DOLENJSKI GOZDAR 9°2dne99a'a^s
LETNIK XXV	NOVO MESTO, SEPTEMBER 1988	ŠTEVILKA 5
Republiško proizvodno tekmovanje
Na letošnjem proizvodnem tekmovanju gozdarjev, ki je bilo 24. in 25. junija v Postojni, je zmagala ekipa SGG Tolmin, kije zbrala 2643 točk, drugi so bili Postojnčani in tretji gozdarji Lesne iz Slovenj Gradca. Naši zastopniki so bili peti z 2500,5 točkami.
Naši vozniki so bili med dvanajstimi ekipami sedmi, zbrali so 810 točk, vozniki GG Kranj, ki so bili prvi, pa 860 točk.
Tudi med posamezniki je bil pri seštevku vseh disciplin prvi Tolminec Klemen Likar, kije dosegel 922 točk. Od naših je bil najboljši Izidor Fink na 13. mestu z 853 točkami, 18. je bil Jože Grandovec, 21. Domine Krese, Martin Hočevar pa 32. Domine Krese je bil najboljši pri kleščenju vej, Izidor Fink prvi prijtrežagovanju hloda na podlagi, Jože Grandovec pa drugi pri teoriji. Zal so bili pri drugih disciplinah slabši.
Letos se v republiško ekipo za državno tekmovanje ni uvrstil nihče od naših tekmovalcev.
Najboljši voznik je bil Lovro Zupan iz Kranja, naš Vili Volf je bil deseti, Jože Turk pa štirinajsti.
Posvetovanje o propadanju gozdnih ekosistemov v Jugoslaviji
V organizaciji Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je bilo 23. in 24. junija na Igmanu posvetovanje o propadanju gozdov v Jugoslaviji. Na posvetovanju je sodelovalo okrog 200 udeležencev iz Jugoslavije, več kot trideset iz SR Slovenije in trije iz naše delovne organizacije.
Osnova za razpravo je bil referat: »Zdravstveno stanje gozdov Jugoslavije«. Izdelan je bil na osnovi popisa o umiranju gozdov, ki je bil leta 1987 izveden na območju vse Jugoslavije. Na 7113 popisnih točkah, je bilo po usklajeni evropski metodologiji ocenjeno zdravstveno stanje 169.358 dreves, od tega 129,414 listavcev in
39.944 iglavcev. Od vseh ocenjenih dreves je 67,8 odstotka zdravih, 22,7 odstotka malo ogroženih, 6,7 odstotka ogroženih, 2,2 odstotka zelo ogroženih in 0,6 odstotka v propadanju. Zdravstveno stanje listavcev je boljše, saj je zdravih 72,1 odstotka dreves, 20,6 odstotka malo ogroženih, 5,3 odstotka ogroženih, 1,6 odstotka zelo ogroženih in 0,4 odstotka v propadanju. Pri iglavcih je zdravih samo še 54,1 odstotka vseh popisanih dreves, malo ogroženih 29,8 odstotka, ogroženih 11,4 odstotka, zelo ogroženih 3,5 odstotka in v propadanju 1,2 tnistolka. Po stopnji ogroženosti izstopajo pri listavcih hrast dob z 41 odstotno osutostjo krošnje, hrast građen z 66,7 odstotno osutost-
r uuiuicaiiuv po icKinovariju in potem, ko so prejeli priznanje GG Novo mesto kot najboljša TO v preteklem letu. Prvi na desni v drugi vrsti je traktorist Franjo Filipovič, kije med proizvodnimi delavci zasedel drugo mesto. (Tekst: S. Klančičar, dipl. inž., foto: M. Bajt).
jo in kostanj z 46,5 odstotno osutostjo, pri iglavcih pa jelka z 59,9 odstotno osutostjo in smreka z 59,5 odstotno osutostjo. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je umiranje gozdov zajelo vso Jugoslavijo, z različno močjo po posameznih delih in
da pojav že ogroža normalno gospo-daijenje z gozdovi.
Osnovni referat je bil dopolnjen še z 12 specializiranimi koreferati iz različnih področij, ki so prikazali vzroke in posledice umiranja gozdov (rezultati proučevanja v svetu, rezultati ci-togenetskih raziskav, sušenje hrasta, vpliv fotooksidantov na sušenje gozdov, vpliv prometa na sušenje gozdov, ekološki, ekonomski in družbeni vidiki sušenja gozdov itd.).
Zaključki posvetovanja še niso pripravljeni, vendar bi jih lahko na osnovi razprave strnili v naslednjem:
—	enotni smo bili v oceni, daje v umiranje gozdov zajelo področje cele Jugoslavije in da že ogroža normalno gospodarjenje z gozdovi,
—	vzroki umiranja gozdov so v pretežni meri izven gozdarske dejavnosti in za njihovo odpravo je potrebno pridobiti celotno skupnost,
—	z rezultati popisa umiranja gozdov je potrebno seznaniti vse pristojne na zvezni ravni in doseči, da bo o tem razpravljala tudi zvezna skupščina. Dejavnosti morajo biti usklajene,
—	metodologijo ugotavljanja zdravstvenega stanja gozdov je potrebno izpopolnjevati in jo enotno uporabljati na področju Jugoslavije.
STANE ŽUNIČ, dipl. gozd. inž.
Poročilo o poslovanju gozdnega gospodarstva Novo mesto v I. polletju 1988
Poslovni rezultati v I. polletju 1988 so bili doseženi ob izredno ugodnem vremenu. Letošnja zima je bila namreč za proizvodnjo v gozdarstvu ena najbolj ugodnih. Snega je bilo malo, deževnih dni pa tudi.
Zato smo v proizvodnji dosegli boljše rezultate, predvsem v zasebnem sektorju. Tako smo v družbenih gozdovih posekali 78.068 m3 lesa ali za 5 odstotkov manj kot v lanskem enakem obdobju, v zasebnem sektorju pa smo pridobili 36.071 m3 lesa, ali za 20 odstotkov več. Skupna proizvodnja v obeh sektorjih je znašala 114.157 m3 lesa, kar je za 1 odstotek več kot v lanskem primerjanem obdobju.
Še važnejša od proizvodnje je prodaja lesa, ker se samo s prodajo ustvarja dohodek. Iz druženih gozdov smo prodali 76.775 m3 lesa, ali za 1 odstotek več kot v lanskem prvem polletju, iz zasebnega sektorja pa 37.073 m3 ai za 20 odstotkov več. Skupno smo prodali 113.848 m3 lesa (6 odstotkov več). Za 6 odstotkov večja prodaja naj bi prinesla tudi boljše finančne izide. To bi veljalo, če bi bile na trgu nespremenjene razmere. Vendar naše prodajne cene že tretje leto zapored rastejo počasneje od inflacije. Tako so se v odbodju enega leta povečale za 156, medtem ko so se drobnoprodajne cene v istem obdobju dvignile kar za 195 odstotkov. Zaradi tega so naši finančni uspehi sicer pozitivni, vendar realno dokaj skromni. Celotni prihodek je dosežen v višini 15.570 milijonov din, ali za 151 odstotkov več kot lani. Že ta podatek nam pove, da je bil porast celotnega prihodka dosti nižji od dosežene inflacije in od skupnih stroškov poslovanja. Materialni stroški in amortizacija niso primerljivi z lanskoletnimi, ker smo v lanskem letu izkazovali biološko amortizacijo v zasebnem sektorju med materialnimi stroški, v družbenem sektorju pa pri amortizaciji, medtem ko letos biološko amortizacijo v celoti izkazujemo med materialnimi stroški.
Zato je primerljiv dohodek, ki znaša v letošnjem polletju 6.586 milijonov din, ali za 166 odstotkov več kot v I. polletju lani. Obveznosti iz dohodka niso primerljive z lanskimi, ker smo letos bolj obremenili bruto osebne dohodke za obveznosti, ki so se prej plačevale iz dohodka. Te obveznosti znašajo okrog 19 odstotkov bruto osebnnih dohodkov. Zaradi tega nista primerljiva čisti dohodek niti osebni dohodki.
Primerljiv je šele ostanek dohodka za sklade, ki znaša 923 milijonov din, ali za 68 odstotkov več. Če primerjamo letošnji ostanek dohodka za sklade z inflacijo, vidimo, daje res izredno skromen, predvsem, če upoštevamo, da smo prodali za 6 odstotkov več lesa kot lani.
Letos velja interventni zakon za izplačilo osebnih dohodkov. Ta omeju-
je dvig osebnih dohodkov v I. polletju za 139 odst., v obdobju januar-september za 132 in ob koncu leta za 119 odstotkov glede na ustrezno lansko obračunsko obdobje. Ti odstotki so ob doseženi inflaciji zelo nizki,
tako da glede na omenjeni zakon ni bilo možnosti za večje zvišanje osebnih dohodkov v I. polletju. Sedanji predpisi nam ne omogočajo niti povečanja osebnih dohodkov v naslednjem trimesečju. Šele v zadnjem trime-
sečju bi bilo možno določeno povečanje po interventnem zakonu. Vendar glede na letos doseženo inflacijo pričakujemo, da se bo odstotek dovoljenega porasta osebnih dohodkov povečal. S tem bi bilo omogočeno povečanje osebnih dohodkov tudi v naši delovni organizaciji.
Povprečni neto osebni dohodek v I. polletju 1988 znaša v naši DO 557.471 din, kar je za 175 odstotkov več kot lani.
POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO v obdobju od 1. januarja 1988 — 30. junija 1988 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in s planom za leto 1988
v 000 dinarjev
Zap. št.	Elementi	Doseženo od 1.1.87—30.6.87	Doseženo od Plan 1988 1/2 1.1.88—30.6.88		Indeks dos. 88/87	88/plan
L	celotni prihodek	6.200.800	13.245.200	15.569.960	251	118
2.	materialni stroški	3.067.582	7.356.000	8.391.258	274	114
3.	amortizacija	658.196	576.800	592.965	90	103
4.	dohodek (1-2-3)	2.475.021	5.312.400	6.585.737	266	124
5.	obveznosti iz dohodka	708.257	1.666.000	1.799.608	254	108
6.	čisti dohodek (4-5)	1.766.763	3.646.400	4.786.128	271	131
7.	za osebne dohodke	1.217.998	3.154.200	3.863.143	317	122
8.	za sklade (6-7 ali					
	10+11 + 12+13)	548.765	492.200	922.985	168	188
9.	izguba					
10.	za poslovni sklad	332.131	273.576	703.285	212	257
11.	za rezervni sklad	85.246	153.480	218.565	256	142
12.	za sklad skup. por.-prosti del	74.314		1.134	1	—
13.	za sklad skup. por.-stanov. del	57.072	65.144		—	
14.	povprečno število zaposlenih	729	712	698	96	98
15.	povprečni neto OD v din	202.797	—	557.471	275	—
	POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO					
	v obdobju od 1. januarja 1988 — 30. junija 1988					
					v 000 dinarjev	
Zap.		GG	TOZD	TOZD	TOZD	TOZD	TOZD
št.	Elementi	Skupaj Novo mesto	Straža		Podturn	Črmošnjice	Č rnomelj
1.	celotni prihodek	15.569.960	1.452.416	1.775.725	1.985.242	1 709 072	1.054.041
2.	materialni stroški	8.391.258	640.795	767.030	895.656	878.574	456.220
3.	amortizacija	592.965	87.567	74.824	41.629	65.118	67.636
4.	dohodek (1-2-3)	6.585.737	724.053	933.870	1.047.957	765.379	530.184
5.	obveznosti iz dohodka	1.799.608	165.447	229.868	420.826	231.505	119.575
6.	čisti dohodek (4-5)	4.786.128	558.605	704.002	627.130	533.874	410.608
7.	za osebne dohodke	3.863.143	453.876	462.638	451.608	371.330	407.852
8.	za sklade (skupaj)	922.985	104.728	241.363	175.522	162.544	2.756
9.	izguba					
10.	za rezervni sklad	218.565	28.962	37.354	41.918	30.615	2.756
II.	za sklad skup. por. (prosti del)	1.134				
12.	za sklad skup. por. (stan. del)					
13.	za poslovni sklad	703.285	75.766	204.008	133.603	131.929	
14.	povprečno štev, zaposl.	698	88	84	86	66	77
15.	povpreč. neto OD na zaposlenega	557	504	539	549	585	559
Zap. št.	Elementi	TOZD Trans, in gr.	TOZD vrt. in hort.	TOK Novo mesto	TOK Črnomelj	TOK Trebnje	DSSS
1.	celotni prihodek	1.573.292	361.658	2.317.346	1547.469	1.033.016	760.679
2.	materialni stroški	776.070	198.337	1.791.329	1.065.334	706.242	215.667
3.	amortizacija	147.045	7.137	21.304	20.699	23.544	36.458
4.	dohodek (1-2-3)	650.176	156.183	504.712	461.435	303.229	508.553
5.	obveznosti iz dohodka	151.233	29.348	127.087	125.613	96.879	102.223
6.	čisti dohodek (4-5)	498.943	126.834	377.625	335.822	206.350	406.330
7.	za osebne dohodke	444.630	126.658	316.877	238.707	183.761	405.195
8.	za sklade (skupaj)	54.307	176	60.747	97.114	22.589	1.134
9.	izguba	—		—	—	—	—
10.	za rezervni sklad	26.007	176	20.188	18.457	12.129	—
II.	za sklad skup. por. (prosti del)			—	—	—	1.134
12.	za sklad skup. por. (stan. del)		—	—	—	—	—
13.	za poslovni sklad	28.300	—	40.558	78.656	10.460	—
14.	povprečno štev. zaposl.	71	29	59	43	33	62
15.	povpreč. neto OD na zap.	608	460	522	558	562	657
Pri financiranju gozdnobiološke reprodukcije v prvem polletju ni bilo težav in opravljena dela so pokrita z obračunanim lastnim prispevkom za biološka vlaganja, s prispevki, kijih v te namene plačuje lesna industrija in z dotacijo republiške SIS za gozdarstvo. Verjetno bodo nastale težave v II. polletju predvsem pa v zadnjem četrtletju, saj z načrtovanim 14 odstotnim prispevkom za biološka vlaganja, s plačili lesne industrije in z dotacijo SIS-a SR Slovenije ne bo mogoče plačati vseh del. Zato bo treba povečati obračunano stopnjo za biološko amrotizacijo iz lastnih sredstev, kar pa bo povečalo naše stroške in s tem ogrozilo naš skromen finančni uspeh.
MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec.
Gozdno-
gojitvena
dela
Komentar k tabelam
Iz prikaza je razvidna finančna realizacija del v gozdnogojitveni reprodukciji. Vrednost opravljenih gozdnogojitvenih del predstavlja, skupaj z opravljenimi deli pri urejanju gozdov in obveznostmi za znanstveno raziskovalno delo, okrog 67 odstotkov planiranih sredstev v letu 1988. Fizični obseg načrta je bil v prvi px)lo vici letošnjega leta izpolnjen v zasebnih in družbenih gozdovih v višini 48 odstotkov (tozd Novo mesto 46%, Straža 63%, Podturn 57%, Črmošnji-ce 56%, Črnomelj 37%, Trebnje 32%, TOK Novo mesto 45%, Črnomelj 47%, Trebnje 48%).
S predvidenimi viri za realizacije gozdnogojitvene reprodukcije smo v polovici leta dela finančno pokrili, vendar z okrog 60 odstotno blagovno proizvodnjo oziroma prodajo. Zato je pričakovati težave pri pokrivanju gozdnogojitvenih del v drugi polovici leta. Rešitve je potrebno iskati predvsem v doslednem spoštovanju načrta, v povečanju blagovne proizvodnje iz zasebnih gozdov v pridobivanju dodatnih virov.
(Objavljamo le tabelo o enostavni reprodukciji, poročilo o razširjeni reprodukciji pa bomo priobčili v naslednji številki glasila)
Stane Žunič, dipl. inž.
POPRAVKI
Pravilen podpis pod člankom Gozdovi in gozdarstvo Grčije je Marijan Kotar in ne Marija K. Profesorju dr. Marijanu Kotarju se za napako opravičujemo.
V	poročilu o potovanju po Grčiji je na strani 42 pravilno: Tu-jec ki greš v Lakedaimon, povej, da še zmeraj ležimo v Klancu... (in ne bežimo).
V	novici Izredno visoki bukev in smreke je pravilno 2 c in ne 2 b, ter oddelek 21 in ne 23.
Primerjava polletnega obračuna GG Novo mesto z obračunom gospodarstva v
dolenjskih občinah
v milijonih dinarjev
	GG Novo mesto I. VI.	: 1987	1988		88/87 %	% celot. prih.	I—VI. 1987	Gospodarstvo Črn., Met., N. m. Tr. 88/87	%	Delež 1988	%	celot. GG v re- prihodka	giji %			
celotni prihodek	6201	15570	251	100	472.885	1.238.816	262	100	1,3
porabljena sredstva	3068	8391	274	54	364.534	969.397	266	78	0,9
amortizacija	658	593	90	4	17.036	40.235	236	3	1,5
dohodek	2475	6586	266	42	108.480	269.218	248	22	2,4
čisti dohodek	1767	4786	271	31	72.104	188.199	261	15	2.5
za osebne dohodke	1218	3863	317	25	60.777	173.324	285	14	2,2
za poslovni sklad	332	703	212	4	8.547	14.474	169	1	4,8
poprečno zaposl.	729	698	96	4	35.517	35.220	99	3	2,0
poprečni mesečni									
neto oseb. doh. din	202797	557471	275		187839	452555			
Poprečni mesečni neto
OD GG N. m.: OD gospodarstva dolenjskih občin 557471 din : 452555 din = 123 : 100
Vir: za gospodarstvo Dolenjske poročilo SDK, za GG polletni obračun
GG NOVO MESTO	OPRAVLJENA GOZDNOGOJITVENA DELA IN VARSTVO GOZDOV
DRUŽBENI SEKTOR - ENOSTAVNA REPRODUKCIJA	OD 1.JANUARJA - 30.JUNIJA 1988
VRSTA dUTIVENIH TEL		Gena	TOZD NCMD PESTO		TOZD SIRAZA		TOZD rCDIUFN		TOZD 3*C&iJICE		TOZD CROELJ		TOK 'ITEENJErSLP		3GJPAJ
NAZIV		enoti	kol.	vrednost v 000	tol. vrednost v 000		tol.	vredi. v 000	tol.	vredi. v 000	tol.	vredi. v 000	tol.	vredi. v 000	tol. vred. v 000
Priprava tal za sadijo	ar	13-167	929	12.232	781	10.283	200	2.633	370	4	261	3.935	100	1.316	2.691 39.779
Priprava tal za nar.nas.	ar	4.314			340	1.466	1.000	4.314	230	992	480	2.070			2.C60 8.893
Ostalo	LTH	11.837										366			31	356
Sajervje sadik	kos	797	21.995	17.131 26.795		21.355	11.600	9.245 20.000		15.940	9.000	7.173	2.700	2.151	91.590 72.997
Spcpolnitev sadik	kos	927			1.800	1.668	3.000	2.781			1.000	927			5.800 5.3(76
Cfceetev	ar	3-788	9.153	15.731	3.970	15.038	2.100	7.959	2.290	8.679	75	289	390	1.977	12.978 99.160
Ne^ mladja	ar	A.983	588	2.930	1.257	6.263	1.006	5.012			9.750	23.669	90	448	7.691 38.329
Nsgrepšče	ar	6.666	1.396	9.321	2.460	16.903	2.206	19.709	1.820	12.135	1.®	12.369	280	1.867	10.019 66.806
Prvo redčenje	ar	6.915	1.535	10.619	4.440	30.702	1.525	10.595	780	5.393	3.670	25.378	1.023	7.(779	12.973 89.708
redčenje	ar	3.^60	3.232	11.182 12.790		99.080	900	3.114	7.580	26.226	2.240	7.750	370	1.200	27.062 93-639
Zašč. sadik-količki	kos	826											600	995	600	995
Polaganje lov.dreves	dnina	121.688			1.50	182							2	243	3.5	925
Izctelava lev.dreves	dnina	127.235	23.5	2.990									4	508	27.5 3.998
Ftsek in izdel.sl.prip>.	ctiina	127.235	51.9	6.603 136.75		17.399	329	41.224	30.50	3.880			4	508	597.15 69.616
Vzdrževanje tosaiic	ar	7.686					1.060	8.197			50	369			1.110 8.531
Ostalo varstvo	ura	11.837	362	9.269	122	1.444			72	$2	23	272			579 6.853
Prevoz in sklad.sad.	dnina	99.706			1.75	165									1.75	165
KLeačenje stoj.dreves	m3	12.723									51	698			51	698
Delo z nDt.žagp v gDjenjj (šaro tre)	ofcr.ira	i	(992)	_	(1033)	.	(2111)	.	(397)	.	(1535)	.	(226)	.	
Goj<rue			93.022	166.454	109.681		78.967	89.730		17.772	550.229
Ctkazilo	cena količina	1.956 12.000	1.956 23.472 11.900	1.304 23.276 22.895	29.te	1.699 5.698	1.956 9.31310.000	19.560	2.723 2.475	6.739	69.918 112.216
Gojenje ♦ odozilo:			116.494	189.733	139.536		88.261	104.290		24.111	662.996
OPRAVLJENA GOZDNOGOJITVENA DELA IN VARSTVA GOZDOV OD 1. JANUARJA DO 30. JUNI JA 1988
VRSTA GOZDNOGOJITVENIH DEL m Cena po TOK NOVO MESTO TOK ČRNOMELJ TOK TREBNJE	SKUPAJ
NAZIV	enoti kol. vrednost kol. vrednost kol. vrednost kol. vrednost
______________________________________________________v 000_____________v 000_____________v 0U0_________________v 000
Priprava tal za sadnjo	ar 13.167	347
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
ZASEBNI SEKTOR - ENOSTAVNA REPRODUKCIJA
Priprava tal za nar.našem.	ar	9.319	
Ostalo	ura	M.937	8
Sajenje sadik	kos	797	O CO
Spopolnjevanje sadik	kos	927	
Obžetev	ar	3.788	1.580
Nega mladja	ar	9.983	55
Nega gošče	ar	6.668	3.620
Prvo redčenje	ar	6.915	9.377
Drugo redčenje	ar	3.960	1.219
Zaščita sadk-količki	kos	826	300
Polaganje lovnih dreves	dnina	121.688	3
Izdelava lovnih dreves	dnina	127.235	99
Posek-izdel.sluč.prip.	dnina	127.235	
Gozdni red	dnina	99.706	
Ostalo varstvo	ura	11.837	98
Posek in vsklad.sad.	dnina	99.706	1.25
9.568	443	5.832	230	3.028	1.020	13.930
	425	1.833			925	1.833
99					8	99
11.827	17.700	19.106	9.150	7.292	91.690	33-226
			600	556	600	556
5.985	743	2.819	330	1.250	2.653	10.099
279	4.155	20.709	460	2.292	9.670	23.270
29.138	4.990	33.273	3.445	22.971	12.055	80.382
30.266	1.250	8.693	4.822	33.399	10.999	72.259
9.217	8.923	30.873	1.240	9.290	11.382	39.381
297			2.500	2.065	2.800	2.312
365	0.37	95	4	986	7.37	896
12.596	4.37	556	11	1.399	119.37	19.551
			6	763	6	763
	2	189	9	852	11	1.091
568					98	568
Delo z motorno žago
4.12
1.513
SK. GOJENJE ODKAZILO:
SK. GOJENJE ♦ ODKAZILO:
2.723 32.050
95.268
87.272 28.075 182.540
119.263
76.448
195.711
80.592 7.291	19.853
100.445
295.124
183.573
478.573
PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA JULIJA 1988
Ali veste?
			IGLAVCI	TEHNIKA LISTAV.	PROSTOR. LES	SKUPAJ	Posek lesa v	Sloveniji v letu 1987:		
TOZD NOVO MESTO	načrtovano		4.253	5.255	10.991	20.499		družbeni gozdovi	zasebni gozdovi	
	doseženo	m3	2.606	4.003	6.685	13.294				skupaj
	%		61	76	61	65	iglavci	1.030.476 m3	1.032.914 m3	2.063.390 m3
TOZD STRAŽA	načrtovano	m3	10.085	7.173	9.094	26.352	listavci	565.290 m3	820.188 m3	1.385.478 m3
	doseženo %	m3	8.323 83	2.953 41	5.457 60	16.733 63	skupaj	1.595.766 m3	1.853.102 m3	3.448.868 m3
TOZD PODTURN	načrtovano doseženo	m3 m3	19.550 13.851	4.500 2.800	8.700 5.101	32.750 21.752	Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v			Sloveniji v letu
	%		71	62	59	66	1987:			
TOZD CRMOSNJICE	načrtovano	m3	13.175	6.694	9.999	29.868				
	doseženo	m3	9.915	4.227	6.386	20.528		družbeni gozdovi	zasebni gozdovi	skupaj
							iglavci	928.520 m3	784.881 m3	1.713.401 m3
TOZD ČRNOMELJ	načrtovano doseženo %	m3	4.201 3.038 72	2.568 1.657 65	11.631 7.492 64	18.400 12.187 66	listavci	511.656 m3	360.943 m3	872.599 m3
							skupaj	1.440.176 m3	1.145.824 m3	2.586.000 m3
TOK TREBNJE-družb.			353	442	1.377	2.172				Sloveniji v letu
	doseženo	m3	170	243	488	901	Novogradnje, rekonstrukcije gozdnih cest in vlak v			
	i		48	55	35	41	1987:			
SKUPAJ DRUŽBENI	načrtovano	m3	51.617	26.632	51.792	130.041				
	doseženo %	m 3	37.903 73	15.883 60	31.609 61	85.395 66		družbeni gozdovi	zasebni gozdovi	skupaj
					14.950 5.479	36.000 20.083	novogradnja	81,5 km	87,6 km	169,1 km
TOK NOVO MESTO	načrtovano doseženo	m3 m3	7.950 6.223	13.100 8.381			rekonstrukcija	34,4 km	24,9 km	59,3 km
	%		78	64	37	56	vlake	638,9 km	700,0 km	1.338,9 km
TOK ČRNOMELJ	načrtovano	ra3	1.680	11.220	7.100	20.000				
	doseženo	m3	1.668	9.648 86	2.014	13.330	Novogradnje, rekonstrukcije gozdnih cest in vlak pri GG Novo mesto v			
							letu 1987:			
TOK TREBNJE	načrtovano	m3	1.780	4.030	2.925	8.735				
	doseženo %	m3	1.496 84	3.530 88	501 17	5.527 63		družbeni gozdovi	zasebni gozdovi	skupaj
SKUPAJ ZASEBNI			11.410	28.350	24.975	64.735	novogradnje	7,4 km	4,6 km	12,0 km
	doseženo	m3	9.387	21.559	7.994	38.940	rekonstrukcije	4,2 km	3,2 km	7,4 km
	t		82	76	32	60	vlake	58,3 km	13,8 km	72,1 km
SKUPAJ GG	načrtovano	ra3	63.027	54.982	76.767	194.776				
	doseženo %	m3	47.290 75	37.442 68	39.603 52	124.335 64	V		Adi Štor, dipl. gozd. inž.	
Strokovna ekskurzija v Zvezni republiki Nemčiji '
Na povabilo nemških gozdarjev sem se v začetku junija udeležil strokovne ekskurzije v gozdovih okolice Frankfurta. Program, strokovno zanimiv in privlačenje bil zelo natrpan. Pod vodstvom starejšega prekaljenega gozdarja Villija Gaylerja je potekal po strogem časovnem zaporedju, zmotilo ga ni niti celotedensko deževje.
Gospodarjenje z gozdovi zasebnega in državnega sektorja Baden-VViirttenberškega področja sloni na intenzivni negi v vseh gozdnogojitvenih sistemih. Posebno poudarjajo posamično nego drevesa. V prebiralnih gozdovih vzdržujejo prebiralno strukturo drevja s poudarjeno funkcijo nege, pomlajevanja in izkoriščanja rastnih potencialov. Posebno zanimive so začasne oblike izrazitih prebiralnih (fragmentov) sestojev z nekaterimi svetloljubnimi drevesnimi vrstami (macesen, hrast, javor). V teh sestojih so prigospodarili visoke lesne zaloge z izredno visoko kakovostjo lesa.
Ce se primerjalno tem razmeram ozremo na naše prebiralne gozdove, ugotovimo, da gospodarimo v drugačnih razmerah oz. omejitvah. V jelko-bukovih gozdovih smo v polpreteklosti in seveda tudi danes močnejše izpadanje matične jelke nadomestili, kjer je to bilo možno, z bukvijo in raznimi nasadnimi obli-
kami (na večjih ali manjših površinah) s smreko.
Značilnih prebiralnih struktur (razen manjših sestojnih oblik) praktič-
no nimamo. V Jelovškem borštu v GGE Straža-Toplice, kjer naravne danosti take oblike gospodarjenja omogočajo pa osnove gospodarjenja slonijo na SPG-ju. Splošna značilnost prebiralnih gozdov je v narisu zapolnjen prostor s krošnjami.
Večji del časa smo posvetili SP gospodarjenju s prehodnimi oblika-
KAKO UMIRA GOZD — zaradi onesnaževanja zraka po »Eine Information des Bayerischen Staatsministeriums fiir Emahrung, Landvvirtschaft und Forsten«
Zdrav gozd s polnimi zelenimi krošnjami.
Prvi znaki umiranja na iglavcih.
H
5^
H
išl t
Napredovanje škode. Zelo presvetljene krošnje iglavcev in presvetlitve v samih krošnjah listavcev. Pospravilo dehel mrtvih dreves.
Poškodovana drevesa pričenjajo površinsko umirati. Posamezno mlado drevo še kaže znake nepoškodovanosti.
mi. Vodič je opozarjal na manjše površine razvojnih faz, v katerih, ne glede na starost ali socialni položaj, poudarjajo posamično nego osebka. Osnovno vodilo je posamična vzgoja s ciljem čim višje kakovosti. Vsi negovalni ukrepi so temeljito in pravočasno izvedeni. Izogibajo se tveganim sadnjam, pomlajujejo prirodno. V sušnih talnih razmerah težijo k Čimprejšnji zastrtosti tal, da bi preprečili izsuševanja.
Pri nas so take oblike gospodarjenja poznane. Več primerov, celo modelni, so v Jelovškem borštu, v GGE Soteska v višjih predelih ter v posameznih osamljenih gozdnih predelih. Odtenki gospodaijenja so v tem, da oblikujemo nekoliko večje skupine. Zadnje čase izostaja (pa ne upravičeno!) gospodarjenje s šopi in prihranjena. Morda pri izvajanju premalo upoštevamo transportno mejo in preveč imamo poškodb na drevju zaradi spravila in seveda tudi pri sečnji lesa. V Baden-Wiirttenberških gozdovih poškodb skoraj ni. Precej pozornosti je naš vodič posvetil premeni gozdov. V glavnem poudarjajo naravno premenjevanje sestojev, predvsem malodonosnih gozdov. Premenjevanje je časovno razvlečeno, je manj tvegano in cenejše. Naš dolgoletni izkušeni praktik je na osnovi bogatih izkušenj in velikega teoretičnega znanja praktično pokazal smeri doziranja stranske svetlobe za pomlajevanje. S pomlajevanjem hrasta ni težav, pač pa z vzgojo pomladka pod matičnim sestojem do faze drogovnjaka. Na teh površinah dela škodo srnjad. Divjad se je v zadnjih letih zelo namnožila. Ocenjujejo, da je dvajset kosov srnjadi na 100 ha površine.
In kako premenjujemo pri nas?
Premčne so pri nas zelo poznano opravilo, vendar smo ponavadi neučakani. Ko pospravimo pionirsko rastlinje, tla razgalimo in takoj posadimo. Zadnje čase razmišljamo več o naravnih premenah. Pogodzujemo v glavnem smreko in jo sadimo na razna rastišča. K sreči v Straži nimamo smrekovih nasadov na velikih površinah.
Zadnje čase razmišljamo o sadnji češnje, javorja, hrasta in lipe ter drugih listnatih drevesnih vrst.
Delo v gozdovih Baden-Wiirtten-berškega območja poteka po natančnem načrtu. V visokem kultu dela sem dobil vtis prestrogega reda. Pri sečnji strogo usmerjajo drevesa na vrvne linije oz. gozdne vlake. Traktor se pri spravilu ne oddaljuje iz vlake. Spravilni tovor usmerja traktorist z elektronsko napravo in ga po potrebi sprošča s cepinom oz. škripcem in platneno zanko. Večina spravila Baden-Wiirttenberškega področja opravljajo strojno, vendar se vse bolj uveljavlja konjsko spravilo (že 40 odstotkov). Država regresira spravilo s konjem. Les prevažajo privatni prevozniki s težkimi kamioni in polprikolicami, ki so opremljeni predvsem za prevoz dolgega lesa (15 m in več).
V	nadaljevanju programa strokovne ekskurzije smo si ogledali tudi primarno predelavo lesa iglavcev na privatni žagi. Zanimiva je predvsem opremljenost žage s 13 tonskim dvigalom na železniškem vozičku z verižno čelilko in elektroniko za izmero lesa (WOLF-Epsilon).
V	poglobljenih razgovorih smo udeleženci pridobili dodatna znanja.
Dežela se predstavi
Člani delovne skupine »Vsaka gozdna učilna« smo bili pod vodstvom vodje tega projekta, dr. Dušana Mlinška z ljubljanske gozdarske fakultete, na strokovni ekskurziji na Škotskem. V času od 30. maja do 5. junija sije 10 udeležencev (z vsakega GG-ja po eden) ogledalo sodobne, izvirne metode propagiranja gozdarstva. Vse to naj bi uporabili in uvedli tudi pri nas. V tem prispevku bi rad strnil nekaj vtisov, spoznanj in sploh kaj smo novega videli. Poleg svojega načina propagiranja gozdarstva so nam naši gostitelji pokazali tudi nekaj svojih problemov pri gospodarjenju z gozdovi, zlasti pri snovanju. Zaradi preobilice vtisov bom poudaril osnovno temo, zaradi katere smo tja tudi odšli, vendar je opazovalcu in gozdarju težko prezreti še druge zanimivosti.
Edinbourgh, glavno mesto Škotske, je kar 1 uro in 15 minut letalskega poleta daleč od Londona, torej kar precej visoko na severu. Leži v dolgem zalivu na vzhodni strani otroka,
Zanimiva so bila tudi vzporedna razmišljanja o čutnem svetu rastlin. Iz tega področja poznavanja življenja rastlinskega sveta obstaja več novejše literature. Vodič pa nam je razlagal razmišljanja naravoslovca Jagodisha Chundera Boseja po rodu Indijca, ki je razburkal biologe s svojimi dognanji o čutnosti rastlin že konec prejšnjega stoletja.
JERNEJ PIŠKUR, dipl. gozd. inž.
kar seje prav lepo videlo iz letala pri pristajanju.
Ob za naše pojme pozni uri, bilo je po njihovem za 1 uro nazaj pomaknjenem času nekaj po 21. uri, je sonce sijalo še precej visoko na nebu. Predstavnik Britanske gozdarske komisije (Forestry Commission), organizatorja naše ekskurzije, nas je pričakal na letališču. Predlagal je, naj vzamemo taksije in povedal, kam naj se peljemo. Zbrali smo se v Yesterday’s hotelu, ime v prevodu pomeni »Včerajšnji hotel«, ki nam je nudil gostoljubno streho kar 6 dni. Šlo je pravzaprav za majhen, še kar udoben družinski pen-sion, kakršnih je tam ogromno.
Škoti so nam takoj dali dober poduk o izrabi službenega in prostega časa in kako ravnati z obiskovalci. Kolega, domačin, nam je izrekel dobrodošlico, razdelil nekaj ličnih brošur ter program ogledov in potem ga nismo nikoli več videli. Ne njega ne koga drugega od organizatorjev. Vsako jutro nas je ob dogovorjenem času čakal pred hotelom šofer s tride-setsedežnim avtobusom, da nas popelje, kamor smo mu naročili. Zadnji
dan smo sešteli kilometre in ga tudi sami plačali.
Na Škotskem kot na vsem Britanskem otočju je vpliv morja zelo občuten. Zime so mile z bolj malo snega, poletja pa niso prevroča.
Po parkih in okoli hiš je precej zimzelenega grmičevja. Vreme se kar naprej spreminja, stalno piha. tako da tujec sploh ne ve, kako bi se oblekel. Toda to nestalno vreme Škotov prav nič ne moti, da ne bi normalno delali. Dežela je neverjetno temno zelena. Povsod le travniki in pašniki, ki segajo prav do vrha zaobljenih do 300 metrov visokih hribov, in tropi ovac. Samo na Škotskem jih je 8 milijonov.
Edinbourgh je upravno in kulturno središče Škotske. Ulice so čiste, stavbe vse zidane iz kamna. Nikjer ne odpada omet in starejše stavbe imajo temno barvo, svojevrsten pečat let. Take so vse stare cerkve, številni gradovi in druga zgodovinska poslopja. Glavna in najlepša ulica je Princess Street. V pozno popoldanskem času vrvijo po njej, mimo spomenika Wal-terja Scotta, množice ljudi. Tudi mi smo si na njej v nočnih urah dobro obrusili podplate in si ogledovali bogate izložbe že zaprtih trgovin. Prej nam ni uspelo priti s terena in iz našega predmestnega hotela.
Dopoldan na raziskovalni postaji
Po polurni vožnji je šofer zapeljal pred dolgo pritlično in v zelenje postavljeno stavbo. Na tabli je pisalo: Northern research station, Roslin, Midlotian.
Bilo je nekaj pred deveto uro in uslužbenci so šele prihajali na delo, zato smo jih kar malo presenetili z našo zgodnjo vnemo. V knjižnici so nam pripravili nekaj predavanj iz fiziologije dreves, pogozdovanja, nauka o tleh
(Nadaljevanje na 6. strani)
Edinbourgh — pristanišče (Foto: dipl. inž. S. Dečman)
( ^
Na Škotsko po izkušnje
(Nadaljevanje na 5. strani)
in vzgoji sadik. Bilo je zelo zanimivo poslušati, kaj ti raziskovalci tu delajo, še zlasti zato, ker nas je vsak kmalu popeljal v svoje delovne prostore, najpogosteje kar v rastlinjake. Kmalu smo ugotovili, da imajo zelo dobro opremo in razmere za delo. Vsi prostori na institutu dajejo videz, da se tu nekaj dogaja in raziskuje. Povsod številni eksponati, fotografije, skice in diagrami po hodnikih in kabinetih. Delo teh znanstvenikov je tako precej javno. Izdajajo tudi tiskane raziskovalne informacije.
Fiziolog seje ukvarjal s cvetenjem cepljenih sadik, koreninskimi raziskavami in mikorizo. Najpogostejša drevesna vrsta je sitka. Čudili smo se neverjetno dolgim koreninam v prozorne cevi posajenih sadik. Zaradi pogostega pogozdovanja na nestabilnih šotastih tleh in močnih vetrov, dajejo raziskavam korenin velik pomen.
Drugi specialisti so se ukvarjali z vegetativnim razmnoževanjem različnih drevesnih vrst in s pogozdovanji na slabših tleh.
Les je tudi strateška surovina
Tisto dopoldne smo na inštitutu poslušali tudi predavanje o gozdovih. Atlantske hrastove gozdove, ki so prvotno pokrivali britansko otočje, so posekali že do srednjega veka. Večina zemlje je prešla v poljedelsko rabo, v višavjih pa seje razvila živinoreja. Les so dobivali iz kolonij in niso čutili potrebe po gozdovih na otoku. V času prve svetovne vojne pa je bil transport na otok ogrožen. Ugotovili so, da bi bilo možno izgubiti vojno tudi zaradi pomanjkanja lesa. Sklenili so, da se to ne sme več ponoviti. S tem namenom je bila leta 1919 z zakonom ustanovljena gozdarska komisija. Dali so ji denar iz proračuna za
zakup zemljišč in za pogozdovanje. Postavili so si cilj osnovati okoli 3 milijone ha nasadov do leta 2000.
Popoldan sta nas dva prijazna in zelo sproščena znanstvenika popeljala na šotišča pri kraju Eddleston. Tu delajo poizkuse s sadnjo različnih vrst iglavcev na močvirnih tleh. Če sem prav zapisal, je takih površin pri njih okoli milijon hektarov. Tu pade več padavin kot jih izhlapi. Ko hodiš po takem, z jesensko reso zaraščenem zemljišču, se vse ziblje. Plast šote je debela 7 m. Demonstratorje z lahkoto zarinil dolgo sondo do konca in vzel vzorec tal. Le zgornja 5 cm debela plast je živa, ostalo pa mrtvo. V vzorcu je bilo razmerje med suho tvarino in vodo 1:12.
Videli smo obupne poizkuse pogozdovanja s sitko, rdečim borom, s pinus contorta, abies nobilis, pinus peuce in celo z omoriko. Drevje na poskusnih ploskvah je bilo zelo vej-nato, krivo in za svojo starost drobno. Najslabše se je počutila naša omorika, saj je bila povsem rumena. Zemljišče je bilo prepredeno z jarki in s stoječo vodo.
Ogledali smo si spomladi osnovani nasad druge generacije. Pri tem so namreč posekali okoli 15 cm debele bore. S težkim plugom so napravili 70 cm globoke in med seboj 2 m oddaljene jarke. Na grebene so ročno posadili sadike sitke, ki tako razvija korenine le dvostransko.
Od tod tudi bojazen pred vetrom. V jarke so nametali vejevje in druge odpadke. Jasno nam je bilo, da taki nasadi prinašajo samo izgubo. Ostane pa upanje, da bo pri kasnejših nasadih na istem mestu boljše, saj drevje zaradi močnega izparevanja znižuje talno vodo.
Vrtni festival
Drugi dan strokovnih ogledov nas je avtobus zapeljal na drugo, proti Ir-
ski obrnjeno stran otoka. Obiskali smo Glasgovv in njegovo hortikulturno prireditev »Vrtni festival« (Garden festival). To industrijsko središče ima milijon prebivalcev, ozračje nad njim pa ni prav nič zakajeno. Na Škotskem ne poznajo umirajočih gozdov zaradi emisij industrijskih plinov in kislega dežja. Dežela je na prepihu in ves smog odnese na morje. Razstava, kot bi se ta prireditev tudi lahko imenovala, traja od spomladi do jeseni na razsežnem prostoru ob reki Clyde. Bil je čisto navaden delavnik, obiskovalcev pa je mrgolelo. Vse je brezhibno urejeno, od informacijske službe do stez, posutih s kremenčevim peskom. No, glede steza je bila razlika le v gozdarskem delu, ki nas je seveda najbolj zanimal. Tu so bila tla nastlana z iglicami in žagovino, ki so ju še namočili, tako, da si imel občutek kot da hodiš po gozdu. Zelo nas je pritegnila multivi-zijska oddaja štirje letni časi gozda. Čudovite barve so se prelivale ena v drugo. Razstava je bila še v na človeške razsežnosti povečani jazbini in v velikem umetnem štoru. Domiseln je bil tudi mostiček z maketo škotske pokrajine pred njim.
Idej za posnemanje je bilo veliko. Od ostalih skupinskih eksponatov je bil zlasti zanimiv tropski gozd pod ogromnim plastičnim šotorom. Vročina in velika zračna vlaga sta nas kmalu pregnali na prosto. Za otroke je bila najbolj privlačna škotska farma z domačimi živalmi, za nas odrasle pa tovarna viskija. No, vse delo so prikazovali simulatorji, pa tudi pokušnje na žalost ni bilo.
Na vsak način moram omeniti dvorano kristalov. Dokaz, da gre za dragocenosti, so bili policaji pri izhodu. Povsod obilo cvetja in okrasnega grmičevja ter tisoč priložnosti, da izprazniš denarnico. Mimo je prikorakala tudi skupina glasbenikov z
dudami. To je bila tudi edina priložnost sploh, da sem koga videl v živo-pisanem škotskem krilu.
Gozdna učilna — Eskdalemuir
Tretji dan smo se podali najdalj, tokrat proti jugu, skoraj do angleške meje. Bili smo gostje gozdarjev Ekonomic Forestry Group v kraju Eskdalemuir. Dolgo smo se lovili po križiščih, predno smo našli ta precej odmaknjeni kraj.
Pričakala sta nas dva gozdarja, šef in njegov pomočnik, zelo simpatična človeka in pravi pojavi. Nekdanji hlev sta preuredila v gozdno učilno, njuno gozdarsko svetišče. Po stenah so številne, po skupinah razporejene fotografije, s kratkimi jedrnatimi besedili. Onadva pa sta navdušena pripovedovala, kazala diapozitive in spet pripovedovala. Delovala sta kot utečen team. Polna knjiga vtisov obiskovalcev iz tujih tržav govori, da to pogosto počenjata.
Izvedeli smo, daje bilo leta 1900 samo še 3 odstotke gozdov. Potem je bila leta 1919 osnovana Forestry Commission. Velik napredek v pogozdovanju je bil storjen leta 1955. Takrat so velika podjetja namesto progresivnega davka lahko vlagala denar v osnovanje nasadov. Zaradi pritiska javnosti je bila ugodnost pred 3 meseci ukinjena. S temi zasebnimi gozdovi gospodari njihova Ekonomic Forestry Group.
Šef nam je pokazal magično škatlo, iz katere je kot čarovnik vlekel predmete, narejene iz lesa.
Pomočnik Ronnie, drugače velik ljubitelj lova, pa nam je na koncu posredoval pravo psihologijo podajanja in propagande gozdarstva in celo prijeme, s katerimi drži poslušalce v pozornosti, npr. z različno razporeditvijo skupin slik po steni, ki razbija monotonost in podobno.
Pozno popoldan smo se podali še na teren. Videli smo spet nekaj let star nasad sitke, posajene ob jarkih. Kljub višji legije bilo zemljišče zamočvirjeno. Vresje, ki konkurira sadikam pri dušiku, pa so skušali odstraniti. Izvedeli smo neverjeten podatek, da je norma za ročno sadnjo sadik kar 3.000 sadik na 8 ur, kljub jarkom in težkemu terenu.
Z nekega razgledišča smo s pogledom zajeli vseh 15.000 ha nasadov, osnovanih dosedaj. Res velikopotezno delo. Redčijo tako, da nezaželenemu drevesu z brizgalko vbrizgajo 2 ml roundupa, nakar se to posuši. Sušico zaradi bojazni pred polegom zaradi vetra kar pustijo stati. Sitka je drevo, ki ji ne grozi lubadar.
Krepko smo pri slovesu stisnili roko obema zanesenjakoma in jima zaželeli še veliko uspehov.
Gozdarstvo, rekreacija, turizem
Zadnji dan terenskih ogledov smo obiskali Aberfoyle Forest District (gozdni predel Aberfoyle), ki leži se-
Pogled na Edinbourgh in glavno ulico Princes Street.
V rastlinjaku instituta. Prvi na desni je sodelavec instituta, poleg njega pa vodja ekskurzije prof. dr. Dušan Mlinšek. (Tekst: S. Klančičar, dipl. inž., foto: S. Dečman, dipl. inž.).
verno od Glasgowa. Pri gozdnem uradu smo vzeli s seboj mladega direktorja (menagerja) tega 31.400 ha velikega gozdarskega predela v lasti Fo-restry Commission. Popeljal nas je najprej v kočo The David Marshall Lodge, ki je postavljena na obrobju gričevja Highlands, od koder je prav lep razgled. V njem dobiš popolno turistično ponudbo. Od aprila do septembra je odprta samopostrežna restavracija, stalna gozdarska razstava in zgodovinski prikaz tega predela. Tu je seveda tudi informativni center. Tudi mi smo se založili s propagandnim materialom. V neposredni bližini je začetek in konec kar treh časovno in težavnostno različnih gozdnih učnih poti. Mi smo se podali po tisti najkrajši, polurni. Zanjo ni nobenega tiskanega vodnika, vse piše prav na kratko na tablah. Mladi obiskovalci si pridobivajo znanje iz gozdarstva igraje, ko razmišljajo o zastavljenih vprašanjih. Glavna prirodna znamenitost je majhen slap. Opazili smo, da se dajo vse table sneti, kar storijo verjetno pred začetkom zime. Srečevali smo skupine turistov, kijih spremenljivo in vetrovno vreme ni prav nič motilo. V tem predeluje 30 prostorov za piknik in 35 prostorov za kampiranje.
Popoldan je bil namenjen spet bolj pravemu gozdarstvu. Videli smo ponovno pripravo tal in pogozdovanje na strmini. Tudi tu zelo steptana tla preorjejo. Brazde potekajo pravokotno na slojnice. V dolini, kjer je zamočvirjeno, pa delajo drenažne jarke. Zemljo odlagajo na kupčke, na katere potem posadijo dvoletno sitko. Seveda opravijo pripravo tal stroji. Razdalja med jarki je 18 m, med kupčki pa 2 m. Stroj pripravi na uro od 0,15	0,25 ha zemljišča. Sadijo
ročno. Tudi tu je bila norma 3.000 sadik/8 ur.
Med vožnjo z enega na drugi ogled smo opazovali 5 m visoke rododendrone živo rdečih barv. Videti je, da jim ta humidna klima in zamočvirjene resave prijajo.
Prav na koncu smo videli na sečišču pri delu manjši procesor, ki ob poseku oklesti veje in obeli hlodovino. No pravzaprav nič novega. Nenavadno za nas je bilo, da so iglavce sekali prav takrat, ko bi drevje začelo najbolj priraščati. Dobili smo pojasnilo, da je odločilna za posek višina drevja. Kasneje bi drevesa podrl veter. Tudi nekaj naravnega podmladka smo videli, toda nanj se sploh ne ozirajo.
Zelo lahko smo se prešteli na kombiju dne 24. junija letos, ko smo se zjutraj (vodja poti Stane Pirc, Jožko Fink in jaz) pred šesto uro odpravili na naslednjo etapo evropske peš poti (E 6), tokrat od gradu Snežnik do Kastava nad Reko. Pa pojdimo po vrsti! Dobro se spominjam zadnjega občnega zbora dita, kjer je bila izrečena ostra kritika, češ, da organizator to zvrst dejavnosti premalo popularizira, da se gre skrivalnice, da to opravljajo vedno eni in isti, čeprav si želi prehoditi to pot večje število gozdarjev. Še več. Prav pred kratkim je bil napisan tudi članek v tem stilu in že oddan uredniku Dolenjskega gozdarja, pa gaje avtor zadnji hip umaknil, koje zvedel, daje izšel razpis za letošnji pohod po omenjeni poti.
Nekateri gozdarji pa res niso zvedeli za ta razpis, iz česar sklepamo, da so zatajili odgovorni v tozdih in tokih, ki niso posredovali pošte naprej.
Strokovnih ogledov je bilo tako konec. Nekaj časa bo trajalo, da bomo uredili svoje vtise.
Ob povratku domov smo na londonskem letališču doživeli še delček angleške vsakdanjosti. Pri izstopu iz aviona so nas v nekem hodniku zadržali za celo uro. Letališka uprava je dobila obvestilo, da so nekje podtaknili bombo. Kje sojo in če sojo našli, pa nismo izvedeli nikoli. Po voznem redu bi moralo letalo za Ljubljano med tem časom že odleteti, toda naš dobri JAT se ni izneveril svoji tradicionalni zamudi. Tako smo ga še pravi čas ujeli.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing.
In če se sedaj povrnem na prvi stavek tega pisanja, se mi nehote vsili misel glede na število letošnjih udeležencev pohoda, da so se tisti najbolj glasni na občnem zboru morda ustrašili, ko so prebrali omenjeni razpis.
Na splošno pa mislim, to velja za večino gozdarjev, da smo se že malo pomehkužili in da znamo kam priti samo še z osebnim avtomobilom. Pa ja ni to znak oslabitve neke generacije? Mogoče pa prevladuje le miselnost, češ, kaj bi trapal po teh poteh!
Seveda, če to ni res, lahko tovariši, na katere letijo te besede, vse skupaj z dejanjem zanikajo, saj bo še dovolj priložnosti za to.
Tako nameravamo letošjo jesen napraviti še eno turo, začenši najbrž na severnem koncu poti, pa morda tudi kaj po E 7. Tej bi skoraj morali dati prednost, že zaradi tega, ker poteka velik del po našem območju.
Naša tokratna tura je potekala takole. Do gradu Snežnik, nas je varno pripeljal Boris Pucelj. Tu smo takoj zastavili pot v zmernem tempu proti Mašunu, vendar brez oddihov, saj pot ne zahteva posebnega napora. Na Mašunu, znanem gozdarskem centru, smo se najprej dobro odžejali in nato pomalicali. Potem pa hajd v največji vročini proti 1796 m visokem Snežniku. Pristop na Mali Snežnik se začne po zelo strmih traktorskih vlakah (za naše traktoriste prestrmih), nato preide v stezico skozi visokogorski bukov sestoj, zatem pa v ruševje. Tu nam je po malem že zmanjkovalo sape, pa še vroče sonce je opravilo svoje. Zato nam je bila edina limona, ki jo je Jožko bratovsko razdelil na tri dele, vrh Malega Snežnika pravi balzam za izsušena usta in grla.
Pot z Malega na Veliki Snežnik je zložna. Tu smo imeli malo daljši oddih in se prvič odžejali z vodo, ki jo je Jožko potegnil iz vodjaka v navezani steklenici. To vodo smo nekoliko oplemenitili in razkužili z žganjem, kar je nov recept za posebno vrsto pijače.
Do vrha Snežnika smo imeli 1200 m relativne višinske razlike. Nato je sledil spust za 800 m do Gomancev:
Ta spust je sicer lahek, vendar je pot še dolga, dolga. Zato smo ob prihodu na Gomance dodobra čutili, kje imamo mišice. Temu primeren je bil tudi spanec na sicer dobrih posteljah, a brez rjuh.
V soboto zjutraj smo začeli ob 5. uri razgibavati boleče ude proti Klani in Kastavu po enolični asfaltirani cesti, nato pa po vlakah in stezicah skozi panjevski gozd, iz katerega smo se naenkrat znašli, kar iz grmovja, v Kastavu. Preznojeni smo se preoblekli v majhnem parku s pogledom na morje in požigosali knjižice v turističnem uradu. Zadovoljni smo bili, da smo v tako lepem vremenu opravili 63 km dolgo pot.
Utrujeni in na moč žejni smo se preko Reke z avtobusom vračali domov. Na daljših postankih avtobusa smo postopoma nadomestili tekočino, ki smo jo izgubili na vroči poti preko Snežnika.
FRANC ČIBEJ
Dve šaljivi o Britancih
Kmalu potem, ko smo prišli na Škotsko, nas je kolega Tone iz Gro-suplja presenetil z vprašanjem, če vemo, kako so nastali Škotje.
Molčali smo, zato je takoj resno nadaljeval: »Nekoč, v davnih časih se je tu gori na severu naselil neki naš precej razsipni Gorenjec. In od njega vidite izvirajo vsi sedanji Škoti«.
Takoj, ko smo popili prvo turško kavico, smo se močno zamislili nad ceno in kakovostjo. Že prej omenjeni Tone pa je dejal: »Samo tisti, ki je kdaj poskusil njihovo pravo kavo, ve, zakaj Angleži rajši pijejo čaj«.
Slišal in zapisal: Dipl. inž. SLAV KO KLANČIČAR
f Dva dni po E 6
Preročišče Delfi
Stražarji — eksoni pred vladno palačo

*	#tP£<
Udeleženci ekskurzije pred Akropolo


Po Grčiji (nadaljevanje)
Po kratkem nočnem počitku v hotelu Dioniz v Larisi smo ob 7. uri odpotovali proti Solunu. Pot, dolga 150
krnje tekla skozi značilno grško pokrajino: kamniti griči z revnim rastlinjem, široka rodovitna polja v dolinah
z namakalnimi sistemi. Čez čas se je do tedaj oblačno vreme popravilo in sonce je obsijalo zasneženi vrh Olimpa, kije bil na levi strani naše poti, na desni pa seje svetlikalo Egejsko morje. Ob devetih smo prispeli v Solun (grško — Thessalonike), ki je glede na število prebivalcev in po svoji gospodarski pomembnosti drugo največ-je mesto v Grčiji. Mesto je politično in univerzitetno središče severne Grčije in ima zelo dolgo in živahno zgo-
dovino. Ustanovil jo je Kassandros v letu 316 pred našim štetjem inje ime-^novano po sestri Aleksandra Velike-» ga. Močno utrjeno naselje je doživelo '^ivahen razvoj, zlasti v času cesarja Justinjana in tudi v kasnejših dobah, čeprav je bilo večkrat napadeno in porušeno. Danes je mesto sestavljeno iz dveh delov — gornjega in spodnjega. Zlasti v spodnjem mestu je ohranjenih veliko zanimivih zgodovinskih stavb iz časa bizantinskega cesarstva, ki so raztresene med modernimi zgradbami. Dragoceni arheološki zakladi so shranjeni v znamenitem arheološkem muzeju. Po razpadu vzhodnorimskega cesarstva je zgodovini mesta dal odločilen pečat islam, saj je bilo mesto od začetka balkanskih vojn v sklopu turške države. V času prve svetovne vojne so na tem področju potekale velike bitke na znani solunski fronti.
Zanimivosti mesta smo si ogledali zelo na hitro na krožni avtobusni vožnji, nato smo se za štiri ure ustavili v središču mesta. Večina udeležencev je ta daljši postanek izkoristila za ogled trgovin in nakupe, saj je Solun pravi trgovski babilon z mešanico vsega, od modernih trgovin do vzhodnjaških prodajalnic in preprostih živilskih trgov. Ob 13. uri smo se zbrali v avtobusu in krenili proti grško-jugoslovanski meji. Na mejnem prehodu Bogorodica so cariniki dokaj hitro opravili carinske formalnosti, kar po vzorčnem sistemu. Nato smo se ustavili v Duty free trgovini, kjer smo zapravili še zadnje drahme. Tu si je večina nabavila znano grško pijačo Metaxa.
Po enourni vožnji smo prispeli na letališče v Skopju, od koder smo poleteli proti Zagrebu. Domov smo prišli v poznih večernih urah močno utrujeni.
VILI TURK, dipl. gozd. inž. Fotografije iz Grčije — (Foto: J. Jereb)
ČRMOŠNJIŠKE NOVICE
—	31. maja 1988 je naš tozd obiskal republiški inšpektor za varstvo pri deluv gozdarstvu skupaj z inž. Bogom Špiletičem, vodjo službe varstva pri delu v DO.
Ogledala sta si sečnjo in spravilo lesa v odd. 9 revir Resa in nista zasledila posebnih pomanjkljivosti, razen tega da sekači ne uporabljajo redno slušne zaščite, pri traktorjih pa sta predlagala boljšo zaščito galove verige.
—	10. junija so bili izvoljeni novi člani v samoupravne organe tozda in sicer v
delavski svet Alojz Puhan, Irena Matkovič, Hasan Hodič, Luka Dra-žetič, Jože Medic, Franc Kumelj, Ivan Retelj, Ante Erič in Hamdija Nakič.
Člana disciplinske komisije sta postala Marjan Matkovič ml. in Janez Bučar.
V samoupravno delavsko kontrolo so bili izvoljeni Maks Štubljar, Martin Hrvat in Šime Dražetič, v odbor za stanovanjska posojila Jakob Jerman, v odbor za izobraževanje in štipendiranje pa dipl. inž. Ivan Plut. Vsem novim članom želimo ob izvolitvi veliko uspeha.
—	21. junija je vozniku Muhare-mu Mujkiču zaradi zastrupitve s hrano poginil 13 let star konj. Na 1. seji DS tozda mu je bila odobrena enkratna denarna pomoč, ker konj ni bil zavarovan.
—	28. junija smo z našimi sekači pod vodstvom dr. Marjana Kotarja in dipl. inž. Črta Vilharja iz Biotehnične fakultete v odd. 84 revir Komama vas pričeli s sečnjo dreves listavcev na petih poskusnih ploskvah površine 30 x 30 m, z odvzenom izsekov na panju in v višini 1,30 m. Tako naj bi s preučevanjem ugotovili priraščanje in način pomlajevanja ter obnove v združbi Enneaphyllo-Fagetum.
28.	junijaje bila sklicana 1. seja novoizvoljenih članov DS. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Puhan, za njegovega namestnika pa Irena Matkovič.
Delavski svet je imenoval v komisijo za osebne dohodke Marico Bokanovo, Ivana Pluta, Marjana Grahka in v komisijo za medsebojna delovna razmerja Marjana Matkoviča st., Draga Zupančiča ter Vlada Bokana.
5. julija smo obnovili vse kažipote na glavnih križiščih cest na območju celotne GGE.
Z Zavoda za medicino dela smo prejeli podatke o zdravstvenih pregledih delavcev. Trije delavci, Agust Križe, Pile Davidovič in Sida Hadžič so predlagani za invalidsko komisijo, večini delavcev pa je bilo priporočeno, da se udeležijo letne zdravstvene rekreacije v zdraviliščih.
29.	julija je bila zaradi obravnave polletnega obračuna in izida
Semenska plantaža zelene duglazije v Črmošnjicah je bila osnovana leta 1979. Zaradi neuspelega cepljenja (inkompatibilnost) je uspeh slabši. Po obrezovanju vrhov dobivajo sadike poseben habitus. Čakamo na uspeh, ki pa verjetno ne bo velik. (Foto: I. Plut, dipl. inž.)
gospodarjenja sklicana 2. seja DS. Iz posredovanih finančnih in fizičnih kazalcev je bilo razvidno, da je polletni obračun za tozd Črmošnjice zelo dober. Celotni prihodek je bil glede na načrt presežen za 48 odstotkov, materialni stroški za 43, amortizacija za 6, dohodek za 59 in čisti dohodek za 60, dohodek za 59 in čisti dohodek za 60 odstotkov. Povprečni OD v polletnem obdobju je 580 tisoč dinarjev in je na tretjem mestu v DO.
— V ponedeljek, 1. avgusta, smo pokopali našega traktorista Božidarja Tomažina, kije tragično končal svojo življenjsko pot v prometni nesreči 30. junija ponoči. Dobrega, marljivega delavca bomo ohranili v trajnem spominu.
— Julija smo prejeli nove izračune stroškov za vzdrževanje konja pri spravilu lesa. Tako znaša neto odškodnina za spravilo z enim konjem na delovni dan 20.856 din.
— Na seji DS smo potrdili spremembe in dopolnitve pravilnika o materialnih nadomestilih in povrnitvi stroškov (kilometrina, regres). Tako znaša regres za prehrano na delovni dan 2.953 din.
Sprejet je bil tudi nov cenik gozdnih lesnih sortimentov in žaganega lesa, povišan za 30 odstotkov.
- 4. avgusta seje sestala komisija za medsebojna delovna razmeija in obravnavala pismeno odpoved sekača Janeza Bučarja. Sprejela je sklep, da se tovariša Bučarja odjavi sporazumno s ponedeljkom, 8. avgusta, ko bo nastopil drugo delovno mesto.
Učinkovita lovna vaba za lubadarje v Golobinjeku, revir Komama vas. (Foto: Ivan Plut, dipl. inž.).
—	3. avgusta je obiskal naš tozd gozdarski inšpektor dipl. inž. Jože Kruljac. Z dipl. inž. Ivanom Plutom, sta si ogledala vzdrževanje nasadov, plačanih s sredstvi SIS-a v revirju Resa in Komama vas.
— Z žičnim žerjavom URUS, ki je last tozda Novo mesto, spravljamo listavce v odd. 84 -— Bele stene od sredine aprila dalje. V tem času je spravil 1550 m3 lesa listavcev, od tega 30 odstotkov bukove hlodovine. Do izpolnitve načrta je ostalo še 700 m3, za kar predvidevamo, da bo potreboval z montažo in demontažo še okrog 25 delovnih dni.
-	Načrt proizvodnje v mesecu juliju je dosežen 68 odstotno. Od 29.868 m3 smo posekali 10.576 m3
listavcev in 9.916 m3 iglavcev. Lani ob tem času je bilo posekanih komaj 64 odstotkov lesa. Plan oddaje lesa do julija je bil izvršen z 8.417 m3 iglavcev in 11.354 m3 listavcev, kar znese 66 odstotkov načrta.
— V ponedeljek, 1. avgusta, smo pričeli s sečnjo na trasi ceste Dobin-dol — odd. 17. Predvidevamo, da bo celotna trasa posekana do 8. agusta, ko naj bi se začela gradnja ceste.
— V sredo, 17. avgusta, bo dve leti, odkar smo se črmošnjiški gozdarji za vedno poslovili od pokojnega Antona Tessarija. Še vedno ga močno pogrešamo in se ga hvaležno spominjamo.
Dipl. inž. IVAN PLUT
Primerjava z možem na sliki desno spodaj pokaže, kako ogromna je bukev pri Pondorfu v francoskih Jurah. Devetsto let stara bukev, naravni spomenik, ima krošnjo z obsegom dobrih osemdeset metrov, obseg debla je osem metrov.
Danica Belopavlovič in Tine Petretič v pokoju
(Nagovor ob upokojitvi Danice Belopavlovičeve in Tineta Petretiča).
Danes smo se zbrali z namenom, da se poslovimo od dveh naših dolgoletnih sodelavcev, Danice Belopavlovičeve in Tineta Petretiča. Če sem rekel, da se poslovimo, nisem tega mislil v pravem pomenu besede, ampak v smislu prijateljskega stiska rok sodelavcema, ki sta toliko let živela in delala z nami in sedaj stopata v jesen svojega življenja. Upokojitev res pomeni prelomnico v življenju, nikakor pa ne slovesa. Prav nasprotno! Želimo, da bi se tudi odslej pogosto videvali ter malo pokramljali. Resje, da čas izredno hitro beži in zdi se, kot da bi bilo včeraj, ko smo obema prisrčno stisnili roko ob njuni petdesetletnici. To je samo dokaz več, da se časa ne da ustaviti in da za vse nas predstavlja nekakšno nevidno silo, kateri se moramo hote ali nehote podrejati. Zato pravi pregovor, da ura teče in nič ne reče. Resničnost tega pregovora čutimo brez razlike prav vsi in koraku, ki ste ga naredila naša sodelavca, vsi sledimo.
Tako Danica kot Tine imata na svoji življenjski poti precej skupnega. Oba sta bila rojena v težkih predvojnih časih, oba sta doživela grozote vojne in pomagala pri obnovi porušene domovine. Oba sta bila tudi rojena na obronkih Gorjancev, Danica na južni, Tine pa na vzhodni strani. Obe sta sončni in pokriti z vinogradi.
Danica se je rodila 25. decembra 1929 v majhni belokranjski vasici Hrast na južnem pobočju Gorjancev, v zavedni kmečki družini, ki seje morala preživljati s trdim delom. Takrat so bili težki časi, saj je svet pretresala gospodarska kriza. Tedanjemu času in razmeram primerna je bila tudi Daničina rana mladost. Nič kaj lepega ni bilo v njej. Samo trdo delo na siromašni belokranjski zemlji ob skorji kruha. Ko še ni končala osnovne šole seje začela vojna vihra. Deželo so zasedli Italijani, toda kmalu seje tudi v teh krajih razplamtelo narodnoosvobodilno gibanje. Iz maščevanja so fašistični okupatorji leta 1942 Hrast požgali in tako kje komaj 12-letna Danica ostala brez strehe nad glavo. Njena usoda je bila podobna usodi drugih vaščanov Hrasta, ki so
e
morali iskati zavetja pri sorodnikih v sosedjih vaseh. To so bili najtežji trenutki v življenju mlade deklice, ki pa podobno kot vsa njena družina, ni izgubila vere v življenje. Vsi so delali za partizane in tudi Danica je prenesla marsikatero pošto zanje, pri čemer se ni ozirala na nevarnost, ki soji pretile na vsakem koraku.
Koje bilo Danici 15 let, je dočakala težko pričakovano svobodo. Kot gimnazijka seje z vso vnemo vključila v delo mladinske organizacije. Že leta 1949 je bila sprejeta v ZKS, udeležila pa seje tudi mladinske delovne akcije pri izgradnji HC Mavrovo v Makedoniji.
Po končani gimnaziji se je leta 1950 vpisala na gozdarski oddelek FAGV v Ljubljani. Tudi tu seje poleg študija z vsem srcem posvetila delu v družbenopolitičnih organizacijah. Na fakulteti smo jo poznali kot izredno delovno in prizadevno kolegico.
Leta 1958 je diplomirala in se 1. marca zaposlila kot inženir pripravnik pri urejanju gozdov takratnega KGP Novo mesto. Že prej je pripravila svoje diplomsko delo s področja urejanja gozdov v zasebnem sektorju v gospodarski enoti Straža—Toplice. Pri urejanju gozdov je delala vse do konca leta 1972, ko je prevzela vodenje službe za AOP. Ne bi posebej našteval, kaj vse je delala v naši delovni organizaciji, saj jo vsi poznamo kot vestno, marljivo in skromno sodelavko. Posebej je treba omeniti njeno dolgoletno prizadevanje pri
utijevanju samoupravnih odnosov in delo v družbenopolitičnih organizacijah. Vso svojo ljubezen in skrb je v tem času posvečala svojim staršem in tudi danes z ljubeznijo skrbno neguje svojo priletno in bolehno mamo.
Slabi dve leti mlajši Tine seje rodil 11.junija 1931 vslikoviti vasici Frlu-ga, ki leži sredi vinogradov blizu hrvaške meje. Tudi on izhaja iz kmečke družine inje svojo rano mladost preživel ob trdem delu in pomanjkanju. Na sploh je bila njegova življenjska pot v rani mladosti skoraj na las podobna Daničini, le s to razliko, daje moral Tine več in dalj čas garati na kmetiji. Sodeloval pa je tudi v mladinskih delovnih akcijah in bil zelo delaven v režijskem odboru pri izgradnji ceste Prušnja vas—Dol. Redno se je zaposlil star blizu 27 let na Gozdarski lesni poslovni zvezi v Novem mestu. Zanimivo je, daje datum njegove redne zaposlitve prav tako 1. marec 1958. Tako sta letos oba z Danico obhajala 30-letnico plodnega dela v gozdarstvu.
Tine seje z dušo in telesom posvetil gradnji cest, tako pri poslovni zvezi kot kasneje pri KGP in GG. Leta 1961 je opravil strokovni izpit za kvalificiranega minerja. Bil je gradbeni delovodja in nič koliko kilometrov gozdnih cest je zgradil in odprl gozdne predele. Vse do leta 1975 je vodil gradnjo gozdnih cest, potem pa je prišel v komercialo DSSS za nabavnega referenta. Ves ta čas je vestno skrbel zlasti za nabavo rezervnih delov in ni ga proizvajalca ali prodajalca, ki ga Tine ne bi poznal.
Leta 1962 si je ustvaril družino, nekaj let kasneje pa postavil tudi lep dom v Novem mestu. Zelo rad zahaja v rodno Frlugo, kjer prideluje žlahtno kapljico v svojem lepo urejenem vinogradu.
To bi bila v skopih obrisih življenjska pot naših sodelavcev, ki odhajata v zasluženi pokoj. Prepričan sem, da se bosta večkrat spomnila svojih sodelavcev, s katerimi sta delila dobro in slabo.
Danica in Tine! Dovolita mi, da vama v imenu vseh sodelavcev zaželim veliko trdnega zdravja in sreče, obenem pa se vama iskreno zahvaljujem za vse tisto, kar sta z dolgoletnim požrtvovalnim delom prispevala k razvoju dolenjskega gozdarstva. Na zdravje in srečno!
Dipl. inž. JOŽE PETRIČ
f	;	'n
Petdesetletniki v tozdu
gozdarstvo Črmošnjice
Letos se bosta srečala z Abrahamom Marjan Matkovič in Angelca Štubljar.
Marjan Matkovič se je rodil 22. septembra 1938 v Novem taboru pri Črmošnjicah. Vas Črmošnjice je obdana z gozdovi in Maijan jim je ostal zvest še danes. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1953 pri takratnem
Angelca Štubljar se je rodila 30. marca 1938 v Gor. Lokvici pri Metliki kot hčerka v številni družini. Pozneje so starši kupili hišo v Srednji vasi, se nastanili z vso družino in tako sije Angelca leta 1955 poiskala delo pri kmetijskem posestvu v Črmošnjicah. Ob sklenitvi zakonske zveze sta bila oba z možem zaposlena v Črmošnjicah. Od leta 1978 dela kot
Kmetijsko-gozdarskem posestvu, vse do leta 1963, ko se je zaposlil pri Gozdnem obratu Črmošnjice. V 34-letih službovanja v gozdarstvu je v začetku delal kot sekač in pri urejanju gozdov, od 1964 leta dalje pa na delovnem mestu revirnega gozdarja v revirju Resa. Marjana vsi poznamo kot vestnega delavca, saj vse zaupane naloge pridno in dosledno opravlja ter je mnogim mlajšim delavcem lahko za vzgled.
snažilka v delavskem domu. Skupaj s sodelavko Marico marljivo in vestno opravlja svoja vsakodnevna opravila. V času 17-letne delovne dobe je bila med svojimi delavci in sodelavkami spoštovana in cenjena, saj je vesele narave, zelo rada zapoje in pozabi na vsakodnevne težave ob lepi glasbi.
Obema jubilantoma našega tozda vsi sodelavci želimo še mnogo lepih trenutkov, veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja v njunih družinah ter med sodelavci.
Dipl. inž. IVAN PLUT
C	N
Vodja tozda »Gozdarstvo« Straža
dipl. inž. Jernej Piškur je
praznoval 50. rojstni dan
v_____________J__________J
Nihče mu jih petdeset ne bi prisodil, vendar je res. V juniju jih je dopolnil, poln življenjske moči in zagnanosti.
Rodil se je v vasi Gabrovčec pri Krki v kmečki družini. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Stični in leta 1967 diplomiral na gozdarskem oddelku biotehnične fakultete.
Prvo službo je nastopil pri Biroju za gozdarsko načrtovanje, nato je bil referent za gojenje pri Agrokombinatu Grosuplje. Od leta 1967 je zvest tozdu Gozdarstvu Straža, kjer je že tretje mandatno obdobje vodja tozda. Leto za letom prihaja iz svoje rodne vasi v 30 km oddaljeno Stražo, kar ni majhen napor.
Piškurjeva služba in življenjska pot je polna, dinamična, nenehno je v gibanju in iskanju novih, boljših, tako strokovnih kot organizacijskih rešitev. Svoja prizadevanja ne omejuje samo na tozd, ampak v povezanosti z ostalimi tozdi v DO in izven nje.
Tozd »Gozdarstvo« Straža je pod njegovim vodstvom dosegel zavidljive uspehe na strokovnem in gospodarskem področju. Njemu gre zaslu-
ga, da si je tozd pridobil svetovni sloves. V priprave na kongres IUFRO je vložil veliko strokovnega znanja in truda. Pogosto nas obiskujejo strokovnjaki iz številnih dežel, ki skupaj z Biotehniško fakulteto v Ljubljani sodelujejo pri znanstvenih raziskavah in strokovnih ogledih praktičnega gospodarjenja z gozdovi. Dovolj jasen dokaz za dosežene uspehe je Jesenkovo priznanje, ki gaje tozd prejel lani.
BOŽIDARJU TOMAŽINU V SLOVO
Ko sem se i’ nedeljo, 31. julija 1988, popoldan vrni! z dopusta, meje čakala doma žalostna novica, da Božidarja ni več med nami. Prav tako so onemeli tudi delavei naše temeljne organizacije ter vsi, ki so ga poznali in ga imeli radi. Vest je prišla tako nepričakovano, da nihče od nas ni mogel razumeti, da se je to res zgodilo. Kruta usoda nam ga je ugrabila nepričakovano, ko je bil poln življenjske moči.
Božidar se je rodil pred 22 leti, 5. septembra leta 1966. Življenjska pot mu ni bila postlana z rožicami in zelo mlad se je moral spoprijeti s težavami Privabil ga je gozd in šel je po stopinjah svojega očeta, ki je tudi vse svoje življenje prebil v roških gozdovih. V naši temeljni organizaciji gozdarstvo Črmošnjice, se je zaposlil, kot 18 letni mladenič leta 1984 in kmalu odšel na odsluženje vojaškega roka. Potem se je vrnil in delal z nami do tragičnega dneva, 30. julija 1988.
V začetku je opravljal predvsem gojitvena deta, kasneje pa se je odločil, da bi poslal traktorist pri spravilu lesa. Dogovorili smo se in uspešno je opravil tečaj za traktorista v Postojni. Delal je pretežno v roških gozdovih, bilje del njih in jih tudi vzljubil. V njih je Božidar preživel velik del
svojega prekratkega življenja. Pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti je bil marljiv, skromen in vzor sodelavcem. Zato se je zahvaljujoč svojim vrlinam naučil premagovati težave in se vživeti v okolje, ki ga je z veseljem sprejelo. Ob njegovem odhodu čutimo vsi delavci tozda praznino, posebno še zato, ker smo v preteklih letih le s težavo pridobili nekaj mladih delavcev, med katerimi je tudi Božidar obetal postati zelo izkušen in požrtvovalen, tak kakršnega zahteva težak gozdarski poklic.
Božidarja bomo pogrešali vsi delavci tozda. Ohranili ga bomo v lepem spominu, zlasti pa bomo ohranili v spominu njegov vedri, odločni obraz in lik iskrenega in dobrega tovariša. Zahvaljujemo se muza delo in trud, ki ga je prispeval za našo lepšo prihodnost.
Vsem njegovim dragim pa izrekamo iskreno sožalje.
JANEZ ŠEBENIK
4# "	:'Š!
Ni pa samo dober strokovnjak. Opravlja številne naloge v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti. Sodeluje v republiškem sindikatu gozdarstva in lesarstva in je član odbora za zvezno tekmovanje.
Kakor poklicno delo, tako je razgiban tudi njegov prosti čas. Nekdaj aktiven športnik se še danes ne ukloni letom. S svojim kajakom sodeluje na kajakaških prvenstvih na reki Krki in uspešno premaguje brzice in ovire številnih drugih jugoslovanskih rek. Tudi kot ribič je povezan z reko Krko, se bori za ohranjanje življenja v njej, proti onesnaževanju in poseganju v neposredno okolje.
Na delovnem mestu je naš vodja tovariški, dobrohoten, vedno pripravljen pomagati in svetovati, vendar neizprosen, kadar gre za uveljavljanje delovne discipline, varstva pri delu in za odpravljanje nepravilnosti. Takega cenimo vsi.
Sodelavci smo mu hvaležni za vse zasluge in prizadevanja v dobro naše skupnosti. Ob jubileju mu iskreno čestitamo, želimo zdravja, osebnega zadovoljstva in sreče v krogu družine, na delovnem mestu pa nadaljnjih uspehov.
Sodelavci tozda Gozdarstvo Straža
»Darujmo zase«
Zdravstvo v naii regiji se že dalj časa nahaja v težki situaciji Poleg slabega gmotnega položaja in neustreznih prostorskih pogojev mu primanjkuje tudi finančnih sredstev za nabavo sodobne medicinske opreme Da bi delno pomagali reševali nastalo situacijo in s tem prispevali k kvalitetnejšim zdravstvenim storitvam i' regiji, so se medobčinski sklad za drage medicinske instrumente pri Občinskem odboru RK Novo mesto. Regionalna radijska postaja »Studio D« in Dolenjski list odločili, da organizirajo prireditev z naslovom »Darujmo zase«. Izkupiček celotne prireditve bomo namenili za nakup mamografa, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka na dojki Skoraj petina žensk, ki zboli za rakom, zboli ravno zaradi raka dojke. V Sloveniji prihaja okoli 65% žensk na zdravljenje, ko je bolezen že razširjena in zdravljenje težje. Ker dolenjsko zdravstvo kot edina regija v Sloveniji nima ustreznih aparatov, je ta odstotek pri nas še večji.
Medobčinski sklad za drage medicinske instrumente je že dosedaj uspešno zbiral sredstva za nabavo dragih medicinskih inštrumentov in izdatno finančno podprl nakup 16 potrebnih aparatur.
Prireditev »Darujmo zase« bo 17. septembra (v slučaju slabega vremena 24. septembra) na Glavnem trgu v Novem mestu. Trajala l>o od 12.00 do 24.00 ure. V popoldanskem času bodo nastopile različne glasbene in ostale skupine. V večernem času bo v režiji »Studia D« centralna prireditev, v kateri bodo nastopali popularni ansambli, pevci, plesalci, ekipa modre kronike »Studia D« ter modna revija delovnih organizacij Dolenjske. Celotno prireditev bo prenašala tudi Regionalna radijska postaja »Studio D«.
Sredstva za mumograf nameravamo zbrali na naslednje načine:
—	preko DO. šol. OORK in na sami prireditvi bomo organizirali prodajo priponk z napisom »Darujmo zase«, ki bodo hkrati služile kot vstopnica za prireditev;
—	DO v regiji bomo zaprosili za sponzorstiv prireditve, posameznih točk ter ostale reklamne usluge (generalno sponzorstvo, sponzorstvo osrednje prireditve, reklame na letaku, reklama na prireditvenem prostoru);
—	dan pred prireditvijo bo »Studio D« preko živega kontakta s poslušalci odprl možnost občanom in OO sindikata, da darujejo prispevke na žiro račun sklada;
—	organizirali bomo bogat srečelov;
—	delovne organizacije m posamezniki, ki bodo v času prireditve nudili gostinske usluge, bodo v skladu z cenikom prispevali dogovorjene zneske na račun sklada.
Udeležba vseh organizatorjev in nastopajočih bo brezplačna
Prepričani smo. da je med občani in kolektivi v regiji globoko zasidrana solularnost in čut za pomoč sočloveku To je garancija da bo akcija za zbiranje sredstev za mamograf v naj večji meri uspela
Upamo, da med nami ne bo občana in kolektiva, ki se nam ne bi želel pridružiti v izvedbi te obsežne, zahtevne in obenem globoko humanitarne akcije.
Tovariški pozdrav!
Predsednik odbora za prireditev
»Darujmo zase« UItQ$ DULAR

Slovenski jamarji v Črnomlju
V začetku junija letos so se v Črnomlju zbrali člani jamarskih društev na svoji letni skupščini. Vabljeni so bili tudi drugi ljubitelji narave. Ja-maiji so priredili priložnostno razstavo opreme za raziskavo jam. Začetniki so opravili izpit za jamarja. Zvrstila so se poučna in zanimiva predavanja o našem bogatem jamarskem svetu. Drugo leto bo društvo slavilo 100-letnico obstoja. Zanimivo je bilo predavanje o vodnih virih na južnem območju Roga in v Beli krajini. Predavali so priznani strokovnjaki, ki delajo na tem zanimivem področju. Ob vsem tem pa je bila vseskozi poudarjena vloga gozda. V Sloveniji je 90 odstotkov vseh vodnih virov iz gozda. Raziskave kažejo, da je naše podzemlje vedno bolj onesnaženo. Zdravih virov pitne vode je vse manj. Za Belo krajino sta pomembna le še dva, Obrh pri Metliki in izvir Dobličice pri Črnomlju.
Gorenjska
časopisno založniško podjetje
® KMEČKI GLAS
Že dolgo je ustaljen običaj, da so seje predsedstva zveze dita gozdarstva in lesarstva Slovenije po možnosti vedno v drugem kraju. Tako se člani poleg drugega seznanijo tudi z značilnostmi tamkajšnjega gozdarstva. Na sporedu so tudi razni ogledi
Proti koncu zadnje, aprilske seje v Zagorju, je predsednik inž. Štampar rekel: »No, sedaj se moramo še samo dogovoriti, kje bo prihodnja seja. Imamo dve ponudbi. Tolminci nas vabijo nekam v Brda, Belokranjci pa v svoj konec.«
Kolega Nace je prvi povedal, da nas bodo radi sprejeli, da pa je datum nekoliko pozen. »Češnje bodo že črvive,« je v šali dodal.
Zato je predsednik takoj nadaljeval: »Torej imate besedo vi Belokranjci.« In pokazal je na nekega kodrastega, meni popolnoma neznanega štiridesetletnika.
Gozdar ni, sem razmišljal, te zastopam jaz, Novo leso vec tudi ne, tega poznam. Najbrž bo iz kakšne druge lokalne lesne industrije.
Skrivnost je bila hitro pojasnjena. » To je pomota,« seje oglasil oni. »Jaz nisem noben Belokranjec ampak pravi Gorenjec. Tovarišu predsedniku sem pred sejo sam predlagal, da bi bilo dobro iti enkrat tudi v Belo
V slovenski literaturi je kdo ve zakaj skoraj zamrl žanr zgodovinske (romantične) povesti, ki je imela nekdaj veliko bralcev. Med avtorje, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi literaturo razbremenili njegovega »usodnega poslanstva«, je tudi Novomeščan Slavko Dokl. V Uskoški princesi popisuje uskoško življenje v dolini reke Krke v 17. stoletju v značilni romantični maniri, ob tem pa povest o mladem uskoškem paru in njunih pustolovščinah doma in v širnem svetu prepleta z etnološkimi, zgodovinskimi in kulturološkimi drobnimi zanimivostmi, ki nadevajo njegovemu fantazijskemu pisanju zgodovinsko preobleko. Knjigo je z imenitnimi grafikami ilustriral samouk Bogdan Breznik iz Trebnjega.
Knjiga obsega cca 300 strani in 20 ilustracij. Cena knjige ob izidu septembra 1988 bo 26.000 din. Lahko jo naročite z naročilnico, ki jo pošljite na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana.
krajino.«
Prisotni so se zasmejali, moj sosed pa mije rekel» To je pa pra va gorenjska. Ni povabil brata ampak nas vse — drugam.«
Dipl. inž. SLAVKO KLANČ1ČAR
NAROČILNICA
& KHCĆKIOLAS
Ime in priimek
Natančen naslov (kraj, poima It., uka in !i.)
Zaposlen pri
Matična It. občana
Naročam USKOSKO PRINCESO po ceni 26.000 din. Knjigo bom plačal a v sečnih obrokih (največ )) po	din.
zaporednih me
Stroike dostave zaračunavamo posebej.
gozdarskih vlak, kakor tudi o slabljenju zelene gozdne vegetacije. Z umiranjem jelke, domačega kostanja in bresta izgubljamo na našem območju tri zelo pomembne drevesne vrste. V ozračju je vedno več škodljivih plinov, ki so poleg drugih vzrokov, kakor npr. prevelikega staleža jelenjadi, zlasti v zimskih mesecih, krivi za umiranje gozda. Zanimiva je dejavnost naših jamarjev, katerim bi morali mi vsi bolj prisluhniti, saj oni temeljiteje od nas poznajo vodne razmere, ki so za naše preživetje odločilnega pomena.
Naše strokovno delo, obogateno z znanjem jamarjev, bo prav gotovo uspešnejše pri ohranjanju najdragocenejše tekočine, zdrave vode.
FRANC JANEŽ
IZGUBLJENE
ILUZIJE
Slednja dobiva vodo iz vzhodnih pobočij Poljanske gore, Mirne gore, Sredgore in Bukove gore. Zato je bila tudi tu poudarjena varovalna vloga gozda pred njegovo lesno proizvodnjo. Omenjena je bila pomembna vloga gozdarjev pri gradnji prometnega omrežja in pomisleki o veliki gostoti
Kar petintrideset let in kakšno čez
je zgodaj vstajal, vsak dan
ROMANTIČNA POVEST O USKOŠKIH ČASIH Slavko Dokl:
»USKOŠKA PRINCESA«
na gozdno upravo prihajal, v nebo se oziral, ko padal je sneg in v hosto se vozil garat. Takrat, ko je drevje podiral, pa si je govoril kako bo lepo in kaj bo še storil, ko dal bo slovo.
In zdaj se je zadnjič na delo podal, popoldan bo še za pijačo dal in tiho odšel
A lega, ni prav nič vesel že nekaj je časa, odkar je dojel, da ves je bolan.
In v srcu še ta bolečina, da nič preveč prida ne bo pokojnina.
SLAVKO KLANČIČAR
Podpis:

DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto - Odgovorni urednik ing Janez Pen-ca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing Jože Falkner. ing. Slavko Klanćićar. Uroš Kastelic, Matija Mazovec ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Abgelbert Tesari Izhaja enkrat na mesec v 1100 izvodih. — Uredništvo: Novo rhesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk Tiskarna Novo mesto.