- Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 48 (4822) TRST, sobota 25. februarja 1961 zSjjjotraJna borba tržaških kovinarjev ob solidarnosti vsega prebivalstva Surov napad «celere» na delavce ^odgovor bo danes splošna stavka • »«• * demonst>!lVSke sindikal- ss» k°je °- «t Vseh io? Prepo-h?015 razen tl”1, manife-^Inih; verskih in sin- pLr,kaieta dve ier nru dreki, mino- JV ki ?n: Pr°ti di- »V^sfco u&V° sv°i° «■'t° Privrio Ptbezen in Vari Tr£ost nacional-, 'ako i* ^VičnoPlSa]° fanatično Vfejf* »Milo pred- I stiavske sin'ciikffraj so se S.Ve pon™kalne demon- j Eto^oni -l6,111, na Tr- I ^vS^.p«ko ! ‘aeiere, ?°)lciia 2 od- i zah? °čitku J po gor" * ffntevi vi,, ’ nasvetu in S £demske Protide- ! knn'ta!e UDnrah°1tiS]°Venske 1 > eni^hon0 « rass, C° 9uai-i ,* rapporti, the >* e n S,trada da L a far li le boc-]• Iav liL acere-» W$0g 15 'SV ~ bil° t^aškn 'i Po t0e,~ ko se fefSTrS ^.-SSSJS ° t«n k° srn! uredniš- ^pirr-”™; vSJ11^. ani naše' Je a*?®1«®0 vede-Jtftga Podstavi?0! telefonu Sa lreaentma* glas ti_ 0 tafeVo le nega gi-S glJ Pgotoviu kerrismo h‘w*WValeč 0d S>C Si tje h°-Sfi aaJeSS* J" jo Je <;%a Psta dnevniku » tal, ^ žpii^ lzvajanja Jas»t ti6nepn videmske-h'*Veišnda Pove, dnevnika « Pa i lfi> pr' - fnizma Sitp Prav Po'cahm: bom’ Q oM>g?erajšla ern li-Vo^ijl’ da bo ° Veneto, < se- SCSg1® fašisti bivšim žuPa- $>Vag'»-s s nV-Si Pa so ki K.tlsteea ri5adevni X\ za,1 botei *pessaS’ "S“”' us'ema tbl smel vSblbila °mču- Ta' ^i u deSetres *tur-da ^eto Poten-1 nam pri Ko pa so «manifestirali» fašistični pobalini, se jih policija ni dotaknila - Sest delavcev je bilo ranjenih - Odločni protesti NSZ, KPI, PSI in PSDI Včeraj je vseh pet sindikalnih organizacij iz Trsta in Tržiča napovedalo 24-unno stavko v tržaških in tržiških ladjedelnicah. Kot že dva dni prej ob prejšnji stavki so prišli delavci tudi včeraj mirno manifestirat in protestirat v mestno središče proti nepopustljivosti vodstva CRDA in Bntersinda, ki se nočeta pogajati o delavskih zahetvah. Toda tokrat je navalila na delavce na Trgu Goldoni in na Korzu ooheija «celere» s svojimi rdečimi «jeepi» in s tolkali. tako da je bilo v spopadu, ki je temu navalu sle-. dil, ranjenih 6 delavcev in 5 policistov. S tem so oblasti še enkrat pokazale dvojno mero, kajti mirne delavce so dale razgnati s silo, medtem ko so več dni dopuščale razgrajanje :n napade šovinistov, za katere ni veljal izgovor, da ovirajo promet. Šovinistično delodajalsko glasilo iz Vidma bo lahko zadovoljno, saj se je predvčerajšnjim pritoževalo, zakaj ni policija s silo preprečila mirnih delavskih manifestacij v sredo. To je še en dokaz, da ima za omenjeni list in za kroge, ki ga podpirajo, proti- slovenska mržnja razredno o-snovo, saj so jim delavci pr?v tako v želodcu kot Slovenci sploh. Napad policije na mirne delavce je izzval v mestu takoj razburjenje in odločen odgovor. Oba sindikata Acegata sta napovedala od 10.30 do 11.30 protestno stavko vseh mestnih prevoznih sredstev, to je avtobusov, filobusov in tramvajev, tako da je bil popolnoma prekinjen ves mestni promet in so se ustavila vozila tam, kjer so obsorej bila. Pristaniški delavci vseh treh družb im delavci Javnih iiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiinmimiiiJiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmmiiiMmiiiiiiiiiifiiiiiiiiitmmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Glavni odbor PLI za ali proti Fanfanijevi vladi Kriza deželne vlade na Siciliji - Kritično stanje v pokrajinskem svetu v Milanu - Sovjetske ure na italijanskem tržišču (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Milan, Sicilija in zasedanje glavnega odbora liberalne stranke: to so tri vprašanja' dneva, ki so glavni predmet razgovorov v političnih krogih prestolnice. V pokrajinskem svetu v Milanu, kjer imajo tako imenovane «vladne» stranke večino, ni bil izvoljen za predsednika demokristjan Casati, ampak socialdemokrat Lami Starnu-ti, in to s socialističnimi in komunističnimi glasovi; zanj sta glasovala tudi dva misov-ca. Vodstvo PSDI je pozvalo senatorja Lami Starnutija, naj poda ostavko, in v pristojnih krogih zatrjujejo, da se bo Starnuti uklonil zahtevi vodstva. Pokrajinsko vodstvo PSI je ponovno potrdilo svoje stališče, da je treba tudi na pokrajini sestaviti e-nak upravni odbor kakor na občini in podčrtalo, da se izvolitev Lami Starnutija ne sme smatrati za operacijo mi-lazzovske vrste, ampak da jo je treba tolmačiti le kot voljo pokrajinskega sveta, da se ognejo komisarski upravi. Sklep vodstva MSI, da naj fašisti odtegnejo podporo sedanji deželni vladi na Siciliji, spravlja to vlado v krizo. S tem v zvezi je prišlo do sestanka med namestnikom tajnika KD Salizzonijem in sicilskimi parlamentarci KD Mattarello, Gullottijem, Ma-crijem in Lo Giudicem ter glavnim tajnikom KD na Siciliji D’Angelom; pozneje je sicilske parlamentarce sprejel politični tajnik KD Moro, s katerim so izčrpno proučili politični položaj na Siciliji. V zvezi s položajem v Milanu in na Siciliji so zabeležili tudi razgovor člana vodstva KD Donat Cattina s socialističnim prvakom Corono, ki je v vodstvu PSI pristojen za krajevne uprave. Krizo deželne vlade na Siciliji smatra PSI za izredno pozitivno dejstvo, tudi če je do tega prišlo na pobudo MSI; vendar pristavljajo, da je bila usoda vlade že zapečatena, ker je vodstvo KD nameravalo povzročiti krizo prihodnji teden. Socialdemokratski poslanec Vizzini je izjavil novinarjem na Montecitoriu, da je edini izhod iz krize na Siciliji sestava enobarvne vlade KD, ki more dobiti »kvalifikacijo z zunanjo podporo socialdemokratov, socialistov, neodvisnih, ki se hočejo kvalificirati, in krščanskih social-cev». Potrebno pa je, je dodal Vizzini, da vsak izrazi v celoti svoje mnenje, ne da bi se zatekal k »manevrom ali prebrisanim taktikam*. Danes se je sestalo vodstvo PLI, da bi odobrilo poročilo, ki ga bo tajnik stranke Ma-lagodi prečital jutri na zasedanju glavnega odbora. V sporočilu, ki so ga objavili po sestanku, je rečeno, da je Ma-lagodi obrazložil članom vodstva in liberalnim parlamentarcem glavne poteze svojega poročila. Diskusija je pokazala, da se z njim strinja pretežna večina članov vodstva in parlamentarcev. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v torek 28. t. m. V poslanski zbornici so vzeli na znanje nekatere zakonske predloge, nato pa so razpravljali o zakonskem osnut- fllMIIIIlillllllilllllllllllllllllllllllllllltlllllllflll vsem tem padla na um beseda tgenocid»/ Saj ti gospodje so vendar najbolj eminentni demokrati, kristjani zn predvsem patrioti, Ki vzgajajo sedanje srednješolce zgolj v domovinski ljubezni in privrženosti nacionalni stvari Trsta... Zato tudi niso pri najboljši volji mogli dopustiti, da bi tržaški radio sinoči bombo sploh omenil. ku, ki predvideva povečanje števila sodnih slug od sedanjih 500 na 700. Osnutek sta podprla Silvestri (KPI) in Dante (KD), nakar je bil o-snutek odobren brez diskusije. V senatu pa so odobrili člene zakonskega osnutka, ki urejuje napredovanje- sodnikov za sodnike prizivnega in kasacijskega sodišča. Danes so v Moskvi podpisali nov trgovinski sporazum med Italijo in SZ, hkrati s protokolom glede ‘izmenjave blaga med obema državama v tekočem letu. Sporazum urejuje trgovinsko izmenjavo med o-bema deželama za razdobje 1962-1965. V letošnjem letu bo Italija izvozila v SZ; razne naprave, orodne stroje, valjano železo in cevi, transformatorje, hladilne naprave, poligrafske stroje, vrvi, sintetično gumo, kemične proizvode, tekstilne proizvode, južno sadje itd.; SZ pa bo izvozila v Italijo: nafto, antracit, lito železo, naftalin, toluol, ben-col, les, celulozo, bombaž, žito, druge žitarice, stroje itd. Prvič bodo iz SZ uvozili 10.000 ročnih ur in 50.000 litrov vodke. Italija pa že dobavlja «Pravdi» tiskarske stroje, ki morejo tiskati v osmih barvah. A. P. ZDA in NATO WASHINGTON, 24. — Posvetovalni odbor o NATO, ki ga je ustanovil Kennedy, misli do sredine marca predložiti svoja priporočila o okrepitvi tega zavezništva. Kakor trdijo v poučenih kiogih, namerava skupina predlagati raztegnitev operacij atlantskega zavezništva na področju gospodarske vojne, tako, da bo lahko kos naraščajoči ofenzivi Sovjetske zveze na tem sektorju. Kar se tiče vojaške plati zavezništva, ni še jasno, ali bo skupina predlagala predsedniku. naj izvede predlog Eisen-hovverjeve uprave za ustanovitev jedrske operativne sile v tem zavezništvu. zaradi katerega je nastal razkol v koaliciji. Liberalci so s kompromisom dcsegli svoje, krščanski social-ci pa so tudi dosegli svoje, ker so vedno zatrjevali, da finančni položaj v državi narekuje takojšnje izvajanje tega zakona. «»------ WASHINGTON, 24. — Predsednik Kennedy se je včeraj posvetoval v Beli hiši s svojimi glavnimi sodelavci o razorožitvi in o stališču, ki naj ga ZDA zavzemajo, ko se bo 21. marca nadaljevala konferenca o prekinitvi jedrskih pcizkusov. WASHINGTON, 24. — Predsednik Kennedy je v okviru svojih prizadevanj, da zmanjša primanjkljaj ameriške plačilne bilance, poslal danes kongresu načrt zakona, ki določa, da se zmanjša od 500 dolarjev na 100 dolarjev vrednost blaga, ki ga ameriški turisti lahko prinesejo brez pla-črnja carine iz tujine v ZDA. skladišč, ki imajo v pristanišču opravka s prevažanjem, pa so napovedali protestno stavko, ki je trajala od poldne do danes zjutraj. S tem so izrazili tudi solidarnost z upravičenimi zahtevami delavcev CRDA in z delavci podjetja AFA, ki stavkajo že 39 dni. Za danes pa so sindikati napovedali splošno protestno stavko vseh strok, ki bo trajala od 11. do 12. ure. Delavci CJRiDA so zvedeli za stavko šele zjutraj, ko so prišli na delo, ker niso sindikati, ki so se sestali v četrtek zvečer, izdali o svojem sklepu nobenega poročila. Pred ladjedelnico Sv. Marka io pred Tovarno strojev so se takoj pojavile močne delavske straže, tako da je šlo včeraj na delo mnogo manj stavk okaških uradnikov. O-krog osme ure so se začeli delavci Sv. Marka in Tovarne strojev pomikati proti mestnemu središču. Prvi so prišli okrog 8.45 na Trg Goldoni delavci ladjedelnice Sv. Marka. Nekaj mladih delavcev se je kot že dva dni prej usedlo na tla na prehodu med Ulico Carducci in Goldonijevim trgom, to je na Ponte della Fabra, da bi zaustavili promet. To je zadostovalo podkvestorju dr. Guidi, da je formalno pozval delavce, naj se razidejo, in takoj nato zaukazal, naj policija navali nanje. Kmalu zatem so se za-čule sirene, in «jeepi» čeleri-nov so se zakadili med delavce in začeli divje krožiti po trgu in pod oboki. Hkrati so začeli mlatiti s tolkači delavce in vse mimoidoče. Zato so se ljudje razbežali na vse strani in iskali po vežah zavetja pred vozili. (Nadaljevanje na 4. strani) MOSKVA, 24. — Univerza prijateljstva med narodi, ki se je nedavno ustanovila v Moskvi, bo odslej nosila ime Lvmumbe. Tako je sklenila sovjetska vlada. S tem je sovjetska vlada sprejela številne zahteve sovjetskih in tujih državljanov. Značilen prizor iz napada policije na mirne delavce na Trgu Goldoni. Celerin se poganja nad delavca z dvignjenim tolkačera miiiiiiiiim mn iiiiiimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miMif iiiitiiimi i umi ii i iiiviiii f iiiiiiiiiiiiiiinii m iiiiiiii tvimi tiiiiim ivii i im iiiiiiiii ii i ii i m i iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii*iiM Včeraj popoldne v Ul. Montecchi 6 Neeksplodirana bomba na dvorišču uredništva Primorskega dnevnika Če bi vžigalna vrvica gorela še 4 cm, bi dinamitni naboj eksplodiral • Okrog 15. ure je na bombo po telelonu opozori! neki glas v imenu «Movimento irredentista naziona!e» Včeraj popoldne smo na dvo rišču hiše, kjer sta uredništvo in tiskarna našega dnevnika, našli dinamitni naboj, ki le po srečnem naključju ni eksplodiral. Naboj je sestavljalo šest palic dinamita, oziroma »dinama«, ki so bile povezane z dvema vžigalnima vrvicama, na koncu katerih sta bila dva detonatorja. Vse skupaj je bilo spravljeno v platneno vrečico, ki je naboj zakrivala, tako da sta iz nje molela le oba konca zažigal- itiiiiimilliiiimiiiilliiiiliiiitiiiinliiliiiiiiiiiiutiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiilliiiiinililililiiiMitimiimiiiiiimitmiiiiiilliiliiiniiHliiiiiHimii Hammarskjoeld spet postavlja ovire za učinkovito izvajanje resolucije lorinovo pismo predsedniku Varnostnega sveta kongoška vojska zavzeta Luluaburg Zakonita NEW YORK, 24. — Sovjetski predstavnik v OZN Zorin je poslal pismo predsedniku Varnostnega sveta, s katerim zahteva informacije o načinu izvajanja resolucije tega sveta. Zorin poudarja, da ta resolucija še posebno zahteva takojšnji umik belgijskega vojaškega osebja, vseh drugih tujih vojakov in plačancev in dodaja: «Ker je prevratna dejavnost belgijskega vojaškega osebja še dalje glavni čmiteij napetosti v Kongu in s tem zaostruje tudi mednarodno krizo, je zelo važno, da člani Varnostnega sveta vedo ali so bili sprejeti ukrepi, in kakšni, za izvajanje resolucije od 21. februarja«. Posvetovalni odbor za Kongo pa ni še končal svojega dela v zvezi s tem. Kakor poroča AFP, je na prvih dveh sejah tega odbora prišlo do Belgijska vlada BRUSELJ, 24. — Belgijski ministrski svet je po sedemurni seji dosegel kompromis o izvajanju enotnega zakona, iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiitiiiutiifiiiiiiiiiimmimijiiitiiiiJiii Priprave za razgovore Burgiba-de Gaulle ZUERICH, 24. — Tunizijski zunanji minister ?dokadem je prišel danes v Zuerich. Pred odhodom iz Tunisa je izjavil, da bo navzoč pri razgovorih, ki jih bo Burgiba imel z generalom de Gaullom v Parizu. »Mislim, je dodal, da so pogoji ugodni za začetek procesa miru in da bo ta sestanek dal pozitivne rezultate«. Burgiba bo prišel na pariško letališče v ponedeljek ob 10 zjutraj z letalom, ki mu ga bo dal na razpolago general de Gaulle. Odšel bo v grad Rambouillet, kjer se bodo razgovori takoj začeli. Navzoč bo tudi francoski zunn-nji minister de Murville. V Zuerich se bo Burgiba vrnil naslednji dan. Centralni komite KP Francije je objavil sinoči resolucijo, s katero poudarja, da so neposredna pogajanja med francosko in alžirsko vlado e-dini način za prenehanje bojev v Alžiriji. Resolucija izreka upanje, da bodo razgovori med de Gaullom in Bur-gibo prispevali k začetku teh neposrednih pogajanj, toda svari javno mnenje pred »iluzijami, ki jih širi golistična propaganda ob priliki tega potovanja in ki koristijo spletkam golistične oblasti«. V ta namen poziva centralni komite KP Francije vse komuniste, naj vodijo odločno kampanjo, da razblinijo te i* luzije, ter naj pokažejo »največjo pobudo za organiziranje enotne akcije v aorist iskrenih pogajanj«. estrih razprav v zvezi z vlogo | in zakonito vlado Gizenge. Na Hammarskjoelda pri izvajanju tem področju ne bodo spre-zr.dnje resolucije Varnostnega * jemali katanških frankov. Za- sveta. Agencija poroča, da se je gvinejski predstavnik postavil na negativno stališče do Hammarskjoelda. Danes je bila tretja seja posvetovalnega odbora. Zvedelo se je, da postavlja Hammarskjoeld spet ovire za učinkovito izvajanje zadnje resolucije Varnostnega sveta. Baje bi se hotel Hammarskjoeld omejiti na določitev »vmesnih področij« med zakonitimi četami in tolpami Kasavubuja in Combeja, da ne bi prišlo do spopadov, oziroma da zaščiti uzurpatorsko oblast, kakor je delal do sedaj. Hammarskjoeld trdi, da bi morale čete OZN zavzeti samo o-brambne položaje in reagirati samo v primeru napada. Toda mnoge države članice posvetovalnega odbora zahtevajo odločno izvajanje zadnje resolucije, ki nalaga OZN tudi razorožitev raznih oboroženih tolp. Tudi kar se tiče postavitve podlage za politično ureditev v Kongu, nastajajo nesoglasja, ker baje hoče Hammarskjoeld še vedno po starem tiru in podpirati uzurpatorsko oblast Kasavubuja. Medtem poročajo, da je Hammarskjoeld pozval afriške države članice OZN, naj pošljejo drugih pet tisoč vojakov v Kongo, ker hoče Hammarskjoeld doseči, naj bi sile O ZN štele skupno 23.000 mož! Poročajo tudi, da je Hammarskjoeld poslal belgijskemu predstavniku v OZN zahtevo za umik vseh belgijskih vojaških in polvojaških formacij ter političnih svetovalcev. Ni znano, ali je Hammarskjoeld podobne zahteve tudi drugim državam. Iz Leopoldvilla javljajo, da je voditelj plemena Baluba Sendve razglasil danes ustanovitev nove napol avtonomne države v Kongu z imenom Lualaba, ki je bila do sedaj pod nadzorstvom Lumumbo-vega pristaša Ilunge. Sendve je izjavil, da je bila vlada te pokrajine že sestavljena in da ima sedež v Manonu ter da bo podpirala Ileovo vlado. Strdve namerava posredovati, da bi dosegel »tike med Ileom ne vrvice. Ena od obeh vrvic je zgorela do polovice, druga pa je ugasnila kake štiri centimetre pred detonatorjem. Srečno naključje torej, kajti v nasprotnem- primeru bi naboj eksplodiral. Po mnenju pobiralca min, ki ga je policija poklicala na kraj, kjer je naboj ležal, je bilo v njem več kot pol kilograma dinamita v prahu. Ce bi naboj eksplodiral, bi porušil velik kos zidu, ki loči naše dvorišče od dvorišča sosedne hiše, medtem ko bi popokale šipe na številnih oknih naše tiskarne in uredništva ter na oknih sosedne hiše. Pobiralec min je tudi ugotovil, da je bil naboj sestavljen iz šestih vrečic «dinama», to je dinamita, ki ga uporabljajo v industrijske namene, kot na primer za mine v kamnolomih itd. Vžigalna vrvica pa bi morala goreti — preden bi prišel ogenj do detonatorja — od dve in pol do tri minute, torej dovolj časa, da se je zločinec lahko umaknil na varno. Ni moč reči, kdaj je bil naboj vržen na naše dvorišče, niti kako. Dvorišče namreč obdaja -z zunanje strani visoka mrežasta ograja, po vrhu katere je speljana še bodeča žica. Zato je prav malo verjetno, da bi jo storilec preplezal, položil bombo na tla, prižgal vrvico in potem spet preplezal ogra- Dinamitni naboj je bil zavit v platneno vrečico, iz nje pa sta molela dva konca vžigalne vrvice. Taiko smo jo našli na dvorišču stava bo kongoška zastava s sedmimi zvezdami. Sendve je pezval OZN, naj prepreči da bi Combejeve čete vkorakale na to področje. Sendve je dalje izjavil, da bo Lualaba protikomunistična pokrajina in da bo zahtevala intervencijo zahodnega kapitala za razvoj ležišč kositra, zlata in urana. Iz Stanleyvilla poročajo, da je tamkajšnja vlada zagotovila zahodnim konzularnim predstavnikom, da so belgijski padalci, ki so tam zaprti, živi iri da se dobro počutijo. Predstavnik OZN je sporočil, da so čete Gane pod poveljstvom OZN dobile ukaz, na.i začnejo akcijo, da preprečijo spopade, ker so prišle novice. da je zakonita kongoška vejska prodrla globoko na o-zemlje pokrajine Kasaj. Baje so čete prodrle do področja Luluaburg, prestolnice pokrajine Kasaj. Predstavnik OZN javlja tudi, da so Mobutujeve tolpe včeraj v Lisali v Ekvatorski pokrajini več časa divje raz-sa-ale proti tamkajšnjemu prebivalstvu, ki je zagrozilo, da bo odločno reagiralo, ker s.) Mobutujeve tolpe nadlegovale ženske in začele pleniti. Kakor poroča belgijska a-gencija iz Elisabethvilla, je veliko število vojakov zakonite kongoške vlade vkorakale v Luluaburg prestolnice pokrajine Kasaj. —-—*» ---- 0 sestanku Hruščcv-Kennedy LONDON, 24. — V sovjetskih krogih v Londonu so mnenja, da bo Hruščev prišel v New York proti koncu marca in ne takoj v začetku zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov. V New Yorku so mnenja, , • ; da bo Kennedy morda prišel ^' r . * na prihodnje zasedanje skup- j ščine OZN, »da se seznani« z .................................................... ™ delegati 99 držav članic. Govo- Bombo Je sestavljalo šest dinamitnih nabojev, okoli katerih miš* ja o tem^bSk””0 New j sU bili naviti vžigalni vrvici, ki sta se končali Pri detona-Tcrku še posebno, če bo Hru-j terjih. Ce bi zgorelo se 4 cin vzigalne vrvice, hi dinamitni ščev navzoč. naboj eksplodiral jo ter se oddaljil. Bolj verjetno je, da je zločinec — ali zlo-činci — bombo vrgel na dvorišče, pri čemer pa se postavlja vprašanje, od kod? Obstajata dve možnosti: da je nekdo prišej na dvorišče sosedne hiše v Ul. dei Giuliani 48 in vrgel naboj čez zid na naše dvorišče, ali pa da jo je celo vrgel .z parka, ki obdaja naše dvorišče po drugi strani. Dejstvo, da je bila bomba v platneni vrečici, daje namreč slutiti, da so jo uporabili iz dveh namenov: prvič zato, da so jo skrili, drugič pa iz razloga da so jo laže vrgli. Zanimivo je, kako smo zvedeli, da leži bomba na dvorišču. Včeraj popoldne okoli 15. ure je nekdo zavrtel telefonsko številko uredništva lista »Unita« in dejal v italijanščini: «Tu Movimento irredentista nazio-nale. Na dvorišču Primorskega leži bomba.« Neznani lopov je potem takoj odložil slušalko in urednik «Unita», ki je »obvestilo« sprejel, je takoj telefoniral v naše uredništvo. Priznati moramo, da smo vest sprejeli precej skeptično, saj se je zdelo, da gre za neposrečeno šalo. Toda za vsak primer je ravnatelj naše tiskarne e ■stopil na dvorišče in ko je pregledal že vse kote, je prav slu-zajno opazil vrečico. Pogledal je in videl, da iz nje molita dva konca vžigalne vrvice. Takoj je poklical policijo in kmalu zatem je bil prvj policist na mestu. Kasneje so na dvorišče, kjer je ležala bomba, prišli še drugi policijski funkcionarji, med njimi šef političnega oddelka kvesture dr. Ambroggi, šef letečega oddelka dr. Cappa ter drugi. Prišli so tudi člani znan» stvenega oddelka kvesture in policijski fotograf, ki so ostali na dvorišču do teme. Poskusni bombni napad na naš dnevnik nas pa po drugi strani ni presenetil. 2e med nedavnimi fašističnimi demonstracijami — ko so napadli slovensko knjigarno, Kulturni dom in slovensko višjo gimnazijo — smo med demonstranti slišali »predloge«, naj napadejo tudi stavbo v Ul. 'Montecchi 6, kjer je uredništvo našega lista. Toda očitno je, da se k Sv. Jakobu niso upali, in tako je napad izostal. Misel na napad pa je v glavah fašistov ostala bolj živa kot kdaj, in sedaj so jo uresničil' z metom dinamitnega naboja, ki iz kdo ve kakšnega srečnega naključja ni eksplodiral. še odgovor na vprašanje, kaj je «Movimento irredentista na-zionale«. Ime te fašistične or-ganizacije je tržaški javnosti, zlasti pa nam Slovencem dobro znano, saj smo z njo imeli že večkrat opravka: Spomnimo se samo na letake, ki so jih metali po tržaški okolici, ko so oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam. Ali pa na papirnato bombo, ki je eksplodirala v tržaškem občinskem svetu. Ali p» na hitlerjevske kljukaste križe, ki so se pojavili x mestu. Mesto, kije podobno lepo urejeni izložbi BANGKOK, februarja, — Bangkoi, ogromno mesto z nad dvema milijonoma prebivalci, ki se razteza na desetine kilometrov po močvirni ravnini na obeh bregovih reke Caopeja, imenujejo v turističnih prospektih »vzhodne Benetke«. Brez večjega razloga, ker so njegovi prekopi, vsaj zdaj med sušo, prej podobni velikim sivo-zeljnim mlakužam, pokritim z žabjo odejo in polnim naj-raznovrstnejših odpadkov. Tu so legla rojev komarjev, ki ne prispevajo dosti k privlačnosti tega mesta. Nedavno je župan Javabum Izjavil, da mora Bangkok postati »vzhodni Rim«. Prekope po glavnih mestnih ulicah že zasipajo in postavljajo nanje tlak, da bi bilo dovolj prostora za deset tisoče avtomobilov, ki v dolgih vrstah čakajo na prehod čez maloštevilne mostove na drugo stran prekopa. Malo je verjetno, da bi bil Bangkok kdajkoli preveč podoben Rimu, čeprav so nekaj vodometov na mestnih trgih sezidali z okusom. Toda v središču tega mesta je marsikaj, kar zelo spominja na velika evropska in ameriška mesta. Vsaj kakih deset najmodernejših hotelov in prav toliko restavracij in barov ne zaostaja po udobnosti, opremi, strežbi in cenah za Parizom ali New Yorkom. Ulice so kratko malo zatrpane z avtomobili, stavbe v središču so od kleti do strehe pokrite s svetlobno reklamo, razkošno razsvetljene trgovine so polne blaga z vseh celin. Nova Avenija Radžadamnern s poslovnimi stavbami in ustanovami iz rdečega in rumenega kamna ne bi delala sramote nobeni moderni četrti katerega koli evropskega mesta. Pred letom dni je mestna uprava prepovedala rikše in vse kulije z rikšami izselila iz Bangkoka. Vlada je ukazala pobiti pse brez gospodarja, ki so pogosti, zelo glasni in nevarni prebivalci skoraj vsakega budističnega mesta. Bangkok je danes eno izmed najbolj snažnih mest v tem delu sveta. Toda zadostuje, če samo gremo na drugi breg reke Caopaja in že preneha vsaka potreba po daljnjih primerjavah. Tukaj se takoj začenja predmestje Tonburi, ki je samo nekaj sto metrov oddaljeno od svetlobne reklame, cadillacov, klimatskih naprav in vodometov, predmestje, ki po svoji zunanjosti ne pripada temu svetu. Tukaj so kilometre dolgi kanali v bujnem gozdu, na katerih živi po džunkah ali lesenih kolibah ter kolibah iz bambusa, ki stojijo na kolih, na deset tisoče družin. V krčevinah v džungli za kolibami so vrtovi, ki so vse imetje teh družin. Denar, ki je tako zelo cenjen in potreben na drugem bregu reke, zelo redko priteka semkaj — vse, kar je potrebno za življenje, gojijo na teh vrtičkih. Zjutraj natovorijo ženske čolne z bananami, ananasom, melonami, kokosovimi orehi in sladkornim trsom in odhajajo do križišča kanalov, kjer je trg na vodi. Tukaj zamenjujejo na čolnih ali trgovinah, ki stoje na kolih, plodove zemlje za košček bombaža ali svile, nož, kon-servo, sol, piščanca, pečenega na olju, ali za zelo posladkano in živo obarvano slaščico. Tukaj so tudi krojaške delavnice in brivnice, »lepotilni saloni«, kavarnice, v katerih pripravljajo jed na oglju in špiritu. Tukaj je prodajalna za poročne obleke, trgovina s krstami iz tikovega lesa in budistični krematorij, Vse, kar je potrebno za življenje in za smrt teh ljudi. Videti pa je, da je za smrt, ki semkaj prihaja zgodaj, potrebno več kot za življenje. Med kolibami, kjer v enem prostoru živi tudi po nekaj družin, se nenadoma zablešči pagoda z marmornatimi portali in strehami iz rdeče in zelene keramike ter pozlačenimi kipi Bude Budistični duhovniki v žoltih oblekah križarijo s čolni po vodi in izmenoma nabirajo po hišah hrano za svojo bratovščino. Kot del sveta z drugega brega se včasih zasveti od niklja in reklame tudi bencinska črpalka na pontonu. Tam jemljejo gorivo motorni čolni, ki semkaj pogostokrat dovažajo tuje turiste, policija, trgovci ali kak sodobnejši budistični menih. Ce se človek popelje z motornim čolnom od luksuznega »Hotela Oriental« na drugi breg reke Caopaja do »Kanala skozi džunglo«, glavne vodne avenije v predmestju Tonburi, lahko v nekaj minutah vidi, kako širok je družbeni prepad v Tajlandu, o katerem bo vsak Tajlandec dejal, da je eden izmed glavnih socialnih problemov y deželi. Razkošje in pomanjkanje, navade, zahteve in način življenja, kakršnega srečamo v najbolj razvitih državah, loči tukaj od lesenih kolib in naturalne menjave samo nekaj sto metrov. Razlika med Bangkokom in pokrajino v notranjosti pa je še večja. V Bangkoku je po en zdravnik na 1100 prebivalcev, v notranjosti en zdravnik na 30.000. V bolnišnicah v Bangkoku sta po dve postelji na tisoč prebivalcev, zunaj pa samo 0,1. Skozi to mesto poteka kakih 95 odstotkov tajlandskega uvoza in nad 70 odstotkov izvoza. Zato ni nič čudnega, če je Bangkok privlačen cilj za prebivalce z dežele, predvsem za kmete z nerazvitih in pasivnih območij na severovzhodu. Danes živi v mestu Bangkoku vsak deseti Tajlandec. Kljub temu prebivalstvo nenehno narašča in natrpanost v siromašnih predmestjih postaja čedalje hujša. Nekoč so bile rikše glavni poklic siromašnih priseljencev. Sedanja vojaška vlada je pred nekaj časa prepovedala vsa vozila s človeško vprego v Bangkoku in preselila kulije na državno mejo na jugu, ker je hotela preprečiti nadaljnje kopičenje polzaposlenih revežev v glavnem mestu. Tako je bila taj-landska prestolnica nekaj časa eno izmed redkih mest v tem delu Azije brez tradicionalnih rikš. Toda prav kmalu so se na ulicah v velikem številu pojavile japonske motorne rikše na treh kolesih, ki so bile znatno cenejše od taksijev. Mestna uprava je objavila, da bo v mestu registriranih samo 7000 vozil, da bi izigrala ta novi razvoj. Ker bo število 7000 kmalu izpolnjeno, pripovedujejo, da se že pripravljajo delavnice, v katerih bodo uvoženim triciklom dodajali še četrto, slepo kolo, da bi izigrali uredbo. Tajlandci trdijo, da je dejansko nemogoče zaustaviti nadaljnji pritok prebivalstva iz vasi. Kot razlog navajajo tudi .tradicionalno tajlandsko gostoljubnost. Ce pride k prebivalcu Bangkoka sorodnik ali prijatelj iz iste vasi na obisk, se bo umaknil v kot sobe, obiskovalcu pa prepustil drugega. * # # Tajlandci so zelo ponosni na svoje glavno mesto. Zelo se trudijo, da bi bil čim lepše in sodobnejše, in dejstvo je, da dela njegovo središče danes vtis resničnega velemesta in da je za merila tega dela sveta celo zelo lepo. Njegovi hoteli in restavracije, trgovine, letališče in železniška postaja, vse to je za to zemljepisno širino nepričakovano razkošno in moderno in neverjetno drago, celo za višje državne uradnike. Ce samo prenočišče v drugorazrednem hotelu v Bangkoku (ki je praviloma zelo sodobno opremljeni velja 200 tikalov, si je težko predstavljati, kako naj bi v takšnem hotelu prenočil mlajši profesor ali nižji uradnik, ki se mu mesečna plača začenja pri 500 tikalih. Malo je tudi verjetno, da bi mogel tukaj dalj časa stanovati celo univerzitetni profesor, ki prejema največ 3500 tikalov mesečne plače. Zato je Bangkok podoben lepo urejeni izložbi, a je predrag za večino prebivalcev, ter bleščeč, a težko dosegljiv cilj za prebivalce s tajlandskega podeželja. Za njegovim bleskom se razteza dežela, ki ima mnogo naravnih bogastev in je ena izmed najbogatejših dežel v Aziji, čeprav je še zmeraj zelo nerazvita. DUŠAN SIMIČ Oster odgovor Kunca na tiskovni konferenci »Predsednik« Combe prireja tudi tiskovne konference. Ko je pred dnevi sporočil, da bo mo-bilizirai belce in črnce proti četam OZN v Kongu, je kmalu nato na neki tiskovni konferenci znatno ublažil te svoje prve izjave, češ da bi se zadovoljil s sodelovanjem njegovih sii z oddelki OZN Ovržene insinuacije češkega dopisni! o razliki med vlado in ljudstvom Fli V Bimu podpisan italijansko-jugoslovanski sporazum o italijanskem prispe za jugoslovansko devizno reformo - Dogovor o prenosu dinarskih italijanskih državljanov, ki so se izselili iz Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Na moje vprašanje, v kakšnem ozračju poteka delo jugoslovansko italijanskega mešanega odbora, je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve na današnji tiskovni konferenci odgovoril: «Ne morem vam o tem mnogo povedati, ker se je zasedanje v Rimu začelo šele pred nekaj dnevi. Lahko vam rečem, da so na dnevnem redu zasedanja vpra šanja, ki se nanašajo na položaj in pravice naše manjši' ne v Italiji in na izvrševanje mednarodnih obveznosti glede manjšin, ki sta jih obe strani prevzeli z londonskim memorandumom o soglasju«. Dopisnik CTK se je zanimal, ali je točno, da je brazilski veleposlanik v imenu diplomatskega zbora pri jugoslovanski vladi protestiral gle- ifiiiiiiiiiiiiimiiiiiimtiiHiiiitiimtiiiiitiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiimimiiiMtiifHtmiiiiiimiiiiiitiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiim Pripoved bivšega pripadnika francoske in belgijske tujske legije Zatrjuje, da je pokopal Lumumbo ki je bil umorjen Izjave, ki jih je Nemec Gerd Arnim Katz dal listom «Aurore», «Daily Sketch* in «Paese Sera», se nekoliko razlikujejo, vendar je lahko v njih precej resnice RIM, 24. — Pariški »Auro-re in londonski «Daily Sketch« sta v današnjih izdajah, nato pa še rimski »Paese Sera« v svoji opoldanski izdaji objavili izjave nekega Nemca — Gerda Arnima Katza. «Paese Sera« objavlja tudi njegovo sliko v družbi dveh urednikov v uredništvu lista. Katz je izjavil, da je bil on s svojo četo domačinov iz Ka-tange, ki je pokopal Lumumbo, M’Pola in Okita. Ker je nato uvidel nevarnost zase, je zbežal iz Afrike. Riccardo Minuti in Eric Salerno pišeta v «Paese Sera«, da ni bilo prav lahko priti do Amima Kataa in ga pregovoriti, da je začel pripovedovati. Vsekakor je v pripovedovanju toliko znakov pristnosti, da so Katzove izjave zelo pomembne tudi kot dokaz, da je bil namen Belgije zatreti neodvisnost Konga — še preden je bila sploh proglašena — z organizacijo lutkarske vlade v Kongu in s sestavo najemniške vojske. Arnim Kalz, ki ima 31 let, je pripovedoval, da se je de- vet let boril v francoski tujski legiji in da je bil v Indo-kini po partizanih tudi ujet. Potem je bil pri neki zamenjavi ranjencev osvobojen in do 1, 1960 je služil v Alžiriji. Potem je 16. junija 1960 prispel v Bruselj. Tam je slučajno prišel v neki bar, kjer se je srečal z nekim mladim črncem; ta se mu je predstavil samo z imenom Patr.ce. Dva dni pozneje je neki policijski agent v hotelu kontroliral njegov nemški potni list. Skupaj s potnim Ustom je imel tudi spričevalo kot padalec francoske tujske legije. Komaj dve uri pozneje ga vratar obvesti, da ga čaka neki prijatelj. Arnim Katz je mislil, da bo kako dekle, bil pa je Ptrice. To pot se mu je ta predstavil kot častnik vojske iz Katange, ki ima nalogo nabirati vojake za to vojsko, in sicer po možnosti veterane iz kake vojne. Patrice je vse točno vedel o Katzovi preteklosti, po čemer je mogoče sklepati, da je bil obveščen po belgijski policiji, ki je najbrž sploh Pa. T« J« spomenik vlogi OZN v K« »g a. (Iz ljubljanskega •Pavlihe*) IIIHIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllIHMIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllimmillllHHniimillllll Britanske miši, mačke in opice so še lahko dolgo časa brez skrbi LONDON, 24. — Britanski minister za znanost lord Hail-sham je med potovanjem po Škotski v okviru pregledovanja naprav za znanstvena raziskovanja v Glasgowu izjavil, da «se Anglija v teku sedanje generacije ne bo angažirala v programu, katerega cilj naj bi bil izstrelitev živega bitja v vesolje«. Miši, mačke in opice Združenega kraljestva se lahko zaradi tega pomirijo, kajti Velika Britanija se jih ne bo posluževala v okviru svojih raziskovalnih programov. Minister je moral dati tako iz-avo na pritisk britanskega javnega mnenja, ki je nasprotno vsakemu vesoljskemu poskusu s pošiljanjem živali vesolje. V imenu tega javnega mnenja se je obrnilo na lorda Hailshama Društvo za varstvo živali. Ko je govoril o jakosti raket, ki jih sedaj proučujejo v raziskovalnih središčih Združenega kraljestva, je minister izjavil, da Velika Britanija trenutno ne namerava izdelovati vesoljske ladje za daljše domete. «Za prihodnje leto — je izjavil minister — imamo v programu izstrelitev rakete ameriškega izdelka, ki bo opremljena z napravami za znanstvena raziskovanja, toda v naših načrtih niso vključeni poskusni poleti proti Luni ali pa drugi kozmični programi. Razpečavali so Čombcjeve bankovce ŽENEVA, 24. — V Soleur-skem in Bernskem kantonu v Švici so začeli krožiti številni bankovci »Državne banke Katange«, na katerih je bila na eni strani vtisnjena podo- ba »predsednika« Combeja, na drugi pa vladna poslopja v E-lisabethvillu. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo, je ugotovila, da je šlo za pokvarjene bankovce, ki jih je tiskala specializirana tiskarna v Ženevi po naročilu katanške vlade. Bankovci v vrednosti po 1000 ka-tanšikih frankov, so bili skupno z drugimi vrednotnicami namenjeni neki tovarni papirja v Soleuru, ki bi morala ves papir zmleti. Med delom pa so delavci v tovarni našli med papirnatimi odpadki večje število že omenjenih bankovcev. Glas o tem se je hitro raznesel in čeprav so bili brez vrednosti, so se ljubitelji in zbiralci redkih zanimivosti kar vrgli nanje. Zadeva j j prišla na uho policiji, ko je neki delavec hotel v menjalnici v Bernu zamenjati bankovec za 1000 ka-tanških frankov, triceu dobavljala informacije o osebah, ki bi lahko prišle v poštev za katanško vojsko. Arnim Katz pravi, da je ponudbo sprejel, saj plača je bila kar vabljiva: 400 dolarjev (250.000 lir) na mesec in seveda plačan prevoz v Elisa-bethville. Odpeljal se je iz Bruslja 21. junija skupaj s tremi drugimi Nemci, ki jih je tudi našel Patrice. Naslednji dan so prispeli v Elisabethville in v nekem vojaškem taborišču 14 km od mesta so jih preoblekli. Pozneje so se spet vrnili v Elisabethville in sprejel jih je Combe, ki je tedaj sestavljal svojo »vlado«. Combe je dejal, da je ponosen, da ima spet kakega Nemca v svoji vojski. Po mnenju Kalza se je moralo to nanašati na kapetana Johannesa Becha, ki je bil Rommelov adjutant, ter na Roberta Wagnerja. Po četrturnem razgovoru so se vrnili v vojašnico. Katz je dobil nalogo vežbati 11 domačinov, ki se še nikoli niso borili. Imenovan je bil obenem za poročnika. Y septembru so se morali preseliti na mejo z južnim Kasaiem, kjer je bilo treba ponoči patruljirati. To službo je Katz opravljal sedem mesecev in večkrat’ se je moral spoprijeti v borbi pro+i pripadnikom plemena Baluba. Dopoldne 18. januarja so jim sporočili, da bodo popoldne pripeljali jetnike, med ka. terpni bo Lumumba, na katerega je treba zelo paziti. Popoldne je Katz zaslišal neko vreščanje. S strojnico je skočil iz svojega šotora. Trinajst vojakov pod poveljstvom belgijskega kapetana Ruysa je pravkar prispelo. Medtem ko so črnci prepevali, je bil Ruys ves zmeden. Z roko je Katzu pokazal na kamion, kjer so skoraj skrita v nekem kotu ležala tri trupla: Lu-mumbovo, M’Polovo in Oki-tovo. Pogledal je Lumumbo od blizu ter ugotovil, da je moral biti umorjen s streli v hrbet. Trupla so se nahajala tamkaj še precej časa, tako da so jih nekateri Nemci tudi fotografirali. Ruys je telefoniral o dogodku v Elisabethville. Combe je Ruysu in Wagnerju ukazal; naj trupla zakopljejo na skrivnem in naj ne puste, da bi vest prišla v javnost. Wagner je ukazal Katzu, naj ta s svojim oddelkom kam prepelje trupla in jih po sonč. nem zahodu pokoplje. V temi so potem trupla prepeljali 250 km daleč. Blizu vasi Kata-to je Katz našel primeren prostor ob nekem drevesu. Izkopali so en sam velik, 2 m globok grob in ob 4. uri 19. januarja zjutraj so zmetali vsa tri trupla v jamo. Potem so zabrisali sledove groba. Katz je spoznal, da je njegov položaj zelo nevaren. Razumel je, da namerava Combe spravit; s poti vse, ki so kaj vedeli o smrti jn pokopu Lumum-be. Štirje Katzovi vojaki so bili še tisti dan aretirani in drugi dan so jih pobili. Katz je že zvečer 19. januarja pobegnil in po štirih dneh je prispel v Leopoldville. Več dni se je tu skrival v hotelu Ysere, njegovi nemški prijatelji pa so skrbeli, kako bi mu pomagali pobegniti iz Afrike. To mu je uspelo z nekim letalom družbe «Sabena», s katerim je dospel v Rim. pa je bila pripoved Amima Katza listu «Daily Sketch« o usmrtitvi Lumumbe povsem drugačna. Temu listu je Katz govoril o eksekucijskem vodu, ki je ustrelil Lumumbo. Vodu je poveljeval neki belgijski častnik. Katz je dobil nalogo, da Lumumbo pokoplje. Urednikom lista «Paese Sera« je Katz pripovedoval, da bo imel Combe kmalu pripravljeno svojo tujsko legijo, v kateri bo najmanj pet tisoč belcev — Francozov, Belgijcev in Nemcev — ki jim bo poveljeval neki Francoz; mogoče bo to isti polkovnik Trinquier, ki je tako žalostno «slaven» že iz Alžirije. V glavnem štabu tuj- de nedavnih demonstracij v Beogradu in da mu je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič dejal, da Jugoslavija obsoja nasilja, ki so bila izvršena. Dopisnik CTK je hotel vedeti, ali to pomeni, da jugoslovanska vlada ne soglaša z ljudstvom, ki je demonstriralo. Na tozadevno pismeno vprašanje dopisnika CTK je Kunc odgovoril, da je veleposlanik Brazilije obiskal Kočo Popoviča v svojem imenu. «Razume se, je izjavil Dra go Kuqc, da ni npbene razlike med jugoslovansko vlado in razpoloženjem ljudstva glede upravičenega ogorčenja ljudstva zaradi zločinskega umora Lumumbe. Kar se pa tiče konkretnega akta vpada demonstrantov v veleposlaništvo upam, da tudi vaša vlada in vi osebno smatrate, da je potrebna zaščita njihovega priznanega mednarodnega položaja. Vi ste mi zadnjič postavili vprašanje s podobno insinuacijo o razliki med vlado in ljudstvom pri nas. Izkoriščam priložnost, da vam in ostalim, ki prav tako love po kalnem, odkrito in jasno povem, da za zvezo med vlado in ljudstvom skrbite v vaših državah. Pri nas je ta zveza, zahvaljujoč se borbi, ki je po svojih razmerah bila edinstvena v Evropi, trdno in trajno vzpostavljena za časa vojne. Zato smo lahko imeli vlado v deželi že leta 1942. Ta zveza je bila še bolj u-trjena po vojni z izgradnjo socializma, posebno v času, kq so nam delali velike težave od drugod«. Glede zadnje resolucije VS o Kongu je Kunc poudaril, da je sedaj važno, da se ta resolucija takoj in učinkovito izvede in preprečijo vsi poskusi, da se izvršitev prepreči. Na izjavo Combeja, Kalondži-ja in Uea, da se bodo zoperstavili izvršitvi resolucije, je Kunc izjavil, da tako stališče kolonialistične agenture potrjuje vlogo, ki jo je ta agentura do sedaj igrala v Kongu, in da je z zadnjimi zločini ta agentura popolnoma izgubila pravico, da govori v imenu kongoškega ljudstva. -V zvezi z napadi albanskih organov na uslužbenca jugo- osebje poslaništva v Tirani | narskih pologov, ki t , ■_________________ ■ ■_____ ■ . . ..de * ske legije so tudi trije nemški generali, ki so bili pripadni-1 slovanskega poslaništva v Tiki SS. J ranj je Kunc izjavil, da je stalno šikanizirano in da jugoslovanska vlada proučuje u-krepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi s takim ravnanjem albanskih oblasti. Na vprašanje, ali lahko potrdi vest, da je italijanska vlada odobrila Jugoslaviji posojilo 22 milijonov dolarjev za izvedbo devizne reforme, je Kunc izjavil, da se pogajanja še vedno vodijo in da se pričakuje, da se bodo kmalu končala. Po izjavi Kunca so se zadevni razgovori z nekaterimi drugimi državami že kcnčali, z nekaterimi se še vcdijo, medtem ko so se v pogajanjih z nekaterimi državami pojavile težave. Državno tajništvo za zunanje zadeve je danes izročilo odpravniku poslov albanskega poslaništva noto, v zvezi s procesom proti albanskim vohunom v Titogradu. V protestni noti se protestira proti provokacijam in prevratniškemu delovanju albanske vlade, ki je postala ena od stalnih oblik delovanja albanske vlade proti Jugoslaviji. Odpravnik poslov albanskega poslaništva je odbil sprejem note. B. B. RIM, 24. — Na sedežu zunanjega ministrstva je bil danes podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki naj določi — v okviru sporazuma, ki je bil v decembru dosežen med Mednarodnim denarnim fondom, ZDA in nekaterimi zahodnoevropskimi državami — italijanski finančni prispevek k jugoslovanski devizni reformi. čJporazum sta podpisala predsednika obeh delegacij: za Italijo opolnomočeni minister dr. Manlio Castronovo in ra Jugoslavijo veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški. Navzoč je bil tudi pomočnik generalnega ravnatelja za ekonomske zadeve v zunanjem ministrstvu, opolnomočeni minister Gianvincenzo Soro. jo pri jugoslova: banki tisti italija"" ljani, ki so zaPu! cono B. n—" 0 spomcnKf Hruščeva Adetf' BONN, 24. - OjJ stavnik bonnsKe , Eokardt je zanikal' i vjetska zveza za°* ^ stališče v svoji za*?, nici o Zahodni stavnik je dalje 'j spomenica, ki Je ...jj na Adenauerju PreJ ^ poudarja prvo!”0 i> stališče o Beri*11,11, ,ijeS je, da je SZ pripraVj.r gajati se o začasni de Berlina, toda za ■■ Berlin postane sV° militarizirano mes ' Von Eckardt )e ,, vil, da je AdenaU«1 J Čanju o svojih ra (i Londonu ponovil. 3 « in London o bistv šanjih strinjata«. V Zahodni N6®®*) strpno pričakujejo J 1>? ministra Selwyna se bo razgovarjal 0 plačilni bilanci >n ^ ralnih vprašanjih ‘((|) lutnih sistemov C še obširneje OECD. Lloyd se ra’av'' je riti, toda o tem še podrobneje dos Foreign Offi°e o jji trditve v r s da so se ( nemški odnosi ^j r zaaniem razgovor11^ p nauerjem in MaC «»" " Narašča . v Rortjj SALISBURY, javljajo, da so v,0pu5,e s. ziji ukinili vse 3 • \ cijskim agentom, .a d V Londonu izla, » . ? bo britanska vU^j f sredstvi uprl? e “ji ^ b glasitvi neodvisfl0 je Rodezija-Njaj®'^* u V pooblaščenih * j)' č da je br.tg.jj vijo, neposredno odgoU^pi^ / b ževanje reda v .. V b ratih federacije ^ f. ^ dezije in Njase, » b je tj torialne čete, k' n Severne Rodezil® ^jit*. ^ ne bi mogle up° namen brez sp°r nfoi^ 'J tansko vlado. ^?1n uP^J ), nanje bi pome dejanje, ki hi voJa it «: britansko Cij0’ 'a « .■ Iz SalisburyJa Km \ £ ________ A namerava preo« cjj> fede < tamkajšnje .... Welensky obtoži« tanijo, da se 1,1 -nsv* razuma, da se h® z vlado federacU ei(' tj nih ustavnih SP t Severni Rodezijt^^ ^ ________________________s, MMtM predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri, Jutri 13. uri in v ponedeljek 27. t. m. ob 18. uri Un‘ .Oe-n.t TONY"3 euRTis>qj Nastopajo tudi EDMOND 0’CONNELL in drugi 0'BRIEN, J znani igr31®*^/^ TUSSET&SIN KORZO IT ALI A 1 EXTRA z vugfi USPlJ: sc nadaljuj® ,!.! /f, TUSSET TRG STARE MITNICE 2 POPUST NAVADNI IN LUKSUZNI K O V C Kj ZENSKE USNJENE TORBIC*; TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVA/* NAJLONOVI IN SVILENI D E Z N I H,! Pf |(l ob koncu D E N A ZENSKI IN R N MOŠKI PASO Ugibanja pred volitvami v Bel 'gi/i S kakšnimi cilji sevračaSpaak? cen* krogi so se prezgodaj veselili - Stavka r(mko nereda» pomladila in potegnila v levo Belgiti ^mani ŽaSih se sicer 0 Meseci im govori kot pred yeliko ' stavk! \ ?elg‘ii imeli ■e Belgija m’ « a ae vedno 111 ,0 iz dveh d"evnem redu ftrani■ je w?logov: Na eni postno ?,ni!1)a vpletena v e«ar skun Konga, gle-etelami P z Peltaterimi žalostno vir°gl Zahoda P°* ^a dajboli l‘°g0 Predstavni-Cega kolonfcio UIr>irajo- !trani pa t. zma> z druge 5° še ved- aava(! veliki * posledic ne- f»i trajajočo St,av>e- Mesec !! Belgij0 w_Si? na stavka ganski \‘P? emajala in *“***» in H 81 v Bruslju, 50 Se vedno gl?d v Belgiji ^voatjo, “razbur!eni» nad ?°kszal; v ’.i,!’uS0 t° delavci kS- T> kropi eJ* velike stav- ljene SLE CPt>]o nekoliko ?05oče l-ai .ii,* le bilo )ieU", ki ii oa v njihovi t a reda# o znana kot «de-stranki —' r,‘.avni meščanski “a Boeralci _ ca°ski socialci )U^ta vsalra Pa stavko oce-1° vsaka na S- sv°ie strani 5** kako nai J naoin <h mno%„de?0ralizaeije 5* 1b^“pomu1Ži5' bi se desrii- da roko in 'eZl°e. tako a??* reakciji Sa e. redkok? ]e delodajal. v °diielja -Je.usPelo kake-J ?! p?ifavke.izločili, so stavteIavce in r. jZe odpušče. tWnelt“l'iloSldrbilh,SO razme' i Je pisal^ga Caso-«t,T‘Jah, Mrin 0 številnih ker j?i° odpuštftn se ne prad-jo u Zmere tol K službe, Pr'itisi pa Prede* ne> ■ dopušča- °Vv\Toda tudfV laj° hud viča7ltakojšen o, tU le bll tac i?0 Gen”' ,Skupno z le-Jim dela so ?'no konfede- je sprejeli na H !ankcijain ae.Proti takš- «Ni&*elU? tud®?'1* služ' V»Cat]. kar iM* krščanski Post L P0vzrdčil?ed konser- ?a)0 n ministri litev Pomena „ -J’ ®e Pr; 1 *e ®Pa Prihodnjih ■ 1 t—' ne Upajo se za. vo- koij pa 'k “pal° udariti s° se t to konservativce še k^;r^ FGTB.ievi' veli- n *Pri proti ti8tlmeosnea ri,?ešiise0 »e jv^času stavke ! »'I Jf ^aščp, *JabotaJa?S*'i**> «upo-> kerZas?»: Da biPSe JenCeJ0; obSoj ae drugače ne sPet °a težke ? ake obtoki' velik*’ kar pa let iad množin!".0 ogorčeni oa 0st Prh?*’- Posebno zlofin?0s ob!a [?e!3a nesra- S&t vC t r jih ?c??i1Jtezagent, Lem. ki an ni3*1 der Tr°Se ega de- ^t8nV°,b0d0 3’ SPU' » isl« a*eit Lerata; žan. Sa Jdega ,,? Lerat ime-i ta a Pouli!„ «strokov- St VSdr0kovnjaL nemire«. aiin.,deeeir,h..» je zad- »a^n, *,1icab*ec*mbra"v ] Je zad-Vf, kr« Bruslin lan> hodil ;Pra tesoin Ja 7 z nabitim d£ ^ «k° teev "°d'ia p ?*** j ? d e 1 aVcd s p 0 P a d o m V e?nii istrokn!, ^ ln zan-ki .‘tašii*2 žepa sa"13!'*’ takoj et.a an smrtni „ zandarju, Z v zras>kovn?eVarnosU»-dj-SPose]! ■ drug; k°v” strel v.f ‘^epa ? Pa znHonn Pa zadene . f 1Vca Van v pretep ljw°PC?? na dlJ3g0va »stroja v ‘ l», ker a1 *? Lera-Pr» Priče *?ini 0hr Je stre-i .a,'i d!,dog0di!.brambi» To- KlT pd? »Strokovi # s^.-5 ?aPi “ttthi .Zato nobeni ,iSn V vPrim” - LVed"C*riava nsCVše'- *Naid dej? soSmščaSlrogega tog"*klili !avci, ki ! izreka- 4?,žanrtkakega L 0 morda «Ckov?aria, z Preved vne-te>a dlaka*, 1. PProstitvuo Sv^na6- °^t 16 Umori' umoril en dokaz o >' bi Izredna pra. ke^ala p°?is neki beb laVeaeljern meščan-^hke stav. da !a4u? 2adeli Skl Politiki Pri “do * Parlamr’P.ravliati S«^ti^n^ra^ težak »•m ""Hill da bodo volivci aobsodili zločin kršitve demokracije«, da bodo obsodili organizatorje »težkih neredov ali celo odkritega u-poraa. «Volitve naj bodo priložnost za primerjavo sil med pristaši reda in med uporniki!)), kot je rekel podpredsednik vlade. Vzporedno z zbližanjem volitev pa je to navdušenje splaknelo. Absolutno večino belgijskih volivcev namreč predstavljajo delavci in njih žene, ki predstavljajo malone 75 odst. vseh volivcev, če k tem dodamo še nameščence, ki so prav tako v delovnem odnosu. Čeprav del krščanskih sindikatov na Valonskem in v Flandriji v stavki ni sodelo. val, se danes niti t'i ne navdu. šujejo več nad meščanskimi strankami, ki so pognale žan-darje nad delavce. Poleg lega sta krščansko socialna stranka in liberalna stranka danes v medsebojnem sporu glede volilne reforme. Gre sicer za malenkostne razlike, ki pa so v tem primeru še izrazitejši odraz nesoglasij. SL cer pa so že imeli prvi «test» o morebitnem rezultatu volitev med «strankami reda» in «stranko stavke«. Sindikalne volitve v nekaterih velikih bruseljskih kovinarskih podjetjih so tudi dokazale, da se volilno telo v primerjavi z letom 1958 krepko pomika v korist levičarskih sindikatov, torej v smeri «stranke stavke«, in ne v smeri «strank reda«, kot so računali. V tej situaciji meščanski krogi polagajo veliko upanje v dosedanjega generalnega taj. nika atlantske zveze socialista Spaaka, ker računajo, da bo njegova vrnitev v belgijsko strankarsko življenje pomenila ((začetek pomikanja socialistične stranke na desno«. Res je sicer, da so mnogi voditelji socialistične stranke, vse od dobe stavke, komaj čakali priložnost, da se pobotajo s «siiami reda«, toda... Za sedaj je težko oceniti Spaakovo »poslanstvo«. V začetku meseca je na plenarnem zasedanju strankinega vodstva Jugoslo- vanska popevka vCannesu Na letošnjem festivalu popevk v Cannesu, ki bo 18. marca in katerega bodo kot vedno prenašali v evrovizijski mreži, bomo lahko, prvič od kar obstajajo tovrstni festivali, slišali tudi popevko jugoslovanskega avtorja in v izvedbi jugoslovanske pevke. Bo to pesem »Neke davne zvezde«, ki jo je spesnil Antič, glasbo pa ji napisal slovenski skladatelj Jože Privšek. Ta pesem je namreč zmagala v izbirnem predtekmovanju pred drugimi osmimi pesmimi, pela pa jo je v spremljavi Zabavnega orkestra RTV Ljubljana mlada novosadska pevka Lilijana Petrovič, ki jo vidite na sliki in kj jo bo po vsej verjetnosti pela tudi v Cannesu. Pravijo, da je pesem zelo lepa, ni nam pa znano kateri modernistični struji pripada: bolj ali manj kri-čaški... ZDRAVNIŠKI KOTIČEK 0 zdravem in Imliiijii sren Mnogokrat imamo povsem napačno mnenje o srčnih obolenjih ali hibah ■ Nekaj o «razširjenem srcu» Srce začne biti že takrat, ko je še človek v materinem telesu. Srce je gibalo krvnega obtoka. Ko s svojim stiskanjem poganja kri, omogo-čuje življenje človeku kot celoti kakor tudi vsakemu delcu telesa, ki mu prinaša kri. Dokler srce lahko vrši to nalogo, je zdravo. Srce dela samostojno in mi ga po svoji želji ne moremo ustaviti. Ima samostojen živčni aparat, ki upravlja njegovo delovanje, vendar pa lahko tudi drugi živci izven srca vplivajo na njegovo delovanje pospešujoče ali zavirajoče. Ce se razburimo, je srčno delovanje hitrejše in zaradi tega čutimo, kako močno nam srce pri razburjenju utripa. Od tod napačno mišljenje, da prihaja vznemirjenost, razbur. jenost, veselje in žalost od srca. To kar takrat čutimo okoli srca, je v resnici samo izraz tistega, kar se dogaja v možganih. Čudno se nam zdi, da srce neprenehoma dela vse življenje. Pravzaprav to ni tako, saj se srce ob vsakem utripu odpočije. Čeprav srce v naših prsih precej krepko bije, utripov v normalnih okoliščinah ne čutimo. Od tod torej pravilo, da človek zdravega srca ne čuti. Razume se pa, da to ni vedno tako: včasih srca ne čutimo, četudi je morda močno okvar, jeno, so pa po drugi strani ljudje s popolnoma zdravim srcem, ki pa se razburjajo, češ( kako močno jim srce utripa. Zaradi tega se dogaja, da se težki srčni bolniki ne zavedajo teže svoje bolezni, medtem ko proglašajo ljudje rahlih živcev svoje zdravo srce za bolno. Zgodi se zato, da ‘ prihajajo srčni bolniki pozno k zdravniku, tako imenovani «bolniki» z zdravim srcem pa letajo od zdravnika do zdravnika, iskajoč zdravi- (Nadaljevanje na 6. strani) L. R. imun umni ........................................................................................................................................................................................................ um....lunin Razlaganje nekaterih sodobnih klimatskih pojavov Do L 2010 ne bo hudih zim? Znanstveniki ugotavljajo postopno, toda vztrajno segrevanje zemeljske oble, predvsem njene severne polovice - So pa tudi njihovi kolegi, ki so obratnega mnenja Ne glede na letošnje prekrasne februarske dneve, ki nas že zvabljajo na izlete v prosto naravo in ne glede na letošnjo izredno milo zimo, so si strokovnjaki, meteorologi in geologi edini v tem, da postaja Zemlja postopno vedno toplejša. Pravijo, da je to dejstvo danes že znanstveno dokazano, ni pa še dokončno ugotovljeno ali gre samo za prehoden pojav ali pa spre. membe geološkega ciklusa, kar bi imelo lahko sedaj še neocenljive posledice, ki bi postavile celotno ekonomsko dispozicijo naše oble na po- naj bi bilo med rtom Hatte- vsem nove osnove. V tej zvezi ne bo odveč, če se ozremo nekoliko nazaj v prejšnje dobe in na razne ugotovitve, ki prihajajo sproti na dan. Po ugotovitvah prof. Bierxnesa s kalifornijske univerze, se je zalivski tok v 60 letih od leta 1880, ko je bila znana ostra zima, do 1940 ogrel za okrog 3 stopinje. Ta ugotovitev sovpada z okrepitvijo Bermudskega anticiklona. Pri nas anticiklon že nekaj let ni več to, kar je bil. Največje ogretje •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiumaimimMiiititnfiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHmiimmiiitiiiiimiimiiimiiiiimiitiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava ob 100-letnici rojstva pisatelj a Itala S veva O priliki stoletnice rojstva tržaškega pisatelja Schmi-tza, poznanega s književnim imenom Italo Svevo, so priredili v galeriji Teatro Nuo-vo razstavo tržaških slikarjev njegovih sodobnikov. Je to le del podviga, ki naj nam objasni, da je v preteklosti Trsta, kljub malomeščanski mlačnosti, kulturna dejavnost dosegla viške katere lahko pravilno ocenimo šele danes. Zato v naslednjem ne bomo obravnavali razstavljena dela toliko po časovni razdalji, ki nas lom od njih nastanka, kot pa po tem v koliko so se njih ustvantelji z njimi približali naši dobi. Tako nam je G. BARISON časovno in pojmovno najbolj oddaljen, Bil je znan portretist a v njegovih delih ni sproščenosti in sončne svetlobe V njih preoladuje rjavi asfalt in natančnost risbe takratnih akademskih slikarjev. Da pa je sledil tudi modernejšim podvigom sli-ka/stva kaže odlična lastna podoba. G. CAMBRON je svetlejši v barvah in četudi korenini še v preteklosti, se že dovolj oddaljuje od te da doiežc v velikem pastelu g. Musnerj že raven trajnejše umetnine. Dolgo življenje A. RIETTIJA pa nam je v marsičem približalo. Tehnično dovršen portretist svojih sodobnikov išče v njih estetske vrednote kar zgovorno kaze slika žene Itala Sveva, izd:lana v mešani tehniki tempere in pastela. Najdo-stopnejši pa nam je v malem oiju »Cvetličarka«. V tržaškem okolju bolj omalovaževani kot zapostavljeni A. FITTKE bi lahko pod ugodnejšimi pogoji gotovo dosegel višjo popolnost, ki jo jasno nakazuje čudovita glava plavolase deklice. Najvidnejša slikarska osebnost v preteklosti Trsta sploh pa je bil Umberto VERGDA, slikar prepričljive moči na- ših velikih impresionistov. Njegove «Cvetlice» so v marsičem sorodne Jakopičevim tovrstnim delom, «Susana» pa onim Veselovim iz srednje dobe. Vdan prijatelj Itala Sveva mu je posvetil izreden dvojni portret iz katerega slutimo veliko pisateljevo ljubezen do svoje žene. Na njem je posvetilo: «Bolj bratu kot prijatelju». Giorgio Carmelich SNEG V PRAGI V velikih alegoričnih slikah se nam V. TIMMEL predstavlja v posebni pikčasti obdelavi barvnih tonov, kot poslednji dedič odmevov secesionističnega poizkusa slikarskega preporoda. Taki so tudi naslovi: Sanje, Življenje, Apokalipsa itd. S. Giorgiom C ARMED1CHEM smo v obdobju po prvi svetov ni vojni, ko je pomladni vetrič sodobne umetnosti pripihljal tudi v Trst. Ta nadarjeni pobornik modernizma je že kot osemnajstletnik uspel povezati okoli svojega avantgardnega časopisa «25» skupino mladih, med katerimi so bili tudi SpacapanC ernigo j in Bambič. Ko je študiral arhitek- tovo njegova najboljša dela. Omahnil je prezgodaj komaj 22 let star in smrt nam je ukradla bogato žetev bodočnosti. Preko optičnih vtisov barv in oblik gredo velika olja A. NATHANA polna posebne vrste vročičnega nastro-jen ja, hrepenenja bolnega dečka za velikimi morskimi pustolovščinami. Njegov primitivizem je bogat omembe vrednih odlik, ki izstopajo zlasti v sliki ((Zaledenela obala z ruševino». Nasprotno pa je V. BOLAFFIO prežet s sončno vedrin-no francoskih sodobnikov. Kljub trpki potezi, ki mu igra okoli ust v njegovem cezanneskem avtoportretu, prekipeva življenske prešer-nosti v prikazovanju prizorov iz mesta in vasi. Res odličen pa je portret gospe z dominanto zelenkastih odtenkov. R. ROSSINIJA bi morali pravzaprav pomakniti pred ali med poslednje omenjene slikarje. Toda ker je dospel v naš čas ožarjen z njega svetlobo, zaključujemo z njim ta bežni pregled. Je to slikar impresionistične in postimpresionistične smeri izredno prefinjenih barvnih dojemanj, ki nam je v svojih vrtnih motivih zelo blizu, najbljiži pa v sproščeni zasnovi jadrnic pred beneško laguno. MILKO BAMBIČ * « * Mnogoobetajoča nova galerija moderne umetnosti, na Oberdankovem trgu, je s svojo prvo razstavo beneških slikarjev zaključila svoj kratki obstoj. Vzrok prenehanju je iskati v nesoglasju denarne narave, ki je nastalo med mladimi slikarji-po-budniki te galerije in pa u-pravo «Krožka nameščencev finančne uprave« — lastnikom razstavnih prostorov. M. B. ras in ledovjem Nove Zemlje, zaradi'česar so se tudi polenovke preselile bolj na sever. So pa še drugi bolj zgovorni znaki postopnega ogrevanja. Slavni astronom Klavdij Pto-lomej iz II. stoletja po Kristusu govori o nevihtah, dežju in vetru v Egiptu in to v vseh letnih časih. Danes v Egiptu ne dežuje tudi po 6 mesecev in nevihte so praktično nepoznane. Aristotel je pripisoval propadanje faraonskega imperija naraščajoči su. ši. V XI. stoletju je cvetela na Groenlandiji (kar pomeni »zelena zemlja« in ne ledena rjuha) civilizacija Vikingov z najmanj 300 naselji okrog 100.000 prebivalci in močno živinorejo. V stalno zeledene-lih področjih prihajajo na dan njihovi grobovi, v katerih je mogoče zaslediti tudi znatno vegetacijo sedaj že ne več poznanih rastlin. Drugi primer nudijo britanski otoki. V času normanskih oevojevanj je na njih cvetela gojitev trte s pridelkom, ki ga je bilo mogoče primerjati s francoskimi vini, ki pa so po XIV. stoletju popolnoma izginile. In če se preselimo v današnje čase, ugotavljamo, da se sibirska tajga to je gozdov-je iglavcev, vedno bolj širi proti severu, da breze osvajajo ledeno tundro in da se spitzberški ledeniki umikajo z naravnost zaskrbljujočo naglico, da v Kanadi zorijo jagode na 63 stop. severne širine, da so se v ZDA naselile živali, ki so bile nekoč področjih zemeljske oble, predvsem pa na njeni severni polovici. V Montrealu je s temperaturo pod nič stopinj samo še polovico dnevov kot jih je bilo pred 75 leti, medtem ko se istočasno zmanjšuje deževnost. Belo morje ne zmrzuje več tako, kot je zmrzovalo še pred nekaj desetletij in tudi Sibirija ni več tak ledeni pekel, za kakršnega je vedno veljala. Tudi ribiči se morajo odpravljati vedno bolj proti severu, bodisi v Atlantiku kot na Pacifiku, v zasledovanju ribjih jat, ki iščejo mrzlejše vode, bogatejše na soli in hrani. Nekateri strokovnjaki pa so po drugi strani mnenja, da se klima v bistvu ni prav nič spremenila. Geolog J.W. Gre-gory ugotavlja, da rastejo dateljne palme prav tam, kjer so rasle v biblijskih časih in da se zaradi tega temperatura v Palestini in bližnjih področjih ni mogla bistveno spre. meniti oz. da je danes prav taka, kot je bila takrat. Isto je mogoče sklepati iz uspeva-nja oljk v Severni Afriki, čeprav to ne pomeni nujno spre. membo klime, temveč lahko tudi predstavlja posledico modernih agrotehničnih ukrepov. Po drugi strani pa tudi ni še ugotovljeno, če klimatsko segrevanje zajema tudi celine na antarktični polobli, kjer so bili v zadnjih časih zabeleženi rekordni mrazovi in kjer ni opaziti takih sprememb na ledovju kot na arktičnem polu. Razlike v mnenjih in razlagah pa ne zadevajo samo samo v tropskem pasu, na pr. | posledice in učinke, temveč razni ptiči, žuželke, plezalci in judj vokvirjenje klimatičnih tudi rastline. pojavov samih. Z drugimi be- Dvig povprečne temperatu- sedami ni še jasno ali gre za re je bil zabeležen na raznih spremembe krajšega trajanja, največ kako stoletje, ali pa gremo nasproti spremembam sličnim geološkim ciklusom. Odgovor je očitno odvisen od vzrokov, ki so osnova pojavov. Ob ugotavljanju sprememb ozračja ostaja še vedno odprto vprašanje trajanja ciklusa. Prav gotovo niso v zmoti tisti, ki zagovarjajo nje. govo relativno kratkost. Ni treba iti daleč nazaj in se lahko ugotovi, da je do klimatskih anomalij vedno prihajalo. Nekateri celo trdijo, da se bodo ledeniki zaradi o-bilnega snega v deževnih letih v približno petdesetih letih zopet povečali tako, da bo leta 2.000 sedanje obdobje segrevania zaključeno in da se bo Evropa povrnila v mrzlo dobo srednjega veka in barbarskih vdorov, ki naj bi bili ravno posledica izrednega mraza v njihovi prvotni domovini. Svet je torej v spreminjanju tudi na področju klime in možnih posledic tega ni mogoče preračunati. Ce bi ledeniki izginili, bi se nivo morij dvignil za več deset metrov. Mnoge rodovitne nižine bi bile preplavljene, mnoga mesta bi izginila, in celotna astronomska ureditev globusa bi se morala uravnovesiti na nove osnove. Različen značaj vzrokov za razlago klimatskih pojavov zaradi tega ni samo retorika. Ce so vzroki zemeljskega izvora bo šlo za počasen in za zelo dolg ciklus, če pa1 so izvori zunanji, če so tega odvisni od kozmičnega izžarevanja, bi brezkončnost tega pojava povzročila sprememba, v katerih bi bil izvor novega astronomskega in klimatične-ga ravnovesja s posledicami, o katerih je odveč in zaman govoriti. V' bil« '°d «1 "'"""I""11".............. HHUHHHHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllllHIlinillll turo v Pragi so nastala go- urnimi ...................................... pr<4 d° 20. 4.) ■ktltv Satn! k je,, .n®strpni. ^I?0 e« škod0 ji3 ko po- .hViC^avne Ne dra™a- set>timen- bi 21 V,0 d,Ji boste ^ zave- f*«- “a1;.- 5. do 22. v b'kim^3s.‘veVganje v h wv; fcViiar i* «u. iePr.d»n: ?.° 22- novem krogu prijateljev boste kmalu postali priljubljeni. Nervoznost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite točni v vaših poslovnih stikih. Vsaka zamuda utegne škoditi vašim interesom. Načr. ti za bodočnost z drago osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Ne boste smeli podcenjevati vašeča nasprotnika. Nevarnost manjših sporov in napetosti v družini. Zdravje dovolj dobro. TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Kljub neugodnim o-koliščinam ne smete ostati ne aktivni. Vaša diplomacija bo preprečila manjšo dramo tz ljubosumja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zaradi ugodne podlage vam ne bo težko izbojevati pomembno zmago. Sprejeti bo treba važen sklep čustvene narave. „ STRELEC (od 23. 11. do 20-12.) Nevarnost sporov v ko- lektivnem delu. Kljub skrbem, ki vam jih povzroča bližnji sorodnik, ohranite mirno kri in razsodnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne sprejemajte odgovornih nalog, če jim niste kos. Neupravičene kritike vas ne smejo prevzeti. Zdravje še nikoli tako dobro. VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Uspehi na tehničnem področju. Vaša velikodušnost mora biti upravičena, sicer bo zaman. Vesele večerne ure RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Možnost jutranjih sporov s ko legi ali predpostavljenimi. Sal moobvladanje v«m bo prihranilo nepotrebno razburjenje Zdravje mirno. Sobola, 25. februarja I»«l Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakoga, nekaj; 13.30; Plošče pivič v oddaji; 14.45; Mali ansambli, 15.30: »Brezčastnežl«, drama v treh dejanjih, kj jo Je napisal Gerolama Rovette; 17.00: Pregled večernega sporeda: 17 20: Pesem m ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve: 18.30: Berg: Sieben frune Lieder; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Znane melodije preteklih in današnjih dni; 20.00: Šport; 20.30; Teden v Italiji; 20.40: Goriški zbor (»Lojze Bratuž«; 21.00: Za smeh in dobro voljo; nato Kmečki ansambli; 22.00: v ritmu in meLodiil Trst 12.20: »Trelja stran«; 14.20: Ital.i.H nska povojna glasba; 15.25: Zborovsko petje. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12 00: Glasba po željah; 13.40: Fopevke in ritmi; 14.30: primorski tedntk; 14.45: Godalni orkester Ambrose; 15.10: Zabavna glasba; i5.30: Domače popevke; 1607: Dunajske melodije; 16.30: '»godki ln njih odmevs 16.45: Violinist G. Jarry in pianist A. Collard; 17.00: Izbrali ste...; 17 40: jaJ._ zovski koktail: 18.00: Prenos RL; 19.00. Pote Amalia Rodri-guez; 19.30: Prenos RL; 22.15: Ple-na glasba; 23.00: Pre- nos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Operetna glasba; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Najnovej-še pesni; 12.00: Neapeljske pesmi; 13 30. Mal! klub; 15.15: T. Heath in njegov orkester; 15.15: Vreme na ital. morjih; 16.00; Oadaja za bolnike; 17.20: Italijanska folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; i7.5o. Knjige tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenski pregled slovstva; 20.00 Vesele pesmi; 21.00: Magična flavta; 21.25: Radijska igra Eduarda de Filippa: «11 dolore sottoohiave«; 22.30: Odmev prireditev v svetu; 22.45: Razgovor s poslušalci. II. program 9.00; Jutranje vesti; 10.00: «Rišeto»; 11.00: Gilastoa za vas, ki aclate, 13.45: Moda; 14.00: Cigansk« in kavvbojska glasba: 15.00: Baletne skladbe; 16.00: program ob štirih; 17.00: Audltorium; 17.30: Tno uro s pesmijo; 18.30: Plešite z na- mi; 21.00: Mascagnijeva opera: »Amico Fritz«. ///. program 17.00; Chopinove in Poulen-cove skladbe; 18.00: Pisa in Genova v Sredozemlju; 18.30: Madrigali; 19.15: Kriminalnost v Italiji; 19.30: Dve skladbi Aid a Clementlja; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Kon- cert p. v. Petra Maada. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Trije glasbeni utrinki, Franza Schuberta; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25: Melodije za razvedrilo; 10.15; Fe-lix Mendelssohn: Koncert za violino in orkester; 10.40: An- gleščina za mladino; 10.55: Vesela godala; 11.00: Po svetu jazza; 11.50: Otroci izbirajo pesmico; 12.00: Narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Opoldanski spored; 13.30: V domačem vzdušju; 13.50: Vaši operni ljubljenci; 14.20: Šport in športniki; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Ali vam ugaja?; 16.40: Zbor France Prešeren iz Kranja; 17.15: Po kinu se dobimo; 17.45: Hammond orgle in vibrafon; 18.15: Marjan Kozina: Bela krajina; 18.30: Španske im italijanske popevke; 18.45: Okno v svet; 20.00: Za staro in mlado; 20.20: Hen-ry Cecil: Obe plati postave; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23 00: Poročila; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Vittorio De Sica pripoveduje...; 19.15: Človek in knjiga; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Zimski vrt; 22.30: Italijanski risorgimento; 23.00: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju; 23.45: TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 17.00: Dršica Ma- nojlovlč: «Rumen! čeveljc« — Izvirna TV igra. Zagreb 18.00: Oddaja za otroke: M. Srdi,: »Begunec«, TV igra za otroke. Ljubljana 18.45: Film iz serije »Nevarnost je moj poklic«. Zagreb 20.00: TV dnevnik; 20.15: Dokumentarni film; 20.30: »Nocoj sem sama« — zabavna oddaja. la za srce. Strah pred srčno boleznijo jih neprestano muči in preganja podnevi in ponoči. Ali je srce zdravo ali bolno, večkrat' niti zdravnik ne more ugotoviti brez natančnih preiskav, kaj šele bolnik sam. Vsake neugodnosti, ki jo čutimo na levi strani prs, ne smemo smatrati za srčno napako, prav tako kakor ne smemo vsake razburjenosti pripisovati na rovaš srca. Srčna hiba. Pogosto slišimo, da ima naš znanec srčno hibo ali napako. Zakaj gre pri tem? To so prirojene ali pridobljene nepravilnosti v zgradnji srca, ki povzročajo motnje v krvnem obtoku. Pridobljena napaka je posledica vnetja srčnih zaklopnic, in sicer največkrat zaradi revmatizma. Vsakomur je znan sklepni rev. matizem s povečano temperaturo in otečenimi sklepi, veliko ljudi pa ne ve, da poleg sklepov oboli zelo pogosto tudi srce in da na srcu ostanejo posledice, ki jim pravimo srčna napaka. Revmatizem povzroči na zaklopkah vnetje tako, da se zaklopnice ne zapirajo popolnoma, da torej ne preprečujejo odtoka krvi nazaj pri krčenju srca ali pa, da je prehod skozi odprtino zdebelen ali zožen. Vedeti mo. ramo, da ima srce izredno sposobnost, da se prilagodi novemu stanju. Ce pride do srčne hibe, bo srce kmalu vpostavilo ravnotežje in človek s srčno hibo, bo lahko nemoteno opravljal svoje delo in niti ne bo vedel, da ima srčno napako. Motnje bodo nastale šele tedaj, ko bo srce popustilo. Ce bi se vsakdo, ki je obolel za sklepnim revmatizmom, začel takoj v začetku zdraviti, bi bilo mnogo manj srčnih hib. Zaradi srčnih napak i se pojavljajo na srcu posebne j vrste šumi, ki pa niso tako nevarni, kot nekateri srčni bolniki mislijo. Vedeti tudi moramo, da šum v vsakem primeru še ne pomeni, da gre za napako. Ce je napaka že izražena, odloča zdravnik, če je bolnik za telesno delo sposoben ali ne. Znano je, da mnogi bolniki s srčno napako brez težkoč opravljajo svoje delo, potrebno je le, da svojega srca ne preobremenju. jejo, vendar pa ni potrebno, db se zaradi srčne napake sami proglasijo za težke bolnike. Razširjeno srce. Srce je sestavljeno iz mišičja. Po potrebi se to mišičje lahko razširi in poveča. Ce ima nekdo razširjeno srce, je to znak, da se je moralo srce zaradi neke zapreke v krvnem obtoku povečati, da je lahko to zapreko premagalo. Zdravnik mora skoro vsak dan prepričevati bolnike, da razširjeno srce še ni srčna napaka. «Ne, ne, meni so na rentgenskem pregledu rekli, da imam povečano srce« odgovarja pacient. »Seveda imate razširjeno srce« trdi zdravnik, ((toda to je dokaz, da je vaše srce sposobno, da se razširi, ker je premagalo zapreke, ki so nastale v krvnem obtoku zaradi povečanega pritiska«. «Ali imam tudi povečan pritisk? To je strašno!« »To ni strašno. Povsem naravno je, še se pritisk s starostjo veča. Vaše povečano srce dobro dela in je povsem v redu!« Zdravnik navadno le težko prepriča bolnika, da srce le redko oboli samo od sebe. Srce je kot motor vključeno v mrežo ožilja in je preko krvnih žil in krvi v zvezi z vsemi organi našega telesa. Zaradi obolenj teh organov je okvarjeno tudi srce. Tako na primer zadevajo razne infekcijske bolezni tudi srce, ko bolezen mine, si tudi srce popolnoma opomore. Trajne o-kvare so redke, najbojj česte so pri revmatizmu. Razširjeno srce moramo smatrati kot odgovor srce na neko motnjo, ki ima svoj izvor izven srca. Srce je za življenje izredno važen organ, ki ga je treba čuvati in negovati ter, če oboli, pravočasno zdraviti. Izkušnja kaže, da obstojajo tri vrste srčnih bolnikov. V prvo vrsto spadajo tisti, ki se svoje bolezni zavedajo ter se ravnajo po zdravnikovih navodilih, v drugo vrsto prištevamo tiste, ki se svoje bolezni ne zavedajo in se začno zdraviti, ko je že veliko zamujenega, v tretjo skupino pa spadajo tisti, pri katerih zdravniki na srcu ne najdejo nobene organske bolezni. Dr. S. B. Prejeli smo planinski vestnik. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XVII. St. 2. Februar 1961. Ljubljana. BOREC. Glasilo Zveze borcev NOV Slovenije. Številka 2. Letnik XIII. Februar 1961. Ljubljana. VESTNIK. Brezplačna priloga izdaj založbe Lipe. Leto 1960. December. St. 13-14. Koper KNJIGA 61. Glasilo slovenskih založb. Leto IX. štev. 1. 1961. Ljubljana. Ali veš, dsi ■■■ — da je po neuradni podatkih imela Francija konec leta 1960 45,7 milijona prebivalcev? Maja 1954, ko je bil izveden poslednji popi*, je imela 41.282,693 prebivalce, pri čemer pa niso bili vstati začasno odsotni in tisti, ki so služili vojaški rok izven Francije; m * • — da je okrog 100.000 japonskih zdravnikov stavkalo 24 ur z zahtevo, da vlada izvede spremembe v sistemu zdravstvenega zavarovanja, da se za 30 odstot. povečajo njihovi honorarji v okviru tega zavarovanja; • * • — da znaša škoda, ki so jo v Indoneziji v zadnjem času povzročile poplave, tajfuni in odplavljanje plod-nm zemljišč, okrog 200 milijonov ameriških dolarjev. Takih nezgod v Indoneziji ni b.lo že več let. Vlada je za oškodovance nakazala doslej okrog 20 milijonov dolarjev; • * • — da je v Harkovu v So- vje 'ki zvez: začela poslovati univerza, ki je druga po velikosti v državi. Poslopje ima 13 nadstropij, 2500 dvoran, laboratorijev, študijskih soo, knjižnic itd.; * • • — da bo kitajska urarska industrija, ki je nastala šele l. 1958, letos proizvedla voi milijona ur, prihodnje leto pa še od 200 do 300 tisoč oeč. Prvi tovarni v Tien-Si nu so se sedaj pridružile še tova-ne v Šanghaju, Nankingu, Antongu in Pekingu; * • • — da bodo v Moskvi na Trgu Sverdlova, t. j. prav tam, kjer je pred 43 leti predlagal Lenin, postavili spomenik Karlu Marxu, ki bo vi«-ok 8 m in ki bo iz granita iz dnjepetrovskega področja v Ukrajini; • • • — da je Danska imela v U 1960 za 20 odstotkov več dohodkov od turizma kot v letu 1959; • • • — da so v bližini Prilepa v Jugoslaviji našli zelo redko rudo — amazonit, ki so jo doslej pridobivali samo v ZDA. S predelavo tega zelenkastega minerala se pridobivajo zelo lepe imitacije dragega kamena; « * m — da se bo prebivalstvo 20 držav Latinske Amerike, ki šteje po zadnjem popisu okrog 200 milijonov ljudi, povečalo v 15 letih na 300 milijonov ljudi. Največ prebivalcev ima Brazilija in sicer 65 milijonov, najmanj pa Panama in Kostarika z nekaj nad milijon prebiralci. Tudi socialna in rasna sestava prebivalstva je zelo različna. V Urugvaju je 90 odstotkov ljudi bele rase, v Haitiju pa predstavljajo prebivalci črne rase SO odstotkov prebivalstva; • • • — da so sovjetski polarni raziskovalci odprli novo znanstveno postajo na področju Zemlje Kraljice Mod. Postaja leži na 70. stopinji in 45. minuti južne švine in 11. stopinji in 58. minuti vzhodne dolžine na obali Princeze Astrid in da je dobila ime Novolazarjevskaja; • • • — da pokadi vsak Italijan povprečno 1,049 kg tobaka na leto in 2upravi zanj 9954 lir. Največ kadijo v Laziu in Liguriji (nad 14.000 lir na osebo), najVianj pa v Lu-kaniji. Najbolj priljubljene cigarete so Nazionale Espor-tazione; • * • — da bodo po zatrjevanju francosKih ekonomistov imeli L 1975 Francozi enak povprečni dohodek na prebivalca kot Amerikanci. Ta dohodek se bo vsaio leto povečal za 5 odstotkov; * * * — da je Kennedg predložil Kongresu zakonski načrt, po katerem naj bi se starostna doba za pravico do upokojitve zmanjšala od 65 na 62 let, minimalna pokojnina pa zvišala od 33 na 43 dolarjev na mesec; • • * — da je neka stara Indijka, pripadnica plemena «Zajčje kože« na smrtni postelji zapustila pol svojega premoženja papežu. Po njeni smrti so ugotovili, da znaša ta vsota 70 dolarjev...; • * * — da se je šef eStranke Veli kj Japonske« (gre za neonacistično gibanje, ki zagovarja nasilj.), Bin Akao, so ga aretirali primerjal te dni z Jezasom Kristusom rekoč: «Knr zaprite me, saj je bil tudi Kristus aretiran,.s; * • * — da je neki krznar iz Pirisburga v državi Penn-sylvrnia (ZDA) prišel te dni iz svoje države na Irsko na-la-v zato, da bi irskemu ministrskemu predsedniku pre(’’aga., naj bi Irska post da enainpetdeseta država ZDA; • * • — da je 50-letni vietnamski kuhar Bui Van Han pred težko odločitvijo: ali naj o-stai e še naprej kuhar francoskega veleposlaništva ali pa naj sprejme ponudbo, da postane kuhar novega predsednika ZDA Kennedgja; • * * — da sta znanstvenika uni-verza v Oregonu dr. Stan-Dv W Jacob in B. Dunphjr na 20 stopinj ohlajeno srce pravkar poginulega psa * operacijo vnesla v trup drugega psa kjer je takoj začelo uelovati; • * • — da se je indeks industrijske proizvodnje v Italiji ve letu 1900 povečal za 15,3 odst. v primerjavi z letom 1959; .. . — da so v Lynchburgu v ZDA obsodili na 60 dni zapora šest črnskih študentov in neko črnsko gospodinjo, ker so v neki restavraciji hoteli zasesti prostore, rezervirane za belce,..; PRIMORSKI DNEVNIK 25. fcbrnerj* S Vreme včeraj: najvišja ti'na 10.7, najrvižja 5.6, ob is, u- >ja tempera- ri 9.2, zračni tlak 1028.5 raste, veter zvodnik 2 km, vlage 86 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje. aški dnevnik Danes, SOBOTA, 25. Saša e<* Sonce vzide ob 6.52 in 17.25. Dolžina dneva 10.53. “S vzide ob 13.13 in zatone on " Jutri, NEDELJA 2«. tetro«11 Aindrej . ■M x % M'**»iwi Pogled na Trg Goldoni po napadu na delavce. Celerini so se zagnali nad delavce pod pretvezo, da ovirajo promet Aleš Kunaver o odpravi na Himalaj‘o Vrhovi Trisulov v besedi in sliKi Prihodnji cilj: morda Lhotse II ali Kancendženga II Gregorčičeva dvorana v VI. Geppa 9 je bila sinoči ob 20.30 nabito polna občinstva, ki je prišlo, da posluša znanega slovenskega planinca Ar leša Kunaverja, ki je ob spremljavi krasnih barvnih po. snetkov pričala pred oči domačih planincev in ljubiteljev narave vso veličino pa tudi grozote himalajskih vršakov. Trisul l. in II. sta pomembni zmagi v jugoslovanskem hi. malaizmu. Lahko uporabimo ta izraz, saj se kleni slovenski planinci, ki so sodelovali v lanski odpravi na Trisul, ne mislijo zadovoljiti z doseženimi rezultati. Svoje izkušnje hočejo izkoristiti in pripravljajo novo odpravo na še deviške vrhove v Himalaji Kdaj in kje? Morda je še prezgodaj, da bi odgovarjali na ta vprašanja. Zdi se pa, da bi do odprave lahko prišlo čez dve leti. V tem primeru pa bi bil iclj seveda zahtevnejši. Morda Lhotse I1-, ali pa Kancendženga II., se pravi dva 8 tisočaka, ki bosta mogoče še počakala na jugoslovanski naskok. Je šlo v primeru jugoslovanske odprave — smo opra- ni 1III111IIIIIIIIIIIIIIlil111............ IIIIIIIII III MM Illlll IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1111M1111 IM II Illl IIIIIIIIII Ul IIIIIIIIIIIIII MII I Milili II11II lllll 11 |l|ll| || ||||||||||| Illll1111llllllIIIIIIIIIlili11IIllllllIIIHillilllllliliIIIIIIK Odločen nastop kovinarjev Takojšnja protestna stavka uslužbencev ACEGAT in pristaniških delavcev - Od 10.30 do 11.30 ustavljen ves tramvajski promet, od poldne do danes pa vse delo v pristanišču - Sindikalisti so proti grobemu nastopu policije takoj protestirali pri kvestorju (Nadaljevanje s 1. strani) Medtem pa je prihajala po Korzu proti Trgu Goldoni povorka delavcev iz Tovarne strojev, da bi se združila z delavci Sv. Marka in z njimi skupaj mirno manifestirala, da bi s tem opozorila vse prebivalstvo na upravičene za. hteve in na sindikalni boj. Tedaj se je tudi na Korzu zagnala nad to povorko «celere» ter jo prerezala na dvoje. Okrog 300 delavcev, ki so bili na čelu, je nadaljevalo pot proti Trgu Goldoni, toda pri mestni zastavljalnici je zopet navalila nanje policija s tol-Jcači in jih razgnala. Na Trgu Goldoni se je nadaljevalo «kro. Ženje» «jeepov» in čelerini so se zagnali celo za skupino ljudi, ki se je zatekla v neko vežo. V neki drugi ^ veži pa so policisti napravili'na mnogih delavcih osebno preiskavo, pri čemer niso seveda našli ničesar. Delavci na trgu so se seveda branili in metali na policiste zavojčke z južino, ponekod pa tudi stole, ki so bili razpostavljeni po trgu. Folicija je prijela med svojim navalom 6 delavcev in jih odpeljala z «jeepi» na kve. sturo. To je še bolj razjarilo delavce. Tedaj so jih policisti pozvali po zvočnikih, naj se razidejo, delavci pa so odgovorili, da odidejo potem, ko bodo umaknili čelerine. Medtem so mnogi meščani izražali solidarnost z delavci in obsojali nastop policije. Delavci so ostali še nadalje na trgu in prav tu se je ustavil prvi filobus ob 10.30, ko je vozač izstopil. Četrt ure kasneje so se vrnili delavci, ki so jih bili prej prijeli. Na kvesturo so namreč takoj odšli tajnika obeh delavskih zbornic Tominez in Pinguentini ter člani notranjih komisij ladjedelnice in Tovarne strojev, ki so protestirali proti ravnanju policije in zahtevali takojšnjo izpustitev prijetih delavcev. Na policiji so jim sporočili, da bodo prijavili delavce sodišču pod obtožbo, da se niso razšli na poziv policijskih agentov. Nekaj pred poldnem so odšli s trga zadnji čelerini ob močnem žvižganju delavcev. Zatem so se tudi delavci mirno razšli. Kot smo že omenili v začetku, sta obe sindikalni organizaciji napovedali enourno splošno protestno stavko za danes od 11. do 12. ure. Tajništvi sta izdali poročilo, v katerem pravita, da sta se sestali in proučili resne dogodke na Trgu Goldoni, do katerih je prišlo zaradi neupravičenega in nasilnega nastopa policijskih sil proti mirni in upravičeni protestni manifestaciji delavcev CRDA proti nepopustljivosti Intersinda. V poročilu nadalje pravita, da je stavka v znamenju solidarnosti z delavci ladjedelnic in AFA in proti ostrim metodam policije. Stavka bo potekala takole. Industrijski delavci bodo zapustili obrate pd 11. do 12. ure; uslužbenci trgovin eno uro pred koncem dopoldanske, ga urnika trgovin; uslužbenci javnih uradov in krajevnih ustanov eno uro pred koncem delovnega urnika, uslužbenci prevoznih sredstev Acegata pa od 10.30 do H30S ■: ‘ ? «» i Tajništvo Delavske zbornice CGIL je pohvalilo takojšnjo protestno stavko uslužbencev Acegata in pristaniških delav. cev ter poziva vse delavce, naj se strnjeno odzovejo po- zivu sindikalnih organizacij in pokažejo s tem svoje zgražanje nad ravnanjem policije. Hkrati vabi vse prebivalstvo, naj izkaže svojo solidarnost z delavci. Včerajšnji dogodki so naleteli mod vsem prebivalstvom na globok odmev ter so povzročili splošno zgražanje in proteste raznih organizacij Vodstvo Neodvisne socialistič. ne zveze, ki se je sestalo in proučilo nastali položaj, je izdalo poročilo, v katerem izraža popolno solidarnost z delavci CRDA, ki se borijo za priznanje svojih upravičenih zahtev. Vodstvo NSZ obsoja nasilni in nedoumljivi nastop policije proti delavcem, ki so zahtevali le, kar jim pritiče. NSZ ponovno ugotavlja, kako je policija nasilno nava-litfiirtaJSelaVt!fei tjfeiitem ko je ravnala v rokavicah z dijaki ob fašističnih ih rasističnih izgredih. NSZ končno poziva vse delavce in meščane, naj podprejo delavce CRDA, ki se borijo za izboljšanje svo- r-----------------N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI fl-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat Policija se ruje na avtu z delavcem, medtem ko sili drug njeepn na pločnik jega položaja in hkrati za okrepitev enega glavnih stebrov tržaškega gospodarstva. Tajništvo KPI se je takoj sestalo in protestiralo proti nasilnemu napadu policije na delavce. Občinska svetovalca Tonel in Pogassi sta intervenirala pri podžupanu Cumba-tu, ki jima je obljubil, da bo posredoval. Pokrajinski svetovalci Luchesi, Colli in Tominez pa so odšli k predsedniku pokrajine Deliseju, ki je povedal, da je že govoril z dr. Palamaro in da je poslal pismo Intersindu. Poslanec Vi-dali pa bo takoj interveniral v Rimu. Tajništvo KPI poudarja upravičenost delavskih zahtev in obsoja nepopustljivost Intersinda. Hkrati se pritožuje nad pasivnostjo oblasti nasproti IRI. Na koncu izraža z delavci popolno solidarnost. Tudi tržaška federacija PSI obsoja ravnanje oblasti, ki tako rade zapirajo oči pred absurdnimi fašističnimi in šovinističnimi manifestacijami, krati pa kažejo ob vseh priložnostih odpor proti delavskemu razredu in njegovim upravičenim zahtevam. Tajništvo je zvečer pozvalo socialistično parlamentarno skupino, naj predloži vladi interpelacijo. Včeraj se je sestala tudi miljska sekcija PSI in izrazila z delavci CRDA popolno solidarnost. PSDI sporoča, da je njegov izvršni odbor nadaljeval akci. jo za rešitev spora v CRDA ki se vedno bolj zaostruje Tajnik Pierandrei je v Rimu že posredoval skupno s poslancem Pretijem na ministrstvu za delo, da bi se sklical sestanek predstavnikov Intersinda in sindikalistov. Sindikata delavcev Acegata sta tudi izrazila protest proti incidentom, ki jih je povzročila policija s svojim grobim ravnanjem. Oba sindikata sta fudi pohvalila delavce Acegata za njihov takojšnji protestni nastop. v bolnišnici nudili prvo Zdravniško pomoč in bodo okrevali v nekaj dneh. Ranjenih je bilo tudi pet piipadnikov policije, in sicer en funkcionar, en oficir ter ti ije navadni agenti, izmed ki terih so enega sprejeli bolnišnico zaradi udarca dimlje. Zasedanje mešanega odbora V Rimu so se tudi včeraj v največji tajnosti nadaljevali razgovori med člani mešane Jugoslovansko-italijanske komisije. Domnevajo, da se bodo razgovori nadaljevali ves prihodnji teden. šal; Aleša Kunaverja — za žepno odpravo? Ne — je od vrnil — ni šlo za žepno in niti za veliko odpravo. Recimo, da je šlo za jugoslovansko odpravo. Ce bi se odločili za nekaj zahtevnejšega, bi bilo seveda potrebno, da okrepimo moči, ki so sodelovale pri odpravi na Trisul. Pa pustimo vnemar ugibanja o prihodnosti jugoslovanskega himalaizma ter se povrnimo na pot sedmorice slovenskih alpinistov, ki so tvegali vzpon na čez 7.000 m visok venec Trisulov. V daljavi se blešči vrh Nanda Devi, ki bi ga jugoslovanska odprava hotela izvojevati, če ne bi indijska vlada postavila zanj svoj «veto». Pot pa gre naprej ob strmih brego nh Kailgange v višini 2.000-3.C00 metrov in še čez do ledenika, ki sega pod samo vznožje gorskih velikanov, kamor je namenjena odprava. Prekrasne slike se vrstijo druga za drugo. Zadnje borne vasice himalajskih prebivalcev odmirajo, odprava si krči pot skozi bambusove gozdičke. Pred očmi članov od. prave se večajo in večajo steb. la himalajskega rododendrona v vseh mogočih barvah. Edinstven pogled na ledenik pod Trisuli. Izvežbano olco planinca takoj zasledi edini mogoči prehod z južne strani na mogočni greben. Od baze se vrstijo potem naskoki na greben Trisulov. Sneg, led, nočno vzpenja nje, ko je nevarnost plazov manjša, postavljanje raznih taborišč, vse te slike se zvrstijo pred gledalčevimi očbii, ki se ne more naužiti silnih kontra. stov belih, modrih in- zelenkastih barv. In na koncu, tradicionalni vzpon po grebenu do Trisula III. in II. Sledi povratek v dolino, ker je odpravo že zajel monsun in so štirje njeni člani zboleli. Zadnji utrinki: v daljavi mogočne trdnjave Trisula in Nanda Devi pozdravljajo odhajajoče. Želimo, da bi se kleni slovenski planinci vrnili tja čim. prej! «»-------- Težko rešljivo stanovanjsko vprašanje Stanovalci hiš IACP se nočejo preseliti Gre za več sto družin, ki stanujejo v prevelikih stanovanjih, medtem ko so druge družine na tesnem as -s-K-sis- suš Slovensko v Trslu V nedeljo 26. t. m. .(■ in ob 18. uri V pr°sV'rf.' rani ((Albert Sirk# PAVEL GOLIA Stavka delavcev ESSO Delavci petrolejskih podjetij ESSO Standard, Mobiloil in Rasion so proglasili po vsej državi 48-urno stavko, ki bo 28. februarja in 1. marca. Stavko so proglasili, ker so se razbila pogajanja z delodajalci. Sklep upravnega sveta IACP (zavoda ljudskih hiš), da napravi nekoliko reda pri dodelitvi stanovanj, to je, da bo upošteval število družinskih članov sorazmerno s številom sob, je izzval, koit je bilo pač pričakovati, precej negodovanja. Kot smo že pisali, je namreč sto zelo številnih dru. žin, ki se stiskajo v stanovanjih z eno samo sobo in kuhinjo, medtem ko so druga ve. lika stanovanja skoraj prazna To se je zgodilo zato, ker so se pač nekatere družine v velikem številu let pomnožile, druga pa močno skrčile zaradi porok, otrok in podobnega. Zato namerava IACP maloštevilne družine preseliti iz velikih stanovanj v manjša. družine z mnogimi člani pa iz manjših v večja. Na splošno je treba priznati, da je to pravilen in tudi pravičen kriterij, saj gre za stanovanja, ki so sezidana z denarjem države, to je vseh, in mora pač veljati pri njihovem dodeljevanju socialno merilo. Toda že samo preseljevanje je za vsakogar nevšečno in vsakdo, ki se je privadil določeni udobnosti, se ji težko odreče, zlasti če gre za stanovanje, v katerem živi morda že kakih trideset let in se je zato tudi navezal nanj. Poleg tega se določeni ljudje tudi radi ne selijo iz enega mestnega okraja v drugega. Pri vsem tem pa bi moral imeti prednost kriterij, ki u-pošteva predvsem številčno stanje družin. Prizadete družine pa so ime. le pri svojih ugovorih tudi lahek posel, ker ni dodeljevanje stanovanj ICAP vedno pravilno in pravično. Predvsem se te družine sklicujejo na visoko starost svojih članov. Zatem navajajo razne nerednosti in pravijo, da bi morali preseliti najprej razne privilegirance. So na primer družine, ki so glede števila sob sorazmerno s številom družinskih članov glede predpisov IACP popolnoma v redu, toda ne bi smele stanovati v stanovanjih IACP za. radi svojega gmotnega položaja. Tako navajajo prizadete družine, ki imajo trgovine, po dva avtomobila, do 300.000 lir dohodkov na mesec itd. Nekoč so stanovali v stanovanjih IACp samo delavci in uradniki, sedaj pa stanujejo v njih tudi razni funkcionarji, sodniki, inženirji, obvetniki zdravniki z ambulantami itd., ki bi lahko plačevali najemni ne v zasebnih stanovanjih. Drugi stanovalci imajo celo vile in stanovanja v raznih hišah s tako imenovanimi «kondominiji», katere oddajajo za drag denar v najem, medtem ko plačujejo pri IACP nizke najemnine. niiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliiiliiiiiiiiiiiilliiillllliiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiliiilliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiliiiiiiniiiilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiilliiiiiliiii Izpred kazenskega sodišča Prijatelj, katerega je peljal z motorjem, se je pri nesreči ubil Vrsta razprav o tatvinah - Nemška turista sta bila v resnici policista, ki sta zasačila sleparja Ranjeni delavci Med napadom policije na delavce je bilo ranjenih 6 delavcev, izmed katerih je dobil najhujše poškodbe 22-letni Bruno Maican iz Ul. Zorrutti 12, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni zaradi hudih udarcev in verjetnega zloma desne rame. Razen tega so dobili udarce po ramenih, rokah in glavi še 52-letni Leo Valentini iz Milj, 38-letni Nun-zio Rinaldi iz Ul. Belli 2, 19-letni Mario De Vita iz Ul. Cavazzem 1, 30-letni Vito Milano iz Drevoreda Elizejskih poljan 17 in 30-letni Luciano Piani iz Ul. Revoltella 109, katerim so Celerini so vrgli na «)eep» delavca in ga peljejo na kvesturo, skupno 6 delavcev kamor so odgnali Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je včeraj zagovarjal 22-letni Pietro Pangaro iz Milj, ki je bil obtožen nenamernega umora nekega svojega prijatelja, s katerim se je peljal skupaj z motorjem. Bilo je zvečer 12. aprila 1959, ko se je Pangaro vračal skupaj z 22-letnim Giovanni-jem Fontanotom, ki je bil doma tudi v Miljah, z nekega izleta. Pangaro je vozil motor, a Fontanot je bil zasedel zadnji sedež. Peljala sta se od Sv. Jakoba po Istrski cesti v smeri proti Sv. Soboti. Pri poslopju it. 170 je Pangaro nenadoma izgubil oblast nad vozilom, verjetno zato, ker mu je privozil nasproti neki avtomobil in, da ne bi trčil vanj, je preveč močno obrnil krmilo. Motor je odskočil na pločnik, kjer sta oba mladeniča padla na tla. Pri nesreči so bile ranjene še tri druge osebe, ki so tedaj šle po pločniku. Najhuje se je pobil Fontanot, ki je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici, ker si je prebil lobanjo. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec zahteval za Pangara 1 leto zapora. Sodniki so ga obsodili na 6 mesecev ter na začasno zaplenitev motorja. Predsednik Edel, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Rachelli, o-bramba Codelli. * # # Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 20-letni Gio-vanni Scialino iz Ul. Crosada 12, katerega so obtožili, da je 5. oktobra 1959 leta, nekaj po 22. uri ukradel vespo nekemu Remigiu Gabrielliju, ki je bil parkiral vozilo v Ul. dellTJniversita. Ko je ta opazil, da ni motorja več na parkirnem mestu, je pohitel na komisariat javne varnosti v omenjeni ulici. Policaji so začeli pregledovati takoj vse ulice v bližini. Imeli so srečo, kajti uro pozneje so zasačili Scialina, ki se je peljal z ukradenim motorjem. Scialino je takoj priznal tatvino. Izgovarjal pa se je, da vozila ni hotel ukrasti zares, temveč se ga je hotel samo poslu-žiti za kratek sprehod. Da bi to tezo še bolj podkrepil, je priznal, da je malo prej ukradel en motor na obali Gru-muli ter še nekega drugega dan poprej. Sodniki so spremenili včeraj obtožnico in ker ni nihče prijavil teh tavin, so odločili, da ukinejo kazenski postopek proti Scialinu. Pred sodiščem, ki mu je morala zagovarjati 24-letni Mario Privileggi od Spodnje Magdalene 1285 ter 25-lstni Adriano Signoretto iz Stare istrske ulice 169. Oba mladeniča sta bila obtožena, da sta nekega dne meseca januarja 1959 ukradla v poletnem kinu «Primavera» pri Spodnji Magdaleni, ki je last nekega Domenica Zudicha, tri vodovodne pipe, 1 električni gramofon, 14 žarnic, 1 platneno pokrivalo za projektor ter še nekatere druge predmete. Pri tej tatvini sta menda sodelovali še dve drugi neznani o-sebi. Obtožnica je trdila, da so tatovi splezali čez zi,d, ki obdaja kino ter vdrli pjtem v kabino. Privileggija so nadalje dolžili, da je ukradel v baru Florida v Ul. Scalinata 7 gramofonskih plošč. Na včerajšnji razpravi je Privileggi zanikal svoje sodelovanje pri tatvini v kinu «Primavera». Dejal je, da je na policiji priznal to dejanje, ker so mu policaji zagiozili, da ga bodo pretepli. Vse podrobnosti, ki se tičejo tatvine so mu jih tudi oni sami narekovali. Privileggi je priznal samo tatvino 7 gramofonskih plošč. Signoretto je odločno zanikal svoje sodelovanje pri prvi tatvini. Sodniki so oprostili oba o-sumljenca obtožbe zaradi tatvine v kinu, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Privileggija pa so obsodili zaradi druge obtožbe na 2 meseca zapora ter 3.000 globe. 3. julija lanskega leta sta se na križišču v Sesljanu sprehajala podbrigadir Ervin VVeiss ter policistka Anna Mi-culetich, kj pripadata turistični policiji. Tudi omenjenega dne sta bila v službi. Oblečena sta bila približno tako kot nemški turisti, a med sabo sta govorila po nemško. Ni preteklo mnogo časa, ko se jima je približal 21-letni Giuseppe Giordani iz Ul. S. Maurizio 11. Vprašal ju je, če bi hotela kupiti žensko zapestno uro, ki je po njegovem zatrjevanju bila zlata. Lažna turista sta odvrnila da bi uro sicer kupila, toda moško. Giordani jima je dejal naj počakata ter odšel do nekega avtomobila, ki je bil parkiran v bližini. Kmalu potem se je vrnil z moško uro, za katero je zahteval 16.000 lir. V tem trenutku sta se policista legitimirala ter aretirala Giordanija in še dva njegova prijatelja, ki sta bila v omenjenem avtomobilu. Slo ja iz Elizejskih poljan 45 in za 43-letnega Antonia Salerna iz Ul. Cattedrale 5. Vse tri so prijavili sodišču zaradi poskusa goljufije. Sodnik,. je spoznal Giordanija za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca zapora. Ostala dva obtoženca pa je o-prostil, ker nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Vse to pravijo stanovalci hiš IACP, ki so sedaj na vrsti za preselitev in dodajajo, da bi morali prve ne preseliti, marveč izseliti premožne ali celo bogate družine, ki po svojih dohodkih v ta stanovanja sploh ne spadajo. Zatem naj bi prišli šele na vrsto oni. Poleg tega dodajajo, da predvsem ti premožni stanovalci niso v redu s predpisi o dodeljevanju stanovanj IACP. K vsem protestom pa so se sedaj pridružili še bivši bojevniki, vdove padlih in invalidi, ki se sklicujejo tudi na zakone, po katerih je treba upoštevati njihov posebni položaj; teh družin pa je kar okrog 100. Kot vidimo, ima pač vsaka kolajna dvojno plat, saj ni nikoli mogoče zadovoljiti vseh. Neka srednja pot pa se vendarle lahko najde, saj je tudi v interesu malih družin, da se preselijo v manjša stanovanja, kjer je nižja najemnina, razen če ne gre seveda za kakšne špekulacije. Teh pa je že tako preveč pri omenjenih premožnih stanovalcih, ki sploh ne spadajo v velika niti mala stanovanja IACP. Stavka uslužbencev krajevnih ustanov V torek 28. t. m. bo 24-urna splošna enotna stavka vseh u-službencev krajevnih ustanov, to je občin, pokrajine, ECA, itd. S stavko protestirajo uslužbenci proti omejitvam, ki jih Je uvedla njihova zavarovalna ustanova INADEL zlasti pri izdajanju zdravil. Hkrati pa zahtevajo izboljšanje dajatev INADEL sploh in odpravnin. Caidassi na Dunaju Po uspešnem zaključju pogajanj tržaške gospodarske delegacije s praškim izvoznim podjetjem Cecofracht, se je vodja tržaške delegacije dr. Caidassi ob povratku v Trst ustavil na Dunaju, kjer se je razgovarjal s tamkajšnjimi gospodarstveniki o vprašanju mednarodnih avtomobilskih cest, ker je Trst zelo zainteresiran pri tej zadevi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Iz sodnih dvoran Nečloveški oče ostane trideset let v zaporu Včeraj je prizivno porotno sedišče, ki mu predseduje dr. Calvelli izreklo razsodbo druge stopnje na procesu proti Augustu Mosettiju, ki je bi! obtožen detomora, spolzkih dejanj, ter posilstva v škodo svojih dveh hčerk. Sodišče je spoznalo Mosettija za krivega ter v glavnem potrdilo prejšnjo razsodbo. Oprostilo ga je zaradi pomanjkanja dokazov samo glede zločina podreditve svoji volji tretjih oseb. Kazen pa bo vseeno ostala pri 30 letih zapora. Kot je znano je sodišče prve stopnje obsodilo predlani Mosettija na 30 let zapora. Me-setti, ki je vdovec, je prisilil svoji hčerki, da* s.o se vdale njegovi pohoti. S starejšo je imel dva otroka, a z mlajšo enega. Prvega otroka starejše hčerke je zadušil v bližini Sežane ter skril truplo. Tudi včerajšnja razprava se je vršna za zaprtimi vrati. * * # Včeraj popoldne se je nadaljevala pred kazenskim sodiščem razprava proti skupi predsedoval dr. Edel, sta se je za 47-letnega Floriana Lisi- ni, ki je tihotapila velike količino tobaka. Slo je za pre- voze s kamioni iz Innsbrucka ki ,so prihajali v Italijo čez Brenner in nadaljevali pot na Reko. Vse spremne listine so glasile na prevoz steklarskih proizvodov, a kamioni so bili v resnici natovorjeni s švicarskimi in ameriškimi cigaretami. Organizatorji teh tihotapskih podvigov niso prisotni na procesu. Na zatožni klopi •sedita samo omenjena Nemca, ker so ju prijeli na obmejnem prehodu pri Pesku. Državni tožilec je zahteval za obtožence naslednje kazn:: za Edvarda De Ricka, Augu-sla Bartolottijn in Ferdinun Bigliottija, Ettora Cichellera ter Ermanna Spintarellija 4 leta in 8 mesecev zapora ter 60C.010.000 lir globe; za šoferje Petra Lappehsena, Petra An-gendohra in Petrusa Antona-tuša Verhejna 3 leta ter 6 mesecev zapora in 400.010.000 lir_ globe. Končno je državni tožilec zahteval, da sodišče o* prosti Emmo Scodo zaradi pomanjkanja dokazov. Razprava se nadaljuje. W * * V soboto 4. marca ob* v AVDITORIJU r F. GOODRICH-A. HA Dnevnik Ane fr* zadnji * * * ig i V nedeljo 5. marca <>b v AVDITORIJ11 SNEGULJ Fenice 15.30 «Ester k V D 10.JU «EZ>lC‘ - an Collins, Richard <* gio Kantoni. Excelsior 16.00 lin Monroe .» 5. Italia 16.uo «Nam Togi azzi, Raimondo Francis Blanche. uiL Mac.imo 16.00 «Lj, gent», Dawn Adah"1 str,ntine. . Mude-no 15.30 «NeizP^anje je ['•' ^Uko sm m°' letom 200 ,llla 2(1 istn 6 znatati najem->teaajoč Stanov°nje letos, >e iosbi jSe Poviške, ki %o,0r *OVOltl ^kon? > se °menjena najem-,°,stoPno viEai razn‘m> zakoni V '9 !945 za !ntakole: 12' °k' j? » je Za 40 odstotkov, tast'' !ebruariaar,a0Sla na 280 lir; lir; 23 — Je narasla na to liaJ>h 2fl jmbra 1947 za in jnJih ?n , za »a >m»a ml' na 420 lirl 50 546 lir. V za 30 odst. °ds‘. na’ »to ,maja 1950 za 8 1951Vil »v; 21. deoem. i 2a 25 »J., ____ bta los, a »19 lir- oi A li. 951 za oa ’ !• decem- I n° na Pon,663 dne V letu <>|a 1955 Ta®* Zak0na od fi!i *’ 23 j zakon so po-Nalia.^ decembra lani za odst a« s P°viškom in 4 i a. luld lani za ir.. Odst a, 8 poviškom 5S Larina Iet°’ tak° da Pa VanJe SeH . za OI^enjeno ‘ ’, S< č sta3'671 Ur' T° .Pr« • l-iSta liatorvin;«. hlir‘ To r-*steri j lsta najemnina, »>■ »»tke Prišteti še >156, „ke *■ razsvetli:,vn »datira ““ prišteti še > Za nij? razsvetliavo •«Wke ta , u° čiščenje, Oleio Po ita°r°tnici’ kar detv Severi ° * oc' > vsa . 80 ‘udi ti do. , 0e .la leta «! « VSa ta i lUCU tl do. ii k**»r*di dr ®ta naraščali, « Si""' >' la branje *•'«>,'*S°Pi,ov k0°*Uh arahht3mejo voiaki 07n > to ip __ r<°*tih Urahil. *m*30 vojaki '«h .n »at, ' t0. »« med po- te^nike ' ne dne» , ali ' Ce ie to do- Pu«č.n hi >. ali""' Ce je to do "•ct „prePove °,VZT0Či oficir, >«0. Karkatl v vojaš-O 1=1 Se 0 se lahko Orl ’ ‘^o Brit pokori temu i>>.. eip;itož*? l»&52ustave do- v... “‘uzenie •'k5 ' J« služp "■ tave »Ja >ezno ht v°iašl Jkir, 8 ta služu 1 pa a,»' Ž8Vlj »l°vne 8 ne preju- v»! ». niti uii,?°ia C?lh »il n°r,a ureditev V |«l**oditi de- 9 bi ga člen republiki s]u>ralo ?. lasno sledi. SienJ° svoj , . vojoRom, tike > brat? T03aški rok, b,sn,i‘n tedniir*0 XniP»itka, saizlasti > k°n drža Je 1 , bpoštn Qržave. astava5‘ev»ti je tl «eT' » ^«1 dnev-med ustava , UpoEtn "lzave. I aJr* ‘So1 ‘t 4> !“ > Il*“‘ k iz tzakoni i !* 5.*>^Tnih 1 Uri »bm ?asPr< gle°deCUpr“u. zln''J *9ke ' mateni. , Pravic* ,io 'eSCipltniSt°3a tudi nga jezika' Sir-. 1 Pravilni Ir r. NJ* tundfaga >ika- !!.?sk,!!«bika n!!°: Člen d2 t »ka!VUr»laU naV0' Clen J2 >05>e »jmree vsebu- ^»SrL'^55!! svojin v-7‘eJitv VSllov‘ »čin „ ku naloHa, ov? in > špor, avIia>ija >iu ,°bnih u ’ zat>nv-»»ških krožRov v '>» !>lhik I’, 'e 'lis“i‘ 'M lr>ik i,’- • 'ilsc>- ^ s bii * v’ 0mmje 2at s*bei »»Vnim asprutjU 8 > j, hiti > so ueian- » HVe,da pa 'e )Sk‘ še 1 "»ovali Z9bjePireden bo'“80 ‘p& Usta.. VPlinla ^ šp ^ snovali Z»ie ,red*n bo °8° ‘pa-“stava , veljala V „>«»-> celot» lillk. U*H * titvt&f *VMi« ,,, Pobrani i«£s. r« Oe :ou. ali ir*, V a c2a .*^a rad R ‘Udi Baz-° »bvV* » « W doka-° ^endaVTla Včeraj dopoldne je 32-letni Guido Clari s Carbole 653 vozil mali tovornik, na katerem se je peljala tudi njegova žena Maria, po Ul. De Amicis pioti Ul. Besenghi. Na vogalu z Ul. Muzio pa je Clari s svojim vozilom trčil v avto, ki ga je po Ul. Muzio privozil 23-letni Umberto Valenti iz Ul. Crispi 61. Zaradi trčenja se je mali tovornik prevrnil, Clari in njegova žena pa sta se nekoliko poškodovala, a ne hudo, saj bosta okrevala v nekaj dneh. *»-------- Nezgoda na delu Na delu v čistilnici «Esso Slandard» se je včeraj popoldne ponesrečil 23-letni Sergio Cemivani iz Ul. Giuliani 33, ki se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku 20 dni zaradi opeklin I. in II. stopnje po obrazu in vratu. Cer-nivani je čistil neko peč, pa le švignil plamen iz škatle, si je bila tam blizu na tleh in v kateri je bilo še nekaj gcriva. Pokrajinski svet zaključuje svojo delovno dobo, ker je njegov mandat že zapadel in se bliža čas razpusta pred u-pravnimi volitvami, ki bodo predvidoma aprila al, maja. Med zaključnimi deli ima pokrajinski isvet še razpravo in odobritev proračuna za leto 1961, ki se je zavlekla zaradi pričakovanja ukrepov Centralne komisije za lokalne finance, tei je priznala v znesku 331 milijonov primanjkljaj za leto 1960. Pregled proračuna nam pove, da je letošnjf primanjkljaj predviden v višini 266 milijonov, to je 65 milijonov manj kakor v preteklem letu. Ce bi te številke vzeli le površno na znanje, bi lahko rekli, da se finančni položaj pokrajinske uprave zboljšuje ter da je kronični deficit na poti a_ sanacije. Toda to ni res. Zmanjšani deficit gre predvsem na račun zakona štev. 1014 z dne 16. septembra 1960, ki predvideva tako imenovano malo reformo lokalnih financ. Na podlagi tega zakona bo pokrajina imela 31.789.181 lir dohodkov več kot v preteklem letu in 8.140.000 'Mr stroškov manj. Zvišanje dohodkov in znižanje stroškov gre na račun tistih stavb, katere prevzame država, kot so stavbe prefekture, kvesture, vojašnice gasilcev itd. Omenili smo že, da položaj ni rožnat in to nam povedo številke o skup-rem deficitu, ki je znašal: leta 1959 1.282.653.700 lir leta 1960 331.000.000 Mr kar pomeni, da je konec leta 1960 znašal skupni deficit 1 milijardo 613 milijonov 653.770 lir in konec tekočega leta se bo približal že vsoti dveh milijard ali bolj' točno 1.879.653.770 lir. Do konca leta 1959 je uprava odplačevala letne obroke posojil v znesku 88.958.083 lir. Ce temu znesku dodamo še posojilo 331 milijonov, pomeni, da bo morala uprava za dobo 35 let odplačevati še po 22 milijonov poleg že o-menjene vsote. Treba je poudariti, da je nujno potreben poseg centralne vlade, ki bi morala nujno izdati potrebne u-krepe, da se ta težki položaj dokončno popravi in da se odpravi ogromni dolg, ker se bo v drugačnem primeru zgodil absurd, da bo pokrajina v bodočih letih primorana vnesti v svoje proračune tako visoke zneske za odplačevanje posojilnih obrokov, da bodo višji od. samih stroškov. Konkretno se lahko zgodi, da bo uprava porabila 100 za vsa dela v pokrajini, za vzdrževanje cest, za upravo itd., do-čim bo odplačevala 150 za kritje posojil. Ne zgrešimo, a-ko trdimo, da bi pokrajina, če bi bila privatna ustanova, že bila na pragu stečaja, saj skupni primanjkljaj skoro presega vrednost nepremičnin. Medtem ko vlada prevzema nase del stroškov, ki so jih imele pokrajinske uprave, pa so po drugi strani uprave s 1. julijem 1960 morale vzeti v ............................................................... iiiiimiii..........................................i oskrbo lep del občinskih cest. Tako je tudi goriška pokrajina prevzela v oskrbo 84 km občinskih cest, katerih večina je bila v obupnem stanju. To je seveda pripomoglo, da se je deficit večal, ker je bilo nujno potrebno izdati lepe denarje za popravilo teh cest in njihovo asfaltiranje. S svo-ge strani pa je ANAS (oržav-na ustanovo za ceste) prevzela v oskrbo in podržavila le borih 26 km cest, ali v razmerju 3 in pol proti 1. Omenili smo že v začetku malo reformo lokalnih financ, na podlag; katere je skrb za vojašnico mestnih .gasilcev prešla v kompetenco centralnih oblasti. Toda tu se dogaja primer, ki ga človek z zdravo pametjo ne ve kam dati. Dogaja se namreč, da je upravno osebje še vedno v kompetenci pokrajine, ki ga mora seveda plačevati. ALi nt to absurd, da se v eni ustanovi nahajajo uradniki, ki jih plačuje druga ustanova. Upamo, da bo to padlo odgovornim v o-či in da bodo položaj uredili. Drugo darilo, ki iso ga letos poklonili pokrajinski upravi, je prišlo iz Brescie in bo pripomoglo, da se bodo stroški zvišali, sicer ne za veliko vsoto, a zvišali se bodo kljub temu. Pokrajina skrbi vsako leto, da daje v tako imenovane notranje vode (reke in jeze-la) neko število ribjega zaroda ,da se ribje premoženje o-hrari in ojačuje. Do sedaj so zarod dobivali od ribjega centra iz Brescie brezplačno, od letos dalje pa ga bo pokrajinska uprava morala plačevati. Večjo postavko bo letos zahtevalo tudi vzdrževanje pokrajinske umobolnice v Gorici, ker je vedno večje število umobolnih, ki so sprejeti na zdravljenje. Poudariti je treba, da je velika večina pacientov na račun raznih ustanov, kar pomeni manj dohodkov. Dnevnica za samoplačnike namreč znaša po 2000 lir, dočim je za 500 lir nižja za druge. Tudi tu ne gre brez spodtike. V umobolnici je namreč večje število umobolnih brez državljanstva (tako imenovani «apolidi»), tujih državljanov in beguncev, za oskrbo katerih skrbi notranje ministrstvo. Lani je bil pokrajinski svet primoran znižati oskrbnino na 1000 lir dnevno, ker jo notranje ministrstvo grozilo, da bo v obratnem primeru sprejelo ponudbo nekaterih verskih ustanov, ki so ponudile celodnevno oskrbo za 850 lir. Tragična špekulacija na škodo tistih, ki so morda ravno po krivdi družbe izgubili um. Izgleda kot da ne bi šlo za ljudi, ampak za blago, ki je predmet navadne kupčije. Pri pregledu novega proračuna nas je zanimalo tudi, kakšna večja javna dela ima v načrtu pokrajinska uprava v bližnji bodočnosti. Seveda bo izvedba teh del padla na Motovilec čistijo Gasilci na pomoč ženski ki si jo zlomila nogo Včeraj popoldne je 65-letna Gemma Rigutti vd. Norbedo iz Ul. Biasoletto 2 bila nekaj časa na balkonu, pa se je hotela vrniti v sobo. Pri tem se ji je spodtaknilo in je pau-ia. S težavo je prišla do telefona in poklicala gasilce, da so ji prišli na pomoč. Ko so gasilci prišli, so morali vdreti v stanovanje, ker so bila vi ata stanovanja zaprta, zenska pa jih ni mogla odpreti. Nato so jo z rešilnim avtom gasilcev odpeljali v bolnišni-co, kjer so jo sprejeli na orto-pedski oddelek in se bo morala zdraviti 40 dni, ker si je zlomila levo nogo. r Sedaj je čas motovilca. Njegovo čiščenje gre hitreje od rok, če se ni treba skrivati pred mrazom Zaradi svoje lege in zemlje je Standrež znan na Goriškem in Tržaškem po pridelovanju zelenjave. V tej vasi skoraj ni družine, ki se ne bi ukvarjala z zelenjadarstvom. Pretežna večina zelenjavo prideluje, nekaj pa se jih je posvetilo trgovini s tem blagom, ki ga vsak dan vozijo v Trst s svojimi tovorniki. Poleg druge zelenjave pobirajo te dni motovilec. Pridne štan-dreške gospodinje ga nabere- jo, očistijo in operejo, zvečer pa ga odpeljejo trgovcem. Lepo vreme, Kakršnega že dol*. srečo, kakršni so vreme go ne pomnimo v februarju, I pogoji na trgu, omogoča, da gospodinje opravljajo to delo na dvorišču, kjer sonce prijetno greje. Tako smo pred nekaj dnevi našli skoraj celo družino pri čiščenju motovilca. Drugje so čistili por, da bi bil še pred večerom pripravljen za prevoz k trgovcem. Skozi vse leto, kakšen mesec več, kakšen manj, se sukajo skrbi štan-dreških kmetov okoli zelenjave; najprej s pridelovanjem, potem pa s prodajanjem, včasih z večjo, včasih z manjšo in prihodnji pokrajinski svet, Med glavnimi takimi deli so: razširitev laboratorija za higieno, zgradnja poslopja za gasilce v Tržiču, zgraditev novega nevrološkega oddelka pri umobolnici in dvorane za odmor bolnikov, dozidava še enega nadstropja v pokrajinskem zavodu za gluhoneme, ureditev zavoda «Duca d’Ao-sta» v Gradiški, zidava stanovanjskih poslopij za pokrajin- Ob zaključku lahko povzamemo to, da je ob proračunu za leto 1961 prišlo do izraza, kar se ponavlja iz leta v leto, da če se ne najde izhod iz slepe ulice, ki se imenuje kronični deficit, bo pokrajinska uprava bredla iz dolga v dolg in pri tem bo trpela go-ri.ka pokrajina, ker bo proračun prisiljen zanemarjati u-reditev vseh tistih del, ki so pokrajini nujno potrebna. MILADIN ČERNE V okviru goriške proste cone Zopet dovoljen uvoz masla Iz Rima so te dni sporočili, da je pristojno ministrstvo izdalo odlok, s katerim se daje možnost goriški carinarnici, da lahko mesečno dovoli uvoz po 500 stotov surovega masla iz inozemstva, pod pogojem, da je to maslo namenjeno za potrošnjo na področju goriške proste cone. To dovoljenje se nanaša na letni kontingent, ki je vključen v seznamu, prideljenem zakonu o prosti coni. Odlok bo prišel prav gori-škim trgovcem sedaj, ko je za 14 dni meja zaprta za maloobmejni osebni promet. Kot znano je bil z ministrskim odlokom od 23. septembra lani prepovedan uvoz masla iz inozemstva. Ponovno dovoljenje za uvoz velja od 1. januarja letos. ske uslužbence itd. Pogreb odvetnika Culota Žalni seji občinskega in pokrajinskega sveta Njegov antifašizem naj bo vzor mlajši generaciji ■ Govoril je več jezikov in tudi slovenskega Včeraj kmalu po 11. uri se je iz palače pokrajinske uprave na Korzu Italia razvil pogrebni sprevod umrlega predsednika pokrajinske uprave odvetnika Angela Culota. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi in predstavnikov oblasti, med njimi goriška parlamentarca Vallauri in Martina, prefekt dr. Nitri, predsedniki pokrajinske uprave iz Trsta in Vidma, pokrajinski svetovalci, goriški župan dr. Bernardis, številni župani s podeželja, med njimi Ceščut iz Sovodenj in Podversig iz Števerjana itd. Sprevod, v katerem je bilo 41 vencev, je krenil po glavnih goriških ulicah v stolnico in po opravljenih obredih od tu na mestno pokopališče, kjer so položili truplo v družinsko grobnico. Pogreb je bil na stroške pokrajine. Zvečer je bila žalna seja pokrajinskega sveta, pri kateri je bilo mesto predsednika prazno, na mizi pa je bil postavljen šop nageljnov. Podpredsednik dr. Polesi se je v krajšem govoru spomnil pokojnega predsednika. Poudaril je, da je njegovo življenje kos goriške zgodovine in da bo pokrajinska uprava v posebni brošuri osvetlila njegovo delo dobrega upravitelja, ki je delal v korist go-riškega prebivalstva. Izrazil je željo, naj bi njegov duh še naprej živel v pokrajinskem svetu. Njegovim besedom, ki so jih vsi svetovalci in občinstvo poslušali stoje, so se pridru- MSI, Cappello za PSI in dru- i Bil je zelo izobražen in je gi. Svetovalec Černe je poudaril, da se bo na Goriškem občutila vrzel za pokojnikom, ki je s šopom cvetja še vedno prisoten med nami. Dr. Makuc je omenil pokojnikovo borbo za svobodo in pravico in izrazil željo, da bi to bilo tudi v bodoče vodilo v pokrajinskem svetu. Svetovalec Bergomas pa je prikazal pokojnikov antifašizem, ki izvira še iz časov ljudske stranke don Sturza. Prihodnja' seja pokrajinskega sveta bo v sredo 1. marca zvečer ob 20.30. Ob 18. uri je tudi občinski svet jmel sejo, posvečeno spominu pokojnika, ki je bil med drugim tudi občinski svetovalec. Zupan dr. Bernardis je imel komemoracijski govor, ki so ga vsi svetovalci poslušali stoje. Na mestu, kjer je sedel pokojni svetovalec, je uprava položila šop belih nageljnov. Najprej je župan orisal lik pokojnika, ki je bil 12 občinski svetovalec, potem pa so se njegovim izjavam pridružili še vsi ostali svetovalci, Agati za KD, odvetnik Deve-tag za PSDI, Batti za KP1, Venuti za MSI, Attems za PLI in odvetnik Pedroni za PNM. Zlasti odvetnik Devetag in odvetnik Pedroni sta v svojem govoru poveličevala patriotska čustva, ki jih je pokojni izkazoval vsa povojna leta, še posebej pa prva leta po vojni. Odvetnik Sfiligoj se je prav tako pridružil žalovanju, ter dejal, da je za- žili še Coziani za KD, Ber-I služil pokojnik spoštovanje gomas za KPI, Sampiero za | zaradi njegovih osebnih vrlin. iiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiimitiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Nesreča kmeta iz Sovodenj Pri padcu v jareh si je zlomil nogo Včeraj popoldne se je 58-letni Alojz Sever iz Sovodenj, Ul. 24. maja št. 54, ki se je mudil po opravkih v Gorici, odpeljal z avtobusom do Gradiške. Od tod je krenil preko Soče do Zdravščine z namenom, da bi obiskal neke svoje sorodnike, ki jih ima v -tem kraju. Ker pa je mož skoro slep, je v bližini tamkajšnjega pokopališča padel v dva metra globok jarek, ki ga ni videl, in tam obležal. Na njegovo klicanje so prihiteli mimoidoči na pomoč in poklicali avto Zelenega križa iz Gorice. Severja so odpeljali v go riško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge in več drugih poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici najmanj mesec dni. Na kraj nesreče so prišli tudi o-rožndiki iz Zagraja ter napravili zapisnik. ——«»------ Trd oreh za Sovodenjce Končno bodo Sovodenjci po več ko enem mesecu igrali doma. Do sedaj so štirikrat zaporedoma igrali zunaj. Od teh štirih tekem so prvi dve dobili (proti Moraru in proti Kaprivi), zadnji dve pa so izgubili, in sicer s Zagrajem in Villessejem. V nedeljo bodo igiali pred domačim občinstvom proti Itali iz Gradiške. Ta ekipa je letos precej močna, saj je na drugem mestu lestvice, zato bo za Sovodenjce precej trd oreh. Vsekakor upamo, da se bodo na domačem igrišču bolj znašli kot prejšnjo nedeljo. Predvsem bi bil čas, da bi s* napadalci malo zdramili ter prišli do konkretnih zaključkov. Za nedeljsko tekmo so sklicani naslednji igralci: Šuligoj, Devetak, Kovic, Ferfo- lia, Hess, Tomšič, Marinič, Petejan, Marson, Podgornik in Petejan. zbor sindikata slovenskih šolnikov Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zboru v torek 28. februarja 1961 ob 4 popoldne v risalnici Šolskega doma v Gorici, Ulica Croce 3/1. ODBOR PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 govoril več jezikov, med katerimi tudi slovenskega. Obnašajo se kot da nas ni Medtem ko so šovinisti v Trstu reagirali na zahtevo Slovencev po upedbi dvojezičnosti in priznanju pravic, ki jih je italijanska vlada obljubila priznati s podpisom Spomenice o soglasju, z divjaškim napadom na naše u-stanove in s podžiganjem narodnega sovraštva, so na Gol riškem ubrali povsem drugo pot. Sklenili so enostavno molčati o naših zahtevah in se obnašati kot noji, ki vtikajo glavo v pesek, da bi ne videli stvarnosti, ki jih ob- daja. Dosledni tej politiki, so povsem zamolčali prepoved goričkega prefekta, s katero doberdobski občinski svet nima pravice postaviti dvojezičnih napisov na ulicah in pred vasmi. Enostavno so obšli zahtevo vseh slovenskih občinskih svetovalcev v Gorici, naj se prekliče zakon štev. 1238 od 9. julija 1939, s katerim italijanski državljani slovenske narodnosti nimajo pravice, da bi novorojenčkom dajali slovenska imena: namesto da bi goriški župan na tozadevno vprašanje slovenskih svetovalcev odgovoril na občinski seji, jim je poslal pismo, i-talijanski časnikarji pa so skoraj povsem izpustili go- POD OKRILJEM SPD IZ GORICE bo danes 25. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani v GORICI na Korzu Verdi 13, nadvse zanimivo predavanje o vzponu v Himalaji 'Jugoslovanski planinci na Trisulitu Predaval bo udeleženec jugoslovanske ekspedicije na vrhove Trisulov v Himalaji Aleš Kunaver. Pokazal bo tudi vrsto lepih skioptičnih slik, ki so jih posneli med lansko ekspedicijo. Namesto vstopnine bodo pobirali le prostovoljne prispevke. Vabimo vse, zlasti pa mladino, naj se udeleži tega predavanja, ki ji bo prav gotovo ugajalo in koristilo. vor odv. Sfiligoja in napisali samo nekaj besed o «u-porabnih imenih». Tudi v zvezi s sejo pokrajinskega sveta, na kateri je fašistični svetovalec Sampiero nastopil proti ustanovitvi avtonomne dežele, ker naj bi se z njo odprla vrata dvojezičnosti, medtem ko sta slovenska svetovalca Miladin Cerne in dr. Makuc nastopila za priznanje naših pravic tako v Trstu kakor tudi v Gorici, je nacionalistično časopisje enostavno za molčalo vse izjave naših svetovalcev, da bi italijanska javnost ne bila obveščena o naših zahtevah, ki jih oblasti nočejo sprejeti in da bi laže še naprej lagali, da imamo prav vse, kar hočemo, in da nam ni treba ničesar več. Ce določeni krogi upajo, da je takšna politika najboljša, tedaj se morajo tudi zavedati, da jo vsa naša manjšina obsoja, ker je za nas prav tako sovražna kot tista v Trstu, zakaj ne ena ne druga nam ne daje tistega, kar nam pritiče. Zanimivo je, da je na seji pokrajinskega sveta predstavnik sindikalne organizacije katoliških delavcev Pecorari, ki je bil izvoljen na listi KD, priznal obstoj manjšine na Goriškem in tudi njene pravice. Dasiravno je bil njegov govor osebnega značaja in se mu ni pridružil noben demo-kristjanski svetovalec, smo vendar veseli, da se najdejo takšni poštenjaki. Toda nacionalistično časopisje je zamolčalo govor, da bi ne prekršilo tihe zaobljube; ignorirati slovensko manjšino in njene proteste ter izigravati pravice, ki ji priti-čejo z ustavo. Kakor vidimo, je njihoo molk res popoln. Toda pre-fetkova prepoved še vedno velja in goriški župan vztraja na izvajanju fašističnega zakona o imenih. iir-uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiimtiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiimuiimiiiiiiiitimiMiumimimiiiiiiimimiiiiitiil Izpred okrožnega kazenskega sodišča Z ukradenim kolesom se te zaletel avtomobil Zaradi hudih telesnih poškodb je kmalu potem umrl ■ Eno leto in dva meseca zapora, ker je z nožem grozil karabinjerjem na Travniku Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 68-letni trgovec Mario Peteani iz Tržiča, Ul. Col-leoni. Obtožen je bil, da je 30. oktobra 1958, povozil s svojim avtomobilom «Fiat 600» Giovannija Basadello, starega 55 let, ki je stanoval v Tržiču, Ul. S. Caterina 64. Obtoženec se je okrog 13. viačal s svojim avtomobilom iz Trsta, ko je pa prišel na križišče Ulice Rosselli in Ulico San Marco, mu je pri gostilni «1 tre scalini« presekal pot Basadella, ki je s sklonjeno glavo z vso silo hitel s svejim kolesom. Peteani ni utegnil ustaviti svojega vozila in je tako podrl kolesarja, ki je obležal nezavesten na cesti. Na kraj nesreče je takoj prihitela prometna policija in rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kjer je Basadella ob 14.30 umrl. Avtomobilist te nesreče ni bil kriv, ker je vozil po glavni cesti in je poleg tega že prevozi! skoraj ves prostor, kjer se cesti križata. Nesreča se je pripetila samo zaradi neprevidnosti in hitrosti, s katero je kolesar zavozil na križišče. Da je Kolesar imel tako silo, je bilo nekako razumljivo, ker je ramreč trenutek prej ukradel kolo Carmenu Macoriniju. Izjave obtoženca je tudi potrdila njegova žena Teresa Mi-mussi, ki se je tudi vozila v iiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiimiiimfiiimiiMimiminiiminiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiMiitiiiiii Goriški nogomet Jutri Juventina-S. Jutri bo na igrišču v Stan-drežu toliko pričakovana tekma med domačo Juventino in S. Marcom. V prvem kolu je v Zagraju S. Marco premagal Juventino z rezultatom 3:1. To je bila torej edina ekipa, kateri se je v letošnjem iek-movanju posrečilo premagati štandreško moštvo. Jutrišnji gostje so sedaj na tretjem mestu na lestvici in bodo seveda tudi tokrat skušali odnesti domov kakšno točko, ter si še bolj utrditi svoj položaj na zgornjem delu lestvice. Juventina pa bo morala popraviti poraz iz Zagraja in slab vtis, ki ga je takrat napravila. Zato bo gotovo napela vse moči, da doseže zmago in obe točki. S tem bo zadovoljila svoje zveste navijače in direktno obračunala z enim svojih najbolj nevarnih tekmecev. Vabimo naslednje igralce, da se zberejo ob 14.30 na nogometnem igrišču v Standrežu: Devetak, Paškulin, Mozetič, Puia, Furlan, Costelli, Haufer, Pischi, Comelli, Petejan in Ferfolja. V. N. LESTVICA II. KATEGORIJE DILETANTOV SKUPINA D Juventina 14 12 1 1 46 10 25 Itala 14 10 2 2 27 12 22 Podgora 14 10 1 3 41 19 21 San Marco 14 10 1 3 33 16 21 Zagraj 14 9 1 4 28 16 19 Fara 13 4 6 3 22 17 14 Ločnik 14 5 2 7 20 37 12 Moraro 14 4 2 8 27 31 10 Caprivese 13 4 2 7 17 25 10 Sovodnje 14 3 3 8 20 M 9 S. Lorenzo 14 2 3 9 14 33 7 Hausbrandt 14 1 3 10 18 35 5 Villesse 14 2 1 11 7 31 5 istem vozilu, ter številne osebe, ki so bile priče dogodku. Sedišče je Peteanija spoznalo za nedolžnega in ga oprostilo, ker ni izvršil dejanja. Branil ga je odv. Cattarini. Ob koncu te prve razprave je odv. Pascoli kot predsednik združenja odvetnikov, na kratko orisal lik odv. Culota in pcčastil spomin njegovega imena. Tej počastitvi se je pridružil tudi ves sodni zbor, ki je za eno uro prekinil razprave, da so se lahko njegovi člani udeležili pogrebnih svečanosti. Ob 12. je sodišče nadaljevalo z razpravami. Na zatožno klop je bil poklican 40-letni Attilio Peressutti iz Gorice, Trg Vittoria 23. Obtožen je bil, da je v noči mea 1. in 2. aprilom 1959. žalil čast in ugled orožnika Ivana Francescata in Guida Mulč pri izvrševanju svojih dolžnosti ; da se je z grožnjami in s silo branil, ko sta ga hotela aretirati in da se pri tem poslužil kuhinjskega noža; da ni hotel pokazati osebnih dokumentov; da je bil v vinjenem stanju. Dogodek se je razvijal nekako takole: 2. aprila bo 0.30 je Angelo Stefani, ki stanuje v Ul. Bombi 6, pritekel na Travnik ter tam poklical orožnika, ki običajno stražita prefekturo. Izjavil jima je, da skuša neki neznanec vdreti v njegovo stanovanje in da sili predvsem v sobo, kjer spita njegova mati Zora Badali in sestra Elda. Eden izmed stražnikov je takoj sledil Stefaniju in prispel do njegovega stanovanja, kjer je skušal prepričati Peressuttija, naj se pomiri in naj odide. Ta pa ga ni hotel poslušati, temveč ga je začel zmerjati, tako da je bil stražnik prisiljen poklicati na pomoč še drugega stražnika in telefonirati poveljstvu. Med tem časom pa je prihitel na kraj prepira tudi Peressut-tijev brat Giorgio, ki je brata spravil izpred vrat stanovanja in ga privedel na cesto, kjer sta ju že čakala omenjena stražnika. Vsi skupaj so se napotili proti Travniku, in sicer do zgradbe št. 23, kjer je obtoženec stanoval. Zaprosil je, naj mu dovolita, da spravi motorno kolo, katero je pustil pred hišo. Tu je pa priliko izkoristil, s klofuto udaril Mu-letn in zbežal po stopnicah v zgornje nadstropje, od koder se je pa takoj vrnil, oborožen s kuhinjskim nožem. Medtem je bilo prišlo na kraj še nekaj orožnikov, in ko je vice-brigadir Gesuino Sanna hotel prestopiti hišna vrata, se je Peressutti vrgel proti njemu z nožem, ki se je zapičil v podboj in nato padel na tla. Čeprav so ga orožniki hoteli zgrabiti, je obtoženec ponovr no ušel in se zaprl v svoje stanovanje. Pred sodiščem je dejal, da se sploh ne spominja ničesar, ker je bil vinjen. Nie-gov brat je pa izjavil, da žaljive besede, ki so bile izrečene, niso bile namenjene o-rožnikom, temveč njemu samemu, ker sta se nekaj ur prej sprla v gostilni «A1 Le-pre bianco». Obtoženec naj hi se ne upiral orožnikom, kar je potrdil Angelo Stefani, ki pa ni prisostvoval dogodkom, ki so se razvijali pozneje. Dogodke pred hišnimi vrati na Travniku je pa potrdila nočna straža Vorgia, ki ni videla, da je Peressutti orožnika udaril. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora ter na 9.000 lir kazni. Poravnati bo moral tudi sodne stel-ške Branil ga je odv. Pedroni, ki je takoj vložil priziv. Predsednik Vizzini, sodnika Rodano in De Liddo, javni tožilec Mancuso, zapisnikar O-meri. IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIinillllllllllllUlltllll OD VČERAJ DO DANES I N O J v GORICI CORSO. 16.30: «Najbolj razbita ladja mornarice)), J. Le-mon in R. Nelson. Cinema-scope v barvah, ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Dolina Mohikancev«, R. Scott in N. Ga-tes. Cinemascope v barvah. Ameriški film. CENTRALE. 16.30: »Babilonski leva, G. Thomalla in H. Schnaider. Tehnicolor, nemški film. MODERNO. 17.00: »Bliski na soneua. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči le odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76. «» — TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15 stopinj nad ničlo ob 14.40 in najnižjo eno stopinjo pod ničlo ob 4.30 zjutraj. Vlage je bilo 80 odst. DAROVI IN PRISPKVftlJ Za Dijaško Matico je daroval Josip Lakovič iz Tržič« 2000 lir. Najlepša hvalal Drugi dan poskusnih skokov na največ ji skakalnici sveta v Oberstdorfu Jugoslovan Jože Šlibar postavil s 141 m nov neuradni svetovni rekord Prejšnji rekord je pripadal od 1931. leta Fincu Taunu Luiru - Po sodniških ocenah najboljši Avstrijec Leodolter OBERSTDORF, 24. — Mladi jugoslovanski univerzitetni študent Jože Šlibar je danes postavii neuradni svetovni rekord v smuških poletih. Na največji skakalnici sveta, kjer bo v soboto in v nedeljo tekmovanje v smuških poletih, je Šlibar skočil 141 m daleč in s tem izboljšal rekord, ki je cd 1951, leta pripadal Fincu Taunu Luiru s 139 m. Po sodniških ocenah pa je pripadlo prvo mesto Avstrijcu Leodolterju, ki je v dveh skokih zabeležil znamki 129 in 134 m. Poskusni skoki so bili v prisotnosti 15.000 gledalcev. Največ zanimanja je vladalo seveda za ze znane skakalce, med katerimi sta bila predvsem Recknagel in Leodolter. Nihče pa ni pričakoval od Šlibarja, ki je že med prvim dnevom poskusnih skokov postavil nov jugoslovanski rekord z znamko 129 m. Šlibar je pri prvem skoku točke (129, 134 m) 2. Recknagel (Vzh. Nemčija) 227,7 (130, 126) 3. Happle (Zah. Nem.) 224,4 (130, 133) 4. Šlibar (Jug.) 221,9 (122, 141) 5. Neimi (Finska) 217,4 (125, 123) 7. Nino Zandanel (It.) 212,3 (123, 124) itd. Pred okrog 8000 gledalci se je včeraj na lepo urejeni ska-pristal pri 122 m, pri drugem j kalnici zvrstilo 31 tekmoval- pa se je močno pognal preko, cev iz Avstrije, Francije, Ita- irt nroconotliurn rlncn. * M Zil.. -T7\ 1_ — 1__ '_ mostička in presenetljivo dosegel nov neuradni svetovni rekord. Predvidevajo, da je Sli-bar pri izteku vozil s hitrostjo 105 km na uro. Jutri v soboto in v nedeljo bo 6. tekmovanje v smuških poletih na največji skakalnici na svetu v Oberst-dorferju. Rezultati drugega dne poskusnih skokov so po sodniških ocenah naslednji: 1. Leodolter (Avstrija) 231,9 lije, Norveške, Finske, Švice, Zah. in Vzhodne Nemčije ter Jugoslavije. Od Jugoslovanov sta skakala Šlibar in Pečar. Manjkajo tudi še Švedi in ni zanesljivo, če bodo spioh prispeli, ter planiška znanca A-meričana Kotlarek in Samuel-sten, ki v družbi s Kanadča- je zaradi stavke paraliziran ves medcelinski letalski promet. Po nekaterih predskakalcih, med katerimi je bil tudi Šlibar, ki je pristal pri točki j 100 metrov, so se začeli skoki v konkurenci. Skoki so bili poskusni, medtem ko so bili aanes na sporedu prvi skoki za oceno. (Ti bodo prišli v poštev za končni plasma samo v primeru, če bi v .soboto in nedeljo nagajalo vreme). V prvi seriji je 11 skakalcev preskočilo 120-metr-sko znamko. Med temi 'je bil z odličnimi 129 m dolgo časa na čelu Šlibar in sta ga »preskočila)) šele zlata in bronasta kolajna iz Squaw Walle-ya Vzhodni Nemec Recknagel s 132 m in Avstrijec Leo- nom Charlandom še zmeraj 1 dolter s 131 m, ki sta skaka-čakata v New Vorku, da bi I la med zadnjimi. Pečarju prvi dobila letalo za Evropo, saj | skok ni kdo ve kako uspel in je pristal pri 93 m. Zanimivo je, da so se skakalci poganjali z najvišjega možnega zaleta in so jim na odskočni mizi namerili tudi do 102 km na uro povprečne hitrosti. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiitimuliiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ugibanja pred volitvami • v Belgiji (Nadaljevanje s 3. strani) predsednik stranke Leo Col-lard imel oster in zelo ((levičarski* govor, s čimer je presenetil one, ki razvoja stranke v času stavke in po njej niso spremljali. Collard je med drugim poudaril, da se Socialistična stranka Belgije popolnoma in povsem istoveti s stavkajočimi množicami in da bodo Spaak, kot tudi vsi o-stali kandidati stranke,' morali brez rezerve ta program braniti. Takšno stališče se da pojasniti takole: Izkušnje s stavko so v krogih sindikatov povzročile veliko nezadovoljstvo zaradi stališča, ki ga je do stavke zavzel del vodstva, socialistične stranke, ki so «ogenj hoteli pogasiti«. Kot reakcija na to se v sindikatih in stranki, javljajo vedno novi in novi, zato vedno bolj borbeni voditelji, ki so malone brez izjeme bolj levo usmerjeni. Logičen zaključek: zadnja velika stavka je belgijsko socialistično stranko pomladila in radikalizirala. Dotok novih bolj levo u-smerjenih in bolj borbenih ljudi v stranko nekatere moti. To gre na živce tudi Spaaku, ki se novi Collardovi liniji od. krito ne upa upirati, vendar pa nihče ne ve kakšni so njegovi cilji. Ne smemo pozabiti, da je bil Spaak pred kratkim v VVashingtonu, kjer ga je Kennedy odlikoval z visokim odlikovanjem. V primeru, če bi prihodnje volitve dale mladim levim silam prav, — napovedujejo — bodo zmerni socialisti Spaa. kove vrste iskali povezavo s krščanskimi socialci, v primeru pa, če bi se ne zgodilo tako, bo Spaak zagotovo začel bitko proti »preveč levemu« programu in krilu stranke, ki da je volivce oddaljil. Ni namreč Spaak nepreraču-nano zapustil svojega visokega položaja v Atlantski zvezi. Preveč «leve» sile v stranki so v Belgiji in tudi izven nje marsikomu nevarne, zato je prišel spet »na dan« ((preizkušeni« Spaak, da bi »pomiril duhove« najprej v lastni stranki, nato tudi v deželi. Mnogi Belgijci upajo, da se bo uštel... la jutrišnje srečanje z Verono Trevisan je potrdil pomlajeno enajstorico Se cehi in Rebizzi rezervi; toda le formalno Mladinci v Bočen Za jutrišnje srečanje z Verono na tržaškem stadionu pri Sv. Soboti se je trener Triestine Trevisan odločil za isto postavo, ki jo je postavil na igrišče proti OZO Mantovi. Do te odločitve ga je pripravila odlična kondicija vse e-najstorice in pa skoraj zanesljivo predvidevanje, da bo teren tudi jutri suh kot je bil preteklo nedeljo. Tako bomo ponovno videli na igrišču isto čvrsto obrambo, isto prizadevno krilsko vrsto in pa isti pomlajeni napad, kateremu je dal Fogar na centru večjo prodornost, Reina na krilu pa večji polet in hitrost, ki je bila glavna značilnost napada proti Mantovi. V taboru Triestine vlada prepričanje, da manjka pri sedanji sestavi moštva samo nekoliko več sreče v zaključnih strelih in pa trdno upanje, da bodo napadalci tokrat zaigrali hladnokrvno in odločno v zaključnih fazah ter izkoristili jutrišnjo priložnost za izboljšanje dosedanjega dokaj klavrnega izkupička. Včerajšnjega popoldanskega treninga, s katerim so se praktično zaključile medteden-ske priprave se je udeležilo Totocalcio Catania-Juventus 2 X Fiorentina-Padova 1 L. R. Vicenza-Inter X 2 Lazio-Udinese 1 X Lecco-Bari 1 Milan-Sampdoria I Napoli-Bologna 1 X Spal-Roma X 2 1 Torino-Atalanta 1 Catanzaro-Simmenthal 1 X 2 Venezta-Messina 1 Livorno-Lucchese 1 Marsala-Trapani - X Sambenedettese-Como X 1 Spezia-Mestrina 1 16 nogometašev prvega moštva. Danes dopoldne bo Trevisan sicer še enkrat zbral svoje fante na stadionu, vendar pa samo uradno trinaj-storico, da poslednjič ugotovi njeno kondicijo. 10 članov prvega moštva je najprej igralo 45 minu odbojko, Luison, Marangon, De-grassi, Reina, Sadar, Deme-nia in še nekateri mladinci pa so medtem trenirali z žogo. Vsi skupaj so nato izvajali še 45 minut razne telovadne vaje in gibe, nakar so vsi skupaj, razdeljeni v dve skupini, še 25 minut vadili predložke, preigravanje in podobno. Po treningu, ki je skupno trajal eno uro in tričetrt, je trener objavil formacijo za srečanje z Verono, kateri je priključil še Secchija in Re-bizzija kot rezervi. Posebno Rebizzi bi prišel v poštev, če bi dež v zadnjem trenutku razmehčal igrišče. Postava bo torej naslednja: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Reina, Trevisan, Fogar, Cazzaniga, Fortunato. Poleg članov prvega moštva so včeraj popoldne trenirali tudi mladinci, ki bodo jutri nastopili v Bocnu v tekmi za De Martinov pokal. Mladinsko moštvo bo odpotovalo iz Trsta danes ob 12.55 v naslednji postavi: Miniussi; Fontanot, Pelin; Cossar, Bizai, Rocco; Travain, Slobez, Paoli, Zampieri, Vivia-ni (Colausig). V drugi seriji so bili najdaljši Fir.tc Maatela, Avstrijec Leodolter in Zahodni Nemec Haptrovle s 136 m. Šlibar pa je bil četrti med vsemi z novim jugoslovanskim rekordom 131 metrov. Šlibar je bil v tej seriji za dva metra daljši od Recknagla in za celih 15 m od Pečarja, ki se je zo,pet prehitro nagnil daleč nad smuči in tako skrajšal svoj skok. Ker so v tej ser.ji preskočili kritično točko plus dodatni dovoljeni odstotek metrov in nekateri skakalci dosegli tudi povprečno hitrost 104,5 km na uro, je bilo , tekmovalno vodstvo prisiljeno za tretjo in zadnjo današnjo serijo skrajšati zalet. Zaradi tega so bile dolžine skokov seveda krajše, naj več jim «lovcem na daljavo« pa je kljub temu uspelo skočiti skoraj 130 m daleč. »Nadaljši« je bil Leodolter s i29 m, takoj za njim pa do-mač.n Happle s 128 metri. Od Jugoslovanov je v tretji seriji nastopil samo Pečar, ki pa s 84 m še zmeraj ni našel samega sebe. Šlibar pa ni šel r.a skakalnico, saj skače poškodovan in ”e mora čimbolj štcditd za tekme, ki ga še čakajo. Ce prav na kratko oce skoke, lahko rečemo, d: od najbolj znanih skak. zlasti presenetili JugosU Sl "a -, Francoz Rey, m Švicar Wenger ter 20-letni nemški mladinski prvak Wolf-gang Happle, ki je po poklicu gradbeni tehnik in po mnenju tukajšnjih strokovnjakov celo glavni favorit za letošnjo skupno zmago. Po slogu pa je bil daleč pred vsemi Avstrijec Leodolter, ki so mu strokovnjaki za drugi skok — dolg 136 m ;— namenili celo idealno oceno za slog — 20 točk. REZULTATI PRVEGA DNE Prva serija: Recknagel 132, Leodolter 131, Šlibar 129, Zan. danel 128, Bolkar 124, Hal,ers-apper 124, Wenger 123. Druga serija: Maatela (19- letni Finec je brat znanega kombinatorca) 136, Leodolter .136, Happle 136, * Šlibar 131, Recknagel' 130. Rey 129, Ha-bersapper 125. Bolkar 124, Zandanel 123. Tretja serija: Leodolter 129, Happle. 128, Zandanel 120, Recknagel 118, Thoma 113, Miiller 109, Rey 109, Wenger 109, Maatela 109. Nedeljsko kolo nogometnega prvenstva A-lige Milanu se bo izpodriniti JuventuU Nedelja brez posebnih zavrtljajev - Na dnu lestvice ostra borbam1 V nogometni A-ligi ni miru. Posebno ne za vodilna moštva, ki se morajo trdo boriti za obstoj na njihovih častnih mestih. Inter še vedno kraljuje na vrhu, toda- Juven-tus ga je začel že ogrožati. V nedeljo čaka vodilno mo-, štvo precej težka borba na igrišču v Vicenzi, kjer bodo skušali domačini doseči vsaj neodločen izid. Ce se jim bo posrečilo ali ne je seveda druga stvar In danes ni mogoče predvidevati uspeh tega ali onega moštva. Ce se bo moral Inter sredi mm JOŽE ŠLIBAR zime... potiti, velja to tudi za Juventus, ki se bo moral to nedeljo preseliti na jug. Gostoval bo v Cataniji, ki je trenutno na petem mestu lestvice in kot kaže hoče ostati med velikani italijanskega nogometa. Ta tekma je odločilnega pomena tako za domačine kot za goste. V obeh primerih bo šlo za zagotov-sko sedanjih mest, kar je posebno važno za Turinčane, ki so v nevarnosti, da jih Milančani izpodrinejo na tretje mesto. Milan ima namreč več sreče kot njegova direktna tekmeca. Igral bo na travnatih tiiiifmjiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiimiMimiimiiiiiiiiiiiiuiifimiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiit Moštveno namiznoteniško pokrajinsko prvenstvo Prva ekipa Bora druga popo zadovoljila odpovedala Moštvu športnega združenja zagotovljeno drugo mesto - Ekipa RAS najboljša TO TI P I. prvi 2 1 drugi 1 2 2. prvi 1 1 drugi 1 2 3. prvi 2 drugi 1 4. prvi 2 drugi 1 3. prvi 1 1 drugi X 2 6. prvi 1 2 drugi 1 X Po končanem pokrajinskem prvenstvu posameznikov se je začelo moštveno prvenstvo B lige, za katero se je vpisalo osem ekip. Udeležence so razdelili v dve skupini. V prvi so bila moštva RAS kot nositelj skupine, Bor A, Centro giovanile študenti in Istria B, medtem ko so bila v drugi moštva RAS B, Istria A, Bor B in Montuzza. Prva ekipa RAS v postavi ----------------------- Bruni - Floramo je takoj poka- z ostalimi ekipami niso bili mižala, da resno misli na prvo u. .zaradi česar sta ekipi Istria mesto in s tem na nastop v ® ih CGS ostali brez točke, zadnjem kolu italijanskega pr- Bolj izenačena je bila borba venstva B lige. V prvi tekmi za drugo mesto. Ne prva eki- so predstavniki RAS premagali Bor kar s 5:0 in še enkrat potrdili sloves najboljših. Tudi pa študentov ne drugo moštvo Istrie nista zmogli večjega odpora do prvega moštva Bora, llllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIlinillllllllllllllllllllllllUlllllllflllUUIIIIIIIIIIIlIllUUIIIIIIIIIIIIItlllllllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIiilillllllJ Smučarska tekmovanja v Chamonixu in Zakopanih Jahnova prva v slalomu AHzerjevi bom bi nacij a V Zakopanih ponovna premoč sovjetskih tekmovalcev CHAMONIX, 2. — Avstrijka Marianne Jahn je dane” zmagala v slalomu, ki je bil v okviru smučarskega tekmovanja za veliko nagrado Chamonixa. V lestvici alpske kombinacije pa je morala Jahnova prepustiti prvo mesto njeni rojakinji Eriki Netzerjevi, ki je v slalomu zasedla četrto mesto. Vrstni red slaloma je naslednji: 1. MARIANNE JAHN (Avstrija) (56”48, 52" 23) 108’’71 2. Sieglinde Beauer (Avst.) 112"90 3. Therese Leduc (Fr.) 113”24 4. Erika Netzer (Avst.), 5. Grete Grander (Avst.), 6. Vera Schenone (It.), 7. Christl Haas (Avst.), 8. Annie Famose (Fr.), 9. Barbana Kurkoviak (Polj.). 10, Nancy Holland (Kan.), 11. Marguerite Leduc (Fr.), 12. Faye Pitt (Kan.), 13. Justlzia Demetz (It.), 14. Arlette Gros-so (Fr.) itd. LESTVICA KOMBINACIJE 1. ERIKA NETZER (Av.) 3,12 2. Marianne Jahn (Av.) 3,74 3. Therese Leduc (Fr.) 3,95 4. Grete Grander' (Av.) 4,34, 5. Christel Haas (Av.) 4,39, 6. Sieglinde Brauer (Av.) 6,07, 7. Marguerite Leduc (Fr.) 7,16, 8. Nancy Holland (Kan.) 9,00, 9. Giustina Demetz (It.) 11,48, 10. Vera Schenone (It.) 11,79 itd. ZAKOPANI, 24. — Kot v štafeti tako so tudi v tekmovanju posameznikov v teku na 15 km sovjetski tekmovalci zabeležili absolutno premoč. So- Od Italijanov je bil najboljši Di Bona, ki je zasedel 11. mesto, medtem ko je bil Giu-lio De Florian šele dvajseti. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. VAGANOV (SZ) 46’47”76 2. Kolčin (SZ) 47’34"87 3. Kuznjecov (SZ) 47’36"38 4. Ankin (SZ) 47’39”21, 11. Alfredo Di Bona (It.) 48.22,2, 20. Giulio De Florian (It.) 48.46,8 itd. v katerem so igrali Tomšič, Kovačič in Posega. V drugi skupini je najuspešnejše nastopala prva ekipa Istrie, ki je z lahkoto odpravila vse nasprotnike. Naj več je razočaranje pa je prišlo prav od druge ekipe Bora, ki bi si lahko z drugim mestom zagotovila nastop v drugem kolu tega prvenstva. V postavi Grbec, Edi in Boris Košuta je klonila prot) Istriji, Montuzzi in B-moštvu RAS. V drugo kolo so se uvrstile A-ekipe Bora, Rasa, Istrie in Montuzze. Medtem ko RAS še ni odigrala niti ene tekme, je Bor odpravil s 5:° Montuzzo in nato s 5:2 Istrio in si s tem že zagotovil drugo mesto. V tem kolu so nastopali za Borove barve Tomšič, Merlak in Kovačič. Rezultati srečanj so naslednji: I. skupina RAS A-Bor A 5:0 Bor A-Istria 5:0 Bor A-CGS 5:3 CGS-Istria 5:3 RAS A-CGS 5:0 RAS A-Istria B 5:0 II. skupina RAS B-Montuzza 4:5 RAS B-Bor B 5:4 Istria A- RAS B 5:1 Bor B-Montuzza 4:5 Istria A-Bor B 5:2 Istria B-Montuzza 5:2 Finale Bor A-Istria A 5:2 Bor - Montuzza 5:0 Istria A -Montuzza 5:2 * * » Moštveni turnir se bo nadaljeval v ponedeljek zvečer ob * * # ROCCARASO, 24. - V teku ' 2?-30 na stadionu «Prvi maj«. ,n , , . ... , Na sporedu so naslednja tek- na 10 km v okviru italijanske- mjvanja. Ras A - Montuzza Ras A-Bor A Ras A-Istria A V četrtek bo na stadionu ža- ga juniorskega smučarskega prvenstva je zmagal Guido Del-ia Mea, ki je prevzoil progo v času 36’09”. Drugi je bil Lio- . . . nello Piombini, tretji pa Bru- ključek moštvenega turnirja no Bernardi. V slalomu je zrna- določitev ostalih dveh za- —,—. ------------- r--- • , „ . . , stopnikov za nadaljevanje tur- vjetska zveza je zasedla prva 1 Kal Maurizio Compagnoni pred njrja jn ponovitev ženskega štiri mesta. | Zandogiacomom in Polonijem.I prvenstva. tleh San Sira pred domačimi navijači in ker prihaja v goste Sampdoria, so vse prognoze na njegovi strani. Prilika je to-rej ugodna .in ep .bi .šlo vsa po sreči, bi se labiko Milan znašel v nedeljo »večer na drugem mestu takoj za Interjem. Pod pogojem 'seveda, da Catania .prisili Charlesa in tovariše na kolena. Sploh bo prihodnja nogometna nedelja zelo razburljiva in pestra. Pasti ne bo manjkalo in ena bo brez dvoma za četrtoplasirano Romo. Ta enajstorica bo igrala v Ferrari in po trenutnih silah sodeč, bi se morala vrniti domov vsaj s točko v žepu. To bi ji zadostovalo, da bi obdržala svoj trenutni položaj v pričakovanju boljše forme in sreče. Prevladuje pa mnenje, da bodo igralci Spala drago prodali kožo in da je mogoče pričakovati od njih tudi presenečenje. To predvsem čakajo v Cataniji, ki bi se morda največ veselili spodrsljaja rimskega moštva. Boljše bo za Fiorentino, ki bo sprejela v goste Padovo. 2e vnaprej vemo, da se bo Rocco odločil za verižno 0-brambo v upanju, da bo ustavil nevarne florentinske strelce. Ta način obrambe je še pred nedavnim predstavljal nepremostljivo oviro, toda v zadnjem času so podjetni trenerji našli orožje tudi za to. Sicer je tudi precej odvisno od sreče. Ce bodo Florentinci prišli do gola ni izključeno, da bodo še večkrat pretresli padovansko mrežo. SlaDše pa bo če se jim ne bo posrečilo raniti goste, ker bi morali v tem primeru deliti točki. To pa je malo verjetno. Tudi ostale tekme ne bodo po zanimivosti zaostajale. Torino bo imel zopet priložnost za zmago, toda dovoljenje zanjo bo moral vprašati Atalan-to. Turinčani bodo imeli to prednost, da bodo igrali pred domačim občinstvom, vendar to včasih le malo zaleže. Se posebno kadar prihaja v goste moštva kot je Atalanta, ki je borbeno in trmasto in nerado prepusti točke drugim. Enajstorica iz Bergama si hoče namreč obdržati položaj, ki ga ima v lestvici in ki mu dovoljuje mirno spanje. Seveda bo moralo paziti na morebitne spodrsljaje, kd bi ji precej škodovali. V Leccu pa 00 borba med dvema «revmma» moštvoma tega prvenstva. Gostovalo bo moštvo Bar.ja, ki se je kljub odličnemu trenerju, kot je Carnigiia, znašlo na dnu lestvice. Lecco je sicer nekoliko višje, vendar njegov položaj še ni tak, da bi lahko spal na lovorikah. Nevarnost je še velika in prav zaradi tega bodo morali igralci Lecca paziti, da si ne zapravijo te odlične priložnosti za zmago. Udinese se verjetno ne sme nadejati, da bi napravila kak korak naprej. Gostovala bo v Rimu pri Laziu, ki je preteklo nedeljo dosegel nepričakovan rezultat z zmago v Neaplju. Ce so si znali Rimljani priboriti zmago v mestu pod Vezuvom, si j°. li tudi pred lastni® ^ stvom še posebno, * se ni danes za «ot> sln kako strašilo. To S°-J ) predvidevanja, ker^ "jj prerok, da bi lahk0^ ^ I doval presenečenje j l, furlanskega moštva. ^ to prišlo, bi bilo W dobrodošlo. Mlj nogometne V A LIGA Torino - Atalanta Lecco,-Bari j j Napoli - Bologna L. R. Vicenza - I«ter Catania - Juventus Fiorentina - Padova Spal - Roma Milan - Sampdoria Lazio-Udinese B LIGA Triestina ■ Verona Sambenedettese-k Ozo Mantova - FošS' ;0tt° Alessandria - Mar*1 Venezia - Messina Brescia - Novara Prato- Genoa Parma-Pro Patria rarma-rro >- Palermo - Reggi3"^..jrl 5]( Catanzaro-Simme« _—«»- Avstralsko plavalno P'" flnthony Strah** najboljši na 1 K BR1SBANE, 24. ' "jf, neznani plavalec_ le. ji največje presenei če«)*. P, skega plavalnega Gre za 18-letnega s’. \t 1 thonyja Strahana, ■ ' - ' rostOjfi tu «S te, Dl Je tto najboljši čas in vser,v^?‘ bo naslov pripadat r ^ Zanimivo je, da )e jasii j *e rads po doseženem četrti. Finalisti 4 MOS^ntb0«F 'tiha 100 m prosto: An in Ra vid R.-H ’/L terijah 100 m Pr° han 55”9, Bavid v,.. David McMonagle *r,dsilw Phelps 57"8, Jon »"'jjDelJI Ken Fredericks 58 l’,]ak5 nolds 58’’3, David,«* (,% 1 200 m prsno: U Po 2'47"2, Alan Peter Christie . S Ve Wris.sf,'. Moggaw 2’52’, Douž i Moloney 2'49’T, Don Jones 2’52”2. ,. Ke«V ^ 100 m metuljček',tsii, f ry 1’02”2 (nov jumVN «4 niorski avstralski r ville Hayes Spyss. John B?n Park Reselli 1’09 , ZENSKE 200 m prsno: « 3'02”7, Linda Mog1« zabeth Burke 8’05 iii5S.J pherd in Mavis 5i k Vj, viiciu in »i«' - Alwun Mitchell ESP® jje Sampson 3'07"2, L . 3’08”7. n ,0 V) 200 m Prosto: PjjefJ 2’24'T, Helene lise Konrads 2’2b„ psi russ 2'30". Vvonne fjt Susan King 2’32"6, Marion La«8 “CnA^ ZA EVROPSKI ' Lamperti-Noj^ 24. marca v ,, o vzJi RIM, 24. boj za naslov evr-^P orjjt ka peresne k< Francozom LamP«' ga11',' nner™ it/il ^ lijanskim prvakom je« Nobilejem bo 24.J1 ski šjiortni pala«1, 5e )f h Francoski boksa e( r zal, da se bo v P reč> 1 « • i;otTl vCkM ge nad Nobilejem■ »»KV; J Šim evropskim P- K1 J <9 prarijem v dvob°) y#L|r >-ljai za naslov. Z« P j bo Lumperti pre) lir, za drugo Pa 3 i« PEARL BUCK Gospa ting J (Nadaljevanje in konec) Gospod Ling se je oddaljil z nejevernim izrazom na obrazu meseca v ščipu. Nekaj časa je plesal zelo dostojno in zadržano, se mirno vrtel in držal plesalko v primerni razdalji od sebe, kolikor so mu pač dovoljevale njegove kratke roke. Večkrat se je ozrl k ženi in enkrat je prišei čisto blizu in se opravičeval. «Saj razumeš. To je zdrava vaja za telo. Svetujejo jo debelim ljudem.« Ona je prikrila občutek gneva z nasmeškom in mehko odgovorila: «Vidim, da je to odlična vaja. Nadaljuj, prosim! Zabava me.» Nezaupno jo je pogledal. Ni je razumel. Odšel je spet, preskočil nekaj plesov in prekomerno pil. Tako je popolnoma pozabil na ženo v dvorani, ki je morala gledati odvratni prizor, ko je njen oboževani in spoštovani mož, bajno bogati trgovec t svilo, racal po plesišču z ženskami nenavadne pojave. Njena razdraženost pa je prekipela, ko je videla, da slabo pleše in ko ga je morala pomilovati zaradi njegove smešnosti, je v njej rasla mržnja do žensk, ki so plesale z njim, ker je vedela, da ne znajo ceniti vseh njegovih dobrih lastnosti, ki gledajo v njem zgolj starega in bogatega norca, ki bi se dal krasno izkoristiti. A jeza se je kmalu razblinila in prevzel jo je strašen o-bup. Se vedno je vzravnano in dostojanstveno sedela ob steni. Neizprosna luč je polno osvetljevala njen drobni obraz, prepreden z gubicami kakor s pajčevino. Na trepalnicah so ji zablestele solze. Ponosno je odiprla o-či in jih ni obrisala. Solze so se nabirale v kaplje in padale na gladko površino obleke, ki jih ni vpijala in so kakor blesteče kroglice drsele na pod. Prizor je bil res mučen. Zenske v dvorani niso bile spodobne kurtizane, tiste, ki ponižno sprejemajo mesto, ki jim ga družba določa in si obzirno služijo kruh s tem, da strežejo moškemu nagonu. To so bile ženske, o katerih je bilo slišati govoriti, to se pravi — drzne moderne ženske, take, ki se oklenejo moškega in hočejo same vladati v njegovi hiši, ki mu odrekajo svoje telo in nočejo zadovoljiti njegovim željam vse dotlej, dokler se on ne odreče vsemu, da bi jih pridobil, dokler se ne loči od svoje prave žene in jo sramotno zapodi, na njeno mesto pa postavi tista . . . poslikana ženska slepila. Gledala je moža na videz neprizadeto, po licih pa so ji tekle solze. Sedaj je držal v objemu eno izmed tistih žensk — kitajsko dekle, mlado in vitko, rožnatih lic, smelih in živahnih črnih oči. Oblečena je bila v škrlatnordečo svilo, ki se je tesno prilegala lepo oblikovanemu telesu, stranski prerez je odkrival golo bedro Ta ženska jo bo torej nadomestila, njo — pravo ženo! Gospa Ling je bila o tem prepričana. Poznala je svojega starega bedaka, poznala je tisti tresoči, medeni izraz slabiča na njegovem obrazu, ki je naznanjal popoino predajo. Pa še kako ga je poznala! V mladosti ga je tudi sama enkrat izkoristila, da je dobila od njega dva lepa rubina, ki si ju je bila zaželela, in še enkrat ali dvakrat potem zato, da bi .. . skratka — večkrat. V tistem razpoloženju je on vedno popustil. Sicer pa — tudi ko je bffla v polnem razcvetu, ni bila nikoli tako zapeljiva in dražestna kakor to dekle. Par se je plesaje bližal. Ostala je na svojem mestu, mirna in ponosna, ni pa pomislila, kako se bo zadržala, ko bo mož prišel blizu. Dokler je bil daleč, pomešan med drugimi plesale*!? mu je sledila z očmi ln koprnela, vendar jo je okvir plešočih paiov nekako za-mamljul. Sedaj pa je lahko i.atančn' 'videl, njegov obraz, ki ga je tako dobro poznala, uvelo in .tolsto telo in obleko, ki ji je bila lake domača, katero je sama izbrala in naročila v svetlo-plavi barvi, primerni za starejšega moškega. Sinjina tunike se je kričeče odbijala od mladostne živordeče b.r-ve dekletove obleke. Par je lil prea njo. Zii.-stno so j« zaz'!a v moža On je splih ni videl: z bleščečimi m za-maknjeirmi očmi, s sladkro-r.im n;!m»«(Mi na uvelin u-stTi je gledal drobni, mični in ravnodušni obraz plesalke lik ob svojem. Ta mu je vračala pogled smehljajoča in zagonetna, prezirljivo in vdano obenem. Gospa Ling je pozab.la ni svoj u-gled, naglo v*t*U An se pre- paaeno zagledala v oba. Nato je zajokaia it: skrila obraz v dlani. Mož jt še ni videl. Toda dekle, ta jo je o-pazila. Pogledala ji je naravnost v oči in njena drobna roka je zdrsela z rame di-belušnega starca. Pristopila je k njej in ji z mehkim glasom šepnila: «Sedite ... Ni vam dobro . .. Kaj se je zgodilo? Vam lahko pomagam? Zakaj ste tu?« Dve energični ročici sta jo potisnili nazaj na stol, mehki glas- je nadaljeval: »Ckrtanite tu, zakrila vas bom s svojo postavo, da vas radovedne oči ne vidijo. Kaj vam je vendar?« Oči gospe Ling so proseče zrle reznanko. Neverjetno je bila ljubka, samozavestna in drzna. Ta ugotovitev je še podkrepila njen strah. A z dekletovega obraza je sijala tud. milina. »Moj mož je! Prosim vas, prizanesite mu!« je zajecljala. »Moj mož je!« Dekle se je presenečeno o-zrlo na moškega, ki se je bil med tem približal in si brisal znoj s čela. »Pustite naju sami!« je o-stro zapovedala. «Rada bi govorila z vašo ženo!« Tedaj je gospa Ling sredi zmede, ki je vladala v dvorani, slišala svoj glas, kako je zaupal osovraženi Ženski vse svoje bojazni, ka- ko ji je pravil, da njen mož zahaja sem večer za večerom in kako sluti, da je že potisnjena v stran in poslana na deželo, daleč od doma, kjer bo umrla od žalosti. Mnogo starejših žensk se mora ukloniti tej sramoti V DANAŠNJIH ČASIH, zaradi modernih mladenk, ki lovijo njihove može, ker so bogati . .. Pri teh besedah je naslonila glavo na mlado in prožno telo neznanke in spet zajokala. Sveži, gospodovalni glas nad njeno glavo je zapovedal : «Stopite sem!« Dvignila je pogled. Njen mož je stal tam. V srcu jo je zbodlo, ko je videla, da kakor šolarček uboga to žensko. Pa saj je z njo tako in tako konec! Ona je samo uboga starka, ni več zanjo mesta nikjer, V DANAŠNJIH ČASIH! Moški hočejo mlade in lepe ženske, take, ki znajo brati in pisati, predvsem pa — plesati. Ona ni mogla nikoli na ples s svojimi nožicami, ki so jih povili v detin-stvu ... S svileno ruto si je obrisala solze, nato je sklenila roki, da bi zadržala drget. Možev neslani smeh, poln zadrege se je oglasil: «Eh! To je .. .» Dekle ga je nemilostno prekinilo z glasom, ki je zazvenel kakor žvenket srebrne sablje: «Vem kdo je. Vaša žena. In vi ste debeli in bedasti starec. Pojdite z njo domov in ostanite pri njej! Mislite, da vas ljubim? Nihče bi vas ne mogel ljubiti. Nihče, razen nje! Ona vas ima rada, ker se vas spominja, ko ste bili mladi. Jaz nimam nobenih spominov na vas! Zame boste vedno to, kar ste sedaj ... stari, bedasti in smešni de-beluhar. .. zelo bogat, toda tolst . .. tolst ... tolst... in star » Nato se je nežno sklonila k ženi in glas je bil spet mehak: »Nihče vas ni videl. Ce vas pa je, bodo mislili da sem vaša hčerka. Nočem vašega moža! Hotela sem njegov denar! Vidite, popolnoma odkrita sem. Moram pač živeti, a nočem živeti na škodo druge ženske . .. Tem manj na škodo starejše ženske, kot ste vi . . . Na škodo dobre, starejše ženske . .» Nekdo jo je poklical z veselim in zvonkim glasom. Mlad visokorasel moški. Dekle se je obrnilo in obraz ji je v hipu zasijal. Pozabila je na stara dva . .. «Kje si bil?... Oh, kje si bil?« je zaklicala in mu stekla naproti.^ «Cakala sem te cele tri ure!« Fant jo je odpeljal skozi razgibano in pisano množico in ostala sta sama. Gospa Ling je nekaj časa molčala in gledala v tla. Sedaj se je naenkrat skoraj zbala moža. On bi jo lahko bridko obsojal, da ga je prikrajšala za razvedrilo! Toda Ling Hi črhnil besede. Kradoma je pogledala k njemu in videla, da so njegove oči uprte v valujočo množico parov. Bil je videti utrujen, zelo utrujen. Razumela je, da je njegov ponos ranjen. Rada bi bila pri priči nekaj storila zanj, mu pripravila čaj, ga nežno posadila v naslanjač, da si odpočije; rada bi ga o-srečila, mu vrnila vedrino in samozavest spoštovanega družinskega očeta. Naglo ja vstala in rekla; «Utrujena sem. Rada bi šla domov«. «Prav,» je dejal on. Zapustila sta dvorano. Gospa Ling se je na vratih ozrla. V daljavi je zagledala škrlat, ki se je mehko privijal k bleščeči črnini. S to sliko v očeh je odšja. Vstopila sta v avto, si pokrila stara kolena z odejo in se odpeljala. On je sedel tih iti osramočen. O- krogli obraz se mu je zdalj-šal in ni več sijal v nasmehu Tesno ji je bilo pri duši. Mora mu pokazati, da ril* le bo nikoli S0^0, kar se je zgo? ne bo nikoli ni« «Te moderne j kašljala se ie- jenS*'^ o) m so prav res ■‘"■'jjti "'p in«1' fj arf«e '/ dušno, «te m0 ..«*• ■' začela kolikor - e clef r la sem, da sefli - e To > krat videla. nimiv večer za me# In nato než«^ »t1 so rj 61 “Tvoje noge A ® *i v il™ vem. Doma » ^ gležnje s tistih1 „ ri sebnim oljem- , P1.1 lo od tebe, d8,'»lr*5./. t. tistim drznim £ „ 1 !'j pa zelo nevlj11 j J s teboj in jez«8 j j* nanjo«. Utihnila je f j Gospod Ling 1 val A «Da», je lconfpref1^ ^ m P ril. «Sicer za ples. in r- ^ vek sem, nima«1 ., ke neumnosti«' j »Seveda ni«1* g{i>-vneto pritrdila f zelo uomemben , p, f bi tl n Hi «Da», je dod zaposlen. Tudi i»* ram...« Ni ga več P« slonila se Je „, 1((> IjajoČa in utru)«« f,s f dra. Tisto de , , beznivo dekle-' sjj derne ženske čudovite...