us
Prirodopisno-natoroznansko polje. Veverica.
GotoTO ga nij nobenega mcdvami, ljn-bi otroci. da bi ne bii z vese-Ijem už6 gledal lehkonoge ve-verice, bodi si v tthem gozdn, kjer je pray za prav njeno bi-vabšče, bodi ei zaprto v tesnej kletki. Talepa in prijetna ži-valica je zmi-vora v^sela, nikdar ne mi-riije, vedno je pripravljena na diriaskok.Ve-
verico bi imeli imenoTati opieo našii gozdov, ker je ravno tako živa, vesela jn sraešoa. k&ior opica y vmtih, jvZaih ilelelab, samo /ia mj tako pre&rzm in hudcbna, kakor so opioe sploh. V velikej wočiui in ob zel6 grdein Tremenn leži v BTOJem gnezdu, drugače pa aikoli nR mivuje in tudi ne raore Dikoli biti dolgo n& iateiu inestu, vsak 8as si Bajde Bovega oprarila. Zdaj jo vkliš, ko je raTno priplnzala doli po drevesnein debln, objestno poskoži zdaj sem zdaj tja, povoha to, pOTOha 6no in zraven se plalio ozira na Tse straui. Kadar najde leSnik, hitro sede na zadnje uoge, privihne rep, s prednjima nogama prinie lešflik ter ga začae dolbsti ifl sukati na vse strani, pa kmalu ga zopet izpusti, začne ae lizati in umivati, potlej zopet popade ležnik ia zoblje sladko jedrce. Aio pa le nekaj zažkitne blizo nje, tak6j wže lešnik proJ in kakor misel hitro Sine po smreki v gosto krošnjo. Tam gori se je rtisnila v rogo-vilo, od ondot Srne oči oprezuo kukajo doli, ali rea preti kaka nevarnost. Ko iridi, da se jej nij niSesar bati, odgrizue v vrbii dolg češarek, prime ga \ prednjo noge in ga začne z zobini niikastiti in obdelavati, da luske in iveri daleč okoii let^. A kmalu se nave/i»5a tudi tega deta, za kratek 6as se malo poziblje na šibkej vepci, skofi na spodnjo moSuejSo vejo, potem se zavibtf na tlrugo smreko, ki stoji za dobrfi tri metre od prve. Kakor strela gre zdaj od smreke do smreke iu predno jo morcmo vjeti z of;mi, uže je ona Bog si ga vedi kje v kakem toplem gnezdu.
Njena hišicaJB navadno kjo na visokem drevesn med rogovilami, redkokdaj y duplu. Iz vejic in ntahu je piav nmeteljno spletena in aotri prav ngodno in uieliko aastkua.  Vrata so ua upoJajcj slraai, da iie uiore v gnezdo deževati.
143
Ve?erica živi najrajše v jelorih gozdih in po takih krajih, koder je nmogo lSeTJa. V živež iiaa vsakovrstna jederca orebe. lešnike, ljorovo, smrekoro in jelovo semenje. Tudi nekatere gobe so jej r slast ia večfcrat izpije k&ko jajce iz tičjega gnezda.    Od grenkih breskovib jedrc pa kmalu pogine.
Jlesefa marca in jiuiija skoti samica tri do sedmn mladih. lri so slepi, ter je skrbno euva. Kadar izpregledajo, silijo iz gDezda in ko Dekoliko od-rast6, igrajo se in skiivajo. cukajo itt skaSejo po vcs liožji dan s stariini yred. Hlade veveriee se hitro sprijaznijo s flovekom in postaaejo s &isoni prav krotke in doniai*« Zato je Ijudje radi drže v kletkah, in ker so čiste in smoSne v svojem ponaJanji, iraajo posebnc otroci mnogo veselja ž njimi.
Mfiso je v jeseni zel6 oknsno, a kožica oij dosti TredDa. Najrefji m-vražniki veveric so: gozdae kime, nove iu kanje, kateriin uboga veverica skoraj niti m more.
Po zimi se vevericam trda godi. Nekoliko dni prespijo, a potlej. ako jim sneg do njihoTih z živežem oskrliljenih shramlj ne pripnsti. jib mnogo lakote pogine.