Leto III., štev. 259 rostnma parsanrs«*. _ V Ljubljani, sreda dne t. novembra 1922 Po»awexw» ftev. stene f Ql«» tehal« oP * xlutra|. Stane mesečno 10*— Din ea. inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet it 36. Podružnice; Maribor. Barvarska ulic* št.L Td.ft.22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poita. čekov, zavodu »ter. 11.842. Ljubljana, 31. oktobra. Fašizem je zavladal Italijo. Giolitti ga je poklical, da reši Italijo boljše-viške revolucije. A ko mu je dal v roke orožje, mu ga ni znal več izviti iz rok. Od tedaj je šlo navzdol. Država je bila dekla fašizma- Poleg odgovorne vlade je delovala neodgovorna vlada, ki je imela vsa sredstva vojske in javne moči v rokah. Z nedosežno, uprav glumaško igro so se otresali službeni laški državniki odgovornosti za fašistovske zločine. Kako so tajili in 6e slikali, da so i oni sami žrtve fašizma, to farso smo doživljali od dne do dne. Ob dogodkih zadnjih fasistovskih dni moramo predvsem reči, da nam je jasnost ljubša od nepoštene igre, ki jo je igrala italijanska vlada. Mi vemo prav dobro, da je vsa zločinstva fašizma zakrivila vlada sama. Sedaj, ko je fašizem sam vlada, ie padla krinka. Zdaj bo vprašanje odgovornosti mnogo enostavnejše. To ne more škodovati. Nacionalistična reakcija v Italiji je histeričen pojav naroda z nezdravimi razmerami. V Italiji niso gospodarske razmere v redu. Itaiija ima tolik državni dolg. da je rešitev brez poloma izključena. Italija je v industrijski krizi. Za vse to se išče krivca in odrešo-nika. Danes je to fašizem. A dolgo ta nervozni šok tudi ne more trajati. Iz-treznjenje pride in za abnormalno vročico pride depresija. Italija misli, da more z nekvalificiranimi pritiski popravljati mednarodne pogodbe. Prokleti Rapallo! Ali misij kdo, da ga bo Jugoslavija branila? Fašizem ss prenapenja, kakor se je prenapenjala Grčija. Tam ie plačilo že prišlo Tudi za Italijo pride. Veseli nas. da bo ves svet še bolje spoznal Italijo. Kdor je bil na laških bojiščih, ta ima že jasno mnenje o njenem značaju. A Italija je znala obsen-čiti resnico s tem. da je žrtvovala stotine milijonov za propagando. A vse to ne pomaga nič. Zdaj bodo vsi spo-snali. s kom imajo posla. Italija misli, da je močna. Tako vr-aj govori. V resnici pa njena slabost gle-ia pod teaterskim kostumom iz vsake gube. Zdaj ji zavezniki umetno še dajejo nekaj kredita, a če hočeta Anglija in Francija, bodo apeninski trubadurji kmalu ponižni. Vprašuje se, kaj bo Jugoslavija zdaj storila. Njeno stališče ni težko. Čakati mora. da Italija pokaže, kaj hoče in česa se upa. Kdor bo na naši meji kaj poskusil, jo bo skupil pošteno. Kar se pa sklenjenih pogodb tiče. bo lahko pokazati, kdo je kriv, da niso že izvršene, Pogodbe so podpisane pred Evropo in vsem svetom in bo postavljena Liga narodov pred odločitev, ali so pogodbe kos papirja ali ne. čim se Evropa odloči, da pogodbe niso komad papirja, bo v Italiji konec vročine in streznjenje se da izsiliti z nekrvavim pritiskom, če pa mislijo Francija, Anglija in Zedinjene države, da se pogodbe mo-ejo trgati in izigravati, potem morajo priznati, da za S. Margherito in Rapallom padeta Versailles in Saint Germain. Ne vemo, kdo bo bolj žaloval: mi za Rapallom, ali oni za Versaillesom? Fašizem bo nedvomno podaljšal dobo neurejenih cdnošajev z Italijo. To obžalujemo. A škoda, ki jo bo imela od tega Italija, bo mnogo večja od naše. Vzdržali smo doslej, po vzdržiino tudi, dokler mine fašistovsko nasilje. Popolnoma hladno gledamo na razvoj dogodkov v Italiji. Morda imajo oni prav, ki trdijo, da se bo tudi pri fašistih pokazala razlika med teorijo in prakso sedaj, ko je vsa odgovornost na njih in ko je pri kraju čas lepih besed ter začenja doba praktičnega dela z vsemi konsekvencami. Prv6 izjave ministrskega predsednika Musso-iinija so znatno previdnejše, nego izjave šefa fašistov Mussolinija . . . Vsekakor stoji Jugoslavija na straži. Iz ministrskega sveta Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Na dana-Snji seji ministrskega sveta je poročal notranji minister Timotijevič o ateri princa Jurija. Minister bo jutri sprejet pri kralju v avdijenci, da mu poroča o tej zadevi. Ministrski svet je sklenil, prevzeti stroške za pogreb Jaše Tomiča na državni račun. Kar se tiče volitev članov glavne kontrole je sklenjeno, da dobe radikalci kakor tudi demokrati vsak po 4 člane. SPALAJKOVIČ ZOPET MINISTER? Beograd. 31. oktobra (Izv.) V radikalnih krogih se trdi, da pride pri rekonstrukciji vlade v poštev za ministra tudi sedanji poslanik v Parizu Miroslav Spa-laikovit Beograd. 31. oktobra. (Izv.) Orijeat-ske konference, ki se prične dne 13. novembra v Lausannu, se udeleži za našo državo zunanji minister • doktor Ninčič. 0 položaju smo dobili sledeče velezanimive informacije: Vlada še ni končnoveljavno odločila, kakšno stališče bo zavzela na tej konrerencj. Dr. Ninčič je te dni konferiral z grškim in romunskim zunanjim ministrom, poleg tega ima priti v nekaj dneh v Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambolijski. ki poseti tudi Bukarešto. Vsekakor bo naša država postopala sporazumno z ostalimi državami Male antante. Naši odnošaji napram Turčiji gotovo niso slabi. Med našo vlado in Kemalom obstojajo zveze, čeprav ne uradne. Na drugi strani pa ni res, da bi med Bolgarijo in med Turčijo obstojala tajna pogodba in tudi naši odnošaji napram Bolgarski so se zadnji čas znatno izboljšali, posebno odkar je bolgarska vlada povolj-no odgovorila na našo zadnjo noto glede komitaških akcij v Macedoniji. Na ori-jentski konferenci bo naša vlada nastopila proti ustvarjanju raznih avtonomij in bo zahtevala točno določitev mej med posameznimi državami. Zastopala bo stališče, naj se Bolgarski omogoči izhod na Egelsko morje. Res je, da smo imeli zve- Pred novo balkansko zvezo Jugoslavija in Kalifa NAČRTI ZA ZVEZO Z BOLGARIJO. — STAMBOLIJSKI V BEOGRADU. — BOLGARIJA HOČE ZVIŠATI SVOJO ARMADO. je ta zveza obstojala samo vsled nujne potrebe, ker je bila doslej Bolgarija stalno zoper nas. Kakor izgleda ne bo dolgo, ko se bo mogel v popolni slogi ustvariti popolni balkanski savez, v katerem bi bila tudi Bolgarija. Ta zveza bi, gotovo onemogočila vsako vmeševanje tujih držav v balkansko politiko. Beograd, 31 oktobra. (Izv.)' »Politika* poroča: Tukajšnji bolgarski odpravnik Jankov je izročil danes zunanjemu ministru noto bolgarske vlade, v kateri predlaga bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, da bi se o priliki svojega prihoda v Beograd sestal z ministrskim predsednikom Pašičem. Zunanji minister dr. Ninčič je sporočil bolgarski vladi, da naša vlada nima nič proti temu sestanku. Dan prihoda Stambolijskega v Beograd še ni določen. Beograd, 31. oktobra. (Izv.) »Politika* poroča iz Sofije: O priliki vstaje v nevrokopskem okrožju je bolgarska vlada poslala Angliji, Italiji in Franciji obširno noto, v kateri dokazuje, da nemo-re vzpostaviti reda v državi, dokler se ji ne dovoli, da mobilizira 50 tisoč vojakov, kar bi zadostovalo, da se zagotovi varnost v pobunjenih krajih Potemtakem bi Imela Bolgarija vsega skupaj 80 tisoč vojakov, s čimer bi bile določbe neuillz-skega ugovora, ki dopušča Bolgariji sa- AVTENTIČNE INFORMACIJE O STALIŠČU NAŠE VLADE. IIIUI IV&J J«-, ua " * " ------ " , . 1 X zo z Grčijo toda ne sme se pozabiti, da I mo 30 tisoč vojakov znatno prekoračene. Mussolinrev program LAŠKA VLADA PRIZNAVA POGODBE Z JUGOSLAVIJO. - IMOBILIZACIJA FAŠISTOV. - RAZPUST PARLAMENTA. - PRED GE-NERALNIM ŠTRAJKOM? Rim, 31. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini jo poslal vsem pre-fektom okrožnico, v kateri izjavlja, da je pozvan po zaupanju kralja prevzel vodstvo vlade. Od prvega do zadnjega uradnika zahteva, da storijo svojo dolžnost v interesu domovine. Okrožnica se konča z besedami: »Sam bora šel z dobrim vzgledom napre!* Rim, 31. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se domneva, da bo nova vlada razpustila parlament še pred njegovim sestankom t. j. pred 7. novembrom. Lugano, 31. oktobra. (Izv.) Danes opolnoči je bilo izdano povelje za demo-bilizacijo fašistov. Fašisti, ki so se osem dni šli vojake, se bodo vrnili domov. Od mirnega razhoda fašistovskih čet je v mnogem odvisen nadaljni razvoj dogodkov. Manifest, ki odreja demobilizacijo, je poln lepih besed ter poudarja, da ie pokret fašistov dosegel zmago. Proglas poživlja, naj se demobilizacija izvrši mirno in naj se vsi fašisti povrnejo k svojemu delu. Mussolini je dal voditeljem rimskih policijskih revirjev ukaz, naj z vsemi sredstvi preprečijo spopade med fašisti in delavci. Rim, 31. oktobra. (Izv.) Proglas splošne delavske zveze svari delavce pred splošno stavko, ki jo zahteva komunistični komite strokovnih organizacij ter poživlja, naj delavci ohranijo mirno kri ter naj ne izgublijo nade v bodočnost. Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Kakor javljajo iz Rima, so vsi občinski sveti Italije, ki so v rokah komunistov, demisionlrali. Socialistični organ »Azione* javlja, da se je komunistična stranka razpustila. Komunistični poslanci bodo odložili svoje mandate. Generalni tajnik fašistov je izjavil, da fašizem ne stremi po nadvladi. Vsa svoboda bo ostala nedotaknjena, ako ne bo nasprotovala nacionalnim interesom. Kdor bo delal proti narodnim interesom, se bo smatral kot Inozemec. Najvažnejša naloga nove vlade je izboljšanje finančnega položaja ter znižanje defi- cita v proračunu, kar se pa ne bo skušalo doseči z novimi davki, temveč z redukcijo izdatkov. V zunanji politiki bo Italija odločno proti vsaki vojaški pustolovščini. Sotrudnik lista »Chicago Tribune* je spremil Mussolinija na njegovem potovanju v Rim. Novi ministrski predsednik je Izjavil, da program fašistovske stranke ne vsebuje šovinističnih načrtov, ker potrebuje Italija mir na zunaj in v notranjosti. Mussolinijeva vlada ne bo zavzela nobenega bojnega stališča. Spopadi med Italijo in Jugoslavijo ali z drago državo so izključeni. Fašisti hočejo iz Italijanov napraviti močan delaven in priden narod. V Rimu so fašisti zasedli ljudski dom socialistov, več poslopij strokovnih organizacij ter končno tudi redakcijo Nittije-vega lista »II Paese*. Rim, 31. oktobra. (Izv.) Nad 80.000 fašistov je danes šlo v sprevodu od vile Borghese do Kvirinala. Ko je sprevod dospel pred Kvirinal, Je kralj z novim vojnim in mornariškim ministrom stopil na balkon. Fašisti so ga pozdravili s tem, da so vzdignili desno roko. Na ta pozdrav Je kralj odzdravil vojaško. Vojaška letala so med tem časom krožila nad mestom. Eno letalo se je ponesrečilo ter padlo na tla. Žrtev pri tem ni bilo. Fašisti so v Rimu opustošili stanovanja dveh komunističnih poslancev. Fašisti z Reke so pretepli direktorja »Tribune* senatorja Malagodija, ki je svojčas polemiziral z D' Annunzijem. Vdrli so v prostore rimskega novinarskega kluba ter v stanovanje bivšega min. predsednika Nittija, kjer so pokradli spise in važne dokumente. Rim, 31. oktobra. (Izv.) Med fašisti in prebivalci predmestja San Lorenzo je prišlo do spopada, pri katerem sta bili dve osebi ubiti. Mir je zopet vzpostavljen. »Giornale d' Italia* javlja, da odobrava Giolitti, da je kralj Izročil oblast fašistov-ski stTanki, ki Je povzročila krizo. Faiisti napram našim v Primorfu Gorica, 31. oktobra. (Izv.) Mesto je v zastavah. Fašisti so zasedli podkomisa-riat (okrajno glavarstvo) in prevzeli vso upravo dežele. Razpustili so deželni odbor in ga zasedli ter na stolnem trgu slovesno odstavili dr. Pettarina, V prostorih deželnega odbora se nahaja fa-šistovski glavni stan. Dr. Grusovin je moral prevzeti vodstvo poslov. Mnogo uradnikov, med njimi vsi slovenski, je odpuščenih. Trst 31. oktobra, (Izv.) V nedeljo sta se dr. Vratovič in dr. Slavič za pol. dr. Edinost podala v imenu goriških in istrskih Slovencev k generalu Sanna, ter mu izjavila, da naši legalno priznavajo aneksijo in hočejo izvrševati svoje dolžnosti, ter da žele, da se jim zagotovi varstvo pred nasiljem. General je slovenskim delegatom izjavil, da garantira neoristranost. Češkoslovaška in Jugoslavifa Izjave ministra Kumamidlja. Praga, 31. oktobra. (Izv.) Današnja »Prager Presse* objavlja izjave finančnega ministra dr. Kumanudija. Gospodarsko sodelovanje obeh držav mora postati še bolj tesno. Medsebojni blagovni promet se dosedaj še ni mogel razviti, kakor bi to bilo želeti, ker se nI sklenila trajna trgovinska pogodba. Nadalje ie zelo važna točka ureditev valutnih razmer. Vedno se Izpreminjajoči tečaj češkoslovaške krone in dinarja ne dopušča redne trgovinske posle velikega stila. Vsled tega se mora doseči stalno razmerje med dinarjem in češkoslovaško krono. O udejstvitvi češkoslovaškega kapitala v JugoJavIji Je izjavil minister, da je Jugoslavija kot agrarna država mnogo navezana na tuj Industrijski kapital. Samoobsebi ie umevno, da pride v tem oziru v poštev predvsem češkoslovaški kapital Beograd, 31. oktobra.) Spričo položaja, nastalega vsled fašistovskega po-kreta v Italiji, se je naš dopisnik na pristojnem mestu informiral o stališču naše vlade in je dobil nastopn? podatke: Naša vlada smatra, da je dejstvo, da so fašisti prevzeli krmilo Italije, izrienadilo ne samo vso italijansko javnost, ampak celo same voditelje fašistov, ki so pričakovali, da se bodo mogli v najboljšem primeru polastiti oblasti šele ccz nekaj mesecev. Fa-šistoveki preokret pomeni za nas nov položaj samo tedaj, če bi fašistovska vlada ne hotela ratificirati in izvesti rapallske pogodbe. Prejšnja vlada, posebno zunanji minister Schanzer, je kazala zadnje čase iskreno voljo likvidirati vsa zunanjepolitična vprašanja in v kolikor smo obveščeni, sta bila tudi D' Annunzio in sam vodja fašistov Mussolini pred vstopom v vlado za ratifikacijo, katero sta smatrala, v interesu časti Italije za potrebno. Kakor pa izgleda, sedaj fašistovska vlada ne namerava ratificirati sklenjenih konvencij. V tem primeru naši vladi ne preostane ničesar drugega, kakor da registrira rapallsko pogodbo _ pri Zvezi narodov. To se doslej še ni izvršilo. kar znači ta korak že sam ra sebi polovico obtožbe. Dosedanja italijanska vlada je. kakor že omenjeno, kazala pripravi j*n ost likvidirati to vprašanje in zato je naša vlada smatrala. da ne obstoji potreba poostriti spor's takim korakom. Če bi registracija ne pomagala, imamo š« eno sredstvo, da prisilimo Italijo, da izve le formalno pritožbo pri Zvezi narodov. Naš položaj v Zvezi narodov ie danes povsem drugačen, kakor je bO pred nekaj meseci. Danes n. pr. Anglija, ki ima znaten vpliv na Zvezo narodov^ ne stoji več za Italijo, kakor za časa Llovd Georgea in sploh ima fašizem v angleški vladi resnega nasprotnik?. Francija gotovo ne bo nastopila zoivr naše interese. Na ta način ni dvoma, da bo Zveza narodov že v interasu svojega ugleda zahtevala od Italije iz-vršenje pogodbe in to tem bolj. ker sta nas i Anglija i Francija sami tirali v Rapallo. Povsem neverjetno je. da bi se fašistovska Italija uprla moralnemu diktatu vse Evrope. Da so fašisti prevzeli vlado, to more našim političnim intencijam le konvenirati, ker pride tako do popolnega razčiščenja sporov med nami in Italijo. Kakor hitro hi fašisti pokazali, da nameravajo zapo-četi proti naši državi sovražno akcija, bo vlada storila vse potrebno, da se zagotovi varnost naših obmejnih državljanov Pariz, 31. oktobra, (Izv.) Francoska vlada je dala zaupno vprašati nova italijansko vlado, kakšno stališče namera-va zavzeti napram internacionalnim obveznostim zlasti napram pogodbam, ki urejujejo razmerje med Jugoslavijo ia Italijo. Sprememba stališča italijanske vlade v tem vprašanja je zadeva, ki se tiče cele Evrope in Je v zvezi s zanimivimi osnovami sedanjega internacionalnega stanja, na katerem Je Italija ket sopodpisnik mirovnih pogodb istotako interesirana, kakor druge države. # Kakor poroča današnji «Petit Pansi-en* Je min. predsednik Mussoliiii priznal nujnost da se Izvedejo obveznosti, ki jih Je Italija prevzela napram Jugoslaviji v rapallski pogodbi Potiski parlament Pred volitvijo novega predsednika poljske republike. Varšava, 31. oktobra, (Izv.) Kakor javlja »Kurier Polski*. se bo vršil pni sestanek novo izvoljenega sejma dne 21. novembra. Senat se sestane 28. novembra. Na skupni seji obeh zbornic se bo nato vršila volitev novega državnega poglavarja. ČESKO-JUGOSLOVANSKA VINSKA POGODBA PRED PARLAMENTOM. Beograd, 31. oktobra, (Izv.) Finančni minister je predložil parlamentu pooblastilo, da more vlada uveljaviti konvencijo, ki je bila sklenjena med našo kraljevino in Češkoslovaško glede uvoza vina in pive. To vprašanje bo na dnevnem redu ene prihodnjih sej skupščine. ODGOVOR PRINC GJORGJA KONFISCIRAN. Beograd. 31. oktobra. (Izv.) »Epoha* bi bila morala objavi*i pismo princa Jurija kot odgovor na včerajšno pismo vlade. Odgovor je bil zaplenjen. AKCIJA INVALIDOV. Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Delegacija invalidov, ki šteje okrog 100 članov in ki Je bila izvoljena na zadnjem invalidskem kongresu je imela danes sejo, na kateri se je razdelila na tri sekcije: sekcijo za propagando v časopisju, sekcijo za pogajanja z vlado, In deputaciia, ki se bo predstavila kralju. Ves pokret ima svrho, da se čim prej izvede invalidski zakon. ZASTOPNIKI LIGE NARODOV V BEOGRADU. v Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Danes popoldne so ravnatelji beograjskih listov priredili na čast generalnemu tajnika Zveze narodov siru Eriku Drummondu čajanko. ZVIŠANJE ŠTIPENDIJ. Beograd, 31. oktobra.^ (T#v) Na predlog prosvetnega ministrstva se zvišajo ustanove našim dijakom, ki študirajo na Češkem, na 1200 č. K, dijakom pa, ki Študirajo v Nemčiji ln Poljski na 1000 Din mesečno. NOVI ZAKON O USTROJSTVU VOJSKE. Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Načrt zakona o ustrojstvu vojske v naši kraljevini, katerega je sedaj ministrstvo za vojno in mornarico končalo, se v kratkem izroči zakonodajnemu odboru. NOVI ŠVICARSKI PARLAMENT. Basel, 31. oktobra. (Izv.) Končnove-Ijavni izid volitev v švicarski narodni svet je nastopen: 60 demokratov, 45 katoliških konservativcev, 43 socialistov skupine kmetov, obrtnikov in meščanov 34, deset narodnih demokratov, 3 pristaši socialpolitične skupine, dva komunista in dva poslanca izven stranke. HAJDUK MEHANIČ. Beograd, 31. oktobra. (Izv.) KakOr poroča, beograjska »Pravda* se je v Novem Pazaru zopet pojavil hajduk Meha-nič s svojo roparsko tolpo. Predvčerajšnjim popoldne je napadel na potu iz Zenice v Novi Pazar skupino 20 orožnikov, ki so se po enournem boju morali umakniti v Zenico, ker so bili roparji preštevilnL V borbi je bil ustreljen en orožnik dva sta bila pa lahko ranjena. Roparji so imeli več mrtvih. Borza Zaereb, devize: Dunaj 0.0821 — 0.0871, Berlin 1.235 - 1-535, Budimpešta 2 3525 — 2.6525, Milan 248 — 252, London 272.50 — 277.50, Newyork 61 — 62, Pariz 432.50 - 437.50, Praga 198.50 -201.50, Varšava 0.575 - 0.675, valute: dolar 60 - 61, levi 29 - 31, češke krone 195 50 — 198.50, funti 272.50, franki 430, drahme 100, napoleoni 220 — 230. marke 1 30 — 1.60. leji 45, švic. franki 1095 — 1105, lire 244 — 248. Banka za Primorje 135. Brodska banka 74 — 77. Hrvatska eskomptna banka 162.50 — 16» Jadranska banka 410 — 425. Jugoslovenska banka 101 — 103. Ljubljanska kreditna banka 200 — 20S Slavenska banka 102 — 103, Praštediona 1055 — 1070. Rečka pučka banka 60. Slovenska eskomptna banka 160-Srpska banka 148 — 150. Eksploatacija drva 115 — 125. Goranin 97.50. Narodna šumska industrija 94. NaSička industrija drva 110 — 115, Gutman 270 — 280. Slavonija 100 — 102. Trboveljska premog, družba 255. Beograd, devize: 2eneva 1128, Budimpešta 2.47, Praga 200, Pariz 440. Dunaj 0.083, Sofija 42, London 274.50, Newyork 61, Berlin 1.40, Milan 240. Prage, devize: Berlin 0.61 — 0.81, Curih 572.50 — 575.50, Milan 125.75 — 12725, Pariz 219.25 — 22025, London 141.62 — 143.12, Newyork 31.70 — 32.10, Beograd 51.25 - 51.75, Sofija 21.1750 -21.5750, Dunaj 0.0350 — 0.0450, Varšava 0.17 — 027, Budimpešta 12050 — 1.305C valute: marke 0.67 — 0.87. Ure 124.75 --126.25, franc. franki 21920 — 220.75, dolarji 31.80 — 32.10, dinarji 5025 — 50.7: avstr. krone 0.035 — 0.075. Curih: Berlin 0.121/,, Newyork 55a, London 24.74, Pariz 38.55, Milan 22.1 s, Praga 17.45, Budimpešta 022, Zagreb 2.28, Bukarešta 3.50. Varšava 0.0350 Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0078. Zagreb, 31. oktobra. (Izv.) (Žitne cene). Pšenica 1320 - 1325, rmena koruza 1060 — 1100, Ječmen za pivovarne 560 — 1000, oves 900, pšenična moka št. n 1950 — 2200, pšenična moka št 2 1850 — 2100, pšenična moka St « 17» — 2000, otrobi 600 — 620. Sešito M&fssolini Benito Mussolini novi ministrski predsednik, notranji in začasni zunanji minister Italije, ki je z nacijonalno fašistov-sko revolucijo, spominjajočo močno na saribaldinske tradicije, sestavil vlado narodne koncentracije v Italiji, je star komaj 39 let. Rodil se je 29. julija 1883 v Varann in je učitelj po poklicu. Udejstvo-val se je že zgodaj v revolucionarni stranki in izdajal nekaj časa v Luganu v Švici italijanski dnevnik »L' avvenire del lavoratore» (Bodočnost delavca). Po Studijskih potovanjih po Nemčiji se je vrnil v Italijo in ustanovil list «Lotta di classe* (Razredni boj), v katerem je propagiral predvsem politično okrepitev socialistov, zanemarjajoč popolnoma strokovne organizacije. Na strankinem kongresu v Modeni (1912) je zmagal s svojim intransigentnim stališčem in postal vodja revolucijonarne struje. Na njegovo zahtevo sta bila reiormistična socijalista Bissolati in Bonomi izključena iz stranke. Kot glavni urednik »Avantija* službenega glasila ital. soc. stranke je mero-dajno vplival na celo taktiko svoje stranke. Njegov skok od radikalnega socija-lizma k radikalnemu fašizmu je pa le navidezno tako velik... Ob izbruhu svetovne vojne je bil pravi diktator v stranki in pričel takoj energično propagando za vstop Italije v vojno. Po srečno končani vojni je stopil na čelo fašistovskega gibanja, ki naj bi prineslo državi preporod in nov duh v politiko. Fašizem je zmagal in se polastil vrhovne državne uprave. Nacijonalno revolucijo, ki jo je izvedel Mussolini, smatrajo italijanski listi kot pričetek nove dobe v italijanski zgodovini. Ali pa je Mussolini v resnici ona krepka roka, ki naj vzbudi od socijalnih bojev močno raz-rovano državo k vstajenju, to bo pokazalo že najbližja bodočnost. Predebelo nsiičeno... G. Kukovec je strašno na poti gg. okoli »Slovenskega Naroda*. Izgleda, da na Štajerskem dobro čistijo zajedničarske liste sicer bi ne bilo toliko divje jeze proti Štajercem, kakor jo sedaj širi tetka iz Knafljeve ulice. G. Kukovec se v ljubljanske volitve nič ni vtikal, pač pa povedal nekaterim gospodom, ki stanujejo v Ljubljani, nekaj prav gorkih. Sedaj bi pa ti gospodje radi, da bi mesto nilh bila razžaljena — vsa Ljubljana. To gre vendar predaleč, kajti ni g. Triller in g. Ravnihar nista poosebljena Ljubljana. Ako ste na drja Kukovca hudi, da je bil za dve oblasti, bodite hudi tudi na drja T. in dr. R., ki sta izrečno odobrila glasovanje za zakon o razdelitvi države na oblasti. Hujskanje proti Štajercem že davno v Ljubljani več ne vleče. Čemu se vračate na stare napake, ki smo mislili, da ste iih že preboleli? Sicer pa vsakdo ve, da je g. Kukovec kot minister in poslanec delal ravnotako za Ljubljano kakor za Maribor. Ljubljana bo v državi in v Sloveniji to, kar bo sama vredna in kar bo sama hotela. Če jo bodo vodili pritlikavci, bo dolga vas in če jo stokrat imenujete »prestolica*. Če jo boste vpeljali v separatistične vode, kakor se zdaj trudi »Slovenski Narod*, potem izgubi poslednje prijatelje. Nekateri kratkovidneži mislijo, da bo Ljubljana propadla, če bi se par uradniških družin preselilo v Maribor. Da bo s tem Maribor narodno utrjen, zato se ti ljudje nič ne zmenijo. Bodočnost Ljubljane je v trgovini, v industriji v obrti, ne pa v številu uradov. Kdor pa hoče okrog Ljubljane in Slovenije zgraditi visoko ograjo separatizma, ta je njen škodljivec. Obdržite svoj lokalni patriotizem zase gg., ker jc šminka predebelo naložena, in vsakdo vidi pravi obraz. Sicer se pa kdo okoli »stare fregate* morda še spomni, da je v davni mladosti razpela svoja jadra — v Mariboru. Politične tieložHe + Vprašanje oblastnih županov. Minister pravde dr. Markovič je sklical ukaz. komite ministrov na sejo, da reši vprašanje oblastnih županov in člane glavne kontrole. »Pravda* javlja, da se bo razdelitev teh županov izvršila po istem ključu, kakor je uveden za uradništvo v ministrstvu za notranje stvari. -f- Ljubljanske kandidatne liste. Rok za vlaganje kandidatnih list za ljubljanske občinske volitve je zaključen. Vložene so bile vsega štiri liste: prva je demokratska, druga pa klerikalno - komunistična lista. Med Ber-notovci in zajedničarji se je razvila polževa dirka, v kateri so odnesli zmago zajedničarji. Tako je Bernoto-va soc. dem. lista tretja, zajedničarska pa četrta. Po členu 21. volilnega zakona se morajo vložene liste čim je končano postopanje po čl. 18. in 19. najkasneje osmi dan pred volitvijo razglasiti s strani magistrata v Uradnem listu ter nabiti na občinski deski. 4- Kandidatska lista SSJ. Oficijalna soc. - dem. (Bernotova) stranka je vložila kandidatno listo, katere nositelj je Jože Ogrin, mizarski pomočnik. Po vrsti eo potem kandidati Jakob Bole, gostilničar: Karel K:sovec._ železničar; Ivan Svetlin, sprevodnik v pok.; Ivan Roštan. računski nadsvet-nik; Miha Tarman, sprevodnik v pok. itd. Gosp. Bernot je na devetem mestu. »Naprej* poudarja, da je ta lista znak prerojenja soc. - dem. stranke. -f Adresa praške češke univerze predsedniku češke države Masaryku. Predsednik Masaryk je na dan pred veliko obletnico sprejel zastopnike akademskega senata praške češke univerze, rektorja prof. dr. Cirila HcraČKa in oba dekana prof. dr. Domina in prof. dr. Friedricha. Ta deputacija je izročila Masaryku a dres o s tem - le besedilom: »Spoštovani gospod prad-sednik! Akademski senat Karlove univerze je v svoji prvi letošnji seji ugotovil. da je poteklo letos 40 let Vašega akademskega delovanja na naši univerzi. Tuji in nepoznani ste prišli, toda naglo ste si osvojili srca in glave tisočev in obogatili ste vse naše kulturno življenje. Za istino strmeči mladini ste postali vodnik in buditeli. Otvorili ste jei nova obzorja in navezali ž njo prijateljske stike duha. Mnogi pa niso prav spoznavali Vaših stremljenj, zavist in krivica Vam nista prizanašala, toda Vaše geslo «Pravda vitezi» (Istina zmaguje!) je končno obveljalo. Kc je zorelo zrno. sejano od Vaših velikih prednikov, je usoda Vam dovolila, da spravite bogato žetev pod streho. Postali ste duševni osvoboditelj naroda, in postali ste tudi njegov politični osvoboditelj. Danes ste najvišji glavar samostojne češkoslovaške države. Karlova univerza bo v Vas z najglobljim spoštovanjem in hvaležnostjo vedno videla enega svojih največjih učiteljev.* Redki slovenski poznavalci velikega vzornika se ob štiridesetletnim Masarvkovega akademskega dela z globokim spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo spominjamo njegovih naukov, ki so tudi sedanji napredni jugoslovanski generaciji dali smer in cilj. -f- Projekt konkordata z Vatikanom. Te dni je ožji odbor komisije, ka tero je postavil zunanji minister za študij vseh vprašanj, ki se tičejo katoliške cerkve v Jugoslaviji in pape-ške stolioe, zgotovil načrt konkordat-ne pogodbe. Ta načrt, ki ga mora še odobriti širša komisija in ministrski svet, naj služi kot baza za Dogajanja z Vatikanom, ki se bodo kmalu pričela. Načrt vsebuje dve kardinalni načeli, od katerih naša država no bo odstopila: škofe naj nominira država in v katoliško bogoslužje naj ee vpelje mesto latinščine staroslovanslri jezik. S tema dvema zahtevama soglaša ogromna večina katoliškega dela na- šega naroda, pa tudi večina jugoslovanskih škofov in drugih katoliških dignitarjev. Vesti, ki prihajajo iz Rima, pa kažejo, da so v Vatikanu na poslu jako mogočni vplivi, ki hočejo na vsak način preprečiti, da papeška sto-lica prizna slovansko bogoslužje. Beograjska »Politika* opozarja, da so te intrige povsem podobne onim iz leta 1914.. ko je Avstrija z vsemi sredstvi skušala preprečiti konkordat med Srbijo in Vatikanom, ki je tudi uvedel slovansko bogoslužje. Na mesto Avstrije je stopila danes Italija, katere vpliv na vodstvo katoliške cerkve je danes večji, nego je bil vpliv Avstrije pred vojno. »Politika* opozarja, da so zlasti tudi fašisti odločeni izrabiti vpliv katoliške cerkve za svoje namene ter citira izrek sedanjega laškega ministrskega predsednika Mussolini ja: »Potom katoliške cerkve se mora širiti italijanski imperijalizem.* 4- Mussolinijev kabinet. Nova italijanska vlada je bila včeraj dopoldne od kralja zaprisežena in je sestavljena sledeče: predsedstvo, notranje in začasno zunanje zadeve Benito Mussolini. vojno general Diaz, mornarico admiral Thaon de Revel, kolonije Fe-derzoni. pravosodje Oviglio, finance De Štefani, zaklad Tangorra, prosveto Gentile, javna dela Carnazza, poljedelstvo De Capitani, trgovino Rossi, socijalno skrb Cavazzoni, pošte Colon-na di Cesaro. osvobojeno ozemlje Gio-vanni Giurati. Razven vojnega in mornariškega ministra so vsi ministri poslanci. Kabinet obstoji iz 4 fašistav. 3 demokratov, 2 nacijonalistov. 2 po-polarov in 1 liberalca in predstavlja vlado narodne koncentracije brez socialistov. + Zemljoradniki in hrvatski problem. v nedeljo je bil zaključen kongres zemljoradniške stranke v Banjaluki. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se mora hrvatsko vprašanje rešiti z ureditvijo zem-ljoradniških zadrug države, ker se bo samo tako omogočila katerakoli bila hegemonija. Obsojajoč današnji režim obžaluje Zveza zemljoradnikov, da se velik del hrvatskih seljakov tako dolgo abstinlra od parlamentarnega dela ter želi, da pridejo čimprej v parlament vsi hrvatski seljaki in da v bratski zajednici s srbskimi in slovenskimi zemljoradniki brez obzira na vero in ime delajo v bratskem sporazumu. + Konec «Novega Lista«. V Splitu je izhajal že tretje leto dnevnik »Novi List*. Odkar je njegov urednik in izdajatelj pretvoril svoj list v nekako poluslužbeno glasilo NSS. ki si jo je gosp. Tartaglia z velikim tamtamom in s pomočjo slovenske NSS ustanovil, je list izgubljal bralce in naročnike ter je končno propadel. V zadnji številki naznanja »Novi List*, da znaša njegov deficit 300.000 kron in da je naročnike, ki so z naročnino na dolgu, izročil — advokatu. stopil h Clemenceauu in ga prosil, naj idejo v kratkem zopet »Priloži* ia ju. ... , n-ftclATfonil-o lr? mu da izpričevalo o vseh teh umetnostih. »Izpričevala ti sicer ne morem dati*, mu odgovori »Tiger*, »vendar pa izjavljam, da tako spretnega čarovnika od mirovne konference dalje še nisem videl...» — O bivšem saškem kralju Avgustu se širijo serije nedolžno-posmehljivih zgodbic. Za poskušnjo navajamo dve: Na nekem dvornem koncertu je prepevala tudi znana operna pevka VVittigova. Po koncertu Jo kralj nagovori: »No, kakšna pa je akustika dvorane?* — »O, izvrstna!* odgovori pevka, a sapa ji zastane, ko jo kralj promptno vpraša: »Zakaj ste se pa potem tako drli?* — Drugikrat se orjaški in debeli kralj v civilu gur.ca po Pillnitzer Strasse in zapazi od daleč, kako sta se splašila konja, ki vlečeta mesarski voziček v divjem diru za seboj. August ie pa že od nekdaj ves konjski, zato se zaleti sedaj pred plašne konje in jih s krepko roko ustavi. Mesar se neznanemu lepo zahvali in ga vpraša: »Ali si morda tudi ti mesai?* — »Ne,* pravi kralj, »samo tako izgledam*. goslovenske književnosti, ki jih izdaja beograjski univ. prof. P. Popovid. Koledar »Jugoslavija*. Zveza do, brovoljcev v Zagrebu je izdala velik na, rodni koledar, obsegajoč 320 strani Koledar vsebuje vrsto zanimivih člankov naših prvih javnih delavcev. Obširno js opisano zlasti zgodovinsko gibanje za našo osvoboditev in ujedinjenje in položaj naših bratov v Italiji, Avstriji, na Grškem in Madžarskem. Mnogo je tudi poučnega in zabavnega čtiva. Cena 20 Din. Koledar se dobi v Tiskovni zadru-gi v Ljubljani, Prešernova ulica in ga vsem toplo priporočamo. Molnar: Nebešla in zemeljska ljubezen. Drama v petih slikah. Tako se zove najnovejše dramatično delo avtorja »Vraga*, »Gardnega častnika*, »Bajke o volku* in »Lilioma*. Noviteto bo igralo prvič dne 3. novembra »Ogrsko gledališče* v Budimpešti. Glavni vlogi igrata lTletna. Lonti in 221etni Emerik. Lonti liubi Emerika, ki pa ima razmerje z njeno materjo: dekle zblazni, si domišlja, da je umrla in živi kot angel dalje med ljudmi. Končno »zleti* skozi okno in se ubije. _ Ibsecov je sedaj odpovedalo nadaljnje izdajanje iz gmotnih razlogov: Ilirija : kombinirano moštvo flermes-Jadran. — Danes ob 15. uri se vrši na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom nogometna tekma med kombiniranim moštvom Hermesa in Jadrana ter Ilirijo. Iz najboljših igralcev Jadrana in Hermesa sestavljeno kombinirano moštvo je tako močno, da bo Iliriji popolnoma enakovreden protivnik. Ob deževnem vremenu se tekma ne vrši. — Sestava kombiniranega moštva: Mihelčič (H) -Vlah (H), Prešeren (H) - VonSna (J), Bončina (J), Čeme (H), Jamnik (J), Martinak (J), Rape (J), Pleš (H), Po-kom (J). Tekma med reprezentancama češke in nemške nogometne zveze, ki se je vršila v soboto v Pragi, je končala neodločno s 3 : 3 (3 : 0). V včerajšnji številki se je v poročilu o tej tekmi vrinila pomota. Boj je bil izredno napet in so ljubitelji nogometa občudovali lepo tekmo, pri kateri so bili Nemci najprej v premoči ter do odmora vodili s 3 : 0. V drugi polovici pa so zelo popustili in se je posrečilo Čehom izenačiti. Dunajski smučarji srečnejši kot naši. Zadnje dni Jc mnogo dunajskih smučarjev odšlo na Rax, ki Je že polna snega. S tem se Je pričela za dunajske smučarje letošnja športna sezona. Koliko časa bodo morali še potrpeti naši smučarji? * Izreden občni zbor mariborske podružnice SPD. Na izrednem občnem zboru podružnice SPD v Mariboru, ki se je vršil v pondeljek, je bil mesto dosedanjega zaslužnega predsednika dr. Brenceta, ki odhaja na svoje novo mesto v Ljubljano, izvoljen za predsednika okr. sodnik dr. Senjor, marljiv narodni delavec, na njegovo mesto pa v odbor dr. Šnu-derl. Odstopivšemu predsedniku, ki Je posvetil ves svoj prosti čas povzdigi planinstva na Pohorju in sploh v mariborski okolici, je bila izrečena zahvala. Občni zbor je tudi sklenil, da se postavi pri Ribiškem jezeru nad Veliko kapo in Klopnim vrhom planinska koča, ki bo posvečena zimskemu športu. V to svrho je dal inž. Lenarčič že na razpolago potrebni prostor, les in gradbeni materijah s čemer je stavba zasigurana. Za »narodni praznik* vseh sentimentalnih svetih in vseh vernih duš je bilo napisanih že toliko raznih refleksij, da ,ie prav vseeno, če izide še ena več. Uredništvo »Jutra*, ki hoče biti vedno aktualno, naj si samo pripiše posledice. Ali naj prepišem iz lanskega dunajskega šmoka jokavost. ki pripoveduje vsemu svetu, da ubogi DunajČan še za svečo nima na grob? Nak. prepisoval pa že ne bom, vsaj iz lanskih dunajskih listov ne. Tu bi me znal zalotiti kdo s kake druge fakultete. Ce že prepisuješ, prijatelj, vzemi cirilski original, pa te živ krst ne bo dobil v pest. Toda v cirilici ne poznam nič tako sentimentalnega, tu si na grobeh le prisegajo, da bodo še pozni rodovi, in tako dalje. Torej kaj druzega! Jean Paul je nekdaj napisal »Die Neujahrsnacht eines Ungliicklichen*. Tisto omledno jamranje bi Vam prav privoščil to bi bilo za Vaš okus. ban-,-ja! Žal pa ne gleštam Paulovih spisov, v Paulu de Kocku pa ne najdem me primernega. Že izgleda, da se bom moral sam potruditi Tfej! V miznici je maček. Stejr 1917, 7567 v, kaliber 9 mm. Cevka je mrzla, če si jo nastaviš na sence. Obod je iz mrzlega, plavega jekla, ročaj iz rjave hnetosme. S oiem X. nrostora za re- I petimi mehanizem in za osem debelih jpatron, sivobučnih. Čemu osem? Ena I sama zadostuje, bi zadostovala. Če bi j ti in jaz ne bila tako histerično neodločna in mevža*ta modernista, _ ki si pač včasih želiva smrti, pa se ,ie obenem ravnotako nemotivira.no bojiva .. Megla. V grlu me ze več dni duši, v očeh skeli," čeprav so suhe. Iz spanca se budim plašno, sunkoma, in mezinca na obeh rokah sta otrpla. Tfej! Nekoč sem v »Jutru* opisoval »svoje nedelje*. Dom se mi je priskutil. Večna nesporazumljenja, večni »psihološki konflikti*, večno jadiko-vanje. Vse skupaj ni vredno počenega groša. Izvor: Neuroza. Ne vem, ali ženina, ali moja, ali obojna, ali svetovna. Neuroza. Ti kriva, jaz kriv. — oba kriva. Toda jaz ne bom drugačen, nikdar. Iz mene ne boš napravila uradnika, ki bi odsedel v banki ali na_ sod-niji svojih šest, sedem ur dela in se potem posvetil familiji. Konstrukcijska napaka, toda — tako je. Ali potrpeti, ali pa zlomiti konstrukcijo. — Tudi t; ne boš drugačna, se bojim. Večje nevšečnosti prenašaš udano. in ko so me biriči gnali, si vrgla zbiranje za Rdeči križ patrijotičnim babam pred noge, češ. za Avstrijo naj jaz prispevke nabiram, ko moj mož radi svojega prepričanja sedi? Ko pa pred ^ dnevi nisem hotel peljati v Maribor, — brrr, Sokrat r;, Ksaatini zamejil nobene kri- vične obdolžitve. Toda jaz nisem Sokrat. V nobenem oziru. Zato si tudi svoje fasone ne dam očitati. Ljubše mi je, da greva vsaksebi, kakor pa, da bi vlekla na enem plugu na dve strani... Kriza, ki morcla res nima izhoda. Tako romam zopet iz mesta ven, po blatni Martinovi cesti, pod južno železnico. mimo barak. Dež curlja vse naokrog. mokrota, megla, mrak vsepovsod. Ko sem bil zadnjič na tej poti, sem srečal dve ženi. v črnem. Ena je bila blagoslovljena, in ko se je počasi vračala iz mrtvega v živo mesto, so se jej lica in oči smehljale. Danes stopam sam k sinovemu grobu. Nikogar ne srečam, nikogar ne vidim. Cesta je polna senc. Grenak okus imam v ustih, grenko v grlu. Uro pozneje nazaj. Ničesar mi ni sinček povedal, ni me potolažil, ne olajšal. Kakor da mi je naložil povrh vseh drusrih bremen še svoj nagrobni kamen. na katerem jo ena sama beseia, zame težka kakor svet: Gjorgie. Že ko sem daleč od mrtvega mesta, čez železnico, in ko stopam mimo tvornic in barak, me še pozdravlja izpod ruše nepozabno njegovo drobno vekanje: »Le. le, le.. .* Stari dolgočasni osel Immanuel Kant je daroval svetu definicijo: »Zakon je pogodba dveh oseb za medsebojno posest. Ta pogodba se izvršuje z medsebojno uporabo vseh iz spola izviruoeih lastnosti.* Toda stari filo- zof ni vedel vsega, in ie bil in puneto puneti sploh bolj — samosvoj. Zato je lahko definiral. Jaz pa pravim: Zakon je grob ljubezni. Kje so lučke, da jih prižgem na tem grobu? Nekaj uvelega cvetja, nekaj hvaležnih spominov ... »Srce je prazno, sreče ni. nazaj si up in strah želi.* To je obrabljen citat, pa vendar še ni tako zelo obrabljen, da bi se ne dal — občutiti. Ravnotako druga Prešernova krutost: »Dušce vaji so vesele — repetničice razpele — oče. matere očesa solzne gledajo v nebesa...» No. vidite, dragi bralci, ki ste mi nasedli in mi sledili do semkaj: Kmalu bomo pri šmokovem lanskem uvodniku iz Neues Wiener Tagblatta... »Natu-ram ezpellas furca, tamen usque re-curret* je rekla svinja in požrla želod. Tfej! Običajno gredo danes s pokopališč v oltariio. potem pa obiskat »Mlinarja in njegovo "hči*. Že dve sezoni nisem bil v gledališču, pri »Ljudskem odru* pa sploh še nikdar. Toda danes je vseh mrtvih dan, zakaj bi jaz ne sel tja? »Mlinar in njegova hči!* Koliko spominov na tisti čas, ko sem bil tele sedemnajstih let, roženevet! Takrat mi ni bilo mar za lučic« na grobovih, mesto slabih podlistkov sem včasih prepisoval dobre domače naloge, prva pojasnila sem dobil od ščetinškove Zsfe. — še danes sem jej hvaležen. — in kadar sem čital na rokoBisnih ala- katih. da bosta v »Čitalnici* zopet, »kakor običajno*, dnevu primerna »Mlinar in njegova hči*, nisem mogel udušiti smeha pri misli na tistih dvanajst strahov, ki bodo tudi letos imeli na rjuhah napisano »Damenschwimm-bad Čilli*. Tudi mlinarja sem poznal, — podnevi je bil urar, — in pa Konrada in njegovo punco, mlinarjevo hčer, ki je tako rada joslušala, kadar jej je on igral na flavto ali klarinet, ali nekakšen sličen instrument. Danes naj grem k »Mlinarju*, pa oo njesrova melodija najprej običajno »žvižganje na vse*, in končno,_ vsaj za moie uho — tista prokleta bajazzo-va sentimentalna cunja, ki se ponavija v vseh varijantah in jezikih m je m nikdar kraj: »Ridi, bajazzo, — — in smešno je tvoje gorje!.. .» Vi pa le pojdite, ljubčki, ne pustite si kvariti veselega pokopališčnega razpoloženja, samo velike rdeče robce si pripravite, da si boste vanje brisali svoj smeh. svoj nos, svojo ginjenost in svoje od zaljubljenega stiskanja tople in vlažne roke . . . Tisti čas morda večerja tam kje ob Volgi mati polne-čeno bedro svojega sinka, kateremu je s sekiro razklala glavo. Kultur^ je zelo relativen pojm, zelo relativen, dragec moj! Tista mati najbrž nima navade, da bi prižigala svečko na grobu. in sploh imajo tam drugačen koledar. Priloga „Jutru'« št. 259, dne 1. novembra 1922. Politični odmevi. Navajanje ljudstva k vohunstvu in denunciranju učitelj stv a »Kjer imate nesrečo, da imate takšnega učitelja v šoli, o katerem veste, da je brezverec, pazite nanj! Redno vsak dan izprašujte otroke doma, kaj učitelj v šoli uči in če otrokom razlaga kaj takega, kar se ne soglaša z našim prepričanjem, takrat doma otroku dobro razjasnite zmoto in opozorite na to tudi duhovnike. Potem pa napravite vlogo na višji šol-tki svet kot je sledeči vzorec: Slavili višji šolski svet v Ljubljani. Podpisani stariši šoloobveznih otrok trajnega šolskega okoliša..... uljudno prosimo slavni višji šolski svet v Ljubljani, naj nastavi na tukajšnjo šolo učitelja, ki je katoliškega mišljenja, govorjenja in življenja. Krščanski stariši zahtevamo krščanske ačiteljel Podpisi: A. B., pošilja 3 otroke v šolo, M. Pn pošilja 2 otroka v šolo, itd. Opozoriti je treba, da je najbolje, da Se ne navede v prošnji nobena napaka učiteljeva, ker se učitelji z raznimi tožbami skušajo oprati, pač pa oskrbite veliko podpisov, posebno takih starišev, ki pošiljajo po več otrok v šolo.* »Domoljubštev. 42., z dne 25. oktobra 1922. • » • Predstoječi slučaj ni tako nedolžen, kakor je to videti na prvi pogled. Zadnji itd. — Hlapec vpije za Laoo izpred hiše, ne šele z mostu. Kaj so počeli z razsvetljavo, ne vem; vsekakor so uganjali zopet stari diletantizem... V H. dejanju naj se vbodna vn.ta resnično zaklepajo in odklepajo s ključem. In naj se dobro zapirajo! Zdaj vrata zgoraj zijajo, tako da smo gledali dva akta skozi špranjo v nebo. V realistični drami se mora vse goditi resnično in s pravimi rekviziti. V 5. prizoru Jenufa odpira vrata, bije po njih, a vrata se ne dajo odpreti. Zaklenjena so! Nato omahne po tleh. V 7. prizoru se mora vesti Jenufa dosti rezerviraneje do Laoe. Tu je drama črtana preveč. Zato je prehod nasilen. Objemanje in pritiskanje je zanjo še dosti prezgodnje. Le Laca se za hip spozabi. A le za hip! Cerkovnica naj močneje poudarja: »*se je to plačati hotel! Piačati!« ter izraža hkratu največje ogorčenost. V ni. dejanju se v 6. prizoru ne razumejo zunaj kričeči glasovi: »Sirota...! Dete... umorila...!» V parterju smo te klice jedva slišali. A slišati in razumeti se morajo dobro. Koncem 7. prizora naj ostanejo vrata odprta, da se lahko dobro razumejo kriki Jenufini: »Moj sinček'. Moj sinček!* — Ljudstvo pritisne deloma v izbo, deloma ostane pred odprtimi vrati, deloma zija skozi okno. Da se bolje razume, naj bi ljudstvo rajše kričalo: »Morilka! Sramota!* — nego da malo umljivo poje. Vrata naj se zapro šele pred začetkom 11. prizora, čemu stoji Laca v 12. prizoru pred vrati in tako daleč stran od Jenufe? Verjetneje je, da ostane Laca ob Jenufi ter io končno objame. Selitev ptic Na jesen odlele jate ptic. Kam lete? Na remiji so 4 opazovališča ptičje selitve: Possitten v Vzhod. Prusiji, Aberdeen ra Škotskem, Viborg na Danskem in Bu-dapešta. Tam so po dolgoletnih opazovanjih dognali, da lete vse ptice v jeseni od severozahoda ali severovzhoda na jugovzhod ali jugozapad v smeri Bospora, Male Azije in Afrike. Nekatere ptice pri-Iste prav v Južno Afriko in prelete do 10.000 km. Na skrajni severni točki Nemčije je med Vzhodnim morjem in Kurskim morskim zalivom ozek jezik, včasih le uro hoda širok, a 3—5 dni pešhoje dolg. Ves jezik pokrivajo le visoke mase morskega peska. Kupi so visoki 3—4 velikomestne hiše ena vrhu druge. Viharji prenašajo te kupe in je pesek zasul skoraj že vse J vasi. Le še 4 vasi se drže. Največja vas i se zove Rossitten. Tam ima ornitolog (ptičjeslovec) proi. Thiernemann že 20 let svojo opazovalnico. Ptice lete kolikor dolgo možno preko kopnega, da lahko počivajo. Preko Rossitter.a lete ptice iz Skandinavije, Rusije in Finske. Vsak dan jih prileti blizu 300.000. Opazovalnica lovi ptice, jim deva na nese obročke z napisom «Rossitten-Germania» s številko in jih izpušča. Vsaka številka se vpiše z dotičnim dnem. Ako takega ptiča kje ujamejo, sporoče v Rossitten, kdaj in kje so ga ujeli. Tako so dognali selitveno pot ptic. Vsako leto markirajo po opazovalnicah mnogokrat po 10.000 ptic. Odgovorov je le malo, a dovolj za znanstvenike. Ako bi kdo v Sloveniji slučajno vjel ptico s tako marko, naj sporoči opazovalnici, kdaj (dan in uro) in kje jo je vjel! Naslov je na obročku. Gospodarska vprašanja Naša izvozna carina s po sebnim ozirom na Anglijo Organizacija naše izvozne trgovine še JaJeo ni zadostna. Glavni nedostatek ne leži morda v pomanjkanju kvalitativno konkurence zmožnega blaga ali pa v naši nestalni izvozni carinski politiki, marveč v veliki meri v pomanjkanju dobrih trgovinskih zvez in pa dovršeno organizirane trgovinske reklame. Da imajo na teh nedostatkih svoj dober delež tudi naše prometne razmere, ni potreba še posebej poudarjati. V precejšnji meri otežujejo naš izvoz — posebno v oddaljenejše države — tudi pomanjkljivosti v financiranju med posameznimi državami, kar pa je pripisovati nezaupljivosti inozemskega trgovskega sveta napram našim trgovskim krogom; ta nezaupljivost pa ima zopet svoj vzrok v tem, da jugoslovenska produkcija in jugoslovansko izvozno trgov-stvo še ni zadostno znano v inozemskem trgovskem svetu. Naravna posledica. teh nedostatkov je ili monarhija* — besedijo — «je bilo drugače. Kje je zdaj naš kralj, naš kajzer, naš red? Dajte nam nazaj stare čase!* je njihov refren. In to traja dve uri, tako dolgo, dokler se vozimo v tem prostoru. Potem se namreč iznova prikaže sprevodnik in nam vljudno naznani, da lahko zasedemo — stare prostore, kajti vagon, v katerem smo se pripeljali do Ulma, se pelje še vedno z vlakom naprej. Bliskoma se hodnik v tretjem razredu izprazni in čez čas sedimo že na naših starih mestih ki smo jih morali na postaji odkupiti s posebnimi doplačili. Vlak, ki je prej na nekaterih postajah dolgo postajal, izmenjaval loko motive in vagone, prihaja počasi spet v svoj element. Vedno brže in brže puha in pšica reže svojo pot v bavarsko prestolico, kamor dospemo mesto ob šesti in pol, kmalu po sedmi uri. Hvala bogu, v Monakovem so na razpolago vsaj nosači. Za osemnajst mark ti prenesejo neizbežno potrebno prtljago v shrambeni prostor. Do brzo-vlaka Monakovo—Trst imam še poldrugo uro časa — torej brž na noge, da spoznaš Monakovo vsaj po zunanjem videzu, kolikor ga moreš obhoditi v slabi uri. Do dvornega in angleškega vrta seveda v tem času ne prideš, tudi La profileje moraš resignirati. Princ-regen-tovo gledališče ti ostane cilj za drugič, istotako galerije in pinakoteke. Monakovo ima čisto drugačno lice kot nemška 6everna mesta — zdi se ti bolj stisnjeno in zlito ter manj prostorno. Že kolodvor je v tem oziru nekako tipičen — pa kljub temu ne občutiš, da bi bil nepripraven. Ob osmi uri odšteješ zahtevane tisočake mark za vozni listek do Trsta in ob poldevetih se odpelješ dalje. Zbogom, Monakovo, pa nasvidenje enkrat v prihodnje! Hlapon reže urno svojo pot po sredi rodovitnih polj s prijaznimi hišicami, se ustavlja poredkoma in beži dalje kot da mu je vrag za petami. Ni čudno! Ob poldvanajstih moramo biti v avstrijskem Salzburgu. Preden smo tam, se nam v daljavi odpirajo krasni pogledi na pogorja, katerih se naši sopotniki - turisti z bliskajočimi očmi veselijo. Lepota narave v teh krajih človeka resnično zadivlja. Četrt na eno — v Salzburgu smo zopet zamudni. Toda kar je najhujše — tu mora vse izstopiti, vleči prtljago s seboj na carino in dati v pregled potna izkazila. S tira, na katerem stoji vlak z lepo. vabljivo veliko rdečo črko D moraš več sto korakov daleč, kjer čakajo nate obotavljajoči se cariniki in obmejni komisarji. Kakor povsod, so ti tudi tukaj prostaški in oblastni. Mudi se jim nikamor — oni niso tu radi vlakov in potnikov, vlaki in potniki se jim morajo podrejati kot jih je volja. Pred vhodom v nemško cari- namo je silen drenj — vsakdo pari nase in na ono, kar nosi s sabo. In kako lahko bi se vsemu temu odpomoglo e kontrolo v vlaku! Pa birokracija je povsod enako strašna: nikjer je ne prepričaš, da nima prav, da je včasih prometu in svetu v oviro. Birokracija uživa v tem, da te zadržuje, kjer in kadarkoli more. To je njena najbolj značilna poteza. Najprej moraš v Salzburgu skozi klešče nemškega carinika. Po kratki deklaraciji, koliko kakšnega denarja nosiš s sabo, te prvi možic spusti dalje. Potem pridejo one dolge klopi, ki so vsakemu potniku iz ene države v drugo dobro znane in od vseh enako ob-sovražene: tam moraš odpreti svoje kovčege in razlagati nadrobno, kaj vse nosiš s sabo in koliko časa je že prešlo, odkar si to kupil. Jaz sem si to prihranil, ker sem se na mejo pripeljal že s carinskimi plombami nekega se ornega nemškega mesta. Videl sem jih pa mnogo, ki so se mi pri carinskem pregledovanju smilili. Poleg mene je stal nek avstrijski profesor. Bil je nekaj časa v Nemčiji in vse, kar je nosil s sabo, je bilo par krjig, seveda pobe-leženih in počečkanih. »Kje imate izvoznico?* ga je nahrulil carinik. Profesor je molčal, jel se je izgovarjati, da so knjige že rabljene, toda vse to ni izdalo nič. »Die Biicher sind Eigm-tum des deutschen Volkes,* mu je vrgel v obraz uradni mož — in knjige so zletele v tiste carinske shrambe, o katerih nikoli ne veš, kje imajo dno in kakšni so njihovi nameni. Da bi Nemci potnike v Salzburgu na meji slačili, nisem videl, čul pa sem o tem avtentična poročila s severne meje. Skandinavcem je v tem oziru pretrpati nepopisne težave — tam kradejo Nemci inozemcem vrhnjo obleko pravtiko kot perilo in prtljago, brez ozira na to. da je potnik svoje predmete prinesel v Nemčijo z doma. Sitnarije sem v Salzburgu imel z nemškim obmejnim komisarjem. Za nobeno ceno mu ni šlo v glavo, da bi mogel z vizumom, ki ga nisem dobil od Bavarcev, preko Nemčije dalje. In me je odri za tisoč in nekaj sto mark. da bodo vtisi iz njegove dežele lepši in še nekoliko bolj priporočljivi. Ko smo odšteli potni tribut še Avstrijcem. smo si poiskali v vlaku novih prostorov. Slučaj me je topot zanesel v sosedstvo neke Angležinje, ki je preko Nemčije potovala v Italijo. Tudi njo je nemški obmejni komisar olehčal za deset lir šterlin, da ne pozabi, kdaj se je vozila čez mejo Bavarske. Podobno usodo so doživeli vsi inozemci ki so se vozili s tem vlakom. Odrtija tujcev je v Nemčiji sploh na dnevnem redu — z njo hočejo Nemci svojo državo izčistiti od »zajedovskih elementov*. Kakšno reputacijo jim to prinaša v inozemskem tisku, je njihova stvar. Mislim pa, da jim to postopanje ni v korist — vsaj veliki holandski, angleški in švedski tisk jim radi tega ne dela zavidanja vrednih poklonov._ Z lepo zamudo smo naposled ostavili Salzburg ter se vozili navkreber skozi gorate pokrajine proti Beljaku. Avstrija nudi žalostno sliko propaioetL V nasprotju z Nemčijo vlada med avstrijskim prebivalstvom resnično pomanjkanje in beda. Ze številke, ki jih tu čuješ imenovati, so žalostne. Deset-stotisoči in milijoni kron so v Avstriji vsote, katere nekaj veljajo. Stotaki in tisočaki so le še na mestu nekdanjih vinarjev. In vendar s kakšno previdnostjo smo pred enim samim desetletjem spravljali tak denar! Tem^ora mutantur, krivci človečanske nesreče ne ubežijo kazni zgodovino. Železniški promet se zdi v Avstriji dober, le postaje izgledajo sila siromašno ic pa obleka uradništva se nič kaj ne sklada z dostojanstvom poklica, kater miu živi. V rabi so menda vse stare oficirske, pa tudi infanterijske uniforme izza vojnega časa. Raztrgani ali slabo zakrpani vojaški čevlii so reden pojav, ki ga srečaš na vsaki postaji v mnogih primerih. Kljub temu pa ne smeš misliti, da je v tej obubožani državici vse na robu propada. Ne. Tudi tu je obilo prostora za parasite in izmozgovalce. Pc-glei le skozi okno na postaji Bad-gasteiu — pa boš videl, da se da z denarjem, čeprav ničvrednim in slabim. vse kupiti in nabaviti. Nameščenec rabi za svoje življenje mesečno okrog milijon in par stotisoč kron. kar tudi prejema od države ali podjetja, kjer je uslužben. Tako živijo Avstrijci v stiski, toda preživljajo se veD darle. Preden ostane avstrijska meja za nami, nas še enkrat osreči carinik, ki ti premeče vso prtljaro, bolj radi nadlege nego potrebe. Ko se to izvrši, se lahko oddahneš, kajti prihodnja postaja so Jesenice. Prijetno te iznenadi tukaj dejstvo, da v Jugoslaviji ni no prehodnih vizumov, ne nepotrebnega carinskega preiskovanja, ki nima itak nobenega smisla za onega, ki potuje tranzitno. Čez dobro poldrugo uro smo v Podbrdu ali popačenem Piedicolle. Tam začne revizija iznova in ko je končana, prešteješ v mislih še enkrat vse neštete nadlege, ki si jih imel ca prve meje do zadnje. Noč.. Druga noč na vlaku. V mraku smo 6e peljali skozi Jugoslavijo, o kateri «o pravili na Jesenicah vsto-pivši potniki same razveseljive novi:e. Ljubljanski sejem jim je še sedaj v svežem spominu, mariborska obrtna razstava tudi. Toda za to temo, ki na> je spremljala za časa vožnje po jugoslovanskem ozemlju, se vendar skriva dan. Kako je pa tam, kamor se peljemo zdaj? Polnoč Z zamudo blisne mimo nas Kanal, nato se ustavimo v Gorici, Prvačini, na Opčinah. v Trstu. Vse naš* zemlja, preko katere lega tujstvo. po-turinstvo. morda že tudi janičarstvo. Med Jesenicami in Trstom bi pravzaprav ne smelo biti meje, ker to je kompakten kos naše zemlje, danes šiloma odtrgane od trupla, h kateremu spada. Ali misli vanjo mati s svojimi sinovi? Viator. Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka Jjelovar, jjroi n./S., Celje, Hubrovmk, 6ornja Radgona, Kranj, JUaribor, jKonoštor (garanja), jKurska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Snšak, Sabac, Sibenik, Škofja Ma, Veliksvec, Vršac. Agencija: gnenos fims (Argentina). AFIUACIJE: ttUDAPEST: BALKAN BANK B. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 IzvrSuje vse banine posle najkulantnele. 29 Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju (Krojaški odsek) se priporoča za naročila na usnja te obleke za moške (suknjiči, hlače, čepicei ter damske jope. 3718 Cene zmerne, delo solidno! V globoki ža-orti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predragi soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Lojze Lušin nadgeometer v L jute mer u danes ponoči od srčne kapi zadet, v 35. letu svoje starosti preminul. Pogreb predragega pokojnika se vr&i v Ljutomeru na dan Vseh Svetnikov popoldne. Ljubijana-Ljutomer-Črnomelj, 31. oktobra 1922. Zalujoža soproga z otroci in rodbine LuSilt, Fajfar, MikOliC. 3757 Brez posebnega obvestila. •' i' ižk • r..'V.-f čivŽi- TfSf. t Občina trga Ljutomer naznanja tužno vest, da je dne 31. oktobra t. L preminul njen za občinsko in javno stvar vedno neumorno delavni odbornik, gospod Lojze Lušin kr. višji geometer. Pogreb se vrši v sredo 1. novembra t L Ljutomer, dne 31. oktobra 1922. Občina trga Ljutomer. 3766 Domače vgsii * Prihodnja številka "Jutra* izide jutri, kakor običajno. * Uradniško odposlanstvo pri Paši- 6'j. Včeraj dopoldne se ie z glasilo pri ministrskem predsedniku Pašiču odposlanstvo uradnikov in mu izročilo resolucijo kongresa. 4 Odkritje spominske plošče Josipu Freudenreichu. V nedeljo so na svečan način odkrili v Zagrebu spominsko ploščo znamenitemu hrvatskemu igralcu Josipti Freudenreichu. Pred odkritjem je bila izročena v mestni posvetovalnici mestni občini v varstvo spominska plošča, ki se nahaja na zgradbi mestne posvetovalnice in na kateri so označeni vsi važnejši zgodovinski momenti, ki so se na tem mestu dogodili. Nato je številna množica naroda odšla pred hišo, v kateri je umrl Josip Freudenreich v Zupmij-ško ulico 6, kjer je bila odkrita spominska plošča. Tu so govorili inton-dant gosp. dr. Benešič ter neka j igralcev. Tudi ta plošča je bila izročena v varstvo mestni občini. * V dobi fašistovske vlade. V Sežani so fašisti odstranili vse slovenske napise, odstavili župana gosp. Mahor-čiča in odpustili tudi vse slovenske nastavljence. Vse to v znamenju pravičnosti in vpoštevanja manjšinskih pravic. * Vlada in Orjiuia. Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo te dni vsem policijskim oblastem v državi naredbo, po kateri morajo oblasti preprečiti rsako mobilizacijo jugoslovanskih nacionalistov ter v slučaju potrebe tudi uvesti preiskavo v njihovih društvenih prostorih in na vsak način zabraniti njihov odhod na mejo. V prctivnem slučaju morajo oblasti odločno nastopati po predpisih te naredbe. * Velike sleparske manipulacije več carinskih in spedicijskih uradnikov na ■Jesenicah. Včeraj je aretiralo orožni-štvo na Jesenicah Denadoma več carinskih uradnikov in nameščencev spedicijske tvrdke Schenker & Co.. ki ima na Jesenicah svojo podružnico. Tvrdka je ocarinjevala večkrat jajca za izvoz, za kar bi morala plačati skupaj skoro poldrugi milijon kron. Kakor pa je blagajnik omenjene tvrdke sedaj dognal, sta dva nameščenca tvrdke v sporazumu z dvema carinskima aradnikoma ponarejala podpise in namesto da bi plačevala vsakokratno zneske v carinsko blagajno, so si »zavezniki* kratkomalo pltn delili med seboj. Koliko je pri teh manipulacijah sokrivcev, doslej še ni dognar.o. Vsled sleparske manipulacije svojih nameščencev bo morala po carinskih predpisih tudi tvrdka plačati večmijijjn-sko globo. Aretacija je vzbudila ua Jesenicah veliko senzacijo. Preiskave «o v polnem teku in se obetajo odkritja še več nedovoljenih manipulacij. * Srebrno poroko praznujeta danes v krogu svoje rodbine g. Franjo Zaje, briv ski mojster in hišni posestnik v Ljubljani in njegova zvesta družica. Jubilantoma kličemo: Še na mnoga letal * Odlikovanje. S srebrno kolajno je bil odlikovan od cenilne komisije na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru celjski krojaški mojster Josip Tomažič. * Prvi rektor zagrebške «Muzičke akademije®. Za prvega rektorja zagrebške godbeno visoke šole »Muzičke akademije* je izvoljen znani cellist in kom-pozitor Juro Tkalčič. Senat visoke šole za glasbo tvorijo sledeči profesorji-umetniki: A. Dobronič, Ciril Ličar, Sve-tislav S tančic, Vaclav Humi, Franjo Du-gan, Blagoje Bersa in Fran Lhotka. * Razpis nčiteljskih služb. V stalno namestitev so razpisana naslednja nad-učitfljska in učiteljska mesta: na dvorazrednici v Banjaloki mesto za naduči-telja; na dvorazrednici v Dragi mesto za učiteljico; na šestrazrednici z nemškimi sporednicami dve mesti za učitelja hi eno mesto za učiteljico; na triraz-;ednici v Koprivniku mesto za naduči-relja in dve mesti za učitelja ali učiteljico; na šestrazrednici v Loškem potoku mesto za učitelja; na dvorazrednici v Osilnic: rcesto za. nadučitelja; na deški šestrazrednici v Ribnici tri mesta ra učitelje; na dekliški šestrazrednici v Ribnici inesto za učiteljico; na dvorazrednici v Robu mesto za učiteljico; na trirazrednici v Starem logu mesto za učitelja ah učiteljico; na dvorazrednici v Strugi mesto nadučitelja; na enoraz-rednici v Skrilju mesto za učitelja ali učiteljico in na šestrazrednici v Velikih stava IX. činovnega razreda v definitiv-ni lastnosti na dosedanjem službenem mestu. — Stalno sta upokojena: Ivan Jurca, uradni sluga pri davčnem okrajnem oblastvu in Anton Aleš, višji jet-niški paznik v Mariboru. — Avskultant dr. Rihard Pintar v Novem mestu se je odpovedal službi. * Iz »Uradnega lista*. Včerajšnji »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva ter naredbo pokrajinskega namestnika za Slov enijo glede občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Gla som uradnega zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi cd 22. do 23. oktobra narodilo 23 otrok (7 moškega in 16 ženskega spola), umrlo pa jo 8 moških in 10 žensk, skupaj torej 18 oseb, in sicer 3 osebe za jetiko, 2 za možgansko kapjo, 2 za srčno hibo, 1 za rakom, 1 za življensko slabostjo, 8 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba je izvršila samomor. * Iz Jugoslovanskega novinarskega Udruženja. V nedeljo, 29. oktobra je imel centralni odbor Jugoslovanskega novinarskega udruženja v Beogradu svojo sejo. Med drugimi so bili navzoči pred- ] stovi. kamenje po njivah pričajo ie o oni vremenski nesreči. Vojaki pod vodstvom izkušenega podporočnika Eda Delaka in vestnega nadkomisarja inže-njerja Bevca si z vso vnemo prizadevajo spraviti ceste in pota v red. Prebivalstvo se prav pohvalno izraža o vztrajnosti in marljivosti naše disciplinirane armade. Vsa čast in hvala našim biatcm vojakom Srbom in Prekmurcem. Da pa je prišla tako hitra pomoč, je v pr . i vrsti zf sluga onih, ki so prišli takoj na lice mesta in si ogledali nesrn-čo. Gospod okrajni glavar je obiskal takoj čez par dni dolino. Istotako so si oglroali nes fčo gospod podnamestnik dr. liallič in šef oddelka za kmetijstvo gospod Sancin. Dolino si je ogledal sam minister Fureij. Vsi gospodje so obljubili znatno pomoč. Ljudstvo uvideva, da posveča vlada vso skrb naši dolini. * Krasno jesen imamo letos. Po mestu se pretaka rjavkasta brozga. Ljubljanski oktobrski »zos*. Megla se obeša s streh, kakor plesnjiva pajčevina. Skozi okna ti sili v stanovanje, kjer ni kurjave. Premoga ni. V Trbovljah ga pa je, in vagoni stoje prazni po dolenjskih progah. Na vsaki postaji najmanj 10. Kanonik Zgaga bi rekel, da je kriv centralizem. Res. avtonomni centralizem je kriv, blokaško-pokrajinska železniška direkcija v Zagrebu sedi na praznih vagonih, mi pa pred nezakurjeno pečjo na . .. praznih »kolnkištah*, (kakor se reče v sednik Stojan Protič in podpredsednika avtonomni slovenščini, blokohrvaščini in Kovačič in Smodej. Najprej so razprav- j Protigevi cirilici). Sedanja jesen torej ni h.h „ —lih rvntpm n.-, n hre.r-1 elegigno vesela_ ,, gr0zdjem, kostanjem in rdeče vsplamtelimi Objave * Na praznik vseh svetnikov popoldne ob štirih pojo združeni ljubljanski v »Zvezi* včlanjeni zbori na pokopališču pri sv. Križu pod vodstvom Zvezinega pevovod-je g. Zorka Prelovca tri nagrobnicc. (F. S. Vilhar: Nagrobnice junakom, J. Pav-čič: Narodna nagrobnica, O. Dev: Gozdič je že zelen.) • Pevski zbor moravskih učiteljic. Pred več leti je nastopil na ljubljanskem odru pevski zbor Moravskih Učiteljev in dosegel tu največje, da do takrat nepozna- iireoprodaji in ne rta večer koncerta, kjef se bodo dobivala le navadna stojišča, ki pa so 1 Din dražja. Predprodaja se vrši navadno cel teden do koncerta. • Šolski odsek 'Bratstva* otvori v prvi polovici novembra srbohrvatski učni tečaj. Poduk se bo vršil brezplačno po dvakrat na teden v večernih urah v Šolskih prostorih na liceju in sicer v dveh oddelkih: v I. za začetnike, v IL pa nadaljevalni za one. ki so že lansko leto obiskovali ta tečai. Ker je bil v lanskem tečaju velik naval, se bo letos sprejelo le omejeno število učencev. Vpisuje se od vštevši 30. oktobra dalje vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure Marijin trg ne uspehe. Povsodi, kjer se je oglasil še • št. 8, upravništvo »Jugoslavije*. Pri vpi- ta zbor in nastopil s svojo pesmijo je odnesel prvenstvo. Moški zbor Moravskih Učiteljev vodi ženijalni dirigent profesor Vach. Isti dirigent pa vodi tudi pevski zbor Moravskih Učiteljic ter je privedel istega na višino absolutne dovršenosti. su je vplačati za ves tečai 10 Din kot prispevek k stroškom za razsvetljavo in čiščenje prostorov. * Za "Dečji dom* v Ljubljani so darovali: Meščanska korpo-Jacija v Kamniku 5000 Din; Mestno županstvo Brežice 500 Din; Županstvo Gornji Logatec ljali o tekočih poslih, potem pa o bre; plačnih železniških voznih listkih za novinarje. Sklenila se je revizija rednih članov ter se bo potem zahtevalo od prometnega ministrstva, da dobi vsak redni član JNU svojo stalno železniško karto s fotografijo. Dalje se je sklenilo, da se ponovno zahteva vzpostavitev ukinjenih dopisnih uradov v Ljubljani in Sarajevu, kakor je bilo to sklenjeno že na kongresu v Novem Sadu. Sklenjeno je bilo tudi. da se zahteva ukinienje poročevalnih odsekov v raznih ministrstvih. Dotična resolucija je bila danes izročena ministru za zunanje stvari. * Kongres jugoslovanske nacionalistične omladine. V Splitu se vrši danes kongres jugoslovanske nacionalistične omladine, na katerem bodo po svojih predsednikih sodelovale vse organizacije v naši kraljeviini, zlasti oce iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Sarajeva, šumami po gričevju, — čisto drugačna je, mokra in neprijetna in nahodna, kakor ljubljanska politika. Celo naš stari grad stoji sredi mesta, kakor mokra krtina. Ljudje hodijo po cestah z rdečimi nosovi in očmi, hrskajo in prčkaio in pljuvajo in hrakljajo in kašljajo, da moraš postati moderno muzikaličen. Povsodi je mo-krotno, zato ni čuda, da poganjajo takšni nahodni volilni oklici, kakor ga podpisujejo Ravniharji, Jelačini, Brand-nerii, boijšcviki, klerikalci in drugi pre-hlajenci. Kaj hočemo! Kaj pa naj bi to jesen sicer delali razen oklicev? Vsak po svoje. Rudežetvi medvedi se odpravljajo na zimsko spanje, kjer ne bo lovcev, ki bi jih neprijetno dregali. * Pravljica iz Črnomlja. V jesenskih clugih nočih si pripoveduje črnomaljski »narod* (nekaj za »jezičnega filozofa* Skopija; Subotice in Novega Sada. unaj . , 7. 757-7 3-0 zapad več jasno — Praga . . 7. 766-5 60 jug. zap. več obL 4-0 1 Inomost, . 7. 767-7 50 brezvetra oblačno ~ 1 « ppice rokavic, nogavice po najnižjih cenah nasl. 43/n Lju&ISsna, testni trg 19. trn c Ljubljics Vremensko popočilo 31. oktobra 1922. Ljubljana 306 m nad morjem V Ljubljani barometer Tišji, temperatura Tišja. Solnce Tzfcaja ob 6 41, zahaja ob 16'45 Man*!« «» BO t>ea«di DI«. S*—, nitih •»rfmi»:lh e emt i Oln. — Trgovski »oit«i, dopltoranj«, ••> pr«mlinln« d« SO b«udl 5 01«, .takih aaddjnllh 6 o»«d 9 Oln. — Plata a* aapr«|. (Lahko iadl » —— mamkah.) N« rpraienja «• odgovarja I«, tka la roraSanJu prllatam znamka ra odgovor. —— Laščah mesto za nadučitelja in mesto j VEi, ki imate vero v našo skupnost, v za učitelja. — Termin za vlaganje pro- j odrešenje celotne naše domovme, ali šenj do dne 25. novembra. j mislite vsi na ta dan!? Pokažite svojo * Razpis sekretarskih mest za Držav- trdno vero v končno naše odrešenje s svet. Drž. svet je na temelju čl. 61 zak. o ' svet je na temelju člena 61. zakona o poslovnem redu državnega sveta razpisal konkurz za sekretarje. Rok js do 15. novembra 1922. Prositelji morejo biti samo oni diplomirani pravniki, ki so v državni službi že najmanj 10 let. * Izprememne v državni službi. Imenovani so: za direktorja tobačne tvorai-ee v Ljubljani v V. činovnem razredu Josip Mandtlj, višji inšpektor in direk-or iste tvornice; za višjega inšpektorja v VI. činovnem razredu 1. stopnje Josip Kosem, višji računski svetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; profesor in primarij dr. Alojzij Za, iokar pa za ravnatelja bolnice za ženske bolezni v LjubljanL — Provizoma asistentka X. činovnega razreda dr. Milena PeruSek pri kmetijsko kemijskem za, yodu y Liubliani je imenovana zs, vi- tem, da. darujete vsai nekaj v korist C. M. družbi, oni družbi, ki je vršila tako ogromno delo za ohranitev onega našega življa v ugrabljenih deželah, ki je bil dika in ponos našega naroda. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala pred dvemi leti žalne kolke z datumom »12. XI. 1920*. Naročila za te kolke so skoraj povsem izostala. Zakaj? V srcih Vaših je ugasnil plamen onega čutstva, ki mu pravimo zavest za narodno skupnost. Pokažite svojo gorko ljubezen do podjarmljenih bratov s tem, da rabite vsaj osem dni pri pisanju svojih pisem žalni kolek, ki se dobiva in naroča v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani, Narodni dom. 4 Pomoč selški dolini Iz Selc nam poročajo: Selška dolina polagoma pridobiva prvotno lice. Glavna cesta je že odrrta prometu, le stranska oota mo-. uredi svojo trgovino z raznimi olji. Gospod Rebek se je preselil v lastno hišo na Mariborski cesti, kjer obratuje njegova velika tovarna. * Za slovensko šolstvo na Koroškem je podarila »Družbi C. M.» tvrdka Fr. Spes in sin v Mariboru znesek 225 Din. Vrli rodoljubni tvrdki izrekamo srčno zahvalo. Naj bi našla mnogo posnemal--,ev! * Pogrešan župnik. Tomišeljskcga žup nika Franca Gabrška pogrešajo že od dne 26. oktobra. Omenjenega dne ob 7. uri zvečer se je iz Ljubljane napotil domov v Tomišelj, kamor pa doslej ni dospel. Domneva se. da se mu je pripetila kaka nesreča. * Poplava Save. Vsled neprestane Knjigovodja, 3731 perfekten bilancist, z desetletno prakso v inozemstva in vsestransko trgovsko na-olirazbo, zmožen slovenščine, rbohrvaščine, uemščine, ita-liianščiue in angleščine, deloma tudi francoščine in Španščine, išče službo v večjem eksportnem podjetju. Dopisi pod »Nastop takoj* na upravo »Jutra*. Absolvent 3717 1 'i^JM&^M . BSoreko travo 2 srednjih posestev nudi vsako množino Sever it J z vsem pohištvom, 20 minut Komp., Ljubljaua. Wolfova j od Rogaške Slatine, se pro-nlica št 12. 3571 ; da. Vas Negonje štev. 50, _I Čtemberger. 3747 Bramln sod z legami, skoro nov, 47 hI, se takoj proda. Hotel 3trukelj. 3746 L. Pisalni stroj, 3723 Smith & Bros. Type- vrriter, št 2 U. S. A., ameri kauski sistem, predvojno slovenska trgovske šole želi blago, jako rjalo obrabljen maeti t^ ir-i Irtlrcm trtrnn lom i. (..... ...1.. L. t. „ mesta pri kakem trgovskem podjetju. Nastopi takoj. Cenj. ponudbe z navedbo plače, ozir. oskrbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra*. Služkinja, 3734 in brez vsake hibe, jako trpežen, se proda. Stroj ima kakor nobeden drugi, tečaje na kroglicah (Kugellager). Naslov pove uprava »Jutra*. Zsnltna ponudba Mladenič, star 25 let, z dobro iuočo trgovino in gostilno, želi zuania z gospodično lepe zu-najnosti, staro od 18 do 24 let v svrho žen itve. Premoženje pristranska stvar. Tajnost za-jameena. Le resne ponudbe s sliko na pošmoležeče Vinica pod »Sreča Št. 9»99* Slovenija. 3750 trgovina s lescom I I zmožna kuhanja se sprejme ! z ,tlikim Obrat0m, krasna po-: - u4i tel is« i rodbini t pn- j z - se radi ne 'lasja odda V korist vseh deklet, jasnem kraju na deželi. Plača daje ' ' 1 . J'a,) nrtP^t i lfi roemr-nn linnnAn. lila po vsoj okolici v bližini Zagreba. . Zadnje dneve pa v> tako narisls, da ! ^na* na upravo »Jutra*, obstoja nevarnost, da bo poplavila kraje v neposredni bližini mesta. * Poplave v Vojvodini. Donava Tisa sta izstopili ter povzročili v Vojvodini velike poplave. Voda je ia r^v gih mestih razdrla nasipe ter uničila mnogo sveže posejanih polj. Jesensko oranje je ustavljeno. Škoda je velika. 311jard Kot prakttJiant . tyrdke Seifert) kompleteC) do. želim vstopiti t •'•gorico z j bro ohranjen, 3krogle slonove mešanim blagom. Nastop ta-' kosti, 4 ques. Cena 3500 di-k-j. Ponudbe je poslati pod j narjev. Kos, Maribor, Kiav-»Praktibant* na upr. »Jutra*, j niška olica 12. s76i nosti biti resnično ljubljen, ! in istočasno gospodovati*. | iščite brezplačno, brez pre« mišljsvanja, natančna pojasnila : »Institut Omnia*, 11, Prešernova ulica, Ljabljana. Opomba: Pisati čitljivo Vae nsslov. Piskrecija zajamčena. 8752 Odgovorni urednik f °--žovič. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. •• Ljubljani. Gospod išče stanovanje s hrano ali samo hrano v sredini mesta za takoj. Ponudbe pod «M1 d doktor« na gwavo «Jrtrr P>poldanzke službe išče uradnica, vešča kn"rv vodstva in vseh pisarn lbkih pusloT. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Vestna«. Visokošolo išče instrukeije t Ljubljani. Predvsem želi sprejeti niije-šolca. Sprejme tndi mestu domačega učitelja ter je pripravljen dajati osnovaoe nv "ke in podlago za nadaljne študije. Naslov pore uprava «Jutra>. 8696 Naprodaj imam nekaj krssnih eso-vprežnih vozičkov po jako ugodni ceni. Anten 1'etkov-šek, Logatec. 3758 Amerik, salonski drog, kompL, z zaklepe, in z&pe-njcli, z dvakrat furnirano žrdjo iz angl. iek!a ter dobro obrtnjen, močno sedlo (Bcck-■attel), ceno naprodaj. Ponudbe pod «8alondrog» na upravo »Jutra*. 3748 Gospod, 3741 ki js prci kratkim časom priiel iz Pariza, osmoletni Pariž.m, visokošolski izobražen, govori in piše popolnoma francosko, nauči vsakega za mesec in pol francosko toliko, da ga more potem sam doma naučiti. Ponudbe: 34/L, Stari trg, Ljubljana, pri g. Berčon, od 3.—4. in 6.—7. zvečer. Opomba: Na zahtevo pismena garancija. Sprejema samo resne ucenee. (Najno-veiia amerik&naka metoda^ gabrijela Ljubezen na počitnicah 1 k Roman Tuski Je drhtelo srce vedno bolj. Dih Jej je »stajal Zdelo 6e jej je, kakor da se jej bliža velika, strašna nesreča, ki se je ne more ogrniti. Ko je Poržicki pozdravfl Tusko, je SutS. da se trese njena roka, kakor ranjen ptič. ki je padel pred lovčeve noge. Razumela sta se, ne da bi se pogledala. A to je trajalo le kratek hip. Por-JSckega je objelo sočutje, ko je videl njen izpremenjeni obraz, zato je rekel: »Tu sva! Dolgčas nama je bilo po Žebrowski se je bledo nasmehnil. »Jako zanimivo je bilo,» je pripove-80val; »prenočevala sva v gozdu ob ognju. Bilo je nekoliko hladno, ampak rič ne d6. Hladni gorski zrak je idrav.» Vzravnal se je in zavzel pozo turista; toda s svojim rumenim, razoranim obrazom in rdečimi trepalnicami je bil videti še bolj smešen in beden, kakor sicer. »Gospod Poržicki me je pokril s svojim jopičem ... čuval je kakor angel jvaruh nad menoj. Vso noč je z revolverjem v roki presedel na straži.* »Z revolverjem?* je vprašala Tuska, ker je čutila, da končno mora nekaj reči »No. dal* je odgovoril Žebrowski, »zaradi medvedov in roparjev... Sicer pa ima dovoljenje in sme nositi orožje. A sedaj pojdimo v slaščičarno!* »Pojdita sama, gospoda, ker mene boli glava.* »Ali kaj je to! Pojdimo vsi skupaj!» 2ebmwski je bil dobre volje. Proti Hrvoji navadi je govoril glasno in je mahal z rokami. Videti je bil, kakor da j« preveč pil. Izlet ga je vsekakor omamd. Pita je občudovaje gledala »četa. »Nič lepšega ni, kot so gore!* je srzklikal in mahal s palico Poržickega. Tuska se je nejevoljna obrnila od njega in krenila proti Skibowki. Bila je vesela, da se jej je zdel mož tako smešen in neumen, kajti bala se je. da bi s6 jej smilil. Poržicki je stopal sedaj poleg nje. Rta je Sla zadaj^^etom. I »Kaj naj pomeni ta, izlet?* je vprašala Tuska polglasno. »To je bilo popolnoma nepotrebno.* Poržicki se .ie začel oproščati: »Nisem mu mogel odreči.* »Morali bi!* Šla sta molče dalje. Za njima je bilo slišati hreščeči glas Zebrowskega. Mimo njih so vozile ropotajoče kočije. Pripeljal se je voz, poln dam, in jih je zavil v oblak prahu. »Kolika predrznost!* je dejala Tuska in je začela mahati z robcem okoli sebe. Zadišalo je po parfumu belih vrtnic. Poržicki je vdihaval znani vonj, in čutil je v tem hipu, da mu bo težje odtrgati se od Tuske, nego je mislil. »In vendar mora biti!* ki je rekel odločno. »Mora biti!* Iz dna duše pa je donelo vprašanje: »Toda kako? Samo kako?* »Pismo jej napišem.* je mislil najprej. A kmalu je zopet zavrgel to misel. »Ne, ne!... Z njo ni mogoče tako pretrgati. Ta slučaj je povsem drugačen.* Čutil je, da ga gleda. »Izpremenjeni ste. Kaj vam je?* je vprašala. »Meni? Nič!* »O, meni ne morete prikrivati. Zakaj ste potrti?* »Utrujen sem.* Tuska se je smejala triumfalno. »Čemu se smejete?* »Vidite, samo eno noč ste prebili v njegovi družbi, pa ste že utrujeni. Sedaj se mi nič več ne čudite, kaj? Ta človek more spraviti umetniško dušo do skrajnosti, kaj?* »Morda.* »Ne morda, temveč gotovo!* Poržicki pa si je mislil: »Ne on, nego ona mi prav za prav provzroča moralno potrtost... Odkar jo poznam, se čutim čudno otožnega.* In kot konec svojih misli je dostavil: »Sto Giewontov. Mnihow in kakor 6e že imenujejo vse te gore. mi je ljubših kakor ena edina taka zlatolaska s sinjimi očmi!... Na gorah se utrudijo noge, a takale ženska raztrga človeku dušo na kose...» XXXVL Po odhodu Žebrowskega je nastopila v koči Obidowske čudna situacija. Tu- ska je vrtrajala pri 6klepu, da se loči od svojega moža in je dosledno stopala po poti, ki si jo je izvolila. Pod pretvezo migrene ni spremila moža na kolodvor, a se je nehote poslovila od njega prisrčne je. kot je nameravala. Ko se je približal postelji, kjer je ležala, in jej je plaho izročil še dvajset rabljev, ki si .jih je v Zakopanem »prištodil*, jih je Tuska velikodušno odklonila. »Prosim, vzemi vendar!* je rekel 2e-browski, »napraviš mi s tem veliko veselje!* »Ne, ne! Sam boš potreboval denar.* »Čemu neki? Jaz ne potrebujem ničesar. S tem denarjem lahko ostaneš par dni dalje v Zakopanem.* »Ne vzamem ga!* »Ali prosim te!* Izmenjala sta le vljudnosti z bledim nasmehom, ne da bi pogledala drug drugemu v oči. Nakrat je Tuska skrila svoj obraz v blazino. Nekaj jo je davilo v grlu. »Kaj ti je?*... Sklonil se je nad njo. »Tako te boli glava?* »Da!* »Vzemi fenacetin! Gospod Poržicki ti prinese na povratku s kolodvora par praškov.* Ime Poržickega je prišlo v pravem hipu. Tuska je dvignila glavo. »Pojdi sedaj, drugače še zamudiš!* »Da, da! Na svidenje v osmih dneh! Brzojavi mi z meje. Pridem na kolodvor. Zbogom!» Poljubil jej je čelo in roko. »Pita, na svidenje!* Pita je molče poljubila očetovo roko. Na pragu se je Zebrowski še enkrat okrenil. »V osmih dneh torej!* Tuska ni odgovorila ničesar. Toda 2ebrowski, ki je pritrjeval svoj joDič na pled, ni pazil na to. Vrata 60 se zaprla za njim. — Tuski --e je zdelo, kakor da se je s tem zaključil del njenega življenja. Ko moža ni bilo več v koči, se je Tuska prestrašila misli, da je odslej Poržicki »njeno vse*, da pa ne čuti med seboj in njim one trdne vezi, kot je pričakovala, »To še pride!* si je mislila, »kadar si bova bližja.* A tega zbližanja ni bilo. Tuska se je vdajala vsem njegovim željam. Ako bi bil zahteval še večjo zaupljivost, bi se ne bila branila, samo da bi ga bila navezala nase. Ampak skoraj ogibal se je, biti z njo sam, vedno je klical Pito in jo postavljal med Tusko in sebe. Ko je Tuska to opazila, je vprašala razdražena: »Kaj naj bo Pita vedno med nama?* Poržicki je iskal pretveze in je molčal nekaj časa, naposled je dejal: »Ne zaupam sam sebi.* Tuska je bila za enkrat zadovoljna. Vsaka ženska je zadovoljna, ako jej moški — pa bodisi tudi na najbanal-nejši način — di razumeti, da mu je nevarna. Prav za prav si je morala Tuska reči, da je sedaj po storjenem sklepu ta strah nepotreben. Ko je Poržickemu to rahlo namignila, jej je igralec odgovoril s — pesmijo brez besed... Samo pogledal jo je. Iz arzenala svojih pogledov je izbral najglobljega, najlepšega. Gledal jo je dolgo s svojimi črnimi očmi. Kaj je bilo v njih. sam ni vedel, ali Tuska je morala vedeti, ker zopet je bila zadovoljna. Odslej je vpelja' svoje stare prijate lje v Tuskino stanovanje. Kakor da 50 se zmenili so igralci podvojili svojo cigansko živahnost in veselosL Do pozne noči je veranda odmevala od smeha. Navadno je ostajala Šnapsja čez noč pri Tuski ali je kak igralec prenočeval pri Poržickem. Tuska je postajala zdražljiva in nestrpna Le redkokdaj je ostala s Por-žickim sama. Celo zvezo z njegovimi očmi je pri tem popolnoma irgubila. Ostali so samo poljubi, ki sta jih skrivaj in kradoma izmenjavala. Poržicki je postal neverjetno previden. Ako ie Tuska koprneče iskala njegovega pogleda, je opozarjal: »Pst! Lahko bi naju kdo videl.* »Pa kaj zato? Sedaj lahko delava, kar bočeva.* »Vseeno! Čemu bi se dajala ljudem v zobe!* Storil ni tega zato, ker bi se mu zdela Tuska morda manj zapeljiva in ni več hrepenel po njej. Nasprotno. Sedaj. ko je poznal njene slabosti, sra je še bolj mikala. Toda Poržicki je imel veliko zalogo tako imenovane trdne volje. Kadar je hotel, je pri njem vedno zmagal razum. Natančno je pozr.al svojo naravo. Tudi je vedel, da se moški, vkljub vsem nasprotnim trditvam, čim dalje bolj navaja ženske, ki je bila enkrat njegova. »Izgubljen bi bQ.» si je mislil, »in z menoj Tuska, Zebrowski in vsi ostali. A kar je glavno: to bi ne bilo pošteno.* Nekega jutra je vprašal Poržicki nepričakovano: »Ali ste pisali svojemu soprogu?* Tuska ga je začudena pogledala. »Čemu? Obvestim ga, kadar odpotujemo.* »To ni prav,* je odvrnil Poržicki in se zavil v oblak dima. »Gospod Že-browski postane nemiren in pride morda celo semkaj.* »Mislite? Mu pa pišem,* je odgovorila Tuska prestrašena. »In sicer morate pisati prav tako. kakor prei. Kakor da se ni nič izpre-menilo in se vrnete v Warecko ulico. Ali razumete?* »Da! Onemogočim naj vsako sum-njo.» »Popolnoma pravilno.* »Takoj napišem.* »A jaz ponesem pismo na pošto.* »Čakal je na pismo, ga izpopolnil, kontroliral in zahteval, da tudi Pita nekaj pripiše. Vtaknil ga je v ovoj. ga zalepil, skočil na kolo in se odpelja,' na pošto. »Poštena stvar triumfira,* si je dejal zadovoljen... Medtem je sedela Šnapsja pri Tuski na verandi in jo je opazovala s svojimi velikimi, pametnimi očmi. »V svoji duši nosite neki sklep.* j* rekla Šnapsja z otožnim smehljajem. Tuska bi se bila tako rada odkril; Šnapsji: toda bivši ljubici Poržickegs ni mogla praviti, kaj namerava. Zdele se jej je. da bi bilo to jako nedeli-katno. »Naša pota se kmalu ločijo.* je dejala Šnapsja, »Kdo ve, ali se vidimo ei kdaj v živjenju?* »O, gotovo! Garantiram vam!* (Dalje prihodnjič). Nosite zaradi nj ihovih velikih r ednosij Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1922/23 sledeče ustanove: 1. Dr. Franja Rapoca za visokošolce, devet mest po K 600'—. 2. Lastne, in sicer za Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in za Državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto po K 2000*—. Pravico do ustanov pod 1. imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanj-skega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 10. novembra 1922 pri Posojilnici v Mariboru. Ravnatelj stvo. 3780 r l i 99 f 1 Sploina industrijska in trgovska družba s o. s. LJUBLJANA, Miklošičeva oesta 15 Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konje; „Styrla" kavine mlinčke; vile, jeklene, s 4 rogmi, 12" dolge; kladiva za gramoz (SchotterschISgel); cveke za pete, v zabojih po 59 kg; „Puch" kolesa; a svinčnike, znamke „StadIer". Cene relo ugodne! & Suhe gobe in bumno kupuje 3670 Sever l Romp., Liubliana Woltova oUoa 18. Sukno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 84/11 9. S E. Skaberne nUfftSTio liaročajie dnevnik „Jutro"! CRRB0H - lllll UU -UCRIPRUS - JOT - 92/! Stalna velika zaloga fotokem. tovarn „MARI0N", Ljubljana. Banke, trgovci, uradniki iN. Pozor! Zahtevajte takoj vzorce la senike! Preprodajalci popust! GLAVNO ZASTOPSTVO: fl. STfluLEH Ljubljana, Sv. Petra c. 23 POZOR! Tel. inU6B.Brz3jail:,MH0ii' ŽžžgSSggSgSSiSiSiSSSSSS^SSSSSSCSSSSS^SSSCS^SSgSgS^ 00 00 0* t* 00 00 *0 00 z 00 ■>0 00 00 00 00 00 0r 0« 00 *0 00 *0 00 00 00 z z z d. d. v Ljubljani prodaja i, - *0 ■*0 \z 00 00 Z 00 00 iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska pod:etja in razpečava Iačehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: 16 Prometni zavod za grsmog, d. d. v Globljani, Miklošičeva c. iS/I! Z ozirom na dviganje naše valute je tovarna dokler zaloga traja cene čevljev znatno znižala. Prodaja na debelo in drobno. I Ljubljana, VSMl Breg št. 20. Ji