Uhaja
d«U m
Ur aed dailj
H-IldaTI
PRO
VE

=a
GLASILO slovenske: narodne: podporne jednote
(Jradalškl la apravaUM pro-
•tort: M8T B. Lawndal« ar.
—— )
Office al peSnceUoa: 9667 Bo. LawadaU ava. Talepkeaa; Uwadalo «6M.
LETO—YEAR XV.

Chicfcfo, 111., četrtek, 9. marca (Mareh 9) 1922.
Suk»cri|»tloa «B 00 Veartf.
STEV.—NUMBER
29 AMERIŠKIH POMOR-SČIKOII OBSOJENIH V JEČO.
Provocirali so izgrede v Nika-ragvi in ustrelili tri policaje.
u filipinskih »ličarjev obsojenih na smrt.
Managua, Nikaragva, 8. marca. — Devetindvajset ameriških po morščakov, med njimi trije častniki, je bilo vfierej obsojenih na dolgoletni zapor po vojnem sodi-k("u. Sestindvajaet pomorščakov jc bilo spoznanih krivim umora treh policajev v tem mestu. Pomorščaki so izzvali izgrede z domačini dne 8. decembra m. 1. in v pouličnem boju ustrelili tri policaje. Dvajset pomorščakov je obsojenih na osem let ječe vaak, trije na deset let in drugi trije na dvanajst let vaak. Šest mož je bilo oproščenih.
V drugem slučaju ao. bili trije mornariški korpora-li obsojeni na dvajset let jeŠe vaak, ker ho z orožjem dezertirali in ubili štiri nikaragviške policaje dne 25. januarja t. 1. v Diriambi.
Vojno sodišče ao tvorili častniki z ameriške bojne ladije "(tel-veston". Preiakava je trajala od zadnjega decembra. Po razglašeni sodbi je predaednik republike Nikaragve pogostil častnike vojnega sodišča.
I rnor sedmih policajev je izzval veliko razburjenje v Nikaragvi in Američani zdaj upajo, da a kaznovanjem krivcev oprali madež na moštvu mornarice ter potolažili domačine. M
Accaptaace far »ailla, .t «p.«lal rato mi poslaflo navili* fov le issllaa tltl, Aet al Oet. S, 1«1T, aethaeieod ea Jaae 14, teie.
ZAKAJ ZNIŽUJEJO MEZDE9 ZATO, DA OSTANEJO . .PROFITI!
Ameriška delavska federacija, ki je preiskala finančni položaj velikih ameriških korporacij, javlja:
Železniške, jeklarske in neštete druge družbe so naredile lani več dobička kot v prejšnjem letu.
Baldwin Loco motive Co. je na-pravila šest miljonov dolarjev profita.
United Drug Co. je .»eredila 120 miljonov profita.
Woolowrth Company sedem miljonov.
Tobačni trust je tudi 4 naredil miljone.
Zakaj znlfcivajo mezde delavcem?
PEČE JIH ZDJU. PEČE
KO 80 OA USTANOVILI, NISO VEDELI, KAJ 80 USTVARILI.
Zdaj ga pa ne morejo kar čez noš pokopati

Albany, N. Y. (Ped. Preaa). — I.ookwoodov legisiativni komitej, ki je odkril več korupcije v "višjih krogih," kot katero drugo vladno telo pred njim, bo Živel še eno leto. Dovoljeno mu je bilo živeti še eno leto. Beseda "dovoljeno" se rabi premišljeno, kajti le-gislatura ni marala več zanj. Wall Street in velebizniški interesi so protestirali. Ti interesi so napravili tak pritisk na legiala-tivni odsek, da bi lahko ubili par
- ako

Manila, Filipini, 8. marca. — Knajst filipinskih vojakov je obsojenih na smrt na vešalih, dru-jrili 66 pa v dosmrtno ječo radi izgredov, katerih ao ae udeležili v decembru 1920. V izgredih je več «*ah izgubilo življenje. Obsojenci so apelirali na vrhovno sodišče za pomilovanje od amrtne kazni.
OTROCI POLITIČNIH KAZ-NENCEV NA POTU V WA-SHINOTON.
Predsedniku izrode peticijo za po-miloščenje njih očetov.
Washington, D. O. (Federated 1'ress). — Dvajaet otrok, ainov in l"'<'ra, političnih jetnikov je na potil v NVaahington, da izroČe predsedniku peticijo, da naj dovoli "očetom priti domov."
Skupni amneatijaki odbor A-merjške unije fca civilno svobodo P'»roea, da bo vsak otrok izročil ("•'dM-dniku zgodovino o sodnij sk<-ni postopanju proti njegove-»Mi očetu.
Med voditelji teh otroških 'kri '■»rje v' je Klbertina Redeer, hči »ajcfiiniškega farmarja VValtcr K""d.Tja iz Oklahome. ki je bil •disiiji-n zaradi takozvanega "ze-''""koruznega rebeljona." B<*c-■'"f .m- presedel že štiri leta v ječi 1,1 'di s«-, da je vea vpor obstal v '»■ da so se vršile bese<lne bitke > prašičjem hlevu Charlie Br.van ' | Prikazuje se, da so farmarji rl t tli denar in pošljejo Reeder J" v Oiieego v letu 1917, da go r llavwoodom. Govoril je z "um toda Havvvood mu je ave-d« naj gre domov in dn se 'M »n m njegovi prijatelji regis-
'►iioei bodo apelirali na pred-' '" k« llardinga, da naj poleg '"i m h fnktov uvažuje tudi dej-" da <e je položaj teh jetnikov ' ijslno zelo spremenil, od 1 l.il proglašen mir.
apeehasehatoajeza večjo pomoč ousui.
Predsednik pomožnega odbora je ganil senatorja, ko je raagattl sliko raamer ob Volgi.
RUSIJA MORDA DOBI VELIKO POSOJILO.
prevladovale navadne razmere.
Na legialaturo je bil od nasprotne strani napravljen pritiak
javnega mnenja. In to javno mnenje je bilo zopet povzročeno z raz-galjenjem korupcije v čaaopiaju. Da so stvari prišle v čaanike, je skrbel Samuel Untermyer, dobro znan odvetnik in obenem odvetnik Loekwoodovega komiteja. Tako je javnost izvedela, da so tatvine izvršene ml velebizniških privatnih interesov ravno tako tatvine, kakor če lačni ljudje kradejo kruh.
To se ne omenja, da se hvali ITnterraver, ampak da ae pokaže, kaj lahko izvrši publiciatika. In če bi zadeva ne bila obdelana na široko v časnikih, bi legislatura odnehala, ko bi bil prišel pritiak iz Wall Streeta, da se Loclrvvoo-dov komitej odpravi.
Ljudstvo po Ameriki ae pa ravno iz tega lahko nauči, ako bi a-meriiko ljudstvo izvedelo še kaj drugega, ako bi vsaka država i-mela svoj komitej, ki hi strogo preiskal manipulacije velebizni ških privatnih interesov in ako bi časopisje storilo svojo dolžnost in objavilo, kar bi komiteji * preie-kavami dognali, da bi se odkrila še večja korupcija.
Ljudstvo bi imelo pred sabo sliko knko privatni velebizniški interesi gulijo in odirajo ljudstvo, kako krasno cvete korupcija in se šopiri tam. kjer jo je ljudstvo naj-manj pričakovalo.
Ko je legislatura zaključila, da ustanovi Uekwoodov komitej, ni vedela, kako pomemben je ta zaključek in kakšne neprijetnoati odkrije r« privatne velebizniške interese. Zdaj se zsveds legiala-tura, kaj je povzročilo komiteje-VO delo. Komitej je prosil, 'la se mn da večja oblast. Toda ta zahteva je bila odklonjena, kar po-karuje. d« se legislaturs ne navdušuje /s Ix»ekwoodov komitej.
OKRAJNI PISAR JI KRATEK NA DENARJU
Washington, I). C. — (Lauren-ee Todd, Federated Preaa.) Klbert *A. Johnaon. predsednik Ameriškega odbora za pomošno akeijo na bližnjem vzhodu, je bit 4. ta m. pred senatnim odsekom za poljedelstvo, pred katerega je bil povabljen, da pove vae, kar mu je znanega o položaju v ruskih gladovnih provincah ob Volgi. Prejšnji dan je bil zaslišan kapitan Paxton Hibben — kakor smo Že poročali — in .lobnaon je v treh urah avojega govora podal aena-torjem popolno sliko razmer, ki vladajo danes v makih pokrajinah, katere je lani obiskala grozna suša.
Tako groznoživa je bila John-souova slika, da so bili senatorji ganjeni do solz.
"Moj Bog, prenehajmo govoriti o pošiljanju strojev v Husijo in pošljjmo Husotn najprej dovolj Živili" je vzkliknil senator (lood ing iz Idaha,
Johnson je opisal edini nasiueh, ki ga jo videl v gladovnih provin cah, ko jih jc obiakal minulo je-sen. Bil je smehljaj izatradanega otroka, kateremu je potisnil v roko košček kruha, namazanega a ametano. "Prsi mater, ki dojijo otroke, ao kakor cunje in žene želijo, da bi dojenčke pobrala bole ker ne morejo gledati njihovega počasnega umiranja valed lakote, kljub temu pa jih hranijo do zadnjega in jih nočejo zapu-atitl,'* ja .pripovedoval Johnaon.
Dalje je slikal nadčloveški napor sovjetskih uradnikov od Ka-meneva, Krasinova in Lomonoao-va do zadnjega lokalnega komi-Barja za olajšanje bede med prizadetimi prebivalci ob Volgi. Dejal je, da on je prepričan, da je sov-jetska vlada trdna kakor akala v lojalnosti in zaupanju ruakega Ijuatva; izjava moskovske vlade, da bo plačala dolgove, je abaolut-no zanesljiva. Iz tega razloga bi (Amerika storila veliko človeško delo ,ako začne takoj pošiljati v Sovjetsko Rusijo traktorje, polje-delake stroje in razno orodje na večletni kredit. Rusija potrebuje teh atvari za najmanj 500 miljo nov dolarjev vrednoati, predno ae opomore iz sedemletna vojne in Izgube farmarske živine vsled Medtem je pa treba poalati š< najmanj za 2.r> miljonov dolarjev živil preko pristanišč ob Črnem morju.
"Kaj so glavni vzroki lakote!" je vprašal senator Norbeek in temu vprašanju so se pridružili tudi henatorji Oooding, Norria in
Kendriek.
"Suše, blokada in itrašna de štrukelj* vsled vojne," je bil
Johnaonov odgovor.
Johnson je predložil detajlirane meterologične podatke o količinah dežja, stopinjah gorkote in o izhlapevanju v pokrajinah ob
Volgi leta 1921. Imel je sliČne po datke za dolai 17 let pred lansko sušo. Povprečno deževje skozi I" let je znašalo nekaj če« štiri pale. v aprilu, maju in juniju; v istih treh meseeih leta 1^21 y P* padlo komaj četrt palca dežja Povprečna temperatura skozi 17 prejšnjih let je bila v aprilu 41 v
RU8KI DELAVCI NA DELU SA OSVOBODITEV INOZEMSKIH BODRUOOV
Moskva, 8. marca. — (Feder. Prosa.) — Moskovski delavci, ki so izvolili pri zadnjih volitvah v Moskvi več inozemskih komunistov, ki ao v zaporu kot politični jetniki, ao ae obrnili na delavake organizacije v dotičuih drŽavah, naj delti jejo za osvoboditev teh moš. Izvoljeni ao bili sledeči2 Jamea Larkin v New Yorku, Marty in Badina na Francoskem, Max Iloelz «v Nemčiji in Domltal tia Poljakem. % i
zadruga 21 zavarovanje proti oghju.
U8TAN0VUJ 80 JO PAE-
I MARTIN KONPA
V sredo 8. marca zjutraj jc umrl v bolnišnici Franeia Willard v Chicagu Martin Konda, laatnik in izdajatelj poltednika **(llasa Svobode".
Umrl jc pa posledicah operacije vsled kroničnega katarja v nosu, ki ga jo mučil že nekaj let.
Pogreb pokojnika ac vrši v soboto ob d voh popoldne iz hiše ža loati na oglu (>awford Ave. in 27, cesta na Aoško Narodno pokopališče, kjer bo upepeljen,
DruŠinn pokojnika odklanja vence.
; e" a e
; Martin Konda je bil kot pulili-ciat in organizator na polju naprednega čeaopiaja in literature ter podpornih j*dnot široko poznan med ameriškimi Slovenci. On j<i bil prvi, ki je pred dvajacti-
Do tega koraka ao jih privedla izkušnje.	,
T
ml leti prebil led nazadnjaštva na polju slovenskega časnikarstva v Ameriki, ko je lota 1902. začal v družbi a Fr. Medico izdajati te dni k "tllaa Svobode" v Pueblu, Oolo,, svobodomiselni llat. <hl tistega čaaa jc bil Konda vedno v boju a naaadnjaškimi silami, ki ae zbirajo okrog šupnišč in par katoliških tednikov. In njegov hoj je bil uspeAen.
Martin Konda je bil uatauovi* telj Slovenake narodno podporne jednote, to ae pravh v peščici uatanoviteijev je bil on vodilna sila.
Rojen je bil leta 1872. v Oaoj-niku pri SomiAu .na Belokranjskem in v Ameriko je prišel lete 188(1. Prva leta ja prebil na Za-padu, v Kaliforniji, Coloredu iu drugih krajih, kjer je delal v rudniluh, na ranglh itd. V javno-Sti je naatopil šele leta 1902.,' ko ata on ln Frank Medica — kot š< omenjeno —- začela izdajati "Olš* Svobode" v Pueblu. I*eto pozneje ata ac z liatom vred preacllla v Chicago, kjer je Konda ostal do atnrti in kjer liat izhaja ie danes kot pol tedni k,
Prva leta Kondatove čaainkar-ske karjjere ao bila zelo trn jeva. Kdor jc ša dvajaet let v ^Ameriki, lahko ve, kakšne ao bile takratne razmere mod ameriškimi Slovenci. Javno mnenje ao kontrolirali duhovniki, ki ao imeli tri šaaoplae. Dva podariti organizaciji ata bili atrogo katoliški; vae je bilo umerjeno po diktatih iz Joliata in Iz lokalnih župnišč. Sakserjev "Ulea NarodaM, ki je tedaj začel izhajati dnevno, je sicer bil od čaaa do časa v opoziciji a klerikalnimi prenapeteži, ali ker jc bil (II. N. liat za btialtieaa in ne za principe kakršen je ie danes, se je Hakaar večkrat poliotal In akleiill kom protnia a evojiml nasprotniki ter z njimi vred udaril po Kondatoveni listu
V Chicagu je Konda utrdil novo gibanja. Našel J« tu peAMeo somišljenikov, kl ao mu pomagali \ oglasili ao ae poaameznikl in manjše aknpino tudi iz drugih večjih naselbin in njegov liat ae je širil. Velik korak jc pa bil atorjen leta IH04 , ko je bila po prizade vanju Kondat a In njegovih so mlšljenlkov ustanovljena v Obira gu Slovenska narodna podporne jednota, prva oricanizacije, kl jc sprejemale v avoje vrste sleher nega rojake brez obzlre na versko
ao
mrtri
nevednost je povzročila
SMRTNO NESREČO
' New York, N. Y. — Farmarji
v okraju VVoodbridgu, N. Y., ao listaiiovili avojo zadrugo za zavarovanje proti požaru. Takoj prvo leto ao se prepričali, tla ac taka zadruga izplača. Plavali ao manj kot en cent za sto dolarjev zavarovalnine. Kakšen uspeh je bila za farmarje ta zad^'"*1"* organizacija, pripoveduje buletin, ki ga je izdala ZadruHna ameriška liga.
Konoem septembra je bilo izdanih potic za $4,330,(100. Stroški ao pa znašali le .$38,000. Izplačanih je bilo $27,000 odškodnine in $11-(MN) je šlo za upravne atroške.
e
Zadruga je bila uatanovljena v
ki so jo povzročili požari in atrs-la. Farmarji plačajo prlatjobin« po proračunu prejšnjega leta. O-cenili so, da jc ia zadruga za Sa-varovanje proti požaru samo v letu 1921 prihranila farmarjem $7»,(KM). Izdanih je 1,900 polic, članov je pa 1,015. .
VVoodbridge je pravilno navadno farraarsko mesto in je središče cele vrste zadrug, ki imajo *voj sedež v tem mostu. Poleg zavarovalnih zadrug ituajo tudi zadružno banko.
Buletin pripoveduje, koliko miljonov dolarjev je prihranila mlekarska zadruga v Minneapoliau konzumentom, dasiravno je bila zadruga odprta šele pred enim le tom. Zadruga je prisilila mlekar ske kompjMtije, da ao pri kvortu mleka znižale ceno za tri cente, Tako znižanje cene pa pomeni, da je bilo konzumentom v enem letu prihranjenih več ko poldrugi tniljon dolarjev.
To pa še niao vae pridobitve za konzumente. Zboljšala ae je tudi kakovost mleka. Od ker je mle karska zadruga postavila avojo produkte na trg v Minneapoliau, se je množina bakterij v mleku znižala za polovico, množina alro-vega masla pa povečala.
Prav izvrfctno poat<rji konzum-na zadruga v Snu It Ste. Marie. Ko je obdržavala avoje deveto glavno zborovanje, je izplačala članom dividende od $1.W) do $'wm). Členi mi prejeli skozi vse lito |>*> pet ml sto od vsote, ki ao jo izdali v zadrugi za potrebščine, nečlani pa i»<. dve in pol od ate,	IH
Z*tlniK" v lllinoi.il » «r*.n.,i. P^prl^K J".ln«U u**.r rane |>o roehdalskem sistemu. L«tna porodile izkazujejo, da ao
DUELL- MILLERJEVA PREDLOGA JE MR
NASPROTNIKOM DELA NI POSRE0ILA NJIH PO
Velika delavake damonalraeija pomagale, da pride predla ustanovitev induatrijakaga šča na polloo,
Albany, N. T. — O Duel lerjevl predlogi za uatauc industrijskega amllšča v New York ao lahko re^e, da mrtva in da nc ustanc alepa mrtvih. Predloga je bila na po vsorett razglašene postave. Ogromne delavska monatracije pri zaslišanju utagale, da gra predloga r Te demonalreclj* so bile aa Millerjevo prenllogo zvon. Demonatracij^ so bile učinkovite, da je proti koncu slišanja rekel aenator H. H. oče predlogo, da nima Izgleda, bo aprejeta. In ko ao aif del protesti uadal||vali, ja a« Duell reknlt "
"Prepričan aem, da predle sega predaleč, hI ae dotika vainllt industrij. Spremenil bom in upam, da Im sprejeta.
V	tukajšnjih političnih pa aodijo drugače, kot aci Duel!, ofte predloge. Splošno nja poatoji, da predloga ui odseku, šeprav jo aenator radikalno spremeni. Kajti no ja anano, da ae i ler ht drugi repnblikancl sledic, ako bo predloga aprajata. In ta itoaladiec aa še imkašajo pri prihodnjih volitvah.
Navihani voditelji republl! ske atranka pač menijo, ako ste to predlogo umreti, da ao d avee dovolj namazali z medom koli ust. In kadar pada ta p oga, tedaj pridejo z dru predlogami, ki ae zda manj varue za delavatvo, a vseeno protidelavske predloga.
V	rezervi imajo protldela' elementi pripravljene raana t (delavske predloge. Med temi
takozvana predloga za "eni prav nosi" ži-ne, ki bo povz« vse nekaj drugega, mesto da f" stavi enakopravnost Šenc. P klicati tudi žele poatavo, ki dol ša, Iz koliko oaeb mora sest Vlakoepremnn oaobj« pri vleku.
Takozvana predloga za 11 kopravnosi" žene nima drt namena kot oropati delavka stavnega varetva, kl ao «e ad?
deležne na delu. Na pr. poatava prepovedujejo opravljali Ženam nevarno delo. Prepovedano ja tu-
dl ponočno tovarniško delo. Ze delavke ao (Kietavno doloAene delavnega časa. Dalja poatoji zakon, ki opravičuje matere do po. čitnie. Take /akone bi privi bi/.nički interesi radi odpravil da bi delavake šenc tako izl ščali kol delavca. I»a izved« avoj namen, so izdelali predlogo, kateri ao dali vieoko doneče ir predlog* za "ženske pravice/'
IMavjdvo j« aaveda na atražl in pazilo bo, da ne bodo aprejeU* take poatava, ki nimajo drugega namena kot škodovati dela vat vu.
od tiatega čaaa veliko lzpo|K>lnila,
ampak da ao njeni M"tanovltelji!	g1ljiam| 0R0£JA V
Ukoj v zašetku poleftill wlrav in	HW0 JB 20PET DOVO
dober temelj, dokazuje danea, knj	LJENO
ja po članatvu, društvih in premo	-
lenju ter po avojih kulturnih in	waahlngton, D. 0. — Oršavni stilu«-1J ah največja in najiiMičnej ^^ ^ T|mfl>.«ii »m^rgo na po-
ša slovenakb podjionia organiza eija v gd naften i h državah.
šiljaaje orožja In atrrljlva v Me-biko. Iz tega ae sklepa, da be
Minnaapoliz. Mtnn. - Thomae
i^l v svojo gors//» m
D. Lzne J
Indianapojis, I*. - Bieh.rd p^.l %«
kaj s* ran f epa m
pnp<"
SI
ipe.
okrajni pisar okraja prta.
na dobrih geapodarakih nogah. Nekatere zadruge v llllnoisu ao izplačale svojim člam»m do ae<Iem od sto dividende. Tako je na pr.
ju M in juniju M stopinj, do ja<|rufa v Villa Orovu Izplačala čim je bila lani v aprilu 4H, maju 70<|9t0t»o dlvldendo svojim šla
g7 in juniju 74 stopinj.	na, poleg je še en o«latotek nalo-	_______ .._..
Senatorji	strmeli nad t« tl|t v rtr^rvnem aklada. Polovica Ko je Frank Mediee, prvi taj- WMh|„^„naka vlada kmalu prl-
manat veno evidenco, ki pekacuje.] f,r^biraleev v t«m meatu je za nik H. N. P. J., odšel v »Um do- ^ (M,regotia ln vpeatavilf kako je letina najl»egatejš< ga d ruše mi v.	imovino pet meaeeev p<i ustanov ^pia^mt^,,,. «tike a Mehika
polja v K v ropi enostavno zgorela	-	Ijenju jednote, j« Konda prevzel.	.
raled take ataše,	V1CMC	tajništvo in ga oprevljel de I« IAM011K| DEČEK I.INČAM,
Johnaon je nato povedal, kak,	^^	aallake (tr^je) kenvea^KJo jel	-
Dbaikin M. If. »Mat 4n ___V ^aJM ^^ V*™***^ Aberdeen. Mi- W«Me
..... -ma ^"a^pri^U-ie ;,^^-
_j___.	dntar- nriDetllo. Naali so "»
' i /a sto petdeset tisoč dolar- .p-..............Motor r P«
Okrajni piaar je podal rezi g	P««,
drža vai prsvdnik je pa zs- tekel I bdi ac1 e« ^ -vel tiralnieo «« njegovo are-lki J.b razvije gazel,n »jo.	Iplozijo.
je uenikin leta ,eiw praer..... Clileego In okeliee, V petek
Orla. ki je 71 mdj od Me*re. ni ^^ Mord|| Hež. Jožnerep^l tohko ^ kmetje za njegovim br* ^ ^^ ftmpmmm% v Xom razlali njefove črte in gs pri	^	riijvišja M, naj-
aflil, na u«.ik. Denikin je pota* ^ „ ^^ ^ ^ |;|<1
(Delje ne X alreiii.) I zaide ob 5 4«.
šel Konda v konflikt a novim	,M Mnj fa49t. fr bil 7. t.
borom In poeladlee je MU. da je	^ dH|#n m||J »d
bil laklju^ea iz dnafttva Hlavije št	oM<,„.,|| „„ da je
1 in is jedaote. V pielrolm.Hiti t-	^ n#||(| faraMNfeft
(Dalje na 3. sireni) deklbo.

PODPORNE JFDN<
PODPORNE JF.DN'
firoTniiuT Z«dinjene dri»v« <tsv«n Chic*no) U in9126 m tri o»«mc«; Chksao $6.60 n« m Ui meMcc.ln ** inozsaMtvo ig.00.
" Adverti»ing rute« on ■ifrm-mrnt. map ' i— fr LUription I*fiii«-«i HU.U* (. ' hirOS) SI &naiU »G j*r ys«r; Chlc*o $« 60, and for.igp eeuntriesaa-PIL^re —ar.	......
t^^^T-TT m *b »n min ■ i "rnifrvn—rr*~_	I
?	: "MlSBER ot rn. FEDZRATBD prw____
Nt«« r. JwJ«
Ml d« vam j« • t.o. d».vom poUkl«
f. da ji 4mmrn —uel IUi. ________
iti	...-r—mr-—ttik-T--ir ~ ----------
GLASILO »LOVENSICE N
^tH^ven^
oglase p®
PROSVETA
■ Hsdev m vm, k* i** *tlk • "PROSVETA"
2657-tt^ So. L««m»AU«	linyU.
pfll CfTETG HTENMENIW
tha Slovanu National Sei-fil Sč

NENASITNI PRIVATNI INtERESI.
Danes postoji resnica, da delavec prejme manj prave mezde, kot jo je prejeiftal pred izbruhom svetovne vojne Teh besed ni spregovoril kakšen delavski agitator, ma yeč je to dokazal senator La Follette v senatu, ki je republikanec. Senator La Foilette ni tega le povedal, temveč je navajal Statistične podatke, ki *o to potrdi«, kar govoril. Kljub tej resnici privatni bizniški interesi ne ajo. Potisniti žele delavske mezde Se na nižjo stop-
Na pr. železriiSki ravnatelji so odšli pred železniški delavski odbor, da se znižajo delavske mezde. Do zdaj se ti gospodje Se niso oglasili, da se naj odpravijo garantirane dlvidende po Esch-Cumminsovi postavi, da se odpravi draginja.. Ampak znižanje mezde zahtevajo kot Bilok svoj funt mesa v BeneSkem trgovcu.
Oni žele, da naj ŽelezniSki delavec na progi dela deset ur in za $1.50 mezde.
Drugi privatni bizniSki interesi niso nič bolji. Povsod, kjer delavci niso organizirani, pritiskajo nanje, da ae znižajo mezde. , Naval se vrši na organizirane delavce tudi. Nanje pritiskajo iz dveh razlogov. Prvič jim šele znižati mezde, drugič razbiti njih organizacije..;
Kaše ta pritisk vrši na delavce, pa cene padajo za izdelano blago le na papirju ali v izjavah velikega privatnega biznisa. Na pr. ako kdo proda staro železo, ne dobi zanj skoraj nič. Kadar pa kdo kupi izdelano žele-; zo, ga mora plačati po izredno visoki ceni, dasiravno so Jeklarskim in železarskim delavcem že parkrat znižali ftiezdo. Volna je Se vedno po nizki ceni. Farmarji na sapadu. stokajo, da jo Se po nizki ceni ne morejo spraviti v denar. Tako je tudi z bombažom. Kadar pa delavec kupi obleko, mora plačati zanjo sedem in trideset do štirideset dolarjev, a volna, ki je v obleki, je iz starih cunj. V vojnem času so vojni dobičkarji nakupičili volno v skladiščih in pričeli so izdelovati sukno iz starih volnenih cunj. Ta navada je seveda obstala, ker je dobičkonosna sa privatne bizniSke interese. Krojaški delavci so res obdržali svoje mezde, ker so dobro organizirani. Parkrat •o se nanje navalili podjetniki, a vselej so podjetniki pri Šli iz boja tepeni. Organizacija krojaških delavcev je pa tudi pojasnila, da so delovni troški pri obleki tako nizki, da so pri sedanjih cenah za obleko profiti ogromni.
Take primere bi se dale navesti iz vsake industrije ki dokazujejo, da ko surovine poceni, izdelani produkt ae pa prodajajo z velikim profitom.
2e več ko tri leta ko minila, od kar je bilo podpisano premirje. Pred zadnjimi kongresnimi volitvami sta obe stari stranki obljubili, da ne bosta pozabili na doahižene vojake iz svetovne vojne. Pričelo je gibanje, da fee do slušenim vojakom izplača nagrada. Dolgo časa so odri vali to vprašanje na dolgo klop. Letos v jeseni ao zope vblitve in tako je vprašanje prišlo zopet v ospifcdje, da se veliko piše in govori o njem.
Predsednik jo izjavil, da je za to, da se izplača vojaška nagi ada, toda v ta namen naj se naloži nedirektn davek na življenake potrebščine. Ako kongres sprejme res tak zakon, tedaj pomeni, da boma imeli še več)«} dra-ghtjo. SamoposeM m? razume, da trgovci ne bodo plačevali davka i/, svojega žepa, ampak plačal ga bo konzu-ment, kadai bo kaj kupil.	fl—-
Senator Ladd je pa rekel, da ho privatni biznliki in farustovski interesi napravili okoli dvajset miljard dolarjev prdftta in da naj *e naloži osemdeset odstotni rtadpro-fitni davek in denarja bo več tukaj, kot se potrebuje za * izplačilo vojaške nagrade. Senator iz Severne Dakote Je
JAVNA GOVORflfCA.
Claaafi tlanov m p. j. in čitateljev Proavet«.
Hiattvile, Kans. - To je malo fsrmarsko mestece a par prodajalnami-bres -vsake 'industrije.
liani ao pričeli vrtati ts olje, s eedaj zopet vae počiva, kar ni težko uganiti zakaj.
Ni moj nam^n, 'da bi opisovala o tijkajšaji okolici 1 z Hvljen nju Pa fariaah,dasi moram pri*-, nati, da sem jako rada čitala do pise farmarjev v Prosveti, ki «6 ps zadnjo dobo akoro popolnoma izostali.
Lanskega leta sem brkla v ne kem lista, ko je rojakinja v pra levala za kako aredatvo proti kačam in ji priporočam, če ji m pomagal moj naavot, naj poisku si aledeče: Skuha naj tobak in puati, da se'ohladi. Pomoli naj okoli poslopja in koder ve, da se golazen skriva, kar jo bo gotovo pregnalo. Sama sem pnthsknaila na isti način in z velikim zadovoljstvom.
Pred leti amo kupili zapu šČeno poslopje, okoli zaraščeno in najbolj pripravno za kačja gnezda. Vaak dan poleti so nas Obiskale kače, posebno v kleti ao imele veliko moč, kjer jo bilo shranjeno mleko, da se je gola zen čutila kot neko gospodarico nad mlekom. V' veliko nadlego so nam bile. Imela aem tudi <ftroke, zato sem se posebno bala, da bi katerega kača ne pičila, saj znano je, da nobena delav ska Sena ne more vedno varovati otroke, ker je vedno čez glavo preobložena z delom.
Pričela aem polivati tla, kjer so ae igrali otroei in vse sklade s tobačno vodo in to je pomagalo. Bili amo tam Se kakih pet let, a nobene golazni ni bilo več vide-& \
Rojakinjam farmaricam priporočam, naj spomladi, ko bo zopet priiel čaa za golazni, store* ifto, <ie so jih kdaj kače nadlegovale, ih bodo na ta način za vedno popravile. — F. Zibert.
se
Hrana, ki jo UŽiva Človek, deli v tri razrede. ■V prvi razred spada tista ura na, ki zalaga pljuča z gorivom, ves telesni sistem pa R gorkoto in ma ftobo. Ker je ogljik glavhi ketni Čnl element v teh živilih, lato ae monujejo ogljijtovihe Hi karbonati. Urana, ki fcradi ln vzdržuje mišice, apada v drugi razred
MlavttVa šala znanosti i
la * 9

Sik ali nkrogen se imenujejo dušikoviue ali nitrati. V tretji razred pa spadajo vae tiste snovi, ki delajo kosti, možga ne, živce in dajejo telesu mišično in duševno življensko silo. Glavni kemični element v teh snoveh je fosfor in zato se imenujejo? fos-
fatL	/	M _
Omenjeni trije razredi ae dele v mnoge podrazrede, kajti £ori navedeni glavni elementi so spojeni z raznimi drugimi kemičnimi prvinami ,ki igrajo važno tflogo v rasti in zdravju človeka, toda ne bomo jih navajali. Glavno je, da poznamo najvažnejše elemente, ki jih potrebuje naše telo. in jih dnevno« prejema v hrani.
Ogljik,' dušik in fosfor ao neoh-hodno potrebni za ekaistenco življenja* Važno je pa to, da se kolf« čina teh anovi za potrelmo uživa-
Jajee • toda 74, beljakovine 14,1 vršile primarne kongresne vali.
«bal0.	' . tv«V	jf|J
je meso: voda 78, be*jakovi- Šploina sUvlu je izbruhnil® v liio 18, maščoba 2. .	Jo|»w*urgu, Južna Afrika.
Bravina: voda 53, beljakovine f^ejši Stiki s delavci v Iu Vi, maičoba 31.	hikL DepuUcija treh članov \
Svinjina: voda 39, beljakovine m<ri4ite deUvnke fed«raeije j« 9, maščoba 48.	zadnje dni poaetila Mexieo Ojty
Kuretina: voda 74, beljakovine }n konferirala z voditelji m,.|ii. 21, maščoba 3.	T akega delavstva in predstavniki
Teletina: voda 63, beljakovine mehiške vlade. V deputaciji g(< 16, maščoba 15.	- bili J. W. Kelley, Wa|ter J. Yar.
Koruzna moka: voda 14, belja- row in P. J. Morin. Namen obi«. kovine 11, škrob 64, maščoba 8. ka je bili obvestiti p&liednik« Krompir: voda 75, beljakovine Obregoua, da lest mil Jonov orga. 2, ikrob 18, sladkor 3.	niziranih delavesv v Združenih
Riž: voda 33, beljakovine 6,|drŽavah 'in Kanadi podpira seda.
njo vlado v Mehiki in deluje z»
mišu-e, spwia v . ui u*. » ——.	70
glavni kemični element tu je dd-	•	^liijeno prianinje v Waahmgt!ff
- m faviU u vrMt<' e<i< n sSTfSi P^ -	^
soli	raehl|ka voditelje, da je aaie-
stotka soi.	,r|ln Iriško in kanadsko delavstvo pri.
Nrf fft .najredilnejsa ^ pravljeno pomagati mladim d . za človeško telo je tiala, ki ima L	organizacijam v Mehiki
največ beljakovin, torej dufiik hi kolik(jr je j^L	^
fosfor, dasiravno H« ogljikovine ^^ ^^ ravno tako potrebno, toda Hnovno anižan^Zzde.ŽeUznUk, manjši men.	družbe ao se zopet obrnile na
Koliko sme človek jemati te ali vlftdni žerezni»ki delavski odbor one hrane, da ravno prav sadosti 4a advoli 2Bfžati mezde n^ potrebam avojega telesa, zavisi odLlajjnih 12 80,odstbtkov. Želei-posameznika in njegovih razmer. Lj^j delaVei So pa predložili HploSnega pravila za to ni. Se ve-1 rt«dnermi odboru protizabtevo za da kadar je človek lačen, sme je- poviftanje mezde za 13 odstotkov, ati brez akrbi dokler ni glad poto- Odbor ae je aetel zSdnjf ponde! lažen. Toda takozvana civilizacija hjek in zdaj obravnava zahteve o-je tako pokvarila človeka, da la- beh strink. Okrog poldrugi mi-kote aploh ne občuti, ako Tedna ljon organiziranih železniških de-uživa hrano, iri jed je postala boljhaVcev ;je prizadetih. -navada kot potreba njegovega te- Minlinaltia ttlazda ta ione. Od-leaa. Nekateri ljudje mislijo, da aj bor organizacije izdelovalcev morajo trikrat na dan natlačiti fičetk je predložil komisiji za mi-je namreč treba Štirikrat toliko želodec, dasi bi bilo bolje za nji- nimalne mezde zahtevo, da mora kakor dušikovnim in fosfatov hovo zdravje, če bi jedli samo en-ldelavka, ki ae aama preživlja in
krat.	katera ima zmožnosti in enoletno
Kakor rečeno, vsakdo si mora ifckušnjo, prejemati najmanj $141 sam narediti pravilo, koliko hra- tedenake plaie. Odbor je priložil ne mu ie treba, da mu bo koristi- tabelo povprečnih tedenskih iz-■a. Glavno je, da ve, kaj uživa In datkov. sleherne delavke kot ale-a jemlje zmerno. Ubko pa opo-M«« hfflna i" »Unftvatije $0, oble-sorimo na posledice nezmernega M"1	Perilo 25, voznina t\
uživanja jedil	zdravnik in zdravila 15, razno 25
Želodec prebavi samo toiiko in končno mor^ ostati 50 centov
hrane kolikor je telo potrebuje in *	^L^T^
lx x „ * . K v * j kakih prihrankih delavke nc sme nič več. Kar je preveč v želodcu, bki ^ora
gre v drob neprebavljeno in orga-	'	__.
ni, ki odvajajo redilne anovi po	111 operatorji v Albert.,
Oarlinville, 11L — Že dolgo $a-sa ni nihče opisal razmer iž n^e naselbine. Rojaki smo precej napredni, kar je razvidno Že iz tega, la Imamo v naselbini kar tri dru-itva. Prvo je društvo SNPJ, dru-go H8PZ in tretje je aocijalistič-ni klub It. 213, ki smo ga ie prsd nedSvnlm časom ustanovili ter mu Želimo vsi obilo uspeha.
Rojaki, delavci, ki še niste pri ti edino pravi stranki za nas, pri stopite k nji, saj to je edina strsnka, ki ae pravilno bori pro ti nam nasprotnemu podjetništvu
za dosego boljiega gospodarskega reda. *
Da bi nam dela manjkalo, ae ne moremo pritožiti. Vaaki dan o iratnjemo. To sedanjo brezposel nost znajo tudi na nas jako dobro izrabiti. Če človek gre k bosu, ds bi predrugačil to ali ono rei v rovu, ae pritožil, d\ naa preveč dela akupaj ali kaj podobnega zakriši boa nad njim, če nočemo mi obratovati, da bo dobil pa druge. .i.
Kakor vae kaše ae hočejo isko ristiti do prvega aprila, ko bo potekla sedanja lestvica in ds nsa bodo potem toUko lažje pri-tiakali, da bomo priatali na sni žanje mezde.
Rojaki, priatopajts k aouial stični stranki, katera mora prit nekoč na krmilo in zavedajto se da je ta jiekoč tu.li od vaa odv sen,, kdaj bo prišel. — Tukajšn, socialistični klub bo tudi prired dne 18. marca veaelieo, katere aa udeležite v polnem itevlld. Louis Mahkovta.
LISTNI 0 A tntlDlflŠTVA.
NUea, O. — Italijani ao aa v zeli (lorieo dne 9. avgusta, 1916 in bili v nji do ST. ali 28. oktobra, 1917., ko je bila alomljena njihova črta juri • Kobaridu. — Pos-dravl
Olartdffa, Pa. — žal, prepozna. I4»t je bil žo v tisku. — Pozdrav
Uspeh genovske konefrsnee zavis od Amerike
Berlin. 8. marea. — T>r Walter
tudi dodal, da ravno ti privatni bizniški inUrMt »kUv'a- k VM;n^h Jo, da se naloži nedirektni davek na konaum. • ^^j^^J^Sl Privatni bizniški inU-resi so nenasitni. Delavcem tr- ekonomska konferen. ■ v (»anovi gajo mezde, poleg pa zahtevajo, da naj ljudstvo, siromaš- ^ ? bo ljudstvo, noal vso butaro svetovne vojne, med tem ko ,,.^'f.....
zadostujeta dva odstotka v primeri z ogljikovinami. Človek povprečne velikosti porabi dnevno nekaj več kot" en funt vseh treh elementov ža pravilno na-hranitev svojega telesa* Vendar pa to ni pravilo, kajti odvisno je, tako se človek giblje telesno, kakšno delo namreč opravlja in v kakšni temperaturi živi. Hrano vseh treh razredov do-ivamo iz mcanih ih rastlinskUi ,edi. Vae elementarne snovi, ki ano jih gori naštcU, morajo biti organizirane ali apojene * drugimi Civilnimi elementi, bodisi rastlini, vodi ali v zraku, drugače ; h telo ne sprejme. Rastlina in ival absorbirsta elemente in jih pripravita človeku, da jih lahko uživa. Mesna in rastlinska hrana vsebuje vse živilno elemente v o-nakem razmerju in v enakih in Stih kemičnih kombinacijah, ta ko da daje človeškemu telesu vse kar potrebuje.
Mesna hrana ima ogljikovine a masti, dočim jih ima rastlinska hrana v sladkorju in Škrobu (Iterki). Dufiikovine so nahajajo beljakovinah, in vlakninah mesne hrane ln v testu ter beljakovi nfth rastlinskih jedi. Fosfati pa so neločljivo spojeni z dufiikovinami v mesu in rastlinski hrani. Oglji kovino v mesni, in rastlinski hran i ao kemično enake (maščoba, slad cor in škrob sestoji povsod iz ogljika, kisika in vodika) in so propoTčno enako razdeljene.
Važno je torej, da človek ve katero hrano najbolj potrebuje danih razmerah in pogojih, tako da mu bo koristila, ne pa ftkodila Prej pa mora vedeti, katera živila vsebujejo največ ogljikovin in zo pet dušikovin s foafati vred. Rekli smo že, ds ogljikovine so msščobi, sladkorju in škrobu duiikovinc pa v beljakovinah vlakninah in lepilu. Tukaj sledi a naliza večine vsakdanjih jestvin v odatotklh:
Pšenična moka ima 15 odatot kov vode, 10 beljakovin, 66 ikro ba in 4 odstotke sladkorja.
Suha slanina: voda 15, beljakovine 8, maščoba 78.
Sveža slanina: votla 24, belja kovine 7, maščoba 66. Fižol: voda 11.75, beljakovine
Govedina i voda 51, beljakovine 14, inaščoba 29.
Kruh: voda 37, beljakovine Škrob 47, sladkor 3.
Maslo: voda 15, maščoba 83. Sveže mleko: voda 86, beljakovine 4, ikrob 4, sladkor 5. maščo be 3.5.
Posneto mleko: vode 88, beljs kovine 4. škrob 5, sladkor 5.
Sveže zelje: voda 91, beljakov ne 1.
Korenje: voda 83, beljakovine
1,	škrob 8, aladkor S. Sir: voda 86, beljakovine 33t
maščob« 24. Smetana: Vnrla SS, beljakovine
2.	»ladkor 2, maščoba 26
telesu, delajo prekomerno in ac
valed'tega pokvarijo. Temu dedi P««««**	'«
neprebavnoit, UoUUa, glavobo.
x.	. . . +t 10,000 'rudarjev, ki so organizira-
NSjvečja napaka, je, jesti med ni v 17t Okrošju United Mine
rednimi urami. Najmanj P«t,ur ^orkers of America. ».
mora preteči mod jedilnimi obro- . .. o	m „,„„„.„
ki. Želodec potrebuje najmanj tri	i uZ
v -f	mestu Mehike se nadaljuje že od
ure - včaaih tudi štiri - za pre-1 ^ UmiQ je ^ ^ plina
ao sami silno obogateli.
Amerika, katera je prineaU en zmago v svetovni vojni fp pomagala aklepati veraakki mir. 2, sladkor % maščoba 26.
Kanada, ae ne morejo zediniti in
in elektrike in poulična železniet poliva. Stavita je sledila konfliktu med mestno vlado in orgSnixa-
Stavka rudarjev v Južni Afri-
mvo in najmanj dvo uri mora po ifivati in zbirati aokove. Kadar sc čovek naje do sitega, je zelo va-žno za njegovo zdravje, «*kkj I ^ M^ ki «asa počiva telesno in duševno. u toda	^ yhy la njihove
Ročno delo vleče kri v mišice in pOKOje duševno vleče kri v glavo, to pu
povzroči, da želodec nima dovolj., . . , , , .,. krvi za svojo delo, ko je najbolj k,Je vsekakor zdrobljena z vo-zapoalen: Kadar se človek čuti te-	vlada. Po zadnjih ve-
žkega po jedi, je to znamenje, da ?ffh "/ohannesburga ao vodite-potrebuje počitka.	»j.,svetovali stavkarjem, naj ««
1 vrnejo na delo in pripravljajo za bodočo bitko. Več ko 5000 rudir-jev je sprejelo nasvet. Sporne točke pojdejo pred rudarsko zbornico. Stavka je trajala več mesertv in zadnje tedne je bilo VeČ krta-vih spopadov med delavci in policaji ter vojaštvom.
Politično gibanja. Kansaika delavska federacija se udeleži le-
i; delavskega sveta.
(Federated Press.)
Položaj mod rudarjL Okrožnil odbor illinoieke rudarske organizacije se je v aredo aešel v StJ Louisu kljub ultimatu glavn^a košnje volilne kampanj« po vkj odbora v Indianapolisu, da ne drŽavi. Tako izjavlja izvrl^valni sme biti nobenega aeparatnega odbor, ki je v pondeljek zboroval pogajanja z operatorji. Predaed- v Topeki. nik Lewia je v torek zvečer po- Jeklarske tovarna ta ddpiraj*-zval Farringtona in okrožne od- Iz Oaryja, Ind., poročajo, da je bornike v Illinoisu, da naj koope- bilo V ondotnik jeklarskih tovsr rirajo z eksekutivo za dosego L„h in plavžih nasUvljanih ni skupne konference z operatorji s k«, 3000 delavcev od januarja L L centralnega konkurenčnega polja Povprečno dtoeto do trkrte delav-mehkega premoga in opuatc vaa-\wy dobi delo v tednu, fladnji te ko daspravljanje 0 vabilu illi- den je bilo uposljenik okrog noiskih operatorjev na separatno delavcev. Ta veal pa ni vabilo « mezdno konferenco. Lewis je za. zunanje dela vee, kajti dru«* hteval takojšnji odgovor. — Iz jemlje	.tare delavoe, ka
hansas Cityja javljajo, da ao ,l>rih ^ xtAnn na tishče brr* lastniki rovov na polju južnih dr- drla. V garyjakib jrklarimh dtU žavaklenili znižati mezde za polo Ldllj prihli^o 16,000 mož.HH vico. Operatorji ae snidejo te dni( z zastopniki rudarjev. Organiza-eijo v Kansasu botlo zastopali
Smetana: voda 66, beljakovine
proviaoriČni Lewisovi odborniki. — Ia Washingtona poročajo, da je predsednik Harding naložil Daviau. tajniku za delo, da naj obveati operatorje na centralnem konkurenčnem polju, da ae naj drže pogodbe, katero so podpisali pred dvema letoma in ae aestane-jo s rudarji v novi mezdni konferenci. Predsednik Lewis je dejal, ko je bil informiran o Hardingo-vem koraku, da je organizacija rudarjev pripravljena aa pogajanja kadarkoli in kjerkoli. Zaai-man je vlade aa konferenco med rudarji in operatorji ima politič. no ozadje. Harding ne bi rad videl stavko ob laan, ka as koda
KANSAftU ttm ifcOTESTI RAJO PROTI jaOŽAltJP
MSZDB. i ' 1 '»
Topaka, Kans. — Privatni kitni ik i interesi ao napravili na in* duntrijsko sodišče pritisk, ds sn ža mezdo delavkam. Delavke *> organizirale proteeten pohod r so protestirale pred »otfiia P'0 ti znižanja maMe. Dokazale so. ds samo obleka za eno šeno stan*
na leto $87.54. , « _
Demonstracija je napravila IM vtia, da je aodnik Jamea MeDer mott no demonstraciji it javil, č« ho sddiŠče nktišalo dobiti od vseS strani dokaze, preden doltrfi novo
ali
If« TflH,-«. T, (Federated
pj.^) __ .lavna vest se je vzbu-dila proti metodam policije, s k«J terimi skuša i« obtožencev iztis prisnonje krivde. Mestni klab J« izdelal memorandum inl ga predložil legislaturi, da izdela postavo proti prei^šnji tretje Trite. Memorandum priporoča, da se sprejmejo k državni ustavi potrebni amendinenti, po katerih se kauuije vsako nasilno dejanje, ki je bilo izvršeno, da se obtoženec prisili, da napravi "izpoved." Dalj« eriporoša, da ae eprejpie pogtava, ki določa, da ae ne predloži izpoved sodišču, ako ni bila mpravljena pismeno policijskega sli kateremu drugemu sodnika, dritotfcetau pravdniku ali pa «llBoia 6j<f0vtega štaba.
pretepftrtje, suvanje in pobijanje obtožencev v Yorku je poitslo tsko splašno, da je neki sodnik' te fantslnbsti javno ob-fodiL Policija se je tako pogosto posluževala zadnje dni teh sirovo-iti, da porotniki niao hoteli primati dokazov, ki jih je predložila policija.
"Preizkušnje tretje vrste 6e po-itaiuje policija povsod v mestu," je rekel sodnik Corrigan, ko je obsodil nekega policaja na trideset dni v priailno delavnico, ker je brutalno( in zločinsko napadel nekega obtoženca v zapodi. "De-partmentni uradniki in dobri meščani vedo, da ee take metode rabijo.1"
trak v Fwajw ctsatni stroj/
inogtiča čitati ravno tako lahko
HJ__„__— Policaj'kot navadno knjigo. Crke pod
Ameriška DauNoonan je razatrelil pravo povočalnim ateklota ao jasne in
razločne iu trak ae e pretom po
jo na ničlo tn VseMfta debeli knjig, za katore je treba /daj omaro .se bo lahko! VMftUa m parčedjev dolg*" t roku v žep TUJCEV hi dobro jemati ▼ telotnlka.	N
(Nadaljevanja s ^rve iftrgni.)'
OMoago, HI. —■ 80-letni Barbio-
ri se jc peljal domov v svojem avtomobilu. Na vogalu Bfrerida-nove ceste in Melroake ulice ga
je tuja dvojica — mož in žena — tttfta« uničiti s ognjem nčbroj
prosile, da jo vzame v avtomobil. ^aejal je prtaogbvnfke v
u^u-:	.....—------ ... Vie .|^,fgnl|k|||
PRVI MENNONITJE 80 SPELI V MEHIKO.
DO-
Barbie»ri ie vljuden človek in je privolil. Ko sc je Barbierl bližal Bclmoritaki cesti, je tujec potegni) ftamokres in ukazal vljudnemu vozniku, da naj ustavi, žena jo pa od Barbierija zahtevala denar. Barbieri je imel po sedežem samokres. Potegnil ga je, a bandit je ustrelil, pa tudi Barbieri je oddal strel. Žena je zakričala,
Chieago, DI. — iz EI 1'asa je
doSla vest, da so prvi mennonitje, pristaši neke verske sekte, dospeli v Mehiko. Predstraža inenno-vitov je štela sto petdeset oseb.
Kako ravna policija z aretira- tt niin» Ppidf, dvajset tisoč
nimi in zakaj ae je ljudstvo pri
čelo zgražati nad temi metodami,
pripoveduje dogodek, ki ga je do-	Mj
živel zamorec Luther Boddy, ki Pmnana popolna verska
da. Skozi
mennonitov, ki zdaj zapuščajo Kanado, izjavili so ,da je Mehika edina država ua svetu, v kateri je
svobo-
je zdaj obsojen na smrt, ker je u strelil dva detektiva, ki sta ga peljala na < polieijBloo postajo. Boddy je bil večkrat aretiran zaradi malih pregrcftkoV. 6e .večkrat so ga pa aretirali, detektivi in odgnali na policijsko postajo, kjer so ga pretepali e pestmi in eevmi iz gumija, da tako izpove o svojih tovariših, kar ve. N$ko nož je zamorec ubil detektiva, ki sta ga peljala na pblicijsko po-stajo ... Ko je -zamorec zagledal jelene luči polieijske postaje, seje spomnil, kolikokrat je bil strašno tepcu, ko so ga privedli Aa policijsko postajo. Po tedne je pre-lcžal v postelji, da je ozdravil. Spominjal se je teh dogodkov iz preteklosti, potegnil je samokres in ustrelil oba detektiva. ' .
V Pittsburghu je policijski su-perintendent izdal ukaz, v katerem prepoveduje policajem poslu-iiti se preizkušnje tretje vrste, da w obtoženec prisili do izpovedi. Policijski šuperintendent je izdal to odredbo, ker so sodniki take ir,povedi, ki ao bile izsiljene, mvrgli in jih niso hoteli priznati u dokaz.
več let so mennonitje iskali prostorno zemljišče, <la so naselijo na njem kompaktno. V letu 1911 jih je neka zeuiljtŠčna tvrdka v CincinAatiju ocigunila za en miljon dolarjev. Prodala jim je puščavo v Arizoni, v kateri je bil samo pesek in na njem je raste kakt.
Sekta je nasprotna vojni in okraskom, razpostavljenim na prevzeten način.
Mennonitje so izborni kmeto-valci in Kanada jih bo pogrešala.
V Mehiki so kupili dve sto tisoč akrov sveta. Predstražo vodi J. C. Hildebrand. Tukaj se naseli dvajset tisoč Mennonitov iz Kanade. Kasneje jim mogoče slede še Mennonitje iz Združenih držav.
FUDLOOA za zasužnjen je mornarjev.
Washingtott, D. O. (Federated hm). — Greene-Jonesova ladij-»ka subvenčna predloga prinaša nove nevarnosti sa mornarja. Po t*j predlogi bo lahko dobiti po aor&ske kot staVkokaze in preklicane so določbe La Follettove-U zakona, po katerih imajo tuje *mei in ameriški mornarji pravico zapustiti ladijo, ako ae nahaja v varnem pristanu. Zaslišanje o predlogi prične 16. marca.
Andrew Furuseth, predsednik Mednarodne mornarske unije, in N«mu»'l Uompers, predsednik A upnike delavake federacije, pri prav I jat a iijavo, da razgalita "industrijsko sužnost", ki je. z« pipadena v tej predlogi admini »'racije. Ona bosta analizirala |w> "»n dftloftb v tej predlogi in nemirnost, ki jo tvori predloga za ""»rnarje na trgovskih ladijah, a-k" bo sprejeta.
MISTEBIJOZNI POŽAR NA STARI ŽAGI.
Minneapalis,
bombo v lokalnih, ofieijelnlh kro-gik, ko je rekel, da ne bo podal
rezignacije. Noonan je namreč zapleten v najnovejši škandal z o-pojnimi pijačami.
nira, je Noonun rekel, kaj ae je
ff&s^hl1 n«op^vieeiz skandalčka "J aoitaoue bo vložena proti denverski pouoljl
New York, N. Y. —
u»iju za civilno svobodo vloži kmalu tožbo za odškodnino proU denverski policiji, ker je aretira-la bivša vojaka Albert Litmaiia »n John L. Fleminga, dasiravno ni imela vzroka, da ju aretira. Aretacija je bila izvršena dne 29. januarja na shodu Deaverskega delavskega foruma, ki ga je obdržo-vala organizacija Veteranov svetovne vojne. Ameriška unija za fivilno svobodo izjavlja, da vloži tožbo, da napravi konec gonji proti delavcem radikalnega mišljenja, ki so jo vprlzorili policija in nazadnjaški delavski voditelji.
Odškodnihska tožba proti denverski policiji tvori le del kam-panje, ki jo vodijo Ameriška u-. nija za civilno svobodo in njeni odvetniki proti nepostavnim metodam policije. Neka druga tožba bo vložena v San Franciscu, ker je policija vdrla v prostore unije transportnih delavcev na morju in je aretirala njene člane kot vagabonde. Neka druga tož-ba bo vložena na zveznem sodišču za odškodnino, ker so bili tu-jezemski delavci aretirani in obtoženi vagabondaže, a so bili o-proščeni na sodišču.
JPROSVBIA
RAZVIJA'»tal teč to štiri cente, in ko _
v PtaMrtev ČHatnl iTHjdflf* m
Skferaa
mi I kot
mide med čitanjtfi. tako da teče vrsta sa vrita. CtšVo ia Ihbko spiše na pisalni stroj hi fot ©grafično poiutnjSa v
Ko so silili vanj, da naj rezig-! akopiMo nčUnattmet in cagraVira
^ ..--------—j na bakreno ploščo, ki ae potem
zgodilo z avtomobilom Cadillaeo- ndstiano na trik. Okoetavstvo in vega aistema, ki sem ga aaaačil tisk s sedanjimi velikimi. itooji pred enim letom naloženega s popolnoma odpadeta pri tem pro žgaajdkl	da la la go- vesu, stroški produkvlje se tniia
voril pred odborom sa civilno službo in da so mu detajli afsre prav dobro znani.
avtomobil.
in policija. Banditska dvojica je ušla, Barbicru so prepeljali v bol nišnico, kajti zadet je bil v ra
mo.
Barbieri jc prisegel, da nikdar več ne dovoli tujcu atOpiti v avtomobil, pa naj še Uko uljudno govori z njim.
karijbra malopridneža.
MMkU
IMMMS. tt. hMtj« taot
v drŠavt lllt««i..
GLAVNI g T AN i 11^41 SO. LAWNDALB AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
Imtavalni odbor:
PRAVNI ODSEK t
ir, p^prsi#^b»lk A*ie*w VUrlch, R. P. D. f.
s, Isjaik bolaUkftc* «aa.tka
tih glasn« isš« Z»v«rlnlk.
APEL !ITA
VEcyo
ul
v7hoono ofckotlt ZAPAONO OKROtJKi
POROTNI ODSKKi
41« W. Hsy Si.. SprlaafM »•. Martla , i*«, oku% Fr*4 a vwM, »m ata. ur, mi»sh
iwrsb«e, Pa., Jaha G«rlsk, «14 W! Hsy Si., Sprl»g. ROLNUEI ODSEKi
sasr-ss s. u^i« Ae.,
mmi Ran, Ps
danski kotlini in Vse mostove. Na tisoče fttlrjaških milj fcajboljlbge dela Rusije je p>llo opustošenib, železniški tiri so potrgani in ou»tovi so leŽsli y rekah in globftjfhl ' To je drugi vzroka ki jc povzro-
k»lia Grui^j. aaa E. ISTth Su ClseeU«4. O, jmk. tii^al, MU g. Wla«ksrt»r Si., Marra/, (TuL
Nadzorni odbdrt Pre^UMts, prsdseiMh. S1S4 Ss. CMwford AVa., Cklsaas, III., Prsah ! CI "hpoilu "r	o., wniu« sitier, gaossi. cisir sl,
Združitveni odbor:
IMeslalk. Prsah AltL 1114 »a. C*a#fstd AVs.. Ckleag«, lil.
.....
VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Ksea, U01 Si, Clair Ava., ClessUnd, a , POEOEI Ksrem«ideaas % al. •dbsralld, ki Mejo v glavaem urada* ss rril Iskelei
r^^uCf^.i'. t MruuAAa
ii.iu. rnva priplMti to llohnn iko- _ OBNAKNB HMIUATVB IN STVARI. U m tU.]. ,l. I...I...I..,. n«m> «WMt». kadar prf.	U	« Jij^, TaJAlIH. ». H. P. «A».» »..
kit nn m vvtma san asi irloiia iinl. I	■	« —^	. . ___ — 1 / __ __ _ _ _____ _ . .
do na I dejo končna pogajanja gov. Kntenta je saložils
glede dol-Deniklnal
v.. v ^jttgHauaBj. ^«
dvojica jc urnih nog zapustila
avtomobil in tekla proti stranski MUT. ^..»•u« JC wmnmum	n. r. aoarnie m. uvia
ulici, barbieri je streljal, toda z orožjem, municijo, živili in de-L	Vso aHialbe alsds ^asl^aoja v gl. l«vrl»vslasm
najbrž nI zgdel. Prišli so Uudje narjem in ga poslala na tandal-1	r1^ «tsr
" ' ' J ako delo po južni Rusiji. Velik	" ^ dol železniških tirov M šc danes
nastopi MagaJAlttve S. N. P. A
T----se aajpellljaje
iwl • Vsi dSfpM ts Rvsifl spisi, »SesaSlU, OgUsl, aer^alke la sploh vse kar
popravljenih *in mostovi leze še Jev	."fJ •• MlHJa .. >asl.vi ^Prasvsta", SMT4S
danes v razvalinah. To ovira po-l^'	• Av*"
možno akcijo, kajti transport ae mora vršiti z navadnimi Vozovi, kjer je železniška zveza raztrga na.

KAJ JE IDI ZNATI 0 f UMSKEM OAVK
Predsednik poljedelskega odso-kn Norris je ispraševel Johnsonk, če jc lloover vedel o polnem obse . . Lu ,, . _ New Vork, N. V. - Al/red Bsgu potrebne pomoči v Rusiji POSLEDNJI OPOMIN
Johnson je odgovoril na ponovne I	PLAČEVALO®
in ponovna Vprslanjs, da js
Hoover v sadu jem avgustu dobra I Jfa* ToHl — (Jugoslovanski Vedel, koliko je treba iivll in da1
Minneapolis, Minn. — Arthur
C. Priče, mestni ognjegasni načel-nik, bi rad izvedel, kdo podtika ogenj na stari žagi NorthUind Pine kompanije. Žaga je žo zdav-nej zapuščena in nobene žive duše ni v njeni bližini. Ko so. bili ognjegasci prvikrat pozvani, da gredo gasi staro žago, so našli, da je bil ogenj podtaknjen na dveh mestih. Zgodaj prihodnjo jutro so bili ognjegasci zopet poklicani. Bil jc zopet podtaknjen ogenj. Policija je preiskala vso okolico, a nikjer ni našla sledi malih deč kov in "trampov."
ZBOROVANJE AMERIŽKEOA
delavskega biroja za poduk.
kokaza in špijona v ind Pisarno je imel na vogalu Si Jdem
in štiridesete ulice in Pete eeate. Marlingova je izpovedala pred državnim pravdnikom, da ae jo takrat imenoval Poet in tudi takrat je prežal na mlade žene. To je baje bila njegova Špecijaliteta.
Lindsayja so aretirali v nekem hotelu v Philadelphiji. Obtožen je veletatvine in Je v žaporu, ker ni mogel položiti za pctdčact tisoč dolarjev poroštva. ; .
Tovurnarjj in podjetniki, katerim je v prejšnjih letih pomagal zlomiti štrajke, ae ne interesirajo zanj, od kar ga jc prijela roka pravice.
Limlsay, ki je ooigauil žene v New Yorku približno za en miljon dolarjev, je po iajavi mrs.
Laura Marling i«ralulogoprivat. vedel koliko Je trebj>mm	P, L. I. S.) Davčni zave-
nega detektiva v letu 1908, stav- je fa Orno mor ja najboljša trans- , . .	/ . ... . .
,	----i_TLz7n j»	ot ;0VinJe	^ Uihei Imsjo ssmo šs nekoliko dni
Jbhnsonmuje poslal natančno««" " vložitev ns povedi (re-poročilo o vsem, kar je treba in torn) o svojem dohodku tekom 1. ga prosil zs . brsojsvni odgovor, 1921. Ds se isognete kasni, mora-toda Hoover ni nikdar odgovoril, te avojo isjsvo o dohodku ob o-Kose jc Johnson vrnil a svojo L^ v>Jlj 6(,trUno aolžnega dav-misijo v Ameriko, je obvestil L ^ divftti(,mil ,|r(1(1(l MJ(j HooVcrJa, da mu izroči vae infor- r	4	. *
macije, ako jih želi in da se rad ^ do	l6' ,t,,lr,,,,•
SridruŽi njogovi pomožni akciji, ^ijavo ali aspoved (return) oover tudi topot ni nič odgo- morete vposlati po pošti ali pn voril.	izrabiti osebno ursdu davčnega
Johneon jfc priporočil takojšnjo L^^ic, (C0Ueetor of Intcmal otvoritev trgovine z Rusijo In po-U^^^	a okrJ|i(|
delitev dolgotrsjnib kreditov ru«1 ski aovjetski vladi.
NATURAUZAMJA . INOROD-
VOJAKOV.
T RUDNIKU
____
sko POVRinro
m\£nJR *od tonu
Ncw Tork, n. T. - Ameriški delavski biro za poduk jc razposlal vsem učnim zavodom povabi la, ki so lastnina delavskih stro kovnih organizacij ali imajo ns drug način delavski značaj, da po-šljejo svoje delegate ns zhorova-nje, ki sc bo vršilo dne 22. in 29. aprils v Novi šoli rs soeislno rsz-
iskovanje.
Pričakuje sc, ds zborovanje po seti Albert ManKbridge, ustanov, telj Delsvskegs društva za poduk v Veliki Britaniji.
zavarovanje delavcev proti potoodbam
KUKLUK80V0I V KAŠI.
Atlanta, Oa. Henry B. Ter-rell in še približno drugih štiri sto bivših kuklukaoveev je vloži-o peticijo na aodišču, da se proti Kukluksklanu uvede bankrotno topanje. V peticiji navajajo, je ta organizacija bankrotna iu ko so zshtevali, da ae pregleda premoženje, ao bili izkljuteni iz nje,
SE DVA BANČNA Ol DENARNA KEfiETARJA BANK ROTIRALA.
New TorlC H. T. - Mcšetareki
tvrdki Ettings k Wall in h B. Mullins k Co. ata bankrotirali. V j letošnjem letu jc bankrotiralo petdeset nwišetarskib tvrrtk, od ksr so jim oblasti pričele bolj gle deti na prste.
01
štrlet), v katersm ao nahaja vate zakonito bivališče. Ako pošljete po pošti, pazite na to, da odpo-šljete pismo ob času, tsko do poštni žig nosi dstum od IA. mar-.ea ali poprej. Ako dsvčni zaveza-afere se ne bomo spuščali, kar je nea nt nip0vedl v odreje-
1.11— X— I_M.mlat. (n ■■
MARTtN KONDA.
(Nudaljovauje s prvo strani.)
nem roku, utegne plssčti 26 od-
najnovejša ižmajdba
talni StROJ
bila že mnogokrst premleta in sa
vse prizsdete je Že dsvno saklju-,	. , , . .
čens Rs v no takrat je imel Martin "otko v več datka iaAMltaSRa
hude boje z duhovniki, ki so se ven s globo od nsjveč 10«, poslužili zveznega sodišča, da bi Ako davkoplačevalec vloži no zatrli H. N. P. J. in liat "Olaa	napoved vslad »»m^'^
hoda-, ki jc bU tedej |liaUo jad' fH	TI^
note. Doaegii so toliko, ds je bif«t E* i'	k»'<
Konds nekaj tednov v zaporu>"" «	® odalo kov od
toda liata niso zatrli.	»kupne neprijavljene evotc in mo.
Pozneje jc Konde ustanovil ra	obrmtl od lodstot. na
sarJrrsr
Daai je bd
isdsjatclj lista dvaj> ^P?
^^ tlim JE ^iitevote1!:
večjemu k^J^mm	d IloJKoo. ali enoletnim
IM je mil va^ItafcrkM W 1, „ Aboj,tn rK)Vrll
ao zbrani pmiatml	\iro^or kasnovsr,
zgodovinske vsebiaa Is njegovegsj	^ m(>rj| pU,,-tj |K(tott,
čeke, moner ordrs sli v gotovi
Wasbingto»i, l> < Admiral Bredley A. Piske je prsvkar pa tentiral iznajdl»o, ki obeta o»lpra viti tiskarstvo sedanje vrste In
omogočiti, ds se bodo knjige »n druge tiskovine lahko dobile za par centov. Njegova iznajdba je atroj za čltanje. Aparat je
Oraas Valley, OaL — Trije ru d»rji so delali tiaoč čevljev doli v ''•tem rudniku Idaho-Marjland k'»mpsnije, ko ee je odtrgala de-
Plast skalovja in jim zaprla	~	rlekotprrnin«,
»z rudnika. Cev za dovajanje mora m	videti e prortim
.Konda je bd p^opir na	Ako	|)0družniel davč-
nem polju ameriških Hlovenoev ta	^ . priporočljivo, da
kot tak bo imel med nami,	.^J 1,, Jtt*„v ttr
Niw Tork. — (Jugoslovanski
Oddelek F. L. I. H.) poseben zakon mi 9. maja 191H jc določil posebne olajšave ss pridobitev s-bioriškegs državljsnstvs v korist onim hiosemeeln, kl so tedsj služili v ameriški vojeki ali mornarici ( odpravil js sa nje potrebo prvega papirja In petletnega bi-vsnjs v Združenih dršavah. Zakon je napravil to isjsmo sa vojake, češ ds oni, kl so nudili svojs življenje sa to deželo, eo vredni, da se jim podeli državljanstvo brez kskih potežkoč.
Podeljevsnje državljanstva na podlagi tega sskons je uprav začenjalo, ko je nastalo premirje. Radi tega je kongres podaljšal ta privilegij v korist odpuščenim vojakom svetovne vojne z omejitvijo, da ta olajšava sa bivše vojake preneha "eno loto po vrnitvi vseh ameriških trup v Zdruše-žene države," Naturalizacljski u« rad tolmači to določbo v smislu, ds ta privilegij obstoja tako dolgo, dokler ae količkaj ameriške okupacijske vojake nahaja ob lic-n«. Kadi tega vsi inozemoi, ki ao se borili zs to dešelo, Imajo še vodno pravico posluževati ee tega olajšanega poatopanja za pridobitev smeriškega državljanstva.
l)o 1, februarja 1922 ee je 264,-009 inozemecv poslužilo te pravice in pridobilo državljanstvo. V nsravl same stvari je. da število teb naturalizacij stalno pojema in da to Izredno podeljevanje dr-Žavljanstvs bo kmalu prsnehalo ssmo ob sebi, Čim se bodo vsi ino-rodni bivši vojaki, kl šelljo tem tem (Hitom poetatl državi jeni, po-služIli pravice, izvirajoče is omc-njenegs zskdhs. Ali velepomenfb-no ostane dejstvo, ki ga treba vedno imeti pred očmi, ds Uko ve-liko jc bilo število inozerneev v tej deželi, ki so bili pripravljeni žrtvovati »voje življenje za Združene drŽave in ki ao hrepeneli po ameriškem državljanstvu.
zdaj ksmpsnjo. ds logs. ki doloes,
rtr v .-vnrika' palcev širok, četrt psiea debel in Albany, N. Y - V^ ' « t7kla pet in pol unče. V aparat«
državna delavska federse.js ^od«.	£	( ^ ^ ^
kamninio. da * P?'	rera je čtlvo, ki je f^fično
snegai^
^ videti
^»ka je ostala nepoškodovene inlosobjs pri Vaak«« vianu	t Bfmtmiu pride
uko ponesrečeni rudarji dobi- vodi kampa^. da ^	ln tedaj	__
vli /rek. brez katerega bi se go- eUva za ^^ « ^.Jfcmrti kakor v knj.gak ali Ntip. '"V" /adušili. Njih tovariši ao ns-P"n»0 delali skozi Uirinsjst ur, ^ »o prišli do njih in ijb rešili ža S poloftaja.
fotogra/lšnc da aa ai mor» eo«. t<els pod povačalno
delsveev	m vrumi ^^ ***
****** df,u T.rtSTBaj^ kl ima 100,000 državne zavarovelniee. tako oa ^ ^ ^ ^ ^ ^ „
bodo odpravljene vse pr.vstne za f-^ ^^ M lr,k, k^ne bo varovalaiee.	•	,
nem polju kot tak bo imel g»4 nami, ki znamo ceniti njegove zsalug*, lasten spomin. .
Ob njegovem mrtvaškem želaja njegova soproga in pet prcekrMjeoik otrok, Ihieje venaka narodna podporna jateata kot sa svojim natanoviteljrm, " luje velika armada ojegovih , jsteljev ia somišljenikov po vsej ameriški Uniji.
Poaabljea na boš. Martini
v jed.
plalete s čekom sli monejr-or
naprs« ^love.
Vsllk požar ja aiatal
Port Msdison. Ja., kl je vil četrt milijona Škode, šklb žrtev nI bilo, pač pa je jetnikov precej opečenih ki ao ure eelieeh in vpili,
»m. da se na tek nsfin prepre možnost tgobe ob prenosu v Javni urad.	in mone> or
Jerv Izstavite ns ime kolektorjs	dolgo šakali v
|onegs megts, kjer stanujete; na	nanik rešila, ^ToMetor of laternal Reve-, Pa IS toUmji Mmaja v Kvro-
rhliigo, Illinois " Na sah-	pl. Asijl ln Avetreliji, je nešle
tevo vlmtH uradnik d-včnegs	I4a Ha,Alro svojegs ^r ič« k. v
[Zm iJd-1 potrdilo o prejetem	New Vorku. Njegovi šariš i mi
*<:;:>«^ ....... ^	o
g dekleti je prejel 2» let, kl jih bo moral preeedeti f S ing Šftingu. Obtožen in obsojen
je i> l,<i'ia je na Rlllfamki aašin zvaMjal AikMee na OVoj dom r rvmghkeepeijo. N. T. k» i ajimi trgoval.
kl je kot 12 leten deček pobegnil od dome s mornsrji. Martina Inflasnea na Polj
Tako imenujejo novo bole-
Ako Savkoplačevelee ne plača Slvks v odrejenem mkn; repade globi od % odstot. dolžnege dev-ke In v plačilo 1 odstot. mesečnik--
alrest. ad dae. ko je dsvek saps-W kl je pričela z vao ailo rez-ZTVptečilo« remudni dsvkopl- ssjsti ns P^kem J^rUIV« ^ Jersl^Tmore biti ludi ksrnovsn vetlka |v-ebno me.1 begnnei Iz ^ od aajveš $1000.	|rask1h gladavnlk okrajev.
i. .s.	m...

T n-iiiti<i
DTONOŽEC
te
NARAVOSLOVNI PRAVLJICI
fiba
Spissl Prevedel
(Dalje,)
Msls klobučnlea j« zaklicala: "Je/, hočem pil veti oholi in lep« ifrledati. Le če mi kdo pride prebijati, ee ho lepo opekel ob meni."
•*Jar. nem določen za nekaj viš-jene!" je rekel ifroljkin otrok in ee pri tem postsvljsl, kskor je aploh mogoče, če nimaš ne obraza ne oči.
"Tekooo,M je vprašala morali« zvertla. "Odkod pa to vešt" . "To mi je prirojeno", je odvrnila ostriga. 44 Povedati vam ho-čem nekaj; ja* sem noke vrste domača žival pri ljndeh. Ne verjamete, kako me eenijo. Vai lete na trebuhu prfd menoj. Nekateri od njih eelo ne vedo boljšega, kskor mene gojiti in varovati in prodajati; drugi zopet ne snsjo ljubše-ga. kakor uživati ms. Ljudje Kidajo krssne veliko vodne dvore s psliesmi zsme, ns ksterih se lshko opri jemljem."
Torej pravzaprav služil ljudem?" je menila mala klobučnl-ea. "Ampak vsaki po svojem o-kusu. Jaz ne bi hotels sedeti ns taki psliei."
Ostrigi no dete ps js odvrnilo: "Js* ne cenim ničessr bolj. nego mimo življenje in čepenje, do-kler me ne pojedo."
Hsmo korslino dete je ves čss molčalo; pshljslo js s svojimi dlačicami po vodi in posliišsln o-stale. In te tudi niao poaebno opazile tegs. ker korsla js bils sns-ns kot zelo tiho bitje; ssto tudi ni nikdo mislil, ds bi moglo kdsj post sti ksj posdbnegs is nje. Končno je vendsr rekls morska svezda t
"So, msls korsls, ksj prsvift ti prsvzsprsvt JČsj bo is tebe ne-kdsjf Ali si že 1cdsj mislile ns to?"
"Jas ne mislim nikoli ns ksj drugegs," js reklo korslino dete.
"1, ti dobrlčinsl" je vzklikni-Is morsks zvesdst "Ali je dovo-ljeno, irvedeti tvoje misli?"
"Vs hI jih vendsrle ne razumele, Če vsm jih tudi rasodenem", je bil odgovor korale.
"Poskusi vendar enkrat!" je dejala morska svesda.
In mala školjka in klobučnica ata rekli isto.
' "Ko postanem velika, hočem zidati otok", je pripovedoval zdaj koralin otrok.
"Kaj hoče* zidati?" ao vpraševale vse tri povprek.
"Otok!" je ponovila korala.
"Ceneje ne daš menda?" jo rekla smeje morska zvezda, tako da ee je treslo njeno prav majhno telo. "Kako pa hočeš to zafteti!"
"Tega Še ne vem!" je rekla korala. "Ampak otok hočem si-dati na vsak na&in. . . resničen otok. ki moli nad vodo in ki stoji trdno, če butajo valovi vanj."
"Kako le moreš hoteti kaj ta-kegsl" je vzkliknile školjks.
Tn msls klobučnies je privr-gls: "fttress ms, Ae samo slišim ksj tskegs!"
Tsko ao dražile te tri mslo ko-rslo. ali ts si ni storils ničesar iz tega, pust i Is je pshljsti svoje dls-čiee t vhdi in nsdaljevala Čisto mirno t
"Pravi otok naj naatane. Otok s palmami in ptiči. Okoli otoka naj plavajo morske zvezde in klo-bučniee in valovi nsj jih nspla-vljsjo ns obšlo, kjer nsj leže ns solncy in segnjijo. In ns otoku bodo stanovali Ijndjc, ki jedo školjke." '
Potem je korslino dete molčs-ln. In ker so druge bile naveličane, d rs žit i jo nsprej, so postale zopet dobre prijsteljice, plavale na msjhnem prostoru v lišajnem gozdu, jedle živali, ki so bile še manjše kakor same in se veselile svoje mlsdosti in življenjs.
flez nekaj časa so bili štirje o-troei v lišsjnem gozdu odrsstli.
Ostrigs je dobila lupino. Bede-Is je na morskem dnu, zehala in spulčala morsko vodo v svojo notranjost. Morsks zvezda je imela zdaj petero koničastih nog, ki so molele na vae strsni v vodo, tako ds je izglcdsls kot zvezda na vrhu božičnega drevesa. Dvakrat ji je riba odgriznila nogo, ali morska zvezda se ni zmenila za to. Noga je vedno nanovo zrast-la in potem je bils žival tako dobra kot poprej, lazila je okoli po
liŠajevem gozdu in poatala velik ropar, kakor je ssnjala v mladosti. .
Mali klobučnici se ni godilo tsko dobro. Nekega dne, ko je bils
v lišsjnem gozdu v neki otroški družbi, jo je požrl kit, ki jo pri-plsvsl s odprtim žrelom. Bilo je •totieoč otrok klobučniee v družbi in vsi so izginili v žrelu kito-vem.
In korslino dete? Ko je opazi lo. da je dorastlo, plavalo je proč od priljubljenega kraja, kjer je preživelo avojo mladost, in se pu-atilo zanesti od vslov pred lišsjni gozd.
Dolgo je begala mala korala okoli in iakala mesta, kjer bi rada stsnovsla. Končno je tndi našla lak kraj — ravno na naaprot-ni atrani gole. tu ni raatel lišsj. Voda je bila anažna m čista, sls-na in čudovito lepo topls. Tsm se je nastanila.
Dobila je roke, kakor morska zvezda, ali mnogo več, in vse so sedele v veneu okoli njenih ust. Ker zdaj je imela usts in tudi že-lodee. Polagoma je opazila, da je spodaj in znotraj postajala trda ?ti jedrnata. In predno ae jo tega natančno zavedla, imela je dober ko/i spencs v sebi
"Zdsj pridel" je mislila zado voljno. "To je začetek otoka I"
Nekega dne je pognala popek na eni strani pravtako, kakor jih poganjajo drevesa. In popek je postal najnežnejša zvezdna ko rala t rokami, astmi in ielodcem in s koscem spnencs v notrini. Ali visels je na stsri korali in sedela na nji, kakor veja na drevesu.
Htsra korsla je bila izredno zadovoljna.
"Zdaj gre vse dobro!" je vzkliknila. "Zdaj ave dve!"
In potem je pripovedovala novi korali o otoku, katerega je hotels zidsti; in novs korsla ae je bila ž njenimi načrti popolnoma strinjala. In poganjsli ata obe popek za popkom, dokler ni atalo nekega dne lepo koralno drevo na mestu, z mnogimi vejami, ki so bile polne zvezdnih koral. Celi diin so pahljale z rokami po vodi in lovile drobne živalice v usts ter jih požirale.
Ko je lezla morska zvezda mi-
mo, obstala je začudena ia
nila:
"Tako smešno drevo s cvetjem!"
"Nisem drevo", j« odvrnils korsls. "Jsz aem zvezdna korala."
"Za Boga. ti ai!" je rekla morska zvezda. "Ti si se pa pošteno
jzpremenila! Res te nisem s poz • aala!"
"Meni se je godilo ravnotako.
ftele zdsj vidim, kogs imsm pred seboj. Ampsk me se tudi nismo videle od mladih dni. Zdaj začenjam zidati moj otok."
"Ali še vedno misliš ns te neumnosti?" je vprsšsls morska zvezda smeje. "Mislils pem, da si t leti postsls psmetnejšs. Sicer pa si dobila druščino."
"Da", je odvrnila korala. "Pognala sem popke in veje. Vse cvetke, ki jih vidiš, so korale, ki z menoj zidajo otok.
"Tako, tako! Untanovila si delniško podjetje! To je zelo previdno od tebe, ker sama bi ven dsr ne bila dosegla ničesar. — Ali ae dobro razumete?"
4 4 Izvrstno! Boljših rodbinskih razmer si ni mogoče predstvaljati. Mi gremo akupaj skozi drn in strn. Pomisli; Če kdo izmed nas dobro je, tedsj imajo tudi vsi o-stali užitek od tega."
44 Zdi se mi, da se to pravi zadružništvo pretiravati! Če sem našla slsdčico ne želim na noben način, ds bi prišla v želodec komu drugemu."
"Ne razumeš me", je rekla ko rsla.
"Adijo!" ji je zaklicala morska zvezda. "In mnogo sreče pri zidanju otoka!"
(Dalje prihodnjič.)
Od nekod«
Jože Kovači*.
□
-F. K. Dgfiojsvskij: -
BESI
-PratoAfl Tkdlmir LavsUk.-
(Dalje.)
"Ti sploh n« znsš misliti, Blum; tvoj načrt je ahotnost, saj ti pravim. Nesli ne bomo ničešar, le Strašen krik se vsdigne, in potem smeh, in Ae Julija Mihsjlovns..."
"Nikskegs dvoma ni, da najdemo vse. česar iščemo," je trdno pristopil Blum ter položil desni-eo na sree. "Preiskavo napravimo nenadoma, rano sjutraj, s vnem rahločutnim osirom na osebo in vso predpisanb strogostjo zakonitih pravil. Mlada človeka, Ljamšin in Teljatnikov zagotavljata trdno, <la najdemo vse, kar Želimo. Obiskovsls ata gs mnogokrat. Nihče ni gnapodii Verhovenskenm po-sehuo naklonjen. Oenerslka Stavrogina mu je javno odpovedala vse dobrote, in vssk pošten človek, Če je kaj takih v tem sirovem mestu, j** prepričan, ds je bil vedno tsm izvirek brezverja in soeljsltiih nsukov. pn hrani v««- prepovedane knjige. Kilje. Je v I je "Dume" in vsa Herzcnova dela ... Za vsak alučaj imam približen katalog njegove knjižniec."
41 Moj Rog. te knjiffe ima vsakdo; kako ni omejen, ubogi moj Bitim!"
"In mnogo proklainttrij.4' je nadaljeval Blum, ne oziraje ae na opazke. "Capeh Ih> ta, da brezpogojno naletimo na aled pravih tukajšnjih prokla manj Mladi Verhovenskij ae ml zdi hudo, hudo sumljiv."
"Očeta zamenjuje* s sinom Niata M dobra; sin m* javno norčuje iz ataretra."
44 To jr zgnij krinka "
"Blmn, ti Mi »e zaklel, <la me ismučiš do smr ti! 1'otntali, mol je to vettdatje ugledna oseba Profeaor je bil. »lian Človrk jr. in če ssčne kričstv imamo takoj «.nm poameh |mi meatu; vae nam iz-podlHi potmi... Premisli, knj poreče .lulijn Mi
jMjbvn
IMum jr lezel naprej ne da I a« ua poslušal.
"Samo docent je bil. nu- drug« sa kot doeelit. tli p<» činu navaden koleirijaki aseaor v pokoju.'* ae je hil po pralh. "odliko\ mu j nima nobenih, temveč je odfmščrn lit alullie zaradi »tttsnje proti vlad nlh nakan Pod tajnim nadzomt vnm je bil in je nedvomno Še aedaj ln aprieo neredov, ki ao m Sdsj sačeli je to vata nsdvojlvena dolžnost S tem. da prissnsšste pravemu km m, sanemsrjste naj lepšo priliko, pridobiti ai zaslugo."
* "Julija Mihajlovna! Spravi M I litim"* je viknll sdajel von Ijemhke. zasliiavli \ *o*edol aobi šrneki glas.
^Ilum ae je sdrsnil. toda vdal «e ni.
"Dovolite vendsr, dovolite.4' je naskakoval, f rit lakaje ohedvs roki še krčevito na prsi.
Spravi se!" je ikrtnil Andrej Antonovič. "Delaj, ksr hočeš... pozneje... O moj Bog!"
Zastor se je odgrnil, in vstopila je Julija Mi-hajlovna. Ko jc zagledala Hluma, se jc veličan-stvcno ustavila ter ga ošinila z ošabnim, zaničlji-vim pogledom, kakor da jo žali že gola njegoVa navzočnost. Blum jo je pozdravil z molčečim, globokim poklonom in zdrsa 1 po prstih k vratom, iz-tcssje roki vsaksebi, toda zgrbljen od pokornega spoštovanja.
Bodisi da je razumel zadnji histerični vzklik Andreja Antonoviča res kot dovgljenje ravnati po svoji Želji .bodisi da se je napravil topot le neumnega, v trdnem prepričanju, da koristi svojemu dobrotniku in vodi zadevo k dobremu koncu — kmalu bomo vldnji, da je rodil pogovor predatoj-* nlka s svojim uradnikom najnepričakovanejšo posledico, ki je pripravila marsikoga v smeh, povzročila veliko hrupa, vzbudila srdito nejevoljo Julije Mibajlovne in s tem docela zbegala Andreja An* tonoviča ter ga pahnila v najusodnejšem času v najbolj k la verno neodločnost.
V.
Tisti dan je bil Pjotru Stepa no viČu poln opravkov in skrbi. Od Ijtmhkeja je hitel urnih korakov v Hogojavljemko ulico, toda v Bikovi, pred hišo, kjer je stanoval Karmazinov, je mahoma ob-atal, se nasmehnil in vstopil. Rekli ao mu, da ga "goapodje pričakujejo"; ta vest ga je zanimala tembolj, ker nikakor nI bil napovedal svojega prihoda.
Toda veliki pisatelj ga je res pričakoval, in ne le danes, marveč že včeraj ln predvčerajšnjim. Pred tremi dnevi mu je bil iz ljubeznivosti izročil svoj rokopis "Men i" (ki gs je hotel prebrati ns literarni jut mir i na »lan veselice Julije Mibajlovne), ves prepričan, da se prikupi aamoljubju mladega moža ,ee lini že prej |Mikaže svoje dragoeeno delo. pjotr Stepntiovič je že {davnaj opažal, da ee mu ta Ču*t ilakomiii, razvajeni in za nelsvoljeno tsko Žaljivo nedostopni gospod, ta "skoraj krslj«v. akl um'*, čisto navaduo in s komaj prikrito pohlepnostjo vsiljuje. Mladi mož je končno menda uganil, da gs ium za voditelj« tajnorevolueionar-neg« gibanja \ veanljni Rusiji ali vsaj r.a enega tistih, ki najbolje poznajo skrivnost ruske revoluel-je ter imajo neoporečen Vpliv ua mladino Miselno razpoloŠenje 44 najpametnejšega človeka na Rn-skem" je zanimalo Pjotra Ktepaiioviča, toda razni I
(Dalje.) "To so junaki," je hitel tujec in mahal z rokami v pozdrav. "Bres skrbi lahko spimo in nič se nam m treba bati, dokler nas varuj© tsko močno vojaštvo."
"Pogled na te vrste vas veseli/ se je čudil mladi mož. "Povem vam, da to niao moji prijatelji in škoda je korenjakov, katere čaati skoro oeli svet zato, da podirajo dar mi gradimo v trpljenju skrbeh in revščini, a nas zsto prezirajo. Za nje ni škoda miljonov ki so trošijo, nam pa bi najrajše uganili še svečo, kadar umiramo Sicer pa gospod, lahko greste njimi.
Tujec ni šel z njimi in nsdslje vali so pot skupaj. Prišli so v me sto, kjer so bile zbrane mbošiee ljudi. Med njimi so bili mlsdeniči in dekleta in proslavljali zaroke Mize so bile polne jedil in pijač, tam v kotu pa so igrali godci ve sele poskočnice ter po taktu tolkl i z nogami ob tla. Obrazi vach <ple salcev so žareli. Hitita, je silil tu jec naša potnika in se ril napre, skozi množice okoli stoječih. Ne meneč se, ksj bodo rekli navzoči sc je vsedel za mino in pričel jesti i in piti. Ko je imel dovolj, si je iz bral plesalko in jo vrtel, da je one mogla naslanjala glavo na njegove prsi. Utrujeno je odpeljal k mi si. kjer ji je dajal piti in se še sam napil sladke medice, da jo je ime noval sestro, ostale pa brate, če prav jih še nikdar ni videl. Oodc
vzroki ao mu doslej branili i«kati jaanmti.
Veliki f»is«trlj je prebixN| v hiši svoje aeeti*, gr«šč«kinje m lene e«rekega komornik«; ohadva, mož ln lena. ata ohola vala ntamrtiilrga sorodni k«, tod« O čaau nj« govega prihoda sta bila v avojr veliko obAalovanje \ Mmkvi. iu čast sprejeti ga je doletela atarko, zrlo daljnjo in revno komomiko-vr. anrodaleo ki je |iXru v hiši ter že dolgo vodila vae gnafiodiujatvo V na dom je začel hoditi po prstih, ko «< jr naselil y njem cospo«) Karmazinov.
(Dalje prihodnjič.)
so zopet zagodli in plesali ao, ka kor bi bil to zadnji njihov ples.
Tujec je hotel iti ns ples in sili prejšnjo plesslko, ds gre ns ples, toda vino jo je omamilo in omah nila je na z vinom pomočena tla ni jo dvignil, temveč šel je iskat svojo sopotnico za ple«.
Tam v ozadju ata stsls oba. Prc ril se je do njiju in vprašal za ples mlado Vijolico. Obljubljal ji je slata in vsega in udala ae je za ples. Ko so sadnjikrat igrali god ci. jo je še klical njo poročeno že no za svojo in jo pritiaka) na prsi kot da ima pravico do tega on sam. Sredi plesa pa ae mu je iztrgala is vrtines ln zbežala k svojemu ženinu ter gs rot ils nsj se nsd predrznešem maščuje. Tujec je pritekel za njo. a ona
leta; pogosto se je gospodar boril med življenjem in smrtjo in nihtt mu ni mogel pomagsti. Ko je tako ležal bolan ob oknu, je opazil svo. ja nekdanja popotnika v vr^ marljivo delajoča na greda h iu jii, je poklical predse. Tako je po dol. gih letih zopet enkrat z njima g*, voril:	/
"C
vzk-| "Mar sem ksj dolšsnf" je vzkipel tujec. "Kdo so drzne meni caj očitati. Navsezadnje, če jo bi-o kaj napačnega, jaz som pijan
in ne vem. Dovolj je tegs. Ssj smo prijstelji, ali ne? Poflijmo so in ntri odpotujemo. Na mojem domu je strehe zs vaju in dela. Lahko noč!** Odšel je po ovinkih kot ie prišel; mladi par pa si je po-sksl prenočišča.
Visoko je Že stslo solnce, ko so vstali naslednjega dne. Zbrali so se, ds se domenijo radi pogreška, storjenega siftoči.
'Bodi pozabljeno in ostanimo prijatelji,'* je rekel tujec.
Tako je ostalo. Šli so dalje. Pot njihova je držala mimo košatih dreves, pod katerimi so se senčile množice ljudi; gotovo niso imeli drugega dela.
"Poglejte lenuhov raztrganih," , ie kazal na množice tujec.
Nekateri med njimi so se dvignili, ds bi bolje videli novopriŠle-ce. "Tudi ti so moji bratje, se je oglasil ženin, poznsm natančno mnoge izmed njih in vem, kadar so delali, da se je govorilo jako nizkotno o njih "
Največji izmed množice se je tiilžal trojici. Nčprestano je gledal tujcu v obraz, ki se je pričel pačiti kakor hudodelčev pred sodnikom.
"Dobrodošli,- gospod," ga je o-govoril visoki mož. "Vsa čast vašemu trudu, da nas obiščete in pogledate naše življenje. Ravno takrat gospod, ko ste slavili demo-kracijo, ste pas izgnali iz mesta, kjer se ne spodobi, ste dejali, da bi mi s našimi siromašnimi zunanjostmi kazili demokracijo!**
I"Spoznavajo me, hitimo odtod," je šepetaje prekinil tujec mladi par. Pojdimo hitro, ni. daleč več moj stan, tam se oddahnemo."
Iz daljave se jim je le prikazovala lepa stavba zidana na skali. Stolpiči so jo krasili in obsežni vrtovi z visokim drevjem so jo obdajali. "Dobila bosta delo v mojem vrtu. Smo že doma.'*
Visoka ograjna vrata so zaškripala in se zopet zsprla za njimi. Gospodar ju je ostavil in šel naročat, da jima kaj pripravijo.
V tem vrtu je mladi par imel delo dolgo let. Nekega dne pa je Še mladi gospodsr močno obolel. Poklicali so sdravnike is vseh večjih mest, toda zaman. Bolnik ni o> zdravel in bolezen je trajala cela
iell vaše blagorodje.'4 " ga skrbno vprašala mlada vrtnar, ja.
(Konec prihodnjič.)
'ProsTata" prinaša zanimiv,
aa. Ali ste naročji "Frosvato"
ŽENITVENA PONUDBA
Mladenič star 28 let sc želi 15 znaniti s Žensko v starosti 18 d« 26 let dekletom ali vdovo z enim otrokom v svrho ženitve. J«* s,.m premogsr. Kateri veseli dopini. vati, naj priloži sliko, ki jo m zahtevo vrnem. Pisma pošljite nj naslov: A. P. Box 481, Slovan, Pi (^Adv. Marc R-9i
Za kuhanja piva doma
Imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskusite se prepričajte, da je doma pri kuhani vedno le najboli&i in naire-nejSi. Dobiti je tudi zbirko sojuv, steklenic in raznih loncev, itd. I Mi vam dostavimo naročilo pošti, točno v vse kraje.
Grocerijam, sladčičarjem in ▼ pro dajalne železnlne damo primeren po
f>ust pri večjih naročilih. Pičite p< n formacije na:	■
FRANK OGLAR,
S40I Suparior Avaaua, Clavalaač. C
DIREKTNA SLUŽBA V
JUGOSLAVIJO
peako Ha vre i vallktaal pamlU aa S la I vijak«
PARIŠ........
ROCHAMBEAU LA LORRAINE PARIŠ ........
,.March IS . Marck 28
...April 1 ...April S
tlaU pMt«IJ«ml. Sillhl Uto ta-
I—lili la
k Vnai. vaM kitan
MM Ftaaiilk. trte. Za aaSaga^BfjM^aacij« vgraiaju »H
FKENCH LINE
BABICA
Mrs. Chas. Stevens*
SSSl W. 10tk Street, Indianapoli., Ind.
Daje posebno pozornost za vse porod«. Pokličite na Telefon Belmont 4072 sa vsak slučaj potrebe. Zmerna cena.
POPOLNA POSTREŽBA PTUJCEM
velika«
bančnem eSSelku ra la pet tre*ke aa vm
cap**
♦dSKBS«..
Ml pailljaaM Seaar v vse kraje pa aaJalijlk eeaab la hraa veaeSi aaSalJalh eSSUkev v laaMTtai.
III mtawi vee pavekraSae Irte ta preSejema ▼ateje lletlce aa vae parnOie v ta la sfere Semevlno.
Pepataaaa pa« Artavatai varttreai. Ml platema aaJvMje ekreeti aa vale alepe. OfftaeMe ee eeekn«
v vale«
aleee.
Jeziku.
TU Union Savings Bank
I RICKBLDG S'* A„.ixC'.,nt Pifttturdh.P..
je alonela na ramenu Ženina in se jokala. Srečal se je z očmi tujca in ga poksral:' 'Tsks je vsša olika .kakor olika volka, fttejete se med razumnike, resnično pa nimate sramu ne pravice. Kjer je treba pomoči tam ste kakor štor nepra-mični, kjer ps vss ni trehs ate med prvimi. (V bi ne bilo tn mene. hi vas le davno odgnsti kot nepovsh Ijenega gosta, ksr hi bilo pravi Čao."
Otrokovo
HH^irtiKi
Njagov pravila« začetek r iivlj«nju ja od
visan od hrana, katero prejema v prvih dvanajstih masacih svojaga i i vi jon ja. Od hra-
na, ki ustvarja močna kosti in trdna noge in Id mara hiti adrava m redikna, ki ima dohar olros in sa istočasno lahko in dobro prahavlja. Ce na morata dojiti vašega o-troka naj ho -v-	f
AJOrtU4tŠ
' eagle bran d
(LVKOtMMOmJC) «knaaw>.H»aa aUka)
P^CSk"1,	i* eeU prlporaeaja I«