i
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6ređne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
,ySiraza * izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
ai se more govoriti 11.—12. ure dopold.
Vojska med Rusijo in Turčijo.
Turške bojne ladje obstreljujejo ruski gnesti Feodošija in Sebastopol. — Turki zahtevajo predajo mesta Novo-Rossijsk. — Boj med turškimi in ruskimi ladjami. — Dve ruski bojni ladji se potopili— Turki se posvetujejo. — Rusi severoizhodno od mesta Turka vrženi nazaj.
—	Junaški cin naših crnovojnikov. — Ruska zaloga streliva zletela v zrak. — Ob Sanu ruski napad odbit. — Nad 73.000 ujetnikov. — Na Rusko-Poljskem ni bojev. — Naši zasedli zopet nove srbske postojanke. — Nemška armada na meji izhodne Prusije napreduje.
—	13.000 Rusov ujetih. — Nemci zasedli mesto Dixmuiden. — Angleži se bojijo za London.
Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10-— Pol leta	. . „ 5-—
Četrt leta . . „	2‘50
Mesečno . . „ 1-—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . . K 151—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredniš; vsak dan
Vojska med Rusijo in Turčijo.
Maribor, 81. oktobra.
V četrtek, dne 29. oktobra, je bill prvi spopad na morju med Rusijo in Turčijo. Ruski torpedni čofli-ni so hoteli preprečiti, dai ne bi turško brodovje odplulo iz Bospora. V boju, ki se je razvil, so Rusi izf-gubili eno ladjo za polaganje min in eden torpedni rušilec. !Ob enem je isti dan neka turška kpižarka, obstreljevala rusko mestò Feodošija, tudi Teodozija imenovano, turška križarka „Hamidie“ pia: se je pojavila pred mestom NoworRossijsk in potem odplula, ne da bi ga obstreljevala,. Tudi rusko bojno pristanišče Sebastopol so turške ladje z uspehom obstret-jevfale. Kocka je že torej padla tudi med Rusijo in Turčijo.
Da bo Turčija posegla v, sedanjo vojsko, se je že delj časa pričakovalo. Že pred 6 tedni je Turčija odredila splošno mobilizacijo svoje armade. Angleži in Rusi tega koraka Turčije 1 najbrž niso smatrali resnega, temlveč so kakor nalašč: izzivali Turčijo. Anglija je zaplenila dva turška drednauta, ki slabila v angleških laidjedelnicah izgotovljena za, Turčijo, Rusija pa je pošiljala svoje črnomorsko bojno brodovje na prežo pred Bospor in Caijigrad.
Trojni sporaizum je bil že zavoljo tega nevoljen na Turčijo, ker je kupila dve nemški bojni ladji „IGoeben“ in („Breslau,“ [Pa Turčijfi; se je malo zmenila kakor za angleške in francoske opomine, tako tudi za ruske grožnje. Čutila se je celo toliko samostojno in močno, da je zaprla morsko ožino Dardanele z gostimi minami ter je tako preprečila vsem ladjam, bodisi bojnim, bodisi trgovskim, prevoz skozi Dardanele. Najbolj občutno je bila vsi e d tega prizadeta Rusija, Ruske ladje ne morejo sedaj nikjer na odprto morje. V Severnem morju prežijo na, nje nemške ladje, in sedaj še niti rusko črnomorsko trgovsko brodovje ne sme skozi Dardanele. Trojni sporazum je svojo nevoljo nad Turčijo kazal s tem, da ]e rusko brodovje križarilo pred Bosporom, angleško in francosko pa pred Dardanelami,
Za sedaj je Turčija napravila konec ruskemu križarjenju pred Bosporom. Turški topovi so zagro-meli težko pridržani gnev, nald stoletnim ruskim sovražnikom proti ruskim ladjam, in ruskim mestom. — Ali se bodo začete sovražnosti tudi nadaljevale? — Angleška in francoska diplomacija dela, na vso moč, da; ne bi Turčija, kot zaveznica Nemčije in Avstrije posegla v svetovno vojska. Anglija in Francoska se namreč upravičeno bojita,, da bi se, če Turčija dvigne bojno zastavo, z njo tudi dvignili inolia,medauei v Afriki in Aziji proti svojim evropskim tlačiteljem. In pred sveto vojsko vesoljnega Izlama bi zatrepetala tudi prebavljena Anglija in domišljala;, Francija.
Turška ladja obstreljuje rusko mesto Feodošijo.
1 Petrograd, 30. oktobra.
Pe(trogra,jska brzojavna pisarna poroča, z dne 29. oktobra:
Danes (Četrtek) med 9% in 10% uro dopoldne je neka turška križarica s tremi dimniki v Feodošija obstreljevala kolodvor in mesto in poškodovala, stolnico, grško cerkev, žitnice v pristanišču,! kakor tudi pomolje. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za zunanjo trgovino je pričelo goreti. Ob kali. uri je križarica odplula proti jugozahodu. (Ta brzojav je došel iz Petrograda preko Berolina )
(Feodošija je pristaniško mesto na izhodni strani polotoka Krim v Črnem morju. Mesto ima 16.057 prebivalcev.)
„Hamidie“ pred ruskim mestom Nowo-
Rossijsk.
Petrograd, 30. okjtobra.
V Nowo-Rossijsk je priplula turška križarica „iHamidie“ in pozvala mesto, tiaj se preda in izroči državno last, z grožnjo, da bo v slučaju odklonitve mesto bombardirate. Turški konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarica je potem zopet odplula,
(Nowo-Rossijsk je mesto na mejii med evropsko in azijsko Rusijo ob Črnem morju ter šteje* 16.208 prebivalcev.)
Dve ruski ladji se potopili.
Carigrad, 29, oktobra zvečer.
Po zanesljivih poročilih, ki so došla v Carigrad, ;ie danes dopoldne rusko črnomorsko brodovje napadlo turške vojne ladje. Razvil se je boj, v katerem se je turškim ladjam posrečilo, i Ida so potopile rusko ladjo za polaiganje min in ruskega torpednega rušilca. Turki so tudi odvzeli Rusom neki premogovni parnik, na katerem je bilo 13 častnikov in 87 mož.,
Rusko mesto Sebastopol so Turki z uspehom obstreljevali,
Berolin, 30. oktobra.
Iz Caf igr alla, je došlo uradno poročilo, da so hoteli nekateri ruski torpedni čolni preprečiti, da ne bi odplule tur,ške bojne ladje iz Bospora (morska o-žina pri Carigradu) v Crno morje. Turške ladje so začele streljati in so s tem dosegle, da sta se ave ruski bojni ladji potopili. Turki so ujeli čez 30 ruskih mornarjev,. Na turški strani ni prav nobenih izgub
Mesto Sebastopol je važno bojno pristanišče na južno-zahodnli obali polotoka Krim (v Črnem morju). Sebastopol šteje 50.000 prebivalcev., Mesto je posebno znano izza krimskje vojske leta 1854-515, ko sta se Francija in Anglija skupno borili zoper Rusijo.
Turki se posvetujejo.
Carigrad, 29., oktobra.
Danes (četrtek) popoldne je imel turški ministrski sve,t pod predsedstvom vielikega vezirja izredno sejio. Domneva se, da so se v tej seji rešila zel.) vhižna vprašanja glede vojske z Rusijo.
Ä vstrijsko=sr bsko bojišče.
V Srbijo!
Budimpešta, 30. oktobra
Tukajšnji lis|ti poročajo:	Naše čete, ki so pri
Mitroviči prekoračile Savo, so pričele napadati, pri GluŠčih, krepko podpirane od čet, ki so prekoračile reko Drino pri Jarku, tako, da, je bila srbska brigada primorana, se umakniti proti Metkoviču in Boga-tiču. Naše čete so se nato utrdile na poti, iz Gluščev v Bogajtič, med tem ko so se Srbi skrili v betonska skrivališča. Naše postojanke so tako močne, da moremo popolnoma lahko odbiti poskuse Srbov, predreti našo bojno črto.
Mesto Bogatič leži kakih 20., Metković 15, km južno od Mitroviče v srbski pokrajini Mačva (med Drino in Savo). 'Oba. krajaj ležita nekaj kilometrov severno ob železniški progi, ki vodi i,z Ložnice preko Lešnice ob Drini v Saba« ob Savi.
Srhi in Crnogorci priznavajo svoje poraze.
Bukarešta, 29. oktobra.
Med tem, ko so dosedaj iz Niša in Cetinja poročali vsak dan o velikih zmagah nad Avstrijci, pa, priznava sedaj naenkrat uradno poročilo poraz Srbov v Bosni. !V, dotičnem poročilu se. zatrjuje, da so bili Avstrijci v velikanski premoči- Pred tako velikansko premočjo, ! tako nadaljuje omenjeno uradno poročilo, so se morale srbske in črnogorske Čete seveda umakniti, ker so monahe vselej zasledovati najvažnejši strategični (vojaški) namen, vselej vznemirjati sovražnika, ga utruditi, in oslabiti ter mu kolikor le mogoče veliko število čet odcepiti, [da bi bile na ta način olajšane vojne operacije združenih Črnogorcev in Srbov.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Rusi vrženi nazaj.
Dunaj, 30. oktobra opoldne.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na Rusko-Poljskem tudi včeraj ni bilo bojev.
Ob spodnjem toku reke San, južno od meiSjteea Niskjo, so bile ruske čete, ki so prekorajčile reko, po vročem boju premagane in vržene nazaj.
Pri mestu Stary-Sambor so avstrijski topničarji razstrelili rusko zalogo streliva. Rusi so napadali višine zahodno od Sambora, pa so bili odbiti.
V prostoru severoizhodno od mesta Thrkja so naše napadujoče čete zavzele več važnih višin, katere je moral sovražnik v divjem begu zapustiti. — Naši črnovojniški oddelki so v teh bojih ujeli mnogo Rusov..
73,828 vojnih ujetnikov na Avstrijskem.
Z Dunaja, se dne 30, oktobra ' uradno poroča, da je dne 28. oktobra znaJšalo število ujetnikov !v A v-
stri ji 649 častnikov in 73.179 mož. V teh številkah še niso obseženi! oni vojni ujetniki na obeh avstrijskih bojiiščih (gališkem in srbskem), katere so ujeli naši v bojih žadu j ih tednov.
General Russkij, poveljnik glavne ruske armade.
Berolin, 29. oktobra.
Velika ruska glavna armada se je združila ob Visli med Varšavo in Ivangorodom. 'Po poročilu lista .„Narodni Browna“ je bil imenovan general Rus-kij za poveljnika glavne armade.
Nemško=rusko bojišče.
Iz izhodne Prusije v Rusijo.
Berolin, 29. oktobra.
Veliki nemški glavni stan, dne 29. oktobra dopoldne:
Na severoizhodnem bojišču napreduje ofenziva naših čet. Tekom zadnjih treh tednov je bilo ujetih tukaj 13.000 Rusov in uplenjenih 30 topov in39 strojnih pušk.
Nemško’francosko bojišče
Nemško poročilo z bojišč.
f	Berolin, 30. oktobra.
Iz velikega vojnega stana z dne 30. oktobra t. 1. predpoldne se poroča:
Nemške čete so uspešno nadaljevale napade južno od Nieuporta in izhodno od Ypresa. Zaplenile so osem strojnjh pušk ter ujele 200 Angležev.
V gorovju Argonnen so zavzele nemške čete večje število sovražnih opirališč.
Severno-zahodno od trdnjave Verdun je bil napad Francozov odbit.
Sioer pa je na zahodnem in izhodjnem. bojišču položaj nespremenjen.
Anglija zaprla izliv reke Themse.
Frankobrod, ' 29. oktobra.
,„F r a n k 1 u r ti e r Zi e i t u n g“ j a v lj j a, da je Anglija zaprla z minami izliv; reke Themse, da zavaruje uhod sovražnih vojnih ladij pred London.
Iz te varnostne odredbe Angležev se razvidi, da se Anglija prav resno boji za svoje glasno mesto London ; poseben strah ji povzročajo nemški podmorski čolni, ki so trepet ponosne angleške vojne mornarice.
Nemci zavzeli Dixmuiden.
i	Kolin, 30. oktobra.
Iz Ofejtenda se poroča: Utrdbe pri Dbomiidenu so spremenjene v razvaline. Nemci so neprestano naskakovali z bajoneti. Boj na nož je bil tako srdit, da so Nemci zavzeli v torek, dne 27. oktobra neverjetno močno utrjene postojanke Belgijcev in Francozov. Izgube Nemcev so bile velike. Ko so nato ukorakale nemške čete v porušeno mestece, so še ujele, jdve slo francoskih in belgijskih vojakov.
Zrakoplov nad Parizom.
.^Frankfurter Zeitung“ poroča:	V sredq, dne
28 oktobra, je plovel nad Parizom nemlški zrakoplov, ki je vrgel Šest bomb v Pariz, Bond)e so usmrtite 8 oseb, veliko oseb je pa bilo ranjenih.. Povzročile so tudi na poslopjih veliko škode. Francoskji zrakoplovci so brezuspešno zasledovali neibški zrakoplov.
Upor Ircev proti Angliji.
Kodanjski listi poročajo, da se je znani vodja Ircev Redmond razglasil samega sebe za načelnika vlade na Irskem, Redmond je bržčas porabil zadrego, v kateri se sedaj nahaja angleška; vjla/dla, da se izvede homerule (samouprava) Irske, ker ne zaupa vladi, ki se tako trdovratno obotavljal' izvesti samoupravo dežele.
Skrb za vojake na bojnem polju po zimi.
Prav zgodaj so nastopili letos mrzli dnevi; do nas nujno opominja, da skrbimo s podvojeno vnemo za to, da so n'aši pridni vojaki po možnosti obvarovani pred neprilikami bližajbče se zime.
Naše prebivalstvo je samo ob sebi prizadevno in požrtvovalno in bi bil poseben poziv odveč. Iz lastnega nagiba začeli so pridno izdelovati — zlasti odlična je pomoč in podpora od naših, gospa in mladenk — prepotrebna zimska, oblači^. Da ne nastane preveliko razkosanje in se zlasti prepreči, da se ne izdeluje neporabno perilo in oblačilo, je bilo potrebno, napraviti tudi tukaj red in namenu primerno u-ravnati sopomoč od strani naših gospa. Ob začetku šolskega leta je izdal namestnik kot predsednik dež. šolskega sveta okhajnim šolskim svetom navodila., kako se naj uporabi ženska šolska mladina za ročna dela v. korist vojne oskrbe. Po teh navodilih se morajo šolska, dekjteta v urah za ročna dela brez ozira na učni red poučevati v izdelovanju ? toplih ; oblačil. Nadalje je naslovil namestnik na posamezne okrajne pomožne komiteje okrožnice, v katerih je v večjih krajih priporočal ustanovitev ženskih pomožnih odborov, ki naj bi v svojem delokrogu v prvi vrsti se bavili z izdelovanjem perilja, in toplih oblačil.
V Gradcu se je ženski pomožni odbor v gradu (sedaj Bürgergasse 2, staro vseučilišče) na zelo po-
hvale vreden način in z velikim uspehom trudil za nabavo perila in tople obleke. Na enak način delavna je bila tudi krajna skupina Gradjeo ' državne organizacije gospodinj na Avstrijskem,. Prav velike zasluge si je pridobila gospa grofica Herberstein,, ki te oskrbovalne aikcije 1 ni le v visoki;meri, pospeševala s pridnim delom in sopomočjo, temveč tudi s precejšnimi denarnimi darovi. Obsežno in tudi zelo uspešno je nabirala posredovalnica vojno-oskrbnega urada v Gradcu, Sporgesse 29.
Ker postaja pomanjkanje volne in težkoča pri dobavi volne vedno bolj občutna, je bilo treba kupiti volno na debelo in pri vporabi razpoložljive volne skrajno varčno gospodariti. Da se doseže pri tem e-notno postopanje, si je namestnik prizadeval, da združi vsa, podjetja, ki imajo namen, oskrbovati na-še vojake s perilom in toplo obleko, v jed.no mesto. Njegov trud je imel tudi zaželjen uspeh. Pod pred-sedništvom namestnika se je t sestal večji komite, kateremu pripadajo njena ekscelenca grofiđa Clary und Alidringen, grofica Herberstein, gospa prof. Ebner, gospa dr. fil. Touaillon iz Stainza, zastopnice ženskega pomožnega odbora v/ c. kr. grafdlu, krajne skupine Gradec državne organizacije gospodinj na Avstrijskem; nadalje so se udeležili teh posvetovanj: eden odposlanep c,, in 'kr. vojaškega poveljstva, zastopniki dež. šolskega sveta, obrtnega nadzorništva, namestništva itd. Ta komite je določil smer, v kateri se bode vršilo delovanje in je sklenil ustanoviti pod! pokroviteljstvom ! njene ekscelence grofice Clary und Aldringen zimska oskrbo v albico c. kr. namestništva. Sporazumelo se je tudi s posredovalnico vojno-oskrbnega urada Gradec, Spor-gasse 29. Na novo ustanovljeni oskrbovalnim je nakazalo namestništvo potrebne, prostore, v poslopju starega vseučilišča, Bürgergasse 2, Opravila zimske oskrbovalniee bode izvrševal pod vodstvom grofice Clary poslovni komite pod soudeležbo podpolkovnika pl. Bratanitlsch kot odposlanca c, in kr. vojaškega poveljstva in enega namestniiškega uradnika.
Ta zimska, oskrbovalnica namestništva je zdaj oficijelno zbirališče za nabavo perila in tople obleke za vojake in združuje — kar se tiče perila in toplo obleke — vsa v tej smeri do sedaj dejalna strem-Ijenja.	.
Djarovi na perilu, topli obleki, volni itd.i se oddajajo tedaj pri zimski oskrbovallnici c. kr. namestništva, Gradec, Bnrgergasse 2. Poštni in železniški naslov se glasi: Rudeči križ, Gradec, c. kr. grad. Zimska oskrbovalnica c. kr. namestnišjtva.
Ker je po bojni pošti mnogokrat težko mogoče, dostaviti posamezne zavoje : izrecno ' določenim vojakom, je prevzelo to mesto tudi nalogo, da po krdelih zloži in odpošlje doposla/no in gotovjim vojakom namenjeno perilo in oblačila ter na 'ta način, v kolikor je sploh to mogoče, povzroči, da vsaik vojak tudi v resnici to dobi, kar mu je odmenjeno. Za to je pa le potrebno, da, se na darovane stvari pripnejo listki, na katere se mora, določno napisati ime, šarža, polk in stotnija (baterija, eskadron) naslovljenca. •
Ce se darovi pošljejo po pošti, se mora na, zavoje razven naslova: Rudeči križ, Gradec, c. in kr. grad (Zimska oskrbovalnica namestništva) pripisati še nadpis: Poštnine prosto, vojhškopodpiralna stvar ter ime odpošiljatelja.
Seveda se nikakor ne more z gotovostjo jamčiti, da se bodejo reči pravilno dostavile. Ce bi bila dostavitev iz kateregakoli vzroka nemogočai, se bodo naklonili ljuddmili darovi drugim vojakom. Na, odpo-šiljatelje se ne bodo vračali. '
Navodil© zoper kolero
izdano od c. kr. ministrstva!’ notranjih zadev, oktobra 1914.
1.	Kolera je prenosna bolezen. Ona se začne ;s tem, da pride gotova bolezenska kal, kolera-biajDil, z ust v čreva. Bolezen se naleze na vsak način od človeka, ki izločuje bolezenske kali v svojih odpadkih, zlasti v črevesnih odpadkih. To izločevanje se ne vrši samo pri bolanih na koleri* ampak tudi še mnogokrat pri ozdravljenih (trajni izločevjapci), včasih tudi pri osebah, ki so ostale zdrave (nosilci bacilov).
2.	Kali kolere se nahajajo v odpadkih, ne pa v zraku, ki ga izdihamo in ne v izhlapevanjih kože. Nevarnost neposrednega' prenosa kolere je manjša, kakor pri mnogih drugih kužnih boleznih. Tudi postrežba. na koleri bolanim ni nevarna, ako se z, njihovimi odpadki 'ničesar ne pomaže (v sobi bolnika ne jesti, piti, kaditi!), ali ako se vsako, pomazanje s temi odpadki temeljito očisti in izdatno razkuži.
3.	Razven s kolero okuženih odpadkov pridejo pri nadaljnem razširjanju bolezni, v poštev ,z odpadki kolere umazani predmeti (zlasti perilo, obleka, posoda in drugi vporabni predmeti, stranišča, onesnažena voda, onesnažena živila*).
Gotove vrste opravil, na primer brodniki na rekah, plavci, pristaniški delavci, ki pijejo onesnaženo vodo, perice, ki neprevidno ravnajo z umazanim, ne-razkuženim perilom, so izpostavljeni v večji meri o-kuženju po koleri.
4.	Kolera se razširja od enega kraja do drugega potom prometa; po zraku sa ista ne zanese..
5.	Naj se iz strahu pred kolero ne pobegne — ampak vsak naj ostane v svojih navadnih rajzmerah.
6.	Najvažnejše osebne, varnostne naredbe so:
Snaga telesa, zlasti umivanje rok po v slake m onesnaženju (na primer vporaba stranišča), na vsak način pred vsako jedjo; snažnost stanovanja (posebno kuhinje in stranišča) ;. odstranitev muh itd. ; naj se ne pije in ne rabi sumljiva voda ter naj se z njo ne pomika (sumljiva voda se mora skuhati!). Svari se pred uživanjem ‘ pokvarjenih ali težko prebavnih živil, kakor so nekuhano mleko4, prevelike množine sadja, solate, kumare itd. ter sploh pred uživanjem preghile hrane.
Neugodno uplivajo slabo stanovanje, nezadostna obleka, neredno življenje, pogreški dijete, vsake vrste nezmernost, zlasti pijanost.
‘Mnogo in z velikim kričemj ■ hvaljisana varnostna in zdravilna sredstva (žganje za kolero, kapljice za kiolero itd.) 'so brez vsake vrednosti. Alkoholske pijače nimajo nikake varnostne alti zdravilne moči zoper kolero.
V	zadnjem času se mnogo priporoča varnostno cepljenje zoper kolero. Ali se ima to varnostno cepljenje izvršiti, to ima določiti zdravnik, v posameznih slučajih, ldakor tudi način zdravljenja.
7.	Med okuženjem in izbruhom bolezni preteče pri koleri doba ođ pol dneva do petih dni (inkubacijska doba). Torej se po petih dnevih ni več bati izbruha bolezni.
8.	Najsumljivejše prikazni bolezni so pri izrazitih slučajih huda driska navadno brez bolečin (riževi vodi podobno blato) in bljuvanje ; povrh, tega še neugasljiva žeja, nehanje izločitve vode (scanja), boleči krči v mišicah (zlasti krči v mečali), hripav, zamolkel glas, močna, utrujenost
Bolezen včasih tudi lahko preteče brez težkega motenja zdravja kot pojajv samega črevesnega katarja. Sigurnost, ali je kolera ali ne, da samo bakteri-ologična preiskava.
9.	V časih kolere se mora, na sumljive bolezenske pojave obračati večjo pozornost.
'Vsaki bolezenski ali smrtni slučaj, ' kakor tudi vsak siamo sumljiv bolezenski ali smrtni, slučaj, se mora naznaniti zdravstveni oblasti, kakor je v zakonu predpisano, takoj in po najkrajšem potu.
10.	Bolniki in osumljenci bolezni se morajo osamiti in sicer najprimernejše v bolnišnici.
11.	Osebe, ki dojdejo iz krajevi, kjer je kolera, so podvržene petdnevnemu zel r al v st v e n o-p oli c i j s k e mu nadzorstvu v kraju dohoda (brez omejitve občevanja in brez osebnega niajllegovarja). Pri posebni nevarnosti nalezljivosti (zlasti tudi pri nosilcih bacilov), se tudi lahko odredi osamotbeno opazovanje.
12.	Uspešnemu razkuževanju (trajno razkuževanje na bolniški postelji, konečno razkuževanje) se morhj j o podvreči: odpadki bolnikov (blato,, kar bolnik izbljuva, sealnica), kakor tudi vsi predmeti, katere je bolnik onesnažil, ali bi jih bil lahko onesnažil (n. pr. posteljo in telesno perilo, obleka, jedilna posoda in posoda za pijačo itd).
13	Na javno varstvo zdravja se mora v, Časih kolere obračati večja pozornost. D či vid ni zdravstveni nedostatki se morajo, odpraviti (pred vsem glede preskrbe vode in odstranitve odpadkov, ravno tako tudi nedostatki v prometu z živili, 1 pri množinskih prenočevanjih ltd.).
V	Eraijih z dobrimi zdravstvenimi razmerami, in kjer je za vodo dobro preskrbljeno, ki,er se skrbno odpravljajo odpadki, se azijska kolera ne bode u domačila in se lahko uspešno zatira, ako tudi se je zatrosila.
Popravek. Trgovski sotrudnik. Vilibald Maha.1-ka:, katerega smo navedli med drugimi, ki so odpadli od Katoliške vere, ni uslužben pri petrolejski tvrdki Mohorko v Grajski ulici, ampak je bil uslužben v skladišču za živila južne železnice v Maribora. Sedaj je odšel pod orožje. Pri Mohorkotu je nastavljen
njegov brat, ki pa ni odpadel.
-  — ■ ........... 1 ■ ..........■■■■■—n
Zadnja poročila.
D) un a j, 30. oktobra. Angleški listi lažejo, da zdravje našega cesarja ni ugodno. Vsa ta poročila so neresnična. Cesar se izborno počuti.
Bukarest la, 30. oktobra. Turško brodovje je potopilo rusko bojno ladjo „Donez.“
Frankobrod, 30. oktobra. Vse turško bojno brodovjo je odplulo . izpred Carigrada v Crno morje.
L o/ n d o n, 30. oktobra). Glavni poveljnik angleškega bojnega brodovlja, princ Ludo vik batenberš-ki, je radi napajdov angleškega časopisja na angleško mornarico odstopil. Angleži so mu očitali, da je nemškega pokolenja.
|S o f i j a„ 30. oktobra,1 Srbskie komitaške čete zažigajo že tri dni bolgarske vasi v okrajih Dojran, Gevgheli in Skoplje.
Dunaj, 30. oktobra. Francoske ladje so seže zopet pojavile pred Kotorom. Obstreljevale so utrdbe Novigrad, Punta d’ Ostro im naš podmorski čoln, a brez uspeha.
R i m, 30. oljtobra, List ,,,'Giornale d’Italia“ piše, da je Anglija pozvala Italijo in Grčijo, naj zasedeta južno Albanijo.
S k a 'd o r, 30, oktobra. Italija namerava zasesti tudi Drač in iSv. Iv,an Meduanskl.
Atene, 31. oktobra. ' Iz Carigrada prihajajo poročila,, da namerava 'Japonska jnapasti Turčijo.
C u r i h, 31. oktobra. Med Klitajsko in jjapon-sko je_nastalo zello napeto razmerje. Kit aiško-jap o liska pogajanja so se razbila.