Ines KVATHRNIK'	i^-viRN'
ZSANSTVESI ČIANHK
PRIMER VOJSKOVANJA STAROSELSKIH POPULACIJ: KMETOV IZ CHIAPASA IN YANOMAMOV
Povzetek: Agresivnost je pomemben de! človekove narave. Je nemalokrat vzrok za vojskovanje med primitivnimi' ljudstvi in tudi vzrok za današnje vojne. Avtorica predstavlja vzroke za vojskovanje med staroselskimi ljudstvi in sicer med mehiškimi staroselci v Cliiapasu in Vanomami, ki živijo na meji med Venezuelo in Brazilijo. Pri tem pa ugotavlja, da se prvi vojskujejo že na /wvscm niodeivn' način, drugi pa se bojujejo na primitiven'način.
Ključni pojmi: agresivnost, vojskovanje, vojna, primitivna' vojna, staroselci
Uvod
Vojsko\ anje je skupinska dejavnost, ki zaznamuje človekovo obnašanje že več tisoč let. Znanstveniki (obramboslovci, |X3litologi, sociologi, antropologi), ki sc ukvarjajo s preučevanjem vojn, se večinoma strinjajo, ila je vojna 'slaba stvar' neglede na to, ali se dogaja med staroselskimi' ljudstvi ali pa med državami v sodobni mednarodni skupnosti (prim. Barash 1991).
' //K'.< KriileriiiL-, mttulii niziskoriillm itti /iikiilMi stt ilriiilwiw ivdv.
^ Xti /Hilmeiioriiiijv /iri-oliilh /nvl>lnilcer /Miziuimr, n-C izniziir. tMlito Jih imciiiijemo /iitlificni (Itil. iiullscna), {ifiiiicni/ki /mtiliii, ttomtiC. /irini/vii, iilxiiigiiil (iz Itil. ab orijjine. («/ ziiML-ii), bi /Kiiiiciii l>ir<i-Jih: ml uvbttoj r itnimiCeiii brajii. /inriteii. Iti/titslo /m .ct' ii/KirtMja liiiti izniz luiliivn (Idi. nalivu-s), bi /xiiwiil /iiiiu/c-ii. ftiimiiC. uami en. vnijeii (ii/ir. Nain-c Aiiicrican.i). Defluicija suirrm-tsbega /irvhimisiti. bi se lUij/MiKosicjv ii/KimhIßi. Je tlefiiiidja Iz leM t'JUX bi ju je /irvtiloiil /losehiil /KintCeitilec O/.S MorUnez Oitxi. /'lini. tili sil 'sldmsetsbe sbnlinosii. tjuilslni iih nurotU liste sbii/iine tjiitti. bi iziinijo iz itriiih. bi so ntiseljeeiite obmoCje Se />reit boloniziicijo: .■niinl .vrbt- /mimennjejo zu mzliCiie ott ti.<te};(i tlehi /iivblreilslifi, bi ittiiies /inTitiiliije nti tem ozemljil nti njegovemn delu. Tmnntno so lo nedominiiiitiii deh drnih r btile-rih živijo in .to lulloCeni ohniiiiti. nizvijiiii In /iredali teriiorije svojih /iivdnibov In svojo einiCiin identiie-to /irihodnjim geneniojtim z numenom. dti bi ntuUil/evdII svoj obstoj bol ljudstvo c sblddii s svojimi bnl-niniimi vzorci, .tocidlniml iitslitiicijdml In /iravniiii sUtemom' (WiilUince 1097. IS4). Seveda /m omenjend deßnicijd nt s/tloSno s/irejeta.
Zanima nas, kako so se analize vojn lotevali antropologi,' kajti njihova naloga naj bi bila, tla bi vzroke za primitivno" vojno, (xinose vojskovanja, oblike tlruž-bene organizacije preučili in povezali z naravo človekovega življenja. Uredili naj bi lastno house of order' in sistenuitizirali pristop z namenom, da bi na.šli izvore vojne, preučili kontinuiteto in diskontinuiteto med človekovim vedenjem in vedenjem tjstalih primatov, .svoje znanje povezali z txikritji psihologije in preučili po.sledice vojne na spremembt) populacije (prim. Mead 1967).
S preučevanjem 'primitivnih' vojn lahko s|X)znamo značilnosti človekovega vedenja še iz časa preti Neolitikom. V tekstu bomo .skušali prikazati, kakšne .so funkcije vojne pri "primitivnih' ljudstvih in ali je mogoče razlage za današnje vojne prepoznati pri teh ljutlst\'ih. Pretipostavljamo, da tlanes ubijanje pripatlniko\' iste vrste ne bi biltj sjjrejeto kot samo po sebi umevno, če bi ljutlje ohranili določene zavore (omejitev agresije skozi na primer ritual oči.ščenja), ki so značilne za 'primitivne' vojne.
Agresivnost je pomemben tlel človekove narave, njegovega napretika, kakor tutli boja za obstanek; kthktJ je vzrok za vojskovanje med primitivnimi ljutistvi in nuiogokrat tutli vzrok za tkinašnje vojne.
Pred.stavili bomo vzroke za voj.skovanje pri ljudstvu Yanomami ter pri mehi.ških knjetih iz Chiapasa.' Obe ljudstvi se v n:ičinu vojskovanja in socialnega življenja zelo razlikujetii. Domnevamo, da Yanomami, ki so po naravi zelo agresivni in etno-centristični (prim. Chagnon 1967), uporablj;ijo vojno v funkciji 'primitivne' vojne, kmetje iz Chiapasa pa .se %'ojskujejo že v motlernem smislu (zaradi določenih pr;i-vic) in z modernimi .sred.stvi (poleg tehnike zelo uspešno uporabljajo množične medije; tudi internet).
O agresivnosti
Ob naslanjanju na evolucijsko teorijo in aiitropogenez.o so ;intropologi skušali ugotov iti, koliko agresivnosti je še ostalo v človeku glede na to, da je naša in pri-
' Aiiln>fHtfof!l IMiirniim Mvoil. /■'riiiik IM IiifiSKine . ) no iltiremhni 1'X>C> iitt simlmzijii r l'ltlslwrj>liii l>rrlCJtiriio a/in^jtiHtirlli /intll fmliilbl (y/.Snlvde mjuc v VIvliKiniii. '/jilucrali so iisltmuvilvv m! hnc kimiisl-jv. ki noj hi '/Hilmirilii' rvsohicijo /.ilriiivnlli SiiriHlov o iifmnihl kviiilCviifiti omijii (liriiii. Morloii I'jlt7).
• Olisitijfi iix' Iznizor za fioiiiivmiitiiijv i-ojskiirwijii nial liriniHiviiimrljmlslvi. hiliko noitirlmo o /iniiiiliriil' vojni, vojni imilimillilenirnlmi Ijndilri. . I)iwid !'. lUimsIi (tWI) /*; n/>ortihlJii izniz vojna med nelehnoloikimi' Ijiubii i.
' .Med Vanomami in chialHi.ikimi krneli f-n- za dlsllnkcijo. ki jo je n/ir ameriUkl anirolKiloft .Sol 'lii.\ meiaf'>rii'no strnil v nizliko med 'Ijiiilsivl loka' v nas[>rolJu z 'Ijiidslrl molikv' (/Kti/iles ofthe Innv ■ /Kuliles ofthehoe). <lrv za dva razUina slaliis<i v tradiciji animimloikeliivsoje. Vanomami firedtitivljajo -liJiiCen' /irimer. ki na eni sinini ii.<lteiliio /lenetrira javne disknrze v n-iiii.tki druihi (skozi kimi/ileks/iririleKiranili •iianivnilr ziKinjJ, ImliltCnestrategije ohranjanja aneestralnih teritorijev in /lofitiCno utrjene avtonomije /ki prav takt! vete na že preizkn.lene vzorce (npr sklicevanje na versko svoImkIo. olintnjanja naravnih virov, pravice do kulturne avtonomnosti itd). Vsebinsko /lovseni drugačen primer /la predstavljajo chia-lta.iki nfiorniki. ki baterijo uveljavljenih obCih predstav o sebi (kmetovalstvo, setleniamo.it. miroljubnost, fmtonistvo starih srednjcivSkih 'avtohtonih civilizacij') nadgrajujejo s fMi/>olnimia noro fiolitiCno strategijo. ki se formalno utrjeni avtoiiomnosli vnaprej iHljiovediije. (Kiten cilj take stmtegije je do-teCi iiemoi države, ker so zahteve /loslavljcne zunajsistemsko.
maiska dediščina dolga 65 milijonov lei. da na.s od sapieniizacije ne loči več kol iOOOO lei in tla je 90 oilsioiktw člov eške zgotlovine teklo v prisvajalnem otlno.su tlo narave (prim. Južnič 1987, 199.3).
Richartl A Gabriel (prim. 1990) v lekslu The Biology of War pretlposiavija, da je agre.sivno vedenje zavora, ki naj bi bilo .skupna človeku in živalim. Živali naj bi imele zavtjre za agresivno ol)našan;e prirojene, agresija pa naj bi bila globoko zapisana tudi v človekovi biološki in družbeni naravi. Gabriel navaja, da .se tlejanja agresije pri živalih razlikujejo otl tlejanj agresije pri ljutleh. Za živali je značilnt), da:
-	agresivnost skoraj nikoli ni namenjena ubijanju.
-	živali so agresivne zaradi hrane, .samic in ozemlja,
-	konllikti zaratli hrane na.slopijo takrat, ko živali .siratlajo,
-	živali imajo močan socialni instinkt in v normalnih okoliščinah' si hrano raztlelijo,
-	omejena je .seksualna agresija, .saj si samice izbirajo samce,
-	.ščitijo teritt)rij zait), tla zaščitijo zaloge hrane,
-	agresija tlo članov iste vrste je relativno retika,
-	agresija do tiruge vrste jt; pretiv.sem obrambne narave,
-	agresija se redko konča s smrtjo člana skupine (prim. Gabriel 1990).
Na vprašanje, kako mesojedci, ki so biolo.ško opremljeni z mehanizmi za ubijanje, omejujejo ubijanje lastne vrste, Gabriel otigovarja, tla imajo zelo razvite z;ivore, ki omejujejo prelivanje krvi. Ali so pt)temtakem specifične oblike agresije, ki so značilne za človeka (npr voj.skovanje, ubijanje,...) posletlica razvoja človekovih možganov? Ugt>tavljamo, tla gre pri človeku, ki sam sebe ogroža z evolucijskim .samomorom, za drugačen karakter agresije in da organizirano agresivno vedenje' med ljudmi pretlstavlja ja.sno grožnjo ob.sioju vrste Homo Sapien.s. Gabriel irtli, tla je razvoj logičnega mišljenja torej pripomogel k razvoju želje po moči in agresivnosti. Clovektn i možgani, ki so mehanizem, s katerim je človek dosegel dominantnost nad .svojimi predniki, in .so mehanizem konceptualnega mišljenja, osnova za jezik in s tem za komunikacijo, pa so tlejansko razširili vzroke, zaratli katerih naj bi se Človek bojeval. Dejstvo je, da se ljudje vojskujejo za ozemlje, dobrine, pa ludi za misel, vero, ideologijo," tlobro, slabo, (prim. Gabriel 1990)...
Lahko se strinjamo, da so korenine človekovega voj.skovanja v evoluciji možganov in da je vojna demonstracija čitivekove edinstvenosti in ne živalskih impulzf>\'. Agresija je torej lahko prirojena, ventlar pa .so specifične tjblike agresije pt)sletlica kulturnega in ne fiziološkega razvoja.
• ^//r;// noj hi si hrano razMUe na /ninicr lakral, ko ne siratlajo (lirmi. Htinish l<A)l). ' Danes se srečujemo s {Mijarom 1.1. /iiviismeijene a/tn'swnosll. kol .«o soi-ni.<Ufi ilo Hijena, elnocen-irizem In ilriige itleolo.<ko zakrile oblike čloivkorejta obnaianja (lirim. Jiiinič l'J'J.i. 2.i5-2.i6. 26'Jj
' Itleolnjil/a je urejen zhlr iilej /hi inili znanosi o zaznavah, jiivikl/ii ah. na kaleiih se grudi celotno s/ioznanje. 1'ojem je diAill tudi slabSalni /Himen kot s/irerrnjena zatvst . /. njo /m razumemo celo tiidilo za druîlwno delovanje ah nervUgiozno nadomestilo za religijo (Juintč 12/.
Vojskovanje med 'primitivnimi' ljudstvi
Pri primitivnem vojskovanju gre za vojskovanje med posamezniki, ki je prehajalo v skupinske konl likte ali pa je iz njih izviralo, je bilo močno individualizirano in s stališča današnje vojne precej neorganizirano (Južnič 1987).
V tradicionalnih družbah vojna ni vedno imela negativnega \ zroka in kono-tacije. Antropolog CIaude Levi .Strauss ix>udarja, tla je vojskovanje v primitivnih družbah pomenilo oblikt) medselxijne odvisnosti."
Daviti P Barash'" v svojenj tlelu IntroducUon to Peace Stndles meni, tla .se s preučevanjem primitivnih vojn lahko marsikaj naučimo o vedenju naših pretl-nikov. Barash lt)či o.sem funkcij primitivnih vojn:
-	mladim moškim naj bi omogočili, tla izrazijo .svojo agresivno.st.
-	stopnjeval naj bi .se prestiž in s tem tudi družbeni razvoj.
-	omogtjčiti tloslop tlo zalog hrane, pretivsem živalskih prt)ieinov,
-	plenjenje,
-	zaščita žen.sk preti so.setinjimi skupinami,
-	za.ščita teritorija,
-	popnivljanje neravnotežja med spoloma."
-	krvno ma.ščevanje,
-	možnost plemenske tlomlnacije in v retikih primerih bogatenje posameznikov (prim. Bara.sh 1991).
Za primitivno' vojno je značilna visoka stopnja .socialne kontrole, .skupino vtxli starešina, zanjo pa je značilna družbena enotno.st; omejena je tlestrukcija, .saj .se meti .selx)j ponavatll lx)jujcjo. .so.sedje. Nadalje mora 7:.\ primitivno' vt)jno obstajati nek vzročno |X)sledični sistem, cilji pa so omejeni.
Kot primer 'primitivne' vojne" bomo omenili razširjen vzorec lx)jevanja med skupino Itn cev in nabiralcev .\RUN TA v avstral.ski puščavi. V eni od .skupin Arunta (v nadaljevanju skupina 1) je nenadoma pomrlt) ogromno članov skupine. Starešina, ki je vodil .skupino, je menil, da je smrti povzročila .stj.setlnja skupina ARL!NTE (skupina 2) z magijo. Zato .so organizirali maščevanje. Izvedli številne rituale: med tirugim so se tudi |X)barvali. Stj.setinja skupina (2), ki je omenjene priprave na vt)jskf)vanje zaznala, je takoj poslahi pogajalsko tlelegacijo mlatlih žensk. Ventlar mirtjvna pogotiba, ki so jo ponudile, ni bila .sprejeta. Če bi napadalna .skupina (1) sprejela ženske, bi to iX)menilo, da bodo sprejeli tutli |X)nujen mir Ogrožena skupina (2) je nato poslala na pogajanja dva mlad;i moška, tli.skusija je trajala cela tiva tineva In nazatlnje .so tlosegli sporazum. Del sporazuma pa je bil, tla je skupina
'SvtviiHHimvriibi liulijiiiiLi. npr Clunvniil. so imeli iujnozn eno nti/plemenllejiili opnnil, t-ojnnJim Jepomemtti Mzishomnje linihrosii (prim. lUinish fJOt).
" fitiultirjomo. itd Je definicija Ikiiidti t' liaraslia le ena izmed Slerilnili defntidj primiiiine' vojne. " Xa Vi-Ciito primilivmli' ljudstev do velja Indi za Vanomame) je znaCden delomor prvorojencev ien.skega s[iola. I djskovanje naj hI /«. lej /ion nstvarjeno neravnotežje /lopmvllo
'•Omenili hi samo nebaj raz.iirjenih pravd, ki veljajo pri vojnah med primitivnimi IJiuUtvI. To stv iilioniha .ilfinalov, liiiiali za zateiek vojne, rllnall za konec vojne, rimah za .iprememho iz diilnena v vojno sliinje, onndeii za .t(xt'(/. Jiles, nlashii... Kitnall se izvajajo /k, hiiki. med primitivnimi ljudstvi je zlasti raz.<lrjen l.i mit o neCl.^toči. kar im,meni. da se mora lxijevnik Militi .«Jbozi riitiai urozi pa mn lahko celo izolacija ml skiijiliie (pnm. ttarash ll><JI)
(1), ki se je pripravljala na vojskovanja, povedala, koga naj bi niecl vojskovanjen) ubili; lo n;ij bi bili trije moški, ki so si dovolili večjo stopnjo spolne svobode, kršili pa so tudi pr;ivila glede delitve hr;ine. Naslednji dan so med vojskovanjem ubili tlva mkuleniča, eden p:i je skupaj s svojo ženo zbež;il. Vojna je bihi končana (prim. Barash 1991).
Omeniti velja, da nted 'primitivnimi' ljud.st\i obstajajo miroljubne družbe" (Semaji v .M:ileziji, Sironi v Boliviji in H.skimi v Severni Kanadi), ki ne izraž;ijo vojnih misli, se ne bojujejo z ilrugimi .skupinami, ne poznajo državljanskih vojn in notra-njeg;i kolektivneg;i nasilja.
Dejstvo je, da razhige za današnje vojne ni mogoče isk;ili pri •primitivnih' ljudstvih. Zmožnost oboroženeg;! konllikt;i je sicer obst;ijala od tistega trenutka, ko .so ljudje z;ičeli iztlelov;iti orodje, ki so g;i sprv;i uporabljali za igro in lov. Vendar p:i za človekovo prihodnost to .še ni pomenilo, da je človešk:i družb;i vn;iiprej prognimi-rana za vojno. Danes je vojna že ustanova in ne gre več le za |X)bijanje pripadnikov nasprotne strani oz. voj.skovanje. Vojna je produkt mnogih ideologij, k;ir |5omeni, d;i nizlogi z;i vojno ni.so v človekovih genih, temveč v 'domišljiji', ki tolerira predstavo o vojni in omogoča nasilje (prim. Bara.sh 1991). Vendar nam 'primitivne' vojne kažejo na vsaj nekaj osnovnih zn;ičilnosti, ki jih imajo moderne vojne: princip osebne moiiv;icije, ztiruževanje v .skupine, medskupinske in znotrajskupinske sovnižnosti. Te značilnosti pa zasledimo tudi pri prcučev;inju \ ojskov;inj;i staro.sel-cev v Chiapiisu in V;inomamov.
Primer mjskoreiiija tuehiikih staroselcev v Chiapasu
.Mehi.ška drž;iva Chipas" je dežehi velikih n:isprotij. Srednjeve.škim tiružbenim nizmeram na podeželju podaja roko nizvit .sever s svojo ponudbo kokakole in
" l' luircitciiili lirimerih m ure zti iHiiiniiijbiiiji' {i/imiriinsii. ure za iieiiasiliio obiiaiaiije ([irini. llaiusli fJDD.
" y.ivziiti ilriarii Clii/ms (Clmi/HiJjv ttiihila //Ht'/k< eni izmcil eiiajslili vliilčiiili jiv//////. t/ itaseljiijejo /irciciiiii Kuralii ozvnitje »uit /mcifiShi iJnihi. leliiiaiite/K-ihi niriiiiii). Imiolokoiii Vucalaii iii reLti t.'siiiiiiuliilo. MurfiiloSbl in iKnlncéni /Higo/i so /irar na icm olimoCjii iisirarillpriv zamelki-/Miljntelsira r Sn-tlii/i Aim-nH S/xu i/îste olxileso sfpreb ozemlja damiinjena CliialMisa Urile nizliCne cii-ilizaclje. bi so ol> Meliiibeni zalim ohlibofale oboli leui I2(X)pr Kr l ehba srediiCa ohiieibe biiliiire. Mtijefsbi inifierij. bi se je raztezal ive ilo Telnianlelieia. Yncatana Jxt tja ilo ilanainjefia llontinrasa in .Mbantniv.je imet prav na ozemljil C^ilajmsa najbogatejša npriivnii. rersiit in znansin-na srediSCa: f l'alent/iiali. Ytixcliilanti in Honam/Hicii so ilelorali ivlibi mtilemalibi. zrezdogledi in filozofi Itazavl majersbe risobe diilizadjeje mil. bi itomagti <Miborali identiteto dtinainje demografsbe In biillnrne enotnosU ozemlja, zlasti /v/ buri in fznemlija ziiansltvnibe z ivega sreta. Majeivbi ImfK-rijje zantdi nepiri/«,rilonaliie socialne in gos/ifi-darsbe slrnbltire pm/mdel ie 7 stoletijpmtpriliiulom ii/itincer. Veliba bnltiirna sreill.Va so tabo iililinila Se pn'd priliiHlom azle.{blli osvajalcev (e M. sloletjiij. bi jih (iorsbi Maji (Tzolzili. Tzellali. Tojolabadl. Choti. Okxohi. Mami. Mochoji. Cacbchit/iieli. hibandonci in Sobvji (prim.JniniC l'JH.1)) niso marali, prav tabo bot basneje niso marali d/xaicer V zgiMtovini OiiajJtisa je zapi.vinih velibo mnoiiCnih nlxirov avtohtonega prehivalsiva: leta tCt'J.imi se v Tn.\tli iiprll Sobeji. leta 1712 seje v mnoiiCnem nlMini zilriiiilo J2 izellaisbih vaSbih sbnpnosti. '1'zeltali Iz Oinciica .so .le v IK stoletja nenehno upirali oblastem. Znane so tudi vstaje Tzeltalovv PJ. stoleljii. U'ta tUfi'J so se zaradi nepraviCno razdeljene zemlje uprli Chamith lx»l itrdslvom Pednt Diaza Cnscate. Krvnvti zadnSitei'vstaje jc zahtevala precej Chn vSkih irtev. I.ela .se nezadovohijl Chamtdi. oboroieni z maCelami spustili nad mesto .San Crislolitil (prim. Mihovilovic l9iM. Ih'elj IfWJ
računalnikov. Vsakclanjosi domovine gorskih Majev označiijejo: ostanki zaprte španske aristokracije, latifiindisti z več kot 500 hektarji olxiclovalne zemlje," naraščanje dninarskega prebivalstva brez zemlje in vsakršnih pravic, razkol nied Indijanci in Ladini," oboroženo razlaščanje kmetov,'* nestrpnost med katoliki in protestanti,'" vrh vsega jja še demografski in zdravstveni problemi množičnega j^riliva gvatemalskih l^egimcev v zadnjih dvajsetih letih (prim. Trčelj 1991).
Od prvega slika belega človeka z Indijanci so bili ti v rasno, gospodarsko in kulturno podrejenem položaju. Rasizma v stilu anglo.sak.sonske kolonialne družbe Mehika nikoli ni poznala, vendar pa je socialno in kulturno di.skriminacijo vedno spremljala rasna superiornosi. V San Crisiobalu je na primer .še do leta 19.30 veljala prepoved za Indijance hoditi po pločniku; ta je bil izključno namenjen belcem in mesticem (prim. .Mihovilovič 1991). Nck;iieri trgovci v mestecu še danes nočejo postreči indijanskega kupca. Se danes ima beseda iiulio izjemno z:izn;tmovalen pomen. Kulturna in rasna diskriminacija v .Mehiki kažeta pravzaprav na temeljnji problem Indij;mče\c podrejenosti; gospodarsko in .socialno podrejenost. Medtem ko jc kolonialno obdobje jiravzaprav začelo cclotcn problem, j);i je po tirugi strani Indijanccm omogočilo fizično preživetje in delno ohranilo tudi njihovo kulturno idcniiteto in gospochirsko necnlvisnost, saj so gosixxlarski interesi kolonialne države varovali tradicion;ilno v;iško skupnost t.i. ejido. Ker je bilo kolonialno gospodarstvo odvisno od kmetijstva, so Spanci ohranili prcdkolonialni indijan.ski sistem skupne obdelovalne zemlje vaške srenje, na katerem jc slonel celoten notranji ustroj ;tvtohtonih družb (prim. Južnič 1980, Trčelj 1991). Indijanci so bili do 19. stoletja lx>lj vključeni v narodno gospodarstvo kol pa kasneje, po vdoru kapitalizma (prim. Južnič 1980).
Gospodarski polož;tj in družbena vloga Indijancev sta sc spremenila z začetkom mehiške neodvisnosti. Nov:i državna i»liiika je iskala identiteto j>rav v avtohtonih rasnih in kulturnih elementih in po.stavila Indijance za simlx>l Mehike in mehikanstva, hkrati pa so isti Indijanci postali zavora v novem družbenoekonomskem razvoju. Interesi nove kapitalistične ekonomije odvz:imejo Indijancem tisto osnovo z;i preživetje, n;i k;itcri so ohrinjali .svoj lastni svet. Let:i 1877 je Juan Vallinas prekrižitril L;ikandonski jjragozd in potegnil za seboj iskalce coabe." Številna lesna in kavna podjetja pa so si razdelila zentljišča (prim. Trčelj 199-1).
" 1' <leicll. kjvrje iigrnniii nformii .<e r ztičelkii U-Kti sloleljd throlllii uajveC HK! ho e zasebni lasti (/irlm. ItCelj 0)94).
" To je l.l. nofoiraika biirtiiazlja. ki Je miiiala z iiepmrlCiilm In neztikonlllm imUiiCanJem Indijanske zemlje, sicer/m sloj .tamejtti ai-lohlonega /irebiraisn a. ki sv hoCe kar najhllreje arilkalirall (prim. TrCelj 1994^).
" To r .Uehlkl/KiCne skrajna levica.
" Kar dosega skrajnosti v Izgonih protestantov Iz Indijanskih vaikih sknpnost! " To jc tropsko drevo sivleleina macniphylla. ki Ima odUCen les (TrCelj 1994. 2<JJ.
Meliiška revolucija je po Iclu 1910"' sicer precej pri|x)mogla k boljSenui socialnemu položaju,-' vendar pa so bile gospodarske in socialne reforme izpeljane le delno. Po odcepitvi od .španske krone je v Cbiapasu nastopil politični boj treh interesov: da .se Chiapas pridruži .Mehiškemu im|>eriju, Gvatemali ali pa postane samostojen (Trčelj 1994)." Leta 1824 se je Chiapas priključi Zvezni Mehiki.
Očitno je, da delna integracijska politika" v Mehiki ne u.speva; rešitev naj bi bila v tem, da se indijan.ske skupnosti same postavijo na noge, kar naj bi pomenilo tudi to, da se notranje preoblikujejo, da si u.stvarijo dovolj veliko plast lastne inteligence in tehničnega kadra, da se za .svoje pravice \ojskujejo ali pa da izginejo.
Bojevanje za indijan.ske pravice med Gorskimi Maji -Totzili in Tzeltali- ni nekaj novega.. Zato naj bi se enote nove Zapatistične vojske" v začetku desetdesetih let tega stoletja oblikov ale j^rav med njimi. .Nič tvidi ni čudnega, da je zavrelo na jugu Mehike."
Konec maja 1993 je mehiška vlada na .skrajnem jugu države okrepila vojaške enote, državni časopisi j^a so poročali o poostrenem nadzoru gvatemalsko-mehiške meje zaradi tihotapljenja mamil iz .Srednje .\merike in nekontroliranega preliva g\ atcmal.skih ubežnikov na ozemlje Mehike. V San Cristobalu ile las Ca.sa.su .se je govorilo o uporu v Likandonskem gozdu. .Mehiška vlada je v zadnjih dvaj-■sctih letih uradno podpirala protidiktator.sko [xjlitiko v Gvatemali in priliv gvatemaLskih ubežnikov na ozemlje Chiapa.sa, glavne jjoti z mamili iz Kolumbije in Srednje Amerike pa potekajo prek pristani.šča v Veracruzu in letali.šča v Ciudadu de Mexicu.
Oktobra 1993 so Todzili iz Chamule poslali pied.sedniku .Mehike Carlosu .Salinasu de Gortariju odprto pismo s prošnjo za pomoč pri reševanju notranjih sporov, ki so nastali v lokalnih verskih vojnah' med katoliki in protestanti in zara-ili katerih se je moralo v zadnjih dvaj.setih letih z ozemlja San.luhan Chamula iz.seli-ti že 30000 Totzilov. Pritožno pismo je v.sebovalo tudi ovadijo krajevnih županov, ki so si na račini verskih izgonov sorojakov prilastili tudi 300 hektarjev obtlelo-valne zemlje (pri čemer se lepo vidi (jravi vzrok verskih" vojn).
Mfliiilai tvvt^iidjit htm svoje oCete v seivnii (liiiicho ViUu) in osrednji MeliH-i (limilidno '/mIhiIii) in njeni siidovi so viilnejii Jirtiv liiiii. medlem ko si jitfi Mehike z njo nI kaj/irlda o/iomofiel
VmCalI so zdrniuno zemljo ejlilo v obdelavo malim kitielom In Indijancem /to vzoru nekdanje vaike srenje.
" Kljub irilelnl siimoslojnosil. je la naCrl/irvi/tro/tadei Sa/ilehlsiilu. H. se/nemhra IN24. seje'MH2<) voUkev izreklo za mehiiko/edemcljo. 624(X} /ta za /irikljiiCIiev Clvaiemall (/trim. TrCelj t!K>4j.
" l/slanove driavne iniegracijeke /iftlliike C()NAUSI'() (Com/iania SiKloiuil de Suhslslencias Iti/mlares), /.V/ (Insillulo Nacional liuligenisla). Pil-'(l)es/irrollo Iniegiril de le liimigliaj. I.M.SS (InsiiluUi Me.xicano de Salubridad Social) in druge le s lei/ivo reSujejn /intbleme ali/m /todleiejo ilržavni koru/Ki-ji (Amnesty International 199»).
" })iA»ii orgtinizimiii u/x>rniki naj bi bih /tri/tadrnki /M/mti.^liCne itanHliioosvoboililnv inj.fke. Svojo organizacijo .«t /loimenovall /to slavnem limllljanu '/M/xui (lli77-l'JI9) in se oklicali za njegove/toUtiCne detliče. /.a/Hitaje bil votlja ljudi hivz zemlje, t i ptximn-, bil naj hI tudi izixtlen /mlltiCnl in vojaHkl voditelj In. kar je bilo za tiste Case Se /xi.<ebij /mmembno. se vse do svoje sitirti nI dal /i(tdku/iili. Skii/mj s 1'ancliom Vlllom je /h,stal legenda mehlike ivv<,lucije ( In'elj 1994. MIhovllovIt: 1994).
" Če/irav so bile dejavnosti novih za/tatistov s/mmiadi 1993 razširjene tudi med Indijanci v Mlchiutcaiiti. Jahcusu in Chiliuani na severu Mehike (Amnesiv hiternatlonal 1994)
Oboroženi kmetje, t.i. pripadniki Zapatistične vojske, .so na prvi dan novega leta 1994 z orožjem zavzeli .šest mest v Chiapasii in napovedali Vojno' Mehiki (prim. Trčelj 1994, .Mihovilovič 1994). Indijanci so skuSali z vstajo opozoriti na nevzdržen |x)ložaj avtohtonih prebivalcev, ki se kljub gospodarskim reformam še vedno borijo za preživetje na robu mehiške družbe. Nasprotovali so sporazumu o prosti trgovini med Mehiko, Kanado in ZDA (t.i. Nafti), češ da bo<lo s tem Chiapas dokončno uničili. .Mehiškega predsednika Salina.sa pa .so obtožili politične diktature. Gverilci so zahtevali zentljo, izboljšanje zdravstvenega in izobraževalnega sistema in prenehanje zatiranja domorodcev. .Mehiška vlada se je v začetku trudila prikazati, da upor vodijo uporniki iz Srednje Amerike, in da tuji uporniki nikoli ne bi mogli biti predstavniki Zapatistične voj.ske ter da se voditelj .Marcos ne sme šteti za Zapatista, čeprav je sicer Mehičan, vendar je svetlolas. Vlada je še trdila, da jih je le nekaj .sto. Voditelji upora so zanikali govorice, ki jim jih je naprtila vlada, da so jim namreč pri.skočili na pomoč gverilci iz Severne Amerike in od tirugod. V nekaj dneh je vojska potisnila upornike na jug Mehike. V prvem poskusu, da bi s pogajanji zatrli v.stajo, .se je vlada povezala s cerkvijo. .Medtem je redna vojska prodirala proti položajem upornikov v bližino gvatemal.ske meje. V naslednjih nekaj dneh je med boji lunrlo vsaj 145 ljudi, prav tako je prišlo do kršitev človekov ih pravic (kot .so na primer izven.sodne usmrtive) s strani vojske. \'ojska je upornike kmalu potisnila nazaj v gozd in pričela so .se bolj ali manj uspešna pogajanja med vlado in gverilci. V 15 dneh so voja.ške čete že napredovale proti Guadalupe Tepeyac, kamor .se je zateklo 500 upornikov. Vlada je poslala nad upornike 14 tisoč vladnih vojakov, ki je številčno nekajkrat presegajo število upornikov, med 1000 in 2000 oboroženih mož. Pogajanja so potekala v San Cristobalu ile Las Casasu. Po podatkih nevladne metinarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International je vojna trajala 12 dni, upor pa 14 me.secev, ubitih naj bi bilo približno 150 ljudi.-"'
Nastanek gverilskega gibanja je Mehiko pahnil v hudo preizkušnjo nacionalne zavc.sti in .številni analitiki (Ross Gandy, Jim Cockcroft, Lorenzo Meyer,...) .se .strinjajo, da je vstaja .staroselcev dokončno porušila mit o t.i. 'mehi.škem čudežu'.-" Čeprav je eni .strani vladi pretLsednika .Salinasa uspelo .Mehiki zagotoviti podobo stabilne in modernizirane države, ki se bliža najbolj razvitim, že omenjeni komentatorji menijo da je vojna v Chiapasu razkrila, tla .se država še zdaleč ni rešila tegob nerazvitosti. Menimo, tla vzroki za vstajo ni.so bili .samo gospodarski, temveč tudi politični. "Nacionalna zavest je omajana in očitno je po.stalo, da temeljni problemi nacije, za katere ni bil nihče prepričan, da .so re.šeni, niso več neenakost, kri-vično.st in pomanjkanje demokracije," nieni Jorge Ca.staneda, izvedenec za gverilska gibanja v Mehiki (Trčelj 1994).
Upor v Chiapasu ni samo dokaz, kako strahoten poraz je tloživel |x)litičtji in socialni model Salinasa, ampak predvsem dokaz, kako zelo se je ta režim iztrošil. Omenjeni analitiki tudi menijo, da .so gospodarski uspehi vlade pod predseclstvom Salinasa, ki je rast inflacije uspel zmanjšati na manj kot 10 odstotkov ter zmanjšati
Aimiesly hiwnmliimttl (l'W) f sitßjeni iHiriK'ilii iiiiriija. du jo ;i/kic u-rjill lirthlliiiii liilikit iricf. kolikar jih je jHidlii V dtvh dneh n/mrni.ike tiijske r Sahtidurjii in r dreh lednih nivrihkih Ixijev r Kolumbiji.
y. mehtikem Čudežem ' mzumemu zUtsu njen nenadni Kusl>u<Uuski razvoj ui prikljuCilev k SafU.
javno porabo, terjali vi.soko socialno ceno (Naglic- 1998). Po mnenju politokjga Lorenza Meverja, jc v.siaja razkrila ".slalx) funkcioniranje političnega sistema, ki jc preprosto izgubil sposobnost, ila bi kanaliziral naraščajoče družbene spore" (Naglič 1998). Po mnenju pisatelja Carlosa Fuente.sa, pa jc vstaja na jugu države "potrdila tisto, kar so ljudje slutili že prej; brez političnih reform je gospodarska reforma iluzorna" (prim. Naglič 1998, Trčelj 1994).
Novo izvoljeni predsednik Ernesto Zedillo je nekaj me.secev po \olitv;ih ustanovil komisijo, ki naj bi .se [Wgajala z zapatisti. Prv i sporazum je bil podpisan .šele februarja 1996, v katerem so se /.cdinili glede sjilošnih načel o pravicah staroselcev in izdelali predloge za to, kako te pravicc vključiti v zakonodajo. Leta 1995 je mehi.ška vlada navezala stik z uporniki. Pred.sednik Zedillo je pripravil ob.sežen in "stvaren" program, pri katerem so mu pomagali tuji strokovnjaki. .Na prvem mestu je gospodarski razvoj kot temelj zaposlovanja in napredka, sledijo naložlK*, zlasti v infrastrukturo, predvidena pa je tudi t.i. družbenakreditna karta.^ Vladi je navsezadnje uspelo, da pogajanja ni.so prerasla v nacionalno razpravo o reformi na ravni drž;ive-"''.
V omenjenem uporu so veljali zapatisti za prve 'postmoderne' upornike; cilj gvcrile ni bil prevzem oblasti, temveč demokratiz;icija, bili so ne.sekt;i.ška skupina. z;igov;irjali .so politiko povezovanj;i in z;ihtevali .so sprememtx) spor;izum;i Nafta, ki po njihovem mnenju ni v skhidu z mehiško realnostjo. Zapatisti so prišli s planin; v džungli -so živeli z Indijanci, kar je sča.soma spremenilo njihov koncept bojevanja; oblike odločanja naj bi izv irale iz indij;mskc družbe, ni bilo ločnice nied uporniškim gibanjem in civiltiim prebivalstvom, celotne družine, vasi in regije so se poimenovale za z;ipati.ste. General Marcos"'je bil predstavnik liKlijancev, .saj naj bi ti potrebov;ili prevajalca, ukazov;ili p:i naj bi mu člani revolucionarnega indijanskega odbora.
lil kiirui mllmirljii vseh IH Imifinimov sodiiliie /loniiiCi. iviithir jih v Mehiki niso izvnjuh. /)nii/H.'ittikm/i/itti keirui omofini\i /uikii{i hniiiel«' mliiiiiuihtl cent. loilii hkmii i^nvsiijclirebivtike. tl/i iiiiinijii {HiiilJiill iilrtike v Stile ler retliiii iibiskiiviili ztlnivslveiie iisiiuiuvc. dre zn ziiCtiseii iikreji. ki nuj bi Inijiil le iiektij lel.
Hoji iiieililritivmi injsku In /iivdsl/iviilkijiitHiiiJu /m/hiiii se iiiithiljiijejn. Saj luireilemn stiiim iiektij lirinivrtiv. ki jih jc vsvtijeni Uiiieiii ImniCihi ztibeleiilfi Amiieslv liileriialiinitil (IWHJ:jiiiilj<l fJVdso liri-Jiiiiliilki ilriaviiesiMliie {mlicije iisitivih itiniriijfik iii 17 iuv,biiiniciilh kmetovtxislrelili./ebrimijti l'J97so /nijKiitiiiki ilritivne/Kilicije iibih 'J kmetov v zvezni ilritivi Cinerrero. konec letu l'Ji)7. ko so ziinniskininl moije. zti ktitere se Je /lozneje Izktiztilo. ilii so fiotvziinl z vhiihijoCo mehliko strtinkn. vdrli v majhno vasico Acteal In lihih 45 Indijancev. Olje od tega. da sta /lohoj oiKcothla tudi Slate Delmrtnicnt in l-vrojiska unija In od mehiike vlade zahtevala takojinjo preiskavo, v kateri naj hi nizi.skah okoILVine in krivce /irivedli na .tiuliitICe. ni/irlilo. Ikjsiin je. da se krienje Cloivkovih pravic nadaljnje, da kiHitelji ostajajo isti in da s» vedno nove žrtve.
Vojskovanje med Yanomami
Yanoniami živijo v viSavju na jugu Venezuele in deloma tudi v Braziliji in so selil-ski (joljedelci." Ta doniorodna skii|)ina je 'najmanj civilizirano' pleme v Braziliji. V primerjavi z drugimi domorotinimi plemeni, so Yanomami skoraj pov.sem ohranili .svojo kulturo, kar .se kaže tudi v načinu njihovega vojskovanja. Cilj sistema Yanomamo\' je samostojnost in avtonomija vasi. Otl sredine 70. let se sicer srečujejo s stalnimi vpadi na njihovo ozemlje," kar pa povečuje zlasti njihove ztiravstvene probleme."
Yanomami naj bi bili po naravi zelo etnocentristlčni'' in sami sebe imenujejo za stra.stne ljudi. Določen čas preživijo v boju s .so.sedi, mo.ški so namreč zelo prepirljivi. Družbeni sliki pa so polni nestrinjanja (značilni so t.i. klub.ski lx)ji ).
Yanomami .st) med najbolj znanimi bojevni.škimi jelemenl (preživijo ure in ure v pripravah na govor, ki naj bi ga imeli, če bi nekoga ubili). Čeprav .številni moški padejo v lx)ju, kljub temu primanjkuje žensk. Vzrok je v .selektivnem pobijanju no\'f)rojenčkov; metllem ko .so sinovi olx)ževanl, mnogo tleklic takoj po rojstvai imu)rijo.
"Yanomami živijo sredi bnjne vegetacije, vendar jim primanjkiije živalskih beljakovin. Takšne razmere pogosto vodijo k spo/uidont s sosednjimi plemeni za lovska področja. Da bi se lahko v tej konkurenci />otrjeval. mora bili Yanoman izkušen, primerno 'divji' in odločen bojevnik. Stalno iKimanjkanje žensk zagotavlja trajno agivsivnosi moških '(Helmut H. Hrb 1997).
Napoleon Chagnon, ki je svoje življenjsko delo po.sveiil raziskt)vanju bojevitih Yantemamov je ugotovil, da imajo več žena tisti možje v plemenu, ki .so večkrat ubijali. Meti Yanomami je agresivnost zaželena in spoštovana lastnost, v njen prid j5a deluje tutli naravna selekcija. Tisti možje, ki so nagnejeni k agresivntwti in jo v različnih oblikah tudi Izkazujejo, imajo torej več mtJžnosti za preživetje .svojih geno\' in njiho\' prenos na na.sletlnje generacije (prim. Chagnon 1967). Skupina
"" .Mwvo.tji- iMisuil kiill Zd/Killxltir. .ciijJe n/trel mkute .MehtCime In jKilitiCnii klico. nI si unuizat rok s l-rrjo fo nizlstdffili javnena mnenja dela IWJ.i)Je 5'J oitsioii'tw MelilCanor vitteto v Maixosti votlllelja. 2J oilsloit»ie jMi ztoi'inca <l>rlm. .ItitioritoM IW4J. I.nike z<i/Hilisiot' so se iKtJtirlJale r iztoHtah //jjoc/i/. .MarcuiJe /Kiznaratec jKKTZlJe. ffoi-orl anfileilio. francosko, itajatJe otIlICne imervjnje (Mlliorllorit' tW-t). Zanimivo je. tla danes o .Maa osn nI sledi. Tiidl melii.ika ix-telio-ilanlca za Shi enijo KiilxTia Uijoiis i 'arutis. kije Imela o.sodoliiii .Mehiki lani novemhra [milavanje. se je slirelno izonnUa v/multinjii. kje je .Maictm. t'lvd/iosiavtiamo. dii je txiilisi emlf(rinil v /.txy hodisi je za/iri v enem izme<l mehl.iklh zajHnnv.
" živijo na iKtiIrttCjn. ki Je veliko /iriltllino 'JO.OOn kvadralnih kilomeiniv. v približno .iJ skaplnah. Šlei'ilo jH)pnlaclJe Vanomamovje ocenjeno na okoh 15.IXX) oset) SknpnaiHgovorijo.iUr!Jezike in ilevilna nareija. (kikrih so Jih Sete tela t'JSD. ko s<i iiveh Se na /mjKilnoma prlmilivnl stopnji '. Danes naj hi bile nekatere od teh .iknpnosU ie bolj 'civihzinine '. Tisle. ki so Ixiljah manj v suka z ostalim pivbivalstvom. že /Kiznajo In iijMirablJaJo omdja kol so not. maCeta. sekini. motika. Škarje, lonec In jMnlobno (Jirim. Chagnon PK^).
" (intdnja cest, iskanje zlata, nmna In kositra (prim. Channon l'Mi7).
" V.itotovljenoJe bihi. dajevlelih ikI PJUTdo l'J<M umrlo 21 oditotkov Impnlaclje Yanomamov predvsem zaradi Ixileznl kol.to malanja. tiiberknloza In oSpIce(prim. Amnesty Internotional t'XXi). " .Menijo namreC. da so pni in najboljši Ijiiilje. ki so nasehh zemljo (prim Chafinon l'X>7j
Vanoinamov, ki jo jc Chagnon Študiral (50 do 250 ljudi), se jc v petih mesecih 25 krat bojevala, od tega je bilo 5 odstotkov i>rebivalstva ubitega. Chagnon je ugotovil, da bi se v primeru, čc bi prebivalstvo pretirano upadlo, skupina združila z sosednjimi .skupinami. Zanje je značilno krvno maščevanje," .sorodniki žrtve pa se združujejo proti ubijalcem in proti skupini, iz katere ubijalec izhaja.
Sklep
Strokovnjaki, ki preučujejo 'primitivne' vojne, niso pov.sem natančno določili, kdaj je v zgodovini prišlo do pr\ ih vojn. Nekateri vidijo izvor \'ojne že v prehodu človeka na hranjenje z mesom, tirugi začetek vojn povezujejo z razvojem kmetijstva, tretji pa ga postavljajo v čas oblikovanja prvih kompleksnih držav (prim. Morton 1967). Vojna sama po sebi ni dedna, čeprav jc res, da je v nekaterih družbah pogostejša kot v drugih in da v vojni sodeluje mnogo več moških kot žensk. Nekatere družljc vojne ne poznajo in morda bi bilo zanimivo podrobneje preučili, kje so vzroki njihove miroljubno.sti.
Vpliv genov in vpliv okolja sta tako tesno prepletena, da ju je praktično nemogoče ločiti ter dokazali, kateri prevladuje nad drugim. Človek naj bi šc vedno razmišljal kot lovec, njegovo telo naj bi bilo še vedno naravnano na samoobramlv ne reakcije ob stresu, v njem naj bi .še vedno močno deloval nagon po prenosu genov.
•Primitivne" vojne nam sicer kažejo na nekatere značilno.sti moderne vojne kot so: osebna motivacija, združevanje v skupine, ntedskupin.skc in znotrajskupinske sovražnosti. Kljub temu, da jc agresivnost pomemben del človekove narave in jc bila nemalokrat vzrok z^i vojne ('primitivne' in moticrne), z njo ne moremo pojasnjevati fenomena sodobnih vojn in zato razlag za današnje vojne ni mogoče pripoznati pri 'primitivnih' ljudstvih. Danes jc vojna že ustanova. Agresija je torej človeku prirojena, s|X!cifične oblike današnje agresije (kol jc na primer vojskovanje) pa so posledica človekovega kulturnega razvoja. Ugotavljamo, da .so 'primiiiv-na' ljudstva ohranila mehanizme zit drugačno .sproščanje agresije, kot je na primer omejitev agresije skozi ritual očiščenja, v sodobnih družbah pa tega mehanizma ne zaznavamo.
Primer vojskovanja pri Vanomaniih nam prikazuje tipičen model primitivne' vojne. Pri njih gre za močno povezanost med vojskovanjem in tradicionalnim načinom življenja. Svojo agresivnost izražajo znotraj skupine. Do zimanjcga okolja pa so zelo zajjrti in pri njih ni zaslediti ideoloških vzrokov za vojno kot so vera, demokracija, človekove pravice,... Upor mehiških kmetov iz Chiapasa pa prikazuje vojskovanje zaratli povsem modernih vzrokov (pravica do odločanja, izboljšanje življenjskih pogojev staroselcev v Mehiki,..) in uporabo modernih tehnik vojskovanja (poleg orožja tudi množičnih medijev in internet).
" Clumgfin utirajo zaitimir statIstiCiU pmlatck. du Je r Ixirpreijii 44 otlsinlkor nioSklli starih nad 25 lel nekoga iv nhllo. .it) otlsloikov/ut Jih jv zaniill tega umrlo (/irim. Chagnon t9f>7j
S preučcvanjeni 'primitivnih' vojn se torej lahko poučimo o človekovem zgodnjem obnašanju, njegovi naravi, vzrokih za agresivno obnašanje in mehanizmih za omejitev agresije ter tako iščemo morebiten vpogled v mir.
Lni£RATUR,\
Antnesiy International. VW- Report. A.I.. I.ondon.
Amnesty International. 199«. Korak od ZDA daleč od Uoga. A.I.: l.juhljana.
Amnesty International. 1996. Mexico-Overcoming fear human rights voliations agaiasi women in Mexico. A.I.: I.ondon.
Amnesty International. 1997. Mexico-Amnesty Internationalis concerns regarding torture and ill-treaimant in Mexico. A.I. : I.ondon.
IJarasii. David 1'.. 1991. Intrt)duction to Peace Studies. Helmont, California: Wadsworth I'uhlising Company.
Chagnon A. Na|>oleon. 1967. YanonianilJ Social Organisation and Warfare. V.
K Morton. M. Harris in R. Murrhy (ur). War: The Anthropology of Armed Conilict ant! Agre.ssion, 109-168. New York; TIk' Natural Hi.story I're.ss.
i:rii, Helmut H. 1997 Otroci in nasilje. Ljubljana; Založba Kres.
Gabriel A. Richard. 1990. The Culture of War Invention and l-arly Development. New York: Grcenw<K)d pre.ss.
JuZnlC, St;ine. 1980. K<)K)nializcm in dekolonizacija. Maribor/.;ilo?.ha Obzorja.
Ju^^niC, Stane. 1987. Antropologija. Ljubljana; Državna /.ak)žba Slovenije.
JuZnič, Slane. 1993- Identiteta. Ljubljana; 1-akulteta za družbene vede
Mihovilovič, Maroje. 1994. Zapata zno\a jaha v Mehiki. Dnevnik. 4. 12.
Morton. Fried, Harris, Mavin in Murrliy, Robert. 1967 WAR; The Anthropology of Armeil Conilict and Aga-ssion. New York: Tlie Natural History Pre.ss,
Mead, Margaret. 1967 Alternatives to War V. F. Morton, M. Harris in R. Murrhy (ur). War; The Anthropology of Armed Conflict and Agre.ssion, 215-229. New York; Tlie Natural History Press.
Naglic, Mcika. 19K8. Korak od ZDA, daleC od hoga. »ilten Amnesty International Slovenije, 916, Ljubljana: Skala grafika.
.Stuyck. KtK-n, 1998. Če ne dehiš z;i pravico, si .sokrivec krivici. Inter\ ju /, mehiško aktivistko z:i človekove pravice Rosario Ibarro. lîilten Amnesty International Sknenije. 16. Ljubljana; .Skala grafika.
Trčelj, Mojca. 1994. Chiapas skozi zgodovino svoje obrobnosti. Slovenec, 6, 20.
Wallance. Rebecca. 1997 International Human Righus. Text and Materials. London: .Sweet and Maxwell.