Splsšno o Aflantidi, Človek se bo lotil v najkrajšem času razkritja doslej naj&tarejše zagonetke, ki je zakopana na dnu morja. Angleži pripravljajo ekspedicijo, koje naloga bo: poiskati pravljično in pred stotisoč -letji na morsko dno pogreznjeno deželo Atlantis, katero domnevajo v Atlantskem Oceanu. Baš omenjena ekspcdic'ja bo največjc starinoslovsko — podjetje modernoga časa. Nekoč je bilo sigurno mogoče, doseči peš iz Evrope južno Amcriko. Med Evropo in Ameriko, kjer je danes morje Ocean, je bilo, ako smemo verjeti starodavnim pravljicarn, veliko otočje, ki ni bilo manjše od današnje Avstralije, gosto obljudeno, skrbno obdelano in mogočno. Prvc vesi! o pravljičnem otcčju. Prve vesti o pravljičncm otocju Atlantis beleži Starogrk Plato. V časih, ko jc živel Plato, Atlantis otočja davno že ni vcč bilo. Pravljična oblika o Atlantkli, kakor jo je posnel in zabsležil Plato, je gotovo stara kakili 5000 let. In po Platonovem sporočilu so vladali na Atlantidi kralji, ki so se vojskovali s starimi Egipčani in Grki. Trd no ozemlje Atlantide, ki se jo raz-tegaio v smeri proti -Evropi, bi naj bilo v bližini današnje morske ožine nied saverno Afriko in Španijo, ki se imenuje Gibraltar. Atlantida, na kateri js bilo najmogočnejše kraljestvo starodavnih časov, se je potopila radi podmorskih potresov in izginila iznad površja. Kot price za svojp podatke o Atlantidi navaia Plato zapisko grške-ga modrijana Solona in cgipčanskib svečenikov. Znancsi o Atlantidi, Znanost je možnost pravljične Atlantide odločno odklanjala. Znanstveniki so bili rcsnega mnenja. da je izključeno, da bi bilo danalnjc otočje Ka narov in Azovov ostanek nekdanje Atlanlide, ker je razlika glede podncbja an rastlinstva tph dveh otočij prevelika. Najmodcrnejša veda in raziskovanje po morskom dnu pa trdita, da je jedro pravljice o Atlantidi gotov-o rcsnicno. Najn&vejša ckspedicija. Angleški grof Bvron Kuhn iz Proroka pripravlja podjetje, ki bo posvetilo v pravljico glede Atlantide. Byronova ckspedicija bo največja, kar se tiče raz iskovanja morskcga dna in bode tudi najdražja. Ekspcdicijska ladja je jahta (manjša motorna ladja z izredno hitrostjo), ki je dolga 60 m. K ladji spada vclik, modern potapljaški zvon, katorega bo sDremliala naibolj novodob- na podmornica. Na jahti sami je posebnost naprava na veter, ki bo omogoi.ila, da se bo potapljaški zvon lahko pocial v najglobokejše raorske globinc. Na dnu jahte bo tudi okno za opazovanje. Najbolj zanimiv je pot.pljaški zvon, ki se bo brez nevarnoati pogrezal v glo l-očino 750 m. Na vrtečem se stolu v notrajnosti zvona bo sedol opazovalec, ki bo lahko opazoval skozi tri okna na vse strani. Potapljaška zgradba zvona je čudo rnoderne tchnike. Zvon ima obliko jajca, izredno debelc stenp, ki bo-do vzdržale pritisk vodnih množin v več sto meterskih globinah. Opazovalci v zvonu bodo dobivali zrak iz s kisikora napolnjonih steklenic, ker je dovod zraka z morskega površja tako globoko izključen. Iz zvona na kvišku do ladje jc napeljan telefon. V zvonu samem bo vedno enak zračni pritisk, in radi tega bo omogočen dvig in notop zvona. Da se bo zvon lahko potapljal tako gioboko, ima vijak na elektri čni pogon. Opazovalec v zvonu bo le fotograiiral in radi tega so v notvajnosti priprave za filmanje. Svetlobo bo prejemal zvon z la.dje s pomočj-o globočinske svetilke, ki bo izžarevala luČ po vzgledu močnih žarometov in bode rnogočc sukati to svetiiko na vse strani. Podmornica spremljevalka je oprom ljena za izkrcanje na dnu morja. V globočinah bodo izstopili iz podmornico s potapljaškimi napravami opromljenipotapljači, ki bodo iskali razvaline in pogreznjeno kultur-o Atlantidc. Na dnu morja bo mogoce delati z električno silo in z dvigali. Morebltne najdbe bodo zaviii v železne mraže in jih spra vili na površje. Potapljači bodo na dohi le 20 minut, da ne Lo njihovo zdravstvc-no stanje ogrožcno. Zgoraj na jahti pa bodo čakaii najbolj pi~iznani stari oslovci, da bodo takoj raziskali, kar jim bodo javili na povrSje s potopljene Atlantide opaz-ovalci iz zvona in jim poslali potapljači iz podmornicc.