ISSN 0351-6407 Pogovor s Cirilom Smrkoljem str. 8 RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 Nelikvidna občina?! Znani hip© © Koliko zasluži župan CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Pomurski sadjarji v Malih Karpatih str. 16 Moravskih Toplic? str. 3 $ I* Pma osmih odloča str. 4 nedeljo postopno izboljšanje z razjasnitvami. VREME etek irksobolodip jivo do pretežno 24. julij, četrtek, 25. julij, petek, 26. julij, sobota, 27. julij, nedelja, 28. julij, ponedeljek, 29. julij, torek, 30. julij, sreda, Kristina Jakob Ana Gorazd Viktor Marta Peter * Murska Sobota, 24. julija 1997, leto XLIX, št. 30, cena 190 SIT . j. < . etne8a vremena, kakršno je bilo običajno ob !Mildej n'mam° in skoraj ne mine dan, da žanjcev ne bi vtemetla ndelovalci krušnih žit pravijo, da tako slabega 'S vre med žetvijo ne pomnijo že deset, petnajst let in ^'iiit0čj?enom resn’čno nimajo sreče. Po spomladanski /^jznb 1 Sta po^raii dobršen del pridelka, dež in moča 3tere je odUJeta Še kakovost. Če je vsebnost beljakovin, od °^totkov 'V1Sna tuc*' cena Plenice, v začetku presegala 13 ’Je zdaj vsak dan nižja, pšenica, ki je prezrela, pa Na nebu megla petindvajsetega dne hudo zimo napove. Lunine mene: Sonce vzide ob 5.uri in 37 minut, zaide pa ob 20. uri in 39 minut. Vsak dan pa sonce vzide in zaide kakšno minut prej. Na nebu bo 26. julija viden zadnji krajec. fotografija NATAŠA JUHNOV .4 4 V L J. VOTEK 129,00 SIT 149,00 SIT NEKTAR JABOLKO FRUP11/1 NEKTAR ANANAS FRUP11/1 > je je marsikje začela že tudi kaliti. Šal?3Povedi, da Je suša na nekaterih območjih močno ‘CJ1* se uresničujejo, saj na hektarju nažanjejo Sj'Všenice- kjer je pustošila toča, pa komaj tono ali \ye’, ateh površinah se s kombajnom ne splača iti na S ,arJ° je treba očistiti. V Kmetijskem gospodarstvu S nJer So zaradi suše utrpeli veliko škodo, bodo letos Sko?56^' Prepolovljeni, doslej pa so pospravili nekaj ■hcij Polovico vseh površin. Ponekod, kjer je bilo med ''S nekaj dežja, pridelki presegajo sedem ton na ■Ro d'Če suše ne hi bilo, bi bila letina obilna. Sicer pa a za spravilo letošnjega pridelka potrebovali še vreme jim ne bi smelo nagajati. L. K. k a poti vodijo “24 Odprli festival Meja na reki - Grenze Im Fluss str. 9 Na državni ravni se je evropska evforija polegla, boj za politične pozicije pa se je prenesel v domačo »ligo«. V oči bode predvsem boj za kapitalske pozicije na eni in okrog proračuna na drugi strani. Če se ozremo na kapitalsko raven, je tu v ospredju postavljanje političnih kontrolorjev v saniranih bankah in nadaljnje bohotenje paradržavnih, predvsem kapitalskih institucij, skladov ipd. In delitev le-teh med oblastnima strankama. Če bo tu delež razporejen v sk- nanje pritiskajo z zmeraj novimi dajatvami, ki na prvi pogled zakonsko niso sporni, so pa sporni z moralnega vidika. Kako naj razumemo razno razne takse in prispevke, ki si jih izmišljajo, da bi pokrili svojo oblastno širokopo-teznost in megalomanijo, in to na tistih področjih in za tiste zadeve, ki so jih občani postavili in jih vzdržujejo iz svojih žepov, vzemimo razvpiti primer takse na pitno vodo. In če k temu dodamo še neumnosti krajevnih veljakov. ladu s pričakovanji obeh oblastnih strank, da bosta lahko nemoteno pretakali kapital za uresničevanje svojih oblastnih interesov mimo javne proračunske kontrole, toliko lažje bo pri predlogu proračuna, sicer bo okrog proračuna še precej zapletov. In če k temu dodamo še predlog zakonodaje o kmetijsko-gozdarski zbornici,.potem je jasno, da si vladajoči stranki dolgoročno trasirata svoj oblastni položaj. Toda kolikor več denarja obrača blast mimo proračunskega nadzora, toliko manj ga ostaja za navadne smrtnike in uresničevanje njihovih interesov na lokalni ravni. Ne glede na to, da so skorajda vse občine že spravile pod streho letošnje proračune, razen seveda radgonske, kjer so zaradi prepada med svetniki in »visoko letečim« županom še zmeraj brez lanskega in letošnjega proračuna in kjer so svetniki celo posegli v pristojnosti župana, je položaj navadnih smrtnikov zmeraj slabši. Vse bolj se namreč kaže, da je občinskim veljakom začelo zmanjkovati sape pri njihovih velikopoteznih načrtih. Vse več je namreč negodovanja občanov, ki izražajo svoje proteste nad ravnanji občinskih bogov. Tega ne počenjajo samo zaradi prizadetosti, ker so njihove želje po razvoju v okviru občin potisnjene na stranski tir. Problem je še v tem, da poleg davščin do države, samoprispevkov in prostovoljnih prispevkov krajevni in občinski funkcionarji je slika popolna. To je ena od fmačnih pip, ki jo je najlažje odpirati. Do sedaj pa še nisem slišal za občino ali župana, ki bi pristopal k polnjenju svojega žakla na drugačen način, in sicer s krepitvijo gospodarskega položaja občine. Bo že držalo, da z raznoraznimi razpisi subvencionirajo obrestne mere podjetnikom in plačujejo novopečeni gospodi s poslovnimi kovčki, ki jim prodaja razvojno meglo v obliki kar več kilogramov težkih »razvojnih« projektov in predlogov, ki se skrivajo za raznimi podjetniškimi centri. Do sedaj pa ga še ni bilo, župana namreč, ki bi pripravil »občinsko borzo«, na katero bi povabil vse zainteresirane podjetnike in jim povedal: Za nemoteno opravljanje vaše dejavnosti si izberite našo obrtno cono ali cone, ki smo jih ustrezno opremili in vam jih ponujamo po najugodnejših pogojih pa tudi sesali vas bomo najmanj v primerjavi z drugimi občinami. Ne, tega ne boste slišali, kajti dolgoročni razvoj nikogar ne zanima. Zato ne bodimo presenečeni, če bo sredi razprave o kaki taksi prišel na sejo telegram, v katerem bodo svetnikom zagrozili z blokado računa, če te ali one dajatve ne požegnajo, in bo ogroženo delovanje občine. Ali jim državni oblastniki tega niso demonstrirali z veleposlanikovim pismom na poti v Evropo? ^Zktualno okoli nas Neodvisni sindikat? Problem slovenskih sindikatov so stranke, ki se skrivajo za njimi. France Tomšič, vodja sindikata Neodvisnost, ki so mu na izredni seji sveta sindikata odvzeli pooblastila (na seji so tudi sklicali kongres sindikata, ki naj bi bil septembra), je v izjavi za javnost povedal, da gre v njegovem sindikatu za poskus sovražnega prevzema oziroma puča in da vse niti vodijo prek Slavka Kmetiča in Toneta Krkoviča do Janeza Janše. SDS je seveda zanikala vpletenost ter v izjavi za javnost med drugim zapisala: »Govorjenje o zaroti, katere niti naj bi vodile v SDS, je prepričljiv izgovor, čeprav bo z veseljem uporabljen v medijih kontinuitete in pri tistih političnih silah, ki opozicijsko SDS, ki nima v rokah nobenih vzvodov oblasti, nenehno obtožujejo za vse, kar naj bi se slabega godilo v Sloveniji.« Ne glede na izjavo ostaja dejstvo, da sta tako France Tomšič kot Slavko Kmetič člana SDS. Kontra Sforju v Bosni Prvemu lovu na domnevne vojne zločince, ki so ga izvedli pripadniki enot Sforja v Prijedoru -enega od osumljenih Srbov so ustrelili, drugega pa aretirali -, je sledila vrsta povračilnih akcij. V Do-boju je eksplodirala bomba, pritrjena na vozilo mednarodnih mirovnih sil, v Prijedoru sta pred poslopji, kjer bivajo pripadniki mednarodne policije (IPTF), eksplodirali ročni granati, v Mrkonjič Gradu pa so storilci poškodovali dve oklepni vozili pripadnikov sil Sforja. EZ obelodanila kandidatke Petnajsti julij ni bil usoden dan. Brez ratifikacije evropskega pridružitvenega sporazuma in temu predhodnega spreminjanja ustave bi bilo poročilo evropske komisije, ki so ga predstavili 15. julija v Strasbourgu, enako. Visoki evropski uradniki so v njem med drugim zapisali: «... Slovenija še ni ratificirala (evropskega pridružitvenega sporazuma, op.) in mora pred tem spremeniti še ustavo, da bi odstranila omejitve lastninske pravice za državljane EZ«. Pa vendar je petnajsti julij visel nad Slovenijo kot eden od možnih »črnih« dni, tako zelo je stiskal za vrat slovenske politike, da so v imenu državljanov zavrnili tako Poljškov predlog za referendum kot tudi referendumsko pobudo 23. decembra. Tako zelo se jim je mudilo, da so vzeli za svetega tudi telegram bruseljskega veleposlanika g. Cizlja, v katerem je ta opozarjal, da ne bo s prvim krogom nič, če do ratifikacije ne pride do 15. julija ob 15. uri. So mu politiki resda verjeli, ne da bi se pri bruseljskih uradnikih pozanimali, koliko resnice je v njegovem pisanju? Jim je verjeti, da so pozabili, da bo kocka padla šele decembra? Ta datum je izrabila tako vladna koalicija kot tudi opozicija. Kakorkoli obračamo, je Drnovšek lahko vesel, da ima Podobnika, brez njiju najbrž ne bi nikoli imeli dvotretjinske podpore za spremembo ustave. Nasmeh ob Strasbourgški odločitvi, ki gaje gledalcem namenil premier, je bil namenjen notranjepolitični »zmagi« nad opozicijo, ki je terjala njegov padec, v primeru seveda, da nas ne povabijo v prvi krog širitve EZ, kljub ratifikaciji in spremembi ustave. Besed o uspešnosti slovenske politike tako v prihodnje ne bo zmanjkalo, povsem legitimno pa se sprašujemo, zakaj politiki niso poudarjali, da kljub temu, da smo povabljeni med prvih šest (v druščini s Ciprom, Češko, Estonijo, Madžarsko in Poljsko), še vedno ne izpolnjujemo pogojev za polnopravno članstvo v EZ. Komisija EZ je v Agendi 2000, dokumentu o širitvi, med ovirami za polnopravno članstvo Slovenije v uniji omenila nerešene odnose med Slovenijo in Hrvaško glede meje na morju, pomanjkanje strategije pri reševanju jedrskih odpadkov JE Krško, prepočasno vračanje premoženja razlaščencem iz časa komunističnega režima, premalo učinkovit boj proti korupciji, nedokončanje reform davčnega in socialnega sistema, počasno prestrukturiranje podjetij, neusklajeno rast plač z dvigom produktivnosti, premalo tujih vlaganj, nujnost uvajanja davka na dodano vrednost, prestrukturiranja kmetijstva, povečanje finančne kontrole tudi v sistemu lokalne samouprave, boj proti organiziranemu kriminalu itd. Odločitev o tem, s katerimi državami bo EZ, predvidoma januarja prihodnje letos, začela pogajanja o polnopravnem članstvu, bo padla šele letos decembra v Luxembourgu. Čeprav je bilo slišati precej evforičnih besed slovenskih politikov, si vendarle velja zapomniti besede evropskega komisarja za zunanjo politiko Hansa van den Broeka, ki je v nagovoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ocenil, da bodo lahko »samo Madžarska, Poljska in Češka v srednjeročnem obdobju sprejele obveznosti članstva v EZ, če bodo nadaljevale s prizadevanji v tej smeri«, medtem ko bosta Estonija in Slovenija tega sposobni v srednjeročnem obdobju »samo, če bosta v to vložili precejšnja dodatna prizadevanja«. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http:/ Umor kralja m Petdesetletni modni oblikovalec Gianni Versace (rodil se je leta 1946 v Reggio Calabriji na jugu Italije, v svet visoke mode pa je vstopil že leta 1972) se je prejšnji torek vračal iz kavarne News Cafe v miamijski ulici Ocean Drive na Floridi, kjer je med dopustovanjem večkrat preživljal svoja jutra. Ko se je vrnil v svojo vilo, zgrajeno v španskem slogu, je na stopnišču morilec dvakrat ustrelil vanj. Versace se je zrušil. Čeprav so modnega genija takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico Jackson Memorial, so tam lahko le ugotovili, da je umrl zaradi poškodbe glave. Policija je takoj začela z obšir- z^TTt Center za sodelovanje z gospodarstvi v * Z P v C y i J tranziciji (OECD), katerega Slovenija resda ni članica, z njim pa sodeluje v določenih programih, je na blejskem seminarju predstavil gospodarski pregled Slovenije v zadnjih dveh letih. Po mnenju Stephena Potte-rja, ki je vodil skupino strokovnjakov OECD-ja, bi si Slovenija v prihodnje morala prizadevati za zmanjšanje inflacije, za kar naj bi poskrbela centralna banka z jasno opredeljenim ciljem in metodami za njegov doseg. Prav tako bi morali uravnotežiti proračun, zmanjšati primanjkljaj, kar naj bi dosegli z znižanjem plač v javnem sektorju in s pokojninsko reformo. Prav tako bi morali uvesti privatizacijo bank, znižati obrestne mere ter spustiti na finančni trg tudi tuje banke. Pri prestrukturiranju podjetij naj bi sodelovala tudi tuja podjetja. V gospodarstvu pa naj bi bile plače čim bolj odvisne od uspešnosti podjetja. Bosna po Avenski ličenja poklonijo svojemu novoizvoljenemu Iz Sarajeva piše >0® »Po Sarajevu, mestu hitrega širjenja novic, | je završalo: policisti v črnih uniformah so se razbežali po ulicah in od kolporterjev pobirali ■ satirični časopis »Polikita« .... so zapisali v ! » Večernnih novinah« osmega Junija tega leta. To je bil zgolj začetek plazu najrazličnejših komentarjev, dopisov, oglaševanj, sklicevanj na Ustavo, zakone in še milijonček izjav bolj ali manj pomembnih osebnosti. Namesto hitrih zaključkov sem počakal, da so se vse te »vroče« reakcije pomirile, ob tem pa sem se spomnil starih dni. V času k(rJasnih osemdesetih si je nekdo drznil postaviti vprašanje smiselnosti »Titove štafete« in megalomanske skupinske manifestacije »Dan mladosti« (igre za mladino, medtem ko je denar odtekal malo starejšim tovarišem). Ti glasovi razuma so prihajali iz »neke majhne Slovenije, tam preko« in v južnih republikah izzivali zaprepadenost. Takrat so se pojavila vprašanja, pa kaj hočejo ti Slovenci, ti avstrijski konjušniki, ta hladen germanski (odrekli so se vam torej, da niste niti »dobri Slovani«) narod in še bog ve koliko ideoloških enoumij, ker ste »sramotili«, si niste zaslužili niti imena: vse s ciljem, da bi se zaščitilo bratstvo in edinstvo, spomini Tovariša Broza in naše »drage in ljube« (hkrati še edinstvene) KPJ. Vse to je bila laž, s katero so se ščitili interesi tedanjih »tovarišev«. TOVARIŠI SO ŠE VEDNO TUKAJ, VENDAR JIH ZDAJ POIMENUJEMO GOSPODA. Vse te realne, napredne ali bolje povedano v vsakem pomenu progresivnejše ideje so krenile iz tednika »Mladina«. Tedanji poskusi, da bi ustavili ta progresivni časopis, so bili zelo grobi in radikalni. Informativni pogovori, grožnje, zaplembe, prepoved tiskanja, kolikor se spominjam tudi sodni procesi proti odgovornim urednikom - vse to so bili brezuspešni poskusi naših tedanjih nazadnjaških tovarišev. Nekoč Slovenija, zdaj Bosna in Hercegovina. Nekoč »Mladina«, zdaj »Polikita«. Podoben povod, isti mehanizmi tovarišev in gospode, razplet pod vprašajem? Mar bi me to dogajanje moralo vzrado-stiti? Zakaj pa ne! Morda bi tudi mi v BiH (mislin na bosanske državljane in druge) lahko postali »avstrijski konjušniki« in s kakšnimi tisoči »deutsch mark« normalneje zaživele, predvsem pa varnejše, tako kot vi, »bratje« Slovenci; ALI pa naj bomo še naprej »ponosni begovi« z nekaj sto nekakšnimi novi-. mi, konvertibilnimi markami (ki si jih je svet zamislil »v našem« interesu), »čekajoč«, ali bo bog dal »boljše dni ali poslal novo vojno ali agresijo«. Ena sama za-jebancija. no akcijo iskanja storilca-Kmalu seje v javnosti^ vilo ime: Andrew PhilliP^ nanan, sedemindvajsetletni^ rijski morilec homoseksualk domnevno tudi VersacejdJ naj bi obolel za aidsom f* za maščevanje? I InterpeM’» Janez SDS, je za torek napoveda'^ ^ delovanje vlade, wJ s setega julija ni USP jeti državnega Pr° a 6 h Po Miloševiču Miloše^jfj Slobodan Miloševič se je P° vladavini dal »okronati« za Zvezne republike Jugoslavije - A mo« srbskega predsednika Je m . j: Cflmo dvakra^^ I 4 lahko kandidiral samo a'/a'"'Mvni seJa. na kateri so ga izvoliliiz ve .J l no. je bila sklicana tudi zna,n Preprečijo ugovore črnogam., tikov, ki naj bi »svojega« ^ rale šele triindvajsetega - a« sev rale šele triindvajseto--cem ostane tako samo, kem prazniku« Miloševiče . novoi7,v0ijenemu predsednik11- S Biti radosten in . nev ..i naprej, bi bila čista baUf* ja seje že mnogokrat samo po sebi dobro m k Tak°s!rr. postane slabo in zamegljen . S da se je tudi boj proti sistemu - totalitarizmu, 1 - tri enonacionalno-šovm1 t so nas pripeljali v vojno 1 ji stanju bede in nedoloc^ . L večujejo mržnjo med l]u ^,1 gledati s preveč optim'- vpraš^,e L mo, da si ne bi zastav sV°^„raA^ gre naprej, vsdi k^r SLrak ie slim, da je ta majhen e^ji k°ra e^iH,s V predstavlja neki mnog0 ppiih' Ati!1'J, raznih kontroliranih, Ai^W V dijev; ki so imeli, kot vet1 • k nem predvojnem hujsk ploštd V * svobode gibanja, svot . oSti- m«1 jfj L in tudi svobode nepos K nevaren tuji svojega poimenujemo ■ mi! imenom - kot nacio^ minirano džamijo, cer „/4, nalno-verski objekt. revaN j ti Toda lačne je lahko PA5 je tudi pri nas; morda J , slim, da je ta morala biti pre< P svobode gibanja, svo, meg|0, im še Wk, 24. julij 1997 Hktualno doma Jt^ lit* sf1* ^zapletih na skupščini delniške družbe Mlinopeka ^nekateri ne morejo uveljaviti svojih interesov Iz ----------------------------~___ er Pooblaščencu Kmečke družbe za panje skladov ni uspelo uveljaviti . ^ interesov, je glasoval proti že PreJ usklajenim in predlaganim ePom - Zahteval je tudi funkcijo senika nadzornega sveta D Opletih ——-111 ————— sprem1*3ka<*nj' skuPŠčin< soboškega Mlinopeka, na kateri niso ^JPčalj J ml,e statata delniške družbe, smo pred tednom na kratko Prenie,P')a statuta zahteva namreč 75 odstotkov glasov k®1ie Pooblaščenec Kmečke družbe za upravljanje, ki je tud-U ^>l-odstotni lastniški delež, glasoval proti, pridružil k^ispre1 ^^ščenec Kmetijske zadruge Gornja Radgona, na ^(pos](|.lne!n!) statuta niso potrdili. Ker je pooblaščenec Kmečke n'tud’ naP°vedaI. da bo na sodišču izpodbijal nekate-?(straui. p ' Sam.° skupščino, smo skušali dobiti informacijo še z P^iiitere0*’0'^3** smo se s Karlom Pojbičem, kije na skupščini notranjih delničarjev (zaposlenih, nekdanjih zaposle-■ U , cev)> ki so 46,1-odstotni lastniki Mlinopeka. Največji lastniki Mlinopeka so notranji delničarji, ki imajo 46,1 odstotka vseh delnic, 25,1 odstotka delnic je v lasti Kmečke družbe za upravljanje, Pomurska družba za upravljanje je lastnik 9,12 odstotka vseh delnic, Triglav 9,36 odstotka delnic, po Zakonu o zadrugah pa je del lastništva pripadel tudi zadrugam. Žal je večina slednjih svoje deleže prodala, tako da je 3,16-odstotno lastništvo ohranila le Kmetijska zadruga Gornja Radgona, 2,59-odstotno lastništvo Kmetijska zadruga Kmetovalec Ljutomer in 2,48-odstotno lastništvo Kmetijska zadruga Dobrovnik. Kmetijska zadruga Panonka, ki ji je pripadalo 76.593 delnic, ima zdaj v Mlinopeku le še 553 delnic oz. 0,13 odstotka vseh delnic. Kmečka družba za upravljanje je lastništvo v Mlinopeku dobila v zadnjem letu, ko je odkupila delnice od kmetijskih zadrug in od odškodninskega sklada. bi bili v njem 3 člani iz vrst zunanjih delničarjev in le 1 iz vrst notranjih delničarjev oziroma naj bi poobl- od uspešnejših slovenskih žitnih in mlinskih podjetij, saj je znašal dobiček zadnjih štirih let 310 mi- Cvileči mački zagotovilih je Okl^aa delniške družbe ® sklicana v skladu z ^P^ili, na njej je bilo 9? glasov, zato je ''eljavna in j -- J*, ^odbijati. S tem, da niso sprejeli, ' M”' dosedanji statut, K* .so bili drugi predla-Iuj', gla' mtv veljavni. Poobl-■K^teke družbe za up-je ustanovila Slo-®Vžna kmetijska ba-lej skupščini želel katere svoje intere-^ato ni uspelo, je pač proti nekaterim L0 ^bičevih besedah tekače ni mogoče ?4i dejstva, da je gla-5, V sprejemu letne-J'čeprav za to ni imel ^aga.Vse sklepe za po Mm-’ tl' se je ne 'eč V Mlino- VMi z2Us^'aievanju z iV‘ ^toliko bolj KKvanekateri na Vi V,Pr°ti skle-piaii. 50 pred skup-družbe Zaklada podal 0 nadzornega Ko mački stopiš na rep, zacvili, pravijo. Tako se je zgodilo, kot kaže zapis našega novinarja, na zadnji seji mestnega sveta v Murski Soboti, ko so bili na tapeti novinarji pričujočega tednika. Uvodni provokativen stavek sem uporabil zavestno, upam pa da vzveni milejše od Gyorekovega zlivanja gnojnice po »lokalnih novi-narčkih«. Gydrekova razprava ni pokazala nič drugega kot samo to, koliko politične in, če hočete, osebne kulture premorejo posamezniki, ki si predstavljajo, da so s tem, ko so bili izvoljeni in postavljeni na oblast, dobili v roke vse, in da ni ovire, ki bi jim lahko stopila na pot. Pri nadaljnjem razmisleku ali celo opravičevanju Gy6rekovega početja se moram ponovno zateči k oguljeni frazi, da je oblast hitro pokvarljivo blago, zato jo je potrebno kontrolirati. In če si Gydrek in Meolic predstavljata, da je za to kontrolo dovolj »propagandno« glasilo njunega sveta, se pač motita in pričujočemu mediju ne moreta odrekati pravice, da piše o njunem početju in početju drugih oblastnikov, pa četudi bi to Vestnik počel ali, če hočete, financiral svoje početje s pomočjo objavljenih osmrtnic. Prepričan sem namreč, da je še zmeraj bolje, da to počne na tak način, kot da bi ga krmila Gydrek ali Meolic iz občinskega proračuna, kajti v tem primeru bi moral povzdigovati to nizko politično raven na oltar vzvišenosti, sedaj pa mu tega ni treba. Zato tudi Vestnik ni kriv, če »ameriška delegacija« ni izpolnila dane obljube in se je šla turiste za denar iz žepov davkoplačevalcev in s tem morda posredno zapravila kakšno priložnost in izpustila iz rok kako korist, ki bi okolju prišla še kako prav. Kot tudi nismo krivi, če se je na Cankarjevi zgodila »fešta«, ki je bila brez haska, ali če se je morda na kaki šoli ustanovila komisija, kije pregledovala ocene otrok kakega pomembneža. Svoje'početje na oblastni ravni in v javnih ustanovah spoštovana gospoda pač mora'vzeti v zakup in se začeti odgovorno obnašati do tistih, ki so jih postavili, da zastopajo in ščitijo njihove interese. J. VOTEK Vsem, ki ste se našli v članku Krivi so, ker so očrnili veliki dan Bethlehemska zvezda sveta, pa je dal jasno vedeti, da želi imeti ta družba odločilen vpliv na o-dločanje v Mlinopeku. Nadzorni svet Mlinopeka je šestčlanski, sestavljajo pa ga 2 člana iz vrst zunanjih delničarjev, 2 člana iz vrst notranjih delničarjev in 2 predstavnika delavcev. Po predlogu pooblaščenca Kmečke družbe naj bi se sestava nadzornega sveta spremenila tako, da aščencu Kmečke družbe pripadla funkcija predsednika nadzornega sveta. Potegovanje za to funkcijo je razumljivo, saj je predsednikov glas pri glasovanju ob neodločenem izi- ' du odločilen, to pa ponovno potrjuje, da želi imeti ljubljanski kapital odločilen vpliv tudi v tem pomurskem podjetju. Mlinopek je navsezadnje eno lijonov tolarjev, 127 milijonov tolarjev so s sklepom skupščine namenili za dividende, 130 milijonov tolarjev za rezerve, ostanka pa niso razporedili. S sredstvi, ki so jih razporedili v rezerve, bodo tako pokrili tudi del obveznosti iz zadnjih štirih let, ko so za naložbe namenili 390 milijonov tolarjev. L. K. ^Idh h|h občina?! Zasluži župan Moravskih Toplic? reai Ž'roračuna KS Moravske Toplice - Nadzorni l|Vi M J'Zac'jo proračuna Občine Moravske Toplice za nelikvidnost občine? Iv a za KV'«™ (Pos<“- I m?1®**« J V f ' >Vgradovo i wzC"as|°va 4 f. organi so za svoje sejnine porabili več kot 1,7 milijona, za reprezentanco pa 321.832 tolarjev, za uradne objeve nekaj manj kot pol milijona tolarjev, za dnevnice za službena potovanja pa 104.773 tolarje, za potne stroške 39.179 tolarjev, za »druge stroške« pa 757.174 tolarjev, Nadzorni odbor je pri pregledu številnih potnih nalogov ugotovil, da so bili ti pravilno obračunani po zneskih, ki jih objavlja ministrstvo za notranje zadeve, vendar so bili pomanjkljivo izpolnjeni. Nadzornemu odboru ni bilo jasno, kdo podpisuje potne naloge županu, zato je v zapisniku z dveurne seje sporočil, da bo o tem še povprašal. bo občina kupila avto Iveco v vrednosti 3,678.766 tolarjev, ki pa ga še ni plačala in za katerega znaša trenutni dolg 370.000 tolarjev. Bo komunalno podjetje omogočilo likvidnost občine ali pa bo samo še povečalo njen dolg? Bo komunalno podjetje začelo svojo veliko akcijo z asfaltiranjem ceste do mejnega prehoda Prosenjakovci, ki naj bi ga odprli prihodnji mesec? Bo to, ne glede na to, da ni bilo javnih razpisov (kar bi morala storiti država, pa ji je očitno zmanjkalo časa in prostora v začasnem financiranju iz proračuna) prvi preizkus Čiste narave, d. o. o? Kakorkoli bodo stvari opravljene, jih bo država po zagotovilih sekretarja za strokovne službe vlade financirala. Očitno velja: vse za promocijo države, občine, župana. V**"?™ rjev brulo V n, Znasa' ' Ubčinski Čista narava, d. o. o. Že na prejšnji seji so svetniki sprejeli odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Narava, d. o. o., s katerim so določili firmo javnega komunalnega podjetja - Čista narava, d. o. o., s sedežem v Tešanovcih. Za komunalno podjetje na občinskem dvorišču že stoji bager, vreden 10.874.418,82 tolarjev, ki ga bo občina odplačevala dve leti (letos je zanj že plačala okrog 3,5 milijona in naj bi še 2,5 milijona), prav tako si Nelikvidna občina Občinski svetniki so zahtevali poročilo o stanju občinske blagajne. Ta ima v prvem polletju karza51.517.188 tolarjev nepo-kritih »tekočih« obveznosti iz projektov. Cipot jim je zagotovil, da se zaradi tega ne zadolžuje proračun in da je z izvajalci projektov dogovorjen odlog plačila brez zamudnih obresti. Bodo za pokrivanje neplačanih obveznosti morali najeti posojila? Seveda je po besedah občinske gospode največji krivec za nelikvidnost občine državni pro- Lahko, da sem v vaših očeh, ki ste se našli v članku Krivi so, ker so očrnili veliki dan ali se kot občinski svetniki čutili pri tem užaljeni, nepomembna lokalna novinarka, vredna toliko, kot zadnja smet v kotu. Zato tudi nevredna tega, da bi kdo od vas velikih in pomembnih o zapisanem polemiziral z mano prek lokalnega časopisa. Toda s tem, ko poskušate razvrednotiti mene kot osebo in novinarko, še vedno ostaja tisto, kar sem zapisala. Tega pa v stilu nizkih udarcev ni mogoče izničiti. Kajti zapisala sem dejstva, saj sem obisk občinske delegacije v Ameriki sama spremljala ter obljubljeno tudi slišala. O občutku užaljenosti rojakov v Bethlehemu pa so mi spregovorili sami. In po vsem mi gospod Miran Gybrek upa očitati, da informacije nisem iskala v občinskih prostorih, kjer bi mi povedali »pravo resnico«? Ima njegov izbruh obtoževanj in žalitev lokalnih novinarjev na seji občinskega sveta izvor v strahu, da se v nadaljevanju polemik ne bi razgalilo njegovo početje v Ameriki? Spoštovani bralci, pri vsem sem res lahko še najmanj pomembna, kajti zapisano je mogoče prebrati tudi brez mojega imena in priimka. Pomembna naj bodo zapisana dejstva in vprašanja, ki se ob tem postavljajo. Lahko da jih bosta za svoje občane in volilce kdaj dopolnila še preostala člana občinske delegacije, Rudolf Horvat in Andrej Gerenčer, ki sedaj molčita. V pričakovanju tega, in ker ne pristajam na način, da se kalna voda sama zbistri, če jo samo pustiš pri miru, Majda Horvat račun, ki ni bil sprejet, zaradi česar bo tekmovanje na natečajih mogoče šele ob koncu leta, sredstva pa bodo prispela šele naslednje leto. Kot se je izkazalo, naj bi bili za stanje občinske blagajne krivi predvsem t. i. »ostali viri«, s katerimi občina poskuša reševati svoje naložbe. Eden je krajevna turistična taksa, realizirana le v višini 10 odstotkov. Po informacijah strokovnih služb naj bi Zdravilišče Moravske Toplice plačalo takso le za dva mesecea letošnjega leta, prav tako pa naj bi takso slabo plačevali zasedbni dajalci sob turistom. Ja, in čemu Cipo-tove službe ne morejo do svoje takse? Preprosto: za nadzor nad pobiranjem taks in za morebitno izterjatev ni odgovorna občina, temveč državni dacarji pri upravni enoti. Je pa postalo jasno vsaj to, da potrebuje Cipot vse te najrazličnejše takse za to, da bi zagotovil likvidnost svoje občine. Si morajo občinski možje graditi svoje spomenike ne glede na »blaginjo« svojih prebi- valcev? Bo namesto kmetij v prihodnje v tej turistični občini prostora samo še za gospodo, saj je jasno, da kmetje vseh teh občinskih taks in dajatev ne bodo vzdržali. Po svoje je Občinarjem zagodel tudi občinski svet, ki ni sprejel odloka o ekološki taksi in taksi za izkoriščanje vode, ki ob nepokritih terjatvah iz leta 1996 in pomanjkanju sredstev iz naslova javnih razpisov »Cipota« stiskajo za vrat. AMNA POTOČNIK ^gospodarstvo vestnik, 24. Mjg Posvet Razvoj turizma na podeželju Ko na kmetiji ne moreš zaposliti sina Podeželje je kljub velikim projektom in načrtom še vedno prepuščeno samo sebi in dobri volji uradnikov in inšpektorjev Turistična zveza Slovenije (TZS) in Uprava R Slovenije za pospeševanje kmetijstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirata v juniju in juliju vrsto regijskih posvetov na temo Razvoj turizma na podeželju. Po Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Ljubljani in Mariboru je prišla na vrsto tudi Murska Sobota oziroma kraj Gradišče, kjer je bilo v torek, 15. julija, posvetovanje o turizmu na podeželju. Po uvodničarjih, ti so bili Milan Krišelj, član Komisije za razvoj turizma na vasi pri TZS, Ivanka Donko, kmetijska svetovalna služba, in Štefan Dravec, Pomurska turistična zveza, so o svojih razmišljanjih, predvsem pa o problemih spregovorili tudi lastniki turističnih kmetij. Med najbolj perečimi problemi lastnikov turističnih kmetij (skupno jih je v Pomurju le 32, od tega jih le sedem sprejema goste na počitnice) je vsekakor ta, da jih v nekaterih upravnih enotah hočejo registrirati kot samostojne podjetnike. G. Vida Frank - Ozmec se je znašla na sodišču, ker da je protizakonito zaposlila svojega sina; tudi hčerka Ju-reševe mora biti prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. G. Milena Kulovec z Uprave za pospeševanje kmetijstva je menila, da v Ljutomeru očitno ne poznajo 15. in 26. člena gostinskega zakona. Če je kmetija in je turizem le dopolnilna dejavnost, ni nujno, da so regostrirani kot s. p. Ali to pomeni, da ne upoštevajo končanega tečaja, ki ga prizna tudi Ministrstvo za šolstvo? V puconski občini opažajo, da lastniki turističnih kmetij zaenkrat skrbijo le za urejanje kmetij, objektov, manj pa za ponudbo. Razvoj turizma na podeželju gradijo na dejavnosti turističnih društev, vendar se srečujejo z veliko nezainteresiranostjo in nevoščljivostjo ljudi. Predstavnica moravske občine je opozorila, da bi morali narediti red tudi na tem področju, saj je veliko dela na črno (npr. prodaja vina, sob); prav tako opažajo, da vsebina ponudbe še ni ustrezna, najbolj pa jih moti, da je izdajanje dovoljenj za vinotoče v pristojnosti upravnih enot in ne občin. Janko Slavič, vodja kmetijske svetovalne službe za Pomurje, je opozoril na zanemarjanje turizma na podeželju, v primerjavi z drugimi vrstami turizma se za to vsekakor premalo naredi. Sicer pa bi za razvoj podeželja morala skrbeti tudi vsa druga ministrstva, npr. okoljsko, gospodarsko, prometno, ne pa le kmetijsko.Turistične kmetije in vinotoči še vedno nimajo svojega pravega mesta, nekdo se bo moral pač sprijazniti, da je to le dopolnilna dejavnost na kmetijah; ne zdi se mu prav, da si Gospodarska zbornica Slovenije lasti pristojnost (po novem), da daje zadnji žegenj, kdo bo registriran kot »samostojni podjetnik« in kdo kot »turizem na kmetiji«. Anton Kous iz Krašč je bil še bolj kritičen: kmetje ne potrebujejo le moralne, temveč tudi finančno podporo. Po njegovem mnenju se v Sloveniji model turističnih kmetij preveč enači z avstrijskim in nemškim, tam namreč je mnogo večja konkurenca, zato lahko vztrajajo pri tem, da prodajajo samo domače izdelke, v Sloveniji pa se morajo šele »učiti piti domače sokove«. S finančnimi sredstvi bi morali podpirati tistega, ki želi delati, in ne tistega, ki ne dela. Milena Kulovec je prepričana, da vsega ni kriva pomanjkljiva zakonodaja, saj so v zadnjem času sprejeli kar veliko novih predpisov (manjka še zakon o sanitarni ureditvi prostorov, ki ga mora pripraviti Ministrstvo za zdravstvo), ampak je krivo bolj to, da si uradniki in inšpektorji te zakone razlagajo po svoje ali pa jih sploh ne poznajo (kot npr. v Ljutomeru). Turistična dejavnost na kmetijah je res le dopolnilna, obseg gostinskih storitev ni enak (ne bi smel biti enak) kot v gostilnah, ampak je glavni vir zaslužka kmetovanje. Sicer pa je, kakor je sama priznala, krivda za sedanje stanje na obeh straneh. Mnogi upajo, da se bo položaj turističnih kmetij, vinotočev in nasploh turizma na podeželju izboljšal z ustanovitvijo Združenja za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, žal pa smo slišali, da nekateri za to združenje sploh še niso slišali. Infomiranost in nepovezanost sta nasploh slaba stran razvoja podeželja. BERNARDA B. PEČEK Nerešeni primeri lastninjenja — Različne zavore Avtobusni promet in Gospodarsko razstavišče, ki ima premoženje tudi v Gornji Radgoni, ostajata še naprej v lasti Slovenske razvojne družbe, ki je nastala iz Sklada za razvoj R Slovenije Čeprav je na prvi pogled videti, da je stanje glede lastninjenja Avtobusnega prometa Murska Sobota in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani (del lastništva je tudi v Gornji Radgoni) že nekaj časa nespremenjeno, saj sta oba še vedno v lasti in pod nadzorom Sklada za razvoj, se odnosi neprestano spreminjajo. Kakor nam je potrdila predstavnica sklada, sedaj Slovenske razvojne družbe, je premoženje obeh podjetij še vedno v lasti razvojne družbe. Pred koncem redakcije smo uspeli dobiti odgovore na poslana pisna vprašanja. Posredovala nam jih je predstavnica za odnose z javnostjo na Slovenski razvojni družbi Marija Strniša, ki je potrdila, da je družba pravni naslednik sklada in da zato vse ostaja po starem, podjetja ostajajo naprej v lasti družbe, Z Avtobusnim prometom ne morejo najti rešitve, saj je Sklad oz. Razvojna družba manjšinski lastnik, zato bo potrebno sodno reševanje. Gospodarsko razstavišče in Ljubljanski sejem sta zaenkrat še vedno vsak na svoji strani, čeprav bi pred časom skorajda prišlo do poravnave, saj so našli uskladitev, sprejemljivo za obe strani, potem pa je prišlo do »neljubih zapletov« in program ni bil potrjen. Se je pa v tem okviru spremenil odnos Pomurskega sejma, ki je bil do pred kratkim v 80-od-stotni lasti Ljubljanskega sejma (Pomurski sejem je podjetje, ki skrbi za organiziranje sejmov, razstavni prostori pa so v lasti Gospodarskega razstavišča, ki še ni olastninjeno). Dokler je bil Pomurski sejem v večinski lasti Ljubljančanov, so bili zainteresirani za ločeno lastninjenje premoženja Gospodarskega razstavišča. Sedaj pa je podjetje 100-odstotni lastnik družbe Pomurski sejem; kolektiv je najel bančno posojilo in izplačal Ljubljanski sejem. Zaradi tega naj bi se tudi spremenila njihova strategija: niso več tako močno zainteresirani za ločeno lastninjenje, saj jim ugoden najemni odnos za razstavne prostore z Gospodarskim razstaviščem zaenkrat ustreza. Svoje bi morali povedati tudi mesto, podjetja - razstavljalci in pomursko gospodarstvo. V Pomurskem sejmu so potrdili izjave, ki smo jih dobili pri Slovenski razvojni družbi; trdijo le, da Sklad za razvoj do sedaj ni imel primernega koncepta ločenega lastninjenja; sicer pa je boljše, da bo lastnik znan, torej Gospodarsko razstavišče, saj se z njim laže pogovarjajo, kakor pa da bi se sedaj pojavil kakšen nov lastnik razstavišča. bbp Župan Mestne občine Murska Sobota napovedujeŽupan Mestne občine Murska Sobota napoveduje »Glede avtoceste in železnice bomo neizprosni...« Goričke občine so pred kratkim prejele mape z lokacijskim načrtom za gradnjo železniške proge do meje z Madžarsko. Za marsikaterega poznavalca prostorskega planiranja je bilo presentljivo, da so Slovenske železnice naročile izdelavo lokacijskega načrta le za odsek od Puconec do Hodoša. Zakaj so iz planiranja izločili Mursko Soboto, bo postalo razumljivo sedaj, ko bodo začeli z gradnjo in rekonstrukcijo. Vendar pa v mestni občini pravijo, da ne nameravajo pristati na mednarodni tovorni promet po sedanjih tirih skozi mesto, ampak bodo zahtevali obvoznico. Pri tem bodo vztrajali, trdi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, ki smo mu postavili nekaj aktualnih vprašanj. Je to lahko razlog za ponovno zavlačevanje začetka gradnje avtoceste, češ dokler ne bo rešen problem z železnico ... Ta trenutek to ni bilo omenjeno na ta način, ker si načrtovalci avtoceste kar prizadevajo, da bi zadeve šle naprej, in so sprejeli ustni dogovor, da je potrebno upoštevati to predvideno novo železniško traso tako, kot to zahteva občina, in na tak na čin tudi rešiti problem križišča pred Lipovci. Kakšne so nasploh zahteve Mestne občine Murska Sobota? Kar se železnice tiče, smo rekli, da ta promet ne more potekati po obstoječi progi skozi Mursko Soboti, obvoznica ne pride v poštev nikjer drugje kot za Bakšo in Rakičanom, ni govora, da bi nova trasa Rakičan odrezala od Sobote, na to ne pristajamo. Druga zahteva, kar se tiče avtoceste in povezave z njo je, da se v sklopu gradnje lete zgradijo tudi »zbirna« in dovozne ceste in pa seveda nova priključna cesta, ki pa ne more potekati po trasi sedanje ceste, ki povezuje Soboto z Bakovci. Ne pristajamo, da bi sedaj še Bakovska cesta prevzela vlogo priključne ceste, kajti v tem primeru bi bili Bakovci res zelo odrezani od Sobote. Priključna cesta je priključna, lokalna cesta pa mora ostati taka, kot je. Marsikatere prometne rešitve Sobote so vezane na gradnjo avtoceste in železnice, mesto se ne more razvijati v celoti, dokler ta problem ne bo rešen? Prometna študija za mesto je bila narejena; eno je, da mora-* mo mi rekonstruirati še nekaj križišč, npr. Lendavske in Gregorčičeve, urediti cesto od Kocljeve na Cankarjeve, nekaj ulic bo enosmernih, vendar bo vse to povezano s priključevanjem na zbirno cesto in povezavo z avtocesto. Največji problem je še vedno Cankarjeva ulica, ste izvedeli kaj novega? Nedvomno. Malo sem bil pr- esenečen, saj ko sem prišel na občino in sem bil na prvem ko-ordinativnem sestanku, ni bilo do takrat na papirju nič. Kakršna koli grožnja ali zapora ceste ne more imeti rezultatov, če ni ničesar na papirju. Tudi to bi morala biti prednostna naloga načrtovalcev avtoceste, ker morajo hkrati z avtocesto urejati tudi neke priključke. Kar se tiče Anton Slavic, župan Mestne občine M. Sobota, bo vztrajal pri zahtevah do centra. Kupnina za Tehnostroj MO poravnana mislim, sem s Kupec Tehnostroja MO, ljutomerska firma H & P Strojegradnja, je do določenega datuma poravnala kupnino sto milijonov tolarjev, to pomeni, da bo podjetje predano novemu lastniku po osmem avgustu. Takrat bodo delavci tudi poslani na kolektivni dopust, stečajni upravitelj pa bo novemu lastniku predal vse posle in objekte. Stečajni upravitelj Milan Koren je pred predajo premoženja novemu lastniku o stečaju povedal: »Cilji, ki sem si jih posta- Delavci so glede na neizplačano plačo v maju in aprilu ter del plače v juniju leta ’95 iz kupnine dobili plačane svoje terjatve z zamudnimi obrestmi same zbirne ceste, kar za nas predstavlja obvoznico, je bila to delno tudi naloga občine, zato sem jaz takrat prevzel obvezo, da bomo postopek za sprejem lokacijskega načrta speljali -čeprav se je pojavila bojazen, da mi potem nimamo izvršilne moči pri odkupu zemljišč in podobno. Vendar v tem delu postopka še ne gre za pridobivanje zemljišč. Lokacijski načrt naj bi šel v javno razgrnitev septembra in bil sprejet zgodaj spomladi. Izvedbeni projekti naj bi bili realno narejeni do konca drugega leta in šele potem bi začeli z gradnjo. Napovedali ste, da boste do centra neizprosni, kaj to pomeni? Normalno. V tem sistemu gradnje mreže avtocest tudi Pomurju pripada en delček. Zadnje čase so se pojavili številni no kupnino oziroma priznane terjatve upnikov? Stečajni upravitelj Milan Koren je povedal, da so terjatve delavcev visoke, prav tako pa je, v primerjavi z Ob uvedbi stečaja je vrednost kapitala Tehnostroja MO znašala 697 milijonov tolarjev, dolgovi družbe pa so znašali .723 milijonov. vred, nato pa-bodo odplačali dolgove še hipotekarnima upnikoma, to sta LB Pomurska banka in Slovenska investicijska banka. In kolikšen je delež priznanih terjatev s prednostjo, torej terjatev delavcev ter hipotekarnih upnikov glede na plača nizko kupnino, pomembno velik tudi delež iz naslova hipoteke, saj je bila zastavna pravica na večjem delu premoženja. To pa z drugimi besedami tudi pomeni, da za odplačilo dolgov drugim upnikom ne ostane kaj dosti. skrbniki države, ki se razpisujejo v svojih člankih in so prav prestrašeni, če bo mogoče tudi Po- rjetno takrat, ko se bo^11 graditi proga in bodogr^1 material poskušali spravit' Puconec. murje dobilo kakšen košček avtoceste. Mislim, daje Pomurje že preveč dajalo v smislu slovenske žitnice in zaradi tega precej ubobožalo. Ko bi pa moralo v zameno dobiti vsaj košček, pa se začne preračunavati, ali je to umestno ali ne, pa preštevati število avtomobilov, ali je upravičeno ali ne. Trditev, da trenutni podatki o štetju prometa ne upravičujejo gradnje avtoceste, je zame neumnost! Avtocesta je predvsem potrebna za razvoj, zapisana je v nacionalnem programu, mi želimo le, da se to uresniči. Če nam bodo s številkami zatrjevali, da še deset let ni potrebmo delati avtoceste in daje ta magistrala dovolj, to meni pomeni, da bomo še deset let odlagali kaj, če bo to razlog, obnavljali obstoječe tit^11 bodo pa gradili obvoznice? Mi jim bomo pravočasno f vedeti, da tega tovora skotil boto ne bomo spustili-Pomeni zaporo progo vita! j občine, ne le občanov, kako, če pa so tiriin^i okrog last Slovenskih Ja, dokler bo takšen P^‘ kot je bil do sedaj. Če bi n/ no načrtovali, bi potemP1 bo nova trasa zgradila, t^^i niški promet preusmerili^ traso. Mi te trase ne bi vali niti za potniški lota je bila tu končna to* Postja, ne pa neka tranzi^j / staja in proga. Ustna opt^B smo jim že jasno posoja Če so našo zahtevo J tudi pri izdelavi načrta za avtocesto, P°r M tej naši prvi zahtevi ogN^ I Pa med ministrstvi m s^l vanja in to ni izveden0' -J reagirali in že jesen'0 žnost, da bomo izveden ji Nikakor se ne da bi bila proga do Ho I ajena prej kot tale tokaj' Morebiti vas bodo w i izsiljevali? Če jo mislijo M0'?: L nesmiselno. Najprej narediti progo do ' 'o h ko vozili - —Inio1 j neke normalne razmere za razvoj kraja. Avtocesto - tako si to jaz predstavljam - delamo za razvoj kraja in ne zaradi štetja prometa in ne zaradi tega, ali bodo Madžari potem delali cesto dalje ali ne. To je njihov problem. Mi se ne ukvarjajmo s problemom Madžarske, ampak z našim razvojem. Pred kratkim so prepovedali voziti tovor po tiru od Puconec do Murske Sobote. Čeprav počasi, so pa le prepeljali velike količine sladkorne pese. Pozanimal sem se o tej zadevi - dejansko je bil inšpekcijski pregled proge, ki je ugotovil, da ta proga ni sposobna niti vožnje s hitrostjo 10 km/h. To progo so bile dolžne vzdrževati Slovenske železnice, ker pa na njej ni bilo gostejšega prometa, niso vlagali niti minimuma. Zdaj se verjetno ne bo dogajalo nič, se bo pa ve- b°do lahko vozni dcn bodo spustili cdo^Lfjl \ n‘ Promet, pa to ker bomo sledili P0^ { j tudi do predsednika Država je zainMeSI ie. mi od tega n Proga je, mi "neli koristi. Strinjam - .F ‘nteres verjetno mora naš interes, vendar N a1 sprejeti samo tistega,2* n Pno Rekel sem že111 dA Ponovil: če ne bo r tem nam niti železnic1 Ce smo že v promet^čM bomo še nekaj časa P A dodatnih bremen P1 Pj sprejemali. Nevarnost je, 1,3 se ^ k tega zaneti! spor /'. občinami in Med". sitr / M urska Sobota, \ Mi ne bomo mcpl Jn/K ki ra lahko samo žele2 ma ministrstvo 22 zveze, ker so oni J Prometnih povezav- l BERNARP^/V op^^s^i Skupščina družbe Tehnostroj je na svoji zadnji seji 24. aprila '4- P niške družbe, predsednik skupščin6 J k^nljto javnost in --------' ^d°' W msK.tr družim, preuseurtiK snttpj'"-- . v i"- Mp-avii javnost in delavce pripravi! sporo61 ’ med drugim zapisano: »...v poslovi darska družba Tehnostroj Modern . izgubo v višini 165 milijonov 617 id izguba iz leta '93 pa znaša 48 mi'lij ji larjev. Obveznosti gospodarske d^^ larjev. Obveznosti gospuuu,.^ - . g su,- ™ dnosti poslovnih sredstev. Zafin^! 0 darska družba potrebovala pribil larjev svežega kapitala.« vil, so uresničeni. Proizvodnja se je ohranila, v sodelovanju s partnerji pa se je še okrepila. Ohranilo se je tudi določeno število delovnih mest. Osebno tudi nizka, več.« 997 /gospodarstvo jonskem MIR-u vidijo možnost nadaljnjega razvoja v preselitvi na novo lokacijo - iiiu{,iiuji uuuuijujc,^u /utruja v hm tiuru lurvuc j Z nakupom Elradovih hal dbti« v likvidnostne težave > W vidijo v spremembi kratkoročnih v dolgoročne in v naložbi, s ^er° bi v prvi fazi trajni program ha novo lokacijo e* >1^ ji £ Radgona, ki spada med pet največjih slovenskih »ifc, e'°'alnih organizacij, se v zadnjem času srečujejo z vehki-poL ^^vane letne realizacije in s 310 zaposlenimi spada ,?4dgona med tiste slovenske mesnopredelovalne organi-HL/R po prehodnih težavah, ki so nastale z izgubo neka-Wj'’.usi,e10 prilagoditi novim razmeram. Z izgubo jugoslovan-»tm?So Pro'zvodnjo zmanjšali za 40 odstotkov, v zadnjih le-%j z Vn° beležijo njeno rast. Tako so v letu 1995 proizvodnjo 17 in v letu 1996 za 18 odstotkov. L MHlOr..- • — r »ciU 1 - — jonskem MIR-u so za Vkovali izvoz 1.200 ton pesnih izdelkov, s čt-parili za 4 milijone 'lijakov, vendar v pr-zaostal'' ---------------j ___________________________________ ’ p1' »-»RM^zaostajajo za načr-i^iK ?'4W. Pravijo, da je manjši 'zvoZ !* k?“"'io, ki uvoz izdelkov ClU^upom makedon-t- ■ '““P011 ------ 1%^-Tudi izvoz na Hr-visokih zaščit-Viin^^jšnje, raste pa V%- so možnosti utj. ^neizkoriščene, ven-to državo povezan zato pro-?®m 'e kupcem, s V dobre izkušnje. bosanskega tr-Vv MlR-u rabili tudi S^44' bosanski pro-temelji na go-Sn?Radgonski mesarji Ntjd^ivečji oskrbovalec močno so MNu/^skem območju slovenskih re-l nepokrita le -uomočja. podjetja vi- 94 se že zdaj uvr-vth. Pred leti mesnih izd-lr” radgonskega km- etijskega sejma postali nosilec kakovosti, po najvišjih priznanjih na tem ocenjevanju pa posegajo vsako leto. Sprememba in širitev proizvodnega programa, v katerem naj bi prevladovali trajni mesni izdelki, je cilj radgonskih mesarjev. Že pred leti so začeli razvijati prleški program, ki spada prav v kakovostni vrh, nov program, ki načrtuje še več novih izdelkov, pa je pripravljen že eno leto. V MIR-u so sprejeli strategijo nadaljnje širitve, ker so na sedanji lokaciji omejeni, so pred leti odkupili parcelo v industrijski coni, lani pa so odkupili 8 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih hal Elrada v stečaju, kamor naj bi v prvi fazi preselili predelavo. Prav ta nakup je bil morda nekoliko prenagljen, vendar pravijo, da so izkoristili priložnost, saj so dobili pri SKB-banki ugodno posojilo. Ker pa je ta kredit kratkoročen, jim zdaj povzroča velike likvidnostne težave. Navkljub vsemu proizvodnja poteka normalno, tudi plače so zaposleni dobivali dokaj redno, več težav pa imajo s plačilom dobavljene živine. Sanacija likvidnostnih težav je zato zdaj ena od prednostnih nalog, uresničijo pa jo lahko le s ^MTT-ja Ljutomer prodani kupec Elgo °smih se še odloča J iNk6 ^kstn^1^001 zapisali: »I ani junija je direktor za* p ^n® Milan Ledinek za naš medij zatrdil: V ’ « U™‘tev Proizvodnje, ampak za selitev.« O dela- vk n ^Vseh joa8°tov°jih potrebujemo.« Toda pred novolet-ijs^ptori 01)J* zaposlenih dobilo odločbo, da so tehnološki odseli]; & so izpraznjeni in zaklenjeni, saj so nekatere ^arib°r, telefon je odklopljen, delno pa tudi gre samo za selitev, ampak tudi za konec ' je 7"'™’smo š® “RotovljaH' Poten,0* 'astn'k podjetja le-tega poslal v stečaj in v I je n Prostore v Ljutomeru začeli prodajati, i&i«- stor» °stai° aktualno vprašanje: kdo bo kupil čkih prostorov ne bodo prodajali. MH pomočjo bank, ki naj bi spremenile ročnost kreditov. Pomoč pri tem jim je obljubil tudi minister Metod Dragonja, saj bo njegovo ministrstvo sodelovalo pri pogovorih z SKB in Pomursko banko ter zagotovilo jamstvo za ta posojila, seveda pod pogoji, ki so v veljavi. Čeprav so iz tekočega poslovanja SKB-banki že vrnili posojilo v višini milijon mark, trenutne zadolžitve presegajo 430 milijonov tolarjev, te obveznosti pa vse bolj ovirajo tekoče poslovanje. Poleg sanacije likvidnostnega položaja bi v MIR-u potrebovali še dodatna sredstva za realizacijo razvojnega programa. Za preselitev na novo lokacijo, kjer bi v prvi fazi stekla proizvodnja trajnih mesnih izdelkov, bi po predračunski vrednosti potrebovali 15 milijonov mark, vendar so program skrčili in naj bi za njegovo izvedbo zadostovalo 6 milijonov mark. Pri tem računajo na milijon mark posojila iz sredstev, ki se stekajo iz kupnin, po zagotovilih ministra Dragonja pa naj bi ta sredstva dobili že septembra. LUDVIK KOVAČ Metod Dragonja v Nafti Še vedno je to le predigra Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je prejšnji teden obiskal tudi Nafto Lendava, toda pogovor z vodstvom lendavske firme, katerega se je udeležil še poslanec Ciril Pucko, »po protokolu ni predvideval, da bi bili na pogovoru tudi novinarji«, je pojasnil odločitev odgovornih glede navzočnosti javnosti odgovoren za stike z javnostjo v podjetju. Zbranim menedžerjem iz lendavskega konca in nekaj novinarjem je potem minister v petek zvečer v hotelu Lipa govoril tudi o Nafti (dobesedno); »Osnovni namen današnjega obiska je predvsem, stopiti skupaj z vodstvom Nafte Lendava in oceniti nekatere nujne pogoje in predviditi aktivnosti, zato da aktiviramo sorazmerno pomemben in najpomembnejši projekt, ki ga vidimo v bližnji prihodnosti v vaši regiji oziroma v Lendavi, da zagotovimo razmere za nadaljevanje proizvodnje.« Prazno slamo je temeljito mlatil še naprej, iz njegovega dolgega »nakladanja« v zvezi z Nafto in sanacijo celotne proizvodnje ter podjetja pa je morda vredno zapisati le to (spet navajamo dobesedno); «... tako da kot pristojno ministrstvo za gospodarske dejavnosti menimo, da je sedaj potrebno ta projekt sorazmerno aktivno men-edžirati in 'da je potrebno zagotoviti vse pogoje za njegovo realizacijo in pristop k njegovi realizaciji do konca letošnjega leta, da bi v naslednjem letu pristopili tudi k njegovi realizaciji.« Povedano bi si lahko prevedli tudi nekako tako: to je še vedno samo predigra, v kateri smo mi na ministrstvu kakor tudi po strankarski liniji LDS že dobro ogreti, toda hladna je še vedno vlada, ogrevati pa je po- ■ trebno še poslance v državnem zboru. Da bi kaj več izvedeli o vsebini pogovora v Nafti, smo z uredništva poklicali direktorja Nafte Jožeta Hozjana. Povedal je, da je minister Metod Dragonja med drugim napovedal pogovor s Petrolom še ta teden, na njem pa naj bi se lastnika Nafte pogovarjala o svojih namerah in konkretnih korakih. Tako naj bi lastnika še pred skupščino Nafte, ki bo predvidoma konec avgusta, dokončno rekla kako in kaj glede obveznosti, Jože Hozjan pa vidi kot največjo oviro na nadaljnji poti sanacije nafte nerešeno vprašanje odplačila dolga Pariškemu klubu oziroma nerešene stare obveznosti Nafte ter razmere poslovanja. Še isti dan po telefonu poklicani dr. Andro Ocvirk, predsednik nadzornega sveta v Nafti, je povedal, da o napovedanem srečanju Petrola z vlado še ni slišal: »Če je minister rekel, da se bomo sestali, potem bo že držalo.« Se pravi, da je sedaj na potezi vlada in da Petrol čaka povabilo na pogovor, ki ga je v Lendavi najavil Metod Dragonja. O vprašanju dolga Pariškemu klubu se, kot je dejal, z vlado pogovarjajo že od lanskega oktobra, toda v enem delu pogovorov so vendarle napredovali. Tudi dr. Andro Ocvirk v telefonskem pogovoru na temo odprtih vprašanj med lastnikoma Nafte ni hotel biti konkretnejši in je ostal na načelni ravni (ker da je zaenkrat načelen tudi Metod Dragonja). Kaj več pa bo o vsebini pogovorov in o dogovorjenem pripravljen povedati konec tega tedna oziroma po pogovorih med Petrolom in vlado. MAJDA HORVAT ______________5 Ar cont Za odpravo izgube in kratkoročne zadolženosti Metod Dragonja naslednici Avtoradgone obljubil, da jo bodo prednostno uvrstili med prve pilotske projekte nove Slovenske razvojne družbe AR CONT, edino večjo v proizvodnjo usmerjeno naslednico nekdanjega radgonskega giganta Avtoradgone, ki se lahko pohvali z dovolj dela in naročil, je predstavil direktor Branko Kurbus. Ker je bila ravno tega dne krvodajalska akcija, je negotovo poslovanje podjetja plastično primerjal z umiranjem na obroke, saj vedno morajo nekaj žrtvovati in potrpeti, v zameno pa ne dobijo kaj dosti. Ravno tega dne je bilo v podjetju 70 sezonskih delavcev, saj je naročil toliko, da jih le 320 zaposlenih ne more izpolniti; hkrati pa se je tega dne 74 zaposlenih udeležilo krvodajalske akcije. Podjetje AR CONT je olastninjeno in je od aprila letos delniška družba; 36-odstotni lastnik so delavci, 1 Lodstotni Pomurska banka, drugo pa pripada skladom. Letno izdelajo tri tisoč bivalnih enot in so med največjimi slovenskimi in evropskimi izdelovalci zabojnikov; nadvse uspešen je novi program izdelovanja prostorskih celic in prav ta čas izpolnjujejo veliko naročilo gradnje hotela iz takih celic v Nemčiji. Lani so začeli izdelovati tudi okna in vrata, kajti poraba 6 tisoč kosov je bila dovolj tehten razlog, da so se odločili za lastno proizvodnjo. Na tujem trgu imajo največ problemov z nelojalno konkurenco in kopiranjem izdelkov, pri čemer so vešči predvsem Čehi. 320 zaposlenih in 70 sezonskih delavcev je po mnenju direktorja Kurbusa za občino s 25-odstotno nezaposlenostjo nadvse pomemben podatek; zato je toliko bolj nerazumljivo, da ne morejo dobiti delavcev, npr. varilcev, saj se zaradi cvetočega sivega trga vsak raje odloča za status brezposlenega in delo na črno. Kot 95-odstotnega izvoznika jih najbolj tare nerealni tečaj deviz, sicer pa je po njihovem mnenju vseeno, ali bo tečaj rastel ali padal, le da bodo stroški obvladljivi; največji problem AR CONT-a pa so poleg 142 milijonov izgube kratkoročna posojila: 210 milijonov jih imajo pri Pomurski banki in 170 milijonov pri Slovenski izvozni družbi (kar vsako leto obnavljajo). Ker je 1 l-odstotni lastnik podjetja tudi posojilodajalec, je bilo razumljivo vprašanje ministra za gospodarstvo Metoda Dragonje, ali Pomurska banka ne bi bila pripravljena teh posojil spremeniti iz kratkoročnih v dolgoročne ali pa morebiti celo dokapitalizirati podjetje v višini 10-odstotnega lastništva in s tem podjetje rešiti velikega bremena. Čeprav so se že tretje leto brezuspešno prijavili na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za dodeljevanje posojil pravnim osebam za sanacijo podjetij in gospodarstva, jim minister ni mogel obljubiti, da bodo v prihodnje ta sredstva dobili; ministrstvo ima od kupnin podjetij na voljo le okrog 1,2 milijarde tolarjev, zahtev pa imajo letno za okrog 7 milijard. Zato pa je minister Dragonja obljubil, da bo še avgusta posredoval in preusmeril njihovo prošnjo na novo Razvojno družbo, tako da bo AR CONT eden od prvih pilotskih projektov. BBP Radenska Namesto mineralne odslej navadna pitna voda? Radenska zahteva enake pogoje za vse polnilce pijač, torej izenačitev v obdavčevanju in koncesioniranju - Pričakujejo zaščito države na tujih trgih Alojz Behek in Viljem Kozic, direktor Uprave Radenske in direktor Polnilnice Tri srca, sta ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji v začetku petkovega srečanja nanizala nekaj nadvse obetavnih številk tako glede prenočitev v turističnih objektih kakor glede prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Zadetek v črno je bil osvežilni vitaminizirani napitek ACE (povsem »po naključju« so tudi Rogaški vrelci v imenu nove pijače uporabili kratico ACE), pred kratkim pa so ponudili trgu v Sloveniji novo osvežilno pijačo, mineralno vodo z dodatkom naravnega borovničevega sirupa, kije bodo najbolj veseli diabetiki. Kljub dobrim rezultatom tudi Radensko tarejo težave. Prva in največja je v obliki kovinskopredelovalne industrije oziroma družbe z novim imenom Radenska Sistemi. Pričakujejo razumevanje ministrstva in pomoč pri poravnavi stare izgube, sicer pa je to podjetje, ki se še znajde na tujem trgu, saj so njegovi izdelki (polnilne linije, pralni in pakirni stroji) cenjeni kot nadvse kakovostni. Njegova zadnja usmeritev je na vzhodnoevropski trg. Vendar je uveljavljanje na teh trgih tudi težavno, saj imajo velik nadzor države - Hrvaška ima 140-odstotne zaščitne dajatve pa tudi Češka je uvedla 20-odstotni depozit za izvoz v njihovo državo. Nasprotno pa Slovenija preveč liberalno dovoljuje uvoz vsega, tudi blaga s pomanjkljivimi in prav nesramno površnimi deklaracijami. Radensko tare tudi prepočasno sprejemanje nekaterih predpisov, tako na primer že nekaj let zaman čakajo na nov pravilnik o mineralni vodi, ki ne more biti enak kot pravilnik za pitno vodo. Kon-retno to pomeni, da morajo vedno, ko hočejo uvesti na trg nov izdelek, zaprositi za odmik od standarda. Prav tako še vedno ni povsem znano, kakšna bo zakonodaja glede odpadne embalaže, bo manj ali bolj ugodna za velikega proizvajalca, kakršen je Radenska. Tako kot pri obdavčevanju in embalaži, bi morali biti na trgu izenačeni vsi polnilci pijač tudi glede koncesioniranja. Ne zdi se jim prav, da bi morala plačevati prsipevek za koncesijo le Radenska, ker ima za osnovo mineralno vodo, pozabljajo pa na pivovarje. Če bo dodatno obremenjena le mineralna voda, bo Radenska v prihodnje vse svoje brezalkoholne pijače polnila na osnovi navadne pitne vode (tako kot to počnejo drugi), ker se ji bo to finančno bolj splačalo, in ne več na osnovi mineralne vode, čeprav je taka pijača bolj zdrava, saj je brez nitritov. Ministra je zanimalo, zakaj se niso tesneje povezali s Štajersko pivovarno, kakor se je menda nekaj časa načrtovalo. Zanimali so ga tudi stroški za preoblikovanje blagovne znamke. Glede prepočasnega reševanja denacionalizacijskih postopkov - kar dokaj onemogoča razvoj Radenske in obnovo marsikatere stare zgradbe - pa je povedal, da je to predvsem politično vprašanje. O tem in onem Kakšna bo usoda prleških občin? Pokrajina Prlekija Na seji Občinskega sveta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katero je bil kot gost povabljen tudi ljutomerski župan Ludvik Bratuša, je bila ena od osrednjih tem predlog sklepa o povezovanju prleških občin v skupno regijo oz. pokrajino Prlekijo. Uvodno besedo k tej točki dnevnega reda je imel ljutomerski župan Ludvik Bratuša, ki je najprej pozitivno ocenil dosedanje sodelovanje med ljutomersko občino in Občino Sveti Jurij in dodal, da je pomembno, da se sodelovanje še okrepi, tako da bo Prlekija dobila tisto veljavo, ki si jo zasluži. Povedal je tudi, da danes prevladujejo tri usmeritve aktivnosti okrog regij. Prva je formiranje novih regij glede na interesne povezave, kot so gospodarstvo, družbene dejavnosti, turizem in ekologija, druga so planske regije in slednja je formiranje manjšega števila večjih regij. Vsekakor bo nadaljnja usoda občin odvisna od odločitev, ki se bodo sprejemale v državnem zboru. Dobro pa bi bilo, da bi se prleške občine združevale v širše lokalne skupnosti na osnovah, ki so zanje vitalnega pomena, kot so predvsem kmetijstvo, turizem, gospodarstvo, komunalna infrastruktura in družbene dejavnosti. Kakšna bo nadaljnja usoda združevanja občin v širše lokalne skupnosti, je seveda odvisno od odločitev državnega zbora. Vendar pa zato ne kaže stati križem rok, ravno nasprotno. aktivnost na medočinski ravni na področju Prlekije bi bilo potrebno še okrepiti, saj, kot je poudaril ljutomerski župan Ludvik Bratuša, stranki LDS in ZLSD težita k upravnoadministrativnim regijam, ki bi bile podobne prejšnjim planskim regijam. Predvsem LDS izsiljuje regionalizem državnoupravnega značaja, s tem pa bi bil diktat Ljubljane regijam zopet močnejši, podobno kot je bil v prejšnjem sistemu. Tako se zopet kaže težnja po inciativi »od zgoraj«, namesto da bi se iniciative sprožale z območja, kjer problemi in potrebe nastajajo. Govornik je še poudaril problem ekologije, premajhnega števila novih delovnih mest ter nujo po zvišanju kakovosti predelave in končnih izdelkov, ki jih območje Prlekije daje. Poleg omenjenega pa bi bilo tudi nujno formiranje inšpekcijskih služb, saj so prenekateri lokalni problemi še vedno nerešeni. Tudi župan Svetega Jurija Slavko Mihalič izraža strah pred obliko povezovanja občin v regije na način, ki je bil značilen za stari enopartijski sistem. Omenil je, da če se bo zopet formirala regija Pomurje, kot je že bila, bo verjetno prleški del zopet zapostavljen, kot se je to v preteklosti neredko dogajalo. V primeru pa, da bi do take regije vseeno prišlo, pa je predlagal drugačno ime, in sicer naj bi se taka nova povezava občin imenovala regija Prekmurje - Prlekija, s čimer bi že ime nakazovalo na enakopravnost obeh sestavnih delov. Vsekakor pa meni, da bi bilo bolje, da bi se formirala samostojna regija Prlekija, kar bi ji omogočalo ohranitev identitete. Ta težnja po lastni regiji pa nikakor ne bi pomenila nesodelovanja s Prekmurjem, saj imajo dejansko mnogo skupnih interesov, npr. gradnja avtoceste, reševanje ekoloških problemov, turizem, mednarodne povezave itd., kijih bodo lahko najbolje reševali s skupnim sodelovanjem. Kakšna bo torej usoda občin, ki se želijo povezati v regijo Prlekija, še ni povsem znano. Poleg verjetnih prihodnjih članic regije, kot so občine Radenci, Radgona, Ljutomer, Sveti Jurij in Ormož, je bilo na sestanku seje občinskega sveta Sveti Jurij tudi slišati predlog, da bi poskušali pritegniti v prleško regijo tudi kakšno občino iz Slovenskih goric. Nedvomno torej je, da si krajani Prlekije želijo tako regijo, v kateri bodo imeli ljudje, ki tam živijo, na dogajanja tudi vpliv in, kot je povedal g. Jože Kocuvan, da se ne bi pozabilo na 143. člen slovenske ustave, ki pravi, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti. U. P. Svetniki so si izglasovali pooblastila Bo Vodenik morebiti odstopil? Med tem ko je župan na dopustu, so svetniki naredili kar nekaj odločilnih potez, s katerimi poskušajo vplivati na nastalo pat pozicijo v gomjeradgonski občini. Sprejeli so prvo obravnavo odloka o proračunu in županu naložili nekaj zahtevnih nalog. Ob upoštevanju ustreznih stališč ga mora predložiti do 15. avgusta. Hkrati so sprejeli sklep, s katerim so občinskemu svetu dodelili nekaj pooblastil pri naložbah. Svetniki torej poskušajo s svojimi sklepi pristriči peruti županu, med tem ko je Ivan Kajdič, svetnik SKD, že uvodoma prebral izjavo za javnost, kjer omenjena stranka poziva župana, naj odstopi. Te radikalne zahteve svetniki na seji nisi neposredno komentirali, so pa brez daljše razprave po odmoru sprejeli prvo obravnavo odloka o proračunu in županu naložili, naj do 15. avgusta pripravi nov predlog proračuna. Ponovno so mu očitali, da ni realiziral nalog, ki so mu bile predložene, zato zahtevajo nov predlog z upoštevanjem ustreznih stališč. To pa pomeni, da mora v pripravo odloka o proračunu vključiti predstavnike delovnih teles, krajevnih skupnosti ter javnih zavodov, pri čemer najbolj ciljajo na Komunalno podjetje Gornja Radgona. Posvet o pomurski smeri avtoceste Prometno ministrstvo ignorira Na posvetu o načrtovanju avtoceste od Maribora do meje z Madžarsko, ki sta se ga udeležila minister dr. Pavel Gantar in Jože Brodnik (DARS), so pogrešali prometnega ministrsta V ponedeljek opoldne (21. julija) so se po enotedenski prestavitvi v prostorih Ljubljanskega doma v Radencih sešli vsi, ki so kakorkoli povezani z načrtovanjem in gradnjo avtoceste od Maribora prek Co-getinec do meje z Madžarsko. Skorajda vsi, kajti navzoči župani in drugi predstavniki lokalnih skupnosti so v vrsti referentov pogrešali prometnega ministra Antona Bergauerja. Tako je manjkal spet tisti, ki je pri vsej »prometni« zadevi najpomembnejši: tisti, ki deli denar. Sicer pa smo izvedeli, da sta v letošnjem programu dela dva odseka, ki sta povezana s t. i. štajerskim krakom avtoceste, vzhodna mariborska obvoznica ter obvoznica Lendave. Sprejeta je že uradna pobuda za izdelavo lokacijskega načrta štirih pododsekov od Maribora do Cogetinec, prejšnji teden pa je Vlada R Slovenije sprejela predlog za izdelavo dokumentacije za nadaljnji potek avtoceste, tako da bo ta predlog do konca julija obravnaval še odbor za infrastrukturo pri državnem zboru, do septembra naj bi izdelali idejni projekt, do konca leta pa osnutek lokacijskega načrta. že sedaj je očitno, da uresničevanje nacionalnega programa gradnje avtocest v republiki Sloveniji ne poteka po načrtu; ker so letos začeli z gradnjo najzahtevnejših in najdražjih odsekov, je pričakovati, da bo ta odlog v prihodnje še večji. Zato je nujno, da se z gradnjo v pomurskem prostoru začne čim prej. Zaenkrat so najbližje zasaditvi prve lopate pred Mariborom in pred Lendavo, vse drugo pa je še v zraku. Za zamudo sta kriva neusklajenost (neenotnost) lokalnih skupnosti in ne-sprejemanje predlaganih rešitev, trdijo v Ljubljani. V severovzhodnih občinah pa so prepričani, da do zamude prihaja namerno, saj bi se marsikateri dolgotrajni birokratski postopki lahko rešili hitreje, če bi bilo nekaj več vo- zveze. Ker se dosedanji vodja severovzhodnega odseka avtoceste Vlado Breščak pripravlja na upokojitev (zamenjal ga bo mani zgovorni naslednik iz DDC- in odsek od Maribora do Lenarta, sicer pa naj bi v čim krajšem času začeli reševati tudi izvedbo murskosoboškega vozlišča pred Lipovci in prehod avtoceste čez reko Muro. Po besedah g. di Batiste so pred načrtovalci še nerešeni problemi: prehod mimo Lenarta, po kako dolgem in visokem mostu čez Muro, kako mimo letališča pri Rakičanu in kako in kje se navezati na madžarski prometni sistem. Slednje naj ne bi bilo več vprašanje, saj je Slovenija pristala na zahtevo Madžarske, da bo avtocesti prehod v Pincah, to pomeni, da se bo odsek iz Radmoža-nec navezal na lendavsko obvoznico in nadaljeval naprej proti Pincam. Zato je bilo povsem na mestu vprašanje župana Občine Turnišče, ali je potem sploh še smiselno načrtovati in graditi avtocesto proti Turnišču in s tem odvzemati in uničevati najboljšo kmetijsko zemljo ter razpolavljati Prekmurje, ko pa avtocestni prehod ne bo v Gen-terovcih ali Radmožancih, ka- Pomurje Nekaj zanimivejših podrobnosti, ki so zapisane v izjavi za javnost 00 SKD Gornja Radgona, s katero zahtevajo, naj župan odstopi: - Župan je zanemaril številne možnosti za pridobitev sredstev iz lastnih virov občine in ugodnih sredstev iz republike. Brez soglasja občinskega sveta je razprodajal občinsko premoženje . - Veselo je trošil sredstva reprezentance ob obiskih republiških strankarskih kolegov iz LDS. - Ne da se ugotoviti natančnega števila zaposlenih, po dostopnih podatkih pa presega republiška merila vsaj za 100 odstotkov. Svetniki so na predlog Feliksa Petka po hitrem postopku sprejeli odlok o dopolnitvi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave gornjeradgonske občine, s katerim se v posameznih primerih za pripravo in vodenje investicije na področju komunalne infrastrukture pooblasti javno Komunalno podjetje. S tem odlokom so želeli pridobiti predvsem več pooblastil pri investicijah v ceste. Predlagatelj je mnenja, da s tem županu ne vzamejo nobenih pooblastil; saj bo imel le-ta iste pristojnosti. Dodal pa je tudi, da je bilo na ustavnem sodišču povedano, da ni nujno, da je predlagatelj splošnih aktov samo župan, ter pojasnil, da je potrebno slediti naravi in bistvu lokalne samouprave. Kmalu za tem so sprejeli še sklep o sofinanciranju asfaltne prevleke na cesti Vratja vas- gramoznica v Zgornjem Konjišču in pooblastili Komunalno podjetje Gornja Radgona za pripravo in vodenje te naložbe. Prav gotovo so ceste eden od ključnih vzrokov, zakaj so se odločili za ta korak. Med drugim je zaradi nevzdržnosti cest ostreje nastopil tudi Srečko Žižek, svetnik iz Spodnjih Ivanjec, ki je povedal, da so krajani v tem delu gornjeradgonske občine zgroženi nad odnosom in vzdrževanjem cest. Zagrozili so, da bodo v času sejma zaprli cesto med Mariborom in Gornjo Radgono, če jim ne bodo zagotovili obnove cest. Čeprav je predlagatelj Feliks Petek zagotovil, da s tem odlokom županu ne jemljejo nobenih pooblastil, je razvidno, da ga želijo nekoliko stisniti ob zid. Kakšna bo naslednja poteza župana, še ni znano, lahko pa predvidevamo, da se tudi po tem odloku, s katerim je občinski svet dobil nekaj pooblasil, ne bo veliko spremenilo. ANR >GC O z Ije. Pomanjkanje volje za ure- < sničevanje zahtev in obljub v < Pomurju pa je očitno predvsem Z pri ministrstvu za promet in zve- < ze; zamenjava ministra in državnega sekretarja Pomurju ni prinesla koristi. Posvet je vodil minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ki seje posveta udeležil z močno ekipo z Urada za prostorsko planiranje in z državnim sekretarjem za prostor Dušanom Blaganjem. Tudi vodilni iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) Jože Brodnik je bil v Radencih z močno ekipo darsovcev, in čeprav je v uvodu omenil, da nastopa delno tudi kot predstavnik prometnega ministrstva, so udeleženci posveta v njem videli predvsem izvajalca, ki je prav tako odvisen od volje ministrstva za promet in načrtovano? kor je bilo Predsednik družbe DARS Jože Brodnik, direktor Urada za prostorsko planiranje okolje in prostor dr. Pavel Gantar in državni sekretar za prostor Dušan Blaganje so ^arj|jora nih skupnosti severovzhodne Slovenije predstavili potek načrtovanja avtoceste o Madžarsko. Manjkal je prometni minister. ja), je dosedanje opravljeno delo predstavil inž. Metod di Batista. Poudaril je, da je operativna izvedba odvisna od reševanja največjih prometnih problemov oziroma od predhodne uskladitve v prostoru in zagotovitve usklajenega dela na posameznih odsekih; tako naj bi še letos začeli graditi lendavsko obvoznico Župana Mestne občine Murska Sobota je zanimalo, ali so pri načrtovanju novega velikega križišča pred Lipovci že upoštevali novo železniško progo za tovorni promet, župan Občine Beltinci pa je vprašal, zakaj niso upoštevali njihove pisne zahteve, da bi potekala trasa avtoceste 250 metrov višje proti Rakičanu. Družba za upravljanje KBM Infond je napovedala aktivno lastništvo Purlen z novim direktorjem V torek je bila v lendavskem podjetju izolacijskih materialov Purlen skupščina delničarjev, imenovan pa je bil tudi novi direktor, Ivan Tumpej iz mariborske svetovalne in posredniške družbe Davida. V podjetje ga je pripeljala družba za upravljanje KBM Infond, ki je nekaj več kot devetdesetodstotni lastnik podjetja, do tega premoženja pa je prišla z odkupom podjetja od Sklada po razpisu konec maja. V Purlenu so zaposleni, tako kot v večini podjetij, ob začetku lastninskega preoblikovanja načrtovali interno razdelitev in notranji odkup z denarjem, vendar bi na ta način zaposleni lahko olastninili le 15 odstotkov premoženja podjetja. Ocenjena vrednost podjetja je bila okoli 105 milijonov tolarjev, osemnajst zaposlenih pa je s svojimi certifikati olastninilo le nekaj več kot 5 odstotkov premoženja. Tudi zunanji strateški partner iz Nemčije ni bil ogret za dokapitalizacijo ali nakup podjetja, zato jim ni preostalo drugega, kot da je premoženje skoraj v celoti prešlo v last državnih skladov. Družba KBM Infond je torej odkupila Purlen, Marjan Šunta pa je v imenu družbe po skupščini za Vestnik izjavil: »Mi smo se odločili, da v Purlen vstopimo kot aktivni lastniki, čeprav to ni naloga družbe za upravljanje. Poskušali bomo preobrniti dosedanje negativnio poslovanje v podjetju.« O novoimenovanem direktorju pa je rekel: »Odločili smo se, da moramo zamenjati človeka. Ta preobrat mora narediti človek, ki je strokovno podkovan s poslovodnimi znanji ter ima povezave s finančnimi in strokovnimi viri.« Družba KBM Infond je kupila podjetje z blokiranim žirorač-unom, s poslovanjem, ki se nikoli ni odtrgalo od rdečih številk, z bremenom dolgov, tudi tistih, ki so jih podedovali po stečaju Gorenja IMO iz leta ’91. Prav slednji dolg do LB Pomurske banke jih je bremenil vsa leta samostojnosti ter lani znašal še vedno šest milijonov tolarjev. Zato se je takrat- ni direktor z upnico dogovoril o enoletnem odlogu plačila glavnice, tako da so plačevali le obresti. Dolgovi so bili namreč za podjetje, kije imelo letno le od 80 do 90 milijonov tolarjev realizacije, preveliki. Bistvo neuspešnega poslovanja pa je predvsem v neobdelanem tržišču, skromni prodaji in zato skromnejši proizvodnji. Že pred poldrugim letom je takratni direktor izjavil, da bi s strojno opremo in zaposlenimi, kijih imajo, obseg proizvodnje povečali za trikrat, toda problem je, kako to prodati. Zato se bo novo vodstvo podjetja po pričakovanju večinskega lastnika najprej lotilo analize tržnih možnosti, nato pa bodo pripravili sanacijski program za podjetje. Že sedaj pa so se začeli pogovarjati z večjimi upniki, predvsem s LB Pomursko banko, pa tudi s sosednjimi družbami Montažo in Varisom. »S Pomursko banko moramo najti dogovor glede obveznosti za nazaj, saj je bil Purlen komitent Pomurske banke in ni razlogov, da to ne bi bil še naprej,« je Najbolj odmXai®* ekakor teza turniskegai češ da je nesmiselno^ so avtoceste tako a tranjost, če bo prehod na retar za prostor Du je poskušal pojasniti . j »Trasa, umeščenan' prostor med gorica" ima nekaj bistveni P jih točka v Genterovanj^ la. Točka v Genterovc m reč spodbujala™ zvoj urbanega sre^,sC nega vozlišča Lenti strani. Točka Pince stvene nove raZ^0J^iaianai^l Lendavo, ker bo prometnih sistem' ■ J železnici, in dobiv' modalnega Proml 1,rbane,t^i in s tem velikan5' % gionalne razvojne P lahko zagotavljajo ' širša lokalna m _ k sti ustrezno boljše možnosti ■ Smer proti Rad^^ l dno ostaja, preveij J toda preliminarni^« V b it h: iiii hjc “ti V da bo zarad^^J prostoru med^^1 ' — v nadaijt o prehod in gradnj žiti sveži kaP tudi za X odg°v^X°St»^ dnje. paJe vrst° takjezatov itai opravlja. ‘>1^ bom° Okušaliza štev posku _„iu. w od’Z C ti sli izvrse »oLA 'A vsajza60a^ in v P°'nacijslc'<.kli'3 f1’J1« enkrat ZaP hno X potrebo f P^Vi^i^ da^&iS’ ^tara je le dobri Sfe LVendar Pa mi-SveliU°.V tem času na- sivari, predvsem infrastrukture, šo-I Franja okolja. Veliko L “o potrebnega za reor- so že dobili drugi. Zadosti smo dajali, sedaj je čas, da tudi mi nekaj dobimo. Za naše celotno območje je izrednega pomena gradnja avtoceste. Zavedamo se, da le-ta ne bo prinesla samo dobre, ampak tudi slabe stvari. Vendar pa si po avtocesti želimo pot k razvoju na evropski ravni. Zato smo toliko bolj presenečeni in razočarani, ko iz našega centra iz dneva v dan slišimo ugovarjanja in pomisleke, odko- * Profesorja Štefana Smeja je v njegovem imenu %^Gabrijela. %eij'ne ‘n delitvene v našem ■kskis' bdo nobenih 'Seh nar;?asprotii in v \°bdanov si Ntavi, ako tudi v pri-^PtnJ Sm° s> velike ,i W ^vit; j ^er bo po-gi' F ter n Por°dnišnice >' jeLedltev >n graji nadra' Prva dela F JR®®, ob Muri ' j pSedanji dr-4 p^tadi^^em v dar se zelo P" nic več, kot der nam neprenehoma pošiljajo spremembe dogovorjenega načrta. Gradnja avtoceste se ne more odložiti za naslednjih deset let, ker je gostota prometa prevelika. Da ne govorim o tem, kaj preživljajo ljudje ob glavni cesti. Zato se bomo držali stališča: če avtoceste ne bo, tudi železnice ne bo. Slednja kot povezava z Madžarsko bo nova brazda v naš prostor, ki bo imela negativen vpliv na okolje. Ne glede na to sprejemamo željo države, čeprav vemo, da nam železnica neposredno ne bo kaj prida koristila. Država pa mora upoštevati naše zahteve po odpravi slabih vplivov. Mi nimamo pravice do naslednjih generacij, da bi nase sprejemali samo bremena, zato moramo biti odločnejši pri zahtevah do državnih resorjev. Pozivam župane vseh pomurskih občin, da sledijo moji pobudi za ustanovitev regije, Milan Kučan: »Obnašamo se kot skregana družina, ki je najbolj srečna, ko na koncu zgori skupna hiša.« kjer ne bo potrebno, da se vsi preimenujemo v Pomurce. Lahko smo tudi Prleki in Štajerci in Prekmurci, dejstvo pa je, da se pokrajina ob Muri imenuje Pomurje in cilj vseh nas je, da se ta regija čimbolj ekonomsko razvije.« Po podelitvi priznanj, ki so jih dobili športni trener Štefan Varga, Društvo gluhih in naglušnih Murska Sobota, uredništvo radia Murski val ter posthumno profesor in novinar Štefan Smej, je spregovoril častni gost. Predsednik države Milan Kučan je v svojem govoru podal pogled na širše dogajanje okrog Slovenije: »V občinskem prazniku Murske Sobote vidim veliko razloga za optimizem in veselje, še zlasti po besedah, ki sem jih slišal od gospoda župana. Smisel slehernega organiziranega življenja je, da je bolj prijazno, varno in ustvarjalno. Da bi bilo to mogoče, je potrebno imeti neki dovolj jasen, skupen pogled na to, kaj od življenja pričakujemo. Žal se v naši državi obnašamo kot skregana družina, ki je najbolj vesela, ko na koncu zgori skupna hiša. Lahko bi do- smo preveč porabljali energijo tam, kjer to ni bilo potrebno? Naš prvi cilj je vstop v evroa-tlantske strukture, drugi pa v Evropsko unijo. Državni zbor je z ratifikacijo o pridružitvi v EU pokazal, da je sposoben pozabiti na strankarske interese in dati prednost nacionalnemu. Vendar je treba iti naprej. Človek, ki ne ve, kam hoče, ponavadi nikamor ne pride. In tako je tudi z državo. Ratifikacija o pridružitvi je šele začetek pri pogajanju o velikem nacionalnem soglasju. Da ta cilj dosežemo, bo potrebno še veliko dela. Leta 1991 smo vsi vedeli, kam hočemo. V naslednjih letih se je ta jasna usmeritev izgubila. Sedaj je priložnost, da se spet povrne, in želim si, da bi ob naslednjem občinskem prazniku nagrade spet dobili tisti ljudje, ki so naredili več kot večina nas drugih.« Po končani slovesnosti je bila v kapelici soboškega gradu otvoritev nove poročne dvorane, ki jo je arhitektonsko zasnoval profesor Vladimir Pezdirc, likov-noestetsko pa slikar Sandi Čer-vek. TOMO KOLES r! se menjajo, obveznosti države pa ostajajo 8to5^Pe Radenci so se ponovno 1 občil ’ vCMsu d°n’u v 0 zapori občinskega sveta so svojo 29. redno sejo to- lu v Hrastju - Moti. Čeprav je trajala od tri- so zaman čakali na župana Jožeta Toplaka “’>ja Horvata, ki sta se skupaj z ministrom mudila na terenu. ZaProsi- lo za gradbeno dovoljenje in kdaj naj bi se z deli na cesti začelo. Župan Jože Toplak je mnenja, da naj bi bilo to v začetku leta 1998, odvisno od zagotovljenih sredstev v državnem proračunu. Toda svetniki s tem poročilom niso bili ničkaj zadovoljni. Prvi se je oglasil predsednik občinskega sveta Jože Flegar: »Jaz nisem zadovoljen s potekom teh del. Roki bi se morali pomakniti naprej, kajti če bo šlo tako počasi, potem nismo naredili ničesar. Imeli smo zagotovi- lo ministra Umka.« Na pripombo enega od svetnikov, da je sedaj na ministrskem stolčku Anton Bergauer, pa je odvrnil: »To ni pomembno. Ministri se menjajo, obveznosti države pa ostajajo. Kaj pa če se nam zgodi, da država teh sredstev v proračunu ne bo sprejela?« Podobnega mnenja je bil Mihael Petek: »Mislim, da se država do nas obnaša mačehovsko. Mi smo jim že enkrat povedali, da odstopamo od zapore, če se bodo dela začela prvega junija 1997, sedaj pa so nam ponudili sladoled skozi steklo. Moramo biti agresivnejši, konec koncev smo le Prleki, zato bodo Ljubljančani imeli nekaj strahu pred nami.« Betka Škrlec je predlagala, da naj bi se povezali z Občino Cankova - Tišina: »Dela se niso začela v predvidenem roku kljub grožnji z zaporo. Po- vežimo se z ljudmi s Petanjec, naredimo skupno akcijo in postavimo skupne zahteve. Ljudje s te in one strani Mure moramo držati skupaj. Na cestah je ogromno cistern, policisti pa se zelo redko pojavljajo, niti ob prometnih konicah jih ni. Prav tako nikjer nisem zasledila kakšnega poročila prometnih inšpektorjev. Tovornjakarji so ugotovili, da se lahko izognejo gornjeradgonskemu postajališču in se sedaj vozijo okrog po cesti Boračeva-Oreho-vci. Nič ne koristi, če policisti letajo v helikopterju in gledajo, kako se vozi na cestah.« Najbolj radikalen je bil Simon Rožman: »Če se v državnem proračunu ne bodo zagotovila sredstva za naše ceste, moramo spet postaviti zaporo. Z Ljubljano je treba ravnati ostro, drugega jezika oni ne razumejo.« Končni sklep je ___________________________________________________7 V Rogašovcih proračuna niso sprejeli Župan obljublja, česar ni Že nekaj mesecev so v Rogašovcih odlagali razpravo o proračunu, prejšnji teden pa je vendarle prišla na vrsto. Pričakovati je bilo, da bodo proračun z manjšimi spremembami sprejeli, a se to ni zgodilo. Ugotovili so namreč, da je iz lanskega proračunskega leta glede ceste še precej nejasnega. Odločilna pa je bila zahteva predsednika občinskega sveta Franca Knausa, naj v posameznih krajevnih skupnostih pripravijo poročilo o porabljenih sredstvih za ceste. Krajevnim skupnostim so namreč očitali, da so porabile več sredstev, kot so jim jih v lanskem proračunu namenili. Teh poročil pa na seji niso imeli, zato so obravnavanje proračuna preložili na naslednjo sejo. Župan zavaja občane Središčna tema razprav in na koncu tudi razhajanj so bile torej spet ceste, z različnih vidikov seveda. Med drugim so Janku Halbu očitali, da marsikaj dela po svoje ter da ljudem obljublja nemogoče. Tako je Romom obljubil in zagotovil, da jim bodo naredili cesto, a je sploh ni uvrstil v predlog proračuna za letošnje leto. Romi so se zaradi obljub seje tudi udeležili, svetniki pa jim niso mogli zagotoviti ničesar. Župana so tudi spraševali, zakaj je v lanskem letu zavajal občane, da jim ne bo potrebno nič plačati za nekatere občinske ceste, ki so bile zgrajene v lanskem letu. Občinski svet je namreč sklenil, da morajo prispevati 5 odstotkov od celotne vrednosti ceste, preostalih 95 odstotkov pa bo prispevala občina. V občinski proračun pa se zaradi tega ni stekla precejšnja vsota denarja. Mnogi svetniki so se zato spraševali, kdo bo sedaj, ko so ceste že narejene, šel k občanom in od njih zahteval sredstva, ki so lahko tudi do nekaj tisoč šilingov na posamezno hišo. Eden od svetnikov pa je bil prepričan, da se na račun občinskih cest jemlje športu in kulturi. Janko Halb mu je odgovoril, da je to legalno, če tako sprejme občinski svet. 50 odstotkov za investicije Sicer pa je letošnji proračun vreden 156 milijonov tolarjev, 76 milijonov tolarjev pa bodo namenili za različne investicije. Tudi vzdrževanje in modernizacija zajemata kar lep delež proračuna. Za vzdrževanje lokalnih cest bodo namenili 10 milijonov tolarjev, za obnovo krajevnih in vaških cest 14 miljonov, za investicije v občinske ceste (Sveti Jurij-Fikšinci, od Večesavec do Fikšinec ter relacija od Sotine do mejnega prehoda) pa 32 milijonov. Nekateri so se z izkušnjami že narodili Prav zanimiva razprava se je razvila o novem delovnem mestu na Občini Rogašovci. Vprašanje je bilo, ali zaposliti kakšnega strokovnjaka z delovnimi izkušnjami ali mladega praktikanta iz občine, da bi s tem rešili tudi vprašanje zaposlenosti. Župan Halb si je na vse kriplje prizadeval, da bi sprejeli človeka z izkušnjami. Svetnike pa je vprašal, ali bi želeli sposobnega človeka, ali pa takega, ki bi mu vsi lahko ukazovali in se mu bo na koncu lahko še zmešalo? Herman Kisilak pa je prepričan, da so mladi sposobni in se je zavzel, da bi z razpisom reševali tudi vprašanje nazaposlenosti v občini. Franc Knaus pa je razmišljal, daje lahko pripravniku mentor le nekdo, ki ima vsaj tako ali eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo ima pripravnik. Proračun je skrivnost ali zakaj kršijo poslovnik? Župan medije obvešča o seji, vendar se je odločil, da jim gradiva ne bo več posredoval. Po večkratnih prošnjah, da naj novinarjem dajo gradivo, ki ga obravnavajo na seji, se je predsednik občinskega sveta Knaus samo nasmehnil, Halb pa je zabrusil, daje brezpredmetno, da bi novinarji imeli osnutek proračuna Občine Rogašovci, dokler ga ne sprejmejo, čeprav v njihovem občinskem poslovniku piše, da občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, kijih obravnava. Piše tudi, da se vabila in gradivo pošljejo predstavnikom javnih medijev. Boj za križ? Pred obiskom papeža so bila velika prizadevanja, da bi na mostu čez Ledavo postavili križ. Vendar se takrat želje in prizadevanja niso uresničila, vse pa kaže, da se bodo sedaj. Najbolj zanimivo pa je to, da za križ dolgo časa ni bilo nobenega zanimanja, sedaj pa bi ga radi imeli vsi. Ker ga niso postavili, ga je župan že pred časom poklonil župnijskemu uradu. Nekateri občani, ki postavljajo razgledni stolp na Sotinskem bregu, pa so računali na križ in zanj že pustili prostor. Na občino pa je prišla še pobuda, da bi stal na ledavskem mostu, župnik pa ga želi postaviti na Pertoči. Občina ima torej veliko večjih križev in težav, kot je ta. ALEKSANDRA NANA R1TUPER bil v nekoliko milejši obliki: »Občinski svet je bil seznanjen z aktivnostmi okrog rekonstrukcije magistralne ceste in-ugotavlja, da se predvideni rokovni plani ne izvajajo. V najkrajšem času naj se sestane na sestanku v Radencih projektni svet, kamor bomo povabili ministra Bergauerja, pomurske poslance in predstavnike Direkcije republike Slovenije za ceste. Od njih bomo zahtevali potrditev predhodnih dogovorov in uvrstitev sredstev za rekonstrukcijo v državni proračun. V primeru nespoštovanja sklepov bo občinski svet GABERJE - V ----- tem letu nameravajo v Gaberju posodobiti vodovodno omrežje, zgrajeno za 80 gospodinjstev, dejansko pa jih je zdaj nanj priključenih že dvakrat toliko. Potrebno bo torej položiti debelejše cevi. avgusta obravnaval zahtevo občanov o zapori ceste.« Druge teme na seji niso bile niti približno tako »vroče« kot prejšnja. Omenimo samo, daje občinski svet sprejel cene kanalščine v višini triintrideset tolarjev za gospodarstvo, osemnajst tolarjev za družbene dejavnosti in petnajst tolarjev za gospodinjstvo ter cene čiščenja odpadnih voda na čistilni napravi v višini devetdeset tolarjev za gospodarstvo, štirideset tolarjev za družbene dejavnosti in gospodinjstva, devetdeset tolarjev za čiščenje greznične vode brez prevoza in sedemstotrideset tolarjev s prevozom. Sprejetje bil tudi osnutek odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor na območju Občine Radenci, Betka Škrlec pa je dala pobudo za pobiranje taks za uporabo zasebnih sob, ker po njenem mnenju te stvari še niso urejene. TOMO KOLES 8 intervju vestnik, 24. jijJŽ. J Pogovor s Cirilom Smrkoljem, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podvojiti sredstva za subvencije in intervencije v kmetijstvu Zadrživa se Aktivnosti so usmerjene v usklajevanje proračuna - Javna poraba naj letos ne bi presegla 730 milijard tolarjev, posamezna ministrstva pa si prizadevajo odrezati čim večji del te pogače ki so v Prekmurju najhujše, stro je reagiralo dokaj hitro in tudi nekatere ukrepe. KajlahM kujejo prizadeti pridelovalci? « CIRIL SMRKOLJ: Svetovalna sl*' deluje v okviru kmetijskega min«®*® je že naslednji dan po toči povezala^ detimi občinami in začelo sejeP0^ nastale škode. Ta služba tudiin^ usmerja kmetovalce, kako škodovanih posevkih. V okviru I sem jih pripravil za vlado, skupajz^l - ■ - ■SalinlOjT ; •d * El Slovenskemu kmetijstvu se že nekaj časa ne pišejo najboljši časi. Ta panoga gospodarstva nikjer v svetu ne vzdrži liberalnih tržnih razmer gospodarjenja, zato ji v državah, ki jim je vsaj malo mar za lastno kmetijstvo, namenjajo ustrezne denarne podpore. V Sloveniji smo se s kmetijsko razvojno strategijo odločili za model razvoja, ki zahteva od države ustrezno skrb, predvsem v obliki sredstev za subvencije in intervencije. Teh sredstev je bilo doslej vselej premalo pa tudi sicer je neustrezna politika do kmetijstva to panogo spravljala v težaven položaj. Se bodo zdaj, ko je kmetijski resor v vladi prevzela Slovenska ljudska stranka, razmere izboljšale? O tem in drugih aktualnih vprašanjih slovenskega kmetijstva smo se pogovarjali s Cirilom Smrkoljem, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Funkcija za izziv Funkcijo kmetijskega ministra ste prevzeli v času, ko je ta panoga gospodarstva v izredno težkih razmerah. Le-te vam gotovo niso bile neznane, zato bi sklepal, da je bila ta funkcija za vas izziv? CIRIL SMRKOLJ: Vsekakor. Še ko sem delal kot tajnik pri Slovenski kmečki zvezi pri Slovenski ljudski stranki in pozneje kot predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze sem se veliko ukvarjal s problemi kmetijstva, tudi sam kmetujem, ,zato mi problemi niso bili neznani. Ko sem bil lani na volitvah izvoljen v parlament, sem vsekakor želel s svojim delovanjem v njem vplivati na razmere v kmetijstvu. Potem ko mi je predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik ponudil možnost sodelovanja v vladi, sem to vzel za velik in resen izziv in se s tem zdaj tudi ukvarjam. Nova vlada zdaj vlada že kakšne štiri mesece. Kaj se je v tem času v kmetijstvu bistveno spremenilo? CIRIL SMRKOLJ. Bistvenih sprememb v tem trenutku še nismo mogli izpeljati, saj v tem času še ni bil sprejet niti državni proračun, nekatere spremembe, ki jih načrtujem na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, pa so strogo vezane na povečanje proračunskih sredstev. Poleg tega v parlamentarni proceduri, razen zakona o vinu in zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, v tem času ni bilo mogoče uveljavljati nekaterih drugih zakonov. Intenzivno se pripravljamo, da bi v parlamentarno proceduro prišli zakon o kmetijstvu, zakon o žlahtnjenju, zakon o semenih, torej sveženj zakonov, ki so vezani na vključevanje slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo. Vam je pa navkljub vsemu uspelo ublažiti nekatere izredno pereče probleme? CIRIL SMRKQLJ: V našem ministrstvu smo seveda začeli delati takoj prvi dan po prevzemu. Takoj na začetku sem se spopadel s težavami pri krompirju in dosegel, da je vlada povečala izvozne spodbude in smo tako v kratkem času izvozili od 5 do 6 tisoč ton krompirja. Izredne težave so bile v sadjarstvu, saj so bile v slovenskih hladilnicah uskladiščene velike količine jabolk. Tudi tu smo z ustreznimi izvoznimi spodbudami, ki smo jih povečali z 9 na 27 tolarjev za organizirane in na 20 tolarjev za neorganizirane sadjarje, uspeli izvoziti precej sadja. Težave so bile tudi v govedoreji, kjer je bilo veliko spitane in prepitane živine. To je bila posledica lanskoletnih ukrepov, ko je vlada sprejela ukrep odkupa presežkov govedi za blagovne rezerve, letos pa so se te rezerve sprostile, in to v najbolj neugodnem času, zato je ponovno nastal zastoj pri odkupu pitanega goveda ter krav in telic. Iskali smo več možnosti za reševanje teh vprašanj. Z zagotovitvijo ustreznih sredstev za pripravo blaga za tuje trge smo dosegli, da se je v zadnjih dveh mesecih prodalo čez 4 tisoč glav govedi. Na nekaterih območjih v Sloveniji so še manjše težave, vendar trendi kažejo, da se bo že v naslednjem mesecu ponudba povsem normalizirala. Večji del proračunske pogače za kmetijstvo Vlada se je v zadnjem času izredno veliko ukvarjala z notranje- in zunanjepolitičnimi vprašanji (sprememba ustave, pridružitveni sporazum z EU), in to je verjetno tudi eden od razlogov, da še vedno nimamo proračuna za leto 1997, saj le-ta tudi znotraj vladne koalicije še ni usklajen. Javna poraba naj letos ne bi presegla 730 milijard tolarjev, kakšna sredstva pa si bo izborilo vaše ministrstvo? CIRIL SMRKOLJ: Predvsem bi želeli, da se sredstva za subvencije in intervencije v kmetijstvu podvojijo. Ne smemo pozabiti, da je bilo v lanskem proračunu, kije znašal 16,9 milijarde tolarjev, le 6 milijard tolarjev namenjenih za intervencije in subvencije, preostanek pa za druge ukrepe in za delovanje služb v sestavi ministrstva. Velik del proračuna, ki ga ima na voljo vaše ministsrtvo, je namenjen za delovanje ministrstva in služb v njegovi sestavi, saj le-ti zaposlujejo blizu 2.500 delavcev? CIRIL SMRKOLJ: Število zaposlenih, ki se financirajo iz proračuna, tako na ministrstvu kot v okviru služb (kmetijska svetovalna služba, javna gozdarska služba, govedorejska služba, inšpekcijske službe) znaša v povprečju CIRIL SMRKOLJ: Mislim, da se predelovalna industrija dobro zaveda, da je osnovna surovinska baza lastna pridelava hrane. Uvoz hrane je v tem trenutku morda atraktiven, vendar izkušnje dežel, kot so Češka, Estonija, Litva, kažejo, da se ob zniževanju lastne samooskrbe povečujejo cene uvožene hrane in le-ta postaja draga. Mi si bomo dosledno prizadevali, da se bo strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki si je zastavila za cilj 85-odstotno samooskrbo, izvajala in tudi proračunska politika bo zato naravnana v to smer. 2.460 in za njihovo delovanje se namenja okoli 9 milijard tolarjev. Ob tem pa seje potrebno zavedati, da slovensko kmetijstvo to stroko potrebuje in ta je tudi dokaj odgovorna in zaslužna, da seje kmetijska pridelava v Sloveniji v zadnjih 20 letih podvojila. Že več let se pripravlja ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice. Nekatere službe, ki so bile doslej podrejene vašemu ministrstvu, naj bi postale samostojne pravne osebe in sestavni del zbornice, kar bo seveda bistveno zmanjšalo število zaposlenih v okviru ministrstva. Se bo s tem razbremenil tudi proračun kmetijskega ministrstva oz. kako se bodo financirale te službe? CIRIL SMRKOLJ: Mi želimo, da bi v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice, ki bo pravna oseba, kakovostneje izvajali naloge ter reševali vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Službe, ki bi delovale v okviru te zbornice, bi se financirale iz dveh virov: iz članarine, saj naj bi bilo članstvo obvezno, in iz proračuna za tisti del nalog, ki naj bi ga te službe opravljale v interesu kmetijskega ministrstva oz. vlade. Organiziranost v okviru zbornice naj bi prispevala k večji učinkovitosti in racionalizaciji, s tem pa bi pridobili tako kmetje kot država. Škode zaradi suše pri pšenici ne bodo nadomeščali z višjo odkupno ceno Smo med žetvijo in v tem času je najbolj aktualna cena pšenice. Tudi z letošnjo pridelovalci niso zadovoljni, čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti ni pretiranih pritiskov. Je bila cena nekaj manj kot -32 tolarjev za kilogram največ, kar se je dalo doseči z dogovorom v vladi? CIRIL SMRKOLJ: Povedati je tre ba, da je v Prekmurju položaj drugačen kot drugje v Sloveniji, in zato za vaše pridelovalce s tem tržnim redom določena cena ni ustrezna. To območje je prizadela suša, nato še toča, medtem ko na drugih območjih letina vsaj zaenkrat še zelo dobro kaže. Bojimo pa se, da slabo vreme lahko pokvari tudi ta pričakovanja. V pogajanjih, ki smo jih imeli s sindikatom Slovenske kmečke zveze, z zadružno zvezo in drugimi, smo se uskladili, da bi bila predla- nekoliko pripadat I ni ipravu ua vm—, ■ ■ okolje in prosto^ * gana cena realna, dogovorili pa smo se tudi, da za Pomurje problematiko suše rešujemo posebej. Pravičneje je, da kmetom izpad dohodka zaradi posledic suše nadomestimo na drugačen način in ne s ceno. Podobno bo tudi pri izpadu zaradi toče. Velik izpad pridelka in s tem dohodka bo tudi pri drugih poljščinah in v trajnih nasadih in tudi to bomo skušali vsaj delno nadomestiti. Omenili ste tržne rede. Ti so še vedno šibka točka naše kmetijske politike, saj ob tržnih redih za pšenico, sladkor in delno za mleko tržnih redov za druge kmetijske proizvode nimamo. Je na tem področju pričakovati kakšne premike? CIRIL SMRKOLJ: Aktivnosti tečejo stvom za okolje in prosu«, -- f fazi zagotoviti čim več sredstevza^ men in gnojil za strniščne posevMg tim kmetovalcem pa želimo del predplačila za sanacijo škod. ocene o nastali škodi bodo natur« j vljene šele avgusta, zato želim"" lamentarnimi počitnicami pnt^J nam nakazati del sredstev, po škode pa bomo skušali doseči, ® JL stotek izplačila škode čim višji- ^jliil: prizadetim kmetovalcem bodo?0 I • K Usoda protitočne obrambe Po vsaki toči vedno zn0^ ve po obrambi jlf' vlada je sprejela odlm' mba pred točo zaradi ne«J nas ne izvaja. Sodec p° izjavah se tudi sarni n . takšno obrambo in Pr % o z n in že jeseni naj bi predlagali tržne rede za vse pomembnejše kmetijske pridelke. Prav tako intenzivno pripravljamo blagovne znamke, saj je ob tržnih redih pomembna tudi promocija izdelkov. Z blagovno znamko naj bi zagotavljali njihovo kakovost in s tem tudi prodajo. Škoda zaradi naravnih nesreč je letos v kmetijstvu že presegla 20 milijard tolarjev Letos kmetijcem tudi narava ne prizanaša, saj jih niso obšle številne naravne nesreče. Pozimi žled, nato spomladanska pozeba, suša in zdaj še toča. Prve ocene teh škod že imate in menda so precejšnje? CIRIL SMRKOLJ: Zimska pozeba na Obali in Goriškem je napravila za 2 milijardi tolarjev škode, žled je v gozdovih v Sloveniji povzročil škodo za 8,5 milijarde tolarjev, zaradi spomladanske pozebe bo v vinogradništvu in sadjarstvu za 5 milijard tolarjev izpada dohodka, ocene škode po suši v Pomurju še niso dokončne, bo pa škoda visoka, za okoli 1,2 milijarde tolarjev bo izpada dohodka zaradi toče v Prekmurju, medtem ko je na drugih območjih ta škoda ocenjena na 300 milijonov tolarjev, zaradi toplotnega udara pa je v trsni-čarstvu za 300 milijonov tolarjev škode. Da bo mera polna, so strele v gorskem svetu pred nedavnim ubile 20 krav in 48 ovac, tako da je seštevek vseh letošnjih škod v kmetijstvu že presegel 20 milijard tolarjev. re druge ukrepe. .,^»1 CIRIL SMRKOLJ- vduševal, pač pa so dejs us 1 veniji v tem trenutku nis® | izvajanje kakovostne o ■ Vzroki so povsem tehnic ™ starel radarski in infor^ I trgu ni kakovostnih r obramba z raketami ote ta«|| tenzivnega letalskega P soA’|| ozemlje. Nekateri pre« g amba izvajala s tainimAh dfžaV^ll praksa v večini evrops op® klasična obramba Pre L uvajajo nekatere drug« j j l valcev. Tako v tujini vnjaki nagibajo k temu. ukrep zavarovanja Pre za^iJ (I posevkov in nasadov P t eni strani in na drugi ^ j mre nih nasadov z zašel X toči. V skladu s sklepi 2 leta pripravili < proračunskih podpo^ A vkov in za nakup zasC n > b; nasade. , ^.Je naš cilj, da pr^ < ne in s tem poveča ~ pa nam je cilj, < zavarovalnicah k % zgolj njihovo soc'^ % bo ob izpadu pndelK* / zavarovalnica? .. /9 £ CIRIL SMRK<^>O oskrbe, je strateg J -0 ne k Z obrambo pred učinkov, ki bi P«r teInV«cMl1 večje pridelke in s .njePi I bo.Tomijeob^i^M, dil tudi hrvaški im— ■ , Povedal, da so imeli obrambi pred točo, kil01 a tami in talnimi Sener3,Mlll!n škodo zaradi toče in model obrambe kažek M Pred nami so parltu"1^^ J ce. Kaj bo prednost"" M ministrstva po teh CIRIL SMRKOLJ' mo vsekakor še računu, v bistvu Ps niti ne bo, saj bo stvo avgusta karne^ avgusta bo sreča"f gozdarskih ministri‘Ml v Mariboru. naše delovalo tudi na tijsko-živilskem sej"" ni- Letos bomo bomo na voljo talcem kot tudi ‘r bodo vse naše sluzb^Mg no delale. Vokvi^L^ft stavili tudi študij0 stvo in evropske nancirata naše m'" stvo za znanostsp' fa Emil Erjavec bot6^ Prvič javno dije. V septembru P^ fu stavili strategijo d" sti našega 1997-2001, učevanja slovel j Evropsko unijo- ^24. julij 1997 jfculturna obzorja 9 isp5 H Wrli festival Meja na reki - Grenze Im Fluss ^»medS]11 Muro, mostu med Radgonama, kjer poteka hL.. "ženijo in Av«friin in Kila v norlalirt Tvori F n v motlnorntlno. Ides^ai^v^0 'n Ostrijo, Je bila v nedeljo otvoritev mednarodne-’ peja na reki - Grenze Im Fluss. Festival je že tretje leto ^hGo "Cer V delovanju med slovensko Zvezo kulturnih organi-Meljokak”JI ^an* 'n avstrijskim Kulturforumom Radkersburg. V ’Mli de-7° Uro meie n' b'*°’ sai so se sreeali kulturniki treh sode-^sover« ^*°.ven0e’ Avstrije in Madžarske. Glasbeno-folklorni ^Ihhd •'1 lzv'rn'm' plesi regij so nastopile folklorne skupine to pa naJ bi simboliziralo skupnost in povezovanje d - ’ Nastop so sklenili s skladbo Kurta Shwertsika, na-» ’ Pe« v reki. € J Tl^ovan^ ^Mi ^ultur' >n kul- pol ure trajajočih govorih, kjer so se na '“tataaljevali, da je do fe-5 8Ploh prišlo, in poudarja-Sensort^--- ' ‘Mi ,iKTluni emu :sibodo tudi na le- N^Prav^h‘U prizadevali, mej?.’ preseci politič-ter poudariti so- delovaje. Prireditve so na prvem festivalu pred tremi leti potekale v obeh Rad-gonah, lani se je kulturno dogajanje razširilo ob reki Muri navzdol do mlina v Veržeju, letos pa so se pri soustvarjanju pridružili tudi madžarski predstavniki. Dr. Isabella Sup-panz, pobudnica festivala, pa je v uvodu zapisala, daje v središču na- šega, tudi kultumo-političnega dela, zgodovinski položaj današnjih mej- t0F nih mest Bad Radkersburg - Gornja Radgona in njune okolice pomemben, saj sta zaradi obrobne lege in majhnega gospodarskega zanimanja ponudili pribežališče mnogim narodnostim, jezikovnim in verskim sku-pinam. Naša razmišljanja navezujemo na tisti geopolitični položaj, ki je bil leta 1918 določen z beograjskim premirjem in leta 1919 z mirom v St. Germainu. Pomen festivala pa je tudi v tem, da v tem tednu prinese ne samo obilico kulture, ampak tudi kakovostno umetnost, ter da velika gledališča in umetniki pridejo tudi v manjše kraje. Eden njegovih namenov pa je tudi ta, da poskuša zmanjšati pomen meje med sosednjimi narodi ter da ne bi bila meja odprta samo tisto uro, ko se festival začne (pa čeprav slovenska stran še za tisto uro ni dobila uradnega dovoljenja). ALEKSANDRA NANA RITUPER FOTO: NATAŠA JUHNOV 27. mednarodni folklorni festival Okoli štiristo nastopajočih »Zgodbe davnih dni in naše preteklosti v nas še vedno živijo. Klesale so nas, oblikujejo naše otroke in se budijo v nas kot nostalgičen spomin. Družijo nas v vračanju in obujanju, vežejo kot skupna izkušnja lepega in pristnega. To združuje folklorni festival,« so med drugim zapisali v zloženki. Tako bo tudi letos v beltinskem parku mednarodni folklorni festival, ki se bo začel v četrtek, 24. julija, in bo trajal do nedelje. Na festivalu pa bodo nastopile številne folklorne skupine in etno skupine, predstavili pa bodo tudi nove knjige, običaje in dela iz preteklosti, kijih bodo pokazale krajevne skupnosti. Na novinarski konferenci so povedali, da bo vsega skupaj okoli štiristo nastopajočih, pričakujejo pa več tisoč obiskovalcev. Na festivalu bo tudi nekaj novosti, vendar jih je župan ljubosumno skrival. V četrtek bodo v beltinskem gradu predstavili dve zelo zanimivi knjigi, ki se tematsko navezujeta na to področje. To sta knjigi prof. Mirka Ramovša Polka je ukazana, kjer so predstavljeni slovenski ljudski plesi Prekmurja in Porabja ter knjiga dr. Marije Makarovič Slovenska noša v besedi in podobi Beltinec z okolico. Slednja knjiga je nastala že pred leti, ko je festival dobil evropsko nagrado za ohranjanje kulturne dediščine in so dobljena sredstva vložili v raziskovanje narodne noše. V petek bo v beltinskem parku nastopila folklorna skupina Hrvatskih željezničara iz Varaždina. Prav zanimivo pa bo tudi v soboto, ob 16. se bo začel prikaz ljudskih običajev in kulinarike krajevnih skupnosti Občine Beltinci, ob 18. uri bo nastopila folklorna skupina Schaffler gilde iz Ingolstadta, ob 20. uri pa bo etno večer s skupinami iz Mongolije, Češke in seveda Slovenije. Osrednja prireditev bo v nedeljo, ko bodo nastopile folklorne skupine, ki bodo predstavile izvirne slovenske plese: prekmurske, notranjske, gorenjske, porabske, iz Starega trga pri Kolpi, rezijanske in štajerske, ter folklorna skupina Schaffer gilde iz Ingolstadta, ki bo predstavila plese sodar-skega ceha, nastopila pa bo tudi folklorna skupina Rožmarin iz Montreala iz Kanade, ki jo sestavljajo slovenski izseljenci. Od glasbenikov pa bodo nastopile skupine Marko banda, Cimbalova muzika iz Češke, svoje plese pa bo predstavila tudi mongolska skupina. Slab začetek in upajmo, da bo dober konec, bi lahko rekli o predpripravah na letošnji beltinski festival. Že pred časom jim je namreč zgorela hišica, ki je bila simbol festivala in je bila vrsto let na odru. Sedaj so jo že popravili. Tik pred začetkom pa jim je hudo neurje dokaj uničilo tudi znameniti beltinski park s starim drevjem. Svoje je dodalo še ministrstvo za kulturo, ki za festival ni primaknilo niti tolarja. Vabilo so poslali tudi ministru Jožefu Školjču, za kar pa so z ministrstva za kulturo dobili odgovor, da se sekretar Gaberšek opravičuje, da ne more priti. »Pa nič zato,« pravijo organizatorji, »če bo vreme lepo, bo festival uspel, če bo tri dni deževalo, pa bomo bankrotirali.« Upajmo, da bo šlo vse po sreči, zato že razmišljajo o festivalu, ki bo prihodnje leto, saj bo v znamenju 60-letnice obstoja beltinske folklorne skupine, ki je med najstarejšimi, če ne najstarejša v Sloveniji. ANR J L • Ku turi na festivalu Meja na reki ni geografski pojem, ampak je v človeku« i!i a Meja na roti nntaLain v hntoln Kakor vnn Ckferreich iinni iezik na temo, kako noživiti eradu nri Gradu na ( 0 -n-a rek' po,ebaj° v hotelu Kaiser von Osterreicb H*' *n'c'at'v>- V ponedeljek so slovenski, avstrijski in NaS ^dark 0 perspektivah obrobnih pokrajin, iz kate- .& '^°vani 0111 na moznosh razvoja podeželskega prostora in več-trem* državami. Tokrat pa niso veliko govo-hapr(. ™ajinah ni in kaj pogrešajo, temveč, kako si prizade-'zkuš • napre4ek je, zato so sodelujoči predstavljali svoje daimajo ^^S^^ikaj Kfrna zaosta- °dWih cen- upni jezik na temo, kako poživiti trov, velika naravna ohranjenost, je povedala Stanka Dešnik, ena od udeleženk pogovora. Zato so udeleženci lahko takoj našli sk- testna občina Murska Sobota ^lno listino k -u lU tv LIJ HUM w občine Murska Sobota -P..................■..........• V ^Urskj Soboti, 16. julija 1997 Murska Sobota Anion Slavic kulturno ustvarjalnost v obrobnih pokrajinah, zunaj večjih kulturnih središč torej, predvsem pa tam, kjer so oddaljeni od politič-' ne moči in razdeljevanja sredstev. Zato je v podeželskem prostoru domača iniciativa toliko večjega pomena. Madžarska predstavnika Siito Karoly in Istvan Kutsegi sta prišla iz vasi, kjer ni več kot sto petdeset ljudi in je zelo malo visoko izobraženih, zato si prizadevajo prisluhniti vsaki še tako majhni potrudi iz obrobnega okolja in jo realizirati. Ma-nuela Burger iz Avstrije pa je pojasnila, da veliko dela na področju izobraževaja odraslih na podeželju ter daje med ljudmi veliko odziva. Tudi slovenski predstavniki so imeli kar nekaj zanimivih razprav. Med njimi je Marta Horvat iz puconske občine predstavila projekt CRPOV, pri čemer je razmišljala o kulturi podeželja ter o tem, kaj se pod tem razume. Ugotavljala je, ali naj je to nastop glasbene skupine, gostujočega gledališča, nastop humorista, ki se ustvarja na zmotah človeštva. To po njenem mnenju ni pravo, prava kultura tega okolja mora biti domača, mora vznikniti na vasi, v okolju. Na vasi bi se morala bolj oživljati ročna dela, sejemske prireditve, občaji in dela, ki gredo v pozabo. Bolj bi se moralo graditi na'tradiciji in zgodovini, ki jo je povojna generacija nekoliko zanemarila, saj so vse poti vodile v mesto. Stanka Dešnik pa je o pomenu podeželja razmišljala takole: morali bi oživiti podeželje in poiskati nove možnosti, pri čemer bi se morali ohranjati kulturna krajina in pestrost. Večja bi morala biti povezanost med temi tremi deželami, ki je do sedaj skorajda ni bilo. Omenila je tudi projekt krajinskega parka, ki ga financirata Phare in Evropska skupnost, zajema pa območje treh držav in 1500 kvadratnih kilometrov. Letos bodo v okviru tega financirali obnovo gradu pri Gradu na Goričkem, kolesarske steze med deželami in odpiranje novih mejnih prehodov (Čepinci, Prosenjakovci in Kobilje), poskusno čistilno napravo ter študijsko inventarizacijo določenega prostora s pripadajočo favno in floro. Spregovoril je tudi pisatelj Feri Lainšček, in sicer o centralizaciji in decentralizaciji kulture. Po njegovem mnenju je danes Ljubljana to, kar je bil nekoč Beograd, ter da se vse, kar se zgodi, zgodi v Ljubljani. Svojo razpravo pa je končal z mislijo, da provinca nikakor ni geografski pojem, ampak nastaja pri ljudeh. »Glede na to, da imamo ljudje na tromeji veliko skupnih značilnosti in še več vprašanj, s katerimi se ukvarjamo, bi morali veliko bolj sodelovati. Razveseljivo je, da nastaja že kar nekaj skupnih projektov, kjer politične meje nimajo nobene vloge. Pomembna je le geografska pokrajina, s tovrstnim povezovanjem pa bi dobila provincionalnost popolnoma drugačne razsežnosti. Le možnosti in izzive je potrebno izkoristiti v pravem trenutku. Nekomu pa to morda verjetno ne bo uspelo.« Ni dvoma, da je s tem mislil še na en velik mednarodni projekt, ki bi se moral zgoditi prihodnje leto v Gornji Radgoni - Deželno razstavo. »Mislim, da v tem trenutku skorajda ne bi bilo večje priložnosti kot v ponedeljek, da bi ta projekt predstavili, pa čeprav samo v nekaj stavkih.« Na pogovoru so sodelovali ljudje tromeje, Avstrije, Slovenije in Madžarske, kjer nas torej ne ločuje več kot nekaj deset kilometrov razdalje, v glavnem pa še manj. In čeprav so vsi tako vztrajno zatrjevali, kako pomembno je sodelovanje med sosednjimi narodi, je to v praksi veliko manj izvedljivo. To dokazuje že dejstvo, da se le s težavo naučimo jezikov sosednjih narodov. No, nekateri bolj, drugi spet manj. ALEKSANDRA NANA RITUPER KUD Hotiza Obuditev kulturnega življenja Med najbolj aktivna kulturno-umetniška društva prav gotovo sodi kud Hotiza, ki so ga ustanovili pred dobrimi tremi leti. Predvsem je zaživela plesna dejavnost, največje želje pa so, da bi lahko oživili nekoč zelo razgibano igralsko dejavnost. Kud Hotiza in številni vaščani, ki sodelujejo, pa so tisti, katerim je v zadnjih nekaj letih uspelo oživiti kulturno dogajanje, ki je v preteklosti nekoliko zamrlo. Vodi ga gospa Elizabeta Tibaut. Takoj po vojni je bilo na vasi zelo pestro kulturno življenje. Marsikdo se še spomni Lackovičevih fantov, ki so prepevali, in skorajda ni minila nobena prireditev, kjer ne bi sodelovali. Jože Lackovič pa je bil vešč tudi pri pripravah odrskih del. V začetku osemdesetih let pa je potem kulturno življenje nekoliko zamrlo. Najprej so začeli z najmlajšimi in ustanovili plesno-ritmično skupino Lokvanj, po prvem večjem nastopu te skupine na medobčinski revijipa so tudi starejši plesalci dobili voljo do dela. Leto pozneje se je formirala odrasla folklorna skupina, kjer nastopa devet plesnih parov. Skupina pa ima tudi svoj ansambel. Plešejo prekmurske plese, oblečeni pa so v značilno prekmursko nošo - domače belo platno in pisani predpasniki. Pred nedavnim pa so obleke dopolnili še s panonskimi rutami, na katere je gospa Marjetka Lutar izšila motiv prekmurskih rožic. Čeprav so na plesni sceni novinci, so dosegli kar nekaj lepih rezultatov. Letos so se udeležili območnega srečanja folklornih skupin v Tinju pri Mariboru, kjer sojih izbrali za predstavnike pokrajine za državno srečanje, ki je bilo v Črnomlju. Odrasla folklorna skupina kuda Hotiza Deluje pa tudi mlajša folklorna skupina, kije začela z delom v istem času kot odrasla, v njej pa sodeluje kar dvanajst parov. Za ples pa poskušajo navdušiti tudi najmlajše wasi, tiste, ki hodijo še v vrtec. Na vasi deluje tudi skupina ljudskih pevcev, ki prepevajo stare prekmurske in nabožne pesmi, prizadevajo pa si, da bi ohranili pesmi iz kulturne dediščine. Ker pa so pevci v glavnem starejši ljudje, bi si nadvse želeli, da bi se jim pridružili tudi mlajši. Že prej pa smo omenili, da si na Hotizi prizadevajo obuditi igralsko sekcijo, zato so že lani ustanovili dramsko sekcijo, s katero so se prvič predstavili januarja s skeči in prikazom lupanja semena. Osrednji dogodek v vasi pa bo 2. avgusta, ko bodo pripravili hotiško ribiško noč, kjer se bodo predstavile posamezne skupine, ki delujejo v okviru kulturno-umetniškega društva, sodelovala pa bo tudi folklorna skupina Rožmarin iz Montreala, v kateri plešejo rojaki Prekmurcev oziroma Slovencev, ki živijo v Kanadi. Skupina je trenutno na turneji po Sloveniji in v teh dneh se bo predstavila tudi v nekaterih vaseh po Prekmurju. Kud Hotiza ima veliko načrtov, veliko pa je tudi vaščanov in mladih, ki se radi aktivno vključujejo v dogajanje. Vsi skupaj pa pravijo, da bi bilo kulturnih dogodkov še več, če bi imeli urejeno dvorano, kamor bi lahko povabili tudi druge podobne skupine in društva. ANR 4 10 Najedanje vestnik, 24. Tek skozi ogenj a mnoge druge domiseln^ ne bomo podpirali proizvodnjo. Vsi krnel' j do zavarovani, bod°P L Velikokrat se znajdemo na razpotju, ko se le stežka odločimo, v katero smer bi šli naprej. Mislim na razpotja, ki se nastanejo v naši noranjosti vselej takrat, kadar se znajdemo pred konfliktno situacijo. V takih trenutkih se začnejo formirati številne reakcije, s katerimi skušamo zavarovati svojo zavest, svojo psihično moč, neumrljivo telesnost ... Sama si lahko take trenutke zamišljam s prispodobo rdeče dvorane. Rdeča pa je zato, ker so vse njene stene prekrite z ognjenimi plameni. In ko enkrat vstopimo v to dvorano, že po nekaj trenutkih izgine vhod, skozi katerega smo vstopili. Vse okrog nas je en sam migotajoč ogenj. Ampak ne pretirano vroč. Če stojimo sredi dvorane, nam je le prijetno toplo in nič drugega. A če se mu približamo, ugotovimo, da je vročina v njegovi neposredni bližini neznosna. »Presneto, nek izhod brez dvoma obstaja! In če bi vedel, kje je, bi se enostavno pognal skozi zublje!« začneš počasi obupano strmeti okrog in okrog. Glede na vse nevšečnosti, zaradi katerih smo se sploh znašli pred konfliktno situacijo oz. na razpotju, verjamem, da moramo pot iz pasti, v kateri se znajdemo, najti sami. Takšna so pravila. In nenazadnje nam je doslej še vedno uspelo. »Moram nekaj potuhtati, ogenj se mi neusmiljeno bliža, pogoltniti me hoče!« To je resnica: dlje časa se obiramo, bolj se nam bližajo plameni. Pomembno je, da skušamo priti do rešitve brez »paničarjenja«, kajti zublji se zmeraj hitreje približujejo tistim, ki se bojijo poraza, ne pa tistim, ki pogumno stojijo in s treznim razmišljanjem iščejo pravo odločitev. Veseli smo lahko, če nas opozori naša vest: »Če se ne motim, se mi ogenj bi- iža zato, ker se ga bojim. Če se nočem opeči, moram premagovati strah. Ne smem pozabiti, da sem v sebi nesmrten!« Včasih je nekoliko težje. Če se znajdemo v godlji sami ali v dvoje, troje, je lažje. Čisto drugače pa je, če smo del množice. Najsi smo še tako pogumni, nič ne pomaga, če večina drugih trepeta in s tem vabi ogenj tudi nad nas. Vse je odvisno od milosti in nemilosti njihovih intelektualnih sposobnosti. Če bodo, namesto da bi iskali izhod, razširili požar po vsej dvorani, bodo morali zgoreti. In mi seveda tudi. Toda prav zato ne smemo vztrepetati, biti moramo pogumni, strah je treba pač ignorirati. V kolikor traja naša jeza nad ostalimi in užaljenost strahopetcev, se ogenj spet umakne k stenam. Naj bomo sami ali skupaj z drugimi iskali izhod, vedno moramo to delati s pogumom. »To nikamor ne pelje. Očitno bom moral storiti to, za kar je potrebno zbrati vse svoje sile in se samozavestno odločiti za eno pot.« Tako moramo steči skozi ogenj in verjeti, da je smer, v katero tečemo, prava. Zublji se začnejo razmikati in zazdi se, da v tisti smeri zapiha rahel veter. Takšen je iztek »prispo-dobljenih notranjih procesov« pri pogumnih, strahopetci pa se skušajo tolažiti na svoj način: »Bebec, opekel se bo, da bo prav nagnusno iznakažen. Zaletel se bo v zid in nezavesten obležal sredi ognja!« Ne verjamejo, daje naša psihična moč res neumrljiva in da ji je le potrebno včasih dodajati energijo pozitivnega, pogumnega iskanja rešitve - da bomo tako zmeraj ubrali najboljšo pot. Upam, da niste tudi vi med njimi! NI-GRA denarno pomoč ne gwc" i to, s čim se ukvarjajo, P®' I. ko jih ne bomo spraševali,^ j ko bodo ta denar porabili- I ' - Da bodo zavaroval^ / ogle takšno veliko brerM*[, bodo zavarovalnine se^ dražile, vendar ne bodo* segale kmetovih dohodi* , - Če bo kmetu denarja za zavarovanj^ ■ poskrbeli za odlog eh drugih dajatev, dav^j ravstvenega in pokojni^ zavarovanja ter sam^ vkov, da bo lahko plača | rovalnino. , .■ Zlonamerna: če i odlogom ne boplač^ r Kujski val, gorje kmetu, ki ne bo zavarovan Pomurje je raj za različne komedijante, muzikante, est-radne umetnike in umetnice. To je spoznal tudi najpomembnejši slovenski zavarovalniški agent, minister za naravne in druge kmetijske katastrofe dr. Ciril Smrkolj, in kar dvakrat zapored v poletju 1 997 obiskal naše kraje. Prvikrat je izkoristil priložnost, ki sta mu jo ponudila pozeba in suša: - Na njivah kuriti ne morete, pokrivanje s folijami je drago in ni zanesljivo, da sploh daje kakšne otipljive rezultate, zato posevke proti mrazu raje zavarujte. - Namakanje je gotovo koristno, vendar ni zanesljivo, da sploh daje kakšne otipljive rezultate, povrhu tega pa povzroča salinizacijo tal, zato sem se oziroma smo se mi na ministrstvu odločili, da bomo aktivneje podprli zavarovanje proti suši. - Prav tako smo mnenja, da množica kanalov in melioriza-cij (??) ni nikakršna zaščita pred poplavami, zato kmetom priporočamo, da se proti povodnji raje zavarujejo. Drugič je obiskal Pomurje ob prazniku žetve v Spodnji Ščavnici. Čisto po naključju je toča nekaj dni prej v Prekmurju naredila ogromno škodo, zato te priložnosti ni mogel zamuditi. - Saj ne, da je razpenjanje mrež proti toči nekoristno opravilo, vendar ni gotovo, da sploh daje kakšne otipljive rezultate, zato moje ministrstvo raje podpira zavarovanje proti toči. Moram pa pristaviti, da bo zavarovanje za tiste, ki bodo razpeli mreže, za polovico cenejše. Poceni jih lahko kupite v kmetijski trgovini blizu Trojan. Aktivna zaščita pred točo, kamor sodijo rakete, letala in vohunski sateliti, ni slaba, vendar je moje ministrstvo na noben načini ne namerava izvajati, zato se proti tej nevarnosti raje zavarujte. « a e 8 *«•> d It ............- -nosti, bo ostal br ( । : h H Od 11 po zavarovalnica bo Pa gatejša. Kujski val, Napise pivo in v'n lepili ali odstran । ^ akciji zoper držav -bo Komunistična p J lekije KPP PO J jih/ cerkvah in znamenj ■ iil U, A 'ij križe. Prleški komunistični svojo akcijo zapravil1 J kup denarja, saj ja dežela temeljito pas^a tikanskimi državniš^V , menji. Kjerkoli se bo^^ri H, boste v krogu t'10^ zanesljivo naleteli Da bi bila gneča^jLij K ?i menji. Gospod minister je še povedal: - Sam sem spoznal, da bodo kmetje breme zavarovanja težko zmogli, zato jim bo naše ministrstvo pri tem pomagalo. Sofinancirali, regresirali in na ski elektrikarji. kuval® Riše in piše: I. Banfi ATEk. PA TU SHCl) NE RAZHIS. JANEZEK BENKIČOF JE PRAVO, KA 6M SAN TAK OBLEČENA BI ME NAJRAJŠI, ua ut kaPeli so vmes svoje K $ sformatorje) nas * I M X IP *A SE NAMIJUJE S ZbADtKo De <;.*/✓ VAT i/AM POKA ZATt. KAK OBOAM 0 8 15 /MSZU7 DRUŽINA KMETIC JE- V SOULO. Tli NEGA demokracije/ TAK OBLEČENA Ml NlkAN r NEJDEŠ. IDI PA Sl TRENERKO OBLEJČI. ALI PA MOJ ŠORC. KO. KA M| NE BOŠ 2AM1DULA / TOME BENKIČOVOME ČUN-DPAŠI PA PUJČKA VO ŽENA; Sl COJLA TOU: NASA ŽUŽlKA JE GRAJALA HOR- MONSKA BOMBA/ £T NE GNJAVI ME. 2MJ ržAČA SANTA BARBARA/ TE PA SE MAGNOM ! LendavSkj ' ' F F Pozdravljeni! « Spet sem tukaj, čeprav se mi je zadnje pisalo. Morda se še spomnite, da sta v preJs * ^oje^ cih gostovala dva predsednika in udrihala P ^zir znancu Štefu. Za zdaj sicer še ne vem, kak° k« ' deva končala, menim pa, da bi bilo pamet' mali svetnik odstopil in tako ne bi še naprejv i( s« mojega pajdaša. Bojim pa se, da tega ne b° so funkcije sladke kot čokoladica. ot>iastl' i« Sam pa nikoli nisem imel ambicij P° doma ostajam poslušni kužek, kar pa teder\j sem ovčka. Tako kot marsikdo drug, ki c jlje, kot junec, bi tudi sam rad kako soboto SP oglasijo vrtne kosilnice. Zakaj brnenje ra | tedna, ponekod pa celo na Gospodov da < pet, šest drugih dni? Preklel sem! Ko sem bil še fantiček, sem hodil z P^je^ Vučkovec pri Sv. Martinu v Medžimu X odrasel, postal starejši človek. Prejšnji zamikalo in z mopedom sem se odpeUa$ obnovili, kopalcev pa nas ni bilo razvidno tudi s fotografije. Ko pa bi bi rjavm A bosta zaradi kratke odsotnosti iz Prek reče dva predsednika, bi ne šel čez M k|^/ še naprej kopal v petišovskem kopa|lS jj no kot tisto v Vučkovcu) zasedajo Pr j urci. sd10’!,^ Za akcijo Moja dežela: lepa, cista e'0no/e. mi, ki prebivamo na območju Uprava ^čTOilij' (to pa je seveda območje petih n°v' imam občutek, da kaj velikega še zgled navajam Odrance, kjer je sp®' gališče pri Kamenščicah. Takih ' manj sto. Naložimo torej kosovne ndP .»s ■ ■ ampak, dragi moji, nikar tega ne bi rad »dremuckal« tja do desetih. >nafr idt« It!«11 alV ce> |o!f I* K'; človekovih pravic v Murski Soboti Mtožilo se je 40 ljudi <^lini birokracije Ud htg 1Qoa * šilili d • lmamo tudi v Sloveniji, podobno kot že vrsto let v PulziraFZav^’ *nstitucijo Varuh človekovih pravic. Ta služba je Pri Uradu varuha človekovih pravic, ki ima kabinet va-^i!prist°’’ene/*nega se,tretarja in strokovno službo varuha. Za-os 0Jnosti varuha se delijo na ta-le področja: ustavne pravice, bipostonk ne svo,)ode, socialna varnost, delovnopravne zadeve, so-^Gadev^0^6 'n gospodarske javne službe, stano- sam varuh člove-/ 8’ ^Van Bizjak ni Ponest . podr°čjem (ne NnikeT n0)’ zato ima Azat\. Iniaj° za P°’ era so Pristojni, %v ^^ijlh sicer daje človekovih pra- a Zaeetek postop-SzSVSak’ ki meni, da Javnega °n°m ali dejanjem i glasti L31 nosilca Jav-^vice ali ?rsene človeko-!'■ Varuh temeljne svobo-pa iahko S?°pek tudi do, če ora . -............... ntor VUbu eloveko-Ik.^ačep, a biti podpisana A V^ika vsebn'm poda-X S^sklen aruh začne pr- Va^k1 0 Preiskavi, človekovih '■ kajti ® ; odmaknjena Vidi n Van Bizjak in ■%ote$na terenu radi kPoJasniu^am ’iudi’ sve' “de za eJ° ln sprejme-“jebiioT;1^ Postop-^»ih DJUdl PreJšnji te-MurX°st°rih Mestne «iv a Sobota. Tam ?ljal z ggrafskem slogu CaJvtnnom BizJa-K Pa tisti dan ni piis!* j/ sef $ l< d ♦5 J. začne । , -—i na la-h.:?.8? za poseb- Primer kršitve - V obvestilu javnosti je bilo zapisano, da boste v Murski Soboti en dan, dejansko pa ste bili na voljo dva dva. Mar je bilo število obiskovalcev večje, kot ste predvidevali, ali pa so bile zadeve tako zapletene, da ste za pogovor porabili več časa? »Prijavilo se je veliko več ljudi, kot smo predvidevali. Neka- Pri varuhu človekovih pravic Ivanu Bizjaku se je ob obisku v Murski Soboti oglasilo okrog 40 ljudi. Vsi, četudi so bili nenajavljeni, so bili dobrodošli in so dobili željene informacije. - Foto: N. J. teri so prišli kar tako, nenajavljeno, in tudi takim smo prisluhnili. Vseh pobudnikov za postopek pri Varuhu človekovih pravic je bilo čez 40.« - Bi morda nakazali kak poseben problem, ki se vse pogosteje pojavlja v pobudah za posredovanje Varuha človekovih pravic. »Dolgotrajnost sodnih postopkov in upravnih postopkov, zlasti pri uveljavljanju pravic po tako imenvanih .vojnih’ zakonih.« Varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak, ki se je mudil v Murski Soboti 15. in 16. julija, je prisluhnil ljudem iz sveta ob Muri, steklo bo nekaj novih preiskovalnih postopkov; predvsem pa si bo prizadeval za sporazumno rešitev določene zadeve s poravnavo. Tam, seveda, kjer je to mogoče in kjer je pripravljenost za kompromis na obeh straneh. Ker pa imajo ljudje nemalokrat težave zaradi zbirokratiziranih državnih uslužbencev (nenehno prosijo nova in nova potrdila itd,), naj spomnimo na določilo 33. člena poslovnika Varuha človekovih pravic, ki določa: Varuh človekovih pravic lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost. ŠTEFAN SOBOČAN Zgodilo se je ... Bodonci: Smrt v silosu Nov dokaz za rek, da nesreča nikoli ne počiva! V sredo, 16. aprila, se je smrtno ponesrečil Arpad Š. iz Bodonec. Zlomila se je namreč salonitna plošča, zato je padel v sedem metrov globok ylos, kjer je mrtev obležal. Žerovinci: Silovito trčenje V soboto, nekaj minut po polnoči, je s parkirišča v Žerovincih pri hiši številka 26 neprevidno zapeljal na cesto 26-letni avtomobilist Martin T. iz Pršetinec. Prav v tistem hipu pa je po regionalni cesti pripeljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil 47-letni Janez S. iz Radenec. Tovornjak je trčil v osebni avto, ki gaje odbilo naprej, sam pa je zapeljal na njivo. Hudo sta se poškodovala voznik Martin T., ki je upravljal osebno vozilo, ne da bi imel vozniško dovoljenje, in njegov sopotnik 20-letni Damjan V. iz Lahonec. Tudi materialna škoda je velika. Lenart: Z avtom v panj Sobota je bila nesrečen dan tudi za 24-letnega avtomobilista Dejana Z. iz Froleha pri Lenartu. Skupaj s sopotnikom 28-letnim Dušanom F. iz Rožengrunta sta se peljala po regionalne cesti Lenart-Tra-te. Dejan Z. je v ovinku zapeljal na bankino in z vozilom (in sopotnikom) se je zaletel v betonski prepust (most). Hitrost je morala biti velika, kajti avto je vrglo v zrak in nato v panj, ki je bil oddaljen 18 metrov, od koder se je vozilo odbilo nazaj na cesto. Voznik je padel ven, sopotnik pa je ostal v njem. Oba sta se hudo poškodovala. Krapje: Izginilo je kolo Predzadnjo sredo okrog 23. ure je v Krapju nekdo ukradel starejše rdeče kolo z motorjem znamke Tomos avtomatic in lastnika oškodoval za 30.000 tolarjev. Lendava: Ponarejene lire Očitno je v Pomurju še vedno nekaj ponarejenih lir, ki se jih poskušajo znebiti ponarejevalci ali pa tisti, ki sojih kupili pod nominalno ceno. Ponavadi jih vnovčijo v kaki menjalnici. Nazadnje (17. julija) je nekdo vnovčil v menjalnici Kompasa v Dolgi vasi 100.000 italijanskih lir. Ponaredek so odkrili v podružnici LB Pomurske banke v Lendavi, ko so pregledovali denar iz omenjene menjalnice. Nasvet: lir nikar ne kupujte od kogarkoli. Če že, potem v banki! Kukec: Izginilo 280.000 tolarjev 18. julija sta na Kukeču na Goričkem prosjačili dve ženski. Vse pa kaže, da jima ni šlo le za majhen denar ali pa kaka živila, kar ljudje radi dajo »iz srca«, saj sta Rominji pri eni hiši izrabili nepazljivost, nebudnost ... domačinke, kije kmalu potem, ko sta odšli, ugotovila, da je z njima »odšlo« tudi težko prigaranih 280.000 tolarjev. Policija ju skuša najti. Tešanovci: Zapeljala s ceste V petek, 18. julija, ob 12.30 se je Ana T. iz Murske Sobote peljala z osebnim avtom, namenjenim za prevoz tovora (kamio-net), med Tešanovci in Moravskimi Toplicami. Najbrž je vozila prehitro, zato je zapeljala s ceste in avto se je večkrat prevrnil. Voznica in sopotnica (hčerka) sta padli iz njega. Prva se je hudo poškodovala, druga pa lažje. Hotiza: Ukradel radijsko postajo V noči z 18. na 19. avgust je neznanec vlomil v tovornjake zasebnega podjetja Nograd. Odnesel je radijske postaje, avtoradio in rotacijske luči ter poškodoval armaturne plošče in stropne obloge. Škode je za 500.000 tolarjev. Murska Sobota: Vlom pri pokopališču 19. julija med 15. in 17. uro je nekdo vlomil v dva avta, parkirana pri soboškem pokopališču. Na njiju je s kamnom razbil stekla ter sunil denarnici in osebne dokumente. Škode je za več kot 30.000 tolarjev. Razkrižje: Trčil je v ograjo Simon Š. iz Veščice se je 19. julija okrog 14.20 peljal z neregistriranim motornim kolesom iz Ljutomera proti Razkrižju. Domnevno taradi neprimerne hitrosti in vpliva alkohola je zapeljal na nasprotni vozni pas, nato na bankino, po kateri je vozil deset metrov, nakar je trčil v ograjo neke domačije. Vse škode je za 400.000 tolarjev, voznik pa se je hudo poškodoval. Hotiza: Vlom v zabojnik Neko noč med 18. in 21. julijem, torej čez »vikend«, je nekdo vlomil v zabojnik SCT-ja Ljubljana; ki je postavljen na gradbišču na Hotizi. Na kontejnerju je razbil okensko steklo, splezal v notranjost ter odnesel telefon in radiokasetofon z dvema zvočnikoma. Škode je za 50.000 tolarjev. Dolina: V betonski prepust V Dolini pri Lendavi se je 20. julija ob 2.45 pripetila prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval avtomobilist Rudolf T. Policisti so ugotovili, da je vozil s preveliko hitrostjo, zato ne preseneča, da je zapeljal s ceste in trčil v betonski prepust. Nastala je seveda tudi večja gmotna škoda. Hotiza: Vlomilec na gradbišču Med 18. in 21. julijem je doslej nezani vlomilec prišel do delovnega stroja na gradbišču ceste na Hotizi in z neznanim predmetom odprl okno na stroju, nato pa ukradel avtoradio, velike švedske klešče, komplet izvijačev in rumeno rotacijsko luč. Lastnika delovnega stroja Marjana K. je oškodoval za več kot postopa pri Varuhu človekovih pravic seveda večje. Znano je tudi, daje bilo na Mariborskem veliko stečajev, zaradi katerih je veliko ljudi ob delo, kršene sojih razne pravice ...« - Je morda kaj posebno značilnega tudi za pobude, ki prihajajo Z območja Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goric. Tudi tu imamo težave v gospodarstvu, ni jih malo, ki so na čakanju na delo, državni organi tudi niso angelčki ... Navsezadnje pa so omenjena območja še vedno izrazito kmetijska. Morda pa zaradi tega izhajajo posebni problemi, kršitve pravic... »Zdi se mi, da nismo imeli obiskovalca, ki bi podal pobudo v zvezi s kmetijstvom. Tudi se ni nihče prišel pritožit čez denacionalizacijske postopke. Imeli pa smo veliko strank, ki so prosile za pomoč, da bi se dolgotrajni postopki na sodišču čimprej končali. Gre seveda za odškodninske zahtevke zaradi prometnih nesreč, pridobitve invalidnine, pokojnine. Tudi se je oglasilo nekaj ljudi, ki ne morejo uveljaviti pravic, ki jim gredo po Zakonu o vojnih invalidih, Zakonu o žtvah vojnega nasilja. Zakonu o vojnih vetranih ... Precej se jih je tudi oglasilo zaradi težav pri pridobivanju slovenskega državljanstva.« Gasilske slovesnosti LIPA - PGD Lipa je ograniziralo nepozaben glasbeni koncert. Nastopili so anasambli: Avantura, Štrk, Mavrica, Utrip, Klas in Horizont, pele so pevke Manja Šalamun, Jožica Šemen, Vanja Belec, Irina Juhnov ... Izkupiček prireditve, ki se je prevesila v pravo gasilsko veselico, bodo porabili za nakup agregata za pridobivanje elektrike. Taje nujen, saj, kot je povedal predsednik Jože Ferčak, ob gašenju požarov čestokrat tavajo v temi. Naprava stane 500.000 tolarjev. Ker je Lipa znana po pridelovalcih krompirja, so za kakih tisoč obiskovalcev pripravili nešteto porcij krompirja. (J. Žerdin) LENART - V Prostovoljnem gasilskem društvu Lenart so nekako zaokrožili svoja prizadevanja v zadnjih nekaj letih. Potem ko so društvo dokaj dobro opremili s tehničnimi sredstvi in zgradili velik gasilski dom, je napočil še čas za upodobitev gasilskega zavetnika. Njegovo podobo so odkrili in dali blagosloviti prejšnjo soboto. Gasilsko prireditev so imeli tudi v Gočovi v KS Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Tam so predali namenu obnovljeno kombinirano gasilsko vozilo. Podobno kot v Lenartu, so tudi v tem kraju popestrili prireditev s kulturnim in zabavnim programom ter srečanjem gasilcev in prijateljev gasilstva. (F. Bratkovič) BELTINCI - V beltinskem naselju Jugovo je bilo občinsko gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 27 gasilskih desetin iz osmih gasilskih društev. Pri članih so prvo mesto osvojili gasilci iz Lipe, ki so zato prejeli občinski prehodni pokal; drugo mesto so zasedli nart % h genskih območij v Urad va-največ po- zadev glede na S oh Mcev- sklepam, ne izstopa 11 število zadev j ^erno razpore-% zndev oziro-tnih ,,. en° razlikuje po An/’ /a določenih Ata?tlIner v Maribo-K^iko ljudi oško-fina' Sesutia tako im-inženirin-na primer, op. Pooud za začetek So se letos že nekajkrat zgrnili pednje Slovenske gorice °bn>očju lenarške občine najprej dobršen letine pobrala spomladanska pozeba v tor’ 'n nasad>h malin. Gmotno prikrajšanje i Ju ZI,aša 93.000.000 tolarjev, zasebniki pa 1 g^kot 45.000.000 tolarjev. e ’’ 23., 24. junija in 5. julija divjala nad ob-pa so povzročila še za dodatnih rjeyV-šk°de- Te je samo na cestah za blizu ievn $e P°sebno velika škoda v kmetijstvu rjev e skupnosti Cerkvenjak, saj je je za aja postala je kot posledica neurja s točo, hof receJšnja škoda je nastala tudi 5. julija nega naliva, med katerim je padlo tudi lihi še ni >ove nimaJ0 zbranih vseh podatkov, so na brjk ,aB’ daje po zadnjem velikem neurju ali d°000.000 milijonov škode. Podatke log strezni republiški službi, od koder za omilitev posledic. F. BRATKOVIČ Mentor ženske članske gasilske desetine v Dokležovju je Marjan Gjerek. Gasilke so izurjene za hitro mokro in suho vajo in seveda tudi za gašenje požarov. Nepogrešljive so na gasilskih prireditvah, tudi veselicah, kjer kelnarijo. - Fotografija: J. Ž. gasilci iz Melinec, tretje pa gasilska desetina iz Ižakovec. Med članicami so bile prve Melinčanke, druge pa Dokležovčanke, pri mladincih so bili prvi Beltinčani, drugi pa tekmovalci iz Lipe. Med dekliškimi ekipami seje najbolje odrezala skupina mladink iz Lipovec, druge pa so bile Dokležovčanke. Med pionirskimi desetinami so se najbolje izkazali mladi iz Lipe, drugi so bili Lipovčani in tretja pionirska desetina iz Gančan. Sodelovale so tudi gasilke -pionirke; zmagale so Lipovčanke. (J. Žerdin) 50.000 tolarjev. Poroke Š. S. GORNJA RADGONA - Na športnem stadionu na Tratah v _____ Gornji Radgoni se v večernih urah zbira nemalo mladih in tudi nekoliko starejših Radgončanov in okoličanov, ki se ukvarjajo z raznimi rekreativnimi dejavnostmi. Najbolj dejavni so igralci tenisa, dasiravno tudi ni malo takih, ki skrbe za zdravje z igranjem košarke, odbojke, nogometa ali česa drugega. Na stadion pa prihajajo tudi ljudje s psički in motijo rekreativce. Mar ne bi bilo primerneje, ko bi člani kinološkega društva vodili svoje ljubljenčke na sprehod kje drugje in ne čez stadion? (F. KI.) V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Viljem Hakl, inženir elektrotehnike, in Majda Kovačič, diplomirana ekonomistka, oba iz Murske Sobote; Kristijan Lo-vrak, ekonomist, iz Trimlinov in Milena Lebar, absolventka filozofske fakultete, iz Rakičana; Igor Kovačič, ekonomski tehnik, in Natalija Gujtman, ekonomska tehnica, oba iz Brato-nec; Tomaž Miholič, strojni tehnik, iz Murske Sobote in Darja Potočnik, konfekcijska modelarka, iz Sebeborec; Dominik Šiqkec, gimnazijski maturant, iz Sebeborec in Valerija Berden, kmetijska tehnica, iz Filovec; Jožef Baranja, keramičar, in Gabrijela Horvat, oba iz Cvišlerjev pri Kočevju; Jožef Bencak, carinik, iz Satahovec in Marijana Gomboc, vrtnarka, iz Murskih Črnec; Boris Vukan, strojni ključavničar, in Ivanka Sever, oba iz Ormoža; Janez Zver, živilski delavec, in Daniela Kolar, šivilja, oba iz Ižakovec. VESTNIK VAM ČESTITA! n* glasbeni sceni vestnik, 24. juljij^ Jazz & Blues Nagrade skupine Keiiy Family so podeljene Yellowjackets Yellowjackets je danes vodilna novodobna zasedba, ki za svojo glasbo ne uporablja zgolj jazza, ampak vanjo meša vplive z vseh vetrov. Fuzija različnih zvrsti je naziv, s katerim bi najlaže opisali glasbo te skupine, ki jo danes sestavljajo basist Jimmy Haslip, klaviaturist Russell Ferrante, saksofonist Bob Mintzer in bobnar Will Kennedy. Skupina danes uživa status superzvezd, kar si je zagotovila s svojimi mnogimi odličnimi ploščami. Vendar pa ni bilo vedno tako. Leta 1982 je bila skupina tik pred razpadom. Takrat je svoj odhod napovedal kitarist Rob-ben Ford (danes znan kot izjemen blues kitarist). To je bilo v času izida njihovega drugega albuma Mirage A Trois. Preostala trojica, ki so jo takrat sestavljali ustanovna člana Haslip in Ferrante ter takratni bobnar Ricky Lawson, ni imela več motiva za nadaljevanje dela v skupini. Zato so se odločili za samostojne projekte. Razpad skupine pa ni bil dolgotrajen, saj je bil album istega leta nominiran za grammy v modernem jazzu. Nominacija jim je vlila voljo za nadaljevanje začetega. Vendar v nadaljevanju skupina ni bila deležna kakih večjih pohval. Vse skupaj je trajalo do leta 1989, ko je skupina izdala album Four Corners, kije do sedaj njihov najbolj prodajani album. Turneja po Angliji in nastop v znameniti londonski dvorani Hammersmith Odeon je pokazal, da se je publika začela zanimati za skupino Yellowjackets. Ob vrnitvi v Ameriko je skupina še zamenjala svojo založbo, kar se je izkazalo kot še en potreben in odločilen korak v njihovi karieri. Pod okrilje jih je vzela založba GRP, ki je takrat začela z lansiraj-nem mladih jazzovskih skupin, ki se v svoji glasbi niso branile pop vplivov. Od takrat naprej za skupino slabi časi ne obstajajo več, plošče se prodajajo same od sebe v velikih količinah. Znano je, da je skupina v svoji karieri prodala več kot milijon primerkov svojih plošč, kar je preveč tudi za takšna imena, kot sta Pat Metheny in David Sanborn, ki slovita kot glasbenika, ki prodata ogromno plošč. Skupina Yellowjackets je v februarju izdala svojo najnovejšo ploščo z naslovom Blue Hats. Plošča do neke mere preseneča, saj uporabljajo zelo veliko poliritmike, poleg tega pa v nekaterih skladbah predstavijo veliko swinga. Znano je, da skupina dela vsako novo ploščo pod vtisom zadnje in s tem poskuša doseči različnost naslednje plošče. Pestrost njihove glasbe je eden od močnih adutov skupine. Vse skupaj pa izvira z zelo različnih glasbenih področij, iz katerih izhajajo člani skupine. Pianist Farrante je odraščal ob jazzu, vendar večinoma ob cerkveni glasbi, ki jo je njegov oče takrat igral. Saksofonist Mintzer je znan kot velik Coltrane fan in navdušenec za big bandovsko glasbo, medtem ko je bobnar Kennedy znan kot R&B in funk bobnar. Basist Haslip pa je glasbeno kariero začel kot trobentač in kmalu presedlal na bas. Sam sebe imenuje »the rock guy«. Poleg tega pa niti eden od članov skupine ne prevladuje, tako lahko njihova glasba ostaja sveža, raznolika in odprta. r J * * Vest sicer ni preverjena, vendar prihaja iz dokaj zanesljivih virov. Pred dnevi naj bi se v prometni nesreči v New Yorku smrtno ponesrečil svetovno znani pianist Keith Jarrett. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: IMENUJTE GLAVNO ULICO V DUBROVNIKU! ODGOVOR:___________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 6. avgusta 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 24! Skoda, da nagrad ni bilo še v« nič skunnega z drugim*P' ', Resnično veliko pošte smo prejeli v teh dneh in jo vso pregledali Moram povedati, da ste se v teh deževnih dneh nekateri precej potrudili. Prejeli smo kar nekaj zanimivih zgodb o skupini Kelly Family, predvsem pa veliko, ah, ogromno fotografij, izrezank iz časopisov, nekatere oboževalke, te so v večini, pa so se potrudile in nam poslale prave mojstrovine, poslali ste nam njihove portrete, pirh z njihovimi podobami in celo komplet kart. Resnično veliko pošte je prispelo, odločili pa smo se, da originalne nagrade, ki smo jih prejeli od skupine, razdelimo tistim, ki so vložili največ kreativnega dela, čeprav to ne pomeni, da ga tisti, ki tokrat ne prejmejo nagrade, niso. Veliko je bilo resnično lepih izdelkov in naše delo je bilo vse prej kot lahko. Ker ste zvesti oboževalci te, moramo reči, fenomenalne skupine, bomo tokrat rubriko spet posvetili Kellyjevim, in sicer tako, kot skupino vidite vi, oboževalci, predvsem oboževalke. Iz posameznih pisem objavljamo najbolj zanimive odlomke: Nagrade, ki jih poklanja skupina Kelly Family, prejmejo: Klavdija Graj, Gornja Bistrica 104, prejme za portrete skupine videokaseto Over The Hump Sonja Marinič, Slovenska 46, 9000 Murska Sobota prejme za Kellyjeve karte kompaktno ploščo. Simona Horvat, Serdica 115, 9262 Rogašovci, je napisala prav prisrčno razmišljanje o skupini, zato prejme kapo z napisom Kelly Family. Mateja Novak, Lipovci 50f, 9231 Beltinci, je naredila album fotografij in vseh osnovnih podatkov o skupini, zato prejme videokaseto z nekaterimi novimi posnetki. Priponko prejmeta Alenka Bencak, Lendavska 17a, 9000 Murska Sobota, ki je naredila pirh, ter Maja Perme, Tomšičeva 14, 9220 Lendava, ki nam je poslala koledar Kellyjevih. Nalepko pa prejmeta Anja Vogrinčič, Gradišče 8, 9251 Tišina, in Tadeja Novakovič, Koroška cesta 64, 2000 Maribor. Nagrade vam bomo poslali po pošti! Simona Horvat iz Sedice piše: »Ko kaj berem ali gledam o njih, se vživim v njihovo življenje. Koncerti, televizija ... predstavljam si, da sem med njimi, se z njimi smejim, se z njimi potepam ... To so le moje sanje in domišljija. Ko poslušam njihove pesmi, mi sežejo do srca, saj so pete s srcem in močjo. Doma nismo prav bogati, zato je moje življenje najbrž tako, kot je bilo njihovo. Žal jih še nisem imela možnosti videti v živo in spoznati.« Mateja Novak iz Lipovec nam je poslala pravi bilten, opremljen z risbami in fotografijami o skupini, med drugim pa je pripisala: »Ker sem vam tako ve- Novice od tu... Po sedmih letih aktivnega delovanja in nastopanja bo skupina Marko banda v teh dneh končno dobila svojo kompaktno ploščo. Poimenovali so jo kar Marko banda No. 1, na njej pa bo po pričakovanjih prekmurska ljudska glasba. Poleg stalne zasedbe je pri snemanju plošče sodeloval tudi Tomi Rauch, ki je »kontral«. Premierno se bomo z njihovo ploščo srečali na beltinskem festivalu. * > Jan Plastenjak bo moral del počitnic preživeti leže. Pri šport- AUDIO - VIDEO - CD ftlSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 liko napisala o tej skupini, si lahko mislite, da sem tudi jaz ena od tisočih, ki jih rada poslušam. To je res. Koncerta ali nastopa pa se žal nisem mogla udeležiti. Le pozdrav in še veliko uspehov.« Lucija Cvetko iz Murske Sobote je napisala pesmico, ki gre takole: »Kellyjevi velike zvezde so, zato z njimi veliko dela bo. Vedno pojejo v živo, zato najstnice kar omedlevajo. Ko v Sloveniji nastopijo, dekleta hočejo, da Kellyjevi ostanejo! Tiste punce, ki naprej stojijo, vidijo jim v obraz, nekatere, ki zadaj čepijo, derejo se na glas!« Timoteja Vučkovič iz Izole pa piše: »Skupino Kelly Family obožujem že dve leti. Navdušili so me s pesmijo Ares Qui in An Angel. Skupina mi je všeč, ker so si bratje in sestre in nimajo nih aktivnostih je bil aktivnejši, kot mu je dovoljevalo telo, in si je poškodoval koleno. Seveda ni nič hujšega, le nekaj časa bo moral pri hoji uporabljati bergle in nekoliko več počivati. ... in tam Vprašanje je, kaj bo z japo-snko in havajsko turnejo skupine Red Hot Chili Peppers. An-thony Kiedis je imel pred kratkim lažjo prometno nesrečo, padel je z motorjem in si hodo zlomil zapestje. Anthonyjeve bolečine so še toliko hujše, saj mu ne smejo dajti injekcij proti bolečinam, ker se zdravi zaradi odvisnosti od mamil. Zac, Taylor in Isaak Hanson so nova senzacija na glasbeni ceni, za katero se bodo ogrela mlada ženska srčeca. Svetlolasi najstniki, stari enajst, trinajst in šestnajst let, osvajajo lestvice po Ameriki s skladbo MMM Bop. ai Napovedujejo tudi osvajalsko £ turnejo po Evropi. Glasbena uganka Skupina Kelly Family je v Sloveniji nastopila dvakrat, glede tega ni bil nihče v dvomih. Tako je zapisala tudi Jasmina Vratar, Ratkovci 19, 9207 Prosenjakovci. Čestitamo! Nagrado ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: Na katero celino bo odpotovala Mia Žnidarič? , Odgovor: Kupon št. 58 Odgovore pošljite do 1. avgusta na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli. os Q Z z v nič skupnega z d..„ oblekah, laseh m}61 poslušajo najmlajsi J, starejši. Najbolj všeč ,aI(jj dy. ... Timoteja je naf to, da je že bila na koncertu v Kblnm P se jim bo tudi v Ljub J l 8 gartu.« . Karolina in Plitvičkega vrha te eS|j, Kelly family varno ljubezen v krogu sv jih. mir po vsem s« ^id v prijateljstvo ter zau in USpeh' mdiv^ Dobili pa sem, kjer nam P15^’^/ bolj zaljubljene v r gela in tudi 11»®^ koga, pa va®"eKeiiyjevi^ Škoda edino, da Le' ne vedo, koliko let raste v naših k jj Tako, nagrade (ng;> v okvirčku) edino, da jih m |epl(' « n Ki IN «1 r Kupon št. 30 u __ Z < Z 6. NE ČAKAJ POMLADI - Regina 7. DVE SONCI - Avla band PREDLOGI: PRISLUHNI Ml - Božidar VVolfand - Wolf SOČI - Gianni BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. PTIČICA - Ekart 2. KOMU JE MAR ZA LETA - Dan in noč 3. MAMA - Stoparji CU111V, J — gič. Do takrat pa jevski pozdrav. mSTSN^ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: 1. STARING AT THE SUN - U2 2. IF I NEVER SEE YOU AGAIN - Wet Wet Wet 3. LOVEFOOL - The Cardigans 4. S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi 5. LISTEN TO ME PLEASE - Supertramp 6. I WISH YOU LOVE - Paul Young 7. STAR PEOPLE '97 - George Michael PREDLOGI: THIS IS TO MOTHER YOU - Sinead O'Connor YOU WERE MEANT FOR ME - Jewel ALWAYS THERE - UB40 LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. TEBE Sl ŽELIM - Avla band 2. KO ZRELE TRAVE SPE - Braco Koren 3. NE ŽELI Sl ME - Power Dancers 4, S TEBOJ - Nova legija oiostenjak 5. CARUSO (KAKO ZELO IMAM TE RAD) - Jan 4 ŠPAROVNI GORENC - Zarja jka 5. LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Grega Avse' 6. GREMO V GORE - Vigred x . h.roni 7. SPET POLKE, VALČKE ŠPILAMO - Štajerski uu PREDLOGI: NAŠE VESELJE - Svetlin KORAJŽA VELJA - Gašperji SVET V TEMI - Rokondo kvintet uu 7 nan^ . Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 31. julija 199 ' lesN106' arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glaso Glasujem za skladbo - tuja: domača:_________________ narodnozabavna:_________ Ime in priimek ter naslov:. CMsevi mladosti 13 sem mamo ^življenju pridejo trenutki, “užališ tisto osebo, kateri niti 'Vanjah ne bi naredil nič hude-^Ao ti je žal izrečene besede, **War ti ostane še posebno *’ spominu. Takrat ti je pri srcu in komaj čakaš, ^žaljeni osebi poveš, kako žal ?Iavse,kar si storil in rekel. enkrat tudi jaz užalila sajljubšb osebo - mamo, je nekega sončnega dne, zunaj cvetele rože in so mtpo prepevali. Kot pona-'»m sedela pred televizo-Mama, ki je bila tačas zu-Opleta vrt, me je prosila, pomagat, ampak jaz “^nila, da zdaj gledam oddajo in da ni-k/1Saza takšne malenkosti. ‘ brez besed odšla in vi- dela sem, da je zelo užaljena. Ugasnila sem televizor in nekaj časa premišljevala, kaj sem storila narobe. Kar naenkrat mi je postalo hudo pri srcu in malo je manjkalo, da nisem zajokala. Vstala sem, odločno stopila k mami in jo nekaj časa gledala. Na obrazu se ji je videlo razočaranje. Takrat sem se opogumila in ji rekla, da mi je zelo žal za tiste besede in da bi ji rada pomagala. Mami seje na obrazu prikazal nasmeh in vedela sem, da mi je oprostila. Od tistega trenutka naprej poskušam mami ustreči, kolikor se da, čeprav se včasih še vedno pojavijo podobni trenutki. URŠKA GELD OŠ Beltinci pičica gre v disko MESTO CVETJA v LUTKOVNEM KF^K /A- & X DOK^OVjE k^jcica j Vinčudna p™*-takole: ^h^ihiši'‘J^Suljčica 'VJe °dPravreke8a Veče‘ V^kaf ‘ Jala spat, je ®«Poč Vrata‘ Sne’ j^Pe^81 odprla in XFezniimdnta' vPrašal M^rašab^1'v disku-%t ji j d’ kaj se tam J Povedal, da tam ljudje plešejo do jutranjih ur. V disku je bilo Sneguljčici vse novo, vendar se je kar hitro privadila. Ker je vso noč plesala, so jo naslednji dan bolele noge in bila je zelo zaspana. Ampak bilo ji je tako všeč, da je fanta prosila, da bi šla še večkrat tja. DORIS MARINIČ OŠ Gor. Radgona za rojstni dan Končen. JV Wli na cn oan in vsi smo bili nestrpni, saj smo se %1'^dj. Praznovanje rojstnega dne mojega brata So hdrža| e?ek ’n babica sta mu prišla čestitat. Babica J^^Šli UpatSkado’ iz katere je pokukala glavica. Najprej SkSpaj0 kV^’ kaJ b*t0 labko bdo’ Mislila sva že, da topila iz avta, sva končno ugotovila, Mlii^ kar ° ^^P00 sva se ga z bratom razveselila, da r % °krOg s rašiL Bil je kot majhna črna kepica in babi-Fatu zavezala rdečo pentljo. Zdelo se mi je, Po P^a’toda bd Je vendarle pravi kuža, saj je p P$ narnV°r^du’ škatli je pisalo njegovo ime -kSii, inien 3 S Tomažem to ime ni bilo všeč, sva izbra-vV0 rd^3 SVa -i° v Lino. KuPili smo ji dve skode-61o8,110 ji Rumeno za hrano in rdečo za vodo. kSe ^iko ; ?dl košarico za počivanje. Na začetku je it ip a za mamico, sedaj pa se je že privadila. ikNai 0Pla • ° m* Prinese žogico. Zelo je vesela, ko SuPjen’a J(Krajša čas. Lina je res lepa psica, čeprav '^ega,. 'aka sive barve. Srečna sem, da imam HUbljenčka. MARTINA PAHOR OŠ II M. Sobota Moravske Toplice Moravske Toplice vas so lepa, vsak rad se tja zateka, da bi kopal se vsak dan in postal bi razigran. V Moravskih Toplicah je lepo, zato domov še ne gremo, kopali se bomo ves dan in šli tudi na tobogan. Čeprav v Moravcih je tako lepo, še lepše bi bilo, če bile toplice bi pri nas in delale nam kratek čas. URŠKA NEŽIČ OŠ Bogojina Polžek Danes je bil lep dan. Sonček nas je prijetno božal. Odločil sem se, da bom šel malo ven. Ko sem prišel do travnika, sem zagledal ubogega polža. Približal sem se mu in ga nahranil. Polž meje milo pogledal. Naslednji dan sem polžka spet nahranil. Bil je zelo vesel.DEJ AN HOFMAN OŠ Križevci Moj prijatelj Moj prijatelj je Jure. Končal je 1. a-razred. Bil je priden učenec. Nosi očala. Ima dobre ocene. Se rad smeje. Vsak dan se skupaj igrava. Nikdar mi ne zameri. Imam ga rad. MARKO ŠELA OŠ Bakovci Psiček in ptički Deklica je prinesla hrano psički Miši. Okoli utice so letali ptički. Ko je deklica odšla, je Miša prišla iz utice. Na tleh je zagledala ležečega ptička. Ni vedela, kaj je z njim. Opazovala ga je, drugi ptički pa so medtem zobali njeno hrano. Ko se je obrnila, je bila posoda prazna. Žalostna je odšla nazaj v utico. TADEJA FORNJAN1Č, 1. raz. OŠ Grad Na vlaku Nekega počitniškega dne smo se odpravljali na dopust z vlakom. Ko sem ga zagledala na železniški postaji, sem se kar začudila, kako velik je bil. Prej si ga sploh nisem mogla predstavljati. Ko smo stopili v vagon, smo najprej poiskali proste sedeže. Med potjo sem si ogledala notranjost vlaka. Z njim je najlepše potovati, ker je udobnejši in je v njem več prostora kot v drugih vozilih. Na vlaku ti postrežejo tudi s sendviči, kavo ali sokom. To je bilo moje prvo srečanje z vlakom. KATJA ČERVEK OŠ Bakovci Težko diham------------------------------------ Nekega sončnega dne smo se z družino odpravili na kratek izlet. Med potjo smo se ustavili na pijači. Eden od gostov v gostilni je imel prižgano cigareto. Šla sem k njemu in ga opozorila, da je prostor za kadilce v drugi sobi. Spomnila sem se tudi, da bi cigareta lahko padla z mize in začelo bi goreti. Zaradi cigaret se lahko pojavijo tudi posledice na človeških dihalih. Ko smo popili sok, smo se odpravili domov. Doma sem razmišljala, kako nezdravo je kajenje. Odločila sem se, da nikoli ne bom kadila. Ob potočku Nekega dne, ko sem se zjutraj zbudila, sem pogledala skozi okno. Zagledala sem lep, čist potoček. Bil je zelo čist in poln rib. V njem so plavale tudi lepe bele račke. Voda je žuborela. Ob potočku je raslo veliko majhnih drevesc. Oblekla sem se in šla ven. Odpravila sem se naravnost k tistemu potočku. Račke so bile še vedno tam. Sezula sem si čevlje in noge namočila v potoček. Ribice so odplavale, zato sem noge spet vzdignila iz vode. Ribice so priplavale nazaj. Ta potoček je res zelo lep. MAJDA HAJDINJAK OŠ Grad Mislila sem, da je počila bomba Vsakdo se kdaj prestraši in potem gaje dolgo časa še lahko strah. Tudi meni se je nekoč pripetilo, da sem se zelo prestrašila. Bilo je v poletnih počitnicah. Bila sem sama doma, zunaj je bilo zelo vroče, zato sem raje gledala televizijo. Kar naenkrat pa je zunaj močno počilo. Takoj sem ugasnila televizor in stekla v kletne prostore, saj sem misli- V Suhi krajini že petič Ragljine počitnice Prijazni ljudje so medse povabili otroke iz vse Slovenije Ta teden se je iz Prevol v Suhi krajini vrnila druga skupina otrok, ki so tam preživljali enotedenske počitnice. Počitnikovanje v Prevolah je nekaj posebnega! Tamkajšnja osnovna šola, najmanjša šola na Dolenjskem, je letos že petič na široko odprla vrata tudi med počitnicami in povabila otroke iz vse Slovenije, da tam preživijo nepozaben teden. Nepozaben zato, ker so skoraj vsi po vrsti v Suhi krajini prvič in tam spoznavajo ne samo nenavadne kraje, pač pa tudi nenavadne ljudi. Vsi vaščani iz Prevol in sploh vse krajevne skupnosti sprejmejo otroke, jih povabijo v svoje domove, jim razkažejo znamenitosti svojih vasi in prikažejo delček vsakdanjega življenja. Otroke obiščejo lovci, gobarji, ze-liščarji, potepajo se po kočevskem pragozdu, z gozdarjem Matijo se potikajo po skrivnostnih jamah in po Kočevskem Rogu, kjer skušajo srečati medveda. In ker navadno nimajo te sreče, jih popeljejo na kmetijo, kjer imajo Del poti do koče smo prehodili peš, tudi po snegu. Opazovali smo udomačenega pravega rjavega kosmatega velikana, ali pa si skupaj z Matijo iz mehkega lesa izr- MATEJA ŽIŽEK OŠ III M. Sobota la, da se je začela vojna in je nekdo pred našo hišo vrgel bombo. V kleti sem bila skoraj eno uro. Zelo sem trepetala, saj sem si v mislih že predstavljala, kako bo vsak čas prišla v hišo vojska in me ustrelila. Ker pa se dolgo časa nič ni zgodilo, sem le zbrala pogum in odšla ven. Kmalu se je vrnil oče in povedala sem, kaj se mi je zgodilo. Potolažil me je, da pri nas o vojni ni ne ezljajo kočevskega medveda. Polet z letalom nad Dolenjsko in Suho krajino pa rafting, dvig z balonom, večerne prireditve in obiski znanih pevcev, novinarjev, športnikov pa so tako ali tako znan delček počitnikovanja, ki je za otroke seveda vsako leto znova še in še zanimiv. Domov pa vsak prinese tudi zajeten kupček zobotrebcev, ki jih izdela sam, predvsem dekleta, pa tudi kakšen nov recept, kajti marsikatera rada skoči v šolsko kuhinjo in pomaga tamkajšnjim kuharicam. Otroci bivajo v šoli, razrede spremenijo v spalnice, s kuharicami se sproti dogovarjajo, kaj bodo jedli. In vsem ustrežejo. Prav nič naporno ni speči 400 palačink ali kar nekaj ogromnih pic, ko kuharicam Micki, Anici in Saši otroci povedo, da to najraje jedo. Domačini pravijo, da so prav otroci tisti, ki so Sloveniji predstavili Suho krajino, in marsikdo Planinci na Golteh---------------------- Na planino smo se odpeljali z gondolo. Mnogi so se peljali prvič. teloh in žafran. Tri koze so nas radovedno gledale. Z daljnogledom smo občudovali dolino. Oseba, ki jo imam rada Meni najljubša oseba je mama, saj rada se smeji, le ko je jezna, obraz ji malo pobledi. Zvečer, ko se v posteljo odpravim, mama sladko se mi smeji. Ko zaprem oči in zaspim, sanjam, da mamica ob meni spi. JASMINA BAUMAN OŠ Sveta Ana Vrabec in kos Nekega dne se je kos Miki odpravil na sprehod. Kasneje sta se mu pridružila še sinička in taščica. Nastal je velik hrup in sinička se je razjezila: »No, dajta že mir!« Kos pa se je domislil: »Pojdimo vsi na tla!« In res so vsi odleteli. Potem pa je nekaj zaropotalo. Iz grma se je priplazil velik črn maček. »Uh, kako dobra pečenka,« si je mislil. Ampak, ko je prišel do ptic, so vse odletele. Maček je ostal brez pečenke. MARTINA GUMILAR OŠ Grad duha ne sluha. Pregledali smo vse kotičke okrog hiše, vendar bombe nismo našli. Šele čez nekaj časa smo ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo. Očka je na balkonu pozabil vžigalnik. Ker je sonce močno pripekalo, ga je razneslo. Ob tem pa je nastal močan pok. Tako seje moj strah razblinil. Ko se spominjamo tega dogodka, se zmeraj zelo nasmejimo. TATJANA BALIGAČ OŠ Beltinci je šele zdaj izvedel, kje so Prevole. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi pri pripravi in organizaciji počitnic sodelovali prav vsi domačini. V petih letih se je na počitnikovanjih v Prevolah zvrstilo okoli 1500 otrok in med njimi je bilo kar nekaj šolarjev iz Prekmurja. Bili so navdušeni in domov so se vrnili ne samo z novimi spoznanji, pač pa tudi lepimi doživetji in pravzaprav mnogo bogatejši: odkrili so nov delček Slovenije in spoznali so neskončno dobre ljudi. Najbrž je res tako, kot je nekdo rekel: »Tile Suhokranjci se s svojo domačnostjo in gostoljubnostjo lahko primerjajo samo še s Prekmurci!« Prihodnje leto bodo na Prevolah zopet Ragljine počitnice in takrat se bomo potrudili, da bomo med počitnikarje privabili kar največ otrok iz pokrajine ob Muri. Tanja Pirš MARKO KOSI OŠ Janka Ribiča Cezanjevci mamo: "^hna^bi razumela. Zdaj, /IM ^lik? a SCm §e P kultura je stisk roke, 1 ’ ze bo'Je razumem. ,an J Hudi in nara- ihpm„esem’ dobra knPga’ SPvSt°vei ko kulture sem ' R^Pjem 8Zen P°g'ed in še marslkaJ' v ukia v kniižnici, Vsi so me spraševali, ali bom ■ zanima. H rtm’ko sem Prebrala prv0 pog aV j« konca Zdaj I in lak« sem prebrala knjigo doko^^ 1 ir Ura: Mislim, da nc bom nikoli pozabila na njo, ■ 10 življenjske zrelosti. URŠKA NEŽIČ OŠ Bogojina 14 It naših krajev vestnik, 24. ZLATOPOROČENCA TLRKL IZ ZBIGOVEC - Rodila sta se v Črešnjevcih: Franc 1921. leta, Elizabeta pa leta 1922; zdaj živita pri vnuku v Zbigovcih. V zakonu sta se jima rodila hči in sin, imata pa tudi dva vnuka in šest pravnukov. Nista imela ravno lahkega življenja, kajti Franca so mobilizirali v vojsko in na ruski fronti je bil ranjen. Po osvoboditvi se je zaposlil kot pismonoša, ki je pridno raznašal tudi Vestnik in pridobil na desetine novih naročnikov. Dejaven je bil pri Rdečem križu, KS, v sindikatih, gasilcih in v društvu upokojencev. 50 let skupnega življenja sta Turklova zaznamovala s civilnim in verskim zlatoporočnim obredom. Prvega je opravil gornjerad-gonski župan Vodenik, drugega pa upokojeni župnik monsinjor Puncer. Ta ju je tudi poročil davnega 21. junija 1947. leta. -Fotografija: L. Kramberger ZLATOPOROČENCA JAKŠIČ S SREDNJE BISTRICE - Jakšičeva sta praznovala 50 let skupnega zakonskega življenja v družinskem krogu. Ignac seje narodil 1923. leta, Ana pa je dve leti mlajša, rojena 1925. leta. V petih desetletjih zakona sta imela tudi onadva lepe in tudi manj lepe trenutke. Ves čas sta se ukvarjala s kmetijstvom in velikokrat trepetala pred naraslo Muro, ki se je čestokrat razlila iz struge in poplavila polja. Tudi obdelovanje njiv in travnika onstran reke je bilo naporno in tudi nevarno, vsekakor dotlej, dokler niso zgradili mostu in so se vozili čez reko z bro-dom. Lepi trenutki v njunem življenju pa so bili vsekakor zaradi otrok. Življenje sta dala šestim, žal pa dva ne živita več. Zdaj pa sta zelo srečna ob svojih osmih vnukih, živita pa s sinom Ignacem in njegovo družino. Zla-toporočni obred je v bistriški cerkvi opravil črenšovski kaplan Ivan Kranjc. - Fotografija: J. Žerdin MAČKOVCI - V nedeljo, 27. julija, bodo imeli v Moščan-cih in Pečarovcih, torej v krajih, ki spadata v KS Mačkovci, referendum o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka. Potrebujejo namreč denar za naložbe na komunalnem področju. V Mo-ščancih nameravajo urediti predvsem ulično razsvetljavo, v Pečarovcih pa bi radi asfaltirali lokalno cesto med zaselkoma Sebeščan in Gorenjšček. (G. G.) Okrog dva tisoč gostov na prireditvi Žetev in mlačev po starem Si bodo moški zapomnili Čerpnjakovo Pepo? Mašinski obed le enkrat na leto Nedvomno je, da je prireditev Žetev in mlačev po starem na turistični kmetiji Ferencovi lastnika Antona Kousa v Kraščih že dobro znana vsem ljudem v Prekmurju in tudi širše. Odslej pa se bo v statistikah zapisoval tudi pomemben podatek, da je obiskovalcev iz leta v leto več. Tokrat je bila prireditev organizirana že četrtič, gostov pa je bilo kakih dva tisoč, kar je največ doslej, nekateri pravijo, da celo enkrat več kot lansko leto. Sam Anton Kous na to gleda takole: »To je dokaz, da ljudje vedno bolj cenijo stare običaje. Moramo se zavedati, da smo vsi Prekmurci, in zato držati skupaj.« Žetev in mlatitev po starem je turistična, etnološka in kulturna prireditev, ki želi ohraniti stare običaje in jih obvarovati pred pozabo. Obiskovalci lahko vidijo prikaz nekdanjih kmečkih opravil: od ročne žetve do šopanja, zlaganje snopov v križe, mlačev s sedemdeset let staro mlatilnico na parni pogon, ročna dela, narejena iz slame, spremljevalne običaje, lahko pa poskusijo tudi mašinski obed, kosilo, ki se servira le enkrat na leto. Tokrat je gospodar ponudil mlečno klobasovo juho, krumpičov zos ali sladko zelje s smetano, povojeno meso in svežo svinjsko pečenko, za posladek pa še orehovo in makovo sladico. Žetev s srpi pomnijo le še najstarejši domačini, a še to ne povsod. Na Dolinskem in Ravenskem je kosa nadomestila srp v sedemdesetih in osemdesetih letih devetnajstega stoletja, na Goričkem ob prelomu stoletja, v Vidoncih in okolici pa v letih pred prvo svetovno vojno. Pri žetvi so koso najprej začeli uvajati veleposestniki po zgledu madžarskih in vojvodinskih somišljenikov, medtem ko so kmetje še več let vztrajali pri srpih zaradi mišljenja, da »kosa blago- slov dol vzeme.« Žetvena dela so opravljali moški in ženske, pravili pa so jim »žnjeci«. Nič manj pomembna kot žetev je bila v Prekmurju že od nekdaj tudi mlačev oziroma »mlatitef«. Do začetka našega stoletja se je opravljala ročno s cepci, kar je zahtevalo mnogo izurjenosti in časa. Prekmurci so veljali za dobre mlatiče, zato so jih na sosednjih madžarskih veleposetvih zelo radi najemali. Mlačva s stroji se je pojavila ob prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje. Naj- s »SS! S S J ‘ . jžais večkrat so to bili nekateri nar°c"L^ pogon. Na Go kip< tilnice na 1 Ijavile v letih (i|e iiil J končno nadon^ A cepci. hiii na j reditvi akter]>> )j? običaje mašinisterle čePraV Dolnjih MU> VK VMp vjso»P A Motovilec, r“ tivc tilnice in loJ. ^Otovl rklinov JoUZ /IV n) ekipe pa vLn]eto',N,X H rejši kosec K z paj \ poče, šnjami Vorar po J L ki so sijoči M pa, domačij pi G V mi ali P° d ..udU A V foto: V Gospodovo hišo pojdem vesel Škof Jožef Smej blagoslovil novo cerkev v Gaberju Gaberčani so se ob koncu leta 1994 odločili, da bodo zgradili večji sakralni objekt, kajti kapelica je bila pretesna. Delo so te dni dokončali in v nedeljo, 20. julija, dopoldne je bila blagoslovitvena slovesnost. Podriižnično cerkev je blagoslovil mariborski pomožni škof Jože Smej. Ob sodelovanju duhovščine iz lendavske dekanije je tudi maševal in imel nagovor. Ves obred je bil dvojezičen: v slovenskem in madžarskem jeziku. V obeh jezikih pa je tudi listina o blagoslovitvi cerkve, ki je posvečena karmelski Materi Božji. Pred cerkvijo so postavili dvojezični slavolok: V Gospodovo hišo pojdem vesel. Tako gradbeni odbor kakor prebivalci Gaberja in vsi, ki so kakorkoli pomagali, so bili veseli, ker so smelo zastavljeno gradnjo pripeljali h koncu. Sakralni objekt je na koncu obreda predstavil arhitekt Jože Kovač, nato pa so si notranjost ogledali še mnogi iz množice, ki je spremljala slovesnost na prostem, kajti vsi naenkrat niso mogli noter, ker je prostora le za 300 ljudi. To pa je ob običajnih nedeljah za Gaberčane ravno dovolj. Občudovali so notranjost, ki je kar velika, pa opremo, med katero izstopa pozlačeni lestenec. Ljudje pa se niso mogli načuditi sliki za oltarjem. Gre za reliefni leseni mozaik, ki prikazuje tudi karmelsko Marijo, a so mnogi komentirali, da je podoba vzeta iz naših krajev. Zakaj pa ne bi smela biti, so menili drugi. Blagoslo-vitvene slovesnosti sta se udeležila med drugimi tudi župan Občine Lendava Jože Kocon, narodna poslanka Maria Poz-sonecs ter ravnateljici dvojezične šole in vrtca. Koliko je stala nova gaber-ska cerkev? Na koncu slovesnosti so razdelili posebno izdajo Župnijskega utripa, v katerem so navedeni darovani zneski in pojasnjena poraba denarja. Doslej so za gradnjo in opremljanje cerkve zbrali 15.540.455 tolarjev, porabili pa 15.142.336 tolarjev. Pozitivna razlika pa ne pomeni, da jim je denar ostal, kajti imajo še za 1.500.000 starih dolgov, za nekatera dela oziroma opremo pa bodo računi še prišli. No, največje finančne in druge težave, ki so spremljale gradbeni odbor, so mimo in vsaj v nedeljo so si lahko oddahnili. Tudi okrepčali so se. Pa ne samo gostje, ampak vsi, ki so prišli na blagoslovitveno slovesnost, saj je bilo za vse dovolj telesnega okrepčila (pecivo in pijača), ki so ga prispevali Ga-berčani in drugi. Tako kot so prispevali za cerkev, ki so jo zgradili delavci Gradbeništva Šumenjk s Hotize, sklepna gradbena dela so naredili domačini. druga dela pa številni mojstri, nekateri tudi brezplačno. Besedilo in fotografija: Š. SOBOČAN Podružnično cerkev karmelske t Matere Božje v Gaberju, ki je doslej stala več kot 15 milijonov | tolarjev, je blagoslovil mariborski [ pomožni škof Jožef Smej, P julij 1997 Az naših krajev ^ovoma k B^ošnjimi 34 katoliškimi novoma o Fras iz Veržeja najstarejši »tli na Petrovo po-„ ) nOTomašnike, niso med njimi bu ^ki so stari od 32 do Iv’’'® Pa ie vendarle k Veržeja. V ne-K‘iuhja,se rau ie ure' K postati božji slu- ki niso poznali Sre-IVMtuhtali, kaj neki ^g°iti Vzrok, da je šele ■»k ■ P°&tal novoma-■BJ^Ddovec, ki bi šele ■K iatOTali mašo, tudi BBk^i študent. ki bi šele Rudije. Srečko je &amsk' 'n odličen Alf1 strokovnjak. Doštu-O ^mreč za lesnega di-41 plomiranega inženirja, celo magisterij je naredil. Več let je bil zaposlen v ljutomerski lesni industriji, potem je poučeval na lesarskih šolah v Mariboru, Novem mestu, Ljubljani ... Navduševal seje nad delom z mladimi in mislil, da je prav to njegovo poslanstvo. Pa vendarle: neki notranji glas gaje nagovarjal, naj stori kaj več. In odzval se mu je. Kot fakultetni izobraženec se je vpisal v bogoslovni študij in po dveh letih gaje končal. Uresničila se mu je želja, ki ga je sicer spremlja- Srečko Fras iz Veržeja (četrti z leve) je izpolnil naročilo notranjega glasu: Ni dovolj, da delaš med mladimi kot laik, postati moraš duhovnik! la leta in leta (postati duhovnik), a je ni izpolnil že kot mladenič, saj seje prepričeval, da tudi kot laik lahko veliko naredi na duhovnem in drugih področjih pri delu z mladino, za katero se še posebej zavzemajo salezijanci. Duhovno rast svojega sofarana je ves čas budno spremljal in tudi usmerjal prejšnji župnik Martin Maroša. Srečka Frasa so v nedeljo spremili k oltarju: mama, sorodniki, duhovščina in drugi. Novomašni obred je bil na prosten; daritveno mizo so postavili na oder pred župniščem, množica ljudi, med katero je bil tudi ljutomerski župan Ludvik Bratuša, pa je bila v slikovitem spominskem par- Pa naj kdo reče, da sreča ni opoteča. Tale goban velikan je zrasel kar ob cesti skozi gozd, ob kateri, pa naj ostane skrivnost. Tehnica je pokazala 1,10 kilograma. Srečni najditelj je Jože Fartek iz Puconec. Dober tek! foto: JZ Velikopolanski Karitas pomaga ostarelim in otrokom Zetve p Spodnji Ščavnici obsijan z zlatim soncem o v o si ogledali kmetijski minister, poslanci in svetniki lis Nova maša v Veržeju je bila na prostem - v spominskem Oste-rčevem parku. Tam so postavili množico novih klopi, a še vedno ne dovolj za vse, ki so prišli pogledat in pozdraviti ne več rosno mladega novomašnika. ku Slavka Osterca. Novoma-šniku je pridigal pater Leopold Grčar z Brezij, pozdravili pa so ga predstavniki župnijskega sveta, duhovščine, študentje, mladina in tudi predstavnik iz župnije v nemškem Erlange-nu. Ob orgelski spremljavi sta pela cerkveni pevski zbor odraslih in (ob spremljavi kitar) zborček deklic. Po novi maši je bila v šolski telovadnici, kot to veleva običaj, premicija (pogostitev). Besedilo in fotografiji: Š. SOBOČAN Trenutno pripravljajo srečanje starejših iz polanske krajevne skupnosti. Pričakujejo, da se bo zbralo čez dvesto krajanov, starih nad 70 let. Prireditev so že pripravljali prejšnja leta in vedno so se starejši krajani ob kulturnem programu in glasbi na njej dobro zabavali, saj je to za mnoge edini način, da se srečajo in poveselijo. Pripravljajo pa tudi druge parireditve in srečanja, za veliko noč ostarele obiskujejo na domovih, pripravijo srečanje ob materinskem dnevu, obiskujejo pa tudi druge bolne in invalide v krajevni skupnosti in jim pomagajo. V društvo vključujejo tudi mlade in kot pravijo v župnijski Karitas, je pri takem organiziranju pomoči pomembno tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo in občino ter turističnim društvom. Vsako leto organizirajo v okviru mariborske škofijske Karitas počitniški oddih za otroke, ki si zaradi finančnih razmer tega ne bi mogli privoščiti. Na prošnjo župnijske Karitas iz Velike Polane so se z zdraviliščem Terme iz Lendave dogovorili, da bodo šestim otrokom omogočili brezplačno kopanje v rekreacijskem centru v Lendavi. Dogovorili so se, da bodo to omogočili otrokom iz 13-članske družine iz Velike Polane, v kateri je 11 otrok. Otroci kopališče že obiskujejo in se, kot pravijo, tam dobro počutijo. J. GABOR DANKOVCI - Dankovčanom se obetajo lepši časi, kar ____ zadeva komunalno infrastrukturo, saj že nekaj časa brnijo stroji Cestnega podjetja Murska Sobota. Na vaške ceste bodo dobili prve metre asfalta. Modernizirali bodo predvsem 1.800 metrov dolg cestni odsek v zaselek Vreje. Naložba bo stala 15.000.000 tolarjev. Nekaj denarja je primaknila Občina Puconci, glavno breme pa je na občanih. (J. K.) s?Ca Sirnik UU^sta ^alkami. V'lk ’ ČrJ dV- Ju‘ gSnjevec, dVnega de- la, kjer so zopet pripravili bogat kulturni in zabavni program. Tu je potekal prikaz otepanja, šo-panja žitne slame ter mlačve s cepmi. S cepmi so se pomerili tudi državni poslanci Feri Horvat in Janez Kramberger od Lenarta ter direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in domači župnik in dekan Andrej Zrim. V tem času seje prireitvi pridružil tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, ki je tudi pozdravil tekmovalce in obiskovalce prireditve. Omeniti je treba tudi razstavo kmečkih jedi v domu vaščanov, za posebno razpoloženje pa so poskrbeli vozniki s konjsko vprego, ki so vozili otroke in druge na sprehod. In kakšni so bili rezultati tekmovanja? Žanjice posamezno: 1. mesto Jožica Žajdela, Sv. Jurij ob Šča- vnici, sledili sta ji Katica Ploj, Kapela, in Rozika Marin, Polen-šak. Žanjice ekipno: L mesto Kapela (Stanka Horvat, Katica Ploj in Terezija Žnidarič)„ 2. mesto Spodnja Ščavnica (Antonija Čučko, Marija Tanacek in Silva Žnidarič) in 3. mesto Polenšak (Rozika Marin, Štefka Klajžar in Marija Kukovec). Kosci s pobiralkami: 1. mesto Apače I (Martin Fras, Marija Steyer in Matilda Klemenčič), 2. mesto Sv Jurij ob Ščavnici (Edi Leskovar, Marja Jurinec in Marija Paldauf) in 3. mesto Spodnja Ščavnica ( Janez Fujs, Marija Tanacek in Antonija Čučko). Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER M Turistično društvo Sodar in Prostovoljno gasilsko društvo Gančani sta pripravila prikaz žetve rži na stari način. Domačinom so priskočili na pomoč tudi žanjci in žanjice iz nekaterih sosednjih krajev. Vsi skupaj so prikazali nekdanji ročni način žetve s kosami, izdelavo »povreslov«, vezanje snopja s klini ter zlaganje snopov v križe. Ti bodo ostali na soncu do prve avgustovske nedelje, ko bodo imeli v Gančanih drugi del žetvene prireditve - mlačev s staro mlatilnico in zlaganje slame v »oslico«. Pridni žanjci so bili med delom in po njem potrebni okrepčila, ravno tako tudi številni gledalci, a žejen in lačen ni ostal nihče, kajti prireditelji so poskrbeli za vse. - Fotografija: T. Horvat /eportaža Nikar ne mislite, da kleplje koso kosec; kleplje jo namreč ženska - Berta Osojnik iz Zbigovec! »Kose in srpe klepljem od 1948. leta. Nadaljujem pač z delom, ki ga je prej opravljal moj oče. Sicer sem se poročila, vendar moj mož Poldek nikoli ni klepal kos, pač pa je to delo prepustil kar meni.« Tako je povedala Berta, rojena 1924. leta. Pokazala nam je tudi svoj način klepanja. Moško delo, ki ga opravlja ne več mlada ženska. Zanimivo, mar ne? - Fotografija: L. Kramberger Tudi mladi z osnovne šole na Tišini tačas uživajo na počitnicah. Še posebno so si jih zaslužili člani mladinskega pevskega zbora, saj so pod vodstvom pevovodkinje Alenke Brulc - Šiplič vse šolsko leto pridno vadili in seveda nastopali. Pa ne le na domačih in šolskih prireditvah, ampak tudi v drugih krajih, tudi na občinski reviji šolskih pevskih zborov v Murski Soboti, kjer so s svojim petjem poželi dolgotrajen aplavz. Za še večjo spodbudo objavljamo skupinski posnetek. - Fotografija: F. Kuhar LENDAVA - V Lendavi zaradi denacionalizacijskega po-____ stopka nimajo več velike dvorane za filmske predstave, pač pa so za ta namen usposobili začasen prostor v okviru ZKO Lendava. Za filmske predstave, ki so ob petkih, skrbi Enes Prosič. Prihodnji mesec pa bodo imeli poletni kino na dvorišču lendavskega gradu. Območna obrtna zbornica Lendava je sprejela predlog lendavskega občinskega sveta, da bo 28. oktober dan podjetništva in obrtništva. Na območju, ki ga »pokriva« obrtna zbornica (upravna enota Lendava), je 537 obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov. Prevladujejo avtoprevozniki in gostinci ter trgovci. (J. Ž.) MURSKA SOBOTA - Gradnja čistilne naprave ob potoku ____ Ledava pri Murski Soboti se preveša v sklepno, tretjo fazo. Tako Mestna občina Murska Sobota ter podjetje Komunala že zbi- rata ponudbe za dobavo in montažo hidromehanske opreme ter elektroinštalacij. Vrednost naložbe so ocenili na 190.000.000 tolarjev. Z deli naj bi začeli avgusta, končali pa bi jih najkasneje do maja prihodnjega leta. (G. G.) -1 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI - Na večjem območju Občine ____ Sveti Jurij ob Ščavnici, ki meri 5.132 hekatrjev, je neurje povzročilo samo na zasebnem sektorju kmetijstva 54.400.000 tolarjev škode. Prizadetih je bilo namreč 444 hektarjev zemljišč, škodo pa je prijavilo 243 posestnikov. Največ škode je na trajnih nasadih. Prizadeti pričakujejo, da jim bo država izplačala ustrezno odškodnino. (F. KI.). V Pince - Marofu in Benici pa bodo letos zgradili v vaškem domu sanitarije, asfaltirali bodo vaške poti v dolžini 250 metrov in nekoliko posodobili pokopališče v Pincah. (J. Ž.) I TURNIŠČE - Komisija Turističnega društva Turnišče, ki ji ____ predseduje Avgust Černi, je opravila prvo ocenjevanje krajev, pročelij stanovanj, gostiln, trgovin, javnih površin, gramoznic, zelenic, spomenikov, sakralnih objektov in pokopališč. Za najbolj urejeno je razglasila Turnišče. K temu so nekoliko prispevala tudi prizadevanja turniške šole, ki se je vključila v regijsko tekmovanje. Seveda pa ne zaostajajo veliko Renkovci, Nedelica in Gomilica, saj je povsod veliko cvetja, vedno večje urejenih pročelij, dvorišč, narava pa tudi le ni preveč iznakažena. (J. Ž.) KAPELA - Čeprav kraja Kapela v Občini Radenci uradno ni ____ že od 1951. leta, se je ime vendarle ohranilo. Tako imenujejo Kapelski Vrh, kot je sicer uradni naziv kraja. Prav bi bilo, da bi kraj spet uradno preimenovali v Kapelo, kajti to ime je med ljudstvom znano pa tudi krajevna skupnost se me imenuje Kapelski Vrh, ampak Kapela. Morda pa bo ta opazka spodbudila svetnike, da bodo »spremenili« ime kraja. (F. KI.) DOLINA - Krajevnega samoprispevka sicer nimajo, to pa ____ ne pomeni, daje razvoj kraja zastal. Letos bodo asfaltirali vinske ceste v dolžini dveh kilometrov, denar za modernizacijo pa bodo dobili od občine in občanov. V Dolini pri Lendavi bodo tudi tlakovali parkirišče pred pokopališčem, na njem pa bodo postavili pet luči. Seveda posamično zbiranje denarja (za določene naložbe) povzroča več dela, kot če bi imeli »normalen« samoprispevek. Tli ideja, da bi razpisali referendum. (J. Ž.) Pomurski sadjarji v Malih Karpatih Vse se je »četo »»to ________oU_______________________x j Med prijaznimi ljudmi, pitnimi vini in čudovito keramiko v Modri, kjer je sedež ene od štirih najstarejših vinarsko-sadjarskih šol na svetu Sredi poletnega meseca, 12. in 13. julija, so člani Sadjarskega društva Pomurja obiskali kolege v Modri. To ni bil prvi obisk, vsekakor pa eden boljših, pa najsi bo zaradi organizacije ali prijetne družbe. Tudi naš gostitelj, direktor Vinarsko-sadjarske šole g. Pavel Matuškovič, je ob slovesu povedal, da tako vesele družbe v njihovih prostorih še niso gostili. In Slovaki nikakor ne morejo skrivati solz sreče, tudi to smo opazili v dveh dneh. Vinarsko-sadjarska šola iz časov Marije Terezije Glavni organizator je bil seveda predsednik Sadjarskega društva Pomurja inž. Vlado Smodiš, ki je v dveh dneh kar nekajkrat »zmanjkal«, ker je imel tudi druge dolžnosti, npr. prikaz letne rezi učencem in učiteljem. Sodelovanje med Pomurjem in sadjarji ob vznožju Malih Karpatov na Slovaškem se je pravzaprav začelo zaradi te »rezi«. Točneje: g. Kerčmar je pred približno osmimi leti prosil g. Smodiša, naj gre z njim v Modro pogledat nasade sadnega drevja, kjer dela njegov prijatelj. Prikazal naj bi različne rezi; g. Smodišu tisti stari nasadi z vrstno širino 5 metrov nikakor niso bili všeč. In tako seje začelo. Naslednje leto so prišli iz Modre na ekskurzijo v Prekmurje, 1991. leta so ustanovili Sadjarsko društvo Pomurja (ki ima danes'že več kot 250 članov, svoj sadni vrt v Otovcih, tradicionalni ples z jabolki in ocenjevanje žganih pijač), izmenjali so si obiske, od 1993. pa tesneje sodelujeta tudi obe srednji šoli, torej Srednja kmetijska šola iz Rakičana in Vinarsko-sadjarska šola iz Modre. Pred kratkim so se vrnili domov učenci, ki so bili na tedenskem praktičnem pouku pri kolegih, kar je vsestransko koristno in zanimivo. Je pa očitno, da so učenci iz Modre bolj podkovani v teoretičnem znanju, učenci iz Rakičana pa veliko bolj v praktičnem (glede sadjarstva in vinogradništva). Predvsem manjka kolegom iz Mo- * dre več denarja, državne podpore ali mecenov, da bi lahko posodobili strojno opremo in mehanizacijo ter obnovili nasade. Drugače pa je to šola s tradicijo, saj je ena od prvih tovrstnih šol, ki jo je ustanovila že cesarica Marija Terezija. Tačas obnavljajo reprezentančne šolske prostore v mestu, k šoli pa spadajo tudi vinska klet, nasadi, hlevi in posestvo z drugimi poljščinami. V kleti je prostora za predelavo 250 vagonov grozdja, v hlevu je 20 tisoč sadovnjakih, učenci četrtih letnikov pa se usposabljajo v predelavi grozdja in sadja ter kletarjenju. Pridelke in vino prodajajo trgovcem v okolici Modre in Bratislave in zaslužek je pomemben vir dohodka. sestvu je prepričal, daje5®! vnjake najbolje zatravi^ nes so z doseženimi1’ ni, tudi s poživitvijo si dovnjaka, ki je bil I : -- - -^he str^ 1963. za potrebe: obdelovanja, torej Direktor Vinarsko-sadjarske šole iz Modre g. Pavel Matuškovič in inž. Vlado S dom slovenskih jablan, ki so jih na nov način zasadili s pomočjo inž. Smodiša. piščancev, skupno pa skrbijo za 45 hektarjev vinogradov, 40 hektarjev različnih sadovnjakov in 200 hektarjev poljšin. Na njih delajo v glavnem učen- Prekmurske jablane dobro uspevajo Ko je inž. Smodiš pred leti razmakom v stvo je šola pfejje J po 1960. državno P^Lšči«^ it* je spadalo^ P°sestL i« cerkve« J na -h nos° 9 zastarepr6d's« zacij^/ ki 'e 2?» Vinska klet spada k šolskemu posestvu. V njem negujejo vino iz 250 vagonov grozdja, predvsem belo vino rizling, traminec, muškat idr. ci, glede na velikost posestva pa morajo kar trdo delati. Osnovna naloga šole je namreč, pridobiti čim več praktičnih izkušenj; prvi, drugi in tretji letniki delajo zunaj, na poljih in prvič obiskal njihov sadovnjak sadnega drevja, je moral obuti gumijaste škornje, kajti blata je bilo skoraj do kolen, v suhem vremenu pa je bilo vse polno prahu. Vodilne na šolskem po- Sedež ene najstarejših vinarsko-sadjarskih šol z več kot stoletno tradicijo je v zgradbi častitljive starosti, ki jo prav ta čas obnavljajo. obnovo en^bOval> JL jablan Potre° tisoč 'tovsei^tojb Kljub stransko P leti uspeh “ na nov na hektarju P 6fajd»M-na P^S»tof Modri, saJ vjh / f vseh P»s fnto J sa^nj« »M pa so v?2ih^M Nikakor J red jt (j ti na vil n ih „rernl1 niarsika L । j|(0 djarjuseZ vil p'’vcd"ik’sli,f411 sovra/ViVZlH bhm VVtI tkem M Reportaža 17 gorici - Berkovski Prelogi o o o Pl ' — _____________________________________________________________________ >^si so gasilci - Asfalt tudi v ministrovem kraju - Življenje predvsem od mleka morejo gasilci, ne morejo spraviti vanj. Zdaj gradijo prizidek v velikosti 9 krat 4 metre, v pritličju katerega bo orodišče, v nadstropju pa večnamenski prostor, v katerem bo tudi miza za namizni tenis. Ste kdaj pokusili Heričev kruh, pečen v krušni peči na drva? Spekli so ga v Kokoričih. Vasica tako postaja znana po pekovski dejavnosti svojega sovaščana. Le-ta pa se poskuša še s konjerejo, torej tudi s turizmom. Na dodatne vire pa v Kokoričih misli še kdo, kajti kmetijstvu bolj slabo kaže. S0 bd' Berkovski Prelogi, ki imajo le 12 domačij Nili« aCCV’ zaselek sosednjih Berkovec. Potem ko so se »osa-navezali predvsem na sosednje Kokoriče, ki pa tudi Vjsicj ne lao naselje, sai 'maj° 35 gospodinjstev in 140 prebival-druga brez druge, zato imata tudi skupni vaški । sodnika Jožeta Lupša. Z njim sem tudi kramljal. Stojni0 $erkovski Prelogi Sija^a- imajo »be-to iJ'Vaskz grb: kruh v S oVVusnjeni torbi na VratU obeše' ^nosili"1 ^kanJeri) S C Predvsem vino So šli na r^iiikn-^1 Pa so v taki £ 1944 ?nj'8e m kruh. Od cHov!VkSVobod'tve Je WUr r? Prelogih Par' । Mv v ka Postaja. Stera j'grb imaj°- k°t Kte. Uga Prleška vas, t 'ZUmrli S ar'nske briimli- Ust/asbeni instru-? katerem je da v nek' Pe’ !Hbi /rQmlice mela, Val S’Cer pa so Ko-/Sain /1Sn' v’r' J° Pr' leta ‘ letimikraju se je ro" /inpisep081? Križan, ltiaravn PrisPevkov s Ki y ovnih ved in .'■Sje J. novejšem 5Hdini 'k? bolj znan i^bil/'’ 'nž' Jože Os-že dvakrat ^jevX1JStV0-gasH^v ki sem ga niškem domu, »S ceste Ljutomer-Sv. Jurij ob Ščavnici bi morali zaviti pri prvem odcepu,« mi je pojasnil. »Pred kratkim smo položili na štiri odseke na območju Berkovskih Prelogov in Kokorič, ki merijo pet kilometrov, fini vrhnji sloj asfalta. Grobo asfaltno podlago smo sicer naredili delno pred sedmimi in nekaj pred dvema letoma. Sedanja modernizacija je stala 13.000.000 tolarjev.« - Odkod vam toliko denarja, saj imata vasici skupno komajda 47 gospodinjstev oziroma 184 prebivalcev? »Sprejeli smo samoprispevek. Zaposleni, ki nas je iz o-beh krajev 40, plačujemo 4 odstotke od osebnega dohodka, kmetje 40 odstotkov od katastrskega dohodka, zdomci letno 500 mark v tolarjih ... pa protovo-Ijno (brezplačno) smo urejali bankine. metrov cest, ki jih je treba asfaltirati, vendar ta hip še ne vedo, kdaj, ko pa so dodobra izpraznili vaško blagajno in -svoje žepe. Tako v Berkovskih Prelogih kakor v Kokoričih imajo vodovodno omrežje in zato zdravo pitno vodo, ki priteka iz občinskega črpališča v Lokavcih. Telefonski priključek ima prav tako skoraj sleherna hiša. V nobeni od teh dveh vasi nimajo ne trgovine ne gostišča, a zaradi tega niso ne lačni ne žejni, kajti kmetje seveda veliko živil pridelajo sami. Večina kmetijcev ima osem do deset hektarjev zemlje, trije menda po 16 hektarjev. Dokaj razvita (pogosto) sta mlekarstvo in prašičereja, manj pa rastlinska pridelava, recimo pridelovanje Predsednik vaškega odbora Kokoriči - Berkovski Prelogi Jože Lupša na pravkar asfaltirani cesti s sinovoma Denisom in Tomijem. Besedilo in fotografije: Š. SOBOČAN S svojimi traktorji smo " 'k® vč k' °'’ ccsti Ljutomer-Sv. Jurij ob Ščavnici. Večja dela Kokorič in Berkovskih tran - ob gozdu. v , t tikati 5 . ifl® Šaljiva grba Berkovskih Prelogov in Kokorič, objavljena v knjigi Od Mure do goric, ki jo je napisal Juš Makovec. ?e'jal k 80- ^ii^šlci Le kakšen lnister, ki ni W^je ču-n P° maka-°JsfaitjPet '!ilon,e-lranih cest. tudi opravili marsikateri prevoz oziroma navoz materiala, zlasti za bankine,« je povedal Jože Lupša, sicer strojni ključavničar, ki pa se s svojo družino ukvarja tudi s kmetijstvom. Pobaral sem ga, koliko je za cesto primaknila Občina Ljutomer. »Dala je jamstvo za posojilo, ki smo ga najeli pri banki.« Torej denarja od občine niso dobili. Morda pa ga bodo kdaj prihodnjič? Čeprav je pravkar modernizirano cestišče zelo dolgo, je še ostalo 1.200 pese. V Športnem društvu Lo-garovci - Kokoriči so predvsem člani iz Berkovskih Prelogov in Kokorič. Tekmujejo zlasti kot igralci malega nogometa, zelo priljubljen pa je tudi ' namizni tenis, ki ga igrajo predvsem pozimi. Bogato tradicijo pa ima gasilstvo, saj so Prostovoljno gasilsko društvo Kokoriči - Berkovski Prelogi ustanovili 1892. leta, torej so pred petimi leti slavili 100-letnico. Glede na to, da ima društvo dve moški članski desetini, eno žensko desetino in eno mladinsko desetino, trditev, da je v povprečju od vsake hiše kak »operativec«, ni neutemeljena, kajti uniformirancev je 40. Veliko več (kar 103) pa je vseh članov. Tja do 1953. leta je imelo društvo le uto, potem pa so zgradili večji gasilski dom, ki je postal naenkrat pretesen, saj prav vsega, kar pre- »Pozdravljeni, mladeniči in mladenke!« S temi besedami Vekoslava Potočnika se je začelo srečanje 70-letnikov. »Naključje je hotelo, da smo se narodili ravno takrat kot naše mesto Ljutomer in ponosni smo na to!« je povedal v nadaljevanju nagovora. V prostorih DU Ljutomer se je zbralo 36 ljudi, starih 70 let, med njimi tudi Franc Šauperl, znan po tem, da je že več kot stokrat daroval kri. Po- zdravil jih je župan Ludvik Bratuša, predsednik upokojenskega društva pa se je v nagovoru »sprehodil« skozi 70 let človekovega življenja. Zabavni program so izvedli domači muzikantje, »mladenki« (sestri Janja in Simona Vršič) pa sta zapeli več pesmi na temo o človeku. Kot dokaz na srečanje 70-letnikov je tale fotografija, na kateri je tudi župan, ki pa seveda še ni sedemdesetletnik. -F. Ferencek Češka koča - stoletni biser v Kamniških ali Savinjskih Alpah Cesta mimo Predvora nas pripelje po dolini reke Kokre do gorske vasice Jezersko. Ko prideš tja, se znajdeš v oazi miru. Tam najdeš moč in energijo, da potem laže prebrodiš vsakodnevne težave, ki te dajejo. Če pa hočeš doživeti ljubezen, se moraš povzpeti na višino 1.545 metrov. V objemu Kočne, Grintavca, Dolgega hrbta ... stoji na ovalni krnici Spodnje Ravni: Češka koča. Ponos Jezerjanov in vseh, ki radi zahajamo v hribe. Leta 2000 bo koča praznovala 100-letnico obstoja. Zgradili sojo Čehi leta 1900. V tem času je kljubovala neštetim viharjem, snežnim plazovom .... toda vseeno je ohranila svojo prvotno podobo: ostala je taka, kot je ■ bila pred sto leti. Zavetje je ponudila ničkoliko planincem in alpinistom. V koči so se lahko okrepčali, popili skodelico čaja, pojedli zares okusno enolončnico ... Tako zdaj, ko planince, ki se vračajo s tur ali izletov, čakajo ne le okrepčilo, ampak pripravljene sobe z ležišči. Tisti, ki želijo doživeti pravo hribovsko noč, pa se lahko odločijo za skupna ležišča v kraljestvu polhkov. Noč je pač tista, ki daje koči še poseben žar. Lepo, celo najlepše pa je, ko se vsi zberejo v jedilnici in ob spremljavi kitare zazvenijo glasovi. Takrat dobiš občutek, da smo vsi ljudje na svetu - prijatelji. In to je tisto, zaradi česar ljudje radi hodimo v hribe. Vsa ta narava, ljubezen, prijateljstvo .... vse to vzbuja v nas moč volje, radost boja, zavest moči in zano- sa. Pri vsem tem pa je najlepše to, da (ko se zjutraj zbudiš) veš, da tega nisi sanjal. Da je vse to resnično in da še obstaja raj, kamor lahko prideš kadarkoli ti srce poželi. Sem vas navdušila za obisk Alp in edine visokogorske koče, ki je 100 let ohranila svojo prvotno podobo? Dodatne informacije lahko dobite pri Planinskem društvu Jezersko ali po telefonu, številka je 064 44 059. META ŠEBJANIČ 100 let stara Češka koča v Kamniško-Savinjskih Alpah je na višini 1545 metrov. 18 Soboški svejtek ali po toči zvoniti je prepozno Varuh človekovih pravic Ko ne bom več predsednik, se bomo zopet skupaj borili news ... Ljutomerski župan Ludvik Bratuša je obdaril soboškega župana Antona Slavica in zapel ponarodelo o prijateljskih odnosih med levim in desnim bregom Mure. (Poklonil je sliko, katere motivika ponazarja resnost njegovih namenov ali vse za otoplitev odnosov news.) n tl II IZ oi h! Sl /i 9i Sl 9i c, r. n n! M »0 cijsko) Oživljeni diplomatski odnosi, ali ko se nasmiha vsa dvorana Jutro brez čaja z rumom Ko je zapela Darja Švajger, se je smetana slovenske politike nekam resno podržala. (Kot je videti na fotografiji, je manjkala prevajalka news.) Milan Kučan se je pred odhodom v prenovljeno soboško po, srečal tudi z varuhom človekovih pravic Ivanom Bizjakom, J den dva dni poslušal tegobe prekmurskih ljudi. (Domne|| zaščito ponovne kandidature varuha zaprosil tudi Milan Škaličevo odlagališče Vaška gospoda iz Sela je sklenila, da Saubermacher ni_primeren smeti s pokopališča pri rotundi. Zato so s posebno akcijo očistili za lišče krajanov, žive krajane pa so blagoslovili s položnico v visim Uspešno odstranjene odpadke so še uspešneje deponirali v ma gozd. (Ko vaška gospoda odvaža smeti v gozd, to ni divje odlagal nujna sanacija pokopališča news.) Ko smo se svetašnji news ... ali po toči zvoniti bo prepozno »Tou se splača!« Občinski avto Safrane, s katerim se je župan Janko Halb že zabil v policijski avtomobil, je potrebno dobro zavarovati. O tem se je župan že prepričal, zato je letos namenil za zavarovanje tega vozila iz občinskega proračuna nič več in nič manj kot 414 tisoč tolarjev. (Janko Halb bo tožil Vestnik zaradi izdajanja skrivnosti iz zaupnih občinskih dokumentov news.) V obnovljeni beltinski v ■ h ■ Kučan: Kako je bilo na kongresu? DOfOCH! dVOfcini Kavaš:Lujzek nas je na kratko -potegnil... ■ Kučan: Kaj pa ste se šli Alternativo znotraj lastne stranke ... Kavaš: Kaj?! Kučan: Poglejte, jaz imam zamrznjeno knjižico, zato sem lahko edina predsedniška alternativa ... zon * •s* samo # služnim0jsi<^ vaščan^ ^i ranje, Julij 1997 Jacksonovo Queen Elizabeth kraljica mora tu in Ha ,Olena' K°je S k aljlca obiskala °ie kanadske pod-'° 'ke, je skočila na J v eksimski so in ' ^kimske žene K Prejele v šotoru, 'idetiniih kra^'ca botela .^vsakdan, so Spreiele tako, na čaj ena sona i Jjlc' Obsedele &ZaMevski J*80 ^Ijob temu P0,rebovali prevajalca. JI« 7-/^^ MHMHHffigjg V I K Herzigova ^ni^Onamere^ nasvet, a ga boš zavrnila. Toda bil bi že H| WSe 'a H dojela, da tako pač nc bo fPv 6 Vnašaj na tisto, česar sploh l ^r,0 ^Stavn'810’ k£,r S' Ž® d°l9° ŽeHŠ' IK, ^bezn?1 iUspeh Prinesel ugoden y| %č2 -nskem področju, ki si ga za-ernarjal. Bo pa sedaj zato le- Vlm Pristopom boš napravila / A;bifprav /zelik vtis. Izkoristila boš tre-Kr^oia - r° se boš znašla v moški 9custva / ^Pravil na veselo ponoče- 9aan6 Posledice, kot boste ^Ovno o rai® dvakrat premisli, pre-Rk. sPustil v neodgovorna de- Eva je super model, ki izžareva največ čutnosti, on pa je mojster erotične fotografije. V Monte Carlu je šestinse-demdesetletni Helmut Newton znova prijel za kamero, v katero je ujel Evo v zapeljivem spodnjem perilu. Nič čudnega, če sta imela mojster in njegova Eva pri delu toliko opazovalcev. Tukaj želi živeti Michael Jackson s svojo družino: grad »Champs de Bataille« v Normandiji. Nova kolekcija nardu DiCapriu, ki ste ga imeli priložnost občudovati v »Romeo in Juliji«. Nedaleč od nje je sede! mojster Gianni Versace. Top model Naomi Campbell pa je bila povsem sama - tako na modni pisti kot po šovu. Njen »bog flamenka« Joaquin Cortes se ni pojavil. In kot že neštetokrat je ponovila, da je bila na Mallorci v bolnišnici zaradi alergije na antibiotike in da je z njenim življenjem vse v najlepšem redu. Toda ženska, ki je stopala po pisti, je dajala vtis osamljenosti in neskončne žalosti. Žalostna nevesta sama v Parizu. Naomi Campbell je prišla v Pariz brez plesnega idola Jo-aguina Cortesa. Prišel je ves svet, da bi videl novo jesensko-zim-sko kolekcijo. Dve dami sta bili posebej opazni. Demi Moore je vzbujala največ pozornosti, saj se je v Parizu pojavila brez moža Brucea Willisa, namesto njega pa je »globoke poglede« namenjala ljubljencu ženskih src Leo- Michael s poročnim prstanom in preoblečen v bančnega roparja usmerja Debbie. Q n) med zvezdami m « TEHTNICA Ona: Kar hitro se boš prenaglila s svojimi besedami, kasneje,pa ti bo žal. Prijatelj te bo držal za besedo in ne bi.bilo dobro, da bi ga.poskušala preslepiti, Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te poskušajo speljati na slepi tir. Vse skupaj je le dobro zrežirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partnerju - ne bo ti žal. ŠKORPIJON Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj boljšega I1 tokrat kaj Pustil na cedilu in noben rala^9 Pomagal. To, kar si si resen„' Po.iesti, pa naj bo še tako bičalo Cenie pa te čaka prav tam, ^trehn^^^be. saj si je v tem tre-Ua tak a' Spodbuda prijateljici bi & tebi kot tudi njej sami. r°’ iz katere ne bo enosta- •ha tj0- 0Ln?d nenadnim interesom ^sg °2evalca, vendar mu ne 6 ti dož^ te9a, kar imaš, saj niti ni Wa$Va'ln ne pozabi poklicati •atekai 1 IIMaV-3'0® depresije, saj to ni Sprejel boš povabi- 3°to Od 0 bi si želel tudi tesnejši lsno le od tebe in tvojega ?^Vanja in se raje posveti Ruje |.)euna primer prijatelj, ki [>se k^ezen b° Prišla Prehi-n ti« P)e Poskušala 'upirati'. ^kSsvojen9a’ k'je nai9lasnejši. ®6 čim9a Sjca' Seveda bi bilo c Prav Postavil na svoje dlične možnosti. i°biraj Ožn’an izkoristi tisto, kar Iti l0 le n b labko postane tudi Ro začetno sra- na aapačno osebo, Saj ,,/,e Priložnosti. Poskusi ^51 11 nikar ' 'abko zgodi, da boš ne zanemarjaj svojega Nenavadni starševski par v iskanju prebivališča: Michael Jackson in Debbie Rowe »On je ljubeč in požrtvovalen oče. Sin mu pomeni vse, najin zakon je zgleden.« Ko Debbie Rowe tako požrtvovalno govori o življenju v dvoje s kraljem popa, zveni vse skupaj skorajda ganljivo. Zakon med medicinsko sestro in super zvezdo - skorajda vsakdanji parček? Ne povsem. Takoj po rojstvu sina z imenom Prince Mi-dhael jr. sta se mati in sin morala ločiti. Mnogi so v ne preveč atraktivni Debbie videli »sposojeno« mater, katere materinske dolžnosti so se končale z rojstvom sina. Michael je namreč na veliko evropsko turnejo peljal sina in pestunjo, Deb- STRELEC Ona: čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on. KOZOROG Ona: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, cla te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni'rezultati. On: Nihče ti ne bo poinagal, in to zaradi tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to Ugodno ali ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave. VODNAR Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, pa četudi bo on kar-seda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendar bo ostal trpek priokus pb izgubljeni priložnosti. Posvetil še boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem vse preveč zapostavljal. Ne bo ti žal! RIBI Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobučtljiva za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo... On: Nekdo ti bo zelo nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj srečen dan, zato ga karseda izkoristi - po možnosti z osebo, ki ti je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu. Globoki pogledi Demi Moore so bili namenjeni Leonardu DiCapriu, ki se je pojavil na predstavitvi Versacejeve jesensko-zimske kolekcije in je očitno nadomeščal Demijinega moža Bru-cea Willisa. Princesa se uči biti kraljica Švedska prestolonaslednica je študirala v Parizu. Zdaj se vrača v domovino, skorajda tako lepa kot njena mati. Za celo leto je Victoria Ingrid Aliče Desi-ree, švedska prestolonaslednica, izginila. Dvajsetletna hči kraljice Silvie in kralja Carla Gustafa je pridno ubogala starše in storila, kar so od nje pričakovali. Eno leto je na univerzi v Angersu študirala politologijo in izpopolnjevala svojo francoščino. V letu dni je postala bolj suha in nenavadno podobna svoji materi. In samozavestnejša. Dokazala je, da se znajde tudi sama v prvem samostojnem stanovanju. Njene techno noči v diskoteki Venere niso bile škandalozne. Poučevanje v državnih šolah ji je očitno koristilo. Toda zdaj, ko se je vrnila, bo prevzela očetove reprezentančne dolžnosti in se začela pripravljati na prevzem vloge: kraljice. To, da sme postati kraljica, je posledica spremenjenih zakonov po njenem rojstvu. Toda starši so poskrbeli tudi za to, da lahko postane kraljica, četudi si bo izbrala moža, po katerem se ne pretaka modra kri - starši, ki verjamejo v ljubezen. Obkroženi s telesnimi stražarji Jacksonovi zapuščajo hotel. bie je ostala v Los Angelesu. Vsaka dva tedna kratek obisk v Parizu je bilo vse, kar je Jackson privoščil »ljubljeni« ženi. Toda časi so se spremenili. Zdaj hoče Michael Jackson, da je Debbie vedno v sinovi bližini. Naročil ji je, naj pride v Pariz, da skupaj poiščeta prebivališče. V mestu ob Seini nista dolgo čakala. V Normandiji sta našla novi dom: grad z imenom »Champs de Bataille«. Toda kako se bo to končalo? Navsezadnje se grad v prevodu imenuje »bojišče« ... 20 ^Cmetijski nasveti vestnik, 24jgg S Vzorčenje tal za kemično analizo Vzorce tal za kemično analizo vzamemo po spravilu pridelkov. Splošno pravilo je vsaj šest mesecev po opravljenem gnojenju z mineralnimi (PK) in eno leto po gnojenju z organskimi gnojili. Vzorčke vzamemo sami ali ob pomoči kmetijskega svetovalca. Na njivah vzamemo vzorec do globine oranja. Pomembno je, da dobimo povprečen vzorec, zato sondo za jemanje vzorcev zapičimo vsaj na 20 mestih na hektar, izogibajmo se roba parcel. Vzorec zapakiramo v čisto plastično ali dvojno papirnato vrečko. Preveč vlažne zemlje ne pošiljajmo, prej jo doma osušimo. Vzorcu priložimo tudi listek s podatki, ki vsebujejo naslov, priimek in ime lastnika, naziv parcele, način rabe tal, globino jemanja vzorca. Za izdelavo gnojilnega načrta pa je potrebno navesti še gnojenje z organskimi gnojili v kolobarju in poljščine v kolobarju s pričakovanimi pridelki. Analizo zemlje opravljajo laboratoriji na kmetijskih zavodih in inštitutih po Sloveniji: Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota, Kmetijski zavod Maribor, Jurana Maribor, Tovarna sladkorja Ormož, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica. Standardna analiza zajema določitev rastlinam dostopnega kalija in fosforja ter pH-kislost tal, po želji in potrebi pa opravijo še analizo vsebnosti humusa; kalcija, magnezija, dušika in drugih elementov. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu, Apnjenje zemlje Kisla tla moramo apniti, vendar ne na pamet, ampak na podlagi analize tal, ki nam pokaže, kakšne so potrebe po apnjenju. Za meliorativno apnjenje je najprimernejši čas po žetvi žit. Apneno gnojilo enakomerno raztrosimo po površini in plitvo vdelamo v tla s krožno ali rotacijsko brano ali plitvo zaorjemo. Prevelikih količin apnenih materialov ne smemo naenkrat uporabiti, apnimo raje manj in večkrat, vsaki dve do tri leta, če je potrebno. Za apnjenje so primerna kalcijeva gnojila: mleti apnenec - trosimo 3000-4000 kg/ha ali mešano apno za apnjenje - kalcinal (25000-3500 kg/ha) ali saturacijski mulj (5000-7000 kg/ha), lahko uporabimo tudi apno, vendar z njim ne smemo pretiravati (1500-2500 kg/ha). Nižji odmerki veljajo za lažja peščena tla, višji za srednjetežka in težka, bolj glinasta tla. Apnenih gnojil ne smemo mešati s superfosfatom, dušičnimi gnojili, hlevskim gnojem in gnojevko zaradi izgub dušika. Apnimo ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili in vsaj tri tedne pred setviio glavnih poljščin. ŽITA FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr. „ n J Kaj lahko tisti, ki jih je prizadela toča, pričakujejo od dr zaver Pomoč prizadetim v denarij O prvih ukrepih naj bi vlada odločila že danes, dokončne pa sprejela septe^t V teh poletnih dneh, ko se je vreme vsaj za krajši čas nekoliko ustalilo in tako omogočilo pridelovalcem, da hitijo s spravilom letošnjega pridelka krušnih žit, so bile v minulih dneh na nekaterih območjih vse aktivnosti usmerjene v ocenjevanje posledic neurja s točo, ki je pred desetimi dnevi prizadelo dobršen del Prekmurja in deloma tudi Prlekije. Na najbolj prizadetih območjih za kombajne ni ostalo veliko dela, saj je toča pobrala večji del pridelka, toliko več dela pa je zato ostalo za občinske in druge komisije, ki so ocenjevale in popisovale škodo. Tudi v ustreznih republiških ustanovah so se dokaj hitro odzvali na tokratno katastrofo, ki je samo še dodala piko na i k posledicam zimske in spomladanske pozebe ter suše, ki je prav tako najbolj prizadela nekatera območja v pokrajini ob Muri. meri predvsem na razmerje med državo in občinami pri razdeljevanju proračunskih sredstev, na zagotavljanje dolgoročnih stabilnih pogojev gospodarjenja, na razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in stroški za pridelavo ter tudi na to, kako kmetijce zavarovati pred posledicami naravnih nesreč. Zavarovanje kmetijskih pridelkov je eno od takšnih možnosti, vendar je treba s sistemskimi rešitvami zagotoviti regresiranje tega za- ““*J IjVjJ varovanja, pri i/ pa je treba dobiti P ^1 * kovne odgovore o k Prejeli smo Kdo zanemarja obrambo pred točo? Kot sem že večkrat izjavil, rad berem Vestnik, saj njegova vsebina v glavnem objektivno prikazuje stanje v tem delu Slovenije. Upam, da boste na tem nivoju tudi ostali in da vsaj na kmetijskem področju ne boste zašli v zagovorništvo dnevnoaktualne politike. Oglašam se na vaš prispevek, ki na prvi strani govori o potrebnosti zagotovitve kmetovega prihodka ob vedno večji povezanosti Slovenije s sosednjimi državami in preostalo Evropo. Ko se v teh dneh del kmetov v Prekmurju sooča z eno največjih katastrof v zadnjem času, ki sicer sovpada z drugimi težavami, predvsem s težavami pla-smana govedi, bi si seveda želel, da bi vlada karseda hitro tudi ukrepala. Ukrepala naj bi seveda tako, da bi težave omilila in pripomogla k ohranitvi določene proizvodnje, ki bo zaradi izpada pridelka in seveda s tem dohodka ogrožena. Želel bi, da bi bile te in podobne težave odpravljene ne samo z začasnimi, pač pa tudi s sistemskimi in dolgoročnimi rešitvami. Nekatere od teh so se že dalj časa pripravljale na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v strokovnih ekipah zunaj ministrstva. Upam, da bodo kmalu predložene sedanji vladi in da jih ne bomo preveč spolitizirali. Večina teh ukrepov je s področja cenovne in dohodkovne politike, nam pa je cilj, zagotoviti dolgoročnost prihodkov kmetijam, in to s kombinacijo primarnih odkupnih cen ter subvencij. Zdaj pa k mojemu nestrinjanju z nekaterimi vašimi trditvami. Kot sem že omenil, si vaš tednik po moje ne bi smel privoščiti nekaterih trditev za dnevno rabo. Ena takšnih je, da sta prejšnji minister prof. dr. Jože Osterc in njegov sekretar g. Ivan Obal kriva za znižanje proračuna in da sta zanemarila obrambo pred točo. Te obtožbe so v kontekstu sedanjega reševanja škode po toči seveda hude in težke. Prav zato predlagam, gospod odgovorni urednik, da prelistate Poročilo o stanju kmetijstva, gozdarstva in prehrane za leta, ko sva z g. Ostercem delovala v ministrstvu, in to poglavja o skupnih podporah panogi. Podatki iz tega poglavja kažejo strokovno pravo sliko proračunske in tudi cenovne podpore, ki kmetijstvu skupaj zagotavljata ustrezne prihodke. In tam prikazani podatki kažejo rastoče trende, ki so povsem primerljivi z evropskimi. Tisto, kar ste verjetno povzeli v vašem članku, je povsem strokovno nepravilno, saj primerjate deleže v proračunu iz leta 1989 in 1990 z deleži po letu 1993, ko je bil uveden integralni proračun. Z vključitvijo izdatkov občin in služb, ki so bile vključene v ministrstvu, primerjava metodološko ni pravilna in izkrivlja sliko. Vašo trditev o popolnem zanemarjanju obrambe pred točo pa bi bilo po moje dobro preveriti na Hidrometeorološkem zavodu Slove- Na posledice toče so takoj reagirali pomurski poslanci, ki so že v ponedeljek zahtevali sklic seje odbora za kmetijstvo, zahtevo po ukrepanju pa so naslovili tudi na ministrstvo za varstvo okolja. Tudi v ministrstvu za kmetijstvo so takoj aktivirali svetovalno službo, ki je s strokovnimi nasveti priskočila na pomoč prizadetim, vključila pa se je tudi v ocenjevanje nastale škode. Med prvimi si je prizadeta območja ogledal predsednik države Milan Kučan, ki je imel v spremstvu predstavnikov odgovornih ministrstev in drugih ustanov tudi pogovore z župani prizadetih občin. Čeprav v Sloveniji že tri leta vlada praznina, saj je ukinjeno zbiranje enodnevnega zaslužka za odpravljanje naravnih nesreč, po Kučanovih besedah sistem odpravljanja nesreč po ujmah navkljub vsemu funkcionira, saj so odgovorni hitro reagirali, zato je po njegovem strah, da bi bila solidarnost izključena, odveč. Za ljudi, ki so doživeli nesrečo, je to velika katastrofa, katere posledice je mogoče odpraviti le s solidarnostjo. Država mora biti do svojih državljanov prijazna in ta prijaznost se bo najbolj potrdila s pomočjo, ki jo bo dala prizadetim. Z letošnjimi ujmami pa se po Kučanovih besedah odpirajo tudi nekatera sistemska vprašanja, ki sicer nanje niso neposredno vezana, vendar terjajo rešitev. Pri tem Kaj narediti s koruzo ki jo je poškodovala toča? Po toči smo si ogledali vsa polja, kjer je ujma upostošila njivske kulture Nekatere poljščine se bodo obrasle (retrovegetacija), docim koruza, ki je že metličila, te možnosti za obnovo zelene mase nima več, del asimilacijskih površin pa bodo prevzeli steblo in storži, ki so se začeli razvijati. Če sta poškodovana steblo ih tudi storž, priporočamo, da se koruza podorje ali pokrmi, in po- sejemo drugo kulturo. Te koruzo ne priporočamo za siliranje, saj ima previsok odstotek vode, kar 87 odstotkov (normalna sušina ob siliranju naj bi bila 30-odstotna). Če bi silirali pri tem odstotku suhe snovi, bi bile velike izgube z izcednim sokom (tudi prek 20 odstotkov vseh hranilnih snovi, ki so v vodi). Po drugi strani pa imamo prevelik odstotek kislin, predvsem oetove in maslene, ki so v silaži nezaželjene, saj je zaradi njih med fermentacijo velik del izgub, pri živalih pa je slaba kon-zumacija. V tej koruzi, ki je še premlada, je večina suhe snovi sladkor, ki je naložen v strženu koruze. Tega je v svežem vzorcu 93 g, v suhi snovi pa kar 700 g. Ker se sladkor v vodi odlično topi, so zaradi tega izgube z izcednim sokom tako velike. Ker je ta koruza mlada, je tudi odstotek beljakovin precej visok, celo enkrat večji kot pri koruzi, ki jo siliramo jeseni. To pa zaradi premajhnega deleža škroba (stro-ža), ki ga imamo v dorasli rastlini. Kaj narediti s to koruzo? Primerna je samo za svežo krmo, tako dajo kmetje vsakodnevno pokladajo živini. Če jo režejo s kombajnom za silos, naj pazijo, da ne pride do kvarjenja te krme. Ko je rastlina razrezana, se na njej hitro razvijejo gnilobne bakterije, glivice in plesni, ki hitro pokvarijo zrezano koruzo. Koliko take koruze lahko pok-ladamo živalim? Obrok za krave molznice: koruzna silaža po toči .... 40 kg trava......................25 kg slama..................... 2 kg seno........................2 kg rudninske snovi .......10 dag Turnišče: cene pujskov Na sejem v Turnišče so rejci plemenskih svinj minuli četrtek pripeljali 68 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih od 17 do 25 kilogramov. Prodali so jih 65, za par pa so iztržili od 13.000 do 15.000 tolarjev. Sejem se začenja ob 6. uri, za živali pa so potrebni živinski potni listi. nije, ki je po sedanji zakonodaji pogodbeni obvezanec obrambe pred točo. Tam in tudi pri tistih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so bili pri obrambi pred točo odgovorni za prijave, bi seveda naleteli na povsem drugačne podatke. Pojasnili bi vam tudi težave, s katerimi se služba za obrambo pred točo srečuje. V upanju, da boste moje pripombe razumeli kot zagotavljanje pravilnih informacij, vas lepo pozdravljam. IVAN OBAL dipl. oec. Popravek V Vestniku, 17. julija 1997, je bil objavljen prispevek o DNEVU PŠENICE NA KOBILJU. Z avtorjeve strani je prišlo do neljube napake, zaradi katere se prizadetim opravičujem. Dan pšenice sta Kmetijski svetovalni službi pomagala organizirati Občina Kobilje in KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVNIK in ne kot je bilo zapisano Kmetijska zadruga Prosenjakovci. Pozdravil nas je direktor KMETIJSKE ZADRUGE DOBROVNIK JANEZ BOGDAN. Vsem prizadetim se opravičujem. METKA BARBARIČ, dipl. ing. kmet. Krava lahko da ob takem obroku I4 litrov mleka, posebno pa bi poudaril, da mu zelo primanjkuje surovih vlaknin, zato je te-' mu obroku nujno treba dodati slamo. Če je v krmnem obroku premalo vlaknin, pade odstotek masti v mleku, po daljšem času tudi beljakovin in pojavi se driska. Čeprav je v tej mladi koruzi precej beljakovin, jih je za nastanek mleka premalo, zato priporočamo, da krmni obrok dopolnimo z mlado travo ali pašo. Rudninskih snovi primanjkuje tudi v poletnem obroku, zato je potrebno dodati vitaminsko-rud-ninske mešanice, in to 10 dag. V poletnem času, ko je v krmnem obroku trava, uporabljamo take vitaminsko-rudninske mešanice, ki imajo ožje razmerje med kalcijem in fosforjem, zato imajo oznako letni (kaimin letni ali do-brodej letni). KSS pri ŽVZ M. Sobota JOŽE PUHAN, dipl. inž. agr. tovrstne 0^ram^ter je | območja obiskal st toč., to času na nesreč a! k sejo vlado pre datke0^hti posredoval p^e P sejj pa® dicah, na dan® vlada že sPrejeaLv^& pe, kisojihP^^ ministrstvu. Tist bodo morali P^ dovanimi posevki J viti sredstva zas dosevkov, najbo P bi do J avansom dobi P škode, P^^hodekod^k niče, saj je do J ne večini kmeteP tem letU '^l 2 tali brez pndel^^ Vlada oz. ustre bi tudi P°sr^a pi najP^^b® ustanovah, d kmetijskim gos^ ^te A, nosti. Pri tem sem odloži^ se vprašanje, si izvajala. a ppor^J® lahko vse to' Jpr« pa moči, da bi s patcd A ročilatudi izvaja a plajA cer prišlo d^tojl nostizaeno ie ' letu pomeni o ® obremenitev, jo« Prenest hi kazalo Zato b 7obvez"0 ra® dlogu, da se d|Ožij° A za eno le 0 ja|jšaj°' ./T*.1 dobo tudi P°^5® pa odpise)0’ sK'/k breme držav str 1 stila izpad-med njimi- jabolka hruške češnje marelice banane limone pomaranče lubenice grozdje ananas kivi paradižnik paprika krompir. noti solata korenje zeleno zeli’ čebula kumare ohrovt česen bučke por cvetača hren jajca fižol »zrn^ orehova J«Ot's suhe IH’ Si^ sli« 300 33» |9< 236 2f0 ti 31» 360 360 30» 03 4’ R I« D SK ll’ Has veti 21 Jurske lekarne razkrivajo ®Ravilne skrivnosti ^asood nekdaj - Če jih ne bi toliko pozabili, sj^lne bi bilo treba toliko spomniti Hav„,Sekn(Allium sativum). Pogosto se >8(2® Evrope 9araz-začimb omejit^ Živilom brez Je diaforetik, antian|e’ spazmolitik, ^hem°9oTa^ 'n antivh X.hiPotd^^^ glivice I zn‘žuje krvni upičuje čreve- sa 9Udskem izročilu ? kalnihdravlienje vnetih ida 'n 9ripe' 2 do 4 I skokov trikrat na oslovskega na 0 zdravil-cesnaj, • - uSlo strM?9 j® bil° obja-bil >°’nih člankov. L^iehii ; wnih __________ fen kemizn, emčOi simpozij C^bi, U' farmakologiji WSi„=.. linirl^ 2'Valih ■ L ^fc^eine Hot 2kViŠa P? tlenje |Pr°2nost in pre-E 8acei'? cer m°ti krv-k ?apri>riP0Vseni zaPre. česnova naSffllna dialildisul-Količinali-k?s'nte?« a 2aradi zavi-K^'skavT sP°dbuianja Pn so RSna ?stne 'astno-KS seru^tnim iedem E Ske raziskSkfh lipid°v Iphsi*'Tk° raven ce-Ke' ki vs«K,Ceridov za-Kle' NenrbUje zad°sti R^in ^azni lahki li-K^hol^VLDLz Nj^ki Hh|Srola 30 se Vlerola n L 2 Majhnim K^ot^^šali bol-n° b°ieznijo Sv’£luietrt mi-KAsenf'?a k|l°gram % zoboS Varovalni k ' m ožiljem-. K infarkta in so ugo- in krvi, K »I J smrtnost sta se zmanjšali pri bolnikih, ki so ga že preživeli, prav tako pa so se jim znižali sistolični in dia-stolični krvni tlak in serumski holesterol. Z raziskavami na živalih so tudi ugotovili, da zavira zlepljenje trombocitov in preprečuje nastanek krvnih strdkov. Ti so verjetnejši pri prehrani z visokim deležem maščob in trombozi, tedaj se namreč zveča serumski fibrinogen ter skrajša pro-trombinski čas in zmanjša fibrinoli-tično delovanja, česen pa uravnovesi omenjene neugodne spremembe. Najbrž je učinkovitih več sestavin, predvsem alicin. Delovanje ajo-ena, razgradnega produkta aliina, je odvisno od odmerka in reverzibilno, to bi lahko bilo klinično pomembno, kadar se sprva zahteva hitro zlepljenje trombocitov, v naslednjem koraku pa nasprotno, na primer pri kronični dializi in obvodni kirurgiji koronark. Raziskovalci zvez med kemično zgradbo in učinkovitostjo domnevajo, da je za dejavnost ajoe-na potreben odprt disulfidni obroč. Odpravljanje sesedanja krvi v žilah so potrdili pri ljudeh. Pri bolnikih z ishemično srčno boleznijo se je po enomesečnem jemanju fibrinolitična dejavnost zvečala od 72 do 85 odstotkov. Soodvisnost med uživanjem česna in njo pa je pokazala tudi epidemiološka raziskava. Hipotenzivno delovanje so dokazali na živalih, učinkovine, ki običajno preprečijo znižanje krvnega tlaka, so bile proti česnu neučinkovite. Več raziskav pri ljudeh je potrdilo, da znižuje tako sistolični, »zgornji«, kakor diastolični, »spodnji«, krvni tlak. Pri bolnikih z esencialno hi-pertenzijo se je po vsakodnevnem jemanju 600 do 900 miligramov česnovega prahu, kar ustreza 1.8 do 2.7 grama svežega česna, prvi tlak znižal od 12 do 30 mmHg, drugi pa od 7 do 20 mmHg. Dobro je proučeno tudi .proti-mikrobno delovanje. Zanj so občutljive mnoge vrste bakterij zaradi zaviranja sinteze ribonukleinske kisline in rodovi glivic zaradi zaviranja sinteze lipidov ter virusi; glavni učinek pa naj bi imele disulfidne sestavine, na primer alicin. Proti glivicam, posebno še Candidi albicans, je enako učinkovit kot nistatin, zanj MU ^^Menih avtomobilov 3?a Seimu rabljenih avtomobilov v Murski 5 avtomobilov, prodali pa so tri. Ns ?5 Ls Letnik prev.km. Cena 1988 98.000 2.600 DEM 1991 70.000 4.500 DEM 1992 46.000 11.000 DEM 1993 46.000 13.000 DEM 1989 76.400 2.000 DEM 1990 115.000 7.600 DEM 1993 74.000 14.200 DEM 1986 130.000 7.000 DEM 1989 99.000 10.800 DEM 1981 181.000 5.700 DEM občutljivi virusi pa so tudi herpes simpleks tip I in nekateri prehladni. Poskusi na živalih kažejo, da lahko tako blaži kot povzroča krče gladkih mišic. Česnovo olje in nekatere njegove sestavine, na primer ali-in, so zaščita za jetra pri zastrupitvi s tetraklorometanom, česnove spojine z alilno skupino delujejo protitu-morno, visokomolekularni proteini pa imunostimulativno, spodbujajo odpornost proti okužbi. Vsebnost zaščitnega elementa selena, ki med drugim zmanjša tveganje za nastanek raka in srčno-žilnih obolenj, je v česnu dosti večja, kot je običajno v drugih rastlinah. Blago znižanje sladkorja v krvi zaradi česna so dokazali tako pri živalih kot ljudeh. Stranski učinki in strupenost: Je praktično nestrupen. Splošni stranski učinki so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska in bruhanje. Mogoče je medsebojno delovanje z vvarfarinom, sintetičnim zaviralnikom strjevanja krvi. Znanih je nekaj primerov alergije na dotik po dolgotrajni poklicni izpostavitvi česnu. Alergične lastnosti česna so prepoznavne, alergeni so dialildisulfid, alilpropilsulfid in alicin, slednji je tudi dražilno sredstvo. Določili so tudi česnov antigen v serumu bolnikov, ni pa znana nobena alergija na česnovo olje in česnove izvlečke, niti naduha niti alergija na dotik. Prepovedi in opozorila: Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi, in antikoagulansi, zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistr-jevalni učinek protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in ibuprofen, zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega 3, sveži česen pa draži želodec posameznikov, ki ga niso vajeni. Ni nobenih eksperimentalnih in kliničnih izsledkov o stranskih učinkih med nosečnostjo in dojenjem, večji vzetki pa lahko vplivajo na menstruacijski ciklus in izzovejo maternične krče, zato naj se med nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba. Lekarniško mnenje: O česnu obstaja obsežna literatura, zlasti o njegovih srčno-žilnih lastnostih. Zaradi žveplenih sestavin v eteričnem olju je neprijetnega vonja, brez njih pa ni zdravilen. Najpomembnejši je alicin, ki nastane iz aliina s pomočjo encima alinaze, ko česen zdrobimo, oba - aliin in alinazo - pa morajo vsebovati tudi česnovi pripravki, kar se doseže le s primernim tehnološkim procesom. Predvsem se odlikuje po zniževanju lipidov in preprečevanju ateroskleroze, katere bolezenski znaki so izgubljanje spomina, nezbranost in nenehno slabo razpoloženje, uspešno pa zavira tudi nastanek krvnih strdkov ter deluje zoper mikrobe. Izsledke raziskav o učinkovitosti je težko primerjati, saj se lahko vsebnost učinkovin v njem razlikuje tudi do 10-krat. Pripravki brez vonja so učinkoviti, če je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Zdravilskih odmerkov česna naj ne bi zaužili niti tisti, ki se jim kri počasi strjuje, niti bolniki, ki se zdravijo z zdravili proti strjevanju krvi; kot začimba pa je v prehrani vedno zaželen. Sklep: Spomnite se česna še pred izgubo spomina. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Rižote Rižota in zrezki z lisičkami Zanimanje za uživanje gob se je pojavilo v 1 7. stoletju v Franciji. Danes že gojijo nekatere vrste v prilagojenih razmerah, npr. šampinjone in ostrigarje, mnoge zelo okusne gobe pa se nočejo podrediti znanstvenikom in sprejeti umetnega načina gojenja. Se vedno se samoniklo pojavljajo in rastejo v naravi, in to v določenih časovnih obdobjih in območjih. Gobe ne vsebujejo veliko hranilnih snovi. Nabiramo in uživamo jih zaradi izrazitega in prijetnega okusa. Prav je, da jih uživamo v majhnih količinah, bolj kot začimbe, in da jedi iz njih nikoli ne pogrevamo. Za gobe z najmočnejšim okusom veljajo tartufi (gomoljike). Zaradi redkih območij in težavnega načina nabiranja ter močne aro-matičnosti so zelo zelo drage. Pri nas so v tem času, v zgodnjem poletju, dokaj razširjene lisičke, aromatične in samoniklo rastoče gobe mešanih gozdov. Pripravljamo jih na različne načine: pražene z jajčki, v juhi in smetanovi omaki. Manj razširjene so pripravljene v rižotah ali kot zrezki. Obe jedi sta lahko z dodatkom solat ali drugih zelenjavnih jedi samostojna obroka. 1. Rižota z lisičkami Potrebujemo: 30 dag očiščenih lisičk, 20 dag trdega (dolgega) riža, 1 čebulo, manjši strok česna, šopek sesekljanega peteršilja, 2 del mesne ali juhe iz kocke (mesna ali zelenjavna), sol, poper, 3-4 žlice olja. Očiščeno in drobno sesekljano čebulo popražimo na olju, da ovene, dodamo na tanke lističe narezane lisičke in počasi dušimo dobro pokrito 15 minut. Riž skuhamo v slanem kropu - ne premehko -, sredjca mora biti še čvrsta. Dodamo ga skupaj z vsemi začimbami k dušenim gobam, rahlo premešamo in pokrito dušimo še 5 minut. 2. Zrezki z lisičkami Potrebujemo: 40 dag očiščenih lisičk, 2 jajčki, 1 čebulo, peteršilj, poper, sol, 1 drobnejši olupljen in nariban krompir, 10 dag osušenega in namočenega ter dobro ožetega kruha, 4 žlice olja za dušenje gob, olje za cvrenje, 2 jajci, malo moke in drobtine za paniranje. Lisičke tanko narežemo in drobno sesekljamo. Na olju zdušimo čebulo in lisičke, solimo. Ko voda izhlapi, dodamo vse druge sestavine, oblikujemo za prst debele zrezke in dunajsko panirane ocvremo. CILKA SUKIČ Naj... kmetija '97 Gradbeni material kot osnovna prvina Prekmurci in Prleki smo v Sloveniji znani po kulinarični kulturi, obe pokrajini pa kot slovenski žitnici - Znano je tudi, da je obmurski svet oddaljen od večjih slovenskih mest Mnogi »tujci«, ki obiščejo obmurski svet, hvalijo predvsem neokrnjeno naravo, dobro kapljico in prigrizek, ne skoparijo pa tudi z opisovanjem naše dediščine: starih, butanih hiš ter vinskih kleti, ki menda kažejo zdrav odnos do okolja. Strinjal bi se s tem, a tudi pripomnil, da gre za gradnjo, ki v sedanjiku slavi stoletnico. _»"r« -—^i si privoščimo oddih J RC”' lonAdlde^e za nekaj dni ali kak I ipniCarn’ k' j'b imate v hiši, ne I SPče na^ na okenskih policah 1 Vlij' da skrb a|Večkrat poprosimo pri-1 Vhki DaVa« 1)0 za cvetlična korita v i KSer0!>moaterasi ali balkonu- J . na pripremo, lahko pa ali balkonu. hS i>av^ in manjše ra’ Pi PVc. n 12 njega speljemo do XX,, Cevke ali vrvi iz naravnih g r ifi m mC1'L 'UC]| rastline, jih postavi-hS°^ih raS n' da se ne okužijo še tf^Sn^CstnT? n' Pnporočljivo gno-oe vlage korenine lahko Ust ’ ko_Pridemo z dopusta; na kakt°Cisbmo in po P°trebi rnaok k eje ne smemo pozabi-nare^kl polici ali balkonu’ a senc°- enkraj nlerno količino vode za a 10 dni. Pomembno je tudi, s kakšno vodo zalivamo. Idealna je čim mehkejša voda, ki ne sme biti ne onesnažena ne premrzla. Tem pogojem najbolj ustreza deževnica, dobra pa je tudi rečna voda, ker je prezračena in vsebuje precej raztopljenih organskih snovi in mineralov. Voda iz vodovoda je ponavadi preveč klorirana in premrzla. Rastline moramo zaliti do tja, do kamor segajo korenine. Pa prijetne počitnice! OLGA VARGA Zamišljen ob pravkar zapisanem gledam na pokrajino Pomurje in iščem odgovor na vprašanje, ki se mi postavlja kar samo od sebe: zakaj današnje kmetije in različne obmestne novogradnje ne prepričajo gostov iz osrednje Slovenije? No, pa vendar ni potrebno veliko razmišljati. Odgovori, ki jih pozna že marsikdo, so že nekaj časa znani. Če so krize v projektantski in gradbeni stroki v smislu razvrednotenja in neupoštevanja stroke že v organizaciji delovanja države v preteklosti naredile dovolj škode, so pustile negativen vpliv tudi pri naročnikih. Le-ti so prav tako prevečkrat posegali v odločitve v institucijah, ki bi bile tudi za strokovnjaka zelo zahtevne, kaj šele za laike. Rezultat je viden in očiten; zaradi prevelike in bolestne skrbi za originalno v gradnji smo tako gradili objekte, ki s tisočletno tradicijo in evolutivnim razvojem arhitekture nimajo ničesar skupnega, predvsem že po zunanjosti, ki se kaže v velikosti in gabaritu ter v uporabi materialov. Moram priznati, da sem po letošnjem ogledu prijavljenih kmetij za izbor naj... kmetije že bolj optimističen, saj sem opazil, da imajo nekateri še vedno pravilen odnos do opisane problematike. Kmetije, čeprav so zidane in v sistemu delovanja dopolnjevane v kasnejšem obdobju, izžarevajo veliko več, če so pri gradnji uporabljeni materiali, ki so pridobivani pri nas doma. Les, opeka kot žgana glina in kamen, ki je lomljen v bližnjem kamnolomu ..., so materiali, ki so nam bližji kot marmorji, tegole, plastični materiali, salonit (in drugi tuji materiali). Tudi tisti, ki v to ne verjamejo, se prej ali slej prepričajo. Vsem tistim, ki želijo svoje kmetije dograjevati in dopolnjevati, svetujem, da naj že na začetku razmišljajo o uporabi klasičnih ma- terialov, ki so sicer bili na kmetijah uporabljani stoletja: zidovi, ometani z enoslojnim ometom (zaradi toplotne izolacije), obdelava gospodarskih delov kmetije z lesenimi elementi (ne s kovinskimi), uporaba opečne strešne kritine (z nakloni okrog 33 stopinj ali več), uporaba okenskih odprtin v klasičnih razmerjih ... Le tako bodo vaše kmetije obdržale značaj domačije, ki nam je vsem blizu. Tako tudi gostom. Značaj arhitekture v človekom razmerju. GORAN DOMINKO, dipl. inž. arh. Komisija za ocenjevanje naj... kmetije, naj... obnovljene hiši in naj... »lugaša« ima tudi letos polno dela, saj je prišlo veliko prijav in prav težko se bo odločiti za zmagovalko. - Fotografija: S. S. KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI •BRAMAC- zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota »Šport vestnik, 24. * Nogomet___________________________________________ Nogometaši Mure in Beltinec 1997/98 V tekmovalni sezoni 1997/98 bodo igrali v dresih prekmurskih prvoligašev igralci z naslednjimi številkami: NK Mura: 1 Štefan Černjavič (24 let), 2 Sašo Lukič (24 let), 3 Damjan Ošlaj (21 let), 4 Mihael Bukovec (19 let), 5 Haris Alihodžič (29 let), 6 Marjan Dominko (28 let), 7 Fabijan Cipot (21 let), 8 Erik Ci-rkvenčič (25 let), 9 Štefan Škaper (31 let), 10 Dejan Baranja (26 let), 11 Elvis Šahmanovič (25 let), 12 Dejan Nemec (20 let), 13 Aleš Gabor (22 let), 14 Robert Horvath (22 let), 15 Adamo Baranja (27 let), 16 Franc Cifer (25 let), 17 Sebastjan Vogrinčič (21 let), 18 Matej Fras (21 let), 19 Goran Ristič (19 let), 20 Srečko Ilič (31 let), 21 Alan Mesarič (19 let), 22 Nikola Talaber (19 let), 23. Zoran Babič (19 let), 24 Ljubiša Živič (19 let), 25 Štefan Gomboc (19 let), 26 Aleš Miller (19 let). NK Beltinci: 1 Stanislav Kuzma (21 let), 2 Tomislav Godina (28 let), 5 Simon Dvoršak (23 let), 6 Gregor Mirtič (19 let), 7 Bogdan Črnko (29 let), 8 Boštjan Osterc (20 let), 9 Matej Forjan (21 let), 10 Vladislav Franko (27 let), 11 Mario Zver (24 let), 12 Janko Veselič (33 let), 13 Boštjan Tratnjek (23 let), 14 Emir Džafič (25 let), 15 Kristjan Markovič (21 let), 16 Boštjan Zemljič (23 let), 17 Mitja Golob (20 let), 18 Renato Kotnik (27 let), 19 Robert Kerčmar (23 let), 20 Zorislav Zec (29 let), 21 Dejan Kečan (23 let), 23 Boštjan Damiš (25 let), 24 Miran Neuvirt (23 let). Kajak kanu Mura '97 Zmagala Miran Vereš in Borut Horvat Zdravniki zopet svetovni prvaki V Barceloni je bilo četrto svetovno nogometno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov. Sodelovala je tudi reprezentanca Slovenije, ki jo sestavljajo predvsem zdravniki in zobozdravniki iz Pomurja. Slovenski reprezentanti so se izkazali že pred dvema letoma, ko so prvič postali svetovni prvaki. Tokrat so ta uspeh ponovili, in sicer ob odsotnosti nekaterih reprezentanc. Slovenija je v skupini premagala Malto z 2 : 1, Adaluzijo 6 : 1 in Litvo s 7 : 0 in se uvrstila v finale, kjer je premagala gostitelja Katalonijo z 2 : 0 in postala svetovni prvak. Najboljši strelec v slovenski reprezentanci je bil Blaž Iskra, ki je dosegel 7 golov od 17. Slovenska reprezentanca, ki jo je vodil selektor dr. Mladen Prettner iz Murske Sobote, je igrala v naslednji postavi: Ludvik Kiraly, Boris Krajačič, Ervin Strbad, Gustav Hodošček, Andrej Čretnik, Peter Popovič, Robert Juvan, Boris Palek, Mladen Prettner, Blaž Iskra, Emil Pal. Igrali so še: Dušan Polimac, Franci Ključevšek, Matjaž Vogrin, Zdravko Štor, Franci Koglot in Mitja Šumak. Pokalne nogometne tekme V soboto in nedeljo bodo na sporedu pokalne nogometne tekme šestnajstine finala. V soboto, 26. julija, igrajo: Nafta : Korotan (sodnik Kokolj) in Bakovci : Maribor Teatanic (sodnik D. Horvat). V nedeljo pa bodo na sporedu naslednje tekme: Domžale : Beltinci (sodnik Vivod), Dravinja : Mura (sodnik Jakopiček) in Turnišče : Protonavto Publikum (sodnik Lackovič). Športni objekti_________________________________ V Beltincih bodo gradili nove tribune ' Ob nogometnem igrišču v športno-rekreacijskem centru v Beltincih bodo kmalu začeli graditi nove montažne tribune. Naložbo, ki ni pomembna samo za nogomet, so podprli tudi na zadnji seji občinskega sveta v Beltincih ter zagotovili nekaj denarja. V prvi fazi gradnje bo beltinska občina namenila osem milijonov, v prihodnjem letu pa deset milijonov tolarjev. Montažne tribune s 1.500 sedeži bo postavilo SGP Pomgrad - ABI Lipovci, ki že izdeluje potrebne armirane betonske elemente. Pod tribunami bo 700 kvadratnih metrov površin, s katerimi bo razpolagala Občina Beltinci in jih dajala v najem za razne dejavnosti. Gradnja tribun s 1.500 sedeži v športno-rekreacijskem centru v Beltincih je nujno potrebna, saj je to pogoj za sodelovanje beltinskih nogometašev v prvi državni ligi. V nasprotnem primeru bi morali Beltinčani prvenstvene tekme igrati drugje. Novih tribun se najbolj veselijo ljubitelji nogometa, saj bo gledanje tekem udobnejše. (FM) Brodarsko društvo Mura iz Kroga je pripravilo 25. tradicionalno tekmovanje kajakašev in kanuistov Mura ’97 in 5. tekmo za slovenski pokal. Sodelovalo je okrog 110 kajakašev in kanuistov, ki so tekmovali v slalomu in spustu. V spustu Mura '97 od peta-njskega mosta do kroškega bro-da sta po pričakovanju zmagala državna reprezentanta Miran Vereš v kajaku in Borut Horvat v kanuju. Rezultati - K-l člani: 1. Miran Vereš (Opel MS), 2. Dejan Testen (SE), 3. Davor Pogorelec (Bistrica); mladinci: 1. Damjan Železnik, 2. Dejan Žagar (oba Hrastnik), 3. Beno Sakač (Krog); C-l - člani: 1. Borut Horvat, 2. Miran Bokan, 3. Anton Škraban (vsi Krog). V 5. tekmi za slovenski pokal so se pomurski tekmovalci uvrstili takole: spust K-l mlajši dečki: 4. Miha Kreft (Krog), 7. Dušan Šoštarec, 8. Simon Šo-štarec, 18. Marko Cimerman (vsi Petanjci); starejši dečki: 17. Boštjan Gral (Krog), 20. Boštjan Cimerman (Petanjci); mlajši mladinci: 4. Dejan Miholič, I L Igor Meolic (oba Krog), 12. Štefan Gomboc (Petanjci), 13. Boris Gral (Krog); mlajše mladinke: 3. Darja Meolic, 4. Anja Kranjec, 5. Tjaša Kranjec (vse Krog); slalom K-l mlajši dečki: 3. Miha Kreft (Krog), 12. Dušan Šoštarec, 16. Simon Šoštarec, 17. Marko Cimerman (vsi Petanjci); starejši dečki: 13. Boštjan Gral (Krog), 14. Boštjan Cimerman (Petanjci);/ mladinci: 8. Dejan MiM/ °g). 10. Štefan Gonil/ I tanjci), 11. Igor Meolic (W 13. Boris Gral (Krog);/ mladinke: 4. Anja Kri/L Darja Meolic, 6. Tjašah'L (vse Krog). (FM) J Fotografija:^^ h h Iti Nogomet - L SML Triglav Maribor Olimpija Ljubljana Mura Koper Svoboda Ježica Publikum Drava 26 20 26 16 26 14 26 14 26 13 26 11 26 13 26 26 26 Rudar(V.)26 Gorica 26 Železničar26 Ilirija 26 9 9 7 7 6 5 2 Razpored tekem 3. SNL vzhod 1997/98 1. kolo - 23. 8. '97 Pohorje : Unior Turnišče : Paloma Usnjar: Odranci Kovinar: Pobrežje Črenšovci: Bakovci Kungota: Variš Lakoš Dravinja: Goričanka 2. kolo-30. 8.'97 Unior: Goričanka Variš : Dravinja Bakovci: Kungota Pobrežje : Črenšovci Odranci: Kovinar Paloma : Usnjar Pohorje : Turnišče 3. kolo - 6. 9. '97 Turnišče : Unior Usnjar: Pohorje Kovinar: Paloma Črenšovci: Odranci Kungota : Pobrežje Dravinja : Bakovci Goričanka : Variš 4. kolo - 13. 9. '97 Unior: Variš Bakovci: Goričanka Pobrežje : Dravinja Odranci: Kungota Paloma : Črenšovci Pohorje : Kovinar Turnišče: Usnjar 5. kolo - 20. 9. '97 Usnjar: Unior Kovinar: Turnišče Črenšovci : Pohorje Kungota : Paloma Dravinja: Odranci Goričanka : Pobrežje Variš : Bakovci 6. kolo - 27. 9. '97 Unior: Bakovci Pobrežje : Variš Odranci: Goričanka Paloma : Dravinja Pohorje : Kungota Turnišče: Črenšovci Usnjar: Kovinar 7. kolo - 4. 10. '97 Kovinar: Unior Črenšovci : Usnjar Kungota : Turnišče Dravinja: Pohorje Goričanka : Paloma Variš: Odranci Bakovci : Pobrežje 8. kolo - 11. 10.'97 Unior: Pobrežje Odranci: Bakovci Paloma : Variš Pohorje : Goričanka Turnišče : Dravinja Usnjar: Kungota Kovinar: Črenšovci 9. kolo - 18. 10. '97 Črenšovci: Unior Kungota : Kovinar Dravinja : Usnjar Goričanka: Turnišče Variš : Pohorje Bakovci: Paloma Pobrežje : Odranci 10. kolo-25.10. '97 Unior: Odranci Paloma : Pobrežje Pohorje : Bakovci Turnišče: Variš Usnjar: Goričanka Kovinar: Dravinja Črenšovci: Kungota 11. kolo -2. 11. '97 Kungota : Unior Dravinja: Črenšovci Goričanka : Kovinar Variš : Usnjar Bakovci: Turnišče Pobrežje : Pohorj Odranci: Paloma 12. kolo-8. 11.'97 Unior: Paloma Pohorje : Odranci Turnišče : Pobrežje Usnjar: Bakovci Kovinar: Variš Črenšovci: Goričanka Kungota : Dravinja 13. kolo - 15.11.'97 Dravinja : Unior Goričanka : Kungota Variš: Črenšovci Bakovci: Kovinar Pobrežje : Usnjar Odranci: Turnišče Paloma : Pohorje Nogometaši Nafte, veterani, prvaki v drugi medobčinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve: Kuprivec (teh. vodja), Hack, Marton, Dominko, Vidak, Krpan, Hozjan, Horvat in Banotai; čepijo: Lebar, Komar, Lukič, Varga, J. Ki-raly, L. Kiraly in Gbnter; manjkata Čeke in Oberstar. Fotografija: F. Bobovec 1 3 8 4 4 9 7 5 7 4 8 9 6 6 6 11 5 12 9 10 7 12 5 15 4 17 0 24 68:28 59:20 55:25 43:31 61:46 64:40 54:23 42:37 43:38 32:38 30:43 27:50 25:50 61 51 50 46 43 42 40 33 32 30 28 23 19 13:147 6 Nogomet - 1. SKL Svoboda Triglav Olimpija Maribor Koper Gorica Ježica Mura 26 26 26 26 26 26 26 26 Železničar26 Rudar (V.) 26 Publikum Ljubljana Drava Ilirija 26 26 26 26 20 18 18 16 14 15 12 13 11 8 6 5 3 1 1 6 4 5 5 5 2 4 5 7 1 10 4 10 013 411 4 14 5 15 3 18 221 0 25 80:25 71:20 69:13 83:30 51:31 61 60 58 53 47 83:36 46 51:31 40 64:50 39 37:43 31:39 25:47 15:63 28:52 37 28 23 18 11 13:221 3 Mali nogomet Veterani - trava TMK Črnci 1717 Kupšinci 1712 Bakovci Rakičan 1710 17 Sebeborci 17 M-SOD-M Gradišče Petanjci Nemčavci Vidonci Šalamenci Dokležovje Mačkovci 17 18 18 18 18 18 18 18 8 6 7 8 9 7 6 6 4 3 0 2 2 2 5 2 3 0 2 0 3 5 7 103:3934 62:49 98:55 67:55 6 36:45 8 58:52 7 53:53 9 57:52 9 45:71 111 49:68 012 41:56 212 34:62 114 36:82 26 22 18 17 16 19 18 16 18 12 9 7 Veterani - trava Swing Panonska Lipovci VK79 Šum Tempo Slovan 1815 1812 1810 18 18 18 18 9 9 8 5 1 4 2 1 1 2 2 2 6 104:4931 90:47 53:49 8 91:78 8 71:66 8 62:51 28 22 19 19 18 Kerenčičeva 18 2 Sodar(-1) 18 4 Mladost 18 4 310 73:11313 610 47:64 10 311 56:78 10 1 13 48:100 9 Prejeli smo Predlog ukrepov za boljši hokej na travi Podpisanih osem članov upravnega odbora Hokejskega kluba Murska Sobota nam je poslalo predlog ukrepov za izboljšanje stanja v hokeju na travi, ki so jih sprejeli na seji upravnega odbora kluba. Predlogi ukrepov so naslednji: - Skupščina Zveze za hokej na travi Slovenije naj uskladi Statut ZHNTS z novim Zakonom o društvih in podpiše sporazum o ustanovitvi zveze (pristop novih klubov). Skliče naj se skupščina ZHNTS in izvoli nov izvršni odbor, predsednik, podpredsednik in sekretar, saj je znano, da skupščine že dalj časa ni bilo in da vrsta izvoljenih članov izvršnega odbora več ne dela in je vprašljiva legitimnost dela izvršnega odbora ZHNTS. Izvolijo naj se nadzorni odbor, disciplinska in tekmovalna komisija, komisar tekmovanja in disciplinski sodnik. Pripravijo naj se tekmovalni koledar, način tekmovanja in propozicije za tekmovalno sezono 1997/98. V te organe naj se obvezno izvolijo športni delavci, ki niso igralci, trenerji ali sodniki, temveč klubski predsedniki in drugi člani, ki niso obremenjeni z ozkimi klubskimi interesi. Izvršni odbor lahko šteje manj ljudi (9-članski), delegata v skupščini pa sta lahko po dva iz vsake članice zveze. Ker delo ZHNTS ni organizirano in ker ni ustreznih organov, se zamuja s številnimi obločitvami, na pritožbe pa sploh ni odgovorov. Pregledati je potrebno tudi akte in odpraviti pomanjkljivosti. - Sodniki so lahko le osebe, ki niso aktivni igralci. Nesprejemljivo je, da imamo organizirano tekmovanje v državni ligi, nimamo pa niti enega sodnika, ki ni iz igralskih vrst, takega primera ni v nobeni športni panogi. Potrebno je poiskati sodnike, ki ne bodo igralci, ki se bodo izobraževali, opravljali teste in imeli plenarne sestanke, na katerih bodo reševali določene specifičnosti. Tudi sodniški kriteriji morajo biti strožji in natančnejši, sodniške takse pa je potrebno ustrezno zvišati. - Trenerje lahko oseba, ki ima ustrezno kvalifikacijo, tako kot je to v drugih športnih panogah. Skupaj s Fakulteto za šport je potrebno pripraviti seminar za trenerje in poskrbeti, da bodo v enem letu moštva vodili kvalificirani trenerji. Ni mogoče pričakovati napredka v hokeju na travi, če ne bomo šolali strokovnega kadra. Ozrimo se samo na dosežke v evropskih pokalih, kjer smo dosegli pet, dobili pa skoraj 80 golov. Tudi selektorje lahko le tisti, ki ima primerno izobrazbo in je neobremenjen s klubsko pripadnostjo. - Pred vsako člansko tekmo mora obvezno nastopiti mlajša selekcija, ktjo imeti vsak klub- z bi bilo potrebno^ movalni sezon* _ Ljubljanska S rala imetV^noagir111'' na ta način Pr«P travi tudi zunaj bj si P - M bi imeli v Slov ■ novo moštvo, b , osemčlansko bilo potrebno °Lgo»i boru in Gornj' člani upravne? rska Sobota " * svojih vilne pomanJk । vl. korist hokeja dvik Zelko, Jože Gosto**!' Jože Stvarnih Fair play________________ Najbolj disciplinirani in Beltinci (ml.) Nogometna zveza Slovenije je v svojem glasilu objavila rezultate točkovanja fair playa za vse lige, ki so odsev discipliniranosti posameznih moštev v tekmovanju v minulem prvenstvu. V prvi državni nogometni ligi je bilo najbolj discipliniramo moštvo Gorice, kije s 197 kazenskimi točkami na prvem mestu. Mura je z 222 kazenskimi točkami na šestem, Beltinci pa z 235 točkami na devetem mestu. V drugi državni nogometni ligi je bilo najbolj disciplinirano moštvo mariborskega Železničarja, kije s 153 kazenskimi točkami na prvem mestu. Lendavska Nafta je z 201 kazensko točko na desetem mestu. V tretji državni nogometni ligi vzhod je dobilo najmanj kazenskih točk moštvo Črenšovec, ki je s 113 točkami na prvem mestu. Turnišče je s 131 kazenskimi točkami na četrtem, Bakovci s 149 na osmem, Odranci s 153 na devetem, Goričanka iz Rogašovec pa s 178 kazenskimi točkami na enajstem mestu. V slovenski mladinski nogometni ligi je bilo najbolj disciplinirano moštvo ljubljanske Svobode, kije dobilo le 81 kazenskih točk. Soboška Mura je s 147 kazenskimi točkami na enajstem mestu. V slovenski kadetski nogometni ligi je bilo najbolj disciplinirano moštvo ljubljanske Olimpije s 53 kazenskimi točkami. Soboška Mura pa je s 130 kazenskimi točkami na dvanajstem mestu. V drugi slo- venski vzhod je b'10^ ramo mostv kazenskim* iJ mestu, 112 točkam* s))0 iz Lendave P točkam* «a p K sedm*" .^Ij./J A C«’/1/ ski 1*8 ' -0'0 b Urdi *n°st julij 1997 »Šport »lij1 ocl^ (W‘ [L^t^ljamo vam ^®varga - dobitnik občinske plakete ^'^čineHM01 prazniku Me- uveljavil kot nadarjen športnik, stil v državr ®slavnn^_- Urska Sobota so njegovi rezultati pa so prišli do tanco ter so V SH dobota so 'krizna ■Sejl podeid> občin-'^“SaSohT MCStne faint S°^ota Je dobil ^pVnulst Stefan Va^a gjZa hunske dose-fckt83'86 ie z vesla' ^?,dru’tvu Mura iz **Pas TJk0t kanuist- ka-1 Že v Preusrneril na ka-mladosti se je njegovi rezultati pa so prišli do veljave v mladinski konkurenci, saj je v letih 1977, 1978, 1979 in 1980 kar štirikrat zapored postal državni mladinski prvak v spustu. Prvi vidnejši mednarodni uspeh je dosegel leta 1980 na tekmovanju za evropski mladinski pokal v Spitalu v Avstriji, ko je zasedel prvo mesto in osvojil najvišji evropski naslov. Istega leta je tudi prvič postal članski državni prvak v spustu in se uvr- Kilt 71 !. ......1 -m——im—1 n nnssa ^Stefa^'116 Murska Sobota Anton Slavic podeljuje občin-ks. nu ^argi. Fotografija: Nataša Juhnov * tekma bda povratna tekma končnice državnega član-■ ^an3 V b°Mu na travi med Lekom iz Lipovec in Trigla-Tekma se je končala z zmago Leka s 3 : 2 (2 . fAi??/29). R. Mesarič (30) in Kavaš (49) za Lek ter Mih/rim (67) za Triglav. Ker so na prvi tekmi v Lipo-Triglava z 2 : 1, je tako rezultat izenačen 1:1. avnega prvaka bo tako odločila tretja tekma v Ltpo- v Murski Soboti kya Števanečeva in Špur Mestne bil na ^liif^lim ?ri sob°ški 6a ie Popravil Mut-ie okrog IV atletinj iz Slove- Najuspešnejši - 60 nr-to mesto in daljina: Go- mboši drugo mesto in osebni rekord 5.68; deklice - 600 m: Polonca Horvat prvo mesto; člani - 100 m: Damjan Špur prvo mesto 10.74; 300 m: prvo mesto, osebni in pomurski rekord 34.71; višina: Davorin Čeleš prvo mesto, osebni in pomurski rekord 205 cm; članice - 100 m: Maja Šogorič prvo mesto 13.07; daljina: prvo mesto 5.42; 300 m: Marija Števanec prvo Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je prvoligaš Beltinci premagal drugoli-gaša Nafto iz Lendave z 1 : 0. Strelec edinega gola je bila Franko v prvem polčasu. Pred okrog 300 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Nogomet - Soboški prvoligaš Mura je gostoval v Av- striji in v Gnasu v prijateljski mednarodni tekmi premagal avstrijskega tretjeligaša Voitsberg s 4:1. Strelci za Muro: Dominko, Škaper, Cirkvenčič in Alihodžič. prv°-%‘Našk?*1 dne-prvo-1(^(3 ,n dosegel So- iz stil v državno člansko reprezen tanco ter sodeloval na generalki za svetovno prvenstvo in na tekmovanju za svetovni pokal. Vidnejše uvrstitve je dosegel tudi na drugih republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Dvakrat je bil izbran za najboljšega in dvakrat za drugega najboljšega športnika Pomurja, enkrat pa za najboljšega mladega športnika Slovenije. Po uspešni tekmovalni karieri seje leta 1990 posvetil trenerskemu poslu v matičnem društvu - BD Mura iz Kroga. Svoje izkušnje in strokovno znanje je uspešno prenašal na mlado generacijo, ki je prihajala iz njegove kajakaške šole. Njegovo strokovno delo je najbolj prišlo do izraza pri Borutu Horvatu, svetovnem mladinskem prvaku, ki je dosegel tudi odlične uvrstitve na drugih mednarodnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Postal je tudi pomočnik trenerja državne reprezentance v spustu. Nagrajenec Štefan Varga ima veliko zaslug za razvoj in dosežke kajakaškega športa v pokrajini ob reki Muri in v Sloveniji, zato je visoko priznanje prišlo v prave roke. Čestitamo! Feri Maučec Lovsko strelstvo Boštjan Maček prvak, ZLD Prekmurje druga V Kazljah pri Sežani je bilo 6. državno prvenstvo v lovskem strelstvu. Tekmovanja se je udeležila tudi izbrana ekipa Zveze lovskih družin Prekmurja (Boštjan Maček mesto; 600 m: prvo mesto, osebni in pomurski rekord. Najboljše rezultate na mitingu po madžarskih tablicah so dosegli: - člani: 1. Damjan Špur, 2. Mi- ’ tja Bračič, 3. Davorin Čeleš; članice: 1. Marija Števanec, 2. Maja Šogorič, 3. Anita Krančič. Tekmovanja se zaradi zaključnih priprav na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji teden v Ljubljani, ni mogla udeležiti odlična Sonja Roman. (FM) Na velikem tekaškem maratonu v Tromso na Norveškem je med 300 maratonci iz 24 držav sodeloval tudi dr. Alojz Horvat, član TS Radenska. V svoji starostni skupini članov je zasedel 29. mesto, v absolutni kategoriji pa je bil 99. (GG) Tenis - V Umagu je bil mednarodni teniški turnir za de- čke do 10 let. Sodeloval je tudi Zoran Golubovič s Hotize in se uvrstil v četrtfinale, kar je lep uspeh. Iz nadaljnjega tekmovanja ga je izločil prvi nosilec. Zmajarstvo Zorkov pokal T. Gajserju AK Prlek iz Ljutomera je organiziral tekmovanje v letenju z motornimi zmaji za mednarodni znak Svetovne športne letalske organizacije FAI srebrni kolibri, na katerem je sodelovalo osem pilotov iz Slovenije. Organizator ni imel sreče z vremenom, zaradi česar niso prišli vsi prijavljeni piloti, opravljene pa tudi niso bile vse štiri tekmovalne naloge. Za načrtovan 160 km dolg navigacijski polet s slikanjem obratnih točk in natančnim pristajanjem po Sloveniji je startalo pet pilotov, kar je del pogojev za bronasti kolibri. To mednarodno značko ima v Sloveniji trenutno 11 pilotov. Tokrat sojo dobili: Roman Caf, Stanko Pesrl, Martin Vrbančič, Robert Tibaut Mladen Kosi in Blaž Bezjak iz AK Prlek ter Branko Jurkovič iz Slovenske Bistrice. Roman Caf pa je na nedavnem tekmovanju na Madžarskem izpolnil pogoje za srebrni kolibri, ki ga ima pri nas samo pet pilotov. Drugi dan je bilo tretje tekmovanje v natančnem pristajanju za pokal gostišča Zorko. Med 10 piloti iz AK Prlek in Mavrica Lendava je po petih pristankih zmagal Tomaž Gajser (Mavrica) pred Mladenom Kosijem in Jožetom Gajserjem (oba Prlek). J. G. - LD Radovci, Franc Vidonja -LD Križevci, Karel Pojbič - LD Križevci in Ludvik Marič - LD Bogojina) in dosegla lep uspeh. V streljanju na glinaste golobe je z 252 točkami zasedla drugo, v kombinaciji pa tretje mesto s 446 točkami. Med posamezniki je zmagal Boštjan Maček z 69 golobi in postal državni prvak, Franc Vidonja pa je s 67 golobi zasedel drugo mesto. Tenis - Slovenski satelit '97 Zmagal Mariborčan Iztok Božič skim težavam, zaradi slabega vremena so morali četrtfinale posameznikov in polfinale dvojic odigrati v Veržeju, je prireditev lepo uspela. Najbolj je bil zadovoljen V Murski Soboti je bil v nedeljo končan prvi od štirih letošnjih teniških turnirjev Slovenskega satelita ’97, ki ga je že tr- ban in Aleš Čerpnjak. Žal pa so vsi izpadli v prvem krogu. V tekmovanju posameznikov je Petra Škrabana izločil slovenski pred- Peter Škraban - edini domači tekmovalec med posamezniki. Fotografija: Jure Zauneker etjič zapored organiziral Teniški klub Murska Sobota. Na glavnem turnirju je sodelovalo 32 igralcev, med njimi je bil tudi domačin Peter Škraban, v dvojicah pa sta nastopila Peter Škra- Nogomet - Nogometaši Beltinec so gostovali v Marjeti na Dravskem polju in v prijateljski tekmi premagali člana prve mariborske medobčinske lige Marjeto s 6 : 2. Strelci za Beltinec: Markovič 4, Zemljič in Mirtič. Mali nogomet - Na letošnjem 9. turnirju v malem Namizni tenis Pet tekmovanj v Murski Soboti Sprejetje bil koledar namiznoteniških tekmovanj za sezono 1997/98. Od pomurskih klubov je za organizacijo kandidiral le NTK Moravske Toplice Sobota in v močni konkurenci dobil organizacijo kar petih tekmovanj. Namiznoteniška sezona se bo začela s tradicionalnim 28. odprtim prvenstvom Murske Sobote za mlajše kadete in kadete. Tekmovanje bo 30. in 31. avgusta v Murski Soboti. V Gornji Radgoni bo 23. novembra tretje tekmovanje v spomin na Ivana Drozdka - Vanča za člane in rekreativce, hkrati pa bo v Murski Soboti igrala ena od kvalifikacijskih skupin za ekipno kadetsko prvenstvo Slovenije. Prvi kadetski turnir TOP 12 bo 30. novembra v Murski Soboti. Vse najboljše slovenske igralce pa bomo v Murski Soboti videli 13. in 14. decembra na prvem turnirju TOP 12, kar je v novi sezoni najkakovostnejša domača prireditev v namiznem tenisu. Tretji odprti turnir Slovenije za mladince bo v Murski Soboti 4. aprila, 31. maja pa še turnir TOP 12 za maljše kadete. Tekmovanje v 1. SNTL se bo začelo 20. septembra, ko bodo Moravske Toplice Sobota gostile Vesno iz Zaloga, Radgončani pa gostujejo na Ptuju. Druga in tretja SNTL se bo začela teden dni kasneje. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote bo v drugi ligi gostovala v Škofijah in Vrtojbi, Puconci pa v tretji ligi v prvem kolu igrajo v Gorici in Izoli. M. U. Strelstvo Verbančičeva druga, Zverova peta V Kopenhagnu na Danskem so bile 18. olimpijske igre gluhih in naglušnih. Lep uspeh sta dosegli tekmovalki Strelske družine Varstroj iz Lendave, sicer članici Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota Jožica Verbančič in Sandra Zver. Verbančičeva je v skupni uvrstitvi (moški in ženske tekmujejo skupaj) zasedla sedmo mesto in se uvrstila v finale, kjer je s 665,7 kroga zasedla šesto mesto. Zverova pa je finale zgrešila za tri kroge, vendar je s 552 krogi izboljšala osebni rekord za 12 krogov ter v skupni uvrstitvi zasedla dvanajsto mesto. Sicer pa je bila Verbančičeva med ženskami druga, Zverova pa peta, kar je doslej največji strelski uspeh pomurskih tek- movalcev in tekmovalk. (S. Zver) Vodita Vesna Mele in TS Ormož V tekmovanju s serijsko malokalibrsko puško v regijski ligi je bilo na sporedu tretje kolo. Po treh kolih vodi SD TS Ormož (2059) s 44 točkami pred strelskimi družinami Gančani (1957), 38, Dolina (1852), 35, Ormož (1821), 32, Varstroj (1778), 31, Coal (11711), 28, Gančani II (1684), 28, Sebeborci (1650), 21, SCT (1601), 21 in Jezero Dobrovnik (1592), 20 točk. Med posamezniki je po treh kolih na prvem mestu dr. Vesna Mele (TSO) s 707 krogi pred Davorinom Lesjakom (TSO), 691 krogov. Sledijo: Zvonko Rebrica (Gančani), 690, Marjan Balažič (Gančani), 683, Andrej Premuš (TSO), 661, Franc Gyurkač (Dolina), 650, Milan Cofek (Coal), 650, Endre Varga (Dolina), 645, Janko Kuzma (SCT), 629, Iztok Kosi (Ormož), 629 krogov. Četrto kolo bo 31. avgusta na strelišču v Ormožu. (T. Horvat) stavnik Miha Gregorc (6:3,6: 1), v tekmovanju dvojic pa sta Petra Škrabana in Aleša Čerp-njaka izločila hrvaška tekmovalca Josip Dumanič in Vladimir Sever (6 : 2, 6 : 0). Kljub vremen- nogometu za slovenski revialni pokal v Breznu (Dravska dolina) je Meteorplast iz Ljutomera zasedel drugo mesto. V sklepnem delu tekmovanja je Meteorplast premagal Novogoričane z 2 : 1 in izgubil z ekipo Tabule (Ožbolt ob Dravi) z 1 ; 3. Robi Žurman je bil najboljši vratar, Saša Novak pa najboljši strelec. (NŠ) zmagovalec turnirja Mariborčan Iztok Božič, ki je med drugim povedal, da je bil v Murski Soboti najbolje organiziran satelitski turnir v Sloveniji. (FM) Šah - V madžarskem me-—I stu Eger poteka mednarodni šahovski festival. Med 86 šahisti iz osmih držav sodelujeta tudi člana lendavske Rokade Damijan Plesec in Jože Gerenčer. V prvem krogu je Gerenčer premagal Muharija, Plesec pa Boera, v drugem krogu sta se v medsebojnem srečanju razšla z remijem. 24 JPodlistki vestnik, 24. juljij, K^užna dnbija - dežela templjev in religij Iz slovstvene preteklosti med Muro inJ^j &ct na vzHoč 25. del 4 Okrog in okrog so stali templji, veliki in majhni, nekateri na visokih stopničastih podstavkih, s kate- okrašen z dolgimi lasmi, spletenimi v drobne kite, in brado, se je za vsak dar zahvalil s širokim nasme- Piše: Janez Jaklič ttj ii "tr . i Tf' ( I _ . _ Panonski III lag Portreti i ithmt^o^ rih so se pagode smelo dvigovale v nebo, drugi v obliki pravokotnih stavb, tretji pa v obliki belih kapelic, podobnih majhnim stožcem. Prevladovala je rdeča barva opeke, ki se je mešala z belo in temno-rja-vo barvo umetelno rezljanih ostrešij, podbojev vrat, okvirjev oken in naoknic. Nad slemeni streh, okrašenimi z zlatimi stožci, sem v daljavi zaslutil obronke belih gora. Tam nekje se je moral proti nebu viti Čomolungma - Boginja mati zem- hom. Prodajalci starin in zelenjave so zavzeli prve stopnice podstavkov templjev. V trgovinicah okoliških stavb so se ponujale volnene odeje, šali, pisane torbe, slike. Vse to se je mešalo z oreški, začimbami, krompirjem, čebulo, suhimi ribami, sladkarijami in srebrnimi kovanci. Kmetje so se opotekali skozi množico, otovorjeni z velikimi zavoji, ki sojih nosili na ramenih ali pa v dveh culah na nosilni palici. Kolesarji, rikšarji in taksisti so Angleščini: “Hočem meso, rekel sem, meso!” Skozi hodnik, ki so ga naredili ljudje, se je opotekel nor zahodnjak, za njim pa se je privrtel njegov kolega, ki si je očitno domišljal, da je planet. Zakasnela otroka cvetje sta zamudila hipijevski vlak, ki je iz doline odpeljal že davnega leta 1975. Kathmandu je doživel v 60. letih invazijo, večjo kot kdaj prej in verjetno večjo, kot jo bo kdaj kasneje. Prišli so bradati in ostriženi, Potem ko se je Bakoš kot učitelj bil vrnil v kraj, iz katerega je odšel kot učenec, je s Severjevo in Kiizmičevo vnemo deloval v dobro slovenskih ro- Ija, Anapurna -Izvir življenja, Kangčendzenga -Zakladnica večnih snegov. Mistična in skrivnostna imena. Bil sem sredi nebes. Gore in templji, ki jih stražijo sloni, levi, nosorogi, kobre in strašni demoni, so prebivališča številnih bogov. Strogi Šiva, uničevalec, dobrodušni slonji bog Ganeš, Opi-čnjak vešči poveljnik nebešk- Strmo pobočje se je v vijugastih terasah spuščalo v dolino. oblečeni in skoraj nagi, umazani in čisti, podhranjeni in siti, zaviti v žafran budizma ali v belino hinduizma. Hipije je privabila zdrava, hladna klima, očarljiva, bogata, topla in razumevajoča dežela. Kult Šive v hinduizmu in tantrični budizem je sproščal duh mistike in erotike, povsod so jih sprejeli prijazni ljudje in seveda konoplja, ih vojska, veliki Višnu, strašna Kali, oblita s svežo krvjo ... Ljudje so se sprehajali med templji in se greli na opoldanskem soncu. Skupina žena je darovala cvetje pred obličjem Ganeša in ga prosila za srečo. Sadu, odet v ža-franasto ogrinjalo, je sedel pred kapelo, posvečeno Šivi. Veliki trizob v roki popotnika in božji znak na njegovem čelu sta izdajala, da je Šiva njegov gospod. Prijeten obraz, z ihtavim trobljenjem zahtevali svoj prostor pod soncem. Vsepovsod so potujoči krošnjarji vsiljevali nože, meče, relikvije in zapestnice. V odmaknjenem kotu so lončarji, oblečeni v obleke zemeljskih odtenkov, ob kupih lončenine čakali na svoje kupce. Z zgornjih nadstropij so mikavne ženske opazovale množico pod seboj. Od nekod je privekal otroški jok. Harmonijo mravljišča so ostro presekali kriki v ki je rasla na polju, takoj za mestnimi hišami. Mamilo, tudi močnejše, se je dalo zlahka kupiti v mestnih trgovinah. Povsod je vel duh miru, sproščenosti in svobode. Iz lokalov, ki so nastali prav zaradi hipijev, so odmevale kultne pesmi: Dont pass me by, Yes, yes, Hungry eye, The august moon ... Potem pa je nenadoma, kot se je začelo, vse tudi izginilo, kakor da nikoli ne bi bilo. (nadaljevanje prihodnjič) marjev in tamkaj šolajočih se mladeničev iz Prekmurja. Njegov gmotni položaj je bil relativno dober, tako da je po poroki s Katalino Beleznai lahko solidno skrbel zanjo in tri otroke. Ko je kot dijak odhajal iz Nemscsoja na evangeličanski licej v Šopronu, je vedel za Mali katechismus v prekmurščini, bodisi Temlinovega ali Kiizmiče-vega, za Kuzmičev katekizem Vdre krsztsanszke kratki navuk in za abecednik, morda Abeceda-rium szlowenszko, verjetneje za Kiizmičevega. Sedaj je lahko svojim prekmurskim dijakom pokazal še najveličastnejše delo - Kuzmičev Nouvi zakon, za katerega izid je imel, posredujoč pri bratislavskih mecenih za plačilo dela tiskarskih stroškov, zasluge tudi sam. Toda prav bližajoča se Kiizmičeva smrt ga je leta 1779 priklicala v Šurd. Verjetno je na njegovo željo tam ostal in postal tretji slovenski predikant. Zakaj v Šurd? V tem mestu in njegovi okolici je živelo v drugi polovici 18. stoletja blizu 2.000 prekmurskih Slovencev. Tja so se začeli naseljevati na začetku stoletja zaradi velikih gospodarskih težav, ki jih je bila zapustila turška zasedba. Ker je državi primanjkovalo delovne sile in zaradi obljubljenih precejšnjih tlačanskih olajšav, je skupina Prekmurcev leta 1718 z Marijo Nada-sdy sklenila pisni dogovor o naselitvi in obdelovanju njene posesti v Liszd-pusti v bližini Šurda. Po vojaškem protireformacijskem pohodu leta 1732 so se jim - tokrat tudi iz verskih razlogov -pridružili še drugi. V nekaj desetletjih so v 12 naseljih med Veliko Kanižo in Csurgdm postali večinsko ali manjšinsko prebivalstvo. Tolikšno število vernikov pa je tja privabilo tudi evangeličanske duhovnike. Leta 1751 je bil nastavljen tudi slovenski pastor Adam Berke. Za časa Kiiz-mičevega pastorovanja v Šurdu se je verska in izobraževalna dejavnost še pospešila. Potencialni prekmurski izseljenci so zato v teh krajih videli možnost za gospodarski napredek, hkrati pa tudi priložnost za izobraževanje svojih otrok in svobodno izpovedovanje vere. Žal razmere, ugodne tudi za narodnostni obstoj, niso trajale dolgo. Po MTH A PT letu 1830 so se okrepi i pr° L L liti AllL pritiski in dosegli vrh le Ji RA KOS območni cerkveni zbor P*y)|j rabQ slovenskega jezika v6 J| _......................... v-1,^ iclum oi v y viijAvj,« j -šolah. Vse tja do konca 19. stoletja jeg beseda tod živela kot neuradno kooi««.^ sredstvo. Prvi prekmurski izseljenski va L narodnostno izgubil v asimilacijskih P' značilnih za Madžarsko v drugi polov' . letja. Šurd z okolico Bakoš, ki je v Šurdu nadaljeval Kiizm’'Mil doživel in tudi sam pomagal vzdr?etVVJ1opnj razcveta«. Zato je lahko leta re^ odšel od tam. Politično-verske razmer6^ J.tli spremenile. S tolerančnim patentom uzakonil versko strpnost in enakopr prižgana zelena luč za razmah verske i nosti prekmurskih evangeličanov v»ma ^l fr dnostno homogenem okolju. Tako je jotK odšel v Križevce in v tamkajšnji novo« ski občini prevzel mesto predikanta. Sv° dotočil na bogoslužno in izobražen materinščini. Urejanju osnovnošolske® menil posebno skrb. Tako je za prve®3 Štefana Sijarta, takrat absolvent3 U p« avtorja knjig Mrtvečne pesmi in ^11«® delu v domačem okolju pa je n?0!0^'vsUlJ® mladina potrebuje učbenike, za zac6 .JM nik. in da bi bilo nadvse koristno, če pePjffli pri bogoslužju enoten obrednik, vem' Po dotedanjem duhovniškem le^l,W torej prihajal čas, da v svojih najzreieJ še knjižne načrte. (Nadalje^ L1 Tam pa ni Urške in nobenih prijateljic.« »No, tako hudo le ni. Če ni Urške, se najde kakšna druga deklica, prijateljice in prijatelji se najdejo, če jih človek išče. Tudi ti jih boš srečala, boš videla.« »Že, oči, ali mislim, da sedi že vsak pri nekom in tisti je njegov. Midve z Urško sva prijateljici že od vrtca in vem, da tudi ona ne mara druge.« »Oho, torej se zaradi prijateljskih zvez ne bova nikdar izselila iz bloka! Ti se pa šališ!« je dobrohotno pogladil deklico pdjaseh. Podarila mu je prijazen nasmeh, se oklenila njegovega vratu in šepetala: »Saj veš, da se bova, ob koncu šolskega leta. To sem Urški obljubila. Zdaj si ti na vrsti, da obljubiš meni.« »Dobro, v počitnicah, tako bova rekla. Takrat imava dovolj časa. Hiša se med letom ogreje in pozimi jo bova midva.« Mraz je neprizanesljivo pritiskal. Tanka snežna plast je slabo zaščitila zemljo in ozimino. Ceste so bile suhe in na moč dolgočasne. Lačne ptice so trkale na okna in človeška srca. Celo vrane so se priselile na obrobja mesta in si iskale hrane. Zoprna ledena megla je utrujala vid in mesto odela v eno samo sivino. Tri dni pred novim letom se je ozračje zmlačilo. Oblaki so se znižali in se skoraj zlili z zemljo. Z vzhoda je zapihal rahel veter in pritresel roje snežink. Vedno gostejše so se lovile po zraku in vedno bolj sprijete v neizoblikovane krpe so polagoma mehko padale na zemljo. Ljudem so se pogledi željno lepili na šipe in hlastali po idilični podobi, ki je po malem belo zagrinjala svet. Napetost seje sproščala, ker seje nekaj dogajalo, spreminjalo sivino v belino in človek je tako hrepenel po nečem novem, četudi majhnem in nepomembnem. Takle naraven pojav, ki pride čisto samozvano, res ne more vplivati na pomembne tokove dogajanj ne v politiki ne v gospodarstvu ne v družini. Morda pa podzavestno odvrne pozornost, vsaj za kratek čas odtrga od vseh nevšečnosti, ko zapelje oči in duha na drugo področje. Nenapovedana in nenadejana in brezhrupno kot sneg sta prišla tudi Tomo in Silva. Zvrhan cekar dobrot, ki še nastajajo v kmečkih pečeh, je Silva zložila na mizo. Alenka je pristavila lonček za kavo, pripravila pladenj, skodelice in naložila na krožnik še pecivo. »Boris, dekle se je nalezlo ali podedovalo gospodinjske veščine od babice, kaj! Ali vseeno te sprašujeva. ali bi deklico lahko malo pogrešal. Babice v Dolincih so si jo že razporedile,« je načela Silva svoj nagovor in se zavzeto ozrla proti Alenki. »Vprašajte njo, lahko odpotuje z vama, če želi. Ven dar za Silvestrovo ne bi želel biti sam.« Tedaj se je vpletel Tomo: »Ravno zato sva prišla, da pozabimo tisto zaribano užaljenost in se najdemo spet kot družina.« Alenka, ki je še prej oklevala, je veselo zažgolela: »Oči, grem, če prideš ti pome.« »Gotovo, če obljubim, veš, da to tudi izpolnim. Tako bomo skupaj praznovali konec leta. Skušal bom priti še pred nočjo,« je zagotavljal, medtem ko je Alenka prinesla kavo še s kadečim se klobučkom na mizo. Nato je z žličko razdelila klobuček in zajela vsakemu malo kipeče pene in nalila nanjo temno vsebino. Drobne roke so se spretno sukale, da sta občudujoče strmela vanjo. Med kramljanjem, ki je naneslo tudi na selitev in na ogled nove hiše, si je Alenka že nabrala perilo, trenirke in pulover in skrbno nalagala v veliko vrečko. »Lahko pogledamo k hiši, zgotovljena je, se pravi, le brez fasade,« je govoril z neopredeljivim glasom, kajti v nobenem primeru ni želel nakazati, da potrebuje pomoč. Tomovi prsti so bobnali rahlo po mizi, nakar je le dodal: »Za fasado bomo poskrbeli, da se preselita v popoln dom.« »Oči, jutri me ne pozabi opravičiti v šoli,« je naročala Alenka, ko so stali že pri avtu. »Jutri imaš samo še čajanko,« jo je spomnil. »Ne, najprej je še malo pouka,« ga je resno poučila. »Že prav, veš, da bom poklical tovarišico,« jo je potolažil, ko se ga je oklenila, se prižela nanj in nato smuknila na sedež. »V petek se vidiva. Pridna bodi in pomagaj babici!« ji je pomahal z desnico. Dvorišče je medtem že prekril sneg, pravzaprav je bila to črna, zvožena brozga. Avtomobili so zmaličili belino, jo steptali v črne, brezoblične, podolžne in poševne razore. Ko je tako ostal za hip na dvorišču, zroč za odhajajočim avtomobilom, je Boris občutil težak pridih osamljenosti. Vrnil se je v dnevno sobo, kjer je valovil zajedljivo oster zrak po dimu, odprl okno in se umaknil v kuhinjo. Iz vseh kotov in sten gaje prediral hlad, ki ga rodi samota. In v takšnem položaju se je zdel samemu sebi bedasto otožen, skoraj nemočen. Nikdar ga ni prevzemala vsevedna domišljavost, a tudi posebna majhnost ne. Tokrat pa si je moral priznati, da je brez Alenke, četudi samo za kratek čas, v tem stanovanju zelo reven. Nezdravo povezanost s hčerko je skušal razpršiti, vendar se mu je v zbegano zavest vedno vračala. Priklepal se je nanjo in opravičeval svoje občutenje s tem, da je edino njegovo bitje, njegova kri, ki ne more zvodeneti. Zadnjo uro delavnika so v podjetju posvetili praznovanju starega leta. Borisu in večini je namreč bolj ustrezal dan pred Silvestrovim, ker je bil zadnji dan v letu načrtovan že za družinske obveznosti. Ženske so pripravile izdatne prigrizke, moški so po sindikalni dolžnosti priskrbeli pijačo. Slavljenje in veseljačenje je v vinu izgubljalo svojo mikavnost in prehajalo v banalnosti, kakršne lahko rodijo pač le omamljeni možgani. Boris se je skušal ujeti s tem hrupnim ritmom in še sam pridal kakšno pikro in vulgarno besedo. Proti peti uri se je razpoloženje še stopnjevalo, vrste pa so se začele redčiti. Ženske in tudi nekaj moških je izginilo brez poslavljanja, da drugih, tistih najbolj vztrajnih, niso motili. Boris se je zavedal, da je tokrat upravičen vztrajati do konca. Njega doma razen sten in pohištva nihče ne čaka. Tem hladnim predmetom pa je čisto vseeno, ali kdo diha vanje ali ne. Po malem mu je začela plehka zabava prekipevati. Brez besede seje izmuznil iz zakajene dvorane, kjer je bil zrak, pomešan z dimom in s hlapi pijač, utrudljiv, pekoč in svinčeno težak. Tistih nekaj kozarcev vina mu je, nevajenemu kot je bil, zmedlo misli. Cesta seje čudno vijugala pred očmi in ulične luči so ga begale in slepile. Odvil je šipo na svoji strani skoraj do kraja, da mu je oster zrak bičal obraz in možgane. Ko je končno srečno dosegel domače dvorišče in našel celo svoj parkirni prostor nezaseden, si je oddahnil. S posebnim užitkom je potisnil ključ v ključavnico in še nikdar v svojem življenju ni bil tako zadovoljen sam za zaprtimi vrati kot ta večer. V glavi mu je kljuvalo in ublažil je bolečino z dvema aspirinoma in lončkom mrzle vode. Nato je svoje telo udobno namestil na kavč in zaprl oči. Za TV-dne-vnik je bilo še pol ure prezgodaj, in če ga prespi, tudi ne bo nobene škode. Vseeno je še vstal in se odločil za prhanje, da se mu ne bo več treba prebujati, če bi ga majavega odnesel spanec. V kopalnici seje naredila gosta para, da seje komaj videl v ogledalu. Obrisal ga je in se natančneje zazrl v svojo podobo, ki mu tokrat ni vračala zdravega moškega obraza, modrikast in zabuhel je bil od vroče vode in oči so bile prepredene z rdečimi žilicami. Smejal se je tej napihnjeni spaki, ji še enkrat brezbrižno privoščil pogled, nato polglasno izbrbljal: »Boris, obraz imaš zaripel kot besen bik, oči pa rdeče kot beli zajec. Alenka, srečna bodi, da ne vidiš tega butca!« V meddverju je še okleval, ali naj takoj izbere spalnico ali vseeno pogleda dnevnik. Za dnevno sobo se je odločil tudi zato, ker ga je zopet začelo žejati. Neučakan je naglo odprl hladilnik, nastavil oranžni sok in hlastno požiral, da je tekočina klokotaje izginjala po grlu. Začutil je olajšanje in hlad in že se je bližal kavču, da bi se zleknil. Tedaj je pozvonilo. Prvi hip se je nameraval potajiti in ne odpreti vrat. Ker je človek na hodniku še pritiskal na zvone^’potegu'1 pal gumb na pižami, povrsn P • ga ra ; p prižgal luč na hodniku. Le kdo uri in tako raztresenega? stal313| k Ključ je zaškrtal. Pred njim J utegn'lM L Urškina mama. Boris ni zn že P L zmedenosti, šele ko seje zbra >n > . - de. je odrinil vrata na stezaj t gospa Mira!« . anibil® .jjH1; A »Danes sem vaju že iskal ’ že|efii>*’ j«l? S, Ob tej uri obiski gotovo niso v so , la in negotovo stopala pred vrata odprta. . j ,z sl«' /| A »Veste, pravkar sem Pr'%itj|ijer j \ prazniki je že taka navada^S še sam sedel na kave na n P' abjla- '1, »Tudi letos vaju A prileže kaj domačega. In ke naVaju. t si rekla, da moram misliti ^i/pvr6^^^ povedovala in postavljala na k »Hvala, zares hvala! Saj oak ji® Sj® zahvalil za to pozornost. A P -Oi (ja O vse te dol brote odnesel v ku tl)Ji f1*J« prostora. Saj bova za prazni L nazdravila, predvsem na pnJ3^^' j® je govoril s široko razprtim' u bleščale. »Ves cas me ne pustite do J je Alenka,« mu je še sama vr ®. gled, ko sta izpraznila vsak s rf« dkega traminca. , . k bab*c? /m »Sinoči jo je teta si jo bosta razdelili, da bo o -k sl do polnoči spala pri eni, na gjofj/R gi,« je z zasmehljivim glaseni (jy * »Ah, potem pa ni sIadk0Xfije,‘js /1 z užitkom je znala jesti sla la. . hoP0^ »Brez skrbi, večji del jo tri0 jj/ ® namreč povabljen domov i tolažil in ji znova napolnil 11 liko, da je pokril dno. - sU pfSV/l »Le počakajte, če vi taknem,« mu je grozila z d r (()|i »To je sladka, ženska ka$ U jaz danes zvrni! že najmanj P 41 da, mi v možganih že kljuV । Jap. so se oglašali, mlačna koP .^viv^-jjiP A Zdaj razumete in lahko na p j n »Ustrežem vam!« je snl ’ J 1 hkrati. stoj6 »X »Seveda, zdravica se P,J irnetf°vP //r in je tak komaj za pet cen .hk111/ A no. _ hliza^fe^5 O \ Obraza sta si bila čisto uStn,c J* I je še zbližala, vse dokler s /J našle. o /lapovednik 4 ’in» Park Jrska Sobota lain?komedijo Ti, ti Wek da °9iedatev nedeljo, Kek 25°^ 9'ud' 26 ln v soboto, ameriško .jadramo Zelo kršilo in ■ ... ^UfilmT ? Pa b° na Tramspoting. ^“^orišče *a4ibezensko ^S°8ebno si h»ka S21.30 uri-l do I ^2l.d0 si lahko Igriško h °9ledate Ii4c bedijo Ti, ti Slo in ■ ... pa bo na ^mhae,. Nskoln!9 Rad9°na K 2bodo vrteli v uri kulturni koledar GLEDALIŠKI FESTIVAL MEJA NA REKI GORNJA RADGONA:V četrtek, 24. julija,ob 20. uri lahko v Kulturnem domu prisluhnete najznamenitejšim pesmim Brechta in Weil-la. Izvajala jih bo znana igralka Eszter Csakanyi ob spremljavi petčlanskega orkestra. Gostuje gledališče Katona Joszef Szinah iz Budimpešte. GORNJA RADGONA: V petek, 25. julija, bodo ob 19.30 na razstavišču Petra Avguština b Grajski cesti odprli skupinsko likovno razstavo, na kateri sodelujejo: Renata Mehlmauer, Paulo Federici, Helena Sevebjakova, Benjamin Bačo in Petzer Augostin Ob 20.30 bo v Kulturnem domu komedija Emila Fili Silil? nedleio, K6 ®hk° ob 20. ^,'^0 0(5 20 4 Slot?6hško b lnv nedeljo, QS?ki akcijski’ Odgovor: O Kupon št. 21 ti pred 2,VLJENJE (GIBANJE PRAKRISTI JANOV) ? izročila za knjigo: NOTRANJA POT ? Wjig _ CELOTNA POT ŠOLANJA NOTRANJOSTI ' 97 cena 31 50 SIT, po izidu 4200 SIT. na naslov: UNIVERZALNO ŽIVLJENJE, Cad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 061 1684 148. A *r'*anka očitno ni bila pretrd oreh za Sa Stt1°tudi tokrat prejeli veliko rešitev. San, atle ra*delil takole: *- 20-°00 tolarjev: % "‘DiA i ^u.uuu tolarjev: J S^Sdn*"3 2’ 9240 Ljutomer "ločenko ?Sti 15-000 tolarjev: S । VSvro,'?' Tomšičeva 50, 9000 Murska Sobota 1 SSoJ^ostilo.ooo tolarjev: i v vrS apelska cesta 51, Radenci KSat ^ 5.000 tolarjev: a' čat^vobna 14, 9250 Gornja Radgona etna naročnina: iVSg’? Gornji Lakoš 67, 9220 Lendava ! Adnjanci 51,9203 Petrovci S etna naročnina: ' četr»arkovcl 67, Šalovci etna naročnina: Sa'četw,’ Dolnia Bistrica 37b, 9232 Črenšovci in -* naročnina: 1 * Bolehnečici 26, 9244 Videm ob », Nagrajencem čestitamo, drugim pa več sreče prihodnjič! VoŠri 5°k' Sd°ravno: kanonada, oratorij, karavana, Mora-?dona, Ica, edukacija, Evterpa, ag, andrago- ž ž d i d Delimo vstopnice za kino Nabližj pravilnemu odgovoru je bila Nada Rajtman, Ormoška cesta 17, 9240 Ljutomer, ki je napisala, da ima ljutomerski dom kulture 295 sedežev. Teh je nekaj manj. Prejela bo dve vstopnici z kino. Novo vpršanje pa se glasi: Katera slovenska glasbena skupina trenutno snema film? Odgovore pošljite do 29. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. ^^ČINSKA ZVEZA ^UŠTEV INVALIDOV h ^s/avnostno razvitje rir^itA BClN$«EGA PRAPORA. L v 9ostj • V s°Loto, 26. julija, ob 11. uri Arji.. Scu majcen v Rankovcih. S 9oySt' b°sta kratek kulturni program s L 'n blagoslovitev prapora dveh ° 'ške in evengeličanske). bo zabavia z glasbo, c° 'n pijačo poskrbljeno. Vabljeni] pčiča Veselja dom. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče. GORNJA RADGONA: V soboto, 26. julija, ob 20.30 uri so lahko v kinu Gornja Radgona gledate slovenski flm Ekspres - Ekspres. GORNJA RADGONA- VERŽEJ: V petek, 25. julija, in v soboto, 26. julija, pa bo organizirana vožnja s čolnom. Vstop je pri mejnem prehodu v Gornji Radgoni ob 15. uri, izstop pa v Veržeju, kjer bo pri Veržejskem mlinu pripravljen kulturni program. V petek bo ob 16.30 narodna glasba z ansamblom Cimbalova muzika iz Češke in Marko bando iz Prekmurja, sodeluje tudi Bogdana Herman. V soboto, pa bo ob 16.30 monodrama Govor malemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka. Po pro- Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI DELAVEC; določen čas 6 mes. ; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN, KONČANA ALI NEDOKONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 25. 07. • 97; OMEGA D. O. O. SVETOVANJE, INŽENIRING, TRGOVINA, ČRNCI 23, APAČE USNJAR POMOŽNI DELAVEC V MOKREM ODDELKU; določen čas 4 mes. ; do 29. 07. 97; KONUS USNJARNA D. O. O. , RAZLAGOVA 12, LJUTOMER; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK KV VOZNIK KATEGORIJE E; ne- Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade Občine Beltinci na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih občine Beltinci, sprejetega 21. 7.1997, objavlja RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev priznanj občine Beltinci Priznanja Občine Beltinci so: 1. častni občan Občine Beltinci 2. plaketa Občine Beltinci » 3. pisno priznanje 4. denarne nagrade Naziv častni občan Občine Beltinci se podeli osebi, katere delo in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na katerem koli področju človekove ustvarjalnosti, ki je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju in ugledu občine. Plaketa Občine Beltinci se z listino in denarno nagrado podeljuje posamezniku za večletne uspehe trajnejšega pomena, življenjsko delo in izjemne dosežke. Plaketa občine Beltinci se z listino podeljuje podjetjem, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za uspehe in dosežke, s katerim se poveča ugled Občine Beltinci na gospodarskem, družbenem, humanitarnem in drugih področjih. Pisno priznanje (listina ali diploma) se podeli posameznikom, podjetjem, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom ob posameznih jubilejih in priložnostih pa tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. Predloge za podelitev priznanj Občine Beltinci lahko poda: fizična oseba, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva, delovna telesa občinskega sveta ter politične stranke. Predlog s pisno obrazložitvijo pošljite v 10 dneh od objave na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, s pripisom Predlogi za podelitev priznanj Občine Beltinci. gramu je organiziran prevoz nazaj v Gornjo Radgono. GORNJA RADGONA: V ne-dejo, 27. julija, bo ob 11. uri na radgonskem gradu literarna matineja Srečanje, na kateri sodelujejo Feri Lainšček iz Slovnije, Istvan Tasnadi iz Madžarske in Peter Wagner iz Avstrije. To je literarni večer v treh jezikih z več medijsko inštalacijo k romanu Skarabej in vestalka Ferija Lainščaka. Ob 21. uri pa bo na radgonskem gradu monodrama Wil-helma Reicha Govor malemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka. BELTINSKI FESTIVAL BELTINCI: V četrtek, 24. julija, bo v beltinškem gradu ob 20. uri predstavitev knjig prof. Mirka Ramovša Polka je ukazana (slovenski ljudski plesi Prekmurja in Porabja) ter dr. Marije Makarovič Slovenska noša v besedi in podobi Beltinec z okolico. BELTINCI: V petek, 25. julija, se bo v beltinškem parku ob 20. uri pričel celovečerni program folklorne skupine Hr-vatskih Željezničara iz Varaždina. BELTINCI: V beltinskem parku bo v soboto, 26. julija, ob 18. uri nastopila folklorna skupina Schaffler-gilde iz Ingolstadta, ob 20. uri pa se bo pričel etno večer. Nastopajo Egschiglin iz Mongolije, Cimbalova muzika iz Češke, Bogdana Herman, Marko banda, Kociprova določen čas: 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. E; ostali pogoji: STAROST NAD 25 LET; do 28. 07. 97; SLOVENTRANS D. O. O. , KERENČIČEVA 12, GORNJA RADGONA ŠOFERJA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 10. 08. 97; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D N. O. , ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI VOZNIK TOVORNJAKA; določen čas 3 mes. ; jeziki: nemški jezik -govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. banda in Beltinski tamburaši. BELTINCI: V nedeljo, 27. julija, pa bo v beltinškem parku osrednji program folklornih skupin. Nastopajo Marko banda, FS KUD Beltinci (prekmurski plesi), FS »Koleda« iz Velenja (notranjski,plesi), Cimbalova muzika (Češka ljudska glasba) FS Sava iz Kranja (gorenjski lesi), FS iz Gornjega Senika (porabski plesi), FS Scha-ffler-Gilde iz Ingolstadta (plesi sodarskega ceha), FS Koleda (plesi iz Starega trga ob Kolpi), Egschlin iz Mongolije (glasba in plesi SV Mongolije), FS Sava (rezijanski plesi) ter FS Tonček Brezner iz Zgornje Korene (štajerski plesi). PLES MURSKA SOBOTA: V petek, 25. julija bodo na grajskem dvorišču nastopile tri folklorne skupine. Ob 19. 30 si boste lahko ogledali šaflerske plese iz Bavarske ter glasbo in plese iz Mongolije, oba nastopa sodita v sklop beltinskega folklornega festivala. Ob 21.30 pa bo koncert grške glasbe skupine Lakis & Achvvach. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddleku Pokrajin- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba Ml lll-IV V ”vi VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 7 0 2 10 20 E; ostali pogoji: LAHKO JE DELAVEC ALI PRIPRAVNIK; do 29. 07. 97; BERDEN ANDREJ, AVTOPRE-VOZ - TRGOVINA, TROPOVCI, ŠOLSKA 14, TIŠINA KUHAR KUHARA; nedoločen čas; do 29 07. 97; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O. , ODRANCI, PANONSKA 8 ČRENŠOVCI NATAKAR PRIUČEVANJE NATAKARJA; določen čas 9 mes. ; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STAROST DO 20 LET; do 25. 07. 97; KUZMIČ SLAVKO, S. P. GOSTIŠČE KUZMIČ, SVETI JURIJ 10, ROGAŠOVCI INŽENIR GRADBENIŠTVA PROJEKTANT; nedoločen čas; ostali pogoji: POS. DELO 3 M. , INŽ. GRADBE. 3 L. DEL. IZKU. , GRAD. TEH. 5 L. DEL. IZKU. , ZNANJE ANG. ALI NEM. GOVO. IN PISNO, VIŠ. PL; do 25. 07. 97; PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING D. O. O. , ŠTEFANA KOVAČA 28, MURSKA SOBOTA EKONOMIST KOMERCIALIST-TRGOVSKI POT-• NIK NA PODROČJU LJ. , KR. , KP; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Windows; ostali pogoji: LASTEN PREVOZ, POIZKUSNA DOBA 3 MESECE; do 01.08. 97; AG-RAS D. O. O. , TRG SVOBODE 12, GORNJA RADGONA PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOV. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97: GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, SOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA UČITELJA ZA ODDEL. PODALJ. BIVANJE NA PREDMETNI STOPNJI; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PROFESOR ALI PREDME. UČITELJ MATEMATIKE ALI RAČUNALNIČAR; do 25. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, ske in študijske knjižnice bo do konca julija na ogled razstava o pesniškem in publicističnem delu Ernesta Ružiča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. LENDAVA: V tamkajšnji Galerji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate tudi razstavljena dela akademskega slikarja Dušana Filipčiča. ČRENŠOVCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo prof. Evgena Titana Utrinki iz narave, s podnaslovom tam, kjer raste črni log. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja. SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriiji razstavlja svoja dela Endre Gonter. RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Z NEMŠKIM JEZIKOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12 MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA Z ANGLEŠKIM JEZIKOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR MATEMATIKE UČITELJA MATEMATIKE: nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 25. 07. 97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA UČITELJ MATEMATIKE, TEH. POUKA IN RAČUNALNIŠTVA; določen čas 12 mes. ; ostali pogoji: NADOMEŠČANJE ODSOTNEGA DELAVCA NA BOLNI. ; do 25. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR ZGODOVINE UČITELJA ZGODOVINE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA AKADEMSKI GL. PROF. ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ KLARINETA; nedoločen čas; do 13. 08. 97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI; (*) 26 televizijski spored od 25. do 31. julija vestnik, 24. julOj^L PETEK 25. JULIJ TV SLOVCNUA1 10.40 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 7/10 10.30 Sladka Lorraine, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus 1 5.35 Razgaljeni Hollywood, serija 17.00 Obzornik 17.10 Cesarjeva nova oblačila 17.25 Čebelica Maja 17.50 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 17/26 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Igre brez meja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 3/39 23.05 Sestre, ameriška nanizanka, 1/22 23.55 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 13.30 Mostovi 14.00 Dekleta prihajajo, ameriški film 15.20 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka, 10/13 16.05 Zgodbe iz školjke 16.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 2/39 17.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 17.50 Ogrožena moškost, angleška dokumentarna oddaja 18.40 Moški in ženske so ustvarjeni so srečo, francoska drama, 2. del 19.30 Dnevnik 20.05 Prisluškovanje, ameriški film 21.55 V krvi, angleška serija 22.45 Tv-avtomagazin 23.15 EP v atletiki za mladince 0.15 EP v jadranju za mladince POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi - 13.30 Newyorška policija - 14.30 Zlatolaski -15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara -18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Piranha, ameriški film - 23.30 Seks s .... gostja oddaje bo Anka Senčar - 0.00 Playboy -0.30 Tabu 14, erotični film - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Zgodbe iz stare vasi -10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje, serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Srce zahoda, serija -14.45 Parlaonica - 15.30 Risanka -15.45 Raziskovalec, serija - 16.40 Mladostne izpovedi - 17.05 Alpe-Donava-Jadran - 17.35 Poročila - 17.50 Zvezdne steze - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja -20.50 Po naši lepi - 22.15 Opazovanja -22.35 Kronika dubrovniškega festivala -23.05 Kronika filmskega festivala - 23.35 Potovanja: Florida - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Hipodrom je moj, avstralski film - 14.05 Hišice v cvetju -14.50 Grozljivka - 15.50 Bleščanje, serija - 17.30 Acapulco z dušo in telesom -17.55 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.20 Zakon v Los'/\ngelesu - 21.15 Popolna tujca - 21.45 Zadnji nedolžen človek, ameriški film - 23.35 2,4 otroka -0.05 Klic mafije, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Poln nahrbtnik pustolovščin - 10.30 Wel-come to Hungary - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program -15.30 Poročila - 15.35 Madžarska danes - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Dallas -21.05 Nemogoče? - 22.05 Ekskluzivno - 22.35 Alfie, angleški film - 0.30 Posel - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Za otroke - 15.55 Tassilo, nadaljevanka - 17.00 Balaton - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Risanka - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, italijanska nadaljevanka - 20.00 Igre brez meja - 20.05 Michael Caine, portret - 21.00 Klicna št. 107 - 21.05 Telešport - 21.35 Show »21« - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Koncert na trgu - 0.15 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.15 Šport - 9.40 Naša mala farma - 10.25 Osvojitev planeta opic, znanstveno fantastični film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Konfeti na turneji - 12.55 Formula 1, trening - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Tenis: turnir v Kitzbuhlu - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Izginotje, srhljivka - 22.00 Lightning Jack, vestern - 23.40 V mreži laži, film - 1.10 Umor prve stopnje - 2.35 Kobra - 3.55 Za Molly skozi pekel, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Narejeno na Štajerskem - 13.10 Ljuba družina -13.55 Anamarija - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Derrick -21.15 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Zlata roža Montreuxa - 0.05 Nitebox: Talkbox - 1.05 Evro dnevi: Zurich - 1.20 Grozljivke Stephena Kinga -1.55 Alabama koncert: Count Basic RTI 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Pogovorčki, nova oddaja - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 Karlova krčma - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Sternova TV SOBOTA 26. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.50 Radovedni Taček: Para 8.05 Taborniki in skavti 8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Evromuzika '96 9.15 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 17/26 10.30 Gospodar slonov, francoski film 1 2.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 16.20 Tv-avtomagazin 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška serija 18.00 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Utrip 20.10 Barcelona, ameriški film 21.50 Povej naprej 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 4/39 23.25 Sestre, ameriška nanizanka, 2/22 0.10 Tolpa na motorjih, ameriški film TV SLOVENIJA 2 13.25 Prisluškovanje, ameriški film 15.10 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 3/39 15.40 Sestre, ameriška nanizanka 16.30 EP v atletiki za mladince 19.30 Dnevnik 20.00 Marjanca, 2. del 21.25 National Geographic, ameriška serija 22.20 V vrtincu 22.50 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Kužek Monti - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Brez zavor - 13.00 Formula 1 - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander - 17.00 Robo-cop - 17.45 Herkul - 18.30 Xena -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Mirno morje, avstralski film - 21.45 Odpadnik - 22.30 V kritičnem stanju, ameriški film -0.00 Playboy special - 1.30 24 ur - 2.00 Pacient št. 7, nemška komedija TV HRVAŠKA 1 9.35 Poročila - 9.40 Majhen veliki svet -10.05 Prvi se pomnijo - 10.30 Ali veste? -10.55 Risanka - 11.30 Afriške dežele in ljudje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Srce zahoda - 13.10 In to naj bi bilo življenje -14.00 Vrnitev na otok sanj, ameriški film -15.35 Risanka - 15.45 Briljantina - 16.30 To je Amerika, serija - 17.00 Z jadri okoli sveta - 17.30 Poročila - 17.35 Živa resnica - 18.05 Ponos in predsodki, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Svet zabave -20.55 Omiš '97, prenos - 22.45 Opazovanja - 23.05 Kronika filmskega festivala -23.40 Polnočna premiera: Dalziel in Pascoe TV HRVAŠKA 2 12.05 Koledar - 12.15 Reševalci - 15.15 Acapulco z dušo in telesom - 17.05 Glasbena oddaja - 17.35 Zakon v Los Angelesu - 18.20 Moč morja - 19.30 Dnevnik -20.15 Hišice v cvetju - 21.00 Grozljivka: Royal Albert Hall - 22.10 Upor na vojaški akademiji, ameriški film - 0.15 Vidikon TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Strah od divjine - 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve - 13.55 Avtoma-gazin - 14.30 Živo morje - 15.00 Nočni vlak v Katmandu, ameriški film - 16.40 Tele video - 16.45 Za boljši jezik - 16.55 Turizem - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Katarina Velika, ameriški film, 1. del -21.55 Mediteranski večeri, filmski program TV MADŽARSKA 2 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.05 Družina Onedin - 12.05 Rondo - 12.45 Pratika - 12.55 Formula 1 - 14.10 Gozdarska hiša Falkenau -15.05 Računalništvo - 15.30 Kratki filmi: Vohuni, Avstralska slikanica, Omama hitrosti - 17.00 Nogomet - 19.00 Vesti iz EU -19.05 Madžarska plesna panorama -19.40 Familija - 20.15 Gyula Benko, in memoriam - 21.15 Mojstrovine - 21.25 Klip mix - 21.35 Nova policijska palača -22.00 Machbeth, tv-igra - 23.30 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.05 Tenis, Ki-tzbuhel - 9.35 Vroča sled - 10.00 Otroški program - 11.45 Harry in Hendersono-vi - 12.05 Vse v redu, Corky - 12.55 Formula 1, kvalifikacije -14.15 Tenis, Kizt-buhel - 18.00 Šport - 19.30 Poročila -20.15 Filofax, filmska komedija - 22.00 Smrtni greh, erotični film - 23.25 Točka vrelišča, srhljivka - 0.55 V mreži laži, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.25 Vedno z nekom drugim, filmska komedija - 11.15 Modra strela, akcijski film - 13.00 Poročila -13.10 Primer Rabanser, kriminalka -14.25 Halo taksi, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.10 Poročila - 22.15 Ljubezenske zgodbe in zakonske stvari - 22.40 Humor ne pozna meja -0.15 Zaljubljena v morilca, srhljivka RIL 6.40 Yin Yin in Pandina patrulja - 7.05 Sandokan - 7.35 Barney in njegovi prijatelji - 8.05 Denver, zadnji dinozaver - 8.30 Disneyev tim - 8.45 Ouack pack - 9.15 Disneyeva čarobna vrečka - 9.20 Timon in Pumba - 9.50 Disneyev čudežni tim -11.10 Povver Rangers - 11.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček -12.15 Psi in mačke - 12.45 Formula 1, trening - 14.25 Divji bratje s šarmom -14.55 Varuška - 15.25 Vsi moji otroci -16.00 Mlade usode - 16.50 Route 66 -17.50 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Polno življenje, ameriška drama - 22.05 Ga poznate? -23.05 Sobotna noč - 0.00 Alien Termina-tor, znanstvenofantastični film - 1.25 Polno življenje, ponovitev ameriške drame NEDELJA 27. JULIJ TV SLOVENIJA 1 9.05 Čebelica Maja 9.30 Otroci polderjev, nizozemska nanizanka 9.45 Na vrtu 10.10 Koncerti za mlade 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Poročila 13.05 Igre brez meja 14.50 Očim, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 1 7.35 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Kamra 21.15 Očetje in sinovi 22.05 Poročila, vreme 22.20 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 5/39 22.50 Sestre, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.35 Konec tedna, tv-nadaljevanka 11.35 V vrtincu 12.05 Povej naprej 12.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 4/39 13.05 Sestre, ameriška nanizanka 13.50 Balet 15.30 EP v atletiki za mladince 20.00 Slovenski magazin 20.30 Jakovo otroštvo, angleška na-, daljevanka, 1/8 21.25 Svet čudes, avstralska serija 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Agitator, drama 0.10 Slovenski magazin POP TV 8.00 Kimba beli levček - 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Dogodviščine medvedka Ru-xpina - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Koncert: Bajaga i inštruktor! - 12.00 Argument - 12.30 Samski stan - 13.00 Formula 1 za VN Nemčije, prenos - 16.00 Gola resnica - 16.30 Na jug - 17.30 Snežni vihar spomladi, nemška drama -19.00 Športni krog - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills -21.00 Melrose Plače - 22.00 Formula 1: Vrhunci - 22.10 Detektivka Lea Sommer -23.00 Formula 1, ponovitev - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA! 8.55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica -10.00 Športnica - 10.25 Hrtič-hitič -10.50 Risanka - 11.15 Terra X - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja -13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Med nami: Vpliv televizije na vzgojo otrok -15.25 Oprah Show - 16.10 Pot za Avon-le, otroška serija - 17.00 Risanka - 17.15 Poročila - 17.25 Srce Divjega zahoda, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje!, serija - 20.50 Posel stoletja, ameriški film - 22.30 Opazovanja - 22.50 Kronika filmskega festivala - 23.20 Dokumentarni film - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Dosjeji X - 15.30 Polnočna premiera, ponovitev - 17.00 Koncert klasične glasbe - 18.00 National Geographic - 19.00 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zaupnost podatkov, dokumentarni film - 21.15 Skrita kamera - 21.45 Zakonski pristan - 22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.25 Zaton zahodne civilizacije, ameriški dokumentarni film IV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.30 V zadnji klopi, mladinski film - 10.30 Moški spol - 11.00 Reformatsko bogoslužje - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Melodije - 15.35 Verski program - 16.05 Disneyjevi filmi - 17.05 Napisne table - 17.30 Jani gre na dom -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC - 20.05 Kumara, politična solata - 20.35 Katarina Velika, 2. del filma - 22.10 Tonic - 22.40 Deklamacija -22.45 Resna glasba TV MADŽARSKA 2 8.00 Julija in nedeljska kuhinja - 8.30 Vesoljske igre - 9.00 Kje, kaj? - 9.30 Ženski magazin - 10.05 Družina Onedin -11.05 Telešport - 13.25 Muzicirata oba Dekija - 13.55 Formula 1 - 16.10 Kolesa in koraki - 16.55 Manever, vojaško-politič-ni magazin - 17.25 Reševalci, serija -18.10 Vreme - 18.15 Tranzit - 18.40 Klub '97 - 19.05 Risanka - 19.20 Umetnostni magazin - 20.05 Igre brez meja -21.35 Telešport - 22.20 Rešimo tigra, ameriški film - 0.00 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Konfeti - 6.25 Otroški program -9.25 Formula 1, ogrevanje - 10.45 Di-sneyev festival - 11.40 Vse znova, filmska komedija - 13.00 Šport: Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Nemčije in tenis iz Kitzbuhla - 18.30 Srček - 19.00 Gospod Bean - 19.30 Poročila - 20.15 Izgubljeni v časovni luknji, prvi del srhljivke -21.55 Kolumbo - 23.10 Kraj zločina -0.40 Točka vrelišča, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Brigita, sramuj se, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Njegov najboljši prijatelj, film - 12.30 Orientacija -13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.35 Wildlife - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Ko v nedeljo zvečer igra vaška muzika, film - 17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica -18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme - 20.15 Nepozabni vikend v Benetkah, film - 21.55 Ženske potrebujejo čokolado - 22.35 Varljiva srca, film - 23.30 Ples, četrti del dokumentarne oddaje - 0.30 EBU jazz noč - 2.00 Teden kulture - 2.30 Halo Avstrija, halo Dunaj -3.35 Dober dan Koroška RIL 7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke - 9.05 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev čudežni tim -10.15 Zakrinkani jezdec - 10.35 Novi Spiderman - 11.20 Disneyeva filmska parada - 11.35 Risani film - 13.00 Formula 1, dirka za veliko nagrado Nemčije, prenos - 16.25 Družina Flodder - 16.55 Nevihta v raju -17.45 Umor je njen konjiček -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Angela s štirimi pestmi, akcijska komedija -22.05 Spiegel TV - 23.05 New York pod krinko - 0.00 Prime Time - 0.15 Steche-rjev šov - 1.05 Kanal 4 - 1.45 Formula 1, ponovitev - 3.20 Hans Meiser 17.45 Sestre, ameriška nanizanka . 18.35 V krvi, angleška serija 19.30 Dnevnik 20.05 21.05 21.30 22.20 Karaoke . trn Bratovščina sinjega galeba, ska nadaljevanka, 3/8 Mali čudeži, angleška serija Brane Rončel izza odra POP TV w 10.00 Santa Barbara - ni - 12.00 Detektivka Lea M" 13.00 Na sever - 14.00 Športni 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuški'' f Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni -Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski' Nevarni Havaji - 19.20 Vreme-” j ur - 20.00 Fantje iz soseščine, film - 22.00 Dinastija Monroe'^ Partnerja - 0.00 Manhattan, amen* 1-30 24 ur TV HRVAŠKA! J 7.55 Poročila - 8.00 Poročila - 10.05 Park 01 šef? - 11.00 Nestonc^, , 12.00 Dnevnik -J,2'Z?poročila- J Santa Barbara - 13^A Srce zahoda - 14-4® MiadostnC& Raziskovalec - 16.4M^.1 - 17.05 Lepa naša: Bo a“ - 1 7.up Lepa iism. — . ročila - 17.50 Reševalci - '^'-l sreče - 19.30 Dnevnik '/j« dramskega albuma: Diogenes -‘ ./l teklost v sedanjosti - 21.45 OP lf 22.10 Filmska noč z Budom SP L Bumerang - 23.40 Poročila Bumerang TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15.40 M^'« - 16.30 Igralec na srečo, se »Jjrjh' Acapulco z dušo in telesom - _ |l'H 7 18.30 Besede, besede Županijska panorama - 20.10 Vprašaj, kviz - 2O,3LriSti[l 20.55 Otrok, to si ti, dokument 21.25 Skupaj proti zločinu - I &Co. 1 tv madžarska ^i^H 5.40 Vaška TV - 6.0® J l| 9.05 Marienhof - ^fo.35 l Linda, nadaljevanka - _ L-IIIUa, ___ 11 00 Disneyjevi filmi - - Posel - 14.15 15.05 Počitniški PtoS^ 'o.uu Poročila - 15'2° (7,05 M' 16.30 Skrivnosti peska - 'L-M okolja - 17.35 Vklopi, za (8lSw' O veri - 18.10 Begavčki - 'A, *..p tor: Rak na prsih - 19.00 Otroški kotiček - 19.30 Dnevnik, šport - , pMjj Agardy - 75-letnik - 22.00 Deklamacija - 22.1® jjA fr v Cannesu - 23.55 Pose! - m TV MADŽARSKA 2 16.40 Nepridipravi, t74®^ - 1^'CTŽ - 18.00 Regionalni dne^ tika - 18.20 Sloviti dvorci Barvna lisa - 19.00 Spod jk M delni koncert - 21-25/Mk 21.30 Telesreča - /rj K.? 22.15 Aktualno - 22- zbori - 23.30 MC Ir 13.55 daje - 15.30 PONEDELJEK 28. JULIJ TV SLOVENIJA! 11.35 Otroški svet, ameriška nanizanka 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Utrip 1 2.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.10 Kamra 15.10 Očetje in sinovi 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Jagoda 17.30 Mejniki, nemška serija 17.45 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.1 5 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka, 5/6 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Oblečena za zajtrk, angleška nanizanka 23.10 Sestre, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14.00 Na potep po spominu 1 5.00 Šport v nedeljo 15.30 Evromuzika'96 16.00 Obzorja duha 16.30 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka, 1/8 17.20 Oblečena za zajtrk, angleška nanizanka TV AVSTRIJA! alOs^ 6.20 Otroški program -J- v Kaliforniji - 9.30 10.20 Izgubljeni v čase। n srhljivke - 11.50 Konfeti i0 5^11^ s čarobnimi močmi - 13.00 Tom in Jerry ' _ 14.50 Naša mala 7®> 16.25 Airvvolf - - 18.05 Alf - družina - 19.00 Karol^ 19.30 Poročila - 2°; \rh|jiV*Lj/n.^ vni luknji, drugi del s04i^ Zenska na begu, film ' M hlm - 2.50 Berlinger, H11" : tvavstrijaž 9.00 Čas v sliki - ,epi jezeru - 9.55 Bogati m flikti - 12.05 Orienta^ -sliki - 13.10 Ljuba m®; Sfa' 1®. - -e iinovaC^-,,1^^ marija - 14-?7oW;;€^ gati in lepi - l7g 3o & ps^f®' strija danes - peter in Tema - 22.ou , 1.30 Pogledi s s fHlTI 2.05 Zelena Mina. <3 RTE 6.00 Poročila - p/sploz'% Poročila - 6.35 ob sedmih - J' čila ' nami - 8.00 ° roč slabi časi - 8.35 r 35 “VSS 1,.. ročila - 12-30 ' gčM razbija - 14-3 llona Christen , 11/|fW 17.00 leopard/r 1®0 /O 18.00 Dober v® _ 19'Ai 18.45 0P^rtha Bayern - H®r treti® । 20.45 Tekma z“ i(10^ nale - 22.45 ,3.45 jP jj pred enajsto - lč ,ej, J Poročila - zen in vojna ' _ 2^ C" 2.00 Magnum 4jq H® Hans Meiser ' Barbel Schafer >^j4. julij 1997 ** torek EjllIJ I i? debeluh, ameriška nani-z druge strani, francoski *' to SJ“” I,*' l»s l.!l l»!'J E>ik Rjj *Mnik'in skavti I “°ci polderjev, nizozemska nani- L.ianka ^4 Lou- 11, detektiv, ameriška te ^Mc'Vhenie’šport avstralska na- nani- danes -12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Primer za dva - 0.05 Oddaja o kulturi: Projekt X - 0.35 Glas Lune, film - 3.05 Pred sončnim zahodom, film RIL 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bonetti -22.15 Quincy - 23.10 New York pod krinko - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje -1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila -3.20 Hans Meiser iM an,6hška nanizanka na- SREDA 30. JULIJ l^ 'Br|ska na noč '<&■ i "»Zazaitr 'L s15 3 Za zai*rk> angleška nani- •is genski m ska nan|zanka ^ikzg^a^in |Sanka 5°/r dn0V’ an9leška na- E"W ’ b'6 •4' / <>ik c™« 1 ^9a'len'Hollywood, angleška se- Planet: Indonezija ' 1 |Wa V.' 'branju za mladince 'l iwAra^ 11°° Zaliv bubez-?aMon13°0 Munkci -;’f<16Sa ' iVJ4'30 Zlatolaski Zaliv Ih,k'30 V družinskem S«i 18'°0Z^^ - 17.00 San-'9'2o vrOask'' 1830 Ne’ '4K-Sa ’ 19-30 24 ur unS '■' ameriška drama ’’W6rfe-&-- 22 30 Taksi fiCriŠkib^ ■hu 'S '^ro jutro - 10.00 1L0n°K^ania - 10.35 7' AA^evnik -^Končno poto-’* inS > T^ara 12-25 Marisol - '3-55 Poročila -LjMc J 4 45 Za otroke -\1?j?8 Pa?; 640 Mladostne i W«p4P ^eklo! - 17.35 J®35 Kol° ftKn- 2°-5O t0'15 SP°mlnl - o, Tv-Parlament -/1 S J - 2?2/0 Mojstrovine 6 6,11 - n'n5 Filmska noč z (X 8 5 P“°a" i^žni^ec nJ dramskega al-lV n‘eie8n ®reco - 17-30 ™'W«aj ? 18-05 Hugo ®?%l . 6-°0 Q. . 9.3s 8oncni vzhod -(l,*|\0Za of 9oročila - 9.40 | - 11.10 Po- S.l);^1 _aDka - 12.00 Po-■{(!%^^tniški4/10 Gimnaziia i ?«-30 ker°9ram' ^mes f M5 Ka^ia - Skrivnosti peska :j'- .%ij?0|iška l7-30 Vklopi, za KVHim^ - iAKw ' 19-00 H? Anjine oa9'30 Dnevnik, K i bohB nadaliev3nka i) I k. n1 fran.u°'|em _ 22 05 vhn6vnik °Sk' f'lm '23,45 V W’* i; it' 17.05 Char- - 9-1° dm?de'l ? S' 12 In 13 Deklica ,ek- Su .uest' kri™-Radija9 ' llm - 3.25 4» 5’2° Kobra 1,1 'eni^b Vrbskem je-11-35 Dežela TV SLOVENIJA 1 9.55 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.45 Ameriška noč, francoski film 12.35 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila 1 3.05 Kolo sreče 13.35 Marjanca, 2. del 15.05 Svet narave, angleška serija 1 5.55 Slovenski utrinki 1 7.00 Obzornik 17.10 Utonilo je sonce, mladinska nadaljevanka, 3/6 17.50 Melodije morja in sonca 18.1 5 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 6/39 23.25 Sestre, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 15.55 Svet poroča 16.25 Turistična oddaja 16.40 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 6/39 17.10 Sestre, ameriška nanizanka 18.00 National Geographic, ameriška serija 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik 20.00 Nogomet - UEFA 21.40 Prvič zdoma 22.10 Omizje 23.40 Koncert Big banda RTV POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi -13.30 Bolnišnica upanja - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Zamenjava, ameriška komedija -22.00 Pleško - 22.30, Taksi - 23.00 Partnerja - 0.00 Sofijina izbira, ameriški film - 2.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Prvič - 10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Srce zahoda - 14.45 Za otroke - 15.40 Raziskovalec - 16.35 Mladostne izpovedi - 17.05 Dokumentarna oddaja - 17.35 Poročila - 17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Turistična , oddaja - 21.05 Portreti: Mohammed Ali -22.05 Opazovanja - 22.25 Zlata vrvica, serija - 23.30 Samo strah, poljski film -1.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Črno belo v barvah, ponovitev - 15.50 Bolnišnica upanja -16.35 Igralec na srečo - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz - 20.25 Sestre, nadaljevanka -21.15 Dekle s Pete avenije, ameriški film -22.35 Zakladnica, glasbena oddaja -23.20 Čuvaji časa TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Linda - 10.40 Za otroke - 11.10 Trije doktorji, nadaljevanka - 12.00 Poročila -13.50 Posel - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.20 Bizet - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Graz: Ekumensko srečanje - 17.35 Vklopi, za otroke - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pogrešane odrasle - 18.15 Mentalna higiena - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Strmoglaviti v ljubezen, ameriški film - 21.55 Deklamacija - 22.00 Izmislimo si Madžarsko - 22.45 Mrtvi listi, film - 0.15 Posel - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.35 Szechenyi, drama - 17.20 Pratika -17.25 Pomagač - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Mreža, magazin - 19.05 Leteti je lažje, nadaljevanka -20.05 Vse ali nič, kviz - 20.30 Nogomet, v odmoru Dnevnik - 22.30 Vreme - 22.35 Aktualno - 23.05 Klicna št. 107 - 23.10 Popotnik, nadaljevanka - 23.55 MC TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.05 Alf - 9.30 Srednja šola v Kaliforniji - 9.55 A tim -10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke -14.50 Naša mala farma - 15.40 Šport -16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za celo življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Conan uničevalec, pustolovski film - 21.55 Nogomet TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - ženska gre svojo pot - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vrtiljak življenja, romanca -21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.35 Žarišče: Štajerska - 23.25 Pozor državna meja - 0.25 Plešem samo zate, filmska komedija RTL 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nemoralno oboževanje, prvi del srhljivke - 21.05 TV nasvet -21.15 Nemoralno oboževanje, drugi del filma - 22.05 Štern TV - 0.00 Poročila -0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum -2.50 Poročila - 3.20 - Hans Meiser -4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer ČETRTEK 31. JULIJ TV SLOVENIJA 1 10.45 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11.10 Cadfael, angleška nanizanka 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 16.00 Novice iz sveta razvedrila 1 7.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine 1 7.35 Tom in Jerry 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 8/10 18.40 Kolo sreče 19.15 Risankac 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 V ogenj, angleška drama, 1/3 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 7/39 23.1 5 Sestre, ameriška nanizanka 0.05 Tednik TV SLOVENIJA 2 15.25 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 7/39 15.55 Sestre, ameriška nanizanka 16.45 Nogomet 18.30 Filmski triki 19.00 Skrb za zemljo, angleška serija 19.30 Dnevnik 20.05 Metuljeva krila, španski film 21.55 (Ne)znani oder 22.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi -13.30 Dangerfield - 14.30 Zlatolaski -15.00 Varuška - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Družinski album - 21.00 Newyor-ška policija - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi - 23.00 Partnerja - 0.00 Playboy -0.30 Mirna noč, ameriški film - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Pajkova mreža - 10.20 Ko odrasle vprašam - 10.35 Kdo je šef? -11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Srce zahoda - 14.45 Za otroke - 15.45 Raziskovalec - 16.40 Mladostne izpovedi -17.05 Tudi letos ... - 17.35 Poročila -17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Fevdalni gradovi ob reki Krki - 20.45 Osvajanje Meseca,- dokumentarna serija - 21.40 Reševalna 911 - 22.30 Pravice delničarjev - 22.45 Opazovanja - 23.10 Seinfeld - 23.35 Dokumentarni film - 1.00 Filmska noč z Budom Spencerjem TV HRVAŠKA 2 13.00 Koledar - 13.10 Zajtrk pri Tiffanyju, ameriški film - 15.00 Potovanja: Florida -15.55 J. F. K., serija - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašaj, kviz - 20.35 Dosjeji X -21.30 Neuničljivi, avstralski film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Gozdarska hiša Falkenau - 11.10 Od mize in postelje, nadaljevanka - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Gimnazija strtih src - 15.00 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi, za otroke - 17.55 Silicijska dolina, 2. del -18.15 Tv-doktor: Starostna pozabljivost -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Sosedje, serija - 20.45 Friderikus - 22.50 Odvrženi ljudje, dokumentarni film - 23.45 Veliki ameriški črnski pevci - 0.30 Posel - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Za otroke - 15.55 Zeleni planet - 16.15 Mentalna higiena - 16.25 Način življenja - 17.00 Risanka - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin - 20.10 Igre brez meja - 20.25 Mali svet, okrogla miza - 20.50 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Telešport - 23.35 MC TV AVSTRIJA1 6.20 Otroški program - 8.50 Alf - 9.15 Srednja ' RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik Rašlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.1.5 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.-00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - šola v Kaliforniji - 9.40 A tim - 10.25 Bitka za planet opic, znanstveno fantastični film -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry -13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A tim - 16.25 Airvvolf - 17.15 Alarmna koda 112 - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Up in slava - 19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Hopla - 21.55 Umor prve stopnje - 23.30 Mi nečaki, film - 1.00 Na čast in vesti, film - 2.40 Morilski morski psi napadajo, pustolovski film - 4.10 Popolni par, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - ženska gre svojo pot - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Ko muzika igra - 21.05 Belomodre zgodbe - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Poročila -0.05 V kraljestvu ruskega medveda, drugi del - 0.50 O rastlinah in ljudeh, drugi del -1.20 Šport - 1.35 Pogledi s strani - 2.10 Pogled v deželo - 2.55 Ledeno maščevanje, srhljivka RTL 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank -21.15 Straža - 22.15 Skrivnosti z Jdrgom Draegerjem - 23.10 Mož brez identitete -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija ! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1.9.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof- 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 vestnik, 24. r Drago Kuhar 1 1 Slovenci smo zasvojenci Slovenci naj bi bili znani kot trezen narod, vendar smo danes čedalje bolj v omami. Naše življenje postaja utrujeno, prežiljeno z zasvojenostjo, ki razkraja človeku osebnost. O vseh zasvojenostih moramo govoriti hkrati, ker so v medsebojni vzročni zvezi. Zasvojenosti s samim seboj in zasvojenosti z oblastjo podlegajo predvsem odrasli, torej starši. Pohlepu po časti in oblasti sledi zanemarjenje svojega bližnjega - od družine do delovnega mesta. Brezbrižnost do drugega je značilnost teh zasvojenosti, in to zlasti v sodobnih družbah. Posameznik je sam sebi najvišja vrednota. Absolutni egoizem je zamenjal količkaj zdrav altruizem, in tako je življenjski vrednostni sistem s tema zasvojenostima popolnoma postavljen na glavo. Takim ljudem je cilj, zadovoljiti le samega sebe, tudi na račun drugih. Ta pojav ni samo v družini, ampak v vsej družbi. Zasvojenost s samim seboj je razosebljanje bližnjih in na koncu razkroj samega zasvojenca. Ta omama je danes modna' in se je ne zdravi, ampak se jo celo spodbuja, čeprav je huda bolezen. Iz zasvojenosti s samim seboj izhaja hlepenje po oblasti, torej zasvojenost, ki je zelo hudo mamilo, kajti imeti oblast na katerikoli ravni, je tako opijanjanje, da tisto trezno skoraj v celoti izhlapi in zastruplja okolje. Slovenci smo postali zasvojeni z oblastjo v demokraciji, kar je nasprotje njej sami, saj bi pričakovali, da bo v taki družbi za vsakega več odprtih vrat. Ta zasvojenost je očitna zlasti pri vitalnih delih družbenega in gospodarskega življenja naše mlade države. Zasvojenost z oblastjo ne pozna milosti in usmiljenja ter ljubezni do bližnjega, ampak le rinjenje naprej z voljo in močjo, tudi s silo. Pri večini Slovencev je očiten povečan obup, saj ne morejo aktivno sodelovati v procesu preživetja, ker imajo življenje v rokah zasvojenci s samim seboj in oblastjo, zato ne preseneča velik porast alkoholizma in samomorov. Prvi otežuje iskanje rešitve, vendar alkoholiki ne zmorejo, dostikrat pa tudi ne morejo odpraviti vzrokov, ki so Jih pripeljali v obup, ker mnogih niso sami povzročili, tistim pa, ki so jih, ni mogoče v pravem trenutku omejiti visokoletečnosti, in zato taki obupanci padejo v zasvojenost, ki je potrebna zdravljenja. Ljudje, ki se zatečejo k samomoru, vzamejo svojo usodo v lastne roke, saj so prepričani, da samo tako lahko o nečem sami odločajo. Samomor je povezan s prvima zasvojenostima in tudi s tretjo in s porojenim obupom in s strahom pred nadaljnjim življenjem. Številke zadnjih let kažejo skrb zbujajočo rast samomorov pri mladih in pri ljudeh srednjih let, tako da bi se vsi poklicani morali skrajno resno lotiti reševanja, iskanja vzrokov za ta problem, ker nam bo drugače samomorilska smrt požrla precejšen del najbolj aktivne generacije. Mnogi mladi pravijo: Našli smo rešitev! A žal v drogi, ki je tako globoka zasvojenost, velikokrat celo trajna, da je za državo že skrajni čas, da stori nekaj odločilnega za preprečevanje narkomanije in tudi za zdravljenje le-te, saj so ti zasvojenci povezani s kriminalom. Ta bolezen zahteva dolgotrajno in drago zdravljenje, pa še potem ni gotovo, ali bodo zdravljeni živeli naprej kot ozdravljenci, ker jih okolje gleda preveč postrani in se težko vključijo v kreativno življenje. Narkomanija kosi po mladi generaciji, ki se zateka k osami in omami, ker je obupana, saj iz dneva v dan gleda zasvojene odrasle. Krivde ni na mladih, ampak na odraslih! Svetniki, poslušni županu Kdo bo največji »proizvajalec* lendavskega vina? »Razlastitev« lendavskih zadrug - Lastnica romskega naselja ostaja občina - Odlok o Skladu, zazidalnem načrtu in Zdravstvenem domu - Pridobitna dejavnost lendavske občine Lendavski župan Jožef Kocon je na torkovi seji občinskim svetnikom predstavil pismo o nameri, v katerem je zapisano, da so se on v imenu občine, Jože Magyar kot direktor Kmetijskega gospodarstva ter Jože in Boštjan Protner (Bo & Gre Protner, d. o. o., Maribor) dogovorili, da ustanovijo d. o. o., ki bo poskrbela za predelavo grozdja, nego in polnjenje ter trženje kakovostnega lendavskega vina. Prvi podpisnik, občina, naj bi zagotovil potrebno opremo za nego in polnjenje vina, Kmetijsko gospodarstvo prostore za predelavo, nego, stekleničenje in skladiščenje vina, Bo & Gre Protner, d. o. o., pa vsa enološko-tehnološka strokovna opravila ter marketing za promocijo in Svetniki so sprejeli tudi odlok o zazidalnem načrtu za kompleks med naseljem Prekmurske brigade in Gidosom ter odlok o ustanovitvi zdravstvenega doma Lendava. KAMNOSEŠKE STORITVE RUDOLF ŽUNKO, telefoni 062 224 009, 640 093 Direktor družbe CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, d. d., v skladu z 41. členom statuta družbe razpisuje delovno mesto vodje finančno-računovodskega sektorja Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo končano višjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali - da imajo končano srednjo šolo ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, d. d., Lendavska 64. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. trženje. Na novo ustanovljeni d. o. o. naj bi tako poskrbel za dolgoročno predelavo grozdja in trženje kakovostnega vina iz Lendavskih goric, ki obsegajo prek 600 hektarjev vinogradov. Občina naj bi v d. o. o. v začetku investirala milijon tolarjev in tako postala skupaj s Kmetijskim gospodarstvom večinski lastnik, mariborsko podjetje pa naj bi imelo minimalni delež. Svetniki so se oglasili v imenu zadrug, ki naj bi prav tako imele ustanovitveni delež, čemur pa je nasprotoval g. Kocon, ki je povedal, da v tem primeru druga dva ustanovitelja pogodbe ne bosta podpisala oziroma da jo bosta sama, to pomeni, da bi v tem primeru občina izpadla iz igre. Župan je svetnike prepričal, rekoč, da bodo zadruge lahko sodelovale v procesu dokapitalizacije podjetja. Na njegovo pobudo so sprejeli sklep, po katerem sodi, filter, polnilni trak in druga oprema, ki jih je zadruga resda nakupila s pomočjo občinskih in državnih sredstev, preidejo v občinsko last, ter pismo o nameri sprejeli. Je zadružno resda občinsko? Se bo zadruga zaradi sklepa lahko pritožila na ustavno sodišče? Bo do jeseni razprava končana ali pa bodo »Lendavske gorice, d. o. o« prej prodale letošnje vino? In kaj se bo zgodilo, če prihodnje podjetje ne bo likvidno? Bo občina ostala solastnica ali pa bo svoj delež prodala, morda zadrugam ali Kmetijskemu gospodarstvu? Občina se očitno obnaša kot »dobra mati« vseh prebivalcev lendavske občine, saj očitno noče nastopiti samo v imenu zadružnikov in drugih vinogradnikov. Glavno pa je, da delavci že so: osem v okviru javnih del, ki bi jeseni pomagali pri prevzemu grozdja in pripravi posod. Prav tako naj bi Mercator že »obljubil« prodajo kakovostnega vina (80 odstotkov v litrskih steklenicah) v svoji prodajalni mreži. Sklad stavbnih zemljišč Svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč. Sprejeli so ga kljub temu, da je v proceduri zakon, ki bo urejal tudi stavbna zemljišča. Odgovora na vprašanje, kaj se bo zgodilo s Skladom po uveljavitvi zakona, ni bilo. Ce ga zakon ne predvideva v takšni obliki, bodo svetniki najbrž morali spremeniti odlok, saj je ta nižji akt kot zakon. Država — črnograditelj? Čeprav se je vlada strinjala s širitvijo platoja na mejnem prehodu Dolga vas, finančno ministrstvo ni dalo soglasja k spremembi zazidalnega načrta. Policija pa je po novem zazidalnem načrtu že zgradila objekt za tehnične preglede. Si je torej država privoščila črno gradnjo? In to ne kakršno koli, saj so zgradili objekt, ki ni funkcionalen, saj tovornjak lahko pripelje v objekt, ne more pa iz njega, kot je svetnike obvestil župan. Kdo je torej »zaribal«, projektant ali izvajalec? Je investicija, vredna čez 10 milijonov, res šena državna naložba darle denar davkoplačevalk' Čemu torej država naspW" da bi imeli na enem I patologa, carino, špedicij1 “ terino? Kaj se bo zgodil bra, ko se bodo na mejni ra vrnili avtobusi? Čemu podpre gradnje patk^J loja pri izhodu iz države- J io, daje Servis suv-Pozabil na študijo oA bojnega prehoda, kij°U točil? Bo poslanec Pudnjjm Postavil poslansko vPrlS:n čemu veto ministrstva ce? Bodo lendavski šeni s predvideno ors3,l'!' n »poslanskega večera*? M N e glede na težave, JJht jo v občini z državo d nje morajo krajani^ Po novem plačevati Motkov od prometa. ^Ll °d samoprispevkov),sl. Jr župan lahko setimi novimi delo^JJ stL ki so jih pridobir J karauli«, kjetKk šolskih in obšolskih M oh — med letom nante^ šolske dni, kotjenar^sf julija in avgusta par L danji» šolskih in Ureditev romskega naselja Romsko naselje v Dolgi vasi nima urejene dokumentacije, v njem je ob občinski zgradbi samo še ena stavba, ki ima gradbeno dovoljenje. Ker pa bi tudi drugi lastniki »črnih gradenj« radi prišli do telefona in elektrike, morajo imeti vsaj gradbeno dovoljenje. Vsa zemljišča v naselju niso last občine, vendar bo iz državnega proračuna priteklo dovolj denarja za njihov nakup. Župan Kocon je pojasnil, da zemljišča ne bodo postala last Romov, temveč bodo dobili »pravico uporabe«, pozneje pa jih bodo lahko odkupili. Stavbe pa bodo v dogovoru s pristojnim ministrstvom legalizirali mimo zakona o legalizaciji črnih gradenj. cialne namene- , amna^ Po dopolnjenem stečajnem zakonu bo v stečaj predli skoraj pet tisoč podjetij v 4 Mrhovinarsko delo ali red od Nedavno je znani zasebni podjetnik z lendavskega konca za naš tednik izjavil, da mu ne bi bilo ljubše poteze, kot da bi se našal kdo in njegovo staro (prejšnje) podjetje poslal v stečaj. Ob novem podjetju ima še dve stari, obe pa imata blokiran žiroračun že več kot leto dni in na obeh je dolga (brez zamudnih obrestih) za nekaj več kot sedemdeset milijonov tolarjev. S stečajem prvega in drugega bi se poslovnež rešil »stare kože« in lažje zadihal, saj bi mu po uradni poti z vratu sneli upnike, ki tako ali tako nimajo po stečaju mrtvaka, ki je že dolgo brez premoženja, kaj pričakovati, to pa bi jim bilo potem tudi uradno rečeno. In sedaj se je našla država, ki bo z dopolnitvijo prvega člena v tretjem odstavku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji opravila delo mrhovinarja med zavoženimi in zadolženimi pojetji. Agencija za plačilni promet je po tem zakonu mesečno dolžna obveščati pristojna sodišča o podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Pogoji za uvedbo stečajnega postopka po tem zakonu pa so izpolnjeni v primeru, da dolžno podjetje ni zagotovilo izplačila plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima blokiran žiroračun oziroma je nelikvidno zadnjih dvanajst ali več mesecev. Država seje torej odločila pokopati mrtvake, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja pa direktorjem na svojih obiskih zagotavlja, da so slednje spremembe stečajnega zakona del ukrepov za povečanje plačilnega reda ter odgovornosti in zaščite upnikov. Kako naivno! Pregled podjetij, ki imajo blokirani račun leto ali več in katere bo morala Agencija prijaviti sodišču, ker izpolnjujejo pogoj za stečaj, nam pove, da jih moremo razdeliti na več skupin. V prvo lahko uvrstimo tista podjetja, s katerimi so predvsem zasebniki plesali le eno poletje, potem pa se zadolženi umaknili s plesišča. Ta tudi nimajo nobenega zaposlenega in ne premoženja, upniki pa kljub stečaju tudi ne nobene možnosti, da bi na račun dolga mogli poseči v zasebno premoženje dolžnika. Stečaj v tem primeru je zgolj mrhovinarsko početje. V drugo skupino lahko razvrstimo nelikvidna in zadolžena podjetja, ki imajo leto in več blokiran račun, ki formalno še imajo tudi zaposlene, vendar je realno podjetje že davno utonilo. Sami lastniki niso bili niti toliko odgovorni, da bi za uradne in državne evidence, kijih ima Po podatkih Agencije za plačilni promet za Slovenijo je z nad leto dni blokiranim žiroračunom 4781 podjetij, povprečni znesek blokacije pa skoraj 53,4 milijarde tolarjev. V teh podjetjih je zaposlenih 15.700 delavcev. Agencija za plačilni promet, uredili podatke o prijavljenih delavcih. Delavci so še vedno formalno zaposleni, čeprav v resnici že nekaj časa ne delajo. Glede odplačila dolgov pa se refren iz prve skupine samo ponovi - upniki tudi po stečaju ne bodo dobili povrnjenega dolga, saj podjetje nima premoženja. V tretjo skupino blokiranih podjetij pa sodijo tista, ki imajo zaposlene in ki jim tudi uradno dajejo zajamčene plače, in bi se nekatera tudi lahko odblokirala. vendar jim tak položaj ustreza. Poslovanje podjetja namreč poteka ob denarni podpori in pomoči finančne ustanove mimo žiroračuna. Gre za podjetja, ki Poddetij'bloki^i račun md^ nov toldO se pri tem i Sanje šno PraV1viranO-ki je zaupanju y sted! sl uje, PosJ djUte*/ TodaV°„ndW vodilnih v djp I’ upnikom ^t^VJ dolgov zaradi S SV0J° m/ rinjeni- Al> nesle fin hodnje?^«^ vljanju"° odpis^/Lv.^ tolarjev d°djd-l , štiri tis°c ?|eniiP tisoč zap® pje PrIJ" P|aC plač ne p J pravi . minis^^ V°d'niZP^' / tkov 0 10 I Takojšna pomoč za ublažitev posledic neurja v Pomurju st* 1^ CV^°Ven^ ^0 za 1’114 milijarde tolarjev, od tega za 1,090 milijarde tolarjev v L. .'Pripravljajo se ostri ukrepi za zaposlovanje na črno - Predloga proračuna za Prihodnje leto koalicijska partnerja še vedno nista uskladila / h 10. in 24. junija ter 11. in 13. julija je prizadelo <412 Pomurja in nekaterih drugih območij v Slove- Kmetijske svetovalne službe so sproti pregledovali i"1 nasadov- Pripravili so predlog ukrepov, ki jih sve-^kio*3 • -m’ ^čine so na prizadetih območjih aktivirale ^odo. Po prvih ocenah je neurje s točo v Po-ta^^kmef’ vadratl,ih kilometrov površine. Na tem območju so ji rast"ne’ so h*'6 poškodovane že zaradi suše in Laškem*Upna škoda znaša nekaj več kot milijardo tolarjev. 1 Cerk!?- b“a Pr'zadeta območja Škofje Loke, Žabnice, Ve- O j’ to’! Po prvih ocenah znaša škod'a 8.400.00(H Iln'R bilo prizadeto območje Črnomlja. P a'5.215.000 tolarjev. Po dosedanj.h ocenah znaša škoda s točo v Sloveniji 1 114.470.870 tolarjev. Glede na obseg * Iliada predlagala, naj ministrstvo za okolje: inprost 'ra občinske komisije za oceno škode, držav Poročilo o škodi in predlog za sanacijo s o _ oh ?a'e'ie Posojil za obratna sredstva. C'knietijskih kultur v pše’ iKsh^^totkov, koruza \inn- na pesa 20 do 'k do । 'nveč odstotkov, ” odstotkov, pa-io odstotkov, kumare 4Bt5odstotktSt0tkov’ stroč'i '"'■vinogradi 50 'n sadovnjaki 50 p» »b-"Rjon,POrnji Petr0’ 'tol s tolarjev, Občina Hodo« ^''ijona tolarjev, K fr' 15.6 mi-'ncv t 1 'na Beltinci W Obeina MtlaV10 m"ijonov Jurska Sobota Farma V‘šče Kompas h zem- 'n go- Predloga proračuna še vedno ni Vladajoča koalicija še vedno ni sposobna pripraviti letošnjega proračuna. Slovenska država je še brez državnega proračuna za letos, prav nič pa tudi ne kaže, da bi ga dobili še v teh poletnih mesecih. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je na tiskovni konferenci napovedal, da usklajevanje med vladajočima koalicijskima partnerjema še poteka in da bo novi državni proračun varoval šibkejše socialne sloje. Pri tem pa je pozabil povedati, da je teh slojev kar 90 odstotkov, kot tudi, kje bo država še , naročeno košarico 1 af1an”ski 1 pripeljemo domov lh ob »obotati od 12.00 do 20.00 f. ljah od 9.00 do 20.00. iz naše ponudbe 0.599 ZGODBE o tu J^er..................450 SIT Afon n3 9..................210 SIT ’...............110 sit SijK^adenska, 1,5 1........110 SIT X10 krp Jar°čene košarice je 2.500 SIT (str. i Mggfe 0 SIT), pri vrednosti naročila nad °8*' do 10 km ni stroškov dostave. zadostuje že klic SU^ER V.ROGE 00.599*2555 005 690 4214 SEX NON STOP 3 dodatno privila davčne vijake in še bolj stisnila davkoplačevalce. Očitno je, da tandemu Drnovšek -Podobnik ustreza, da ni državnega proračuna, saj je tako poraba državnih sredstev lažja. Proti delu na črno Delo na črno je rakava rana za slovensko gospodarstvo. To je ugotovila vlada in tudi to, da ga je opaziti v vseh panogah, največ pa v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini na drobno, ter da se najpogosteje pojavljata v nezakonitem opravljanju dejavnosti samostojnih podjetnikov in manjših družb ali pri posameznikih, ki nimajo registrirane dejavnosti. Zato je treba nujno okrepiti nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno in zaostriti nujno sankcioniranje ter spodbuditi, da se legalizira delo in zaposlovanje, ki se sedaj opravlja na črno, je dejal po vladni seji minister Anton Rop in tudi predstavil vladni projekt pomoči pri kadrovski prenovi in preprečevanju prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost ter koncept vladnega projekta pomoči pri evitalizaciji podjetij in aktivnem razreševanju presežnih delavcev. Znova denar za Slovensko izvozno družbo V skladu z določili zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je vlada sprejela sklepe o dokapitalizaciji Slovenske izvozne družbe, d. d., Ljubljana. Sprejela je sklep o tem, da se sredstva kupnin v višini 8 11.108.041 tolarjev, ki jih je ministrstvo za finance prejšnji teden preneslo na ustrezno pro-račpnsko postavko ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, razporedijo za sredstva varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe. Paradržavni skladi se razširjajo Ministrstvo za finance je poslalo obvestilo o višini razpoložljivih sredstev kupnine 7. julija letos, ki se v skladu z določbami zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na osnovi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjajo za dokapitalizacijo sklada vhoci sex v živo 00.599.281 5 r k s g za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Slovenska vlada je v skladu s svojimi pooblastili sprejela sklep o dokapitalizaciji sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Vlada je sprejela sklep o dokapitalizaciji Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v višini 373.109.699 tolarjev. V naslednjem tednu bo ustanovni odbor sklada sprejel odločitev o razdelitvi posojil na osnovi drugega javnega razpisa sklada v višini 1,1 milijarde tolarjev. Osnovni kapital sklada znaša 2.857.869.307 tolarjev. Za 1,2 odstotka višje pokojnine Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je danes uskladil pokojnine in druge denarne prejemke s statističnimi kazalci rasti plač v juniju. Ker so se plače povečale za 1,2 odstotka, bodo upokojenci in drugi prejemniki dobili za prav toliko večje pokojnine ob izplačilu pokojnin 1. avgusta. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo je 47.814 tolarjev, naj višja pa je sedaj 231.604 tolarjev. Poleg tega ima zavod že za okoli 1,5 milijarde tolarjev izgube, saj je trend predčasnega upokojevanja večji od načrtova-nega’ MARJAN HORVAT VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 1mln 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 1min 156 sit NON - STOP Po ugodni ceni odkupujemo delnice POTROŠNIKA, MORAVSKIH TOPLIC IN MURE, informacije po telefonu: 32 498. motorna vozila LADO SAMARO 1300 letnik 1989, registrirano do aprila 1998, 5 vrat, 5 prestav, cena 280.000 SIT. Informacije: Tomšičeva 8, Lendava, mtu MOTORJE za zastavo 101, renault 4 in več avtomobilskih delov, nove karoserijske dele za zastavo 101, vezno pločevino in dva blatnika ugodno prodam. Milan Kolmanič, Ro-žički Vrh 84, tel.: 68 572. m 14232 BMW 325 TD, 6/94, 39.000 km, kovinsko črn, 2,9 mio SIT, prodam. Tel.: 23 745. ml4234 TAM 170, 2.500 DEM, in opel ka-dett C zelo ugodno prodam. 0609 636 622, zvečer. ml4256 DIANO, letnik 1980, ohranjeno in registrirano, prodam. Tel.: 82 952. m 14257 FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Tel.: 46 296. ml4266 PEUGEOT 309 GL, letnik 1986, registiran do julija 1998, kovinsko siv, ugodno prodam. Tel.: 57 704. ml4271 TOYOTA STARLET 1.0 12V, letnik 1987, prevoženih 85.000 km, ohranjeno, prodam. Tel. 22 805. ml4273 GOLF JGL, letnik 1982, in frezo za koruzinje prodam. Bakan, Gradišče 33. ml4277 ALFO 33, 1,5, letnik 1985, prodam. Tel.: 42 092, popoldan, m 14278 GOLF DIESEL, letnik 1989, registriran do maja 1998, cena 7.800 DEM, prodam. Tel.: 48 048. ml4282 ZASTAVO 101, GTL, registrirano do julija 1998, prodam. Informacije Nemčavci 36c. m 14287 PEUGEOT 205, letnik 1991, KAT, karamboliran, prodam za 2.000 DEM. Tel.: 31 745. ml4289 AUDI 80, letnik 1990, lepo ohranjen, na novo registriran, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 48d, 0609 616 364. ml4293 MERCEDES 230, letnik 1990, lepo ohranjen, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 48 d, 0609 616 364. m 14294 MERCEDES BENZ, 100 D, kombi, 8+1, mogoč prevoz tovora, letnik 1990/91, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 26 473, po 19.uri. ml4295 OPEL ASTRO 1.6 i, karavan, letnik november 1993, lepo ohranjeno, prodam. Rogašovci 44. m 14308 TOVORNO VOZILO ZASTAVA 35 8 A, na novo prebarvano, nove gume, za B-kategorijo, nosilnosti 1.500, s cerado, prodam. Tel.: 42 405.m 14311 JETTO 1,3, letnik 1981, registrirano do februarja 1998, rdečo, lepo ohranjeno prodam za 2.000 DEM. Tel.: 72 177. ml4314 TOYOTO COROLO, 1,4, XLI, 16 V, letnik 1993, 3-vratno, ugodno prodam ali zamenjam. Tel.: 041 674 883. m!4319 R 4 GTLJ, letnik 1988, reg. do 16. 3. 1998, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 26 532. ml4320 R 4, letnik 1985, registriran do 7. ’98 in R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 7. ’98, prodam. Tel.: 22 542. ml4327 OPEL KADETT, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 75 153. ml4345 MOTOR SUZUKI, 750, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 80 109. ml4349 Živali TELICO, A-kontrola, 7 mesecev brejo, in drobilnik z električnim ntotorjem prodam. Tel.: 60 540. ml4270 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, dobrih staršev, ugodno prodam. Ogled mogoč vsak dan po 16. uri, Horvat, Andrejci 24a. m 14288 TELE, bikca prodam. Tel.: 48 606. m 14290 BELE POLARNE PSE, samojede, čistokrvne, prodam. Tel.: 48 427. mI4291 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, po 400 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m!4330 BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Tel.: 56 371. ml4338 KRAVE IN TELICE po izbiri prodam. Štefan Tkalec, Trnje 15la ali Trnje 158. m!4341 POGREŠAJO TIGRASTO MUCO, staro 2 leti, z rdečo ovratnico. Tel.: 37 650. ml4346 NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred ne-snostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nmčavci, tel.: 28 190, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.. 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c , tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168. ml4350 posesti HIŠO v Kruplivniku, na zelo lepi iegi, prodam. Tel.: 22 232. m 14150 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v središču Beltinec prodam. Tel.: 42 835, Zrinski, Ravenska 5, Beltinci. m!4194 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem na Goričkem, prodam. Tel.: 56 326. ml4213 LOKAL v centru Lendave prodam. Tel.: 75 191. ml4219 HIŠO z gospodarskim poslopjem na STAREJŠO VRSTNO HIŠO - Maribor Tabor, 77 m2, zemljišče 250 m2 (CATV, centralna, mestni plin, telefon), prodam. Tel.: 31 877. ml4235 8-arski parceli v centru Dobrovnika prodam. Dobrovnik 245, ogled po 18. uri. ml4229 HIŠO z vrtom prodam. Moravske Toplice, Dolga ul. 99. ml4233 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Gornji Radgoni, 77 m2, prodamo. Tel.: 31 646, v petek in ponedeljek od 8. do 14. ure. ml4236 V MURSKI SOBOTI takoj prodamo trisobno stanovanje, komfortno, s centralno kurjavo, telefonskim priklopom in toplovodom ali zamenjamo za podobno v Ljubljani z možnostjo doplačila. Tel.: 31 337. ml4239 HIŠO V BELTINCIH, primerno za dve družini, dam v najem. Ponudbe na upravi lista pod šifro »Nova«, m 14246 GRADBENO PARCELO v okolici Moravskih Toplic, 11,5 ara, ugodno prodam. Horvat, Brezovica 13. m 14262 GRADBENO PARCELO v Krogu. 13 arov, 1.700 DEM za 1 ar, prodam. Tel.: 22 997. ml4304 NJIVO, 1,50 ha, pri asfaltni cesti na Vaneči, dam v najem ali prodam. Tel.: 45 061. ml4305 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, centralna, v pritličju, v Rakičanu, možnost poslovnega prostora, prodam. Tel.: 27 418. ml4312 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote dam v najem za dalj časa. Možen kasnejši odkup. Tel.: 041 674 883. ml4318 STANOVANJSKO HIŠO v Črenšo-vcih prodamo ali zamenjamo za dvosobno stanovanje v bloku v Lendavi. Informacije po tel.: 77 087. ml4326 V Slomškovi ulici 7 v Murski Soboti prodajo dvosobno stanovanje, 56 m2, tretje nadstropje, južna lega. K stanovanju spadata dva kletna prostora in parkirni prostor. Informacije po tel.: 27 811. ml4342 V NAJEM DAJEJO DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, prednost imajo dekleta oz. srednješolke. Informacije v petek in soboto od 18. do 20. ure po tel. št. 24 130. m!188 kmetijska mehanizacija SILAŽNI KOMBAJN MEX II, PO-TINGER, lepo ohranjen, malo rabljen, ugodno prodam. Padar, Žižki 78a, tel.: 70 790. m!4228 PLUG, 10-colni, škropilnico, 200 1, ugodno prodam. Tel.: 22 713. m!4245 TRAKTOR FIAT 45 KM in transportni trak za polnjenje stolpnega silosa in za transport bal, dolžine 8 m, prodam. Tel.: 062 721 801. m 14249 ENOFAZNI DROBILNIK KORUZE ugodno prodam. Jože Tkalec. Tešanovci 7. m 14261 SILAŽNI KOMBAJN Vihar 80, sa-monakladalko 22 cm3, puhalnik za seno, molzni stroj Vitrex in Lado 1500, starejšo, prodam. Lejko, Plečnikova 9, Krog, m 14280 OBRAČALNIK Panonija, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 48 357. ml4283 IMT 567, tri dvobrazdne pluge in Tomos CTX prodam. Tel.: 57 043. ml4284 SAMOPOBIRALNI STROJ za čiščenje buč in traktor DEUTZ, 75 KM, prodam. Tel.: 70 751, Trnje 7 c. ml4310 TRAKTOR IMT 51 06, na prednji pogon, prodam. Sakovič, Pertoča 97, tel.: 57 653. ml4316 KOMBAJN KLASS Mercator, 3,20 m kose, in dva kombajna Evropa Klass 2,20 m, za rezervne dele, prodam. Tel.: 062 721 201. ml4331 TRAKTOR TORPEDO 55 TX, nov, in kombi VW, starejši, ohranjen, prodam. BF Ljubljana, Matičič, tel.: 061 123 31 90, dopoldan, 069 59 033, zvečer. ml4340 17 m3 nakladalko in 200 kg težke bikce kupim. Tel.: 82 041, zvečer, m 14348 razno DOMAČE VINO, 100 SIT/ 1 liter, prodam. Tel.: 48 374, Tešanovci 120.m 13909 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, v Prežihovi ul. 1 M. Sobota, dam v najem. Tel.: 00385 40 315 592. ml4104 BRAMAC Adria, 1700 kosov, prodam. Feliks Slana. Zagorci 6. Juršin-ci pri Ptuju, m 14210 30 vestnik, 24. juljH, UGODNEJŠI ODKUP DELNIC PODJETIJ KRKA. PETROL. SAVA, LAŠKO, UNION, KOLOR in drugih v Sloveniji. Tel.: 061 16 86 055 ali 0609 639 664. ml4218 PRALNI STROJ ZOPPAS, supera-vtomatik 570, rabljen, uporaben, podarijo. Tel.: 22 224, po 18. uri pa 26 214. ml4224 Obveščam javnost, da nisem plačnik dolgov, ki jih ima Dušan Filipič iz Krapja 70a. Prosim kupce, da vse stvari, kupljene od njega, vrnejo lastnici Mariji Stobbe, Krapje 70a, p. Veržej, po Sklepu dedovanja št. D 130/93-11, sicer jih bom sodno izterjala. m 14237 OTROŠKO STAJICO podarim. Tel.: 0609 621 297. ml4243 ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plin, 2 elektrika, prodam. Tel.: 31 209. m 14250 KORUZO prodam. Tel.: 82 952. m 14258 Preklicujem veljavnost HK št. 1382, izdane pri HKS Ljutomer, na ime Vlado Ozmec, Ilovci 6. m 14259 VINO, LAŠKI RIZLING, prodam. Bogojina 17, tel.: 47 282. m 14264 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. ml4265 KAMP PRIKOLICO, Brako, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 062 757 522. ml4267 KLAVIATURE CASIO CT-647, stare eno leto, ugodno prodam. Rakičan, Prešernova 28, tel. 24 387. m 14272 SOLARNI BOJLER, 300 1, kombinacija elektrika - centralna, ugodno prodam. Tel. 45 124. m 14274 TERVOL, trdi, ugodno prodam. Tel. 33 003. ml4275 »FRAJTONARCO« Cafuta, novo, saksofon Veltkang, klarinet Amati prodam. Tel.: 24 986. ml4306 BELO VINO, renski rizling in char-donay, ugodno prodam. Tel.: 21 818, zvečer. ml4313 BELO MEŠANO VINO iz Lendavskih goric, 600 litrov, prodam. Tel.: 72 177. mI4315 ODKUPUJEMO VEČ VRST DEU NIC serije B in G. Informacije po tel.: 84 310. ml4317 VINO, šmarnico in mešano rdeče vino, ugodno prodam. Tel.: 72 051. ml4323 VINO, laški rizling, z analizo, 1.000 litrov, in šmarnico prodamo. Dobrovnik 192, tel.: 79 164. m 14328 MOTORNO ŽAGO HUSQVARNA 770, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 79 091. ml4343 BELO MEŠANO VINO (souvigno-ne, rizling, šipon) prodam. Tel.: 78 248. ml4344 SEME strniščnega ohrovta, po 200 SIT za kg, prodam. Franc Marič, Rankovci 31. m 14347 Odranci, Panonska 8. m 14111 PONUJAM dodatno delo in zaslužek. Tel.: 27 817, po 15. uri. ml4214 IZUČEN ELEKTRIKAR , smer elektronika, star 21 let, išče redno zaposlitev. Tel.: 81 886. m 14216 ČISTILKO, tedensko skupno 9 ur, iščejo. Tel.: 27 425 ali 31 645. m 14226 K ZAPOSLIMO NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela. Kava Bar Picolo, Melinci 137b, tel.: 42 552. ml4227 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v Bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije po tel. 063 893 131. m 14241 KUHARJA IN NATAKARICO redno zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 511, 841 317. ml4268 DEKLE ALI ŽENSKO zaposlijo honorarno ali pogodbeno za delo v pizzeriji. Tel.: 42 584. ml4297 NATAKARICO ALI DEKLE ZA STREŽBO zaposlimo. Vsako drugo soboto in nedeljo bo prosta. Stanovanjc v hiši. Informacije po tel.: 63 676 ali 041 673 570. ml4309 MEDNARODNO PODJETJE vabi k sodelovanju ambiciozne, kreativne sodelavce. Tel.: 24 775, po 15. uri. mI4324 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 ANTENE z montažo: satelitske 29.900, zemeljske 16.800, dogra-dnja POP TV, Kanal A. TAF Trnje 61, tel.: 70 O21.ml3461 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml4099 LAMELNE ZAVESE, od 2.800 sit za m2, žaluzije že od 2.600 sit za m2, in rolete, po 3.500 SIT/m2, prodajajo. V ceno je všteta tudi montaža. Tel. 71 410. ml4169 POPRAVILA osebnih vozil, kmetijske mehanizacije, servis in priprava za tehnični pregled tudi prek zavarovalnice. Priporočamo se in želimo vsem voznikom srečno in varno vožnjo. Avtomehanika kleparstvo - ličarstvo, Rožički Vrh 84, tel.: 68 572. ml4231 USPEŠNO INŠTRUIRAM nemški jezik za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, 41 456, 23 038. ml4298 ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, 9.-20. ure. m!4300 delo ŠOFERJA Z E-KATEGORIJO za mednarodni promet zaposlimo. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Že kot otrok brez mame si ostal, v življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 84. letu je sklenil svojo življenjsko pot in v miru zaspal dragi Janez Lulik iz Domajinec 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter v druge namene in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za zdravljenje v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Bernardi Železen za besede slovesa. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Mine ni požela kosa, bila sem kot v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetla stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik) V SPOMIN Minila so tri žalostna leta od takrat, ko smo ostali brez tebe, naša draga hčerka in sestra Lilijana Krpič iz Gornji Slaveč Minevajo leta, a v naših srcih živiš kot takrat, ko si bila vsa vesela, nasmejana in srečna. In takšna boš ostala do konca naših dni. Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje ali prižigate svečko na njenem poslednjem domu. Z bolečino v srcih tvoji najdražji ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Avgust Grah iz Ropoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Vučaku za besede slovesa, pogrebništvu Banfi, dr. Mariji Perič, pljučnemu oddelku in patronažni službi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tivljeV' ZAHVALA V globoki žalosti sporoča®0 žalostno vest, da nas je v 45. k® po kratki in hudi bolezni zap* naš dragi mož, oče, tast, sin, M1 zet in stric Tomaž Škraban iz Tropovec S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo«'® sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Jds0 v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospre®1 njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, podarjeno cvetje, sve pisno in ustno izrečena sožalja. , Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, PeVC . odpete žalostinke, g. govornici za besede Stefanu Titanu za lajšanje bolečin, bolnišnici iz Ma Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane in pogrebništvu® Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena Njegovi najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. V 8< letU starost< nas je zapustila naša draga man®X! in prababica Ana Vogrin iz Bogojine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsent cVetH namenili lepo misel, sočustvovali z nami, daro I sveče, za svete maše in dobrodelne namen6 J pospremili na zadnji poti. «' ■] Zato vsem vam, posebno pa gospodom duhov iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMlNtfi,6t^ 27. julija bodo takrat, ko nas je draga žena, mama, v Terezija % Iz Stare S# ______________ v Murski S en d13 Čas hitro mineva, vso dobroto in J-i^pojniH0 vračamo le še s cvetjem, plameni sveč m Tvoji najdražji Leto dni že v grobu spite, v srcih naših še živite. Ni ure, dneva in noči, povsod ste v srcu z nami vi. Zato nas pot vodi tja, kjer vaš dom rožice krasijo in sveče vam v spomin gorijo. V SPOMIN 26. julija mineva eno leto, odkar so nas zapustili naša draga mama, Marija Smodiš iz Črenšovec Tiho, žalostno in boleče je ob vašem grobu, vendar polno lepih spominov. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: sin in hčerke z družinami Odšel si tiho, brez slovesa, prej ko sonce je vzšlo, so zaspale tvoje trudne oči. Nam ostala je praznina in sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ni. Spočij si trudne roke, za vse, še enkrat hvala ti. N SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Gergorec iz Puconec 68 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje in sveče. Njegovi najdražji zaH*^**’' l' Dezidef^- • na njegovi za(^ cvctMii** Žalujoča mama in sestre Darja, Dusa ^r Daniela s TončijetO^Ig V SPOMIN ^ta1' 28. julija minevata dve žalostni leti zapustila naša najdra Marija iz Kota 44 -n Odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne bolec* ’ drag spomin- af ■■ te r A Vsi tvoji, ki smo te imeli radi i" Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA V 66. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče Jože Kardoš O .. >z Kukeča °^či izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam M V teh težkih trenutkih stali ob strani. ^ikt00 Se za^valjujemo družini Novak, Francu Čahuku in °rJu Kerčmarju, sorodstvu in prijateljem za darovano u cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Marti3 3 dr' Muhru in osebju Zdravstvene postaje Mci ter osebju bolnišnice v Rakičanu, internemu in Učnemu oddelku ter oddelku intenzivne nege. U Hvala tudi patronažni sestri Eriki. odp $a‘azicu za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke, gasilcem GD Kukeč ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi, ki te pogrešamo Težki križ bolezni zdaj odložil si, k večnemu počitku si odšel, kjer ni križev, ne bolezni, ne težav, v srcih naših pa si še ostal, za nas le mirno si zaspal. ZAHVALA V 56. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in nečak Franc Copot iz Rakičana Mladinska ulica 8 Koljem3 °St*se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Petkih 'n znancem. ki so nam pomagali v najtežjih iSVt^in’nam *zrekli sožalje, darovali cvetje, vence, I PosZa SVete maae ter 8a v tak° velikem številu Idilah m'l' na njeg°v' prerani zadnji poti, f iatomVala 8' patru za pogrebni obred, pevcem, iu ^vcem ter govornikom LD Mlajtinci, • ^esne industrije in krajevne skupnosti za ■ tako • besede slovesa. SD>n?j'eP^ hvala osebju pljučnega oddelka °šne bolnišnice v Murski Soboti. Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila —J naša najdražja mama in babica Irena Vegi Oh , roj. Gor '!v'^i in 'Z Dolgovaških Goric izgubi se zahvaljujemo ^Sv^ive °m’ sosedom, prijateljem in znancem, ki te maš Ce’ aoPke, sveče, izrekli sožalje, darovali hval??er j° pospremili na njeni zadnji poti. . in $ . ektivu Elektromateriala za podarjeni Veče ter Obrtni zbornici Lendava za St^la telegramsko sožalje. ZuPn’Ku za pogrebni obred, pevcem za L lnke, godbeniku za odigrano Tišino in VVs Pogrebništvu Ferenčak. C|: Aee^111 še enkrat - iskrena hvala! “ Marija in Helena z družino in drugo sorodstvo Tiho teče našega življenja reka, Uho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN Franc Zrim iz Doliča 115 en° leto, ko v tihem grobu mirno spiš, °°lečin več ne trpiš. - te, tvoji vnuki in pravnuk Kruta usoda, kaj si hotela, dragega očeta si nam vzela. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu spal. ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Anton Pavlinjek upokojeni šofer iz Sodišinec 48 Ob boleči izgubi se prav iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, prispevali za svete maše in izrekli sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Alenki za poslovilne besede, Pišteku za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Štefan Nemec iz Bukovnice 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, darovali vence, sveče, za svete maše in za gradnjo mrliške vežice ter izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena zahvala g. župniku Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku pri odprtem grobu, sodelavcem Mure iz Murske Sobote in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, sinova Ivan in Dušan z družinama, hčerka Marta z družino in drugo sorodstvo Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Cigan iz Gomilice 78 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za izrečena sožalja. Posebna hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke ter g. Jožetu Tkalcu za poslovilne besede. Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem Mure, Ženska oblačila in sodelavcem Agromerkurja, Transport. Posebno pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti. Žalujoči vsi tvoji najdražji V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in brat Franc Zrim iz Doliča 115 Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Šest let nas že v srcih teži, ker tebe več med nami ni. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 27. julij 1991, ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož in očka Andrej Hren iz Veržeja Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Njegovi najdražji Mama zmeraj prerano umrje ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Morčič, roj. Žalig, roj. leta 1909 iz Rakičana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in v druge namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. primariju dr. Jožetu Bedemjaku za njegovo iskreno zavzetost pri zdravljenju naše mame in njegov človekoljubni odnos, iskrena hvala tudi celotnemu kolektivu infekcijskega oddelka bolnišnice. Hvala govorniku g. Francu Kuzmiču za poslovilne besede in sodelujočim pevcem za ganljivo odpete pesmi slovesa. Posebej se zahvaljujemo tudi gospodoma župnikoma Martinu Horvatu in Frideriku Gumilarju za pogrebni obred in izrečene besede. Ob koncu življenjske poti naše mame izrekamo posebno zahvalo tudi upokojenemu zdravniku dr. Francetu Starcu, primariju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, za večkratno uspešno zdravljenje v njenem življenju. VSI NJENI DRAGI ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi oče, brat, stari oče, tast in stric Alojz Mencigar mizar v pokoju iz Pertoče 103 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Rafku in Bernardi, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem Mizarstva Šavel, učiteljem OŠ Kuzma, gospodu Halbu za ganljive besede in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. župniku za besede slovesa in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Pertoča, 15. julija 1997 ZAHVALA V 44. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric Arpad Šiplič iz Bodonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Jošarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku g. Bokanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi g. županu Novaku za besede slovesa. Hvala tudi GD iz Bodonec, sošolcem z OŠ Puconci ter gospe učiteljici Kardoševi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, žena Slavica, hčerka Silvana, brat Karel z družino, tast in tašča Zadnja stran Poletne prireditve na podeželju »Pospravili« 1.200 porcij ajdove kaše in jedi z žara Na travniku pri nogometnem igrišču se je pomerilo pet koscev, starih več kot 70 let. Zmagal je Ivan Kavaš, drugi je bil Karel Rajser, tretje mesto pa je zasedel Vinko Kavaš. V hitrostnem rolanju po lokalni cesti Odranci-Lipa se je pomerilo devet tekmovalcev. Med najmlajšimi je zmagal Aleš Sečkar, zmagovalec med nekoliko starejšimi (a še vedno zelo mladimi) tekmovalci je bil prvi Denis Sečkar, med tistimi, ki že obiskujejo višjo razredno stopn- jo, pa se je najbolje odrezal Robert Sečkar. V vlečenju vrvi so se pomerile štiri vaške ekipe. Zmagala je skupina iz Mladinske ulice. Glede na to, da je Drago Kociper dvignil 170-kilo-gramsko utež, so ga razglasili za najmočnejšega Odrančana. - Fotografija: J. Ž. Zanimivost odranske ajdove noči je bil prikaz nekdanje mlačve s cepmi. Starejši so obudili spomin na težko delo, mladi pa so videli, kako so starci morali garati, dokler ni bilo mlatilnic in (v novejšem obdobju) kombajnov. Atrakcija noči je bilo dvigovanje uteži, težkih od 50 do 170 kilogramov. Pomerilo seje 33 tekmovalcev. Zmagal je Drago Kociper iz Odranec, ki je dvignil utež, težko 170 kilogramov. Tekmovalcem je župan Ivan Markoja podelil priznanja in pokale. Organizator prireditve je bil nogometni klub. Izkupiček s prireditve je šel v sklad za razvoj športa v Občini Odranci. J. ŽERDIN ---- PUCONCI - Občinska komisija za turizem, okolje in prostor bo prihodnji mesec ugotavljala, kako so se posamezni kraji z območja te občine vključili v akcijo Moja dežela - lepa, urejena in čista. Kaže, da zelo zavzeto, zato bo konkurenca huda. (J. K.) NI ROŽE ZATE ... - Vsakemu, ki se pelje skozi Malo Polano mimo nove Balažičeve hiše, ki jo sicer še urejajo, se pogled ustavi na lepih rožah. Kot je povedala Marija Balažič, ki je bila ob našem obisku doma, ona rože le zaliva, za njih pa pravzaprav skrbi sin Kristijan, ki je sedaj pri vojakih. Pri njih so imeli vedno radi lepe rože na okenskih policah, posebno ljubezen do njih pa je že od malih nog kazal Kristijan, ki so ga rože in druge rastline vedno navduševale in je zato tudi končal srednjo vrtnarsko KRAŠČI - Športni pe-— dagogi osnovnih in srednjih šol z območja nekdanje Občine Murska Sobota so imeli srečanje na turistični kmetiji Frencovi. Ni šlo le za družabno srečanje, ampak tudi za ustanovni zbor Društva športnih pedagogov Murska Sobota. Za predsednika so izvolili profesorja športne vzgoje Ladislava Kepeja iz Murske Sobote. Obravnavali so tudi poročilo o desetem strokovnem posvetu športnih pedagogov Slovenije, ki ga je podal Viktor Navotnik. Gost srečanja v Kraščih je bil župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. V športnem delu so se pomerili v tenisu (dvojice), kjer je zmagala dvojica Puglej in Hau-ko. Vsak udeleženec je prejel praktično darilo podjetja ŽKG Grad. (V. N.) šolo v Celju. Med rožami prevladujejo pelargonije, ki sojih zasadili pred petimi leti, potem pa so jih skrbno pre-sajevali, tako da so se v teh časih na policah že kar namnožile. Marija je povedala, da so po zadnjem deževju rože nekoliko manj lepe kot prej, človeka pa še vedno lahko razveselijo, ali ne? Besedilo in fotografija: J. GABOR NA POROKO V KOČIJI -Praviloma se poročiš samo enkrat v življenju, zato je prav, da ta dan ostane kar najdlje v spominu. Nekoč, ko še ni bilo avtov, so se mladoienci peljali k obredu s koleslji. Prehitro so jih izpodrinili jekleni konjički, zdaj pa se spet vračajo pravi konjiči. Sandri Vojkovič iz Turnišča se je uresničila želja. Na civilno in cerkveno sklenitev zakona seje dala zapeljati z bagrlinom, v katerega je bila zaprežena kobilica ljubiteljskega konjerejca Karla Bira iz Dolge vasi. To so ji zavidali: vožnjo in ženina! - Fotografija: J. Ž. Moja domača banka Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■■■■■■a Murska Sobota FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 22. 7. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. 7. 1997 od OO. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.294,2994 1.310,00 1.332,00 Francija 1OO 2.694,9696 2.699,80 2.771,50 Nemčija 100 9.107,0883 9.220,00 9.370,00 Italija 100 9,3603 9,31 9,65 Švica 100 11.063,2909 11.092,30 11.386,60 ZDA 1 163,5269 164,40 168,00 Lendavski župan^jio Kocun-Zidanica J® sprejeti zaščrtiov^^ položljivih nep dstvih po nasve vijenem elabo ra skega kmetijskeg^pt. Lavrina - Zem 1' srednikazaceg J šnike za ovce. (jni trop mu dobavljaj **“ Levo** Ciril Puck0' | se je sestal z ureb । nega centra ma dnosti.kisomuvP rije ške izrekh veleposlanika | bo storil vse, da«? gM rje ponovno P 2^ džarski ten način pnsgiji/l kratični mterp vinskih dejstev. Miran Gy°r?e\b^ £ SSS&g L še ni odgovora; K •k-Bnl Miha robermaist^W® «Jih poslovil od .11 olčka.Odh^J^I etovalca kPr Drnovšku perfektno0 vladanja brezi kosebov^U>?6| netu znašel s® zjcK(m Nasvetnisk^^ mrečzeig^. ksAltl organizacij b etuje h10.^^ b nostizabrejk J Jan1eksnl zkomplek’ deljkove se)sV^ občinskgoZoJJ rodno Se bagerje^ls^K omilili "k t.<< Milan gočni je P rgZulta.s|raB i p ravl j ajo1 '■ |Xp v sobosk' F /I nekoč na^pii Milova"kovnihl® Kl^< šablone k Stank^oč^ Ponudba za prodajo delnic MIZARSTVO, d. d., Ljutomer prodaja 422 rednih imenskih delnic LB Pomurske banke, d. d., Murska Sobota. Cena za eno delnico je 7.000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske banke,-d. d., imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji LB Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, Služba sredstev in poslovne informatike, tel. 32 417. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: ______________________ Danes objavljamo četrto sličico. Zalepite jo v pravokotnik v 27. številki Vestnika, nato pa le spet pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije mešalca za beton in upajte, da boste imeli v žrebanju, ki bo v sredo, 31. julija, ob osmi uri, kaj več sreče kot prej-šnjič. Če se sreča ne bo nasmehnila niti tokrat, tedaj še vedno tli upanje, da boste izžrebani kdaj drugič. Morda boste imeli celo super srečo in bo fiat punto pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane v mesečnih žrebanjih, shranjujemo za žrebanje avta. Ne pošiljajte pa posameznih (tedenskih) sličic! Ulica: _________________________________ Kraj: __________________________________ Pošta: _________________________________ Podpis: _______j___________________ mosto^ ; M la voisk® .lAlU / t« la pn" J®