W$0W* Žrtve naše idele TOSA RADOJCIN Ssb oblast, odbora Novi Sad in pred sednEk Oriune v Tovariševem FRAN SIAUS iMm mestne S5SrIraeeš v Hrnly pogoden dne 16, aprila od zahrbtne krogle Han a o, izdihni! v naročju glavnega predsednika Orjune s klicem ,«Živela Jugoslavija*4. od zahrbtne roke „Srnao“ dne 18, aprila 84, letu svoje starosti. LETO II. LJUBLJANA, 26. APRILA 1924. STE V. 18. V4&®OČNEN4'ZA-?VCOSLA- Vt10-ČETl*TLETN©-DlN-i5‘ CELOLETNO* ©IN’6@/X A’ INOZ EM $TVO*7E'DODATI PO$TNlNO/ OGLA$l*PO CiHlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA* PO• mH • 1'5©' POŠT. ŠEK. RAČ 13.188 VREDNI$TVO-lN'VPE?AV& V-VČITELJSKI'TISKARNI/ •rokopis? • $£ • Ne-vrA-‘'C&lO/ANONlMNl-DO-'PI$I'SE‘NE'PR13$BČV-1E10/P0iTNJNA'PL&-VC A N 4 • V • C OT OV 5 NI TELEFOr' ŠTEV. 905. gasus: aa*gF5&acgi E2BSdESSr53G22lXSBE^^ Naši gr@b©wi= Nasilje naših nasprotnikov, besnih v srdu do jugoslovanske ideje, do narodnega in državnega edinstva, praznuje te dni triumf. Dva naša člana, Toša Radojčin, predsednik mestne organizacije v Tovariševu, in Franjo Siaus, član mestne organizacije v Gružu, sta postala žrtvi zločinskega početja naših separatistov proti nam, ki izpovedujemo evangelij narodnega edinstva, bratske sloge in nedeljivosti države. Prvega je ubila zločinska roka člana plemenske organizacije, ki si ie na sramoto vrlega, poštenega in junaškega srbskega naroda nadela itne »Srbske narodne omladine«. prugi pa je pal zadet od krogle, ki i.o je izpalil Iirvat iz Dalmacije, Ivo Ctibelič. N _ čudno je pojmovanje ljudi, ki se imenujejo Srbe, pa streljajo na Srba, čuden je nacijonalni čut Hrvata, ki ubija svojega soplemenjaka. Zgodovina nas sicer uči, da so jugoslovanski bratje že mnogokrat divjali z ognjem in mečem oroti svojim sobratom, ali vedno smo lahko še našli opravičbo za podobne čine, saj vemo, kolikim in kako pogubnim vplivom so bila izpostavljena naša plemena v pretekli dobi. Odkar pa ,smo dosegli svobodo, bi bil čas, da prenehajo delovati ti tuji vplivi, da vsi zastavimo svoje sile v naš skupni prospeh, kajti močna Jugoslavija pomeni jamstvo za sijajno in srečno življenje vseh treh plemen. Jugoslovanski nacijonalisti pa ne mislijo samo pasivno gledati od strani, kako jim zapeljanci more člane, javno in zahrbtno. Postavili se bomo v bran energično in bomo od države zahtevali, da ščiti tudi držav-ljane-Orjunaše pred napadi besnih separatistov. Naš srd se ne obrača toliko proti posameznim zavedenim Volilni boj je dobojevan, raz-bu rjenje se je poleglo in tako je Prišel čas, ko moremo izreči brez 02ira na desno in levo odkrito besedo o pomenu teh volitev za našo narodno stvar v Primorju. Hočemo Pa jo izreči zato, ker smo prepričani. da je tu vsako olepšavanje, vsako zakrivanje in potajevanje dejstev silno škodljivo, ker smo uver-teni, da more edino le resnica, čista m popolna resnica podati podlago za nadaljno uspešno narodno delo. , Pričnemo naj torej z ugotovitvijo, da vse obljube ministrskega in nezavednim nasprotnikom našega pokreta, ker vemo, da se iz najhujšega plemenskega ŠGvinista lahko napravi dobrega Jugoslovana, ako se mu da priliko, da se pouči o namerah in smotrih našega pokreta. Naš srd se obrača proti tistim, ki vodijo ta ostudni boj proti narodni državi, ki zavajajo neuke mase z nesodobnimi gesli na poboje. Vodje separatizma in stranke, ki uganjajo tako škodljivo politiko, so nam odgovorne za take obupane zločine posameznih pristašev. Teh se bomo držali in osveta za poboj naših članov bo naperjena proti njim. Vsak pokret, ki je borben, kakor naš, zahteva žrtev. Žrtve posvete in utrde idejo, da se širi kot plamen med narod, ki občuti vso krivico prizadejano Orjunašem zavoljo njih dobrih namer. Prelito kri obžalujemo, vemo pa, da bo obrodila stoteren sad in da se bodo vsi poštenjaki obrnili od plemenskega separatizma, ki se skuša obdržati na površju s podobnimi sredstvi in metodami ter pomnožili vrste jugoslovanskega nacijonalizma Ubitima žrtvama bomo ohranili trajen spomin, njih nasilna smrt nas bo vzpodbujala na vedno hujši odpor proti separatizmu, da končno dosežemo svrlio svojega apostolata. Pri teh sveže nasutih grobovih dveh nasilno ubitih naših članov znova prisegamo na naš evangelij, vedoč, da smo nositelji misli, ki so jo naši najboljši možje vseh treh plemen in vseh časov nosili v srcu, jo javno izpovedovali ter zanjo umirali. Sveta zapuščina naših dedov je ta misel, zato jo bomo kot hvaležni potomci izvedli do konca, pa naj stane kar hoče. Za ta vzvišeni cilj smo priprav- predsednika Mussolinija zastopnikoma jugoslovenskega naroda v Primorju, dr. Wilfanu in dr. Besednjaku, da se bodo vršile volitve popolnoma zakonito, brez najmanjšega nasilja, niso bile vredne niti piškavega oreha. Resnica je, da ravno takih nasilstev, kakor so jih uganjali fašisti ob volitvah leta 1921. po Istri s poboji, umori in požigi, letos sicer ni bilo, ali zato pa si je fašizem, organiziran v »milici za narodno obrambo«. in poleg nje tudi še ves drugi fašistovski strankarski aparat izdelal popolnoma ali prepreči udeležbo jugosloven-skim volilcem pri volitvah, ali pa jih prisili, da glasujejo za fašistovsko listo, Ta načrt se je tudi točno izvrševal in izvršil vsepovsod. Tam, kjer sc jugoslovenski volilci niso dali pregovoriti z obljubami, da bi glasovali za fašiste, so faustovska milica in ž njo zvezane neuniformi-rane oborožene fašistovske tolpe vdirale v stanovanja jugoslovenskih volilcev, jih ustavljale na cesti, pred voliščem in jim jemale volilne izkaznice, s katerimi sri volili potem tisti, ki jih je »zakonito« pripustila volilna komisija. Kjer pa je naš narod prihajal v tako velikih skupinah na volišče, da je bil rop volilnih izkaznic nemogoč, so fašisti zasedli vhode v kraj, kjer se je nahajalo volišče, ter z gorjačami, samokresi, puškami in bombami^ razkropili jugoslovanske volilce. Ge še omenimo dejstvo, da so volilne komisije pod predsedništvom fašistovskih predsednikov, ob izključenju zastopnikov stranske liste ali pa tudi v njihovi prisotnosti in proti njihovim odločnim protestom razveljavljale jugoslovanske glasove tebi nič meni nič, celo zaradi tega, ker je bil na uradni glasovnici znak jugoslovanske liste preobrnjen, kar je bilo pač popolnoma neodvisno od volje volilcev, in če še dodamo, da je bilo vsepovsod groženj, da bo vlada z vso silo pritisnila na občino, kjer ne bo primerno število fašistovskih glasov, da bodo odstavljeni župani, da pride v občino vladni komisar, da se odvzamejo trgovcem in obrtnikom dovor ljenja za izvrševanje trgovin in obrti, potem je slika o »zakonitosti« državnozborskih volitev v Primorju popolna. Tako je torej prišlo, da je slovenska lista v primorskem volilnem okrožju dobila samo 29.531 glasov in ž njimi samo dva poslanca, katera sta po prištetju preferenčnih glasov: dr. Engelbert Besednjak, ki je dobil 14.120 in dr. Josip Wilfan, ki je dobil 13.719 preferenčnih glasov. Če sedaj primerjamo volilni izid letošnjih volitev z volilnim izidom iz leta 1921., moramo ugotoviti nerazveseljivo dejstvo, da smo v treh letih nazadovali od 4S.784 na 29.531, torej za celih 19.253 glasov, če dodamo, da je Beneška Slovenija, ki leta 1921. ni volila s primorskimi volilnimi okrožji, dala letos 406 glasov za slovansko listo, znaša torej izguba letošnjih volitev za našo narodno stvar v starem primorskem ozemlju 19.659 glasov. In ta številka je ogromna! Je pa še tem pomembnejša, če pogledamo, kam je šla vsa ta izguba. Ugotavljajoč posamezne njene riti, da je izguba, ki gre na račun nasilstev, nasilnega preprečenja udeležbe pri volitvah sicer največjega pomena za številčni uspeh slovanske liste, za število poslancev, ki bi jih bila morala dobiti naša lista po vsej pravici, nikakor pa ne za presojo moralnega uspeha volitev za nas primorske Jugoslovane. Tu prihaja v poštev pač predvsem tistih dobrih 5000 fašistovskih glasov v tistih popolnoma naših občinah, kjer pri prejšnjih volitvah ni bilo skoraj ne duha ne sluha o glasovih za tedanji italijansko-nacijonalni blok. ki je nastopil v volilnem boju pod vodstvom fašistov. Če smo izgubili 15 tisoč glasov, ker je bila našim volilcem z dejanskim nasiljem ali kakršnimkoli strahovanjem preprečena udeležba pri volitvah, ali so bile razveljavljene njihove glasovnice, moremo še vedno reči, da so ti volilci bili in so naši, ker so se le vdali nasilju in vkljub svoji najboljši volji niso mogli izvršiti svoje narodne volilne dolžnosti. Če smo morda kakih tisoč glasov izgubili v prid komunistični listi, ta izguba tudi ne pomenja bogvekaj, ker končno slovenski in hrvatski komunist vkljub svoji mednarodnosti vendarle še ostaja sin svojega naroda vsaj v jezikovnem vprašanju. Ali nad 5000 fašistovskih glasov v popolnoma naših občinah, — skoraj 15 odstotkov vseh naših veljavnih glasov — pomenja. da se je fašistovska renegatska gniiad v treh letih od zadnjih volitev sem tako razrastla celo po najzdravej-šem delu našega narodnega telesa, da mora vzbujati ta pojav kar najresnejše pomisleke za bodočnost. Vprašamo se le, kako je prišlo do tega pojava?! So tupatain po deželi državni nameščenci in drugi takšni od oblasti odvisni ljudje, ki največkrat celo niso sinovi našega naroda. Ti tvorijo seme fašizma. Okoli njih se zbere kopica domačih, največkrat ne ravno preveč čistih življev, katerim naj črna srajca zakriva njihovo črno preteklost. Potem prihajajo župan in občinski svetovalci, češ, da obvarujejo občino vladnega komisarja, občinski tajnik, ker »mora«, potem kak trgovec ali gostilničar, češ. da mu ne odvzamejo obrtnega dovoljenja, tupatam tudi učitelj, v redkih slučajih celo tudi duhovnik: tako imate v občini že svojih 25 do 30 fašistovskih glasov. Potem pa so prihajali agitatorji fašistovske stranke, ki so obetali ljudem zvezde z neba: vojno odškodnino, nove ceste, nove vodovode, popuste pri davkih in to in ono. Tako ste potem lahko videli, da je bilo n. pr. v Kanalski dolini na Koroškem komaj nekaj nad sto glasov za slovansko listo, za fašiste pa skoraj dva tisoč, ker se je delalo z melioracijskimi obljubami. Tako je bilo v nekaterih krajih v Brdih, v suški okolici in na banjški planoti neprimerno veliko število fašistovskih glasov, ker so se slovenski volilci dali zapeljati po obljubah glede vojne odškodnine, kakor je v Vipavski dolini pač marsikdo tistih, ki je glasoval za fašiste, verjel obljubljenim davčnim popustom. V Istri so pele volilno pesem nove ceste in so jim prepevali vodovodi. V Velikih in Malih Munah je večina glasovala za fašiste, ker so zatrjevali, da je deželna komisija že določila primeren znesek za zgradbo novih potov. Seveda pa je potem prišlo tako, da je bila tozadevna prošnja rešena ravno narobe. Z dopisom od 5. aprila (dan pred volitvami), ki je bil oddan na pošto v Puli 7. aprila (dan po volitvah) in je prišel na svoj naslov 8. aprila, je javljala deželna komisija fašistovskim in nefašistovskim volilcem v Munah, da nima denarja za njihova pota, in če hočejo imeti boljša pota, naj si jih napravijo sami. In tako je z vsemi takimi obljubami. Zdaj nam pa recite, kaj naj rečemo o narodni zavednosti, o narodni odpornosti, o narodni morali tistih naših volilcev, ki so zaradi takih obljub glasovali za fašistovsko listo? Recite nam. kaj naj rečemo o vseh tistih, ki so glasovali za to listo, da ne bi imeli ali oni sami mate-rijelne škode, ali pa da bi obvarovali škode občino ali kaj podobnega. Ni nam treba hoditi po zgled k južno-tirolskim Nemcem, da bi se naučili, kako si politično zrel narod izvojuje zmago pri volitvah, ni nam treba za zgled njihove narodne zavednosti, njihove odpornosti, njihove narodne morale, ker imamo take zglede med nami samimi. Mislimo, da je bilo dovolj fašistovskega nasilja, sleparstev in obljub v Medani, pa je vendar slovanska lista vkljub gorjačam, revolverjem in krvi dobila 80 glasov. Mislimo, da ga ni bilo kmalu hujšega pritiska, kot je bil v Kanalu, kjer je bil sam največji fašistovski priganjač cavaliere ufficiale Peter-nelli občinski komisar, pa so Kanalci dali 357 glasov slovanski listi in samo 7 fašistom. Mislimo, da so fašisti nabljuvali v Kobaridu toliko ognja in žvepla, kakor malokje drugje, a vendar so dobili samo 18 glasov. slovanska lista pa 230. Pa nam povejte sedaj, koga in kaj je reševalo 64 fašistovskih glasov v Črničah, 33 v Čepovanu, 43 v Grgarju, 50 v: Mirnu, 55 v Dornbergu, 83 v Stan-' drežu, 43 v Trnovem, 64 v Vipav-t, skeyi Križu, 30 v Temnici, 43 v Gra-i hovem, 31 v Batah, 20 v Dolu-Othcu 36 v Gorjanskem 35 v Podkraju, 24 'v Pliskovici, 50 v Rihemberku. 32 v Šturjah, 42 v Vojščici. 73 v Vipavi, 20 na Colu itd., itd.?! Morda na- točen načrt, da ’ postavke, moramo predvsem pouda- Ijeni vsak čas dati tudi svojo kri! Fo državnozborskih volitvah na Primorskem. (Dopis iz Primorja.) Šišenska Orjuna praznuje 3. maja praznik žrtve. Udeležba obvezna! rocmo Inn zavednost, narodno odpornost, narodno moralo?! Seveda se zagovorniki take narodne morale tolažijo, češ, res je, da je bilo precej fašistovskih glasov med nami, ali to je samo prehodno. Za sedaj je moralo tako biti, prihodnjič pa bo drugače. Vraga bo drugače! Fašistovska »Nova Doba« je zaključila svoje zmagoslavno poročilo o izidu volitev v goriškem okraju takole: »Pri zadnjih volitvah je dobila v našem okraju državna stranka le 1548 ter WilIanova - Ščekova stranka pa celih 18.862 glasov. Od tedaj do danes je njih pogubonesna. politika za Slovence izgubila samo v našem okraju celih 7552 glasov. Te številke govore jasno, da slovensko ljudstvo nikakor ne odobruje njih škodljive protestne politike. To je največja nezaupnica onim, ki se prodajajo za Jugoslovene in rešitelje Slovencev v Italiji. Številke govore! Pri tem pa moramo pomisliti, da js to le prvi poizkus!!« Nad pet tisoč glasov, 15 odstotkov vseli jugoslovenskih glasov za fašistovsko listo je le — prvi poizkus! Ni je slovenske in hrvatske občine v Primorju, da ne bi bila dala svojega števila glasov fašistom! To je bila žetev prve posetve, prvega poizkusa. In sedaj bodo orali, gnojili in sejali vedno intenzivneje in po-setev bo uspevala vedno bolje. Ali mislite, da se bo tisti, ki se je sedaj za dobiček prodal fašizmu, morda v petih letih izpreobrnil? Smešno! Saj mu fašizem daje dobiček, izpreobrni-tev pa bi mu storila največjo škodo. Ali mislite, da bodo naše občine tedaj manj v nevarnosti pred komisa-rijatom, kakor so bile sedaj, ali mislite, da se bodo trgovci in obrtniki manj tresli za svoje obrtne liste in delavci manj bali za svoj zaslužek, ki ga je vedno manj? Ali mislite, da bodo vse odškodnine tedaj že izplačane, vse ceste popravljene, vsi vodovodi napeljani in davki za polovico manjši? Smešno! In medtem že priraste tista mladina, ki jo ima že danes fašizem zaarano s svojimi plesi in zabavami, vojaščina bo storila tudi svoje, ljudstvo se bo uživ-Ijalo v nove razmere, začelo bo, posebno če vlada odvije nekoliko svoj vijak in začne delati z dobroto, prevdarjati, da mu je pač udobnejši mir in pokoj, kot pa neprestano medsebojno trenje, in ko pridejo nove volitve, pa ne bo treba niti bogve kakih nasilstev in sleparstev, da se bo skrčilo število glasov za slovansko narodno listo za novih 19.000. Pa bomo Jngosloveni v Italiji imeli enega samega svojega narodnega poslanca v rimskem parlamentu, ali pa tudi nobenega, namesto naših pa bodo izvoljeni Slovenci in Hrvati — fašisti! Tak je pogled v našo bodočnost z vidika, ki nam ga odpira izid sedanjih volitev. Reklo se bo, da smo črnogledi, da pretiravamo, da krivo sodimo, da s svojim črnogledstvom ubijamo tistim, ki so se trudili, delali in žrtvovali za našo .stvar, veselje do nadaljnega dela, vsem pa vero in nado, da bi mogli še ponraviti, kar je zgrešenega. O, ne! Ravno nasprotno! Naše mnenje in prepričanje je čisto drugačno. Resnici je treba pogledati neustrašeno v obraz! Ne zakrivajmo si je, ne potajujmo dejstev, ne olepšujmo gnilobe. Če pa je resnica, da je ves fašizem med nami sama laž, sama hinavščina nasproti našim nasprotnikom, potem smo lažniki in hinavci, potem zbogom naša morala, k vragu naš značaj, potem smo zmožni lagati tudi sami sebi, uganjati hinavščini sami s seboj. In ali nimamo tudi že dokazov celo za to? Nesramna igra s preferenčnimi glasovi! Ce stvar stoji tako, potem smo v resnici vredni, da nas pogoltnejo, in čim prej, tem bolje! Če pa smo in hočemo ostati značajni Jugosloveni, pa mora veljati za nas vse do zadnjega brez razlike samo eno pravilo: Sila nas more zlomiti, ail upogniti se ne damo! Jiirjev dan. Simon Klimanek Šelenburgova ulica štev. 6. Modna krojačnica za civilne obleke in uniforme. Zaloga prvovrstnega češkega in angleškega blaga. Cene solidne in dobro delo! Priporočamo vsem rodbinam VA KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatsk za kavo. zobna pasta sigurno gol a odstranjuje močni tobačni duh iz ust. Jur jev dan je bil dan vseh onih, ki so se borili za svobodo po balkanskih gorah. Ta dan je bil začetek pomladi, novega dela in novega boja. Tudi Ljubljana ima patrona sv. Jurija in je sprejela njegovega zmaja v svoj grb. Stare ljubljanske tradicije pripovedujejo, da so včasih Ljubljančani svojega mestnega patrona slavili s primernimi slavnostmi in naše Ciril-Metodove podružnice so pred vojno oživile ta spomin s svojimi prireditvami na ljubljanskem gradu. Sicer je hladno in nestalno pomladansko vreme rado kazilo »jurjevsko razpoloženje«, vendar bi bilo prav, da bi se slavnost ohranila in da bi dobila nekoliko bolj občen nacionalen značaj. Sv. Jurij je bil — kakor kažejo belokranjske šege in navade z »zelenim Jurjem« — tudi med našim narodom pomladanski svetnik, kakor ga nahajamo med slovanskimi narodi splošno, posebno pa med Jugoslovani. Zato bi moral biti v središču Slovenije sv. Jurij nacionalni praznik mladine, ki naj bi vsako leto na ljubljanskem gradu manifestirala za vse tiste ideje, za katere so nekoč po teh zidovih trpeli jugoslovanski jetniki ob času svetovne vojne. V zadnji številki »Orjune« smo čitali, da se namerava prvi tak spomin proslaviti ob desetletnici začetka svetovne vojne. To je dobra misel in upamo, da bo naše časopisje poskrbelo za to, da se vsi tedanji dogodki pokažejo v pravi luči. K temu bi podali še sledeči nasvet. V Ljubljano prihajajo gostje in tujci in večinoma gre vsak na ljubljanski grad občudovat panoramo gorenjskih planin. Tam pred gradom vidi nekak spomenik brez napisa. Mi vemo, da je bil to spomenik v slavo avstrijskemu cesarju. Mislimo, da bi bilo prav primerno in v čast našemu mestu, ko bi se ta spomenik popravil in bi prišel nanj napis, n. pr. »V spomin vsem. ki so na tem gradu trpeli za naše osvobojenje v letih 1914.—1918...« Še bolj prav bi bilo, ko bi se spomenik povečal in po- svetil vsem Žrtvam vojne. Mislimo, da bi bilo prav na mestu, ko bi ob desetletnici vojne odkrili ta spomenik. Še dva meseca je časa... Slavni mestni zbor ljubljanski bo najbrže proti temu že zato, ker smo to mi nasvetovali. Toda česar ne stori mesto, lahko store — njegovi prebivalci — in mislimo, da je Ljubljana toliko nacionalna in jugoslovanska, da bo izvršila to narodno dolžnost. Druga mesta že postavljajo spomenike svobode in kralja Petra Osvoboditelja — Ljubljana še dolgo ne bo prišla do tega. S starih spomenikov so sneli glave cesarjev in Radeckyjev — in je tako ostalo. Lahko bi bili na en ali drugi podstavek vklesali datum, n. pr.: »28. X. 1918« ali pa »1. XII. 1918.« To bi ne stalo mnogo in bi bilo prav. Tudi po drugih mestih so tako storili. Morebiti se bomo na to spomnili ob desetletnici. — Na Češkem je n. pr. vsaka šola vsadila svojo »lipo svobode«. Če malo pomislimo na šolske slavnosti v naši neodrešeni domovini, bomo priznali, da bi bilo prav, ko bi tudi pri nas v šoli in okoli nje gojili več nacionalizma. Na Spielbergu so n. pr. Italijani vzidali ploščo v spomin karbo-narjem, ki so bili tam zaprti, zakaj bi torej mi na ljubljanskem gradu ne postavili skromnega spomenika, ki naj bi tujcem in potomcem dokazoval, da se zavedamo svoje nacionalne svobode. Upamo torej, da naš predlog ne bo odklonjen že zato, ker ga ni stavil kak občinski svetnik. Župan nekega velikega mesta je naročil, da se morajo pritožbe in predlogi, ki se pojavljajo po časopisju, zbirati in predlagati pred mestno starejšinstvo. To bi bilo tudi v Ljubljani potrebno in stavimo svoj predlog glede spomenika in slavnosti na ljubljanskem gradu kot javen predlog, ki ga bo — po našem mnenju — odobravala velika večina ljubljanskega prebivalstva. Tako bi Ljubljana 26. julija t. 1. na najprimernejši način praznovala desetletnico svetovne vojne. Besnost bloka. DL je vslcd težke obolelosti lastnika takoj na prodaj, ozir. se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi 'za bančno ^Ii kako drugo večje podjetje. Pobožno glasilo edinozveličavne stranke SLS se je preteklo sredo zopet mogočno razkoračilo. V svetem ogorčenju brizga izrodke svojega srda na levo in desno, izbira najgrša epiteta ornantia, da jih nagomili na jadne glave ljudi, ki imajo zanj tre-notno samo to krivdo, da se jim ne zdi vredno plesati po novi republikanski muziki, ki jo svira blok Koroščev, Radičev in Spahov, in po kateri že pleše pošteni, pa kratkovidni in prezaupljivi Davidovič. »Slovenec«, čegar stranka bi Pa-šiča in njegovo brado takoj presadila v pratiko med svetnike, ako bi le PODLISTEK. 2S8D. Za to Veliko noč, za ta Vstajenja dan zapel bi rad čez dol, čez plan do belih palač, do črnih koč pesem gorečo, iskrečo, plamtečo, da bi zbudila še spečo moč, da bi vzdramila meščana, seljaka in jih združila v ljubezni v orjaka, ki ponos zažiga v suženjski duši, ki trga verige, ki ječe ruši, prevrača prestole, razbija carstva, rešuje brate iz tujega varstva, — iz rok »kulture« v objem »barbarstva«. Ker v tej kulturi spi vest, ta kultura je pest vse dobro, vse sveto rušeča, ta kultura je naša nesreča. Na svojih smo hrbtih in v mehki smo duši spoznali germansko kulturo, ječe pod romansko tam v Istri, ob Soči nam bratje in sestre to uro... A pesem veselja, izpolnjenih nad, pesem vstajenja zapel bi rad! Srbi, Slovenci, Hrvatje in... kakor nas pač še tujec na- zval je, da bi razdružll nas. tlačil še dalje —! Ali smo vragi si, ali smo bratje?, Ali si tujci smo, ali smo družni? Smo - li svobodni, ali smo sužnji?. Hrbet vpognilo habsburško nam žezlo, čelo sklonila nam rimska tiara, v ušesih brenči še avstrijsko nam geslo, še zapeljuje vlačuga nas stara. Bodimo svobodni vsaj v domovini! Zvesti bodimo si, trdni, edini! Proč razprtije, proč. kar nas loči, da dan vstajenja za brata napoči, ki onstran meje v obupu še čaka, kdaj k njemu sveta prostost prikoraka, kdaj položi mu brat roko na rame in ga svobodnega srečen objame! Bratje, tedaj zapojo nam zvonovi čez plan pravo Veliko noč. pravi Vstajenja dan... Ljubljana, o veliki noči 1924. Radivoj Peteriin-Petruška. Op. u r e d.: Pesem je objavila že zadnja »Pobeda«, pa jo radi njene krasne vsebine ponatiskujemo. Iz lepe prošlosti. Ilirizem je ena izmed najlepših dob našega nacijonalnega življenja. Čitajoč razne književne in politične razprave, leposlovne in pesniške proizvode one dobe, se še sedaj navdušimo. ker se odlikujejo s svojo nacij obalno čustvenostjo. Stremi.'^ nje za svobodo, za popolnim ujedi-njenjem, ki je bilo ideal tedanjih buditeljev naroda, je našlo svoj odjek tudi med narodom. Voditelji naroda, brez razlike sloja in vere, prožeti z duhom narodnega edinstva, idealnj in pošteni, so tekmovali, kdo bo več žrtvoval in doprinesel na oltar domovine. Izmed vseh pa se odlikuje biskup Josip Juraj Strossmayer, _ki je osnoval, ne hrvatsko, temveč jugosloven-sko akademijo znanosti v Zagrebu. Nič manjše delo ni njegovo vzgajanje mladih duhovnikov, ki so postali pod njegovim vodstvom in v njegovem duhu vzgojeni pravi duševni pastirji, narodni buditelji in vodniki v najlepšem pomenu besede. Z besedo in peresom so Širili ljubezen in slogo med brati treh ver, ne glede na njih verska prepričanja. Bilo je sicer že tedaj med hrvat-skim duhovništvom nekaj hlapcev Dunaja in Rima, ki so po njunih nalogah sejali seme razdora med narodom. Njih delo je Strossmayer najenergičneje obsodil in jih nazval z furtimaši. Ravno Strossma-yerjevo delo je še danes glavni povod, da se nikakor ne more ukoreniniti med hrvatskim ljudstvom zlo klerikalizma. Med mnogimi pobornikl in odu-sevljenimi pristaši velikega biskupa h: jugcslovenske ideje spada tudi količkaj odjenjal Korošcu, imenuje našega sivolasega premijerja očeta vse korupcije. Če je to točno, potem je Pašič oče tudi vse klerikalne korupcije pri komisiji za stvarno demobilizacijo, ki so iz njenega imetja obogatele vse klerikalne veličine. Nimamo namena braniti Pašiča, ker nimamo niti najmanjšega vzroka, da bi se zavzemali zanj, mislim pa, da naj tisti, ki je sam nad vse korupten, ne dolži drugega koruptnosti. Če ne že iz poštenosti, ki je korumpiranec nima, pa vsaj iz ozira varnosti. Uverjeni smo namreč, da bi se dognale še vedno zelo nečedne reči, ako bi došlo do revizije knjig stvar- zagrebški Tkalčevič. ne demobilizacije postavko za po-: stavko. Saj razumemo srd »Slovenca«, toda pomagati mu moremo samo z dobrohotnim nasvetom, da naj njegova stranka ne divja za Radičem in ostalimi zmešanci, ampak naj se loti pozitivnega dela, kajti naše do-, bro ljudstvo že začenja izpregledo- . vati, da politika Koroščeva le ne bo prava, ko tako dolgo ne pokaže niti najmanjšega uspeha. Ko začne ljudstvo izpregledovati, tudi največje rohnenje ne pomaga več. Dragi »Slovenec«, treba se bo poboljšati. Klerikalci čutijo, da se nekaj pripravlja. Kar pa se pripravlja, je na* perjeno proti separatistom, federali* stom in defetistom, zato je klerika!* cev strah, kajti oni so vse troje skupaj. V našem zadnjem listu smo že omenili, da je čas, da vlada opusti taktiko prijenljive popustljivosti, ki v. sedanjem času ni več državniška in taktična modrost, temveč samo še kazniva malobrižnost. Poudarili smo, da sedanji moment zahteva krepke roke, ki bi bila odločena ukreniti tu* di nekaj, kar bi se ne skladalo popol* noma s pojmom o pravi demokraciji« da se odbije združeni napad separatističnih elementov na obstoj države. Rekli smo, da za nas ni suvereno ljudstvo, ki meče kroglice v skrinjice tistih, ki delujejo proti življen-skim interesom naroda in države, ampak da je za nas suverena samo pamet in zdrav razsodek. Tega obojega pa občutno primanjkuje vsem slovenskim, hrvatskim, bunjevskim in muslimanskim masam, ki so jih kolovodje preslepili z obetanji, frazami in neuresničljivimi fantastičnimi načrti o samostojnosti in superior« nosti tega ali onega plemena. Voiilci, ki so glasovali za Koroščevo stranko uverjeni. da mečejo krogljice v samo Presveto Srce Jezusovo, kakor so jih prepričevali klerikalni listi, ne morejo imeti suverenega vpliva na potek državne politike. Voliicem, ki so glasovali za Radiča v globoki veri, da si s tem izbojujejo republiko brez vojakov, žandarjev, davkov in eksekutorjev* se ne more dovoliti ingerenca na notranji ustroj naše države. Volilcev, ki so šli volit Spahovo stranko, ker so jim dopovedovali, da je to skrinjica Kemal-paše, junaškega zmagalca Grkov in branitelja Islama, se ne more pripustiti k reševanju državnih poslov. Kar velja za mandanta, velja sa-moobsebi za mandatarja in imamo mi, ki smo inleresirani na tej dfžavi« samo eno besedo za železno doslednost, ki ž njo Pašič - Pribičevičeva vlada odriva blok od vlade. To besedo smo vzeli iz Koroščevega, Hoh-nječevega in Radičevega službenega jezika in se glasi: Vere dignum et justum est! Naj ima stari gospod Pašič še ta* ke čudne grehe na vesti, eno je go*' tovo in to ve tudi »Slovenec«: Ker kanonik Adolf Veber- ’A. Veber je bil rojen leta 1825. v Bakru. Oče mu je bil Moravec, mati pa iz Bakra. Gimnazijo je dovršil na Reki, nakar je odšel v semenišče. Po dovršenih študijah je vstopil kot pisar v škofijsko pisarno v Zagrebu. Tu pa ni dolgo ostal. Nekaj časa je služboval kot kaplan v Dubovcu, nato pa je odšel na Dunaj in položil tam izpite iz slavistike in latinske filologije. Nato je prevzel poduk na zagrebški gimnaziji, kjer je ravnate-ljeval prosluli slovenski germaniza-tor Premru. Postal je glavni nosilec narodne misli na tem zavodu in si pridobil ljubezen rpladine. Od leta 1864.—1867. je upravljal zagrebško gimnazijo, ker pa se je pri tem vrgel tudi na politično polje, ga je ban kmalu odstranil s tega mesta, kot nevarnega nasprotnika. Leto 1870. pa mu je prineslo imenovanje zagrebškim kanonikom. Njegovo literarno delo je v prvi vrsti obsegalo potopise njegovih potovanj po Hrvatski, Dalmaciji, Balkanu in Italiji. Kot Ilir je neprestano težil za čim večjim unificiranjem književnega jezika vseh treh plemen in budno zasledoval vsa tozadevna gibanja in pokrete. O narodnem edinstvu je že lepo govoril, rekoči »Kar je srbsko j.$ tudi hrvatsko; kar je hrvatsko, to je tudi srbsko. En narod, en jezik! Kadar bomo vsi takih misli, tedaj bomo ljudje!« Ko je ogledoval strumne vrste srbskih junakov-vojnikov pod trdnjavskimi zidovi Kalimegdana, mu je zadrhtelo srce ob spoznanju, da je tudi vojska, kjer se glase najvišja povelja v mili srbohrvaščini. Cirilica mu je naša najbolj dovršena pisava. O narodni slogi razmišljuje: »Mili Bog, kako se dobro razume narod med seboj in pri tem ne vprašuje svojega brata, kake vere je!« Nesloga in razpor sta mu vra-govo delo, ki prihaja samo v dobro tujcu in narodnim nasprotnikom. S tem smo na kratko očrtali razvoj in delo kanonika Tkalčiča, ki je lahko vzor in dober zgled naši sedanji duhovščini, ki ima žalibog pri svojem delu v mislih vse drugo preje kot pa narodne in državne interese. ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri mm® schwab UUBI.UU svojih plečih že raarsikak napad na Srbijo, pa bo izdržal tudi ta napad, združenih separatistov na Jugoslavijo. , Gre za biti ali ne biti, dragi »Slovenec«, silobran opravičuje tudi to, da Pasic noče in noče razumeti, da je v manjšini. Bogms, trdovraten in trdoglav je starec, Korošec, Spaho in Radič pa vsi skupaj niso toliko moža, da bi mu postavili protiutež, ki bi odtehtal Pašiča, kadar je tako na mestu kakor je v sedanjem nevarnem položaju. Ugotovitev »Slovenskega Naroda«, da je za reševanje krize merodajno razpoloženje naroda, spravlja še posebno v sveto jezo pobožne časnikarje iz Jugoslovanske — lucus a non luceudo — tiskarne. Ogorčeni pristavljajo tej ugotovitvi »seveda srbskega« in ne vedo, da so zadeli v črno s tem pristavkom. Mi jim povemo to kar naravnost in brez prikrivanja: Za rešitev krize je merodajno predvsem razpoloženje srbskega dela našega naroda. Ta del nam je namreč priboril svobodo, ki smo Hrvatje in Slovenci, Muslimani in Bunjevci zanjo storili kruto malo. Ta del je ogrodje in hrbtenica naše države, ta del je ustvaril Jugoslavijo, kamor smo mi Slovenci in Hrvatje samo blagovolili omahniti izpod av-stro-madžarskega jarma, ta del še sedaj de faeto dela za obstoj države, v tem ko delamo drugi vse mogoče poizkuse, kako bi uničili sproti, kar sezida srbski del našega naroda. Pet let že ne delamo drugega, kakor da bljujemo svojo strupeno kritiko na .srbsko pleme, da premlevamo stare 'švabske dovtipe na to pleme, ki se je prerodilo v Kosovskem porazu in od tedaj ustvarilo državo in domovino sebi in nam. Kje je tedaj tisti, ki bi temu plemenu odrekal vodimo ulogo v državi, ki mu gre po vsem dosedanjem zasluženju in po vseh sedanjih naporih? Kje so tisti Slovenci in Hrvatje, Bunjevci in Muslimani, ki so vsaj samo malenkost doprinesli k gradnji države? Kje so tiste stranke iz pre-ka, ki so bile tako zveste v delu za državo, kakor so bile vsa ta leta stranke, ki jih je izvolil za to srbski seljak? Na to vprašanje ne dobimo odgovora, kajti resnici na ljubo moramo ugotoviti: Vse delo za državo sloni že vsa leta obstoja Jugoslavije na ramah Srbov, zato jim gre hegemonija. Kdor se otresa in brani dela, naj se ne pritožuje, da ga nikjer ne upoštevajo, kdor pa dela in se trudi, temu je hegemonija in inicijativa Privržena sama posebi. To je zakon narave in prav je in pravično, da je tako! Srbski del našega naroda naj odloči to krizo v soglasju z nacijonalisti ostalih treh plemen in uverjeni smo, da bomo tudi pri tej rešitvi zapeli mesto monsignora Korošca, ki* je odložil svoj kolar, s sonornim in zmagoslavnim glasom svoj: Vere dig- num et justum est! V 45 VRSTAH se izdelujejo testenine »PEKATE-TE« Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvice, onim polži itd., vse pa sp tečne, redilne in tako okusne, da jih vsepov-sodi hvalijo. Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna npecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. 19 9 9 9 9 Sl Sl 9 I raja m i m n i m 7 H* iH nimniniiinniiunifiiniKifirii | Tvrdka j BESEDNIK DRUG) j Ljubljana, Prešernova ul. 5 j | priporoma svojo bogato "dogo vseh vrst = \ zdravstvenih aparatav in lauslaž, kakor : \ trebušne, želodčne pasove za demo in = \ gospode, pasove za noseče ter porod- = \ niše, Sasftaesa issSsIfea trigaterje, = j varnostne specialne gume, srebrne pe- | = sarje in gumS-nogavice ter povoje proti ; : krčnim žilam. = lila Sv. Jurij. Sv. Jurij v zeleni suknji je prišel in vse je živo na polju. Orje se in seje. Kako pa mi, ali smo do danes že kaj zorali na polju naše države? Že šesta pomlad je prišla in mi se šele prepiramo in borimo, čigavo je polje. Dosti nas je, ki smo se tresli med svetovno vojno, ali učakamo konec vojne, o kateri smo bili prepričani, da postane usodepol-na za naše nekdanje tlačitelje. Dočakali smo, kaj pa smo storili, ko je bil konec vojne, začetek novega življenja? Čakali smo s prekrižanimi rokami in domišijevali smo si, da smo posebno plemeniti, ker ne zasledujemo naših notranjih sovražnikov, ki so se trenotno poskrili ali pa preobrnili svoj plašč. Povsod si cul: »Samo da je zmagala Jugoslavija.« Ako bi bili preganjali tiste hudodelce naše narodne stvari, bi to ne bilo maščevanje — to bi bila naša dolžnost. le sveta dolžnost, da odstranimo plevel iz našega narodnega, odnosno državnega polja. »Hudodelec spada v ječo.« In vprašajmo se, ali ni bilo med nami vse polno takih hudodelcev, ki so se trenotno tresli pred nami, ko pa so uvideli, da se jim nič žalega ne zgodi, so se vrnili in pričeli ponovno rovariti. Koliko se jih je izseliLo. boječ se zaslužene kazni, čez par mesecev pa so se zopet vrnili, čeprav so nas poprej povsod oblatili, da smo nekulturni barbari in da v naši državi ni moči živeti. Ko smo po dolgem času uvideli, da tako ne more biti, da je treba ledino najpoprej očistiti strupenega škodljivega osata, se je zbrala peščica, ki je obdržala še svoje ideale, mnogo naših prijateljev je med tem že obupalo, ostali pa smo sklenili pričeti z novim delom, čeprav smo vedeli, da bode delo težko, posebno ker je dvanajsta ura skoraj že odbila. »Najpoprej osnažiti polje, potem sejati; pri puljenju plevela in osata pa je treba tudi sile, ker plevel in osat imata globoke korenine.« Taka je bila pot, ki smo si jo zarisali. Ali kaj se je zgodilo? Velik del nekdanjih zločincev se je dvignil proti nam in dobil krepko oporo v mlačnežih, ki so se pridružili prvim deloma iz strahu, deloma pa v bojazni za svoja korita. Le' tako je bilo in je mogoče, da se je začelo našo organizacijo preganjati in so se nekatere naše podružnice celo razpustile. Zadnje čase pa se je dogodilo. da so celo nase najboljše, najbolj idealne delavce pričeli preganjati sodnim potom in obsojati v ječo. V kateri državi bi bilo to mogoče? Pomislimo samo na bivšo Avstrijo, pomislimo na sedanjo Italijo? Ali se potem čudite, da naša ledina danes še ni obsejana? Mesto da sejemo, se šele prepiramo, čigav je svet, čigava je zemlja, ali bo Radičeva, ali Koroščeva ali pa Pašiče-va? Kedaj izpulimo osat, kedaj zaorjemo in kedaj posejemo našo zemljo? Koliko pomladi bomo še potre- bovali, da ozeleni naša trata, da bo najbolj plodonosna med vsemi državami Evrope? Da pa le pride končno tudi za nas naš državni sv. Jurij, nam jamčijo naše orjunaške vrste, ki se od dneva do dneva ojačujejo! Kmetovalec. Prekmurje. Šolsko vodstvo v Tišini je čutilo potrebo, da se tamkajšnja deca izvežba tudi na note v petju. V ta namen je naročilo v Cirilovi knjigarni v Mariboru cerkveno pesmarico »Kvišku srca«. Pri ogledu te knjižice se pa blesti v sredini stara cesarska: »Bog ohrani«. Na intervencijo poverjenika naše organizacije je sicer dalo učiteljstvo takoj izrezati omenjeno pesem, a starši otrok se le niso mogli načuditi, zakaj pa prodajajo tako drage knjige, da jih je treba nato še pustiti iz-rezavati. Opozarjamo imenovano knjigarno, da očisti zalogo te stare knjižnice, naj ne misli, da je za Prekmurje tudi vse dobro. Poljčane. V našem lepem kraju eksistira neko pevsko društvo, ki si nadaje ime »narodno glasbeno društvo Zvon«. Ker so v tem društvu včlanjeni najhujši nemškutarji in nemškutarsko pobarvani klerikalci, dela to društvo naravnost sramoto svojemu naslovu. Društvo ima tam-buraški zbor, ki svira ob nedeljah v nemških beznicah. Dne 18. marca 1924 se je to društvo tako daleč spozabilo, da je napravilo podoknico voditelju nemškutarjev Jožefu Baumanu. Naravno je, da takšno postopanje podpihuje nemčurstvo, ki je zadnji čas postalo jako oholo. Člani tega društva so tudi aktivno sodelovali pri napadu Orjune v Slovenski Bistrici in v Poljčanah. To društvo goji prijateljske stike s pevskim društvom »Zarja« v Pobrežju in ker je to pevsko društvo res narodno, kakor nam je znano, bi bilo na mestu, da se to društvo nekoliko prepriča, s kom ima opraviti, in da skuša vplivati na nemškutarsko pevsko posestnno, v tem smislu, da naslov društva še ne pomeni vsega, temveč da je treba tudi delovanje usmeriti v nacijonalno državnem smislu. Če pa pevsko društvo v Poljčanah noče v tem smislu delovati, ga pa tudi ni treba in bodemo gledali, da se takšen nestvor spravi iz sveta in nadomesti z boljšim. Ruše. Na naš dopis v »Orjuni« radi koče pri Ribniških jezerih, kjer smo svetovali ruški podružnici planinskega društva, da pošlje nemškega medveda Dolinšeka v penzijon, se je imenovana podružnica oglasila v našilfnaprednih listih nekam užaljeno, vendar pa je razvideti, da priznava svoj greh. Upamo, da bomo navzlic temu ostali prijatelji in da ne bo ostalo pri polemiziranju in da bo podružnica v Rušah čimpreje storila svojo dolžnost, napravila remeduro ter izvršila redukcijo v tem smislu, kakor zahteva naš nacijonaini ponos. pomladanskih svilenih klobukov, eepie in slamnikov, velika izbira po znano nizki ceni priporoča modni Stuchly-Maške Ljubljana, Židovska ulica 3. Žalni klobuki vedno v zalegi! Popravila se takoj izvršujejo! Nai pokraf. Bratom pravoslavne vere čestitamo srcian: Iiristos voskrese«. Poziv vsem članom. Dne 1. maja se vrši ob 20. uri v hotelu »Union«, povodom slavnostnega odlikovanja poedinili dobrovoijcev po čehoslova-Škem konzulu g. Benešu kome rz, na katerega je naša organizacija bratsko povabljena. Pozivamo članstvo, da se te svečanosti v dostojnem številu udeleži. Kroj! GRJUNA ZA POLJANSKO DOLINO ponovno opozarja članstvo na svečano razvitje prapora, ki se vrši dne 4. maja. Prliiod z jutranjim vlakom v Škofjo Loko. kjer bodo gostom na razpolago vozovi in avtomobili. Tečen spored slavnosti v prihodnji številki. Do svidenja, Zdravo! Orjuna, Šiška poživlja članstvo na sestanek, ki se vrši v soboto, dne 26. t. m. ob 20. uri v prostorih gosp. Štepica v Šiški. Razpravljalo se bo o prireditvah v tekočem letu, posebno pa o proslavi »Vi d o v el a n a«. Dolžnost vsakega člana je, da se sestanka udeleži. Orjuna, Šiška naznanja članstvu, da ima svoje uradne ure vsak ponedeljek in soboto od IS. do 20. ure v prostorih gosp. Štepica, kjer lahko vsak član vplača članarino in dvigne legitimacije. Na razpolago so tudi časopisi. — Odbor. Rakek. Mestni odbor je sklenil, da se priredi 27. aprila v prostorih g. Mlakarja družabni večer s sodelovanjem tamburaškega zbora iz Rakeka. Namen prireditve ni, da bi se članstvo samo zabavalo, ampak, da pride zopet do tiste agilnosti, katero je razvijalo v dobi, ko je imelo v svoji^ sredini še nepozabnega br. Čopa. Ceia naša Notranjska ne predstavlja skupnosti v naših vrstah, dasi mejimo od Hotederšice do Snežnika v eni navidez nepredirni orju-naški verigi. Ker je baš ravno naša mestna organizacija poklicana, kot naravni centrum obmejnega teritorija, da podvzame energične korake za ustvaritev trdne in nepredirne črte ob meji sedanjega »prijatelja«. Zato pozivamo vse brate in sestre, da sigurno in pod dolžnostjo posetijo družabni večer, na katerem bomo poleg zabave izmenjali misli o uspešnem delu v bodočem poletju. — Ra-keška Orjuna. Braslovče. Mestna Orjuna v Braslovčah priredi v nedeljo, dne 27. t. in. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor v prostorih kolodvorske restavracije Jelen na Polzeli. Članstvo in bližnje organizacije vabimo, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. Mesina Orjusia Trbovlje priredi v četrtek, dne 1. maja v dvorani gospe A. Forte na Vodah majniško proslavo s sledečim sporedom: Ob 3. uri popoldne plenarni sestanek z nagovorom podpredsednika br. Brileja. Po sestanku družabna zabava z godbo in plesom. Udeležba za članstvo obvezna, somišljeniki so vabljeni. Odbor. Ustanovni občni zbor Orjune v Mostah se vrši v soboto, 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Sokolskem domu« na Selu. Pozivamo članstvo, da se zbora polnoštevilno udeleži. Zdravo! — Odbor. Orjuna Trbovlje razvije svoj prapor dne prvega junija. Z ozirom na veliko važnost te naše organizacije je sklenil oblastni odbor, da sestavi vse sile v čim sijajnejši uspeh te prireditve. Opozarjamo toraj že danes članstvo in somišljenike na to velevažno prireditev. DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. Sramotni ©d©?. Med časom političnih volitev v Italiji se je nahajal tamkaj tudi sin tukajšnjega restavratorja Mikliča, v Kolodvorski ulici. Ta mladenič se je ponašal v Trstu v kavarni XXX. Ot-tobre, (prej kavarna Commercio) s fašistovsko čepico na glavi. Priporočljivo bi pač bilo, da ga vzamejo v zaščito čete akcijone, ki naj tega prenapeteža pouče, kaj se spodobi. Modni Marija Gotzl$ Kongresni trg štev. 8. Pariški modeli Ogled samo v salonu! pravkar TRGOVSKA BANKA D. LJUBLJANA P@drsii9%ic@; Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica DUNAJSKA CISTA ŠTEV. 4. BrZojavi: TRGOVSKA. M* (V LASTNI STAVBI) SCaisitai In rezerve. Pln, 18,300.000 Izvršuje vse bančne posle najtoeneje in najkulantneje. EfespozISures Konjice Meža-Dravograd Telefoni: 130, 146, 45S itf&N ZAKOTNIK Ne zamudite ugodne prilike za nabavo | OBLEKE | gg in moderni površniki m p« selo nizkih cenah v oblačilni industriji A. SC UM e, Uubliana Gespssfta utica Ji AUTO-OMNIBUSOV isssolal lesarski mojster Ljubljana, Otmsjska c. 46. Tel. 37S Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. GE (Sauer in Fiat), osebnih in tovornih antomo- © O bilov (Laurin & Klement, Puch, Fiat in Diatto) N g in različnih rezervnih delov, a Znižane cene! Znižane cene! k Automobilna prometna d. d. ^ B Tei. 4U. Ljubljana-GIince, Tel. 411. 1 MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNEl =1 E ¥ S © L o ^ š B r 1= „RUDE IN KOVINE*1 Llubliatsa« MikBešičeva casta št, 15, se lahko smatra „OAZELA“ ki po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša vse druge proizvede. SeS!, šisži in varuje tfp@ar.csl parala 1 Poravnajte naročnino! Generalna zastopstva: Za balkanske države: The Central European Mincs Ltd., Mežica. Za kraljevino SHS: Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za tu- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker, stari svinec, remelted-cink, kovinaste ostanke itd. Brzojavi: RUDE. TELEFON 727, Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani. F.cgistrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. lehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjerju. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne. Najboljši in najmodernejši pisalni stroj sedanjosti FRAN ŠKAFAR LJUBLJANA, Rimska cesta 16 zaloga p© Rain@yeII®Bis sBogss isdeEafiega razsicavrsfreega . poihišta«. Solidno delo. Konkurenčne cene. UybBiana CaraeSilše št« 10, Telefon 268. fearve, magtila, Sstee8 kit, klei; emajle, žc- pite in salaisSeR® Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin cisti ffimei R&fboliSe vrst® nudi f@ife§rna Modni salon je najmodernejše urejena in izvrSuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstveno knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. M. SEDEJ-STRNAD Ljubljana, Prešernova ulica 3 priporoča francoske in dunajske modele Prvovrstno domače delo. — Solidne cene. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov, Šolski zvezki za Osnovne šole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice. SIfflll II ^n'^ane ceno za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel- l! lil! H \ IIK111 lili I k°v domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles BUJ1 II JlUJlIll! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. latotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko. >- Stroški pri vporabl bencina I Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem PETER KOZINA & Ko Nafnoveiš! Izdelek ORSGINAL goodvear weltshoe sa gospoda« « Za dam® lahke galanterBfske fevBJa nafifeoilši kvalitet v najmodernejših eteB?l«aha - Izdeluje sedel taseši BtigiIo»ilne če v Sle za otroke. Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica St. £1 _ Telefon štev. 560. stroSki pri vporabi ogli« * Prodala na snaEo in veBEko Podružnica: ZAGREB Raikofla ulica broi 3 v LlubSJanl: štev. 20, Aleksandrova cesta ?, Prešernova ulica {SeBjjakg. Odgovorni urednik VI. J. Galzinja (Tiska Učiteljska 'tiskarM X Ljubljani, Lastnik inž. Ferdo Kranjec. s fiji s«*s®w ‘VNvnann siAoivNsaa *o I VNMOEM1 VNSriMadINOM