Gorazd Makarovič
ZBIRKA LJUDSKE UMETNOSTI
Zgodovina zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju je
tesno povezana z zgodovino muzeja. V 19. stoletju so bili v Deželnem mu-
zeju zbrani le redki primerki, ki so bolj ali manj slučajno prišli v celot-
no kolekcijo. Strokovno in intenzivneje je začel zbirati W. Šmid, ki je de- ^
lal kot kustos od leta 1905 do 1909. V tem kratkem času je zbral zlasti
pomemben del zbirke panjskih končnic. Njegovo delo je z veliko širino na-
daljeval J. Mantuani od leta 1909 do 1924. Leta 1923 je bil ustanovljen
Kraljevi etnografski muzej, ki je leta 1924 in 1925 prevzel iz zbirk Dežel-
nega muzeja, tedaj imenovanega že Narodni muzej, 3502 predmeta. Izro-
čena kolekcija je vsebovala zlasti tekstil in predmete ljudske umetnosti.
Resno zbiranje, podprto z raziskavami, je v Kr. etnografskem muzeju za-
čel kustos S. Vurnik, ki je to delo odlično opravljal od leta 1924 do leta
1932. Pomanjkanje denarja je to delo vsaj v kvantitativnem oziru zelo otež-
kočalo. Izredno zaslugo za zbirko ljudske umetnosti pa ima J. Mal, teda-
nji ravnatelj Narodnega muzeja. Ko je zbiratelj O. Grebene ponudil Kr.
etnografskemu muzeju svojo sijajno zbirko, v kateri je pomemben del za-
vzemala ljudska umetnost, v muzeju ni bilo prave volje za iskanje ustrezne
denarne vsote. Zato je leta 1929 to zbirko odkupil J. Mal za Narodni mu-
zej. Pomemben del te zelo sistematične zbirke je Etnografski muzej prev-
zel od Narodnega muzeja leta 1946. Zelo zaslužen za zbirko je bil kustos
F. Kos, ki je začel delati v muzeju leta 1937. V težkih vojnih razmerah
je po možnostih izpopolnjeval zbirko R. Ložar, tedanji ravnatelj. Leta 1945
je začel delati v Etnografskem muzeju B. Orel. Bil je neumoren raziskova-
lec in zbiratelj. Pomembno je dopolnjeval zbirko ljudske umetnosti do
smrti leta 1962. Kot ravnatelj je zelo razširil področje zbiranja. V zad-
njem muzejskem obdobju je v kvantitativnem pogledu zbirka slabo napre-
dovala, ker ob priložnostih za nakupe praviloma ni bilo na voljo denarja.
Iz tega časa velja omeniti izgubo zbirke panjskih končnic Čebelarskega
- 88 -
društva, ki jo je B. Orel rešil propadanja iz neprimernih prostorov in je
bila vsaj pravno že rauzejska last. Te izgube ni več mogoče nadoknaditi, za-
radi z raznih vidikov ključnih končnic te zbirke, ki je sedaj v posesti Čebe-
larskega muzeja.
Gornje vrstice veljajo za kakorkoli likovno oblikovane predmete in ne samo
za zbirke, ki jih štejemo v kustodiat za ljudsko umetnost. Kaj zajema ta *
kustodiat, je seveda stvar konvencije in ne teoretično-pojmovnega razsod-'^
ka, saj je v ekstremnih aspektih možno pojmovati kot predmet tega kusto- ^
diata samo slike in kipe ali pa skoraj vse gradivo muzejskih zbirk. Obmo-
čje, ki ga konvencionalno praktično zajema kustodiat za ljudsko umetnost,
je razvidno iz opisa zbirk, ki sledijo uvodnim besedam. ^
Gradivo zbirke je bilo razstavljeno na številnih razstavah, zlasti občasnih
in gostujočih, pripravljenih v SEM in drugod. Med razstavami z jasnim štu-
dijskim konceptom velja omeniti najprej oddelek ljudske umetnosti v stalni
zbirki SEM, ki jo je postavil B. Orel. Med občasnimi razstavami SEM ve-
lja omeniti: Slikarstvo na panjskih končnicah; Slovensko ljudsko slikarstvo
in prostor; Slike na steklo na Slovenskem; Kamnita ljudska plastika na Kra-
su; Slovenska ljudska plastika; Modeli za mali kruhek; Cvetlični motivi v
ljudski umetnosti; Kič; Slovenska ljudska umetnost.
D
Med sicer številnimi razstavami drugih institucij, na katerih je bilo raz-
•s
stavljeno gradivo te zbirke, moremo šteti med študijsko pripravljene raz-
stave le "Votivne slike na Gorenjskem", ki jo je postavil France Zupan v
Gorenjskem muzeju. Strokovno osnovo pri zbiranju nudijo sintetični tekst
"Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981" in tam navedena literatura
in viri.
Zbirka slovenske ljudske umetnosti v SEM je daleč največja in najbolj   re-
prezentativna te vrste. Njen razvoj je tesno povezan z v času veljavnimi te-
oretičnimi izhodišči muzealstva in historičnih disciplin. Spočetka so zbira-
li samo tisto gradivo, ki je ustrezalo predstavam o pričevalnosti o kranj-
sko narodno določenem značaju. Ta del zbirke je največkrat brez ožjih do-
- 89 -
ločil o krajevnem izvoru - drugi podatki pa za ta aspekt tako ali tako niso
bili pomembni. Z Walterjem Šmidom se je pojavil kriterij ikonografije, slo-
ga. Razumljivo tudi ta del zbirke največkrat nima podatkov o ožjem krajev-
nem izvoru. Z Mantuanijem se je uveljavljal kriterij zgodovine umetnosti
kot zgodovine duha oz."narodove duše", kot jo je označil v prvem sintetič-
nem pregledu slovenske ljudske umetnosti v Stanojevićevi enciklopediji.
Ustrezno temu pogledu se je zelo razširil spekter zbiranja glede na vrste
objektov. Seveda so ostali spremni podatki le redko bogatejši od podatkov
njegovih predhodnikov. Vurnik je pri zbiranju uveljavljal kriterij geograf-
skih slogov, časovnega in krajevnega opredeljevanja. Koncepcijo zbiranja,
ki naj bi zajela ves slovenski prostor, je nadaljeval po Mantuaniju, čeprav
kvantitativno zaradi objektivnih težav v prav tako majhni meri. Njegovo de-
lo je muzealno poglobljeno nadaljeval Franc Kos. Po vojni je Boris Orel po-
globil to usmeritev in jo bistveno dopolnil z zahtevo po dokumentaciji o kra-
ju nastanka, kraju izvora in osnovnih konkretnih podatkih o uporabniku ter
funkciji. Zbiralci so praviloma zanikali usmeritve svojih predhodnikov z
vključitvijo teh usmeritev v širši, praviloma bolj poglobljen koncept, kar
kaže na veliko zrelost muzejskih delavcev. Enak postopek se nam zdi na
mestu v današnjem trenutku.
Po našem mnenju so osnovne determinante teoretičnega vidika, ki naj bi
usmerjal izpopolnjevanje zbirke, naslednje: Muzej je zbirka virov, spome-
nikov-preostankov, ki so širši javnosti na voljo na razstavah, strokovnja-
kom pa tudi v depoju. Zbirka ljudske umetnosti SEM je edina vseslovenska
zbirka te vrste; potemtakem mora biti zbirana tako, da ustreza potrebam
vseh historičnih disciplin, ki jo morejo uporabljati pri raziskavah. Novej-
še usmeritve družboslovja vsaj v glavnem generalno temeljijo na marksi-
stičnih izhodiščih; tem usmeritvam bi morala ustrezati naravnanost zbi-
ranja. V tem okviru bi veljalo poudariti poglede, ki se ožje dotikajo speci-
fičnosti zbirke: zgodovinsko dogajanje je proces v času, likovno oblikova-
nje je del procesa, posledica in delni vzrok družbenega razvoja, likovno
oblikovanje je kreacija in izražanje ter preseganje odnosa do sveta, svet
- 90 -
se razvija in pojavlja v genetičnih strukturah, likovno delo je struktura.
V okviru nevedenih določil bi vse dosedanje usmeritve zbiranja ostale upo-
rabne in potrebne, bistveno pa bi se spremenil pomen teh usmeritev, ki bi
jih morali drugače dopolnjevati in s tem drugače pojmovati. Osnovni krite-
riji, ki kažejo na pomanjkljivost zbirke in bi jih bilo primerno uporabljati,
bi bili: širši časovni okvir zbiranja od najstarejših spomenikov do najbliž-
je preteklosti, razvojno pomembni spomeniki in kakorkoli ključni spome-
niki sploh, instrumentaliteta in družbene, estetske ter druge funkcije spo-
menikov, družbeni prostor uporabnikov. Glede na delitev dela med sloven-
skimi muzeji, bi zbirka zajemala ob kmečki in podeželsko proletarski a-
grarni kulturi tudi delavsko likovno kulturo nekako od srede 19. stoletja na-
prej in izbirane spomenike današnje množične likovne kulture. Ob že prej
uveljavljenih kriterijih zbiranja bi torej v zbirko sodil tudi likovni kič, se-
veda le izbrani reprezentativni primerki. V tako zasnovani usmeritvi bi
bila seveda potrebna ustrezna spremna dokumentacija in selektivnost.
Na tem mestu naj konkretno omenimo samo najbolj občutno vrzel, ki jo na-
kazuje takšna usmeritev: zbirko kromolitografij, ki je v Sloveniji sploh ni.
Ker gre za mednarodno produkcijo, ki je delno v tujini tudi že raziskana,
bi šlo pri zbiranju samo za dokumentirane primerke glede na uporabnike
in glede na ikonografski izbor. Sicer pa bi pri zbiranju uporabljali tudi a-
plicirane kriterije, kakršni so bili v veljavi ves dosedanji čas nastajanja
zbirke.
- 91 -
Vrstni red poročil o posameznih zbirkah
Zbirka: figuric sv. Duha v podobi goloba - jaslic - modelov za lect - mol-
kov - nagrobnikov - hišnih oltarčkov - palic - poslikanih panjskih končnic -
kadilnih pip in ustnikov - pisanic - pisav za trniče - plastike - podobic -
preslic - papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot - razpel - skrinjic,
šatulj in pušic - raznih nabožnih slik - slik na steklo - votivnih slik - vo-
tivov - znamenj - razno.
Zbirka figuric sv. Duha v podobi goloba
Zbirka šteje 12 primerkov in sicer 7 papirnatih primerkov v steklenih bu-
čah, 1 papirnat primerek in 4 lesene golobčke s pahljačasto razporejenimi
krili. Provenienca primerkov ni izpričana, časovno sodijo v 19. in prvo po-
lovico 20. stoletja. Zbirko bi veljalo izpopolnjevati glede na čas, zemljepi-
sni in socialni prostor uporabnikov, in posebej še glede na tipologijo, ozi-
roma material izdelave.
Izbrana literatura: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, II. del, Celje,
1967, str. 21 / IV. del, Celje, 1970, str. 92-95.
Zbirka jaslic
Zbirka šteje 5 večinoma nepopolnih jaslic s plastičnimi figuricami, 24 raz-
nih jasličnih figuric iz različnih kompletov, 1 navadne papirnate jaslice,
dva Jezuščka iz voska v ustreznih ohišjih, 1 lesorezno ploščo za tiskanje
jasličnih figuric in tri tiskane pole s še neizrezanimi figuricami. Pro veni -
ene a primerkov je z izjemo jaslic iz Mengša in dveh signiranih pol neznana.
Večina primerkov je iz 19. stoletja,najstarejše primerke predstavlja 6 ba-
ročnih likovno kakovostnih figuric, mengeške jaslice so iz časa po drugi
vojni.   Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir-
ko izfK>polnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov,
material, tipologija, pri mi ti vi stična likovna izraznost.
Izbrana literatura:  N. Kuret, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981.
- 92 -
Zbirka modelov za lect
Zbirka šteje  164 modelov. Znani kraji, od koder izvirajo modeli so:
Bodovlje, Dražgoše, Kranj, Puštal, Stara Loka, sv. Duh pri Šk. Loki,        ,
Šiška, Škof ja Loka, Železniki. Večina predmetov je brez izpričane prove-
nience, vendar jih je mogoče z gotovostjo pripisati Škof ji Loki in okolici.
V zbirki so zastopani sledeči motivi. Človeška figuralika: angelček, Ci-
gan z otrokom, dama s pahljačo, dojenec posamezno, v paru ali v skupi-
ni, falos in vulva, falos na nožicah, harlekin, jezdec na petelinu, Jezuš-
ček v košarici, Jezušček v hostiji, konjenik, morska deklica, moški v
stilizirani noši, moški s trobento, moški s sodom, moški z dežnikom,
moški z nahrbtnim košem, moška figura z otroki v košu, Marija z dete-
tom, plemič s kelihom, plemkinja z venčkom, sv. Alojzij, sv. Mihael,
sv. Miklavž, škof, vojak, ženska v stilizirani noši, ženska s cvetlico,
ženska s kitaro, ženska s pinjo, ženska z molkom, ženska z goiobčkom.
Živalska figuralika: golob, golobčka in košarica, golobčka in srce, jelen,
't
kokoš, konj, lev, orel, pav, pelikan, petelin, pes, ptič, raca, rak, riba,
T
ovca, slon, zajec, zmaj. Rastlinski motivi: cvetlica, cvetlična ornamen-
tika, granatno jabolko, ornament z želodi. Predmeti: citre, čaša, grbi,
hostije, oz. hlebčki, hiša, kitara, košarica, monstranca, pero, pinja,
pipa, pištola, sablja, škafec, trobenta, ura, zibelka. Geometrijski moti-
vi:  ornament, romb, rozeta, srce, zvezda. Socialna provenienca mode-
lov je le pri izjemnih primerih izpričana, vendar je po raziskavah pov-
sem določljiva skupina pravih obrtnih mestnih izdelovalcev in domačih,
polkmečkih izdelovalcev v škofjeloški okolici. Velika večina predmetov
sodi v 19. stoletje, 10 primerkov je datiranih z vrezanimi letnicami, naj-
starejša je 1820 (št. 1750) - najmlajša pa 1862 (št. 3317). Redke primer-
ke je moč po stilu datirati v začetek 19. stoletja ali v 18. stoletje (št.3257,
3266, 3273, 3292, 3314, 3340, 14791), najstarejši model sodi v 16. sto-
letje in je izreden primer modela, izdelanega za plemiško ženitovanje z
erotičnimi, precej svobodnimi motivi (št. 14805).
- 93 -
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so:  čas, geograf-
ski prostor, socialni prostor glede na izdelovalce in uporabnike, motivi-
ka, ključni primerki (v zbirki je npr. 8 primerkov s signaturami),
Izbrana literatura:  R. Ložar, "Mali kruhek" v Škof ji Loki in okolici. Et-
nolog , Zupaničev zbornik, Ljubljana, 1939; B, Orel, Od kruha do "malega
kruhka" , Etnolog, Zupaničev zbornik, Ljubljana, 1939 ; G. Makarovič ,
Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka molkov
Zbirka šteje 24 primerkov romarskih in navadnih molkov iz 18. in 19.
stoletja neznanih provenienc, vendar tipološko zelo raznolikih.
Literatura:  G. Makarovič , Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981,
Zbirka nagrobnikov
Zbirka šteje 28 primerkov. Znani kraji, odkoder so nagrobniki, so:
Komenda, Male Lipi jene, Podkoren, Polje ob Bistrici ob Sotli, Rateče,
Slavina, Škocjan na Dolenjskem. V zbirki so poslikani in rezljani križi,
nagrobniki v obliki znamenja, križ z litoželeznim korpusom, kovana po-
slikana križa, kovan križ, litoželezni križi. Kjer je določljivo, gre za
kmečke nagrobnike, oz. posebej krašene otroške kmečke nagrobnike.
Razen enega primerka, ki sodi v 18. stoletje  (št. 15472), izvirajo vsi
ostali iz 19. stoletja in obdobja med svetovnima vojnama.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati; čas, geografski in
socialni prostor uporabnikov, tipologija, pričevalnost napisov in številč-
nost, kajti zbirka je odločno premajhna in pomanjkljiva.
Literatura:  G. Makarovič , Slovenska ljudska umetnost, L j uü j ana, 1981.
- 94 -
Zbirka hišnih oltarčkov
Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo oltarčki, so:
Dobrepolje, Dražgoše, Galjevica (Ljubljana), Goselna vas v Podjuni, Ko-
ren, Kozarišče, Mengeš, Št. Jost pri Vrzdencu, Tržič, Zg. Slivnica na
Dolenjskem. Zbirka vsebuje spomenike-hišne oltarčke, ki so jih rabili v
notranjščinah. Gre za figuralne skupine, edikule, omarice z vratci, arhi-
tekturne zasnove.   Zastopana je sledeča ikonografija:  Angel varuh, ecce
Homo, sv. Evstahij, sv. Gregor, Jezušček, Kristus v ječi. Križani z Ja-
nezom in Marijo, božjepotna Marija, lurška Marija, maneken Marija, Ma-
rija z detetom, Marija z detetom in svetniki, mrtvaški oder, par v noši,
sv. družina, svetnica in sv. Jožef.
Večina oltarčkov izvira iz kmečkih notranjščin,  med njimi sta tudi dva
primerka nunske izdelave in kvalitetno rezljan primerek, ki verjetno sodi
v drugo družbeno okolje (št. 15355). Oltarčki sodijo v 19. stoletje in v
prvo tretjino 20. stoletja - le dva primerka moremo datirati v 18. stoletje
(št. 15355, 15294).
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981
Zbirka palic
Z birka šteje 21 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so:
Borovi je (?), Bukovo nad Knežo, Črni vrh-Mrzli log, Daruvar, Dobrepolje,
Logatec, Podkoren, Savinjska dolina, Št. Gothard pri Kamniku, Vodice.
Na palicah so zastopani sledeči izrezljani motivi: Arabec z žirafo, Atila,
bradata glava, fantastična žival požira moža, fantastična žival požira žen-
sko, geometrijski ornament, gozdne in druge živali, grifon, heraldičen
motiv, kačja glava, lev požira kačo, lev, lovski prizori, ljubezenski pri-
zor, napisi, pes, račja glava, roka drži živalsko glavo, slon, žandar vo-
di ujetnika.
Glede na funkcijo gre za sprehajalne palice, palico z imeni 2. legijona na-
rodne garde leta 1848, flosarsko palico, spominsko palico, jubilejno pali-
co, gorjačo, palico z bodalom, ovčarsko palico in druge (ženitovanjsko
- 95 -
palico iz Dolenčev, EM 9295 in palico gorskega sodnika gl. v ustrezni dru-
gi zbirki). Družbeni položaj uporabnikov je le izjemoma ali posredno iz-
pričan; gre za palice iz kmečke in palice iz meščanske rabe.
Palice sodijo v 19. in v 20. stoletje (na eni palici je očitno recentno vreza-
na letnica 1714, primerek sodi v konec 18. ali v začetek 19. stol.).
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopoljevati, so: čas, motivi, tipo-
logija, izpričana funkcija, provenienca in družbeni položaj uporabnikov.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka poslikanih panjskih končnic
Zbirka šteje 728 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo končnice, so:
Bodovlje, Breznica pri Škof ji Loki, Britof pri Kranju, Celarje pri Vrhniki,
Cerkno, Čabrače, Čirčiče, Črna na Koroškem (okolica), Dobeno, Dobro-
va pri Ljubljani, Dobrunje, Domžale, Dravlje pri Ljubljani, Dražgoše,
Gabrk pri Poljanah, Godovič, Goričane pri Medvodah, Gornji grad, Gor-
nji Novaki, Homec, Hosta pri Škof ji Loki, Kovk, Kranj (okolica), Lajše
pri Selcah v Selški dolini, Lanišče pri Kamniku, Ledina, Leskovica nad Ho-
tavljami, Lokovica pri Libučah, Lom nad Tržičem, Lučne (okolica), Male
Lipljene (okolica). Mali Videm pri Št. Lovrencu, Mirna na Dolenjskem,
Mojstrana, Moste pri Komendi, Podbrezje pri Podnartu, Podolševa, Polica,
Polhov Gradec, Poljanska dolina na Gorenjskem, Planina nad Ljubnim,
Prapreče pri Lukovici, Praprotno v Selški dolini, Raščica pri Vel. Laščah,
Rupa pri Kranju, Selce v Selški dolini, Sidraž, Smrečje nad Vrhniko, So-
rica. Spodnja Luša, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Stranska vas pri Ljublja-
ni, Studor nad Hotavljami, Sv. Helena nad Črno, Škof ja Loka (okolica),
Šmarca pri Kamniku, Šmiklavž nad Gornjim gradom, Štefanja gora nad
Cerkljami, Št. Vid nad Ljubljano, Trata, Trboje pri Smledniku, Trstenik
na Gorenjskem, Visoko, Voklo, Volčji potok pri Kamniku, Volaka, Vran-
sko, Zg. Šiška, Zagradišče pri Sostrem. V zbirki so zastopani sledeči
motivi; nabožni-Abrahamova daritev, Absalon, Adam in Eva, S. Alojzij,
s. Ambrož, Ana in Marija, s. Andrej, angeli (padli), s. Anton Padovan-
ski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, beg v Egipt, Bog oče, Bog ustvari
- 96 -
Sonce in Mesec, s. Boštjan, božji grob^ bratje prodajo Jožefa, kralj Da-
vid, David in Goliat, s. družina, s. družina pri delu, s. Duh, duhovnik
pri obredju, s. Elija, evangelisti, s. Florijan, s. Frančišek Asiški, s.
Frančišek Šaleški in Marija, stigmatizacija s. Frančiška, Genezareško
jezero, legenda o s. Genovefi, godba pred peklom, hudič skuša Jezusa,
IHS; IHS, križanje in Pieta, s. Izidor, izgon iz raja, Izraelci plešejo ob
zlatem teletu, Izraelci gredo čez Rdeče morje, izgubljeni sin, s. Janez
Evangelist, s. Janez in s. Luka, obglavljenje s. Janeza, s. Janez Nepo-
muk, s. Jedert, Jezus nasiti 5.000 glavo množico, Jezusovo srce, Jezus
in Samaritanka pri vodnjaku, dvanajstletni Jezus v templju. Job na gnoju,
s. Jožef, s. Jožef in s. Janez, Judita s Holofernovo glavo, s. Jurij in
s. Martin; s. Jurij, Kajn in Abel, s. Katarina, s. Katarina in s. Barbara,
Kristus obudi Lazarja, Kristusov krst, Kristus obudi mrtvoudnega, Kri-
stusova legenda, Kristusovo kronanje, Kristus nese križ, Kristus izganja
trgovce iz templja, Kristus in stotnik, križev pot. s. Lucija, s. Luka in
s. Janez, s. Lenart, Lazar in bogatin, s. Lovrenc, Marija božjepotna,
Marija, monstranca, s. Miklavž, s. Mihael, Marijino oznanjenje, sreča-
nje Marije in Ane, božjepotna Marija in s. Frančišek Šaleški, Marijin
monogram, s. Marko in s. Matej, Marija pomočnica in s. Barbara,
s. Miklavž in s. Florijan, s. Martin, Mojzes s kačo, Marijino kronanje,  '
mašniško posvečenje, s. Mihael, Marija sreča Jezusa pod Križem, Ma-
rija Immaculata, Marija škapulir, Marija pomočnica, Marija rožnovenska,
Marija zaščitnica s plaščem, tri božjepotne Marije, mana v puščavi, Moj-
zes obudi vodo iz skale, Marija s svetnikoma, Marijina zaroka, Marijino
vnebovzetje, s. Notburga, Noetova barka, Noetova daritev, Oljska gora,
Ozej in zlobni dečki betelski, obhajilo, prikazovanje na gori Tabor, Petro-
vo izdajstvo, s. Peter, s. Peter in s. Jožef, pohod s. treh kraljev, pokol
nedolžnih otročičev, polaganje v grob, poklon s. treh kraljev, s. Peter in
s. Pavel, spreobrnenje s. Pavla, papež Gregor, s. Polona, poslednja sod-
ba, poroka, poklon pastirjev, s. Rok in s. Boštjan, svatba v Kani, Samson,
spoved pravičnika in grešnice/, smledniška legenda, usmiljeni Samarijan,
kamenjanje s. Štefana, Sams;>n nese vrata, srce Marijino in srce Jezusovo,
- 97 -
Šaloma, zakrament spovedi, pekel, neugotovljeni svetniki in svetnice, oz.
brez atributov, s. Trojica, vhod v Jeruzalem, vesoljni potop, vsi svetniki,
vstajenje, s. Volbenk, sedem zakramentov, zadnja večerja,/ posvetni:
advokat molze kravo, za katero se vlečeta kmeta; Arabca lovita leva,
avstrijski vojaki preganjajo turške, baba podi hudiča od ognjišča, babji
mlin, baročna stavba, berač pride k hiši, bitka, boj z zmajem, boj za mo-
ške hlače, cigan ukrade lonec, cvetlični ornament, čevljarji in prašič,
človek-ptič, debeluh vozi svoj trebuh, delo na polju, divjaki v boju z zver-
mi, drevo, dvoboj žensk na petelinih, trije fantje in eno dekle, francoski
vojak in kmet, gostilniški prizor, goloba, komedijanta, godci in ples,
godci, hiša in cerkev, hudič vozi ženske spodnjice, hudič babi jezik brusi,
hudiča v kočiji vozita kozla, hudiči perejo žensko perilo, hudič ukrade lo-
nec, hudič zvrne ženskam lonec, hudiči se tepejo s kmeti, jezdeca, kača
lovi zajca, kmet ziblje Francoza, kočija s severnimi jeleni, konj, konjeni-
ka se bojujeta, konjeniška bitka, kovača, krajina, kegljanje, kres, kome-
dijanti, kmetje napadajo priklenjeno žabo, kmet vozi sode, kmet zvrne
fratru bero, kozel podi krojače, kozel žre in serje krojača, krojače podi
veter, kozel trka krojača, krojače podi polž, prašič podi krojače, kozel
serje cekine, krošnjar, Luter in Katrca; hudiči, kozli ali prašič vozijo
Lutra in Katrco na kočiji v pekel, lov na jazbeca, lov na jelena, lovec strel-
ja divjega lovca, lov na severnega jelena, lov na tigra, lov na gamsa, lov
na medveda, lov na risa, lev, lisjak prinaša bolni lisici kure, lisica brije
lovca, lovec, lovcev pogreb, lovec strelja medveda, ki je ukradel čebelji
panj, lovec, ki serje, se je ujel v past, lovca napijata jelenu in medvedu,
navidezno mrtva lisica ugrizne lovca, lovca podi divji prašič, levi žro
kristjane, lončarja napade bik, možje v krajini, mož s širokokrajnim klo-
bukom, mož pri vodnjaku, medved ukrade panj, merjasec, meseci, mož
pri mizi; maček; moža in konj, mož s trobento; mož in ženska, medved
na vrvici pleše, kralj Matjaž, Napoleona vzame hudič, noša - stara in no-
va, nesreča, oglar, oranje, oficirja, oče tepe sina, heraldični orel, ogre-
banje roja. Pegam in Lambergar, ptič, pijani fantje (nabor?), ples, per-
sonifikaciji pomladi in poletja, svatba, poroka, polž-velikan, portretiranje,
- 98 -
podlasica, popotni s košem, ris, rozeta, ris napade konja, prizor pred
sultanom (?), slon in kameli, šivilje, številke - razne, trobentač na pol-
žu (poštar), tehtanje panja, Turek s pipo, tovornik, Turki, ura, vojaška
godba, veduta, vojaka jahata kozla, vojak jaha petelina, vojak odpelje kra-
vo, vojaka vodita ženo z otrokoma, vojaki, vlak, volk, zveri, žetev, žen-
ska, ženska podi moža, ženska ali ženski vlečeta moža iz gostilne, žen-
ska vprežena v brano, ženska pretepa moža, ženska z otrokom,.
Najstarejše končnice v zbirki so datirane z letnicami 1770, 1787, 178?,
1791 (inv. št. 2239, 2386, 2426, 2429), tem sledi nekaj primerkov iz zad-
njega desetletja 18. stoletja. Večina končnic sodi v 19. stoletje, preostale
iz prve četrtine 20. stoletja pa dobro dokumentirajo propadanje tega slikar-
stva.
Zbirka je zelo številna in glede na kolikost prva; vendar je treba povedati,
da jo po pričevalnosti primerkov presega zbirka v Čebelarskem muzeju v
Radovljici.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: zastopanost mo-
tivov, delavnic, čas in geografski prostor. Ob tem je treba omeniti, da je
glede na zemljepisni in socialni prostor zelo malo primerkov neposredno
izpričanih; vsekakor bi morali biti slučajno dostopni primerki takšne vrste
deziderat kolekcije.
Izbrana literatura:  Vurnik S., Slovenske panjske končnice. Etnolog III,
Ljubljana, 1929 / Makarovič G., Panjske končnice ljudske slikarske delav-
nice iz Selc, Loški razgledi IX, Škof ja Loka, 1962 / Isti, Panjske končnice
štajerske ljudske slikarske delavnice. Slovenski etnograf XVI-XVII, Lj.,
1964/ Isti, Slikarstvo na panjskih končnicah. Inauguralna disertacija, Lj.,
1964.
- 99 -
Zbirka kadilnih pip in ustnikov
Zbirka šteje 139 popolnih pip oz. fragmentov ter 14 ustnikov za cigare ali
cigarete. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so: Admont, Bruck na
Muri, Dunaj, Gorjuše, Gornja Bistrica v Prekmurju, Krka na Dolenjskem,
Koprivnik na Kočevskem, Kropa, Lassing, Leoben, Ljubljana, Mirna, Nov-
ska, Podkoren, Podnart, Poljanska dolina na Gorenjskem, Rateče, Rožem-
pah, Sarajevo, Savinjska dolina, Selca v Selški dolini, Sopotnica, Stahovi-
ca, Šiška, škofjeloška okolica, Šmihel, Tirolsko, Trst, Vrhnika. Glede na
tehniko izdelave in material so v zbirki zastopani: razni lesovi, glina v ka-
lupu, morska pena, okovi in pokrovčki iz medenine in alpake, inkrustaci-
ja s srebrno žico, oz. z biserno matico. Motivi so največkrat ornamental-
ni,  med njimi pa tudi sledeči figuralni:   Adam in Eva, bradata glava, ce-
lovški zmaj, čevljar pri delu, razne domače živali, gostilniški prizor, raz-
ni heraldični orli, jelen, jezdec pade s konja, konj, kozel, Kristusova gla-
va, kača, mož s palico, mož s sklenjenima rokama (k molitvi?), madžar-
ski grb in historični prizor, lovski motivi, lisica in dve živali, pes, poštar
in kozel, ptič, riba, roka, srna, škorenj, volovska glava, ženski akt.
Nekaj najstarejših primerkov sodi še v 18. stoletje, med njimi naj omeni-
mo z letnicama 1746 in 1781 datirana primerka (inv. št. 2090 in 5885),
ogromna večina primerkov sodi v 19. stoletje , nekaj, zlasti gorjuških pa
je iz prve polovice 20. stoletja. Zbirka je največja v Sloveniji.
Družbeni položaj uporabnikov sicer ni dokumentiran, vendar je glede na
značaj izdelkov in razne vire o kajenju nedvomno, da gre za pipe, kakršne
so uporabljali v vseh družbenih plasteh. Kriteriji, po katerih bi veljalo
zbirko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabni-
kov, tipologija, ikonografija, izdelki slovenskih proizvajalcev.
Izbrana literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lj., 1981.
- 100 -
Zbirka pi sanic
Zbirka šte.le 659 primerkov.  Znani kraji, oz. pokrajine, odkoder izvira-
jo pisanice, so: Adlešiči, Bela krajina. Beneška Slovenija, Dolenjci, Dra-
šiči, Gančani, Gorenje jezero, Grabrovec, Hrast pri Suhorju, Ivanjkovci,
Jugorje, Ligojna, Ljubljana, Ljubljana okolica, Marindol, Podzemelj, Prek-
murje, Robedišče, Radovica, Suhor, Škof ja Loka, Velika Sela pri Adleši-
čih, Zagradec. V zbirki je nekaj prav zanimivih primerkov iz drugih de-
žel: Srbije iz leta 1918, Poljske (krakovske pisanice), Zgornje Avstrije in
iz Knina. Glede na tehniko izdelave so v zbirki zastopani: voščeni ali pa-
rafinski batik, jedkanje v naravnih kislinah, izpraskanka, oplet z barvnimi
nitmi, poslikava s čopiči, oplet s srebrnimi žičnimi nitmi, rezervaš z
rastlinskimi listi. Glede na motiviko so v zbirki zastopani: geometrijski
ornament, stiliziran rastlinski ornament, stilizirane upodobitve predme-
tov in simbolov, napisi in kombinacije navedenega. Mimo redkih pisanic
iz mestnega okolja so v zbirki le pisanice iz kmečkega življenja.
Najstarejše pisanice sodijo v konec 19. stoletja (med njimi naj omenimo
z letnico 1890 datiran primerek - inv. št. 3184/21), ostale sodijo v 20.
stoletje, največ iz obdobja med svetovnima vojnama in iz časa po drugi
vojni, nekaj pa jih je še iz časa pred prvo vojno. Zbirka je največja v Slo-
veniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so: čas, motivi-
ka, tehnike, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov.
Izbrana literatura: J. Barle, Pisanice iz Bele krajine. Izvestja muzejske-
ga društva za Kranjsko, III, Ljubljana, 1893 / N. Kuret, Remenke, reme-
nice. Etnografija Pomurja I, Murska Sobota, 1967 / G. Makarovič, Sloven-
ska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka pisav za trniče
Zbirka šteje 69 pisav za krašenje trničev na velikoplaninskih planšarijah.
Časovno sodijo v 19. stoletje in še v čas po drugi vojni. Med njimi je ome-
niti najstarejši zn&ni datirani primerek z letnico 1840.
Literatura: A. Ce^c, Velika planina, Ljubljana, 1972.
- 101 -
Zbirka plastike
Zbirka šteje 216 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so:
Ambrus, Bičje, Bizeljsko, Breznica na Gorenjskem, Brezov dol, Celje
(okolica). Cerkljanski vrh. Črna na Koroškem, Črni vrh, Čušperk, Do-
brije na Koroškem - Tolsti vrh, Dobrepolje, Dečja vas, Gabrovica na Kra-
su, Gora (Št. Jurij-Žiče), Gradenc, Grintavec v Dobrepoljah, Homec, Ja-
vorščica, Jezero pri Preserju, Kamnik, Kleče pri Šmihelu, Klevevž, Ko-
bilje, Kočevje, Kočevje okolica, Kranj, Litija, Litija okolica. Mala Stara
vas. Male Lipi jene, Mavčiče, Mekinje, Mokronog, Mošnje, Muljava, No-
sovče, Plešivica, Podlanišče, Podpeč pri Dobrepoljah, Podpleče, Princa
vas, Prtovč, Radovljica okolica, Ratje, Rečica nad Laškim, Reber pri Žu-
žemberku, Ribnica, Sanabor pri Vipavi, Samotorca, Slinovci, Srednja vas
v Bohinju, Stražišče, Struge, Suha krajina, Šentjernej, Šentrupert, Šentur-
ška gora. Tolsti vrh nad Guštanjem, Tomaž ja vas. Topla reber nad Smuko,
Trebnje, Trzin-Rašica okolica, Vače okolica, Valična vas. Velike Lipi jene,
Visejc, Vodice pri Dobrepoljah, Žiče, Žiri.  V zbirki so zastopam sledeči
motivi:  Angel, s. Anton Padovanski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, be-
rač, Bernardka lurška, Bog oče, Bog sin, s. Boštjan, Ecce homo, s. Flori-^
jan, s. Frančišek Asiški, s. Gregor, s. Izidor, s. Janez Evangelist, s. Ja-
nez Nepomuk, Jezus dobri pastir, Jezus v ječi, Jezusovo srce, Jezus ne-
se križ, s. Jožef, kamnosek, kmet z lopato, kongresna cesarja, Marija,
Marija božjepotna, Marija brezmadežna, Marija lurška, Marija maneken,
Marija mariazellska, Marija rožnovenska, Marijino srce, Marija z dete-
tom, Marija žalostna, s. Marko, s. Miklavž, moška figura, moška figu-
ra z opico, palček, partizan, Pieta, s. Rok, roka s knjigo, sedeči Kristus,
Slomšek A.M., svetnice s pomanjkljivimi atributi, svetniki s pomanjklji-
vimi atributi, s. Štefan, s. Urban, s. Valentin, s. Vid, vstali Kristus,
zadnja večerja, žena v noši. Način rabe primerkov iz zbirke praviloma ni
dokumentiran, vendar je iz videza in po analogijah dokaj gotovo, da večina
plastike izvira iz kmečkih notranjščin, znamenj oz. niš, nekaj je primer-
kov cerkvene plastike. Najstarejši primerek je kip sedeče Marije z dete-
tom iz cerkve v Klevevžu in sodi v 15. stoletje, temu sledi nekaj primerkov
- 102 -
iz 17. stoletja (inv. št. 3218, 10720, 10721, 10722, 15353 itn.) - ogrom-
na večina plastike sodi v 19. stoletje. Zbirka je največja kolekcija primi-
tivne kmečke plastike na Slovenskem.   Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir-
ko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov,
ključni primeri za izdelovalce in datacije, ikonografija, dokumentiranost
uporabe in funkcije, primitivistična likovna kvaliteta.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka podobic
Zbirka šteje 381 primerkov. Mimo ostalih primerkov so zastopana tudi
naslednja slovenska božja pota: Brdo pri Podpeči, Bled, Brezje, Gospa Sve-
ta, Sv. gora pri Gorici, Sv. Jožef pri Celju, Sv. Jost nad Kranjem, Sv.
Križ pri Belih vodah. Sv. Križ pri Črnečah na Koroškem, Kropa, Ljubno
na Gorenjskem, Sv. Marija (frančiškanov) v Mariboru, Sv. Marija na Do-
brovi, Nova Štifta pri Gornjem gradu. Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Peter pri
Mariboru, Sladka gora. Šmarna gora. Sv. Trojica v Slovenskih goricah,
Velesovo, Višarje, Zagorje pri Planini. Zbirka ni reprezentančna ne glede
na motiviko, tehnike, variante ali čas. Posebej pričevalni so morda le pri-
merki , ki so bili nalepljeni na pokrovih skrinj in so jih žal v muzeju odle-
pili. Skoraj vsi primerki so iz 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja.
Ker obstajata sijajni zbirki podobic v Semeniški knjižnici in v Grafičnem
kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani, ne bi bilo smiselno zbirati popolnej-
šo zbirko v SEM za študijske namene. Zbirka naj bi rabila zlasti orientaci-
ji v ikonografiji in razstavnim namenom. Zato naj bi bili temeljni kriteriji,
po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati: zbrati primerke vseh slovenskih
božjih poti, zbrati primerke vseh zvrsti podobic (odpustke, porcij. listke,
listke bratovščin, molitve, jedilne podobice itn. , perforirane primerke in
druge tehnične in oblikovne tipe) in zlasti primerke iz 18. stoletja za raz-
stavne namene.
Izbrana literatura; A. Gaber, Kaj pripxDvedujejo stare slovenske podobice.
Obisk, III, št. 5 in 6-7 / A. Spamer, Das kleine Andachtsbild vom XIV. bis
zum XX. Jahrhundert, München, 1930/ G. Makarovič, Slovenska ljudska
umetnost, Ljubljana, 1981.
- 103 -    i
Zbirka preslic
Zbirka šteje glede na tipologijo; 128 preslic tkim. slovenskega tipa za na
kolovrat, 30 koželjev, 12 suličastih preslic za predenje na vreteno, 4 lo-
pataste preslice za predenje na vreteno, 1 krošnjasto in 1 rovaš as to pres-
lico za predenje na vreteno, 27 vreten in 10 presličnih igel.
Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so: Adlešiči, Bohinj, Bohinjska
Bistrica, Bušinja vas, Dovje, Dražgoše, Gorjuše, Gozd pri Kranjski gori,
Javorniški rovt. Koprivnik. Koroško, Kranjska gora, Ljubno pri Podnartu,
Ločnica, Mojstrana, Nomenj, Padež, Pivka pri Naklem, Podkoren, Poljan-
ska dolina, Rateče, Sorica, Srednji vrh nad Kranjsko goro, Vatovlje, Vini-
ca. Predmeti izvirajo iz kmečkega okolja. Nekaj preslic takim, slovenske-
ga tipa sodi še v zadnjo tretjino 18. stoletja, redki primerki v 20. stoletje,
še v 60. leta, velika večina predmetov sodi v 19. stoletje. To je edina po-
membna zbirka krašenih slovenskih preslic. V SEM je še nekaj preslic,
med njimi 4 paličaste z lastnim podstavkom, ki pa sodijo h kolovratom in
jih v tem poročilu ne omenjamo.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so; geografski pro-
stor, tipologija zlasti preprostejših preslic, primerki, izpričani kot darilo,
primerki z izpričanim socialnim položajem uporabnic. Preslice tkim. slo-
venskega tipa so v zbirki - kolikor je to v muzeju mogoče - zastopane v za-
dostnem reprezentančnem vzorcu.
Izbrana literatura: W. Šmid, Krainische Spinnrocken. Carniola I, Ljubljana,
1908 - G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, I., 1981.
Z birka papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot
Zbirka šteje 75 papirnatih in 5 lesenih prtičkov. Leseni primerki izvirajo
iz Podkorena in Kranjske gore, papirnati pa iz Domžal, Krakovega v Lju-
bljani, Ljubljane, Višnje gore in Žalne. Na prtičkih so zastopani naslednji
motivi: angel, božjepotna Marija, cvetlični motivi, geometrijski motivi,
jaslice, Jezusov monogram, monstranca, poklon s. treh kraljev. Leseni
primerki so poslikani z oljnimi barvami, na papirnatih primerkih pa so za-
stopane sledeče tehnike: izrezanka, perforacija, ročno koloriran primiti-
ven kamnotisk, koloriran navaden kamnotisk, reliefen tisk s perforacijo,
- 104 -
barvna litografija, izrezane in nalepljene litografirane figurice ter posli-
kava. Časovno sodijo leseni prtički v 19. stoletje, papirnati pa v čas med
leti 1912 in 1924. Uporabniki prtičkov niso izpričani, vsaj večinoma gre
za rabo ob božičnih praznikih v kmečkem in revnejšem mestnem okolju.
To je edina zbirka tega gradiva v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi veljalo
zbirko izpopolnjevati, so: čas, ikonografija, tehnike, zemljepisni in so-
cialni prostor uporabnikov.
Izbrana literatura; N. Kuret, Praznično leto Slovencev, IV. del, Celje,
1970, str. 109;  Isti, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981.
Zbirka razpel
Zbirka šteje 61 razpel. Znani kraji, odkoder izvirajo razpela, so: Blečji
vrh. Brezov dol. Črna na Koroškem, Gorjuše, Graden, Jereka, Korita pri
Dobrniču, Male Lipi jene, Marinča vas, Mirna-Trebnje, Mokronog, Peč,
Plešivica, Potok pri Grosupljem, Prapreče pri Lukovici, Princa vas, Pun-
gert, Retje, Srednja vas, Stražišče, Selce na Pivškem, Sv. Lovrenc pri
Čatežu, Sv. Marjeta, Špitalič, Tešova nad Vranskim, Veličane, Volčja ja-
ma, Zagorica v Dobrepoljah. V zbirki so večinoma razpela za opremo kmeč-
kih notranjščin. Zastopani so sledeči ikonografski tipi: "Jeruzalemski križ",
korpus na križu brez dodatkov, razpelo z lobanjo pod križem, razpelo z ov-
co pod križem, razpelo z vazama s cvetjem, razpelo s smrekama in loban-
jo, razpelo s kelihom, razpelo s knjigo, razpelo z angelčkom ali angelčko-
ma, razpelo z Marijo pod križem, razpelo z Janezom in Marijo pod križem,
razpelo z Janezom, Marijo in Marijo Magdaleno pod križem, razpelo z Ja-
nezom, Marijo in orodji trpljenja, razpelo s knjigo in orodji trpljenja,
"mrliški križ". Ob kmečkih razpelih je v zbirki nekaj primerkov primitiv-
nejše cerkvene plastike in nekaj razpel, ki sodijo v nekmečko okolje, ven-
dar nedokumentirano. Razpela sodijo razen treh primerkov iz zadnjih dveh
kategorij, vsa v 19. stoletje in v začetek 20. stoletja. Največja tovrstna
zbirka v Sloveniji, pomembna zlasti glede izvirne ikonografije in nekaterih
primerkov z izredno likovno primitivistično ekspresivnostjo.
- 105 -
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geograf-
ski in socialni prostor izdelovalcev in uporabnikov, dokumentiranost upo-
rabe in funkcije, ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka skrinjic, šatulj in pušic
Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so:
Bela peč v Kanalski dolini. Gornji grad. Kranjska gora, Ljubljana, Podbela,
Podkoren, Polhov gradeč. Poljanska dolina, Radovljica, Škof ja Loka, Trbiž,
Žerovnica. V zbirki so zastopane sledeče zvrsti; kaseta z leseno številčno
ključavnico, pultna kaseta, miniatura skrinje, miniatura poslikane skrinje,
železna skrinjica z blagajniško ključavnico pod pokrovom, skrinjica sekre-
ter, poslikana obodna šatulja, obodna šatulja z rezljanim pokrovom, stru-
žena poslikana valjasta šatulja, miniatura potovalnega kovčka z okrasjem
iz slame, rezljana pušica z drsnim pokrovom.
V 17. stoletje sodijo; železna skrinjica z upodobitvijo slovesa viteza od
dame, miniatura renesančne skrinje z dvema ključavnicama, skrinjica se-
kreter z bizmutovo poslikavo. V 18. stoletje sodijo: kaseta z letnico 1774,
obodna šatulja z letnico 1784, pušica z letnico 1755, pušica z letnico 1791.
Ostali primerki sodijo v 19. in v prvo tretjino 20. stoletja. Družbeni polo-
žaj uporabnikov praviloma ni dokumentiran, vendar sodijo primerki iz 17.
stoletja nedvomno v plemiško ali visoko meščansko okolje, primerki iz 19.
stoletja pa večinoma v kmečko okolje. Instrumentaliteta predmetov je raz-
vidna iz konstrukcije in deloma iz dokumentacije: hranila za nakit, papirje,
denar, britev.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so; tipologija, čas,
zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, izdelki slovenskih rok.
Izbrana literatura; G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana,
1981.
- 106 -
Zbirka raznih nabožnih slik (olje na platno, les, tempera na papir)
Zbirka šteje 43 primerkov. Zemljepisna provenienca z izjemo redkih kra-
jev ni izpričana (Bič, Kranjska gora. Kropa, Rateče, Skaručna, Vodice).
V zbirki so zastopani naslednji motivi:   s. Agata, angel varuh in s. Miklavž,
s. Alojzij, s. Anton Puščavnik, s. Boštjan, s. Corona, grehi zoper s. Duha,
jagnje božje, s. Janez Krstnik, s. Job, s. Jurij, s. Anton Puščavnik, s.
Izidor, križanje, križanje s s. Janezom, Marijo in s. Magdaleno, križev
pot, Kristusov krst, s. družina, Marija dobrega sveta, Marijino kronanje,
Marija škapulir in križanje, Marija z detetom, Marija,zaščitnica devic,
Marijino srce, s. Martin in s. Andrej, neverni Tomaž, Oljska gora, po-
klon s. treh kraljev, prestol milosti, prizor iz legende s. Antona Padovan-
skega, seder^ s. zakramentov, s. Trojica, trpeči Kristus, zadnja večerja,
zasramovanje Kristusa, žalostni Kristus. Socialna provenienca slik ni iz-
pričana, vendar je glede na ta vidik zbirka nedvomno zelo heterogena. V
njej sta vsaj dve nedvomno oltarni sliki, 4 križevi poti, dve cerkveni bande-
ri, večinoma pa so slike verjetno za opremo stanovanjskih prostorov.
Skoraj vse slike sodijo v 19. stoletje, iz 18. stoletja velja omeniti sliko
s. Izidorja in odlično cerkveno podobo s. Agate. Zbirka ni reprezentativna
v nobenem oziru.  V bodoče bi kazalo zbirati predvsem slike za opremo ka-
pelic in kmečkih ter delavskih notranjščin glede na tipologijo, ikonografijo,
čas, družbeno razlikovanje in primitivistično likovno izraznost.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
- 107 -
Zbirka slik na steklo
Zbirka šteje 495 slik. Znani kraji, odkoder izvirajo slike, so: Celovec,
Črmošnjice, Davča, Dole pri Moravčah, Gornji Kot pri Dvoru, Ig, Javor
pri Litiji, Javorje pri Škofji Loki, Kališče pri Novi Štifti, Kočevje (okolica),
Kopri vnik, Krašce pri Moravčah, Krnica pri Gorjah, Lukovica, Maršiči na
Dolenjskem, Medvode, Mengeš, Mihela vas, Naklo, Nova vas pri Preddvo-
ru, Nova vas pri Žireh, Petrova vas pri Črnomlju, Planina pri Črnem vrhu,
Pliberk, Poljane nad Škof jo Loko (in okolica), Poljanska dolina, Poreče pri
Vipavi, Predgriže, Radiše na Koroškem, Raščica na Dolenjskem, Rogaška
Slatina, Sela pri Javorju nad Litijo, Selce v Selški dolini, Selška dolina,
Sorica, S topnik, Stražišče pri Kranju, Slovenske gorice. Sv. Duh nad Sol-
čavo, Sv. Križ pri Litiji, Škofja Loka (in okolica), Škofjeloško hribovje,
Trebnje, "Trzin-Domžale", Vavpčja vas, Velesovo, Velike Lipljene, Zadob-
je pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, Z a vrh pri Dobrni, Zg. Tuhinj. V zbir-
ki so zastopani sledeči motivi: Adam in Eva, s. Aleš, s. Alojzij, s. Ana,
s. Ana z Marijo, s. Andrej, s. Anton Padovanski, s. Barbara, beg v Egipt,
s. birma, s. Blaž, s. Boštjan, božji grob, cerkev, čudeži Kristusove krvi,
s. družina, ecce ancilla Domini, s. Eg idi j, s. Elija, s. Elizabeta, s. Evsta-
hij, s. Florijan, s. Frančišek Asiški, s. Frančišek Ksaverij, s. Genovefa,
s. Gertruda, s. Helena, izgubljeni sin, s. Izidor, s. Janez Krstnik, s. Ja-
nez Nepomuk, s. Jernej, Jezus, bičani Jezus, Jezus na križu, Jezus na
Oljski gori, Jezus nese križ, Jezus odrešenik sveta, Jezusovo rojstvo, Je-
zus s svetniki, trpeči Jezus, Jezušček praškega ikonograf. tipa, Jezušček
s svetovno kroglo, Jezušček leži na križu, Jezusovo srce, s. Jožef, s. Juda
in s. Simon, s. Julijana, s. Jurij, kača na drevesu, Kalvarija, s. Karel,
s. Katarina, s. trije kralji, križev pot, s. krst, s. Lenart, s. Lovrenc,
s. Lucija, različice božjepotnih Marij, Marijino srce, Marijino kronanje,
Marijino oznanjenje, s. Marjeta, s. Marta, s. Martin, s. mašniško po s ve-
čen je, s. Mihael, s. Miklavž, s. Neža, s. Patricij, s. Peter, Pieta, posled-
nja sodba, poklon s. treh kraljev, s. pokora, s. Polona, s. poslednje olje,
svetniki priprošnjiki, gostilniški prizor, s. rešnje telo, s. Rok, s. Rozalija,
s. Simnon, smledniška legenda, svatba v Kani, razni pomanjkljivo atribuirani
- 108 -
svetniki, s. Tomaž, s. Trojica, turški jezdec, s. Urban, s. Uršula,
s. Valentin, s. Veronika, Veronikin prt, vstajenje, s. Wendelin, sedem s.
zakramentov, zadnja večerja.
V zbirki je 86 ugotovljenih primerkov na Slovenskem naslikanih slik in ne-
kaj primerkov, ki bi jih bilo potrebno še ugotoviti. Ostale slike so iz zna-
nih srednjeevropskih centrov tega slikarstva, največ iz Pohožev in Sandla.
Večina slik sodi v prvi dve tretjini 19. stoletja, nekaj primerkov pa je še
iz druge polovice 18. in iz zadnje tretjine 19. stoletja.  Zbirka je največja
v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo dopolnjevati, so: motivi, slo-
venski izdelki, slike s podatki o zemljepisnem in socialnem prostoru upo-
rabnikov.
Izbrana literatura: G. Makarovič, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slo-
venskem, Slovenski etnograf XV, Ljubljana, 1962.
Zbirka votivnih slik
Zbirka šteje 29 slik, slikanih na les ali na platno. Božjepotni kraji, odko-
der izvirajo slike, so: Sv. Andrej nad Škofje Loko, Ljubno na Gorenjskem,
Nova Štifta, Križna gora pri Ložu, Skaručna, Šmarna gora, Šmartno pri
Cerkljah, Št. Rupert, Tunjice, Velesovo, Zg. Brnik, štiri slike so le dom-
nevne provenience. Na slikah so upodobljeni sledeči priprošnjiki:  Sv. Ana,
sv. Ana in sv. Štefan, sv. Andrej in Marija z detetom; sv. Florijan, sv.
Lovrenc, sv. Vid; sv. Jožef, sv. Anton Padovanski in mašnik z lilijo;  sv.
Janez Krstnik, sv. Kozma in sv. Damijan; Križani; Križani, sv. Kozma in
Damijan in Marija sedmih žalosti; Križani, sv. Janez in Marija; sv. Lucija;
Marija božjepotnega tipa; Marija božjepotnega tipa, sv. Avguštin, sv. Mo-
nika, sv. Miklavž; Marija božjepotnega tipa in nedoločena svetnica mučeni-
ca; Marija božjepotnega tipa in trpeči Kristus; Marija sedmih žalosti; sv.
Martin in sv. Jurij; nedoločen svetnik-mašnik z razpelom in lilijo (Valen-
tin?); sv. Štefan, sv. Kozma in sv. Damijan. Nameni votivnih prošenj,
oziroma zahval so:   pomoč pri boleznih, pomoč pri bolnih očeh, pomoč pri
brodolomu, pomoč pri porodu, pomoč pri dojencu, pomoč pri govedu, po-
moč pri nesreči v mlinu, pomoč pri konju, pomoč pri požaru. Glede na noše
- 109 - *
in druga določila šteje zbirka 18 slik kmečkih votantov,  1 sliko meščan-
skega votanta, 3 slike plemiških votantov, ostale slike so glede na socialni
izvor manj določljive. Glede na čas sodi v 17. stoletje 1 slika, v 18. stolet-
je 14, v 19. stoletje pa ostale.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski
prostor, socialni prostor, tipologija zavetnikov in prošenj, avtorstvo, li-
kovna kvaliteta in zlasti pričevalnost votivnih slik o noši, notranji opremi,
vrednotah votantov in težavah, ki so se zdele najhujše (živinska kuga itd.).
Izbrana literatura:  France Zupan, Votivne podobe. Informativni bilten In-
štituta za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, št. 10, Ljubljana,
1970; Isti: Votivne podobe na Gorenjskem. Razstavni katalog. Gorenjski
muzej, Kranj, 1964; Gorazd Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lju-
bljana, 1981.
Zbirka votivov
Zbirka šteje 115 votivov iz lesa, voska, parafina, srebra in železa.
Znani božjepotni kraji, odkoder izvirajo votivi, so: begunjska fara na Go-
renjskem, Koblarji, Koprivnik na Gorenjskem, Kranj, Mače, m.engeška
fara. Ptujska gora, Štefanja gora, Stepanja vas, Troščine, Zaplaz, Zreče.
Večina votivov je neznane, vendar slovenske provenience. V zbirki so za-
stopani sledeči motivi: za človeško zdravje: Bolnik v postelji, dojenec,
krastača, krona, molilec, molilka, noga, oči, moška figura, roka, srce;
za živino; konj, krava, krava s teletom, par volov, petelin, prašič, vol.
Socialni izvor votantov ni izpričan, vendar je v veliki večini nedvomno kme-
čki. Glede na čas sodi večina parafinskih votivov v obdobje med svetovnima
vojnama, lesenih in voščenih v 19. stoletje, starejši, torej iz 18. stoletja
bi utegnili biti le trije železni( št. 221, 222, 15040) in dva srebrna votiva
(št. 10443, 10449).
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski
prostor, socialni prostor, tipologija motivov in tehnologije izdelave, izde-
lovalci in votanti, pričevalnost glede na goveje, prašičje in konjske pasme.
- 110 -
K zbirki sodi 7 kompletnih modelov za uli vanje voščenih votivov, 6 jih sodi
v 19. stoletje, 1 pa v 18. (št. 3302). Pet modelov je uporabljal kranjski
medičar Janko Sink do leta 1911, vendar so precej starejši. '
Zbirka je največja te vrste v Sloveniji.
Izbrana literatura: R. Kriss, Volksreligiöse Opfergebräuche in Jugoslawien,
Etnolog IV, Ljubljana, 1930/31; B. Orel, Slovenska božja pot in izvori nje-
ne ljudske umetnosti. Umetnost VII, št. 4-6, Ljubljana, 1943; G. Makaro-
vič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
Zbirka znamenj
Zbirka šteje 12 primerkov, in sicer šest tabelnih znamenj, pet figuralno
plastičnih v edikulah in kamnit relief iz zidanega znamenja.
Znani kraji, odkoder izvirajo znamenja, so: Besnica, celjska okolica, Go-
ropeke pri Žireh, Javorniški rovt, Kočice pri Žetalah, Ocizla, Poljane v
Poljanski dolini, planina Uskovnica.Zastopani so naslednji motivi: Božje-
potna Marija, sv. Gregor in sv. Jost nad cerkvama v Besnici in cerkvijo
sv. Jošta - beg v Egipt- Jezušček in sv. Jožef pri žaganju - Križani, - Kri-
žani s sv. Janezom in Marijo - Križani in zlati očenaš - Kronanje Marijino,
sv. Benedikt in sv. Skolastika - nesreča ob delu v zvoniku - nesreča - Pieta -
sedeči Kristus. Znamenja izvirajo iz kmečkega okolja, dve sta spominski,
eno božjepotno; omeniti je redko znamenje s pastirskega stanu na Uskovnici.
Znamenja sodijo v 19. stoletje. Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji,
po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so:  tipologija glede na vrsto izdela-
ve, namen in namestitev; zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, čas,
ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta.
Izbrana literatura: M. Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964;
G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.
- ill -
Ostalo gradivo v zbirki ljudske umetnosti
Ob bolj ali manj sistematično zasnovanih in izpopolnjevanih specialnih
zbirkah je v zbirki ljudske umetnosti še več gradiva, ki ga zavoljo malo-
številnosti ali nesistematičnega zbiranja ne moremo uvrstiti v posebna
poročila. Med tem velja omeniti:
20 primerkov takoimenovanih "nunskih del" , vokvirjenih podob, vezenih
ali krašenih z vezeninami s kovinskimi nitmi, bleščicami. Gre za podobe
iz meščanskega okolja; največkrat so to nabožni tiski, dopolnjeni z razno-
likim okrasjem. Motivika je največ nabožna, izdelava pa sodi v 19. in iz-
jemoma še v 18. stoletje.
18 primerkov okvirjenih bakrorezov, ki so bili del stenskega okrasja.
Motivika je praviloma nabožna, nastanek tiskov sodi v 19. in 18. stoletje,
dva primerka pa sta iz 17. stoletja. Nekateri primerki so bili v kmečki
rabi, nekateri pa po vsej verjetnosti v mestni ali malomestni.
3 figuralni čebelni panji, dva v obliki vojaka, eden v obliki psa iz 19. sto-
letja.
4 panji kranjiči s poslikanimi končnicami iz 19. stoletja.
15 risanih predlog za slike na steklo. Predloge izvirajo iz Sandla iz 19.
stoletja. Med njimi velja omeniti predlogo s slovenskim napisom;"POPOL-
NOMA ODPUSTIK".
3 kovana železna vratna trkalca,  eno še iz 17, ali začetka 18., ostali iz
19, stoletja. Figuralna oblika: iz obroča razvita oblika in kladivasta obli-
ka. Iz kmečke rabe.
8 kril poslikanih polken s kmečkih gorenjskih hiš in slepo polkno iz Para-
dišča z upodobitvijo godca. Cvetlični in nabožni motivi. Konec 18. in 19.
stoletje.
1 izvesek za žganjekuho iz Tacna iz prve polovice 19. stoletja z upodobit-
vijo žganjekuhe.
- 112 -
5 snetih fasadnih slikarij s kmečkih hiš v Hosti pri Škof ji Loki in iz Ko-  |
privne iz preloma 18. in 19. stoletja in iz leta 1883. Motivi: s Florijan,
s. Jurij, beg v Egipt, del naslikanega venca, del naslikanih šivanih ro-    ^
bov. ä
•:i
6 sestavljenk v steklenicah z nabožnimi motivi iz 19. in iz prve tretjine j
20. stoletja. Med njimi velja omeniti primerek, ki je na listku na dnu si- '
gniran: "Izdelal 8/5 1908 Val. Janša". '
15 modelov za maslo. Tipološko so zastopani sestavljeni modeli s tečaji, ,
valj, ploščate matrice, modeli-mere. Najstarejši primerek je datiran z ,
letnico 1766, sicer sodijo v 19. in v 20. stoletje. Mimo uvoženih primer-^
kov so v zbirki tudi primerki domače izdelave, oz. izdelki tovarne Evge- j
na Ivanca iz Sodražice.