46 Slovstvo. in naddijakoa Jakob Turjaški. Takili popravkov, kakor se ob sebi ume, nabere se lahko sčasoma mnogo in nabralo se jih bode mnogo tudi za Novo Mesto. Upam pa, da s takimi popravki ne bode nihče hotel kratiti zaslug g. profesorja, še manj pa mu hudomušno jemati čast. Te časti ne maram niti za troho jemati g. Vrhovcu. Da, še več! Priznavam, da je spravil v zgodovino Novega Mesta vkljub mnogim težavam zadosti harmonije in lep pregled. Vrhu tega ima še poseben dar, da zna tudi manj mikavne stvari pripovedovati ljubeznivo, da človek ne odloži rad knjige. Najbolj bo pa ta »Zgodovina« mikala Novomeščane same in brezštevilne može, ki so kot dijaki mnogo srečnih dnij preživeli v »metropoli« ob počasni Krki. Ugajal jim bode znabiti tudi oddelek, ki govori o prizorih iz dijaškega življenja. Vendar se vsaj meni zdi, da je ta stvar (in še nekaj drugih) premalenkostna za tako delo, in da bi bila Zgodovina boljša brez takega drobiža, ki ne da prave podobe niti mestu, niti kulturnim njegovim razmeram. Stalno ceno pa bode ohranila knjiga zaradi zanimivih novih podatkov o cerkvah, samostanih, kapiteljnu, mestnem zboru, francoski okupaciji in posebno o šolah. Dodane ima za sklep tri izvirne listine, med katerimi se odlikuje ustanovno pismo novomeško z dne 7. aprila 1365. — Znabiti o priliki zinemo o tej važni knjigi še kako besedo.1) Ant. Koblar. »Narodni koledar« za prestopno leto 1892. Uredil in izdal Dragotin Hribar. V Oelji. Tiskal in založil Drag. Hribar. 4°. Str. 74. Cena 45 kr. -— Poleg takim knjigam navadne vsebine omenjamo. da so tu na kratko opisani: J. Marn, Jurij Šubic, dr. Fr. Celestin, Matija Majar (s slikami). V spisu »Denarni zavodi in denarne razmere po Slovenskem« popisuje g. J. L. zlasti delovanje slovenskih posojilnic. Zanimiv je »Razgled po svetu«. - »Puška repetirka« (Repetier-Gewehr) v vprašanjih in odgovorih s slovarčkom cesarskim in kraljevim vojakom v pomoč. Spisal in založil Andrej Komel pl. Sočebran, C in kr. major v pokoju. V Ljubljani, i891. Tisk „Narodne Tiskarne«. 8°. Str. 40. Cena! 20 kr. — Ne samo vojakom, ampak tudi pisateljem je jako rabna ta knjiga zaradi mnogih domačih izrazov in zaradi slovarčka. Pokoj g. majorja je posebno plo-dovit za slov. slovstvo, njegovo delovanje za naš razvoj prekoristno. »Pred 125. leti.« Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Nabral in o priliki kmetijske in gozdarske razstave v Go- -rici svojim rojakom posvetil Ernest Klavžar. Tiskala »Hilarijanska Tiskarna« v Gorici. 1891. Str. 34. — To knjigo smo omenili že lani. Lepa spomenica je bivše goriške deželne razstave. — G. Klavžar je izdal tudi: »Priročni zakonik za Goriško« (1 gld. 60 kr.) in »Priročni šolski zakonik« (60 kr.) a) Uredništvo bode pa kmalu podalo čitateljem izvirno sliko Novega Mesta iz rok našega sotrud-nika g: J. G. ¦.'.,. Amerikanski Slovenec« se imenuje nov list, ki je začel lani v septembru izhajati v Chicagi v Ameriki. Naroča se: »Amerikanski SI. c Chicago, III. 65, Cor. W. 19. & Johnson Sts. Več prihodnjič. Mrvaško slovstvo. Knjige »društva sv. Jeronima" za leto 1891. (Piše —ž.) 1. Prva in najobsežnejša knjižica je priljubljeni koledar: »Danica« za 1. 1892. 8°. Str. 224. Cena 25 kr. — Ta knjižica se najbolj razširi po širni hrvaški domovini in je vsaki hiši mil gost, drugače se ne bi tiskala v 35.000 iztiskih". Letošnja »Danica« je prekosila vse prednice i po vsebini i po veličini. V letopisu vidimo, da šteje društvo 9196 členov, še vse premalo za hrv. narod. Zato je pa njegova imovina povolj-nejša, ker šteje 124.580 gld. 33 kr. Seveda se bode mnogo teh novcev potrosilo, ker si misli društvo sezidati svojo hišo, katere do sedaj še nima. A ko bode imelo svoje stanovanje, skrbelo bode pač še mnogo lože za napredek in pro-sveto naroda, kakor pa doslej. Kaj raznovrsten je književni del »Danice«. Od zabavnih spisov omenjam na prvem mestu malo pripovedčico znanega Josipa Kozarca: »Hajduk Grga iline osvečuj senikom u«. Kratko pa v krasnem jeziku riše življenje Grgino, kateri je. postal, izgubivši svojo srečo, jeden izmed naj-glasovitejših in najnevarnejših hajdukov (razbojnikov) v Slavoniji, pa je žalostno poginil, ko je' zopet začel bolje in mirnejše življenje. Poljudno napisana je črtica pokojnega Nikole Tordinca: »,Praznovj'erja o mliečnom putu, o kresnici i ognjeno j obli«,v kateri tolmači narodu rimsko cesto in meteore in ga uči, kako je vera v take prikazni prazna. Podobno, pa v drugačni obliki uči narod že nekoliko let duhovnik Joso Vukelic v črticah »I z' krajiškogaposiela,« posebno se prilega tem črticam lepi, jedrnati govor nekdanjih gra-ničarjev. Iz ruskega prevedena pripovedka »Di-oba« je tudi prav nalašč za »Danico«. V letošnji' Danici se je oglasil zopet njen večletni odbornik, zaslužni starina, pesnik Ivan Trnski, ter zložil lepo pesem »Krste Frankopana voje-vanje na M leči če.« Krasna nar. pesem iz Bosne: »Kraljevič Marko i nedjelja nilada« uči, da moramo posvečevati nedeljo, a St. Korenič opisuje lepo slavnost, katera se je vršila letos na Trsatu. Umesten je opis mesta »Jajca.« V obče moramo le pohvaliti društvo, da podaja že nekoliko let opise ponosne Bosne, katera se čedalje bolj združuje s Hrvaškim. Kako tudi ne bi, saj prebiva tu in tam isti narod, a tudi se pri čitanju takovih opisov obude marsikateremu čitatelju spomini na poslednjo, vojsko. Nasprotno se pa tudi Bosanci, če jim pride taka knjiga v roke, zavedo svojih bratov. Kratko je opisano mesto Zader. Ne smem pozabiti niti spisa »Slaveni — SI ovij eni," kateri je kaj koristen, ker preprosti narod večkrat čudo malo ve o bratovskih narodih. Iznenadil me je pa — da mimogrede omenim — na mojem „DOM IN SVETi' 1892, štev. 1. 47 letošnjem potovanju star možiček iz okolice Velikovca na Koroškem, kateri mi je navdušeno dokazoval, da smo Slovenci največji narod na svetu. Po celi poljski deželi — je dejal — so Slovenci, na Češkem, na Rusovskem, na Turškem (menda Slavonija in Bosna) so tudi Slovenci. »Cega n a m najprije-treba« je droben, ali kaj peučljiv spisek, ki pripoveduje, da potrebujemo najpreje stalne vere v Boga, potem upanja, malo božjega straha in pa marljivosti in delavnosti. Da, da, kjer je to, česa je še potem treba? Morebiti gospodarskih spisov? Tak jen. pr. »Kako se peče šljivovica.« »Sol« itd. Spisek »Št o se u svietu zbilo, (kaj je po svetu novega) pove preprostemu čitatelju zanimive dogodke zadnjega leta. Omenja se slavni hfv. pesnik in ban Ivan Mažuranič. župnik in gozdarski pisatelj Dragotin Stražimir (porojen 27. IX. 1821 v Velikem Bukovcu, umrl v Pragi 7. maja 1891), kateri je bil svojemu narodu dober duhovni pastir (župnikoval je samo v sv. Nikoli Zelini 40 let) a napisal mu mnogo gospodarskih knjižic, od katerih je izšlo nekoliko tudi v društvu sv. Jeronima, kakor tudi povest »Mijat Briguša.« Od 1. 1875. je izdaval in urejeval mali gospodarski listič »Seoski gospodar«, kateri se je lepo razširil med hrv. narodom, tako, da se tiska že v 5000 iztiskih. V tem oddelku prav na koncu hvali »Danica« nas Slovence in našo Mohorjevo družbo, katera je prekoračila 50.000 členov, a dr. Jeronima jih nima niti 10.000. Delajte vi, kateri ste med narodom, da se vam društvo razširi! Kdor ima oči, naj gleda in videl bode, kaj je tako društvo prostemu narodu! Na koncu so še kratkočasnice. Vem, da mnogi pogledajo najpreje ta predalček »Danice«. Ej, vsakemu svoje, pustimo jim to veselje! Mislim pa baš radi tega, naj bi bilo tudi, tu samo izbrano blago in v narodnem duhu, da narodu res ugaja. Dobro bi bilo, da se priobči zaradi razlike včasih tudi kaka izvrstna humoreska. Take stvari so mične. Hm, Danica ima nekoliko tudi preroškega duha, in že naprej pove, »kakova če biti god. 1892«. Nu, prav je, če kaj ugane. »Putne črtice iz svete zemlje.« Na- pisao Dr. Andrija Jagatic. kanonik vrhbosanski. Nakladom kapitola vrhbosanskoga. Sarajevo. Tiskara »Bosanske Pošte«. 1891. 8°. Str. 328. Cena.2 gld. — Naročniki »Vrhbosne« se še spominjajo mičnih sestavkov o potovanju gospoda kanonika v sv. deželo. Ti sestavki so tu v lepi, s slikami (35) okrašeni knjigi. Potovanje se je vršilo s karavano, kakoršno je napravljal poprej W6rl. Reka - Aleksandrija - Kajira - Jafa-Jeruzalem itd. — Carigrad — po tem črtežu se je vršilo potovanje. Ves spis preveva vnetost za vero in tudi domovino. Knjiga je jako lepa in zato se bode nedvomno prikupila čitateljem. Ker so bili stroški pri izdaji jako znatni, zato bi bilo prav, da bi se dobro razpečavala. »Ruska biblioteka.« G. Milan pl. Mare-kovič nam naznanja, da bode zopet izdajal »Rusko biblioteko«. Naroeuje se lahko v vseh knjigarnah. Češko slovstvo. (Poroča Fr. L—r.) »Mezi proudy.« Tri zgodovinske povesti od Alojzija Jiraska. Pod tem naslovom so izšle v VI.—VIII. delu Jiraskovih spisov tri zgodovinske povesti: »Dvoji dvf#», »Syn Ohnivcuv« in »Do tri hlasiiv«. — V prvi povesti: »Dvoji dvur« pojasnjuje pisatelj razmere med češkim kraljem Venceslavom IV.. sinom slavnega kralja in cesarja Karola IV.. in pa med nadškofom praškim Janezom iz Jenšteina. Pisatelj hvali in povzdiguje čas, ob katerem so se dvignili možje: Janez Hus in poprej Valdhauser, Milic in Tomaž iz Štitnega. Kakor mnogi drugi pozablja tudi Jirasek, kakšne nesreče so prav zaradi teh mož in njihovih somišljakov zadele češki narod. Pa ne ozirajoč se na njegove nazore priznavam, da, kakor splošno v vseh svojih spisih, tudi tukaj jako lepo in zanimljivo slika posamezne dogodbe, katere nam značijo takratno življenje češkega naroda. Tu slika mirno, zasebno, meščansko in gosposko življenje, tam zopet navadno, preprosto ljudstvo, tu dijaško razgrajanje in bitke, tam krasne dvorne slavnosti, tu grozno razdevanje in ropanje židovskih hiš, fanatično pobijanje razljutene drhali — skratka veselje in žalost. pravico in krivico, dobro in hudo te pomenite dobe. Druga povest »Syn Ohnivcuv« je prav za prav nadaljevanje prve povesti. Natančneje razlaga čitateljem razmere kralja Venceslava do češkega naroda: plemstva, meščanov in preprostih ljudij. V tretji povesti »Do tri hlasu« se opazuje takrat vzbujeno hrepenenje in prizadevanje češkega ljudstva po samostojnosti, narodni slobodi in neodvisnosti. Povod temu so posebno Nemci, ki večkrat napadajo češke kraje, revne ljudi morijo in cele vasi požigajo. Vse tri povesti pod naslovom »Mezi proudv« delajo lepo celoto. Vse tri povesti se dobivajo tudi posebej in sicer je cena prvemu nevezanemu zvezku 1 gld. 90 kr., drugemu 1 gld. 20 kr. in tretjemu 2 gld. 50 kr. »Zemska jubilejni vystava v Praze 1891.« Založil Fr. Šimaček v Pragi. Pisatelj tega dela je dr. Servacij Heller. Izhaja v posameznih snopičih, katerih je izšlo dosedaj 10. Delo nas spominja letošnje razstave, popisuje posamezna poslopja na razstavi in razstavljene predmete. Kratko popisovanje razjasnjujejo primerne slike. Zadnji snopič šteje 21 ilustracij na treh polah. Zunanjost je lična^ Vsak snopič stane 36 kr. — V založbi Fr. Šimačka izhaja poleg krasnega »Svetozora« (stane 9 gld. 50 kr.) tudi znani ilustrovani modni časopis za češke gospe po imenu: »Bazar«, ki je dosegel že XXI. letnik. »Bazar« stane na leto 4 gld. 25 kr. in podaja češkemu omikanemu ženstvu prijetno, dosti primerno zabavno berilo, in vsaka številka prinaša kot prilogo narisane kroje za žensko obleko. 94 Slovstvo. neznana, da pisatelj rabi »sodišče« in vojni »sod«, in da so jedenkrat tudi »nekaterniki« bili pokregani. A to so neznatne malenkosti. Da bi se pač velecenjeni gospod pisatelj še večkrat oglasil s podobnimi spisi! I IfKer je knjiga zares dragocen plod slovenskega slovstva in pisana v dobrem duhu, želeti bi pač bilo, da bi »Matica Slovenska« izdajala take spise broširane, kakor izdaje družba sv. Mohorja nekatere svoje knjige mehko vezane. T. B. »Popotnikov koledar za slovenske učitelje. 1892« s popolnim imenikom šolskih oblastmj, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1891/2. VI. leto. Izdal in uredil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik »Popotnikov« v Mariboru. Celje. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Gena 1 gld. 20 kr. — »Evo Vam, dragi tovariši in mile tovaršice VI. letnik .Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje'. Po vsebini in nje razvrstitvi najdete ga bistveno jednakega njegovim prednikom; z ozirom na 3001etnico pedagoga velikana J. A. Komenskega poskusili pa smo mu vtisniti nekoliko slavnosten značaj, kateri upamo, bode tudi Vam ugajal. — Da novi letnik popotnikovega koledarja- ni še izšel popolnoma brez nedostatkov, ne moremo in nočemo tajiti. Vkljub vsemu naporu in že nadležnemu moledovanju pač nesmo mogli od nekaternikov dobiti potrebnih podatkov oziroma popravkov.« Te besede iz »Predgovora« urednikovega razjasnjujejo najbolj namene in težave koledarjeve, kateri se letos predstavlja v nekako slavnostni obliki in ima tudi sliko Komenskega. Kateri in kakšni so oni nedostatki, nisem mogel razvideti, a to vem, da je koledar učiteljem dragocen dar, za katerega morajo biti izdajatelju in uredniku iz srca hvaležni. Kar se drugodi po uradni poti in z mnogimi pomočki stori, to oskrbuje gospod urednik sam. Zato bi ga morali tem rajše podpirati vsi učitelji. RVAŠKO SLOVSTVO. Knjige »društva sv. Jeronima" za leto 1891. (Piše -e.) (Dalje.) 2. »Naši svakdašnji griesi.« Za hrvaški puk napisao Ivan Filakovac, učitelj garčinski. 8°. Str. 130. — Take knjižice smo potrebovali, kot lačni kruha. Koliko lepih naukov, koliko svarilnih opominov! Premalo je vere med ljudmi, kolnejo in psujejo, mlajši ne spoštuje starejšega, otroci ne starišev, ubijajo se in prešestvujejo, kradejo in krivo prisegajo, popivajo in zapravljajo in kdo ve, kaj še drugega! Otroci se slabo vzgajajo, slabih društev vse mrgoli, gospodarstvo se zanemarja, a hiša zadolžuje. Ta knjižica bodi nekak pripomoček proti tem našim ranam. Nepristrano, istinito šiba razne napake naroda, a poleg tega uei dobro in očetovsko. Pisana je jako umevno, jezik je čist, jedrnat, a posebno nas veseli, da je njen pisatelj naroden učitelj. Skoro iznenadil nas je, da je zbral toliko primernih rekov iz sv. pisma, cerkvenih očetov in drugih znamenitih mož. To kaže izredno marljivost in močno versko prepričanje. Tretja knjižica slove: »Pripoviesti iz hrvatske poviesti.« Napisao Vjekoslav Klaič. 8°. Str. 160. Cena 30 kr. — Znani pisatelj Vj. Klaič ni nov sotrudnik društva sv. Jeronima. Dobro se še spominjamo njegovega »opisa z e m a 1 j a, v k o j i h obitavaju Hrvati« (3 zvezki), a tudi ta knjižica je že tretji zvezek »Pripoviestij«. Podaje nam tu dober zgodovinar razne odlomke iz domače hrvaške zgodovine. Vsebina tega tretjega zvezka je posebno zanimiva hrvaškemu čitateljstvu, ker se v njem opisujejo jako važni dogodki, kateri so ostali še v ustnem pripovedovanju med narodom. Tako se precej v početku pripoveduje o Turkih, teh krvnih sovražnikih naroda hrvaškega, padcu ponosne Bosne, boju na Krbavskem polju in bitki pri Mohaču (1526). Tu navajamo narodu tako milega junaka Sibinjanina Janka, kateremu je zložil narod poleg Kraljeviča Marka največ pesmij, tu se opisujejo junaštva Frankopanov, Berislaviča in Karloviča. S kakim ponosom bode prebiral Hrvat slavno zgodovino junaških pra-dedov ! Četrta knjiga je zopet delo narodnega učitelja, imenuje se: »Opis naše zemlje ili črte iz občega zemljopisa.« Sastavio Lovro Matagič, rav. učitelj u Gorah. 8°. str. 132. Cena 30 kr. — Opiraje se na neka večja dela, podal je pisatelj narodu malo, ali prav porabno in poučno knjižico o zemljepisu. Kaže mu nebeška telesa, opisuje zemljo in njeno vrtenje, potem mu še pojasnjuje razne prirodne pojave (vulkane, potrese, zrak, podnebje, vetrove, lednike, morje itd.). Naposled govori še nekoliko o živalih, o človeku in njegovih plemenih. Knjižico krasi 12 vmestnih slik, jezik in pisava sta lahko umevna in prikupljiva. Pri kraju smo! Ne moremo, da bi društvu ne čestitali i,aradi lepih in primernih knjižic. Sveta mu je naloga, prekoristno delovanje! Želeli bi pač, da se društvo še mnogo in mnogo bolj ukorenini v narodu ¦— saj je narodu namenjeno. A narod tudi ni sam kriv, da ni društvo še bolj razširjeno. V nekaterih krajih je presiromašen, da bi mogel društvo podpirati, v drugih mu je pa društvo premalo znano. Duhovniki in učitelji, vi vodniki in vzgojitelji narodovi, delajte, da narod društvo spozna, saj ne bodete zaman. Koliko vam bode uspešneje delovanje, če vas bodo podpirale društvene knjige! Češko slovstvo. »Cesky Ud«. Ni dolgo od tega, kar se je počel naobraženi svet živahnejše zanimati za preprosti narod, za njegove pesmi in pripovedke, pregovore in prazne vere. za narodne napeve, za nošo, ornamentiko, pa tudi za izkopine. Prišli smo skoro prepozno : napredujoča omika, katera se je napotila tudi