PROLETAREC
ŠTEV,—NO. 758.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 23. marca (March 23rd), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
Upravniitv. (Office) 368» WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 28(4.
Na potu v rekonstrukcijo delavskega gibanja.
—
Besedna vojna med raznimi frakcijami v delavskemu gibanju ni še končana. Polagoma pojenjuje, ker prihaja med vodilne kroge spoznanje, da se mora geslo, "Delavci vseh dežel, združite se!" tudi praktično izvajati.
Za zedinjenje delavske fronte je prva nastopila Dunajska delovna skupina socialističnih strank. Stranke, ki so se ji pridružile, niso hotele pristopiti k moskovski Internacionali, ker so bili njeni pogoji, zapo-pudeni v 21. točkah, nesprejemljivi. Toda odstopile so od druge Internacionale, ker je ta vsled kompromi-tiranja nekaterih strank med vojno izgubila svoj prvoten pomen in ugled.
Moskva je vztrajala pri svoji nekompromisni taktiki in gradila svetovno komunistično stranko. Pri tem delu je dosegla svoj višek, toda mase organiziranega delavstva so ostale izven nje in nikjer ni bilo nobenega izgleda, da se ločijo od tistih socialističnih strank, ki so odklanjale moskovske pogoje. In tako je bila komunistična stranka vodilna sila v delavskem gibanju samo v nekaterih deželah. Toda izven Rusije niso imele vse komunistične stranke skupaj toliko članov. kakor samo avstrijska socialistična stranka. In povsod, kjer so obstajale, se je vršil in se deloma še vrši ljut boj med komunističnimi frakcijami in socialističnimi strankami. Poleg tega komunistične frakcije izven Rusije same niso bile edine in so se v nekaterih deželah razcepile v stranke, naprimer v Zedinjenih državah, v Nemčiji, Angliji in na Nizozemskim. V Rusiji so skrajni levičarji pričeli ogrožati komunistično stranko in Lenin sam je vsled tega napisal brošuro "Detinska bolezen "levičarstva" v komunizmu." Toda boj v delavskih vrstah se je nadaljeval in se nadaljuje.
Med tisoči agitatorjev so bile raizplamtene strasti mržnje in ti jih širijo naprej. Toda to je bil nena-raven pojav in ljudje, ki so se prvič zbrali na Dunaju in ustanovili "Delovno skupino socialističnih strank" so vedeli, da pride do solidarnosti med vsemi pomembnejšimi delavskimi strujami.
Med tem, ko je zavedno delavstvo trošilo svoje t moči v medsebojnih prerekanjih in v razdvajanju, je kapitalizem potlačil marsikako pridobitev delavstva in nastopal proti ljudskim interesom tako predrzno, kakor že dolgo ne. Razne prenapete frakcije, v katerih so delovali še provokatorji v službi kapitalizma, so dajale vladam povQd za progone, da s tem ohranijo "red in mir ter obvarujejo civilizacijo." Vsled teh progonov je trpelo vse delavsko gibanje kot celota, kajti bili so naperjeni proti enim frakcijam direktno, proti drugim indirektno.
I V Moskvi so igrali na karte svetovne revolucije. To ni natolcevanje, kajti to sami priznavajo. Svetovna revolucija se ni dogodila in mesto diktature proleta-
spremeniti taktiko, kajti po stari poti razdvajanja ni moglo iti več dalje. Komunistična stranka v Nemčiji je ostala v manjšini in masa je ostala pri večinski in neodvisni socialistični stranki. Komunistična propaganda v Italiji je bila fiasko; mase so ostale pri socialistični stranki, toda medsebojni boji so zelo oslabili delavsko gibanje v Italiji. V Franciji so postali frak-cijski boji tako opasni za ves delavski pokret, da je pričela Moskva sama pomirjevati vzrujane duhove. Avstrijsko delavstvo je kljub strašni bedi ostalo pri socialistih, ker je vedelo, da bi mu tudi najdrznejša taktika ne prinesla boljših razmer. Na Ogrskem je delavsko gibanje popolnoma potlačeno k steni. V Jugoslaviji je vse delavsko gibanje razrahljano, tako-rekoč izrušeno in vzelo bo dolgo časa, predno se opomore. V Angliji so delavske mase ostale v Labour Party in komunistična stranka predstavlja le neznatno manjšino. V Zedinjenih državah so boji, pri katerih so igrale najvažnejšo vlogo narodnostne skupine, prizadejali delavskemu gibanju ogromno škodo. Ma-lokje je bila delavska fronta tako razdejana, kakor v tej deželi. In ekstremisti so doživeli v svojem postopanju popolen fiasko; poskušali so s podzemsko taktiko, katero so večkrat spremenili, toda pridružile so se jim le male narodnostne skupine. Po vseh neuspehih so organizirali legalno stranko in ji dali ime Workers Party. Toda mase so ostale indiferentne za njene pozive. Od vseh strani so proglašali socialistično stranko za mrtvo, toda ona si je ohranila prvenstvo in danes je zopet v stadiju dviganja. Delavstvo, ki se je ločilo od nje, se vrača v njene vrste.
Po vsem svetu se je med treznejšim proletarija-tom pričelo utrjevati mnenje, da je taktika "edino-zveličavnih" frakcij škodljiva delavstvu samemu in je na korist kapitalizmu. Med nezavedno in napolzaved-no maso pa se je naselila indiferentnost. Krika je bilo dosti, napadanja in demagogičnega kritiziranja je bilo preveč. Posledice so katastrofalne za delavski razred.
Sreča za Rusijo je v tem, da ima na krmilu zelo sposobne državnike, prevdarne politike in dobre stratege. Pustili so masi ruskega delavstva, da je šla s svojimi eksperimenti do skrajne meje. Kajti le na ta način jo je bilo. mogoče prepričati, vsaj veliko večino, da je treba taktiko spremeniti tako, da bo odgovarjala faktičnini razmeram. Mi vsi želimo, da pride socialistična družba čim preje. Nihče, ki je socialist, ne bo pomagal kapitalizmu podaljševati življenje. Toda negirati ga ne moremo, dokler je tukaj. Z besedami ga ne moremo zrušiti. Z dejanji tudi ne, ker nismo za ta cilj še dovolj jaki; in na tako rušenje tudi ni misliti, ker je spreminjanje družabnega reda stvar razvoja in ne dekretov. Ljudstvo samo stopnjevanje dozoreva za novi ekonomski sistem. In ta se samo stop-njevaje spreminja.
Delavske mase, ako so organizirane in zedinjene, predstavljajo velikansko moč v današnji družbi; marsikaj lahko dosežejo in v marsičem lahko pospešijo gospodarski razvoj v socialistični tok. Toda za tako •taktiko mora biti razredno delavsko gibanje konstruktivno.
V Moskvi so pričeli spreminjati taktiko tudi na političnem polju mednarodnega delavstva. 21 točk se več ne naglaša; sedaj se govori o "enotni fronti vsega delavstva proti enotni kapitalistični fronti." Do tega je moralo priti. Pisali smo že davno, da bo po dobi razdruiževanja prišla doba združevanja. Nikdar nismo bili fanatiki in utopisti in nikoli se nismo udajali ilu-' izijam. Držali smo svojo organizacijo in propagirali solidarnost, ne razdor. Kazali smo na napake nasprotnih delavskih struj, toda tudi o sebi nismo trdili, da smo nepristopni napakam; pobijali smo vero v nezmotljivost nasprotnikov, toda tudi sami se nismo proglašali za papeže. Ljudje smo in nič drugega.
Vodilni elementi tretje Internacionale so za zedinjene vseh delavskih strank, ki pripadajo k drugi Internacionali, Dunajski delovni zajednici socialističnih strank, k tretji Internacionali in onih, ki so se ločile od tretje in organizirale četrto internacionalo. Levo krilo v ruski komunistični stranki nasprotuje tej taktiki. Nasprotujejo ji predstavniki italijanske, francoske, španske in romunske komunistične stranke, češ, da se bi revolucionarno delavstvo ne smelo bratiti z "izdajalskimi" strankami. Toda bili so poraženi. Drugi so argumentirali, da bodo komunistične stranke v zedinjeni Internacionali predstavljale le malo levo krilo, kajti veliko več delavstva pripada samo drugi Internacionali, kakor pa komunistični. Toda delavski interesi, in interesi sovjetske Rusije zahtevajo 'zedinjenje. Zato se bo polagoma opuščalo psovke kot 'socialpatrioti', 'rumeni socialisti', 'socializdajalci' itd. Marsikaj se.je zagrešilo med vojno od strani delavskih strank. Marsikak korak bi bil lahko drugačen kakor je bil. Toda očitanje tega, kar je bilo storjenega napačno na eni ali drugi strani, nam ne prinese nika-kih uspešnih rezultatov. Vse nekaj drugega je, ako si dobro zapomnimo vse, kar je bilo napačnega v socialističnem gibanju tekom zadnjih let, pa skušamo delati boljše. Zgodovina je najboljša učiteljica. Žal, da se človeštvo tako malo, tako počasi uči od nje.
Kadar govorimo o rekonstrukciji delavskega gibanja, ne mislimo, da bo zavladala med proletarskim ljudstvom sloga, o kakršni si eni radi ustvarjajo iluzije. Take sloge ne bo; frakcije bodo ostale; toda med njimi ne bo več tistega strupenega, destruktivnega boja, kakor se vrši zadnjih par let.
Ko propagiramo žedinjeno fronto delavstva, ne mislimo, da pride do solidarnejšega nastopanja še tako kmalo. Kajti razplamtene strasti mrženj in očitkov so preveč ukoreninjene, da bi se dale iztrebiti na par konferencah. Glavno je, da pride do enotnega postopanja med predstavniki raznih delavskih central, ki bi delavstvo končno privedlo v eno Internacionalo. Mi danes govorimo o Internacionalah, toda delavstvo nima danes nobene Internarionale v pravem pomenu besede. Kadar jo bomo imeli, bo v nji združeno delavstvo vseh delavskih strank, ki temelje na socialističnih načelih in priznavajo razredni boj. Šele potem bomo imeli Internacionalo. Današnja Internacionala je razbita na več delov in treba jih je združiti v enega. To se še ne zgodi. Toda pota za združenje se uglajajo. Pri tem delu sodelujemo. In kdor je za zedinjeno fronto mednarodnega proletarijata, naj sodeluje z nami.
—	semintja:
Eden izmed sto. — Dolarski idealisti.
—	"$45 tisoč za dostojno preživljanje".
—	Cerjanova kampanja za sirotišče. —
Hitra rešitev iz vic . . .
Miss Alice M. Robertson, članica zveznega kongresa, je na shodu nekega ženskega republikanske* kluba v Kansas Cityju dejala, da izmed sto moški komaj eden nekoliko razume o politiki. Miss Alice l ma ne ve mnogo. Toda je povedala resnico. Do 26 mi ljonov volilcev in volilk se je udeležilo zadnjih pre* sedniških volitev. Izmed teh jih je nekaj nad miljo« glasovalo za socialističnega predsedniškega kandidati toda mu je bilo odvzetih toliko glasov, da ni skupni objavljeno število znašalo niti miljon. Drugi so bil oddani Hardingu in Coxsu, večinoma Hardingu. . ker ljudje vedo tako malo o politiki, se danes jei nad Hardingom in bi volili jutri za demokrate, čel. bile volitve. Ker delavstvo ničesar ne razume o politiki, podpira kapitalistične liste in naše slovenski delavstvo podpira naprej "delavske" liste, ki so pri-občevali kampanjske slike in članke za Hardinga in o
stale republikanske kandidate.
* * *
Mr. Veranič se je v enih zadnjih številk Sloveniji hvalil, da se je Slovenija vedno "sama vzdrževala." Napadel je Proletarca z lažnjivimi natolcevanji in _ be prištel k novim odrešenikom slovenskega prolets-rijata. Na naše vprašanje, koliko je dobil od kampanj skega odbora republikanske stranke podpore za ogia šanje Hardinga, ni odgovoril; niti ni pojasnil čitate-Ijem Slovenije, koliko je prejel za objavo 14 člankoi proti socializmu, ki jih je spisal dr. J. E. Lerossignol "v nasprotstvo revolucionarnemu radikalizma." Prejemal je denar za tako propagando in sedaj ko taki propagande več ne plačajo, skuša sam propagirat "revolucionarni radikalizem." Taki so nekateri karakterji, ki se proglašajo za Mojzese v delavskem , banju. Dolar jim je ideal. Da jih ljudstvo ne vidi tak' kot so, se zakrivajo s krinkami. Tisti delavci, ki znajo misliti in vse pozabijo, verjamejo zakrinkan
obrazom. In takih delavcev je še zelo veliko.
* * «
Dne 9. oktobra 1920 je "Glas Naroda" priobčil uredniški članek, v katerem je propagiral republikai sko stranko in njenega predsedniškega kandidati. Priobčeval je tudi druge kampanjske članke za Ha; dinga. Takrat se mu je to izplačalo. Nekateri delavci ki so naročeni nanj, so se jezili, toda prilika "zasl. žiti" stotake se ne nudi vsaki dan. Ko je bila kampanja končana in Harding izvoljen, je "Glas Naroda pričel kazati delavstvu "prijaznejše" lice. Danes, 1 je med našim delavstvom velika brezposelnost, napi da Hardinga in ljudem to ugaja. Ko bi znali misliti, bi ne imeli takih kameleonskih listov.
Na tisoče mater si danes beli glavo, kako pi skrbeti kruha svojim otrokom. Nekatere so si v ol pu vzele življenje. Druge delajo noč in dan razna p stranska dela, da zaslužijo vsaj par centov za kruhek. Možje stikajo za delom, eni že nad leto

Kdor ni bil sam pol leta ali eno leto brez dela in i-mel skrbeti za družino, ta si le težko predstavlja žalostne dneve, ki potekajo skozi mesece inizerije. Toda glad je gost samo delavskih družin. Brezposelnost — ta je doma tudi pri bogataših. Ampak se razlikuje od one v delavskih slojih. Mrs. Edith Kelly Gould, ki se je ločila od svojega moža, zahteva, da ji plačuje $45,-000 letno za njeno preživljenje. Zatrjuje, da ji z manjšimi dohodki nemogoče dostojno živeti. Njen odvetnik je na sodišču predložil izkaz, za kaj rabi Mrs. Gould $45,000 na leto. Obleka, obuvala itd., jo stane >18,000 na leto; avtomobil $4,000; najemnina $6.000; živila $5,000; zdravniki $2,000; zobozdravniki $1,000; zabavanje gostov $5,000; ples in godba $4,000. Miss Alice M. Robertson je v pravem ko trdi, da ljudje ničesar ne vedo o politiki, dasiravno ona ni imela v mislih take politike kakršno mislimo mi. Ako bi vedeli, ne bi imeli sistema, ki omogoča enim ljudem trositi stotisočake in miljone na leto za "pošteno preživljanje", medtem, ko mora na miljone delavskega ljudstva gladovati; ne samo da mu primanjkuje najpotrebnejših živil; tudi do drugih dobrot, ki jih nudi življenje, nimajo dostopa, ker ni sredstev. Dobro pri tem je le to, da zelo malo delavcev pozna užitke življenja. Zato se zadovoljujejo s stanovanji v kolibah, s hrešče-cini gramofonskimi ploščami in kino-gledališči. Za čitanje jim zadostuje najcenejši šund in pa kameloe-onski listi. Socializma se boje. In na miljone se jih
tolaži z boljšim življenjem po smrti.
* * ♦
Jožef Cerjak, dekan v Slovenski Bistrici pri Mariboru, je pripravljen takim slovenskim delavcem v Ameriki olajšati pot v nebesa. Po Ameriki je razposlal cirkular, v katerem slika, kake potrebna bi bila si-rotnišnica v njegovem okraju. To mu verjamemo. On si je nadal nalogo, da zgradi tak zavod. Denarja v ta namen je doma malo nabral, komaj 300,000 kron, pa se je obrnil do ameriških Slovencev. Dekan Cerjak pravi med drugi:
"Slovenci so pozidali pod mojim vodstvom eno najlepših cerkev na Slovenskem, lurško svetišče, v fojhenburgu, v proslavo 50 letnice Marijinih prika-:ovanj v Lurdu (1858—1908). To sirotišče bo pa pometem Srcu Jezusovemu v spomin 250 letnice prika-:ovanj (razodenj) božjega Srca v Pareju na Francoskem (1673—1923). Prejel sem svoj čas mnogo darov i: Amerike za lurški dom, zato prosim tudi ponižno :a milodare za sirotišni dom.
"Za svrho stavbe sirotišča je tu ustanovljena stavka družba. Družba obstoji iz udov, dobrotnikov in uslanovnikov. Za Ameriko določim sledeče? ud družbe postane, kdor ji daruje enkrat za vselej dva dolarja, dobrotnik, ki ji da $20, ustanovnik, kdor ji pokloni JfOO ali več. Za vse te člane družbe se opravi vsako lelo 20 svetih maš, med temi štiri črne pete maše vi-pilije in libera, vse, kakor vernih duš dan, za ranje člane družbe. Te maše in molitve so vsled mašne u-slrmoue večne, zato ne bodo nikdar prenehale. Potr-jene so od škofijstva in od deželne vlade. Te večne maše se opravljajo za vse družbenike skupaj, pa vsema imaš po nauku sv. Alfonza Lig. in drugih cerkvenih pisateljev od njih ravno toliko duhovnih dobrot, kakor če bi se brale sapio zate, ker so duhovne dobrote sv. maše neskončne veljave (gl. Mueller III. str. |mJ. Kdor pristopi k družbi kot dobrotnik z $20, sme iti zapisati v družbo celo svojo družino.
I "....... Za nabiratelje družbe se opravlja poleg
i menih 20 maš še pet 'ustanovnih večnih maš za njih
srečno smrt in hitro rešitev iz vic..... Marsikdo želi,
da bi bil deležen teh ustanovnih maš tudi ta ali oni ranji sorodnik. Tudi to je mogoče; če plačaš za vsako rajno osebo $2, se bo zapisal v imenik za večne maše. Deležen bo vseh 20 sv. maš......."
Dekan nadalje obljublja, da bodo podporniki deležni tudi mnogo molitev in sv. obhajil, iki jih bodo o-pravljali otroci v zavetišču. Za mal denar torej lahko pomagate k gradbi sirotnišnice in pri tem si zasigu-
rate še srečno smrt in hitro rešitev iz vic.
- * * »
Dekan Cerjak pripoveduje, da cela slovenska Štajerska nima nobenega sirotišča. Teritorij, ki ga sedaj obsega slovenska Štajerska, del Koroške in Prekmurje, ima okoli 600,000 prebivalcev.
In med njimi je na tisoče sirot in nobenega sirotišča! Ko bi bilo ljudstvo inteligentnejše, bi imelo vse potrebne ustanove; ker ni, jih skuša- ' jo graditi razni dekani in samostani na način, kakor se jim zdi najprikladnejši. In njihovi načini niso dobri. Že Cirjanova kampanja za nabiranje prispevkov izigrava ignoranco ljudi. Srečna smrt in hitra rešitev iz vic! Vse to za malo svoto par dolarjev. Ker je mnogo ijudi, ki mislijo na hitro rešitev iz vic, pa zelo malo takih, ki bi mislili na hitro rešitev IZ VIC NA ZEMLJI, nima 600 tisoč prebivalcev, kar je polovica Slovenije, nobene sirotišnice; in vsled take mase je Jugoslavija kljub svojemu bogastvu zaostala dežela, revna in kaotična. Z nobenim miljonskim fondom se ne spremeni teh razmer. Delati je treba na izobraževalnem polju, organizirati ljudstvo in ga poučevati o socializmu.
* « m
Ko bi dekan in župnik Cerjan vprašal za svet svojega duhovnega sobrata Srečko Zamjana, ki se mudi v Ameriki in nabira darove za mladinske domove, bi si prihranil precej nepotrebnega truda. Mnogo manj cir-kularjev bi bilo treba. Amerika je čudna dežela. Njeno ljudstvo sicer ni posebno inteligentno, toda v moč maš in na razne prikazni v Lurdu in v Pareju vendar ne verjame. Tu je že preveč tehničnih čudežev, ki so o-bledeli čudeže, o katerih pripoveduje religija da so se dogodili, toda jih ne more dokazati. Moderna tehnika, nov svet, drugi običaji, vse to je vzelo večini a-meriških Slovencev vero v moč sv. maš. Toliko daleč je prišel naš narod v tej deželi. Toda napreden še ni, četudi si mnogi domišljajo da kar drvimo po poti napredka.
^
Iz Bavarske prihajajo vesti, da so monarhisti vztrajno na delo za vspostavitev monarhije in če bo le mogoče, izvesti ločitev Bavarske od ostale Nemčije.
Na Bavarskem, ki je katoliška dežela, prevladuje na deželi klerikalna stranka; v mestih je delavstvo socialistično, toda vsled frakcijskih sporov, ki so bili na Bavarskem zelo ljuti, in pa vsled nasilja reakcije, je zelo oslabilo. Francija dela na vse kriplje za ločitev Bavarske od Nemčije in monarhistom daje potiho. Pri tem pozablja na bavarsko delavstvo, ki bo znalo varovati pridobitve, kolikortkoli majhne, v usodnem tre-notku.
Ako želite, da se Proletarec poveča in da bi prinašal več različnega gradiva, mu pridobivajte nove naročnike. Uredništvo bo poskrbelo za gradivo; sodrugi in somišljeniki naj gledajo, da dobi Proletarec par tisoč novih naročnikov.
Ali je rešitev Evrope mogoča?
John F. Sinclair. — Prevel Anton Grden.
Evropska civilizacija, zgrajena s trdim delom in boji treh sto miljonov ljudi tekom petnajst sto let, je v razsulu. Sedaj ni dovolj jaike moči, ki bi bila v stanu preprečiti bližajoči se polom.
Osem let je vzelo Rusilji, da je gospodarsko popolnoma omagala. Njena mesta hirajo; njena polja so ne,-obdelana. Trideset miljonov kmečkega ljudstva po poročilu Miss Anne Haines umira od glada poradi naj-groznejše katastrofalne lakote, kar jih beleži zgodovina. Ti nesrečneži so izmed kmečkega ljudstva — aktualni obdelovalci zemlje. Industrija je uničena in ruski denar, bodisi v Rusiji ali v inozemstvu, nima no-oenc vrednosti. Da spoznate razliko; leta 1914 je predstavljal en ameriški dolar dva ruska rublja. Sedaj se dobi za en dolar 200,000 rubljev.
Avstrija s svojimi 50 miljonov prebivelcev je tekom osmih let padla s staleža prosperitetne države na nivo beraške dežele s približno eno desetinko njene prvotne obsežnosti in z okoli osminko od njenega prejšnjega prebivalstva. Njena ekonomska enota je obupno zdrobljena. V zadnjih osmih letih je poplavila svoj denarni trg od dveh in pol miljard kron na 72 miljard kron in to papirnatih kron — nič zlata ali srebra. Leta 1914 je en ameriški dolar kupil pet njenih kron; decembra zadnje leto se je dohilo zanj 3,900 avstrijskih kron. Leta 1921 je Avstrija producirala samo 15 odstotkov potrebščin; za ostalih 85 proc. je odvisna od uvoza. Toda njen denar nima nikake vrednosti v inozemstvu in radi lega ne more dobiti solidnega kredita na tujih trgih, da bi mogla kupiti 400,000 ton življen-skih potrebščin, ki jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva.
Poljska je leta 1919 vpeljala, svojo denarno enoto in prevzela gotove Obligacije starega ruskega in avstro-ogrskega režima, kolikor jih je na podlagi pogodb odpadlo na njen teritorij. Njena originalna svota treh miljard mark je narasla v kratki dobi dveh let do velikanske svote šestdeset miljard mark. V teku tega časa je poljska trgovina popolnoma omagala. Leta 1921 je polj'ski budget (državni proračun) dosegel svoto 209 miljard mark, medtem ko so ocenjeni državni dohodki znašali le 135 milijard mark. To njeno usodepolno finančno stanje je največ pripisati, po besedah Johna Moody-ja, "njeni razglašeni militaristični politiki in kopičenju njenih izdatkov za militarizem."
Enako sliko nudi Italija. Njena denarna cirkulacija je znašala leta 1914 manj ko dve milijardi lir, povolj-no protektirane z zlato rezervo. Do leta 1918 je narasla do osem miljard in od premirja že na 15 miljard lir. (Dohodki Italije so znašali 1.' 1920 devet in pol mi-ljarde lir, izdatki pa osemindvajset miljard lir. — O-pomba prevajalca). Za ameriški dolar se dobi sedaj štirikrat toliko italijanskega denarja, k^kor pa pred vojno. Ali sploh moremo upati na vpostavitev trgovine med Ameriko in Italijo s tako zapreko?
Vzemimo Španijo, dežela, ki ni bila direktno prizadeta vslSd vojne. Cirkulacija njenega papirnatega denarja se je zvišala od 1,900 miljonov peset pred vojno na svoto 3,920 miljonov peset do 30. julija 1920; in potem po preteku enega leta na 4,160 miljonov peset. Prvotna vrednost pesete je bila 19.3 centov. Sedanja njena vrednost je okoli 13 centov, kar pomeni znižanje za 35 odstqtkov.
Denarna cirkulacija Francije se je dvignila od šest miljard frankov leta 1914 do 34 miljard frankov do leta 1920. Od premirja se je zvišala za nadaljnil 40 miljard frankov. Ali to ne vključuje njenega vedra naraščajočega in ravno tako nevarnega poplavljajo-čega dolga; njen budget za leto 1922 ne balancira! 2,500,000,000 frankov; kljub temu troši za armado ii mornarico 4,500,000,000 frankov letno. Vrednost franka je padla za 58 odstotkov.
Nemčija je ključ centrallne Evrope. Kakšno je njeno resnično stanje pod njenim pokrovom. Leta 191. je imela Nemčija skupnega dolga, vstevši tekoči dolg. približno pet miljard mark, pokritega s 70 odstotki zlate rezerve. Leta 1919, Ob koncu vojne, je njen skupni dolg znašal že 27 miljard mark in vrednost marke ji padla od 23.83 centov na 11 centov. Do decembra 1921 je njen dolg narasel na velikansko svoto 108 miljara mark, ki ga krije z manj kot enim odstotkom zlate rt zerve. Njena marka je sedaj vredna približno pol centa. Poleg tega znaša njen tekoči dolg v okroglih številkah 245 miljard mark, kar pokazuje, da je nemška vlada zaostala s prejemki preko izdatkov za približne šest milijard mark mesečno skozi zadnjih 18 mesecev. In ta svota ne vključuje reparacijskih vplačil. Ona si pomika v močvirje z grozno brzino. L. 1914 se je do bilo za dolar 4 marke; sedaj se jih dobi 180, ali 45-krall toliko. Peter Grafrmann, predsednik nemške delavske federacije, se je izjavil pred tem piscem, da so cene za življenske potrebščine od petnajstkrat do dvajsetkrat višje od pred vojnih cen, medtem, ko so plači samo sedemkrat do<, osemkrat višje kakor pred vojno Življenski standard delavca se pomiče navzdol in je it od ene tretjine do polovice slabši kakor je hil predi dvema leti — za časa revolucije.
Kaj pa z Veliko Britanijo? Jeli ona ušla pred katastrofo, katera je zadela ostalo Evropo? Ni. Tudi oni je vključena v tem žalostnem krogu z drugimi vred. P« izjavi Lloyd Georga je v Angliji danes več brezposelnosti in trplenja, kakor pa kedaj poprej od čaisa Napoleonovih vojn. 58% njene trgovine je v izvozu, ali dunes počiva vse. Nemško blago poplavlja njene trge. v Angliji pa se zapira tovarno za tovarno. Izdatki Anglije presegajo dohodke za miiljon dolarjev dnevno iai njena blagajna je prazna.
Dovolj je bilo citiranja, da se pokaže Evropo v njenem desparatnem stanju. Ona je bolna, zelo bolna, Od premirja sem postaja slabša,"ne boljša. Koliko daleč lahko še pada življenski nivo srednjega in nii-jega razreda, predno pride do poloma? Gotovo ne vet daleč. In če se gospodarska struktura Evrope v resnici zruši, tedaj ona ne bo v stanu preživljati niti polovico svojega prebivalstva. Kaj se potem zgodi s preostankom 150 miljonov ljudi? Ta surplus prebivalstvi povprečnih, navadnih ljudi vsake dežele, ne mori marširati preko svojih dežel v prazne teritorije, ker so obkroženi z vodo raz ven na vzhodu. Proti vzhodu leii Rusija, ki ima svoje meje zastražene z največjo in najboljšo armado, kar jih ima danes Evfopa. Na zapadu leži Atlantik. Naprimer, da bi se bilo tej številni hordi mogoče izseliti, koliko ladij bi se potrebovalo a transportiranje 150 miljonov ljudi v teku dvanajsti mesecev? Ravno petdesetkrat toliko kolikor jih je danes na svetu. Oči vidno je torej, da bi na miljone tel ljudi pomrlo od lakote, in bi umiralli toliko časa, kler ne hi bil ta surplus ljudi popolnoma iztreblj ostali pa bi se preživljali po primitivnejšemu nač' socialne organizacije. To je edina alternativa, ako E ropa in ostali svet ne prepreči sedanje navzdol vod poti evropske civilizacije. Ne trdim, da je nemo
rešiti to ciyilizacijo. Rečem pa, da je skrajni čas, da se dobi odločno, nevstrašeno vodstvo s konkretnim, defi-nitivnim in konstruktivnim programom zedinjenih sil, katere bi moralo podpirati evropsko ljudstvo. To je način za rešitev Evrope in najbrž tudi naša rešitev.
Takoj od začetka je potrebna tam definitivna ^ie-terminacija in gledati se mora na ta problem kot na eno splošno vprašanje, iz česar mora slediti vpostavi-tev združene ekonomske enote. Nizkotne strasti sovraštva in zavisti, podžgane tekom vojne, se še vedno bojujejo proti tej ideji. "Hiša razdvojena sama proti sebi ne more stati." Ravno tako ne more stati svet, če je tako razdvojen. Nikakih ekonomskih ovir se ne sme staviti med narodi; svobodno trgovsko občevanje mora priti.
Dobro, tedaj je preureditev vsega kontinenta, vsled vojne raztrganega, razbitega in utrujenega, stvar, ki jo srčno želi ves svet. Kake sugestije se morejo nuditi za ta namen?
Prvič, vsak proučevalec današnjih evropskih razmer se strinja v tem, da je izprememba na boljše nemogoča tdliko časa, dokler se poplava s papirnatim denarjem nadaljuje. Ob koncu vojne je vladalo mnenje, da se bo v najkrajšem času izvršila odtegnitev čezmerne količine papirnatega denarja iz cirkulacije in da se bo denarni trg v par letih povrnil v normalno stanje. Dogodilo se je nasprotno. Balanciranje državnih proračunov po vojni ni bilo skoraj v nobenem slučaju uspešno. Prej navedene številke govore strašno povest raditega, ker evropski bolnik ne more ozdraviti, pač pa bo postajal vedno slabši, dokler bodo trajale te razmere. Za opomoč Evrope ni nikakega upanja, dokler izdatki posamezne dežele presegajo prejemke. Evropa po mojem mnenju ne more plačevati obresti od dvesto miljard dolarjev njenega dolga in pri tem upati na okrevanje. Breme je pretežko in se ga ne more prenašati. Obrestni davek enega miljona dolarjev mesečno bi bil pretežak za Evropo tudi v njenih najbolj prosperitetnih dnevih. Danes je to še mnogo bolj resnica. Evropski dolgovi, notranji in zunanji, morajo biti suspendirani za nekaj let ali pa popolnoma izbrisani, Zadnji sporazum bi bil veljaven potom znižanja izdatkov, vstevši za armade in vojne mornarice.
Drugič, Evropa sama bo prisiljena poglobiti se v situacijo in sprejeti definitivno politiko za svojo rešitev. In to z drastičnimi omejitvami njenih ogromnih izdatkov za armado in mornarnico. Osem MILJARD DOLARJEV je bilo izdanih za vojne namene v letu 1921. In to potem, ko je bilo potrešenih že dvesto petdeset miljard dolarjev v vojni ZA ODPRAVO VOJNE! Ako se izbrišejo državni dolgovi, priznani za legalne, ter bi drugače evropska družba razpadla pqd bremenom ene miljarde dolarjev mesečnega davka samo za obresti, kak izgovor imajo vlade, katere so povečale svoje vojne proračune, kot n. pr. Francija, Anglija in Poljska?	' .
Petič, imajoč v mislih združeno Evropo, mora biti spremenjeno plačevanje vojne odškodnine za Nemčijo na ta način, da se plačevanje glavnice in obresti suspendira najmanj za dobo pet let ali pa da se plačila popolnoma črtajo. Nikakor ni mogoče kalkulirati na ravnotežje Evrope, dokler visi nad Nemčijo grozeči, temni oblak vojne odškodnine. Ekonomi in finančniki so mnenja, da pomenijo reparacije s finančnega stališča popolen propad. Rezultat te politike je destrukcija blagovne vrednosti in veliko povečanje brezposelnosti, kar pomeni več izgube za splošnost kakor pa koristi prizadetim. Evropa se ne bo pomirila toliko časa, dokler bo vladalo med srednjim in nižjimi sloji splošno
nezadovoljstvo in degradacija. Vse te posledice je pripisati stari politiki Evrope.
In četrtič, denar evropskih držav ima tako majhno vrednost, da postaja zamje trgovanje z deželami, kakor je p. pr. Amerika, težje in težje. Evropi je potrebno rešiti Rusijo raditega, da bo potem Rusija rešila njo. Pred vojno je Rusija pridelala dovolj živil za prehranjevanje vse Evrope, od katere je Rusija dobivala stroje in druge izdelke v zameno za svoja živila. In to vlogo se ji mora povrniti. Za ameriškega farmarja pomenijo sedanje razmere nižje cene za njegovo živino, bombaž, žita in druge pridelke. Boljše je za nas, da gledamo na razmere take kakršne so. Za prehrano Evrope je Rusija edina rešitev.
Ako ti koraki, če se jih podvzame takoj, zaustavijo nadaljno poslabševanje evropskih razmer, se bo pozneje lahko zavzelo nadaljne korake za izboljšavanje. Ako pa se bo Evropa pomikala še tri leta po načinu, kakor se pomika zadnja tri leta od premirja, potem ni na vidiku nič drugega, kakor popolen polom današnje industrialne organizacije in naše bahajoče se civilizacije.
*
Gornji članek je bil priohčen v reviji The Nation, katerega avtor je, kakor že omenjeno pod naslovom, John F. Sinclair, bankir v Minneapolisu, Minn. Zadnje leto se je nahajal več mesecev v Evropi, kjer je študiral tamkajšnje ekonomske in politične razmere. Članek je nedvomno dobra analiza današnje Evrope. Številke so grozne, skoro nevrjetne in slikajo jasnejše kakor vsake besede mizerijo in gospodarski kaos v bolehajoči Evropi. Vojna je prizadejala, ne samo kapitalizmu, ki jo je pričel in završil, ampak tudi ljudstvu, usodepolni udarec; in ljudstvo mora trpeti glavne posledice vojne; miljoni in milijoni ječe pod težo bremen današnje mizeriije in nereda. Kako dolgo bo še trajalo to trplenje? In kadar zagrmi struktura današnjega sistema na tla, se bo li trplenje človeka olajšalo? Bodočnost je temna, polna pesimizma. Edini optimizem človeka je: Razredna zavest delavstva. — Prevajalec.
prebivalstvo rusije.
V preteklem letu smo v par spisih v tem listu objavili do takrat najboljše podatke o prebivalstvu Rusije v njenih sedanjih mejah in v deželah, ki so preje pripadale carski Rusiji. Toda vsled kaotičnih razmer ni bilo v Rusiji mogoče nobeno natančno ljudsko štetje in vsi podatki sorfbili sporočani javnosti le na podlagi prejšnjih splošnih ljudskih štetij v Rusiji in pa na podlagi izgub v vojni ter umiranja vsled lakote in kužnih bolezni, ki so zredčevale rusko prebivalstvo. Proti koncu leta 1921 je sovjetska Rusija' končala s splošnim ljudskim štetjem, ki izkazuje, da ima Rusija sedaj 130,707,600 prebivalcev. To je 18,202,400 manj, kot jih je imela leta 1915. Temu znižanju se ima pripisati odpad Poljske, Finske in baltiških dežel in deloma Sibirije od Rusije, deloma pa velikanskim izgubam, ki jih je imela Rusija v vojni in pozneje v civilni vojni ter vsled epidemičnih bolezni. Po prebivalstvu je Kitajska največja kontinentalna država; drusjja je Rusija; tretja Zedinjene države; toda kot kolonijal na država ima največ prebivalcev Velika Britanija.
Prvi znaki za kooperacijo delavskega razreda.
Nova taktika tretje Internacionale. — Akcija za federativno politično združenje ameriških progresivnih delavskih unij, socialistične stranke, farmarske-delavske stranke itd. ter naše razmere.
Tajništvo J. S. Z.
Poročila iz Moskve, da je tretja Internacionala od-jenjala s programom razdvajanja svetovnega proletari-ata v sekte, krila in krilca ter da želi delati zanaprej za enotno fronto delavskega razreda, in prizadevanje ameriških progresivnih trade unij, Farmer-Labor party, Socialistične stranke in drugih političnih liberalnih skupin za enotno nastopanje, so prvi znaki, da se vrača doba koperacije delavskega razreda na političnem in industrialnem polju.
Kako doseči vsled razgretih možgan, ki jih je u-stvarila pred časom vsled revolucionarnih razmer Moskva — vsled psihologije, ki je po svoji ekstremnosti po mnogih krajih prekašala ekstremnost Moskve same — je problem, s katerim se mora začeti delavstvo vseh frakcij baviti intenzivno, če se hoče, da se klic sedanje Moskve čim preje realizira.
Zlasti je potrebno, da se s tem problemom pečajo intenzivno jugoslovanski delavci v takozvanem nasprotnem taboru (hrvatska skecija), v kateri so se nekateri obnašali glede teh zadev skrajno fanatično.
Naši sodrugi se bodo gotovo spominjali, kako je hrvatska sekcija napovedala svoječasno uničenje "Proletarca", kako je skušala v ta namen prostituirati nekatere posamezne sodruge — člane J. S. Z., da bi pisali odnosno prevajali njihove razdvajalne članke iz hrvaščine na slovensko, in kako so bili na to prisiljeni kupiti, ker se jim ta namera ni posrečila, od nekega prostituiranega Veraniča njegov prostituiran list, da ž njim uničijo socialistično gibanje med slovenskimi delavci in jih na ta način privedejo v njihov tabor "sa-mo-revolucije."
Poznavši njihovo duševno razpoloženje in pa dik-tate iz tedanje Moskve; vedoč, da mora prej ali slej zapihati od tam drug veter, smo jim marsikaj prizanesli in jih nismo razgaljali tako, kakor so zaslužili. To se pravi, mi nismo hoteli podirati mostu, ki nas ima prej ali slej zopet združiti. Česar smo pričakovali, se sedaj — kar se Moskve tiče — udejstvuje. Vprašanje seveda nastaja, kako bodo ti ljudje jemali na znanje nove diktate iz sedanje Moskve. Ali bodo sedaj opustili svoje neuspešno delo, ki so ga začeli in za katerega so po-tratili toliko časa in denarja? Kdo ve!
Iz pisma, ki ga je prejelo pred nekaj dnevi tajništvo J. S. Z. od slov. socialističnega kluba v Milwaukee, Wis., je posneti, da zanje pozivi iz sedanje Moskve niso merodajni, ali pa so sklepi sedanje Moskve novejšega datuma, kot so sklepi hrvatske sekcije na 22. cesti v Chicagi. Ce ostane hrvatska sekcija pri svojih sklepih vzlic pozivu iz sedanje Moskve, tedaj bo to znak, da ne pripadajo več k Moskvi, ampak da žele ostati neke vrste revolucionarni duhoborci, kakršnih ni pod solncem. Mi upamo seveda, da je prvo resnica, to je, da so njihovi sklepi starejši od onih iz Moskve, in da se se bo hrv. sekcija odzvala tako'čezmerno dik-tatom sedanje Moskve, kakor se je odzvala čezmerno diktatom prejšnje Moskve.
Zadeva, o kateri hočemo govoriti na tem mesti ni namenjena, da brskamo po tem, kar je bilo in odkrivamo nove rane — zlasti ne, če misli hrv. sekcija ura-ževati diktate iz sedanje Moskve — ampak je le zadeva, ki osvetljuje, kam vodi taktika, ki jo je zavzeli hrv. sekcija v zadnjih par letih, in kam bi vadila lahko drugačna taktika. Mi moramo smatrati to zadevo za pozabljeno, če bo začela hrv. sekcija delati resnični za enotno fronto proletariata, kakor se glasi diktat ii sedanje Moskve. Toda če se med tem izkaže, da hrvatska sekcija ni pri volji delati resnično za kooperacijo, da se enotna fronta omogoči; če se izkaže, da v njej ni volje, da se odpravi netoleranca, ki je v zadnjih par letih tako bujno cvetela v veselje delavskih nasprotnikov, tedaj bomo smatrali, da hoče ostati hrvatski sekcija res neke vrste samonazvanih revolucionarnih duhoborcev, in bomo po teh okolščinah prisiljeni nastopati proti njej, kakor bo potrebno.
Kot smo že omenili, obstaja v Milwaukee, "Wis, slovenski socialističen klub, ki spada direktno k ta-mošnji socialistični organizaciji in nima J. S. Z. koti takim nobene organične veze. Ta klub — kakor izgleda — so povabili na debato, na kateri bi se imel "prečistiti" pojmi: "Ali se more delavstvo osvoboditi potom taktike, ki jo zavzema Socialistična stranka"-ali "program Socialistične stranke in program Workers party". Workers party je namreč novo ustanovljena politična stranka raznih komunističnih frakcij kakor je bilo že poročano v "Proletarcu". V zvezi ti priredbe se je obrnil tajnik dotičnega kluba do tajništva J. S. Z., z željo, da bi poslala J. S. Z. na to debato govornika, ki bi debatiral pod gori navedeno temo: nekim Hrvatom Lojanom. Vse stroške za priredbo ti debate, kakor tiskovine, reklapio in govornika, bi plačala hrvatska sekcija, odnosno njihova branža v Mil waukee. Tako je namreč poročal tajnik milwauske-ga socialističnega kluba tajniku J. S. Z. Sluteč, di gre tukaj za navaden trik, je pisal tajnik J. S- Z. kla-bu takoj svarilno pismo, naj klub ne seda na limania hrv. fanatikov v Milwaukee. Kaj je bilo s to debato, tajništvu do dneva, ko piše ta članek, ni znano.
Ker se dotični odgovor tajništva J. S. Z. ne nanaša samo na "trik", ki so ga hoteli izvesti pristaši hrv sekcije nad slovenskim socialističnim klubom v Milwaukee, ampak se nanaša tudi na zadeve združenji ameriškega proletariata v enotno politično fronto, kar je vsekakor mnogo važnejše, kakor pa debatiranje ki tera politična stranka ima najboljo taktiko za osvoto-jenje proletariata izpod kapitalističnega režima -menda ne bo odveč, če objavimo nekaj odlomkov ii tozadevnega pisma. Zlasti se nam zdi, da je to name-stu, ker se povdarja sedaj potreba enotne fronte tudi iz Moskve.
Med drugim j.e pisal tajnik J. S. Z. slovenskem socialističnemu klubu v Milwaukee sledeče:
* "Potrjujem prejem vašega lista, v katerem izraati željo, naj bi vam Jugoslovanska socialistična zveza preskrbela sodruga, ki bi dne 17. marca t. 1. debatiral s hrvatski« sodr. Lojanom o predmetu: "Ali se more delavstvo os» boditi' potom taktike, ki jo zavzema Socialistična stranki" — odnosno program Delavske stranke in program Social stične stranke.
Kakor drugo korespondenco te vrste, predložim tli vaš list seji eksekutive, ki se vrši zadnji petek v me! to je 31. marca t. 1. Ker bo seja eksekutive torej 14 d pozneje, in jo ne morem sklicati preje samo radi tega i godka — zlasti ne, ker vaš klub ne pripada k J. S. Z., i pak je menda priključen direktno tamošnji okrajni otj
\
nizaciji, naj se klub zadovolji glede te namere z mojim janenjem, ki je sledeče:
[ Iz vašega pisma ni razvidno, kdo je sprožil misel o nameravani debati, slutim pa, da to ni v prvi vrsti želja vašega kluba, ampak želja elementov iz nasprotnega tabora, la izkoristijo vaš klub za svojo agitacijo in propagando; to le pravi, da napolnijo dvorano s svojimi simpatičarji in . iznesejo na dan zopet vse tiste stare, tisočkrat in tisočkrat premlete fraze o "družabnem izdajstvu," o "kontrarevo-Ineionarstvu" itd. ter vas po njihovi stari šegi prav po revolucionarno opljujejo — v najbolji nadi seveda, da so storili velikansko revolucionarno delo ter s tem podkrepili solidarnost "svetovnega proletariata." Da bi to "vzviše-jio" delo za solidarnost svetovnega proletariata potem razglasili v svojih žumadih, se razume samo ob sebi. To je namera naših ultra-radikalnih revolucionarjev. Pa tudi če bi kdo ž njimi debatiral in debato dobil — oni ne bi hoteli priznati tega, marveč bi trdili nasprotno, da so dobili de-Vato oni. Od kar so prenehali biti regularni socialisti, ne J velja zamje namreč nič več socialistična etika. Poštenje, logika in dostojnost niso zanje nič več merilo. Vse te lastnosti so strmoglavili, keV diše baje po tem, kar je bilo, oni pa ne spadajo v preteklost ali sedanjost, ampak v absolutno prihodnjost! . . .
[ Kaj pa naj pristaši Delavske stranke pod gornjo temo debatirajo s socialisti? V čem se pa program njihove stranke razlikuje od programa Socialistične stranke, od kar so satajili 21 točk in diktaturo proletariata tretje Internacio-nale! In logično iz, tega kaj naj se debatira o taktiki? S. L,-pisti debatirajo že nad 45 let, da je njihova stranka in taktika edina, ki more pravilno osvoboditi delavstvo izpod kapitalističnega režima. In rezultati? Menda jih poznate. Iz tek rezultatov bi se dalo k večjem sklepait, da če bi bila osvsboditev delavstva te dežele odvisna od eselpistov, bo( moralo delavstvo še dolgo čakati na svojo osvoboditev. Ampak pravico do igranja z besedami jim ne more kratiti nih-ie, najmanja pa socialisti, ki verujemo v demokracijo. Iste pravice imajo sedaj novi reševalci od strani Delavske stranke (Workers party). Toda to ne pomeni, da jih morajo socialisti v tem igranju besed posnemati, kakor da ni nobenega drugega, važnejšega dela.
Bolj kot debate potrebuje delavstvo v tem času, ko je vse razkosano, agitacija in propagande za socialistično mi-Isel; potrebuje dela za reorganiziranje starih, organiziranje novih in pojačanje obstoječih socialističnih klubov; dalje lila delavstvo pojačati socialističen tisk in časopsije. Če lelavstvo v tem času doseže v;saj to, kar je imelo pred vojno, pa je doseglo mnogo. Toda če delavstvo ni vstanju pridobiti klubom novih članov, socialističnim listom ne novih naročnikov in razviti agitacijo za socialistično misel med miljoni, ki še niso z nami — stvari, za katere ni treba nobenega posebnega načrta ali "blue printa", kako naj se smatra, da bo delavstvo dovolj zmožno iztuhtati nezmotljiv "blue print", potom katerega pride zmagoslavno v so-(ialistično družbo? Res je, da se je treba ozirati v marši-tem na Eusijo, že radi tega, da se izognemo napakam, ki so se delale; toda Rusije ni mogoče prenesti v Ameriko. Delavstvo Amerike mora računati z ameriškimi razmerami! Zlasti tisti delavci, ki mislijo ostati tukaj, morajo računati s temi razmerami. Političnih strank v deželi \ ne moremo seliti v Busijo; treba bo živeti, kakor se ve in zna — tukaj. In ti, ki mislijo živeti tukaj, pridejo politično na prvem mesta v poštev. To pomeni, da moramo socialistično gibanje šele graditi. Po čemu torej tako globoko zasnovanih debat, katera politična stranka bo edino prava in zmožna privevesti delavstvo v socialistično družbo? Programi so potrebni—seveda; ampak delavstvo mora pokazati najpr-vo, kaj zmore v malem; kajti le tedaj, če bo delavstvo pokazalo, kaj zna v malem, more pričakovati, da dobi pro-
gram za uveljavljenje končnih ciljev kredit med miljoni delavci, iki še niso z nami, in ki jih je treba šele pridobiti. Pa še nekaj drugega mora pokazati delavstvo: naučiti se mora tolerance. Zavedati se mora začeti, da posameznik ni v tej ali oni socialistični fralceiji vsled tega, ker bo baje baš ta frakcija "izvršila" revolucijo, temveč da je v njgj kot vojak, ki opravlja v mirnem kaikor v vojnem času svoje razredne dolžnosti, in da bo stal, kadar pride čas malega in velikega dela, na svojem mestu, ne glede na to, od kod pride morda načrt družabnega prehoda. Toliko strank in strančic je namreč doma, da se res ne more vedeti, katera izmed njih bo tedaj tista sila, ki prevzame družabne vajeti v roke, ko pride čas za to. Tista bo seveda, ki bo po številu in po' svoji aktivnosti najjačja. Ali katera stranka bo to — to se pravi frakcija — ni mogoče reči. Lahko je mogoče, da j>&' ekzistujočih frakcij ali strank kot takih, sploh ne pride nobena v poštev, ker se imena organizacij menjajo. Lahko pridejo v poštev posameziniki, ki so v teh frakcijah ali strankah, če bodo tedaj še med živimi. Ampak posamezniki niso stranke. In kdo naj zopet dožene, kdo bo tisti, iki to doživi, in h kaiteri stranki ali frakciji se bo tedaj prištevaj? Otročje in neplodno je torej prerekanje, katera socialistična frakcija ima najbolji delovni program, potom katerega ima delavski razred doseči končni cilj. "Vse to spada v špekulacijo. Kdor trdi nasprotno, ne kaže s tem nič drugo, kakor da je revolucionarni šovinist gotove frakcije, da je navaden šarlatan ali pa navaden fanatik.
Delavstvo mora začeti misliti o združevanju, namesto o razdruževanju; misliti mora začeti o delavskem političnem trustu, namesto" tekme. Delavstvo se mora začeti učiti od kapitalistov!
Začetek takega združevanja ali zbliževanja za politično združenje bi bila priporočljiva "Skupna delavska politična organizacija na federativni podlagi," kot je na pr. britska "Labor party" in za katere orgamičen sestav se sedaj prizadevajo nekateri člani Socialistične stranke in člani progresivnih delavskih unij v Ameriki. Taka organično federativna vez bi bila šele v stanju ustvariti med delavstvom toleranco, ki se zlasti po vojni tako pogreša. Taka "Labor party" ne bi bila v začetku nobena politična enota v smislu kakega socialističnega programa, ki se tiče končnih ciljev socializma, na podlagi kate»ega bi se morale vse v ta namen spadajoče organizacije ravnati, ampak bi bila spočetka le organizacija organizacij, katerih mimoidoči in končni cilji bi se morali na podlagi medsebojnega upozna-vanja šele razvijati v enotnost. Vodil do enotnih ciljev bi bilo delo tolerance in sodelovanje v manjših zadevah. Namesto divje konkurenre — kot je to danes — bi nastopila prijateljska konkurenca. (Po teh načelih so se namreč razvijali kapitalistični gospodarski, pa tudi politični trusti.)
Dokler ne pride do tega ali kaj podobnega, je vse govoričenje o "najboljših programih" te ali one frakcije navadno slepomišenje in vir netolerance, ki odvaja mase od vseh socialističnih frakcij, od vsake socialistične misli in od socialistične agitacije sploh. Debate, kako bi prišli do take organizacije organizacij za splošen političen nasitop proti razredu, napram kateremu ima delavski razred terjatve — DA! Debate, katera frakcija ima v svoji listnici najbolji "blue print" za "izvršitev revolucije'' — NE! ... Dokler ne pridejo na dnevni red debate o združevanju, smatramo iza potrebnejše, da obrnemo naše pozornosti na važnejše zadeve.
Naš tisk!
Po prejemu vašega lista sem se podal v upravndštvo "Proletarca", da iznajdem, koliko naročnikov ima "Proletarec" v Milwaukee. Iz poštne liste sem posnel, da je Milwaukee, kjer živi nad 1,500 Slovencev, komaj nekaj nad par tucatov plačanih naročnikov na "Proletarca." Pri tem sem se nehote vprašal: Kaj je temu vzrok? Ali ne piše
"Proletarec" socialistično? Ali v očeh milwauških delavcev "Proletarec" ni vreden podpore? Koliko članov kluba dobiva neki "Proletarec?" — Vse to so vprašanja, na katera si sam ne morem dati odgovor, vem pa, da bi ga lahko dal vaš klub.
Pred kratkem je dobilo upravništvo "Proletarca" od nekega "sodruga" iz Milwaukee list, v katerem piše, da hoče "Proletarec" pometati pred tujim pragom in da je baje "fovš" tukajšnjemu lokalnemu listu. Ne vem sicer, kaj misli dotični "sodrug" s tem besedami; v kolikor sem
mogel razbrati iz njegove izjave, mu je le za lokalen list,
pa naj bo potem socialističen ali ne. V Milwaukee je bilo' v zadnjih letih že par listov, in vsi so izhajali pod pretvezo, da so socialistični. Kon&no se je izkazalo, da so bili vse kaj drugega, kot pa sooialistični. Če bi imeli danes v Milwaukee 300 "Proletarcev',, bi bil list najjačji debatatbr soeialisti&mh načel, in hrvatski psevdo-komunisti bi se danes ne upali klicati vaš klub na debato. Vedoč pa, da se tajmošnji socialisti ne zanimajo dovolj za svojo lastno stvai; si hočejo privoščiti klub, da ga izigrajo in mu odvzamejo zadnji kredit, ki ga morda še ima.
To ne velja seveda samo za Milwaukee, ampaik za vse kraje, kjer se naši sodrugi premalo zanimajo za svojo lastno stvar.
To je odlomek pisma, ki ga je pisal tajnik J. S. Z. mihvauškemu socialističnemu klubu v zvezi z nameravano debato.
Kakor že rečeno, ni naš namen iznašati te zadeve v javnost, da odkrivamo stare rane; zlasti naj se ne tolmači tega tako, kakor da hočemo odpirati kake nove argumente ali protiargumente, če se namerava hrvatska sekcija za naprej ravnati ,po diktatih za enotno fronto, ki prihaja prav sedaj iz Moskve. Iznesli smo to v javnost le radi tega, da pokažemo, kam bi to vodilo, če hrv. sekcija ne jenja s svojo razdiralno taktiko.
Mi smo duševna razpoloženja in druge razmere, ki so bile plod vojne in ruske revolucije vpoštevali in tolerirali deijanja raznih elementov, ki so bili odsev teh razmer, v največji meri. Zato nimamo niti ob tem velevažnem času, ko se pripravlja ameriški proletariat, da najde najboljo pol, ki naj bi vodila do enotne politične fronte, ob času, ko prihaja s podobnim klicem tudi Moskva, nobenih drugih motivov, kakor da se ta želja čim prej uresniči.
V znamenju tega prizadevanja, kličemo hrvatski sekciji na odkritosrčno sodelovanje. Prvi znaki tega sodelovanja pa se morajo pokazati seveda le v medsebojni toleranci. Mi pričakujemo.
t^^
Poročajo, da je bilo letos plačanega okoli $300,-000,000 manj dohodninskega davka kakor prošlo leto. Te številke govore precej jasno o ameriški prosperite-ti. Korporacije sorazmerno tako ne plačajo mnogo; razni mali "neodvisni" trgovci so zakopani v dolgovih, šest miljonov delavcev pa je brez dela. Ker brezposelnost ni obdavčena, jim ni treba plačati davka, zato Ima zvezino zakladništvo letos toliko manjše dohodke.
V
Glad, kakršen vlada v ruskih pokrajinah ob Volgi, je glad, ki napravlja ljudi blazne, ki dela iz njih celo ljudožrce. Kužne bolezni se omejujejo z velikanskimi napori sovjetskih oblasti. Pomagajmo blažiti katastrofo, ki je zadela Rusijo vsled suše, blokade in civilne vojne. Pošiljajte svoje prispevke za Ruski pomožni fond na naslov tajništva JSZ.: Frank Petrich, 220 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Spomin na pariško komuno.
(Nadaljevanje.)
Tako je prišlo polagoma leto 1870., ko je Bismarci organiziral federacijo nemških državic in provociral Francijo, da se je spustila v vojno. Vojna iz leta 18"! se ni dala preprečiti, ker jo je hotel imeti Bismarci sam. Nemci so bili dobro pripravljeni, pri Francozi) je pa bilo vse narobe. Nemci so Francoze že potlači ko so se jeli ti šele pripravljati na vojno. Po dveh ne srečnih bitkah so udrli Nemci v Francijo. Napoleoi III. je bil od Nemcev obkoljen in se je moral po strašni bitki vdati. Z Napoleonom III. so napravili Nemci« 90,000 jetnikov. Na drugi strani se je pa vdal general Bazaine v trdnjavi Metz s 170,000 možmi posadki, Nemška armada je prodrla do Pariza. Cesar Napoleoi je kapituliral in postal vjetnik Nemčije; pozneje ji zbežal na Angleško in tam umrl.
Francoska politična hegemonija nad Evropo, i je trajala nad 70 let, je bila zlomljena. Z njo je padli tudi francosko cesarstvo, upamo — za vedno. In med tem, ko je po Franciji kar mrgolelo nemških vojakoi, ki so bili že pred Parizom, se je v Parizu samem » stavila nova vlada. To vlado so dobili v roke ljudjt ki so bili slabši od Napoleona. Že pred začetkom vojne je izdala pariška internacionala oklic na delavci v katerem je odločno protestirala zoper vojno. Temi oklicu so odgovorili nemški socialisti naravno v so« alističnem duhu. Nemški general Vogel von Falken-stein je dal aretirati takoj, ko je bil izdan protest zoper aneksijo Alzacije-Lorene, vse člane nemške soci» listične eksekutive. Bebel in Liebknecht sta bila ob sojena zaradi malega manifesta kot veleizdajalca vsa na dve leti ječe, ki sta jo prestala v gradu Hubert burg.
Prusi so prodirali neprenehoma proti Pa V Parizu je vladala splošna zmedenost. Vsi stanovi| ki so bili v času cesarstva enostavno zasužnjeni, i dobili sedaj prosto roko. Vsak je skušal uveljaviti: je ideje, svoje nazore. Pariz je bil na predvečeru i like socialne krize.
Kmalu po padcu cesarstva se je doigrala v Par zu strašna tragedija pariške komune. Skrivnostna s la revolucije je že leta 1797. potisnila v ospredje i trenotek delavski stan. Delavstvo pariško je bilo ( nekdaj republikanskih nazorov. To je potrdil Cerbon, ki je slovel za najboljšega poznavalca škega ljudstva, češ da se imamo zahvaliti onemu deli delavcev, ki so resnično inteligentni, ki se venom bavijo s splošnimi vprašanji in ki neprenehoma zabt vajo demokratične reforme, da je bilo cesarstvo i prisiljeno dati delavcem gotove koncesije. Ta sloj ( lavcev je bil republikanski, socialističen, in iz tej sloja so prišli tudi voditelji pariške komune in prve delavske vlade na svetu. Proti temu sloju del cev se je bojevalo že cesarstvo, združeno z meši stvom. Ti delavci so započeli socialistično gibanje i:| temu gibanju je bil napovedan boj.
Uradni, vladi in meščanstvu vdani učenjaki pridigali delavstvu poslušnost. Ceriber, ki je sloveli učen ekonomist, je v reviji "Journal des economist napisal, da ni vreden socializem kot abstraktna t« ja niti te časti, da se o njem resno govori. Najslavi ši tedanji ekonom Louis Reibaud je pa dejal, da je s cializem umrl in vsaka beseda o njem da bi bila kal nagrobnica. Internacionala socialističnih delavcev) je bila šele ustanovljena in ni imela še nobenega 1
ia. Vlada je socialiste preganjala dobro vedoča, da so ji najnevarnejši.
Ko se je raznesla v Parizu vest o strašnem porazu Francozov pri Sedanu, je bil Pariz takoj v revoluciji. Ljudstvo je demonstriralo in vdrlo v parlament. Tedaj je stopil republikanec Leon Gambetta na oder in dejal: "Meščani! Domovina je v nevarnosti; izvoljeni smo po splošni volilni pravici in izjavljamo svečano, da sta cesar Ludovik Bonaparte in njegova dinastija nehali vladati na Francoskem!" Takoj potem So se podali poslanci v "Hotel de Ville", kjer so sklenili diktaturo in razpustili parlament.
Gambetta je organiziral obrambo Pariza proti Nemcem. Šel je na deželo in organiziral novo 1,200,000 mož broječo armado. Ni pa mogel najti enega samega i vojskovodje, ki bi bil sposoben, da pridobi Franciji Jmago na bojnem polju. Povsod so bili Francozi pregnani, povsod so se morali umikati. Tretjina Francije je bila že v rokah Prusov. Le Pariz se je še hrabro branil mesece in mesece. Prusi, ki so si domišljali, da se vda Pariz takoj, so si bili po težkih bitkah pridobili le par manj vrednih utrdb in pa sprednjih okopov, i Ko je prišla v Pariz vest o padcu trdnjave Metz, da je general Bazaine ušel v Belgijo, prodavši Prusom 170,000 mož, je bilo takoj vse ljudstvo na ulici in zahtevalo, naj se vojna nadaljuje. Toda nova vlada je že .naložila Thiersu, naj sklene s Prusijo premirje. Thiers je lopov in ostal bo v zgodovini zapisan kot najbes-! nejši morilec ljudstva. Premirje je bilo sklenjeno. Česar niso zmogli Prusi, je storila vlada. Prusi niso mogli premagati Pariza.
V Premirju so zahtevali, da se dovoli pruskim četam korakati po 13 glavnih pariških ulicah. Ampak pariška garda ali narodna bramba je poskrbela, da je bil pohod pruskih čet po Parizu bolj sramoten, kakor da bi se bili vrnili Prusi premagani domov. Po ulicah, koder so korakale pruske čete, ni bilo žive duše. Prodajalne so bile zaprte. Na vseh vratah so visele tablice z napisom: "Narodno žalovanje". Spomeniki so bili [ zaviti v črne pajčolane. Na vogalih ulic so bili postavljeni sanitetni vojaki, kakor da bi branili mesto pred kugo. Prusi, ki niso mogli premagati Pariza, ki ga je branilo ljudstvo, so s svojim pohodom 'insuiltirali prebivalstvo. Atila ni storil tega nad Rimom. Osrednji odbor narodne brambe je poskrbel, da se je spremenil pruski triumf v sramoto. Ko je pariško ljudstvo izvedelo, da pridejo Prusi z vladnim dovoljenjem v mesto, se je ljudstvo zbalo, da mu vzamejo 227 topov in 7 mitraljez, ki jih je samo nakupilo. Topove in mitralje-ze je prebivalstvo utrdilo z oklopi v okrajih Montmar-tre, Beleville in Ornan. Oni dan je tudi parlament, ki je bil izvoljen za času premirja in ki je sestojal iz 400 monarhistov in 200 republikancev — pravijo, da so pruski vojaki celo agitirali za monarhiste — sklenil s Prusi mir, prepustil pruski deželi Alzacijo-Loreno, ter i obvezal Francijo plačati 5 miljard frankov vojne odškodnine.
17. marca 1871 je hotel Thiers vzeti Parižanom prej omenjene topove. To je bilo ljudstvu preveč. Izbruhnila je zopet revolucija. Na večer tistega dne je vlada zbežala iz Pariza in na vseh javnih poslopjih ' kakor tudi na kraljevi in vladni palači je zaplapolala rdeča zastva, zastava svobode in bratstva. Revolucionarji so imeli 160,000 oboroženih mož, 800 topov in najboljše utrdbe okolo Pariza. Vlada pa, ki je zbežala v Versailes dve uri od Pariza, je imela na razpolago le 6(100 mož redne vojske. Revolucionarji so imeli v svojih rokah tudi francosko banko, ki je imela v svojih
blagajnah še tri miljarde in 500 miljonov frankov. S tem denarjem, ki ga vlada ni utegnila odnesti, bi bili kupili revolucionarji lahko polovico Francije.
Vlada, ki je zbežala z Versailles, je bila tista, ki je zavladala 4 septembra 1870 po padcu"Napoleona in njegove dinastije. Člani te Vlade so bili zelo sumljivi subjekti.
Tajnik pariške Internacionale je pisal o tej vladi • londonski Internacionali sledeče: "Kmalu po sklenjenem premirju s Prusi je dokazal Milličre, zastopnik narodne skupščine, ustreljen na ukaz ministra Farna, da je živel minister Faure v konkubinatu z ženo bogatega princa in si na nepošten način prilastil princovo imetje, ki je znašalo 300,000 frankov.
Na te obtožbe ni odgovoril Faure ničesar. Prvič je Faure o svojemu življenju moral molčati. Po zmagi pariške revolucije je Faure povzdignil lopova Picarda in Tabeferja, ki sta bila obsojena že pod cesarstvom zaradi sleparij, v najviše državne službe. Picard je postal član vlade in se sam imenoval finančnega ministra že ob času prvega obleganja. Ta Picard je bil brat nekega Arturja Picarda, ki je ukradel na pariški borzi 200.000 frankov. To je bilo uradno potrjeno. Tega uglednega brata je imenoval brat minister za glavnega urednika uradnemu listu "Prosti Volilec" za časa prvega pariškega obleganja in gladu pariškega prebivalstva. Vsi ti ministri so komaj čakali, da bodo smeli uganjati nečedne reči v imenu vlade. In ko so svoje hudobne ideje uresničili, so hoteli razdejati Pariz v imenu vlade, da se ne bi razvedle njihove lopovščine. Take ljudi je Bismarck rabil. Kmelu se je pa pokazalo, da je bil inspirator te vlade zloglasni Thiers, ki je pozneje postal njen vodja."
Thiers, mali možiček, je bil že pol stoletja nekakšen bog pariške buržvazije. Bil je najvernejši zastopnik intelektualne meščanske korupcije. Preden je postal državnik, je poskušal biti zgodovinar in pokazal je, da zna prav nesramno lagati.
Njegov životopis je žalostno poročilo vseh nesreč, ki jih je pretrpela Francija za časa njegovega vladanja. Še republikanec pred letom 1830. se je kasneje vsilil k vladi pod kraljem Louisom Filipom in je takrat izdal svojega protektorja Lafita republikancem. Da si pridobi naklonjenost kralja, je organiziral demonstracije proti duhovništvu in je poteil? oropal cerkve in nadškofijsko palačo. Postal je minister ovaduh. Masakriral je republikance in izdal zakone zoper tiskovno in koalicijsko svobodo. Leta 1840. je utrdil Pariz. Kb so ga zato republikanci napadali, je odgovorili: "Kaj vas je strah utrdb? Vlada, ki bi hotela streljati iz trdnjav na Pariz, bi bila nemogoča prej in po zmagi." In zgodilo se je, da je ravno on prodal utrdbe Prusom in pozneje sam streljal na glavno francosko mesto. Ko je nea-poljski kralj bombardiral svoja mesta, je bil hudo jezen, 18 mesecev kasneje je bil sam pristaš Napoleona III., ko so francoske čete bombarirale Rim in ga hotele vzeti združenim Italijanom, da ga oddajo papežu Piju IX. Najprej je bil republikanec najradikalnejše vrste. Ko je padel Kuizot, je mislil, da postane on gospod Francije. Ker se mu te sanje niso uresničile, je postal rojalist. Postal je privrženec cesarstva in je bil prvi, ki je dolžil republikance, da so krivi, ako se ni osnovala republika. Thiers je kriv vseh infamij v dobi dru-zega cesarstva od bombardiranja Rima pa do vojne s Prusko. Njegova zunanja politika je donesla Franciji največje sramote.
(Dalje prihodnjič).

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Kako patri in drugi varajo nevedne ljudi.
RACINE, WIS- — Iz raznih poročil v časopisju se razvidi, da vlada povsod velika brezposelnost in po-inankanje med delavskimi sloji. Tudi fori nas gre bolj piškavo, toda kapitalisti nam vedno obetajo boljše čase, ne povedo pa, kedaj pridejo.
Mislim, da boljših časov ni pričakovati, doMer bodo narodi tako razcepljeni in mase take neizobražene. Ignoranci med ljudstvom je pripisati vse gorje, ki tepe človeštvo. Toda premeteni elementi, ki hočejo varovati svoje interese in ohraniti sedanji sistem, zaganjajo krik, da so gospodarskemu polomu in sploh vseh nadlog krivi socialisti, ker sejejo med ljudstvo nezadovoljnost. Bedast argument, ki pa pri mnogih neukih ljudeh vendarle vleče. Da je stvar še verjetnejša, se deli delavstvo na struje. Vsaka oseba, ki si domišlja, da zna pisati in da je pozvana "odrešiti" človeštvo, se čuti poklicana ustanoviti svojo stranko, katera "edina" bo privedla ljudstva vseh narodov v boljšo bodočnost. Vsi drugi so jim izdajalci, oportunisti, kompromisti in kaj vem kaj še vse. Ravno tako nastopajo ikakor fanatične religije, ki vsaka trdi o sebi, da je edino zveličavna, vse druge pa so krivoverske.
Delavska masa je po večini se nerazsodna, pa bega semintam, kritizira in se pritožuje, toda ne toliko čez gospodarje, ampak čez tiste, ki ji žele pomagati iz blata današnje mizerije.
Med raznimi lističi je tak nov prerok eselpistična S. Zarja, ki se ujeda.nad socialistično stranko in nad Proletarcem. Zabavlja čez socialiste, pri tem pa ponavlja tisto, kar je Proletarec pisal že pred meseci ali pred leti, s to razliko, da iz dobrih stvarih delajo kolo-bocijo. Tek je ta "delavski" list, ustanovljen zato, da igra vlogo provokatorja med našim delavstvom.
Edinost, ki jo izdaja zloglasni pater Kazimir, ima lepo ime. Toda ime samo na sebi ne pomeni ničesar. Najlepše ime ne more iz slabe napraviti dobro stvar. In tako je patrov list kljub lepemu imenu najslabši časnikarski izmeček. Eni ga sicer pogledajo iz radovednosti,da vidijo, kakih sredstev se poslužuje dolarska duhovščina pri navajanju in varanju ljudstva. So drugi, katerim pravimo "backi", ki tak list čitajo s slastjo. To so tiste revne duše na duhu, ki mislijo, da prihaja vse gorje na svetu od socialistov. Zato tudi molijo za kralje in cesarje, za papeže in obljubljajo, kakor jih je učil katekizem, da se ne bodo "upirali posvetni in duhovski gosposki in ne svojim gospodarjem". Za gospodarje molijo, jim poljubljajo roke in se jim odkrivajo. Organizatorjem, iki jih nagovarjajo za pristop v delavske strokovne ter industrialne in socialistično organizacijo, pokažejo vrata, sobo pa potem poškrope z blagoslovljeno vodo, ako je bil organizator v hiši. In bognedaj, da bi se naročili na socialistični list. Otroke bi jim okužil, žene "zmešal" in duše vise družine bi bile pogubljene. Dokler bodo taki ljudje, ni čuda, da dela Kazimir tolik dobiček s prodajanjem škapulirjev, "svetih" podob in kipov, molitvenikov, križcev, rožnih vencev, lurške vode itd. Da je dobiček se večji, je spremenil svojo kramarijo še v šifkartašnico. Pomislite, s čim se pečajo slovenski frančiškani! Pri tem pa so še toliko predrzni, da na gotovo nedeljo čitajo evangelij, kako je Kristus spodil take kramarje iz tempelja.
Ker so taki zavedeni čitatelji slabega razuma, se jih od strani frančiškanov in njihovih pomagačev lahko zavaja. Toda patri imajo vseeno strah, da bo eden ali drugi spregledal. Da bi jih od tega odvrnili, pa kri-če v svoji cunji, kako se izkorišča ubogo slovensko delavstvo od strani socialistov. Ker je prostor v Proletarcu predragocen, ne boni odgovarjal na bedastoče, ki jih prinaša kak frančiškanski list. Naš iboj proti njim mora iti po taki poti, da bo pomagal nasprotnikom pasti v jamo, katero kopljejo drugim.
Da patri niso osamljeni pri svojih natolcevanjih, jim morajo pomagati še nekateri eselpisti. E. Kristan jim je trn v peti. Zakrajšek se zlaže, da ima E. K. mi-
ljone, vile in druga bogastva. Nikdar ni še nihče povedal, kje je Etbin Kristanova vila in kje so naloženi njegovi miljoni. Niti ni še nihče dokazal, kako in kdajjt izdal delavstvo. Ko se bo ljudstvo nekoliko streznilo, ko bodo temni oblaki mizerije, ki so prepregli ozračje še po vsaki vojni, nekoliko prešli, bo znala naša javnost nekoliko pravilneje presojati Etbin Kristanovo delovanje. On je poznal namene nasprotnikov v vojnem času. S socialisti v ječo, voditelje naj se internira, delavske organizacije naj se razpusti, socialistični listi zatro, in potem bi imeli hlapci kronanih in nekronanih kraljev prosto pot. Tedaj bi bila žetev za Kazi-mirje, Trošte, Zvortkote, jolietsko gospolo, Marušiče, Vošnjake, Pirce, Grškoviče itd. Zakaj ljudje tako hitro pozabijo na dogodke, ki so se vršili v naši javnosti med vojno? Mar ne vedo več o denuncijacijah, o detektivih, ki so zalezovali naše ljudi po vseh važnejših slovenskih naselbinah? O raznih procesih, ki smo jih imeli? Mnogo sedanjih radikalcev se je takrat tako prestrašilo, da so ovenčali svoje suknje z raznimi p* triotičpimi znaki in sodelovali pri vseh patriotičnih slavnostih, katere so prirejali kapitalisti. Mar je kdo drugi kriv, če so imeli strah pred oblastmi in histeričnim ameriškim ljudstvom? Kaj pa so storili tisti,li so en čas grmeli kakor da predstavljajo velikane, potem pa so se poskrili? Njihove organizacije so razpadle in ker so druga drugi očitale krivdo in izdajstvo, je delavsko gibanje silno trpelo. J. S. Z. je še tukaj, list smo si ohranili, SNPJ. se razvija naprej in socialistična ideja dobiva med nami vedno več tal. Kako pa naj bi se postopalo, da bi bili rezultati še boljši? In kaj bi bilo treba od naše strani mogoče storiti, da bi bili razmere na svetu boljše kot so? Ali ni od nekaterih ta-kozvanih naprednih ljudi blaizno, da kriče proti poštenih borcem in se pri tem poslužujejo istih fraz, kakor čikaški patri, jolietski katoliški "stebri", Pirci itd.? Mar so tako ljudje napredni? Dajte, zastavite si taka vprašanja, pa si sami odgovarjajte nanje. Kje pa so danes hlapci kraljev in kapitalizma, ki so bili talo aktivni v boju proti nam med vojno? Kaj store za is? boljšanje sedanjega položaja? Mar se bore proti danai; njemu družabnemu redu? Niti najmanj! Sram jih je njihovih grehov med vojno, njihovega hlapčevanja avstrijskemu cesarju in potem srbskemu ikralju, pa hočejo z lažnjivimi očitki druge oblatiti, da bi sami ifr; gledali čistejši. Enkrat mora med večino našega delavstva priti spoznanje, kje je njegovo mesto in katere liste mora podpirati. Danes so listi, ki delajo ljudi neumne in jih zavajajo na kriva pota, še zelo razširjeni Da se jim izpodkople tla, je treba razširiti Proletarca in Prosveto. Kadar boste ta dva lista prevladovala i naročniki, potem bo med našim ljudstvom v Ameriki mnogo več napredka. Nasprotni listi sejejo nesloRO, i lažmi hočejo vzeti ljudem zaupanje v zaslužne, poštene bojevnike za delavske interese, pri tem pa sami gulijo ljudstvo.
Dopisnikom priporočam: Kdor je zmožen pisati, naj dopisuje v naše liste in razkriva vse, kar je gnilega v posameznem kraju in v splošnosti.
JOE RADELJ.
Zakaj smo "kšajt"?
SPRINGFIELD, ILL. — čakam, da bi se kdo kaj oglasil v Proletarcu iz Springfielda, toda ker ni glasu, pišem jaz, dasiravno nekaterim ne ugajajo moji dopisi. Nekaj je celo takih, če jih vprašam za kak svet. da mi odgovore: "O, čemu bi tebi pravil, saj si "kšajt"." No. sem kšajt pač toliko, kolikor more biti človek v moji koži.
Dobro se je vprašati, kako človek lahko postane "ikšajt"? Zelo dobro se spominjam, ko sem se prvič podal po svetu za kruhom. Ko sem odhajal, mi je zi čevala moja mati, naj nikar ne pozabim na Boga, kjerkoli bom hodil in da naj hodim v cerkev in molim, f sem mlad, neizkušen in imel sem namen izpolnjevati materine nauke. Toda nisem jih dolgo. Prvič sem odpotoval v Rosenthal na Gornjem Štajerskem, kjer seitl dobil delo v premogokopu. Bilo je to leta 1897. Star
im bil takrat 17 let. Čez nekaj tednov po mojem pri-idu so me znanci spravili na shod. Bila je množica jdi in čez nekaj časa stopi na visok oder govornik, avzoči so mu ploskali, da je kar donelo naokrog. Pri; je govoriti v slovenskem jeziku. Ime govornika mi več znano. Pazno sem ga iposlušal, kaj je govoril; so bili zame taki shodi čisto nova reč in okolica, v kateri sem se gibal, mi je bila nov svet. Govornik je slikal razmere in udarjal ipo krivcih. Naenkrat pride neka banda, ki je razgnala poslušalce in govornika ignala v zapor. Vse to mi je rojilo po mojjh mladih idlganih in človek si prične zastavljati vprašanja, za-fej, čemu? To ga napravi "kšajt".
Čez par mesecev sem odpotoval na Ogrsko in ,po-iem v Nemčijo. Tako sem potoval vsa moja leta do 1910. V Ameriko sem prišel 1. 1905. Veliko sem že potoval v tej deželi in mnogo v Evropi. Prehodil sem tribe in doline", mnogokrat sem bil izstradan in utrujen, da nisem mogel več naprej, dokler nisem dola novih moči. To je bila moja šola, ki me ije napravila "kšajt". Če človek mnogo vidi, veliko izkusi in če ima težak boj za vsakdajni kruh, bo morda postal "kšajt" ne da bi pohajal v višje šole. Življeraske izkušnje so šola. Eni jih znajo porabiti bolj, drugi manj.
Če pride človek sem iz starega kraja iz kake za-irte, hribovske vasi, kjer ni čul nikdar nič drugega ;akor o duhovnikih, strahovih in dragih vražah, v Ameriki se pa naseli v enem kraju in ni bil nikjer med ljudmi, ki bi vedeli več kakor on, in ako ne čita naprednih listov, tedaj tak človek ne more biti "kšajt".
Z užitkom čitam vsak večer ipo delu liste kot sta Proletarec in Prosveta. Taki listi so potrebni naši ma-i, Ni čuda, da jih sovražniki delavskih interesov napadajo.
Kredit imam tudi pri mihvauškemu listu, ki se je sedaj zopet srečno prelevil v "komunistični" list in piše za "legalno" borbo. Nekje so dobili moj naslov, pa mi pošiljajo list zastojn. Ni čuda, če se hvalijo, da imajo mnogo naročnikov. Naslove pač ni težko dobiti. Težje je z naročnino. Moj naslov so menda staknili v seznamu prispevkov za ruske stradajoče otroke. — Ako rabi milwauski list še kaj takih naročnikov kot sem jaz, mi lahko sporoče, tpa jim pošljem po prvem aprilu nekaj naslovov. Ker je list brezplačen, se ga lju-ne bodo branili.
čitali smo, da v ruski komunistični stranki večkrat "trebijo". In zdi se mi, da je to potrebno. V vsaki stranki je dobro včasi trebiti, kajti nemogoče je, da ne bi prišli vanje tudi taki, ki ji škodijo. Če bi bili naši "boljševiki" v Rusiji, bi jih gotovo "iztrebili". Drugače bi jim delali le škodo s svojimi otročarijami. Povsod so ljudje, ki delajo škodo delavskemu gibanju, tudi če se prištevajo k "najboljšim" socialistom in k nadbolj-ševikom.
če bi hoteli delati za delavsko stvar, bi si lahko aašli kako koristnejše delo. Delavstvo je še 'neorganizirano in nevzgojeno ter ne zna socialistično misliti; Sejanje iprepira med delavstvom pa ni delo iza koristi proletarijata.
Ako potrebujejo še kakega urednika, imamo tu ja, ki je en čas prevajal članke iz hrvaščine na slo-veneščino za eselpiste. Ker mu ni šlo, je šel nazaj v rov. Bil je hud agitator, le da ga je poznalo malo tukajšnjih delavcev. Agitiral je največ doma, kar je bilo zanj in za druge še najboljše. Za delavski razred ima smisel le en boj in en način agitacije: in to je boj proti kapitalizmu ter agitacija za zedinjevanje delavstva. Kdor napeljuje boj v drugačne struge, ta bo iprej ali slej zaigral sebe in pri tem seveda povzročil začasno škodo socialističnemu delu.
Tu ne mine skoro nobena sobota, da ne bi bila v prostorih S. N. Doma kaka veselica, večinoma v korist raznih društev. Toda posebnega zanimanja za razne priredbe ni, zato tudi ne moremo beležiti večjega napredka. Tudi župnika imamo, ki je "naše gore list". Ta ima več uspeha. Nedolgo tega je priredil nekako veselico in srečkanje za avtomobil. Priredba je bila tako velika, da se je morala vršiti v prostorih orožarne, v kateri je največja dvorana v tej naselbini. Dobička je napravil okoli petindvajset stotakov, o kakršnem se ne more niti sanjati na priredbah naprednih organizacij. Delati za gospoda župnika, to je ena stvar. Delati pri naprednih organizacijah in kaj žrtvovati zanje in prispevati za koristne akcije, ali pa se naročati na liste
kakor je Proletarec, to je ,pa druga stvar. Za take stvari niti kvodra radi ne prispevajo.
človek bi rad, da bi bilo več aktivnosti, da bi se delalo z navdušenjem in se pri tem res doseglo tudi kake uspehe. Kadar pogledaš v liste, si vesel poročil iz tistih krajev, kjer je mnogo aktivnosti na polju naprednih idej. Na primer naselbina Carlinville. Ni dol: go, od kar se je tam ustanovil socialistični klub in pri tem so se vrgli tudi na energično, složno delo za socializem.
Poglejmo našo naselbino. Nekaj nad dve sto je nas tukaj, klub pa ima le malo članov. Kdaj se bomo bolje izkazali? Treba bo pač še precej dela. Če stvari ne gredo gladko, je treba potrpeti in vztrajati.
Springfieldski socialistični klub št. 47, JSZ. je sklenil prirediti dne 30. aprila proslavo delavskega praznika prvi maj; popoldne ob 2. bo shod v S. N. D., na 'katerem nastopi sodrug Jože Zavertnik. Po končanih govorih sledi ples in prosta zabava. S to priredbo bo prišlo v naše vrste več aktivnea življenja.
Na to manifestacijo delavske solidarnosti, ki je v enih krajih, posebno v Evropi, delavci tako slovesno praznujejo dne 1. maja, vabimo sodruge in somišljenike iz vseh bljižnjih naselbin, da se v nedeljo dne 30. aprila snidemo skupaj' na majski priredbi springfield-skih sodrugov. Za vse potrebno bo urejeno, kar nam jamči odbor.	FRANK BESJAK.
Zanimivosti iz frančiškanske soseščine.
CHICAGO, ILL. — Naša naselbina še ni dobila Za-krajškovega "Narodnega" doma, niti šole še niso začeli, zidati. Ubogi otroci morajo paradirati od nemške katoliške šole v slovensko cerkev, dasiravno imajo zraven nemško cerkev. Za pouk skrbe šolske sestre, ampak ta pouk je reven. Mari bi naj stariši pošiljali svoje otroke v "publične" šole, kakor jim imenuje Kazimir, Ker so nekateri katoliški stariši izprevideli, da se njih otroci v Kazimirjevi šoli, ki ima menda eno ali dve sobi v poslopju nemške katoliške šole, ne bodo ničesar naučili, so jih poslali v "publične" šole. Tedaj pa je pričel grmeti sveti mož Kazimir, in takorekoč kazal na tiste stariše v cerkvi, ki so se tako silno pregrešili čez vero in Boga. Zanimivo jih je bilo videti, kako so sedeli s povešanimi glavami, v obraz zaliti z rdeci-co, ker so jih gospod tako osramotili. Eni so šli k spovedi in poslali otroke nafaj v njegov klošter, drugi, bolj trmoglavi, pa jih še naprej pošiljajo v "publično" šolo. V cerkev pa se vseeno hodijo.
Za šolo je nabranih nekaj tisočakov, toda šole še ni. Niti je ne bodo pričeli graditi. Ljudje vprašujejo, kje je denar, če ni šole? Da Kazimir, kje je denar? Kje so tisočaki, ki Ti jih nosijo farani za en ali drugi namen? Kje je šola? Kje je "narodni" dom? Tla se ti majajo pod nogami. Gregorič in Banič, ta največja stebra tvojega "samostana", izgubljata vero v tvojo svetost Potihem se vprašujejo: "Kako neki gospodarijo nas gospod? Samo k nasprotnikom silijo in jih vprašujejo, kje je jugoslovanska republika. Kadar pa bi radi malo pregledali, kako se gospodari, pa narede oče Kazimir tako svet obraz in odklonijo vsako vmešavanje celo od strani cerkvenega odbora tako strogo, da morajo odborniki vsi poparjeni oditi."
Kramar Kazimir čuti, da je tu dosegel svoj višek. Njegove sanje, da postane glavar j? KSKJ. in nad kle: rikalnim gibanjem v Ameriki, so se razblinile. Okoli cerkve ne more naseliti dovolj rojakov, ki bi bili pri volji trajno živeti tam. Mnogi se izseljujejo proti za-padni strani in v Cicero. Naselil je okoli cerkve nekoliko prekmurskih in beneških Slovencev, ki so sicer zelo radodarni ljudje, ampak vendar tako zaostali, da se še Kazimirju ne dopade živeti med njimi. Edinost, ki je njegovo "politično" glasilo, ima le nekaj čez 200 plačanih naročnikov. Ako bi se ne napravilo skoro vse delo v njegovi skebski tiskarni zastonj, bi morala že davno prenehati. Dobi tudi nekaj podpore iz raznih strani, da krije izgubo. Leo Mladič, ki je na lovu za ifaročniki, ne more doseči nobenih uspehov, pa tudi "zlati križci" ne delajo čudežev pri širjenju najslabšega lista, ki je še kedaj izhajal med ameriškimi Slovenci. V tej stiski se je Kazimir spomnil, da je Cleveland velika kolonija, socialistično gibanje tam bolj šibko, liberalna in svobodomiselna gospoda needina in zaspana, katoliški duh med tisoči slovenske kolonije še močan, župnik pa nič kai posebno delaven. In
2	PROLE
Kazimir je odšel v Cleveland; tam okoli se je mudil 14 dni in iskal ter tipal, kako'bi bilo mogoče dobiti tamkajšnjo faro in premufati njegovo kramarijo v največjo slovensko naselbino. Delal je silno tajno, ker se boji, če se bi mu stvar ponesrečila, in bi čikaški farani izvedeli, da je iskal faro tam, bi izgubili v njega še tisto "malo zaupanja, ki ga imajo vanj. Vem le toliko, da za enkrat ni nič dosegel, toda bo s poskusi nadaljeval. Mož ima v Clevelandu iz prejšnjih let žalostno zgodovino, ampak ljudje na take stvari pozabijo.
Z Jolietom se Kazimir nikakor ne misli pomiriti, ker se kot dobri katoličani tam in tukaj že preveč sovražijo. če ne bi bilo škoda prostora, bi navedel nekaj citatov jolietskih katoličanov, kadar se pogovarjajo o čikaškem župniku. In ravno tako, kako govori IKazimir v privatnih pogovorih o njih. Tako se ruši stavba katoliške misli med nekdaj tako pobožnimi ameriškimi Slovenci.
Ker so pri "katoličanih" tako oslabljen,i bi človek mislil, da je na drugi strani bolje. Takih ljudi, ki sem hodijo v-cerkev, je mnogo. Ni dolgo nazaj, ko šem se sešel z nekim rojakom, ki se je hvalil, da ne hodi že devet let v cerkev in se prišteva k največjim svobodo-miselcem. Dognal sem iz nadaljnega pogovora, da je svobodomiselc človek, "ki ne hodi v cerkev". Takih je v Ghicagi zelo veliko. Pri dveh društvih so odklonili prodajati celo vstopnice k priredbi slov socialističnega kluba. Dne 26. marca priredi namreč omenjeni klub proslavo pariške komune in polovico dobička gre v ruski pomožni fond. Toda "svodobomiselni" člani in članice so tako spretno udrihali po klubovi akciji, da so "bitali" celo Zakrajška. Vse tiste fraze, ki jih rabi Kazimir proti naprednim elementom, so rabili tudi ti "svobodomiselci". V cerkev ne hodijo, aktivni niso nobenem gibanju, za vsako napredno delo so leni, in kot taki so slabši od katoličanov, ki imajo vsaj svoje organizacije, ki prirejajo tombole, igre in komedije v cerkveni kleti.
Družba sv. Mohorja, ki jo je Kazimir organiziral kot konkurenčno organizacijo Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti, sijajno nazaduje, kakor nazaduje KSKJ. in njena bivša konkurentinja Družba Svete Družine. Ne gre pa ne gre. Pri nas, če ie ne tečemo z napredkom, se vsaj pomikamo naprej.
Neki rojak- me je zadnjič vprašal, zakaj je na Kon-(latovem pogrebu imel kar jlva govora Zvonko Novak. Ne vem zakaj. Tudi ne vem, zakaj je bilo tako malo svobodomiselcev, ki so bili v življenju M. V. Kondota njegovi prijatelji, pri pogrebu. Bilo je več Kondatovih političnih nasprotnikov, kakor pa njegovih pristašev, ki so se udeležili pogreba. Ravno ob tisti priliki se je videlo, da so med svobodomiselci samo še taki, ki mislijo, da je s tem, ker ne hodijo v cerkev, vse opravljeno.	TRNOV GEORGE.
INFORMACIJE.
J. T., Milwaukee, Wis. — Dotičnik,\i je vam trdil, da so delavci-nedržavljani v tej deželi v večini, je v zmoti. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 5,398,-605 nedržavljanov. In v tem številu so Všteti vsi, moški, ženska in otroci. Vseh tujerodnih prebivalcev, bodisi državljani in nedržavljani, so našteli 13,920,622. Izmed teh ima 6,493,088 državljanske pravice, 1,223,-490 oseb pa je vzelo prvi državljanski papir. Ostali so nedržavljani.
Leta 1920 je bilo v Zedinjenih državah 54,421,000 oseb starih 21 let ali več. Izmed teh je bilo okoli 4,-000,000 črncev, katerim se v nekaterih južnih državah odvzema volilna pravica, ali pa se jih ovira pri izvrševanju volilne dolžnosti. Tako namreč razumejo belo-kožci v južnih državah demokracijo. Okoli pol miljo-na oseb je bilo omenjeno leto v ječah ali v blaznicah. Iz tega je razvidno, da ima dežela okoli 50 miljonov volilcev, ki lahko glasujejo pri predsedniških volitvah. Glasovanja pri zadnjih predsedniških volitvah se j£ udeležilo 25,576,000 volilcev, ali okoli 51 odstotkov od skupnega števila volilcev. Volitev se navadno udeležuje komaj 50 odstotkov volilcev, včasih nekaj odstotkov več, drugič zopet manj. Državljani, ki so indiferentni za volitve, so brezbrižni tudi za vsako drugo akcijo. Nanje ne more računati socialistično gibanje, niti nobena druga stranka. To je menda jaisno in vsakemu razumljivo.
A R E C
IZ UPRAVNIŠTVA.
"Nekaj" imajo. — Napredek stranke. — Širite delavsko literaturo! — Nove slovenske publikacije. — Dve sugestiji. — Majska izdaja.
Neki sotrudnik iz Ohio nam piše, da je v njegovim selbini še zelo veliko rojakov, kajpada ROJAKOV—li so zelo napredni pri pijači. Za list kakor je Proletary nimajo denarja. In naš prijatelj sarkastično dostaviji: "Oni mislijo, da je denar boljše zapiti kakor pa in dati za časopisje, da imajo vsaj "nekaj" od njega". -"Nekaj" imajo in ta "nekaj" je vzrok, da vladajo rasi delavskim ljudstvom tako žalostne razmere in da jt
med njim še toliko ignorance.
*
J. M. Stonich iz Pinon-a, Colo., poroča o tamov njih žalostnih razmerah. On je farmer v kraju, kateri-ga jfe uničila zadnja povodenj, znana kot pueblska po-vodenj. Zemljišča so za daljšo dobo razorana, poslopji zrušena ali poškodovana, zaslužka nikjer. Naročnini na Proletarca mu je potekla. Toda sredstev ni, kar ji razumljivo. Plačal bo, kadar bo prva prilika, kajti lis si želi ohraniti, ker se mu je priljubil. J. M. Stonich« človek, ki ima "nekaj" od Proletarca, in to je duševni užitek, katerega zna pravilno ceniti. V naselbinah, kjer bi Proletarec imel lahko več naročnikov, kakor jil ima, hočejo mnogi ljudje za svoj denar tisti "nekaj", ii se ga dobi v alkoholu. Za duševno hrano se jim zdi škoda denarja. Za telesni in duševni strup ga ni škodi
Naši sodrugi iz večih krajev poročajo, kako zaspani so še ameriški delavci iza socializem. To je zato. ker v takih mestecih ni nikogar, ki bi vršil agitacij« med njimi. Zadovoljivo dejstvo je, da se je stranka pri-šela rapidno reorganizirati. N. pr. v južnem Illinoia kjer je bila vsled raznih vzrokov popolnoma razdejana, so se socialistične branže reorganizirale. V vzhodnih in izapadnih državah se delavstvo vrača nazaj i strankine vrste. Prišli so do spoznanja, da je stranka plod dela in izkušenj, pridobljenih tekom desetletij Vidijo, kako žalostno je pogorela taktika razdirate delavske solidarnosti. In ker spoznavajo zmote, se vračajo nazaj na delo za socializem v socialistično stranko. —
Tam, kjer naši sodrugi lahko pomagajo pri agitaciji za socializem tudi med Američani, naj pomagajo. Kako? Na en ali na drugi način. Pridobite jih, da se naroče na kak socialistični list, katerih imena so bila objavljena v 756. štev. Proletarca. Pridobite jih, da« naroče na knjige, ki jih bodo privedle k drugačnena mnenju. Da bodo dobili vpogled v patriotizem, kakršnega uči kapitalizem, naj si naroče knjigo "100%", ki jo je spisal socialistični pisatelj Upton Sinclair. To je povest patriota, vredna, da bi jo čital vsak delavec, zmožen angleščine. Da spoznajo gnilobo in korupcijo ameriškega kapitalističnega tiska, širite med njim knjigo "Brass Check". Da spoznajo, kako razne veri služijo kapitalizmu, naj si naroče "Profits of Religion". Mnogo delavcev ve še zelo malo o V. E. Debso, Priporočite jim, naj naroče knjigo "Debs, His Authorized Life and Letters". — Ker je med ameriškimi delavci tudi mnogo premogarjev, bi jim ne škodilo preči-tati knjigo "King Coal", ki slika življenje nremogarjev v krajih, kakor je Južni Colorado. "King Coal" je zanimiva povest in vsakdo, ki jo bo prečital, bo žnjo zadovoljen.
Veliko knjig je bilo že izdanih, ki opisujejo današnjo Rusijo in zgodovino ruske revolucije. Med najboljša dela, kar jih je še bilo izdanih o ruski revoluciji, spada najnovejša knjiga "Through the Russian Revolution", ki jo je spisal Albert Rhys Williams, ki si je nahajal za časa revolucije in tudi pozneje v Rusiji Vsi kritiki so edini, da je to delo eno najboljših, kar jih je izšlo o ruski revoluciji. V nji so reprodukcije v barvah raznih propagandističnih in vzgojevalnih lepakov, kijih je izdajala sovjetska vlada in razni odbori. Poleg
jo krasi obilica raznih drugih slik. V njej so tudi reprodukcije raznih sovjetskih proglasov v originalu, poleg pa besedilo v angleščini. Knjiga se sama priporoča. Stane $2, in se jo dobi tudi pri Proletarcu. Cene angleškim knjigam so pri nas iste, kakor pri založnikih in drugih ameriških knjigotržnicah. Cene so razvidne na zadnji strani platnic Proletarca.
*
Prejeli smo večje število izvodov umetniške revije "'Trije labodje". Našim čitateljem priporočamo, da si jo naroče. (Glejte cenik na zadnji strani.) Nadalje smo prejeli za prodajo brošuro "Uvod v buddhizem". O toddhizmu je našemu ljudstvu lc malo znano, zato mu to knjižico toplo priporočamo. Ali veste, da ima buddhizem več pripadnikov, kakor vse krščanske vere skupaj? Ali veste, da je že nad 2400 let star, da sega nazaj v dobo, ko še ni bilo nobfene krščanske religije? Ali je vam kaj znano o Buddhi? Katera plemena in narodi pripadajo buddhizmu? O vsem tem se boste poučili v knjižici "Uvod v buddhizem".
"Staroindijske pravljice" je naslov knjigi, ki jo je izdala Splošna delavska izobraževalna zveza "Svoboda". Priredil jo je .Tos. Suchy, kakor tudi "Uvod v kddhizem. Naročite obe te knjigi in poučili se boste marsikaj o staroslavni Indiji.
•
Prejeli smo za prodajo "Troje solospevov s spremljanjem za glasovir". 1. "Jaz se te bom spomnila"; 2. "Sprehod po zimi"; 31. "Istrski motiv"; uglasbil Marij Kogoj. Nadalje od Srečka Koporca" "Trije mešani :kri": "V snežni burji", (Petruška); "Zimski večer", (Zvonček Zorislav); "Gvadalkivir", (Sergji Puškin). Vse tri je priredil za naše zbore Srečko Koporc. Cene
so razvidne na zifdnji strani v ceniku kn jig. *
"Kakor nam poročajo iz Ljubljane, prejmemo v kratkem zadnjo izdajo revije "Kres". Kakor hitro jo prejmemo, bomo čitateljem sporočili. Ob tej priliki priporočamo tistim, ki še nimajp Cankerjeve izdaje "Kresa", naj si jo naroče.
*
i V pojasnilo onim, ki so se skozi naš urad naročili [na revijo "Kres" naznanjamo, da prejmejo prvo številko ta mesec. Kdor je ne bo prejel, naj nam sporoči, da se informiramo pri upravi iKresa v Ljubljani. *
Neki naročnik nam sugestira, naj rabimo za Proletarca boljši papir. Sugestija je dobra in mi bi radi, da bi bil Proletarec tiskan na boljšem papirju, ker ga mnogi čitatelji hranijo, toda tu je vprašanje stroškov. Pomisliti moramo, da delajo izgubo celo tisti listi, ki imajo do 7-tisoč naročnikov. Sedanji dolg Proletarca v tiskarni znaša okoli $1,800. V večje stroške pri izdajanju lista v takih razmerah ne moremo iti. Potrebno ki bilp razširiti list za nekaj strani, kajti mnogo važnega gradiva, kakor n. pr. razni pregledi, morajo izostali vsled pomamkanja prostora. Toda za enkrat se moramo zadovoljiti s sedanjim obsegom vsled navedenega vzroka. V predzadnji izdaji "Znanja" poroča u-prava, da znaša njihov dolg tiskarni okoli $6,000. In Znanje ima menda okoli 7,000 naročnikov, kljub temu so zagazili v dolg. Proletarec nima za nabiranje naročnikov tako velikega polja kakor "Znanje", poleg tega ima več konkurence in mnogo več sovražnikov. Ni se čuditi, da ima Proletarec dolg. Čuditi se je lc energiji sodrugov, ki ga že toliko let vzdržujejo in ni še nobene nevarnosti, da bi "propadel", kakor so pripovedovali okoli agitatorji nam nasprotnih listov.
Polagamo pa našim sodrugom in somišljenikom tole: Proletarec se bo povečal, kadar se poveča število njegovih naročnikov; in bo delal manj izgube, kadar se povečajo dohodki na naročnini. Mi se čudimo, zakaj so mnogi tako indiferentni, da se niti ne ganejo pri delu za razširjenje Proletarca. Koliko ložje bi bilo, ako bi delali vsi, namesto, da se prepušča delo in pozrtvovanje samo nekaterim, drugi jih pa gledajo od strani.
Ko smo povedali sugestijo, naj se rabi za Proletar-
Ita boljši papir, nekemu tukajšnjemu sodrugu, je nam dal tudi on sugestijo; priporoča, naj se oglasi dovolj sodrugov, ki bi stalno prispevali eno gotovo vsoto tedensko ali mesečno, za pokrivanje večjih stroškov za papir, Kaj mislite vi?
Ne pozabite na majsko izdajo Proletarca. Skrbite, da se naroče na primerno število izvodov vsa društva in klubi. Vsako leto gre majske izdaje Proletarca med naše delavstvo na tisoče izvodov. Letos se mora cirkulacija majske izdaje zvišati, četudi je kriza. Pošljite nam naslove posameznikov, ki ne prejemejo Proletarca, ter potrebno vsoto, lahko v znamkah, na jim bomo poslali majsko izdajo Proletarca. To je agitacija za naš list. In je propaganda za socializem. Cene majski izdaji so razvidne na drugem mestu.
Ob Novem letu smo izgubili nekaj nad 150 naočnikov, to je tajnikov in gl. odbornikov SDPZ. Našim agitatorjem se je posrečilo nadomestiti to vrzel z novimi naročniki in tako ima Proletarec danes več naročnikov, kakor jih je imel ob tem času zadnje leto. Toda za pokrivanje svojih tekočih izdatkov jih ima še veliko premalo. Zato nadaljujte s pridobivanjem novih naročnikov.
*
Ker nujno rabimo sredstva za pokritje stroškov v tiskarni, prosimo tiste, ki še niso poravnali računa za prodane Ameriške družinske koledarje, naj to kakor hitro mogoče store.
V zalogi imamo še tri sto mehko in trdo vezanih koledarjev. Kdor ga še nima, naj si ga naroči. Bilo bi škoda, da bi taka knjiga, kakor je naš Koledar, ne našla pot v stanovanje vsaega slovenskega delavca. Ako ga vi že imate, ga naročite svojcem v starem kraju. Cene iste kot za Ameriko.
Če vam sredstva dopuščajo, naročite večjo zbirko naših knjig in brošur. S tem širite našo literaturo, ob enem pa gmotno pomagate Proletarcu.
priredbe slovenskih organizacij v chicagi.
Slovenski socialistični klub št. ti, JSZ. priredi v nedeljo 26. marca veliko proslavo pariške komune v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th St. (v bližini S. Racine Ave.) Dvorana odprta ob 2:30; popoldne ples; točno ob 7. pričetek sporeda. Po končanem sporedu ples in prosta zabava. Vstopnina 50c. Polovica čistega dobička gre v ruski pomožni fond.
Slovenski Dom, št. 86, SNPJ. priredi v soboto 25. marca zvečer plesno veselico na 1800 N. Halsted St.
Slovenski tamburaški zbor "Čmrlji" priredi domačo tzabavo v Isoboto dne 8. aprila v dvorani SNPJ. Tamburaški zbor "čmrlji" sestoji iz otrok slovenskih starišev v Chicagi. Ustanovil se je pred par meseci.
Slovenska postaja M. W. of A. in ^lov. postaja R. N. of A. priredite banket s plesno zabavo 'v soboto dne
22.	aprila v Svobodatovi dvorani na 19. cesti in Blue Island Ave. za članstvo obeh društev in njihove prijatelje.
Slovensko Dramatično društvo priredi v nedeljo
23.	aprila narodno igro "Rokovnjači" v petih dejanjih v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th St.
Slovenski socialistični klub št. 1, JSZ. priredi prvomajsko praslovo v nedeljo dne 30. aprila v dvorani SNPJ.
' Nada, št. 102, SNPJ. (žensko društvo) priredi v nedeljo 8. oktobra vinsko trgatev v Narodni dvorani.
Slov. socialistični klub št. 1 priredi v nedeljo dne 5. novembra veldko proslavo obletnice ruske revolucije v Narodni dvorani.
Slovenski Pevski in Tamburaški zbor Lira priredi veliki koncert s pevskimi in godbeniml točkami v nedeljo 12. novembra v dvorani Pilsen na S- Ashland Ave. v bližini 18. ceste.
Slovensko Dramatično Društvo priredi, v nedeljo 26. novembra svojo prvo dramsko predistav<5 v prihodnji sezoni v dvorani ČSPS. 1126 W. 18th St.
Slov. socialistični klub št. 1 priredi dne 51. decembra Silvestrovo zabavo. Nadalje ima Slov. dram. dr. poleg gori omenjenega datuma določent še 12. feb. 1923 in prvo nedeljo v aprilu 1923 za svoje priredbe.
Ako kako društvo ali socialistični klub, ki še nima označfene svoje priredbe v tem seznamu, želi biti objavljen, naj to sporoči tajniku soc. kluba št. 1 v Chicagu.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Št.< 5, SNPJ., Cleveland, O. — Bo predloženo seji upravnega odbora, nakar prejmete odgovor.
Listnica uredništva.
i Raznim prispevateljem:—Vsled pomankanja prostora so morale poslane reči izostati. Priobčene bodo v prihodnjih izdajah.
Prosimo tiste dopisnike in sotrudnike, ki pišejo na pisalni stroj, da puščajo eno vrsto prazno, kar je prikladnejše za stavce, ob enem pa se na ta način pušča tudi dovolj prostora za eventuelne korekture.
LUZERNE, PA. — Seje slov. soc. kluba št. 218, J. S. Z. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne na domu sodruga Maticicha. — Rojaki delavci, pristopajte k socialistični organizaciji. — John Ma-ticich.
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo-v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše ■vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in le niso v organizaciji.
John Kresse, 396—ith Ave.
'SODRUGOM V CLEVELANDV.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se više vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane raizredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
ZA BOLJŠE ZDRAVSTVO.
(Dne 4. marca je imel Odbor za Javno Zdravstvo države Illinois v Cairo, 111. na programu razpravo o 'Boljšem zdravstvu. Posnemanja vredna ideja. Potrebno bi bilo da se o takih stvareh razpravlja vse povsod, in ne samo to; ampak vsak posameznik bi moral skušati narediti vse svoje dni v življenju kar največ "popolnih v zdravstvenih ozirih". Da se to doseže, so nam odprte dve poti, katerih se je potrebno držati: Popolna čistost zob in pa naši notranji organi morajo biti vedno čisti. Bolezen v naših notranjih organih povzročajo nabrani strupi. Glavobol, neuralgija itd., imajo svoj izvor v nečistih notranjih organih. Triner-jevo grenko vino je izvrstno izdravilo, ki vam pomaga držati notranjost vašega telesa čisto. Ono vedno pomaga. Mrs. Lucy Schreier nam je pisala 27. februarja iz Cadot, Wis-, sledeče: "Prejela sem Trinerjevo grenko vino in sem več kot zadovoljna z njim; pomaga mi izvrstno." Vprašajte vašega lekarnarja ali pa trgovca z zdravili tudi za Trinerjev Dental Cream, kakor tudi za druga-zdravila.
Majska izdaja Proletarca
bo letos izšla, ako naši sodrugi in somišlj niki store svojo dolžnost, v mnogo tisoč i vodih.
Na društva in klube smo poslali pismi v katerih apeliramo, naj se naroče na pr merno število iztisov prvomajske izdaj Proletarca, ki izide v slavnostni obliki.
Izšla bo pravočasno, tako da jo vsi na ročniki dobe še pred prvim majem. Raz delite jo na zabavah, shodih, na društveni sejah itd.
Delujte za širjenje socialističnega fe ka! Proslavimo prvi maj s tem, da zaidf prvomajska številka Proletarca v stanov* nje vsakega delavca, ki govori slovenski al kak drug jugoslovanski jezik.
Naročila pošljite pravočasno, vsaj di 20. aprila.
Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis.....................$ |j
10 iztisov..........................................j 25
25 iztisov......................................3jj
50 iztisov..................
100 iztisov . . . ......................................]]{
250 iztisov..................................■>«■
500 iztisov............................45o
1000 iztisov...................
Čim več bo naročil, večji bo obsegi sta. Majska izdaja bo bogato ilustrira
Izrežite ta kupon, priložite potrebni svoto in nam pošljite naročilo.
Sodrugi: Pošiljam $..........za . *. . . . iztisi
MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
IME . . . .•.........................
NASLOV ...........................
MESTO IN DRŽAVA...........
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE.
Socialistični klub St. 69, JSZ. zboruie VS* TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v t ram društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ!
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s ojačate naše vrste.
,	Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialist nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto ne! iJ9 v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem doi Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši ona zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v i stah socialistične stranke. — Frank Kramar, on zator.	'
"Kres" je revija, ki jo izdaja mesečno Splošna izobraževalna delavska zveza Svoboda v Sloveniji. "Kres" dela čast delavskemu gibanju na kulturnem polju v starem kraju. Prve izdaje Kresa, katere so nam poslali, so že razprodane. V zalogi imamo še Cankarjevo izdajo Kresa, in kdor je še nima, naj jo naroči. Vsak slovenski delavec, ki se prišteva k naprednim, bi jo moral čitati. Cene so razvidne v ce-f siku knjig.
Pot k znanju je pot v bodočnost.
Med ljuudmi, ki delajo s krampom in lopato, jih je najti mnogo, ki so razumnejši, kakor pa marsi-kak advokat ali drugi "izobraženec".

ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI?
To je predmet debati, ki je izšla v posebni knjigi v založništvu Proletarca.
Cena 30c. Pri naročilih za deset ali več teh knjig damo 20% popusta.
Ce le mogoče, jih naročite po več iztisov skupaj.
Naročajte tudi druge naše knjige in brošure. Naročila naslovite:
I PROLETAREC,
3639 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
r
mimm//mm///////////////M//////M///777-/><
Program proslave pariške komune
PRIREJA -
Slov. socialistični klub št. 1, J. S. Z.
v nedeljo 26. marca 1922 V DVORANI C. S. P. S.
1126 W. I8th St., v biižini Racine Ave.
Dvorana odprta ob 2:30. Pričetek plesne zabave ob 3. popoldne. Pričetek programa ob 7. zvečer.
SPORED:
1.	Godba igra Marseljezo;
2.	Otvoritveni govor; govori F. Zajec;
3.	Govor o pomenu in zgodovini pariške komune, govori Jože Zavertnik;
4.	Igra godba;
5.	Ivan Molek: "Čemu si rodila sina?" deklamira Mary Udovich;
6.	Marseljeza, poje pevski zbor Sava;
7.	E. Kristan: "Po neustavni poti", deklamira Joško Oven;
8.	Intemacionala, solospev, poje Lollie Nemanich; spremlja na glasovir
Mary Dolenz;	n
9.	Oto Župančič: "Otroci molijo", deklamira Tillie Udovich;
10.	Solospev, poje Fred Zalaznik;
11.	"Planinska Roža" (S. Premrov), poje mešan pevski zbor Lira;
12.	Godba;
13.	IGRA:
"ZADNJI DAN"
Drama v dveh dejanjih.
OSEBE
/
Jean Pieux Jacques Sauterelle Francois -Antoin ]	-
Bernard !> dijaki Bonot J
Margot - - - -Sainte Jeanne Alfons Labanne Guy de Puissey Genij - - - * -Vojaki, delavci, ženske.
Vrši se v Parizu 25. maja leta 1871 zvečer na barikadi Menimoltant in rue de Belleville.
Po končanem programu ples in prosta zabava.
Polovica čistega prebitka gre v ruski pomožni fond.
Vstopnina' 50c (vojni davek vštet.)
Igra Peter Ahačičev orkester.
-	Filip Godina Fred Zalaznik
Frank Udovich
-	Mihael Ratovšnik
-	Martin Mihelich
Andrej Kobal
-	Frances Tauchar
-	Minka Aleš
J. Oven John Olip Chas. Pogorelec
Prihodnje priredbe:
V nedeljo 23. aprila 1922 popoldne v ravno tej dvorani priredi Slov. Dram. Društvo narodno igro "Rokovnjači" v petih dejanjih.
Priredbe socialističnega kluba v letu 1922:
Dne 30. aprila prvomajska slavnost v dvorani S. N. P. J.—V nedeljo 5. novembra velika proslava obletnice ruske revolucije v Narodni dvorani.— Dne 31. decembra Silvestrova zabava.
naročnike,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
Naročite!
Ali je religija prenehala funkcionirati? ........................* .30
Svetovna vojna in odgovornost socializma ... -i..................80
Katoliška cerkev in socializem.....30
Skopaj ....................$1.40
Ako naročite vie tri ob enem samo $1.0« za vb« tri.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postreiba. KARL GLASER, imeitelj.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.

5 EVER A'5
E S K □
Aqffseptfcrjo iqcizilo
Priporočljivo za odporvjoč pri zdravljerjjli srbečice in rdzqil] ^ožr)il] bolezrji.
CENA 50c Vprašajte pri vbšeri| lel^drjli.
W. F. SEVERA C0.
CEDAR RAPIDS, IOWA
r..Richter'< "PA IN-EXPELLER'
Ob prvem znamenju prehlada, ob prvem občutku reumatizma ali neurla-
Kjje_rabite takoj to domače zdravilo.
Pazite da ima vsaka steklenica Pain-Expelerja ki jo kupite našo varstveno znamko "SIDRO".	.
Cena 35c in 70c, po vseh prodajalnah ali pa pri:
F. AD. RICHTER & CO.,
Ak. si želite nabaviti knjig« socialne, poreitne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
John PIhak k Co.
1151-1153 W. IStli Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo Uts. $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
CARL STROVEE
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W: Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3986.
Naročajte najboljši in najbolj m širjen socialistični dnevnik v Ameri
'THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue, NEW YORK, N. Y.
Naročnin* za dnevne in nedeljski izdaje $12 za celo leto j $7 za pol leti $4 za tri mesece; $1.50 za en mew samo nedeljske izdaje $3 na Ittt Samo dnevne izdaje $9 r\a leto; p« leta $5; en mesec $1.25.
Kadar...
Kadar mislite na potovanji i stari kraj;
kadar želite poslati svojimi rokrajskim sorodnikom, prijtt Ljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag pni s starim krajem,
.brnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAR 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.