Džungla. Roman iz afriških pragozdov. '^afleUd spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 32 Pa pride čas, ko vas b'o Previkinost Božja poklicala ua mesto, ki vam ga je odločila! In zdi se mi«, je pravil ¦<oŁe Komslantin ter bislro pogledal Traana, »zdi se mi, <Je količkajo poznam svet in čl,ov«ška srca, — da tisti čas ni reč daleč!« Ia Trzan je ostal v naselbmi pri dobrih črncih in fvri gostoljubnem očetu Konštantinu. XIV. Zadnja raztresenost profesorj* P o r t e r j a. Samotnja jadrnica je ,pMa ob obali zapadne ravTiikove Afnike proti jugu. Tesno se je držala obrežja, poraščenega z neprodirnim pragozdom. Včasi se mu je približala za par metrov, pa je sp€t odjadrala ven na morje. Zdelo se je kakor da nekaj išče. Vetra je bilo le malo, počasi so vozili. Stirinajst dni je že mimilo, kar so zapustili Frr«town, pa še ni karalo, da bi hilo kmalu konec iskanja. Jadrnica ni bila relika, pa lična je bila in udobna. Kapdtana in šest momarjev je štela posadka, pa kuhar„1«, dva »trežnika m iesl potnikov. PorterjeTi Ijudjc so 'bili, Ine, gospod profesor in njegov tajnik Filander, Barba in mornariški poročnik Arnot s soprogo. Iskali so Claylon'ovo kočo. Spredaj pri krmarjevi utici je stal Arnot z zemljeviidom in daljnogledom v roki. Neprestano je opazoval obrežje. Profesor Porter in gospod Filander sta stopjicala po krovu in razmotrivala važmo vprašanje o kostenjakih afriškega pračloveka. Ine in gospa Arrrolova pa sta sedeli v nizkih naslonjačiih, obmjeni proti obali. Včasi sta malo pokramlljaH, nato pa se se je Ine spet zatopila v svoje otožne misli. Saj je potovala, da zadmjiikrat obišče kraj, kjer je spozaala svoj«ga junaka. Ni imela upanja, da bi njega samega še kedaj videla. Izginil j«, ponesrečil se je, utonil —. Slaba je bila, bkda. Bolezen }o je zdelala in Trzairova nesreča jo je polrla. Ni ji bilo mnogo več za življ-enje, edin«ga ooela je še dmela, zan) je še hotela živeti. Na Claytona še mislila nd. Počasi so potovali. Po noči so pristali ob obrežju, da ne bi kje koče zgrešili, po dnevi pa so skrbno pregkdovald obrežje. Da koča še stoji, na to se uiso mnogo zanašali. Utegnlili so jo podreti črnci, ali pa jo je polamil vihar. Edino na to 90 se zanašali, da bodo spct spoznali obal s planoto ob morjii in z džunglo v ozadju ter naravni zaLir s potokom, ki se je vanj zlival. Končno, opoldne šestnajstega dne po odhodu iz FireW)wna, ko s« prarkar bili rsi pni obsdu, j« zadonel spredaj pri krmarju klic: »Halo, lord Greystokejeva koča na vidikulc Vsi so planili po koncu, celo profesor Porl«r je po-< zabil na svoje važne šrudije in naglih nog odstopical za drugimi črez krov. Koče seve še ni bilo vidieti razen v daljnogledn gospoda Arnota. Iz roke v roko je potoval, vsak »e jo holel prepričati, da j« res konec dolgočasTie vožnje. Pa ure in ure so mirnik in solnce se j<e nagibalo k zatonu, ko »o se usidrald v zalivu in stopili na sulho. Po Arnotovem nasvetu so soglasno sklenili, da š« tisti večer obiščejo kočo in grob obeh Clayton<m Po| ure pozneje je stala vsa družba pri koči. Amot je odprl vrata in vstopil. »Nič se ni izpremenilo!« jfe pravil in se »airal po stenah, po mizi in po predalih. »Žive duše m bik> x koči, odkar sva jo s Trzanom zapustila.« Ine je žalostno povesila glavo. Globoko t srcu je vkljub vsemu še vedno gojila obupno nado, ia se je morebiti Trzan le vrnil h ko6i. Ni ga bilo —. Pos€dli so, kjcr se je dalo, vzbujali spomin«, ogle-< dovali preperele Claytonove knj/ig€, kuhinjsko orodje, razilične reči, ki jiih je Trzan nanosil v kočo, in ugibali, kako je bilo mogoče živeti lela in kta t takib skrajn« skromniih razmcrah. >Vzela bom yse te r«ii seboj t AmenilM)«, j« dejala Ine. V spvoiin aa Tnana, pa hidi na njegov« slariše,«