij med talino in oksidi iz obloge — in v sigurnem načinu dodajanja nujno potrebne količine aluminija v talino v ponvi. Praktično dosegljive vrednosti vodika in kisika pri omenjenih načinih degazacije prikazujemo v slikah 2 in 3. Izboljšave, ki jih prinese evakuiranje, so obsežene v: — izboljšanju tople predelave, — višji vrednosti raztezka in kontrakcije, — višji vrednosti žilavosti v prečni smeri, — zmanjšanju nagnjenosti h kosmičavosti, — izboljšanju magnetnih lastnosti transformatorske pločevine. V tehnološkem smislu dovoljuje uspešno evakuiranje sledeče: — pri obločnem elektro postopku moremo opustiti belo žlindro, ki jo nadomesti degazacija, 2. STACIONARNA DEGAZACIJA TALINE V VAKUUMSKI KOMORI V JEKLARNI RAVNE 2.1. Opis postrojenja Vakuumska naprava »Stokes« je bila namenjena za pretočno evakuiranje. V železarni Ravne so jo preuredili na evakuiranje jekla v ponvi. Uporabljajo običajno 30 t ponev, podaljšano za 700 mm. Kljub temu povišanju nastopajo pri težah šarže preko 27 t težave — brizganje taline preko roba ponve, kar predstavlja obratovalne nevšečnosti. Da bi lahko evakuirali tudi 30 t taline, je v konstrukciji nova ponev. Ponev je obzidana z normalno šamotno opeko, prav tako je normalno obzidan zamašni drog. Dosedanje praktične izkušnje kažejo, da pride do abnormalno velikih erozij opeke na ponvi in drogu v višini žlindre in pri dnu oz. v območju okrog poroznega kamna za prepihovanje s plinastim argonom. Vzdržnost ponve je trenutno poprečno 12 šarž z vmesnim krpanjem. Naprava je grajena za 301 šaržo. Stopnja vakuuma je 500 . . . 850 mikronov, to je 0.5 ... 0.8 Torra. Ciklus evakuiranja traja 15 do 18 minut. Poraba vode znaša 1500 ... 2400 l/min, odvisno od temperature vstopne vode. Temperatura vode v kondenzatorjih je 20 ... 24° C. Pritisk vode je 2,2 ... 2,4 atm. Poraba pare je 6000 kg/h, temperatura pare 280° C, pritisk 8 ... 8,5 atm. število ejektorskih stopenj je 7, prostornina vakuumske komore 88,3 m3, sesalna moč brez 6 in 7 stopnje pa 1600 m3/min pri 0,6 Torra. Poraba argona, ki ga spustimo skozi talino po prvi stopnji, to je po 5—6 min. znaša 70 ... 100 litrov/min. Ponev normalno pripravijo z dodatnim ovijanjem ročice za pritrditev zamašnega droga in zgornji del vodila z azbestnim platnom. Zamašni drog ojačajo v območju največje erozije z ovijanjem azbestnega traku, namočenega v šamotno malto. Ponev pred uporabo ne ogrevajo dodatno, topla je le toliko kolikor zadrži toploto od predhodne šarže to je okrog 400° C. Novo obzidano ponev posušijo in odlijejo eno šaržo brez evakuiranja. Pred šaržo, ki jo nameravajo evakuirati, najprej evakuirajo prazno ponev najmanj eno uro pri novi ali zakrpani ponvi in najmanj pol ure pri že uporabljeno dobri ponvi. S predevakuiranjem ponve so povečali učinek evakuiranja taline za okrog 35 % napram rezultatom, ki so jih dobili brez tega manevriranja. Talino izlijejo iz peči v predevakuirano ponev, v kateri izvedejo tudi končno dezoksidacijo. žlindre zadržijo čim več v peči, praktično v količini 70... 90 %. Ponev s talino postavijo nato v komoro, priključijo zaščiteno kovinsko fleksibilno cev za dovod plinastega argona, pokrijejo komoro in prično z evakuiranjem. Najprej vklopijo 6. 5. 4. in 3. stopnjo, po dveh do treh minutah, ko dosežejo 150 mm Hg pritiska, vklopijo še 2. stopnjo in pri 200 mm Hg, to je po cca 4 min., še prvo stopnjo. Ko dosežejo po cca 6 minutah tlak okrog 0,6 mm Hg, dodajo argon za premešanje taline. Med evakuiranjem in prepihovanjem taline z argonom se vakuum nekoliko spreminja in sicer med vrednostjo 0,6—1,0 mm Hg. 2.2. Program raziskav Da bi določili najvplivnejše parametre, ki dega-zacijo spremljajo, smo v 25 t E-peči izdelali 14 šarž po internem standardnem tehnološkem regulativu z vakuumsko degazacijo. Pri vseh šaržah smo zasledovali: — skupni kisik po normalnem izkuhavanju taline v peči, — skupni kisik 20—35 min. pred izpustom, — skupni kisik v talini ob koncu izpusta, ko je bila ponev napolnjena, — skupni kisik v talini po evakuiranju, — skupni kisik po odlitju druge livne plošče. Vzorčevanje smo izvedli delno s potopnimi kokilami, delno z evakuiranimi cevkami. Glavne oksidne spojine A1203 in Si02 v vključkih smo analizirali na vzorcih taline 6—7 min. in pol minute pred evakuiranjem in po evakuiranju. v vseh vzorcih smo analizirali količino kisline topnega aluminija. Vodik in dušik smo analizirali: — v vzorcih taline 6 — 7 min. pred evakuiranjem, ko je ponev napolnjena, po evakuiranju in v izdelani šarži. Vzorčevanje za vodik in analiziranje je izvedel po standardni metodi kemijski laboratorij železarne Ravne. Kot je razvidno iz tabele 1 je bilo izdelanih 10 šarž kvalitete Utop Ex. 1 oz. 2, po ena šarža ECN 200, TV 4, VCN Mo 200 in St 523. Količine ogljika v izdelanih šaržah so bile med 0,49... 0,57 %, v mehkejših kvalitetah med 0,15 ... 0,26 %. Normalno izkuhavanje po oksidaciji je trajalo med 32 in 40 minut, izjemoma 25, 67 in 90 minut. Na splošno so bili tehnološki parametri izdelave šarž v ozkih mejah odstopanja, tako da je bilo možno rezultate vpliva teh parametrov primerjalno uporabiti. V tabeli 1 prikazujemo poleg kemijske sestave jekla še količine skupnih kisikov v posameznih vzorcih, kalkulacij sko količino nevezanega kisika ob koncu normalnega izkuhavanja taline in čas izkuhavanja. V tabeli 2 navajamo podatke o aluminiju, količine kislinotopnega Al pred in po evakuiranju ter kemijsko analizo glavnih oksidov v vključkih pred in po evakuiranju. V tabeli 3 so analize vodika in dušika pred in po evakuiranju. Tabela 1 Šarža št. Kvaliteta C Si Mn 0 O, o2 02 Oj 0, Os Cas izkuhavanja — min. 24159 Utop ex. 1 0,56 0,29 0,63 0,002 0,0242 0,0148 0,0082 0,0118 0,0072 0,0026 36 24181 }) 0,55 0,25 0,57 0,0018 0,0246 0,0138 0,0082 0,0105 0,0084 0,0025 32 24183 u 0,57 0,31 0,64 0,0048 0,0233 0,0128 0,0068 0,0163 0,0097 0,0085 39 24184 )t 0,55 0,28 0,57 0,0045 0,0277 0,0129 0,0073 0,0147 0,0088 0,0044 40 24214 ECN 200 0,16 0,3 0,43 0,0076 0,0313 0,0322 0,0254 0,0178 0,0128 0,0074 37 24210 TV 4 0,51 0,3 1,27 0,005 0,0298 0,0143 0,0088 0,0102 0,0087 0,0064 45 24211 VCN Mo 200 0,26 0,33 0,38 0,0062 0,0260 0,0268 0,0150 0,0148 0,0148 0,006 38 24157 Utop ex. 1 0,57 0,20 0,56 0,0032 0,0246 0,0106 0,0046 0,0089 0,0073 0,0037 67 24158 Utop ex. 1 0,57 0,27 0,6 0,0027 0,0285 0,0105 0,005 0,0127 0,0081 0,0038 90 24272 )f 0,55 0,3 0,55 0,0022 0,0202 0,0162 0,0102 0,0104 0,0079 0,0029 37 24273 " 0,51 0,21 0,5 0,0038 0,0213 0,0121 0,0061 0,0116 0,0072 0,0039 36 24274 M 0,49 0,23 0,58 0,0068 0,0267 0,0162 0,0106 0,0146 0,0089 0,0068 25 24277 Utop ex. 2 0,49 0,25 0,56 0,0045 0,0270 0,0158 0,010 0,0122 0,0065 0,0044 30 24220 St 523 0,15 0,36 1,17 0,0031 0,0466 0,0396 0,0355 0,0064 0,0064 0,0034 40 O — skupni kisik v izdelani šarži O! — skupni kisik v talini 20—35' pred izpustom 02 — skupni kisik v talini po izkuhavanju (5—15' pred izpustom) 02 — nevezani kisik v talini po izkuhavanju Os — skupni kisik v talini 6—7' pred evakuiranjem 04 — skupni kisik v talini 1/2' pred evakuiranjem Os — skupni kisik v talini po evakuiranju Tabela 2 Šarža Dod. Al Al, Al: Al, (A1203), Nekovinski vključki °/o št. kg/t (Si02), (A1203)2 (SiO;)2 (A1203)3 (Si02)3 24159 0,47 0,032 0,026 0,007 0,016 0,004 0,0064 0,004 0,001 0,002 24181 0,51 0,038 0,027 0,004 0,017 0,003 0,0107 0,003 0,0006 0,003 24183 0,51 0,031 0,023 0,003 0,018 0,007 0,007 0,007 0,002 0,012 24184 0,48 0,023 0,017 0,004 0,014 0,006 0,007 0,006 0,001 0,0055 24214 0,5 0,015 0,012 0,003 0,005 0,014 0,004 0,013 0,001 0,008 24210 0,43 0,018 0,014 0,007 0,014 0,007 0,005 0,01 0,002 0,007 24211 0,4 0,017 0,014 0,004 0,013 0,011 0,0064 0,008 0,001 0,01 24273 0,48 0,021 0,016 0,004 0,004 0,009 0,005 0,006 0,001 0,002 24158 0,48 0,032 0,026 0,009 0,012 0,0105 0,008 0,007 0,0007 0,005 24157 0,48 0,027 0,023 0,004 0,010 0,006 0,006 0,003 0,001 0,003 24272 0,48 0,027 0,023 0,004 0,008 0,008 0,006 0,003 0,001 0,0034 24274 0,47 0,017 0,011 0,004 0,009 0,012 0,004 0,011 0,0031 0,007 24277 0,6 0,033 0,027 0,004 0,015 0,002 0,007 0,002 0,003 0,004 24220 0,9 0,021 0,018 0,007 — — 0,005 0,003 0,0032 0,003 Al, — količina kislinotopnega (Al) °/o 6—T pred evakuiran jem Al2 — količina kislinotopnega (Al) % 1/2' pred evakuiranj em AI3 — količina kislinotopnega (Al) % v izdelani šarži (AbOs), — količina AI2O3 % —7' pred evakuiranjem (A1203)2 — količina A1203 % 1—2' pred evakuiranjem (A1203)3 — količina A1203 po evakuiranj u Tabela 3 Šaržna št. Nem3/100 gr H, H2 N, % N2 /C/x/0/ po izku-havanju /c/x/o/ po evakuiranju 24159 5,9 3,2 0,0069 0,0021 0,00395 0,00028 24181 4,2 5,1 0,0064 0,0023 0,00436 0,001 24183 — — 0,009 0,0036 0,00375 0,00051 24184 6,3 4,2 0,0073 0,0039 0,0034 0,00033 24214 5,1 3,5 0,0083 0,005 0,00358 0,00008 24210 5,0 4,0 0,0065 0,004 0,00335 0,00041 24211 6,1 5,1 — — 0,00314 0,00018 24157 6,5 5,0 0,0069 0,0026 0,0023 0,00051 24158 4,7 2,4 0,0076 0,0029 0,0022 0,00017 24272 4,5 2,6 — — 0,00387 0,00011 24273 5,7 2,8 0,0073 0,0033 0,00336 0,00021 24274 4,2 2,4 0,0077 0,0042 0,00518 0,00049 24277 4,7 2,5 0,007 0,0036 0,0046 0,00029 24220 2,7 2,3 0,0081 0,003 0,00353 0,000045 H, — količina vodika v talini H2 — količina vodika v talini N[ — količina dušika v talini N2 — količina dušika v talini pred evakuiranjem po evakuiranju pred evakuiranjem po evakuiranju 2.3. Izdelava poizkusnih talin Po raztaljenju vložka so bile količine ogljika v prvi probi okrog 0,3 ... 0,6 % iznad zahtevane končne analize. Pri vseh šaržah smo izvedli oksi-dacijo s plinastim kisikom s poprečno žilavilno hitrostjo 0,026 % C/min. Vse sarže so bile izdelane z eno žlindro. Temperatura talin po oksidaciji je bila med 1670 in 1730° C, pred izpustom 1680 in 1720° C, temperatura curka med 1650 in 1700° C, temperatura taline pri litju 10 in 14 t ingotov pa 1440 ... 1500° C + K. Temperatura taline po odlitju zadnjega (drugega) ingota je bila 1420 ... 1465° C + + K. Vrednotenje rezultatov dovoljuje naslednje splošne pripombe: — v času 5 ... 15 minut pred izpustom oz. ob koncu izkuhavanja po oksidaciji je v talini poprečno 0,014 % skupnega kisika, odvisno od ogljika in časa izkuhavanja. V času 6 ... 7 minut pred evakuiranjem je poprečna količina kisika 0,012 % in 0,5... 1 minuto pred evakuiranjem poprečno 0,008 %. V evakuirani šarži je okrog 0,0031 % kisika. Redukcija skupnega kisika v poprečnem času evakuiranj a 15 minut, pri poprečnem podtlaku 0,71 Torrov znaša 62 %. Pri slični primerjavi šarž prepihanih s plinastim argonom znaša zmanjšanje kisika okrog 45 %. — Količine dodanega aluminija se gibljejo med 0,4 in 0,5 kg/t pri trdih kvalitetah in 0,9 do 1,0 kg Al/t pri srednjeogljičnih saržah. V talini pred evakuiranjem je 0,011 do 0,027 % Al, v izdelanih šaržah smo ga analizirali 0,003 ... 0,007 %. — Kemijska sestava glavnih oksidnih spojin AI2O3 in Si02 v vključkih ob koncu izpusta je značilna po poprečno visokih količinah A1203 in zelo spremenljivih količinah Si02. Mogli bi delno zaključiti, da je pri nižjih vsebnostih topnega Al v talini večja količina Si02 v vključkih. 0.5 ... 1 minute pred evakuiranjem t. j. okrog 8—10 minut po dodatku dezoksidantov se Si02 v vključkih bistveno ne zmanjša, znatno pa se zniža količina A1203. — V oksidnih vključkih evakuirane taline ugotavljamo izredno nizke vsebnosti AI2O3 — največ 0,001 % — in zelo spremenljive količine Si02 — od 0,002 ... 0,012 %. Tu pride jasno do izraza vpliv topnega aluminija na obseg redukcije Si02. Primerjava sestave teh vključkov z onimi pri argonsko obdelanih talinah kaže znatno izboljšavo evakuiranih talin v pogledu A12Oj in v povprečju višje količine Si02 tudi pri višjih vsebnostih topnega Al. To dejstvo predstavlja negativni pojav v celotnem mehanizmu evakuiranja oz. zahteva čim nižje vsebnosti Si02 v talini že pred evakuiranjem. Ta pa spet potrjuje nujnost višjih količin Al za izdatno redukcijo ali pa take pogoje za kinetiko medsebojnih reakcij, da teoretično ne pride do nastanka Si02 v času dezoksidacije oz. evakuiranja. Torej šamotna ponev ni prikladna za to operacijo. — Vrednost produkta /C/x/0/ po normalnem izkuhavanju je v ravnotežnem pogoju približno 0,0028. Pri poizkusnih talinah je ta vrednost v povprečju 0,0037. Napram kalkulaciji količine nevezanega kisika po izkuhavanju bi bil potrebni čas izkuhavanja sledeč: t = Ki/O X C = 0,154/0,0028 = 55 minut Konkretno je znašal čas izkuhavanja okrog 32 minut in poprečna količina nevezanega kisika je torej: /O/ % = 0.135/0,55 X 32 = 0,0079 % Kljub temu ne smatram, da bi bil potreben daljši čas izkuhavanja, saj je z naknadno degaza-cijo možno doseči znatno manjše vrednosti nevezanega kisika. — Vrednost produkta /C/x/0/ po evakuiranju poizkusnih talin pri 0,71 Torrov znaša 0,0001 do 0,0005. Pri poprečno 0,55 % C je količina nevezanega kisika okrog 0,0002/0,55 = 0,00046 %. Napram sliki 4 zaključujemo, da je pri teoretičnem ravnotežju, pri podtlaku 76 Torr in 0,55 % C v talini približno 0,0012 % nevezanega kisika. Plockinger in Samarin navajata, da je praktično možno dobiti v talini okrog 0,005 do 0,0016 % nevezanega kisika pri podtlaku (1—5)x 10-4 Torrov, ki pa je pri industrijski degazaciji nedosegljiv, saj je obratovalni podtlak 0,5 do 10 Torrov. Če predpostavimo, da smo poizkuse izvajali pri 1 Torru, potem bi teoretično (slika 5) imeli v talini okrog 0,001 % kisika pri 0,5 % C; napram sliki 6 pa imamo v talinah praktično 0,007 % nevezanega kisika, kar se z zgoraj prikazano konkretno dosegljivo vrednostjo zadovoljivo ujema. Torej bi mogli zaključiti, da smo v pogledu zmanjšanja količine nevezanega kisika dosegli z obratovalnim podtlakom 0,71 Torrov take rezultate, kot se jih pri dobri degazacijski praksi splošno doseže (slika 7). — Iz slike 8 moremo tudi zaključiti, da je 0,0006—0,0007 % nevezanega kisika v ravnotežju s približno 0,55 % Al (+ 0,5 % Mn). To pomeni, da o H 5 o 4 C o 3 OJ Temp. ti '» Prak + Teoret -x Teore. L iline -15 ično doi i črto ra ično ra 50 °C .egljivi /notežje vn 0 težje dnosi p pri 76 pri 76C \ i (1-5)x Torrov ) Torrov 10-*Torm 760 Tc \ >rr ^ H !\ \\ \\ 76 Torr Vs J \ \ \ ""»■H >____ 1 Plockin 'V__ jer'"' 01 02 03 0'4 05 06 Količina C % Slika 4 Vpliv pritiska na odnose med C in O v talini 10' -4 O »"-i O 10 10~6 10' 1 - Vakuum, litje z vc jk. in auKC. pec 2 7 j m Lr s* v m / n 0 * m m 'C s s «\e s y sv- > s ®-< 10~3 10~2 10'' 1 10' 102 103 10* Pritisk - Torr Slika 5 Vpliv pritiska na vrednost produkta /C/ x /O/ -OOT/cC Pritisk - Torr Slika 6 Medsebojni odnosi med pritiskom, O, C in oksidnimi komponentami v vključkih 05 0 6 07 08 09 10 77 12 Pritisk - Torr Slika 7 Primerjava vpliva pritiska na /C/x/0/ med srednje in vi-sokoogljičnim jeklom • C-05°/o,+C-02°/o (Literatura)--- o C-0'26/0'57 % (Ravne)-,-r spojin ter medsebojnega reagiranja elementov taline z oblogo ponve kot funkcijo časa in obsega evakuiranja. Po vzoru že večkrat analiziranega verjetnega mehanizma dezoksidacije, smo tudi pri konkretnih poizkusnih talinah izdelali podrobno tehnološko analizo in s pomočjo dobljenih rezultatov iz tabele 1 in 2 (skupni in nevezani kisik, kislinotopni Al, Si02 in Al203 v vključkih) prikazali verjetni mehanizem medsebojnih odnosov v fazi izkuhavanja taline v peči, med dezoksidacijo, med evakuira-njem in v talini po evakuiranju. s? i—■ o o 'i O C v \ X-10 Torr_ ^AM5%Mn- Temp. taline 1600"C -v 760 Torr srrrvt- 01 02 03 0 4 0'5 Količina elementa C %, Al % Slika 8 Primerjava dezoksidacijske sposobnosti C in Al v odvisnosti od pritiska je praktično možno s podtlakom okrog 1 Torr doseči učinkovitejšo dezoksidacijo in vsled čiste plinske degazacije še znatno čistejše jeklo, kot pri uporabi normalno visoke količine Al. 3. VERJETNI MEHANIZEM DEZOKSIDACIJE IN EVAKUIRANJA Vse navedene pripombe označujejo okvirno vrednost vakuumske obdelave talin, ne dovoljujejo pa zaključkov o verjetnih medsebojnih odnosih, ki jih sam proces evakuiranja diktira, niti ni možen vpogled v kinetiko nastanka in izločanja 3.1. Konkreten primer: Šarža 24159 — Utop ex. 1 C — 0,56 % Si — 0,29 %, Mn — 0,63 %, top. Al — 0,007 %, top. Al v talini pred evakuiranjem 0,026 %. Po žilavenju s plinastim kisikom je nastopila faza normalnega izkuhavanja brez dodatka Al + SiMn in je trajala 36 minut. Kalkulacij ska količina nevezanega kisika ob koncu izkuhavanja: /O/ % = K X 1 /C x 1/ t /O/ % = 0,141 X 1 /0,47 X 1/ 36 = 0,0082 % Napram rezultatom preiskav številnih elektro šarž je v vključkih ob koncu izkuhavanja približno 0,004 % AI2O3, 0,0075 % Si02 in vezani kisik približno 0,0058 %. Skupni kisik ob koncu izkuhavanja je 0,0082 + + 0,0058 = 0,014%. 12 minut po normalnem izkuhavanju je sledil izpust taline. Predpostavljamo, da se v tem času niso bistveno spremenile količine nevezanega kisika in glavne oksidne spojine v vključkih. Dodali smo le FeMn in FeCr. V talini pred izpustom je torej okrog 0,0082 % nevezanega kisika, 0,0035 % A1203, 0,007 % Si02, okrog 0,001 % Cr203 in skupna količina vezanega kisika je 0,0055 %. V talini je v trenutku izpusta približno 0,0082 + 0,0055 = 0,0137 % skupnega kisika. V curek taline dodamo 0,47 kg Al/t. V času 3 minut po dodatku, torej ko se je ponev napolnila s talino in žlindro, smo določili v vzorcu, vzetem iz taline v ponovci, 0,032 % topnega Al. To pomeni, da je bil vzorec vzet prehitro in da še ni prišlo do dokončne stopnje kinetičnih odnosov med oksidnimi spojinami v talini (višina ponve). Kalkulacija odnosov v času 10 minut po pri-četku izpusta oz. 7 minut po končanem izpustu, t. j. v času preden smo ponev postavili v vakuumsko komoro: Temperatura taline ob izpustu je bila 1750° C. V času 7 minut je verjetni obseg izločanja AI2O3 spojin okrog 80 %. Količina topnega Al v talini je 0,026 % in ravnotežna količina nevezanega kisika 0,0012 %. Si v jeklu je 0,29 % in ravnotežna količina nevezanega kisika okrog 0,008 %. Praktično pride torej le do nastanka malih količin Si02 med dezoksidacijo. Razlika (0,0082 — 0,0012) = 0,007 % O reagira z Al in nastane 0,0147 % A1203. Po prej izvedeni analizi znašajo skupno nastale SiCh spojine 0,016 %. Redukcija z Al bo toliko učinkovita kot je prej navedeno in nastala količina Al203 je približno 0,013 %. Skupno nastane 0,0147 4- 0,0035 + 0,013 + 1,9 (0,032 — 0,026) = 0,0426 % A1203 spojin. Pri temperaturi taline ob izpustu 1680° C je verjeten obseg izločanja A1203 spojin okrog 85 % in v vključkih ostane 0,15 X 0,0426 = 0,0064 % A1203. Sestav vključkov pred pričetkom evakuiranja taline je: 0,0064 % A1203, 0,004 % Si02, 0,0012 % O (FeO + + MnO), 0,001 % Cr203, 0,0005 % (CaO + MgO). Skupni kisik je približno 0,0072 %. Če bi ne evakuirali taline in bi z litjem v kokile pričeli po 10 minutah pri normalnih temperaturnih prilikah, bi znašal skupni kisik, po slični kalkulaciji, okrog 0,0078 %. Talino smo evakuirali 14,3 minute pri 5 stopenjskem podtlaku. Poprečni podtlak znaša 0,68 Tor-rov, poprečni dodatek Ar 85 l/min. Količina skupnega kisika po evakuiranju je 0,002 %. Oksidni vključki so sestavljeni iz 0,001 % A1203, 0,002 % Si02. V času evakuiranja so se torej zmanjšale količine oksidnih spojin kot sledi: A1203 za (0,0064 — 0,001) X 100/0,0064 = 85 % Si02 za (0,004 — 0,002) X 100/0,004 = 50 % Ostali oksidi (FeO + MnO 4- Cr203 + CaO + + MgO) za (0,0089 — 0,0065) X 100/0,0089 = 27 %. Kisik v ostalih oksidih se je zmanjšal za (0,002—0,0011) x 100/0,002 = 45 %. V času nadalj-nih 8 do 9 minut po evakuiranju (skupni čas od izpusta do pričetja litja znaša 33 minut) smo določili v vzorcu taline pred pričetkom litja v kokile 0,002 % skupnega kisika. Torej se je kisik ostalih oksidov znižal skupno za (0,002—0,0005) X X 100/0,002 = 75 %. Temu znižanju kisika ostalih oksidov odgovarja torej čas evakuiranja in čas čakanja s ponvijo do pričetka litja v kokile. Nastane tehtno vprašanje, kje pride do dodatnega odgora topnega Al, ki je v talini pred pričetkom evakuiranja 0,026 %, v izdelanem jeklu po evakuiranju pa le 0,007 %. Za dezoksidacijo se vsled specifičnega vpliva podatka za obseg plinske dezoksidacije ni porabil. Odgovor nam omogoča verjetni mehanizem v kinetiki tvorbe in izločanja oksidnih produktov kot sledi. V času t minut evakuiranja se izloči iz obloge ponve količina X % opeke, v kateri je 0,65 X °/o Si02. Pri redukciji /(0,65 X + 0,004) — 0,0021/%Si02 z Al nastane: 1,13/(0,65 X + 0,004) — 0,002/ A1203. Po bilanci ostane v šarži 0,007 % Al oz. v talini v ponvi približno 1,4 X 0,007 = 0,01 % Al. 0,01 = 0,026 — 54/102 X 1,13/0,65 X + 0,002)/ . . X = 0,037 %. Pri predpostavki, da je izločanje Si02 med evakuiranjem nekaj manjše kot smo ga ugotovili v času 10—15 minut cirkulacije taline v indukcijski peči, t. j. okrog 50 %, potem je: X = 0,074 % in Si02 = 0,65 X 0,074 = 0,048 %. 0,074 = K X (14,3 + l)2 X 16,8 K = 7,8 X 10-5 Količina topnega Al, potrebna za nastanek določene količine A1203 znaša: 54/102 X 1,13 (0,65 X + 0,002) = 0,016 % V talini v ponvi bo torej 0,026 — 0,016 = 0,010 % topnega Al, v jeklu bi ga naj bilo okrog 0,6 X 0,010 = 0,006 %. Stvarno smo ga analizirali 0,007 %. Skupno nastane 0,026 + 0,0064 = 0,0324 % A1203. Po analizi izolata je v vključkih 0,001 % A1203. Verjetni obseg izločanja znaša: (0,0324 — 0,001) X 100/0,0324 = 96 °/o. Značilno za fazo evakuiranja — v pogledu čiščenja taline — je znatno povečana intenzivnost izločanja A1203 spojin, saj je pri normalnih dez-oksidacijskih pogojih ta obseg okrog 82 do 85 %. Obseg izločanja Si02 spojin moramo kalkulirati s 50 %, izločanje ostalih oksidov s 25—30 %. Napram standardni dezoksidacijski praksi se je zmanjšala količina skupnega kisika za (0,0072 — — 0,002) X 100/0,0072 = 72 %. Po prikazanem mehanizmu smo analizirali vse ostale poizkusne šarže. 3.2. Vrednotenje vseh tehnoloških parametrov, rezultatov analize kisika, A1203 in Si02 v vključkih, topnega Al in faktorjev, kot jih nudi verjetni mehanizem evakuiranja, dovoljuje naslednje ugotovitve: — Količina kislino topnega Al je funkcionalno povezana z dezoksidacijo in z evakuiranjem: — V času evakuiranja jeklene taline v šamotni ponvi pride do znatnega znižanja vsebnosti kislino-topnega Al. Poprečno znaša redukcija okrog 78 %. — Vrednost produkta ,/C/ X /O/ pri 0,5 % C in poprečno 0,71 Torrov je 0,0002. Torej je količina nevezanega kisika v talini po evakuiranju okrog 0,0002/0,5 = 0,00004 %. Ker je pri konkretnih količinah Al v talini pred evakuiranjem — 0,018 % — nemogoče doseči tako nizke količine nevezanega kisika, ni bil torej porabljen Al za dezoksidacijo, temveč za redukcijo Si02. Da je ta reakcija zelo obsežna, torej delež Si02 iz obloge ponve znaten, zaključujemo iz naslednjega: — Skupni kisik v talini po evakuiranju oz. z odlitem jeklu je funkcija količine topnega Al pred evakuiranjem. S povečano količino Al se zmanjšuje skupni kisik. — V slikah 9 in 10 vidimo, da vpliva povečana količina Al na povečanje AI2O3 spojin v vključkih po normalni dezoksidaciji, da pa po evakuiranju tega vpliva ni zaslediti. Vsebnosti Al2Ch so minimalne (0,0006 — 0,001 %). Povsem drug je vpliv Al na obnašanje Si02 v vključkih. S povečano količino Al se zmanjšuje Si02. Intenzivnost zmanjšanja je večja med evakuiranjem kot med standardno dezoksidacijo. Prav gotovo je zaskrbljujoče dejstvo, da kljub tehnično visokemu topnemu Al ne dosežemo znižanja Si02 do minimalnih vrednosti. — Ce prisvojimo odnos erozije opeke v talino med izpustom (vsled mešanja) in med evakuiranjem, kot smo ga prikazali v verjetnem mehaniz- 10 g »C o 0 (8-10' po dod. Al) • (2' po evakuiranju) + (3'po dod. Al) + + / / / / / / + 0 / / O + 0 .—"O- 0 -oS- y ;>- 'O 0 • 0 + • • • • • •• • •• 75 12 + 9 b 6 5 0005 003 001 0015 002 0025 Topni LAl 7 % (pred evak.) Slika 9 Vpliv količine topnega Al v talini na AhCh v vključkih 74 12 10 O * 8 r-, č? 6 (O 1 4 2 + 8-10'po dod A 0 3'po dod. Al ' č po evaKuir. ° t i»V n \ + \\ • V \ "i t 0 • t • N, O • 0 c a s. 0 1 N N a H O i7> A I- / > / 1 1 1 / / r 1 1 1 1 1 1 j > •--- med med izpus evak tom jiranj em f / 2 4 6 8 10 12 K 16 18 Cas v min Slika 11 Odnosi med časom in količino SiOz, ki ga jeklena talina izluži iz opeke ponve mu evakuiranja (K = 7,8 X 10—5), potem vpliva čas evakuiranja na količinske odnose Si02, ki pride iz obloge v talino med izpustom in med degaza-cijo, kot prikazujemo v sliki 11. — Uspešnost evakuiranja v pogledu znižanja skupnega kisika je torej neposredno odvisna od količine topnega Al, čeprav je teoretično možno izdelati v vakuumu popolnoma dezoksidirano talino brez dodatka Al — seveda pri praktično inert-nem vplivu obloge ponve na talino. — Na sliki 12 prikazujemo vpliv podtlaka v Torrih na obnašanje skupnega kisika, A12C>3 in Si02 v vključkih. S pritiskom se znatno povečujeta skupni kisik in Si02 ter delno A12Oj. Obseg redukcije skupnega kisika je torej funkcija podtlaka. — čas evakuiranja ne predstavlja bistvenega tehnološkega parametra v pogledu zmanjšanja kisika, t. j. čiščenja taline. 0016/0026 % top. Al pred evak. 1 g o ^ 3 S, 10 s # ■ + O u V\ t 1 oŠ 0 O + [01 • + O + O + • 0* 4 . t • • -1 1- <*> 1 o *: S tO + * t O >c O T 0005 001 0015 002 0025 003 Topni Al % (pred evakuiranjem) Slika 10 Vpliv količine topnega Al v talini na SiOi v vključkih 05 06 0 7 0 8 , 09 Pritisk - Torr Slika 12 TO 77 12 Vpliv pritiska evakuiranja na odnose med glavnimi oksidi v vključkih 4. DEGAZACIJA POIZKUSNIH TALIN 4.1. Vodik Stopnja degazacije je odvisna od specifičnosti industrijskega načina evakuiranja. Pri uporabi degazacije curka taline bo v odlitem ingotu okrog 1,8 do 2 Nem3 H/100 gr, s cirkulacijsko degazacijo (RH—postopek) je možno pri 0,5 Torrov doseči do 2,5 Nem3 H/100 gr. S stacionarno degazacijo taline v ponvi v vakuumski komori (Ravne) je možno znižati vodik do 2 Nem3/100 gr, vendar je ta uspeh odvisen od časa in podtlaka ter v občutni meri od inertne-ga plina, ki ga po določenem času (5 do 6 min.) dodajamo skozi talino. Brez tega plina bi kljub istemu končnemu podtlaku dosegli višjo količino vodika, saj se izvaja degazacija v glavnem le v višjih plasteh taline. Iz slike 13 vidimo, da je bilo možno doseči pri poskusnih talinah okrog 2,6 do 3,2 Nem3 H/100 gr pri 0,5 do 0,7 Torrov ter naknadnim prepihova-njem taline s plinastim argonom, da pa je le znatno odstopanje od Sievertsovih odnosov. Statistični odnos vpliva podtlaka na količino vodika sledi obrazcu /Hi/ % = Torr X (3,5 + + Torr/6). Praktični zaključek bi bil, da bi naj izvajali degazacijo pri končnem podtlaku 0,5—0,6 Torrov, kar pa je stvarno otežkočeno zaradi dodatka argona. Čas evakuiranja vpliva na absolutno znižanje vodika, količina vodika po evakuiranju je odvisna od vodika v talini pred evakuiranjem. Zaključiti moremo, da znaša pri obstoječi obratovalni tehnologiji degazacije obseg zmanjšanja vodika okrog 45 %, če traja evakuiranje 15 minut pri podtlaku 0,7 Torrov. + 05 06 07 08 09 TO 77 12 Pritisk - Torr Slika 13 Odvisnost vodika v talini od pritiska pri katerem izvajamo degazacijo taline 4.2. Dušik Medtem ko se postopek zmanjševanja vodika v talini izvaja v glavnem po Sievertsovem zakonu, je pri odstranjevanju dušika mnogo faktorjev, ki znatno spreminjajo odnose. Z lahkoto dosežemo odstranjevanje vodika v vakuumu do vrednosti nižjih od 0,001 %, medtem ko je dušikov atom velik, delež difuzije znatno manjši in odstranjevanje omejeno. Ugotavljamo, da je sicer možno zmanjšati dušik na približno 0,002 do 0,003 %, vendar je intenzivnost izločanja tega plina odvisna od stopnje učinkovitosti dezoksidacije s C in Si, torej od količine kisika v talini, čim nižji je končni kisik, tem nižji je dušik. V povprečju ugotavljamo 65 do 80 % izločanje dušika. Pri poizkusnih talinah (tabela 3) smo ugotovili pred evakuiranjem v talini okrog 0,007 % dušika, t s o Qj ~C> 12 3 4 5 [N]'/.x10~* (po evakuiranju) Slika 14 Odnosi med dušikom pred in po evakuiranju pri določenem podtlaku rn 4 o s 3 » \ • N • < \ V > o ^ • \ v \ o o \ o ) < 70 60 50 5 & £ 2 3 4 5 6 [0]°/ox10'3 Slika 15 Vpliv količin kisika v talini na odstranjevanje dušika. po evakuiranju pa med 0,0021 do 0,005 %. Absolutno znižanje vodika je 39 do 69 °/o, v poprečju okrog 58 % (si. 14). Vpliv količine kisika v talini po odlitju druge livne plošče na končno količino dušika oz. na absolutno zmanjšanje tega plina je razviden na si. 15. Stopnja dezoksidacije oz. uspeh evakuiranja v pogledu zmanjšanja oksidnih spojin v vključkih direktno vpliva na intenzivnost izločanja dušika med degazacijo. 5. TEMPERATURNE PRILIKE Izpustne temperature talin z 0,5 % C so med 1670 in 1680° C, kar je za pribl. 80 do 90° C višje od standardnih livnih pogojev (pri litju velikih ingotov). Napram argonski obdelavi taline, kjer je zahtevana temperatura curka taline na izpustu okrog 1620° C, je torej potrebna okrog 50—60° C višja temperatura. Pri mehkejši kvaliteti (0,15 do 0,25 % C) je potrebna izpustna temperatura taline okrog 1680 do 1690° C. Livna temperatura je enaka oni pri standardnem litju v kokile, t. j. okrog 1445 do 1460° C + K pri 0,5 % C in 1465 do 1480° C + K pri 0,2 % C. Ti odnosi nujno zahtevajo pravilen in elastičen temperaturni ciklus vodenja šarže že pred izpustom. Zato je potrebno staviti v tehnološki regula-tiv temperaturne intervale, kot morajo slediti po oksidaciji, ob koncu izkuhavanja, ob koncu rafinacije. IZVLEČEK V 25 t obločni elektro peči v jeklarni Ravne smo izdelali serijo poizkusnih talin s poprečno 0,5 % C (Utop ex. 1, 2) in 0,15 do 0,26 % C (St 523, TV 4, VCN Mo 200) po standardni tehnologiji. Evakuiranje v vakuumski komori — stacionarni način — je bilo izvedeno pri poprečno 0,71 Torrov v skupnem času 13 do 18 minut. Po 6 minutah je bil dodan plinasti argon. Jeklarske livne ponve so bile grajene s šamotno opeko. Temperatura talin pri izpustu je bila poprečno 1670 do 1680° C pri 0,5 % C in 1680 do 1690° C pri 0,2 % C. Temperatura litja v 10 in 14 t kovaške ingote je bila enaka oni pri standardni livni tehnologiji. Ugotovili smo naslednje prednosti evakuiranja: — čiščenje taline t. j. zmanjšanje Al203 in SiC>2 je lahko zelo učinkovito, če je količina topnega Al vsaj 0,018 % v talini pred evakuiranjem. V tem slučaju je količina Si02 v vključkih do 0,003 %, količina AI2O3 pa je, precej neodvisno od vsebnosti Al, v minimalnih vrednostih 0,0006 do 0,001 %. — Produkt /C/X/0/ po evakuiranju je med 0,0002 do 0,0005. To pomeni, da je v talini 0,0004 do 0,001 % nevezanega kisika na osnovi učinkovite plinske dezoksidacije, kar je možno doseči brez dodatka Al. Količina kislinotopnega Al se je v času evakuiranja zmanjšala za poprečno 78 %. V izdelanem jeklu je okrog 0,004 % Al, v talini pred evakuiranjem pa 0,018 %. Razlika v aluminiju se je porabila za redukcijo Si02. Iz mehanizma dezoksidacije zaključujemo, da je glavni izvor SiC>2 spojin nastal med evakuiranjem z erozijo šamotne obloge ponve. Ugotovili smo, da znaša delež Si02 iz opeke v 15 min. evakuiranja poprečno 0,053 %. Pri verjetnem izločanju okrog 50 % ostane v talini 0,026 % Si02, katerega naj bi znižala do 0,002 oz. 0,003 % zadostna količina kislinotopnega aluminija. Pri inertni oblogi ponve bi potrebni dodatek Al za redukcijo Si02 v glavnem odpadel. — Z ozirom na specifično vlogo reakcij med šamotno oblogo ponve in talino, kar je med evakuiranjem pri industrijskih podtlakih 0,5 do 10 Torrov sicer specifično manj obsežno kot v času mešanja taline ob izpustu iz peči ponve, predstavlja pa vsled znatno daljšega časa — 15 minut evakuiranja napram 2,7 minut izpusta — absolutno znatno večjo količino (do 3 X) erodirane opeke oz. Si02 iz obloge v talino, je nujno potrebno rešiti vprašanje boljše vzdržnosti proti ognju odporne obloge ponve. Z uporabo korundne opeke na splošno je težko zadostiti že itak zahtevnim temperaturnim pogojem. Obstaja pa možnost izgradnje posameznih zelo obremenjenih delov ponve in zamašnega droga s korundno opeko. Pri nerešenem problemu opeke ponve moremo z evakuiranjem doseči slabšo čistost jekla kot pri uspešni obdelavi taline s plinastim argonom. — Nerešen kvalitetni problem opeke ne dovoljuje, da izkoristimo možnosti uspešne plinske dezoksidacije t. j. da moremo samo z ogljikom znižati količino nevezanega kisika do vrednosti manjših od 0,001 % brez dodatka Al. Pri naših poizkusnih talinah je bil dodatek Al potreben samo za redukcijo Si02 spojin, ki pridejo iz obloge ponve v talino. — Pri poizkusnih talinah smo v času evakuiranja dosegli poprečno 45 % znižanja vodika; končne količine vodika v jeklu so bile med 2,6 in 3,2 Ncmi/lOO gr. Ti rezultati niso zadovoljivi, saj prikazuje literatura možnosti znižanja vodika celo do 60 %. Pri naknadnih talinah, ki jih v tem elaboratu nismo obdelali, so poprečne količine vodika že okrog 0,00027 %. Določene spremembe, ki so vplivale na uspešnejšo degazacijo so v boljši praksi industrijskega evakuiranja, pravilnejši žlindri, možnosti zadržanja večine žlindre v peči, poprečno nižjih podtlakih in konstantnem času 15 do 16 minut evakuiranja. — Znižanje dušika med degazacijo je bilo poprečno 58 %. V izdelanih šaržah smo ugotovili 0,0021 do 0,005 % dušika. ZUSAMMENFASSUNG Im 25 t Elektroofen hergestellte nichtlegierte Schmel-zen haben wir in einer Vakuumkammer bei dem Druck von 0.71 Tor und in der Zeit von 13 bis 18 Minuten ent-gasst. Die Pfannen waren mit der Schamote ausgemauert. Wir haben tolgendes festgestellt: Die Kinetik der Bildung und Ausscheidung von AI2O3 und SiCh ist anders als bei der Argonspiillung von Stahl. Bei der Entgassung der Schmelzen werden sehr kleine Mengen von A1203 und verhaltnismassig grosseren Mengen von SiC>2 im Stahl als beim Argonspullen erreicht. Bei der Entgassung kommt zu einer grosseren Errosion der Pfan-nenausmauerung. Es ware notig die Schamotte mit einer hochtonerdehaltigen oder Dolomitausmauerung zu ersetzen. Wegen der Schamotteausmauerung der Pfanne mussten wir eine grossere Menge von Aluminium dem Stahl zu-geben. Bei der Anwendung einer besseren Pfannenaus-mauerung konnten wir eine gute Qualitat mit einer klei-neren Aluminiumzugabe ausfertigen. Die durchschnittliche Wasserstoffabnahme betrug 45 %. Die EndwasserstoffgehaIte betmgen von 2.6 bis 3.2 Nem3 per 100 gr. Wir vermutten, dass die Entgassung noch nicht zufriedenstellend ist, denn bei einem richtigen Verfahren solite die Wasserstoffabnahme bis zu 60 °/o betragen. Die Stickstoffabnahme betrug im Mittel 58 %. SUMMARY Medium carbon plain steels vvere made in a 25 t electric are furnace and evacuated in a vacuum chamber for 13 to 18 minutes at the pressure 0.71 torr. Steel casting ladles were lined with fire-clay bricks. The following findings were established: — kinetics of formation and precipitation of A1203 and Si02 are different from those vvhen melts are processed in argon. While in evacuated batehes amounts of A1203 vvere minimal, amounts of Si02 vvere relatively higher in the samples of trial batehes than in the argon batehes. When evacuated erosion of the ladle lining is more severe. It is therefore necessary to replace the fire-clay bricks vvith high alumina or vvith dolomite bricks. — due to fire-clay ladle lining greater amounts of Al had to be added. Using suitable bricks good steel qualities can be obtained bv evacuating only vvith minimal Al amounts. — hydrogen content vvas reduced averagely for 45 °/o, and final hydrogen content in steel ranged from 2.6 to 3.2 Ncm3/100 g. Our opinion is that the vacuum practice is stili not quite satisfactory as hydrogen content must be reduced for 60 % in a correct degassing. — nitrogen content vvas reduced for 58 °/o in average. 3AKAIOTEHHE B 25t-oh AyroBOH 3AeKTpiraecKoft CTaAenAaBHAbHoft nemi Bbi-n.\aBAeHu HeAerHpoBanLie c cpeAHHM coAepHtamieM yrAbepoAa copTbi CTaAH. IlpH AaBAeHHH OT 0.71 Topp, B TeyTe-POBKH. IUaMOTHyiO 4>yTepOBKy HaAO 3aMeHHTb C AOAOMHTblBblM KiiprameM hah c KnpnnyTepoBKH AočaBKa aAioMiiima 6biAa Bbime. 4. ko-AiiiecTBo BOAopoAa yMeHbniHA0Cb npnSA. Ha 45 %, TaK mto coAep>Ka-Hne ero b CTaAH 6liao Me^cAV 2.6—3.2 cm3/100 rp. Ha noAyyenbix pe3yAbTaT0B OnbITOB MOJKHO 3aKAK>Wrb, HTO npaKTHKa 3BaKyHpOBa-hhh eme He coBceM yA0BAeTB0pHTeAbHaa TaK KaK npa ycnemHoii Aera3auHH mohcho oauiAaTb yMeHbiueHHH coAepacaHHH BOAopoAa ao 60 %. 5. coAepa