TIM r kazalo V rubriki Iz znanosti in tehnike objavljamo tokrat zanimiv članek o življenju in delu znamenitega znan¬ stvenika Mihaela Faradaya. SPRETNE ROKE Rečna ladja iz navadne lesene deščice . . . Traktor. Vesoljsko vozilo. Igra s padalom . MODELARJI Klopotec — nagradni izdelek. Kotnik. Mostovi na Gorenjski cesti — nagradni izdelek Maketa R.A.F. reševalnega čolna. Trinožno stojalo. Kamion za prevoz dolgih predmetov Izdelava letalskega propelerja. Vrtalni strojček. ELEKTROTEHNIKI Iznajdba elektronske cevi — triode .... Brnilnik. Transistorski induktor. Transistorski sprejemnik. 258 259 260 261 263 265 263 271 277 281 284 286 288 289 291 293 KEMIKI 299 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE, ODGOVORI NA PISMA 300 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Eden izmed obeh nagradnih izdelkov je v tokratni številki leseni klo¬ potec ob zaključku petega letnika Dragi bralci in naročniki ! Vaša pisma pa tudi mnoga mnenja, ki smo jih slišali ob raznih priložnostih, pričajo, da je TIM med našo mladino vse bolj priljubljen. V preteklem letu smo se trudili, da bi bil vsebinsko čim pestrejši in bogatejši, da bi zadovoljil čim širši krog svojih naročnikov in drugih bralcev. Skupno število sestavkov je v tem letniku večje kot v prejšnjih, zato upamo, da je vsak izmed vas našel v posameznih številkah nekaj, kar ga je zanimalo in kar je lahko tudi izdelal. TIM je v preteklem letu prinesel tudi nekatere sestavke, ki ste jih predlagali. Seveda pa prostor ne dovoljuje, da bi lahko izpolnili vsako vašo željo. Potrpite, sčasoma bo prišlo vse na vrsto. Sporočajte nam še naprej svoje želje. Kolikor bo mogoče, bomo upoštevali vse dobre nasvete in predloge. Tudi na vaša vprašanja bomo še naprej odgovarjali. Na pisma, ki smo jih prejeli po zaključku zadnje številke, bomo odgovorili v septembrski številki. Na neka¬ tera pisma, zlasti s področja radiotehnike, nismo odgovorili. Odstopili smo jih sodelavcem, da jih bodo upoštevali pri svojih sestavkih v prihodnjem letniku. Toliko zanimivih stvari je okoli vas, vsak dan prinese nekaj novega v naše življenje — od vesoljskih poletov do tako drobcenih in natančnih naprav, da jih komajda vidi naše oko in nas vendarle povezujejo s celim svetom — da skorajda tudi naša revija ne more več ostajati zgolj v teh mejah, ki so jih začrtali prejšnji letniki. Sklenili smo, da vam bomo v prihodnjem letu v njej povedali še mnogo več kot doslej : pripovedovali vam bomo o novih dognanjih v znanosti in tehniki, o raznih zanimivostih iz znanosti in tehnike, o zgodovini izumov in odkritij, o zanimivostih iz narave, o znamenitih izumiteljih in učenjakih, o potovanjih in še o marsičem. Povečali bomo tudi kotiček za razvedriio, v katerem boste našli zabavne prispevke. Mnogo pričakujemo tudi od vas, naši dragi mladi prijatelji. Pričakujemo, da nam boste pisali o tem, kako živite, kaj vas posebno živo zanima, kaj vse privlačnega in nenavadnega odkrivate pri vas doma — skušali bomo odgovoriti na vsa vprašanja, ki jim še ne veste odgovora in vas seznaniti z vsemi tistimi stvaritvami človeškega duha in rok, ki so tako hitro in nenavadno obogatili svet okoli nas, kot bi si jih komajda mogli sproti izmisliti. Naj vam izdamo še to, da bomo priskrbeli za prihodnje leto TIM-u novo obleko, namreč lep ovitek v barvah, nekatere strani TIM-a bodo imele barvne podobe, več jih bo in bolj bogato bodo obdajale pisano vsebino kot doslej. Sicer pa — septembra vas bo obiskal novi Tim, in prepričani smo, da ga boste še bolj težko pričakovali kot doslej, saj bo prinesel nič koliko novih in zanimivih stvari, mnogo napotkov za pridne roke in trdih orehov za bistre glave, mnogo paše za oči in obilo dobre volje. Z željo, da bi ostali še naprej zvesti naročniki in bralci naše revije, se za to šolsko leto poslavljamo od vas in vam želimo prav prijetne počitnice. Ob zaključku letnika se zahvaljujemo tudi vsem našim sodelavcem, ki so s svojimi prispevki pripomogli reviji k večji pestrosti in zanimivosti. Želimo, da bi z enako dobro voljo sodelovali še v prihodnjem in v prihodnjih letnikih TIM-a. Uredništvo 257 Po objavljenem načrtu izža- gajte trup rečne ladje iz 1 cm debele in 6 cm široke ter 15 cm dolge deščice. Potrebujete še 2 do 3 mm de¬ belo deščico velikosti 5X2,5 cm za vodni vijak in nekaj gumic od stare zračnice. Vse drugo je razvidno iz načrta. Ako napnete gumo z obrača¬ njem deščice, položite ladjico na vodno gladino in izpustite de¬ ščico, bo ladjica veselo zdrčala po vodi. Morda boste na krov postavili še komandni most in ograjo — to pa prepuščam vaši iznajdljivosti in okusu. Teodor Kreuzer spretne roke za naše naj mlajše kako si izdelam rečno ladjo iz navadne lesene deščice 258 traktor Za zabavo naredimo traktor, ki se premika. Zanj rabimo pra¬ zen tulec od sukanca, vžigalično škatlico, dva večja in dva manj¬ ša pokrovčka od tub, trak moč¬ nejšega kartona, košček sveče, košček žice in nekaj gumic ter lepilo OHO. Mere so odvisne od velikosti tulca, zato v načrtu ni¬ so označene. Ohišje traktorja je škatlica, ki jo spodaj prebo¬ demo z žico in nataknemo na¬ njo sprednja kolesca. Kolesa — večja pokrovčka najprej prevr¬ tamo in ju trdo nasadimo na os — žico. Os se mora vrteti v škatlici. Na manjšo letvico ali košček furnirja prilepimo oba manjša pokrovčka, ki predstav¬ ljata luči ter ju prilepimo na sprednji del traktorja. Traktor poganja navita guma v tulcu, ki predstavlja obenem zadnja ko¬ lesa. Tulec vstavimo v škatlo — motor traktorja -—- tako da te škatle izrežemo en del kvadratne oblike; narahlo ga pritrdimo s trakom iz kartona, ki ga zatak¬ nemo v škatlo. Tulec se mora v objemki iz kartona obračati. Pogon naredimo takole: skozi iz- vrtino v tulcu vstavimo gumico. Na eni strani zataknemo skozi gumico krajšo letvico, na drugi strani pa nataknemo na gumico najprej ploščico iz parafina, ki jo odrežemo od sveče. Šele nato zataknemo skozi gumico še dalj¬ šo letvico. Ploščica iz parafina zmanjšuje trenje, da se tulec laž¬ je vrti. Da kolesa ne podrsavajo, jih po robovih narežemo. Z let¬ vico navijemo gumico in ko po¬ ložimo traktor na podlogo, se gu¬ mica počasi odvija, ker pa let¬ vica ne dovoli, da bi se odvijala, se vrti tulec. TK 259 260 vesoljsko vozilo Iz tanjše lepenke izrežemo po skici obliko vesoljskega vozila. Dolga naj bo 20 cm, široka pa 25 cm. Lažje pa bomo izrezali simetrično obliko, če najprej iz¬ režemo šablono tako, da iz pre¬ pognjenega papirja izrežemo sa¬ mo polovico. Motor ne bo raketni, zadovo¬ ljili se bomo s takim na zračni vijak, s pogonom na gumo. Za izdelavo motorja rabimo letvico 4X4 mm, nekaj gumic od zrač¬ nice za kolo, stekleno kroglico od ogrlice ter dve pisarniški sponki. Za ohišje motorja nare¬ dimo okvir iz letvice, vanj pa napnemo gumo. Posebej naredi¬ mo zračni vijak iz letvice in dveh kosov furnirja. Lopatici morata stati pod kotom 45°. Ste¬ klena kroglica zmanjšuje tre¬ nje pri vrtenju. Vse dele zle¬ pimo z OHO lepilom in ko je gotovo, pritrdimo motor k ve¬ soljskemu vozilu iz lepenke. Tedi Kreuzer igra s padalom Iz večjega kosa polietilenske folije (večje polietilenske vreč¬ ke) izrežemo pravilni šestero- kotnik s stranico 20 cm. Da bo načrtovanje lažje, narišemo še- sterokotnik najprej na papir. Na vsak kot šesterokotnika prilepimo s koščkom selotejpa 25 cm dolgo tenko vrvico (su¬ kanec ni dober, ker se zvije). Konce vseh šestih vrvic pove¬ žemo v vozel, ki ga pritrdimo na »padalca« in padalo je gotovo. Za »padalca« bomo uporabili gumijasto lutkico, tulec od su¬ kanca ali pa kak drug predmet težak okoli 15 gramov. Našega padalca seveda ne bo¬ mo spuščali iz letala; lahko pa ga spuščamo z balkona ali okna — vendar pa, kdo ga bo hodil stalno pobirat na dvorišče. Zato si naredimo še preprosto napra¬ vico, s katero bomo padalca s padalom izstrelili v višino, od¬ koder se bo potem počasi in varno spuščal proti tlom. Kakšen je »katapult«, vidimo na skici. Iz 1 cm debele deske izžagamo primerno rogovilo, lah¬ ko jo naredimo tudi iz treh le¬ tev. Med obe rogovili vpnemo več pramenov gumic od zračnice kolesa ter med gumice še letev, ki je dolga do 30 cm. Z navijanjem gume bo letev močno napeta. Če jo bomo upognili nazaj in izpustili, bo hitro udarila naprej. Pred iz¬ strelitvijo padalca moramo pa¬ dalo še dobro zložiti. To naredi¬ mo tako, da primemo z eno ro¬ ko padalca, z drugo pa vrh ku¬ pole padala ter padalo in vrvi¬ ce raztegnemo. Nato padalo zlo¬ žimo v obliki velike črke S, na enak način zložimo še vrvice in padalo je zloženo. Postavimo ga na katapult ih hop — padalo bo zletelo v zrak, se odprlo in s padalcem počasi pristalo na tleh. Z več padali priredimo celo pravo padalsko tekmovanje. Vsak pionir tekmuje s svojim padalom kot na pravem padal¬ skem tekmovanju in sicer v tem, čigavo padalo bo pristalo bliže določenemu cilju. Cilj naredimo v obliki križa, ki ga izrežemo iz kartona ali le¬ penke velikosti 2 X 15 cm. Pa¬ dalo pa izstrelimo v zrak s črte, ki je oddaljeno od središča kri¬ ža 3 metre. kako bomo tekmovali ? Tekmujemo pa takole: Tek¬ movalec izstreli svoje padalo v zrak. Zmaga tekmovalec, čigar padalo pristane v središču križa; to šteje 50 točk. Pristanek pa¬ dala za vsak centimeter izven središča križa se šteje toliko točk manj, kolikor centimetrov od središča je padalo priistalo. Če padalo pristane 50 cm od središča križa, je to nič točk. Razdaljo merimo vedno od sre¬ dišča križa. Vsak tekmovalec ima v eni tekmi možnost izstre¬ liti svoje padalo dvakrat, za re¬ zultat pa se upošteva boljši us¬ peh. Zanimivo je tekmovanje ekip s tremi tekmovalci. Takrat gre bolj zares. S to igro si boste lahko prijetno izpolnili proste urice, ugotovili pa boste tudi, kako zelo vpliva na uspeh pra¬ vilno zloženo padalo, smer in moč vetra pa tudi moč vsakega katapulta, s katerim boste pa¬ dalo izstreljevali v zrak. Omenjena pravila so samo ok¬ virna, zato da vam pomagamo pri organiziranju tekmovanj. Sa¬ mi si boste verjetno izmislili' ta¬ ka pravila, da bo tekmovanje še bolj zanimivo. Možno je tudi tekmovanje z zadržkom, to pomeni, da se pa¬ dalo odpre čim bližje zemlji. To dosežemo s primernim načinom zlaganja padala, kar pa prepu¬ ščamo vaši iznajdljivosti. Tedi Kreuzer 261 262 modelarji klopotec nagradni izdelek Klopotci so priprave za stra- šenje ptic. Najpogostejše jih naj¬ demo v vinogradih. Pri nas jih poznamo že iz davnih časov in jih je največ v vinogradih slo¬ venskih in haloških goric, pa tudi drugod. Oglašajo se v mno¬ goglasnem zboru od začetka zo¬ renja grozdja do trgatve, ko od¬ ganjajo požrešne ptice, da bi ubranili grozdje. Klopotce izdelujejo v različnih velikostih, od manjših pa do ze¬ lo velikih. Pri največjih klopot¬ cih imajo vetrnice v premeru celo po 4 metre. Velik in lep klopotec je bil vedno ponos last¬ nika oziroma izdelovalca, zlasti kmečkih fantov. Klopotci pa niso le ptičja strašila ali' vinograd¬ niški stražarji, temveč tudi na¬ rodopisni predmeti s staro tra¬ dicijo. Smatramo jih tudi kot okrasje naših domačij, zlasti na podeželju, in kot simbole starih navad. Končno pa klopotec kaže tudi smer in jakost vetra in ga lahko smatramo tudi kot vre¬ menski pripomoček. Kot tak bo koristen tudi na polju, v doma¬ čem vrtu oziroma sadovnjaku ali na strehi. Ker današnji mladini pa tudi odraslim, izvzemši onim iz do¬ movine klopotcev, ta naprava ni dovolj znana, dajem napotke za izdelavo slovenskega klopotca. Glavni in ostrednji del klo¬ potca je ogrodje (A), imenova¬ no tudi okvir ali »jarem«. Pred¬ lagane glavne mere predstavljajo osnovna razmerje in velikost manjšega vrtnega klopotca. Vsi ostali deli naj bodo v primernem sorazmerju. Drug važen sestavni del, ki mora biti zaradi čim bolj¬ še vrtljivosti dobro prilagojen na jarem, je os vetrnice, ime¬ novan »gredelj«. Posebno dobro morajo biti izdelani njegovi okro¬ gli deli tudi zaradi dobrega pri¬ leganja kolesc (E) imenovanih »potački«, katere boste nasadili na gredelj. Po dve taki kolesci naj bosta med seboj povezani, s primernim obročkom tako, da ju lahko pričvrstite na gredelj. Razen tega mora biti med njima stalen razmak, da so lahko vpeta kladivca (D) imenovana »mac- Ijeki«. Ti morajo biti vpeti tako, da so lahko gibljivi oziroma vrt¬ ljivi okoli svojih osi in v pra¬ vilnem odnosu z mozniki, ki jim omogočajo določen položaj. Vrtljivost gredlja s kolesci in kladivci je seveda odvisna od ve¬ trnice (C), ki ga žene. Štirioglata odprtina v vetrnici se mora čim- 263 264 bolj točno ujemati z obliko in velikostjo gredljevega nastavka in biti zavarovana z zatičem ali varovalko. Ob strani ogrodja (jarma) obesite na kljukici desko, ime¬ novano »blanja««, ki naj bo iz¬ delana iz bukovega ali topolo¬ vega lesa. Glas klopotca je od¬ visen od velikosti deske. Če bo deska manjša, bo dajala višji ton, večja deska pa bo dajala nižji glas. Včasih obesijo name¬ sto deske tudi pločevino. Na obeh pokončnih letvah ogrodja (jarma) pod spodnjim robom deske, pritrdite dve klju¬ ki,'v kateri vstavite majhen drog ali letev, imenovano »rigel«, ki služi kot zapah. To je za primere, kadar je veter le prehud in gro¬ zi, da bo polomil klopotec ali pa kadar ni zaželeno njegovo de¬ lovanje. Zapah porinete med kri¬ la vetrnice, ki se na ta način za¬ taknejo in se ne morejo vrteti. Tako izdelan klopotec je treba le še natakniti na drog (Č), ime¬ novan tudi klopotčevo »drevo« ali »ranta«. Izdelate ga iz smre¬ kovega debla (vrhača). Zgornji del naj bo zožen, tako da bo po dolžini in premeru ustrezal luk¬ njam v ogrodju in omogočal, da se klopotec na drogu lahko obrača. Manjših podrobnosti in mer tukaj ne bi omenjal, ker je slika dovolj jasna in si boste posa¬ meznosti sami prikrojili. Delovanje klopotca je prepro¬ sto. Ko veter obrača, suka ali vrti vetrnico, se vrti tudi gredelj skupaj z kolesci in kladivci. Pri' tem udarjajo kladivca ob desko, kar ustvarja ropotanje oziroma zvok. Včasih pravijo, da klopo¬ tec poje. S tem ropotanjem, lah¬ ko bi rekli tudi reglanjem plaši in odganja pitce, kar je posebno važno za nadležne in požrešne vrabce, kose in škorce. Pesem klopotcev je posebna značilnost določenih vinorodnih pokrajin v Sloveniji in je na splošno pri¬ ljubljena. Sicer vam pa, kjerkoli ga boste postavili, lahko služi za okras, ki vam bo hkrati nazna¬ njal smer pa tudi moč vetra. preprostejša je izdelava navadne vetrnice Ako nočete poslušati ropota¬ nja klopotca, vendar pa želite imeti posebej ali 1 pa v sestavi vaših vremenskih opazovalnih priprav tudi pokazetelja za ve¬ ter, si izdelajte navadno, imeno¬ vano tudi tiho vetrnito. Izdelava te je še preprostejša in ne potrebujete za gradnjo no¬ benih posebnih navodil. Objav¬ ljena skica vetrnice je že sama po sebi dovolj jasna in enostav¬ na. Tudi glede velikosti se lahko odločite kar sami. Velikost boste prilagodli prostoru ali okolju. Mi-ra 265 kotnik Kotnflk, ki vam ga predlagam, služi za iskanje središč okroglih teles. Zaradi lahke in nezahtevne izdelave bi ga lahko vsak izdelal zase ali za potrebe šolske delav¬ nice. Velikokrat se zgodi, da mora¬ mo okroglemu predmetu poiska¬ ti središče: pri pokrovčkih za okrogle škatlice, palice, itd. Iz pločevine izdelan kotnik nam pomaga pri iskanju takih sre¬ dišč. material Aluminijasta ali železna plo¬ čevina debeline približno 1 mm. irodje 1. škarje za pločevino 2. risalna igla 3. ploščate pile s finim nare- zom ! 4. primež ali ploščate klešče 5. sveder — spiralni delovni postopek Z načrta si vzamemo mere in z risalno iglo narišemo načrt na pločevino. Pločevina mora biti lepo gladka in ravna. Ko smo načrt prerisali, s škarjami za pločevino izrežemo kotnik. Dela¬ ti moramo natančno, ker nam sicer kotnik ne bo dobro služil. Izrezan kotnik po robovih zgla¬ dimo s pilo in s smirkovim plat¬ nom. Zlasti pazimo na pravi kot med vodoravnim in pokončnim delom kotnika! Izvrtajmo še luknjico za obe¬ šanje kotnika, (sl. 1.) Po prekinjnih črtah pločevino pravokotno upognemo v prime¬ žu ali s ploščatimi kleščami (slika »a«). S tem smo kotnik izdelali. Že¬ leli bi vedeti, kako poiščemo s tem kotnikom središče krogov. uporaba Naslonimo oba pravokotno upognjena dela kotnika na obod okroglega predmeta in ob dalj¬ ši stranici narišemo črto. Zavr¬ timo okroglo telo za četrtino kroga in narišemo še eno ravno črto. Če smo natančno delali 1 , bo sečišče obeh črt središče krož¬ nega telesa (slika »b«). Da bi preizkusili natančnost našega kotnika, vzamemo po¬ krov ali spodnji del škatlice za pasto za čevlje in narišemo ne dve, temveč kar tri črte. Škatli¬ co pri tem delu premikamo za Vz kroga. Če se vse tri črte se¬ kajo v isti točki, smo lahko po¬ nosni na lastno natančnost. Ako tri črte tvorijo majhen trikot¬ nik, je to znak nenatančnosti našega kotnika. Središče krožne¬ ga telesa bo pa vsekakor v sre¬ dišču tega malega trikotnika. Šalamon Arpad 266 posoda za stepanje snega Za rojstni dan, Dan žena ali ob kakem drugem prazniku lah¬ ko presenetimo mamico z zelo preprostim, toda dobrim izdel¬ kom za gospodinjstvo. To je roč¬ ni mešalnik, s katerim lahko mešamo testo za palačinke, ste¬ pamo sneg iz jajčnih beljakov, mešamo limonado in drugo. Za izdelavo tega mešalnika lahko uporabimo plastično škat¬ lico, kakršne prodajajo v trgovi¬ nah. Škatlica ima pokrov. Oblika ni toliko važna, pač pa mora biti škatlica enako široka pri dnu kot zgoraj. Ako ne bi mogli do¬ biti take škatle, seveda lahko uporabimo tudi drugačno, ven- 267 dar moramo prilagoditi plošče za stepanje dnu posode. Ako izdelujemo mešalnik v šolski delavnici v 6. razredu, kjer obravnavamo upogibanje ži¬ ce, rezanje navojev in obdelavo plastičnih mas, nam prav lahko služi v ta namen tudi kozarec iz plastične mase. V tem primeru moramo pokrovček sami najti. Lahko bi uporabili pokrov od škatlice za trak pri pisalnem stroju. Ker na načrtu niso vse mere označene, vam dajem samo navodila za izdelavo. Posoda iz plastične mase dolo¬ ča vse ostale mere. Najprej iz¬ vrtamo na pokrovu luknjo 0 6 mm. Ta luknja mora biti natančno na sredi pokrova. Iz debelejše plastične mase (star trikotnik) izžagamo dve podlož¬ ni ploščici (4). Ti dve podlož¬ ni ploščici prevrtamo s svedrom 0 6. Podložne ploščice pritrdi¬ mo na pokrov s prevrtano vti- kalno pušo. Vtikalno pušo (3) prevrtamo s svedrom 0 4. Obe plošči za stepanje (5) izžagamo iz juvidura ali pleksiglasa. Pre¬ mer teh plošč mora biti za 5 mm manjši od premera notranjega dna škatlice. Te ploščice prevr¬ tamo s svedrom 0 4. To se lepo vidi na načrtu. Za ročico si bomo izbrali tršo aluminijasto ali medeninasto ži¬ co 0 4. Za ročaj (2) rabimo 140 mm dolgo žico, h kateri dodamo še višino posode. Tako dobimo celotno dolžino žice ročaja. Ročico ovijemo okoli 20 mm debele cevi, da dobimo obliko kot je na načrtu. Na kon¬ cu žice narežemo navoj M 4 v dolžini 20 mm za pritrditev plošč za stepanje. Montaža: Skozi pušo na pokrovu poteg¬ nemo ročico. Na koncu ročice navijemo eno matico M 4 do konca navoja. Potem nataknemo na ročico eno ploščo, ki jo pri¬ trdimo z drugo matico. To ma¬ tico stisnemo s tretjo matico, nato nataknemo drugo ploščo in še to privijemo s četrto matico M 4. Naš pripomoček je narejen, lahko preizkusimo delovanje. V posodo vlijemo jajčni bel¬ jak, poveznemo na posodo po¬ krov z ročico in ploščami, jo zapremo in ročico premikamo gor in dol. Na isti način lahko mešamo li¬ monado, testo za palačinke, ste¬ pamo iz smetane sladko sme¬ tano, ali pa iz smetane naredimo maslo. Upam, da bodo vaše mamice z mešalnikom prav zadovoljne kakor tudi vi, ki ga boste na¬ redili. Šalamon Arpad mostovi na gorenjski cesti izberite si eno izmed maket ter jo izdelajte za nagradni izdelek! Cestni promet je vedno več¬ jega pomena tudi' v naši domo¬ vini. Današnjemu prometu ne ustrezajo več zastarele, vijugaste ceste. Ceste morajo biti ravne, brez večjih vzponov in križišč. Pri novogradnjah ali izboljšavah cestnega omrežja naletijo gradi¬ telji na velike težave, ker ho¬ čejo čimbolj ugoditi zahtevam sodobnega prometa. Reke, jezera premostijo z mostovi, doline z viadukti, skozi hribe speljejo predore itd. Naš najmodernejši cestni od¬ sek je od Podtabora do Črnivca. Leži v tiru »hitre ceste« Ljublja¬ na—Kranj—drž. meja. V trasi tega odseka so med drugim zgra¬ jeni tudi trije mostovi, oziroma viadukti' in to čez grapo Lešnice, Ljubensko grapo in čez grapo Peračice. Most čez Peračico spa¬ da med naše velikane, saj je srednji del višji od ljubljanskega nebotičnika in ga nekateri celo primerjajo z mostom »Evropa« v Zah. Nemčiji. Nekaj podatkov o tem veli¬ kanu: Dolžina mostu 376 m, višina največjega stebra nad 60 m. Ši¬ rina vozišča 7,5 m. Na obeh stra¬ neh sta še ozka zaščitna pa¬ sova, tako da znaša celotna ši¬ rina cestišča nad 10 m. Naj¬ daljša razpetina med stebroma znaša 101,25 m. Po priloženih načrtih si lahko izdelamo makete vseh treh mo¬ stov. Obdelava je primerna za VI. razred, v okviru teme grad¬ beništvo — nizke gradnje. Pri vseh treh mostovih so stebri v bistvu enaki, prav tako tudi ce¬ stišče, ograja in zaščitni pas. Ma¬ keto izdelamo po sledečem vr¬ stnem redu: 1. Izdelamo maketo doline. Na nosilno ploščo zabijemo v obliki stopnic 10 mm deščice. Pri tem upoštevamo krivino do¬ line. Stopnišče premažemo z mavcem, pomešanim z redkim klejem, da dobimo lepe krivine. 2. Stebre izžagamo po skici in jih namestimo po merah. 268 MOST ČEZ DOLINO PERAČICE o CL < cc o o 10 z: LU CD 3 M LU O 8 LLl O Z \o LU _l O z o o M LU O h- to o 2 3*)3H 3SA STEBER ODBIJAČ LETVICE 2X2 mm 3. Na vrh stebra zalepimo let¬ vici 3X2 mm, na obe letvici pa cestišče. 4. Izdelamo ograjo in odbijač za zaščitni pas, vse iz letvic 2X2 mm. Ko se ograja posuši, jo zalepimo na cestišče. 5. Vse primerno pobarvamo s tempera barvami. Ko se posuši, pa še premažemo s prozornim nitrolakom. Geza maketa R. A. F. reševalnega čolna V drugi svetovni vojni, ko je bila najhujša zračna bitka »Bit¬ ka za Anglijo«, ko so se nemška in angleška letala bojevala nad Anglijo in Rokavskim prelivom, je odločilno vlogo pri reševanju sestreljenih angleških pilotov, ki so padli v morje, odigral R. A. F. reševalni čoln. Ta hitri čoln, ki je patruljiral v Rokavskem prelivu, je rešil veliko število pi¬ lotov. Tako je bila morala pilo¬ tov višja, saj so vedeli, da bodo mornarji na čolnih storili prav vse, da jih rešijo. Zato so se lah¬ ko drzneje borili. Maketa našega čolna je risana v merilu 1:1, torej v naravni velikosti. Potrebno je le sestaviti dva lista iz revije in dobimo ce¬ lotni načrt čolna. Material je domač in dosegljiv prav vsake¬ mu, ki želi izdelati čoln. Tudi cena ni previsoka. Velikost čol¬ na pa je primerna za vgraditev lažje radijske naprave za vode¬ nje modelov (Metz 1- do 2-ka- nalna naprava ali Graupner- Grunding 2-kanalna naprava). Za pogon so primerni vsi elek¬ tromotorji, ki se dobe pri nas. Pogon lahko izvedemo z enim, dvema ali tremi motorji. Če upo¬ rabimo večji motor Mehanoteh- nike EMT ali nemškega Mono- perm-super, je dovolj eden, pri manjših in šibkejših motorjih Mehanotehnika pa moramo upo¬ rabiti dva ali tri. Na načrtu je narisana lega vseh treh osi. Lego osi izberemo po številu motor¬ jev: če je eden, srednjo; če sta dva motorja, izpustimo srednjo, če so trije, uporabimo vse tri osi. Za izdelavo potrebujemo sledeče orodje: Šablonsko desko 800 X 200 X 20 mm, ki mora biti ravna in vsaj na eni strani gladko ob¬ delana risalni pribor indigo papir rezljačo s priborom vrtalni stroj s svedri spajkalo s priborom klešče kladivo rašpo grobo in fino pilo za les grobo in fino pilo za kovino grob in fin raskavec škarje izvijač ščipalke za perilo bucike fiksirko čopič posodico za lak Potrebni material: vezana plošča 3 mm smrekove letvice 4X4 mm smrekove letvice 7X3 mm lipov furnir 1,2—2 mm varilna žica 0 1,5 mm celuloid 271 kovinska cevka iz kemičnega svinčnika medeninasta cevka 0 5 mm srebrno jeklo 0 2 mm celonsko lepilo (Ago lepilo) belo lepilo (Jubinol, Mekol) prozorni nitrolak barvni nitrolak (sivomoder, črn) nitro razredčilo medeninasta pločevina vijaki M3 z maticami motor propeler baterije izolirana bakrena žica 0 Imm Natančen seznam materiala je podan v kosovnem seznamu. Izdelava Na šablonsko desko narišemo simetralo čolna in lege vseh re- 276 ber. S pomočjo indigo papirja prerišemo na vezani les nos 1 in vsa rebra 2—4 ter zrcalo 5. Prerišemo tudi vse luknje, ki jih bomo izrezali ali izvrtali. Nato vse dele skrbno izžagamo in ob¬ delamo. Zgornji del reber, ki je čestokrat označen, nam bo služil pri sestavljanju korita čolna, kasneje pa ta del reber odstra¬ nimo. Zato moramo že prej po srednjem delu črtkaste črte za- žagati, da bomo kasneje z lah¬ koto odstranili odvečni mate¬ rial. Kje zažagamo, je označeno s črtico. Izdelana rebra prilepimo na šablonsko desko. Paziti moramo, da so prilepljena pravokotno na šablonsko desko in simetralo čolna. Medtem ko se lepilo suši, pripravimo letvice korita 6 in jih očistimo z raskavcem. Ko je lepilo suho pa letvice vlepimo k rebrom. Pritrdimo jih s pomoč¬ jo bucik in elastike. Ko je le¬ pilo suho, korito očistimo z ras¬ kavcem in pripravimo lipov fur¬ nir za prekritje 7. Furnir mo¬ ramo temeljito očistiti z raskav¬ cem, da nam kasneje modela ne bo treba kitati. Prekrivati začne¬ mo najprej dno. Letvice in reb¬ ra namažemo z belim lepilom in primeren kos furnirja pritrdimo na polovico dna. Pritrdimo ga s ščipalkami za perilo in z buci¬ kami. Prilepljeno polovico dna očistimo odvečnega materiala in prekrijemo na isti način še dru¬ go polovico in obe stranici ko¬ rita. Sedaj lahko model odlepi¬ mo od šablonske deske. Odstra¬ nimo črtkasto označeni del re- 277 ber Pn pripravimo palubo za pre¬ kritje. Najprej vlepimo vzdolžne letvice, ki služijo za namestitev nadgradnje. Nato prekrijemo pa¬ lubo z dvema kosoma furnirja. Sledi montaža osi z elisami. Tu se moramo odločiti, koliko motorjev bomo vgradili. Nato vlepimo na dno iz vezane plo¬ šče izdelane opore osi 8. Izvr¬ tamo luknjo za os in vlepimo cevi v model in k opori osi. Ko so se cevi prilepile, vstavi¬ mo osi s propelerji. Na drugem koncu pritrdimo na osi motorje, da dobimo natančno lego mo¬ torjev. Na načrtu to ni označe¬ no, saj je mnogo vrst motorjev in zato prepuščam vsakemu mo¬ delarju, da to reši sam. Vlepimo cevko za krmilo 31, ki jo izde¬ lamo iz cevke kemičnega svinč¬ nika. Korito je gotovo in lahko začnemo z izdelavo nadgradnje. Najprej izdelamo oba pokrova 11 in 12. Izdelamo ju tako, da najprej zlepimo okvir iz letvic na katerega prilepimo furnir. Ko je lepilo suho, pokrov obdelamo. Iz vezane plošče izrežemo dve stranici 13 in ju prilepimo na pokrov 11. Vmes vlepimo steno 18, ploščo 14 in na vrh streho 17. Spredaj vlepimo prednji del 15 ter okna 16, v katera vlepi¬ mo celuloid. Izdelamo še vetro¬ bran 19 iz koščka furnirja. Za¬ daj prilepimo k stranici 13 in steni 18 okrova motorjev 21. Iz varilne žice sestavimo jambor in ga sespajkamo 20. Na zadnji po¬ krov 12 prilepimo stranici 22 in 23, vstavimo okna iz celu¬ loida in prekrijemo s streho 24. Tako izdelan model moramo lakirati. Najprej ga zunaj i'n zno¬ traj prelakiramo s prozornim nitrolakom. Ko je lak suh, ga očistimo s finim raskavcem. Na¬ to ga ponovno lakiramo. Ta po¬ stopek ponovimo trikrat. Sedaj ga lakiramo s sivomodrim nitro¬ lakom. Najbolje naredimo to s pomočjo fiksirke. Lakirati mo¬ ramo vsaj dvakrat. Vodno črto označimo s svinčnikom ter s po¬ močjo papirja in selotejpa za¬ ščitimo zgornjo polovico čolna, da lahko spodnji del črno pre¬ lakiramo. Sledi še izdelava in montaža raznih drobnih delov. Najprej iz¬ delamo iz lesa ventilatorja 25 in 26, ju prelakiramo in prilepimo na označeno mesto. Iz varilne žice izdelamo dvigalo 27, lestev 28 in ju pritrdimo na čoln. Iz koščka furnirja izdelamo pokrov 29, ga prebarvamo in prilepimo. Izdelamo še reflektor 30 in ga pritrdimo poleg vetrobrana. Pre¬ ostane nam še izdelava krmila iz varilne žice in koščka ploče¬ vine, ki ju spojimo s spajko. Na motorje prispajkamo kon¬ takte in jih z bakreno žico preko stikala zvežemo z baterijami. Na sprednji del stranice čolna lahko narišemo še troštevilčno število z blok pisavo, ki pred¬ stavlja številko čolna. Model že lahko startamo. Hi¬ trost naj bo 5 km/h, da bo plul podobno kot pravi čoln. Tisti modelarji, ki imajo ra¬ dijsko napravo za vodenje mo¬ delov, naj jo vgrade v prostor med zrcalom in rebrom 4. Peter Burkeljc trinožno stojalo Trinožno stojalo je neobhodno potrebno pri kemijskih poskusih in vajah. Zaradi lahke iz¬ delave in cenenega materiala je pripravno za izdelavo doma ali v šolski delavnici. To stojalo je močno, lahko služi tudi kot ku¬ halnik za kuhanje čaja na izle¬ tih ali taborenjih. Ker se da raz¬ staviti, zavzema malo prostora v zbirki za kemijske poskuse. material 1. aluminijasta pločevina 1,5 do 2,0 mm debeline. Ako takšne pločevine ne dobimo, lahko upo¬ rabimo železno pločevino de¬ beline 1 do 1,5 mm. Tako velik kos je potreben zato, da lahko narišemo nanj krog premera 80 mm. 2. noga stojala je iz 4 mm debele varilne žice iz medi ali železa. orodje Predvsem bomo uporabljali lok .in žagico za rezljanje. Ko si bomo kupovali žagice, mora¬ mo zahtevati žagico za žaganje kovin, ne za les. Ta žagica je trša in ima manjše zobe kot ža¬ gica za les. K orodju spada še polokrogla pila z grobim in finim nasekom in risalna igla, s katero narišemo načrt na material. Lah¬ ko si jo sami izdelamo iz jekle¬ ne žice premera 2 mm (»špice« od koles ali dežnikov). Rabimo še sveder za vrtanje v pločevino debeline 3,2 mm, navojne svedre in navojne čeljusti M4 in košček smirkovega platna. Šestilo z je¬ klenima konicama bo služilo za risanje krogov na pločevino. V primežu bomo upognili noge sto¬ jala in pilili stojalo. delovni postopek 1. narišimo načrt stojala na pločevino: — najprej narišemo kroge R40 in R 33, (slika 1.); •— razdelimo kroge na tri dele s šestilom 120° (slika 2); •— s šestilom R 35 sekamo vse tri simetrale. (Tu bomo naj¬ prej s točkalom označili sredi¬ šče lukenj ter izvrtali luknje 0 3,2 mm), — na krogu R 33 — od sime¬ trale desno in levo odmerimo po 5 mm. Te točke spojimo s sre¬ diščem kroga (sl. 4), — s šestilom sekamo nastale trikotnike tako, da vzamemo v šestilo R 17 (sl. 5), 278 \ 279 4 — pri sečiščih črt prehode zaokrožimo (si. 6). 2. S kovinsko žagico izžaga- mo stojalo. Pri žaganju mora¬ mo žagico stalno mazati z oljem, ali pa same rise v pločevini na¬ mažemo z oljem, da se ne bi žagica strgala. 3. Ko smo stojalo izžagali, z grobo polokroglo pilo spilimo zunanje in notranje robove. Po piljenju z grobo vzamemo fino polokroglo pilo in robove zgla¬ dimo. 4. Po glajenju s pilami vre¬ žemo navoj M 4 v pripravljene luknje. Če imate aluminijasto pločevino, vam predlagam, da ne režete navoj s tretjim navojnim 2 5 svedrom, ker bo sama noga za¬ rezala tretjič fine nareže. 5. Vzamemo smirkovo plat¬ no ali steklasti papir ter celo stojalo obrusimo najprej z bolj grobim, nato pa s fihim platnom. Po možnosti lahko alu¬ minij spoliramo s polirno pasto, bodisi ročno, ali pa na polirnem stroju. - 6. Noge stojala izdelamo iz 4 mm debele varilne žice (želez¬ ne ali medeninaste): — odmerimo tri noge v dol¬ žini 75 mm ter jih razžagamo, — po žaganju konce nog pol¬ krožno opilimo, — v primežu upognemo vsa¬ ko nogo pod kotom 15°, 6 — z navojnimi čeljustmi na¬ režemo na 15 mm dolgem koncu nog navoj M 4 v dolžini 6 mm. montaža stojala Stojalo montiramo tako, da v ploščo uvijemo vsako nogo zase. Pri tem moramo paziti, da bodo noge obrnjene navzven. Zaradi tega bo naše stojalo bolj stabil¬ no, po domoče povedano: ne bo se tako hitro prevrnilo. Po možnosti noge prebarva¬ mo z nitroemajl lakom ali s te- sarol barvo z namakanjem. Bar¬ vanje lahko izvršimo pred mon¬ tažo trinožnega stojala. Upam, da boste s tem svojim izdelkom zadovoljni. Šalamon Arpad 280 kamion za prevoz dolgih predmetov V svetu uporabljajo posebno vozilo za prevoz izredno dolgih predmetov (cevi, tračnic). Da¬ nes objavljamo načrt modela ta¬ kega vozila. Izdelava je zelo eno¬ stavna, saj so vse linitje ravne. Izdelamo ga lahko iz vezane plo¬ šče. Vozilo poganja elektromo¬ tor. Vozilo je vodljivo tudi s po¬ močjo jeklene žice. Načrt je v glavnem risan v merilu 1:1. Samo deli, ki so večji od velikosti revije, so po¬ manjšani fn označeni z merami. 281 il Material: vezana plošča 3 mm kos smrekovine 15 X 15 mm medeninasta pločevina 1,5 mm vijaki M3 z maticami kolesa Mehanotehnike pletena jeklena žica polivinilna cevka elektromotor varilna žica kovinska cevka od kemičnega svinčnika izolirana bakrena žica nitrolak belo lepilo Orodje: risalni pribor rezljača s priborom vrtalni stroj s svedri pile za les in kovino spajkalo s priborom klešče kladivo primež raskavec čopič posodica za lak Podroben seznam delov je v kosovnici. Izdelava: Pričnemo z izdelavo karoserije. Prerišemo ploščad 1 na vezano ploščo in jo izžagamo. Sledi izdelava obeh stranic 2, prednjih delov 3 in 4 in zad¬ njega dela. Vse to zlepimo z be¬ lim lepilom. Medtem ko se le¬ pilo suši, izdelamo stranice ka¬ bine 7—11 in streho 6. Tudi to zlepimo in pustimo, da se suši. Prilepimo kabino na spodnji del karoserije. Ko je lepilo suho, ka¬ roserijo dobro očistimo z raš¬ ka vcem. Lakiramo že sedaj z ru¬ menim ali oranžnim nitrolakom. Lakiramo večkrat, da lak dobro pokrije dele. Osnovo šasije 12 izdelamo iz vezane plošče in na označenih mestih izvrtamo vse luknje. Iz medeninaste pločevine izdelamo dva ležaja zadnjih osi 13. Ne¬ koliko več dela bomo imeli s sprednjim delom podvozja. Naj¬ prej izdelamo dva dela 14 in 16, ter na označenih mestih prispaj- kamo ležaje 15, izdelane iz ke¬ mičnega svinčnika. Vodilo 25, ki smo ga izdelali iz cevke z notra¬ njim premerom 3 mm, pa pri- spajkamo na označeno mesto. Iz¬ delamo prednjo os 23 in jo vsta¬ vimo v ležaj. Prosti konec, ki gleda iz ležaja, nekoliko zaspaj- kamo, da se ne sname iz ležaja, vendar se mora vrteti. Izdela¬ mo še vezavo 17 z varilne žice. Krmilni mehanizem pritrdimo na šasijo z vijakom M3. Iz va¬ rilne žice izdelamo še zadnje osi 21 ter na vse osi nataknemo ko¬ lesa. Izdelamo pritrdilo motorja 20 in ga s pomočjo kosa bom¬ bažnega traku prilepimo na ša¬ sijo. Glej skico 1! Nato pritr¬ dimo motor. Os motorja poga¬ nja direktno kolesa. Objemko 22 izdelamo iz pločevine in pri¬ trdimo z njo polivinilno cevko 19 k šasiji. Skozi cevko potisnemo jekleno žico 18 in jo pritrdimo h krmilnemu mehanizmu. H kon¬ taktom motorja prispajkamo je¬ kleno žico. Na notranji strani karoserije prilepimo dva kosa le¬ sa 24 na označeno mesto. Šasijo privijemo s štirimi les¬ nimi vijaki na karoserijo. Krmil¬ na cev in bakreni žici vodijo skozi luknjo v zadnji steni vo¬ zila. Opis ročice za upravljanje vo¬ zila s pripadajočim načrtom naj¬ dete v številki 8 lanskega letnika TIM. Peter Burkeljc mali oglas Prodam značke nem¬ ških, jugoslovanskih in ne¬ katerih drugih avtomobi¬ lov. Tone Intihar, Male Lipljene, p. Turjak na Dol. kako sl bomo izdelali letalski propeler Mnogi bralci TIM-a. ki imajo letalski motor, si želijo sami iz¬ delati propeler, ker ga v trgovi¬ ni ne dobijo. Zato smo pripravili ta sestavek, v katerem je prika¬ zanih nekaj propelerjev in njiho¬ va izdelava. Na sliki 1 vidite prednji in stranski pogled pro¬ pelerjev za motorje z delovno prostornino 0,8—1 ccm, 1,5 ccm i'n 2,5 ccm. (Na sliki si slede po vrstnem redu od leve proti des¬ ni.) Poleg obrisov so označeni tudi preseki, ki jih ima prope¬ ler na označenih mestih. Take preseke moramo tudi izdelati. Za izdelavo nam služi trd les. Najboljši je bukov ali javorjev les. Letvice v lesu morajo teči vzporedno s označenimi preseki na sliki 1. Najprej moramo prerisati obe polovici propelerja na les in z rezjačo izžagati. Prerišemo še stranski pogled in z rašpo od¬ pilimo odvečni material. Tako izdelani propeler pričnemo obde¬ lovati, da dobimo obliko prese¬ kov. S pilo odbrusimo poševno material —- glej sliko 2. Paziti moramo, da sta obe polovici pro¬ pelerja vedno obdelani enako! Ko smo s pilo obdelali propeler, ga pričnemo obdelovati še z raš¬ ka vcem. 284 V sredino propelerja izvrta¬ mo luknjo, ki pa ne sme bfti večja od premera osi motorja. Skozi to luknjo vtaknemo svinč¬ nik in ugotavljamo lego težišča propelerja. Glej sliko 3. Na kra¬ ku propelerja, ki je težji in se je zato povesil, še odstranimo nekoliko materiala z raskavcem. Nato ponovno preizkusimo teži¬ šče. Ko je težišče točno določe¬ no, propeler še prelakiramo z nitrolakom in po vsakem pre¬ mazu očistimo lak s finim ras¬ kavcem. Ako imamo motor z ža¬ ril no svečico, moramo propeler še zaščititi s posebnim lakom, ki ga gorivo za te motorje ne topi. 285 vrtalni strojček Pri najrazličnejši delih se do¬ stikrat ustavimo pred proble¬ mom, kako naj v ta ali oni del izvrtamo manjšo luknjico. Mogoče vam bo pomagal naš načrt, da si boste sami naredili majhen vrtalni strojček. Za vr¬ talno glavo uporabimo kar del šestila, v katerega pritrdimo na¬ mesto mine svinčnika sveder, lahko spiralni ali pa središčni do 2 mm debeline. Na prazen tulec od sukanca navijemo moč¬ nejšo vrvico v eni plasti. En ko¬ nec vrvice trdno pritrdimo na tulec, na drugi konec pa priveže¬ mo manjši obroček, s katerim potegnemo vrvico, da se odvije s tulca. Skozi tulec vstavimo del izrabljenega kemičnega svinčni- 286 ka, ki ima šesterooglati presek. Na spodnji strani tulec in svinč¬ nik prevrtamo in vstavimo v iz- vrtino žebljiček, da z njim za¬ gozdimo glavo s svedrom. Na zgornjem delu pa trdno vložimo še ušesni vijak. Če nimamo ustreznega vijaka, ga naredimo iz debelejše žice. Ko vijak vstavi¬ mo v tulec, ga prevrtamo obe¬ nem s tulcem, da po montaži vstavimo v izvrtino zatič, ki pre¬ prečuje vrtenje vijaka. Na vijak damo še eno ali dve podložki, podložki damo tudi na vreteno, da tulec ne zadeva ob ogrodje. Ogrodje strojčka naredimo iz železnega traku debelega 2 do 3 mm in širokega do 15 mm. V ta namen lahko uporabimo pol- okrogli zapah od oken ali oma¬ ric. Med ogrodje in vijak vpnemo nekaj pramenov gume, da navi¬ jemo vrvico nazaj na tulec, ko jo popustimo. Vrtamo z enakomernim pote¬ govanjem in popuščanjem vr¬ vice. Tedi Kreuzer 287 elektrotehniki iznajdba elektronske cevi — triode Triodo so izumili leta 1916. Prvenstvo za ta izum je bilo pri¬ znano De Forestu v ZDA, čeprav se je več ljudi potegovalo za sla¬ vo tega odkritja. Z izumom tri¬ ode se je pričela radiotehnika naglo razvijati, saj je bila trioda prva elektronska naprava, ki je omogočila ojačen je visokih frek¬ venc. Z uporabo več, druga za drugo vezanih triod so dosegli celo večmilijonkratno ojačenje šibkih signalov iz antene, kar je omogočilo razširitev dometa ra- Elektronika je posegla skoraj na vsa področja člo¬ vekovega udejstvovanja. Na sliki desno vidite elek¬ tronsko napravo za kon¬ troliranje hitrosti vozil. Naprava bi seveda ne mo¬ gla delovati, če bi ne bila sestavljena iz velikega šte¬ vila najrazličnejših elek¬ tronskih delov, med njimi tudi iz triod. 288 diotelegrafije, pozneje tudi tele¬ fonije prbko cele zemeljske oble. Poleg bolj popolnih elektron¬ skih cevi, kot so naprimer tet- rode in pentode, so triode še vedno v rabi. Celo epohalni izum transistorjev ni mogel zavreti proizvodnje raznih elektronskih cevi, katerih osnova je trioda. Trioda je elektronska cev, ki obstoji iž anode A, katode K in mreže G. Mrežico imenujemo kr¬ milno zato, ker nanjo priključen potencial kontrolira velikost toka m'ed anodo in katodo. Mrežica opravlja torej funkcijo kontro¬ le toka menjajoč elektrostatično polje v bližini katode. j y brnilnik BrnilnFk nam lahko služi na¬ mesto električnega zvonca v sta¬ novanju. Deluje na izmenični tok. Izdelava brnilnika ne zahte¬ va preveč materiala, niti 1 časa. Je tudi enostavnejši od električ¬ nega zvonca, zato ga priporočam zlasti tistim, ki si želijo opremiti svoje stanovanje z električnim zvoncem. Na tem brniiniku lahko opazujemo razliko med eno¬ smernim in izmeničnim tokom. Služi nam torej tudi za spozna¬ vanje fizikalnih zakonov in za demonstracijo. Z izdelavo brnil¬ nika bomo poglobili znanje o električnih pojavih in o magne¬ tizmu. material: Preden se lotimo izdelave br¬ nilnika, priskrbimo ves material, da bomo imeli takoj vse pri rokah. Seznam materiala vidite na samem načrtu v kosovnici. Po tem se ravnajte. Poglejte doma, kaj lahko uporabite, kaj pa morate kupiti. S takšnim se¬ znamom pojdite v trgovino in si kupite vijake in žico. orodje: Od orodja bomo uporabljali: 1. žagico za rezljanje 2. svedre debeline 0 1, 0 3, 06 , 014 3. škarje za pločevino 4. risalno iglo 5. točkalo s kladivom 6. ploščate klešče 7. ploščate pile s finim na- rezom delovni postopek 1. podstavek izdelamo iz 10 mm debele deske. Na desko na¬ rišemo načrt in na določenih mestih prevrtamo s svedrom 0 3 in 0 6. S spodnje strani pri luknjicah 0 3, zavrtamo s svedrom 0 6 za glavo vijakov. V sredini — tudi od spodaj za¬ vrtamo deščico s svedrom 0 14 za matico jedra. Robove in ploskve te deščice zbrusimo s steklastim papirjem. Po glajenju lakiramo osnovno ploščo z brezbarvnim nitrolakom 2. Obe stranici tuljavnika iiz- žagamo iz plastične mase (juvi- dur, perspeks ali druge). Na do¬ ločenem mestu obe stranici pre¬ vrtamo s spiralnim svedrom 06 ter eno stranico na razdalji 2 mm od roba s svedrom 0 1. Te male luknjice bodo služile za dovod žice. 3. Jedro tuljave je matični vijak s šestoglato glavo M6X40. Razumljivo je, da mora biti je¬ dro železno. 4. telo tuljavnika je narejeno iz lepilnega traka širine 25 mm in dolžine približno lOOmm.Tu- Ijavnik naredimo takole: — na vijak (jedro) natakne¬ mo okroglo ploščico (2), ki je brez malih lukenj. — navlaženi lepilni trak ovi¬ jemo okoli vijaka, tako da se bo tesno dotikal stranice tuljavnika. — na drugi konec jedra na¬ taknemo sedaj drugo stranico tuljavnika z majhnimi luknjica¬ mi ter vse skupaj stisnemo z matico. 5. Ko smo telo tuljavnika iz¬ gotovili, navijemo na telo tul¬ javnika 12 metrov s svilo ali z lakom izolirane žice 00,4. Ako ne dobimo takšne žice, lahko za navitje uporabimo žico 0 0,3 ali 00,5. Najlažje navijemo žico z vr¬ talnim strojem tako, da konec vijaka stisnemo v čeljusti vrtal¬ nega stroja in tako navoj do na¬ voja navijemo vso žico. Začetek in konec žice potegnemo skozi majhne luknjice na spodnji stra¬ nici tuljavnika. Za zvezo lahko pustimo do 10 cm dolge konce žice. Če vklopimo tuljavo v toko¬ krog baterije, mora jedro pri- 289 6 6 290 vlačiti žebljičke in celo večje žeblje, če imamo novo baterijo. Spomnim vas na to, da morate konce žice s steklastim papirjem ali z nožem očistiti izolacije! Tuljavnik nato ovijemo s prespan papirjem ter prilepimo papir s selotejp lepilnim trakom. Če te¬ ga papirja nimate, lahko tuljavo zaščitite tudi z lepilnim trakom. 6. vibrirajoča plošča je izdela¬ na iz jeklene pločevine debeline približno 0,5 mm. Za to nam od¬ lično služi pločevinasti trak, s katerim ovijajo zaboje. Takšne trakove lahko najdete vse¬ povsod — zlasti v trgovini. Dali vam jih bodo zastonj. Na to plo¬ čevino narišemo načrt. Širina traku bo odvisna od traku, ki ga boste dobili. Na tem traku izvrtamo luknjico 06 za jedro. S ploščatimi kleščami ali v pri¬ mežu damo ploščici ustrezno obliko. Pred upogibanjem mo¬ ramo trak po robovih in na vo¬ galih zabrusiti, da se ne bi ranili. montaža: •— z jedra odvijemo matico — na vijak nataknemo vibri¬ rajočo ploščo — vijak porinemo skozi luk¬ njico na podstavku ter jedro pri¬ trdimo z matico — v 3 mm luknjice na pod¬ stavku uvijemo matične vijake (7) z glavo obrnjene navzdol ter jih pritegnemo s po eno matico — eno žico tuljave pritrdimo na en vijak, drugo pa na dru¬ gega z maticami. — naravnamo vibrirajočo ploščo tako, da bo dvojni del plošče oddaljen od glave jedra za 1 mm delovanje brnilnika: Najprej bomo preizkusili de¬ lovanje brnilnika z baterijo. H kontaktnima vijakoma pri¬ trdimo baterijo. S tem teče elek¬ trični tok skozi žico tuljave in pri tem postane jedro magnetno. Magnet privlači železo, in zaradi tega pritegne k sebi tudi vibrira¬ jočo ploščo. Če prekinemo elek¬ trični tok, jedro izgubi magnet¬ no lastnost in spusti ploščico. Če tak elektromagnet priklju¬ čimo na izmenični tok, bo zaradi frekvence električnega toka elek¬ tromagnet 50 krat na sekundo pritegnil vibrirajočo ploščo in jo prav tolikokrat tudi spustil. V tem primeru slišimo brnenje. Opozorilo! Ne priključimo brnilnika na omrežje brez transformatorja. V takem primeru bomo brnilnik uničili, varovalka bo pregorela in še sami bomo v življenjski nevarnosti. Brnilnik priključimo na trans¬ formator električnega zvonca na napetost 4—5 V. Šalamon Arpad transistorski induktor Poznamo že elektromagnetno prekinjalo kot sestavni del in- duktorja. Takšno prekinjalo pa zaradi iskrenja povzroča nevšeč- ne motnje. Zato so mehanično prekinjalo dandanes docela iz¬ podrinili transistorji. V vezavi, ki jo ponazarja priložena shema, prevzame transistor funkcijo elektronskega stikala, ki vklju¬ čuje in prekinja tok v določeni časovni konstanti. To je možno v našem primeru delno spreminja¬ ti s potenciometrom. Omenili smo že, da gre v tem primeru za elektronsko stikalo, ki v primer¬ javi z mehaničnim stikalom de¬ luje neprimerno hitreje oziroma z znatno višjo frekvenco. Prav to pa zboljšuje kvaliteto indu¬ ciranih napetosti. Za gradnjo takšnega transi- storskega induktorja ustreza vsak običajni nizkofrekvenčni transistor. Paziti moramo le na pravilno vezavo. Za orientacijo nam služi bela ali rdeča točka, ob kateri se vselej nahaja kolek- tor »c«, medtem ko je sred¬ nja žica vedno baza »b«, preo¬ stala žica pa emitor »e«. Za re¬ gulacijo napetosti, ki jo dobi ba¬ za »b« preko druge sekundarne tuljave, uporabimo potenciome¬ ter za 100 ohmov oz. 1 kiloohm. Potenciometer v tem primeru nastavimo že pred vezavo točno na sredino, kajti le na ta način se bomo izognili poškodbi tran- sistorja. Pravilno nastavitev de¬ lovne točke transistorja kontro¬ liramo s tlivko ali s slušalkami; v katerih bomo ob takojšnjem delovanju transistorja zaslišali prijeten ton. Ob malenkostnih premikih potenciometra bo ta ton menjal višino glede na frek¬ venco nihaja. Brž ko se ton pre¬ kine, je znak, da smo s poten¬ ciometrom šli predaleč in zato njegov gumb vrnemo v prvotni položaj. To napravo lahko zelo korist¬ no uporabimo ne le za elektri- ziranje, temveč tudi za vadbo Morzejeve abecede ter kot pona¬ zorilo osnovnega principa elek¬ tronskih transistorskih orgel. V kolikor bi pisk in delovanje induktorja izostala, je to znak, da ste pri motanju navitij kon¬ ce žic zamenjali. V tem primeru prevežite t.j. zamenjajte prik¬ ljučke le na enem navitju. Vezalno shemo ter končni zu¬ nanji videz našega transistorske- ga induktorja kaže risba, ki jo objavljamo na naslednji strani revije. Vsekakor je načrt zelo enostaven, tako da vam gradnja ne bo povzročala preglavic. Cena materiala, ki ga potrebujete za izdelavo takšne napravice, tudi ne bo kdo ve kako visoka •— Sicer pa imate morda že marsi¬ kaj doma. Želimo da bi vaša na¬ pravica lepo delovala. Macarol Miloš 291 292 transistorski sprejemnik Soliden, a vendar cenen in enostaven sprejemnik lahko zgra¬ dite s tremi ali štirimi tran- sistorji. Ker mislimo, da naši bralci, ki se obračajo na naše uredništvo s prošnjo za nasve¬ te pri gradnji sprejemnikov, v glavnem imajo transistorje in druge elemente, vam danes pred¬ lagamo cenen in preprost spre¬ jemnik. Kot je razvidno iz she¬ me, ima naš sprejemnik štiri transistorje in eno diodo. Ves material jfe domače proizvodnje, večinoma iz tovarne RR — Niš. Po teh navodilih boste zgra¬ dili v celoti transistoriziran spre¬ jemnik, ki bo sposoben spreje¬ mati več postaj. Deli sprejem¬ nika so tako dimenzionirani, da njihova vrednost ni kritična in da pri gradnji ne boste imeli prehudih težav. Ker pa smo se odločili samo za en visokofre¬ kvenčni (VF) transistor OC 400, naš sprejemnik seveda ne bo »super«. Najprej bomo gradili izhodno stopnjo, potem nizkofrekvenčno stopnjo s transistorjem OC 71 in visokofrekvenčno stopnjo s transistorjem OC 400. Po dovr- šitvi posameznih stopenj spre¬ jemnika bomo preizkusili funk¬ cioniranje narejenih delov, šele nato bomo prešli na nadaljne dele aparata. Le tako bomo spre¬ jemnik sistematsko zgradili. Najprej si priskrbite 1 do 1,5 cm debelo ploščico iz pertina- ksa. Na njej razmestite elemen¬ te tako, kakor to kažeta sliki 2 in 3. Na mestih kjer so ele¬ menti zalotani, izvrtajte v plo¬ ščo luknjice za votlice in pritr¬ dite votlice v ploščo. Na ta na¬ čin boste dobili osnovni skelet sprejemnika. Pozor! Za vsak transistor rezervirajte po tri vot¬ lice, ki jih označite s črkami: E — emitor, B — baza, C —• ko- lektor. Ta označitev je važna za¬ to, da ne bi pozneje prišlo do pomot. Izhodna stopnja vsebuje po¬ leg ostalih elementov tudi izhod¬ ni transformator. Ta element po¬ vzroča mnogim skrbi, zato se bomo pri njem nekoliko usta¬ vili. Stopnja je izvedena s tran- sistorji OC 72 v razredu »B« in je zato potreben tej stopnji pri¬ lagojen transformator. Kot veste, obstoji transformator iz jedra in tuljave (navojev). Jedra ne bo¬ mo predpisovali. Uporabite jed¬ ro, ki ga imate, pazite le, da presek ne bo manjši od 0,5 cm 2 . Uporabno je tudi »telefonsko je¬ dro«, ki je nekoliko nerodno di¬ menzionirano. Bolj pripravno je jedro v obliki črke E, za zapi¬ ranje magnetnega kroga pa plo¬ ščica v obliki črke I. Takšno je¬ dro vidite na sliki 1, kjer so po¬ dane tudi dimenzije. Primar ima dve navitji po 1300 navojev la¬ kirane žice premera 0,13 do 0,15 mm. Dimenzije sicer niso kritične, vendarle je treba že zaradi tesnega prostora paziti, da ne pretiravamo z debelino žice. Ker dela izhodna stopnja v »B« razredu, mora biti upornost obeh navitij enaka. To dosežemo tako, da enostavno navijemo po dve žici skupaj. Na koncu je treba začetek ene žice enega na- vitja in konec drugega navitja vzeti kot srednji odcep, ostala dva konca po gresta na kolek- torje transistorjev OC 72. Takš¬ no navijanje imenujemo »bifilar- no«. Za sekundar našega trans¬ formatorja uporabimo žico pre¬ mera 0,4 mm. Števila navojev ne moremo predpisati, morate ga sami izračunati na sledeč na¬ čin: n" = 175 \[Rzv n" je iskano število sekundarnih navojev, ki se detektno vežejo na zvočnik, Rzv pa je upor zvoč¬ nika. Pazite! Gre za ohmski upor, ki se meri neposredno z ohm-metrom. Zaradi lažjega ra¬ zumevanja si oglejmo primer: Ako je Rzv (upor zvočnika) 4 ohme, je potrebno sledeče šte¬ vilo navojev sekundarja: 293 o 294 -ov OC71 295 n" = 175 |U = 175 x 2 = = 300 navojev Navedeni obrazec velja samo za par transistorjev OC 72 in za pogoje, pod kakršnimi delajo v naši shemi, t .j. za razred »B«. Sekundar navijte preko prima- rja, med obe navitji pa vložite sloj papirja za izolacijo. Predno vgradite izhodni transformator, zavarujte odcepe sekundarja in primarja že na tuljavniku, da se ne bi pozneje potrgali. Ako ima¬ te ohmmeter, preverite z njim pravilnost transformatorja. Prav tako je treba graditi transformator Tr. 1. Le-ta ima v primarju 3000 navojev z la¬ kom izolirane bakrene žice 0,09 mm. Sekundar mora imeti 1100 navojev žice 0,18 mm. Ker tudi tu navijamo bifilarno, bomo na¬ vili dvakrat po 550 navojev z dvojno žico, začetek enega na- vitja in konec drugega pa bomo spet vzeli skupaj kot srednji od¬ cep. Pazite, da se ne boste v tem zmotili! Slika 3 prikazuje montažni na¬ črt vezanja. Ko je celotno nizko- frekventno ojačevalo gotovo, bo stekel skozi primar tok 1,2 mA. Ako se to ne zgodi, je treba me¬ njati upor od baze do + 9 V. S povečanjem tega upora se po¬ večuje tudi tok skozi primar Tr in obratno. Upor je označen s črko »X« in se nahaja v bazi transistorja OC — 70 (71 ), nje¬ gova vrednost pa znaša 4,7 K Q. Sredina sekundarja transfor¬ matorja Tri je spojena preko upora 3,3 K Q na — 9 Va z upo¬ rom okoli 70,0 na — 9 V. Ti upori določajo tok 3 mA skozi srednji odcep primarja Tr2 (iz¬ hodni transformator). Tudi ta tok mora biti čim natančneje od¬ merjen, sicer bo slišati v zvoč¬ niku popačen ton, oziroma hre- ščav glas. To bomo preprečili z izmenjavo upora 3,3 KO. Ko ste to naredili, preverite pravilnost vezav. Če je vse v re¬ du, se lotite spajkanja. Pri tem pazite, da bo vsak spoj pred¬ hodno dobro očiščen in lepo za¬ lit s kapljico cina. Nizkofrekvenčno ojačevalo je s tem gotovo, vendar ga še ne moremo preizkusiti. V ta namen postavite diodo na njeno mesto na drugi strani plošče in nas¬ proti nje njen upor 50 Ki2 ter spojite točko med diodo in upo¬ rom 50 K Q s kondenzatorjem 0,1F z bazo »B« transistorja OC 71. Sedaj bomo spojili transistor- je, oziroma njihove priključke (nožiče) z ustreznimi elementi po shemi. Kot vemo, je kolek- tor »C« na transistorju označen z rdečo barvo, baza »B« je v sredini, tretja nožiča »E« pa je emitor. Nožiče transistorjev pre¬ vlecite skozi izvrtane luknjice po oznakah, ki ste jih v začetku na¬ redili zraven luknjic na plošči. Nožiče izolirajte potem pa spaj- kajte z dobro segretim spajka- lom. (Pred tem prečitajte sesta¬ vek o varnem delu s transistorji in diodami v TIM št. 71). Na priključno votlico najprej kani¬ te kapljico cina, nato pa na spoj samo z dotikom spojite nožiče in hitro umaknite spajkalo. Pihajte v spoj, da se bo hitreje ohla¬ dil. S tem je končno končan di- odni in nizkofrekvenčni del spre¬ jemnika. Vem, da že nestrpno čakate, kdaj boste lahko spreje¬ mali program. Potrpite še pol ure, pa boste imeli dober enosta¬ ven sprejemnik na zvočnik s fe¬ ritno anteno. Oglejte si shemo in poiščite točke 1, 2 in 1,' 2'. Med temi točkami se namreč nahaja viso¬ kofrekvenčno ojačavalo. Za tre¬ nutek naj še počaka, prešli bo¬ mo namreč najprej na gradnjo oscilacijske tuljave. Na feritni anteni 9X180 mm bomo naredili cev iz papirja dol¬ go 3 do 4 cm. Cev naj ima to¬ likšen premer, da jo bo mogoče premikati vzdolž feritne palice. Papir med ovijanjem lepite z OHO ali karbofix lepilom. Okoli cevi namotajte 20 navojev VF pletenice, nato napravite odcep, ki ga boste pozneje prispajkali na točko 1’ in nadaljujte navija¬ nje do 70. navoja — to je točka 1. Med točko 1 in 2 spojimo spremenljivi kondenzator, točko 2 pa vežemo na 2’. V točki 1 vežemo še zunanjo anteno preko kondenzatorja 10 pF. Priključi¬ mo še zvočnik in baterije (pazi¬ te na polariteto!) in če vrtimo kondenzator, bomo že lahko sli¬ šali lokalni oddajnik, zvečer morda še kako drugo postajo. Zemljo vežemo na + 9 V. Ako boste opazili, da je ton slab, preizkusite tok v transfor matorjih Tri in Tr 2. Ako tok v transformatorjih ne ustreza oz¬ načenim veličinam, ga je treba korigirati na prej opisani način. Ton lahko popravimo tudi s po¬ stopnim vstavljanjem kondenza¬ torjev in uporov, ki so v shemi označeni pikčasto ali pa z vgra¬ ditvijo elektrolitskega kondenza¬ torja 100 ,mF med pole baterije. Pomnite: pozitivni pol je krajši medeninasti jeziček na bateriji. Napetost 9 V boste dobili, ako boste spojli dve 4,5 voltni bate¬ riji serijsko, t. j. spojitev kraj¬ šega jezička z daljšim. Ako ste s tonom zadovoljni, nadaljujte z gradnjo. Najprej prekinite vse zveze le¬ vo od točk 1’ in2’. Ostala vam je samo nizkofrekvenčna in de¬ tektorska stopnja. Sedaj je tre¬ ba izdelati dušilke L3 in L4. Na¬ vijte jih na nakršnokoli telo z visokofrekvenčnim jedrom. Takš¬ no telo lahko dobite pri Mladem tehniku. Na vsako telo navijte po 500 do 600 navojev na čim manjši dolžini in čimbolj na go¬ sto. Žica naj ima 0,9 mm pre¬ mera. Najbolje je- navijati na¬ voje navzkrižno. Tako izdelane tuljavice pritrdite na ploščo na ustreznih mestih. Vežite in spaj- kajte vse ostale upore in kon¬ denzatorje okoli transistorja OC 400. Razporedite dele tako, da jih bo mogoče v primeru potrebe sneti, na primer, ako ta stop¬ nja ne bi takoj funkcionirala. 296 Na isti način kot prej nare¬ dite na feritni palici novo tu¬ ljavo iz visokofrekvenčne plete¬ nice, ki naj ima okoli 75 na¬ vojev. Končno število navojev boste določili pozneje tako, da boste pri skoro zaprtem konden¬ zatorju 500 pF slišali Bu¬ dimpešto, pri polodprtem kon¬ denzatorju pa Ljubljano. Novozgrajeno tuljavo vlepite z »OHO« lepilom. To je tuljava L 1. Preko te tuljave boste po¬ tegnili še eno cev iz papirja ali kartona in nanjo navili 4 navoje s svilo izolirane žice. Ako to tu¬ ljavo navijete v isti smeri kot L 1, se konec, ki je bližje + 9 V, t. j. bliže ozemljenemu koncu Ll, veže na točko 3, drugi konec pa na bazo transistorja OC 440. Spremenljivi kondenzator vežite na točko 2 in 1 na plošči. Na točko 1 vežite kondenzator 10 pF, nanj pa anteno. Preizkusite zveze, zaspajkajte vse spoje, do¬ dajte transistor OC 400 in prik¬ ljučite baterijo. Slišali boste pok ali kratkotrajno škripanje, naj¬ verjetneje pa domačo postajo. Pri vrtenju spremenljivega kon¬ denzatorja se ne sme slišati pis¬ kanje v zvočniku. Piskanje po¬ meni, da visokofrekvenčna stop¬ nja oscilira, kar je treba prepre¬ čiti. Sicer pa je ta stopnja tako dimenzionirana, da se ne bi sme¬ le pojaviti oscilacije. 297 Če se vendar pojavijo oscila¬ cije, bo treba sistematsko pregle¬ dati ves sprejemnik in najti po¬ manjkljivosti. Preiskava naj po¬ teka takole: a — Preverimo, ali so spojeni odcepi od tuljav L3 in L4. b — Najprej povečamo upor v emitorju oscilatorja OC 400 do 5 K O. Povečanje upora izvaja¬ mo postopoma: 2, 2,2, 3,3, 4,7 KO. c — Zmanjšujemo upor 10 KO v bazi transistorja OC 400 vse dokler ne bo tok skozi L3 med 1 ali 1.5. Ako tega ni, menjajmo vrednost upora 10 KO dokler tega ne dosežemo. d — Zamenjajmo polariteto pri¬ ključkov tuljave L4. e — Zamenjajmo polariteto pri¬ ključkov L2. f — Obračajmo jedra v L3 in L4. g — L1 mora biti na 1 /4 do 1 /3 dolžine palice, ozemljeni konec mora biti bližje sredini ferita. h — Ferit naj stoji pravokotno na L3 in L4. i — L2 mora biti na ozemlje¬ nem koncu, t. j. bliže sredini fe¬ rita, ako je L1 pravilno postav¬ ljen proti točki 1. j — Menjamo velikost upora 1 K O v negativnem vodu. k — Povečamo kondenzator 10 pF med točkama 3 in ( + ) 9 V. Ko smo izvršili preiskavo, po¬ glejmo še enkrat sheme na sli¬ kah 2. 4, 5. Zakaj? Zato, ker smo se odločili, da naredimo sprejemnik brez zunanje antene, s feritno anteno. Pa nadaljujmo! Shema na sliki 4 prikazuje visokofrekvečno stopnjo, ki ji je dodana povratna vezava. Povrat¬ na vezava ima nalogo izboljšati kvaliteto oscilatornega kroga s tem, da nekoliko zmanjša izgubo v oscilatornem krogu vračajoč del visokofrekvenčnega signala preko L5 in L1. To dosežemo na ta način, da najprej navijemo L5. V ta na¬ men napravimo spet premično cev na feritu in nanjo navijemo 10 do 55 navojev s svilo izoli¬ rane žice. Navijemo 35 navojev in cev postavimo na sredino fe¬ rita. Da bi dobili povratno ve¬ zavo, bomo uporabili spremenlji¬ vi kondenzator 250 pF. En ko¬ nec keramičnega kondenzatorja 10 pF spojimo z T, drugi konec pa spojimo z enim koncem. L5 Drugi konec L5 vežemo na ne¬ premični del spremenljivega kon¬ denzatorja 250 pF, premični del kondenzatorja pa spojimo z ( + ) 9 V. Sedaj vključimo baterijo in anteno, reakcijski kondenzator 250 pF popolnoma odpremo in poiščemo lokalno postajo. Ko jo ujamemo, zapiramo reakcij¬ ski kondenzator. Ob zapiranju kondenzatorja se pojavlja piska¬ nje. Sedaj vrtimo kondenzator 500 pF in čakamo, da se pojavi značilno žvižganje. Če se to ne pojavi, moreta biti vzrok samo dve stvari, ki jih bomo takoj ugotovili in odstranili. 1. — Obračajmo tuljavo L5 in jo ponovno postavimo na sre¬ dino feritne palice. 2. — Obračajmo tuljavo L2; sedaj se mora zaslišati žvižga¬ nje. S pomikanjem L5 vzdolž fe¬ rita in z zmanjševanjem števila navojev bomo dosegli, da prehod od stanja brez reakcije v stanje z reakcijo ne bo oster in zdru¬ žen z žvižganjem, ampak blag in postopen. Sedaj pa pride najvažnejše. Poskusimo odstraniti anteno. Verjetno bomo slišali lokalno po¬ stajo. Nato poskusimo z malo anteno (pribl. 2 m) in nadalju¬ jemo eksperimentiranje vse dok¬ ler ne dosežemo najboljši spre¬ jem. Ostane nam še možnost oja- čenja sprejema brez antene in brez dodatnega transistorja. Kako? Gre za to, da na neki način nizkofrekvenčni signal ponovno vrnemo v krog prvega transi¬ storja, da dobimo ojačenje v skupnosti z nedemoduliranim vi¬ sokofrekvenčnim signalom, po¬ tem pa da tako ojačani nizko¬ frekvenčni signal speljemo v stopnjo nizkofrekvenčnega oja- čenja. Oglejmo si sedaj spremembe, ki nastanejo v shemi 2 a zaradi sheme na sliki 5. Prvič: Dušilka L3 ne bo di¬ rektno spojena s točko 5 takoj pri uporu 1 K O, ampak bo do¬ dan en upor v seriji v L3. Vred¬ nost tega upora se giblje med 2 in 3 KO, poskusno pa se mora menjati celo v širših mejah, do¬ kler ne dobimo dobrega ojače- nja. Drugič: Kondenzator 0,1 ^F ločimo od točke 4 in ga spojimo v točki med dodanim uporom in L3. Dodatni upor je delovni upor za NF signal. Tretjič: Dodati je treba kon¬ denzator 100 /