Samo
100 komadov
Koledarjazal.1900
je 6« v zalogi, za to raj sezite Hrzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov.
ARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste v. 17.

, 28-
1900.
LetoVIH.
<
i
(
Newyorski predor.
Pogodba za gradenje predora podpisana.
Z gradenjem Rapid Transit predora toraj lahko prično. Dotično pogodbo bo due24. februvarijapodpisali in poroštvo za koutraktorja John B. McDonald vložili. Podpis p >godbe sb je vršil v soboto dopo-ladue ca slavnostni način. Navzoči go bili člani Rapid Transit komisije. Pogodbo so morali podpisati v treh izvodih.
Ko je kontraktor McDonal vstal, da bi podpisal pogodbo, so ploskali vsi navzoči, kar se je McDonald ka-zaje na pri mizi sedečega bankarja Belmonta rekel: „Tu je gentleman, kteri mi je omogočil pogodbo podpisati." Delo se bode najbrže slovesno pričelo dne 17. marca na dan g v. Patrika. Dela se bodo najbrže polastili italijanski socijalisti, kteri bodo strogo Čuvali, da bodo uuij-ski delavci dobili delo in sicer po $2 na dan pri osemurnem delu.
Zaloigra v hotelu.
V sobotu večer je zobozdravnik Franklin C. Caldwell v Eudicott hotelu ustrelil soprogo svojega delodajalca dr. Hayea in potem tudi sam Bebi pognal dve krogli v glavo. Oba sta bila takoj mrtva. Caldwell je bil 35 let star in njegova žrtev je bila iste starosti. Dr. Hays je z avojo soprogo stanoval v hotelu in Caldwell je stanoval pri njima. Nihče neče vedeti kaj j9 bilo povod etraS'iemn Sinu in mogoče, da za pravi uzroki nikdar zvedeli ne bodo. Hays pravi, da je po nasvetu dr. Richardsona sklenil svojo soprogo poelati v zasobui zavod za blazne. Kaj lahko, da je Caldwell to zvedel, in ker se ni hotel ločiti od nje, uničil dva človečka bitja.
Carnegie zopet tožen.
Pittsburg, 2t>. febr. Že dolgo naznanjena tožba H. C. Fricka proti Andreju Carnegiju kot glavnemu posestniku H. C. Frick Coke Co. je bila daues vložena. Tožba zahteva, da se razveljavi pogodba b Carnegie Steel Co., kterega je vkljub ugovora druzih ravnateljev, sprejela od Carnegija imenovana večina. Pogodba je bila sklenjena 1. januvanja za pet let. V isti sa Carnegiju zaračuna koka po $1 35, med tem ko je tržna cena $3. Radi tega ravnanja je zgubila družba $4,000.000. Dalje naj bt ne bil pripuščen obračun za oddani kok, dokler ne bode to^ba sod-nijsko odločena.
Zima!
Blisk v snežnem viharju.
Po noči se je vreme nakrat preobrnilo. — Velik mraz iz severozapada.
V nedeljo ob 1. mi zjutraj naa je z nepričakovano hitrostjo iznenadil mrzel vihar iz severozapada, kteri nam je prinesl sneg s krasno električno bakljado. Med hudim sneženjem je od časa do časa švigal blisk, toda gromenja ni bilo slišati. Ob 4. uri zjutraj je postalo že tako mrzlo, da so ledene cveti j ice pokrivale okna. V dveh urah je padel toplomer za 20 stopinj in veter Be spremenil v velik vihar. Ob 8. uri zjutraj je kazal teplomer 8 stopinj pod ničlo in v zalivu in na rekah je tak vihar, da si nobena ladija ni upala vun. Popoludne je dosegel vihar hitrost 84 milj na uro.
Iz Bermude dospeli parnik,,Quebec'4 radi silnih valov na North Riverju ni mogel dosuči Bvojega pomola in moral se je zasidrati pri Liberty Islandu. Potnike so na parobrodu prepeljali na kopno. Iz iirem^na dospeli parnik ,Miiuchen' z 1157 potniki na krovu je moral od 7. ure zjutraj do 3. ure popolu-due čakati v zilivu, predno je zam< gel priti blizu krmarjev čoln. Sa le pozno po noči se je vihar pob gel.
Cleveland, O., 24. febr. Po vsem severnem Ohio razsaja daues nedavadis^bud snežen vihar. Mrsc-1 veter :z severozapada spremljau z hudim sneženjem je obiskal deželo in povsodi so bili velikanski zameti. O poludne je toplomer zelo nizko padel. Vlaki na vs h glavnih železnicah so imeli veliko zamudo. Orkanu podobeu vihar je posebno telegrafični družbi napravil velike neprilike.
Gledal smrti v oči.
A 1 to o n a, Pa., 25. l^br. Dva vlaka B. & O. železnice sta trčila skupaj. Robert Hughes iz Conn* lavi lie, zaviralec železnice je pri tem prišel z jedno nogo tako nesrečno med razvaline, ktere so se poleg tega še vnele, da se ni mogel premakniti. Ko je sprevidel svoj položaj, vzel je iz žepa nož in z istim pričel odrezavati nogo. Čez petnajst minut se mu je posrečilo grozovito delo. Potem se plazil od nesrečnega kraja. Zdravniki so mu pozneje še enkrat odrezali uogo in pravijo, da bode ubogi mož, kteri je toliko pre-Btal, ostal pri življenju.
Razmotrivanje pod črto.
I'iSc Free Lance.
Velika nesreča.
Pet osob usmrtenih, ena hudo po-škoJovana.
Geneva, N. Y., 25. febr. Pri Tuttles Crossing 25 milj od Roche-stera je v soboto trčil polunočni vlak Lehigh Valley železnice ob voz, v kterem je sedelo sedm osob, vsi člani jedne družine. Voz je zdrobilo na kosce, pet osob je bilo na mestu usmrtenih, jedna je bila sinrtuo in druga hudo poškodovana.
Stariši in petero otrok med temi trije popoluoma odraščeui bo bili zvečer na obisku pri prijateljih in se o polunoči peljali domov. Tik pred železnično progo je gospodar ustavil konje in poslušal, ako se bliža vlak in ker radi tulečega viharja ni slišal drdrajočega vlaka vozil je dalje. Konja sta prišla zdrava onkraj proge, ko je lokomotiva zadela voz. Trupla matere in 241etne hčere je vlekla lokomotiva miljo daleč.
Eerraro na električnem stolu.
Antonio Ferraro je dne 26 februvarija pokoril svoje hudodelstvo na električnem stolu v Sing Singu. Ferraro je 4. septembra 1898 v prepiru umoril svojega rojaka. Zadnje tedne je bil zelo razburjen in bojazljiv in nadejali bo se pri izvrševanju obsodbe nepovoljnega prizora, toda Italijan je šel mirno v smrt.
Petferatsoprivili elektriko,predno so ga zdravniki mrtvim spoznali D-.-sodsj na clcbtr;ČL.cai .atolii nobanega niso tako težko usmrtili kakor Ferrara. Nadzornik jetniš-nice pravi, da tako živinskega človeka še ni videl, kakor je bil Ferraro. Trdno je mislil, da ga z elektriko ne bodo mogli usmrtiti. O duhovnu ui hotel nič slišati, tudi ne, ko je dospel do električnega stola in ga je pater Alussi še enkrat opominjal.
Soproga zgorela.
Ko je minolo noč goBpa Kristina Stevenpush, hišna oskrbnica petnadstropnega poslopja na zatočni 64. cesti stala pri peči, vnela seje njena obleka. Kričpje je bežala v svoje stanovanje v pritličju, kjer jo je njeni mož vrgel na naslonjačo in skušal plamen udušiti z odejo, ktero je ovil okolo žene, toda v istem tronotku se je tudi odeja vnela in pričela s piamenom goreti. Mož si je pri tem na rokih hudo opekel. Uboga žena je be žala zopet v klet in se pred pečjo zgrudila mrtva na tla.
Hotel pogorel.
Napravil milijon dolarjev škode.
Sedanjega Časa najvažnejše vprašanje je: kako bi se splošni obstanek delavcev zumogel zboljšati?
To vprašanje se ve niso postavili na „dnevui red" takozvani t,stebri'' državljanskega življenja. Tem bi bilo uajljubše, če bi to vprašanje ostalo veduo v grobu, v kterem je spalo menda odkar Bvet obstoji.
Obrtuijeki odnošaji so se koncem 19. stoletja jako spremenili; stroji so prišli v ob*uo veljavo in uporabo; delavci so se začeli vsled podučeva-nja zavedati in oni bo začeli Btaviti večje zahteve, kar se tiče potrebščiu za Življenje.
Vsak pameten človek sedaj razvidi, da se opravičene zahteve de lavcev ne smejo in ne morejo več zanemarjati, ali celo zanikovati Tem živahneje se razpravlja vpra-ianje: kdo naj se zboljšanja delavskih razmer loti. Nekteri hočejo, da naj to stori država; drugi zopet trdijo, daje to naloga zasebnih pod )v; trst j i pa zahtevajo, da naj
delavci sami osnujejo produktivne (izdelalne) zveze, kterih dobiček naj bi se med ude zveze razdelil.
Države so se začele v poslednjih letih nekoliko za delavce brigati. Vrgle so jim semtertja kako drobtinico v podobi postav, namenjenim stan delavcev zboljšati. S tem se je doseglo morebiti toliko— kar je za uohtem črnega.
Očita se delavcem, da niso vstani rešiti nalogo zboljšati si svoj stan. Toočitanjeje povsem neopravičeno. Ko bi takozvani ,merodajni'državni krogi, prepustili delavcem slo-bodno roko v to svrho. potem bi med delavci že davno bolji odnošaji vladali.
Kaj bo delavci dosedaj gledč osnovanja delalDih zvez, osobito na Francoskem izvršili, hočem v nastopnih vrstah čitalcem predočiti. Izvolil sem to deželo zato, ker v ravno tej je kazalo vse na to, da so delavci VBtani Bi sami pomagati, ter ugodno rešiti delavsko vpraša-uje — ako bi jih bila država le pustila v miru.
Leta 1832. je zdravnik in pisatelj dr. Bacher v Parizu zbral več mizar-
Birmingham, Ala., 23. febr. V Metropolitan hotelu, trinadstrop-nem močnem poslopju na 20. cesti in Norris Ave. je danes popoludne nastal ogenj, kteri se je zelo hitro razširil po vsem poslopju. Vsi gostje bo ušli nepoškodovani, ako-ravno bo se nekteri morali po vrvi spustiti na cesto. Plamen se je oprijel tudi sosednega Hewitt poslopja, v kterem ima Berney narodna banka svoje prostore. Velikanska množica ljudstva se je zbrala pred gorečimi poslopji. Pozvali so vojake, da bo stražili denar, kterega so znosili iz gorečega poslopja. Tudi gasilci iz Montgomery so prihiteli konečno na pomoč. Skupno škodo cenijo na na milijon dolarjev.
Providence, R. I., 23. febr. Štirinadstropno ,,Paris House'1 na Westminster in Eddy cesti je danes pogorelo. V gorenjem nadstropju je šivalo deklet, ktere so se z veliko težavo rešili. Tvrdki Newell & Son je pogorelo blaga v vrednosti 100.-000 dolarjev.
Velik požar v Newarku.
Opustoševalen požar je v noči od torka na sredo obiskal Newark, N. J. Veliko število poslopij je z vsebino vred pogorelo in najbrže je tudi nekaj ljudi postalo žrtev razsajočega elementa. Ogenj je nastal v prodajalnici na vogalu Broad in Cedar St. Ogenj se je širil s tako ■uiiroistjo, u-s, je bilo'vse poslopje v plamenu, ko je dospela prva briz-galnica na pogorišče. Kako je ogenj nastal ni znano.
Isti čas je bilo še več ljudi v gorenjih prostorih, kteri so Be z veliko težavo rešili. O. O. Shackleton iz Hackensacka ni mogel Dajti nobenega izhoda, ker je bilo vse v plamenu in letal obupno od okna do okna. Konečno so vendar dospeli gasilci z lestvo, na ktero je brzo splezal, toda plamen je bil hitrejši, kajti njegova obleka je gorela s plamenom, ko je šel doli po lestvi. Hudo opečeuega so odvedli v bolnišnico. Pri gašenju si je ognjega sec zlomil nogo in bil tako hudo poškodovan, da zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju. Trije drugi gasilci bo bili manj hudo poškodovani.
Smrtonosna>az$trelba.
P u 1 m a n , Ark., 25. febr- Pri tukajšni žagi se je razpočil parni kotel, sedem možje bilo usmrtenih in poslopje deloma razdjano.
akih pomočnikov v svojem stanovanju ter jih nagovoril:
,,Vi ste siromašni pa pridni de lavci v vašej stroki. Kot pomočniki ue bodete nikoli več zaslužili, kar vam plača mojster ali naročnik dela, ako hočeta, da jima izdelate pohi šno opravo, sli druga mizarska dela. Po tej poti ne bodete nikdar rešeni siromaščiue, Bkrb, kaj bode t vami v starosti ali bolezni vas uikdar ne bo zapustila. Zakaj? Zato, k^r ste vi od podjetnika (mojstra ali naročevalca) odvisui, ne pa od svojega dela. Vi morate postati sami podjetniki, prodajalci in syoji delodajalci — vse to objednem. Kako pa je to mogoče storiti, če denarja nemate? Hočem Vam povedati. Prihranite si pri jedi in pri zabavi vsak nekoliko frankov in zložite vse to v jedno blagajno. Na ta način bodete priborili mali kapi tal, s kojim bodete vstani, če tudi prav skromno delavnico ustanoviti V tej zvezni delavnici potem začnite na svoj račun mizarska dela izvrše vnti. Primerno vašemu kapitalu bodete za les in druge potreoščine kredit dobili. Vknjiževali bodete
Gledišča pogorela.
Montreal, 26. febr. Danes rano zjutraj je uničil ogenj gledališče Francais, kakor tudi več sosednih poslopij. Skupno škodo cenijo S100.000.
Chicago, 26. febr. Ogenj je razdjal danes zjutraj Thilmanov poletni vrt ob Diverley in Commonwealth Ave. najstarejše takošno podjetje v Chicagu. Škodo cenijo na $40.000.
Povila četvero otrok.
Ko je dr. Friedman 23. februvarija prišel iz Frank Weirdovega stanovanja na 4. iztočni cesti v New Yorku, podal se je v Weirdovo mesnico v pritličju in se Jtaj čudno muzal.
,,Kaj je," je vprašal Weird, ,,deček ale deklica?"
„Oboje," je odvrnil zdravnik. ,,Torej dvojčeka?" ,,Še hujše." ,,TrojČeki?"
,,Še vedno ne dovolj," je odvrnil zdravnik in konečno začudenemu možu povedal, da mu je žena povila štiri otroke in sicer tri dečke in jedno deklico.
Novorojeni so tehtali pri porodu vsak po dva funta. Dva dečka sta že nekoliko ur po porodu umrla.
Zopet nesrečna stava.
Boston, 25. febr. Včeraj večer je sedelo več ljudi] v pivnici južnega Bostona in razmotrivalo o tem, koliko žganja zamore jeden mož naenkrat spiti. BOletni Frank O' Rourke je trdil, da Bpije na mestu kvart žganja. „Jaz stavim $5, da ga ne! Nihče ga ne more," je rekel jeden izmed družbe. O' Rourke je ostal pri prvi trditvi. Postavili bo na mizo kvart žganja. Na veliko začudenje vseh, ga je O' Rourke izpraznil v osmih požirkih. Potem je vtaknil v žep dobljeni denar in hotel iti domov, toda opotekal se je v stransko ulico in tam obležal. Pozneje ga je našla policija in odvedli so ga v bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrl.
Vsled požara 1000 ljudi brez dela.
Albany, 25. febr. Tri velika poslopja od Troy Malleable Iron Works v Coloniji, 5 milj severno od tod, je danes zjutrajjuničil plamen. Povzročeno Škodo cenijo »150.000. Nad 1000 delavcev je vsled tega požara zgubilo zaslužek, in ako se jim kje drugod ne posreči dobiti dela, primorani bodo še dolgo časa počivati. Ogenj je uničil vse strcje in morali bo tovarno zapreti, ktera ostane najbrže za več mesecev za-preta. Ker je vodovod zamrznil, ni bilo mogoče mnogo gasiti.
vaše dohodke in stroške, za potrebo življenja pa bodete vsak teden nekoliko denarja iz blagajne vzeli. Konec leta bodete zaključili letni račun in vsak bode primerno svojej denarni vlogi, prejel svoj dobiček."
Tako se je zgodilo in s tem je prva francoska delalna zveza nastala. Ker se je uresničilo, kar je Bucher prerokoval, so se zbrali nekteri zlatarski delavci v enako zvezo. Njih poBlovanje je v začetku jako Blabo šlo, marsiktero hudo uro so mogli prestati, pa tudi ta delalna zveza je pričela kmalu procvitati.
Bucher je utelesil na ta način misel, ktera je že davno prej francoske delavce navdajala. Ž? takrat je veliki kapital začel brezobzirno teptati manjše podjetnike in delavce, uvedenje parnih strojev se je začelo množiti, kar je značaj pridelovanja do celega spremenilo. Velike tovarne bo potisnile male delavnice na stran, izučene rokodelce bo začeli nadomeatovati vedno rastoče množice fabriških delavcev, kteri so propadli največji revščini, če so stroji v tovarnah obstali. Na drugej strani pa so fabrikantje v
Cronje vjet.
Z 4000 možmi se je podal h**abrl general.
London, 27. febr. General Cronje se je moral podati. Pomanjkanje živeža in streljivaga je k-temu primoralo. Toda njegova slava kot hraber general bode ostala. Z samo 4000 možmi se je Cronje več tednov ustavljal 50.000 mož močnemu sovražniku in še danes bi ne bil premagan, da mu ni zmanjkalo stre-ljiva in živeža.
Brzojav, kterega je vojni marftal Roberts danes poslal vojnemu uradu se glasi:
„Paardeberg, 27. febr. General Cronje Be je danes zjutraj ob svitu podal z vso svojo armado in je sedaj kot vjetnik v našem taboru. Število njegove armade bodem pozneje naznanil. Upam, da bode ta dogodek vlado Nj. veličanstva tembolj zadovoljil, ker je uprav to spominski dan bitke pri Majubabergu.
. Roberts."
Pod pragovi pokopani.
čudna nesreča se je pripetila pri Coldwell u ob Erie železnici. italijanski delavci so skladali pragove iz želpzničnega voza. Od dru-zega kraja je pndrvila lokomotiva z večjim številom delavcev, da bi pri izkladanju pomagali in s tako silo trčila ob voz, pri kterem so delali Italijani, da je vrglo pragove iz voza in ž njimi vred Italijane, kteri so bili pod kupom pokopani. Kričanje ponesrečenih je privabilo skupaj več ljudi, in ti so hitro od-,** metali pragove iz oprostili delavce iz Strašnega položaj n. J*-den' je tako hudo poškodovan, d« ••» <: ljivo če bode okreval. rufc k • i vanje druzih treh ni nevarno. Poškodovane bo odvedli v bolnišnico v Montelairu.
Zgorel v kokovi peči.
G r e e n s b u r g, Pa., 24. febr. James Brewer, osemletni deček je zgorel v kokovi peči Frick Ooke Co. Samo kos glave je ostal v pepelu. Deček je nosil vsaki dan kosilo svojemu bratu in sicer po brvi čez kokovo peč. Nakrat ga je prijel kašelj, pričel je omahovati in se v istem trenotku zvrnil v razbeljeno peč.
Nesreče na morju.
Newport, R. I., 25. febr. Med hudim viharjem in velikimi vklovi se je v sobotu po noči potopila ladija „Gen. Wiley", last Tomaž Quigleya iz New Yorka. Jeden mož in štirje otroci od 5 do 14 let so utonili. Nesreča se je pripetil&.med Beaver Taylom in Point Judi them.
kratkem času postali jako bogati. To je provzročilo, da so slabo plača-ui in v revščini živeči delavci začeli najprej sovražiti stroje, potem pa kapital, kteri je sam ves iz strojev dohajajoči dobiček požrl.
Med kapitalom in delom, delodajalcem in delavcem je nastalo brezno, ktero premostiti bo se trudile marsiktere bistre glave.
Charles Fourier si je izmislil delaine in družbinBke kolonije, tako-zvaue „PhalanBtžreB", na kojih bi bil vsak ud proti revščini in potrebi, potom njegovega delavskega deleža obvarovan. Grof St. Simon, je pridigoval novo krščanstvo, ktero bi vso državo v ogromno delavsko zvezo spremenilo — na način samostanskih redov. Bucher je bil učenec tega nesebičnega plemenitaža in on je bil prvi, kteri je poskušal praktično materijelni del St. Simonovih naukov vpeljati.
Kakor smo videli, se mu je to posrečilo. Izgled pa je bil še prene-znaten in preoBamljen, da bi ga francoski delavci mogli ocenjevati v pravej vrednosti.
(Dalje prihodnjič.)
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Tod*...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STQ6K
pivo, potem veš daje boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN, - - - IIOH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE«' NICAH.


. . _

s mi* M



Mteh-af-'fr

Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Poet office October 2 1893.
»GLAS NARODA".
Liat slovenskih delavcev t Ameriki.
Isdajatelj in urednik: Publiihed by
F. 8AK8KR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto Tel j a list za Ameriko $3.—,
m pol leta..............$1.50,
La Evropo sa leto .. . gld. 7.—, m „ „ pol leta . . . . „ 3.50, • 99 ,9 tatrt leta . . . „ 1.75
V Evropo pofiiljamo list skupno dve Številki,
9,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„Voic® or the People")
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •6 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon»y Order.
Pii spremembi kraja naročnikov jarosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi ovnika.
Dopisom in pošilja t vam naredite fcasiovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
Sto milijonov dolarjev.
Milijon mož se bode zjedinilo v velik obrtnijski trust.
galerije umetnij, gledišča, parki, šole, prostori za telovadbo, prostori za igre itd.
Niti jeden dolar se ne sme vplačati, tudi nobeno delo ne pričeti, in nihče naj ne pusti svoje sedajne službe, dokler ne bode milijon osob pristopilo k družbi. Zato se ni potreba nikomur bati, ako se pridruži, da mu bode pozneje manjkalo podpore.
Jedna sama osoba ne more uiti danajšnemu obrtnijskemu suženjstvu. Tudi deset mož tega ne more storiti, da še celo sto ne. Ako se pa združi milijon ljudi, kteri svoje moči in osode zjedinijo, potem se zamore jedro sodelovalne občine vsaditi v sredini sedajne tekmoval-ue družbe.
Na ta način bi se izognili nam preteče nevarnosti krvavega spopada med kapitalisti in delavci in zmedeno socijalno vprašanle bi se ua naravni način rešilo polagoma mirovnim potom.
Trusti že sedaj opravljajo dobro delo, ko obrtnije centralizirajo in suujejo. Kaž jo nam kako cenejše in bolje izdelovati in sistematično voditi opravke. Ker jih pa pri tem vodi skopost in samopašnost, teptajo naravne pravice ljudstva z nogami, sejejo seme anarhije in pripeljejo konečno do krvave revolucije.
Ako tedaj ljudstvo samo vzame stvar v roke in osnuje trust, pri kterem imajo vsi udeiežeu^i jednake pravice iujednake dolžnosti, potem bode vsemu svetu prineslo mir, srečo in veselje."
F. D. Festner jeden ravnateljev iz Covingtona, Ky., pravi, vse kaže nato, da se bode podjetj« posrečilo m njegov vspeh bode vsemu ljudstvu odprl oči. Po izjavi ravnatelja Robert Browna iz Jamaica Plain, Mass , bodo v državi Massachusetts ia poskušnjo ustanovili sodelavne prodajalnice za prodajo živežo.
\
II
Jbkii
Thomaston, Me., 23. febr. Industrial Brotherhood je zadruga, ■ ktero nameravajo socijalisti po vseh deželah vpeljati še med obstankom kapitalistične družbe, prostovoljno sodelavnost in zadružno izdelovanje. Ustanovitelji zadruge upajo, da bodo zamogli v kratkem času tekmovati z najmočnejšimi trusty in iste konečno izpodriniti.
Narodni tajnik zadruge in ob-jednem njeni blagajnik N. W. Lermond, kteri tu v New Yorku stanuje, trdi, da ni samo že $1,035-000 za zaklad naročenih, ampak na čelu zadruge stojč tudi odločni možje. Ravnateljstvo je iz odličnih mož v raznih državah naše dežele. Nek newyorški milijonar se je baje zavezal sam prispeti 1,000.-000 dolarjev.
, Po načrtu ustanoviteljev naj bi milijon osob prispevalo vsak po $100 in kakor hit.*o se je to zgodi in je $100,000.000 skupaj, hoče zadruga praktično pričeti svoj^ dela. Kje v Mississippi dolni ali v bližini velikih jezerov bi potem zgradili centralno obrtnijsko mesto, kjer bi isdelovali raznovrstno blago.)!1
Glasilo zadruge „Humanity", ktero ithaja Thomastonu, pravi v svoji slednji številki: ,,Začetkom bode del, najbrže večji del 1,000.-000 mož broječe armade ostal kjer je, kot rezerva. Poklicali jih bodo k službi kakor hitro jih bodo potrebovali.
Ko bode centralno obrtnijsko po •lopjeob vel. jezerih ali v Mississippi dolini zgrajeno, bodo dovažali surovo blago na labtnih parnikih za druge. Ako bi bilo potreba, lahko zgrade kratko železnico, da se zve< žejo od vode oddaljeni kraji.
Predno se bodemo obrnili narav nost proti sovražniku, osnovali bodemo krdelo velikih inženirjev, mr-rilcev in obrtnijskih kapitanov, kteri bodo naredili načrt za borbo in iato vodili.
Oddelek bode na zapadu zasedel veliki farme in prideloval pšenico, dragi bombaževna polja na jugu, tretji ovčjerejo v osrednem zapadu, četrti železne, bakrene in cinkove rudnike, peti in največji obrtnijski oddelek se bode zbral v osredju, zgradil tam velike tovarne in v istih izdeloval razne za življenje potrebne stvari. V mestu bodo hiše S modernimi napravami, knjigarne,
Vojna mei Boerci in Anglijo.
Neprestano klanje.
Divja por c-čila o zmagi in porazu pri R o od o o e R a n d .
Paardeberg, Oranje država) 22. febr. Položaj se je le malo spremenil. Danes so Angleži obstreljevanje Cronjev^ga tabora neprestano nadaljevali. Pravijo, a se severno od tod bliža 2000 Boercev. . Ko je včeraj večer prenehalo streljanje topov, pomaknol se je Shropshire polk 200 yardov bližje reke, kjer so uašli mnogo mrtvih Boercev. General French je vjel 75 Boercev, kteri so podrli oblegalno črto. Na zapadni strani so Angliži vjeli dru-iih 30 mož.
^Durban, Natal, 23. febr. Tu verujejo vest, da s-i je general Cronje z 8000 možmi podal, in da je bilo 1700 Boercev usmrtenih in ranjenih, med slednjimi tudi Cronje sam. Tudi Kitchener je baje ranjen na levi roki. Velika množica ljudstva se drenja po cestah in proslavlja veliko zmago in to tembolj, «er se širi tudi vest, da je mesto Lady smith oproščeno.
Clements nazaj pognan.
Pretoria, 23. febr. (Zakae-ujeuo. ) Poveljnika v Colesbergu |e napadel močan oddelek angleške Iconjice in veni se je hud boj. Brž-iione so nameravali Angleže naskočiti pozicijo Boercev in Be ua 400 yardov približali, toda umakniti bo se morali z velikimi zguba-mi. Med Boerci je bil jeden mož ranjen. Angleški vojui v pokrajiui Colesberg poveljuje general Cle-naents To poročilo kaže torej, da se niso vsi boerski oddelki umaknili iz Kap kolonije, ako avuoso Cronju poslali pomoč.
Bullerjeva počaBnoBt.
C o 1 e n s o, 23. febr. Danes večer se je pomaknilo britiško peštvo par sto yardov do prve črte boer-skih nasipov. Izvzemši pri Grob-lerkoofu nimajo Boerci močnega stališča. Ne morejo vzdržati gričev, kteri se raztezajo od Groblera-koofa do Helthorne postaje, ako njihove nasipe pričnejo Angleži z Lydditom bombardirati. Ti griči
niso tako visoki in se ne dajo tako dobro vtrditi, kakor že osvojene
gore.
London, 25. febr. Vkljub treh zmag meseca decembra sti obe boerski republiki sprevideli, da ne bo-deti zamogli vzdržati svoje pozicije ob meji, ako Anglija več nego 100 000 mož pošlje na bojišče. Zato so njihovi vodji sklenili vtrditi drugo in tretjo branilno črto, v kt«ro bi so umaknili, ako bi jih vtliko večja sovražna moč pognala nazaj. V slednji črti se upajo tako dolgo vzdržati, dokler bi se Anglija in morda tudi ves drugi svet nave ličal vojske, ali pa ostanki bo9rake armade umrli junaške smrti, kakor je sedaj Cronjeva armada pripravljena umreti.
Cronje in njegovo krdelce Boercev Še vedno vstraja v strašni smrti dolini ob Modderu. Njihovo število 6« zelo skrči. Nihče ne vč, koliko od hrabrih osem tisoč mož je še pri življenju, kteri so pred jednim tednom rajšč izvolili smrt, nego se podali sovražniku. Z strahom in začudenjem zre vsa Evropa na pretresljiv prizor na daljnem jugu. Mogočen glas ugovora odmeva že od jedmga kraja do druzega, Rusi, Francozi in Nemci zjedinjajo ugovor, da se Veliki Britaniji ne Bme pustiti, da bi zatrla ljudstvo, ktero ja na tako junaški način pripravljeno, dati poslednjo kapljo krvi za svojo prostost.
Celo Auglijaje kakor okamnjena. Sedaj ima pred seboj novo, tako poniževalno nalogo, ktera nima para. Kaj naj siore sovražnikom, kteri hoče svoje geslo: ,Neodvisnost ali smrt," izvršiti do konca? To storiti bode komaj upala. Tepe-na ostane Anglija, obupno teptna v svojem naporu podjarmiti južno Afriko, dokler veje med boerskim ljudstvom duh Cronja in njegovih Spartancev.
četrti dan strašnega, streljanja.
London, 25. febr. O četrtem dnevu obleganja boerskega tabora se iz Paadeberga poroča: Pozicija je od uarsve čudežno utrjena, kjer se bodo vršili še nadaljpi boji, posebno ako bo bodo morali Angleži bojevati tudi proti drugimi oddelki Boercev, kteri se bližajo Cronju na pomoč. Begun, kteri je minolo noč prišel v britiški tabor, pripoveduje, da je imelo včerajšno streljanje po-gubonosen učinek. Vsakdo občuduje junaško vedenje Boercev, toda od Btrani človekoljubja, je nadaljni upor sedaj naravnost zločin. Kakor strašna je tudi misel, uničenje boerBke armade, se ne da odvrniti. General Roberts je poslal daneB Cronju ponudbo, odvesti žene in otroke na varne kraje in dati na razpolago svoje zdravnike*in zdravila, toda Cronje ja ponudbo vljudno odklonil General French je vjel že 460 Boercev, kteri Be bridko pritožijo, da se Cronje tako trdovratno in nepotrebno upira. Toda Boerci nočejo o podaji nič vedeti.
Ženske in otroci.
Nahajajo se v obleganem boerskem taboru.
Cronje bode morda le še ušel.
London, 27. febr. Za nobeno atranko na bojišču se ni prizor posebno spremenil. Poveljnik Cronje še vedno hrabro vstraja in kakor videti še ni zgubil upanja, da mu kmalu dojde pomoč. Iz Lourenzo Marquez se poroča, da je 5000 Burg-herjev Ladysmith zapustilo in podalo v Oranje državo, kjer se zbirajo trideset milj od glavnega mesta. Brezdvomno bodo poskusili rešiti Cronja, čigar položaj ni več tako brezupen, kakor je bil videti še pred par dnevi. Morda Roberts sam ni v istini mislil, da boerski poveljnik ne bode mogel najti prilike uiti. Vjetniki so pravili v bri-tiškem taboru, da šteje Cronjeva armada samo 4000 mož.
London, 26. febr. Akoravno general Roberts v svojemu poročilu ne omenja poveljnika Cronja, vendar mislijo, da hrabri boerski ge-ueral še vedno vstraja. Poročila begunov, da je Cronje pripravljen se podati niso verojetna. J. L. Robinson, jugoafrikanski milijonar, kteri Cronja prav dobro pozna, pravi, da je to izmišljeno. Njegova pozicija je namreč takošna, da se bode Angležem še dolgo časa ustavljal, kar bi bilo za Robertsa zelo neugodno, kajti vsak dan, kterega zgubi v Oranje državi je iztočasno zakasnenje oprosčenja Ladyamitha.
Obstreljevanje je že včeraj ponehalo, kajti ker se Cronje nikakor noče podati, bi bilo trinoško na nepotreben način poklati toliko ljudi, posebno, ker se v obleganem taboru nahajajo žene in otroci Da Cronje ni hotel sprejeti Robert-sove ponudbe, odvesti žene in otroke na varen kraj, ne smemo morda tolmačiti kot trinoško postopanje. Kdor pozna boerske žene, v6, da so iste v mnogih slučajih veliko vstraj-nejše nego možje; nabrže so se same upirale zapustiti svoje mule. Tudi Cronjeva žena je v taboru.
Farmer zmrznil na potu.
Buffalo, N. Y., 25. febr. Silen zimski vihar v zvezi s hudim mrazom, kteri je včeraj popoludne tu razsajal, se je danes večer polegel. Promet na pouličnih železnicah s predmestji se je še le pozno zopet odprl. Iz istoka prihajajoči želez-nični vlasi so imeli veliko zamudo.
Poroča se o mnogih nesrečah, ktere je provzročil vihar. Miljo severno od tod so našli trdo zmrznjeno truplo farmerja R. R. Jemisona, iz Eggertsville, kteri se je peljal od trgva domov. Mož se je oglasil v v gostilni poleg ceste, kjer bo ga radi hudega viharja in velikega mraza hoteli zadržati. Farmer se ni dal pregovoriti, ampak vozil dalje, ker ni hotel svojcev vznemirjati, ako bi izostal do druzega dne. Peljal se je komaj miljo daleč, ko ga je dohitela smrt. V bližini so našli tudi sani in ua pol zmrznjenega konja.
Promogarjem zvišali plačo.
Al too na, Pa., 25. febr. 1500 premogarjev v premogokopih Jeffer son in Elm v Brockmayville, Crou shaw in Dagus so naznanili, da 1 marca stopi v veljavo 20 odstnotno zvišanje plače. To pride na korist premogarjem Northwestern Mining & Exchange Co. Premogarli tega okraja so 1. marca poglasili praznikom. Radi razmotrivacja štraj karskega položaja, se bode v Bar nesboro vršilo veliko zborovanj" istotako se bode 15. marca v tukaj šnemu mestu vršil shod premogar jev iz Pennsylvanije in Maryland
Preti splošen štrajk.
Chicago, 111., 26. febr. V včerajšnji seji Building Material Trades Couucila so sklenili mašiniste v njihovi borbi podpirati. Tajnik Couucila je rekel: vsi. odseki njegove zadruge so pripravljeni napovedati celo splošen simpatičen štrajk, ako bi bilo potreba. V slednjem slučaju bi se nadaljnih 20 do 30 tisoč mož pridružilo štrajkarjem. Toda mašinisti mislijo, da bodo njihove zahteve dovolili, ne da bi prišlo do tacih sredstev. Sedaj štrajka 1200 mašinistov in vse večje tovarne so zaprte.
Trust za moko bankerot.
Milwaukee, Wis., 26. febr. United States Milling Combine, ali boljše znana kot trust za moko je bankerot in se nahaja sedaj v rokah treh leceiverjev. Polom je provzročila onemoglost družbe spraviti svoja poroštva na javni trg. United States Milling Co. se je ustanovila dne 27. aprila 1899. Njeni započetni kapital je znašal $25.000.000.
Strahota v Kongo dolini.
London, 26. febr. Afrikanski potovalec Grogan poroča zanimive podrobnosti o svojem potovanju v okol n- jezera Tangannika. Našel je več delujočih ognjenikov, kteri bo neprenehoma bljuvali lavo. V dveh letih se je 60 milj dolga in 40 milj široka dolina z lavo napolnila sko raj 100 čevljev visoko. Vse rastlinstvo okolice je uničeno in brezšte viluo slonov leži pod lavo pokopa-uih. K tej strahoti pa se pridružijo še potujoči Jjudožrci, Balke imeno vani, kteri prebivalce Congo dolin* ua grozovit način koljejo. Po VBeh rekah plavajo Človeška trupla in na vseh potih se nahajajo človeška okoBtja.
Ponesrečeni „Californian".
Portland, Me., 26. febr. Par-nik „Californian" od Allan črte je včeraj pri Ram Island trčil ob skalo. Kakor so danes določili je v vseh oddelkih trebušja polno vode in ker ima ladija več lukenj, najbrže iste ne bodo zamogli rešiti. Tudi tovor, kteri obstoji deloma iz žita je pokvarjen. Potnike je danes parnik „Forest Queen" prepeljal na kopuo.
Grozovit dvojni umor.
Brock, Neb , 26. febr. Wilson Wakelin, dobro poznan farmer, tri milje od tod je danes umoril svojo ženo. Prereza! je nič hudega sluteči ženi vrat z britvijo. Potem je šel na grob svoje prve žene in na isti grozovit način storil konec svojemu življenju. Umorjena žena je že več let igrala veliko vlogo med ,,tempe-rance"-ženami in bila preje predsednica pri Christian Temperance Union žensk v državi Nebraska.
Velik požar v Parizu.
Pariz, 25. febr. V Pariškem predmestju St. Quen je danes ol 8. uri zjutraj v velikih skladiščih nastal ogenj, kteri se je z velikansko hitrostjo razširil dalje. V po-Blopju, kjer je nastal ogenj, je bilo skladišče alkohola in olja, k ter* ga razstrelba bi bila kmalu mnogošte vilnim gledalcem, kakor tudi ognje-gaecem zelo osodepolna postala. Ob 1. uri popoludne je mislih, požarna bramba, da je ogenj že udu-šeu, toda vkljub temu so se do 6. ure zvečer pripetile razne večje raz-strelbe. Skupno je bilo ranjenih 150 osob, med temi nektere prav hudo, toda usmrten k sreči ni bil nihče. K sreči se je požarni hrambi posrečilo rešiti v bližini nahajajoče velike rezervarje petroleja, drugače bi bila na dva milijona frankov cenjena škoda veliko večja.
Luccheni napadel jetniškega ravnatelja.
Morilec avstrijske c-snrice Elizabete je kakor se iz Genfa poroča, poskušal umoriti jetniškega ravnatelja Perrinaz orodjem za odpiranje konserv, ktero je popreje ostro ua-brusil. Perriu je Lucchenija dvakrat pusti pred sebe, poklicati, ker je ta hotel poročati razne pritožbe. Pri drugem zaslišanju skočil Luccheni na Perrina, toda ta ga ]e pahnil od sebe. V istem trf»notku so prihiteli pazniki in morilca premagali.
Evropejske in druge vesti.
Novi škof v H^Tvani.
Havana, 24. febr. Monsignore Sbarretti, novoimenovani škof ha-vanski se je danes zjutraj ob deveti uri izkrcal. S procesijo so ga spre-meli v cerkev in formelno vmestili, ne da bi se vršile kake demonstracije, kterih so se tolikanj bali. Občinstvo je marveč hotelo imeti kubanskega škofa in bilo zel«, razburjeno, ko se je razčirila vest, da je imenovan Mgr. Sbarretti.
Dunaj, 24. febr. Ko so včeraj v državnem zboru razmotrivali o premogarskem štrajku ua Češkem je menil zostopnik vlade, da se vpeljava osemuruega delavnega dne ne da tako hitro izvršiti, ker je treba zadevo premisliti. Navedel je še več jednacih izgovorov, ktere so delavcem naklonjeni poslanci spremljali s klici nevolje. Tudi galerija je vposegla v obravnave in občinstvo je izgražalo svojo uevoljo s tem, daje bljuvalo doli v dvorano
Beroli 26. febr. Pol ofici-jelno se poroča, da se je knez Ho-henlohe naveličal svojega urada, kot državni kancelar, in daje cesar imenoval Herbert Bismarcka, njegovim naslednikom. Slednji strinja vstrajno nrav svojega očeta z diplo-matično spretnostjo in tacega moža potrebuje cesar, da uresniči svoje uačrte kakor proračun za mornarico itd. Herbert Bismarck je sedaj 45 let star.
Admiral Tirpitz, državni tajnik mornarice je poučil proračunsko komisijo državnega zbora, ako bode vsprejet predlog za mornarico, bodo uaročili za 200,000.000 mark okli p aih plošč v jednakih delih pri Stum-mu in Kruppu. Evg' n Richt« r je 'z računal, da bodo od te svot j imeli tovarnarji 140,000.000 mark dobička.
London, 26. febr. V dolenji hiši je rekel danes G. F. Goshen,
prvi lord admiralite, da bode proračun za mornarico za 1. 1900-1901 zuašal 30,000 000 funtov šterlingov. Ako bode nastala potreba brodovje sklicati pod orožje," zahtevala bode vlada večji kredit, toda misli, tako daleč še ne bode kmalu prišlo, ker sedaj Angliji od nobene strani ne preti nevarnost.
Grand gledišče v Isliogtonu je danes pogorelo.
Dunaj, 26. febr. Včeraj zjutraj so tukajšni socijalisti vprizorili veliko demonstracijo proti novimi pravili za občinske volitve, ktere je sprejel dolenje avstrijski deželni zbor, kterih namen je spomladanske volitve uporabiti za antisemitskega župana dr. Luegerja. Zbralo seje šestdeset tisoč delavcev iu ti korakali proti občinski hiši. Tam se jim je postavil nasproti močan oddelek policajev, kteri so brez povoda prič li z golim orožjem udrihati po delavcih in jih razpršili. Mnogo udeležencev je bilo ranjenih in 40 osub za preti b.
Peking, 26 febr. John F- \vler, Konsul Zjed. držav v Che-Fu, pokrajine Schantung poroča, da je 4000 obor^žoLiih domačinov zasedlo progo, kjer bi imeli meriti novo nemško železnico in kjer bodo pričakovali prihod nemških vojakov. Domačini se hočejo gradeuju železnice z silo ustaviti.
Paris. 26- febr. Rabelj Deib-ler, mi. je v Lyonu izvršil dvojno krvno obsodbo, ktera je vzoudila splošno uevoljo proti guillotini, posebno pa med nasprotniki smrtne kazni. Obsojena Mouguier in Gaumeh sta bila zastarana hudodelca, ktera sta umorila dva svoja pajdaša. Monguierja so morali nesti na oder, ker mu nogi niste nič služili; imel je sušico in bi kmalu umrl vsled nje. Gaumeh Be je upiral do zadnjega treuotka in štirje možje so ga morali na odru držati. Vse to se godi v kulturnem veku I
Podpisani se priporočam vsera Slovencem in Hrvatom v Omahi in jkolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačOj finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj bo le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Kdo?
"as postreže tako ceno, za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. 640.7(5 m po-štarine 20 centov, kakor Fr. Sak-se r 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Slovensko poslal nad 8200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. C e n a-brza in poštena postrežba velikansko pnmnožuje promet.
,,Munchen" 25. potniki.
,, Pennsylvania" 10S5 |>otniki.
..1-a Normandie' potniki.
,,Rotterdam" 27 potniki.
Kretanje parnikov.
New V o r k dospeli . febr. iz Kremena
1167
!5> febr. iz Hamburga s 27. febr. i/. Ilavre 2427 febr. iz Rutterdama z 494
1) o s p e t i imajo: Kaiser Wilhelm II" iz Genove. ,,Barcelona" iz Hamburga. ,,Southwark" iz Antvverpena. ,,Saale" i/ Kremena. ,,Germanic" iz Liverpool a. ,,Pretoria" iz Hamburga. ,,New Vork" iz Southamptona. „Lucania" iz Liverpoola. ,.La Ilretagne" iz Havre.
O d p I j u I i : „Teutonic", 28. febr. v Liverpool. ,,Friesland", 28. febr. v Antwerpea. ,,Ems", 28. febr. v Genovo.
O d pl j u I i bod 01 ,,La« Normandie", I. marca v Havre. „Rotterdam", 3. marca v Rotterdam. ,,Pennsylvania", 3. marca v Hamburg. ,,Saale", 6. marca v Kremen. .Southvvark", 7. marca v Antwerpen. „New York", 7. marca v Southampton. „La Kretagne", marca v Havre. ,,Rhein", 8. marca v Kremen.
<š
J
_
__
_
_
Panilk listki so dobiti po izvirnih cenah pri PR. SAKSER & CQ IC9 Gieenwich St., New York.


<
Jugoslovanska Katoliška Jednota. j||
Sedež 7 ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	„ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Prešibn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj Be blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžet a Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"-
Drobnosti.
Za štrajknjoče rojake v Jenny Lind, Ark., so darovali: Luka Sus-man, Joe Furlan, Ivana Susman, Leopold Susman, Ivana Furlan, Marija Petkovšek. Frank Homovec, Gašper, Agnes, Francis, Agues, ml. Korče po 25 centov, vsi iz Little Falls, N. Y., skupaj S3. Darilo je majhno, toda upamo, da bodo tudi drugi Slovenci kaj žrtvovali za boreče rojake. Pozdrav rojakom po širuej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa veliko naručnikov.
Fr. Korče.
* *
Samomor. 5. febr. zvečer se je ustrelil v svojem stanovanju v Ljlubljani na Rimski cesti št. 7 GuBtav Kavčič, trgovski pomočnik pri trgovcu g. Ivanu Jebačinu. Kroglja je šla v desno
sence m m
takoj provzročila smrti. Policijski zdravnik dr. Illner je našel Kavčiča
živega, toda pomoči mu ui bilo in kmalu potem, ko je prejel zu-krameut sv. posledujega olja, je umrl. Gustav Kavčič je do 5. febr. služil pri goap. Ivanu Jebačinu, ta dan pa mu je ta službo odpovedal, ker je večkrat in vzlic opomiuom zanemarjal svoje dolžnosti. To ga je tako bolelo, daje sklenil, končati življenje. Šel je k puškarju Kaiser-ju, kupil revolver, objednem pa plačal ostanek dolga za svoj čas kupljeno kolo in se potom doma pred zrcalom ustrelil. Nesrečnež je bil 26 let star in rojen v Meugi-im. Njegov oče je bil učitelj, ki pa je tudi že umrl.
*
* t
Iz Borovnice se poroča ,,Slov. Narodu:" Dne 4. februvarja smo tu kopali občeznanega, šele 43 let starega g. Dragotina Žitnika, posestnika in trgovca v Borovnici. Bil je — rekel bi — železne narave vendar je nekaj mesecev sem bolehal, a nihče ni mislil, da se bode taso hitro ločil od nas. Dne 22. februvarja šel je v ljubljansko bolnico iskat zdravja, in našel je — smrt.
♦ • *
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu prosincu 1900 je 298 strank vložilo 73.700 K Sivin. 204 stranke vzdignile 52.091 K SO vin. torej več vložilo 26.609 K 21 vin , 12 strankam se je izplačalo posojil 31.440 K, stanje *log 1,388.100 K 71 vin., denarni promet 2 j3 533 K 03 vin.
*
♦ *
Samomor- 3tiletni posestnik na Bregu pri Tržiču Ignacij Laučar se je obesil.
*
•	4
V Ameriko je odpotovalo iz Kranjskega v mesecu januvariju 237 oseb. Zaradi nameravanega izšeljenja pred izpolnitvijo vojaške
dolžnosti so bili 4 mladeniči prijeti
*
*	*
Za češke n moravgke premolar je
se je začelo nabitati tudi po Lljubljani. Ako kdaj, se mora pri tem največjem in najimpozantnej šem štrajku priznat', da je pravica na strani delavcev. Zato prosimo tudi svoje somišljenike, da se spominjajo teh, za svoje pravice bore* čih se delavcev ter prispevajo k podporam, kakoršue dohajajo premo-garjem in njihovim ubožuim rodo-vinam od vseh stranij. Tako piše „81ov. Narod".
Zaprtija novomeškega okraja.
Iz mesarskih krogov se piše „Slov. Narodu": V obližji Ljubljane je žh pomanjkalo debelih prašičev, in ljubljanski mesarji moramo hoditi po iste v novomeški okraj. Na Hrvaškem in Ogrskem se radi bolezni tudi že težko dobijo debeli prašiči. — Kako smo se pa začudili, ko zvemo novico, daje vJada za izvoz prašičev celi novomeški okraj zaprla. Toraj tudi .v mestno klavnico ljubljansko ne smejo prašičev dovažati! Imeli smo že veliko prašičev ,,zaaranih", ali kmetje nam ,,aro" nazaj nosijo, ker ne smejo prašičev odpeljati. Vpra šali smo v raznih občinah novomeškega okraja radi kuge, živa duša ne v§ nič o kaki bolezni < Zakaj toraj zaprtija? Je li to pravično, da se z ubngim kmetom tako postopa ? Kje bomo dobili pitauih prašičev zar ljubljansko klavnico ? Ali ni že dosti velika draginja v Ljubljani!? Prosimo od merodajne
strani hitre odpomoči.
* * *
Electriena razsvetljava v Novem mestu. Gosp. Fran Seidel namerava s porabo vodne Bile Krke napi ayiti v Novem mestu elektrarno in si je že zagotovil toliko odjemalcev električnega toka, da Be bo naprava rentirala. Novo mesto pridobi s tem jako mnogo.
*
* *
Sumljiva smrt- V Dvorski vasi v radovljiškem okraju je dne 4. feb. 521etni Štefan Debelak nagloma pred sosedovp hišo umrl. Debelak je bil same«- je stanoval pri svojem očetu, s katerim pa ni ž.vel v posebnem prijateljstvu. Vsled zatrdila posestnika Antona Gogole, da je Debelaka njegov oče zastrupil, seje stvar naznanila radovljiškemu sodišču, ki je odredilo razte-
lesenje umrlega Debelaka.
* * •
Najhujše obsodbe čeških reser-
vistov. Obsojeni so bili 4 na 3 mesece, 1 na 6 mesecev garnizijskega zapora, reservist Kaliwoda, blagajnik pri neki okrajni bolniški blagajni, pa je bil obsojen na 13 mesecev v ječo v trdnjavi. To so pač najhujše obsodbe, da vsi ti kaznen-ci so pregrešili to, da so se oglasili * ,,zde" namesto s „hier" na kontrolnem shodu I
*
* *
Občinske volitve v Žminju v Istri.
Pri zadnjih volitvah v tem okraju so zmagali Hrvatje. Lahi tega seveda niso lili veseli in vlada je hitela, da jih potolaži. Razveljavila
je volitve.
*
* *
Žalosten predpust. Na Angleškem bridko tožijo radi vojne ne le oni, katerih rodbine so neposredno pri-sadete po izgubi možkih udov, marveč pred vsem tudi prirejevalci veselih koncertov iu javnih iger, *aj so sedaj vsi kraji, na katerih se je prej razvijalo najživahnejše življenje, prazni in zapuščeni. V klubih živo pogrešajo mladine in še bolj v glediščih. Pomanjkanje možke mladine občutijo Boaebno Angležinje doma in na VBeh zabavah ter veselicah, kjer skoro ne bo prav nobenih družabnikov več in so malone same med seboj. Doma ostali moški pa imajo seveda opravila preko glave, da vsaj za silo vstrezajo željam zapuščenih dam in damic.
Raznotere vesti. V Poznanju na Pruskem bo odpustili iz službe vse tiste oglednike mesa, ki imajo poljska imeDa! —Nemško mornarico pomnože prav znatno; o tem razpravljajo v nemškem državnem zboru. — V Srbiji ostane vse po Btarem, in ni upati na pomilo-ščenje znanih nesrečnih žrtev, ker kralj je jasno povedal, da b sedanjim položajem je zadovoljen in da ui misliti na kak preobrat. — Južna železnica ustanovi v Gradcu obratno ravnateljstvo. Tehnično ravnateljstvo v Mariboru se preseli takoj v Gradec.
*
* *
Zamorec samomorilec radi nesrečne ljubezni. 3. febr. ponoči je skočil v Duuav zamorec Walter Barness ter utonil. Ko je bil 7 let star, ga je vzel za svojega sina angleški admiral Barness, ko se je ustavil z svojo ladijo na obrežju Kameruua. Dečkovi stariši so bili namreč divji zamorci, ki so dečka z veseljem prodali. Angležev je dal dečka izobraziti tako, da je govoril a 17 leti že več evropskih jezikov. Walt9r BarueBs je potoval po Evropi ter predaval o Afriki in o svoji.' velikih potovanjih na ladiji dvojega druzega očeta. Tudi na Dunaju je predaval v nekaterih gimuazijih in v višji dekliški šoli A imel je nesrečo, da se je zaljubil. Izvoljenka njegovega srca je bila neka učiteljica glasbe v Kremsu. Črni žeuiu pa je bil na svojo belo nevesto silo ljubosumen. Zaročenca sta se sprla večkrat, v soboto pa je storil Walter Barness konec svoji baje neutemeljeni ljubosumnosti s tem, da je skočil v Dunav in se utopil, btar je bil komaj 21 let. Ako bi bil ubogi zamorec ostal med svojimi divjimi brati v Komeruuu ter si izbral ondi svojo nevesto, bi bržčas doživel višjo starost. Evropska kultura pa mu je pokvarila živce ter ga • pognala v zgodnjo smrt I
SVOJI K SVOJIM!
FR. SflKSER
oficielni zastopnik raznih prekmorskih parniskih družb
Smesnice.
Koristno društvo. A.: „Za-kaj se pa jokate Boseda?" — B. : ,,Moj Bog! Ni več mogoče prenašati. Moj mož ima vsako soboto sejo „pri belem medvedu" glede hranilnega društva, a pri tem zapije polovico tedenskega zaslužka!"
Kratko. Sodnik: „No, Gra-har, pred tremi tedni ste bili odpuščeni iz ječe in sedaj ste že zopet tu? Vi bi se pač morali poboljšati 1" — Potepuh : ,,Da, milosti vi gospod sodnik, ali zakaj mi ne dovolite časa zato!"
Posestvo na prodaj.
V metliškem okraju v vasi Otok je na prodaj posestvo, ktero obsega: Hiša z štirimi sobami, pod hišo Bta dve kleti za kislino in druga za druge stvari; dalje pod ali skedenj, prostorni živinski hlev za 10 govedi, dve kašči za hlevom, v kterih je prostora za 300 centov sena in slame ; dalje svinski hlev za 5prešičev; mlin z štirimi tečaji; njiv jednast, na ktere grč 35 mernikov posetve. Vse imenovano se nahaja v najboljšem Btanu. K posestvu spadajo tudi trije stelniki, v kterih se dobi do 30 voz stelje. Vse to prodam iz proste roke, ker se ne mislim več vrniti v domovino. Pogoji in cena se zvč pri:
Josip Palčič, 432 7th St., Calumet, Mich.
Skromna želja. Mož (zelo star): ,,Moje življenje sem zavaroval v tvojo korist za 100.000 dolarjev. Ali zamorem še kaj zate storiti?" — Žena (zelo mlada): „Samo še umreti moraš, pa je dobro."
Ponesrečen poklon. Snu-bilec (k bodočej tašči) : ,,0 milo-stiva, Vi Bte še tako mladi! Vaša gospodičina hčerka bi zamogla Vaša mati biti".
M o 1 č 1 j i v o b t. Gospa A.: „Ali mi zamorete Vašo služkinjo priporočiti? Je-li molčljiva?" — Gospa B.: „V uekterih zadevah zna dobro molčati! Nikdar mi ne povč, kadar kaj pobije."
Dobrovi A. (neoženjen): „Ali ste mnenja, da ima mož pravico čitati pisma svoje žene." — B. (oženjen): ,,Pravico utegne že imeti, toda pogum, je pa vse kaj druzega.. .."
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
iSlT kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
Listnica uredništva.
R o j a k o m odpošljemo sedaj za $20.37 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. M. C-c, v B. Pa. Dopisa nemo-remo priobčiti, ker hočemo o tem konec napraviti. Postali ste tudi preveč osobni glede žene v Cl., to je pa najbolje opustiti. Zakoni pa nikdar niso bili vsi srečni in tudi ne bodo. Pa brez zamere.
G. George R-k, Puritan, Pa. Češko kraljestvo je avstrijska poKra-jina kakor Galicija, Bukovina, Kranjsko itd., ima svojo krono, toda Franc Jožef ni krona" češki kralj in je cesar in kralj čez Češko; češka krona ima samo historično
ga®fc4SS i109 «EENWICH ST., SEW TOKE.
krajine avstrijske, lastne deželne zadeve razmotrivajo v deželnem zboru, ako pa vladi in kroni kaj ne ugaja — pa prečrta in so vsi sklepi narodnih zastopnikov— ničla.
G. M. C., Clear Creek Mine, v Scotfield, Utah. Z vsakim avstrijskim poštnim vlakom prevažajo pošto, dalje vozijo pošto vsi brzo-in ekspresni vlaki; mešani vlaki prevažajo bolj poštne zavoje večjega obsega; samo tovorni vlaki ne prevažajo pošte, ker so prepočasni. Toraj: vsi hitroji vlaki prevažajo pošto.
KJE JE?
JOHN GERZETIČ, doma iz Kva-sice na Dolenjskem. Ta tiček ne živi poštenim potom ; kamor pride, tam ljudi opehari, potem jo pa popiha, tako je tudi pri nas napravil. Rojaki, varujte se tega ptička. G. Frankovich, Manistique, Mich.
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago -vauje vasi, okraj momelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžau $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co.,
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-uim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
ROJAKE
opozorujemo v naročbo knjig
družbe sv. Mohorja.
Mi sprejemamo naročila do dne 15. marca, vsakemujnaročilu je dodati $1 00 in natančen naslov, kam naj bodemo knjige poslali prihodnjo jesen.
Upravništvo „Glas Naroda".
KJE JE?
MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žažemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 113, Elyria, Colo.	(8. mr. )
Kje je?
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni ča«* sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj ti rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po Sirnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očeta: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glaa Naroda".	(1. ap.)
se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo
st3aa?o čLotti o-v~i -n o
ali žel6 koga sem vzeti za
parobrodne listke
raznih prekmorskih parniških dražb po izvirnih cenah.
Listki za drugo kajilo so dobiti od $37 naprej. — Listki za medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi
železnicne listke
na vse strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO.
Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti iz stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti.
Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje
DENARJEV V STARO DOMOVINO
in to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni promet znamenuje solidno postrežbo. Nikdo ne more tožiti o zgubi kake s vote.
_ Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno naznanijo njih odhod brzojavnim potom iz CHICAGE, MONTREALA, BUFFALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi v NEW YORK, ali pa naj jim dotični agent, pri kterem kupijo železnični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri železnici dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru.
Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje ime in ljudi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto-vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner) je sleparija.
V vseh navedenih slučajih se rojakom iu rojakinjam za solidno, pošteno postrežbo priporočam
z velespoštovanjem
FR. SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
Kje je?
FRANK FRANČIČ, star 20 Jet. doma iz Orehovca, župnija Sent Jernej; tukaj je bil pri meni na hrani in isto pozabil plačati, ako-ravno je pustil harmonike, ktere mu rad dam, ako mi plača kar mi gre. Njegov naslov bi rad zvedel: Martin M a t j a š i 6 , 536 3rd St., Steelton, Pa.
Josip Losar v East Helena, Morit.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. t
MjHS SC JSKSHSH HSCK JiKHHKHH SMBHSIIIC IB	5
1! H H H H
m
m »
m s a si m
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°|o
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gtjls Naroda".
HHHHBEHiaiBHHi
IB
i_v|c_i|c_j
MSB
ulOC

TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumefu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; sa svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches z\ ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zmIo pripravno darila ob rasnih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstva v Oalumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vado, ali Vaših ljubih doma, iu vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ohjednem slikani.
Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
.....



T ii FVbols:. Zgubljeni sin.
(Pripovedka iz dunajskega življenja.)
I.
„Dober večer, mati!" „Bog 8 teboj, oče!" Oba sta si krepko stisnila roke, potem je stara gospa staremu možu pomagala sleči snežno suknjo in odvzela klobuk, pomagala mu obleči domačo suknjo, postavila obšite copate in staro z usnjem pregrnjeno nasloujačo na pravo mesto, potem mu pa podala skrbno nabasano, dolgo pipo.
,.Slabo vreme — kaj ne, oče?" rekla je stara.
„Še ni preslabo*', odgovoril je mehanibar hladnokrvno, ali vendar je kazal, da je kaj zadovoljen, da je zamenjal mokre, mrzle ulice s pri jetnim in dobro zakurjenim stano vanjem.
Stanovali so daleč v okraju Fa-voriten, največjem delavskem predmestju Dunaja, v kterem se nahaja mnogo tovarn, veliko visocih sta novalskih hiš z malimi stanovanji, večinoma računano na delavske družine, ako so ta stanovanja mnozih slučajih obsezala le jedno sobo in kuhinjo ter bila skromno opravljena — jo to kazalo sad marljivega dela, previdnega varčevanja in marsikako zatajevanje v razvese ljevanju, samo da je bil dom bolj prijeten.
To načelo Bta si stavila že takoj s početka zakonska Svoboda, njuno stanovanje sta imela v stranskej ulici, kjer ju ni nadlegoval cestni ropot, zato pa gruče otrok tam v Willand ulici, v drugem nadstropju, čedne, toda gosto obljudene hiše, tam je bilo njuno veselje in ponos. Likauo pohištvo, ktero sta ei v dolgem času počasi omislila, je napravilo na človeka pravi meščanski vtis. Bleščeče bela pregrinjala na oknih, miza s cvetljicami in lična mizica za šivanje, Čedne oljnate slike v pozlačenih okvirjih na stenah, fotografije v kovinskih stojalih na omari, veliko ogledalo, vse -1^0 je predstavljalo nekako zmerno f)btrato, ktero so zamogli utrpeti.
©če Svoboda ni poznal nič lepšega, nego po storjenem delu v veli-kej tovarni za stroje, v kterej je de lal že več desetletij, doma ostati pri avojej ženi, ktera mu je v teku tridesetletnega zakona skazovala le zvesto ljubezen in blago skrb za njegov blagostan. Vse svoje veselje je pošteno z možem delila, njeno mnogokrat veliko trpljenje pa zase ohranila, in mu to vedno prikrivala. Ako niso zadostovali novci za gospodinjstvo, ker je petero otrok preveč potrebovalo; ako so jej otroci ▼•led bolezni ali drugače delali akrbi — ni smel on, kteri se je za svoje tolikanj trudil, in ni hotel, da bi ae tndi njegova žena trudila za zaslužek; on, kteri je sleherni krajcar avojega tedenskega zaslužka izročil v njene roke — prav nič zvedeti, da jej vedno ne gre po njenej želji. On naj bi imel vso svojo moč in vso veselo srčnost pri svojem težkem delu. Tako so mu minola dolga leta v družbi njegove Katinke kakor veselja dan, vse je tako mirno in lepo, da je zamogel le zasledovati odraščenje in samostojnost svojih otrok, kar je zelo hitro poteklo.
Sedaj sta imela le še dva doma: triindvajsetletno Lino in leto mlajšega Karola, ljubljenca matere. Najstareji trije sinovi — mehaniki kakor oče — so Be že poženili in starišem naklonili petero vnukov — same čvrste dečke. Ako sta stara — v sreči, ktero sta čutila — še kaj želela, je bilo vnukinja, lepo, malo deklico, ta bi njuno srečo še povišala.
„Še ni preslabo", je ponavljaj oče Svoboda, ko je nenadlegovan sedel v naslonjači in vlekel svojo pipo, ktero mu je prižgala sč žve-pljenko njegova žena. ,,Meni je tako vreme le šala, saj veš, da ako kdo izmed nas pride iz slabega sraka iz tovarne, je dobrota, ako dihamo tako sveži, vlažni zrak. Kako se je pa tebi godilo ves dan ? Ali si se trudila?"
„Kaj Sel" se je branila. „ Saj imamo Lino, ta mi ne pusti prav nič delati. Popolnoma nepotrebno ■e dozdevam v hiši."
,Da, da, pridna je naša Lina", je dostavil z glavo prikimši stari mehanik, kteri je bil kljub svojim petinšestdesetim letom orjak in zelo močan. Le sivi, ščetinasti lasje so naznanjali ujeguvo starost; zdravo rudeče, polno lice s košatimi brka-mi, je bilo mladeniško gladko. ,,Iu ti, mati, se zamoreš malo odpočiti sedaj", j-} dostavil in z sočutjem pogledal na malo, šibko postavo, ktere obraz je bil bled in pokrit z mnogimi gubami, suhe, zdelane trde roke so kazale, da je žena v svojem življenju veliko delala. Dasiravno je bila mlajša od njega, vendar je starejša izgledala in bila tako šibka, da bi jo zamogel lahen veter prevroči. Vendar pa je kljubjjtemu, daBi je bila precej naprej vpognjena, bila še dovolj čvrsta, da bi zamogla najtežja domača dela opraviti-
Seveda jej je hči to le zelo redko-krat dopustila, in to le, ako je sama imela dovolj nujnega dela; delala je namreč doma za trgovino s perjem za nakit in dostikrat imela zelo obilo posla. Toda ker je svojo mater zelo ljubila, jej je vselej, kjer je le zamogla z veseljem odvzela vsak trud, in to kot srčna nagrada, da so jej dovolili od njenega tedenskega zaslužka naložiti dve tretjini v poštno hranilnico, da si na ta način pridobi malo doto. Imela je Ijub-čeka pri vojakih, služil je pri dunajskem polku „Deutschmeisteru", a a bil s polkom daleč doli v Dalma ciji, in ta je nameraval, kadar se zopet povrne nazaj na Dunaj ustanoviti trgovino z mešanim blagom. V ta namen je hranil svojo plačo kot podčastnik, in v ta namen je hrauila tudi LinaSvob .da, kot nje gova bodoča soproga. Zato tudi ^tariši niso od Line zahtevali, da bi ^voj zaslužek dala v zboljšanje gospodarstva.
,,Da, mati", potrdil je oče Svoboda z resnim prikimanjem z glavo, ,,dovolj si se trudila v tvojem živ ljenju, sedaj se vendar zamoreš dobro odpočiti Jaz hočem tako !" je resao pritrdil, ker ga je hotela pre-kinoti, da bi mu ugovarjala. ,,Jaz hočem tako, mati — ali razumeš?"
Prikimala je z napol prikritim vzdihom. „Saj sem tiho, oče", rekla je v udanem glasu. ,,Vse storim, kar hočeš. Le nekoliko dolg Čas mi je, ako se ne premikam več toliko, kakor sem vajena. Toda dobro se mi prileže, oče, to že čutim. Moj Bog, saj ne hodemo mlaji s tekom let. In kako dobro mi je, da imam tako dobrega moža in tako marljive otroke — oče !" zaklicala je sočutno in ga z rokami objela okolu vratu, pritisnila svoja vela lica ob njegove in ga z srečnimi očmi gledala. — ,,Moje življenje je bilo lepo in mirno bodem umrla in ti, oče — kaj ne, se bodeš odkritosrčno po meni jokal, ko me več tukaj ne bode? Čutim, da pojdem pred teboj, in to je dobro zame."
„Ne govori tako neumno 1" je v nekako v zadregi odgovoril in s» nerodno branil ljubkovanja. ,,Mi dva bodeva še zlato poroko obhajala, saj hvala Bogu še nisva tako stara, da ne bi to doživeti mogla. Take ueumnosti nečem več slišati, mati. In prosim te: ne tuli tako! Nemaš ni kakega povoda zato. Tega nemo-rem trpeti!"
Brzo si je z barvani m predpasnikom, kteri je pokrival višnjevo bar-hantovo obleko, otrla Bolze, potem pa si popravila robec na glavi in mu udano prikimala. Ni vedela nič lepšega, nego brezpogojno ubogati, in on — no vendar, saj ne bi bil mož, ako ne bi zastopal to načelo.
Nastal je premir.
(Dalje prihodnjič.)
V srečni hisi ljubijo godbo.
Glasovir za $500 ali orgije za $250 sj
le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z nju /amore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, l>olne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejstnu $3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct zna-xlco za cenik itd. Standard Mfg. 0o., 45 Vesev St., Hew York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N.
FRANC ČUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
Francoska parobrodna dražba
ipie
Tr
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie La Champagne L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Bretagne
1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. 22. aprila 1900.
MJtF' Izvrstno bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW 70RK.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva bo dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj veo družino. Cena in pogoji se zvedo pri M a r k o t u Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, Belo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, verižic, nhanov iu drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah.	W 2 Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. jE
John Maurin
slovenski
Dvojna zmota. Tast: „Ko sem Vam dal mojo hčer za ženo, nisem niti mislil nato, da bodeš vedno od mene odvisen." — Zet: ,,Tudi jaz Bern pričakoval, da nam bodete dali toliko denarjev, da bo-bemo zamogli samostojno živeti."
e priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu iu okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo Btroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange ——xSaloon,
700 E. Ccoper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne ž g a u e pijače, fine smodke, dobiti bo dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk Be priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem naročilom. Cenik pošljem na zahte-vauje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko predajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov.
Mali zneski se lahko pošljejo poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa
>n
KNAUTH, NAGHOD k KUEHNE
No. U William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, nenjice, dolžna pisma.
Ispoplnje in iKtarjuje zapuščine in doljrnve.
bremen
ss lun. StooUsii
Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
_______ _
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
fpF" Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti doBpevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zm'*-njati zamorete, ter bodete ua najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši Borodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas ' brnejo: pri nas bodo d> bro poučeni, kaj amerikanska pcstava zahtuva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar 7astonj zavozni.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in veBtno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
©^^■SaS^o^ -S- -er^.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SA.LOON,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Jacob Stqnich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno isvrstno Bveie pivo, posebnost pravo importirano pisen-pivo, fina vina; izvrstne smodke
s ko
goBtom
in okusna jedila bodem dajal vsem proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!'
Svoji k svojim!
S£ spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Urarjev račun.
1 uro sprejel v delo	25 ct.
Isto odprl	25 „
V njo pogledal	25 „
V njo pihal	•25 „
Zopet zaprl	25 „
Nazaj izročil	25 „
Skupaj SI. 50
Urar: Dragan.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati «5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo tiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali pi&mlL
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Ca*e) in so najboljši pokrovi si: zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolfgovje je Elgin ali \Valtham ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti se iim s^daj ponma 1 pa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb so priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
JOHN VEWZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je t'18 do S35 in naprej. Izvršu:em tudi na 6 m 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:

. ' * j jt-'
WMSmr
.....iiftiHmaiiinMiiiiTirm
John Venzel,
30 King St., Cleveland. Ohio.
Vina na orodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 dc
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
■'in^uiiiimiiuLnTWTi!.
m si
M
yj ■4
M ill M .iS
a si si
M
ii11
•1
lilMIiiO V
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej ceBti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj iu imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 ori: John Stanko, 1706 St. Clair St., Clovpland. O.	(1. ap.)
HHEhm m

obrestuje vloge cd prvega prihodnjega meseca,
F© 4r°jo
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjce ni e« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-denja. Vsakdo dol»i hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. (»Glas Naroda") posreduje tudi za.S I.,vence.
m m m
i S!
m m m
K