Poštnina plačana v gotovini
ü*3Oflök DO0A
Cena 1.50 din
Izhaja vsak pctck ob 16. // Naročnina znaSa
mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo
10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica Štev. 1, pritličjo, desno; uprava: levo //
Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem
čekovnem   zavodu   v   Ljubijani   Stev.   10.666
Leto XXL
Celie. pefelr 25. avgusta 1939
Štev. 35.
Naše rezerve
Pred tednom je izšla uredba, po kateri
morajo banovinska in industrijska me-
sta oskrbeti rezervo hrane za svoje
prebivalstvo. Sedaj je svet tako poln
priprav za vojni spopad, da ta uredba
ni napravila nikakega vznemirjenja,
marveč je enako razumljiva, kakor da
hodijo vojaki na vežbališče ali da se
propagira Rdeči križ. Vse je zgolj pri-
prava, čisto po navodilu: če hočeš mir,
pripravljaj vojno . ..
Rezerva hrane pa je nekaj podobne-
ga, ko zavarovanje na smrt, ki je si-
cer ne bo še morda 30 let, ali nezgodno
zavarovanje po »Jutru«, »Slovencu«
ali »Večerniku«, čeravno se nam ne
sme ničesar neugodnega zgoditi... Pa
plačujemo vendar za vse slučaje. Tako
je tudi s prehrano, ki si jo naj zajam-
čijo mesta za vse slučaje ...
Kaka razlika je med dandanes in do-
bo leta 1914! Sedaj, ko ni neposredne
nevarnosti, vsaj mi je ne vidimo, se-
daj se vse pripravlja. Leta 1914 pa, ko
so na Dunaju že sklenili vojni pohod
za vsako ceno, niso ničesar pripravili,
da je nastopila ob izbruhu vojne prava
panika: primanjkovalo je takoj vsega
že prvi dan ... Sedaj javna uprava ne
bo kriva, če zopet nastanc panika, kaj-
ti o vojni nevarnosti se govori, piše in
razglasa toliko, da mora slepec videti
in gluhec že slišati, da taka nevarnost
obstoja za ves svet.
Mi vsi vemo, da bomo umrli, in ven-
dar jih je tako malo, ki si pravočasno
napišejo svoj testament...
Mi vsi prav dobro vemo, da bo
tudi letos prišla starka zima, z mra-
zom, in vendar bomo videli šele v za-
sneženih dneh prevažati kurivo po ce-
stah, kakor da bi nas bil sneg. presene-
til, kakor da nismo računali, da letos
tudi pride. Takrat pa vse hiti, čeravno
je cena višja, razprodana zaloga, težji
dovoz in še druge nevolje na pretek. Pa
taki smo, da odlašamo, dokler nas do-
godki ne prehitijo.  In tako se bo zgo-
dilo, če bi se razmerc kakorkoli še bolj
zaostrile, da bo naenkrat vse brezgla-
vo, vse bo nakupovalo, vse se bo zala-
galo, kakor da bi ljudje že sedaj ne ve-
deli, da bodo morali jesti, pa naj pride
karkoli. Drugače si res ne moremo raz-
lagati, da pada cena žitu, seveda Ie na
svetovnih tržiščih, da pada cena živini,
na žalo3t pri nas še prav posebno, ko
bi se moral ves svet zalagati za vse
slučaje. Rezerve, pa seveda dobro hra-
njene in pravilno izbrane rezerve, ne
more jo iti v izgubo: hudo prav pridejo
v dneh pomanjkanja, čisto prav pa tu-
di za mirni vsak dan.
Ko je država izdala naročilo, da se
morajo založiti mesta z rezervami hra-
ne, bi bilo še prav, če bi dala še obein-
stvu nasvet, naj se pravočasno založi,
zraven pa strokovnjaško nasvetovala,
kaj si obeinstvo naj rezervira in kako
si hrani, da ne bo trpelo škode samo
zaradi pokvarjenega blaga in ne bo
trpelo škode naše narodno gospodar-
stvo. Danes namreč vidimo, da so ne-
kateri brezbrižni za vse dogodke in ži-
ve slepo tja vendan, jutri pa bodo vpi-
li, da ni nieesar preskrbljenega, da ni
pravc aprovizacije, da ni nikjer prave
organizacije ... Drugi pa zopet kupu-
jejo vsevprek, češ, v prihodnjih časih
bo prišlo vse prav, a nc pomislijo, da
je živež podvržen nekim zakonom, po
katerih se tekom časa izpridi, zlasti če
ni pravilno shranjen. Temu odpomoči
pa morejo samo strokovnjaška navo-
dila.
Sporazum potrjen
Pred$ednik Cvetkovii in dr. Maiek v skupni avdienci
pri Ni. Vis. knezu namestniku - Iziava g. Cveffcovica
BRDO, 24. avgusta. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes, 24. avgusta, v skupno
avdienco predsednika kr. vlade in notranjega tninistra DragiSo Cvetkoviča ter dr. Vladka Mačka,
predsednika HSS, ki sta mu pri tej priliki razložila svoj« predloge za ureditev hrvaškega vprašanja.
Nj. kr. Vis. knez namestnik je v soolasjn s kr. namestnikoma sprejel stavljenc predloge za ureditev
tega vprašanja.
BLED, 24. avgusta. Predsednik vlade g. Cvetkovič je danes izjavil novinarjem :
Sporazum je dosežen in kakor je bilo že uradno objavljeno, tudi sprejet v celoti   od kraljevega
namestništva. Moja misija je v celoti uspela in je s tern končana. Prepričan sem, da bo ta  sporazum
vsa jugoslovenska javnost enodušno pozdravila in sprejela in da bodo s tern docela likvidirani dose-
danji napeti odriošaji med Zagrebom in Beogradom.
Služba domovini in tuiini
»Narodna odbrana«, glasilo istoimen- ;
ske narodnoobrambne organizacije, ob- j
javlja v svoji zadnji številki pod naslo- j
vom »Služba domovkii in služba tujini«
uvodnik, ki je vreden, da z njim sezna- ¦,
nimo tudi naše čitatelje. Pradraet tega |
uvodnika je špijonaža in kar je v zvezi j
z njo. Evo nekaj odstavkov iz tega, v
današnjih    razmerah    zelo    umestnega
članka:   »Špijonaža, zlasti med državami,
katerih interesi si nasprotujejo, je ved-
no živa,  ona spremlja vse dogodke in
razpenja svoje mreže. Te mreže so nad
vse  nevarne,   ker  so  često  spletene  iz ;
nevidnih niti, v katere se človek lahko |
in brzo zaplete. Na ta način večkrat rre- '
zavestno služi interesom tuje zemlje in
njenim težnjam. Delovanje vohunov in
njih pomočnikov v mirnih časih, zlasti |
na predvečer velikih dogodkov ima po-
največ usodepolne posledice za dotionc
državo.  S  pripravljenimi in  naučenimi,
jasnimi in določenimi vlogami se vohuni
razkropc  po  državi,  vtihotaj)ljajo  se  v
društva, zavode in rodbine in opravlja-
jo tu svoj posel. V nemirnih časih, v pri-
čakovanju velikih    dogodkov,    v    dobi
splošne neizvestnosti in negotovosti, ši-
rijo ti ljudje po vsej državi vseh vrst
vznemirljive   vesti.   Te  vesti  gredo   od
ust do ust in se razprostirajo na    vse
strani kakor svilena vlakna po zraku.
Vohuni in njih  pomagači    povzročajo,
povečujejo in pomnožujejo strah in pa-
niko med ljudstvom. Ti špijoni in njih
pomagači so v mirnih časih bolj nevarni,
kakor vohuni med vojno, ker se na nje
mnogo premalo pazi. Pripadajo raznim
poklicem in strokam, posvečeni    so    v
mnoge tajnosti, vešče    razpravljajo    o
vseh problemih  in povsod zastopajo z
vso drznostjo svoje stališče. Spijoni in
njih pomagači so v glavnem dveh vrst:
tuji in domači. Tuji špijoni opravljajo
svoj posel po profesionalni dolžnosti ali
pa iz patriotizma, domači vohuni pa slu-
žijo tujim interesom radi svoje materi-
alne koristi ali pa iz lahkomiselnosti in
neumnosti. TL domači vohuni so ali do-
besedno plačani z denarjem ali pa imajo
razne koncesije, zastopništva in druge
posle, ki jim omogočajo lepe zaslužke
in obogatitev. Nekateri služijo tujini,
ker.so deležni raznih časti in odlikovanj.
Vsi ti pa širijo razne vznemirjajoče ve-
ati, obenem pa dajejo informacije tujini
o obrambnih sredstvih v lastni državi..
Pairibtska dolžnost vseh državljanov je,
da budno pazijo na te sumljive elemen-
te, predvsem pa, da ne verjamejo ve-
atem, ki jih oni širijo. Naša preteklost
in vsa naša zgodovina glasno pričata
o naši moči, o naši zavednosti in o
našem rodoljubju. Zato nikar ne nasedaj-
te tujim izmišljotinam, katerih namen
je več kaikor prozoren!«
Zagotovilo Rusiie
malim državam
Kusija na ljubo Nemeiji ne bo žrtvovala
nikogar in tudi sama noče tujega ozemlja
Sovjetski krogi so pojasnili stališče
Rusije po novem položaju z Nemčijo tu-
di glede na pomisleke in strah, ki so ga
imele in ga še imajo manjše Rusiji so-
sedne ali bližnje države. Sovjetski krogi
zatrjujejo, da je strah malih držav brez
podlage. Na račun zbližanja Rusije z
Nemčijo ali na račun nenapadalne po-
godbe med Rusijo in Nemčijo ne bo tr-
pela nobena ntanjša država. Rusija ni-
kakor nima namena žrtvovati katere iz-
med manjših ali sosednih držav v prid
zbližanja z Nemčijo, kakor ni imela
agresivnih namenov, ko je zahtevala od
malih držav jamstva proti njih prosto-
voljni ali nasilni hitlerizaciji. Rusija,
zatrjujejo sovjeti, ne potrebuje tujega
teritorija in ne prakticira politike razde-
Ijevanja vplivnih sfer in življenskega
prostora ter ne potrebuje v območju svo-
jih mej vazalov.
Kai vsebuie pogodba med Rusiio
in Nemiiio?
1.  Obe pogodbeni stranki se zavežeta,
da se bosta vzdržali vsakega nasilnega
dejanja, vsakega agresivnega nastopa in
napada druga proti drugi, najsi bo po-
edino ali v zvezi z drugimi silami.
2.   V primeru,  da bi bila ena izmed
pogodbenih strank predmet napada kake
tretje    sile,   tedaj    druga     pogodbena
stranka v nobenem smislu ne bo poma-
gala tretji sili.
3.  Vladi obeh pogodbenih strank bo-
sta ostali v bodoče v stalni medsebojni
zvezi, se posvetovali in informirali o
vprašanjih, ki se tičejo njihovih vzajem-
nih interesov.
4.   Nobena od pogodbenih strank ne
bo sodelovala pri nikakršni grupaciji sil,
ki bi bila posredno ali neposredno na-
perjena proti drugi pogodbeni stranki.
5.  V primeru spora ali koirflikta med
podpisnicama    v    vprašanjih    kakršne
koli vrste, se bo rešil spor ali konflikt
izključno po prijateljski izmenjavi gle-
dišč ali v potrebi po arbitražni komisiji.
6.  Ta pogodba se sklepa za dobo 10
let s pripombo, da če je katera izmed
podpisnic leto dni pred iztekom ne bo
odpovedala, se pogodba avtomatično po-
daljsa za nadaljnjih pet let.
7.  Pogodba naj se ratificira v najkraj-
še-m času. Instrumenti ratifikacije bodo
izmenjani v Berlinu. Pogodba bo stopila
takoj po podpisu v veljavo. Izdelana je
v dveh originalih v ruskem in nemškem
jeziku.
Angliia in Frandia bosta branili Poljsfro
Vsa Anglija hladnokrvno pričakuje
razvoja nadaljnjih dogodkov. Veliko za-
nimanje je vladalo za današnji govor
ministrskega predsednika Chamberlaina
in zunanjega minis.tra lorda Halifaxa.
»Times« poroča, da sedaj Hitler dobro
ve za stališče Anglije in da tudi ve, da
bo Anglija v vsakem slučaju pomagala
Poljski, če bo ona napadena. Svetuje pa
Nemeiji, da se na miren način pogaja s
Poljsko, ker v nasprotnem primeru, če
se bo morala Poljska braniti z orožjem,
bosta prisiljeni tudi Anglija in1 Francija,
da branita neodvisnost  Poljske.
Pariz: vpokflc 700.000
novffi rezervistov
Francr/a je pripravljena na vse
V Parizu so vest o sklenitvi nemško-
niskega pakta sprejeli docela mirno, ker
so s tern že računali. Pač pa so bili v
odgovor izdani obsežni varnostni ukrepi,
tako da je Francija pripravljena za vsak
primer.
Oeprav niso bila izdana nikaka služ-
bena obvestila o ukrepih glede narodne
obrambe, ki so bili sklenjeni na seji mi-
nistrskega sveta, je vendar javnost ob-
veščena, da so bili izdani nalogi za naj-
strožjo pripravljenost za varnost drža-
ve. Dejstvo, da se je ministrski pred-
sednik dolgo telefonično razgovarjal z
vrhovnim šefom francoske vojske, kaže,
da so ti ukrepi v glavnem vojaške na-
rave. Na novo je vpoklicanih 700.000 re-
zervistov. Po pariških ulicah in na že-
lezniških postajah je zopet opažati na
tisoče vojakov, tako kakor ob lanski sep-
temberski krizi.
Francoska vlada je izdala dekret, ki
omogoča rekvizicijo avtomobilov, konj
in drugih prevoznih sredstev za primer
potrebe.
Francoski poslanik v Berlinu in fran-
coski konzulati v Nemeiji so izdali fran-
coskim državljanom navodila, da takoj
zapustijo Nemčijo. Angleškim in polj-
skim državljanom zaenkrat taka navo-
dila  še  niso  bila  izdana.
Politika
Kako modruje „Gotlscfieer Zeitung"
Navajamo doslovno: »Položaj Nemcev
na Poljskem dobiva češkoslovaške obli-
ke. Stališče Poljske napram roemškemu
Gdansku je vedno bolj grozeče, zato je
želja po vrnitvi v domovino (Nemčijo)
postala eksistenčno vprašanje. Nemčija
je bila prisiljena "zaradi poljskih nasil-
nosti, da je vzela Gdansko pod svojo
zaščito. Vedno bolj se množijo znaki,
ki spominjajo na zadnje boje v nekda-
j nji Ceškoslovaški. Pri tem je se treba
vedeti, da je tudi Poljska kakor je bila
CSR državna tvorba mozaika, v kateri
predstavljajo narodne manjšine skoro
polovico prebivalstva. Poljska se v 20
letih svoje samostojnosti/ni naučila, ka-
ko se mora narode obravnavati in kako
se je treba v mednarodnem življenju
obnašati.« List, ki tako piše, izhaja v
Kočevju in je glasilo kočevskih Nemcev.
X Spomenik Veliki Nemeiji so posta-
vili v češkem mestu Horomefice pred
zgradbo Sokolskega doma. Ker pa so ne-
znani ljudje ta spomenik ponoei poško-
dovali, je oblast odredila, da ga cuva
po šest Cehov podnevi in ponoei.
X V nemško šolo v Prostjejovu na
Ceškem, ki je bila nanovo otvorjena, se
je vpisalo 15 nemskih učencev, drugi so
češke narodnosti.
X Moško učiteljišče v Beogradu z
matla/rskim učnim jezikom. Z odlokom
ministra prosvete bo letos na moškem
učiteljišču v Beogradu poleg srbskega
oddelka otvorjen tudi nov oddelek z
madžarskim učnim jezikom. Zanimivo bi
bilo vsekakor vedeti, kako kaj skrbijo
Madžari za sole za našo narodno manj-
Stran 3
»NOVA DOBA« 26. VIII. 1939
Stev.  35.
Javna varnost
Javna varnost ni taila v naših krajih
niti med niti po svetovni vojni tako
ogrožena, kot je dandanes, ko ne mine
skoraj dan, da bi se ne zgodili novi
ropi in umori. Kakor pa sledi skoraj iz
vseh poročil, se gode nova zločinstva
le po bivših kaznjencih, ki so se o vsem
svojem poslu dali poučiti v kaznilnicah,
kjer so imeli čas, da so kovali nove na-
črte. Ko pride jo zopet v svobodo, te na-
chte izvedejo. Kaznilnica torej ni to,
kar bi morala biti, namreč poboljševal-
nica, marveč velika sola za nove zlo-
čine. Tudi ni kaznilnica v pravem po-
menu, ker se je bivši kaznjenci prav
malo boje, ko se tako radi postavljajo
v nevarnost, da se znova tja povrnejo.
Tukaj gotovo nekaj ni v redu in je
treba spremeniti, da se bodo zločinci
kaznilnice bali in se tudi v času svoje
kazni spametovali in poboljšali. Poleg
tega vzbujajo po deželi poseben strah
pobegli kaznjenci, Cesar niti prav ne
moremo umeti, kako je mogoče, da kak
znamenit ropar pobegne. Lahko pač po-
begne kak začetnik - uzmovič, ki so ga
poslali na delo, ne pa ropar, ki se po-
kori za svoj zlocin v okovih... Pa tudi
tistih pogojnih odpuščenih, ki potem
pravijo, da so zato odpuščeni, ker jih
ni imela država s čim rediti, tudi tistih
se na deželi boje, ko so mnenja, da bi
še tudi za tiste škodljivce človeške dru-
žbe raje plačevali, kakor da xnorajo pred
njimi trepetati noč za nočjo, ko morajo j
plačevati že za vse drugo. Kličemo me-
rodajne in prosimo, naj napravijo red,
da bo tudi pri nas vse varno pred zlo-
činci in potepuhi, kakor vsaj pravijo,
da je drugod ...
Domače vests
—    Pokojnemu    Triglavanu    Franju
Vovšeku. Mi predvojni Triglavani sino
kakor  rodbina,   ki  izumira.   Danes,  ko
mirno   presojamo   svojo   mladost,   pač
priznavamo, da ndsnio dovolj krepko za-
čutili tistega preloma,  ki  se je  izvršil
medtem. Mi smo še gojili neko vero v
ideale   in  tradicije   in   se   branili   vseh
ekstremov, šovinizma    in    radikalizma,
tajili, da bi bilo življenje res le sovraš-
tvo, večen boj, kakor trdi Kette. Svet
pa  je   šel  mimo  nas,  sejal  sovraštvo,
učil maščevanje, trpel    preganjanja ...
To je sedanji svet ekstremov, vendar ta
ne prinaäa ne sreče in ne zadovoljstva.
Kdor pa je v svoji duši dober brez so-
vraštva, stremeč le za vse lepo in blago,
ta lahko potegne črto pod svoje življe-
nje. In Ti, dragi Vovšek, si mirno po-
tegnil črto pod svoje življenje, saj si bil
vedno tako  dober,  tako  uslužen,   tako
resnico- in pravicoljuben in nisi hotel,
da bi Te videl skrušenega in potrtega.
Vzravnan in moško si odšel od nas, ko
Te je življenje strlo in Ti grozila glu-
host. Odšel si in zälost je objela Tvoje
domače v Savinjski dolini, objela pa tu-
di najodličnejše rodbine    v   šmarskem
srezu in bolest je stisnila srca Tvojih
prijateljev,    ki Ti kličejo:    Ave    anima
Candida!    -                                Dr. P. St.
—  Koliko gimnazij je v Jugoslaviji?
V naši državi imamo 201 gimnazijo, pri
čemur so vštete poleg drž. gimnazij tudi
samoupravne in zasebne. Drž. gimnazij
je 170, od tega državnih v dravski ba-
novini 14,  ostale 4 v naši banovini so
ali samoupravne (dve), cerkvene (ena)
in ena zasebna. Od celokupnega števila
gimnazij   odpade  na  dravsko banovino
18, savsko 43, vrbasko 6, primorsko 12,
drinsko 19,  zetsko 26,    dunavsko    29,
moravsko 15, vardarsko 17, ter na Be-
ograd, Zemun in Pančevo 16 gimnazij.
Do leta 1918. do ujedinjenja je bilo iia
današnjem teritoriju    Jugoslavije    138
gimnazij. Po posameznih banovinah pri-
de 1 gimnazija v dravski banovini na
63.566 prebivalcev, v savski na 67.579,
v vrbaski na  172.727,  v  primorski na
G9.292,  v drinski na  102.058,  v zetski
na 46.249, v dunavski na 79.583, v mo-
ravski na 84.478, v vardarski na 75.000,
ter v Beogradu, Zeanainu In Paneevu na
13.892   prebivalcev.      Naše    gimnazije
obiskuje   127.506  dijakov,   od  tega    je
83.346 dijakov in 44.160 dijakinj. Pro-
fesorjev je 5385, od tega 3417 moških
šino na Madžarskem! Clovek bi pač mi-
slil, da se v tern pogledu postopa med
sosednimi državami dogovorno. Kar da-
jejo drugi našim, tako vračamo mi nji-
hovim.
in 1968 ženskih učnih moči. V dravski
banovini je bilo v preteklem šolskem le-
tu skupno 12.947 dijakov, od tega 8.341
fantov in 4.606 dekiet. Profesorjev je
bilo 534.
—  Visoka sola ssa telesno vzgojo.    V
to šolo, iki je sedaj dvoletna, bo letos
sprejetih 35 mos'kih in 18 ženskih slu-
šateljev.   Oni,   ki  imajo  veliko   maturo
in žele biti sprejeti, naj vložijo prošnje
na ministrstvo za telesno vzgojo..
—  Naše narodno šolstvo. V Jugosla-
viji imamo 8.727  osnovnih  ošl,   ki  jih
obiskuje 1,473.790 otrok. Na teh šolah
je poučevalo 17.307 učiteljev in 14.286
učiteljic. Stevilo teh šol še daleč ne od-
govarja  potrebam  naroda,  saj manjka
še 3.000 šolskih zgradb, kar ima za po-
sledico,   da  pri  nas   dorašča  še   vedno
180.000 šoloobveznih otrok brez šolske-
ga pouka.
—  Jubilej velike zmage na Ceru. Pre-
tekle   dni   se   je   veličastno   in   svečano
proslavljala 25-letnica velike zmage srb-
skega olifrožja na Ceru nad av3trijsko
vojsko, ki je kljub svoji številčni pre-
moči podlegla. Mala Srbija je tedaj od-
ločilno porazila armado velesile Avstri-
je,  ki je bila na pohodu v Srbijo,  da
sprovede tako zvano »kazensko ekspedi-
ci"'o«. Brez pomoči od drugod je morala
mala Srbija sama   sprejeti    borbo    za
cbrambo svoje zemlje. V sedanjih    za-
pletenih zunanjepolitičnih razmerah nam
je Cerska zmaga vspodbuda  in  dokaz,
da je narod nepremagljiv, kadar brani
svojo zemljo in svojo svobodo. Tega se
mora naš narod tudi zavedati in mirno
ter z zaupanjem in samozavestjo gledati
v  bodočnost.   Med  nami  ne  more  biti
mesta za omahljivce,  ki se tu pa tarn
pojavljajo,  pa  niti ne  pomislijo,  kako
težko škodo delajo svojemu narodu in
domovini v usodnih trcnutkih s svojim
malodušjem in »učenim čvekanjem«. Ob
proslavi cerskih juwakov se klanja ves
narod širom Jugoslavije njihovemu spo-
minu  z odločno voljo,  da  brani svojo
zemljo v bratski slogi proti vsakomur,
ki bi se drznil seči po naši   časti.
—   Nedeljske  ugodnosti  na  železnici
— in podeželje. Dolgo je trajalo, da so
prišle tudi k nam ugodnostne karte za
vožnje  ob ncdcljah. Kakor  čitamo,    je
stavljen tudi ipredlog, da se ta ugodnost:
razširi še na praznike. Prav in lepo v
korist občinstvu in tudi železnici očivid-
no ne na kvar, Nedeljske  ugodnostne
karte pa so nastale v državah z drugač-
nim gospodarsikim življenjem kot je na-
še; tarn prevladujeta mesto in industri-
ja ... Mi pa smo tako zaverovani v to,
da smo agrarna država, da je nekaj nad
80% prebivalstva kmetskega stanu, pri
tern pa se ne zgodi že prav ničesar v
korist tega stanu niti takrat, ko bi se
bilo treba tudi nanj ozirati. Kaj se stori
za zaščito industrije, kaj se stori za pše-
nični monopol kapitalistov v Vojvodini,
komu v korist je bila päc kmetska za-
ščita, o tern se da pisati    in    reševati
vprašanja. Tukaj pa želim opozoriti, da
nedeljske ugodnosti koristijo pač vsem,
le tistemu sloju, na katerega bi se mo-
rali tudi ozirati,    našemu    kmetskemu
prebivalstvu pa ne koristi.
Kdo pa resnično rabi nedeljsko ugod-
nost: meščan in industrijski delavec
gresta na oddih ali po ccnejša živila na
deželo, trgovec gre na deželo kupövat
ali celo ponujat... kmet pa ne more te
ugodnosti izkoristiti, kajti na oddih, ki
bi mu bil sicer zelo potreben, ne bo sei
v mesto ali z železnico. Ce gre v mesto,
bi rad kaj opravil bodisi pri uradu ali
v trgovini, drugače gre v mesto samo
zijala prodajat in denar zaj^ravljat, če
ga ima. Ce naj imajo od takih ugodno-
sti vsi sloji koristi, in če naj ima tudi
kmetski sloj, o katerega ljubezni se to-
likokrat kar cedimo v lepih besedah, po-
tem se morajo te ugodnosti tako razši-
riti, da bo imel od njih kaj koristi tudi
naš kmetski človek. To pa ni tako težko,
ako se ugodnost razširi na ponedeljek
ves dan z isto upravičenostjo ali ne-
upravičenostjo, kakor je sedaj veljavna
še za ponedeljek dopoldne. Tudi v tem
primeru ne bo imela železnica nikake
izgube, korist in hvaležnost pa bo na
strani kmetskega prebivalstva, ki bo
vedelo, da se je enkrat oziralo pri delitvi
ugodnosti tudi na njega. Sedaj se skle-
pajo nova določila, sedaj je čas!
CelieinOkolica I Kino METEOPOI CeHe
>*
Glasbena sola
„G!a$bene Malice'
v Celiu
Šolsko felo 1939 -   1940
Vpisovanje gojencev, novih in lanskih
bo 2., 4. in 5. septembra, vselej od 9.
do 12. dop. in od 15. do 17. v ravnatelje-
vi pisarni na Slomškovem trgu 10-1,
desno. Sprejemajo se gojenci od 8. sta-
rostnega leta dalje. Vpis je potreben
tudi za dosedanje gojence, ki letos na-
daljujejo   svoje   glasbeno  šolanje.
Poučevalo se bo sledeče instrumente
odnosno predmete: flavto, oboo, klari-
net, rog, trobento, pozavno, solisticno
petje, glasovir, violino, violo, čelo, kon-
trabas, glasbeno teorijo in harmonijo
ter mladinsko zborovsko petje.
Godalni ensemble: (prcdšola za ko-
morno in orkestralno igro) posečajo go-
jenci godal, ki so na primerni stopnji.
Godalni orkester: V godalni orkester
se sprejemajo (poleg sposobnejših red-
nih gojencev) tudi izvenšolski posctni-
ki, ki razpolagajo s potrebnim tehničnim
predznanjem.
Razdelitev učnih ur bo 14. septembra.
;  Reden pouk se bo pričel 15. septembra.
j  Dkovina za September se plača samo za
¦  polovico meseca. Vse tozadevne podrob-
nosti so na  razglasni  tabli  v  šolskem
poslopju. Vpi'sujte svojo deco v Glasbe-
no Matico, kjer nudijo priznane in kva-
lificirane učne moči temeljito glasbeno
izobrazbo! Lanske gojence(ke), ki letos
nadaljujejo, prosi ravnateljstvo zavoda,
da ne zamujajo vpisnega roka.
P I e t e n I n e
trpežne nogavlo«
kopalne obleke
vseh vrst po meri v pletilnici
Pongračič, Celje, Slomikov trg 1
c Potreba novega gimnazijskega po-
slopja v Celju. Dosedanje gimnazijsko
poslopje v Celju ne zadošča več. Naval
mladine na drž. realno gimnazijo je od
leta do leta večji. Lani so bili na tem
zavodu osnovani še klasični oddelki, kar
pomeni zopet nov pritok onih, ki bi šli
sicer na klasično gimnazijo v Maribor
ali v Ljubljano. V tej zvezi je postalo
že lani prav aktuelno vprašanje gradnje
drugega gimnazijskega poslopja v Celju.
Vršil se je tudi že komiBijski ogled in
doloČil prostor, kjer bi se naj zidala
naša druga celjska gimnazija. Prišli pa
smo, kakor izgleda, samo do sem. Ko se
bliža novo šolsko leto, pa čujemo, da bo
kar 33 oddelkov stlačenih v poslopju
gimnazije, ki ima prostora le za 12 nor-
malnih razredov, 5 oddelkov pa bo na-
stanjenih v neprimernih prostorih, ki so
bili namenjeni za kabinete. Tako bo to-
rej polovica oddelkov imela predpoldan-
ski in druga polovica pa popoldanski
pouk! Kaj pomeni to za mladino, stari-
še in profesorje, je znano. Kako kvarno
uplivajo take mizerne sol'ske razmere
na učni uspeh in na zdravje mladine iz
revnejših slojev in oddaljenejših krajev
je poglavje zase, ki kriči po nujnem
saniranju postoječega stanja. Celje rabi
nujno novo gimnazijo, Celje tega zapo-
stavljanja ne more več prenašati! Odgo-
vorni in vplivni činitelji, pobrigajte se,
Celje in celo okrožje pričakuje to. Samih
obljub za Celje je bilo že dovolj.
c Državna deška meščanska sola v
Celju. Završni popravni izpiti se bodo
vršili v sredo dne 30. avgusta, popravni
izpiti za I., II. in III. razred pa v četrtek
dne 31. avgusta. Vpisovanje v vse raz-
rede bo dne 1. in 2. septembra od 8. do
12. ure. Učenci iz tujih šolskih okolišev
morajo vložiti posebno prošnjo na kr.
bansko upravo za spregled šol. okoliša;
priložena ji mora biti izjava občine
redncga bivališča učenca, da bo za pro-
silca prisipevala k vzdrževanju sole. Za-
devna pojasnila se bodo dajala pri vpisu.
Služba božja bo dne 9. septembra, pri-
čctek rednega pouka pa 11. septembra.
| Natančnejša navodila so nabita na raz-
glasni tabli v šoli.
c Na drä. I. deäki in drž. dekliški ljud-
ski šoli bo naknadno vpisovanje učen-
j  cev in učenk za I. razred v petek dne
j  1. septembra od 8. do 12. v šolski pisar-
ni. Istočasno bo v sobi otroäkega vrtca
L deške sole vpisovanje novincev in no-
vink v otroški vrtec. Dne 2. septembra
bo ob 8. v župnrjski cerkvi otvoritvena
služba božja, pouk pa se začne v pone-
deljek dne 4. septembra.
c Na državni II. deSki Ijudski šoli v
Celju je 1. septembra še naknadno vpi-
sovanje novincev od 8. do 12. ure. Po
zakonu o narodnih šolah morajo biti
novinci zdravniško pregledani. Starši oz.
namestniki šoloobveznih otrok se pozi-
25., 26. in 27. avgusta
Pos fr sfavi
(Junak varieteja)
Veseli  trije  v  zelo  zabavnem   filrnu.  Mali
Mirča poje operne  arije   nadvse  dovršeno.
Izvrstna glasba.
V glavnih vlogah :
Szöke Sxakal - Hans
Holt - Otto Walburg
in mali Mirča, fenome-
nalni komik in  pevec.
Matineja ob 10. in 14.
..Mr. Molo - Zmal Axf/e"
vajo, da pripeljejo navedeni dan dečke v
drž. II. deško ljudsko šolo k zdravniške-
mu pregledu in vpisu. Kdor bi se odte-
goval tej dolžnosti, se bo kaznoval po
obstoječih zakonskih odredbah. Vsak
šoloobvezni otrok, bivajoč na ozemlju
bivše okoliške celjake občine, mora
obiskovati državno II. deško ljudsko
šolo v Celju. 2. septembra je otvoritvena
služba božja v cerkvi sv. Maksimilijana.
4. septembra se začne reden pouk.
c Pevski koncert mariborskefta Ja-
drana v Celju. Minulo nedeljo je prire-
dil moški pevski zbor »Jadrana« iz Ma-
ribora svoj prvi pevski koncert v Celju
kot matinejo v Mestnem parku. Zbor je
pod vodstvom prof. U. Vrabca izvajal
pester in obširen spored narodnih in
domoljubnih pesmi. Prvi del je obsegal
pesmi koncertnega sporeda, a drugi del
je bil posvečen narodno vzgojnemu, bu-
diteljskemu namenu, kateremu posveča
»Jadran« posebno na naši severni meji
s svojo pesmijo mnogo truda in žrtev.
Prav je in veseli nas, da se je tudi pri
nas oglasil s tako lepim programom.
Kljub temu, da je odprt prostor, kjer je
zbor izvajal svoj program, neprikladen
za koncertne nastope, vendar se je zbor
predstavil mnogoštevilnemu občinstvu
kot odlična, homogena pevska celota.
Zbor razpolaga s sočnim pevskim mate-
rialom, ki je homogen in lepo zveneč.
Pod odličnim in mirnim vodstvom svo-
jega dirigenta je zbor odpel obširen pro-
gram kar na pamet brczhibno in skladno
tor bil doležen bogatega aplavza pri vsa-
ki točki. Nekaj pesmi je moral celo po-
navljati. Tudi oba solista sta se lepo
uveljavila. Nastop »Jadrana« je žel pri
našem občinstvu splošno priznanje in
hvalenži moramo biti društvu »Soči«, ki
nam je presikrbela ta užitek. Upamo in
želimo, da bi »Jadranaše« kmalu slišali
v Celju, toda po možnosti v dvorani.
c Opozorilo. Zvezna tiskarna v Celju
cpozarja svoje cenj. odjemalce, da njen
bivši pomožni delavec Leopold Višner
ni bil in ni upravičen za njo nabirati
naročila, ter prosi cenj. odjemalce, da
naročila oddajajo njej v njenih poslov-
nih prostorih v Strossmayerjevi ulici 1
brez vsakega posredvanja, ali telefonič-
nim potom na telefon št.  65.
c Dr. Antona Schwaba turnh* priredi
šahovski klub Gaberje s pričetkom 28.
t. m. v klubovem lokalu pri Permozerju.
Razen gabrskih članov so vabljeni tudi
člani celjskega šahovskega kluba. Za
zmagovalce je namenjenth več knjižnih
nagrad.
c Značilen ukrep Delavske zbornice.
Delavska zbornica je smatrala za pri-
merno in potrebno, da je ženi g. Plan-
karja odpovedala mesto hišnice v dopi-
sništvu Delavske zbornice v Celju. Ta
ukrep je naperjen proti g. M. Plarikarju,
ki je hišnik in ima zato tudi v hiši
stanovanje. Gre jim torej za g. Martina
Plankarja, znanega celjskega delavske-
ga veterana, ki uživa v Celju zaradi
svojega mirnega in stvarnega nastopa-
nja za delavske koristi splošno priljub-
ljenost. G. Planker je slovenskemu Ce-
lju znan se iz časov in borb pred vojsko
kot odločcn in značajen mož, ki se je
nekdaj še s pokojnim Ivanom Rebekom
udejstvoval v Celju v slovenskem Delav-
skcm in podpornem društvu. Zakaj je
ta mož napoti danes onim, ki so prišli
delat red, nato bi bilo pač lahko od-
govoriti.
c Premalo hmeljskih obiralk je prišlo
letos v Savinjsko dolino. Nekaj tako
zvanih obiralcev »vandrovcev«, ki si Šele
iščejo gospodarje, kjer bodo obirali, pa
¦je že spet odšlo, ker je hmelj letos
splošno droben in se ne nabere dovolj.
Vsled nezadostnega števila obiralcev,
se bo obiran je ponekod nekoliko zavleklo
Stev. 35.
»NOVA DORA« 26. VIII. 10*9
Stout S
c Proslava roJHtnega'dne Nj. tfel. kra-
lja Petra II. V četrtek zvečer je bii v
mestni posvetovalnici sestanek vseh celj-
pkih društev in organizacij zaradi skup-
ne določitve čim svečanejše proslave
rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
dne 6. septemfora. V ta namen je bii spo-
razumno določen nasledn'ji program: Na
predvečer slavnostne akademije. Na
praznik dopoldne po cerkvenih opravilih
se zberejo vss organizacije in šolska
mladina pred magistratom.. Vojaška
godba bo zaigrala državno himiio, nakar
bo sledil slavnostni govor, pevske točke
združenih pevskih zborov. Vojaška god-
ba bo zaigrala za zaključek primerne
glasbeno komade. Po proslavi od 11. do
12. bo pred magistratom promenadni
koncert vojaške godbe. Zvečer ob 20. bo
povorka in bakljada s sodelovanjem
vojske ter vseh organizacij. Hišni po-
sestniki se naprošajo, da izvesljo že na
predveesr praznika na svojih poslopjih
zastave, na prazri'ik, ob priliki povorke
pa, da razsvetlijo okna. Trgovci naj bi
za ta dan primerno okrasili izložbena
okna svojih iokalov s slikami Nj. Vel.
kralja.
c Sokolske proslave 6. septembra. So-
kol Celje I priredi na predvečer rojst-
nega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 5. sep-
tembra v mestnem gledališču slavnostno
akademijo. Sokol matica priredi na dan
(>. septembra dopoldne v veliki dvorani
Narodnega doma slavnostno prosiavo.
Natanenejši spored obeh prircditev bomo
objavili prihodnjič.
c Sokol Celje-matica obvešča vse svo-
je pripadnike, da sc bo pričelo vpisova-
nje vseh oddelkov 1. septembra in bo
trajalo do 30. septembra. Vpisovanje bo
v društvenein lokalu vsak torek, sredo
in petek od 17. do 20.
c Dijaški kuhinji v Celju so darovali
v počastitev spomina pok. Franca Vou-
äka, sreskega podnačelnika v Dubrovni-
ku, po 100 din gg. Mirko Hočevar, od-
vetnik v Celju, Anton Radcj, starešina
sreskega sodišča v Smarju pri Jelšah
in dr. Ivan Mak, sodnik okrožnega sodi-
šea v Celju. Najlepša hvala.
c Razširjenje meščanskošolske zgrad-
be. Na obeh dvoriščnih traktih meščan-
skošolskega poslopja se gradi nadzidek.
Pridobila se bo tako ena dvorana za ri-
salnico, ena manjša učna soba in en ka-
binet. Naval učenk in ueencev na celjsko
. dekliško in deško meščansko šolo je stal-
no v porastu, pa jejbilo treba misliti na
povečanje šolske zgradbe. Z delom se je
pričelo sicer še med šolskim letom pred
poeitnicami, pa so dela vsled nekih »teh-
ničnih zadržkov« tudi dalje časa počiva-
la. Sedaj se zopet nadaljuje ter bi bilo
pač želeti, da bi se do začetka šolskega
leta tudi sreono končala.
c Komisijski ogled zaradi preuredttve
Vodnikove ulice se je vršil 22. t. m. Hiš-
ni posestniki v Vodnikovi ulici, ki bo
tlakovana in delno razširjena, bodo mo-
rali zgraditi na svoje stroäke nove hod-
nike ob hišah za pešce. Plačilo zapade
v šestih polletnih obrokih.
c Sreski odbor društva Rdečega križa
v Celju prične te dni z nabiranjem eia-
narine za tekoče  leto.    Apeliramo    na
uvidevnost humanega dela, ki ga v polni
meri izvršuje to nadvse potrebno aru-
štvo ter prosimo vse dosedanje člane, da
ne odklonijo svoj prispevek.
c Davena uprava vabi vse, ki rabijo
potrdila o predpisari'em davku pri vpi3u
otrok v šolo, da si ta potrdila nabavijo
že sedaj, da ne bo treba zadnje dneve
po nepotrebnem čakati.
c 20-Ietnico mature bodo proslavili
maturanti celjske gimnazije iz leta 1919
na sestanku 7. septembra v hotelu Evro-
pa. Prijave sprejema zdravnik g. dr.
Jože Flajs v Celju.
c Preglod motornih vozil, ki služijo
javnemu prometu bo za drugo polletje
30. avgusta na Sp. Lanovžu v Celju po
sledečem vrstnem redu: od 10. do 10.30
za mesto Celje, od 10.30 do 1L. za sreze
Celjc, Gornji grad, Smarje pri Jelšah,
Konjice. Ker ie to zadnji pregled v leto-
šnjem letu, se morajo istega udeležiti
vsi, sicer se bo napram neudeležencem
kazensko postopalo.
šlz.-caA-Lite
fiennec
NAJVKJA POMACA
?tRGDVSK|; Hlsl^lJpOSL AVIJI
c Brezposelnost se   je   povečala.   Po
zadnjem statističnem stanju je naraslo
število brezposelnih od 300 (na 343, v ča-
su od 10. do 20. t. m.
c Mestna občina celjska razpisuje od-
dajo dela za zgraditev novega polstabii-
nega mosta preko Koprivnice v Komen-
skega ulici z materijalom, ki ga da na
razpolago mestna občina. Pojasnila in
proračunski pripomooki se dobijo pri
mestnem poglavarstvu soba štev. 40.
c Zetev smrti. V kapucinskem samo-
stanu je umrl 19-letni klerik Ferdinand
Borlak iz Križavljanov v varazdin'skem
srezu. 25-letni Josip Mavh iz Rakovelj
pri Braslovčah je umrl na v prepiru za-
dobljenih poškodbah. Na hribu av. Jo-
žefa je umrla 19-letna služkinja Ljud-
mila Korent.
c NeKreče: 18-letnemu Ivanu Kundišu
delavcu iz Arje vasi, je šel voz preko
stopala Icve noge. Friderik Lazar, kle-
par brez stalnega bivališča, je ,padel iz
neke barake ter si polomil rebra. Ed-
vard Horvat, 17 let star, 3in poscstnika
iz Polzele, je padel 20. t. m. s hruške in
si zlomil levo roko v zapestju. 18-letni
trgovski pomočnik iz Loč se je peljal
z motorjem, pri čemer je padel ter se
potolkel po glavi. 31-letni šofer Mihael
Pirnat iz Zavodne pri Celju je peljal
preko železniškega prelaza v Cretu pri
cemer je padel ter se potolkel po glavi
in kolenu. Ivanu Kovšetu, 44-ietncmu
Xiosestniku iz Nove ccrkvc, so 6e pri delu
splašili konji, pri tem je padel z voza
ter si zlomil nekaj reber. 5-letni Karl
Böhm iz Gradca je prišel v Št. Pavel
na obisk ter je pri obiranju sadja padel
z drevesa ter sd zlomil levo nogo pod
kolenom. Antonija Vitanc, 27 let stara,
delavka z Gorice v Rožni dolini jc padia
s kolesa ter se potolkla po rokah in no-
gah. Vsi se zdravijo v celjski bolnici.
c 1 Dr. Miroslav Lukan. Umrl je v
Ljubljani upokojeni veliki župan g. dr.
Miroslav Lukan. Imenovani je bii takoj '
po prevratu imenovan za sreskega na-
Čelnika v Celju, kjer je bii istocasno
tudi prvi gerent meata Celja. S avojim
ljubeznivim nastopom jc užival v Celju
splošnc simpatije. Casten mu spomin,
rodbini naše sožalje!
c Na Okrcšlju v Savinjskih planinah
bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. f,v. masa
za planince in izletnike. Vabljeni!
c Pianinski tabor priredi SPD v nede- |
ljo 3. septembra na Plešivcu (Uršlji go-
i'i), kjer se zberejo planinci iz vse Slo-
venije. Na predveeer bodo goreli kresc-
vi, v nedeljo ob 9. bo služba božja v
cerkvi sv. Uršule, nato slavnostno zbo-
rovanje. Dostop iz Slovenjgradca 4 ure,
iz Gustanja 3 ure. Iz Celja je treba od-
potovati v soboto z vlakom ob 16.
c Kongres planinskih društev kralje-
vine Ju^'oslavijc bo ob 8. in 9. septem-
bra v Nišu. Savez planinskih društev
organizira o priliki kongresa za udele-
žence različne izlete, n. pr. na Mičor,
Suvo pianino, Prekonoško pečino. Tri
skupine izletnikov odpotujejo iz Niša v
Bolgarijo, kjer obiščejo Sofijo, Rilski
samostan, Plovdiv, Burgas, Varno in
druga mesta, pa tudi nökatere gorske
vrhove, n. pr. Musalo, El Tepe itd. Na
železnicah je dovoljena polovična vozni-
iaa. Podroben program je interesentom
na razpolago pri podružnici Slov. pla-
ninskega druätva v Celju. Prijaviti se je
treba najkasneje do 5. septembra.
Goipodarffvo
~ Ljubljana v jeseni. Pod pokrovi-
teljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., 46.
razstavna prireditev Ljubljanskega vele-
sejma »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11.
scptembra 1939. Ljubljanski velesejem,
r.rcalo kulturnega in gbspodarskega iz-
življaivja zlasti Slovencev, ima v prire-
janju svojih dveh vsakoletaiih velesej-
mov in razstav že svojo tradicijo. Ko se
v pozni pomladi pod toplimi sončnimi
žarki razbohoti narava, ko zre orač v
ekrbeh na usipeh bodoče letine, imamo
velesejm'sko prireditev industrijskega in
obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna
vročina    in    splošno    poletno   mrtvilo,
otvarjamo našo jesensko velesejmsko
prireditev, obsegajočo vedno poseljne
razstave iz kulturnega in gospodarskega
področja. Te razstave so delo mnogih
pridnih rok, ki so delale i-n uatvarjajl3
čez polst je, ko' je kipelo življenje na
sejmišču. Naatopa zlata jesen in zato
je tudi geslo naših jC3er:'3km prireditev
»Ljubljana v jesenh. Letosnja je3enuka
velesejmska prireditev bo posvečena
kmetijstvu. Nameščena bo v šestih pa-
viljonih tako, da zavzame skoraj ves
razstavni prostor. Spored letoänje
»Ljubljane v jeseni«: Kmetijska razsta-
va, obsega sledeče oddelke: 1 Semeno-
gojska razstava, 2. zelenjadna razstava,
3. razstava sadja, 4. Cvetlična razstava,
5. čebelarctka razstava, 6. Razstava mie-
ka in mlečnih proizvodov, 7. Vinarska
razstava z vinskiim sejmom in vinsko
poakušnjo, 8. Banovinska razstava ovac
L;olcavsko-jezerske pasme in koz doma-
če rjave in sanske pasme, 9. Banovin-
ska razstava perutnine, kuncev in golo-
bov, 10. Gospodarska razstava rib, 11.
Razstava gab, 12. razstava zdravilnih
zelišč. Poseben oddelek je določen zn
prqpagando uporabe domačih zdravilnih
zclišč za dom, nadalje za pripravo raz-
nih likerjev, prehrano in še za razstavo
izdelkov iz zdravilnih zelišč. 13. Velika
razstava kmetijskih strojev in orodja.
Gospodinjska razstava, ki jo priredi
Zveza gospodinj v Ljubljani pod gcslom
»Vcč mleka — več zdravja« bo povda-
rila važnost mleka v ljudski prehrani.
Razstava industrijskih in obrtnih izdel-
kov. — Ugodnosii obiskovalcev. 50%
popust na jugoslovenskih železnicah ve-
lja za prihod v Ljubljano od 28. avgu-
sta do 11. septembra in za povratek
od 2. do 16. septembra 1939.
—  Slovenija je nasiviia dežela,    zato
moramo kmetijstvu posvetiti vso pozor-
nost  in  z  intenzivno  propagando  širiti
racionalizacijo kmetijskih obratov. Pri-
liko za tako propagando  nudi letošnji
jesenski velesejem od 2. do 11. septem-
bra, katerega naj bi si ogledal vsak naš
kmeeki gospodar. Njemu bo  posvečena
velika kmetijska razstava, ki bo obse-
gala sledeče    oddelke:    Semenogojstvo,
zelenjadarstvo, sadje, čebelarstvo, mleč-
ni jiroiizvodi, vinarstvo, solčavsko-jezer-
ske ovce, rjave in sanske koze, perutni-
na, kunci, golobi,  iibe,  gobe, zdravilna
zelišča in1 kmetijski stroji in orodje.
—  300 din za 1 kg surove \olne je pač
nara\Tiost neverjetna cena. In vendar je
res.  Tako  volno  vara  nudijo  angorski
kunci, okoli 4 kg težke živali s fino, 15
do 20 cm dolgo, belo dlako, ki jo ime-
nujemo kratkomalo angorsko volno. Tri
odrasle  živalce   dajo  na  leto  pribliino
1 kg volne. Naprej lahko vsak sam ra-
čuna. To volno predemo in barvamo se-
daj tudi doma v lastni predilnici, ki je
osnovana na zadružni podlagi. Vsakemu
rejeu angorskih kuncev je sedaj omogo-
čeno, da volno svojih živali iproda ali pa
da v prejo, katero uporabi za svojo dru-
žino.  Reja angorskih  kuncev  je danes
najbolj   rentabilna   panoga   reje   malih
živali za našega malega človeka, o ce-
mer se bo lahko vsak prepričal na Bano-
vinski razstavi vseh vrst malih živali in
F.  Č.:
S&omini
z vseiunaškega
zleta
(Konec.)
Noč na Egejskem morju smo dobro
prespali. V ponedeljek zjutraj smd bill
že v Pireju. Z drahmami je bilo še slab-
še kakor s turškimi lirami. Na obali je
bila cela vrsta posredovalcev za avtomo-
bilske vožnje. Odpeljali smo 3e z avto-
taksiji v Atene. Tam nam je razkazo-
vala mesto Jugoslovenka, ki je poročena
v Atenah z višjim grškim uradnikoni.
Na stadionu v Atenah je neusmiljeno
pripekalo. Posedli smo na sedeže in naša
vodnica je pričela predavanje. Nato nas
je povedla v muzej, razkazovala spome-
nike in sohe ter pri vsakem pomemb-
nejšem povedala kaj prigodnega iz gr-
ške zgodovine. Po kosilu smo se napotili
na Akropolo, od koder je najlepši raz-
gled na vse Atene. Vodnica nam je vse
podrobno razložila, tako da smo bili s
spomini na grško zgodovino natrpank
Mislim, da je srečen' oni, ki si je vsaj
četrtino vsega povedanega zapomnil. V
Atenah nas je pozdravil konzularni ata-
Ko g. dr. Arncri s soprogo Jelko, rojeho
Murkovo, našo ožjo rojakinjo. Atene so
prav lepo mesto, kakršnega si nismo na-
dejali. Zvečer smo se vrnili v Pirej in v
objem »Lovčena«, kjer smo se že po-
čutili kakor doma.
Pluli smo dalje po Egejskem rnorju
in po daljšem času pripluli na Jcnsko
morje. Nameravani pristanek v Patrasu
je izostal. Pristali smo na Krfu. Najprej
smo se podali s čolni na otok Vido. Nar
ša država gi-adi ravnokar veliko grob-
nico (mavzolej), kamor bodo položili
kosti 4300 na otoku pokopanih vojakov.
Proračun znaša 1,900.000 dinarjev. Ge-
neralni konzul g. dr. Ivo Iiic s proto g.
Popovicem sta nam raakazala shrambi,
kjer so spravljene kosti 1300 poznanih
in 3000 nepoznanih borcev za svobodo.
Položili smo pred spomenik venec in
nas brat Stanko ie dirigiral pesem: »Oj
Doberdob« in našo himno. V imenu So-
kola je govoril br. Kneževič, podstareši-
na novosadske župe, v imenu dobrovolj-
ccv pa br. Lenard iz Maribora. Popoldne
smo si ogledali Krf in obstali pred gle-
dališčem, kjer je imela v usodnih dneh
svetovne vojnc srbska vlada svoj sedež.
Za odpočitek arao si izbrali gostilniški
vrt navpično nad krfsko obalo. Naši
bratje in sestre so zapeli nekaj narod-
nih pe3mi. Prišla je na vrsto tudi: »Ta-
mo daleko«. Pri tej pesmi so se neka-
tcri Grki zganili in začeli klicati: »Srb-
ska himna« in nam dopovedovati, da j«
bila spočeta na Krfu odnosno na otoku
Vidu. Izvor pesmi nam ni bii znan, pa
nismo njihove trditve zanikali niti je
podprli. Ob spominu na muke in nepo-
pisno domotožje desettisočev junakov,
ki so na tem otoku umirali, ni bilo ni-
komur'vec do petja. — Grčija je napra-
vila na nas dober vtis, samo Grki so se
nam zdeli preveč kupčijski. Pri ol)raču-
nih radi zaokrožijo navzgor. Cene do-
loeajo po obrazih.
Proti večeru je parnik zapustil obrež-
je in kmalu zopet postal za nekaj minut.
Bili smo na »modri grobnici«, kjer po-
čiva okoli 18.000 vojakov, ki jih zemlja
tesnega, kršnega otok a Vida ni mogla
spfejeti. Ko je sokolstvo spustilo venec
v morje, so se vsakemu orosile oči. Na
krovu postrojeno članstvo je zapelo
»Večnaja pamjat« in »Hej Slovani«.
Spominski govor ie imel brat Abulah
Kunosič iz Tu^ile. Turobno je pozdravil
parnik »Lovčen« to nemo, bridke spo-
mine vzbujajočo grobnico in odpluli smo
naprej.
Zjutraj smo S3 znašli pred Dračem.
Parnik ni pristal ob pristanišču, tcmveč
nckoliko dalje od njegar.' Br. Lenard iz
Maribora, ki je sam preživel Golgoto,
nam je naznaeil pot, po kateri so doapeli
rrbski mučeniki v Drač. Okolica Drača
inas je vse izncnadila. Lepa polja in go-
zdovi,  česar v notranjosti Albanije  ne
vidiš. V mestu je več novih modernih
stavb in nad njimi kraljuje na grioku
nova palača.
Obloženi smo bili z lepimi spomini izza
slavnostniih zletnih dni, pred očmi so
nam lebdele neštetc pokrajinske lepote
in obdarovani smo bili z najzanimivej-
šimi doživetji. Vendar pa je slehernemu
znova zadrhtelo sree, ko smo se bližali
ustju Bojane in Ulcinju. Sprejelo nas
je naše morje, naš sinji Jadran. »Lov-
čen« je dal duška veselju s svojim gro-
movitim pozdravomv
V Budvi nas je zapustila polovica iz-
letnikov, med njimi tudi naš br. S., ki
je želcl premeriti Serpentine do Cetinja
in od tam preko Lovčena do Kotora. V
Kotorski zaliv smo pripluli proti večeru.
Kakor pred Bosporom, so se tudi tukaj
Kgnetli potniki na prednjo stran krova,
da ne zamudijo edinstvene naravne kra-
5ote. Bili smo vzhičeni in ponosni na
svojo domovino, blagoslovljeno s takimi
lcpotami. V Kotoru smo se zopet vsi
sestali in na vrtu pred bbalo preživeli
nekaj prijetnih uric. Seveda so cetinjski
Metnild pridno pripovedovali o svojih
vtisih z vožnje na Cetinje. Bili so si
edini v tem, da jim ostane pogled s sedia
Lovčena na veličastni kotorski zaliv ne-
pozaben.
Drugo jutro, 21. julija, smo si ogle-
dovali starodavni Dubrovnik.  Nekateri
ttraa *
»NOVA DOBA« 26. VIII. 1939
Stev.  35.
Iz naših kraiev
Loce pri Policanah
Odgovor ne$trpnemu
gospoduTiz Loč
Splošno znanemu stalnemu poročeval-
cu »Slovenskega gospodarja«, ki je ob-
javil svoj članek v listu z dne 9. av-
gusta, pošiljamo sledeč odgovor:
Dopisnik sam je bil dne 30. julija, ko
se je vršila prireditev Omladine JNS v
Ločah, odsoten v Ljubljani. Informacije,
ki mu jih je dal lažnjivi poročevalec o
nadvse uspeli priroditvi OJNS, posve-
čeni izletnikom iz Ljubljane, sa taike, da
bo imel dopisnik oziroma zgoraj imeno-
vani list priliko dokazati prcd sodiščem
grdo natolcevanje o nošnji belih noga-
vic nacionalno zavednega ln značajnega
predsednika krajevne organizacije
OJNS v Ločah na sami omenjeni prire-
ditvi. Smaitramo, da je taka klevetniška
borba zlasti na severni meji škodljiva
in nedopustna, zato jo bomo v nacional-
nem interesu preganjali. Taka strankar-
ska zagrizenost, ki je sposobna iz grdih
nagibov oklevctati tudi najboljše nacio-
nalne delavce, mora izginiti iz naših
ogroženih obmejnih krajev.
K nadvse uspeli prireditvi Omladine
JNS v Ločah, katere se je udeležilo več
sto somišljonikov, pripominjamo še sle-
deče: Neki član Zveze fantovskih od-
sekov jo mislil, da bo mogel prireditev
motiti, zato je imel pripravljeno kravjo
verigo, »da bi z njo udaril«, kakor se
je sam izrazil. Ime je na razpolago.
Glede »žejnih duš«, ki jih omenja do-
pisnik »Slovenskega gospodarja« ugo-
tavljamo, da so bile te »žejne duše« na-
ši nasprotniki, katerim je prav dobro
teknila »zastonjska kapljica«. Zaradi
»aufbiksanja« naj dopisnik pometa prod
svojim pragom in pred svojo hišo. —
Sploh pa bi priporočali gospodu dopisni-
ku. naj ne ustvarja med ljudstvom raz-
prtij in sovraštva. Oznanja naj med i'a-
rani strpnost in ljubezen. Naj vpraša v
Konjicah, pa bo izvedel, da prenapete
L-trune često — popakajo.
K zaključku poudarjamo, da nač ne
pomaga vsa jeza in zavist po vsaki
uspešni nacionalnonapredni prireditvi.
Mi smo tu in se ne bomo dali streti od
nobene sile. Z zaupanjem gledamo v bo-
cloenost, ker se v polni meri zavedamo
dolžnosti, ki nam jih čas nalaga, in
ciljev, h katerim uspešno korakamo. Mi
danes ne sejemo med ljudstvo sovraštva
in nestrpnosti, ker vemo, da je le v naši
slogi naša moč in varnost, zato nas je
vedno več, ker vsi pošteni in razumnt
fantje in možje bežijo od tiatih, ki seje-
jo razdor in sovraštvo.
Stari in mladi nacionalisti iz Loč.
produktov v ökviru jesenskega ljubljan-
skega velesejma v Ljubljana» od 2. do
11. septembra.
— Carinska unija meil Jugoslavijo in
Bolgarsko. Ze več let se dela za resnič-
no kulturno in gospodarsko zbližanjs
med bratskima narodoma bolgarskim in
jugoslovenskim. V tern pogledu je izšla
zanimiva izjava predsednika zvez trgov-
skih združenj kraljevine Jugoslavije v"
bolgarskih listih ter izjava predstavnika
bolgarskih trgovcev, ki soglašata v tern,
da se takoj skliče skupen odbor, ki bo
vsa vprašanja proučil in iniciativno de-
lal za zbližanje obeh prijateljslkih in
hratskih narodov.
St. Jurij ob j. i.
j Društvo kmetskih fantov in deklet
priredi v nededjo 3. septembra ob 15.
tekmo koscev. Zbirališče na tekmovali-
šču (travnik g. Fr. Mastnaka, v trgu).
Govorili bodo delegati Zveze, celjskega
okrožja in tov. sosednih društev. Po
tekmi bo odhod povorke na veselieni
prostor pri ge. Ani Leskoväkovi, v trgu.
Za vse potrehno bo poskrbljono. Tova-
riška društva in vsi prijatelji sloven-
skega kmetskega gibanja, ne pozabite
ta dan v St. Jurij!
Laško
Resnicna deistva iz
zgodovine laškega
gasilstva
(Nadaljeivanje.)
Iz kronikc smo dobili tudi podatke o
razniih volitvah v La&kem. Tudi o vo-
litvah iz leta 1936., pri katerih je igral
neko vlogo tudi g. Gerkman, bo se go-
vorila nekoč kronika. Pojdimo sedaj v
zgodovino: V štev. 174. »Večernilka« pi-
se g. Gerkman o volitvah leta 1918.,, ki
jih takrat sploh ni bilo, kar je ze sam
preklical v istem listu štev. 176., ker je I
na njegovo nesrečo umrl Paul Bast že
4. februarja 1901. Pravi pa, da so bile
opisane volitve v letu 1900. in tudi ta-
krat iaključen Miha Kranjc iz gasilske-
ga društva pod vodstvom Paula Baata.
Priskocil mu je na pomoč tiskarsiki
skrat, ampak na žalost ga je polomil
tudi s tern popravkom. Od 1. 1849-1871.
je bil v Laškem zupaiv Karel Valentkiič,
od 1871-1899. Konrad Amon, dne 13. ja-
nuarja 1899 pa so se vrŠile občinske
volitve, pri katerih je bil izvoljeoi Adolf
Weber za župana. Pri teh volitvah pa
slovenska lista sploh nastopila ni, kakor
trdi G. v »Večerniiku«. Prvič sta nasto-
pili nemška in slovenska lista pri ob-
činakih volitvah šele 8. junija 1914., in
takrat so Slovenci zmagali v tretjem vo-
lilnem razredu, a Paul Bast je bill do
tistega časa že 13 let v grobu. Torej ni
mogel izMjučiti Miha Kranjca iz gasil-
skega društva, če je volM slovensko.
L#eta 1900. pa ni bilo nikakih volitev.
Pač pa so bile dne 20. marc a 1897. par-
lamentarne volitve, kjer sta nastox)ila
nemški in slovenski kandidat in sta pri
teh volitvah dobiHa dr. Pommer 33 gla-
sov in dr. Hrašovec (Slovenec) 8 gla-
sov. Dokazano je, da ni bil Miha Kranjc
nikdar izključen iz gasilskega druätva,
pač pa je res, da ni on nikdar držal
prave društvene discipline, ker je kot
muzikaait rad hodil po svatbah, izosta*-
jal od vaj, se rad preveč äirokoustil in
je končno tudi sam Laatopil iz navede-
nega vzroka.
Paul Bast je bil dolga leta šef okraj-
nega zastopa. Pod njim so takrat gra-
dili ob današnji Valentinicevi ulici opor-
ni zid. Miha Kranjc pa je takrat zahte-
val od Paula Bast a, da bi tudi njemu
pri njegovi hiši zgradili iatočasno taiko
visok opomi izidl, da bi bile njegove
njive docela zravnane, kar pa je moral
Paul Bast odkloniti zaradi zakonskilh
predpisov, po katerih je prepovedano zi-
dati privatnikom na račun okrajnega
zastopa kakršno koli stvar. Ker je bil
Miha Kranjc užaljen, je seveda odstopil
od gasilskega drustva, ki mu je načelo-
val Paul Bast. Nikdar ga ni nihče za-
vidal  zaradi  slovensftva,  kar je  znano
najstarejšim Laščanom in gasilcem.
Sedaj pa nekaj o Josipu Sipku, ki je
po »Večerniku« rabil eno uro, da je pri-
spel na mesto požara. O tern bo Sipek
sam povedal resnico, mi pa bomo pove-
dali kako je bilo z odhodom na kraj po-
žara že pod vodstvom g. Gerkmana. Ko
je v oktobru leta 1937. izbruhnil požar
v »Kamenitu«, so njegovi gasilci poza-
bili bakle, da bi bil poveljnik P. aikoro
smrtno nevarno padel preko visoke le-
stve, tedanji clan Hr. pa je z žepnim
vžigalnikom svetil pri motorki, ker pač
niso imeli druge razsvetljave. Ob drugi
priliki je bil požar v smeri Rjimske topli-
ce, ko so po izikljucitvi od funkcije
orodjarja g. P.-r iskali ključ po vsem
mestu, da so končno mogli v orodjarno.
Ko bi bili morali odbrzeti z avtomobi-
lom, so sole opazili, da je brez bencina.
Ko so dobili bencin in spravili avto v
pogon, so imeli apet pnevmatike popol-
noma prazr;«. Na ta način so hodili gaait
pod vodstvom g. Gerkmana, ki drugim
očita propoča3en odhod. Ko so gasilci
prišli gasit v njegovo tovarno, so zaradi
gostega dima celo bruhali, ker niso imeli
seboj zašoitnih mask, bili so pa kljub
tcmu tako požrtvovalni, da so mu ome-
jili nevarni požar. Ob drugi priliki naj
g. Gerkman nekoliko pomisli, kaj na-
piže in kaj se mu lahko v danem tre-
nutku pripeti v lastnih vrstah.
(Dalje prih.)
Obcinska seia
Občinska seia, ki se je vršila 20.. av-
gusta, je res nauk za one Laščane, ki
so leta 1936. drveli v nasprotni tabor
in podprli tiste, ki po svoje gospodari-
jo z denarjem mestnih davkoplačevalcev.
Na tej seji so definitivno nastavili za
občinskega cestarja Gučeka, ki ima do-
ma posestvo, a starega Volaväka so pu-
stili brez vseh sredstev še naprej na
cesti. Za vodovodni odsek je poročal
Deželak. Govoril je o višje ležečih hi-
šah, ki ao v poleüvem času več mesecev
brez vode, ker si ca 80 Laščanov škropi
vrtove z vodo iz vodovoda. Deželak je
izjavll, da bi morala občina nabaviti vo-
dovodne števce in to v breme posestni-
kov, izmed katerih se je več kot polovica
izjavila pi^oti njim. Ker so prebivalci
višje ležečih his zaradi nedostajanja
vode odklonili nadaljnje plačevanje vo-
darine, je izposloval Deželak plačilo te
razlike (775 din) na ta način, da bodo
plačevali vsi posestniki novih his za
kubični m s-tavbe po 2 din občinske
takse. Ta taksa se bo izterjala za tri
leta nazaj  (5.000 do 6.000 din).
O mestnem regulacijskem načrtu je
poročal Hrastelj. Dolg 7.500 din, (ki ga
ima prejeti ing. g. Savšek iz Celja, bo
občina plačala po pogodbi šele s pri-
hodnjim proračunom, če bo načrt potr-
jen s popravki. Gosp. Pleskoviču je bilo
odobreno znižanje lovske zakupnine za
y*t ker je potokel 7-letni rok. Sportni
klub je dobil 100 din izredne podpore,
zato pa so morali lansko leto plačati
300 din občinskih taks,., V ostalem je to
v skladu z razumevanjem občinskega
odbora za sportne potrebe mladine. Za
podporo plemenske živine so namenili
samo 500 din. Tudi pri kmečkih potre-
bah so vcasih silno minimalni. To^ko
o telesni vzgoji so enostavno prešli in
bodo o njej poročali na naslednji seji.
Urava je odobrila gostinsko dovolilo ge.
Anici Hofbauerjevi in- ge. Antoniji Per-
kovi. G. Srečku Pepelu je bilo odobreno
avtoprevozništvo. Za pokritje kanala pri
vili Stepic so odobrili 6.470 din. Sprejet
je bil sklep, da se popravi ograja na
Masarykovem nabrežju ob PrinčiČevi
vili. Občina da na razpolago 2.000 din,
enako vsoto pa tujsko prometno društvo
Za nove občinske zapore je izdala upra-
va preko  30.000  din.
O kmetijskem referatu je poročal
Bezgovšek. Za sušilnico v Stopcah je
namenjeno 1.000 din, kmetu Gaberäku v
Globokem 300 din, Martinu Sikoväku za
bika 300 din, dvema kmetoma po 500
din in kmetu S. v Tevčah za isto svrho
200 din, dočim mu prispeva Sreski kmet.
odbor 300 din. Za telesno vzgojo je do-
ločeniih 3.000 din. Od te vsote dobi 300
din fantovski odsek. Prosveti je bila
odobrena izredna podpora 500 din in
Mestni godbi tudi 500 din. Najzanimi-
vejše pa je, da je občinski odbor sa-
glasno odobril podžaipanu Deželaku 200
din za posredovanje v Ljubljani, dočim
toži v raznih pritožbah, da ne prejema
od nikoder niti pare za slične zadeve.
Za izvrseno pokritje Zikovce pri bodo-
čem prosvetnem domu je občinskd od-
))or odobril tvrdki Belin iz Trbovelj
46.] 50 din.
Po dolgem času je prišel gradbeni od-
sek do spoznanja, da je potreben obo-
kani del struge Zikovce pod mestom
temeljitega popravila. Za ta popravila
je tvrdka Belin predložila proračun, v
katerem predvideva izvršitev del v
šestih odsekih, v iznosu 102.000.93 din.
Po mnenju občinskega odbora bi se krit-
je našlo na raoun hranilne knjige pri
Ljubljanski mestni hranilnici v izrrosu
312.000 din, ki so pravzaprav določeni
za zgraditev izolirnice. V tern primeru
mora dati dovoljenje za izposojo kralj.
banska üprava. Odborniki so bili mne-
nja, da bi vsako leto vračali po 20.000
din iz občinskega in tuj. promet. prora-
čuna in bi tako dolg odplačali v 5. letih.
Po izjavd občinskega odbora ima občina
danes v vredno&t. listinah 450.270.95 din.
Proračunsko postavko za asanacijo
vasi v iznosu 5.000 din so razdelili med
drugim 1000 din posestniku Anton'u
Goterju in za javno napajališče v vasi
Vrbje 2.000 din.
Odkup zemljišča po Alojzu Prinčicu
odbor ni odobril. Na omenjenem zemljl-
šču stoji njegova trafika, za katerega
plaČuje občini vsak mesec 100 din na-
jemnine. Prosdl je pa tudi za podaljša-
nje lokala v smeri mosta in odkup po-
trebnega prostora. Odbor mu je odobril
samo podaljšanje s pogoji, da se ne
podre bližnji kostanj, v slučaju regula-
cije Savin je ali pa postavitve kake večje
zgradbe na omenjenem prostoru, pa mo-
ra takoj odstraniti prodajne objekte.
Moral bi pa plačevati kljub temu še
vedno 100 din» mesečne najemnine.
Odbor je določil uradne ure od 8. do
12. in od 2. do 5. popoldne, izplačilne
dneve pa ob torkih in četrtkih in zadnji
dan v mesecu (če je ta dan nedelja pa
dan poprej)  od 8. do 12. ure.
Mestni davkoplatavalci —
din 100.000 za Protvetni dom
Med slučajnostmi, kakor nalašč, go
razmotrivali to vprašanje čisto na kon-
cu seje. Občinski odbor je na svoji seji
v nedeljo votiral na predlog g. Petra
Hrastelja iz občin»kega proračuna
100.000 din Stavbni zadrugi ^a posta-
vitev Slomškovega prosvetnega doma v
Laälkem. G. Hrastelj je imel ob tej prili-
ki navdušen govor poln idealizma. Med
drugim je omenil: »Ni dovolj, da se
slovenska mladina izobražuje v ljudskih
šolah, temveč je potrebno, da se ji tudi
po konČani soli nudi izobrazba in vzgo-
ja v naših prosvetnih domovih, ki so
posejani širom lope Slovenije in pod
lepim sloven&kim nebom. V teh domo-
vih se bo vloženi denar visoko obresto-
val. Ce je bivša občinska uprava svoj-
čas votirala 100.000 din za postavitev
doma na desnem bregu Savinje, potem
imamo tudi mi pravico uporabiti enako
vsoto za naš dom na levem bregu Sa-
vinje !«
Krščanski socialec g. Pinter se s pred-
logom ni strinjal in je poudaril: »Po-
slušajte, jaz sem toga mnenja; če smo
leta 1936. kritizirali, zakaj so »oni« dali
100.000 din za svoj dom, mi pa danes
sami dajemo 100.000 din za svojega,
zakaj bi mi delali sedaj slißne napake.
Jaz bi rekel, da naj seže vsak v svoj
žep, ali se pa naj da samo 50.000 din!«
G. Hrastelj je vskočil v besedo in ta-
koj zahteval glasovanje. Razen treh od-
bornikov gg, Pinterja, Krašovca in Je-
lenca, ki so se vzdržali glasovanja, so
vsi o'stali odborniki med njimi seveda
tudi g. Xgnacij Trop, clan laSkcga Soko-
la, glasovali za Hrasteljev predlog. Po
njihovi zaslugi bomo lahko sedaj nacio-
ralni davkoplaeevalci, ki plačujemo naj-
več doklad, plačevali katoliškim pro-
svetarjem njihov dam. To so rezultati
cisidentske kampanje iz časov občinskih
volitev 1. 1936., v katerih sta igrala
glavno vlogo g. Trop - Gerkman in na-
ivni pristaäi.
Ko se je iz občinskega proračuna sa-
mostojnega mesta, v času ko je sedel na
občini 100% nacionalni občinski odbor,
votirala vsota 100.000 din za Sokolski
dom, je ta odbor to storil v zavesti, da
je čez 90% laškega prebivalstva nacio-
nalnega in v zavesti, da se izkoriščanje
upravne cdinice za pridobitev tega de-
r.arja uporablja samo kot kljuČ pravil-
nega in sorazmernega prispevan'ja na-
cionalnih občanov za to svrho, pod ges-
lom: »Iz nacionalnega žepa za nacional-
ni dom!« Sklep katoliških veljakov na
naši  občini  pa  smatramo    za   prisilen
so se tamkaj poslužili morske kopeli,
drugi so napravili izlet po morju na bliž-
nje otoke. Zvečer smo legli k počitku,
da se zjutraj sveži izkrcamo v Splitu.
Cariniki so bili sicer vestni, zalog pa
niso našli, ker je vsa 136-članska sokol-
ska družina potrošila denar za druge po-
trebe ; za nakup dragocenih spominov ni
imela denarja.
Ne bil bi pravičen, ako ne bi pohvalno
omenil tudi Zetske plovitbe, ki je šla
sokolstvu zelo na roko in mu dovolila
X)rimeren popust. Dasi nas je bilo na
ladji za dobro stotino več, kakor jih
parnik običajno prevaža, je navzlic temu
dobil vsak svoj prostor. Oskrba je bila
izborna, ladijski činitelji in prekomerno
zaposleno osobje uslužno, da smo se
neradi poslovili.
V Splitu smo preživeli ves dan do od-
hoda večernega brzovlaka. Cez dan so se
nekateri podali na splitsko kopališko
obalo, drugi so šli v senco na Marjan.
V Splitu so nam dodelili dva vagona,
da smo mogli potovati ločeno od ostalih
potnikov, kajti večina naših bratov in
sester, vštevši Beograjčane, je potovala
do Zagreba. Sele tarn je bil pravi raz-
stanek. V vozovih smo polegli, kamor
smo mogli, eni na klop, drugi kar ria
tla. Naše skrbne gospe bi gotovo z do-
padenjem navdajala skromnost njihovih
mož. LežalL so na tleh in slamnjaco na-
domestili s kosi starega, raztrganega
papirja. Pri nikomur ni bilo opaziti ne-
volje, vse so z ozirom na preživele veli-
ke dogodke prenašali z največjo potrpe-
žljivostjo. Ce je komu padel kovčeg na
obraz in mu odrgnil nos, je bila to ne-
zgoda, ki ni ležečega prav nič motila,
da ne bi nadaljeval smrčanja.
V Zagrebu smo se razšli nekoliko iz-
mučeni, toda veselih obrazov. Obljubili
smo, da se bomo leta 1941. v Beogradu
zopet sestali.
Štev. 35.
»NOVA DOBA« 26. VIII. 1939
Stran  5
ukrep proti drugače razpoloženim me-
ščanom, ki ga pod nobenim pogojem ne
moremo tolerirati v duhu katoliške mo-
rale. To bodo priznali vsi pošteni
kmetje. Pri&ilne sankcije proti splošne-
mu razpoloženju meščanov vsaj ne mo-
remo smatrati za poštene in moraine!
1 K izvajanju konsekvenc proti občin-
skim namoščencem. Z dopisom v zadnji
»Novi dobi« nismo imeli namena, da bi
občinska uprava odpuščala nameščence
zaradi nepravilnega ravnanja v službe-
nih poslih, pač pa smo hoteli povdariti,
da naj bi uprava vse svoje nameščence
poučila o pravilnem vršenju službe, ne
pa da bi izvajala tako drakonične ukre-
pe, s katerimi so prizadete celo družine,
ki so pri tem docela nedolžne. Oškodo-
vanci, ki so v zvezi s tehtarino, so sami
prosili za obiavo te neljube zadeve. V
poslednjcm času sploh prihajajo v našo
redakcijo številni občani s prošnjami za
objavo njihovih zadcv, v domnevi, da bi
na odločilnih mestih ne dosegli zaželje-
nega učinka oziroma uspeha.
1 Kevi/Jja v laški »Nabavni in prodaj-
ni zadrugi« v Laškem. Pred nekaj dnevi
smo imeli v navedeni zadrugi zanimivo
revizijo, o kateri pa ni javno&ti ničesar
znanega. Zadruga ima preko 70 članov
z vplačanimi deleži, ki bi radi imeli točne
podatke o izvršeni reviziji. Drug drugega
vprašujejo, kaj se je ugotovilio pri tej
kontroli ljubljanske »Gospodarske zve-
ze«. Tudi nekateri člani vrhovnega vod-
stva, ki smo ga zadnjič objavili v »Novi
dobi«, bi hoteli na vsak način primeren
odgovor. Ali se tudi pri zadrugi gospo-
dari po principih prosvetnih finančnih
operacij ?
1 Sokolsko društvo v Laškem priredi
v nedeljo, dne 27. avgusta obvezen peš-
izlet za vse članstvo in naraščaj na Smo-
hor. Deca se lahko udeleži istega le v
spremstvu staršev. Odhod je ob 8. zju-
traj ter se zberemo pri Sokolskem domu.
Vabimo vse brate in sestre, da se peš-
izleta polnoštevilno udeležijo.
1 Koto. Tudi v Laškem se je na podla-
gi banske uredbe iz leta 1938. ustanovil
Krajevni občinski turistični odbor za
mesto Laško. V ta odbor so poklicani
poleg zastopnikov občine tudi šefi raznih
uradov, zastopniki Olepševalnega dru-
štva, Gostilničarskega udruženja itd. Ta
odbor se je konstituiral ta'ko, da je bil
izvoljen za predsednika mizar Hrastelj,
za podpredsednika pa hotelir Vlad. Trop.
Po našem mnenju ni bila iabira občin-
sikih zastopnikov prav posrečena, saj
niso bile vpoštevane želje davkoplace-
valcev in prav gotovo ni Hrastelj mož,
katerega kvalifikacija bi odgovarjala
predsedniškemu mestu. Dniga seja tega
odbora je bila sklicana 24. t. m., pa ne
morda v šolskih prostorih in ne na ob-
čini, od katere je Koto prevzel del nje-
nih poslov in dolžnosti in je na ta način
postal nekaka javna korporacija, mar-
več je bila sklicana v gostilniske pro-
store hotela Savinje, najbrž z ozirom
na osebo podpredsednika. Na dnevnem
redu je bilo med drugim vprašanje grad-
nje hotela s termalnim bazenom ali ka-
kor .pravi Koto :>bazena s hotelom«.
Prav je, da se taka st.var razpravlja v
hotelu Savinja in gotovo bo podpredsed-
nik kot hotelir podprl to akcijo z vso
silo. Zato se menda tudi rece »bazen s
hotelonu in ne hotel z bazenom. Zani-
miva točka je tudi regulacija potoka
Zikovce, ki je sama na sebi vredna, da
bomo o njej še več govorili. Laški dav-
koplačevalci so popolnoma izločeni od
vsakega sodelovanja v tem odboru, kar
javno pribijamo. Z našim denarjem bodo
razpolagali zopet drugi ljudje, kakor se
to godi tudi na občini. Pa, ker je laški
davkopiačevalec poslušna stvarca in
molzna krava, bo tudi za naprej lepo
ostalo vse v redu. O seji te zanimive or-
ganizacije bomo poročali.
1 Sportni klub »Laško« se vsem, ki so
mu ob priliki sportnega dne pripomogli
bodisi z darili ali s svojim sodelovanjem,
da je prireditev gmotno in moralno tako
uspela, najlepše zahvaljuje ter prosi še
nadaljnje naklonjenosti.
1 Kino Laško predvaja v soboto 26.
t. m. ob 20.30 in v nedeljo 27. t. m. ob
17. in ob 20.30 velefilm iz življenja
česke vasi, ki nam prikazuje divne pri-
rodne posnetke in razkošne variante
ljudskih občutkov, »Pastorka«. V glav-
nih vlogah Leopolda Dostalova, Marija
Glaserova, Ladislav Bohač, Jirži Dohnal. j
Vsakdo si naj ogleda to češko filmsko
delo.
Hrastnik
h Socialistična filozofija. Plačilni dan
je. Krčma mnogo bolj obiskana kot po-
navadi. Omizja v sobi so zasedena veči-
noma le po moških. Po štirinajstdnev-
nem delu si je pač treba privoščiti en
Četrt ali dva rdečega. Ce se naknadno
pojavi še boljša polovica, tudi več. Saj
je plačilni dan! Konzum je dobil svoje,
trgovec tudi, nekaj še krojač in čevljar,
za ostanek pa, ki je ponavadi prav ma-
lenkosten, se mora pokrepcati še telo,
da se lažje pozabi vse gorje, in da se
podpre »birt«, ki tudi mora živeti. Po-
govor postaja živahnejši In glasnejši.
Nič čudno! Gostje raznih svetovnih na-
zorov si imajo marsikaj povedati in
očitati. Največjo pozornost vzbuja oni
mladenič, ki se trka- na prsa in pravi
»Jaz sem socialist! Moja idcja je pra-
va!« »Nič zato«, se oglasi drugi. »Ven-
dar nam moraš kaj več povedati o svoji
ideji.« Nastane mollk, on pa nadaljuje:
»Vsi smo prišli na svet enako oblečeni.
Zakaj se potem enim boljše godi v živ-
Ij^nju, kot pa drugim ? Zakaj ne nosimo
vsi žuljavih rok ? Zakaj si vsi ne služimo
kruha v potu svojega obraza? Zakaj se
enim dobro godi, da imajo vsega v iz-
obilju, drugi .pa trpe pomanjkanje ? Do-
kler se ne bo izvajalo geslo »bratje vsi
enaki smo«, tako dolgo ni pravice na
svetu.« Tarn v kotu ob okrogli mizi se
pa oglasi možak nad petdeset let, z gu-
bami na obrazu in koščenimi rokami ter
pravi: »Fant, ti si še mlad in nimaš iz-
kušenj življenja. Kakor niso vsi prsti na
roki enaki, tako tudi nam zemljanom
ni usojeno enako živeti. Cloveška družba
sestoji pač iz različnih stanov in pokli-
cev, eni so boljše plačani, drugi slabše
in do njih se ne pride kakor po lestvi,
temveč to stane denar in včasih tudi
mnogo denarja. Naš poklic je delavski
poklic. Mi se vedno borimo za boljše
življenjske pogoje. Naše geslo pa je »za
pošteno delo, tudi pošteno plačilo«. Ka-
ko moreš reči, da bo takrat zavladala
pravica, ko se bo reklo »bratje vsi ena-
ki smo«. Tudi v vaših vrstah opažamo
ljudi, ki so tvojega nazora, pa se jim
dosti boljše godi, kot tebi ali pa meni.
Ne nosijo zuäjavili rok, temveč polna
lica, obilne trebuhe, okrašene z zlatimi
verižicami, da še ne govorimo o njih
premoženju in celo dvojnih zaslužkar-
jih«. Navzoči so glasno pritrdili bese-
dam moža, fant pa je izpraznil posled-
njo čašo in zamišljen tiho odšel...
h Nedeljske prireditve «to minule. Ga-
silska četa Steklarne je imela v nedeljo
svojo tombolo, ki je bila dobro obiskana.
Tokrat se je sreča nasmehnila domači-
nu, lastniku brivslkega salona g. Dra-
ganu Liscu, ki je zadcl glavni dobitek
— motorno kolo. — Delavsko podporno
društvo je imelo v nedeljo veselico v
restavraciji Zavrašek, katere uspeh je
povoljen.
h Nezgo<1a. Minuli teden se je v hrast-
niškem rovu na delu težko poškodoval
rudar Gorenc Julij, doma iz Kala. Zdra-
vi se v celjski bohiici. Fantu, ki je tudi
clan nacionalndh organi'zacij, želimo sko-
rajšnjega okrevanja.
Zgornia Recica
re Cudno postopanje v nasprotju s
krščanskim nazorom. V Zgornji Rečici
št. 40 biva rudar Peter Podbevšek, ki
mu je 8. t. ni., umrl v celjski bolnici
14-letni sin Ivan. Takoj po smrti ga je
dal prepeljati na svoj dom. Stari oče
umrlega, je naročil zvonarju v novo-
zgrajeni cerkvi sv. Antona v Rečici, da
bi fantku zvonll. Zvonar je to tudi ta-
koj storil. Komaj pa je začel zvoniti,
je prihitel k njemu cerkveni ključar Ni-
kolaj Sergan ter mu prepovedal nadalj-
nje avonenje, češ da rudar Peter Pod-
bevšek ni kupil obljubljeni trak za zvon
pred oltarjem. Omenjeni pa traku ni
mogel takoj plačati, ker je imel foaš v
tem času poravnati neki neodložljivi
dolg. Prejel je račun za ta trak v iznosu
100 din šele 4 dni pred smrtjo sina.
Stari oče umrlega je vozil s konjem 14
dni gradbeni material za novo cerkev
brezplačno. Zanimivo je, da je umrli
fantek ob nabavi novega zvona, istega
»premljal vcs čas v Rečico, bil navzoč
pri blagoslovitvi zvona, bil letos pri bir-
mi -\' novo zgrajeni cerkvi, a kljub temu
mu .-(„ bia usodr. tako nemila, da mu novi
zvon ni pel na njegovi zadnji poti. Za- j
lostno je, da se je to zgodilo po krivdi
onih ljudi, ki imajo s cerkvi jo vsak i
dan neposreden stik in poslušajo besede  •
o ljubezni do bližnjega, a delajo baš
obratno. Edini, ki se je spomnil ubogega
fantka, je bil g. Skočir, šolski upravitelj
v Rečici, ki je imel ob njegovem grobu
lep poslovilni govor.
Smarte pri Jelšah
šm Šolarski vlak iz Celja. Kakor ču-
jemo, je železniška uprava obljubila, da
bo vozil z novim voznim redom šolarski
vlak z odhodom ob 12.45 iz Celja še
preko Grobelnega tudi v šmarski srez,
najbrž do Rogatca. Pričakujemo, da se
bo ta obljuba res tudi izpolnila in pri-
voščimo uspeh vsem občinam, društvom
in posameznikom, ki so se trudili za to
veliko in velevažno pridobitev šmarske-
ga okraja.
Koniice
Izvox iaholk
ie povsem ustavljen
Konjicc, 25. avgusta.
V konjiškem srezu je letos izredno
dobra letina krasnega in dobrega sadja.
Slive že deset let niso tako obrodile kot
letos. Jabolka so kljub susi krasna in
lepo razvita. Zadnji dež je temu mnogo
pripomogel. Kmetovalci smo se veselili,
da bomo dobili za sadje !epe denarce
\n s tem uredili svoje obveznosti. Cena
prvim jabolkam je bila 1.50 din postav-
no Konjice. Na žalost pa je bil samo en
vagon naložen v Konjicah.
Sedaj je vse ustavljeno. Nemčija še
ni dala svojim uvoznikom novega do-
voljenja za uvoz jabolk iz Jugoslavije
in tako moramo čakati. Nemčija dobiva
sedaj jabolka po večini iz Južne Tirol-
ske, in sicer postavno meja, lepe sočne
grafenstajnerce, ki ji pridejo v našem
denarju samo po 120 din za 100 kg. V
našem privrednem biltenu, ki ga izdaja
zavod za unapredjcnje spoljne trgovinc
v Beogradu, čitamo, da bo Nemčija na-
bavila v Rumunirji jabolka v vrednosti
500.000 RM. Tudi v Rumuniji je izredno
dobra letina.
Mi smo sedaj navezani samo na Cehe,
katerih je pa letos zel omalo pri nas,
ker imajo velike neprilike z denarjem
in s tem otežkočeno trgovanje. V Ko-
njicah kupuje sedaj jabolka še samo
Kmetijaka družba in to samo zato, da
kmetu pomaga do najpotrebnejšega de-
narja. Kam bo Kmetijska družba s temi
jabolki, še sama neve.
Naši merodajni faktorji se naj pobri-
gajo, da bomo lahko prodali jabolka,
ker bo v nasprotnem primeru naš kmet
popolnoma uničen, ker ne ve kam bi s
tolikim sadjem, posebno zgodnjim, ki ni
ne za most in se tudi ne drži. MogoČe
bodo gospodje, ki pridejo v nedeljo v
Konjice, povedali kaj je oblast ukrenila
v tej zadevi. Sedaj pokažite in poma-
gajte ljudstvu!
Dobro bi bilo, da bi šla deputaci'ja
sadjarjev h gospodu narodnemu poslan-
cu v Sentilj in ga prosila naj se pobriga,
da bo izvoz v Nemčijo mogoo. Saj je
pred volitvami vse obetal, sedaj ga pa
malo vidimo med ljudstvom.
Sena je letos že precej izvoženega iz
našega sreza. Izgleda, če bo šlo tako
naprej, ga bomo morali spomladi uva-
žati, Kmetijska družba ga je precej iz-
vozila. Eksport. oddelek Kmet. družbe v
Mariboru je letos izvozil v NemciJQ že
okrog 200 vagonov scna. Dne 31. julija
je bilo odposlano v Nemčijo preko Mari-
bora 31 vagonov sena, vse od Kmetij-
ske družbe. Z nakupom sena je Kmetij-
ska družba mnogim pomagala do denar-
ja, da so lahko plačali svoje obeznosti,
in mnogi so se s tem obvarovali rubeža
ali prodaje.
k Pravoslavna cerkev? V Konjicah že
kupujejo zemljišče, kjer bi naj zidali
novo pravoslavno cerkev, v primeru, da
gospod škof ne bodo ugodili prošnji 200
vernikov, da napravijo red v naši sari, j
Zakaj bo potem le nov luksuzni avto,
ki ga imata sedaj gospoda ?
Braslovie
O hmeli . . .
O hmelj, ti roža draga nam domača,     j
ki rasel si, ko niti mene, ne očeta         !
še ni bilö,  s savinjskega  si  sveta         i
vzpenjala se po drogu kot zelena kača.  ;
Ce  vedel  bi, kako  se v  nič preobrača
vse,   kar  jezik  moj   ljudem   obeta,         i
nikdar ne hotel bi postat igrača,
ne biti znan kot goflja peta.
Mir božji bi, že raja polovico
imeti mogel tu, in brez prevdarka
živeti v delu s tako le ženico,
ki  vedno bi mi bila varna barka.
Tako pa mi s častmi je pot posuta,
ljudem prihajam vedno bolj v zamero
in kjer delujem, še besed stotero
ne  da  »podlage«  prave,  ne  aduta
ko pot ravna, pa tudi če v skalovje buta,
da se ubranim teh nadlog stotero,
ki dan in noč mi v enomero
prinašajo motiv — moralna kakšna
je klofuta.
O  vas,  ti srečna  draga vas  domača
da b' časti žeja me iz tvoj'ga sveta
speljala ne  bila goljfiva  kača,
ne čutil bi, kako ta svct zdaj  vrača,
ne vedel bi, kako prav v nič preobrača
podlago gospodarsko, ki bilä mi je sveta
vsa moja javna in ne — javna leta,
ne bil postal tak »važna« bi — vseznača.
Slovenigradmc
s Ob 20-letnici mislinjsko podruxnice
SPD Slovenjgratlec. Kakor znano, pri-
redi Slovensko planin&ko društvo dne
3. septembra na Plešivcu (Uršlji gori)
velik planinski tabor. Pri tej priliki pro-
slavi Mislinjska podružnica SPD s sede-
žem v Slovenjgradcu 20-Ietnico svoje-
ga plodonosnega delovanja. Na predve-
čer 2. septembra bodo zažareli kresovi
na Plešivcu, Kremžarjevem vi'hu in na
Mali Kopi. V nedeljo 3. septembra se
prične slavnost ob 9. uri s službo božjo
v cerkvi sv. Uršule. Nato se bo vršilo
pred planinskim domom slavnostno zbo-
rovanje planincev, na kar bo sledila ne-
prisiljena planinska zabava. Planinci,
planinke ter prijatelji naših planin, po-
hitite dne 3. septembra na znameniti
obmejni Plešivec v velikem številu! Ne
bo vam žal, zakaj vsaj za nekaj uric
se boste otresli morečih dnevnih skrbi,
nadihali se boste osvežujočega gorskega
zraka, navžili edinstvenega razgleda da-
leč naokoli, v prijetni družbi planinskih
tovarišev pa se boste razvedrili tako,
da se boste vračali domov z zadovolj-
stvom v srcu ter okrepčani duševno in
telesno. Na svidenje!
s Iz ja\ nc bolnice. V nedeljo 20. t. m.
je v gozdu pri Vuzenici neki kovač storil
silo 7-letni deklici L. E. Deklica mu je
prinesla skupno z bratcem v gozd žga-
nja, nakar je brata odgnal, njo pa za-
vlekel globje v gozd. Deklico so morali
pripeljati v slovenjegraško bolnico, do-
čim  so  pohotneža  prijeli  orožniki.
s Sport. V nedeljo 20. t. m. so go-
stovali naši nogometaši SK Mislinja iz
Slovenjgradca v Trbovljah, katere je
sprejelo sportno občincttvo z vso vljud-
nostjo, kakor sprejme brat brata. Prvot-
no je bilo določeno, da bodo igrali brzo-
turnir le domači klubi, dočim bo SK
Mislinja odigrala glavno tekmo s prire-
diteljem sportnega dneva. Zaradi odpo-
vedi SK Retja pa so to nekoliko izpre-
menili, da so morali naši igralci vsi
utrujeni od avtomobilske vožnje kar na
igrišče. Igral je vsak klub z vsakim. Kot
zmagovalec je izael SK Amater. SK Mi-
slinja igra šele prvo leto, igralci sami
so pokazali disciplino, kakor moramo
pohvaliti tudi splošno vse klube iz Trbo-
velj. Po končanih tekmah je bila skupna
večerja SK Mislinje, kateri so pri^ostvo-
vali vsi igralci in funkcionarji SK Trbo-
velj. Na koncu je spregovoril podpred-
sednik SK Mislinje Bizjak, ki se je za-
hvalil prirediteljem sportnega dneva za
res lep in gostoljuben sprejem. Sprego-
voril je še odbornik Trbovelj in pozdra-
vil nogometaše in želel, da ponesejo res
lepe utise iz Trbovelj na našo severno
me jo.
32. ZflGREBAČKI ZBOR
Mednarodni
splošnl velikl
vzorfni sejem
in
Televizijska
razstava
•555*    26. VIII.-
*»w        4. IX. 1939.
Na železnicah brezplačen povratek na ja-
dranskih parobrodih višji razred za e'eno niž-
jega, na avionih   10% od 21. VIII. do 9 IX
Stran 6
»NOVA DOBA« 26. VIII. 1939
Stev.   35.
Gornü grad
g Sokolski letni telovadni nastop, ki
se je vršil prejšnjo nedeljo na letnem
telovadišču in v Sokolskem domu, je iz-
padel v vsakem oziru zelo dobro. Obi-
skali so prireditev ne le številni domači
letoviščarji, temveč so prišli tudi leto-
viščarji iz Ljubnega. V lepem številu
je pri prireditvi sodelovalio bratsko dru-
štvo z Rečice. Nastopili so vsi telovadni
oddelki, naraščaj prvič v novih telovad-
nili krojih, ki so prav čedni. Pogrešali
smo goste iz Mozirja.
g Prireditev koroških borcev na Ljub-
nem 30. julija t. 1. je tudi finančno do-
bro uspela in bo čisti dobiček, okrog
2.000 din razdelil najrevnejšim članora,
ki bodo preko poverjenikov vložili na
odbor prošnje. Odbor ki'ajevne organi-
zacije LKB Gornji grad se zahvaljuje
vsem društvom, ki so sodelovala pri pri-
reditvi. Posebna zahvala pa gre vrlim
gospem in gospodičnam iz Ljubnega, ki
so stregle v šotorih in v izdatni meri
pripomogle tudi k finančnemu uspehu.
g Gornjesavinjsko pevsko okrožje je
priredilo v nedeljo 20. t. m. popoldne
koncert narodnih in umetnih pesmi v
Rečici ob Savinji, zvečer pa ta koncert
ponovilo v Gomjem gradu v veliki ško-
fijski dvorani. Oba koncerta sta uspela
prav dobro in so poslušalci pevce na-
gradili ponovno z ovacijami.
g Letoviščarji so naš kraj vsled ugod-
nega vremena obiskali v letošnji poletni
sezoni v še večjem stevilu kakor lani.
Letos je bilo tudi več sob na razpolago,
ker se je v dveh gostilnah dozidalo še
sobe, ki so naravnost komfortno oprem-
ljene. Tako počasi napredujemo pri nas
in spoznavamo, da nam tujski promet
prinaša lepe dohodke. Ker se bliža sedaj
pričetek sole, nas tujci polagoma za-
puščajo.
g Pogreba bivšega sreskega načclnika
g. Franja Vovška, se je udeležilo minuli
ponedeljek v Braslovčah lepo število
Gornjegrajčanov. Pokojnik je bil častni
občan našega mesta. Občina je razobe-
sila na občinskem domu žalno zastavo in
se po deputaciji udeležila pogreba. Po-
kojnika bo prebivalstvo našega sreza
obdržalo  v  lepem  spominu.
g Na našem sreskem sodišču bi nujno
rabili še kako pisarniško moč. Pisarniško
osobje je že itak preobloženo z delom.
Sedaj pa je poklican na orožne vaje pi-
sarniški uradnik g. Franc Lončar za 2
meseca in je zato še posebno nujna po-
treba, da nadrejeno sodišče pošlje ne-
mudoma nadomestilo.
Iz občinstva
Ne vriskai in ne poi!
Nedavno se mi je zahotelo na hribe.
Natrpal sem si torej svojo neizbežno
aktovko z različnimi dobrotami tega
sveta ter jo mahnil na Celjsko kočo.
Cttn višje sem se vzpenjal, tem bolj
je raslo moje razpoloženje. Ko sem prir
spel na višino v mestne gozdove, me je
menda sam peklenšček zmotil, da sem
začel peti.
Tako sem si prepeval, nič hudega slu-
teč  in misleč,  skoraj do Celjske koce.
Ko pa vstopim v kočo, o groza, še
prej ko sedem, zagledam na steni de-
belo tiskan plakat: »Ne vriskaj in ne
poj po gozdovih, ker s tem vznemirjaš
divjad in delaš lovcem škodo.« Zalostno
je postalo moje srce. Sicer nisem videl
med potom nobenega zajčjega repa niti
zajčje dlake, vendar bi bilo mogoče, da
me je slišal kaik zajec, ki ni imel smisla
za, petje in je pobegnil.
Tiho sem povžil nekaj dobrot ter popil
za pristnega Slovenca primerno količino
cvička, na kar sem se napotil na vrh
Tovsta.
Previdno in skoro po prstih sem ko-
rakal malce navkreber, a vendar se je
zgodilo, da sem vznemiril neko mlado
kačico, ki je urno švignila čez pot med
grmovje. Vrh Tovsta sem užival krasen
razgled in vdihoval božanski zrak, pri
tem pa premišljeval ta čudni, prečudni
narobe svet. Koliko srečnejši je zajček
od človeka. V tej solzni dolini, kjer bi-
vam, moram poslušati dan za dnem ro-
pot avtomobilov in motor je v. In po noči?
Ko položim pregrešne in trudne kosti
svojega rojstva k počitku in sladko za-
spim, me večkrat okrog polnoči vzbudi
huronsko vpitje, petje in vriskanje.
Krdelo od alkohola navdahnjenih se po-
časi pomika tarn nekje od Polul proti
Bregu, se- pred to trdnjavo vstavi ter
daje dalj časa duška svoji navdušenosti.
V nobeni gostilni pa še nisem videl niti
drobno niti debelo tiskanih lepakov: Ne
vriskaj in ne kriči ponoči v bližini hiš
in po ulicah, ker s tem vznemirjaš one,
ki so po dnevnem delu potrebni počitka
in že spijo.                                      K . .i.
V cef jsfcem parku
Kdo bi se ne razveselil, ko zagleda
celo v celjskem parku dolgokrakega
zajeka ali brhko srnico sredi poletja.
Kar imajo drugi v živalskih vrtovih po
kletkah, to ima Celje v pristni prosti
naravi. Manj veseli so teh ljubkih živa-
lic posestniki, ki jim srnice in zajčki
pojedo ves fižol in odstrižejo vršičke
mladik tudi v poletju.
Sport
*  Atletiki: Celje. V nedeljo ob 17. bo
na igrišču pri Skalni kleti prva letošnja
prvenstvena tekma in je žreb določil kot
prva   nasprotnika   celjska   stara   rivala
Atletike in Celje. Z ozirom na važnost
izida tekme se pričakuje, da bo tekma
na višku, vendar da bo odigrana v me-
jah sportne fairnese.
*   Ljubljana    zmagala    v    atletskem
troboju mest. Preteklo nedeljo je bilo za-
ključeno trodnevno tekmovanje najbolj-
ših atletov Beograda, Zagreba in Ljub-
ljane.  Iz  tega  tekmovanja  je izšla  po
dramatični borbi kot zmagovalec ekipa
Ljubljane, ki si je priborila že v drugič
dragoceni pokal Nj. Vel. kralja Petra II.
= Licitacija. Dne 5. septembra bo pri
dravski divizijski oblasti v Ljubljani
ofertalna licitacija za postavitev šupe v
vojašnici v Celju in dne 7. septembra
za postavitev vojnega objekta v Slovenj-
gradcu. Predmetni oglasi so v pisarni
Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
= Drž. gospodarstvo Italije. Držav-
ni proračun Italije izkazuje v zadnjih
štirih letih 100 milijard dinarjev pri-
manjkljaja. Pri tem pa še ni upošteva-
no tekoče proračunsko leto, v kojem so
izdatki za oborožitev in vojsko tako
ogromno narasli. Od avgusta letos
imajo v Italiji samo ene vrste kruh.
Stanovanjje
soba in   kuhinja s predsobo, vse pod enim
ključem, se takoj odda. Ponudbe na upravo
lista pod  »Stanovanje«.
WiTa
3 sobe, 2 kabineta, 3 kleti, velik vrt, se da
v najem za oktober-november. Naslovi naj
se oddajo v upravi »Nove dobe« pod »700«.
10 oken
kompletnih  (2000x1000)  s Sipami naprodaj.
Kirbiš, Celje.
Mesto udenke
za krojaško obrt iščem pri dobri mojstrici.
Naslov v upravi lista.
Rimske toplice Vas vabijo
Ha IZlGt! Na preurejeni hladni
razgledni gostilniški terasi boste po zmerni
ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami,
vinom, pivom, kavo, mlekorn itd. Priporoča se
Karl Loibner, gostilna-trgovlna, Rimske toplice
Celjska posojilnicaddu Celju
JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hranilne
yloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PRIHRANKE   V
TELEFON   ST.   22
POST. ČEK. RHČ. 10-591         CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM
Celjski pOSOJilnici d.d. vCeliu-Narodni dom
PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOSTANJ
Za začetek šolskega leta šolske knjig-e
— nove in antikvarične — in vse druge
šolske   potrebščine   pri  tvrdki
Karl Goričar vdv. - Celje
RUPUJEMO TUDI ANTIKVABIČNE KNJIGEI
Kralja Petra e. 7
Hisa
v Skofji vasi pri Celju po ugodni ceni
naprodaj.  Vpraša se pri  Celjski
posojilnici d. d. v Celju.
Dve sob!
veliki, lepi, prazni oddam v najem.  Naslov
v upravi lista.
Prodajalka
samostojna, za trafiWo, zmožna jarnstva, ne-
kaj   nemščine, prijazna, marljiva in dostoj-
nega  vedenja  se sprejme.  Naslov v upravi
lista.
Stanovanje
2 sobi kuhinja in pritikline, ob glavni cesti
na Lopati sc odda takoj v najem. Zelo pri-
poročljivo za upokojence.   Naslov v  upravi
lista.
primerno za upokojenca z družino, obstoječe
iz nove hiše z vsemi pritiklinami in z vsem
jesenskim pridelkom (krma, scno, sadje itd.)
se proda za 80.000 din zaradi preselitve. Res-
ne ponudbe poslati na naslov: Ivan Kos,
Celje,Masarykovo nabrežje, Javno skladišče.
Mebliraino sobo
išče 75 letna vdova v mestu z razgledom na
ulico in z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z na-
vedbo cene na upravo »Nove dobe«.
Praktikantinjo
s trgovsko šolo sprejmem v odvetniško pi-
sarno. Naslov v upravi lista.
Stanovanje
zračno, suho^ ena soba in kuhinja se odda.
Vprašati v trgovini Gaberc.
Velika   zavarovalna  družba
išče   agilne   zastopnike za   mesto  Celje in
okolico   proti   visoki   proviziji   oz. fiksumu.
Ponudbe poslati pod »Provizija« na upravo
lista.
BARVE                ~
LAKI                  W
FIRNEŽ
COP I €1
S. HOLOBAR- CELJE
SL1KARSTVO IN TRGOVINA BARV
Lepa soba
Za pt*voSoflca
iščem primerno stanovanje in hrano pri boljši
rodbini. Strogo nadzorstvo in pomoč pri u-
čenju predpogoj.   Ponudbe na upravo lista
pod »Prvošolec«.
Sadj^ in sočivje
vkuhavajte   le   v
nWeckovihc< kozarcih
P r o d a j a     j i h
/os. Jagodic
CELJE
GU B€ EV A   UL.  2
CENIK    ZASTOM
solnčna, opremljena, se odda v vili  pol eg
gimnazijG. Celje, Trubarjeva 5.
Cenj.   občinstvu   se  priporoča tvrdka
Anton Lecnik
zaloga ur>, zlafa, »rebrnine,
opiika itd.
Celis,
Glavni
trg
izkušen   optik   na  razpolago!
Franio Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalaciie
slreloTodne naprave
Prevzema vsa v zgora) navedene stroke ipada]ofa dela in
popravila — Cene zmerna — Pojtrežha toina in solidno
$avini$ka posoiilnica v Zalcu
REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENO2AVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekoöem raöunu ter jih obrestuje
najugodnoje
HMELJARJII   Nalagajte   denar  pri   domačem   zavodul
Raöun PoStne hranilnloe St. 10-994                              Brzojav!: „Posojllnioa*                              Telefon ät. 2
BLAGAJNIŠKE   URE:   ob delavnlklh od 8. do 12. In od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11.
Urejuje in za konzorcij »Nove dobe«  odgovarja Ratio  Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju