Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 14. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 90 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kahvco Kraii OBVEŠČAMO cenjene potrošnike da smo svoje prodajalne DOBRO ZALOŽILI in se pripravili za jesen in zimo. Na zalogi imamo veliko izbiro blaga za: ŽENSKE OBLEKE PLETENIN in TOPLEGA SPODNJEGA PERILA. Obiščite prodajalne BLAGOVNICA, TEKSTIL in GORENJC, Kranj Veletrgovskega podjetja Kokra Kranj Za počitniški turizem nič kaj dobri obeti Današnja stopnja razvoja našega turizma terja nekatere nove oblike oddiha In rekreacije za delovnega človeka. Že v bližnji prihodnosti bodo potrebne nekatere učinkovite mere, da bi se domači turizem vendarle hitreje razvijal, saj vemo, da v zadnjih letih ne kaže kakšnega vidnejšega napredka. Ena od oblik izletniškega turizma, ki se je pri nas razširila, je kamp turizem. Vemo, da na tak način letujejo največ tuji turisti, ki z vozili prihajajo k nam na obisk. Med kamp gos da nobena dru- nlm organom. ganizacijah na nove naloge in ob- t dobrim gospodarjenjem. Gre to- namreč ostalo ob strani več sto ljudi, na katere smo skoraj popoi žjna ne feo mog,a ^ dobhi po ^ ^ m ^ ^ po]av{]a vamost, z vsestransko dejavnost- rej za smotrno uporabo družbe-noma pozabili In, ki še vedno prejemajo plače, dostojne obdobja močnice. — S. vprašanje, ali so samoupravni or- jo in resničnim hotenjem bomo nlh sredstev! izpred pet ali še več let. To so predvsem gospodinjske močnice. V tržiški občini povpreč-Pomočnicc, kmečki delavci in po- no 7 tisoč, v kranjski 9.580 dinar-»nočniki nekaterih zasebnih obrt- jev in v škofjeloški občini 11 ti-nikov. Na njihove osebne dohod- soč dinarjev. ke so postali pozorni na komu- obstoji možnost, da kmečki Večje odgovornosti Nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja ne samo na Gorenjskem, temveč nasploh v drža- mu je bilo resnično že veliko raz- gani v večini delovnih organizaci- pripomogli k nadaljnjemu razvo-prav in sprejetih precej zaključ- Jah sposobni prevzeti nove pravi- ju delavskega samoupravljanja in kov. Spričo Izredne pomembnosti ce In dolžnosti upoštevajoč pri s tem k načrtnemu gospodarjenju vi gre v smeri decentralizacije in vsebine problema je bilo to več tem polno odgovornost za nadalj- ter iskanju novih oblik in mož- prenosa sredstev v delovne organizacije v upravljanju neposrednih proizvajalcev. O tem proble- kot potrebno. V danem primeru nji gospodarski razvoj? Ne gre nosti za izboljšanje življenjskega gre torej za velike in odgovorne namreč podcenjevati vprašanja standarda delovnih ljudi naloge, gre za pametno gospodar- razširjene reprodukcije, ki jo bo s decentralIzacl, ' sredstcv jenje s sredstvi! potrebno reševati samo v povezo- . !?rićo decentralizacije sredstev te naslednje leto bodo po vsej vanju z interesi splošne družbene ^>d° 1» vsej verjetnosti tudi ob- verjetnosti prenesena v delovne koristi! Zato bo potrebno najpre- cj«ske skupščine na Gorenjskem organizacije sredstva sedanjega J* odločno premagati ozke in po- v družbenem planu za prihodnje prispevka lz dohodka ln bo, semlčne Interese delovnih organi- leto jasno dale vedeti, da bodo razen v trgovini, ukinjen tudi pro- zacij. Le tako bomo uspeli do- morale delovne organizacije v pri- metni davek. Delovne organizacije končno odpraviti vse administra- hodnje še bolj pomišljeno troši- bodo torej že v kratkem razpola- tivne posege na tem področju. Sa- ti sredstva. Občinski družbeni pla- gale z mnogo večjimi sredstvi kot moupravni organi v delovnih or- Dobri obeti za zimski čas nalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Nizkim osebnim dohodkom namreč sledijo tudi Minimalne invalidske in starostne Pokojnine in izredno nizka nadomestila za čas bolezni. V pretekli zimi se nad preskrbo tega sc spreminja tudi delež po- temperaturi, o čemer pa pri se- s sadjem in zelenjavo nismo sameznih artiklov. 2e nekaj let danjih, precej slabih razen tega pa mogli pritoževati. Pri Agrariji, ki vtrajno narašča količina preda- še premajhnih skladiščih Agrarie ima po Gorenjskem 15 lastnih nega južnega sadja. Zanimiv je ni mogoče govoriti. Za prihodnje jim vse to v omenjenih primerih prodaja|n in oskrbuje s sadjem in primer banan. Še pred nekaj leti leto se podjetje dogovarja s pod- na*° družbo! Zato upravičeno p ne koristi.^ Zaradi takih pogojev zelenjavo gorenjska podjetja, ki smo jih komajda poznali, sedaj jetjem »Trgohlad« Ljubljana o čakujemo, da bodo novo vlo~n seveda ni čudno, daje gospodinj- trgujejo z živili, menijo, da ni pa njihova mesečna potrošnja v uporabi hladilnih prostorov. Poz- odločanju s sredstvi doumeli •': delavci in gospodinjske pomočnice dejansko prejmajo več od prijavljenega dohodka, vendar pa Decentralizacija sredstev in pri tem vloga organov delavskega samoupravljanja v delavskih organizacijah sta danes zanimivi temi, ki zanimata številne občane. To pa dokazuje, da razpolaganje s sredstvi le ni zgolj formalnost ali anarhija, temveč velika morali i ter materialna odgovornost za W"J Izdelali so pregled prijavljenih skih pomočnic vedno manj in da bojazni, da tudi preskrba v bližnji sezoni dosega okoli 40 tisoč kilo- neje se bo vprašanje hladilnic za 0s©bnih dohodkov in ugotovili, da večina pomočnic smatra svoje zimi ne bi bila v redu. Zaloge gramov mesečno. Le nekaj manjkajo delavci pri zasebnih obrtni- delo le kot odskočno desko za ozimljenega sadja in zelenjave so ša je poraba liman. kih v tržiški občini povprečni mc- drugo zaposlitev. zadostne, velike nasade solate, cve- Pri težnji, da bo imelo podjet-sp*„- j r. j i -li nnn jj rr j • tače in otale drobne zelenjave v je v zalogi čimveč živil visoke kva-dohodek 21.909 dinarjev, v Zavod za socialno zavarovanje Dataiaciji in defao v n bi litete jn podaljšano sezono občut-sranjski občini 23.763 dinarjev je na te ugotovitve opozoril občin- iahko samo zek> hud mraz ijjVejšega sadja in zelenjave, je ln V škofjeloški občini 21.855 di- ske sindikalne svete. Pripravil je Količina prodanega sadja in ze- velika ovira pomanjkanja hladil-narJev. Kmečki delavci imajo v že osnutek nove kolektivne po- lenjave se na Gorenjskem vsako niče. živila te vrste namreč zah- . trŽiški občini povprečno 11.900 di- godbe za delavce v zasebni obrti, leto dvigne za okoli petino. Razen tevajo skladiščenje pri določeni kot v preteklih letih. narJev, v kranjski 12.891 in v ško- Na okrajni skupščini bo posredo-*Jeloški 13.436 dinarjev. Najnižji val, da določi minimalne dohod- sadje in zelenjavo menda reševalo v okviru novih hladilnic za Klavnice. Menijo, da je bilo nekaj-teden-sko pomanjkanje limon le enkratno in se ne bo več ponavljalo. samo organi delavskega samo upravljanja, temveč tudi vsi činitelji v delovnih organizacijah. Samo to je jamstvo nadaljnjega utrjevanja delavskega samoupravljanja ter gospodarskega in družbe- Ostalo južno sadje pa je bilo le- nega življenja in njegovega raz-tos na voljo celo nekoliko prej maha. S. DRAGO KASTELIC dohodek imajo gospodinjske po- ke za kmetijske delavce. Glede Ob 20-letnici obnovitve jugoslovanskega RK Priznanje najbolj zaslužnim Pestra izobraževalna dejavnost občinskega odbora RK Kranj, 14. novembra — V ponedeljek, 16. novembra, bo v ve-*k| dvorani občinske skupščine *ranj svečana prireditev. Priprav- hY ,0 občInskl odbor RK Kranj n bo posvečena 20-letnlci obno- kri 6 Jugoslovanskega Rdečega Jjrtia. Ob tej priložnosti bodo po- **«llll najbolj vztrajnim in zasluž- Jgj aktivistom RK in prostovoljen darovalcem krvi priznanja entralnega odbora JugoslovamAe- ** **K oziroma zlate in srebrne ^ačke. Posebna priznanja bodo rJJjNe tudi šole, ki so se najbolj rokovale v akciji »Tovariš — Varišu« in najboljše krajevne orSanizacije RK. j v kulturnem delu programa bo-"° sodelovali:-mladina P.K kranj-^.gimnazije. pevski kvintet »Go- S2^ct* iz Naklega in Podmladek osnovne šole France Prešeren *rani. ^.^javhost te organizacije je tu-s, sicer precejšnja. V teku so k^PšČine krajevnih organizacij, bodo zaključene v prihodnjem Secu. Na njih so v ospredju vprašanja programa reševanja socialno - zdravstvenih problemov v okviru krajevnih skupnosti in vprašanja izvajanja običajne dejavnosti RK — organizacije krvodajalstva, tečajev, predavanj in podobno. Med najpomembnejšimi tečaji v tekoči sezoni je osemdeseturni tečaj za pridobitev naziva »prostovoljni bolničar pomoči RK«. Tečajniki bodo potem, ko si bodo na tečaju pridobili ustrezno kvalifikacijo, razporejeni v okviru civilne zaščite ali pa bodo v svojih naseljih ali podjetjih vodili omarico prve pomoči. Največ tečajnikov je iz najbolj oddaljenih krajev občine, na primer s Senturške gore, Štefane gore, Podblice, Mož-jance in od drugod. Na Podblici, v Gorenji Savi, v Hrastjah, Trbojah, Preddvoru in na Zgornji Beli imajo tečaje s splošno zdravstveno vzgojno vsebino, na šenturški gori, v Naklem in v Dupljah pa so pripravili tečaje o zdravi prehrani, razen teh pa še več tečajev o negi bolnika. PREDKONGRESNI RAZGOVOR Več pozornosti mladini 26-letni konstruktor v tovarni elektromotor, v Železnikih Anton Rakovec je bil izvoljen za delegata za VIII. kongres ZKJ v Skofji Loki. V mladosti je bil vključen v mladinsko delo, sedaj pa je sekretar osnovne organizacije ZK v tovarni in član občinskega komiteja ZKS. Preudarno in premišljeno je odgovarjal na vprašanja, ki smo jih zastavili. Razgibano delovno ozračje, ki je nedvomno nastalo v večmesečni predkongresni dejavnosti, je čutiti tudi v raznih organizacijah škofjeloške komune. Zanima nas, aH bo takšno dejavnost opaziti tudi po kongresu, je bilo naše prvo vprašanje. — Prepričan sem, da bo ta dejavnost po kongresu še živahnejša. Vsi pričakujemo od kongresa nešteto smernic in napotkov, ki bodo nedvomrto pripomogli k vsestranski politični, kulturni kot gospodarski dejavnosti nasploh. Vsa ta dejavnost pa bo pripomogla k napredku, ki je osnova za zboljšanje našega življenjskega standarda. Veliko pozornost zasluži delovanje organizacije ZK na vasi. AH je konkretno po vašem mnenju vaša organizacija Zveze komunistov dovolj storila za razvijanje novih odnosov na vasi? — Menim, da je morda naša organizacija ZK v tovarni s premajhno pozornostjo obravnavala problem, ki ste mi ga v vprašanju postavili. Naše območje potrebuje precej političnega dela in bomo morali v bodoče temu vprašanju posvetiti več pozornosti. To pa je potrebno zlasti še, ker ves kader izključno črpamo iz vasi. Zato je nujno, da tudi na vasi predrejo novi odnosi z naprednejšimi mislimi. Ali je mladina dovolj zastopana v družbenih organizacijah? — Mladina je v glavnem aktivna in sodeluje v raznih organizacijah in društvih, vendar je to čutiti več v mestu kot. na vasi. Določen odstotek mladine pa je morda zašel v neko nedelavnost. To nas opozarja, da bomo morali za rešitev tega aktualnega problema sprejeti določene konkretne sklepe. Mladini moramo torej posvetiti več pozornosti, ker je le ona steber našega družbenega razvoja. Kakšna so stališča vaših organov delavskega samoupravljanja po vprašanju povečane produktivnosti in nagrajevanja zaposlenih? — Delo samoupravnih organov je v naši delovni organizaciji dokaj razgibano. Razveseljivo je dejstvo, da v teh organih sodeluje precej mladine in članov ZK. Morda je naš samoupravni organ prav zaradi tega bolj elastičen in konkreten pri obravnavah povečane produktivnosti in nagrajevanja zaposlenih. Pri vsem tem Pa pogrešam premalo zastopstvo žensk v teh organih spričo dejstva, da jih je pri nas v Železnikih zaposlenih okrog polovica. Stališča samoupravnih organov pa so o vseh vprašanjih v skladu z razvojem celotnega podjetja. AH nameravate na kongresu razpravljati? — Razpravljal bom o integraciji. Za to sem se odločil, ker jc naše podjetje v sklopu integracije. V svoji razpravi na kongresu želim podrobneje prikazati dobre in slabe strani integracije in predvsem, kakšen naj bi bil ta pojav, politični ali gospodarski. DRAGO KASTELIC TONE RAKOVEC ODPOKLICANA MISIJA Te dni je sporočil generalni sekretar OZN U Tant Varnostnemu svetu, da namerava do konca letošnjega leta odpoklicati misiji OZN i/. Kambodže in Tajske. Poslali so jih tja pred dvema letoma, da bi posredovali v obmejnem sporu. Tako Varnostni svet kot tudi obe državi se S tem strinjata. BOMBA V RAZREDU Neki deček iz šole v llannauvu v Zahodni Nemčiji je našel na.poti ko jc šel v šolo, bombo v bližini ameriškega vojaškega oporišča. V razredu, kjer je 40 učencev, mu je v roki eksplodirala. Njemu je izlila oko in raztrgala roko. Vseh 40 učencev je bilo poškodovanih, v bolnici so jih zadržali 23, dva pa sta med njimi v življenjski nevarnosti. VZROK NESREČE Te dni je dala posebna komisija, ki je bila določena za ugotovitev velike letalske nesreče na Avali, posebno poročilo. Kot so sporočili, je bil glavni vzrok nesreče predvsem ta, ker so leteli nižje kot jim je pa sporočila kontrola letenja na letališču v Beogradu. Vzrok, zakaj so leteli nižje, niso mogli ugotoviti. POLETI NAD KUBO Kubanski premier Fidel Castro je nedavno v nekem intervjuju izjavil, da so Kubanci že toliko izurjeni v ravnanju s sovjetskimi protiletalskimi raketami, da so sposobni zadeti ameriška izvidni-gka letala U-2, tudi takrat ko so v največji višini. Predstavnik State Deparlmeula je izjavil, da bodo Amerikanci še vedno nadaljevali S tovrstnimi poleti. VOJAŠKI PRORAČUN Te dni so sporočili, da sta se nmeriški obrambni minister Mc Namara in predsednik Johnson zedinila o višinii vojaškega proračuna. Sporazumela sta se, da naj ne bi presegal petdeset milijard dolarjev. KREDITI KMETOM Transka vlada je sklenila dati gVOJiltl kmetom posebne olajšave. Te olajšave so namenili predvsem tistim kmetom, ki so dobili zemljo s pomočjo*agrarne reforme. Kmetje bodo dobili kredite pod posebno ugodnimi pogoji. Že lani Je dobilo kredite okoli 314 tisoč družin. MALO DELO ADENAUERJA Nekdanji nemški kancler Ade-nauer se je vrnil z obiska v Parizu. Sorejel ga je v Bonnu sedanji zahodnonemški kancler Erhard. Kot sporočajo, se niso nesoglasja v ničemer spremenila, kljub temu, da je Adenauer izjavil, da je zadovoljen z razgovori z De Gaul-lom. VVILSON V ZDA IN KANADO Sporočili so, da bo novi britanski premier VVilson v spremstvu Zunanjega in obrambnega ministra obiskal ZDA in Kanado. Poleg tega se bo v Nevv Yorku sestal tudi z generalnim sekretarjem OZN UTantom. I_ ZAHVALA prlmariju dr Brandstettcrju in ostalim zdravnikom, kakor tudi sestram splošne bolnice Jesenice in domačemu zdravniku dr. Bežku, vsem, ki so naši predragi pokojni mami nudili vso možno pomoč ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Dru/iina Klavčič Kranj, 11. nov. 1964 Pariz je Imel v teh dneh V gostih veliko družino Adeinauerje-vih. Skupaj z nekdanjim nemškim kanclerjem Adenauerjem le priš'n v francosko prestolnico še 13 članov njegove najožje družine, ki bi naj videli, kako ln S kakšnimi častmi bodo »upokojenega kanclerja« sprejemali za člana akademije za družbene in politične vede. Že dejstvo, da je Adenauer po osemdesetih letih prvi Nemec, ki je postal član francoske akademije, dovolj jasno govori, kakšno dobro mnenje imajo o bivšem kanclerju v Parizu. Čeprav je bila njegova pot do Pariza popolnoma zasebnega značaja, v Paritzu niso skrivali videza, da Adenauerjeve politične izkušnje lahko pripomorejo, da bi politične razgovore med Bonnom in Parizom obnovili ln vrnili v stare čase, ko nesoglasja niso imela takšnega obsega. Brez dvoma se je Adenauer s svojim nastopom v Parizu in na sestankih s številnimi francoskimi državniki resno lotil te naloge, čeprav mu Erhardova vlada ni dala glede tega nobenih diplomatskih pooblastil. Sedanja bonnska vlada je namreč poljavno razglasila, da so Adenauerleve pobude omejene ln Imalo čisto zasebni značaj. Dejstvo le ramroč, da so odnosi, odkar Je na čelu zahodnonem-ške vlade kancler Erhard, močno razglašeni ln razrahljani. Adenauer je bil kot zahodnonemški kancler zelo privržen francosko- kl so nastale med Francijo ln Zahodno Nemčilo. Tudi predsednik Bundcstar^a dr. Gerstenmaler je pred Adenauerievlm potovanjem v Pariir opozoril na nevarnost, da bi ostala Zahodna Nemčija Izolirana, če bi se poslabšali njeni odnosi s Francijo in če bi raz- kljub starosti še nI povsem odre-venel. V zadnjem času je tudi že v časonlslh Izražal javno kritiko glede dela vlade in njene politike. Njegova kritika pa se nI omejila samo na slabe poteze vlade, šel je celo dalje in napovedal možnost, da po novih parlamentarnih Nemec v Parizu nemškemu zbližanju ln je bil ves čas aktiven pri razvijanju teh odnosov. Posledica njegovih prizadevanj je bila sklenitev pogodbe o prijateljstvu, ki pa jo je nova vlada kmalu razvrednotila. Danes Je spor v vrstah zahodno-nemške vladne stranke glede težav, ki so nastale v odnosih s Francijo že tako razširjen ln mnenja tako deljena, da Je vprašanje, katera Izmed struj bo prevladala. Adenauer, ki ga je general de Gaulle sprejel z vsemi častmi, Je v Parizu večkrat ponovil, da bo skušal osvetliti težave, padla snovana evropska zveza. General de Gaulle je v tem pogledu odločen izsiljevalec, ki opozarja na najtežje posledice. Brez dvoma so nekateri nemški politiki zelo prizadeti zaradi odmika od politične smeri, ki jo je zasnoval stari kancler. številne podrobnosti Izražajo, da je zahodnonemška vlada na prelomnici. Močan vpliv starega kanclerja Adenauerja na politiko vlade, ki je še naprej ostal vodja vladne krščansko demokratske unije, je privedel do ostrih sporov. Adenauerjev politični živec volitvah vzame zopet vajeti vlade v svoje roke. S tem je stari kancler izpovedal popolno nezaupanje sedanji vladi. V struji, ki podpira Adenauerja, menijo tudi, da je prišel čas, da razrešenega ministra Straussa zopet sprejmejo v vlado. Vse to so predlogi, ki kažejo na neurejenost. Vendar Adenauer s sedanjimi predlogi ne more hiteti. Scdarija vlada je namreč vezana na koalicijo s svobodnimi demokrati, ki pa Aden-auerjevih zamisli ne upoštevajo. Večji pritisk na Erharda bi namreč lahko privedel do razpada koalicije. Adenauer torej mora računati, da Ima dve železi v ognju. Struja, kl nastopa proti Aden-auerjevl zamisli tesnih odnosov s Francijo ima svojega zagovornika predvsem v zunanjem ministru Schroderju. Ta je opozoril svoje politične nasprotnike, zlasti Adenauerja, da bi bilo preveliko popuščanje de Gaullu nevarno. Ce bi podpirali ideje generala de Gaulla o »hegemoniji nad Evropo« bi to ogrozilo varnost ZR Nemčije. Kljub temu, da so v Parizu Adenauerja častili z veliko žlico ln pozdravljali s prijateljsko trompeto, pa je bržkone njegov vpliv, da bi kaj izboljšal, za sedaj precej omejen. Takšno sliko je naš fotoreporter ujel v objektiv nekje v Kranju. Slika prikazuje nepravilno parkiranje in zatrpanost prevozne ulice. Tako početje je seveda neodgovorno in vredno javne graje. Kršitelje prometne discipline bo potrebno v bodoče resneje obravnavati Ifofffce ft Že zadnjič sem obljubil obisk Tržičanom. Vendar sva z Marjano zamudila avtobus. Ne zaradi voznega reda, temveč zaradi čakanja na kruh pri prodajalni nasproti restavracije »Park« v Kranju. Nisem bil sam, bilo nas je okoli petnajst. Saj veste, da je po dveh popoldne precej naval. Vsak skuša" čimprej kupiti, opraviti in hiteti domov. Toda v tej prodajalni jim za to ni bilo mar. Ena izmed prodajalk je ta dan, namesto da bi stregla, enostavno klepetala z mekim moškim, zato sem dolgo čakal na kruh. Vidite, zato nisem mogel v Tržič. Oprostite! Pa drugič! # Čeprav imam za številke slab spomin, sem si 9. 11. taiko zapomnil šoferja avtobusa, ki vozi zjutraj ob pol sedmih na relaciji Šenčur — Cerklje, kot da je bilo danes. Krstil me je od nog do glave. S svojo lepo vožnjo me je oškropil s »kristalno čisto vodo«, ki stoji v lužah. Obleko, ki sem jo prvič oblekel, sem podaril moji Marjani, da jo bo porabila za ribanje v kuhinji. Šoferju pa bi priporočal, da. si takih veseloiger ne privošči več, ker bi s takimi dejanji postal preveč popularen med ljudmi. # Sinoči je moja Marjana kar prijokala domov. Na marsikaj sem že pomislil tisti trenutek. S težavo mi je povedala, da je zapet doživela majhno presenečenje pri na'ših trgovcih. »Radio Center« iz Kranja mi jo je zopet zagodel. Ja, hudiča, kdaj pa bodo tu prenehali s takimi prizori? Pokvaril se je nama zvočnik v radioaparatu. Hotela sva ga kupiti. V tej trgovini pa ji je prodajalec enostavno dejal: »Nimamo, kar v »Iskro« pojdite po njega!« Sedaj pa res ne vem, zakaj imamo trgovine, če mora potrošnik kar naravnost v tovarno. # Na raznih sestankih in konferencah so mi stalno trobili na ušesa, da moramo ljudje sami skrbeti za čistočo svojega kraja, in da bodo take kaznovali, ki tega ne bodo upoštevali. To sem pomislil ondan, ko sem šel od Stare Loke do škofje Loke. Na tej glavni cesti je veliko zemlje, ki je padala iz preveč založenega tovornjaka. Kje ste tisti, ki zagovarjate čistočo? 9 V Hrušici na Jesenicah pa sem moral zlomiti največjo bodico, če sem hotel vse nabosti. Cesto od postaje do glavne ceste posipajo kar z blatom namesto z gramozom. To še ni glavno! Ampak hiša št. 47 ter drvarnica, ki je poleg nje! S solznimi očmi sem si to ogledoval. Mimo je prišel človek in me prosil, da naj dam to v časopis. Ubogi stanovalci, saj se je v kuhinjskem kotu že stron podrl. Ljudje so mi pripovedovali, da so s pomanjkljivostmi zelo bogati. Bom pa še drugič prišel na obisk. Bo dovolj za danes? Menda. Sc vas bom pa v sredo bolj spomni!. Želim vam prijetno nedcijo in vsem skupaj lep pozdrav VAŠ BODICAR CVii It ti Padel in nato utonil Pred dnevi je šel zvečer okoli sedme ure domov 64- letni Alojz Smole. Vračal se je iz gostilne »Stroj« v Krnici proti hiši, kjer je nameraval prenočiti. Hiša jc bila od gostilne oddaljena okoli dvesto metrov. V temi je zgrešil pot in nesrečno padel v tri metre globoko strugo, kjer teče približno meter globoka reka Ra-dovna. Pri padcu v vodo je udaril z glavo v skalo in je nato v vodi utonil. Alojz Smole je bil doma iz Stare Pokljuke pri Bledu — J. J. Rešeni alpinisti Zaradi novo zapadlega snega so pred nekaj dnevi ostali v stenah Storžiča trije alpinisti. Vodil jih je Peter Kaiser iz Ljubljane, ker je nekako poznal pot, saj je že bil na vrhu Storžiča. Poleg njega sta bila še dva avstrijska državljana in sicer 26-Ietni Adolf Hafner in 50-letm Josef Enci — oba iz Celovca. Ko so prispeli na vrh Storžiča je pričel padati sneg. Nastal je metež, ki je povzročil, da so zašli. Kaiscrju je uspelo, da je prišel do oskrbnika koče Pod Storžičem Jerneja Januša. Ta je nadalje obvestil Gorsko reševalno ekipo. Takoj je odšla 15-članska ekipa v pomoč ponesrečenima turistoma. Kmalu za tem so ju rešili in oba sta se že odpeljala s svojim avtomobilom nazaj v Celovec. — J, J. Pes povzročil nesrečo Pred avto, ki ga je vozil Vencelj Jugovič, je na Jezerski cesti v Kranju, nenadoma skočil pes. Ko je voznik zagledal pred seboj psa, je močno zavrl, zaradi tega pa ga je zaneslo v betonsko ograjo. Na srečo se ni vozniku avtomobila Jugoviču ničesar zgodilo. Nastalo škodo na avtomobilu pa cenijo na okoli tristo tisoč dinarjev. — J. J. Tri leta. in pol zapora za vlome Te dni je senat Okrožnega sodišča v Kranju spoznal za krivega 21-letncga Franca Primožiča iz Loma nad Tržičcm, zaradi kaznivega dejanja z namenom, da si pridobi protipravno lastnino, ker je vlamljal v zaprte stavbe. V noči od 2. na 3. september letos je s silo odstranil na oknu shrambe na stanovanju Janeza Gaberca v Grahovčah 4 nad Tržičcm mrežo proti mrčesu. Zatem je zlezel skozi okno v shrambo in vzel s police 174 tisoč dinarjev, last Janeza Gaberca. Ponoči 25. na 26. avsust pa >'e z1"-/-' "'-^zl napol priprto okno gostišča »Da-rnuljnck« na Partizanski cesti 37 v Tržiču. Tu je s kosom ošiljene-ga železa odprl predal točilne mize ter vzel iz njega okoli 50 tisoč dinarjev. Vzel je tudi 4 konzerve sardin^ in škatlo sira. Torej vse skupaj v vrednosti 52 tisočakov. Pćt dni preje je odprl priprto kuhinjsko okno v stanovanju Marije Slapar v Lomu 31 nad Tržičem ter zlezel v notranjost in vzel v nezaklenjeni kuhinjski omari 6 tisoč dinarjev. Neugotovl jenega dne je odprl vrata stanovanjske hiše Katarine Meglic iz Loma 33, ki so bila na zunanji strani zaprta z železnim kaveljčkom. Denar je iskal v stanovanju in na podstrešju, vendar jc vzel samo 5 tisoč, ker več pač ni našel. Druga obtožnica ga je bremenila izvršitve naklepnega kaznivega dejanja veliko tatvine, ki je pa ni dokončal, ker so mu to drugi preprečili. Neugotovljcnega dne je namreč v avgustu letos zlezel skozi odprto straniščno okno v stanovanje Andreja Tišlerja v Cadovljah 3 pri Tržiču, kjer je iskal denar in hrano. Sredi avgusta je ponoči segel z roko skozi razbito okno v shrambi stanovanja Andreja Virnika iz Slapa 19 pri Tržiču in z lesenim količkom z notranje strani odprl okno ter zlezel v notranjost, kjer je iskal denar in hrano. Pri obeh poskusih je bil pri delu prepoden in zato ni mogel dokončati. Ravno tako jc pri zadnjih vratih hiše Andreja šveglja v Lomu 35 z večkratnim poskusom zaletavanja v nje prišel v stanovanje, kjer je imel namen vzeti denar ali hrano. Vendar ni ničesar našel in je odšel praznih rok. Zaradi teh kažnjivih dejanj, ga je sodišče obsodilo na tri leta in še šest mescev strogega zapora. Povrniti pa mora ves denar, ki ga je vzel v posameznih hišah. Ne glede na zagovor, da so ga po prihodu iz zapora (bil je že v zaporu) prezirali in celo podili od hiše in da si je moral nekje dobili sredstva za življenje, poleg tega pa je moral večkrat spati po raznih skednjih in v gozdovih, vendar mu sodišče ni moglo zmanjšati kazni. — JOšK Zlomil mu je čeljust Sedemindvajsetega aprila letos je na dvorišču gostilne »Lovec« v Kranju zvečer okoli šeste ure hudo telesno poškodoval 26-letni Jože Pavlin Cirila Becijana, kjer ga je pri pretepu tako hudo udaril po obrazu, da mu je prelomil spodnjo čeljust na levi strani, kar je vsekakor poškodba hude narave. Na obravnavi jc Pavlin zanikal, da bi ga udaril na dvorišču gostilne. Trdil je, da ga je udaril samo v gostilni, vendar ni pri tem nastala nikakršna poškodba. Udaril ga je zato, ker ga jc žalil in ker je sitnaril. Zagovor obtoženega sodišče ni smatralo za dovolj utemeljeno. Obsojen je bil na tri mesece zapora in povrnitev drugih stroškov. — J. J. Nepremišljen korak Napravil je kaznivo dejanje z namenom, da si prilasti protipravno premoženjsko korist. Tako je bil obtožen 21-letni Drago Mlinaric iz Skaroč pri Krapini. 24. junija je vdrl v zaprto sobo, v kateri je stanovala Angelca ša-beder v »Domu na Jezerskem« na Jezerskem. Sobo je <^dfr>'l s ključem svoje sobe. V sobi je vzel iz Angelične denarnice 16 tisoč dinarjev. Zaradi tega ga jc sodišče obsodilo na štiri mesece zapora pod pogojem, da v času dveh let ne napravi novega kaznivega dejanja, ter povrnitev ošikodovanki 16 tisoč dinarjev. — J. J. taka dejanja. Vendar mislim, da leži nekaj krivde na vseh* Starši in vzgojitelji (šolniki) bi morali posvečati več pozornosti takim, ki pogosteje zahajajo v razne lokale h kozarčku žgane pijače. Ne mislim na temu mestu obtoževati vse mladine. Prav nasprotno. Večina je dobro vzgojena. To velja tudi za Škofjo Loko. Prav zato jc boleče, da taki posamezniki kvarijo ugled vseh. BRRLCeU Zaščitimo ptice Daj mi, saj ti bom plačal! V sredo opoldne sem bil priča neljubemu dogodku v slaščičarni v škofji Loki. Znana je pod imenom »Pri Homanu«. V drugem prostoru je sedelo trinajst mladih ljudi. Njihova starost je bila okoli štirinajst do petnajst let. Na mizah so imeli poleg kave tudi čašice konjaka, likerja in pelinkovca. Mogoče so preje ali kasneje (ko sem jaz odšel) še kaj drugega naročili. Vendar se mi zdi, da je bilo že to dovolj. Da pa jc bila mera polna, je večina (osem) tudi kadila. Seveda pri tem niso zaostajala — še celo prednjačila — dekleta. O vsebini njihovega razgovora ne bi pisal. Bil je skrajno neprimeren. Vem lc-to, da s tem kvari-1 jo ugled vsej mladini. Mimogrede mi je neki obiskovalec istega lokala povedal, da je pred dnevi celo enajstletni fant zahteval žganje. Točajka mu je pojasnila, da je še premlad za tako pijačo. Osorno jo je zavrnil češ, da ji bo plačal in njo nič ne »briga,« če on pije žganje. Žal ne poznam toliko njihovih razmer doma in v šoli, da bi mogel soditi glavnega krivca za blag ovn i ca NOVA SAMOIZBIRNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA V KRANJU, Maistrov trg 1, telefon 22-31 IMA VEDNO NA ZALOGI: — slikanice, — leposlovne ln šolske knjige, — znanstvene knjige z vseh področij, — inozemsko literaturo, — šolske ln pisarniške potrebščine, — računske ln pisalne stroje, — stenske reprodukcije, — gramofonske plošče klasične ln zabavne glasbe. PODJETJA! Pri našem posebnem oddelku — pisarniškem servisu ves potrebni material lahko nabavite z naročilnico. — NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO, — KVALITETNO BLAGO, — HITRO IN SO LIDNO POSTREŽBO Z DOSTAVO. POSLOVALNICA JE ODPR-TA NEPREKINJENO NON-STOP od 7. do 19. ure. Že naša narodna pesem dokazuje, da je v - srcu slovenskega ljudstva odmerjeno razmeroma dokaj prostora za ljubezen do ptic. Različna so srečanja v lepih pomladnih ali mrzlih zimskih dneh, na deželi ali v mestu. Zaščita ptic pa ni samo stvar srčne kulture, ampak jc predvsem gospodarska zadeva. Biološki način boja zoper različne škodljivce je še vedno najpomembnejši. Koristne ptice in nekatere druge živali so naši nenehno bojujoči se zavezniki. Njihova fronta obsega obsežne površine gozdov, P0^' in vrtov, medtem ko razna kemična sredstva učinkujejo enkratno in je njihovo delovanje omejeno le na določen prostor. Morda smo. že ugotovili, da število koristnih ptic pada. ln kaj je vzrok nazadovanju števila ptic? Boj proti zlorabljanju zračnih pušk za pobijanje koristni« ptic je predvsem vzgojna naloga šole, mladinskih in drugih orga| nizacij ter doma. Veliko lastnikov zračnih pušk ne ve pravila, da zračna puška ni lovska, ampa* da je namenjena v športne namene. Sedaj, ko smo že na pragu zime, poskrbimo, da ptice ne bodo zmrzovale od lakote. Na kmetm imajo koristno navado, da pozimi, ko koljejo prašiča, vržejo na drevo mastne odpadke, na ^at?n0 se potem gostijo ptice, posebno sinice. , Na vsakem vrtu naj bo čez zimo primerno založena ptičja »*' milnica! Ptice so splošno IjudsKO premoženje, ki ga često premalo cenimo. Varujmo in čuvajmo to naravno bogastvo sedaj, ko ga imamo. To je naša gospodarska in kulturna dolžnost. Tone Rotar Vremenska napoved za danes111 prihodnje dni: Danes bo na Gorenjskem Precej sončno, zjutraj pa bo v ni^inaa_ megla. Najnižje nočne temperat • re okoli 0 stopinj, najvišje dne-ne okoli 8 stopinj. V naslednj^ dveh dneh bo prevladovalo meroma toplo in deloma sonen vreme. Vremenska slika: Nad srednjo Evropo so rr0lltfj!i s motnie. ki se nomlkajo Vv°„ hodno !čnega ne motnje, ki se pomikaj vzhodu. Za njimi se pre ■gradi greben visokega zrai ' pritiska. Vreme ob 13. uri: Brnik — pretežno jasno, ten]j£jc ratura 9 stopinj, zračni Pr je, 1020 milibarov, počasi P^^L-pe-zersko — pretežno jasno, ^^Z^o, ratura 8 stopinj. Planica J iaV-TrifP* temperatura 8 stopinj. Kredarica —- zmerno oblačno, peratura minus 5, piha ¥?Xxa zahodni veter s hitrostjo 30 na uro. ten1' evero- GlAS v vsako hišo o Iz na&h komun n 7 rffih ^otrmri ® Iz naših komun ® Iz naših komun

l> naiftV lw*«v«« m I* If^vn ,v vlečnico je rešila le trenutne potrebe. Ni šc zazidalnega oz. urbanističnega načrta, zuto interesenti ne gradijo vikend hišic in počitniških domov. Brez njih Krvavec ne bo oživel. Je pa še vprašanje glede vode, kanalizacije itd. Krvavcu se končno le obetajo boljši časi. Prav gotovo je že, da bo prihodnje leto modernizirana cesta Brnik — Cerklje — postaja žičnice. Pripravlja se tudi ureditveni načrt Krvavca in bo, če bo izdelan po dogovoru, prihodnjo pomlad izdelan. (Vprašanje pa je, kako bo izdelan, ker ga pripravljajo strokovnjaki v Ljubljani. Vsekakor ga bodo morali prej pregledati še tisti, ki so jim razmere na Krvavcu dobro poznane). Po tem času sc obetajo tudi gradnje vikendov in počil, domov. Kar zadeva žičnice,'se podjetje SAP PE Gorenjska resno pripravlja, da zgradi še drugi del žičnice sedež-nice in da postavi nekaj žičnic vlečnic. Torej se nam že prihodnje leto obeta, da bomo lahko na Krvavcu postavili trdnejše temelje za ureditev športnega in rekreacijskega centra. vase želje sporočite kompasovi poslovalnici v kranju, Koroška c. 2 — telefon: 24-31; na jesenicah, Cesta Marala Tita 18 — Tel. 82-296; na bledu, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245. Vsakokrat pa n<*kaj LUČ OD PRIMSKOVEGA DO GORENJ V drugi polovici tega meseca bo Jezerska cesta v Kranju od gostilne Kokra do Gorenj dobila moderno javno razsvetljavo; tako kakor je že osvetljena Cesta Staneta Žagarja do gostilne Kokra. Eno tako luč pa bodo namestili tudi na avtobusnem postajališču v Gorenjah. Prihodnje leto pa bodo uredili moderno razsvetljavo vse do Britofa. Sedanja osvetlitev je tako slaba, da nikakor nc sodi v predmestje Kranja, predvsem ne na to republiško cesto, ki jc sorazmerno precej prometna. Sčasoma bo treba misliti na ureditev sodobnejše razsvetljave tudi na nekaterih drugih cestah in ulicah na Primskovem, ker so nekatere skoro popolnoma temne, o/.ir. brez razsvetljave. . : FOTOAMATERSKI TEČAJ Foto-kino klub »Janez Puhar«, Kranj, v teh dneh pripravlja prvi iletošnji fotoamaterski tečaj. Zanimanje zanj je izredno veliko, vendar v prvi tečaj ne bodo mogli sprejeti večje skupine od 25 do 30 kandidatov. Spričo dviga življenjskega standarda jc namreč vedno več takih, ki imajo svoje loto- in kinoaparate in si želijo izpopolniti znanje iz fotografije. Ta in p^ še novi tečaji bodo vsekakor pomnožili tudi članstvo tega kluba, ki v zadnjih letih glede množičnosti ni mnogo pridobil. Je pa to eden najdelav nej ;ih fotoamaterskih klubov na Gorenjskem in menda tudi v Sloveniji RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Foto-kino klub in občinski odbor Ljudske tehnike Tržič sc pripravljata na IX. gor. razitavo umetniške fotografije, ki bo v Tržiču od 26. dec. do 5. januarja prihodnjega leta, posvečena pa bo 2 J- letnici osvoboditve. Na razstavi bodo lahko nastopili vsi gorenjski fotoamaterji s črno belo fotografijo, z barvno fotografijo in barvnimi diapozitivi, Za najboljša dela bodo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete ter praktične nagrade. Najboljši fotoklub pa bo prejel prehodni gorenjski foto-pokal. KDAJ VRTEC V STRA2IŠCU? Kljub vsestranskemu prizadevanju sveta krajevne »kupu Si razišče prt Kranju, da bi že letos ustanovili vzgojno-\v.: a ■• U ustanovo Samski dom - Stražišče, se to po vsej verjetnosti ne zgodilo. Primanjkuje namreč še 2 milijona 200 tisoč dinarjev >j. nakup opreme. Le-ta je bila že naročena, pa so jo ob koncu pu •-> njega meseca odpovedali. Skupno s svetom za varstvo družine in svetom za soc. skrbeli o poskušajo premostiti ta problemi in uresničiti možnosti, da bi pio-store bodočega vrtca še opremili :■ poslavili tudi V Pun-gertu. Postajališči bosla prav tako Jeseni in ju bo izdelalo podjetje Jelovica iz Škofje Loke. ČAKALNICE NA PRIMSKOVEM Na avtobusnih postajališčih Primskov Qga pri Kranju vsak dara čaka okrog 300 potnikov. Ker pa ni urejenih čakalnic, so ti ljudje vedno izpostavljeni dožju in drugim vremenskim neprilikam. Zato bodo tudi tam postavili primerna (postajali :'-ča. To je sklenil svet tamkajšnje krajevne skupnosti na zadnji seji. Trenutno res še nimajo za to denarja, toda kot so sklenili, bo to delo eno i/med prvih brž ko bedo dane n. ;. J KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA • KULTtJRA • KULTURA • KULTI Slika prikazuje prizor iz igre »Bog z vami, mlada leta«, ki jo je uprizoril Oder mladih pri Prešernovem gledališču v Kranju. (Na sliki: Tilka Fortuna in Rado čarman) pumi hi jih denarno V vrtincu ameriški film režija Victor Fleming igrajo Vivien Leigh Clark Gablc Velefilm iz leta 1939 nam s svojo prisotnostjo izpričuje tradicijo slov. kino obiskovalca in zvestobo dveh generacij filmu in njegovemu čaru. Repriza filma V vrtincu je zaupnica tej šibki tradiciji in obenem sonda za določitev njene starosti. Oživitev zanimanja za Flemin-govo delo je lahko tudi nostalgič-nega značaja. Film V vrtincu je ustvarjen v času, ko popularnost rti' izključevala umetnosti v nekem delu. Sodobna prizadevanja in nagli razvoj filmske umetnosti so pustili za seboj vsakogar, ki se ni vedno na novo vključeval. Razbitje starih dramaturških pravil ni prizaneslo melodramskim normam, ki so postale sklonim konvencio-nalnosti (melodrama — vsebinsko in oblikovno), obenem pa so pritegnile večino, torej so obdržale popularnost. Sodobna melodrama, ki je bolj vsebinska, generacije, navajene oblikovne sentimentalne dramatičnosti starih filmov, ne zadovoljuje. Povra-tek v leto 39 je tem bolj nostalgičan, čim večja je razlika med vsebinsko in oblikovno melodramo. Navdušenje mlade generacije pa je posledica supcrlativov, ki spremljajo film. So povsem ameriški, iz leta 1939, izrečeni iz premajhne oddaljenosti od predmeta, da bi bili resnični in pomenijo, da je tradicija slovenskega kina še mlada. NK Črna kron^a špan. arpent. film režija J. A. Bardem Razredni boj je navidezna ideja tega filma španskega režiserja J. A. Bardema. V resnici je sovraštvo bančnega uradnika do njemu predpostavljenih aristokratov, ki ga izzove smrt njegove žene čisto zasebno in celo egoistično. Njegova žena umre v avtomobilski nesreči skupaj z milijonar jem F.razquinom. čigar ljubica je bila. Ko je filma konec ali pa malo kasneje, pa vemo, da je krivda predvsem njegova, zakaj šele konec nam ga pokaže v pravi luči. To pa nam Bardem ves čas prikriva in zato je tu izrodek degeneriranih Erazquinov, humana hčerka umrlega aristokrata. Med njo in mladim uradnikom, vdovcem vzplamti romantična ljubezen. Teenagerska je revolta te mlade aristokratin je zoper svet v katerem živi. Moraš jo ljubiti, saj se zdi, da bi ravno človeška ljubezen edina lahko razjedla železne oklepe Erazquinov. Filmsko in stilno dovršena umetnina J. A. Bardema se konča presenetljivo. Ko eden od Eraz-quinov ponudi uradniku mesto direktorja podeželske banke, hišo in avto, se ta odreče njegove nečakinje. Njena usoda bi bila tragična, ko bi se je zavedala. Tako pa je njena ljubezen sentimenta^ na, nam pa je žal, da je tako in ne drugače. Bog z vami, mlada leta! V petek, 6. novembra je bila v Prešernovem gledališču v Kranju premiera komedije BOG Z VAMI, MLADA LETA. Prvo premiera v letošnjem letu je pripravil Oder mladih pri Prešernovem gledališču. Delo je režiral Laci Cigo j. Delo obravnava študentsko življenje v začetku tega stoletja v Italiji. Avtorja sta Sandro Cama-sio in Nino Oxilia. Posebnih literarnih vrednosti bi mu ne mogli pripisati. Ne dvigne se nad običajnost, prepušča nas, da se zabavamo ob domiselnih in nedornisel-nih komedijskih vložkih. V zadnjem dejanju pa vse tisto, kar je bilo narejenega v prejšnjih dveh, podere in zaide na drugo pot. Torej delo, ki pravzaprav ne bi smelo zaiti na deske PG. Moramo pa upoštevati, da je del za tak oder, kot je Oder mladih zelo malo in si je treba pomagati tudi s takimi. Pod režiserskim vodstvom Laci-ja Cigoja so se mladi igralci trudili, da bi napravili čimveč. Kljub temu, da so v vlogah, ki so jih igrali, igrah pravzaprav sami sebe, kot celota niso bili homogeni. To je več ali manj krivda režiserja. Ta je delo režiral po vseh pravilih gledališkega obrtništva. Prav zato je delo izpadlo precej medlo in nedovršeno. Tak gledališki ko- mad bi terjal vsaj izredno dobro režijo. Predvsem bi bilo potrebno čimveč dobrih vložkov, ki jih tako delo dopušča. Sceno je pripravil Saša Kump. Bila je posrečena kombinacija realistične in stilizirane scene. Nekoliko je motil le prazen prostor v ospredju odra, ki je bil popolnoma neizrabljen. Igralski ansambel se je, kakor že rečeno, trudil, da bi napravil čimveč. Svojo vlogo sta dobro za- igrala Rado Jeršič in Tilka Fortuna. Gida Rangus, Vera Robida, Srečko Koporc in Vinko Cimžar so bili nekoliko slabši. Ne smemo pa jim zanikati, da so v svoje delo vložili ogromno truda in volje ter prostega časa. Oder mladih nam je že večkrat dokazal, da je sposoben postavit, na deske dovolj dovršene in dobre predstave. In prav zato mu fudi tega dela ne smemo šteti v slabo. — BOŽO ŠPRAJC Ustanovitev amaterskega gledališča / škof ja Loka -- Svet za kulturo ln presveto pri občinski skupščini v škofji Loki je potrdil ustanovitev Amaterskega gledališča v škofji Loki. Dramska aktivnost v škofji Loki in njeni neposredni okolici ima nedvomno nadvse bogato tradicijo, saj segajo začetki slovenske dramske ustvarjalnosti (škofjeloški pasion) prav na loško ozemlje. Takšna aktivnost se je nadaljevala tudi pozneje, zlasti med obema vojnama, ko sta v škofji Loki in tudi v sosednjih večjih krajih delovali kar po dve dramski družini. Podobno je bilo tudi po osvoboditvi, ko je dejavnost dosegla svoj višek v škofjeloških poletnih igrah, čeprav amaterski, vendar zelo množični in kvalitetni dejavnosti sedanja organizacijska oblika dramske družine zaradi ozkih okvirov ni več ustrezala. Amatersko gledališče bo sicer delovalo kot samostojna organizacijska enota, bo pa vezano na občinsko zvezo prosvetnih organizacij in bo s svojo dejavnostjo sestavni del poletnih prireditev. Program amaterskega gledališča za sezono 1964-65 je obsežen in pester Predvideva najmanj pet premier z okoli 25 predstavami in štiri gostovanja (Mestno gledališče Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Gledališče »Tone ču-far« z Jesenic in morda tudi ljubljanska Drama). Razen tega namerava gojiti tudi gledališko satiro, pripravljati zabavne večere ter klubske večere za potrebe klubov. S takšnim programom se bo gledališče lahko udeleževalo vseh tekmovanj, ki jih bodo organizirale prosvetne organizacije v občini, okraju irt republiki. Prvič se bo gledališče predstavilo za občinki praznik s nremi-ero BLOK »C«. V naslednjih mesecih namerava uprizoriti še naslednja dramska dela: Zimska pravljica, Melodije srca - opereta, Snegufjčica (ali podobno otroško igro), Za pravdo in srce, eno dramo ali moderno komedijo — morda partizansko dramo za poletne prireditve; pripravlja še praznovanje Dedka Mraza za atroke, silvestrovanje za ljubitelje gledališča ter klubski večer za poletne prireditve. Nedvomno žc sam obsežni program dokazuje, kako potrebno je bilo dati gledališki dejavnosti v Škofji Loki trdnejšo organizacijsko obliko, ki bo lahko uspešno nadaljevala bogato gledališko tradicijo tega kraja. Njegova umetniška dejavnost bo slonela na naprednih dosežkih domače in svetovne dramatike. Gojila bo kvalitetno ljudsko dramatiko in jo uprizarjala na poletnih prireditvah. — Z. P. A Škofjelofani radi berejo Sadaj imajo v škofjeloški knjižnici okoli enajst tisoč knjig. Razen tega imajo tudi deset tako imenovanih »potujočih knjižnic«, ki jih na določen čas zamenjajo in nato ponovno pošljejo na teren. Letos (do novembra) so si ljudje sposodili okoli sedemnajst tisoč knjig. Zadnje čase je nastalo za čitanje knjig veliko zanimanje tudi med mladino. Do konca leta bo število posojenih knjig precej večje kot je bilo lani. — J. J. Živahna glasbena dejavnost Godba na pihala DPD Svobode iz Kranja je v zadnjem času vidno napredovala, tako po kvaliteti kakor tudi po številu. K temu sta vsekakor pripomogla njen dirigent Bogomil Klobučar, sistematično delo in primerno nagrajevanje. Tudi novi instrumenti, v vrednosti poldrugega milijona, ki jih je godba dobila, so pripomogli k boljši zasedbi in kvaliteti. Samo v letošnjem letu je kranjska godba nastopila preko sedemdeset- krat na raznih proslavah, koncertih, pogrebih, itd. Godba in zabav, orkester se medsebojno dopolnjujeta tako s člani orkestrov kakor tudi z instrumenti. Godba na pihala in zabavni orkester imata skupno okoli 60 Članov. Zabavni orkester Kranja sodi med najkvalitetnejše nc le na Gorenjskem, pač pa tudi v Sloveniji. Letos je imel že preko 20 pomembnejših nastopov, do konca leta ho nastopil na številnih prireditvah, predvsem ob bližnjih proslavah. V^Kranju imamo še tri orkestre — simfoničnega, godalnega in harmonlkarskega. Tudi ti trije t:o v zadnjem času dali vrsto dobrih in pomembnih nastopov. Pri vsem tem res ne bi tnogli več trditi, da v Kranju primanjkuje kvalitetnih glasbenih ansamblov. R. C. Zahvala Ob prerani smrti naše ljubljene hčerke, sestre in nečakinje DANICE se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili ob mrtvaškem odru, ji prinesli vence in cvetje, jo spremili v zadnji tihi dom ter sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Zlasti se zahvaljujemo gorski reševalni ekipi iz Kranja, posebej še tov. Romanu Herlecu, pripadnikom LM iz Preddvora ter LM in komandi JLA iz Kranja za njihovo hitro pomoč. Topla zahvala direktorju osemletke v Goricah tov. Branku Kobalu in učencem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba ter se s prisrčnimi besedami in žalostinkami poslovili od naše Danice. Najlepša hvala tov. Angeli Vehovčevi, tov. Kristini Valterjevi in sosedom z Letenic, ki so nam velikodušno stali ob strani. i še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Letenice, dne 11. novembra 1964 Žalujoči: družina Švegelj ln sorodniki MIHA KLIN AR: MEST A. ĆE3TE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Kakor Anna,« je zašepetal in se napotil k sosednji mizi. Komai je sedel, ga je pogledala tudi ona in ga začudeno opazovala. Imela je oči zelenkasto sinje barve, kakršna ostane na nebu kot zadnji odtenek poletne zarje. »Tudi oči so njene,« so se mu zganile ustnice. Ko jih je povesila, je opazil dolge sence njenih trepalnic, ki so b le prav take kakor Annine. Ko bi ne bila tako razkošno oblečena, bi stopil k njej. »Anna,« je čutil v sebi boleči naval krvi. Pozabil je, da je sklenil, da jo bo sovražil. »Želite,« je zmedeno gledal črno oblečenega natakarja, ko je obstal pred njim in ki je moral svoje vprašanje ponoviti. »Kavo,« je tjho spregovoril, ker je ob pogledu na lepo rdečelasko izgubil glas, nato pa videl, da je rdečelaski padel na tla odi-šavljeni svileni robček. Naglo je vstal in ga pobral. »Pros'm,« je rekel in ko je slišal njen hvala, je v tem glasu spoznal Ar.nin glas. »Anna,« jc zašepetal. »Ti tu?« »Jaz,« mu je ponudila roko v poljub. »Nisem bila popolnoma prepričana, da Si ti, ko sem te zagledala. Nisem mislila, da bi te mogla srečati v Trstu,« in še preden je mogel do besede, zagledala na njegovi roki poročni prstan in rekla: »Poročen? Vidiš, pa si govoril, da se ne boš nikoli poročil.« Zmedeno in skoro jecljaje je pripovedoval o sebi in svoji poroki in pričakoval, da jo bo ganil in slišal od nje vsaj tolažilno besedo. A ona mu je povedala samo to, da živi v razkošju, da čaka moža, ki jc odšel na Korzo, ker'namerava kupiti ali pa zgraditi velik hotel v Portorožu ali kje drugje na tržaški obali. Potem se za Ve! ko noč odpeljeta v Benetke, maj pa nameravata preživeti kje v bi/.ni Merana. Njene besede so ga bolele Mislil je na srečanje z njo ob Starn-berškem jezeru, kjer jo je vozil v čolnu n potem na njeno željo vesla! med ločje, kjer ju je združila ljubezen, na pot za njo v Salzburg in nato v Graz, kjer se mu je odtujila n se obesila na du/iajskega priletnega bogataša Bauerja. Ni hotela živeti v revščini. Imela je svojo lepoto in to lepoto je hotela drago prodat:. Za trenutek mu je prišla na misel štefi, ki se zdaj ubada doma z otrokom ali s šivanjem in 4i nič ne ve, da je po prihodu iz Grazn zapravil njen denar z ženskami v starem mestu, nedaleč od tu, kjer so ozke ulice javnih hiš. Poštena žena1 je, ne smel bi je varati, ne smel bi je zasnubiti in poročiti, ne smel bi je onesrečiti, ga jc za trenutek zabolelo, ko je začutil, da Anno ljubi bolj kakor štefi. Anna je njegovo prekletstvo in vendar bi šel za tem prekletstvom do konca sveta, Čeprav bi moral pretrpeti še večje muke, ki jih trpi sedaj: Ko se je moral posloviti, ni šel domov. Blodil je ob obali in potem zavil na Piazzi della Caserma, pred hotel Evropo, v katerem je bila Anna z onim, stotisočkrat prekletim bogatašem. Ko se je znočilo, je odtaval v staro mesto in hodil od javne hiše do javne hiše- dokler ni našel v neki neko rdečelasko in odšel z njo v' sobo. Ko se je zgubil v njenem objemu, ji je šepetal: »Anna, Anina,« in jo strastno poljubljal, kakor da bi ljubil nedosegljivo, ki bo morda nocoj legla v posteljo s petinpetdesetletnim možem, ki je morda ne bo mogel več zadovoljiti; vsaj tako ne, kakor bi jo lahko on, ki jo ljubi. Ni vedel, da je tudi dekletu, ki mu je prodajala telo, ime Anna. Zato ga je vprašala s svojim hripavim glasom, če jo pozna in če je bil že kdaj pri njej. Bilo je že čez polnoči, ko se je vračal domov. Zaradi Anne je bežal v zakon in zavoljo nje se je zatekel nocoj v objem vlačuge. Varat je Anno in štefi, ga je zabolelo, a ni vedel, kaj ga je bolelo bolj. »Prekleto življenje! Tisočkrat prekleto.« jc ponavljal. Ko je prišel, ga je Štefi vprašala, kje je hodil. »Bogvekje, delal sem,« je rekel. Ko je hotela vstati, da bi mu dala večerjo, je rekel, da ni lačen. Legel *je in se delal, kakor da je v trenutku zaspal. Bal se je ljubezenskih nežnosti, ki jih je priča* kovala žena. 12 " < štefi m na možu opazila nobenih sprememb. Ničesar ni P°?J*" mila, ko je rekel, da bo ta teden delal ves dan pozno v noč. Na veliko soboto — bilo je 10. aprila — jo. je obiskal brat. Ko je videi Slavka, je rekel, da bi šli skupaj na sprehod, opoldan, ko D prišel Franc, pa bi se vrnili domov. Rekla je, da Franca ne bo, ke bo delal do večera. Zato so ostali v mestu čez poldan. Brat Ji } dal nekaj denarja. Ni ga hotela vzeti, a ga ji je vsilil. Rekel J -naj kupi kaj otroku, saj mu on ni kupil še ničesar. Kupila mn i blago za oblekico in čeveljčke, ki jih je potreboval, za ostalo P' je kupila gnjat in še nekaj priboljškov za praznike. Vesela se je vrnila domov in se začudila, ker je bil tudi že doma. Pokazala je, kaj je z bratovim denarjem kupila, on P ji je rekel, da bi bilo bolje, ko bi ta denar prihranila, saj ga še krvavo potrebovala. Potem se je pražnje oblekel. Ko ga ^ vprašala, zakaj, je rekel da zato, ker so praznično oblečeni ' ljudje, v tiskarni pa bo tako ali tako oblekel delovno obie^' »Torej greš še nazaj?« ga je vprašala. Seveda, kaj Pa Je mi je rekel nestrpno in odšel. Bila jc razočarana, ker je mislila, da bo moža z nakupom za otroka razveselila, a ga je spravila namesto v veselje, v slabo v0 . ' »Utrujen je,« ga je opravičevala. Že ves teden dela od ranega i tra do pozne noči. Ko se je zmračilo, je nahranila otroka, ga ° .g pala in dala spat. V stanovanju je bila sama. Gospa Bajberle odpotovala že pred tednom s soprogom v Istro k moževim s ' sem, da bi tam praznovali veliko noč. Po praznikih bo z0p sama, ko bo gospod Bajberle odšel na morje in ga bo P° morda zopet čakala dolge mesece, preden sc bo vrnil. % SOBOTA. t4. novembra 1964 5 Novo nagradno žrebanje v času odi oktobra!1964 do 31. marca 1965 Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že ha koncu Istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa ga ' upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj 50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH- NA JESENICAH. V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TR2ICU Hali <>t)lasi - lf«i/i offltf.s ■ Prodam dobro ohranjeno železno slamoreznico na motorni pogon. Voglje 45, Šenčur 4806 Prodam kravo in 100 kg težkega prašiča ter zimska jabolka. Spodnja Bela št. 12 4807 Prodam motorno kolo DKW 200 ccm. Srednja vas 45, Šenčur 4808 Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Kokrica 94, Kranj 4809 Prodam tovorni avto v voznem stanju, registriran. Cena 280 tisoč din. Rautar Srečko, Lesce 206. 4810 Prodam malo mlatilnico, kmečki voz in zapravi j ivček. Naslov v oglasnem oddelku.' 4811 Prodam dobro ohranjen kavč. Miklavčič, c. Staneta Rozmana 3, Kranj 4812 Prodam krmilno peso. Scšck Tone, Koseze 8, Vodice. 4813 Prodam Prlmo NSU v nevoznem stanju ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 4814 Prodam 1000 kg krmilnega ko-renja. Žabnica 27 4815 Prodam tesani les za srednjo stanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 4816 Prodam ali zamenjam pomivalno mizo za lahki kmečki voz. Cesta na Klane 49, Kranj 4817 Prodam dva 6 mesecev stara nemška ovčarja. Zcje 6, Duplje 4818 Prodam lončeno kmečko peč, novo, dvoje trodelnih oken in kompletna vratca za štedilnik. Cesta talcev 13, Kor. Bela 4847 Prodam kravo, ki bo čez dva meseca tretjič teletila. ln prašiča Za pitanje. Ilovka 5,, Kranj. 4819 Prodam dobro ohranjen Fiat 1100 (Millcccnto 1954). Naslov v oglasnem oddelku pod šifro »1.1« 4820 Prodam kravo, ki bo drugič te-, letila. Pšenična polica 6, Cerkfic v 4821 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Predoslje 1, Kranj 4822 Prodam nekaj korenla za krmo. Kozina, Velcsovo 3, Ccrklie. 4823 Prodam 200 1 hrušovega mošta. Sr. Bela 16, Preddvor 4824 Prodam mlado kravo s teletom, in krmilno peso. Strahinj 61, Naklo. 4825 Prodam električno črpalko za hišni vodovod. Naslov v oglasnem oddelku 4826 Prodam 3 pujske 6 tednov stare. Soklič, Sclo 22 pri Bledu 4827 Prodam skoraj nov moned T 12. Zorman, Valburga 29, Smlednik. 4828 Prodam ž.rebeta starega 18 mesecev. Starman Andrej, Suha 46, Skofja Loka. 4829 Prodam zapravi j ivček v dobrem stanju, javorjeve plohe in harmoniko. Cesta talcev 8, škofja Loka. 4830 Prodam kompletno spaln'co dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 4831 Prodam 4000 kg hukoveea oglja. Tavčar Franc, Sp. Luša 20, p. Selca. 4832 Prodam dva mlada merjasca (lisasta). Vehovec Janez, Vo-klo 56 4833 Prodam štanco za vrezovanje *ob na lesne žage. Ažman Anton Kropa št. 74 4848 Prodam popolnoma novo Prac-tico, nov svetlomer (Seconic), stojalo s panoramsko glavo in teleobjektiv 180/3,5 mFlecsaret. Tone Polenc, Partizanska 16, Kranj 484') Prodam Fiat 750. Vprašati Kranj Rotarjeva 1, pritličje 4850 Prodani kravo 8 mesecev brejo. Zalog 67, Cerklje 4851 Prodam dobro ohranjen Fiat 600 letnik 60. Naslov v ogl. odd. 4852 Prodam kompletno usnjeno motorno obleko (malo rabljeno) Muc Viljem, Medvode 122/19 4853 Prodam Fiat 750, prevoženih 22.000 km. Naslov v ogl. odd. 48S4 Prodam 5 ton krmilne pese in korenja. Cankar Anton, Milje 11, Sp. Šenčur 4855 Kupim elektromotor od 4 do 5 KM. Spodnje Duplje 51 4834 Manjšo hišo, zidano, dobro vzdrževano z nekaj vrta kupim v ožjem ali širšem območju Bleda ali Radovljice. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Denar za mali dom« 4835 Kupim obračalnik za seno, in 12 betonskih stebrov za kozolec. Globočnik Anton, Lahovče 52, Cerklje. 4836 Kupim lepo žrebičko 6 mesecev staro. (Haflingcr z rodovnikom). V ponudbi navesti ceno. Mehle, Smlednik 63. 4837 Kupim novo ali rabljeno mlatilnico na treslla in reto proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe poslati na Labjan Pavel, Gabrška gora 4, Poljane nad škof jo Loko 4783 Kupim dober gumivoz, nosilnost 2-3 tone s prednjimi in zadnjimi zavorami. Lom 25, p. Tržič 4784 Kupim 2000 kg ali tudi manjšo količino slame za kritje streh. Ponudbe poslati na zavod za spomeniško varstvo Kranj, Tifov trg V petek sem izgubila prstan, ki mi je drag spomin, od ekonomske šole do študijske knjižnice. Najditelja prosim, naj mi ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 4858 Zamenjam dve 10 tednov breji svinji, za dva debela prašiča. Jenko Alojz, Zg. Brniki 79, Cerklje 4859 Starejša samska kuharica išče opremljeno ali prazno sobo v Kranju. Ponudbe pod »Nujno — soba« 4860 Mizarskega pomočnika sprejmem. Plača 45-50. Hafner Franc mizar, Zasavska cesta 2, Kranj 4735 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4790 Dam v varstvo eno leto starega otroka, vsak delavnik od 8.—17. ure. Kranj, Tavčarjeva 11 4861 Gortnar Jožetu — Inženirju kemije iskreno čestitamo k uspešno opravljeni diplomi. Dušan, .Judita in Blaž iz Kranja 4862 Ansambel Rudija Bardorferja bo v nedeljo, dne 15.' novembra obiskal naslednje kraje: Cerklje ob 14.30, Adergas ob 16.30 in Zalog ob 19. uri. PRIDITE*, 4863 Sobo im kuhinjo iščeva v okolici Kranja. Pomagava tudi prt raznem delu. Plačala bi tudi vnaprej. Naslov v ojd. oddelku 4864 Potovalne torbe, kovčke, damske torbice, šolske torbe, otroške igračke, razne aktovke in ostale galanterijske izdelke lahko dobite po pristopni ceni v novo odprti trgovini Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25 4865 4/1 4856 Kupim zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, od Primsko-vega do Britofa. Naslov v oglasnem oddelku 4857 o*fafo Vzamem na dom krpanje zgornjega in spodnjega perila. Naslov v oglasnem oddelku. 4838 Preklicujem izgubljeno avtobusno vozovnico št. 27681 Gorice — Kranj na ime Bržnik Marija. Preklicujem avtobusno vozovnico 245937 na ime Markovič Peter, relacija Kranj — Tenctiše. 4840 Študentu nudim sobo v Kranju za zameno v Ljubljani. Prednost imajo ženske. Naslov v oglasnem oddelku. 4841 Poštenemu fantu nudim sobo v Škofji Loki s posebnim vhodom. Proti plačilu pol leta vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 4842 Vzamem v najem planLno. Naslov v oglasnem oddelku. 4843 Za dvakrat mesečno iščem po-strežnico. Šiling Marjan, Levstikova 2, Kranj (poleg zobne ambulante). 4844 Našla sem dva večja ključa pred Zlato ribo. Trubarjev trg 5 4845 Tehnik išče sobo v centru Kranja. Plača do 10.000 din. Ponudbe poslati na oglasni oddelek noc) »Center« 4846 Letalsko podjetje »ADRIA AVIOPROMET«, Ljubljana, Titova 48 sprejme SKLADIŠČNIKA — za vodenje skladišča blaga za oskrbo potnikov na letalih. — Delovno mesto jc na aerodromu LJUBLJANA-BRNIK. Kandidat mora imeti razen splošne izobrazbe prakso v podobnem delu, zaželena je praksa v gostinstvu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do popolnitve delovnega mesta. PLESNI TEČAJI Začetni plesni tečaj sc je začel v petek, 13. novembra. Začetni tečaji bodo bb ponedeljkih in četrtkih, nadaljevalni pa pb torkih in petkih. športni plesni treningi v ponedeljkih in četrtkih. Tečaji in treningi so od 18.30 do 20.30. Vpisovanje jc ob torkih, in petkih od 18. ure dalje v delavskem domu, vhod 4, Kranj. Zveze z avtobusi ugodne. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE ATC. BOH. BISTRICA V nedeljo, dne 15. novembra 1964 bo vključena v promet nova ATC v Bohinjski Bistrici. V zvezi s tem se spremenijo dosedanje telefonske številke naslednjim telefonskim naročnikom: stara nova številka številka Klimatsko zdravilišče »Stano Žagar« 76-147 76-194 Pošta Ukane (sezonska) 76-157 76-195 Pošta Srednja vas 76-148 76-196 Kmetijska zadruga — uprava 76-140 76-180 Korošec Matilda, stanovanje 76-150 76-181 Grbec Anton, stanovanje 76-151 76-183 Mladinski dom CK ZMS 76-142 76-184 Hotel »Pod Voglom« 76-152 76-185 Hotel »Zlatorog« Ukane 76-143 76-186 Vila »Zagreb« 76-153 76-187 Heinrihar Rafko 76-154 76-189 Resman Frahc, avtotaksi 76-145 76-190 škantar Jože, avtotaksi 76-155 76-191 Osnovna šola 76-146 76-192 Gozdno kmetijska zadruga 76-156 76-193 Podjetje za PTT promet Kranj Prometno podjetje »LJUBLJANA TRANSPORT« Poslovna enota Jesenice OBVEŠČA vse cenjene stranke, da je bivše poslovno združenje turistična agencija »IZLETNIK«, Ljubljana, z vsemi poslovalnicami prenehalo obstajati s 15. ' 10. 1964. Od tega dne dalje je bivša poslovalnica »IZLETNIK«, Jesenice, prešla v sestav naše poslovne enote in posluje pod nazivom »LJUBLJANA TRANSPORT« TURISTIČNA BIRO JESENICE z nezmanjšanim obsegom pdsflovanja, telefon št. 82-264, tekoči račun pri NB Ljubljana št. 600-17-1-23. V pričakovanju še nadaljnjega tesnega poslovnega sodelovanja in vaših cenjenih naročil se priporočamo! Razpisna komisija pri Veletrgovini »ŽIVILA« KRANJ, daje V skladu s 86. členom Zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ponovni razpis za delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: — Visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse ha vodilnih mestih V trgovski stroki — Višja strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse v komercialni stroki s primernimi organizacijskimi in delovnimi izkušnjami, Pismene prijave z opisom zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom je treba poslati razpisni komisiji — Veletrgovina »Zfvila«, Kranj, najkasneje 15 dni po objavi. Zahvala Ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, strica in brata OGRINC JAKOBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kot tudi darovalcem vencev in ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Bežku, dr. Bajžlju ter zdravniškemu in strežnemu osebju v oddelku 300 na Golniku za tako požrtvovalno pomoč v času njegove težke bolezni. Pevcem iz Zaloga in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: sin Milan z družino, hčerke: Slavka z družino, Pavla z možem, Vida z družino ter ostalo sorodstvo Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči fačun pri NB v Kranju 607-11 1-135. Telefoni: glavni In odgovorni "rednlk, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese da- Neplačanih malih oglasov ne objavljamo Kmetovalci in rejci prašičev! Koteks Tobus Ljubljana Vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderlte vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene, smo Vam pripravili nagradna žrebanja s preko 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja 1965 ln 20. aprila 1965. Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS. Ko m pa PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO J U GOS LAV IDI NAROČILA ZA IZLETE SPREJEMAJO KO M PASOVE POSLOVALNICE v KRANJU, Koroška c. 2 ~ Tel. 24-31; na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296; na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245 Jugoslovanska loterija POROČILO o žrebanju srečk 23. kola, ki je bilo 12. novembra 1964 v Beogradu Srečke s so zadele končnicami dinarjev 90 800 2710 20.000 45780 100.000 55210 80.000 84900 100.000 86850 60.000 502260 1,000.000 1 400 16241 80.400 40551 40.400 53521 80.400 71701 40.400 497381 600.400 02522 80.000 57142 100.000 84722 40.000 324152 400.000 13 800 43 600 303 10.000 '713 4.000 0753 20.000 89873 40.000 548383 5,000.000' 14 600' 34 600 44 2.000 64 800 654 4.000 08804 60.000 17964 40.800 19194 40.000 72394 80.000 65 1.000 85 600 95 800 04845 60.000 31905 100.000 33465 61.000 619325 400.000 06 1.000 396 8.000 04116 60.000 28036 60.000 95136 80.000 236156 600.000 02997 60.000 07847 40.000 08987 40.000 24507 60.000 36387 40.000 41657 80.000 65877 200.000 91067 60.000 418057 400.000 18 1.000 48 600 78 600 05848 80 600 94568 80.000 9 400 09619 40.400 12859 60.400 50329 80.400 491469 400.400 5X3749 400.400 596229 , 2,000.400 Kadrovska komisija Centra slepih šk. Loka razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Ekonomska srednja šola in 5 let prakse ali popolna srednja šola in 8 let prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanjem zavod ne razpolaga. Prošnje z navedbo dosedanje zaposhtve in dokazil; o strokovnosti sprejema uprava zavoda. Razpis velja do 1 12.1964. II LAS SOBOTA, 14. novembra 1964 16. Isaaca Codvja ni bilo treba dolgo nagovarjati. Povzpel se je na prazen zaboj kakor na govorniški oder in pričel ostro napadati suženjstvo. Med poslušalci je bilo slišati mrmranje nezadovoljstva. Začeli so vzklikati: »Linčajmo umazanega abolicionista!« »Dajmo mu vrv okoli vratu!« »Ubijte ga!« Bil je bil, ves trd od strahu, še nikoli nI videl tako razjarjene množice. Med kričači je bil eden, ki ga je BiH spoznal. Vpil je: »Stopi dol, prekleti aboli-oionJist, ali pa te bom jaz vrgel z zaboja!« To je bil Dunne, eden od nameščencev strica Eliatha. 17. BiH je pristopil k očetu in ga povlekel za rokav. »Pojdtva, oče!« je zašepetal. Toda oče se ni dal motiti. Naenkrat je BiH opazil, kako se je v Dunnovi roki zabliskal nož, nato je zaslišal krik svojega očeta, ki je padel z zaboja. BiH ga je poskušal ujeti in je tako ublažil padec. Dva moža sta zadržala Dunna, očeta pa so prenesli v hišo in mu obvezali rano. Isaac Codv ni podlegel poškodbi, vendar pa je trajalo precej časa, preden je okreval. Takrat se je začela na meji vojna, ki je divjala več mesecev tako neusmiljeno, da so vsej pokrajini dali vzdevek »krvavi Kansas«. 18. Ves ta čas so pristaši suženjstva preganjali Isaaca Codvja in njegovo družino. Nekega dne se je njihovi hiši približevala tolpa na konjih. BiHova mati je vsa obupana rotila moža, naj se reši. To mu je tudi pravočasno uspelo. Naskrivaj je pobegnil v Fort Leavenvvorth in se tam pridružil enotam kapetana Chandlerja. Le-ta Je v svobodnih državah zbral dvesto petdeset mož, ki bi se naj v Kansasu borili proti pristašem suženjstva. Sovražniki so večkrat obkolili farmo Isaaca Codvja,, da bi ga ujeli ln se mu maščevali. šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport # špo Najboljši gorenjski športniki 1964 Uredništvo »Glasa« letos že devetič zapored izbira najboljše Športnike Gorenjske. Kot vselej doslej se tudi tokrat obračamo na naše bralce, da se s svojimi predlogi v čim večjem številu udeleže tega izbora. Pester hokejski spored Da boste laže izbrali svojo najboljšo petorico gorenjskih športnikov smo vam pripravili kratek pregled največjih uspehov tekmovalcev z Gorenjske. Peter Lakota Z Jesenic je tudi letos najboljši alpski smučar, ki je imel od vseh tudi največ uspeha na olimpijskih igrah v Innsbručku. Do segel je 15. mesto v kombinaciji, 29. mesto v smoku, 32. mesto v slalomu in 33. mesto v veleslalomu. Majda Ankele iz Kranja jc bila letos najboljša med smučarkami. Na olimpijadi v Innsbruoku je bila 25. v veleslalomu, 23. v slalomu ln 33. v smuku, v kombinaciji pa je zasedla 15. mesto. Ludvik Zaje z Jesenic je bil po mnenju strokovnjakov v minuli zimski sezoni naš najboljši smučarski skakalec. Zmagal je na državnem prvenstvu, na olimpijskih igrah v Innsbruoku pa je osvojil 39. mesto na 70-metrski skakalnici. Albin Felc z Jesenic je po splošnem mnenju najboljši jugoslovanski hokejist. Igral je tludi na zadnji olimpiadi v Innsbrucku in je stalni član naše državne reprezentance. Roman Seljak iz Kranja je bil letos najboljši gorenjski smučarski tekač. Na olimpiadi v Innsbruoku jc zasedel 45. mesto v teku na 30 km, na 15 km pa je bil 46. na cilju. Zmagal je na državnem prvenstvu na 30 km. Prihodnjič bomo predstavili še nekatere najuspešnejše športnike z letnih iger. Športne prireditve Jeseniški hokejisti so se do sedaj pripravljali na letošnjo sezono deset dni v Brnu na Češkem in teden dni v Cortini in Obers-dorfu, zadnje dni pa tudi na domačem drsališču. Kot pa je povedal tajnik HK Jesenice Tone To-mazin, so morali že tri tekme odpovedati, ker niso bila dela na drsališču v pravem času končana. Igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, saj so trenirali že od maja letos. V novembru mesecu imajo na sporedu precej tekem. Ta tederi so na Jesenicah priprave državne reprezentance, ki bo jutri igrala v Grazu proti reprezentanci Avstrije. Drevi bodo Jeseničani gra-li mednarodno tekmo s švedskim klubom »Udeholm«. Zatem bodo na Jesenicah gostovali člani švicarskega kluba »Arosa«, ki bodo igrali tudi z moštvom Kranjske gore. Jeseničani in kranjskogorski hokejisti se bodo pomerili v drugi polovici novembra s hokejisti Obersdorfa. Dva dni pred začetkom zvezne hokejske lige bodo Jeseničani odigrali Še zaostalo tekmo iz. lanskega prvenstva z Beograjskim »Partizanom«, ker jo lani zaradi tehničnih razlogov niso mogli. Ob 95-letnici jeseniške železarne se bodo slovesnosti udeležili s svojim delom tudi hokejisti. Organizi- rali bodo mednarodni hokejski turnir. Poleg Jesenic in Kranjske gore se ga bosta udeležila tudi »Cortina« iz Italije in »Vitko-vice« iz Češkoslovaške. Računajo tudi na nemško ekipo Manntheim, če pa ta ne bo potrdila udeležbe, si bodo morali Jeseničani zagotoviti nastop nekega drugega kluba iz ; tuj ine. Vse priprave igralcev kot tudi državne reprezentance ima^o cilj čim boljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 1966 v Jugoslaviji JOŠK NOGOMET — Kranj, jutri ob 14.30 prvenstvena tekma SNL Triglav : Rudar pred tekma ob 12.30. Gorenjska liga (jutri) — Jesenice, ob 14.30 Jesenice : Železniki — člani; Lesce, ob 14. uri Prešeren : Svoboda — člani; Trboje, ob 10. uri Trboje : Naklo — člani; Kranj, igrišče v športnem parku, ob 10. uri Triglav B : Visoko — člani; Preddvor, ob 9. uri Preddvor : Kranj — člani. HOKEJ — Jesenice, danes ob 19. uri prijateljska tekma Jesenice : Udeholm (švedska). KEGLJANJE NA LEDU — Jesenice, jutri ob 7. uri klubsko prvenstvo Jesenic. Vsak po 20 strelov Okrnjeno prvenstvo Po vseh dijaških in vajenskih domovih so sc začeli pripravljati na tekmovanja z MK puško, ki bo 20. decembra v Ljubljani. Vsak dom pripravlja 5-člansko ekipo, vsak član pa bo imel pravico izstreliti 20 strelov. Tekmovanje organizira Zavod za pedagoško službo Ljubljana I. V nedeljo je bilo v avli šole Simona Jenka v Kranju občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za osnovne šo!e. Tekmovanja so se udeležile samo osnov. sb!e iz Kranja, medtem ko iz okoliških šol ni bilo nobenih udeležencev. Pri vsem tem pa je žalostno tudi dejstvo, da ie samo šola Simona Jenka poslala tudi žensko ekino. Tekmovanje je bilo zanimivo, saj so bite ekipe med seboj zelo izenačene. Zmagovalce pri moških je poslala ekipa šole Simon Jenka (Kopač, Moti, Torkar), ki si je obenem z žensko ekipo šole Simona Jenka zagotovila nastop na osnovnošolskem prvenstvu Slovenije, ki bo januarja v Kranju. Rezultati: Stane Žagar: L. Seljak 5:2. S. Jenko : F. Prešeren 5:3, L. Seljak : S. Zag;ar 5:3; finale — S. Jenko : L. Seljak 5:3. L. D. Pionirji so končali V pionirski ligi GNP je znana lestvica samo za 1. skupino, med" tem k6 za drugo skupino se niso rešene nekatere pritožbe. Kljub temu je že znano, da je v II. skupini zanesljiv prvak moštvo Železnikov. I. SKUPINA Rezultati 7. kola Naklo : Jesenice 0:2 (0:1) Kranj : Preešren 2:0 (2:0) Triglav A : Podbrezje 2:0 (0:0) Lestvica Triglav A 6 3 2 1 12:4 8 Jesenice 6 3 2 1 12* J Tržič 6 3 12 15:7 1 Kranj 6 2 1 3 8:11 \ Podbrezje 6 2 1 3 6:12 5 Prešeren 6 2 1 3 2:11 5 Naklo 6 1 2 3 6:10 4 Lestvica strelcev v članski H?': 16 golov — Tavčar (Ž); 10 golov — Mlakar (Ž), Hribar (J); 9 ff>W — Nunar (Pd), 8 golov — Posedi (K), Koblar (J); 7 golov — Demšar (Z), Rafo Erzin (S); 6 goloV — Lavtižar (J), Tepina (S); 5 golov — Bajželj (K), Kastigar (KL Sovič (Pš), Pavlin (Pš), Jelenw (Pd), škrjanc (S), Zlato E'"zl" (S); 4 gol, — Oman (N), Pov" (K), Arsovski (K), Mohorič (*{» Šlurm (Z), Samar (J), Vidic (P§'» Andreja.šič (T-B); 3 goli — Veho-vec (Tb), Matjašič (T-B), Kob*0 (T-B), Pelko (Pd), Mezek (V). TONE KASTIVNlK Ui!ii;:!;i:;:'ili.':"^!':::■ '.-i,t:'m':.m,'r:.-v^m■;--..ufiii!"'.!-.............nin^.....r^,.....,..........:.,;„■„.......„.^n iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiuituniiimiiiiii............*vwm.....'''iiiiiiiiiiiimiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikimniii j Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu XI. Močni nasprotniki j Samo štirinajst osmercev jc bilo prijavljenih za tekmovanje na olimpijskih igrah. Po številu sodeč konkurenca res ni bila tako huda. Pravo podobo pa dobimo še'e, če pogledamo te maloštevilne posadke od bliže. Ni športnega tekmovanja, ki bi se lahko ponašalo s tako močno konkurenco kot je na olimpijskih igrah, športniki se načrtno pri« pravljajo in vlagajo v vsakodnevne treninge maksimalne napore polna štiri leta. da bi p:-v m. olimpijskih igrah lahko dosegli svojo najboljšo formo. Tam namreč delijo olimpijske kolajne in kaj more biti lepše in večje športno priznanje kot je osvojena olimpijska medalja. Dober uspeh dosežen na olimpiadi je v zadnjem času tudi močan politični moment. Zato se skoraj vse države trudijo in na vse mogoče načine pomagajo športnikom, da bi lahko dosegli čim večje uspehe. Vsaka država pravzaprav zahteva od športnikov vrhunske rezultate, ker jih v nasprotnem primeru sploh ne pošlje na igre. »Sodelovati in ne zmagovati«, so misli pokojnega Pierra Cubertina, ustanovitelja olimpijskih iger. Pomen teh besed se je danes že popolnoma izrodil in ga le malokdo vzame resno. Seveda pa je samo sodelovanje na igrah vezano z velikimi stroški, ki padejo na pleča države. Zato omogoči jo sodelovanje na igrah le tistim najboljšim, ki imajo izglede za boljši plasma. Posebno težka je odločitev za tiste športne panoge, kjer je ekipa sestavljena iz večjega števila tekmovalcev Med takimi ekipami je tudi posadka osmerca. Posadka si je priborila olimpijsko vizo le, če je doma izpolnila predpisano normo in če je na mednarodnih regatah osvo.iila prvo mesto ali pa najmanj bronasto medaljo na evropskem prvenstvu. Take norme so morali izpolniti skoraj vsi evropski osmerci v letošnjem letu in tudi mi Jugoslovani. Na evropskem prvenstvu pa delijo le tri medalje in tisti osmerci, ki osvajajo medalje, so največkrat tudi zmagovalci na mednarodnih regatah. Zato ni čudno, da je bilo na olimpijadi le malo osmercev, posebno tistih iz Evrope, ki je vodilni kontinent v veslaškem športu. Samo šest osmercev je bilo evropskih: Nemčija, SZ, Francija, Italija, ČSSR in Jugoslavija. Vrednost teh osmercev smo zelo dobro poznali, saj smo se v letošnji sezoni že večkrat srečali z njimi. Najtrši oreh so bili za nas vsekakor Nemci in Rusi. Nemški osmerce iz Ratzeburga je bil zmagovalec na olimpijskih igrah v Rimu, svetovni prvak leta 1962 in evropski prvak leta 1963 in 1964. Ti fantje so že štiri leta nepre- magljivi in zmagujejo od tekme do tekme. Sicer so v prejšnjih letih zmagovali z mnogo večjo prednostjo kot letos, toda še vedno jih ni uspel nihče premagati. Na evropskem prvenstvu v Amsterdamu se je Rusom skoraj posrečil velik podvig, saj so vodili pred Nemci za pol dolžine do samega finiša. Vendar so se preveč utrudili, da bi lahko vzdržali še tak finiš kot so ga napravili Nemci. Nemci so zmagali za tri desetin1* ke sekunde. Zanimivo je, da posadka SZ stalno osvaja drugo mesto, zato si fantje iz Vilne tako zelo želijo premagati Nemce. V vsakem dvoboju sicer podležejo, toda vsaki-krat je razlika manjša. Lansko leto je bila razlika štiri sekunde letos le tri desetinke. Prepričani so, da bodo olimpijske igre kraj, kjer bodo končno triumfirali. Italijani so bili na evropskem prvenstvu Četrti, Štiri sekunde za nami. Prepričani so bili, da je ta razlika dosegljiva, zato so tudi prišli na olimpijske igre. Zamenjali so še štiri može in upali so, da jim bron ne uide. Francozi in Cehi sc evropskega prvenstva niso udeležili. Način njihovih priprav za olimpijske igre je bil tak, da so smatrali, da je bolje ostati doma in ostro trenirati. Bili pa so na mednarodni regati v Luz.er.nu. kj.er smo jih z lah- koto premagali. Vendar so bili upali na prvo mesto. Vendar s Francozi in Cehi vedno močni na- nam že njihova tehnika veslanL sprotniki in imajo veliko kondici- in konstrukcija čolna pokazali, jo v veslanju. Francozi so bili 1962 so to le njihove pobožne želje, leta tretji na evropskem prvenstvu, Cehi pa že vrsto let osvajajo tretja mesta na evropskih prvenstvih in tudi v Rimu so^bili tretji. Več ekip pa je bilo takih, za katere nismo vedeli njihove vrednosti. To so bile izvenevropske ekipe: ZDA, Kanada, Kuba, ZAR, Avstralija, Nova Zelandija. Japonska in Koreja. O njihovi moči smo lahko le ugibali iz rezultatov, ki šo jih dosegali na svetovnih prvenstvih in olimpijadah. Zato smo jih razdelili nekako v dve grupi: močne in slabe. Vsekakor smo morali paziti na ZDA. Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, ker so to ekipe z velikimi izkušnjami. ZDA so bile do Rima vedno zmagovalke olimpijskih iger. To se jim v Rimu ni posrečilo, toda kazalo je, da si hočejo ta primat spet priboriti nazaj. Tudi Kanadčani imajo veliko tradicijo v veslanju in v Rimu so bili drugi. V Tokio so prišli zadnji med osmerci in vsi smo se radovedno zgrnili okoli bregov To-de/ko so ti velikani iz Kanade prvikrat zaveslali po jezeru. Dobro jim je šlo, toda oko ne pove dosti. Vsekakor so bili ti \clikani v rdečih trenirkah favoriti za dober plasma. Tudi Avstralci in Novo Zclandci so bili na prejšnjih olimpijadah vedno v finalu, zato jih nismo smeli nikakor podcenjevati. Za ostale ekipe pa smo bili vsi mnenja, da ne bodo posebno Ird oreh. Edino Japonci, so potiho Dva najmanjša v ekipi. Bori Klavora (desni) Je najmanj v Jugoslovanskem, tekmoval* poleg njega pa v kanadske osmercu 57^4109^1534^^^93473597192204305^9