CELJSKI TEDNIK 8. NOV. 1957 L. VIII, ŠT. 43 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Velik mejnik v zgodovini človeštva z neizprosno natančnostjo in objektivnostjo beleži zgodovina vsa dogajanja človeške družbe, ki hodi vedno naprej PQ poti napredka. V tem razvoju človeške družbe pomeni dvajseto stoletje, — to je stoletje velike Oktobrske revolucije, stoletje velikih odkritij in uporabe atomske energije ter obvladanja veselja — največji napredek v dosedanjem razvoju člove- štva. In kakor pomeni odkritje atomske energije in obvladanje vsemirja največjo zmago človeškega razuma, pomeni Oktobrska revolucija osvobo- ditev dela od kapitala in začetek socializma, kar je imelo za posledico ne- slutene ustvarjalne energije ljudskih množic. Oktobrska revolucija pomeni začetek novih socialističnih družbenih odnosov, saj pripadajo sadovi dela vsem delovnim ljudem. S tem je dal Oktober razmaha revolucionarnim in ustvarjalnim silam delovnih množic vsega sveta. Oktobrska revolucija je vžgala baklo revolucionarnih spre- memb na svetu in pomeni svetilnik napredka, saj je ustvarila tudi materi- alne pogoje za razvoj socializma in obogatila socialistično misel. Mednarodno delavsko gibanje se je z Oktobrom obogatilo z novimi izkušnjami. Spoznalo je, da na revolucionarni potek ne vpliva le razvitost kapitala v posamezni deželi, temveč tudi druga objektivna dejstva, zlasti pa zavest množic. V družbenem dogajanju postane zavest množic največja materialna sila, ki je neuničljiva. Le tako si lahko razlagamo, da so napol goloroke množice vrgle izdajalsko vlado Kerenskega, zavzele Zimski dvo- rec, premagale bele čete Kolčaka, Denikina in končno zaustavile oboroženo intervencijo kapitalističnih držav proti mladi, neurejeni in takrat do skraj- nosti obubožani Sovjetski Zvezi. Podobno je tudi pri-nas med narodnoosvobodilno borbo postala zavest ljudskih množic neuničljiva materialna sila, s katero so se partizani tako uspešno borili proti sovražniku do končne zmage. V Rusiji je koval zavest delovnih množic oče velikega Oktobra Vla- dimir Iljič — Lenin. Ta veliki genij revolucije je ustvaril Komunistično partijo boljševikov, jo prekalil v brezkompromisnih borbah proti sovražni- kom. Ta veliki genij je z vso silo svojega velikega duha proučil zakonitosti revolucije, ustvaril novo teorijo o državi in postavil teze za razvoj socializ- ma v prehodnem obdobju. Zgodovinska zasluga Lenina za zmago revolucije ostane v tem, da je pripravil delavskemu razredu njegovo organizacijo in mu izdelal strategijo ter taktiko za osvojitev oblasti. Iz vseh teh razlogov je ime Vladimirja Iljiča — Lenina tesno povezano z veliko Socialistično revolucijo in z na- predkom človeštva sploh. Tudi jugoslovanski proletariat se je učil pri Oktobrski revoluciji. Tisoči naših delavcev in kmetov so po revoluciji prinesli k nam velike ideje Oktobra. In plod teh idej je bila močna Komunistična partija Jugoslavije, ki jo ves teror režima stare Jugoslavije z Obznano, glavnjačo, Sremsko Mitrovico in drugimi brutalnimi ukrepi ni mogel več zatreti. Pod vplivom Oktobrske revolucije je rastla zavest naših delavskih množic, se kalila in postala neuničljiva sila. Ta sila je vodila narodnoosvobodilno borbo skozi vse strahovite napore od zmage do zmage do končne osvoboditve ter uspo- sobila naše ljudi, da uspešno gradimo nove socialistične odnose. Ko te dni proslavljamo 40-letnico velike Socialistične revolucije, nam je tudi jasno, da je revolucija vzgojila množice, ki so se v Sovjetski zvezi zoperstavile nekaterim negativnim pojavom in napakam ter te napake z uspehom popravljajo. Danes je pod vplivom idej Oktobrske revolucije položaj v svetu drugačen, kot je bil pred štiridesetimi leti. Svet je podeljen na dva bloka, in sicer na sile reakcije in kapitalizma, ki propadajo, ter na napredne so- cialistične sile, ki se vedno bolj krepijo in rahljajo sklenjenost kapitalistič- ne verige. Povsod v kapitalističnem svetu se pojavljajo razpoke, iz katerih ponekod bolj, drugod manj rastejo novi naprednejši odnosi v eni ali drugi obliki. Svet se danes zvija v strahovitih krčih, toda počasi ter nezadržno se porajajo novi naprednejši odnosi. Revolucija je pred štiridesetimi leti zajela le eno državo z manj kot eno desetino človeštva, danes pa gradi so- cializem po svojih poteh in na svoj način že večje število držav, ki zajemajo vec kot polovico vsega človeštva. Rojstvo novih družbenih odnosov je pred štiridesetimi leti naznanila Socialistična revolucija. Zato bo človeštvo vedno hvaležno velikemu Okto- bru, ustvarjalcu novih socialističnih odnosov, ki omogočajo silovit in ne- sluten napredek proizvajalnih sil ter naprednejših družbenih odnosov na svetu. Tudi naši delovni ljudje te dni toplo proslavljajo štiridesetletnico velike Oktobrske revolucije, saj so nam njene izkušnje služile kot drago- ceno napotilo za akcijo v naši ljudski revoluciji in v dobi mirne graditve socializma. Leninov duh in duh Oktobra je vodil naše ljudske množice v oboroženem boju za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Ta duh se izraža pri nas tudi danes v smelem iskanju poti pri graditvi socialistične demokracije, uveljavljanju družbenega in delavskega upravljanja, utrjevanju enako- pravnega sodelovanja socialističnih sil vseh dežel sveta in enakopravnih meddržavnih odnosov v borbi za svetovni mir. Ta zavest bo ob prazniku 40-letnice Oktobrske revolucije vsem na- šim delovnim ljudem in med njimi najzaslužnejšemu nadaljevalcu zmago- vite Leninove misli, tovarišu Titu, močna spodbuda, da bomo v duhu Leni- novih načel delo nadaljevali za blaginjo naših narodov in za sožitje v svetu Poslušal jih je in jih bodril. Na sliki ga vidimo v pogovoru s kmeti... Lenin ni bil samo velik mislec in revolucionar. Bil je skromen in preprost v zna- čaju. Dasiravno je v takratnih burnih dogodkih moral biti povsod na najbolj nevarnih in izpostavljenih mestih. Čeprav so se vse niti revolucije stekale v nje- gove roke, je "Vladimir Iljič vedno našel čas za pogovor z navadnimi ljudmi. Naša delegacija na proslam ^ Moskm Jugoslovanska partijska in državna delegacija, ki zastopa Jugoslavijo na pre- slavi 40. obletnice Oktobrske revolucije je prispela v torek v Moskvo. V delega- ciji so Edvard Kardelj, Aleksander Raa- kovič, Lazar Koliševski, Veljko Vlah*- vič, Uglješa Danilović in Veljo Micun»- vič. Sef delegacije tovariš Kardelj je oli prihodu v Moskvo med drugim izjavil: »Besede velikega Lenina so odjeknile d* mest in vasi naše domovine, kajti te be- sede, beseda socializma, resnice in b^ja za lepšo bodočnost delovnih ljudi vseh zatiranih in izkoriščenih, niso iaMlc meja«. PROSLAVA 4e-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCUE V CELJU Občinski odbor SZDL v Celju je pre- teklo sredo zvečer priredil v dvorani ki- na Union svečano akademijo s kultur- nim programom v počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije. Po slavnostne« govoru, ki ga je imel član Občinskega odbora SZDL tov. Edo Grgič, so nastopili moški, mešani in ženski pevski zbori celjske Svobode in učiteljišča ter recita- tor celjskega gledališča. Tudi po celjskem okraju so dostojH« proslavili to pomembno obletnico. V ne- katerih sedežih občin so priredili svečane akademije s kulturnim programom, v drugih krajih pa večje in manjše pro- slave. PROSLAVA 40. OBLETNICE OKTO- BRSKE REVOLUCIJE V LAŠKEM Občinski odbor SZDL je s sodelova- njem laške >->Svobode« priredil v sred« svečano akademijo v počastitev 40. ob- letnice Oktobrske revolucije. Govor o pomenu Oktobrske revolucije je imel tov. Ivan Cerin, kulturni del programa pa so izvajali godba na pihala, pevski zbor in recitator ji. м USPEHI 9 PRETEKLOSTI - ZlPNICfl ZÌI PRIHODNOST SO Dokazale volitve novih predsednikov obîin »STARI« PREDSEDNIKI NA CELU NOVIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBO- ROV V CELJU, ŽALCU, ŠENTJURJU, ROGAŠKI SLATINI, ŠMARJU, KOZ- JEM, VOJNIKU, MOZIRJU IN NA VRANSKEM. — NOVA IMENA NA CELU OBCIN V SLOVENSKIH KONJICAH IN ŠOŠTANJU. — V torek so se po vseh občinah celjske- ga okraja prvič sestali novo izvoljeni občinski ljudski odbori. Ponekod so bile prve seje že dopoldan, drugod popoldan. To je bil hkrati zgodovinski dogodek za vsako izmed občin, kajti prvič so se se- stali tudi odborniki občinskih zborov proizvajalcev. Nikjer v svetu namreč ni- majo enakih oblastvenih organov tako v vrhu države, kot v osnovnih oblastvenih organih — občinah. Povsod so opravili pravzaprav tri seje. Najprej so se sestali novi odborniki v občinskem zboru in odborniki v zboru proizvajalcev k ločenim sejam, na kate- rih so položili svečane prisege. Po končanih ločenih sejah so se zbrali; k skupnim sejam obeh zborov, kjer so- izvolili predsednike novih občinskih! ljudskih odborov. Tretje seje pa so bile; spet ločene, na katerih so izvolili odbor-; nike za okrajni ljudski odbor, tako za! okrajni zbor in zbor proizvajalcev. j Kot smo izvedeli, so te seje v vseh ob- činah v redu in uspešno potekale. Po- nekod so izvršili samo z dnevnimi redi določene naloge, drugod pa so izkoristili ta dogodek že za prve dogovore o nadalj- njem delu občine. V nekaterih občinah, kot n. pr. v Šentjurju, so govorili tudi že o nadaljnjih funkcijah v ljudskem od- boru, čeprav bodo o tem dokončno raz- pravljali šele na prihodnji seji. Žal ne moremo jXDsredovati jxxirob- (Nadaljevanje na 2. strani) Zadnja seja obeh sboro?) okrajnega ljudskega odbora Večji izdatki od dohodilo v O FINANČNEM STANJU CELJSKEGA OKRAJA V ponedeljek je bila skupna seja okrajnega zbora in zbora proizva- jalcev za celjski okraj. To je bila zadnja seja obeh zborov starega okraj- nega ljudskega odbora. Na seji sta bila prisotna tudi člana republiškega izvršnega sveta tov. Mitja Ribičič in tov. Olga Vrabičeva. Sejo je vodil predsednik okraja tovariš Riko Jerman. Najprej je o izvršitvi sklepov doseda- njih sej poročal tajnik okraja tov. Ludvik Goren jak. Le-ta je poročal o sklepih Predzadnje seje in o problemih, ki imajo trajnejši značaj in jih bo prevzel novi okrajni ljudski odbor. Poročilu tajnika je sledilo poročilo Podpredsednika Mirana Cvenka, ki je govoril o stanju na državnih kmetijskih posestvih. Tovariš Cvenk je v poročilu dejal, da so pretežno vsa kmetijska риз-* sestva v okraju v zadnjem času pokazala] lep napredek, predvsem pa pri boljšem gospodarjenju kakor tudi v izboljšanju družbenega upravljanja v teh obratih. Posestva so precej napredovala v cilju boljše in večje proizvodnje, zato je spri- čo še obsežnejših nalog teh kmetijskih posestev za razvoj kmetijstva v okraju nadaljnja podpora okraja državnim po- sestvom nujno potrebna in upravičena. Podpresednik Cvenk je v svojem jwrocilu poročal o 18 državnih posestvih v našem okraju. O finančnem stanju v okraju je poro- čal načelnik tajništva za finance pri OLO tov. Franjo Vučanik. Iz njegovega poro- čila je razvidno, da je bil dotok planira- nih dohodkov iz gospodarstva in prebi- valcev precej nižji od vsote izdatkov v obdobju tričetrtletja. Tako so dohodki iz gospodarstva ob zaključku tretjega četrt- letja zbrani samo z 48.6% predvidenih sredstev, medtem ko so dohodki od pre- bivalstva in drugi dohodki bili realizira- ni s 66.8%. Medtem pa je bil plan izdat- kov realiziran v višini 70%. Poročilo nadalje vsebuje predvideva- nja za predstojeće četrtletje. Le-to ne obeta nobenih bistvenih izboljšav finanč- (Nadaljevanje na 2. strani) Izboljšanje položaja usluibencev in upokojencev Zvezni izvršni svet je sprejel dva zakonska predloga: o javnih uslužben- cih ter o pokojninskem zavarovanju. S prvim zakonskim predlogom bo ure- jen po enotnih principih položaj usluž- bencev v državni upravi, prosveti, kul- turi, znanosti, zdravstvu, socialnem za- varovanju, v zavodih in bankah. Z dru- gim zakonskim predlogom pa bo urejen pokojninski sistem, v katerem je naj- važnejša novost — način odrejanja po- kojninske osnove. Pomen zakona o javnih uslužbencih je predvsem v tem, ker se z njim uvaja- jo številne novosti glede razvrstitve in napredovanja uslužbencev. Ti novi predpisi bodo vplivali na iniciativo in zalaganje pri delu, hkrati se bo pa po- lagala večja pozornost strokovnemu iz- obraževanju in izpopolnjevanju usluž- bencev. To bo vsekakor pospešilo uspeš- no poslovanje in izvrševanje nalog v državni upravi in javnih službah. S tem v zvezi predvideva zakonski pred- log tudi zboljšanje materialnega polo- žaja uslužbencev z novo lestvico osnov- nih plač in z uvedbo položajnih plač. NATEČAJ ZA SPREJEM V SLU2BO Tako regulirana javna služba zahte- va tudi sistematizacijo službenih mest. ki bodo obvezna za vse državne organe in ustanove. Prav tako je tudi novost uvajanje natečaja, s katerim se bodo izpolnjevala mesta v javni službi. Na ta način bo zagotovljeno, da bodo praz- na mesta zasedli najbolj kvalificirani uslužbenci, hkrati pa bo sprejem v službo podvržen javni kontroli. Po tem zakonskem predlogu bodo uslužbenci razvrščeni po strokovnih kvalifikacijah, v štiri kategorije, in sicer: z nižjo stro- kovno, srednjo, višjo in visoko strokov- no izobrazbo. RAZVRSTITEV USLUŽBENCEV PO ZVAN JIH Zakonski predlog predvideva raz- vrstitev zvanj upravnih, izvršnih in pi- sarniških uslužbencev v plačne razrede. Tako bodo razvrščeni n. pr. računski režiserji, davčni izvršitelji, carinski nadzorniki ter pomožni pisarniški re- ferenti v XIX do XII plačni razred; pristavi, računovodje, davkarji, carini- ki in pisarniški referenti v XV do XII razred; referenti, računski referenti, davčni in carinski inšpektorji ter ad- ministratorji v XI do VIII plačni raz- red itd. Prav tako predvideva zakon- ski osnutek razporeditev zvanj sodni- (Nadaljevanje na 2. strani) \ STRAN 8 NOVEMBER — STBV A$ pOGLED PO SVETU Lenina so njegovi nasprotniki označe- vali kot svetu odtujenega dogmatika. Eden od njih, Fedor Stepun, pa prizna- va, da to Lenin nikoli ni bil, da je bila ena od sestavin Leninove genialnosti v vztrajnosti njegove volje, v miselnosti, ki se je vselej trdo držala volje in bila zato praktično usmerjena. Lenin ni ni- koli sklenil svojega razmišljanja z ab- straktnim zaključkom, marveč vselej s praktičnim sklepom. Njegovi spisi, če- prav filozofski, vzbujajo na drobnarije, vtis fizičnega dela, ne miselnega pro- cesa. Zato ni nikoli mislil na drobnarije, še Trocki mu je pokadil, da zajema do- godke en masse in da misli v »blokih«, t. j. na v^eliko. Morebiti je bila prav v tem skrita Leninova moč, s katero je oblikoval subjektivni temelj revolucije, peščico ljudi, s katerimi je potegnil za seboj ogromne množice človeštva. V dogod- kih od tedna do tedna pa se naše misli ustavljajo ob celi vrsti drobnarij. Začnimo s Francijo. Vladna kriza še vedno traja. Mollet ni sprejel ponudbe komunistov, s katerimi bi komodno vo- dil parlament, češ da bi to Franciji do- vedlo madžarski oktober, z desnico pa se vsaj načelno ne razume, čeprav nje- gov program nič ne razodeva delav- skega voditelja, za kakršnega bi rad veljal. Plač ni mislil povečati, obljuba o znižanju izdatkov za vojno je papir- nata, v Alžiru bi se pogajal samo, če bi domačini položili orožje, v zunanji po- litiki pa je za Atlantski pakt prav tako kot klerikalni Adenauer, prav tako kot on pa tudi za vojaško in politično po- enotenje NATO pakta. Spričo dejstva, da se mandator mora nasloniti na levico ali desnico v fran- coskem parlamentu, ker sta po številu poslancev skrajna levica in skrajna de- snica enako močni, je Mollet ostal med obema stoloma na tleh, verjetno zado- voljen, da mu ni treba sesti na vegasti stol vladnega predsednika. Mladi radi- kal Gaillard še ni poskusil, kaj se pravi sedeti na takem stolu, zato je začel z večjo korajžo izpad iz centra, ki v par- lamentu šteje kakih 15 % glasov. Medtem so v pariškem okraju Co- lombes našli umorjenega generalnega sekretarja alžirskih sindikatov. Alžir- ska narodna fronta ga je obsodila na smrt, ker je delal zoper neodvisnost Alžira. Z izgubo Indokine je Francija nehala biti svetovna velesila, z izgubo Alžira ne bo več velesila. To drži. Ker pa ne kaže, da bo v tem boju zmagala, bo z zavlačevanjem pametne rešitve iz- gubila še več političnega in moralnega kapitala, kot je treba. Lahko hi rekli, da manjka Franciji kak Clemenceau, ki ne bi klical >-Je fias la guerre^, mar- več »Je fais la paix«. (Sem za mir, ne za vojno), imel pa bi pri tem tisti zdra- vi racionalistični, jakobinski in patrio- tični duh, kakršnega je imel ob iz- bruhu prve svetovne vojne veliki ured- nik »Svobodnega človeka« (L'Homme libre). To bi bil vsaj eden od zdravih tvornih elementov Francije, ki jo svo- bodnjaki sveta spoštujejo, Francijo iz 1. 1789. Na turško-sirijski meji se je žerjavica vojne razžarela. 60.000 vojakov ni veli- ko, če pa jih podpira 600 tankov in ne- kaj sto reaktivcev, če so na delu tudi ameriški svetovalci, če je zadnje dni prispelo še težko orožje na pripravljene položaje, potem to ni več demonstra- cija Eisenhower j eve doktrine, marveč že nevarnost, da se razplamti vojna. ZDA so sicer demantirale, da njihova letala niso letela nad Sirijo, vendar tak demant ni kaj prida, če so turški reak- tivci v 48 urah šestkrat kršili sirijski zračni prostor. Libanonski minister Ma- lik je izjavil, da ni drugega izhoda, kakor braniti svobodo in neodvisnost arabskih držav. Vprašanje je, če je Ei- senhowerjeva doktrina opravila svoje delo tako, kakor si ga je zamišljala. Ameriška pomoč je majhna in še ta pogojna. V Bonnu je Adenauer sestavil novo vlado s 16 svojimi ministri, dva sta pa ix nemške stranke. V programskem go- voru je v zunanjepolitičnem delu na- padel SZ s tako silovit09t§o kakor še zlepa ne. Njegove formule je nemško preprosta: računa z revanšo in z ame- riškim strahom pred komunizmom in s strahom tistih 10 % Evropejcev, ki imajo v rokah 90 % vsega bogastva: SZ je kriva vsega slabega na svetu, ona grozi z napadom, zato naj se ves svo- bodni svet združi pod ameriško zastavo ter z orožjem v roki zatre SZ in z njo komunizem na svetu. Nobene besede o razorožitvi in miru na svetu. Združi- tev Nemčije nabada Adenauer na meč, čeprav pravi, da bi z Vzhodom rad ži- vel v miru. To pa je samo prazna be- seda, kajti glede Vzhodne Nemčije ni nobene spremembe Vzhodna Nemčija je med tem preži- vela seveda hude preizkušnje, kajti de- litev Nemčije se ni izvršila po gospo- darskih načelih. Ostala ji je lahka in- dustrija, potreben ji je bil velik uvoz, do danes še ni odpravila racionirane preskrbe, zamenjati pa je morala celo denar, kajti s starim ji je Zahodna Nemčija s špekulacijami kaj lahko me- tala polena pod noge. V Italiji se politika obrača na desno. »Nesreča v Italiji ni v tem, ker ima preveč bogatašev, le tistih je preveč, ki branijo njihove interese.« Med njimi je tudi don Sturzo, tvorec demokrščan- stva, ki ga v senatu ni bilo sram pred- lagati, naj ENi, italijanska družba za izkoriščanje nafte v Italiji in Iranu, v »imenu svobode« odstopi svoje konce- sije v Padski nižini kaki privatni druž- bi, po možnosti tuji. Ni čuda, če je de- mokrščanski politični sekretar Fanfani izročil Adenauerju »zlato značko kr- ščanske demokracije«. Vse to je v zna- menju madžarskih komemoracij, s ka- terimi svetovna reakcija izraža svoje obžalovanje, da leto poprej ni premak- nila svojih pozicij. Glasovi o razorožitvi so potihnili. Gromiko predlaga demokratizacijo raz- orožitvenega pododbora v OZN, raz- širjenje v stalno, široko komisijo. An- gleški laburist Bevan predlaga pomir- jenje med Vzhodom in Zahodom, ustva- ritev nevtralnega pasu med obema si- lama, priznanje, da je SZ na Srednjem vzhodu pač navzoča, ni pa za odstra- nitev atomskega orožja. Naj bo že glede tega karkoli, to drži: Politika imperializma in ravnotežja sil nujno vodi v spopad. Zgodovina je že večkrat zabeležila, da spopad nikoli ne privede k zmagi ene same sile, k sve- tovnemu gospodarstvu ene države. Ze Konfütse je rekel: Vojski lahko vzameš generala, niti zadnjemu izmed vojakov pa ne njegove volje. S to voljo po je treba tudi računati. Lenin je računal. T. O. Novi obrambni minister Sovjetske ктехе maršal Malinovslù. Finonsiranje družbenega standarda STABILNEJŠI VIR DOHODKOV IN VECJA EKONOMSKA INICIATIVA KOMUN Resolucija o perspektivnem razvoju splošne potrošnje, ki jo je pred krat- kim sprejela Zvezna skupščina, nare- kuje med drugim tudi potrebo, da se hitreje odstrani sedanje relativno za- ostajanje družbenega standarda. Neka anketa Stalne konference mest je ugotovila, da letno izgubimo okoli 30 milijonov din zaradi števila izgub- ljenih delovnih dni zaradi slabih sta- novanjskih, zdravstvenih in komunal- nih razmer. To je razumljivo, kajti po osemur- nem delu je nujno, da človek — pro- izvajalec obnovi svoje fizične, psihične in intelektualne sile. Zato je nujno, da ima proizvajalec normalno dobro stano- vanje, da na delo prihaja hitro in brez ovir, da ima možnost šolanja, zdravlje- nja, oddiha itd. Kratko povedano: Povečanje produk- tivnosti dela, intenzivnost v proizvod- dnji, predvsem industrijski, ni moč do- seči brez izboljšanja kvalitete delovne sile. Da bi pa to dosegli, je nujno iz- boljšati družbeni standard prebivalcev. To je sicer naloga, ki zahteva dosti naporov, sredstev in časa. Vendar ob- stajajo realne možnosti, da se v na- slednjih letih to doseže. Za uresniči- tev tega cilja bodo sodelovali vsi držav- ni in družbeni organi: od občinskih od- borov do Zvezne skupščine. Eden od bitnih pogojev za hitrejše izboljšanje družbenega standarda pre- bivalcev je uvajanje sistema samofi- nansiranja tistih služb, ki spadajo v družbeni standard. Ta sistem priprav- ljajo in sloni na dveh osnovnih idejah. Prvič: stanovanjski, komunalni, kul- turno-prosvetni, zdravstveni in drugi objekti ter službe družbenega standar- da morajo imeti sigurne in zadostne dohodke, da bi mogli finančno samo- stojno živeti. Drugič: finansiranje objektov in služb družbenega standarda bo črpalo sredstva iz osebnih dohodkov držav- ljanov. Doslej so bili objekti in službe druž- benega standarda finansirani predvsem iz splošno družbenih sredstev, veliko manj iz plač in drugih dohodkov držav- ljanov. Zaradi tega so cene stanovanj, komunalnih uslug, gledališča, kina in drugih uslug tako nizke, da ne zado- ščajo niti za vzdrževalne stroške, kaj šele da bi z njimi krili amortizacijo ali pa razširjeno reprodukcijo. Doslej so ta sredstva prihajala v glavnem iz splošne družbene akomulacije. Vse te službe pa stanejo več kot znašajo nji- hovi dohodki. Takšna metoda finansi- ranja je odgovarjala administrativne- mu, centralističnemu upravljanju. Zato ni čudno, da materialna sredstva občin niso rasla sorazmerno s splošnim go- spodarskim razvojem. Razumljivo je, da prehod na samo- finansiranje družbenega standarda, na ekonomske cene tudi na tem področju zahteva tudi višje plače. To bodo mero- dajni organi še temeljito pfoučili, v živ- ljenje pa bo ta sistem uveden postopo- ma. Tak sistem samofinansiranja skup- no z novim plačnim sistemom, ki bo še bolj slonel na produktivnosti dela — bo imel dalekosežne in koristne po- sledice. Med drugim bodo imele komu- ne stabilnejše dohodke in bodo sku- paj s podjetji ter posamezniki-proiz- vajalci zainteresirane, da krepijo go- spodarstvo in zboljšujejo življenjski standard, seveda na podlagi večje pro- duktivnosti dela. Večji izdatki od doliQdl(ov (Nadaljevanje s 1. strani) nega stanja v okraju. Nesorazmerje med dohodki in izdatki bo še vnaprej ostalo, saj predvidevajo, da dohodki iz gospo- darstva ne bodo realizirani do kraja. Predvidoma bo pri dohodkih iz gospo- I darstva nastal primanjkljaj v višini 290 1 milijonov dinarjev. Nad 290 milijonov dinarjev primanj- kljaja v odnosu na planirane dohodke mora imeti tehtne vzroke. Brez dvoma bi gospodarske organizacije lahko dvignile ta odstotek, toda le nekatere in ne ravno veliko. Ce upoštevamo, da so ob prvem polletju naša podjetja v okrajnem pov- prečju dvignila proizvodnjo za približno 10 odstotkov, potem to ne kaže, da bi mo- rali ta primanjkljaj pripisati slabemu delu naših podjetij. Prej bo vzrok za ta- ko stanje previsoko postavljen plan do- hodkov za industrijo in ostale gosipodar- eke organizacije. To finančno stanje ne postavlja novi okrajni ljudski odbor pred preveč rož- nate perspektive. Moral se bo zagristi v te probleme, da nastalo stanje nekako uredi, kajti kot izgleda, bo okraj Celje letos spet stopil v novo gos!p>odarsko leto s primanjkljajem, kajti plana izdatkov verjetno ne bo mogoče za tolikšno vsoto »pristriči«. Na seji so nadalje razpravljali tudi o poroštvih za kredite, za katere so zapro- sila številna podjetja in zadružne orga- nizacije in še o nekaterih drugih proble- mih in tekočih zadevah. Uspehi v preteklosti - zaupnica v priliodnosti (Nadaljevanje s 1. strani) nejših ,iX)datkov o poteku prvih sej in izvolitvah predsednikov po vseh občinah. V Celju smo lahko opazili med novimi odborniki, ki jih je razmeroma precej, tudi veliko več žena kot doslej. V celj- skem občinskem zboru proizvajalcev jih je več kot v občinskem zboru. Volitve predsednikov so pokazale, da imajo prejšnji predsedniki občin ugled med volivci, pa tudi med vrstami novih odbornikov. Res je, da je v občinskih zborih precej starih odbornikov, vendar je skoraj povsod več kot polovica odbor- nikov nova. Zato je ponovna izvolitev bivših predsednikov toliko večje potrdilo ugleda, ki ga le-ti uživajo. Tako se je zgodilo v torek, da je deset bivših predsednikov občin samo za ne- kaj minut odložilo predsedniške dolžnosti in preden so, da po domače povemo, do- bro zajeli sapo, so bili spet izvoljeni. Predstavljamo vam torej »stare« pred- sednike v novih občinskih odborih : Celje: Andrej Svetek, Žalec: Ivan Ran- čigaj. Laško: Stane Brinovec, Šentjur: Peter Hlastec, Rogaška Slatina: Alojz Krivec, Kozje; Jošk* Lojen, Šmarje: Avgust Anderluh, Vojnik: Jože Jost, Mo- zirje: Anton Zupane in Vransko: Franc Pečovnik. Nove predsednike so izvolili v Sloven- skih Konjicah, in sicer tov. Adolfa Suca in v Šoštanju tov. Staneta Ravljena. Na ločenih sejah obeh zborov so izvo- lili tudi določeno število odbornikov, ki bodo predstavljali posamezne občine v obeh okrajnih zborih. V kratkem bodo novi predsedniki ob- čin sklicali oba 25bora k sejam, na katerih se bodo dokončno konstituirali, ko bodo iz olili podpredsednike občin, ' predsed- nike svetov in komisij. Kot smo izvedeli, bo v kratkem tudi prva seja novega okrajnega ljudskega odbora, na katerem bo stari odbor predal posle novemu. Hkrati bodo izvolili nove- ga predsednika okraja in postavili prve najvažnejše komisije. Na ta način bodo bržkone še ta mesec novi občinski ljud- ski odbori in okrajni odbor z vso širino zaorali brazde na polju našega komunal- nega in družbenega življenja v okraju. Izboljšanje poležala uslužbencev In upokojencev (Nadaljevanje s 1. strani) kov rednih in gospodarskih sodišč, jav- nih tožilcev in pravobranilcev, usluž- bencev prosvetnih in drugih vzgojnih ustanov, zdravstvenih uslužbencev ter drugih. POVEČANJE PLAC v JAVNIH SLUŽBAH Po novem zakonu, ki bi naj stopil v veljavo z novim letom, bodo plače jav- nih uslužbencev višje za 12 odstotkov, da bi jih tako vskladili s plačami v go- spodarstvu. Lestvica osnovnih plač je razdeljena na dvajset plačnih razredov. Najnižji je XX. plačilni razred, ki pred- videva osnovno plačo 8.000 din, najvišji pa je I. razred z osnovno plačo 33.000 din. t POLOŽAJNE PLACE v OKRAJU IN OBČINAH Važno je poudariti, da ta zakonski predlog uvaja položajne plače, katerih višino bodo določali s posebnimi pred- pisi merodajni organi za sistematizaci- jo. Položajna plača tajnika okrajnega ljudskega odbora bo na primer 14.000 din, v gospodarsko razvitih okrajih pa do 17.000 din. Položajna plača tajnika občine bo 12.000 din, v gospodarsko ze- lo razvitih občinah pa do 14.000 din. Položajne plače bodo imeli tudi drugi uslužbenci. Namen uvajanja večjih po- ložajnih plač je, da bi dosegli čim več- jo stimulacijo za uspešno poslovanje administracije v občinah in okrajih. Zakon predvideva tudi odredbe, s ka- terimi je regulirano napredovanje v službi, pogoji za premestitev in odpo- ved službe, koriščenje letnega dopusta itd. OSNOVA ZA POKOJNINO BO ODVISNA OD PLACE Ena osnovnih karakteristik novega pokojninskega sistema je način odre- janja osnov za pokojnino. Da bi uresni- čili načelo, po katerem je obseg pravic iz pokojninskega zavarovanja odvisen od prispevka, ki ga posauneznik s svo- jim delom daje skupnosti, razvrstitev zavarovancev ne bo več po strokovni izobrazbi in delovnem stažu, temveč po povprečni višini plače. Na ta način je postala plača osnovni element, ki nepo- sredno vpliva na višino pokojninske osnove. Povprečno mesečno plačo bo- do ugotavljali na podlagi zavarovanče- vih plač v poslednjih treh letih služ- be, pri javnih uslužbencih pa na pod- lagi zneska zadnje plače, če je bil v do- tičnem plačnem razredu najmanj eno leto. Zakon o pokojninskem zavarovanju vsebuje tudi novosti glede odrejanja pokojnin za pripadnike NOV, možnosti za sprejemanje nepolnih osebnih pokoj- nin ter novost, da uslužbenec po izpol- njenih letih za pokoj lahko nadaljuje službo. PRED 40 LETI OKTOBRSKI DNEVI 7. novembra zgodaj zjutraj Rdeča garda in revolucionarne čete so zavzele kolodvore, pošto, telegraf, ministrstvo, državno ban- ko, mostove čez reko Nevo. Zim- ski dvorec, kjer je bil sedež Za- časne vlade, je bil obkoljen. Ko- renski je skrivaj zbežal, preoble- čen v žensko obleko. Vstaja je zmagala. 7. novembra ob 10. uri dopoldne Vojaško-revolucijski odbor pri Petrograjskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev je izdal proglas »Državljanom Rusije«, v katerem sporoča: »Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast je prešla v roke vojaško-revolucio- narnega odbora, ki je organ Petro- grajskega sovjeta delavskih in vo- jaških odposlancev. Ta odbor na- čeljuje petrograjskemu proletaria- tu in garniziji. Stvar, za katero se je bojevalo ljudstvo: takojšen predlog demo- kratičnega miru, odprava velepo- sestniške lastnine, delavske kon- trole nad proizvodnjo, ustvaritev Sovjetske vlade, — ta stvar je za- gotovljena. Živela revolucija delavcev, vo- jakov in kmetov!« 7. novembra ob 14. uri Začetek seje Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških od- poslancev. Vojaško - revolucijski odbor poroča o zmagi revolucije. Lenin prične svoj govor z zname- nitimi besedami: »Tovariši! De- lavska in kmečka revolucija, ki so o njeni neizbežnosti boljševiki govorili ves čas, se je izvršila.« Seja sprejme Leninovo resolucijo z odobritvijo vstaje z večino gla- sov. 7. novembra ob 22. uri Otvoritev Drugega Vseruskega kongresa sovjetov v dvorcu Smol- ni. Vseh delegatov je bilo 649, med njimi 390 boljševikov. Zastopanih je bilo 318 sovjetov iz pokrajin. Od 241 sovjetov so prispeli delegati z boljševiškimi naročili. Strastne de- bate na kongresu spremlja juriš na Zimski dvorec in njegovo za- vzetje. Aretacija večine ministrov Začasne vlade. Juriša se udeležuje križarka »Avrora«, oznanjajoč z grmenjem svojih topov začetek nove ere — ere socialistične revo- lucije. Menjševiki, desničarski eserovci in bundovci s protesti za- puščajo kongres. Na Leninov pred- log kongres sovjetov odobri pro- glas »Delavcem, vojakom in kme- tom!« V njem kongres izjavlja, da jemlje oblast v svoje roke. 8. novembra Kongres sovjetov sprejme svoj prvi odlok — dekret o miru, ki ga je predložil Lenin. V njem je bil bojujočim narodom in vladam predlagan takojšen mir brez anek- sij in brez kontribucij. Drugi od- lok kongresa — odlok o zemlji, ki odpravlja veleposestniško zemlji- ško lastnino, proglaša nacionaliza- cijo zemlje in izroča vso zemljo kmetom na razpolaganje in v iz- koriščanje. Kongres sestavi delav- sko-kmečko vlado, ki dobi ime Sovjet ljudskih komisarjev. Za^ prvega predsednika Sovjeta ljud- skih komisarjev je bil izvoljen Le- nin. S tem je kongres končal zgo- dovinsko delo. Revolucija se je ši- rila po vsej deželi in zmagovala... PROSLAVA 40-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V ŠTORAH Tudi v Štorah so se delovni ljudje skrbno pripravili na dostojno proslavitev štiridesete obletnice Oktobrske revolu- cije. V ta namen so v sredo zvečer prire- dili svečano akademijo v veliki dvorani prosvetnega doma v Štorah. Pester pro- gram je pripravilo delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Po slavnostnem go- voru o pomenu Oktobrske revolucije so nastopili pevski zbori, godba na pihala, recitatori 1 in prikazane so bile simbolič- ne slike. »Кш4 wiálie. stric Sam?« t. iîeV^iBBR — ST«V. 43 Se boste îe upehali... V Celju so v dvorani občinske- ga ljudskega odbora »sejali« od- borniki občinskega zbora. Med- tem so »sejali« proizvajalci v Go- spodarskem klubu. Najstarejši odbornik, ing. Pristovšek, je po končani zaprisegi odbornikov predlagal, da bi skupno sejo obeh zborov začeli ob 18. uri. Do tiste ure je manjkalo kakšnih 20 mi- nut. Medtem pa so v dvorano pri- šli prvi »proizvajalci«. Med tisti- mi, ki so vstopili je bil tudi tov. Učakar in glasno, da so ga slišali v zadnjih vrstah odborniki ob- činskega zbora: »Mi smo že zdavnaj končali. . .« Pa se oglasil eden med »nepro- izvajalci«: »Seveda, vi lahko, ko ste še sveži, tu pa smo utrujeni že od prejšnjih let...« Hudomušnež je mislil, češ, ob- činski zbor zastopajo večinoma stari odborniki, zbor proizvajal- cev je pa popolnoma nov . .. STANE BRINOVEC PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OBČI- NE LASKO V torek sta se sestala v Laškem na prvo sejo občinski zbor in zbor proizva- jalcev, ki sta bila izvoljena na nedavnih ▼olitvah. Po opravljeni zaprisegi sta zbora na »kupni seji enoglasno izvolila za pred- sednika občinskega ljudskega odbora k)v. Staneta Brinovca. Zbor je na skupni seji izvolil tudi ko- ■nisijo za sestavo občinskega statuta, ki bo z ozirom na izvolitev zbora proizva- jalcev v marsičem dopolnjen. Na ločenih sejah pa so odborniki iz svoje srede izvolili odbornike za Okrajni ljudski odbor Celje. PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V MOZIRJU 5. novembra se je sestal na prvo sejo novoizvoljeni 46 članski občinski ljudski •dbor Mozirje. Na ločenih sejah obeh zborov so odborniki opravili prisego. Udeležba na seji je bila zelo dobra, saj je bilo od 46 izvoljenih odbornikov nav- aočih 44 odbornikov. Na prvi skupni seji obeh zborov so ■ajprvo izvolili predsednika občinskega ljudskega odbora. Za predsednika je bil ■oglasno izvoljen dosedanji predsednik ljudskega odbora tov. Anton Zupan. Na •eji so izvolili tudi 5 člansko komisijo, ki bo do prihodnje seje pripravila predlog o spremembah statuta občine in ga pred- k)žila v potrditev. Po končani skupni seji sta oba zbora ■a ločenih sejah opravila še volitve v okrajni ljudski odbor Celje. Skupno so izvolili v okrajni ljudski odbor Celje 9 odbornikov od tega za okrajni zbor 5, za abor proizvajalcev pa 4 odbornike. So- cialni sestav odbornikov v okrajni Ijud- •ki odbor je naslednji: 2 delavca, 3 usluž- benci, 2 obrtnika, 1 gospodinja in 1 kmet. VEC ŽENA V POMOŽNE ORGANE LJUDSKEGA ODBORA Na zadnji skupni seji sta občinski ko- mite ZKS in predsedstvo občinskega od- bora SZDL v Slov. Konjicah obravnava- la kadrovske zadeve okoli sestave nove- ga ljudskega odbora, njegovih svetov in komisij. Člani obeh političnih forumov eo menili, da bo v pomožne organe ljud- skega odbora potrebno vključiti več žena. Prihodnje leto gradnja nove mlekarne v Medlogu Celjski potrošniki že dolgo časa ob- čutimo pri ceni kot pri kvaliteti zasta- relost obrata celjske mlekarne. Zato so bile zlasti v zadnjih dveh letih na raznih sejah pristojnih forumov, na zborih vo- livcev in terenskih organizacijah pogo- ste kritike, ki so izzvenele v nuji: grad- nja nove, moderne mlekarne v Celju je neodložljiva! To vprašanje sta pogosto in v podrobnosti pretresla predvsem Ljudski odbor celjske občine ter Gospo- darska poslovna zveza. Od razprav so pristojni ljudje takoj prešli na dejanja in te dni smo že zvedeli razveseljivo vest, da bodo novo mlekarno v Celju pričeli graditi verjetno še letos. Elaborat za gradnjo je že izdelan, lokacija odobrena, denarna sredstva (140 milijonov) pa se bodo tudi morala najti. Nova mlekarna bo stala v Medlogu, na prostçru med Vrtnarsko šolo in mostom čez Ložnico. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji — domačimi in uvoženimi. Hkrati bodo gradili tudi ustrezno skladišče za mlečne izdelke, katerega smo dolej v Celju tako zelo pogrešali. Zmogljivost nove mlekarne bo okrog 20.000 litrov mleka dnevno. To dejstvo daje upanje vsem naprednim živinorej- cem, da bodo lahko odslej stalež živine, predvsem molznic še dvigali, ne da bi jih morila skrb, kam bodo z mlekom .Znano je namreč, da so mnogi naši kmetovalci- živinorejci pričeli zadnja leta živinorejo zanemarjati predvsem iz razloga, ker mleka niso mogli spraviti v denar, pre- delovalnic pa tudi niso imeli. Nova mle- karna pa bo lahko »popila« vse razpolož- ljive količine mleka po vsem okraju in tako bo imelo Celje vedno dovolj sve- žega mleka, prav tako tudi mlečnih iz- delkov, ki smo jih doslej vedno pogre- šali. Celjska mlekarna doslej zaradi pre- majhne zmogljivosti ni mogla odkupiti več mleka kot 4000 litrov dnevno in tako je ostalo, zlasti v oddaljenih predelih na- šega okraja precejšnja količina mleka neodkupljena. Pričakovati je tudi, da se bo mleko z zmanjšano režijo prihodnje leto nekoliko pocenilo. Se eno razveseljivo novost nam obeta nova mlekarna. Poslovanje z mlekom v celjskih mlekarnah doslej ni bilo naj- bolj higiensko in Celjani smo se po zgle- du drugih večjih mest že dolgo potego- vali za to, da bi tudi naše mlekarne pro- dajale mleko v steklenicah. Investitor nove mlekarne je te upravičljive želje potrošnikov upošteval in bodo zato za novo mlekarno nabavili tudi stroje za polnjenje steklenic. Prodaja mleka bo v Celju v bodoče bolj redna, po želji pa bodo potrošniki lahko dobivali mleko na dom. Delo - varčevonje - blagostanje V prostorih Celjske mestne hranilnice je bila v proslavo mednarodnega dneva varčevanja 31. oktobra slavnostna seja upravnega odbora CMH, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki občin- skega ljudskega odbora in političnih or- ganizacij. O zgodovini in uspehih tega uglednega, najstarejšega denarnega za- voda v našem mestu je govoril predsed- nik upravnega odbora tov. Ivan Uranjek. Zavod si je v dolgoletnem poslovanju pridobil izreden ugled in zaupanje med prebivalstvom našega mesta in okraja. Vloge vlagateljev so začele ra- pidno naraščati zlasti od leta 1952 dalje, ko je zavod znova zaživel in dobil kolek- tivno vodstvo (družbeno upravljanje). Od prvotnih 20 milijonov v letu 1952 so vloge do letošnjega 20. oktobra narasle kar na 280 milijonov. Po vsej verjetno- sti bodo hranilne vloge do konca letoš- njega leta narasle na 30 milijonov di- narjev, kar je vsekakor zavidljiv uspeh. V tem letu bo izdana tudi 100.000 hra- nilna knjižica Celjske mestne hranilni- ce. Samo letos je bilo na novo izxlanih 1655 hranilnih knjižic, v preko 1000 hiš- nih hranilnikov pa pridno vlagajo svoje prihranke tudi otroci. Omembe vredno je dejstvo, da Celj- ska mestna hranilnica nikoli ni streme- la za dobičkom. Kolikor ga je bilo ustvar- jenega, ga je v skladu z določili statuta vedno sproti koristno porazdeljevala. Tako je v zadnjem času upravni odbor dotiral za stanovanjsko izgradnjo 2 mi- lijona din, za izgradnjo ljudskega kopa- lišča 1 milijon din, za potrebe raznih diruštev in organizacij pa tudi preko 1 milijona. Uspehom CMH se moramo tem bolj čuditi, če vemo, da je v letu 1952, ko je začela ponovno poslovati, bila skoro brez vsega potrebnega inventarja in je bilo treba nabaviti nove stroje, blagajne itd. Tudi naslednja leta je imel zavod viso- ke izdatke (nabava otroških hranilnikov, razne propagandne akcije, nagrade naj- boljših šolskih nalog o varčevanju itd.), vendar so znali štediti tako, da so letos pristopili celo k obnovi prostorov, ki je bila tudi nujna. Kako sam kolektiv razume smisel var- čevanja, je dokaz tudi to, da 9 izredno delavnih in požrtvovalnih uslužbencev opravlja delo, ki bi terjalo vsaj 20 usluž- bencev. Seveda pa gre vse priznanje tudi ravnatelju zavoda, tovarišu Kocuvanu, ki je vložil vse svoje moči v napredek zavoda. Zato pa je ob zaključku slavnost- ne seje vzornemu kolektivu, ravnatelju in upravnemu odboru k lepim uspehom iskreno čestital tudi predsednik celjske občine, tovariš Andrej Svetek. H koncu naj omenimo še to, da je v četrtek, 31. oktobra na dan varčevanja 448 vlagateljev vložilo v C^jsko mestno hranilnico 2 milijona 717.000 dinarjev. Posvetovanje urbanistov v Rogaški Slatini Te dni je bilo v Rogaški Slatini dvo- ^dnevno posvetovanje urbanistov, ki je imelo namen, razčistiti nekatere pojme glede izdelave idejnega urbanističnega natečaja za ureditev Rogaške Slatine. Pri tem delu sodelujejo najvidnejši urba- nistični strokovnjaki iz Slovenije, Hrvat- ske in Srbije, med njimi tudi arhitekta inž. Milovanović in Bukanovsky iz Celja. Arhitekti bodo organizirali skupine projektantov, ki bodo zamotane pro- bleme ureditve Rogaške Slatine reševale. Elaborati tega dela bodo predvidoma go- tovi do oktobra prihodnjega leta. V žiri- jo, ki bo delo ocenje\/ala. bosta priteg- njena 2 arhitekta urbanista, 2 člana ob- činskega odbora Rogaške Slatine ter več drugih strokovnjakov, med njimi tudi banjeolog. Sestanek arhitektov-urbanistov je ljudski odbor Rogaška Slatina izkoristil tudi za to, da je dobil soglasje strokov- njakov v ix)gledu najnujnejših del, ki ne trpijo odlaganja. Tako si je posebna ko- misija ogledala nekatere nujne lokacije in novi zazidalni kompleks, na katere« bodo gradili industrijske hiše in manjše stanovanjske bloke, novogradnjo stano- vanjskih blokov za zdravilišče, bodoče otroško igrišče, obnovitev ribnika im drugo. Večino teh načrtov že dela celjski Projektivni biro. Komisija je tudi soglašala s predlogo« predsednika občine tov. Alojza Krivce, da se nalivalnica odstrani iz zdraA'ilišča in se zdravilna voda v zdravilišču v glav- nem porabi v zdravilne namene. Nali- valnice pa bo treba postopoma urediti v Gaberniku in v Kostrivnici. V Kostriv- nici so že doslej na primitiven način pci- nili steklenice. Na tem posvetovanju so govorili tudi o tem, da bo v bližnji bodočnosti treba v Rogaški Slatini graditi nov objekt hidro- terapije za redno obratovanje zdravili- šča. Jesen oznanjajo tudi taki prizori vaške idile, Rumena koruza pod napušči sej suši ... ' Sa železniških pragovih preži smrt V celjskem okraju se zlasti na želez- niških postajah v Celju, Storah in Šent- jurju opaža, da potniki izstopajo iz vla- kov tudi na nasprotni strani postaje ter si tvegano krajšajo pot do doma ali služ- benega mesta po železniških tirih. To se zlasti dogaja v Storah, ko delavci v gru- čah izstopajo na nasprotni strani in krenejo po železniških tirih v železarno. Prav tako se tudi v Celju delavci To- varne emajlirane posode. Cinkarne in drugi poslužujejo poti ob železniškem tiru, da bi čimprej prišli na delovno me- sto. Vljudne ali ostrejše pripombe že- lezničarjev in čuvajev prog ne zaležejo dosti. Vrsta nezgod v letu 1956 in v prvi po- lovici letošnjega leta zgovorno priča, kako nevarna je taka hoja. Statistika kaže, da je bilo lani 170 mrtvih nezgod pri železničarjih, pri potnikih in drugih pa 29. Težkih in lažjih poškodb pa je bilo 55 pri železničarjih, pri potnikih in osta- lih pa 47. Na prehodih z zapornicami je bilo 50 nezgod, na prehodih brez zapor- nic pa 7. Vzroki pri smrtnih nezgodah in dru- gih poškodbah so kaj različni. Največ smrtnih nezgod je bilo lani zaradi ne- previdnosti potnikov. Petnajst ljudi pa se je smrtno ponesrečilo prav zaradi ne- discipliniranosti, ko so si »krajšali pot v smrt« s hojo po tračnicah. Statistika o nezgodah v prvi polovici letošnjega leta kaže, da se je stanje od lani poslabšalo. Celjska postaja si zato z opozorili prizadeva preprečiti nezgode. Ce ta opozorila ne bodo zalegla, se bo treba v bodoče ,poslužiti pač strožj ih kaz- ni. Posebej celjska postaja opozarja na nevarnost prebivalce Zagrada, ki s trmo- glavo vztrajnostjo hodijo preko železni- škega mostu čez Voglajno. Ker se te ne- varne poti poslužuje tudi veliko število šolskih otrok, bi bilo prav. da bi starši in šola otroke strogo opozorila na t# nevarnost. Pri prihodih vlakov še vedno skačej* nekateri potniki s še vozečega vlaka. Ta kljubovalna neprevidnost je zahtevala že veliko lažjih, težjih, pa tudi smrtnih nezgod. Ker strogi opomini navadno ne zaležejo, bi bilo morda prav, če bi talke nedisciplinirane potnike direkcija kaz- novala z denarnimi globami. Celjani se pogosto obregujemo ob že- lezno zaporo na peronu, ki celjski po- staji res ni v okras. Toda spričo take ne- discipliniranosti naših potnikov je tre- ba priznati, da je zapora nujna, da ščiti potnike pred premikom po I. tiru. Ce ne bi bilo skladišče na sedanjem, nepri- mernem mestu, bi to neestetsko ograj* lahko že zdavnaj odstranili, vendar d« ureditve celjskega vozlišča tega ne ba mogoče storiti. Majhne zgodbe iz velihih dni N. J. Osenjev: Prvi proglas Sovjetske oblasti Slika je stara prav toliko kot sovjetska oblast. Prika- zuje namreč prizor z današnjega »Rdečega trga* » Moskvi v trenutkih, ko so se pojavili lepaki, кг so ozna- njali proglasitev sovjetske oblasti... Oktobrska revolucija — ta najveli- častnejši dogodek človeške zgodovine. Dnevi, ki so pretresli svet. Kako je bilo takrat? se sprašuje marsikdo. Morda vam bodo te kratke zgodbice izpolnile delček želja. Vse? Ne. vse ne bo niko- mur mogoče povedati. * Ko smo prišli v mrzlo noč, je bila vsa sprednja stran Smolnega en sam velik park prihajajočih in odhajajočih avtomobilov, katerih hrup je preglaše- val oddaljeno pošastno bobnenje topa. Tam je stal velik tovorni avto, ki se je tresel od ropotanja sjwjega stroja. Ljudje so metali nanj svežnje in drugi — s puškami na ramah — so jih lo- vili. >^^Kam greste^'? sem zakričal. »■V mesto, sem ter tja po vsem me- stu!« je odgovoril majhen delavec — smeje se in s široko veselo kretnjo. * Nekdo je začel poveljevati in v go- sti temi smo zagledali sivo množico, ki se je pomikala naprej, proti Zimske- mu dvorcu: slišati je bilo samo korake in žvenketanje orožja. Vrinili smo se v prve vrste. Kot črna reka, ki je napolnjevala vso cesto, smo se brez petja in vzkli- kov valili skozi Rdeči obok, kjer je nekdo tik pred mano tiho dejal: »-Pazi- te, tovariši. Na zaupajte jim! Gotovo bodo streljali!« Na čistini smo začeli teči — sklanjali smo se k tlom, se sti- skali skupaj in nenadoma smo se zgnet- li za podstavek Aleksandrovega stebra. »■Koliko vaših so ubili?« sem vprašal. »Ne vem. Okoli deset...« Stiskali smo se tam nekaj minut — bilo nas je kakih 500 — in nato je bilo videti, da se je vojska znova znašla in brez povelja je začela nenadoma teči naprej. Tedaj sem ob svitu luči, ki je Ulm skozi vsa okna Zimskega dvorca. videl, da so bili prvi možje rdečegardi- sti, le tu in tam je bil vmes kakšen na- vaden vojak. Splezali smo čez barikade iz drv in se ob zmagoslavnem kriku spotaknili ob kupu pušk, ki so jih od- vrgli junkerji, ki so stali tamkaj. Na obeh straneh glavnega vhoda so bila vrata široko odprta, svetloba je lila skoznje in iz velikega poslopja ni bilo slišati najmanjšega šuma ... * Točno oh 5,17 je Krilenko. ki se je opotekal od utrujenosti, stopil na tri- buno s telegramom v roki. >^Tovariši! S severne fronte! Dvanaj- sta armada pošilja pozdrav kongresu sovjetov in sporoča, da je bil ustanov- ljen Vojaški revolucionarni komite, ki je prevzel poveljstvo na severni fronti!« Peklenski trušč. Možje so jokali in objemali drug drugega. Tako! Lenin in petrograjski delavci so odločili vstajo. Petrograjski sovjet je strmoglavil začasno vlado in kon- gresu sovjetov vsilil državni udar. Se- daj je bilo treba pridobiti veliko Rusi- jo — in nato svet! Ali bo Rusija sledi- la in se dvignila? In svet — kaj bo napravil? Ali bodo ljudstva odgovorila in se uprla? » V Smoljnem je bilo bolj napeto kot kdajkoli, če je bila večja napetost še sploh mogoča. Nekaj minut pred deveto je gromovit aplavz naznanil, da je v dvorano stopilo predsedstvo kongresa, med njimi Lenin — veliki Lenin: majhna, tršata postava z veliko plešasto in zabuhlo glavo — sedečo na kratkem vratu; majhne oči, top nos, široka plemenita usta in moč- na brada, ki je bila sedaj gladko obri- ta, toda že je začela poganjati — prej in pozneje dobro poznana brada. Oble- čen je bil v oguljeno obleko, hlače so mu bile predolge. Ni delal vtisa, da je idol množice, priljubljen in spoštovan voditelj, kakor jih je bilo morebiti ma- lo v zgodovini. Nenavaden ljudski vo- ditelj — voditelj samo zaradi odlik svo- jega razuma; brezbarven, nepopustljiv in samostojen; kot govornik trezen — toda silen v razglabljanju globokih idej s preprostimi izrazi, silen kot analiza- tor konkretnega položaja; hkrati pa bister in razumsko izredno drzen. Lenin se je oprijel roba tribune in medtem, ko je stal in čakal, je z me- žikajočimi očmi preletel množico in pe vsem videzu ostal docela ravnodušen do ovacij, ki so trajale več minut. Ko so prenehale, je preprosto dejal: »Se- daj se bomo lotili graditve socialistič- nega reda!« Znova vihar silovitega na- vdušenja. »Prva stvar je, da storimo praktične ukrepe za ostvaritev miru ... Ponudili bomo mir narodom vseh vojskujočih se dežel na temelju sovjetskih pogo- jev — nobenih aneksij, nobenih vojnih odškodnin in narodom pravico do sa- moodločbe. Istočasno bomo v skladu z našo obljubo objavili in razveljavili tajne pogodbe ... Vprašanje vojne in miru je tako jasno, in mislim, da lah- ko brez predgovora preberem načrt de- klaracije narodom vseh vojskujočih se dežel...« Usta, ki so se na videz smehljala, je med govorom široko odpiral; njegov glas je bil hripav — ne neprijetno, tem- več kakor bi bil ohripel v dolgih letih govorjenja — in nadaljeval je enolič- no, kot da bo govoril v nedogled... Pri poudarkih se je lahno sklonil na- prej. Brez kretenj! In pred njim je bilo tisoče preprostih obrazov, ki so дл gledali s pozornim oboževanjem. (Po knjigi Johna Reeda «Deset dni, ki so pre- treeli svet*-) G ORKI SLG V CELJU ZA PROSLAVO STIRIDESETLETNICE OKIOBRSKE SOVRAŽNIKI Iz finančnih in tehničnih razlogov je morala odpasti prvotno za ;F>očastitev 3ktobra namenjena uprizoritev Ašker- čeve »Stare pravde« — namesto nje je SLG uvrstilo v redni letošnji repertoar eno najboljših dramskih del »burjevest- nika« oktobrske revolucije Maksima Gorkega, njegovo jasno sociološko in psihološko, umetniško poglobljeno ana- liao razrednega boja v predrevolucijski Rusiji, dramo v treh dejanjih Sovražniki. Foleg zmagovitega mladostnega dela »Na anu« in znamenite »Vase Zeleznove« so »Sovražniki« bržkone najboljše dramsko áelo Maksima Gorkega (dasi jih je napi- sal še leipo število: Malomeščani, Otroci sonca, Jegor Buličov, Dostigajev in dru- gi, pa še nekaj drugih). Igra se godi nekako leta 1905, ob času prvega velikega revolucionarnega vre- nja ruskega proletariata, v kakem majh- »em provincialnem mestu zatohle Rusi- je, blizu tovarne, v domu samega tovar- лагја Zahara Bardina. Smisel igre pa je jasen in oster: pronicljiva analiza raz- rednega spopada, vendar nikakor ne v smislu cenene politične agitacije, mar- več neprimerno globlje. Gre namreč za upodobitev cele galerije predstavnikov •beh vodilnih razredov — buržoazije in proletariata — dn poleg še vrste vmesnih ljudi, omahujočih med obojno socialno opredeljenostjo. 2goča dramatikova boj- na volja pa se nikakor ne zadovoljuje s tem, da bi kratko in malo samo pokaza- la zlobo zatiralcev in plemeniti heroizem revolucionarnih zatirancev, temveč po- nazarja izrazito manksistično 25godovin- sko in psihološko spoznanje: to namreč, da za zgodovinsko vrednotenje sploh ni bistveno, kakšne so osebne kvalitete po- sameznega človeka. Lahko je kdo še tako dober, kot pripadnik eksploatatorskega razreda predstavlja zgodovinsko zlo; proletarec pa je nosilec .pozitivne zgodo- vinske sile zopet ne oziraje se na osebno duhovno ali nravstveno usmerjenost, temveč kar zastran razredne pripadno- sti. Toda Gorki ne bi bil Gorki, če bi tega spoznanja ne ponazarjal v čudovitem, izrazito svojem dramskem razpolo- ženju, v tisti mojstrski obliki dramskega dialoga, ki jo je ipo predhodniku in vzor- niku Cehovu prignal še do višje razvoj- ne stopnje. Prav ta svojstvena oblika dramskega dogajanja je brez vznemir- ljive zunanje akcije, zato pa nabito ,pol- na elektrike dramatičnega kontrapunk- ta. Razpoloženja se prelivajo, vsaka na pol izgovorjena beseda tu že predstavlja novo enoto take dramske elektronike, vsaka rahla kretnja v neprestano valujo- čem ozračju je že cel dogodek. Ta slog igranja je za delovne izkušnje umetniškega zbora SLG seveda dokaj- šnja novost. Toliko bolj zanimivo bo vi- deti, kako so se režiser in igralci spopad- li s tem pomembnim Masikom slovan- skih slovstev. »Sovražnike« režira Branko Gombač, sceno je zasnoval Vlado Rijavec, kostu- me Alenka Bartl-Serša. Nastopa pa ma- lone ves — in deloma celo z ljubiteljski- mi gosti razširjeni — igralski zbor SLG: Slavko Belak (Pologi), Slavko Stmad^ (Konj), Klio Maver jeva (Agrafena), Ja- nez Eržen (Jakov), Albin Penko (Peče- njegov), Tone Terpin (Mihail), Janez Skof (Sincov), Marija Goršičeva (Polina), Pavle Jeršin (Zahar), Mitja Bitenc (Niko- laj), Angelca Hlebcetova (Tatjana), Bre- da Pugljeva (Nadja), Mara Cernetova (Kleopatra), Marjan Bačko (Grekov), Jože Zagoričnik (narednik), Marijan Do- linar (Ljevšin), Cveto Vernik (pristav), Tone Vrabl (zdravnik), Vlado Novak (Ja- godin), Volodja Peer (Rjabcov), Avgust Sedej (Bobojedov), Franjo Cesar (Kvač), Peter Simoniti (poročnik), Branko Gom- bač (Jakimov) in še vrsta drugih v manj- ših vlogah. Premiera v soboto, 9.11.57 Za to priliko je SLG izdalo tudi po- sebno, nenavadno obširno, slavnostno številko CGL (Celjskega gledališkega lista), izrecno posvečeno oktobrski revo- luciji, gledališkemu pojmovanju revolu- cije in samemu Maksimu Gorkemu. Tu so .ponatisnjeni materiali o zgodovini de- lavskega gibanja, o ruski gledališki zgo- dovini in prispevki nekaterih znanih avtorjev (Zweig, Stanislavski, Kreft). Slavnostna premiera bo v soboto, 9. novembra 1957, zvečer ob 20. uri — za premierski abonma in izven. Pred pred- stavo bo govoril o pomenu praznovanja oktobrske revolucije sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Simonie. „ConhflPjBvci" imajo uspehe in težave... Pretekli teden so se člani prizadevnega celjskega prosvetnega društva »Ivan Cankar« zbrali, da bi opravili letni ob- račun svojega dela. To društvo, ki ima dve sekciji: godalni orkester in moški pevski zbor sta v preteklem delovnem obdobju marljivo dopolnjevala prosvet- no razgibanost našega mesta. Godalni orkester, ki ga vodi prof. Sancin, je s svo- jo kvaliteto že dolga leta v seznamu naj- boljših tovrstnih glasbenih kolektivov pri nas. Orkester je imel v preteklem le- tu sedem samostojnih nastopov v Celju in gostovanj, med drugim tudi oddajo preko ljubljanske radijske postaje. Ker je orkester vezan na amaterje, se njego- vo članstvo pogosto menja. Kljub temu pa je skupina obdržala svoj nivo od leta 1950, ko je dosegel ta orkester prvo me- sto v državi. Tudi moški pevski zbor ima lepe uspe- he. Imel je deset nastop>ov, nekatere ob raznih praznikih. V kolikor je zbor v pogledu članstva precej ustaljen, saj je večina pevcev že vrsto let v društvu, pa ima težave s pevovodji. Kot pevci, tako so tudi ï>evovodje sodelovali zgolj zaradi ljubezni do prosvetnega dela in so se morali zato podrediti življenjskim nu- jam. V zadnjih letih so imeli več pevo- vodij, od prof. Šegule, .prof. Koresa, tov. Fermeta do današnjega vodje zbora prof. Vrežeta. Prihod tov. Vrežeta je zbor spet okrepil. Nekoliko razrahljana društvena disciplina je spričo sistematičnega dela v društvu spet izboljšana. Zbor vadi dva- krat tedensko in je zadnje čase celo po- večal število pevcev. Malo je to društvo in vendar so njihovi uspehi pohvale vredni. Toda že zato, ker so v primerjavi z drugimi društvi malo- številni, so tudi v toliko večjih težavah. Društvo je vezano le na lastne dohodke, ki ne zadoščajo za potrebe društva. Ču- tijo tudi pomanjkanje povezanosti z nad- rejenimi forumi in ugotavljajo, da pro- svetni činitelji nudijo društvu premalo pozornosti. Ko so govorili o načrtih, so se zavze- mali za razširitev članstva in tudi dru- štvene dejavnosti. Med drugim so skle- nili, da se bodo tesneje povezali z drugi- mi prosvetnimi društvi v mestu in da bodo v okviru Ljudske univerze organi- zirali več oredavani o glasbi. PESNIKI REVOLUCIJE Jesenjn Blok MajakovsU Revolucija je zaorala globoke brazde v srca ljudi. Mnogi so izkrvaveli — močni ostali. Jesenin, Blok, Majakovski. Trij/e pe- sniki revolucije. Tri krvaveča srca, ki niso izkrvavela, ampak zaživela v svo- jih pesmih. Tam še vedno žive. Bili so predstavniki generacije, ki jih je življenje zagrabilo z vso silo, jih trgalo s svojimi železnimi kleščami. Mnogi izmed njih niso našli poti v bo- dočnost, vrteli so se v krogu, hoteli na- zaj, pa niso mogli, naprej pa ne znali. Taka je pač revolucija, sestra življe- nja in smrti, polna strahot in krvi. Mora biti tako? so se spraševali pes- niki. Zakaj? Hoteli smo revolucijo, že- leli okušati njene sadove, zdaj pa je 'pov- sod toliko krvi in groze. Jesenin, Blok, Majakovski. Vsak je po svoje doživljal revolucijo, jo proslavljal, se ji upiral, sovražil in ljubil. Bili bi nepomembni ljudje, če ne bi ustvarili umetnin, pesmi, ki nam zaradi svoje iskrenosti in globoke ob- čutenosti povedo več o ljudeh, kot pa vsa suhoparno pisana zgodovina. Bili so doma iz povsem različnih de- lov Rusije. Razlikovali so se po poreklu, pisali in čutili vsak po svoje, toda revo- lucija jih je združevala in vtisnila pe- čat vsemu njihovemu delu. S. A. Jesenin je bil kmečki sin. Zem- lja ga je pritegovala, hrepenenje po njej ga ni nikoli zapustilo. Njegova mehka duša je v njej iskala mir in počitek, ki ga v življenju ni našla. Pel je o revoluciji, jo opeval, trepetal pred njenimi grozotami, čeprav jo je ljubil. A. A. Blok je bil plemič. Z okostenelo plemiško druščino pa ni imel skupnega nič kot ime. Ime pa mu ni r)ič pome- nilo. Njegove pesmi so en sam krik o grozotni lepoti in veličastnosti revolu- cije, ki prinaša življenje polživim lju- dem. Opeval je revolucijo, čeprav se je je bal. V. V. Majakovski je bil najbolj kre- pak, njegova beseda najbolj neizprosna. Bil je sin gozdnega delavca iz Zakav- kazja. 2ivel je z revolucijo, se je aktiv- no udeleževal in vpregal vse sile v njen voz. Njegove pesmi so agitke, propa- gandne pesmi, toda kljub vsemu ne mo- rejo skriti umetnika. V tem je vsa nje- gova veličina pa tudi tragika. Jesenin, Blok, Majakovski. Tri krva- veča srca, ki niso izkrvavela, ampak zaživela v svojih pesmih. Bili so kakor mogočen curek, ki ga je izbrizgal krvavi ocean, ko se je z ne- ustavljivo silo osvobodil stoletnega le- du. Aleksander Blok STARI SVET (Odlomek iz pesnitve »^^Dvanajst«) Nad Nevskim stolpom je tišina, povsod po mestu nočni mir. Radujte se, ljudje, brez vina, saj stražnikov ni več nikjer! Glej na križišču tam buržuja, v ovratnik skril si je obraz. Ob njem se s trdo dlako smuka s spodvitim repom garjav pes. Buržuj ko pes sestradan čaka, in nemo ko vprašaj stoji. In stari svet — pes brez pesjaka — stoji za njim in rep tišči. Nove knjige ob jubileju oictobrske revolucije Kot prispevek k proslavam 40-letnice Oktobrske revolucije so pripravile slo- venske založbe vrsto lepih knjig, na ka- tere želimo opozoriti naše bralce. Šolski mladini sta namenjeni knjižici »Naš Ujič« in »Deček iz narvske straž- nice«. Prva je drobna knjiga spominov na mladost V. I. Lenina in njegovo delo za socialistično domovino, druga pa ob- sega opis dogodkov iz časa revolucije, ki jih je doživljal sovjetski pisatelj Bolšin- cev kot otrok v Leningradu. Omeniti pa moramo še tretjo knjigo za mladino, v kateri nam J. Cazi opisuje, kako je mla- dina doživljala porevolucijsko dobo v stari Jugoslaviji. Knjigi je naslov »Z obrazom proti viharju«. Naslednje knjige so namenjene zrelim bralcem. Med temi so tri i>esniške zbirke najiK>membnejših medrevolucijskih ru- skih pesnikov: A. Bloka pesnitev »Dva- najst«, V. Majakovskega »Pesmi« in isto- imenska zbirka ipesmi S. Jesenina (170 strani.). Štiri nadaljnje knjige obsegajo povesti in romane. V ponatisu bo bral- cem zopet dosegljiv priznani roman iz življenja inteligence v prvih letih SZ, to je Alekseja Tolstoja »Trnova pot«; izšel bo v eni knjigi (1. 1946 je izšel v 3. knji- igah nad 900 str.). I. Babela »Rdeča ko- njenica« je knjiga drobnih črtic iz živ- ljenja slavne konjenice generala Buden- nija. Pozornost bo vzbudil roman V. D. Dudinceva »Človek ne živi samo od kru- ha« (500 strani), ki posega v sodobno živ- ljenje v SZ (izšel lansko leto). Pod naslo- vom »Viharni piš« pa je zbranih v eni knjigi 30 novel in odlomkov iz del 18 vodilnih sovjetskih pisateljev. Knjigi »Iz Leninove dediščine« in »Spomini na Lenina« (450 strani) dopol- njujeta bralcu podobo Leninove osebno- sti in njegovega dela. V prvi, sicer drob- ni knjižici, je nekaj malo znanih Lenino- vih člankov, zapiskov in pisem, med nji- mi pismo XII. kongresu Partije, ki ga imenujejo »Leninova oporoka«; v drugi so zbrani spomini sorodnikov in sode- lavcev ter prispevki domačih (M. Gorki) in tujih pisateljev, ki so se srečali z V. I. Leninom po letu 1917. V štorah imajo lepo urejeno knjižnico Delavsko prosvetno društvo »Svobo- da« v Storah ima tudi knjižnico, ki je okusno urejena v mali dvorani Prosvet- nega doma v Storah. Ta knjižnica ima trenutno 2479 knjig. Letos je bilo že iz- posojenih 1550 knjig, od tega 207 lepo- slovnih in 643 poljudno znanstvenih. Knjižnica ima 264 obiskovalcev, med njimi 34 uslužbencev, 40 delavcev, 8 kmetov in gospodinj, 3 študente in 179 ostalih. Med rednimi obiskovalci je 205 mladincev in 26 žena. Te dni je upravni odbor DPD »Svobo- da« v Štorah knjižnici dodelil dotacijo v znesku sto tisoč dinarjev za nabavo no- vih knjig. Tega sklepa je vodstvo knjiž- nice zelo veselo, saj menijo, da se bo za- radi tega število obiskovalcev znatno po- večalo. Večer pred velikim oktolirom, OB ŠTIREDESETLETNICI OKTOBRSKE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE Objavljamo nekaj odlomkov iz knjige Johna Reeda »Deset dni, ki so pretresli svet«, o kateri je Lenin zapisal; »To je knjiga, ki bi zanjo želel, da bi bila objavljena v mi- lijonih izvodov in prevedena v vse jezike.<î V teh odlomkih je John Reed opisal razmere v Rusiji po februarski revo- luciji, ko so ruske delovne množice — delavci, vojaki in kmetje — zorele za socialistično revolucijo, ki je nekaj me- secev kasneje, zmagoslavno razvila prapor ruskega prole- tariata in do temljev pretresla stari svet izkoriščanja. Rusko gospodarsko življenje in ruska armada nista bili raz- krojeni 7. novembra 1917, ampak mnogo mesecev poprej kot lo- gičen izid procesa, ki se je začel že leta 1915. Pokvarjeni reakcio- marji na carjevem dvoru so premišljeno lotili uničevanja Rusije, da bi sklenili ločen mir z Nemčijo. Pomanjkanje orožja na fronti, ki je povzročilo velik umik v poletju 1915, pomanjkanje hrane v armadi in v velikih mestih, polom v proizvodnji in v trans- portu leta 1916 — vse to je bilo, kakor sedaj vemo, del orjaškega sabotažnega zagona. To je ravno pravočasno zaustavila februar- ja revolucija. V prvih nekaj mesecih novega režima sta se tako notranji položaj kakor tudi vojna sila armade dejansko zboljšala, in to kljub zmešnjavi po veliki revoluciji, ko je 160 milijonov najbolj zatiranih ljudi na svetu nenadoma dobilo svobodo. Toda »medeni tedni« so bili kratki. Premožni razredi so ho- teli samo politično revolucijo, ki bi vzela oblast carju in jo dala njim. Hoteli so, da bi bila Rusija ustavna republika kakor Fran- cija ali Združene države ali ustavna monarhija kakor Anglija. Nasprotno pa so ljudske množice hotele resnično industrijsko in agrarno demokracijo. William English Walling v svoji knjigi »Sporočilo Rusije«, ki poroča o revoluciji v letu 1905, zelo dobro opisuje miselnost ruskih delavcev. »Delovni ljudje so videli, da celo pod svobodno vlado, če ta pride v roke drugim družbenim razredom, lahko še nadalje stradajo. Ruski delavec je revolucionaren, toda ni niti nasilen niti dogmaticen niti neinteligenten. Pripravljen je za ba- rikade, toda on jih je proučil in edini med delavci sveta jih pozna iz dejanske izkušnje. Pripravljen in voljan je boriti se do konca zoper svojega zatiralca, zoper kapitalistični razred. Toda ne igno- rira obstoja drugih razredov. Zahteva samo, da se drugi razredi odločijo za eno ali drugo stran v ogorčenem spopadu, ki se pri- bližuje. Delavci so se vsi strinjali, da so naše (ameriške) politične ustanove boljše kot njihove, toda niso si posebno prizadevali, da bi enega nasilnika zamenjali z drugim (t. j. s kapitalističnim raz- redom) ... Ruski delavci se niso dali streljati, usmrčevati v stoti- nah v Moskvi, Rigi in Odesi, zapirati v tisočih v vseh ruskih za- porih in izganjati v puščave ter arktične pokrajine zato, da bi dosegli dvomljive predpravice delavcev Goldfielda in Cripple Creeka« ... In tako se je sredi vnanje vojne in vrhu politične revolucije razvila v Rusiji socialna revolucija, ki je svoj vrhunec dosegla v zmagi Oktobra. Od februarja 1917, ko so hrumeči hudourniki delavcev in vojakov pritisnili na Tavriški dvorec in prisilili omahujočo carsko Dumo, da je prevzela najvišjo oblast v Rusiji, so bile množice ljudstva, delavcev, vojakov in kmetov tiste, ki so izsilile vsako spremembo v poteku revolucije. Le-te so strmoglavile vlado Milju- kova; njihov Sovjet je sporočil svetu ruske predloge za mir: »No- benih koncesij, nobenih vojnih odškodnin in narodom pravico do samoodločbe.« In julija je organizirani proletariat še enkrat sam od sebe navalil na Tavriški dvorec in zahteval, naj Sovjeti pre- vzamejo oblast v Rusiji. Boljševiki, tedaj majhna politična ločina, so se postavili na čelo gibanja... Šel sem v Moderni cirkus na eno izmed velikih ljudskih zbo- rovanj, ki so bila vsepovsod po mestu in ki jih je bilo vsako noč čedalje več. Preprosti, dolgočasni amfiteater, ki ga je razsvetlje- valo pet drobnih lučk, ki so visele na tanki žici, je bil natrpano poln — sami vojaki, mornarji, delavci, ženske, in vsi so poslušali, kakor da gre za njihovo življenje. Govoril je vojak: »Tovariši,« je kričal in na njegovem onemoglem obrazu in v njegovih ob«p- nih kretnjah je bilo videti resnično muko. »Ljudje, ki so na obla- sti, vedno vpijejo na nas, naj žrtvujemo več, naj žrtvujemo več, medtem ko tiste, ki imajo vsega dovolj, puste pri miru. Vojskm- jemo se z Nemčijo. Ali bi nam mar prišlo na misel, da bi delo na- šega štaba zaupali nemškim generalom? Mi pa smo tudi v vojni s kapitalisti in vendar jih vabimo v našo vlado... Vojak pravi: »Povejte mi, zakaj se borimo! Za Carigrad ali za svobodno Ru- sijo? Za demokracijo ali za kapitalistične roparje? Če mi lahko dokažete, da branim revolucijo, bom šel in se boril, ne da bi me k temu silila smrtna kazen.' Ce bo zemlja pripadla kmetom, to- varne delavcem in oblast Sovjetom, bomo vedeli, da se imamo za kaj boriti in se bomo za to borili!« Zmešnjava je iz dneva v dan naraščala. Vojaki so v sto tiso- čih uhajali s fronte in začeli so se brez cilja raztekati po deželi. Kmetje iz tambovske in tverske gubernije so se naveličali čakati na zemljo. Ogorčeni zaradi prisilnih ukrepov vlade so začeli po- žigati graščine in pobijati veleposestnike. Ogromne stavke so pre- tresale Moskvo, Odeso in donske rudnike. Transport je ohromel, vojska je stradala in v velikih mestih ni bilo kruha. Neki kmet je pripovedoval o neredih v Tveru, ki jih je po- vzročila, tako je pravil, aretacija zemljiških komitejev. »Tale Ke- renski ni nič drugega kakor ščit za zemljiško gospodo,« je kričal. »Vedo, da bomo v ustavodajni skupščini na kakršen koli način že vzeli zemljo, zato pa skušajo onemogočiti ustavodajno skup- ščino!« Strojnik iz putilovskih tovarn je popisoval, kako nadzorniki zapirajo oddelke enega za drugim z izgovorom, češ da ni goriva ali surovin. Tovarniško-obratni komite pa je — po njegovih izja- vah — odkril velike skrite zaloge. »To je izzivanje,« je dejal. »Ho- čejo nas izstradati — ali pa nas prisiliti do nasilja.« Nekdo izmed vojakov je začel: »Tovariši! Prinašam vam pozdrave od tam, kjer si možje sami kopljejo grobove, ki jih imenujejo strelske jarke!« Petrograd je nudil v teh dneh čudno sliko. V tovarnah so bili prostori komitejev napolnjeni s kupi pušk, kurirji so priha- jali in odhajali. Rdeča garda se je urila... V vojašnicah so bila vsako noč zborovanja in ves dan vroča prerekanja. Po cestah so množice proti temačnim večerom naraščale in počasi valovile gor in dol po Nevskem ter se pulile za časopise... Po vojašnicah in delavskih četrtih so boljševiki govorili: »Vso oblast Sovjetom!« in agentje temnih sil so priganjali ljud- stvo, naj se dvigne in pokolje Žide, trgovce, socialistične voditelje. Na eni strani monarhistični tisk, ki je ščuval na krvavo nd»- šitev — na drugi strani pa močni glas Lenina, ki je hrumel: »Vsta- ja!... Ne mor^ojv^č^čakatiJ«_^__^ __^____ 8. NOVEMBER — STEV. 43 OBISK NA KMETIJSKEM POSESTVU V KOSTRIVNICI Polomljen voz In pusta zemlja to je bil začetek: . . . — Ko sem prišel na posestvo, sem vna- prej vedel, da bo treba obrat popolnoma svetiti živinoreji glavne ipo- zornosti, je čreda kar številna in kar je glavno, precej enotna. Med mladimi dre- vesi v Kostrivnici se pasejo v tem času lepo zalite šeke — simentalke ... Povečana skrb kmetijstvu s strani družbe je tudi kostrivniškemu kmetij- sikemu posestvu odprla nove perspektive za hitrejši razvoj. Posestvo je dobilo več- je kreditne vsote, s katerimi bodo izvedli večje investicije. Danes je na tem posestvu videti kaj več, kot je bilo takrat ob prvem začetku. Se več pa bo videti čez nekaj let, ko bodo ustvarjena ŽE ZACETA dela POMEMBNEGA NACRTA... Gosipodarski načrt kostrivniškega kme- tijskega gospodarstva je razsežen. To je program, ki bo v nekaj letih dvignil po- sestvo med najdonosnejše kmetijske •brate. In ker bodo v ta program zajeti vsi obrati posestva, bodo posamezna po- dročja v teh državnih obratih imela tudi vzor, kako naj izgleda sodobno urejen kmetijski obrat. Poglejmo, kaj vse nameravajo storiti in kaj že delajo. Sadjarstvo, vinogradništvo in hmelj. To bodo v bodoče poglavitne kulture, ki jih bodo pridelovali na 310 ha obdeloval- nih površin. Kaj 310 .. . Od 260 hektarov gozdov, ki smo jih omenili poprej, lahko že kar mirno odštejemo 80 ha in jih pri- ključimo kmetijskim po višinam. 80 ha gozda nameravajo še letošnjo zimo po- sekati, izruvati štore, zemljo izravnati in urediti moderno plantažo sadnega drevja v terasastem sistemu. 80 ha sa- dovnjaka. Kakšen dohodek to pomeni čez nekaj let? To so milijoni za prvovr- stno namizno sadje ... In hmelj ... Na 1 ha in 200 arih dose- danjih hmeljišč so letos pridelali prvo- vrsten hmelj. Inštitut v Žalcu je priznal vsega v prvo in drago kvaliteto. Letos so morali hmelj sušiti v Savinjski dolini... Cez zimo bodo uredili nadaljnjih 20 ha hmeljišč. Gradili bodo 8 sušilnic, od teh že letošnjo zimo dve. Nad 20 ha hmelja, v bodočnosti mogo- če še več. Tudi to niso mačje solze za finančno stanje posestva v prihodnjih letih. Končno še vinogradi... V tem vino- rodnem kraju so vinogradi verjetno naj- važnejši. Zato bo vinogradništvo tudi kostrivniškem primeru poglavitna pano- ga. Že zdaj imajo velike površine zasa- jene s trto, še več pa jih bo v prihodnje. Že letos bodo rigolali, na Sladki gori to že delajo, nove velike vinogradniške komplekse. Na Sladki gori 5 ha, na Pe- čici 4 ha in v Cerovcu ß ha. Prihodnje le- to pride na vrsto obnova vinogradov in razširitev vinogradniških površin v Ro- gatcu. Ce prištejemo še obrat na Boču, kjer bodo vzrejali mlado živino, potem vidi- mo, da si v Kostrivnici niso naložili lah- kega bremena. Res ne, toda kos kruha, ki si ga bodo rezali že naslednja leta, bo tudi toliko večji in boljši... ljudje niso verjeli, danes pa ... Kak teden pred nami, so po cesti, ki pelje od Podplata, čez starodavni Lem- berg tja na Sladko goro, cvilile gosenice dveh težkih buldožerjev z velikim plu- gom v zapregi. Se zdaj se na cesti pozna- jo vdrtine železnih gosenic. Od vasi Sladka gora smo krenili proti zahodu in potem se je naše osebno vozilo ustavilo. Morali smo peš po sledovih goseničarjev in se čud^i, kako so sploh lahko prišli sem gor v te strmine... Kmalu bo tu zgrajena cesta, ki bo te krake povezala z Lipoglavom ob železni- ci. Pred vojno so že začeli, kot vidite... — je pravil upravnik Svegelj. Od daleč, z one strani strmega hriba smo slišali grmenje strojev. Kmalu smo jih tudi videli. Dva buldožerja sta vlekla v hrib... Izgledalo je, da se bosta vsak hip prevrnila nazaj na strehe, tako str- mo pot sta si »izbrala«. Ko smo prišli tja, smo lahko videli nekaj, kar še nikoli prej nismo. Take zmogljivosti moderne teh- nike si pač nismo mogli predstavljati... Dva buldožerja sta orala strmo poboč- je, kamor bi navkreber tudi par najmoč- nejših volov ne speljal praznega voza. Ta dva pa sta valila svojo lastno težo in vlekla velikanski plug. Navzdol pa sta zaorala... Vsakokrat nekaj sto metrov dolgo in po 80 do 90 cm globoko brazdo. Kaj bra¿do. Prave hudourniške jarke. Koliko stoletij je ta strmina čakala na ta dogodek. Tudi v globini 80 cm je lepa in rodovitna črnica... Ves hrib je bil preoran. Nad oratarji bukov gozd in sinje nebo, tam doli pod njimi, — pa kmetije kot igračke majhne. Bili so že proti koncu. V času, ko to berete, so ver- jetno že odgrmeli nazaj v dolino na nova oranja. Takrat, ko so prišli v te strmine, so okoliški kmetje in vinogradniki zmaje- vali z glavo. Ne bo uspelo, so napovedo- vali. Kot sta ta dva orjaka s težavo pri- rila sem gor, tako se bosta morala vrniti. Opravili ne bodo nič. v imenu so kmetje »stopili skupaj« Ponekod so sicer šli gledat, če bi se dalo kaj narediti, ko so že ravno bili tu. Toda premajhne so bile te površine. Ne bi se izplačalo... Interesenti, ki želijo tako hitro in temeljito obnovo, si lahko gredo ogledat v Imeno njihovo nasled- nje delovišče. Tu so kmetje »stopili sku- paj« in določili veliko površino, ki pri- pada raznim gospodarjem, za vinograd- niško plantažo... Pet hektarjev novega vinograda bo čez nekaj let dajalo prvovrstno grozdje. Med tem časom ibodo postavili tudi klet, uredili stiskalnico, med bodočimi trsi uredili vozne poti in žičnice. Morali bo- do urediti tudi kanalizacijo, da voda ne bo splahovala globoko preorane zemlje. Res tako rigolanje nima več tistega idiličnega videza kot včasih, ko je nekaj desetin kopačev kopalo v breg. Toda ta- ko strojno rigolanje je najmanj dvakrat cenejše. Bo pa ob trgatvah v bodočih le- tih toliko večji vinogradniški praznik ... * Tako je bilo na Sladki gori, ki je morda dobila ime samo zaradi sladke kapljice. Podobne vinogradniške plantaže bodo tudi v Cerovcu, na Pečici in v Rogatcu, kjer bodo vpeljali tudi najmodernejšo pMelâYfi.—vsez elektrik^^ _ . c.k,., П\а močna buldožerja sta celo navzdol s težavo vlekla težak plug, ki je oral skoraj meter globoko »deviško« ledino. Koliko znoja in denarja je prihranila' mehanizacija ljudem. Vsakih deset minut in še manj je nastala nekaj sto metrov ; delga brazda, čeprav sta orala samo navzdol, navzgor pa rohnela po taki strmini j kot streha... i Okoli buldožerjev se nabira mladina. Tipajo ju, ogledujejo velikanski plug, skačejo po globoki brazdi, iz katere veje toplota zemlje. Kar pozabljajo, da je treba domov. Da, da. Nov čas oznanjajo te, tankom podobne pošasti... » Komunalna banka Celje obvešča vse družbene organizacije, da po sklepu upravnega odbora ne bo v letošnjem letu delila no- benih subvencij. Pravilna in estetska zazidava ntnka Ta članek je namenjen predvsem vsem onim, katere zanima problematika iz- gradnje mesta Celja, predvsem pa iz- gradnja naselja Otok. Poudariti bi hotel napake in nerazumevanje merodajnih v našem mestu, ki sodelujejo in odločajo o usodi novih naselij, kot: lokacijska ko- misija, investitorji in izvajalci. Današnji dan bi pričakovali, da bodo lokacije novih stanovanjskih zgradb in ostalih objektov (trgovine, obrtne delav- nice, gostišča, garaže, otroška igrišča in dr.) na Otoku, kjer nastaja novo naselje, premišljene in določene tako, kot zahte- vajo sodobna urbanistična načela, ki so jih postavili najvišji forumi na področ- ju urbanizma pri nas. Ta načela upoštevajo tudi arhitekti — urbanisti po vsem svetu. Zdi se, da v Celju odločilni faktorji za take stvari nimajo razumevanja. Dasi- ravno je bilo zemljišče, na katerem naj bi nastalo novo naselje, arhitektonsko in urbanistično še neobdelano, so merodaj- ni, ki naj bi izgradnjo izvajali z najso- dobnejšimi dognanji urabnizma, popol- noma spregledali načrt zazidave Otoka, katerega sem pripravil v svojem elabo- ratu, podkrepljenem z izsledki domače in inozemske strokovne literature. Namesto, da bi se poglobili v elaborat, so na svojo roko pričeli s spremembami zazidalnega načrta Otoka, tako, da bo v njihovi podobi postala popolna negacija modernih urbanističnih načel. Verjetno smatrajo zazidalni načrt za šahovnico, kjer je možno objekte pre- stavljati in dopolnjevati po mili volji in trenutni potrebi. Izgleda, da je za njih arhitekt le risar zazidalnih načrtov, ki morajo biti pač nekje objavljeni in po- trjeni, kakor pa ne človek, katerega mnenje je treba upoštevati. Podpisani ne samo protestiram proti takšnemu ravnanju, ampak opozarjam široko javnost, da je s tem ustvarjen pre- cedent, ki utegne negativno vplivati tudi na razvoj ostalih mestnih predelov. Na sploh je treba opozoriti na dejstvo, da se v Celju urbanistični problemi re- šujejo na način, ki ne more ustrezati sodobnim pojmovanjem urejevanja me- sta. Bil bi že skrajni čas, da v Celju usta- nove, ki naj bi skrbele za pravilni razvoj mesta, prenehajo s takim načinom dela. Le tako lahko pričakujemo, da bomo nekdaj zazrli takšno E>odobo mesta Ce- lja, kakršno zahteva moderni urabnistič- ni koncept in želja po zaokroženi podobi mesta. V tej zvezi, poudarjam, da s sedanjimi urbanističnimi prijemi in poizkusi na Otoku nimam nobene zveze in da jih, v kolikor se ne skladajo z mojim načrtom, odločno zavračam. Ing. arh. Aleksej Janušič Oelitev stanovanj je treba postaviti na zdrave temelje Da bi odpravili nesoglasja pri dodelitvi stanovanj, je treba ugotoviti naslednje. Kompetenci stanovanjske komisije in stanovanjske uprave se križata. Medtem, ko si stanovanjska komisija prizadeva, da bi rešila najbolj pereča vprašanja o dodelitvi stanovanj, ima stanovanjska uprava ločen kriterij o tem vprašanju. Stanovanjska uprava ima služben zna- čaj, ki jo pooblašča, , da izdaja odločbe o dodelitvi stanovanj posameznih pro- silcem. Naloga stanovanjske komisije pa je, da kot zastopnik prosilcev za stano- vanja preveri nujnost po različnih krite- rijih in najboljšo rešitev predloži stano- vanjski upravi v ugodno izdajo odločbe. Toda kaj se dogaja? Da ta po ljudskih organih postavljena stanovanjska komi- sija lahko samo dela, zaslišuje in sklepa naj umestne j še predloge, katere stano- vanjska uprava upošteva ali pa ne. Pred- nostna odločitev o dodelitvi stanovanj je torej v dvojnih rokah. Kot pojasnilo vzemimo tale primer: Dvakrat deložirana družina Volferl je v stiski našla stanovanje v Stanetovi ulici in zaprosila zanj dne 2. oktobra. Že dva dni pozneje je za to stanovanje prosilo podjetje »Kovinotehna«. Na seji stano- vanjske komisije je stanovanjski refe- rent izjavil, da je ta hiša last »Kovino- tehne«, kar pomeni, da je to stanovanje za to družino nedosegljivo. Z izpiskom iz zemljiške knjige so člani komisije dognali, da je hiša pod upravo stanovanjske uprave, torej last skupne ljudske imovine. Tudi izjava predstav- nika stanovanjske uprave, da je »Kovi- notehna« že 3 tedne poprej prosila za to stanovanje, po gornjih datumih ne drži. Predsednik hišnega sveta je izjavil, da plačujejo najemnino stanovanjski upra- vi, ne pa »Kovinotehni«. Kdo ima prste vmes? S tako nasprotujočimi se izjavami pač ne moremo pravično reševati stano- vanjskega vprašanja. Pa še to: Ko je zastopnik podjetja iz- javil, da je hiša last podjetja, je komisija pri občinskem pravnem referentu do- gnala, da je bila hiša že januarja 1956 prenesena na stanovanjsko upravo. Da bi končno preprečili žalosten konec te sta- novanjske igre, je stanovanjska uprava pod pritiskom utemeljenih dokazov iz- dala odločbo za vselitev upravičene pro- silke. Iz vsega tega je razvidno, da pristoj- nosti obeh organov: stanovanjske komi- sije in stanovanjske uprave še niso do- volj jasno določene. Naše ljudstvo ima dovolj prilik, da to vprašanje času pri- merno uredi. Cvetje y éalo stinke J častna salva . . . Celjani smo tudi ob letošnjem dnevu mrtvih dokazali, da svojih padlih juna- kov, borcev za svobodo, nismo in ne bo- mo nikoli pozabili. To je pokazala tudi izredno lepa udeležba na žalnih sveča- nostih v našem mestu. Glavna žalna svečanost je bila na dan mrtvih ob grob- nici narodnih herojev na Slandrovem trgu, kjer ix>čivata Dušan Kraigher in Vera Slandrova. Tišino meglenega do- poldneva je prebila ganljiva žalostinka godbe ŽKUD »France Prešeren«. Tu- robne zvoke so nato zamenjali pevci celj- skega komornega zbora, ki so pod vod- stvom prof. Kuneja mrtvim junakom zapeli žalostinko. Padlima herojema in vsem žrtvam narodnoosvobodilne borbe je na tem mestu spregovoril tople spo- minske besede predsednik Okrajnega odbora ZB, narodni heroj Ivan Kova- čič-Efenko, članica CMG tov. Goršičeva pa je simbolično recitirala pesem. Se je zaigrala godba žalostinko, še so zapeli pevci pesem »Junakom, ki v grobu troh- nijo« in še v globlji pieteti so se sklonile glave navzočih, ko je vojaški vod izstrelil častne salve. Ob zvokih žalostink so na- to predstavniki političnih organizacij, ustanov in podjetij polagali vence na grobnico. Takoj po zaključeni slovesnosti na Slandrovem trgu so Celjani z godbo in pevci krenili k spominski plošči na Trgu svobode, kjer so prav tako z žalostin- kami, častno salvo in slavnostnim spo- minskim govorom počastili spomin mrt- vih. Množici Celjanov, ki so se ob teh s|po- menikih poklonili spominu padlih ju- nakov, so se pred Starim piskrom pri- družile še nove skupine, tako, da dvo- rišče, kjer je izkrvavelo na stotine Slo- vencev, ni moglo sprejeti vseh udeležen- cev. Tovariš Stane Kokalj ml. je v svo- jem govoru navzočim obudil znova spo- mine na te junaške mučenike, ki so raje prestajali vse grozote mučenja, kot da bi izdajali svoje tovariše. Tudi tem ju- nakom se je množica poklonila v nemi žalosti, ipo zaključni proslavi pa narav- nost zasula s cvetjem steno, pred kate- ro so umirali ponosni jetniki. Žalne svečanosti so bile istega dne še pred spominsko ploščo pri pošti in na železniški postaji. Dan mrtvih pa so do- stojno proslavili tudi v drugih krajih. Kot vsako leto, so bile tudi letos večje slovesnosti na obeh grobovih talcev na Frankolovem. „2^iöria" izpolnila letni plan Da je tovarna žičnih izdelkov v Celju tudi letos med prvimi podjetji v našem okraju, ki je predčasno izpolnila letni proizvodni plan, bi človek pričakoval, da dela tovarna pod zelo dobrimi delovnimi pogoji. Toda o tem bi nam lahko največ povedal kolektiv sam, ki se z vodstvom podjetja že dolgo časa bori predvsem za razširitev pretesnih prostorov. Ce upo- števamo vrsto novih izdelkov, ki so jih osvojili v zadnjih dveh letih, se moramo čuditi, kako so mogli v teh prostorih in z istim številom delovne sile doseči že drugo leto tako zavidljiv proizvodni, pa tudi komercialni uspeh. Letošnji proiz- vodni in finančni plan je bil kljub raz- nim objektivnim težavam dosežen v manj kot desetih mesecih. Tako lahke rečemo, da so v sedanjih pogojih proiz- vodnjo dvignili do najvišje stopnje. Da kolektiv tovarne žičnih izdelkov zmore tako uspešno izpolnjevati svoje proizvodne naloge, je zasluga dobrega vodstva in enotna, požrtvovalna priza- devnost celotnega delovnega kolektiva, ki si na vsak korak složno prizadeva dvigniti delovno storilnost in sproti iz- gladiti vsa morebitna nesoglasja, ki bi zavirala razmah in uspehe podjetja. Kolektivu lahko ob tej priliki res iskreno čestitamo. „Veseli večer" v Celju Združenje jazz glasbenikov iz Mari- bora nam je sporočilo, da je najavlje- na predstava za preteklo nedeljo zaradi tehničnih ovir morala odpasti, zakar prosijo, naj jim ljubitelji jazza v Celju oproste. Zato pa bodo izvedli zabavni spored v nedeljo, dne 10. 11. ob 18. in 20. uri v dvorani celjske Svobode (bivši kino Dom). V nedeljo ob 15. uri pa se bodo predstavili občinstvu v Zagradu. iZ CELJA IN ZALEDJA Niti psu ne bi privoščila take soke Pred dnevi mi je telefonirala neka to- varišica iz OSS, naj si ogledam sobo, ka- tero je Stanovanjska uprava v Celju pred 3 meseci dodelila 28-letni delavki Katici Marin, ki je zaposlena v tovarni Aurea. »Takega stanovanja niti psu ne bi privoščila«, je končala telefonski po- pogovor človekoljubna posredovalka. Ko sem si to »sobo« na dvorišču Zi- danškove ulice št. 6 sama ogledala, sko- ro nisem mogla verjeti, da je tako sta- novanje človek dodelil človeku. Ker je v tem prostoru s cementnim tlom v kotu vzidan svinjski kotel, domnevam, da je bila tu nekoč svinjska kuhinja, ali nemara hlev. Tudi stene verjetno od ti- stih časov niso bile prebeljene, ker so še vse zadimljene. Prostor oken sploh ni- ma, medla svetloba pa pro<3re iz dvori- šča skozi razbitino lesenih vrat. V pro- storu je še vsa mogoča šara, tako, da se stanovalka komaj izogiba te navlake. Edini inventar, ki spominja na človeško bivališče, je postelja in miza. Cementna tla so vedno mokra (voda prihaja ali od spodaj ali pa iz dvorišča), stene stalno vlažne in ves prostor zaudarja po ples- nobi. Temu vonju se pridružuje še smrad greznice, straniščna cev, ki vodi iz I. nadstropja ob steni tega prostora, pušča in dostikrat teče nesnaga kar po tleh. Odeja in zimnice stanovalke so od vlage že skoro Strohn j ene. Vsem tem nevšeč- nostim pa druguje jo še podgane, ki obi- skujejo nesrečno stanovalko kar v po- stelji. Kaj pravi k temu Stanovanjska upra- va —in kaj pravite ljudje, ki imate kon- forina, večsobna stanovanja? POMEMBNI KINOLOŠKI PRIREDITVI V CELJU Preteklo nedeljo so imeli kinologi uspelo skupno prireditev na športnem igrišču »Kladivarja« v Celju. Nastopila Je ekipa Kluba ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane pod strokovnim vodstvom tov. Cirila Vašla. Ljubljančani so s svojo osemčlansko ekipo nemških ovčarjev za- res lepo in nazorno pokazali celjski jav- nosti praktični in športni smoter da- našnje kinologije. Posebno presenečenje je pripravil pu- bliki Klub ljubiteljev športnih psov iz Celja, ki je ob tej priložnosti nenajav- ljen imel svoj prvi nastop šolanih psov. Celjani so morali zaradi omejenega časa skrajšati svoj program le na nekaj točk, vendar so v glavnem zajeli vse tisto, kar so pokazali Ljubljančani. Celjski klub je nastopil z lastnimi rekviziti s sedemčlan- sko ekipo nemških ovčarjev in pod stro- kovnim vodstvom svojega zaslužnega dreser j a tov. Jožeta Potočnika. V. Tanko PAST NA PLOČNIKU Majhen popravek! — Se preden je iz- iel v prejšnji številki članek pod zgor- njim naslovom, so past uvidevno od- stranili. Prav je tako! Toda delo je osta- lo samo na polovici, kajti na petem oknu štrli prečka z vso dolžino in širino nad ravnino in dela past še nevarnejšo. Tudi to je treba temeljito popraviti. F. B. LOTERIJA SLIKARSKIH DEL Že nekaj dni zaustavljajo mimoidoče ■a vogalu pri gledališču izložbena okna, polna najrazličnejših slikarskih del. Dela so last in izdelek članov likovne sekcije PD »France Prešeren«. Namenjena so loteriji, ki jo — kakor smo že poročali — prireja omenjena sekcija. Javnosti sporočamo, da ibodo srečke Ea to izredno loterijo na razpolago po ceni 100 din v knjigarnah »Naša knjiga« in »Mladinska knjiga«, v Ljudskem ma- gazinu in v Mestni knjižnici. Prodajali pa jih bodo tudi vsi celjski pismonoše. Ker bo čisti dobiček oddan kot prvi pri- spevek bodoči celjski galeriji, zasluži prireditev domačih likovnikov, da se ji polnoštevilno odzovemo. STRELSKO TEKMOVANJE V STORAH Pred dnevi so imeli rezervni oficirji v Storah strelsko tekmovanje, katerega se |e udeležilo štirinajst rezervnih oficir- jev. Tekmovali so z vojaško puško na tristo meterskem strelišču v Storah. Prvo mesto je zasedel Rajko Markovič s 115 krogi, drugo tov. Franc Rozman s 83 krogi in tretje mesto Vlado Maganja s 76 krogi. Organizacijo tekmovanja, ki je bila res odlična, je vodilo vodstvo strelske družine »Kovinar« iz Stor. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V MOZIRJU JE BIL TECAJ ZA OSEBJE MLEČNIH KUHINJ Za boljše delo šolskih mlečnih kuhinj je bil pred dnevi v Mozirju tečaj za vseh 13 vodij mlečnih kuhinj in oseb, ki pri- pravljajo hrano v teh kuhinjah. Stro- kovno vodstvo tega tečaja je prevzel Za- vod za napredek gospodinjstva iz Celja. SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV Poleg ostalih nalog skrbi Občinski ljudski odbor Mozirje tudi za otroke pad- lih iborcev in žrtev fašističnega nasilja. V letošnem proračunu je predvidel za podpore teh otrok 3 milijone din. Poleg zneska, ki je določen v občinskem prora- čvmu, je določeno še iz zveznega sklada za podpore teh otrok 800.000 din. Iz tega zneska prejema podpore 116 otrok pad- lih borcev in žrtev fašizma. OBRAT LIP NAZARJE BODO OBNOVILI Perspektivni plan razvoja lesne indu- strije v mozirski občini predvideva med drugim tudi rekonstrukcijo obrata za iz- delavo finalnih izdelkov LIP Nazarje. Nov obrat, za katerega je načrt in elabo- rat že potrjen, bo veljal okoli 130,000.000 din in bo v glavnem služil ix)večanju proizvodnje vseh vrst pohištva in ostalih finalnih izdelkov iz lesa. Mimo tega bo podjetje tudi začelo z luščenjem furnir- jev. Pri rekonstrukciji je zanimivo to, da se bo letni bruto produkt LIP pri pove- čanju le za 14 delavcev povečal od se- danjih 539 na 774 milijonov din ali za 43 odstotkov. To dokazuje, da bo pove- čan letni bruto produkt pokril vse inve- sticije prej kot v enem letu. Omenjena rekonstrukcija je slej ko prej upravičena, saj je na področju Zg. Savinjske doline dovolj lesa, ki gre sedaj iz občine nepredelan. DOHODKI OD PREBIVALCEV HITREJE PRITEKAJO KOT IZ GOSPODARSTVA Letošnji proračun občine Mozirje zna- ša 106 milijonov din. Dobre štiri petine proračunskih dohodkov je od prebival- stva, le ena petina so dohodki iz gospo- darstva. Dohodki proračuna se na sploš- no dobro zbirajo. Do konca meseca okto- bra je bilo zbranih skupno 87 odstotkov letnih dohodkov. Najbolje so realizirani dohodki od prebivalstva, ki so bili do konca oktobra realizirani 95% iz gospo- darstva pa le 60%. Po predvidevanjih bo letni plan dohodkov proračuna v celoti realiziran, če ne še presežen. Normalen dotok sredstev v proračun občine omogoča nemoteno izvajanje iz- datkov občinskega proračuna. v mozirski občini enako šte- vilo kmetijsko gospodarskih Sol kot lani v mozirski občini so že pričeli s pri- pravami za pričetek dela kmetijsko go- spodarskih šol. V lanskem šolskem letu je delovalo na področju mozirske občine 5 kmetijsko gospodarskih šol z 210 učen- ci in vrsto drugih strokovnih tečajev, ki jih je obiskovalo preko 200 kmečkih mladink. Računajo, da ibo število kmetij- sko gosjiodarskih šol, ki je bilo lani, osta- lo tudi letos. Skrb za organizacijo šol so prevzele zadruge, aktivi mladih zadruž- nikov, mladinske organizacije, prosvet- ni delavci in občina. Poleg kmetijsko gospodarskih šol bodo organizirali še vrsto drugih strokovnih tečajev kot so: kuharski, šiviljski, krojni itd. cepljenje otrok proti otroški paralizi V mozirski občini so te dni v polnem teku priprave za bližnje cepljenje otrok proti otroški paralizi. Cepljenje se bo pričelo 11. novembra in bo trajalo do 17. novembra. Cepljenje bo opravila poseb- na 6 članska ekipa zdravstvenih delav- cev. Občina je razdeljena na 7 baz. V vsej občini bo cepljeno blizu 1.700 pred- šolskih otrok. Za cepljenje je precejšne zanimanje tudi med šolskimi otroci. Doslej se jih je prijavilo že nad 900. kmetijsko-gospodarska SOLA v laškem V Laškem se v teh dneh pripravljajo na otvoritev kmetijsko-gospodarske šo- le. Aktiv mladih zadružnikov bo po- skrbel za čim večji vpis v to šolo. Le- tos bo šola imela prvi in drugi letnik. Trenutno pa je še nerešen problem, kje bo šola delovala, ker še vedno nimajo potrebnih prostorov. Pred Žrebanjem jugoslovanske loterije v Celju Dobrih pet let je že minulo od takrat, ko 60 se zadnjikrat in obenem prvikrat v Celju vrteli loterijski bobni. To je bilo 18. maja 1952. Bila je nedelja. Precej vode je od takrat odteklo po Savinji, nanogo upanja na srečke so sta- vili v tem času ljudje ob Savinji, Voglaj- ni, Paki in drugod. Igra na srečke Jugo- slovanske loterije je med tem postala prava lju<ïska jfiMu Vsakdo seveda še ni imel sreče, da bi dobil kak večji dobitek. Loterijska igra je poceni, zahteva pa včasih malo potrp- ljenja, od nekaterih precej, od drugih manj. Kaj rado se namreč zgodi, da se nekaj številk na srečki ujema z izžreba- nimi številkami, kakšna številka je pa narobe. V takem primeru seveda ne pri- deš do dobitka. Mnogim pa se je sreča le nasmehnila, nekaterim bolj, drugim ma- lo bolj skromno. Pred mesecem se je sre- ča ustavila v Šoštanju in Ponikvi, nekaj prej v Lesičnem, pa v Šmarju, v Trbov- ljah, v Zagorju in drugod, večkrat pa tudi prav w Celju. Tudi letos bo žrebanje v Celju na ne- deljo, in sicer že to nedeljo, 10. novembra. Pričelo se bo ob 11. uri. Ko ho šlo naj- bolj zares, to se pravi, takrat, ko bodo žrebali premije od 400.000 do 1,000.000, bodo tisti izmed gledalcev, ki se bodo za to javili, sami pritisnili na električno sti- kalo in s tem pognali bobne. Ze danes naročamo tistim, ki bodo po- ganjali bobne, naj bobne poženo tako, da Celjani ne bodo razočarani nad nji- mi. Seveda pa jim ne bomo preveč za- merili, če se bobni ne bodo ustavili na tistih številkah, ki jih imajo srečke, pro- dane v Celju, saj vemo, da nihče ne more vedeti ali določiti, kje se/bodo bobni usta- vili. Vse je odvisno le od slučaja ali če hočete: od sreče. In da bi se moglo čimveč ljudi o tem prepričati, prav zato je žrebanje zdaj v tem, zdaj v drugem kraju. Na sliki vidite Ivana Trupkoviča, avto- mehanika pri Reševalni postaji v Celju, ki je imel pri zadnjem žrebanju, 25. ok- tobra, srečo in zadel 200.000 din. K. F. prerekanje po SMRTI... Vojaški vojni invalid Franc Zalokar iz Stor je umrl 22. oktobra. Pokopali pa so ga šele štiri dni pozneje. Zakaj? Zato, ker so se razni forumi obotavljali pri obravnavi, kdo naj ga pokoplje in kdo naj plača pogreb. Komentar je odveč, pač pa snov za zanimanje invalidske organizacije. zabavno-glasebni VECER v Šentjurju Preteklo nedeljo popoldne je Združe- nje JAZZ glasbenikov iz Maribora pri- redilo v veliki dvorani zadružnega doma v Šentjurju pri Celju glasbeno-zabavni in pevski večer. Nabito .polna dvorana in izredno navdušenje gledalcev je pokaza- lo, da si ljudje res želijo takih prireditev. storski železarji se priprav- ljajo na OBCNI zbor sindikal- ne podružnice Te dni je bila v štorski železarni raz- širjena seja sekretariata izvršnega od- bora sindikalne podružnice. Sejo so po- svetili pripravam za občni zbor podruž- nice in razvitju prapora organizacije, ki bo 24. novembra v veliki dvorani Pro- svetnega doma v Storah. Na tej seji so sklenili, da bodo na občnih zborih sdn- dikalnih odborov ipo obratih izvolili na vsakih pet organiziranih članov po ene- ga delegata. Organizacijo bo tako zasto- palo tristo petdeset delegatov. Na tej se- ji so se pogovorili o skrbni sestavi poro- čil, ki bodo podana na občnem zboru, in o sestavi kandidatne liste za novo vod- stvo podružnice. vodovod v zagaju in marija- gradcu Gradnja vodovoda v Marijagradcu in Zagaju se približuje h kraju. Izgleda, da bodo prebivalci teh dveh naselij že do konca leta dobili dobro pitno vodo v hiše. v Ce je mra v šivl/en/e domi i močna,,. Mu uerjameie? Komu in kaj? Martinu Žoharju, po domače Ja- grovemu stricu, iz Sešč pri Pre- boldu, da nosi sedem križev in pol, da je invalid iz prve svetov- ne vojne in da je triinštirideset let brez obeh stopal! Luč sveta je zagledal v pozni jeseni leta 1882. Otrok precej, zemlje malo, pa je moral komaj trinajst let star v tovarno si slu- žiti kruh. Vera v življenje, želja in hrepenenje po lepši bodočnosti, prizadevna marljivost, ljubezen do strojev in volja do dela, vse te odlike so Martinu pripomogle, da je postal po desetih letih že moj- ster. Toda v življenju je vedno tako: Komaj človek malo prosteje zadi- ha, pa pride nekaj in mu prekri- ža račune. Tudi Jagrov stric je doživel tak ognjeni krst življenja. Toliko da se je poročil in mu je prikupna in marljiva ženka ro- dila otroka, ko je svet pretresla prva svetovna vojna. Moral je obleči vojaško suknjo in naravnost v Galicijo, na fronto, v svet sovraštva, jekla in smrti. Ofenziva za ofenzivo, streljanje, jurišanje na nož, pobijanje, kla- nje. In potem zmeda in slaba_ hrana. Od tisoč mož jih je ostalo le trideset! Prišla je zima in z njo lakota. Izpod snežne odeje so kopali re- po, korenje, zelje. Ležali so v vo- di, ledu, snegu. In še zavratni bolezni: kolera, tifus. Za name- ček vsega pa še peklenski mraz. Martin je začutil, da noge ne ubogajo več. Poprosil je povelj- nika, da mu dá dovoljenje za bol- nico. Pa mu je surovež nastavil pištolo in zakričal. »Marš v jarek, sicer dobiš svin- čeno dovoljenje.*< Na srečo so njegovo četo zajeli Rusi. In proti pričakovanju: Rusi so jih toplo sprejeli! Še danes pravi, da o ruskih ljudeh ne more ničesar slabega reči. Takoj so mu nudili zdravniško pomoč. Toda bilo je prepozno. Kirurg je opravil svoje: Zohar Martin je ostal brez obeh stopal! In ko se je po nekaj mesecih ujetništva vrnil v domovino, je dveletna hčerka zapretila s prst- kom: ^'Keti, Saba, atu noge rezu!« Toda Martin ni okleval. Ni obu- paval nad življenje. Ob podpori skrbne in pridne ženke, ob pogle- du na otroka, je dobil še močnej- šo vero v življenje. Nikoli ni vi- del le sebe, pred očmi in v srcu je imel družino. Krepko je prijel za delo in si ustvaril topel dom. Se dvajset let je delal v tovarni! Stopala so mu nadomestovale okorne proteze. Šestnajst let se je vozil s kolesom štiri kilometre daleč! Premagoval je skoraj ne- človeški napor: pri vsem tem pa je bil njegov obraz veder in vesel. Družini je bil vedno skrben oče. Med drugo svetovno vojno je bila Jagrova hiša med prvimi za- točišči partizanov — in štiriin- dvajsetletni sin je že leta 1942 kot talec za domovino dal svoje življenje. Prometne nesreče v Pečici pri Podplatu se je smrtno po- nesrečil kolesar Avgust Colnarič, ki je vozil po klancu navzdol s preveliko hi- trostjo, zaradi česar je na zavoju izgubu oblast nad vozilom. Prav tedaj je na- sproti pripyeljal traktorist, ki je vozil pra- vilno -po desni strani. Kolesar je izgubil prisotnost duha in se naravnost zaletel v prednji levi del traktorja. Od zadob- Ijenih poškodb je naslednji dan umrl v celjski bolnišnici. * Na cesti v Šentvidu pri Grobelnem se ie smrtno .ponesrečil voznik kravje vprege Mihael Skale, ki se je vračal pro- ti domu. Voznik je sedel vrh voza ter hotel spraviti živino, ki je tedaj vlekla po levi strani, na desno. Pri izstopu z voza mu je tako nesrečno spodrsnilo, da je padel pod zadnje levo kolo. Poškodbe so bile tako hude. da je kmalu nato umrl. Dne 2. novembra se je v Dobmežu pri Slov. Konjicah smrtno ponesrečil moto- rist Anton Sušnik iz Moravč. Vozil je proti Mariboru in zavozil v konjsko vprego, ki je^ prečkala cesto z desne pro- ti levi. Konjska vprega je bila v nočnem času brez luči. Motorist je obležal mrtev na kraju nezgode, voznik konjske vprege Franc Sovine pa je, kot da se ni nič zgo- dilo, odpeljal proti domu. Organi TNZ so pobeglega voznika kmalu izsledili. v časn od 26. oktobra do 2. novembra jp bil« rojenih 41 dečkov in 3t deklic. Poročili so se: Stanislav Navodnik, vozovni preglednik in Ma- tilda Koštrun, natakarica, oba iz Celja. Janez SaSteršič, šofer iz Ljnbljane in Kristina Selic, kaharica iz Celja. Umrli so: Jožef Koritnik, poklicni ;(asiler iz Sevnice, etar 44 let. Pero Cabrič, oseb. upokojenec iz Zadra, star 72 let. Marko Pevec, šolar iz Celja, star !• let. Lncija Kotošek. gospodinja iz Celja, ■tara 78 let. Marija Kažner, otrok iz Malih Ro- den, 8.tara 5 let. Avguštin Colnarič. delavec iz Crnolice, star 29 let. Cecilija Krnmp, gospodinja ia Celja, stara 89 let Ivan Stropnik niiličirik iv Celja, star 35 let. Franc ing. Lršic, inženir ▼ pok»fn iz Celja, star i2 let. Marija Zupane, go- siMdinja iz Celja, stara 7» let. Leopold .Marov- iek. apoàojenec ic Grii. vtar *2lrt. Leopold Močnik iz Jazbinvrha pri Šentjurju je delal v kamnolomu. Pri de- lu mu je padel velik kamen na glavo. Dobil je težke poškodbe. Pri padcu si je zlomil nogo Alojz Očko iz Huma ob Sotli. Na Mariborski cesti je s kolesom padel Viktor Dolenc iz Celja. Dobil je poškodbo na glavi in roki. Pri Braslovčah pa si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo Ivan Kokovnik iz Ljubljane. Po konjiški občini VITANJCANI SO DOBILI UGODNO AVTOBUSNO ZVEZO S KONJICAMI Vitanjčani so pred kratkim dobili do- kaj ugodno avtobusno zvezo s središčem občine, s Konjicami. Avtobus, ki vozi na progi Slovenj Gradec—Maribor pelje skozi Vitanje zjutraj okoli sedme ure, nazaj pa se vrača sredi popoldneva. Ker 60 vsi uradi in druge občinske ustanove odprte v dopoldanskih urah, je taka po- vezava Vitanja z občinskim središčem res primerna. Konjičani pa so s tem do- bili še eno zvezo z Mariborom. OBCNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V KONJIŠKI OBCINI Sindikalne podružnice na konjiškem področju so te dni že pričele s svojimi letnimi občnimi zbori. Med prvimi je bil v opekarni v Ločah ter je bil dokaj dobro obiskan. Člani sihdikalnega sveta pa so v tem tednu pripravili več sestankov od- bornikov iz podružnic, na katerih .so se pomenili o vseh vprašanjih glede dobrih priprav in izvedbe. V KONJIŠKI obCini Se dva nova SVETA Razen dosedanjih svetov pri ljudskem odboru konjiške občine je predvideno, da bi ustanovili še nekatere nove. Pred- vsem bi prišla v poštev svet za varstvo otroka in družine ter svet za telesno vzgo- jo. Prvi je svoječasno že obstojal, pa se je kasneje združil s svetom za socialno skrbstvo, dočim pa je za telesno vzgojo doslej obstojala le komisija. EPIDEMIJA GRIPE V KONJIŠKEM KONCU Izgleda, da je letošnja epidemija v ko- njiškem koncu šele v preteklem tednu zadala svoj glavni napad. .Z delovnih mest v podjetjih je vsak dan odšlo sredi delovnega časa domov več delavcev, ki se jih je lotila ta bolezen. Nekaj prime- rov je bilo celo težjih, tako da so morali posamezniki iskati pomoči v bolnišnici. RAZŠIRJAJTE PROSVETNO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN« 1ша T torek 12. novembra ob 19. eri redni letni občni zbor Na njem bo podan obračun dela v preteklem letu, sprejet bo načrt dela v novem delovnem letu in izvoljena nova uprava Uvodoma bodo nastopile vse tri glasbene sekcije Prijatelji društva in članstvo vljudno vabljeni! Občni zbor bo zasedal v dvorani bivšega kina »Dom« 8. NOVEMBER — бТЕУ 41 STRAN 7 Kandidati za pol(al Ljudsl(e pravice iz celjsi(ega um Urt>dništvo Ljudske pravice /.e vrsto let po- klanja najboIj.%emu društva Partizan v Sloveniji Iprehodni pokal, obenem pa skupno z republiškim odborom Partizana tudi praktične naj|;rade vsem (istim društvom, ki so se najbolje uveljavila pri svojem delu. Tudi partizanska društva iz celjskega okraja se že vsa leta od ustanovitve te^a tekmovanja spešno borijo z društvi iz ostalih окгајел za ajvišje mesto, vendar doslej jim najvišja tro- feja še ni bila podeljena. Kakšni s« izf^ledi za Irto«? Poflejmo |>o kandidatih! PARTIZAN CELjK (ÍA1ÍKKJK »e evršča -v letošnjem letu po svojem raz^iba- em delu med najboljše v okraju. Ne gre našte- vati njihovih številnih prireditev, nastopov in tekmovanj. Več ali manj se lahko tudi ostala društva ponašajo s takšno dejavnostjo. Kar bi posebej podčrtali, je njihovo prizadevanje za redno sistematično delo, velika skrb za vse ak- tivno članstvo, katerim vzorni vaditeljski kader (14 po številu!) posreduje z najboljšimi pedaRoš- kimi in vzgojnimi prijemi boga-stvo oblik stnlob- ee telesne vadbe. V devetih oddelkih, od naj- mlajših cicibanov pa do mož in žena v zrelih letih, je vključenih preko 250 članstva. Razpon v letih članstva najmlajši 7, najstarejši nad St let nam kaže, da vaditeljski zbor skrbi za vsakega človeka, ki se vključi v društvene vrste. V lastnem društvenem domu iii na telovadišču je mladina našla prijetno razvedrilo, družl>o veselih in zdravih ljudi, ki poživlja slehernega firipndnika društva. To je zdrav in krepak ko- ektiv, ki ima nadvse delaven prebivalstvom svojega kraja in vsemi družbeni- mi organizacijami. Društvo zajema vse družbene »loje v svoj krog in ima množičen značaj. Od ?ee prebivalstva Mozirja je v Partizanu 274 ali 59%. Vadba je pestra, izvaja se po sodobnih na- čelih, skrb za to delo pa je prevzelo 8 prednja- kov in prednjakinj. Tn je že bogata telovadna tradicija, saj so letos najsvečaneje proslavili "5. letnico ustanovitve prvega telovadnega društva. Kar moramo Mozirčanom še posebej šteti v dobro, je njihova skrb za komunalna dela splošnega pomena v njihovem kraju. Tako so pripadniki Partizana opravili v zadnjem letu preko 1^00 prostovoljnih delovnih ur pri raznih društvenih im javnih delih. Poleg številnih tekmovanj in prireditev, ki so dopolnjevala rt^dno društveno vadbo, So v Mozirju poborniki smučarskega in plavalnega športa, ki ga vključujejo v program svojega rednega dela. Razgibana je bila pri njih tudi gospodarska dejavnost, saj imajo že skoraj- da zgotovljen prizidek društvenemu domu, kjer bodo telovadci dobili vse potrebne ostale dru- štvene prostore (garderobe, umivalnice, društve- no pisarno^ sejno sobo. shrambo za rekvizite, stanovanje za hišnika in podobno). Kdo bi na- števal uspehe njihovih telovadcev in telovadk ша prireditvah in nastopih! Preko 10« jih je bilo ■a festivalu v Ljubljani, 14 pa na gymnaestradi v Zagrebu. Ob vseh pomembnih praznikih boš srečal sodelovanje Partizana s posebnimi nastopi in točkami. Tako se vključuje mozirski Partizan v občinsko skupnost in je po svojem delu upo- števana družbena organizacija od oblastnih in političnih občinskih predstavnikov. Kot taka je. ta organizacija deležna tudi vse moralne in ma- terialne podpore v okviru danih občinskih mož- nosti. PARTIZAN ROGA.>5KA SL.ATINA je zaživel šele zadnja leta, največ po zaelngi steklarsite mladine, ki je v tem kraju pobornik zdrave ljudske telesne kulture. Društvo šteje ЗЧб članstva ali 19.5% prebivalstva tega kraja. Kar 8 mladih prednjakov skrbi za redno vadbeno življenje, ki je vsebinsko izredno l>ogato, fizio- loško izdatno in zadovoljuje slehernega mlade- ga človeka. Njihove javne prireditve so nam pokazale sadove načrtnega dela. Na javnem te- lovadnem nastopu je bilo 216 nastopajočih, n« festivalu v Ljubljani t~8, na tekmovanjih v atle- tiki, plavanju, odbojki, smučanju, sankanju, no- gometu in v vajah na orodju pa preko 530! Kdo bi le našteval vse njihove uspehe! Posebej mora- mo podčrtati, da se v društvu udejstvuje vsa steklarska mladina internata steklarske šole, ki najde tu prijetno razvedrilo, sprostitve in novih moči ter pobud za svoje poklicno življenje. Tn ee vzgajajo aktivisti za napredno telesno kultu- ro, najsposobnejši se šolajo nu ustreznih pred- Bjaških tečajih za prednjake in upravičeno lah- ko napišemo, da bo ta mladina na poznejših svo- jih službenih mestih po podjetjih in tovarnah veliki pobudnik in organizator telesne kulture med našim delavstvom. Takšnih ljudi nam danos manjka po tovarnah, da bi lahko uresničili geelo — telesno vzgojo in šport med delavce! Prav zara- di tega moramo biti še posebej veseli velikih uspehov Partizana v Rog. Slatini, ki ga vodijo mladi ljudje, polni energije in volje do dela. Predstavili smo le > »uradne? kandidate za letošnje tekmovanje, saj ostala društva, ki bi bre/. dvom« lahko po«egla т borbo za boljša m€№ta, niso poelala ustreznih poročil. Teč o njih Žalec, Gomilsko, Velenje. Šmarje pri Jelšah in Kozje - pa prihodnjič! NOGOMET BREZ BISTVENIH SPREMEMB Tako lahko napišemo za prvo novembrsko ne- deljo, ko se je zavrtelo VIII. kolo področne VMC in podzvezne lige. Kladivar je po izjavah očivid- cev kar srečno prišel v Ptuju proti Dravi do obeh točk z zmago 2:0 (1:0) z zadetkom Sege in Štora. Junak dneva je bil Bencik, ki je ubranil vrsto nevarnih strelov, med njimi celo kazenske- ga! Ker sta zmagala tudi Rudar in Maribor je pri vrhu ostala situacija nespremenjena ~ Ru- dar, Maribor, Kladivar . . . Celjane čaka v zad- njih treh kolih trdo delo. V nedeljo bomo na Glaziji gledali Slogo iz Čakovca, čez 14 dni pa trboveljskega Rudarja! Kakšen bo izkupiček iz teh tekem . . .? V podzvezni ligi so bili doseženi naslednji re- zultati -- Usnjar : Kovinar — 1:2, Rudar (Vel.) : Bratstvo (Rog.) 1:1. Celje : Proletarec 4:5. Svoboda : Bratstvo (Ur.) 0:2. Sloga : Rudar (Hr.) 5:1 in Olimp : Brežice 1:2. Nogometaši Celja so tesno premagali na Skalni kleti Proletarca iz Zagorja in si s to zmago močno popravili položaj na tabeli. Olimp je na svojih tleh po nadmočni igri nesrečno izgubil s tesnim rezultatom proti vodilnemu moštvu na tabeli. Storjani so bili zmagoviti v Šoštanju, dočim so se Velenjčani na domačih tleh morali zadovoljiti z delitvijo točk 7. Rogatčani. Nič kaj ne moremo biti zadovoljni z razvrstitvijo društev iz celjskega okraja. Se vedno so vsa moštva kompaktno v spodnji hiši - na ". mestu Olimp, za njim pa Celje, Usnjar. Kovinur, Rudar (Vel.) in Bratstvo (Rog,). Na vrhn lestvice so še vedno Brežice! V II. podzvez- ni ligi je B moštvo Olimpa igralo 1:1 z Radečami, Konjice doma 5:5 z B moštvom Rudarja (Tr.). Edinstvo z Rogaške Slatine je premagalo Senovo 4:1, Svoboda (Kisovec) pa Krško s 5:1. V zaostan- ku je kljub zadnjemu kolu še 5 tekem. To nedeljo je bilo zaključeno mladinsko prven- stvo celjske skapiae. Celje je premagalo Olimp s 5:2 (2:1V Vrstni red: 1. Kladivar. 2. Celje. 5. Rudar. Velenje, 4. Usnjar, 5. Olimp in 6. Kovi- nar. Preseneča slab plasma mladine Olimpa, ki je bila v letošnjem letu finalist na prvenstvu mladinskih moštev LRS. Kladivar Je brez poraza osvojil naslov jesenskega prvaka (10 točk in z razliko v golih 4i:l), od 2. do 4. mesta pa imajo vsa moštva po i točk in jih razvršča v tabeli le razlika v golihi HOKEJ NA TRAVI HDK CELJE DRUGI V SLOVENIJI Nedeljsko repabliško prvenstvo v kokejn na travi ni Celjanom firineslo pričakovanega uspe- ha. Letos so se morali zadovoljiti z drugim me- stom! Rezultati — Murska Sobota : Celje 1:1, Celje : Senovo 0:0 in Celje : Maribor 5:0! Naj- boljša v vrstah Celja sta bila Jelenko in Nikolič. Naslov prvaka je oavojila Murska Sobota. KEGLJANJE KEGLJACI BETONA - PRVAKI SLOVENIJE Republiško ke^Ijaško prvenstvo moških ekip v borbenih partijah, na katerem je sodelovalo preko 20 slovenskih ekip, je v letošnjem letu osvojila ekipa Betona! To je vsekakor velike presenečenje, saj so Celjani pustili za seboj Je- senice, Ljubljano. Triglav, Poitarja. Branik. Gradiš itd. ATLETIKA VAZIC V BUDIMPE.ST! Važič Simo, ki je v nedeljo postavil še nov slovenski rekord na 2006 m s 5:16.5 (za 9 sekund boljši od prejšnjega!), je te dni odpotoval s svo- jim trenerjem tov. Hancem v Budimpešto, kjer bo nastopil v uličnem teku na progi preko 5000 m. Upajmo, da se bo v družl)i z izbranimi raadžar- ■kimi atleti dobro uveljavil, saj je ob /akljnčkn atletske sezone še vedno v odlični formi. ATLETI ŠE NASTOPAJO NA STEZI Atleti in atletinje Kladivarja se kar ne morejo posloviti od letošnje atletske se7x>ne. Ugodno vreme_ jim daje prilike, da se med seboj še pe- merjajo v različnih panogah. Kopitar Jože je bil blizu slovenskega rekorda v metu kopja (66.54 metrov), Brodnik Jože je postavil osebni rekord v metu krogle (13.41 m), prav dobri pa so bili ie Peterka v metu diska (45.01), Silanovu na 60 m (8.0), Rcčnikova v skoku v daljino ('>.04) in Caj- hen v skoku v daljino (6.00). CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG J — POSTNI PRE- DAL 12S — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-22 — TRKOCi RA- ČUN 62в-3§5-Т-1-2вв PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA SM DIN, POL- LETNA 2St DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TlSJt CELJSKA TISKARNA T CflLJU Okrajni ljudski odbor Celje Svet za idravstT* Komisija za borbo proti polionúelitÍAU RAZGLAS o zaečitneao cepljenju proti poliomielitisn — otroški ohromelosti V celjskem okraju se bo pričelo zaščitno cepljenje proti polio- mielitisu s Salkovim cepivom 10. novembra 1957. K cepljenju je treba pripeljati vse otroke rojene v letih 1951, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956 ter v januarju, februarju in marcu 1957. Popolno cepljenje proti poliomielitisu se sestoji iz treh injek- cij. Prvo cepljenje bo opravljeno v novembru 1957, drugo v prvi polovici decembra 1957, tretje pa v prvi polovici junija 1958, Občinski ljudski odbori so določili kraj, dan in uro cepljenja za poedúia področja svoje občine. Ti podatki bodo objavljeni na krajevno običajen način. Razen tega bodo otroci vabljeni k vsakemu cepljenju posebej, vsak s posebnim vabilom. Stroški za cepljenje bodo znašali 600 din. Starši lahko plačajo celotno cepljenje vnaprej ali pa ob prvem in drugem cepljenju po 300 din. Predsednik Predsednik sveta za zdravstvo komisije za borbo proti poliomielitisu Dr. Ivan Kopač s. r. Dr. Janko Leenlčar s. r. GradiMMie vedstv« »GRADIŠ« Crije, Ljabljamsk« ee«ta 24 r a e p i e u j • DELOVNO MESTO ADMimSTKATORKE Pogoji; znanje strojepisja po diktatu, sestavljanje za- pMtnikoY. — Nastop službe iakoi. — Plača po dogovoru. Ponudbe iprejemamo do 15. novembra 1Ö57. КОШвЈЈА ZA IMHNOYANJE ОШВКТХЖЈЖТ PRI ObLO CELJE razpisuje MiMt« POSLOVODJE špecerijske treevim« »Pri turistu« Celje Poboji: vieokokvaJifíciran trgovski delavec. — Ponudbe z življenje- pieo« in opisom kvalifikacij ter doeedanjdi zapoeliter je poslati na tajniÉWo ob LO Celje do 2«. 11. I§i7 NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Ob 14.50 na Glaziji — SLOGA (Čakovec) : KLADIVAR Drobne iz našiln krajev ■LBKTRIKA BO PREGNALA ZAOSTALOST Prebivalcem v okolici Spitaliča (vas Stare Slemene z vsemi bližnjimi naselji) se je končno le uresničila dolgoletna želja: zasvetila jim je električna luč. Dobra tri leta je trajalo od časa, ko so pričeli s prvimi deli. Takrat je bil zače- tek kar dober, vendar so po prvih začet- nih delih morali z delom nekaj časa pre- kiniti. Dokaj uspešno je bilo za njih le- tošnje leto, kjer so prebivalci sami poka- zali zelo mnogo dobre volje, saj so po- magali z delom, vožnjami, materialom in denarjem. Poleg glavnega voda so le- tos napeljali okoli 16 km lokalnega omrežja. Večina naselij špitalskega kota ima že sedaj električno luč, dočim bodo ostala dela končali do 29. novembra, Ži- ca je že naročena, tako da bodo potrebna le še montažna dela. Delo pri nai)eljavi lokalnega omrežja je bilo dokaj težavno, saj so morali precej jam za drogove za- radi kamenitega terena izstreliti. Elektrika bo ta kraj približala ostale- mu svetu. 2e sedaj, po kratkem času, od- kar lahko svetijo, so si posamezniki na- bavili 10 radijskih sprejemnikov, pa tudi ostali pravijo, da si jih bodo nabavili čimprej. To bo torej eno najboljših sred- stev, da se iz tega kota konjiške občine prežene zaostalost. KDOR JE S TRGATVIJO GROZDJA POČAKAL, JE NA BOLJŠEM Letošnja izredno lepa in topla jesen je bila več kot naklonjena tistim vino- gradnikom, ki so čakali s trgatvijo grozdja do druge polovice oktobra. Ko- njiško državno fKDsestvo, ki ima v Skal- cah lepo število vinogradniških nasadov, šele te dni zaključuje trgatev. Grozdje je v tem času mnogo pridobilo na kvali- teti ter bodo seveda tudi vino boljše in dražje prodali. V OPEKARNI LOCE LETOS VEC OPEKE KOT LANI V opekami Loče pri Poljčanah so le- tošnje leto proizvedli precej več opeke kot pretekla leta, pri čemer jim je poma- gal novi etroj, montiran letos v maju. Tudi tu se lepa jesen mnogo pozna, saj so lahko surovo opeko izdelovali do kon- ca oktobra, kar je le redkokdaj. To pa je seveda ugodno za kupce, ki jih je ved- no več ter skoraj na vsako opeko posebej čakajo, da pride iz peči. L. V. PLANINSKO DRUŠTVO LUCE PD Luče je po svoji formalni ustano- vitvi eno najmlajših planinskih dru- štev med devetdesetimi, ki jih združu- je Planinska zveza Slovenije, po svoji delavnosti pa prekaša marsikatero sta- rejše društvo. Preteklo soboto je društvo imelo slav- nostno sejo v svoji koči na Loki pod Raduho. Koča je bila prej last Gozd- nega gospodarstva, leta 1951 do leta 1954 jo je upravljalo Planinsko društvo Celje, nakar jo je prevzelo PD Solča- va, nato pa lučko društvo. V dveh letih je to društvo kočo preuredilo in obno- vilo. Društvo je v ta dela vložilo 700 tisoč dinarjev, ki jih je dobilo deloma od Planinske zveze Slovenije in od drugih dobrotnikov, ki so razumeli pla- ninsko turistični pomen te planin- ske postojanke. O vsem tem je na slavnostni seji govoril agilni predsednik PD Luče, tov. Peter Jež. Seje so se udeležili tudi pred- sednik OZZ v Celju, tov. Lubej, pod- predsednik OZZ, tov. Jera j, predsednik mozirske občine tov. Zupan in drugi. BOLNIČARJI S ŠEMPETRA PRI GORICI OBISKALI ZDRAVSTVENE USTANOVE V OKRAJU CELJE Gojenci šole za bolničarje >Ivana Ro- ba« iz Semp>etra pri Gorici so se pod vod- stvom upravnika šole tov. Subica in okrajnega zdravnika dr. Rota dva dni mudili na obisku v celjskem okraju. Med drugim so obiskali naša zdravilišča, kot: Dobrno, Topolšico, Laško in Novo Celje ter nekatere obratne ambulante v raznih podjetjih in celjsko bolnišnico, POSLEDICE POPLAVE V vojniSki obCini se Se OBČUTIJO v vojniški občini so še sedaj obču- tijo v kmetijstvu posledice katastrofal- ne poplave iz leta 1954. Ponekod je voda uničila do 50 odstotkov plodne zemlje. Zato je ta teden občinski ljud- ski odbor sklical posebno komisijo, ki bo izvedla preklasifikacijo posameznih površin, s čimer bo omogočena pra- vilnejša odmera davkov. KOMISIJA ZA IMENOVANJE PEI ObLO CBLJE na podlagi člena 95 statuta razpisuje tlelovBo mesto REFERENTA za odmero v upravi za dohodke Pogoji: ustrezna popolna srednja šola, strokovni izpit in najmsuij 5 let dohodarstvene službe, — Splošni pogoji po zakonu o državnih uslužbencih, — Plača po uredbi in dopolnilna plača. — FV>nudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zapoelitev je poslati na taj- ništvo ObLO Celje do 15. 11. 1957. NATEČAJ AD Kladivar Celje razpisuje natečaj za od- dajo gostišča »Kladivar« najboljšemu kolektivu oz. ponudniku za leto 1958. Pismene prijave je treba vložiti najkasneje do 1. decembra 1957 na naslov: Atletsko društvo Kladivar Celje, poštni predal 74. Vsa pojasnila dobijo interesenti v društvenih prostorih. AD Kladivar »VESELI VECERc V CELJU združenja jazz glasbenikov iz Maribora, ki je zaradi tehničnih ovir dne 3. XI. 1957 odpadel, bo v nedeljo dne 10. XI. 1957 v dvorani Svobode v Celju (bivši kino Dom) ob 18. in 20. uri. Istega dne ob 15. uri pa bo predstava v Zagradu. CELJSKA MESTNA HRANILNICA obvešča, da so spet na razpolago otroški hra- nilniki. Celjska mestna hranilnica Celje RESTAVRACIJA STARI GRAD REDNO POSLUJE Na številna vprašanja sporočamo, da restavr*; cija Stari grad redno posluje in bo odprta tudi pozimi. Istočasno obveščamo, da so vsako soboto in nedeljo na razpolago odlične domače riževe klobase in krvavice. Olepševalno in turistično društvo Celje ZAHVALJUJEM se kolektivu »Slovenija vino<. podružnica Celje, za prejemanje deleža pri de- litvi' Hobdčka in za iskreno tovarištvo, ki mi ga kolektiv s tem izkaizuje, kljub temu, da sem že dalj časa v bolniškem stanju. Anton JavornLk, Topolščica GRE.M za gospodinjsko pmuočnico lahko tudi 8 ur dnevno. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO trgovskega pomočnika za posloval- nico v Ljubečni. KZ — Ljubeôna. POUCUJE.M klavirsko harmoniko po priznana Marchtrenkerjevi metodi. Kovai, Celje, Tehar- ska 4r>. i;POKOJENKA bi šla kot pomoč v gospodinjstvu (lahko tudi k otrokom) za 8 ur dnevno, Inter»- senti naj javijo svoj naslov v upravo lista, SPREJMEM honorarno knjigovodsko zaposliteT. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme za 8 ur dnevno dvočlanska družina. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno lepo lončeno peč, 200-kilsko vago, 200-lit. petrolejski rezervoar, 2 furnirani postelji. V[)rašati od 14.—15. ure pri Krušii, Stanetova 2/II nadstropje. PRODAMO vseljivo trosobno stanovanje v sre- dišču Celja Ln komfortno štirisobno stanovanje. Vprašati v upravi pod »Vseljivo«. PRODAM majhno posestvo. Breznik Ana, Celje, Lopata 4. PRODAM horov gozd (1 ha, blizu glavne cesto v k. o. Ojstriška vas). Informacije pri Brišnik Fr., Cesta na grad 9. PRODAM dobro ohranjen okvir za kauč. Na- slov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam hiSo v vrtom v okolici Celja. Polule 36. Celje. PRODAM ugodno dvostanovanjsko hišo. Naslov v upravi lista. PRODAMO dobro ohranjen pisalni stroj »OLI- VETTI« model 40, po zelo ugodnd ceni. Restav- racija »Pošta«, Celje. PRODAM ugodno posestvo 22 ha, vseh kultur. (Od tega 8 ha doraslega gozda). Ohranjeno poslopje,, električna luč. Son Ivan, Smohor 13, p. Laško. PRODAM motorno kolo »Triiunph« 250 ccm. Vprašati: Celje, Maribonska 1 »Tapetništvo«, KUPIM malo posestvo (smer Celje—Vojnik), Na- slov v upravi lista. SAMSKI uslužbenec (natakar) išče opremljeno sobo. Naslov v upravi liista. NUJNO iščem opremljeno sobo. Ponudbe na Ve- terinarski zavod Celje — Lava. MOŠKO kolo zelene barve, brez znamke, števil- ka okvirja lil21499 se nahaja na postaji LM 1. Lastniik naj ga dvigne! NEDELJA, le. novembra 12,10 Pogovor z državljani 12,20 ' Za naše podeželje 15,00 Prenos sporeda RL 14,00 Želeli ste — poslušajte! 15,00—23,00 Prenos sporede RL PONEDELJEK. 11. novembra 14,3> Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Pojeta moški in ženski zhor Svobode Liboje p. v. A. Cererja 17,35 .<^portniki o športu ■ t7,45 Zabavna glasba, vmes reklame in »bjave TOREK, 12. novembra 14,35 Želeli .ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmee oòjave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Spored lahke orkestralne glasbe 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objavo SREDA, 13, novembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasna, vmee objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Pojo mladinski pevski zbori 17,35 »V senci pohorskih gozdov« — reportaža 17.45 Zabavna glasba, vmee reklama in objavo ČETRTEK, 14. novembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vrne« objav« 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Operetna glasba 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objavo PETEK, 15, novembre 14.35 Želeli ste - poslnšajtel 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Poje Komorni moški zbor p, v, prof, Egon« Kuneja 17,35 To bo zanimalo tadi va« . , , 17,45 Zabavna glasba, vmee reklame in objavo SOBOTA, 1*. novembra 14,35 Želeli ste - poelašajtol 14,50 Zabavna glaeita, vmeo objave 15,00 Preno« sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Zabavna gla«ba, vmos rokUmo hi okfAV* 17.25 Za vsakofar aokai SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 9. nov, 1957 ob 20 - Maksim Gorki: So- vražniki Premiera — Slavnostna predstava v čast 40-obletnice oktobrske revolucije — pre- mierski abonma in izven Nedelja, 10, nov. 1957 ob 10 — Dnevnik Ane Frankove nedeljski dopoldanski abonma in izven ob 15,30 — Maksim Gorki: Sovražniki - nedelj- ski popoldanski abonma in izven Ponedeljek, 11, nov, 1957 ob 19.30 - Maksim Gor- ki: Sovražniki — Gostovanje v Velenju Torek, 12, nov, ob 15. 30^ — Maksim Gorki: So- vražniki " II, srednješolski abonma in izvem ob 20 — Maksim Gorki: Sovražniki — torkov abonma in izven Sreda, 13. nov, ob 1*. — Maksim Gorki: Sovraž- niki — III. srednješolski abonma in izven Četrtek, 14. nov. ob 20 — Mak.sim Gorki: Sovrai- niki — četrtkov abonma in izven Petek, 15. nov. ob 15.30 - Maksim Gorki: Sovrai- niki — I. srednješolski al>onma in izven ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Gostovanje v Laškem. Sobota, 16. nov, ob 20 — Maksim Gorki: Sovraž- niki — sobotni abonma in izven Nedelja, 17, nov. ob 10 — Maksim Gorki: Sovraž- niki — nedeljski dopoldanski abonma in izven ob 15,50 — Dnevnik Ane Frankove Izven KINO UNION, CELJE Od t. do 10. XI. 1957. »Napadalci«, ameriški barv- ni film Od 11. do 13. XI, 1957, »Veliki poziv«, maki film Od 14, do 18, XI, 1957. »Dekle z reke«, italijaneki fUm KINO METROPOL, CELJE Od 9. do 12. XI, 195?, »Mediikanec«. moki barvni film Od 13. do U. II. 1957, »»koda, da si takšaa«, italijaneki film Od i?, àm M, XI. 195?. »Vrata pokla«. jmpwki Wvai fite Vsemirskie , ladje SO ZAPLULE Človeški duh ne pozna meja. Vedno bi rad nekaj novega odkril, nekaj no- vega spoznal. Kolumba je vleklo čez ocean v Novi svet, drzni pomorščaki so prekrižarili vsa morja, polarni razisko- valci osvojili severni in južni tečaj, Hil- lary in Tensing sta razbila legendo o nepremagljivosti najvišje gore sveta. Kje so meje, so se spraševali ljudje. Na svetu jih je res ostalo bolj malo, to- da... S tem »toda« se spet vse začne. Clo-' vek ne bi bil človek, če bi se zadovoljil samo z »-romantičnim« opazovanjem lu- ne in zvezd. Hoče jih videti od blizu, osvojiti. Želja pa še ni vse. Kakor otroci smo bili, ki skozi zaklenjena steklena vrata opazujejo prekrasen vrt, pa ne moremo ugotoviti niti vonja rož. Zdaj pa so se vrata odprla, le za malo sicer, toda dovolj za začetek. Na pot okoli zemlje je poletel prvi umetni satelit. Pred nekaj dnevi (komaj da smo se ovedli tega) je velikanska raketa pone- sla drugi satelit po vrsti na višino 1.500 kilometrov. Že res, da je drugi »sputnik« šetkrat težji od prvega in leti skoraj še enkrat više, toda to mu ne bi dajalo tako velikega pomena kot to, da nosi s sabo prvega vsemirskega potnika — psa Laj ko (prve vesti o imenu psa so bile napačne). Zaenkrat se sovjetski »opazovalec« v vsemirju dobro drži in upajo, da se bo živ vrnil na zemljo. To pa bi pomenilo, da se bodo tudi prvi ljudje kmalu upali stopiti na tajin- stvena vsemirska pota. Luna vabi... Kaj pravzaprav je na oni strani, ki je človeško oko doslej še ni videlo? Življenje? Pustinja? Po najnovejših poročilih ni več daleč čas, ko bomo dobili odgovor na to vpra- šanje. Obstojata dva načrta za polet na luno. Po prvem naj bi vsemirska raketa obkrožila luno in nam s pomočjo tele- vizije posredovala podobo neznanega sveta ali pa se s posnetki vrnila na zemljo. Pripomniti je treba, da je so- dobna tehika že toliko napredovala, da je pri vsem tem resen problem v res- nici samo povratek, kajti raketa bi se zaradi velikega trenja ob vstopu v naše ozračje vžgala. Zaenkrat še ne pozna- mo kovine ali kakšne druge snovi, ki bi bila odporna proti temu. Drug načrt je zanimiv in, vsaj zdi se tako, laže izvedljiv. Posebna raketa (še najbolj podobna večmotornemu orja- škemu reakcijskemu letalu) bi ponesla drugo manjšo raketo (pravzaprav celo družino raket, ki bi izstreljevale druga drugo). Zadnja, najmanjša, bi priletela na luno. (Glej slike in komentar pod njimi.) Model orjaškega sovjetskega raketnega aviona. Tam, kjer je mesto za kabino, je vdelana medplanetarna raketa, se- stavljençi iz treh delov. Avion bo pone- sel raketo izven območja naše atmos- fere, tam pa bo ta sama nadaljevala pot, tako, da bo vedno zadnji, večji del na določeni višini izstrelil prednjega. Na luno bo priletel samo prvi del rakete. Raketa je pristala! Oprla se je na štiri noge, nato pa položila v vodoravno lego. Pokrov je odpadel, prednji del pa se je odvil in odkril odprtino, skozi katero že prihaja miniaturni »tank«. Tank se že prevaža po čudoviti pokra- jini neznanega sveta. Njegovo pot mu določajo z zemlje. S pomočjo televizije nam bo posredoval posnetke z nebesne- ga telesa in nam pomagal izpopolniti predstavo o največjem »naravnem« Zemljinem satelitu. Je to sen? Zaenkrat še, toda kmalu bo postal resnica. Eskimski pes Lajka — najbolj popularna »osebnost« te dni. Kako ne, saj je prvi vsemirski potnik. Srečno pot! Zaenkrat so to še samo načrti, to- da... Kje so meje človeškega duha? Pred štiridesetimi leti je bila Rusija po- polnoma uničena, brez industrije, brez vsega. Zdaj, po tolikih letih socialistič- nega razvoja pa so sile dvesto milijonov delovnih ljudi že tako močne, da so prevzele vodstvo v novo obdobje člo- veštva — dobo vsemirskih poletov. FILMSKI BAROMETER VELIKI MANEVRI Naša pričakovanja so se izpolnila. Film je mojstrovina. Vse je tako pre- prosto, jasno, nevsiljivo, izdelano z ve- likim okusom in bleščečo duhovitostjo. Sijajno! OVERLAND PACIFIK Mestoma zelo efektno délo. Mojstro- vina? Ne! Dovolite, da vse ostalo povem z ogla- som: Ljubitelji pretepov, vabljeni. Za glavnega junaka se ne bojte, kljub šte- vilnim ranam je na koncu še vedno to- liko pri moči, da odpelje svojo izvoljen-' ko v bodočnost. ¡ TUJA ZEMLJA ; Vredno ogleda. Posebno močni so in-¡ timni prizori. i SLOVENSKA BESEDA Svobodna si danes, slovenska beseda, iv, čiovek 7inA ljubi te z vso močjo, a vendar le redkokdaj te zagleda v napisih na filmu — zakaj tako Saj morala biti enakovredna bi tudi na platnu kakor povsod! Dovolj si čista, spodobna in čedna, čemu bi se torej skrivala v kot? Slovenci dajemo radi vstopnino, milijoni od nas do podjetij teko. Zato pa želimo, da tudi v kino vsa vrata se naši besedi odpró. PREKUPČEVALCEV A PESEM Moj poklic ni kaj naporen in potujem z avtom rad. Nos mi kajpak je izboren, kadar hodim kupčevat. Med proizvodnjo in potrošnjo tvorim stalno, trdno vez, a pri tem si bašem mošnjo s suficitom, to je res. Ni poceni ta veriga, ki po njej polzi blago, saj pri tem se vrednost dviga tudi za procentov sto. Včasih me potrošnik zmerja, da odveč sem in škodljiv, mojo smrt celo kdaj terja, toda jaz sem trdoživ. Mirno mu pokažem osle, vzdihovanj njegovih sit: Meni pusti moje posle, sam pa pojdi se solit! MICKINA METLA Metla, oj metlica urno šviga v Mickinih mladih in prožnih rokah. S tal pa do sten in stropa se dviga širom gostilne dušljivi prah. — Micka, nikar ne zavijaj v oblake gostov svojih, ki tu se gnetó, pa imajo navade take, da pri tebi jedo in pijó! Glej, že golaže prah jim pokriva, vliva se v vino, pljuča polni! Bodi torej tako ljubeznjiva, metlo ustavi in malo počij! — Pač pometam, ker ljubim snago, Micka se mi nasmeje v obraz. — Ce pa moja skrb vam je v zgago, primite se za nos tačas! Prej pa še golaž hitro pojejte, гппо izpijte pa kar na mah in strahu preveč ne imejte! Vsi nekoč bomo tudi prah! Prizor iz jugoslovanskega filma »Tuja zemlja', ki so ga te dni predvajali v Celju. Film je nenavaden za našo film- sko industrijo, ker opisuje narodnoosvo- bodilno borbo s povsem drugimi očmi, z doživljanjem sedmorice italijanskih vojakov, ki po kapitulaciji beže proti Jadranskemu morju, da bi ušli partiza- nom, Nemcem in vsem vojskam, ki se bore v tej »prekleti tuji deželi«, da bi čimprej prišli domov, v Italijo. Čeprav je film izdelalo bosansko pod- jetje »Bosna-film«, imamo Slovenci pri njem veliko besede. Režiser je Jože Ga- le, glasbo je napisal Bojan Adamič, sne- malec — Ivan Marinček, v eni izmed glavnih vlog pa nastopa Stane Poto- kar (Kalabrež). »Tuja zemlja« je režijsko in igralsko dognano delo in ga lahko upravičeno prištevamo med boljše domače filme. Zelo dober je sc^arij M. Stojilkoviča. Sofija Loren v glavni vlogi filma A »Dekle z reke«. Љ$пп" vprašanja in ,,resnr odgovori! Ne vem zakaj ne objavite moje pe- smice, ki sem Vam jo poslal, saj ven- dar v vsaki številki objavljate vabilo »Oglašuj v Celjskem tedniku«. Z. I. Veste, čakali smo, kdaj nam boste poslali denar za »oglas«. Sicer se nam je čudno zdelo, da bomo objavili tak poetski »inserat«, ko ste nam s pesr»ij» vred servirali tisto naše vabilo зa^ oglas. Ko boste razlikovali prispevek kakršne koli vrste od reklamnega ogla- sa, se bomo pogovarjali naprej. Zanima me, da niste objavili izida ob- činskih volitev. Ljudje bi radi vedeli,, kdo je izvoljen. Čudno se mi zdi, da niste objavili imen kandidatov, saj mnogo ljudi niti ni vedelo kdo kandidi- ra v njihovi enoti. J. R. Nimamo namena podpirati lenobe. Res. lenobe. Kajti kdor je tako len, da ni šel na zbor volivcev in da ni pie- bral povsod razobešen razglas kandida- tur, tega tudi verjetno ne zanima, kdo je izvoljen ... Celjski slikarji so priredili loterijo slik. Imam rad umetnost, toda vsaka stvar mi ni všeč. Kaj ne bi bilo bolje, če bi izžrebanci lahko izbrali slike, re- cimo bile bi tudi po denarni vrednosti razdeljene v stopnje kot izžrebane šte- vilke? J. V. Hm, kočljiva stvar. Kdo pa naj aa- upa danes v izostrene okuse ljubiteljev umetnosti. Verjetno bo žreb nadome- stil to pomanjkanje ... Pas neurejene fasade nad trgovino »Varteks« v Celju je bil celo slikan v Celjskem tedniku. In vendar niso nič uredili. Kaj ste vrgli puško v koruao? Res smo jo. Zdaj ste vi na vrsti... Kaj pravite, čemu zjutraj ne vozi avtobus na lokalni progi Celje—Laško —Rimske Toplice in nazaj? B. Z. Zaradi tehničnih ovir, ki jih mi ne poznamo. Zakaj stranišča v celjskih restavra- njah niso opremljena z brisačami, mi- lom in podobnimi prepotrebnimi ma- lenkostmi? Z. Z. V to zvrst gostinske politike še ni- sem imel prilike vtikati nosu. DROBNE ZANIMIVOSTI Ko astronomi odkrivajo novo nebesno telo, mu najprej izračunajo točno pot kroženja in ga krstijo. Tudi naši astro- nomi so odigrali veliko vlogo pri spo- znavanju vsemirja. Milorad Protič iz Beograda je sam odkril tri planetoide in jih imenoval: »Tito«, »Beograd«, »No- va Jugoslavija«. Ameriški smisel za trgovino je це- uničljiv. Ob izstrelitvi prvega umetnega satelita so se že pojavile reklame: Bo- dite dostojni interplanetarne ere in ku- pite daljnogled za 20 dolarjev, s ka- terim boste lahko opazovali Sputnika. Nek komponist pa je takoj napisal spremljavo za jazz komad: Bodi moja baby — mesec, bodi moj satelit! • Angleško združenje za zaščito živali je dostavilo sovjetski ambasadi »noto«, v kateri protestira proti uporabi živali za polete v vesoljstvo. Po vsem videzu v Angliji ne poznajo n. pr. tudi Zdru- ženja za zaščito Egipčanov in drugih Arabcev. JAPONCI GRADIJO NAJDALJŠI PRODOR NA SVETU V začetku prihodnjega leta bodo zače- li kopati predor med mestoma Minakami m Kusava na japonskem otoku Hoido. Projektirani predor bo dolg 21 km in bo najdaljši na svetu. Doslej ima svetovni rekord v dolžini predor Sinmplon, ki je dolg 19.8 km. NOV SVEDER ZA ZOBE Na razstavi medicinskih instrumentov v Rimu so prikazali nov sveder za zobe, ki je mnogo hitrejši od svedrov, ki se danes uporabljajo. Stisnjeni zrak obrača turbino v glavi svedra. Obračanje turbi- ne se prenaša na iglo za vrtanje z brzino od 250 do 300 tisoč obratov v minuti. Sve- ' der, ki ga zobozdravniki uporabljajo, I ima navadno 6 tisoč obratov, najsodob- ' nejši pa 17 do 20 tisoč obratov v minuti. ' V glavi svedra so 4 male odprtine. Tri I služijo za odvajanje zraka, četrta pa t za brizganje vode, ki hladi vrh svedra in ¡ zob. Strokovnjaki so mnenja, da se bodo , na ta način zmanjšale bolečine pri pa- » cientu. ŽABE — ŽRTVE RADIOAKTIVNOSTI V veliki jami, v katero se zlivajo od- padki amsterdamskega inštituta za atomsko energijo, so odkrili žabe, ki so bile čudno deformirane. Med njimi je bi- lo več primerkov s 6 nogami, druge so imele samo po tri normalne noge brez prstov, medtem ko so nekatere imele na- mesto krakov po 15 do 20 prstov. Čeprav je analiza pokazala, da voda v jami vsebuje samo toliko radioaktivnosti, ki odgovarja še nenevarni dozi, so stro- kovnjaki mnenja, da je deformacija žab posledica radioaktivnosti izžarevanja. HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK JE DOBIL TEKMECA »Tajinstveni snežni človek«, ki se, ka- kor mnogi verujejo, potika na Himalaji, je dobil dostojnega tekmeca: »tajinstve- no morsko bitje«, ki živi na dnu Oceana. Neki angleški znanstvenik je namreč od- kril s pomočjo specialne kamere za glo- binsko snemanje tajinstvene odtise nog. Fotografirane stopinje stopala so tako dolge in široke, da ne pripadajo nobeni doslej znani živalski vrsti. »Rada bi govorila z direktorjem.« »Ga ni«. »Kaj? Saj sem vendar njegova žena!« »Tako pravijo vse«. ROCNE TORBICE ZA MOSKE Kot »poslednji krik« moške mode so nedavno v Parizu razstavili posebne ročne torbice za »gospode«. Te torbice so izdelane kot ženske, le da imajo nekoliko drugačno obliko in se nosijo pod roko ali imajo držaj. Nekateri pariški krojači so takoj osvojili to noviteto in začeli iz- delovati moško obleko brez žepov. Ce bo ta moda prodrla bodo moški v bodoče nosili robec, pipo, cigarete, ključe, de- narnico in ostale drobnarije, s katerimi sedaj polnijo žei>e, v ročni torbici. OTOK JE IZGINIL Zaradi močne vulkanske erupcije se je potopil v morje neki otok v vodah blizu Indonezije. Po besedah pilota ne- kega angleškega potniškega letala, ki je to nesrečo gledal z višine 6 tisoč metrov, je to verjetno 3 km dolg otok Gilibanta. PEGE NA SONCU SO ZAUSTAVILE BRZOVLAK Močne magnetske burje, ki zadnji čas besnijo na površini Sonca so zaustavile za polnih dvajset minut brzo vlak na pro- gi Stockholm—Geteborg. Te magnetske burje so povzročile okvare na daljinskih avtomatskih signalnih napravah ter »spustile« znak za zaustavljanje vlaka. ßARVNA TELEVIZIJA V SOVJETSKI ZVEZI Po neki vesti moskovskega radia bodo sovjetske televizijske postaje začele 1960. leta prenašati prve televizijske progra- me v barvi. V vesti je tudi rečeno, da v Sovjetski zvezi vsako leto izdelajo 4 mi- lijone radijskih in televizijskih sprejem- nikov. LUNA IN TELEVIZIJA Ameriški strokovnjaki za televizijo nameravajo izkoristiti Luno kot pomož- no ojačevalno »postajo«. S pomočjo po- sebne antene bodo televizijske žarke po- šiljali v ozkem snopu na Luno, kjer se bodo odbili od njene površine in razpr- šili nazaj na Zemljo. Tako bodo dosegli veliko povečanje »dometa« televizijske postaje, saj bo široki snop odbitih valov lahko pokril en kontinent. ELEKTRONSKI SVEDER LAHKO PREVRTA TUDI DIAMANTE Nemški iznajditelj Heinz Steigerwald je nedavno patentiral sveder, ki vrta jeklo, kamen pa celo diamante. Jedro svedra predstavlja elektronski »top«, ka- terega snop se usmeri v eno točko ali po- vršino, ki jo je treba izvrtati s pomočjo elektromagneta. V nekaj sekundah elek- tronski snop prebije ploščo porcelana, molibdena ali katerikoli drugi odporni material, kot n. pr. diamante. VIŠJI OD EIFELOVEGA STOLPA Okoli 100 metrov višji od Eifelovega stolpa, pa vendar petkrat lažji, bo tele- vizijski stolp, ki ga po načrtih sovjteskih inženirjev gradijo v Pekingu. Stolp bo visok okoli 400 metrov.