133. številka. Ljubljana, v torek 11. junija. XXII. ieto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje, in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogcrske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilni shod v Logatci. Iz Logatca 10. junija. [Izv. dop.] K volilnemu shodu, ki je bil 9. junija sklican, prišlo je precejšnjo Število volilcev, ki so pazno poslušali poročanje gg dr. Vošnjaka in H. K a včiča o delovanji deželnega zbora kranjskega oziroma njegove narodne večine v pretekli šestletni dobi. G. dr. V ošnjak je pred vsem omenil, kar je zbor sklepal, da je olajšal davčno breme. Deželna priklada, ki je znašala 1. 1883 še 49% ali 49 krajcarjev od goldinarja direktnega davka, znižala se je na 38 krajcarjev, za celih 11%« Ker se je 1. 1881 tudi zemljiški davek za Kranjsko od 944 000 gld. na 620.000 gld. znižal, plačujejo zemljiški posestniki na Kranjskem zdaj blizu 400.000 gld. na leto menj davka, nego 1. 1881. To dosegel je deželni zbor s konvertovanjem zemljiško-odveznega dolga, z zakonom, s katerim se je pritegnila tudi Ljubljana k skupnim šolskim stroškom in z naklado na žganje. Vzlic manjši deželni prikladi je skrbel dež. zbor za povzdigo ljudskega šolstva po ustanovi mnogih novih šol in je znatne vsote dovolil za vsa-kojake deželno-kulturne potrebe, za uravnave rek in potokov, za ceste itd. Šolstvo je zdaj dobro urejeno in bilo bi le še želeti, da bi vsakemu za šolo godnemu otroku mogoče bilo, šolo obiskavati, ker zdaj tu in tam zaradi preoddaljenosti šol še ni mogoče. G. govornik se tu izreka proti Liechtenstei-novemu predlogu, kateremu slovenski poslanci ne morejo pritrditi, ker izroča dve tretjini Slovencev protivnikom, dostavlja pa, da se morajo otroci v šoli vzgojevati versko in moralno, kur se v slovenskih šolah že tudi zdaj godi, da mota torej šola stati na versko-nravni in narodni podlagi. Freosnova šolske postave je pa stvar državnega in ne deželnega zbora. Končno g. govornik še omenja preselitev in novo organizacijo vinarske in poljedelske šole na Grmu in ustanovitev obrtne strokovne Sole v Ljubljani. Svoje uspehe je dosegla narodna večina po složnem delovanji in ta sloga naj bi vladala tudi v prihodnjem deželnem zboru. (Živahno odobravanje). G. H. Kavčič poroča potem, kar je deželni zbor ukrenil v prid narodnega gospodarstva, večje podpore kmetijski družbi, zakon o povračanji škode po divjačini in cestni zakon, ki bode menda letos potrjen in ki bode občinam polovico bremen za ceste odvzel. (Dobro, dobro!) G. kaplan M i k š iz Logatca se strinja z vsem, kar je govoril g dr. V ošnjak, le nad tem se spodtika, da so kmetski zastopuiki darovali 100.000 gld. za novo gledišče, katero naj bi si zidali Ljubljanski bogataši in na katerem utegne tudi zana prej nemščina gospodovati. Naj bi rajši za „Narodni dom" bili podarili kakih 50.000 gld., da bi se pričel zidati, (.i lede šole je tudi g. M i k s proti Liechtensteinovemu predlogu, vender bi morala šola stati na strogem verskem stališči in se šolski zakon v tem smislu prenarejati. Vera je res še trdna med prostim ljudstvom, a pri razumništvu peša. UČiteljstvo bi moralo delati vzajemno z du hovščino. Dalje bi se moralo žganjepitje še bolj zabraniti G. dr. V ošnjak pojasni, da deželni zbor ni daroval ne krajcarja za novo gledišče, temuč da je le pooblastil deželni odbor, da sme najeti posojilo v znesku 100.000 gld., ki se uknjiži na gledišče in čigar obresti se bodo plačevale iz dohodkov lož. Proti žganjepitju bi se naj delalo z družbami zmernosti, katerih je zo'vff ustanovljenih v deželi. G. učitelj Rib nikar zavrača sumničenje, kakor da bi učiteljstvo ne skrbelo za nravno-verski pouk. Vse učiteljstvo želi složnega delovanja posvetnih in duhovnih učiteljev v prid mladine. Liechtensteinovemu predlogu pa se učitelji morajo ustavljati, ker hoče preosnovati šolsko nadzorstvo, ter ga vzeti iz rok veščakov. Nadzorniki pa morajo biti členi učiteljstva, da so kos svoji nalogi. Ker se nihče več ne oglasi, izreče g. župan Smole iz Dolenjega Logatca, ki je vodil zborovanje, v imenu vseh navzočih volilcev, ki so z živio-k i it* i pritrdili, popolno zaupanje in zahvalo dosedanjima poslancema g. dr. Vošnj aku in H. Kavčiču, katera naj bi tudi v prihodnje zastopala ta okraj in se potegovala za skupne in lokalne potrebe. Potem je bilo končano zborovanje. G. deželni odbornik dr. Vošnj a k pa si je ogledal novo cesto Logaško-Rovtarsko, od katere je že nad 7 km so lidno izdelane. V prihodnjem letu bode vsa cesta do Ilovt dogotoljena, ako deželni zbor spet dovoli primerno podporo. Sokolska slavnost v Novem Mestu. Dolenjska stran praznovala je pretekle praznike v svojem središči prelepo slavnost: razvitje društvene zastave »Dolenjskega Sokola". Pred par leti še čulo se je ob jednakih prilikah o blagoslovljenji zastav, a zadnji čas je blagoslov za zastave popolnoma pošel, vsaj v naši ožji kranjski domovini, dočim je v Nemcih še vedno običajen. Stoprav pretekli teden čitali smo, da je v drugem Dunajskem okraji, v Leopoldstadtu, stolni prelat Koller blagoslovil zastavo tamošnjega moškega pevskega društva, a pri tem 8 čudnimi občutki premišljali, zakaj da za slovenske zastave jednacega blagoslova ni, zakaj da so celo za mašo pod milim nebom skoro jednake ovire, kakor za dolenjsko železnico. Vest, da bode ,Dolenjski Sokol" razvil svojo zastavo, vzbudila je glasen odmev po vseh slovenskih pokrajinah in povsod pripravljali so se rodoljubi na sestanek v dolenski metropoli, ki jednake slavnosti še ni videla v vseh petsto in več letih svojega obstanka. Ker se je ta slavnost vršila v velikih dimenzijah in je za Dolenjsko izredne važnosti, hočemo ogledati si jo malo podrobneje. Že v soboto zjutraj delalo je na stotine rok in krasilo Novega Mesta itak že jako prijazno lice. Hiša za hišo oblekla se je praznično, povsod raz-obešale so se zastave, stavili so se slavoloki in delale druge priprave. Nekatere hiše bile so glede zastav nekako sramežljive, a noč od sobote do nedelje premagala je vse premislike in v nedeljo zjutraj bilo] je vse mesto v prazničnem nakitu, glavni trg pa tako lepo okrašen, da je bil v resnici slikovit prizor. V soboto popoludne začeli so prihajati prvi gostje iz Ljubljane, Metlike, Črnomlja in posebno mnogobrojno iz posestrime Štajerske. Ljubljanski slovenski biciklisti pripeljali so se na večer, jeden oddelek preko Krške, drugi oddelek čez Žužemberk. Ob 8. uri zvečer začelo se jo zbirati prebivalstvo na glavnem trgu in pričakovalo raznih dru- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Viicslav BoneS - Tfobizsky, preložil I. Gornik, ^rvi d.el. IV. (Dalje.) Svatba je bila hitro potem, streljali so, da so se gozdovi tresli, in pirovali, da so gore zelenele. Prišli so na svatbo dudlarji s cimbalom, a Ourada jih je odgnal, ker si je pripeljal godcev iz mesta. Po svatbi hotel je z Liduško proč, a Kvetovim prišlo je takrat od nekod iz Lahov pismo, da je njih naj-stareji sin pri vojakih umrl, in seljak je rekel: „Ostala bodeta v oni-le hiši, vajina je!" Drugi dan pa so to zapisali pri uradu. ~ Oufadi pa roditelja nekamo dolgo nesta poslala novcev; kar se je ženil, bil je že dvakrat pri njiju, tretjič pa je prinesel vest, da so doma pogoreli, in da je skrinja s tolarji ostala v plamenih. Stari Kvet se radi tega ni prepiral ž njim; hotel je le, da bi bil dober napram Liduški. In Ourada je tudi ni žalil in stara roditelja je spoštoval. Jedva pa je od vojakov prišel svak Prokop, sedanji sodnik, postal je iz Oufade popolen tujec. S Prokopom sprla sta se koj najprej; hotela sta v Rakovnik na semenj konja kupit. Vender Ourada ni seMel na Kvčtov voz, dal si je delati nov voz s košem od protja, kakor jih imajo pri njih doma, Prokop pa je imel voz s košem od lubja. Potem pa so prfi Kvetova kljuseta pravi Podlesci. In takrat zaklel je Ourada prvikrat na Podlesji in pristavil, kam ga je prinesel vrag v to luknjo. Ko so pokopavali stara roditelja, zasuli so z grudami, katere so metali na njuni rakvi, tudi dobro voljo mej Kvetom in Oufado popolnoma. Ko pa je Oufada zavrgel irhaste hlače in jih zamenil s suknenimi in ko je opustil kučmo ter si kupil klobuk, rekel je Kvet starim znancem: „Na vero, prijatelji, sramujem se takega svaka, nečem govoriti ž njim in nočem ga niti videti !" Ko pa je gospoda naredila Kveta sodnika, rekel je zopet Oufada zbadljivo : „Saj ne bo dolgo užival te časti !" Potem pa sta postala sovražnika na življenje in smrt. Kmetici sta sicer govorili druga z diugo, a le da ja moža nesta videla, otroci pa so se morali mejsobojno odstranjati. In Če bi bil prišel Oufadi sam vrag in mu rekel: „Ako mi daš svojo dušo, uničim sodnika," ne premišljal bi se ter rekel: „ Vzemi si mojo dušo, le maščuj se za mene na njem." Kmetica Oufada sedela je tako že lep čas, kakor bi bila brez sebe, in je pozabila, da bo hotela družina opoludne obed. Naglo ustopil je v sobo mlad fant, slok, kakor najlepše zrasla jelka v tamošnjih gozdih in lep, da bi ga človek, kar gledal, s prvim mahom nad gorujo ustnico, v rumenih irhastih hlačah, v temnozeleni suknjici in s čepico, koje okraje je robila sivkasta kožuhovina. „Kam so odšli otec? — Vi ste zopet plakali:" „Odšli so k uradu", zašepetala je mati. „ Zopet proti Btricu?" „Menda, da bi ti ne bil vojak." Mladeneč se je zamislil, sveža, zdrava barva v obrazu se mu je menjavala, kakor bi se rudečica naglo ž njega zgubljala in oči imel je uprti skozi okno v sive oblake listopadne. „Ako bi imeli biti otec sodnik", dejal je potem, „in ako bi šuntali na strica gospodo, veste kaj bi naredil, mamica? Šel bi in ustopil sam v vojake! — To mamica bi naredil!" (Dalje prih.) " štev, ki so bila napovedala baklado in serenado gospej kumici, AniSlančevi. Ob deveti uri začela se je baklada, obstoječa iz „Dolenjskega pevskega društva", „Dolenjskega Sokola", društva katoliških pomočnikov, in požarne brambe, (vseh vkupe do 200 baklonoscev) na čelu z meščanske garde izvrstno godbo pomikati se iz telovadnice proti g. dr. Slanca hiši, kjer sta se jako ubrano pela dva zbora, a godba igrala dve primerni skladbi. Mej naudušenimi živioklici na gospo kumico, vrnili so se baklaši v telovadnico, potem pa se zbrali pri koncertu pri Brunnerji, kjer je sicer obširni vrt bil pretesen in si je moralo občinstvo prostora iskati na kegljišči in v gostilniških sobah. Koncert in zabava pri Brunnerji trajala je v pozno noč. — V nedeljo zjutraj začeli so pokati topiči, godba pa je ob 5. uri zjutraj napravila buduico po mestu. (Dalje pnh.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. junija. Prihodnjo nedeljo bode velik shod Mladočehov v Pragi. Sešli se bodo somišljeniki z vsega Ce&kega, na tem shodu bodo postavili kandidate za bodoče deželnozborske volitve. Poleg tega se bodo na tem, shodu določila tudi vodilna načela za mladočeško stranko, po katerih se bode ravnala v deželnem zboru. — Konservativni veleposestniki so sklenili z nova ponuditi nemškim veleposestnikom kompromis in hočejo sicer Nemcem prepustiti 15 sedežev. Hudo so se ustavljali v ogerskej zbornici pri debati o vojnem zakonu, določbi, da bi jedno-letni prostovoljci morali služiti Še jedno leto, ako ne napravijo koncem prvega leta častniškega izpita. Mnogi govorniki bo povedali marsikaj stvarnega, a nazadnje je pa večina vender tudi dovolila v to določbo, da se je le madjarščini dovolil malo širši delokrog pri častniškem izpitu. Da bi zlasti ve-likošolcem ne bilo treba služiti po dve leti, izumili so Ogri še jedno sredstvo. Na velicih šolah se bodo uvela predavanja o vojaških znanostih. To zadevo je sprožil v zbornici poslanec Fenyvessy in minister Csaky je takoj izjavil, da nema ničesar proti takim predavanjem in bode storil potrebne korake, da se uvedo. Dijaki, ki so na vseučišči že poslušali vojaške znanosti, bodo pač ložje napravili častniški izpit. Taka predavanja so pa tudi zaradi tega potrebna, ker se je uvela Črna vojaka. Za njo drugače ne bode moč dobiti sposobnih Častnikov, kakor če bode vojaško znanje sploh razširjeno mej inteligencijo. Podobna predavanja imajo, kolikor je nam znano, tudi na politehuiki v Curihu in morda ne bode dolgo, da se uvedo tudi na avstrijskih vseučiliščih in politehnikah. VtiaiUe države. Naprednjaki srbski hočejo baje sklicati še eden shod. Ker Garašanin ni popularen, bode baje vodstvo stranke prevzel Piročanac. Naprednjaška stranka bi pod novim vodstvom utegnila priti zopet do večje veljave, zlasti če bi se kraljica Natalija vrnila v Srbijo, ker je jako naklonjena Piročancu. Letošnjih volitev se pa naprednjaška stranka ne misli drugače udeležiti, če sklene kompromis z liberalci. Naprednjaki vedo, da zanja tla neso sedaj še baš ugodua. Liberalci pa ne marajo prav za kompromis z naprednjaki in so baje prve ponudbe zavrnili. Vse kaže, da dobe pri bodočih volitvah za skupščino radikalci veliko večino. Drugo vprašanje je pa, če bode radikalna stranka tudi mogla dolgo ohraniti si zaupanje naroda. Ko je bila v opoziciji, je namreč volilcem toliko obetala, da ne bode mogla držati obljub. Posebno znatno jej ne bode moč znižati davkov. Vojsko je res zmanjšala za 20 odstotkov, a s tem še ne bode pomagano. Nekateri angleški in francoski listi so poslednje dni prinašali vesti, da Be mej Rusijo in Bolgarijo vrše pogajanja. Ruski listi so dosedaj oporekali tem vestem, le „Novoje Vrernja" je nedavno pisalo, da bi se sporazumljenje lahko doseglo, ako Bolgari preženo Koburžana in se zavežejo, da bodo v vojni Bolgari vsekako pomagali Rusiji. Te pogoje baje stavi Husija in se ruskemu listu zde opravičeni in razumljivi samo po sebi. Nekemu francoske mu listu se pa zlasti poslednji pogoj zdi pretiran in je nekda baš zaradi tega pogoja Stambulov že pretrgal pogajanja. Ministerski predsednik je baje pogajal se sam, ne da bi bil knez kaj vedel za to. Mi ne moremo vedeti, ali je kaj resnice, v tem. Morda Stambulov zares spoznava, da sedanji položaj ne more dolgo trajati, mogoče je pa tudi, da so vse to le izmislili nasprotniki njegovi, da bi napravili razpor mej njim in Koburžanom. Bado-Blavovci mu že davno očitajo, da hoče deželo izdati Rusiji. Zaradi tega mislimo, da imamo prav, če ne verjamemo da bi se bila sploh vršila kaka pogajanja. Če je Stambulov morda kacega Rusa vprašal, kaj zahteva Rusija, so že nasprotniki spleli celo zgodovino o pogajanjih. Spominjamo se, da so tudi že listi pisali, o tacih pogajanjih mej Rusijo in Koburžanom ter se je govorilo, da hoče slednji žrto-vati Stambulova. Treba je pač velike opreznosti glede poročil, ki se tičejo Bolgarske, kajti malokje je toliko osobnih intrig uego v Bolgariji. Apelacijsko sodišče je potrdilo obsodbo so dišča 1 stopinjo, s katero je bil italijanski radikalni poslanec Costa obsojen v triletuo ječo, zaradi oboroženega upora ob Oberdankovih demonstracijah dne 20. nov. lanskega leta. Ravno tako je apelacijsko sodišče potrdilo obsodbo dveh Costovih sozatožencev. Policija francoska je zasačila papirje Bou-langerjeve, ko so se baš hoteli odposlali v London. To je baje hud udarec za Boulangerja, ker bode iz zasačenih papirjev državno sodišče se morda lahko preverilo, kaj je nameraval. Nemškemu državnemu komisarju, stotniku Wissmannu se je vender posrečilo priboriti zopet jeden uspeh v Afriki. Vzel in požgal je Saadan in Uwindji. Na nemškej strani sta jeden podčastnik in jeden Zulovec teško ranjena, 1 častnik, 1 podčastnik in 6 zamorcev je lahko ranjenih, 1 mož je mrtev. Zgube sovražnikove pa neso še znane. Dopisi. Iz poi^junske doline na Koroškem. 9. junija. [Izv. dop.] Volilno gibanje v sosednej nam Kranjskej zanima vse narodne kroge naše. Vsaj je bela Ljubljana središče vsega narodnega življenja našega, in duh, kateri veje iz iste, razradostuje ali pa tudi obtežuje i naša srca v tožnem Korotanu. Kako veseli bi mi bili, ko bi le jedenkrat zamogli reči: Pred nekaj leti je bil tu pri nas vselej pri volitvah hud boj mej Slovenci in nemškurji, sedaj hvala Bogu tega ni več. Zavidamo vas in veselimo se z vami, da je pri vas odklenkalo za vselej nem-čurskej mori; kedaj bodemo zamogli pisati tudi mi tako? Pri nas bode še mnogo boja, bode potreba skrajne vztrajnosti in složnega delovanja, ako hočemo doseči svoj namen. In to zagotovljamo pred vsem svetom, da hočemo vedno vztrajno in složno delovati, kajti le tako nam bode mogoče zmagati. Malo je sicer že inteligencije med narodom našim na Koroškem, a kar jo je, je složna in bode složna ostala ter ne bode pripustila, da bi Be le-ta sloga po nepotrebnem rušila, kakor se to godi sedaj pri vas na Kranjskem. Žalostnim srcem gledamo ta najnovejši razpor mej vami in sveta jeza popade nas, ko Čitamo, kako se velezasluženi v boji za narodni obstanek odlikujoči se možje napadajo in to od strani mladih, vročekrvnih ljudij, ki so komaj stopili v javno življenje in od katerih zamoremo z mirno vestjo reči — da še nimajo dovolj izkušenj, da bi zamogli zastopati narod v deželnem zboru. Vzlasti se nam vedenje urednika „Domoljubu" nikakor ne dopada. Kaj so storili gg. Hribar, dr. Vošnjak in dr. Tavčar za probujo narodne zavesti ne le na Kranjskem, temveč tudi pri nas na Koroškem! Mi vemo njih zasluge tukaj visoko čislati. Se tem možem zamore g. Kalan le količkaj primerjati? Ktere zasluge si je omenjeni gospod uže stekel za narodno našo stvar? Na dan ž njimi, da bodemo prepričani o nezmotljivosti vročekrvnega gosp. kaplana. Naša častita duhovščina, katero lehko z imeni naznanimo; kakor tudi posvetna naša inteligencija ostro obsojujeta tako rogoviljenje, ker je ono tudi v kvar narodnej naši stvari tu na Koroškem in slabo upliva na mnenje preprostega naroda našega. G. Kalanu pa svetujemo, naj pride sam k nam na Koroško, naj živi par let tu mej nami, potem se bode vrnil nazaj na Kranjsko spre-obrnjen Pavel, kateri bode vedel bolje ceniti „narodno slogo" kakor jo danes ceniti ve. Kličemo pa iz dna svojega srca: „Složite se!" Prepustite poslanstva izkušenim v narodnem našem boji odlika-jočim se možem, katerih zasluge vemo tudi to stran Karavank čislati, ker nam vedno priskočijo v pomoč, kadar jih narod potrebuje, ne glede visokih stroškov in zamud, ki jih imajo. Vi pa mladi, vročekrvni po poslanskih sedežih hrepeneči gospodje vstrajajte v narodnem boji, pridobivajte si skušenj in potem kot zreli možaki pridite in ponudite sile svoje službi premile domovine nam slovenske in narod naš volil vas bode z veseljem zastopnikom svojim v postavo-dajne svoje zbore. Ix Kranjskega volilnega okraja 8. junija. [Izv. dop.] Trnovski kaplan Kalan je z lažjo skušal pridobiti volilce za se. Pripovedoval je, da gosp. Detel a ne kandiduje več! S tem je nekatere vjel. Ko so pa zvedeli, da je to agitacij-sko sredstvo grda zvijača, obračajo se z gnjevom od njega. Preklicali so nekateri svojo besedo, drugi bodo volilni dan glasovali nasprotno. Naj se le gosp. kaplan Kalan samozavestno trka na prsi rekoč, v 4. dan julija snidemo se ka- kor mož-beseda v Kranj i, a osupnjen bo videl, kako malo pristašev ima tudi mej duhovniki. Nezaslišano bi v resnici bilo prednost dajati gosp. Kalanu nasprosti gosp. Deteli! Tov kmetskih občinah Kranjskega volilnega okraja ni mogoče! Premalo še poznate mnenje gg. volilcev tod okrog, gosp. Kalan! 5K Kolškega. 8. maja. [Izv dop.] Na deželnozborske volitve so tu, a ž njimi tudi nekaj kar vzbuja „pravično in občo nevoljo." Tako je in nič drugače. O volitvenem gibanji bi lahko mnogo in prav interesantnoga pisali, a saj se je nekaj prav krepkega iz poštenega naroda izvirajoč že bralo in drugo, drugo si resnicoljubeč človek lahko misli. Nekaj, kar imam na srci, morem vendar povedati. Vrli slovenski trgi na Goriškem! Vam bi prav rad vselej pošteno misleč nekaj prav rahlo na ušesa povedal: Narodno prebujeni in neodvisni trgi! Volite neglede od katere koli strani so Vam „kandidat" priporoča bolje usiljuje s krepko, možko in častno besedo. Vaš č. poslanec ne bodi le gmotno bogat, njegovo bogastvo naj bode plemenito narodno srce na podlagi samoznanstva. Tor*j ne stroj, mehanični stroj! Tako in le tako, potem bode poštena čast rešena. Bog in srca junaška. ■* Cerknice 9. junija 1889. V „Slovenci" smo brali dopis iz Cirknice o volilnem shodu, SI. Narod" naj pa iz Cerknice kaj poroča. Tu smo namreč razdeljeni v dva tabora (menda klerikalni in liberalni) jedni zagovarjajo in pišejo v našem krajnem imenu i drugi e, oboji so jako trdovratni. Pokojni Levstik je baje dokazal, da se mora pisati e in večina se ravna po njem. Kdo ve, če se pa ni učeni mož še pred smrtjo premislil, saj je tudi v zadnjih dnevih življenja svojega Preširna, za katerega se je prej tako potegoval, prekrstil v Prešerna, kakor nam poroča ustno izročilo. — Torej iz Cerknice Vam pišem. Pa o volilnem shodu samem molčim, saj smo brali poročilo na drugem mestu. Vse se je vršilo v lepem redu, volilci so gg. poslancema 'zrekli zaupanje. Ko je bilo zborovanje trajajoče l3/* ure, skleneno razšla se je večina volilcev. V ožjem krogu prijateljev preselili smo se potem iz političnega na leposlovno polje. Vrstile so se nekatere napitnice. Omenjam le ene ki je veljala g. dr. Vošnjaku, kot pisatelju Mohorjeve družbe. Primernih povesti, tako se je poudarjalo ta družba jako potrebuje in jih nima preveč na izbiro. G. dr. Vošnjak se hvalevredno trudi, ta nedostatek popraviti. Obžalovati bi morali, ako bi jej zanaprej, razžaljen zaradi napadov, odrekel svojo pomoč. Napitnica je bila s pohvalo vsprejeta in g. pisatelj je obljubil, da bode vztrajal kot sotrudnik Mohorjeve družbe. — Ob devetih sta se gg. poslanca poslovila in odpeljala. Domače stvari. — (Rajko Nachtigall f.) Dne 9. t. m. umrl je po dolgi in mučni bolezni g. Rajko Nachtigall, c. kr. gimnazijski profesor v Novem Mestu, v 46, letu dobe svoje. Pokojnik bil je vrl narodnjak in vrl profesor, nekdaj tudi jako marljiv bo-trudnik našemu listu. Na gimnaziji imel je pokojni Nachtigall poleg druzih predmetov tudi slovenščino, zato bi bilo ne glede na vse drugo pač umestno, da bi mu bilo gimnazijsko učiteljstvo, naklonilo slo-vensk „parte", ne pa samo nemškega. V najlepši dobi umrlemu Nachtigallu bodi zemljica lahka! — (K Vodnikovi slavnost i) pride do sto Korošcev, mej njimi baje tudi 4 Zilanke v narodni noši. Oglasilo se je mnogo posestnikov in kmetov. Živeli Korošci! — (Novomeška slavnost.) Popis te prelepe veselice pričeli smo danes na drugem mestu. Ker smo pa preverjeni, da občinstvo želi kaj po-drobnostij, mu jih hočemo ob kratkem podati. Svečanost bila je v vseh delih izborna, udeležba pa mnogobrojna. Iz Ljubljane došlo je: 44 „Sokolov" z zastavo, društvo „Slavec" (16 mož) z zastavo in 16 slovenskih biciklistov. Iz Karlovca došel je „ Po-kupski Sokol" (20 mož), razen teh bili bo zastopani : Bralno društvo iz Žužemberka, požarne brambe iz Črnomlja, Mokronoga, Trebnjega, Žužemberka, Mirnepeči in Novegamesta, Čitalnica Novomeška, „Dolenjsko pevsko društvo", društvo katoliških rokodelskih pomočnikov ; iz vseh krajev Slovenije pa mnogo znauib rodoljubov in rodoljubkinj. Vsprejem bil presrčen in velečasten, istotako razvitje in sprevod po mestu. Banket bil je izvrsten, veselica v Žunbovi preprijetna. Sijajnega plesa v čitalniški dvorani udeležilo se je 50 parov. Telegramov došlo je 37. — (Birmovanje) bode: dne 21. junija na Jezici, 22. v Ihanu, 23. v Dolu, 24. v Št. Vidu nad Ljubljano, 25. v Šmartinu, 26. v Trbojah; 27. v Preski, 28. pri sv. Katarini, 30. v Studenci, dne 1. julija na Golem, 7. v Želimljah, 8. v Št. Kancijanu, 9. pri D. M. v Polji, 10. v So9tru, 11. v Prežgajnu, 12. na Janjčah, 13. v Kresnicah, 14. v Šmartinu pri Kranji. 15. pri Sv. Joštu, 28. na Vrhniki, 29. v Zaplani, 30. v Žireh, 31. pri Sv. Joštu, dne 1 avgusta v Horjulu, 2. v Polhovem Gradci, 3. v Črnem vrhu, 4. na Dobravi, 5. na Brezovici, G. v Preserji, 7. v Rakitni, 8. avgusta v Borovnici. — (Gospodu Blažu Fišerju,) o katerem smo zadnjič poročali, da je obolel, je odleglo. Zapustil je v soboto bolnico in nadjati se je, da v kratkem popolnem okreva. — (Poročil) se je danes gosp. France Kos, c kr. računski asistent, z gospico Josipino Keber. — (Zopet petarda.) V nedeljo zvečer ob ValO. uri počila je v Trstu v hiši št. 21 „Via Carintia" na stopnicah prvega nadstropja petarda s silnim pokom. Položena je bila pred stanovanje zadnji čas mnogokrat imenovanega konzula italijanskega, Duranda. Nek dečak, stanujoč v istej hiši, zapazil je na stopnicah nek sumen zavitek. Bacne ga z nogo na stopnice, v isti hip pa je nastala eksplozija. — (Tujcev) došlo je na BinkoŠtno nedeljo opoludne z zabavnim vlakom Dunajskim nekaj nad 130 v Ljubljano, tako da se vojaškej godbi, ki je imela igrati na restavracijskem vrtu juž. kolodvora razen dveh komadov — ni zdelo vredno kaj več svirati ter je zatem odšla. V primeri s številom tujcev prejšnjih let, se more trditi, da jih je le tos malo došlo, čemur pa ni kriva ni — Postojin-ska jama ni — Ljubljanske razmere, kakor bodeta nemara trdila recimo: „Laibacher Wochenblattu in pa Graška „Tagespost". — (Peče in — kumice v narodnih nošah) so v preteklih praznikih neko zunanja gos podo (?) močno „v oči bole*. Dve tujki — če se ne motim koroški Nemki, — jadikovali sta proti neki Ljubljanski rodni „žlahti", pri pogledu teh peč: »Ach, schauen sie, diese petsche kann i nit vertrag'n, i denk' mir immer, i belimi' mich in ei-ner Bauernstadt." — Oj, žal, da ni bilo blizu lekarne in — pijavk! . . . — („Obrtnika") 6. številka izšla je v sa-boto. Vsebina raznovrstna in res prikladna za obrtni stan ter vse zaniraajoče se kroge. List pod vrlim vodstvom g. M. Kunca zasluži v resnici vsestranske podpore. — (Glas izmej občinstva.) V zadnjem času se je pri raznih prilikah pokazalo, da se pri izbiranji m ar mor a in trdega kamenja dotični faktorji, ki ga potrebujejo in imajo uporabiti ža razne stavbe, n. pr. statuve, spomenike, kamenite stopnice pri nekaterih poslopjih i. dr. — premalo ozirajo na trajnost in sploh do bro kvaliteto, kajti po nekodi trebalo je že čez pet šest ali deset let kak tak predmet popravljati ali celo z novim in tršim kamnom nadomestiti, dočim bi se vsem tacim novim stroškom in skrbem bilo v okom prišlo, ko bi se bilo o pravem času previdnejše postopalo! — Toliko v preudarek onim gospodom, ki imajo odločilno besedo pri — tacih podjetjih. — (Karmelitski samostan), ki ga je na Selih pod Ljubljano priredila g. Bernardova, je knezoškof dr. Misija danes popoludne blagoslovil. Samostan prirejen je za 14 redovnic, a za zdaj bode jih le osem. — (Šmalceva hiša) štev. 1. v Florijan-skih ulicah z vrtom na Gradu (uložna štev. 95. katasterske občine Ljubljanske bode dne 17. t. m. ob 10. uri dopoludne pri tukajšnjem deželnem sodišči na prostovoljni dražbi na prodaj. Izklicna cena 15.000 gld. — (V Orehku) blagoslovila se bode prihodnjo nedeljo t. j. 16 t. m. ob 5. uri popoludne zastava narodnemu bralnemu društvu. Vsa svečanost vršila se bode na vrtu preblag, g. Nolli. — (Slovensko »bralno društvo v Kranji) priredi v nedeljo 7. julija t. 1. v spomin imendne slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Me- toda veselico s koncertom. — Vspored itd. objavi se pozneje. — (Nesreča.) Ko je v soboto 8 t. m. popoludne v papirni tovarni na Goričanah pokladala cunje neka delavka med nože, in ker je premalo pazila prijeli so jo noži za roko ter jej roko do komolca na drobne kosce sesekali. Nesrečnico odpeljali so še isti dan v deželno bolnico v Ljubljano. — (Delnice „Ogersko-Francoske zavarovalne družbe") s;a katere je bilo uplača-nih po 200 gld., ponujajo se sedaj po 25 gld. na prodaj; kupcev pa vender ni. — (Sobotni mesečni semenj) je bil dobro obiskan. Prignalo so jo 507 volov in konj, 250 krav in 92 telet. Kupčija z govejo živino bila je živahna Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ormož 10. junija. Vsprejem „Triglava" velikansk. Mnogobrojna množica pričakovala goste. Zastava krasno odičena, Triglavani posuti s šopki. Beligrad 10. junija. Regentstvo izdalo ukaz, da so vsled svojih prošenj metropolit Teodozij, Demetrij, škof v Niši, in Nikanor, škof v Žiči, umirovljeni, bivši metropolit Mihael zopet metropolit srbski, Hieronim pa škof v Niši. Beligrad 10. junija. Metropolit Mihael služil danes cerkveno opravilo v stolni cerkvi ob prisotnosti kralja Aleksandra, Ristića, Gruića, Milosaljevića in ruskega poslanika Persijanija. Bivši metropolit Teodozij in odslovljena škofa Demetrij in Nikanor stala sta z duhovščino pred altarjem, kakor sta bila obljubila. V pro-povedi poživljal je metropolit Mihael k sprav-ljivosti, pospeševanju iskrene miroljubivosti in zvestobi do kralja in dinastije. Kralj, Ristić, ministri in ruski poslanik čestitali so Mihaelu. Občinstvo kralja na ulici naudušeno pozdravljalo. Niš 10. junija. Shod radikalcev vršil se je včeraj pod predsedstvom Pašićevem. Sklenilo se je, čestitati vladi, da je razdrla pogodbo z železnično družbo in da je uravnala cerkveno vprašanje. Rim 10. junija. Časopisi konstatujejo da se je včerajšnje razkritje spomenika Gior-dana Bruna mirno in redno vršilo. Rim 10. junija. (Agenzia Štefani). Včeraj obiskali diplomatični zastopniki pri Vatikanu državnega tajnika, kardinala Rampollo, govori se, da je papež ukazal objaviti vse iz vseh delov sveta došle mu proteste proti spomeniku Giordana Bruna in da je pričakovati kurije samostalnoga protesta. Pariz 10. junija. Na včeraj napovedani shod in banket Boulangistov v Angoulemu policija prepovedala. Štirindvajset osob so zaradi živioklicev Derouledu in Boulangeru zaprli. Daroulede, Laguerre in Laisan, ki so proti temu protestovali, tudi zaprti. Množica, blizu 4000 mož, protestovala proti temu. Vojaštvo bilo pripravljeno. V Parizu bivajoči bou-langistični poslanci objavili protest, da se zapirajo njihovi pristaši; v protestu dolže vlado, da je nastopila revolucijsko pot, za kar jej nalagajo odgovornost. Dunaj 11. junija. Cesar napravil danes Črnogorskemu knezu protiobisk, ki je trajal deset minut. Knez spremljal cesarja do voza, kjer sta se srčno poslovila. Cesar nosil trak velicega križa Danilovega reda. Pariz 11. junija. Deroulede, Laisant in Laguerre neso izpuščeni in bodo danes pozvani pred sodišče v Angoulema, ker so se zoperstavljali uradnikom in jim pretili. Bou-langistični poslanci sklenili, da se nameravana interpelacija v zbornici odloži. Bruselj 11. junija. Povodom današnje volitve sklicana je meščanska straža, da prepreči vsakeršne nemire. Tudi garnizija je nekda pripravljena. Sinila 11. junija. (Izvestje Reuterjevo). Princ Albert Viktor, sin princa Waleskega. potoval bode prihodnjo zimo v Indijo. Ta pohod nema oficijalnega značaja. t. 1. 2,208.000 osob. Razstava 1878. leta pak je v istem času brojila samo 1.269.000 obiskovalcev. * (Potres) Iz Pariza se 7. t. m. javlja: Danes ob 1. uri 15 min. popoludne imeli 80 v Brestu močan, z glasnim bobnenjem spremljan potres. Mor mu je bila od severa proti jugu. Ljudem se je zdelo kakor bi bil kdo z velikanskim topom ustrelil. — Ob istem Času čutili so potres tudi v Madridu in Jaenu. * (Velikansk požar.) Iz Novega Yorka se poroča, da je 6. t. m. v mestu Seattle v državi Wa8hingtonski po*ar popolnem uničil trgovsko četrt. Zgorelo je tudi mnogo ljudij, precej jih je pa teško ranjenih. Ogenj nastal je v nekem maga-cinu, kjer se je terpentin unol. Škoda, katero cenijo nekateri celo na 20 milijonov dolarjev, znaša po uradnih izvestjih 7 milijonov dolarjev. Ameri-čanske zavarovalne družbe izplačale bodo nesrečnim pogorelcem zavarovano vsoto: dva in pol milijona dolarjev. .Siguren zdravilen unpeli. Vsem, kateri trpe VBled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščunja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slaBtij do jedi j in drugih slabosti j, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Soidlitz-prašek*. Skatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (55 — 7) „LJUBLJANSKI ZI0H" »tojl za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 'i. a-n--ca Zastavnikovič iz — Fnclis iz Celovca. — Razne vesti. * (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je od začetka, t. j. od 6. pu do konca maja T i* j o i : 70. junija. Pri Malltfi: pl. Dacar iz Altana. — Preitlachner z Dunaja. — Linderman, Ronert iz Trsta. — Nicanor z Dunaja. — Schiller iz Beljaka. — Riedl iz Kadgono. Pri NI« n u: Trupni a iz Gradca. Beljaka. — Somans iz Gradca. — Poger. Chrbtel, Guglmaver, Ehrlich, Ella iz Judenburga. — Zalud z Dunaja. — Swoboda, Steck VVoiss 1« Gradca. — Fischer iz Beljaka. Pri Južnem kolodvoru t Potočniak 64 100 , Ogerska zlata renta 4° ...... Ogerska papirna renta 5°0 . ... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4.' 3n ,. ^lati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. liudolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr. hauke . . 120 „ Tramraway-drašt. vel). 170 gld. a v. 135 gld. — 175 „ — kr. 102 96 104 124 118 184 20 127 234 10 65 75 50 5 .<» t ci i j tir Mrei'ke 8. junija. Na Dunaji: 34, 16, 60, 13, V Gradci : 42, 13, 1, 65, Zahvala. 0b britki izgubi svoje nopozabljive in pro-srčno ljubljenu, 9 mesecev in dva dni stare hčerko MINKE izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za jako srčno tohiživno sočutje, kise je nama skazovalo v toliki meri, potem za mnoge darovane vence in obilno udeležbo pri pogrebu svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. Na Krškem, na binko-tni ponedeljek 1889. Jernej in Minka Ravnikar. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda JANEZA NOVAKA posestnika in mizarja, za mnoge darovane krasne vence, za obilno spremstvo k zadnjemu počitku, za krasno petje gospodom bogoslovcem i. t. d., izrekamo najpiisrćnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 11. junija 1889. (432) Žalujoči ostali. Slavnem občinstvu! FRANJO RUS cSlovenec) trgovec s špecerijskim in jedilnim blagom "V T r asi t ll priporoča Be slav. občinstvu za naročila za vsakovrstno blago. Dobiti je vedno: Kava, riž, <«•«.! ni m-, olje, Ninokvp, poper in grozdje vBftko baze. Za krčmarjo vse blago, ki so v gostilni potrebuje. Pošilja po poštuem povzetji do pet kilo. Na zalite vanjo tudi po železnici, 6e se več naroči. Blago vedno sveže in najboljše vrste po jako nizki ceni. (340—1) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenico, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preslike, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dohiva v prodajalnici pri, •i. Aivrnsii-u, ,,X>*"i 1*110111 ji«ii6" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (438—12) L. Luserjev obliž (flaster)za turiste. Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trtlej koži na podplatih in petah ['roti bradovicam in vsem drugim trdim i z paskom kožo. — Uspeli zajamčen. --£|V Cena škatlj ici Gl) kr. a. v. ^y Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo vljiibliuni j. Swo-hoda, M. pt. Trnkoczv; ▼ Budolfovem D. Ri/.olli-v Kamniku J. Močnik; v Celovci A. Egger, \\\ Thunrwald, P. Hirnhacher,; v Kregala A. Aichingor; v Trga na Koroškem) C. Menner; v Reljaka F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v lVoltVtbergu A. Huth; V Oorlci G. B. Pontoni; V Kranji K. Šavnik. Ta obliž dobiva se le v jednej velikosti po *u> kr. l*risten t*aano9 če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva! luserjev obliž (fladter) za turiste4'. (338—2) laRBHAEEKSi l>r. Friderik I^cnglel-ov Brezov balza Že sam rastlinski Bok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka enan kot najizvrstnejfie lepotilo; nko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž Ljim obraz aH drugi deli polti, ločijo Me že drugi dau ne-■natue luskiiae od polti, ki postaue vnled tega cisto bela iu uežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zave piko ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje boloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. Zaloga v Ljubljani pri U. pl. Trn« koezv-ji, lekarji. (179—7) Najnovejše srečke! Dno 15. junija t. 1. bodo žrebanju novo izdanih J6«Sxiv-srcćIt (društva ,Dobrega srca') z glavnim dobitkom gld. 15.000 in priporočam torej tem povodom s takojšnjo pravico igranja pri uplačilu prvega obroka svojo najnovejšo kombinacijo srečk: proti 19 mesečnim obrokom a gld. 1.50. S žrebanj no. leto. proti 20 mesečnim obrokom a gld. 3.—. 3.2 žrebanj na, leto. proti 22 mesečnim obrokom a gld. 4.—. 15 žrebanj net leto. 1 .lo-Sziv-sreeku 1 srbHka tuba^ua urevkii 1 srečka zgradb« bazilike 2 Jo-Kzfv-Nrečki srbski tobačaii srečki 1 italijanska srečka rudečega križa 1 srečka zgradite bazilike S Jo-Nziv-sre«kc a srbske tobačne srečke 1 italijanska Nrrčkn rudočega križa 1 ogerska srečka rudečega križa 1 srečka zgradbe baacilike | Letni dobitki vsako teb srečkinih kombinacij znašajo pol anilijoaaa goldinarjev na leto. Naročajo so zgoraj navedene kombinacije srečk najbolje po poitnej nakaznici, na željo se naročbe izvrše tudi proti poštnemu povzetju prvega obroka. Prospekti drugih mojih srečkinih kombinacij, žrebalno listine in žrebalni kalonder zastonj in franko. Wiener Weclisler- und Lombard-Geschaft "^T^IIEUST. WipplingerstraGse 27. "^7"IE13Sr, (Ustanovljeno leta 1870.i (431-1) Ttsm---id w~- m S tem se otvarja XIV. kralj, ogerska nUTIl DOBRODEJNA LOTERIJA katere čisli ilonesck se vslc