LETO XX. — številka 45 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Krai.j, Radovljica, Skofja Lo-j):a in Tržič. - Izdaja Časopisno pod-Jetj- »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZN1K KRANJ, sobota, 17. VI. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhari od oktobra 194? kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik; Od 1, januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob redah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dogodki na Srednjem vzhodu še vedno v ospredju Ljudje vse bolj spoznavajo temno ozadje in prave namene imperialističnih sil — Sestanki in predavanja po Gorenjski — Tudi Gorenjci pripravljeni pomagati v polnem številu prijateljskemu ljudstvu, ki je v stiski po vsej Gorenjski so ljudje še močno pod vtisom do- godkov na Srednjem vzhodu in z velikim zanimanjem spremljajo njih nadaljnji razplet. Zelo ugodno komentirajo pobudo za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN in prizadevanje naših državnikov za skupno akcijo vseh miroljubnih sil. Po prvih, neurejenih vtisih, se v teh dneh pojasnjujejo mnoga pomembna ozadja agresije. Očividno vojna na Srednjem vzhodu ni izbruhnila predvsem zaradi izraelcjko-arabskih odno-marveč zaradi planov ?rialističnih sil, da zruši-Zdru/eno arabsko republiko, posebno predsednika JMaserja, kot enega izmed stebrov polit ke aktivne koaksi-stence ter da hkrati razbije-jo arabsKO enotnost. V tem okviru je našim ljudem čedalje bolj jasno, da taka politika imperialističnih sil predstavlja posreden napad na Jugoslavijo in njeno zunanjo politiko. Zato odločno stališče naše vlade in našega predsednika vse globlje razumejo in podpirajo. sov, jo Te dni so po vseh občinah po Gorenjskem sestanki in predavanja o dogodkih na Srednjem vzhodu. V kranjski občini so predavanja za komuniste v okviru izobraževalnih skupnosti. Za podobne sestanke s člani se pripravljajo tudi na občinskih konferencah SZDL in sindikalnih svetih. Poziv odbora družbenopolitičnih organizacij za pomoč žrtvam agresije na Srednjem vzhodu je na Gorenjskem naletel na odobravanje in pripravljenost ljudi, da pomagajo prijateljskemu ljudstvu v stiski. Odbor meni, da bi naj se pomoč zbirala pred* vsem v denarju in krvni plaz-zmi. Hkrati obvešča prebivalstvo, da je pri službi družbenega knjigovodstva odprl žiro račun 608-9-2236-10, na katerega naj se nakazuje zbrana pomoč v denarju. Gorenjci bomo solidarno z vsemi našimi ljudmi in z vsem miroljubnim človeštvom pomagali žrtvam zahrbtne agresije. To bo potrditev naše odločitve za mir in sožitje med vsemi ljudstvi sveta. -ik na Sindikati obsodili agresijo četrtek dopoldan so se občinskem sindikalnem svetu v Kranju zbrali predsedniki občinskih sindikalnih svetov in strokovnih sindikalnih odborov z vse Gorenjske. Pogovora se je udeležil tudi podpredsednik republiškega sindikalnega sveta Slovenije Andrej Verbič. Udeležence je seznanil s stališči republiškega sindikalnega sveta o dogodkih na Srednjem vzhodu. Podobne pogovore s predsedniki sindikalnih podružnic s področja industrije, storitvenih dejavnosti in družbenih služb v kranjski občini pa je v minulih dneh pripravil tudi občinski sindikalni svet v Kranju. Na teh posvetih so se dogovorili, da bodo podobne pogovore pripravili tudi za politične aktive v delovnih organizacijah. Pogovarjali so se tudi o konkretni pomoči arabskim državam in njihovim beguncem. A. 2. Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča potrošnike, da je odprta nova prodajalna pohištva DEKOR NA JESENICAH - JAVORNIK, C.BORISA KIDRIČA 21 (avtobusna postaja Javornik) na zalogi imamo veliko izbiro pohištva, šivalnih strojev dekorativnih tkanin posteljne konfekcije in oblog za tla konkurenčne cene — potrošniški krediti Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne KOKRA — DEKOR — JESENICE 5. avgust - praznik Radovljice V radovljiški občini doslej niso imeli enotnega občinskega praznika. Statut občine iz leta 1964 je določil samo krajevne praznike za Radovljico, Bled in Bohinj, torej za področje nekdanjih občin, ne pa skupnega občinskega praznika. Občinski odbor ZZB Gorenjski poštarji s štafeto Kruh in sol v Delnicah štafeta poštarjev-planincev v počastitev partizanskim kurirjem in vezistom iz časa osvobodilnega boja je ob svojem štirinajstdnevnem pohodu po Sloveniji bila v ponedeljek in torek tudi na na- V torek je — v desetem dnevu pohoda poštarjev-planlncev Slovenije po poteh partizanskih kurirjev — štafeta prispela v Železnike, kjer so jo pozdravili pionirji. S štafeto je prispela tudi skupina partizanov kurirjev tega kraja. V imenu nosilcev štafete je govoril Donat Stlpl, nato pa je štafeto pozdravil predsednik občinske skunščlne Skofia Loka Zdravko Krvina. — Foto: F. Perdan šem območju. Lepo so jo sprejeli v Poljanah, kamor je prispela z ljubljanske strani čez Katarino. Še bolj prisrčno pa so sprejeli štafeto v Železnikih v torek. Tu je govoril tudi predsednik skupščine občine Škofja Loka tovariš Zdravko Krvina, predstavniki kolektivov gorenjskih pošt, predstavniki kurirjev partizanov in drugi. Šolska mladina pa je nastopila s petjem in recitacijami. Pohoda v Železnikih se je udeležila tudi večja skupina kurirjev partizanov iz tega kraja. Nosilci štafete so bili povsod sprejeti s simpatijami. To zlasti po gorskih, partizanskih krajih. Največ pa so vedeli povedati o gostoljubnosti v Delnicah, kjer so domačini sprejeli prišlece s starim običajem — kruhom in soljo, a seveda ob tem tudi s šilcem pekočega. V soboto, 17. junija bo štafeta prispela na Lokve nad Novo Gorico, kjer bo velika slovesnost. Delavski svet Združenega podjetja PTT Slovenije bo tam prevzel pokroviteljstvo nad partizanskimi kurirji in vezisti v NOB, ki so v tistih najhujših časih vzpostavljali temelje za današnjo poštno službo. K. M. NOV Radovljica pa je konce lanskega leta in letos o tem nekajkrat razpravljal in zdaj predlagal občinski skupščin^ da se določi dan za skupni občinski praznik. Radovljiška občinska skupščina je predlo? upošteval* in na seji v sredo sprejel« sklep, da se odslej praznuj« 5. avgust kot občinski praznik občine Radovljica. O.'j-činski odbor ZZB NOB mentj da je ta datum najprimernejši, saj je bil 5. avgusta 1911 na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen z združitvijo jelovške in jeseniška čete prvi slovenski partizanski bataljon, ki se je pozneje preimenoval v Cankarjev bataljon. Cankarjev bataljon jo bil ogorčene bitke z okupatorjem po Gorenjskem, posebno znan pa je po bitki v Dražgošah januarja leta 1942. -at Seja skupščine občine Jesenice Novi sveti Jesenice, petek, 16. junija. Na drugi skupni seji obeh zborov skupščine občine Jesenice so odborniki razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi svetov pri občia-ski skupščini, o predlogu odloka o določitvi stopenj za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice za leto 1967, o predlogu odloka o spremembi meje med katastrskimi občinami Jesenice, Javornik irt Koroška Bela. Razpravljali so tudi o ustanovitvi iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice. Ko to poročamo, seja ša traja, zato bomo o sklepih še poročali. lole Vidio GLAS tt 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 17. junija 1967 S seje radovljiške občinske skupščine Sklep o soudeležbi pri obnovi bohinjske ceste Odločili so se za prvo, cenejšo varianto za odsek pri vasi Nomenj, čeprav niso bili vsi za to Razen sprejetja odlokov o urejanju In oddajanju stavbnega temljišča, o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, o pristojbinah za vete-inarske storitve, o določitvi prispevne stopnje za financirale izobraževanja, nadalje potrditve statuta temeljne izobraževalne skupnosti Radovljica in sprejetja zaključnega računa proračuna občine so na seji radovljiške občinske skupščine v sredo največ govorili o soudeležbi pri obnovitvi bohinjske ceste in o najetju posojila za soudeležbo v višini 2 milijona N din. čeprav bi bilo absurdno pričakovati, da sklepa o soudeležbi ne bi sprejeli, saj je cesta za gospodarstvo v občini izredno velikega pomena, posebno pa še za nadaljnji razvoj tn napredek bohinjskega turizma, so bila vendarle mnenja o nekaterih vprašanjih različna. Poročali smo že, da bo po predračunu Cestnega podjetja Kranj obnova 8 km ceste Bled—Bohinj — odsekov, ki so na tej cesti najbolj kritični in najbolj ovirajo promet — veljala 6,170.263 N din; od tega bo republiški cestni sklad prispeval 3,670.000 N din, radovljiška občina pa bo kot soinvestitor udeležena (skupno s stroški za odkup zemljišč) s približno 2,500.000 N din. Ker v proračunu teh sredstev ni zagotovljenih, je Prijateljsko srečanje v Žireh Zirovci bodo priredili v juliju prijateljsko srečanje vseh Izgnancev iz Poljanske in Belške doline, Škofje Loke, Kamnika in okolice. Srečanje bo v Zireh, kamor bodo povabili vse, ki so vojna leta preživeli v Zupskem ali Ra-sinskem v Srbiji. Medse bodo povabili tudi nekaj nekdanjih gostiteljev iz 2upe, katerim bodo po nekajdnevnem bivanju v Zireh pokazali še Soško dolino, Trento in nekaj drugih krajev na Gorenjskem. treba najeti 2 milijona N din posojila. S sklepom o tem je občina sprejela obveznost, da bo pet let vsako leto odplačevala po približno 45 milijonov S din. Posojilo bodo najeli pri Gospodarski banki v Ljubljani. Obnova ne zajema celotne ceste, ampak le tiste odseke v dolžini približno 8 km, ki so najbolj kritični. Gre predvsem za dele pri Nomnju, Bitnjah in Lepenah. Ko bo to urejeno (zemeljska dela letos, asfaltna prevleka spomladi prihodnje leto), bodo na bohinjski cesti ostali le še manjši kritični odseki (npr. na Bohinjski Beli), ki jih bo treba urediti v prihodnjih letih. Za promet je zdaj največja ovira odsek ceste pri vasi Nomenj. Zanj sta bili izdelani dve varianti za obnovo oz. preložitev trase. Prva varianta je s tehničnega vidika sicer manj zadovoljiva od druge in uniči več kmetijskih površin, vendar je znatno cenejša, sprejemljiva pa je tudi v sklopu morebitne bodoče nove bohinjske ceste. Predračun za prvo varianto je 1,325.148 N din, kar je približno za 2,500.000 N din manj od druge. Odborniki so se z nekaj glasovi proti in z nekaj vzdržanimi glasovi odločili seveda za prvo varianto, kajti v nasprotnem primeru bi morali vzeti še 250 milijonov S din posojila ali pa bi cesta še nekaj let ostala takšna, kot je zdaj. Nekaj pripomb je bilo na seji tudi na vnaprejšnjo odločitev, da bo cesto obnavljalo Cestno podjetje Kranj, namesto da bi razpisali natečaj in izbrali najcenejšega ponudnika. Predstavnik uprave občine je pojasnil, da je to pravzaprav nujno, kajti glavni investitor je republiški cestni sklad, sredstva za rekonstrukcijo pa niso izločena sredstva, ampak denar, ki je za več let namenjen za vzdrževanje te ceste. Vzdrževalna dela pa na bohinjski cesti opravlja' kranjsko Cestno podjetje. A. Triler S seje kranjske občinske skupščine Sprejeti štirje zazidalni načrti Pismo zveznemu izvršnemu svetu V četrtek popoldan je bila v Kranju tretja skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Ze dopoldan pa je bilo v prostorih skupščine posvetovanje za na novo izvoljene odbornike. Odbornikom so obrazložili gospodarsko problematiko občine in naloge občinske skupščine, problematiko družbenih služb, zbiranje in porabo občinskega denarja ter organizacijo in delo občinske skupščine in njenih organov. Se pred prehodom na dnevni red popoldanskega zasedanja obeh zborov je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar seznanil odbornike z dogodki na Bližnjem vzhodu. Po tem pa je tajnik skupščine Pavle Zupančič Začetek tesnejšega sodelovanja Delegacija občinskega komiteja ZKS z Jesenic se je vrnila z obiska v Italiji V nedeljo zvečer se je vrnila na Jesenice delegacija občinskega komiteja ZKS, ki je bila na dvodnevnem obisku v pokrajini Carnia v Italiji. Vrnila je obisk tamkajšnjemu vodstvu KPI in obiskala več krajev ter . imela vrsto pogovorov s člani KPI, s pokrajinskim vodstvom KPI v Udinah in s predstavniki občin. Na vseh razgovorih je neštetokrat prišla do izraza želja za nadaljnje utrjevanje stikov ne le med komunisti, ampak med vsemi naprednimi silami in delavskim gibanjem tostran in onstran meje. Stiki naj pripomorejo spoznavati realne razmere na obeh straneh, še zlasti pa so potrebni sedaj, ko grozi nova vojna nevarnost zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Prav zato je na vseh pogovorih prišlo tudi do izmenjave mnenj o dogodkih na Bližnjem vzhodu, v Vietnamu in v Grčiji in do enoglasne obsodbe politike ameriškega imperializma. Pri tem pa imajo italijanski komunisti še posebej težko in odgovorno nalogo. Pozdravili so sestanek voditeljev socialističnih držav v Moskvi in sprejete dokumente. Temu dogodku pripisujejo posebno pomembno vlogo tudi za svoje lastno delo in boj proti konzervativnim silam, ki skušajo doseči, da bi se Italija pridružila silam, ki podpirajo izraelsko agresijo. Obe strani sta bili zadovoljni z obiskom in izmenjavo izkušenj. Poudarili so, da pomenijo šele začetek tesnejšega sodelovanja in spoznavanja problemov. J. P. prebral protestno pismo, v katerem odborniki obsojajo Izrael kot agresorja in hkrati podpirajo stališče naše države in ZKJ. Pismo so poslali zveznemu izvršnemu svetu v Beograd. Nato so nadaljevali s sejo, ki je imela na dnevnem redu deset točk. Kot prvo so odborniki sprejeli poročilo oddelka za gospodarstvo in pri_ poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini o kmetijstvu v kranjski občini. Sprejeli so tudi zaključni račun prispevkov in davkov za preteklo leto in zaključni račun o j*, vršitvi proračuna za leto 1966. Na dnevnem redu seje j« bil tudi sprejem odlokov o zazidalnih načrtih Primskovo, Klanec, Stražišče in Kokri-co. Po krajši obrazložitvi odlokom, ki jo je podal predsednik sveta za urbanizem, so odborniki razpravljali o bencinski črpalki na Prim-skovem, gradnji stanovanj na severnem delu Kranja, gradnji garaž na Zlatem polju, o težavah s pitno vodo kanalizacijo na Planini itd, O vseh teh vprašanjih borno še pisali. Nazadnje so sklenili, da je treba najti ustrezno rešitev za gradnjo garaž na Zlatem polju in sprejeli tudi vse štiri zazidalne načrte. Zatem sta oba zbora sprejela še več sprememb in dopolnitev nekaterih odlokov, med drugim tudi spremembo odloka o proračunu občine za letos. A. Zala* GODBA IZ BOROVELJ V KRIŽAH — Na zaključnem telovadnem nastopu tradicionalnega kriškega športnega tedna je razen godbe na pihala DPD Svoboda Tržič sodelovala tudi godba iz Borovelj s Koroške. Pred pri-četkom nastopa so izvedli krajši promenadni koncert. OBČINSKO PRVENSTVO BRODARJEV IN MODELARJEV — Občinski svet ljudske tehnike Tržič je v četrtek priredil v predilniškem bazenu občinsko prvenstvo brodarjev in modelarjev. Nastopilo je več kot 50 mladih tekmovalcev. To je bilo hkrati izbirno tekmovanje za nastop na državnem prvenstvu, ki je te dni pri šobcu v Lescah. PRED PROSLAVO — Otroci osnovne šole iz Sorlce so se lotili akcije za olepšan je svojega kraja pred proslavo in otvoritvijo Groharjeve sPI arske kolonije oz. 100-letnice rojstva velikega slikarja. Sklenili so, da bodo odstranili navlako pred Groharjevo rojstno hišo in po svojih možnostih uredili vaške poti. — Foto: F. Perdan Obrtniki o obrtništvu Za ponovno uvedbo mojstrskih izpitov Te dni so bili po vseh gorenjskih občinah sestanki obrtnikov in obrtnih delavcev v družbenem sektorju. Razpravljali so o problematiki obrtništva na Gorenjskem, o šušmarstvu, o socialno zdravstvenem zavarovanju obrtnikov, o učencih v obrtništvu in kreditno hranilni službi. Slovenija je edina republika v Jugoslaviji, ki je pred leti odpravila mojstrske izpi- O razmerah v političnem življenju Naklega Občinski komite ZKS Kranj je v torek, 13. junija, sklical konferenco osnovne organizacije ZK v Naklem, na katero je povabil tudi komuniste iz podjetij, ki stanujejo na tem področju. Razpravljali so o razmerah v političnem življenju Naklega in izvolili novo vodstvo osnovne organizacije. Osnovna organizacija ZK v Naklem je bila v zadnjem času skoraj v razsulu, saj se komunisti že leto in pol niso sestali. Občinski komite ZKS v Kranju je sekretarja zaradi tega tudi izključil iz članstva v Zvezi komunistov. Na konferenci v torek so nekateri ugotavljali, da je za tako stanje kriv samo sekretar, drugi pa so opore'.cali takim trditvam in ugotavljali, da komunisti od članstva v ZK ne pričakujejo več takšnih ali drugačnih osebnih koristi, zato so tudi nedelavni. Precej so tudi razpravljali o trenjih in sporih med mladimi in starimi, obsodili tožarjenja nekaterih komunistov na občinskem komiteju, namesto da bi se sami doma najprej rmenili in uredili morebitne probleme, razpravljali o dejstvu, zakaj v organizacijo ne sprejemajo več mladih itd. te. Strokovni odbor meni, da je to napačno in je že predlagal Svetu za obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije, naj čimprej preuči in predlaga skupščini SRS, da ponovno sprejme predpise o uvedbi mojstrskih izpitov. Na Gorenjskem je v družbenem sektorju 71 obrtnih organizacij s 3038 zaposlenimi. Po načinu dela v teh delovnih organizacijah je kar 64 odstotkov ročnega dela in samo 15 odstotkov strojnega dela. Razen tega je še 3 odstotke strokovnega dela in 13 odstotkov splošnega in vodstvenega dela. Ti podatki nam povedo, da je vse preveč ročnega dela v obrtništvu. Rentabilnost in konkurenčnost zahtevata, da se ta delež spremeni v korist strojnega dela. Vsekakor je nujno treba izboljšati mehanizacijo v obrtnih delavnicah. V družbenem sektorju obrti je na Gorenjskem 236 učencev. Po letošnji anketi se je na Gorenjskem prijavilo za uk v gospodarstvu 670 mladincev, medtem ko je na voljo le 462 učnih me.-t. V zadnjih letih je zaznaven porast zasebnega sektorja obrti. Na Gorenjskem je 1017 obrtnikov, in to Jesenice 117, Kranj 421, Radovljica 233, škofja Loka 163 in Tržič 83. Porast zasebnih obrtnikov je občutiti v občini Kranj in Radovljica, medtem ko je v drugih občinah na isti ravni. Davčna obremenitev zasebnih obrtnikov na Gorenjskem je neenotna, kar je posledica specifičnih pogojev posameznih obrtnih dejavnosti po občinah. Jože Vidic Dolgoročna kooperacijska pogodba med VVB iz Berlina in Iskro Obetajoče sodelovanje Neposredno bodo z vzhodnonemškim podjetjem VVB sodelovale Elektromehanika Kranj (obrat za stikalno tehniko), tovarna merilne tehnike Otoče in tovarna aparatov v Ljubljani — Predvidevajo, da bo do leta 1975 znašala skupna vrednost blagovne izmenjave med tema dvema podjetjema približno 40 milijonov dolarjev Poročali smo že, da so v torek (13. junija) v Ljubljani v klubu poslancev predstavniki združenega podjetja VVB Elektroapparate iz Berlina (Nemška demokratična republika) in združenega podjetja Iskra podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Osemletna pogodba, za katero pa že zdaj pravijo, da jo bodo po letu 1975 podaljšali in obseg medsebojnega sodelovanja še razširili, pomeni mejnik v poslovanju obeh velikih združenih podjetij in začetek široke mednarodne delitve dela na področju proizvodnje električnih aparatov. Do podpisa pogodbe je prišlo po desetih letih sodelovanja med obema podjetjema, oba partnerja pa upoštevata tudi možnost, da se v to kooperacijsko pogodbo vključijo še novi partnerji v Jugoslaviji, s katerimi Iskra že sodeluje (npr. Rade Končar, Energoinvest, Elektro Srbija). Obstaja torej prav na osnovi te pogodbe možnost za še večjo koncentracijo proizvodnje električnih izdelkov za jaki tok v naši državi ob obetajoči navezavi na mednarodni trg. Združeno podjetje VVB Elektroapparate iz Berlina je vodilno podjetje v svoji stroki v Nemški demokratični republiki. Sestavlja ga 16 tovarn, razdeljenih po panogah proizvodnje, zaposlenih pa ima približno 17.000 delavcev. Izvoz Iskre v to državo se iz leta v leto veča. Po lanski izvozni bilanci združenega podjetja Iskre je bila NDR že na tretjem mestu, so pa še velike možnosti za plasman večjih količin izdelkov in širšega sortimenta. Iskra z VVB u^nešno sodeluje že od leta 1957 in prav to je omogočilo podpis te pogodbe. Dolgoročna pogodba se nanaša predvsem na proizvodnjo stikal, relejev v telefoniji, razdelilnih naprav in kazalčnih električnih merilnih instrumentov. Predstavniki obeh podjetij so namreč ugotovili, da bi lahko znatno pocenili proizvodnjo jo specializirali in tipizirali, če bi v posameznih tovarnah enega in drugega združenega podjetja opustili proizvodnjo določenih izdelkov, če so za to drugje boljši pogoji. Odslej torej ne bodo več povsod delali vse, ampak le nekaj izdelkov, seveda za oba partnerja. Kapacitete bodo na ta način bolje izkoriščene, proizvodnja se bo povečala, ker bodo lahko izde'o-vali večje serije enega izdelka, to pa pomeni pocenitev, specializacijo, uvajanje moderne tehnike — vse to pa je nujno za konkurenčnost na svetovnem trgu. Predvidevajo, da bo vrednost blagovne izmenjave v vsako smer že letos dosegla približno milijon dolarjev, prihodnje leto se bo povečala na poldrugi milijon dolarjev, v letu 1970 pa po določilih pogodbe predvidevajo dva do dva in pol milijona dolarjev izmenjave v vsako smer. V osmih letih, do konca veljavnosti sedanje pogodbe, naj bi se izmenjava izdelkov med obema podjetjema v primerjavi z letošnjo povečala kar za štirikrat; v letu 1975 namreč predvideva- jo 4,5 do 5 milijonov dolarjev izmenjave v vsako smer. Sodelovanje pa se s pogodbo razširja tudi na raziskovalno in razvojno področje, na standardizacijo, tipizacijo in unifikacijo. Prav tako se obe združeni podjetji že dogovarjata za skupne nastope na tretjih trgih, kar bo zelo pomembno, saj bo predstavništvo vsakega podjetja imelo na razpolago vse izdelke iz svoje neposredne proizvodnje in tudi od kooperanta. Generalni direktor VVB VVolf-gang Bbhme je povedal, da je njihovo podjetje tudi zelo zainteresirano za enotno licenčno politiko. Nedvomno sodelovanje Iskre z združenim podjetjem VVB Elektroapparate iz Berlina veliko obeta za obe podjetji in res pomeni mejnik v nadaljnjem razvoju. .4. Triler Že deset milijonov za kanalizacijo Na zborih volivcev v Mengšu, ki so bili lanskega julija, so občani sklenili, da se uvede krajevni samoprispevek za gradnjo kanalizacije. V desetih mesecih se je iz samoprispevka nabralo približno 10 milijonov starih dinarjev. S tem denarjem sedaj že gradijo odsek kanalizacije po Tomšičevi in Proletarski ulici, na katero bodo lahko napravili priključek prebivalci večine hiš v Mengšu. A. D. GLAS * 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO SOBOTA — 17. junija 1967 Posvetovanje s predsedniki 10 sindikalnih podružnic Raziskava o družbenem standardu Preteklo sredo je bilo v Kranju posvetovanje s predsedniki izršnih odborov sindikalnih organizacij s področja Industrije. Razpravljali so o programu raziskave s področja družbenega standarda v gospodarskih organizacijah, o zaključkih občnega zbora in o programu dela občinskega odbora sindikata delavcev industrije. S sodelovanjem Centra za raziskavo javnega mnenja pri republiškem svetu zveze Sindikatov Slovenije bodo namreč v vseh delovnih organizacijah v občini izvedli anketo o družbenem standardu. Vprašanje je, če se fcdaj, po reformi, problemi prehrane, prevozov, stanovanj, otroškega varstva, rekreacije itd. rešujejo v enaki meri kot pred reformnimi Ukrepi. Od ankete o družbenem standardu zaposlenih, ki (Jo bodo znanstveno obdelali, pričakujejo precej podatkov fcn predvsem odgovor na gornje vprašanje, potem pa bodo morali sindikati ustrezno ukrepati. Med sklepi občnega zbora, ki jih je naknadno, na osnovi poročila in razprave, sestavila komisija za sklepe, velja pozornost pogojem gospodarjenja po uveljavljanju gospodarskih ukrepov. Tu je rečeno, da se delovne organizacije po reformi postavljene pred težavne preizkušnje, saj so primorane v zelo kratkem času opirati se na lastne zmogljivosti s svojimi silami. Cilji teh naporov bodo vsekakor dali boljše rezultate oz. bodo pozitivno vplivali na ekonomičnost in ren- tabilnost poslovanja. Velika zaostritev v politiki kreditiranja je trenutno postavila podjetja v težko situacijo, vendar se stanje normalizira ln gospodarstvo dobiva s tem stabilnejšo moč poslovanja. Vzporedno s tem — je rečeno v sklepih — mora nastati tudi v trgovini preokret, kajti trenutne zaloge ne morejo biti razlog, da za potrošnika ni dovolj vsakovrstne izbire. Kupna moč prebivalstva in hkrati velike zaloge gotovih izdelkov narekujejo, da se industrija in trgovina pojavljata v raznih oblikah trgovanja in postopoma znižujeta zaloge svojih proizvodov. Nove oblike pristopa do potrošnika morajo postati bolj privlačne, ker le na ta način Marjan Masterl: Krvavec — Kamniške planine najbližja smučarska postojanka pred vrati Ljubljane in Kranja — Kako rešiti dostop na to planino? — Vodovod prva obveza V občini Kranj je poleg turističnih krajev, kot so Preddvor, Jezersko itd., Krvavec nedvomno najmočnejša naravna turistična postojanka, kjer je mogoče množično izkoriščati prirodne lepote tako poleti kot pozimi. Glavni činitelji za to, da Je Krvavec zanimiv predvsem za turiste, so: bližina glavnih mest, dominantna lega, dolgo dnevno osončenje in čudovita ter prostrana gladka pobočja, sposobna za smučanje že pri nizki snežni odeji. V različne smeri obrnjena smučišča nudijo v posameznih zimsko-spomladanskih časih in v različnih vremenskih razmerah vedno nekje ugoden sneg za smučanje. Na omenjenih prednostih mora sloneti nadaljnje načrtovanje opreme Krvavca. K obstoječim objektom je treba s premišljeno zasnovo dograditi dopolnilne objekte in športne naprave v zaključno celoto z namenom, povečati obisk in finančne učinke vsega do sedaj investiranega denarja. Snežne razmere: Po podatkih vremenske opazovalnice pri Domu na Krvavcu (1700 m) za čas 1951 do 1958 je ugotovljeno, da znašajo v tem času poprečne letne padavine 1320 m m. Poprečna snežna odeja, ki je debelejša kot 15 cm, pa traja letno 4 mesece. V tem obdobju pa so nastopala naslednja ekstremna stanja: v zimi 1950 1951 je trajala ta snežna odeja 5 mesecev, v zimi 1956 1957 pa celo 6 mesecev. Slabe 3 mesece pa je trajala več kot 15 cm debela snežna odeja v zimi 1954 1955 in 1958 1959. Ce npr. vzamemo, da je opazovalno mesto Dom na Krvavcu močno izpostavljeno vetrovom in osončenju, so snežne razmere na manj izpostavljenih mestih še ugodnejše od navedenih, posebno pa v gorskem pasu od 1700 do 2000 m navzgor. Na Krvavcu je trenutno na voljo v 28 objektih 382 ležišč in 542 sedežev (v domovih in zasebnih hišicah ter gostiščih skupaj), predvsem bo na Krvavcu primanjkovalo v prihodnje restavracijskih zmogljivosti, saj bodo povzročali konice prav tisti obiskovalci, ki se dnevno vračajo na svoje domove. 2e od nekdaj znano smučišče Ljubljane in kranjske okolice. Krvavec, ima tako vedno več ugodnih pogojev, da postane v prihodnosti eno izmed najbolj obiskanih šport-no-smučarskih središč Slovenije. Omenjene prednosti bodo imele v prihodnosti prav gotovo vpliv na povečani obisk teh območij, zlasti Se, ker bo naraščajoči promet na gorenjski cesti vedno bolj zaostroval vprašanje potrebnega časa za dostop na oddaljenejša smučišča. Končno pa bodo pri odločitvah do neke meje vplivali tudi potovalni stroški, kjer ima Krvavec brez dvoma prednost pred drugimi gorskimi smučišči. GLAVNA SMUČARSKA OBMOČJA NA KRVAVCU 1. Njivice — Gospinca (1842 do 1473 m) H = 369 m. Kar najbolj so obiskana za zdaj tista smučarska pobočja, ki so obrnjena proti severu oziroma severozahodu ter se spuščajo z Njivic (18:2 m) ali od planinskega dema (1700 m) v Tiho dolino (1600 m) ali še naprej skozi »Ror« proti Go-spinci (1473 m). Smučišča z Njivic do Tihe doline so primerna predvsem za tiste smučarje, ki obvladajo hitro vožnjo ali vijuganje, medtem ko ima spodnji del smučišč iz Tihe doline proti Gospinci rahlejše nagbe in je zato primeren za srednje in manj izurjene smučarje. Ta standardna smučišča imajo zmogljivost približno 20 ha oziroma za okoli 2033 smučarjev. 2. Kržišče — Kriški dol (1654 do 1480 m) H = 174 m. V bližnji prihodnosti bo treba v kombinaciji z novim dostopom iz doline na Krvavec (cesta ali vzporedna se-dežnica k sedanji) odpreti turistom smučarjem obsežna, gladka smučišča srednje strmih nagibov, ki potekajo z vrha Kržišča (1654 m) ali s Krvavškega slemena (1853 do 1700 m) v Kriški dol (1480 m). Pobočja, ki se spuščajo s Kržišča v Kriški dol, imajo severno in severozahodno lego, zato tod sneg ostaja dalj časa, hitreje pa izginja s pobočij, ki se spuščajo s Krvavca v ta dol, saj imajo povsem južno lego. S Kržišča so pobočja nagnjena proti planini Na Jezercih in so zelo gladka s primernimi nagibi za različne proge, od smučarske šole do srednje zahtevnejših smučarjev in za tekače (Jezerca — Kriška pla_ nina — Gospinca). lahko najdejo svoje 6talno mesto. Zato bo potrebno v novih razmerah ponudbo proizvodov temeljito spremeniti in jo organizacijsko čimbolj-še usposobiti. Pri tem politika sproščanja cen ne more več zaostajati; na tem področju so nujne temeljite in takojšnje spremembe. V tem sklepu občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva tudi ugotavlja, da nov devizni sistem' zaostaja za dejansko prakso, zato so potrebne določene korekture. Politika izvoza in uvoza naj postane vsakdanja nujnost ne le v okviru države, temveč tudi v slehernem podjetju. Nadaljnji sklepi občnega zbora, o katerih so tudi govorili na seji v sredo, se nanašajo na poglobljeno uveljavljanje samoupravnih odnosov in na gibanje osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela. -at SREČANJE MATURANTOV IZREDNE ESS V KRANJU Ob 10-letnici mature na ESš v Kranju, oddelku za odrasle — borce in aktiviste NOB — bo v soboto, 24. junija, ob 16. uri, tovariško srečanje pri šobcu v Lescah. Vabimo maturante, profesorje in predavatelje, da se ga polnoštevilno udeležijo. Odbor Pri nakupu ne pozabite na kavo mu Kranj Smučišča, ki padajo z vrha Kržišča v Kriški dol ali na Jezerca, merijo približno 50 ha in lahko sprejmejo do 4700 smučarjev. Nasproti ležeča pobočja južnega slemena Krvavca so nagnjena v Kriški dol in merijo 30 ha, kar je dovolj za približno 1500 smučarjev. Z opremo teh srnučišč, z ustreznimi vertikalnimi napravami, bi tako odprli res množična smučišča za 6200 do 6500 smučarjev. Ta smučišča imajo nedvomno tako obširnost, da z razmeroma manjšimi investicijami lahko dosežejo kar največje rezultate, hkrati pa pomagajo bolje izkoriščati obstoječo naprave in objekte oziroma pripravijo osnovo za nadaljnje investicije tako za cestni dostop ali pa za odpiranje visokogorskega sveta na Korenu in Kompoteli. 3. Koren — Dolge Njive — Koren — Planina v Korenu Q999 — 1630 m) H = 319 m. Alpskim smučarjem bo treba v daljni prihodnosti odpreti še tretje najvišje področje v tem prostoru kot so smučišča, ki se spuščajo s Korena v Dolge Njive ali na Planino Koren, s tem pa bo tudi smučarska sezona na Krvavcu podaljšana najmanj za mesec dni, Krvavec pa je priljubljena gorska točka tudi poleti, saj je hkrati izhodišče za najrazličnejše planinske poti v osrčje Grintavca. VKLJUČITEV KRVAVCA V INOZEMSKI TURISTIČNI PROMET Kljub omenjenim prirodnim, vremenskim, geografskim in ekonomskim prednostim, ki so postavile Krvavec v domačem tržnem prostoru na vidno mesto, pa tega ne moremo trditi za zunanji trg. Krvavca namreč zunaj naših meja še ni mogoče »ponujati« vse dotlej, dokler ne bo v ce- loti dograjen planinski hotel in zadovoljivo rešeno vprašanje preskrbe s kvalitetno pitno vodo in s tem v zvezi odvod odpadnih voda. Program dograditve hotela na Krvavcu obsega odstranitev prvotne planinske koče; ta je naslonjena na nedograjeni hotel in na njenem mestu bi bilo potrebno kot zahodni zaključek hotela zgraditi v pritličju restavracijo s 100 sedeži, v nadstropjih pa 32 ležišč boljše kategorije. Stroški dograditve hotelskega objekta so izračunani na 120—150 milijonov S-din. Naraščajoči obisk Krvavca in struktura gostov zaostrujeta hkrati vprašanje kvalitetne zadostne preskrbe z vodo in ustrezne rešitve odvajanja odplak. Na tej pomanjkljivosti bolehajo skoraj vse naše visokogorske planinske in smučarske postojanke i« je to dostikrat vzrok, da se ne morejo uveljaviti na med-narodnem trgu. Pri nas ob pomanjkanju denarja, še večkrat pa pameti, nočemo razumeti, da je pri odpiranju novih objektov v visokogorskem svetu treba najprej poleg sodobnih prometnih naprav, zadostne zmogljivosti, predvsem in dokončno rešiti preskrbo z vodo. Saj nam taka rešitev poceni že novi objekt, ki sicer drugače zahteva dovoz vode iz doline, ali dodatne stroške za lovilne naprave deževnice. Preskrba Krvavca (novega doma), zaselkov v Tihi dolini, Kriški planini in na Jezercih je zasnovana na 2 L/s studencu, ki izvira na koti 1150 m v Brezovi škem grabnu. Vodo bi od tod prečrpavali po tlačnem cevovodu v zbiralnik s prostornino 160 m5, ki bi stal nekje na pobočju med novim hotelom in televizijskim stolpom ali v obstoječi rezervoar hotela. Od tod bi voda padala do potrošnih mest. Gradbeni stroški so predvideni v pri- Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj Razpis Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj bo tudi v šolskem letu 1967/68 nudil študijsko pomoč nadarjenim, a materialno šibkim učencem. Poleg obeh omenjenih zahtev je pogoj za vložitev prošnje odličen ali prav dober uspeh v šoli in nadpoprečni dosežki pri psihološkem pregledu. Prednost imajo otroci iz oddaljenejših krajev in tisti, kjer je v družini več nepreskrbljenih otrok. K prošnji, ki naj vsebuje tudi izčrpen življenjepis, naj kandidati priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala, mnenje šole, potrdilo podjetij ali ustanov o višini mesečnih prejemkov staršev, potrdilo o premoženjskem stanju ter izjavo staršev (dobijo jo na zavodu in njegovih izpostavah), da ne prejemajo drugih dohodkov. Vse prošnje s potrebnimi dokumenti je treba poslati do 10. julija na Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, Sejmišče št. 4, ali njegove izpostave na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. KZZ KRANJ Pet brezupnih predlogov Naš bralec Č. Z. iz Kranja nam je poslal sestavek, ki ga je hotel nasloviti Pet jeznih vprašanj s petimi brezupnimi predlogi. Vendar kasneje pravi, da bi bilo to morda le prehudo pesimistično. Menimo, da ne, želimo pa, da na vprašanja, na katera je pisec sicer poskušal sam odgovoriti odgovorijo tudi pristojni organi. Naše vprašanje: bodo odgovori enaki ali drugačni? Zakaj, zakaj... ZAKAJ NITI LASTNIK, NITI UPRAVA ISKRA-SERVISA NE ODSTRANITA S SVOJE HIŠE VELIKEGA, ZELO VIDNEGA NEMŠKEGA NAPISA SCHLOSSEREI? O tem smo v našem listu že večkrat pisali — a vse zaman! AH je res tako potre- bližni višini 140 milijonov S din. SEDANJI IN PREDVIDENI MOŽNI SISTEMI ZICNIC NA KRVAVCU Obstoječi sistem žičnic se predvsem razvija severozahodno od Gospince in obstaja v tem času iz dveh žičnic skupne tehnične zmogljivosti 1450 oseb na uro. Bodoči sistem žičnic na pr-in drugem območju bi v,enL na prostranost smučišč Snko znašal 6 do 7000 oseb na uro. Prvo območje: (Njivice -Gospinca). Lani je podjetje Slovenija-avtopromet (SAP) iz Ljubiiane postavilo sedez-nico od Gospince (zgornje postaje žičnice 1473 m nadmorske višine) do doma na Krvavcu (1700 m) s poševno dolžino 732 m in z zmogljivostjo 450 oseb na uro. Iz Tihe doline (1600 m) na Njivice (1842 m) je postavilo letališče Urniki v istem času krožno vlečnico s poševno dolžino 714 m ter z zmogljivostjo 1000 oseb na uro do že omenjene brunarice, ki pa je letos obratovala le z 82% zmogljivostjo. V zimski sezoni 1966 67 je znašala urna zmogljivost smučarskih vlečnic na Krvavcu 1270 oseb. Smučarske vlečnice so obvladale smučarsko območje od 1842 m do 1473 m. V tem smučarskem območju je mogoča za smučanje z novimi žičnicami naslednja kombinacija: s sedežnico se dvigne smučar z Gospince (1473 m) do doma na Krvavcu (1700 m) in se od tod spusti v Tiho dolino (1600 m), od tu pa dvigne z vlečnico na vrh Njivic (1842 m), od koder prismuča zopet do izhodiščne postaje na Gospinci in pot v obliki osmice ponovi. Svoj smuk lahko konča v Tihi dolini in se z vlečnico zopet popelje na Njivice; v tem primeru je bil izveden samo gornji krog osmice. Drugo smučarsko območje: Kriški dol — Križišče — Jezerca. Kot smo že omenili, ima to področje prostranost take izmere in take nagibe, ki so na Krvavcu najbolj primerni za množično smučanje. Zategadelj bo v prihodnosti na tem področju potrebno razpeti ustrezen sistem vlečnic ob glavnih karakterističnih smučiščih. V tem prostoru bi tudi delovale smučarska šola in položne j še vlečnice za družinsko smučanje. V zvezi s Krišikim dolom velja omeniti, da je pred 2. svetovno vojno avstrijski trener Harar, ki je vadil naše reprezentante, vozil s Krvavca hitrostni smuk naravnost na Kriško planino. Ta teren je posebno primeren za hitrostno progo, ker strmo kr-vavsko pobočje prek lepo zaobljenega Kriškega dola prehaja v nasprotno pobočje položne j šega Kržišča. Tretje smuško območje: Veliki Zvoh — Koren Kom-potela — Košutna — Mokrica. Posebno ekonomsko-tehnično vprašanje je: kako najbolj enostavno, varno in lahko napraviti obiskovalcu Krvavca dostopen tudi njegov visokogorski, svet v višini 2000 m okoli Kompotele — Korena in Košutne, ki je za zdaj še težko dostopen in do neke mere tudi nevaren za neizur-jene smučarje, bodisi na vzhodni strani Zvoha prek planine Koren ali na zahodni prek planine Dolge njive. Nedvomno pa bodo ta smučišča posebna zanimivost, saj si turni in zahtevnejši smučarji želijo prostrana in snežno zanesljiva smučišča z večjimi višinskimi razlikami. Z idejo, kako laže pristopiti v to visoko gorstvo tudi pozimi, se je ukvarjal že pokojni inž. Stane Bloudek. Za dostop so na voljo tri rešitve sistema žičnic. Prvi bi potekal v treh sekcijah, in sicer od planinskega doma na Krvavcu do sedla na Krvavcu (sedlo med Njivicami in Velikim Zvo-hom), dalje od tega sedla na planino Koren, od tu pa tretja sekcija na vrh Krvavca. V tem primeru bi zgradili sedežnico s Korena na Dolge njive, na druga bližnja smučišča pa vlečnice. Druga možnost je taka, da poteka prva sekcija sedežni-ce od planinskega doma na vrh Velikega Zvoha, druga sekcija pa od velikega Zvoha prek Ježe (Kobilnika) na Koren; od tu pa bi bile razvrščene žičnice po smučiščih v smeri Dolgih njiv, kot v smeri planine Koren. Ta trasa se-deznic bi imela svoj pomen hkrati za letni turizem. Tretja možnost je v tem, da se pripelje sistem sedež-nic po zahodnem pobočju Velikega Zvoha na Dolgo njivo in od tu na Koren. Primerjalna ekonomsko-tehnična študija bi vsekakor morala izluščiti najugodnejšo rešitev. če bi s.' zgradila cesta na Gospinco, bi se s tem odprla še četrta možnost, to je podaljšanje ceste na planino Dolge njive. Podaljšana cesta bi bila s svojo traso hkrati zavarovalni objekt, ki bi obrobljal konec smučišč nad Kokrško dolino. Dolga njiva bi v tem primeru lahko postala izhodišče žičnice na področja severne strani Zvoha, Ježe, Korena in Kalškega grebena. Ob otvoritvi tega področja pa bo treba misliti tudi na graditev gostinskega objekta nekje na območju Korena, Kompotele ali Košutne. Sedanji planinski dom na Krvavcu, sicer zares idealna in dolgo osončena izletniška točka, pa leži nekoliko prenizko, tako glede na obravnavano smučarsko območje, kot za poletne turiste, ki imajo svoj cilj v osrčju Grintavcev. (Nadaljevanje prihodnjič) ben ta spomin na žalostne okupatorske dneve? Vsako leto, letos v turističnem letu še češče, vodimo tujce tudi na Pungrat, zaradi razgleda, zaradi stolpa pa tudi zaradi Kremser-Schmidtove slike v tamkajšnji cerkvi. Vsakokrat pa moramo iti mimo hiše Trubarjev trg št. 10 in gledati njen Schlosserei. ZAKAJ CESTNO PODJETJE (OZIROMA KDOR JE PAC PRISTOJEN ZA TO) S POSEBNIM ZNAKOM NE PREPOVE PARKIRANJA AVTOMOBILOV TIK PRED PREŠERNOVIM SPOMENIKOM OB GLEDALIŠČU? Pred dnevi je obiskalo pesnikov grob in njegovo hišo srnrti 62 slušateljev slo-venistov Pedagoške akademije, iz Maribora. Šli so še do spomenika in se hoteli pred njim skupinsko slikati v spomin na obisk v Prešernovem Kranju. A ni šlo! Pred spomenikom so bili parkirani osebni avtomobili celo tik pred njim neki »spaček« (ki večkrat tam stoji, ima registrsko tablico KR-55-25). Ne moremo razumeti, kako morajo biti ljudje tako brez občutka, brez takta. Prešeren vendar ni kak varuh avtomobilov! Torej: najprej znak »prepovedano parkiranje«, potem pa ureditev tega trga po prvotni zamisli: nekoliko, za eno aH dve stopnici dvignjena tlakovana ploščad, namenjena le pešcem. H kulturni ustanovi, kakršna je Prešernovo gledališče, nedvomno spada tudi kulturno urejen in osvetljen trg. Za parkiranje avtomobilov pa je vendar namenjen velik, a vedno prazen, prostor onstran kokrškega mostu! ZAKAJ KRANJU NI MOGOČE PRITI DO JAVNEGA STRANIŠČA? Mali predvojni Kranj ga je imel, tip ob bivšem Narodnem domu. Tudi pred kakim desetletjem smo imeli enega ob osnovni šoli — a so preurejenega pozneje dobile neke organizacije za svoje društvene prostore (prej ao bili tam ribiči, zdaj so hortikulturisti). — Drug poskus dobre volje je bil storjen ob zidavi stopnic na vrhu Vodopivčeve ulice. Javnemu stranišču namenjen lokal je dobila potem družbena pralnica. Utemeljevati potrebo PO vsaj enem javnem stranišču v tako velikem in obljudenem mestu kot je Kranj, pač ni treba, če bomo ureditev teh tako samo po sebi umevnih stvari venomer odlašali, utegnemo kdaj še doživeti neprijeten sloves Clochmerla. ZAKAJ NE STOPI KDAJ KAK MILTCNIK TUDI V PREŠERNOV GAT, VČA-STH PODNEVI. DRUGIČ ZVEČER ALI PONOČI? V tolikih zapisih smo se že obrnili na varnostne organe, naj vendar kdaj pogleda« jo tudi v ta javni park, ki je pač izročen družbeni varnosti v skrb. Neki zlikovce znova in znova snema železna vrata s tečajev in jih meče v travo. Starejši pionirji ali mlajši mladinci dan za dnem igrajo igre na srečo pod osrednjo lopo. Razuzdanci se vozijo po gaju s kolesom. Mnogi pa smete ali drugače skrunijo ta, vsem Slovencem svet park — zaradi Prešernovega in Jenkovega groba. Nam pa je vseeno ... ZAKAJ ZA CESTE V MESTU PRISTOJEN ORGAN NE POSKRBI, DA BI UREDILI IN ASFALTIRALI PARTIZANSKO CESTO, OD ODCEPA GREGORČIČEVE CESTE PA DO CESTE STANETA ŽAGARJA? če je katera od vpadnic v središče mesta bolj prometna kot ta, res ne vemo. Ves promet pešcev, kolesarjev (in v zadnjih letih tudi mo-pedistov, motoristov in av-tomobilistov) s Primskovcga, Klanca, Gorenj, Britofa pa od Šenčurja in Cerkelj, od Male Rupe, novih blokov ob kopališču pa z Jezerske in Ceste Staneta Žagarja, je vezan na to najslabšo kranjsko cesto, ki pa nosi tako ljubo nam ime. Kako je tu ob prahu, ob dežju in v snežni brozgi, vedo le vsakodnevni uporabniki te ceste. Včasih je bilo po tej cesti prepovedano celo kolesarjenje, zdaj pa drve tu brezobzirni motoristi in avtomo-bilisti. čeravno so lastniki avtomobilov hkrati tudi lastniki vil ob tej cesti, zato še nimajo pravice ogrožati varnosti pešcev in jih ob dežju obrizgati z blatom. Naš predlog: ker po tej cesti v glavnem hodijo otroci v bližnje osnovne šole, delavci in uslužbenci,, starejši ljudje in matere z otroki pa še stotine in stotine vsakoletnih obiskovalcev Prešernovega gaja, je treba to cesto takoj zapreti za ves vozovni promet, dovoljen naj bo le peš promet, kakor je že bil nekoč (ko so bili ljudje manj objestni in imeli skromnejši standard!). Izjemno naj bi bil dovoljen dovoz lastnikom avtomobilov po Komenskega cesti do svojih hiš, seveda s primerno obzirno hitrostjo. Ker upamo, da bo ta pereč prometni in cestni problem, čimprej rešen, za zdaj ne bomo pozivali uslužbencev pristojnih organov, naj stopijo iz svojih avtomobilov in hodijo vsak dan, ob dežju, v prahu in v snežnih plundrah, tod v službo, njihovi otroci v šole in žene po nakupih v mesto. Potem bi bila ta stvar kaj hitro urejena. Ne bilo bi tudi napaik, če bi tudi kak prometni miličnik kdaj stopil po tej zanemarjeni, a vendar tako obljudeni prometni žili med mestom in njegovim sever-novzhodnim območjem GLAS * 6. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 17. junija 1961 Kranj odkriva svojo staro podobo Freski na Pavšlarjevi hiši Stari Kranj vse bolj kaže, kakšen je bil včasih. Drobec za drobcem se nam odkriva v svoji nekdanji podobi in njegova slika iz davnih stoletij nam postaja vse bolj jasna. V zadnjih dneh nam je spet razgalil delček svojega nekdanjega obraza. V sredo ta teden, ko so začeli obnavljati fasado Pavšlarjeve hiše na Titovem trgu (hišna številka 18, nasproti nekdanje mestne hiše), so pri odstranjevanju ometa odkrili fresko na steni prvega nadstropja, v četrtek pa nad njo še eno fresko, ki je mlajša. Nadaljna dela pri obnavljanju fasade Je seveda takoj prevzel Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Restavratorska dela vodijo delavci Zavoda umetnostni zgodovinar France Golob, arhitekt Peter Fistcr in etnograf Jernej Sušteršič. Obisk v Kranjski gori in Podkorenu Tri upokojene neveste »Najprej smo odkrili gotske šivane robove tam, kjer je bil včasih vzhodni vogal Pavšlarjeve hiše. Ta hiša je namreč prvotno segala samo do prehoda na nekdanji Gasilski trg. Pozneje so hišo podaljšali in prehod uredili z obokom. Gotski šivani robovi pred obokcm, na vogalu nekdanje hiše, in spodnja freska, katero smo najprej odkrili, so iz istega časa, iz začetka 16. stoletja. Časovno torej sovpada zunanja freska s čudovito fresko na notranjem stopnišču Pavšlarjeve hiše, ki 6mo jo odkrili konec leta lani in je tudi iz 16. stoletja. Zgornja freska, ki smo jo odkrili v četrtek, pa je datirana z letnico 1750. Pod njo je tudi napis v nemščini. V celoti ga še nismo mogli prebrati, začetek pa se v prevodu glasi takole: Tebi sv. Florijanu kot hišnemu zaščitniku sem obnovil hišo leta 1750... Takrat je hiša verjetno pogorela; o tem pričajo tudi nekateri sledovi. Spodnjo fresko so takrat prebelili in naredili zgornjo. Iz tega časa izvirajo tudi baročni šivani robovi, ki so jih odkrili na obeh straneh fasade Pavšlarjeve hiše sedanjega obsega. Nekaj po letu 1G0O je hiša spet pogorela in takrat so z belcžem zakrili tudi zgornjo fresko in štikane robove ob straneh.« Tako mi je pripovedoval arhitekt Peter Fister. V razgovoru z njim sem zvedel še, da zgornja freska predstavlja sv. Florijana, na spodnji freski pa je na levi strani sv. Krištof, za desno figuro pa še niso ugotovili, koga predstavlja. Prav spodnja freska je izrednega pomena in je sorazmerno dobro ohranjena; v 16. stoletju so bile freske na profanih stavbah namreč še prava redkost. Z restavratorskimi deli bodo hišo vrnili v nekdanje stanje tako, da bodo na fasadi vidne vse razvojne faze: prvotna velikost z gotskimi šivanimi robovi kot okraski, prizidek nad obokom, narejen že v 16. stoletju, kmalu po spodnji freski, potem baročni šivani robovi in obe freski. Na fasadi bo torej vid- na celotna struktura hiše, barva pa bo bela — takšna, kot je bila včasih. Predvidevajo, da bodo vsa dela končana v štirinajstih dneh. V načrtu pa imajo tudi ureditev notranjščine Pavšlarjeve hiše, predvsem dostopa do freske na stopnišču. Ker sodi renesančno dvorišče Pavšlarjeve hiše v Kranju med najlepše primerke stare meščanske arhitekture, bodo na fasadi s posebno tablo opozorili obiskovalce na vse pomembne značilnosti te hiše. S tem bo Kranj pridobil pomemben kulturno-zgovodinski objekt, lepo urejen, ki bo tudi velikega turističnega pomena. Prav pa bi bilo, da bi enkrat v prihodnosti mislili na to, da bi Pavšlarjeva hiša, ki postaja eden izmed najpomembnejših kranjskih spomenikov preteklosti. dobila drugo funkcijo. Ker je zelo prostorna, bi jo npr. lahko preuredili kot depandanso kakšnega hotela. To jc samo predlog, vreden premisleka. A. Triler a a Zelo nas je pretresla vest, da je kruta usoda iztrgala iz naše srede komaj JS-letno Mi j o Krmeljevd. Huda zahrbtna bolezen je uničila mlado življenje, polno upanja in marljivosti. 13. junija 1967 smo jo pospremili na zadnjo pot. Kar misliti ne moremo, da dobre igralke in pevke kulturnega društva Rateče pri Škofji Loki ni več. Ni še dolgo tega, odkar je uspešno nastopila v glavni vlogi v Sneguljčici. Sodelovala je povsod; v pevskem zboru, v dramski sekciji, v mladinski organizaciji in povsod smo jo imeli radi. Za njo bo v društvu ostala velika praznina. Tudi kot dijakinja tretjega letnika gimnazije v Šentvidu je bila med najboljšimi, vzor vsem. Mijo Krtneljevo bomo ohranili v lepem spominu. Ivan Bogataj Kranjskogorci niso bili trgovci. Tudi gostilničarji in mesarji niso bili. Hotelir je bil samo eden, pa še tisti včasih ni uspeval. Kaj torej so? Vsekakor delavci! Z ga-rovci so vozili v štirih rjuhah seno. Z Brvogov in Rob so ga s sanmi vlekli v dolino, da jim je od nosu in brade kapalo. Dobri so bili za krampanje na progi, dokler je ta še bila v tej ozki dolini. Pa tudi pri nevarnem premiku na Jesenicah so jih radi imeli. Tudi prahu v livarni jeseniške železarne se niso bali in težke kose starega železa so ravnali v mulde, preden so se te zavrtele v martinovkah. Kratko rečeno, bili so in so še garači, kot garovci, na katerih so skozi vas samotež na dveh kolesih prevažali seno, rž s sto korakov dolge njivice, kapus, kot zelju rečejo, in čompe, kot krompirju v »slovenski Sibiriji« pravijo. Sibiriji pa zato, ker je v dolini, kjer Sava kot Nadiža na dan pride, in do Belce pri Mojstrani pozimi zagotovo sneg in mraz, če bi tudi v vsej Sloveniji jug pihal. To sem hotel reči o Rutarjih, Kranj-skogorcih, tudi Borovcih imenovanih, Korencih in Rate-čanih, čeprav zadnji že bolj v Kanalsko dolino gledajo in tudi po trbiško zavijajo. To sem moral povedati, da bi vedeli, da so bili in so še Dolinci garači, pridni delavci. Pa tudi dobri so ti ljudje. Kot je mehka njihova govorica, tako je mehko tudi njihovo srce. »Dober dan« so vsakega pozdravili, pa čeprav so ga prvič videli. Pa zelo veseli so radi. Če je bil ples pri Rubaniju, Slavcu, Robi-ču, v Kavarni, Jasni ali Eriki ni nikoli manjkalo domačinov, pa čeprav je bila tujska sezona na višku. Čeprav je pravzaprav dvorana v Kranjski gori smešna, je bila vedno polna, pa če so igrali šolarji ali stari igralci Zlatoroga. Hočem reči, da so Kranjskogorci nekdaj radi hodili v dvorano in še danes jo napolnijo prav do pod stropa, če jim kdo zaigra in pokaže nekaj novega, še danes se dobro spomnim, kako so vsi gledali in nato še dolgo govorili o »čiki Savi« in njegovi trdi glavi. Možu, ki je prišel menda iz Črne gore in so mu v kranjsko- gorski dvorani več deset ki težke, kot sneg bele kamn< s proda Pišence na' glavi i macolo razbijali. To le zž uvod... Pred dobrim mesecem sc se namreč Za gmajenco, tam, kjer ima ob zimskem drsali šču svoje prostore športne društvo, sestali turistični in kulturni delavci, pa tudi upokojenci. Smeldar — mislim da ne bo zameril, če ga po domače imenujemo — že od mladosti borec za delavske pravice, je predlagal, da bi za 30. obletnico ustanovitve KPS pripravili proslavo in igro. Tovariša Omana iz Podkorena so zadolžili, da jim pripravi tekst. On je bil najprej presenečen, pa so mu takoj dali vedeti, da bo to že njegova žena uredila. Naslednji dan je Oman to pravil svoji Pavli. Pa se mu je nasmejala, nič pa ni rekla. Odgovor zanjo seveda ni bil lahek. Kot se jim zdi preprosto z Brvogov pripeljati štiri rjuhe sena, tako so mu rekli: »Veš, Pavla bo vse uredila! Le naroči ji!« Tako ji je tudi povedal. Čez nekaj dni se je resnično rodila igra z naslovom Tri upokojene neveste. Sama jo je sestavila in na šestnajstih tipkanih straneh izročila možu. Ko so zbrali igralce, jih je tudi ona naučila vlog. Nastopili so doma v Kranjski gori in v Podkorenu. Ljudje so bili veseli igre, veseli smešne vsebine in veseli posebno zato, da so spet videli igro na njihovem odru, pa čeprav v dvorani, ki je zelo tičnici podobna, v Podkorenu pa v prostoru, kjer so nekoč iz smrekovih iglic eterična olja stiskali. Svojo igro pa Kranjskogorci niso obdržali samo zase. Spomnili so se starčkov v domu onemoglih in upokojencev na Jesenicah. Tudi njim so jo pokazali. Kranjskogorci in Korenci pa niso nastopili za denar. Starčkom in upokojencem so hoteli podariti nekaj, kar naj bi jih razveselilo, ob čemer bi se nasmejali prav tako kot takrat, ko so bili še mladi. In resnično so se. V soboto, 10. junija, so gledali Tri upo-•kojene neveste, potem pa povabili nastopajoče na prisrčen sprejem. Branko Blenkuš Nova knjižna zbirka Naša beseda Sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo Kranj odkrivajo freske na Pavšlarjevi hiši v Kranju — Foto: F. Perdan Slovenske založbe so v zadnjem času zelo aktivne pri izdajanju številnih novih del in uvajanju novih knjižnih zbirk. Med prvimi moramo vsekakor omeniti Mladinsko knjigo iz Ljubljane. Ta založba je na tiskovni konferenci v četrtek ta teden obvestila novinarje, da je v svoj program uvrstila novo knjižno zbirko, kakršno so slovenski bralci in slovenski knjižni trg že dolgo pogrešali — Naša beseda. Letos in v nekaj naslednjih letih bo v tej zbirki izšla celotna slovenska živa književnost od Trubarjevih časov do današnjih dni. Te dni je izšlo prvih pet knjig zbirke Naša beseda — dela Otona Zupančiča. O pomenu zbirke, načrtih in o novem Klubu bralcev Naše besede so na tiskovni konferenci govorili člani uredniškega odbora akademik Josip Vidmar, univerzitetni prof. dr. Franc , Zadravec. prof. Janko Kos in i prof. Frančck Bohancc. -a SOBOTA - 17. junija 1967 REPORTAŽA GLAS - 7. STRAN Ob 100-letnici rojstva velikega impresionista Ivana Groharja Dandanašnja Sorica Sorica je eden izmed krajev, ki so dali Slovencem »svojega« velikega moža. 15. junija leta 1867 se je rodil v Spodnji Soricl slikar impresionist Ivan Grohar. V prvih letih življenja se ie preživljal kot dninar. 2e takrat je kazal nadarjenost za risanje, vendar se je resneje začel ukvarjati s slikarstvom sele v uku pri cerkvenem slikarju Matiji Bradaškl v Kranju. Njegova življenjska pot ga je vodila preko Zagreba, Gradca, Ljubljane, Brda pri Domžalah, Dunaja in zopet Ljubljane ter Prek Beograda nazaj v škofjo Loko, kjer Je osnoval kolonijo slovenskih impresionistov. Prva dela velikega slikarja so obrtniško-slikarski izdelki, v škofji Loki pa je dozorel v prvega slovenskega impresionista, ki je prišel do polne umetniške individualnosti. V svojem impresionizmu je odkril nov Mkovni svet, vezan na domači pejsaž in ljudi. Čeprav kot slikar priznan, je umrl v revščini za tuberkulozo 19. junija »11. leta. Ko se človek pripelje po solidno oskrbovani cesti, ki se vijuga med poraščenimi griči nad Železniki, mimo kapelice, ki stoji ob zadnjem zavoju ceste, se pred njim razpro gozdovi in očem se nudi čudovita slika visoko ležečih travnikov in polj, na katere prijazno motri malo oddaljena cerkvica, obrasla a čudovitimi starimi lipami neverjetnih dimenzij. To je Sorica, ali bolje rečeno to sta Spodnja in Zgornja Sorica. Čeprav sta se vasici že zlili ena v drugo, imajo še vedno ločene hišne številke, kar pa je tudi edini ostanek iz prejšnjih časov. Minili so časi kolonizacije. Sorica je dala enega izmed najpomembnejših slikarjev ter živi in diha s časom. Morda le lipe pred cerkvijo dajo misliti na zanimivo zgodovinsko preteklost tega kraja. DOBA KOLONIZACIJE Dr. Pavle Blaznik omenja v knjigi Kolonizacija Selške doline, da so na področje današnje Sorice prišle leta 1273 prve tri nemške družine iz Pustartala na Tirolskem. Nastanile so se v Zgornjih Da-njah. Cez nekaj let se je priselilo še sedem družin. V tej gozdni gorati pokrajini so živeli povsem neopazno, tako da zanje ni vedela niti loška gospoda. Ko so loški graščaki zvedeli zanje, so jih oprostili dajatev, ker od goščave niso imeli kaj pričakovati. Naseljenci, ki so jih imenovali »hube«, so živeli v začetku le od zemlje, kasneje pa se je razvilo oglarjenje • za fužino v Železnikih. Pot, ki je šla iz Krope prek Sorice, jih je povezala z novimi . ljudmi. Z novimi naseljenci se je počasi izgubilo nemško obeležje kraja, ostala so še le nekatera imena, ki spominjajo na zgodovinsko preteklost. SORICA DANES V Soriei je danes 80 hišnih številk (25 v Spodnji in 55 v Zgornji Sorici) s 450 prebivalci (150 v Spodnji in 300 v Zgornji Sorici). Razgibano povojno življenje je zajelo tudi to področje. Ljudje se pehajo za vsakdanjim kru- hom, garajo na gričevju posejanih njivic in v tej borbi za obstanek nimajo dosti časa za razvedrilo, šport ali drugo izživljanje. Kljub vsemu pa imajo v vasi precej organizacij, ki pa so več ali manj odvisne predvsem od prizadevanja posameznikov. Dva Janeza Egarta sta predsednika Krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL. Nace Frelih, ki je bil 25 let tajnik bivših občin Sorica in Zali log je sedaj predsednik prosvetnega in turističnega društva. Poleg tega imajo še gasilsko društvo, ki je tako značilno za vsako slovensko vasico. Zanimivo je, da je predsednik lovske družine Janez Golja — nečak Ivana Groharja. Ljudje se pehajo s svojim delom, če utegnejo se včasih tudi zberejo. Lani so uspeli sestaviti 40-članski pevski zbor, ki pa je kmalu razpadel. NI časa. Treba je resno delati, pravijo. NOV UTRIP V TURIZMU Turizem je prinesel Sorici precej razgibanosti v njenem vsak3anjem življenju. Imajo že pravo turistično tradicijo, pa čeprav imajo težave z gostilno, ko jo uredijo s prenočišči, pa zadružnim domom. Težava, ki je postala za Sorico že kar tradicionalna, je vprašanje ceste Sorica-Petrovo brdo. Pred desetimi leti sta za 100 milijonov to 5 km dolgo cesto zgradila JLA in bivši okraj Kranj. Takrat se je govorilo o transverzali Avstri-ja-Jadran, vendar je vse skupaj kmalu zaspalo. Tolminska občina že vseskozi ni kazala razumevanja za cesto, sedaj pa so vzdrževanje opustili tudi na loški strani. Kljub temu se je turisti ne izogibajo, ker ne verjamejo, da res ni prevozna. Človeku gre sedaj, po tolikšnem prizadevanju, že kar na smeh, ko vidi preklinja^očega tujca, ki ga je ustavil zemeljski plaz. Lani je krajevna skupnost organizirala vaščane, da so sami odstranili plaz (predračun je znašal 23 milijonov), vendar s cesto gospodarita Panorama Sorice le veter in voda in tako to udarniško delo ni ničesar rešilo. NE, ZADRUŽNEGA DOMA PA NE DAMO Kot v nekaterih drugih krajth v sedanji loški občini, so tudi tu vaščani s prostovoljnim delom in prispevki zgradili svoj zadružni dom. Kot drugod je tudi tu nameravala, kmetijska zadruga v Škofji Loki dom prodati. Vaščani so se enotno uprli. Tako so prodali le prostore, ki jih je uredila veletrgovina Loka v trgovino, ostali prostori pa so prešli v last krajevne skupnosti. V domu so uredili gostilno ter računajo, da bodo lahko uredili še nekaj turističnih sob. Za prebivalce Sorice ja značilno, da v kraju ni medsebojnih tožba, da znajo nastopiti izredno složno. Tako kot so se potegnili za svoj zadružni dom, kaže, da se bodo tudi za kamp, ki ga želijo urediti ob izviru Sore. Načrti so se sicer zataknili pri urejanju lastninske pravice, vendar imajo scaaj že vse urejeno in so prepričani, da bo naslednje leto kamp že lahko sprejel prve goste. MEDVED, FANTJE BEŽIMO Pred nekaj dnevi je skupina fantov zagledala v bližini vasi v gozdu medveda. Vaščani pravijo, da ne vedo, kdo je bolj tekel, medved ali vrli fantje. No, za fante je bil beg le opravičljiv, saj so morali vendar o nevarnosti obvestiti prebivalce. Ta dogodek sem moral povedati, da laže razumemo realnost soriških turističnih prizadevanj. Gozdovi v okolici so polni divjačine. Gamsi, srnjaki, zajci, ruševec in veliki petelin so njihovi prebivalci. Zaradi tega ni čudno, da ima Sorica že nekaj let stalne goste — lovce. Bilo bi jih še več, če bi imeli kam iti. Dvanajst opremljenih in štirinajst neopremljenih sob (v zadružnem domu) nikakor ne morejo zadostiti potrebam. OBLETNICA ROJSTVA Te dni se Sorica spominja svojega velikega sina. 22. julija bo proslava 100-letnice rojstva. Ob tej priliki bo v Sorici začetek Groharjeve slikarske kolonije združen s proslavo. Vaščani se že marljivo pripravljajo. S sodelovanjem skupščine Skofja Loka bodo ob tej priložnosti obnovili pročelje Groharjeve rojstne hiše, olepšali kraj kolikor ja v njihovih močeh. Ze nekaj dni je mogoča srečavati učence osnovne šo-, le, ki pod vodstvom učitelja Draga Kajfeža po pouku urejajo poti in okolico Grohar-« jeve hiše in zadružnega do-j ma. Veseli so, da se tudi ostali zanimajo za »njihovega« slikarja. Medtem se bo stalni Groharjevi razstavi slik pridružil kmalu še njegov, spomenik. NAJVIŠJA KMETIJA Sorica se ponaša z eno izmed najvišje ležečih gorskih kmetij pri nas. To je Zgornja Torka, ki leži okoli 1200 metrov visoko. Prav na primeru te kmetije, ki je last Janeza Gartnerja, pa se kaža še druga slika gorske vasice. Sorica izumira. Janez Gartner ima 13 otrok.' Vsi so živi, vendar ni nihče ostal doma in ne vedo, kdo bo prevzel kmetijo. Podobno je rudi drugod. Neka anketa je tudi pokazala, da ja v Sorici 70 odstotkov ljućtt starih pod 14 in nad 60 let.' Mladi se izseljujejo, iščejo si boljši kruh kot so ga imeli njihovi predniki, iščejo moderno življenje, ki jim ga njihova ljubka rojstna, vasica sredi hribov ne more nu-j diti. Slike: F. Perdan Pogled na Groharjevo rojstno hišo GLAS •* 8. STRAN OD VSEPOVSOD SOBOTA — 17. junija 1967 Kopalna sezona na Bledu se je že začela. Na kopališču so pred sezono postavil nov tobogan — Foto: F. Perdan Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja... Ob prebiranju sicer priljubljene rubrike Po Prešernovih stopinjah, ki jo objavlja tov. Črtomir Zoreč v Glasu, sem se 31. maja tega leta, ko sem bral njegov prispevek Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja počutil po krivici obtoženega. Zato, ker sem tudi sam sodeloval pri izdelavi načrtov za ureditev čredinskih pašnikov pri Vrbi in ker sem se vsaj doslej prišteval med kulturne Slovence, ne pa med barbare in neestete, se čutim dolžnega, da javno odgovorim na nekatere neutemeljene obtožbe tov. Črtomira Zorca. Nikakor ne dvomim, da se pisec tega prispevka zavzema za ohranitev naših kulturnih vrednot in dediščine v Vrbi ter njeni okolici iz popolnoma dobronamernih in plemenitih nagnjeni, dvomim pa, da je o predvidenih »nesmiselnih« gradnjah nekih dolgih lop, ograje, velikih na-stamb živine itd., ki naj bi kazile videz pokrajine, pravilno obveščen. Dozdeva se mi celo, da je pisec prišel do zaključkov in pozivov na slovenski narod pod vplivom pripovedovanj ljudi, ki že ob samem imenu »kmetijska zadruga« z odporom reagirajo. Menim, da ni dvoma, da morajo biti prizadevanja nas vseh Slovencev, da ohranimo našo kulturno dediščino in spomin na naše velike može, med katerimi ima prav gotovo pesnik dr France Prešeren Še prav posebno pomembno mesto, našim potomcem. Hkrati pa ne dvomim, da bi morala biti tudi naša skupna želja in delo, da izkoristimo našo kmetijsko zemljo čim bolj intenzivno in v skladu z naravnimi in gospodarskimi pogoji, v katerih živimo in delamo. Ravno izkoriščanje kmetijske zemlje v skladu s temi pogoji, pa pogosto privede do bistvenih sprememb kmetijskih kultur, arondacije zemljišč, dodatnih gradenj itd., kar lahko močno spremeni star videz pokrajine. Zato pridemo ravno kmetijci često v nesoglasja z ljudmi, ki žele ohranjati vse pri starem. Žal je prišlo do tega tudi tokrat in to v zelo drastični obliki, a ne po naši krivdi. Na tem mestu nimam namena podrobneje razpravljati o tem, ali je ali ni primeren pašno-košni sistem izkoriščanja tal na Gorenjskem in v okolici Vrbe. O pomembnosti tega sistema je bilo pisano tudi že v Glasu. Sicer pa menim, da »le čevlje sodi naj kopitar«. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju je imel možnost, da ob pravem času in na pravem mestu pove svoje mišljenje o vplivu te preureditve na okolico. Občinska skupščina ga je namreč povabila na komisijski ogled terena 15. 3. 1967. Tega ogleda pa se Zavod ni udeležil, šele z dopisom z dne 20. 4. 1967 je zavod obvestil zadrugo, da se z nameravano gradnjo ne strinja, čeprav ni vedel, niti kje, niti kakšna zgradba naj bi bila. V istem dopisu je zavod tudi priporočal naj skuša Kmetijska za-druga Jelovica najti ustrezne prostore i obstoječih objektih v naselju, ki ne služijo več svojemu namenu. To pa po našem mnenju ne bi bilo mogoče zlasti zaradi naraščajočega prometa. Tako je šel tozadevni n;>stopnk naprej po svoji uradni ustaljeni poti. Sedaj pa #o se pašnik že ureja, dvižno nekateri ljudje glasove p"oti nrcFtvi, verjetno bolj iz nasprotovanja za- drugi, kot pa iz spoštovanja do našega velikega poeta. Da bo še bolj jasno, kako enostransko in zlonamerno je bil pisec prispevka obveščen o dogajanju v Vrbi, naj dam še nekaj pojasnil. 1. Predvideni manjši gospodarski objekt s tlorisom 10 x 4 m in višini 4 m bo zgrajen na zahtevo omenjene komisije iz lesa m krit z betonskimi strešniki, da bo v skladu z okolico To torej nikakor ne bodo dolge lope, ki jih kritizira pisec. Postavljen bo v zavetju starih tepk in kot tak prav gotovo ne bo kazil Vrbe bolj kot nekatere mnogo večje in manj usklajene stanovanjske zgradbe v vasi in izven nje. 2. Ograja okoli pašnika bo zgrajena iz lesenih količev na razdalji 10 do 15 m, na katerih bosta napeti 1 do 2 žici 0 1,6 mm 55 do 90 cm nad tlemi. To torej ne bo ograja z betonskimi stebri in bodečo žico, kakršno so v bližini Vrbe že postavljali naši predniki. Žici. ki bosta nizko pri tleh, pa tudi ne bosta toliko motili ri.vmonije okolja kot številni stebh električnih vodov in daljnovodov s svojimi žicami, ki so ravno na tem področju zelo številni, a se ob njih nihče ne spotika. 3. Neprijetnosti velike nastambe živine pa je prav gotovo moral poznati že Prešeren sam, ker je bilo za njega dni v Vrb; prav gotovo več živine kot danes in se je prav tako pasla po dolinskih in planinskih pašnikih. Te nadloge pa v svojih delih Prešeren kolikor je to meni znano, sploh ne omenja, pač pa je o naši piecej pisal pisatelj Jalen in to ne v negativnem smislu. Zato naša, pa čeprav zadružna živina, na naši ne 19. tržaški mednarodni vzorčni sejem Mednarodno sodelovanje v specializiranem sejmu Od 21. junija do 5. julija bo devetnajstič odprt mednarodni vzorčni velesejem v Trstu. Generalni sekretar sejma dr. Clau-dio Chiaruttini je na tiskovni konferenci povedal nekaj značilnosti o tržaškem velesejmu. Jugoslavija se je že 1. 1947, ko je bil velesejem prvič odprt, pridružila Avstriji in italijanski industriji v medsebojnem ekonomskem sodelovanju. Kot vsako leto bo tudi letos na velesejmu tradicionalni Jugoslovanski dan, na katerem bodo diskutirali o rezultatih ekonomskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo oziroma tržaškim tržiščem. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je Italija prodala Jugoslaviji v skupni vrednosti 42 milijard lir blaga (lani 28 milijard lir). Jugoslavija je v tem času prodala bo tolikanj kvarila podobo nekdaj značilne kmečke vasice, kot številni avtomobili in motorji, ki se pode skozi vas in dvigajo prah. 4. Glede »prispevka turističnemu letu« pa naj omenim to, da bo moral slovenski narod plačevati dokaj visoko ceno na oltar kulturnega turizma, če bo hotel privabljati k nam turiste na ogled svoje zaostalosti. Naša dosedanja kmetijska politika je napravila že doslej dovolj gospodarske škode, ko je zavirala razvoj naših kmetij in povzročila, da imamo pri nas še sedaj tako razdrobljeno in zaostalo kmetijsko posest, šele gospodarska reforma je prinesla na tem področju nekaj sproščenosti in perspektiv, zato ie prizadevanje »ohraniti staro našim potomcem« na gospodarskem področju izven muzejev in podobnih ustanov, še toliko bolj nevzdržno. Kdor bi torej trdil, da bi morala v zavetju cerkvice sv. Marka in drugod po Kranjski deželi zoreti pšenica in vse druge številne kulture dosedanjega sa-mopreskrbnega kmečkega gospodarstva, ker je bilo tako pač nekoč, bo prav gotovo zaman izgubljal »glas vpijočega v puščavi«. Zato predlagam, da rešujemo v prihodnje podobne delikatne probleme usklajevanja sodobne kmetijske proizvodnje z istočasnim varstvom naših kulturnih vrednot ob pravem času in na pravem mestu. Samo tako bomo lahko ohranili vse lepo in hkrati pridelali dovolj za nas in naše potomce. Tedaj nas tudi ne bo zadelo ogorčenje slovenskega ljudstva, ki ga prerokuje sam Črtomir in se ne bo v tej stiski s tako majhnim tropom branil sam. ing. Valentin Benedičič Globoko 7, p. Brezje Italiji za 47 milijard lir blagj (lani 36 milijard lir). To pomeni, da znaša uvoz iz Italije 13 odstotkov vsega jugoslovanskega uvoza in 20 odstotkov vsega izvoza. Pri vsem tem pa še ni vštet maloobmejni promet, za katerega se računa, da poveča medsebojni promet vsaj še za 12 do 16 milijard lir (približno 6 do 8 milijonov ljudi letno, ki potrošijo okoli 2000 lir). Tržaški velesejem se odlikuje tudi po specializiranih prireditvah, kot so prireditve s pohištvom, lesne razstave in prireditve o kavi. Na teh prireditvah bo letos sodelovalo okoli 1100 razstavljavcev, od tega 30 iz tujih držav. Na razstavi pohištva bodo letos razstavljali pod naslovom sestavni elementi za kuhinjo, ki naj ustreza sedanjim zahtevam na evropskem tržišču. Uradno bo na samem velesejmu letos zastopanih 12 držav (Avstrija, češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Malta, Poljska, Romunija, Madžarska, Burma, Brazilija, Kamerun in Ga-bon). Na ta način bo izpol-njen namen tržaškega vele-sejma o trgovinski in pomorski posredniški vlogi med Srcdnjevzhodno Evropo in Balkanom na eni ter afro-azijskimi ter južnoameriškimi deželami, ki so v fazi gospodarskega razvoja. P. Čolnar V jeseniški občini Manj turistov kot lani V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo v jeseniški občini 14.998 gostov, kar je za 12,6 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. Tujih turistov je sicer bilo nekoliko več, zato pa je občuten padec domačih turistov. pTi tem moramo upoštevati, da so bila druga leta zdravilišča z veliko zmogljivostjo kot jo ima npr. Franc Rozman v Mojstrani, polno zasedena, medtem ko so sedaj večinoma prazna. Število prenočitev se je v primerjavi z istim lanskoletnim obdobjem zmanjšalo od 81.700 na 59.500. Lani so se gosti poprečno zadrževali na področju občine 4,7 dni, medtem ko so se letos le 4 dni. Stalna ležišča so bila lani zasedena 26 odstotkov, letos mnogo manj in sicer samo 19 odstotkov. V 120 dneh so bile razpoložljive postelje zasedene samo 23 dni, medtem ko so bile lani 32 dni. Jože Vidic mm Te dni po svetu mm Varnostni svet je v sredo ponoči zavrnil sovjetski predlog, naj bi obsodili izraelsko agresijo in zahtevali, da se izraelske čete takoj umaknejo iz arabskega ozemlja, ki so ga bile zasedle. V stekleno palačo OZN že prihajajo odgovori na vprašanje, ki ga je generalni sekretar OZN U Tant razposlal 122 članicam svetovne organizacije, članice je vprašal, če se strinjajo z zahtevo sovjetskega zunanjega ministra Gromika, da se nujno skliče izredno zasedanje generalne skupščine. Če bo prišlo do izrednega zasedanja generalne skupščine — za to se mora odločiti vsaj 62 držav članic svetovne organizacije — bo sovjetsko delegacijo vodil prvi namestnik predsednika sovjetske vlade Dmitrij Poljanski. V OZN pa govorijo, da ni izključeno, da se bo zasedanja udeležil tudi premier Kosigin. — Britansko delegacijo bo vodil zunanji minister Browh. če pa se bosta zasedanja udeležila Kosigin in Johnson, potem bo odpotoval v New York tudi britanski premier WUson. Iz Izraela pa se bo zasedanja udeležil obrambni minister Moshe Davan. Francoska vlada meni, da bi samo na svobodnih pogajanjih, ki bi jih sprejele vse zainteresirane strani in potrdila mednarodna skupnost, lahko uredili vse probleme, ki so nastali na Srednjem vzhodu. Francija se je odločila za izredno zasedanje generalne skupščine. Jordanija je v sredo obvestila Združene narode, da je Iz okupiranih področij pri-bežalo v vzhodni del dežele okrog 150 tisoč Arabcev. Prebivalci bežijo pod pritiskom izraelskih vojakov. V ZDA so do sedaj zbrali okrog 170 milijonov dolarjev za nujno pomoč Izraelu. Pomoč so zbrale židovske organizacije. Generalni sekretar OZN je v sredo pozval vse vlade, dobrodelne organizacije in posameznike, naj pomagajo beguncem, žrtvam spopada na Srednjem vzhodu. — Naša država je poslala že prvo pošiljko, ki je v četrtek prispela v Kairo. V pošiljki so živila krvna plazma, antibiotiki in druga zdravila, sanitetni material, mleko in jajca v prahu, razne konzerve itd Ljudje Današnjemu sestavku bi lahko dali naslov tudi Jugoslavija in Arabci, vendar se bomo temu namenoma izognili. Popolnoma jasno je že, da spopad na Bližnjem vzhodu ni samo spopad med Izraelom in Arabci, marveč napad Zahoda in v prvi vrsti ZDA na politiko neuvršče- v Beogradu ter ne nazadnje široki protesti širom po državi ter nuđenje prve pomoči. V povezanosti s tem napadom in pritiskom neuvrščene države je brez dvoma tudi sklep našega vodstva, ki je prvič v zgodovini SFRJ pretrgalo diplomatske odnose z neko državo — v tem primeru z Izraelom. V noti, ki jo je izročil izraelskemu veleposlaniku v Beogradu namestnik sekretarja za zunanje zadeve Miša Pavi- Jugoslavija in bližnji vzhod nih držav in s tem poskus razbiti »tretji svet«. Iz tega zornega kota moramo spremljati vsa reagiranja Jugoslavije. Titova ostra obsodba agresije, naša udeležba na sestanku evropskih socialističnih držav v Moskvi, potovanje Koče Popoviča in Marka Nikeziča v Kairo in New Delhi, Bumcdienov obisk čevič je med drugim rečeno, ker Izrael ni upošteval note SFRJ, ki je zahtevala ustavitev agresivnih akcij ter ker z njimi celo nadaljuje, je vlada SFRJ sklenila pretrgati diplomatske odnose z Izraelom. Prekinitev diplomatskih odnosov pomeni torej bolj logično posledico vse naše do- (Nadaljevanje iz prejšnje številke) NOVE OBLIKE SODELOVANJA Dinamična gibanja v arabskem svetu so spremljale tudi spremembe v odnosu med Arabci in velikimi silami. Včasih sta si vodilno vlogo na tem področju delili Velika Britanija in Francija. Po drugi svetovni vojni je Francija izgubila svoje pozicije, Velika Britanija pa jih je vse teže zadrževala ter je klicala na pomoč ZDA, ki so kazale vse več zanimanja za vse, kar se dogaja ne samo na Bližnjem vzhodu, marveč tudi v Evropi, Aziji in Afriki. Zadnji poskus Francije, da se vrne kot sila na Bližnji vzhod, je bil poskus v okviru tristranske agresije. Ko v tem ni uspela, in je morala priznati še zmago alžirske revolucije, je Francija nekaj časa mirovala, potem pa je začela iskati nov pristop. To iskanje se ujema s prihodom de Gaullea in tako sedaj Pariz tolmači svoje odnose z arabskimi državami kot opuščanje imperialističnih metod in iskanje humanitarnih oblik sodelovanja. Britanija ima v svojih rokah še Aden in obale Perzijskega zaliva. Neodvisno od menjave vlade v Londonu poskuša voditi staro politiko, ki naleteva na vse večjo obsodbo in odpor. KAJ HOČE »ISLAMSKI PAKT« Reakcionarne sile v posameznih arabskih državah se srečujejo z burnim razvojem in aktivizacijo množice. Vedno teže najdejo zaveznike,v svojih državah ter jih zaradi tega iščejo zunaj držav. To je pripeljalo do različnih osi, med katerimi je najpomembnejšo vlogo pred zadnjim izraelskim napadom imela os Aman-Rijad, katere ambicije so v ustvarjanju »islamskega pakta«, ki naj bi sprožil »svetovno vojno« proti vsemu naprednemu. Napredne sile v arabskem svetu so začele svojo borbo pod plaščem arabskega nacionalizma, ki pomeni borbo proti kolonializmu in imperializmu in zahteva ne le politično, marveč tudi ekonomsko svobodo. S časom se je ta zunanja oblika menjala in se je nacionalizem spremenil v arabski socializem. Ta arabski socializem ni značilen le za ekonomske, družbene in politične uspehe ZAR, marveč tudi za Sirijo, Alžir. Jemen ter za ostale napredne sile v drugih arabskih državah. Ves napredni svet je nudil podporo razvoju arabskih držav. Pri tem je odigrala Sovjetska zveza pomembno vlogo, saj je pristala na zahteve Kaira. Damaska, Bagdada in Alžira. Ekonomsko sodelovanje je teklo po svojih poteh, a sovjetsko orožje je postajalo vse pomembnejše v egiptovski, * sirski, iraški in alžirski oborožitvi. JEMENSKA UGANKA Zahodne države so imele dovolj razlogov, da so zaskrbljeno spremljale gibania na Bližnjem vzhodu. Ameriška in evropska industrija dobivajo iz tega področja letno 250 milijonov ton nafte. Včasih je bilo vse enostavno. Nafto so črpali in odpeljali, Arabcem pa so plačali minimalno odškodnino. Dober del od teea arabskega denarja je bil blokiran v londonskih bankah, za ostalo na sedanje politike, kot pa — kot bi si lahko razlagali — naslonitev na koordinirano akcijo, ki so jo sprožile evropske socialistične države. Odločnost v obrambi pravice do samostojne politike vseh držav in v tem primeru Arabcev, ne pomeni obrambo ZAR kot nekakšne »socialistične« države, marveč predvsem obrambo samostojnosti. Nekateri poskušajo ukrepe v naši zunanji politiki označevati kot naslonitev na Vzhodni blok, kar nikakor ni resnica. Vsi ukrepi naših državnikov le potrjujejo pravilnost naše zunanje politike, ki ni vezana na nikakršne tabuje v meddržavnih odnosih. Kolikor so pokazale socialistične države v položaju naprednejše in pravičnejše stališče, kar je popolnoma razumljivo, in smo se tako znašli v skupnih akcijah na isti liniji, tako ne bi imeli tudi nobene prepreke, da bi se v primeru njihovega drugačne- ga stališča z njimi ne stri« njali. Jugoslavija jc postala eden izmed nosilcev odpora proti napadu na neuvrščene države. Da je prišlo do tega napada, ne pomeni samo dej« stvo vojaške intervencije na Bližnjem vzhodu, marveč tudi druge mednarodne akcije ZDA. To trditev nam potrjuje tudi ekonomski pritisk na Indijo v zvezi z zavlačevanjem dobave žita, medtem^ ko ljudje umirajo od lako tej poizkusi, da bi spremenili republiko Ciper v bazo NATO pakta itd. Jugoslavija in nevezane države so nosilci odpora proti napadalni politiki ZDA. To so države, ki močno vplivajo na formiranje svetovnega mnenja in so zato poslale trn za vse. P. Čolnar Razžarjeni pesek Sinaja so dajali Arabcem različno blago, predvsem luksuzno. Zaradi tega je mogoče videti v nekaterih arabskih državah v izložbenih oknih televizorje, pa čeprav nimajo televizijskih oddaj itd. Irak je prvi zahteval spremembo odnosov pri petrolejskih družbah, Sirija je zaprla naftovode in zahtevala pravičnejše plačilo, ZAR je močno povečala proizvodnjo petroleja. Politične napredne sile so se krepile iz dneva v dan in reakcija je začela kovati zarote. Glavni udarec je bil namenjen ZAR. Leta 1961 je prišlo do udara v Siriji in njene odcepitve od ZAR. Napredne sile so kmalu udarec vrnile. Leto dni kasneje je bila odstranjena monarhija v Jemenu in proglašena republika. Mlada Jemenska republika ni mogla ostati sama in ji je bila nujna pomoč ZAR. Na-ser se je odzval pozivu in je poslal v Sano korpus voja- kov. Rojalislom jc priskočil na pomoč dvor v Rij adu. Štiriletni spopadi niso spremenili položaja. Arabske reakcionarne sile in njihovi zunanji zavezniki so poskušali Naserja čim bolj zaplesti v jemenski konflikt, da bi ga tako vojaško angažirali in ekonomsko izčrpali. Jemen je postal uganka, ki za sedaj še nima pred seboj rešitve. Morda bo prav zadnja vojna pripomogla, da pride do rešitve na tem področju. Poleg »jemenske uganke« je tu še Aden z vsem svojim kompleksom ostre borbe za neodvisnost in svobodo in prizadevanje Londona, da tudi tu vsili svoje staro pravilo — deli in vladaj. To naj bi mu omogočila marionetna vlada, ki bi ga nadomestila junija prihodnjega leta, ko je napovedal svoj odhod iz Adena. (Nadaljevanje prihodnjič) Po feljtonu sodelavca Tanjuga M. Aksentijevića priredil P. Čolnar Jesenice Proračun v mejah predvidevanj Proračun jeseniške občine letos predvideva 18,398.700 N din dohodkov. Do konca maja so dohodki realizirani v višini 6,143.858 N din, kar je 33,39 odstotkov. Poprečni mesečni izpad znaša 304.594 N din. Kljub temu je dotok sredstev še vedno ugodnejši kot v istem lanskem obdobju, in to za 3,79 odstotkov. Izvrševanje proračunskih izdatkov poteka tekoče, finančni načrti in šolstvo ima- jo vsa sredstva zagotovljena v višini letnega plana za petmesečno obdobje, ob upoštevanju 5-odstotne omejitve. Zaradi izpada dohodkov pa občina ni v celoti poravnala obveznosti do najetih posojil v višini 310.000 N din,' Prav tako ni še vrnila kredita v znesku 220.000 N din, ki je bil najet ob začetku leta za kritje najnujnejših proračunskih izdatkov. Jože Vidic Saša Dobrila PANORAMA % PANORAMA ♦ PANORAMA » PANORAMA « PANORAMA © PANORAMA 9 PANORAMA O PANORAMA James Bond in trgovina Marca 1963 se je v New Yorku prvikrat pojavil na filmskem platnu postaven, slabo obrit mlad moški s košatimi obrvmi v vlogi neuničljivega, nepremagljivega britanskega tajnega agenta. Mladi igralec je bil Skot Sean Connerv in film James Bond lovi dr. Noa. Film je imel tolikšen uspeh, da so posledice še danes vidne po vsem svetu. Marsikdo Je obogatel na račun filma. Danes — po dveh nadaljnih filmih pozdravi iz Moskve in Goldfinger — so iztržili za filme okrog 70 milijonov dolarjev. Prve tri filme (osem naj bi jih še bilo) si je ogledalo 30,000.000 ljudi. Samo film Goldfinger je prinesel v enem letu 45 milijonov dolarjev. V New Yorku 60 vrteli dva Bondova filma v enem večeru. L-judje so čakali ure in ure za karte. Iri tako je bilo povsod od Brazilije do Pakistana. Precej razlag je že bilo, zakaj imajo ti filmi takšen uspeh. Najverjetnejša je razlaga: to je moderna pravljica, ki nudi priložnost ubežati resničnosti. Tudi trgovina je izkoristila množično psihozo. Samo z nalepko je omenila Bondovo ime in blago, kot srajce, klobuke, kravate, vodko, žensko perilo itd. so prodajali kot še nikoli. Na Holandskem je neka trgovina v eni soboti prodala štiri tisoč srajc modela James Bond 007. Bar londonskega holela Hilton je bil slabo obiskan. Nekdo je predlagal, naj bi spremenili ime bara v 007 Room. Zdaj je vsak večer tak naval kot da bi bil vsak dan Silvester. Ko se je film Goldfinger pojavil v Franciji, so beli telovniki postali velika moda. Neka trgovina jih je v enem dnevu prodala dvesto, čeprav je bila prej bela barva za telovnike neznana. Podobno je bilo z zapestnimi gumbi. Pisec knjig, po katerih so posneli filme, je bil časnikar lan Fleming. Časnikar je bil med drugo svetovno vojno tajni agent britanske mornarice. Napisal je trinajst romanov o Bondu in so jih prevedli v osemnajst jezikov. Do sedaj so prodali okrog 30 milijonov knjig. Fleming se je šolal v nekem zavodu, pozneje v vojaški šoli in postal častnik. Kmalu se je poslovil od vojaškega življenja in se posvetil študiju časnikarstva. Pred drugo svetovno vojno j« bil v službi v neki britanski banki. Ko je izbnihnila vojna, je britanska vojaška tajna služba poprašala pri banki, če ji lahko svetuje moža, ki obvlada jezike in pozna svet. Izbrali so Fleminga. Po uspešni službi se je vrnil iz vojne kot fregatni kapitan. Po vojni se je spet lotil časnikarstva in postal vodja poročevalskega oddelka za inozemstvo pri Sundav Timesu, Na dopustu na Jamajki se je dolgočasil in napisal svojo prvo knjigo Casino Rovale. V njej je opisal razen svojih doživetij, igranje bridgea (Fleming je bil dober igralec in je tekmoval tudi na turnirjih), mednarodno vohunstvo, potovanje v tuje dežele, hitre avtomobile in lepe ženske. Glavnega »junaka« je imenoval po prijatelju "James Bond. Knjiga je uspela in Fleming je nadaljeval s pisanjem. Za njegova dela so se začeli zanimati tudi pri filmu. V Daily Expressu, le-ta je imel na svojih straneh romane o Bondu v nadaljevanjih, so iskali igralca za glavno vlogo. Izbrali so Seana Con-nerya, ki je že igral manjše vloge v filmih in na televiziji. Ko je Fleming prvikrat videl Connerya, je bil razočaran. Imel je edinburški dialekt, videti je bil vse prej kot uglajen agent, na roki je imel celo vtetovirano volilno geslo Vse za Škotsko. Režiser je pregovoril Fleminga in Skot je dobil vlogo s tisoč dolarjev honorarja na teden. (Danes dobi za vsak film milijon dolarjev). Fleminga so vprašali, kaj meni o svojem delu. »Pravijo, da za moja dela dobijo toliko deviz kot neka srednje velika tovarna čevljev,« jim je odvrnil. Leta 1961 so zdravniki svetovali Flemingu, ki je imel že dvakrat srčni napad, naj omeji kajenje in pitje. Nekaj časa je nasvet upošteval, potem pa je začel spet po starem. Avgusta 1964 je po ponovnem napadu umrl. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE KRANJ, Trubarjev trg 3 razpisuje prosto delovno mesto snažilke. Pismene ponudbe pošlji-:e razpisni komisiji delovne skupnosti v 15 dneh od dneva objave. Stanovanja ni na voljo. gorenjski ki K (Nadaljevanje) Na podoben krgmpir in fižol , sadili koruzo (g Med koruzo so žol in v razore svinjsko krmo. kar trije prideli letu, na spodnj« skem pa celo š' tam bučno seme j v olje, ki j« okusn no. Tam imajo toi letu na isti njivi 3 ke: koruzo, fižol, olje. Ko krompir neke ste, ga okopljejo plevela. Okopavajc ko; njive, posajene in fižolom, pa žen jo, in 6icer na ta se plazijo po kolen zoru in očistijo obeh straneh pleve dni po okopavanju ja in koruze sledi nje; tudi to delo •' opravili z motili drugače na krajih, bilo mogoče. Stari ' pravili ( in tudi str0 imajo danes pod

Ge£ocec •• _ . ,vumn KLAGENFURT [hjsEPEŽNlCA IskiCNicA TRICSTEC: Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK Velika izbira — najnižje cene mm Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak V Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce Ure in okraski (f&UfcUd Anca&Uec URAR Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 9 Popravljal niča — Kupujem in zamenjujem zlatnino in srcbrnino Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Majhna gostilna za vse ljudi v Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh Ob gostilni trgovina. Slučajna menjava dinarjev. Govorimo slovensko. tismkof, Villach — Beljak podružnica Radenthein Trgovina, ki ima vse: vodovodna instalacija, instalacija za centralno kurjavo, pomivalniki (švedsko jeklo), oprema za VVC, oprema za kopalnice Vse za družino! # Vse za poljedelstvo, trgovino, obrt in industrijo £ Plačljivo v dinarjih Vsakdo pozna dobre parfume iz Pariza. Dobro blago, in to angleško pa dobite pri uvozniku # Solidna cena in velika izbira 238 do 318 S Kamgarni od Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat RADIO SGHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Vse gramofonske plošče in glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili Hergeth Klagenfurt — Celovec Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini Vovi in rabljeni poljedelski stroji in traktorji, jeklene blagajne, naprave za banke Hans Wernig Blagajne in stroji Paulitschgasse 8 Klagenfurt — Celovec Postrežemo vas v slovenščini. Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach —Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20-641 20-645, pp 33 Albergo categoria »A« nel centro della citta Ristorante classico con cucina internazionale di primo rango. Rinomato ristorante nazionale Klet Slon con le specialita slovene e jugoslave. Night-club (Bar) — programma artistico internazionale. Caffee con mušica e giardino ombroso. Sale per banchetti. Cambio valute in časa. II personale parla tutte le lingue olienti. II colletivo deli'albergo Slon ci raccomanda per la numerosa visita Vi invitiamo di visitare il piu grande magazzino a Slovenija vis-a-vis deH'albergo Slon che vi offre: ■■ 'jt II DEDE- Pianterreno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasche, ne-cessaires Borsette in pelle per signore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies in pelle, etuis, cingue Sccondo piano Confezion* maschile in pelle (soprabiti, man telli, gileis, abiti) Confezione in pelle per donne (taillers, soprabiti, gonne, mantelli) Negozio speciaiizzato per la vendita della confezione: Konfekcija Eiita Ljubljana, Čopova 7 Modelli nuovissimi — colori moderni — ogni gusto — scelta libera Nel pianterreno proprio cambio valute 10 % sconto ai acquisti in valuta estera per Športhotel Pokljuka Albergo sportivo »POKLJUKA« (1250 m) 16 chi-lometri da Bled — Aperto tutto 1'anno — accessibile con ogni mezzo — Escur-sioni — Giacigli comodi — Servizio inappuntabile 1250 m/m — von Bled ent-fernt 16 km — das ganze Jahr gebffnet — erreich-bar mit allen Fahrzeugen — Ausflugmoglichkeiten — komforte Zimmer und vorziigliche Verpflegung Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele, kjer boste vedno dobro postreženi Gostilna pri Kunstlju ANTON ŠTIHERLE, Radovljica, Telefon 70-178 Priznana domača in tuja kuhinja. Solidna postrežba, lep vrt. Točimo pristna domača vina. Se priporočamo. OBIŠČITE IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM NA BLEDU BESUCHEN SIE DAS AUSFLUGSHEIM IN RIBNO BEI BLED Vi invitamo di visitare la Časa Jelka (Dom Jelka) a Pokljuka — 1280 m Curina eccelente. Servizio inappuntabile A la carte o a pensioni complete. Camere con acqua ca Ida e fredda. Ristorante con 130 posti Raccomandabile per gite collettive. Sconto ai grupi numerosi Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange office VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 Škof ja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Ure — okraski — prstani Fleischhacker Villach — Beljak Nikolaiplatz Bei Ihrem Aufenthalt in Slovvenien vergessen Sie nicht die alte Stadt Kamnik mit ihrer idvlischen Alpenumgebung zu besuchen. In unseren Geschaftstellen erhalten Sie zu niedrig-sten Preisen Lederartikel und jede Art technischer Artikel, Konfektion fiir Damen, Herren und Kinder, Strickware und Unterwasehe, Glas, Porzellan und andere Qualitatware in reicher Auswahl. Bei Bezahlung in fremder VVahrung 10 % Ermassi-gung. Besuchen Sie uns! Es empfiehlt sich Veletrgovina Kočna Kamnik Jr Velepapirnica r 1 Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin % Ves pribor za tehnično risanje Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 pralne stroje 9 gorilnike na mazut © peči za centralno kurjavo t svetila — kolesa — otroške vozičke • keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Kaj morate vedeti, če potujete v Avstrijo 0 Vizum za Avstrijo ni potreben (prav tako tudi ne za ostale države, s katerimi so tuji vizumi ukinjeni), treba je imeti le veljavni potni list. % Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj se tele predmete, za katere ni treba plačati carine: 2 foto aparata, 24 diapozitivov in 10 filmov v rolah, 1 kino kamero z 10 filmi, 1 prenosni televizor, 2 lovski puški in 200 nabojev, 1 daljnogled, 1 glasbeni instrument, 1 radijski sprejemnik ali transistor, 1 pisalni stroj, 1 šotor z opremo za taborjenje, 1 športno opremo za smučanje, ribolov ipd., 200 cigaret ali 50 cigar, 2 litra vina in 1 liter žganja ter količino hrane, potrebno za lastno prehrano. % Veljavno je jugoslovansko prometno in voznišKo dovoljenje. O Obvezna je mednarodna zavarovalna karta. Zavarovanje lahko sklenete tudi na avstrijski meji. Zavarovalno premijo pa morate plačati v devizah. 0 Pravila vožnje so podobna našim. V naseljih je dovoljena hitrost za avtomobile in druga motorna vozila 50 km/h, za mopede pa 40 km na uro. Na odprtih cestah hitrost vožnje ni omejena za osebne avtomobile in motorna kolesa, za mopede pa 40 km na uro. Na gorskih cestah imajo prednost vozila, ki vozijo navzgor. 0 Voznikom osebnih avtomobilov in motociklov ni treba plačati cestne takse za dobo enega leta. Posebno mi-tnino pa je treba plačati na cesti na Grossglockner-Hoch-alpenstrasse In na Silvretta-strasse. % Za pomoč se lahko obrnete na vozila avtokluba OAMTC. Pomoč lahko pokličete po telefonu na Dunaju 0-26-22/45, v Linzu 0-72-22/42-3-46, v Salzburgu 0-62-22/31-3-42, v Grazu 0-31-22/71-5-47. 0 Naslovi ambasade in konzularnih predstavništev SFRJ: Ambasada — Rennerweg 3, Wien III, tel. 73-25-95. Konzulati: Klagenfurt, Radetzkv-strasse 26, tel. 25-05; Graz, Hilmteichstrasse 10, tel. 33-1- 80. Naslov turističnega predstavništva: VVien 1, Mahler-strasse 3, tel. 52-22-29. Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 # Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov % Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči % Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna, vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Tatjana Panjek Trieste — Trst Via Mazzini 7, telefon 37-636 Bogata zaloga tapetnega papirja Postregli vas bomo v slovenščini ln vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Priporočamo se za obisk. s. p. A. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zanetti& porfiri COmmissionaria Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68-120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje tržišče in izvoz v Jugoslavijo Brunell & C. Trst, Ul. Donizetti 1 (prva ulica levo od Stande vhod ul. Battisti) Telefon 28922/23 A. Schojer Camporosso — žabnica # Trgovina: bogata izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. % Bar 0 Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje tovanje pred pol stoletja (2) kot kraje ico!). I fl-* za spet tnem tajer-kajti ujejo Izdat-frnem Mdel-k in odrasti j o ttioti-(oruzo Meve-k, da Ho rala na .Nekaj \pir- Sava. ,Xasih ■ saj :J4i ni K so ttine- nje), da osuti krompir bolje debeli, pridelek je boljši, koruza pa da dela močnejše korenine in je zato odpornejša proti vetru. S tem je bilo obdelovanje krompirjevih in koruznih polj do jeseni, do septembra, ko je bilo treba pridelke pospraviti, opravljeno. Kakšno leto so se vrane zelo namnožile in napadale koruzna polja; takrat smo morali otroci stopiti v akcijo in jih preganjati z vpitjem, postavljanjem s slamo napolnjenih odvrženih oblačil, z beljenjem koruznih listov z apneno vodo ob robu njive Itd. Najbolj učinkovit pa je bil posamezni strel iz lovske puške. Potem je prišlo na vrsto sejanje prosa. Tega se je nekdaj na Gorenjskem veliko sejalo. Proso je bilo eden izmed poglavitnih pridelkov gorenjskega kmeta. V mlinu obdelano zrnje se je preimenovalo v kašo ali tudi pšeno (všen). Za jed se je kaša pripravljala na več načinov: z mlekom, s suhimi slivami, 6 kislim zeljem pod imenom burkaša, s kislo repo, s svinjsko krvjo pod imenom godlja, ob kmečkih praznikih, ob klanju prašičev, pa je kaša prišla v po-štev za krvavice namesto riža. Klobase krvavice imajo zato na kmetih še vedno ime kašnate klobase. Njiva za proso je morala biti dobro pognojena, zorana na ploh (brez krajev in razorov) in dobro povaljana s posebnim valjarjem. Valjar je do dva metra dolg obdelan okrogel hlod, navadno hrastov, na konceh ima železne obroče, da ne razpoka, na obeh konceh je v sredi vanj zabit železen klin v obliki debelega žeblja^ na ta dva klina namestijo štange (ki so pravzaprav ojnice, samo da obe štangi nista združeni, ampak sta vsaka posebej), te pa na konjski ali volovski komat. Z valjanjem so se zdrobile kepe na njivi, površina njive se je s tem zravnala, da so pozneje lažje želi ali kosili. Potem je že prišel čas žetve ozimnega ječmena. Ce je bilo v ječmenu posejano korenje, so ga želi dobro ped (15 do 20 cm) visoko nad zemljo. Po končani žetvi so ga ženske — spet plazeč se po kolenih od enega konca njive do drugega — oplele. Temu so rekli bivc pleti. Bivc (ostanki ječmenovih stebel, vmes pa seveda tudi plevel) je bil za steljo. Na njivi je zrastel do jeseni drugi pridelek — korenje. Ce v ječmen niso posejali korenja, so po končani žetvi na to njivo posadili sadike (flance) krmne pese. Torej v obeh primerih v letu 190S na isti njivi dva pridelka. Prišel je čas za košnjo detelj obeh vrst, tako lucerne (nemške detelje) kot tudi črne detelje. Tudi travniki so v tem času dozoreli. H košnji se je spravilo po več moških hkrati, sem pa tja pa so prijele za koso tudi ženske, vendar to le izjemoma, če niso mogli dobiti kosca. Košnja je namreč zelo naporno delo. Anton Zorman (Naprej prihodnjič) m B\;če Skica nekdanjega sajenja krompirja in koruze na kraje; vmes so posadili fižol, med koruzo pa tudi buče (narisal A. Triler) Sv-11 razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, vina 37 tako rekel stric Breginc, tudi velikana, ko bi se in se tako rešile svoje ? seboj. Crne ugonabljajo fj. Ko bi mravljam, črnim j5 pravega sovražnika ne i v velikanih, ki jim zapoje ne spopadle nikoli več 'srbele za hrano in svoj ragiocj mislil z mravljami 'zapomnil si je, da noben Nj tako dober, da bi ne %reče in zla. .Velikanove i*ato ne morejf> čutiti, da ,ravelj pa je toliko, da se i svojih stopal pohodi in t Še nobenega ni videl, ker ' prav tako poredko vidi očeta ne maral, ko bi bil da je oče prav tak kakor ''ke za delo, za božanje in } božanje prav gotovo ne te božanje ubilo človeka, zabilo dušo in telo, pred-* božanja prevzela in se znašati kakor velikan in Ost. ■ stric. Zefek je seveda to in ni vedel, kaj je hotel teumel, zdaj pa je samo inove roke. ker so pravkar prišli do vrata ,eSao dru* oŠ fij?hTJVSfU &£t SSŠ s.o™™j°kP ' " 0?ka- 0" "h Vra"h je "i2ka hi5i« ° vrati »Tu smo,« pravi mama. In prav tako pravijo druge žene, potem pa se obrnejo k Stefi »Vi vprašajte! Vi znate najbolje nemško!« pravi Strguljčeva le da je njen glas zdaj proseč in prijazen. »Vi vprašajte! Vi znate najbolje!« ponovi za Strguljčevo tudi Fonova. Stefi se res pripravlja, da bi vprašala po bratu Antonu po Andreju in po možeh drugih žena, a ji ni treba, ker jih vojak razume »Kaj bi rade, ženske?« »Oooo!« so ženske presenečene zaradi domače govorice. »No, kaj zijate? Bi rade, da bi nemško zavijal? Pa ne bom! Tu smo vendar skore sami kranjski Janezi! To bo lahko same vedele!« »O, sam bog vas je postavil danes na stražo!« vzklikne Fonova. »Kaj?« se vojak zarezi. »Ti seveda misliš, da je za mojo rit jo raj, kjer imaš svojega Adama, mene pa najbrž imaš za nekakšnega svetega Mihaela, na katerega že dolgo ne morem več misliti s svetim spoštovnjem ali s strahom božjim.« »O Jezus, nikar ne delajte greha!« se Fonova prestraši vojakovih besed, toda vojak se ne zmeni za njen božji strah. »Ko bi bila ti dedec in se plazila po trebuhu po tisti kraški krtini, ki nosi ime svetega Mihaela, bi govorila o tem patronu prav tako kakor jaz. Predolgo nas je metal s tistega kamenja v dober-dobski pekel in mnoge pahnil za vselej. Vse nas je hotel podelati v krvavo godljo... A odkod in h komu ste pravzaprav prišle?« vpraša, čeprav bi še rad dražil žensko nestrpnost, saj je imel na jeziku še vrsto pikrih in za ženska ušesa nespodobnih besed, porojenih iz nehudobne in ne preveč globoke vojaške zavisti ob misli, da bo nocoj nekaj njegovih sotrpinov srečnih in potešenih z ženami, ki jih ljubijo. A ko zve, da iščejo 41. pohodni batnljon, zmaje z glavo in pove, da so prišle na napačni naslov. »Pohodni so v barakah na obrobju mesta! Tja boste morale!« Ta novica je za ženska ušesa hujša kakor udarec. Ni obležala samo v njihovih, že od potovanja razbolelih možganih, marveč je sedla tudi na njihove košare in zavoje, ki so nenadoma težki, kakor da so podvojili ail celo potroijh svojo težo. In to težo nosijo proti barakarskemu taborišču pohodnega bataljona. Upehane so in utrujene, kakor da te poti ne bodo zmogle, šele ko zagledajo taborišče, hodijo lažje. Iz barak je slišati slovensko petje. Toda na prostoru med barakami ni videti,skoro nobenega vojaka. A to žensk ne moti. Vabi jih pesem. Tako jim je, kakor da niso na obrobju tujega mesta, marveč doma. In tudi žitna ->o!ja za barakarskim vojaškim taboriščem, ki jih češe veter s srebrnim glavnikom (vsaj tako, kot da bi česal redko posejano žito, se srebrika med valujočo zelenino), se jim zde domača. »Dobre volje so,« pravi Strguljčeva. Tako mislijo tudi druge žene, a pozabljajo, da slovenski ljudje ne pojejo samo takrat, kadar so veseli, marveč tudi takrat, kadar so žalostni in ogorčeni. »Še malo in bomo z možmi!« mineva žene utrujenost. Košare in zavoji niso več tako težki kakor da bi prenašale svinec. Lahki postajajo, saj so v njih dobrote, ki bodo razveselile može. Slaba volja je na mah pozabljena. Njihov korak je z vsakim korakom lahkotnejši. Lica se jim razcvetajo v rože. Nobene sence utrujenosti ni več na njih. Kri po žilah polje hitreje. Oči že merijo in štejejo korake do stražarja. Toda stražar je mrk kakor oblaki, ki s pobočij gora rastejo v nebo in se kopasti in mračni leno gnetejo drug čez drugega. Za pozdrav žena se ne zmeni; kakor da jih ne vidi ... »Slišite, prišle smo obiskat svoje može.« Vojak molči. »Vprašajte nemško! Mogoče je Nemec?« silijo žene v štefi. »Nisem Nemec,« odgovori vojak, potem pa jim pove, da so zaman prišle. »Nocoj ne sme nihče zapustiti taborišča!« »Zakaj? Kako?« se žene ne puste odgnati. »Povedal sem!« pravi vojak kratko. »To ni človeško! Prišle smo od daleč!« »Žal mi je! A ukaz je ukaz!« »Vsaj k mreži jih pokličite, da bodo vedeli, da smo tu!« Vojak pa je neizprosen. »Brez srca ste! Ali nimate žene? Ali vsaj dekleta?« »Imam!« »Najbrž bi vam ne bilo vseeno, ko bi bila ona sedaj tu, na vašem mestu pa drug stražar, ki bi vas ne hotel poklicati,« poizkuša štefi zlepa, ker se boji novih očitajočih pogledov žena ali celo besed. »Tudi ko bi bila med vami moja žena, bi ji rekel, naj se s prvim vlakom vrne domov in me počaka doma. Tudi vam svetujem. Tu se pripravlja k nevihti. Zato je bolje, da se pred nevihto umaknete.« »K?j?« se žene nehote ozro proti temnim oblakom, ki morda res obetajo nevihto, potem pa se ujeze do solz. Toda stražarja tudi solze ne ganejo. »Rekel sem: umaknite se pred nevihto, dokler je še čas!« »Nc bomo se umaknile! Zahtevamo oficirja!« »Potem ga boste morale poiskati v oficirski kazini, če vas bodo spustili noter!« »Šle bomo! In povedale, kako ste se norčevali iz nas!« »Imejte srce!« se vnovič oglasi štefi. »Ne smem'« GLAS * 15. STRAN 4539947547^^^3^7 7 GLAS * 16. STR//I SOBOTA — 17. junija 1961 GLAS Majda izbira poklic Srebrna medalja Učenec osnovne šole Luci-jan Seljak iz Stražišča pri Kranju Miran Hladnik je dosegel izreden uspeh na VIL razstavi likovnih del otrok Jugoslavije v Novem Sadu, saj je dobila njegova risba Stroj posebno priznanje in srebrno medaljo. Miran se je rodil 19. 12. Ko je končala osemletko, v spričevalu je imela petko. Premišljevala je, kaj bi postala, poklica ni si še izbrala. »Odidem v svet!« nekoč se zasmeji, izučila bom se dobre obrti. Pomaha znancem v slovo, za vsak primer, če jo nazaj ne bo. Na prva vrata je udarila s pestmi, pred njo debclakuhar'ca stoji. Kmalu začela kuhat je kosilo, toda nesreča; vse se je polilo. »Neroda taka!« se kuhar'ca jezi, in Majda pri priči sluibo izgubi. V boga Majda morda bi raje po strehah plesala in ometala saje. Končno k pleskarju se napoti. Ostala tu bi, če nimate nič proti. Na delo je bila sprejeta, ko pa zgrabila čopič je prevzeta, polila barve polno je posodo in čofnila je vanjo; glejte jo nerodo. K steklarju pride in klobuček sname: •Murda imate prosto mesto zame?* A komaj to je spregovorila, le drugo steklo je razbila. In končno je spoznala dobre volje, da za šiviljo iti je najbolje. Zvonka Fojkar, 8. a, osnovna šola, Šenčur 1954, stanuje v Stražišču in hodi v 6. d razred. Vse razrede je doslej izdelal z odličnim uspehom. Je tudi aktivni športnik, saj goji pri-Triglavu atletiko in smučanje. Miran nam je povedal, da riše največ v šoli in da je tudi risba, ki je bila nagrajena, nastala izključno v šol^ Dragi pionirji! Miran Hladnik pri risanju V januarju je naše uredništvo z Gorenjsko turistično zvezo razpisalo nagradno tekmovanje za spise o turizmu. Obljubili smo, da bomo deset najboljših nagradili s knjižnimi nagradami. Čeprav je od razpisa minilo dobre štiri mesece, smo dobili skupno le 17 vaših prispevkov, v katerih nam pišete o turizmu v svojem kraju, o srečanjih, ki ste jih imeli s turisti, kaj je narobe in česa so gostje najbolj veseli. Posebna komisija je pregledala vaše sestavke in nagradila naslednje: 1. VIDA GARTNAR 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, 2. ALENKA ZIVLAKOVIC, 3. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj, 3. VESNA UCMAN, 6. e, osnovna šola Prežihov Voranc, Jesenice, 4. FANIKA MAGOLIC, 7. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, 5. JANA MUŠIC 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, 6. TATJANA JUGOVIC, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, 7. BARBKA AHACIC, 3. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj, 8. CVETO GROS, osnovna šola France Prešeren, Kranj, 9. METKA JERIC, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, 10. ALENKA MARKUN, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor. Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. Človekov značaj in narava Kar diha in raste, pripada naravi. Tudi rože. Imamo jih več vrst: travne, poljske in vrtne cvetice. Lahko pa bi jih naštevali še in še. Toda najlepše so tiste, ki rastejo visoko v gorah in na prostranih travnikih, in ki jih vsakdo samo pogleda in pohvali. Nekoč sem šla z očetom mimo travnika, na katerem so se igrali otroci. Na travniku so rastle cvetlice vseh vrst. Nekaj časa sva z očkom gledala vesele dečke in deklice, ki so jih trgali. Kmalu pa so se naveličali in nekdo je predlagal, da bi se šli lovit. Vsi so stekli po cesti za njim in pustili rožice na travi. Ostale so tam, dokler niso ovenele. Ti otroci niso ravnali prav s cvetjem. Zato mora biti nekdo, ki za to skrbi. To so taborniki, v gorah pa planinci in gorska straža. Tudi gozdarji morajo paziti, da ne sekajo trhlih dreves, ker imajo ptice največkrat v takih drevesih gnezda. Lovci ne smejo streljati divjačine, kadar se jim zljubi. Mnoge živali so zaradi tega zaščitene v Afriki npr. sloni in nosoro* gi, v morjih kiti, na Aljaski pingvini itd. Nekatere živali so morale celo izumreti zaradi človeka. Bobrov npr. ni nikjer več, razen v Kanadi. Ne samo gorska straža, planinci in taborniki, vsi moramo skrbeti za naravo. Silva Ros, 7. b, osn. šola Preddvor ^yARtSAP^5$P^GCWJM, « &■ RADI XftF52CO,?WSI^T NASE dapnit sorodni £5JSlSF Vl ^ B,U TAMi va$ v imeni CELE P0&A0KE prosim TA NASVET. NITI NE GCV0RUMO PRAV RAD VAM POMAGAM. TREHi STVARI NIKOLI NE P0ZAEITB1. NA^BOLa NEVARNA ZVER 0E STRAH. 2. NA3B0U ZVITA 0E, SPEČA KAČA IN 3. NA3MOČNE0Š! SO ČLOVEŠKI MOŽGANČKl J SEVEDA VAM BOM pa ITOTENA^ NA3 KASNEM V ENEti/ NIKAR NE TEDNU POSLAL NEKAJ/1 SKRBI' ZELO NATANČNIH ^^-M^OMA'iMAM \ uir A^N^pOBRl m- & IN LOK, MŠS t?ft,^TUKA3l kakor Ž£L\V\ ffifpSS7^ / za vsak slu' W™0l/~%^mE ZA KAKŠNCJ V&^l V^.KL^UKO PROFESOR SPARGELvJ SE UE OPRIDEL VZVODA h HITRO PRI STAUANOE * IN... Almira: odlično Anodna revija v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju — 60 modelov, ki jih je začrtala kreatorka Saša Zrimc Alpska modna industrija Almira iz Radovljice je pretekli torek zvečer pripravila za predstavnike *iska, radia in televizije v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju ekskluzivno modno revijo. Z njo je tovarna seznanila predstavnike množičnih glasil o jesenski in zimski [kolekciji pletenin, saj prav časopisa, radio in televizija lahko zelo učinkovito posredujejo potrošniku prikazane novosti. Ime Almira prav dobro poznamo. Almirine pletenine spremlja simpatična lastnost, da so vedno umirjene elegantne, njihove barve in kroji pa so tako izbrani, da jim lahko pripišemo tudi daljšo življenjsko dobo kot le eno muhavo modno leto. Dobro uro in pol smo si ogledovali modne novosti v jesensko-zimski kolekciji, ki jih je našim potrošnikom namenila Almira. V muzejskem okolju in ob orgeljski spremljavi, ki sta bila že sama po sebi svojevrstno doživetje, so nam postregli z modnimi barvami, večinoma iz čiste volne pleteni modeli, ki imajo svoje stalno spoštovano mesto. Izdelki so bili v vseh možnih barvah — od rdečih, črnobelih ter oranžnih tonov pa vse tja do rumene, jabolč- no zelene in temno modre. Prav tako ni manjkalo zelo posrečenih barvnih kombinacij. In kakšna je bila pravzaprav izbira? Veliko modnih oblek, nekaj športnih puloverjev, hlačnih kostimov in jopic. Videti je bilo tudi nekaj kombinacij kril in puloverjev ter plašča in obleke. Pokazali so novo dolžino zelo kratkega — mini puloverja, model s stoječim ali srajčnim ovratnikom. Vse puloverje, hlačne kostime in mini pulo-varje bo tovarna Almira izdelovala v petih barvnih odtenkih. 2e prejšnje revije, na katerih je sodelovala Almira, kot tudi ta zadnja, dokazujejo, da tovarna daje velik poudarek načrtovanju posameznih modelov in tako veliko prispeva k boljšemu in modernejšemu oblačenju ljudi. Na torkovi reviji so nam manekenke prikazale kar 60 modelov, ki jih je zelo uspelo nacrtala kreatorka Saša Zrimc. Vsi modeli, ki smo jih videli na reviji, bodo naprodaj v trgovinah in ne bo obveljal že star rek: Saj tako samo kažejo! Vseeno pa bodo dovolj redki, da bomo lahko zanje rekli modni primerki. S. šolar Vaje za lepe noge Premnogokrat kakšna mladoletnica vsa nesrečna zdi-huje, češ da ima presuhe noge. No, ta napaka ni tako huda, vendar — Če bi jo po vsej sili rade odpravile, ali pa vsaj zmanjšale, poskusite s temile gimnastičnimi vajami. Če bi rade dobile polnejša bedra, delajte tole vajo po pet minut vsako jutro: z močno upognjenimi koleni, torej skoraj čepe, z rokami, iztegnjenimi vodoravno pred seboj kot kakšen mesečnik, hodite po sobi gor in dol. Začutile boste napetost mišic, čez nekaj časa rahlo bolečino v bedrih. Med vajo pazite na lepo držo ter držite trebuh noter. Naredite tudi deset počspov, toda pazite: pri tem mora stati stopalo na tleh kot prilepljeno. To niso navadni počepi, pri katerih se dvigujemo na prstih. Kadar pa hočete razviti mečne mišice, vzemite dve debeli knjigi, ju položite na tla, ter stopite s prsti na rob tega podstavka. Nato se dvignite na prste kot baletka. Pri tem in pri naslednji vaji držite roke v bok. Druga vaja za meča: začetna pozicija je enaka kot prej, stojite na robu tako, da vam pete in del stopala previse-vajo. Zdaj prenesete težo s prstov na pete, tako da se pobesijo močno pod nivo podstavka. Ti dve vaji ponovite čisto počasi dvajsetkrat vsak dan. Dosegle boste lahko zadovoljive uspehe, če boste ponavljale vaje redno vsak dan. Vendar morate čakati silno potrpežljivo, sprva se vam bo morda celo zdelo, da je učinek ravno obraten, kasneje čez nekaj mesecev pa boste opazile, kako dobivajo noge želeno obliko, vendar ne smete pričakovati čudežev. Zdaj se skušajmo spoprijeti še z drugim problemom: s predebelimi nogami. Tod navadna telovadba ne pomaga. Dokaj učinkovito je navsezadnje lahko gonjenje sobnega kolesa (priprava, ki je posebno pri srcu debelušnim Amerikankam, ki hočejo postati vitke). Za to opravilo se nadene elastični triko, ki pokriva tudi noge po vsej dolžini. Tako se pospeši znojenje, ki baje pripomore k zginevanju odvečne maščobe. Koristne so tudi anti-celulitisne kopeli. Nadalje svetujejo posebne masaže, k| ne pomagajo le za shujšanje, ampak tudi za pravilne j še oblikovanje nog. Bolj učinkovito bo, če poleg masaže natrete predebela mesta še 3 kremo za hujsanje. Depilacija Prav nič ne pripomorejo k estetskemu videzu nog tudi vse odvisne dlake in dlačice.' Če ste se že pozimi potolažile, češ saj se skozi debele nogavice ne vidijo, je zdaj vendarle čas, da jih odstranite, ali vsaj obelite z vodikovim prekisom. Za odstranjevanje se dobe depilatorske kreme, s katerimi enkrat tedensko namažete noge. Ce niste preveč občutljive, lahko to nadležno rast odstranite z vročim voskom: postopek resda ni ravno prijeten, ampak takšna depilacija traja skoraj ves mesec. Končno še najpreprostejši in najcenejši način: noge preprosto obri-jemo z britvico, ali pa s sposojenim električnim brivskim aparatom. Vendar moramo to ponoviti vsakih nekaj dni, če nočemo, da bo koža videti kot slabo požeto strnišče. Deset kočljivih vprašanj Mali naslednici velike kozmetične Najbolj je navdušil in prijetno presenetil komplet plašča in obleke. Plašč je v črno-rdeči kombinaciji, obleka pa je v mehiškem vzorcu (kombinacija rumene, oranžne in črne barve) — Foto: Franc Perdan (Nadaljevanje) Kateri nepogrešljivi izdelki v kozmetični lestvici, so Potrebni ženi za dobro nego? Predvsem pravilna uporaba kozmetičnih izdelkov J Žena, ki kupuje lepotilne izdelke, ki so zanjo še novi, se mora skrbno seznaniti z načinom uporabe. Povprašati mora najprej po tekočem čistilu, mleku, primernemu za njeno kožo, ter si pustiti razložiti način uporabe, način nanašanja krem' na obraz. Torej, potrebuje tudi čistilno vodo, ki je pred uporabo dobre, hranljive kreme nepogrešljiva. Tudi za ten, puder in ostala ličila naj upošteva nasvete kozmetične hiše. Vrsta lepote nI vnaprej določena znanost, marveč sledi modi. Ali nam lahko poveste, katere žene so, v vaših strokovnih očeh, lepe? Moda, ki pristoja posameznemu tipu, se igra v seznamu lepotilnih mask Biti privlačna je resnična modrost. Dodatki diskretno narisanih potezic, ki so v skladu z modo, so morda iz visoke mode. Med ženami, ki so znale obdržati lepoto je na primer Sophia Lorcn, ki je sijajna tako danes, kot pri svojih osemnajstih letih in Jeanne Moreau, za katero ne moremo reči, da je lepa v pravem pomenu besede. Ima svoj način lepotičenja, v katerem začutimo duhovno lepoto. V zadnjem času je Helena Rubinslein posvetila veliko pozornosti črtanju oči v novem stilu »Maquillage«. Kakšen je vaš nasvet za žene različnih starosti? Mnogokrat mlada dekleta ne poznajo mere. Njihovo črtanje oči je premočno in jih postara Tudi tu morate biti pazljive, da ne zaidete predaleč. Nekatera dekleta si narišejo svoje oči preveč izrazito, druge ne znajo izbrati barve tuša. Zapomnite si. Izrazite maske se uporabljajo samo za modele, so pa v opoldanskem soncu videti smešne. Izbirajte si svetle odtenke tušev. Ce ste zelo mlade obarvajte samo trepalnice; oziroma si potegnite tanko črtico s tušem. K črnim lasem pristoja črn tuš, svetlolase pa si izberite sive ali rjave barve. Rubinstein, ustvarjalke Kakšna so odrekanja, da ostane žena mladostni kljub svojim letom. Veste morda za poseben nasvet? Tudi za lepoto je potrebna vzgoja, ki se je učimo iz dneva v dan Žena ne sme nikoli pre* mišljevati, kadar je na vrsti njena lepota in mnogokrat i njo tudi sreča. Nasprotno, n\ koli je ne sme zanemarjati V svojih kretnjah, v vsej svoj_ podobi, naj daje videz sklad,* nosti. Prosti čas naj porabji za počitek. Pomnite, za linijo in kožo je koristno octr kloniti in odpovedati se pre*-obilnim obrokom hrane. Pravite, da s telovadbo ohranimo gibčnost in mladost. Ali nam lahko zaupa« te kak gib brez posebnega truda? Zjutraj, brž ko se zbudite, se sprostite Da, poskusite tudi ve, kot to delajo nekatere živaflp Zjutraj, brž ko se prebudite; razširite v razročenje svoje roke s stegnjenimi, malp dvignjenimi nogami, nakar napravite po sobi dva kroga z rokami v vročenje, ter stopajte Po prstih. Pokrijte se, odprite okno na stežaj in n^g kajkrat globoko vdihnite svel zrak. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnik SOBOTA — 17. junija 1967 Kranj Sposojevalnica šotorov Občinski sindikalni svet v Kranju je letos organiziral sposojevalnico šotorov. Zaenkrat imajo za tiste, ki bi želeli svoj dopust preživeti pod šotorom, na voljo deset šotorov za štiri osebe. Spo-sojevalnina za en šotor na dan bo znašala tri nove dinarje. Za sposojanje in vračanje šotorov bodo sestavili še poseben pravilnik, šotore so začeli sposojati 15. junija letos. A. Ž. Kakšen bo pridelek ječmena? Na Sorskem polju so se tu in tam že pokazale rumene površine letošnjega pridelka ječmena. Kljub deževnemu Vremenu ječmen še ni polegel in bo verjetno ostal tak tudi do žetve. Kmetijski strokovnjaki in kmetovalci napovedujejo, da bo letošnji pridelek ječmena zelo dober, precej boljši od prejšnjih let. Kako bo z ržjo in pšenico, je zaenkrat še težko napovedati. Lipa že v cvetju V teh dneh v nižjih predelih na Gorenjskem že cveti lipa. Lipov čas je na Gorenjskem zelo priljubljen, zato ima lipo skoraj sleherna hiša. Tudi letos bo verjetno veliko obiralcev tega cvetja. Mnogi pri nabiranju in prodaji lipovega cvetja tudi precej zaslužijo. Ponekod, predvsem v hribovskih vaseh, pa z lipovimi vejami krmijo tudi živino, zlasti je to običaj v vaseh pod Krvavcem. -r8 Po občnem zboru TD Železniki Olepšava kraja, samo za koga Turistično društvo je imelo 18. maja občni zbor, na katerem so se pogovorili o prizadevanjih za »turistični prodor«, čeprav so bila ležišča v minulem letu zelo slabo zasedena, je društvo le naredilo marsikaj v prid razvoja turizma. Društvo je uredilo prostor okoli plavža in dalo pobudo za ureditev prostora okoli zdravstvenega doma. Kljub precejšnjim naporom za olepšavo kraja, pa so prizadevanja vse prevečkrat zaman. Otroci delajo na urejenih prostorih in v parkih škodo, tako da v Železnikih ne morejo in ne morejo dobiti lepšega videza. Tudi nekateri prebivalci Železnikov ne kažejo preveč razumevanja za napredek turističnega društva. Pred posameznimi hišami so še vedno naložena drva in druga navlaka, kar daje dokaj nenavaden videz temu prijaznemu mestecu. Beležka Spoštujmo dinar Pred kratkim mi je komunalno podjetje Vodovod Kranj montiralo vodomer. Prejel sem račun in sem se nemalo začudil: Delo 129,48 N din. Delavec je delal vsega pol ure. Odvil je staro cev in privil vodomer v že pripravljeno napeljavo. Menda delavec dobi za vsak vgrajeni števec od podjetja 15,00 N din. Kam gre ostali denar? Ali je tako slaba organizacija dela na terenu ali pa podjetje namerno navija ceno in koristi višek za druge potrebe? Po mojem ni pravilno ne eno ne drugo. Za pošteno delo, pošteno plačilo. DJ Rakova rana železniškega turizma je brez dvoma v tem, ker mesto nima gostilne, kjer bi se gostje lahko hranili. Turisti so tako odvisni od kuhinje privatnikov. Ne smemo zapostavljati sposobnosti domačih kuharic, vendar kaže, da izključno to ne zadostuje za turiste. Druga stvar, ki ovira večji turistični promet v Železnikih, so neurejene ceste. Največja pomanjkljivost se čuti v neurejeni cesti Železniki— Bohinj, prek Jelovice in So-riške planine, katerih nihče ne vzdržuje in sta tako večkrat neprehodni za metoma vozila. V Železnikih je bilo letos že precej narejenega. Mlekarna škofja Loka je uredila moderno prodajalno mleka in mesa, trgovsko podjetje Sora pa je začelo graditi novo samopostrežno trgovino. Na področju komunalne dejavnosti bodo letos uredili električno omrežje v Češnji-ci, asfaltirali cesto do Zalega loga ter popravili cesto v Železnikih. P. C. KŽK Kranj razpisuje razprodajo 1. skladišče za pridelke leseno (pri Mihovtu v Prašah) 2. 1 kotel za žganjekuho, 2001 3. 1 bencinski motor, stabilni TMZ 4. 2 gumivoza 5. 1 jermenica za traktor, Te-20 6. 1 puhalnik Vulkan ter več kmetijskih strojev In priprav. Pod točko 1. bo javna dražba v soboto, 24. junija 1967, ob 8. uri v Prašah, vse ostalo istega dne ob 10. uri v Mehaničnem servisu Šenčur, kjer dobite tudi podrobne informacije. Nocoj v Prešernovi hiši otvoritev razstave Kranjski kamni spotike Nocoj, 11. junija ob 19. uri bo Turistično društvo Kranj odprlo v galeriji Prešernove hiše zanimivo, malce nenavadno, nedvomno pa prepo-trebno razstavo KRANJSKI KAMNI SPOTIKE. Razstava v pritličnih prostorih Prešernove hiše bo odprta do 26. junija vsak dan od 8. do 19. ure. Razstava sodi v program dela Turističnega društva Kranj. Pripravili so jo zato, da bi Kranjčanom pokazali tisto, kar sami menda sploh Svečanost v šoli Voklo V nedeljo, 18. junija, dopoldne bo na osnovni šoli v Voklem pri Kranju pomembnejša svečanost ob dnevu zaščite otrok v prometu, ki bo združena s prireditvijo Pokaži znanje iz prometa in otvoritvijo prometnega kabineta. Prometni kabinet v Voklem bo najbolje urejen med podružničnimi šolami v tem okolišu. Imel bo vse potreb- no gradivo za poučevanje šolskih otrok pa tudi odraslih, če bodo to želeli. V kabinetu bodo kasneje uredili tudi prometno knjižnico, vodili bodo razne grafikone o prometnih nesrečah na tem območju, nacrtali pomembnejša križišča in drugo. V počastitev tega dne bodo ustanovili družino pionirjev miličnikov, ki bo štela okoli 40 članov. -rč več ne vidijo: malomarnosti, ki močno kvarijo videz mesta. Na več kot sto črno-belih fotografijah so prikazali samo take »grehe« Kranja, ki jih vsak — domačin in tujec — lahko vidi s ceste. To so v glavnem malomarnosti, za odstranitev katerih ni potrebnih nobenih večjih investicij, ampak le malce dobre volje, malce smisla za red in lepoto svoje okolice, smetišnico, lopato, samokolnico. V Kranju se v zadnjem času veliko gradi, obnavljajo se fasade, nasploh je lorej opaziti prizadevanje, da ustrezni organi dajo Kranju lepšo zunanjo podobo, ki jo nedvomno zasluži. Ob tem pa opažamo vrsto malomarnosti in prav te razstava prikazuje. Verjetno si bodo Kranjčani razstavo kranjskih, domačih kamnov spotike, katerim sami botrujejo, z zanimanjem ogledali. -al Mengeš Premalo denarja za javno razsvetljavo NOVA DROGERIJA V KRANJU - Trgovsko podjetje Elita v Kranju je minuli torek odprlo na iitovem trgu novo drogerijsko trgovino. Razen drogerijskega blaga bodo v novi trgovini prodajali tudi fotoaparate, fotografski material in zlatnino. Prodajali bodo tudi na potrošniško posojilo. — Foto: F. Perdan yv«u»ui Na sestanku predstavnikov krajevnih skupnosti občine Domžale, ki je bil v aprilu, so ugotovili, da so stroški za javno razsvetljavo občutno previsoki. Zato so se dogovorili, da morajo krajevne skupnosti poiskati možnosti za zmanjšanje teh stroškov. V najslabšem položaju se je znašla krajevna skupnost Mengeš, ki ne dobi niti polovico potrebnih sredstev za te namene. Zato so na zadnji seji sveta krajevne skupnosti sklenili, da Komunalnemu gospodarstvu Mengeš priporočijo nekaj predlogov za varčevanje. Med njimi je bil tudi predlog, da se po enajsti uri zvečer ugasnejo vse javne luči razen na križiščih. Predlog so samoupravni or- gani Komunalnega gospodarstva Mengeš osvojili. A. D. Cerklje Pokaži, kaj znaš o prometu V soboto, 17. junija, popoldne bo v kino dvorani v Cerkljah že tradicionalna prireditev, združena s tekmovanjem učencev osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj, na temo Pokaži, kaj znaš in veš o prometu. Tekmovanje prirejata Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu in tamkajšnja šola. Za prireditev je vsako leto med mladino in tudi odraslimi veliko zanimanje. -rS Deset let strogega zapora Sodišče kaznovalo pretepača Marka Slaparja iz Tržiča V sredo je kranjsko okrožno sodišče obsodilo na deset Jet strogega zapora Marka Slaparja iz Tržiča, ker je 17. februarja letos, okrog ene ure ponoči, blizu mostu čez Mošenik ob stanovanjskem bloku v Proletarski ulici v Tržiču hudo ranil Milana Glino, da je le-ta kmalu umrl. Slapar naj bi se po izpovedi prič srečal z Gliho v tržiški kavarni. Tam naj bi prišlo med njima do besed, Samomor v kleti V sredo ob 12.30 so našli v kleti mrtvega 48-letnega Alojza T. iz Gozd Martuljka. Pokojni je visel na žici, pripeti za podboj vrat. Domnevajo, da si je sam vzel življenje, ker so bila kletna vrata od znotraj zaklenjena. nakar je Slapar začel teptati Gliho, ki se skoraj ni branil. To je videl neki vojak in je Tovornjak sam drsel naprej Privatni avtoprevoznik Jože Zupan iz Križ je v četrtek pripeljal s svojim tovornjakom, znamke mercedes, v gramoznico v Bistrici pri Tržiču. Avto je postavil poleg kupa gramoza in čakal, da so ga delavci naložili. Naenkrat pa je tovornjak začel sam drseti naprej in se zaletel v zadnji del novega tran-portnega traku ter ga potiskal pred seboj približno štiri metre. Trak je poškodovan in je na njem škode za 700.000 starih dinarjev. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker voznik pri tovornjaku ni potegnil ročno zavoro in podložil koles. 17. junij v Kranju Tekmovanje s skiroji Pisali smo že, da so 1965. leta v Karlovcu sklenili, da bo v prihodnje 17. junij dan zaščite otrok v prometu. Kot smo izvedeli, se na praznovanje tega dne pripravljajo v vseh gorenjskih občinah. Tako bo v Kranju na sam dan, danes (sobota) ob 16. uri na Titovem trgu tekmovanje otrok iz kranjskih vzgojno-varstvenih ustanov s skiroji. To tekmovanje, ki je postalo že tradicionalno, je bilo prejšnja leta v maju. Sedaj pa so ga prestavili na 17. junij. Tekmovanje bosta, kot vsako leto tudi letos pripravila avtomoto društvo v Kranju in komisija za varnost prometa v občini. Po končanem tekmovanju bodo podelili nagrade v vrednosti okrog sto tisoč starih dinarjev in prehodni pokal, ki bo letos prešel v trajno last. Razen tekmovanja s skiroji pa bodo na šestih šolah v kranjski občini pripravili tudi tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto prometno značko. Na vprašanja o cestno prometnih predpisih bo odgovarjalo okrog tisoč učencev. A. Ž. Občinska turistična konferenca v Tržiču preložena Na pobudo Gorenjske turistične zveze je Turistično društvo Tržič v četrtek (15. junija) sklicalo občinsko turistično konferenco, na kateri so se pogovorili o vlogi, ki naj bi jo imele posamezne turistične organizacije v skupnih prizadevanjih o razvoju turizma. Pogovorili naj bi se o turističnem planiranju, nadalje, na kakšnih temeljih sloni turizem, kakšne možnosti imajo Tržičani za njegov nadaljnji razvoj, o propagandi in o sedanjem delu turističnega društva. Ker pa nekatere gospodarske organizacije (gostinsko podjetje Pošta in Zelenica, trgovsko podjetje Preskrba, Mercator, SAP) niso poslale na konferenco svojih predstavnikov, so se zedinili, da konferenco prekinejo in jo ponovno skličejo, če bodo predstavniki prizadetih gospodarskih organizacij sploh prišli na nadaljevanje te konference. D. Huraer Urbanistični načrt za Dovje -Mojstrano V četrtek so v hotelu Triglav v Mojstrani razgrnili urbanistični načrt za območje Dovje Mojstrana. Načrt, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve občine Jesenice bo razgrnjen teden dni. Občani lahko v knjigo za obiskovalce vpišejo svoje pripombe. - jv o pretepu obvestil miličnike. Ti so Slaparja kmalu prijeli, Gliha pa je šel proti domu ih spotoma srečal znanca. Preden je Gliha prišel do doma, so miličniki Slaparja že spustili. Slapar je Gliho na poti prestregel. Rekel mu je, naj gre z njim nazaj na postajo milice povedat, da ga v gostilni ni pretepel. Gliha pa se je uprl. Tedaj ga je Slapar podrl in ga začel neusmiljeno brcati s čevlji v glavo in rebra. Gliha je zaradi prelomljenih reber in počene lobanje kmalu umrl. Ker je Slapar po surovem pretepanju poskušal Gliha z vodo osvestiti, so sodniki menili, da ga ni nameraval ubiti, pač pa le hudo raniti. Deklica skočila z vprežnega voza Na cesti IV. reda v Kovor-ju pri Tržiču se je v četrtek ob 12.45 laže ponesrečila 10-letna Magda Frantar iz Ko-vorja. Magda se je. peljala na vprežnem vozu z očetom in s starejšo sestro. Ko so zavili na dvorišče, je oče opozoril hčerki, naj ne skačeta z voza. V tem trenutku pa je Magda že skočila in pri doskoku zadela v zadnji blatnik osebnega avtomobila LJ 460-78, ki ga je vozila Helena Praprotnik iz Tržiča. Magda si je pri padcu zlomila nogo. Huda nesreča v Škofji Loki V torek popoldne 6e je v križišču cest Mestni trg, Kopališka ulica in Poljanska cesta v Škofji Loki zgodila huda prometna nesreča. Oseb. ni avto fiat 1300, ki ga je vozil Ivan Krivošič (26) iz škofje Loke, je vozil iz Mestnega trga proti Spodnjemu trgu. Ker je Krivošič vozil s preveliko hitrostjo, križišče ni izvozil in se je zaletel v obcestno zgradbo. Pri nesreči so bili hudo ranjeni njegova žena Dragica (26), triletni sin Andrej in sopotnica Štefka Bohinc (24) iz škofje Loke. Voznik je bil laže ranjen. Na avtomobilu je škode za 800.000 starih dinarjev. KOMPAS — poslovalnica Kranj Izleti v juniju in juliju 1967 1. Enodnevni izleti na tržaški velesejem od 21. junija do 5. julija 1967 — prijave do 20. junija 2. Enodnevni izlet Grossglockncr 9. julija, prijave do 1. julija 3. Dvodnevni izlet Grossglockner — Badgusteln 15. in 16. julija, prijave do 8. julija 4. Tridnevni izlet v Mathausen in na Dunaj od 2. do 4. julija 1967, prijave do 20. junija Informacije in prijave v poslovalnicah: Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič Obletnica Zelo žalostni so dnevi, odkar je nehalo biti zlato srce moje nenadomestljive žene in skrbno ljubeče mamice Anice Škrjanc iz Seničnega V bolečinah je minilo leto, odkar si nas sredi življenjske poti za vedno zapustila. Lepo je bilo v našem tihem domu, ki ga je ogrevala Tvoja materinska toplina. Bila si nam sonce družine. Ljuba mamica, kako srečni smo bili vsi v Tvoji bližini. Neizmerno si nas vse ljubila, danes pa je v našem domu nenadomestljiva praznina. S solzami zalivamo Tvoj mnogo prerani grob. Povsod in vedno Te bomo pogrešali, najbolj pa Tvoja mala Anica. Hvaležno in ljubeče čuvamo Tvoj spomin. žalujoči mož in otroci Zahvala Ob prerani izgubi ljube žene, zlate mamice in hčerke Marte Lukač roj. Logar se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam v najtežjih urah stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnici pa njeno zadnje bivališče prekrili z venci in cvetjem ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Ob tej priliki se zahvaljujemo organizaciji ZB Podbrezje, godbi iz Kranja, pevcem iz Podnarta, kakor tudi predstavniku KPD tov. Stanku Tonklju za tople in iskrene poslovilne besede. še enkrat vsem iskrena hvala za sočustvovanje. Žalujoči mož Milan, sin Milančck, hčerka Tanjlca, mama in ostalo sorodstvo GLAS * 20. STRAN OGLASI SOBOTA — 17. junija 1967 Opel program v letu 1967 OPEL KADETT OPEL REKORD OPEL COMMODORE OPEL KAPITAEN OPEL ADMIRAL OPEL DIPLOMAT Informacije: AVTOTEH-NA LJUBLJANA^ Titova 25, tel. 312-022 Novost! Deseni s staromehiškimi motivi že v prodaji pri Tekstilindus Kranj TEKSTILINDUS ' KRAMT Razpisna komisija pri obrtnem podjetju Dom - oprema Železniki razpisuje delovno mesto direktorja z naslednjimi pogoji: 1. Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo s petletno prakso v lesni stroki 2. Končano delovodsko šolo z 8-letno prakso v lesni stroki, od tega vsaj Z leta na vodilnem delovnem mestu 3. Končano srednjo strokovno izobrazbo v ekonomski smeri oz. kovinski stroki ter vsaj triletno prakso v omenjenih strokah. Prijave kandidatov sprejemamo do 25. junija 1967. Osebni dohodki po dogovoru. Kandidati morajo predložiti kratek popis dosedanjih zaposlitev in potrdila o končani šolski oz. strokom izobrazbi. Turistično društvo Posavec razpisuje razprodajo naslednjih predmetov: 1. Sobna oprema s posteljnino 2. Kuhinjska posoda in hladilnik AEG 701 3. Razni gostinski inventar Razprodaja bo v nedeljo, 18. 6. 1967, v domu Partizana Ljubno od 8. do 12. ure. Loterija Poročilo o žrebanju 24. kola srečk, ki je bilo 15. junija 1967 Srečke s končnicami 10 90 19790 40910 253450 948050 11 71 40271 53521 341891 398701 2 03052 653 9833 06843 43323 44703 48743 854393 1023183 34 05634 46224 68604 5 01025 78005 98635 330535 138 796 61896 94536 1032756 37 57 67 50247 88327 68317 18 38 68 78 05728 64288 93738 218848 391188 596958 49 00789 35549 41209 678859 so zadele dobitek Ndin 8 8 1.008 608 8.000 8.000 6 6 406 1.000 10.000 50.000 4 404 80 200 600 400 2.000 400 8.000 8.000 8 408 600 600 4 404 404 404 30.004 40 100 600 400 6.yx) 6 20 6 400 600 10.000 10 8 10 6 1.000 600 608 8.000 8.000 100.000 6 600 606 1.000 8.000 Ugoden sezonski nakup piščancev KŽK DE Klavnica Kranj nudi v vseh svojih prodajalnah mesa od 15. t. m. dalje PRVOVRSTNE PIŠČANCE po 7 N din za kg. Večje potrošnike — menze, restavracije obveščamo, da za njih piščance izdajamo v naši prodajalni na Maistrovem trgu v Kranju ali na klavnici, Savska cesta 16. Telefon za naročila 21409, 21283. Piščance lahko dobite tudi v nedeljah do 11. ure. SLOVENIJAŠPORT Ljubljana, Miklošičeva 18 vas vabi na PRODAJNI SEJEM ŠPORTNE IN TURISTIČNE OPREME na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, hala B, vsak delavnik od 9. do 20. ure. šotori in kamp oprema na potrošniški kredit, pribor za lov in ribolov z 10 % popusta. Sejem bo odprt do 25. avgusta. Obiščite tudi naši prodajalni v Kranju, Koroška 4, in na Jesenicah (v novem lokalu), Maršala Tita 16. Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri ALMIRI alpski modni industriji Radovljica razpisuje licitacijo osnovnih sredstev in drobnega inventarja, med drugim razni stroji in motorne naprave. Licitacija bo 21. junija 1967 od 10.—13. ure za družbeni sektor, od 13.—15. ure pa za privatni sektor. Udeleženci licitacije iz družbenega sektorja morajo imeti ustrezna pismena pooblastila. Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Komisija za delovna razmerja podjetja Jelovica, lesna industrija Skofja Loka razpisuje za šolsko leto 1967/68 prosta učna mesta za pridobitev naziva kvalificiranega delavca, za naslednje poklice: — žagar — strojni mizar — mizar-monter —• brusač orodja In rezil — izdelovalec furnirja — izdelovalec vezanega lesa Pogoj: dokončana popolna osemletka. Prošnje za izobraževanje v poklic sprejema do 1. 7. 1967 splošni oddelek podjetja. Gorenjska oblačila Kranj vam priporoča ugoden nakup moških kamgarn oblek, suknjičev in hlač ter ostale konfekcije po izredno znižanih cenah. Obiščite prodajalne Gorenjskih oblačil v Kranju, Tržiču in na Jesenicah ter izkoristite edinstveno priložnost cenenega nakupa oblačil za vas. Vabimo vas, da si ogledate tudi ostale izdelke, ki jih je podjetje pripravilo za letno sezono. Za obisk se priporočamo. Zavarovalnica Kranj posreduje javno prodajo najboljšemu ponudniku karambolirani osebni avto Skoda 1000 MB, letnik 1967 in s 1806 prevoženimi kilometri, v 6iedo, 21. 6. 1967 ob 12. uri na kraju garažiranja vozila pri podjetju Agrostroj Ljubljana-Siška. Ogled je možen vsak dan pri podjetju Agrostroj Ljubljana-Šiška. Začetna izklicna cena je 12.000,00 N din (dvanajst-tisoč novih dinarjev). Avlo-moto društvo Šenčur prireja tečaj za voznike motornih vozil A, B in F kategorije, ki se začne v torek, 20. junija 1967, ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico BCS Številke govorijo in priporočajo! AGROTEHNIKA LJUBLJANA vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačna servisna pregleda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo za vse dele v oljni kopeli in 1-letno jamstvo za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov CENE S KONSIGNACIJO FCO, LJUBLJANA: Takoj po deviznem in dinarskem plačilu vam pošljemo izbrano ROČNO MOTORNO KOSILNICO BCS IN PRIKLJUČKE — kot sledi TIP Lit D V USA $ ASch Carina in ostalo Ndiii Kosilnica bencin 9KS 110 ali 127 250.0OC — 1.600.— 400.— Kosilnica bencin 13 KS 110, 127 cm 260 000.— 1.661.— 416.— Kosilnica DIESEL 10.400.- 2.650,00 10.816.- 2.750,00 10KS 110,127 cm Snopovezalka Škropilnica Brusni strojček Mlin Brumi Žaga cirkular 300.000.-205.000.-160.000.-9.500.-86.000-35.000- 1.283,20 1.024.-60,80 550,40 224.— 480.— 320.80 256.— 15,20 137,60 56.— 12.480.— 8.341.— 6.656.— , 395,20 3.578.-1.456.- 3.200,00 2.500,00 1.800,00 100,00 1.100,00 400,00 DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKJ BEOGRAD na m. 603-620 10-32015-10-57 AGROTEHNIKA, LJUBLJANA. DINARSKI ZNESEK za carino m ostalo pa Je treba nakazati na žirO račun št. 501-1-691 AGROTEHNIKA, LJubljana. AGROTEHNIKA LJUBLJANA KONSIGNACIJA BCS GLAS * 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 17. junija 1967 SOBOTA — 17. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Petnajst minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomek iz opere »Deseti brat« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski na-sveti — 12.40 S poti po Italiji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Iz arhiva Komor-nega zbora RTV Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.39 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbrane strani iz solistične in ansambelske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minulo s pevci in ansambli zabavne glasbe naše radijske postaje — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.10 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 18. junija 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Glasba za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.50 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 19. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 »Dobra volja je najbolja« — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Dve koncertni skladbi Lucijana Marije Škerjanca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Iz arhiva tujih popevk — 12.10 Plesi za klavir, violino in violončelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Slovenski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni nokturno — 15.40 Nastop Glasbene matice Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Jugoslovanski pevci aabavnih melodij — 21.00 Reprodukcija koncerta zbora RTV Ljubljana — 22.10 Vedri zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od ljudske melodije do beata TOREK - 20. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.30 Odlomki iz opere »Beg iz Se-raja« — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne zborovske in domače pesmi — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 skupni program JRT — 23.05 Jazz v noči SOBOTA - 17. junija 16.00 Avtomoto dirke za nagrado Jadrana, 17.40 Vsako soboto, 17.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 18.15 Nastop učencev glasbene šole (RTV Zagreb) — 19.15 Maska rdeče smrti, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV- Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) - Kino Kranj CENTER 17. junija franc. barv. CS film OROŽNIK V NEW YOR-KU ob 16., 18. in 20. uri, premiera zap. nem. filma SKRIVNOSTNA GROBNICA Ob 22. uri 18. junija franc. barv. CS film OROŽNIK V NEW YOR-KU ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. filma MAŠČEVANJE PODZEMLJA ob 21. uri 19. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 16., 18. in 20. uri 20. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIĆ 17. junija slov. film GRAJSKI BIKI ob 17. uri, angl. 20.30 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Zagreb) — 21.00 Izbor popevke za zlati notni ključ (RTV Beograd) — 22.30 Golo mesto, 23.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 19.15 V besedi in sliki (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 2000 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Serijski film, 23.20 Serijski film, 23.20 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 18. junija 9.25 Poročila, 9.30 Na Trški gori (RTV Ljubljana) — 10.30 Kmetijska oddaja (RTV barv. film NA POMOČ ob 19. uri, premiera amer. CS vojnega filma VLAK ob 21. uri 18. junija amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 14. uri, slov. film GRAJSKI BIKI ob 16. uri, angl. barv. film NA POMOČ ob 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 1?. junija amer. ban'. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 20.30 18. junija amer. barv., CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 17. in 20. uri Kropa 18. junija nem. jug. barv. film KRALJ PETROLEJA ob 17. in 20. uri Naklo 18. junija jap. barv. CS film TRI GROZNE ZGODBE ob 16. in 20. uri Zagreb) — 10.45 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 11.30 Serijski film za otroke (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca, 15.30 Avto moto dirke za nagrado Jadrana (RTV Zagreb) — 18.05 Poročila, 18.10 Perrv Mason, 19.00 Rezerviran čas, 19.54 Medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.25 Športna poročila, 20.30 Cik cak, 20.45 Tekmujte z nami, 22.15 Zadnja poročila, 22.20 Nogometno srečanje Maribor : Aluminij (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 do 20.00 Spored red italijansek TV PONEDELJEK - 19. junija 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Skupščinska tribuna — 18.45 Sesekljano — kuharski nasveti (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV pošta (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.36 T V drama (RTV Zagreb) — 21.30 Operna scena, 22,00 Zadnja poročila (RTV Ljubiiana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Oddaja narodne glasbe, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko- noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske T V TOREK — 20. junija 18.15 Poročila, 18.20 Torkov večer, 18.40 Svet na zaslonu, 19.30 TV obzornik, 20.00 Dovoljenje za izhod — film, 21.30 Kulturna panorama, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Torkov večer studia Ljubljana, 18.30 Tele-sport, 19.10 Od zore do mraka, 19.40 Propagandna oddaja, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV Jesenice RADIO 17. do 18. junija amer. barv. film OPERACIJA PUŠČICA 19. junija ameriški film FRANKENSTEIN 20. junija italijanski film RDEČA PUŠČAVA Jesenice PLAVŽ 17. do 18. julija italijanski film RDEČA PUŠČAVA 19. do 20. junija amer. barv. film OPERACIJA PUŠČICA Žirovnica 17. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO PO ZNAL 18. junija indijski film SVETLOBA V TEMI Dovje-Mojstrana film 17. junija indijski SVETLOBA V TEMI 18. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO POZNAL- Koroška Bela 17. junija španski film KRVNIK 18. junija špan. ital. barv. CS Film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU 19. junija italijanski film RDEČA PUŠČAVA Kranjska gora 17. junija špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU 18. junija španski film KRVNIK 20. junija mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA Kamnik »DOM« 17. junija amer. barv. film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA ob 20. uri 18. »junija amer. barv. film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA ob 17. in 20. uri 19. junija amer. barv. film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA ob 20. uri Tržni pregled Češnje 2,50 do 4 N din, vrtne jagode 5 do 6 N din, stročji fižol 7 N din, grah v stročju 2 do 3,50 N din, novi krompir 2 do 2,50 N din, paradižnik 6 N din, solata 3 do 3,50 N din, cvetača 5 do 6 N din, novi korenček 5 do 6 N din, koleraba 2 do 2,50 N din. nova čebula 4 do 5 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, krompir 0.40 do 0,50 N din, kislo zelje 1,60 do 1,80 N din, fižol 3,50 do 4 N din, suhe slive 5 do 6 N din, živa perutnina 8 do 9 N din za kg; kaša 4 do 4,50 N din; ješprenj 1,70 do 1,80 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, ajdova moka 3 do 4 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, suho sadje 1,80 do 2 N din za liter; jajca 0,50 do 0,55 N din. SOBOTA — 17. junija 1967 MALI OGLASI GLAS * 23. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Mladinski ples Vsako nedeljo od 18. do 22. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam dobro ohranjeno VESPO G. J. Naslov v ogl. oddelku 2965 Prodam 6 tednov stare prašičke. Selo 32, Žirovnica 3017 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Plačljivo po dogovoru Galičič Mirko, Valjav-čeva 4/4 3023 Enodnevne in starejše piščance leghorn in vajtrok lahko dobite pri Čeponu, Jesenice Zg. Plavž 3024 Prodam električno žico PPR 2 x 1,5. Naslov v ogl. oddelku 3038 Prodam mlado kravo, 3 tedne pred telitvijo. Rako-vec Tomaž, Sp. Duplje 51 2892 Prodam dva prašiča do 70 ]cg težka. Vodice 117 3043 Prodam snopovezmeo PELINA in kuKivator za STE-YER Košnik Peter, Jezerska 65 ' 3P« Ugodno prodam vprežno kosilnico. Bučan Albin, Viž-niarje 16, St. Vid nad Ljub- ljano 3045 Prodam kombinirane grab-Ije, obračalnik. Možno za vprego ali traktor. Markelj, Lancovo 12, Radovljica 3046 Prodam »špirovce«. Naslov \ ogl. oddelku 3047 Prodam slamoreznico, rob-kač za koruzo, smrekove deske in tesan les raznih dimenzij. Suha 20, Kranj 3048 Prodam voz (feder vagon). Poženk 15, Cerklje 3049 Prodam dobro ohranjeno kosilnico DERING, vprežno Lahovče 32, Cerklje 3050 Prodam tri večje prašiče. Pšata 13, Cerklje 3051 Prodam prek 2000 kg betonskega železa, debeline od 6 — 11 mm. Naslov v ogl. oddelku 3Q52 Prodam zelo točno izdelano krožno žago za žaganje tramov in desk. Poljšica 4, Podnart 3053 Ugodno prodam več kosov dobro ohranjenega sobnega pohištva. Naslov v ogl. oddelku 3054 Prodam šivalni stroj S1N-GER. Kokrica 171 3055 Ugodno prodnm kosilnico REFORM, skoraj, novo. Brezje 40, Križe 3056 Ugodno prodam skoraj novo litoželezno peč za centralno kurjavo 3,7m2 ogrev-ne površine. Dr. Emil Pra-protnik, Kranj, Smkdniška ■ 113 3057 štedilnik na ' drva GORENJE s pokrovom, skoraj nov in tri sobne kamine prodam. Naslov v ogl- oddelku 3058 Prodam pločevinasto gospodinjsko banjico. Naslov v ogl. oddelku 3059 Prodam 2 m3 enkrat rabljenih desk in večje število »punt« ter »bankin«. Naslov v ogl. oddelku 3060 Štiristranski skobeljni stroj (KIRŠMAN) prodam. Naslov v ogl. oddelku 3061 Prodam javorjev les za struženje. Sp. Luša, Selca 3061 Prodam motorno kosilnico znamke Austro-Rapid v dobrem stanju in eno novo. Sp. Luša 14, Selca 3062 Prodam telico, rodovniško si men tal ko, 3 mesece brejo. Sp. Luša 14, Selca 3063 Električni varilni aparat, nov, 22/380 V, 300 A, prodam Jeršin Jože, Medvode 95 3064 Prodam pletilna stroja IDEAL 86 in REGINA princesa 6/9. Govekar Miro Sr. Bela 10, Preddvor 3065 Prodam 60 kg težkega prašiča in 6 mesecev brejo kravo. Sp. Brnik 19, Cerklje 3066 Prodam mlado kravo, dobro mlekarico. Trstenik 10. Golnik 3067 Prodam stanovanje, Stra-žiška 32; Kranj 3068 Prodam kravo s tretjim teletom. Voklo 45 3128 Prodam mecesnovo kompletno pohištvo za kmečko sobo. Primerno tudi za vikend. Bernik šk. Loka. Stara cesta 8 3069 Prodam desni zazidljivi Štedilnik, Kranj, Dolenčeva 1 3070 Prodam gospodarsko poslopje. Možna preureditev v stanovanje. Jesenko Ludvig, Žirovnica 89, Gorenjska 3071 Ugodno prodam kosilnico za traktor FERGUSON 35, original angleška. Voklo 49 pri Kranju 3072 Moderno kuhinjsko kredenco in mizo prodam zaradi selitve. Ogled v soboto in nedeljo, Kranj, Kidričeva 13/1 desno 3073 Prodam litoželezno kopalno banio s pečjo. Kokrica 84, Kranj 3074 Avto DKVV Junior de Luxe prodam. Krmelj Pavle, Sv. Duh 40, Škofja Loka 3075 Prodam prvo košnjo trave. Sknručna 16, Vodice 3076 Jclševe plohe, vprežno kosilnico z žetveno ■ napravo prodam ali zamenjam za živino. Jane Jakob, Vrbnje 3, p. Radovljica 3077 Prodam Tom asov moped na 3 prestave, Visoko 52, Kranj 3078 Prodam 100 »vinklnov« 3 x 4 in diatrmično harmoniko, frovrstno. Luže 57, Šenčur 3092 Prodam konja. Virmaše 42, Šk. Loka . 3093 Prodam hišo z gosp. poslopjem v okolici Tržiča. Ostale informacije osebno. Naslov v ogl. oddelku 3094 Prodam kravo s teletom ali po izbiri. Žiganja vas 22, Križe 3095 Prodam kravo s teletom ali brez. Grohar, Brezje pri Tržiču 3096 Prodam kravo po izbiri in kmečki mlin. jezerska 2, Kranj 3097 Prodam 750, letnik 63. V račun vzamem Primo ali moped. Naslov v ogl. oddelku 3098 Prodam mlatilnico na poravnano slamo in dvojno li-ščenje. Moste 10, Komenda 3099 Prodam pralni stroj za pomivanje posode znamke LANDO Stipomat'.k, črpalko za centralno kurjavo, kitaro, biljard, s kroglami, litrske kozarce za vlaganje. Kern, Cerklje 37, Gorenjska 3100 Prodam skoraj nov kompresor v odličnem stanju od 4 — 10 atmosfer. Nasl. v ogl. oddelku 3101 Prodam Škodo 1000 MB, letnik 65. Gorice 44, Golnik 3102 Ugodno prodam stružnico »Metalac Čakovec«, izvedbe Maksinat z narton menjalnikom, -vzpon od 0,25 — 5 m z vsemi pripadajočimi deli. Ogled vsak delavnik od 15. ure dalje. Kranj, Staneta Žagarja 38 3103 Prodam avto fiat 600, letnik 60. Plačljivo s čekom ali v dveh obrokih. Jovanovič, Ljubno 15, Podnart 3104 Prodam topolino. Dam tudi na ček. Malek, Kidričeva 57 3105 Ugodno prodam hlad^nik EKA, sesalec za prah GTRMI in gorenjske nageljne, Žano-va 10, Kranj 3106 Ugodno prodam 11 m2 raz. rezanega ultrapa&a — maha-goni. dimenzij 7 x 138 cm za oblogo stene v kmečkem ali jedilnem kotu. Naslov v osi. oddelku 3107 Prodam tovarniško nov športni moped COLIBRI T-12 15.000 S din ceneje kot v trgovini. Ogled v popoldanskih urah. Rozman Viktor, Pod-reča 37, p. Medvode 3108 Prodam dve novi gumi PL RELLI 640 x 15 In 2 550 x 15. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 3109 Prodam 2000 kg cementa Trbovlje 350. po 35 S din. Blaž Ivan, Zg. Brnik 24 3110 Prodam dve kompletni postelji. Naslov v ogl. odd. 3111 Prodam nov voziček z dir-co in kosiša. Hotemože 44 3112 Prodam lepo stoječo travo. Predosljc 28, Kranj 3113 Prodam VW kombi, odprt, skoraj nov, prevoženi! 20 tisoč km. Mirko G.i'i:: č, Gorenja vas 112 nad š:t. Loko 3114 Prodam palmo in fikus. Naslov v cgl. odd. Jesenice 3115 Prodam polavtomatični pralni stroj CASTOR v odličnem stanju. Ogled vsak dan od 9. ure dalje. Valenčič, Stritarjeva 8/li 3116 Kupim Kupim hišo v bližini šk. Loke. Ponudbe pod »Lepa okolica« 3079 Dobro ohranjen »pajkek z mrežami kupim. Musar Marija, Gaberce 25, Šentjanž, Dolenjsko 3030 Kupim nov ali malo rabljen pralni stroj, novejši, REX ali NAONIS. Plačam v devizah. Naslov v ogl. oddelku 30S1 Hišico z malo vrta v bližini Krania kupim. Ponudbe v ogl. oddelku pod »HIŠICA« 3082 Majhno kmečko posestvo v območju od Kranja do Bleda vseljivo kupam. Ponudbe z navedbo naslova in cene pod »IMAM GOTOVINO« 30S3 Kupim 70 — 120 1 kompresor. Naslov v ogl. oddelku 3117 Ostalo Dvosobno komfortno stanovanje na periferiji Ljubljane menjam za enakovrednega v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v ogl. oddelku 3123 TAPETNIŠTVO R aut ar Srečko, Lesce, tel. 70-333, izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov hitro, solidno in z brezplačno dostavo 2730 Cenjene stranke obveščam, da sem odprl ključavničarsko delavnico, kjer izdelujem vsa stavbna in splošna ključavničarska dela. Po naročilu izdelam tudi cisterne in boj-lerje za centralno kurjavo. Ključavničarstvo JELEN Anton, Huje 3, Kranj 2952 Osebi, ki mi odda eno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali v neposredni okolici, plačam za 3 — 5 let naprej. Naslov v ogl. oddelku 3032 Za tričlansko družino iščem primerno stanovanje, lahko tudi starejše. Pripravljen sem pomagati pri delu v okolici Kranja ali Šk. Loke. Ponudbe pod »POŠTENI« 3084 Jakob RIHARD iz Kranja preklicujem žalitve, ki sem jih v gostilni »KOKRA« izrekel o Valentini LIKOZAR Jezerska 71. 3085 Zamenjam kosilnico RA-PIDza večjo BCS-italijansko. Naslov v ogl. oddelku 3086 Izgubljeno zdravstveno knjižico vrnite na naslov PERČ Anica, Planina 2 3087 Starejšo žensko vzamem nr. stanovanj« in hrano za varstvo 9 mesecev starega otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 3088 Sprejmem mizarskega pomočnika in vajenca. PAN- GERC Viktor, Zasavska c. 31, Kranj 3089 Sobo od dam sol iđnemu moškemu. Ponudbe pod »SOLIDEN« 3090 V sredo zvečer okoli 11. ure sem izgubil izpušno csv od- mopeda od Šenčurja do Vokla. Najditelja naprošam, da ga vrne na naslov Franc Perčič, Prebačevo 49. Najditelju dam nagrado 3118 Izgubil sem lemež od Grada do Praprotne police. Poštenega najditelja naprošam, naj ga odda proti nagradi kovaču Vovku, Grad Cerklje 3119 58-letBi vdovec pred upokojitvijo poroči 40—50-letno dobrosrčno gospodinjo. Zaželeno, da vozi avto. Ponudbe pod DOBRO SITUIRAN 3120 Preskrb i m material iz uvoza. Grohar Ana, Podreča 30, Smlednik 3121 Odstopam posolilo v višini 48.000 N din z 2%, obrestno stopnjo za dobo 5 — 9 let. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod PRILIKA 3122 Oddamo psa volčjaka 1% leta starega. Naslov v oddelku 3124 Slovenska družina v Celovcu išče pomočnico, ki zna odlično kuhati. Nastop službe 1. sept. Ponudbe pod »Dober zaslužek v devizah.« 3125 Za nrano in stanovanje bi pomagal na kmetiji v okolici Lesc. Pod »po službi« 3126 Prireditve V soooto zvečer prireja gostilna GRILC, kres-no noč. Zabaval Vas bo plesni ansambel Iz Kamnika. Ljubitelji planinskega zraka vabljeni 3037 Gostilna pri MILHARJU v Smartnem prireja KRESNO NOČ 24. junija. Nastop folklorne skupine Preddvor. Ob kresnem ognju pečenje odojka. Za ples in razpoloženje pa bo skrbel' ansambel Radia TRŽIČ s pevcema V soboto, 17. junija, zabava Igral bo kvartet Stegen Vabljeni 3091 Gasilsko društvo BR1TOF vabi na otvoritev novega plesišča in gasilske sirene v nedeljo, 25. 6. 67, ob vsakem vremenu 3127 poskusite4 aromo in okus kave C2oka Škofja Loka GLAS SPORT SOBOTA — 17. junija 1967 Szdaja in tiska ĆP »GO' renjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pred pionirskim prvenstvom Slovenije v nogometu Reprezentanca Gorenjske v Kranju Pred nekaj dnevi so se pod vodstvom Rudija Grosa in njegovega pomočnika Milana šegule začele v Kranju priprave pionirske nogometne reprezentance Gorenjske za prvenstvo Slovenije, ki bo od 24. do 26. junija v Mariboru. Na prvenstvu bo nastopilo osem ekip, in to: Maribor I in II, Celje, Ljubljana, Koper, Gorica, Murska Sobota in Kranj. O pripravah gorenjskih pionirjev kot tudi o možnostih na prvenstvu smo Drugo kolo nogometnega pokala na Gorenjskem Boljši gredo naprej SVOBODA ŽELEZNIKI 2:4 (0:1) Zmagala je ekipa z več izkušnjami. Železniki so imeli ves čas tekme terensko premoč, vendar so Šenčur j ani dosegli štiri gole iz hitrih protinapadov. Zanimivo je, da je moral v ekipi Svobode nastopiti tudi njihov trener Mitja Rakar, ki je z dvema goloma odločil srečanje. BOREC : LESCE 5:4 (3:3, 3:3) Tudi po 120 minutah igre ni prišlo do odločitve. Pri izvajanju enajstmetrovk je bil Borec uspešnejši in se je tako uvrstil v naslednje kolo. KROPA : TRBOJE 3:0 (b. b) V polfinalu, ki ga bodo odigrali v nedeljo, 18. junija, se bodo srečali Svoboda : Borec in Jesenice : Kropa. P. D. Po končani gorenjski rokometni ligi Duplje prve, brez konkurence Po osemnajstih zanimivih kolih je zaključeno letošnje gorenjsko prvenstvo v rokometu. Naslov prvaka in s tem pravico do kvalifikacij za consko ligo so osvojili rokometaši iz Du-pe!j. Poglejmo, kako so se predstavile posamezne ekipe. DUPLJE — Daleč najboljša In tudi najostrejša ekipa. Igralci so bili 141 minut izključeni iz igre. Edini poraz so doživeli za »zeleno mizo« proti Kranjski gori, ker niso pravočasno plačali kavcijo. SELCA — Izenačena ekipa, ki jo vodi dober trener Filip Gartner. KRANJ B — Mlada ekipa, Iki je skozi prvenstvo precej nihala v formi. ŽABNICA — Nekaj nesrečno izgubljenih točk na domačem terenu ji je onemogočilo, da zasede še višje mesto. KRANJSKA GORA — Do bro je igrala le z državnim smučarskim reprezentantom Gazvodom. V 12 tekmah je dosegel 126 golov. RADOVLJICA — Povprečna ekina brez izrazitih posameznikov, vendar izredno borbena. ŠKOFJA LOKA — Mlada perspektivna ekipa, ki bo verjetno v naslednjem prvenstvu resen kandidat za vrh lestvice. KRIŽE B In TRŽIČ B -Obe ekipi sta nastopali z mladimi igralci, kandidati za prvi ekipi, ki tekmujeta v višjem rangu. BESNICA — Zelo borbena ekipa, ki pa je brez vodstv* V naslednji sezoni bo tekmovala v drugi gorenjski ligi. KONČNA LESTVICA Duplje 18 17 0 1 442:204 34 Selca Kranj B (-D Žabnica Kr. gora Radovi j. šk.Loka Križe B Tržič B Besnica 18 13 0 5 325:226 26 18 13 0 18 10 1 9 0 9 0 5 365:255 25 7 309:275 21 9 333:306 18 9 290:291 18 8 0 10 270:288 16 3 2 13 232:330 8 .3 1 14 232:330 7 3 0 15 216:451 6 LESTVICA STRELCEV: 1. Gazvoda (Kr. gora) 126, 2. Vrtač (Duplje) 114, 3. Oblak (Žabnica) 104, 4. Modric (Kr. gora) 103, 5. Gros (Kranj B) 91, 6. Miklavc (Žabnica) 85, 7. Kenda 82, 8. Rakovec (oba Duplje) 80, 9.—10. Ravnikar (Radovljica) in Krek II (Selca) 73, itd. IZKLJUČITVE — EKIPE — Tržič B 26 minut, Križe B 35, Besnica 35, Selca 37, Kr. gora 40, Kranj B 42, Žabnica 51, Radovljica 52, škofja Loka 54, Duplje 141 (!); POSAMEZNIKI — Konjar 39 minut, Grašič 36, Rakovec 23, Kenda (vsi Duplje) 20, Ojda-nič (šk. Loka) 17, Vrtač (Duplje) 16, Ravnikar (Radovljica) in Hafner (Žabnica) 15, Udir (Besnica) 14. P. Dldtč se pogovarjali z Rudijem Grosom. — Kako potekajo priprave? »Od tridesetih kandidatov, ki so jih predlagali klubi, smo jih izbrali osemnajst, ki vsi redno trenirajo. Odigrali smo že tudi dve trening tekmi, čeprav smo obe tekmi izgubili (proti mladincem Triglava in s pionirskim prvakom Gorenjske Kranjem) z 2:3, sem zadovoljen s prikazano igro.« — Kateri igralci so se zbrali na pripravah? »Pavlic, Bajželj, Arnež, An-doljšek, žumer, Grosar (vsi Triglav), Cvetkovič, Sodnikar, Marguč, Mihelčič (Ločan), Benedik, šemerl, Lamovšek (Kranj), Ažman (Naklo), Lu-kančič (Jesenice), Zupan (Tržič), Novak (Lesce) in Vidmar (Svoboda).« — Kakšno uvrstitev pričakujete? »Ker mi niso znane sposobnosti nasprotnikov, je težko oceniti naše možnosti na prvenstvu. Pred dvema letoma smo zasedli odlično drugo mesto in smo lani na tihem upali na prvo. Doživeli smo Veliko razočaranje. Naši pionirji so zasedli zadnje, osmo mesto. Lanskoletni neuspeh je pozitivno deloval na resnost letošnjih priprav. Vsi igralci so resni na treningu ter disciplinirano izpolnjujejo postavljene naloge. Upam, da tudi uspeh ne bo izostal. Odlične igre Cvetkoviča (vratar), Arne/.a, Andoljška, Žumra, Pavlica in Ažmana v minulem prvenstvu nam zagotavljajo, da bo nastop naših pionirjev na prvenstvu v Mariboru uspešen; konkretno — pričakujem tretje ali četrto mesto.« P. Didić Preberite mimogrede C V G. kolu zahodne skupine slovenske košarkarske lige je Triglav premagal Jezico 43:36, Suha pa je izgubila s Tolminom 71:59. 9 V tekmi slovenske odbojkarske ligo je Triglav izgubil proti Ljubljani z 0:3. # V drugi slovenski odbojkarski ligi je Kamnik premagal Kočevje z 2:3, Šenčur Meblo 3:2, Kamna gorica je izgubila z Bovcem 3:1, Bohinj pa z Trebnjami 3:0. O V zahodni coni slovenske teniške lige je Kamnik I premagal Novinarja s 3:0, Kamnik II pa Novo mesto prav tako is 3:0. Trgovina Šipad Mli^7 Kranj obvešča cenjene kupce, da s 1. junijem 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118. Gorenjska košarkarska liga — moški Težave z zapisniki tekem Ker tekmovalna skupnost v škofji Loki še nI dobila vseh zapisnikov s tekem, je točen vrstni red težko določiti, vendar je v ligi prišlo do nekaterih sprememb. Trhle veje 50:58 Radovljica, ki je dolgo vodila brez poraza, je v zadnjih dveh kolih izgubila 4 točke, vendar je kljub temu še prva, ker ima največ odigranih tekem. Prvo zmago pa so zabeležili njihovi mlajši kolegi (Radovljica 67) v srečanju z mladimi iz Škofje Loke. REZULTATI: VI. kolo — Radovljica : Jesenice I 51:46 (36:22); Medvode ml. : Medvode st. čl. 57:48 (29:18), VII. kolo — Kroj : Radovljica 51:44 (19:15); VIII. kolo— Radovljica (27:19); Radovljica 67 : Kroj 52:41 (23:19); Medvode ml. : Jesenice I 59:44 (22:24). LESTVICA: Radovljica Trhle veje Kroj Jesenice L Medvode ml. Jesenice II. Medv. st. čl. Triglav 470:378 12 368:343 10 342:343 3 324:286 299:303 252:264 241:267 198:240 Radovljica 67 5 1 4 217:287 P. Pokorn Gorenjska košarkarska liga — ženske Medvodeanke zmagovalke Končan je spomladanski del tekmovanja. Prvo mesto so osvojile igralke iz Medvod, ki so vsa srečanja dobile. Na drugem mestu so tekmovalke iz Zirov — lanske prvakinje, ki so izgubile edino tekmo z Medvodami. Trata iz Škofje Loke je v sredini lestvice in predstavlja poprečno ekipo. Loška Gimnazija bi lahko z resnim nastopanjem bila na častnejšem mestu. Mladi rod (osnovna šola — Škofja Loka) je sicer na dnu lestvice, vendar po kvaliteti ne zaostaja za poprečnimi ekipami lige, saj je nekatera srečanja izgubil z nizko razliko ali pa zaradi slabe igre na začetku ali proti koncu tekme. Zaostalo tekmo so Medvode dobile z Gimnazijo z 20:0. Gostje iz Beljaka Po dolgen premoru sprejema NK Triglav spet goste iz Beljaka. Jutri bo odigrala enaj.uorica Villaeher Sport-verein prijateljsko nogometno tekmo z domačo ekipo. Začetek tekme bo ob !0.30 dopoldne, predtekma, ki jo bodo igrali mladinci Triglava in Litije, pa ob 9. uri. LESTVICA Medvode 4 4 0 115:76 8 +39 2iri 4 3 1 111:82 6 +29 Trata 4 2 2 80:81 4 -1 Gimn. 4 1 3 67:99 2 -32 Mladi rod 4 0 4 113:148 0 -35 Najboljše strelke: T. Strel (Mladi rod) 72. Jurjcvčič (Ta-bor-2iri) 50, Hafner (Trata) 31, Lukanc (Mladi rod) 30, Planko (Medvode) 27, Bajt (Tabor-Ziri 23, Luštica (Gimnazija) 22, B. Jeras (Gimnazija) 21. Berginc (Trata) 20, Stanonik (Tabor-Ziri) 18. p. Pokora Šobčev bajer Državno prvenstvo modelarjev Jutri v nedeljo se bo na Sobčevem bajerju končalo letošnje državno prvenstvo modelarjev, ki se je začelo v petek. Prvenstvo, ki ga organizirata Brodarska zveza Slovenije in občinski odbor LT Radovljica, je pod pokroviteljstvom predsednika skupščine Radovljica Stanka Kajdiža.