po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, izporoči častivrednemu duhovstvu in vernemu ljudstvu svoje škofije pozdrav in blagoslov in vse dobr dyi(p IIvso- ’j,!xn usti Tjjjlv. Visum est enim Spiritui Sando et nobis. Dopadlo je Svetemu Duhu in nam. (Dej. apost. 15, 28). d) S prihodom Svetega Duha je pričelo očitno delovanje svete Cerkve, ki jo je Jezus Kri¬ stus ustanovil in sezidal. To Kristusovo Cerkev vlada v vseh časih Sveti Duh, kakor ji je božji ustanovnik in stavitelj obljubil z besedami: „Jaz bom Očeta prosil, in on vam bo dal druzega Tolažnika, da pri vas ostane vekomaj“. In božji ustanovitelj je še pristavil: Kadar pride on, Duh resnice, vas bo učil /so resnico. (Jan. 14, 16; 16, 13). Iz tega sledi nujno, da večni Sin božji katoliško Cerkev po Svetem Duhu uči, varuje, vodi in vla¬ da. Sveti Duh je bil spočetka katoliške Cerkve skrivni varih in mogočni vodnik in bo ostal to skozi vse čase do drugega prihoda Jezusa Kristusa. On je duša in srce Cerkve. On je podoben ognjenemu stebru, ki je kazal Izraelcem pot v obljubljeno deželo. Izredno blagodejno je deloval ta Duh Očeta in Sina na prve kristjane v Jeruzalemu tako, da so ostali stanovitni v nauku apostolov, v lomljenju kru¬ ha in v molitvah, da so vse med seboj skupno imeli in drug drugemu delili, da so vsak dan ene misli v tempelju ostajali, Boga hvalili, vsemu ljudstvu pri¬ jetni bili in se vedno množili po številu. Bili so enega srca in enega duha. (Dej. apost. 2, 42-—47; 4, 32). Kolika radost in blaženost pri tej vzajemnosti in ljubezni! Nekdaj so bili tmina, sedaj pa so postali luč v Gospodu. Sveti Duh je naredil to njihovo preobrazbo, je dosegel vse dobro v njih. .Od njega je došla vsa svetost, je izviral vsak dober nagib, je prišla slednja dobra lastnost, sleherna čed¬ nost. Se zmeraj prihaja vse, kar pri človeku dobrega in svetega v srcu nastaja, od Svetega Duha in se od njega v družbi s prosto človekovo voljo iz¬ vršuje. Katoliški kristjani! Zberimo nekoliko svoje misli ter si potem napravimo iz zgornjih štirih odlomkov dobre sklepe in vzveličavne odloke! Ker vemo, da je Sveti Duh venomer dobrodejno vplival na ljudi in da se mora vse dobro in veliko, kar se je kedaj na svetu godilo in se še godi, pripisovati njemu, mu moramo za to dajati prisrčno zahvalo. Zahvalimo se njemu, da je razsvetil naše predstarše in da jim je pokazal pot do časne sreče in do večnega vzveličanja. Brez tega do¬ brotljivega vpliva bi ljudstva še v bogapozabnosti živela in tavala. Ker nadalje Sveti Duh k nam po ustih ma¬ tere Cerkve govori, njo uči in na vse spominja, kaj da naj prednaša svojim otrokom, zatorej smo popol¬ noma varni, da nam ona oznanjuje čisti in pravi nauk Jezusa Kristusa. Ljudje so zmotljivi, Sveti Duh je večna resnica in neskončna modrost, ki se ne more motiti ter ne more drugih motiti in ne varati. Zatega¬ delj moramo nauk Cerkve nepogojno in brez pri¬ držka sprejeti, ga trdno verovati in po njem zvesto in vestno živeti. Cerkev je nezmotljiva učiteljica božje resnice, ona uči to, kar ji Sveti Duh narekuje. O, kako srečni in presrečni smo v eni, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi, ki jo Sveti Duh neprenehoma z nebeško modrostjo razsvetljuje, varuje in krepi! 3. Krščanski verniki! Tolažbe polne resnice smo slišali doslej o Svetem Duhu. Pa ne manj tolažilne in blažilne bomo izvedeli iz pojasnitve, kako da Sveti D u h na nas duhovnike in na Iajike tako blagodejno de¬ luje, da nam vsem deli prevelike darove ter se nam tako kaže najdobrotljivejšega prijatelja in najljubezniv- šega pomočnika. a) Najvzvišenejši dar Svetega Duha je člo¬ veku posvečujoča milo st z vlitimi čednostmi, ki ga posvečuje in opravičuje, mu pridobiva nadnaravno življenje, otroštvo božje in dediščino nebes. Da živi življenje otrok božjih, mu on daje dejansko, pod- 9 — pirajočo milost, ki je začasna nadnaravna notranja po¬ moč božja za opravljanje vzveličavnih del. Ona raz¬ svetljuje um in nagiblje voljo, storiti kaj koristnega za večno vzveličanje. Milost sploh je vsak dar, ki ga človek prejme brez vsakega zasluženja. Pravzaprav pa znači beseda milost božja to, kar Bog Sveti Duh stori v nas, ko nam pride s svojo pomočjo naproti, nas, ako smo duhovno mrtvi, zopet oživi, obudi in ozdravi. Vsi pripomočki, ki se jih Sveti Duh poslužuje, da nas očisti, opraviči, posveti, okrepi in utrdi, so obse¬ ženi v besedi milost. Vse to dela Sveti Duh v nas na tajen, skrit način brez našega zasluženja, edino le iz čiste dobrote in iz same gole ljubezni. Tako si človek ni z ničimer zaslužit, da je iz vode in Svetega D u h a prerojen k pravemu in vzve- ličavnemu življenju. (Jan. 3, 3—6). Zato pripazuje bistroumni Pavel: Je pa milost, tedaj se ni zgodilo za dela, sicer milost ni več milost. (Rimlj. 11, 6). Mi¬ lost božja je torej tista pomoč, ki nam jo daje Sveti Duh h krepostnemu, svetemu življenju. Milost božja je neskončno zasluženje Jezusa Kristusa. Bog človek nam jo je pridobil s svojim bridkim trpljenjem in s svojo smrtjo na križu. Sveti Duh pa nam jo deli, nam jo vliva v naše duše. Milost božja je naj¬ večji dar. Ona je k večnemu življenju neobhodno potrebna. Mi moramo natanko znati in verovati šesto temeljno resnico, da je namreč milost božja k vzve- ličanju potrebna. Brez milosti božje je človek podo¬ ben zemlji, kateri je sicer dana moč, roditi vsake vrste rastlin in zelišč, ki jih pa ne rodi, ako ji Bog ne daje solnca in dežja. Brez milosti je človek kakor mladika, ki je odrezana od vinske trte, je sličen očesu brez luči, ptiču brez peruti, ladji brez jadra, vozu brez koles. Milost božja je pri pripravljenosti volje delavna in zmagovita. Sveti Duh ustvari v človeku novo srce. Milost ga prerodi. - Ona oživi k večnemu življenju, ona da sposobnost za večno blaženost ali za gledanje Boga. Ona razsvetli grešnika, ga gane k pokori in k poboljšanju, ga potegne h Bogu. Milost je mogočna in zmagovalna. Iz sovražnikov napravi prijatelje božje. Mislimo na Mateja, Zaheja, Marijo Magdaleno; spom¬ nimo se desnega razbojnika Dizmaza, potem Savla, Avgu¬ ština. Iz Savla, krvoločnega volka zoper Kristusa in kristjane, je postal Pavel, najsrčnejši boritelj za Je¬ zusa, najhrabrejši branitelj Cerkve. Iz pohotnega manihejca Avguština je postal svet spoznavalec, škof in cerkveni učenik, ki je najbolj duhovito pisal o mi¬ losti in se zato imenuje doctor gratiae, učenik mi¬ losti. — Vendar pa nas milost nikakor ne sili. Ona je mogočna, ne vzame pa nam naše proste volje. Iščimo jo! Ne upirajmo se ji! Ž njo pre¬ moremo prevladati vse hudo in dovršiti vse dobro. 1 1 O milosti izvrstno poduči bralca naslednje, vedno nove izdave doživljajoče delo: Dr. M. Jos. Scheeben, Die b) Preljubi kristjani! Sveti Duh nam deli mi¬ lost božjo neposredno po zakramentih, posredno po daritvi svete maše, po zakramentalih, odpustkih, molitvah, miloščinah in po drugih dobrih delih. Sveti zakramenti so pripomočki, s katerimi Sveti Duh dela, ko človeku posvečujočo milost nanovo podeljuje ali pomnožuje in še k temu prideva vsakemu zakra¬ mentu lastno dejansko milost. Pri krstu se krščenec očisti izvirnega greha, se v Kristusu kot nova stvar iz vode in Svetega Du¬ ha prerodi in posveti za večno življenje. Kdor ni prerojen iz vode in Svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo, je podučil Jezus strmečega Ni- kodema. (Jan. 3, 5). — Birma potrdi birmanca v duhovnem življenju po Svetem Duhu. Ona je na¬ ravnost zakrament Svetega Duha. 2 — V najsvetej¬ šem Zakramentu altarja se hranimo z rešnjim Telesom Kristusovim in se napajamo z njegovo rešnjo Krvjo po Svetem Duhu; saj je on upodobil člo¬ veštvo Kristusovo v naročju Marijinem. V zakramentu pokore nam Sveti Duh od¬ pušča grehe. Saj je od mrtvih častito vstali Vzveličar pri svoji prikazni na velikonočni večer dihnil v svoje apostole ter dejal: Prejmi te Svetega Duha! Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; ka¬ terim jih bote zadržali, so jim zadržani. V svetem velikonočnem času mora pač sleherni k temu zave¬ zani škofljan prejeti ta milosti polni zakrament. Vsi moramo moliti: Odpusti nam naše dolge! Izgubljeni sin je vstal ter je nastopil pot, ki pelje k očetu na¬ zaj. — Po maziljenju s svetim oljem zadobi kristjan potrebno milost v dušno vzveličanje in večkrat tudi Herrlichkeiten der gottlichen Onade. Freiburg im Br. 1908. Os¬ ma izdaja. Enajsto izdajo pripravlja dobro znani dominikanec Albert Maria Weifi. a Nikakor ne pogrešamo znamenitih spisov, ki z znan¬ stvenega in s poljudno porabnega stališča obravnavajo drugi ta zakrament. Vitassejevo učeno in obsežno delo se nahaja v XXI. zvezku zbirke Theologiae cursus completus pri Migneju 546 nsl. — Temeljite monografije ali samospise o zakramentu potrdbe podajeta Nepefny, Die Firmung. Passau, 1869 in pa Welz, Das Sa- krament der Firmung. Breslau, 1847. — V najnovejšem času sta razložila nauk o sveti birmi v veroučnem, zgodovinskem in obredo- slovnem oziru: Dom Laurent Janssens O. S. B., La confirmation. expose dogmatique, historique et liturgique. Lille, 1888. in pa Dr. Max Heimbucher, Die heilige Firmung, das Sakrament des hei- ligen Oeistes. Fiir den praktischen Seelsorger. Augsburg, 1889. 8°. str. IV+328. — Maltzew, Die Sakramente der orthodox- katholischen Kirche des Morgenlandes. 1898. — Johannes Bapt. Urnberg S. J., Die Schriftlehre vom Sakrament der Firmung. Eine biblisch-dogmatische Studie. Freiburg im Br. 1920. Vel. 8°. str. 280. — Sakramenat potvrdbe. (Dr. Ivan Bujanovič, Sveti sakramenti po nauku katoličke crkve. I. svezak. U Zagrebu, 1895. Vel. 8°. strani V + 525. O birmi je govor od strani 257 do 298). — Dr. Ivan Križanič, op. cit. Drugi del. V Mariboru, 1901. Str. 380—393. (Zakrament svete birme). — Anton Veternik, op. cit. IH. zvezek. V Ljubljani, 1902. Str. 109—137. (O sveti birmi). — Collectio rituum dioeceseos Lavantinae. Marburgi, 1896. Str. 50. — Zakra¬ ment svete birme. (Sveto opravilo. Sedma izdaja. V Mariboru, 1905. Str. 202—215). 3 10 v telesno zdravje. Bolnika Sveti Duh pripravi in popelje na pot v nebeško kraljestvo. — V maš- niškem posvečenju prejme posvečenec čisto po¬ sebej Svetega Duha, da more vredno deliti skriv¬ nosti božje, da je minister Christi, adiutor Dei — služabnik Kristusov, pomočnikbožji. - V zakramentu svetega zakona podeli Sveti Duh krščanskima zaročencema milost poklica, da moreta mnogotere in velike dolžnosti zakonskega stanu Bogu prijetno izpolnjevati. Tako, ljubi moji, dobivamo po svetih zakramen¬ tih najdražje zaklade, ki daleč, daleč presegajo vse dobrine in dragotine tega sveta. Mi prejemamo bo¬ gate milosti. In stojimo pri Bogu v milosti, nam ne more škodovati nobena nemilost tega sveta. Izgubimo ljubezen božjo, nam ne pomaga ljubezen vsega sveta nič in popolnoma nič. Prosimo torej Gospoda Boga, da nas naj dobrohotno preskrbi s svojo milostjo! Prejemajmo pa tudi z vso vnemo in z najboljšo pri¬ pravo svete zakramente, po katerih nam Sveti Duh bogato in obilno vliva svojo milost v našo dušo, jo z milostjo nekako prešinja in napolnjuje. V dobi, ka¬ kršna je naša, ko je nevera skoraj tako razširjena ka¬ kor kisik v zraku, se mora mladina kar najbolje pri¬ pravljati na sveto birmo, da bo deležna njenih tako obilnih in tako izdatnih milosti, zlasti milosti žive vere. 1 Za pogosto in vsakdanje prejemanje zakramenta 1 Mnogoštevilni so spisi, ki obravnavajo birmo v podučne namene, bodi za kateheta samega, bodi za učečo se mladež. Ne- pefny, Firmungsunterricht. Kempten. Str. 152 — P. H. Kone- berg, Die heilige Firmung. Augsburg. 40 strani, 5. izdava. — O. Wo)fgarten, Firmungsunterricht nebst gemeinsamer Andacht bei Ausspendung des heiligen Sakramentes. Essen (Ruhr). — Chr. Rhode, Anleitung zur Erteilung des Unterrichtes iiber das hi. Sakrament der Firmung. Regensburg. — F. J. Schroteler, Vollstiindiger Unterricht iiber das hi. Sakrament der Firmung. Oiisseldorf. 2. izdava. — K. Beelemherm, Unterricht iiber die hi. Firmung nebst Andachtsiibungen. Miinster, 1862. Str. 88. — F. Fischer, Die hi. Firmung. Ein Unterrichtsbiichlein fiir Schule nnd Haus. Wien. 27. izdava, 69 strani. — Idem, Himmelau Lehrreiche Erzahlungen, Vorbilder, Parabeln, Mahnungen, Ge- dichte fiir Firmlinge und Gefirmte. Wien. Str. 396. — Schenz, Was kann geschehen, um zum Empfange der hi. Firmung die Kinder recht griindlich zu disponieren, bei Spendung dieses Sa¬ kramentes die auBere Feier zu erhohen und die nachhaltige Wirkung dieses Gnadenmittels besser zu sichern. (Katholik, 1876. Polovica II. str. 352 nsl). — Dr. Julius Miillendorf, Ausfuhrlicher Unterricht in Fragen und Antworten nebst Erklarungen und Ge- beten zum wiirdigen Empfange der hi. Firmung. Regensburg. 92 str. — Reinhold Albers, Veni, Sande Spiritus ! Komm heili- ger Geist! Belehrungen und Erzahlungen iiber das heilige Sa¬ krament der Firmung. Ausgabe Nr. 1. Fiir die Jugend. Pader- born, 1890. Strani IV+178. Ausgabe Nr. 2. Fiir Geistliche und Lehrer. Strani V+262. — P. Peter Fleischlin O. S- B., Der Schiller des hi. Geistes. Belehrung und Gebete fiir Firmlinge und Gefirmte, Einsiedeln, 1902. Mala 4°. Str. 192. — Adolf Bert- ram, Fiirstbischof von Breslau, Mein Firmungstag. Den Gefirmten zum Geleite durchs Leben gevvidmet. Freiburg im Br. Mala 8°. str. 133. — Jernej Voh, Sveta birma. Poduk in priprava za ta sveti zakrament. (Za šolo in dom). Tretji, predelani natisek. Maribor, 1897. 8°. strani 50. ljubezni, presvete evharistije, se je treba v zmisiu glasovitega, od papeža Pij a X. blaženega spomina dne 20. decembra 1905 podpisanega odloka koncilj- ske kongregacije o vsakdanjem svetem obhajilu v se¬ danji dobi po močeh potegovati, da se bo versko življenje obnovilo, da bo vzcvetelo in se mogočno razvilo. 2 — Častivredni duhovniki naj si zlasti zdaj ostanejo svesti svojega prevzvišenega poklica, ga naj z gorečo vnemo izvršujejo, oni, ki so od Svetega Duha tako odlikovani. Pri posvetitvi v diakona so držali škof svojo desnico nad vsakim posameznikom izmed njih in so molili: Prejmi Svetega Duha ad robur et ad resistendum diabolo et tentationibus eius! In nomine Domini! In v duhovnika je bil sleherni kandidat med slovesnim petjem prekrasne himne Veni Creator Spiritus maziljen, in pozneje sta mu bili od višeduhovnika obe roki položeni na glavo z molitvijo: Prejmi Svetega Duha, katerim boš gre¬ he odpustil, jim bodo odpuščeni; in katerim jih boš zadržal, jim bodo zadržani. 3 — Obnovijo naj Svetega Duha krščanski zakonci v sebi, v svojih otrocih in v vseh svojih domačih! Duh pobožnosti in strahu božjega, Duh miru in složnosti vej in vladaj v dru¬ žinah, da bodo ločitve zakonskih popolnoma prene¬ hale, ne pa še rastle in se množile, kakor se je to, žal in nesreča, doslej godilo. Duh gospoduj nad mesom! 4. Ljubljeni Lavantinci! Nad vse mere dragocen 1 Josef Frassinetti, Das Gastmahl der gottlichen Liebe. Miinchen, 1909. — Msgr. von Segur, Die heilige Kommunion in ihrem ofteren wiirdigen Empfang. Mainz. — Com. M. Rechen- auer S. D. S., Die kirchliche Reform des Kommunionempfanges durch das Dekret der Konzilskongregation vom 20. Dezember 1905 und dessen Erganzungen. Pustet. 1908. — P. Julius Lintello S. J. (prevod iz francoščine od P. Jož. Finster S. J.), Das Dekret iiber die tagliche Kommunion und die Pflichten der Prediger und Beichtvater. -Saarlouis, 1910. 8°. str. 50. — Idem, Die oftere und tagliche Kommunion. Fiir die Manner. Saarlouis, 1911. — Idem, Die oftere und tagliche Kommunion. Fiir erwerbstatige Jiinglinge. Saarlouis, 1911. — Idem, fiir ervverbstatige Jungfrauen. Saar¬ louis 1912. — Idem, fiir christliche Frauen und Miitter. Saar¬ louis, 1912. — Idem, fiir gebildete Jungfrauen. Saarlouis, 1912. — Idem, Die oftere Kommunion der Kinder. Fiir Eltern und Erzieher. Saarlouis, 1912. — Idem, Das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch fiir die Predigt iiber die tagliche Kommunion nach den Entscheidungen ,Sr. Heiligkeit Pius X. Saarlouis, 1911. 8°. str. 235. — Idem, Die oftere und tagliche Kommunion der Schiller. Fiir Priester und Erzieher. Saarlouis, 1911, 3 Dr. Franz Klasen, Der Heilige Geist im Priestertunie. Primizpredigt. Miinchen, 1890. — Johann Janssen, Priester der Gesellschaft des gottlichen Wortes, Seelenspeise fiir die Priester. 30 Betrachtungen iiber den HI. Geist und die hi. Sakramente. Steyl, 1890. Mala 8°. str. 262. — Idem, Die starke Ceder des Libanon oder der Priester in der Einsamkeit mit Gott. Zu Ehren des HI. Geistes. Steyl, 1896. Mala 8°. strani 410. —- Augustinus Egger, Die Hingabe des Priesters an den dreieinigen Gott. Ein¬ siedeln, 1901. Str. 204. IV. del obsega duhovnikovo izročitev samega sebe Svetemu Duhu. — P. Joseph Schneider aus dem Redempto- risten Orden, Die sieben Gaben des heiligen Geistes. Diil- men, 1899. Sedma izdava, 272 strani. 11 dar Svetega Duha je milost, ki nam jo on zlasti po svetih zakramentih daruje in posreduje. Toda še veličastnejše darove nam deli Sveti Duh. Pred vsem je to njegovo prebivanje v nas. On se k nam poniža in nas dvigne k sebi. Nekje sem bral o čudežni pripravi prestola, na katerem se je Karol Veliki pri slovesnih priložnostih kazal v polnem sijaju svojega veličanstva. Če se je' namreč kakšen knez ali poslanec na najspodnji stopnji cesarju poklonil, se je zganil skrit stroj, vsled česar se je sedež vladarjev znižal. Na to je on prijel spodaj klečečega milostno za roko ter ga je vzdignil s seboj, med tem ko se je dvigal sedež zopet kvišku. Tako se je predstavljalo ponižanje visokega do nizkega. Naobračba na neskončno večja duhovna raz¬ merja ne leži predaleč. Gospodu in zapovedniku, ki stanuje v nedostopni svetlobi, se ne premore bližati noben zemljan, vkolikor se Neskončni sam v svetosti svoje ljubezni ne poniža k svojim duhovnim stvarem, da jih dvigne gori k polnosti življenja. „Kadar bom povišan,“ je dejal Bog-človek, „bom vse k sebi po¬ tegnil 44 . Ko je došei čas za izpolnjenje te obljube, je velel svojim učencem: Ostanite v mestu, dokler ne bote navdani z močjo iz višave! a) Iz globočine v višino nas dvigajoča milost, gori k nebesom nas nesoča moč je Sveti Duh, ki se k nam poniža, v nas prebiva, in sicer najprej v naši duši, dulcis hospes animae, 1 Ali ne veste, vpraša sv. Pavel Korinčane, da ste tempelj božji in da Sveti Duh v vas prebiva? <1. Kor. 3, 16). Tako je Sveti Duh začetnik, če nam pridejo dobre misli na um, če nastanejo pobožna čustva in bogoljubni sklepi v nas. On je, ki daje našemu duhu modrost, ki izpodbuja naše srce in ga nagiblje k izpolnjevanju božjih in cerkvenih zopovedi. Sveti Duh podučuje naš um. Saj imenuje Jezus Svetega Duha učenika resnice. Ta učenik nas uči prave modrosti, nam razsvetljuje um, da spoznavamo voljo božjo. On nam svetuje, kaj nam je storiti, da posvetimo sebe in druge, kar je končno naš namen in cilj. Sveti Duh nagiblje tudi našo voljo, da storimo to, kar smo z njegovo pomočjo spoznali resničnega in dobrega. On dela v nas hotenje in dopolnjenje po svoji dobri volji. (Filip. 2, 13). Kar torej izvršimo dobrega, to dokončamo š pomočjo Svetega Duha. On obuja svete mladeniče in de¬ vice, svete može in žene, drami svete duhovnike in redovnike, svete spoznavalce in mučence. b) Ne dovolj! Poslušajte in strmite! Tudi naše telo je prebivališče Svetega Duha. Ta res¬ nica je dandanes malo znana. Sloviti apostol narodov pove to jasno in glasno: Ali ne veste, da so vaši udje tempelj Svetega 1 Dr. P. Oberdoerfer, De inhabitatione Spiritus Sancti in animabus iustorum. Tornaci, 1890. Vel. 8°. strani 131. D uh a, ki je v vas in ki ga imate od Boga, in da niste svoji? (I. Kor. 6, 19). Kolika odlika za nas, da si Sveti Duh izvoli tudi naše telo v stanovanje in da stoluje tam notri skupno z Oče¬ tom in s Sinom! Kako moramo svoje telo varovati čisto in neomadežano in sveto, da je vredno prebivališče Svetega Duha! Drugače bi nas zadelo grozno pretenje sv. Pavla: Ako pa kdo tempelj božji oskruni, tega bo Bog pokončal. Zakaj tem¬ pelj božji je svet, kar ste vi. Si quis templum Dei violaverit, disperdet illum Deus. Templum enim Dei sanctum est, quod estis vos. (I. Kor. 3, 16. 17). Ostane pa naše telo neoskrunjen dom Svetega Duha, potem bo nekoč častitljivo vstalo. Zakaj „ako Duh tistega Boga, ki je obudil Jezusa od mrtvih, v vas prebiva, bo on, ki je obudil Jezusa Kristusa od mrtvih, oživil tudi vaša umrljiva telesa zavoljo svojega Duha, ki v vas prebiva 14 . (Rimlj. 8, 11). c) Osebno v nas bivajoči Sveti Duh nas to¬ laži; saj ga učlovečeni Sin božji imenuje tolažnika. Ko je hotel Jezus Kristus zapustiti to zemljo ter se vrniti k svojemu nebeškemu Očetu, je videl, da so njegovi učenci radi tega zelo žalovali. On jih je tolažil s tem, da jih ne bo pustil sirot, marveč da jim bo poslal tolažnika, da pri njih ostane ve¬ komaj. (Jan. 14, 16). Ta obljubljeni in res poslani Paraklet je tolažil apostole, je tolažil kristjane vseh časov in zemeljskih pasov, tolaži tudi nas in bo ne¬ prenehoma tolažil in bodril vse bogaboječe vernike. On podeljuje pobožnim dušam mir,, kakor ga svet dati ne more. In ta mir rodi v srcih veselje, ki pre¬ sega vse veselje sveta in ki daje tistim, katere na¬ polnjuje, že na zemlji čutiti in okušati nebesa. Pobožni bralci in poslušalci! Ker Sveti Duh prebiva v naši duši in v našem telesu tako, da smo v resnici njegovo svetišče, zato ne smemo te svete palače z nobenim grehom oskruniti ter onečastiti. Le dokler se pravičnež ohrani v stanu posvečujoče mi¬ losti, tako dolgo bo imel Svetega Duha pri sebi. Ko se je nekdaj Jeruzalemski tempelj rušil v ognju in plamenu, je bilo bojda slišati skrivnostne glasove: Poj¬ dimo odtod ! Bili so duhovi nebeških varihov, ki so za¬ puščali svetišče. Tako pač kličejo tudi nebeški duhovi, če kristjan razdene tempelj svojega srca s smrtnim grehom in če pride tja prebivat satan s sedmimi hudob¬ nimi duhovi. Kristjani! V i s t e po znamenitem iz¬ reku sv. Petra deležni božje narave, divinae consortes naturae. (II. Petr. 1, 4). O, da bi jo ohra¬ nili in da bi nikdar ne izgnali Svetega Duha z grehom ! Ker nadalje vemo, da je Sveti Duh naš učenik, zatorej ga prisrčno prosimo, naj nas raz¬ svetljuje s svojo lučjo in podpira, da bomo vedno modrejši in umnejši! Kličimo ga stanovitno, da naj vodi našo voljo k dobremu in jo za dobro pridobiva, jo krepi, jo dela spretno in gibčno! Se čutimo potrte 12 in obupne, tedaj povzdignimo svoje srce kvišku k S v e t em u Duhu, in on nam bo gotovo podelil tolažbo in uteho, pa nas bo v stiskah in bridkostih po¬ živil in pokrepčal! 5. Mnogoljubljeni! Poleg neprimerno dragocenih zakladov, o katerih je bil zgoraj govor, nam Sveti Duh deli še druge visoke dobrine, kakor svoje da-' rove in svoje sadove, iz katerih izvirajo in se z njimi družijo njegovi blagori. a) Nadnaravni darovi Svetega Duha, ki nas storijo voljne, da radi sprejemamo njegove opomine, so po izredno zgovornem Izaiju, evangelistu stare zaveze, sedmeri: Dar modrosti in umnosti, sveta in moči, učenosti in pobožnosti ter strahu božjega. (Iz. 11,2.3). Sedmeren je potok Svetega Duha, sedmeri so nje¬ govi darovi, kakor so sedmere barve mavrice, zna¬ menja miru božjega. Po mnenju velikega modrijana Hipponskega, sv. Avguština, bi bil za nas naglašati naroben red sed¬ merih darov, ne kakor pri Mesiju, ki je bil z njimi napolnjen in sicer z najvišjim do poslednjega. Mi bi naj hrepeneli pred vsem po strahu božjem, ki je začetek modrosti. Vendar pa jih hočem kratko raz¬ ložiti v tisti vrsti, kakor so urejeni v svetem Pismu. Ta red in vrsta sta v bistvu darov najbolje utemeljena. Bratje, kličem s sv. Pavlom, kar se pa tiče du¬ hovnih darov, vas nočem pustiti brez poduka! (I. Kor. 12, 1). Mi ne potrebujemo le enega ali drugega sedmerih darov, ne, mi jih potre¬ bujemo vsehsedem. Dar modrosti in dar umnosti se nanašata zlasti na Boga. Modrost nas uči spoznavati, občudovati in ljubiti Boga v njegovi slavi in popolnosti ter vse presojati in ceniti po tem spoznanju in po tej lju¬ bezni. Prava modrost išče le čast božjo in vzveličanje neumrjoče duše ter se poslužuje v to najpripravnejših pripomočkov! Ona je tista modrost, katere si je nek¬ daj prosil Salomon (IH. Kralj. 3, 11) in ki so se v njej svetniki svetili in proslavili. Pač marsikateri mo¬ rebiti s svojo posvetno modrostjo zasmehuje prave modrijane božje, toda izpolnila se bo nekoč beseda Pisma: Mi neumneži smo njih življenje imeli za nes¬ pamet in njih konec za nečast! Glej, kako so sedaj šteti med otroke božje! (Modr. 5, 4. 5). — Dar um¬ nosti nam daje moč, da razumemo od Boga raz¬ odete resnice v njihovi medsebojni zvezi in da globlje prodremo v njih pomen tako, da jih trdno verujemo, četudi jih ne umejemo, kakor skrivnosti katoliške vere, ki presegajo naš um. S tem darom izbistreni um vidi božje reči povse drugače kakor brez njega. Kakor se dozdeva slika na steklu v temoti nepravilna, z mnogimi črtami križem semtertja preprežena, kakor brezbarvna, zažari pa, če posveti solnce, v najlepšem redu in v najkrasnejšem siju barv, enako zagleda tudi naš um v luči tega daru vse, kar mu je bilo prej nered, v najlepšem redu. Sveti Duh posveti noter v mračni um, kakor pošlje solnce svoje žarke skoz goščo gozda in ga razjasni. Od tega daru prihaja, da marsikateri preprosti, neučeni človek mnogoveč ve o veri in o božjih rečeh, kakor vedo takoimenovani učenjaki. In nedolžni otroci se z lahkoto učijo kate¬ kizma. Gostokrat niso bili slavni pridigarji ali duševni velikani, ki so jih mnogo pridobili za sveto Cerkev, marveč skromni, ponižni služabniki božji, kakor Fran¬ čišek Asiški, Hieronim Emilijan, Alfonz Rodriguez. Sv. Katarina je pred sodnim stolom cesarja Maksimina govorila s toliko modrostjo, prepričevalnostjo in is¬ krenostjo, da so petdeseteri svetni modrijani, ki bi se naj na povelje cesarjevo z njo merili in bi jo naj pre¬ magali, postali kristjani ter so tudi umrli za svojo vero. Dar sveta nam pomaga v dvomljivih in težav¬ nih rečeh voliti to, kar je Bogu ljubo, kar množi njegovo slavo in ugotavlja naše vzveličanje. Kdor ima ta dar, je svojim bližnjikom velik dobrotnik. Dober svet je prežlahten dar Svetega Duha za vse, zlasti pa za tiste, ki stoje v visokih službah in od katerih odredb je prava sreča neštetih ljudi odvisna. K sv. Bernardu so kakor k rudniku vzveličavnih na¬ svetov prihajali v njegov samostan Clairveaux z raz¬ nimi vprašanji odposlanci vseh stanov. Papeži in kralji, škofje in knezi so prosili njegovega sveta. Stari Tobija je umirajoč dejal mlademu Tobiju: Moj sin prosi Boga, da vodi vsa tvoja pota in da o's t a n e j o v s i tvoji s k 1 e p i v n j e m! (Tob. 4,20). V hudih stiskah se obrnimo k nevesti Svetega Duha k Mariji, da nam ona, mati dobrega sveta, izprosi ta zlati dar od njegovega lastnika! — Dar moči nas usposobi, premagati težave, ki nas ovirajo na potu vzveličanja, preobvladati zadržke in zapreke, ki mnogekrati nasprotujejo našemu hrepenenju po krščanski popolnosti, in izvršiti, kar je dobro. Z močjo tega daru krotimo izkušnjave k hudemu, vztrajamo pogumno v čednosti, v izvrševanju dobrih del, v pre¬ našanju obiskovanj in izkušenj. Dragoceni ta dar so imeli sv. mučenci najočitneje. Dar učenosti nam pomaga doseči krepko prepričanje, da so razodete resnice verodostojne, in spoznati, kaj naj storimo ali opustimo. On nas dela pripravne, da izpolnjujemo svoje dolžnosti do Boga, do samih sebe in do bližnjega. On je drag dar, in srečen tisti, ki ga ima. On spoznava sovražnike svo¬ jega vzveličanja in se jim ustavlja. Sveti Duh po¬ deli pogostokrat ta dar preprostim ljudem tako, da prekosijo v znanju vzveličavnih resnic velike svetne učenjake. To dovolj izpričujejo življenjepisi svetnikov. Takovšne učenosti si je prosil sv. Tomaž Akvinec, knez šole. Vse znanje prihaja od Boga in mora za¬ torej tudi voditi zopet nazaj k Bogu. Bakon Verulamski je izrekel kaj resnično sodbo: „Polovična veda pelje 13 proč od Boga, popolna veda pelje k Bogu“. To uči tudi izkušnja. Prave, globoke, temeljite znanosti se katoliška vera nima bati; naravno spoznanje dospe k umevanju nadnaravnega, ono stopa počasi po stop¬ njah raziskovanja navzgor k Bogu. Le polovičarsko znanje je nevarno slehernemu pravemu spoznanju. Dar pobožnosti nagiblje človeka, da rad misli na Boga, posvečuje njegovo ime, pospešuje in množi njegovo slavo. Pobožni človek rad moli, rad prejema sveto obhajilo, vneto služi Bogu in v tej službi najde srečo in veselje, tolažbo, preobilno sladkost in blaženost. Sv. Pavel ne hvali pobož¬ nosti malo, ko naroča svojemu učencu Timoteju: Uri se v pobožnosti! Ona je k vsemu koristna in ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. (I. Tim. 4,8). Pobožnost dela človeka Bogu prijetnega, ljubega in dragega ter mu pridobiva blagoslov nebeškega Očeta. Vzgledi so nam sv. Roza Limanska, trizvezdje mla¬ deniških svetnikov: sv. Alojzij, sv. Stanislaj Kostka in sv. Janez Berchmanns. — Sedmi in poslednji dar, # strah božji, nas nagiblje in nam pomaga, iz spoštovanja do božjega veličastva izogibati se vsega, kar bi ute¬ gnilo biti Bogu neprijetno. Bogaboječnež se varuje greha kot razžaljenja božjega in otroški ljubi Gospoda Boga. Ta dar je vir nepopisne blaženosti. Blagor mu, kdor se boji Gospoda! (Ps. 111, 1). Za¬ tegadelj zatrjuje starozakonski Pridigar: Začetek modrosti je strah Gospodov. (Ekli. 1, 16). 1 Tako jasno gori sedmoročni svetilnik v tempelju opravičene duše. Tako obilno teče Sveti Duh, tako bo¬ gato lije, tako brez mere deli darove, če je zato pro¬ šen. V sedmerih prošnjah Očenaša, ki je brevir vsega evangelija, je obsežek vsega tega, kar moremo in moramo kot otroci izprositi od svojega nebeškega Očeta, so obenem obseženi sedmeri darovi Svetega Duha in se naj po Kristusovem povelju zaedno iz¬ prosijo. Serafski učenik sv. Bonaventura povdarja zvezo sedmerih darov in sedmerih prošenj v Gospo¬ dovi molitvi. V prvi prošnji prosimo za svoje po¬ svečenje in sicer po daru strahu Gospodovega: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime! To se zgodi po proroku Izaiju: * S. Bernardus, Sermo de doniš Spiritus Sandi. — Dio- nysius Carthusianus, De doniš Spiritus Sandi; inflammatorium divini amoris. Ubiorum Coloniae, 1532; de vita et fine solitarii. Coloniae Agrippinae, 15'*). — Von der Leitung des heiligen Geistes und von der Willigkeit derselben zu folgen. Nach P. Ludvvig Lallemant S. J., bearbeitet von P. Frederick William Faber, deutsch herausgegeben von Karl B. Reiching. Regens¬ burg, 1895. Str. 121—220. — Dr. Car. Weiss, S. Thomae Aqui- natis de septem doniš Spiritus Sandi dodrina. Viennae, 1895. — Dr. Joseph Regler, Die sieben Gaben des heil. Geistes in ihrer Bedeutung fiir das christliche Leben unter Zugrundelegung des hi. Thomas von Aquin. Regensburg, 1899. 8°. IV+397 strani. — Darine (charismata) sv. Duha. (Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik V. V Mariboru, 1902. Str. 166-181; 257-279; 385-399. „Gospod vojnih čet posvečuje, on je vaš strah in vaš trepet 11 . — V drugi prošnji, pridi k nam tvoje kraljestvo, prosimo človeške blaženosti, katere pogoj je dar p o b o ž n o s t i. — V t r e t j i prošhji, zgodi se tvoja volja, prosimo na podlagi daru učenosti za izpolnjevanje božje postave, kajti dar učenosti veli, dobro delati in hudega se ogibati. V četrti prošnji prosimo za dar moči z be¬ sedami, daj nam danes naš vsakdanji kruh; kajti psalmist pravi: Kruh krepi srce človekovo. (Ps. 103, 15). — V peti prošnji prosimo na temelju daru sveta za odpuščanje grehov: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. — V šesti prošnji prosimo za odvrnitev sovražne zvijače po daru umnosti z besedami: Ne vpelji nas v skušnjavo. — V sedmi prošnji prosimo za podjarmljenje mesene po- željivosti po daru modrosti z besedami: Temveč reši nas hudega. Amen. Nemogoče je, da duša kroti poželjivost, če ni napolnjena z duhom modrosti. 2 Sedmeri darovi Svetega Duha so v najostrejšem na¬ sprotju s pogubnimi darili nesvetega, hudobnega duha, čigar vplivi na dušo so popolnoma različni v primeri z vplivi Svetega Duha. Kakor dela ta s svojimi sedmerimi darovi dušo zmožno in pripravno, sprejemati v sebe njegove nebeške navdihe ter se tako popolnoma prepuščati njegovemu vodstvu, enako izkuša satan s svojimi sedmerimi podarki, s sedme¬ rimi poglavitnimi grehi, človeško srce, da po¬ sluša navdajanja hudega sovražnika ter se sčasoma pusti popolnoma od njega vladati. Po sedmerih poglavitnih grehih, po napuhu in lakomnosti, po nečistosti, zavisti, požrešnosti, po jezi in lenobi, ki vsi so viri mnogih drugih grehov, gospoduje satan kaj oblastno nad človeškim srcem. Kakor skozi sedmera vrata hodi po njih v srce in iz srca. Po teh poglavitnih strasteh se trudi hudir, narediti dušo nepripravno za sedmere darove Svetega Duha ter jo tako popolnoma preobvladati. Saj je satan za¬ peljal prva dva človeka v raju k napuhu in saj je izkušal premotiti celo Sina božjega. Sveti Duh na- seje bogato s svojimi darovi človeško srce. Pride pa zlobni sovražnik in priseje ljuljke v setev, vsled česar se seme milosti božjega Duha zaduši in stru¬ peno seme vzklije, vzcvete in dozori. Na celo poseben način pa deluje hudobni duh Svetemu Duhu nasproti po tako imenovanih š es- terih grehih zoper Svetega Duha. Poglavar pekla vdihne človeku predrzno zaupanje v božjo milost, da grdo zlorabi ljubezen, dobroto in usmiljenje božje ter se ne izpreobrne, marveč na¬ daljuje grešno svoje življenje, dokler ni več zanj no¬ benega usmiljenja. — Dalje navdaja duh laži človeka 2 S. Bonaventura, Collationes de septem doniš Spiritus Sandi. Coli. H. 5. 14 z mislimi malosrčnosti, da obupa nad božjo mi¬ lostjo. Vendar pa more sleherni grešnik po kesu in pokori zadobiti odpuščenje. „Če krivičnik dela pokoro“, govori Sveti Duh po velikem preroku Ezehielu, ..za vse svoje grehe, ki jih je storil, in iz¬ polnjuje vse moje zapovedi, pa ravna prav in po pravici; naj živi, živi in ne umrje! Nobene njegovih hudobij, ki jih je storil, se ne bom spomnil; zavoljo svoje pravice, ki jo je delal, naj živi. Ali mar hočem smrt hudobnega, pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da se izpreobrne od svojih potov in živi?“ (Ezeh. 18, 21—23). Duh satanov zre tako prav iz tretjega greha zoper Svdtega Duha, spoznani krščanski resnici se ustavljati. Njemu, ki v resnici ni pre¬ stal, očetu laži, je pač popolnoma lastno, upirati se resnici. S tistim duhom napuha napolnjuje zdaj satan tudi človeka, da ne sluša božjih resnic. Ta smrtni greh naredi človeka hudobnemu duhu posebno po¬ dobnega, kakor je tudi sv. Pavel o vražarju Elimu, ki je prigovarjal deželnemu poglavarju Sergiju Pavlu v Patu, naj ne posluša vzveličavnega nauka, dejal, da je poln vse goljufije in vse lažnivosti, ter ga je imenoval sina hudičevega in sovražnika vse pravice, ki prevrača prava pota Gospodova. Iz pekla prihaja četrti greh zoper Svetega Duha, svojemu bližnjemu zaradi milosti božje nevoščljiv biti in ga za njo zavidati. V peklu prebiva zavist in črt in obup. In zatorej ne privoščijo hudobni duhovi ljudem ničesar dobrega. Satan vdihuje človeku nevoščljivost, da ovira druge v dobrem, da jih zavzema zoper duha dobrosrčnosti. — V pekel pelje človeka peti greh zoper Svetega Duha, do lepega opominjevanja otrpnjeno srce imeti. Ta greh se ustavlja krščanskemu nauku, ki se oznanjuje od poklicane strani, da bi se zabranili pregrešni prestopki. Tu pa je satanu veliko na tem ležeče, da verniki prezirajo takovšne opomine od strani svete Cerkve, da otrpnejo svoja srca, samo da bi le ne slišali postav in besed, ki jih je ozna¬ nil Gospod vojnih čet po svojem Duhu s pomočjo prorokov. (Zah. 7, 12). Sveti Duh bi z vzveličavnimi svarili rad omehčal in pretresel grešna srca; tu pa dela zoper njega hudobni duh in nareja grešno srce po napuhu trše, kot je diamant. O ljubi verniki, ne dajajte se tako ^vladati od hudobca, marveč sprejemajte radovoljno dobrohotne opomine od predstojnikov, da bote utekli strašnemu peklu. Potem se bote z lahkoto zdržali in obranili tudi šestega in zadnjega greha zoper SvetegaDuha, vnespokornosti trdovratno os ta ti. Grozni duh pekla je tisti, ki vseje grešniku tak poguben sklep, da bi ga celo gotovo pripeljal v peklensko muko. Nesrečni grešnik naj vendar radovoljno sluša milostni božji klic k izpreobrnjenju! Tako vpliva hudobni duh v pogubo, Sveti Duh pa v vzveličanje na dušo. Sveti Duh in duh sveta ne moreta prebivati skupno v enem srcu. Zato je opomin sv. apostola Janeza zapoved naše ure: N e ljubite*ne sveta, ne tega, kar je v svetu! (I. Jan. 2, 15). Prosimo Boga za karizmo ali za mi¬ lostno darino razločevanja duhov! Ne služimo duhu sveta! Nikar ne žalimo Svetega duha (Efež. 4,30) z malimi, z odpustljivimi grehi! Ne ugašujmo Svetega Duha (I. Tes. 5, 19) s smrtnimi grehi! Živimo in hodimo v Svetem Duhu in od Duha bomo želi večno življenje! (Gal.6, 8). Svetemu Duhu bomo nadalje služili z vajami v sedmerih čed¬ nostih : treh božjih vere, upanja in ljubezni ter štirih kardinalnih ali poglavitnih čednosti modrosti, srčnosti, zmernosti, pravičnosti, ki so s prvimi duši vlite kot zmožnosti, kot moči, poslušati po veri razsvetljeno pamet. b^ Razen svojih necenljivih sedmerih darov nam deli Sveti Duh tudi še svoje sladke sadove, ki jih sv. apostol narodov našteva v listu do Galačanov, in sicer jih je po grškem prvopisu omenjenih devet, po latinski vulgati pa dvanajst, ker so posamezni izmed njih bili od prevajalca deljeni v dva sadova. Sicer jih je pa še več kakor ravno devet ali dvanajst. Sv. Pavel poudarja le najimenitnejše, ki so ljubezen, veselje, mir; potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost; prizanesljivost, krotkost, zvestoba; skromnost, zdržnost, čistost. (Gal. 5, 22. 23). Navedeni so kot mogočni nasprotki zoper strupene sadove mesa. (Gal. 5, 21). Tudi Skrivno razodetje govori o dvanajsterih sadovih življenskega drevesa: In medio plateae eius et ex utraque parte fluminis lignum vitae, afferens fructus d u o d e c i m. (Skrivn. razod. 22, 2). Ljubezen je sladilo vseh drugih sadov Svetega Duha. To je tista ljubezen, ki z njo Boga ljubimo in ki z njo Bog nas ljubi. Sveti Duh je Bog ljubezni in on napolnjuje človeško dušo z žarom ljubezni, vsled katere studi greh in je Bogu samemu zvesto vdana. Kdor uživa žlahtni ta sad, bo živel vekomaj, ker ljubezen nikdar ne mine. Caritas numquam excidit. (I. Kor. 13, 8). Iz ljubezni izvira veselje. To raste iz dobre vesti, ki človeka tako osrečuje in razveseljuje. Tega veselja nam ne more nič na svetu vzeti, ne trpljenje ne preganjanje. Izvoljeni Pavel s svojo čisto vestjo je bil prepoln radosti v vsej svoji nadlogi. Repletus sum consolatione, superabundo gaudio in omni tribulatione nostra. (II. Kor. 7, 4). Apostoli so šli veseli izpred visokega zbora, ker so bili za vredne spoznani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje trpeti. Sv. mučenci so se radovali na tezalnici in so veselja polni peli na grmadi in so Boga po¬ veličevali na kolosejskem borišču. Duhovno veselje premaguje satana in slehernega sovražnika. Veselje je znamenje katoličanstva. 1 Mir, nasledek ljubezni in veselja, je tretji sad Svetega Duha in obstoji v soglasju človeka z Bogom in z bližnjim ter v pod- ložnosti mesa pod duhom. Iz tega urejenega razmerja izhaja čustvo radosti, ki presega ves um. (Filiplj. 4, 7). Celo najvišja blaženost vzveličanih se zaznamenja z besedo večni mir. Svet nam tega miru ne more dati, ker ga nima; nam ga pa tudi ne more vzeti, če je enkrat trdno zasidran v našem srcu. Kristus je dal ta mir svojim prijateljem. On ga jim je zapustil pri svojem vnebohodu kot dragoceno volilo in v stalni spomin. Naslednji trije duhovni sadovi so potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost. Potrpežl j ivost je vesela vdanost v voljo božjo navzlic vsem izkušnjam in obiskovanjem. Potrpežljivi kristjan ima moč, obvladati samega sebe, premagovati ovire, ki se mu v izvrše¬ vanju dobrega postavljajo kakor visoke gore po robu. Sv. apostol Jakob piše dvanajsterim rodovom v raz- kropljenju: Bratje, vedite, da izkušnja vaše vere rodi potrpežl j ivost, potrpežljivost pa delo dopolni, da ste popolni in pravični. (Jak. 1, 3.4). Dragocen in potreben nam je ta dar k vzveličanju naše duše. Zakaj le tisti, ki potrpljivo vztraja do konca, bo prejel venec življenja. — Milosrčnost obstoji v krotkem, dobro¬ hotnem stanju srca, ki se kaže na zunaj v mi¬ lem občevanju z bližnjim po prijaznih pogovorih, vpra¬ šanjih, odgovorih in dejanjih. Milosrčnost izključuje vse prevzetno, nasilno in oblastno v besedah in de¬ janjih ter nas izpreminja v ljube otroke božje, ki jim je obljubljeno nebeško kraljestvo. O Svetem Duhu pohvalno govori knjiga Modrosti: On je ljubezniv, blagodejen, prijazen, dobrotljiv. In te lastnosti pode¬ ljuje on svojim častilcem. Milosrčnost je neka mehkost srca, ki rada sprejema, kar je resnično, dobro in lepo. Ta miloba dela srce pripravno in dostopno za besedo božjo. Z milosrčnostjo sprejeta vsajena be¬ seda rešuje duše. (Jak. 1, 21). Trdosrčnež se mrzlo in odurno upira vplivom Svetega Duha in vtisom božje besede. — Dobrotljivost je blagohotno in srčno sočutje s srečo in z nesrečo bližnjega. Dobrotljivost se veseli z veselimi, žaluje z žalostnimi, trpi s trpeči¬ mi. Ona pomaga, kjerkoli in kadarkoli premore, ona lajša bol in gorje. Prvi kristjani so bili tako dobro¬ tljivega srca, da so drug drugemu vse darovali, vsled česar prav pripazuje sv. Lukež: Nihče ni rekel o tem, kar je imel, da je kaj njegovega, ampak vse jim je bilo skupno. Kako krasen sad Svetega Duha! O, ko bi Duh dobrotljivosti vladal v človeških srcih, kako čudovito lepo in blaženo bi bilo življenje ljudi na zemlji! Medsebojna dobrotljivost, sočutnost, po- strežljivost bi kmalu prinesle srečo zdaj tako neza¬ 1 Dr. Paul Wilhelm von Keppler, Mehr Freude. Freiburg im Br. 1919. 8°. Str. XX-(-160. Ta svojevrstni spis doživlja vedno nove izdaje v Herderjevi založbi (že 150 tisoč izvodov) dovoljnemu svetu. Da bi le bili mnogi Tobiji, da bi le živele mnoge Tabite, polni in polne storjenih dobrih del in miloščin, v kratkem bi bilo prenovljeno obličje zemlje, v kratkem bi slavile svoj prihod na zemljo zadovoljnost, zmernost, vzajemnost in sprav¬ ljivost in ž njimi nepopisna sreča. Sedmi, osmi in deveti duševni sad je prizanes¬ ljivost, krotkost in zvestoba. Pr i za n e sl ji v ost več¬ krat dolgo čaka, preden kaj stori. Ona poizkuša izle- pa doseči poboljšanje bližnjega. Ona postopa z mod¬ rostjo, s samopremagovanjem, s samozatajevanjem. — Krotkost zadržuje vsa gibanja nevolje. Ona ne poz¬ na nobene jeze. Ona ohrani v dobrih in v hudih do¬ življajih enako nemoteno mirnosrčnost, ravnodušnost. Ona je kakor skala sredi morja, ob kateri se vsi na njo hrumeči vodni valovi zlomijo in razpršijo, ne da bi se ona sama zrušila in zdrobila. Krotkost pomaga človeku vse zoprno, kar ga kakorkoli zadene od strani bližnjega, prenesti brez razdraženja, brez nestrp- ljivosti, s tiho vdanostjo. Ona se ne da razsrditi niti s trdimi besedami. Ta blagodejni duh, ta zmeraj krotki značaj je zlasti priporočati družinskim očetom in materam. Ž njimi razširjajo vsepovsod tolažbo in veselje in srečo v hiši tako, da tam notri sije jasno solnce in ne vlada megleno, mrzlo vreme. — Zve¬ stoba dela kristjana trdnega, gotovega in zanesljive¬ ga, da svojo besedo drži in svojo obljubo izpolni. Ona je ljubezniva nrav, ki ima bližnjega za poštenega in pravičnega in ki se pač težko da pregovoriti, da bi mogel človek lagati in goljufati. Četrta tretjina duhovnih sadov so skromnost, zdržnost, čistost. Skromnost obstoji v tem, da se človek preprosto vede, da ni vsiljiv v obnašanju, ni predrzen v govorjenju, da čuje nad počutki, da je prijazen v postrežljivosti, da izkazuje spoštovanje vsem osebam. — Zdržnost ureja in kroti vse neredne strasti in gibanja. Ona se bori zoper vsako nezmerno poželjenje po jedi in pijači, zoper jezo in zavist, napuh, prevzetnost in obrekovanje. Ona drži v vsem, tudi v dovoljenem, mero in mejo. — Čistost obstoji v mi¬ rovanju poželjivosti mesa. Ta čednost krasi človeka in ga povišuje nad vse, kar le moremo slutiti. O njej velja pohvala v knjigi Modrosti: „0 kako lep je čist rod v svetlobi svoje čednosti! Zakaj neminljiv je njegov spomin in znan je pri Bogu in pri ljudeh 14 . Čistost lije poseben sijaj miline na celega človeka. Čiste duše bodo delale lasten krog okoli Gospoda, ga bodo spremljale in pele okrog njega posebno pesem. To bi bili najimenitnejši sadovi predarežljivega dajalca, Svetega Duha, datoris munerum. Zahvaljuj¬ mo se mu za brezmejno radodarnost, za vsa boga¬ stva njegove dobrote in ljubezni! Povračujmo mu lju¬ bezen z zvesto ljubeznijo! Pridobivajmo si njegove sadove! Nabirajmo si jih marljivo in obračajmo jih 16 neprenehoma v dobra in zaslužna dela za nebesa! 1 Jaz sem vas izvolil, da greste in sad ob¬ rodite in da vaš sad ostane. (Jan. 15, 16). c) Krščansko ljudstvo! Kdor ima in si v prid obrača darove Svetega Duha, kdor trga in uživa njegove sadove, tisti je srečen tukaj in bo presrečen tamkaj. Kaj čuda, da se o s m e r i b 1 a g o r i, ki jih je oznanil božji Učenik začetkom svoje občudovanja vred¬ ne pridige na gori, imajo za osrečujoče nasledke nad¬ naravnih darov in duhovnih sadov. Oni prinašajo pravo blaginjo. Blagori so popolna dela, ki so izvršena od čed¬ nosti, od darov in od sadov. Imenujejo se blagori za¬ voljo večje popolnosti, ki jo imajo pred drugimi da- rinami Svetega Duha. Sedmeri darovi vodijo k de lom vzveličanja, kakor pokaže to sv. Avguštin v svoji razpravi de tempore. (Govor 181). Oni dajejo tolažbe ) kakor jih svet ne more nuditi, in po kratkem tem ze¬ meljskem boju dosezajo rajsko radost. Sveti Duh je veliko plačilo za vse blagore, pa za slehernega drugače. Za prostovoljne ubožce je on skrito bogastvo, za krotke neizgubna dedišči¬ na, za žalostne sladka tolažba, za marljivo de¬ lavne poživljajoče krepilo, za usmiljene vedno usmiljenje, za čiste duše posebno plačilo nebeško, za miroljubne daritelj ljubezni in zavoljo njega preganjanim je on venec veličastva. 0 Sveti Duh, ti pravo in edino veselje naših src, ti naša dobrota in ljubezen, napolni nas z darovi svoje božje ljubezni, da ti bomo prijetni iti da se več¬ no vzveličamo! V Bogu ljubljeni verniki! ovejte mi, ali ni iz povedanega z najočitnejšo jasnostjo razvidno, da gre Svetemu Duhu največja čast, namreč molitev? Katoliška Cerkev je tudi zmeraj izkazovala svojemu gospodovalcu, vladarju in vodniku to največje češčenje in je svoje vernike napelje¬ vala k spoštovanju, moljenju in klicanju, k hvaljenju in ljubljenju Svetega Duha ter jih je k temu ne- neprenehoma izpodbujala. 1. Sveta apostolska Cerkev je vpostavila v čast svojemu izpopoljnjevalcu tretji poglavitni praznik v cerkvenem letu, čudovito mili, rožni binkoštni praznik s pomenljivo biljo, ko se na njo bere šest prerokb, in se blagoslovlja krstna voda, nadalje z lepo osmino ter z dolgo, če tudi ne pravzaprav k prazniku spadajočo cerkveno dobo mnogoštevilnih nedelj po binkoštih. Bin¬ koštni praznik ali petdeseti dan se imenuje tudi praz¬ nik tednov, ker se praznuje sedem tednov po Ve¬ liki noči. Simbolno, pomenljivo število sedem ted- 1 V poljudni obliki govori o teh duhovnih sadovih: Georg Freund C. ss. R. Die Friichte des Geistes. Populare Abhandlun- gen iiber St. Paulus Galater Brief (5, 22. 23). Miinster in West- falen, 1897. Mala 4. str. 266 nov kakor tudi sedem dni sedmerih tednov kaže na sedmere darove Svetega Duha. Pri judih je bil binkoštni praznik (Eksod. 23, 14) predvsem praznik prvin, ob katerem je nesel sleherni gospodar prvine poljskih pridelkov v dar k tempelju. In ker je to darilo bilo prvo snopje' vsakoletne žetve, je bil binkoštni praznik obenem praznik žetve. Imenoval se je tudi praznik postavodaje v spomin postavodaje na gori Sinaj. V novi zavezi postane binkoštni praznik vsled podelitve obilnih milosti Svetega Duha pravi prazn : k žetve; zakaj Sveti Duh je sad, ki ga je Jezus Kristus dozoril s svojo smrtjo. Praznik prvin je, ker so bili udje prve krščanske srenje prvenci Svetega Duha. Praznik postavodaje je za nas, ker nam je Sveti Duh ta dan oznanil postavo ljubezni, ki nas izpreminja v otroke božje. Ob Binkoštih opeva Cerkev vsak dan Svetega Duha v himni tercije v hvaležni spomin na tisto srečno, vekomaj znamenito dnevno uro, ki je videla Svetega Duha v podobi ognjenih jezikov nad apostole priti. Lepih in globokih misli polno je opravilo binkoštnega praznika s tehtnimi svojimi tremi psalmi (47, 67 in 103). Krasne so mašne molitve, pretresljive so himne, čustva polno je predglasje: „Povzdignjen nad vsa nebesa in sedeč na tvoji desnici je Jezus Svetega Duha današnji dan izlil nad sinove izvoljenja. Zate¬ gadelj se v glasnem petju raduje ves svet na vesoljni zemlji; pa tudi nadzemeljske moči in angeljske oblasti v zboru pojejo hvalno pesem tvojemu veličastvu 11 . Zares, Cerkev moli s Svetim Duhom, kakor veleva sv. apostol J u da Ta de j: In Špiritu Sancto orate! V Svetem Duhu molite! (Jud. v. 20). Tudi v svojih siceršnjih molitvah ne žabi sveta mati Cerkev svojega izvedenega vodnika in vsemogočnega čuvarja. Ona jih sklepa z doksologijo ali s hvalnico, ki obsega tudi Svetega Duha. V vzvišenem mašnem kanonu se nahaja moljenja vredno ime Svetega Duha kaj gostokrat. Tudi v vseh za očitno službo božjo namenjenih litanijah kličemo in prosimo tretjo božjo osebo za usmiljenje in rešitev. Vrhutega se sme v pondeljek služiti votivna maša presvete Trojice. Ne dovolj! Za četrtek je odločena lastna zaobljubna maša v čast Svetemu Duhu. Splošno priljubljene in v vsakdanji uporabi stoječe, z odpustki obogatene po¬ božne vaje k Svetemu D u h u so: znamenje svetega križa, hvalna molitvica Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, apostolska veroizpoved, an- geljevo češčenje. 2. Svetega Duha je slavila in slavi krščan¬ ska umetnost, čije bistvo je upodabljanje vzorov nravno lepega z namenom, dvigati človeku duha in srce k poveličevanju, občudovanju in k ljubezni neu- stvarjene lepote. Jasno je, da Sveti Duh pri pravem umetniku ni nedelaven, da mu marveč razodeva vzor in daje navdihnjenje, ki ga pripravita, ustvariti 17 dovršeno umetniško delo. Potemtakem vpliva Sveti U u h na umetnika samega in po njem na dušo nje¬ govega bližnjika. Ko je Bog ukazal svojemu služabniku Mozesu zgradbo svetega šatora, mu je dejal: „Glej, poklical sem po imenu Bezeleela in sem ga napolnil z Duhom božjim, da si izmisli vse, kar bi sedalo izdelati iz zlata in srebra, iz brona in marmorja ter iz dragih kamnov in različnega lesa u . In ,,tkalce sem napolnil z duhom umetnosti, da narede Aronu oblačila, v katerih posvečen naj meni služi 11 . (II. Moz. 28, 3; 31, 2). Bogoris, kralj Bolgarov, ki se je ustavljal vsem pridigam in opominom, je bil izpreobrnjen po pretresljivi, od sv. Metoda slikani podobi, predstav¬ ljajoči poslednjo sodbo. —Tako torej deluje Sveti Duh po umetnosti na človeka podučno, izpodbudno in posvečevalno. Kakor oznanjuje vsa priroda v vseh svojih stvareh božjo vsemogočnost in veličastvo, enako dela umetnost to po vseh svojih napevih, pes¬ nitvah, podobah in svetiščih, dela to z besedo, z barvo, z glasovi in po kamnu. Vendar pa je ravno tisti Duh, ki veje v umetnosti, kakor v stvarstvu. V svoji nes¬ končni dobroti vodi on človeka po čutnem k nadčut¬ nemu, po naravnem k nadnaravnemu. 4 Krščansko pesništvo je izumelo v slavo svojega Stvarnika čudovito lepe himne in pesmi. Neprimerno in nedosežno lepa je najbrž od sv. papeža Gregorija Vel. zložena himna Veni creator Spiritus, v kateri odpira slednja vrstica širok razgled v delokrog Svetega Duha. Ona se zmeraj zopet zapoje in prepeva pri izvrševanju svetih opravil. 1 Prisrčno mila je morebiti od papeža Inocencija III. ali od sv. kralja Ro¬ berta II. sestavljena pesem Veni Sande Spiritus . 2 Obe pesnitvi sta nekako dvoje litanij častnih imen in naslovov tretje božje osebe. Štejemo še mnogo drugih pesmi v čast Svetemu Duhu, imenito tiste, ki jih je zložil Adam od sv. Viktorja. Toda vse so ob' sežene v dveh imenovanih kakor v kali, kakor v klici. Tudi posvetni pesniki so segali po harpi in lavti ter so peli očarljive napeve v proslavo Svetega Duha, ki jim je razsvetljeval duha in jih je izpodbujal k pesnikovanju. 3 Cerkvena glasba je ustvarila duha in srce povzdigujoče melodije v počast Svetega Duha, 1 Glasovita je razlaga te himne od častitlj. Dionizija Kar- tuzijana. (Edit. Colon. an. 1534). — Nikolaus Gihr, Die Sequen- zen des romischen Messbuches. Freiburg in Br. 1900. * Dr. Otto Zardetti, Die kirchliche Sequenz: Komm heili- ger Geist! in fromme Betrachtungen erweitert. (Nach einem englandischen Manuskripte aus dem 17. Jahrhundert iibersetzt). Freiburg, 1882. Strani 156. 3 1. P. Belostenski, Binkoštna. K svetemu Duhu. (Zgodnja Danica. V Ljubljani, 14. in 21. rožnika 1895. Str. 189 nasl. in 197). — Stjepan Hadrovič, Crkvena pjesmarica Hosanna. Zagreb, 1911. (Pesni za Duhovo. Str. 267—277). — Richard Kralik, Lieder im Heiligen Geiste. Wien, 1895. — Laurenz Brosch, Des Heiligen Geistes Erscheinung. — Nikolaus Leonhard Heilmann, Das Fest- ereignis. — Neuere Dichtungen. (Coulm-Ecker, Der Heilige Geist. Freiburg im Br. 1881. Str. 677—713). ki ravno po glasbi mogočno vpliva na človeško dušo. Med citranjem je prišel Duh božji nad Elizeja. (IV. Kralj. 3, 15). Z zvoki svoje harpe je odganjal David hudega duha in je miril od hudega duha mu¬ čeno srce Savlovo. Zato opominja sv. Pavel Efežane: Bodite polni Svetega Duha, govorite med seboj v psalmih ter v hvalnih in duhovnih pesmih, pojte in prepevajte Gospodu v svojih srcih! (Efež. 5, 19). in Kološanom govori: Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z vso modrostjo. Učite in opo¬ minjajte se med seboj s psalmi in s hvalnimi pesnimi in pojte Bogu s hvaležnostjo v svojih srcih! (Kol. 3, 16). Posvečevalno deluje petje psalmov, k pobožnosti izpodbuja najpreprostejši koral, če se prednaša pra¬ vilno in resno. Ako pa se ob visokih praznikih mo¬ gočni toki harmonije vsujejo iz orgel, ako hrumeči valovi kornega petja donijo tja po svetih prostorih in dvigajo duše k nebesom, tedaj teko solze veselja, lijejo solze zamaknjenja. Zgoraj omenjena dva slavospeva I sta bila od cerkvenih skladateljev mojsterski uglasbena. Enaka pohvala velja o binkoštnem predglasju in o vsem veličastnem svetem opravilu binkoštnega praz¬ nika. Podobnih spevov je najti v različnih cerkvenih pesmaricah. 4 Krščansko govorništvo nam je zapustilo v čast in hvalo božjemu Navdihovalcu vseh pisateljev svetih knjig dela neminljive vrednosti. Prvo binkoštno pridigo in prvo krstno katehezo je govoril sv. apostol- knez Peter s toliko silo in močjo, tako iskreno in navdušeno, da se je tritisoč poslušalcev brž izpreobr- nilo in dalo krstiti ter se je zbralo v prvo krščansko srenjo. Za njim so sledili sv. evangelisti, ki nam tako mnogotere in velike reči poročajo o Svetem Duhu. Najognjevitejši pridigar Svetega Duha je bil pač sv. Pavel, ki je izmed vseh apostolov najlepše pisal o božjem Duhu. Iz njegovih duhovitih in čustva polnih štirinajsterih listov bi se mogla sestaviti dogmatika in morala ali verski in nravni nauk za spoznanje in za življenje ljubezni z ozirom na Svetega Duha. Kakor apostoli, enako so se vnemali cerkveni očetje in učeniki, katoliški govor¬ niki in pisatelji znanstvenih del o Duhu božjem, vnemali so se, pravim, v slavljenju in poviševanju večnega darovatelja luči in življenja. Upodabljajoči umetnosti, krščansko slikar¬ stvo in kiparstvo, sta zmeraj zopet poveličevali dvakratno vidno prikazen Svetega Duha, enkrat v mili podobi goloba in drugikrat v prodirajoči podobi ognjenih jezikov. Do desetega stoletja so pred¬ stavljali Svetega Duha večinoma kot goloba, kakor Sina božjega kot jagnje ali kot ribo. Tako ga vidimo žena najstarejši znani sliki svete Trojice v ap- 4 Venec svetih pesmi za bogoljubne kristjane. V Mariboru, 1907. 8°. str. 81-84 (Binkoštne). — Hymnen und Lieder zur Verherrlichung des Heiligen Geistes und zur Erbauung seiner >erehrer. (Coulm-Ecker, op. cit. str. 646—713). IS sidi ali na sprednji steni od sv. Pavlina (f 431) v Noli sezidane bazilike sv. Feliksa. Ta Svetega Duha pomenjajoči golob je potem vselej obkrožen od svetlih žarkov, od svetlega venca ali sijaja. Od kljuna božjega goloba izhajajo gostokrat žarki. Na starih podobah presvete Trojice plava Sveti Duh tako med prvo in drugo božjo osebo, da se konca njegovih razprostrtih peroti dotikata ustnic Očeta in Sina, kar naj naznanja izhajanje od Očeta in Sina. Kot goloba gledamo Svetega Duha na podobah ozna¬ njenja Marijinega, krsta Kristusovega in tudi pri ne¬ katerih svetnikih, naprimer pri sv. Gregoriju, pri sv. Štefanu, saj je bil poln Svetega Duha (Dej. apost. 7, 55), pri sv. Hieronimu. Tudi darovi Svetege Duha se predstavljajo neredko kot sedmeri golobi. Navadno obdajejo Vzveličarja, mladiko iz korenine Jesetove, v krogu ter tako kažejo tja na prerokbo Izaijevo (11,2). Na starokrščanskih svetiljkah in grob¬ nih spomenikih, ki večkrat nosijo napis Vivas in Špiritu Sando, zremo pogostoma goloba z oljično vejico ali brez nje kot simbol ali znak Svetega Duha. Tudi bogoslužne posode so bile izdelane v golobji po¬ dobi, kar bi naj pomenjalo Svetega Duha, kot nevid¬ nega delivca zakramentalnih milosti. Zlasti je dobivala posoda, ki se je v njej shranjevala sveta evharistija, podobo goloba, ki je plaval nad altarjem, gotovo zelo pomenljivo zavoljo tesne zveze med Svetim Duhom in med altarnim zakramentom. Ta zakramentni golob je bil izvršen v kar najbolj dragoceni in barvoviti steklenini. Prav mnogokrat so mesto oči zavzemali žlahtni kamni. Nekako od desetega do šestnajstega stoletja nas srečuje na starih slikah Sveti Duh v človeški po¬ dobi razne starosti. Zdaj stoji med Očetom in Sinom nekoliko mlajši, zdaj prestoluje po starosti Očetu in Sinu enak ob njuni strani na sedežu veličastva. Kot ločilno znamenje drži goloba ali knjigo ali po¬ pisan zvitek. Knjiga spominja na to, da je on učil apostole Vso resnico, zvitek pa pomenja, da so proroki pisali pod navdihnjenjem Svetega Duha. 1 — V podobi plamenov se predstavlja Sveti Duh samo le na takoimenovanih binkoštnih podobah, ki predočujejo binkoštni čudež, ki ga naznanjajo rdeči (ognjeni) jeziki nad glavami apostolov. Toda tudi na takovšnih podobah plava nad ognjenimi jeziki mno¬ gokrat posebej še golob. 2 Svetovnoznani mojstri sli¬ 1 Od odloka Benedikta XIV. z dne 1. oktobra 1745 sem je nedovoljeno predstavljati Svetega Duha v človeški podobi. (P. Ign. Ieiler O. S. Fr., Lebensbilder der seligen Maria Crescentia Hoss von Kaufbeueren. 1874. Knjiga 2. pogl. 6). Ven¬ dar pa so kitajski misijoni leta 1891 od Rima na prošnje preč. misijonskega škofa 1. B. pl. Anzerja dobili dovoljenje, predstav¬ ljati Svetega Duha v podobi mladeniča. (P. Henrik Miiller, O. c. str. 21. opomba). 2 F. X. Kraus, Real-Encyklopadie der christlichen Altertii- mer, Freiburg im Br. 1882. Prvi zvezek, str. 592—595, — Heinrich karstva so se trudili, upodobiti veliki binkoštni čudež, kakor fra Angelico, Giotto, Duccio, Tadeo Gaddi, Tizian, Rubens. Krščansko stavbarstvo je zgradilo svoje¬ mu stavbniku v čast cerkve, opatije, samostane, krstne kapele, bolnišnice, sirotišnice. V Rimu stoji veliki hospital Santo Spirito. Tudi Maribor je imel svojčas bolnišče, ki je nosilo ime Svetega Duha. Odtod bi pač prihajal tudi nad mestnimi vrati plavajoči golob mestnega grba. V Lavantinski škofiji stojijo tri žup¬ nijske cerkve (Artiče, Loče in Središče) in je deset podružnic, ki so odmenjene in posvečene Svetemu Duhu. To so naše mirovne cerkve. 3. Kako zelo priljubljena je bila v prejšnjih dobah pobožnost k Svetemu Duhu, izpričujejo raznovrstne moške in ženske redovne družbe, ki so nosile nje¬ govo ime, ki pa so bile skoraj vse vsled neugodnih časov razpuščene. Tako je imel svoj obstoj neki italijanski viteški red od Svetega Duha in neki francoski, ki sta oba polagoma ugasnila. — Leta 1204 je bila osnovana korarska kongregacija bratov od Svetega Duha, 1847 pa odpravljena. — Družba svetnih duhovnikov od Svetega Duha je nastala 1703 in je po francoski revoluciji zopet novo oživela. — Očetje od Svetega Duha so dobili svojo sedanjo uredbo 1848 v Parizu s tem, da sta se dve dotlej ločeni kongregaciji imenovanega leta zdru¬ žili pod enim generalnim predstojnikom, namreč kon¬ gregacija od Svetega Duha, ki je pripravljala siromaš¬ ne mladeniče s podukom, s pobožnimi predavanji in s časno podporo za duhovski stan, in pa kongrega¬ cija od brezmadežnega srca Marijinega, vpeljana od bogoljubnega iz judovstva izpreobrnjenega Frančiška Marije Pavla Libermann, ki je 1852 blaženo v Gospodu zaspal. Pij IX. so dali 27. marca 1876 „Placet" ali dovoljenje k začetku preiskave za njegovo prištetje med svetnike v Rimu, s čimer je bil služab¬ niku božjemu podeljen naslov Venerabilis. Delokrog te združene organizacije so misijoni med pagani, na kolonijah s in ustanavljanje zavodov za izvrševanje dobrih del krščanske ljubezni. Sveta kongregacija obredov v Rimu je nedavno pričela razprave o pro¬ glasitvi častitljivega Jakoba Deziderata Laval, misijonarja te družbe od Svetega Duha, za blaženega. — Leta 1212 so bile na Francoskem uvedene hospitalitarice Detzel, Christliche Ikonographie. Freiburg in Br. 1894. Prvi zve¬ zek, str. 95—99 in 495- 502. — Christliche Kunstblatter. Heraus- geber: Diozesan-Kunstverein in Linz, 1919. Str. 13 in 67. 3 Očetje od Svetega Duha izdajejo sem od leta 1903 me¬ sečnik: Le Messager du St. Esprit. (Glasnik Svetega Duha v Lieru na Belgijskem). — Echo aus den Missionen der Vater vom Heiligen Geist. (Missionshaus Knechtsteden. Station Dormagen Rhld). — Heilig Geist-Blatt „Geist der Wahrheit“. Zeitschrift zur Forderung der Andacht zum Heil. Geiste fiir Priester und Volk. Izhaja v založbi ,(Heilig Geist-Literatur“ v Inomostu. Vsak izmed XIV letnikov obsega 10 zvezkov. — 19 od Svetega Duha za oskrbo bolnih otrok. Od njih stoji samo le še v Krakovu eden samostan. — Leta 1706 osnovane hčere Svetega Duha so v Bretaniji zelo razširjene. Služabnice od Svetega Duha v pod¬ poro misijonskega dela družbe od božje Besede v Steylu so delavne sem od leta 1805. Posebno vrsto češčenja Boga Svetega Duha podaje mašna zveza v čast Svetemu Duhu, katere osrednje vodstvo se nahaja v misijonski hiši Sv. Ga¬ briela pri Modlingu na Nižeavstrijskem in katero so Leon XIII. obogatili z mnogimi odpustki. Udje te molitvene bratovščine gojijo globoko pobožnost do Svetega Duha in jo skušajo pospeševati ter tako ugo¬ toviti svoje dušno vzveličanje. Sleherni ud bi naj vsako leto, če mogoče en ponedeljek, dal služiti eno sveto mašo v čast Svetemu Duhu za vse žive in umrle so- ude po namenu mašne zveze, to je v večjo slavo Svetega Duha, za uslišanje v časnih in dušnih potrebščinah, za srečno zadnjo uro in za skorajšnjo rešitev iz muk v vicah. V lažje in hasnovitejše češčenje Svetega Duha so bile potekom časa vpeljane razne pobožne vaje, kakor na odpustkih bogate molitve, 1 litanije za za¬ sebno porabo, korone z duhovnimi koristmi, tridnevnice- devetdnevnice, katerih odpustki se morejo tuintam obrniti v prid vernim dušam. 2 Od davnih časov sem obstojijo tudi bratovščine Svetega Duha. Že leta 1431 seje nahajala v Mariborski mestno-župnijski cerkvi sv. Janeza krstnika bratovščina duhovnikov od S ve tega Duha. 3 V Londonu je bila leta 1879 1 Za vzveličavne pobožnosti k Svetemu Duhu so dobri molitveniki zelo potrebni in koristni. V naši škofiji doslej niso izšli takovšni pripomočki, toda vprihodnje bi se naj pisali in priobčevali. Svojčas je izšla na Goriškem knjiga pod naslovom: Pridi, Sveti Duh! Pozneje se je dobivala in se še dobiva pod imenom: Duhovno veselje. Sestavil duhovnik kapucinskega reda. Vimperk in Novi York, 1908. 16°. Strani 448. Ves molitvenik je prirejen po zgoraj omenjenih avtorjih Joh. Janssen, Goldener Gnadenschliissel in pa Dr. J. Walter, Der heilige Geist in seinen Gnaden und Gaben. — P. Heinrich Miiller S. V. D., Der allerbeste Troster. Ein katholisches Lehr- und Gebetbuch zu Ehren des HI. Geistes. Steyl, 1899. Mala 4° str. 249. — P. Meinrad Bader, Der beste Troster. Ein Betrachtungs- und Gebetbuch iiber Gott den Heiligen Geist. Innsbruck. 2, izdava — ldem, Zuflucht zum Vater der Armen, Eine Novene zu Gott dem heil. Geist in allen Anliegen und zur Vorbereitung auf das Pfingstfest. Innsbruck. 2 Franz Beringer S. J., Die Ablasse, ihr Wesen und Ge- brauch. Paderborn, 1915. Izdava 14. Tukaj je navedena deseta izdava iz leta 1S93. Str. 30—32 devetdnevna pobožnost; str. 563 nasl. nadbratovščina za vedno moljenje in češčenje Svetega Duha. — Korona v čast Svetemu Duhu je bila priobčena v Lin- zer Quartalschrift, 1902. Zvezek 111. str. 673. 3 Bratovščino Svetega Duha zaznamenujejo nekateri. kot tisto, ki so jo osnovali viničarji Mariborske okolice z ustanovno listino od ponedeljka po godu sv. lija 1468 ; na drugi strani pa beremo, da je Ulrik Welz, kapelan altarja sv. Katarine v župniji sv. Janeza v Mariboru, dne 11. avgusta 1431 podaril vinograd h duhovniški bratovščini Svetega Duha v Mariboru. (Ignaz Orožen, Das Bistum und die Diozese Lavarit. I. Theil. Dekanat Marburg. Marburg, 1875. Str. 7). ustanovljena nadbratovščina služabnikov Svetega Duha. Najbolje znana je nadbratovščina za vedno moljenje in češčenje Svetega Duha pri cerkvi duhovnikov - misijonarjev od sv. Vincencija Pavljanskega na Dunaju. Ta- molitvena družba je bila dne 19 . maja 1882 kanoniško ustanovljena in dne 1. septembra tistega leta od Leona XIII. povišana v nadbratovščino s pravico, pridruževati si druge bratov¬ ščine in pobožne družbe enakega imena in namena ter jih delati deležne svojih odpustkov. S papeškim pismom z dne 20 . septembra 1887 je bila ta oblast razširjena še na druge pokrajine. Leta 1917 je štela hvalevredna nadbratovščina 121.000 udov. Podružne bratovščine so nastale pri očetih frančiškanih v Hallu na Tirolskem dne 29 . junija 1887 , v misijonski hiši sv. Gabriela pri Modlingu dne 19 . julija 1891 , v mestni župniji pri Svetem Duhu v MonakoVem dne 24 . junija 1890 in v Celovcu za Slovence. Dunajski bratovščini Svetega Duha sem jaz sam pripisan sem od oktobra 1889 , od tedaj, ko sem opravljal v tamkajšnji misijonski hiši svete duhovne vaje v pripravo na posvetitev za nadpastirja Lavantinskega. Dne 22 . decembra 1905 sem dal tiskovno dovoljenje za drugo slovensko izdajo pravil, ki je izšla v Mariboru. Moj trden namen in sklep je, vpeljati to času pri¬ merno bratovščino v naši škofiji nekako v pripravo za vredno slavljenje njenega sedemstoletnega ob¬ stanka v letu 1928 . Morebiti se ji pridružijo soudje tudi iz drugih južnoslovanskih škofij. Kanoniška ustanovitev se naj vrši v katedrali kot materi vseh cerkev v škofiji. Za bratovski altar veljaj glavni altar, ki je posvečen sv. Janezu krstniku. Saj je tega pred¬ hodnika Gospodovega in največjega med rojenimi od žene Sveti Duh posebej odUkoval s tem, da ga je posvetil že v materinem telesu, da ga je potem peljal v puščavo, vodil pri oznanjevanju pokore in da se je pri njegovem najimenitnejšem dejanju, pri krstu Kri¬ stusovem, prikazal v podobi goloba ter se je tako prvikrat na zemlji razodel kot osebo. Znamenito umetniško delo v duhovniškem koru so desetere re¬ liefne ali pridvižne podobe iz življenja, sv. Janeza krstnika od Jožefa Holzingerja, Mariborskega meščana, ki je živel še 1771 . Vrhutega predstavljajo krasne slike na steklu v - oknih presbiterija: Noetov vhod v barko, prehod skozi Rdeče morje, to znamenje krsta, potem Kristusa in Nikodema v pogovoru o krstu, nadalje obisk Ma¬ rijin pri Elizabeti, kjer je Sveti Duh teti Elizabeti položil na jezik prave in enake besede, kakor nad- angelju Gabrielu, besede, ki jih svet, odkar stoji, še nikdar ni slišal, ko je sv. Elizabeta angeljev po¬ zdrav deloma zopet povzela, deloma izpopolnila blagoslovljena si ti med ženami, in blago¬ slovljen je sad tvojega telesa! In odkod meni to, da pride mati mojega Gospoda k 20 meni? — Ob stenah presbiterija stojita lepi podobi nadangeljev Mihaela in Rafaela kot zastopnikov an- geljev, ki so tudi v bližnji zvezi s Svetim Duhom. Angelji nosijo njegovo ime, se imajo njemu zahvaliti za posvečujočo milost, za stanovitnost v dobrem, za vodstvo pri varstvu ljudi. Po nauku sv. Pavla so an¬ gelji postrežljivi duhovi, poslani v službo tistim, ki bodo prejeli delež vzveličanja. (Hebr. 1, 14). Oni nam izkazujejo svojo ljubezen, dobroto in usmiljenje. Sveti Duh je pa oseba ljubezni, dobrote in usmilje¬ nosti v presveti Trojici tako, da so dela angeljev njegova dela. Nadalje oživljajo mrtve stene duhovniškega kora v cerkvi krasni kipi dvanajsterih apostolov, teh orodij Svetega Duha. V timpanu ali trikotu nad zakristijskimi vrati se lesketa prav mična slika presvete Trojice. Potemtakem je ves ta sveti kraj prav pripraven in vabljiv za ustanovitev bratovščine Svetega Duha, ka¬ kor je takovšna bila tukaj osnovana že leta 1431. Njeno duhovno vodstvo bi imel vsakokratni spiri- tual, duhovni ravnatelj kn. šk. duhovšnice, in on bi naj imel potrebno skrb za nadzorovanje pravil z bratovsko knjigo vred. Namen bratovščine je trojen: prvič po močeh častiti tretjo božjo osebo Svetega Duha, drugič izprositi zunanjo in notranjo zmago svete rimsko-katoliške Cerkve, zlasti z molitvijo za Spre¬ obrnjenje paganov in drugovernikov k sveti Cerkvi, tretjič moliti za zadostno število prav vrednih in kre¬ postnih duhovnikov, dobrih delavcev v vinogradu svete Cerkve. Kakor živo želim to molitveno pobratimijo, enako prisrčno želim, da se vsako leto z največjo vnemo praznuje devetdnevnica pred Duhovim in osmina po Duhovem. Ta devetdnevnica je pač najstarejša in naj- častitljivša. Ona je apostolskega, skoraj bi rekel, bož¬ jega postanka. Saj je njen začetnik Jezus Kristus, ki je velel apostolom: Ostanite v mestu, dokler ne bote navdani z močjo iz višave. Njen predmet je pri¬ čakovanje izlitja Svetega Duha; njen uspeh je označen z besedami: Repleti sunt Špiritu Sando. Na¬ polnjeni so bili s Svetim Duhom. To je razsvetljenje apostolov in izpreobrnjenje grešnega sveta. Po vsej pravici so to devetdnevnico najtopleje priporočali dalekovidni Leon XIII. ter so jo odredili za vesoljni katoliški svet. V stalni spomin na vpeljavo bratovščine Svetega Duha, v vidno znamenje zvestega praznovanja vsako¬ letne binkoštne devetdnevnice in v iskreno zahvalo za sklep miru se hočemo mi Lavantinski škofljani prihodnji visoki binkoštni praznik Bogu Svetemu Duhu zaupno posvetiti z naslednjo molitvijo, za ka¬ tere vsakokratno opravo podelim odpustek 50 dni. Binkoštno biljo zvečer naj v vseh cerkvah škofije četrt¬ urno slovesno zvonjenje po angeljskem češčenju glasno oznanja tja po vsej veliki vladikovini visoki pomen naslednje binkoštne nedelje. Čudoviti ta visoki praznik se naj služba božja vrši z vso prisrčnostjo ter se naj uvede s himno Veni Creator Spiritus, sklene pa s sekvencijo Veni Sande Spiritus. Ne¬ posredno po prvi himni se naj vsa cerkvena srenja najponižneje posveti Svetemu Duhu z glasno odmolitvijo pridodane molitve, kakor se je posvetila že večkrat božjemu srcu Jezusovemu in enkrat brez madeža spočeti materi Mariji. 1 Posvetitev Bogu Svetemu Duhu. Bog Sveti Duh! Pred vzvišeni prestol tvojega božjega veličastva, kjer kraljuješ z večnim Očetom in z njegovim edinorojenim Sinom v najtesnejši edinosti življenja in ljubezni, tja po¬ kleknemo mi verniki Lavantinske škofije in se vržemo v najgloblji ponižnosti na tla ter izrečemo skupno in očitno, da hočemo na poseben način tvoji biti in tebi služiti. Zato se ti popolnoma izročimo in ti posvetimo vse svoje trude in vsa svoja dela, kakor tudi vse svoje hiše, družine, občine in svojo domovino s trdno voljo, da bodi ta slovesna posvetitev nepre¬ klicna za nas in za naše potomce. Verujemo neomajno trdno v tvoje božanstvo in osebstvo, upamo neomahljivo v tebe in ljubimo te iz vseh dušnih in telesnih moči. Sprejmi premilostno našo zvezo, ki jo, kleče pred tvojim prestoljem, danes radovoljno sklenemo s teboj! Sprejmi nas za svoje otroke in bodi nam va&tvo in zavetje pred poželji- vostjo mesa, pred hudobnim svetom in pred pe¬ klenskim sovražnikom! Kesamo se vseh lastnih gre¬ hov in žalujemo nad vsemi drugimi v vseh časih in na vseh krajih ter hočemo po močeh podati za nje zadoščenje. O oživljajoči Duh, podari nam svoje mi¬ losti, vlij v nas čednosti, daj nam svoje sedmere da¬ rove in podeli nam svoje sadove in svoje blagosti! O luč resnice, razsvetli naše predstojnike, da bodo za našo časno srečo in za naše večno vzve- ličanje skrbeli modro in pravično; nam podložnim pa daj milost, da bomo z zasluženjem vdani in pokorni svoji od Boga postavljeni oblasti! O božji pomočnik, nakloni svojo vsemogočno podporo našemu svetemu očetu Benediktu XV.> našemu skrbi polnemu nadpastirju Mihaelu in vsem našim mnogo obteženim duhovnikom! Varuj našo mladino, branj, zlasti mladeniče v kn. šk. dijaškem semenišču in bogoslovce v kn. šk. duhovšnici in njihove predstojnike! Daj pravičnim stanovitnost v dobrem, grešnikom pokoro in poboljšanje, nevernikom in krivovercem izpreobrnjenje, vsem našim domačim nebeški blago- * Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 332—341, 393— 401 in 579-611. 21 slov, umirajočim srečno sinrt in ubogim dušam v vicah rešitev iz strašnih muk! ' Sprejmi, o božji vodnik in varih, pod svoja krila naše župnije in našo škofijo, naše občine in našo domovino, našo državo z njenim vladarjem in z njeno gosposko! t. Pošlji svojega Duha in vse bo prerojeno. O. In prenovil boš obličje zemlje. Molimo. O Bog, ki si srca vernih po razsvetljenju Sve¬ tega Duha učil, daj nam po tistem Svetem Duhu vselej spoznati, kar je prav, in se njegove tolažbe vedno veseliti. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti istega Svetega Duha. Amen. 1 V Gospodu predragi in preljubljeni škofljani! lastimo torej vso prihodnost prav prisrčno j, in iskreno Svetega Duha, ki nam ga je _ J božji Vzveličar da! namesto sebe v tolaž- nika in pomočnika. Stanovitno prizadevanje za pro¬ slavo Svetega Duha je gotovo znamenje večne iz¬ volitve. Častimo ga pred vsem tako — in to je naj¬ imenitnejše češčenje — da se ogibljemo hudega in delamo dobro, da v dobrem duhu živimo, delujemo in enkrat umrjemo. Da pa Sveti Duh napolni naše srce, mora ono biti prazno zemeljskega, posvetnega duha. Blaženi Jordanus, naslednik sv. Dominika, je bil neki binkoštni praznik od svojih sobratov na- prošen, da jim naj pove nekatere besede poduka in izpodbucie. Jordanus, ki je bil na smrt bolan in ni mogel mnogo govoriti, si je dal prinesti poln kozarec vode, in tega je pred njihovimi očmi izlil in potem napolnil z vinom. Glejte, je dejal na to, bi posoda naj sprejela vino, je moralo biti izpraznjeno, kar je imela prej v sebi. Današnji dan so bili apostoli na¬ polnjeni s Svetim Duhom potem, ko so se od¬ povedali lastnemu duhu. Pojdite in storite enako! Veliki čudodelec in prorok E1 i z e j je prosil svojega poslavljajočega se mojstra Elija, da bi naj bil njegov proroški duh v njem dvojen, ut fiat in me duplex spiritus tuus. (IV. Kralj. 2, 9). Podobno prosimo mi duhovniki, Sina božjega, da nam podeli Svetega Duha in ftodvojeno njegovo dejanje in nehanje. In mi hočemo z navdušenjem Svetega Duha, čigar služabniki in varovanci se posebej imenujemo in smo, ’ Kdor zgoraj stoječo posvetivno molitev k Svetemu Duhu izmoli v Lavantinski vladikovini v stanu posvečujoče milosti, dobi enkrat na dan odpustek 50 dni. (S. Congreg. Indulg. et sacr. Reliq. die 28. Augusti 1903). neprenehoma častiti in poveličevati. 2 Njegovo delo na naši duši je z zlatim pisalom vpisano v neiz¬ brisljivem znamenju, signum indelebile, treh zakramentov: krsta, birme in mašniškega posvečenja. Mi duhovniki kličemo v vseh sedmih molitvah pri¬ prave za sveto mašo prisrčno Svetega Duha, da bi z njegovo pomočjo zadobili za opravljanje najsvelej še daritve potrebno razsvetljenje, čistost, nedolžnost, res¬ nicoljubnost, moč, modrost in brezgrešnost. Odličen predmet pridige nam bodi v prihodnje nauk o Sve¬ tem Duhu in ž njim v najtesnejši zvezi stoječi nauk o milosti. Sveti Duh je stvarnik in ohranjevalec nadna¬ ravnega življenja, je zakladnik milosti, je najdrago¬ cenejši sad, je popolni sad jezusa Kristusa. Spoz¬ navanje Svetega Duha in njegovega delovanja v Cerkvi in v naših srcih je največjega vpliva na naše mišljenje in življenje. Ms-fakei« tou 0soO, magnalia Dei locuti sunt linguis, velika dela božja so oznanjevali apostoli binkoštni praznik,- pripazuje primerno sv. Lukež v svojem Dejanju apostolov (2, 11). Pridigujmo tudi mi radi o velikem delu izlitja Svetega Duha! 3 Imejmo in gojimo gorečo pobožnost do njega! Vse druge pobožne vaje bodo s tem le pridobile; vršile se bodo v pravem duhu. Živimo in delajmo, od diha tretje božje osebe napolnjeni, tako, da se bo moglo in moralo govoriti o dobrem duhu Lavan¬ tinskega duhovstva, kakor se govori o dobrem duhu dobrih dušnih pastirjev. 1 Na duhu je ležeče. Duh je, ki oživlja. Zatorej kliči in vzdihuj sleherni duhovnik: Deus, spiritum rectum innova in visceribus meis et Spiritum Sanctum tuum ne auferas a me! (Ps. 50, 12. 13). Molite Svetega Duha prisrčno in stanovitno Vi, častivredni redovniki in pobožne redovnice, da bo v vaših redovnih hišah vel in vladal duh po¬ korščine, uboštva in priseženega devištva! Naj živi med Vami duh srčne čistosti in dušne nedolžnosti, duh edinstva in ljubezni, medsebojnega spoštovanja in čislanja! S temi darovi milosti so samostani ze¬ meljski raj in redovniki angelji. Brez teh dobrot so samostani pekel in njih prebivalci zlodeji. In kakor ni nobeno življenje boljše, kot je življenje ljubezni, miru in sloge, enako tudi ni nobeno hujše, ko telesno 2 Joh. Janssen S. V. D., Goldener Gnadenschliissel. Be- trachtungeu imd Gebete zu Ehren des heiligen Geistes. Fiir fromme Vereluer des heiligen Geistes. Steyl, 1907. Sedma izdava. Mala 8°. Strani 653. F. X. Gonim, Der Heilige Geist. Betrach- tungen. (28. Anhang. Hymnen und Lieder und Gebete znm Heiligen Geist). Aus dem franzosischen iibersetzt von Dr. Jakob Ecker Freiburg im Br. 1881. Dva oddelka. Strani XXV+947. 3 E. Waschitza, Die Gaben des HI. Geistes und wahres Christentum. Zeitgemiifie Ansprachen. Wien. 8°. S. Vlil -j- 96. 4 Dr. Albers O. S. B., Der Geist des hi. Benedikt in seinem Wesen und seinen Grundziigen dargestellt. Freiburg im Br. 1917. Dr. Leopold Ackermann, Geist des hi. Franziskus von Sales, Fiirstbischof von Genf. Regensburg, 1913. 8°. Str. XV+359). 22 drug z drugim združen biti brez ljubezni, edinosti in miroljubja. To velja celo posebej za redovnike, ker oni morajo biti eno srce in ena duša. Kjer reda ne vlada Sveti Duh, tam ga vodi hudi duh, duh spora in prepira, razdora in ločitve^ sovraštva in črtenja. Mir je delo Svetega Duha, nemir in nepokoj je zločin peklenega duha. Zdaj pogledam v duhu tja po vsej škofiji in za¬ zrem v svojo globoko žalost mnogo po poljanah raztresenih, posušenih kosti. Z Ezehielom, sinom Bu- zijevim iz rodu duhovnikov, molim h Gospodu Bogu, da naj pride njegova vsemogočna beseda nad te kosti, da bodo oživele, kakor beremo pri močno- vernem vidcu: Glejte, jaz bom poslal duha v vas, da bote oživele! In nastal je mogočen šum in vse se je začelo gibati. Duh je prišel od štirih vetrov in je dihnil v te mrtve in je šel v nje, et ingressus est in ea Spiritus. In so oživeli in stopili na svoje noge — velika, silno velika množica. (Ezeh. 37, 2—10). Častite torej življenje delečega Duha prav marljivo Ve, krščanske družine! Tako in le tako bo v vaših hišah prebival in stanoval duh krščanske ljubezni in miru, vzajemnosti in sprav¬ ljivosti. Zakon bo imel sveto veljavo, tako škodljive ločitve od mize in postelje bodo prenehale, in o raz- porokah pa sploh ne bo govora. In slavili bodo vhod v družino ljubi gostje, kakor so sreča in blagoslov, mir, zadovoljnost in veselje. Ne bom jenjal za Vas moliti, tako se Vam zaobljubim s sv. Pavlom, da bi spodobno živeli, Bogu v vsem prijetni, rodo¬ vitni v vsakem dobrem delu in rastoči v spoznanju božjem. (Kol. 1, 10). Ogledujte radi in premišljujte podobo sv. Družine, nad katero plava in jo spremlja Sveti Duh! Da, vzbudite se in ozrite se krog sebe in borite se zoper sovražnike dobrega duha v svojih družinah! Vi sami ste kovači svoje sreče. H©