TREBNJE — Danes popoldne imajo, rezervni vojaški starešine svojo-redno skupščino. Na skupščini bodo izvolili novo vodstvo in delegate za republiško skupščino rezervnih starešin.
BREŽICE - Komisija za Ugotavljanje izvora premoženja bo danes dopoldne poročala o svojih ugotovitvah izvršnemu odboru občinske konference SZDL.
NOVO MESTO - V soboto ob 19.30 bo v kulturnem domu nastopilo KUD „Danica“ iz Podjune. To znano kulturno društvo že dalj časa sodeluje s KUD tovarne Krka in mu vrača ^mladanski obisk na Koroškem. V nedeljo ob 10. uri bodo Korošci nastopili še v Šentjerneju.
BREŽICE - V hotelu Turist bo jutri zvečer sprejem za učitelje zgodovine in za mentorje, ki bodo popoldne prispeli v Brežice z udeleženci kviza o puntih.
CATEŽ - V soboto zvečer prirejata veselo martinovanje v okviru praznika vina motel Petrol in zdravilišče Čateške Toplice.
KOCEVJE — Pokušnja mesa in mesnih izdelkov, pripravljenih v posebnem kotlu, bo jutri od 20. ure dalje v lovski sobi hotela Pugled.
KOČEVJE — Danes bo sestanek o medsebojnem sodelovanju gozdarstva in lesne industrge na območju občin Kočevje in Ribnice. Sklicujeta ga predsednika obeh občinskih ^pščin.
NOVO MESTO - Danes dopoldne bo v tukajšnji sindikalni dvoran* razprava o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti na železnici.
NOVO MESTO - Popoldne bo predsedstvo občinske ZKPO izvolilo n®v.ega predsednika, potrdilo pravilnik o dotacijah društvom in poslušalo poročilo o financiranju ZKPO.
VČERAJ PRVI SNEG. V torek se je končalo daljše obdobje sušnega vremena. Prodor lažnega zraka je prinesel neprijetno >iago, v noči od torka na sredo pa tudi prvi sneg. Kostanjarica Marija Zore (na desni sliki) je v nedeljo zadnjič stre^ s pečenimi kostanji. Novomeški Glavni trg, ki je ostal brez značilne jesenske vonjave, je bfl včeraj prvič v zimski preobleki. (Foto; I. Zoran in Z. Šei;uga)
BOJ ZA STARO PRAVDO V SOBOTO V BREŽICAH
Za republiško tekmovanje pod naslovom „Boj za staro pravdo", ki bo v soboto in nedeljo v Brežicah, se je prijavilo enajst ekip - zm^valk na občinskih tekmovalcih iz poznavanja zgodovine kmečkih uporov. Pomerile se bodo ekipe Rake, Biežic,, Zarorja ob Savi, z Mirne in Sen^aiiža, iz Nov^a mesta, Vitanja in Kamnika ter ekipe treh ljubljanskih šol; Ljubljana — center, Bežigrad in Šiška.
Čas za oceno razmer v občinah
Medobčinski svet ZK za Posavje o pripravah na volilne Iconference
Dosedanje priprave na volilno konferenco v ZK v sevniški, krški in brežiški občini so uspešne, so menili člani medobčinskega sveta ZK za Posavje na ponedeljkovi seji, ki jo je v Krškem vodil sekretar sveta Franc Bukovinsky.
Vsebinske priprave so povsod zastavili tako, da bodo volilne konference poglobljene analize in ocene razmer, ki vladajo v posavskih občinah, krajevnih skupnostih ali delovnih organizacijah po Pismu. Medtem ko bodo volilne sestanke po delovnih organizacijah v vseh treh občinah z^jučili še ta mesec, pa se
morajo občinske volilne konference sestati najkasneje do 20. decembra, so sklenili.
Vzporedno z vsebinskimi pripravami potekajo tudi kadrovske. Že
t
jCOIMbNOST NMU3C0'
h-
OTOCEC - Medobčinska sveta Dolenjske in Posavja bosta v torek na Otočcu na skupni seji ocenjevala, kako se uresničuje Pismo na področju sodstva, organov pregona in inšpekcijskih služb, poleg tega pa bosta ocenila tudi politične razmere v novo-. meškem Cestnem podjetju. ,
na pomlad so začeli v osnovnih organizacijah razpravljati o možnih kandidatih za organe ZK. V Posavju poskušajo v vseh organih doseči loir največji odstotek neposrednih proiz-v^alcev. Dosedanja struktura namreč še ni ugodna in so jo v tem letu uspeli bistveno izboljšati le v krški občini, kjer so sprejeli v ZK več kot 80 mladih delavk in delavcev. Razen tega so člani posavskega medobčinskega sveta opozorili, da so v preteklih letih preveč zanemaijali dnižbe-nopolitično izobraževanje.
Člani sveta so tudi soglašali, da bo treba kasneje povezati delo posavskih družbenopolitičnih organizacij, sindikalnih svetov, združenj borcev in mladinskih konferenc. Vse tri konference SZDL pa naj bi v prihodnje povezoval poklicni medobčinski sekretar.
ŽIVKO SEBEK
Turistično društvo na Čatežu je včeraj v stari osnovni šoli od-prio razstavo cvička, razstavo vinogradniških pripomočkov in lovsko razstavo. Vse tri razstave sodijo v okvir prireditve „Praznik vina“, za katero želijo domačini, da bi postala tradicionalna. •
V Kočevju so bfle 30. oktobra demonstracije in zborovanje, na katerem so demonstranti zahtevali spoštovanje resolucije OZN o Bližnjem vzhodu, izvajanje sklepov zadnje konference neuvrščenih in mir na svetu. Na zborovanju je govoril sekretar občinske konference ZK Jože Novak. (Foto: J. Primc)
Komisija je poizkušala kakovost vina že v torek, imena razstavljavcev z najboljšimi vzorci vina pa bo raz-^sila na Martinovo. Cviček razstav-yajo vinogradniki goijanskega območja od Kostanjevice do velike
Doline, z vzorci rdečega vina pa so se odzvali tudi kme^e z levera brega Save. Za zasebne vinogradnike prirejajo organizatorji tudi strokovno predavanje in razpravo o problemih vinogradništva.
V soboto in nedeljo si bodo obiskovalci vinske razstave na Čatežu lahko ogledali še razstavo kuharskih dobrot, ki jih bodo pripravila brežiška gostinska podjetja.
Pokrovitelj letošnjega „Praznika je Slovenija vino - obrat Bre-
ZK ne pozna premirja in kompromisov
Intervju z Janezom Slapnikom o stanju v novomeškem Cestnem podjetju
Glasovi, ki prihajajo v zadnjem času iz novomeškega Cestnega podjetja, trdijo, da so se tamkajšnje, javnosti znane razmere, uredile. Po nedavni seji delavskega sveta se širijo tudi govorice, da je akcija partije otopela, da je zdaj vse skupaj videti kot milni mehurček, ki se je prenapel in se razpočil. Janeza Slapnika, sekretaija občinskega komiteja ZK v Novem mestu, pod čigar vodstvom je komite podprl osnovno organizacijo ZK v Cestnem podjetju, smo zaprosili, naj vse to komentira.
Slapnik:„Take ocene kujejo tisti, proti katerim je bila naperjena akcija ZK. Očitno je, da so to lahko le oportunisti, ki hočejo stvari ves čas umirjati, ne pa jih tudi politično urejati. Za Zvezo komunistov namreč v Cestnem podjetju ni Še nič umirjenega niti urejenega, saj njene ocene do zdaj ni še nihče v celoti ovrgel ali jo kako drugače izpodbil.“' Db: Zakaj tako za ZK?
Slapnik: „Zveza komunistov je ost svoje akcije obrnila proti odnosom in pojavom, ki jih komunisti po pismD tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ ter po 29. seji CK ZKS ne moremo in ne smemo še naprej
vprašanja samouprav-/Uiučuiof
tipeti. To so vt nih odnosov, vključujoč medsebojne odnose, ustvarjanje in razvijanje takšne poslovne politike, da bo tudi
delavec dejansko in odgovorno odločal, odgovornost v zvezi s pojavi
Nadaljevanje na 4. strani
žice, pobudnik za razstavo pa Turistično društvo Čatež. Njegov predsednik tov. Baškovič pravi, da želijo s tovrstnimi razstavami spodbuditi vinogradnike za obnovo nasadov vinske trte in jim dati priznanje za dobro vino. Hkrati želijo, da bo prireditev postala turistična zanimivost.
Komisija za ocenjevanje vin bo podelila vinogradnikom priznanja v nedeljo, 11. novembra, dopoldne. Pokrovitelj prireditve Slovin Brežice pa jim bo priredil sprejem v Čateški šoli. Ob tej priložnosti bo zapel mešani pevski zbor iz Dobove. Na pokušnjo cvička vabijo prireditelji vse dni od 7. do 11. novembra.
J.TEPPEV
Štirje že v prvem dnevu
November je proglašen za mesec boja proti alkoholizmu, zato je tudi na cestah poostrer. nadzor nad vozniki motornih vozil, če so trezni. Še posebej je kontrola pomembna zdaj, odkar so m^gani v celoti prepovedani.	'
Čeravno je bilo o alkoholizmu in nevarnosti, ki jo predstavlja voznik pod vplivom alkohola, napisanih že mnogo opozoril, nekaterim vse to ni mar. Obnašajo se, kot da so sami gospodki cest in kot da jim ni mar živeljenje sočloveka, če že lastnega ne cenijo.
1. novembra, prvi dan v mesecu boja proti alkoholizmu, so miličnike z območja UJV Novo mesto Ideali k 9 prometnim nesrečam, pri teh pa so bili 4 udeleženci karambolov osumljeni vinjenosti. Ko so jim dali pihati balončke, je alkotest čez polovico ozelenel. OdvzeU so jim vozniška dovoljenja in jim preprečili nadaljnjo vožnjo.
Muhamed Hadžič z Broda pri Novem mestu, ki je zakrivil najhujšo irometno nesrečo, je bil odpeljan v 'olnišnico na odvzem krvi, osumljeni vinjenosti pa so bili še: Ljubomir Trifunovič iz Novega mesta, Ivan Loparec iz Bednja in Anton Cugelj iz Družinske vasi
Novembra lahko pričakujemo še več miličniških akcij v korist treznosti in varnosti na cestah. Letos je na slovenskih cestah zaradi prometnih nesreč umrlo že 565 IjudL Med temi je bilo precej žrtev alkohola. Spomnimo se samo 18-letne dijakinje Brede Erjavec z novomeSce srednje ekonomske šole, katere mlado i^ljenje je pred kratkim ugasnilo: povozil jo je pijani avtomobilist.
RIA BAČER
g;
Po prodoru hladnega zraka, ki je v noči na sredo povzročil sneženje tudi v nižinah, se je nad srednjo, Evropo ponovno gadilo področje visokega zračnega pritiska, ki bo do ko 'ca tedna vzdrževalo suho, deloma sončno vreme.
»Praznile vina« na Čatežu r*
Razstava cvička bo od 7. do 11. novembra
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
JUTRI v NOVEM MESTU DOLENJSKI LITERARNI VEČER
Jutri ob 19. uri bo v Dolenjski galeriji literarni večer, ki ga prireja novomeška ZKPO. S svojimi deli se bodo predstavili: Janez Kolenc, Ivan Skofljanec, Marica Založnik, Vladimir Bajc, Ivan Perhaj, Ivan Zoran in Milan Mark, brala pa jih bosta Boris Kralj, član drame SNG iz Ljubljane, in Boža Žigante, članica amaterskega gledališča „Dušan Jereb, iz Novega mesta. Z ^asbenimi vložki se bo nredštavil Silvester Mihelčič.
Janez Slapnik
v ponedeljek bo Sevnica (na sliki) slavila občinski praznik, posvečen spominu na junaški podvig peščice borcev Brežiške čete 12. novembra 1941. To je vsakoletna priložnost za oceno ustvaijalnosti občanov v minulem enoletnem obdobju. Osrednja prireditev bo letos v Krmelju. O uspehih v tem kraju in v sevniški občini pišemo v posebni prilogi, namenjeni prazniku. Pridružujemo se čestitkam!
tedenski
mozaik
v kitajskem mestu Kantom sta si sin in mati veselo planila v objem. To je bilo srečanje, ki je vzbudilo veliko pozornosti in razloge ni težko uganiti, če vemo, kdo sta bila mati in sin: kamboška kraljica in kamboški princ Norodom Sikanuk! Srečala sta se po dolgih letih — vse odkar so v Kambodži izvedli z ameriško pomočjo državni udar. Vse odtlej namreč Lon Nolov režim ni dovolil kamboški kraljici, da bi odpotovala v inozemstvo. Agencije, ki so včeraj posredovale novico o srečanju, pa niso znale pojasniti, kako je kraljici uspelo oditi iz Phnom Penha, kjer je bila dolgo časa v hišnem priporu... veselo snidenje po dolgem času . . .
Medtem pa se položaj ameriškega predsednika Richarda Nixona vse bolj zapleta, bolje rečeno postaja vse težji. Prvič po pet^setih letih je namreč tudi znana revija Time zahtevala odstop predsednika, temu pa se je pridružila vrsta pomembnih časopisov in tudi senatorjev Nixonove lastne republikanske stranke. Te zahteve postajajo vse giasnejše, odkar se je zvedelo, da Bela hiša nenadoma „nima** dveh izmed devetih mametofonskih trakov, na ka-term naj bi bile zapisane izjave o tem, ali je in koliko je ameriški predsednik vedel za prikrivanje znane afere Watergate. Menijo, da bo imel Nixon neverjetno težko nalogo, če bo hotel znova povrniti zelo zelo omajano zaupanje v svojo vlado in tudi v sebe... majavi temelji Bele hiše...
V Londonu pa potekajo zadnje priprave za „poroko desetletja", ko se bo princesa Anna 14. novembra letos poročila s častnikom Markom Phillipsom. Časopisi objavljajo vsak dan nove podrobnosti o poročnih darilih, stanovanju bodočih mladoporočencev, poročnem potovanju, gostiji in vseh druph rečeh, ki obvezno spremljajo tak dogodek. Sredi vsega tega ni ostala neopazna tudi neka prerokba: znana britanska vedeže-valka je namreč napovedala, da bosta imela tri otroke in sicer vse tri deklice... bomo še videli. ..
Drugačna vloga komiteja
Rdzen posvetovalnih bo imel komite za tvrizem Se nekotere druge nologe - Celo sekretariat?
Prihodnje tedne bo zaživel nov komite za turizem pri izvršnem svetu Slovenije. Za njegovega predsednika je bil imenovan član
nizirano tako, da bodo pri komiteju ustanovili ustrezne podkomisije, ki se bodo konkretno ukvaij^e s posamičnimi vprašanji.
Nov komite se bo še zlasti prizadeval, da bi s pomočjo integracijskih povezav, združeval sredstva in turistične zmogljivosti ter tako pomagal k bolj učinkovitemu in donosnemu gospodaijenju. Z drugimi besedami rečeno, komite si bo prizadeval, da bo na osnovi ustavnih določil sčasoma odpravljena neučinkovitost turističnega gospodarstva, ki jo povzroča predvsem prevelika razdrobljenost.
Le s takšno turistično politiko bomo lahko premagali na-raščujočo konkurenčnost sosednjih turističnih dežel, ki znajo bolj ustreči turistom in ki zato iztržijo iz te dejavnosti mnogo večje dohodke. Na koncu je še važno reči, da turizem ne sme biti samo skrb republike, temveč mora imeti ustrezno vlogo tudi v občinah in krajevnih skupnostih. Po novem občinski organi ne bodo le predlagali turističnih rešitev, temveč bodo aktivno sodelovali v odločitvah na tem področju.
izvršnega sveta inž. Miloš Šulln.
V razgovoru, ki ga je priredil za člane sekcije slovenskih turističnih novinaijev, je zbrane seznanil s poglavitnimi nalogami in terjajo delno spremenjeno funkcijo novega komiteja. Novost je v tem, da bo nov komite za turizem razen posvetovalnih nalog imel v prihodnje tudi odgovomejše naloge, v bližnji prihodnosti celo nekatere upravne funkcije.
Morda bo turistična dejavnost, ki dobiva v našem narodnem gospodarstvu iz leta v leto večji pomen in bi se lahko še hitreje razvijala v prid celotnega narodnega gospodarstva, sčasoma dobila ^samostojen republiški sekretariat. Turizem, ki je zelo raznolika dejavnost, gotovo zasluži enakovreden položaj v gospodarstvu, zato so takšna pričakovanja utemeljena.
V nqvem komiteju bodo dobili prevladujoč vpliv predstavniki turističnega gospodarstva, kar bo pripomo^o k boljšim rešitvam na tem področju. Komite bo razšiijen z zastopniki nekaterih upravnih služb in drugjh družbenih organizacij. Verjetno bo delo orga-
KAIRO - V skladu s sklepom svetovne organizacije bi morale mirovne sile Združenih narod( Bližnjem vzhodu šteti okofi 7000 mož, toda doslej jih je prišlo tja manj kot 2000. Zataknilo
VCA n 01	aIii	V	m X	••	'L.SI	2	A	^	X	  *	_
narodov na se je
namieč pri vprašanju, kdo vse naj sodehije v teh silah, pri čemer so bili Američani mnenja, da bi morale biti stalne članice Varnostnega sveta (ZDA, SZ, V. Britanija, Francija in LR Kitajska) izvzete Sovjetska zveza pa je imela drugačno stališče. Kljub temu prihaja v Kairo, Iger je zbirališče, vsak dan več modrih čelad, ki odhajajo potem na razmejitveno črto. Na sliki: oddelek finskih vojakov iz sestava mirovnih sil Združenih narodov včeraj v Kaim. (Teiefoto: UPI)
Pri krepitvi turizma bo v prihodnje	morala imeti po-
membnejšo vlogo republiška gospodarska zbomica kot predsednica	slovenskega gospo-
darstva.
RADENKO KOMUENOVIC
f
f
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
\
m
{
%
I
^ i f ^
^ /
60SP0DABSU 6D1NJ1
tedenski notrdnjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Prejšnji teden smo doživeli novo, precej ^	za	prevoz) bo terjala novo usklaje- Predlog tega družbenega dogovora pred-
občutljivo podražitev - kot je znano, so se '^^nje cen pri nas.	videva, naj bi se usklajevanje pokojnin v pri-
močno po^ažih naftni derivati, kar bo ra-	^ zagotovilo glede založenosti hodnjem letu opravilo skladno z gibanjem
zum^ivo precej vplivalo na celotno strukturo ^ nafto in njenimi derivati (kar je v mi- življenjskih stroškov in z gibanjem reahiih cen v naši energetski preskrbi. Zvezni izvršni	dneh prav tako vzbujalo precejšnje osebnih dohodkov iz letošnjega leta (v pri-
svet, ki je sprejel to odločitev, za katero smo gospodarstvenikom - ne samo pri nas, meijavi z lanskim letom). Pri tem velja poizvedeli prejšnji torek, pravzaprav ni imel	še mnogih evropskih deželah): že udariti, da se življenjska raven akthmihzava-
dosti izbire - vsaj kolikor so javno zatrili Nikola Stojanovič je javnosti zagotovil, da se rovancev izraža v odstotku gibanja nominal-njegovi predstavniki. Odlok o podražitvi pomanjkanja nafte in njenih derivatov nih osebnih dohodkov - tako naj bi se torej bencina in drugih naftnih derivatov (kar za ?	^ J® poskrbljeno za to, da bo trg pokojnine v prihodnjem letu povečale za od-
1 nujen.	založen. Pomirjujoče je vplivala tudi "Stotek (višji) nominahiih osebnih dohodkov
na zaposlenega.
dobro trećino poprejšnje cene!) je bil nujen, Iberije :
ker so se naše rafinerije zaradi svetovne podražitve nafte (in drug0i znanih težav v zvezi s tem) znašle v tako rekoč brezizhodnem položaju. Spričo tega, da v Jugoslaviji pokrivamo kakšnih 70 % svojih potreb po nafti z uvozom, je gotovo, da so svetovni premiki na tem področju morali vpUvati tudi na stanje pri nas.
Čeprav so bili bralci o teh ukrepih že podrobno seznanjeni iz dnevnega tiska, ni odveč, če vsaj na kratko ponovimo nekaj številk: nova cena bencina je po sedanji podražitvi 4 din oziroma 4,3 mn za liter (za 86-oktanski oziroma za 98-oktanski super bencin), kar pomeni, kot smo že rekli, podražitev kar za tretjino. Vsa dizelska goriva so dražja za 70 par pri litru (tako da sedaj stane dizelsko gorivo od 2,35 do 2,45 din za
Diplomati
m\g	m
iscejo izhod iz krize
Republiški izvršni svet je na zadnji seji (ta ponedeljek) sprejel predlog zakona o elektrogospodarstvu — torej zakonski predlog, ki naj bi pomenil urejanje stanja na tem tako občutljivem energetskem področju (kjer smo tako britko občutili neurgenost v nedavni elektroenergetski krizi pri nas). Z določbami novega zakona bo na tem družbeno posebno pomembnem področju bolj kot do-slq zagotovljen vpliv celotne družbene skupnosti na razvoj in dejavnost našega elektrogospodarstva.
Nova zakonska določila terjajo, da se bodo delavci TOZD v elektrogospodarstvu tako organizirali, da bo zagotovljena skladnost združenega dela v vsem našem elektro-
_______________^__________^_______^_________ gospodarstvu - in to je, bi rekli, bistvena
liter), kurilno olje, ki ga uporabljajo gospo- novica o tem, da nam je Libija zagotovila zahteva za ureditev naših razmer na'tem dinjstva, pa seje podražilo za 35 par pri litru dobave nafte, kolikor jo bomo potrebovali — področju. Zagotovljen bo tudi odločujoč — tako da sedaj stane v prodaji 1,8 dinarja za takšna zagotovila je dobil predstavnik ZIS porabnikov električne energije na elek-liter.	'	Stojan Andov, ki se je prejšnji četrtek vmii s trogospodarstvo in obratno - odgovornost
Predstavnik ZIS (sekretar za cene in trg pogajanj z libijskimi predstavniki. Ta pogaja- delavcev v elektrogospodarstvu do porab-Nikola Stojanovič), ki je javnosti obrazložil nja so bila po njegovi izjavi docela uspešna, nikov elektrike.
ta najnovejši podražitveni ukrep, je ob tem Priprave za sklenitev družbenega dogovora ^ novern zakonu je predvidena ustano-poudaril, da je cena kurilnega olja za gospo- o usldajevanju pokojnin doslej še niso dale vitev republiške in temeljnih interesnih skup-dinjstva ostala kljub vsemu še nekoliko „za- nikakršnih dokončnih rezultatov — na se- nosti v elektrogospodarstvu — kar bo del ce-ščitena“, saj se kurilno olje ni podražilo so- stanku predsedstva republiškega sveta Zveze lotnega samoupravnega sistema. Obetamo si razmemo z ostalimi bencinskimi derivati, sindikatov Slovenije prejšnji teden so po- lahko, da bo slovensko elektrogospodarstvo ampak nekoliko manj. Stojanovič je še dejal, udarili, da je treba pospešiti sklenitev tega |^ot celota v povezavi s porabniki (industrijo da je sedanja podražitev bencina samo za- družbenega dogovora, tako, da bi se pokoj- ^ drugimi) v organizacijsko bolj učinkoviti časni ukrep — vsaka nadaljnja sprememba nine zares lahko ustrezno povečale že s 1. obliki bolje izpolnjevalo svojo družbeno na-cen na svetovnem trgu (bodisi prodajnih cen prihodnim januarjem.	logo, kot pa jo je doslej.
tedenski lunanjepolitičnj pregled
Vojake, letala, tanke in topove so na Bližnjem vzhodu zamenjali d^lomati. To je trenutna podoba stanja bližnjevzhod-ne nize, kije prešla svoj najbolj dramatičen vih, ki pa je v tem trenutku kljub vsemu še vedno daleč od trajne rešitve.
Bližnji vzhod bo zaradi aktualnosti tudi danes v središču pozornosti naše mbiike, v kateri bomo šcer informirali tudi o obisku našega zveznega sektetaija za zunanje zadeve v sosedn^ Bolgariji
DIPLOMATI V OGNJU: prizadevanja za rešitev bližnje-vzhodne krize je moč zasledovati te dni na r^ičnih področjih. Vsekakor ni mogoče spre-^edati ta trenutek navzven sicer malce manj opazne sovjet-sko-ameriške stike, tem pa je mogoče pridružiti živahno diplomatsko aktivnost arabskih držav, nastope neuvrščenih v Združenih narodih in tudi siceršnja prizadevanja svetovne organizacije.
Kaj se bo iz vsega tega porodilo je kajpak v tem trenuncu nemogoče povedati, jasno pa je, da teijajo zares izjemno zapleteni problemi Bližnjega vzhoda tudi izjemne napore.
Doslej je v javnost prodriože več idej o tem, kako naj bi urejevali zadeve na križnem področju, toda tisto, kar je trenutno zares v ospredju zanimanja, je predvsem neka dilema, ki bi jo bilo mogoče posredovati t^dcole: ali naj se nasprotniki naipiej začnejo pogovaijati o nekaterih koimetnih rečdi, ki izvirajo iz položaja na črti premirja (sem sodi, denimo, položaj obkoljene egiptovske Tretje armade, zamenjava ujetnikov, ddločitev črte prekinitve ognja od 22. oktobra intd), ali pa naj se takoj začnejo meniti o bistvenih stvareh, denimo, umiku izraelskih sil z zasedenih arabskih ozemelj in določitvijo meja ter usodo palestinskih beguncev, oziroma tega naroda sploh.
Ameriški sekretar za zunanje zadeve Heniy Kissinger je prispel včeraj v Kairo. To je obisk, od katerega pričakujejo mnogo zlasti v arabskem svetu, medtem ko je v Izraelu za to bistveno manj navdušenja. To razpoloženje se v Tel Avivu še stopnjuje, odkar se je iz Wa-shingtona vmila premierka Gol-da Meir z občutno bolj praznimi rokami kot so se to nadejali
Menijo, da je bil Kissinger že v VVashingtonu neke vrste posrednik med enimi in dmgimi, kajti hkrati z Gddo Meir se je mudil v Zdmženih državah Amerike tudi egiptovski zunanji minister Fahmi. Kissinpr je govoril z obema in to večkrat in zares neveijetno bi bilo, če ne bi izrabil priložnosti za „meh-čanje“ ene in druge strani
Ta dialog se bo v Kaim nadaljeval, prav tako pa tudi v Damasku, Amanu in nekaterih drugih arabskih prestohiicah, ki ^ bo Kissinger (sicer na poti v Pddng in Tokio) obiskal med svmo sedanjo turnejo.
Omeniti je treba, da so Arabci to pot zelo enotno vključili v svoj arsenal orožja tudi nafto. Bojkot prodaje nafte občuti za zdaj najbolj Nizoz^ska (kjer je vla^ zara^ pomanjkanja bencina prepoveva vožnje z osebnimi avtomobili ob nedeljah: kazen za prekršek je šest milijonov starih dinarjev ali šest let zapora!), podobnih ukrepov pa se bojijo tudi nekatere dmge evropske države.
Dražja
energija
Tienuten položaj bi bilo potemtakem mogoče označiti tudi kot zati^ pred razpletom — ali pa viharjem. Olraje je namieč možno, kar je dovolj jasno mogoče razbrati iz pisanja arabskega, zlasti pa kairskega tiska.
MINIC V BOLGARIJI: obisk zveznega sekretaija za zu -nanje zadeve M3oša Minića v Bolgariji je prišel v času, ko so odnosi med sosednjima državama sicer dolni, vendar pa nikakor ne tudi brez r^nčnih senc, ki te odnose še vedno nekoliko br^enijo.
Obe strani sta izrazili po zaključku pogovorov svoje zado-)ljst
memben prispevet mu sosedskemu sodelovanju.
Z jugoslovanske strani za kaj takega ni ovir, izpolnitev dobrih želja pa je odvisna predvsem od tega, če bosta sosedi uresničili vse v dogovorih sprejete sklepe, kar z jugoslovanske strani nikoli ni bilo sporno.
TELEGRAMI
MOSKVA — Predsednik tepub-like Tito je v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu poslal poslanice Beneralnemu sekretarju CK KPSZ Leonidu Brežnjevu, predsedniku ZDA Richardu Nixonu in picdsed-niku sirske arabske repubuke Ha-fezu Asadu.
WASHINGTON - Ameriški obrambni minister James Schlesiiv-ger je odpotoval v Haag na tridnevni sestanek skimine atlantskega pakta za jedrsko načrtovanje.
vdistvo in upanje, da bodo so-fij^ razgovori pomenili po-k še boljše-
Pobuda sevniškega Turističnega društva o prvi gobarski razstavi'v Sevnici je naletela na dober odziv med občinstvom in med gobaiji, ki so našli presenetljivo zbirico raznovrstnih gob, ki uspevajo v občini. Kmečki hram je kar primeren prostor za razstavo. (Foto: Železnik)
Zim^e hruške s posestva Brežiške Agrarie v Globokem. Podjede ima kupce zanje v vseh večjih slovenskih sviščih. V nasadih na Piršenbregu so jih letos pridelali 170 tisoč kilogramov. Sorta kleržo se je mladila v skladiščih na posestvu. (Foto: Jožica Teppey)
„V slogi je moč!“ so dejali vaščani Dolža in skupno prijeli za delo pri obna\djanju celotne ograje okrog pokopališča. Denarno jih je podprla krajevna sicupnost. V delovni akciji so priskočili na pomoč tudi otroci, ki se niso bali niti najtežjih del. (Foto; Feliks Orel)
Združenje rezervnih vojaških starešin je v teh dneh organiziralo za svoje člane streljanje s pištolo in polavtomatsko puško. Doseženi so bili zadovoljivi rezultati. Streljanje sodi v okvir izpopolnjevanja znanja rezervnih vojaških starešin. (Foto: Jože Primc)
/ PREKRŠKI -PO LETNIH ČASIH
Jugoslovanski tržni inšpektorji so v devetih mesecih letos pregledali 54.435 tržnih cen. „Dokumentacija", ki jo izdaja zvezni sekretariat za informacije, navaja, da je kar 38 odstotkov kontroliranih delovnih organizacij kršilo predpise o cenah. Po mesecih pa se je število kršitev gibalo t^ole: v januarju je 10 odstotkov delovnih organizacij kršilo predpise, v februarju 26, marcu 40, aprilu 35, maju 36, juniju 26, juliju 50, avgustu 38 in septembru 42 odstotkov.
Krivulja prekrškov seje ravnala po vremenu: v janu^u je bilo najbolj hladno, v juliju pa najbolj vroče. Upajmo, da nas bližajoča zima ne bo pustila na cedilu, če že inšpektorji ne morejo ^atreti kršitev.	.
Sejmišča
NQVO MESTO: Na zadnji šemami dan so pripeljali rejci na sejmišče SKupq 626 prašičev. Med njimi jt bilo največ prašičev starih do 12 tednov. Na sejmu so prodali 405 prašičev. Mlajše so prodajali po 370 do 450 dinarjev, starejše pa po 460 do 700 dina^ev. Na sejmišče so lastniki pripeljali tudi 126 glav goveje živine, prodali sojih 54. Kilogram žive teže volov je veljal od 12 do 14,50 dinarjev, krave so bile cenejše
-	od 9,5 do 11,50 dinarjev, mlade junce in telice pa so prodajali po 11 do 13,50 dinarjev za kilogram žive teže.
BREZICE: Na tedenski sejem prašičev so rejci pripeljali skupaj 517 prašičev, prodati pa jim je uspe
lo	403 živali. Za kilogram žive teže mlajših živali so lastniki zahtevali od 23 do 24 dinarjev, za starejše pa do 20 dinarjev.
Stanovanjska stiska v luči načrtov
Nič posebno razveseljivega ni tistim, ki upajo v nova stanovanja, prinesel razgovor za okroglo mizo, objavljen v našem listu 25. oktobra. Cez noč se ne da nadomestiti zamujeno; stanovanjska stiska bo še trajala, utegne pa se celo zaostriti, če bo Novo mesto v prihodnjih letih res tako naraščalo, kot predvideva regionalni prostorski načrt.
Nove novomeške razgjednibe
Trenutno manjka v novomeški občini 3.500 stanovanj, od tega ja kakih 1.000 nujnih. Velik del tega gre na račun Novega mesta, ki je doslej pridobilo le po 200 stanovanj na leto. Denar, ki.se že zbira, bo po sedanjih izračunih omogočil podvojiti to število, kar pomeni, da bo načrt 4.000 novih stanovanj izpolnjen šele v 10 letih.
Kmetijski kotiček
Namesto kleti - zasipnica
četudi je z zlaganjem in zasipanjem dosti dela, je skladiščenje krmnih korenovk v zasipnicah precej cenejše kot v kleti. Ta način spravila krme za zimo se zato utegne pri nas bolj uveljaviti, saj vse več kmetov že gospodari s svinčnikom in papirjem v roki.
Značilnosti krmnih korenovk, kamor štejejo pesa, repa, ka->ia, korenje sta obilen pridelek, ki ga je treba nek m uskladiščiti, ter velika vsebina vode, kar pomeni, da so ti plodovi slabo obstojni.
To je treba upoštevati ob uskladiščenju. Kleti naj bodo primerno hladne in suhe, koreni pa ne smejo biti nasuti v predebelo plast. Poldrugi meter na debelo je zgornja meja. Kako pa uskladiščiti v zasipnici, o tem nekaj več besed v današnjem zapisu.
Zasipnica mora biti na odcednih tleh, kjer je globoko talna voda. Prostor, kjer jo nameravamo narediti, naj bo zaščiten pred hudimi zimskimi vetrovi, vendar pa ne izpostavljen soncu, ki bi pregrelo uskladiščene gomolje in s tem povečalo gnitje. Zasipnica tudi ne sme biti prevelika; več kot meter na debelo ni priporočljivo zlagati korenja, pese in kavle.
Ko smo izbrali primeren prostor in v jamo vložili krmne ko-^ renovke, kup najprej zasujemo s tanjšo plastjo zemlje — do 25 cm debelo. Ko pritisne mraz, nasujemo še eno plast zemlje. Če se nadejamo zares hudega nuaza, damo vmes še plast slame. Vendar neposredno na korene slame nikoli ne smemo pokladati. Okoli zasipnice je obvezno izkopati jarek, da bo odtekala deževnica.
Huda nadloga zasipnic so večkrat miši, ki se posebno s korenjem kaj rade gostijo. Znebimo se jih z novimi pripravki, kot sta na primer racumin in tomorin. Na en kilogram koruznega ali pšeničnega zdroba prim‘*'‘'iui0 5 dkg strupa in vse skupaj nastavimo v zasipnico oziroma okoli nje. Če je treba, čez čas to ponovimo.	Inž.	M.	L.
i
S
če s tem vzporejamo napovedi republiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje, lahko že nepoznavalec ugotovi razkorak. Prostorski načrt namreč napoveduje Novemu mestu največji vzpon v urbanizaciji med vsemi slovenskimi razvojnimi središči. Cvetoča dolenjska metropola naj bi po napovedih, ki slonijo na podatkih, demografskih in drugih predvidevanjih, v letu 2.000 štela 90.000 prebivalcev ali petkrat toliko kot sedaj.
Ker meščani ne morejo stanovati na ulicah, bodo zanje potrebna stanovanja. Tudi to je izračunano. Ob prelomu stoletja bi namesto sedanjih 5.600 samo mesto potrebovalo 36.640 stanovanj. Torej nad 30.000 stanovanj v preostalih 27 letih! Zares velik „zalogaj“, zlasti, če ga gledamo v luči zgornjih številk.
Nihče ne more vnaprej zanesljivo reči, kaj bo uresničeno in kaj ne, l^ko pa podvomi o realnosti napovedi za leto
2.000,	vsaj kar zadeva gradnjo stanovanj. Vpraša se lahko, ^i je sestavljalec „prostorskega plana“ res dovolj računal s stvarnostjo?	l
Kar se je letos dogajalo s krompirjem, je poučno. Licitacija za intervencijski uvoz krompirja je bila namreč že razpisana; šele takrat so domači proizvajalci spoznali, da gre zares. Znižali so zares pretirano visoke cene v nekaterih krajih ter izboljšali ponudbo. S pomočjo tega in pa zagotovila, da letošnji domači pridelek zadostuje, so prepričali zvezni izvršni svet, da je ostopil od namere.
Niti s krompirjem zatorej ni mogoče skozi zid. V preveliki želji za lahkim zaslužkom v prekupčevanju so ponekod krompir prodajali celo po tri in več dinarjev kilo^am. Kmet seveda zanj ni dobil kaj več kot sicer, prodaja ob takih cenah ni šla.
Boljše so manjše merice, a goste merice. Če te o tem ne prepriča nihče drug, te direkcija za materialne rezerve - z licitacijo za nakup v ♦niini. Tako seje letos zgodilo.
tako varčevanje se povečuje iz meseca v mesec. Slovenija je s 327 delovnimi organizacijami od skupno 2.286 že vključena v sistem izplačevanja OD prek hranilnih računov. S tem je daleč pred drugimi republikami.
Kljub tem začetnim uspehom pa večji del denarja iz osebnih dohodkov še vedno odteka mimo bank, kar je velika gospodarska škoda. Uvajanje negotovinskega izplačevanja zaslužkov zato ni le stvar denarnih zavodov, temveč vseh nas. Od sodobnejšega izplačevanja imata korist družba in posameznik.
Letošnje izkušnje s krompi^m
Goste merice...
Krompirja je letos dovolj. Letina je bila za kakih 15 odstotkov bolj obilna od lanske. Tako je zatrdila skupina pridelovalcev krompirja, or-ganizirari^ pri zvezni gospodarski zbornici, in dosegla pri zvezni vladi, da krompirja ne bomo uvažali, četudi je tak sklep vlada že sprejela.
Še več v prašička
Ocenjujejo, da smo v Jugoslaviji zbrali v obliki hranilnih vlog le slabo četrtino prostega denarja, ki ga imajo prebivalci. Hranilne vloge Jugoslovanov so znašale spomladi letos 26 milijard, lani pa 24,9 milijard dinarjev. Banke so lani odobrile za nekaj čez 6 milijard potrošniških kreditov, podjetja pa so prodala na kredit za nekaj čez 3,3 milijarde dinarjev izdelkov.
Ti podatki nam povedo, da Jugoslovani vse bolj varčujemo .To je razveseljivo, saj prinaša varčevanje velike koristi posamezniku in družbi. Varčevanja ne moremo omejevati samo na področje klasičnih hranilnih vlog, temveč bi bilo zelo koristno zajeti tudi gotovino iz osebnih dohodkov. To so ogromni denarji, saj znašajo v poprečju mesečni zaslužki vseh Jugoslovanov 7,2 milijarde dinarjev, vseh Slovencev pa 1,1 milijarde dinarjev.
Izplačila osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic so banke uvedle že pred leti, izplačevanje prek tekočih računov pa šele 1971. Zanimanje za
Bolj pn dnu: lesnopredelovalna industrija
Dober oktober
Po n£^)ovedi industrijskih podjetij v Sloveniji lahko pričakujemo, da bo količinski obseg proizvodnje v oktobru za 14,2 odstotka večji od lanskega poprečja. Letošnji september bo presežen za 9,8 odstotka, lanski oktober pa za 9,5. Letošnja 10-mesečna proizvodnja v Sloveniji bo presegla lansko za 6,4 odstotka. Velika rast v oktobru gre predvsem na račun večjega števila delovnih dni (27) ter na račun izboljšane oskrbe z električno energijo.
V	primerjavi z lanskim 10-mese-čnim obdobjem sc je letos najbolj izkazala tobačna industrija, ki je izdelala za 21 odstotkov več, zatem naftna (16 vOdst. več), industrija gradbenega materiala ter živilska industrija (14), kemična ter grafična industrija (12), nekovinska industrija (10), elektroindustrija ter papirna industrija (9), usnjarskoobutvena in gumarska (8), tekstilna (6), črna metalurgija ter kovinska industrija (5), lesna (4) ter premogovniki (1).
Na lanski ravni je ostala proizvodnja električne energije, edina panoga, ki je naredila manj kot lani, pa je bila barvasta metalurgija. Naredila je za 4 odstotke manj.
R.K.
\ / V
Varčevanje povsod! Tudi našemu govorniku smo namestili kilometrski števec
(Karikatura: Marjan Bregar)
predtlo
s€tpisnt*—
... -.Izboljšanje zemljišča je mjbolj naravna pot do bogastva; zakaj to je blagoslov naše velike matere zemlje, ki pa je počasen.. Te misli je v svojih Esejih pred štirimi stoletji zapisal Francis Bacon Verulamski, začetnik angleške novoveške filozofije. Navajamo jih, da bi videli, kako modrost ne zastari O rodovitni zemlji je beseda; njen blagoslov je počasen, je rekel modrec, pa tudi njena kazen je počasna - toda zanesljiva, lahko zdaj dodamo sami
V	Jugoslaviji je, KOt so te dni sporočili, ostalo lani neobdelanih 700.000 ha obdelovalne zemlje. Nista zalegla ne svarilo ne zakon o obvezni obdelavi, v te tise Je hektarjev se ni hotel nihče več zagristi s plugom in motiko; ostala je ledina. Skoraj trikrat toliko njiv in vrtov, kot jih premore vsa Slovenija, je ostalo v pušči (Slovenija jih ima 270.000 ha)
Zato pa tolikšne številke o uvozu hrane, ki bo letos še za tretjino večji od lanskega. Maslu in pšenici, ki sta že stalno na uvoznem spisku, se pridružujejo še druga živila. Uvažamo krmna žita, rastlin-
Zemlja v pušči
ska olja, fižol, jabolka, hruške, vino, meso, govedo, perutnino. Številke tvorijo o tisočih vagonov. Živeža vse bolj zmanjkuje; to pa je posledica zmotnega zapostavljanja osnovne kmetijske proizvodnje, konec koncev tudi posledica zanikanja filozofove misli o bogastvu zemlje.
Te ugotovitve so poznane, a vendar jih znova vzporejamo, da bi se bolj vtisnile v zavest vseh, ki na kakršenkoli način lahko kaj dobrega storijo. Obetavne izjave nekaterih najbolj odgovornih ljudi kažejo, da so jih težave v oskrbi že zresnile.
Če se povrnemo k neobdelani zemlji: ne kazen ne obdavčitev neobdelanih hektarjev, kar so v Srbiji predlagali, ne moreta korenito in trajno spremeniti stvari. Lahko je le pametna agrarna politika, obrnjena h kmetijstvu kot občutljivi, zahtevni, posebni gospodarski panogi.
__________M. LEGANy
ZK ne
(Nadaljevanje s 1. str.)
nezakonitih ravnanj, poleg tega pa še ustvarjanje takšnih odnosov med Cestnim podjetjem in občinami, ki bodo temeljili na sporazumevanju, ne pa na izsiljevanju zdaj te, zdaj druge strani.
Na vsa ta vprašanja je Zveza komunistov odločno opozorila in zahtevala od delavskega sveta in drugih odgovornih v Cestnem podjetju, naj razmere uredijo. Poleg tega je Zveza komunistov ob upoštevanju stanja v tem podjetju sprejela oceno, da direktor ne more več opravljati te dolžnosti, ker s svojim ravnanjem ne zagotavlja urejevanja. “
DL: Ali je zaznati še kaj posebnega?
Slapnik; „Rekel bi tole: odmik od realne ocene stanja in istočasno iskanje podpore delavcev z najrazličnejši domagoškimi pose^, poleg tega pa težnja, da bi akcijo Zveze komunistov pripisali posamezniku kažejo, da v Cestnem poc^etju razmer niti približno niso začeli urejati tako, kot bi bilo edino pošteno in prav. Poskus, da bi za nastalo stanje obdolžili sekretarja osnovne organizacije ZK, je zelo učinkovita metoda. Z diskvalifikacijo najbolj izpostavljenega posameznika bi nekateri v Cestnem podjetju radi razvrednoti-
li	tudi prizadevanje, za katero se le-ta osebno zavzema, in je v skladu s prizadevanjem Zveze komunistov."
DL: Kot je znano, je svoj odnos do stanja v Cestnem podjetju opredelila le občinska organizacija ZK v Novem mestu. Kaj pa druge na območju, na katerem deluje to podjetje?
Slapnik: „Rad bi poudaril, da je Zveza komunistov enotna. To navajam zlasti zato, ker je očitno, da hočejo direktor in nekateri drugi z mnenji nekaterih članov ZK prikazati, kako so komunisti glede Cestnega podjetja neenotni. To pa ni nič drugega kot zavajanje delavcev in javnosti! Nedvomno je prav zavoljo tega potrebno, da dajo svoje ocene o Cestnem podjetju tudi druge občinske organizacije ZK.“
DL: Torej je v tem primeru edino
—	iti do konca?
Slapnik: „Neizo^bno je predvsem tole: iz delovnih ljudi moramo nujno pr^nati dvome o pripravljenosti in odločnosti Zveze komunistov, da zastavljeno pripelje do konca. Tega ne bo storila zaradi birolaatskih pritiskov od zgoraj niti zavoljo revanšističnega obrabna, marveč predvsem zaradi zahtev, ki jih pred komuniste postavljajo piano tovariša Tita, sklepi 29. seje CK ZKS in drugi partijski dokumenti, vključno program ZKJ.“
SEVNICA - Jutri zvečer ob
20.	uri gostuje v sevniškem Partizanu Koroški akademski oktet z recitatorjem Jožetom Roha-čkom. Gostovanje prireja kulturna skupnost v okviru prireditev ob občinskem prazniku.
TREBNJE - Jutri bodo mladinski aktivisti na razširjeni seji predsedstva OK ZMS Trebnje obravnavali težave mladine, ki nima dokončane osemletke, vprašanje prostorov aktivov v krajevnih skupnostih, izobraževanje mladih za SLO in problematiko konference mladih delavcev.
TREBNJE - V ponedeljek se je sestala komisija za pripravo referenduma za šolstvo in krajevne skupnosti in sprejela sklep, da se v tem tednu seznanijo s programom samoprispevka krajevni politični aktivi, javna razprava pa naj bi predvidoma stekla že prihodnji četrtek.
DOLENJSKE TOPLICE - V ponedeljek in torek je bil tu republiški seminar za nosilce organizacijskih sprememb v sindikatih. Seminar je vodil predsednik republiškega sveta ŽSS Janez Barborič.
RADECE - V prvenstveni mladinski tekmi zasavske lige je Rod Radeče prem^al Leskovec 23:9. Odločilen je bil začetek, ko so domačini povedli 9:0. (L. S.)
SREČANJE REŽISERJEV
Področni odbor Združenja gledaliških skupin za Posavje je na seji 3. novembra sprejel delovni pronam za sezono 1973/74. Ta vsebuje številne akcije ter načrte za strokovno izpopolnjevanje režiserjev. V Posavju bodo imele dramske skupine več medobčinskih srečanj. Napovedujejo jih v marcu in aprilu prihodnje leto. Med priprave na novo sezono sodi tudi delovno srečanje režiserjev in mentorjev šolskih in mladinskih skupin iz Posavja,ki bo v soboto,
17. novembra, v Brežicah.
V. P.
Ob tednu varstva otrok je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Novega mesta priredil kratka predavanja in predvajanja filmov v osnovnih šolah v občini. Kot kaže posnetek foto krožka iz osnovne šole Stopiče, so novosti v prometu mlade gledalce zelo pritegnUe. (Foto: Miha Cimermančič)
Razstava »Pet let sto šol«
Prikaz gradnje novih osnovnih šol pri nas
v ponedeljek, 5. novembra, so v Dolenjski galeriji odprli razstavo „5 let-100 šol“, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej v dogovoru z republiško temeljno izobraževalno ^upnost-jo in v sodelovanju z novomeško postavil v Novem mestu. Razstavo so do sedaj prikazali že v treh slovenskih mestih.
Pred zbranimi dijaki vseh novomeških šol je goste pozdravil direk-
TOKRAT: VSI V BREŽICAH
V ponedeljek dopoldne so se zbrali predstavniki vseh slovenskih pokrajinskih glasil občinskih Konferenc SZDL ter predstavniki lokalnih radijskih postaj v Brežicah na tretji seji upravnega odbora Združenja pokrajinskih časnikov in LRP SRS. V Zavodu za kulturo jih je najprej pozdravil tov. Seliškar, novi direktor zavoda. Po delovnem programu (informaciji o aktualnih družbenih vprašanjih, razpravi o finančnem poslovanju združenja ter sprejemu nov^a pravilnika o organizaciji in, poslovanju ekonomsko-propagandne službe v združenju) so si časnikaiji slovenskih lokalnih medijev ogledali brežiški obrat IMV, klet Slovenija-vina, Posavski muzej in nekaj drugih zanimivosti v mestu. Kolektivu lokalne radijske postaje Brežice so ob tej priložnosti čestitali za uspešno 10-letno poslovanje, uredništvo našega tednika pa je tovarišem brežiške LRP podarilo ob jubileju sliko, delo akademskega slikarja Mira Kuglerja.
MLADI SO DELAVNI
V soboto, 27. oktobra, je imel mladinski aktiv v Uršnih selih letno konferenco. Izvolili so novo vodstvo, v katerem so predsednica Branka Bukovec, njen namestnik Branko Kulovec, sekretar Nevenka Kulovec in blagajnik Miha Povše. Razen tega so izvolili še 10 članov predsedstva.
Zadali so si delovni program za naslednje obdobje. Za dan mrtvih so okrasili spomen&e v krajevni skupnosti, sodelovali bodo na kvizu „Tradicija in NOB“, organizirali bodo ciklus predavanj, ki jih bodo obiskovali tudi mladi iz Laz in Gornjih Sušic. Navezali bodo tudi stike z mladinskim aktivom Trboje pri Kranju. Za praznik republike bodo mladi Trbojčani dva dni gostje Uršnih sel. Med tem časom bodo pripravili tudi proslavo in kviz z naslovom „Etolenjska med NOB“. Januarja prihodnje leto pa bodo odšli v Trboje mladinci Uršnih sel.
Branka Bukovec
LESKOVEC — V počastitev dneva republike bodo v nedeljo v Leskovcu pripravili že četrti tradicionalni rokometni turnir. Nastopile bodo ekipe iz Šentjerneja, Artič, Radeč in domačega Partizana. Zmagovalec bo dobil pokal, ki ga bo dal pokrovitelj Transport iz Krškega; n^ajen bo tudi najboljši strelec. (L. S.)
tor Dolenjskega muzeja Janko Jarc, o namenu in pomenu razstave pa je spregovorila kustodinja Slovenskega šolskega muzeja Slavica Pavlič.
Razstavljeno gradivo prikazuje uspehe, ki jih je naša družba dosegla v uresničevanju progama gradnje novih osnovnih šol, ki so ga sprejeli ob stoletnici obveznega šolstva v Sloveniji. Novi tip šole, ki se je razvil, ne predstavlja samo šolskega prostora, ampak je tudi kulturni in rekreacijski center, ter tako pomeni tisto ustanovo, ki že daje mladini boljšo in temeljitejšo izobrazbo za nadaljnje šolanje, s tem pa jamstvo za boljše življenjske pogoje naše celotne družbe.
Dinar na dinar...
Nesebično za posebno šolo v Šmihelu
Kaže, da je širša javnost dokaj dobro obveščena o razmerah v novomeški posebni šoli, kajti vedno več je darovalcev, ki svoje, četudi skromne prispevke namenjajo v prid duševno in telesno prizadetih otrok. Tako je novomeška Zveza borcev-prostovoljcev za severno mejo poslala šoli namesto venca na grob pokojnega Jožeta Škofa iz Metlike 200 din, upokojenci tovarne zdravil Krka pa so poslali SOO din namesto venca mr. ph. Marti Slapaijevi in Jani Klemenčičevi.
Ta dva oktobrska primera
—	podobni so bili tudi že prej — so morda kažipot, kako vendarle šoli pomagati iz stiske. Če bi bila akcija organizirana, bi se tudi več nabralo. Poudariti pa velja, da je prizadevnost občanov sicer hvalevredna, toda šola potrebuje milijone za novo stavbo, teh pa brez družbene pomoči ne bo mogla zbrati.
Dr. Ivanetič-devetdasetletnik
6. novembra je praznoval devetdesetletnico rojstva eden najstarejših Novomeščanov, upokojeni odvetnik dr. Franjo Ivanetič. Jubilant je po rodu Metličan in je pred 78 leti prišel z očetom peš čez Gorjance, da se vpiše v prvi razred gimnazije. Te poti se še danes nadvse rad spominja. Potem je ostal tu skoraj ves čas do danes, če izvzamemo študentska leta, ko je na Dunaju študiral pravo in bil Knafljev štipendist. Tu si je izbral tudi življenjsko družico iz ugledne novomeške Brunerjeve rodbine, ki mu še danes stoji zvesto ob strani, ko preživlja večer življenja ne povsem brez telesnih nadlog, vendar čilega in nenavadno prožnega duha.
Dr. Ivanetič je pripadal svobodomiselno usmerjenemu krogu slovenskega izobraženstva in se je v stari Jugoslaviji udejstvoval pri Sokolu, več let pa je tudi zelo marljivo vodil novomeško podružnico Slovenskega planinskega društva. Imel je tudi vedno odprto dlan, kadar je bilo treba denarno podpreti javna društva, dijake in akademike.
Slavljencu ob visokem jubileju ishreno čestitamo.
__________________________
ŠTUDENTJE IZ ZAGREBA DVA DNI V GOSTEH
Občinski komite Zveze mladine v Krškem je 3. in 4. novembra organiziral dvodnevni pohod za slovenske študente v Zagrebu. V soboto so obiskali obrat Metalne na Senovem. Ogledali so si proizvodnjo, se pogovarjali s predstavniki obrata in nato krenili na Bohor. Predsednik občinske organizacije ZB NOV Karel Sterban jim je tam opisal dogodke iz NOB na tem območju. Zagrebške študente so pozdravili tudi člani republiške konference ZMS. Ob tabornem ognju so gostje nato zapeli in zaplesali. Naslednji dan so si ogledali še partizansko bolnišnico, od tam pa so se peš spustili v Brestani-
A. B.
POZDRAVLJENI, NAŠI PRIJATELJI!
S tem geslom so 27. oktobra pozdravili pioniiji in vaščani Kočevskih Poljan in okoliških vasi nekdanje kurirje in zastopnike podjetij iz Ljubljane. Kot vsa leta nazaj so pioniije razveselili z darili. V zahva-
lo	za to jim je mladina priredila spored partizanskih pesmi, ki so jih popeljale v čas, ko so jim ti kraji pomenili di^i dom. Pogostili so jih z domačimi dobrotami. Kljub temu da v Poljanah ni več podružnične šole, želijo borci ohraniti s tem krajem trajne vezi.
. TILKA MARKOVIČ
PIONIRJI
O	KMEČKIH UPORIH
V	ponedeljek, 5. novembra, so se pionirji pomerili v znanju o Kmečkih uporih na pionirskem kvizu, ki ga je organizirala Občinska zveza prijateljev mladine v novi osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Na to občinsko tekmovanje so se uvrstile osnovne šole iz Žužemberka, Sma-rjete. Dolenjskih Toplic in dve novomeški: osnovna šola Katja Rupena in bršlinska. Zmagala je ekipa pionirjev iz Dolenjskih Toplic in se tako uvrstila na medobčinsko tekmovanje, ki bo ta petek v Brežicah.
Tekmovanje je lepo uspelo, pionirji so pokazali solidno znanje o uporniškem obdobju naše zgodovine.
Sindikalni medobčinski svet
Obravnaval bo gospodarski in samoupravni razvoj območja «Iz vsake občine dva delegata
22. oktobra je bilo v Ljubljani posvetovanje predsednikov trinajstih občinskih sindikalnih svetov ljubljanskega območja, ki zajema tudi občini Kočevje in Ribnica. Vodil ga je predsednik mestnega sindikata
Rudi Bregar. Razpravljali so o številnih vpr^anjih v zvezi z novo organiziranostjo sindikatov v novoustanovljenem medobčinskem svetu sindikatov Ljubljana, ki združuje občine
Popis udeležencev NOB
Namen popisa je ugotoviti vse udeležence, so naglasili na posvetu 6. novembra v N. mBstu
Litija, Domžale, Kamnik, Ribnica, Kočevce, pet ljublja mestm svet ZSS. Sedež medobčin-
Zveza združenj borcev NOV Slovenije in Zavod SRS za statistiko pripravljata popis udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja in vojaških invalidov. Tako se Slovenija vključuje v jugoslovansko akcijo, ki je v drugih republikah že izpeljana.
Namen tega popisa je ugotoviti natančno število vseh udeležencev in zbrane podatke koristno uporabiti pri urejanju socialnega položaja naših borcev. Popis bo zajel tudi.
tiste, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju, internirance, izgnance in druge, ki niso člani ZB. Zbrani podatki bodo uporabni tudi za računalniško obdelavo, s tem pa bodo pokrite potrebe vseh organov, ki se ukvaijajo z borčevsko problematiko.
Občinske organizacije ZB so po seminarju v Ljubljani že pripravile sezname, osnovale občinstce komisije za popis in imenovale popisovalce, tako da bo akcija kmalu stekla.
2e\^e, pet ljubljanskih občin in 5tm svet ZSS. Sedež i skega sveta je v Ljubljani.
Na posvetu so sprejeli sklep o ustanovitvi medobcin^ega sveta ZSS ter program njegovega dela. V njem je m^ drugim poudaijeno, da bodo člani sveta skupno obravnavali in zavzemali stališča do vprašanj gospodarskega in samoupravnega razvoja na svojem območju, predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki so organizirane na območju več občin, in tistimi organizacijami s področja družbenih služb, ki so organizirane za vse območje. Sodelovali bodo pri ustanavljanju in razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo osebni in družbeni standard delavcev, izobraževanje, razvoj prometa in trgovine, športno in rekreacijsko dejavnost itd. -t
Andrej Marinc:
Najprej delati in ustvarjati -šele potem naj sledi delitev
... Potreben nam je realen optimizem. Zanj imamo osnovo, vendar ga moramo usmeriti tako, da smo kritični v oceni sedanjih in dolgoročnih gibanj. Ustvariti moramo osnovo, ki bo preprečevala prevelika nihanja v gospodarskem razvoju in s tem v družbenem razvoju. Mislim tudi, da mora biti osnovno težišče družbene akcije usmeijeno v to, da več in bolje, pa tudi racionalneje delamo. Da se več pogovaijamo o ustvarjanju dohodka in da temu prilagajamo razgovore o delitvi. Mislim, da so to edino trajne osnove za bodočo gospodarsko stabilizacijo. Mislim, da je treba samoupravne odnose zgraditi in dopolniti na osnovi ustavnih sprememb. To ne pomeni samo politično akcijo za krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, to pomeni tudi novo spodbudo za razvoj proizvajalnih sil...
(iz odgovorov predsednika IS SRS na televizijski konferenci)
Tone Svetina:
Moč ideje se meri po tem, koliko smo pripravljeni zanjo žrtvovati
„... Skoraj vsaka partizanska enota je doživela svojo Su-^esko. Znana nam je smrt Pokljuškega in Pohorskega bataljona in obkolitev IX. korpusa v Kozjih stenah. Povsod se je pokazalo, da narod, ki se bori za svoj obstoj, ne more biti premagan in ne uničen! Moč ideje se meri po tem, koliko je posameznik pripravljen zanjo žrtvovati. Borci Neretve in Su-^eske pa so bili pripravljeni žrtvovati vse. Zato ni bilo obroča, ki bi jih zadržal.
Pri nas mnogi pozabljajo na to, iz kakšnih bitk in žrtev se je rodila naša svoboda. Otroci, ki mečejo z maslom namazane kose kruha v smeti, bodo težko razumeli borce, ki so jedli bukovo listje.
Duh Su^eske nas osvešča, da za narod, ki ve, kaj hoče, ni težav, ki jih tako ali drugače ne bi premagali. Je potrditev ustave, da kapitulacge pred sovražnikom ni. In tudi, da mora biti narod, ki hoče imeti mir,
(Izjava v zapisu „SUTJESKA**, 27
pripravljen na vojno . 10.1973 vLjubliansl
Ljubljanskem dnevniku)
Milka Planinc:
Uspeh je odvisen od akcije
... Kar zadeva obnovo partije, je o tem tudi pri nas na Hrvatskem precej razprav in idej; od teženj po kampanjskem odstranjevanju tistih, ki niso za to usmeritev, in kampanje v sprejemanju novih članov, do popolne brežbrižnosti za potrebe po obnovi partije. Take skrajnosti so. Analiza stanja v Hrvatsfa kaže, da smo šele zaustavili upadanje števila delavcev v partiji in nič več. Posebno je vredno analizirati velike kolektive. Tam je partija od 1964. leta sem prepolovljena. V največjih kolektivih je članov partije danes manj, kakor jih je bilo leta 1964/65. Tu so iz partije izginili industrijski delavci. In če analiziramo velike tovarne tam, kjer odločno politično delujejo med delavci, kjer o ustavnih dopolnilih več samo ne govorijo, ampak poskušajo delati tako, da vse probleme tovarne rešujejo z delavci, tam se je zgodilo to, da je padec zaustavljen in da gredo počasi v boljše sprejemanje delavcev. Toda samo to. Mislim, da bo od nadaljevanja naše akcije, ne pa od našega poziva, jutri odvisno, ali bodo delavci v partiji ali jih ne bo. Za svojo osebo bi se zavzela za opera-tivnejši program partijske obnove. Ne za kampanjo, ker bi se v nekaterih okoljih, kjer se med seboj le prepirajo, kjer se grupirajo okoli posameznikov, ne pa okoli politične akcije, lahko zgodilo, da bodo tisti, ki so krivi, izključili prave. Menim, da je potrebno obnovo partije združevati z našo akcijo. To bi morali voditi centralni, občinski in tovarniški komiteji. . .
(Iz odgovorov predsednice CK ZK Hrvatske novinarjem Komunista)
dr. Tihomir VlaSkalič:
Boj za pismo in usmeritev ZKJ je treba biti v vsakem okolju
... Zavzemam se za točno določitev pasivnih in nezadostno aktivnih okolij in organizacij ZK, za določitev vzrokov takšnega položaja, za pogovore s komunisti v njih, za zahtevo, da se v polni meri vključijo v aktivnost celotne Zveze komunistov Srbije, ker je danes boj za pismo in usmeritev ZKJ treba biti v vsakem okolju. Vnaprej je treba zavreči možnost, da se s pasivnostjo hoče obdržati zaprtost okolja, priviligiran položaj, skupna korist, tehnokratski odnos in podobni položaji. Poseben vzrok nedelavnosti in celo hro-mosti Zveze komunistov pri nalogah iz pisma predstavljajo osebni spori posameznih voditeljev v občinah. Taki pojavi so še zmeraj v naši republiki. Centralni komite ve, da smo v takih primerih posredovali, prepričan sem, da se tudi danes strinjamo, da delamo tako tudi v prihodnje, če bi prišlo do takih primerov. Takšni posamezniki, ki želijo osebne koristi in spore postaviti v središče političnih razprav, nosijo veliko politično odgovornost...
(Predsednik CK ZK Srbije 2. novembra na plenarnem zasedanju CK ZKS)
dolenjski LIST
Št. 45 (1232) - 8. novembra 1973
To. stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
ŽALOSTNO SPOZNANJE
Vsa zamišljena je stopala proti ambulanti. Boječe se je postavila v vrsto. Bela vrata so se odpirala in vstopale so mlade in stare žene. Toda ona je bila najmlajša med njimi. Kmalu je bila na vrsti.
,^0, gospodična, kaj bo? “ Vprašanje jo je predramilo iz razmišljanja. ,JPrišla sem na pregled zaradi nosečnosti.** ■Zdravnica jo je premerila od pet do glave. „Saj si še tako mlada!“ sije mislila.
Za zaveso se je slekla. Ko je ležala na posebni mizi z razkrečenimi nogami in so jo prsti zdravnice otipavali in vrtali vanjo, je zasovražila njega in ves svet. Tako sram jo je bilo. Da se moram razkazovati na tak način!
„Oblecite se!“ Hitro je vstala in s kombinežo zakrila svojo nagoto. Ko se je oblekla, je stopila k mizi in se vprašujoče zazrla zdravnici v oči. Kako si je v tem trenutku želela, da bi bilo vse dobro!
„Noseči ste!“ Zdrznila se je in povesila oči. V senceh ji je razbijalo. „Kaj boste storili? “
„Veste, tako rada bi rodila tega otroka, pa ne smem zaradi domačih in sosedov. Ne morem. Prosim, pomagajte mi!“ Zdravnica je zmajala z ^avo. „No, lepa reč! Pa niste prej vedeli, kam vas lahko to, kar ste počenjali, pripelje? “ Zardela je. V mislih je preletela vse tiste srečne ure na vaškem kozolcu, v gozdu in povsod, kjer se jima je le ponudila priložnost, da sta bila sama. Takrat je bUa srečna in ni mislila na posledice.
„Dobro, poslali vas bomo pred komisijo! Napišite prošnjo, mogoče vas bodo sprejeli. Potem pa se vrnite k nam, da se pogovorimo glede kontracepcije.“
Zdravnica ji je ohrabrujoče pokimala.
Ko je odhaj^a, je premišljevala o vsem. Saj ne more tega storiti. Tako rada bi imela otroka! Pa k^, ko se še ne more poročiti. Le kaj bi rekh domači in vsi sosedje?
Mislila je na te ljudi. Mora storiti ta nesrečni korak, ker imajo ljudje raje umor kot pa sramoto. Le zakaj so ljudje taki, da ne puste živeti drobnemu bilju, ki ni nič krivo?
ANJA
O neki pomanjkljivosti
Isti dan kot novomeška ima svoj občinski praznik tudi grosupeljska občina. To naj bo izhodišče temu zapisu, kjer bo govor o neki pomanjkljivosti novomeške občine.
Ob letošnjem občinskem prazniku je izšel Giosupeljski zbornik, že peti po vrsti, ki zanižuje prispevke o rloKodkih in podobah
suje prispe iz NOB,
Ani Sta pisaii
Pismi sta prišli iz Kalifornije v ZDA
Iz ZDA oziroma Kalifornije smo dobili dve pismi, ki sta ju napisali dve nekdanji Dolenjski; Ana Parkelj -Kokalj in Ana Zagorc. Obe sta že vrsto let v Ameriki, in kot pišeta, rodnega kraja in Slovenije še nista pozabili. Obe sta delavni tudi v slovenskih društvih v ZDA, obiskali sta že Slovenijo in nameravata še priti v rodne kraje. -
Ana Parkljeva je še napisala, da Dolenjski list ona in njeni znanci ter prijatelji z veseljem prebirajo, da pa jo motijo zamude, saj se zgodi, da prejme „svoj“ časopis tudi z mcse-cem dni zamude. Piše, da bi li:t Zc raje prebirala, če bi bilo v njem manj „političnih" sestavkov.
Obe pozdravljata svoje sorodnike in znance v stari domovini. Ani Zagorčevi, ki je letos praznovala 80-letnico, tudi naše čestitke!
Jesenski večeri: ličkanje koruze na Selih pri Ratežu. (Foto: Z. Šeruga)
Kviz o NOB nas je razočaral
Neorganizirano tekmovanje v Novem mestii učencem ni nudilo možnosti pokazati vsega, kar znajo - Vprašanja o NOB niso oživela praznega odra
v torek, 30. oktobra, je bil v Domu kulture v Novem mestu kviz o poznavanju NOB za učence novomeških osnovnih šol Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša, OŠ Bršlin in Grm.
občuu in občanih, o kultiunem življenju m kroniko. Tako urejen zbornik je več kot pomemben za celovit vpogled na prehojeno pot ali razvoj neke občine, pomeni pričevanje o dosežkih prizadevanj in hotenj Uudi, zato se postavlja vprašanje: Žakaj tudi v novomeški občini ni mogoče pripraviti in izdati podobnega zbornika?
Go’tovo se bo kdo spomnil in očitajoče rekel, da je bilo tudi v novomeški občini že narejeno precej takega. Res je, izšle so podobne publikacije, npr. leta 1891 Vrhovčeva Zgodovina Novega mesta, 1930 Metropola Dolenjske Antona Podbev-ška, 1956 Staneta Gabrovca Najsta-rej^ zgodovina Dolenjske ali leta 1956 Jarčev Kultumozgodovinsld vodnik. Zadnja leta redno izhajajo razprave o arheoloških najdbah na Dolenjskem, izšel je celo Dolenjski zbornik, vendar samo enkrat, in sicer leta 1961.
Toda priznati moramo, da to še ni dovolj. Iz leta v leto se dogaja, nabira in tudi pozablja toliko novega, da morebitna publikacija na vsakih deset in več let ne more zajeti vsega, zato bi bilo pr^v, da bi se poklicani v novomeški občini zgledovali pri grosupeljskem primeru, ali pa pri občanih celjske občine, ki že skoraj dvajset let neprekinjeno izdajajo Celjski zbornik. Samo na tak način je namreč mogoče ohraniti pomembnejše dogodke, zbrane na enem mestu, za tiste, ki bodo prišli za tiami.
D. RUSIJA
Učenci osmih razredov, ki smo si kviz ogledali, smo komaj čakali, da bi videli nastop svojih sošolcev in navijali za njih; razočarala pa nas je že sama dvorana. Nikjer namreč ni bilo nobenega napisa, parole, Titove slike ali zastave. Na praznem odru je bUo nekaj stolov, na teh pa so sedeli tekmovalci. Napovedovalka je brez uvoda prebrala pravila tekmovanja in s tem se je kviz začel.
Vsako zastavljeno vprašanje je prisotnim izvabljalo smeh, celo tekmovalci so se smejali, zakaj vprašanja so bila tako lalika, da bi nanje
OBISKAL NAS JE NOVINAR
Člani literarno-novinarskega krožka na osnovni šoli Grm v Novem mestu smo vsi zelo aktivni. Izdajamo glasilo Mladi ob Krki, ki je bilo pred kratkim n^ajeno na zboru pioniijev-novin^ev v Kopru. Svoje člajike pa pošiljamo tudi v druge časopise. Največ sodelujemo z Dolenjskim listom. Da bi se to sodelovanje še okrepilo, smo povabili na sestanek krogca novinarja tov. Milana Marklja.
Obiskal nas je v četrtek, 24. oktobra. Pričakali smo ga z mnogimi vprašanji, na katera nam je prav rad odgovoril. Izvedeli smo veliko zani-mMh stvari o novinarskem poklicu, o tem, kako naj pišemo, kakšne teme naj izbiramo in kako lahko še tesneje sodelujemo z Dolenjskim listom.
Upamo, da bodo naši stiki tudi z drugimi časopisi vse močnejši. Obogateni smo z mnogimi novimi spoznanji o dopisništvu in mislimo, da nam bodo novinarji Dolenjskega lista pri tem prav radi pomagali.
DAMIJAN GAZVODA literarni krožek OS Grm
znal odgovoriti tudi kak nižješolec. Tekmovali pa so učenci osmih razredov, ki so temu primemo tudi predelovali najtežja poglavja iz NOB. Očitno zastonj! Ozvočenja v dvorani ni bilo, zato so morali vprašani vpiti, da smo jih lahko slišali.
Napovedovalka je večkrat proglasila za napačne popolnoma pravUne ogovore, tako da posluš^ci večkrat nismo vedeli, ali naj verjamemo njej ali strokovni komisiji. Do napak je prišlo tudi pri napovedovanju kulturnega programa, ki ni bil najbolje izbran, saj ni bilo niti ene partizanske pesmi.
Tekmovanje je bilo končano po treh vprašanjih vsaki ekipi, to pa po mojem mnenju ne more biti zadostno merilo za določitev najboljše ekipe.
NEUREJENE VASI
Odkar sem se vrnila z obiska v domovini nazaj v Ameriko, veliko premišljam o neki navadi v domačih vaseh, ki bi jo bilo dobro opustiti. Mislim na zanemarjenost naših vasi, ki so polne velikih kupov gnoja. To nikakor ne pripomore k lepšemu dezu vasL Ali ne bi mogli gnoja sproti odvažati na njive, ali ga zbirati zunaj vasi? Vem, da je to stara navada, a stare navade niso vedno najT)oljše.
K. G.
Trška gora, zate ni pravice?
»Naj javnost zve, kaj se dogaja na najlepši vzpetini na Dolenjskem ...«
Tovariš urednik, pišem vam že tretji članek, v upanju, da ga boste objavili v vašem listu, ki mi je ob Delu zanimivo dopolnilo za pregled dogodkov doma in v svetu. Oba prva članka sta imela svoje dobre posledice. Za zadnjega sem slišal, daje bil ostro napisan, zato sem pričakoval odgovor aU tožbo za klevetanje ali pa očitek, da zavajam javnost. Vendar nisem doživel ničesar takega, saj „potem. pa vse tiho je bilo ...“, kot je zapel Aškerc.
Spet se oglašam, da bo javnost vedela, kaj se godi na Trški gori, na tej najlepši vzpetini na Dolenjskem.
Da so Pint^evi gradili kar na cerkveni zemlji škarpo in da sem jim v svoji naivnosti to zemljo (8 kvadratnih metrov) tudi prodal, to vam je znano. Toda ni jim bilo še zadosti.
Brez vprašanja so za električni kabel prekopali cerkveno zemljo in vanjo položili električno napeljavo do svojega vikenda. S kakšno pravico?
Pa je bilo še premalo. Brez moje vednosti je prišel na goro geometer in po cerkveni zemlji „vrisd pot“ in pripisal k Pintarjevi parceli 29 m2 cerkvene zemlje. Naznanilni list sta podpisala kar soseda. Sodišče je to zemljo enostavno prepisalo na lastništvo Pintaijevih, ne da bi jaz kot predstavnik cerkve o tem kaj vedel.
Tam trdijo, da so me o dogodku obvestili. Ce bi me res, bi gobovo reagiral.
Možno je, da je vmes „poštarski škrat“, saj so pri nas vsaj trije kraji s podobnim imenom; Otoče, Otočac v Liki in Otočec pri Novem mestu. Kam je romalo sporočilo občinskega sodišča, ne vem. K meni ni dospelo. Vem pa, da moram vračati pošto na Otoče na Gorenjsko in v Otočac v Liki.
Ko sem za ,,prepis” zvedel na katastru in pri zemljiški knjigi, sem se na sodišču pritožil, da nihče ne razpolaga s tujo zemljo, tudi sodišče ne. Tam sem dobil pouk, da do 100 m2 lahko geometer pripi.še sosedu ali pa obratno. Tep „prava“ doslej še nisem poznal. Zato opoza-ijam vse lastnike zemljišč, naj bodo doma. da ne bo v njihovi odsotnosti
prišel geometer, odmeril do 100 m2 zemlje in jo pripisal sosedu. Sodišče jo bo prepisalo brez podpisa lastnika in tudi zato, ker zaradi poštarskega škrata človek ni obveščen.
Da sem vložil tožbo na sodišču, ker je nekdo odmeril cerkveno zemljo in jo pripisal sosedu, sem moral plačati 30 din, da se bo začel postopek, ki naj bi uveljavil načelo „Tujega nočemo, svojega ne damo“.
Tovariš urednik, če sem v zmoti, me poučite, če branim cerkveno imovino, mi ne zamerite. Vprašujem, ali napak ravnam ko zahtevam, da se na katastru ohranf dejanski lastnik, ki je nesporen, in to je trškogorska cerkev. Ali sme geometer meriti mojo ali tvojo zemljo, ne da bi bil o tem obveščen lastnik? Ah sme sodišče prepisati zemljo brez soglasja aU sporazuma in pristanka lastnika? Ah se lahko meni nič tebi nič vzame zemlja brez razlastitve in jo prepiše na drugega lastnika, pa naj bo to občina ali zasebnik? Na ta vprašanja bi rad dobil odgovore, ki bi me zadovoljili.
KAREL ERJAVEC Otočec 3 ob Krki
Ostani tak!
Metličan Božidar Flajšman se je 19. oktobra srečal z Abrahamom. Pol stoletja je star „naš Darček“, ki v prodajalni na Mestnem tigu vsak dan „postre-že“ s prijaznimi besedami in ne le z blagom, ki ga prodaja. Razen tega pa je bil in je še zelo delaven tudi takrat, kadar ni v službi.
Pred vojno je sodeloval v Sokolu, kasneje pri Partizanu, pevskem zboru, godalnem orkestru, igralski in folklorni skupini, gasilskem, turističnem in muzejskem društvu. Zvezi borcev in ^ kje. Povemo naj še, da se je Darko iz partizanov vrnil kot oficir, da je bil občinski odbornik in daje zelo marljivo sodeloval pri obnovi naše domovine.
Božidar Flajšman je s svojim delom in vzgledom postal in ostal nepogrešljiv del stare Metlike. Da bi ohranil svojo vedrino, smisel za humor in prijaznost, mu želimo vsi prijatelji in znanci.
-ar
Zmagali so učenci OŠ Katja Rupena, katerim želimo v nadaljnjem tekmovanju kar največ uspeha. Upamo, da bojo na bolje organiziranem kvizu lahko pokazali vse, kar znajo, saj na tako slabo organiziranem tekmovanju, kot ga je pripravila Zveza mladine v Novem mestu, tega niso mogli.
Damijan GAZVODA literarni krožek OS Grm
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošilj itc za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer nc pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Pot bo nevarna
Nove stopnice ali vsaj leseno držalo
v neposredni bližini Mercatoijeve samopostrežne trgovine na Zagrebški cesti nasproti „IMV“ v Novem mestu vodi s severne strani proti trgovini prometna pešpot, Id jo uporabljajo predvsem stanovalci Naselja Majde Sile.
Neki požrtvovalni .';čanovalec je kmalu po otvoritvi trgovine začel posipati omenjeno pot s svojim peskom, napra^ pa je tudi zasilne stopnice in ob njih lesen držaj. Predvsem držaj je v zimskem času zelo pomemben, ker drsi in so ga zlasti starejši vedno uporabljali. Zal pa ga je vzel zob časa. Bliža se zima in poledenela pot bo postala nevarna. Nekateri sicer pravijo, da namerava trgovina zgraditi nove betonske stopnice, vendar stanovalci prosimo trgovino, naj, če že stopnic ne namerava kmalu zgraditi, postavi vsaj držalo ob sedanjih stopnicah. Čeprav bo spet leseno, ga bomo stanovalci in drugi uporabniki poti zelo veseU. Ce pa Mercator tega ne name- , rava narediti, naj pred stopnice postavi tablo, ki bo prepovedovala hojo po njih.
A.	S.
Ne morejo se sprijazniti
Kostanjeviški upokojenci se ne strinjajo z delitvijo denarja iz stanovanjskega sklada
21.	oktobra je Kostanjevica na Krki slavila krajevni praznk. Minilo je 30 let, odkar so Nemci v bližnjih Malencih ustrelili 42 mož in f;antov. Društvo upokojencev, ki šteje 200 članov, si je zadalo ndogo, da bo ta dan razvilo svoj prapor. Slovesnosti, ki je bila na praznični dan, se je udeležilo razen mnogih upokojencev tudi zastopstvo tovarne perila Labod iz Novega mesta, ki je prevzela pokroviteljstvo nad praporom, razen njih pa še predstaviiiki peterih podjetij, ki so prispevala denar.
Na slovesnosti je inž. Penca, kije po rodu iz Vodenic nad Kostanjevico in ki je bil med vojno organizator odpora na tem območju, orisal trpljenje tamkajšnjih prebivalcev in partizanske boje. Predsednik DU Kostanjevica Jože Kupljenk se je zahvalil za prispevke in dodal, da je s tega območja padlo 52 borcev in da je bilo 85 ljudi ubitih kot žrtev fašističnega nasilja, 12 pa jih je umrlo v taboriščih.
Obžaloval je, da je danes Kostanjevica z okolico zapostavljena, da nima podjetij, ki bi omogočila razvoj. Sele pred dvema letoma je mesto dobilo vodovod, lansko leto pa kanalizacijo (ki še ni dogotovljena) ter asfaltirano cesto sk^ozi mesto. Vendar pa razen Splošnega mizarstva in Splošnega kleparstva ter nekaj trgovin nima ničesar, zato mladina ne vidi perspektive in se zaposluje drugje. To dejstvo je deloma tudi vzrok, da upokojenci nimajo nobenega prostora, kjer bi se sestajali. V Sloveniji je 142 podružnic DU, 30 od teh k nima lastnih prostorov, med njimi tudi kostanje-viška.
Z. območja občine Krško je namenjenih 653 starih milijonov dinarjev iz stanovanjskega sklada za
POČASTILI SMO NJI HOV SPOMIN
Učenci osnovne šole „Milka Sobar-Nataša“ iz Novega mesta smo se pridružili vsem, ki so za dan mrtvih počastili spomin padlih za svobodo.
Že pred praznikom smo uredili in okrasili »obišče na pokopališču in spomenik pri Roku. V sredo, 31. oktobra, smo se zbrali ob 12. uri učenci
izmene ob grobu pat šmihelskem pokopališču. Njihov spomin smo počastili z recitacijami, svski zbor pa je zapel partizanske
;i dopoldanske in popoldanske le ob erobu padlin borcev na
pevsKi
pdsmi. Učenci 5. razreda so obiskali spomenik pri Roku, delegacija našega pionirskega odreda pa je ponesla cvetie tudi na grob narodnega heroja „Milke Sobar-Nateše“ z Gornjih Laz, po kateri nosi naša šola ime.
Popovič Milena, 8.b 0$ „Milka Sobar-Nataša“ Novo mesto
upokojence. Zato se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da bi ves ta denar obdržala podružnica DU v Krškem, ki že ima bife in dva prostora za shajanje. Svoje zahteve utemeljujejo v Krškem s trditvijo, da mnogi upokojenci nimajo primernega stanovanja in jim je zato dom upokojencev nujno potreben. Kakor da v Kostanjevici nimamo primerov, ko upokojenci bivajo v pravih brlogih in starih lesenili bajtah!
JOŽE SKETA Podbbčje 68
Pismonoše so tudi ubogi...
Prejšnjo soboto dopoldne se je oglasila v upravi našega lista tov. Marija Turk iz Bršlina 48. Vplačala je 39,50 din za polletno naročnino že za leto 1974 in pri tem povedala:
„Dolenjca berem že vsa leta, vedno pa ga tudi plačam vsaj za pol leta vnaprej. Kar hudo mi je, ko mi je pismonoša povedal, da mora nekatere naročnike našega lista obiskati tudi po petkrat, prej ko mu poravnajo zapadlo naročnino. Vem,^ imate vmes tudi nekaj takih, ki še zdaj niso plačali svoje obveznosti za letos, mene pa kar vest zapeče, če lista ne plačam vnaprej. Berem in vidim, kako rastejo stroški, za koliko se je podražil papir in vse drugo. Toda povem vam: „Dolenjca“ ne bom odpovedala, pa če bi stal sto dinarjev naleto!“
Zahvalili smo se tovarišici Turkovi za njeno pozornost in zgledno skrb. Ko bi le imela več posnemovalcev! Pri jesenski izterjavi letošnje naročnine imamo zaradi posameznih slabih plačnikov veliko nepotrebnega dodatnega dela, skrbi in stroškov. V^ pa zahteva: v četrtek mora DOLENJSKI LIST na mizi!
Zato prošnja zamudnikom: nakažite takoj sami neporavnano naročnino!
UPRAVA LISTA
Novo mesto sodi med tista slovenska mesta, ki so zelo bogata areholoških najdb, hkrati pa je imelo srečo, da zazidave v zadnjih sto letih niso prehudo načele arheoloških najdišč in posameznih objektov. Od leta 1967 pa je za področje Novega mesta v veljavi takšen spomeni-škovarstveni režim, ki zagotavlja celovitost nekaterih prvovrstnih arheoloških spomenikov (na primer: prazgodovinsko gradišče na Marofu, neposredna okolica kapiteljske cerkve in proštijski vrt) ali pa predpisuje nemoteno strokovno raziskovanje pred kakršnimikoli drugimi zemeljskimi posegi. Da ,so se arheološki spomeniki v mestu ohranili, so pripomogle tudi spretne in pravočasne zaščitne intervencije na terenu, bodisi strokovnjakov bodisi ljubiteljev domačih starožitnosti, še pred sprejetjem varstvenega režima za mestno območje.
m
Zaradi intenzivnih in sistematičnih izkopavanj v zadnjih letih je raziskovanje arheoloških najdišč v Novem mestu napredovalo tako daleč, da so nam danes že znani časovni okviri prazgodovinske in antične naselitve novomeškega prostora, njena intenzivnost ter gospodarski temelji tedanjih prebivalcev ob Krki, preden je bilo ustanovljeno leta 1365 Novo mesto po volji vojvode Rudolfa IV.
Pred nekaj leti je Novo mesto vzbudilo pozornost široke javnosti z odličnimi arehološkimi najdbami iz hal-štatskih gomil na Znančevih njivah, ki so našle živahen odmev in visoko oceno tudi v mednarodnih strokovnih krogih. S temi najdbami si je Novo mesto zagotovilo sloves bogatega in važnega prazgodovinskega najdišča v Sloveniji. Pravkar zaključeno izkopavanje pa je prineslo bistveno nove podatke o prebivalcih Novega mesta v rimskem času in njihovi materialni ter deloma tudi duhovni kulturi, vsaj kar zadeva pogrebne običaje.
OBSEG GROBIŠČA
V	skoraj petmesečni kampanji, od letošnje pornladi pa do začetka jeseni, smo sredi Novega mesta na nekdanjem Beletovem vrtu ob Ljubljanski cesti v neposredni soseščini občinske skupščine sistematično raziskali in odko-
Odkrivanje rimskih grobov iz zgoraj začrtane nekropole v Novem mestu se je pričelo že leta 1890 ob gradnji Ljubljanske ceste od starega mestnega pokopališča proti Bršljinu. Še več rimsl^ grobov so odkrili jeseni leta
Odkrit rimski grob z žaro in glinastimi posodami kot pridatki za hrano
pali precejšen del nekoč obsežnega grobišča iz rimskega časa. Ta nekropola, kjer so pokopavali tudi že v predrimskem času, je bUa urejena ob južnem vznožju prazgodovinskega gradišča na Marofu, na prostoru, ki ga zajemajo danes naslednji objekti: križišče Ljubljanske ceste s Cesto herojev
-	komanda garnizije - stavba Elektro Ljubljana - poslopje občinske skupščine — otroški vrtec — Režkova vila (sedaj dom družbenih organizacij) — Beletov vrt. Na 1.200 m2 velikem Beletovem vrtu, ki tvori najbrž le dobro tretjino obsega nekdanjega grobišča, smo odkrili 97 grobov iz rimskega časa, med njimi so trije, ki jih pripisujemo Keltom.
Črni glinasti posodi značilnih oblik iz rimskega groba, izddek domačih lon-čaijev
1902, ko so kopali temelje za stavbo tedanjega okrajnega glavarstva (sedaj poslopje občinske skupščine). Zal so obakrat izkopavali grobove brez stalnega strokovnega nadzora in brez potrebne dokumentacije. Zato so najdbe s teh izkopavanj, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sicer lepe in zelo zanimiv material, ki pa je znanstveno le omejeno uporaben, ker manjkajo bistveni podatki za strokovno opredeljevanje najdb.
Izkopavanje na Beletovem vrtu nam ni samo razkrilo skoraj sto novih grobov s kopico zelo privlačnih pridatkov v njih, temveč nam je pokazalo tudi izvirno grobno arhitekturo in nekatere značilne pridatke v grobovih ter opozorilo na zanimivo sožitje materialne kulture starejših domorodnih prebivalcev Iliro-Keltov s civilizacijskimi dosežki in dobrinami prišlekov-Rimljanov. Hkrati pa smo dognali tudi časovni okvir pokopavanja na tem delu nekropole.
REZULTATI RAZISKOVANJA
Vsi grobovi na Beletovem vrtu so dosledno z žganim pokopom. Najdba precej obsežne debele plasti žganine, pomešane z obilico črepinj glinastih posod in razlomljenih kosov bronastega nakita, kaže na to, da smo najbrž odkrili tudi sežigališče ali ustrino, to je prostor, kjer so sežigali rimskodo-bni prebivalci Novega mesta svoje rajne. Najstarejši rimski grobovi so iz časa, ko je imperiju vladal cesar Avgust (od leta 31 pred n.št. do leta M. n.št.). Ti grobovi, ki so v manjšini, so brez kamnite konstrukcije, preprosto
zakopani v zemljo, toda zelo bogati na pridatkih, največkrat vsebujejo celo po več posod luksuzne pečatne kera-mike-terrae sigillatae.^ Ta pečatna keramika z vtisnjenimi imeni izdelovalcev je bila zelo cenjena in draga uvozna roba, ki so jo k nam v 1. stoletju pripeljali iz italskih delavnic, največ iz toskanskega mesta Arretiuma (današnji Arezzo).
Vsi drugi, mlajši grobovi so narejeni iz tesno sestavljenih, vendar klesarsko neobdelanih kamnitih plošč, tako da tvorijo pravokotne kanmite skrinje. Na vrhu so bile te skrinje pokrite s krovno ploščo, pa tudi dno groba je bilo pogosto tlakovano s tanko kamnito ploščo. Te kamnite skrinje, narejene iz posebej izbranih, naravno oblikovanih plošč, so posebna in izvirna grobna oblika, ki je doma prav v osrednji Dolenjski in najbolj številno zastopana v Novem mestu. V te kamnite skrinje so položili pepel na grmadi sežganih pokojnikov ter priložili po več glinastih posod s hrano in pijačo kot popotnino dušam umrlili na drugi svet, včasih še bronasti kovanec - obolus in lepo oblikovano keramično svetilko na olje — oljenko. Na Beletovem vrtu so pokopavali od prihoda Rimljanov v naše kraje (okrog leta 33 pred n.št.) do prvih desetletg 2. stoletja našega štetja. Preprosto povedano: grobovi, odkriti na Beletovem vrtu, so stari okrog 1.900 let.
Grobovi, zakopani do sredine 1. stoletja n. št., so najbogatejši oz. imajo dragocenejše pridatke, kar kaže na večjo blaginjo prebivalcev Novega mesta za vlade cesarjev od Avgusta do Klavdija. Iz kasnejšega časa grobovi niso več tako bogato opremljeni, viden je določen upad ekonomske moči Novega mesta po letu 50 n. št, To bo treba najbrž povezati z izgradnjo glavne rimske ceste Emona — Siscia mimo Novega mesta in z ustanovitvijo mesta Neviodunum (okrog leta 70 n. št.), kamor se je preselilo upravno in gospodarsko težišče antične Dolenjske in s tem siromašilo rimsko naselbino v Novem mestu.
Izkopavanje na Beletovem vrtu nam je poleg številnih prijetnih presenečenj razkrilo še drugo, manj prijetno resnico: dobra tretjina grobov, ki smo jih odkrili, je bila v antičnem času izropana! Ta visoki odstotek oplenjenih grobov daje slutiti o bogatejšem inventarju v teh izpraznjenih grobovih, ki so se praviloma odlikovali pred drugimi po svoji velikosti in lepi izdelavi ter bili seveda zato že od vsega začetka za plenilce grobov najbolj privlačni. Po številu pridatkov v nedotaknjenih grobovih lahko sklepamo, da so bili izropani ^grobovi še dosti bogatejši in zato predvsem zanimivi za roparske skrunilce grobov.
ZNAČILNOSTI NOVOMEŠKE NEKROPOLE
Če na kratko povzamemo bistvena dognanja ob izkopavanju rimskih grobov v Novem mestu, potem lahko ugotovimo naslednje značilnosti antične nekropole na Beletovem vrtu:
— zgodnjeantični značaj nekropole, razdeljen na dve časovni stopnji;
— enotna grobna arhitektura v obliki kamnitih skrinj, ki je značilna za večino podeželskih antičnih grobov na Dolenjskem;
— zelo močna tradicija prazgodovinskih (keltskih) oblik keramične posode v rimskem času;
— od pridatkov v grobovih je absolutno največ lončenih posod, zelo malo je pridatkov iz drugih materialov (kovine, steklo);
— nekaj značilnih oblik lončevine, ki imajo svoj izvor v osrednji Dolenjski (npr.: hišaste žare, črni lonci z narebrenim vratom);
— absolutno pomanjkanje kamnoseško obdelanih ‘grobnih spomenikov in napisnih kamnov (je temu vzrok pomanjkanje komnosekov, nepismenost ali zakoreninjenost domačih verovanj? );
— pomanjkanje orožja v grobovih, kar govori za izrazito civilno naselbino.
Najdbe iz Beletovega vrta so močno obogatile arheološko zbirko Dolenjskega muzeja, ki je doslej slovela po spektakularnih prazgodovinskih naj-
dbah iz halštatskega časa. Po svojih izvirrrih, često edinstvenih najdbah in ne nazadnje po številu izkopanin sodi arheološka zbirka Dolenjskega muzeja med najpomembnejše v Sloveniji. Več sto predmetov, izkopanih na Beletovem vrtu, čaka sedaj na prepariranje in znanstveno obdelavo v depoju Dolenjskega muzeja. V načrtu za prihodnje leto pa je, da bi v Dolenjski galeriji pripravili reprezentativno arheološko razstavo pod naslovom „Novo mesto v antiki", kjer bo tudi javnosti prvič predstavljeno kompletno gradivo iz grobišča na Beletovem vrtu. Najdbe s te nekropole bodo prav gotovo prijetno presenetile. Razstavo bo pospremil tudi primeren katalog.
Ob koncu, toda ne nazadnje, velja poudariti, da je letošnje terensko raziskovanje v celoti financiralo podjetje DOMINVEST, ki je lastnik in uprav-Ijalec nekdanjega Beletovega vrta. Pri izkopavanju tega arheološkega najdišča se je v praksi potrdila naša pozitivna spomeniškovarstvena zakonodaja ter složno sodelovanje spomeniške službe (Ljubljanski redonalni zavod za spomeniško varstvo), lastnika zemljišča (Dominvest) in izvajalca del (Dolenjski muzej): Razumevanju in podpori podjetja Domnvest gre zahvala, da smo lahko v eni kampanji sistematično raziskali obsežno najdišče, ki je dalo muzejsko zelo lepe razstavne kose ter znanstveno pomembne rezultate za zgodovino Novega mesta v starem veku.
TONE KNEZ
Odpiranje in čiščenje rimskega groba
DOLENJSKI LIST
Sl. 45 (1232) - 8. novembra 1973
Med šmarčenskimi splavarji
Kdor je včasih kaj veljal, je imel poleg svojega imena še domače ime, v dobrem ali slabem. Tako je, če pokličeš Vrhovčana kot Žabarja enako, kot če izzivaš kogarkoli na Kranjskem z „aufbiks“. Gorje, če rečeš Ločanom na drugem bregu — Motvozaiji! Da pa so Šmarčani Kavsarji, so se sami pohvalili.
FLOSARJI DO SMEDEREVA
Šmarčani, prebivalci vasice med Sevnico in Radečami, so doživeli pravi razcvet že v času, ko se je še tovorilo ob Savi, zlasti pa splavarilo po reki. „Še vlak je bil lep čas predrag, pa tudi prešibak, da bi izpodrinil flosaije,“ je povedal sedaj že upokojeni načelnik za industrijo in obrt v nekdanjem krškem -Okraju, sicer pa dolgoletni od-boriiik Albert Felicijan.
„Ja, flosarstvo se je držalo še po svobodi! Takrat pa so tudi to na hitro nacionalizirali, kot marsikaj. Pričelo se je krasti
drago stalo tudi ob prvi agrarni reformi. Gozdov naši lanetje skoraj niso dobili, tudi travnikov ne veliko. Rekli so: saj imajo Savo! Pod Kumom je bilo lesa v obilju, v Radečah in više so sestavljali splave. Posadke Šmarčanov so pripeljale splav do Zagreba v enem dnevu, kar je dober čas še za marsikateri tovorni vlak dan-danes. Tu so les pokupili židovski trgovci. Dostikrat so zvezah 9 splavov v „rajžo“ pri Rugeljci. Od tam ga je peljalo pet flosarjev do Smedereva.
OD KOD „KAVSARJI"
Čeprav je bilo v eni sami taki rajži“ tudi po 450 metrov lesa, Šmarčani niso imeh lesa za svoje potrebe, da bi se lahko pozimi dostojno greh. Reka jim je bila naklonjena. Ravno pc^ vaqo zavija Sava v kolenu, zato takrat, ko drugod besni in grozi, da bo odnesla vse živo in mrtvo, tod nosi k bregu les, tako da se da poloviti, če je človek dovolj spreten in tudi — po-
Na vrvi Je sinovo življenje, ne le čoln. Za to delo pa so potrebne mlade sile, če teh ni, gre tudi tako. V akciji Revinškovi,
vsepovsod ob vodi. Ko pa se je včasih razbil flos, so tisti, ki so živeli nižje ob vodi, polovili iz vode les s kaveljni. Za trud so dobili 20 odst., les pa je dobil nazaj lastnik! “ — pripoveduje ta invaUd brez ene roke, ki jo je za vedno pustil v internaciji.
„Veste, naša vas je že od nekdaj navezana na vodo. To nas je
gumen. Sosednji Kompoljcani takih skrbi niso imeli: ob agrarni reformi so dobili dosti gozdov in travnikov.
SKRIVNOST
„Nocoj in danes so Šmarčani pri delu ob vodi!“ — mi je ob največji letošnji povodnji dejal
tesar, sicer pa tudi cestar, Jošt, ko je bdel nad sevniškim lesenim mostom.	J
Na Šmarčnem sem se zapeljal » do zadnje kmetije ob vodi, toda o kakšnem lovljenju lesa ni bilo ne duha ne sluha. „Jaz imam revme že zadosti, čoln sem dal drugim,“ mi je dejal Mirko Simončič, napreden kmet in odbornik, ko sem ga zmotil med nameščanjem napajalnikov in ometavanjem preurejenega hleva.,,Više ob v(xli so!“
Sel sem na drugi konec vasi. Nikjer ni bilo videti žive duše. S savskega brega ali bolje travnikov je prihajal ostareli Žnidaršič. V roki je imel košarico s hruškami, ki jih je pobral, da jih ne bi odnesla voda. „Kje lovijo? “ — sem silil vanj. „Hm, danes ne gre več tako kot včasih. Voda je nanesla sipino, glavni tok reke teče sedaj dlje od brega. Mnogo je odvisno tudi od vetra. Ce piha jug, les le še bolj odnaša od brega ... Tale pa ne bo šel mimo Šmarčne!“ je hipoma prekinil pripovedovanje, ko je mimo narasla Sava nosila lep smrekov hlod.
NI LAHKO V VODI DRVARITI ...
„Spustite čoln ... vlecite, vlecite, še ti ga zagrabi!“ — so padala povelja iz ust dveh fantov, Id sta se gugala na dveh čolnih! Vsak je imel tudi svoj „avkel“, vitko smrekovo palicc z železnim kavljem na koncu. S tem kavljem se „kavsa“ po vodi ali bolje — po lesu, kot temu rečejo.
Smrekov hlod je bil tačas že pri Revinškovih. Ivan Revinšek in žena sta vlekla za vrv, s katero je bil privezan čoln že za nekaj drugega. Povedali so mi, da bi morali za tako vrv držati trije mladi močni fantje, ne pa ostareli ljudje. Tudi pri drugem čolnu, Felicijanovem, ni bilo mnogo bolje. Njegova posadka je bila oslabljena, saj sta dva fanta pri vojal^. Oče Felicijan pa je delil izkušnje izpod dežnika, sem in tja je kakšno deblo pripel za breg.
Sedaj, ko nosi vodni tok les dalj od brega, se je treba s čolnom tudi bolj odgnati. Odžene se s kolom, na katerem ima kavelj, pomočniki na bregu pa morajo tačas popuščati vrv. Ko ,Jcavsne“ v deblo ali kar pač prinese, ga morajo povleči nazaj. Voda zna biti tudi zahrbtna. Plen je videti od daleč povsem nedolžno, pod vodo pa ga je še dosti več. Tako, kot je pri ledenih gorah. Kavlja ni mogoče vedno takoj izpuliti, tvegati brodolom zaradi kaj takega pa ni vredno. Bolje je izpustiti kavelj, kar se je tisti dan tudi zgodilo. Človek je dovolj moker že zaradi dežja in potu!
„Nikomur ni z rožicami po-stlano,“ imajo navado reči ljudje, kadar hočejo z malo besedami povedati o vsakdanjem trudu, skrbeh in težavah, s katerimi se človek srečuje v življenju. In to gotovo zelo trdno drži za Jordanove v Koprivniku.
Ob zadnjih poplavah, ki so ■ zalile dolino Krke, smo slučajno zvedeli za hišo s številko 6 v vasi Koprivnik. Že takrat je siromašnost njenih prebivalcev presenetila reševalce, zato smo te dni obiskali vas in se pogovorili z njimi, ki jim je življenje vsakdanja borba za kruh, garanje in skrb za jutri.
Vegasta lesena hiša, narejena iz tesanih brun, Čudno zveriže-na od starosti, je za pogled »^orda zanimiva, za bivanje pa
r
neprijetna. Ko sem vstopil vanjo, sem se moral skloniti, da ne bi trčil v nizek strop. Tla iz steptane zemlje so dihala hlad, ki ga v izbi goreči štedilnik ni mogel pregnati. Majhna okna, komaj ža četrtino običajnih, niso puščala dovolj svetlobe v izbo, a dovolj, da rhe je zazeblo še od hladu, Ici ga diha revščina. V teh mračnih, nizkih prostorih živijo trije ljudje: Antonija, stara 50 let, Marija, stara 65, in Anton, star 69 let.
V	času obiska je Marija Jordan ležala v bolniški postelji, Anton je tudi bolan posedal za mizo, edino Antonija je še lahko kaj postorila na kmetiji.
„Življenje jc sam trud in Jel6,“ je potarnala Antonija.
BOLJ MOČ NAVADE
Ob povodnji leta 1929 so nalovili 300 kubikov lesa. Takrat so bile ob vodi še žage. Tudi les za splave je ležal pripravljen ob vodi. Ob povodnji je tok vzel svoje. Šmarčani so dobili 20
odst. najdenine, lastniki pa les.
Danes dobijo za svoj trud le 10 odst. najdenine, kot tisti, ki najde na cesti denar in je toliko pošten, da ga vrne. Pa se mu je treba samo skloniti! „Kavsar“ pa stoji na razburkani vodi v
Hlod je ostal na Šmarčnl! To je bila tudi edina kaj več vredna „trofeja“ lova, ki je trajal eno noč m dan. Za kurjavo pa se je našlo marsikaj,
trhlem čolnu, dostikrat tudi ponoči, ker ne more čakati na lepo vreme. Na lov je treba, ko je neurje najhujše.
Kaj pa voda še nosi danes? „V glavnem obsavsko drevje: vrbovino in topolo. Sem in tja tudi kakšen trhel most, teh pa je čedalje manj. Če odnese kaj boljšega po Savinji ali Savi, lastnild že vedo, kam se je treba obrniti,“ pravijo na Šmarčni. Sporov glede tega ni bilo še nikoli.
Šmarčani si ponavadi nalovijo drva za zimo, sem in tja še kak ploh za pod ali kaj drugega. Vendar je t^ les že redkost. S tem, kar iztrgajo podivjani vodi, lajšajo bolečine staremu sevni-škemu lesenemu mostu, ki je še iz grofovskih časov. Vsak hlod ah štor bi bil hud sunek za razmajane pilote. Da dobijo Šmarčani les za zimo, pa je v sedanji energetski krizi tudi nekaj vredno!
ALFRED ŽELEZNIK
Takšno nagibanje s starega čolna ni šala. Voda dere brez milosM, zraven še lije. Najraje pa še vidijo, da brije veter v obraz; takrat namreč-nosi tudi les bliže k bregu.
„Garamo, dokler moremo, potem pa... Imamo nekaj zemlje travnikov in gozda, a pridelamo komaj toliko, da se preživimo. Kakšen dinar dobimo, ko prodamo prašička, toliko da imamo za davke, elektriko in najnujnejše stvari. Včasih pa celo tega ne zmoremo. Lansko leto nam je voda uničila skoraj ves pridelek, zalo so nam davek odpisali. Ker smo na takem svetu, voda večkrat preplavi. Spominjam se, daje udrla že v izbo in so postelje plavale, a s kmetije nismo Šli.“
Družina Jordanovili je štela devet otrok, zdaj so ostali samo trije v hiši, za katero pravi Antonija, daje najbrž „od začetka sveta“. Živijo, kakor morejo in znajo. Prave pomoči ni. Vaščani jim sicer pomagajo, kolikor ob lastni preobilici dela utegnejo, dajo jim kaj stare obleke, drugače pa živijo bolj samotno.
„Nikogar ni pogledat, kako živimo. Za reveža se niliče ne zmeni,“ pravi Anton. ..Lahko bi vsi obležali, pa bi ne bilo žive duše. Naš najbližji sosed se včasih oglasi, a kaj, ko ima sam veliko dela. Bil jc tako dober.
da nam je iz našega gbzda pripeljal in nažagal drva. Veste, v hiši mora kar naprej goreti, da ne pomrznemo. Skozi špranje piha. Še posebno hudo je pozimi. Do sedaj zdravje ni nagajalo, a človek se iztroši. Veliko dela, malo je in enkrat ga pričaka bolezen ... Dokler bom lahko delal, bom, potem bo treba pa konec vzeti.“
Na vprašanja o pomoči
Rdečega križa sta se brat in sestra samo nasmelmila.
„Pri Rdečem križu je veliko oblek in midva bi jih potrebovala, a ne najdejo pot do nas. Ko bi vaščani in sin ne pomagal, bi goli hodili oko[i.“
In vendar kljub očitni revščini, ki jo brat in sestri tolčejo, jim ne zmanjka po^ma za vsakdanje delo. Pa tudi navezanost na zemljo jc čutiti iz pri-
povedovanja. Z nje jih niso mogli pregnati med vojno, ko so jih Nemci za tri leta izselili. Vrnili so se na domačijo in jo obnovili, kolikor so mogli. Zdaj jim je minulo delo izpilo moči.
Vse tečje zdelujejo napore kmetovanja, prihodnost pa jim ne kaže drugega kot delo do konca.
M. MARKEU
-< 8. novembra 1973
DOLENJSKI LIST
tura
in
»bra-
anje
Nemara so ga salamensko lomili pevski zbori novome^e občine, ko so se toliko tednov pripravljali na slavnostni koncert v Domu kulture v Novem mestu, zlasti še, ker je bilo razgla&no, da bo ta prireditev hkrati slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika.
Pogled z odra, kjer se je zvrstilo več kot sto pevcev, pa je bil obakrat (na popoldanskem koncertu za mladino in na večernem za odrasle) grozljiv: v prvih vrstah nek^ deset poslušalcev, zadaj praznina in molk. Praznina tam, kjer bi morali sedeti vsaj tisti, ki se običajno trkajo na prsi: „to je naš praznik**, odborniki, družbenopolitični delavci, funkcionarji, direktorji. Vsaj ti.
Sami pevci so mi po tem polomu dejali: „Tako so nas preganjali in nas držali na vrvici, da ne bi umanjkali, ko pa smo prišli ^t, vseh tistih ni bilo n^jer. Cas bi že bil, da bi začeli poimensko govoriti o vseh, ki imajo na sestankih polna usta kritike o kulturi, same kulture pa se na široko ognejo kot smrdljivega smetišča.**
Za kulturo — sem šteje tudi glasba, tudi petje - namenjamo
Spet polom
čedalje več dena^a. Kulturnih prireditev je čedalje več, njihova odzivnost pa je — kot nas prepričujejo zadnji dogodki - slaba. Ali bomo res doč^akali, da bodo kulturniki nastopali le še sebi v zabavo (beri: jezo)? Menda ni potrošniška mrzlica zadušila v občinstvu še tisto malo lakote po duhovni hrani? !
J. JUST
V počastitev 30-letnice kočevskega zbora odposlancev naštudirana Borova igra „Raztrgane!** je spet „vžgala“ na naših odrih, ne samo zato, ker jo je izvedlo odlično Mestno gledališče ljubljansko, ampak tudi zavoljo vsebine oziroma tematike, ki jo obravnava - to pa je iz tistega obdobja naše zgc^ovine, ko so delavci in kmetje, moški in ženske zgrabili puške in se uprli okupatoiju. Igro smo v minulih dneh videli tudi na novomeškem odru. Na sUki prizor. (Foto: Z. Šeruga)
Igra s prikritimi kartami?
Kdo ima prav: tisti, ki trdijo, da gre šolam bolje, ati tisti, ki pravijo, da je gmotni položaj šolstva še daleč od zadovoljivega?
k
lii
Na eni strani slišimo, da gre šolstvu v letošnjem drugem polle^u na boljše, na drugi strani pa, da bodo dohodki šol začasno za S odstotkov manjši. Čemu veijeti?
V
TITA KOVAČ: SPOMINI BARONA VALVAZORJA
Mož, kije grad Bogenšperk pri Litiji spremenil v delavnico umetnosti in znanosti in v njem „skoval** Slavo vojvodine Kranjske, ki predstavlja edinstven prikaz slovenskega človeka v njegovem živopisnem okolju; mož, ki je v svoji balboreznici izdelal album kranjskih mest in gradov (tudi vse Dolenjsko) in jih tako ovekovečil v njihovi takratni podobi; taisti mož, to je Janez V. Valvasor, je tokrat prvič stopil pred nas kot določna osebnost v biografiji „Spomini barona Valvasorja** Tite Kovač.
Pisateljica se je naslonila v prikazu razgibanega življenja nemirnega barona Valvasorja na preverjena zgodovinska dejstva, ponekod, npr. o njegovi mladosti, pa si je pomagala tudi z domišljijo. Pripoved je napisana v prvi osebi, to pa naredi vtis, ko da je spomine napisal Valvasor sam. To je poudarjeno tudi s posnemanjem Valvasorjevega sloga in dodatkom starožitnosti, kar ustvarja izpovedno avtentičnost.
„Ali vse to pomeni, da je področje šolstva pod vplivom igre s prikritimi kartami? “ so se spraševali tudi na nedavnem sestanku republiške skupnosti gimnazij in menili, da tako stanje ne more biti spodbudna podlaga za normalno delo v novem letu, ko bo potrebno tudi v šolstvu razviti nove samoupravne odnose in razčistiti odnose s tistimi, ki potrebujejo kadre.
Predvsem resnici na ljubo je treba reči, da se s tako občutlji-
KOVANE MREŽE
Partizanska knjiga v Ljubljani je izdala etnografsko fotomonografijo o slovenskih kovanih okenskih in drugih mrežah. Okoli 300 skoraj umetniških fotografy Milana Kumarja, ki so odlično reproducirane v kontrastni črno-beli tehniki in deloma tudi v dveh barvah, predstavlja pravo bogastvo tovrstne dejavnosti na Slovenskem v preteklem času.
V spremni besedi, ki je prevedena v srbohrvaščino, angleščino, nemščino, italijanščino, franco^ino in rutino, je Janez Mesesnel zapisal tudi: „Okenske mreže so postale sčasoma tudi pri nas na vasi predmet, po katerem so se vse bolj merile prdmožnost, iznajdljivost in okus naročnika. Navadni križi se v večjih oknih razrastejo z dodatnimi palicami in osrednjimi krogi ali srčki v prave zahtevnejše estetske, kar grafične organizme** in „na novo obogatijo eno najzanimivejših področij estetskega izživljanja slovenskega kmeta, našo ljudsko umetnost, in postanejo počasi ena njenih nepogreŠjivih sestavin.**
vim, hkrati pa s tako odgovornosti in kritiki izpostavljenim področjem, kot je šolstvo, ne bi smel nihče igrati. Nevarno igro pomeni tudi javno zatrjevanje, da se je to in ono v šolah izboljšalo, ico pa v šolah vse to proglašajo za polresnice, češ da je dejansko stanje čisto drugačno.
Srednje šolstvo, tudi gimnazije, je v nezavidljivem položaju tembolj, ker je čedalje bolj odvisno od tako imenovane lokalne zainteresiranosti. Dogovori gredo v tej smeri, naj bi se srednje šolstvo naslonilo predvsem na dobro voljo samoupravnih interesnih skupnosti. V tem času, ko prelivamo črnilo za
odpravo nevzdržnega stanja v srednjem šolstvu, se kaže ob zastavljenih vprašanjih še bolj za-misliti.
Takole si je dogodek pred štiristo leti na Maricovem trgu v Zagrebu zamislila štirinajstletna Maijana Ribič, učenka 7. razreda osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, kjer je likovni pedagog akademski slikar Kamilo Legat. Ta originalni linorez je Maijana imenovala Kronanje Matije Gubca in ga poslala na UL gibčni bienale jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevico. Pred dnevi odprte razstave tovrstnih grafik v Kostanjevici, Krškem in Sevnici so vzbudile veliko pozornost tako šolaijev kot starejših obi^ovalcev, še posebej pa v likovni umetnosti bolj raz^edanih ljudi in kritikov.
Kje si, kultura naša vsakdanja?
Nekaj drobtin za premislek o stanju novomeške kulturne dejavnosti
Postavljati pod vprašaj izvirno kultumo-umetniško snovanje in delovanje v Novem mestu v trenutku, ko je drugod na Slovenskem že precej časa v teku razgibano, je nedvomno smiselno in upravičeno hotenje.
Prav nemogoče se sliši, da Novo mesto, ki kot gospodarsko središče pomeni veliko ne samo v slovenskem, pač pa tudi v jugoslovanskem
v ARKADAH;
Medalje in taktile
Štoviček in Janeš razstavljata v Ljubljani
iPitililM«
Poročali smo že, da je v počastitev 30-letnice Kočevskega zbora razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju slikar in ilustrator Ivan Seljaik-Čopič. Le redki občani pa vedo, da je ta slikar poslikal po vojni zidove bivšega kočevskega muzeja z motivi iz NOB. Za zdaj umetnina namreč ni dostopna, ker je tu zdaj skladišče podjetja TRIKON. Freska se komaj še vidi izza polic z blagom. (Foto: J. Primci
KNJIŽNI SEJEM - Na 18. mednarodnem sejmu knjig v Beogradu so se vidno predstavile tudi nekatere slovenske ziožbe. Poleg beletristike so slovenski založniki razstavili na sejmu tudi večje število knjig marksistične literature.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ -Jugoslovansko razstavo naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva so odprli včeraj v razstavni dvorani prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Prireditelji zanimive razstave so Slovensko ijrirodoslovno društvo, Prirodoslovni muzej in Foto-kino zveza Slovenije.
JAPONSKA UMETNOST V LJUBLJANI - Reprezentančno razstavo sodobne japonske umetnosti so odprli prejšnji teden v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstava bo odprta do 30. novembra. Ob tej priložnosti so japonski mojstri demonstrirali tudi ikebano in obred čaja.
NOVA RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI - Do 25. novembra bo v ljubljanski Moderni galeriji razstava slik. Predstavlja se Primo Mi-nervino.
HROVATICEVI GRAFIČNI LISTI - Stanko Hrovatič, akademski slikar, ki sc je nedavno predstavil s svojo prvo samostojno razstavo v Sevnici, je razstavil v koncertnem ateljeju 13 grafičnih listov. Kritika je razstavo ugodno ocenila.
Umetnika, katerih dela smo imeli priložnost videti na njunih samostojnih razstavah v krški galeriji, se tokrat predstavljata na skupni razstavil Ljubljani. To sta Vladimir Štoviček iz Leskovca pri Krškem in Želimir Janeš iz Zagreba. Štoviček je pripravil izbor medalj, Janeš pa se je odločil pokazati taktile, kot novo izrazno možnost v likovnem ustvaijanju.
v informaciji, ki jo je poslal prireditelj (Narodni muzej iz Ljubljane), je rečeno, da sodita Stoviček in Janeš v sam vrh sodobnega jugoslovanskega medaljerstva ter da ima pričujoča razstava, ki bo odprta do 18. novembra, že značilne poteze retrospektive.
Vladimir Stoviček, kije del študija opravil pri znanem medaljerju Otokarju Spanielu, je s svojim delom in tem izborom dokazal, da klasično pojmovana medalja ni izčrpala vseh izraznih možnosti, marveč dovoljuje sodobnemu umetniku svežo
in aktualno izpoved. Vse njegovo delo obvladuje človeški lik - portret, ki ga je oblikoval v mojstrsko izvedenem, a zadrž^em umirjenem reliefu.
Želimir Janeš se je posvetU me-daljerstvu kot dozorel umetnik in vnesel vanj novosti tako v obliki kot kompoziciji in tehniki. S tokrat razstavljenimi stvaritvami dokazuje, da je že našel tej zvrsti kiparskega ustvarjanja nova pota in možnosti.
Pomen in teža te razstave je v različnosti konceptov obeh umetnikov, to pa sili obiskovalca v primerjanje, tehtanje in razmišljanje o bistvu in možnostih medaljerstva.
I. Z.
DOLIK v KRŠKEM
3. novembra so na brestaniškem gradu odprli razstavo del članov DOLIK z Jesenic. Jeseniški amaterji, ki imajo tesne stike s krškimi, so se občinstvu krške občine predstavili s 35 deli. Razstava bo odprta do 11. novembra. To je že tretja jeseniška razstava v mestu ob Savi.
merilu, ne premore npr. stalnega amaterskega, kaj šele profesionalnega gledališkega ansambla, ki bi s predstavami dokazoval smotrnost svojega obstoja. Kaj lahko opraviči dejstvo, da bo umetniški posrednik na tem področju v Novem mestu letos spet samo Mestno gledališče ljubljansko?
Očitno zaostajanje kultumo-umetniških hotenj, delovanja in sprejemanja v primeri z nenehnim , razvojem gospodarstva je lahko precej usodno za tisto najfinejšb plat zavesti ljudi, to je za njihovo človečnost. Posledice take nezadostnosti se danes že kažejo na mnogih primerih Novomeščanov, ki zanje ne obstaja drugega kot nezadržno hitenje k čimvišjemu standardu. Manjka jim osnovnih kulturnih dobrin in iz tega izhajajoča „kulturna vzgoja**, če hočete, sposobnost razločevanja med dobrim in zUm, to pa vodi prejkone v goli individualizem oz. izgublje-
nost v potrošniškem toku, brez občutka za sočloveka.
Kultura in umetnost sta odrinjeni, odločno premalo sta ponuđeni in dostopni širokemu krogu ljudi. Ni sarnoniklega kvalitetnega umetniškega izraza, ni literamili večerov, koncertov ali predavanj. Premalo je tistih nekaj izposojenih gledaliških predstav, redki so dobri filmi. Samo spominske razstave in mladinski plesi niso dovolj, treba bi bilo pravega kulturnega življenja, za tega pa so potrebna hotenja in sposobnosti, vendar teh v Novem mestu ni.
D. RUSTJA
KONCERT v GIMNAZIJI
Zanimiv glasbeni dogodek so imeli novomešid gimnazijci pred kratkim, ko je pri njih koncertiral godalni kvartet iz Srbije. Novomeška gimnazija večkrat povabi na nastop znane umetniške skupine ali soliste.
Maijanca Colarič-Kočevar, 26-letna učiteljica osnovne šole Kočevje, je priredila v organizaciji M KUD „Matej Bor“ na kočevski gimnaziji literarni večer. Pesmi sta brala sama avtorica in gimnazijec Stane Kljun (na sliki). Pesnico vam bomo v kratkem podrobneje predstavili. (Foto: J, Primc)
ŠOLSKI URNIK IN OBREMENJEVANJE UČENCEV
Kolikor gre za strnjeni učni proces v obliki dopoldanskega ali popoldanskega pouka, ko ima otrok 5, 6 ali celo 7 ur pouka brez daljšega časovnega presledka med temi urami, potem sodi ^di dnevni čas bivanja učencev v šoli med dejavnike, ki vplivajo na čezmerno obremenjevanje in utrujanje učencev, zlasti, če si vse ure sledijo sami „težki“ predmeti. Ob tako sestavljenem umiku se v zadnjih urah občutno zmanjša sposobnost učencev' za zbrano sodelovanje pri pouku, ker je zanje prenaporno, da vsakih 45 minut pre-usmeijajo svojo pozornost na drug predmet... To nam lahko potrdijo tudi učitelji iz svojih osebnih izkušenj, nekatere raziskave v Sovjetski zvezi pa so pokazale, da se je pri učencih na srednji in višji stopnji osnovne šole zmanjšala umska delovna zmogljivost na koncu pouka ... v količini za 30 %, v kvaliteti pa se je poslabšala — če so bili učenci vsakodnevno intenzivno obremenjevani — celo dvakratno.
Helena Novak v Sodobni pedagogiki 1973, str. 144
NA UTRUJENOST UČENCEV VPLIVA TUDI POUK SAM
Utrujenost učencev pa ne nastopi samo zaradi trajanja učnega procesa, temveč tudi zaradi značaja učne ure. Cim bolj enolično teče pouk in čim manj so učenci aktivno vključeni v učni proces, tem bolj se zmanjšuje njihov interes do učnega predmeta, subjektivni občutek utrujenosti pa na-Stopi prej, kot bi v dinamično vodeni uri.
Navedeno delo, str. 145
VREDNOST OCEN
Vsaka ocena ima vrednost samo toliko, kolikor pomaga pri zdravem razvoju mladega človeka, da torej ni zgolj hladna registracija, marveč pedagoški ukrep.
Gustav Šilih: Didaktika, str. 158
rokomet
Brežičankam ne gre in ne gre
Nepričakovan poraz Brežic z ljubljansico Olimpijo, po pričakovanju praznih rok Sevnica in Ribnica - Ribničani do pomladi drugi!
Brežičanke so nepričakovano izgubile z ljubljansko Olimpijo in so se spet priključile spodnjemu delu lestvice, ki mu v nadaljevanju preti tudi izpad iz lige. Neverjetno je, kako so se poslabšale Brežičanke zlasti na domačem igrišču! ^vničani so se v Metkovićih sicer dobro upirali Mehaniki, toda to je bila kaj slaba tolažba, ker so še naprej zadnji, in kaj lahko se zgodi, da bodo kot zadnji tudi prezimili, saj igrajo v zadnjem jesenskem kolu doma s Slovanom, ki je doslej izgubil vsega dve točki. Tokrat so izgubili tudi Ribničani, ki jih je prav zadnji poraz vrgel na drugo mesto, kjer bodo počakali pornič.
MEHANIKA-SEVNICA 20:17
Brez poškodovanega Draguna bi igralci Mehanike skoraj doživeli poraz na domačem igrišču. Sevničani so se odlično upirali in v drugem polčasu dvakrat celo prišli na en saio gol razlike (15:14 in 18:17), vendar jim je obakrat zmanjkalo moči za odločilni gol, razen tega pa sta bila tudi sodnika naklonjena domačim rokometašem, zato so Sevničani izgubili Sevnica je dobro igraje, še posebno je razveselila boljša Igra v obrambi.
Sevnica: Krivec, Papež 2, Simončič, Sumej, Jurišič 3, Bizjak 1, Brežan, Stojs, SUc 4, Trbovc 7, Sirk.
E. R.
nju so domače sicer izenačile, potem pa so imele izredno smolo: kar petkrat so zadele vratnico, kar so Ljubljančanke dobro izkoristile in si z goli Vidičeve priborile odločilno prednost. Po prikazani igri je zmaga Olimpije premočna.
Poraz, a časten — Papež
BREZICE - OLIMPIJA 9:14
Brežičanke so sprva vodile, gostje pa so jih pred koncem prvega polčasa ujele in vodile 6:5. V nadaljeva-
U-UBLJANA - Na izbirnih tekmah v gimnastiki za sestavo pionirske in mladinske gimnastične reprezentance, ki bo nastopila na gimnastičnem dvoboju Slovenija — Vojvodina v Novem mestu 15. decembra, so nastopile štiri telovadke Novega mesta. V reprezentanco se je uvrstila samo 9-letna Jasna Dokl, ki je zasedla 4. mesto, Tanja Furlan je bila osma, Irena Žlogaijeva štirinajsta in Maja Klemenčeva osemnajsta. Nastopilo je 25 tekmovalk. V mladinski konkurenci je bila Novo-meščanka Maja Dokl, ki nastopa zdaj za Zeleno jamo, druga. (R. K.)
Nepričkovane slabosti — Lipej
Brežice:	Zorko, Molan 2,
Stauber, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj 1, V. Mišič 1, Engel, Toplak 4, Lipej.
V. P.
PIRAN - RIBNICA 17:15
Pred številnimi gledalci je Piran doma v odločilni tekmi za naslov jesenskega prvaka premagal Ribnico 17:15. Domači rokometaši so si v prvem polčasu in prvem delu drugega počasa zagotovili odločilno prednost, ker so v obrambi onemogočili ribniške strelce. V zadnjem delu tekme so sfe razigrali tudi gostje in se nevarno približali domačim, za preobrat pa jim je zmanjkalo časa.
MOKRONOG - V prvem kolu II. slovenske šahovske lige - zahod je šahovski krožek iz Mokronoga v Ljubljani izgubil s ŠK „Svoboda** iz Stožic 4:6. Za Mokronog so bili uspešni: D. Zajc, N. Peterle, A. Zutič in Hočevar. Posebno pohvalo z^luži Žutič, ki je svojega nasprotnika prema^ po 6 in pol urah v zelo zanimivi trdnjavski končnici. V zadnjem kolu II. odbojkarske lige -zahod je Mokronog izgubil v Ljubljani z Ljubljano-Poljane z rezultatom 1:3. (J. H.)
ŠPORTNI KOMENTAR
Skupnosti pred zdajci
Nova organiziranost v telesni kulturi bo nedvomno dala več ugleda tej dejavnosti
Temeljne telesnokulturne skupnosti bodo tudi na Dolenjskem v naslednjih dneh zaživele, saj bodo morale kot ustanoviteljice kaj hitro podpisati tudi akt o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti Slovenije. Ta samoupravni sporazum o interesni skupnosti na področju telesne kulture bo nedvomno pripomogel k spodbujanju, načrtovanju, usklajevanju in pospeševanju telesnokulturne dejavnosti v Sloveniji. Tako bo tudi področje, ki ga 'Zajema telesna vzgoja, postavljeno na nove temelje, in se bo vključilo v sedanjo preobrazbo naše socialistične skupnosti.
V pogovorih, ki so jih imeli novinarji Dolenjskega lista s predsedniki iniciativnih odborov za ustanovitev posameznih skupnosti na Dolenjskem, je značilno predvsem spoznanje, da bo telesna kultura dobila večji kos kruha, da bo denarja, danege( v te namene, poslej znatno več.
To je bilo kajpak pričakovati, saj brez denarja tudi ni
bilo mogoče računati na napredek. Pomembnejše od čisto finančnih rešitev teles-novzgojnih vprašanj pa je spoznanje, da bo z novo organiziranostjo tudi telesna vzgoja dobila v naši družbi veljavo, ki jo po vsej pravici zasluži.
Sekretar izvršnega biroja Stane Dolanc je že pred letom dni v intervjuju za zagrebške Sportske novosti poudaril, da je zmotno mnenje nekaterih, ki sodijo, da je delo komunistov in družbenih delavcev v športu in v telesni kulturi sploh manj pomembno od dela v političnih ali kulturnih organizacijah.
Sedanji delegatski sistem v telesni kulturi bo pomagal odpraviti tudi to, dokaj zakoreninjeno zmoto. Vse to pa bo gotovo pripomoglo, da bo telesna kultura zares zadihala s polnimi pljuči in da bomo kos osnovnim ciljem, ki smo si jih začrtali: približati telesno kulturo slehernemu, hkrati pa skrbeti tudi za kakovost!
J. SPLICHAL
J
Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, Tanko, S. Kersnič 1, Matelič, Mikulin 5, Andoljšek 4, Ambrožič, Ponikvar 3, J. Kersnič 2. k Kersnič.
■
Prepozen finiš — Abram
Zmrazilo se je. Smučarji že živijo v pričakovanju zime. Naša pokrajina bo letos dobila še eno smučarsko vlečnico. Dograjujejo jo na Lisci, priljubljeni izletniški točki nad Sevnico. (Foto: Franc Pavkovič)
odbojka
Krka brez izgubljenega niza
Novomeške odbojkarice so gladko odpravile tudi Jeseničanke, medtem ko se Trebanjci poraženi vračajo iz Kopra • Krka: vrh • Trimo: dno
Novomeške odbojkarice so tudi tre^'e srečanje v letošnjem prvenstvu dobile brez izgubljenega niza in tako potrjujejo napovedi, da se bodo tudi letos s Fužinarjem enakovredno borile za najboljše mesto. Slabše se godi Trebanjcem, ki so v prvih štirih kolih trikrat gostovali in dosegli eno zmago. Konkurenca v slovenski ligi je močnejša od lanske, zato čaka Trimo trdo delo, če bo hotel uresničiti svoj cilj — obstanek v liei.
KRKA - JESENICE 3:0
Novomeščanke so imele za nasprotnice eno izmed boljših ekip v ligi, Jesenice. Vendar tudi Jeseničanke niso mogle ustaviti zanesljivih novomeških odbojkaric, ki so prednjačile z močnejšimi udarci, boljšim blokom in točnejšim lovljenjem žog.
Gostje so se sicer borile, vendar niso v nobenem setu prišle niti do 10!
Dve novi točki sta spodbudni pred gostovanjem v Mariboru, kjer se bodo p^odnjo nedeljo srečale z
istoimensko ekipo.	Zanesljiva	—	Doklova
KOPER-TRIMO 3:1
Koper, dokajšnje presenečenje v ligi, je nemalo po zadugi nekdanjih zveznih ligašev Nučiča in Kržišnika zasluženo premagal TRIMO s 3:1 (1, - 13, 5, 13). Trebanjci so začeli zmedeno, brez prave volje. Šele v nadaljevanju so bili enakovreden nasprotnik ob mreži, vendar pa so slabše igrali v polju, proti sebi pa so imeli še domačega stranskega sodnika Gašperiča, ki je v korist domačih „črno spreminjal v belo**. Vendar pa to ne sme biti izgovor; Trebanjci so za tako hudo konkurenco, kot je v ligi letos, preslabo uigrani in premalo vsestransko pripravljeni. Ta ugotovitev naj bo ^od-buda za še^resneišo vadbo.
Prvi šahovski zmagi
V zahodni skupini slovenske šahovske lige so odigrali prvo kolo. Ljubljanska Iskra je prvi kandidat za naslov prvaka, po papirnih računih pa imajo dosti možnosti tudi šahisti iz Kočevja, prav tako pa naj bi se borili za vrh tudi Novomeščani, ki so dobili v svoje vrste brata in sestro Praznik. Igrala pa bosta lahko šele v tretjem kolu. V prvih spopadih sta oba dolenjska iigaša premagala svoja nasprotnika.
NOVO MESTO - BOREC 6,5:3,5
Oslabljeni novomeški šahisti -manjkali so Škerlj in oba Praznika — so dokaj prepričljivo premagali Borca iz Kranja. Zlasti dobro so igrali člani na prvih deskah in oba mladinca, medtem ko sta članici svoj dvoboj s Kranjčankama ii^ubili. Podrobni izidi: Penko - Paunov 1:0, Šporar - Podgornik remi, Milič -Kcev remi, Sitar — Djordjević 1:0, V. Istenič - Vojičič 1:0, Poredoš -Naglič 0:1, A. Istenič Pirc remi, Lavrin - Božičevič 0:1, Komelj -Deželak 1:0, Pucelj - Mazi 1:0.
LESCE - KOČEVJE 4:6
Šahisti iz Kočevja so v Lescah zm^ali tesneje, kot je bilo pričakovati in kot smo jih bUi vajeni videti zmagovati v prejšnjih letih. Na prvi deski je Osterman samo remiziral s Narinskim, kar kaže, da ni v pravi formi. Tudi na slovenskem prvenstvu namreč ni bil med najboljšimi, vendar je bil tam tempo igre znatno hitrejši, kar Ostermanu ne ustreza.
LESKOVEC - Prijateljska rokometna tekma med člani in mladinci Partizana Leskovec, ki, sc je končala 40:27, je dobro pokazala pripravljenost vseh, ki bodo igrali na turnirju, ki bo 11. novembra. Za člane so igrali: N. Hruševar, Mlakar 11, Kovač 3, M. Mlakar 9, SRIBAR 3, Radi 11, M. Pirc 3, Drenik; za mladince: Pernar, Olovec, Hribar 2, R. Pirc 5, Voglar, Pavlin, Janc 3, Starc 6, Arh 2, E. Sribar 9. Pri mladincih so se izkazali: Starc, E. Sribar in ‘R. Pirc; pri članili pa N. Mlakar, Radi (kot strelca) ter M. Pirc (L. S.)
Rezultati: Harinski - Osterman remi, Terle - Cimer 1:0, Roblek -Ivič 0:1, Mali - Gornik 0:1, Perovič
- Podkoritnik remi, Prestm - Janež remi, Butorac - Kirasič 0:l,Prestrl
- Metelko 0:1, Hrovat - Cuk remL
V
Odgovorna naloga — Grandovec
NOVO MESTO — v počastitev občinskega praznika je bil v grmski šoli medrepubliški turnir v goju, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev. V mojstrski skupini je zmagal Ljubljančan Zagorc, pred Ceferinom ^.m.) in Smukom (Zg). V skupini mojstrskih kandidatov Hlad-ki (Lj), pred Kraljem in Draganom (oba N.m.), v C skupini Golob (Njn.) pred Pjevičem in Sucem (oba Lj.), in v D skupini Vezaj (Popovec), pred Hameijem (Krapina) in Razdr-tičem (Lj.) (F. D.)
NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju v počastitev občinskega praznika je med 11 šahisti zmagal Praznik z 8,5 točke. Slede: Penko 8, Škerlj, Šporar in Petkovič po 7 itd. (J. U.)
RIBNICA — Po prvem delu tekmovanja v dolenjski rokometni li^ vodita Črnomelj in Semič s po 16 točkami; Grosuplje jih ima 14, Ribnica Bil, Sodražica 10, Šentjernej 9, Gradišče 6, ITAS 4, Smaije-Sap in Višnja gora po 2 točki. (F. L.)
ČRNOMELJ — V okviru tekmovanja maršala Tita je bil v Crnom^u rokometni turnir, na katerem so zmagali domačini pred Novim mestom in Semičem. Odločilna tekma med Črnomljem in Novim mestom je bila v nemogočih razmerah: že v I. polčasu se je pustila megla, v nadaljevanju pa se je popolnoma stemnilo. Rezultati: Črnomelj - Semič 14:11, Novo mesto - Semič 18:15, Črnomelj - Novo mesto 16:13. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili Črnomaljci. (T. L.)
Črnomelj — v prijateljski rokometni tekmi je Črnomelj krepko premagal Ozalj 35:17. Največ golov je dal mladi Adlešič (13), Lozar, Hudelja in Svetič pa so dali po 5 golov. (T. L.)
BREŽICE - V prvenstveni tekmi vzhodne conske lige so Brežice premagale Pohoge 4:0, čepravje bil ob polčasu rezultat neodločen. Gole so dali: Pridič, Mirkac, Divkovič in Jo-vovič, izkazala pa sta se Lapuh in Tošič. Mladinci so v Štorah igrali proti Kovinagu 2:2 in se po prvem delu prvenstva uvrstili na odlično trelje mesto. (V. P.)
NOVO MESTO - V prvenstvenih nogometnih tekmah so Elanovi no-'gometaši spet dosegli poln zadetek: pioniri so premagdi Cerknico 5:0, mladinci Črnuče 3:1, člani pa prav tako Črnuče 3:2. (J. M.)
Črnomelj - Nogometaši Bele krajine so tudi v tem kolu izbili V Ihanu so sicer z goloma Toneta VVeissa še v drugem polčasu vodili 2:0, na koncu pa vseeno izgubili 3:2. Mladinci so z istoimenskim nasprotnikom izgubili 4:2 (T. L.)
Kar vleče in množičnost...
V sevniški občini pričakujejo od skupnosti ureditev financiranja telesne kulture, v trebanjski pa podporo vsemu, kar vleče
„Osnovno vprašanje, ki ga bodo uredile temeljne telesnokulturne skupnosti, bo financiranje telesne kulture,“ meni o ustanavljanju in nalogah TTKS predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev sevniške skupnosti dr. Jurij Pesjak. Kako bo poslej v Sevnici? „Ne bo več slučajnosti, ne bo več tistega, da se eni znajdgo, drugi pa ne, da eni poberejo de-
Dr. Jurij Pesjak
nar, ker pridejo prej. Pri tem so bili v naši občini uspešni zlasti rokometaši, ki pa so prenekateri dinar dobili tudi s prodornimi akcijami,** sodi dr. Pesjak.
V sevniški občini pričakujejo glede financiranja dvoje
težav. Prvič: povsod še niso ustanovili TOZD, financiranje pa so si zamislili, da bi gospodarstvo plačevalo prispevek, kot to določa davek na TOZD, medtem ko naj bi negospodarstvo prispevalo od bruto osebnih dohodkov. Drugič: kako zajeti 700 delavcev — vozačev?
Težave imqo tudi, ker primanjkuje - objektov. Igrišča grade vedno nazadnje. Ob drugi etapi gradnje šole v Sevnici ne smemo zamuditi priložnosti, da bi mesto prišlo do prepotrebnih športnih objektov. Zlasti kopališče je nujno.
Sicer pa moramo pritegniti čimveč mladine, skrbeti moramo za množičnost in tudi za tekmovalni šport.
V .,trebanjski občini,** pravi Alfonz Tratar, ki je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev TTKS, ,je občinska zveza za telesno kulturo podpirala tiste dejavnosti, ki so bile množične, vendar pa je imela na voljo komaj 80 tisočakov.*
Zdaj se zavzemajo za družbeni dogovor glede financiranja. Težava bo, kako zajeti tiste obrate, ki še niso
organizirani kot TOZD, ta-kili pa je v občini še precej. Veliko pričakujejo od ukrepa, ki naj bi družbeni dogovor za financiranje telesne kulture postavil kot obveznost.
. Alfonz Tratar
Glede usmerjenosti pa sodijo v trebanjski občini, da kaže podpirati po naših možnostih. To je tudi edino pravilno: če smučarji uspevajo in imajo veliko pristašev — podpirajmo jih. Enako je z drugimi, naj gre za kegljače ali tabornike. Občinska zveza je podprla tudi gradnjo igrišča na Mirni in še marsikaj.
A.ŽELEZNIK
- Stoj, nikar ne streljaj, tu notri je Korenčkov ata!!
Zdaj Igrava že skoraj poldrugo uro, pa imate še vse cunje na sebi...
— No, no ...?
■■••■■•»•■■•••a■•■■■■■■■
PelenHMIIrtl pred 20 leti
Kulturne prireditve
SKORAJ CELOTEDENSKE kulturne prireditve v Novem mestu pred praznovanjem občinskega praznika, prizadevanje prebivalcev, da bo imelo mesto za ta prvi občinsW praznik čim lepši izgled, zlasti pa prizadevanje mestnega odbora ZB in LOMO, da dokončno uredi spomeniško vprašanje v mestu do praznika, so najboljši dokazi, kako globoke so tradicije Novo-meščanov in kakšno mesto zavzema v njihovih srcih spomin na vse tiste, !d so dali življenje za našo neodvisnost in s krvjo cementirali enotnost jugoslovanskih narodov.
ZARADI SLABEGA mostu čez Krko v Šmihelu pri Žužemberku na občinski cesti Šmihel — Klečat, se bo s 1. novembrom 1953 ves promet čezenj ustavil.
IZ BELE KRAJINE prihajajo na uredništvo našega lista številna poročila o zborih volivcev. Vse vesti govore, kako živo se Bela krajina zanima za svoj gospodarski napredek in kako ogorčena je ob sklepu, naj bi Italija dobila Trst.
V	DOLENJSKIH TOPLICAH morajo odpirati vzporednice, ker je v šoli premalo prostora za vse letos vpisane dij^e. Neprijetno je, da morajo učitelji učiti v treh zasilnih sobah. Vendar kljub vsemu uspešno premagujejo težave in delajo z dijaki v različnih krožkih, ki mlademu rodu širijo umsko obzoije. Šolske neprilike naj bi vendar že napotile starše in množične organizacije, da bi začeli zidati novo šolo.
POGOSTI POŽARI v našem okraju so narekovali svetu za notranje zadeve, da na svoji seji dodobra prouči vzroke teh pojavov. Ugotovili so, da slaba organizacija in delo gasilskih društev in upiranje gospodinj na vasi in v mestu proti čiščenju dimnih naprav povzroča škodo od požarov. Da bi se tako stanje v bodoče preprečilo, bo treba dosledno nadzirati čiščenje dimnih napeljav.
(Iz DOLENJSKEGA USTA, 6. novembra 1953)
Zgodilo seje.V.
ZAKLADI NA DRAŽBI - Te dni bodo pri Sothelbyju na dražbi prodani predrTrcti in kovanci, ki so se potopile v 17. in 18. stoletju v Severnem moiju. Največ iz starih bark, ki so se potopile v 17. in 18. stoletju v Severnem moiju. Največ vrednot so našli v nizozemski ladji „Last Drager“, ki se je potopila 1653. leta na poti iz Indije.
NAJVIŠJI HOTEL - Blizu nepalske vasi Tjan^ohe so odprli hotel, ki stoji na najvišji nadmorski višini na svetu. Hotel so zgradili na pobočju Mount Everesta na višini 4000 metrov. Zrak je v tej višini že tako redek, da bodo gostom v hotelskih sobah na voljo tudi kisikove maske. Ce bi tak hotel zgradili pri nas, bi mask najbrž ne bilo, bi bile pa cene za gotovo najviše na svetu.
NAJDALJSE ime — Poseben rekord ima na svetu . Nizozemec Kramberg, vendar ne po lastnih z^ugah, ampak po zaslugi staršev, ki so mu dali najdaljše do sedaj znano ime. Krambergovo ime se glasi:	Kewankodsoaspanc-
k i n c h a d demimikmardremriancche-nabliamrosen. Ali na ime plačuje davek na luksus, ni znano.
ZAKONSKA KARANTENA -Elizabeth Taylor je med snemanjem filma ,.Pepelnična sreda“ dobila ošpice. Zdravnik je ukazal, da mora ostati v karanteni v svoji sobi. V karanteni mora biti tudi njen mož Richard Burton. Karantena bo obema sprtima zakoncema gotovo dobro dela in prihranila si bosta nekaj klofut in prask.
AMERIŠKE RAKETE - Najnovejše odločitve Pentagona, da bo kupil v Evropi protiletaldco raketo od ene od proizvajalk tega orožja, so med Američane vnesle razbuijenje. Hočeš nočeš so se pričeli vpraševati, ali so ameriške tovrstne rakete tako zanič, da jih morajo kupovati zunaj meja svoje države, ki je bila znana kot ena izmed držav z najmodernejšo oboroževalno industrijo.
SESALEC SMETI — Novi stanovanjski predel Leningrada bo dobil ogromen sesalec za smeti. Do sedaj je smeti odvažalo preko 500 tovornjakov. Novi vakuumski sistem bo hitrejši in z večjo zmogljivostjo. Prebivalci te srečne četrti pa se bodo rešili tudi jutranjega hrupa, ki je spremljevalec smetarskega dela.
NAJVIŠJE NA SVETU - V Chicagu bodo kmalu dozidali najvišjo stavbo na svetu. Sedež mednarodne trgovine na drobno „Sears, Roebuck and Co.“ bo visok 443 metrov. V llOih nadstropjih bo delalo 16500 uslužbencev.
MIRNO ŽIVLJENJE - Ob ostri kontroli v eni izmed kaznilnic v ameriški zvezni državi Kentu cky so odkrili 60 let starega moža, ki je že
11	let živel v zaporu, ne da bi ga kdaj obsodili na zaporno kazen. Ko so ga vprašali, zakaj je ves čas molčal, jih je možakar milo prosil, naj ga pustijo v zaporu, ker danes človek lahko mimo živi samo še v ječi.
KRVOLOČNOST - Klub športnih strelcev v Normandiji se je hotel bolj razmahniti med prebivalstvom. Predsednik kluba je dal tiskati velike lepake, na katerih je pisalo: „Naglo se vpišite! Strelski klub Pan-Pan-Pan potrebuje sveže krvi.“ Lepaka bi se razveselil samo kakšer vampir.
Velika je šmihelska fara
(Velika je) SmiheisKa fara, obsegajoča 4000 duš, vendar pa do sedaj še ni imela lastnega šolskega poslopja za dečke; sedaj pa stoji pred nami krasno poslopje, katero je odločeno za dvorazredno deško šolo. Seveda je stala veliko svoto 16000 goldinarjev, katere so morali dati Šmihelskih občani. Toda kmalu bo pozabljeno — ker imamo šolo, katero smo že toliko časa potrebovali. 18, oktobra je bila šola odprta. Bila je to znamenita in spomina vredna slovesnost.
(Topliško gasilsko) društvo sklenilo je kupiti si zastavo. A ker zastava stane nad 200 goldinarjev, obrnil se je odbor društva na mnogo dobrotnikov s prošnjo, naj mu pomagajo. Prosil je odbor najprej domače gospode, potem pogledal še drugam, in tako nabral blizo poldrugi sto goldinarjev. Darovalce naznanimo v prihodnjih Novicah.
(Požar.) V Žabji vasi pri Novem mestu sta pogorju	Zažgal	j&J]i^jiakov.otrok.
I
i
Eden pogorelcev je bil zavarovan, drugi ne. Sreča, da je bilo mimo vreme, ker sicer bi bilo gotovo pogorelo več hiš v obližju radi pomanjkanja vode. Novomeška požarna bramba, ki je brž prihitela, bi mogla brez vode težko pomagati.
(Iz R a d e 1 j c e) se nam poroča. Duševno in denarno močna dekleta, pristopite v družbo čaistitih gospej Magdalenk, ki so drevesce nunsko iz Poljske Sibirije presadile v milejši vrtec sem v dolenjsko Radeljco pri Bučki. Mlada dekleta se učijo v gospodinski šoli — in ženske žive v pobožnem miru.
(Rusko brodovje) je dospelo v Tulon, kjer je bilo od Francozov jako slovesno sprejeto. Kakor pišejo časniki, je bila te dni vsa Francija pokonci. Svečanostij v Tulonu ni bilo ne konca ne kraja in ko so se tu končale, začele so se v Parizu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC ........-	  *	1.	novembra	1893)
Leni Nemci!
Podira se mit o nji hovi delavnosti
Za 24 mark je od teh dni naprej v nemških knjigarnah naprodaj knjiga iz izzivajočim naslovom „Lena družba
—	Kako delajo Nemci Hermarm Marcus Skuša v njej drugače osvetliti toliko opevano pridnost Nemcev in prihaja do ugotovitve, da ta laskava oznaka zanje ne velja več — vsaj v nekaterih dejavnostih ne. Zlasti ne v javnih službah, ki niso k boljšemu delu prisiljene s kontrolo in konkurenco.
Avtor prav razlaga, da je nagnjenost do dela povezana predvsem z zadovoljstvom, ki ga delo nudi ali pa ne. Pomembno je tudi, koliko sami cenimo delo, ki ga opravljamo. Vse dokler je lenost reakcija na to, ni še nič hudega, lenoba postan^* pravi družbeni problem šele takrat, ko izgubi obeležje prehodnega stanja in se spremeni v miselnost, ki vlada družbi. Prav to pa se po piščevem mnenju ta čas dogaja v Zahodni Nemčiji.
Marcus se ne poglablja v razredni značaj lenosti in slabega odnosa do dela, ki izvira iz ločenosti lastnine in dela. Svari, da lenost ne sme postati nekaznovan idol. Družba, ki dovoljuje preveU-kemu številu svojih pripadni-Icov, da lenarijo, izgublja stvarnost in vara samo sebe.
Piscu knjige je dal po svoje prav tudi minister Schmidt, ki je rekel, da krepitev neproizvodnih in lenih sil spodkopuje gospodarsko moč dežele. Namesto da bi šlo Nemcem vse bolje, jim gre vse slabše. Družbeni in gospodarski sistem, ki je zgrajen na produktivnosti, ne more obstajati, „če je to načelo vrženo skoz okno“.
Kdaj se bo pri nas našel cak Mtrcus in se spoprijel z našo lenos^o in njenimi vzroki? Možnosti za raziskovanje ne manjka ...
Dim življenja
Zakaj ljudje kadijo
Tobak je mamilo, samo daje, za razliko od drugih zloglasnih mamil, prav vsem dostopno. Škodljivost kajenja, ki je skoraj povsem ugotovljena, pa se še poveča, če kadilec sam sebi sugerira nevarnost kajenja, a se mu kljub temu ne more odreči.
Psihoanalitiki so ugotav^ali, kaj je v kajenju tako privlačnega, da se mu človek samo z največjim naporom lahko upre. Samo dejanje prižiganja cigarete, odpiranje ^atlice, vdihovanje diina in prinašanje cigarete k ustom so označili kot simbolično ponavljanje dveh najele-mentamejših človekovih opravil: dihanja in hranjenja. Tako človek med kajenjem potrjuje svojo življenjsko aktivnost in se potrjuje kot dgavno bilje kljub temu, da se zaveda, kako nedejaven je v tako odločilnih dogajanjih kot je staranje, umiranje in delovanje narave. S kajenjem si človek na poseben način vrača notranje ravnotežje. In čeprav danes ve, kaj vse mu kot posledica kajenja grozi, od raka na pljučih, v ustih, bolezni srca, gastritisa, spolne nemoči in infarkta, si vztrajno prižiga „dim življenja”.
Nekateri psihologi zato odsvetujejo nasilno prenehanje kajenja, ker povzroča v spreobrnjenem kadilcu nevroze, ki lahko človeka vržejo iz normalnega življenja.
Prav gotovo pa v vseh teh prepirih okoli kajenja ostaja trdno le eno dejstvo: najbolje je nikoli začeti kaditi. In vendar vieče vase cigaretni dim vse več ljudi.
i
I
gobice
Letos je šele m jesen zraslo nekaj jurčkov. Slovenci smo vsi zagrizeni gobarji, zato sem tudi jaz pustil kobilico in zakoračil v gozd med steljo in resje ter nabiral jurčke. Bilo je pred zadnjim mrazom. Akoravno je bilo vse polno gobarjev, sem dobil za pol koša gob. Jutro zarana sem jih nesel na trg in prodajal tako kot drugi. Mestne ženske so hodile okoli moje mize kot mačka okoli vrele kaše, ogledovale so jurčke in se zmrdovale: en jurček je bil prestar, drugi črviv ali pa predrag. Le malokateri je bilo po volji, a so vseeno kupovale, kajti v mesnicah še mesa niso imeli naprodaj ne za male ne za velike novce.
'Joj, kako so dragi!” je vzdihovala ženska, ki so jo klicali gospa.
„Vi jih samo pobirate v gozdu, pa zaslužite,'' je še pristavila.
„Ja gospa, kar sami jih pojdite nabirat!" sem ji brž zabrusil.
„Saj bom šla. Polno košaro jih bom dobila," se je bahala.
„Kar naberite jih pa še kaj strupenih priložite zraven. Vse vam privoščim," mi je ušlo z jezika.
„Kje jih pa nabirate, ko jih imate toliko? " je bila radovedna.
„Povedal vam bom, akoravno vsak gobar laže. Ali veste, kje je v Ribnici cerkev? “
„O, tam sem pa že bila," se brž pohvali
,JVo, vidite, saj bo šlo. Peljite se v Ribnico, pojdite trikrat okoli cerkve, potlej pa zavijte na levo," sem ji zaupal skrivnost.
„Pa jih bom res dobila? " se ni mogla načuditi
„Brez skrbi, gospa. Kolikor jih boste hoteli, pa še brez črvov bodo, sami mladi jurčki in se prošli jih boste lahko ter obogateli z njimi, ko ste tako ubogi, da jih ne morete kupiti"
Sele te^j, ko so se radovedneži okoli naju začeli smejati, se ji je posvetilo, da se norčujem iz nje. Zavihala je nos, našobila usta in se izgubila med gomilo ljudi
J^ARTIN KRPAN
Upanje Cousteau
Neutrudni kapitan ladje Calypso med najbolj popularnimi
Kapitan Cousteau je edina naša nada, da bomo preživeli, tako govori študent iz Los Angelesa, z njim pa še mnogi drugi občudovalci tega junaške-^ ga francoskega raziskovale^ morij, ki ga na naši televiziji! lahko gledamo v sobotnih odda-! jah „Skrivnosti morja“.	i
Jacques-Yves Cousteau, ki v| svoji raziskovalski vnemi hiti iz enega kraja sveta na drug — od oceanografskega muzeja v Monacu do urada v Los Angelesu, kjer ima arhive in producentsko hišo — je postal ena najbolj popularnih oseb v Združenih državah Amerike. On je prvi Francoz, ki se mu je posrečilo uvrstiti se na vrh lestvice popularnih. Na vprašanje, kateremu človeku bi najprej želeli stisniti roko, so Amerikanci uvrstili Cousteauja na osmo mesto v seznamu 250 slavnih imen.
Šele na 40. mestu se nahaja drugi Francoz — njegov sin Filip, eden od bradatih mož s slovite ladje „Calypso“. Za j primerjavo naj navedemo, da se i slavni Glen Ford uvršča ^le na 35. mesto, olimpijski zmagovalec Mark Spitz na 95., toliko opevani Frank Sinatra pa šele na 151.	,
Toda Cousteau se ne zmeni dosti za slavo, temveč vodi naprej svoj boj za zaščito oceanov. „Trdno sem prepričan, da bo svet propadel, če bomo dopustili, da bo imel vsak od 10 j milijard prebivMcev, kolikor jih bo sčasoma živelo na Zemlji, po dva avtomobila.
Ne vem, kako bomo uredili ta problem, vem pa eno: če ne bo življenja v oceanih, ga tudi na Zernlji ne bo. Če ne bomc^f^j^-' nekaj ukrenili, bomo zagotovo propadli. V to iskreno verujem. Politiki se tega očitno ne zavedajo, zato lahko v naslednjih 20 letih pričakujemo takšne revolucije in družbene pretrese, kakršnih si nihče ne more zamisliti."
27. Adijo, ljubi šestsobni doifl kabriolet! Brez slovesa sta v Paradižnik in Paradižnica prijal praprot. Tu in tam je v okenc« taista luč, ki jo je Paradižnik paličico iz deščico. Luč, ki je jarl davnino!
Nehvaležnost je plačflo sveta! ga v kameni dobi.
Zakonca sta jo brisala mirt
( SEVNICA PRAZNUJE )
Pogled na skladišče lesa In proizvodne prostore sevniškega obrata konjiSkega KONUSA.
Jugotanin bo TOZD v Konusu
Letos so delavcem dvignili OD za 30 odst., povprečni mesečni dohodek v tovarni je zato že 1949 dinarjev - Načrti za bodočnost kmalu jasni
Samosvoja rešitev tehnološkega postopka za pridobivanje furfurala iz odpadnega lesa v proizvodnji tanina, ki so jo dognali strokovnjaki sevniškega JUGOTANINA skupno z delavci, še ne zagotavlja jamstva
za rešitev tovarne. Furfural, znani borzni artikel, je namreč še vedno polproizvod, večina lesnih odpadkov pa ostaja še dalje neizkoriščenih. Kaj naj bi iz teh odpadkov še iztisnili, bo kmalu jasno: na tem delajo strokovnjaki v JUGOTANINU,
matičnem KONUSU in inštitutih. Z iskanjem proizvoda ne bi bilo takih težav, če bi imeli v tovarni večje količine lesnih odpadkov od sedanjih 15.000 ton lesne mase. To pa je premalo, da bi se iz tega izplačalo delati kaj večjega.
Samo letošnje leto so v ta KONUSOV obrat vložili 2 milijona dinarjev za investicijsko vzdrževanje. Dotrajane bakrene kotle so zamenjali s kotli iz nerjavečega jekla, v prihodnjem letu načrtujejo še zamenjavo gornjih delov izparilnikov. Čeprav je z nabavo lesa za predelavo dosti težav, (celo taninski les gre v izvoz!) so si vseeno uspeli zagotoviti dovolj surovin. Že bežen pogled po lesnem skladišču daje videz, da je skladišče bolj polno kot kdajkoli.
V sevniški taninki je sedaj 133 zaposlenih. To ni toliko, kot jih je svojčas že imel JUGO^ TANIN. Zaradi modernizacije in drugih ukrepov, pa tudi nizkih plač, je marsikdo v preteklosti šel po kruh drugam. Sedaj ni več tako. Zanimiva je odločitev samoupravnih organov, s katero so letos švignili soebne dohodke, delavcem v neposredni proizvodnji za 30 odst., vodilnim pa niti za dinar. V torek, 6. oktobra, je osrednji delavski svet v KONUSU odločal o pripravljenem besedilu samoupravnih sporazumov o organizaciji podjetja po ustavnih dopolnilih, prav tako tudi o analizah o možnostih ustanavljanja TOZD. Ta gradiva bodo v javni razpravi do 15. decembra.
Kolektiv JUGOTAN IN Ačesti-ta občanom za občinski praznik.
SGP ZASAVJE GRADI IN PROIZVAJA
v okviru svojega poslovanja opravlja vsa gradbena in temu pripadajoča dela, nizke in visoke gradnje, izdeluje gradbeno pohištvo, izvaja tesarska dela, razna remontna in ključavničarska dela, izdeluje izdelke iz naravnega in umetnega kamna, polaga tlake, opravlja tovori promet za lastne potrebe in potrebe drugih ter nudi storitve z gradbeno mehanizacijo.
Podjetje v svojih prizadevanjih za nanehno razširitev dejavnosti, urejanje sodobne mehanizacije gradbenih materialov ter strokovno izpopolnjevanje kadrov dosega iz leta v leto vidnejše poslovne rezultate. V zadnjih letih je znatno razširilo fizični obseg proizvodnje, tudi na območju občine Sevnica, kjer je uspešno nastopalo pri izvajanju industrijskih, trgovskih ter objektih družbenega standarda. Pomembnejši objekti v tej sjif, občini, katerih izvajalec je bilo SGP Zasavje, so tile: trgovska hiša, restavracija, klavnica, nadzidava LISCE, zadružni dom, dom upokojencev, prizidek doma Impoljca, šola Telče, telovadnica Šentjanž, trafo postaja Boštanj, medtem ko so v zaključni fazi gradnje stanovanj-
Poslovno stanovanjski objekt, ki ga v Sevnici gradi SGP ZASAVJE iz Trbovelj. (Foto: M. Vesel)
sko-poslovni objekt, kegljišče in še nekateri drugi v Sevnici.
V letu 1972 je podjetje začelo izvajati dela tudi na območju brežiške občine ter v kratkem roku — letu dni — zgradilo in predalo kupcem dva stanovanjska stolpiča s skupno 50 stanovanji. V zaključni fazi gradnje sta dve proizvodni dvorani to-
varne pohištva Brežice in proizvodni obrat tovarne Šešir iz Škofje Loke v Stari vasi, v centru Brežic gradijo poslovni objekt, v katerem bo sodobna trgovska poslovalnica ELEKTROTEHNE iz Ljubljane.
Pri prevzemanju investicijskih in drugih del je vodilo podjetja ROK IZGRADNJE OB-
JEKTA, KVALITETA IN SOLIDNE CENE, kar je investitorjem priporočilo tudi za bodoče sodelovanje s SPLOŠNIM GRADBENIM PODJETJEM „ZASAVJE" TRBOVLJE, ki se pridružuje čestitkam za praznik občine Sevnica.
PONOSNI NA USPEHE!
V
Ob praznovanju občinskega praznika se živo spominjamo legendarne osvoboditve političnih jetnikov, pripadnikov Brežiške čete iz sevniških zaporov. Akcijo je z nekaj tovariši izvršil 12. 11. 1941 naš častni občan, pokojni narodni heroj Dušan Kveder-Tomaž. V spomin in oddolžitev ne samo tej akciji, amapk vsemu narodnoosvobodilnemu gibanju, in komunistični partiji v zahvalo za svoboden samoupravni razvoj naše družbe, je prav, da pregledamo uspehe naše občine med dvema praznovanjema.
Uspehi naših delovnih ljudi v družbenoekonomskem, političnem in kulturnem razvoju nam vlivajo za nadaljnji razvoj in izboljševanje materialnih in kulturnih pogojev za življenje naših občanov. Celotni dohodek gospodarskih organizacij je kljub težavam, ki spremljajo napore za politično in gospodarsko stabilizacijo v letošnjem letu, narasel, na kar so naše^ delovne organizacije in občani ponosni. Razveseljivo je nesebično	prizadevanje
družbeno-političnih in delovnih organizacij pri ustvarjanju temeljnih organizacij združenega dela, kjer bo delovni človek imel dejansko možnost samoupravnega in ustvarjalnega	odločanja.
Uspehi v športu vse bolj navdušujejo in kažejo smeri še uspešnejšega razvoja telesne vzgoje v občini.
Ob velikem prizadevanju krajevnih skupnosti, občanov in občinske skupščine je ostalo le malo naših obča-
nov brez tekoče pitne vode in električne napeljave v svojih domovih. Tudi cestne povezave se zboljšujejo, vendar ne v takem obsegu, kot to zahtevajo prometni tokovi. Pozabiti ne smemo tudi na izredno rast stanovanjske izgradnje v občini. Pogoji za šolanje otrok se razvijajo v skladu s sprejetim programom razvoja šolstva, ki so ga sprejeli naši občani ob uspešnem izidu referenduma. Za veliko zavest in nesebično odločanje vsem, ki so psovali za, najlepša hvala v imenu vseh otrok, ki bodo deležni teh ugodnosti V gradnji je popolna osemletka v Boštanju in posebna šola v Sevnici, ki bo usposabljala oziroma pripravljala duševno manj razvite otroke za samostojno življenje.
Na področju družbenega in privatnega kmetijstva vložena prizadevanja že porajajo prve sadove, čeprav bo potrebno še veliko truda, da se izboljša življenjski standard našega kmečkega prebivalstva, kar bomo dosegli predvsem z umnim, strokovno usmerjenim vlaganjem.
Ob ugotovljenih dejstvih se zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k enotni ustvarjaha politiki in s tem prispevali velik delež k skladnemu razvoju vseh dejavnosti v občini. Vsem občanom želim obilo zadovoljstva, delovnim kolektivom pa mnogo uspehov pri izvajanjih razvojnih programov.
jMRJAN GABRIČ PREDSEDNIK ObS SEVNICA
NOVE NAL02BE V KOPITARNI
fe-'. ' v-- ^
Pogled na proizvodne prostore GRAMATA v Boštajnu,
G RAM AT širi svojo dejavnost
I Kolektiv GRAMATA iz Sevnice, znan po izdelovanju be-^ J tonskih elementov za gradbe-ništvo, se je leta 1971 pripojil I	splošnemu gradbenemu podjet-
I	ju ZASAVJE iz Trbovelj. V
I	zadnjih dveh letih so namenili
za razširitev in modernizacijo obrata več kot 2 milijona dinarjev in lastnih prihrankov. Pred-i	vsem so modernizirali proizvod-
I	njo betonskih oblikovancev, po-
stavili betonarno in novo klasir-I	nico dolomita v kamnolomu
Log.
Vrednost proizvodnje so v tem obdobju povečali za 120 odst. 26-članski kolektiv izdeluje gradbene elemente za prodajo, nekaj teh pa porabi tudi gradbena operativa matičnega podjetja. Predvsem izdelujejo betonske zidaka, betonske vot-lake, betonski porolit, betonske zračnike in betonske cevi. Sedaj pripravljajo proizvodnjo potresnega zidaka ČIGON, ki je namenjen za gradnje na potresnih območjih. Prihodnje leto bodo začeli izdelovati še plošče za
tlakovanje, robnike, podstavke za klopi in stebre za ograje.
V prvih devetih mesecih letos so povečali celotni dohodek v primerjavi z	istim	obdobjem
lani za 23 odst.,	predpisano
amortizacijo	za	172 odst.,
amortizacijo	nad	predpisano
stopnjo pa kar za 309 odst.
Kolektiv GRAMATA, obrata splošnega gradbenega podjetja ZASAVJE, čestita za praznik sevniške občine in hkrati priporoča svoje kvalitetne izdelke!
Tudi KOPITARNA, ki je najstarejše podjetje v Sevnici, neprestano spreminja svojo podobo. Računajo, da bodo čez dobro leto odstranili oziroma preuredili še zadnji proizvodni objekt iz časov nekdanjega lastnika Winklerja. Podjetje namreč sedaj izvaja investicijski program, ki predvideva uvedbo proizvodnje plastičnih kopit, razširitev proizvodnje lesene obutve, ki jo poznamo pod imenom švedska klompa, gimnastičnih sandal, natikačev in podobnega.
Predvidena vrednost investicij je 8 milijonov dinarjev, denar pa bo prispeval večinoma kolektiv sam in le manjši del bodo bančna posojila. Omeniti moramo tudi to, da je kolektiv Kopitarne zadnja leta neprestano nabavljal novo strojno opremo in s tem povečeval produktivnost ter obseg proizvodnje. Kolektiv se zaveda, da brez novih vlaganj v razšh'itev ne bo mogoče zagotoviti uspešnega poslovanja. Prav zato se tudi zavestno odpoveduje delu dohodka, ki bi ga sicer lahko namenil za osebne prijem ke.
Kolektiv KOPITARNE iz Sevnice čestita kolektivom in občanom za praznik občine.
Kopitarna neprestano spreminja svojo podobo. Novi objekti in naprave dajejo tovarni lepši videz. (Poto: M. Vesel)
Stilno pohi^vo iz Sevnice
HJM snius
tovarna stilnega pohi^štva in notranje opreme, sevnica
C
Čestitamo za praznik sevniške občine in hkrati priporočamo
naše izdelke.
MAR KET v Sevnici
TRGOVSKO PODJETJE
SEVNICA
nudi v svojih prodajalnih v Sevnici in okoliških krajih vse vrste blaga:
# živila in gospodinjske potrebščine
# tehnično blago in gospodinjske stroje
# konfekcijsko in metrsko blago
# obutev in usnjeno galanterijo
# vse vrste gradbenega materiala
# vse drugo blago, ki ga potrebujete za dom in v službi
Obiščite naše prodajalne, kjer boste solidno postreženi in zadovoljni z nakupom. Za praznik občine čestitamo!
gradbeno industrijsko podjetje
BETON Zagorje ob SAVI, Cesta zmage 38
(	^	projektiramo vse vrste gradbenih objektov;
0 proizvajamo polmontažne stropne elemente, betonske in glinopor zidake, robnike in druge elemente;
^ gradimo stanovanja za prodajo, industrijske in druge objekte;
0 prodajamo gradbeni material v prodajalnah v Sevnici in Litiji;
Gostinsko podjetje SEVNICA gradi pri sedanji restavraciji štiri-stezno avtomatsko kegljišče, ki bo odprto predvidoma do novega leta. (Foto: M. Vesel)
6d<;tinsko podjetje
SEVNICA
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
SODOBNA KVALITETA IN HITRA GRADNJA-NIZKE CENE!
f
9
Po obsegu dela na 14. mestu v Sloveniji in med prvimi po poslovnem uspehu!
Sektor SEVNICA čestita občanom sevniške občine za Gradbeno industrijsko podjetje BETON iz Zagorja gradi v Sevnici praznik!	stanovanjske bloke in druge objekte. (Foto: M. Vesel)
Na Radni v Sevnici je JUTRANJKA zgradila moderne proizvodne in skladiščne prostore. (Foto: Mirko Vesel)
JUTRANJKA! BODOČNOSTI NAPROTI
msm
JUTRANJKA ima moderno urejene proizvodne prostore. (Foto: M. Vesel)
V.
Sevniška JUTRANJKA je že vsa leta največja tovarna otroške konfekcije v Jugoslaviji. Z neprestano širitvijo želi kolektiv obdržati svoje mesto med tovrstnimi proizvajalci. Z združenimi sredstvi v nove naložbe. V Brežicah bodo zgradili novo tovarno za 400 za< poslenih
i;
LETOS USPEŠNO GOSPODARILI
Kljub nekaterim letošnjim gospodarskim težavam je sevniška JUTRANJKA, naša največja tovarna otroške konfekcije, dosegla pomembne rezultate na vseh področjih družbenega in ekonomskega razvoja. V devetih mesecih letos je podjetje doseglo za 21 odst. večji skupni dohodek kot lani in računajo, da bodo do konca leta dosegli 14 milijard starih dinarjev bruto dohodka. Povečali so tudi osebne dohodke in znašajo sedaj poprečno okoli 200 tisoč starih dinarjev. Letos so uredili lastno družbeno prehrano, kar tudi prispeva k večji storilnosti.
ORGANZIRANIH 5 TOZD
V okviru JUTRANJKE so minuli mesec organizirali 5 temeljnih organizacij združenega dela. V vsaki bo predvidoma 150 do 200 zaposlenih. Splošna načela pri organiziranju TOZD in nove pobude, ki jih je pričakovati v temeljnih organizacijah združenega dela in v okviru podjetja kot celote, bodo prispevali k še večjemu razvoju JUTRANJKE na vseh področjih delovanja.
z ZDRUŽENIMI SREDSTVI v NOVE NALOŽBE
Doslej ustvarjena materialna in finančna osnova je sedaj razdeljena med temeljne organizacije združenega dela in z njo kolektivi tudi razpolagajo. Seveda pa bo le z združenimi sredstvi vseh TOZD mogoče razvijati podjetje naprej. Drugi del razvoja podjetja predvideva modernizacijo proizvodnje in tako povečati storilnost, da bo zagotovljena konkurenčnost na tržišču. Predvidevajo, da bodo skupna lastna finančna sredstva znašala konec tega leta 6 milijard starih dinarjev, zato ni bojazni, da celotni kolektiv JUTRANJKE ne bi dosegel cilja, ki si ga je zastavil.
NOVI PROSTORI IN OPREMA
V letu 1974 in 1975 predvidevajo gradnjo nove proizvodne dvorane v Brežicah, kjer bo zaposlenih blizu 400 ljudi. V tem obdobju bodo modernizirali tudi poslovanje v Sevnici, zgradili trgovski lokal in več stanovanj v skupni vrednosti 2 milijardi Sdin.
Z zgraditvijo novih objektov, nabavo naprav in modernizacijo poslovanja bo JUTRANJKA dobila nove razsežnosti, ki bodo kolektivu jamčile tudi v prihodnje prvo mesto med izdelovalci otroške konfekcije v Jugoslaviji. Kolektiv JUTRANJKE pa se zaveda, da bo uspeh dosegel le s samoupravljanjem, poslovno disciplino in osebno odgovornostjo.
fVNJKE^AŠ^AJ)
KOLEKTIV JUTRANJKE, NASE NAJVEČJE TOVARNE OTROŠKE KONFEKCIJE, ČESTITA ZA PRAZNIK SEVNIŠKE OBČINE IN HKRATI PRIPOROČA SVOJE IZDELKE!
v Dolu pri Hrastniku ima JUTRANJKA svoj obrat. (Foto: M. V.)
i^ca
Sevniška LISICA odpira dva nova obrata: v Krmelju in v Zagorju • Razširitev na Senovem - Odslej naložbe v opremo in modernizacijo proizvodnje - Priprave na ustanavljanje TOZD
12. novembra praznujejo občani Sevnice svoj praznik. Slavijo ga v spomin na osvoboditev aktivistov O F iz sevniških zaporov. Spomin na narodnoosvobodilni boj najlepše počastimo z uspešnim delom, z nadaljevanjem revolucije in s prizadevanjem za lepši jutrišnji dan. Sevniška LISCA že vsa leta od ustanovitve prispeva s svojim dobrim gospodarjenjem k napredku kraja in vse občine. Dokaz za to je tudi nov obrat v Krmelju, ki ga bodo odprli za praznik občine.
po potrebi lahko širili. Čista površina je 1.250 kvadratnih metrov. V poslopju, ki Je sodobno urejeno, so vsi potrebni prostori za serijsko proizvodnjo izdelkov, kakršne ima LISCA v svojem proizvodnem programu. Število zaposlenih v tem obratu bodo postopoma povečali na 340.
OTVORITEV V KRMEUU
Sodoben obrat v Krmelju ima nekaj več kot 700 kvadratnih metrov delovnih prostorov. Poslopje je zgrajeno tako, da bo možna razširitev, če bo to potrebno. V novem poslopju je svetla in moderna, s tekočimi trakovi opremljena šivalnica, obratno skladišče, delavnica za vzdrževanje naprav, upravni prostori, jedilnica in kuhinja, sanitarije, bolniška soba in drugi prostori, ki so potrebni v obratu. V Krmelju bodo število zaposlenih lahko povečali od sedanjih 78 na 160.
OBRAT v ZAGORJU
Hkrati je dokončan nov obrat LISCE v Zagorju. Tudi ta obrat, ki je v Potoški vasi, bodo
SOUDNI DELOVNI POGOJI
Pri obeh novih proizvodnih poslopjih so zgradili igrišča za odbojko, parkirne prostore za avtomobile in lope za kolesa. Prostore v novih objektih bodo ogrevali s kurilnim oljem, naprave pa so avtomatske. V obeh novih tovarnah so uredili tudi ozvočenje. Klimatske naprave
bodo skrbele za urejanje normalnih delovnih pogojev v vročih letnih dneh in mrzlih zimskih.
NALOŽBE V OPREMO
- Ko bodo V obratu na Senovem opravili razširitev in preureditev, bo petletni načrt investicijskih vlaganj LISCE zaključen. Ta zaključek pa velja le za gradnjo objektov, medtem ko bodo še naprej kupovali novo strojno in drugo opremo za modernizacijo proizvodnje.
RAZPRAVE O TOZDU
v kolektivu sevniške LISCE so ljudi temeljito seznanili z ustanavljanjem Temeljnih organizacij združenega dela. O tem, kako bo podjetje poslej organizirano, se bodo člani kolektiva odločili v kratkem. Brez dvoma bo tudi to prispevek k novim delovnim zmagam.
Kolektiv LISCE čestita občanom za praznik občine in želi tudi v prihodnje veliko delovnih zmag!
'ML
fr ; v' 'N	«	2	n	2	'S?.
. '*'■ C'
Izdelki LISCE so elegantni in kvalitttni
Doslej so v Krmelju delali v majhnem in neorimernem orostoru. (Foto: M. Vesel)
VIsokoregalno in mehanizirano skladiSče v Sevnk:!. (Foto: M. Vesel)
Novi proizvodni prostori sevniške LISCE v Zagorju. (Foto: M. Vesel)
Novi prostori v Krmelju dajejo kraju lepši videz. (Foto: M. V.)
KJE SO PA OSTALI?
A'ia zadnji seji občinske skupščine Ribnica je v tistem delu, ko je sejo vodil podpredsednik inž. Alojz Marolt, prišlo do zanimivega psovanja o neki cestni zadevi. ZA dopolnilni predlog nekega odbornika je glaso-J'alo 9 odbornikov, PROTI 5, VZDRŽALI pa so se 4. Ker je seji prisostvovalo 28 odbornikov, je nekdo vprašal, kaj misli ostalih 10 odbornikov, ki niso ne ZA ne PROTI in se celo VZDRŽALI niso. Na to je odbornik Jože Benčina pripomnil:
~ Ostali so torej OR (oprezne riti).
ladijski velikan - v bakarsko pristanišče je prejšnji teden priplula največja ladja, kar jih je do pristalo v katerem koli jaidran-Pkein pristanišču. Zahodnonemška Ndja Carsten Russ s 140.000 tonami hosilnosti je pripeljala iz Brazilije železovo rudo.
KITAJSKO PRERO INOMESTO ČIŠČE
STANJE
ZAMAK-
NJENOSTI
PERNATA
ŽIVAL
VAN
TAVČAR
DALM.
MESTECE
METER
APlUS
PRFGlEDm
NOTACIJA
SKLADBE
POT
NIHALA
ZENSKA
REVIJA
REKA V BURMI
.Jr
RIJEKA
VI AK
PUŠČAVA
LEO
ISLEZAK
TRČENJE
ANGLPO-
MORSCAK
I3.DAN MARCA V RIM.
MEDN. BEGUNSKA %
NASELJE
PREBIVALEC
CSR
TRUPLO
ZARE-
BRNICA
I
I
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Sporočila iz neskončnosti
Iz ogromnih daljav prihajajo k nam sporočila, ki so morda glas visoko razvitih, do sedaj še neznanih civilizacij v vesolju
Pred okoli 30 leti so znanstveniki odkrili, da iz globin vesolja do zemlje prihajajo elektromagnetni valovi. Temu odkritju dolgo časa niso posvečali dosti pozornosti. Šele z izgradnjo ogromnih radioteleskopov so odkrili, da skrivnostni signali izvirajo iz raznih nebesnih teles, ki so od nas oddaljena stotine, tisoče in celo milijone svetlobnih let.
Tako radioastronomija lah-
ko raziskuje zvezde, galaksije in zvezdne sistem ), ki so zunaj vidnega polja in do katerih najbrž ne bo nikoli poletela niti avtomatska raziskovalna sonda, še manj pa vesoljska ladja.
' Z,a mnoge znanstvenike danes ni več dvoma o tem, ali v vesolju poleg naše živi še kakšna druga civilizacija. Trdijo celo, da je neznanih civilizacij, ki so bolj razvite kot naša, zelo veliko. Večkrat ie bila že izražena
Radioteleskopi so najmodernejša „ušesa“, s katerimi človek lovi signale iz največjih daljin vesolja. Na sliki: radioteleskop Bjural^, sestavljen iz spleta anten.
domneva, ua te tennološko izredno razvite civilizacije pošiljajo v vesolje signale in iščejo stika z drugimi podobnimi. Na več znanstvenih simpozijih so astronomi razpravljali o možnosti vzpostavljanja stikov med našo in tujo civilizacijo.
Človeštvo bi imelo ogromne koristi od komuniciranja z njimi in vse napore različnih držav, ki javno ali tajno delajo poskuse na tem področju, bi morali združiti. Možnosti za vzpostavitev stika so dovolj verjetne, da bi skupen program vseh držav na zemlji ne bil utopija. Bolj plodno sodelovanje na tem področju zavirajo vojaški interesi posameznih velesil, ki niso pripravljene izdati skrivnosti lastne razvojne stopnje v radioastronomiji, in že prislovična neenotnost človeštva.
Vsi do sedaj znani (za tiste, ki so tajni, tako ne zvedo vsi znanstveniki) so bili neuspešni. Toda človek je trmasto in radovedno bitje. Poskušal bo, dokler ne bo za gotovo vedel resnice.
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOŽE SPLICHAL
Ludvika Goloba so na televiziji kazali s fotografijo kot novega veleposlanika v Mehiki. On je pa še kar naprej medobčinski partijski sekretar!
ART BUCHWALD:
Novomeški rokometaši so na dnu lestvice ljubljanske lige. Bržkone zaradi kakovostnih priprav na morju pred prvenstvom...
Odkar se je podražil bencin, X Adolf Šuštar, prejšnji sindi-kc^i predsednik, zda/ študent, vozi v Ljubljano le šezavtobu som...
Reiitev prejSnje križanke:
						....	....	.Ml.			HM	■M	..	
				J>	A	N	M	R	T	V	\	H	«	
				S3^	M	0	R	A	L	1	Z.	€	M	
				Srn	A	V	e	ran	A	N	A	L	I	
				n w	N	l	M	ss	K	0	K	0	fJ	
				ss,		C	A	R	uki	iiirai	um SIS	T	€	
m..	S		EUU	0	D	A	w izar	A		A	D	1	R	
Sil	p	0	M	T	1	—	2	V	0	M	€			
'tS'	0	B	A	R	A	.....	A	N	r	A	M	T	A	
KL	h	0	T	e	L	atii	T	1	T	mt	V	A	S	
imm	1	T	0	tm»~ tit	0	T	0	N	....	C	e	N	r	
	M	€	M	iS!..	(f	A	N	A	ts	A	R	K	A	
n
m
> Adijo, dobri, stari gluhi noči zapustila zno mestece Košato u še brlela luč, prav lastnoročno vžgal s ko zasijala v sivo pra-
Potrošniškega in one-
Ao ,4*iskf»9kle«loprO'
dukta“ — ženske so se tu pehale v nočni izmeni... Tekla sta mimo poslednjih hiš. Mimo A — Uijeve v zelenem pasu. Nato sta pustila za seboj prazne hleve za bizone. Koliko spominov, ljubi bralci!
Skakljala sta cez razure ,J*rakombinata*\
Koleraba še ni.bila pod streho, dasi bi že mor<da biti. In tam na koncu njiv je teptal pridelek in hrustal rumene sadeže — oijaški ihtiozaver iz rodu dino-
-*avrev.-K--^- ■  --------- "	...... ....* - .	.....
PRŠUT NA OČEH
Nedavno sem napisal knjigo in zelo sem se razveselil, ko sem zvedel, da bodo to zgodbo filmah. Ko mije Cary Grant celo sporočil, da bo v filmu tudi on igral, smo doma kar vriskali od veselja. Samo otroci se niso veselih, saj še niso poznali Caryja Granta.
No, dnevi so potekali in nekoč sem naletel na člana filmske družbe, ki mi je povedal, da so že skončah film po moji knjigi.
„To je~pa zares smešno,“ sem dejal, „saj nisem še nikjer ničesar brd o tem!“
Oni se je zasmejal: „Seveda, saj se film drugače imenuje kot vaša knjiga. Vaš naslov ni bil za nikamor! “
Čutil je, da sem razočaran, in je brž dodal: „Vendar bodite brez skrbi, saj sicer nismo ničesar spremenili. Vašo snov smo prefilmadi prav po originalu.“
„Kakšen pa je Cary Grant v vlogi sicilskega gangsterja? “ ,JPotem pa ne veste, da ima to vlogo Yul Brynner? In ker je Yul Brynner bolj podoben Grku, smo napra\^ iz Sicilca — Grka. Pravzaprav bi bili moraU zaradi njega snemati film celo v Mongoliji.“
„No, prav,“ sem dejal, „saj ni nič zato, če malce spremenite kraj dogajanja. Kdo ima pa druge vloge? “
„Noel Coward je kot kralj imeniten! “
„Kot kakšen kralj? “ sem osuplo vprašal.
„No, tisti kralj, ki... Ah, saj res, saj še ničesar ne veste o kralju! To vlogo smo vtaknili v štorijo. Do norosti je smešna in kralj reši ves film.“
,yAU pride gangster v svoje rojstno mesto? “
„Ne, to smo pa kar prvi dan črtali.“
,J*a je pregovoril ribiče, naj vtihotapijo cigarete? “
„Za bogo voljo! Nikakor ne! Tudi to smo kar precej črtah! Sicer bi bih kot sliko radi obdržali ribiške čolne, pa ni šlo, ker smo prizor z ribiči zavrgh. Če bi le vedeU, s kakšnimi težavami smo se ubadali! “
„Seveda, to je bil za vas trd oreh,“ sem sočutno pripomnil. „Ali je v filmu še prisoten telesni stražar? “ „Veste, spočetka smo bili kar nori na to osebo. Šele drugi dan je šla. Kajpak, kot osebnost je bil stražar imeniten, toda saj ni moči uporabiti vseh likov iz knjige.“
„Kaj je bilo pa z ugrabiteljskim prizorom? “ sem se pozanimal.
Moj sogovornik me je bedasto pogledal, rekoč: „Ugrabiteljskim? “
„No, saj se vendar spominjate, da je Mondello ugrabil gangsterja, ker je hotel izsihti odkupnino? “
„Oh, skoraj bi bil pozabil! “ in je pomahal s palcem navzdol.
„Ali precej prvi dan? “
Potrto je prikimal. „Takoj, ko smo začeli snemati.“
, Jn ah je Mondello ugrabil dekle? “
„V našem filmu ne,“ je odvrnil.
„Mislim, da ste filmali povsem drugo zgodbo,“ sem pripomnil.
„To pa ne! Polno raznih podrobnosti iz knjige smo obdržah. Na primer pohcaja, ki mu je mafija ukradla kolo.“ „No? “
„Ta oseba nastopa tudi v filmu. Le da smo policaja spremenih v policijskega šefa in, žal, smo moraU črtati tisto reč z ukradenim kolesom. Sicer se pa gotovo spominjate tiste kavarnice ob živilskem trgu, kjer se vsi shajajo. PreložiH smo jo v hotel. A vsak, ki pozna knjigo, bo vedel, da je pravzaprav na trgu'. Nico March v filmu prav tako postopa okoh po kavami, kakor je zapisano v knjigi.“
„Oho, prosim! “ sem vzkliknil, „Kdo pa je Nico March? “ „Glavna oseba.“
„A moj junak se imenuje vendar Frank Bartlett!“
Zazdelo se je, da mojemu znancu pohaja sapa. „Vidim^ da nimate pojma o filmu,“ je dejal. „Če bi morah uporabiti vsak prizorček, bi ne mogli nikdar spremeniti kake zgodbe v film. Še hvaležni bi nam morali biti, da so vašo knjigo filmali ljudje, ki so kar nori na vašo zgodbo in so jo sfrizirali le z majhnimi spremembami.“
Oprostil sem se, da sem ga sploh nadlegoval z vsemi temi malenkostnimi vprašanji.
„Toda — to je pač moj prvi roman,“ sem rekel z jokajočim glasom. „In pa — niti pojma nimam o fllmanju! ‘ „No, saj ni tako tragično,“ je odvrnil in mi položil roko na ramo.
„Celo Faulkner ni razumel, čemu so bile potrebne vse tiste reči,*ki so jih uprizarjali pri filmanju njegovih romanov. Kar zadeva lastne knjige, imajo pač vsi pisatelji — pršut na očeh!“
Eden tistih, dragi bralci, ki jim je umni Paradižnik prizanesel s svojim znamenitim odlokom o zaščiti predpotopne zverjadi in o prodaji le — te za težke dovize!
Obstala sta tam na ogonu Paradižnik in Paradižnica v želji, da se udreta v dobro pognojeno kombinatovo zemljo vsaj za 500 000 let! Zataknila se je koleraba v grlu prapošasti, ko je ugledal pečenko...
Obetala se je praolimpiada: t^’lia SOOO ttietroV!
— Feliks, tegale letalskega hrupa pa ne bom več dolgo zdržala ...!
POTA IX
Poneverb več kot črk v abecedi
v bivšem Zavodu za komunalno dejavnost Krško so se dogajale čudne reči - Marija Pleterski in Anica Komočar gresta v zapor, medtem ko je Lekše-tovi s postransko vlogo odmerjena pogojna kazen
Ko so uslužbenke pri popra\ijanju bilance leta 1964 videle, daje kljub goljufanju vse v redu, sta dve s kaznivimi dejanji nadaljevali.
V dobrih dveh letih je Marija Pleterski na prigovaijanje Anice Komočar vzela iz blagajne 11.217 din.
Dežurni poročajo
KDO JIH BO NOSIL? - RafaeU Pajič iz Jerebove ulice v Novem mestu je nekdo ukradel tri puloverje, ki so se sušili na balkonu.
TAT V STANOVANJU - Mi-loradu Stojkoviču je nekdo iz stanovanja v Germovi ulici ukradel fotoaparat, vreden 2.000 din.
RAZGRAJAL V HOTELU - Novomeški miličniki so 29. oktobra zvečer pridržali Nikolo Maijanoviča iz naselja Nad mlini v Novem mestu, ker je razgrajal v hotelu Kandija. Zagovarjati se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške.
SOVAŠČANOM JE GROZIL -Sentjemejski miličniki so 3 L oktobra zvečer pridržali do iztreznitve Martina Matka iz Zapuž, ker je razgrajal po vasi in opit celo grozil sovaščanom. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
ŽUŽEMBERK: PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE - 2. novembra so morali Žužemberški miličniki pridržati Jožeta Gnidovca iz Mačkovca, ker je vinjen razgrajal. Zagovaija-ti se bo moral pred sodnikom za prekrške.
DESKE SO IZGINILE - 1. ali 2. novembra je nekdo izpred hiše Ke-bljevih na Trški gori ukradel 15 smrekovih desk.
POJEDINA NA TUJ RAČUN? -
V	noči na 3. november je neznan tat vlomil v kurnik Terezije Povše s Poti na Gorjance in ji odnesel tri kure.
PRETEPAL SE JE - 3. novembra popoldne so novomeški miličniki pridržali Slavka Drašlerja iz Uršnih sel, ker se je v mestu pretepal.
VINJEN NA CESTI - Črnomaljski miličniki so 3. novembra pridržali Ignaca Markoviča iz Ljubljane, ker je v vinjenem stanju vozil avto, pri sebi pa ni imel nobenih dokumentov.
RAZGRAJAL V, ŠKOCJANU -Sentjemejski miličniki so 3. novembra zvečer pridržali Franca Sikoška s Čateža, začasno stanjočega v Škocjanu, ker je po vasi razgrajal in se pretepal.
Očitno v bivšem Zavodu za komunalno dejavnost Krško poslovanje ni bilo ne dobro organizirano in ne nadzorovano, kajti gospodarski kriminal se je tu razbohotil. Prva kazniva dejanja, ki jih je zdaj še mogoče ugotavljati, datirajo iz leta 1963. Takrat so se ženske spomnile, da jim direktor ni izplačal vsega, kar bi morale po njihovem dobiti, zato so sestavile dodatno plačilno listo, jo direktoiju podtaknile v podpis in si denar razdelile. To kaznivo dejanje je že zastarano, značilno pa je za nad^jevanje nezakonitih poslov.
Dejstvo je, da je ob sestavi bilance za leto 1964 v blagajni manjkalo, za-1 to so materialna knjigovodkinja Marija Pleterski, Anica Komočar in Karolina Lekše, obe finančni knjigovodji, z raznimi knjigovodskSni mahinacijami „manko“ prikrile. Kdo si je denar prisvojil, še danes ni znano. Medtem ko je Lekšetova sodelovala le takrat pri popravljanju bilance, pa sta Pleterska in Komo-čaijeva začeli jemati zase. Ponever-
S' la in ponarejala listine je sicer arija Pleterski, toda na prigovaijanje in pod vplivom Anice Komočar, la je bila tudi deležna nezakonitega denarja.
Obtožnica, ki so jo nedavno tega razčlenjevali pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ima 13 gosto tipkanih strani. Kot je navada, posamezna kazniva dejanja označujejo pod a, b, c, itd., toda pri Pleterski je zmanjkalo črk v slovenski abecedi, tako da je njeno zadnje kaznivo dejanje označeno s črko y.
Sodišče je ugotovilo, da je od leta 1965 do srede 1967 zmanjkalo iz blagajne zavoda 11.217 din, od tega je dobila Komočaijeva 2400 din. Pleterska je ponaredila skupno 26 listin, 8 že pri popravljanju blagajne leta 1964, ostale pa, da bi prikrila jemanje denarja od leta 1965 dalje. Pted senatom je priznala samo za
6.000	din poneverb, medtem ko je Komočaijeva vztrajno zanikala vsakršno udeležbo.
Senat pod predsedstvom Alojza Vidica je spoznal za krive vse tri obtoženke in jim naložil kazni: Mariji Pleterski iz Krškega 11 mesecev zapora; Karolini Lekše iz Leskovca 2 meseca zapora, pogojno za dobo treh let; Komočarjevi pa za zlorabo položaja in napeljevanje h kaznivim dejanjem 8 mesecev zapora. Pleterska in Komočaijeva po prestani kazni še 2 leti ne bosta smeh oprav-
Zajc je v noči od 3. na 4. junij lani skupaj z 22-letnim Željkom Skledarjem in mladoletnikom J. D. vlomil v poštno poslopje v Dobovi. Iskali so denar. Ker velike blagajne niso znali odpreti, sta Zajc in mladoletni J. D. odnesla zaklenjeno ročno blagajno v Skledaijev avto, ta pa je vse skupaj odpeljsd k sebi domov. Ko so blagajno odprli, pa so bili nad vsebino zelo razočarani. Našli so
2.000	razglednic Dobove in so jih v „sveti jezi“, ker ni bilo denarja odvr-^ v potok.
Razglednice so bile vredne 2.234 dinarjev.
Zajc pa se ni zadovoljil samo s tem „podvigom". Lani je v noči od 25. na 26. november z Zagrebčanom Kazimirjem Kušičem pri mote lu Čatež vlomil v zaklenjen osebni
avto, last nekega Grka. Obleke in radijski aparat v avtu so bile vredne
5.000	din. Avto in vse, kar je bilo v njem, sta ukradla in se odpeljala v Dobovo, kjer sta si blago razdelila. Zajc je povedal, da je dobil koček oblek, ki pa jih je čez dva dni, ko je vse dodobra premislil, zažgal. Kušić, ki je prej pobegnil iz zagrebške bolnice in se je na Čatež pripeljal z ukradenim avtom, se z njim zletel in potem skupaj z Zajcem na Čatežu ukradel drug avto, pa se je s tem odpeljal nazaj v Zagreb in se vrnil v bolnico.
Zajca je sodišče obsodilo za dve kaznivi dejanji velike tatvine in kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. Njegovim pajdašem pa bo sodilo zagrebško sodišče.
B.	PODOBNIK
Čuvaj ujel tatova cevi
Dva monterja sta ukradla vodovodne cevi pri novi mlekarni, ki je še v gradnji - Ujel ju je čuvaj kemične tovarne Jože Ferbežar
„Ko sem bil 29. oktobra v mraku - bilo je nekako ob 17.45 - na obhodu, sem zagledal dva, ki sta nosila velik paket zadaj za našo tovarno. Samo še naslov bi nanj napisala in bi ga lahko odposlala po železnici,** je začel pripovedovati čuvaj v kemični tovarni MELAMIN v Kočevju Jože
Ferbežar, s katenm sem se moral najprej skregati, šele nato me je pustil v čuvajnico, kamor je prejšnji dan zaklenil dva zmikavta.
„I, kaj sem potem naredU? Paket sta morda prinesti sem in ga odložiti za čuvajnico. Upirala? Ne. Upirala se nista. Ce jaz koga zagrabim, se
Če drviš, pripravi denar!
30. oktobra je v Sloveniji začela veljati omejitev hitrosti na cestah. Ta dan popoldne so prometni miličniki samo med Bičem in Brega-no, na cesti med Ljubljano in Zagrebom, kaznovali 28 avtomobilistov, ker so vozili več kot 100 kilometrov na uro. Sto dinarjev velja šoferja, če preveč pritiska na plin!
Razen tega so miličniki kaznovali še 20 šoferjev kamionov, avtobusov in drugih vozil, ki imajo omejeno hitrost že s starimi predpisi, pa tega niso upoštevali.
Miličniške zasede so postavljene na več krajih, najbolj pa bodo nadzorovali zelo prometne ceste, od katerih je na prvem mestu magistrala med Ljubljano in Zagrebom. Na Krškem polju je doslej skoro vsak rad preizkušal zmogljivost svojega
vozila, in redkokateri je tu vozil manj kot 100 km na uro. Tu se še zdaj pregreši največ voznikov osebnih avtomobilov.
V	kratkem bodo na bencinskih črpalkah, preko Avto-moto društev in na vseh mejnih prehodih v Slovenijo delili lepake, kjer bo v več jezikih pisalo o našem novem predpisu - omejeni hitrosti. Doslej so bili namreč do prehitro vozečih tujcev bolj popustljivi, ker ne moremo zahtevati, da bi brez posebnih obvestil poznali naše predpise in razmere.
Cez nekaj dni tudi za tujce ne bo izjem. Ce drviš, pripravi denar! In kaj lahko se zgodi, da boš na isti eesti in na isti vožnji dvakrat plačal
R. BACER
nima kaj upirati!** je poudaril hrust, ki je visok kaka dva metra.
„Jokala pa sta in prosila, naj ju spustim, ko sem od njiju zahteval osebni izkaznici. Starejši je trdil, da je to storil prvič, in naj jima oprostim; mlajši pa, da je starejšemu le pomagal nositi. Pa ni nič pomagalo, iz izkaznice sem prepisal, da sta to Stepan Begović iz Čakovca in Stanko Jerinič iz Raškovcev. Delata menda kot monterja pri gradnji nove mlekarne, pa sta zmaknila 7 pločevinastih vodovodnih cevi, dolgih po 4 oziroma 5 m, kakor mi je kasneje povedal naš vodja Vinko Muhič,** je nadaljeval pripoved Jože Ferbežar, ki je šele tri mesece zaposlen pri VARNOSTI kot čuvaj in je to službo komaj dobil. Vse tri mesece varuje MELAMIN.
Zadeva se je potem končala tako, da je čuvaj zaldenil zmikavta v čuvajnico in šel vprašat obratovodjo Janeza Stropnika, kaj naj naredi z njima. Potem so poklicali miličnike, ki so ju odpeljali; naslednje jutro pa so odpeljah še cevi. Po zaslugi vestnega Čuvaja pri MELAMINU so torej odkrili tatvino pri gradnji nove mlekarne, ki seveda sploh ne sodi k MELAMINU.
Ijati poklica, v katerem bi lahko samostojno razpolagali z družbenim premoženjem, razen tega je Pleterski odvzeta protipravna premoženjska korist.
žalostno je, ker imajo vse tri obsojenke po tri ali dva otroka, vendar je sodišče tudi pri upoštevanju te močne olajševalne okoliščine sodilo, da je bilo ukvaijanje z gospodarskim kriminalom tako trdovratno in dolgotrajno, da brez zaporne kazni ni mogoče mimo tega. Sodba še ni pravnomočna.
R. B.
Hrovatič oproščen
I Z novo sodbo direk-I torja Dominvesta ne : zadeva nobena kriv-I	da
Razglednice namesto denarja
Pri vlomu v dobovsko pošto so se trije fantje ušteli: v blagajni ni bilo denarja
„Priznam, kriv sem, tega se zavedam. Tudi žal mi je. H kaznivim dejanjem me je zavedla slaba družba, ki sem jo spoznal v gostilnah, dejanja pa sem storil v mladostni nepremišljenosti,“ je povedal 26. (^tobra na obravnavi pred novomeškim okrožnim sodiščem 20-let-ni Stanislav Zajc iz Dobove pri Brežicah, dijak srednje ekonomske šole v Zagrebu. Sodni senat mu je izrekel dve leti in dva meseca zapora.
Ker je vrhovno sodišče razvelja^c sodbo, s katero je bil junija lani Miha Hrovatič, direktor novomeškega podjetja Dominvest, spoznan za krivega po obtožbi, so 16. oktobra letos na novomeškem okrožnem sodišču_ o zadevi znova razpravljali.
Obtožnica je Hrvatiča bremenila, da je sklenil kot predstavnik podjela pogodbo, za katero je vedel, da je . škodljiva, in da je s tem pri- > zadejal škodo lastni delovni; organizaciji. Gre namreč za ! kupno pogodbo za 5 stano- [ vanj, ki jih je leta 1970 j Dominvest prodal petim j uslužbencem tovarne Krka; po 30 odst. nižji ceni, kot so j bila stanovanja v resnici vre- s dna.	;
V	novem postopku je bilo j ugotovljeno, da Dominvest j pri tej prodaji ni bil prav nič ; oškodovan (prej narobe), i kajti po pogodbi, ki jo je • „Krka“ sklenila marca 1966 j z Dominvestom, je tovarna j zdravil zadržala izključno ■ pravico razpolaganja z vlože- j nimi stanovanji in hišami in I si pridržala celo pravico; zahtevati tudi vložena sredstva. Ker je stvar taka, je bila oškodovana kvečjemu Krka, j toda delavski svet tovarne je : prodajo omenjenih pet sta- s novanj odobril po nižji ceni. ;
Za sporna stanovanja so • bila kasneje pogodbe razve-: Ijavljene bodisi sporazumno [ pred okrožbnim sodi- • ščem v pravdnem postopku, i Miha Hrovatič pa je bil pred j sodiščem oproščen krivde in j kazni. Zastavljamo pa si: lahko vprašanje odgovorno- j sti organov v „Krki“, ki so s takrat pristali na sklenitev 1 pogodb v škodo lastnega j podjetja in v korist posame- | znikov.	I
•■■•seeBBeeaee
••••■■■•■■••■■•••••••••a
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Tomislav Vukomanovič z Loga pri Hrastniku je 4. novembra peljal iz Sevnice proti Radečam. Med potjo ga je ustavljal neki občan, zato je Vukomanovič ustavil ob robu ceste. Za njim je v prekratki varnostni razdalji pripeljal Anton Kramarič iz Celja in se zaletel v ustavljeno vozilo. Škode je za 25.000 din.
KRŠKO: HUDO POŠKODOVANO DEKLE
5.	novembra popoldne je pripeljal v križišče ceste IV. julija v Krškem z neprimerno hitrostjo Franc Slemen-šek s Pokleka. Nekoliko nepazljivo je v tem trenutku prečkala cesto izven prehoda za pešce 23-letna Darinka Buršič iz Krškega. Slemenšek jc Buršičevo zadel tako močno, da so jo morali zaradi hudih telesnih poškodb odpeljati v celjsko bolnišni-
POŽAR V ČREŠNJICAH
1. novembra zjutraj ob 3.30 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Marije Furlan v Crešnjicah pri Brežicali. Zgorelo je tesarsko orodje, deske in drugi predmeti, v vrednosti
50.000	dinarjev. Požar so gasili vojaški gasilci iz Cerkelj ter PGD Cerklje. Vzrok požara še raziskujejo.
„Med 14. in 15. uro Novo mesto po gostoti prometa ne zaostaja za velikimi ameriškimi mesti,“ mi je ondan dejal someščan, ki je na službenih potovanjih prekrižaril že več kot pol sveta. Z^adi se, da iz Ljubljane do Bršlina voziš 50 minut, od Bršlina v Kandijo pa pol ure. Peš bi prišel prej! Na sliki je eno najbolj prometnih križišč pred tovarno obutve, ^oto: R. Bačer)
KANDIJA: VINJEN JE VOZIL
—	Muhabed Hodžič z Broda je 31. oktobra zvečer pripeljal po Zagrebški cesti in v kandijskem križišču zavil na Partizansko. Tedaj je izgubil oblast nad vozilom in trčil v ograjo pred hišo št. 4. Hodžič se je pri trčenju poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Sumijo, da je vozil vinjen. Gmotne škode je za
15.000	din.
GOTNA VAS: NI OBVLADAL VOZILA — Prvega novembra dopoldne se je Franc Primc iz Gotne vasi peljal iz Novega mesta proti domu. Preden je z avtom zavil na domače dvorišče v Gotni vasi, je s smernim kazalcem nakazal zavijanje v levo.
njim je pripeljal Ljubomir Trifunovič iz Novega mesta in zavrl, vendar je avto zaneslo v Primčevo vozilo. Škode je za 4.000 din.
MALE POLJANE: MED SREČANJEM V ZDOMCA — 1. novembra dopoldne je Franc Pencanz Mokronoga vozil avto proti Zburam. Na ovinku pri Malih Poljanah mu je naproti pripeljal z avtom z nemško re-
fstracijo zdomec Jože Jalovec iz bur. Med srečanjem je Pencov avtomobil zaneslo v Jalovčevega. Škode je za 15.000 din, pri nesreči pa sta se laže poškodovali Marija in Vanja Penca. Odpeljali so ju v bolnišnico.
je ta nenadoma prečkala cesto. Ceh jo je zbil na tla, pri tem pa si je ženska poškodovala glavo in so jo odpeljali v bolnišnico.
NOVO MESTO:	AVTO	f
STREHI - Novomeščanka Gorica Pavlovič je 4. novembra popoldne vozila z avtom od Bršlina proti mestu. V ovinku na Ljubljanski cesti jo je začelo zanašati in avto se je prekucnil na streho. Škode je za
5.000	din.
VLOMILEC SE JE UŠTEL
ŠMIHEL: PESCA JE ZADEL -Ko je Stefan Sčap iz Novega mesta 1. novembra dopoldne vozil mimo pokopiJišča v Šmihelu, je nenadoma prečili cesto 67-letni Alojz Plantan iz Velikega Podljubna. Sčip je sicer močno zavrl, kljub temu pa je pešca zadel in ga zbU na tla. Plantan je laže poškodovan.
BEDEN:	ZAVIRANJE NI
POMAGALO — 1. novembra popoldne se je Ivan Loparec iz Bednja pri Črnomlju peljal s pony ekspresom iz Adlešičev proti domu, ko je v nepreglednem ovinku pripeljal naproti z avtom Crnomaljčan Mirko Peteh. Kljub zaviranju sta vozili trčili, pri karambolu pa se je kolesar laže poškodoval. Škode je za 4.500 din.
RATEŽ: TRCENJE MED SREČANJEM - Anton Cugelj iz Družinske vasi je 1. novembra zvečer vozil avto s Potovrha proti Mokremu polju. Ko je v Ratežu naproti pripeljal Alojz Kolegar iz Praproč, je med srečanjem Kolegarjev avto zaneslo in sta s Cugljem trčila. Škode je za 3.000 din.
LOCNA: TRIJE NA KUPU - 2. novembra popoldne je Novomeščan Janez Bilc pri pokopališču v Ločni ustavil avto. Za njim je pripeljala Novomeščanka Majda Klemenčič in trčila v Bilčev avto, v zadnji del njenega avtomobila pa se je zadela še Marija Vrček iz Potočne vasi. Gmotne škode je za 1.500 din.
BUCNA VAS: PREMALO PREVIDNA - 2. novembra zvečer sta sc v Veliki Bučni vasi oplazila avtobus Niš-ekspres in tovornjak, ki ga je vozil Stanko Cvitko iz Čanja. S^kode je za 1.500 din.
TREBNJE: JE KRIV OVINEK?
3.	novembra zjutraj je Franc Pirnar iz Dolenje vasi pri Mirni peči vozil avto od bencinske črpalke v Trebnjem proti središču kraja, naproti pa je vozil Janez Mežan iz Brezovice. V nepreglednem ovinku sta vozili trčili. Škode je za 2.500 din.
TREBNJE:	NENADOMA NA
CESTO - Alojz Ceh iz Dola pri Trebnjem sc je 4. novembra dopoldne peljal na kolesu s pomožnim motorjem od Starega trga proti Trebnjemu. Dohitel je 69-letno Marijo Zakrajšek iz Dol. Podboršta, ko
4.	novembra je bilo vlomljeno v poslopje metliške osnovne šole. Nekdo je zlezel skozi svetlobni jašek v šolsko klet, toda od tam naprej ni mogel. Iz šole je šel vlomilec brez plena, vseeno pa za nepridipravom poizvedujejo.
V	GOZDU JE GORELO
Okrog poldne 4. novembra je nenadoma začelo goreti v gozdu Reber pri Vinkovem vrhu. Pogorela je trava na površini dveh hektarev. Ker so gasilci iz Žužemberka in Dvora hitro prihiteli na pomoč, so preprečili širjenje ognja na drevje. Zakaj je do požara prišlo, za zdaj še ni znano.
MALO DRUGAČE
V	informacijo o prometni nesreči, ki se je pripetila 22. oktobra v kandijskem križišču, se je vrinila napaka. Voznik Anton Skedelj je vozil avto skozi križišče proti Partizanski cesti in zadel Novomeščanko Marijo Cejan na prehodu za pešce, in ne pri j mostu, kot je bilo navedeno.	*ft
Iz pisarne UJV Novo mesto
V cerkvi kradejo
v zadnjem času se v novomeški frančiškanski cerkvi suka spreten tat. Najprej je 29. oktobra okrog poldne izmaknil Mariji Drenik iz Malenške vasi torbico s 1.450 dinarji in 100 dolarji, knjižico z devizno vlogo in več dokumenti. Dva dni zatem je bila v isti cerkvi ob torbico Marija Nemanič iz Bereče vasi Tej je zmanjkalo 50 din in več slik. Tretja tatvina se je zgodila 2. novembra, ko je bila okradena Rozalija Kranjc z Broda. V njeni ročni torbici je bilo 220 din.
Ker se tatvine ponavljajo, naj bodo ženske v cerkvi bolj pozorne in naj ne mislijo, da je njihova torbica na varnem, če jo položijo zraven sebe. Medtem ko katera zapre oči ali zamaknjeno gleda predse, je tat na delu.
S CESTE PROTI SAVI
1.	novembra zvečer je peljal od Blance proti Sevnici Karel Hojak iz Ljubljane. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel speljati desnega ovinka, zato je zletel s ceste ter se prevrnil po strmini 7 m globoko proti Savi. Škode na vozilu je za 100.000 dinarjev, alkoskop pa je vozniku v celoti pozelenel.
DRNOVO: NI	^
UPOŠTEVAL PREDNOSTI
1.	novembra je pripeljal po neprednostni cesti v križišče cest Krško, Kostanjevica, Drnovo od Velike vasi' proti Drnovemu Jože Račič z Drno-vega v trenutku, ko je po prednostni cesti iz Kostanjevice proti Krškemu pripeljal Ivan F’ekonja iz Krškega. Prišlo je do trčenja. Oba voznika sta bila poškodovana, škode pa je za
50.000	dinarjev.
I
J
S
!
1
EETRTO0V INTERVJU
Ni samo beseda
Občani so organizacijo krajevnih skupnosti osvojili in sprejeli res za svojo
v zadnjem četrtkovem intervjuju je bilo zastavljeno vprašanje o delu krajevnih skupnosti. Za odgovor smo poprosili tajnika stalne konference krajevnih skupnosti pri občinski skupščini Novo mesto Ivana Tekstorja.
„Dosedanje delo krajevnih skupnosti je nakazano že v vlogi in mestu, ki jih imajo v naši družbeni ureditvi, “ je povedal Ivan Tekstor.
Krajevne skupnosti so samoupravne teritorialne
\
\ S
5 5
Ivan Tekstor
skupnosti, v katerih občani organizirajo komunalne, stanovanjske, zdravstvene, socialne, gospodarske, kulturne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter za razvoj naselij njihovega območja. Seveda to ni samo napisan obrazec, ampak življenjsko dejstvo, saj so krajevne skupnosti kot oblike združevanja občanov res postale nosilec skrbi za vse probleme, za katere so občani zainteresirani. Občani so krajevne skupnosti sprejeli kot svoje organizacije. “
Od 1964. leta naprej, ko so bile ustanovljene in začele z delom, se je pokazal viden uspeh. Z združevanjem sredstev občanov v obliki
krajevnih samoprispevkov, prostovoljnih del in drugih materialnih prispevkov je bilo opravljenih veliko dejavnosti, kot so vzdrževanje poti, gradnja novih cest, mostov, ureditev ambulant, gradnje vodovovod, prenovitve električnega omrežja, urejanje otroškega varstva.
„Če samo pogledamo, da je skupna poraba sredstev lansko leto znesla 9.526,234 dinarjev, potem je jasno vidna vsa širina dela, ki so ga krajevne skupnosti s sredstvi krajevnega samoprispevka, dotacijami občine in delovnih ter drugih organizacij opravile. Res je, da je bilo delo krajevnih skupnosti usmerjeno predvsem v komunalno dejavnost in manj v druge, toda to je razumljivo, saj želijo ljudje rešiti najprej te probleme. Z njihovo rešitvijo pa se bo dejavnost prenesla na druga področja, kot so kultura, vzgoja in rekreacija. “
^ Za zadnja tri leta je v delu h’ajevnih skupnosti značilna tudi organizacija splošnega ljudskega odpora. To pomembno vlogo krajevne skupnosti uspešno opravljajo.
„Lahko rečem,“ je zaključil pogovor Ivan Tekstor, „da so občani organizacijo krajevne skupnosti osvojili in v njenem okviru raste njihova samoupravna vloga v zadovoljevanju lastnih potreb in pri. širjenju demokratizacije naše družbe. “
Za naslednji četrtkov intervju je Ivan Tekstor predlagal, naj povprašamo sekretarja občinskega sindikalnega sveta Miha Burgerja, kako je stekla akcija za nabavo ozimnice v novomeški občinL	MARKEU
lORMA
m
— Uuuh, oooh, pa prav nas morajo dražiti s tem!!
Do 1978: za 51 milijonov din naložb
To načrtuje novomeška KZ Krka - Velik poudarek tudi kooperaciji
v novomeški kmetijski zadrugi predvidevajo, da bodo do leta 1978 vložili v lastno proizvodnjo in predelavo 51 milijonov din. Naložbe predvidevajo za mehanizacijo, obnovo hmeljišč, hidromelioracije, posodobljanje hlevov za molznice in nov hlev s 500 stojišči v Draškovcu. Zgradili bodo mešalnico za močna krmila v Bršlinu, le-ta pa bo tudi za potrebe okoliških zadrug.
V naslednjih petih letih naj bi pod Trško goro zrasla tudi klavnica z obratom za predelavo mesa. Zadruga je že letos nabavila več najnovejših strojev za predelavo mesa. Do zgraditve objektov pod Trško goro bodo stroji v sedanjih prostorih v Kandiji.
^ Velik skok bo tudi v pogodbenem sodelovanju. Predvidevajo, da bodo za to dejavnost morali zagotoviti letno po 3 milijone din. S tem denarjem bodo kreditirali urejevanje novih vzornih (usmerjenih) kmetij, organizacijo strojnih skupnosti za pridelovanje laompirja in za spravilo silažne koruze, ureditev rnlečnih zbiralnic in nakup plemenske živine.
Suhokrajinski drobiž
PRI SPOMENIKU padlim borcem NOV na Cviblju nad Žužemberkom so na dan mrtvih imeli svečano komemoracijo. Govoril je predsednik Igajevne organizacije ZRVS Žužemberk Jože Kocmur. Sodelovali so godba na pihala iz Novega mesta, pevski zbor „Dušan Jereb “ iz Novega mesta ter recitatorji iz vrst mladine in šolarjev. Vod vojakov novomeške garnizije je izstrelil častno salvo. Obisk na komemoraciji je bil zelo velik.
27. OKJOBRA je mladinska konferenca Žužemberk sklicala problemsko konferenco, ki je po svoji pripravi in delovnem vzdugu prekašala vse dosedanje mladinske konference v tem kraju. Iz podanih poročil in razprave je vidno zelo aktivno delo mladih, ki so prisotni pri vseh akcijah v kraju. Na konferenci so sprejeli več zelo pomembnih sklepov za nadaljnjo uveljavitev mladih in z njimi obogatili svoj letni program.
DELO PRI OBNOVI žužember-škega mostu dobro napreduje. Večina občanov pomaga pri delu, hkrati z obnovitvijo mostu pa bi radi uredili tudi okolje obeh bregov Krke.
M. S.
Nove naložbe predvidevajo tudi za valilnico, Id jo nameravajo posodobiti. Zamenjali bodo stroje v klavnici za perutnino. S sosednjimi zadrugami pa se je novomeška zadruga dogovorila za enotno usmerjanje vinogradniške dejavnosti. Nosilka tega usmeijanja bo metliška za^ga. Pogodbo o tovrstnem medsebojnem sodelovanju bodo podpisali ta mesec.
ZA UČITELJE PREMALO STREHE
Po analizi novomeške TIS bi za prosvetne delavce v občini potrebovali še 51 družinskih in 17 samskih stanovanj. Najhuje je v Šmaijeti in na Otočcu, medtem ko so v Brusnicah z nedavno zgrajenim blokom ublažili že povsem neznosne razmere, zavoljo katerih je trpel tudi pouk. Učitelji so si v zadnjih letih sami zgradili 139 družinskih in eno samsko stanovanje.
Vsakdanji zobotrebec
Za rezljanje zobotrebcev je zdaj pravi čas
Zakaj v ustavi nič o Romih?
Ob koncu ustavnih razprav v novomeški občini: ustavni besedili naj bosta pisani tako, da ju bo vsakdo razumel, brez tujk in posploševanj
Iz zaključnega poročila o ustavnih razpravah v novomeški občini je razvidno, da je bilo vseh razprav 177 z 11.000 udeleženci. V krajevnih organizacijah SZDL je bilo 46, v delovnih organizacijah pa 131 javnih razprav. Za izvedbo razprav zadolžena občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL sta že ocenila svoje delo.
K osnutkoma obeh ustav je bilo v novomeški občini precej pripomb. Med drugim so se zavzeli, da bi bili besedili napisani tako, da bosta razumljivi vsem ljudem. Tujke in preveč splošni izrazi bi morali ven.
V novomeški občini so na več mestih tudi poudarili, da ni prav, da rej^ubliška ustava ne
IZ ZADNJE ŠTEVILKE ,NOVOLESA'
20. septembra sta obiskala zagrebški velesejem predsednika sovjetske in jugoslovanske vlade Aleksej Kosigin in Džemal Bije-dič. V paviljonu 12 sta si ogledala tudi stalni Novolesov razstavni prostor. V imenu kolektiva No-voles ju je sprejel inž. Radoslav Krpina.
kot največji evropski proizvajalci gugalnikov so tovarišu Kosi-
finu podarili gugalnik GRANT, redsednik sovjetske vlade je stol navdušen preizkusil in ga z veseljem sprejel. Enako je storil ^di Džemal Bijedić.______________
obravnava Romov. Mnogi menijo, da je to diskriminacija ljudi, ki živijo v Sloveniji, zlasti v Prekmurju in na Dolenjskem,
Preveč v zraku je v ustavnih osnutkih tudi gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, medtem ko je razvoj male obrti (mlini, pekarne itd.) premalo poudarjen.
V osnutku zvezne ustave sta po mnenju razpravljalcev v novomeški občini premalo jasna člena, ki govorita o samoupravnih interesnih skupnostih. Radi bi vedeli zlasti to, ali bo možno interesno skupnost ustanoviti tudi za več občin (zdaj n.pr. skupnost zdravstvenega zavarovanja).
O 68. členu osnutka zvezne ustave, ki določa zemljiški maksimum, so menili, da bi morala ustava upoštevati, da je strojna obdelava majhnih kmetijskih površin nerentabilna, temu ustrezen pa naj bi bil zemljiški maksimum.
V razpravah o osnutku slovenske ustave je bilo največ za-
nimanja za poglavja, ki obravnavajo krajevne skupnosti oziroma njihov gmotni položaj. Pripomnili so, da bi bilo nujno že z ustavo določiti postopek, po katerem bodo delovni ljudje v TOZD odločali, kolikšen del dohodka bodo namenili za krajevne skupnosti, v katerih živijo-
I.Z.
Delo na poljih je končano in kmetje vse več ostajajo doma pri raznih opravilih, ki so primerna za kratke zimske dneve in dolge noči. V Suhi krajini veliko kmetov pozno v noč iz bukovine s posebnim nožič-kom, ki ga imenujejo „narazk“, rezlja zobotrebce. Delo gre izkušenim hitro izpod rok, in kadar se jih zbere več, se med delom tudi kaj pomenijo ali pa zapojejo stare in nove viže.
Pri Papeževih v Hinjah št. 34 vse leto ob večerih rezljajo zobotrebce, zato jih ni bilo težko dobiti pri tem opravilu. Ivana Papež, ki ji je pomagala in delala družbo soseda, je povedala: „Imamo malo zemlje in tako nam zaslužek, ki ga dobimo z izdelavo zobotrebcev, zelo prav pride. Na dan naredim približno 150 butaric po 20 zobotrebcev. Zdaj pozimi, ko ni toliko dela z zemljo, bo butaric narejenih še več.“
Pot do zobotrebca je kar dolga. Najprej je treba narezati bukovih palic, jih nažagati na 7 centimetrov dolge čoke in te nacepiti. Šele potem jih obrezujejo z „narazkom“, ki ga izdelujejo domači kovači.
Ko človek gleda, se mu delo niti ne zdi kai posebnega, toda ko sem
poskusil narediti zobotrebec, bi si z mojim izdelkom še konj težko očistil zolje.
„Naše delo ni najbolje plačano. Vse se draži, cene zobotrebcem pa so šele letos povečali od 16 na 18 par. Ce hočemo kaj zaslužiti, potem je treba rezati do polnoči,** je ob slovesu pripomnila Ivana Papež.
MiM
MINI ANKETA:
Nafti bi lahko rekli tudi črna kri naše civilizacije. Brez nje bi se veliki stroj civilizacije zaustavil. Ni čudno, da vse, kar se do-
faja z njo, prizadeva tudi nas. .adnje velike podražitve surove nafte na svetovnem trgu se niso izognile naši državi in tudi v Jugoslaviji so se nafta in njeni derivati precej podražili Nove cene so ljudje sprejeli različno, nekateri naključno izbrani anketiranci pa so v podražitvi videli celo nekaj dobrega, kolikor ni bila to le hudomu&iost.
Črna kri
FRANCI TURK, učitelj: „Podražitev bencina in kurilnega olja me ni dosti prizadela, ker nimam doma oljne peči, z avtomobilom pa se ne vozim dosti. Malo več bomo hodili peš in tako pridobili pri zdravju, kar bo izgubljenega pri denariu.“'
MARIJA GdVEDiC, uslužbenka: „Stvari, ki so človeku nujno potrebne za življenje, se dražijo, plače pa ostajajo enake. Avtomobil danes ni luksus, saj si luksusa človek ne more privoščiti, avto pa je za marsikoga potreba. Menim, da sta se bencin in kurilno olje preveč podražila in marsikoga je ta ulaep močno prizadel. “
DUSAN COLARIČ, strojni ključavničar: „Ni me toliko presenetila sama podražitev naftnih derivatov, kolikor me ie stopnja povišanja cen. Podražitev je bilo glede na vojno na Bližnjem vzhodu pričakovati. Prizadela pa me je, ker se bom poslej manj vozil z avtomobilom. Poleti se bom v službo vozil kar s kolesom. Toda kurilno olje se ne bi smelo toliko podražiti, saj njegova uporaba ne sodi v luksus, ampak je potreba v marsikaterem gospodinjstvu."
MARINKA VESEL, uslužbenka: „Podražitev me ni nič prizadela, ker nimam oljne peči ne avtomobila. Tesneje je tistim, ki te stvari imajo, sploh pa tistim, ki so avto uporabljaU le kot luksus: Zdaj se bodo pa radi vozili z vlaki in avtobusi, ki so cenejši kot vozni stroški z osebnim avtomobilom. Malo hoje jim pa tudi ne bo škodilo. “
JANEZ TURK, uslužbenec: „Podražitev me ni presenetila, ker sem jo pričakoval, veliko bolj sem presenečen zaradi razlike med prejšnjimi in sedanjimi cenami. V službo se bom vozil z avtobusom. No, morda bo pa vsaj ta podražitev rešila prometni problem Novega mesta. Tako bo vsaj nekaj dobrega v tej nepriljubljeni zadevi. “
M. MARKELJ
NbvomcšJ^ kronika
Pri rezanju zobotrebcev.
PRED OMEJITVIJO - Zadnje dneve, preden je začel veljati predpis o omejeni hitrosti na slovenskih cestah, so vrli Novomeščani navili svoje jeklene konjičke in malo podivjali po mestu. Pešci, ki so morali odskakovati, so grdo gledali in si mislili: „Pa jim je odklenkalo.“ Nekaj znanih „dirkačev** pa si niti ne dela skrbi, saj kdo bo pa kontroliral, če do sedaj niso?
ZA MRTVE - Enkrat na leto vsak rad poseže v žep, da kupi nekaj cvetja in svečo za na grob svojih bližnjih. Marljivi trgovci se tega zavedajo in po mestu je bilo povsod videti stojnice, polne rož in sveč.
LJUBITELJI JAZZA - Novomeščani so se v torek lahko udeležili koncerta enega najboljših pevcev in kitaristov bluesa B. B. Kinga, ki je nastopil v Ljubljani na malem Newport jazz festivalu.
POTROŠNIŠKA MRZLICA -Nekatere hrabre občane je zagrabila nerazumljiva panika in na veUko so začeli kupovati sladkor in sol, tako da so v nekaterih trgovinah morali omejiti izdajanje sladkojja, ker ga drugače ostali potrošniki ne bi dobili.
TRŽNICA - V petek je mraz, temeljito izpraznil tržni prostor. Prišlo je zelo malo prodajalk, pa še te niso imele dovolj kupcev. Prodajalke so potarnale, da se jih do sedaj še niso usmilili in jim dah vsaj kakšne deske na betonska tla, da jih ne bi zeblo v noge. Nekatere cene: glava zelja je veljala 2 dinarja, kolerabe 1 dinar, ohrovta 4 din, kos sirčka 1 dinar in
kilogram solate 7 in peteršilja 7 din.
din, jabolk 4 din
SMRTI - Umrla je Julijana Bavcon, upokojenka iz Nov^a mesta, v 85. letu starosti.
ROJSTVA - Rodile so: Jelena Milič iz Jerebove 8b — Julijano, Irena Šepetave iz Paderšičeve 26 - deklico in Mara Radojčin iz Zagrebške 29 - Benjamina.
— Ena gospa je rekla, da je zavoljo tistega Bonda v kinu ponorelo staro in mlado, daje njena soseda dobila krčne žile na nogah, toliko časa je čakala v vrsti za karto, soseda te sosede pa je bila ob vse gumbe na plašču. Je rekla, da je že bolje v mesnici, kjer človek že pri vratih vidi, ali se splača čakati na pol kilce za juhco ...
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Novi del osnovne šole v Ceridjah s svetlimi, toplimi in udobnimi učilnicami za nižjo stopnjo. Sola je dobila tudi telovadnico, ki ji jo lahko zavidajo celo mestni otroci. Po zamisli arhitekta Zupančiča se novi del s staro šolsko zgr^bo nevpadljivo povezuje ui ustvaija videz zaokrožene celote. (Foto: J. Teppey)
Zakaj je samoprispevek prvi?
Zaskrbljenost po krajevnih skupnostih z revnejših območij - Vlogi in vplivu delavcev več zagotovil ■ O minulem delu preveč načelno
„Vloga sindikatov, organizacije delavskega razreda, je v novi ustavi zanemaijena,“ so poudaij^ delavci med javno razpravo o novih ustavnih osnutkih. Ob tem so nekajkrat zahtevali, naj bo predsednik občinskega sindikalnega sveta stalni član predsedstva občinske skupščine in drugih organov, kot je to urejeno za Socialistično zvezo in Zvezo komunistov. S tem bo poudai^n vpliv delovnega človeka pri samoupravnem odločanju, dogovaijanju in uresničevanju dogovorov.
Občani so zelo pogosto zastavljali vprašanja o delegatskem sistemu. Ugibali so, ali bodo z učinkovitostio res poplačani večji stroški in ali to ne
PRAZNIČNA SREČANJA
V domu Šolskega centra v Brežicah, kjer biva trenutno 125 učencev iz sedmih slovenskih občin, so pred dnevi organizirali srečanje z učenci dijaških domov v Krškem in Novem mestu in tako počastili brežiški občinski praznik. Popoldne so tekmovali v nogometu, rokometu in namiznem tenisu, večer pa so posvetili spominu na Brežiško četo. Za to priložnost so pripravili kulturni in zabavni program.
Z učenci dijaškega doma v Krškem so srečanja že tradicionalna, z £)omom Majde Sile pa so tokrat prvič navezali stike. Nameni takih srečanj so spoznavanje učencev, športna tekmovanja, kulturni in zabavni večeri, pa tudi srečanja vzgojiteljev in izmenjava medsebojnih izkušenj.
V. AJSTER
DO LETA 1975 NOVA TOVARNA
Razvojni program za temeljno organizacijo združenega dela Opekarne Brežice je nared. V Anhovem so pripravili tudi študijo, ki razčlenjuje potek investicij za zgraditev tovarne silikatne opeke. Veljala bo okoli 56 milijonov din, V novem obratu bodo izdelovali navadno zidno opeko, barvano opeko, votlake in fasadne ploščice. Vsega skupaj bo 30 milijonov enot na leto. Za surovino bodo uporabljali pesek z Bizeljskega in iz Globok^, približno 100 tisoč ton na leto. Tovarna bo dokončana aprila 1975. Za proizvodnjo silikatne opeke bodo zaposlili 60 delavcev.
bo zahtevalo od delovnih ljudi preveč časa.
V krajevnih skupnostih se vprašujejo, zakaj je samoprispevek v ustavi zapisan na prvem mestu med viri za njihovo financiranje. Prizadete se čutijo predvsem tiste krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo organizacij združenega dela in ki'imajo tudi malo zaposlenih. Zaradi tega želijo, da bi ustava jasneje opredelila financiranje krajevnih skupnosti v nerazvitih območjih.
Večkrat je bila postavljena zahteva po brezplačni osnovni šoli. Ljudje so poudarjali potrebo po večjem vplivu občanov na službo družbenega knjigovodstva in večjem vplivu potrošnikov na preskrbo.
Vprašanj glede minulega dela je bilo precej, z njimi v zvezi pa mnenje, da so te stvari v ustavi opredeljene preveč načelno. Tudi glede zemljiškega maksimuma je bila izrečena vrsta pripomb, predvsem pa zahteva po povečanju' tega na več kot 10 hektarov. To so občani povezovali z željo po
USTANOVITI AKTIVE MLADIH DELAVCEV
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah zahteva, naj povsod, kjer so za to možnosti, ustanovijo aktive mladih delavcev. Konferenci Zveze mladine so predlagali, naj se vključi v to s pravočasno pripravo programov in tako pomaga pri ustanavljanju.
NOVO V BREŽICAH
IZPRAZNJENE POLICE. „Presneta sol! Kar čez noč so kupci planili po njej. Sproti nam izpraznijo vse police z oljem, soljo, sladkorjem in d^gimi živili, za katere se boje, da jih bo zmanjkalo," pojasnjujejo prodajalci v Krkini samopostrežbi v mestu. Da bi vendarle vsak dobil nekaj, postrežejo le z manjšimi količinami najbolj iskanih živil. „Nimamo!" so zadnji dan v oktobru odgo-vaijah tistim, ki so spraševali za sol. Najbrže so dnevno količino že prodali, pa so odpravili kupce s takim odgovorom.
NOBENEGA SRACJEGA GNEZ-DA! Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je sprejel zazidalni načrt za prvi kare Zakota in Trnja ter zahteval od upravnih organov, naj vztrajajo, da bodo projekti ob glavni vpadnici grajeni enotno. To pomeni, da ne sme biti izjem. Za prostor med tovarno pohištva in novo cesto do savskega mostu pa naj bi Region čimprej izdelal zazidalni načrt.
DIPLOME RDECEGA KRIŽA. Za uspehe v krovodajalskih akcijah je organizacija Rdečcfta križa nagra-
dila sindikalne organizacije obrata IMV v Brežicah, osnovne šole v Cerkljali, A^arie, „Krke“, občinske skupščine in šolskega centra ter ■jcir
BRE2IŠKE VESTI
čimprejšnji ureditvi zemljiške zakonodaje in uskladitvijo z ustavnimi soremembami. J. T.
občinsko Gasilsko zvezo v Brežicali. Diplomi ^a prejeli tudi osnovni organizaciji RK Skopice in Pišece. Za vsestransko pomoč pri informiranju, strokovnem izobraževanju ter temeljitem obveščanju občanov o krvodajalskih akcijali so na jubilejnem slavju prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji podelili diplomo lokalni radijski postaji v Brežicah.
V NOVKMBRU OC ENA. Ta mesec se začenjajo občni zbori Združenj rezervnih vojaških starešin. Občinska konferenca je napovedana za december. Letos ugodno ocenjujejo zlasti izobraževalno dejavnost. Občinski odbor opozarja na možnost ustanavljanje specializiranih aktivov in na združevanje manjših krajevnih organizacij s sosednjimi, močnejšimi. Razpravljal je tudi o predlogih za odlikovanja. Podelili naj bi ga tričlanski ekipi, ki je uspešno zastopala brežiško občino na republiškem orientacijskem pohodu, in enemu od zunanjih strokovnih sodelavcev. Podelitev odlikovanj bo za praznik JLA.
Preglavice zaradi urnika
„Težko bi se odločila za politično šolo, ko bi bila prej vedela, da se bodo v Novem mestu tako malo ozirali na želje slušateljev, ki se vsak dan vozimo tja,“ ugotavljata Milan Lokar in Darko Ceijak iz brežiške občine, od koder obiskuje srednjo politično šolo še Stanka Kaplan.
MILAN LOKAR
Milan je po poklicu vozovni pre^ednik in je zaposlen v Dobovi. V podjetju ga niso radi pustili, ker zanj niso imeli zamenjave. Želeli so, da bi odšel v šolo prihodnje leto, potem pa so mu vseeno dovolili že letos. Milan pripoveduje:
„V šoli se dobro počutim, snov je zanimiva in težka hkrati. Srečujem se s stvarmi, ki jih doslej nisem poznal. Za nas, ki prihajamo iz proizvodnje, je to še tohko težje, ker nimamo teoretične podlage za te predmete. Vseeno upam, da bo šlo.“
DARKO CERJAK
Darko je strojni ključavničar iz obrata IMV v Brežicah. Tudi on se z voljo spopada z začetnimi težavami in s pridnim učenjem poskuša nadoknaditi manjkajoče znanje.
Ne enemu ne drugemu ne gre v račun, da morata izgubiti toliko koristncp časa in denarja zaradi tega, ker pouk ni strnjen. V začetku sta bila v Brežicali obveščena, da bo treba v Novo mesto le dvakrat na teden, zdaj morata tja vsak dan. Predavanja so dopoldne, seminarji popoldne. Domov prihajata po šesti uri zvečer in za učenje ni več veliko časa. Tudi ceneje bi bilo, če bi strnili vse skupaj do dveh ali treh, saj bi potem lahko imela kosilo doma.
Podobne želje gojijo tudi drugi slušatelji, saj je Novoniešča-nov komaj 10, ostalih pa 20. Vozijo Sl- Črnomaljci, Metličani in Krčani.
J.T.
Nanjo se bomo sklicevali vsak dan
s sodelovanjem vseh ljudi nastaja knjižica, ki ji bo ime ustava * V občini povsod želja, da bi ji v življenju dali res pravo veljavo
z javno razpravo v Leskovcu in Veliki vasi se je 29. oktobra končalo obravnavanje ustave v krški občini. Če na kratko povzamemo pripombe občanov v krajevnih skupnostih in kolektivih, potem sodi na prvo mesto tale ugotovitev:
„Ustavno besedilo je preveč učeno in zapleteno in zato težko razumljivo za večino tistih, ki jim je namenjeno.**
Delegatski sistem razpravljav- posvetovalno in poročevalsko
ci z navdušenjem pozdravljajo, vendar izražajo bojazen, da bo
NAREDITE Sl SAME!
Iz starega novo, to se lepo shši, samo danes je malo šivilj, predvsem pa malo takih, ki so pripravljene kaj prena-rediti, saj še novih stvari ne utegnejo pravočasno napraviti. Gospodinje se bodo čakanju in izdatkom najhitreje izognile, če izkoristijo možnosti, Id jim jih ponuja delavska univerza. V Krškem se bo 14. novembra začel tečaj krojenja in šivanja.
„Vsaki ga priporočam, zlasti pa materam in gospodinjam," pravi Darinka Ha-binc iz Brestanice, ki je tak tečaj obiskovala lani. Kupila si je stroj in se kot začetnica takoj lotila šivanja zase in za družino. „Veliko sem se na-učila,“ ugotavlja, in kdor ne vidi, kaj vse je že naredila, težko veijame, da je to delo tečajnice. Tovarišica Habin-čeva je zadovoljna zlasti zato, ker lahko skroji in seši-je obleko takrat, kadar jo najbolj potrebuje.
DENARJA ZMANJKUJE, VOLJE PA NE
Senovska krajevna skupnost ima letos za seboj vrsto uspešnih akcij. Prebivalci so se lotili cest in poti, da bi odročne kraje povezali s središči. Ta čas je buldožer končal delo na cesti Kališevec-Presladol. Prebivalci prosijo za tri tisoč dinaijev pomoči, ker jim je zmanjkalo de-naija. Buldožerska dela so opravljena tudi v naselju Dobrova. Tam so imeli veliko miniranja, pa se je zaradi tega cesta podražila, zato so zaprosili skupščino za dodatna sredstva. Zdaj si prizadevajo za asfahira-nje nekaj manj kot 1 km poti na Senovem. Večino denarja bodo prispevali občani, del pa krajevna skupnost. Računajo, da bo delo opravljeno že letos.
STAREŠINE VOLIJO
Krajevna združenja Zveze rezervnih vojaških starešin v krški občini bodo do 20. novembra opravila volitve v nova vodstva. Sestanki so se začeli takoj po prvem novembru. Na njih pojasnjujejo članom vsebino novega statuta organizacije ZRVS.
POSAVSKA PEVSKA ZVEZA IN NJENI OBETI
V Krškem so se pred kratkim srečali predstavniki občinskih svetov Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij iz posavskih občin. Posavska pevska zveza bo aprila priredila medobčinsko revijo odraslih zborov v Krškem, v Brežicah pa napovedujejo za maj prireditev „Posavska mladi-na poje“. Z njo se bodo vključili v program ob tednu cvetja in |x'smi. Zveza bo skrbela tudi za izobraževanje pevovodij, za katero doslej ni bilo dovolj poskrbljeno.
dolžnost delegacij težko uresničevati. Zakaj? Zato, ker ljudje zagovaijajo mnenje, da je treba zmanjšati število sestankov, naloge delegacij pa jih zahtevajo več.
V organizacijah združenega dela menijo, da je pojem minulega dela v ustavi premalo jasno opredeljen. Razen tega želijo, da bi ^esedilo osnutka podrobneje določalo kolektivno odgo-vomost in odgovornost posameznikov.
Delavci v veterinarski službi pripominjajo, da bi kazalo v osnutku ponovno proučiti poglavje o družbenih dejavnostih, predvsem kar zadeva veterinarsko službo, ki je v zakonih drugih republik že določena kot dejavnost posebnega pomena.
,J*o obisku sodeč, bi lahko rekli, da je zanimanje za ustavo
PRIJATELJI MLADINE POVSOD ZRAVEN
Občinska zveza prijateljev mladine v Krškem se kot prizadevna organizatorica vključuje v proslavljanje
funtov. V okviru tekmovanja za pla-eto Matije Gubca, ki je zavzelo vsestranski pomen, napoveduje likovno razstavo (brez grafik) v Sevnici in sodelovanje pionirjev v natečaju, razpisanem za literarne sestavke. Med najpomembnejšimi prireditvami, ki jih je ZPM pomagala organi-ti, pa le III. mfični bienale skih otrok v Kostanjevici.
zirati, pa jugoslovans!
Lojze Stih: „Živi b^ morali dati prednost.
majhno, vendar ni . .jjfe-Ija predsednik	p
renče SZDL Lojze St^^ smo spraševali prišli, smo slišali pn^ ^ jj so o ustavi že izvedeli po racUu	^
Naš koordinacij^ ^ odobrava tega, da	yob*
javnega obveščanja ra dobju razprav na	je
čila ustavo. Bolje bi	’pjav®-
začeli najprej z živo Šele nato naj bi se druge oblike informiranj ■ ^ in RTV bi potemtakem fazi le poročala o p prav in pomembnejš bah, v drugi f^zi Pa	joblJ
ustavo po	„apore
mih v nekem
ju. Tako pa imamo	^
so bUi občani poučeni ^yo občil in jih zato ^
nismo mogli dovolj zainte
ti.“
Program otroškega varstva zagotavlja v kršla o*’ . nih ustanov, ki bodo krile najbolj	^
vrsti graditev vrtca v Brestanici; odprli ga bodo prihodnje leto, pod streho pa bo sprejel 60 otro
KRŠKE
NOVA BROŠURA - Plavalni klub Celulozar bo v kratkem izdal svojo redno letošnjo bro.šuro, ki jo tokrat posveča državni reprezentanci. V njej bodo javnost seznanili s tekmov^nimi uspehi v minuli sezoni. Izdajo so omogočile Številne delovne organizacije, ki so s prispevki za oglase zagotovile tudi del sredstev za redno klubsko dejavnost.
RAZVi:si;i.jiv zaCktlk Mešani zbor, ki so ga v Krškem ustanovili na pobudo kulturne skupnosti, še prepeva. Na vajah sc zbere približno okoli 40 občanov, kar priča, da ljubezen do petja v tem kraju še ni zamrla.
POr.NA DVORANA Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki Je v Krškem gostovalo s komedijo „Jara meščanka", je imelo polno dvorano. Temeljna kulturna skupnost načrtuje v zimsko-spomladan-ski sezoni še vsaj 3 podobna gosto-
vanja.	^skupin
nastopa glasbcnu	^	^
skrbi
blem bodo j^u^ ^avcgaPedlsg; kolektivom rud^ dstvo P na ScMiovcin.
nni bi delali t.	^.}^hno-
na	vsaj
naj bi ‘ ; prcniog boto. izkopani^ Ji na
nUi izključno pro	^
,i izključno pr--
pravljalni od^ zcmU'	o
Sinske	(T
sti je na zad^^yjbcn “ $2. V deti P0f*P!^Ljicasneje	bO
ustanovitv« ^^upnosU
vembra. p‘‘*^)i,uoščino.
tudi 2l P klTlC^®'^ riSU , \\1^
skupnosti m	•	razp
statut ic ic v J nap vitev skupnost* y	^
december
18
DOLENJSKI UST
Stran urtdila: JOnCA TEPPEV
■'I;
^Ij ^ malih kolesaijev na cesti s šolskimi torbicami! Sedaj jih vozijo šolski avtobusi. Sevniška ^^®braževalna skupnost je to jesen poskrbela tudi za lična zavetišča, ki naj bi nudila zavetje fjetn in snegom ob čakanju na avtobus. Takole je na Smarčni. Nekateri starši pravijo, da je že kar predobro. (Foto: :^leznik)
Pobudniki so železničarji
posvetovanje o osnutku gradiva slovenskih železnic za ustanovitev ^nioupravnih Interesnih skupnosti za Posavje In Laško v Sevnici
Na
•vtng ® mestu smo doslej našli posamezne veje prometa edinole Kot predlaga Železniško gospodarstvo Ljubljana, onjj^^prej znadi vsi v samoupravni interesni skupnosti, kot ^ ®ova ustava. Nova skupščina vseh delegatov naj bi se
V ^^'^embra.
ne bi bili le Sva VI P’^on^sta in gospo-naj bi sedeU h	krajevnih skupno-
^Se jg^^®tovanju v Sevnici ^ obi^i .^®lezničarji sekre-komitejev ZK, ^JVe^.°^^inskih sindikal-Železni-
^ in 2	^dovoljni z udelež-
,at	j®
. precej kritična, ^tyu^j^jivosti se zave-sami. Na jih bodo tudi ,1^ javljali.
je dejal predsednik sekcije ŽG Zi-'^iktor Musar, bo no-
OUn	musai,	uu	iiu-
ureditev po pri-
Kanalizacijo
v novem delu ^lo{jii ^ brez mnogih be-
^ Dričnn <rrnHnir»
ije V	gradnjo
ri i bo prišla prav ivv° *1® boštanjskem
pravah sicer dolgotrajnejša stvar, bo pa bolj premišljena, kot bi lahko bila katerakoli odredba. V gospodarstvu je flam-reč čedalje večje zanimanje za železnico.
Železničarji tudi ne gredo v ustanavljanje te skupnosti nepremišljeno. Predstavnikom gospodarstva so priložili ne le grafično zanimivo, temveč tudi vsebinsko bogato analizo o položaju in vlogi Železniškega gospodarstva Ljubljana v prometnem sistemu republike. Za železničarje velja že lep čas dostava „od vrat do vrat“. V novi skupnosti bi se lahko uspešneje dogovarjali vsi porabniki železniških storitev tudi o gradnji in vzdrževanju prog, nabavi sodobnejših transportnih sredstev ipd. Gradivo med vprašanji, ki jih bo treba najprej obravnavati, omenja tudi odpravo določanja prevoznih cen po vrednosti transportnega blaga, kar je sedaj marsikoga odvračalo od železnice. V svetu bi težko našli državo, kjer bi bilo toliko težkega
TVvl*	UUSlttlllbKCIIl
bo prispe-farjev.
IN NOVO Z BUČKE
4^9 S trgovci - Kaj zgled iz Dolnjih Radulj in okoliških J® trgovina sama zase vasi.
JVJ
sama zase Kaže. da to
nedavne-^sovine prevzela
['»Im nau	kruha,
PQk StuHposlovodje ^ Ih ' OskVu	Nejevolja
bučenske trgovi-''sch sestan-organizacij
tl* lir.*® 8a sprejeli odločen Jjf^Pnosti.^^^O''ali svetu kra-KV.Cta« naj KK ZA-te®a Ipozove,
iiok	bo**®
**PoraK ,*^®sečni odpo-Takoj po T 8 dali v na-
* r
govskemu podjet-
h
MK:	LASTNO
dveh večjih
' *<aduu ; po«
ngerfcj pogorel k »H^^naStritu pako-
posestniku kozolec
^*xlo nabavili »0*1 pogrebne gasil-^^anie ^ nabiralno ak-vsakdo je Za pomoč »o nski gasilski sklad, cn vasi v studen-
<lin
Obči
k’^ ***ki i,"".* v studenih"
> ua bi Dosncmali
posnemali
SPET NIC S KMETIJSKIMI PREDAVANJI? Studenški komunisti in člani z Bučke so celo že na več letošnjih sestankih teriali od Kmetijskega kombinata v Sevnici, naj naredi načrt za zimska kmetijska predavanja. Zima je pred durmi, o strokovnih predavanjih za kmete pa ni še duha ne sluha. Ker se ne zganejo na pozive komunistov, naj bi Kombinatu, da bo tudi papirju zadoščeno, poslali zahtevo za strokovna kmetijska predavanja obe krajevni skupnosti: Bučka n Studenec!
BUCKA 2EL1 stalno AVTOBUSNO ZVEZO - Doslej je bilo vse bob ob steno. Občani krajevne skupnosti že več let zaman zahtevajo, da bi bila Bučka z javnimi prometnimi sredstvi povezana s Sevnico tudi med šolskimi počitnicami. To naj bi bilo vsaj takrat, ko so v Sevnici uradni dnevi na občinski upravi in drugod. Marsikdo se niti ne more odzvati vabilu sodnika za prekrške ali sodišča, ker nima svojega prevoza. Da bi premostili čas šolskih počitnic, ko ne vozijo šolski avtobusi, bi morala občinslca skupščina, kot menijo na Bučki, skleniti sporazum s sevniško temeljno izobraževalno skupnostjo za vzdrževanje posebne prose do Bučke v Sevnico m nazaj dvakrat na teden. Na Studencu so že uspeli, saj že od maja dalje vozi v splošno zadovoljstvo delavski avtobus. 2Lakaj ne bi pokazali malo dobre volje Še za bučenske občane?
K. ZORKO
tovora usmerjeno na ceste kot pri nas.' Analiza železničarjev odpira marsikomu oči.
A.ŽELEZNIK
Hlaponom
bo
odklenkalo
Kar so si že lep čas želeli gasilci, ki so mordi skoraj za vsakim vlakom v jeseni ^i v suhem.spomladanskem času gasiti gozdne požare za loko-' motivami, se bo slej ko prej le zgodilo; dotrajane parne lokomotive bodo zamenjale motorne. Trenutno že vozi španska Dieslova električna lokomotiva nekatere tovorne vlake.
Gre za špansko inačico ameriških lokomotiv, znanih med železničarji kot „kene-dijevke“. Te španske lokomotive imajo to prednost, da lahko z dviganjem ali spuščanjem koles spreminjajo osni pritisk: od 14 kar na 18 ton, razvijejo pa 1.500 konjskih moči. Ker proga ni prirejena za take obremenitve, vozijo sedaj, razumljivo, z manjšim osnim pritiskom. Zaenkrat vozi taka lokomotiva jutranji in večerni tovorni vlak in še katerega vmes.
Kmalu nič več isker ob progi! (Foto: A. i.)
Čez nekaj tednov pa se bodo udobneje vozili tudi potniki. Parno vleko in drvarnice naj bi zamenjali motorniki „Goše“. Motorni-ki bodo predvsem udobnejši, vozili pa bodo nedvomno tudi hitreje. To, kar že lep čas opažajo kot težavo na sevni-ški postaji, da namreč vlaki iz Štajerce strani in Hrvatske zjutraj ob 7. uri z dolenjsko nimajo zveze, bo lahko odpravljeno ravno s pomočjo teh motornikov. Potem bo mogoče vpeljati nekaj potniških vlakov več, ta sprememba pa prihaja v poštev šele z novim voznim redom prihodnje leto. Tako nam je dejal šef postaje v Sevnici tov. Trebše.
V Novem mestu že imajo tri omenjene španske lokomotive. Priliajajo torej končno boljši časi tudi za dolenjsko progo!
Samoprispevek le za uresničljivo!
Javna razprava: hitrejši razvoj šolstva in komunalnih dejavnosti sta mogoča le s prispevkom občanov in OZD - To je tudi sklep skupščine
v razpravi je bilo sprejeto tudi stališče, da bi podaljšani samoprispevek plačevali za nadeljnjih pet let, in sicer po 1,5 odst. od osebnih dohodkov. Organizacije 2^ruženega dela in TOZD naj bi plačevale še po 1 odst. od doseženega družbenega proizvoda.
Dve tretjini lega denarja naj bi šlo za potrebe gradnje šolskih objektov, tretjina pa za komunalne objekte. Prostorski problemi v šolah na podružnicah so v glavnem zadovoljivo rešeni. Od osrednjih šol je v najhujši
Prostorski stiski osnovna šola v rebnjem. Stiska je iz dneva v dan hujša. Na drugih popolnih osnovnih šolah predstavlja največjo težavo pomanjkanje telovadnic. To velja za Šentrupert, Veliki Gaber in Mokronog. -V Šentrupertu je treba rešiti tudi vprašanje kabinetov in sanitarij. Pojavila pa se je nova težava: dosedanji uspešen razvoj posebne šole na Mimi v stari šoli je utesnjen. Zagotoviti bo treba nove prostore!
Iz Trebnjega se vozi v srednje in strokovne šole množica dijakov in učencev v gospodarstvu. Sestavljale! gradiva zato razmišljajo o posebnem centru. V Trebnjem bi bilo lahko mogoče ustanoviti dislocirane oddelite srednjih in strokovnih šol, tako bi več mladih ljudi ostajalo v občini, da o težavah vozačev ne govorimo. Že v sedanjem sedem inpol-letnem obdobju plačevanja samoprispevka ni bilo za Trebnje namenjenega ničesar, to pa se sedaj močno 'pozna. V trebanjsko šolo je vključena tretjina otrok v občini! Vse naložbe, ki bi bile mogoče ob izglasovanju samoprispevka, bi veljale 22,5 milijona dinarjev. Za vse to se 1»
nateklo iz predvidenega samoprispevka le 17,46 milijona dinarjev, za komunalne objekte po 5,82 milijonov dinarjev. Občinska skupščina bo morala najeti tudi posojila, uporabiti pa bo treba še vsa razpoložljiva lastna sredstva, kot sredstva skla-za otroško varstvo pri TIS (500 tisočakov), združena sredstva amortizacije šolskih nepremičnin (350 tisočakov) ter celo občinskt^a prora-
A. ŽELEZNIK
Zapila vrata?
— Si čutil potres četrte stopnje?
— Da, da! V Mokronogu sem postavil vikend, pa še ob sobotah minirajo!
Mirenski gasilci so s pomočjo delovnih organizacij in požrtvovalnih	članov	polepš^	svoj
dom od strehe	do tal. Na	sliki:
mizar	Peter	Kurent	iz
IMV-TGO Mirna je IT.oktobra. poskrbel, da so tudi >1iodna vrata dobila lepši videz. Tudi on je delal na račun tovarne, ki je na ta način pomagala društvu in konec	koncev	tudi sebi,	saj
društvo pomaga vsem. (Foto: A. Z.)
OD POPLAV ZA 265.000 DINARJEV ŠKODE
To je le okvirno ocenjena škoda, nastala v glavnem na občinskih in vaških cestah. Ni namreč vračunan trud, ki je bil potreben za to, da so pravo škodo po raznih skladiščih in kleteh preprečili. To najbolje ponazori podatek, ko je vsa škoda v skladiščih znesla le 5 tisočakov. Še železniški progi je prišla povodenj do živega: odneslo je peščenec izpod sedmih pragov pri Puščavi. Občinski štab za civilno zaščito in štabi v krajevnih skupnostih so se izkazali. Vprašanje polovičarske regulacije Mirne na Mirni pa bo občinska skupščina obravnavala na eni prihodnjih sej.
Zakaj v gostilni?
23. oktobra zvečer osnovni šoli v Dolnji Nemški vasi: izjemoma so se v šoli lahko sestali mladinci in mladinke. Morda zato, ker je sedel med njimi tudi član sekretariata RK ZMS Ivan Nerad!?
Mora res priti kdo od drugod, da se lahko sestanejo v tem prostoru? Zaradi težav s prostorom se prizadevnega mladinskega aktiva, ki ima ime po boreu Jožku Prija-telju-Svobodanu, v tem delu trebanjske občine že loteva malodušje, četudi je za svoje delo v preteklosti prejel lepa odličja. Bil je najboljši mladinski vaški aktiv v republiki, zmagal je v oddaji Spoznavajmo svet in domovino itd.
Od lepih spominov na te dosežke pa se ne da živeti, predvsem pa ne delati Da bi se lahko sestajali in se udejstvovali, potrebujejo člani prostor. Poskušali so že na svojo pest. Zbrali so celo nekaj denarja in bili tudi sami voljni prijeti za lopate. Vendar niso bili deležni razumevanja pri odgovornih. Pričakovali so, da bodo dobili vsaj zemljišče.
Kakorkoli, prav bi bilo, da bi se, če že ne morejo graditi lastnih prostorov, mladi lahko sestajali v šoli -in to ne le takrat, kadar obišče aktiv kak republiški funkcionar.
Ne pozabimo: v Dolnji Nemški vasi in okoliških vaseh je v organizaciji 150 mladih.
A. Z.
GREGORČIČ
PODPREDSEDNIK
Odborniki obeh zborov občinske skupščine so na zadnji seji izvolili za podpredsednika občinske skupščine inž. Avgusta Gregorčiča, direktorja DANE z Mirne.
v:
TREBANJSKE IVERI
»Dolenjski list« v vsako družino
SOLIDARNOST ZA DOBRNIŠKI VODOVOD
Od denarja, ki naj bi ga zbrali s podaljšanjem samoprispevka v trebanjski občini, od dela, ki bo namenjen za dejavnost krajevnih skupnosti, se bo namensko zbiral tudi denar za dobrniški vodovod. Od tretjine vsega denarja iz samoprispevka, kolikor ga bo namenjenega za komunalno dejavnost, ga bo šlo dve tretjini neposredno za potrebe samih krajevnih skupnosti v okviru njihovih načrtov, tretjina pa za dobrniški vodovod. Tu se bo lahko izkazala solidarnost vseh občanov, saj pereče preskrbe z vodo za Suho krajino ni mogoče urediti drugače. Na ta način se bo za dobrniški vodovod nabralo 1,93 milijona dinarjev.
MIRNA; KANALŠČINO POBI-RAJa ČEPRAV NIMAJO KANALIZACIJE — Kraj ima le delno rešeno kanalizacijo, dosti hiš je takih, da te komunalne storitve sploh nimajo, kanalščino pa vseeno plačujejo! Izgradnja kanalizacije bo ^ huda stvar, ki čaka krajevno skupnost. Kot je bilo omenjeno tudi n>i zadnji seji občinske skupščine, bo največji zdogaj denarja, ki se v naslednjih letih laliko usmeri v reševanje tega vprašanja, ravno vir, ki ga omogoča predvideni samoprispevek. Mirenska krajevna skupnost dobi po ključu 44,5 starega milijona. Toliko denarja zlepa ne bo spet skupaj. Kako se bodo odločili, je stvar sveta KS. Najprej je treba referendum seveda izglasovati
POSTAJA MIRNA: SKLADISCE PO STAREM? Čeprav je občinska skupščina naslovila na železnico vprašanje, ki ga je na eni od preteklih sej zastavil odbornik Franjo Bulc, sc, kot žal kaže, šc ne bo nič premaknilo. Železnica namreč odgovarja, da nima denaija. Proga pa
postaja vse pomembnejša, celo parno vleko zamenjujejo z motorno. Blago v dotrajanih vagonih pa je kot na prostem. Skladišče je tako vsaj že 30 let!
DOBRNIČ:	KDO	NAJ
VZDRŽUJE DVORANO? Zadružni dom pripada sicer krajevni skupnosti, v zgradbi pa ima lokal trebanjska Kmetijska zadruga, na podstrešju pa še stanovanje. /L vodstvom zadruge se bo treba domeniti tudi za stroge vzdrževanja stavbe. Ce ne bi bilo druge rešitve, bi bilo lokal raorda mogoče preurediti v bife, saj je znano, da kx^ nima gostilne.
KDO BO Čistil ponore temenice? Ta potok je nasploh uganka. V zgornjem toku je struga r^ulirana, v spodnjem pa ne, to pa bridko občutijo v trebanjski občini. Veliko preglavic povzročajo neočiščeni ponori. Do pred nekaj leti je bila Dolenjska vodna skupnost zadolžena za čiščenje mrež pred temi ponori, sedaj pa je to prepuščeno igri narave! Doklej?
miUIlJSEE MICE
8. novembra 1973
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI UST
19
Kje okrepiti širši družbeni vpliv
Kmetijstva ne več zapostavljati • Če občina ne napreduje, ukrepati - Šolstvo brezplačno • Vsem otrokom doklade - Kako pomagati zaostalim
Na skupnem sestanku kočevskih občinskih vodstev ZK, SZDL in sindikata, ki je bil 30. oktobra, naj bi ocenili ustavno razpravo v občini. Vend^ je bila razprava na sestanku zelo skromna. Zato bomo opozorili le na nekatere dele iz razprav v krajevnih skupnostih in podje^'ih, ki so po našem mnenju vredni posebne pozornosti in jih je treba pri sprejemu novih ustav upoštevati.
Kmetijstvo je zapostavljeno v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami. To napako je treba odpraviti. Zapostavljenost posebno potrjujejo težnje nekaterih, da bi se gozdarstvo odcepilo od kmetijstva.
Ustava mora omogočiti ali celo zahtevati posege oziroma kadrovske spremembe v občin-
Poplava
Naredila je preko 7 milijonov dinarjev škode
Poplava m neuije sta napravila od 24. do 29. septembra veliko škodo kočevskim podjetjem ITAS, KOVINAR, TRIKON, INKOP in ZKGP, pa tudi stanovanjskim in drugim zgradbam v mestu in okolici.
Poplava je prizadejala najbolj južni del Kočevja in naselja Dolga vas, Livold, Mahovnik, Breg, Koblarji, Mrtvice in Loži-ne. Posebno velika škoda pa je bila v vaseh na območju Strug.
Občinska skupščina bo po svojih močeh sodelovala pri odpravljanju škode, pričakuje pa tudi pomoč širše družbene skupnosti, saj znaša škoda po grobi cenitvi preko 7 milijonov dinarjev. V tem znesku pa ni všteta škoda zaradi zmanjšane proizvodnje, kije tudi velika.
Ob poplavi so reševali in preprečevali večjo škodo sami prebivalci ogroženih območij, krajevne organizacije za civilno zaščito, gasilska društva, jamarji, enote teritorialne obrambe, JLA in delovne organizacije.
NOV „TEKSTILEC"
Oktobrska številka „Kočevskega tekstilca", glasilo delovne skupnosti TEKSTILANA Kočevje, govori predvsem o 30-letnici Kočevdcega zbora in prvega kongresa slovenske mladine pa tudi o 400-letnici slo-vensko-hivaškega kmečkega upora. Del številke je posvečen še izletom, del pa gospodarstvu občine in obračunu porabe samoprispevka, ki smo ga plačevali doslej. Slikovna stran predstavlja poplave v Kočevju, izlet mladincev in zamenjavo tovarniškega dimnika.
REŠUJE NAS HRVATSKA
Poslužujemo se največ pošte in trgovine v Hrvaškem Kužlju. Iz Slovenskega Kužlja imamo do slovenske pošte kar osem km. Trgovin?i je v Vasi-Fari, od tam pa do 14 km oddaljene Bosljive loke ni nobene
več. Tudi jJoStaJe v VasL in je, v Slovemji otf Kolpi m več do preko
20 km oddaljene Osilnice. Dobro je,
da imamo pošto in trgovino vsaj v
bližnjem Hrvaškem Kužlju.
J. KRI2
skem vodstvu, če občina ne dosega ustreznega oziroma načrtovanega napredka.
Manj razvitim območjem je potrebna pomoč pri urejanju cest, elektrifikaciji, vodni preskrbi, stanovanj itd.
PEPCA OŽURA
20. oktobra zvečer je pri delu na njivi nenadoma umrla Pepca Ožura, poročena Mihajljevič. Rodija se je 9. januarja 1914. Od svojega osem-najst^a leta je bila pošt^ca v Osilnici. Delo je brezhibno in uspešno opravljala vse do upokojitve.
Med vojno, od kapitulacije Italije do osvoboditve, je poučevala na partizanski osnovni šoli v OsUnici, Id jo je organizirala in vodila učiteljica Anica Turk, poročena Baič.
Od Pepce Ožura seje 24. oktobra poslovilo veliko ljudi Cabranske in Kolpske doline.
T. O.
Širša družbena skupnost (republika) si mora zagotoviti vpliv v delovnih organizacijah in dejavnostih, ki so splošnega družbenega pomena.
Osnovno šolstvo je obvezno, zato bi moralo biti brezplačno. Učila so velik izdatek družinskih proračunov, ki ga nekatere družine ne zmorejo.
Vloga družine, skrb za družino in otroka je premalo poudarjena oziroma sploh ni. Otroški dodatek naj bi dobili vsi otroci, saj sedanji cenzusi niso pravično merilo.za pridobitev teh pravic.
Kakšna bo bodoča vloga krajevne skupnosti in kako se bo financirala, je bila glavna tema razprav v krajevnih skupnostih. Ljudje so opozorili, da ne sme biti prvi oz. glavni vir financiranja samoprispevek občanov, ampak neki drug vir, ki bo redno dotekal. O tem se bodo podrobneje pogovorili še med razpravo o novem občinskem statutu.
J. PRIMC
V podjetju KOČEVSKI TISK v Kočevju so pred kratkim krstUi in s tem sprejeli med „črne umetnike^ dva ročna stavca in dva strojnika. Pri krstu jih je „Gutemberg“ takole „požegnal“, nanje pa se je ulila še „pioha“ iz veder. (Foto: J. Primc)
Dve novi rokometni igrišči
Za nove športne površine v Kočevju je bilo treba precej truda in denarja
Dolgoletna želja kočevskih rokometašev, njihovih sodelavcev in ljubiteljev te hitre ipe se je izpolnila. Rokometno igrišče je dograjeno in je bilo s primemo prereditvijo dano
v	uporabo. Pri vseh podobnih gradnjah mora vladati strpnost in potrpljenje, ker se taki objekti ne dajo zgraditi čez noč. Potrebnih je veliko potov, prepričevanj in končno tudi priprav za pričetek gradnje, predvsem pa je treba zagotoviti denar ali investitorja.
Starejši športniki se še spominjajo, da je bil tu, kjer je sedaj asfaltirano igrišče, bajar, globok tudi do 2 m in obkrožen z močvirjem. Pozimi so se na njem drsali, gostilničarji pa so sekali led za svoje ledenice. Vztrajno in skoraj 10 let je uprava doma za telesno kulturo skrbela za zasipavanje bajarja in močvirja, da je bUa ta površina končno godna za obdelavo.
DROBNE IZ KOČEVJA
NOV ASFALT - Letošnjo jesen je bilo po mestu in okoliških vaseh asfaltiranih precej cest, pločnikov in dvorišč. Razen tega je bilo na novo asfaltiranih še 1716 kvadratnih metrov športnih igrišč (za rokomet in povečano igrišče za košarko).
UNIČUJEJO MOST - Leseni mostovi preko Rinže so bili v septemberski poplavi poškodovani, dva pa celo odplavljena. Most iz parka na športni stadion je ostal edini prehod preko Rinže v tem delu mesta. Žal pa je tudi zelo poškodovan in za pešce nevaren. Kolikor ga ni uničila poplava, ga obdelujejo objestneži. To so stalni obiskovdci, katerim je most zborno mesto za nadaljnje uničevalne pohode. Odbili so še preostalo ograjo mostu in jo zmetali v Rinžo. Res je tudi, da se za most nihče resno ne zavzame, čeprav je bilo že pred mesecem izdano naročilo za njegovo popravilo. Čakamo nesrečo?
RAJE Skoda - smrekove veje za pokrivanje vrtnic in drugega
okrasnega grmičja je v Kočevju težko dobiti, čeprav smo sredi gozda. Nimamo še urejeno, da bi se smrečje dobilo naprodaj na ■ določenem kraju. Zato hodi vsak na svoje po skrivnih poteh v gozd po smrečje in napravi s tem več škode, kakor bi bilo stroškov, če bi smrečje nekje pripravili in ga za odškodnino dali na razpolago vrtičkarjem.
občan vprašuje
'■Wh
^ \/ (medved odgovarja
— Si bil tudi ti med tistimi, ki so pokupili vso moko, sladkor in olje?
— Ne, nisem še dobil plače in nisem imel niti za sol. -
Centru za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov je z velikim razumevanjem za koristnost telesne kulture pomagala krajevna skupnost Kočevje-mesto in plačala gradnjo igrišča. Za ta dar ob 10-letnici obstoja doma telesne kulture se krajevni skupnosti, posebno pa še njenemu predsedniku Stanetu Otoničarju za njegovo vztrajno in nesebično skrb za nemoten potek te gradnje, v imenu mladine in uprave centra iskreno zahvaljujemo.
Prejšnja leta sta zasipavanje in ostala dela na tem območju omogočila tudi občina in občinski sindikalni svet. Obema iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi članom in mladincem Rokometnega kluba ITAS Kočevje za požrtvovalno in učinkovito prostovoljno delo pri opremi igrišča z mrežami in očrtanjem igrišča.
Igrišče bo upravljano v sklopu Centra za vzdrževanje in gradnjo športnili objektov. Potrebna bo še ureditev okolice in zagraditev igrišča.
Sedaj jc na samih športnikih, da poživijo telesno kulturo v Kočevju. Morebitno mrtvilo ne bo več mogoče zagovarjati s pomanjkanjem igrišč in objektov.
ANDREJ ARKO
SPOMIN NA MRTVE
Dan mrtvih 1. november so povsod v ribniški občini lepo proslavili V dopoldanskih ur^ so bile pred partizanskimi grobišči in spo-menila žalne svečanosti, ki se jih je udeležilo veliko ljudi. Pred spomenikom padlih borcev na pokopališču v Sodražici so tudi letos sodelovali gasilci iz štirih gasilskih društev. Lep prispevek k žalni proslavi sta Hala osnovna šola in moški pevski zbor iz Sodražice. V imenu živih pa se je mrtvim borcem zahvalil predsednik mladinske organizacije Sodražica Janko Divjak.
-r
ŠOLI NOVO STREHO
Poročali smo že, da streha na no-
vi	šoli v Loškem potoku pušča. Strešniki italijanske izdelave namreč niso odporni proti mrazu. Posebna komisija je ugotovila da bi bila za šolo najbolj primerna pločevinasta streha, ki pa bo veljala precej več kot strešnila, in sicer okoli 185.000 din. Izvajalec del SGP Grosuplje bo plačal razliko med ceno opeice in pločevine ter še 50.000 več, ostalo — 104.000 din — pa občinska skupščina Ribnica. Tako so sklenili na zadnji občinski sejL
KAKO BODO RAZDELILI SAMOPRISPEVEK?
Pred kratkim sprejeti pravilnik o načinu delitve denarja, zbranega z' novim krajevnim samoprispevkom .na območju občine Ribnica, predvideva, da bo denar razdeljen po območjih glede na število prebivalstva v odnosu do skupnega prebivalstva občine. Tako bo dobilo od skupno zbranega samoprispevka območje Ribnice 47,39 odstotka, Sodražice 23,23 odstotka. Loškega potoka 15 odstotkov in Dolenje vasi 14,38 odstotka.
POPIS BORCEV
V novembru bo popis članov Zveze borcev, ki bo zajel vse aktivne udeležence NOV, aktiviste, člane Zveze vojaških vojnih invalidov, udeležence v španski.; državljanski vojni, internirance, deportirance, vojne vdove itd. V popisu bodo zajeti tudi zdravstveno stanje udeležencev NOV in VVI, osebni dohodki in drugi dohodki, podatki o gospodinjstvu, stanovanjskih razmerah itd. Popis naj bi pokazal podobo stanja, v kakršnem so bivši udeleženci NOV in vojaški vojni invalidi.
-r
VOLITVE IN IMENOVANJA
Namesto Vinka Kersniča, ki mu je potekla mandatna doba. Je občinska skupščina na zadnji seji imenovala kot predstavnika družbene skupnosti v svet posebne osnovne šole Ribnica Darinko Jankovič.
V iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti so imenovani:	iiiž. Andrej Mihelič (predsednik), Jože Benčina, Alojz Lavrič, inž. Janez Lapajne, Janez Kozina, inž. Peter Levstek, Ivan Kovačič, Ivan Bambič, Anton Zidar, Alojz Zbačnik in Janez Oblak.
Ribnico „Spominkarstvo“ se prizadevno zalaga s spominki, vendar gredo le-ti zelo hitro v promet. Povpraševanje po njih je posebno v turistični sezoni precejšnje. (Foto: J. Primc)
Jeseni bodo glavni izdatki
Kako v praksi uresničujejo načrt sklada za pospeševanje kmetijstva v ribniški občini?
Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ribnica bo imel letos predvidoma 316.960 dk dohodov in izdatkov. Ob tri-četrtlelju bi jih moral imeti — če bi dohodki bili enakomerni skozi vse leto — 239.460 din, vendar jih je imel le 145.362 din. Izdatkov pa so imeli celo samo 77.368 din. Glavni vzrok je, da bodo imeli glavne izdatke jeseni, se pravi v teh dneh.
Vendar pa so nekateri izdatki v primerjavi z letnim načrtom doseženi ali skoraj doseženi. Tako je za območje Slemen dosežen letni načrt plačila za plemenskega bika v naravnem pripustu za zimski čas. Tudi predvideno regresiranje obrestne mere za posojila za gradnjo hlevov, nakup kmetijske mehanizacije in plemenske živine je skoraj doseženo.
Obračun nekaterih postavk pa tudi marsikatero delo je vezano na konec leta ali zimo. To so: izobraževanje kmečke mladine in odraslih, premije za sprejete krave v rodovnik, soudeležba sklada za nakup plemenskih krav, ki dajo v 305 dneh
4.000	1 mleka in več, poravnava obveznosti socialnega zavarovanja za kmete, ki preusmerjajo proizvodnjo v pašno-košni sistem, regres za
ČISTITI POTOKE
Lastniki, upravljalci oziroma uporabniki obrežnih zemljišč pri potokih in jarkih so dolžni redno čistiti strugo, odstranjevati zarast in naplavljene predmete, ki ovirajo pretok vode, ter gojiti na bregovih struge tako zarast, Id je najbolj primerna za njihovo varstvo. Kdor tega ne bo delal, bo kaznovan. Tako predvideva novi občinski odlok, kije bil sprejet pred kratkim.
Na leto 44 stanovanj
Več ko bodo delovne organizacije namenjale za stanovanja, prej jih bo vsak potreben dobil
Na nedavni seji iniciativnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) Ribnica so razpravljali o ustanovitvi SSS in o zakonu o njej. Izvolili so ožjo komisijo, ki bo do 15. oktobra pripravila vse potrebno za prihodnjo sejo iniciativnega odbora te skupnosti, ki bo razpisal tudi volitve delegatov v 1^S3.
Na seji so obširno razpravljali o gradnji stanovanj za delavce. Na leto je treba zgraditi 44 družbenili delavskih stanovanj. Prvi začetki so spf-.lb.ulni. V kratkom bodo začeli graditi v Ribnici 26-stunovanjski blok.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo pozvala delovne organizacije, naj bi v prihodnjem letu dale več denarja za družbeno gradnjo stanovanj. Le tako bo možno v celoti uresničiti program gradnje družbenili delavsfoh stanovanj in omogo-
čiti delavcem, ki so brez stanovanj ali pa imajo neustrezna, da bodo dobili primerna stanovanja.
Reševali so tudi nekaj prošenj za stanovanjska posojila udeležencem NOV.
KO
umetna gnojila za kmetije, ki uporabljajo predpisana gnojila, anafiza zemlje in sofinanciranje pospeševalne službe.
Drugi pomembnejši izdatki sklada, ki pa jih je bilo v prvih devetih mesecih manj kot je bilo načrtovano, pa so: načrti za gradnjo hlevov, poučni izleti kmetov, sofinanciranje veterin^ske službe, dotacija za osemenjevanje plemerric, izdelava usmeritvenih načrtov itd.
Dotok denarja v sklad je nižji, kot je bil predviden. Razmeroma redno doteka dotacija občinskega proračuna in obveze gospodarski organizacij iz lanskega leta, medtem ko za prvih devet mesecev letos gospodarske organizacije niso vplačde še nič.
VOJNA ŠE NI KONČANA
Smetarska vojna v Ribnici še ni končana. Na prihodnjo sejo občinske skupščine bo prišla delegacija CJorenjske ceste in bo dala svoje mnenje o odlaganju ter odvažanju smeti za ta del Ribnice (bivšo Gorenjo vas).
Urejanje Ribnice
Katera dela so načrtovana za letos?
Sklad za urejanje mestnega zemljišča za območje Ribnice bi moral imeti v prvih devetih mesecih
552.000 din dohodkov, vendar jih je imel nekoliko manj, in sicer 484.370 din. V tem obdobju je sklad predvidel 478.225 din izdatkov, imel pa jih je 242.400 din.
Glavni izdatek tega sklada v prvih devetih mesecih je bil plačevanje računov za asfaltiranje Prijateljevega trga, za kar je bilo v tem obdobju porabljenih 178.179 din, medtem ko je predvidenih za ta dela do konca leta 253.600 din.
Ostali izdatki so bili manjši. Vendar je do konca leta predvidenih še nekaj večjih, skupno pa naj bi izdatki sklada znašali 1,137.636 din. Ti predvideni večji izdatki so: odplači-
lo	obroka za arfaltiranje Ljubljanske ceste, Vrvarske poti in Ob Bistrici -
500.000 din, ureditev Kurirske poti
-	148.000 din, ureditev pločnika v Šeškovi ulici - 92.000 din, ureditev Prečne ulice - 33.100 din itd.
ČREPINJE IZ LONČARIJE
KOSTANJ - Obiskovalcev je bilo te dni toliko, daje teh okusnih sadežev že zmanjkovalo. Letošnja kostanjeva letina jc bila izredno bogata, saj je bilo vreme dozorevanju zelo naklonjeno. Kostanjarji .so lahko zadovoljni bolj kot gobarji, ki so od jeseni več pričakovali.
Urednikova pošta
KOČEVSKE NOUHS
V	oktobru sem prejel nekaj pisem in člankov, ki jih iz raznili vzrokov ni bilo mogoče objaviti. Nekatera sem vrnil piscem, da jih bodo sami napisah krajše. Preobširnili zadev namreč ne moremo objavljati, ker ni prostora. Za vse stalne in priložno-ste dopisnike naj velja, da napisani prispevek za komunsko stran ni daljši od 30 do 40 tipkanih vrstic, če gre za zelo pomembno zadevo, sicer pa od 4 do 25 vrstic. Dolžina naj bo odvisna od tega, kQliko jc prispevek pomemben in zanimiv, ne sme pa biti seveda tudi preveč star. Za stran „pisma bralcev" pa so prispevki l^ko daljši.
Napisane članke sem vrnil le tistim, ki so jili zagotovo sami spo.so-bni dobro napisati, ker zadevo najbolje poznajo. Eden izmed vzrokov za zavrnitev je, da so se zaradi krajšanj naših novinarjev taki dopisniki pritožili, češ da je članek izgubil pravo vrednost. Torej: pišite kratko in jedrnato!
Iz Kočevja smo dobili dopis, podpisan s „Podgorčani“, ki se nanaša na uničeno in nevzdrževano Podgorsko ulico. Ker prispevek ni polno podpisan, smo ga v zelo skrajšani obliki porabili le za „Drobne iz Kočevja*'.
Neznani Ribničan, ki seje podpisal z A-P nam jc natipkal na pisalni stroj nekaj o nacionaliziranju. Vendar je v napisanem sporočilu toliko tipkarskih napak, da se sploh ne da ugotoviti, kaj bi rad. Za „Podgorčane" in A-P ter vse druge seveda velja, da sc je treba pod vsak prispevek podpisati s polnim priimkom in imenom ter napi.sati naslov. Mi namreč vsak napisani sestavek preverimo.
Oglasil se je tudi naš dopisnik Jože Križ iz Kužlja, katerega prispevek o dnevu mrtvih je prišel prekasno, druga dva pa objavljamo.
J. PRIMC
— Zakaj je skoraj na vseh asfaltiranih cestah v ribniški občini omejena hitrost na 50 ali 40 km na uro, le v Sušju, kjer je hud ovinek in še šola, ni omejitve?
— Zato, seveda, ker kdor pelje na tem ovinku več kot 40 km na uro, ga že tako in tako »T^e s ceste.
AKCIJA Se traja - Resje, da je bila naša „ribniška" podružnica upokojencev med prvimi, ki je odobrila denar in izvedla nabiralni akciji za gradnjo doma mladine in borcev v Kumrovcu. Nismo pa še zbrali denarja iz osebnili prispevkov tako, kot je odločil odbor vseh organizacij v občini (upokojenci na ta sestanek nismo bili vabljeni). Odbor je odločil, naj vsak občan prispeva po 10 din. Toda tudi tb akcijo smo upokojenci v Ribnici že začeli. Že doslej velja pohvaliti upokojence iz Grčaric in njihovega odbornika Cimpriča. Posnemajmo!
ODGOVORNI ZA LEPO OKOLJE — Za vzdrževanje čistega okolja smo poklicani prav vsi. Marsikdaj je slišati pripombe, češ kaj zaleže, ako se sam trudim, ko pa mi sosed vse pokvari. In res je velikokrat tako. Uspeh je odvisen od nas vseh. Poglejmo samo naše avtobusne čakalnice in postajališča, ki so taka zbirka odpadkov, da človeka kar srce boli. Odpraviti pa bo treba še druge izvore umazanije. Prebivalci Kolodvorske ulice v Ribnici se hudujejo na dimnik Inlesove žage. To je že dolgoletni problem, rešitev pa je nujna, saj stoji tovarna sredi mesta.
V. P.
RESETE)
■ ' 'f
^1
prihašata
>^0 drži v rcrfcah prapor Belokranjskega odreda Bojan Fabjan. Prapor sta nekdanjim borcem v smiču izročili obe belokranjski občinski skupščini. (Foto: B. Podobnik)
iŠušmarjem - vojna napoved
h-	I	I.	I	I.	  ^
Ravena uprava pod »nadzorstvom« občanov - Težave s prispevki za sta-;	rostno	zavarovanje	kmetov	-	Letos	je	bilo	14	vknjižb
h
B
Da opravljajo davčne službe na občinah izredno važno in odgo-»mo delo, ni treba še posebej pojasnjevati. Tako kot ostale, deluje li Črnomaljska davčna uprava pod čedalje „budnejšim“ nadzorom občanov, ki ocenjujejo delo njenih delavcev. Še predvsem pa zanima odkrivanje neupravičeno obogatelih občanov.
Davčna uprava si zato še pred-prizadeva, da bi odkrila boga-ki so si pridobili premoženje na ičun in s pomočjo tujega, ne last-5ga dela, tiste, ki opravljajo kakr-lokoli delo, ki ga niso nikomur rjavili, in t^e občane, ki še vedno ^ušajo utajiti dohodek. To pa je 2lo težko^ saj obrtnikom ni lahko okazati resničnega zaslužka, šu-n^em pa je dejavnost težko doka-iti celo takrat, kadar jih inšpektor iloti pri delu. Na vse mc^oče nači-e se izgovarjajo,^da delajo zase, za rijatelje, da svojega dela ne zaraču-^vajo in podobno ...
Kmetje svoje davke kar vestno lačujejo, manj pa so „navdušeni" ^ad plačevanjem prispevka za staro-tao zjivarovanje, saj so še pred ledavnim dolgovali temu skladu
k'^05,960 dinarjev. Sicer pa so do-‘j plačali občani okrog 60 odstot-|ov vseh letos odmerjenih davščin. |®tos je izvedla davčna uprava sku-pj 14 vknjižb v vrednosti 74.822 PJ^ev ter izdala 80 odločb, s kate-je tasegla osebne dohodke ali pkojnine dolžnikov.
I Se posebno pa delajo sive lase pvčnim inšpektorjem obrtniki, ki pyke sicer plačujejo, vendar priiav-No običajno manjši dohodek, Icot P ga imeli. Dokazovanje in ugotav-janje večjih dohodkov, kot jih obr-®iki prijavijo, pa je zelo dolgotrajno JI naporno. V občini je prijavljenih '20 obrtnikov, od katerih jih 49 • fodi poslovne knjige. Davčna uprava
ima v postopku 12 občanov, osumljenih šušm^stva, davčni uslužbenci pa menijo, daje šušmaijev še
precej več, le da jim jih še ni uspelo odkriti. Iskali pa jih še bodo. Letos je davčni inšpektor „ujel“ 90 davčnih zavezancev, ki pa napovedi dohodka od premoženja, ki so si ga pridobili od najemnin za oddajo stanovanjskih prostorov, sploh niso oddali.
B. PODOBNIK
i»r
I „OBUDITEV" OKTETA?
' Mnogi Cmomaljčani še niso poza-°ui ubranih glasov članov nekdanje-belokranj^ega okteta. Potem, ko ^Prenehab prepevati, vsaj javno, je občutiti na tem kulturnem podro-mrtvilo in pomanjkanje. Zato si fveza kultumo-pr^svetnih organiza-v Črnomlju prizadeva, da bi ok-špet zaživel. Člane nekdanjega okteta bodo skušali ponovno pridobiti za nastope, vključili pa naj bi se nekateri novi pevci.
,4skra“ je pojem za Semič. Tudi za njegovo okolje. Čedalje več pa doprinaša tudi celotni črnomaljski občini. Brez tovarne bi biii reveži, pravijo številni prebivalci Semiča. Ce ,4skre“ ne bi bilo, bi kraj hiral, ljudje bi odhajali za kosom kruha v druge kraje ali pa celo v druge države.
v semiški „Iskri“ je zaposlenih več kot 900 delavcev, mnogo med njimi pa se jih vozi na delo iz Črnomlja, Vinice, Dr^atuša. Zato so v tovarni sprevideli, da je bolje tovarno približati delovni siiUj kot pa da se ta vozi od daleč. V Črnomlju so že postavili temelje novega obrata, v katerem bo okrog 300 zaposlenih izdelovalo stiropleks in še nekatere druge kondenzatorje. V Semiču pa nameravajo povečati proizvodnjo polyestrsicih kondenzatoijev, po katerih je veliko povpraševanje, zlasti v tujini. y Semiču se bodo specializirali za'izdelavo teh kondenzatoijev in jih bodo v prihodnje kmalu naredili namesto dosedanjih treh milijonov na leto okrog 40 do 50 milijonov. Računajo, da bodo v prihodnjem letu izvozili, največ na zahodno tržišče, za okrog 2,500.000 dolarjev svojih izdelkov.
Kljub temu da tudi semiška „Idcra“ ni brez težav, ki tarejo skoraj celotno gospodarstvo, računajo, da bodo letos naredili za 100 do 110 miUjonov dinarjev izdelkov, v prihodnjem letu pa naj bi se vred-
nost proizvodnje povečala za 40 milijonov. Pa čeprav kolektivu zaradi težav z reprodukcijskim materialom in nelikvidnostjo občasno še vedno sivijo lasje.
B.P.
ČRNOMALJSKI DROBIR
CVETLIČNI TRG - Že nekaj '^i pred dnevom mrtvih se je čmo-jl'^jska tržnica spremenila v cvetlični trg. Rož -n košaric je bilo toliko, ^ so lahko izbrali tudi najbolj izbir-Cene, no, te pa so bUe na ravni drugih cen. Skratka: drago.
bencin MORA BITI - Tako ’'?jbrž menijo lastniki jeklenih konjičkov, ki jih na črnomaljski črpal-^ tudi sedaj, ko so se tekoča goriva •pepko podražila, ni nič manj. Lju-se sicer jeze - vozijo pa se vsee-•'o. Tudi na izlete ne samo službeno.
Najboljša kava - Pravijo, kuhajo v bifeju Dolenjke nasproti oanke v Črnomlju najboljšo pravo J^o v mestu. In ker so v tem bifeju sendviči s šunko zelo okusni, je
v lokalu vedno gneča. Skoda le, da je v njem tako malo piostora in se morajo stiskati kupci in tisti, ki prihajajo sem le na kavico ...
DARILO - Borci belokranjskega odreda, ki so prejšnjo nedeljo razvili svoj prapor v Semiču, so osnovni šoli v tem kraju, ki nosi ime tega odreda, poklonili nekaj šolskih potrebščin. Pionirji omenjene šole so podobnih daril že navajeni, saj se jih predvsem nekdanji partizani pogosto spomnijo.
MUZEJ — Ob krajevnem prazniku Semiča so odprli tudi prostore krajevnega muzeja. Obiskovalci so si v njem lahko ogledali tudi krajevno muzejsko zbirko, ki jo je pripravil belokranjski muzej.
Bencin
»neti«
„Hudiča, spet so podražili. Ja, kako se bomo pa vozili, saj še za bencin ne bomo imeli! Le kaj mislijo. Ja, ja, konec je z nedeljskimi družinskimi izleti. Kar v garažo ga bomo dali, pa naj tam čaka. Saj družinski proračun ne bo zmogel tako dragega bencina. Bomo pa peš hodili ali pa si kolo kupili...“ Take ali podobne samc^ovore ali dialoge je tisto dopoldne, ko so pričele veljati nove, seveda višje cene bencinu, kar n^rej poslušal na črnomaljski bencinski črpalki njen poslovodja Janez Perfe.
- Se jezijo, kaj?
„Se. Strank pa je ha črpalki vseeno toliko kot običajno. Ljudje godrnjalo, tarnajo, se smilijo sami seoi, vozijo pa se prav toliko kot prej. Saj to je ravno tako kot s cigaretami. Ko se podraže, kadilci „smrtno“ resno obljubimo, da ne bomo
i
več kadili. Pa kljub temu kmalu spet potegnemo. In pozabimo na podražitev...“
- Ste vi pričakovali tako velik skok cene bencinu?
„Po pravici povedano; sem sicer vedel, da se bo podražil, da pa bo nova cena kar za 1,30 dinarjev višja, si nisem mislil. Se najteže je -to, da nekateri vozniki, ki pri nas točijo gorivo, mislijo, da smo mi na tej črpalki krivi podražitve."
- Je v Beli krajini dovolj črpalk?
„V Metliki bi jo morali modernizirati, prav tako v Črnomlju, na Vinici pa bi jo morali šele zgraditi."
- Crnomaljčan ste že .. .?
„Pet let. Pogrešam pa še eno
kegljišče in raznih prireditev."
B.P.
Osnutka republiške in zvezne ustave vsebujeta stvari, ki pri nas že živijo - Tisti, ki denar zaslužijo, bodo o njem tudi odločali
Na nedavni seji občinske konference SZDL so člani konference ocenili javne razprave o osnutkih obeh ustav, spregovorili o pripravah na prihodnje skupščinske volitve drugo leto, izvdili pa so tudi novega predsednika občinske konference SZDL. Ta je postal Milan Vajda, sdcretar metliške kmetijske zadruge, svoje novo delo pa bo opravljal volontersko.
Ko so ocenjevali javno razpravo o	vanja. Udeležba in razprave so bile
osnutkih republiške in zvezne usta- dobre, občani pa so povsod sprejeli ve, so menili, daje presegla pričako- osnutka bodočih ustav, saj so meni-
Zamude so, odporov ni
V nekaterih metliških delovnih organizacijah zamude pri uveljavljanju delavskih dopolnil
»Iskra« je življenje
Nova tovarna v Črnomlju - V njej delo za tiste^| ki se sedaj vozijo - Izvoz vse večji
Odporov proti uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil v
^ Lani se je prebivalcen\ Gradca v metliški občini izpolnila dolgoletna želja -dobili so vodovod. Veselje in navdušenje nad to pridobitvijo pa je letos, takrat, ko se je žetev bližala koncu, usahnilo. Voda priteče iz cevi samo zjutraj, pa še to ne vedno v istem času. Prebivalci spet romajo k Lahinji in zajemajo iz nje...
Imajo pa prebivalci še to smolo, da leži njihov kraj
Suhe cevi
prav na meji med obema belokranjskima občinama. Smolo zato, ker na številna vprašanja, zakaj'so cevi suhe, ne dobe pravega odgovora.
„ Vsaj to naj nam povedo, ali primanjkuje vode v zajetju ali je kaj drugega vmes, “ pravijo. Govori se tudi, da so cevi preozke, česar pa ljudje ne verjamejo, saj pravijo, da takrat, ko voda le teče, kar dobro Ječe.
Naveličali so se večnih prošenj in moledovanj in sedaj terjajo jasen in nedvoumen odgovor. Vseeno jim je, iz katere občine bo prišel. Le kmalu in po pravici
\mj odgovorijo.
Ne bo gostilna!
Metliška organizacija ZMS če dalj časa nima poklicnega predsednika ali sekretaija. Zato tudi delo te organizacije ni takšno, kot bi si ga mladinci želeli. Pa tudi dejstvo, da so mladi brez svojih prostorov, je v veliki meri pripomoglo k temu. Sekretar občinske konference ZMS Jože Matekovič, zaposlen v metliškem Novoteksu, pa je povedal, da bo kmalu bolje.
„Računamo, da se bomo pred občinskim praznikom konec novembra že vselili v prostore, ki smo si jih pridobili. V stari šoli bo to. Spodaj bomo mi, zgoraj pa godbeniki na pihala."
- Oprema pa precej stane?
„Računamo na pomoč občinskega sindikalnega sveta, osnovnih sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah in na del, sicer skromnega proračuna mladince organizacije."
- Boste v mladinskih prostorih samo plesali in poslušali glasbo?
„Kaj si pa mislite!? Tudi zabavali se bomo, že res, vendar bo za zabavo namenjenega manj časa kot za resno delo. Največ pozornosti bomo posvetili izobraževanju. Da bi ne bili poslušalci vedno le statisti, bo lahko organiziral predavanje vs^ mladinec, ki se na kako problematiko spozna. Tako se bodo mladi še resneje vključili v delo."
- Namen je torej dober?
„In tudi izpolnili ga bomo. Mladi i hočemo dokazati, da znamo tudi resno delati in da se ne mislimo le preseliti iz gostilne v gostilno, kot domnevajo nekateri starejši. Naši [ prostori ne bodo gostilna, pač pa vse kaj drugega."
B.P.
metliški občini ni. vseeno pa so ponekod pri tem delu v precejšnji 2:amudi. Tako so ugotovili na nedavnem posvetu direkto-ijev, sekretaijev, predsednikov osnovnih organizacij sindikatov v podjetjih ter članov komisije za družl^noekonomske odnose pri občinskem komiteju ZKS.
Dogovorili so se, da je sedaj že zares skrajni čas, da z vsemi silami poskušajo nadoknaditi zamujeno in ustavna dopolnila uresničiti tako, kot je treba. Ne le formalno, pač pa vsebinsko. Ugotovili so sicer, da je pomanjkanje kadrov odločilno botrovalo zamudi, ne pa odpori, znani ponekod drugod.
Čeprav ponekod še ni povsem jasno, kako bodo izvedli dopolnila, se zaposleni v vzgojnovarstvenem zavodu še vedno niso odločili, ali bodo ustanovili svojo TOZD ali bodo še naprej delovali skupaj s šolo. Na omenjem posvetu so menili, da bodo v občini delavska ustavna dopolnila do konca leta povsod zaživela. V nobeni delovni organizaciji namreč ne bi želeli, da bi morala posredovati občinska skupščina in občinski sindikalni svet. Ob taki intervenciji bi se porajalo vprašanje o (ne)zaupnici vodstvu in samoupravnim organom podjetij.
Čeprav je že nastopila „časovna stiska", so na posvetu opozorili na to, da je treba tudi sedaj dopolnila izvesti ne le formalno, pač pa tudi vsebinsko, prinesejo naj novo kvaliteto samoupravljanju in proizvodnemu procesu.
B.P.
li, da vsebujeta novosti, ki jih je življenje pri nas že sprejelo in je zato prav, da najdejo svoje mesto v ustavah.
Seveda pa je bila razprava v delovnih oiganizacijah usmerjena predvsem na to, kaj prinašata osnutka v življenje TOZD in OZD. Delavci so kaj hitro doumeli, da jim oba osnutka prinašata več vpliva pri odločanju o delitvi denarja, ki ga ustvarijo s svojim delom. To so še posebno pozdravili, saj se je doslej pogosto dogajalo, da tisti, ki so denar zaslužili, kasneje sploh niso vedeli, za kaj se je porabil, kaj šele, da bi sami odločb o tem.
Na seji so od občinske komisije, ki pripravlja nov statut občin^e skupščine, zahtevali, naj izdela osnutek statuta že do prve seje občinske skupščine, ki bo najbrž konec novembra. Delovne organizacije, v katerih delavska ustavna dopolnila še niso zaživela, so ponovno opozorili, naj storijo vse, da bodo zamujeno nadoknadile. Po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pa bodo ustanovili koordinacijske odbore, ki bodo zadolženi za pripravo in potek naslednjih volitev. TOZD in OZD pa morajo izdelati lastne volilne programe.
B. PODOBNIK
V VSAKI TOZD ZK
Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK so se člani dogovorili, da mora biti v vsaki TOZD osnov-' na organizacija ZK. Zato so zadolžili komisijo za organiziranost in razvoj, da stori vse potrebno, da se bo to načelo tudi uresničilo. Člani komiteja pa so predlagali še, naj čimprej ustanovijo osnovne organizacije ZK v občinski upravi, pri Viatorju in na postaji milice v Metliki.
HVALA KRVODAJALCEM
Tudi zadnja krvodajalska akcija v Metliki je dobro uspela. Krije darovalo 338 krvodajalcev, na krvodajalsko akcijo, kije bila 23. in 24. oktobra v Partizanovih prostorih, pa je prišlo kar 371 darovalcev. Vendar 33 krvodajalcem iz različnih zdravstvenih vzrokov krvi niso odvzeli. Vseeno pa zaslužijo tudi ti za svoj plemeniti namen vso pohvalo. ^
Občinski odbor Rdečega križa se še enkrat zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se akciji odzvali, saj bo mogoče prav rijihova kri rešila marsikatero življenje.
Najrazličnejšo robo prodajajo na metliškem sejmu, in sodeč po številu obiskovalcev, kupčija kar dobro cvete. (Foto; B. Podobnik)
SPREHOD PO METLIKI
NOV BIFE - V nekdanji Voljav-čevi gostilni pri železniški postaji je društvo upokojencev odprlo 1. novembra nov bife. V njem se bodo gostje lahko okrepili od 7. - 14. ure od te ure dalje do 20. ure zvečer pa bo lokal namenjen upokojencem, ki bodo tu našli svoje zatočišče. Lokal je lepo urejen, k prijetnemu počutju pa pripomore tudi prijazno strežno osebje.
IZLET - V soboto, 27. oktobra, je občinski odbor ZZB NOV organiziral izlet na Rab. Izletniki iz Metlike - izleta se jih je udeležilo 12 -so se udeležili proslave obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča.
TEKMOVANJE - Na oddajah „Spoznavajmo svet in domovino", ki jih neposredno prenaša ljubljanski ra^o, sodeluje tudi ekipa „Beti" iz Methke. V ekipi tekmujejo Jožica Težak, Anica Jambrošič, Marjanca Bele, Cveta Jagodič in Nikica Lalič. Sama dekleta, ki najbrž dvomijo v znanje fantov!?
MALOMARNOST - Ker je puščala vodovodna cev, so cesto pred hotelom razkopali in cev zakrpali. Jamo na cesti so sicer zasuli, z asfaltom pa so jo „pozabili" zaliti. Vozniki se sedaj vožnje preko makadamske jame izogibajo, zavijajo na levo stran cestišča, kar pa je lahko zelo nevarno.
metliški tednik
K0ČEU5KE NflUlCE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE
Razčistiti, kdo pije in kdo plača
Na področju kulture še vedno ni Jasno, kdo bo plačal nekatere račune za opravljeno delo - Tud! kul
tura je, kot vse drugo, v redko naseljeni občini - draga
Oba predsednika (skupščine in izvršnega odbora) Temeljne kulturne skupnosti (TKS) Kočevje inženir Dušan Oražem in profesor Miloš Humek naj s posebnim dopisom zahtevata od občinske ^upščine in ZK, da se urede odnosi in zadeve na področju kulture, je bil ^avni sklep, ko je skupščina TKS razpravljala o financiranju del
ŠE KOLPA VZELA DAVEK
Poljska dela v Kužlju in okolici gredo h koncu. Tu in tam še pospravljajo zadnje pridelke. Tudi s sadjem smo pri kraju. Pridelek jabolk in orehov je bil zadovoljiv. Tudi pospravljalcev je bilo zadosti. Nekaj divjad, nekaj kmetje in tudi reka Kolpa si je ob zadnji povodnji vzela svoj delež, saj je odnesla kar na tone jabolk iz slovenskih in hrvaških bregov. Nosila je tudi drva in hlode. Tako je še ona prizadela ubogega obkolpskega kmeta. Odnesla je tudi precej orehov. Sadeže bolj oddaljenih orehov pa so kradli krščeni medvedi.
J. KRIŽ
ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo, ki dela za območje 20 občin, med njimi tudi kočevske.
Kakor marsikje, tako se namreč tudi na području kulture pogosto ne ve, „kdo pije in kdo plača“. Tako še zdaj niso plačana nekatera dela (n. pr.: Stane Bernik: Kočevje — urbanistično arhitekturni oris), ki jih je naročila občinska skupščina, še preden je bila ustanovljena TKS. Zdaj verjetno pri ObS menijo, naj kulturne zadeve financira TKS (točno mnenje ni znano, ker na seji skupščine ZKS ni bilo nobenega predstavnika OS). W TKS trdijo, naj dela plača tisti, ki jih je naročil.
Zapletlo se je tudi pri drugih zadevah. Tako TKS Zavodu že od marca dalje ni nakazovala po 3.000 din na mesec, ker ni
»Dolenjski list« v vsako družino
Spremenjen proračun
Na kratko o zadnji občinski seji
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 26. oktolM^, so razpravljali o ure-aiičevanju obči^ega proračuna za letos in sprejeli predlog o njegovi spremembi, hkrati pa so spremenili tudi odlok o določi-
Žalne svečanosti
V organizaciji 2veze borcev je bila 1. movembra ob 9. uri žalna svečanost pred spomenikom padlim rudarjem ob Roški cesti v Kočevju, nato pa ob 10. uri še pri grobnici padlih partizanov na mestnem pokopališču. Podobne svečanosti so bile tudi po vaseh, organizirale so jih krajevne organizacije ZB v sodelovanju s šolami in dru^mi organizacijami.
Ne glavni žalni svečanosti, ki je bila na pokopališču v Kočevju, je govoril prvoborec in sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnik. Na komemoraciji so sodelovali še: delavska godba, vod vojakov, ki je izstrelil častno salvo, recitatorji, šolska mladina in drugi.
tvi sredstev za vzgojo in izobraževanje.
Sprejeli so tudi odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za lani, odlok o določitvi stanovanjskega standarda, odlok o ureditvi nekaterih vprašanj iz obrtnega zakona, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni materialni pomoči udeležencem NOV, pogodbo o prispevku za socialno ogrožene kmete in sporazum o kritju primanjkljaja v skupnosti zdravstvenega zavarovanja za lani.
Razen tega so bile na dnevnem redu še volitve in imenovanja, od-borniška vprašanja in nekatere druge zadeve.
vedela, kaj bo za ta denar od njega dobila. Zdaj, na seji, je dobila fazo A programa zavarovanja in urejanja kulturnih in naravnih spomenikov na območju občine. Smisel te študije je, da vsa dela potekajo nadzorovano in da se na spomenikih ne bi delala škoda. S posebrie karte, ki je priloga te študije, se tudi takoj vidi, če je treba za posamezno gradnjo oziroma predelavo so^age Zavoda za spomeniško varstvo. Zdaj, ko je TKS dobila vsaj „fazo A“, je sklenila, da bo poravnala zaostanek po 3.000 din na mesec in da bo tudi naprej redno plačevala oziroma sofinancirala redno dejavnost Zavoda.
Dela na cerkvici v Ribjeku je doslej financirala republiška kulturna skupnost; občinska TKS oziroma občina pa še ni prispevala svojega deleža, ki bi ga morala. Dolg za opravljena dela znaša preko 44.000 din, od katerih bi morala občina plačati približno polovico. Tudi pri predvidenih delih v Kostelu bi morala polovico (23.000 din) plačati TKS, drugo polovico pa bi potem poravnala republiška kulturna skupnost.
Vsi ti nesporazumi kažejo, da se je treba tudi na področju kulture obnašati bolj samoupravno in odgovorno. Vedeti je treba, katero delo je potrebno, koliko bo veljalo, koliko
PARTIJSKA KONFERENCA
Volilne konference osnovnih or-»nizacij ZK v kočevski občini bodo končane do 30. novembra, do 10. decembra pa naj bi se predvidoma sestala že nova občinska konferenca ZK. Razen volitev bo na dnevnem redu obračun dvoletn^a dela organizacij, pr^led izpolnjevanja programov dela osnovnih organizacij in občinske konference, gibanje in izobraževanje članstva ter nekatere druge zadeve.
časa bo trajalo in kdo ga bo plačal. Želje in potrebe je treba uskladiti z možnostmi. To pa spet ne pomeni, da je treba pri kulturniških delih pretirano varčevati.
V republiških organih, ki sofinancirajo kulturno delo, se morajo v bodoče zavedati, daje na razsežnem in zato zelo redko naseljenem območju kočevske občine vsaka dejavnost — tudi kulturna — dražja, kot v gosteje naseljenih občinah. To pomeni, da je treba za kočevsko občino 17. republiških virov tudi prispe- • vati več.	j,	PRIMC
Muzej ljudske revolucije v Ljubljani, kočevski muzej in koče^ teme^na kulturna skupnost so ui^ili v kočevskem muzeju stalne razstavo razvoja ljudske oblasti na Slovenskem, ki bo v- pomo^ šolarjem, okrožnim odborom OF (ki se zdaj ustana\ijajo) za prenaj šanje tradicij NOB na mladi rod, pa tudi piscem raznih kronik i^ drugim. (Foto: J. Primc)
SPOMIN IZ VOJNIH ČASOV
Uničena dolga italijanska kolona
Podeželje, ki je za NOV veliko prispevalo, naj bi dobilo kakšen obrat, da b| ostajali mladi doma in delali v obratu in na zemlji	|
Volitve in imenovanja
Kdo so novi direktorji in člani raznih organov?
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bilo sprejetih več sklepov o razrešitvi in imenovanjih.
Prof. Herman Kotar, ki se je upokojil, je bil razrešen dolžnosti direktorja Gimnazije Kočevje, na njegovo mesto pa je bil imenovan prof. Saša Bižal, ki se je edini prijavil na razpis.
Prof. Miloš Humek je bil ponovno imenovan za ravnatelja Glasbene šole Kočevje. Tudi on se je edini prijavil na razpis.
Drago Aupič in inž. Franc Dovč sta bila imenovana kot predstavnika
DEVETDESET LET DOROTEJE TURK
Med prvimi prijeta
Njena sinova med organizatorji vstaje
Doroteja Turk, rojena 3. marca 1883 družini Pakiž iz Nove vasi pri Blokali, je praznovala letos visok jubilej: leta 1903 se je poročila v Novi kot s posestnikom Valentinom Turkom. Tu
je preživela 39 let,'dokler je niso Italijani 14. maja 1942 aretirali in zaprli, ji zaplenili posestvo, pozneje pa ga izropali in zažgali.
Bila jc mati sedmih otrok. Sest je še živih. Že pred vojno je
postala tudi vdova.
Njena sinova sta bila med organizatorji vstaje v Binklu (Starem in Novem kotu). Vsa niena družina ji sodelovala v VOB in bila že v rani pomladi 1942 pred množičnimi aretacijami prijeta in zaprta.
Pripovedovala mi je, da je imela v Novem kotu po petnajst glav živine, pet ovac in toliko prašičev, gostilno in trgovinico. Veliko je delala in prebrala mnogo knjig. Vse svoje otroke je izšolala in spravila h kruhu. Spoznal sem jo, ko so nas Italijani odgnali iz čabranskih zaporov, strpali v isti tovornjak velike vojaške kolone, odpeljali v zapore na Reko in naprej v italijansko internacijo. Zelo je trpela, jokala, sovražila Italijane, ljubila domovino in ljudi svojec kraja.
Zdaj živi v Ljubljani, kjer sem jo pred kratkim obiskal. Otroci jo redno obiskujejo. Občudovanja je vredna skrb in odnos otrok do svoje matere. Spoštljivo in z ljubeznijo ji vračajo vse, kar je storila zanje, in skrbijo, da v miru in sreči preživlja stare dni.
TONli OŽBOLT
družbene skupnosti v svet zavoda delavske univerze „Jože Seško“ Kočevje.
Franc Žlindra je bil imenovan za predstavnika družbene skupnosti v svetu Centra poklicnih šol Kočevje.
V štab za borbo proti karantenskim boleznim v občini Kočevje so bili imenovani Andrej Klun (za predsednika), dr. Miran Cilenšek, Franc Sile, dr. Mihael Petrovič, Danica Kaplan, Nace Kamičnik, Franc Jarc in Vera Vučič.
V upravni odbor komunalnega sklada občine so bili imenovani: Rudi Zbačnik (predsednik), inž. Oto Devjak (namestnik predsednika), Egidij Šinkovec, Pavel Vesel, Ivan Lavrič, Jože Kastelic,’ Anton Pugelj, Franc Volf, Stojan Cilenšek, Jože Smolej in Franc Krajc.
Dolžnosti člana sveta za gospodarstvo je bil razrešen Peter Junc, na njegovo mesto pa so imenovali Lojzeta Ješelnika.
Nismo še in tudi ne bomo pozabili strahot, trpljenja in gorja druge svetovne vojne. Nismo in ne bomo pozabili žrtev sestra in bratov, očetov in mater in s krvjo prepojene rodne zemlje.
V začetku letošnjega septembra je minilo 30 let od silovitega partizanskega napada na italijansko kolono, kije šla iz Delnic proti Brodu na Kolpi. V dobrih petnajst minut trajajočem napadu med Malo Lešnico in Brodom na Kolpi je bila italijanska kolona popolnoma uničena. Partizanska zaseda je z navzkrižnim ognjem pokosila skoraj 200 Italijanov.
Čeprav so imeli Italijani velike izgube v ljudeh in orogu, se tokrat vendar niso preveč maščevali nad civilnim prebivalstvom, kar je bil sicer njihov običaj. Nekaj ljudi, posebno moške, so pozaprU v cerkev v Brodu na Kolpi. Nekatere so pozneje izpustili, nekaj pa so jih odgnali v taborišča. Tudi niso požgali vseh vasi v'okolici napada. Vzrok je bil veijetno ta, da jim je takrat na fronti že zelo trda predla in jim je zmanjkalo moči, saj so kmalu zatem kapitulirali. • •
28. oktobra letos je minilo tudi 30. leto od prve nemške ofenzive. Nemci so prodirali od Reke skozi Delnice in dalje proti Brodu na Kolpi in Kočevju. Močna partizanska zaseda Kočevskega bataljona jih
EN ODDELEK VEČ
Na osnovni, šoli v Kočevju so imeli lani 3 oddelke podaljšanega bivanja, kar se je bogato obrestovalo. Vsi učenci v teh oddelkih so izdelali razred, sicer pa bi jih po približni oceni padlo okoli 25 do 35. Letos imajo en oddelek več, tako da so sedaj oddelki za vseh osem razredov. Žal oddelek za 1. razred nima stalnega učitelja, zato se v njem menjuje več učiteljev, kar pa za uspeh ni najbolje.
KOČEVJE: UREJEN ARHIV
24. oktobra so preselili kočevski občinski arhiv v nove prostore v Seškovem domu, ki so bili urejeni v sodelovanju s krajevno skupnostjo, občinsko skupščino in Zgodovinskim arhivom Slovenije. V arhivu bo gradivo izpred leta 1955. Vpeljano bo dežurstvo, da bodo lahko tu iskali podatke vsi, ki jih bodo potrebovali.
je v gozdu nad Brodom iz slovenske strani sprejela s silovitim ognjem. Vendar so se morali partizani zaradi velike premoči ter nemških tankov in topov umakniti.
Tudi Kolpska dolina je mnogo pretrpela in njeno prebivalstvo je dosti žrtvovalo za NOV. Prebivalci naših vasi so premnoge partizane nahranili, prenočili in jih obveščali, če je prihajal sovražnik.
Zaradi mnogih zaskug in požrt^ valnosti prebivalstva bi bilo prav. dj bi naša dolina vendarle dobila tu ii tam kjer so še ljudje - kakše^ obrat. Tako bi mladina ostala dom^ delo bi teklo v obratu in na kmetiji Na vasi življenje ne bi več zamiraj^ ^ in domačije ne bi propadale. Sj" dobro, da so začeli posodablfe^ ‘ cesto Kočevje-Brod na Kolj
)& KRli
Med nagrajenci republiške ZPM so (na sliki od leve proti desni) tu^ Jože Jakšič iz Gare (zlati znak); Stane Jajtič, sedanji predsednil ZPM Kočevje (reput^ko priznanje), in Ru(U Zbačnik, član re publiške ZPM (zlati znak). (Foto: J. ftimc)	!
ZPM: Priznanja zaslužnim
  ..   . ^
18 republiških in 32 občinskih priznanj ZPM ob 30-letnici Kočevskega zbora
Za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mladega rodu je republiška Zveza prijateljev mladine pre*l kratkim nagradfila več posameziiikov in organizacij iz kočevske občine.
Zlate značke in diplome so prejeli: DPM Vas-Fara, Jože Jakšič, Ivanka Jakšič, Tilka Kovačevič, Marija Stefančič, Franc Volf, Nada Vreček, Rudi Zbačnik in Andrej Arko.
Republiška priznanja to prejeli: Franc Brus, Marija Jakovac, Stane Jajtič, Marija Levstek, Boris Ožbolt,
Fanika Ožbolt, Julij Plut, Ive Stanič! in Pavla Vidmar.
Razen tega je ob tej priložnosti podelila več priznanj tudi občinsM ZPM. Prejeli so jih: Marinet Adaj
Med hišnimi sveti v Kočevju, ki dobro delajo, je nedvomno tudi svet v četrti stolpnici v Kidričevi ulici, ki ga vodi inž. Ciril Štrumbelj. Stanovalci te stolpnice so s prostovoljnim delom lepo uredili okolico stolpnice. Letos so organizirali že več podobnih delovnih akcij. (Foto: J. Primc)
mič, Milka Bratož, Marija Benčin; Milan Habjan, Danica Hegler, Drai_ ca Janša, Dana Jerše, Vera Lapajnej Olga Lenac, Hedvika Lisac, Zlata Mlekuš, Erna Marinčič, Marija Mi klič, Rudolf Mohar, Rezka Ožura Dora Piršič, Drago Piršič, Jožrf Primc, Jože Rauh, Angelca Rudi] Valerija Starca Nada Smola, Angelca Škulj, Peter Sobar st., Karolina Sti-mec, Anica Stimec, Martin Stefančič, dr, Božidar Tomič, Silva Vesel, Marija Volf, Ksenija Žagar in Iko Žgajnar.
KONČAN JURIŠ
Prvi juriš je končan. Na Bližnjem vzhodu so se borili za svojo zemljo in je tekla kri, pri nas, v Kočevju, pa je tekel pot, ko so se potrošni-ce prerivale v trgovinah za olje, moko, sladkor, sol in druge dobrote. No, vse se je srečno končalo in zaenkrat je spet mir. Na Sinaju je premirje, pri nas pa trenutno, prazna skladišča. Res smu zopet pokazali, da smo mojstri v sebičnosti po načelu: vsak je sebi najbližji. „Glavno, da je moja shramba založena, drugi naj se pa sami pobrigajo zase!” je bila vodilna nit prerivajočih se žensk požrtnega navala na trgovine.	A.	A.^
Temeljna izobraževalna skupnost SEVNICA
razpisuje v računovodstvu delovno mesto
RAČUNOVODSKEGA DELAVCA
Pogoji: srednješolska izobrazba in dve leti računovodske prakse. Nastop dela po dogovoru.
Prijave s prilogami o strokovnosti pošljite TIS Sevnica, Slavni trg 27.
Razpis velja do 16. 11.1973.
H.
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Črnomelj
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
1. RAVNATELJA POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE ČRNOMELJ
2. RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ.
Pogoji:
Pod 1.: učitelj z višjo ali visoko šolsko izobrazbo in 5 leti vzgojno-izobraževalne prakse.
Pod 2.: učitelj glasbene smeri, višja ali visoka Šolska izobrazba in 8 let pedagoške prakse.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje ter morajo biti moralno-politično neoporečni.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
PROSTA DELOVNA MESTA!
„SLOVENIJALES - STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
1. SKLADIŠČNEGA KNJIGOVODJE
2. ADMINISTRATORKE
Pogoji:
Pod 1: srednja ekonomska šola z najmanj enim letom delovnih izkušenj pri knjigovodskih poslih ali nižja strokovna izobrazba z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri knjigo? vodskih poslih.
Pod 2: srednja ali nižja administrativna šola z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj pri strojepisju.
i.
' Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov podjetja v roku ‘ 10 dni po objavi.
Delovna skupnost osnovne šole Adam Bohorič,
Brestanica
razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za matematiko — fiziko za nedoločen čas.
Pogoj: PRU ali P
Na razpolago je družinsko stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO V NOVEM MESTU!
Velika izbira sobnega pohištva, tekstila, porcelana, stekla, strojev za gospodinjstvo in ostalega blaga.
Znova prodajamo izdelke GORENJA na potrošniški krediti
Tekstilna tovarna „SUKNO", Zapuže RAZPISUJE JAVNO
LICITACIJO
za prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 3000, (leto izdelave 1960) v nevoznem stanju, z izključno ceno
8.000,00 din.
Licitacija bo v torek, dne 13. 11. 1973, ob 11. uri v prostorih delovne enote Jurjeviča, p. Ribnica, za vse pravne in fizične osebe. Ogled vozila je možen vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 18. ure na kraju licitacije. Pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah sprejema Delovna enota Jurjeviča do pričetka licitacije.
IZBOUŠANI KREDITNI POGOJI ZA VOZILA
ZASTAVA
ZASTAVA 750 < furgon	32.442 din
ZASTAVA 750 - kombi	35.589 din
# kredit na 3 leta 0 20 odst.udeležba od tovarniške cene # 8 odst. obresti 0 takojšna dobava Vse Informacije dobite pri NOVOTEHNI, v oddelku za prodajo avtomobilov Novo mesto Glavni trg 11, telefon 21 737, interno 13
„Dolenjka",
trgovsko podjetje na debelo in drobno.
Novo mesto,
OBJAVLJA DELOVNO MESTO POSLOVODJE
za novo ustanovljeno prodajalno „Samopostrežba pod lipo" v Črnomlju.
Pogoji: visoko kvalificiran trgovski delavec z ustrezno 5-let-no prakso, ali kvalificiran trgovski delavec z 10-letno prakso.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
PROSTA DELOVNA MESTA
DBH
imHm
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA, NOVO MESTO
- komisija za kadre in splošne zadeve
OBJAVLJA
prosta delovna mesta:
- REFERENTA V KREDITNEM ODDELKU s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse,
- REFERENTA HRANILNE SLUŽBE v ekspozituri Novo mesto s srednjo šolsko izobrazbo in dvema letoma prakse,
- REFERENTA V STANOVANJSKEM ODDELKU s srednjo šolsko izobrazbo in dvema letoma prakse.
Rok objave velja do zasedbe delovnih mest.
Poskusna doba traja dva meseca.
Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo strokovne izobrazbe pri komisiji za kadre in
splošne zadeve pri DBH Novo mesto.
PROSTO DELOVNO MESTO!
TOVARNA PERILA
LABOD
NOVO MESTO, TOZD Ločna
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih;
2. osebnostne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje zdravih samoupravnih odnosov v TOZD;
3. da so s svojim dosedanjim delom dokazali sposobnost za vodenje.
Kandidati naj pošljejo poleg prijave še dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev.
Razpisni rok za prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe sprejema Komisija za razpis mesta direktorja TOZD Ločna, Cesta Herojev 29,68000 Novo mesto.
PROSTA DELOVNA MESTA!
NOVOTEHNA, trgovsko podjetje Novo mesto,
RAZGLAŠA PROSTA DELOVNA MESTA:
1. 2 PRODAJALCEV ZA TRGOVINO,
2. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA DELO V SKLADIŠČU.
Poskusna doba en mesec.
Pismene ponudbe pošljite na splošni sektor podjetja najkasneje do 30.11.1973.
NAJMANJ 200N DIN PRIHRANITE Z DRUŽINSKIM NAKUPOM pri
pri vsakem nakupu kateregakoli blaga v skupni vrednosti nad 2000 N din zaračunamo samo 90% polne cene !
izjemna ugodnost velja le od 1.10. do 30.11.
je vizitka dobre modne prodajalne!
ž.i i i < ii
TEDENSKiLE
Četrtek, 8. novembra - Bogdan Petek, 9. novembra - Teodor Sobota, 10. novembra - Andrej Nedelja, 11. novembra — Martin Ponedeljek, 12. novembra - Emil Torek, 13. novembra - Stanislav Sreda, 14. novembra - Borislava Četrtek, 15. novembra - Leopold
BRESTANICA: 10. in 11. 11. danski film „Pregrešni vikar“.
ČRNOMELJ: 9. 11. italijansko-španski barvni film „Prihaja Sabata". 11. 11. ameriški barvni film „Herbie - ah ta čudoviti avto“. 14.
11.	nemški barvni film „Kako reči to svoji hčerki“. 16. 11. ameriški barvni film „Teror in strast".
KRSKO: 10. in 11. 11. ameriški film „Fra Diavolo“. 14. 11. ruski barvni film „Osvoboditev" - 1. del.
METLIKA; Od 7. do 11. U. angleško-italijanski barvni film „Rop po nalogu britanske tajne dužbe“. Od 9. do 11. 11. ameriški
film „Stan in Olio večne skaze“. Od 14. do 18. 11. francosko-italijanski barvni film „Lov na vodjo bande“.
MOKRONOG; 10. in 11. 11. ita-lijansko-sovjetski barvni film ,,Waterlo“.
MIRNA; 10. in 11. 11. „Invazija
V	Anciju“.
NOVO MESTO; Od 10. do 12.
11.	ameriški barvni film „Nekoč je bil malopridnež". 11. 11. barvni film „Junaki risanega fllma“. Od 13. do 15. 11. fi'ancoski barvni film „Avanture v Ontariju“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO; Od 7. do 13. 11. ameriški barvni film „Obesite ga brez milosti".
NOVO MESTO - DOM JNA; Od
8.	do 11. 11. ameriški film „Serif na divjem zahodu".
RIBNICA: 10. in 11. 11. nemški barvni film „Winetou v dolini smrti".
SEVNICA: 10. in 11. 11. italijanski film „Kralj mitraljez". 14. 11. ameriški film „Mesto v mraku".
ŠENTJERNEJ; 10. in 11. 11. „Tarzanov izziv".
TREBNJE; 10. in 11. ameriški barvni vojni film „Tora, Tora, Tora". 14.	11. nemški barvni
kavbojski film „Beli volkovi".
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM v uk vajenca ali vajenko za krojaško obrt. Franc Kopp, Trnje 7, Brežice.
TAKOJ sprejmem na priučitev avtoličarja. Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto.
NUDIMO brezplačno sobo in hrano starejši samski ženski, ki bi prišla 3-članski družini za varstvo doma. Ponudbe pod: „NA TOPLEM SAMA GOSPODAR".
DEKLE za priučitev strojnega pletenja in za pomoč v kuhinji sprejmem takoj. Starost od 16 do 30 let. Osemletna šola ni nujna. Hrana in stanovanje preskrbljena. Plača dobra, po dogovoru. Želeno vsaj nekaj znanje kuhe. Vojko Slapnik, Bočna 133, Šmartno ob Dreti.
SLUŽBO ISCE
CUVAM dojenčke na svojem domu. Naslov v upravi lista (2791/73).
STANOVANJA
NUJNO iščem opremljeno sobo v bližini hotela Kandija. Naslov v upravi lista (2778/73).
Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1965, motor generalno pomav-Ijen, z rezervno karoserijo. Cena
7.(X)0 din. Prodam tudi moped Tomos, tip V 14, na 4 prestave, letnik 1972, prevoženih 2000 km. Cena 3.600 din. Ogled vsak dan od 16. ure dalje ali v nedeljo dopoldne. Karel Ropoša, Prijateljev trg 13, Ribnica na Dol.
PRODAM AVTO DKW Junior F 11, letnik 1963. Posebej prodam tudi več rezervnih delov. Viktor Bar-tolj. Mestne njive 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM po delih VW, letnik 1965, dobro ohranjen. Janko Levstik, Mrtovec, Boštanj pri Sevnici.
UGODNO PRODAM po delih AMI
6,	prevoženih 22.000 km. Naslov v upravi lista (2794/73).
PRODAM fiat 850, letnik 1966, po ugodni ceni. Frankovič, Mokronog 38.
PRODAM traktor Ferguson 35. Na-slorv v upravi lista (2799/73).
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750 po zelo ugodni ceni (letnik 1970), Jovo Kapevski, Kettejev drevored 49, Novo mesto.
PEUGEOT 204, star dve leti,
24.000 km, prodam. Informacije po 15. uri na telefon (068) 21-795.
PRODAM zastavo 750, letnik 1963,
12.000 km po generalni. Ogled v poTOldanskih urah na Ižanski 135, Ljubljana; naslov v upravi Usta (2814/73).
PRODAM traktor Porsche 14 KS z reduktoijem in raznimi priključki. Pojasnila; Slavko Krejačič, Kapele pri Brežicah.
POCENI PRODAM fiat 750, letnik 1965. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 v brezhibnem stanju. Rudi Simonič, Cesta komandanta Staneta 32, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson 35 s priključki. Naslov v upravi lista (2826/73).
UGODNO PRODAM fiat 750 v nevoznem stanju. Naslov v upravi lista (2827/73).
PRODAM PZ 125, letnik 1970, prevoženih 42.000 km. Plačilo delno takoj, ostalo na odplačilo. Ogled vsako popoldne. Dular, Smihelska c. 7, ali informacije na telefon 21-288.
PRODAM
PRODAM les za ostrešje (špirovce). Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
UGODNO PRODAM spalnico. Plaveč, Mestne njive 9/1, Novo me-. sto.
PRODAM dobro ohranjen polavtomatski stroj za izdelavo cementne strešne opeke - FOLC, s 700 kom. kovinskih modelov. Triler, Drulovka 8, Kranj.
PRODAM tovarniško novo trajno žarečo peč Central za etažno centralno ogrevanje. Naslov v upravi lista (2825/73).
PRODAM garažo, plohe, bankine, punte, hladilnik in televizor. Ivo Kotar, taksist, Brod 55, Novo mesto.
PRODAM težko kravo, brejo 5 mesecev, dobro mlekarico. Francka Žibert, Zagrebška 23, Novo mesto.
PRODAM nerabljen plug za obračanje za enoosni traktor Agria 9 KS. Marija Rangus, Šentjernej 157.
PRODAM 15 vreč cementa Trbovlje in 12 vreč apna. Marjan Moškon, Cankarjeva 37 (Mestne njive), Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen volneni zimski plašč (črne barve, midi dolžine, modernega kroja) za 700 dinaijev. Naslov v upravi lista.
UGODNO prodam opremo za dnevno sobo. Primožič, M. Kozine 33, Novo mesto.
POCENI PRODAM kasetni magnetofon Standard in avtoradio. Avgust Pavšelj, Družinska vas 41, Šmarješke Toplice.
PRODAM rabljeno strešno opeko bobrovec. Marija Brudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
PRODAM tri mlatilnice trosilke in eno malo čistilko, motorno sla-. moreznico in ročno slamoreznico. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
KUPIM
kupim osebni avto VW LJ 421-25, ki je v nevoznem stanju pri Javnih skladiščih v Bršlinu. Lastnik naj se oglasi v Žabji vasi 41, Novo mesto.
kupim več kubičnih metrov suhih hrastovih plohov. Triler, Drulovka 8, Kranj.
POSEST
prodam kmečko hišo 10 km od Krškega. Zraven hiše je 700 kvad. metrov zemlje, posajene s trto in sadnim drevjem. Dam tudi v najem za daljši čas. Anton Kos, Campova 13, 61000 Ljubljana. PRODAM sadovnjak in vinograd z zidanico (80 arov) v Šentjurski gori. Alojz Murgelj, Jablan 31, Mirna peč.
PRODAM enostanovanjsko hišo v Gor. Straži. Naslov v upravi lista (2790/73).
PRODAM gozd v bližini Gotne vasi, približno 1 lia, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „UGODNA CENA"
PRODAM kmečko hišo 10 km od Krškega. Po lega hiše je tudi 700 kvad. metrov zemlje, posajene s trto in sadnim drevjem. Dam tudi v najem za daljši čas. Janez Breskvar. Cesta krških žrtev 48, Krško, telefon 71-038.
RAZNO
ISCEM ŽENSKO za skupno gospodinjstvo in izlete, staro do 45 let. Cenjene ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „SKUPNO GOSPODINJSTVO IN IZLETI".
POROCNI PRSTANI! - Poroka -^omin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Vsem, ki ste na zadnji poti spremili našega dragega očeta in moža
ANTONA MUHIČA
iz Koroške vasi 9
se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo kolektivu KZ Krka Novo mesto. Centralnemu skladišču iz Novega mesta in Zvezi borcev Podgrad za podarjene vence, župnikoma iz Novega mesta za opravljeni obred in vsem sosedom.
Žalujoči: žena Ivana, sinovi Tone z družino. Stane in Franc.
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame
KATARINE BEBAR
iz Dragovanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom ZD Črnomelj za pomoč in lajšanje bolečin v času bolezni, župniku za spremstvo in opravljeni obred, sosedom in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nudi-
li	pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoče sorodstvo Dragovanja vas, 22. oktobra 1973
Po težki in mučni bolezni nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, ljubljena mama, stara mama, sestra in teta
ANA KONCILJA
iz Vrbovca 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom za pomoč, godbi, dekanu za opravljeni obred, podjetjem Litostroj, SAP, Emona in vsem, ki so jo
v	tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji podarili cvetje in vence. Zahvala tudi zdravnici dr. Vilfanovi, ki ji je vsa leta lajšala bolečine.
Žalujoči: mož, hčerke Anica z družino, Slavka z možem, sin Lado z družino, Jožica z družino, sestre in brat ter drugo sorodstvo
Ob tragični in boleči izgubi ljubega sina, moža in zlatega očka
MARTINA VINDIŠMANA
obratovodje kMV-obrat Semič
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, ki so nam ob težki in nenadomestlji-
vi	izgubi stali ob strani, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v
tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem , ki so mu darovali toliko vencev in cvetja, z nami sočustvovali ter nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi dr. Novakovi in ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice za požrtvovalno pomoč, kolektivu IMV, Iskre, organizacijam ZK, SZDL, gasilskemu društvu Stranska vas ter ostalim gasilcem. Enaka zahvala tudi vsem trem govornikom doma in pri odprtem grobu za ganljive besede, črnomaljski godbi in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hva-la.
Žalujoči: mama Emilija, žena Slava, otroka Martina in Zvonko ter drugo sorodstvo Stranska vas pri Semiču, 26. oktobra 1973
V	73. letu starosti nas je dne 31. oktobra 1973 za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IGNAC VREČKO
iz Rumanje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, pevcem, godbi Novolesa ter govornikoma Benkoviču in Virantu za poslovilne besede. Se posebno se zaJivaljujemo vaščanom Rumanje vasi za vso pomoč in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi župniku iz Vavte vasi za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin ^ac z ženo Marijo, hčerka Štefka z možem Francem, vnuki Franci, Milan, Mihec, Silva, Dragan in Mirko ter drugo sorodstvo.
Ob nepričakovani, težki in boleči izgubi nenadomestljive žene, mame in stare mame
NEŽE KOBE z Dolža pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam nudili pomoč in nam stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se tudi kolektivu tovarne zdravil Krka za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mož Alojz, sinova Jože, Janez z družinama, sin Martin, hčerke Angelca, Marija z družinama, hči Nežka z možem ter drugo sorodstvo
Ob smrti naše drage sestre, tete
KATARINE ALEKSIČ
iz Vavpče vasi 35
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za podarjeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala družinama Stricel in Grahek, sosedi Gizeli, Ani Šuštaršič, sestri Dionezi za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: brat Jakob, sestra Antonija-Cecilija, družina Mausar in drugo sorodstvo
MHChSto
PREKLICUJEMO pašo po otoških njivah za ves letni čas, dokler bo zemljišče v najemu. Zakupniki.
I^OB^STIIA I
IZDELUJEM razne vrste balkonskih ograj. Dostava na dom. Oglasite se pismeno na naslov; Jože Plut, Ljubljana-Polje, Vevče 246.
DOM FRATA vabi na martinovanje 10. novembra 1973. Vabljeni!
ZAHVALA
Dne 25. oktobra 1973 je za vedno zaspala naša mama, stara mama in prababica
KATARINA DOLTAR,
roj. Kure
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje. Hvala tudi ZB Črnomelj in Društvu upokojencev Črnomelj ter govornikoma tov. Jelenovi in tov. Dvojmoču za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerki Fančka, Zofka, snaha Lojzka z družinami ter vnuki in pravnuki
ZALIVALA
Ob prerani smrti našega dragega očeta
IVANA ABRAMA
iz Dol. Suhadola
» iskreno žahvdjujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na brusniško pokopališče. Posebno se zahvaljujemo govorniku Dodu Majzlju za poslovilne besede, ZZB Novo mesto, Šentjernej, Brusnice in Gabrje, kolektivu podjetja Ela ter novomeški godbi m pevcem.
Žalujoči: sinova Vinko in Cvetko, hčerka Štefka z družino in Rezka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
JULIJANA BAVCON
iz Novega mesta
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo strežnemu osebju Doma počitka v Metliki za vso skrb in nego, Mercatorju - potrošniški center Novo mesto za podarjeni venec, župniku za opravljeni obred ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Žalujoči; hčerin Štefi in sin Franc z družinama
ZAHVALA
V	71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož in oče
JANEZ-JOHAN ŠTAMPOHAR
sodelavec in borec NOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tako težkih trenutkih nudili pomoč, darovaU vence, cvetje, izrekli sožalje ter našega-očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev Gradac in PGD Gradac za častno spremstvo in zadnje besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Terezija, hčerke Ivanka, Anica in Milena, sinova Ivan in Tone z družinami Gradac, 4. novembra 1973
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, ata in stari ata
FRANC PLUT
upokojenec
Pokopali smo ga 4. novembra na pokopališču na Dvoru v krogu družine, vaščanov, prijateljev in znancev.
Najprisrčneje se ziivaljujemo predstojnici pljučnega oddelka novomeške bolnišnice dr. Veleni Zakrajškovi, (k. Smiljanu Tro-bišu in ostalim zdravnikom ter medicinskemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka za vso neizmerno požrtvovalnost, skrb, nego
in človeško toplino, s katero so tako dolgo lajšali ^ljenje našemu dragemu možu in atu ter nam ga skušali ohraniti. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma tov. Milanu Senici in Ivanu Plutu za
tople poslovilne besede, pevcem iz Straže, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Žena Kristina, hči Kristina, sinovi France in Jože z družinama, Ciril in drugo sorodstvo Lašče pri Dvoru, Novo mesto, Krka, Dvor pri Žužemberku, dne 5. novembra 1973
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din -- Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej
-	Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7.' 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje .sekretariata za informacije IS SRSšt. 421-l/72od 31. 1. 1973)
TEKOCl RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave:, 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rok(^isov in fotografij ne vračamo'-Časopisni stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk; Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
. — J: poi
,	6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
*	15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00.
Pisan ^sbeni spored od 4.30 do 8.00.
Četrtek, 8. novembra:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po TaUjinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetij dci nasveti — inž. Slavko Gliha:	Ekonomika in
produktivnost dela na ^preusmerjenih kmetyah. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni ^ mtermezzo. 16.00 „VrtUjak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.30 Iz kasetne podukcije RTV Ljubljana. 19.00 L^o noč, otroci! 19.15 Minute s toom Silva Štingla. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15 Popevke in plesni ritmi
petek, 9. NOVEMBRA: 8.10 I Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovan-; narodna glasba. 10.15 Teden dni ^ oa radiu. 11.00 Poročila - Turistič-; ni napotki za naše goste iz tujine.
1 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Zvo* ; oe Kovič: O akciji za zgraditev slo-I venske tovarne sladkorja. 12.40 Po ; domače. 13.30 ftiporočajo vam ... j v 14.10 Iz mladih grl. 15.30 Napot-[ W za turiste, 16.00 „Vrtiljak**.
I Pretekli teden so v brežiški po-I lodnišnici rodile: Anica Ajlec iz Bre-^ žic - Vlasto, Doroteja Hudorovec it S Dolnjga gozda - dečka, Josipa Smajgl z ^dakovega - dečka, Jožefa Markovič iz Armešk^ — Natalijo, Anica Brdarič z Dra^jew sela
- Renato, Karolina Sikosek s Pokleka — Mira^, Alojzija Švigelj iz Artra — Tanjo, Ivanka Volčanjfek s Pokleka — Roberta, Vera Cepin iz Kc'^njka - dečka, Marica Matkovič iz Otruševca — Dubravko, Marija Okšt^ner iz Rud - deklico, Anastazija Sčitarovič z Rakovice - deklico, Katica Žabkar iz Starega grada
- Teodoro, Kristina Pavlovič iz Žu-peče vasi - dečka, Vida Simonišek 2’Velikega Kamna - Tanjo, Veroni-
Gašperin iz Loč - deklico, Karo-Ijlia Zorko iz Ardra - Branko, Dra-ft^ca Skriljan iz Cern — dečka. Marila Cvetkovič iz Samobora - deč-. Frančiška Koletič iz Krškega -sklico. - Čestitamo!
17.50 Človek in zdravje. 18.15 „Sig-nali“. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 „Top-pops 13‘*.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 10. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turistini napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Lojze Petrič: Pospešujmo naravno širjenje smreke v listnatih gozdovih Dolenjske. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzp.
16.00 „Vrtiljak**. 16.45 S knjižn^a trga. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Latinos. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 11. NOVEMBRA:
6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Radijska igra za otroke - Alois Mi-kulka-Vla<Smir Rusko:	Izimiitelj otroških sanj. 9.05 Se pomnite, tovariši ... 10.05 Srečanje v studiu 14. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 - 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna - E. Ro-sebnerg: Gospa v gledališču. 17.05 , Nedeljska reportaža. 18.00 Radijska igra - Leopold Suhadolčan: „Človek, ki je bil**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 „V nedeljo zvečer**. 22.20 Zaplešite z namL
k>NEDELJEK, 12. NOVEM-BRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pisana paleta lahke glasbe. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jelka Hočevar: Ostanki v zemlji po škropljenju s herbicidi. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-Hak**. 18.45 „Interna 469**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Pietro Mascagni: „Cavalleria rustica-na“. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 13. NO\^MBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Plesni ritmi s koncertnih odrov. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Cepin: Rastnost in zrelost telic za osemenitev. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10
Koncertni oder za domačina in gosta. 18.15 Z orkestrom Monte Carlo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Siegfried Lenz: „Najlepša slavnost t^a sveta**. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 14. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Zvone Pelikan: „Program investicij za nova hmeljišča**. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 ftiporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Loto vrtiljak**. 17.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, i5. novembra:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Ciglar: O zaraščanju kmetijskih zemljišč na Tolminskem. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Enajsta sola**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — A. Vuletič: Popotnik. 22.15 Nočni koncert.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stanko Sv^ovič je padel z zidarskega odra in si po^odoval levo roko; Stjepana Vuriča je nekdo podrl z avtomobilom in mu poškodoval levo roko in nogo; Vladimir Knez sije na žagi poškodoval prste desne roke; Stanko Barbič je padel na poti in si poškodoval nogo; Marija Pešec je padla na dvorišču in si poškodovala nogo; Mariji Šerbec je stroj za ličkanje koruze poškodoval roko; Gabra Ljubeka je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo; Branko Mešiček je padel pri telovadbi in si poškodoval glavo; Ivan Ferkonja si je pri prometni nesreči poškodoval glavo, roko in hrbet; Frančiška Zupanič je padla na poti in si poškodovala nogo.
Novi skladiščni prostori DINOSA v Bučni vasi (Foto: S. Mikulan)
DINOS IMA NOVE PROSTORE
DINOS ima odslej v Novem •iestu nove skladiščne prostore.
sedanjih neprimernih ob Ceni herojev se je preselil v Bučno ^is, kjer so zgradili nove upra-
Jie prostore, skladišče in uredi-prostor za skladiščenje mate-ala. Nova lokacija je zlasti primerna tudi zaradi bližine industrijskega tira in bodo zato '*hko uredili nakladalno rampo.
I	Nove prostore so svečano odmrli za letošnji praznik 'Novomeške občine. Poleg poslovnih prijateljev so prišli k Otvoritvi tudi predstavniki druž-«eno-političnih organizacij in Občine ter dali s tem priznanje klanom novomeškega kolektiva,
ki že leta vztrajno pod težkimi pogoji opravljajo svoje delo, saj vsak mesec odpremijo iz Novega mesta najmanj vlak odpadnih surovin naši industriji. Kolektiv novonneške poslovalnice DINOS ima s svojimi poslovnimi partnerji dobre odnose, ki se kažejo v tesnem sodelovanju.
Novi skladiščni prostori za odpadni material so sedaj, ko dobiva varovanje okolja velik pomen, še toliko bolj dobrodošli, saj velikokrat občani ne vedo kam z odpadno šaro in navlako. Tako skladišče pa je pomembno tudi zato, ker prodaja DINOS — razne še uporabne materiale.
Kolektiv DINOSA si prizadeva, da bi z raznimi akcijami, zlasti z zbiranjem starega papirja, vzbudil pri ljudeh in predvsem pri šolarjih zanimanje za zbiranje odpadnega materiala, saj je to lahko pomemben vir dohodka. S tako zbranim denarjem je mogoče organizirati šolske izlete v tovarne, kjer se lahko najbolj prepričamo, kako se odpadna surovina predeluje v dragocenejše materiale.
Kolektiv novomeške poslovalnice DINOSA vabi občane, naj odpadni material odslej oddajajo v novih prostorih v Bučni vasi, nasproti Kovinarja ob železnici.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 8. NOVEMBRA:
16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 - 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame.
17.00 — 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste samL
SOBOTA, 10.	NOVEMBRA:
14.00 - 17.45 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.45 - 18.00 - Obvestila in reklame.
NEDELJA, 11. NOVEMBRA:
10.30 Domače zanimivosti - Združevanje kmetov v okviru Slovenija vina — Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Janko Vizjak - Kako gradimo hleve - Nedeljski razgovor ob akcijah Zavoda za kulturo Brežice pred novo sezono - Obvestila, reklame in spored kinematografov.
12.00 - 16.00 Občani če^itajo in pozdravljajo.
TOREK, 13. NOVEMBRA:
16.00 — 16.10 Napoved programa ik srečanje 's Tatjano Gros. 16.10 -
16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici. 16.30 - 16.45 Tedenski športni komentar. 16.45 - 17.00 Obvestila, reklame in filmski pre-^ed.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 11. NOVEMBRA;
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.45 Po domače. 11.00 Pred 12. novembrom, našim občinskim praznikom. 11.15 Naše delovne organizacije čestitajo za občinski praznik.
11.45 Nedeljski intervju. 12.00 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila.
12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 14. NOVEMBRA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače. 16.45 Drobne misli za lepše vsakdanje dni: „Uiti s tega kroga.. .** 16.55 Disko klub brez imena. 17.30 Mladinska oddaja „Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj mora-mo“. (O pohodu „Po stopinjah narodnih junakov Milana Majcna in Jančija Mevžlja.) 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 17. NOVEMBRA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP - I. del.
16.30 PoročUa. 16.35 EPP - II. del.
16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa in napoved programa za nedeljo.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bol nišnici umrli: Franc Kink, kmet-borec za severno mejo, iz Kostanjka, star 75 let; Marija DuSč, gospodinja iz Pavlove vasi, stara 63 let; Jože Toporišič, šofer iz Dobove, star 44 let.
Danes ste prvič tu pred mano, rdečih, nasmejanih lic, velikih, radovednih oči. Gledate vame, čakate, kaj vam bo povedala tovarišica. Mamice so z vami, tudi one so polne pričakovanj. In tudi ti si tu, moj sinko! Tudi ti imaš velike, radovedne oči.
Kaj naj vam povem — vam, ljubeče mamice in kaj vam, radovedni otroci? In kaj naj povem tebi, moj sinko? Seveda, kaj lepega vam moram povedati, zelo lepega, četudi ne bo povsem resnično — vam otroci, kako boste srečni v šoli, v poldicu in v vsem življenju ... In vam, mamice, kako bodo vaši otroci pridni, srečni, kako vas bodo ljubili in vam pomagali. In tebi, moj sinko? Da boš najsrečnejši med srečnimi u..
Tako vam govorim. Morda ni popolnoma resnično, toda... Le čemu bi vam povedala bridko resnico? Vas, ljubeče mamice, bi preveč prizadelo, a vi, otroci, ne bi doumeli, ne bi mi verjeli. Danes ste prvič stopili v življenje, le čemu bi vam zagrenila ta prvi kor^? Ne, saj vam ne bom povedala resnice: stopili ste v življenje, a življenje je težak delovni dan. Danes se je za vas začel ta dan. Nikoli več ne boste brez dela in skrbi, nikoU več ne boste svobodni. Če si boste vzeli svobodo sami, boste kaznovani. Kaznovala vas bo vaša dobra tovarišica, kaznovali vas bodo drugi in kaznovalo vas bo življenje samo.
In ve, mamice? Tudi vam ne bom povedala resnice: Vaši otroci odhajajo od doma, od vas, ljubečih mamic, odhajajo s telesom in s srcem. Nikoli več se ne bodo vrnili. NikoU več ne bodo samo doma, nikoh več samo vaši. A ti, moj sinko? Mar tudi ti odhajaš? Ne, ti boš ostal vedno pri meni: doma ti bom mamica, v šoU tovarišica. Trudila se bom, da ti ne bo nikoh preveč težko. V šoU te bom kdaj pa kdaj pobožala po laseh, doma ti bom pomagala pri učenju. Ne, ti ne odhajaš od mene, zate se ni še začel delovni dan.
Še in še jim govorim o sreči: , J>epo vam bo, otroci. Doma boste imeli mamico, v šoh tovarišico. Rada vas ima mamica, rada vas ima tovarišica...“ Še bolj jim žarijo oči... Ah tedaj je iznenada nekdo zajokal, na ves glas. Le kdo joče v tej veseh, srečni uri? — Ti, moj sinko!
Le kaj ti je, sinko? Povej, nič se ne boj!
— Drugi otroci imajo mamico in tovarišico, jaz pa nobene! ... V šoli, ko bi me morala učiti, me boš božala, doma, ko bi me morala božati, me boš učila! Ne maram tebe za tovarišico, drugo tovarišico hočem! Ti mi bodi samo mamica!
„Kako? Kaj praviš, moj sinko? Mar tudi ti hočeš od doma, od mamice? “
Prav imaš. Pameten si moj sinko. Bolj kot tvoja mamica, bolj kot tvoja tovarišica. Motila se je mamica, ko je mislila, da te mora v šoli božati. Motila se je tovarišica, koje mislila, da te mora učiti še doma.
Pameten si moj sinko. Bolj kot tvoja mamica, bolj kot tvoja tovarišica. Ti veš, da MORAŠ od doma, ti veš, da MORAŠ stopiti v ta delovni dan.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Slak s Trške gore - Tomaža, Stanka Košir iz Dolnje Straže - Aleša, Milena Žnidaršič iz Grobelj - Maraža, Martina Božič iz Osredka - Roberta, Ana Prah iz Sela - Janeza, Marija Jazbec iz Krškega - Sabino, Štefka Dvojmoč iz Koprivnika - Heleno, Mila Reba iz Bršlina - Branka, Anica Gabrijel iz Starega trga — Ireno, Marija Zupančič iz R^če vasi
- Barbaro, Fanika Skalicky iz Krškega - Urško, Marta Plankar iz Malega Kamna - Damjano, Alojzija Zore iz Starega trga - deklico, Slavka Krese iz Hruševca - deklico, Rozalija Kržan iz Zagorice - deklico, Ivanka Kastelic iz Biške vasi - deklico, Broimlava Šterban s Senovega -dečka, Štefka Kastelic iz Dolnjih Kamene - dečka, Majda Rajer iz Lašč - dečka. Dragica Bjelovac iz Klevevža - deklico, Marija Rojc iz Dolnjih Ponikev - deklico. Tončka Avsec iz Hrastulij - deklico, Mihaela Trunkelj iz Vrtače - dečka, Marija Štukej iz Omote - deklico, Marija Mohorčič iz Žužemberka -deklico, Milka Bevc iz Štatemberka
- dečka in Maijeta Vidrih iz Smole-nje vasi - dečka. ČESTITAMO!
LJUBI MAMI IVANKI GRILL Iz Herrenberga v Zah. Nemčiji za rojstni dan vse najboljše in najlepše v nadaljnjem življenju ter veliko zdravja, ki ga najbolj potrebuje. Njeni domači iz Novega mesta.
DRAGI SESTRI ZOFIJI MUC iz Erkenbrechtsweilna v Zah. Nemčiji želi za rojstni dan veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in veselja v življenju družina Grili iz Novega mesta. Drugim pa lep pozdrav.
DRAGIMA in dobrima staršema JOŽEFI in IVANU GREGORCICE-VEMA iz Smolenje vasi za 40-let-nico skupnega življenja iskrene čestitke m % na mnoga zdrava leta želijo otroci: Ivanka, Tone, Hermina, Janez in Joži z družinami
DRAGEMU OCETU MARTINU KLANCARJU iz Irče vasi 1 iskreno čestita za 70. rojstni dan in god in želi še veliko zdravih let sin Marjan z družino iz Zaloga.
DRAGEMU ATU FRANCU ZORANU iz Žabje vasi pri Novem mestu iskrene čestitke za rojstni dan, enako mami Karolini za minuli praznik. Vnukinja Simona z mamico in očkom.
DRAGI MAMI ANI JANC z Velikega Trna pri Krškem želimo za 50. rojstni dan še mnogo let sreče, predvsem pa ljubega zdravja. Očeta pa lepo pozdravljamo. Njuni otroci.
DOBREMU in skrbnemu možu in očetu POLDETU BERUSU Iz Kala za 50-letnico čestitajo in mu želijo še mnogo zdravih let, enako tudi sinu oziroma bratu Poldetu za 20. rojstni dan, žena oziroma mama Marija in hčerki oziroma sestri Ivanka in Danja.
LJUBI ŽENI in MAMICI STANKI GREGORČIČ iz Družinske vasi želijo za 38. rojstni dan vSe najboljše, veliko sreče, zadovljstva in zdravja, ter da bi seji izpolnile vse dkrite želje. Mož Slavko, hčerki Stanka in Tatjanca ter Vjnali Robert.____________________^
OPRAVIČILO
Ker do zaključka redakcije nismo prejeli od RTV Ljubljana televizijskega sporeda, ga tokrat ne moremo objaviti. Bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji:
Alojz Hribar, Jože Bobnar, Martin Koračin, Srečko Kotnik in Stefan Eiiavec, člani Novograda Novo mesto; Rozalija Sitar, Milena Zupančič, Fani Šuštaršič, Jožica Jeglič, Milena Boltez, Rado Rajer, Franc Rajer in Alojz Bobnar, člani Novoteksa Novo mesto; Anton Bobnar, Anton Ponikvar, Alojz Pavlin, Slavko Bogolin, Karolina Zupančič, Alojz Lenčič, Maijan Konda, Anton Mohar, Martin Ivanež in Franc Rolih, člani IM V Novo mesto; Olga VidrUi, Anica Koželj, Marija Kigič, članice Laboda Novo mesto; Marija Košele, članica Industrije obutve Novo mesto; Milan Mrvar, član Inštalaterja Novo mesto; Ivan Stopar, Stanko Tramte in Valentin Rudman, člani Novolesa Straža; Branka Mi^ak, Zdenka Škarja, Martina Matoh, Marija Žagar, Branko Butkovič, Simon Žagar in Igor Babnik, člani Pionirja Novo mesto; Franc Jerele, Janez Kermc in Martin Lenart, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ciril Hudoklin, član Splošne bolnice Novo mesto; Olga Goleš in Vanja Mesarič, članici Iskre Novo mesto; Cveta Boltez, članica Opremalesa Gotna vas; Jožica Cvet, Nada Dolinar in Mira Žigič, učenke Gostinske šole Novo mesto.
•s ^ ^
? 'f
s srcem ob Krki
Večkrat sem mu omenil, da bi se rad pogovarjal z njim - sproščeno, brez vnaprej zastavljenih vprašanj in vnaprej pripravljenih odgovorov, brez toge uradniške maske na obrazu, v njegovem stilu: preprosto in odkrito, ko fenkih in pikrih ne zavijaš v folije prizanaša-nja ali usmiljenja.
,yPridi, ko bo v sodih vino zorelo, pa bova kakšno re-kla.“
Jože Dular živi in dela v Metliki. Že dolga leta je ravnatelj Belokranjskega muzeja. Muzej in še kaj, čemur bi na kratko rekli kultura, je njegovo delo, če že ne povsem njegovo, je njegov vsaj del, pomemben del. Hodil po zemlji je naši in zbiral vse, za kar je sodil, da spada pod muzejsko streho. Hodil je med ljudi, jih spraševal, beležil. „Muzejska dejavnost ni tako enostavna, kakor je morda videti od zunaj,** mi je nekoč pravil.
Ravnateljevanje je Dularja zelo zaposlilo. Cas so mu vzela tudi mnoga druga opravila. Someščani so v njem odkrili moža, na čigar besedo velja staviti. Najbolj so bili kajpak veseli njegove pisane besede: vselej jedrnate, barvite, odločne in predvsem pripovedne. Naložili so mu: „Piši mestno kroniko!" In Jože Dular jo je napisal. Potem so se spomnili gasilci: „Piši kaj o zgodovini protipožarne obrambe!'* In Jože Dular je napisal. Lepo število takih del in dele je izšlo izpod njegovega peresa.
,J^e vem, kaj bi dal, da bi se lahko spet posvetil literaturi,** mi je omenil minulo
zimo. Videti je bilo, da se mu je zareklo, saj je že naslednji trenutek govoril, kako pomembna pridobitev za muzej bo stalna arheološka razstava.
Za kaj vse je šel njegov čas! Vzelo mu ga je ravnateljevanje, morda nič manj opravljanje funkcij, v katere so ga volili, ali dela, ki jih je dobival mimo svojih dnevnih načrtov. Ali je zato svoje pisateljsko pero preveč zanemaril? V Novem mestu sem nedavno slišal, da tega avtorja, ki je včasih navduševal bralce z izvirnimi romani in zgodbami o ljudeh ob Krki, danes premalo tiskajo. Nedvomno je res, da bi Dular lahko še veliko dal slovenski literaturi, če bi kaj pogosteje sukal pero.
V Metliki živi že toliko časa, da ga štejejo za Belokranjca. Vendar to le ni povsem. Kadar se napoti čez Gorjance in zaobjame s pogledom Novo mesto s Krko, mu spomini uidejo pod Sro-botnik - v rojstno Vavto vas, k tistemu mlinu, katerega kolesa so desetletja dolgo grebla po Krki in katerega kamni so toliko dob mleli koruzno in pšenično zrnje za kruh ljudem, ki jim je s svojimi knjigami postavil spomenik.
Nisem se popeljal k njemu v Metliko, a kljub temu pišem o njem. Portret po spominu? Če me bo zanj pohvalil, mu bom spet napovedal obisk. Takrat ga bom spomnil na tisto knjigo s polic v njegovi pisarni, ki drži kakšen liter slivovke. Spila bova — vsak eno poglavje.
IVAN ZORAN
.v
»Milijonar« se je vrnil
Kakšen je izvorIsogatštva, skritega v orglah?!
Pred meseci je ves jugoslovanski tisk prinesel zanimivo vest, da so v orglah Jezusove cerkve v Varaždinu pri nekem popravljanju našli kovček, v katerem je bilo poleg zlata in nakita tudi precej tujega denaija. Skupno v^nost najdenega bogastva so organi javne vamosi ocenili na 800.000 novih dinarjev.
Na vsa ugibanja, kaj je s skritim bogastvom v cerkvenih orglah, bo zdaj mogoč.e kmalu odgovoriti. Pred dnevi se je vrnil v Varaždin tamkajšnji zlatar Avgust Mjeda, ki je bil več mesecev odsoten; poročali so, da je med drugim tudi ležal v eru izmed
Medvedova poslednja pot na kombiju in lovec Stanko Gole, ki je zvermo ustrelil. (Foto: F. Orel)
KJE SO DEKLETA?
Sevnica slovi kot mesto z mnogimi dekleti, tako bi vsaj sodili po časopisnih reportažah. Ob začetku letošnjih plesnih vaj organizatorji zato niso pričakovali zagate, v kateri so se znašli. Deklet, plesnih partneric, je bilo premalo. Med 120 prijavljenimi so prevladovali fantje.
Sicer pa, kaj bi: tako in tako se ve, komu je obvladanje plesa- kasneje v zakonu ^ bolj potrebno!
Medved je padel na Gorjancih
Lovec pripoveduje, kako je minulo nedeljo ustrelil kosmatinca
Do seda} o medvedu na Gorjancih ni bilo slišati. Mnogi Novo-meščani in drugi nedeljski izletniki so se mimo sprehajali po gorjanskih gozdovih, ne da bi kdo pomislil na srečanje s kosmatincem. Todaj z^j ni več tako. Preteklo nedeljo, 4. novembra, so lovci na Goijancih ustrelili dvometrsko zverino.
na divjemu prašiču, a v hipu sem poznal, da je kosmatinec. Tako me je presenet^ da niti za strah nisem imel časa. Žival se je sumljivo premikala vzporedno z mojim stojiščem in ovohavala zrak. Opazil sem, da se medvedu zdi nekaj narobe in da me vsak trenutek lahko zavoha.
Oicrog poldneva je lovec Stanko Gole iz Žabje vasi hodil po gozdu nad potokom Petelinec in isk^ divjad. Takole pripoveduje:
„Mislil sem že vreči puško na rame, kajti celo dopoldne mi ni prišla nobena divjad na muho. Neka slutnja, ki spremlja le nas lovce, pa mi je dejala, naj še malo potrpim. In glej zlomka, kakih petnajst korakov od mene se je iz grmovja pokazala temna senca. Zdela se mi je podob-
POD VPLIVOM ALKOHOLA NA CESTI
2. novembra popoldne je peljal od Brega proti Sevnici Viljem Sečki iz Sevnice. Zaradi prehitre vožnje in pod vplivom alkohola je v Orehovem čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je pravilno po desni strani pripeljala voznica Ivanka Ocvirk iz Sevnice. Pri nesreči so se laže poškodovali voznica Ivanka Ocvirk, njen 9-mesečni sopotnik Boštjan Drnovšek, v Sečkovem avtomobilu pa njegov sopotnik. Organi milice so pri Sečku odkrili vinjenost, saj je alkoskop pozelenel čez polovico, odvzeli pa so mu tudi vozniško dovoljenje.
REVIJA PEVCEV
Kulturno sodelovanje med dolenjskimi in obkolpskimi občinami si utira pot. Medobčinska zveza Zveze kultumo-prosvetnih organizacij ima sedaj sedež v Karlovcu in ima tudi svoj statut. Ena od dejavnosti omenjene zveze je tudi organizacija raznih kulturnih revij po občinskih središčih.
Tako kot lani bo pevska revija moških, ženskih in mešanih pevskih zborov ter oktetov tudi letos v Črnomlju. Cmomaljčani so zbirali prijave pevskih zborov do konca oktobra, pevci pa bodo nastopili v kulturnem domu 17. novembra.
Stal sem kot vkopan, pomeril in sprožil... Mrcina se je stresla, se prekopicnila naprej, vstala in odhlačala. Že sem podvomil, ali sem zadel. Toda po nekaj metrih je zver zahropla, pa^a in poginila. Previdno sem se ji približal in pogledal. Kro-gja jo je zadela skoraj v srce. In šele takrat me je streslo in prešinil me je strah, kaj bi se zgodilo, če bi zgre-ŠU.“
Trije lovci so se potem pošteno ogreli, ko so vlel^ ustreljenega medveda 200 metrov do ceste.
F. OREL
POSKUS POSILSTVA
V ponedeljek, 5. npvembra, se je ob cesti vrh Goijancev odigral dramatičen boj med 15-letno Medjimurko in „go-spodom“ v rdečem kadettu. Ko je hotel dekle posiliti in ji je celo grozil z revolveijem, je v zadnjem hipu slučajno pripeljal mimo šofer metliškega rešilnega avta in opravil izjemno reševad-no akcijo.
Prestrašena mladoletnica je zdaj na varnem, kesa pa se, da je bila tako lahkoverna. Ta dan je prišla v Ljubljano iskat zaposlitev. Srečala je
prijaznega „go^oda“, ki ji je takoj ponudil pomoč. Obljubil ji je delo pri sorodnikih v Bosni, delde naložil v lep avto in jo odpeljal proti Novemu mestu. Tu pa je zavil na Gorjance in se iz prijazneža v hipu spremenil v pohotneža, toda mladoletnica se je na vse kriplje branila.
Lepi „gospod“ je dekletu s silo vzel še 1.200 dinarjev, ko pa je prišel rešilec in je šofer posredoval, je naglo izginil.
Taki primeri zadnje čase niso več redkost, zato naj dekleta trikrat premislijo, preden vstopijo v lep avto k ljubeznivemu neznancu.
R. BACER
bolnišnic na Dunaju, kjer je doživel | srčni napad. Zlatar Avgust Mjeda, ki; je sicer tudi orglM v Jezusovi cerkv^ je že prej sporočil v domovino, da jej kovček z dragocenostmi njegov in da ga je sam skril v orgle. Takoj po'^ prihodu v domači kraj se je prijavil službi javne varnosti Odgovoriti bo moral predvsem na vprašaja o izvoru in lastništvu najdenega zlata, nakita in deviz.
SPET PO KOLAJNE?
Člani foto-kino kluba osnovne šo-* le Kočevje so na republiško razstavo pionirske fotografije, ki bo od 28/ novembra do 18. decembra v Ilirski Bistrici v domu družbenih organiza* cij, poslali 23 fotografij. Mla(S foto-amateiji iz Kočevja so lani na po-, dobni razstavi v Litiji prejeli kar dve odličji: zlato medaljo za kolekcijo^ štirih fotografij in bronasto medaljo' za posamezno fotografijo.
F. Bi
TUDI TO SE ZGODI
Preiskovalni sodnik okrožn^a so-; dišča v Somboru je začel preiskavo proti Vladu Mijatoviću, toektoijo' podjetja „Metal“ v Apatinu. V podjetju je dužba družbenega knjig(^' vodstva že pred časom ugotovila pD' bi. 22 milijonov dinarjev izgube, Id pa jo je direktor vešče prikrival. Bil je namreč hkrati tudi knjigovodj* podjetja. Spretni „direktorski ki^‘ govodja“ spremlja razvoj dogodkO^
IZ preiskovalnega zapora.
ZANESLO GA JE NA MOKRI CESTI
28. oktobra je po gozdni cesti^ Opatovi gori nad Kostanjevico peljil s traktorjem po klancu navzdol Jo|( Kmetič iz Nakla-Kalce. Na traktolb je imel pripet vprežni voz s hlodov no. Zadaj je stal sopotnik Jan<f Medvešček z Malega Mraševega. V ostrem ovinku je- na mokri ce^ traktor zaneslo, da. je oje voza stisri* lo Medveščka tako nesrečno, da m( je zdrobilo stegnenico. Odpeljali sP ga v zagrebško bolnišnico.
^
Polhi v smeteh
Nenavadna dogodivščina se je pripetila delavcem, ki odvažajo smeti. Po zadnji proslavi v Kočevju pri domu telesne kulture je bilo v smetnjakih precej odvrženega kruha. To priložnost za hrano je izkoristil že dobro rejen polh. Ko so prišli z avtom po smeti, je polh skočil iz smetnjaka, se pognal znanemu ljubitelju živali Bubrihu na prsi in se dobro oklenil njegovega puloverja. Bubrih ga je ujel, polh pa se mu je zahv^ za izgubljeno svobodo tako, da ga je ugriznil v palec. Polha je potem vzel šofer in ga je že kar lepo udomačil.
Torej: Tudi polhi so že odkrili, da leži povsod odvržen kruh, ker ga ljudje več ne spoštujejo. Prihajajo kar v mesto, saj lažje pridejo do kruha kot do žira, za katerega morajo skakati po krošnjah dreves.
A. A.
v_________________________
Po 32 letih Italijani vrnili uro
Alojziju Pečniku iz Velikih Lašč so med vojno vzeli uro, ko so ga^ zaprli Castel Francu - Zdaj mu jo je ministrstvo za pravosodje vrnilo
) Kozerija^
KULTURNE PRIREDITVE
Naše mesto je kulturno zelo razvito, saj tu rastejo kulturne rastline, od koruze do krompiija — brez svetovalca iz kmetijske zadruge. Zato se ni čuditi, če so kulturne prireditve prebivalcem našega mesta vsakdanja hrana. V pravcati poplavi odrskih kreacij je težko najti takšno, ki je ostala ljudem dalj časa v spominu. (Vsi se še prav dobro spominjajo, kako je Mohoričev Tone lovil svojo boljšo polovico okrog svinjakov in ostalih gospodarskih poslopij, da bi ji na cilju preštel koščice v njenem bornem telesu.) Zadnji čas pa je požela naj-
več zanimanja prireditev ob žegnanju pri podružnici svetega Marka. Tam so namreč na zelo kulturen način pretepli najvidnejšega kulturnega delavca našega mesta. Najvidnejšega pravim zato, ker je meril blizu dva metra. Med kulturne delavce se je pričel prištevati sam, in sicer samo zato, ker je rec^o spremljal po televiziji Kulturne diagonale.
Med prireditvijo pri podružnici svetega Marka je bilo res slišati nekaj sto nekulturnih besed, a to ni motilo nikogar, saj so gledalci vedeli, da te besede izgo-vaijajo kulturni ljudje. In še
celo na kulturnem mestu. Prireditev je bila brezhibno organizirana. Vsi nastopajoči so imeli namreč vse potrebne pripomočke in so igrali vloge, Id so jim ustrezal^, kar je v našem mestu prava redkost. Največkrat se namreč zgodi, da igra sanitarnega inšpektoija uslužbenec Snage, čistilca kanalov pa ^avna kuharica v hotelu.
Ker je bila prireditev pri podružnici svetega Marka in je zraven gostilna in so na ražnju vrteli štirinožce, je bila zelo dobro obiskana. Veliko bolj kot akademija ob občinskem prazniku ali
V Velikih Laščah sem pri prijatelju Slavku Purkartu in njegovi ženi Mimici, se pravi v nekdaj znani partizanski hiši, srečal zadnjega velikološkeg? župana Alojzija Pečnika, po domače „Polaka“, ki mu Laščani malo za šalo, malo zares očitajo, da je prodal občmo Ljubljani. Ob priključitvi so ga izvolfli za podpredsednika občme
Ljubljana-Vič, dokler ni njegov mandat ugasnil.
Kmet in vodovodni inštalater raj 32 letih je dobil vrnjeno uro, ki
so mu jo med vojno odvzeli Italijani, ko so ga zaprli. Tistih dni se spominja nekako tako:
6. ali 7. janu^a 1942 so partisa-ni napadli italijansko posadko na Turjaku. Že 8. januarja pa so zato Italijani v Velikih Laščah aretirali nad 40 ljudi, aktivistov in članov OsvobodUne fronte, med njimi tudi njega. V Ljubljani so mu dokazali sodelovanje z OF in ga obsodili na dve leti zapora, ki ga je prestajal skupaj z Mihom Marinkom, prejš-
Alojz Pečnik je 30. oktobra letos doživel veliko presenečenje: po sko-
dnevu mladosti. Prisotni so bili tudi vsi mestni funkcionarji, čeprav prireditelji niso po^jali posebnih pismenih povabil. Za čudo so se tudi ^edalci zelo kulturno vedli in nihče ni oviral nastopajočih pri kreiranju njihovih življenjskih vlog.
&le nekulturno zavijanje policijske sirene je pokvarilo ljudem kulturni užitek. Skoda! To je bila po dolgih letih edina kulturna prireditev, ki so si jo ogledali meščani našega mesta. K umetniški prepričljivosti je pripomoglo tudi to, da so kulturnega delavca našega mesta tepli po g^avi. Sploh pa v našem mestu pretepajo kulturne delavce po ^avi, in ne po riti. Slednje bi se namreč zelo nekulturno slišalo! TONI GAŠPERlC
VOa	llOJ	TCitJClJv	AtA	Vrt/	Vf|#a*»•*«»**mi*	m.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
njim sekretarjem CK KPS, v Castej Francu v Italiji. Tam so ga znova po( šteno pretipali in mu vzeli vse, kar j< imel pri sebi, med drugim tudi žepi no uro. Ko je ob razsulu Italije za pustil ječo, mu niso ničesar vrnili
30. oktobra letos je preko organif zacije Zveze združenj borcev dobi vrnjeno uro, ki mu je tekla dolgi leta pred vojno in v trpkih dne. osvobodilnega boja, dolder mu j niso odvzeli v Castel Francu. Po sk ^ raj 32 letih mu jo je vrnilo italjjant sko ministrstvo za pravosodje. R nenavadno presenečenje.
Želimo, da bi urica v prihodnj( tovarišu Pečniku srečneje tiktakala V miru mu bo do konca ^vljenj« pripovedovala o vsem, k^ je stori za domovino in prestal v italijanskil' ječah.
V
■■
r -■
Na sliki je ura, ki jo je Alojz Pečnik dobil vrnjeno po več kot 31 letih, in kuverti, v katerih je prispela. (Foto. J. Primc)