29. številka. Ljubljana, v torek 5. februvarja. XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan ivefier, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st rijak o-oge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSt v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Italija, prijateljica Avstriji od danes do jutri.
Tržaška „EdinoBta je prepovedala slovenskima dnevnikoma razpravljati občna politična vprašanja ; v Bvojej milosti dovolila jima je le k večemu Članke, ki pojasuujejo razmere mej Avstrijo in Italijo! Ker se ravno s temi razmerami pečajo sledeče vrstice, nadejamo se, da bodo tudi pred nje ostrim sodiščem našle vsaj nekaj milosti.
Železni kancelar v Berolinu je sebi, Nemcem na korist zavezal Avstrijo z nemškim cesarstvom; v isti namen je tej zavezi pridobil italijansko kraljestvo. Koliko se mu je isto posrečilo s Španijo, povedati se Bedaj pač ne more. Da se Nemčija (prav za prav Prusija) in Italija mej Beboj prijaznite in zavezujete, je pat popolnem ua-ravno. Obe državi ste se ustanovili na podlagi istega političnega načel«, na podlagi narodne skupnosti. To načelo, narodnost, ohranjuje tudi obe državi. Naše cesarstvo pa je v teku stoletij vzraslo na podlagi zgodovinskega in mejnarodnega prava, ki v rfiznih točkah, še bolj pa v raznih razmerah očitno kljubuje narodnostnemu načelu. Zato je vsaka taka zaveza mej toliko različnimi državami zelo nestanovitna, kaj minljiva. Sedanji govori nemških voditeljev liberalne levice v državnem zboru so v debati o Wurmbrandovem in Herbstovem nasvetu znova očitno spričali, da da nemška vlada zunaj v „reicbu" nas sedaj gladi, ker potrebuje Avstrijo zoper svoje Bovražnike na vzhodu in zahodu. A pustimo te nezanesljive, Avstriji toli nevarne Nemce, ter se obrnimo v Italijo.
Po italijanskem kraljestvu je narodnostno načelo dosta bolj prešinilo njega prebivalstvo, zlasti po mnogobrojnih mestih, nego po mrzli Nemčiji. Res sedaj v Italiji vlada v narodnostnih vprašanjih kaj zmerno ministerstvo, a zmeruo se kaže le zato, ker pri raznih mejnarodnih vprašanjih ob Sredozemskem morji trebuje Avstrije in Nemčije zoper svoja zopernika, zoper Angleže in Francoze. Navihani Italijani v takih ra/.merah ne poznajo značajnosti, ter se v stiski radi pridružujejo vsakemu, ki jim obeča le količkaj dobička. Zato se ofici-j u 1 u u Italija sedaj sladka tudi Avstriji. Vse drugače pa o Avstriji misli, govori in piše neofi-cijalna Italija. Neprestano v mnogobrojnih svojih glasilih poudarja  narodnostno načelo ter kaže na
LISTEK.
0 slovenskoj stenografiji.
(Spiaal Bežen še k.) (Konec.)
Pri neprestanem večletnem občenji z raznimi Slovani — Hrvati, Srbi, Bolgari, Rusi, Čehi — imel Bern dosta priložnosti opazovati slovanski duh i nrav, slovanske šege in navade, jezik itd. In za dokaz, da mi je vse to dosta prešlo v meso in kri, je zopet drugo častno mesto, katero zavzemam že 3 leta v odboru „Slavjanske BeBede" v Sredcu. In kot takov zamorem se ponositi z v is o čaj š im priznanjem Nj. V. ruskega carja od 15. maja t. 1. in Nj. V. srbskega kralja od 26. februvarja 1882 povodom Njih korouacij*). Priznavam, da ni čedno hvaliti se s takimi rečmi; a na tako brezoziren napad g. Zupana posebno glede tega, „da se mi dava čast le od nemške strani, ker da širim
*) Glej „Godišno izloženjo SI. Besede" 1.1883 atr. 15.
razne pokrajine in dežele, ki bi se po njem morale našemu cesarstvu odtrgati ter priklopiti rešeni Italiji. In v tem smislu pogostem pišeta celo „Opi-nione" in „Diritto", kaj veljavna italijanska časopisa, ki navadno podpirata sedanje italijansko ministerstvo, njega inostransko politiko, avstrijsko-nem-ško-italijansko zavezo. „Sentinella Bresciana", „Pun-golo" v Neapolu, „Perseveranza" v Milanu, „Risor-gimento" v Turinu, „Nazione" v Florenci, da navedem le nekaj najveljavne]ših dnevnikov, so zlasti zadnje dni pogostem hudo ropotali nad miroljubnim italijanskim ministerstvom, ker neče očitno postopati zoper Avstrijo, ki po njih besedah toliko tlači italijanske svoje podanike ali pa celo italijanske državljane, Bem ter tja po avstrijskih mestih naseljene. Zadnjič je poleg „Pungola" zlasti rimska „Liberta" tožila Avstrijo, ki je razupitega brivca Vigua v Trstu ugrabila in zaprla. Ne da bi ti laški in našemu cesarstvu toliko sovražni časopisi poizvedovali resnico in pravico, napadli so kar Avstrijo, češ ta ne dopušča Italijanom najmanjšega narodnega gibanja. Da le mej čitatelji širijo sovraštvo zoper Avstrijo, lažejo jim kaj kosmato. Takrat so o re-Čeneiu brivci poročali, da ga je avstrijska vlada ugrabila in zaprla, ker je bil oci dan šel na narodni božji pot v Rim, ker se je tam udeležil vseh svečanostij, ter je pri tej priliki položil venec na grob Viktorja Ematiuela. Da je vse to zlagano lahkovernemu italijanskemu ljudstvu, pač ni treba izrecno poudarjati. In vender je reč6ni dogodek bil po volji raznim italijanskim Časopisom, zmernim in skrajnim, da so le zopet jedenkrat po svojej starej navadi mogli zabavljati Avstriji, ter očitno kazati Bvoje sovraštvo zoper Avstrijo. Brivec Vigna v Trstu je člun in kaj znani opravnik raz-upite „Italije irredente". Ko ^e je ta kriftuč in pod-pihovalec iredentarski mudil nu božjem potu v Runu, preiskali so njega bivališče v Rimu, preiskali t>o njega bivališče v Trstu, ter našli take stvari, da so opusnega agitatorja nemudoma ugrabili in zaprli, ko hitro se je ropet pokazal na avstrijskih tleh. Sodna preiskava bode vse drugo očitno doimala. Tako je s tem najnovejšim mučenikom nerešene Italije! Sem v Avstrijo se je priklatil tu izstradanec, tukaj kruhu iskal iu ga tudi našel. Vrh tega naj bi mu Avstrija še dovolila, da bi po Trstu zoper njo ruval, da bi mej našimi italijanskimi državljani sej al seme vele-izdajstva!   Zakaj ti ljudje kar naravnost ne zahte-
njihove proizvode,14 ali z drugimi besedami, da me obdolžuje posredno g. Zupan germunofilstva, tako brezosnovno sumuičenje moram opovreči z vsemi sredstvi, in moram povedati, da so oni, v čijih sredini zavzemam to častno mesto gotovo dobri Slovani, in poznavajo dobro moj značaj in rodoljubje . . katerega se še ni upal nikdo dotakniti.
V obče pa gosp. Zupan tudi ni skromen, on o sebi i svojem proizvodu previsoko sodi; pravi namreč na koncu svojega spisa, „da utegne nastati hrup Nemcev in njib privržencev, če se objavijo te vrstice."
Gospodine, preveč si domišljujete, ako davate tako važnost vašemu članku. I celo mislite, da bote „a priori" preplašili vsakega Slovana, ki bi se upal postaviti proti Vašim nazorom, nazivajofi ga pristašem Nemcev. No, jaz sem se vender drznil oglasiti, ne zmeneč se za Zupanovo teorijo, da /umore j o „Nemei" in „njihovi pristaši" napraviti hrup, — ker ako misli g. Zupan, da je našel v svojej stenografiji „cenz" za razlikovanje narodnosti ali sredstvo za spoznavanje pravega Slovenca, to se on
vajo, da bi naša le preveč potrpna vlada morala celo z lastnimi novci podpirati tn nevarno golazen. Po primorskih mestih je mnogo take opasne golazni, le škoda, da vlada premalo pazi na njo. A temu se čudil ne bode, kdor ve, da primorska vlada podpira vse rajše, U Slovanstva ne. Napačna načela ne bodo rešila Avstrije ob laški meji, to zamore le Slovanstvo (Slovenci in Hrvatje), zato bi morala slavna vlada vse storiti, da se Slovanstvo po primorskih mestih in pokrajinah okrepi, svoje narodnosti zaveda ter samo v bran postavi najhujšemu svojemu sovražniku.
Veliko bolj so se pa s prva našteti italijanski časopisi pečali z nekim drugim dogodkom na avstrijskih tleh. Doli v Dalmaciji, v Spi j«'tu, še zmiraj najhujšem ondotnem italijanskem gnezdu je gradski stražnik ustrelil nekega ribarja iz Chioggie, Pio Padovani imenovanega. Morilca so precej ugrabili ter ga sodišču izročili, ki bode natunčno vse preiskalo, ter svojo sodbo izreklo. Da je ta nesrečni dogodek bil zlasti Splet s kim Italijanom voda na njih mlin, pač ni treba posebej povedati. Pisarili so v razne italijanske časopise, ter v njih hudo grdili Dalmacijo in avstrijsko vlado. Pred vsem ho pa Spletski Italijani skušali porabiti to priliko, da bi z razupitim Bajamontom na čelu zopet dobili oblast v Spletu v roke. Ravnali so iu še ravnajo jednako, kot so ravnali na^i Nemci in uera-škatarji v Ljubljani za časa H. Costovega župano-vaoja. Obrekovali in tožili so hrvatske narodnjake iu veljake, češ ti bo zakrivili krvoprelitje. Slepa strast povdodi jednako ravna. V Spletu so tudi Ita-lijanissimi še isti večer, ko je Padovani umrl, brzo-javili italijanskemu zastopniku pri knezu Črnogorskem: „Prosimo, da v zadevi Padovanija določite drugo osebo, ker se je tukajšnji italijanski podporočnik Zink prodal tukajšnji hrvatski svojati". A commendatore „Mace i o", ravno isti, ki se je pred dvema letoma v Tunisu toliko osramotil, jih je zavrnil na italijanskega glavnega konzula v Trstu, vit. D uran da. Iu ta je reB poročil v Rim, da so Zinka odstavili. Kdo se bi Čudil Spletskim Italijanom, da črtijo Zinka, nekdanjega svojega pristaša, ker se je ta bil odpovedal njih strauki ter potegnil s hrvatskimi narodnjaki. To že nekaj hasne Italijanom v Spletu iu ti so lehko tembolj zadovoljni, ker bode sedaj laška vlada v Spletu nastavila posebnega laškega konzula.   Oni umor nesrečnega ribiča
močno moti. Vsakdo, ki ima zdrave pojmove o stvari, bo protestoval proti takej teoriji, katera je mogla izoiknoti samo v glavi moža, ki ne ve, kaj dela razliko mej narodi in kaj more karakterizovati jedne kot pristaše drugih.
V tem oziru imam hvala Bogu dosta izkustva in znanja, da zamorem prepoznati ničevost te teorije gosp. Zupana, kakor tudi oceniti njegove nazore o „svojstvih in posebnostih jezika" in o „znanstvenej zavisnosti naroda".
A kedur se povrnem v svojo domovino — ako Bog da, — trudil se bom na podlagi mej drugimi Slovani nabranih izkustev, delovati kolikor zamorem v tem smislu, da se Slovenci otresemo tujega, česar imamo v nekem oziru več kot drugi Slovani — čemur pa j"e kriv naš neugoden položaj, — da pustimo „tujko tujcem" tam, kjer je mogoče in žel jat oljno; a vedite, da je slovenska stenografija poslednja, v katerej bom iskal nezavisnost in blagor Slovenije.
V Sofiji novembra 1883.
pa s politiko nema prav nič opraviti. Za to se pa neso zmenili strastni Italijani, ter so v prej rečenih časopisih hudo napadali Avstrijo in njeno vlado. Poudarjali so, da vlada tlači italijanski živelj v Dalmaciji in Primorskej. Za božjo milost, saj se vender ta italijanski živelj povsodi podpira in na rokah pestuje. Sedaj iz Dalmacije odšli Jovanovič se gotovo ni zakrivil onega greha, ker je kot namestnik vender neprestano zaviral hrvatski živelj. In skrajni čas je bil, da so se ga narodni poslanci dalmatinski otresli — Bog daj — da bi bilo za zmiraj!
Dalje so italijanski časopisi pri tej priliki kričali, da v Avstriji Italijani neso svesti si svojega življenja, da v Avstriji italijanske državljane kar z orožjem napadajo in more! Razdraženost je levici v italijanskem parlamentu toliko zaslepila oči, da je poslanec Beruini celo ministru Manciniju stavil posebno interpelacijo o tej zadevi. Da ni manjkalo tudi nesramnega naskakovanja na Avstrijo, pač ni treba posebej omenjati. In radovedni smo, kako bode minister Mancim odgovoril vprašalcu.
Vse to ravnanje laških strank iti laških časopisov pač najoeituejše pričuje, kako opasni sosedje so Avstriji Italijani, tudi takrat, ko jej, ž njo v političnoj zavezi, hliuijo uajveče prijateljstvo. Le bli-nijo jej to prijateljstvo, katerega se bi pa pri prvej priliki — čez not precej iznebili, ko hitro b: drugod našli zaveznika, ki bi jim kaj dobička obečal. V svojih knjigah in na svojih zemljekazih še neprestano vrste Tirolsko, Primorsko (kos Kranjskega) in Dalmacijo (pa tuui hrvatsko It ko) k lsškej zemlji, k neresenej laškej zemlji, ki se ima tujim krvoioč-nikom in trinogom vzeti in priklopni solnčnej Italiji. Žal, da avstrijski merodajni krogi to nevarnost le premalo opazujejo, da jej kljubujejo le s policijskimi naredbami! A vse take naredbe so nezdatne, od danes do jutri. Ojiasni napadi se odbijajo le z jednakim orožjem, narodni napadi se srečuo odbijajo tudi le z narodnim orožjem. Skrbni in previdni avstrjski vladi bi v Primorske) in Dalmaciji imeli le Slovenci in Hrvatje biti ono narodno orožje, s katerim bi odbijala vse navale italijanskega kraljestva. Zato pa bi vladi morala biti sveta dolžnost, okrepiti slovuuski živelj ob obalih jadranskega morja. Vse posledice so jasne.
Govor poslanca tira. Gregra v jezikovnej debati.
iKouec.)
Vedno se nam predstavlja neznanska visokost nemške omike. Nikdo bolj ne ceni, kakor jaz plodove duševnega življenja velikega nemškega naroda. Jaz vem, da je duševno delo tega naroda vstvarilo slavno zgradbo, ki daleč presega druge narode. Pa koliko so Nemci v Bukovini pomagali k tej zgradbi (živa veselost na desnici), tega nesem našel v nobe-nej kukurnej zgodovini, in koliko so pridejali k tej zgradbi naši nemški rojaki na Češkem, to mi Čehi dobro vemo. Nikar se tako ne ponašajte, kakor bi bili rodili (lotheja, Schillerja ali Humboldta, in če 86 vi sklicujete na nemški narod in njega visoko kulturo, zdi se mi ravno tako, kakor če se ubog sorodnik sklicuje na svojega bogatega strijca. (Burna, in dolgo trajajoča veselost na desnici)
Državne razmere so v prejšnjih dobah zahtevale, da je Avstrija morala ogrniti nemško obleko, da ni bila še le v drugej vrsti v nemškej zvezi Ko so pa dogodki 1866. leta izrinili Avstrijo iz nemške zveze, zgubili so tudi ti državni obziri ves pomen. Sedaj se mora Avstrija opirati samo  nase in svoje narode, (dobro! dobro! na desnici) in ni  več navezana na Nemčijo. Kakor sedaj stoje razmere, bila bi premena Avstrije v nemško državo najslabša in naravnost nevarna obstanku Avstrije.   Še nek drug namen ima VVurmbrandov predlog. Ta predlog ima predreti železni obroč  delnice.   Gospodje na onej strani dobro vedo, da z liberalno piščalko ne bodo Tirolcev in Solnogradcev privabili v svoj tabor, zaradi tega so vzeli v roko narodno piščal, in Četudi ne upajo, da bi s tem si renskim petjem privtftnli gospode, ki sede na tej strani, pa uplivati hočejo na njih volilce, in to je prav zvito izbrano sredstvo za prihodnje volitve. Porazenje političnega nasprotnika in zopetna pridobitev zgubljene hegomenije, moči in gospodstva, to je glavna misel na katero se uaslanja ta predlog.  Pa po tem potu ne bodo prišli do gospodstva.   Pot izključno narodne  ideje ni varna. Uzrok, da ste zgubili gospodstvo ne tiči v tem, da Bte biii premalo nemško-narodni, a v tem, da ste se izneverili zastavi svobode. (Prav res je! na desnici.)
Vi ste, kot liberalna stranka, kot možje napredka in pravega konstitucijonalizma nastopili novo areno našega javnega državnega življenja, in liberalni elementi so z zaupanjem gledali na Vas To je bilo uzrok, da ste bili dobili gospodstvo v pest. Kako ste pa opravičili to zaupanje ? Poglejmo volilni zakon. Ta je saj vaše delo. Ali je to liberalen zakon, da je delavec brez vseh pravic, in kmet ima stokrat manj pravic, kakor meščan, in meščan stokrat manj pravic, kakor veleposestnik, kjer so politične pravice razdeljene po davkarskej poli in po rodoslovnom deblu (stammbaurau)? To je jeden slučaj. Poglejmo na primer tiskovni zakon. Ta je tudi dete vašega duha. Prosim Vas, v katerej liberalnej učnej knjigi ste našli tiskovni zakon, ko vsako izjavo javnega mnenja prepušča svojevolji državnih in policijskih oblastij? Vzemimo član 12, kateri garantuje svobodo zborovanja in društev. Ali ni ta član postal prava karikatura, ako se zahteva za vsako najmanjše zbo rovanje milostijivega dovoljenja policijskih oblastij ? Vzemimo član §. 19, kateri določuje jedouko prav nost, jed'ni član, kateri bi mogel nenemške narode sporazumeti z ustavo. Nu, gospoda moja, Vi ravno zdaj hočete pridejati temu člana tak izvršilni zakon, kateri ga ima razrušiti. Tako je s svobodo, katero ste vi dali avstrijskim narodom. Kar se tiče svobode v narodnogospodarskem obziru, je še sedaj pot, po katerej ste vi hodili, ko ste vladali, mokra od solz vdov in sirot, katere so vse izgubile pri tako imenovanem narodnogospodarskem podvigu. (Dobro ! dobro! na desnici.) Vi ste se težko zagrešili proti svobodi, darovali ste svobodo gospodstvu, in tako je prišlo, da je vse i/gubljeno svobo la in gosjiodstvo. (Prav res! na desnici.) Zato ste pa tudi zgubili pravico tej strani zbornice očitati nazadovanje: zgubili ste pravico v bodoče prevzeti vodstvo slobo-doljubnih elementov v Avstriji.
Plemeniti grof,  kateri  je  stavil  ta predlog, sklenil je včeraj svoj  govor z britkim priznanjem, da se je pri začetku našega parlamentarnega delovanja nadejal, da se bodo liberalni  elementi v tej zbornici brez ozira na narodnostne razlike zjedinili, zdaj je pa rekel, da je zgubil to upanje.   Tudi jaz sklepam svoj govor z isto mislijo, samo s tem razločkom, da še nesem zgubil onega upanja. (Dobro 1 dobro! na desnici.) Prišel bode den, in  priti mora v blagor avstrijskim narodom, da bode zopet liberalna stranka dobila vodstvo v roke. Pa ta stranka bode sestavljena iz drugih mož, iu se bode ravnala po drugih načelib, kakor sedanja liberalna stranka. Sestavljena bode iz mož vseh  narodnostij in vseh jezikov in zapisala si bode na svojo zastavo gasio: jednake pravice za vse narode; sestavljena bode iz mož, ki bodo visoko čislali narodno  načelo,  a narodno načelo v plemenitem in vzvišenem  smislu te besede; narodno načelo, ki zahteva blagor svojega naroda, ne da bi druzega pokopal   v nesrečo; narodno načelo, ki uči svoj narod ljubiti,  ne da bi drugega sovražil, narodno načelo, ki hrepeni po svobodi svojega naroda, ne da*bi hotelo  kakega drugega ukovati v sužnosti okove.   (Dobro! dobro! na desnici.) In to narodno načelo je  velikega pomena, in je pravi državni smisel naše države, ter ta misel ni misel Wurmbrandovega predloga, ker pot, kateri priporoča VVurmbrandov predlog, ne peljo k miru in hla^ru države, ampak k državnemu razpadu, zato bodem glasoval proti temu predlogu.
Politični razgled,
\ol i-aiijo <ležele.
V Ljubljani 5. februvarja.
V budgetnem odseku državnega zbora
bilo je v soboto in nedeljo razgovarjanje o izjemnih naredbah. Ministerski predsednik se je izjavil, da bode že v prvej seji državnega zbora dal o tem nekatera pojasnila, podrobnejša pa bode dal samo v posebnem odseku, ki se bode za pretresovanje te zadeve izvolil, ker je velikega pomena, đa zdaj vsi uzroki ne pridejo v javnost. Budgetni odsek je vzpre jel predlog dr. Sturma, da se pomnoži redarstvo v Beču, ki se je poslednja leta z 2500 na 2100 mož znižalo. — Dopisniku angleškega časopisa „Stan-darta" se je neki ministerski predsednik izjavil, da so izjemne naredbe namerjene le proti onim, kateri prete varnosti življenja in premoženja ter motijo javni mir in red. On pa nikakor ne misli teh naredb zlorabiti za kake politične namene, najmanj pa namerava s tem kak atentat na liberalizem ali časni karstvo; zato je on preponosen.
Eksekutivni komitet desuice se je že zapore doma posvetoval o programu delovanja državnega zbora. Večina želi, da bi državni zbor dovršil svoje delo pred Veliko nočjo, tudi vlada želi, da državni zbor pospeši svoje delo. Da bi se državni zbor raz-
pustil po sklepu sedanjega zasedanja, ae še ni končno sklenilo; temu se neki upirajo Poljaki, ki ne marajo, da bi tako hitro za volitvami v deželni zbor sledile volitve za v državni zbor. Nemški konservativci pa tudi ne marajo volitev še zdaj, ko je jezikovna debata nekoliko pretresla njih veljavo.
VnanJe države.
Zaradi protizakonite agitacije bilo je več srbskih učiteljev m uradnikov disciplinarno kaznovanih. — V opozicijskih krogih se sodi, da bode pri bodočih volitvah izvoljenih 60—70 liberalcev, 25—30 radikalcev, 34—40 naprednjakov in poslancev brez kake odločne politične barve.
V laškej zbornici je v saboto poslanec Ber-niiii utemeljeval svojo interpelaci;o o ribištvu na bregovih jadranskega morja in o umoru ribiča Padova-nija. Poudarjal je, da je rešitev tega vprašanja jako nujna; Cuioggioti so že zgubili vse zaupanje do vlade, ker ni držala tega, kar je že večkrat obetala. Minister vii,mjili del je odgovoril, da se ribiško vprašanje mora ločiti od Padovanijevega slučaja, in prvi, da je tako srečen, ka more zagotoviti, da je tudi avstrijska vlada pripravljena, da se reši to vprašanje za obe državi ugodno. Ko bi se pa tu tudi ne d lo doseči to, česar želimo, vendar se to ne sme razlagati tako, kakor bi se rušilo prijateljstvo mej obema državama, kakor bi bilo napačno sklepni, da se je pomanjšalo prijateljstvo mej Avstrijo in Nemčijo radi nekaterih različnih mnenij pri sklepanji nemško-avstrij-ike trgovinske pogodbe. Minister misli, da izrazuje mišljenje večine Italijanov, ce tudi s stališča italijanskih interesov, ceni odkritosrčno prijateljstvo, katero druži Italijo z obema cesarstvoma, ter ima namen ohraniti mir in skupno obrambo. Tem prijateljskim razmeram, pa vlada ne misli žrtovati pravic svoje dežele in narodne easti. K*r se tiče Padovanija, pravi Mancini da so prva poročila, ki jih je dobil od generalnega konzula bila v mnogih obzirih napačna. Kakor se je pozueje pokazalo, je občinska gospodska popolnem korektno postopala, in tudi iutaliianskega konzula Ziuka ne zadene nobena krivda. S cer pa on pričakuje, k-k uspeh bodo imela dogovarjanja. I. tihih je na to izjavil, da se prej ne zadovolji, ko bodo že dejanja sledila obljubam.
V ffraiicoskej komori je  minister Ferry pobijal razne  pretiranosti skrajnih  levičarjev. Po njegovem mnenji letos delalska kriza ni večja, kakor druga leta, v mnogih ozirih celo maujš»,  in se ne razteza po deželi.   Tujih delalcev pa vlad" tudi spoditi ne more, ker to bi le motilo dobre razmere s drugimi državami.   Povišanje   carine   bi Franciji več Škodovalo nego koristilo,  ker več uvaža, nego uvaža.   Vlada ne more drugega  storiti,   kakor odpraviti vse pos*-vue omejitve svobode individualitete. Zahtevanje,  da naj vlada reši  socijalno vprašanie, pokopalo je 1848  1  republiko. Vse evropske vlade se bavijo s socijalnim vprašaniem, pa nobena ga ne more hitro rešiti   On bode kmalu predložil zakone o invalidnih blagajnicah in zavarovanji delalcev proti nesrečam.   Prava rešitev  socijalnega  vprašanja je svoboda, pa ne samo svoboda dela, ampak vse druge dopolnilne svobode,  svohoda shodov,  posvetovanj o razmerah zaslužka, itd. Ožita se, da je kamora onemogla ; pa nobena kamora ni več storila za pouzdigo nauka pa bi bila se več,  ko bi je ne bile zavirale slabe denarne razmere.   Država ne more drugega, kakor dati svobodo, pospeševati pouk, nadzorovati in pouzdigovati individualno inicijativo. — Na to je poprijel besedo Clemenceau ter pobijal  mnenja mi-nisterskega predsednika, slikal revščino  v Parizu, ter predlagal,   da se izvoli odsek 44 udov,  ki iira preiskovati iu poročati o polo*\ji delalcev, obrtnije in kmetijstva.   Ta predlog pa   nikakor ni naperjen proti ministerstvu,  kakor se je pozneje izrazil Clemenceau. Ta predlog je pobijala vlada, da je nepotreben,   ker ima itak vlada  že statistične podatke o krizi, ter ima zbornica že brez tega toliko odsekov, in še čaka mnogo predlog svojega rešenja, tedaj ni časa s takimi obravnavami  tratiti zasedanje. Pri glasovanji vzprejet je Clemenceau-a predlog z 254 proti 246 glasom.   Govori se, da vlada zaradi tega ne bode odstopila,  ker v tej zadevi ni stav;'a kabinetnega vprašanja, ter je Clemenceau sam izjavil, da njegov predlog ni naperjen proti ministerstvu.
Volitve v španjsko zbornico bodo v 20. d: n aprila, v r»enat pa v 27. dan aprila. Zbornici se snideti v 20. dan maja.
Danes se je otvoril angleški parlament. Drugi teden bodo najbrž ves čas trajala posvetovanja o adresi, s katero se bode odgovorilo na pre-stolni govor. To zasedanje bode neki jako burno, ker konservativci hočejo hudo prijeti vladno politiko. Zlasti o egiptovskem vprašanji je pričakovati hudega parlamentarnega boja.
Horveška zbornica, Storthing imenovana, se je otvorila prošlo saboto s prestolnim govorom, ki konstatuje, da so se povišali državni dohodki, ne da bi bilo treba povišati davke. Notranjih rolitič-uih vprašanj pa ta prestolni govor nič ne onieo'a. Kakor se angleškemu časniku „Daily Nevvs" iz Trinkitata poroča, prišel je tja 28. m. m. Bfker paša, poveljnik egiptovskih čet z 1600 vojaki. Baker puša se pogaja z arabskimi rodovi mej Mas-sauahom in Trinkitatom, da bode mogel prodirati proti Tokarsu. Kakor se Agenziji Štefaniji poroča iz Kajire, se je vsled skupnih naredeb italijanskega, avstrijskega in francoskega agenta otel ves katoliški
misijon vtapa 95 oseb, iz Chartuma v Assuau, kjer r< i apostolski vikar Sogaro. ..tM al Gordoo imel bode v Sudanu jako te-lavoo nalogo in dvomi se, da bi njegova misija "aiela kaj vspeha. Sedaj je položaj ogiptovskh gar-Dizij v Sudanu jako težaven. Bati se je, da predno on pride, bodo vse egiptovske ćete žrtva krivega proroka. Tako se poroča Časopisu ,Daily NewsM iz Suakioia 31. m. m., da je položaj v Sinkatu, na potu iz Suakiraa v Cbartum, je jako obupljiv, ves živež je že podel, ljudstvo se mora životi s konjskim in pasjim mesom; če ne bode od kod pomoči, hočejo prebivalci sami poskusiti probiti v Suakim. V tem hoče Gordon te dni odpotovati v Assuau. Poslal je Mah-diju pismo, v katerem zahteva, da se izpuste pri El Obeidu ujeti Evropci. — Sortorin je brzojavil iz Suakima, Sinkat iu Tok t ur sta še v naših rokah; jaz mislim odpotovati, da se združim z Baker pašo, in potem bodem s tem vkupe dal|e prodiral. Baker pada je nedavno podal se s konjico na rekoguosei-ranje in napal je Osman Digno, pri tem je pa izgubil 120 mož mrtvih in ranjenih — Sovražnik je napal včeraj utrjeni tabor pri Suakimu, pa je bil odbit po iednournem boji. 600 zamorskih vojakov odšlo je iz Suakima, da se pri Triukatu pridruži Baker paši. Oddelek Suakimske garnizje je napal sovražnika na planem, pa je bil ves pobit od sovražnika.
Dopisi.
Z Dunaja 1. februvarja. [Izviren dopis.] Dobili smo to, česar je bilo potrebno, vlada naklonila nam je to, Česar smo pričakovali.
To, da naj nihče ne misli, da je proglašeno „izjemno stanje", „der kleine belagerrungszustand", kakor se. nahaja v blaženej Nemčiji že dlje časa, vzbudilo nejevoljo v pravem Dunajskem prebivalstvu.
Nejevolja nahaja Be k večjemu mej krivono-simi časnikarskimi krpači, ki bodo morali zanaprej svoj posel bolj previdno, z manjšo nesramnostjo in večjo odkritosrčnostjo opravljati, in mej ono sodrgo, ki proslavlja petrolej in dinamit ter smatra umor za pravo sredstvo, priti do veljave in do cilja.
Se ve, židovskim fatalizmom, kateri imajo žalibože Dunajsko časuištvo v svoji oblasti, še ni dovolj, da sta bila zaporedoma dva uda redarstva na javnej cesti umorjena, da je skrivna zarota poslala celo iz Nemčije sem človeško zver, da umori moža, ki je vestno spolnjeval dolžnosti svojega stanu, da zarotniki pišejo dan za dnevom pisma raznim dostojanstvenikom ter jim žugajo s smrtjo, ako ne puste, da more divja drubal moriti državljane, po-žigati, ropati in krasti, ako jej branijo, reformirati državo in človeško družbo nau haupt uud glie-dern lw
Krivonosim časuikarskim kričačem je prav, i-ko daneB čevljarji po mestu razbijajo ter ljudi strašijo, jim je ljubo, ako se jutri svojat ukrade v cerkev ter začne tam razsajati, jim ni v kvar, če se danes zbere več stotin pekovskih pomočuikov, ter se vali skozi mesto, razbijajoč okna, pojoč puntarske pesni itd. ter se spravi na redarstvo, češ, ne moti me, jaz sem pri delul
Čifutski časnikar potrebuje „stoli'"'; to je za riega „hetzu in gradivo, s kojim polni predale svojega umazanega lista.
Ima pa tudi priložnost, da mahne sem ter tja po vladi, katera mu je zoprna, ker ne podpira ngrUuderjevu in ne da, niti trohice hrane vedno praznim čifutskim želodcem.
Predrznost puntarjev bila je že neznosna. Kajti ne dovolj, da so skrivno zborovali, da so v zborih ščuvali proti državi in družbi, ne dovolj da so tajno širili socijalistične iu komuuističue ideje, zadnji čas začeli so jih celo tiskati, ter so tiskane trosili po ulicah, metali v hrame in pribijali na stene; puntarski list „Freiheit", izhajajoč v Londonu se je mej delavci meni nič tebi nič kolportiral.
In evangelij, kojega ta list pridiga, je nevaren vsakej državi in celej človeškej družbi; država, ki bi mirno gledala, da se tak list čita in širi, je vredna, da propadel
To bo avstrijski državniki sprevideli ter bo potrebno ukrenili, da se nevarna zalega zatre in iztrebi.
Hvaležen jim je zato vuak pravi Avstrijec, posebno pa prebivalstvo cesarske prestolice. Zatorej je pričakovati, da se levica ne bo upala vlado zaradi izrednih naprav grajati, kedar bode ta v državnem zboru povedala in naštela V3e uzroke, ki so jo prisilili do teh naprav.
Ali bode levica vender z židovskim časništvom potegnila, da se temu ne zameri ter pokaže spet svojo sloko in črno liberalnost ? Bomo kmalu videli!
X Novega Tlesta 28. januvarja. [Izviren dopis.] (Konec.) Ker se Dolenjci, razven Kočevskeg* okrajnega glavarstva, skoraj izključljivo z poljedelstvom, vinorejo, živinorejo in deloma sadjerejstvom pečajo in so v vsem tem daleč za druzimi avstrijskimi deželami  zaostali, zaradi tega nam je neobhodno potrebna kaka kmetijska in to srednja kmetijska šola. Že tedaj, ko ao se narodni de želni poslanci nam Dolenjcem z odločbo nad 100.000 gld. za norišnico na Studencu, zamerili, namesto da bi tedaj  imenovano svoto za nameravano srednjo kmetijsko šolo poleg Novega mesta izdali. Že takrat se nam je obljubilo, da se bode skušalo našej želji pri prvi prihodnji priliki ustreči.   Ako kranjski deželni zbori še nikoli kaj znatnega na Dolenjskem napravili neso,  akoravno  mi skoraj polovico deželnega davka plačujemo,  zatorej upamo, da lahko z vso pravico zahtevamo, naj se napravi srednja kmetijska šola,  na katero že nad deset let čakamo, v našem središči,  v Novem mestu, katerega okolica je poleg kmetijstva tudi za vino, sadje, živinorejo in gozdarstvo najugodnejši  kraj na Kranjskem, ne pa kakor nekateri nameravajo v Ljubljani,  kjer je premerzel kraj za vino in sadjerejo, oddaljen od velikih gozdov,  na  močvirnati zemlji,  kot na ravnini ležeč vsem vetrovom odprt, s svojim mrzlejšim podnebjem,   nezdravim  zrakom  in večernimi meglami za kmetijsko šolo in z dražjo hrano in stanovanjem za  bodočega kmetovalca  najnepripravnejši kraj na Kranjskem.
Oziraje se na sledeče točke: „1. Ker skoraj polovico deželnega davka na Kranjskem plačujemo, 2. Ker deželni odbor Bkozi ves čas skoraj nič znamenitega na Dolenjskem ustanovil ni, 3. Ker je kmetovalstvo nn Dolenjskem najbolj zaostalo in je iz pomanjkanja industrije jedini dohodek ljudstva, 4. Ker je Novo mesto ravno v sredi izključljivo poljedelske Dolenjske, v njem izredno po ceni življenje za dijake in v okolici najugodnejši kraji za potrebo srednje kmetijske šole, 5. Ker pomanjkuje Dolenjskej prednost železnice in ž njo v zvezi stoječega prometa, kar bi pa upeljava umnega kmetijstva deloma olujšala, 6. Ker bi samo nižja sadje- in vi-norejska šola ne imela veliko uspeha, kakoršno bi nam naš poslanec in ljubi, mestni odbornik gospod Šuklje privoščil, v dokaz temu je deželna sadje- in vinorejska šola na Slapu pri Vipavi, katera vkljub temu, da ima izvrstne učiteljske moči in da daje dežela kakih 12 ustanov učencem, še skoraj toliko učencev nema, kolikor je ustanov, 7. Ker bi dežela preveč trpela, ako bi mogla nižjo vino- in sadjerejsko šolo v Novem mestu, srednjo kmetijsko šolo pa v Ljubljani vzdrževati iu bi se v Novem mestu poleg srednjo kmetijske šole z ravno tistimi učiteljskimi močmi lahko napravil tudi oddelek nižje sadje- in vinorejske šolo brez večjih stroškov in v korist dežele", upamo, da z vsem opravičenjem lahko zahtevamo, naj naš deželni zbor sklene srednjo kmetijsko šolo pri nas na Dolenjskem poleg Novega mesta, kakor se je začetkoma nameravalo. Ako nam je deželni zbor to našo že desetletno prošnjo ne bode uslišal, si bodemo pri pribodujih volitvah take može za poslance izvolili, katerim bode v prvi vrsti mar blagor uaše tužne Dolenjske, ne pa take, ki bi našo Dolenjsko pa zanemarjali. Vsi zavodi, katere je dežela dozdaj napravila, se nahajajo v Ljubljani ali poleg nje, in to mesto ima vse prednosti, ka-koršne mora imeti glavno mesto dežele, in nikoli še Dolenjci nesmo temu nasprotovali. Srednjo kmetijsko šolo pa v Novem mestu imeti hočemo, ker ta nam pristaja in tudi upamo, da nam bode Ljubljanski mestni odbor, spoznavši naše opravičene želje brez obotavljanja to zahtevo odstopil in spoznal, da je Ljubljana in nje okolica tako malo za srednjo kmetijsko, kakor malo bi bila za rudarsko šolo pripravna.
Profesor g. Šukljeja si bodemo pa Dolenjci zapomnili še kedaj v deželni zbor voliti, kajti, kakor je iz njegovih govorov v deželnem zboru o srednji kmetijski, za nas Dolenjce najvažnejši šoli, razvidno, on največ interese ljubljanskega mesta, katerega odbornik je, zastopa, nam Dolenjcem je pa le pripravljen tiste drobtiniae vreči, katere slučajno raz deželnozborsko mizo padejo. Ako se imenovani gospod ni mislil odločno za srednjo kmetijsko šolo poleg Novega mesta potezati, naj bi raje tih ostal, kajti potrebo nižje sadje- in vinorejske šole na Dolenjskem su drugi deželni poslanci že pred mnogimi leti spoznali in bi nam jo v malo letih ustanovili, ako bi Šuklje za njo se kaj potezoval ali ne.
Preložitev velike ceste čez Gorjance,  ako se
bode ob Gorjauaki gori delala, bode mnogo denarja stala in le nekaterim hrvatskim vinskim trgovcem na korist, Novemu mestu, katero g- Šuklje zastopa, pa v veliko škodo, ker ne bode mimo mesta izpeljana, kakor je zdaj, temveč se bode že vrhu Gorjancev od Novega mesta proti Krški ravnini obrnila. Ako se hoče to cesto tudi Novemu mestu v korist preložiti, naj se jo od Gotnevasi poleg Težkevode mimo Stopič in dalje po dolini in potem umetno sem in tja vijoče do Btraže vrhu Gorjancev, ali pa Bkozi Podgradsko faro izpelje.
Domače stvari.
— (Generalnim vikarjem) ljubljanske škofije bil je izvoljen najprvo g. stolni prost Josip Zupan. Ker se je pa slednji zaradi starosti odpovedal, izvolil se je generalnim vikarjem kanonik dr. Henrik Pa u k e r pl. G lan f el d, ki je volitev prevzel.
— (Slovensko gledališče.) Preteklo nedeljo bilo je gledališče tako obiskovano, kakor naj bi bilo vsakokrat. Ob sedmi uri bili so vsi prostori že razprodani in goste tolpe občinstva morale so se vračati domov, ker nesn dobile ustopnic. Polno gledališče dobrodejno upliva, kakor na gledalca, tako na igralca in deloma je temu pripisovati, da se je tako vrlo, da se je v resnici izvrstno igralo. Videli smo „Zapravljivca" predstavljati že v naše dramatike zlatej dobi, od naših najboljših močij, a nedeljska predstava se vsem prejšnjim ne umakne niti za las, bodisi glede posamičuih ulog, bodisi glede vkupnega učinka. Da ta naša trditev ni niti pretirana, niti jednostranska, sprevidel bode vsak, ako povemo, da je bil vodja nemškega gledališča gosp. Mondheim pri predstavi navzočen ter je pozneje rekel: da i on misli v kratkem predstavljati „Zaprav-ljivca", da pa močno dvoji, da bi njegovo osobje tako izborno igralo. — Prestopivši k posamičnim ulogam, baviti se nam je v prvej vrsti z gospicami in tu moramo izpovedati, da nas je gospica Petri uska (vila Keristana) uprav iznenadila. Igrala je tako vrlo, premišljeno in zmerno, da smo jo ne-hotoma primerjali pokojnej Podkrajškovej, s katero ima glede nadarjenosti in marljivosti veliko podobnost. Gospića Nigrinova (Itoza bila je kakor vselej, izborna, popolnem na mestu. Izmej moškega osobja imel je ulogo g. Gorazd (Blodvel), ki je bogatega zapravljivega plemenitaša predstavljal, in g. Danilo (Dumont), ki je z mnogim humorjem nam predoče-val jezika neveščega viteza. Oba imenovana gospoda igrala sta tako dobro, da je bilo občno mnenje, da mej tukajšnjimi nemškimi rednimi igralci ni nobenega, ki bi ju nadkrilil. — Gospod Š ta me ar imel je ta večer prvi debut — prvi uspeh. Težavno ulogo berača bpravil je popolnem do veljave, skazal se nadarjenega igralca, še bolj pa iz-vežbanega pevca. Znano beračevo pesen pel je tako vrlo, da občinstvo večinoma niti čutilo ni, da je predstavljalec malo hripav. Gosp. PetriČ prevzel je težavno in obširno nalogo Volteja stoprav par duij pred predstavo, a pogodil jo je vseskozi hvalevredno in s svojim humorjem dajal obilo povoda veselosti in priznanju občinstva. Pri tem gospodu opazujemo sploh velik napredek, kar je naravno, ker ima poleg svoje nadarjenosti tudi marljivost in veselje za oder. Gosp. Kocelj (Volk) je itak že poznat kot veteran v vsakej ulogi izvrsten igralec. Manjše uloge so gospice Zora, Verbanec in gg. Ljubivoj, Šturm, Rus prav dobro pogodili. Celo Voltejevi otroci ponašali so se prav pogumno, Kot posebno sijajna priloga bila je petje oddelka pevskega zbora „Narodne Čitalnice Ljubljanske". To je bil krepek in ubran zbor, kakeršnega sicer ni čuti v Ljubljanskem gledališči. Občinstvo bilo je s predstavo jako zadovoljno in od več stranij čula se je želja, da bi se „Zapravljivec" Bkoro zopet spravil na oder. Zadovoljnost iu pohvala občinstva in pa jako povoljni gmotni uspeh naj bosta vodstvu napotek, kakih iger je treba. Eksempel avedoči, da naši dile-tantje vse zmorejo.
— (Sokolski „jour fixe")bode v soboto 9. dan januvarja v Čitalnični restavraciji. Program priobčimo v petek.
— (Što je vjera, što li nevjera?) Pod tem naslovom piše nam zanesljiv in dobro poučen prijatelj: „Pri c. kr. kmetijskej družbi za Kranjsko je tajnikom voljen gosp. G. Piree, v čegar zmožnostih in dobrej volji ne dvojimo, kakor si tudi od njega obetamo, da bode možato odstranjeval in odstranil stare pajčevine, ki je doslej pod njimi hiralo kmetijske družbe zaspano življenje!   V tem oziru
mu je pač iskreno Želeti veliko veS sreče, kot jo je gospod E. Kramar imel, kateremu se je dobra njegova volja jako slabo izplačala. Gosp. Kramar bode sicer nezaupnico, ki jo je doživel pretekli teden, jako lebko prenesel, ali videti in čutiti sredstva, katera so se že leto in dan uporabljala proti njemu, to ga mora peči, to mora peči vsakaterega poštenjaka izmej nas! Kdor je čital dr. Poklukar-jeve „Noviee", znano mu je, kako se je, sedaj manj sedaj bolj jasno kazalo, na gospoda Kramarja s prstom, češ, glejte: on oi naš, ni narodnjak, občuje z Dežmanom itd. In ta manever je postajal tem drzovitejši, Čim bližja je bila volitev tajnika za c. kr. kmetijsko družbo. Akoravno se gospod Kramar že več let sem podpisuje „Kramar", in se je tako tudi podpisoval po samih „Novicahu, ko je le-te uredoval, vender so mu nasprotniki, ki se mej njimi tudi imenujejo Slovence, dosledno pačili ime, do* sledno ga pisali „Kramer", da bi tudi nedolžna nemška končnica dokazovala in pričala njihovemu ostudnemu obrekovanju in sumničenju! In tako so res dosegli zlobni svoj namen: iz vasi do vasi se je razširilo mnenje, da je gospod Kramar odpadnik, slovenski izdajica. Konec temu je bil, da so slovenski volilci izgubili vero in zaupanje vanj ter oddali svoje glasove nasprotnemu kandidatu. Ni torej samo to, da se gospodu Kramarju ni hotelo izročiti tajništvo, nego njegovi protivniki (ponavljam: Slovenci), spravili so ga ob pošteno slovensko ime, ob dober glas! Gospod Kramar res ne nosi narodne politike na cesto, on se sploh s politiko ne peča, niti tako, niti tako, a slovenska zavest se mu odrekati ne sme in o njegovem rodoljubji bodemo tako dolgo prepričani, dokler nam ni znano in dokazano njegovo dejanje, ki num bode moglo pobiti ono naše prepričanje. Kaj tacega se nam doslej pred oči ni postavilo in zatorej se z indignacijo obračamo v stran od grdega denuncijantstva, katerej je kot na-dolžna žrtev zapadel te dni gospod E. Kramar! — Ali, je še druga stvar! Gospod Kramar, katerega so domačini razopili za narodnega odpadnika, oni isti Kramar velja pa v vladnih krogih za groznega „panslavistaM in politično-narodnega huj-Bkača, ki da k svojim predavanjem piimešava narodno, uporno agitacijo. Sedaj, ko se misli gospodu Kramarju nekje drugje podeliti službo potovalnega učitelja, sedaj se tam grozno branijo tega „narod-nega hujskača" in vsak ugovor bi se dal potolči s tisto številko „Neue freie Presse**, v katerej stoji zapisano, da je gospod Kramar in summa summa-rum „ein Product Dr. Vošnjaks". Gospodom, ki zajemajo iz „Neue freie Presse", ne gre zamera, ako neso dobro poučeni, ali kaj nam je misliti o naših domačih denuncijantih? O, Juvenal, Juve-nal! Vprašam Vas torej, gosdod urednik; što je vjera, što li nevjera? Sedaj naj se Vam pa še očita, zakaj ste se za gospoda Kramarja potezali pri bližajočej se volitvi v c. kr. kmetijskej družbi; sedaj naj si pa še v roke hukajo gospodje, ki so pisali, ,da je „Narodna stranka propala". Kdo pa je zmagal? O, Juvenal, Juvenal!" —
— ( nTy po grafij aH ) bode nov naslov glasilu hrvatskih stavcev. To bode odslej strokovni list vseh hrvatskih, slovenskih, srbskih in bolgarskih tiskarjev, ter bode izhajal vsak mesec in razpravljal tiskarske zadeve in prinašal dopise iz vseh južnoslovanskih krajev, kjer so tiskarne. Nemški 8VorwartsM, list kateri je slovenske tiskarje le grdil, odpovedali so vsi slovenski tiskarji in bodo naročili aTypografijou, ki izhaja v Zagrebu.  Tako je prav!
— (Iz Ptuja) se nam piše 3. februvarja: Včeraj (2.) napravila je naša Čitalnica sijajni ples v »Narodnem domuu. Vsi prostori bili so napolneni in prav okusno okinčani. Pri plesu sviral je oddelek vojaške godbe 47. polka iz Maribora. Ta godba igra precizno in jako marljivo in tudi ni predraga. Igrala je tudi Blovenske melodije, kar tudi neple-salcu dobro de. Omeniti mi je, da se v našej Čitalnici vedno tudi plešejo slovanski plesi, kakor: „Kolo" in nSlavjankau in da se plesi izključljivo slovenski arangirajo, kar se ne godi v vseh Čitalnicah. Sploh mislimo, da se oče Kurent čez našo Čitalnico ne bode pritožil, kajti skazujemo mu prav zadosti časti. Pa tudi mora biti. — Letos bomo imeli, kakor smo že naznanili, še 3 pustne večere, kar naj služi vnanjim udom v vednost. Tedaj na ividanje oče Kurent!
— („Croatia".) Pod tem imenom snuje se v Zagrebu vzajemna zavarovalnica proti ognju, katere delokrog bo za sedaj obsegal samo mesto Za-
greb, a se sme raztegniti na vso trojedno kraljevino. Garancijsko zaklado v znesku 100.000 gld. da mesto Zagreb proti 6 °/0 obrestim. Ta glavnica po-vrača se mestu v letnih obrokih iz dohodkov društva.
— (V kranjsko hranilnico) je meseca januvarja 2029 strank uložilo 359.932 gld., nasproti pa se je 1793 strankam 221.834 gld. 29 kr. izplačalo.
Telegram „Slovenskomu Narodu:"
Dunaj 5. februvarja. Imenovan je Ja-gritsch okrajnim glavarjem, dr. Russ vladnim tajnikom^ za Kranjsko. Škrlj okrajnim sodnikom v Žužemberk. Predlog o varstvenih sredstvih, katerega pobijata dr. Kopp in SchOne-rer, izroči se posebnemu odseku.
Meteorologično poročilo.
S (5	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v in m.
4. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	746-47 mm. 746-7*5 mm. 746-79 mm.	-4- 2-2aC O-0"C	brezv. nI. zab. brezv.	obl. jas. megla	000 ram. dežju.
Srednja temperatura -f 2-5°, za 3-3° nad normalom.
ID-uLziaJslca, borza
dne 5. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično porodilo.;
Papirna renta......... 79 gld. 80
Srebrna renta ....                    .   . 80 r 40
Zlata reuta.......... 100 „ 85
5°/0 marčna reuta......... 94 , 80
Akcija narodne banke ...... 849 , —
Kreditne akcije           ....           . 306 „ 70
London   . ...... 121 , 10
Srebro ......... — „
Napol............ 9 , 617,
C. kr. cekini .        . ... . „ 70
Nemške mark«             .   .        . *9 „ 20
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   2»0 gld. 123 . 50
Državne srečke iz I. 1364.         100 gld. 171 „ 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 100 , 70
Odrska zlata renta 6°/0...... 121 „ 55
.   -   .   . 89 „ 80
„    papirna renta 5%..... 87 „ 55
r>°/0 štajerske zemljišč, ou/ez. obli*?. .   . 104 „ —
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/o zl: ti zast. listi . 120 „ 50
Prior, oblig. filizabetinu zapad, železnice 106 „ —
Pri'>r. obl k-. Ferdinandove sev. železnice 105 „ —
Kreditne srečke......100 gld. 172 „ 75
Rudolfove srećke ....        10   „ 20 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 115 „ 75
Traaunway-drust. vel j.  170 gld. a. v.    . 227 „ 75
Z globoko žalostjo naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Bosru Vsemogočemu dopalo, našega nepozabljivega nrata, oziroma svaka, gospoda
Janeza Šarabon-a,
Mally-jeve firme usnjarskega rezača,
danes v jutro ob polu 5. uri po dolgem t.pljenji, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, pok,:c.ifi k sebi v 57. letu b'-irosti svoje.
Pogreb bo v četrtek popoludne ob štn'h iz hiše št. 36 na sv. Petra cesti.
Sv. maše zadušnice slu*/le se bodo v fatnej cerkvi sv. Petra.
Dragi pokojnik priporočen je pobožnemu spominu.
V Ljubljani, v 5. dan februvarja 1884.
Oi) Žalujoči ostali.
Tiskarski učenec
se takoj vzprejme v „Narodnoj Tiskarni"; pogoj je, da je obiskoval z dobrim uspehom 1. gimnazijalni ali pa saj 5. razred normalke in da je najmanj 14. leto dovršil.
Razpis službe.
Na c. kr. učiteljišči v Kopru (Capodistria) je razpisana (dužba učitelja godbe in petja z letno plačo 720 gld. Prosilci, zmožni nemškega in vsaj jednega deželnih jezikov, naj pošljejo nemudoma prošnjo s spričevali učiteljske sposobnosti za klavir in petje ravnateljstvu imenovanega zavoda. (88) -V Kopru, v 1. dan febi uvarja 1884.
(ploščnato glisto) prežene
dr. BlocU na IDu-naji,
Pratcrstrasse 42, tudi pismeno. (90—1)
Za dacarja
iftee službe moi, kateri je že veliko let služboval v tej stroki in samostalno vodil oddelek. Ponudbe se prosijo pod: Jon. Nader v m. Vidu pri /mi* ini. (79—2)
Prodajalnica
z vso opravo, v zvezi z KONtilno, trafiko in mesnico,
(za katero se ima dovoljenje), ležeća tik farne cerkve na okrajni cesti, daje v najem Z^raLnilžlca. IE3:o3t3aAlc, posestnica pri »v. Križu poleg Tarna pri Litiji. Najem znaša na leto 300 gld. — Zraven hiše je mali vrt, ako bi pa dotičnika veselilo, dobi lahko tudi nekaj zemljišča. (77—2)
iša
v sredini mesta Krhkega, jednnnadstropna, z gospodarskimi poslopji, v popolnem dobrem stanji, ter pripravna vsakovrstnemu podjetju, ki da sedaj brez gospodarskih poslopij na leto 400 gld. najemščine, se proda iz proste roko po jako ugodni ceni.
K tej hiši pripada tudi
3 orale njiv in travnikov,
kateri se tudi prodajo.
Kdor želi to hišo kupiti, zvč natančneje v občinski pisarni v Krdkeiu. (75_yj
Na plučah bolnim,
(etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek.
Na vprašanja odgovarja radovoljno       (780—8)
Te«>«lor Kossncr \Lipskeiii.
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah se jo dru. pl. Ben« deu-u posrečilo napraviti
pomado za laso,
o katerej se po vsej pravici trditi sme, da ia-dostuje svojemu namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumite!) jamci za gotov vspeh.
Cena lončku g ariji«
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. Bendenu, Prag,
Salmgas8e 7. (56—5)
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno »dravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da ce ne nareja pesek in pšeno in slez, -/.oper zlatenico, gnlus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč V te-lodcl, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnn v.;tl<>^;r.
Lekar C. Br»«Iy, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :*■* kr.
□Prsc-v© ima sa-ssa.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dun!,;skej cesti; lekain.i Josip Svoboda, na PreŠirnovem trgu. V Novem mesLii: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VPc-r t c i: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: 'ekarna Michael G tigl ielmo. V Celji: 'ekar J. Ku"ferschinied. VKranj: lekar D r a g. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Roblek. V Sežani: kkar Ph. RitscheJ. VČrnomlji: 1 kar Ivan Blažek. V Skofjej Loki: '"ekar Karol Fabian'
V^T" SV3.rit.Gv"! Ker se v zadnjom času naš fz-deleK posnemlie in ponareja, zato prosimo, naj se k.'puie sumo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Mariiinceliske kapljice za želodec mo-ajo imeti v sklenico vtisnene besede:  Echte  Mar'azeller  Magentropfen — Brady &
Dostal _      Apotheker, sklenica mora biti zppeča'ena
z našim originalnim pečatom, na navodUu za rabo in na zaVitku, na krterem je podoba Mariiinceliske m?-tere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni jsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znatne-njem. Iftdelki podobneja ali isiega imena, ki ne-majo teh znakom istinitosti, nai so zavržejo kot ponarejeni in piosimo, nai se nam taki slučaii takoj naznanijo, da bodo sodni• ki kaznov.mi izdelovalci in prodajalci. (148—125)
I
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina io tisk „Narodne Tiskarne".