Pravila , po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti.
Kakor smo v poslednjim listu „Novic" naznanili , so presvitli cesar po vzdignjeni vstavni vladi od 4. marca 1849 in po zaslišanju Svojiga mini-sterskiga in deržavniga svetovavstva 31. decembra lanjskiga leta za nar važniši in potrebniši zadeve glavne pravila določili, po kterih se ima v vsih austrianskih deželah vladija vpeljati. Te pravila so splošna podloga vsih iz nje izvirajočih postav, ktere imajo po nar višjim ukazu dotične ministerstva brez pomude izdelati in cesarju v poterjenje predložiti. Postave pa, kterih pričujoče pravila ne zapopadejo. se bojo pozneje določile, kakor jih bosta skušnja in skerben prevdark vsih potreb različnih austrianskih narodov razodela; dosihmal ostanejo tu sem spadajoče sedanje postave v svoji veljavnosti.
Poglavne pravila, ki so jih cesar že sedaj kot podlago prihodnje vladije v vsih kronovinah austrianskiga cesarstva naukazali, so zapopadene v sledečih 36 razdelkih, kteri so vsacimu deržav-Ijanu vediti potreba.
§. 1. zapove, da vse pod starimi zgodovinskimi ali novimi imeni v austriansko cesarstvo zedi-njene dežele so neločljivi obstojni deli au-striansko-cesarske nasiedne samovlade.
§. 2. določi, da ime „kronovina" velja le v vradnim jeziku kot občni zaznamek; scer pa se ima vsaka dežela po svojim imenu (na priliko: kraljestvo, vojvodstvo itd.) imenovati.
§. 3. zapove, da obsežik kronovin se ima obderžati s privzderžkam tacih sprememb, ki bi jih utegnile opravne potrebe nanesti.
§. 4. naukaže v vsaki kronovini toliko cesarskih okrajnih ali kantonskih vradnij kolikor jih je potreba, in pod tistimi imeni, ki so v vsaki deželi navadne bile (na priliko pri nas: okrajne ali kan tonske komisije); vteh vradnijah imajo, kar koli je mogoče, vse opravne oblasti zedi-njene biti (na priliko tudi s odi je).
Po §§. o. in 6. bojo v večih kronovinah čez kantonske vradnije kresijske vradnije z navadnimi imeni (stolica, delegacija, kresija) postavljene, čez te pa deželne poglavarstva.
Po §. 7. ostanejo za krajne soseske ali srenje tiste, kakor so nekdaj bile ali so še sedaj, brez da bi se njih združenje, kjer je potrebno ali kjer se dokazano želi, branilo.
Po §. 8. se ima gledati pri vstanovitvi kraj-Bih sosesk na razloček med kmečkimi in mestnimi soseskami, in zlasti pri mestnih soseskah
na poprejšno lastnost in posebne razmere kraljevih in cesarskih mest.
Po §. 9 je pri vstanovitvi kmečkih sosesk dovoljeno , da se poprejšni grajšinski veliki posestniki pod gotovimi in v vsaki deželi na-tanjko določljivimi pogodbami iz zaveze kraj-nih sosesk ločijo innaravnost pod okrajne cesarske vradnije postavijo. Več grajšinskih tikama sosednih okolic se zamore v ta namen združiti.
Po §. 10. morajo predstojniki kmečkih in mestnih sosesk od vlade pote r j eni biti, ali jih po okolišinah tudi vlada izvoli* V zvestobo in po-koršino cesarju in zvesto spolnjenje svojih dolžnost se bojo v prisego vzeli. Tudi višji soseskini vradniki morajo tam, ker soseskine okolišine to nanesejo, po vladi poterjeni biti.
Po §. 11. je volitev soseskini h predstojnikov in odbornikov s postavnim priderž-kam soseskam prepušeno; kako se bojo pa volili, bo posebna postava določila.
§. 12. zapove, da soseskini predstojniki in odborniki se imajo tako imenovati, kakor so se navadno v vsaki deželi nekdaj imenovali.
§. 13. Opravilstvo sosesk obseže sploh soseskine reči, vunder s to zavezo, da imajo soseske in njih predstojniki predstavljeno cesarsko oblast v vsih občinskih zadevah, ki jih bojo splošni ali posamski naukazi terjali, s svojo pri pomočjo podpirati. Tudi v lastnih soseskinih zadevah se imajo imenitniši dela in sklepi, ktere bo soseskina postava bolj natanjko določila, v pretres in poterjenj e cesarski vradii predložiti.
Po §. 14. ima očitnost (javnost) soseskinih pomenkov jenjati, razun posebnih slovesnost ; vunder je dovoljeno, da se dotičnim so-sesčanam pogled v posebne zadeve ne brani.
Po §.15. so soseske praviloma kantonskim vradijam podložne, le izjemno znajo ktere z oziram na njih posebne lastnosti kresijam ali deželnim poglavarstvam neposredno podložnebiti.
(Konec sledi.)
List št.  2.
List št. 3
Pravila ,
po klerih se ima prihodnje vladanje v kro-novinah austrianskiga cesarstva vstanoviti.
(Konec")
§\ 16. Po posebnih razmerah vsake dežele se ima za vsako deželo posebni red (posebna postava) za kmečke soseske in za mesta izdelati. Sploh bo pri tem redu veljalo, da tisti, kdor ima veci posestvo ali kdor več davka plačuje, bo imel v soseskinih zadevah tudi več govoriti in pri volitvah soseskinih predstojnikov in odbornikov tudi veljavniši glas; sicer naj tudi družtva za duševne in materialne namene določljivo veljavnost imajo. — V Lombarško-Beneškim kraljestvu ima sedanja srenjska postava obstati, dokler ne bo ka-košnih poprav treba.
§. 17. Sodbe sklepajo v imenu Njih c. k. apostoljskiga veličanstva za to poklicane vradije in sodije po obstoječih postavah.
Po §. 18. je z vradniki pravosodja in sodniki, kterih samostojnost v postavnim spolnovanju sod-niškiga opravilstva se ima varovati, glede na njih druge osebne službine razmere po ravno tistih predpisih ravnati, ki veljajo za deržavne vradnike sploh. Po §. 19. se imajo sodnije od opravnih vradnij  pri  sodniških  zbornih  (kolegialnih)
sodnijah in pri sodnijah druge in tretje stopnje sploh ločiti in samosvojne biti, pri sodnicah perve stopnje pa le vlombarško-beneškim kraljestvu in tam , kjer se bo to neopustljivo potrebno skazalo. Scer se ima pri po samskih sodnijah, ki so sodnije perve ali nar nižji stopnje, sodništvo združiti z opravništvam v okrajni (kantonski) vradii (to je, kakor so poprej pri kantonskih komisarjatih tudi sodništva bile, tako ima spet biti), in, čeza-more biti, naj bo komisar tudi sodnik, ali sodnik tudi komisar; ako ne more oboje službe opraviti, naj se postavi posebni komisar ali posebni sodnik.
§. 20. zapove, da v pravdnih in nepravdnih civilnih in kazenskih zadevah morajo 3 sodne stopnje biti.
§. 21. Zgol sodijske, kakor take perve so-dijske vradnije, ktere imajo tudi poli tiske oprave v svoji oblasti, so poklicane v civilnih zadevah v določenih mejah — v prestopkih in posamsko zaznamovanih pregreških — storjeni pregrešek ali prestopek izvediti in v vsim kazenskim sodijam pripomoči , česar one zastran tega potrebujejo.
Po §. 22. se bojo v primernih okolicah, kolikor bo moč, glede na politiško deželno vredbo, zborne sodije postavile kot perva stopnja za so-dijštvo hudodelstev in posamsko zaznamovanih pre-greškov kakor tudi za vse pravdne zadeve, ktere opravilstvo okrajnih vradij presežejo.
§. 23. zapove, da druga sodijska stopnja so deželne nad sodije.
§. 24. Tretja sodijska stopnja se imenuje narvi šji sodija.
§. 25. V prestopkih in tudi v pregreških, ako ti pregreški v opravilstvo okrajnih vradij spadajo , je preiskovavna obravnava po nar krajši in nar prostejši poti predpisana.
Po §. 26. se v kazenskih zadevah, ktere pridejo pred zborne sodije, ravna sodba po pravilu zatožbe, zatoženec dobi zagovornika, in poslednja obravnava je ustna.
§. 27. Obravnave niso očitne (javne); vun-der so pri ustni obravnavi v pervi stopnji zatožencu poslušavci pripušeni, ako predsednik dovoli, kterih ima pravico toliko pripustiti, kolikor za prav spozna.
§.28. Posrednik zatožbe je deržavni pravdni k, kteriga opravilstvo pa le kazensko pravdo obseže.
§. 29. Porotne sodbe imajo jenjati.
§. 30. Sodijo le poterjenisodniki. Razsodki v kazenskih zadevah se takole glase: zatoženi je „kriv" ali ^nedolžen" (nekriv), ali pa,,je od-prosten zatožbe".
§. 31. Deželne nadsodije in nar višji sodija ravnajo vse le pismeno.
§. 32. Posebne postave bojo bolj natanjko določile opravilstvo sodijskih vradij.
§.33. Vesoljni deržavljanski zakonik, kot zapopadek vesoljniga prava za vsederžavljane austrianskiga cesarstva, ima eden in edini povsod biti, in se ima tudi tam, kjer še dosihmal ni veljaven , s primernimi pripravami in z oziram na posebne deželne razmere, vpeljati; tako ima tudi kazenska postava edina biti za celo cesarstvo.
§. 34. V posamesnih kronovinah se bojo posebne postave dale za stanovsko ali z določenim zemljišnim posestvam prevideno dedno žlahno gospodo (dedno plemstvo), v kterih se bojo zaznamovale njene prednosti in dolžnosti; zlasti pa se ji bo, kar bo le moč, naprava majoratov in fideikomisov polajšala. Pri tacih kmetih, pri kterih posebni predpisi obstoje , da se veči zem-Ijištvo ne sme raz ko siti, imajo ti predpisi veljavni obstati.
§. 35. Kresijam in deželnim poglavarstvam bojo v posvetovanje odbori na strani stali, kteri se bojo izvolili iz posestnikov dedne žlahne gospode , iz posestnikov večih in manjših kmetij in iz obertnikov (rokodelcov), kterim odboram se bo naznanilo, v čem se bojo posvetovali in kako de-Iječ njih opravilstvo seže. Ako bi v kakošnih zadevah tudi svetovavcov iz druži h stanov želeti bilo, se imajo tudi ti v sovet vzeti. — Posebne postave bojo vse to bolj natanjko določile.
§. 36. Pri cesarskih okrajnih (kantonskih) vradnijah se včasih bojo predstojniki v do-tični okraj (kanton) spadajočih sosesk, in tudi lastniki večih zemljiš ali njih pooblastenci, ki niso v soseskini zavezi, v shod za posvet svojih zadev poklicali.
— 1o —