Po krvavih dneh. 20. september 1908 ostane za naš narod zgodovinski dan. Kri, ki je tekla ta dau po ljubljauskeni tlaku, prelita po krutoati in kratkovidnosti krmilarje? drža^uega ustroja 7 Avstriji, posebe na Sloveuskem, appcialno pa še na Kranjskem, ta kri nam bodi glasen opnmiu za pravice in svobodo našega slovenskega iiaroda. Iz te nedolžne krvi mora vzkliti tudi našemu, dozdaj 7.aničevariemu in teptatiprnu Ijudstvu vsa tista proatost, sreča. svoboda in blaginja, ki gre svobodnemu državljanu in kar iraajo iu uživajo tudi drugi, ue ua višji stopnji onaike od naa stoječi — kakor kaže ravuo 20. aeptember. In res, narod se je jel za^edati da bodi na S7oji zeml.ji, ki jo je le on izpremenil s trudorn in znojem 7 rodovitna tla, le ou sam gospodar, kjer mu nima tujec ničeaar ukazo7ati, ker je gost. O Ta za7eat je prodrla žadnje dni 7 zadujo gorsko 7as. Narod sam spozuava, da je sara 7eliko zakrivil tega, da je postal tujec ošaben, ker ga je nego^al ua 7se pretege t«r mu prepuatil 7ae 7ire pos^etne sreče, trgo^ine in podjetja na gospodarsko-kulturnem polju. Tega se zdaj zavedamo, in prtfelo se je emancipiranje od naših tlačilcev na goapodarskem-trgovskem polju. Pra7 je tako. Kdor ima denar, ta ima moč in veljavo, in bodi še tako nezuatna oaeba, magari tudi ljudski ufitelj. Kdor je imo^it, pred tem je rešpekt. Klanja 86 mu 7se, tudi d^orni s^etniki. Le petica da ime slo^eče I Oe kje, se to vidi pri nas aamih. Treba pred^sem, če hočemo, da boiuo kaj veljali pred svetom in da nas ne bodo streljali kot dirjačino, da se gospodarako ojačimo. Potreba je, da 7ae bogate 7ire trgo^ine, obrti in druge pre^zamemo 7 S7oje roke. Iu ko se to zgodi, tedaj nas bodo tudi drugače upoštevali kot dozdaj. Da ae bo pa daio vse to izvesti in tudi obdržati 7 posesti, se je pa treba pola-titi še drugega, ne manj, ampak še bolj 7ažnega kapitala, to je duše^nega napredka in obče izobrazbe. Brez te ni aamo osvojitve in 7se doblj^no je le hipno, brez trdnega temelja. Treba tedaj izobrazbe in s to za^ednosti in ljubezni do 87oje rodne zeralje in 7aeb n.je vrliu in bogastva. Ko bo imelo naše ljudat70 vse te spcobnosti. tedaj se nam ni bati za obstanek in za s ki7.jo 20. septembra iz7ujevane aspt-he na 7Sch toriščih prosvete. Ta Ijubezeu se pa mora zbuditi že 7 nežnih arcih 7 prvi otroški za^esti. To delo pa 7zmore h dobro urejeno, vsfm modfrnim potrebam ustrezajnče liudsko šolstvo. Lp dobra Ijudakašolaje^stanu i z v r š i t i to 7eliko gospodarsko-kulturno delo emancipaci.jf. Zal. da naše Ijudsko šotatvo 7 celoti šn daleft zao-4aia po svojpm usiroju kakor p<> vsHStraD-«kih pomanjkljivoi-tih, da bi bilo že p 'poluoina kos tej nalogi Iu tem nedo-tatkom oisrao kri vi mi uboge pare — Ijudski uttt-lji. Ne! Sa.j \hčerao ko črna živina, o čemnr avedoči žalostna statistika prezgodaj Kglih pod črno zemlio : ti so naši in obenem namdovi mučpniki. Tenou so vzrok oni, ki imaio usudo ljudsknga šolstva 7 rokab. In ti ? Najrajši bi iineli, ko bi se podrla zadnja uftlnica 7 deželi, da bi se spodilo in masakriralo slednjega zavedno narodnega učitelja. Afera Fabinc še ni pozabljena Oe bi bili ti naši uarodujaki le malo narodnega duba, bi morali tu takoj spoznati, da giv za važfi) narodpn princip. Tudi šol*ke mmere kot take jp treba 7 tako ue^arnih krajih upnšte^ati tjr jih urediti, oduosno vplivati z mnriidainHga mesta, recimo iz deželnega odbora in šolskih korporacij da se, kt-r šolsko poslopie ne ustrpza nairaanje šolskim potrebam novo sezida, oziroma primerno razširi. Tu, 7 tako izpostavljfnem kraju je 7»rče7anje 7elika, 7elika izguba. Pomisliti treba, da pri takih razm rah ne morejo biti pos»-bni usp<-bi. In piepro>t delavec. vid^ž neusp»-he, pošlje S7oji-ga otroka tja, kjer 7e, da sc res kaj nauči. v šnlo z normalnimi in ugodnimi raunerami. kj*T pride na eDO učitelj^ko osebo k7e/jemu 40 otrok, to je 7 šulvereinsko šnlo. Preprostemu dninarju tega pač iii zatoeriti, saj še ljudski prvaki in voditelji šolajo 87oje otroke na nemških šolah ! Mora pa tudi biti dobro za^eden ta, ki se bo uklonil iz ljubezni do 8vojega lastnega otroka okolnostim, po kat^rih sluti, da bo njego7 otrok enkrat srečen, ne oziraje ae na to, da bo odpadnik in najvefji sovražnik s^ojega lastnega rodu. Kar je na Jesenicah, to je na Koroški beli. No7a šola, 7elika ; otrok 7eč ko zadosti, da lih niti 7 razivd ne sprarijo, a po znani de7izi : nNobeDega razreda in nobenega učitelja 7eč," se šola ne razširi dasi ljudatvo želi in prosi ter ao 7si pogoji tu. In naaledki ? Kakor na Jesenicah in drugod slabi uspehi in nezadovoljnost 8 šolo. To priliko bodo pa znali dobro porabiti uaši nasprotniki Neraci in ustanovili bodo nemško šolo, kjer se bo temeljito ufilo z najlepšimi uspebi, a še temeljitejše in še z lepšimi uspehi raznarodovalo našo nežuo mladino! Takih primpro7 bi še labko navedli 7e?, omenimo samo Tržič. Pa tudi pred zidovjera Liubljaoe ae kaže slična perspektiva. Sploh pa ne samo 7 takih krajih, 7se ljudsko šolst70 treba po^zdigniti, treba no^ih šol, atare, prenapolujene razširiti, pouk preurediti priraerno sedanjim moderDira, gospodarskim in narodnim interesum. Naše aedanje ljudako šolst?o, kakor že om^njeuo, nikakor ne odgo^arja 7 velisi celoti narodnim potrebara, po katerih je edino mogoče priapeti do samoos7ojit7e. Kakor rečeno so uspehi na šukerein^ki šoli zaradi normalnih razmer res lepi in primerni. Teh uspeho7 pa ni pripisati le zdravim šolskim razmeram, ampak tudi učiteljstvu na teb šolah. To učiteljstvo ne le da je dobro gmotno situirano, ono tudi uiiva med S7o.jimi pristaši^elik ugled in spoštovanje, se gibliejo pri pouku 7 okviru zakona popolnoma svobodao, po s^ojem preudarku in pre^idnoati, kako in kaj, da se bo 7eč doaeglo in bolje utrdila nemško-nacionalna mist-l. Poznat je otrok slovenskih starie7, neraščine ne^ešč, kakšnega n^mškcga duha se je navzel na tej šoli, da je danes kot uradnik nekje pri železnici najhujši nemški nacionalec. In čez 7se te neraške šole — uče tudi 7erouk ! — ae nobeden ne zgraža, češ, da so to s^obodne šole, kakršne so res in kakršnih tudi mi potrebujemo, če hočemo biti to, kar zdaj zabtevamo — gospodarji na svoji zeralji ! Zdaj pa primprjajmo našo šolo, polno nabasano, da bolj ne more biti, kako in koliko se 7 nji goji narodni čut. Že beseda Slo^enec 7 šoli je nekaterim našim gospodom odveč, da bi ne priali 7 alabo luč pri vitezu in gospodarju 7sega šolst7a na Kraiijakem ! Pa ne aamo 7ladno-birokraškemu aiatemu, tudi drugim go8podom ni to nič kaj po volji, češ, s tem se nekako pohujšuje in to je že brez^eraka šola. Kakor pa 7se kaže, ae je težko in nevarno učitelju eksponirati, četudi bi ae rad, da bi ne zapadel kazni šolskih poatav, da je 7 šoli hujskal ali celo brez^ersko učil. Zgled nam za to fc>7ariš Fabinc, pa tudi drugi. In če se hoče imeti uspeha, treba trdnib, gmotno dobro podprtih učiteljev, ki bodo imeli ugled. In kako je danea ? Mizerija ! In tega no krivi oni, ki imajo moč 7 deželi. Eazume ae, da dokler ne bo tudi ta točka po7oljno rešena, ne bo bolje. Vkljub 7sem bobnečim frazam in besedam Da zboro7anjih in 7 časopisju, da ao le oni čimrji narodne misli, pros^ete in napredka narodnega gospodarst^a, pojdemo le rako^o pot, 6e ne preustrojimo šolstva 7 narodnem, naprednem in svobodnem duhu, kakor ga imajo že Nemci, ne iz7zemški krščanskih socialce7. In kdo zahte^a tudi pri nas tako šolst7O, ki stoji res na pra^i narodoi podlagi, kije 870bodno 7sega birokratizma, ki naj ustreza našim 7seobčira gospodarskim potrebam? Mi, napredni učitelji smo, ki se odločno bojujemo za ta, naš narod osrečujoči smoter. Ko 7zgojimo 7 taki s^obodni šoli narod, ne bo trpel tudi 7 s^oji sredi parasito? in zajedalk. Tak narod bo potem napram 78akomur oater, a pra^ičen sodnik in ne bo trpel, da bi poaaAeznik gospodoval nad ujim. Tega seveda potem ne bo. Narod bo cenil 7sakogar po delu in vsakemu tudi priaodil primerno plačilo. Mi učitelji se tega ne bojimo. Pravica naj 7lada ! Dokler nimamo take šole in dokler se bo šolstvo tako sistematiško z>>neraarjalo, kakor se ra^no v sedanjih časih, pa ne pričakujrao od zapričete akcije samo087ojit7e posebnih 7saj trajnib uspehor ne. Gospodje, brez razlike politiških atrank, posluša.jte ta naš glas ! Streznite se in popravite, kar ste zakrivili, oziroma lotite se tudi dela na šolskem polju ! Dela je pre^eliko, če hočemo emancipirati narod od tujpga 7pliva in če hočemo, da ni tekla zaraan kri narodnih mučeiiikov Adamiča in Lundra!