54. številka.
Maribor, dne 9. julija 1915.
Letnik VIL
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K12’—
Pol leta	.	•	»	6*—
Četrt leta	.	.	„	3’—
Mesečno	.	.	„	1‘—
Zunaj Avstrije:
Celo leto
K 17'—
Posamezne številke n 10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Italijanska križarka potopljena.
Hudi hoji pri Krasniku. — Rusi dobili znatna ojačenja. — Ob Zloti Lipi boji. — Splošno položaj v Galiciji nespremenjen. — Po veliki bitki pri Gorici. — Italijani pri Gorici znova napadajo. — Ob srednji Soči in Krnu mir. — Na Koroškem in Tirolskem samo artilerijski
boji. — Boji med Avstrijci in Črnogorci.
Deželni odbor, kje si?
„jNovi C as“1 piše o goriškem 'deželnem zboru:
Vsi brez izjeme se čudijo, da, deželnega odbora ni v Goric?. Casi so talci, da bi ravno on moral ostati do zadnjega na svojem mestu, ker bi ravno sedaj mogel Ijuldjstviu največ pomagati z delom in svetom. Ostale so drugače na svojih mestih v Gorici vse oblasti navzlic sovražni bližini, navzlic Šrapnelom in granatam. Ostal je prevzvišeni g. knezo-naidškof ; o-stad je stolni khpitel; ostal je na,čelnik okrajnega gliajvairstva v inorici namestniški svetnik Rebek; o-stal je o. kr. policijski nadkomisar baron Winkler; ostal je načelnik mestne uprave conte Dandini in tako Ralje. Edini, ki manjka,, je naš dežel-ni odbor . . .
Nihče ne more razumeti, zakaj je ubežal, ne, recimo do Ajdovščine ali Sežane ali Postojne ali do Ljubljane, ampak skozi celo Kranjsko i in Štajersko, gori do Dunaja — na konec $veta!
iTiukaj iščejo naši ljudje, ki so odgnani od svojih domov, dobrih nasvetov in zavetja, a obliasti, ki bi jim v prvi vrsti morala iti na roke, ni nikjer. Deželni odbor je ubežal in ni ga nazaj! Ljudje pa tavajo kot v temi okrog.
Prihajajo ženske po šest ur peš iz naših gor v mesto, da ibi si kupile moke in hrane, pa ne morejo dobiti ne enega ne drugega. Deželni odbor, ki bi v težkih Čassh moral ostati na domačih tleh, da bi bednemu ljudstvu pomagal doma, je pa daleč proč v — tujini!	ÜT i 1 , .i
Vsi vprašujejo, zakaj je zbežal. Dočim izkazujejo drugi, ki so ostali na svojih mestih, rajvno s tem -svojim činom popolno zaupanje našim hrabrim Četam, kaj naj sodimo o deželnem odboru, nei si wpa iz tujine gledati na našo zemljo ? Toliko dela na korist deželi in ljudstvu M imel ravno sedaj, pr? aprovizaciji, pri skrbi za begunce in njih zapuščene domove. Pa je tam gori na Dunaju ...
Umevno je, da vzbujajo, te okolnosti povsod in opravičeno ogorčenje, toliko bolj,, ker je deželni odbor avtonomna oblast. Avtonomna oblast ! Pa prva, M je zbežala in je ni več nazaj!
Zgodovina 'bo znala res trpka in grenka dejstva pripovedovati, ko bo slikiala v prihodnjih časili o prilik? sedanje vojske razmerje deželnega odbora do dežele . . ;
Sv. Oče za duševni dobrobit naše armade.
Papežev: nuncij na dunajskem dvoru, najdško! grof Raiael 'Scapinelli, je izročil na posebni ukaz papeža Benedikta XV. apostolskemu vojaškemu vikarijatu na Dunaju svoto 5000 kron kot prispevek za nabavo vojaških kapelic z namenom, da tudi on prispeva za versko oskrbo avstrijske armade.
Papežev nuncij je izročil ob tej priliki vojaškemu škofu Emeriku Bjeliku pismo s sledečo vsebino:
Prevzvišeni gospod!
Sv, Oče, kateremu je znana Vaša velika vnema za dobrobit Vašemu duš(nomui pastirstvu izročenega vojaštva avstrjjsko-ograke armade, je zaukazal, naj. se Vam, prevzvišeni gospod, izroči znesek 5000 kron, da se ga uporabi za opremo in nabavo vojaških kapelic. Sv, Oče se hoče udeležiti na ta način verske o-skrbe avstrijsko-ogrske armade.
Izvršujoč ta nalog Njegove svetosti, izročam o-znaéeno svoto in beležim s posebnim spoštovanjem-Raiael Scapinelli di ’Legnigno, apostolski nuncij in titulami nadškof Laodicee>
m	*	- «
Ta znesek 5000 kron odgovarja znesku, katerega je nakazal papež za opremo in nabavo vojaških oltarjev tistih duhovnikov, ki opravljajo (v italijanski armadi na bojišču dušnopastirsko službo. V Italiji ni nobenih vojaških duhovnikov, kateri bi bili imenovani od vojaških poveljstev in ki bi bili plačani od 'države. V Italiji je ustanovljen le nekak pomožni odbor „Rudečega križa“, torej popolnoma zasebna ustanova, ki z nabiranjem milodarov skrbi za duhovnike, ki so za orožje nesposobni, so torej oproščietni od vojaške službe in ki se jih le trpi v italijanski armadi, da delijo versko tolažbo in zakramente ranjenim in umirajočim italijanskim vojakom. Temu pomožnemu odboru je torej papež Benedikt XV. podaril 5000 kron kot prispevek za opremo in nabavo vojaških oltarjev. Pozneje se bodo uporabili ti oltarji za razne misijone.
Iz tega je razvidno, da ima ta papežev dar popolnoma verski značaj.
Sv. 'Oče je bil obveščen, da se tudi y Avstriji nabirajo 'doneski za vojne kapelice. Ko je torej izvedel, da v avstrijski armadi kljub velikanski požrtvovalnosti vseh stanov, zlasti dunajskih otrok, Še ni povsod poskrbljeno za vojne kapelice in je vojaški ško! Bjelik vnovič zaprosil avstrijsko javnoi dobrodelnost za prispevke, se je hotel tudi papež udeležiti tega podvzetja škofa Bjelika in kot vrhovni poglavar katoliške cerkve sodelovati za verski dobrobit naših junaških čet. Gre se tedaj za dejanje papeža, ki je prišlo popolnoma samopotno, ker je bil papež obveščen o izborni organizaciji naše vojaške duiŠnop astir ske oskrbe, o neumorni vnetni vojaškega škofa Bjelika in o javnem nabiranju milodarov za naše vojne kapelice.
Papežu so vsi verniki celega sveta enako ljubi in on se hoče udeležiti oskrbe za duševni dobrobit in tolažbo vseh trpečih, ranjenih in na bojišču umirajočih vojakov vseh narodov, To je edina resnična ne-! .pristranost papeža, ki hoče, ne meneč se za sovražno rožljanje z orožjem, izpolniti svojo versko nalogo.
Od pristojne strani se je izvedelo, da je vest, češ, papež je podaril sedaj ali že poprej italijanskemu „Rudečemu križu“ 100,000 kron, popolnoma neresnična, Istotako neresnična je tudi vest, da je papež dal svoj grad Castelgandolfo na razpolago za ranjene italijanske vojake. V gradu Castelgandolfo je papež nastanil otroke, ki so osiroteli vsled potresa pri Ave z-zanu, za katere on sedaj skrbi na lastne stroške, da se vzgojijo.
Take Jonescu o razdelitvi pfe § Balkana.
Poročevalec turinske „Stampe“ je imel v Buka^ reštu pogovor s Take Jonescujem, ki je rekel: „Udeležba, Grčije, Bolgarije in Romunije pri vojni M bila možna lansko leto v novembru. Da se te dežele niso vmešale, je bila kriva samo trdovratnost Srbije, Ob-
LISTEK.
Napad£nasega vojnega brodo vj a na italijansko obal.
V tržaški .„Edinosti“ je izšel pod tem naslovom izviren slovenski dopis o junaškem činu našega bro-dovja, ki ga zaradi zanimivosti podajemo v polnem obsegu. Glasi se:
25.	junija 1915.
Skoro neslišno smo drveli iz naše domovine, — puščajoč za seboj dolge, peneče se brazde, ki so se v mesečini blestele, po Širnem Jadranskem morju. In neka tajinstvena tihota je/vladala vse naokrog, le tu-patam je doli pri strojih zaječalo in pri kotlih zašu-melo. Vedno in vedno so se neka vrata odpirala in zapirala. Plamen je hladnokrvnim kurjačem pekel v obraz. Bojna zastava na zadnjem ladjinem jamboru, široka in dolga, je plapolala in šumela, pripovedujoč nekaj vetrovom, mimo kojih je bežala z nepopisno naglico.
Ladja je drvela dalje in dalje, nekam proti jugozahodu, Črne pošasti so, se križale in drvele v našo smer. Z začudenjem sem opazoval s krova ta čr-
na telesa, ki so se venomer prikazovala in izginjala v temno noč, kot bi se vdrla v globočino morja. Bili so to naši torpedni rušiilci, ki so nas spremljali in 'do-našali vesti.
V bateriji in na krovu je postajalo nekam vse bolj živahno in veselejše. Nebo je postajalo rumeno-zlato, pozneje rdeče. Danilo se je. Pred seboj smo že mogli razločevati na obzorju suho zemljo — italijansko obal, in ob straneh torpedne rušilce. Stroji so pričeli z 'dvojno silo delovati in vijaki so delali cele gore belih pen, ki so se dvigale za, zadnjim delom ladje. S poveljniškega mostiča sem začul glas poveljnikov: „Popolnoma na desno!“ Tam v dalji sem pa že razločeval posamezna poslopjia, in tudi most z mogočnimi stebri čez reko Metauro.
Pozvonilo je, nekaj završalo in zadonelo je neko kratko povelje. Ladja se je stresla, nagnila in peklenski pok je sledil, njemu pa drug za; drugim . . .
Solnce je ravno vstajalo, radovedno, kaj se godi tu ob tihem, prijaznem, obrežju. Obsevam je z zlatimi žarki našo ladjo, zavito o'd zgoraj v črno meglo gostega 'dima, od spodaj pa v bele plasti penečega se morja.
In ravno isto solnce je sijalo na krasnot pokrajino nam na levo, in bela jadra ribiških; čolnov, ki
so zmedeni begali semtertja. Kako lepo, kako krasno, je vse, sajno da ne bi tako sikalo in bobnelo v ozračju, kakor*da bi se nebo udiralo, da ne bi se tamna obrežju dvigali z groznim gromom stebri zemlje ali kamenja v zrak. Kako divna bi bila ta slika, da ni bilo vsega tega.
Odhajali smo nazaj proti našemu obrežju in rudeča-bela-rudeča bojna zastava je plapolala v jutranjem solncu in Šepetala vetrovom o dogodkih, -ki jih je 'doživela in jih še dožijvi . . .
Ko smo najhuje, obstreljevali postojanke pri mestu Pesaro, sipo zavozili mimo neke italijanske jadre-nice in naš poveljnik je pomahal proti njej z roko in parkrat zavpil v italijanskem jeziku: „Cordiali saluti a Salandra!“ Ko je videl, da so ga tam razumeli, je zavil zopet proti laškim postojankam in obnovil napad nanje.
Takšni so naši častniki! 'Mi zaupamo v nje in gremo vedno z velikim navdušenjem, kamorkoli nas vodijo. Svesti smo si pravice in vemo, čemu in s kom se bojujemo. Poznamo svoje dolžnosti, kakor tudi svoje sile in zato ne odnehamo, kakor smo obljubili 'dne
23.	majnika popoldne, 'dokler ne bomo kaznovali in strmoglavili tega nezvestega zaveznika., grešnika vseh grešnikov, sovražnika vseh sovražnikov!
jesfnost, ki se je polastila (Sofije, 'Aten, in žalibog tudi Bukarešta, se je razpasla tudi v Nišu, Srbija je preprečila danes zmago nad Nemčijo in Avstro-0grško, Ni treba misliti, da je Srbija z veseljem pozdra’ vila intervencijo Italije, Srbija z ogorčenjem gleda na to, da so zavezniki obljubili Italiji polovico dalmatinske obali, čeprav lahko Srbija zasede južno obal Jadranskega morja. Bolgarija zahteva Makedonijo, Zlito ima pravico. Toda par Srbov se je izjavilo naprarn meni: Raje vidimo, da izgubimo Belgrad, kakor da bi odstopili, Vardar Bolgarom! Grčija, pred vsem pa Venizelos, je Srbijo podžigala. Venizelos je svetoval Grški, da naj odstopi Kavalo Bolgariji, da bo imela ta vsaj naravno pristanišče'. Tega pa se ni hotelo slišati. Povratek Venizelosa bo morda prinesel rešitev. Venizelos bo morda svoje rojake pripravil do malih žrtev ter tudi Srbijo nekoliko omehčal, Toda tudi Rusija mora spremeniti svojo politiko. S tem da pripravi Rusija JSrbijo k neuklonljivosti, misli, da si bo pridobila slovansko pristanišča v Aldjriji. Toda Rusija naj pomisli, da ji velika Srbija ne bo več tako podložna, kakor je današnja Srbija. — Kar se tiče udeležbe Rumunije na vojni, misli Take Jonescu, da bi bila sedaj udeležba Bolgarije važnejša. To bi bilo ena-kopomembno s padcem Carigrada in padec Carigrada bi bil hud moraličen udarec za Nemčijo. Da pa se Nemčijo premaga, je potrebno, da se njeno moralično moč popolnoma stre, ki je danes še nepoškodovana. Padec Carigrada bi bil začetek pogina Nemčije, Zato mora Bolgarija sedaj pričeti, pa naj velja kar hoče, Bolgari s pravico zahtevajo Makedonijo in Kavalo, prekoračijo pa vse možnosti, če zahtevajo sedaj takojšnje zasedanje teh pokrajin, Ce bi bila ta ovira odstranjena, id šlo vse kar najbolje, Bolgari so uvideli svojo važnost in so zato zvišali svoje zahteve. Mnogo zamore tudi Rusija pripomoči k temu, če Bolgarom prizna Rodosto ob Marmarskem morju. Ce bo Rumu-nija sedaj, ko se Rusi tako umikajo, udarila, je vprašanje.
Neodločnost Rumunije.
„Vossische Zeitung“ poroča iz Bukarešta: Runami se tudi še danes pogajajo na obe strani, ker se ne morejo odločiti. Po njihovih računih, ki so bili v zvezi z njihovimi političnimi simpatijami, so bili v pričetku prepričani o porazu centralnih držav. Danes ši pa priznajo vsi Rumuni, tudi vojni hujskači, kakor Pilipescu in Jonescu, da ti računi niso bili — pravilni! Tudi ti hujskači bi se, če bi prišli na krmilo, premislili napovedati vojno. Ce pa bi to vse eno poskusili, bi jih pri njihovem početju oviral rumuns-ki generalni štab.
Rumunija ostane nepristran
ska.
Sofijskemu listu „Utro“ se poroča iz Bukarešte: Rumunski ministrski predsednik Bratila,nu se je v pogovoru s člani liberalne stranke izjavil glede stališča Rumunije sledeče:	V potetku diplomatičnih
pogajanj, torej pri zeleni mizi, kakor tudi v poteku zadnjih vojaških podvzetij, torej na bojišču, sé še ni pripetilo nič kaj takega, iz česar bi se moglo sklepati, da bi Rumunija utegnila zapustiti svtojo popolno nepristranost.
Kdaj se Balkan odloči?
J Iz Curiha javljajo:
„Secolo“ poroča iz Londona: Balkanski Corespondent londonskih „'Times“ potrjuje, da je popolnoma izključeno, da bi se Rumunija in Bolgarija odločili za vojno pred koncem žetvje, ld traja približno 5 tednov.
Balkanci ne marajo éetvero-sporazuma.
Berolinski list „Achtuhr-Abendblatt“ z dne 5. julija potrjuje v brzojavki iz Sofije, da je četverospo-razum doživel na Balkanu popolen fiasko. Poleg Bolgarije sta tudi Rumunija in Grčija kratkomalo odklonili zelo vabljive ponudbe, Ki jih je stavil četvero-sporazum. Porazi četverosporazumnih armad na vseh bojiščih silijo vlade balkanskih držav k politiki, katera nasprotuje željam in težnjam Anglije, Francije, Rusije in Italije.
• «
Italija in dogodki v Albaniji
Rimski korespondent turinske „Stampe“ piše, da je vest, da so grške tolpe zasedle vasi ob cesti, ki vodi v Berat, za Italijo zelo pomembna. Italijanska vlada je protestirala proti zasedenju SEadra in čet-
verozveza se je pridružila temu protestu. Po dogovoru z Italijo zvezanih držav je okupiranje Skadra po črnogorskih četah ničevo. IstoČajsno je italijanska vlada protestirala proti zasedenju Eibas an a od stra-Srbov. Sicer eksistira italijansko-srbski dogovor, ki dovoljuje Srbiji dohod k Adriji, najbrže v Draču,. a toda dovolitev pristanišča se mora izvršiti ge le po vojni. Najkočljivejše je vprašanje Boriata, ker gre tu za ozemlje, ki meji na Valono in spada vrh tega v zaledje po Italiji zasedenega ozemlja. Italija radi tega ne more pripustiti okupacije Berata po grških tolpah. Italijanskiaj vlada čaka na določna poročila. V slučaju potrditve bi zahtevala italijanska vlada od Grške izjavo, ker bi šlo za kršenje londonsko pogodbe. Zavzelo bi se tudi energično stališče proti Turčiji, s katero je sedaj Italija v slabih odnošajih. Italija zahteva garancije glede postopanja z Italijani, živečimi v Turčiji in zaradi intervencije turških elementov v Libiji.
Mijsta-italijansko bojišče.
Velika bitka pri Gorici.
Velika bitka pri Gorici se je razvijala tako:
Dne 29. junija se je pričel splošen napad na del naše fronte Z a g r a d—T' rži č. Sovražnik je bil povsod odbit.
Naslednji,d an se je razvil zopet napad, katerega so Lahi naperili proti robu Doberdob-s k ,e gorske planota S protinapadom je naša intanterija vrgla sovražnika v dolino nazaj.
Dne 2. julija: Uradno poročilo nafvaja zopetni .sovražni napad in večurno obstreljevanje s topovi kot predpriprava za napade. Vsi sovražni napadi so bili zopet odbiti.
Dno 3. julija: Sledil je zopetni italijanski napad ob primorski fronti. Napada stase udeležili najmanj dve infanterijskl diviziji. Sovražnik je bil po naših za boj navdušenih četah zopet povsod odbit.
Dne 4. julija se poroča, da so Italijani celi prostor pri R e d i p u g 1 i j i obdelovali s težkimi topovi in so potem pričeli naskakovati s štirimi inf anteri jskimi polki. V bojih iz bližine so bili Italijani vrženi z višin nazaj.
' Dne S. j u 1 i j a je bil italijanski napad popolnoma odbit in tako se je bitka pri Gorici, ki je trajala o. ß 1 i teden, Končala s popolnim porazom italijanske armade.
Toda Italijani ge ne dajo miru, Očividno hočejo utruditi nase čete. Se dne 5. julija po noči so morale naše čete odbiti nekaj italijanskih napadov na goriško mostno utrdbo in na najše utrdbe.. na Dober-dobski gorski planoti.
V torek, dne 6, julija, se je vnovič vršil hud i-talijanski artilerijski ogenj, kateremu so po . noči sledili zopet brezuspešni sunki manjših italijanskih in-fanterijskih čet,
, ',.aiS8 Uradno poročilo. ^
O veliki bitki pri Gorici se je dne 6. julija izdalo naslednjo uradno poročilo:
Boji na Goriškem, ki so postajali v zadnjih dneh vedno večji, so se vsleä splošnega napada tretje italijanske armade razvili v bitko.
Približno štirje sovražni zbori sou-darili, od artilerije močno podpirani, proti naši fronti od goriškega mostiča do morja; bili pa so popolnoma odbiti ter so imeli strašne izgube.
Nad vsako hvalo vzvišenemu obrfašanju naših izbornih, boja vajenih čet, zlasti hrabre infanterije, se imamo zahvaliti, da so ostale vse naše postojanke neizpremenjeno v naših rokaih.
Tako stoje j u n a k; i ob južnozapa-dni meji monarhij e močno in zvesto na straži proti premoči sovražnika. Svesti naj si bodejo zahvale vseh narodov domovine in armad, ki hitijo na severu od zmage do zmage. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Italijanske izgube.
Glavni napad italijanske armade se je pričel dne 5, julija. Celotna tretja italijanska armada, to je štirje armadni zbori, se je v neštevilnih vrstah navalila proti prostoru pri St. Florijanu (severozahodno od črte Gorica—Tržič). Italijani so se dobro in hrabro borili; pokazali so v teh krvavih bojih nepričakovano vstrajnost. A ves trud italijanske premoči je bil zaman. Naši niso samo vse napade srečno odbili, ampak so tudi obdržali vse svoje postojanke in so še prizadjali sovražniku ogromne izgube. Osem italijanskih divizij je bilo strašno tepenih, N » d 1 6 0.0 0 0 0 mož je
napadlo naše postojanke ob Soči, a nad 40.000 jih Je po končani bitki obležalo večinoma mrtvih na bojišču. jok in vzdihovanje ranjencev in. umirajočih'se je slišal daleč naokoli.
Italijani ne mirujejo.
Kakor že omenjamo v Članku „Velika bitka pri' Gorici“, nadaljuje sovražnik tudi po porazu pri Gorici dne 5. julija svoje napade na naše postojanke pri Gorici. O teh bojevanjih poročajo iz našega vojnega Časnikarskega stana dne 71 julija:
Proti mostni utrdbi pri Gorici je sovražnik včeraj (6. julija) ob 4. uri popoldne začel sipati ogenj z. izvanredno veliko silo iz vseh topov, ki jih je imel postavljene nasproti ultrdbi, 'Ob 11, uri se je pričel napad italijanske infante rije, M pa je bil odbit. Kakor poprej vsak dan, tako je tudi tokrat bilo središče bojev ob robovih Doberdobskei gorske pianole. Popoldne je artilerija pričela z napadi, nakar je tudi infanteri. ja Šla z naskokom proti našim postojankam. Borba je trajala skoro neprenehoma v pozno noč. Kratko po polnoči so Italijani n otpadi i naše postojanke) posled-njikrat. Vsi sovražni napadi so bili odbiti. Pri enem napadu so naskakovali bersaglieri bjrez pušk, oboroženi z ročnimi granatami. Sovražnik je imel izredno^ velike izgube. Pred našo fronto je ležalo veliko število mrtvih italijanskih vojakov. Naše čete-so z izred,-no hrabrostjo prenašale srditi težki sovražni ogenj, proti kateremu se na tem težavnem torišču le težko najde kako kritje pred sovražnimi kroglami. Naprava strelskih jarkov in okopov pa je na kraškom skalovL tem ozemlju na mnogih mestih skoro do cela nemogoča, Naši junaki zavračajo vsak sovražni napad z izvanredno mirnostjo. Kjer je le količkaj prilika dana, izvršijo naši protinapade ž občudovanja vredno vstrajnostjo. Seveda imajo tudi naše čete v teh težkih borbah močne izgube, ki pa se z nasprotnimi nikakor ne dajo primerjati,	*	■	(
*
. . • *
Kako Italijani naskakujejo.
„{Tagespost“ poroča: Italijanski naskok se prične z običajnim artilerijskim ognjem. Potem pa sle® brezkončno kričanje: Avanti! Ragazzi! Eviva Savo-ya! Corraggio! (Naprej, fantje! Živijo Savoya! Pogum!) Med temi klici se jame oddelek pomikati, naši pa jim kličejo: Avanti, Salamuči! Fromaggio! Corraggio! (Naprej, S!aJamuči! Sir! Pogum!) Redkoke-daj pride do bojev iz bližine, če pa pride, potem so strašni.
Kako je v Gorici?
Graška „Tagespost“ poroča:
Z višine lahko pogledamo v mesto in se prepričamo, da je čisto mirno in da je škoda, ki so jo ondi povzročili italijanski izstrelki, razmeroma majhna. Artilerijska vojašnica, del kolodvora in nekaj poslopij je nekoliko poškodovanih. Vse drugo je ostalo popolnoma nepoškodovano in prebivalstvo, ki je ondi ostalo, gre po svojih opravkih s tako ravnodušnostjo, kakor bi nečesar ne vedelo o nevarnostih, ld mu groze. Pa je tudi goli slučaj, če se kaj pripeti. Tako n, pr. je udarila v kavarno neka zašla granata, ki je ubila enega častnika in dva moža na rneištn, kjer je malo prej zajuitrekoval tržaški namestnik, M je bil prišel obiskat Gorico.- Preciznosti italijanskih topov ni pre-r več verjeti. Nedvomno pa je, da imajo zelo veliko in dobrega topovskega materijala, le strežba je po> vsej priliki pomanjkljiva. Ta nedostatak moštva bi očfvicU no radi nadomestili z razsipavanjem municije, kajti naravnost bajno je, kar se v tem oziru počne. Na en. sam odsek 50.000 dobro štetih strelov, to je delo, ka* kršno se je moglo opazovati le začetkom ruskega vojnega pohoda. Sploh je zanimivo, 'da izvajajo Italijani natančno isto taktiko kakor izpočetka Rusi, Najbrže, da, gotovo se stvar tudi tako konča, kakor se je končala za Ruse.
Čigav je Tolmin?
Ženeva, 5. julija.
Pariški listi so včeraj v debelih črkah prinesli vest „Agenoe Havas“ o zavzetju Tolmina. Danes priznava nek dementi iz Rima, da je Tolmin še v avstrijskih rokah.
Kako je v Tržiču?
Vojni poročevalec „N. F. P.“ piše: Posrečilo se mi je, da sem prišel na grezini v najbližjo bližino tr-žiškega kolodvora, kjer sem mogel opazovati mesto iz daljave 4 km. 'Mesto je nazunaj nepoškodovano. Tudi poslopja tovarne Adrija so le malo poškodovana, samo en dimnik, ki so ga obstreljevali italijanski torpedi, ima sedem lukenj1.
Kako je v Kanalski dolini.
Iz Trbiža se poroča: Kakor znano, je moralo prebivalstvo Kanalske doline ,v začetku vojske zapustiti svoje domove. Italijani si še pa dosedaj niso u-pali prilomastiti v Kanalsko dolino, nasprotno, Š8 celo sami so zapustili mesto Pontebbjo, ki leži na it»-
lijanskem ozemlju, nasproti našemu avstrijskemu me-;stu Pontalel.. Italijani so popolnoma zadovoljni s tem, da potratno izmotavajo strelivo v Kanalsko dolino, toda brez vsakega najmanjšega uspeha. Prebivalstvo, ki je svoj čas zapustilo svoje domove, se zo-I et min o vrača nazaj v Kanalsko dolino.
Kako so naši zasedli Mali Pal.
O naskoku in zasedenju Malega Pala, tki je bilo radi varnosti naše postojanke na prelazu Plekie že nujno potrebno, poroča udeleženec boja sledeče podrobnosti :
Odkar se je vojska pričela, nas sovražnik na teh postojankah skoro vsak dan močno obstreljuje s topov. Artilerijski ogenj pia nam le malo škoduje in prizadeva le poedine izgube, ker je naša infanteria v zelo dobrih kritjih. Meglo, katera se tukaj večkrat pojavi, izrabljajo Italijani v to, da se splazijo v bližino naših postojank. Tako se je n. pr. priplazil enkrat sovražni oddelek v megli do 30 korakov; v bližino na,ših čet in se je hotel tam takoj kriti pred nanu in zakopati. V tem trenotku pa se je megla dvignila in laški vsiljivci so stali pred nami brez kritja. V poihrav smo jim poslali tako gosti ogenj iz naših pušk, da je cela italijanska četa razun nekaj mož — oblež'aja mrtva.
Dne 13. junija zvečer je došlo povelje, da moramo Mali Pal na vsak način naskočiti, ker je imela sovražna artilerija ma njem izborno opazovajlišče. Se isto. noč smo zapustili naše postojanke in smo v temi plezali po strmi gori navkreber. fO|b 4. uri zjutraj je pričela sovražna artilerija obstreljevati naša prejšnja kritja, ker je bila prepričana, da se Še mi napajamo v njih. Naša četa se je med tem pripravila za naskok. Akoravno se je splošno mislilo, da se gora ne bq mogla zavzeti, vendar smo jo naskočili, K temu je nas posebno vnemalo navduševjanje nolšega generala,. Plezali smo po dveh kotlinah proti vrhu, katerega smo res srečno dosegli. Ko so nas Italijani opar žili, so nas obsipali s točo krogel. Kljub temu smo neustrašeno in ne meneč se za smrtonosne krogle, naskakovali dalje in dalje. Vedno bolj smo se bližali italijanskim postojankam, dokler niso začeli Italijani mahati z belimi robci v znamenje, da se udajo. Mi smo ogenj ustavili in dva naša sta šila proti italijanskim postojankam. Ko pa sta prišla pred italijanska kritja, so ju ' — hinavski Dahi postrelili. Takoj na to je naše krdelo znova naskočilo italijansko postojanko in je Italijane krvavo pobilo in jih pognalo iz njihovih okopov. Mnogo Lahov je molelo roke v zrak, na stotine mrtvih pa je pokrivalo zavzeto gorsko višino-Z doline nam je dajal znamenja z belim robcem naš genera 1, ki jo bil izredno vesel naše veličastne zmage. Ujeti Italijani so nam poljubovali roke in so nas na kolenih kleče prosili, naj jih ne postreljamo. Njih častniki so jim baje pripovedovali pred bojem, 'dal Avstrijci vse ujete Italijane postreljajo ali pobijejo. 0-stanek Italijanov je zbežal na bližnji vrh. Žal, daše jim nismo mogli slediti. Gora, Mali P hj 1 pa je sedaj naš a. Na nam nasprotnem gorskem vrhu je utaborjen sovražnik. V utici, ki služi ob mirnem času za, živinski hlev, imajo Italijani svoje skladišče za strelivo. Od tam spravljajo strelivo in orožje potom tovorne živine na vrh. Nekega, dne smo opazili, kako so Italijani spravljali na ta način strelivo do svojih okopov. Ko so bili Italijani s svojimi mulami tekih 200 korakov od dotične utice oddaljeni, je naša strojna puška začela na daljavo 2300 metrov bruhati ogenj med nje. Naše krogle so tako dobro zadele, da so se mule kmalu zaporedoma zvirnile v gorske prepade, „korajžni“ spremljevalci pa so jo odku-Tili, kar so jih pete nesle.
Srditi in neprestani napadi na utrdbo „Henzel.“
Iz Naborjeta se poroča „Linzer Volksblattu“ :
Od 12. junija naprej so se Italijani z viso silo vrgli s svojo nepodcenjujočo artilerijo na našo obmejno utrdbo pri Naborjetu. Državna meja je na tem prostoru za nas zelo neugodna, ker so bili gorski obmejni vrhovi že poprej v 'italijanski posesti. S tem so imeli Italijani takoj zelo ugodne postojanke za napadanje naših utrdb in so lahko celo po lastnem ozemlju spravili težko artilerijo na gorske vrhove,
Pred vsem so Italijani obrnili svojo pozornost na utrdbo „Henzel“, Katera ima posebne priprave za boje na večjo daljavo. Te naprave bi vajdi Italijani na vsak način uničili. Utrdba „Henzel“ ’ je tista zgodovinska postojanjka,, kjer je junak stotnik Henzel 1, 1809 v tamošnjih stražnicah hrabro branil francoski armadi Evgena Beauharmaisa vhod skozi ozko nabor ješko dolino na Koroško. Vsled izvanrednih1 junaških činov si je utrdba „Henzel“ tedaj priborila n'ar slov „avstrijske Thermophyle.“
Ko je Italijan nekaj dni obstreljeval utrdbo s svojimi 15 cm i topovi, je nato začel bruhati ogenj iz svojih težkih topov. To je bil hrušč in ropot! Povprečno je padalo na dan po 100 in še več strelov proti utrdbi. Krogle so bile, kakor domnevajo naši topničarji, večinoma iz 30.5 cm obrežnih havbic, katere so spravili Italijani na gorske grebene. Uspeh obstreljevanja je tam, kjer pade bombai, na popolnoma trdno podlago, zelo malenkosten. Hujše pa je tedaj, če krogla predere kak zid in prileti v votli prostor, kjer eksplodira. Vsekalko je uspeh teh italijanskih strelov podoben strelom avstrijskih motornih možnar-iev enake širine. Občudovanja vredno je zadržanje
naše posadke v utrdbi med težkim sovražnim obstreljevanjem. Pohvalo, katero jim je izrekel poveljnik aše jugozahodne fronte, so si ti junaki v polni meri zaslužili. Posadka je navdahnjena veselega zaupa,n-,.a, da se ji bo končno posrečilo, zaupanje, katero polaga na njo armadni poveljnik, tudi opravičiti.
Poročevalec „Linzer Volksbìatta“1 pravi v tem oročilu: Iz mnogih izvanredno velikih činov posad-e na utrdbi hočem navesti posebno izborno delovaje naše artilerije. Posebno hrabri čini nekega nhd-ognjičarja zaslužijo, da se ga, javno označi kot do-kalz, kako umejo vrli avstrijski topničarji a-rtileristi-čna bojna sredstva obvladati ' tudi v najhujšem ognju ca topove, če treba, zopet popraviti. Italijani se namreč posebno jezijo, ako se naši topovi, katere so že smatrali Italijani prejšnji dan za uničene, zopet' o-glasijo in sipljejo znova moriini ogenj med Lahe. Ob takih prilikah, začnejo Italijani kakor razkačeni, ker so jih Avstrijci zvodili za nos, zopet z vso silo metati ogenj proti naši kljubujoči utrdbi. Nla|d!ognjičar, katerega sem poprej omenjal, je namreč , skoro noč in slan pridno na delu, da izboljša, in popravi deloma že okvarjene naše topove. Istotako velikanski so tudi čini naših telefonistov, ki razstreljene brzojavne in telefonične zveze sami tudi v najhujšem ognju takoj 1 opravijo. Vsak mož, ki se bori na tem važnem torišču, je prežet vzvišenega čustva, da mora in hoče sodelovati v ' tem svetem boju zoper hinavskega sovražnika in proti njegovi premoči. Na, mestu, kjer so leta 1809 vrli avstrijski junaki prelili svojo kri za domovino. hoče sedaj sleherni vojak s svojo žilavostjo in vstrajnostjo odbiti sovražne napade in tako ovekovečiti to postojanko zopet z novimi čini junaštva.“
Iz vojnega časnikarskega stana se dne 3. t. m.
) oroča, da so do tega Üne Italijani sprožili na utrdbo „Henzel“ že 10*00 grapa! sapo iz svojih 28 cm to-ov. Malenkostne poškodbe na utrdbi niso v nik|a,id : rimeri z množino izstreljene municije. Italijanske krogle, ki so j ib topovi že vrgli proti utrdbi, imajo mnogo večjo vrednost, nego je pravzaprav stala pela utrdba. Posadka vedno med sovražnim ognjem po-j ravlja napravljeno škodo. Na ta način je obdržala utrdba kljub silovitemu naporu Italijanovi svojo popolno odporno silo. Dosedaj je sovražnik obstreljeval u-trdbo samo po dnevu, odslej pa frčijo italijanske granate proti ..Henzlu“ tudi po noči, da bi se taiko sovražniku posrečilo preprečiti popravila utrdb, A vse sovražne nakane se ob vrlinah naših junakov izjalovijo.
Italijanski komedijanti.
„(Popolo Romano“ poroča, da je ministrski predsednik Salandra zadnje dni poVlabil v Trstu rojenega poslanca žida Barzilad-a, naj vstopi kot minister brez portfelja v njegov kabinet, in sicer ne kot zastopnik skrajne levice, ampak kbit zastopnik „terrae irredentae.“ Barzilai, čeprav republikanec, bode • onudbo sprejel. Denar je denar, non olet!
Barzilai se je nekdaj pisal Bürzel in je sin u-bogega židovskega veroučitelja iz ,Trst a.
Italijansko uradno poročilo.
I tali jamski generalni Štab je objavil sledeče n. radno poročilo: Italija, 5. julija. Obstreljevanje utrdb ri Malborgetu in Predilu z i-ašo težko artilerijo se nadaljuje z velikim učinkom. Naše napadalno prodiranje na gorski planoti na Krasu se razvija uspešno. V včerajšnjih bojih je bilo ujetih 400 Avstrijcev. Pretočeno noč so metali naši zrakoplovci'bombe na sovražno taborišče v bližini Dlober d a in na železniško ’ rižišče Trnovo-Prvačina, Poškodovan je bil kolodvor v Prvačini. Zrakoplovci so se vrnili nepoškodovani. (Res je, da so talijanski zrakoplovci samo poskušali poškodovati železniško progo iTrnovo-Prvačina.)
Italijansko brodo v je si ne upa na plan.
Iz Berolina poročajo: V članku o nedelavnost; talijanskega vojnega brodovja piše nemški admiral Lernus, da italijansko ljudstvo nima vzroka, biti za-< ovoljno s ponižno ulogo, ki jo sedaj igra Italija; s'co brodovje, ker je ljudstvo leto za letom prinašalo za brodovje vedno občutnejše žrtve. Za armado na suhem je Italija žrtvovala v letih 1913-14 331 milijonov, za svoje vojno brodovje pa 263 milijonov. Avstrijski mornariški proračun je znašal v teh letih samo 155 milijonov* in to je bil tudi najvišji znesek, ki ga je kebaj Avstrija žrtvovala za svojo mornarico. Iz teh proračunov je razvidno, da, je avstrijsko brodovje napram italijanskemu v manjšini. In, sedaj razglaša italijanski generalni štab, da razpolaga avstrijska mornarica z ogromno strategično premočjo. Tako je bilo tudi dne; 20, junija 1866 pri otoku Vis, ko je Admiral Tegetthoff kljub številni premoči, s katero je razpolagal Talijanski admiral Persano, z nova pokazal, da je drznost, sveži pogum in upanje na zmago z uničujočimi sunki,, ki se jih zada sovražniku, več vredno kot številna premoč. Tudi Persa: o je dajal našinu vojevanja, da se ne spuša v bitko, prednost; čeravno š!e tedaj ni bilo podmorskih čolnov, je bil Persano skoro ves čas skrbno zasidran pred JaMnom. Se le ko je postalo ljudstvo nezadovoljno in nepotrpežljivo, je odplul na odprto morje svoji, nesreči nasproti. Ali bodo Italijani obvladali svojo nepolrpe’žljivost ter jo mogli dovolj brzdati ? Ali bodo zadovoljni Lahi z neresnič-. im izgovorom svojega admiralskega štaba, da je av-Ttn teo b”Qdov’o v širni' e'lični prr*"o'i ?
flvstrijslio-pusbo bojišče.
Mjaribor, 9. julija.
Ob Dnjestru, Zloti-Lipi, Bugu je položaj neiz-premenjen. Toda armada nadvojvode Jožef Ferdinanda ima severno od Krasnika hude boje s sovražnikom, ki je dobil ojačenja. Ker so letalci dognali, da se bližajo od Lublina sem močne ruske čete na pomoč, so se naše čete ob cesti Krasnik—Lublin (.glej: Najnovejše !) umaknile na dobro zavarovane postojanke ob tej cesti severno od Krasnika,
Bitka pri Krasniku
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča :
Zavezniške armade nadaljujejo svoja- podvzet-ja, ki so tee pričela z zavzetjem Lvova, ,v dveh smereh, in sioer proti severu in proti izhodu. Severno, med rekama) Visla in Bug, so trčile 'zavezniške armade na močnejše ruske čete. Za Krasnik se bijejo hudi, toda za nas uspešni boji, v katerih so nam Rusi trenotno zopet iztrgali iz rok mesto Krasnik. A danes, dne 5. julija, je Krasnik zopet v naši popolni oblasti.
Vsled pritiska zavezniških armad v smeri proti izhodu bodo ruske čete, ki se trdovratno branijo, porinjene proti močvirnatemu ozemlju.
Gibanje Čet generalov Macfcensena, Böhm-Er-mollija in Linsingena je sedaj le zgolj prehodnega zniačaja in se bo moglo šele pozneje razločno presoditi. Toliko je gotovo, da je zveza med obema ruskima kriloma ruske in gališfee bojne črte že sedaj tako močno zrahljana, da bosta v doglednem času popolnoma ločeni drugo od drugega.
Pred Lublinom in Ivangorodom.
Naši uspehi v lublinski pokrajini postajajo vedno vidnejši. Zavezniške armade se vedno bolj bližajo železniški črti Cholm— Ivangorod. Levo krilo armade Mackensen je oddaljeno od te železniške proge samo poldrugi dan hoda. Levo 'Mackensenovo krilo je prekoračilo Wysnico in tira Ruse proti Lublinu, kjer si južno o,d mesta pripravljajo (Rusi) postojanke. Na Dnjestru je križališče v naših rokah. Rusi se pripravljajo, da odrinejo Še dalje proti izhodu.
Rusi se bojijo za Varšavo in Brest-Litowsk.
Iz Kodanja se uradno poroča: Petrograjska po-? oč la zaibieležuje z veliko skrbjo dejstvo, da nemške armade od severa in juga pripravljajo udarce na Varšavo, kar potrjuje več jasnih znamenj. Neka pet-; ogra.jska brzojavka naznanja, da morajo biti Rusi pripravljeni, na to, da bo general Mackensen svoje bodoče vojne operacije naperil proti Brest-IJtowsku in bo obvladal ruske obrambne črte na izhodni strani Varšave ob Visli. Ako Rusi izgubijo te postojanke, bo ti zelo nplivalo na bodoči razvoj vojske na tem prostoru. Vsekakor pa vlada v ruskih krogih upanje, da vprašanje ogroževanja ruskih postojank ob Visli tako dolgo ne bo prišlo res ;o v poštev, dokler Rusi ob Dnjestru ne bodo docela poraženi, kajti generalu Macke;,senu bo na prodiranju proti Brest-Litowsku res-o primanjkovalo refcerv in vojnih potrebščin, ki se e bodo lahko spravljale za armado.
Pet šestin Rusko Poljskega v naših rokah.
Poluradni list rumunske vlade „(Independence Rombarne“ piše: Popolna izguba bojne črte ob Dnjestru kaže, da se Rusi tudi v onem delu Galicije, ki ga še imajo zasedenega, ne bodo mogli dolgo držati. Tudi na Poljskem postaja položaj za Ruse vedno težavnejši. Pet šestin ozemlja na Rusko-Poljskem se že nahajal v rokah Nemce vt in Avstrijcev. Armada generala Woyr-scha potiska Ruse s Poljskega proti Visli. Dan za dnevom je pričakovati, da bodo zavezniške armado rusko črto ob reki Visli prebile in zasedle izhodni breg Visle. S tem bi bila' tudi Varšava zelo ogrože-vana. Na severu pa ogrožnjejo Nemci rusko trdnjavo Kowno.
Boji v Bukovini.
Na besarabski obmejni bojni črti in na gozdnatih obmejnih višinah se bijejo neprestani artilerijski boji. V Cernovicah se sliši gromenje topov. Vsled velikih izgub* katere je zadala naša artilerija ruskim četam, so morali Ruši zapustiti nekaj svojih dosedanjih postojank in se umakniti, Severno-izhodino od Cernovlio je potek bojev za naše Čete zelo uspešen. Ruski zrakoplovci, ki so pripluli v zadnjem času v večjem številu do avstrijske bojne črte, so bili redno prisiljeni, da so se morali vrniti, pri čemur sta dobila dva ruska zrakoplova večje poškodbe.
Kdo je kriv?
Rusi iščejo sedaj krivcev za dosedanje neuspehe v vojski. Porazov pri Mazurskih jezerih in pa pri Lodzu je ' o njih mnenju kriv general Rennenkaimpf,
ki je vedno prispel prepozno na pomoč. General Ren-nenkampf je sedaj, v ječi. Očita se mu, da je izdajal zavodoma, 'Ker je nemške krvi. Poraza ob Dunajcu ni kriv samo Dimitriew, kateri za glavnimi postojankami ni pripravil dovolj močnih- rezervnih postojank, — ampak tudi general Dragomirow, ki mu ni hotel poslati novih čet na pomoč, General Drjagomirow je odstavljen.
Zahodno od Visle.
-Zahodno od Visle je armada generalnega polkovnika Woyrseha začela postopati ofenzivno ter je napredovala ob železniški črti Radom—Ivangorod. Mogoče je, da se bo sedaj tudi Hindenburg začel bolj gibati.
Kje se Rusi ustavijo.
Ruska poročila pravijo, da bo ruska armada sedaj čakala ugodnega trenotka za bitko. Gre se m to, da Še sedaj ne pride do odločilne bitke, dokler nista Brest-LitowSKi in Ivangorod kot krilni opirališ-či bolje utrjeni. Med tem se bo podaljšala za zavezniški armadi tudi dovozna črta.
Vojni položaj Rusije.
Švicarski listi pišejo, da sedanji vojni položaj Rusije vzbuja največje pomisleke, ker postaja definitiven poraz vedno verjetnejši. Ruskim armadnim poveljnikom primanjkuje že vsega: izviežbanili vojakov, častnikov in municije. Se hujše pa je, da primanjkuje tudi vojnega osobja z-a izpežbanje moštva, vsled cesar je nemogoče, da bi Rusija mogla dovolj izčrpati svoj velikanski zaklad na ljudeh v svrho obrambe proti avstrijsko-nemški ofenzivi. Zadnje mesce je bilo
100.000	mož popolnoma neizivežbanihl poslano na bojišče, ki niso bili nič drugega, kot dobrodošli cilji za kanone in puške. Temu se pridružuje še splošno nezaupanje nasproti poveljnikom, izvzemši velikega kneza Nikolajeviča, ki je še vedno splošno priljubljen,
Opasen položaj v Rusiji.
Iz Bukarešte se poroča: Ruski politik, ki se je mudil na, svojem potovanju iz Rusije v Pariz tudi nekaj časa iv Bukarešti, je podal sotrudniku lista „Lu-pta“ zelo zanimive podatke o notranjem položaju [ Rusije in o porazih ruskih armad y Galiciji. Dotični ruski politik je rekel: Po izgubi Galicije bo še tudi sledila izguba Podolije in Besarabije. :Kako se pri nas sedi o vojski, lahko spoznate iz besed, s katerimi so me sprejeli v uredništvu lista „Ruskoje Slovo“: Vojska je izgubljena za nas. Vse naše -najboljše armade so ; uničene. Ljudje, katere pošiljamo sedaj na bojišče, so veseli, če jih sovražnik ujame. Vrhu tega so še pa tudi zdravstvene razmere ruske armade v Galiciji skrajno slabe. Vzrok niašiii porazov ' so izborne lastnosti avstrijskih in nemških armad. V vrstah naših visokih častnikov vlada ljubosumnost in spletkarstva. Nemcem prijazni in Slovanom prijazni častniki se borijo med sabo za moč in nadvlado. Toda ugled velikega kneza Nikolajeviča in njegovih privržencev je še velik. Pričakuje se, da bo izdal car v najkrajšem času v Kremlu v Moskvi oklic, da se pokliče še pod orožje drugi poziv državnih domobrancev,, ker je država v nevarnosti, kar je pa le samo pretveza, in vzrok- da bi se moglo poklicati pod orožje tudi rezerve iz Finske. Dejstvii, da je posegla tudi Italija v to svetovno vojsko, se ne pripisuje mnogo upanja, ker se od Italije ne pričakuje prav nobenega upliva na potek sedanje vojske. Med kmečkim prebivalstvom se je ; zaičelo močno revolucionarno gibanje, kojega povzročitelji so ranjeni vojaki, ki pridejo iz bojišč in ki razširjajo med kmečkim prebivalstvom zahteve, da se uvedejo v Rusiji razne reforme.
Skupne carinsko ozemlje na Rusko-Poljskem.
Odredbeni list za cesarsko civilno upravo na Poljskem levo od Visle določa za ozemlje, ki je sedaj določeno kot posest Avstrije, oziroma Nemčije, jednotno carinsko ozemlje. Dohodki carine se po odbitku 20% ža izdatke 'pri carinski upravi in za obmejno stražo razdelijo na dve ena® polovici za Avstrijo in Nemčijo. !
Boji s Cm sorci.
Crnogorci so dne 6. in 7. julija izhodno od Trebinja napadli naše postojanke, a so bili vsakokrat odbiti.
Avstrijski ujetniki v Srbiji.
Poročevalec londonske „Daily Telegraph“ poroča iz Srbije: Letina kaže zlasti y Stari Srbiji dobro; zdravstvene razmere se boljšajo, zlasti legar že naglo pojema. Položaj avstrijskih ujetnikov je sedaj dober, akoravno so higijenične razmere še vedno pomanjkljive.
Nemški uspehi.
Nemci so dosegli v Angonih in Priesterwaldu zopet uspehe. Znamenje, 'da so njihove čete ojačene in poskušajo z ofenzivo. Generalisimus Joffre pravi, da je francoskih neuspehov krivo pomanjkanje municije.
Pri Arrasu so bile francoske izgube vel.kanske, cenijo se na 85.000 mrtvih, ujetih in ranjenih.
General Pau o koncu vojske.
Iz Stockholma se poroča: Znani francoski general Pau je imel z dopisnikom lista „jDagens Nyhe-ter“ pogovor, v katerem se je med drugim tudi izjavil, da je enotno in skupno delovanje štirih različnih armad naloga, ki se more le prav težko izvršiti. In težkoče že nastanejo, če tri osebe delujejo pri eni in isti stvari; tem težavnejše je skupno delovanje štirih različnih narodov.
Glede končnega izida vojske se je pa izjavil ta general, ne da bi bil dal kakega pravega odgovora na. to važno vprašanje, da on upa, da bo k o n č a n a sedanja svetovna vojska koncem t e -k o č e g a 1 e t a.
Boj m Dardanele.
Izgube francoskih in angleških čet v dardanel-skih bojih se cenijo zdaj na 85,000 mož. Boji se nadaljujejo.
Nemški podmorski čoln je pri rtu Helles (pri Seddil Bahru) potopil francosko transportno ladjo, ki je vozila na krovu 2000 do 3000' mož. Ladja je v 3 minutah■ utonila, niti mož se ni rešil.
Turški odpor oh Dardanelah nezlomljiv.
Tjrosporazumu prijazni list v. Ženevi, „(Tribune“, je baje iz najboljšega vira izvedel, da znašajo izgube franeosko-angleških čet na polotoku Galipoli
85.000	mož. To število je ravno tako visoko, kot je bilo Število prvega zbora, ki so ga Francozi in Angleži izkrcali na Galipolu. ^Tribune“ piše, da je vspr ka nova pošiljatev Čet z Angleškega in Francoskega ob Dardanele nezaslišana in ogromna žrtev, kajti turški odpor je radi dobre organizacije tako krepak da se ga niti s 400,000 možmi, ki bi jih zavezniki i-meli ob Dardanelah, ne da zlomiti.
Napetost med Francozi in Angleži oh Dardanelah.
Carigrajski dopisnik lista ,jNieuwe Rotterdam-sche Courant“ poroča:
Odkar so se v Dardanelah pojavili nemški podmorski čolni, zavezniško brodovje pocivja. Francoske in angleške ladje igrajo „slepo miš“ in si v resnici ne upajo se bližati obali. Radi tega brezdelja se tudi njih čete na polotoku Galipoli ne morejo držati. Zasedeno ozemlje obsega samo 3—4 km. Cete morejo le tako daleč ■ prodirati naprej, kakor daleč nesejo ladijski topovi. Ako pa si Francozi in Angleži upajo dalje, pa jih Turki do zadnjega moža ugonobijo.
Pod temi razmerami je skoro popolnoma nemogoče, da bi se Francozi in Angleži sploh kedaj polastili Dardanel. Angleži sploh nimajo več mnogo kaj izgubiti, če tudi še nadalje vstrajajo pri svojem dosedanjem vojnem nlačrtu. Dobro znano je, dn Angleži ne nosijo svoje lastne kože na bojni trg, ampak postavljajo v bojne vrste le Avstralce, Indijce in Francoze, V Parizu so o tem že na jasnem. To je tudi vr zrok, da so na Francoskem vedno tako vzlovoljeni, kadar se pri Dardanelah ponesreči kako bojno pod-vzetje, Francozi namreč dobro vedo, da Angleži tiščijo edino Francoze v mesnico in da njih vojaki krvavijo, a ne Angleži.
Že delj časa je znano, da obstojajo med francoskimi in angleškimi generali in admirali velika na-sprotstva in da rastejo ta nasprotstVa dam za dnevom. Ta nasprotstva izvirajo odtod, ker Angleži s svojimi ljudmi zelo štedijo, med tem ko s krvjo tujcev, pred vsem Francozov, potratno ravnajo.
Francoski mornariški Častniki, ki so pri Dardanelah prišli v turško vojno ujetništvo, pripovedujejo o tem zanimive podrobnosti. Francoski poveljnik general D’Amade je angleškega poveljnika hotel že davno o tern prepričati, da je napad na Dardanele z azijske strani popolnoma nemogoč. Britski poveljnik pa je taka naziranja popolnoma odklonil. D’Amade je nato v Parizu predložil svoj načrt in je javno izrazil mnenje, dia se naj nesmiselno napadanje z azijske strani popolnoma opusti ter se tako zabrani tudi neuspešno žrtvovanje tolikih človeških žrtev.
D’Amade je svojo ivlaido opozoril tudi na dejstvo, da vodijo Anglijo pri vojnih podyzetjih ob Dardanelah samo lastni koristolovški nameni. Pridobitev Dardanel si hoče Anglija kupiti na vsak način, a le s krvjo Francozov in izkrvavenjem Francije. On je tudi prepričan o tem, da od Anglija pozneje o delitvi tega plena ne hotela ničesar vedeti, ker hoče Anglija Dardanele imeti sama v svoji lastni posesti. Žal,
da vsi resni načrti generala D’Amado v Parizu niso ličesar izdali, Vse je ostalo pri starem. Tudi pod vodstjvom generala Goudranda igrajo Francozi ob Dardanelah zelo podložno in žalostno ulogo. Sedaj pa so Francozi trdno odločeni, da se bodo branili ob Dardanelah vsakega drznega podvzetja, ker je med Francozi žo vSak sit, hoditi za Angleže po kostanj v
Pretresljiva vest je danes došla v Maribor. II-mrl je v Gradcu, v bolnišnici usmiljenih bratov, precast. g. kjajnonik Jako b Kavčič. Že dolgo časa smo s strahom pričakovali tega poročila, kajti vedeli smo, d|a je preblagi » gospod kanonik smrtnonevaruo bolan. Ker je bil pokojnik v Mariboru obče znan in v vseh slojih zelo priljubljen, je bila žalost, posebno v njegovih prijateljskih krogih, velika in odkritosrčna.
Iz življenja nepozabljivega pokjojniKa naj pojasnijo sledeči podatki dobo njegovega vedno skromnega, a velezaslužnega življenja.
Rojen je bil rajni g. ‘Jakob Kavčič 14* majnika 1862 pri Sv. Petru pri Radgoni. Po odlično dovršeni-ljudski šoli v, (Gornji Radgoni je šel na gimnazijo v Maribor. Kot četrtošolec je bil 1. 1878 sprejet med prvimi gojenci v dijaško semenišče., kjer je bil Uzor marljivosti in vzglednega vedenja. Po maturi je šel v bogoslovje, kjer je nadaljeval svoje neumorne študije in hrepenenje po nrajvni popolnosti,. V 3. letniku 1 je bil duhovnikom posvečen, 18. julija 1885. Nasled-I nje leto, po končanih bogoslovnih naukih, je bil poslan kot kaplan v Ribnico na Pohorju, kjer je služboval. dve leti. Potem je prišel kot kaplan 1. 1888 k sv, Magdaleni v Maribor. Že prihodnje leto 1889 je bil imenovan kornim vikarjem'pri stolnici v Mariboru, katero službo je opravljal do <14. aprila 1893. Nekaj nad ieno leto je bil pozneje stolni kaplan. 14. avgusta 1894 je bil imenovan veroučiiteljem na slovenskih paralelkah c. kr. gimniazije v Mariboru. Po ustanovitvi ženskega učiteljišča pri čč. šolskih .sestrah v Mariboru je bil imenovan veroučiteljem tudi na tem zavodu. 31. avgusta 1909 je bil imenovan kanonikom kn.-šk, lavantinskega kapitelja vi Mariboru.
Prerano, ah, mnogo prerano umrli gospod kanonik je bil izrazit, vrlo plemeniti značaj. Kot duhovnik je bil povsod vstrajno 'marljiv, apostolsko goreč delalvec v vinogradu Gospodovem. IMnogo solz bode te dni teklo v prijazni Ribnici na Pohorju, kjer je bil skrajno priljubljen. Iz poznejšega življenja je posebno omeniti njegova velika ljubezen i.n neomejena požrtvovalnost do ubogih slovienskih dijakov. Bil je namreč ‘dolgo vrsto let blagajnik Dijaške kuhinje v Mariboru, v kateri službi je mnogo src potolažil v veliki sili in mnogo solz otrnil. Do siromakov je i-mel sploh ganljivo ljubjezen. V|es čas v Mariboru je bil delaven ud družbe sv. Vincencija v stolni župni-I ji. Koliko dobrot je storil (vi tej, za njega posebno lju-I bi in važni službi, je gotovo- častno zapisano v knji-I gi življenja. Pri svojih stoterih učencih in učenkah je bil vedno sila priljubljen; Vsaj jim je bil vedno zvest prijatelj, moder učitelj in mnogoterim skrbni krušni oče!
Vsled svojih marljivih in temeljitih študij je bil jako izobražen. Govoril je mnogo jezikov. Njegova dalekosežna potovanja so mu omogočila jasno spoznanje raznovrstnih ljudi in dežel. Prepotoval je Nem-j ško, Francosko, Švico, Laško in Bosno ; posebno po-\ nosen pa je bil na svoje trudapolno potovanje v Sv. deželo, v Palestino.
Kdor ga je poznal, ga je moral ljubiti in spoštovati. Njegove lepo lastnosti oStainejo nepozabljive vsakomur. .Stanovski sobratje pa vedo, da je bil mož molitve, ponižnosti in dobrotljivosti. Naravnost občudovanja vredna pa je bila njegova potrpežljivost v njegovi Štiriletni, neozdravljivi črevesni bolezni. Trpel je v groznih bolečinah, brez ihtenja in brez solz — kot pravi, krščanski junak!,
Mili prijatelj! Nisi dosegel visoke starosti. A’ nad -Teboj se izpolnijo doslovno prelepe besede sv. pisma:	-„Consummatus in brevi ezplevit tempora,
multa“, kmalu si bil odvzet, a izpolnil si 'dolgo dobo, kajti dopadljiva je bila Bogu Tvoja duša.
Raznoterosti.
Pogreb kanonika Kavčiča se bo vršil v Mariboru v soboto ob 4. uri popoldne. Truplo bo danes, petek popoldne ob 2. uri v Gradcu blagoslovljeno, potem prepeljano v Maribor ter po ponovni slovesni blagoslovitvi, ki se bo vršila v mariborski stolnici v soboto dnie 4, julija ob 4. uri popoldne, na osrednjem Tezenskem pokopališča položeno k večnemu počitku. Slovesna sv. maša-zadušnioa se bo služila v pondel-jek dne 12. julija ob 8. uri zjutraj v mariborski stolnici.
Letos ne bo duhovniških vaj. Cerkveni zauka-zni list za lavantinsko škofijo določa v svoji številki 59, da tudi letos no bo duhovniških vaj lavantinske škofije. Dotična cerkvena odredba se glasi: Tudi v lanskem letu bi bilo prišlo veliko število lavantinskih duhovnikov v Maribor, da bi se bili udeležili duhov-
niških vaj. Vsled takratnih nemirnih časov sot so pa moralo duhovniške vaje odpovedati. Ker še tudi letos traja vojska in ker je v prostorih bogoslovja in deškega semenišča, kjer so v prejšnjih letih stanovali 'duhovniki, ki so se udeležili duhovniških vaj, nastanjeno vojaštvo, ker se nahaja veliko število duhovnikov na bojišču, ker so 'doma ostali duhovniki preobloženi z delom in ker se je tudi ozirati n® zdravstvene razmere, odpadejo tudi za letos duhovniške vaje.
Mariborska c. kr. gimnazija. Profesor verouka na višji gimnaziji v Mariboru dr. Anton Medvod je pomaknjen v VII. in profesor dr. Maks Haid na istem zavodu v VIII. Činovni razred.
Iz politične službe. Prestavljena sta namestni-ška, koncipista Riihard Roropeo od okrajnega glavarstva v Brežicah k namestniji v Gradec in dr. Franc F na od celjskega k okrajnemu glavarstvu v Muravo, i amestniiški fconeeptni praktikant dr. Friderik Sora pa iz Miirzzuschlaga v Brežice.
Iz pošte. Poštni olicijant Janez Puntigam v Mariboru je imenovan za poštarja v Mislinji.
f Grof Bylandt - Rheidt. Umrl je v Badnu pri Dunaju bivši avstrijski naučni minister in notranji minister Artur grof Bylandt-Rheidt.
Tržaško deželno sodišče je radi vojnih zaplet-Ijajev preloženo v Gradec.
■* Izpremembe v primorski upravni službi. Goriški okrajni glavar, namestniški svetnik A. Rebek, je bil vpoklican k službovanju k tržaškemu namestništvu. Namesto njega so poverili okrajnemu glavarju baronu Baumu pl. Appelshofenu iz Tolmina vodstvo gorišfcega okrajnega glavarstva. Vodstvo okrajnega glavarstva v Tolminu je prevzel okrajni komisar Karol balon Hobenbiihel iz Poreča.
Ne nemški, ampak avstrijski. Eksminister Schreiner je na zaupnem zborovanju zapadno-čeških okrajev govoril tudi o bodoči notranji politiki ter rekel, kakor poroča „Tagespost“ št, 178: Es sei klar, daß das Regime in Zukunft deutsch sein müsse. (Jasno je, da se mora v bodoče nemški vladati.) Mi pa, lahko zatrdimo: Ne bo se vladalo nemški, ampak avstrijski, t. j. vsem narodom pravično!
Hrvatski sabor odgođen. Dne 6. julija je bil s kraljevim dopisom odgođen hrvatski sabor.
„Novi Cas.“ Po dolgem času smo zopet dobili glasilo naših gorišfcih bratov .„(Novi Cafe.“ List ?zharia, kakor sam pravi, „dokler bo mogoče in za čas vojske ob sredah in sobotah obi 3.. uri popoldne,, Zadnja nam došla številka z dne 30. junija prinaša vladni poziv, da ljudstvo v Gorici ohrani tudi v bodočnosti premišljeno in zaupanja polno zadržanje.
Pohvalno priznanje. Vojaško poveljstvo v Gradcu je izreklo nadporočnlKu inlanterijskega polka š't, 17, Stanislavu Zofko, za njegovo skoro štiriletno neutrudljivo delovanje kot častnik ljubljanskega dopolnilnega okraja v najvišjem imenu pohvalno, priznanje. — Oetovodji titularnemia narerffdku Ferdinandu Er dien, računskemu podčastniku I gnani ju 'Potrč iU rezervistoma (učiteljema) Ludoviku Ivanjšič ter Robertu Košar, vsi pri, 87. pešpolku, se je radi njih zelo dobrega službovanja pri postaji za preskrbo vojaštva s hrano na pragerskem kolodvoru izreklo v najvišjem imenu pohvalno priznanje.
Po smrti odlikovan slovenski junak. Stotnik
17.	pešpolka Franc Lenart je bil v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3, vrste z vojno dekoracijo.
Za poročnike so imenovani praporščaki: Stanislav Jurko od 26, domobranskega pešpolka, Riudolf Dobovišek in Rudolf Predikaka od 87. ter Albin Tomažič od 47,pešpolka.
Ugodnosti srednješolcem čmovojnikom. C. kr.
korespondenčni urad poroča:	Naučni minister je z
odlokom vsem deželnim šolskim oblastem odredil, da črnovojniškim letnikom pripadajoči srednješolci, ki so se jim ob šolski klasifikaciji za šolsko leto 1914-15 dovolile ponavljalne izkušnje in ki so bili pri zrelostni izkušnji reprobirani za pol leta, smejo biti na prošnjo takoj pripuščeni k ponavljalnim izkušnjam, če se dokaže, da bodo morali odriniti neposredno pod orožje. V teh okolnostih se smejo tudi kandidati, osobito eksternisti, ki se nameravajo podvreči prvič zrelostni izkušnji, pripustiti takoj k izkušnji tudi izven običajnih rokov. Podobna izjemna določila so se u-krenila; tudi za učence drugih srednjih šol.
i Starostne doklade discipliniranih učiteljev. Upravno sodišče na Dunaju se je bavilo te dni z v-prašanjem, ali imajo učiteljske osebe, ki so bile kaznovane discipliniranim potom, pravico do starostnih doklad. Upravno sodišče se je izreklo, da nimajo učiteljske osebe, ki so bile kaznovane disciplinarnim potom, pravice do starostnih doklad*.
Drugo avstrijsko vojno posojilo 2680 milijonov kron. Poštni hranilnični urad na! Dunaju javlja, dig- je doseglo drago avstrijsko vojno posojilo znesek 2630 milijonov kron. Od dne 6. julija naprej sprejemajo vojna posojila, izključno le samo poštnohranil-nični uradi.
Julijski avaneement pri južni železnici. Prometno ravnateljstvo. Za revidente so bili imenovani adjunkti: Adam Skupnik, Dunaj; Rudolf Seher, Maribor; Alojzij Plantain, Maribor; Marij Bändel,(Trst; Franc Medič,- Nabrežina;; Franc Malinič, Trst. — Za aidjunkte so bili imenovani asistenti: Josip Bezam, Ljubljana; Josip Juch, Kormin; Fraine Vizenjak, Trst; Ludovik Krajne, Maribor; Peter, Perounigg, Maribor; Frano Brandi, Trst: Karol Hermann in Rudolf MiculiniČ, Ljubljana; Ivan Kovač, Ljubljana; Egidij Gnot, Ivan Vajlentinuz in Karol Komac,
vsi trije v Trstu. — Za provizorične asistente so bili imenovani uradniški aspiranti : Frane Bajec, »Tržič (Monfalcone); Vladimir Gomilšek, Trbovlje; Miroslav Gornig, Slov. Bistrica; j Ignacij jRanzinger, Brezovica1; Franc Brumat, Grobelno; IV,an Košičec, Sevnica; Gabrijel Pirkmajer, Hrastnik, —• Naslov inšpektor se podeli strojnemu nadkomiSarju Karlu Mi-anoyig, Nabrežina, kurilnica.
Nov odvetnik. Upokojeni) višjesodni svetnik Anton Morokutti v Maribora bo odprl v Judenburgu svojo novo odvetniško pisarno.
Potovanje; v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo je civilnim osebam dovoljeno sedaj samo z dovoljenjem poveljujočega generala v Sarajevu, ki podeljuje taka dovoljenja sa,mo v izjemnih slučajih.
Gradba Liške železnice. Dalmatinski cesarski namestnik grof Attems, bivši okrajni glavar mariborski, se je podal v Gospič, da si ogleda na licu mesta, kako napreduje gradba Liške železnice, Zlasti se je zanimal za vse odredbe, ki imajo namen, pospešiti gradnjo te važne železnice. Vsa dela napredujejo izborno. Na potovanju po Hrvaškem je spremljal grofa Attemsa veliki župan Liškega komitata, Horvat. Cesarski namestnik je odposlal hrvaškemu banu baronu Skerleczu brzojavko, v kateri izraža tsvoje veselje o tem, kar je videl. Upati je, da bo ta važna železnica kmalu dograjena in bo imela Dalmacija železniško z vežo s sosedno Hrvaško, torej tudi z ostalimi deli nase države.	,	.
Zasebna vožnja ob dalmatinskem obrežju dovoljena- Iz Zadra poročajo, da je vlada sporazumno z vojno mornarico dovolila vožnjo zasebnih obrežnih ladij pod 15 ton.
*	Poštne pošiljatve za Primorsko. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da je od sedaj naprej dovoljen poštni promet z zasebnimi poštnimi zaboji s sledečimi poštami na Primorskem: Črnica, Trnovo, Gradovo ob Baču, Ajdovščina, 'Sv, Križ—Cesta, Hudajuž-
a, Crkno, Lokovice, Podbrdo, iPodmelec, Prebačina, Rihenberg, Šmarje in Šempas. Teža posameznega poštnega zaboja ne sme znašati več kakor 5 kg in o-z nače na vrednost ne sme presegati znesek 100 kron. Poštnim zabojem ne sme biti priloženo kakb pismo, ali k,aj sličnega. Tudi odrezki na poštnih spremnicah se ne smejo popisati.
Omejitve v zasebnem poštnem prometu na južnem Štajerskem. Vise zasebne poštne pošiljatve iz političnih, okrajev Celje, Konjice, Maribor, Ptuj, Brežice in Slovenjgradec ,ter mest: Celje, Maribor in Ptuj in v navedene politične okraje in v navedena mesta, so podvržene vojaški -cenzuri (uradnemu pregledanju); v to svrbo se ustanove vojaški cenzurni uradi v Mariboru, Celju in Ptuju, M začnejo poslovati danes, v četrtek, dne 8. julija. Na vseh zasebnih poštnih pošiljatvah (pismih in dopisnicah), oddanih v tem okolišu, mora biti natančno označeno ime in bivališče odpošiljateljevo. Poštne pošiljatve (pisma in dopisnice), kj nimajo teh označb, oziroma, M imajo pomanjkljive o-značbe (če snanjka natančno ime in bivališče odpošiljatelja), se ne odpošljejo. Zelo strogo je prepovedano, pisati o vojaških zadevah, čeprav bi bile dozdevno nedolžne vsebine, kot n. pr. prihod ali odhod častnikov, vojaštva itd. Vsa zasebna denarna pisma se morajo odprta izročiti poštnemu uradu in ne sme biti pridjanib nič pismenih poročil. [Na odrezkih poštnih nakaznic in. spremnic ne sme biti razen imena in bivališča odpošiljatelja no. beno drugo pismeno obvestilo. Tudi zasebnim poštnim zavojem se ne sme pridjati nobenih pismenih poročil. Vsi prestopki zoper te predpise se kaznujejo. Tudi imajo poštni uradniki, ki sprejemajo od strank poštne zavoje, pravico, zahtevati od strank, da se jim odprejo poštni zavoji in se nato zopet zaprejo. Pisma in dopisnice, M so dosedaj ležala po več dni na poštah, se bodo odslej naprej brez znatne zamude zopet redno odpošiljala.
Poštni promet z Lvovom. S 15, julijem bodo začeli redno poslovati vsi avstrijski poštni uradi v Lvovu.
Izpiti za otroke galiških beguncev. Za otroke gališikih beguncev, nastanjenih na Spodnjem Štajerskem, je vlada določila Maribor in Polzelo za tista kraja, kjer se bodo vršili šolski izpiti za otroke gali-ških negunoev.
*	Izkaznice za ribji lov.. Zelene karte za ribji lov, katere ima lastnik ali najemnik lova na razpolago za svoje goste, morajo biti kol ek ovan e s kolekom za 1 K. Ako pa se fe karte uporabljajo za domače posle, učence, dninarje ali eploh osebe, kalere živijo od dnine ali navadnega zaslužka, Ite daj se na te karte pritisne kolek samo za 30 v.
*	Zopet ponarejeni dvekronski bankovci. Na Spodnjem Štajerskem kroži v zadnjem času zopet, večje število ponarejenih' dvekronsk i h -bankovcev. Od pravih jih je prav; lahko razločevati, ker so ponarejeni bankovci mnogo svetlejše barale, kakor pristni. Številke serij so ponarejene^ zelo okorno in spodnji zeleni rob na prednji strani ponarejenih bankovcev manjka ali popolnoma, ali je pa pobarvan tako okorno, da se ponarejeni bankovec že koj na prvi pogled prav lahko razločuje od pristnega. Torej pozor !
Čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici se ni preselila y Gorico, kakor se je poročalo našemu listu, marveč v Vrbovec, pošta Mozirje v Savinjski dolini.
Kam vlagati ponudbe za dobavo obuval in usnja. Ponudbe, namenjene. o. in kr. vojnemu ministrstvu, o obuvalih, jermenju in sploh o izdelkih iz usnja za c. kr. armado, naj se do preklica ne vlagajo več na c. in kr. vojno ministrstvo, marveč1 na O, kr. obrtni pospeševalni urad.
Sladkor za štajersko deželo. Štajersko namestništvo je rekviriralo 107 vagonov sladkorja, ki je bil last avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in o-brt na Dunaju, da krije najnujnejše potrebe v deželi in da se odpravi veliko pomanjkanje sladkorja na Štajerskem. V prvi vrsti pridejo v poštev le tiste Štajerske občine, ki so do 2. julija zvečer naznanile namestništvu množino sladkorja, katerega rabijo. Cen/trali. za sladkor v Gradcu je namestništvo poverilo nalogo,
da porazdeli rekvirirano množino sladkorja. Trgovce se opozarja, da dobijo sladkor le potom svoje občine. Cena sladkorju ne bo višja, kakor je sedaj običajna. Opomni se, da se bo oddajal sladkor le v taki obliki, •v kakoršm je 'bn rekviriran in da se na posebne želje ne bo prav nič oziralo.
Nabiranje jagod v gozdih. C. kr, namestništvo prosi za sprejem sledečega naznanila : Nek graški dnevnik je objavil nedavno jako pohvalno vspodbudo, da naj bi se kolikor mogoče izrabile gozdne jagode, gobe, kisla deteljica Itd., Ker pa bi ta že sam ob sebi jako dober nagib lahkp povzročil pouaotno pojmovanje pri občinstvu in vsled tega jako neprijazne razpore s posestniki gozdov in z gozdarji, nas je merodajno mesto povabilo, da pojasnimo, da je v obče prepovedano, brez dovoljenja dotičnoga gozdnega posestnika v gozdih nabirati jagode, gobe in slično. V. tem oziru se opozarja na določbe točke !5, § 60, državnega gozdnega zakona z dne 3. grudna 1852,, št. 250 drž. eak., vsled katerega je spnatrati in kaznovati nabiranje gozdnih plodov (lesnega semena, gozdnega sadja, jagod) in gob kot gozdni kvar. Vsako leto se množijo tožbe radi brezvestnega pokvarjenih gozdnih nasadov, povzročenja gozdnih požarov in sličnega, da, pripetile so; se celo nerednosti od strani izletnikov, katerim ni znano, koliko truda in dela stane, negovanje gozdnega nasada, in vsled tegiaf jako obžalovanja (vredni razpori med mestnim/ in pa j kmečkim prebivalstvom, ki so imeli za posledico, da so se na več krajih napravile ob potih poleg njiv: dn travnikov ograje iz bodeče žice. Gotovo se mora v sedanjih razmerah vsak živež porabiti in sicer naj bi se ravno tako popolnoma izrabili tudi plodi gozdov, gotovo je pa tudi, da vsak posestnik gozda radi na prošnjo dovoli nabiranje jagod, gob in sličnega takim osebam, od katerih more pričakovati, da bodejo pazili na njegovo last in da bodo varovali gozdne nasade. Ker se mora danes poraba jagod vpoštevati zlasti za pridelovanje sadnih sokov in vkubanin za naše ranjene vojščake, se bodo, kjei' manjka deDavnih moči za nabiranje, osnovale organizacije v ta namen in zlasti pokli-; cala vodstva šol k sodelovanju. .Klatenje na pol odraslih {dečkov in deklic brez nadzorstva v gozdih, zlasti v okolici mest, v svr-ho nabiranja gozdnih plodov, ki se je tako pogostoma opazovalo, se ne more ne le radi varovanja gozdov dopuščati. — Še enkrat! Na uljudno prošnjo zaupanja vrednih oseb bode vsak posestnik rad dovolil! nabiranje jagod in gob v svojem gozdu; to-, da paziti je treba na tujo last, ne pa vračati nehvaležnost s po-i kvar j an jem za izkazano prijaznost!
Ì	Nova žetev! C, kr. namestnija razglaša po ob-
I cinah: Vse žito žetvo leta 1915: pšenica (pridelana I pšenica), pira, rž, soržica, ječmen, oves, ajda, koru-,
I za (turšica) vsake vrste je s cesarskim ukazom z dne j 21. junija 1915' v korist države od časa ločitve od njive zaplenjeno, Te vrste žita se ne smejo — razen za konitih izjem — samolastno podelovati, ne vporabljan ti, ne pokrmiti, nadalje tudi ne prostovoljno ali prisilno razpečavati (prodati, zamenjati, podariti, poso-jevati). Vse kupčije, M se skljenejo proti tej prepovedi, so neveljavne. Kupčije in prodaje sadov na bilj-kah so se že poprej izrekle kot neveljavne. Kljub zaplembi smejo: L. Podjetniki poljedelskih obratov a) za prehrano svojcev svojega gospodarstva, vštevši one delavoe in nastavljene®, katerim pr istoj a prosta hra. na, mlinski izdelki ali žito za) kruh kot plačilo, porabiti zaplenjene pi-edmete v množini, ki je določena po uravnavi vporabe. bi) porabiti za setev potrebne množine žita, katerih najvišjo mero določi oblast in c) pokrmiti oves in za mletje nesposobno žito (zadnje žito), ki odpade pri mlačvi, v množini, ki se določi s posebnimi predpisi ; 2. mlini izmleti žito, ki jim ga izročijo poljedelski samopreskrbovalcii. Posestniki zaplenjene žetve so dolžni skrbeti za to, da se žetev spravi in ohrani in jo ondatiti kar najhitreje. 'Oblast lahko v slučaju potrebe ukrene za izvršitev tudi prisilne n arredile. Slama je potem, ko se andati, zaplembe prosta, Uporaba žita in mlinskih izdelkov (otrobi itd,) za namene krmljenja se še bo uravnala. Zaplenjeno žetev prevzamejo samo legitimirani nakupovalci vojno. žiino prometnega zavoda, ki imajo za to naročilo. I-sti mora nakupiti za mletje sposobno žito. Posestniki žita morajjo isto prodajati nakupovalcem vojno-&itno prometnega zavoda za določno prevzemno ceno. Prestopke kaznuje sodišče z zapornimi kaznimi do enega leta in r denarnimi kaznimi do 20.000 K. — Mi smo o zaplembi prinjesli v zadnji petkovi „Straži“ besedilo cesarske naredbe glede nove žetve.
Državni poslanec — dražilee živil. Okrajno sodišče v Radgoni je obsodilo državnega poslanca 'dr. Potzingerjal zaradi neopravičenega draženja, na; 50 K globe, višje sodišče v Gradcu pia je to klazen zvišalo na 300 K.
* Ugodno stanje žetev na Ogrskem. Iz vseh pokrajin Ogrske prihajajo v Budimpešto ugodna poročL !a o stanju letošnje let ne. Zatrjuje se, da bo letošnja žetev na 'Ogrskem mnogo ugodnejša, kakor se je sploh pričakovalo.
Zobčasti srp. Strokovni učitelj Bruders piše v „Gospodarskem Glasniku“: Vsak poljedelec na Štajerskem pozna modri travni srp, ki ga porabljajo za košenj® trav® na takih krajih, kjer ni mogoče s koso zraven priti. Zlasti na Spodnjem Štajerskem poznajo razven tega še neki moder srp za žitno žetev. Oba srpa re&eta travo ali žito s sekanjem in morata biti vedno dovolj ostra. Manj znano pa je, da rabijo v mnogih krajih z obsežnimi žitnimi polji srpe, katerih ostrina je zobčasta in s katerimi se žito ne seka, temveč sunkoma odžaga. Z levo roko se prime za šop bilk in se ga kolikor mogoče pri tleb odžaga, da tudi pri prezrelem žitu ne izpade nič zrnja, ker se le malo preitrese. Spravljanje v kupe je pri zobčastem srpu zaradi, zobčaste ostrine naravno mnogo lažje kot pri navadnih srpih, In zakaj fo poročilo? Ker je zobčasti srp običajen v pokrajinah, iz katerih bodo šta. jerski poljedelci letos v mnogih primerih dobili pomožne delavce. Zobčasti srp uporabljajo razven v Galiciji skoraj po celem Ruskem, Ogrskem, Bosni, Poljskem, Luksemburškem, v Bolgariji in Rumuniji, in sicer v vedno večji izmeri, med tem ko postaja navadni srp v rabi vedno bolj redek, To je najboljši dokaz uporabljivosti orodja. Izvanredno živahna štajerska industrija za kose in srpe je razumela, si z natančnim delom in uporabo najboljšega jekia ohraniti o-
menjene okoliše zia razpečavanje, ki jih oskrbuje z zobčastimi srpi. Kdor dela z begunci ali a v vojni ujetimi Rusi, ki niso vajeni dela s koso, ali kjer je žito pneveö poležano, da ga je treba s srpom požeti, naj si pravočasno omisli take zobčaste srpe, ki se jih dobiva v gališki, ruski ali drugih oblikah, da je ob času žetve vse pri rokah). Zobčasti srpi gališke in ruske oblike se dobivajo v zalogi pri tvrdki Greinitz v Gradcu, Griesgasse,
Pomanjkanje drv. Povprai'ševanje po drvjah je v 'Mariboru veliko, a ponudba le majhna, Na Pohorju ni 'drvarjev, da bi se moglo za navadne odjemalce' narediti dovolj ddv. Cena raste z vsakim dnevom — sedaj je seženj že po 42 K.
Maribor. Dne 7. julija je umrl1 na srčni kapi višji gozdarski komisar Anton Zhuber pl, 0'krog.
Maribor. Na italijanskem bojišču je padel učitelj Terčon, kateri je bil poprej neprestano deset mescev na severnem bojišču. 'Odlikovan je bil z maßlino in veliko srebrno kolajno.
Ptuj. Na severnem bojišču je bil ranjen ritmoj-ster dragonskega polka št. 2. (oddelek strojnih pušk) Jože! Perko vitez pl. Greifenbühl, rodom Ptujčan.
Janžev Vrh pri Marenbergn. Cez premoženje Lovrenca Fisohinger, mlinarja in posestnika v Jarn-ževem Vrhu, se je proglasil konkurz;..
Lehen pri Ribnici. Učenci tukajšnje -šole so po vinarjih nabrali za voja,ško -ogkrbovalne namene 12 K 66 v,
* Celje. Dne 4. t. m. je bila pokopana gospa Roza Natek, soproga poštnega nadofioijala Franca Natek, ob oTiilni udeležbi sliovenskega mestnega občinstva ter poštnega uradništva, Blagi pokojnici svetila večna luč!
Celje. V ruskem ujetništvu se nahajajo sledeči vojaki 87. pešpolka: Alfred Hühnerbein, ognjjičar iz Celja, četovodja Nikolaj Barbolj, Jainiez 'Riegerspier-ger, praporščak Jožef Helgerlt, poddesetnik Florijan Jezern'k, stotnik Jožef Šmid, če-toviodja Anton Vrabl n poročnik Stefan Medved.
Celje. Dne 1. julija je na železoioi med posta-jama Poljčane in Ponikva padel infamem,ist. Frano Hribar iz vlaka in je obležal s polomljenimi udi in , hudimi ranami na progi. Odpeljali so ga v; celjsko bolnišnico,
Celje. Pretečeno nedeljo in pondeljiek sta došla v naše mesto dva vlaka z ranjenci. Ko so jih okrepčali na postaji, so jih spravili v tukajšnjo rezervno bolnišnico.
Celje. Dne 7, julija se je vršil pogreb pešcev J. Kozuk in R. K’yper, dne 9. julija se pa. vrši pogreb pešca M. Bonnin. Vsi trije so umrli na posledicah dobljenih ran.
Mozirje. Nemški listi poročajo: Občinski tajnik v Mozirju Ivan Lipold je bil radi zločina, storie nega zoper vojno silo naše države, od vojnega sodišča obsojen na deset let ječe,
Brežice. Dne 3. julija se je poročila Herta Žnidarič, hčerka tukajšnjega župana, z inženirjem A. Kolenz, ki je sedaj nadporočnik v naši armadi.
, „Časopis za zgodovino in narodopisje.“ 1. snopič 12. letnika je izšel. Vsebina je sledeča: dr. E. Nachtigai „Freisingen-sia“; dr. Fr. Kovačič „Posestvo ,Oest’ v listóni leta 1141 in njega lastniki“'; dr. Josip Glonar „Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci .v predmarčni dobi.“ — Odbor „Zgodovinskega društva v Maribora“, ki izdaja „jCasopiši“, pravi:	S
težavo smo spravili na dan to številko „Časopisa“); kdaj bo mogoče izdali naslednjo, ne moremo reči.
Zadnja poročila došlo v petek dne S. jolija.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 8, julijfe.
Basko bojišče.
Na R u s k o - P o 1 j s k e m izhodno od V i s 1 e se boji nadaljujejo. Številni in Srditi rus’ki napa-d i so bili krvavo odbiti. Pred premočjo sovražnih čet, ki so došle na bojišče, da krijejo mesto Lublin in so pričele napadati naše postojanke, so se naši oddelki na obeh straneh ceste na višinah severno od Kr aaniKa pote gnili nazaj. Na zahodni strani Visle smo z naskokom zavzeli nekatere ruske prednje postojanke.
ObBugu in izhodni Galiciji je splošen položaj nespremenjen. 'Sovražni napadi ob spodnjem toku Zlote Lipe so bili odbiti.
Italijansko bojišče.
'Ob g o r i g k i fronti so Italijani včeraj zo-] et na posameznih krajih napadali. Proti g o r i, š k i mostni utrdbi so poslali tudi svojo mobilno milico (deželno brambo) v ogenj. NI a š e čete so vse sovražne napade, kakor vedno, odbile.
Ob srednjem toku S o č e in v ozemlju Krna vlada mir,
.Ob koroškem in t ilr q 1 s k e m o b m e j -h e m ozemlju so se vršili samo artilerijski boji.
Crnogorsko bojišče.
Na ohtaejnih višinah izhodno od Trebi n j a se je po noči dne 7. julija znova pričel boj zoper Črnogorce. Ko se je Črnogorcem due 6. julija prot napad ponesrečil, je sovražnik skušal po noči napasti naše postojanke. Napad se je v našem infanterijskem •in artilerijskem ognju popolnoma ppnesrječ^l. 'Sedaj vlada na tej črti mir. Na ostali južno-'zhodni meji se m nič posebnega zgodilo.
Na morjn.
N a;š podmorski čoln je dne 7. jnjtija zjutraj s torpednim strelom z a d O 1 v Severni Adrl-ji italijansko oklop n o k r Ì ž a r k o oblike „Amalii“ in jo potopil.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 8. julija.
Sovražni napad v smeri od trdnjave Kom no je bil odbit pod velikimi sovražnimi izgubami. Pri vasi Stegna, severoizhodno od me st a P r aszn y c z , : so nemške čete odvzele Rusom nekaj okopov in so jih obdržale. Sovražni napadi v okolici kraja Strzegowo in Staro-zreby, sevoroizhodno in južnozaliodno od mpsta Ra-cionz, so bili brezuspešni. Sovražni poizkusi nam iztrgati višino št, 95, katero smo včeraj (7. julija) Rusom odvzeli, so se izjalovili.
Naš podmorski čoln potopil italijansko križarko ,, Amalfi”.
Kako se je potopila križarka.
Torpedni strel našega podmorskega čolna je zadel sovražno križarko dne 7. julija* ob pol 8. uri zjutraj v severnem delu Jadranskega morja, 30 km od italijanske morske obali. Križarka se je potopila v 30 minutah. Več italijanskih križark je prihitelo zadeti križarki na pomoč. Iz Benetk sta takoj odplula diva parnika, da se udeležita rešilnega dela, ki je bilo zelo uspešno. Več kakor 500 mož posadke je bilo rešenih; 150 mož posadke je našlo smrt v morskih valovih. Torpedni strel je zadel križarko ob levo stran. Oklop križarke, ki je bil 200 mm debel, je bil popolnoma razbit, križarka se je hitro nagnila na levo stran.
Italijansko uradno poročilo o potopu križarke.
Italijansko uradno poročilo opisuje potop križarke sledeče: V severnem delu Adrije je križaril v noči od 6. na 7, julija močan oddelek italijanskega, vojnega brodovja. Ob jutranjem svitu je zadel torpedni strel avstrijskega podmorskega čolna križarko „Amalii“, ki se je takoj nagnila n h levo stran. Predilo je zaukazal poveljnik ladje posfadki, da mora poskakati v morje,, je zaklical: „'Živel krajlj! Živela I-talija!“ Disciplina na ladji je bila izborna. Poveljnik križarke je zapustil klot zadnji potapljajočo se ladjo. Križarka še je kmalu nato potopila, Italijanske ladje so rešile večji del posadke in častnikov.
•
•	*
Potopljena italijanska križarka „Amalfi“ je bila lepa, velika in šele leta 1905 zgrajena italijanska vojna laoja. Oborožena je bila s 4 velikimi topovi kalibra 25t.4 cm, 8 topovi kalibra 19, s 16 topovi kalibrla, 7,6 in s 4 topovi kalibra 4.7 cm. Vozila je z brzino 43 km v eni uri, je bila torej e rja najhitrejših italijanskih križark, Cklop križarke je bil 200—250 mm močan. Opremljena je bila z novodobnimi stroji in je kurila s surovim oljem. Posadka ladje je štela 684 mož. Vsi težki in srednji topovi so se nahajali v šestih oklopnih stolpih. Križarko J Am alfi“ so prištevali k najboljšim italijanskim novodobnim ladjam.
*	*
Tla novi junaški čin našega vojnega brodovja je učinkoval kalkor mrzel curek na vročekrvne italijanske hujskače, ki bodo končno morali priti do prepričanja, da živi v naši vojni mornarici še( vedno Tegetthoffov duh ter da je italijansko vojno brodovje v-kljub temu,' 'da je močnejše kakor avstrijsko, obsojeno na brezdelnost in bo moralo lepo mirno ostati zasidrano v kaki varni luki.
Napad na Gorico.
Dne 24. in 25. junija so hoteli Italijani priti v Gorico. Najprej močna artilerijska kanonada, popoldne in ponoči infanterijski napadi. To je staj* laški recept, po katerem; napadajo Italijani povsod in vsak dan. Artilerija je brez izbire streljala na Gorico. Veliko hiš še danes kaže znamenja italijanskih granat in šrapnelov. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, toda v vojnem oziru ni obstreljevanje imelo nobenega učinka.
Italijani so obstreljevali tudi bogoslovnico, v kateri je rezervni Špital. Napadal je 33. italijanski polk od. brigade Livorno. Napad je bil odbit. Izgube so bile velikanske. Samo naši vojaki so pokopali 230 Italijanov. Pri nekem stotniku so našli pismo, ki ga je namenil svoji ženi, da bo že dne 24. julija spal v Gorici. Res je spal, toda že večno spanje.
Boji za Krn.
Vojni poročevalec „Berliner Tagblatta“ piše z dne 8. junija: Včeraj (dne 7. junija) so bili hudi boji v krnskem ozemlju. Italijani so večkrat ljuto naskakovali. S herojično hrabrostjo so bili naskoki odbiti. Avstrijci so obdržali vse svoje postojanke.
Letalci nad Trstom.
Ko so dne 7. julija prileteli laški letalci nad Trst, so z bombami užgali linolejsko tovarno. 'Ogenj je bil kmalu pogašen.
Italijansko uradno poročilo
O veliki bitki pri Gorici ne poroča general Ka-I lori m Lahom niti z besedico. Evo njegovega poročila z d e Ö, jul' a :
Na ozemlju ob Soči se vrše naša podvzetja po načrt n. Sovražnik se ustavlja našemu prodiranju z opetovanim! močnimi protinapadi. Kljub temu se mu ni posrečilo iztrgati nagim Četam ozemlfa, katerega so si izvojevaJi s tako velikimi napori. Ujjeti avstrijski vojaki potrjujejo, da se poslužujejo avstrijske Čete nei^restano nedovoljenih bojnih sredstev. Njihova zelo priljubljena zvijača, ki pa sedaj nič več ne u-činkuje, je, da prednji sovražni vaji dvignejo roke k višku, češ, da s:; udajo, nakar se kipoma vležejo na tla in naše čete se nahajajo pred novimi številnimi Sovražnimi strelskimi jarki. Kljub težkooam, s katerimi se mora boriti naše napadalno prodiranje, so naše čete in njihovi voditelji prefinjeni z velikanskim navdušenjem in s trdno voljo,, doseči zaželjeni smoter za vsako ceno.. (V očigled trajnim neuspehom italijanskih vojnih podvzetij, ki se vrše po načrtu, se je začelo sedaj italijansko vrhovno armajdno poveljstvo o_ pravičevati na drug način, ker izgovor,, češ, slabo vreme okfira njihovo napadalno prodiranje, ne drži več. Izgovarjati se je sedaj začelo, češ, Avstrijci se poslužujejo nedovoljenega orožja in međo volj enih zvijač. Toda, mi Avstrijci sprejmemo to italijansko predbaci vanje ravno tako mirnodušno, kakor trditev, češ, vašim četam se noče posrečiti, iztrgati Italijanom iz rok ozemlje, katerega so zasedle. Naše čete imajo pač to čudno lastnost, da napadajo, čeprav se nahajajo v obrambnih postojankah.)
Pomorska bitka pri Gotlandu.
O pomorski bitki med Nemci in Rusi, ki se je vršila dne 2. julija pri otoku Gotland y Izhodnem morju, je izdano podrobno nemško uraidno poročilo, iz katerega posnamemo sledeče:
Nemške lahke ladje, ki so v noči od 1. na, 2. julija imele na prednjih postojankah stražo, so v jutru dne 2, julija odplule proti jugu. Bilo je megleno vreme. Krog 6. ure zjutraj je nenadoma, piadlo na ladjo „Augsburg“ in „Albatros“, ki sta pluli precej oddaljeni od drugih ladij, več strelov. V oddaljenosti 7—8 km so se opazile 4 ruske ladje, ki so ves sivoj ogenj osredotočile na majhno nemško križarko „(Albatros.“ Bližnje nemšjke bojne ladje so skušale pozornost ruskih ladij obrniti na se in tako rešiti „(Albatrosa“, kateri je, dobil povelje, naj odpluje proti švedskemu otoku Gotland. A Rusi so tako dolgo zasledovali „(Albatrosa“ in ga obstreljevali, da je pri Östergamu zavozil na sipino in se potopil. Svedi so moštvo ladje „Albatros“ rešili. Pozneje so je razvil boj tudi med ostalimi nemškimi in ruskimi ladjami, ki je trajal do 10. ure 'dopoldne. Nobena nemška ladja ni bila poškodovana.
Še eno zimo.
Francoski listi, med njimi ugledni, popolnoma resni, poživljajo narod, naj se pripravi še na — eno zimo!
Albanija — zagozda v četvero-sporazumu.
Rimski list „Tribuna“ piše:	Italijanska po-
trpežljivost glede dogodkoy ,v> Albaniji gre sedaj že h koncu. Zaradi Albanije in za (Albanijo se je spustila Italija v vojno in kdor nam hoče odvzeti Albanijo, se vrže s tem na stran naših sovražnikov.
Listu .„Courant“ se pa poroča iz Londona:	V
vprašanju glede Albanije 1 sta se 'dosedaj italijanski akciji zoper Srbijo in Crnogoro pridružili samo Anglija in Francija, dočim noče Rusija o tem ničesar vedeti.
Londonski list „News“ priznava, da je Albanija — zagozda četverosporazuma.
\
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhu e jope, bluze, zimske moške suknje in raglane,' se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
it* STERMECKI
¥ CILJU it 301
Pigile po cenik.
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
p® m .jvillifi «©»ai
Muf. Pirkmaier
Maribor, Meljska c©sla 2B .(Meiiingerstr.)
Ural Urei ^
¥ veliki iabirl In po nizkih «anali*
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne sre damske od 8 K Srebrne verižice oi K j 4C Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske nre od 26 S
* -\m Za vsako uro se jamči'
ri ■
^ Presizijske nre, Schafhausen Senith, Omega, Items
Oéala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pania §j||gr0Ž |*||ZlÈy|
urar, zlatomer la očalar,
Tegetthofovs cesta 39. Prvi mr od glav. koltdnra.
IH '.a
Vdlin zaloga bf tragora-B08H, srebrnine la bp& peči po gsab! trni.
Tuđi na obroke. - lioetr. eenfli zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Kiklasta remont.-ura K S'&ö Pristna srebrna ura K 7*— Origini omega ara K 24'— Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka niklssta K S'~~ Poroini prstani	K	ir—
Srebrne verižice K 2-— Večletno jamstvo.
Masi. Dieihtger
Tiead. [stateli
8PBF in ožalsr iilllOH, Sospesila bLZB
Kapnjem zi stoino In srebro.
književne novosti.
*	„Iz dni skrbi in žalosti.“ Slovenski mladini in pripro-
stomu ljudstvu v pouk in zabavo. Napisai Anton Kosi v bojnem letu 1914-1915. Cena 45 vinarjev. Izdai in založil pisatelj v Središču. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ta knjižica oblega igrokaz „Po mobilizaciji doma", M se je pisatelju dobro posrečil, ker ni samo prijetno razvedrilo čitatelju, marveč tudi v koristen pouk, ki je v sedanjem času zelol potreben, zlasti v dvojnem oziru:	navdušuje namreč za pridno delo otrok in pos-
lov, upošteva pa tudi versko čustvo (Molimo za našega dobrega cesarja, prosimo Boga za srečen izid vojske, molimo za naše vojake . . .). „Dva ujetnika — rešena" svari pred žganjem. V prvem delu se opisujejo „Slovenske gorice", v dragai» pa, kako je Vojna rešila moža lz roke žganjepitja. „Domača zemlja" uči ljubezen do rodne grude. Knjižico toplo priporočamo šolam in izobraževalnim društvom!
Za katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinari» ta lavantinskega je Izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Maribo* ru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Bene» dürt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo, in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja." Čeprav obsega knjižica dve poli, 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskarno, A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker je dosedkj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	Tretji natis „Nemščine brez učitelja.“ I. del: Nemška
slovnica za samouke. 2e drugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, đa se ga 'niso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolah, kjer je nudila knjiga, kot najpriročnejša za pouk nemščine, učiteljem izdatno pomoč, Tako se je pokazala silno hitro potreba tretjega natisa, M je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strani pomnožen. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša K 1.20 za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige je izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih skušenj. Dobi se tudi še drugi del „Nemščine brez učitelja", M je bolj praktičnega pomena in obsega slovenskot-nemške razgovore za razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del velja broširan K 1.20. Oba dela skupaj vezana v celo platno pa veljata samo K 2.80.	—
Dobiva se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*	„Sv. Križev pot m vojni čas.“ Ta knjižica s® zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamki»,h.
Maribor. Od dne 23. junija se je na ji rogi južne železnice upeljal zopet' stari vozni red, kakor v mirnem času. Iz Maribora proti Gradcu vozijo naslednji osebni vlaki: ob 5.23 zjutraj, 9.47 dopoldne, 1.02 in 4.14 popoldne ter ob 8.05 zvečer, br-zovlaka vozita ob 2.44 popoldne in 3.15 zjutraj. — Iz Maribora proti Ljubljani osebni vlaki : 8.13 zjutraj, 7.30 in 12.00 po noči, brzovlaKa ob 3.03 zjutraj in 2.28 popoldne. — Iz Maribora proti Celovcu osebni vlaki: 3.25 zjutraj, 10.14 dopoldne in 7.55 zvečer ter brzovlak 1.50 zjutraj. - Iz G r a d o a pripeljejo v Maribor osebni vijaki : ob 7.39 zjutraj, 9.56 dopoldne, 12.30 opoldne, 7,06 in 11.09 po noči ter brzovlaka 2.42 zjutraj in 2.20 popoldne. — Iz Ljubljane v Maribor osebni vlaki : 4.59 zjutraj, 9,09 dopoldne in 7.41 zvečer ter brzovlaka
2.53	zjutraj in 2.36 popoldne. — Iž Celovca v Maribor ob 3.07 zjutraj in 11.18 dopoldne. — I z Maribora v Ptuj ob 7.45 zjutraj in 1.15 popoldne. — Iz Ptuja v Maribor ob 6.57 zjutraj in 12.10 opoldne. (Navedeni Čas odhoda in dohoda vlakov velja za Maribor.)
Dimnikarski učenec
se sprejme pri dimnikarskem mojstra J. Jaričko v Maribora.
4 ievljarste po-
mainline za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegettfcoffstr. štev 32.
Dva MMmmm
iz beljpe h še z dobrimi šolskimi spričevali'• se takoj sprejmeta v medni in manufakturni trgovini J N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5.
Tesarie
sprejme Ivan Šp@S,
načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in po sesto ik parnega mlina in parne žage v Winde nauerstrasse št. 26, Ma ribor. Tssarji zaslužijo po kakovosti dela po 50 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem,
00000
STRAŽA
® a

so prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
¥ Harihmu:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici,
»	» Tegetthofovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Plul :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob Juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv, Trojica v Siov. gor.
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec «
Trgovina g. Bastjančič.
Si. ¥id pri Ptuju :
Mosininar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice «
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luče v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
¥ojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuStaili (Koroško);
Trgovina g. Vinko Bruudula.
Varie! :
Trgovina gosp. Koroša.
Kozja :
Trgovina gospoda Druškoviča.
Opomba: Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
Na NajTiSje dovolilo Njegoša ces. jgj ia hay, apostolska Veličanstva
c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Tü fotorijs V CteltRfiU vsebuje "21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 15. Jul. 1915.	Cena srežfae 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danajn, IH., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradili, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se da pošiljajo poštnine prosto.
C. ki*. aènaraln® ravnateljstvo za driivne fiatarti®
(oddelek za dobrodelne loterije).
Prsne bolesni« oslovski kašelj, nado ha,p o influenci
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1 Vsak ki trpi na trajnem kaAlju.	1 VaduAljM .kaferlm Slreltn inaino
lažje jeefevemveti seboi«* *«lnego jozdravHü	olahća naduho.
%. Osebe » k^niđnim katarom bronhijev, «k Skrofuzm otroci.pri katerih u&nkutc Scroti h^‘ ki a SWol.nom etdrsvs.	a ugodnim vspehom nasploènl podufak
Se debi v a vseh lekarnah S X.V.-
Kuharica,
vajena vsjaikega 'dela in gospodarstva tudi na velikem posestvu. Je že veliko let služila v župnišču, si želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo tega lista.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v i «delovanj a cerkvenega orodja in posode
Maribor PfarrBi©fg,3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognjH. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Kniigama, umetnine šn muzikalije.
Goričar & Leskovšek
= Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za g©sfšSniiarIe:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
J.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
Šoštarič Maribor,
Gosposka ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceiieje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri £2 domači tvrdki
I. RÄYN1KÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in točna postrežba. 'Pl
Edina š taf grška steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobnoI
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev z® oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah*
Najsolidnejša in točna postrežba.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariborur.
ausa» a»
HrJIllilflO vlOtfO *• ®Pr®J®in*J0 ™k®g» in »® obratujejo: navadno po 4V»®/., proti trimesečni odpovedi po 47.7«- Obresti se pripisujejo h kapitala
*	w	i. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obratovanje kaj prekinite.
Za nalagarge po polti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica »«n»
Posolila SO dalalo	** ,ic!r= “ vknjižbo pro«ipupüarni varnosti po 57,%. na vknjižbo sploh pe 57.%, na vknjižbo in poroštvo p«
vrjtiu	WC1JC1JV 57,7» ni na osebni kredit po 67«. NadaJje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilniea brezplačno, stranka plača le kolke.
Uradno liro ®° T®*^° *r®^° i» četrtek od 9. do 19. are dopoldne in vsako soboto «d 8. do 19. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnik arah se sprejema «*n*aavs. m m. Jq inplnjnje denar.
Pojasnila se dajajo in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 19. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica Ima ludi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«. 'CT
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
fiiistrov&Rg zadruga z iteem. zaveze
Obrestuje hranilne vloge pe
41%
ođ dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Uradne ure
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji 2a stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure
Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.
plačno, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače, hranilnike, -
1 lastni hiši (Hotel »Pri belem volu*) v CsUu, Graška cesta 9, l.nadstr