Ines KVATHRNIK' i^-viRN' ZSANSTVESI ČIANHK PRIMER VOJSKOVANJA STAROSELSKIH POPULACIJ: KMETOV IZ CHIAPASA IN YANOMAMOV Povzetek: Agresivnost je pomemben de! človekove narave. Je nemalokrat vzrok za vojskovanje med primitivnimi' ljudstvi in tudi vzrok za današnje vojne. Avtorica predstavlja vzroke za vojskovanje med staroselskimi ljudstvi in sicer med mehiškimi staroselci v Cliiapasu in Vanomami, ki živijo na meji med Venezuelo in Brazilijo. Pri tem pa ugotavlja, da se prvi vojskujejo že na /wvscm niodeivn' način, drugi pa se bojujejo na primitiven'način. Ključni pojmi: agresivnost, vojskovanje, vojna, primitivna' vojna, staroselci Uvod Vojsko\ anje je skupinska dejavnost, ki zaznamuje človekovo obnašanje že več tisoč let. Znanstveniki (obramboslovci, |X3litologi, sociologi, antropologi), ki sc ukvarjajo s preučevanjem vojn, se večinoma strinjajo, ila je vojna 'slaba stvar' neglede na to, ali se dogaja med staroselskimi' ljudstvi ali pa med državami v sodobni mednarodni skupnosti (prim. Barash 1991). ' //K'.< KriileriiiL-, mttulii niziskoriillm itti /iikiilMi stt ilriiilwiw ivdv. ^ Xti /Hilmeiioriiiijv /iri-oliilh /nvl>lnilcer /Miziuimr, n-C izniziir. tMlito Jih imciiiijemo /iitlificni (Itil. iiullscna), {ifiiiicni/ki /mtiliii, ttomtiC. /irini/vii, iilxiiigiiil (iz Itil. ab orijjine. («/ ziiML-ii), bi /Kiiiiciii l>irreit boloniziicijo: .■niinl .vrbt- /mimennjejo zu mzliCiie ott ti.fHtfof!l IMiirniim Mvoil. /■'riiiik IM IiifiSKine . ) no iltiremhni 1'X>C> iitt simlmzijii r l'ltlslwrj>liii l>rrlCJtiriio a/in^jtiHtirlli /intll fmliilbl (y/.Snlvde mjuc v VIvliKiniii. '/jilucrali so iisltmuvilvv m! hnc kimiisl-jv. ki noj hi '/Hilmirilii' rvsohicijo /.ilriiivnlli SiiriHlov o iifmnihl kviiilCviifiti omijii (liriiii. Morloii I'jlt7). • Olisitijfi iix' Iznizor za fioiiiivmiitiiijv i-ojskiirwijii nial liriniHiviiimrljmlslvi. hiliko noitirlmo o /iniiiiliriil' vojni, vojni imilimillilenirnlmi Ijndilri. . I)iwid !'. lUimsIi (tWI) /*; n/>ortihlJii izniz vojna med nelehnoloikimi' Ijiubii i. ' .Med Vanomami in chialHi.ikimi krneli f-n- za dlsllnkcijo. ki jo je n/ir ameriUkl anirolKiloft .Sol 'lii.\ meiaf'>rii'no strnil v nizliko med 'Ijiiilsivl loka' v nas[>rolJu z 'Ijiidslrl molikv' (/Kti/iles ofthe Innv ■ /Kuliles ofthehoe). olnimia noro fiolitiCno strategijo. ki se formalno utrjeni avtoiiomnosli vnaprej iHljiovediije. (Kiten cilj take stmtegije je do-teCi iiemoi države, ker so zahteve /loslavljcne zunajsistemsko. maiska dediščina dolga 65 milijonov lei. da na.s od sapieniizacije ne loči več kol iOOOO lei in tla je 90 oilsioiktw člov eške zgotlovine teklo v prisvajalnem otlno.su tlo narave (prim. Južnič 1987, 199.3). Richartl A Gabriel (prim. 1990) v lekslu The Biology of War pretlposiavija, da je agre.sivno vedenje zavora, ki naj bi bilo .skupna človeku in živalim. Živali naj bi imele zavtjre za agresivno ol)našan;e prirojene, agresija pa naj bi bila globoko zapisana tudi v človekovi biološki in družbeni naravi. Gabriel navaja, da .se tlejanja agresije pri živalih razlikujejo otl tlejanj agresije pri ljutleh. Za živali je značilnt), da: - agresivnost skoraj nikoli ni namenjena ubijanju. - živali so agresivne zaradi hrane, .samic in ozemlja, - konllikti zaratli hrane na.slopijo takrat, ko živali .siratlajo, - živali imajo močan socialni instinkt in v normalnih okoliščinah' si hrano raztlelijo, - omejena je .seksualna agresija, .saj si samice izbirajo samce, - .ščitijo teritt)rij zait), tla zaščitijo zaloge hrane, - agresija tlo članov iste vrste je relativno retika, - agresija do tiruge vrste jt; pretiv.sem obrambne narave, - agresija se redko konča s smrtjo člana skupine (prim. Gabriel 1990). Na vprašanje, kako mesojedci, ki so biolo.ško opremljeni z mehanizmi za ubijanje, omejujejo ubijanje lastne vrste, Gabriel otigovarja, tla imajo zelo razvite z;ivore, ki omejujejo prelivanje krvi. Ali so pt)temtakem specifične oblike agresije, ki so značilne za človeka (npr voj.skovanje, ubijanje,...) posletlica razvoja človekovih možganov? Ugt>tavljamo, tla gre pri človeku, ki sam sebe ogroža z evolucijskim .samomorom, za drugačen karakter agresije in da organizirano agresivno vedenje' med ljudmi pretlstavlja ja.sno grožnjo ob.sioju vrste Homo Sapien.s. Gabriel irtli, tla je razvoj logičnega mišljenja torej pripomogel k razvoju želje po moči in agresivnosti. Clovektn i možgani, ki so mehanizem, s katerim je človek dosegel dominantnost nad .svojimi predniki, in .so mehanizem konceptualnega mišljenja, osnova za jezik in s tem za komunikacijo, pa so tlejansko razširili vzroke, zaratli katerih naj bi se Človek bojeval. Dejstvo je, da se ljudje vojskujejo za ozemlje, dobrine, pa ludi za misel, vero, ideologijo," tlobro, slabo, (prim. Gabriel 1990)... Lahko se strinjamo, da so korenine človekovega voj.skovanja v evoluciji možganov in da je vojna demonstracija čitivekove edinstvenosti in ne živalskih impulzf>\'. Agresija je torej lahko prirojena, ventlar pa .so specifične tjblike agresije pt)sletlica kulturnega in ne fiziološkega razvoja. • ^//r;// noj hi si hrano razMUe na /ninicr lakral, ko ne siratlajo (lirmi. Htinish ludarja, tla je vojskovanje v primitivnih družbah pomenilo oblikt) medselxijne odvisnosti." Daviti P Barash'" v svojenj tlelu IntroducUon to Peace Stndles meni, tla .se s preučevanjem primitivnih vojn lahko marsikaj naučimo o vedenju naših pretl-nikov. Barash lt)či o.sem funkcij primitivnih vojn: - mladim moškim naj bi omogočili, tla izrazijo .svojo agresivno.st. - stopnjeval naj bi .se prestiž in s tem tudi družbeni razvoj. - omogtjčiti tloslop tlo zalog hrane, pretivsem živalskih prt)ieinov, - plenjenje, - zaščita žen.sk preti so.setinjimi skupinami, - za.ščita teritorija, - popnivljanje neravnotežja med spoloma." - krvno ma.ščevanje, - možnost plemenske tlomlnacije in v retikih primerih bogatenje posameznikov (prim. Bara.sh 1991). Za primitivno' vojno je značilna visoka stopnja .socialne kontrole, .skupino vtxli starešina, zanjo pa je značilna družbena enotno.st; omejena je tlestrukcija, .saj .se meti .selx)j ponavatll lx)jujcjo. .so.sedje. Nadalje mora 7:.\ primitivno' vt)jno obstajati nek vzročno |X)sledični sistem, cilji pa so omejeni. Kot primer 'primitivne' vojne" bomo omenili razširjen vzorec lx)jevanja med skupino Itn cev in nabiralcev .\RUN TA v avstral.ski puščavi. V eni od .skupin Arunta (v nadaljevanju skupina 1) je nenadoma pomrlt) ogromno članov skupine. Starešina, ki je vodil .skupino, je menil, da je smrti povzročila .stj.setlnja skupina ARL!NTE (skupina 2) z magijo. Zato .so organizirali maščevanje. Izvedli številne rituale: med tirugim so se tudi |X)barvali. Stj.setinja skupina (2), ki je omenjene priprave na vt)jskf)vanje zaznala, je takoj poslahi pogajalsko tlelegacijo mlatlih žensk. Ventlar mirtjvna pogotiba, ki so jo ponudile, ni bila .sprejeta. Če bi napadalna .skupina (1) sprejela ženske, bi to iX)menilo, da bodo sprejeli tutli |X)nujen mir Ogrožena skupina (2) je nato poslala na pogajanja dva mlad;i moška, tli.skusija je trajala cela tiva tineva In nazatlnje .so tlosegli sporazum. Del sporazuma pa je bil, tla je skupina 'SvtviiHHimvriibi liulijiiiiLi. npr Clunvniil. so imeli iujnozn eno nti/plemenllejiili opnnil, t-ojnnJim Jepomemtti Mzishomnje linihrosii (prim. lUinish fJOt). " fitiultirjomo. itd Je definicija Ikiiidti t' liaraslia le ena izmed Slerilnili defntidj primiiiine' vojne. " Xa Vi-Ciito primilivmli' ljudstev do velja Indi za Vanomame) je znaCden delomor prvorojencev ien.skega s[iola. I djskovanje naj hI /«. lej /ion nstvarjeno neravnotežje /lopmvllo '•Omenili hi samo nebaj raz.iirjenih pravd, ki veljajo pri vojnah med primitivnimi IJiuUtvI. To stv iilioniha .ilfinalov, liiiiali za zateiek vojne, rllnall za konec vojne, rimah za .iprememho iz diilnena v vojno sliinje, onndeii za .t(xt'(/. Jiles, nlashii... Kitnall se izvajajo /k, hiiki. med primitivnimi ljudstvi je zlasti raz. Meliiibeni zalim ohlibofale oboli leui I2(X)pr Kr l ehba srediiCa ohiieibe biiliiire. Mtijefsbi inifierij. bi se je raztezal ive ilo Telnianlelieia. Yncatana Jxt tja ilo ilanainjefia llontinrasa in .Mbantniv.je imet prav na ozemljil C^ilajmsa najbogatejša npriivnii. rersiit in znansin-na srediSCa: f l'alent/iiali. Ytixcliilanti in Honam/Hicii so ilelorali ivlibi mtilemalibi. zrezdogledi in filozofi Itazavl majersbe risobe diilizadjeje mil. bi itomagti lj vključeni v narodno gospodarstvo kol pa kasneje, po vdoru kapitalizma (prim. Južnič 1980). Gospodarski polož;tj in družbena vloga Indijancev sta sc spremenila z začetkom mehiške neodvisnosti. Nov:i državna i»liiika je iskala identiteto j>rav v avtohtonih rasnih in kulturnih elementih in po.stavila Indijance za simlx>l Mehike in mehikanstva, hkrati pa so isti Indijanci postali zavora v novem družbenoekonomskem razvoju. Interesi nove kapitalistične ekonomije odvz:imejo Indijancem tisto osnovo z;i preživetje, n;i k;itcri so ohrinjali .svoj lastni svet. Let:i 1877 je Juan Vallinas prekrižitril L;ikandonski jjragozd in potegnil za seboj iskalce coabe." Številna lesna in kavna podjetja pa so si razdelila zentljišča (prim. Trčelj 199-1). " 1' eriju, Gvatemali ali pa postane samostojen (Trčelj 1994)." Leta 1824 se je Chiapas priključi Zvezni Mehiki. Očitno je, da delna integracijska politika" v Mehiki ne u.speva; rešitev naj bi bila v tem, da se indijan.ske skupnosti same postavijo na noge, kar naj bi pomenilo tudi to, da se notranje preoblikujejo, da si u.stvarijo dovolj veliko plast lastne inteligence in tehničnega kadra, da se za .svoje pravice \ojskujejo ali pa da izginejo. Bojevanje za indijan.ske pravice med Gorskimi Maji -Totzili in Tzeltali- ni nekaj novega.. Zato naj bi se enote nove Zapatistične vojske" v začetku desetdesetih let tega stoletja oblikov ale j^rav med njimi. .Nič tvidi ni čudnega, da je zavrelo na jugu Mehike." Konec maja 1993 je mehiška vlada na .skrajnem jugu države okrepila vojaške enote, državni časopisi j^a so poročali o poostrenem nadzoru gvatemalsko-mehiške meje zaradi tihotapljenja mamil iz .Srednje .\merike in nekontroliranega preliva g\ atcmal.skih ubežnikov na ozemlje Mehike. V San Cristobalu ile las Ca.sa.su .se je govorilo o uporu v Likandonskem gozdu. .Mehiška vlada je v zadnjih dvaj-■sctih letih uradno podpirala protidiktator.sko [xjlitiko v Gvatemali in priliv gvatemaLskih ubežnikov na ozemlje Chiapa.sa, glavne jjoti z mamili iz Kolumbije in Srednje Amerike pa potekajo prek pristani.šča v Veracruzu in letali.šča v Ciudadu de Mexicu. Oktobra 1993 so Todzili iz Chamule poslali pied.sedniku .Mehike Carlosu .Salinasu de Gortariju odprto pismo s prošnjo za pomoč pri reševanju notranjih sporov, ki so nastali v lokalnih verskih vojnah' med katoliki in protestanti in zara-ili katerih se je moralo v zadnjih dvaj.setih letih z ozemlja San.luhan Chamula iz.seli-ti že 30000 Totzilov. Pritožno pismo je v.sebovalo tudi ovadijo krajevnih županov, ki so si na račini verskih izgonov sorojakov prilastili tudi 300 hektarjev obtlelo-valne zemlje (pri čemer se lepo vidi (jravi vzrok verskih" vojn). Mfliiilai tvvt^iidjit htm svoje oCete v seivnii (liiiicho ViUu) in osrednji MeliH-i (limilidno '/mIhiIii) in njeni siidovi so viilnejii Jirtiv liiiii. medlem ko si jitfi Mehike z njo nI kaj/irlda o/iomofiel VmCalI so zdrniuno zemljo ejlilo v obdelavo malim kitielom In Indijancem /to vzoru nekdanje vaike srenje. " Kljub irilelnl siimoslojnosil. je la naCrl/irvi/tro/tadei Sa/ilehlsiilu. H. se/nemhra IN24. seje'MH2<) voUkev izreklo za mehiiko/edemcljo. 624(X} /ta za /irikljiiCIiev Clvaiemall (/trim. TrCelj t!K>4j. " l/slanove driavne iniegracijeke /iftlliike C()NAUSI'() (Com/iania SiKloiuil de Suhslslencias Iti/mlares), /.V/ (Insillulo Nacional liuligenisla). Pil-'(l)es/irrollo Iniegiril de le liimigliaj. I.M.SS (InsiiluUi Me.xicano de Salubridad Social) in druge le s lei/ivo reSujejn /intbleme ali/m /todleiejo ilržavni koru/Ki-ji (Amnesty International 199»). " })iA»ii orgtinizimiii u/x>rniki naj bi bih /tri/tadrnki /M/mti.^liCne itanHliioosvoboililnv inj.fke. Svojo organizacijo .«t /loimenovall /to slavnem limllljanu '/M/xui (lli77-l'JI9) in se oklicali za njegove/toUtiCne detliče. /.a/Hitaje bil votlja ljudi hivz zemlje, t i ptximn-, bil naj hI tudi izixtlen /mlltiCnl in vojaHkl voditelj In. kar je bilo za tiste Case Se /xi.uotrjeval. mora bili Yanoman izkušen, primerno 'divji' in odločen bojevnik. Stalno iKimanjkanje žensk zagotavlja trajno agivsivnosi moških '(Helmut H. Hrb 1997). Napoleon Chagnon, ki je svoje življenjsko delo po.sveiil raziskt)vanju bojevitih Yantemamov je ugotovil, da imajo več žena tisti možje v plemenu, ki .so večkrat ubijali. Meti Yanomami je agresivnost zaželena in spoštovana lastnost, v njen prid j5a deluje tutli naravna selekcija. Tisti možje, ki so nagnejeni k agresivntwti in jo v različnih oblikah tudi Izkazujejo, imajo torej več mtJžnosti za preživetje .svojih geno\' in njiho\' prenos na na.sletlnje generacije (prim. Chagnon 1967). Skupina "" .Mwvo.tji- iMisuil kiill Zd/Killxltir. .ciijJe n/trel mkute .MehtCime In jKilitiCnii klico. nI si unuizat rok s l-rrjo fo nizlstdffili javnena mnenja dela IWJ.i)Je 5'J oitsioii'tw MelilCanor vitteto v Maixosti votlllelja. 2J oilsloit»ie jMi ztoi'inca rlm. .ItitioritoM IW4J. I.nike z7j Vanoinamov, ki jo jc Chagnon Študiral (50 do 250 ljudi), se jc v petih mesecih 25 krat bojevala, od tega je bilo 5 odstotkov i>rebivalstva ubitega. Chagnon je ugotovil, da bi se v primeru, čc bi prebivalstvo pretirano upadlo, skupina združila z sosednjimi .skupinami. Zanje je značilno krvno maščevanje," .sorodniki žrtve pa se združujejo proti ubijalcem in proti skupini, iz katere ubijalec izhaja. Sklep Strokovnjaki, ki preučujejo 'primitivne' vojne, niso pov.sem natančno določili, kdaj je v zgodovini prišlo do pr\ ih vojn. Nekateri vidijo izvor \'ojne že v prehodu človeka na hranjenje z mesom, tirugi začetek vojn povezujejo z razvojem kmetijstva, tretji pa ga postavljajo v čas oblikovanja prvih kompleksnih držav (prim. Morton 1967). Vojna sama po sebi ni dedna, čeprav jc res, da je v nekaterih družbah pogostejša kot v drugih in da v vojni sodeluje mnogo več moških kot žensk. Nekatere družljc vojne ne poznajo in morda bi bilo zanimivo podrobneje preučili, kje so vzroki njihove miroljubno.sti. Vpliv genov in vpliv okolja sta tako tesno prepletena, da ju je praktično nemogoče ločiti ter dokazali, kateri prevladuje nad drugim. Človek naj bi šc vedno razmišljal kot lovec, njegovo telo naj bi bilo še vedno naravnano na samoobramlv ne reakcije ob stresu, v njem naj bi .še vedno močno deloval nagon po prenosu genov. •Primitivne" vojne nam sicer kažejo na nekatere značilno.sti moderne vojne kot so: osebna motivacija, združevanje v skupine, ntedskupin.skc in znotrajskupinske sovražnosti. Kljub temu, da jc agresivnost pomemben del človekove narave in jc bila nemalokrat vzrok z^i vojne ('primitivne' in moticrne), z njo ne moremo pojasnjevati fenomena sodobnih vojn in zato razlag za današnje vojne ni mogoče pripoznati pri 'primitivnih' ljudstvih. Danes jc vojna že ustanova. Agresija je torej človeku prirojena, s|X!cifične oblike današnje agresije (kol jc na primer vojskovanje) pa so posledica človekovega kulturnega razvoja. Ugotavljamo, da .so 'primiiiv-na' ljudstva ohranila mehanizme zit drugačno .sproščanje agresije, kot je na primer omejitev agresije skozi ritual očiščenja, v sodobnih družbah pa tega mehanizma ne zaznavamo. Primer vojskovanja pri Vanomaniih nam prikazuje tipičen model primitivne' vojne. Pri njih gre za močno povezanost med vojskovanjem in tradicionalnim načinom življenja. Svojo agresivnost izražajo znotraj skupine. Do zimanjcga okolja pa so zelo zajjrti in pri njih ni zaslediti ideoloških vzrokov za vojno kot so vera, demokracija, človekove pravice,... Upor mehiških kmetov iz Chiapasa pa prikazuje vojskovanje zaratli povsem modernih vzrokov (pravica do odločanja, izboljšanje življenjskih pogojev staroselcev v Mehiki,..) in uporabo modernih tehnik vojskovanja (poleg orožja tudi množičnih medijev in internet). " Clumgfin utirajo zaitimir statIstiCiU pmlatck. du Je r Ixirpreijii 44 otlsinlkor nioSklli starih nad 25 lel nekoga iv nhllo. .it) otlsloikov/ut Jih jv zaniill tega umrlo (/irim. Chagnon t9f>7j S preučcvanjeni 'primitivnih' vojn se torej lahko poučimo o človekovem zgodnjem obnašanju, njegovi naravi, vzrokih za agresivno obnašanje in mehanizmih za omejitev agresije ter tako iščemo morebiten vpogled v mir. Lni£RATUR,\ Antnesiy International. VW- Report. A.I.. I.ondon. Amnesty International. 199«. Korak od ZDA daleč od Uoga. A.I.: l.juhljana. Amnesty International. 1996. Mexico-Overcoming fear human rights voliations agaiasi women in Mexico. A.I.: I.ondon. Amnesty International. 1997. Mexico-Amnesty Internationalis concerns regarding torture and ill-treaimant in Mexico. A.I. : I.ondon. IJarasii. David 1'.. 1991. Intrt)duction to Peace Studies. Helmont, California: Wadsworth I'uhlising Company. Chagnon A. Na|>oleon. 1967. YanonianilJ Social Organisation and Warfare. V. K Morton. M. Harris in R. Murrhy (ur). War: The Anthropology of Armed Conilict ant! Agre.ssion, 109-168. New York; TIk' Natural Hi.story I're.ss. i:rii, Helmut H. 1997 Otroci in nasilje. Ljubljana; Založba Kres. Gabriel A. Richard. 1990. The Culture of War Invention and l-arly Development. New York: Grcenw