#
Lansko poletje sem bil zelo pretresen, ko
sem na televiziji gledal posledice poplav v
Nemèiji, Avstriji in na Èeškem. Koliko te-
`av in trpljenja med ljudmi je bilo mogoèe
zaèutiti, da ne govorimo o ekonomski ško-
di, ki se je povzpela v milijone evrov. Ob tem
so mediji poudarjali, da do takšnih katastrof
prihaja tudi zaradi klimatskih sprememb. Èe
so nekje te`ave zaradi poplav, so drugje za-
radi suše, erozije tal, širjenja pušèave, èe ome-
nim samo nekatere. Slabo poslušamo “glas’’
narave! Morda ga celo noèemo slišati, èeprav
nam govori na svojevrsten naèin, ker bi mo-
rali potem temeljito spremeniti odnos do na-
rave in okolja.
Drugi ‘glas’, ki nam je ‘govoril’ veè kot de-
set dni konec avgusta in v zaèetku septem-
bra preteklega leta, je bil svetovni vrh o traj-
nostnem razvoju2 v Johannesburgu (J’burg),
ki so ga organizirali Zdru`eni narodi (ZN).
Na njem so prisostovali vladne delegacije,
funkcionarji ZN, predstavniki civilne dru`be,
znastveniki, predstavniki gospodarstva, no-
vinarji in vsi, ki so skrbeli za varnost in lo-
gistiko — skupaj 60.000 ljudi. V pisani mno-
`ici ljudi razliènih kultur, ras, veroizpovedi
— med njimi tudi 22 jezuitov iz 17 dr`av — nas
je bilo tudi nekaj iz Slovenije.
67(89
(,


Na tem številèno najveèjem sreèanju v zgo-
dovini ZN so se sooèili razni pogledi. Slišali
so se razlièni ‘glasovi’, zato naj delno opišem
njihov odnos do ekologije. Komisija ZN za
okolje in razvoj je leta 1987 izraz “trajnost-
ni razvoj” definirala takole: “Trajnostni razvoj
je razvoj, ki omogoèa zadostitev potreb sedanjih
generacij, ne da bi bile ob tem ogro`ene mo`-
nosti prihodnjih generacij za zadostitev njihovih
potreb.” Sam pojem je kompleksen, saj vse-
buje tri parametre: ekonomskega, okoljskega
in socialnega. To se je izra`alo tudi v podna-
slovu svetovnega sreèanja: ljudje, planet, na-
predek. Trije p-ji v angleškem jeziku (people,
planet, prosperity), so izra`ali vso problema-
tiko, ki je bila ‘vroèa’ v vseh debatah, pogo-
vorih in pogajanjih, ki so trajala pozno v noè
— tudi do zgodnjih jutranjih ur.
Na tem vrhu je vsak udele`enec hotel ne
samo nekaj iztr`iti, ampak èim veè dobiti.
Revne dr`ave so poudarjale boj proti revš-
$",)7819:
:
(
9





;
“^e se ti zdi, da si premajhen, da bi lahko spremenil stvari,
pomisli na to, da bi šel spat v sobo s komarjem”.
“^e se zdru`ijo paj~evine, lahko ustavijo leva”.
Afriška pregovora1
(/



	
	
èini kot kljuè za razvoj svojih dr`av. Upa-
le so, da bodo dobile èim veèjo finanèno po-
moè. Bogate dr`ave so ‘vsiljevale’ svoj razvoj
— torej svoj naèin proizvodnje in potrošnje
-, da bi sami èim bolje `iveli. Nekaj sadov
ustvarjenega bogastva bi bile dele`ne pre-
ko razvojne pomoèi (ODA)3 revne dr`ave
in dr`ave v razvoju. Na svoje interese in na
èim veèji dobièek so gledale tudi razne mul-
tinacionalke. Zato so lobirale pri razliènih
vladah in na ta naèin vplivale na pogajanja.
Nevladne organizacije, znotraj katerih smo
bili prisotni tudi predstavniki razliènih
Cerkva in religij, so na mnogotere naèine
govorile, naj bo razvoj res trajnosten, saj ne
moremo izkorišèati okolja v nedogled. Naš
‘glas’ se je bolj poredko slišal, èeprav smo
‘krièali’ na mnogotere naèine. Lahko si pred-
stavljate, kako te`ko je bilo doseèi dogovore
med doloèenimi dr`avami, gospodarstveni-
ki, ki jih vodi ekonomska logika, in nevlad-
nimi organizacijami, ki jih vodi èut za zdra-
vo in èisto okolje ter za èloveka, še posebej
za ubogega.
Razvite dr`ave in multinationalke se za-
vedajo moèi javnih obèil — na sreèanju je bilo
prisotnih 4000 novinarjev, radijskih in tele-
vizijskih poroèevalcev — med domaèim ob-
èinstvom in tudi v tujini, zato so njihovi pred-
stavniki v svojih nastopih govorili, kako po-
memben je za njih trajnostni razvoj, kaj delajo
in bodo storili za revne in dr`ave v razvoju.
Mnogi predsedniki dr`av in vlad so poudar-
jali, da bodo podprli novo partnerstvo med
Afriškimi dr`avami in mednarodno skupnost-
jo imenovano NEPAD4 za razvoj Afrike ter
za odpravo revšèine in lakote. Britanski pre-
mier Tony Blair je ob obisku v tej de`eli iz-
javil, veè ko je reve`ev pri vas, veè bo ilegalnih
pribe`nikov na naših mejah. Japonski premier
Koizumi je ponudil pomoè Lesotu, Malaviju,
Svaziju, Zambiji, Mozambiku in Zimbabveju,
kjer zaradi suše 13 milijonom ljudi grozi la-
kota. Francoski predsednik Chirac je odlièno
opisal trenutno stanje v svetu z besedami:
“Gori nam hiša, mi pa gledamo stran.”
V pogajanjih so aktivno sodelovali tudi
èlani vatikanske delegacije, ki jo je vodil nadš-
kof Renato Raffaele Martino.5 V svojem go-
voru je mons. Martino spregovoril o središèni
vlogi èloveka in pomembnosti etike v traj-
nostnem razvoju, o potrebi po ekološki spreo-
brnitvi, ki ima vpliv ne samo na ekologijo6,
ampak tudi na spreminjanje vzorcev potrošnje
in proizvodnje.7 Govoril je tudi o potrebi, da
resno pristopimo k vprašanju odpravljanja
revšèine. Kot prioriteto je poudaril skrb za
poveèano število ljudi, ki nimajo dostopa do
pitne vode, in za razvoj pode`elja. Tudi majh-
ni razvojni projekti lahko pomenijo veliko
za ljudi na pode`elju.
EU je izgubila bitko z ZDA o veèjem de-
le`u obnovljivih virov energije. Na odklonilno
ameriško stališèe do teh virov energije je vpli-
valo dejstvo, da so nekatere moène energetske
dru`be podprle predvolilno kampanjo pred-
sednika Busha. Mag. Kopaè — vodja dr`av-
ne delegacije na svetovnem vrhu — je izjavil,
“da je bil naftni lobi oziroma teksaški pogled
na svet moèan”.8 Fosilna goriva (premog in
nafta) predstavljajo dobre štiri petine virov
energije in so tudi glavni krivci za onesna`e-
vanje zraka. Oddajajo tudi ogljikov dioksid
in druge toplogredne pline, ki vplivajo na glo-
balno segrevanje in podnebne spremembe.
Pri štirih temah je Evropa preprièala tudi dru-
ge dr`ave, da so dosegli dogovor: a) do leta
2010 naj se zmanjša ribolov, da se bo ribja po-
pulacija obnovila; b) do leta 2020 naj se pre-
povejo vse kemikalije, nevarne èloveku in
okolju; c) do leta 2010 naj se dose`e znatno
zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti;9 d)
do leta 2015 naj se prepolovi število tistih lju-
di, ki še nimajo dostopa do vode in sanitarnih
sistemov za odstranjevanje odplak.
‘Glas’ generalnega sekretarja ZN Kofija
Anana je bil glas skrbi za ves svet in za ves
planet. V svojem odmevnem govoru10 na sve-
(/


 #
tovnem vrhu je spregovoril prav o odgovor-
nosti za planet in za vsakogar — še posebno
za uboge, ranljive in poni`ane. Govoril je tudi
o partnerstvu, izvajanju sklepov ter o odgovor-
nosti za prihodnost — še posebej za blaginjo
prihodnjih generacij. Èloveštvo je v ozraè-
je spustilo toliko škodljivih snovi, da nam `e
za èasa našega `ivljenja grozi opustošenje v
podobi globalnih klimatskih sprememb. Po-
sekali smo gozdove, izpraznili ribnike, zastru-
pili zemljo in vodo. “Sooèimo se z neprijetno
resnico: prevladajoèi razvojni model je ko-
ristil maloštevilnim, hkrati pa zelo škodoval
mnogim.” Ko je spregovoril o trajnostnem
razvoju, v katerem morajo razlièni akterji pris-
pevati svoj dele` je dejal: “Nehajmo biti eko-
nomsko defenzivni in zaènimo biti politiè-
no pogumni.” Ko je nadaljeval govor o ak-
terjih, je najprej spregovoril o vladah — še po-
sebej iz bogatejših de`el, ki morajo kazati pot
drugim. Imajo bogastvo, tehnologijo in
ogromno prispevajo k globalnim okoljskim
problemom.11 Vlade vsega ne morejo stori-
ti, zato raèunajo na drugega akterja — pomoè
skupin civilne dru`be — kot partnerjev, zago-
vornikov in varuhov. Brez tretjega akterja, kot
so korporacije (privatni sektor), bo trajnostni
razvoj podoben oddaljenim sanjam. Ne pri-
èakujemo, da bi korporacije delale, kar bi bilo
daleè od njihovega delovanja. “Zahtevamo,
da svoj vsakdanji posel opravljajo drugaèe,”
v prid bolj trajnostnemu razvoju. General-
ni sekretar je zakljuèil svoj govor z upanjem,
da bo prav ta svetovni vrh “odprtje novega
poglavja za vse nas — poglavja odgovornosti,
partnerstva in izvajanja sklepov”.
)(


‘Glas’ razliènih predstavnikov nevladnih
organizacij se je zelo dobro slišal v soboto 31.
avgusta, ko se je okoli deset tisoè ljudi ude-
le`ilo protestnega shoda iz najbolj revnega
predela J’burga — Alexandre v luksuzni kon-
gresni center Sandton, kjer se je odvijal sve-
tovni vrh. Tudi sam sem se ga udele`il. Da
bi pohod potekal brez incidentov, sta nas po-
licija in vojska v popolni bojni opremi po-
zorno ‘spremljala’ z ‘zemlje’ (beri razlièni kor-
doni enot z oklepnimi vozili) in iz ‘zraka’ (3
helikopterji so kro`ili zelo nizko nad nami,
da smo se vèasih komaj slišali med seboj).
Na tem pohodu sem zaèutil — èe se sim-
bolno izrazim — utrip frustracije celega sve-
ta. Tu je bilo izra`eno nezadovoljstvo veè kot
MILJARDE ljudi in ne nekaj milijonov, ki
nimajo dostopa:
— do pitne vode — teh je 1,1 milijarde ljudi,
— do osnovnega èišèenja odpadnih voda —
teh je 2,4 milijarde ljudi,
— do zemlje.
Na svetu 1,2 miljardo ljudi `ivi z manj kot
1 $12 na dan. Mnogi nimajo osnovne zdravs-
tvene oskrbe (vsako leto 2 miljona otrok umre
zaradi bolezni povezanih z vodo), kaj šele, da
bi imeli dostop do vzgoje in izobra`evanja. Sko-
raj 1/3 sveta še nima dostopa do energetskih
prikljuèkov, pri èemer poraba energije v raz-
vitem svetu 25-krat presega porabo na èloveka
v de`elah, ki trpijo revšèino. Skoraj 2 milijardi
ljudi nima dostopa do elektriènih prikljuèkov.
Transparenti, ki so jih nosili ljudje na po-
hodu, so izra`ali vso stisko in tudi bes. Naj
navedem samo nekatere: “voda je èlovekova
pravica”, “zemlja je za vse”, “prepoved proi-
zvodnje genetsko spremenjene hrane”, “en ti-
ran, en strel”.13 Zato je Akcijski program za ure-
snièevanje trajnostnega razvoja14 (vse zgornje
številke so iz dokumenta) tako pomemben
za izkoreninjenje revšèine, za spreminjanje ne-
trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje,
za varstvo in upravljanje z naravnimi viri, za
zdravje (virus HIV in bolezen AIDS) in traj-
nostni razvoj.15
Ko se na veèurnem pohodu pogovarjaš z
ljudmi iz vseh koncev sveta, slišiš zanimive
zgodbe. Naj navedem samo nekatere. Npr.
en sam brazilski veleposestnik ima v svoji lasti
posestvo, veliko za štiri Slovenije! Neverjetne
(/



	


zgodbe o favelas v San Paolo, kjer ljudje ne
stanujejo niti v barakah, ampak v ‘stanova-
njih’ iz kartonov in blata. V Indiji se zelo zna-
na aktivistka za èlovekove pravice Arunda-
ti Roy16 bori proti gradnji velikih jezov, ki so
po njenem mnenju spomeniki korupcije. Vsa
ta izredno draga dela, ki jih finaèno podpi-
ra tudi Svetovna banka v imenu ‘odprave revš-
èine’ in ‘pomoèi de`elam v razvoju’, niso samo
okolju zelo škodljiva, ampak tudi nevarna za
ljudi.17 V Indiji je moralo zaradi gradnje jezov
okoli 60 miljonov ljudi v zadnjih 50 letih za-
pustiti svoje domove.18 Vse v imenu ‘napred-
ka’! Marsikdo predvideva, da konflikti in voj-
ne v naslednjih desetletjih ne bodo veè zaradi
nafte, ampak zaradi vode!
Kakšne te`ave in krivice so zaradi zemlje
(veliko zemlje v rokah samo nekaj ljudi) in
kmetijskih subvencij v svetu! Ker vsak (!) dan
kmetje v ZDA, na Japonskem in v dr`avah
EU prejmejo eno milijardo(!) dolarjev v obliki
subvencij, so njihovi pridelki toliko cenejši,
da jim pridelki iz nerazvitih dr`avah ne mo-
rejo konkurirati. Za številne dr`ave na jugu
poloble je kmetijstvo še vedno edina pot za
gospodarsko rast. Kaj bi se zgodilo, èe bi vsaj
nekaj od te vsote porabili za premagovanje
lakote in revšine na afriškem jugu?
Po tem nepozabnem pohodu, ki je potekal
mirno in veselo, torej v afriškem stilu — ve-
liko plesa in petja (tokrat brez spopadov z voj-
sko in policijo), bi dodal: èudim se, da so se
dogodki ‘11.septembra’ zgodili ‘šele’ leta 2001 in
ne prej!
7:8



-
Po svetovnem sreèanju — torek 17. septem-
bra 2002 — sem se udele`il javnega pogovo-
ra v Jazz Klubu Gajo, ki ga je organizirala
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni
razvoj, z naslovom “Kam po Johannesbur-
gu?”. V pogovoru so predstavniki vladne de-
legacije, parlamenta in civilne dru`be pove-
dali svoje izkušnje, mnenja, pomisleke s sre-
èanja v J’burgu in odgovarjali na zanimiva in
kritièna vprašanja obèinstva. V svojem nasto-
pu na tem pogovoru sem se navezal na izre-
èene besede predstavnikov delegacije naše dr-
`ave, da je Slovenija postala donatorka zara-
di visokega bruto domaèega proizvoda (BDP)
in da bi morala bolj sistematièno pristopiti
k tej problematiki. Na svetovnem vrhu so na-
mreè dr`ave potrdile sklep iz Konference o fi-
nanciranju razvoja v Monterreyu (Mehika,
marec 2002), da razvite dr`ave poveèajo raz-
vojno pomoè dr`avam v razvoju na 0,7%
BDP. Slovenska razvojna pomoè20 je ocenjena
med 0,01–0,02 % BDP, ki naj bi se v prihod-
njem srednjeroènem obdobju dvignila vsaj
na raven 0,1 % BDP. Predlagal sem, naj bi Slo-
venija iz razvojne pomoèi med drugim pod-
prla še bolj tudi naše misijonarke in misijo-
narje, ki velikokrat v izrednih razmerah us-
tvarjajo ‘èude`e’ in pomagajo domaèim lju-
dem v njihovih mnogoterih te`avah. S tem
bi pripomogli slovenskim dr`avljankam in dr-
`avljanom, da bi la`je delali v te`kih razme-
rah, obenem pa je to tudi razvojna pomoè dr-
`avam, v katerih le-ti delujejo.
Naj ‘glas’ iz naših krajev obrodi obilo sa-
dov za vse, še posebej za revne na jugu zemelj-
ske oble! Naj Slovenija — slovenska vlada z dr-
`avljankami in dr`avljani, med katerimi smo
tudi kristjani — ne pozabi svetovnega vrha o
trajnostnem razvoju, kakor tudi ne obvezno-
sti, ki iz tega sreèanja ZN izhajajo — bodisi
v odnosu do svetovne skupnosti, kakor tudi
do lastne dr`ave in njene dru`be — da bi bili
vsi skupaj bolj usmerjeni v trajnostni razvoj.
1. Pregovora sta vzeta iz zgibanke, ki jo je izdalo
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z
naslovom “Narobe: brez tebe gre lahko cel svet
narobe”. Veè o slovenski pobudi za trajnostni
razvoj glej www.danesjutri.si.
2. Podrobno poroèilo o samem vrhu sem napisal v
èlanku “Uspeh in polom skupaj”, Dru`ina, št. 39,
29. septembra 2002, str. 23. O vrhu je
(/


 #
spregovorila Vida Ogorelec Wagner direktorica
Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, v
“Tudi zdrav razum potrebuje blagovno znamko”,
Sobotna priloga Dela, 7. septembra 2002, str. 4-6.
Iz vrha je vsak dan poroèala za Delo edina
slovenska novinarka Barbara Hoèevar. O `ivljenju
v Ju`noafriški republiki, ki odra`a dogajanja v
svetu, glej še posebej njena èlanka: “Dolge sence
apartheida”, Sobotna priloga Dela, 14. septembra
2002, str. 28-29; “Za turistièni posladek pa
priseljenski kotel”, Nedelo, 15. septembra, 2002,
str. 20-21.
3. V angleških dokumentih Zdru`enih narodov
ODA pomeni: “official development assistance”,
ki se v slovenšèini prevaja razvojna pomoè. O
samem pojmu glej tudi opombo št. 20.
4. V dokumentih Zdru`enih narodov NEPAD
pomeni: “New Partnership for Africa’s
Development”
5. Pape` Janez Pavel II ga je po svetovnem vrhu (2.
oktobra 2002) imenoval v Rimu za predsednika
papeškega sveta Praviènost in Mir.
6. O 30-letnem delu in skrbi Vatikana o okolju glej:
Pontificio Consiglio delle Giustizia e Pace: Da
Stoccolma a Johannesburg: un Rapporto storico sulle
preoccupazioni della Santa Sede per ambiente:
1972-2002. Città del Vaticano, Libreria Editrice
Vaticana, 2002.
7. Odpadki, izdelki — tudi po naèelu vèeraj
kupljeno, danes (ne)uporabljeno, jutri zavr`eno —
postajajo vedno veèji komunalni problem. Vsak
dan sem se vozil mimo odlagališèa in sem videl,
da se veliko ljudi pre`ivlja z iskanjem še
uporabnih stvari.
8. O svetovnem sreèanju iz slovenske perspektive
glej pogovor z ministrom Kopaèem v “Sejem
politiènih sil”, Delo, 6. septembra 2002, str. 3.
9. Biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost oblik
`ivljenja na zemlji — genov, vrst in ekosistemov.
Izguba te raznovrstnosti pomeni izgubo naravnih
dobrin in naravnih virov.
10. Govor je imel Generalni sekretar ZN v
ponedeljek 2. septembra. Delni prevod njegovega
nastopa v “Nalo`ba v varno prihodnost”, Delo, 6.
septembra 2002, str. 5.
11. Eden izmed veèjih dose`kov vrha (za nekatere
najveèji) je znatno poveèanje števila dr`av, ki so
se odloèile ratificirati kjotski protokol iz leta
1997. Med njimi so Kanada, Kitajska, Indija,
Rusija, na `alost pa ne ZDA in Avstralija.
12. En ameriški dolar je pribli`no 214 SIT.
13. Najbolj zanimiv angleški slogan, ki ga je te`ko
prevesti v slovenšèino in izra`a razliène
interpretacije o svetovnem vrhu o trajnostnem
razvoju (World Summit on Sustainable
Development) in o njihovih (ne)akterjih je bil:
WSSD stop bushing people.
14. V dokumentu (vsebuje 10 poglavij in 152
paragrafov) se ZN zavzemajo za popolno
implementacijo Agende 21 iz Ria, kakor tudi za
uveljavitev mednarodno dogovorjenih razvojnih
ciljev v Milenijski deklaraciji iz leta 2000.
15. V anglešèini glej internetno stran ZN:
www.un.org/events/wssd, v slovenšèini glej
internetno stran ministrstva za okolje, prostor in
energijo: www.sigov.si/mop/.
16. Za svojo prvo knjigo The God of Small Things, ki
je svetovna uspešnica, je avtorica prejela
Bookerjevo nagrado leta 1997. 22.januarja je
Indian express poroèal, da ji je podelila letos
ameriška fundacija Lannan iz Santa Fe posebno
nagrado za njeno zavzemanje za svobodo,
praviènost in kulturno razliènost (Prize of
Cultural Freedom) . Denarno nagrado — 350.000
ameriških dolarjev — bo razdelila med razlièna
socialna gibanja in vzgojne institucije v Indiji.
Glej www.expressindia.com , 25. januarja 2003.
17. Ko se je odvijalo naše sreèanje, je bila nevarnost
za veè kot miljon ljudi, èe bi jez na kitajski reki
popustil.
18. O tej problematiki je napisala knjigo The Cost of
Living. Pred kratkih je izšla njena nova knjiga
Power Politics.
19. Na svetovnem vrhu sem se sreèal s predsednikom
Evropske komisije Romano Prodijem. Vprašal me
je, kako jezuiti razmišljamo o rešitvi problemov v
Afriki? Prav zaradi tega vprašanja zakljuèujem ta
èlanek z mislijo na tretji svet in kaj lahko stori
Slovenija.
20. O tej temi je spregovoril dr. Mojmir Mrak na
EADI konferenci z naslovom: “Slovenia as a
Donor Country: Where It Is and Where It
Should Go”, Ljubljana, 19-21. oktobra 2002. Glej
www.eadi.org/gc2002/mrak.pdf, 23. januar 2003.
(/