ISSN 7704-01985 9 . , . . . w,« RADIOPTUJ /1 ní v Prihodnja številka Tednika izide zaradi nraznika v netek. .3. maia. PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Ali so poslanci zmeraj tako površni? STRAN 2 GOSPODARSTVO PTUJ: Nova menjava v vodstvu Emone Merkurja STRAN 3 KULTURA PTUJ: Kulturno središče na koncu Prešernove STRAN 6 EKOLOGIJA SPODNJE PODRAVJE: Odpadki - skrb nas vseh, a ne na račun drugih STRAN 9 9770040197046 AKTUALNO PTUJ / novosti na upravni enoti Ali so poslanci zmeraj tako površni? OBMEJNE PREPUSTNICE OBČANOM 94 NASELIJ - PTUJČANI DO PREPUSTNIC LE Z ODLOČITVIJO MEŠANE KOMISIJE Sredi marca letos, 18. marca, je upravna enota Ptuj pričela izdajati obmejne propustnice in kmetijske vložke, ki se izdajajo na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju je državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 19. julija lansko leto, sporazum med državama pa je bil podpisan 28. aprila leta 1997. Do obmejne prepustnice (postopek za njeno izdajo je enak postopku pri izdaji potnega lista) so upravičeni državljani obeh držav pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v enem od naselij, ki so določena v sporazumu. Kot je povedal načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, so v seznamu naselij na obmejnem obmo~ju v Republiki Sloveniji navedena naselja sedmih občin na Ptujskem oziroma na zdaj{njem območju upravne enote Ptuj, skupaj kar 94 naselij, katerih prebivalci so upravičenci za obmejne prepustnice: - občina Dornava z naselji Bratislavci, Brezovci, Dornava, Lasigovci, Mezgovci ob Pesnici, Polenci, Polen{ak, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polen{-aku in @amenci; - občina Gorisnica z naselji Brezovec, Cirkulane, Cunkov-ci, Dolane, Formin, Gajevci, Gori{nica, Gradi{~a, Gru{kovec, Mala Vas, Mali Okič, Medrib-nik, Meje, Mo{kanjci, Muretin-ci, Paradiž, Placerovci, Pohorje, Pristava, Slatina, Tibolci, Veliki Vrh, Zagojiči in Zamu{ani; - občina Zavrč z naselji Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Tur{ki vrh in Zavrč; - občina Videm z naselji Belav{ek, Berinjak, Dežno pri Podlehniku, Dolena, Dravci, Dravinjski vrh, Gorca, Gradi{če, Jablovec, Kozminci, Ljubstava, Ložina, Majski Vrh, Mala Var-nica, Podlehnik, Repi{če, Rodni vrh, Sedla{ek, Skori{njak, Soviče, Spodnje Gru{kovje, Spodnji Leskovec, Stano{ina, Strajna, Strmec pri Leskovcu, Trdoboj-ci, Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič, Zakl, Zgornje Gru{kovje in Zgornji Leskovec; - občina Majsperk z naselji Črmoži{e, Dobrina, Dol pri Sto-percah, Grdina, Jan{ki Vrh, Jelovice, Kočice, Koritno, Kupčinji Vrh, Nadole, Naraplje, Planjsko, Pre{a, Sitež, Skrblje, Spodnja Sveča, Stoperce, Zgornja Sveča in Žetale; - občina Ptuj z naselji Borovci, Bukovci, Nova vas pri Markov-cih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci in Strelci! Kjer je navedena občina Ptuj, bi moralo pisati Markovci, prav tako nista posebej navedeni občini Podlehnik in Žetale, ki sta sedaj "skriti" v občini Videm DORNAVA / s seje občinskega sveta Podpisali sporazum o gradnji kanalizacije člani dornavskega občinskega sveta so na sredini seji kar nekaj časa namenili projektu za izgradnjo kanalizacije. O nekaterih vpra{anjih koncesije za odvajanje in ~i{~enju odpadnih voda so se pogovarjali s predstavnikom podjetja IMECON, d.o.o., Jurijem Pinterjem. Zatem so svetniki soglasno sprejeli sklep za podpis sporazuma z omenjenim podjetjem o izgradnji, obratovanju in financiranju kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v občini Dornava. Ob tem so {e dodali, da se bodo o realizaciji sporazuma pogovarjali po finan~ni konstrukciji projekta. V nadaljevanju seje so pregledali zapisnik 27. redne seje ter obravnavali predloge za podelitev plaket občine Dornava ob občinskem prazniku. Župan Franc [egula je svetnike seznanil s prodajo Cuškove kmetije. Prodane bodo njive, travniki in gozdovi, denar od prodanih nepremičnin pa bodo namenili v obnovo hiše in gospodarskega dela, ki je razglašen za kulturni spomenik in ga ima v upravljanju Turistično-etnografsko društvo Lukari. Župan je med drugim tudi povedal, da je obnova osnovne šole v večji meri končana. Ugotovili so, da bodo morali še posodobiti računalniško opremo. Pogovorjali so se tudi o poteku čistilne akcije, ki je bila v soboto. Svetniki so bili zelo presenečeni, da podjetje Cisto mesto ne more ob poteku akcije zbirati kosovnih odpadkov - te bodo zbirali šele septembra. Med pobudami in predlogi svetnikov je bilo kar nekaj predlogov za izboljšanje cestne infrastrukture. Veliko predlogov je bilo tudi ureditev cest, ki ne sodijo pod občinsko upravo, ker so na zasebnih zemljiščih. Svetniki so se strinjali, da v občini vodijo letni koledar prireditev, zato ne bi smelo priti do podvajanja prireditev. MS oziroma Maj{perk. "Krivda" za napake v seznamu naselj na obmejnem območju v Republiki Sloveniji, ki je priloga A sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva{ko o obmejnem prometu in sodelovanju, naj bi bila v ustavnem sporu, ki se je vlekel {tiri leta, medtem pa so nastale nove občine, ob razglasitvi zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva{ko o obmejnem prometu in sodelovanju, pa nihče ni bil pozoren na spremembe v naravi, čeprav je ta isti državni zbor, ki je lani 19. julija dvignil roko za zakon, tudi sprejel odločitve o novih občinah in s tem o njihovih mejah. Pri tem se lahko upravičeno no pravico, gozdarji, oglarji in še nekateri drugi. Upravičenci do kmetijskega vložka so tudi družinski člani in delovna sila že omenjenih. Ta jim omogoča, da bivajo do sedem dni na vpisanih posestvih ali v vpisanih občinah na sosednjem obmejnem območju. Mejo morajo vsakokrat pri odhodu in vrnitvi prestopiti na istem mestu. Imetniki čred, posameznih živali in čebel ter pastirji in rejci lahko na sosednjem obmejnem območju ostanejo neprekinjeno v času pašne sezone oziroma rastne dobe, vendar največ sedem mesecev, osebe s služnostno pravico izkoriščanja gozdov, gozdarji in oglarji pa največ tri mesece. V sporazumu med Republiko Mag. Metod Grah, načelnik upravne enote Ptuj vprašujemo, kaj delajo naši poslanci v državnem zboru, če teh očitnih napak niso opazili. Morda pa se "varovalka" za ta spodrsljaj skriva kar v prvem členu sporazuma, ki govori o območju uporabe sporazuma, kjer je v drugi točki navedeno: "Spremembe območij naselij in drugih upravnih teritorialnih enot ne vplivajo na obseg obmejnih območij, na katera se nanaša ta sporazum." Z obmejno prepustnico - v upravni enoti Ptuj pravijo, da ni pričakovati velikega navala zanje, predvidevajo, da jih bodo izdali okrog 300, doslej pa so jih izdali 29 - lahko državljan pogodbenice, ki ima stalno prebivališče na obmejnem območju, prestopa meje na prehodih za obmejni promet, meddržavnih in mednarodnih mejnih prehodih, omogoča pa mu tudi neprekinjeno bivanje na obmejnem območju druge pogodbenice, vendar največ sedem dni. Ce se zaradi višje sile v določenem roku ne more vrniti, mora o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo. V obmejno prepustnico enega ali obeh staršev se lahko vpišejo tudi osebe, mlajše od 15 let, na prošjo staršev pa je lahko izdana individualna prepustnica tudi za otroke od petega leta starosti naprej. Sestavni del obmejne prepustnice je lahko tudi kmetijski vložek, ki ga dobijo državljani pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na enem od obmejnih območij, če so lastniki, najemniki, zakupniki, uživalci nepremičnin, imetniki čred in posameznih živali ter čebel, osebe, ki imajo služnost- Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju se omenjajo tudi turistične dovolilnice, ki jih izdajajo za prestopanje meje znotraj turističnih con (te še niso določene), za gibanje v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju in na obmejnem območju na morju ter za prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh. Dovolilnice izdajajo policijske postaje, na območju katere je turistična cona, na podlagi potnega lista ali osebne izkaznice oziroma katerega drugega identifikacijskega dokumenta. Turistična dovolilnica velja največ 30 dni. KAKO DO DOVOLILNICE Kako pa lahko pridejo do obmejne prepustnice in kmetijskega vložba občani Ptuja, če so na primer lastniki zemljišč na območju, ki je določeno s sporazumom med državama pogodbenicama? V tem primeru se morajo obrniti na ministrstvo za notranje zadeve RS, kjer ima sedež stalna mešana komisija R Slovenije in R Hrvaške. V njeni pristojnosti je izdaja prepustnic in kmetijskega vložka tudi Do konca aprila imajo zaposleni v ptujski upravni enoti še možnost, da se izkažejo v odnosu do strank v okviru akcije Izbiranja najbolj prijaznega usluženca meseca, da jim bodo le-ti naklonili svoj glas. Zmagal bo tisti, ki bo v tem mesecu pridobil največje število glasov državljanov. Kot pravi načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, ga je iskati med referenti, ki imajo največ opravka s strankami oziroma največji obisk. Odločitev bo subjektivna; v glavnem bodo stranke najbrž dale glas tistim uslužbencem, ki bodo takoj tudi našli rešitev za njihove probleme. Pri referentih, kjer postopki trajajo dlje časa in so tudi bolj zapleteni, bodo zato glasovi oziroma naklonjenost strank redkejši. Morda pa se bodo v ptujskem primeru stranke odločile drugače in se bodo v resnici odločale za državne uslužbence, ki so pri delu spoštljivi, hitri, učinkoviti, vodijo postopek hitro oziroma s čim manj stroški in podobno. osebam, ki nimajo stalnega prebivališča v naseljih, ki so predmet sporazuma med državama pogodbenicama oziroma ne izpolnjujejo pogojev. Načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je na naše izrecno vprašanje, ali napake v prilog A (v seznamu naselij na obmejnem območju v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju), lahko povzročijo težave pri izdajanju obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov, povedal: "Ne. Tudi če bi bile občine pravilno poimenovane, bi morali preveriti, ali so stranke, ki so zaprosile za obmejno prepustnico, doma v točno določenem naselju. Na vprašanje, zakaj so nekatera naselja posameznih občin spoznana na naselja v obmejnem območju, druga pa ne (na primer naselja občine Dornava, op. avt.), ne morem odgovoriti. Tako je odločila stalna mešana komisija, pri tem pa je verjetno uporabila podatke geodetske uprave in ministrstva za kmetijstvo. Upravne enote pri določanju naselij nismo bile vključene. Rok za pridobitev obmejne prepustnice s kmetijskim vložkom se izteče prvega oktobra letos. Do takrat bodo državljani, ki imajo pravico do pridobitve obmejne prepustnice s kmetijskim vložkom, lahko mejo prestopali s tema dokumentoma in skladno z zapisniki MNZ RS in MUP RH iz let 1991 in 1992. Za kategorijo državljanov, ki so dnevni migranti (zaposleni, šolarji ...) pa do 11. januarja 2003 še velja režim prehajanja meje skladno z zapisnikom sestanka ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške in MUP R Hrvaške, ki je bil podpisan v Mokricah 4. oktobra 1991." MG I I I I «g,«.g«,P. 104. ^Mu.___________ --mm-- st RADIO-HDNIIÇ d.o.o., RADIO-UDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2350 Ptuj, M.: 0g/74»34-10, ml; http://www.radlotednlk.sl TEDENSKI KOMENTAR Privla~ni vzajemni skladi Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo tudi v preteklem tednu zelo pestro, te~aji ve~ine delnic, ki so v za~etku tedna rahlo padali, pa so proti koncu tedna ponovno okrepili. Pozitivno vzdu{je na trgu temelji na povi{anem povpra{e-vanju po vrednostnih papirjih, kar izvira iz naslova dobrih poslovnih rezultatov podjetij v lanskem letu, {pekulacij o potencialnih prevzemnih aktivnostih, nakupih tujcev in nenazadnje v vse ve~jem zaupanju v sodobnej{e ter donosnej{e oblike naložb. Vse ve~je zanimanje {ir{e javnosti za dogodke, povezane z borznim trgom v zadnjem ~asu, je povezano tudi s precej{njim nižanjem ban~nih obrestnih mer in odpravo temeljne obrestne mere, hkrati pa z visokimi donosi, ustvarjenimi pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Prav v slednjem se skriva razlog, zakaj se je v zadnjem ~asu izjemno pove~ujejo vlaganja v investicijske sklade, ki so sicer v razvitem svetu najbolj priljubljena oblika var~evanja. Odprti investicijski sklad ali vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in je razdeljeno na enote oz. investicijske to~ke. Premoženje sklada je tako premoženje ve~-jega {tevila vlagateljev, ki s svojimi sredstvi kupijo investicijske kupone, ki se glasijo na dolo~eno {tevilo to~k. S tako zbranimi sredstvi upravljajo finan~ni strokovnjaki družbe za upravljanje, ki trgujejo z vrednostnim papirji. Ena poglavitnih prednosti var~evanja v vzajemnih skladih je razpr{itev naložbenega tveganja, saj sklad vlaga v veliko {tevilo razli~nih vrednostnih papirjev in tako zniža izpostavljenost tveganju posameznega vrednostnega papirja. Var~-evanje v vzajemnem skladu je ~asovno neomejeno, var~evalec pa lahko v vsakem trenutku razpolaga s privar~evano vsoto. Vlagatelji s svojim kapitalom lahko enostavno vstopajo ali izstopajo iz sklada tako, da investicijske kupone kadarkoli prodajo ali kupijo. V Sloveniji je razvoj in {iritev obsega poslovanja vzajemnih skladov v mo~nem porastu. Deluje 18 vzajemnih skladov, ki so konec lanskega leta upravljali z že skoraj 15 milijardami tolarjev sredstev, kar je za 40 odstotkov ve~ kot v letu 2000. V primerjavi z letom 1997 so zbrana sredstva porasla za ve~ kot petkrat, kar je dovolj zgovoren podatek o željah slovenskih var~evalcev, da za svoja naložena sredstva dobijo ve~, hkrati pa tudi na vse ve~jo osve{~-enost var~evalcev o donosnej{ih finan~nih produktih. Ve~ina slovenskih vzajemnih skladov se lahko pohvali z visokimi donosi, saj so se le-ti v preteklem letu v povpre~ju gibali med 20 in 25 odstotki, kar je dale~ nad povpre~-nimi donosi v bankah naloženih sredstev. Če vzamemo pod drobnogled enega uspe{nej{ih slovenskih skladov, Modro kobinacijo, pa so ti donosi {e mnogo vi{ji. V zadnjem letu je omenjeni sklad pridobil na svoji vrednosti skoraj 40 odstotkov, od tega samo v zadnjih {estih mesecih ve~ kot 27 odstotkov. Nivo tak{nih donosov pa ne dopu{~a ravnodu{nih {e tako konzervativnih var~evalc-ev oziroma vlagateljev ... Nina Pulko Ilirika BPH, d.d. Nina.Pulko@Ilirika.si TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarIč (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo, d.d. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / društva izbrisanih ne morejo registrirati Zakaj država ne popravi krivite Nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, član helsinškega monitoringa za Slovenijo Milan Gorjanc in eden od "izbrisanih" Aleksander Teodorovič trdijo, da je država z nezakonitim ravnanjem kršila življenjske pravice 83.136 osebam. Potem ko jim je v letu 1992 z izbrisom iz registra nezakonito odvzela status stalnega prebivališča, kar je šele leta 1999 ugotovilo ustavno sodišče, jim kljub na hitro sprejetemu zakonu, ki je dovolil popravo teh krivic, do danes tega ni še nihče storil. Ustanovitelji Društva izbrisanih v Republiki Sloveniji -Združenja za ~lovekove pravice, ki so se po pripombi Upravne enote Ptuj preimenovali v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije - združenje za ~love-kove pravice v ustanavljanju, so na tiskovni konferenci, ki se je dogajala ob množi~ni prisotnosti medijev (ti so bojda na Štajerskem za to bolj dovzetni kot v prestolnici), minuli ponedeljek, 22. aprila, v utesnjenih prostorih Neodvisnih sidnika-tov Slovenije v Ptuju opozorili javnost na resne težave pri ustanavljanju društva ter na "neutemeljene argumente", na osnovi katerih je Upravna enota Ptuj izdala negativno odlo~bo o registraciji Društva izbrisanih, s ~imer je onemogo~ila njihovo delovanje. Kot so menili nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, Milan Gorjanc in zastopnik društva Aleksander Teodorovi~, je država z nezakonitim ravnanjem kršila življenjske pravice 83.136 osebam, ki so bile leta 1992 enostavno izbrisane iz registra prebivalcev Slovenije. Zastopnik društva v ustanav- PTUJ / nova menjava v vodstvu emone merkurja Peter Gaspari, novi direktor do skupšiine Od ponedeljka, 22. aprila, ima Emona Merkur novega direktorja. Zaradi nezdružljivosti funkcij predsednika nadzornega sveta in direktorja so Dragana Graorca, ki je bil od drugega aprila letos začasni direktor Emone Merkurja, do skupščine, razrešili, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega sekretarja podjetja Petra Gasparija. Peter Gaspari je dan po imenovanju povedal, da bo v glavnem delal v sodelovanju s prejšnjim direktorjem Draganom Graor-cem, ki razmere v podjetju najbolje pozna in je tudi svetovalec podjetja, z izvršnim direktorjem Ivom Poto~nikom ter pomo~nikom direktorja za ra~-unovodske zadeve Andrejem Burgerjem. Najprej se bodo lotili pogodbe o prodaji Volana firmi Bofex. Razmere so izredno kriti~ne, vsem skupaj pa je cilj, da bi ohranili ~im ve~ delovnih mest bodisi v tistem delu firme, ki bo še ostal, bodisi v podjetjih, ki prevzemajo dejavnosti oziroma programe, s katerimi se Emona Merkur ne bo ve~ ukvarjala (prodaja tekstila, dro-gerijski program in delovna za-š~ita). V prvi fazi so opredelili 12 presežnih delavcev; med trajnimi presežki je tudi nekdanji direktor Marjan Ostroško, ki je podjetje vodil 20 let in je trenutno na šestmesečnem čakanju. Koliko delavcev bo še izgubilo delo, v tem trenutku še ni natančno znano, govori pa se, da med 30 in 40. V tem trenutku se tudi ne ve, kolikšni so dolgovi podjetja. Znano je le, da jih plačujejo s prodajo nepremičnin. Upniki jim blago odvažajo, zamujajo pri Izvedeli smo FIZIOTERAPIJA ŽE, DIALIZA MAJA Sredi lanskega oktobra so v ptujski bolnišnici pričeli gradnjo novih prostorov za fizioterapijo in dializo. Dela pri ureditvi obeh so v glavnem zaklju~ena in poteka dokon~no opremljanje. Fizioterapija že dela v novih prostorih v pritličju kirurgije, dializo pa bodo predvidoma preselili v nove prostore v podpritličju porodnišnice okrog 20. maja. Svečano odprtje obeh pomembnih zdravstvenih pridobitev za celotno gravitacijsko območje ptujske bolnišnice bo predvidoma 31. maja ob svetovnem dnevu nekajenja. Odprtja naj bi se udeležil tudi minister za zdravje Dušan Keber, na tihem pa pričakujejo tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki že dve leti obljublja, da bo obiskal ptujsko bolnišnico. DO 30. APRILA VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK z Centra za socialno delo Ptuj sporočajo, da so to začetka tega tedna prejeli le se dobro polovico vlog za otroški dodatek; pričakujejo jih vsaj 9500, kajti toliko naj bi bilo po njihovih ocenah upravičencev do otroškega dodatka. Ker se rok za oddajo vlog za otroški dodatek počasi izteka, zadnji datum je 30. april, naprošajo vse, ki še vloge niso oddali, naj to storijo čim prej. Pri izpolnjevanju obrazca (fotokopij različnih dokumentov letos več ni potrebno prilagati) naj bodo prosilci pozorni še posebej pri navajanju davčnih številk in EMŠO. Ce se otroški dodatek uveljavlja za polnoletnega člana družine, je na obrazcu potreben tudi njegov podpis. Vloge je možno oddati tudi po pošti, najbolje je priporočena pošiljka. v C TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV ^etrtek ob 21. uri v fllmskem kotičku: "Prihod 2". "obota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasba iz za-)prašene skrinje - ptujski festival '96, sledita poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati in o globalizaciji (svetovna ekonomija). MG So Peter Gaspari, novi direktor trgovskega podjetja Emona Merkur iz Ptuja. Foto: Črtomir Goznik izpla~ilih pla~, nazadnje so delavci prejeli februarsko pla~o, o tem pa, da je na policiji vložena ovadba, v podjetju uradno še ni~esar ne vedo, saj jih še nih~e ni pozval, da bi posredovali kakršnekoli podatke. Nadzorni svet dela le še z dvema ~lanoma, odstopil je Darko Po-dreberšek, ki je skupaj z Graor-cem zastopal interese lastnikov. Maximarket je lastnik Emone Merkur s 27,8 odstotka, Tekstil Ljubljana ima v rokah 12,6 odstotka, Emona blagovni center 3,2 odstotka, Promo klub iz Maribora, ki je v lasti žene Dragana Graorca, ima v lasti 35-odstotni delež, Dragan Graorac pa 6,2 odstotka, ostalo so notranji lastniki, med njimi tudi sedaj že bivši direktor Marjan Ostroško, ki razpolaga s 6,9-odstotnim deležem. Trenutno je podjetje v fazi pogajanj z upniki o zmanjšanju terjatev, a se ta močno zapletajo. Sodelovanje pričakujejo tudi od mestne občine Ptuj, ki jim sicer dolga pri najemnini ne bo znižala (brez zamudnih obresti ga je za deset milijonov tolarjev), pozvali pa so jo, da bi omogočila še nadaljnje poslovanje Jasmina na zdajšnji lokaciji v Murkovi ulici. V tem primeru ga bo tudi prevzela firma Planix, d.o.o, iz Kamnika, ki je pripravljena zaposliti tudi tri zdajšnje delavce. MG ljanju Aleksander Todorovič je pojasnil, da so se za takšen na~in komunikacije z javnostjo morali odlo~iti, ker jim to dovoljuje ustavna pravica, predvsem pa, da javnost opozorijo na "nezaslišane" težave in probleme, s katerimi se soo~ajo. Kot da ne bi šlo za žive ljudi, ampak za številke, saj država trdi, da jih vse potrebne podatke ter kopije dokumentov, saj naj bi država priznala status le tistim, ki bodo lahko dokazali, da so bili od leta 1992 do 1999 ves čas v Sloveniji. To bodo lahko dokazovali recimo tudi s plačanimi položnicami in podobnim. Milan Gorjanc je pojasnil, da je večina tedanjih oficirjev po O nezakonitem ravnanju države so v Ptuju govorili (od leve) Matevž Krivic, Aleksander Todorovič in Milan Gorjanc. Foto: M. Ozmec niso izbrisali, ampak le premestili na druge sezname. V glavnem gre za ljudi, ki so v Sloveniji bivali že dalj ~asa, nekateri tudi prek 30 let. Zakon je dovolil popravo krivice le tistim, ki so v pi~lih treh mesecih pohiteli in dali vlogo, s tem pa so bili izklju~eni vsi tisti, ki so morali s trebuhom za kruhom v tujino. Nerkatere naj bi država tudi nezakonito izgnala. Ker ne vedo, koliko je takih in kdo so, pozivajo vse, naj se jim oglasijo na naslov Kvedro-va ulica 5 na Ptuju in sporo~ijo odhodu JLA zaprosila za državljanstvo, vendar ga niso dobili. Večina jih je tudi vložila tožbo, vendar spori še niso sklenjeni. Zato so se nekateri pritožili tudi v Strasburg. Matevž Krivic pa je zatrdil, da je pravno zadeva mnogo hujša kot sicer, saj jih po njegovem država že 10 let zavestno in z razsodbo ustavnega sodišča dokazano "prinaša okoli". Pojasnil, je tudi, da so v nadaljevanju ustanovnega zbora, ki se je dogajal nekaj minut pred tiskovno konferenco, na zahte- vo upravne enote v nekaterih točkah statut sicer spremenili. Med drugim so spremenili tudi ime, saj je z zakonom v imenu društva izrecno prepovedana uporaba besedne zveze Republika Slovenija. Po novem naj bi se tako imenovali Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. Krivic je dodal, da ne bodo upoštevali vseh pripomb, ki jih je zahtevala upravna enota v Ptuju. Kljub prepovedi bodo izraz "izbrisani" ohranili, saj so prepričani, da ni zavajajoč, ter dodal, da se čudijo, ker si Upravna enota Ptuj dovoljuje v svojem dopisu zavajanje, da ni šlo za izbris, temveč za vzpostavitev nove evidence o tujcih. Prav ta nova evidenca bi jih po njegovem mnenju morala evidentirati kot tujce s stalnim prebivališčem, ne pa brez slednjega. To je ustavno sodišče zelo jasno povedalo v svoji razsodbi, državna uprava pa se še po desetih letih naprej spreneveda, kot da tega ne razume. Kako dolgo še, se sprašujejo "izbrisani", ki so zaradi tega prikrajšani za vse osnovne življenjske in eksistenčne dobrine, od pokojnin do zdravstvenega zavarovanja, šolanja in podobnega. Nekateri so zadevo rešili po svoje, tako da so odšli v katero od zahodnoevropskih držav in tam brez težav pridobili njihovo državljanstvo, sedaj pa živijo v Sloveniji kot tuji državljani. Prepričani so, da to ni prava pot in da bi morala slovenska vlada tudi pred očmi evropske in svetovne javnosti napako čimprej popraviti. M. Ozmec PTUJ / s seje sveta mestne cetrti breg Bo s svinjske farme nehalo smrdeti? ZA DEPONIRANJE ODPADKOV AVSTRIJCEM 5 MILIJARD TOLARJEV NOBENA OBČINA NA PTUJSKEM NE KAŽE INTERESA ZA DEPONIJO ODPADKOV Na seji sveta mestne četrti Breg, ki je bila 17. aprila, so največ časa namenili vprašanjem ekološke sanacije farme prašičev v Dražencih, ki zaradi neprijetnih vonjav že dolgo buri duhove občanov, še posebej ob Zagrebški cesti, v Suhi veji, Sodnicah, Turniški ulici in Pobrežju. Predstavniki farme so svetnike seznanili, da so v lanskem letu pridobili sanacijski program, ki temelji na popolnem čiščenju odpadnih voda in na reševanju ekoloških problemov na samem izvoru, kar naj bi dosegli z rekonstrukcijo objektov. V izdelavi je projekt ločene kanalizacije, da se odplake od farme več ne bodo mešale z odplakami iz gospodinjstev. V mestni četrti Breg pričakujejo, da bo farma ekološko sanacijo pospešila, jo izvedla še pred letom 2007, predvsem pa, da bodo zdaj zelo moteč smrad spravili na najmanjšo možno mejo. Podprli so izgradnjo centra v Gajkah; če do nje ne pride, bodo občani s Ptujskega akumulacijo, ki se zbira s plačevanjem za odvoz smeti, prelili Avstrijcem. V 15 letih bo to 5 milijard tolarjev; med njimi je tudi najmanj milijarda, ki bi jo sicer porabili za gradnjo nujno potrebne komunalne infrastru-kure v Spuhlji, kar naj bi bila neke vrste nadomestilo za ureditev novega centra za odlaganje odpadkov v Gajkah. Če do gradnje nove deponije ne bo prišlo, bo mesečni odvoz smeti po gospodinjstvu stal najmanj pet tisoč tolarjev. Firma Eko Les pa si bo morala čim prej pridobiti dovoljenje za začasni izvoz odpadkov. Po dogovoru s krajani Brstja pa bo potrebno plačati še 60 milijonov tolarjev penalov, če bal do konca leto- šnjega leta ne bodo odpeljali drugam. Župani občin na Ptujskem so sicer na nedavnem mesečnem posvetu soglašali, da bodo pričeli iskati možne lokacije za novo deponijo tudi na svojih območjih; v tej fazi iskanja rešitev pa niso pokazali največje pripravljenosti, da bi jo poiskali v kateri drugi občini. Kot je povedal podžupan Milan Čuček, odgovoren za komunalno infrastrukturo, je prvotno navdušenje treh županov občin na Ptujskem - žetalskega, videm-skega in završkega -, ki so želeli poiskati lokacijo za deponijo, zelo hitro splahnelo. Volitve so pred vrati, deponije so nezaželene, vsak, ki jih odklanja, si na nek način pridobiva nove volilne točke. V mestni četrti Breg so lahko zadovoljni s sredstvi, ki jih bodo dobili letos iz proračuna mestne občine za reševanje najnujnejših infrastrukturnih problemov. Skupaj bo vsega denarja za 66 milijonov tolarjev, lani pa so jih dobili 55. Tudi to kaže, da so mestni svetniki s tega območja bolj prodorni v mestnem svetu, kot na primer mestna četrt Ljudski vrt, ki ima v mestnem svetu sicer osem predstavnikov, pa v letošnjem proračunu niti tolarja, čeprav iz prispevka za uporabo stavbnega zemljišča prispeva največ denarja v proračun. Da je denarja za komunalno infrastrukturo v mestni občini vedno manj, je krivo tudi neurejeno financiranje mestnih občin. Poleg tega mora mestna občina Ptuj plačevati tudi vse zavode, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo potrebe vseh občin na Ptujskem, čeprav bi jih morali tudi v drugih občinah. Pri investiciji v novo gimnazijo, mestna občina Ptuj je zanjo prispevala 256 milijonov tolarjev, čeprav gre za državni projekt, naj bi prispevek drugih občin znašal sto milijonov tolarjev, vendar ga ne sprejemajo, četudi se v ptujski gimnaziji izobražuje 40 odstotkov otrok iz drugih občin na Ptujskem. Podobnih projektov, v katerih se izgublja nujno potreben denar za komunalno infrastrukturo v mestnih in primestnih četrti, je še veliko. Poleg tega pa že tako malo denarja, ki ga ima mestna občina na voljo za reševanje problemov komunalne infrastrukture, dodatno znižuje tudi država, ki po dve leti in več dolguje plačila za izvedbo nekaterih projektov; za pločnik v Spuhlji bi na primer morala svoj prispevek poravnati že pred dvema letoma. MG KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / častno priznanje za stavbo gimnazije Za koliko let so nove šolske zgradbe Prejšnji četrtek so se v Gimnaziji Ptuj zbrali investitorji in izvajalci, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji gimnazijske stavbe. Povod za sre~anje je bilo ~astno priznanje za javne objekte, ki ga je dobila stavba gimnazije na pobudo Dru{tva arhitektov Ljubljane in Celjskega sejma. Ob tej priliki so sklicali tiskovno konferenco, kjer so svoje delo pri izgradnji predstavili arhitekt Janko Zadravec, Stanislav Urek iz podjetja Proplus, d. o. o., sicer predstavnik investitorja, saj je nadziral gradnjo objekta, Aleksander Šara iz SCT, d.d., ki je bila izvajalec, Dušan Česen iz Lesnine MG oprema, d. d., ki je opremljala šolo, ptujski župan Miroslav Luci in ravnateljica Meta Puklavec. Ravnateljica je predstavila skoraj desetletno kronologijo dogodkov, ki so botrovali končni izgradnji {ole, iskanju lokacije (spomnimo se podpisov tak{nih in drugačnih namer, da se bo gimnazija selila v voja-{nico), na{tela vrsto imen ljudi, ki so pomagali spraviti idejo o novi {oli v resničnost, ter nanizale odlične {olske in maturi-tetne rezultate dijakov ptujske gimnazije v prej{njem {olskem letu (dosegli so jih v stari {oli; upajmo, da bodo v novi {e bo-lj{i) ter se zahvalila investitorjem, projektantom in izvajalcem za uspe{no opravljeno delo. Ptujski župan je predstavil prizadevanje mestne občine Ptuj za izgradnjo gimnazije, pri čemer je poudaril, da je občina Ptuj, kljub temu da za srednje {ole skrbi država, pri investiciji pomagala z 254 milijoni tolarjev. Janko Zadravec o sami arhitekturi ni govoril, predstavil pa je stavbo v prostorsko-sociolo{kem smislu, saj stavba stoji na obrobju Ptuja, kar je bilo potrebno upo{tevati pri arhitektonski zasnovi. Zaradi ozke parcele stavba skoraj ne • I Na novinarski konferenci z leve: Dušan Česen, Aleksander Šara, Stanislav Urek, Janko Zadravec, Meta Puklavec in dr. Miroslav Luci. Foto: Fl more biti drugačna, kot je, saj je bilo potrebno upo{tevati tudi veduto {olskega centra, ki stoji ob gimnaziji. Dela pa {e nikakor niso končana, saj je potrebno ustrezno urediti okolico in prijaznej{i dostop do {ole s strani potoka Grajene. To bo potrebno urejati tudi z lastni{kega vidika. Na novinarska vpra{anja gle- de trajnosti {olskih stavb (v primerjavi z avstro-ogrskimi {olami, ki so kljubovale 200 let, nove {ole popravljamo po dvajsetih, tridesetih letih), glede po-tratnosti prostora in energije (dolge in nizke {ole), glede ravnih streh, ki običajno uporabnikom po nekaj letih začnejo delati sive lase, so nas načrtovalci in izvajalci prepričevali, da PTUJ / dunja spruk, sopran, andreja humar, flavta, prof. andrej jarc, klavir Dobrodelni koncert za obnovo minoritske cerkve V PETEK, 26. APRILA, OB 19.30, REFEKTORIJ MINORITSKEGA SAMOSTANA Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega in Odbor za obnovo minoritske cerkve na Ptuju v okviru zbiranja sredstev za obnovo cerkve z veseljem vabita na dobrodelni koncert Ptujčanke sopranistke Dunje Spruk, flavtistke Andreje Humar in pianista Andreja Jarca. Trem Gunžerjevim dekletom je glasba, gledali{če in kultura bivanja zaznamovalo otro{tvo, {tudijska leta in življenje. Oče Franjo Gunžer je tudi kot igralec v ptujskem gledali{ču dekletom strastno približeval umetnost, oder in lepoto odkrivanja {e neodkritega. Sestra Majda, profesorica violine, sprejema izzive tudi glasbenega ustvarjanja na drugi strani oceana, Sonja, učiteljica glasbenega pouka in izvrstna zbo-rovodkinja, je spiritus movens zbora sv. Viktorina na Ptuju. Najmlaj{a, Dunja, se je po {tu-diju prava v Mariboru in hkrat- CIRKULANE / svv katarina — pozabljeni dragulj Koncert za obnovo cerkve Verjetno ga ni občana, ki ni vsaj že slišal, če ne videl vseh sakralnih objektov, ki jih premore občina Gori-šnioca - od najmanjših kapelic, ki jih ne manjka skoraj v vsaki vasi, pa do največjih najmogočnejših stavb, sezidanih pred nekaj sto leti, ki krasijo naše kraje. Se pa žal med takimi lepotami najde tudi kak "grdi raček", ki navidezni idiličnosti prida grenak priokus. Cerkev Sv. Katarine in njen spremljevalni objekt, ki ga domačini kličejo kar farof, je zob časa (in objestnosti) tako zelo načel, da ne enemu ne drugemu skoraj ni več pomoči. Žal so {tevilni poskusi dobrih ljudi, ki so bili naklonjeni k temu, da bi se stavbama vrnila njihova lep{a podoba, da bi ponovno "zaživeli", splavali po bližnjem potoku. Odgovornost do tega kulturnega spomenika iz 14. stoletja, žal ni bila dovolj velika, da bi re{ili, kar se {e re{iti da. Ni ostalo veliko. Farofu žal ni več pomoči, Vendar pa obstaja {e rahlo upanje za majhno cerkvico, ki je bila začetek nastanka sedanjih Cirkulan. Cas je, da se dokažemo {e v dejanjih, dokažemo, da nam za podobo na{ega kraja nikdar ni bilo vseeno. V ta namen so se člani vokalne skupine Mladi veseljaki odločili, da pridamo kamenček k mozaiku zbiranja denarja za obnovo te stavbe. V soboto, 27. aprila, ob 19.30 uri bodo pripravili zanimiv pevski večer v vite{ki dvorani gradu Borl. Zraven njih bodo nastopili {e Ptujski nonet OOZ Ptuj, vokalna skupina Vivere iz Slovenske Bistrice, oktet iz Dornave in vokalna skupina KOR iz Markovcev pri Ptuju. Izkupiček bo namenjen obnovi cerkvice sv. Katarine, ki bi morda nekoč lahko služila kot kak kulturni prostor, namenjen raznim razstavam, koncertom ... Vabljeni, da se pridružite vsi tisti, ki vam ni vseeno. Sopranistka Dunja Spruk, ko je nastopila na božičnem koncertu l. 1993, v družbi Andreja Jarca (levo) in Janeza Lotriča nem {olanju solopetja napotila v bližnji Gradec v Avstriji. Na Visoki {oli za glasbo je spoznavala svetovno pevsko literaturo, tehniko petja in vse, kar ponuja bogat predmetnik priznane gra-{ke {ole, spoznala pa je tudi svojega soproga, pozavnista Emila Spruka. Mlada umetnika sta po {tudiju, na podlagi Emilove {ti-pendije, preživela naporno, a zabavno {tudijsko leto v Bostonu. Dunjin prefinjeni lirski sopran in izjemna odrska igra so prepričali vodilne v dunajski komorni operi in Dunjo angažirali za nekaj pomembnih sezon. Dunja je v svetovljanskem Dunaju uživala; repertoar operne hi{e ji je bil pisan na kožo, postala je ljubljenka izbranega občinstva. Nov izziv sta mlada ustvarjalca sprejela v Ljubljani. Dunja je nekaj časa ustvarjala kot svobodna umetnica, sedaj pa je redno angažirana kot sopranistka v ljubljanski operi. Ob rednem delu v operi — no, 'delo' zveni malce grobo — Dunja z veseljem poustvarja z različnimi izvajalci; ob določenih projektih, sodelovanju na festivalih in koncertih odkriva in publiki predstavlja neizčrpno bogastvo glasbene pevske literature. Vendar pa vedno znova in znova uživamo v igrivosti njene interpretacije renesančnih mojstrov, nenadkriljivosti Mozartovega Exultate in hudomušnosti Leharjevih domislic. Na ptujskem dobrodelnem koncertu bosta z Dunjo muzicirala mlada flavtistka Andreja Humar in Andrej Jarc, profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V baro~nem ambi-entu refektorija se nam obeta ve~er vrhunskega poustvarjanja zakladnice pevskega glasbenega izro~ila. Izvajalci so honorar namenili za obnovo minoritske cerkve na Ptuju. Izkupi~ek koncerta bo namenjen za obnovo cerkve, tokrat za streho zvonika, ki bo dan pred koncertom dobil ~ebulasto streho. S tem bo zaklju~ena tretja gradbena faza obnove. Streha zvonika bo težka okrog 9 ton. Veduta mesta Ptuja bo tako dobila poleg gradu in mestnega zvonika še tretjo poanto: zvonik minoritske cerkve. B.C. so v ranjki Avstriji gradili {ole počasi, s klasičnimi preverjenimi materiali(!), da so danes drugačni časi, da ministrstvo za {olstvo dovoljuje zgolj tri gradbene etaže, da so vsi načrti preverjeni z energetskega stali-{ča in morajo zadovoljevati vse standarde. Ravne strehe pa baje v enaindvajsetem stoletju izvajalci morajo narediti tako, da ne pu{čajo, sicer pa je na streho desetletna garancija. Zakaj pa je v slavnostni dvorani bilo moč vonjati di{ave iz kuhinje, pa pravih odgovorov nismo dobili. Zanimivo bo čez nekaj časa opazovati žaluzije na gimnazij- skih oknih, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo (ročno menda ne gre), postavlja se vpra{anje, ali bodo kazale tako žalostno podobo kot na sosednjem objektu v Šolskem centru Ptuj. Pri vsem povedanem pa je najbolj bistveno to, da se v stavbi učenci in učitelji zelo dobro počutijo, da so učilnice zračne in svetle in torej nudijo dobre pogoje za pridobivanje novih znanj. Ko bo urejena {e okolica {ole, bo izobraževalna četrt Ptuja mestu v ponos in čast. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA Knjižne novosti priljubljene Dese Muck Avtorico Deso Muck poznajo odrasli po bolj ali manj posrečenih likih v nedeljski večerni TV oddaji ter po kolumnah v De-lovi prilogi Ona. Mladim bralcem se je prikupila s {tevilnimi knjižnimi izdajami, še posebej odlične kritike pa je prejela za najstniški romanček Lažniva Suzi, ki ji je prinesel tudi nagrado večernica za najboljše mladinsko leposlovno delo leta 1997. Muckova je nadarjena opazovalka mladih in njihovega življenja ter iznajdljiva popiso-valka aktualnih mladostniških situacij. Doslej je praviloma nagovarjala najstniško bralno publiko, minulo leto pa je svoje vešče pisateljsko pero obrnila v prid mlajših in najmlajših bralcev. Leta 2001 je tako začela izhajati knjižna zbirka (po naročilu založnika) Anica, ki po obliki in namenu močno spominja na priljubljeno serijo avstrijske pisateljice Nostlingerjeve Mini. Doslej so v zbirki Anica, ki nosi naslov po glavni osemletni junakinji, izšle naslednje knjige: Anica in materinski dan, Anica in grozovitež, Anica in zajček, vse z letnico izdaje 2001. Nekaj več besed pa namenjam najnovejši knjigi iz omenjene zbirke Anica in {portni dan, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga v uredništvu Andreja Ilca. Tudi tej knjigi je likovno podobo zaokrožila Ana Košir, ki je Anico, njeno družino in dogodivščine vešče upodobila tako, kot je ljubo bralcem razredne stopnje osnovne šole. Vse zgodbe z Anico imajo vzgojni namen, a so hkrati dovolj duhovite in vsakdanje sprejemljive, da jih bodo otroci z veseljem brali. Anica Pivnik je iznajdljiva, športno aktivna deklica, ki ji je telovadba v veselje. Ravno nasproten je njen prijatelj, vrstnik in sosed Jakob. Le-ta je okoren in so mu šolski športni dnevi višek mučnosti in zoprnosti, da je kaj (Koliko je učencev s podobnimi težavami!). Jakob zares teče tako, da človek res ne ve, ali naj prasne v smeh ali ga bodo ob pogledu na počasno nerodo polile solze sočutja. Vendar je Anica prepričana, da lahko Jakobu pomaga, a kaj, ko ju motijo mimoidoči radovedneži in Jakob noče biti tarča posmeha. Zato se odpravita na športne vaje sredi noči pred športnim dnevom. Toda koliko neprijet- nosti čaka na otroka v trdi temi ! Še najmanjše zlo je klateški pes, ki ju spremlja do doma. Seveda vam vseh skrivnosti ne odkrijem in knjigo priporočam malim in velikim bralcem v branje. Jasno in primerno razporejeno besedilo na 63 straneh bo razveselilo tudi branja manj vešče otroke. Pri založbi Mohorjeva iz Celovca je te dni zagledala luč velika slikanica Dese Muck z naslovom Kak{ne barve je svet z ilustracijami Branje Schwarz. Slikanica z velikimi tiskanimi črkami bo razveselila najmlajše bralce in njihove vzgojitelje, saj Muckova lepo podaja dojemanje in čudenje nad naravo in svetom nasploh. Tokrat se je pisateljica lotila živalskih podob in glavna junaka sta krtka Rozi in Peter, ki sta radovedna in nagajiva, kakor se pač za večino otrok spodobi. In njuna mama je nekoliko zaskrbljene, celo živčne sorte, menda se tako tudi za mame spodobi (ali pa tudi ne, kakor se vzame). Skratka, krtja mladička, vajena teme in deževnikov, nekega dne zaslutita svetlobo, ko ju pot pripelje na beli dan med vlečenjem deževnika. Mama ju seveda odvrača od zemljinega površja in trdi, da sonce v pičlih treh minutah umori krt. Vendar se malčka znajdeta in z očali odhlačata na plano. Njuna luknjica na svetlo je sredi kmečkega dvorišča, kjer se seznanita z domačimi živalmi. In se čudita barvam in svetlobi ter ves čas treseta, saj sta bila prepričana, da krtki preminejo, če so le malo dlje časa brez hrane. Ob živalih s kmetije do-živita Rozi in Peter marsikatero dogodivščino, še posebej, ko dokazujeta svojo koristnost. Zanimivo ilustrirana slikanica, čeprav z velikimi tiskanimi črkami, je primerno branje do četrtega razreda osnovne šole. Liljana Klemencic VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes je zadnji četrtek v aprilu in v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča bosta ob 17. uri zopet pravljičarka Liljana Klemenčič in inštruktorica joge Sonja Tr-plan pripravili prijetno urico za otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, zaželena pa je lahna športna oprema in copatki. Prijazno vabljeni! KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / osmi medobčinski knjižni kviz Veselo in uspešno tekmovanje Minuli teden so se v čast aprilskih knjižnih praznikov pomerile tričlanske ekipe osnovno{olcev na temo Knjige glasbe — knjige pesmi iz naslednjih {ol: Maj{perk, Markovci, Videm, Hajdina, Dornava, Podlehnik, Mladika, Vitomarci, Ormož, Trnovska vas, Jur{inci, Sela, Tomaž pri Ormožu, Kidričevo, Olga Meglič, Destrnik, Zavrč. V sredo, 17. aprila, se je z dobrim znanjem izkazalo dvanajst ekip predmetne stopnje, v četrtek, 18. aprila, pa se je odlično odrezalo prav tako dvanajst ekip razredne stopnje osnovno{olcev. Knjižni kviz je kot leta doslej potrdil odlično sodelovanje med splošno Knjižnico Ivana Potrča, njenim mladinskim oddelkom, in petindvajsetimi šolskim knjižnicami širšega območja, ki sega čez meje matične dejavnost knjižnice. Kviz, ki si ga je zamislila knjižničarka Liljana Klemenčič in ga je sprva pripravljala v sodelovanju z Vladimirjem Kaj-zovarjem, nekoč mladinskim knjižničarjem, zdaj vodjem potujoče knjižnice in matične službe, je letos izzvenel v nekoliko drugačni podobi, ki jo je domislila mladinska knjižničarka Melita Zmazek; ta soustvarja kviz zadnjih šest let. Glasbena in poetična tema, ki je ob razpisu konec minulega leta nekoliko vznemirila mentorje -šolske knjižničarje, je ponujala zraven preverjenih oblik kvizov- skih vprašanj še prepoznavanje glasbenih odlomkov ter glasbil. A presenetljivo so se tekmovalci in učenci izredno izkazali, saj so dodobra predelali naslednjo predpisano literaturo: poučne knjige za razredno stopnjo: Glasba in likovna umetnost (Pomurska založba, 1995), Zakaj neki imajo piščali luknjice in druga vprašanja o glasbi (Pomurska založba, 1996), Čudež v operi (Rokus, 2001), poglavja o glasbi iz Velike ilustrirane ot-ro{ke enciklopedije (Mladinska knjiga, 1997). U~enci predmetne stopnje so se pripravljali na strokovna vpra{anja iz naslednjih knjig po izboru Melite Zmazek: Z glasbi skozi ~as (DZS, 1997), Od romantike do danes (DZS, 1998), Glasbila (Pomurska založba, 1990), Veliki skladatelji (DZS, 1995), Faktopedija (Mladinska knjiga, 1998), glasbena poglavja iz Enciklopedije Slovenije (Mladinska knjiga, 1987). Tekmovalci so tenkočutno prepoznavali manjkajoče dele pesmi, niso jih zmedla vprašanja o imenih pesniških junakov, le nekaterim so delali težave ilustratorji in imena knjižnih zbirk. Prijetno je bilo slišati razumevanje manj znanih besed, tujk in zastarelih, a blagozvočnih in duhovitih domislic pesnikov in pesnic. Med leposlovjem je Li-ljana Klemenčič predpisala naslednje knjige: Velik sončen dan Neže Maurer (Mladinska knjiga, 2000), Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice (Mladinska knjiga, 1998) in Andreja Rozmana Roze Krava, ki jo je pasel Mihec (Mladinska knjiga, 1999) za razredno stopnjo. Učenci predmetne stopnje so morali natančno prebirati štiri pesniške zbirke: Deček gre za soncem Toneta Pavčka (Mladinska knjiga, 1998), Blabla: pesmi in igre za velike in male tigre (DZS, 1995), Koder plavih las Miroslava Antica (Mladinska knji-ga,1970), Odvratne rime Roalda Dahla (Mladinska knjiga,1995). Kviz, ki je sicer tekmovalni, ima veliko širši značaj: vzpod- Za prijetno vzdušje v pravljični sobici so poskrbeli učenci Glasbene šole Karola Pahorja PTUJ / hrvaški slikarji v mihelicevi galeriji Belgijsko-hrvaška naveza V petek so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli razstavo likovnih del hrvaško-belgijskega slikarja Marijana Kolesarja z zagrebškima gostoma Otom Antonom Reisingerjem in Vjenceslavom Richterjem. Ob odprtju je uvodoma govoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih, ki je dejal, da z razstavo muzej uresničuje Kolesarjevo dolgoletno željo, da se kot slikar predstavi tudi na Ptuju, ki je rojstni kraj njegove matere Matilde Božičnik (očitno se okusi in kriteriji sedanjega muzejskega vodstva nekoliko Vjenceslav Richter, Oto Anton Reisinger in Marjan Kolesar v družbi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuja Aleša Ariha v Miheličevi galeriji na Ptuju ib otvoritvi razstave. Foto: Fl razlikujejo od prejšnjega). Dela slikarjev je predstavil likovni kritik Mario Berdič, ki je dejal, da je posebnost razstave v predstavitvi še neprikazane Kolesarjeve slovenske krajine v tehniki olja na platno, s poudarkom na Kamniških Alpah, postavljene ob bok že tradicionalnim akvarelnim aktom pod nazivom Urbane ženske. Richter se na razstavi predstavlja z abstraktnimi risbami in serigra-fijami, Reisinger pa s karikaturami. Berdič je razstavo ocenil kot nekonvencionalno s pridihom nostalgije na meddržavni, hrvaško-slovenski ravni. Odprtja razstave se je ob številnih obiskovalcih, ki so prišli tudi iz Hrvaške, udeležil tudi ptujski župan Miroslav Luci. V kulturnem programu so sodelovali Završki fantje, ki so vsakemu od slikarjev zapeli eno pesem (tisti, ki mu je bila namenjena Foersterjeva Večerni ave, se je malo bolj kislo držal). Franc Lačen buja bralno kulturo in prijetno druženje ob kvalitetni pou~ni in leposlovni literaturi, ozaveš-~a pomembnost mladinskih in šolskih knjižni~arjev, vzpodbuja javno nastopanje in izražanje ter nakup knjig za šolske knjižnice. Najimenitneje pa je, da dobi vsak tekmovalec enakovredno knjižno nagrado, ki ga bo za vselej spremljala v doma-~i knjižnici, kar vsa leta tekmovanja omogo~a glavni sponzor Nova kreditna banka Maribor -Podružnica Ptuj. Na 8. MEDOBČINSKEM KNJIŽNEM KVIZU so se najbolje odrezale naslednje ekipe predmetne stopnje: Destrnik z mentorico Lilijano Pisar, Maj-{perk z Milanom Kumrom, Zavrč z Marico Zebec, na razredni stopnji pa so se uvrstili v finale Destrnik z mentorico Lilijano Pisar, Olga Meglič z Alenko Zenunovi} in Videm z Mirjano @lahtič. Finalno tekmovanje je potekalo v~eraj in danes v studiu radia Ptuj, ki je vsako leto gostitelj zaklju~nega tekmovanja. Liljana Klemenčič Komisija je imela zahtevno delo: (od leve) zunanja sodelavka, arhivska svetovalka Nada Jurkovič, mladinska knjižničarka Le-onida Mesarič, knjižničarska referentka Elena Kovačič Pižmoht, soustvarjalka kviza Melita Zmazek, mladinski knjižničar Andrej Frangež PTUJ / ob dnevu slovenske knjige Bralna terasa pred Mladinsko knjigo V soboto, 20. aprila, je bil dan slovenske knjige in knjižničarka otroškega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič je pred knjigarni Mladinske knjige na Ptuju pripravila bralno teraso, ki so se je udeležili mladi in starejši ljubitelji knjig in dobrega branja. Liljana Klemenčič na bralni terasi. Foto: Fl Liljana je v svojem znanem stilu najprej navdušila s pravljico o treh željah (saj vemo, kako je s tem, na koncu ostanemo v realnem svetu in vse je v najlepšem redu, če se imamo radi in živimo v slogi). Kasneje je spregovorila o knjigi z najlepšimi pravljicami in predstavila poezijo Neže Maurer, Toneta Pavčka (Preproste besede), predstavila deset pravic bralcev, prebrala sonet Milana Jesiha ter Vegeterijansko pesem Janeza Menarta. Na dan slovenske knjige je knjigarna ponudila bralcem za nakup knjig desetodstotni popust. Fl □ GLEDALIŠČE PTUJ Vsak otrok je nmetnik Problem je, kako lahko ostane ametiiik, potem koje odrasel. Fablo Picasso v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 25.4,- 9.5. 2002 NA GOSTOVANJIH 25. četrtek PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje v Novem mestu 9.30,11.00 in 17.00 PIKADO Predstava za izven 20.00 4. sobota KazaliStna družina »BASTIEN», Zagreb MOSKVA PETUŠKI Predstava za izven, 20.00 7. torek MARKETING Cilji trženja če želimo izvesti uspešno promocijsko akcijo, moramo najprej določiti trženjske cilje, ki jih želimo doseli, ter določiti proračun, ki ga bomo za akcijo namenili. Pri poslovanju podjetja si kot trženjski cilj lahko postavimo dosežen prihodek ob koncu leta, pri proizvodih pa določeno število prodanih enot ali povečanje prodaje za določen procent. Pomemben trženjski cilj podjetja je dosežen tržni delež, ki se izraža v deležu podjetja na trgu (npr. Mobitel pokriva več kot 3/4 trga mobilne tehnologije) ali v tržnem deležu posameznih izdelkov (npr. določen telefon z 11% deležom med vsemi prodanimi telefoni). Večja podjetja pa si ob veliki konkurenčnosti kot cilje postavljajo tudi večjo prepoznavnosti blagovne znamke. Podatke, s katerimi preverimo svoje tržne deleže, prepoznavnost blagovnih znamk, uspeh konkurentov in njihovih izdelkov, dobimo pri Uradu za statistiko RS in pri zasebnih podjetjih, kjer podatke ob vašem naročilu tudi izmerijo: Mediana, Cati, Gral-iteo, RM-plus. Podatke o podjetjih lahko dobite tudi na CD-jih (iBON) ipd. Natančna opredelitev trženjskih ciljev je pomembna, saj na njihovi podlagi določamo načrte promocijskih akcij. Da bi imeli trženjske cilje vedno pred očmi, priporočam, da jih natiskate in obesite na steno pisarne. S cilji seznanite tudi zaposlene, saj boste ustvarili zavedanje, da je uspeh podjetja odvisen tudi od njih. Trženjske cilje lahko na splošno opredelimo tudi v enem ali dveh stavkih. Ob ustanovitvi so si tako pri podjetju Nike zadali en cilj -premagati Reebook, cilj Mercator-ja pa je, biti največji in najboljši trgovec v Sloveniji. Proračun Obseg promocijskih akcij je odvisen od trženjskih ciljev podjetja. Višji kot so cilji, višji proračun je potreben. Največji slovenski oglaševalci (P&G, Mobitel, Henkel, Simobil ... ) porabijo letno za promocijo preko 9 mio. EUR, za povprečno vseslovensko akcijo pa boste porabili nad 200.000 EUR. Na lokalni ravni lahko oglašujete z manj denarja, vrednost pa je v veliki meri odvisna od števila objav v medijih. Za informacijo še povejmo, da stane izdelava promocijske strategije z oblikovnimi rešitvami (brez končnih oglasov) od 300.000 SIT naprej, manj pa vas bo stalo oblikovanje posameznih oglasov in tekstov. Morda se vam zneski zdijo visoki, vendar vedite, da skrbno pripravljena akcija in objave v večih medijih vodijo do povečane prodaje in dolgoročnega uspeha podjetja. Pišite na e-naslov: zlato. ogle-dalo@radio-tednik.si ali fidel_ forever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upo{tevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / odprtje obnovljenih prostorov ptujskih zaporov Kulturno središie na kontu Prešernove Kot smo v našem časopisu že napovedali, so prejšnji torek v Pokrajinskem muzeju Ptuj odprli nove prostore za restavratorski atelje za tekstil ter za upravo muzeja. Odprtja so se udeležili številni ljubitelji Pokrajinskega muzeja Ptuj, poklicni kolegi, predstavniki ostalih poklicnih ptujskih kulturnih ustanov ter predstavniki političnega življenja. Med udeleženci sta bila tudi direktor Urada RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvic in podsekretar v Ministrstvu za kulturo Gojko Zupan. porih je avgusta 1942 mučeniš-ko umrl narodni heroj Jože Lacko. O tem obdobju priča tudi obnovljena spominska plošča na zgradbi. Od leta 1950 do 1968 so bila v zgradbi stanovanja za socialno ogroženi del ptujskega prebivalstva, 1968 pa jih dobil v upravljanje Pokrajinski muzej Ptuj, ki je v njih najprej uredil pisarne, delavnice in depo- hitro ureditev novih prostorov zahvalil vsem sodelavcem muzeja, načrtovalcem Projektiinži-neringu Ptuj, izvajalcu Ludviku Soku, nadzornemu arhitektu Milanu Frasu in načrtovalki notranjščine Ireni Krajnc. Arih je tudi dejal, da so novi prostori ponos muzeju, stroki in mestu Ptuju, ki skupaj z gledališčem, knjižnico in Zgodovinskim arhivom tvorijo zaključeno celoto kulturnih ustanov na koncu Prešernove ulice. Nova restavratorska delavnica z gosti Na odprtju je uvodoma spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih, ki je na kratko orisal zgodovinsko zgodbo zgradbe na koncu Prešernove ulice. Zgradba je bila sezidana leta 1824 in čez dvajset let, torej leta 1844 je začela služiti za zapore. Več kot sto let (do leta 1950) so v zgradbi bili zapori, posebej težko obdobje so predstavljali ti zapori za zavedne Slovence med drugo svetovno vojno, ki so se uprli nemškim okupatorjem in v zaporih preživljali torturo gestapovcev pred izselitvijo v izgnanstvo in koncentracijska taborišča. V za- je. Zgradba kar vrsto let ni bila v ponos zgodovinskemu mestu, kot je Ptuj. Na pobudo Eve Ilec, vodje restavratorskega ateljeja za tekstil v Pokrajinskem muzeju Ptuj so se odločili, da atelje preselijo iz gradu v Prešernovo ulico. Svoj piskrček je pristavil še direktor muzeja, ki se je v temnem prostoru v dominikanskem samostanu (kot v celici pravi), zaradi slabega sevanja slabo počutil (kljub Evinim solzam, da ne bo dobila za atelje celotnega prostora), ter preselil upravo v svetle obnovljene prostore (prej prave celice). Direktor se je za sorazmerno Nasmejana Eva Ilec in Aleš Arih v novih prostorih Zahvala Bolnišnice Ptuj Perutnina Ptuj, d.d., Potrčeva c. 10, je namenila Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj donacijo v višini 4.762.369.95 SIT za nakup opreme dializnega centra. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711. Opozoril pa je, da delo še ni končano, saj je potrebno urediti še južni del bivših zaporov ter ponovno oživiti razstavišče, ki bi naj bilo na voljo za vse ustvarjalce. V južnem delu bi naj bila tudi stalna razstava o Ptuju v 20. stoletju. Ob koncu je spregovoril še o drugih dosežkih in načrtih v muzeju. V maju bo odprta na novo urejena Viteška dvorana na gradu, začela pa se bodo tudi dela za obnovitev konjušnice (grajska restavracija), mimogrede je omenil, da so grajsko kavarno vzele v najem Terme Ptuj. O delu restavratorske delavnice za tekstil je spregovorila Eva Ilec, ki je predstavila dosedanje dosežke ptujskih tekstilnih res-tavratork, začenši z letom 1984, ko so na pobudo tedanje kusto-dinje, Marjete Ciglenečki, začeli z restavratorstvom tapiserij v tovarni v Majšperku. Leta 1990 so delavnico preselili v prostore galerije na ptujski grad in dvanajst let delali v prostoru brez vodovoda. Bruselske tapiserije so postale nacionalna zbirka, ptujska restavratorska delavnica pa restavrira tekstilne eksponate tudi iz drugih ustanov. Ptujski župan, dr. Miroslav Luci, se je zahvalil kolektivu muzeja in direktorju, ki je znal odpreti številna vrata pri zbiranju sredstev za obnovo bivših zaporov, zahvalil pa se je tudi Stanislavu Mrvicu za razumevanje in podporo pri projektu. Nanizal je tudi številke, ki so pri vsaki investiciji potrebne, to je denar. Mestna obcina Ptuj je za obnovo zgradbe namenila 12 milijonov tolarjev, enako vsoto je prispevala država, 6 milijonov pa je zbral sam Pokrajinski muzej. Župan je dodal, da se bo v urejenost kulturnega kompleksa kaj kmalu vključila tudi šola Olga Meglic, nadeja pa se humanističnega središča, ki bi se naj zaklju- Stanislav Mrvič, direktor Urada za kulturno dediščino čil z odkupom vojaških objektov in z morebitno višjo in visoko šolo na tem prostoru. Direktor Urada za kulturno dediščino, Stanislav Mrvič, je pozdravil zagnanost kolektiva ptujskega muzeja pri uresničitvi planiranih nalog, pohvalil racionalnost investicije, neko- Rimske jedi so pripravile žene in dekleta s Hajdine. Foto: Fl liko pa popravil Ariha pri vrstnem redu bodočih vlaganj. Urad bo dal prednost ureditvi dominikanskega samostana, sledila bo konjušnica, kasneje tudi nadaljnja sanacija in ureditev južnega dela zaporov. Kompleks bi naj bil končan okrog leta 2008. Nove prostore sta odklenila Stanislav Mrvič in Aleš Arih. V kulturnem programu so nastopili Zavr{ki fantje, ki pa žal niso bili kompletni in programsko (razen Mihelčičeve Zdravice) niso zadeli kape na žeblju. Za popestritev odprtju razstave so poskrbele žene in dekleta istoimenskega dru{tva iz občine Hajdina, ki so pripravile jedi po rimljanskih receptih. Zaupale so nam, da jim je recepte priskrbel njihov župan Rado Simo-nič (mogoče se župan pripravlja na odprtje restavracije s hrano iz rimskih časov v kakšnem od hajdinskih mitrejev). Pripravile so gos, fazana, goloba, piščanca, gnjat, veliko kuhane zelenjave, štručke. Pri vseh jedeh so uporabile med. Tudi rimsko vino, zvarjeno leta 2000, je bilo na mizi. Franc Lačen PTUJ / prej[nji teden v znamenju petja Na reviji nastopilo ve€ kot petsto pevcev Prej{nji teden je obmo~na izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Ptuj in Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj pripravila 3. obmo~no revijo malih pevskih skupin in že 28. revijo odraslih pevskih zborov. V sredo so se v dvorani ptujske glasbene šole predstavile male pevske skupine. Slišali smo jih deset. Zapeli so: moški pevski zbor Jezero, ki deluje v okviru DU Budina Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka, oktet KD Skorba pod vodstvom Branka Purga, kvintet Dur DU Rogo-znica pod vodstvom Irme Škri-njar, Mladi veseljaki iz Cirkulan pod vodstvom Jane Kovacec, oktet Zveze lovskih družin Ptuj — Ormož pod vodstvom Filipa Maucica, Destrniški oktet pod vodstvom Marije Stoger, oktet Dornava, ki ga vodi Simona Žgeč Veselic, za revijo pa je oktet pripravila Lidija Žgeč, ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Stoger, Ptujski nonet Območne obrtne zbornice Ptuj pod vodstvom Robija Fe-gu{a ter vokalna skupina KOR Markovci z zborovodjem Dani-elom Tementom. V petek in soboto so se v dvorani Narodnega doma na Ptuju predstavili odrasli ženski, moški in mešani pevski. Kot edini ženski pevski zbor se je na reviji prvič predstavil zbor iz Žetal pod vodstvom Valentine Vido-vič, od moških so nastopili pevci PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki je nastopil tudi z zborom Komunale Ptuj, zbor iz Majšperka pod vodstvom Stanka Vedlina, Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, pevci Turističnega društva Polenšak pod vodstvom Stanka P{aka, pevski zbor KD Alojz Štrafela iz Markovcev pod vodstvom Srečka Zavca in zbor KD Rogozni-ca pod vodstvom Marije Stoger. Nastopilo je tudi sedem mešanih pevskih zborov. Zapeli so Leskovčani pod vodstvom Srečka Zavca, Cirkovčani pod vodstvom Danila Jeze, Akademski zbor iz Ptuja, ki deluje v Klubu ptujskih študentov pod vodstvom Robija Fegu{a, gorišniški zbor pod vodstvom Slavice Cvi-tanič, zbor ptujskih upokojencev pod vodstvom Jožeta Der- rovodjem po meri. Tako se je čutila razlika med zbori, ki se sistematično in študijsko lotijo izbora programa in z ustrezno vzgojo glasov tudi izvedbe, od tistih, ki temu ne posvečajo toliko pozornosti. Na reviji je pevce nagovoril ptujski podžupan Ervin Hoj-ker, ki pa je strokovnega spremljevalca nekoliko užalil z izjavo, da pevci ne pojejo zaradi ocenjevanja, ampak zgolj za svojo dušo, kar ni čisto res, kajti zbor, ki se prijavi na revijo, mora biti Na reviji se je prvič predstavil ženski pevski zbor iz Žetal. Foto: Langerholc nikoviča, mešani zbor iz Vidma pri Ptuju z zborovodjem Jože-tom Barin Turico, cerkveni pevski zbor iz Markovcev pod vodstvom Daniela Tementa ter zbor Sv. Viktorina iz Ptuja z zboro-vodkinjo Sonjo Winkler. Nastope je strokovno spremljal Mitja Reinchenberg, ki je revijo v celoti ocenil za zelo uspešno v programskem in izvedbenem smislu, z zborovodji je po nastopil imel razgovore, svoje misli o posameznih nastopih pa bo posredoval zborom tudi v pisni obliki. Dejstvo je, da v nekaterih okoljih delujejo zbori bolj ali manj zaradi druženja, izbira se program, ki je pevcem in zbo- pripravljen tudi na ocenjevanje; konec koncev za delovanje zborov (in drugih ljubiteljskih skupin) slovenska družba (država in lokalna skupnost) namenja tudi finančna sredstva. V vsakem primeru je območna revija na Ptuju bila zelo uspešna, slišali smo zanimiv pevski program, ki je prikazal paleto petstoletne bere pevske literature od renesanse do sodobnosti. V zborih sodeluje veliko število mladih pevcev, kar je porok, da bo ljubiteljsko petje tudi v bodoče na tem področju živelo in kvalitetno raslo. Program revije je povezoval Peter Kirič. Franc Lačen PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / s 37. seje sveta mestne občine ptuj Gajke brez pripomb Ptujski mestni svetniki so se 22. aprila sestali na 37. seji. Razpravljali so o 14 točkah dnevnega reda, med drugim o zaključnem računu proračuna za lansko leto, sprejeli so ga po hitrem psotopku, spremembah odlokov osnovnih šol Mladika in Olga Meglič, o ureditvenem načrtu za center Gajke, o odloku o avtotaksi prevozih, sprejeli so odlok o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup, seznanili pa so se tudi s trenutnim stanjem pri iskanju najprimernejše lokacije za varno hišo v mestni občini Ptuj, ki naj bi eksperimentalno pričela delati že letošnjo jesen in bo imela na voljo 20 postelj. Svetniško soglasje pa je med dvema kandidatoma za delovno mesto ravnatelja dijaškega doma Ptuj dobil dosedanji ravnatelj Matjaž Neudauer. Zaključni račun proračuna mestne občine Ptuj za lansko leto so svetniki sprejeli brez bistvenih pripomb. Odbor za gospodarstvo pa je z vidika svoje pristojnosti ugotovil, da sredstva za kmetijstvo, ki so že tako nizko planirana, niso bila v celoti izkoriščena, zanima jih, kdaj bodo svetniki dobili v vpogled dokončno poročilo o poslovanju GIZ Poetovio Vivat, predlagajo pa tudi, da bi se sredstva rezervnega sklada v višini nekaj nad 64 milijonov tolarjev, ki v letu 2001 niso bila porabljena, prenesla v leto 2002 in porabila za pokrivanje škode v primeru elementarnih nesreč (suše, poplave). Za poglobljeno obravnavo nekaterih postavk zaključnega računa proračuna za lansko leto pa so se odločili v nadzornem odboru mestnega sveta, ki ga vodi Simon Starček. Gre zlasti za postavke ZRS Bistra, JZ Gledališče, KTV Ptuj, javna naročila, uporaba sredstev za vzdrževanje cest, nerealizirani projekti v četrtih in podobno. Drobnogled teh bo sestavni del letnega programa dela nadzornega odbora v letu 2002. K razgrnjenemu osnutku ureditvenega načrta za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji, razgrnjen je bil mesec dni, ni bilo nobene pripombe, zato svetniki stališč niso mogli oblikovati. Pripomb na ureditveni načrt tudi ni bilo na obeh javnih obravnavah, ena je bila že na zboru krajanov v Spuhlji, druga pa v Mestni hiši. Iz tega je sklepati, da sta projekt in tudi odlok o ureditvenem načrtu za center Gajke dobro pripravljena, čeprav naj bi krajani Spuh-lje gradnji nasprotovali. Mestna občina Ptuj, kljub temu da bo referendum o gradnji centra v Gajkah 12. maja, nadaljuje potrebne aktivnosti za tako gradnjo, če bo do nje prišlo. Stroka je svoje delo dobro opravila, za izdajo gradbenega dovoljenja je vse pripravljeno, in če se ne bi čakalo na posvetovalni referendum, bi bilo gradbeno dovoljenje lahko že izdano ter bi se maja lahko pričela gradnja novega centra, ki naj bi ga gradili etapno. Vrednost investicije je 2,5 milijarde tolarjev. S sprejemom odloka o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup se je tudi po formalni plati uredilo to vprašanje. Prej so četrti to nalogo opravljale, ne da bi bila nanje tudi formalno prenešena, kot je to zapisano v 80. členu statuta mestne občine Ptuj. V kataster vrtov mestne občine Ptuj je vpisanih 564 vrtov, največ jih je na območju četrti Center. Vloge za sklenitev zakupne pogodbe po novem sprejema oddelek za splošne zadeve občinske uprave, o izbiri zakupnika pa odločajo sveti četrtnih skupnosti, vsak za vrtove na svojem območju. Letno zakupnino, ki je prihodek četrt-ne skupnosti, bo vsako leto na začetku koledarskega leta določil mestni svet. Po dolgih letih prizadevanj so ptujski taksisti dočakali tudi odlok o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj, k kateremu so oblikovali svoje predloge in pripombe. Pripravljen je na osnovi zakona o prevozih v cestnem prometu, ki v 36. členu določa, da se avtotaksi prevozi opravljajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj. V njem se določijo območje prevozov, prav tako tudi drugi pogoji in način opravljanja avtotaksi prevozov, predvsem pa postopek pridobitve dovoljenja za opravljanje prevozov, barva vozil in postajališča. Nekatere od predlogov ptujskih taksistov bodo vgradili v predlog odloka. Med drugim bodo v odlok zapisali, da dovoljenja za opravljanje av-totaksi prevozov lahko dobijo na območju mestne občine Ptuj pravne in fizične osebe, ki imajo sedež obratovalnice prijavljen na območju mestne občine Ptuj. Letna parkirnina za parkirno mesto enega taksi vozila naj bi ostala 60 tisoč tolarjev, predlog taksistov pa je bil, da bi jo prepolovili. Taksi vozila naj bi bila enotne bele barve, predlagajo tudi ptujski taksisti, temu pogoju pa naj bi se prilagodili tri leta po sprejemu odloka. V točki pobude in vprašanje so na ponedeljkovi seji precej govorili o zasedenosti oziroma nezasedenosti poslovnih lokalov v mestni občini Ptuj. Svetni- PTUJ / v soboto začetek letne kopalne sezone Bogat program prireditev in n^^osti V soboto, 27. aprila, bodo v Termah Ptuj tudi uradno pričeli letošnjo poletno kopalno sezono. Nanjo so se dobro pripravili. Direktor Andrej Klasinc je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal, da se bo celotno dogajanje pričelo ob 13. uri s prihodom starih vozil in motorjev iz mariborskega kluba oldtimerjev. Ob 15. uri pa bodo opravili svečani krst novega balona Term Ptuj. Sledila bo zabava z živo glasbo, voda v bazenih pa čaka najbolj neučakane plavalce, ki se bodo prvi dan poletne kopalne sezone lahko namakali brezplačno. Direktor Andrej Klasinc je povedal, da bo celo letošnjo poletno kopalno sezono pri njih zelo živahno. Pripravili so bogat animacijski program, ki je veli- ko boljši kot lansko leto, med drugim tudi najmanj šest velikih koncertov za mlade, na-rodnozabavni večer, balonarski praznik, ptujsko noč ob ba- zenih, celodnevno zabavo ob 27-letnici Term in tudi izvolitev druge miss Term. Veliko si obetajo od sodelovanja z Balo-narskim klubom Ptuj; skupno namreč načrtujejo ureditev ba-lonarskega centra za območje SV Slovenije, ki bo imel sedež v Termah. Od 26. do 28. julija bo pri njih potekalo tekmovanje toplozračnih balonov za evropski pokal. Zelo ponosni pa so, da bodo prihodnje leto gostili tretje evropsko prvenstvo z zračnimi ladjami, ki bo od 11. do 18. septembra. Svojim obis- MARKOVCI / nadaljevanje 29. seje sveta Ali ustanavljajo komunalno službo? Ker v prvem sklicu 29. redne seje sveta v četrtek, 28. marca, zaradi preobsežnosti dnevnega reda vseh točk niso utegnili obravnavati, so se svetniki občine Markovci zbrali na nadaljevanju omenjene seje v sredo, 10. aprila, ter sklepali o preostalih petih ter za nameček še dveh dodatnih točkah dnevnega reda. Med novostmi je zanimiv odlok o ustanovitvi občinskega režijskega obrata, ki naj bi skrbel za celotno komunalno službo v občini. Po predstavitvi predlagane vsebine in krajši razpravi so svetniki soglašali z osnutkom odloka o režijskem obratu, s katerim naj bi občina ustanovila režijski obrat kot samostojno notranjo organizacijsko enoto občinske uprave. Predvidevajo, da naj bi ob ustanovitvi imel tri delovna mesta, sicer pa naj bi opravljal dejavnosti obveznih in nekaterih izbirnih javnih služb. Tako naj bi režijski obrat med drugim skrbel za javno snago in čiščenje javnih površin, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih odpadkov, urejanje javnih poti, občinskih cest, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, urejanje in vzdrževanje pokopališča, javno službo varstva pred požari, pobiranje komunalnih in drugih taks ter podobno. Predlog za dodatno spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč so po krajši razpravi zaradi nekaterih nedorečenosti umaknili iz obravnave. Strinjali pa so se s predlogom januarskega zbora občanov naselja Stojnci o rabi predvidene kupnine za trgovino v Stojncih. Ti so namreč soglašali s prodajo občinskega deleža poslovnega deleža trgovine Stojnci, obenem pa zahtevali, da se celotna kupnina, predvidoma 8,6 milijona tolarjev, naloži v banko, kjer se bo vsota oplemenitila, denar pa naj bi porabili kot olajšavo Stojnčanov ob morebitnem prispevku občanov, na primer pri gradnji kanalizacije ali kake druge novogradnje. Soglašali so tudi s predvideno oddajo zemljišča prostovoljnemu gasilskemu društvu Nova vas v 99-letni najem ter z dogovorom med občinami in Kmetijskim kombinatom Ptuj glede term. Dodatno so obravnavali še predlog komisije za odlikovanja in priznanja ter sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bodo praznovali zadnji teden v aprilu, podelili dve plaketi ter dve listini občine Markovci. -OM kovalcem oziroma kopalcem pa bodo omogočili tudi turistične polete z baloni. Kot novi najemniki grajske kavarne napovedujejo živahno dogajanje tudi na grajskem dvorišču in spodnji grajski terasi, kjer bo že konec maja velik ples. Plesne prireditve načrtujejo tudi na terasi restavracij Ribič in Zila. Naslednji teden se bodo lotili obnove terase na letnem kopališču, ki bo lahko sprejela do 250 gostov. Zelo resno pa razmišljajo tudi o ureditvi novega terapevtskega bazena v notranjem termalnem kopališču. 40 odstotkov denarja že imajo, vse pa je odvisno od bodočega strateškega partnerja. Odločitev o naložbi bo potrebno sprejeti zelo hitro, saj si lahko gradbišče v notranjem kopališču privoščijo le julija in avgusta. Naložbo za počasno reko pa prenašajo v leto 2003. Direktor Andrej Klasinc poudarja, da imajo zelo jasno strategijo glede bodočega razvoja, udejanili jo bodo fazno; hotel bodo gradili v zadnji fazi. Lansko leto so poslovali dobro. Realizacija je dosegla 606 milijonov tolarjev, v primerjavi z letom 2000 se je povečala za skoraj 10 odstotkov. Dobiček iz poslovanja pa so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2000 lani povečali za 140 odstotkov in je znašal nekaj manj kot 45 milijonov tolarjev. V ptujskih Termah se je lani kopalo 194 tisoč kopalcev, zabeležili pa so več kot 43 tisoč nočitev. Letos računajo še na boljši rezultat, tokovi na Pyhrnski avtocesti so vedno gostejši, število tranzitnih gostov se stalno povečuje. MG ca Lidija Majnik je predlagala, da bi se mestna občina Ptuj pri dejavnostih, kot so galerije in podobno, morala odločiti za neprofitno oziroma simbolično najemnino, s tem bi tudi več prispevala k večji zasedenosti lokalov oziroma k oživljanju starega mestnega jedra. Ptujski župan Miroslav Luci je v zvezi s tem povedal, da imamo na Ptuju že tako nizke najemnine, da pa pobuda svetnice zahteva celovito in temeljito obravnavo. Svetnik Maks Ferk pa je postavil nekaj vprašanj v zvezi s ptujskim jezerom, predvsem ga zanima njegova ekološka sanacija. MG ... PA BREZ ZAMERE Obdobje neke mladosti Spomina in idej ne moreš ukiniti Ena izmed človekovih lastnosti, ali bolje lastnosti človeštva kot celote, je med drugim tudi stra{no neprijetno in pogubno dejstvo, da človeštvu drastično primanjkuje spomina. In to predvsem tistega, ki je za človeštvo in njegovo dobrobit najpomembnej{i — zgodovinskega spomina namreč. Skoraj nikoli, ampak res skoraj nikoli se iz zgodovine nič ne naučimo. Nula. Zero. Pa čeprav absolutno drži, da je prav zgodovina tista, ki nas lahko največ nauči (saj veste, že stari so govorili o zgodovini, da je histo-ria vitae magistra, učiteljica življenja), ki nam da nekako sliko, če že ne tega, kaj in kakšni moramo biti, pa vsaj sliko tega, kakšni pa absolutno ne smemo biti in katerih napak absolutno ne smemo delati. Ampak kot rečejo, glupost je neuništiva. Pa ne samo to, zdi se, da celo narašča (glupost, namreč). Poglejte malo naokoli po svetu z odprtimi očmi, pa vam bo takoj jasno. Zraven tega občega, pogojno rečeno historičnega spomina pa ima vsak človek seveda tudi čisto specifični, lastni spomin. V njem tičijo razni osebni pripetljaji, pretekle stvari pač, ki so človeku zgodijo, preko teh pa celotna obdobja njegovega preteklega življenja. Tak spomin premore vsak (historičnega pač redkokdo ali pa v hudo omejenem obsegu, kot je razvidno iz zgoraj povedanega). Vendar pa se tudi skozi ta spomin vse prevečkrat da, poleg lepih stvari, jasno videti tudi vse tiste brezvezne lastnosti in idiotizme, ki bi jih človek z lahkoto pogrešal. No, največkrat ima človek v spominu nekakšno mešanico obojega, prijetnih na eni in popolnoma nepotrebnih, brezzveznih stvari na drugi. Sladko-kislo, torej. Nekako pred dobrim desetletjem se je v našem malem, zadrtem mestu začela rojevati scena. Klub mladih je bil sicer že zgodovina, živel je še zgolj v spominu, a vendar idej ne moreš ukiniti. Ideje ne moreš preprosto zapreti. In tako je skupinica ljudi, ki jim ni bilo vseeno za določen del ptujske mladine, ki ga je privlačil, bolj kot ustaljena, institucionalizirana kultura, segment kulture, ki ga imenujemo subkultura, alter kultura ali kakor pač hočete, skušala iz nemogočega narediti mogoče. Poskrbeti za to mladino, jim dati priložnost. Vsi vemo, o čem je beseda, in vsi tudi vemo, da je taka mladina na Ptuju obstajala in še vedno obstaja. To je dejstvo, ki se ga morajo zavedati tako vsi meščani kot tudi in predvsem mestna oblast. Ja, dragi moji someščani in cenjena oblast, prišel je čas, da si natočimo čistega vina. Da se določeni segment ljudi neha sprenevedati. Da pogleda realnosti v oči. To je absolutno in še enkrat, poudarjam, absolutno nujno!! Za mladino ni dovolj samo neka kvalitetna šola, da bi se razvili v neke bolj ali manj funkcionalne in samostojne odrasle osebke, omogočeno jim mora biti tudi, in to v današnjih časih še toliko bolj, da svoje ideje, v katere verjamejo (in do katerih imajo prav takšno pravico kot odrasli do svojih — konec koncev, kdo pa pravi, da so ideje odraslih tiste absolutno prave? Zgodovina nas uči r^'vno nasprotno!), da imajo te svoje ideje in nagnjenja možnost kje izživeti, jih prezentirati in udejanjiti. Da se izrazijo. Ce tega pogoja ni, potem so razne parole v stilu te, da na mladini s-vet stoji, prazni sofizmi, če ne že poceni demagogija. Dobro, o tej temi več v prihodnosti. Zagotovo. Tokrat, kot uvod, zgolj nekaj utrinkov iz polpretekle zgodovine. Vrnimo se k sceni, ki se je rojevala. To so bili, verjemite, zlati časi. Govor je seveda o obdobju famozne in med narodom po krivici tako tabuizirane in demonizirane Muršičeve. Za tiste, ki pa slučajno res ne veste, kaj naj bi to bilo, zgolj to, da je to (bil) prostor ob Dravi, kjer so se dogajali razni koncerti alternativne glasbe, pravzaprav kjer se je dogajalo vse, kar je povezano z alter kulturo. Se pomembnejše pa je dejstvo, da se je takrat dejansko s strani oblasti dopustilo, toleriralo stanje duha, ki bi ga lahko imenovali alter kultura. Spomini na ta čas so, kot rečeno, krasni. In to si upam zatrditi za vse, ki so bili takrat na tak ali drugačen način zraven. Takšnega ozračja, ki je vladalo med mladino in akterji scene (od fotografov, pesnikov pa tja do glasbenih ben-dov), od takrat dalje ni bilo niti za ščepec. Kdor ni bil zraven, tega preprosto ne more čisto razumeti (čeprav sem osebno neskončno hvaležen vsakemu, ki se v tej smeri trudi in dopušča možnost soobstoja različnih pogledov in kulturnih smeri, stanj duha, ki se torej ne boji vsega, kar je malo drugačno od njega). V zraku je bilo čutiti toliko ustvarjalne energije in pozitivnih čustev, da bi jih lahko z nožem rezal. Vsak je imel občutek neke svobode (v absolutno pozitivnem smislu), vsak je imel občutek, da ustvarja nekaj produktivnega, da dejansko izraža samega sebe. Ogromno pomembnost omenjenega za razvoj človekove osebnosti vam bo zatrdil vsak psiholog. Kar vam pa lahko zatrdi spodaj podpisani, pa je, da izmed tistih, ki nam je Muršičeva kot neko stanje duha zaznamovala mladost, zagotovo ni niti enega, ki bi mu bilo žal, da je svojo mladost preživel tako, kot jo je. In bi jo vsak zagotovo še enkrat popolnoma enako. Napisano vzemite kot nekakšen uvod v problematiko, o kateri se bo tukaj pisalo še precej. Kot rečeno, čas je, da se stvari postavijo na svoje mesto ter da si nekateri posamezniki nehajo zatiskati oči v upanju, da s tem tistega, česar pač nočeš videti, slej ko prej tudi res ne bo več. Prihajajo lokalne volitve, in če bo tudi samo ena oseba v Mestni hiši namenila tej problematiki kakšno misel, bo s tem storjen velik korak naprej. Cas je, da se alter kulturo demistificira in se ji zagotovi možnost razvoja, če že ne enakopravno z drugimi vejami kulture, pa naj se ji vsaj da vsaj možnost, da preživi. Okej, pa več o tem prihodnjič. Bomo tudi argumentirali, ne se bat. Gregor Allé PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / iztekla se je 13. razstava dobrote slovenskih kmetij Kruh kot dobrota vseh dobrot V minoritskem samostanu na Ptuju je od 19. do 22. aprila potekala 13. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo pripravili Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj ob zglednem sodelovanju Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Z devetimi vrstami izdelkov (letos so prvič ocenjevali domače sokove) je sodelovalo 524 kmetij iz Slovenije in zamejstva, ki so v ocenjevanje predložile 755 dobrot. Ocenjenih je bilo 749 dobrot, od tega je bilo 225 zlatih, 175 srebrnih in 187 bronastih pri- znanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje so podelili 26 znakov kakovosti. Na stro- Od pokrajin se je letos podrobneje predstavila celjska pokrajina s Koroško. Jožica Krasevec (druga z leve) iz Kmetijske svetovalne službe KGZ Celje je s posebnim ponosom dvignila zastavo letošnje razstave in bila vneta razlagalka po razstavi Na 13. razstavi Dobrote slovenskih kmetij so podelili 26 kipcev kakovosti - z njimi so bili nagrajeni izdelki, ki so bili trikrat zapored ocenjeni z zlatim priznanjem. Kipec kakovosti so s Ptujskega prejeli: Miran Reberc iz Gori{nice 23 za sivi pinot, Franci Plaj-n{ek iz Ko~ic 54 za sauvig-non, Franc Ro{kar iz Pristave za la{ki rizling, Marjan Kramer iz Lancove vasi za la{ki rizling - pozna trgatev, Terezija Vogrinc iz @etal 24 za pletenico in Marjana Haložan iz Podlož 81/a za kokosove roglji~ke. Znake kakovosti so podelili v sedmih skupinah izdelkov; nobenega ni bilo za mesne izdelke in za doma~e sokove, kar je razumljivo, ker so sokove letos prvi~ ocenjevali. En kipec kakovosti pa je od{el tudi v Avstrijo, v Dob (Pliberk) k družini Kriste in Marka Tram-puscha. kovnih posvetih so govorili o embalaži, ki lahko bistveno prispeva k še večji tržnosti izdelkov, tudi kmečkih dobrot ter o stanju, problemih in razvoju PTUJ / [e o 2. vrtcev kulturnem dnevu slovenskih Do srede maje slikarska in druga dela V sklopu drugega kulturnega dneva slovenskih vrtcev, ki je potekal 13. aprila na Ptuju, niso samo peli in plesali, svoja dela, v glavnem likovna, so razstavili številni ljubiteljski ustvarjalci iz vrtcev Slovenije. Na razstavi, ki bo na ogled do srede maja, se predstavlja več kot 30 ljubiteljskih ustvarjalcev. Strokovni iz- bor del za razstavo sta opravila Stanka Gačnik, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, in Jože Foltin, prof. likovne umetnosti. MG Na ptujskem gradu razstavljajo ljubiteljski ustvarjalci iz slovenskih vrtcev. Foto: Kosi eko turizma v Sloveniji. Razstava je že od vsega začetka festival jedi in kulture, tudi letos je bilo tako. V kulturnem programu sta se predstavili celjska pokrajina in Podravje. Darko Simoncic, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, ki je vskočil kot slavnostni govornik na letošnjem odprtju razstave, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, ki je bil tudi častni pokrovitelj razstave, zaradi izredne seje vlade ni utegnil priti na Slavnostni govornik Darko Simoncic, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo: "Domace dobrote so hrana, ki ima okus Razstavo si je z zanimanjem ogledal tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Anton Rous, ob njem podpredsednik TD Ptuj Valentin Zamuda Ptuj, je dobrotah, ki jim ljudje vedno bolj zaupajo, govoril kot o hrani, ki ima okus in zato tudi ceno. Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa je dejal, da so domače jedi tiste, ki tradicionalno ohranjajo slovenski narod in jezik. Ocenil je, da se naša drža- va ne sme zapirati, kritična pa mora biti do tistih stvari, ki so ji lahko v škodo. Vsak korak, ki ga naredi slovenski kmet je premišljen, ne naredi ga čez noč, nekaj tega tradicionalizma ne bi škodovalo tudi naši državi, je še priporočil. Obenem pa je zaželel, da bi razstavo obiskalo čim Med številnimi kulturnimi skupinami se je z nastopom izkazal tudi trio Vetrnica iz Male vasi pri Gorišnici. Foto: Črtomir Goz-nik več ljudi. Kot kontinuiteto znanja, sposobnosti, spretnosti in marljivosti naših gospodinj in gospodarjev na kmetiji ter njihovi profesionalnosti, pa je letošnjo razstavo predstavil ptujski župan Miroslav Luci. Organizacijski odbor 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij je vodil Peter Pribožič iz KGZ Ptuj. Letos se je od pokrajin podrobneje predstavilo celjsko območje s Koroško. V posebnem delu razstave so bile predstavljene etnološke značilnosti slovenskih pokrajin na temo kruha, kjer se je z izdelki še dodatno predstavilo 70 kmetij, kar pomeni, da je na letošnji razstavi sodelovalo skoraj 600 kmetij. Prav krušne dobrote so dale letošnji razstavi še dodatno privlačnost, in potrditev, da je kruh dobrota nad dobrotami, kar je šer posebej poudaril tudi Peter Pribožič. Za krušne izdelke je tudi bilo podeljenih največ kipcev kakovosti, sedem od 26. MG 14 dni ugodnosti • Za vse obiskovalce: osebna predstavitev novih storitev, pomoč pri nastavitvali, svetovanje. • Za vse kupce: -10 % popusta pri vseln mobitelih iz naše redne prodajne ponudbe. - Dodatna Mobikartica za 1.000 SIT pri vseh Mobipaketih. -Ob nakupu telefona ali Mobipaketa brezplačna majica, • Za vse udeležence Mobitelovega športnega dne: praktične nagrade. ^^^ Da ne zamudite Mobitelovega športnega dne v vašem kraju, spremljajte lokalne radijske postaje! 15.-30. aprila. v Mobitelovili centrili. ^^ Stalno. ■ I ,okalno in globalno. <0 @ 1 1 SVDBnDEN KOT PTICA ^ WWW.MDBITEL.SI PO NAŠIH OBČINAH TEDNIKOVA ANKETA / pred refrendumom o gajkah Odpadki - skrb nas vseh, a ne na raiun drugih Ptujski mestni svetniki so na tretji izredni seji, ki je bila 5. aprila, sprejeli sklep o razpisu referenduma o gradnji centra za ravnanje z odapadki v Gajkah. Referendum bo v nedeljo, 12. maja, na obmo~ju Spuhlje. Za mnenje smo vpra{ali nekatere najodgovornej{e, in tudi prizadete. Vlado Čuš, predsednik Zelenih Ptuja: "Zeleni Ptuja smo preko naše svetniške skupine pri mestnem svetu MO Ptuj edini opozarjali na pravo~asen in strokoven pristop pri reševanju problematike povezane z odlagališ~em odpadkov. Zato se ne strinjamo s tezo, ki jo je izpostavil eden od svetnikov na zadnji seji mestnega sveta, da smo vsi krivi (~e se le da) za vse. Menimo, da bi lahko v dosedanjih fazah pri iskanju primerne lokacije ve~ naredili na zaupanju ob~anov, {e posebej pri tistih, ki so v bližini predvidenih lokacij. To pa zahteva javnost dela s strani vseh, ki so kakorkoli povezani z na~rtovanjem in realizacijo projekta. Prav tako pogrešamo sprotno informiranost vseh ob~anov mestne ob~-ine Ptuj ter bolj izpostavljeno osebno odgovornost posameznikov, ki so naposredno odgovorni za ta projekt. Do sedaj se je edini izpostavil direktor Čistega mesta, ki je po informaciji v Ve~eru pripravljen zamenjati hišo z najbližjim sosedom možnega odlagališ~a v Gajkah. Zeleni Ptuja bomo podprli predvideno lokacijo v Gaj-kah v primeru, da jo podprejo Vlado Čuš tudi ob~ani na obmo~ju Spuh-lje. Pri~akujemo pa, da bo ta projekt izveden po najstrožjih evropskih ekoloških standardih. Pri tem je verjetno prav, da se vzpostavi partnerski odnos s tistimi, ki so pripravljeni sprejeti novega soseda. Na obeh dsoedanjih zborih ob~anov v Spuhlji so bila dana zagotovila in dolo~ene garancije ob~anom v bližini predvidenega odlagali-š~a s strani nosilcev projekta ter župana in pristojnega podžupana mestne ob~ine. Ta zagotovila zahtevajo tudi osebno odgovornost pri izpolnitvi obljubljenega glede varnosti, življenskih pogojev in ustreznih nadomestil. Samo na ta na~in bodo ljudje v ta projekt zaupali in ga na referendumu podprli. " Stanislav Napast, prestojnik Skupne ob~inske uprave: "Septembra leta 2000 je bila na prvem zboru ob~anov v Spuhlji imenovana pogajalska skupina z nalogo, da se v zvezi z gradnjo novega centra za ravnanje z odpadki Gajke, dogovarja z mestno ob~ino Ptuj. Dosegli smo dogovor, da se dovoli izvedba raziskav na lokaciji Gajke. Če bodo rezultati raziskav pozitivni, daje pogajalska skupina tudi soglasje za izgradnjo centra. Ker smo s projekti pri koncu, je pogajalska skupina želela potrditev svojih sklepov v tem primeru še z drugim zborom ob~anov. Na zboru so bili ob~anom predstavljeni projekti novega centra, ki zagotavlja najnovejšo, vrhunsko in v svetu preizkušeno tehnologijo za ravnanje z odpadki, zato se ni bati negativnih vplivov na okolico, kar potrjuje sedaj že dokon~ano poro~ilo o vplivih na okolje. Za Stanislav Napast izgradnjo centra bo kraj pridobil potrebno infrastrukturo, kot je kanalizacija in drugo." Koter Andrej, direktor Čistega mesta, d.o.o., Ptuj: "Konec leta 2000 smo ostali brez od-lagliš~a za odlaganje ostankov odpadkov po lo~enem zbiranju. Zato smo se odlo~ili, da za prehodno obdobje uporabimo tehnologijo baliranja odpadkov, bale pa za~asno skladiš~imo. Po tehnološki strani smo najnujnejšim potrebam zadovoljili, vendar so se ob tem pojavili dodatni problemi (pomanjkanje prostora za razstavljanje odpadkov in njihovo za~asno skladiš~enje, prisotne so tudi neprijetne vonjave in podobno), ki izhajajo predvsem iz dejstva, da podjetje nima ustreznih pogojev za delo. Trenutno se na za~asnem skla-diš~u nahaja 9185 bal s skupno težo 14861 ton, ki smo jih ob~-ani ustvarili v letu dni obratovanja balirnice. V zadnjem letu smo aktivno sodelovali pri iskanju rešitev iz nastale situacije. Izhod iz zdajšnjega stanja tako v tehnološkem kot poslovnem pogledu vidimo samo v gradnji novega sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Vse druge raz-li~ice, vklju~no s prevozom na druge lokacije, tudi v tujino, so izredno zapletene, predvsem pa veliko dražje. V smislu zaš~ite okolja širšega obmo~ja Podrav-ja, kot tudi nadaljnjega obstoja podjetja Čisto mesto, zaupamo Andrej Koter v pozitivno razmišljanje ob~-anov Spuhlje, tudi zaradi njih samih." Župan mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci: "Ravnanje s komunalnimi odpadki je v skla- Miroslav Luci du z našo zakonodajo izvirna pristojnost lokalnih skupnosti, zato je naša dolžnost, da tudi najdemo primerno lokacijo za gradnjo centra za ravnanje z odpadki, v sklopu katerega mora biti urejeno tudi odlagališ~e. Zavedam se, da današnja urejenost centra ob Dornavski cen-sti, ni zadovoljiva. Kljub tem pa sem mnenja, da to danes neurejeno stanje, ki je le prehodnega zna~aja, ne bi smelo negativno vplivati na referendumsko od-lo~itev o gradnji novega centra v Gajkah. Sodobna tehnologija, ki je predvidena v novem centru namre~ omogo~a popolnoma druga~en, v hale zaprt sistem obdelave in predelave odpadkov, kot tudi sprotno prekrivanje bal na odlagališ~u, tako da so negativni vplivi na okolje izni~eni. Ves ~as priprave novega centra za odlaganje odpadkov mestna ob~ina sodeluje s ~lani sveta mestne ~etrti Jezero in pogajalsko skupino, zato sem na njihovo zahtevo v marcu tudi sklical zbor ob~anov v Spuhlji, ki pa po pravni razlagi odlo~itve o gradnji novega centra v Gajkah, ni prinesel. Pogajalska skupina je zato predlagala še razpis referenduma, kjer se bodo krajani Spuhlje dokon~no izrekli o gradnji odlagališ~a v njihovem kraju." Boris Repi~, strokovni sodelavec Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj: "Glede novega odlagališ~a odpadkov sem mnenja, da je potrebno zadevo rešiti Boris Repi~ tako, da bo naše obmo~je imelo eno najbolj urejenih odlagališ~ odpadkov, ki bo lahko vzor~en primer ostalim v Sloveniji. Pri tem imam v mislih predvsem ekološko urejenost odlagališ~a, ki mora biti takšna, da ne bo predstavljala nobenih nevarnosti za prebivalce, okolje in podtalnico. Res je, da je takšno odlagališ~e drago, vendar je potrebno, zato mora k reševanju te problematiki pristopiti širša skupnost in ne samo mestna ob~ina Ptuj. V nasprotnem primeru morajo vsi tisti, ki bodo želeli odpadke odlagati na našem odlagališ~u, pri~akovati, da bodo morali poravnati precej višjo ceno za odvoz odpadkov, kot ob~ani Ptuja. Za celovito reševanje navedene problematike sedaj zmanjkuje ~asa, saj vemo, da je sedanje odlagališ~e odpadkov že polno, zato si odgovorni zaslužijo najmanj javno grajo, ker rešujejo tako pomembno zadevo v zadnjem trenutku in na hitro. Glede predlaganih lokacij moram dodati, da se pri nas vse premalo upošteva mnenje stroke. Lokacije, ki jih izbere stroka kot primerne, je potrebno ustrezno predstaviti okolju in prebivalcem, ki se nahajajo v bližini tako izbrane lokacije. Javno jim je potrebno predstaviti pozitivne in negativne vplive odlagališ~a na njihovo bodo~e bivanje v tem okolju. Osebno sem mnenja, da je lokacija v Gajkah izmed predlaganih še najbolj ustrezna, seveda pa morajo vsi oškodovani ob~ani in celotno obmo~je ob odlagli-š~u zaradi njegovih negativnih vplivov sprejeti ustrezno nadomestilo, bodisi v obliki ureditve okolja in komunalne infrastrukture, bodisi v obliki denarnih sredstev - rente." Janez Rožmarin, predsednik odbora za okolje in prostor v mestni ob~ini Ptuj: "Kot predsednik odbora in kot mestni svet ter predsednik sveta MČ Breg, gledam na ureditev projekta Gajke kot na zelo resen in zelo potreben projekt, ki zadeva celotno mestno ob~ino, njene ob~ane in tudi širše obmo~je nekdanje ob~ine Ptuj. Upoštevati pa velja tudi zahteve najbolj prizadetih v okviru tega projekta, to je Spuhljanov. Mislim, da so vsa pogajanja tudi to upoštevala. Prebivalcem tega obmo~ja sem želel že pojasniti, da se ve~jih projektov ne bi smeli otepati, saj bodo s tem pospešili ureditev nujnih komunalnih potreb, za katere v naši ob~ini vedno zmanjka denarja. Upoštevati pa moramo tudi prostorske akte, ki smo jih sprejeli na mestnem svetu, za uresni~evanje katerih smo tudi Janez Rožmarin odgovorni, pri tem pa uporabiti vso strokovno znanje in študije. Ne razumem negativne klime glede gradnje novega centra za odlaganje odpadkov, saj je pogajalska skupina delo za~ela z zahtevami, kar pomeni, da je bil sprejem tega projekta že za~-rtan, zdaj pa se postopek vra~a na sam za~etek. Breme projekta nosimo vsi, zato bi vsi skupaj morali narediti vse, da se ures-ni~i, sicer se bomo v smeteh dobesedno zadušili." Tomaž Plavec, akademski slikar: "Pogosto razmišljam o smeteh, moj koš je vsak dan poln najrazli~nejših odpadkov. Zato dileme ne more biti: nekje odlagališ~e mora biti, v nobenem primeru pa ne sredi rodovitnih polj. Po mojem mnenju Tomaž Plavec bi zadevo najbolje uredili s sežigalnico. Razumem tudi stisko ljudi, ki jim smrdi z zdajšnje deponije, zato je upravi~ena bojazen, da jim bo smrdelo tudi z nove, ki naj bi bila le malo oddaljena od zdajšnje. Nesporno dejstvo pa je, da so strokovnjaki tisti, ki morajo poiskati najprimernejšo lokacijo za deponijo. Mnenja sem, da so že dosedaj naredili veliko, z bali-ranjem in predelavo organskih odpadkov." Ignac Prosenjak, samostojni podjetnik iz Brstja 11, je eden najbolj ogor~enih ob~anov, kar zadeva predvideno gradnjo nove deponije v Gajkah. Od zdajšnje deponije je oddaljen okrog 700 metrov, okrog 800 metrov pa ga bo lo~evalo, ~e bo zgrajen nov center za ravnanje z odpadki v Gajkah. "S tem, ko bodo o novi deponiji odlo~ali le v naselju Spuhlja, Brstjanom pa izjasnjevanja ne bodo omo-go~ili, bo umrla demokracija. O na~rtovani gradnji bi morali odlo~ati vsi, ki živijo v neposrednem okolju. Odgovorni, pozabljajo, da so v službi ljud- Ignac Prosenjak stva, pozabljajo pa tudi, da imajo ljudje pravico do zdravega okolja, do zdravja, ki pa je pri ljudeh v tem obmo~ju mo~no prizadeto. Zaradi plinov, ki izhajajo iz deponije, ljudi boli pogosto glava, pa tudi sicer je na~eto njihovo zdravje. Zaradi 'slovenske demokracije' so uni~-eni sadovi mojega dosedanjega dela, hiša, doma~ija. Zadoš~enje bom iskal v uradu predsednika države, pisal bom predsedniku vlade, uradu za ~lovekove pravice, pa tudi Bruselj bo izvedel, kaj delajo z demokracijo v Sloveniji." Milan Ču~ek, podžupan mestne ob~ine Ptuj, odgovoren za podro~je komunalne infrastrukture: "Glede na stanje, v katerem se nahajamo, je referendum neizbežen. Predstavlja Milan Ču~ek pa demokrati~no obliko odlo~-anja ljudi. Prepri~an sem, da bo referendum uspel, ker se Spuh-ljani zavedajo problematike, ki je tudi njihova. So~asno pa v pozitivni odlo~itvi vidijo tudi priložnost za hitrejšo ureditev celotnega kraja, ki je hkrati tudi razvojna priložnost. Jasno pa je, da zahtevajo center po evropskih zahtevah in strogo kontrolo nad dogajanjem v njem in okrog njega." Spraševala: MG Fotografije: Črtomir Goznik PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO / 30 let društva upokojencev Za prijetnejše življenje starejših V dvorani restavracije PAN v Kidričevem so se minulo soboto, 20. aprila, sestali na tridesetem ob~nem zboru dru-{tva upokojencev Kidri~evo, ki trenutno {teje 305 ~lanov. Po kraj{em kulturnem programu, ki so ga za uvod pripravile Pevke druge pomladi pod vodstvom Rozike Premzl ter Vesele Polanke iz Cirkovc, so prisluhnili poročilu predsednika Franca Rajha o delu v minulem obdobju, dogovorili pa so se tudi o leto{njih aktivnostih in se poveselili. V zgodovini društva upokojencev Kidričevo je zapisano, da je bil iniciativni odbor ustanovljen 1. aprila 1972 pri sindikatu takratne TGA "Boris Kidri~" Kidri~evo, za predsednika pa je bil izvoljen doma~in iz Kidri~-evega Bogo Hmelina. Takrat še niso bili samostojni, saj so delovali kot podružnica Društva upokojencev TGA Kidričevo, ki je bilo ustanovlje- no na občnem zboru 26. januarja leta 1973 v veliki dvorani restavracije v Kidričevem. Občni zbor je odprl takratni predsednik sindikata TGA Viktor Markovič, za prvega predsednika pa so izvolili Ivana Elsnejra, ki je kidričevskim upokojencem predsedoval kar 10 let. Za njim je leta 1984 dobro leto dni društvo vodil Josip Banko, od leta 1985 je bil slaba tri leta predsednik Rudi Majcen, tudi takrat ko se preselili v nove prostore v Njivercah. Od leta 1991 do sredine leta 1992 je bil Jubilejni občni zbor je vodil Maks Jobločnik; skrajno desno tajnico društvo Roziko Premzl. Foto: M. Ozmec Kidričevskim upokojencem so no 30. občnem zboru zapele tudi Pevke druge pomladi S posojili do rešitve 1 2 3 4 5 6 7 8 v S 9 10 Vodoravno: I^J 1 V Z J E 0 B R E S T 11. za nove Kredite Komitentom E^^H Abanke veljajo... H^H 23. Ime novega kratkoročnega 14 S gotovinskega kredita, ki ga llï^^H komitentom Abanke odobrimo If^H brez zamudnih postopkov l6 17 T Navpično: li^^l 8. Nova odplačevalna doba za potrošniške kredite pri Abanki ABANKA 20 21 L 22 1 T R 1 K R E D 1 WWW.ABANKA.SI 24 25 T ABANKA d.d., Ljubljana, Slovenska S8,1517 Ljubljana 12 18 T predsednik Valter Kolarič, za njim pa od leta 1992 društvu predseduje prizadevni Feranc Rajh. V letu 1989 se je društvo preselilo v svoje nove prostore, v dom upokojencev, ki so ga zgradili v Njivercah s prostovoljnim delom, ter z izdatno pomočjo tovarne in takratne krajevne skupnosti Kidričevo. Isto leto so se tudi preimenovalo v samostojno Društvo upokojencev Kidričevo. Kot je na jubilejnem 30. občnem zboru povedal sedanji predsednik Franc Rajh, so v skrbi za lepše in prijetnejše življenje upokojencev tudi v minulem letu izvedli več različnih akcij. Čeprav so v glavnem starejši ljudje so izvedli kar nekaj akcij čiščenja in urejanja okolja svojega doma; med drugim so pobarvali tudi tlakovec okoli doma upokojencev. Sodelovali so v akciji za večjo varnost otrok in malčkov ob pričetku šolskega leta, saj so skupaj s člani sveta za preventivo dežurali ob nevarnih križiščih in prehodih za pešce. Poleg tega pa so skozi leto izvedli več družabnih srečanj in izletov, ter pred koncem leta srečanje starejših občanov in zatem še skupni zaključek leta. Za aktivno sodelovanje se je posebej zahvalil vsem poverjenikom društva ter članom upravnega odbora, s katerimi dobro sodelujejo. Z vsem kar so storili v lanskem letu je bila zadovoljna tudi tajnica društva Rozika Premzl, ki je povedala, da v društvu prevladujejo ženske, saj jih je 176, medtem ko imajo moških le 129. V lanskem letu so uspešno izvedli tri izlete, dva na sosednjo Madžarsko, enega pa na Svete Gore. Sicer pa v okviru društva deluje tudi skupina pevk Druge pomladi, ki je lani izdala svojo prvo kaseto, v kratkem pa načrtjujejo še drugo. M. Ozmec [TlI m\m Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: # NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega prelu fi. N LU CÛ u LU í/) LU NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: v DS:_ Datum naročila in podpis: ,Tel.: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma 'je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. 'A^rtni center KALIA Vabljeni v Vrtni center KALIA Semenarne Ljubljana Ormoška 3, Ptuj, kjer vam za lepši vrt in dom nudimo: z NARAVO V SRCU ŠIROKA PONUDBA: + semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček + semena poljščin in okrasnih trat + lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenjaki, folije, agrokoprena, posode za kmetovanje + sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota + hrana in oprema za male živali SVETOVANJE: + strokovno svetovanje dipl. ing. agr. UGODNOSTI: * Ponudba meseca (akcijske cene vsak mesec od 5. do 20. v mesecu) * Kartica popustov UREJENO PARKIRIŠČE Informacije na tel.: 02/774-04-11 Delovni čas od marca dalje: vsak dan od 730 do 17. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure Soustvarjajmo naravo! - SEMENARNA Ljubljana Sen n Ljubtjana, AA, Dolenjska cesta 242, LJubljana, tel: 01/427-33-01, fax: 01/427-33-38, internet: ivmv.semenarna.si PO SLOVENSKIH GORICAH ZAVRH / 40 let td rudolf maister - vojanov Delavni pri razvoju svojega kraja Zavrh - slikovita vas z razglednim stolpom, čudovitim razgledom in ~udovitimi ljudmi, ki z odprtimi rokami sprejemajo obiskovalce. V tej vasi so v soboto, 20. aprila, slovesno proslavili 40-letnico turisti~nega društva Rudolf Maister - Vojanov. Člani vokalnega kvinteta Završki fantje Društvo je bilo ustanovljeno 24. decembra 1961. Za predsednika je bil izvoljen Janez Karo. Takoj po ustanovitvi so pri~eli aktivnosti za postavitev razglednega stolpa na Zavrhu. Na~rt za 24-metrski razgledni stolp je izdelal Borut Maister, sin Ro-dolfa Maistra. Odprli so ga leta 1963, ob tem pa se je zbralo ve~ kot 3000 obiskovalcev. Stolp je ponujal prekrasen pogled dale~ naokoli vse do leta 1979, ko ga je neurje tako mo~no poškodovalo, da so ga morali porušiti. V letu 1981 so Zavr{ani pri~eli priprave na postavitev novega stolpa. Podjetje IMI Klemos iz Lenarta je prevzelo organizacijo in postavitev; še posebej si je za to prizadeval tedanji direktor Avgust Senicar. Podjetje je za-ra~unalo samo material, ostala dela so opravili zastonj. Veliko so pomagali posamezniki, po- djetja, obrtniki in tako je Za-vrh leta 1981 dobil nov kovinski razgledni stolp. Na Zavrhu so v letu 1983 pri-~eli pripravljati Maistrovo spominsko sobo. Idejno zasnovo spominske zbirke je oblikoval profesor Aleš Arih z Zavoda za varstvo naravne in kulturne de-di{~ine. Soba je bila odprta septembra 1986, nato so jo morali zaradi denacionalizacije zapreti, ponovno pa so jo odprli novembra 1999 v prenovljenem kulturnem domu na Zavrhu. Društvo pa že 16 let organizira Maistrove dneve na Zavrhu in skrbi za urejeno okolje ter pripravlja mnoge druge prireditve. Sobotne slovesnosti v kulturnem domu na Zavrhu so se zraven doma~inov udeležili tudi prof. dr. Bruno Hartman, avtor knjige o generalu Maistru, mag. Milan Lovren~i~, predsednik V imenu Turistične zveze Slovenije je priznanje s srebrnim znakom društvu podelil Janez Ribič Društva general Maister iz Ljubljane, Aleš Arih, Stane Kocu-tar, mag. Marjan Toš, mag. Ivan Vogrin, župan ob~ine Lenart, Franc Krivec, podžupan ob~ine Lenart, predstavniki vojašnice Rudolfa Maistra iz Maribora in mnogi drugi. Zbrane so pozdravili ~lani vokalnega kvinteta Završki fantje s pesmijo generala Rudolfa Maistra Završki fantje. V kulturnem programu so nato nastopili še u~enci OŠ Vo-li~ina. O zgodovini društva je govorila predsednica turisti~ne-ga društva Dragica Bezjak. V imenu Turisti~ne zveze Slovenije je priznanje s srebrnim znakom društvu podelil Janez Ribič, tudi župan sosednje ob~i-ne Duplek. Na prireditvi so podelili priznanja in zahvale vsem, ki so s svojim delom prispevali k rasti in ugledu turisti~nega društva. Med njimi tudi dve posmrtni: Janezu Karu za nesebi-~ni trud pri ustanovitvi društva in postavitvi prvega razglednega stolpa in Borutu Maistru za izdelavo na~rtov za prvi razgledni stolp. Zbranim je ob koncu govoril predsednik Društva general Maister iz Ljubljane mag. Milan Lovren~i~ in turisti~nemu društvu poklonil kip generala Rudolfa Maistra, ki ga je izdelal prof. Bojan Štine iz Ljubljane. Zmago Šalamun SV. JURIJ / osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku in jurjevanje Jurij blagoslovil konje Prireditve ob Jurjevih dnevih 2002 pri Sv. Juriju potekajo že od 14. aprila. V soboto, 20. aprila, pa je bila osrednja prireditev ob 6. krajevnem prazniku KS Sv. Jurij v občini Lenart. Konje je blagoslovil domači župnik Alojz Antolin Slovesnost se je pri~ela s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, sledila pa je proslava. Kulturni program so pripravili ~lani kulturnega društva Ivan Cankar pod vodstvom Cilke Ne-uvirt, povezovala pa ga je Janja Kojc. Zbranim je o doseženem in o na~rtih govoril predsednik KS Sv. Jurij Jože Skrlec. Na proslavi so podelili tudi priznanja vinogradnikom in priznanja KS Sv. Jurij. Podelili so tudi tri SV. JURIJ / OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU Ponižujoče kvote EU V ~etrtek, 18. aprila, je bila v kulturnem domu pri Sv. Juriju okrogla miza o kmetijstvu z naslovom Slovensko kmetijstvo ob vstopu v EU, ki sta jo organizirala KS Sv. Jurij in poslanska pisarna Lenart. Na njej so sodelovali Darko Simončič, državni sekretar, in Dušan Vujadinovič, državni podsekretar, oba z ministrstva za kmetijstvo, mag. Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, mag. Janez Kramberger, poslanec državnega zbora in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, in Ervin Kuhar, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ter Jože Skrlec, predsednik Kmetijsko- gozdarske zbornice, enota v Lenar- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Svetniki iVIestne občine Ptuj iz svetnišite skupine LDS Vam islcreno čestitamo ob PRAZNIKU DEU< in DNEVU UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU. Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov. Vodja svetniške skupine Emil Mesaric tu. Gostje so govorili o pripravah Slovenije na vstop Slovenije v EU in kaj vstop pomeni za slovensko kmetijstvo. Direktor KGZ Slovenije Er-vin Kuhar je bil kriti~en in je poudaril, da je treba v predv-stopnem ~asu razviti v slovenskem kmetijstvu panoge, ki jih v EU ni ve~ mogo~e razvijati. To pa bo po njegovem mnenju zelo težko, saj s takšnimi sredstvi, kot jih sedaj nudi vlada, razvoj kmetijstva ni možen, kar pa tudi pomeni, da vlada nima posluha za kmetijstvo. Kvote, ki jih predlaga EU, so za slovensko kmetijstvo ponižujo~e. Zbrani so gostom zastavljali razli~na vprašanja, povezana s kmetijstvom: zakaj še vedno ni rešena denacionalizacija; kako je s subvencijami; kako bodo preživele male kmetije; koliko kmetov bo Slovenija sploh lahko imela ob vstopu EU; kako preživeti na kmetiji s kreditom s takšnimi obrestmi, kot jih ponujajo banke itd. Nekateri so se spraševali, ali bodo z vstopom Slovenije v EU propadle male kmetije ali ne bo to še pospešilo zaraš~enosti Slovenije. Drugi so predlagali, da je potrebno organizirati vseslovensko stavko kmetov. Skratka v dvorani je prevladovalo mnenje, da ima vlada ma~ehovski odnos do kmetijstva in premalo denarja namenja za investicije v kmetijstvu, zato je slovensko kmetijstvo v zadnjih desetih letih že marsikaj zamudilo. Zmago Šalamun najvišja priznanja KS Sv. Jurij - Jurjeve srebrnike, ki so jih prejeli Ivan Spindler, Danica Sinič in LD Sv. Jurij. Po kon~ani proslavi so za pogostitev poskrbeli ~lani društva vinogradnikov Sv. Jurij in društvo kme~kih gospodinj. V nedeljo je bilo pri Sv. Juriju tradicionalno žegnanje, ki se je pri~elo z budnico slovensko-goriške godbe na pihala MOL iz Lenarta. Sledila je slovesna sveta maša, po njej pa tradicionalno jurjevanje in mimohod konj s predstavitvijo konj in rejcev. Po mimohodu je konje blagoslovil farni župnik Alojz Antolin. Na prireditvi se je zbralo veliko ljudi in okrog sedemdeset konjev. V mimohodu so sodelovali posamezniki s konji, posestvo Hetja, Konjeniški klub Polo, Konjeniški klub Ceršak, Konjeniški klub Pesnica, konjeniško društvo Prijatelji konj iz Dupleka in v ob~ini Lenart že tradicionalni konjeniki Her-bersteinova konjenica. Na konju se je pojavil tudi zeleni Jurij, ki ga je upodobil doma~in Marjan Senekovi~. Prireditev ob Jurjevih dnevih se bodo nadaljevale jutri (26. aprila) z obiskom bolnih krajanov na domu. V soboto (27. aprila) pa bo pohod po krajevni skupnosti, ki ga organizira TD Desdiš~ina. Postavili bodo tudi prvomajsko drevo in pripravili kresovanje. Jurjevi dnevi se bodo zaklju-~ili prvega in drugega maja s športnim sre~anjem med zaselki v KS Sv. Jurij. Zmago Šalamun Tudi najmlajši so prijezdili Qé^émtam BENEDIKT / SREČANJE PEVSKIH ZBOROV JSKD - Območna izpostava Lenart je v soorganizaciji s kulturnim društvom Benedikt organiziral v petek, 19. aprila, v kulturnem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov in skupin. Nastopilo je pet mešanih pevskih zborov: MPZ Mery Jurman iz Lenarta pod vodstvom Nataše Komperšak, MPZ kulturnega društva Sv. Ana pod vodstvom Natalije Šijanec, MPZ iz Cerkvenjaka pod vodstvom Marije Vogrin, MPZ kulturnega društva Benedikt pod vodstvom Marine Jurančič in MPZ kulturnega društva Sv. Frančišek od Svete Trojice, ki ga vodi Andrej Dvoršak. Nastopili sta tudi dve skupini: vokalni kvintet Završki Fantje iz Lenarta, ki ga vodi Darko Škerget, in kvintet društva upokojencev iz Voličine, ki ga vodi Toni Masten. Srečanje je strokovno spremljal Aldo Kumar. LENART / LUTKARJI NA DRŽAVNEM SREČANJU Z območnega srečanja lutkovnih skupin, ki je potekalo v Benediktu, sta se na me- dobmočno srečanje lutkovnih skupin, ki je potekalo v Slovenski Bistrici 9. aprila, uvrstili dve lutkovni skupini iz Lenarta: Kobaceki iz OŠ Lenart, mentorica Marjetka Šenekar, s predstavo Ele Peroci Muca copatarica in Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta z avtorsko priredbo islandske pravljice Svetlane Makarovič Maček Mačkurrson, ki ga vodi Kristina Travnekar. Na medobmoč-nem srečanju pa je za državno srečanje bila izbrana skupina Kobaceki iz OŠ Lenart. Skupino sestavljajo učenci 2. in 3. razreda osnovne šole. Državno srečanje poteka danes (25. aprila) v Kranju. Na medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin so se uvrstili tudi člani otroške gledališke skupine MI iz OŠ Lenart s predstavo Dese Muck Hči lune v režiji Marjetke Šenekar. Srečanje je bilo v ponedeljek v Ormožu. Zmago Šalamun OD TOD IN TAM razmišljamo Moi pravokotnega medija če ste prebrali naslov, vam verjetno ni nič jasno in se sprašujete, kaj pa zdaj spet ta "bluzi". Pravokotni medij je zame čisto ni~ drugega kot vsakdanja nam na{a draga televizija. Zakaj pravokotni? Ker ima obliko pravokotnika — čisto logično, kajne? Pa kljub temu nima nobene povezave z matematiko. "Srečala" pa tudi {e nikoli nisem televizije v obliki kak{nega drugega geometrijskega lika — kaj pa vem, na primer stožca ali trikotnika. Glede na to, kako bliskovito napreduje dana{nja tehnologija, bo verjetno sčasoma tudi to možno. No, oni dan, nič hudega sluteč, odprem svoj "predpotopni" televizor — imam {e tistega ta starega od Gorenja, katerega leta se že nevarno približujejo mojim in ki besede daljinec v svojih navodilih za uporabo ne pozna. Pa da ne bo pomote, z njim sem čisto zadovoljna, saj {e novi pralni stroj večkrat razočara kot pa on. Za najnovej{i model barvnega lepotca pa bi morala začeti delati na znanem reku, ki pravi: kamen na kamen palača. Ampak jaz se ga vedno "ognem" s tistim svojim tipičnim: kamen na kamen, kup kamenja! Pa itak, saj sem rekla, da sem z njim zadovoljna, no ja, samo včasih, ko sem lena, ko je treba vstati in menjati kanal ... Takrat bi pa tudi daljinec prav pri{el ... Nekega večera, ko nisem mogla zaspati od dopadljivih vtisov na svojem GSM telefonu, sem pač prižgala stari dobri pra-vokotnik, ki ti zmeraj v tak{- nih trenutkih sku{a pomagati po svojih najbolj{ih močeh. In sem upala, da me bo popeljal v spanec, ki mi je manjkal še od prejšnjega večera. Na TV Slovenija spet nič pametnega, sama politika in mlatenje prazne slame, pa letalo gor in dol, za tisti dan sem imela poročil ob pol osmih že dovolj. Naslednja izbira je Kanal A: najprej neke smešnice od Cybill, za katero moram priznati, da pri svojih letih še vedno prekaša kakšno pol mlajšo igralko, zatem je sledila še ena humoristična nanizanka z naslovom Noro zaljubljena, ki pa me je spet spravila v prvotni položaj nespanca in v ponovno razmišljanje o večni in nikoli izpeti temi naših življenj — ljubezni, tokrat za spremembo o moji. Tiste pol urce, kolikor je nanizanka trajala, je tako minilo mimogrede, z mislimi nanj, tako da pri mili volji zdaj ne vem, kaj je bila osrednja tema tokratnega dela epizode. In potem, dragi moji, pa je sledilo nekaj, zaradi česar pa nisem imela miru kar nekaj časa. Namreč, tisti večer se je na Kanalu A "zgodil" tudi kontroverz-ni Jerry Springer show. Ura natanko 23 in 10 minut. O.K. Dovolj pozno. Vsi "pridni" že spijo. Sicer pa mi je bilo že tako ali tako iz tistega, kar je bilo v medijih napisano o tej oddaji, povsem jasno, kaj naj pričakujem oziroma bolje rečeno, kaj naj bi morala pričakovati. Show baje v Ameriki vzbuja prave ovacije in zato mi je zdaj tudi kristalno jasno (joj, ups, skozi kristal pa se menda ne vidi jasno, ali pač?), zakaj na začetku istoimenskega voditelja izstrelijo v zvezdniško orbito z njemu verjetno dragim nazivom: osmo čudo sveta. Mi lahko kdo pove, katerih je prvih sedem? Samo tisti, ki ne verjamete v čudeže, ste tokrat na žalost izvzeti. No, saj vsi, ki oddajo spremljate, veste, o čem govorim. Sama sem jo prvič gledala pred dobrima dvema mesecema, pa še to zaradi tega, ker me je ma-tral firbec. Takrat so govorili o skokih čez plot. Prvič sem od gledanja odnesla obilico novih besednih izrazov, ki jih sicer skušajo nekako "odstraniti", pa se vendarle nekatere prav sočne izmed njih izmuznejo nememu tonu oziroma bolje rečeno nadležnemu pisku. Moj prvi vtis ni torej bil nič posebnega. Vprašala sem se le, kdo to sploh gleda. Pa da zdaj preidem k temu, zakaj sem se v drugo odločila, da show pogledam do konca! Namreč pritegnil me je nič drugega kot sam naslov: "I'm sleeping with my mother!" Ker je bila ura, kot že rečeno, nočna in ker moje oči bolj slabo kaže- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Prazniine ocene Na slovenski televiziji so nas spomnili, da je bil dr. Janez Drnovšek pred desetimi leti prvič izvoljen za predsednika slovenske vlade. Potem se je to v zadnjem desetletju zgodilo še trikrat. Vmes je enkrat - zaradi izglasovane nezaupnice - premiersko pozicijo zapustil nekaj mesecev pred iztekom mandata. Nesporno je, da je dr. Drnovšek vtisnil zaznaven pečat prvemu desetletju slovenske samostojne državnosti. Pomembno in značilno pa je predvsem to, da je v tem obdobju dr. Drnovšek (tako ali drugače) v vladanje vključil tako rekoč vse akterje slovenske pluralistične politične scene. Izjema je edino Jelinčič s svojo Slovensko nacionalno stranko. Ne glede na to, kako je dr. Drnovšek v posameznih obdobjih vladal, koliko je bilo pri tem "soliranja" in premoči ter samovolje LDS, je vendarle res, da so se v njegovih vladajočih koalicijah zvrstile vse slovenske politične opcije. VLADANJE VSEM Seveda bi bilo zanimivo, če bi kdo poskušal natančneje ugotoviti, kako je takšna "participacija" pri vladanju na Slovenskem vplivala na vsakokratno funkcioniranje vlade, predvsem pa tudi na splošne politične razmere v Sloveniji, ali so takšne raznolike sestave vlade zagotavljale (ali pa preprečevale) učinkovito in nekonfliktno reševanje najbolj aktualnih in najzahtevnejših nalog. Objektivna analiza dela različnih Drnovškovih koalicij bi bila koristna, da bi videli, kakšni modeli vladanja so lahko za Slovenijo najuspešnejši. Seveda bi v tem okviru veljalo posebej oceniti tudi neposredno vlogo predsednika vlade, predvsem tudi z vidika celovitega delovanja vlade. Površen pogled na preteklo obdobje pove, da so bila leta, ko je dr. Drnovšek bolj vztrajal na usklajenem delovanju vlade, pa tudi časi, ko so nekatera ministrstva izgledala kot vlada v vladi. V glavnem pa Drnovšku (razen občasnega "taktiziranja" in mečkanja z odločitvami) ni mogoče očitati, da bi pretirano koketiral z različnimi "interesi" koalicijskih partnerjev oziroma popuščal njihovim pritiskom. Dr. Drnovšku so mnogi, predvsem tudi tisti, ki so z njim sodelovali v koaliciji, večkrat zamerili "samovoljo" pri sprejemanju odločitev in usmerjanjau vlade. Vendar to ni samo in predvsem njegov problem, ampak vprašanje funkcioniranja in politike, tudi moči in sposobnosti tistih, ki so šli z njim v navezo. Neprepričljivo so delovali in delujejo vsi tisti, ki so skušali dopovedati, še zlasti ob različnih neprijetnih epizodah in problematičnih rešitvah, da v vladi nimajo "vpliva". To je bil in je predvsem njihov problem. Drugače povedano: če z Drnov{kom ni bilo (ali ni) mogoče sodelovati, so imeli in imajo vse možnosti, da izstopajo iz koalicije z njim. Glede tega je bil te dni zelo jasen "novi politik" Vehovar, nekdanji vrhunski {portnik, ki je zdaj tajnik Butove Slovenske ljudske stranke (SLS). V zvezi s pogostimi dilemami v stranki, ali je sedanja koalicija SLS z Drnov{kovo LDS za stranko koristna ali {kodljiva in ali ne bi bilo morda bolje, če bi iz nje izstopili, odgovarja, da mora vsaka stranka predvsem vedeti, kaj hoče. Zanj je koalicija z Drnov{-kom koristna, če pa bi se stranka že odločila za "izstop", pa bi morala to storiti {ele tedaj, ko bi ugotovila, da ji koalicija ne zagotavlja izvajanja in potrjevanje njene te- meljne programske usmeritve ... Vsekakor pa po desetih letih nobena stranka, ki je "participirala" v vladi, ne more trditi, da so uspehi, predvsem pa morebitne "napake" in pomanjkljivosti v vladanju zgolj Drnov{kova zasluga oziroma krivda. Po desetih letih je razvidno tudi to - in morda gre zasluge za tak{en položaj pripisati prav koalicijskim vladam - da v slovenski politični praksi ta čas vendarle čedalje bolj prevladuje bolj strpen dialog, razlike v pogledih na posamezne pojave in probleme postajajo nekaj "normalnega", manj je nekdanjih skrajnostnih ocen in skonstruiranih obtožb, prepirov in diskvalifikacij brez argumentov. Na to drugačnost so nas spomnili nekateri TV posnetki političnih priprav iz preteklosti, ki so jih ob Dr-nov{kovi "desetletnici" zavrteli na nacionalni televiziji, pa tudi umirjeni nastopi predstavnikov večine strank, ko so ocenjevali zadnje desetletno obdobje. Značilen je bil tudi nastop dveh ekonomskih strokovnjakov, profesorjev ekonomije (eden izmed njiju je bil nekaj let tudi gospodarski minister) dr. Lojzeta Sočana in dr. Tajnikarja. Oba sta sogla{ala, da za Slovenijo zadnje desetletje v ekonomskem smislu ni bilo "izgubljeno", čeprav bi lahko razpravljali o tem, ali ne bi bili lahko dosežki {e bo-lj{i. Kot ekonomista sta tudi dejala, da nakup novega državnega letala z ekonomskega vidika ni tak{-en problem, kot sku{ajo dokazati posamezni politiki, bolj problematično je vpra{anje, ali je vlada za nakup izbrala pravi trenutek in uporabila pravilno argumentacijo. Vsekakor pa sta jasno, čeprav ne direktno, povedala, da zdaj za Slovenijo ni dilema nakup letala ali povi{anje plač zdravnikom oziroma komurkoli iz javnih služb. Zavedati bi se morali nečesa drugega: plače v slovenskem javnem sektorju so dosegle previsok nivo, če jih primerjamo s plačami tistih, ki ustvarjajo denar zanje, torej v gospodarstvu. Slovenija je posta- jo (pa na žalost to še ni starostna slepota), sem ostala kot prikovana pred ekranom. V oddaji sta se predstavila mati in sin; sin, poro~en 12 let, mati vdova, ki po njenih besedah do svojega sina goji brezpogojno ljubezen, ona ga je rodila, mu podarila življenje, ona je njemu vse in tra la la. Skratka, ljubezni na kupu, kolikor vam je drago. Do tu še gre, materinska ljubezen je resda prvinska, nadalje pa so ustvarjalci oddaje prestopili mejo vsakega okusa. S kamero so namre~ posneli ljubezenski prizor med materjo in sinom. Ogabno, nagravžno, fuj! Potem sta se oba znašla v studiu in ~isto odkrito povedala, da pa~ seksata. To je bilo zanju nekaj povsem normalnega in to sta povedala javno na televiziji! Vsi, ki ste to oddajo slu~ajno gledali, lahko bolje razumete, o ~em je govora. Tudi jaz verjetno ne bi slepo verjela, ~e bi mi kdo povedal kaj takega, želela bi si stvar ogledati in se prepri~-ati na lastne o~i. Sprašujem se samo, zakaj nekaj tako izprijenega in zakaj vse to pred male ekrane. So to res zgodbe, ki ljudi pritegnejo, ob katerih naj bi se sprostili in vsaj malo pozabili na lastne težave? Kar pa je najve~ji hec, show na Kanalu A predvajajo že ob 19.15, tisto ob enajstih pono~i je samo ponovitev! Tako lahko tudi vaši vrli otroci, medtem ko vi v dnevnih sobah spremljate poro~ila, v svoji sobi, pod pogojem, da imajo tisto pravokotno stvarco, po mili volji vso zadevo gledajo in dobijo kajpada zelo "pou~en" moralni nauk. Bronja Habjanic la svojevrsten fenomen v Evropi - nikjer drugje namreč razkorak med plačami negospodarstva in gospodarstva ni tako velik in tako očitno na {kodo gospodarstva ... OPTIMIZEM NARODA" OČETA Te dni sem se pogovarjal z nekdanjim predsednikom predsedstva Slovenije in mednarodno priznanim ekonomskim strokovnjakom, dolgoletnim visokim funkcionarjem Organizacije združenih narodov Janezom Stanovnikom. Ko sem "očeta naroda", kot so ga mediji poimenovali v času njegovega predsednikovanja, ki je bilo med drugim tudi polno spopadov z Milo{evičem in njegovimi pritiski na Slovenijo, vpra{al, kako doživlja dana{njo Slovenijo, kaj mu je v njej v{eč in kaj ga moti, je odgovoril, da je veliko več tistega, kar mu je v{eč, kot tistega, kar je moteče. "Morda bi lahko celo rekli, da je moj pogled nekoliko bolj optimističen od splo{nega prepričanja ali splo{ne ocene. Slovenska gospodarska osamosvojitev je bila izvedena neprimerno bolje, kot sem pričakoval in se bal. Predvsem sem se bal, da ne bomo sposobni tako hitro diverzificirati svoje zunanje trgovine, zavedal sem se, da je restrukturiranje gospodarstva velik in težak problem, in strah me je bilo, da temu ne bom kos, pa smo bili ... Na različnih področjih na{ega družbenega življenja se kaže, da je demokratična sprostitev, ki je nastopila po devetdesetem letu, pokazala izjemno veliko latentne, skrite energije pri ljudeh. Lahko rečem, da je splo{en položaj na duhovnem področju zelo pozitiven. Zlasti me veseli to, da je večja odprtost Slovenije omogočila razbijanje pro-vincializma. Prepričan sem, da je Slovenija zdaj veliko manj provin-cialna, kot pa je bila v zadnjih desetletjih, lahko bi celo rekli v času dveh generacij ... " Jak Koprive PO SLOVENIJI OBETAJO SE SPREMEMBE NOVEGA REGISTRACIJSKEGA SISTEMA Že v kratkem se obetajo prve spremembe lani decembra uveljavljenega registracijskega sistema. Kot je napovedal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Bojan Bugari~, so predlagali spremembe, po katerih bi uporabniki storitev nalepke za tehni~ni pregled motornih vozil na svoje vozilo lahko lepili tudi sami. Nalepko v spodnji desni kot notranje strani vetrobranskega stekla vozila zdaj nameš~a le pooblaš~eni tehnik — kontrolor. Takšna ureditev pa med uporabniki ni naletela na odobravanje, nastajale so vrste, zdaj pa naj bi prav z namenom zmanjševanja ~akalnih vrst ter poenostavitve postopkov omogo~ili lastnikom vozil, da tudi sami, lastnoro~no, namestijo nalepko in tako prihranijo nekaj ~asa in denarja. PRISTOJNA PARLAMENTARNA KOMISIJA PREJEMA VEDNO VEČ PETICIJ Komisija Državnega zbora za peticije je od za~etka letošnjega leta do 28. februarja prejela 86 peticij. Po besedah predsednika komisije Janeza Drobni~a (Nsi), število peticij naraš~a, kar pomeni ve~ dela za oddelek za peticije, pa tudi ve~jo obremenitev za samo komisijo. V omenjenem ~asu se je sicer najve~ vlog nanašalo na zavla~evanje postopkov na sodiš~ih, na kar pa po pojasnilih sekretarke komisije vpliva tudi ve~ poro~anja o tem problemu v medijih. Člani komisije so informacijo o prispelih peticijah sprejeli, v krajši razpravi pa so se ustavili pri problemu uveljavljanja statusa žrtve vojnega nasilja, pri peticiji v zvezi s t.i. dahavskimi procesi in pri zamudah pri izpla~evanju hrvaških pokojnin slovenskim državljanom. Drobni~ je komisijo obvestil tudi o dogodkih v primeru družine Šoštari~, ki se je bila zaradi nasilnega soseda prisiljena izseliti iz svojega stanovanja v Domžalah. NOVI PREDSEDNIK RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE JANKO PREDAN Člani glavnega odbora in predstavniki obmo~nih združenj Rde~-ega križa Slovenije so na izredni generalni skupš~ini za predsednika izvolili Janka Predana, za generalno sekretarko pa je bila imenovana Tanja Kostnapfel — Rihtar. Predan je bil za predsednika izvoljen v drugem krogu s 76 glasovi, njegov protikandidat, poslanec državnega zbora Aurelio Juri, pa je v drugem krogu prejel 34 glasov od skupno 110 prisotnih delegatov. Skupš~ina je izvolila še zamenjave za tri ~lane glavnega odbora, novi ~lani pa so postali Mihael Petrovi~, Aleš Marko~i~ in Nina Jeri~. Novoizvoljeno vodstvo bo svoje funkcije opravljalo do sklica redne programske volilne skupš~ine, ki bo predvidoma marca 2003. ROZMAN ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE, KRESNIK ZA MARIBORSKEGA ŽUPANA Kandidat Lige za Slovenijo (LS) za predsednika države je Tomaž Rozman, kandidat Stranke slovenskega naroda (SSN) za župana mariborske mestne ob~ine pa Robert Kresnik, sta na novinarski konferenci v Mariboru sporo~ili vodstvi LS in SSN, ki skupaj z drugimi strankami in civilnimi gibanji sodelujeta v marca letos ustanovljeni Zvezi Lipa. Regionalizacija Slovenije, razvoj turizma, obrti in ban~ništva, ve~ žensk v parlamentu in na vodilnih položajih v gospodarstvu, zmanjšanje državne administracije vsaj za polovico, socialna država brez pokojninskih privilegijev, resni~no brezpla~no šolstvo in prestavitev tovornega prometa na železnico je nekaj poudarkov iz Rozmanovega volilnega programa. ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA ODSLEJ NEPOSREDNO PREKO INTERNETA Zasedanja državnega zbora, ki potekajo v veliki dvorani na Šubi~evi 4 v Ljubljani, bo poslej mogo~e neposredno spremljati preko interneta in internega kabelskega sistema v parlamentarni zgradbi. Obenem bo državni zbor z novim video sistemom za prenos sej, vrednim 71 milijonov tolarjev, zagotavljal tudi distribucijo video signala, od programskega koncepta posamezne televizijske hiše pa je odvisno, v kolikšni meri bo izkoriš~ala te brezpla~ne možnosti. Na ta na~in naj bi bila ~im širša javnost obveš~ena o delu zakonodajnega telesa. SREDSTVA ZA SLOVENSKE IZSELJENCE IZ AVSTRIJSKEGA ODŠKODNINSKEGA SKLADA Predstavniki avstrijskih zveznih dežel in Judovske skupnosti v Avstriji so na Dunaju dosegli soglasje o odškodninah za premoženje judovske skupnosti, ki je bilo med nacisti~no vladavino zaplenjeno oziroma uni~eno. Dežele bodo zato v naslednjih petih letih vpla~ale 18,2 milijona evrov v poseben avstrijski zvezni sklad. Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider je v prispevanje koroškega deleža privolil pod pogojem, da lahko tudi koroški Slovenci, ki so bili v ~asu nacionalsocializma izseljeni, pri omenjenem zveznem skladu zahtevajo odškodnino za zaplenjeno ali uni~eno premoženje. O INTEGRACIJSKI POLITIKI IN TEŽAVAH LJUDI BREZ STATUSA Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope je 17. aprila pripravil zanimivo okroglo mizo z naslovom Ali ima Slovenija integracijsko politiko? Najve~ pozornosti je bilo namenjeno težavam beguncev, priseljenih delavcev in osebam brez pravnega statusa, med katerimi nekateri živijo v Sloveniji že ve~ desetletij. Kar nekaj udeležencev se je strinjalo, da Slovenija že skoraj desetletje siste-mati~no krši ~lovekove pravice beguncem v Sloveniji, saj namre~ njihov status še vedno ni urejen oziroma je samo za~asen. Oseb brez statusa, predvsem ljudi, ki naj bi jih država po osamosvojitvi preprosto izbrisala iz centralnega registra prebivalstva, je po nekaterih ocenah približno 80.000, s ~imer so ti izgubili vse državljanske pravice. Pripravila: Bronja Habjanic LITERARNA STRAN LITERARNO KOLO (4) / ivan potrč - 1 Morilec Hedlov Juzek Hedlov Južek ne more zatisniti očesa. Komaj dvajsetletni kmečki fant, ki ima za seboj zlo~insko dejanje - umor. Umor iz strasti, umor iz ljubezni, umor, ki ga je pahnil za rešetke in mu vzel svobodo. In kadar so noči dolge in ne more spati, govori svojemu sojetniku, zaposlenemu kot pisarju v kaznilnici. Gotovo ste bralci že spoznali, o katerem znamenitem delu Ivana Potrča govorim. Tako nekako bi lahko na kratko povzeli tiste prve, uvodne elemente romana Na kmetih. Pisatelj nas postavi v prostor kaznilnice, kjer se nato pred nami razpira slika mladega Južka. Preden se poglobimo v ta roman, je morda dobro prevetriti še nekaj teoretičnih dejstev. Roman šteje slovenska literarna zgodovina za enega najpomembnejših, saj gre za prvi roman na Slovenskem, ki se kmeta loti še po drugi, povsem novi plati. Potrča namreč ne zanima zgolj kmet kot posameznik, njegova vloga in položaj v širšem kolektivu, temveč ga zanima njegova usoda, ponotra-njeni svet. Zanima ga, kako takšen človek sploh živi, kaj je zanj značilno po duševni plati. Gre torej za psihološki roman s kmečko tematiko, ki pa ga lahko žanrsko označimo še vsaj z dveh zornih kotov. Če se najprej ustavimo pri oznaki psihološki roman, torej tak, ki se - najbolj poenostavljeno rečeno - ukvarja z duševnimi plastmi posameznika na literarnem nivoju, potem ugotovimo, da taka žanrska oznaka ni zmotna. Roman je resda postavljen v čas zadružništva in težkega gmotnega položaja kmeta, v čas krivic in bojev za grunt, vendar se Potrč ne ustavlja pri teh velikih temah. Te mu služijo le kot sredstvo za poseganje v človeka, v posameznika in njegovo dušev-nost. Druga dva zorna kota kažeta, da bi lahko roman žanrsko opredelili tudi kot kriminalko in nenazadnje erotični roman. Od kod kriminalka? Opredelitve tega žanra se od teoretika do teoretika razlikujejo, tudi posamezne nacionalne književnosti imajo do tega problema različen pristop. V grobem je to literarno delo, katerega osrednja os so pravzaprav zločini, med temi še največkrat umor. In če povežemo, da se avtor ukvarja s psiho posameznikov, zgodbo pa razplete z umorom iz strasti, potem bi bil ta pogled s stališča kriminalke povsem mogoč. Oznaka erotični roman je bolj problematična. Mnogi teoretiki in literarni zgodovinarji trdijo celo, da gre za prvi slovenski erotični roman v pravem pomenu besede. Res je, da roman prinaša to novost, da avtor gleda na človeka s povsem nagonske plati. Človek, ki ga obvladujejo nagoni in ki je končno tudi njihov suženj. To so sicer poteze, ki niso pogoste za socialni realizem, so pa vse pogostejše v literarnih smereh, ki se pojavijo kasneje. V ospredje vstopa človek kot posameznik, ki se bije med razumom in čustvi, katerega zlomijo usodni nagonski impulzi in kot takšen praviloma le s težavo živi normirano in družbi prilagojeno življenje. Veliko je pisateljev, ki so v času Ivana Potrča in hitro po njem opozarjali na nagonsko plat človeka. Velja omeniti zlasti Vitomila Zupana in Ferdo Godina. Pa vendar roman Na kmetih še posebej izstopa. Pisatelju je namreč uspelo združiti toliko različnih komponent. Široke politične in gruntarske boje, temi vojne in revolucije, na dru- gi strani pa močan človekov gon po bližini, ljubezni in seksualnosti. Zgodba je za bralca privlačna prav zaradi številnih zapletov in preobratov. Tudi tehnika, s katero Potrč pričenja roman, je zelo učinkovita. Kakor Kafka nas vrže v prostor in čas, tako da se moramo pošteno oprijeti teksta, da nam po- tudi na Štajerskem terjala veliko žrtev in tako je v tej izgubilo življenje mnogo mož. Ti se so pogosto borili v nemški vojski, kadar so jih Nemci mobilizirali v lastno vojsko, ali pa so bili ubiti med partizani, zlasti v Lackovem odredu. Nekateri so umrli tudi kot talci. Med vojno je bilo tako požganih veliko vasi in domačij, med njimi tudi Hedlova, s katere so se ženske umaknile v gozd. Šele po osvoboditvi so se vrnile na požgano domačijo, v vas pa je prišel tudi Štrafela, ki se je postavljal s tako imenovano "partizansko pravi- stane jasno, kdo je pravzaprav Južek in kaj v kaznilnici sploh počne. Zgodbo nam Južek predstavi kar sam, potem ko - kakor je bilo že navedeno - to govori sojetniku. Ker je to zgodba, ki je v romanu časovno postavljena pred Južkovo aretacijo in ki jo Južek tudi obnavlja kot spomine, bom namenoma tudi sam uporabljal pretekli čas: vojna je co". S tem argumentom in gmotno pomočjo vaščanov je Štrafela obnovil Hedlovino in se tam oženil z Južkovo sestro. Štrafela ni bil moteč samo v širšem smislu, temveč je postal povzročitelj konflikta tudi pri Južku na osebni ravni. Ta namreč ni prenašal njegove oblastnosti in na-pihnjenosti, zato se je raje vse bolj umikal na sosedovo doma- KNJIGA MESECA / knjiga meseca Fužinski bluz Novi roman Andreja E. Skubica, ki je sicer z letnica 2001 pred kratkim izšel pri Beletrini, nosi ime Fužinski bluz, kar nam pove, da je jedro dogajanja v ljubljanskih Fužinah. To je naselje, ki je znano predvsem po velikem odstotku priseljencev iz 'Juge' in za katerega velja, da je slovenski jezik vse prej kot dominantni. Morda so Fužine prav zato kar najboljši možni prostor za opisovanje dneva velike tekme mad slovensko in jugoslovansko ekipo, ki se je odvijala 13. junija 2000 na evropskem prvenstvu. nogometa kot pomembnega elementa identifikacije. Živopisano dogajanje izjemno ilustrira miselnost o t.i. nogometni evforiji množic 20. (očitno tudi že 21.) stoletja. Avtor doživeto opisuje, kako moški s pivom v roki v gostilni sprejemajo tekmo z vsemi sočnimi komentarji in dodatki, ki sodijo zraven, ob vsakem golu pa se slišijo kletvice, veselje in pokanje pirotehnike. Vendar pripoved ni le o dogajanju ob nogometni tekmi, ampak je roman pisan kot zmes štirih zgodb, ki se med seboj prepletajo. Vsi štirje pripovedovalci pa v dnevu, ki je po atmosferi prav poseben in neponovljiv, zelo nazorno opisujejo Andrej E. Skubic je nase dodobra opozoril že s svojim prvim romanom Grenki med, za katerega je prejel kar dve prestižni nagradi leta 2000: nagrado za najboljši prvenec na knjižnem sejmu in nagrado za najboljši roman leta kresnik. Literarni čas Fužinskega bluza je dan nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo. To je bila tekma, ko ni šlo za običajen športni spopad, ampak tudi za spopad na političnem nivoju, ki se je projeciral tudi na nogometno igrišče. In Fužine, kjer so zastopane vse nacionalnosti z ozemlja nekdanje Jugoslavije in njihove različice, so izjemno zanimiv teleskop za opazovanje medosebne odnose v Fužinah. Objektivnega pripovedovalca ni, ampak se realnost odslikava predvsem skozi štiri osebe, ki živijo na istem stopnišču in vsak v svojem svetu. So pripadniki različnih poklicev, socialnih razredov, spolov, generacij, različne nacionalne pripadnosti in različno izobraženi. Tako lahko v romanu opazujemo Vero, upokojeno profesorico slovenščine s propadlim zakonom. Njena realnost je predvsem jezikovna in zaradi svoje močne zavesti o jeziku se velikokrat zgraža nad t.i. ogroženostjo slovenščine. Šestnajstletna Janina je hči Črnogorca in med pisano paleto pripadnikov nasprotnega spola izbira tistega, ki bo stopil z njo na pot seksualnosti. Njen jezik niha od skoraj čisto očetovega jezika, do mestne ljubljan-ščine, prežete z vsemi slengizmi in tujkami. Pero je bivši hevi-metalec in spomini ga vodijo predvsem v čase, ko so se spopadali s šminkerji ter hodili na razvratne alkoholne žure. V sebi zadržuje nikoli izrečeno ljubezen do Irene, ki ga vodi v svet alkoholne omame in svet sanjarjenj, ki ga pripeljejo do socialne izolacije in kasneje celo do mej, ko se mu zruši resničnost. Igor Ščinkavec pa je šofer, pripadnik nižjega sloja, ki sedaj čijo Toplekov, kjer je pomagal pri delu, hkrati pa se je prav tu usodno zapletel z ženskami. Domačija Toplekov namreč ni imela moškega, ki bi jim pomagal pri težjih fizičnih opravilih, in zato jim pride Južek še kako prav. V šali bi lahko rekli, da med ta opravila kaj kmalu padeta tudi stara Toplečka Zefa in njena hči Hana. Zefa je namreč pokazala obraz poželjive ženske, ki si je želela bližine in telesne ljubezni in je kmalu omrežila Južka. Na drugi strani pa se je ta zapletel še v vzporedno ljubezensko razmerje s starejšo Hano, ki je bila prav taka: čutna in željna moškega. Hana je želela prevzeti posest, a ji ga stara Zefa ni hotela izročiti. Zgodbo z zapletenim trikotnikom odnosov prekine še vest, da je Štra-fela zapustil Hedlovino, saj so bili pritiski vaščanov preveliki. In kako se razplete na moč napeta situacija? Zefa je zanosila. S tem se je Ju-žku povsem zaprla pot do mlajše Zefine hčere Tunike, ki ga je vabila z mlado ljubeznijo. Ob tem se razvija še zgodba s strani Hane, ki se je želela z Ju-žkom poročiti, a je Zefa temu močno nasprotovala. V poplavi številnih pritiskov je začela Zefa naposled piti in z žganjem uničevati sebe in otroka. Prav tu nastane za Južka situacija nevzdržna. Konflikt prerase v ka-tastrofične razsežnosti in Južek staro Zefo v prepiru zadavi. Upam, da je sicer zgoščen povzetek tega dela dovolj zanimiv, da bodo bralci posegli po delu, tisti seveda, ki tega še niso storili, za ljubitelje filma pa gre omeniti podatek, da je bil po predlogi romana posnet tudi film Rdeče klasje. Zgodba je namreč več kot zanimiva. Je epsko dodelana, slikovita, ravno prav kompleksna in hkrati privlačna za branje. Tudi plastično oblikovani liki nas vabijo k branju. Tako se je pisatelj še zlasti živo in do podrobnosti študiozno lotil Hedlovega Južka. Prav on je poosebitev folklornega bitja, ki ga vodijo nagoni in mečejo iz ene v drugo situacijo. Južek ni oseba, ki bi se veliko ukvarjala s sočlovekom, tudi ni oseba razmišljanja ali filozofiranja. Zdi se, kot da je v svoji omejenosti zaprt in da pogosto ne vidi ustreznih rešitev. V liku Južka pisatelj pričara junaka, ki pomeni zlom med razumom in nagonom, pri katerem slednji vselej prevladuje in zmaga. Isto bi lahko trdili tudi za ženske like v romanu. Pomanjkanje moških na vasi nima zgolj fizičnih posledic, temveč tudi psihološke. Ženske se zdijo osamljene, prezrte, manjka jim telesnosti, manjka ljubezni. In v tem, vse bolj zafrustriranem ozračju, postajajo druga drugi ovira in prostor silovitega boja. To niso nežna ženska bitja, temveč nebrzdane bojevnice, ki vodijo v propad medosebnih in družinskih odnosov. Ustaviti se velja še ob liku partizana Štrafele, ki se kot bivši partizan postavlja s posebnimi pravicami in kot zajedalec izkorišča vaško okolje. Je lik pokvarjenca z nečistimi računi, ki ga okolje slednjič izloči. Roman Na kmetih, ki je prvič zagledal luč sveta leta 1954, pa je za Ptujčane zanimiv tudi zato, ker se v njem odslikavajo pokrajinske danosti, saj gre navsezadnje za svet na južnem obronku Slovenskih goric, severovzhodno od Ptuja, in sicer za vas Gomila. S Ptujem in okolico pa je pisatelj Ivan Potrč usodno povezan, pa ne samo zato, ker je rojen na Štukih, ampak tudi zato, ker so mu prav ti kraji vselej nudili ogromno literarnega bogastva ... David Bedrac sodeluje pri prodaji stanovanj. Kaže visoko stopnjo nacionalne zavesti, ki jo izraža predvsem z gobezdanjem. Pripovedni čas v romanu ne poteka linearno, ampak se nemalokrat vrača nazaj in razjasni pretekle dogodke, tudi tiste, ki se dotikajo prejšnje družbene ureditve, ko smo še živeli v "bratstvu in enotnosti z našimi južnimi brati". "Fužinski bluz je pisan kot na preskok izmenjujoča veriga monologov vsake od literarnih oseb," je napisal Matej Bogataj v spremni besedi. Vendar zgodbe niso povsem ločene, ampak se prepletajo. Kar je posebej opazno v pričujočem romanu, je jezik. Gre za živo govorico, ki variira od visoke, knjižne norme vse do različnih jezikovnih različic slenga, odmevajo vdori tujega jezika, predvsem pa vanj vdirajo tujke. Jezik karakterizira govorce, le-ti pa menjavajo celo različne socio-lekte. Skubic ima izjemen smisel za jezik, kar smo opazili že v prejšnjem romanu, in tokrat mu je uspelo, da je v izpisu literature ustvaril tako rekoč dokument o tem, kakšni so danes urbani, ljubljanski, predmestni jezikovni tokovi. Jana Skaza PTUJSKA KNJIŽNICA / predstavitev pesniške zbirke aleša štegra Protuberance Aleš Šteger, rojen na Destrniku, je pri Beletrini izdal novo pesniško zbirko z naslovom Protuberance. Na Ptuju bo njena predstavitev danes ob 18. uri v ptujski knjižnici. Aleš Šteger (1973) je pesnik mlajšega rodu. S svojima prvima pesniškima zbirkama, Šahovnice ur (1995) in Kašmir (1997), je odmevno zaznamoval sodobno slovensko poezijo. Obe pesniški zbirki sta bili nagrajeni: za Šahovnice ur je prejel nagrado knjižnega sejma za najboljši prvenec, za Kašmir pa so mu v Celju podelili Veronikino nagrado. S svojo tretjo knjigo, Včasih je januar sredi poletja (2000), je prestopil meje poezije in napisal svoje prvo prozno delo. Pravzaprav gre za potopis, v katerem se nam razkriva Peru, katerega oznaka pa ne velja v klasičnem pomenu. Njegova zadnja knjiga se spet potaplja v okove poezije, vendar malo drugače, kot smo vajeni v njegovih prvih pesniških zbirkah. Vljudno vabljeni na klepet z Alešem Štegrom in predstavitev njegove pesniške zbirke danes ob 18. uri v ptujsko knjižnico. Jana Skaza S u H (n U > U oc u CO u (n Tudi v šestem razredu učenci spoznavajo številna literarna besedila. Precej pester je njihov bralni seznam, pa si ga pobliže oglejmo: - Oton Župančič: Izbrana mladinska beseda - Prežihov Voranc: Solzice - Tone Partljič: Hotel sem prijeti sonce - Rudyard Kipling: Knjiga o džungli - Inge Kotter: O super starših lahko samo sanjaš - Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi - Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3/4 - Edvard Petiška: Stare grške bajke - Milan Dekleva: Naprej v preteklost David Bedrač PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / s patrom tarzicijem kolenkom o gradnji minoritske cerkve Ne le cerkev, tudi kulturni spomenik Gradnja nove minoritske cerkve z baročnim pročeljem se je začela 29. junija lani, ko so simbolično vzidali temeljni kamen. Po desetih mesecih gradnje gredo h koncu dela v okviru tretje gradbene faze, saj je cerkev pod streho. Pred enim letom so bili na kraju, kjer danes že stoji cerkev, vidni ostanki nekdanje pošte. TTetja gradbena faza bo predvidoma končana do konca aprila. O gradnji nove ptujske minoritske cerkve smo se pogovarjali s p. Tarzicijem Kolenkom, gvardijanom minoritskega samostana, in Janezom Rožmarinom, članom odbora za gradnjo cerkve in župnijskega sveta župnije sv. Petra in Pavla. TEDNIK: Kako se bo gradnja nadaljevala? IÎ T. Kolenko: "Več predlogov je bilo, da bi gradnjo nadaljevali s fasado. Glede na strokovna mnenja smo to misel opustili, delo na fasadi bomo nadaljevali septembra. Glavni razlog je v tem, da zidovi {e niso v dovolj osu{eni, pa tudi predvidena kamnose{ka dela zahtevajo precej časa. V vmesnem času do septembra se bomo lotili del v sami cerkvi, predvsem gotskega slavoloka, ki je že deloma pripravljen, manjka {e nekaj zidarskih del. Glavno ladjo od prezbiterija loči sedaj vmesni zid, ko bo vse končano, ga bodo odstranili, prezbiterij pa združili z novo glavno ladjo." CERKEV GRADIJO S PRISPEVKI REVNIH LJUDI TEDNIK: Gradnja nove minoritske cerkve z baro~nim pro~eljem je ve~letni projekt. Kdaj bo cerkev ponovno zasijala v nekdanji podobi? Kako ste zadovoljni z odzivom ministrstva za kulturo, mestne ob~ine in vernikov pri gradnji, kako se vklju~ujejo v projekt? P! T. Kolenko: "Z delom, ki ga je doslej opravil izvajalec, smo dokaz zadovoljni. Z nekaj zamude so delo končali. Čakamo na prevzem opravljenega dela. Postavljati si nekih natančnih ciljev sedaj {e ne kaže, res pa je, da se ljudje spra{ujejo, kdaj bo tisti dan, kdaj bo cerkev zgra- jena. Ta dan si vsi želimo, in ga nestrpno pričakujemo. Ostati pa moramo realisti, gradnjo bomo sku{ali izpeljati postopoma. Cim bo notranjščina v toliko urejena, da bo mogoče bogoslužno opravilo, bomo to prav gotovo že izkoristili. Kdaj to bo, z gotovostjo ni mogoče napovedati. Upamo, da že v tem letu, če ne, pa v prihodnjem. Vsi si želimo, da bi do tega prišlo čim prej, ker ko imamo župnijske prireditve na dvorišču, pa je vreme slabo, se nimamo kam umakniti. V bodoče bo lažje, četudi še cerkev ne bo dokončana, se bomo lahko umaknili pred dežjem. Kar zadeva sodelovanje ministrstva za kulturo in mestne občine Ptuj v tem projektu, lahko govorim o mešanih občutkih, če smo popolnoma iskreni. Ko je bila cerkev porušena, je država dobila vojno odškodni-do, o kateri ni ne duha ne sluha. Zato bi bila obnova cerkve že moralna dolžnost. Zavedamo se, da je sedaj druga država, kljub temu smo mnenja, da bi morala imeti več posluha za takšni kulturni spomenik, kot je minoritska cerkev. Ce bi bila to kakšna vaška cerkev, ki še človek razumel. Ker pa gre za kulturni spomenik slovenskega pomena, saj je cerkev imela najlepšo baročno fasado, in čudovito opremo, bi morala država imeti za to rekonstrukcijo pa le primeren posluh. Ob tem moram opozoriti na naš največji problem, da nas "udarja" dodatno še davek, s katerim nam ni prizanešeno. S tem praktično gradimo dve cerkvi, eno za naše potrebe, eno za državo. Bojim se, da bo na koncu vložek države le v višini našega davka. To razmerje ni pravo, saj gre za cerkev in hkrati kulturni spomenik, pomemben za mesto. Težko mi je, ker se ob obnovi tega spomenika delajo tako veliki problemi, pričakoval bi več Pater Tarzicij Kolenko razumevanja. Določeni ljudje imajo za to gradnjo razumevanje, veliko pa jih je {e, ki mislijo, da cerkev ni potrebna. Vsem tistim, ki {e vedno dvomijo v gradnjo, bi priporočil, da nas obi{čejo ob velikih praznikih, da bi se prepričali o stiski, ker ljudje nimajo kam, tak{na gneča je. Na novo cerkev čakamo že 50 let, mislim, da bi bilo po{teno, če ne prispevajo v ta projekt, da vsaj ne kritizirajo. Tudi tisti, ki niso verni, bi morali spo{tovati tisto, kar je skupno. Na Ptuju moram reči {e ni pravega razumevanja, ljudje so {e vedno razdeljeni, eni vlečejo na eno stran, drugi na drugo. Pri skupnih stvareh bi morali skupno nastopati. Mislim pa, da sedaj, ko so že vidni zunanji obrisi cerkve, da ljudje dobivajo drugačni vtis, kot prej, ko {e ni bilo videti ničesar. Že sedaj daje mogočen objekt videz ene velike pridobitve za Ptuj. O {tevilkah Minoritski samostan z dvoriščne strani. Foto: Črtomir Goznik oziroma denarju za gradnjo ne bi rad govoril. Rad pa bi poudaril, da cerkev gradimo z denarjem ubogih, predvsem tistih, ki dajejo iz srca in z veseljem, ker jim cerkev nekaj pomeni, ker se zavedajo, da obnavljamo tudi kulturni spomenik. Obiskali smo že skoraj vsa gospodinjstva v na{i župniji, razen manj{ega dela. Nekateri so nas sprejeli lepo, ponekod so nam tudi zaprli vrata. To pa nam ni vzelo poguma, saj smo potrkali na naslednja, kjer smo bili pa lepo sprejeti. Ljudem smo sku-{ali predstaviti na{ projekt. Pri-{li smo s konkretnimi željami, ker smo morali narediti konkretni finančni načrt, ki smo ga ljudem tudi predstavili. Od nikogar pa nismo ničesar zahtevali, vedno smo prosili. Ker delamo za skupnost, je večina na{o pro{njo tudi razumela. Prosili bomo {e naprej, ker cerkev {e ne bo kmalu končana. Deloma nam pri gradnji pomaga Slovenska minoritska provinca. Brez nje bi delo težko nadaljevali, tudi določene župnije, v katerih imajo tudi razumevanje za to gradnjo, in v katerih imamo nabirke. Potreben denar za gradnjo sku{amo zagotoviti na različne načine. 26. aprila bo v refektoriju mi-noritskega samostana dobrodelni koncert za obnovo cerkve, na katerem bo sodelovala tudi domačinka Dunja Gunžer Spruk, ki je bila zelo povezana z na{im samostanom." TEDNIK: Na ponovoletnem sprejemu predstavnikov župnij pri ptujskem županu ste izjavili, da se odnosi pa vendarle izboljšujejo... I! T. Kolenko: "Predvsem sem želel poudariti, da so danes odnosi drugačni kot so bili nekoč. Zdaj je v toliko bolje, da se znamo vsesti za mizo in se pogovoriti o skupnih problemih." TEDNIK: Kje pa se cerkev in oblast najdeta, kje so tiste skupne to~ke? I. T. Kolenko: "Predvsem je to kultura, krepi se sodelovanje na področju sociale, ki ga včasih ni bilo, ker je bilo s strani države prepovedano karitativno delo. Škoda pa se mi zdi, da nekaterih projektov ne vodimo in izpeljujemo skupaj. V mislih imam predvsem socialne programe, ki si jih še vedno delimo. Kjer socialna služba dela ne konča, imamo mi še vedno odprte roke, še vedno delamo. Boljše bi bilo, če bi delali skupaj. Ponekod je že tako, da imajo RK, Karitas in občina skupna srečanja starejših, v naši občini to še vedno delimo in jih podvajamo. Odprto ostaja vprašanje mladine, ki je gotovo eden največjih problemov na Ptuju, ki se ga niti eni niti drugi le lotevamo preveč resno." TEDNIK: Kako pa zgleda letni na~rt življenja in dela neke župnije? i; T. Kolenko: "V začetku leta sprejmemo t.i. pastoralni načrt oziroma že v septembru prejšnjega leta, ker se pastoralno leto pričenja septembra, konča pa s šolskim letom. V okviru pastoralnega načrta načrtujemo različne dejavnosti, verske in druge, kot so romanja, župnijska in druga srečanja, delo z mladino oziroma druge ciljne skupine, ki se jim v določenem letu želimo posvetiti. Brez pastoralnih načrtov se zdi, da delo ni dovolj učinkovito. Edino, kar še manjka, da na koncu ni pregleda o tem, kaj smo storili, česa pa ne." TEDNIK: Pri~akujete na pastoralnem podro~ju tudi sodelovanje oblasti oziroma mestne ob~ine? P. T. Kolenko: "Na Ptuju je posluh, ko imamo skupne med-župnijske akcije, kot je Telovska procesija, sedaj je skupna tudi komemoracija ob dnevu mrtvih. To je zelo pozitivno, prvič, da ne podvajamo stvari, drugič, da se ob takih priložnostih najdemo vsi skupaj, predvsem kot ljudje." TEDNIK: Kaj pa bi družba morala narediti za izboljšanje položaja cerkve? I. T. Kolenko: "Tu mestna občina ne more veliko narediti, to lahko narediti samo država. Srečujemo se z velikimi proble- SAMOSTAN SE JE VEDNO ODPIRAL MALIM LJUDEM TEDNIK: Koliko pa se vi samostojno odpirate v tem pogledu? I. T. Kolenko: "V tem trenutku smo stvari melo omejili že zaradi gradbišča. Po končani gradnji pa ne bo več ovir, da se s turistično dejavnostjo ne bi moglo nadaljevati." TEDNIK: Že trinajsti~ ste letos odprli vrata slovenskim kmetijam in kmetijam iz zamejstva? I. T. Kolenko: "To je prav gotovo tradicija tega samostana, ki je bil vedno slovenski in se je predvsem odpiral malim ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu. To je bila naša karizma že v preteklosti. Temu bomo sledili tudi v bodoče, če bodo organizatorji oziroma odgovorni zainteresirani tudi v prihodnje za takšno sodelovanje. Ljudje prihajajo na prireditve, ki se dogajajo v samostanu, ker je to pravi ambient." TEDNIK: Janez Rožmarin, kako bi predstavili delo žup- Notranjost nove cerkve; p. Tarzicij Kolenko v pogovoru s članom gradbenega odbora Janezom Rožmarinom mi pri vzdrževanju naših stavb, ki so zgodovinskega pomena, ki so spomeniki in so zaščitene. Ptujski minoritski samostan je eden najstarejših živih spomenikov, v njem živijo ljudje, obstoja že več kot 760 let, a smo prepuščeni samemu sebi. To nas najbolj obremenjuje, kako te stvari vzdrževati." TEDNIK: Koliko bi na primer lahko za vzdrževanje na primer prispevala turisti~na dejavnost? I. T. Kolenko: "To je odvisno od turističnih delavcev, koliko se bomo medsebojno povezali, lahko pa rečem, da ni nekega kvalitetnega sodelovanja. Drugje je to drugače, na primer na Primorskem, kjer imajo vse takšne spomenike povezane v t. im. turistične pakete, in kjer so tudi samostani s svojimi knjižnicami in razstavami, če jih imajo, vključeni vanje. Na koncu leta jim iz tega naslova pripada tudi plačilo. Pri nas je za zdaj vse brezplačno. Na turističnem področju imamo velike možnosti za sodelovanje." nijskega sveta? J. Rožmarin: "Župniji je pri njenem delu v pomoč župnijski svet, ki ima več skupin, ob pastoralnih, tudi druge, trenutno pa ima največ dela gospodarska že zaradi same gradnje. Gradbeni odbor se pogosto sestaja, saj želimo imeti, kljub nadzoru, ki prav tako spremlja potek gradnje, imeti sprotne podatke o dogajanjih na gradbišču. V gradbenem odboru se dogovarjamo tudi za manjše dodatne akcije, predvsem za fizična dela, da vsaj malo pomagamo zmanjšati stroške gradnje. Sodelovali smo tudi pri nabirkah, in še bomo sodelovali." Gradnjo cerkve financirajo minoriti sami, baročno pročelje pa si delita na polovico ministrstvo za kulturo in mestna občina Ptuj. Letos bosta vsak zanjo prispevala vsak po dvajset milijonov tolarjev. O različici baročnega pročelja še ni dokončne uskladitve. Skrbnik tega dela projekta je mag. Gojko Zupan na Uradu za kulturno dediščino Slovenije. MG PO NAŠIH OBČINAH MARKOVCI / slovesno ob tretjem občinskem prazniku V Novem Jarku odprli obrtno cono S popoldansko slovesnostjo ob odprtju nove obrtne cone Novi Jork so v torek, 23. aprila, v občini Markovci pričeli tudi osrednje prireditve v počastitev 3. občinskega praznika. Kot je ob odprtju povedal župan Franc Kekec, so v prvi fazi na območju nekdanje gramoznice uredili dobre 4,5 ha komunalno opremljenih zemljišč, za kar so skupaj s centralno čistilno napravo in transformatorko postajo namenili dobrih 145 milijonov tolarjev. Novo obrtno cono bo v kratkem zapolnilo pet obrtnikov iz občine Markovci in trije iz drugih občin. Od doma~ih bodo svoje obratovalnice v kratkem zgradili in odprli mizar, dva ključavničarja, montažer vodovoda in centralne kurjave ter av-toprevoznik, iz drugih občin pa livar, ključavničar ter živilsko-zeliščni predelovalec, vsi skupaj pa naj bi zaposlili okoli 40 delavcev. V drugi fazi naj bi v nadaljevanju sedanjega uredili še dodatnih 8,5 hektarov komunalno opremljenih zemljišč, v celoti pa naj bi z obrtno vono Novi Jork v občini pridobili okoli 300 delovnih mest, kar je izrednega pomena za razvoj občine Mar-kovci in sosednjih občin. Sicer pa se v občini Markovci od lanskega praznika lahko pohvalijo tudi z drugimi pomembnimi pridobitvami. V prostorih osnovne šole so uredili sodoben otroški vrtec za tri skupine (52 otrok), ker pa so potrebe po varstvu še večje, že razmišljajo o širitvi za še eno skupino otrok. Pohvalijo se lahko z novo asfaltno cesto, ki je povezala Bukovce in Novo vas v dolžini 1,2 km. Uredili in odprli so športno igrišče v Novi vasi, športni igrišči v Zabovcih ter posodobili športni igrišči v Stojncih in Bukovcih, kjer so nadgradili garderobe in slačilnice. Poleg tega so izvedli celo vrsto projektov iz programa celostnega razvoje podeželja in vasi, pri čemer izstopa že tradicionalna kmečka tržnica, ki jo prirejajo ob pomembnejših praznikih na ploščadi za občinsko stavbo. Njihov cilj pa je, da bi jo pripravili vsaj enkrat na mesec in tako ponudili čimveč možnosti za prodajo pridelkov in izdelkov domačih kmetij in obrti. Med večja dela po županovih besedah sodi tudi sanacija gramoznice v Prvencih, kjer so upoštevali vse zahteve naravo-varstvenikov, v vodo vložili nekaj sto kg rib in vse predali v upravljanje ribiškemu društvu, ki ga vodi Franc Hojnik. V pripravi je tudi sanacija jame v Borovcih, kjer bo še letos nastal športno-rekreacijski center za potrebe vasi Borovci in za druge. V občinski upravi pa skupaj z županom vlagajo veliko prizadevanja v popravek trase hitre ceste Ormož - Ptuj na območju občine. Po želji večine občanov si prizadevajo, da bi ideja o južni varianti ceste čimprej postala resničnost. Med večje posege v zemljo nedvomno sodi komasacija zemljišč ob bodoči hitri cesti, saj gre za okoli 455 ha, ki naj bi jih v dogovoru z DARS komasirali že do prihodnje pomladi. Veliko so storili že tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta, saj so že pripravljeni projekti za gradnjo velike večnamenske dvorane v Markovcih, ki naj bi se razprostirala na okoli 1000 kvadratnih metrih povr{in. [e letos pa naj bi pri~eli gradnjo manj{e dvorane v Bukovcih z okoli 400 kvadratnimi metri po-vr{in. Sredi priprav so tudi projekti za prihodnje obdobje, kot je recimo sanacija lagune, ob ka- Pogled na popolnoma prenovljen center Markovcev je te dni se lepši. Foto: M. Ozmec teri naj bi gradili kajakaško stezo, v načrtu pa je tudi gradnja male hidroelektrarne, ki bo izkoristila nihanje vodostaja oziroma vso vodo, ki se preliva čez zapornice jezu v Markovcih. Poleg tega imajo v načrtu gradnjo več manjših bioelektrarn na bio-plin oziroma biomaso, pri čemer pričakujejo sredstva iz državnih virov. Pristopili bodo tudi k izdelavi analize energetskega stanja v občini, skupaj z drugimi občinami s ptujskega območja pa se bodo lotili projekta gradnje kanalizacijskega sistema, o čemer že tečejo dogovori s Komunalnim podjetjem Ptuj. V počastitev 3. občinskega praznika se bodo danes, v četrtek, 25. aprila, ob 17. uri sestali na slavnostni seji občinskega sveta. V soboto, 27. aprila, bodo na ploščadi za občinskim poslopjem ob 8. uri odprli Markovo kmečko tržnico, v občinski avli pa bodo pripravili razstavo Od zrna do kruha. Ob 9. uri bodo na dvorišču pripravili kulturni program, ob 10. uri bo slovesna postavitev majskega drevesa, ob 12. uri bo slovesen zaključek športnih prireditev, ob 19. uri pa bo v kinodvorani v Markov-cih tradicionalna mednarodna folklorna revija. Osrednje slovestnosti bodo na Markovo nedeljo, 28. aprila, ko se bodo ob 10. uri zbrali v farni cerkvi na slovesni maši, ob 16. uri pa na osrednji proslavi, ki bo potekala v popolnoma prenovljeni markovski ki-nodvorani. Slavnostni govornik bo župan Franc Kekec, podelili pa bodo najvišja občinska priznanja - dve plaketi občine in dve listini občine Markovci, po 18. uri pa bo v Markovcih velika zabava z ansamblom Štajer-bend. M. Ozmec PTUJ / 40 let medrepubli[kega sodelovanja Sindikalne in kulturne vezi so krepile prijateljstvo 40 let po pričetku medrepubliških delavskih srečanj bratstva in prijateljstva so se v torek, 23. aprila, pred delavskim domom Franc Kramberger v Ptuju zbrali predstavniki sodelujočih občin iz Hrvaške in Slovenije in počastili jubilej s spominsko svečanostjo, spominsko publikacijo ter dokumentacijsko razstavo, ki jo je v avli doma pripravila Nada Jurkovič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Kulturni program so izvedli pevci iz Rogoznice. Spomine na leta 1960, 61 in 62 je obudil eden od pobudnikov in akterjev bratskih sre~anj, sicer predsednik aktiva sindikalnih aktivistov Feliks Bagar, ki je poudaril, da je sodelovanje med ob~inami Čakovec, Ptuj in Varaždin, ki so ga pri~eli 23. aprila 1962 v Ptuju, pomenilo pomembno krepitev medrepu-bli{kih delavskih, sindikalnih in kulturnih vezi, saj se je z leti raz{irilo na 13 ob~in Hrva- LJUBLJANA / srečanje srednjih strojnih [ol slovenije Borut Hergula - najbolj{i ptujski strojnik Na jubilejnem, 10. srečanju srednjih strojnih šol Slovenije, ki je bilo 18. aprila v Ljubljani, so se zbrali najboljši dijaki strojnih šol iz šestih regij Slovenije: podravsko-pomurske, ljubljansko-zasavske, dolenjsko-posavske, celj-sko-koroške, gorenjske in primorske-kraške. Ptujski dijaki so tvorili jedro podravsko-pomurske regije, ki je med ekipami zasedla drugo mesto in samo za točko zaostala za zmagovalno ekipo iz ljubljansko-zasavske regije. tor Robert Harb, univ. dipl. inž. Izjemen uspeh je dosegel Borut Hergula, dijak 4. letnika Poklicne in tehniške stojne šole Ptuj v programu strojni tehnik, saj je postal državni prvak na predmetnem področju regulacije in krmilja. Pokazal je odlično znanje v strokovni teoriji in pri vajah iz krmilne tehnike. Pri tem mu je znatno pomagal men- strojništva, s katerim sta temeljito predelala številne naloge s področja RIK-a. Tudi drugi ptujski dijaki so dosegli solidne rezultate: Albin Potrč je zasedel 3. mesto med orodjarji (mentor Jože Petrovič), Mirko Valenko je bil Borut Hergula, ravnatelj {ole Milan Cimerman in mentor Robert Harb peti med avtomehaniki (mentor Stjepan Borkovič) in Daniel Zemljak šesti na področju CNC-tehnologije (mentor Dušan Winkler). "Dobri rezultati ptujskih strojnikov so rezultat prizadevanja učiteljev šole za čim višjo kvaliteto strokovnega dela, ki je temelj za uspešnost v poklicu," je povedal ravnatelj prof. Milan Cimerman. Istočasno s tekmovanjem je bil organiziran posvet Združenja strojnih šol Slovenije, na katerem so sodelovali ravnatelji strojnih šol, strokovnjaki iz industrije, obrti, Center RS za poklicno izobraževanje, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo in Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Predstavniki strojne industrije in obrti so poudarili, da je v praksi veliko pomanjkanje tehniških kadrov, zlasti z znanji novih tehnologij in informatike. "Mladim je potrebno v šoli dati čim širšo tehniško izobrazbo, da bodo pozneje v proizvodnji čim bolj fleksibilni pri opravljanju svojega poklica. Nujno so potrebna večja vlaganja v učno tehnologijo, če hočemo slediti razvoju v Evropi," pravi prof. Milan Cimerman. Ur {ke in Slovenije. V delavskem domu so leta 1960 pri~eli na~-rtno usposabljati sindikalni kader v ptujski sindikalni {oli, ki so jo ustanovili prvi v Sloveniji. Slu{atelji prve generacije te {ole pa so predlagali, da bi pridobljeno znanje obogatili z iz-ku{njami v sosednji republiki Hrva{ki. Odlo~ili so se za Ob~-inski sindikalni svet in tekstilni kombinat Varteks v Varaždinu in njihov prvi {tudijski dan je odli~no uspel, tako da je sodelovanje preraslo tudi na ob~-inska sindikalna sveta iz Ptuja in Varaždina. V letu 1961 so se najodgo-vornej{i sindikalni delavci iz Ptuja udeležili ob~nih zborov ob~inskih sindikalnih organizacij Čakovca in Varaždina, kjer so med pomembnej{imi nalogami za~rtali nadaljnje sodelovanje. Tako se je Varaždinska sindikalna organizacija 1. maja 1961 že udeležila prvomajskega zborovanja in razvitja sindikalnega prapora. Dogovorili so se o vsebinskih pripravah na prvo skupno sejo sindikalnih svetov Čakovec, Ptuj in Varaždin, ki je bila v Ptuju 16. septembra leta 1961. Na tej skupni seji Zanimivo razstavo o sre~anjih bratstva in prijateljstva je v avli delavskega doma pripravila Nada Jurkovi~ iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Foto: M. Ozmec je bil sprejet in podpisan dogovor o sindikalnem in kulturnem sodelovanju. Sledilo je uresni~evanje dogovorjenega kulturnega sodelovanja, ki so ga pri~eli ~lani delavskega KUD Slovoda iz Varaždina s programom glasbe, pesmi in plesov v ptujskem gle-dali{~u 23. aprila 1962, sledila pa so gostovanja kulturnih skupin iz Čakovca, Ptuja, Nedeli-{~a in Varaždina v Kidri~evem, Ptuju in Maj{perku. Enotedenski program kulturnih prireditev so poimenovali Teden bratstva in prijateljstva. S tem so bili postavljeni trdni temelji za nadaljnjo medrepubli{ko sindikalno in kulturno izmenjavo, doseženi uspehi pa so vzpodbudno odmevali tudi v ob~inah, ki so se v naslednjih letih pridružile sre~anjem: Ormož, Koprivnica, Slovenska Bistrica, Krapina, Maribor - Tezno, Pregrada, Lendava, [marje pri Jel{ah, Ivanec in Klanjec. Sodelovanje se je utrdilo kot množi~no gibanje od najmlaj{ih do starej{-ih, od podjetij do ustanov, {ol, mladinskih, gasilskih, kulturnih in {portnih dru{tev, krajevnih skupnosti, borcev, združenja voja{kih stare{in, delavcev milice, teritorialne obrambe, civilne za{~ite, do lokalnih ~aso-pisov in radijskih postaj. Sicer pa so vse to in veliko drugih zanimivosti zapisali v jubilejni bro{uri, ki bo na sre~anja bratstva in prijateljstva trinajstih ob~in Hrvatske in Slovenije v besedi in sliki spominjala tudi naslednje rodove. M. Ozmec kotiček za karitas ^^alezni za pomoi V torek, 9. aprila, so se pri sv. Jurij na Ptuju zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in završke de-kanije, na svojem rednem mesečnem srečanju. Zraven običajnih točk dnevnega reda so posebno pozornost namenili reševanju problematike stanovanjske stiske družine iz župnijske Karitas sv. Jurij, ki živi v dotrajani stanovanjski hiši, in zbiranju pomoči družini Nji-var, ki je zaradi požara ostala brez strehe nad glavo in osnovnih življenjskih potrebščin. Župnijske Karitas, ki so prejele sredstva, zbrana s tradicionalnim dobrodelnim koncertom, so poročala o njihovi porabi; v večini še niso bila porabljena, saj župnijske Karitas še iščejo najugodnejše ponudnike, ki bi opravili storitve, za katere je bil namenjen zbrani denar. Sodelavci župnijskih Karitas se zahvaljujemo vsem, ki kakor koli pomagajo in podpirajo njihovo delo. Darja T.P. rogoznica -kicar Po poteh upora V mestni občini Ptuj pripravljajo skupaj z Območno organizacijo Združenja borcev in udeležencev NOB ter Klubom brigadirjev osrednje prireditve v počastitev dneva upora proti okupatorju ter 60. obletnice ustanovitve Slovenskogoriške čete. V soboto, 27. aprila, se bodo ob 9. uri zbrali na krajši slovesnosti na domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju. Ob 10. uri se bodo odpravili na šesti pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela do gasilskega doma na Kicarju, kjer bodo ob 12. uri skupaj proslavili 4. praznik brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela s ptujskega območja. -OM PO NAŠIH OBČINAH PODGORCI / praznik vina Proglasitev najboliših to nedeljo V Podgorcih cenijo dobro vino, zato vsako leto pripravljajo praznik vina - letos že 26. TUdi tokrat sta glavna organizatorja Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Grmoških goric Jeruzalem. Ocenjevanje vin je že potekalo. Strokovna komisija je ocenila okoli 160 vzorcev, ki jih je prineslo 96 vinarjev iz Haloz, Osrednjih Slovenskih goric, lju-tomersko-ormo{kega, mariborskega, {marsko-vin{tanjskega, me|ugorskega in krapinsko-zagorskega okoliša in Varaždinskih goric. Vzorce je ocenjevala 10-članska komisija, katere predsednica je bila Lidija Ruška, člani pa Cvetka Sakelšek, Matija Kociper, Tone Vodovnik, Franc Bezjak, Rastko Tement, Andreja Brglez, Barbika Žunič in Ivan Mijošek. Tokrat je ocenjevanje potekalo po kategorijah glede na ostanek nepovretega sladkorja v vinu (glede na to, ali so bila suha, polsuha, polsladka ali sladka) in ne glede na sorto. Z omenjenim načinom ocenjevanja je bila večina enologov zelo zadovoljna, zadovoljsto pa so izrazili tudi vinogradniki. Komisija je podelila 12 velikih zlatih medalj, 74 zlatih medalj, 60 srebrnih medalj in 11 bronastih medalj. Sortni prvaki in prvaki zvrsti so: chardon-nay Željka Zorka z oceno 18,33, laški rizling Mirka Kranjca z oceno 18,72, renski rizling Tanje Korpar z oceno 18,53, rumeni muškat Rada Lesjaka z oceno 18,25, sauvignon Franca Trstenjaka z oceno 18,34, šipon Mirana Mavri~a z oceno 18,11, zvrst - afroditino vino Iva Mi-jo{ka z oceno 18,27 ter muškat otonel Mirana Plemeni~a z oceno 18,24. Prvaki vin posebnih trgatev so: suhi jagodni izbor - laški rizlin letnik 2000 Bojana Lubaja z oceno 19,76, izbor - laški rizling letnik 2001 Romana Petrovi~a z oceno 18,99 ter pozna trgatev - renski rizling letnik 1999 Iva Mijo{ka z oceno 18,94. Prvaki vin po kategorijah: med suhimi vini renski rizling letnik 200 Mira Munda z oceno 18,01, med po-sluhimi vini zvrst letnik 2001 Iva Mijo{ka z oceno 18,27, med polsladkimi vini laški riz-ling.izbor letnik 2001 Roberta [tuhca z oceno 18,57, med sladkimi vini laški rizling — suhi jagodni izbor letnik 2001 Bojana Lubaja ter arhivsko vino šipon - suhi jagodni izbor letnik 1997 Vinogradni{tva Curin Prapot-nik s Koga z oceno 19,40. Malo amfora za prvaka letnika je prejel Mirko Kranjc za laški rizling letnik 2001 (ocena 18,72). Veliko amforo za šampiona praznika pa je prejel laški rizling — suhi jagodni izbor letnik 2000 Bojana Lubaja z oceno 19,76. Podelili so tudi pokale krajevne skupnosti Podgorci. Te so prejeli Anica in Janko Marini~ PTUJ / občine se predstavljajo na gradu Bogata predstavitev jursinskih društev Pokrajinski muzej Ptuj je ponudil možnost, da se občine s področja, ki jih strokovno pokriva ta ustanova, s svojo dejavnostjo predstavijo na ptujskem gradu. V soboto so se kot prva s svojo dejavnostjo predstavila društva iz občine Juršinci. O namenu predstavitev je uvodoma spregovoril Andrej Brence, kustus in vodja etnološkega oddelka v Pokrajinskem muzeju Ptuj, udeležence pa je pozdravila namestnica direktorja Nata{a Kolar. Občino je z vsemi značilnostmi predstavil župan Alojz Ka-u~i~, na poseben duhovit način pa sta jo v domačem dialektu predstavili še učenki osnovne šole Juršinci Tamara Žajdela in Anita Zorko. Na prireditvi so zaigrali rogi-sti Zveze lovskih družin Ptuj, svoje dejavnosti pa so prikazala še številna društva, ki delujejo v občini Juršinci - od Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine, Društva gospodinj do kulturnega društva z ljudskimi pevkami, folkloristi in pevsko skupino, svoje delo so pokazali znani juršinski trsnič-arji, sodelovali pa so tudi člani društva Janeza Puha. Na ogled in za pokušnjo so bile številne dobrote iz juršinskih domačih kuhinj in vinskih kleti. Prireditev je trajala od 10. do 16. ure. Fl Na ptujskem gradu so se predstavila društva iz Juršincev. Foto: Fl za traminec, letnik 2000, suhi jagodni izbor, z oceno 19,53, Tanja Korpar za renski rizling ,letnik 2000, z oceno 18,53 ter Martin Kukovec za rumeni muškat letnik 2001, ki je prejel oceno 18,06. Najboljše vinogradnike bodo razglasili in jim podelili priznanja in odličja to nedeljo, 28. aprila, ob 15.00 uri v dvorani v Podgorcih. Tudi sicer so v okviru 26. praznika vina in domačih jedi pripravili kar nekaj prireditev. V soboto popoldan od 16.00 ure dalje bo potekala pokušnja ocenjenih vin, nato pa si bo moč ogledati kulinarične dobrote na razstavi Lepo je ob prleški mizi in ročnih del Iz pridnih rok. Ob 20.00 uri bodo pripravili kulturni večer, v katerem bodo sodelovale ljudske pevke iz Osluševcev, Podgorske vaške pevke, folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci in učenci osnovne šole Podgorci. Tudi v nedeljo bodo nadaljevali. Dopoldan bodo še na ogled razstave in pokušnja vin, ob 15.00 uri bodo podelili priznanje vinogradnikom, nato pa bodo poskrbeli za prijetno zabavo in dobro voljo z ansamblom Prepih. Prireditve bodo sklenili v sredo, 1. maja, ko se bodo ob 10.00 uri podali na pohod po vinski cesti iz Podgorcev čez Zamušane, prek Preclave nazaj v Podgorce. Na tak način bodo poskrbeli za prijetno druženje, lepo besedo in čas, ki mine prijetno. Člani Turističnega društva so vaščane Podgorcev pred kratkim tudi pozvali, naj uredijo okolico svoje hiše in poskrbijo, da bodo prijetne, v kratkem namevajo pričeti tudi ocenjevanje kmetij in domačij. Mateja Hržič VIDEM / ob dnevu zemlje Mladi v skrbi za okolje Gb svetovnem dnevu Zemlje 22. aprilu so v šoli Videm pripravili okroglo mizo na temo Gkolje in mi. Učenci so v oddelčnih skupnostih govorili o okoljskih problemih v svojem kraju in svoje ugotovitve predstavili na okrogli mizi, na katero so povabili župana občine Videm Franca Kirbiša, mag. Ivana Božička - okoljevarstvenika, predsednika Zelenih in Stanka Žunca, ki se kot strokovnjak ukvarja z okoljevarstvenimi projekti. Foto: R. Murko Učenci so ob projektih opozorili na probleme svojega okolja in ugotovili, da je naravo potrebno ohranjati, se do nje prijaz-neje obnašati. Odrasli mladim ne morejo biti ravno vzor, kajti prav oni povzročajo rane v naravi. Eden od gostov je predlagal, da bi okroglo mizo ponovili ob svetovnem dnevu varstva okolja in nanjo povabili starše. Tako bi jih opomnili na nepravilno ravnanje, slišali pa bi tudi razmišljanje svojih otrok. Ker je videmska šola vključena v projekt EKO šola, si še tako bolj prizadevajo za lepo in urejeno okolje, za ljubezen in spoštovanje vsega živega. Na okrogli mizi so svoje ugotovitve povedali tudi učenci podružnic Sela in Leskovec. Okroglo mizo je vodil pomočnik ravnateljice [tefan Murko, ki je koordinator projekta EKO šola kot način življenja. Pa še nekaj misli učencev o naravi, ki smo jih slišali na oklrogli mizi: - Mi nimamo problemov z Zemljo, ona ima probleme z nami. - Ne uničuj Zemlje, sicer bomo uničili sebe. - Čisto okolje je človekova pravica. - Srečen je človek, ki zna naravo opazovati in se z njo pogovarjati. - Uživajte ob sončnem zahodu, utrinkih zvezd, prekrasnem vonju pomladanskih cvetlic. Ur bivajo v krajevni gostilni, sedež društva pa je začasno pri enem od članov - v Krčevini pri Vur-berku 52. V nakrajšem času pa bodo skušali pridobiti tudi prostor za delovanje. Računajo, da bodo del denarja za svoje delovanje pridobili od mestne občine Ptuj, del pa tudi od Turistične zveze Slovenije in sponzorjev. "Krčevina pri Vurberku se mogoče res nahaja v bližini Ptuja, pri infrastrukturi pa je bolj odmaknjena," je še povedal predsednik TD Krčevina Dam- KRČEVINA PRI VURBERKU / mladi ustanovili turistično društvo Vabijo na prvomajsko kresovanje Od 23. januarja letos ima majhno naselje Krčevina pri Vurberku svoje turistično društvo. Ustanovilo ga je 15 krajanov, v glavnem predstavnikov mlajše genercije, ki že vrsto let sodelujejo v etnografski skupini Krčevinski orači. Po njih jih v glavnem tudi pozna širše okolje. Damjan [imenko, predsednik TD Krčevina, je povedal, da so si zastavili dokaj ambiciozen program. Predvsem želijo s povezovanjem ljudi doseči, da bo kraj zaživel v turističnem duhu. Vabijo jih, da se jim na predvečer prvega maja pridružijo na Krambergerjevem hribu, kjer bodo pripravili veliko kresovanje. Krajani stroškov z udeležbo na tej prvi večji prireditvi novoustanovljenega TD ne bodo imeli: sredstva so zbrali že ob pustu, ko so z orači hodili od hiše do hiše. Zbranega denarja niso zapravili v krajevni gostilni, temveč so ga prihranili za organizacijo prvomajskega kresovanja oziroma praznovanja. Lepote svojega kraja, predvsem neokrnjene narave, ki so jo znali ceniti že grofje Her-bersteini, bodo predstavili v turističnem vodniku po kraju, namestili bodo označevalne table, dolgoročno pa bodo skrb namenili obnovi številnih krajevnih kapel. Za zdaj se člani do- Damjan [imenko, predsednik novoustanovljenega Turisti~-nega dru{tva Kr~evina pri Vurberku. Foto: MG jan Šimenko, ki kot inženir elektrotehnike poučuje računalništvo v osnovni šoli. MG •PTtO^ :iihnai3= st ^l0TEDNM^.j^AD!0-TEDNIK p.p. 95, Raj^ 6,2250 Ptii tel.; 0a/74»34-10, »tednlk-s^ spletne strani: tittp://www.radlotednlk.8l OřZ^P^i^toQACtíTEP^F---- --------- êilHêlatom, ORMOŽ / V PONEDELJEK OBČINSKI SVET V ponedeljek so se na izredni seji sestali svetniki ormoškega občinskega sveta. Spregovorili so o premoženjsko-pravnih zadevah, o pogodbi o soinvesti-ranju pri zagotavljanju socialnih in neprofitnih stanovanj, dajali soglasje k prodajni pogodbi za komunalno opremljeno stavbno zemljišče v Ormožu, ob koncu pa razpravljali o posojilni pogodbi med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in Občino Ormož. MH DORNAVA / NA OBISKU MINISTER DR. DIMOVSKI V zavodu dr. Marijana Boršt-narja v Dornavi so razvili novo obliko bivanja duševno prizadetih oseb - življenje v samostojnih integriranih stanovanjih. Ker gre za pomembno novost na področju skrbi za duševno prizadete osebe, bo v petek dopoldan varovance v stanovanjih obiskal tudi dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. MS KIDRIČEVO / DANES SEJA SVETA Svetniki občine Kidričevo bodo na 28. seji danes, 25. aprila, ob 17. uri v drugi obravnavi sklepali o predlogu letošnjega občinskega proračune, o prenehanju veljavnosti odloka o varovalnem gozdu v okolici TGA Kidričevo ter o odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, pravilniku o financiranju športa, oskrbi s pitno vodo, ceni prispevka pred priključitvijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, o razrešitvi pogajalske skupine z Ministrstvom za obrambo, o obvoznici Pragersko ter o izgradnji kanalizacije. -OM SVETI TOMAŽ / DOBRODELNI KONCERT Pred kratkim so pri Svetem Tomažu pripravili dobrodelni koncert. Vstopnino so namenili za obnovo dvorane. Presenečeni nad številnimi obiskovalci so se organizatorji odločili, da pripravijo še en koncert, katerega izkupiček bo prav tako namenjen za obnovo dvorane. Ta bo 5. maja, na njem pa bo nastopilo veliko število domačih in okoliških glasbenikov, ki bodo poskrbeli za dobro voljo in prijetno druženje. MH PTUJ / ČISTILI OKOLJE SPOMENIKOV Pred bližnjim dnevom upora proti okupatorju so člani ptujskega kluba brigadirjev v sredo, 24. aprila, čistili okolje spomenikov Slovenskogoriške čete v Mostju in Kicarju. Kot je povedal predsednik kluba Feliks Bagar, pomeni omenjena akcija pričetek praznovanja 25-letnice delovanja ptujskega kluba brigadirjev. -OM OBREŽ / POKAŽI, KAJ ZNAŠ V soboto je v dvorani v Obrežu potekala že tradicionalna prireditev Pokaži, kaj znaš, ki ga vsako leto prireja Mladinsko društvo iz Obreža. Na njej se vsako leto predstavi veliko mladih glasbenikov in pevcev, na odru pa jih spremlja ansambel Kompromis iz Ormoža. MH ZANIMIVOSTI, POGOVORI TEDNIKOV POGOVOR / sonja robnik, svetovalka na vladnem uradu za enake možnosti Prihaja tisoUetje žensk Urad za enake možnosti je strokovna služba vlade Republike Slovenije. Ustanovljen je bil pred desetimi leti kot Urad za žensko politiko, lani pa so ga preimenovali v Urad za enake možnosti. V prejšnji politični ureditvi je prevladovalo mnenje, da obstoječe ustanove ustrezno skrbijo tudi za pravice žensk in da zato ni potrebe po ustanovitvi posebnih institucij - položaj žensk je bil na veliko področjih na zavidljivi ravni: visoka stopnja zaposlenosti, liberalna zakonodaja glede splava in načrtovanja rojstev, dokaj kakovostna in dostopna mreža javnega otroškega varstva itd. Spoznanje, da je potrebno sistematično spremljati položaj žensk in preprečiti njihovo diskriminacijo in marginalizacijo, ki jo prinaša tržna ekonomija, pa je privedlo tudi do zahteve po ustanovitvi posebnega urada, ki je odgovoren za spremljanje uresničevanja pravic žensk, zajamčenih v ustavi, zakonodaji in mednarodnih pogodbah. Vlada se je zavezala k vključevanju načela enakosti spolov v vladno politiko in k odpravljanju neenakosti na vseh področjih življenja. O delu urada smo se pogovarjali s Sonjo Robnik, svetovalko na vladnem Uradu za enake možnosti, ki je svetovalka na brezplačnem telefonu in dela na področju regionalne mreže urada ter na uradu skrbi za stike z javnostmi. TEDNIK: Zakaj ste urad preimenovali in s ~im se ukvarja? Sonja Robnik: "Preimenovali smo ga zato, ker se v sodobni Evropi bolj posvečamo enakim možnostim kakor pa zgolj ženski ali zgolj moški politiki. Ravno uravnotežena zastopanost obeh spolov in partnerstvo na vseh področjih življenja sta na- mreč tista, ki lahko pripomoreta k trajnejšemu razvoju celotne človeške družbe. Osrednja pozornost urada je še naprej namenjena vidiku spola - tudi EU namreč priznava, da danes še vedno ženske v praksi nimajo enakih možnosti, zato jim namenja osrednjo pozornost. Naš urad se ukvarja z veliko področji. Naj omenim le najpomembnejša: od trga dela, usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, nasilja nad ženskami do zdravstvenega varstva žensk, socialnega varstva žensk in zelo smo aktivni na mednarodnem področju." NE PROBLEM ŽENSK - PROBLEM CELOTNE DRUŽBE TEDNIK: Zakaj potrebujemo urad? Sonja Robnik: "Slovenska ustava govori o enakosti v pravicah ne glede na spol. Tudi delovno pravo upošteva enake možnosti pri zaposlovanju, ne glede na spol in predpisuje enako plačilo za enako delo. Toda enake pravice še ne pomenijo tudi enakih možnosti v praksi. Kljub načelni enakosti in zakonskim pravicam, ki v marsičem celo presegajo tiste, ki jih imajo ženske v Zahodni Evropi, obstaja med formalnimi pravicami in možnostjo njihovega uresničevanja velik razkorak. Družbene ovire, ki ženskam preprečujejo doseči enak položaj, kot ga imajo moški, so precejšnje na vseh področjih: od zaposlovanja, izobraževanja do politike - povsod tam, kjer so stereotipne predstave o 'naravni' vlogi ženske najbolj zakoreninjene. Živimo v obdobju hitrih družbenih in gospodarskih sprememb. Čas prehoda iz enega v drug sistem pa je čas, za katerega vse raziskave dokazujejo, da najbolj prizadene prav tiste skupine prebivalstva, ki imajo najmanj družbene moči in tudi najmanj političnih možnosti za spreminjanje razmer, v katerih živijo. To pa so zlasti mladina, ženske in otroci. Pravice niso nekaj za vselej danega, pravice je mogoče tudi izgubiti. Zato je potrebno skrb- značilnosti prebivalstva na ptujskem območju v minulem stoletju Kaj razberemo iz popisov prebivalstva Celovita predstavitev gibanja prebivalstva in nasploh naseljenosti ptujskega političnega okraja po prvi svetovni vojni zahteva primerjavo z demografskimi razmerami pred letom 1918. Ugotovitev, da je število prebivalstva na ptujskem območju od konca 19. stoletja počasi naraščalo in da so gibanja prebivalstva nakazovala značilnosti okraja, utemeljimo z dejstvi. Leta 1910 je na območju ptujskega okrajnega glavarstva, vključujoč ptujsko mestno občino, živelo 86.636 prebivalcev. Za obdobje od 1880 do 1910 je predvsem na tem območju značilna počasna rast prebivalstva. V tem času se je namreč prebivalstvo vaških sosesk v okraju povečalo le za 6,1 %, ob upoštevanju mestne občine Ptuj pa izkazuje porast 6,4 %. In če izhajamo iz razmerja med naravnim in dejanskim prirastkom na Štajerskem od l. 1901 do 1910, ko je dejanski prirastek znašal 8,4 %, je bil ta v enakem obdobju na ptujskem območju le 3,1 %. Prebivalstvo je po vaških soseskah raslo sorazmerno skromno, pa tudi soseske, ki kažejo trend večje rasti, bistveno ne izstopajo. Na območju okrajnega glavarstva ni bilo večjih gospodarskih središč, ki bi pritegnila večje število prebivalstva. Naseljenost okraja nam to potrjuje. Brez Mestne občine Ptuj je znašala naseljenost okraja 1910. leta 83,3 ljudi na km2, z njo pa 86,7. Ptuj kot upravno središče okraja z nekaj industrijskimi obrati je bil po številu prebivalstva (4631) ob zadnjem avstrijskem štetju na prvem, Ormož na petnajstem, Središče ob Dravi na trinajstem mestu. Povzemamo tudi, da se je prebivalstvo Mestne občine Ptuj od l. 1880 do 1910 globalno povečalo za 7,6 % in da je v primerjavi z Ormožem, majhnim slovenskogori-škim tržiščem, in Središčem ob Dravi kot kmetijskim naseljem še najmanj povečalo. Od leta 1880 do 1910 pa je opazen porast prebivalstva v okolici večjih središč, tako na ožjem ptujskem območju v Brstju in Rogoznici, na Hajdini in Bregu. Ptuj je bil za tukajšnje prebivalstvo pomembno tržišče kmetijskih pridelkov Dravskega in Ptujskega polja ter zlasti haloškega in slo-venskogoriškega vina. Gibanje prebivalstva v okraju je potrebno spremljati skozi dane gospodarske pogoje. Iz primerjave demografskih razmer po posameznih sodnih okrajih je mogoče ugotoviti še nekaj značilnosti. Nazadovanje prebivalstva lahko npr. spremljamo na vinorodnih območjih okraja, kar je povezano z gospodarsko krizo na prelomu v 20. stoletje in z uničujočo boleznijo vinske trte. Nasprotno pa so ugodnejši gospodarski pogoji vplivali na rast prebivalstva v ravninskem svetu, vendar je značilno, da je Dravsko polje zaradi migracijskih gibanj po gostoti naseljenosti (68,3 km2) zaostajalo za Ptujskim poljem, najgosteje naseljenim območjem okraja, kjer je živelo na km2 87,5 ljudi. V Slovenskih goricah je intenzivno vinogradništvo vplivalo na večjo poselitev (okoli 88,4 ljudi na km2), zato pa je v širših dolinah, na zamočvirjenih in poplavnih območjih, obljude-nost manjša. V Halozah, kjer ni bilo tržnega centra, se je gostota prebivalstva razlikovala po posameznih predelih. Največja naseljenost je bila na vinogradniškem spod-njehaloškem območju (v povprečju nad 90 ljudi na km2). Na tem zaostalem območju je bil problem agrarne prenaseljenosti toliko večji. Pregled popisa prebivalstva v ptujskem političnem okraju leta 1921. ZAP, MOP, sk. 317 Gozdnate, prometno odmaknjene Zgornje Haloze so pritegovale le malo ljudi (v povprečju nad 60 prebivalcev na km2). Naravni pogoji in gospodarska pasivnost so npr. vplivali, da se je prebivalstvo v rogaškem sodnem okraju l. 1910 zmanjšalo nad 2 %, da so kraji zastali in propadali. Soseske v notranjosti Slovenskih goric in Haloz, odrinjene od prometnih poti, so v svoji rasti stagnirale. Vplivi industrializacije do tja niso segli, če izvzamemo Majšperk. Še več. Od druge polovice 19. stoletja so se tukaj spreminjali gospodarski in družbeni pogoji: boljši in večji vinogradi so prehajali v lastništvo meščanov, denarnih zavodov idr. Lastniška struktura se je menjala, marsikdo je postal viničar, drugi so odhajali za delom. Prihajalo je do izseljevanja. Vinska kriza na začetku 20. stoletja je še dodatno prizadela odvečno delovno silo in prisilila ljudi, da so iskali zaslužek kjerkoli in za kakršnokoli ceno. Na gibanje prebivalstva v okraju je vplivalo odhajanje ljudi s pasivnih območij. Ljudje so občasno odhajali služit kruh tudi k premožnejšim kmetom (Polancem), torej "na pole" (Ptujsko polje). Dekleta iz Slovenskih goric so si npr. v zimskem času kot predice poiskale zaposlitev v Medžimurju. Demografska gibanja nam v bistvu že nakazujejo značilnosti okraja, na katerem je živelo ob zadnjem avstrijskem štetju l. 1910 izven Ptuja in Ormoža 93,4 % prebivalcev. Za to območje sta bila značilna šibka gospodarska zmogljivost in agrarna prenaseljenost. Na upad prebivalstva po prvi svetovni vojni so vplivali tudi posledice vojne, bolezni, sezonsko izseljevanje, manjši naravni prirastek, delno izseljevanje Nemcev (od 1.novembra 1919 se je izselilo iz Ptuja 76 družin). Nadaljevanje prihodnjič no spremljati procese, ki bi vodili v izgubo že pridobljenih pravic žensk, in preprečiti uvedbo takšnih ukrepov, ki bi vodili k poslabšanju njihovega položaja." TEDNIK: Kaj pomeni politika enakih možnosti? Sonja Robnik: "Politika enakih možnosti si prizadeva za odpravo vsakršnega omejevanja ali izključevanja zgolj na podlagi spola. V tem smislu oblikuje in sprejema ukrepe, ki vodijo k vzpodbujanju dejanske enako- sti, k spreminjanju tistih socialnih in kulturnih vzorcev, ki ohranjajo diskriminacijo. To ni politika, ki bi jo uveljavljale samo ženske ali vse ženske, ki se s politiko ukvarjajo. To tudi ni politika, ki bi na račun drugega spola zahtevala posebne privilegije ali se zavzemala za neenaka, različna merila. Ženske namreč predstavljajo ali predstavljamo polovico prebivalstva in nismo - gledano številčno - nikakršna obrobna skupina. Nasprotno, na nas je treba gledati kot na ogromen potencial, ki lahko veliko prispeva k razvoju družbe. Ta cilj pa je mogoče doseči samo s partnerstvom, z medsebojnim sodelovanjem žensk in moških, nikakor pa ne z neko ločeno politiko. Problem zagotavljanja enakih možnosti v praksi ni problem žensk, ampak problem celotne družbe - torej žensk in moških." TEDNIK: Kakšno je stanje v Sloveniji, mislim na položaj ženske v družbi? Sonja Robnik: "Lahko rečemo, da smo na nekaterih področjih dosegli napredek. Lahko se primerjamo oziroma na nekaterih področjih smo celo boljše, kakor naše evropske kolegice. Recimo na trgu dela se lahko pohvalimo s tem, da smo ženske v Sloveniji uspele ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti. Lahko tudi omenim, da je razlika med plačami žensk in moških v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, znaša 8,4 odstotkov. Celo nekatere članice EU imajo razliko med plačami žensk in moških višjo kakor 20 odstotkov. Po drugi strani pa so pri nas področja, kjer smo ženske še vedno bolj v neenakem položaju - čeprav smo, na primer, višje izobražene kot moški, nas je na najvplivnejših in zahtevnih delovnih mestih malo. Poleg tega ženske še vedno opravimo levji delež gospodinjskega dela, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v zadnjih letih narašča registrirana brezposelnost žensk in da že presega polovico. Eno od področij, kjer smo ženske slabo zastopane, je politika. Zadnje parlamentarne volitve so v slovenski parlament prinesle 12 poslank, kar je dobrih 13 odstotkov. Zadnje lokalne volitve leta 1998 so prinesle na mesta mestnih in občinskih svetnic dobrih 12 odstotkov žensk, na županska pa mesta le 4 odstotke županj. Upam, da bo ob letošnjih lokalnih volitvah situacija precej drugačna. Zato naj izkoristim priložnost in apeliram na ženske, da kandidirajo, in pa seveda na vse politične stranke, da ženske umestijo na tista mesta na kandidatnih listah, kjer je izvoljivost večja." TEDNIK: Kako je s predlogom zakona o enakih možnostih? Sonja Robnik: "Vladni urad za enake možnosti je zadolžen za pripravo zakona o enakih možnostih. Slovenija ga je predvidela v državnem programu za sprejem pravnega reda EU. Zakon bo šel v parlamentarno obravnavo aprila, sprejet pa naj bi bil do konca letošnjega leta. Pri predlogu zakona je pomembno, da določa neke splošne in posebne ukrepe za vzpodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških tna političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem in na vseh drugih področjih družbenega življenja. Namen teh ukrepov je vzpostavljanje dejanske enakosti spolov, preprečevanje in odpravljanje neenakega obravnavanja spolov v praksi. Ta neenaka obravnava izvira iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih družbenih vlog. Mogoče bi omenila, da med pomembnejše novosti, ki jih uvaja predlog zakona, sodi razširitev pristojnosti našega urada, in sicer na obravnavo konkretnih primerov neenake obravnave. Tako naj bi naš urad obravnaval pobudo posameznika ali posameznice oziroma skupine, ki bi menil ali menila, da je bila diskriminirana zaradi svojega spola. O tem bi se izdalo pisno mnenje. Hkrati pa bi se lahko predlagal način za odpravo nepravilnosti in priporočil sprejem ustreznih ukrepov. Za obravnavo takih posameznih primerov bi bil na uradu zagovornik oziroma zagovornica za enake možnosti žensk in moških. Takšne institucije poznajo praktično vse države EU, ki imajo te zakone." TEDNIK: Kdaj se lahko ženske obrnejo na vaš urad? Sonja Robnik: "Urad ima odprto brezplačno anonimno telefonsko številko 080 12 13. Na njej od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure sprejemamo klice vseh, ki menijo, da so bili diskriminirani na podlagi svojega spola. Največ klicev je seveda s področja delovnih razmerij, ko delodajalec delavki npr. noče podaljšati pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ker je le-ta zanosila, ko je delavki kratena pravica do rednega dopusta, ko delodajalec od nje pričakuje, da bo delala nadure, pa čeprav je mati otroka, mlajšega od treh let, itd. Na nas se dosti obračajo tudi študenti oziroma študentke, ki delajo diplomske naloge z našega delovnega področja, veliko podatkov pa najdete tudi na naših spletnih straneh http://www.uem-rs.si" TEDNIK: Kaj bi svetovali ženskam, kaj naj ali lahko storijo zase? Sonja Robnik: "Dejstvo je, da smo si ženske skozi tisočletja uspele kljub vsemu pridobiti nek prostor v družbi, dejstvo je tudi, kakor sem že omenila, da nas je več kakor polovica vsega svetovnega prebivalstva in da bi bilo škoda, če bi naši potenciali, naše znanje in ideje ostali neizkoriščeni. Vedno pogosteje lahko preberemo slogane, da je prihodnost ženskega spola, in če držijo napovedi poznavalcev razmer, da prihaja tisočletje žensk, potem smo na dobri poti, da naredimo še kaj zase." Zmago Šalamun iscete svoj stil / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Mateji pristojijo vsi stili Mateja Šafranko je profesorica razrednega pouka, zaposlena v OŠ Ljudski vrt. Svoje delo ima zelo rada. Prostega časa skoraj nima. Brska po internetu, veliko bere, hodi v naravo, rada in veliko potuje. Oblači se v glavnem športno, ob vsaki priložnosti je rada lepo urejena. Mateja prej ... Popust frizerstva Stanka v maju Pri Mateji je kozmetičarka Neda Tokalič iz kozmetičnega studia Neda ugotovila mešani tip kože. Po oblikovanju obrvi ji je kožo globinsko očistila in nanesla masko. Priporočila ji je redno nego v kozmetičnem salonu. , in pozneje PISE: JANEZ JAKLiC / v OSRCJU pragozda (xi.) Pisana druščina Nekega večera, sence so se že krepko podaljšale, sta se na mračnem robu gozda pojavili postavi. Indijanca sta kričala, sovražno vihtela kopja in dirjala proti nam. Okamene-li smo. Gola telesa divjakov je pokrival le velik rastlinski list na mestu moškega ponosa. V neposredni bližini sta postala obraza divjakov nekam znana. Enega je krasila rdeča brada. Tudi taka sta bila Andi in Aron. Živo srebro skupinice je bila mala črnolaska iz Miamija. Od zgodnjega jutra do poznega večera je vsakomur, ki ga je srečala, namenila nagajiv pogled in prijazno besedo. Odlično je govorila špansko. Oborožena z znanjem, vedrino in prijaznostjo je podrla meje med gospodo in služabniki. Skupaj z njo smo ob dolgih večerih pomagali posadki pri luščenju stročnic, lupljenju krompirja in pri drugih delih v kuhinji. Priprava hrane je nasploh zahtevala največ časa. Nemški parček je bil drugi pol magneta. Ni bilo dneva, da se ne bi pritoževal. Po dogodku na katamaranu se nista več udeleževala pohodov v gozd. Cas sta porabljala v duhamornem pomilovanju drug drugega. Ostali smo bili z razpletom zadovoljni. Bila sta kot ustvarjena, da sta šla ljudem na živce. Ironija je hotela, da sta na koncu poti nergala nad številom živali, ki sta jih videla. Podmladku ekspedicije je potepanje po južni polobli pomenilo rez med zaključkom študija in normalnim življenjem, s ka- terim jim je grozila prihodnost. Starosta ekspedicije je bil zraven mene Antonio, inženir iz Lime. Da je lahko plačal potovanje, ki je bilo drago za perujske razmere, je moral biti premožen. Kljub slabemu znanju angleščine se je odlično vklopil v skupino mlajših. Krmar, navigator in kuhar so bili domačini iz Atalaye. V njihovih žilah se je pretakala kri Kečua Indijancev. Ti so prišli v pragozd z andske planote skupaj s cestami. Koko, naš drugi vodnik, se nam je pridružil na postaji Romero. Mladenič, sin državnega uradnika v pragozdnem mestu, je govoril čudno latovščino, mešanico španščine in angleščine. Tako sem se raje držal Florjana. Dolgin je po končanem študiju biologije v Združenih državah odšel na življenjsko potovanje in obtičal v Peruju. Stanoval je v Cuzcu in se preživljal z vodenjem turistov po zelenem peklu. Zaljubil se je v tisočera drevesa in rastline, oboževal je živali, od drobne mravlje pa do jaguarja. Želja, da bi videl go- Želve se vedno rade nastavljajo soncu spodarja zelenega pekla, ga je navdajala s hrepenenjem in bolečino neizpolnjene sreče. Ob prihajajočem mraku se je umikal od taborišča in strmel v peščino na nasprotnem bregu reke, ki je tonila v noč. "Vem, da bo nekega večera prišel. Pripravljen bom. Sprehodil se bo preko svetlega platna čistine ali pa se spustil do vode in pil," je odgovarjal na moje poglede. Mladega idealista je skrbelo propadanje gozda. Zbiral je somišljenike, da so kupovali pragozd, ki ga prodaja perujska vlada po smešni ceni štirideset dolarjev za hektar. Z enim samim namenom: ohraniti pragozd. Posebnost pragozda je pestrost vrst, vendar majhna {te-vil~nost pripadnikov vrst Od osmih dni potovanja so nam ostali samo štirje za ogledovanje osrčja parka Manu ob jezeru El Salvador in Otoron-go. Preživljali smo jih v vožnjah s čolnom po reki Manu, veslanju katamarana na jezeru El Salvador in pohajkovanju po stezicah, ki prepletajo polmrak zelene preproge. Največ živali, predvsem ptic, smo videli na bregovih reke in jezer. V osrčju gozda smo njegove prebivalce bolj slišali kot videli. Vendar je ta trditev držala le toliko časa, dokler nismo premagali napuha, ki je za zadetek priznal le veliko žival. Oči so se privadile na posvečeni somrak cerkvene ladje in pred nami se je odprl nov svet. Igralci so postali drevesa, ovi-jalke, orhideje in številne žuželke, od drobne mravlje, termita, pa do orjaškega ptičjega pajka. Mateja je tip ženske, ki ima rada naravni videz, zato se frizerka Stanka iz frizerskega salona Stanka pri njej ni odlo~ila za ekstremno barvo. Naredila ji je tanke ploskovne pramene, ki se izmenjujejo v ~okoladni in svetlo blond barvi. Ostala je pri asimetri~ni pri~eski, le nekoliko druga~e jo je oblikovala. Pri drsnem na~inu striženja je bila zelo precizna, saj ima Mateja goste, vendar zelo fine in ob~ut-ljive lase. Nina Škerlak se je pri Mateji odlo~ila za podlogo iz teko~ega pudra, ki ga je rahlo fiksirala. Na veki ji je nanesla rahlo senčilo v barvi obleke. Poudarila ji je obrvi in trepalnice, ustnice ji je očrtala s svinčnikom in nanesla barvni glos. Mateja ima tako rekoč idealno postavo, kljub temu pa je v naših trgovinah pogosto težko najti prava oblačila za njeno postavo. V modnem studiu Barbare Plavec so zanjo izbrali hlačni komplet iz čiste svile v svetlo modri barvi, suknjič ima vzorec rahlega kara, top pa je iz istega materiala kot hlače. Gre za oblačila nove blagovne znamke Gerry Weber, ki so od nedavnega naprodaj v prodajalni Mura Mercator Modna hiša Maribor na Ptuju. Gre za eleganten kostim, ki ga lahko oblečemo za različne priložnosti, poslovne in svečane. Mateja ga lahko obleče tudi za delo v razredu. Pristoji-jo ji pastelne barve in vsi modni stili, ki veljajo v določeni modni sezoni glede na njeno idealno postavo. Mateja v modnem hla~nem kompletu iz ~iste svile iz prodajalne Mura Mercator Modna hi{a na Mestnem trgu na Ptuju. O~ala linije Chanel so iz optike Kuhar. Foto: Črtomir Goznik V športnem studiu Olimpic je Mateja brezplačno vadila v izbranem programu en mesec dni. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, je bil v programu olimpic poudarek na vzdrževanju telesne kondicije in oblikovanju želene postave. MG si/aja adiičnast pasiušaicem Radim Ptuj. petek, 26. aprila v petek, 26. aprila, bo gostja Marjana Nahbergerja in 5. noči IVIeri CetiniC. V noči s torlss OD TOD IN TAM PTUJ / kljub slabemu vrmenu urejali in čistili Naravo razbremenili za III kubikov odpadkov Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja v mestni občini Ptuj, ki je sestavni del projekta ministrstva za okolje in prostor ter TUristične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna, je prejšnjo soboto, 13. aprila, kljub "trinajstemu" in kljub deževnemu vremenu lepo uspelo. Po podatkih, ki nam jih je posredovala mestna občinska eko-loginja Alenka Korpar, se je njihovemu povabilu odzvalo ve~ kot 160 ob~anov, med katerimi so bili tudi pripadniki Slovenske vojske, ~lani {portnih, gasilskih, planinskih, kulturnih in drugih dru{tev, ter kljub dvakratnemu iskanju zavetja pred močnim dežjem naravo razbremenili za okoli 111 kubičnih metrov odpadkov. Od tega je bilo za dobrih 62 kubikov kosovnih in okoli 41 kubikov me{anih odpadkov ter okoli 8 kubikov lesa in vejevja. Tudi letos so v akciji sodelovali člani podmladka ZLSD, podjetje Cisto mesto, ki je skrbelo za sprotni odvoz zbranih odpadkov, ter delavci Komunalnega podjetja, ki so čistili mestne parkovne povr{ine, pomagali pa so tudi pri odvozu odpadkov. Po besedah Alenke Korpar so se v osrednjem delu leto{nje akcije, v kateri so sodelovale vse mestne in primestne četrti, letos posvetili či{čenju odpadkov ob turističnih poteh in cestah ter divjih odlagali{č v bližini naselij. V mestni četrti Center so počistili okolico doma krajanov ter avtobusne in železni{ke postaje. Smeti na strminah grajskega griča in v gozdičku nad sadovnjaki na Panorami je pobiralo 7 članov planinskega dru{tva Ptuj. V mestni četrti Ljudski vrt so za odpadke olaj{ali gozdiček v Babosekobi grabi, krajanom pa je pri tem pridno pomagalo tudi 10 pripadnikov Slovenske vojske. Kar 20 vojakov pa se je {e posebej izkazalo tudi v mestnih četrtih Panorama in Breg, kjer so krajanom pomagali pri či{čenju Vičavske poti, okolico ribnika v Ore{ju, ter poti od mostu za pe{ce do Term in na desnem bregu Drave od gosti-{ča Ribič do Rance. V Mestni četrti Breg so očistili okolico in Zadružni ter brežine Studenčnice in doma krajanov, do Golf igri{ča, za či{čenje okolice turni{kega gradu pa je letos poskrbela kar Kmatijska {ola. V Mestni četrti Jezero so krajani poskrbeli za odpadke v okolici gradu Ristovec, naj{tevilneje pa sta bili v akciji zastopani primestni četrti Grajena in Rogoz-nica. Pri či{čenju gozdičkov na Grajen{čaku, v Mestnem vrhu in Krčevini pri Vurbergu so poleg krajanov sodelovali člani {portnega in gasilskega dru{tva Grajena, ter lovci, medtem ko se je na rogozni{kem koncu {port-nikom in gasilcem v Podvincih pridružilo {e nekaj članov kulturnega dru{tva, ki se je posvetilo Kicarskim gozdičkom. Do konca meseca se bodo v projekt pomladnega urejanja in či{čenja okolja vključile tudi ptujske osnovne in srednje {ole ter malčki iz vrtca. -OM Kljub slabemu vremenu so "čistilci" okolje razbremenili za 111 kubikov odpadkov. Foto: M. Ozmec PTUJ / zeleni ptuja ob dnevu zemlje Znova delili humus Zeleni Ptuja so že štirinajstič zapored izvedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa, ki jo vsako leto organizirajo na dan Zemlje, 22. aprila. Akcija je potekala pred Mestno hišo na Mestnem trgu. Za uvodnimi besedami predsednika Zelenih Ptuja Vlada Čuša so učenci osnovne {ole Olge Meglič pripravili kratek Foto: Kosi kulturni program. Da je bilo zanimanje veliko, pove podatek, da so v eni uri in pol razdelili blizu 4 kubike naravnega humusa. Glavni namen te akcije je predstaviti ljudem drugi, na-{emu okolju mnogo prijaznej{i način gnojenja zemlje, ki ne bo zastrupljal na{ega naravnega okolja. Vsem udeležencem akcije so razdelili tudi navodila za kompostiranje in vsakoletno anketo, s pomočjo katere bodo dobili podatke, kaj na{e občane najbolj skrbi na področju ekologije v mestni občini Ptuj. Isti dan so na seji mestnega sveta Ptuj preko svetni{ke skupine Zelenih Ptuja predlagali, da mestni svet eno od pomladanskih sej v celoti nameni obravnavi ekolo{ke problematike v mestu. Ugotavljajo namreč, da je kar nekaj problemov v na{em okolju, ki že predolgo čakajo na ustrezne re{itve. Lidija Belšak STURMOVCI / mladi so se odzvali povabilu Odpadki tudi v krošnjah dreves V okviru splošne občinske akcije čiščenja okolja v Mar-kovcih, ki je potekala v soboto, 20. aprila, so se povabilu odzvali tudi člani Mladega foruma Ptuj, Mladega foruma Videm in Dijaške sekcije KPŠ. Poleg forumovcev, bilo jih je okrog 20, so se akcije udeležili tudi Jernej Neubauer, predsednik mladinskega sveta občine Ptuj, in Miha Senč-ar, predsednik dijaške sekcije KPŠ. Udeleženci so s čistilno akcijo začeli tik pod zapornicami jezu v Markovcih in jo nadaljevali po obrežju struge Drave v Šturmovcih. Dejan Levanic, predsednik MF Ptuj, je opozoril, da se jim zdi pomembno, da krajinski park Šturmovci zaživi spet v naravi in brez {kodljivih odpadkov, saj tukaj poteka naravoslovna učna pot. O poteku same organizacije dela pa je povedal: "Med či{čenjem smo pobrali veliko odpadnega gradbenega materiala, ostankov umrlih živali, izdelkov iz plastike, folije, odslužene {tedilnike, lonce, kolesa, steklenice, oblačila, železo, pločevino, talne obloge in podobno. Med drugim smo pobrali tudi neprijetne okraske z dreves, divja odlagali{ča pa smo le označili. Odpadke, ki smo jih pobrali, smo sortirali in jih de- ponirali ob cesti, kjer jih bo pobralo Cisto mesto. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti županoma občin Mar-kovci in Videm ter podjetju Cisto mesto Ptuj, saj nam akcija brez njihove pomoči v tak{nem obsegu ne bi uspela. Ce pa bosta občina Markovci ali občina Videm v prihodnje {e kdaj organizirali podoben projekt, pa bomo zelo veseli vsakr{nega povabila." Simona Muršec, članica MF Ptuj in vodja projekta, ki se je pred kratkim začela ukvarjati z natačnej{im proučevanjem ekologije, je opozorila, kako pomembna je danes narava in skrb zanjo in da je tudi MF ena izmed organizacij, na katero se lahko tisti, ki jih skrbi za okolje, obrnejo. "Šturmovec smo izbrali preko lokalnih koordinatorjev, to, da pa se v eni občini odvija toliko čistilnih akcij naenkrat, pa se mi zdi enkratno. S Šturmovcem, ki je za{čiteno območje, bi morali ljudje ravnati povsem drugače. Izven naravoslovne učne poti je slika pokrajine prav grozna. Ljudje mislijo, da lahko odvrž-ejo prav vse, a se očitno ne zavedajo, da v tem okolju živijo {tevilne živali," je dodala. Mojca Zemljarič MARKOVCI / občinska čistilna akcija Gozdovi niso odlagališča smeti Odbor za okolje in prostor občine Markovci je v soboto, 21. aprila, izvedel obsežno občinsko akcijo čiščenja okolja, v kateri je sodelovalo več domačih društev. Po besedah Franca Brodnjaka, predsednika Turističnega društva (TD) Markovci, so se čiščenja poleg članov TD udeležili tudi člani PGD Bukovci in Markovci, AMD Markovci, KK Nova vas, ŠD Bukovci, LD Sobetinci ter predstavniki vaških odborov iz Prvencev, Strelcev, Markovcev in Zabovcev. Ob 8. uri so se udeleženci akcije, ki jo je koordiniralo TD Markovci, zbrali na deponiji v Markovcih, od koder so se razdelili v dve skupini. Clani LD Sobetinci, bilo jih je okrog 36, so čistili obronke gozdov med Markovci in Sobetinci, uredili pa so tudi okolico lovskega doma. Ostali, teh pa je bilo okrog 25, pa so se odpravili čistit obrežje Drave med Bukovci in Stojnci (od Maroha pa do stojnskih farm). Kot je med drugim povedal Franc Brodjak, so se za akcijo odločili v skladu s programom TZ Slovenije Slovenija, moja dežela, čista in gostoljubna, obenem pa so jo namenili tudi mednarodnemu dnevu voda. Udeleženci akcije so na obronkih gozdov in na rečnem obrežju nabrali ogromno odpadkov, ki so jih s traktorskimi prikolicami kar neposredno odvažali na Cisto mesto Ptuj. Največ je bilo večjih kovinskih odpadkov ({te- dilniki in podobno), pobrali pa so tudi zelo veliko plastike, folije, steklenic, pločevine, odpadkov iz gospodinjstev in klavnih odpadkov, Viktor Cvetko, predsednik LD Sobetinci, je po končanem delu povedal, da je akcija kljub slabemu vremenu zelo lepo uspela in da je z udeležbo, ki je bila nad pričakovanji, izredno zadovoljen. Dejal je: "Glede na {tevilo prisotnih članov, smo opravili veliko več, kot smo pričakovali. Da smo lahko zajeli čimvečjo povr{ino, ki jo je bilo treba očistiti, smo delali v treh skupinah. Počistili smo obronke gozdov med Markovci in Sobetinci ter uredili okolico lastnega doma, kjer smo čistili remizo in se tako obenem pripravili na tradicionalno kreso- vanje, ki bo v sklopu občinskega praznika 30. aprila." Predsednik Odbora za okolje in prostor občine Markovci, Mirko Janžekovič, je akcijo či{čenja okolja spremljal in ugotovil, da je bila dobro organizirana in izpeljana. Poudaril je: "Potrebno je pozdraviti in se zahvaliti vsem, ki so se v okviru TD Markovci in LD Sobetinci, ki že tako ali tako dobro skrbi za urejenost in čistočo okolja, udeležili dana{nje akcije. Obenem bi izkoristil priložnost, da opozorim občane, naj varujejo okolje in naj ne odmetavajo smeti ob Dravi in v gozdovih, saj je to na{ življenjski prostor, od katerega pa je odvisno tudi na{e zdravje." Udeleženci akcije opozarjajo občane, naj odvažajo odpadke na Cisto mesto, saj je za imetnike posod za smeti deponiranje brezplačno in možno tudi v popoldanskih urah. MZ MORDA NISTE VEDELI ... Mednarodna deklaracija o pravicah Zemljinega spomina (sprej^^a v Digneju l. 1991) 1. Prišel je čas, da tako kot priznavamo enkratnost človekovega življenja, priznamo tudi enkratnost Zemlje. 2. Vsak od nas in vsi skupaj smo povezani z materjo Zemljo, ki nas vzdržuje in nas povezuje. 3. Zemlja je 4,5 milijarde let stara zibelka življenja, njegove obnove in sprememb. Njen dolgi razvoj je oblikoval okolje, v katerem živimo. 4. Naša zgodovina in zgodovina Zemlje sta tesno povezani. Njeni začetki so naši začetki, njena zgodovina je naša zgodovina in njena prihodnost bo naša prihodnost. 5. Del Zemljine podobe je naše okolje, ki se razlikuje od preteklega in tudi od bodočega. Mi smo le nepopolni in minljivi Zemljini sopotniki. 6. Tako kot staro drevo ohranja vse zapise svoje rasti in življenja, tudi Zemlja hrani spomine na svojo preteklost ... Zapis, ki je vtisnjen v njeni globini in na površju, v kamninah in krajini, je zapis, ki ga lahko beremo in razumemo. 7. Že zelo dolgo se zavedamo, da je treba ohranjati spomine na človekovo življenje in delo, to je našo kulturno dediščino. Zdaj pa je prišel čas, da zavarujemo tudi našo naravno dediščino in okolje. Preteklost Zemlje je prav tako pomembna kot človekova preteklost. Čas je, da se naučimo varovati, s tem pa spoznati preteklost Zemlje in brati "knjigo", ki je bila napisana pred našim prihodom: to je naša geološka dediščina. 8. Z Zemljo delimo skupno dediščino. Mi in naše vlade smo le njeni skrbniki. Prav vsak človek bi moral razumeti, da najmanjše opustošenje to dediščino okrni ali za vedno uniči. Vsaka oblika razvoja mora spoštovati edinstvenost te dediščine. 9. Upravičena je zahteva, da vse državne in mednarodne oblasti upoštevajo to dediščino in jo zavarujejo z vsemi potrebnimi zakonskimi, denarnimi in organizacijskimi ukrepi. Zeleni Ptuja 25. aprila - 2. maja 2002 • 104,3 FM Četrtek, 25. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 3.10 Dobro jutro. 4.55 Svetovni izzivi. 5.25 Oddaja o filmu. 15.50 Iri skozi čas, dokumentarna oddaja. 16.30 Pročila, {port, vreme. 16.40 Na{ tolar. 17.00 Dosežki, ponovitev. 17.20 Dodro. 17.50 Na liniji, oddaja za mlade. 18.25 Zaple{imo, francoska dokumentarna nanizanka, 16/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Na{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Ulica, evropski dokumentarni film. 23.25 Režiserji: Spike Lee, ameriška dokumentarna oddaja. 0.30 Dodro, ponovitev. 1.00 Osmi dan, ionovitev. 1.30 Odmevi, ponovitev. 2.25 Gledali{če v hi{i, jugos-ovanska čb nanizanka. 2.55 Saint Tropez, Francoska nadaljevanka, 2/26, ponovitev. 3.45 Prestolnica sveta, francosko-{panski film. 5.35 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.10 Tedenski izbor 14.10 Polnočni klub: poklici za čast in slavo. 15.20 Tovornjakarji, fr. dokum. serija. 16.15 Gledali{če v hi{i, jug. čb nanizanka, 30.epizoda. 16.45 Saint Tropez, fr. nadaljevanka, 2/26. 17.40 Caroline, ameri{ki film. 20.00 Portret trobentača Stanka Arnolda. 20.50 50. in en svet, makedonska dokum. oddaja. 21.20 Poseben pogled: Starinar, ameri{ki čb film. 23.10 Novinka, nem{ko-avstrijska nanizanka. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 20. del. 16.25 Esmeralda, 69. del. 17.20 Tri sestre, 79. del. 18.15 Močno me objemi, 2. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 16. del. 20.30 Romanti~ni Hlm: Poroka iz ljubezni, am. film. 22.10 Bolni{nica upanja, 11. del. 23.00 JAG, 87. del. 23.50 Glavni na vasi, zadnji del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills. 12.00 Melrose Place. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni. 15.00 Mladi in nemirni. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey. 18.00 Roseane. 18.30 Korak za korakom. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Moj IQ naj bi bil visok. 21.25 Pa me ustreli. 22.25 Noro zaljubljena. 22.55 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.45 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 08.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Volilka, jug. komedija. 13.00 Vera in čas. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Vredno je vstopiti .... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Kansas City, am. kriminalka. 21.50 TV razglednica -NOVO MESTO. 22.20 Goseničin nasvet, am. romantična drama. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Oče za parne datume, fr. film. 14.55 Novice. 15.00 Meje, dokum. serija. 15.30 Neverjetna narava, dokum. film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Zadnji dnevi pri nas, film. 1.55 Sodnica Amy 2., serija. 2.40 Svet mode. 3.05 Na zdravje!, serija. 3.30 Od prijema do sojenja, serija. 3.50 Transfer 4.35 O~e za parne datume, fr. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.45 Župan Casterbridgea, serija. 10.30 Dosjeji X (8.), serija. 11.15 Govorimo o zdravju: Mozek. 11.45 Trenutek spoznan-stva. 12.15 Globalno naselje. 12.45 TV interview. 13.35 Ekumena. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Najava programa. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Busterov svet, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy 2., serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Martin v oblakih, hr. film. 22.50 Seinfeld, serija. 23.15 Allo, allo 3. - serija. 23.45 Življenje na severu 4., serija. HTV 3 18.30 Povest nogometa, dokum. serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 PH v vaterpolu, prenos. 21.15 Svet mode. 21.40 Hit-depo. 23.40 Od prijema do sojenja, serija. 0.00 Glasbeni program. 0RF 1 6.15 Otro{ki program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Tekila in Boneti, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Kako ujame{ svojega {efa, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, risanka. 14.30 Rožnati panter, risanka. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17 15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 20.15 Ma 2412, serija. 21.10 Angel na obhodu, serija. 22 00 Kaisermuhlen blues, serija. 22.50 Novo v kinu. 23.00 De Luca show. ORF 2 6.00 Teletekst. 7. 00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1502). 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Kjer {umijo stari gozdovi, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Alpe Donava Jadran, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1503). 16. 00 Talkshow. 17. 00 Čas v sliki. 17. 05 Dobrodo{li v Avstriji. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20. 00 Pogledi s strani. 20. 15 Univerzum. 21. 05 Vera, magacin. 22. 00 Čas v sliki. 22. 30 Euro Austria, magacin. 23. 00 Primer za dva, serija. 0. 00 Čas v sliki. Petek, 26. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročia. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Prgi{če priljubljenih pravljic. 9.25 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 9.40 Na liniji, oddaja za mlade. 10.15 Oddaja za otroke. 10.45 Dosežki. 11.05 Modro. 11.35 O živalih in ljudeh. 12.00 Ženska, nadaljevanka. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 Opremljeni za preživetje, zadnji del. 18.00 Marko, Mavrična ribica. 18.15 Iz popotne torbe: Kolo. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Državna počastitev dneva upora proti okupatorju, prenos. 20.50 Praksa, zadnja epizoda. 21.35 Cik cak. 21.55 Dobro je vedeti. 22.05 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 Polnočni klub. 0.05 Opremljeni za preživetje, pon. 1.00 Saint Tropez, fr nadaljevanka. 1.50 Misterij organizma, srbski film. 3.40 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.50 Glasbena ogrlica, pon. TV SLOVENIJA 2 14.50 Znanost na{ega časa, pon. 15.45 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, Slovenija - Rusija, prenos. 18.15 Saint Tropez, fr. nadaljevanka. 19.15 Videospotnice. 20.00 Jan Cvit-kovi~: Dale~ je smrt, doma~a nanizanka. 20.40 Skrivno življenje gej{, dokum. serija. 21.30 Paris trout, am.film. 23.05 South park, 8.epizoda. 23.30 Big Band RTV Slovenija in Bo{ko Petrovič. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 79. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 21. del. 16.25 Esmeralda, 70. del. 17.20 Tri sestre, 80. del. 18.15 Močno me objemi, 3. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Po~itni{ka pustolov{~ina, am. film. 21.45 Privid zločina, 4. del. 22.40 JAG, 88. del. 23.30 Prijatelji am. hum. nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni. 15.00 Mladi in nemirni. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey.. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom. 19^00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Horror: Izganjalka vampirjev. 20.55 Angel. 21.50 Od mraka do zore, am. film. 23.25 Ekstra magazin, pon. 0.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 1.30 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 08.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Ježek Show, pon. 11.00 Kansas City, pon. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Vredno je vstopiti .... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Skrivnosti in laži, drama. 23.20 Motocross magazin. 23.50 Reporter X. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer 12.35 Izvor, serija. 13.25 Vrnitev štirinožnega detektiva, am. film. 14.50 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Potopisna serija. 19.00 Kviz. 19.14 Jezikomer. 19.15 Majhne skrivnosti - Podravka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Don Juan, fr. film. 21.45 Glamour Cafe. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.20 Class of 1999, ameriški film. 0.55 Reanimator, am. film. 2.20 Svoboda, serija. 3.05 Svetovna nogometna prvenstva: 1982., dokumentarna serija. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.45 Vrnitev štirinožnega detektiva, pon. am. filma. HTV 2 8.00 Pink Panther in sinovi, risana serija. 8.25 Dokumentarna serija. 8.55 Sodnica Amy 2., serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca 1., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev 20.55 Polni krog. 21.15 Svoboda, serija. 22.00 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.45 Enkraten svet, oddaja o filmu. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Svetovna nogometna prvenstva: 1982., dokumentarna serija. 21.20 Frasier 3., serija. 21.45 Smrtna kazen, serija. 22.10 Na zdravje!, serija. 22.35 Naenkrat Susan, serija. 22.55 Čas je za jazz. 0.00 Od prijema do sojenja, serija. 0.20 Glasbeni program. 0RF 1 6.15 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Nebe{ka ljubezen, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.05 Ma 2412, serija. 10.30 Ma 2412, serija. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.10 Francoski poljub, komedija (Meg Ryan). 23.00 Zajeta podmornica, akcijski film (Michael Dudikoff). 0.20 Polnočni blues, triler 23.00 De Luca show. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1503). 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Cena lepote, drama. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljice, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1504). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 V Saddamovi senci, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 27. april TV SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor. 7.55 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Radovedni taček: Medved. 8.50 Vesela hi{ica: Medved in kmet. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zlatko zakladko. 10.15 Klic divjine, nanizanka. 11.00 Radio aktivnost, nanizanka. 11.25 Na liniji, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.25 Adijo, knapi, dokum. film. 14.15 Radio v ilegali: 60 let kričača. 15.00 Janko Messner: vrnitev, Izvirna tv drama. 16.00 Grdi raček Tine. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Alpe-donava-jadran. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja Tv Maribor. 17.45 Zapu{čina davnine, dokum. serija. 18.15 Svet Petra zajca in prijateljev, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Nagrade stila. 21.00 Tv Poper. 21.30 Velika člove{ka stvar - portret. 22.50 Poročila, {port, vreme. 23.25 Tvegana znanost, serija. 23.50 Oz, 20.del. 0.55 Mehanizem, srbski film. 2.30 Zapu{čina davnine, pon. 2.55 Alpe-donava-jadran, pon. 3.25 23, nem{ki film. 5.15 Šport. 5.40 TV poper, pon. 6.10 Mario, pon. TV SLOVENIJA 2 8.50 Tedenski izbor. 8.50 Frasier, nanizanka. 9.15 Žene in hčere, nadaljevanka. 10.05 Prikliči džina iz zvona, film. 10.20 Horace in Tina, nadaljevanka. 10.45 Štafeta mladosti. 12.10 Bikoborec in dama, film. 14.10 Kapo dol, pon. 14.45 EP v gimnasitki (m), posn. 15.30 Evrogol. 16.25 Koper: DP v nogometu, prenos. 18.20 EP v gimnastiki, posn. 19.15 Videospotnice. 20.00 Miran Zupani~: Radio.doc, tv film. 21.25 Žene in hčere, nadaljevanka. 22.15 Sobotna noč. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 8.45 Oliver Twist, serija. 9.10 Mali helikopter, serija. 9.25 Princesa Sissi, serija. 9.50 Dragon Ball, serija. 10.15 Jezdeci senc, serija. 10.40 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.05 Godzila, serija. 11.30 Za vedno skupaj, zadnji del. 12.00 ŠKL. 13.00 Formula 1, prenos treninga. 14.05 Preverjeno, pon. 14.50 TV Dober dan, pon. 15.40 Na{a sodnica. 16.30 Močno zdravilo. 17.30 Sedma avenija, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sobotni filmski hit: Za vsako ceno, am. film. 23.15 Prava blondinka, am. film. 1.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, pon. 14.40 Prijateljska nogometna tekma: Anglija - Paragvaj. 16.30 Matlock. 17.20 Simpatije. 18.10 Felicity. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, ponovitev. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Morilsko poletje. 22.45 Helikopterska enota. 23.45 Legende nogometa. 0.30 Mokre in divje. TROJKA 09.00 Action Man. 10.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Štiri tačke, pon. 11.30 Motor Show Report. 12.00 Inline hokej, pon. 12.30 Za vas in mesto, pon. 13.10. Dežela in svoboda, vojna drama. 15.00 Knjiga. 15.30 Videalisti. 16.00 Automobille. 16.30 Popotovanja z Janinom. 17.30 DP v v raftingu. 18.00 Motocros magazin. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Videalisti. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Sibirski brivec, romantična drama. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Glas domovine. 14.30 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humoristična serija. 16.35 Kraljestvo živali. 17.35 Film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, zabavna dramska serija. 20.40 Zabavnoglas-beni program. 21.10 Dubrovnik: Porin, prenos. 23.45 Novice. 23.55 TV dvoboj. 0.20 Boses Blut, mini-serija. 3.15 Slem, serija. 3.45 Naenkrat Susan, serija. 4.10 Oprah Show, pogovorna oddaja. 4.55 Amerika - življenje narave. 5.25 Uzde, ameriški film. 6.45 Kraljestvo živali, ponovitev. HTV 2 12.20 Uzde, ameriški film. 13.40 Povabilo v gledališče. 15.00 Hišni ljubimci, oddaja o živalih. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, humoristična serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi hrvaških muzejev. 20.10 Obstanek, poljudnoznanstvena serija. 21.00 Novice. 21.10 The Thing Called Love - Stvar, ki ji pravimo ljubezen, ameriški film. 23.00 Svet zabave. 23.30 Slem, serija. 0.00 Party in the Park, posnetek koncerta. HTV 3 10.55 Tenis FED CUP prenos. 17.15 Športni program. 19.10 Zabavno-glasbena oddaja. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Animavizija. 22.55 Film. 0.35 Od prijema do sojenja, serija. ORF 1 6.20 Confetti tivi, program za otroke. 6.45 Fix & Foxi. 7.05 Otro{ki program. 9.50 Confetti news. 10.00 Tabaluga, serija. 10.25 Best of Confetti tivi. 10.45 Tom in njegova klapa, otroška serija. 11.10 Disney festival, klasične risanke. 12.05 Mladinska serija. 12.45 Formula1, Velika nagrada Španije, prenos treninga. 14.05 Dvojček redko pride sam, serija. 14.30 Austria top 40, avstrijska glasbena lestvica. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, humoristična serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, kviz. 18.00 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Milijonski {ov za mlade, kviz. 21.50 The Negotiator, triller, 1998. 0.00 Showdown, ameriški akcijski film, 1993. ORF 2 6.30 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Adijo, zbogom, good bye, komedija, 1961. 11.05 International velvet, ameriški film, 1977. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Odbilo bo 13, komedija, 1950. 14.40 Bera{ki {tudent, komedija, 1956. 16.15 Slikanica Avstrija. J6.25 Zemlja in ljudje. 16.55 Religije sveta, oddaja o verstvih. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Muhavost sreče, oddaja. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo, kviz. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Teneriffa - dan ma{čevanja, film, 1997. 23.10 Čas v sliki. 23.20 Tucker - the man and his dream, film, 1988. 1.05 pogledi s strani. Nedelja, 28. april TV SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav. 10.00 Promenadni koncert: ariart. 10.25 Pomagajmo si. 10.55 Pravljične živali, serija. 11.20 Ozare, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt ..., domača nanizanka, 3/5, ponovitev. 14.00 Tistega nedeljskega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja Tv Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dokumentarna serija, 7/10. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Čez planke: Hrva{ka. 22.50 Poročila, {port, vreme. 23.25 Zenit: Mostovi. 0.00 Padec Italije, hrvaški film. 2.00 Slovenija na belanci, ponovitev. 2.25 South park, ameri{ka risana serija, 8.epizoda, ponovitev. 2.50 Umori, am. nanizanka, pon. 3.30 Vsakdanjik in praznik, ponovitev. 5.00 Šport. TV SLOVENIJA 2 11.55 Tedenski izbor. 11.55 Rad imam Lucy, 70.epizoda. 12.20 Komisar Rex, 18.epizoda. 13.10 Iz roda v rod gre moja pot: afs france marolt, 2. oddaja. 14.20 Kek~eve ukane, slovenski film. 15.40 Šport. 16.40 Finale slovenskega pokala v ko{arki, prenos. 18.45 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, Slovenija -Švedska, prenos. 21.15 Ep v gimnastiki (m), posn. 22.15 Homo turisticus. 22.35 Ob svetovnem dnevu plesa - imate radi balet? ga Sovražite? 23.35 Umori, am. nanizanka. 0.20 Videospotnice. POP TV 8.45 Oliver Twist, serija. 9.10 Mali helikopter, serija. 9.25 Princesa Sissi, serija. 9.50 Dragon Ball, serija. 10.15 Jezdeci senc, serija. 10.40 Jekleni Max, serija. 11.05 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.30 Godzila, serija. 12.00 ŠKL, pon. 12.55 Majhne skrivnosti, pon. 13.00 Ljubezen ali denar, zadnji del. 13.30 Formula 1: Barcelona, prenos dirke za VN Španije. 16.00 Moja bo{!, 8. del. 16.30 Močno zdravilo, 8. del. 17.30 V navzkrižnem ognju, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.25 Z dežja, am. film. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.10 Mladi in nemirni, ponovitve. 13.30 Mladi in nemirni, pon. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 16.20 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 9. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 8. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Melrose Place, zadnji del. 20.00 Orangutan v hotelu, am. film. 21.40 Spet zaljubljena, 9. del. 22.30 Popstars, pon. 23.20 Ekstra magazin, pon. 0.10 Dannyjeve zvezde, pon. TROJKA 9.00 Action Man. 10.00 Spidi in Gogi show. 11.00 Biblijske zgodbe. 12.00 Na{ vrt. 12.30 Za vas in mesto. 13.00 SQ Jam. 14.00 Čestitke iz domače skrinje 15.00 It. nogometna liga. 17.00 Ježek show. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Raketa pod kozolcem., pon. 20.00 Naj N. 20.30 Italijanska nogometna liga, posn. 22.30 Automobille, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon. 0.00 Knjiga, oddaja o kulturi, pon. 0.30 Videostrani. HTV 1 7.50 TV koledar. 8.00 Novice. 8.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Pogovor s sencami. 16.45 Mookie, francoski film. 18.15 Die Sternbergs, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Uvod v film Vojna zvezd. 21.15 Vojna zvezd 5, ameriški film. 23.25 Novice. 23.40 Film. 1.15 V nedeljo ob dveh. 2.15 Die Sternbergs, serija. 3.45 Yves Saint Laurent, dokumentarni film. 4.30 Remek - dela znanih muzejev. 4.40 Film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija, otroška serija. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Rešetari: Sveta maša, prenos. 12.00 Film. 13.40 From Star Wars to Star Wars: The Story of Industrial Light&Magix, dokumentarni film. 14.30 Boses Blut, mini-serija. 17.25 Ksena - bojevniška princesa, serija. 18.10 Magazin. 18.40 Opera Box. 19.10 Oddaja o kulturi. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi hrvaških muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Yves Saint Laurent, dokumentarni film. 22.10 Triler. HTV 3 8.45 Brazilski akvarel, serija. 10.35 Izvor, serija. 12.50 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 13.45 Barcelona: Formula 1 za VN Španije, prenos. 16.00 Šport v nedeljo. 16.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. 23.35 Od prijema do sojenja, serija. ORF 1 6.00 Confetti tivi, program za otroke. 6.25 Otro{ki program. 7.15 Disney festival. 8.10 Tom turbo, risanka. 8.35 Confetti news. 8.50 Otro{ki kviz. 9.15 Formula 1, VN Španije, ogrevanje. 10.05 Mojster eder in Pumuckl, serija. 10.30 Težave z Ralfom,serija. 10.50 Prekleta čarovnica, serija. 11.00 Risanka. 11.25 Risanka. 11.45 Izgubljeni svet, serija. 12.30 Šport. 13.00 Formula 1, VN Španije, prenos dirke. 16.10 Nogomet. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 The Peacemaker, akcijski film, 1997. 22.15 Columbo, kriminalka. 23.30 Kraj zločina, serija. 1.00 The Peacemaker, akcijski film 1997. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.35 Dokumentarna oddaja. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska, oddaja. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.25 Univerzum, dokumentarec. 15.10 Policijska in{pekcija 1, serija. 15.35 Igrani film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Štajerske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Poletna nevihta, film, 1998. 21.45 Čas v sliki. 22.00 Zadeva, oddaja. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Švedski tango, film, 1999. 0.55 Kulturni teden. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Ponedeljek, 29. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro Jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Kolo. 9.30 Marko, Mavri~na ribica. 20. epizoda. 9.40 Otroci na ladji luna, 1/8. 10.10 Pravljične živali, dokum. serija. 10.35 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 11.25 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 11.50 Zapuščina davnine, dokum. serija. 12.20 Zenit: Mostovi. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Vem - Veš. 17.55 Telebajski, pon. 18.20 Radovedni Taček: Luna. 18.30 Žrebanje 3X3 Plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš Kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme. 20.00 Julija, 13.epizoda. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Pisave. 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Vem - Veš, pon. 0.10 Pisave, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.05 Gledališče v hiši, pon. 1.35 Saint Tropez, pon. 2.30 Homo turisticus, pon. 2.50 Studio City, pon. 3.45 Končnica, pon. 5.00 Šport. TV SLOVENIJA 2 13.25 Tedenski izbor. 13.25 Sobotna noč. 15.25 Skrivno življenje gejš, zadnji del. 16.15 Gledališče V Hiši, jug. čb nanizanka. 16.45 Saint Tropez, fr. nadaljevanka. 17.45 Čigava je svinja?, kratki igrani film za otroke. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost našega časa, serija. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.25 Videospotnice, pon. POP TV 7.45 Trojanska vojna, film. 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 22. del. 16.25 Esmeralda, 71. del. 17.20 Tri sestre, 81. del. 18.15 Močno me objemi, 4. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV Dober dan, 10. del. 21.05 Sedma nebesa, 12. del. 22.00 Providence, 17. del. 22.50 JAG, 89. del. 23.40 Prijatelji, 1. del am. nan. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 23. del. 15.00 Mladi in nemirni, 149. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 20. del. 17.30 Ned in Stacey, 24. del. 18.00 Roseanne, 25. del. 18.30 Korak za korako, 22. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Romanca v Seattlu. 21.50 Pa me ustreli, 6. del. 22.20 Ti in jaz 1. del. 22.50 Noro zaljubljena, 19. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga 08.00 Iz domače skrinje. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.00 Naj N. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Automobille, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Koncert Tanje Zajc Zupan. 18.20 Motor Show report. 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naj N. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.30 Wai Lana joga. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Po~ivališ~e levov, angl. film. 15.00 Novice. 15.05 Meje, dokum. serija. 15.35 Dokumentarni film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsa-kodnevnica. 18.30 Živeti z..., oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Osamljeni fant, film. 0.35 Undercover Heart, serija. 1.20 Becker 2., serija. 1.40 Frasier 3., serija. 2.05 The New Rules of the World, dokum. film. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 Po~ivališ~e levov, angl. film. 4.55 Dokumentarni film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.35 Prizma, magazin. 10.30 Mir in dobro. 11.00 Die Sternbergs, serija. 11.50 Oddaja o kulturi. 12.20 Enkraten svet, oddaja o filmu. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nevidna Lotte, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 3., serija. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev 20.10 Undercover Heart, serija. 21.00 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 The New Rules of the World, dokum. film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Allo, allo 4, serija. 23.40 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.00 WTA, prenos. 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Hooper - super kaskader, am. film. 22.50 CB v barvi. 23.35 Od prijema do sojenja, serija. 23.55 Glasbeni program. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.35 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Herkul. 10.05 Francoski poljub, komedija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Fix & Foxi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti play town. 13.25 Quasimodo, risanka. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Božanska družina, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Dharma & Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Princ iz zamunde, komedija. 22.10 Tanka rdeča črta, vojni film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Odbilo bo 13, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Štajerske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljice. 14.50 Podežeklski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 30. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro Jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro.8.30 Poročila. 8.40 Tedenski Izbor. 8.40 Mostovi. 9.10 Biser-gora: Kjer se prepirata dva, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Luna. 9.35 Srebrnogrivi Konjič. 10.00 Risanka. 10.05 Otroci na ladji Luna. 10.40 Vem - veš. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, 13. epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Tedenski Izbor. 13.25 Dobro jutro. 15.10 Osamljeni planet: češka in južna Poljska. 16.00 50 in en svet, dokum. oddaja. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 Vojna in civilizacija. 17.45 Šiv v času. 18.05 Sprehodi v naravo. 18.20 Knjiga mene briga -Peter Semolič: Vprašanja o poti. 18.35 Skrivnosti: življenje. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme. 20.00 Franceta Bernika Zvezdnato nebo. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 V dvorcu, češka drama. 23.50 Knjiga mene briga - Peter Semolič, pon. 0.15 Vojna in civilizacija, pon. 1.05 Živ v času, pon. 1.20 Franceta Bernika Zvezdnato nebo, pon. 2.10 Aktualno, ponovitev. 3.05 Gledališče v hiši, pon. 3.35 Saint Tropez, pon. 4.25 V dvorcu, pon. 5.40 Šport. TV SLOVENIJA 2 13.10 Tedenski izbor 13.10 Studio City. 14.10 Končnica. 15.15 Gledališče v hiši, nanizanka. 15.45 Jonkoping: SP v hokeju na ledu skupine A, prenos. 18.20 Saint Tropez, 5/26. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.35 Leverkusen: Liga prvakov v nogometu, prenos. 22.35 Ruby v raju, am. film. 0.30 Zelo kosmato vprašanje, sl. film. 0.45 Videospotnice, pon. POP TV 7.50 Asterix osvaja Ameriko, animirani film. 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi , pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.30 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 1. del. 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja. 16.30 Esmeralda, 72. del. 17.20 Tri sestre, 82. del. 18.15 Močno me objemi, 5. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Drugi otroci, am. film. 22.30 JAG, 90. del. 23.30 Prijatelji, 2. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 24. del. 15.00 Mladi in nemirni, 150. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 21. del. 17.30 Ned in Stacey, 1. del. 18.00 Roseanne, 26. del. 18.30 Korak za korakom, 23. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Maščevalec, am. film. 21.40 Pa me ustreli, 7. del. 22.10 Ti in jaz, 2. del. 22.40 Noro zaljubljena, 20. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja. 0.00 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga 08.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga, posn. 13.00 Naj N, pon. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Videalisti. 17.10 Inline hokej, pon. 17.40 Popotovanja z Janinom, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 KickBoxer IV, ameriška akcija. 22.00 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer 12.35 Izvor, serija. 13.25 Boljše enkrat kot nikoli, it. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Iz vrta: Pelin. 16.05 Kam po osnovni?. 16.10 Matematika v današnjem življenju. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Knjižnica. 20.50 Forum. 22.00 Skupaj do zvezd. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 Zgoreto sunce, dokum. oddaja. 0.15 Moje modro nebo, film. 1.50 Newyorški policisti, serija. 2.35 Prijatelji. 2.55 Smrtna kazen, serija. 3.20 Pravica za vse, serija. 4.05 Dokum. film. 4.40 Boljše enkrat kot nikoli, it. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.45 Živeti z..., oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Undercover Heart, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 The New Rulers of the World, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti, serija. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.00 WTA, prenos. 17.25 Petica. 18.35 Nogomet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.40 Monoplus. 23.20 Glasbeni program. 0.00 Nogomet. ORF 1 6.05 Otroški program. 8. 00 Varuška. 8.25 Korak za korakom. 8.50 Sabrina. 9.10 Charmed. 9.50 Herkul. 10.35 Columbo, kriminalka 1973. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Fix & Foxi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti. 13.25 Quasimodo. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Love trip, komedija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Poletna nevihta, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljice. 14.50 Podežeklski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na kraju dogajanja. 23.05 Dokum. film. Sreda, 1. maj TV SLOVENIJA 1 7.30 Prvomajsko jutro, budnica. 8.00 Tedenski izbor. 8.00 Dober dan, Koroška. 8.30 Trojčice, 14/26. 8.55 Grdi raček Tine, 21/26. 9.20 Sprehodi v naravo. 9.35 Knjiga mene briga - Peter Semolič: Vprašanja o poti. 9.55 Skrivnosti: življenje. 10.00 Otroci na ladji Luna, otroška nadaljevanka. 10.30 Šiv v času, nadaljevanka, 8/13. 10.45 Vojna in civilizacija, ameriška dokumentarna serija. 11.35 Cik cak. 11.55 Franceta Bernika zvezdnato nebo, dokumentarni portret. 13.25 Potovanje v središče Zemlje, ameriška nadaljevanka. 15.00 Aktualno, pon. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 17.00 V tigrovi senci, angleška pz. oddaja. 17.55 Tomaž Lapajne: Od kod si, kruhek?, musical za otroke. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: tanka rdeča črta, ameriški film. 22.50 Izgubljena formula Janeza Puharja, dokumentarna oddaja. 23.30 Poročila, šport, vreme. 23.55 Terminal. 1.30 V tigrovi senci, pon. 2.25 Gledališče v hiši, pon. 2.55 Saint Tropez, pon. 3.45 Potovanje v središče zemlje, pon. 5.35 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.15 Tedenski izbor. 15.15 Iz roda v rod gre moja pot: afs France Marolt, 2. oddaja. 15.50 Homo turisticus. 16.15 Gledališče v hiši, jug. čb nanizanka. 16.55 Nova gorica: Finale slovenskega pokala v nogometu, 1. tekma, prenos. 18.50 Saint Tropez, fr. nadaljevanka. 20.00 Liga prvakov v nogometu, povratna tekma polfinala, prenos. 23.00 Prvi val, nanizanka. 23.45 Videospotnice. POP TV 7.40 Turbo Power Rangers, mladinski film. 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, ris. serija. 14.30 Jezdeci senc, ris. serija. 15.00 TV prodaja. 15.30 Urgenca, 2. del. 16.25 Esmeralda, 73. del. 17.20 Tri sestre, 83. del. 18.15 Močno me objemi, 6. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Tragedija v Teksasu, am. film. 21.45 Tretja izmena, 15. del. 22.40 JAG, 91. del. 23.30 Prijatelji, 3. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 25. del. 15.10 Mladi in nemirni, 151. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Beverly Hills, 22. del. 17.40 Ned in Stacey, 2. del. 18.10 Roseanne, 1. del. 18.40 Korak za korakom, 24. del. 19.10 Pop-stars, najboljši tega tedna. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Prva ljubezen. 22.00 Pa me ustreli, 8. del. 22.30 Ti in jaz, 3. del. 23.00 Noro zaljubljena, 21. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.15 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 KickBoxer IV, am. akcija. 13.00 DP v raftingu. 13.30 Motor Show Report, pon. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Štiri tačke, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Naš vrt, pon. 17.00 Reporter X, pon. 17.30 Ježek Show, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 4 del. 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, otroška serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Film. 15.05 Novice. 15.10 Dokumentarna serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Kam po osnovni?. 16.05 Spunk. 16.15 Goran Tribuson. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Gozdovi ljudi, dokumentarna serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarno-zabavna oddaja. 20.40 Pol ure kulture, oddaja o kulturi. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.10 Euromagazin. 23.40 Film. 1.35 Župan Casterbridgea, serija. 2.25 Fitzgeraldi 1., serija. 2.50 Prekinitev programa zaradi vzdrževalnih del. 5.30 Dosjeji X (8.), serija. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, otroška serija. 8.25 Superman, otroška serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokumentarna serija. 10.15 Knjižnica. 10.55 Hooper -super kaskader, ameriški film. 13.10 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd: Neno Belan. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj rojstni kraj, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.00 Fitzgeraldi 1., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi hrvaških muzejev. 20.10 Župan Casterbridgea, humoristična serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X (8.), serija. 22.05 Poklic: Begunec. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Allo, allo 4. - serija. 0.00 Življenje na severu 4., serija. HTV 3 15.00 WTA, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna Liga prvakov, oddaja. 20.35 Nogometna liga prvakov, prenos. 22.35 Dokumentarni film. 23.25 Nogometna Liga prvakov, povzetki. 23.55 Glasbeni program. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.10 Rožnati panter, risana serija. 8.30 Legenda Si-Lunga, risana serija. 9.15 Dinozavri, risana serija. 9.25 Film po želji. 10.55 Legenda, film, 1985. 12.25 Marco Polo, film, 1997. 14.00 S polnim plinom v San fernando, komedija. 15.45 James Bond, Gold-finger, am. film. 17.35 Nogomet. 19.54 Šport. 20.15 Nogomet - Liga prvakov. 22.50 Nogomet. 23.40 Most v Remagnu, vojni film, 1968. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Praznična matineja. 9.30 Dokumentarna oddaja. 10.30 Avstrijski film. 12.00 Razvedrilna oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Univerzum, magacin. 14.00 Angel na Zemlji, serija. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dokumentarna oddaja. 19.00 Zvezna dežela danes, magazin. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Singapur ekspres, romantični film, 2000. 21.55 Čas v sliki. 22.05 Greh neke ženske, kriminalka, 1999. 23.40 Čas v sliki. 23.45 Oddaja v spomin deseti obletnici smrti Marlene Dietrich. Četrtek, 2. maj TV SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor. 8.00 Mostovi. 8.30 Tomaž Lapajne: od kod si, kruhek? musical za otroke. 9.05 Zgodbe iz školjke. 9.40 Otroci na ladji luna, švedska nadaljevanka. 10.10 Otroci na ladji luna, švedska nadaljevanka. 10.40 Alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope. 11.10 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Potovanje v središče zemlje, 2. zadnji del. 15.00 Tedenski izbor 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 pisave. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv. 16.30 poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Dosežki, ponovitev. 17.20 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija. 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaplešimo, 17/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Kidričevo - nesrečni kraj zvezdnega imena, dokumentarna oddaja. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.20 Zgodbe o knjigah. 22.30 Alica, dokum. film: Mladina - provokatorka zgodovine. 22.55 Režiserji: Sidney lumet, am. dokum. oddaja. 23.55 Zvok, pon. 0.30 Tednik, pon. 1.25 Gledališče v hiši, 34. epizoda. 1.55 Saint Tropez, pon. 2.45 Potovanje v središče zemlje, pon. 4.35 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.05 Polnočni klub, pon. 16.15 Gledališče v hiši, 34.epizoda. 16.45 Saint Tropez, 7/26. 17.45 Kdo neki tam poje, srbski film. 19.10 Videospotnice. 19.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, prenos, 22.15 Poseben pogled: Julij Cezar, ameriški film. 0.05 Novinka, nanizanka. 0.55 Videospotnice, pon. POP TV 7.30 Power Rangers. 9.10 JAG, pon. nan. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 3. del. 16.25 Esmeralda, 74. del. 17.20 Tri sestre, 84. del. 18.15 Močno me objemi, 7. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 17. del. 20.30 Romantični film: Materina želja, am. film. 22.10 Bolnišnica upanja, 12. del. 23.00 JAG, 92. del. 23.50 Prijatelji, 4. del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Beverly Hills, pon. 12.10 Melrose Place. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 26. del. 15.10 Mladi in nemirni, 152. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 23. del. 17.40 Ned in Stacey, 3. del. 18.10 Roseanne, 2. del. 18.40 Korak za korakom, I. del. 19.10 Popstars, najboljši tega tedna. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Nedotakljivi Columbo: A Case of Immunity, am. film. 21.25 Pa me ustavi, 9. del. 21.55 Ti in jaz, 4. del. 22.25 Noro zaljubljena, 22. del. 22.55 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.45 Roseanne, pon. 2. dela. 0.15 Rdeče petke. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. II.00 Policist s petelinjega vrha, 4. del. 12.00 DP v raftingu. 12.30 Videalisti. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Iz domače skrinje. 16.30 Raketa pod kozolcem, pon. 18.00 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Vroči veter, 1. del jug. nanizanke. 21.00 TV razglednica. 21.30 Gradnja, strokovna oddaja. 22.00 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Ame-rikanec, film. 15.00 Novice. 15.05 Dokum. serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Kultura. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Beltenebros, šp. film. 2.10 Sodnica Amy, serija. 2.55 Svet mode. 3.20 Na zdravje!, serija. 3.45 Dokumentarni film. 4.45 Amerikanec, film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 10.15 Župan Casterbridgea, serija. 11.00 Dosjeji X (8.), serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Skrinja. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Y's Phantom Granny, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy 2., serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Umetniški večer. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Allo, allo 4. - serija. 23.50 Življenje na severu 4., serija. HTV 3 14.00 WTA, prenos. 18.30 Povest nogometa, dokum. serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Belmonte, šp. film. 21.50 Svet mode. 22.15 Hit-depo. 0.15 Nogomet. ORF 1 6.15 Otroški program. 7.45 Varuška, serija. 8.10 Sabrina, serija. 8.30 Sedma nebesa, serija. 9.15 Herkul. 9.55 Princ iz Zamunde, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, risanka. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17. 15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Angel na obhodu, serija. 22 00 Kaiser-muhlen blues, serija. 22.50 Novo v kinu. 23.00 De Luca show. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Angel na Zemlji, komedija 1959. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Zemlja in ljudje. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16. 00 Talkshow. 17. 00 Čas v sliki. 7. 05 Dobrodošli v Avstriji. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20. 00 Pogledi s strani. 20. 15 Univerzum. 21. 05 Vera, magazin. 22. 00 Čas v sliki. 22. 30 Magazin. 23. 00 Primer za dva, serija. 0. 00 Čas v sliki. ČETRTEK, 25. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridj). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PETEK, 26. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SOBOTA, 27. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). NEDELJA, 28. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PONEDELJEK, 29. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). TOREK, 30. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SREDA, 1. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (D. Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). ČETRTEK, 2. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). STRAN ZA MLADE glasbene novice Glasbena posebnost je čakanje, da bomo pesem slišali prvič. S ~asom pa ugotovimo, ali se je ~akanje spla~alo, saj s ~asom ugotavljamo kvaliteto pesmi. Irska skupina WESTLIFE pleše in poje v naslednji postavi: Nicky Bryne, Shane Flan, Kan Egan, Mark Feehily in Bryan McFad-den. Z albuma World of Our Own so fantje posneli novi kmad BOP BOP BABY (***), ki je srednje hiter ter že skoraj kičasto sladek pop komad. Dieter Bohlan in Thomas Anders sestavljata duo MODERN TALKING, ki je še zmeraj v modi s himno formule ena za nemško televizijo RTL z naslovom Ready for The Victory. Duo promovira drugi zastareli štanc pop štikl JULIET (**), ki ga najdeta na albumu Victory. *** MOUSSE T. je bil zelo zelo v modi z butastim hitom Horny, ki ga je zapel duet Hot & Juice. Ista studijska pevska kombinacija se po dveh letih vrača s plesnim komadom FIRE (***), ki pa je zanimiva in inovativna zmes starega dobrega funkyja in novovalovskega groovy r&b-ja. *** Norveški duo M&M beleži do sedaj manjšo uspešnico z naslovom Don't Say You Love Me. Mladi glasbenici izkazujeta moč pop glasbe, saj sta posneli atraktiven tar radijsko lepljiv akustični pop hit EVERYTHING (****), ki ga boste lahko kupili na njuni drugi zgoščenki The Big Room. *** Britanski pevec JOE COCKER je svojo glasbeno pot začel pri lokalni skupini Vance Arnold & The Avengers, medtem ko je zablestel s priredbo skupine Beatles z naslovom With a Little Help From My Friends. Legandarni hripavi pevec v Nemčiji predstavlja novo glasbeno nabito ter dinamično rok in r&b pesem YOU CAN'T HAVE MY HEART (***). *** Ameriška pevka MICHELLE BRANCH je že pri 16. letih podpisala pogodbo z založbo Warner in je letos zablestela s hitom Everywhere ter albumom In Your Room. Mlada rockerica je neke vrste mehka verzija Alanis Morissette in je v ZDA izdala pesem ALL YOU WANTED (***), ki jo dopolnjuje iskreno ljubezensko besedilo. *** Kanadski pevec NEIL YOUNG se je rodil 12. novembra 1945. Legendarni pevec tokrat dobro "ropota" in "nažiga" rock pesem LETS ROLL (***), ki prihaja z njegovega malo ostrejšega novega albuma Are You Passionate. *** Irsko zasedbo THE CRANBERRIES sestavljajo pevka Dolores O'Ri-ordan, kitarist Noel Hogan, bas kitarist Mike Hogan in bobnar Fergal Lawler. Kvartet brenka po znanih notah agresivno pesem THIS IS THE DAY (***), ki je že četrta single pesem z lanskega albuma Wake Up And Smell The Coffee. *** Ameriški raper FAT JOE je zaslovel s pomočjo R. Kellyja s komadom We Thuggin. "Debeli Jože" ima vsaj 120 kilogramov in tokrat sodeluje z novo mega zvezdo r&b glasbe ASHANTI v valujočem rap in r&b komadu WHAT'S LUV (***). ASHANTI je v tem tednu v ZDA na 1. mestu z albumom Ashanti in hitom Foolish. *** Ameriška pevka in raperka TWEET je lani s pomočjo Missy Elliott (trenutno blesti na lestvicah s hitom 4 My People) podpisala pogodbo za založbo Elektra / Warner Music. Prikupna "čokoladica" izvaja sodobno groovy r&b godbo OOOPS (OH MY) (***). David Breznik Mladi dopisniki SOLA V NARAVI V ponedeljek, 28. januarja, smo končno dočakali dan, ki smo se ga že dolgo veselili. Pred šolo nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do doma Rak v Rakovem Škocjanu. Nekatere sošolce so spremljali starši, ki so počakali do odhoda avtobusa. Na poti smo se ustavili le v Trojanah, kjer smo se lahko posladkali z znamenitimi trojanskimi krofi. Ko smo prispeli do našega cilja, nas je prijazno sprejel pedagoški vodja, nam izrekel dobrodošlico in nas hkrati seznanil s pravili, ki smo se jih morali držati. Nato smo se raz- V torek je bilo ob 7. uri na vrsti bujenje. Do pol osmih smo morali biti pripravljeni za jutranjo telovadbo. Tekli smo nekaj minut do jase, kjer smo nato telovadili. Po telovadbi smo imeli zajtrk, po njem kratek odmor in nato je sledilo kolesarjenje do ogleda makete Cerkni{kega jezera. Vmes je bilo nekaj manjših težav, vendar smo srečno prispeli na naš cilj. Po ogledu smo pomalicali in nato krenili proti domu. Ko smo izčrpani prišli nazaj, nas je že čakalo kosilo. Nato je sledil odmor, ki se nam je pošteno prilegel, kajti 16 km kolesarjenja ni mačji kašelj. Ob 15. uri smo se znova zbrali pred domom in se razdelili v dve sku- poredili v sobe in stvari iz po-tovalk pospravili v omare. Nato smo odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli počitek, ki smo ga izkoristili, da smo nadaljevali s pospravljanjem. Jaz sem bila v sobi skupaj s sošolkami Majo, Sandro in Jasmino. Naša soba se je imenovala Sinice. Imele smo tudi svojo kopalnico. Ko je minila ura počitka, smo se zbrali pred domom in posedli na klopi pred hišo. Učiteljica Violeta, ki nas je spremljala, nas je vodila do kraške jame. Skrbno nas je opozorila, kako moramo hoditi po jamah, da ne bi bilo kaj narobe. Obiskali smo različne rove in poslušali različne legende o njihovem nastanku. Marsikje se je sesul strop. Ko smo se vrnili, smo dežurni pripravili krožnike in pribor za večerjo. Po večerji smo imeli dolg počitek. V tem času smo se lahko oprhali. Ob osmih zvečer smo se odpravili na nočni pohod, dolg približno štiri kilometre. Ko smo se vrnili v dom, smo se umili, oblekli pižame in se odpravili v postelje, saj je ob 22. uri morala biti v domu popolna tišina. Morali smo biti pripravljeni in spočiti za druge napore. Vsak četrtek ob 20.00 uri posKoćm n i s^mićAirm. ^hu 7 13. Vitezi Ceijsicň:o m«sd 21. in »Kaj ti je rekel oče, ko si uničil njegov avto?« "Ali naj navedem vse kletvice, ki jih je izrekel?" "Ne, tega ni treba." "Potem ni rekel nič." *** Ameriška mornarica. Atlantik. Zelo hladno je, deževno in vetrovno. Sliši se glas po radijski zvezi: "Postaja 1 postaji 2! Prosimo, spremenite smer za IS stopinj severno, da ne bo prišlo do trčenja!" Postaja 2: "Priporočamo vam, da spremenite smer za IS stopinj južno, da preprečite trčenje!" Postaja I: "Govori vam kapitan ameriške bojne ladje! Ponavljam: spremenite smer! Postaja 2: "Ne! Jaz ponavljam, da vi spremenite smer!" Postaja I: "Tu letalonosilka USS Enterprise! To je ena večjih bojnih ladij Združenih držav! Spremenite smer! Takoj!" Postaja 2: "Ne! Ne bomo spremenili smeri! Tu je svetilnik!" *** "Mamica, zakaj očka nima las?' "Ker je zelo pameten." "Zakaj jih imaš pa ti toliko?" *** Peter se je v prometni nesreči hudo ponesrečil in odrezati so mu morali roko. Peter se ni in ni mogel pomiriti s svojo usodo in je večkrat pomislil na samomor. Ko pa so ga iz bolnice poslali na zavod za rehabilitacijo invalidov, je tam spoznal Marjana, ki je bil brez obeh rok, pa je stalno poplesaval po hodniku. Nekega dne mu je rekel: "Hvala ti, Marjan! Rešil si mi življenje!" "Kako?" se je čudil Marjan. "Saj sva se komaj spoznala!" "Veš, ko sem ostal brez roke, sem razmišljal o samomoru, ko pa sem spoznal tebe, ki si brez rok, in videl, kako poplesuješ po hodnikih, sem misel na samomor opustil!" "Oh, ko bi ti vedel, da plešem samo zato, ker me srbi po zadnjici in se ne morem popraskati!" *** Vlak na relaciji Nova Gorica -Jesenice. V kupeju sedijo dekle in dva fanta. Ko vlak pripelje iz tunela, eden od mladeničev reče: "Ta je bil pa dolg, kajne?" "A je bil vaš?" *** Peter je ukradel avto, toda kmalu so ga izsledili. "Imate kaj dodati v svojo obrambo?" ga vpraša sodnik. "Samo to bi rad rekel, gospod sodnik, da je avto stal pred pokopališčem, zato sem mislil, da je lastnik že umrl.' *** "Kako naj bo otroku ime?" vpraša župnik pri krstu. "Peter Milan John Sebastijan Simon," reče oče. "No, potem bom pa potreboval več blagoslovljene vode," ugotovi župnik. AVTOMOBILIZEM predstavljamo vam / RENAULT VEL SATIS >tn .O > (O ^ Si 'k-CL Drzni francoz Na avtomobilskem trgu prestižnih limuzin v Evropi, imenovanem segment E1, kraljujejo nem{ke znamke Mercedes, BMW in Audi. To je praviloma tisti del avtomobilskega sveta, v katerem vladajo toge družbene norme in izjemno izraziti konformizem. Vendar se tudi ta segment v zadnjih letih spreminja, krog manj konzervativnih kupcev se {iri. Vedno manj posegajo po klasičnih limuzinah, raje se odločajo za kupeje, prestižne karavane, kabriolete in eno-prostorce. Tudi francoski Renault se v tem segmentu želi uveljaviti. Z dosego tega cilja so si izbrali svojsko pot, pri čemer so se naslonili na lastno tradicijo na področju luksuznih avtomobilov. Z novim modelom vel satis leta 2003 v Evropi računajo na 3-odstotni tržni delež. Vel satis je plod povsem novega pojmovanja limuzin visokega razreda, pravijo pri Renaultu, saj združuje vrhunsko tehnologijo in sodobno obliko, ki se krepko izstopa iz sivega povprečja. Oblika Svoje oblikovne korenine povzema od konceptnih avtomobilov initiale (1995) in vel satis (1998). Ima vse atribute avtomobilov visokega razreda, izdatne mere, dolg pokrov motorja ter zlahka prepoznaven in privla~en »obraz« Vendar pa je oblikovno zasnovan tako, da je funkcionalno popolnoma podrejen potovalnemu udobju. Od svojega ne pretirano uspenega predhodnika safrana je viji za 13 cm, kar se ob~utno pozna pri prostornosti potnike kabine. Prednji del avtomobila za-znam»jejo nadpovpre~no veliki žarometi, ki se zajedajo visoko v blatnike in pokrov motorja. Prednja maska s širokimi režami za dovod zraka in velikim sredinsko nameš~enim logotipom znamke zaokrožuje di-nami~en in drzno oblikovan prednji profil avtomobila. Zagotovo ne moremo trditi, da je oblika kopija kakšne uspešne limuzine, je povsem edinstvena in hkrati zelo drzna. Boki avtomobila izdajajo njegovo nadpovpre~no višino. Zadek odlikuje veliko panoramsko okno in peta vrata, ki so vpeta v streho. Velike lu~i in svetle~ napis vel satis dopolnjujeta oblikovalsko estetiko, ki bo med kupci bržkone dvignila veliko prahu, in obenem tvorita izsto-pajo~ dekorativen element. Ali bodo Francozi zbrali pogum vel satisa uporabljati tudi v državniške namene, bo odvisno predvsem od odziva avtomobilske javnosti. Notranjost Velika medosna razdalja (284 cm) in 13 centimetrski prirastek v višini glede na predhodnika sta zagotovilo nadpovprečno prostorne potniške kabine. Vrata so zasnovana za preprosto vstopanje in izstopanje brez sklanjanja, kar dodatno olajšajo tudi visoki sedeži. Občutek svetlosti in preglednosti zago- tavljajo velike steklene površine in izdatno odmerjen prostor nad glavami potnikov. Obloge v notranjosti so izdelane iz kakovostnih materialov in tudi celoten vtis izdelave je vrhunski. Občutek potovalnega ugodja spodbuja tudi obilica tehničnih inovacij. Vel satis ima kartico Renault, ki skrbi za upravljanje s centralno ključavnico, katera samodejno odklene ali zaklene vrata in pokrov prtljažnika. tako da je optimalen položaj za volanom res enostavno nastaviti. Voznikov sedež ima tudi nastavljivo višino prednjega dela sedala, tako da si voznik lahko izbere optimalno oporo stegen. Kot eden prvih serijskih avtomobilov vel satis premore tudi samodejno parkirno zavoro, ki se samodejno aktivira in opravlja vse funkcije ročne zavore. Ker ni več tradicionalne ročice zavore, je med prednjima sedežema dodaten prostor za večji zaprt predal, ki ob velikem predalu za rokavice in številnih ostalih predalih v vratih in pod sedeži ponuja res več kot dovolj prostora za drobnarije. Rutinska opravila, kot sta prižiganje luči in brisalnikov prevzema elektronika, poleg tega pa se brisalnika gibljeta v nasprotnih smereh, kar poskrbi za temeljitejše brisanje šipe. Serijsko vgrajena klimatska naprava ima veliko samodejnih funkcij, obenem pa omogoča številne posamične nastavitve, s pomočjo katerih si lahko vsak od potnikov zagotovi najprijetne-jše ozračje. Voznik in sovoznik si lahko klimatsko napravo uravnavata ločeno, potniki na zadnjih sedežih pa lahko uravnavajo dotok zraka skozi na- Kartica obenem služi tudi za zagon motorja, vstavite jo v režo na armaturni plošči in pritisnete gumb start, v pomnilniku pa lahko ima shranjene nastavitve nekaterih funkcij v avtomobilu in identifikacijsko kodo in registrsko številko avtomobila. Prednja sedeža s svojo zasnovo prispevata k udobnemu potovanju, obenem sta pa tudi nastavljiva v vse mogoče smeri, stavljivi odprtini na zaključku sredinske konzole. Dodatni ventilator omogoča nastavitev dotoka zraka neodvisno na nastavitev v sprednje delu kabine. Klimatska naprava s številnimi funkcijami in senzorji skrbi še za ostale nastavitve in uravnava svoje delovanje glede na vlažnost zraka. V primeru nevarnost rosenja stekla prilagodi delovanje in vklopi gretje ve-trobranskega in zadnjega stekla. Še letos bo vel satis na voljo tudi z DVD predvajalnikom in 6,5 palčnim zaslonom iz tekočih kristalov, ki bo shranjen v zadnjem delu sredinske konzole. V kombinaciji z navigacijskim sistemom Carminat in vrhunskim avdio sistemom znamke Alpine se tako pretvori v pravi domači kino. Varnost Ob morebitnem trku potnike v vel satisu ščiti osem zračnih varnostnih blazin, ki v kombinaciji z integriranimi varnostnimi pasovi sestavljajo novo generacijo Renaultovega varnostnega sistema SRP Sprednji blazini sta prilagodljivi in vključujeta še sistem hlajenja zraka pred polnjenjem, sistem pa dopolnjujejo še: zračni zavesi in stranski varnostni blazini spredaj ter varnostni blazini na hrbtni strani prednjih sedežev. Novost v pasivni varnosti so sedeži z integriranimi varnostnimi pasovi. Ti zaradi svoje vpetosti v sedeže omogočajo optimalno zaščito in oprijem, ne glede na položaj sedeža ali velikosti potnika. Nastavljivi vzglavniki omogočajo pravilen položaj glave, ki povečajo udobje v vožnji, hkrati pa občutno zmanjša možnost poškodb v primeru trka. Vel satis omogoča tudi, da se odvečni vzglavniki odstranijo, s čimer se poveča preglednost v kabini. Kot ostale nove generacije Renaultovih modelov premore tudi najnovejše omejevalnike zatezne sile, ki ob trku programirano omejijo zateg varnostnih pasov ter tako preprečujejo poškodbe prsnega koša in trupa. Varnostne sisteme dopolnjuje tudi sistem nadzora tlaka v pnevmatikah. Ta opozori na vsako spremembo tlaka v pnevmatikah, tako na predrto pnevmatiko, kot tudi na počasno puščanje poškodovane pnevmatike, ki je najpogostejši vzrok prometnih nesreč zaradi pnevmatik. Potniki se v vel satisu lahko zanesejo tudi na ESP (nadzor stabilnosti vozila) ter ASR (sistem za prepreč- evanje zdrsa pogonskih koles), ki zagotavljata zanesljivo lego vozila na cesti v vseh razmerah. Za večjo varnost na daljših potovanjih je opremljen tudi z regulatorjem hitrosti in varnostne razdalje. Ta temelji na radarskem merilniku oddaljenosti vozil pred njim, ki lahko zazna do 130 metrov oddaljeno vozilo. Naprava nato samodejno uravnava hitrost vozila glede na oddaljenost prednjega vozila z direktnim vplivom na vbrizg bencina, zavore in, v primeru avtomatskega menjalnika, na izbiro prestave. Motorji Vrhunske različice vel satisa poganjata bencinski ali dizelski V6 motor, to ponudbo pa navzdol zaokrožata dva štiri-valjnika, prav tako bencinski in dizelski. Najprestižnejši 3,5 — litrski bencinski motor s šestimi valji in 24 ventili razvija največjo moč 177 kW (245 KM) in navor 330 Nm pri 3600 vrtljajih. Blok, glava in ohišje motorja V6 so izdelani iz aluminija. Brezstopenjsko prilagodljivo krmiljenje sesalnih ventilov v odvisnosti od obremenitve upravlja hidravlika s pomočjo dveh elektromagnetnih ventilov. Tudi sesalni kolektor ima za optimalno polnjenje valjev variabilno prostornino. Z obema sistemoma so uspeli izboljšati delovanje motorja v vseh režimih vožnje. Močan dizelski motor 3,0 dCi z neposrednim vbrizgom po skupnem vodu razvije 130 kW (180 KM) pri 4400 vrtljajih in navor 350 Nm pri 1800 vrtljajih. Turbino s pnevmatsko krmiljeno variabilno geometrijo lopatic hladi ista tekočina kot sam motor, kar podaljšuje življenjsko dobo leža-jev. Za manjšo hrupnost so na sesalni kolektor dodali poseben resonator, ob ustavitvi pa poseben ventil v sesalnem kolektor-ju preprečuje trzljaje. Motor 3,0 dCi ponuja odlične zmogljivosti ob zmerni porabi goriva. 2 — litrski bencinski 4-valjni 16 V turbo motor je povsem na novo zasnovan. Največja moč motorja znaša 120 kW (165 KM), zaradi dognanega sistema delovanja turbine navor 250 Nm dosega v širokem obsegu vrtljajev, od 2000 do 4250. Turbino z dvojnim vhodom tipa »Twin ScrollNapaka! Ne najdem vira sklicevanja. 10 kW (150 KM), in navorom 320 Nm pri 1750 vrtljajih zagotavlja prijetno in udobno vožnjo. Nova črpalka za napajanje preko skupnega voda Bosch CP3 omogoča tiho in gospodarno delovanje. Cene in razliiice Ponudba se začne z različico 2,0 16 V turbo, ki v osnovi stane 6 740 000 tolarjev, najcenejša dizelska različica 2.2 dCi stane 7 100 000 tolarjev. Za najdražji vel satis 3.0 V6 dCi s samodejnim menjalnikom proactive pa boste morali odšteti okoli 9 600 000 tolarjev. Ugodna ponudba rabljenih vozil vozilo letnik cena Alfa 164 TS 2.0..................................................1993................ 656.000 Citroen Xsara 1.4 break...................................2001................2.295.000 Daihatsu Charade 1.0 TS.. ,1990.. 210.000 452.000 420.000 399.000 583.000 494.000 Fiat Ti po 1.4 I ES.................................................1994........... Honda Civic 1.6- 16V.....................................1990........... IVIercedes 190- 2.0..........................................1985........... Renault Clio 1.2 RN / 5v.................................1993........... Renault R5 Campus / 3v.................................1993........... Renault Safrane 2.5 - 20V.............................1997................2.390.000 Renault Twingo Paclc.......................................1997................ 999.000 VW Caddy 1.6....................................................1996................ 912.000 VW Golf Variant 1.9.........................................1997................1.796.000 Obljuba kupcu: ugodne cene, brezplačen preizkus, 82 točk kontrole na vozilu, telinična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih, pomoč na cesti, vleka ali popravilo, 3 mesečna tehnična ' garancija za določena vozila. Ugodni kreditni pogojI, možnost staro za novo. Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 49, www.petovia-avto.si S Mercator V AKCIJSKI PONUDBI od 22. aprila do 6. maja 2002 I fotoaparati rožilcc Samsung fino 13 SE Samsung fino 20 SE Samsung fino 25 S s sa Minolta AF 35 « toibka Minolta AF 30. torbic Minolta FA AF 50 big lînder D 4- torbica Minolta FA riva zoom 70 Minolta FA ri™ Boom 90 6.690,00 7.790,00 10.490,00 11.340,00 15.890,00 21.270,00 31.199,00 39.699,00 3 SL "D "d CO > œ I Si Q) daljnogledi Albinar l0i25STA Albinar7x50AC Albinar 8140 AC Albinar id 50 AC Albinar 12x50 AC Albinar B-20 x 50 GA zoo JJHÍSÓ 3.960,00 yjwffi 10.350,00 XiMrei 9.350,00 JÍÍ453S 10.770,00 MsmSá 11.760,00 3fr»É535 21.270,00 Vabimo vas v Mercatorjevo prodajalno PERLA. fy Ui'^resXiirnajboljši sosed Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji! ČE NAM ZAUPAJO MNOGI, J^^Q ZAKAJ NAM NE BI šE VI? Franc umEC, s.p., VImstí ny 3. PItil Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinsl(e kieli - toplotne črpalke tel: 02/78 06 POSLOVNA SPOROČILA Osvežimo 1ÍJ& IZ ^SS PC Pluj, Rogozniška 7 SIT: 10 % POPUST 10 % POPUST 10 % POPUST armature Unitas Elegance___ za korito, art. 117..................................ISnwL- armature Armai Oria _ za umivalnik, art. 910 -100..................ZkIwL- 14.490.19.071.- Kopalnlška oprema Kolpa 12 % popust v darilnih bonih l^^lna kad Alegro...................Wm^ kopalniški blok Lara Lux 86, beli............................................................. 115.000.- tuš kabina TK 80 x 90, akrilno steklo, R550............................ 23.330.- tuš kabina TKP 90 ECH R550.................................................... 75.000.- Promocijske cene italijanskih keramičnih ploščic talne keramične ploščice Serra 33,5x33,5, Im'......................................£2901- 1.190.- stensko talne keramične ploščice 20 x 20 cm, Capri blu 1. kvaliteta.lm'... 1.495.- 10 % POPUST 10 % POPUST 10 % POPUST Kopalniška oprema Savini, odprodaja programa METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 CO E-pošta: tednik® a mis.net http://www.radio-tednik.si %antnosešťVo 'DcmieC^rScmcic s.p. MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIÎNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, CSM: 041712 043 • IZDELAVA iN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. KIVIE-T-lxISKO GWm airmh m m Srečko Pukšič s.p. Destrnik 2,2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262 material po ugodnih cenali! AKCIJA * ŽENSKE BLUZE viskozne - kratek rokav NOVO že za 2.500,00 SIT * ŽENSKI KOSTIIMI že za 12.500,00 SIT Lina, Zagrebšio cesta 70 a, Ruj TEDNIK Počutite se i